Glasilo delovnega kolektiva SOZD Iskra 27. april 1985 — številka 16
Med letošnjimi Kidričevimi nagrajenci za izume in tehnične izboljšave je tudi skupina strokovnjakov Iskre IEZE iz Žužemberka, ki so ob sodelovanju s strokovnjaki IJS prejeli nagrado za razvoj in uvedbo postopka za izdelavo večplastnih kondenzatorjev (foto: Irena Stok)
Maj ’85
Pričujoča številka nosi datum 27. april, to je dan obletnice ustanovitve Osvobodilne fronte slovenskega naroda, ki je v oboroženem odporu med vojno pod vodstvom Komunistične partije Slovenije odigrala najpomembnejšo vlogo v našem narodnoosvobodilnem boju in revoluciji ter kot zares enotna fronta vseh svobodoljubnih Slovencev pripeljala slovenski narod do zmage in sedanje socialistične samoupravne družbene ureditve.
Nekaj dni za obletnico OF praznujemo prvi maj, mednarodni delavski praznik in seveda tudi naš praznik. Letos ga bomo praznovali vsekakor skromneje, .manj bučno in vzneseno, predvsem pa stabilizacijsko. Zato je tudi naše letošnje prvomajsko obeležja našega glasila naravnano malce drugače: posvečeno je našim razvojnikom in inovatorjem. ljudem, ki s svojim znanjem bogatijo Iskro, 'ljudem, Iskrašem. ki so prejeli za svoje znanje najrazličnejša priznanja in nagrade. od Kidričevih nagrad do občinskih priznanj.
In končno, 4. maja se bomo spomnili obletnice smrti našega Tita, od katere je letos minilo že polnih pet let. Ko se spominjamo našega velikega voditelja, se šele v vsej jasnosti zavedamo. kaj smo bili izgubili z njim. kajti šele sedanji hudi časi in najrazličnejše stiske nam najbolje kažejo, kakšna praznina je ostala med nami za njim in še Jsakb potrebna bi nam bila zdaj in ta hip njegova veličina, modrost in izkušnje, ki bi nam vsekakor hitreje in laže pomagale iz težav, ki ne pestijo danes samo nas, temveč celoten planet Zemljo.
Nagrade in prizna nja našemu znanju
Pred prvomajskimi prazniki je bila vrsta podelitev nagrad in slavnosti, na katerih so številni Iskraši prejeli nagrade in priznanja za dosežke svojega znanja, ki so ga uspeli plodno in ustvarjalno vključiti v proizvodno delo.
Tako so v četrtek, 11. aprila v skupščini SRS slovesno podelili letošnje Kidričeve nagrade, ki v slovenskem merilu pomenijo najvišje lanskoletne dosežke na področju znanosti, inovacij in tehniških izumov. Tudi letos so tri Kidričeve nagrade za izume in tehnične izboljšave podelili delavcem Iskre.
Dalje so Iskraši uspešno nastopili tudi na tradicionalni razstavi »Inovacije za stabilizacijo 1985«, kjer so prav tako uveljavili Iskrino ime na tem področju.
In končno Iskraši so prejeli nagrade za svoje raziskovalno delo tudi na razpisu, ki ga je objavila Občinska raziskovalna skupnost občine Ljubljana Vič-Rudnik in so jih slavnostno podelili na Institutu »Jožef Stefan« v ponedeljek, 22. t. m.
Iskraš
Drago
Wechtersbach
Kidričev
nagrajenec
Za razvoj statističnega multiplekserja je prejel Kidričevo nagrado Drago Wechterbach z naslednjo utemeljitvijo:
Statistični multiplekSor je-bi! razvit zaradi optimalnejše uporabe telefonskih linij pri prenosu digitalnih podatkov. Znižuje potrebo po najemanju telefonskih linij in s tem zmanjšuje stroške uporabnikov. Priključi ga na osrednji računalniški sistem, na asinhronske vhode. Izdelek je sad domačega znanja in je zasnovan na mikroračunalniški tehnologiji.
Domača industrija proizvaga statistični multipleksor, tako za domači, kot za tuji trg.
Drago VVechtersbach nam je povedal, da je z delom na tem razvoju začel po nasvetu Mihajla Ko-munjera iz Iskre Delte že s svojo diplomsko nalogo.
Pri delu mu je pomagal tudi mentor prof. Ljubo Pipan s Fakultete za elektrotehniko, vendar pa je moral razvojno delo prekiniti za časa služenja vojaškega roka. Po vrnitvi iz vojske je z delom nad-
aljeval in pred dvemi leti tudi uspešno zaključil ta svoj razvojni projekt.
Izdelali so že prvo serijo, ki jo je tržišče takoj razgrabilo in sedaj že gredo v proizvodnjo druge serije.' Kažejo se tudi možnosti za izvoz na konvertibilno področje, saj je ta naprava dovolj sodobna tudi za svetovno tržišče,
Drago VVechtersbach nam je spregovoril še o zanimivostih razvoja projektov, kot je statistični multipleksor. Tudi na osnovi uvoženega repromatepiala je danes smotrno razvijati naprave, saj predstavlja cena repromateriala za statistični multipleksor le desetino cene tega sistema na svetovnem tržišču, kar je tudi dokaz, koliko je vredno nadaljnje delo v računal-niško-programski izgradnji. Takih izdelkov, ki jim daš lastno strojno zasnovo in vgradiš v programsko opremo je na tržišču vse več in prav tu se odpirajo možnosti, ki bi jih v Jugoslaviji morali bolje izkoristiti. V industrijsko razvitih deželah je prav to delo izredno visoko cenjeno, ker strokovnjakov za izgradnjo teh sistemov primanjkuje, medtem ko je repromaterial zanje dokaj poceni.
O namenu statističnega multiplekserja, oz. njegovih zmogljivosti pa nam je Drago VVechter^ sbach povedal naslednje: »Pri uporabi računalnika večkrat naletimo na potrebo po povezavi računalnika s terminali, ali z manjšimi računalniki. Pri manjši medsebojni razdalji ne potrebujemo posebne opreme, pri večjih razdaljah pa uporabljamo dva modema, ki komunicirata prek najete, ali komutirane telefonske linije. V določenih trenutkih je prenos velik, nato pa obremenjenost linije pade: zaradi tega je prenosna hitrost linije običajno prevelika ža poprečno obremenitev. Rešitev je v mul-tipleksiranju? Pri procesu mul-tipleksiranja združujemo tok podatkov za več terminalov 3 multiplekserju. Podatke pošiljamo prek enega samega para moclemov na drugo mesto, kjer ta tok podatkov spet razdružimo. Tak način dela pomeni prihranek pri številu telefonskih linij in modemov, saj
lahko prek ene zveze napajamo več terminalov.
Multipleksor je naprava za združevanje več vhodnih linij v eno prenosno, modemsko linijo. Pri statističnem multiplekserju dodajamo modemsko linijo vhodni prenosni liniji na osnovi statistične prioritete, števila prenesenih podatkov, časa, učinkovitosti, itd... Določamo, kateri vhod ima najvišjo dinamično prioriteto in mu dodelimo modemsko linijo.
Podatke ostalih vhodov začasno shranimo in jih odpošljemo pozneje. Statistični multipleksor uporabljajo v računalniški tehniki takrat, ko prihajajo podatki občasno v velikih količinah. Omogoča spreminjanje parametrov ter opazovanje podatkov. Statistični multipleksor STM-008 podpira osem asinhronih linij, s petnajstimi standardnimi hitrostmi in z 8-baznimi znaki brez paritete. Vhodne linije.so#označe-ne s številkami od 0 do 7; vsaki od njih (lokalni, ali oddaljeni) lahko posebej spreminja, hitrost, stalno prioriteto, ki je eden izmed faktorjev pri določanju obratovalne prioritete in največje število vmesnikov, ki jih lahko linija zaseda. Opazujemo lahko število-oddanih ter sprejetih znakov ter druge spremembe. Modemska linija je sinhrona, s hitrostmi največ 9600 baudov (nastavljivo v aparaturni opremi). Protokol prenosa je modificiran x-25 nivo 2, kar omogoča prenos brez napak. Vsi vhodi/izhodi podpirajo standard RS-232 C.
Razvijalcem
Partnerja
Kidričeva
nagrada
Kljub izredno hitremu napredku v svetu je mikroračunalniški sistem Partner iz Iskre Delte pokazal dovolj zmogljivosti in zanesljivosti pri vsestranski uporabi, da je povsem vzdržal primerjavo z ostalimi tovrstnimi mikroračunalniki. Zasluga za to gre predvsem razvi-
jalcem iz Iskre Delte: prof. dr. Antonu Železnikarju, Marku Kovačeviču, Dušanu Saleharju, mag. Dragu Novaku, Andreju Leskovarju in Aleksandru Hadžiju,' ki so dovolj hitro in kvalitetno opravili svojo nalogo in za to prejeli letošnjo Kidričevo nagrado z naslednjo utemeljitvijo:
Mikroračunalnik Partner je bil razvit pri nas za širok spekter uporabniških nalog. Prodajajo in proizvajajo ga v štirih izvedbah in sicer, kot poslovni sistem, osebni računalnik, razvojni sistem in kot računalnik za šole. Mikroračunalnik Partner je bil razvit z uporabo sodobnih tehnoloških komponent, ima vgrajeno samodejno diagnostiko, uro realnega časa. zmogljivi in zanesljivi disk in sodoben operacijski sistem, ki omogoča uporabo raznovrstnih aplikativnih, sistemskih in razvojnih programov. V razredu osembitnih računalniških sistemov je ta domač proizvod konkurenčen v svetovnem'merilu in ga uspešno proizvajajo tudi za tuja tržišča.
Razvijalce mikroračunalnika Partner smo obiskali z željo, da bi se pogovorili o njihovi nagradi, vendar smo se morali sprijazniti s tem, da je bila večina odsotna zaradi opravil na novih razvojnih nalogah.	>
Kljub temu smo lahko o njihovem delu izvedeli nekaj več od prof. dr. Atona Železnikarja in Andreja Leskovarja.
Najprej smo ju povprašali glede nagrade. Razvijalci so se je očitno razveselili kot priznanja za njihove razvojne dosežke, pri čemer pa jim je vsaj tako pomembno sprotno potrjevanje uspešnosti njihovega mikrdračunalniškega sistema.
Ko je beseda stekla o problematiki razvojnega dela, je Andrej Leskovar opozoril na nujnost za močnejše naslanjanje na lastne razvojne zmogljivosti, kar smo v naši družbi doslej preveč zapostavljali. Domači razvijalci so sposobni marsikaj narediti, če je delo pravilno zastavljeno in v današnjem času je dolgoročno gledano njihov delež že odločilen. Delo na osnovi licenc je namreč lahko nekaj časa uspešno toda, ko pride do sprememb na tržišču, sta nujni prožnost in hitro prilagajanje novim zahtevam, karbrez lastnega znanja ni možno.
Andrej Leskovar je še opozoril na izredno zahtevno problematiko prenosa razvojnega dela v proizvodnjo. To je dosti zahtevnejše delo, kot smo ga običajno pripravljeni prizriati. Na dan pridejo vse nepravilnosti, tako razvojne, kot tehnološke. V tesni povezavi razvoja, priprave proizvodnje in proizvodnje same je ključ do uspeha. Pri tem se ne sme nihče omejiti le samo na svoje ozko delovno področje, temveč mora inovativno sodelovati v korist skupnega končnega produkta. Japonski uspehi in prodor na tržišča so posledica prav tega tesnega sodelovanja
#
vseh članov v verigi, od razvoja do gotovega izdelka.
V	Iskri Delti smotoproblematiko celovitosti različnih zahtev dodobra spoznali prav ob proizvodnji mikroračunalnika Partner in to je nekaj, kar je izredno veliko vredno. Prav na tem sistemu se je izpopolnilo usklajeno delovanje vseh služb v Iskri Delti, s čimerje bistveno olajšano nadaljnje osvajanje še zah--tevnejših in večjih projektov.
Precej slabši so po besedah Andreja Leskovarja pogoji za delo naših razvijalcev. Njihova razvojna oprema ne omogoča enakopravnega tekmovanja z razvijalci iz razvitejših dežel. Poleg opreme pa razvijalci pogrešajo predvsem neke vrste priročno skladišče z raznovrstnim aktualnim materialom, da bi brez dolgotrajnega čakanja lahko začeli razvijati in koncipirati rešitve. Kdor ne dela v razvoju namreč težko razume, kako boleče je za razvijalca, če mu projekt stoji zaradi vrednostno zelo majhnih elementov.
Če smo že omenili vlogo nabave in proizvodnje, naj omenimo še marketing. Vsaj v večini primerov mora priti zahteva s tržišča, torej jo mora posredovati ta člen verige. Vsaka DO mora imeti vse te službe dovolj močne in njihovo delo mora biti dobro vzklajeno, če želi biti uspešna in prodorna na tržišču.
V	pogovoru je prof. dr. Anton Železnikar navezal svoje mnenje na ugotovitev, da je z mikroračunalnikom Partner Iskra Delta uspešno prestala začetno fazo v er-oizvodnji mikroračunalnikov, saj je s tem sistemom uspešno posegla na tržišče osebnih, malih poslovnih in razvojnih sistemov.
Glede razvojno raziskovalnega dela pa dr. Anton Železnikar meni, da je v Sloveniji, oz. Jugoslaviji preveč razdrobljeno, neusmerjeno ter nepovezano in se tudi prevečkrat izgublja v slepih projektih, da bi si lahko računalniška industrija kaj več pomagala z njimi.
V	Iskri Delti bi že rajši videli, če bi del raziskovalnih nalog lahko prevzele zunanje institucije,, ker bo sicer prisiljena temeljne raziskave sama opraviti.
Seveda gre Iskra Delta v svojem razvoju naprej in to kar sedaj razvija, je že bliže vrhunski tehnologiji
na področju mikroračunalnikov, vključno z najnovejšimi trendi IBM, oz. podobnimi sistemi. Njen novi mikroračunalnik bo več kot 10 krat zmogljivejši od sedanjega Partnerja, za določene aplikacije pa celo 100 krat zmogljivejši, pri čemer bo še dosti bolj vsestransko uporaben in ustrezen tudi za množično uporabo v industrijskih procesih. Imel bo še ustrezno spremljajočo opremo tako, da bo Iskra Delta lahko s tem svojim mikroračunalnikom ponudita tudi svetovnemu tržišču zanimiv in vsestransko uporaben sistem. Izkušnje, ki so si jih pridobili ob svojem mikroračunalniku Partner so torej že omogočile nadaljnji razvoj in s tem pokazale svojo neprecenljivo vrednost.
Kidričeva
nagrada
skupini
iz Žužemberka
Med nagrajenci za izume in tehnične izboljšave je tudi skupina strokovnjakov IJS In ISKRE IEZE: Josip Puh, prof. dr. Drago Kolar, mag. Zmago Stadler, mag. Danilo Suvorov, Leon Gričar, Zvonka Bradač, Jože Klobčar Jn Peter Bavdek, ki so prejeli nagrado za razvoj in uvedbo postopka za izdelavo večplastnih kondenzatorjev.
Utemeljitev:
S programom večplastnih keramičnih kondenzatorjev je Iskra IEZE, TOZD Keramični kondenzatorji Žužemberk uvedla v proizvodnjo sodobno izvedbo keramičnih kondenzatorjev za elektroniko. Od leta 1980 so pripravljali v Iskri na podlagi laboratorijskih in polindustrijskih izkušenj velikose-rijsko proizvodnjo 50 milijonov večplastnih keramičnih kondenzatorjev na leto. Pri tem so del opreme konstruirali in izdelali doma. Proizvodnja kondenzatorjev je že v letu 1984 prinesla skupni prihodek 150 milijonov dinarjev in izvoz v vrednosti 500.000 ameriških .dolarjev.
Andrej Leskovar in Anton Železnikar
Uvedba nove proizvodnje večplastnih keramičnih kondenzatorjev je dober primer uspešnega sodelovanja domače raziskovalne organizacije in industrije, ki je omogočila uspešno izvedbo novih tehnoloških postopkov, vzpodbudila razvoj in izdelavo lastne tehnološke proizvodne opreme, ki je bila prodana tudi na Kitajsko.
V TOZD KEKO v Žužemberku je skupina strokovnjakov — Zvonka Bradač, Leon Gričar, Peter Bavdek in Jože Klobčar izredno uspešno opravila zastavljeno nalogo razvoja in uvajanja večplastnih kondenzatorjev v proizvodnjo. V ponazoritev zahtevnosti tega pionirskega dela so nagrajenci najprej povedali nekaj besed za predstavitev tega element?.
Večslojni kondenzator (MLC) je izredno zahteven element nove generacije elektronskih komponent. V popolnosti ustreza svetovnemu trendu miniaturizacije elektronskih komponent, večji stopnji zanesljivosti, površinski montaži in, kot tak pomeni revolucijo v profesionalni in polprofesionalni elektroniki. Njegova tehnološka zahtevnost je v tem, da predstavlja sklop dveh, na videz nezdružljivih komponent, kovine in keramike in to v monolitni obliki. V Evropi relativno počasi izpodriva hibridna vezja, ne proizvaja se še množično, kot v ZDA, ali na Japonskem. Tudi v Jugoslaviji potrebe tržišča še niso velike. Med večje porabnike MLC štejemo le Telematiko, zato bodo večino proizvodnje izvozili. In kako so se lotili stvari leta 1977?
Začetna pobuda je prišla iz JLA, nato so se sklenili skupno z IJS spoprijeti z bazičnim razvojem. Pravijo, da so začeli čisto po šolsko
Josip Puh
— Zvonka Bradačeva in Leon Gričar sta najprej obiskovala seminar za keramiko na ENT, kjer sta se seznanila z osnovami tehnične keramike. Sledilo je izpopolnjevanje na IJS, s čisto posebnimi problemi pa so se srečali pri uvajanju pilotne proizvodnje. Delo je bilo izredno zahtevno, vendar so ga obvladali v šestih mesecih. Sledilo je uvajanje
(Dalje na 4. strani)
Zmago Stadler
Leon Gričar
Jože Klobčar
stran 3
Nagrade in priznanja našemu znanju
(Nadaljevanje s 3. strani)
velikoserijske proizvodnje. Težav pa s tem še nj bilo konec, saj je potrebna velika pazljivost, nenehno prilagajanje materiala in procesov. V redni proizvodnji se stalno srečutejo z odstopanjem parametrov vhodnih materialov, tako pri keramiki, kot metalnih pastah. Vsaka najmanjša nepazljivost v tehnološkem procesu ima za posledico nekvalitetne, oz. neuporabne izdelke. Strokovni nadzor in popolna tehnološka disciplina vseh zaposlenih, razvijalcev, tehnologov in konstrukterjev, ki delajo na proizvodnji MLC je njihova vsakdanja dolžnost. Nagrade, ki so jih prejeli, obeležujejo le zaključek neke faze. Veliko dela teh še čaka, tako v analizi in raziskavah materialov, pocenitve proizvodnje in nadaljnjem izpopolnjevanju MLC. Vsi pa so veseli priznanj, ki jim potrjujejo občutek, da so koristno zastavili napore in, daje pot, ki so si jo izbrali, prava.
Zmago Stadler: Poudariti moram, da sem kot raziskovalec najboli zadovoljen takrat, ko nam uspe naše razvojno delo konkretizirati v proizvodnji. Nagrada mi pomeni tako potrditev vloženih naporov v razvoj večplastnega kondenzatorja. Z osnovnim laboratorijskim delom smo pričeli že leta 1977. Na Inštitutu smo opravili vse potrebne laboratorijske faze. to je osnovne študije materialov in principielni postopek izdelave čipa. Pilotska proizvodnja je stekla v Žužemberku leta 1980, vodili pa so jo strokovnjaki, ki so si pri nas obnaj-sodobnejši opremi nabirali potrebne izkušnje. Medsebojno sodelovanje je torej rodilo izjemne rezultate, saj je večplastni kondenzator v celoti plod domačega znanja, ki bi ga sicer Iskra morala kupiti v tujini.
Josip Puh: Nagrado gledam kot priznanje nam vsem, kot dokaz izredno uspešnega teamskega dela. Mi delavci Inštituta Jožef Stefan
in strokovnjaki iz TOZD KEKO smo z izjemno angažiranim delom dokazali, kako lahko prideš do res vrhunskih rezultatov. Lahko bi rekli, da pomeni naše izmenjavanje znanja in praktičnih izkušenj res vzoren primer povezave med raziskovalnimi institucijami in industrijo.
Pri razvoju večplastnih kondenzatorjev sem sodeloval od začetka, hkrati sem mentorsko usmerjal strokovnjake, ki nadaljujejo z de-■lom v proizvodnji. Po izobrazbi sem sicer dipl. ing. kemije, imam pa precej tehnične žilice, zato sem z veseljem konstruiral tudi del opreme, ki smo jo uporabljali v laboratoriju za ta projekt.
Glede na dolgoročno zastavljene cilje povezovanja IJS z Iskro imamo v načrtu še nadaljevanje razvojnega dela na večplastnih kondenzatorjih, reševali pa bomo tudi druge naloge, ki jih postavljajo pred nas trendi v elektroniki, s področja tehnične keramike.
Občinska priznanja za znanstveno-raziskovalno delo
V ponedeljek, 22. aprila, so v prostorih Instituta Jožef Stefan v Ljubljani podelili letošnje nagrade Občinske raziskovalne skupnosti občine Ljubljana Vič—Rudnik za najboljše dosežke v raziskovalni dejavnosti na
Jože Žitko in Darko Zupančič sta prejela občinsko nagrado za »spremembo pri obdelavi ohišja filtra F5 in F10. Darko Zupančič pa je še posebej prejel nagrado za »obojestransko rezkanje gredi za preklopnike«.
»Inovacije za stabilizacijo 1985«
Ljubljanska banka — Združena banka, Raziskovalna skupnost Slovenije in zadnja štiri leta tudi Gospodarska zbornica Slovenije so doslej pripravile že 8 razstav domačih inovacij — dosežkov usmerjenega raziskovalnega dela, kot rezultat predhodnih raziskovalnih dosežkov, ki so jih uspešno prenesli v proizvodnjo, oz. druge razvojne procese naše družbe.
Na letošnji razstavi so poleg inovacij, sofinanciranih s strani temeljnih bank, prikazali tudi nekatere izume in tehnične izboljšave, za katere so avtorji kandidirali in mnogi med njimi tudi prejeli priznanja, oz. nagrade Sklada Borisa Kidriča.
Med 59 razstavljenimi inovacijami se je z dvema: modularni mikroračunalniki sistem Tt-30 in miniaturni časovni releji CRT-5 predstavila tudi Iskra, oz. njena delovna organizacija Avtomatika.
GRADIVO PRIPRAVILI
BORIS ČERjN, ŠPELA DIETTRICH IN IRENA STOK
območju občine. Na predlog Iskre IEZE, TOZD SEM so podelili štiri nagrade delavcem Iskre in sicer Darku Zupančiču, Ludviku Veharju, Jožetu Žitku in Alojzu Koblarju.
Ludvik Vehovarje prejel priz-	Nagrada je pripadla tudi Alojzu
nanje za »vezanje trofaznih Koblarju za »pripravo za na-jeder«.	tiskovanje plastičnih varovalk.«
I	^ ;
CRT 56
! 4, , .6
CRT 57 ® 125
CRT 58 Ji 4 r e 120*
1 1 '
CRT 59
. V,	I*yi •», 4 ,v '* '	'*"V* LSŽti
H
,«8*10 „■ otHFio s _ 0HF10 s
V CRT 54 K
IB 4^,6 ^.CRT 55
I ar
" *
,CRT 52
!2^
»m',
5-^ -M ‘t-Si i -S
■
xju ''J

4^.6
Miniaturni časovni releji CRT-5
SOZD
Slovenska skupščina o položaju v Telematiki
Zbor združenega dela slovenske skupščine poudarja, da je potrebno čimprej začeti z izdelavo sanacijskega programa za trajno odpravo motenj v kranjski Telematiki, pri tem pa posebno skrb posvetiti kakovosti proizvodov in tehnično-tehnološkemu razvoju. V odpravo motenj se mora v večji meri vključiti celotna sestavljena organizacija združenega dela Iskra.
Na seji Zbora združenega dela Skupščine SR Slovenije v sredo. 17. aprila so delegati v okviru obširnega dnevnega reda med drugim razpravljali tudi o nekritih izgubah po zaključnih računih za minulo leto in možnostih za njihovo pokritje ter o letošnjem gospodarjenju tistih, ki so ihteli izgubo. Po mnenju delegatov je zlasti zaskrbljujoče to. da so se med izgubarji pojavile nove. do nedavnega uspešne delovne organizacije, med njimi tudi Iskrina Telematika. Ob tem so poudarili, da mora ta kranjski Iskrin kolektiv takoj začeti
z izdelavo sanacijskega programa, ki naj bi trajno odpravil nastale motnje. Pri tem pa mora. kot so poudarili, svojo vlogo odigrati tudi SOZD Iskra.
Na zasedanju so poudarili, da je pri-tem pokrivanju vseh nekritih izgub v Telematiki pomembno vlogo odigrafa Iskra banka. V Zvezi z razvojno perspektivo tega kolektiva so menili, da noben še tako dober sanacijski program ne more biti uresničen, če bodo strokovni kadri odhajali. Ta problem se izrazito kaže prav v Telematiki. kjer prihaja do večjega odliva strokov-
njakov v druge delovne organizacije. največ v Iskrine. Kljub temu. da so na ravni SOZD Iskra sprejeli priporočilo,.naj med delovnimi organizacijami Iskre ne bi bilo prevzemanja kadrov, se nekatere DO obnašajo drugače. V zvezi s predvidenimi ukrepi za odpravo vzrokov in posledic za izgube so delegati menili, da gredo aktivnosti v Telematiki v smeri otpimizacije določenih proizvodnih programov, pridobivanja kvalitetnih sredstev, izboljšanja učinkovitosti nabavne službe, prestrukturiranja proizvodnih programov in urejevanja oseb-
nih dohodkov. Še posebej pomembno je, da bd Telematika izboljšala devizno bilanco.
O gospodarjenju Telematike v letošnjem letu. je bilo na seji rečeno, da ima ta naš kolektiv še naprej težave z oskrbo z domačimi in predvsem uvoženimi reprodukcijskimi materiali. Nadaljujesetudi fluktuacija kadrov z višjo in visoko izobrazbo. Kljub temu je Telematiki uspela povečati obseg proizvodnje za skoraj četrtino in za skoraj polovico preseči načrtovani izvoz. Že sklenjene pogodbe za izvoz in za domačo prodajo obetajo Telematiki doseganje boljših rezultatov, je bilo med drugim rečeno na nedavni seji ZZD Slovenske skupščine.
Lado Drobež
Iskra v Hannovru	sejitlOV
Največji sejem na svetu je tudi letos sestavljalo 10 samostojnih sejmov. V 24 dvoranah se je na 330.000 m2 predstavilo 6.600 razstavljalcev iz 50 držav. V osmih dneh si je sejem s 37-letno tradicijo ogledalo približno 800.000 obiskovalcev z vsega sveta. Iskra se je udeležila dveh sejmov: računalništva in elektrotehnike.
V Hannovru so v sredo zaprli največji sejem'na svetu, ali kot mu opravičeno pravijo Sejem sejmov. V dneh od 17. do 24. aprila si je dosežke nad 6.600 razstavljalcev s skoraj vsega sveta ogledalo več kot tričetrt milijona obiskovalcev — in imeli so kaj videti. Ob tem pa je treba takoj dodati, da bi obiskovalec potreboval za podrobnejši ogled več kot teden dni. Morda samo podatek: od enega do drugega konca sejmišča je skoraj ura hoje, razsta-vljalci pa se predstavljajo kar v 24 velikanskih dvoranah, med katerimi je ena tudi največji razstavni objekt na svetu. Skratka: deset sejmov »na kupu« je več kot veličastnih.
Iskra se je predstavila na dveh prireditvah — tako imenovanem CeBIT in Elektrotehniškem sejmu.
Na CeBIT, mednarodnem sejmu računalništva so v dvorani I. razstavljali Delta, Elektrozveze in delno Telematika. Delta je razstavila računalnik Delta 800 z dvema programskima rešitvama, ISEZ je razstavil ročno monokanalno UKV postajo, večkanalni digitalni telefonski multipleks in novi izdelek Base band modem za prenos podatkov. Na tej prvi stojnici so si številni obiskovalci z zanimanjem: ogledali tudi znani Iskrin telefon ETA 80, skonstruiran po zamisli oblikovalca Davorina Savnika..
Iskrina predstavnika na stojnici — vodja Jure Kozina in Tugomir Borina sta stojnico izredno ugodno ocenila in pohvalila delo fantov iz Marketinga Iskre Commerce.
Skupno je na CeBIT sodelovalo kar 1.300 izdelovalcev računalniške opreme.
Iskrina osrednja stojnica pa je bila na Mednarodnem sejmu elektrotehnike v prvem nadstropju dvorane XII. Ni je bilo težko najti, saj je bila kljub diskretnosti dovolj upadljiva, tako po obliki, kot po vsebini. Vhod v notranji del stojnice sta vsak na eni strani krasila Iskrina nagrajenca s prav tako hannoverske prireditve Die gute
Industrieform — Dobra industrijska oblika. Na desni strani se je predstavljal telefon ETA 80, ki je nagrado prejel pred leti, na levi pa novi, letošnji nagrajenec — osciloskop, delo kranjskega industrijskega oblikovalca Ljubana Kloj-čnika. Letos.smo na stojnici razstavili manj izdelkov kot minula leta, saj so se snovalci Iskrinega razs-
tavnega prostora odločili predvsem za tiste izdelke, ki so na zahodnoevropskem in seveda nemškem tržišču bolj zanimivi, to pa so trenutno števci, instrumenti, različni novi profesionalni elektromotorji, čipi, večplastni keramični upori itd. Ker je na tem sejmu vsako leto neka država gost, tokrat je bila to Turčija, smo tudi na naši stojnici predstavili Iskrine tržne uspehe v tej deželi.
Sejem sejmov v Hannovru je spremljalo tudi ven različnih prireditev, toda o tem več prihodnjič.
Lado Drobež
mmm
Obisk delovne skupine SOZD Iskra v TOZD Montaža Spodnja Idrija
Trdo delo se obrestuje — do leta 1990 predvidoma
Obiskov v. tovarnah, kakršna je spodnjeidrijska Montaža, delovna skupina SOZD Iskra ne beleži veliko — kolektiva, ki bi se tako hitro razvijal, ki bi pri svojem delu vsem težavam navkljub dosegal tako dobre rezultate v Iskri ni veliko. Obisk v četrtek, 18. aprila, je bil vsekakor svojevrstno doživetje. Iz skromnih začetkov tovarne, ki je nastala iz obrata tovarne elektromotorjev iz Železnikov leta 1971, je nastala sodobna, dobro opremljena tovarna elektromotorjev, ki se kot pomemben proizvajalec uveljavlja tudi v svetovnem okolju. Še več — proizvodnja kompresorskih elektromotorjev je dosegla že tako velik obseg, da v Spodnji Idriji izdelani tovrstni elektromotorji predstavljajo kar 3% svetovne proizvodnje.
V TOZD Montaža namenjajo precejšnjo skrb tudi humanizaciji delovnega okolja. V livarni aluminija, kjer so bili še pred letom dni zadimljeno ozračje, smrad, škodljivi plini itd. nekaj vsakdanjega, danes z izjemo nekoliko višje temperature ni razlik od ostalih delovnih prostorov. Skrb za zdravo delovno okolje pa je seveda naložba, ki se obrestuje.
Obrat tovarne elektromotorjev iz Železnikov v Spodnji Idriji je pričel z delom kot TOZD leta 1974, ustanovljen pa je bil tri leta prej. Prva leta obstoja te temeljne organiza-■ cije vsekakor niso dala slutiti prihodnosti, ki je medtem že.posta-la sedanjost. Na -ačetku je bilo zaposlenih 70 delavcev, po večini žensk, danes pa je v Montaži zaposlenih že prek 800 delavcev. Vendar pa rast obsega proizvodnje in števila zaposlenih ni napredovala enakomerno, temveč je tovarna pričenjala strmo rasti šele po letu 1980. To .leto predstavlja tudi ob: račun s preteklostjo, ki sojo predstavljale rdeče številke v poslovnih rezultatih, stagniranje, malodušje v kolektivu, v katerega je le redkokdo še zaupal. Leta 1980 je bila odprta nova proizvodna hala, v katerb so namestili sodobne stroje za proizvodnjo kompresorskih elektromotorjev, za delo je zagrabila nova vodilna ekipa, hiter razvoj se je pričel.
Kaj se je dogajalo v zadnjih petih letih, najlepše prikažejo statistični podatki. Leta 1980 je vrednost proizvodnje po stalnih planskih cenah predstavljala na zaposlenega 775 milijonov dinarjev, leta 1984 pa že 1.224 milijonov dinarjev. Produktivnost je do letošnjega leta zrastla za 65%, število zaposlenih leta 1980 je bilo 379. lani že 750, letos pa nameravajo doseči tisoč zaposlenih. Število zaposlenih naj bi torej v petletnem obdobju naraslo z indeksom 264, število režijskih delavcev pa je raslo počasneje, petletni indeks dosega komaj 230. Kvaliteten porast števila zaposlenih ilustrira tudi delež režijskih delavcev, ki je leta 1980 predstavljal 36,9% vseh zaposlenih, letos pa le še 32.1%. Ob,tem podatku je treba pripisati, da štejejo med režijske delavce tudi delovodje orodjarne itd., kar dejansko pomeni, da je
delež režijskih -delavcev pravzaprav nižji. Danes.v Montaži tudi ugotavljajo, da. so ti delavci produktivnejši, kot so bili pred petimi leti.
Montaža — ime ki ne ustreza več
Ugotovitev delovne skupine SOZD Iskra, da ime spodnjeid-rjjske Iskre pravzaprav ne ustreza več, je vsekakor na mestu. Proizvodnja. kakršna je tekla v ne dosti obetajočem obratu pred desetletjem, nima z današnjo, razen po programski plati nič skupnega. Odločna usmeritev te tovarne, da se uvrsti med vodilne svetovne proizvajalce v svojem segmentu elektromotorske proizvodnje', je že obrodila rezultate. Tovarna ima
solidno proizvodno opremo, vleku je opremljanje potrebnih laboratorijev za razvojno delo. službe, potrebne za nemoteno funkcioniranje proizvodnje več kot 5 milijonov elektromotorjev letno, delujejo. Cilji tovarne, da do leta 1990 poveča izvoz za 20 milijonov $ letno, še malo niso preprosti. Leta 1982 so, na primer, izvozili za 6 milijonov $ izdelkov, leto pozneje že 9, lani pa že nekaj manj kot 12 milijonov $. Načrt za letošnje leto predvideva dodatne 3 milijone vepji izvoz tako. da bi dosegli že 15 milijonov $ iztržka od izvoza. Ta rast izvoza ima pomembno podlago v uspešnem sodelovanju z dansko firmo Danfoss, s katero je spodnjeidrijska Montaža sklenila pogodbo o dolgoročni proizvodni kooperaciji. Po tej pogodbi, v katero seje vključilo tudi Gorenje. Iskra nad-
omešča 60 milijonov DM uvoza letno. Letni izvoz na osnovi tega sodelovanja pa dosega 24 milijonov DM. Poleg izvoza na osnovi kooperacijske pogodbe pa Montaža kar 40 — 45% celotne proizvodnje izvozi neposredno in sicer v države zahodne Evrope, Skandinavije, v Severno Ameriko.
Nagla rast proizvodnje, izvoza in vseh ostalih zahtev, pa seveda terja tudi večje število zaposlenih. Z naključnim pridobivanjem novih sodelavcev tovarna načrtov nikakor ne bi mogla uresničevati, zato veliko pozornost posvečajo kadrovski politiki in v okviru tega še posebej' štipendiranju. Vsako leto tako razpišejo 50 novih štipendij, skupno pa imajo danes.že 150 štipendistov. Kolektiv, ki se je v zadnjih petih letih zelo naglo razvijal, je danes star v poprečju 27 let. Ta podatek in dejstvo, da so spodnj-eidrijski Iskraši za dobro delo učinkovito motivirani, vzbuja upanje v perspektivno bodočnost. Ob obisku delovne skupine je bila s tem v zvezt pomembna ugotovitev, da niso osebni dohodki glavna spodbuda za dobro delo, saj ne odstopajo bistveno od poprečij občine, oz. Iskre, temveč vzpodbujajo predvsem doseženi rezultati dela. Zato v Montaži nikoli ni težko pridobiti delavce, za delo izven rednega delovnega časa,1 v sobotah, nedeljah, ali ponoči. To velja ne le za matično tovarno v Spodnji Idriji, temveč tudi za obrate na Vr-sniku, v Hotedršici in v Postojni.
Letos več kot 5 milijonov elektromotorjev
Letošnji gospodarski načrt spo-dnjeidrijske Iskre predvideva proizvodnjo 5,131 milijona elektromotorjev.kar je največ doslej. Največ nameravajo izdelati kompresorskih elektromotorjev pa asinhronskih, kolektorskih in črpalk za pralne stroje. Število zaposlenih naj bi v letošnjem letu prvič preseglo tisoč. To bi pomenilo znatno rast (več kot tretjino v primerjavi z letom 1984), vendar jo povečana proizvodnja opravičuje.
Predvideni načrti pa so v tesni povezavi z dobro tekočo proizvodnjo, ta pa je seveda največ odvisna od rednih dobav reprodukcijskih materialov. Prav pomanjkanje repromateriala, zlasti bakrene lakirane žice, pločevine in
20 milijonov dolarjev izvoza na leto
aluminija, je bilo lani na prvem mestu med razlogi za nedoseganje proizvodnega načrta: Lani je primanjkovalo tudi delovnesile —vse to pa so razlogi, ki bi lahko tudi danes ogrozili doseganje načrtovanih ciljev. Že lani so domala ves baker, oz. bakreno lakirano žico, v eni, ali drugi obliki bili prisiljeni uvažati, verjetno tudi letos ne bo dosti drugače. Uvažanje reprodukcijskih materialov pa jetudi gospodarno, saj so tuji materiali cenejši od domačih. Cene reprodukcijskih materialov so ključnega pomena
zelo hitra rast tovarne, solidna 'poslovna uspešnost temeljne organizacije pa dokazuje, da so bile dosedanje investicije smotrne. V letih od 1980 do 1983 se je celotni prihodek povečal z indeksom 807, dohodek z indeksom 742. dohodek na zaposlenega pa je porastel 4,5 krat. Lani je celotni prihodek za 90% presegel prihodek iz leta 1983, dohodek na zaposlenega pa je bil za 53% višji. Še pomembnejši pa so rezultati, ki so jih v zadnjih letih dosegli pri izvozu in to izključno na konvertibilno področje. Leta 1980
Razgovora ob obisku delovne skupine SOZD Iskra v TOZD Montaža, Spodnja Idrija, so se udeležili:
direktor TOZD Edvard Svetlik, vodja nabave Franci Zajc, vodja tehičnega sektorja Rafael Kogej, vodja razvoja Miloš Šturm, vodja finančnega sektorja Miro Gnezda, predsednik 10 OO sindikata Ivan Menard, sekretar OO ZK Milan Bizjak, namestnik sekretarja 00 ZK Ljubo Likar, predsednica OO ZSMS Nadja Didič, člana delavskega sveta TOZD Lilijana Šinkovec in Bojan Lazar ter strokovni sodelavci Lojzka Štucin. Danilo Jež in Drago Balažič. S strani DO Iskra Široka potrošnja so prisostvovali: predsednik delavskega sveta DO Igor Gruden, glavni direktor DO Miro Krek. predsednik koordinacijskega odbora sindikata DO Anton Beravs, predsednik akcijske konference ZK DO Andrej Cimerman in direktor finančno računovodskega področja DO IŠP Tone Mohorič. V delovni skupini SOZD Iskra pa so bili: predsednik delavskega sveta SOZD Iskra Japez Kern. član KPO SOZD Iskra Zoran Polič, predsednik konference sindikata Avguštin Ciuha, predsednik aktiva ZB Tone Orožim in sekretar DPO Miloš Pavlica.
Gostje med ogledom ene od najnovejših pridobitev spodnjeid-rijske Montaže -p opremljenega laboratorija za preverjanje kakovosti žice (ki jo. vgrajujejo v elektromotorje).
za doseganje poslovnih rezultatov, saj predstavljajo porabljene surovine in material večinski delež celotnega prihodka. Samo informacija: v spodnjeidrijski Montaži načrtujejo, da bodo letos porabili skoraj 10 tisoč ton dinamo in el-mag trakov, 1.910 ton bakrene lak žice. 550 ton aluminija in legur itd. Nenormalne rasti cen teh surovin (dinamo trak se je na primer lani podražil za 112%, elmag trak za 101%, s 60% podražitvijo je cena bakrene lak žice še relativno "nizka«, medtem ko je z 259% podražitvijo aluminij posekal tudi najbolj temne napovedi). Seveda je razumljivo, da je tako divje naraščanje cen zelo zelo težko vsaj približno vgrajevati {/ cene njihovih končnih izdelkov.
Investicije: zaokrožitev poslovodnega procesa, večji izvoz
V TOZD Montaža Spodnja Idrija so v zadnjih petih letih investirali s pospešenim tempom, ki pa je bil glede na njihovo temeljno opredelitev — postati eden izmed večjih svetovnih proizvajalcev tega segmenta elektromotorjev, ki mora ta status tudi dokazati z uspešnim trženjem na zahodnih tržiščih, obvezen. Rezultat teh investicij je bila
so od izvoza iztržili 2,63 milijona dolarjev, leto kasneje4,8. lani pa že 11,6 milijona dolarjev. V letih 1980 do 1984 je izvoz torej narastel kar 4,4 krat. Lanski rezultati pomenijo, da ustvarijo na zaposlenega že 15 tisoč dolarjev izvoza. Vse te rezultate nameravajo zadržati in, kjer bo le možno tudi izboljšati. Povpraševanje po malih elektromotorjih
stalno narašča na domačem trgu. odpirajo pa se tudi možnosti za bistveno povečanje izvoza. Največ bi lahko izvozili kompresorskih. malih asinhronskih ter kolektor-skih motorjev. To je bil tudi razlog za cilj, da do 1986. leta izdelajo skoraj milijonov več elektromotorjev. kot jih nameravajo izdelati letos — 6 milijonov. To pa je že številka. ki jih postavlja v rang velikih proizvajalcev malih elektromotorjev v svetu.
Da pa bi to dosegli brez dodatnih vlaganj ne bo šlo. S programom naložb, za katerega bo potrebno 2,6 milijona dolarjev, bodo lahko povečali izvoz za 6 milijonov dolarjev na leto. Investicijski program predvideva naložbe v povečanje proizvodnje motorjev za izvoz, posodobitev proizvodnje polizdelkov in posodobitev orodjarne. Ta naložba je tudi pogoj, ki ga morajo izpolniti pred pričetkom izvažanja v ZDA. Osvajanje tega trga pa sodi v dolgoročno razvojno strategijo Montaže. Cilj te usmeritve je v naslednjem srednjeročnem obdobju doseči 20 milijonov dolarjev izvoza na leto.
Iskra v kraju
Solidni poslovni rezultati'spbd-njeidrijske Montaže so vidni tudi na rasti kraja, v katerem stoji tovarna. Nastalo je novo stanovanjsko naselje, število prebivalcev se je bistveno povečalo. Spodnja Idrija je danes druga največja krajevna skupnost v občini. Po zaslugi Iskre so v kraju oživele mnoge dejavnosti. ki so že zamirale. Aluivm so člani športnega društva, pevskih skupin, gasilci, živahen utrip kraju pa daje tudi osnovna šola.
Montaža podpira tudi športne klube in društva izven svoje krajevne skupnosti. Podpora rojeva sadove — alpinisti in orientacisti idrijskega planinskega društva dosegajo zavidljive uspehe v državnem merilu, ekipa mlajših mladincev kolesarskega društva SLOGA 1902 pa že zmaguje na državnih prvenstvih Dobre rezultate dosegajo tudi tekmovalci v drugih športnih disciplinah, košarki, streljanju, karateju.
Stane Fleischman
Gradbišče nove hale, ki jo idrijski Iskraši brez dvoma uvrščajo na vrh spiska potrebnih — novega skladišča. Gradijo 21 metrov visok objekt — visoko-regaino skladišče bo nadomestilo današnje skladiščenje na 16 lokacijah. Gradnja je nujna, saj eno njihovih največjih skladišč v Idriji redno poplavlja voda, škode je bilo že več kot preveč, čas je, da se razmere vendarle uredijo!
27. april 1985
BI Iskra
stran 7
20 let Bil
Posegli smo v širši prostor našega
Slavnostni govornik ob dvajsetletnem jubileju dela TOZD Bil je direktor TOZD Andrej Bleivveis. V svojem nagovoru je dejal:
bil
»Ko TOZD Biro za industrijski inženiring letos proslavlja jubilej svoje, uspešne strokovne in poslovne dejavnosti, hkrati kritično pregleduje tudi delo Četudi je res, da je bil Bil s sedanjim imenom in samoupravnim statusom ustanovljen šele leta 1975, se je ideja, ki je bila temelj za dejavnost današnjega Biroja za industrijski inženiring v Iskri dokumentirano pojavila že ob sami združitvi delovnih organizacij v Združeno podjetje Iskra v letu 1961. Tovrstna dejavnost se je oblikovala v takratnem Zavodu za avtomatizacijo, ki je imel funkcijo skupnega razvojnega instituta Iskre. V njegovem okviru je deloval Tehnološkoprojektivni sektor, ki naj bi pripravil osnove za enotno, sodobno in objektivno merjenje dela. V Združenem podjetju je bilo to potrebno zaradi načrtovanja in obvladovanja zmogljivosti v velikoserijski proizvodnji. To pionirsko delo v Iskri sta tedaj poprijela dva zdaj, žal že pokojna inženirja Marjan Lavrenčič in Mario Jež, ki sta v letu 1982 organizirala Oddelek za študij dela in časa. V tistih časih je bilo potrebno izbrati in pripraviti najprej študijska gradiva ter usposobiti kadre. Lotili so se preučevanja tedaj znanih' sistemov, kot so RE-FA, MTM in Work-factor. V Iskri je bilo potrebno hitro napraviti korak v tej smeri, da bi vsaj kolikor toliko lahko »lovili- svojo konkurenco, saj je vtistem času na primer firma Siemens zaposlovala že kar 620 analitikov dela, ki so uporabljali WF sistem. Logično je. da so tudi Iskrini strokovnjaki predlagali svojemu vodstvu uvedbo tega sistema. Strokovni entuziazem Iskrinih pionirjev na tem področju izkazuje med drugim že samo dejstvo. da je Iskra že leta 1963organiziralaSim-pozij o sodobni tehnologiji, takoj za tem pa tudi že seminar o WF sistemu za Tehnološko komisijo, izdelali pa so tudi informativni priročnik za širšo rabo. Namen vseh teh aktivnosti je bil seveda pridobiti in ustvariti potrebno širšo podporo, tako s strani delavcev, kot tudi drugih merodajnih organov, kot na primer poslovodne in družbenopolitične strukture.
Že v oktobru istega leta je bila izvedena predstavitev omenjene tematike političnemu aktivu Iskre, da bi ustvarili klimo za širše zasnovane akcije uvajanja omenjenega sistema. Decembra 1963 je sindikalni odbor organiziral konferenco na isto temo. Tako se je približno 200 vodstvenih, strokovnih in političnih delavcev seznanilo s prizadevanji, oz. prednostmi in možnostmi za uvedbo imenovanega sistema in vrednotenje dela. Tovrstna prizadevanja so v tistem času v Iskrinih krogih naletela na sorazmerno ugodne ocene, s čimer je bila ta dejavnost potrjena za uporabo v isKrinm rovarnan. vse to je pomenilo dokaj lep uspeh in dobro spodbudo za nadaljnje delo oddelka.
Tudi v naslednjem, 1964. letu se je dejavnost oddelka živahno razvijala. Dokončali so prevod priročnika za Work Factor za osnovni in hitri postopek.
Tistega leta se je vključil v delo -tega oddelka tudi sodelavec inž. Evgen Marek. Izkušnje so vodile v smer razvijanja integralnega sistema za merjenje dela in analitičnega ugotavljanja zahtevnosti dela. Izdelane so bile tehnološke mape za elemente serijske proizvodnje, strojne mape, prvi vzorčni katalog za ugotavljanje zahtevnosti, pripravili so priročnike za izvedbo tečajev. Izvedli so tudi nekaj manjših konkretnih nalog v Iskrinih obratih. Delo oddelka je stagniralo, ker je oddelek zaradi tipičnega proračunskega načina financiranja številčno ostajal nespremenjeni.
Z letom 1966 se je začel povsem nove vrste polet na tem področju. Sklenili so pogodbo med ZZA in VVOFAC Corporation, kije prinesla legalne pravice za prevajanje, razmnoževanje in poučevanje postopkov WF sistema v Jugoslaviji. Seveda pa je delal oddelek še naprej v bistvu- po svojih, že utečenih programih in načinih dela. Zavedal se je tudi dejstva, da zgolj pisanje strokovnih podlag in poučevanje drugih na tečajih ne bo dolgo zadoščalo za potrebe prakse v tovarniških proizvodnjah. V oddelku je tedaj delalo osem vztrajnih delavcev, ki so se usposabljali, pridobivali izkušnje in razvijali sistemske rešitve na področju obvladovanja problematike živega dela.r
Do pomembnih sprememb v delu oddelka je prišlo leta 1969, ko se je oddelek po prihodu- inž. Dara Žvaba lotil temeljitejših analiz posledic, oz. doseženih uspehov dotedanjih prizadevanj v celotni Iskri. Ob tem so ugotovili dokaj neugodno sliko, saj se je ukvarjal v celotni Iskri z dejavnostmi študija dela in vrednotenja zahtevnosti dela dejansko le ta oddelek, v vseh drugih enotah Iskre pa je zamrloše tisto, kar je bilo v prejšnjih letih že začeto. Strokovnih podlag niso uporabljali nikjer, večina izšolanih analitikov pa ni več delala ha tem področju. Razlogov za takšno stanje je bilo razumljivo več. Tako so odkrili, da je bilo v strokovnih podlagah res še marsikaj nepreverjenega in zaradi nedorečenosti še neuporabnega, po drugi strani pa je 'analitikom v tovarnah manjkala potrebna podpora s strani vodstev, pri čemer pa so se pojavili tudi odpori proti novostim, tako s strani mojstrov, kot tudi delavcev. Uporaba takšnih analiz dela in časa je pomenila namreč tudi neko dodatno obremenitev za vsakogar izmed teh pa je tako sčasoma v večini primerov zmanjkalo, tako znanja; kot tudi volje. ;
V oddelku so spoznali, da ima njihovo delo tudi družbenoekonomske sestavine in da se je torej dela treba lotiti z novimi pristopi k uvajanju metod dela tega oddelka.
Na osnovi analiz so tedaj oblikovali to delo v naslednjih fazah: sistemsko šolanje analitikov, izpopolnjevanje na konkretnih nalogah v njihovih tovarnah, izdelava konkretnega programa uvajanja po vnaprej določenih aktivnostih ter kompleksna uvedba sistema. Ker pa oddelek s svojimi omejenimi kadrovskimi zmogljivostmi ni mogel tako zamišljenega pristopa k delu ponuditi Iskri, kot celoti, se je rajši usmeril na konkretna sodelovanja s posameznimi Iskrinimi tovarnami. Slednje pa je hkrati pomenilo tudi prehod na tržno načelo namesto dotedanjega dela na podlagi združenih sredstev. Kljub nasprotovanju s strani vodstva ■ZZA takšnemu načinu poslovanja pa je bil rezultat ta, da se je obseg dela oddelka začel hitro širiti in se uveljavljati po Iskrinih tovarnah in celo izven nje. Posledica teh sprememb se je seveda pokazala tudi v številčni, oz. kadrovski krepitvi oddelka po eni strani, po drugi strani pa so doseženi uspehi vodili tudi v težnjo po osamosvojitvi. Pomemben dogodek za tedanjo fazo razvoja sta bili v letu 1970 podpisani pogodbi o sodelovanju z Rade Končarjem in Almiro, med-
tem ko je delo steklo v letu 1971 tudi v Iskrinih tovarnah v Semiču in Železnikih ter v Titanu in Mehano-tehniki.
Flkrati z vsemi temi uspehi in potrditvami znanja in izkušenj pa se je pri delavcih oddelka utrdilo spoznanje o tem, da je njihovo znanje kvalitetno in uporabno do te mere, da si je z njo mogoče zagotavljati tudi obstoj vnaprej. Prodrlo je tudi spoznanje, da je pridobljeno znanje hkrati univerzalno, kjerkoli gre pač za obvladovanje živega dela. Takšno zaupanje vase je dalje privedlo do želje, posredovati ustrezno informacijo širši javnosti, zaradi česar so leta 1971 tudi organizirali prvo posvetovanje o merjenju dela, ki so se ga poleg predstavnikov organizacij združenega dela udeležili tudi predstavniki izobraževalnih inštitucij, republiškega sekretariata za delo in referentov iz tujine. Po takšnem uspehu so potem izdelali tudi Prvi program rednih tečajev, ki je bil zaokrožen v devet temeljnih tečajev. Sistematično širjenje in poglabljanje stikov po tej poti je seveda zahtevalo tudi novo pripravo in izdajanje ustreznih priročnikov. Na ta način nam je uspelo dobiti določen stik tudi s poslovodnimi strukturami delovnih organizacij po Sloveniji.
Dvajset let Bi
V petek, 19. aprila je TOZD Biro za industrijski inženiring naše DO ZORIN slavil dvajsetletnico svoje dejavnosti. Ob tej priložnosti se je sestal delavski svet TOZD na slavnostno sejo. Na seji so podelili tudi priznanja za uspešno sodelovanje petnajstim organizacijam združenega dela, s kateremi sp v preteklosti zaključili več uspešnih projektov s področja njihove dejavnosti. Priznanja so podelili naslednjim organizacijam združenega dela:
Elektrokovinarska oprema, Titovo Velenje; Exoterm, kemična tovarna, Kranj; Gorenjski tisk, tiskarna in kartonaža, Kranj; Iskra Avtoelektrika TOZD Tovarna avtoelektričnih vžigal-nih sistemov, Tolmin; Iskra Široka potrošnja TOZD Elektromotorji, Železniki; Konus, industrijski kombinat, Slovenske Konjice; Kovinoplastika Lož, Stari trg pri Ložu; Kladi-var, tovarna elementov za avtomatizacijo, Žiri; Lipa, tovarna pohištva, Ajdvoščina; Meblo, industrija pohištva in notranje opreme, Nova Gorica; Mladinska knjiga,' tozd Tiskarna, Ljubljana; Tehnostroj, Ljutomer, Rudnik svinca in topilnica
Mežica; Svilanit Kamnik in SIP, strojna industrija, Šempeter v Savinjski dolini.
Ko so predstavnikom omenjenih DO izročili priznanja, so
Dr. Evgen Marek
ril Iskra
8. stran
27. april 1985
družbenega gospodarjenja
Leta 1972 je bila v teku že vrsta projektov v tovarnah Iskre in izven nje. Logična posledica takšnega položaja in načina dela pa je bila, da so tedaj postali Samostojni oddelek za študij dela in čaša. Ob praktičnem delu takšnega obsega in razvejanosti teh je pripeljalo do potrebe po obvladovanju ne le količine dela, temveč tudi njegove kakovosti, kar pa je privedlo do začetka razvijanja Integralnega sistema za kontrolo kakovosti.
Doseženi uspehi po eni strani ter takratna uveljavitev zakona d združenem delu sta omog čili osamosvojitev oddelka, da so se leta "CVS konstituirali kot TOZD Biro za industrijski inženiring, četudi so tak ukrep tedaj nekateri krogi skušali prikazati celo kot disciplinski prekršek. Toda v oddelku je tedaj delalo že kar 32 strokovnjakov na številnih projektih pri konkretnih naročnikih. Področje obvladovanja dela so obogatili v tistem času še z razširitvijo na racionalizacijo dela in analizo vrednosti. Vsi ti strokovnjaki so bili specializirani za*razna področja, toda osrednje vsem skupaj je vseskozi ostalo merjenje dela in delitev po delu. Leta 1973 so začeli izdajati tudi svojo strokovno publikacijo Bilten za organizacijo dela, s katero so si še bolj utrjevali svojo
prisotnost v javnosti, predvsem med uporabniki.
Ker TOZD Bil ni mogla zaživeti s polnimi pljuči, saj ni imela niti svojega delavskega sveta, niti žiro računa, so skupaj z Inštitutom za kakovost in metrologijo leta 1975 ustanovili DO Institut za produktivnost dela in metrologijo. To je bilo upravičeno, saj jih je bilo na področju industrijskega inženiringa tedaj zaposlenih že kar 50. Da bi si olajšali pristop do naročnikov in » ustreznih podatkov za sestavo' programov in ponudb, so tedaj svoj način pridobivanja novih naročnikov znova kritično pregledali ter v okviru novih zamisli razvili izvedbo vzorčne analize stanja. Ta jim je potem omogočala odločitve o tem, kje je uvedba sistema objektivno bolj in kje manj upravičena. Metoda vzorčne analize je tudi dala podatke o možnih prihrankih, skritih rezervah, možnostih za povečevanje produktivnosti dela, organizacijo dela in sistemu delitve po delu. Hkrati so lahko napovedovali predvidene učinke, ki jih jim omogoča uvedba takega sistema. Tako so si torej na koncu vseh naporov in dosežkov osnovali možnost vnaprejšnjega ovrednotenja svojega dela. Vse bolj razvijajoča se dejavnost je začela vključevati tudi napovedovanje stroškov za uved-
bo in vzdrževanje sistema, potrebnih kadrov, opreme delovnih mest ih drugega. Kako močno je prispevala k prosperiteti; prav uvedba vzorčne analize, kaže nazorno že samo podatek, da so jo izdelali v kar 80 delovnih organizacijah, oz. praktično-v vseh vrstah panog slovenske industrije in'celo izven naše republike. Prek tega so postopno dobili tudi ustrezen pregled nad stanjem produktivnostiV slovenskem industrijskem prostoru, kar pa hkrati pomeni spet nova obzorja možnosti za nadaljnje delo.
In, če bi tu želeli povzeti nekaj glavnih izkušenj in z dolgimi leti pridobljenih spoznanj, bi bilo smiselno poudariti predvsem to, da je težave in neizogibne odpore do sprememb mogoče;; premagovati edinole z vztrajnim poglabljanjem znanja. Lahko bi rekli, da je za dvajsetletno delo v Iskri na področju industrijskega inženiringa, za njegove vzpone in občasne zastoje v bistvu značilno prav to. Sleherna izboljšava nosi s seboj tudi spreminjanje Obstoječega, kar pa predstavlja izredno velik problem. Lahko rečemo, da so se tega dejstva v bistvu ves čas dobro zavedali, zdaj pa ga je mogoče potrjevati tudi z lastnimi izkušnjami dolgoletnega de-
lovanja. Zato so ves čas dajali izredno velik poudarek nenehnemu razvijanju poglabljanja in širjenju znanja. Od leta .1963 so izvedli skupno kar 483 tečajev s 7246 udeleženci v čemer samo v Iskri 98 tečajev z 2585 udeleženci. Imajo sklenjene razne sporazume o sodelovanju, prizadevajo si za spremembo starih navad -v našem gospodarjenju, za uvajanje višjih oblik tehnologije, da bi šli čim bolj v sklad z visoko razvitim si/etom, kjer vse bolj stopajo v ospredje visoka specializacija-opreme in ljudi in ustrezno izpiljena.organizaci-ia dela. *
Prihodnost vidijo v trdem delu in širokem sodelovanju. Ob tem razvijajo ponos nad svojim lastnim delom, ob čemer pa se ne želijo slepiti z mislijo, da morda ne bi mogli postati še boljši po delu in dosežkih. Tako je torej, na kratko rečeno stanje ob jubileju dejavnosti Biroja za industrijski inženiring, ki je s svojim delom pre-rastel prvotni namen tako, da so posegli tudi na tem področju dejavnosti Iskre v širši prostor našega družbenega gospodarjenja. Dosedanji razvoj pa je označen predvsem z dvema dejstvoma: trdo delo in optimistično razpoloženje do nenehnega izpopolnjevanja znanja. Oboje je tudi najpomembnejši kapital za njihovo prihodnost.
ro/a za industrijski inženiring
podelili priznanje za oblikovanje Bil in njegovo širšo uveljavitev ing. Daru Žvabu z naslednjo utemeljitvijo:
Daro Žvab je bil eden izmed pobudnikov, ki so predlagali, da se iz oddelka študij dela Iskre — Zavod za avtomatizacijo, organizira samostojna organizacija združenega dela — Biro za industrijski inženiring. Spoznal je, da oddelek študij dela s svojim bogatim znanjem in izkušnjami ne sme in ne more ostati zaprt v krogu Iskre, če se hoče uspešno naprej raz-{ vijati. Presekal je z ozkostjo, videl naš razvoj, če gremo v širši slovenski prostor, da ustvarjamo to, kar trg potrebuje in, da preverimo tisto, kar smo že znali. Uvidel je nujnost širjenja področja dela s študija dela na vse ostale poslovne funkcije. Uvedel je svetovalno — izvajalni način dela pri naših naročnikih, kar nam še danes daje prednost pred sorodnimi inštitucijami. Kajti samo svetovanje ne daje vedno želenih rezultatov, skupaj z aktivnim, uvajanjem pa dejansko uspo-
sabljamo naročnika, da sprejme predlagano rešitev.
Izpeljava tako pogumnega koraka v takratnem položaju, je zahtevala izreden napor, močno osebnost, kar nedvomno Daro Žvab je.
Dr. Evgenu Mareku pa so podelili priznanje Bil za njegovo življenjsko delo na področju merjenja, oblikovanja in vrednotenja dela z naslednjo utemeljitvijo:
Dr. Evgen Marek se je rodil 27. januarja 1912 v Ljubljani, študij strojništva je končal v 'Pragi. Po osvoboditvi se je zaposlil v Tovarni avtomobilov Maribor. Tam je uspešno vodil konstrukcijo in tehnologijo in dodobra spoznal vse elemente dela.
Leta 1963 je prišel v Ljubljano, v Iskro — Zavod za avtomatizacijo, v oddelek štu-
dij dela. Tukaj se je začela nato njegova pionirska pot pri oblikovanju in dopolnjevanju metod in tehnik merjenja dela na osnovi vnaprej določenih časov in oblikovanje modela vrednotenja zahtevnosti dela, ker sta pač obe področji tako tesno povezani, l/se svoje življenje je posvetil obdelavi teh področij. Pot je bila dolga, trnova in včasih tudi politično problematična.
Izdal je veliko priročnikov, še več je bilo njegovih člankov v strokovnih revijah doma in v svetu. Kot pedagog je izobrazil številne generacije analitikov ter bil odličen mentor mladim svetovalcem.
S pridobitvijo akademskega naziva dr. znanosti s področja »Meje energijske delovne obremenitve povprečnega človeka ob uporabi vnaprej določenih časov«, je znova dokazal svojo privrženost in vztrajnost temu področju, kar pa je verjetno za njega samo vzpodbuda za še bogatejše nadaljnje delo.
27. april 1985
> Iskra
stran 9
Široka potrošnja
Delavski svet Široke potrošnje
Delegati soglašali s pripojitvijo »Reteč« k »Železnikom«
V petek, 19. aprila so delegati delavskega sveta Široke potrošnje obravnavali elaborat o družbenoekonomski upravičenosti pripojitve TOZD Tovarna gospodinjskih aparatov Reteče k TOZD Elektromotorji Železniki in se z vsebino tega dokumenta brez zadržkov tudi strinjali.
Na tej seji je znova tekla beseda tudi o letnem gospodarskem načrtu DO Iskra Široka potrošnja za letošnje leto. Delegati so menili, da je večji del dripomb, ki so jih imeli na ta dokument, usklajenih in zato so načrt tudi sprejeli. Vendar pa so ob sprejemanju poudarili, da morajo strokovne službe nadaljevati z dejavnostjo, kakršno so zahtevali s pripombami že na prejšnji seji. Med pretresanjem letnega načrta so se seznanili tudi z odstopanjem od predvidenega načina financiranja dejavnosti TOZD Raziskovalni inštitut, ki je prisiljena vse več sto-
ritev opravljati za zunanje naročnike.
Potem ko so pregledali opravljena usklajevanja in dogovore v zvezi z zadržki, ki jih je izrazila TOZD Montaža Spodnja Idrija glede na način sanacije TOZD TGA Reteče
ter ugotovili, da so razmere za glasovanje o bodoči usodi TOZD TGA zrele, so delegati sprejeli sklep, da se strinjajo s sanacijo TOZD TGA v skladu z elaboratom.
Delavski svet je v nadaljevanju seje tudi sprejel informacijo glav-
nega direktorja DO o aktivnostih v zvezi z reorganizacijo poslovnega sistema SOZD Iskra ter o aktivnostih v zvezi z združevanjem sredstev za regresiranje letnega dopusta delavcev DO IŠP.
SF
Koordinacijski odbor sindikata
NI razlogov za neuspeh referendumov
Koordinacijski odbor sindikata Široke potrošnje, ki se je sestal v sredo, 17. aprila v Škofji Loki, je potrdil izhodišča za sanacijo Tovarne gospodinjskih aparatov Reteče, kot jih opredeljuje elaborat o družbenoekonomski upravičenosti pripojitve TOZD TGA Reteče k TOZD Elektromotorji Železniki.
Člani KOS so se podrobneje seznanili z vsebino dokumenta, ki opredeljuje sanacijo Tovarne gospodinjskih aparatov iz Reteč ter menili, da je prenehanje obstoja TOZD in priključitev k TOZD Elektromotorji Železniki pravilna rešitev. Strinjali so se tudi s predla-
Avtomatika
gano odcepitvijo obrata TOZD TGA v Azanji, kise bo po prvem maju pripojil k SOZD GOŠA iz Smederevske Palanke. Glede na to, daelaborat predvideva višek določenega števila delavcev TOZD TGA po organiziranju novega poslovnega subjekta pa je KOS sprejel sklep, da o kakršnem-koli odpuščanju delavcev ne more biti govora. Vse odvečne delavce je treba prezaposliti znotraj Iskre, izven pa le izjemno.
KOS je sprejel tudi informacijo o aktivnostm v zvezi z reorganizacijo Iskre ter z letošnjimi regresi za letni dopust.	sF
Informativni posvet za vodstvene delavce
V aprilu so skladno s sklepom poslovodnega odbora delovne organizacije Avtomatika sklicali informativni posvet s področja INO-procesa in sistema delitve sredstev za osebne dohodke.
Enodnevnega posveta, ki je bil v prostorih Kluba delegatov v Ljubljani, so se udeležili člani poslovodnega odbora delovne organizacije, in poslovodni organi temeljnih organizacij, oz. delovne skupnosti za skupne zadeve.
Prvi del dopoldanske tematike je bil namenjen predstavitvi in v nadaljevanju razpravi o INO-procesih, ki jo je pripravil in vodil dr. Julij Bertoncelj, strokovni sodelavec poslovodnega odbora delovne organizacije. Po uvodnih izhodiščih,
Po sejmu v Miinchnu
Od 9. do 17. marca je bil v Munchnu ■ že 37. sejem obrtnih izdelkov in opreme, ki ga glede na vedno večje število udeležencev in dolgoletno tradicijo uvrščajo med najpomembnejše sejme na Bavarskem, oz. v sam vrh sejmov v ZRN.
Kot edini jugoslovanski ponudnik iz industrije se je tudi tokrat, že petič predstavila Iskra, DO Avtomatika.
Iz poročila je hkrati razvidno, da je bilo med obiskovalci največ zanimanja za naprave za peskanje, zaščito za peskanje ter zaščito za varjenje. Medtem, ko so aparati za varjenje v zaščiti plina po TIG postopku s procesorjem, pritegnili pozornost le manjšega števila obiskovalcev, vendar strokovnjakov, ki so ob ogledu naprav dali tudi svoje pripombe, oz. zahteve.
' S. D.
oz. opredelitvi začetnih oblik aktivnosti INO-procesov, iz katerih
Na 44 m2 razstavnega prostora v hali 19, kjer so razstavljali tgdi ostali, priznani ponudniki varilne opreme, je prikazala:
—	140 A — varilni aparat za varjenje v zaščiti plina po postopku TIG s procesorjem
—	naprave za peskanje
—	varilne naprave za varjenje v zaščiti plina po MIG/MAG postopku
—	ročna orodja — »Perks«
—	in numerične pozicionirne naprave, inkrementne linearne merilne dajalnike ter inkrementne rotacijske merilne dajalnike,
Pri tem je potrebno dodati, da je bila stojnica za vse skupine izdelkov premajhna. Kljub temu pa je bil razstavni prostor estetsko in funkcionalno urejen tako, da so na napravah za varjenje v zaščiti plina po MIG/MAG postopku opravili tudi demonstracije, za katere so bili zadolženi predstavniki nemškega distributerja Kotthaus — Buseh, s katerimi Iskra sodeluje že vrsto let.
Razstavljeni varilni program so dopolnjevala tudi lično izdelana zaščitna sredstva
idejno in organizacijsko vodijo procese na posameznih izdelkih, ali programih, je v nadaljevanju predstavil osnovne zakonitosti in perspektive razvoja INO-procesa. Pri tem poudarja, da predstavlja postavitev učinkovite strategije procesa postopne definicije izdelka zanesljivo največji preizkus sposobnosti vsake delovne organizacije. Zato je še posebej pomemben način dela na samem začetku, ko gre za analizo stanja, definicijo ciljev in determinacijo nalog .in sočasno upoštevanje še ene izmed pomembnih ugotovitev; v visoko razvitih državah poteka proces sprememb prozvodne' industrije vse hitreje, kar ustvarja novo, visoko tehnologijo z izdelki nove generacije. Zato se moramo, če hočemo zagotoviti tržno prisotnost, nenehno in dinamično prilagajati novim, znanstveno tehnološkim izsledkom. Podrobno so obrazložili tudi organizacijski model z načinom iskanja ustreznih rešitev do končnega predloga.
Čeprav avtor opredeljuje INO-proces, kot ciljno usmerjeno akcijo, kjer ne zadošča zgolj lojalnost vseh sodelujočih, pač pa popolno predanost zastavljenemu cilju, s tem pa tudi vsaki fazi nastajanje izdelka, oz. popolno mobilizacijo njegovega kreativnega potenciala, je bilo zanimivo prikazano tudi ozadje vodenja omenjenih procesov in stimuliranje izvajalcev, ki bi poleg moralne moral vzključeva-ti tudi finančno stimulacijo dela.
V drugem delu informativnega posveta pa je Stane Galjot iz delovne organizacije ZORIN, TOZD Biro za industrijski inženiring predstavil sistem delitve osebnih dohodkov, vključno z delitvenim modelom, elementi strokovnih podlag, merili delovnega prispevka, oblikovanja MOD in izračuna VED itd. V materialu, ki so ga udeleženci prejeli predhodno, je bilo podrobno opisano tudi stanje na področju delitve po delu in rezultatih dela v delovni organizaciji Avtomatike.
S. D.
Avtoelektrika
Področje družbenega standarda in varstva pri delu
Skrb za oddih in počitek zaposlenih v Avtoelektriki
Poletje se naglo približuje, mnogi že razmišljajo kam in kako na oddih, na poletni dopust. Nič drugače ni v Iskri Avtoelektriki Nova Gorica. In ob vsem tem razmišljanju so bili še najbolj »izpostavljeni« odgovorni delavci s področja družbenega standarda in varstva pri delu, ki skrbijo za oddih in letovanje zaposlenih. Kako omogočiti kar najcenejše letovanje na morju in v planinah, kako porazdeliti obstoječe zmogljivosti kar najbolj ustrezno in v zadovoljstvo večine zaposlenih, kako ustreči vsem željam, o vsem tem so razmišljali in na ta občutljiva vprašanja že delno odgovorili.
Pripravili so namreč razpis za letovanje v počitniških zmogljivostih, žal pa moramo že takoj v uvodu povedati, da je želja za letovanje mnogo več, kot je razpoložljivih možnosti.
Več kot lani in prejšnja leta pa jih vseeno je! Takoj moramo povedati
mestecu Mandre, približno 15 km oddaljenem od Novalje.
So razkošni, z vso pripadajočo opremo, v vsakem je prostora celo za dve družini, zgrajeni pa so tik ob morju, praktično na sami plaži.
Ko to poročamo, razpis letovanj sicer še ni . bil v javni obravnavi.
razveseljivo novico, ki vsaj nek- ^ bistveno pa se zanesljivo ne bo
oliko izpodbije podatek, da je želja več, kot razpoložljivih zmogljivosti. Prvič letos, od obstoja Avtoele-ktrike, so se odločili za nakupštirih apartmajev in odločitev pred kratkim tudi uresničili. V Maredi pri Novi gradu bodo že to poletje na razpolago lepo urejeni in povsem opremljeni novi apartmaji, last novogoriške Iskre Avtoelektrike. Izvedeli smo tudi, da so na lepem kraju, sorazmerno blizu plaže, kar pa je še posebej pomembno: počitnikovanje v njih bo poceni!
Še eno novost moramo predstaviti. Poleg nakupa teh apartmajev pa so v področju družbenega standarda in varstva pri delu poskrbeli še za najem treh apartmarjev na otoku Pagu, pri tamkajšnjem turističnem društvu. Apartmaji so v
spremenil, zato poglejmo še nekaj drugih možnosti.
Počitniški domovi. Tudi letošnje poletje bo spet možno po osem dni koristiti počitniški dom v Dramlju, ki je nekaterim žedobroznan. Spet bo na voljo 47 postelj v 18 sobah, v spodnjih prostorih pa bo na voljo domača hrana, ki jo bodo pripravljale kot prejšnja leta kuharice, »uvožene« iz Avtoelektrike.
Prijetno turistično naselje Nova Veruda pri Puli je tudi marsikomu poznano, čeprav Avtoelektrika v tem lepem kraju doslej še ni imela možnosti ponuditi letovanja. Letos pa ga bo! V sodelovanju s turistično agencijo Arena Turist je najela lepe štiri tri posteljne sobe in štiri dvoposteljne. Kdor se bo odl-
Mareda — v ozadju apartmaji, štirje last novogoriške Iskre Avtoelektrike
očil za ta način letovanja, se bo hranil v restavraciji bližnjega hotela, ki je zglajen tik ob morju.
Počitniška hišica v Pineti je sicer last novogoriške počitniške skupnosti Soča, letovanje v njej pa boža delavce Avtoelektrike možno tudi letos, seveda s polnim penzionom.
Kljub mnogim pripombam, nasprotujočim si mnenjem pa tudi
Gradbena dela na bivšem novogoriškem hotelu Argonavti so v polnem teku in lepo napredujejo. Kot vemo, seje Iskra Delta odločila, da bo hotel preuredila v izobraževalno računalniško središče, kjer bo potekalo izobraževanje domačih in tujih delavcev, ki bi želeli delati na področju računalništva in pripadajoče opreme. Čeprav je gradbene delavce spremljalo izredno slabo vreme in dolgotrajen hud mraz pa predvidevajo, da bodo dela zaključili v predvidenem roku, v letošnjem septembru. Sicer pa bomo obširneje o tej pomembni investiciji, ne le za Iskro Delto, ampak za celotno SOZD Iskra in širšo družbeno skupnost poročali v eni izmed prihodnjih številk našega glasila. (Marko Rakušček)
hvalam, ali počitniške prikolice obdržati, ali ne pa bodo le-te tudi letos na razpolago. Nameščene so že v puljskih in poreških avtokampih. So povsem opremljene, žal pa nekatere že kar malce uničene .in dotrajane, čeprav so odgovorni iz sektorja družbenega standarda vložili vanje prenekatero zamenjavo in izboljšavo. Torej nalašč za tiste, ki radi sami pripravljate hrano in ne želite biti odvisni od urnika restavracij. Na voljo bo še vedno 19 prikolic, v njih pa bo možno izkoristiti po 10,dni dopusta.
Upamo, da sončnih!
Kdor ima rajši čisti gorski zrak, mir, tišino: nežno petje gorskih ptic, neokrnjeno naravo, izlete, ta bo lahko užival kolikor mu bo čas dopuščal v koči na planini Stador nad Tolminom, kamor je moč priti po novi asfaltirani poti. V koči je vsa potrebna oprema za pripravo hrane, udobna skupna ležišča, v bližini pa velika kravja farma s predelovalnico mleka v mlečne izdelke — z možnostjo nakupa.
Ko takole ocenjujemo vse možnosti za letovanje moramo priznati, da so se odgovorni s področja družbenega standarda in varstva pri delu res potrudili in ponudili do tega trenutka' res največ, kar so mogli. Sicer pa tudi sami priznavajo, da vseh želja ne bo moč zadovoljiti, zato prosijo za razumevanje. To pa tudi zato ne, ker je Avtoelektrika tudi letos vezana na nič kaj priljubljen kolektivni dopust. to pa še kako pogojuje našo ugotovitev, da je zmogljivosti glede na število zaposlenih in kolektivni dopust premalo.
Opaziti pa je, da se stanje na tem področju iz leta v leto izboljšuje, najnovejše informacije pa se nagibajo k temu, da bo Avtoelektrika tudi v prihodnje iskala možnosti za nakup sodobnih počitniških zmogljivosti na našem modrem Jadranu.
Marko Rakušček
Prvomajska nagradna križanka
Za pravilno rešeno prvomajsko nagradno križanko smo pripravili naslednje nagrade: 1 nagrada 1000 din, 2 nagradi po 750 din in 5 nagrad po 500 din. Rešitve nam pošljite do vključno 11. maja 1985 na naslov: Uredništvo Iskra, 61.000, Ljubljana, Gregorčičeva 23. Na kuverti obvezno napišite: Prvomajska nagradna križanka.
P

ra Iskra Iskra Iskra Iskra Iskra Iskra Kibernetika
V Iskri Kibernetiki mislimo
Ob prehodu v novo srednjeročno obdobje si v Iskri Kibernetiki zastavljamo razna vprašanja, predvsem pa nas zanima, kako bomo oblikovali prihodnje programske načrte. Rudi Zorko, direktor področja za razvoj in program, je v razgovoru za glasilo Iskra
predstavil programske Kibernetiki.
»Nujno moramo poglobljeno razmišljati o tem, zakaj pri nesporni pripravljenosti, ekonomskih virih in znanju postajamo gospodarsko premalo učinkoviti. Dejstvo je, da ne obstaja avtomatizem med razvojem tehnologije in družbenim napredkom. Naš delavec pa ob vsem tem prejema manj, kot en dolar plačila, v razvitih državah se prejemki delavcev na uro gibljejo v razponu od 1 do 20 dolarjev za enako, ali podobno delo. Sedanja gibanja v svetu opozarjajo, da se hitro krepi internacionalizacija, ne samo blhgovne menjave, temveč tudi proizvodnje, tehnologije, kapitala, znanja organizacije in ekonomije. Zato je učinkovito vključevanje v mednarodno delitev dela postalo v bistvu ustrezno udejstvovanje v mednarodnem inovacijskem tekmovanju.
Zdaj, ko se stopnjuje gospodarska kriza in ob ugotovitvi, da z današnjim tehnološkim znanjem lahko približno 350 milijonov industrijskih delavcev zagotavlja določeno tehnično blago ža vse prebivalce sveta, se problem gospodarskega razvoja prevesi od vprašanja kako na vprašanje , kaj in za koga proizvajati.«
In kako si bomo Izborili vabljivost za naše Izdelke?
Za nas v Iskri Kibernetiki je odločilno vprašanje, na katerih proizvodnih strukturah in proizvodih lahko gradimo svoj gospodarski položaj in socialni napredek, kar je skupni cilj.
Problem zaostruje dejstvo, da imajo razvite dežele, dežele SEV in tudi dežele v razvoju take programe in izdelke, s katerimi se želimo uveljaviti v mednarodni delitvi dela.
Nakazati moramo tiste skupine izdelkov, s katerimi lahko Iskra Kibernetika v naslednjih letih snuje svoj gospodarski in socialni napredek.
Novi pogledj v sistemu načrtovanja pomenijo upošteva-
načrte in razmere v
nje krajših inovacijskih in naložbenih ciklusov do leta 1990. Krepi se spoznanje, dasedanje načrtovanje ekstrapolacije trendov iz preteklega obdobja v časovnih serijah, ki seje razvilo v obdobju malih strukturnih premikov, ni več ustrezno. Vse bolj pa se uveljavlja mnenje, da načrtovanje po inovacijskih ciklusih v okviru ugotovljenih, relativno stabilnih analitičnih multikriterijskih sistemov z realno oceno prodaje, ovrednotenja izdelkov in storitev ter dejanskih možnosti daje edino solidno podlago za napovedi in snovanje tehnološke ter ekonomske politike.
V sedanjem procesu internacionalizacije menjave, proiz-, vodnje, kapitala, 'tehnologije, organizacije in ekonomije moramo čimprej prenehati ločevati domači trg od mednarodnega. Vse bo treba proizvajati po svetovnih merilih, ne glede na to, koliko bomo porabili doma. Tuje povpraševanje spodbuja predvsem najbolj dinamične panoge in skupine izdelkov, ki so hkrati tudi glavni nosilci tehničnega napredka. Seveda moramo tudi tehno-loško-ekonomske kriterije primerjati s tistimi, kjer bo pretežna menjava dobrin. Torej se moramo opredeljevati za strategijo selektivnega razvoja, ne pa le za strategijo izvoza in konvertibilno gospodarjenje.«
Poznati moramo tudi konkretne osnove za doseganje teh nalog? Kateri blagovni programi bodo Kibernetiki o-mogočali gospodaren razvoj in bodo sočasno izraz zahtev tržišča?
»Sistematičen dotok in pretok znanja v delovni organizaciji je ena izmed naših najpomembnejših nalog. Ob tem pa moramo sposobno in sproti delovati v svetovnih tehnoloških in tržnih dogajanjih. Predvsem moramo ohraniti usmeritev odločanja in motivacijo za nove naložbe s povečanim tveganjem.
Iskra Kibernetika se razvija tudi v smeri avtomatizacije in robotike. Svoje dosežke je predstavila na jugoslovanskem posvetu o robotiki JUROB 85, ki je bilo pred kratkim v Opatiji.
Kp razmišljamo o oblikovanju strategije razvoja Iskre Kibernetike, se moramo zavedati, da poslovne uspešnosti, višjega standarda in niti našega prispevka k samobitnosti ih suverenosti slovenskega naroda ne bomo mogli uveljaviti brez materialnega bogastva in visoko produktivnega človeškega dela. Slednje jeosnova in pogoj za obstoj vsake družbe.
Naši izhodiščni blagovni programi so usmerjeni k naslednjim ciljem:
—	trifazni indukcijski in elektronski števci, enofazni indukcijski in elektronski števci, pre-cizijski elektronski števci, naprave za krmiljenje energije, naprave za registriranje energije, toplotna merilna oprema, računalniške sestavine, specialni program
—	pisalni računalniško krmiljeni projektorji, episkopi — diaprojektorji, mikročitalniki in računalniški vid, optični izdelki, laboratorijsko steklo, senzor ji-steklokeramika
—	izmpulzni števci, ure in programatorji, mehanizmi, časovni števci, nadzorni sistemi
—	kontaktorji, stikala, mo-torska zaščitna stikala, instalacijski odklopniki, stikalne na-'prave in kombinacije, progra-mabilne naprave, približevalna stikala
—	splošna merilna oprema, merilna oprema za energetiko, ultrazvočni sistemi, tehnološka oprema
—	analogni instrumenti, digitalni instrumenti, univerzalni instrumenti, merilno-procesne naprave, programabilni instrumenti
—	orodja, sredstva za delo, fleksibilna avtomatizacija, sestavni deli in inženiring.
Osnove za navedene programe so v tehnološki podlagi Iskre in kooperantih merilno-procesne, stikalne, optične in orodjarske tehnike kot tudi plasmanska področja v elektroenergetiki, industriji.«
V izhodiščih je pomembno dvoje: razvojno-tehnološka zmožnost Kibernetike ter zahteve tržišča. Kakšen je položaj glede tega?
»Razvoj v svetu in merilna podlaga gospodarstva povečujetainova-
14. stran
tudi na prihodnost
cijsko vsebnost in tehnološko zahtevnost izdelkov, slednja je pri proizvajalcih različna. Vendar je do neke stopnje merljiva, če poznamo:
—	delež delavcev z visoko in višjo izobrazbo
—	delež nabavne vrednosti avtomatiziranih delovnih strojev in naprav v vrednosti vseh delovnih naprav
—	delež predvidenih vlaganj v razvoj in raziskave v predvidenem dohodku
—	obliko poslovno-informacij-skih funkcij, vodenja in odločanja.
Če upoštevamo, da po stopnji razvojno-tehnološke intenzivnosti obstaja 15 stopenj, potem je bil leta 1984 položaj v Iskri takle (podatki GZS, M. Gliha):
Telematika
Kibernetika
El. orodja
Elementi
Kondenzatorji
Elektrozveze
Široka potrošnja
Elektrooptika
Avtomatika
Avtoelektrika
Baterije
Delta
SOZD Iskra
6,85
6,15
SjO
5,35
5,05
7.3
4.4
9.7
5.8
5.3 4,7
9.3
5.9
Vemo, da naše gospodarstvo nujno potrebuje inovacije in ne le nove izdelke, ampak tudi bolj fleksibilne organizacijske strukture in učinkovite metode. Poleg tega pa tudi nov podjetniški elan, pogum , za tveganje in rizični kapital.i-Kakšen je sicer pomen tveganja glede na prihodnost, ki jo bolj malo, ali pa sploh ne poznamo?
»Vsaka odločitev se nanaša na bodoče akcije in dogodke. Ker prihodnosti ne poznamo dobro, je vsaka odločitev določeno tveganje. V proizvodnji pa je neodločitev tudi tveganje. Nekateri riziki niso merljivi (vojna, potres idr.), medtem ko so določeni riziki merljivi — na primer po verjetnosti pojavljanja izgub. Tveganje, ki ga je še razumno sprejeti, je odvisno predvsem od odnosa med možno izgubo in premoženjem.
Najpomembnejše točke v zvezi z rizikom so:
—	uvedba prepričljive strategije
—	upoštevanje prednosti tržišča, trženja ter konkurence
—	usposobljeni delavci, zlasti vodilni
—	natančno projektno načrtovanje in vodenje
—	določitev etap z vmesnimi odločitvami: prekinitvami, ali nadaljevanji:
—	pravočasno izvajanje ekonomskih analiz: zavedati se je treba nemerljivih rizikov ter analiz in predstaviti merljive rizike
—	financiranje mora imeti večji pomen.
Projektnih »padcev« je tudi v gospodarstvu veliko. Niso samo tisti, o katerih poročajo sredstva obveščanja. Zgodi se celo, da tišk • poroča o tehnološkem prodoru, za tem pa se skriva finančni fiasko. ki ga povzročijo slabo dolgoročno načrtovanje, napačna odločitev, spremembe na trgu itd. Dogaja se, da tudi sistemski ukrepi vplivajo na položaj podjetja.
Poznati riziko pomeni, da vemo nek^j o možnostih za dobre in
Poleg dobrih kadrov zahteva razvojna usmeritev Kibernetike ustrezno opremo.
slabe rezultate, kar je pomembno za nosilca odločitve. Največkrat velja: bolj ko je projekt tvegan, več je zanimivih možnosti in obratno.-
Pogosto se pojavlja problem vrstnega reda aktivnosti v posameznih fazah delovnega procesa?
»Vzpostavitev prednostnega reda na osnovi dejstev je pomembna naloga, ki jo mora vsebovati srednjeročni načrt. Načrtovanje pred-
Del razstavnega prostora Kibernetike v kongresnem centru, kjer je potekalo posvetovanje o rotiti ki.
27. april 1985 ‘	[§j	_____________"	'
nostnega reda na vseh družbenih ravneh je pomembno za učinkovitost gospodarjenja. S tem seveda ni nič prepuščeno naključju, predvsem pa mora biti jasno, kaj želimo doseči v mednarodni delitvi dela.
Bistveno je, da poskušamo oblikovati vrstni red (prioriteto) na osnovi objektnih argumentov in ga po sprejetju na poslovodni ravni povsod spoštovati. Vsako spremembo moramo sprejeti po enakem postopku.
Tako, kot je pomembno uvajanje novih izdelkov, je pomembna tudi politika deinvestiranja t.j. umikanja nerentabilnih izdelkov, ki mora tudi biti sestavni del poslovne politike — če hočemo biti učinkoviti v osvajanju novega.«
Kakšna je ocena svetovnih gospodarskih gibanj za prihodnje srednjeročno obdobje?
■ Navedel bom samo detajl iz prognoze Iskre Commerce: ugodna rast na področju merilno-regulacijske tehnike je tesno povezana z avtomatizacijo procesov in robotizacijo. Udeležba obeh skupin v strukturi investicijske opreme narašča, ker večji del avtomatizacije odpade na elektro, oz. elektronsko opremo. Zato pričakujemo na področju instrumentov in avtomatike izboljšanje konjunkture.
»Pisarniški« opremi se obeta nekoliko intenzivnejša rast od dosedanje, predvsem zaradi uvajanja računalniške opreme, ki je namenjena avtomatizaciji pisarniških del.«'
ALOJZ BOC
stran 15
Elementi
Problem vezi med raziskovanjem in proizvodnjo
Osma seja delavskega sveta DO IEZE je bila spet »maratonska«, kajti dnevni red je bil obsežen, obravnavali pa so tudi nekatera bistvena vprašanja, ki so pomembna za poslovanje in nadaljnji razvoj delovne organizacije.
Poročilo Ivana Geriča o zaključnem računu je vsebovalo, med drugim, opozorilo, da kljub relativno dobrim rezultatom poslovanja v preteklem letu, ni razlogov za pretiran optimizem, saj poslovanje nekaterih temeljnih organizacij ni najbolj zadovoljivo. Zaskrbljujejo še vedno preveliki stroški vzdrževanja neprodanih zalog, prevelik delež uvoženih surovin, kot tudi vedno dražji domači material. V nekateih TOZD so sicer že stopili v akcijo in odprodali odvečne materiale zainteresiranim uporabnikom po vsej Jugoslaviji, v drugih pa še ni bilo tovrstnih premikov. Predvsem pa bi bilo treba seznaniti nabavne referente z višino sredstev, ki jih morajo temeljne organizacije plačevati za obresti, saj zaloge po večini krijejo s posojili.
Ugotovili so tudi, da velika vlaganja v investicije še ne dajejo načrtovanih rezultatov, zato bi se v bodoče morali še bolj usmerjati v avtomatizacijo in robotizacijo proizvodnega procesa.
Iz ocene kakovosti, ki jo je podala Zlatka Skok, je razvidno, da je v celoti boljša, kot leta 1983. Tako kažejo posamezni spremljani segmenti na vhodu, izhodu, izmetu in reklamacijah, medtem ko je v procesu ugotovljeno še več slabše kakovosti, kot v letu 1983. Delno temu botruje tudi slaba kakovost dostavljenih materialov.
V razpravi, ki je sledila so delegati sicer pohvalili širino obravnavanega gradiva, vendar so izrazili zahtevo, naj bi v bodoče več pozornosti posvetili vsebinskemu podajanju problematike. Predlagali so, naj bi na vsaki naslednji seji IO Konference sindikata, kot tudi seji DS, po segmentih poglobljeno obravnavali posamezne vidike gospodarjenja, kar bi pripomoglo k sprotnemu obveščanju delavcev o aktualni problematiki.
Ervin Pristovšek je v letnem poročilu o RR dejavnosti raziskovalne
enote Iskra IEZE poudaril predvsem naslednja dejstva:
—	kadrovske zmogljivosti v DO so še vedno daleč pod kritično mejo, zato sodelujejo z zunanjimi raziskovalnimi institutcijami, s katerimi imajo sklenjene dolgoročne sporazume o sodelovanju pri RR delu (IJS,Inštitut za elektroniko in vakuumsko tehniko, Metalurški inštitut. Univerza Edvarda Kardelja)
—	vsakodnevne težave v proizvodnji preobremenjujejo RR kader in ga silijo, da z »gasilskimi akcijami- rešuje tekoče proleme v tehnologiji in proizvodnji
—	zato za razvojno delo in raziskave obvezno zmanjkuje časa
—	rešitev je v povezovanju z zunanjimi institucijami, kar pa prinaša težave pri prenašanju raziskovalnih dosežkov v proizvodnjo
—	zaradi previsokih meja TOZD ni mogoče dosegati boljših učinkov, ki bi sledili trdnejšemu povezovanju razvojnih oddelkov in reševanju skupnih nalog
—	dosegli pa smo že spodbudne rezultate pri avtomatizaciji in robotizaciji proizvodnih procesov.
V razpravo se je vključila Mirjam Gaspari 'iz Raziskovalne skupnosti Slovenije, ki je govorila o pomenu RR dejavnosti za celotno družbo, o finančnih težavah na tem področju, o nerazumevanju, ki so ga deležni raziskovalci v sredinah, kjer delajo ter o prešibki povezanosti med RR institucijami in gospodarstvom.
Po besedah Ervina Pristovška, znašajo stroški prenosa razvoja v proizvodnjo kar 90% vseh sredstev, namenjenih za RR dejavnost. Povezovanje med raziskovanjem in proizvodnjo je torej eden izmed kritičnih problemov, ki bi mu morali v bodoče posvetiti vso pozornost.
Z nekoliko drugačnega zornega kota je tematiko osvetlil Marjan Henigman, ki je opozoril na nezadostno organiziranost samih raziskovalcev, na določene odpore, ki
se pojavljajo pri prehajanju na računalniške obdelave planiranja RR dejavnosti in sprotnega in primerjalnega spremljanja poteka raziskav. ^Poudaril pa je nevzdrž-nost sedanjega stanja uravnilovke, ki prizadeva predvsem najbolj kreativne kadre, saj odsotnost stimulativnega nagrajevanja zavira sprostitev ustvarjalnih sposobnosti. Zavzel se je za pospešene napore in pripravljenost, tako raziskovalcev, kot poslovodnih delavcev za skupna prizadevanja v prid, tako bazičnega, kot aplikativnega razvoja.
Ludvik Simonič je v nadaljevanju podal poročilo sanacijske komisije, ki je zadolžena, da v Industrijski elektroniki pomaga odpraviti težave, ki izhajajo iz tekočega poslovanja. Komisija je izdelala program dela, ki vsebuje določene ukrepe. Nekatere akcije že uspešno potekajo, potrebno pa bo še izboljšati kadrovsko strukturo, in-terzivirati razvojno tehnološko dejavnost, znižati stroške in sprotno kontrolirati izvajanje dogovorjenih nalog.
Otmar Zorn je prisotne opozoril na nespoštovanje dogovorjenih obveznosti s strani posameznih IPO, kar se konkretno nanaša na nekatere še ne razčiščene odnose med TOZD KEKO in TOZD Keramika. Za usklajevanje stališč je DS zadolžil KPO. ki pa po besedah predsednika Marjana Henigmana, nima zadostnih pristojnosti, da bi lahko uspešno deloval v tej smeri, zato je predlagal, da DPO začnejo aktivnost za ustrezne spremembe v normativnih aktih delovne organizacije.
Iz poročila volilne komisije DO o izidu referenduma o SaS o združitvi v DO Iskra Elementi in SaS o skupnih osnovah in merilih za razporejanje dohodka in čistega dohodka v DO Iskra Elementi izhaja, da oba referenduma nista uspela, saj je v TOZD KEKO Žužemberk glasovalo za le 23,4%, oz. 23,6% vseh volilnih upravičencev.
Ivan Gerič je poročal o zaključnem računu
Razpravljale! so ob tem menili, da kolektiv TOZD KEKO ni bil v celoti seznanjen z vsemi podrobnostmi, ki naj bi jih prinesla oba SaS, niti se ne zavedajo vseh obveznosti, ki jih ima TOZD do delovne organizacije. DS je zato imenoval komisijo, ki bo skušala ugotoviti razloge za neuspeh referenduma, naredila detajlno analizo stanja in opozorila na posledice, ki izhajajo iz sedanjega poteka stvari. Upoštevajoč stališče registrskega sodišča SRS, se referendum lahko ponovi le v temeljni organizaciji KEKO, v kateri ni uspel, seveda ob upoštevanju zakona, ki dovoljuje ponovitev šele po šestih mesecih.
V nadaljevanju so razpravljale! opozorili na nekatere teze s posve-' tovanja v Poreču, iz katerih je razvidno, da že pripravljajo zakonske spremembe, ki bodo bolj poudarile vlogo delovne organizacije, kot prvega poslovnega subjekta, pri tem, da posamezne temeljne organizacije, kot sestavni deli tega organizma ne bodo mogle več, kot se je to pogostokrat dogajalo doslej, zavirati delovanja tega sistema. Po mnenju delovne skupine v zveznem družbenem svetu za vprašanja družbene ureditve, bi morali v pravnem sistemu zagotoviti načelo, da bi v blagovnem prometu in na trgu praviloma nastopale le DO, TOZD pa le izjemno in to skladno z določili SaS o združitvi v DO.
Delegati DS so pozitivno ocenili predlog investicijskega programa Razširitev in modernizacije feritov in navitih komponent — II. faza. Posebno zanimanje so vzbudile ugotovitve, do katerih je prišla komisija. imenovana za raziskovanje okoliščin, v katerih je prišlo do izliva industrijskega petroleja na gradbišču TOZD Keramika. Komisija meni, da. v danem trenutku niso podani pogoji za izvedbo postopkov zaradi kršitev delovnih obveznosti zoper odgovorne delavce v DO. V primeru, da bodo rezultati inšpekcije UJV in Temeljnega javnega tožilstva v Ljubljani drugačni od ugotovitev komisije, bo le-ta podala pobudo pristojnim organom za uvedbo postopkov zoper odgovorne delavce v DO, na podlagi katere bodo speljali postopke zaradi kršitev delovnih obveznosti.
Delegati delavskega sveta so ob zaključku soglasno sklenili, predlagati Ludvika Simoniča, za njegove izjemne zasluge pri razvoju in poslovanju DO Iskra IEZE, za podelitev Iskrine nagrade.
Incest servis
Obvezna obnovitvena dela
13. ma]a stop za prikazovalnik
»Preden greš zdoma, se potipaj, če imaš pri sebi denarnico, nato poglej na cerkveno uro!« — je star pregovor, ki velja v nekoliko moderniziran) obliki še danes. Glede denarnice se ni spremenilo nič, z uro pa je skoraj vedno drugače. Nekateri v Ljubljani pogledajo kar skozi okno na Iskrin prikazovalnik. Podnevi, ali ponoči.
Z dograditvijo štirinadstropne kovinske konstrukcije na vrhu Iskrine ljubljanske stolpnice je dobila naša poslovna stavba mogočen arhitektonski zaključek, nekakšno krono vrh glave, ki živo posega v celoten ljubljanski prostor. Ker pa je Ljubljana zelo zaspano, dolgočasno mesto, so sklenili pred leti v Iskri postaviti vrh stolpnice prikazovalnik, ki naj bi vsaj malo razgibal zunanjo podobo mesta, hkrati pa oznanjeval' tujcem in domačim’ obiskovalcem, kje je Iskra. Po temeljiti razpravi so Iskrini »očetje« tudi menili, da potrebuje Ljubljana natančen prikaz časa in temperature.
Modra zamisel je dobila svojo uresničitev 9. maja 1975, ko je Invest servis organiziral postavitev treh panojev in na njih prikazovalnike, oz. kot jim po tuje pravimo, displeje. Tako trije displeji, obrnjeni proti Veselovi, Erjavčevi ulici in Trgu revolucije, dan in noč, že skoraj deset let prikazujejo zaporedno: ime Iskra, trenutni čas in prav tako trenutno temperaturo v stopinjah Celzija. Ob večjih državnih praznikih: 1. maju, ob novem letu pa Invest servisov vzdrževalec prikazovalnika Jože Martinuč pridene rednemu programu še dodatna in tako Iskra po svoji plati prispevka k praznični podobi mesta.
Prikazovalniki merijo 1,6 x 1,4 x 5,4 m in imajo maso po 1450 kg. Program prikazuje 483100 vatnih žarnic, ki seveda ne žare vse naenkrat. Obsežnejši je zapis, večja je poraba električne energije.
Tudi svetlobna intenzivnost ni vedno enaka. Krmilijo jo ti-ristorji, ki upoštevajo s senzorji izmerjeno zunanjo svetlost. Ob sončnem dnevu je poraba največja in seveda takrat, ko ima program najobširnejši zapis.
Kljub zglednemu vzdrževanju je železno konstrukcijo močno načela korozija. Kisli dež in stalna prisotnost škodljivih plinov sta pripomogla da obstaja nevarnost nesreče, kajti poldrugo tono težka konstrukcija bi lahkozgrmelavglobino. Zato se je Invest servis odločil za obnovo, posebno zaradi tega, ker bo potlej tudi varnejša zamenjava svetil in drugih električnih elementov na tej višini.
Načrt je predvideval začetek obnovitvenih del že v marcu, vendar je Invest servis prestavil začetek del na 13. maj, ker bo Iskra sodelovala ob praznovanju 40-letnice osvoboditve. Med. 26. aprilom, in 12. majem bo namreč vključen še dodatni program — 40 — let — 9. maj. Dela bodo nato potekala postopno« najprej nosilniki, nato postavitev kompletnega
Korozija je že močno načela nosilno konstrukcijo prikazovalnikov
KONTROLA SVETLOBNEGA NAPISA
0o°
boooooooooooeo o«##o booooooooooeeo eoooe 0ooooooooo«o®o #ooo# 0ooooooooeooeo •ooo«
0 0000 000099999 90009
0 ooooooooooo®o eooo*
00000000000090	09990
OO' " )0
O O O i -o ooooo ooooo ooooo ooooo ooooo

§
Ul
0o°
0 00000000*0000 0 ooooooooeoooO
0 0000000090000 0 00000000*0000 0 00000000*0000 0 00000000*0000 0 oooooooo«****
•OOOO 00*00 90000 00900 99900 00900 90000 00900 90000 00900 99999 00900
000000 00H 0 0 @ 0 □ 0 0 0 0 @ □ S S 01§ 0
0 0***0000*000* 09990
m*ooo*ooo®*o** *ooo*
S 90009000909 09 90009 m 0999900090009 90009 a 0000900090009 99999 H 0009000090009 90000 0•**000*0*000*	90009
00009
OOOOO
00009
00009
00009
90009
09990
0000030000000000000000000
U
5
ogrodja, ožičenje, montaža novih grl za svetlobne žarnice itd.
Za obnovo prikazovalnikov so že lani izdelali v Iskri vso tehnično dokumentacijo, pridobili soglasja in končno tudi gradbeno dovoljenje. Že v oktobru so v Invest servisu končali z deli na spodnjem delu konstrukcije prikazovalnika v 16. nadstropju, zimske razmere pa so prekinile vsa nadaljnja dela.
Predvideno je, da bo obnovljeni trojni prikazovalnik nared vzačetku junija, najkasneje v sredini junija, kar je precej odvisno od vremena.
Tisti, ki ste navajeni pogledovati na Iskrin displej, koliko je ura, boste morali pač nekako mesec dni potrpeti in pogledovati na kakšno drugo uro. Lahko je tudi cerkvena. Glede denarnice pa vse po starem!
Marjan Kralj
'AZORJEVA	ERJAVČEVA	ŠUBIC!
rra Iskra Iskra Podlistek Iskra »1
ing. Marjan Lavrenčič
Vse smo hoteli narediti čez noč
Ob petindvajsetletnici Iskre leta 1971 je ing. Lavrenčič spet vzel pero v roke in napisal za 11. številko glasila Iskra 20. III. 1971 malce šaljiv prispevek pod .naslovom O prvih graditeljih l^kre«. V njem je zapisal:
Pionirsko delo prvih graditeljev Iskre sega tja v prvo povojno leto. Namesto tekstilne je naša vojska otela.okupatorju enonamensko tovarno za en sanVizdelek. Njena tehnična urejenost nam je sicer v marsičem olajšala zagon novega, procesa, vendar smo se kljub temu srečevali s silnimi težavami.
Za nami je četrt stoletja in. ker je sama zgodovina suhoparna, naj ne bo zamere, če pripovedovanje obrnemo na šegovo plat.
Matična tovarna je bila tik po vojni brez tehničnega in vodilnega kadra in brez proizvodnega programa. V delavnicah so postajali delavci brez pravega dela. komanda I. tankovske divizije, ki je tovarno zasedla, je imela svoj prav. civilna uprava pa svojega.
Ko' sem konec avgusta prišel vprašat za službo, me je sprejel delegat Ministrstva za industrijo in rudarstvo Vladimir Klavs. Bil je silno na trnih in nič ni bil posebno navdušen za razgovor. Ves čas je
nekam telefonaril in spraševal, kje je orodje. Ko ga je po več posredovanjih spravil do vratarja, sva na hitro končala. Pustiti sem mu moral le naslov in obljubiti, da bom poslal prošnjo za sprejem v službo. Povabil me je v DKW, kamor so mu naložili tolikanj pomembno orodje, da ga je moral sam odpeljati. Potegnil me je v mesto, med potjo pa mi je razlagal, da so imeli velike težave z njegovo izdelavo, da so zamujeni večkrat postavljeni roki in' da bo srečen, ko bo to »moro« oddal v tovarno gumijastih izdelkov. S tem orodjem je stara tovarna »Sava« izdelala volilne kroglice,-s katerimi smo 11. novembra volili novo Jugoslavijo in zavrgli bivšo monarhijo.. Bivši mojster ročne orodjarne Janez Hrovat bi znal o izdelavi tega zgodovinskega orodja marsikaj povedati.
Ko se je okupator odpravljal iz tovarne, so se člani kolektiva znašli, izbrali so začasno vodstvo in preprečili škodo na strojih in napravah. Tako so tudi konzervirali vso opremo merilnice in jo skrbno vskladiščili. Moja prva naloga je bila merilnico usposobiti za redno delo in jo vključiti v proces orodjarne, ki je že delala za tankovsko divizijo. O tem, kako smo vzpostavili moč merilnice. bi bilo moč napisati marsikatero zgodbo.
Kdo bi zameril delavcem v tovarni reakcijo, ki je nastala po odhodu okupatorja, saj se je revolucija dotaknila tudi njih. Osovraženo nemško- dokumentacijo so uničevali in proglašali, da take navlake v
novi Jugoslaviji ne potrebujemo. To je bil tudi razlog, da je bila dokumentacija v orodjarni pomanjkljiva in, da so zelo veliko delali po dogovoru. To je bil tudi eden izmed razlogov, zakaj me je v začetku oktobra poklical tehnični direktor ing, Ivan Gruden v svojo pisarno. Presenetil me je z vestjo, da bom
čez štirinajst dni postal vodja orodjarne, da naj tr.enutno o tem molčim, pač pa da naj pripravim predlog za organizacijo dela. Medtem ko mi je pojasnjeval kako naj nalogo izpeljem, naju je zmotil
telefonski poziv. Zatopljen v svoje misli sem prisluhnil šele, ko je začel naštevati, kaj vse bomo izdelovali in kdaj bodo izdelki dobavljeni. Ob misli, da bomo v najkrajšem času morali izdelati vsa. orodja za te neznane izdelke, meje prijemala panika. Takrat sem prvič videl proizvodni prograrrl za leto 1945, ker ga je med telefonskim razgovorom razgrnil na mizo. Vseboval je 28 izdelkov. Proces priprave industrijske proizvodnje od priprave vzorca do proizvodnje je bil podan v petih barvah. Bil je narejen za zadnje štiri mesece po koledarskih tednih od 36. do 52. tedna. To je zanesljiv podatek, da sta tehnični direktor ing. Ivan Gruden in oče našega razvoja in konstrukcije ing. Mirjan Gruden že takoj v začetku dobro poznala vse glavne faze nastajanja - industrijskega izdelka in jih tudi vnesla v načrtovanje. Vendar, kaj moremo, če so bile rokovne ocene posameznih faz preoptimistične in so nas zaradi neizpolnjevanja načrta udarile kot bumereng. Tu ne gre za očitke, ampak za dokazovanje poguma in ustvarjalnega poleta, ki smo ga imeli po osvoboditvi. Pijani od svobode, prežeti z voljo do dela, smo hoteli vse narediti takorekoč čez noč. V navdušenju pa smo se tudi odločali za naloge, ki jim nismo bili povsem kos, saj je bila sramota priznati, da tega, ali onega ne bomo zmogli.
Ko sem po vojni iskal službo po Sloveniji, mi je prvo informacijo o tej tovarni dal Stane Abe, našznani grafik in oblikovalec. On je »kriv«, da sem svojo dušo zapisal elektroindustriji in postal Iskraš. To paje tudi razlog, da s čutom gledam na prve Iskrine dokumente. Zato tudi . zastavljam umestno vprašanje, ali so v Iskrinih službah ohranjeni prvi primerki teh prvih programov? Zelo dvomim, da bom dobil ustrezen odgovor. Menjale so se osebe v vodstvu in pogosto se je spreminjala tudi organizacija. Samo spomnimo se. kako mačehovsko smo ravnali s starim arhivom.«
Začetki proizvodnje električnega ročnega orodja
r<* i
c
rvia
d
Drugi o nas
d
Iskra
Iskra
•	Priv red ni pregled je v obširni informaciji s tiskovne konference podčrtal predvsem odpravljanje izgub v Iskri-Telematiki ter zaostrene pogoje gospodarjenja v preteklem letu, v katerih pa je Iskri kljub vsemu uspelo povečati proizvodnjo za 23 odstotkov. Objavil je tudi izvozne načrte za leto 1985, po katerih naj bi Iskra letos izvozila 267 milijonov dolarjev, od tega 178,5 milijonov dolarjev na konvertibilno tržišče.
•	Mariborski Večer je največ prostora namenil reševanju položaja v Telematiki pa tudi rezultatom poslovanja celotne Iskre in načrtom za leto 1985. V zvezi z ekološkimi problemi (Krupa, Kleče) je časopis posredoval napovedi predstavnikov Iskre, da bodo v prihodnje odgovornost za ekološke posledice proizvodnje individualizirali, podobno kot pri protipožarni varnosti. Očitno je, da je ekološka zavest na dokaj nizki .ravni, tako v Iskri, kot v celotni družbi, zato v Iskri načrtujejo vrsto sistemskih rešitev na-tem občutljivem področju.
•	Delo je v zvezi z lanskim poslovanjem Iskre med drugim poudarilo, da v Iskri niso pretirano zadovoljni z lanskimi-poslovnimi rezultati pa tudi v letošnjih prvih 'mesecih ne gre prav po načrtih. Predvsem so se lani in tudi letos močno povečali stroški, zato seje dohodek povečal odstotkovno manj kot celotni prihodek. Izvozni načrt za leto 1985 — 267 milijonov dolarjev bo dokaj težko doseči. Razlogi za to so predvsem majhen delež deviz, ki ostanejo Iskri, pritiski dobaviteljev domačih surovin, podražitve domačih materialov in druge nevšečnosti.
•	Beograjska Politika je objavila vest o tiskovni konferenci, ki jo je DO Iskra-Delta konec marca sklicala v beograjskem hotelu »Interkontinental«. Namen konference je bil seznaniti javnost, do kod je Iskra-Delta prišla v proizvodnji računalnikov. Predstavniki Delte so dejali, da v Jugoslaviji trenutno »dela« okoli 500 mikroračunalnikov »Partner«, na letni razstavi v Beogradu pa so prikazali že tudi naj novejše, aplikacije, med katerimi je največjo pozornost vzbudilo bančno šaltersko delovno, mesto z dvema terminaloma. V Iskri Delti so dejali, da so sez drugimi proizvajalci v Jugoslaviji pripravljeni povezovati pri delu na domačem računalniku in, dajenaj-boljši način konkreten posel, kot je bil to primer s Službo družbenega knjigovodstva.
• Zagrebška revija START je objavila celostranski prispevek o vključevanju Jugoslavije v novo komunikacijsko revolucijo, ki je v razvitih,deželah že v polnem razmahu. Gr.e za optične komunikacije, ki jih.je prva v Jugoslaviji uvedla Iskra; Iskrin center za elektrooptiko je namreč pred dvema letoma vzpostavil prvo domačo optično zvezo med Glavno pošto in Cankarjevim domom v Ljubljani. Lani pa so položili prvi optični kabel tudi v Beogradu. V tovarni kablov v Svetozarevu so dejali, da je beograjski optični kabel domač le navzven, saj so optično vlakno zaenkrat uvozili od zahodnonemškega Siemensa, v bodoče pa ga bo izdeloval Iskrin Center za elektrooptiko. Pisec članka nato odmerja precej prostora Centru za elektrooptiko v Stegnah, kjer so mu prikazali metodo
izdelovanja optičnega kabla. Poudarili so, da so v ceptru raziskave JU in razvoj na tem področju usmerili predvsem v dve smeri: v proizvodnjo optičnih vlaken z vsemi potrebnimi napravami inv razvoj različnih metod obdelovanja in merjenja ter v izboljšave optičnih telekomunikacijskih sistemov. Doslej so realizirali že nekaj pomembnih projektov: prenos signalov po optičnih vlaknih na Olimpijadi v Sarajevu, sistem za daljinsko upravljanje hidroelektrarne Solkan, projekt na vojnotehnični akademiji v Zagrebu itd. Za prenos .smučarskih poletov v Planici pašo prispevali sistem zaop-tično zvezo in sistem za lasersko pošiljanje informacij. Center za elektrooptiko med drugim beleži tudi vidne izvozne uspehe na področju optičnih komunikacij. Nekaj elementov za optično vlakno so že prodali v Španijo, zanje pa se zanimajo tudi na Švedskem. Ponudbe pa so prispele tudi iz Turčije in Bolgarije.
•	V reviji Telex je izšel intevju s predsednikom KPO Gorenje Hermanom Rigelnikom. Pogovarjali so se predvsem o sanaciji Gorenja ter nadaljnjih načrtih in možnostih za čimbolj uspešno gospodarjenje tega velenjskega kolektiva. V pogovoru je Herman Rigelnik nekajkrat omenil tudi Iskro. Novinarji so mu med drugim zastavili tudi enako vprašanje, kot pred nedavnim predsedniku KPO SOZD Iskra Borisu Lasiču: Zakaj so tako rekoč vse velike slovenske delovne organizacije v težavah? Herman Rigelnik je odgovoril, da je morda res nekaj na tem, če upoštevamo težave |MV, Iskre, Gorenja itd. Dodal pa je, da SOZD kot institucionalna organizacijska oblika ne opravljajo vloge, ki bi jo verjetno morale. Pogosto imajo nejasen koncept, nejasno opredeljene pristojnosti itd. Toda te probleme s SOZD bomo morali čimprej rešiti. Na vprašanje kako Gorenje sodeluje z Iskro, je Herman Rigelnik
■ odgovoril, da je Iskra v tem trenutku predvsem njihov velik dobavitelj. Vrednost njihovih nabav v Iskri je okrog 5 milijard dinarjev, Iskrinih v Gorenju pa okoli 2 milijardi. Obe organizaciji se pogovarjata o marsičem, vendar za zdaj njuno sodelovanje temelji predvsem na blagovnih tokovih, to pa je premalo.
•	Ljubljanski Dnevnik je objavil pogovor s predsednikom KPO SOZD Iskra Borisom Lasičem. Tema pogovora je bila predvsem izvoz in težave z devizami pa tudi zaostajanje naše industrije za svetom in razvoj telefonije. Predsednik Boris Lasič je v zvezi z zdajšnjo delitvijo deviz dejal, da le-ta ne ustreza izvoznim načrtom. Vse, kar je pod 50 odstotki, ogroža izvoz. Drugo pa je dohodek. Po sedanji ceni dolarja na »siven trgu« mora Iskra zanj odšteti nekaj več, kot so žnesle lanske izgube, se pravi za vse devizne potrebe 3,5 milijarde dinarjev. Tako se problem dohodkovnosti bistveno poveča. Pri Telematiki so vzroki za izgubo prav v tem problemu. Boris Lasič je omenil tudi veliketežave v zvezi z razvojno opremo in dejal, da je sicer Iskra z določenimi programi v samem svetovnem vrhu, v mikroelektroniki pa zaostaja za svetom samo za štiri leta. Napovedal je tudi pospešeno usmeritev Iskre v digitalne sisteme, tako naj bi prvo sodobno digitalno telefonsko centralo Iskra 12-40 predvidoma postavili leta 1987 v Škofji Loki.
e
Iz tujega strokovnega tiska
Slikovne cevi
Katodno slikovno cev je odkril nemški fizik Braun leta 1897. Čeprav je Braunova cev od odkritja doživela številne izboljšave, je do danes obdržala nekatere bistvene pomanjkljivosti, kot so izredna velikost, teža in velika poraba električne energije.
Jasno je, da znanstveniki že vrsto let raziskujejo, kako bi nadomestili slikovne cevi z bolj pripravnim elementom. Že nekaj let so zato v rabi zasloni s tekočimi kristali, ki pa prav tako imajo pomanjkljivosti. Lani so Japonci prikazali majhne televizorje z zasloni, ki delujejo na temelju tekočega kristala. Bilo je veliko reklame, uspeh pa je bil neznaten. Zaslon s tekočim kristalom ima namreč zelo slab kontrast, tekste je moč prebrati le pri ugodni svetlobi in pod določenim kotom. Delo na terminalu s tekočim kristalom je zelo utrujajoče.
Medtem pa poročajo iz Švice, da so v. razvojnem centru Dattvvil podjetja Brovvn Bovery napravili korak naprej pri razvoju zaslonov s tekočimi kristali. Nov sistem daje dovolj kontrasta in omogoča normalno delo tudi ves dan. Zaslon, debel kot palec, bo v dveh letih zrel za serijsko proizvodnjo in bo tako izpodrinil vse slikovne cevi pri računalniških terminalih. Slaba stran sistema pa je, da ne ustreza za televizorje.
Računalnik
Najzmogljivejši ameriški računalnik Cyber 205, ki ga je izdelala ameriška družba Control Data, lahko obdela vsako sekundo približno 100 milijonov računalniških operacij in zabeleži v pomnilnik 4 milijone besed. Organizacija za raziskovanje vesolja NASA pa si želi še večji računalnik, ki bi bil 12-krat hitrejši in bi imel 64-krat večjo pomnilniško zmogljivost. Uporabili naj bi ga že naslednje leto pri
obdelavi podatkov za matematične modele pri gradnji letal in pri dolgoročnih vremenskih napovedih. Predlagani stroški so 100 milijonov dolarjev. Medtem ko Američani še raziskujejo novo nalogo, je že na vidiku japonski računalnik, ki bo leta 1988 100-krat hitrejši od tistega, ki ga zahteva NASA!
Mrtvaški listi
Tudi mrliči niso izvzeti pri napačnih diagnozah. Tako poročajo sodni izvedenci medicinske fakultete na univerzi v avstrijskem Innsbrucku. Zdravniki so zasledovali deset let vse obdukcije in ugotovili, da je bila vsaka tretja diagnoza napačna. Ponovno so obducirali 2273 primerov umrlih z razširjeno diagnozo o odpovedi srca. 37% diagnoz je bilo napačnih. Med drugim je bilo 54 primerov zastrupitev, 8 primerov pljučne tuberkuloze, en primer celo smrt zaradi strele. Posledice napačnih diagnoz so številne: od odškodnin-
S	V ~. i
skih zahtevkov pri poklicnih boleznih, do možnih okužb okolice (pljučna tuberkuloza).
Umetna mamila
Ameriški kemiki so že zdavnaj izdelali postopek za pridobivanje umetnega heroina in kokaina le, da so oblasti šele zdaj odkrile ta mamila na tržišču. Časopisi trdijo, da je na tržišču že petina vsega heroina, izdelanega v domačih laboratorijih. Sintetični heroin ima povsem iste lastnosti v primerjavi z naravnim, vključno odvisnost od porabe, kot pridejki iz Azije. Strokovnjaki cenijo, da lahko 'en sam kemik v enem samem dnevu izdela celotno količino enodnevne porabe heroina v ZDA. Kerse umetni heroin strukturno zelo malo razlikuje od naravnega, veljajo zanj isti predpisi, zato ga lahko izdelujejo le na skrivaj.
Zbral, prevedel in priredil Marjan Kralj
šport in rekreacija
Trenirani
delavci
laže
prenašajo
stres
Piše prof. Drago Ulaga
Aerobna sposobnost, da npr. brez težav tečete 10 do 15 minut, ni pomembna samo za telesno utrjevanje, temveč tudi za odpornost proti stresu. Že po nekaj mesecih redne vadbe dobi človek bolj gospodarno delujoče srce. To se izraža v počasnejšem ritmu utripanja in tudi v mirnejšem reagiranju na različne strese.
Pri nešportnikih znaša frekvenca pulza v mirovanju okrog 70 utripov na minuto. Pri aerobno treniranih vrhunskih tekačih znaša samo od 30 do 50 na minuto. Dr. Cooper poroča o maratoncih, moških in ženskah, katerih srce utriplje v mirovanju 35/min. »Najpočasnejši srčni utrip, ki sem mu bil priča, je imel maratonec Hal Higson: 28 na minuto!«
Vendar ne gre samo za vrhunske tekmovalce. Eksperiment z moškimi, starimi od 45 do 55 let je pokazal, da se jim je po treh mesecih načrtovane vadbe znižala frekvenca pulza v mirovanju od 72 na 55 na minuto. To pa je že pomembno za lažje prenašanje stresa, za manj silovite reakcije v primeru štartne treme, strahu, zaskrbljenosti in drugih živčnih obremenitev.
Dr. Cooper poroča o učencu, ki je imel težave z branjem. Ko je sedel v šolski klopi, mu je bilo srce s hitrostjo 85 utripov na minuto, ko pa ga je učitelj poklical in je moral glasno brati, se mu je po 10 minutah dvignil utrip na 171 na minuto. Če bi bil aerobno utrjen, mu srce verjetno ne bi tako močno reagiralo. Zanimiva je tudi informacija o profesorju, ki je redno treniral. Njegov pulz je znašal v mirovanju 65/min, med predavanjem 67/min — in ko se je razburil v sporu z nekim študentom (stres!), se je vzpel utrip samo na 75/min.
Ko nastopajo smučarji na velikih skakalnicah, jim bije srce s hitrostjo okrog 130/min, padalcem pred skokom iz letala celo 160/min. Če bi bili aerobno trenirani, bi ostali verjetno mirnejši. Seveda pa je stopnja treme odvisna od številnih dejavnikov, vendar ni dvoma, da je visoka stopnja osnovne telesne / pripravljenosti zelo pomembna.
Aerobna vadba dobiva veljavo tudi kot zdravilo proti poklicnemu stresu. Sprostitev v obliki 15 minut trajajočega jogginga na svežem zraku po opravljenem delu pomeni nedvomno boljšo rešitev, kot alkoholna pijača. Gibanje poživi ves organizem, presnavljanje je pospešeno, odpadni produkti presnove so na poti k izničenju. Ko se človek po večernem teku okopa, ni več utrujen in tudi ne živčen.
Zmagal je Mazi in osvojil pokal 100 točk
Sindikalna konferenca Mikroelektronike v ustanavljanju in Šahovsko društvo Iskra sta organizirala že 39 hitropotezno prvenstvo posameznikov Iskre. Končni vrstni red je bil: 1. Leon Mazi, 2. , Marjan Butala, 3. Stane Rijavec, 4.-5. Janez Krek, Dušan Čebular, 6.-7. Anton Ribič, Dane Černe, 8.-9. Andrej Erman, Janez Kumše, 10.-11. Anton Jerina, Vito Šoukal, 12. Lojze Deželak. 13. Matevž Lotrič, 14.'. Janez Špendal, 15. Jože Špende, 16. Bogdan Brezigar, 17. Lado Anžur, 18. Bernard Velkavrh, 19.-20. Peter Erman, Karel Kmetič, 21. Marjan Kolenc.
Med gosti in ostalimi člani društva so bili najboljši: 1. Dušan Čepon, 2. Tomaž Marinšek, 3.-5. Mirko Troha, Miha Kušar in Milan Bijelič, itd.
Končano je tudi tekmovanje za pokal 100 točk: Končni vrstni red najboljših je bil: 1. Mazi 104,5, 2. Černe 67,5, 3. Butala67, 4. Jerina61,5. Krek55,6. Kumše44,
7. Brane Deželak 40,5, 8. Srebrnič 36, 9. Brezigar 35, 10. Čopič 34, itd.
Za pokal zmagovalcev pa z dvema zmagama vodi Mazi pred Škobrnetom z eno zmago.
Začenjamo nov krog tekmovanj za pokal 100 točk s tem, da bomo točkovali doseženi uspeh posameznika do 20 mesta."
Šahovsko društvo Iskra bo organiziralo še kategor-niške turnirje. Pričel se je turnir drugokategornikov. Posamezniki naj se prijavijo v šahovskem domu na oglasni deski, ali pri upravniku, oz. pri mojstru Prein-falku. Turnir bomo organizirali takoj, ko se bo prijavilo najmanj deset igralcev iste kategorije. Organiziramo tudi redne ponedeljkove hitropotezne turnirje in vikend turnirje, ki so vsako zadnjo nedeljo v mesecu.
Bogdan Brezigar
Zima in z njo zimski športi se počasi umika. Še mesec, dva bodo visoko v gorah prišli na račun ljubitelji turnega smučanja, morda najlepšega med vsemi športi »bele opojnosti«, mnogi Iskraši pa smo že začeli nabirati moči tudi za poletne športe. Sliki srno prihranili z nedavnih Iskrinih zimskih športnih iger, skoraj pred durmi pa so že letne, ki bodo po vsej verjetnosti v Škofji Loki in to v organizaciji Invest Servisa. (Besedilo in foto LD)
Porušeno ravnotežje
Šah
Beli: BARLE JANEZ (MM) Črni: JELEN IZTOK (MM) (V. Vidmarjev memorial)
1,	e2-e4, d7-d5 2. d2-d4, d7-d5 3. Sb1-c3, Lf8-b4 4. Sg1-e2, d5-e4 5. a2-a3, Lb4-e7
V gambitni varijanti francoske obrambe, ki je bila priljubljeno orožje bivšega svetovnega prvaka Aljehina, se črni s solidno pozicijsko igro izogiba težnjam belega zaostriti pozicijo za vsako ceno.
6. Sc3:e4, Sb8-c6 7. c2-c3, Sg8-»6 8. Se4—f6+, Le7:f6 9. Se2-g3, e6-e5
Pravočasen udar v centru. Odpira diagonalo svojemu belopoljne-mu lovcu In napada beli kmečki zid.
10. d4-d5, Sc6-e7 11. Lf1-c4, 0-0
Slabše je 11. ..Sf5 12. Sf5:, Lf5: 13. Lb5+, Ld7 14. Db3! s prednostjo.
12. Ddl-f3, Se7-g6 13. Sg3-e4, Lf6-e7 14. 0-0, Kg8-h8 15. Lc4-a2, f7-f5
Beli je z zadnjimi potezami porušil ravnotežje v svojo škodo in ne more več preprečiti nasprotnega napada.
16. Se4-d2, Le7-d6 17. Sd2-c4, e5-e4 18. Df3-e2, Ld6-f4 19. g2-g3, Lf4:c1 20. Tfl:c1, Lc8-d7 21.f2-f4, e4:f3 22. De2:f3, f5-f4 23. Tel-el, Dd8-g5 24. Tel-e4, Sg6-h4 25. Df3-f2, f4:g3 26. Df2:g3, Sh4.f3 27. Kgl-h1, Dg5:d5 28. Te4-e2..
Pozicija, ki je našla mesto v učbenikih pod temo: zadušeni mat. (glej sliko)
28, ..Šf3-e1+ 29. Kh1-g1, Dd5-h1+!! 30. Kg1:h1, Tf8-f1+
Beli se je vdal (0:1) Pred matom v
dveh potezah ni obrambe:
31. Dg3-g1, Ld7-c6+ 32. Te2-g2, Lc6-g2 mat.
(G. L.)
a a h m m
aiiOCAS m
;•#' 'X
č&m.	k**





L...
m
m m e m mm m
i m m
Objave
SOZD Iskra, Izobraževalni center Ljubljana
razpisuje STROKOVNO IZPOPOLNJEVANJE na temi:
mednarodno industrijsko trženje in
računovodske informacije za upravljanje v mednarodnem poslovanju v času od 30. 5. do 1. 6. 1985 in od 13. 6. — 15. 6.1985 (6 dni)
Temi sodita v prvi sklop specialističnega in periodičnega strokovnega izpopol njevanja, ki je namenjeno vsem direktorjem tržnih področij in vodjem sektorjev v izvozni dejavnosti Iskre, poslovodnim delavcem, svetovalcem, kot tudi direktorjem poslovnih enot Iskre v tujini ter vodjem komercialnih OZD v delovnih organizacijah Iskre, ki hočejo postati uspešnejši v mednarodnem trženju, z uporabo novih metod in pristopov.
VSEBINA:
1.	Mednarodno industrijsko trženje
2.	Računovodske informacije za upravljanje v mednarodnem poslovanju
3.	Primer za proučevanje
4.	Aktualne teme iz mednarodnega poslovanja Iskre (Večerne okrogle mize)
VODJI PROGRAMA:
dr. Tone Hrastelj in dr. Ivan Turk
ČAS IN KRAJ: S programom strokovnega izpopolnjevanja bomo pričeli dne 30. 5. 1985 ob 8. v hotelu Transturist v Škofji Loki. Zaključek seminarja predvidevamo 15. 6. 1985 ob 14.
CENA: V ceno 22.000 din so vključeni penzionski stroški in kotizacija. Za navedeno ceno bodo TOZD prejele račun na podlagi podpisane prijavnice. Potne stroške si uredijo udeleženci v svojih TOZD, oz. DSSS.
PRIJAVE: Prijavnice pošljite najkasneje do 25. 4. 1985 na naslov: ŠOZD Iskra. Izobraževalni center Ljubljana, Trg revolucije 3/XI. Podrobnejše informacije lahko dobite pri Bogdanu Pelcu, koordinatorju programa, tel. št.: 061/213-223, int.: 35-97.
Upokojencem Iskre Kibernetike,
Telematike in ERO
Obvestilo
Samoupravni organi temeljnih organizacij Iskre Kibernetike, Telematike in ERO so sprejeli sklep o združevanju sredstev za rekreacijo. Del sredstev je namenjen za dodatno regresiranje letovanja upokojencev.
Upokojenci, ki prejemajo pokojnino do 20.000 din in bi želeli letovati v kampu »MIR« na Dugem otoku v času od 15. 6. — 5. 7. 1985 in od 15. 8. - 26. 8. 1985
prejmejo dodatni regres in sicer upokojenci s pokojnino do 15.000 din — 7.000 din od 15.000 din do 20.000 din pa 5.000 din regresa.
Upokojenci Kibernetike in ERO, ki se boste odločili za letovanje, se zglasite pri Rajku Kožarju v kadrovskem področju Kibernetike, tel.: ^9-52.
Upokojenci Telematike pa pri Ladu Sofranjevskem v upravni zgradbi Telematike, tel.: 28861, int.: 26-59.
Do dodatnega regresa 3.000 din so upravičeni tudi upokojenci, ki prejemajo pokojnino do 13.000 din in se bodo odločili za letovanje v drugih krajih in to od 5 — 10 dni.
Za uveljavitev dodatnega regresa n;#j nam upokojenci prinesejo račun za stroške letovanja in odrezek pokojnine zadnjega meseca. Te dokumente naj upokojenci Kibernetike in ERO prinesejo v kadrovsko področje — socialno delo, upokojenci Telematike pa v oddelek za družbene zadeve — socialno delo na Laborah do 31.12. 1985.
J. Z.
ISKRA— SREDNJA ŠOLA ELEKTROTEHNIŠKE IN KOVINSKO PREDELOVALNE USMERITVE KRANJ, p.o.
64001 KRANJ, Savska loka 2
razpisuje po sklepu komisije za medsebojsp razmerja delavcev naslednja prosta dela in naloge v usmerjenem Izobraževanju:
1.	učitelja fizike
2.	učitelja samoupravljanja s temelji marksizma
3.	učitelja strokovnih predmetov elektrotehniške usmeritve
4.	učitelja strokovnih predmetov elektrotehnične usmeritve
5.	2 učitelja strokovnih predmetov strojne usmeritve
6.	3 učitelje praktičnega pouka elektrotehniške usmeritve
7.	učitelja praktičnega pouka strojne usmeritve
8.	laboranta za pouk elektrotehniških usmeritev
9.	knjižničarja
10.	svetovalna dela in naloge
11.	vzdrževalna in pripravljalna dela
12.	kuharja
13.	2 pomočnici kuharja
14.	4 snažilke	>-
POGOJI:
Pod tč. 1., 2., 9. in 10. — izobrazba ustrezne smeri in izpolnjevanje pogojev po ZUI (UR. list SRS 11/80); pod tč. 10. — 2 leti delovnih izkušenj
pod tč. -3 — dipl. inženir elektrotehnike — elektronik
pod tč. 4 — dipl. inženir elektrotehnike — energetik
pod tč. 5 — dipl. inženir strojništva
pod tč. 6 — inženir elektrotehnike — elektronik
pod tč. 7 — inženir strojništva-
pod tč. 8 — elektrotehnik — elektronik
pod tč. 11 — KV inštalater, 1-mesečno poskusno delo
pod tč. 12 — KV kuhar, 1-mesečno poskusno delo
pod tč. 13 — 1-mesečno poskusno delo
pod tč. 14 — 1 -mesečno poskusno delo
Za vsa dela in naloge bomo sklenili delovno razmerje za nedoločen čas s polnim delovnim časom.
Za dela in naloge pod tč. 9 od 15. 8.1985 dalje: pod tč. 11 od 15. 5. 1985 dalje, za vsa ostala dela in naloge pa od 1. 9. 1985 dalje.
Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 8 dneh po objavi na ISKRA—SREDNJA SOLA KRANJ, Kranj, Savska loka 2.
Kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po poteku roka za vložitev prijav. ,
Zahvale
Ob boleči izgubi dragega očeta
Janeza Gartnerja
se iskreno zahvaljujem sodelavkam in sodelavcem v oddelku Tehnični razvoj TOZD Stikala za izraze sožalja, darovano cvetje in spremstvo na
zadnji poti	žalujoči sin Niko z družino
Ob smrti mojega očeta
Janeza Peternela
se zahvaljujem vsem sodelavkam in sodelavcem TOZD ATO—metaconta za podarjeno denarno pomoč in izraženo sožalje ,	,
i hčerka Štefka Lebar
Ob izgubi drage mame se iskreno zahvaljujem sodelavcem z linije rotor-stator v DO ERO za izrečeno sožalje, darovano cvetje, denarno pomoč in spremstvo na njeni zadnji poti -
žalujoča hčerka Sonja Ovnik z družino
Mali oglasi
Videokaseti VHS — prazni in eno posneto prodam. Telefon: 320-441/304.
Aparat za točkasto varjenje z elektronsko regudlacijo in vodnim hlajenjem (kleparske klešče) prodam. Telefon (064) 28-144.
Šotor, nemški, za 4 osebe in plinski bojler GGD ugodno prodam. Telefon (061) 214-213/317.
Šintesizerja Siel Cruise in Roland, bas kitaro Sakai, bas ojačevalec, HH combo bobne VVooding, Leslie Solton in kovček za kitaro prodam. Telefon: 567-231/354 (Tone).
Italijanski kombiniran otroški voziček in košarico za dojenčka prodam. ' Tel.: 061/737 769.
Prodam enkrat nošen motoristični kombinezon Dainese, št. 46za 3,5 M. Tel.: 064/28861, int.: 26.-57, dopoldne, ali 61686 popoldne.
Zdravka ni več
Smrt sodelavca, ki si ga še včeraj videval polnega upov, načrtov in neizpolnjenih življenjskih želja, prizadene slehernega sodelavca. Še posebej takrat, ko se za vedno poslovi človek, ki mu je bilo lahko zaupati, *za' katerega si vedel, da te ne bo pustil na cedilu. Naš Zdravko Pipan je bil tak — predan delu. vedno pripravljen svoje želje podrediti interesom večine, kolektiva. In takega bomo ohraniti v spominu!
Tvoje delo, Zdravko, tako strokovno, kot prizadevanja za dobro vseh nas v samoupravnih organih TOZD in DO Široka potrošnja, ne bo pozabljeno. Žal si nas zapustil mnogo, mnogo prezgodaj, saj smo načrtovali toliko novega....
Sodelavci iz TOZD Elektroakustika Sežana
Jožetu Curku v slovo
Globoko nas je pretresla vest, da si za vedno odšel od nas. Za teboj bo ostala praznina, katero bo zapolnil spomin na tebe in na tvoj prispevek naši družbi.
Hojen v naši žitnici Vojvodini si se kot izučen avtomehanik odpravil v svet, za boljšim kruhom. Leta 1978 si se ustavil v naši tovarni, kjer si ostal do prerane smrti.
Dve leti in pol sl se boril s težko boleznijo. Boril si se z naravo, ki je kruta in.ne pozna ne solza, ne čustev, ob izgubi bližnjega.
Življenje je ena sama bitka in ti si omahnil sredi dela in ustvarjanja. Bil si marljiv in vesten delavec, vedno pripravljen pomagati, dober tovariš in prijatelj. Imel si veliko željo, da bi poletel v višave z lastnim letalom. Ta želja je ostala neuresničena.
Jože, hvala ti!
Sodelavci TOZD Orodja DO Avtomatika
Misli
Če nisi nor, je nevarno biti iskren.
Dolgočasje Je v najožjem sorodstvu z obupom.
•
Znanje je strup, ki v malih količinah zdravi, v velikih pa ubija.
0
Kdor se ne spominja več, svojega otroštva, ne more biti dober vzgojitelj.
e
Ne pozabi, da imajo otroci vseh starosti nekaj skupnega — zatiskajo si ušesa pred nasveti in odpirajo oči pred vzgledi.
0
Vsak uspeh, ki, ga dosežeš, ti preskrbi enega sovražnika. Priljubljeni so samo poprečneži.
Nekaj usodnega je na dobrih sklepih — naredimo jih zmeraj prepozno!
e
Razlog, da veliko ljudi ne vidi stvari v pravi perspektivi je ta, da vedno iščejo kot.
0
Domotožje pozna le dva časa: pretekli in sedanji
Nihče ne sreča v življenju dveh idealov. Redkokdo enega!
0
Koliko stvari bi z veseljem odvrgli, če se ne bi bali, da jih bo kdo pobral.
Tudi najobičajnejša stvar postane rttikavna, če jo človek skriva
Zahvala
Ob odhodu v pokoj se najlepše zahvaljujem sodelavcem in sodelavkam na traku T27 in podsestavu v TOZD Števci za lepodarilo, ki mi boostalov trajni spomin.
Vsem skupaj želim veliko zdravja in nadaljnjih delovnih uspehov.
Še enkrat lepa hvala.
Slavka Potočnik
Slovesno ob upokojitvi
Ob koncu delovnega dne so se minuli teden zbrali v delavski restavraciji novogoriške Iskre — Avtoelektrike sodelavci in sodelavke Maria Bazilija, delavca na liniji gredi v tovarni generatorjev in elektronike. Pripravili so mu krajšo, a prisrčno slavnost, saj je bil dolgo med njimi, zdaj pa je prišel čas njegove upokojitve.
Mario se je zaposlil v Iskri pred sedmimi leti, bil je vesten, prizadeven in spoštovan delavec, zato so se od njega poslovili z željo, da bi še vrsto let zdrav in vesel užival zasluženi pokoj, v spomin pa so mu podarili rože in spominsko darilo ter ga ob vsaki ponujeni priložnosti povabili na obisk.
Isl
Kotiček za Iskraše
iSklcl
Iskra Iskra Iskra
/z arhitektove beležnice
Danes v.am predstavljamo inačice balkonskih ograj, ki si jih z malo spretnosti lahko izdelate sami. Oblike se lepo prilegajo vveekendi-cam pa tudi stanovanjskim hišam.
Vse prikazane variante ograj so iz skoblanih (obojestransko) smrekovih desk debeline 2 cm. Za izdelavo elementov ograj napravimo šablono iz vezane plošče ter z njo izrezljamo potrebno število ograjnih deščic. Oblikovane deščice na-
želenih barvah (lesol, sadolin, beltop, rustikal...)
Višina ograje sega od gotove plošče 90 cm — v kolikor balkon ni od nivoja terena više od 100 cm. Balkoni, ki so višji pa morajo imeti ograje visoko 100 cm. '
Ograja A je kotirana za višino 90 cm in 100 cm, če upoštevamo, da mora biti prečnik dvignjen od gotove plošče 10 cm.
mik
Naveličanost
Okrog sebe vse prepogosto vidimo počasno umiranje ljubezni.
Tako je z ljudmi. Naveličajo se drug drugega — spremembe potrebujejo. Ne samo v jedi in pijači, oblačenju in zabavanju, ampak tudi v ljudeh. To pa je v zakonskem življenju usodno. Najbolj razširjena in najbolj nevarna bolezen naših družin ni niti pijančevanje, niti živčnost, ali nezvestoba, ampak dolgočasje. Zakonci, ki si drug drugemu nimajo več kaj povedati, otroci, ki pri obedih molče sede pri mizi in takoj spet izginejo. Nedeljski družinski sprehodi, ki delajo vtis kot da gredo za mrtvaškim sprevodom, so le nekateri znaki te bolezni. Niso skregani, niti nezvesti si niso. Vendar se dolgočasijo drug ob drugem. Naveličali so se in pravega družinskega življenja in prave družinske sreče ni. Njihovo življenje je brez vsebine. Premnogi zakonci, ki so se odtujili, kot pravimo, ostajajo skupaj predvsem zato, ker imajo zakon za meščansko znamenje prestiža. Ne vem, če naj imamo to »skupno stražo ob truplu ljubezni« za bolj moralno, kot danes bolj razširjeno navado tistih, ki se ločijo.
Ljubezen zahteva napor. Vsak dan govorimo o potrebi medsebojnega pogovarjanja, o solidarnosti, o sočutju, o tovarištvu, o dobroti in razumevanju. Zdi se pa, da postaja
vedno teže premagovati odtujenost v našem lastnem majhnem krogu. Ljudje smo nenavadna bitja. Za izgube, ki jih doživimo, za lastne zmote in napake iščemo grešne kozle, iščemo, kdo drug je kriv našega poloma. Zakaj vsaka malenkost da povod za trenja, ki se stopnjujejo iz dneva v dan, najprej v napetost, nato v otopelost in končno v skrajno osamljenost. Osamljenost, ki smo jo sami spletli, je nerodovitna. • Boža in obžaluje le lastna razočaranja, ni pa sposobna, da bi opazila osamljenost in izgubljenost drugega ter bi se ga usmilila.
Ljubiti pomeni, da si vedno znova prizadevaš za sožitje, za pogovor, za razumevanje. Potrudimo se, pogovorimo se o svojih in partnerjevih skrbeh in radostih, vzemimo si čas za drugega. Če se dva človeka, prijatelja, ali zakonca o vsem pogovorita, potem je pravzaprav vse dobro. Če pa se izgovarjamo, da imamo dovolj opraviti z lastnimi skrbmi, puščamo partnerja usodno na cedilu. Potem v našem zakonu in naši družini prave ljubezni vendarle ni več.
Izgovor, da živimo v času, ki pogojuje take razmere, nas ne razbremenjuje. Rajši se vprašajmo, kako bi lahko morda zelo skromno pomagati temu času, da bi postal bolj človeški!
Helena
Manekenka z metlo
Delo, ki ga žena opravlja, postavlja tudi zahteve po ustreznem oblačenju. Tudi delo doma v gospodinjstvu je »delo«, kot vsako drugo — zato mišljenje, da smo doma lahko neurejene, v ponošenih starih oblekah, ali še bolj domiselno, kar ves dan v jutranjki — ne pozdravljajo, ne možje, ne naključni obiskovalci. Naj vam ne bo žal stroška za . novo delovno obleko. Blago naj bo iz gladke, trpežne tkanine, ki se manj maže in lahko pere. Haljica z velikimi žepi, kamor za nekaj trenutkov lahko shraniš razne pripomočke, naj bo takega kroja, da boste v njej lahko telovadile pod stropom in pod posteljo, ko boste preganjale pajčevine in prah. Pri nekaterih hišnih delih si boste želele zaščititi
tudi lase. Če ste vzele malo več blaga, imate lahko isto ruto kot haljo. Zavežite si jo na način, ki vam naj-oolj ustreza. Tiste, predvsem mlajše, ki so doma najrajši v hlačah, si bodo za predpasnik omislile iz preprostega blaga daljšo bluzo ravnega kroja, ki jo nosimo čez hlače in ima večji žep. Če si lahko privoščite dva predpasnika — halji ste za nekaj časa rešili svoj problem. Ne bo napak, če kritično ocenite tudi svoje copate in si iz gospodinjskega »kulturnega fonda« (v gledal išču ste bili.v tej sezoni le enkrat) kupite nove. Bolj urejena, bolj samozavestna gospodinja laže prepriča družinske člane za pomoč kot zdolgočasena in zapuščena.
H.
to fino zbrusimo s smirkovim papirjem in jih vmontiramo v zgornji prečnik, hkrati pa tudi naslonjalo ter spodnji prečnik. Tako dobimo elemente ograje.
Zgornji in spodnji prečnik imata izdelan btor, v katerega vstavimo ograjne deske (vezava z lepilom in brezglavnimi žjčniki). Spodnji prečnik ima med dvema ograjnima deskama izdolben še žlebič, da ne zastaja voda v utoru. Tako izdelane elemente pritrdimo na lesene, ali kovinske stebre, vgrajene v balkonsko ploščo.
Ograjo nato pleskamo s prozornim lakom, ali raznimi premazi v
Recepti
Jetrni ragu
Jetrca so v marsikaterem gospodinjstvu pogosto na jedilniku, zato je prav, če jih enkrat napravite malo drugače. Na primer takole:
Na vroči masti hitrozarumenimo narezano čebulo, dodamo na rezine narezane jetrca, jih hitro prepražimo, mdlo pomokamo in zalijemo z vodo, dodamo majaron in poper ter 2-3 nastrgane korenčke (za juho) ter žlico paradižnikove mezge. Prilijemo kozarec rdečega vina (po okusu tudi več)
nazadnje solimo. Na nizkem ognju naj vre kakih 15 minut. Jetrca v omaki so odlična s pire krompirjem in solato.
Moderna sladica
Biskvit, ki ste ga spekli, narežite na kose. Vsak kos obložite z malo sladoleda (kupljenega), nanj dajte veliko stepene sladke smetane, vse pa prelijte z jagodovim, ali kakih drugim polivom (nekaj jagod iz zamrzovalne skrinje, ali kompota). Jagode, ali kako drugo sadje »zmiksajte« za preliv. Dober tek!
H.
Ta lepi
strupeni šopek
Komaj dobro skopni sneg, že se pokažejo prvi beli cvetovi. Teloh. Morda ne veste, da je ta lepi znanilec pomladi strupen. Na koži sok teloha povzroča vnetja, če pa bi ga zaužili, povzroča pekoče bolečine v ustih, bruhanje, drisko in krče. Na nedeljskem sprehodu zato bodite pazljivi, da ne bi vaš Ciciban cveta in stebla vtikal v usta, kot ima prenekateri otrok navado.
H.
27. april 1985
@ Iskra
stran 23
v
w
'ffi/PiV
Brez skrbi, tudi to investicijo bodo odobrili, saj se še ni zgodilo, da za kakšno neumnost ne bi dali denarja.
Letovanje /C ’85
Razpis
XXI. letnih športnih iger SOZD Iskra
Prireditelj XXI. letnih športnih iger SOZD ISKRA je komisija za šport in rekreacijo pri koordinacijskem odboru sindikata SOZD ISKRA, organizator pa DO Iskra liivest servis Ljubljana.
Komisija razpisuje tekmovanje v naslednjih disciplinah:
Za ženske:
1.	košarka
2.	odbojka
3.	rokomet
4.	kegljanje
5.	streljanje
6.	namizni tenis
Komisija za letovanja v Iskri Commerce je letos omogočila letovanje delavkam in delavcem iz Iskre Commerce v naslednjih turističnih krajih — vavtokampu Gozdu Martuljku, v avtokampu Mareda v Novigradu, avtokampu Polari v Ro-, vinju, avtokampu Stupice pri Pre-manturi, v avtokampu Ježevac na otoku Krku in v Miholaščici na Cresu. V teh krajih razen na Cresu je postavila počitniške prikolice, dnevna najemnina zanje pa je ta-kšnale: glavna sezona 700 .dinarjev, v predsezoni in posezoni pa 500 dinarjev za delavce Iskre Commerce, za upokojence IC 350 dinarjev, za tuje goste pa 1.000 dinarjev. Znana je tudi že dnevna najemnina apartmajev v Miholaščici,na Cresu. V glavni sezoni je 800 dinarjev, v pred in posezoni 600 dinarjev, za upokojence IC je 400 dinarjev za tuje goste pa 1,200 dinarjev. 'Prijave do 10. maja.
Termini za uporabo počitniških prikolic so naslednji:
Podrobnejše podatke boste lahko dobili pri Davorinu Meznariču v PPC, int: 35-62, ali pa pri vaših poverjenikih.	^
Za moške:
1.	nogomet
2.	košarka
3.	odbojka
4.	rokomet
5.	kegljanje
6.	streljanje
7.	namizni tenis
8.	balinanje
9.	šah
Vsaka delovna-organizacija SOZD Iskra lahko prijavi po eno ekipo za vsako izmed navedenih športnih disciplin. Na igrah ima prednost tista TOZD, ki je zmagovalka dločene discipline športnih iger v delovni organizaciji. V ekipah lahko nastopajo samo člani delovnih organizacij SOZD Iskra.
Delovne organizacije morctjo svoje ekipe prijaviti pismeno do 13. maja 1985 na naslov:
Iskra Invest servis, Področje za rekreacijo, Ljubljana, Trg revolucije 3.
Tekmovanje bo 22. in 23. junija 1985 v Škofji Loki.
Predsednik komisije za šport in rekreacijo Andrej PECHER
DO Avtomatika
Priprave na četrte letne športne igre
1. 6. — 11. 11.6. — 21. 21.6. — 1. 1. 7. — 11. 11. 7. — 21. 21. 7. — 1.
1. 8. — 11.8. 11. 8. — 21. 8. 21. 8. — 1.9.
1. S. — 11. 9. 11. 9. — 21.9.
Termini za uporabo počitniških apartmajev na otoku Cresu pa so:
Na sestanku^komisije za šport in rekreacijo, ki je bil v petek, 5, aprila, so se športni referenti temeljnih organizacij in delovne skupnosti Avtomatika v sodelovanju s službo za družbeni standard dogovorili, da bodo letošnje, že četrte letne športne igre delovne organizacije 18. in 19. maja v Rabcu.
Tekmovanja se bodo odvijala v naslednjih disciplinah: kegljanje, košarka, nogomet, balinanje, namizni tenis, tenis, šah. odbojka, badminton, streljanje, vlečenje vrvi in jadranje na deski. Pričetek tekmovanj bo v soboto, 18. maja, predvidoma ob 9. Zato prosimo športne referente, da organizirajo odhod izpred tovarn tako, da bodo avtobusi pravočasno prispeli v Ra-bac (v primeru zakasnitev se bo pričetek nekoliko premaknil.
Vsak'tekmovalec naj se prijavi svojemu športnemu referentu v TOZD. oz. DSSZ najkasneje ’ do
srede. 8. maja in vplača 700.00 dinarjev. Tisti, ki se bodo udeležili športnih iger kot navijači, prispe- * vajo ob prijavi 1.500,00 dinarjev. Športni referenti so hkrati zadolženi, da poleg zbiranja prijav in orga^-nizacije prevoza, seznanijo udeležence s pravili in potekom tekmovanj in skupaj z vodji ekip skrbijo za disciplino. V primeru nastale škode, bo izstavljen račun na TOZD. oz, D.SSZ, kršitelj pa bo disciplinsko in denarno kaznovan.
Razporediš pričetkom posameznih tekem, 'odgovornimi vodji, in oznakami igrišč, bo objavljen naknadno.
Za omenjeni vplačani prispevek, ima vsak udeleženec zagotovljen prevoz, kosilo in večerjo ter naslednji dan zajtrk in kosilo. V soboto , bo po večerji spoznavni večer ob podelitvi priznanj kolesarjem, v nedeljo po kosilu pa podelitev
kolajn in priznanj najboljšim ekipam in posameznikom.
Morda ne bo odveč še beseda o tem, zakaj športnih iger ne organiziramo v Ljubljani, oz. njeni okolici, kar so v Službi za družbeni standard prvotno tudi nameravali. Izračuni šo pokazali naslednje: v delovni organizaciji Avtomatika je zaposlenih okrog 4000 delavcev. Od tega se je v zadnjih dveh letih športnih iger udeležilo med 600 in 700 delavcev. Tekmovanje se odvija v trinajstih, oz. štirinajstih disciplinah, kar je praktično nemogoče izpeljati v enem dnevu. In drugo: kompletna cena za prenočišče in prehrano je 1.500 dinarjev. Od tega delavci sami prispevajo 700 dinarjev. netekmovalci pa praktično celotni znesek. Po izračunih v Ljubljani za to vsoto ne bi pokrili niti stroškov za prehrano, da ne omenjamo najemnine za igrišča in druge športne objekte.
1. 9. — 11. 9. 11. 9. — 21. 9. 21. 9. — 1. 10.
21. 7. - 1.8.
1. 8. — 11. 8.
11. 8. — 21. 8.
21. 8. — 1.9.
Seveda so to najbolj skopi podatki o možnostih za letovanje zaposlenih v Iskri Commerce.
Iskra
Še obvestilo kolesarjem. Tako kot v lanskem letu se lahko tudi letos odpravite na letne športne igre z jeklenimi konjički. Vse informacije o odhodu, poti in nastanitvi v Rabcu lahko dobite pri Lojzetu Dolinarju na Savski cesti 3 (tel.: 320-441). Kolesarji bodo odšli na pot v petek 17. maja (delavci bodo za to izrabili svoj redni dopust).
S. D.
ISKRA — glasilo delovnega kolektiva SOZD Iskra — Industrija za elektroniko, telekomunikacije, elektromeha-niko, avtomatiko in elemente — Ljubljana. Ureja uredniški odbor. Glavni urednik: Pavle Gantar, pomočnik glavnega urednika Miloš Pavlica, odgovorni urednik Dušan Željeznov, tehnični urednik Drago Pečenik. Izhaja tedensko — Rokopisov ne vračamo,- Naslov: Ljubljana, Gregorčičeva 23/t, telefon: 223-977. Priprava za tisk: DIC TOZD Grafika, Novo mesto. Tisk: ČTP Pravica-Dnevnik, TOZD Tiskarna Ljudske pravice, Ljubljana. Po mnenju sekretariata za informacije IS SRS je glasilo oproščeno plačila davka od prometa proizvodov.
Upokojenci Avtoelektrike
Sindikat Iskre Avtoelektrike. Nova Gorica bo konec maja organizirala •več izletov po naši ožji in širši domovini. Če se želite katerega od izletov udeležiti, se čimprej’oglasite pri referentu za družbeni standard v Iskri Avtoelekjriki v Šempetru.