Slovenski tehniški slovar Avtorji slovarja in njihova strokovna področja: Andrej Čadež , fizika, astronomija, matematika Leon Čelik , kemijska tehnologija Peter Glavič , kemijska tehnologija, procesna tehnika Ferdinand Gubina , elektrotehnika, elektroenergetika Marjeta Humar , slovaropisno urejanje, vodenje Božo Iglič, papirništvo Sonja Malej - Kveder , tekstilstvo Aleš Mohorič , fizika, matematika Andrej Paulin , metalurgija, vodenje Jože Spanring , agrotehnika Anton Stušek , strojništvo Andrej Šmalc , kemija, vodenje Matija Tuma , strojništvo Jože Unk , elektronika, telekomunikacije Florijan Vodopivec , geodezija Branko Zadnik , gradbeništvo Slovenski tehniški slovar Slovenski tehniški slovar Jezikovni pregled poimenovanj iz tujih lastnih imen © 2025, avtorji in ZRC SAZU Mitja Trojar Oblikovanje Nina Semolič Glavni uredniki Andrej Šmalc, Andrej Paulin (tehniški del) Prelom Marjeta Humar (leksikografska obdelava, Simon Atelšek vodenje dela) Založnik Avtorji Založba ZRC Andrej Čadež, Leon Čelik, Peter Glavič, Ferdinand Gubina, Marjeta Humar, Božo Zanj Iglič, Sonja Malej - Kveder, Aleš Mohorič, Oto Luthar Andrej Paulin, Jože Spanring, Anton Stušek, Andrej Šmalc, Matija Tuma, Jože Unk, Florijan Glavni urednik založbe Vodopivec, Branko Zadnik Aleš Pogačnik Slovaropisno vodenje Tisk Marjeta Humar, Cvetana Tavzes (do 2010) Cicero Begunje, d. o. o. Tehnični sodelavki Naklada Marija Djurović, Karmen Nemec 400 izvodov Sodelovali z gradivom Cena Stane Bonač, Peter Černigoj, Gorazd Golob, 49 evrov Dominik Gregl, Alojz Gregorič, Miha Humar, Božo Iglič, Jakob Likar, Damijan Miljavec, Prva izdaja, prvi natis France Mlakar, Franc Spiller-Muys, Srdjan Ljubljana 2025 Turk, Vlasto Zemljič, Štefan Žemva Strokovni recenzenti SlovarRed 2.1 Tomaža Seliškarja in Slovar je nastal z računalniško aplikacijo Matejka Bizjak, Barbara Blaznik, Sabina Borislave Košmrlj - Levačič. Bračko, Miran Brumec, Janez Duhovnik, Petra Forte Tavčer, Metka Fortuna, Marija Gorjanc, Milan Hladnik, Gorazd Humar, Kataložna zapisa o publikaciji (CIP) pripravili v Mitjan Kalin, Maja Klančnik, Cveto Klofutar, Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani Barbara Luštek Preskar, Jurij Marenče, Ana Tiskana knjiga Andrej Knap, Alojzij Kodre, Boštjan Lesar, Mendizza, Klementina Možina, Andrej Mrvar, COBISS.SI-ID= 248352259 ISBN 978-961-05-1040-6 Deja Muck, Mitja Petrič, Tatjana Rijavec, Raša Urbas, Željko Vukelič COBISS.SI-ID=247842307 ISBN 978-961-05-1041-3 (PDF) Milenko Roš, Dunja Šajn Gorjanc, E-knjiga Slovaropisni pregled Prva e-izdaja je pod pogoji licence Creative Commons Simon Atelšek, Tanja Fajfar, Mateja Jemec CC BY-NC-ND 4.0 prosto dostopna: Tomazin, Jera Oman, Mojca Žagar Karer https://doi.org/10.3986/9789610510413 (pdf). Slovenski tehniški slovar Ljubljana 2025 Vsebina Iz recenzije .................................................................................................................................. 7 Uvod ........................................................................................................................................... 9 Zasnova in zgradba slovarja ................................................................................................. 13 Krajšave in oznake .................................................................................................................. 19 Slovar ........................................................................................................................................ 21 Literatura in viri ................................................................................................................... 903 5 Iz recenzije Slovenski tehniški izobraženci, pa tudi dijaki tehniških srednjih šol in študenti na slo-venskih univerzah dobivajo s tem slovarjem, ki je plod sistematičnega, zahtevnega in dolgoletnega dela številnih slovenskih strokovnjakov, izjemno dragocen jezikovni pri-pomoček. Ker so slovar sestavili priznani strokovnjaki posameznih tehničnih in hu-manističnih strok, ki so poleg tega še avtoritete na svojih strokovnih področjih, smo njegovi uporabniki lahko trdno prepričani, da je bila vsaka beseda v slovarju skrbno in tehtno izbrana in zapisana. Slovenski knjižni jezik je bil v 19. stoletju že visoko razvit. Ne moremo pa tega trditi za slovensko tehnično izrazoslovje, ki se je postopno, po korakih začelo razvijati šele od druge polovice 19. stoletja naprej, ko so se na Dunaju na takratni Tehniški visoki šoli v nemškem jeziku izšolali prvi slovenski tehniški izobraženci. Zato je tudi z usta-novitvijo Univerze v Ljubljani leta 1919 učenje tehničnih strok potekalo skoraj iz-ključno z uporabo strokovnih izrazov, ki so bili bolj ali manj posrečeni prevodi nem-ških strokovnih izrazov v slovenščino. Hiter razvoj tehničnih znanosti v obdobju po 2. svetovni vojni je zahteval tudi hiter razvoj novega in posodobljenega tehničnega izrazoslovja v slovenskem jeziku. Zato so tudi merila za poenoteno in regulirano slovensko tehnično izrazoslovje vedno nekoliko stopicala za razvojem tehnike. To je povzročalo številne zadrege pri izražanju znotraj posameznih tehničnih strok, še predvsem pri tistih strokovnjakih, ki so želeli v svojih zapisih uporabiti enoznačne in jasne tehnične izraze oziroma besede. To zadrego in včasih celo zmedo uspešno rešuje ta najnovejši in najobsežnejši tehniški slovar v slovenskem jeziku, ki je kdajko-li izšel. Zagotovo bo kot besedni vodnik nepogrešljiv inventar slovenskih tehniških izobražencev. S tem slovarjem se bo obogatil tudi sam slovenski kulturni prostor, saj je ustrezno tehnično izrazoslovje neločljivi del naše splošne jezikovne kulture. Ta besedna praznina, ki smo se je v slovenskem tehničnem prostoru do sedaj nekako zavedali, je s tem slovarjem dostojno in učinkovito zapolnjena. Hkrati pa kar kliče po posodobitvah v naslednjih letih. 7 Slovenski tehniški slovar Pa še nekaj – slovar je takoj z izidom nehote postal zakladnica sedanjega besednega bogastva slovenskega tehniškega jezika. To je tista zakladnica, lahko ji rečemo tudi ča-sovna besedna kapsula, ki bo čez 100 ali več let našim zanamcem najbolje povedala, kakšno je bilo slovensko tehniško izrazoslovje, s tem pa tudi znanje v današnjem času. Zato je ta slovar poleg svojega osnovnega poslanstva hkrati tudi zgodovinski doku-ment in nemi pričevalec časa, v katerem sedaj živimo. Gorazd Humar, univ. dipl. inž. grad., direktor v Primorju, d. d., za dela v tujini, v pokoju 8 Uvod Slovensko tehniško izrazje, ki ga predstavlja Slovenski tehniški slovar, je nastajalo z gospodarskim razvojem. Izdelava tehniškega slovarja je bila ena od nalog leta 1938 ustanovljene akademije. Gradivo zanj se je začelo zbirati že leta 1911, ko je bilo v Ljub-ljani ustanovljeno Društvo inženirjev in arhitektov. Slovar je najprej nastajal v okviru Tehniške sekcije Terminološke komisije Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Komisija za izdelavo slovarja je izdala dve izdaji Splošnega tehniškega slovarja (STS), vsakič v dveh knjigah. Za prvo izdajo v letih 1962 in 1964 ima največje zasluge Albert Struna. V letih 1978 in 1981 je izšla druga izdaja, pri kateri pa je bil glavni urednik France Adamič. Razvoj znanosti in tehnike je prinašal novo tehniško izrazje, kar je zahtevalo obnovo slovarja. Delo za tehniški slovar se je po ustanovitvi Znanstvenoraziskovalnega centra SAZU (ZRC SAZU) leta 1981 preneslo v Sekcijo za terminološke slovarje Inštituta za slo-venski jezik ZRC SAZU, od leta 1986 naprej imenovanega po prvem predstojniku Franu Ramovšu. Vodenje komisije za izdelavo novega tehniškega slovarja je prevzel Andrej Paulin. Pomembno določilo nove zasnove je bilo, da slovar izrazje normira s slovarskim pri-kazom. Prednostni strokovno in jezikovno ustrezni ter pogosteje uporabljani izrazi naj imajo pomenske opise (definicije). Neprednostno strokovno in jezikovno neustrezno ter manj uporabljano izrazje se prikaže kot kazalke na pogosteje uporabljan, strokovno in jezikovno ustreznejši strokovni izraz. Za novi tehniški slovar sta bili izpisani in pregledani besedili obeh predhodnih izdaj. Izločeno je bilo zastarelo izrazje in dodano sodobno iz strokovne literature, vedenja sodelujočih strokovnjakov in razlag. Sprejeto je bilo načelo, da mora biti slovar samo-razlagalen, zato morajo biti vsi strokovni izrazi, ki so v razlagah, predstavljeni v slovar-skih sestavkih. Izhajajoč iz teh načel je komisija leta 2007 izdala poskusni snopič Slovenskega tehniš-kega slovarja A–B, ki je obsegal okoli 4100 slovarskih člankov iz več kot 40 tehniških strok. Uredniki za tehniški del so bili Andrej Paulin, Andrej Šmalc in Anton Stušek, za jezikovno in leksikografsko obdelavo pa je skrbela Cvetana Tavzes, sodelavka Sekcije 9 Slovenski tehniški slovar za terminološke slovarje Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. Ko-misijo za izdelavo slovarja so sestavljali: Andrej Čadež, Leon Čelik, Peter Glavič, Božo Iglič, Sonja Malej - Kveder, Andrej Paulin kot predsednik, Jože Spanring, Anton Stušek, Andrej Šmalc, Matija Tuma, Jože Unk in Florijan Vodopivec. Slovarske sestavke in gra-divo pa so prispevali tudi zdaj že pokojni sodelavci: Stane Bonač, Alojz Gregorič, France Mlakar, Franc Spiller-Muys, Srdjan Turk in Vlasto Zemljič. Slovaropisni pregled in ko-rekture so opravile sodelavke Sekcije za terminološke slovarje Ljudmila Bokal, Marjeta Humar, Borislava Košmrlj - Levačič in Cvetana Tavzes. Izdajatelj slovarja je bil Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, založnica pa Založba ZRC, ZRC SAZU. Poskusni snopič naj bi pokazal predvsem morebitne pomanjkljivosti, ki bi jih bilo tre-ba odpraviti oziroma upoštevati pri nadaljnjem delu. V uvodu je bilo zapisano, da bo slovar izhajal po delih. Ker želijo uporabniki slovarjev hitro dobiti informacije, je po-trebno ob knjižni izdaji pripraviti tudi digitalno obliko. V letu 2010 sta se komisiji pridružila zunanja sodelavca Ferdinand Gubina in Branko Zadnik, leta 2016 pa Aleš Mohorič. Cvetana Tavzes je zaradi dokončanja veterinarskega slovarja sodelovala s komisijo do 30. junija 2010, po 1. oktobru pa Mojca Žagar Karer. Po izdaji poskusnega snopiča se je delo komisije nadaljevalo. Zaradi hitrega razvoja znanosti in strok je del izrazja zastaral, nastajalo pa je novo, ki ga je treba upoštevati v slovarju. V letu 2012 se je v delo kot notranja sodelavka vključila Marjeta Humar. Z vodjo komisije Andrejem Paulinom sta se odločila za posodobitev zasnove slovarja in za novo izdajo slovarja v celoti. Slovar mora biti informativen in normativen: upo-rabniku mora povedati, katero izrazje se uporablja in kateremu izrazu daje določena stroka prednost, izločijo se neustrezne iztočnice in deli slovarskih sestavkov; ne upo-števajo se področja, za katera v komisiji ni (več) strokovno ustreznih sodelavcev, ne sodijo v tehniko ali pa so že dobila svoj slovar, npr. kemija, ki je bila delno izločena, papirništvo, računalništvo, urbanizem pa v celoti. Kot iztočnice slovarskih sestavkov se izločijo, npr.: • netehniški izrazi (alelopatija, aroma, artičoka, avtomobilski park, avtostop, avtosto- par, avtotaksi, bacil, biomedicina, brst, brnistra); • samostalniki, ki tvorijo strokovni izraz samo v zvezi s pridevnikom, sami pa niso strokovni izrazi; • pridevniki, ki se povezujejo v strokovni izraz s samostalnikom, sami pa niso stro- kovni izrazi (aerodinamični, avtomehanični, barvilni); • nedoločniki (agregirati, aktivirati, barvati), ki se nadomestijo z glagolniki; • prislovi (afino); • kemijski simboli (Ag); 10 Uvod • deli zloženk (aero-, -bazni); • prvi deli v imenih spojin, soli ipd. ( butil-, bis-); • predpone v sestavljenkah (an-); • poklicna poimenovanja (avtoprevoznik, avtomehanik); • stari ali zastareli strokovni izrazi (albuminski papir, baba, bakrova svila, butica); • lastna imena iznajditeljev, podjetij ( Babcock, Georg H., Babcock & Wilcox). Izločijo se deli slovarskih sestavkov: • premalo povedne nanašalne razlage (avtomehanični ki se nanaša na avtomehaniko); • zgledi rabe (bakroviti ki vsebuje nekaj bakra: bakroviti sloj); • oznaka bolje; • informativni deli slovarskih sestavkov GL tudi (glej besedne zveze, ki vsebujejo iztočnico), ki močno podaljšajo slovarske sestavke in povečajo obseg slovarja. Izločijo se strokovna področja, npr.: • arhitektura; • biologija, genetika, genska tehnika, antropologija; • biotehnika, biokemija, biofizika; • geofizika; • informatika, informacijska tehnologija; • medicinska tehnika, • papirništvo; • toplotna tehnika; • urbanizem; • zootehnika, zoologija; • živilska tehnologija, prehrana. Slovar je po dodajanju in izločanju vseboval okoli 15.600 slovarskih sestavkov, od tega jih približno 1500 še ni imelo definicij. V teku let je bilo dodanih 4160 slovarskih se-stavkov. Celotno besedilo pa je bilo treba prilagoditi še drugim pravilom: pregledati in uskladiti vse definicije sinonimov in antonimov, pomensko podobnih, širših ali ožjih strokovnih izrazov, zlasti pa dodati novejše strokovne izraze, v definicijah uporabljene izraze in manjkajoče definicije. Treba je bilo opraviti obsežno delo, ki kljub zavzetosti članov komisije ni potekalo hit ro. V teh letih so se sodelavci tudi menjali, nekaterih žal ni več med nami, zato je bilo treba pridobiti nove, kar pa v današnjem času spričo splošne obremenjenosti stro-kovnjakov ni lahko. Delo je nekoliko upočasnil tudi kovid, ko se je komisija srečevala po spletu. Od pomladi leta 2022 s komisijo zaradi težav z zdravjem ni več sodeloval Andrej Paulin. Vodenje komisije sta prevzela Marjeta Humar in Andrej Šmalc. 11 Slovenski tehniški slovar Besedilo je bilo dano najprej v preskusni pregled, v letu 2022 pa v slovaropisni pregled sodelavcem Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, v okviru razisko-valnih programov P6-0038 in P5-0217, ki ju financira Javna agencija za znanstvenoraz-iskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije: Simonu Atelšku, Tanji Fajfar, Mateji Jemec Tomazin, Jeri Oman in Mojci Žagar Karer. Poimenovanja iz tujih lastnih imen je pregledal Mitja Trojar. Po vnosu komisijsko sprejetih popravkov je bilo gra-divo poslano v pregled zunanjim recenzentom za določena področja in soavtorjem slovarja, čemur sta sledila pregled pripomb in vnos korektur ter prelom besedila, ki ga je opravil Simon Atelšek. Delo bo uporabnikom na voljo v knjigi in na spletnem slovarskem portalu Termania. Soavtorji želijo, da se bodo s tehniškim strokovnim izrazjem ukvarjale nove generacije tehniških strokovnjakov in slovarnikov. Marjeta Humar in Andrej Šmalc 12 Zasnova in zgradba slovarja Osnovni podatki o slovarju Slovenski tehniški slovar vsebuje strokovne izraze (termine) 23 strokovnih področij, ki so prikazani kot iztočnice v 19.760 slovarskih sestavkih. Ti so razvrščeni po abe-cednem redu iztočnic. Slovar je informativen in normativen, kolikor je bilo mogoče določiti prednostno in ustaljeno rabo. Naslovniki slovarja Slovar je namenjen zlasti strokovnjakom s področij, ki so prikazana s slovarskimi se-stavki, pa tudi časnikarjem, študentom, nestrokovnjakom, ki jih zanima določeno stro-kovno področje. Pri nekaterih strokovnih področjih je glede na zahtevnost definicije vseeno potrebno strokovno predznanje. Gradivna osnova Termini so bili izbrani iz 1. in 2. izdaje Splošnega tehniškega slovarja, Slovenskega teh-niškega slovarja A–B, strokovne literature, učbenikov, neobjavljenega slovarskega gra-diva sodelavcev, predlogov članov Komisije za izdelavo tehniškega slovarja, terminov, uporabljenih v definicijah, in primerjani s prikazi v knjižnih in spletnih terminoloških slovarjih, leksikonih, priročnikih. Del uporabljenih besedil je naveden na koncu knjige. Normativnost Slovarski sestavki podajajo informacije o strokovnih izrazih in določajo njihovo pred-nostno ali neprednostno rabo s slovarskimi elementi. Ločimo slovarske sestavke pred-nostnih, normativnih kazalčnih in informativnih kazalčnih strokovnih izrazov. Slovarski sestavki prednostnih strokovnih izrazov vsebujejo strokovni izraz kot iztoč-nico, jezikoslovne podatke, lahko enega ali dva strokovna označevalnika, definicijo, lahko tudi enega ali več enakovrednih, manj uporabljanih ali manj ustreznih sinoni-mov, kratico in oznako PRIM. 13 Slovenski tehniški slovar Normativni kazalčni slovarski sestavki vsebujejo manj uporabljan ali manj ustrezen strokovni izraz kot iztočnico, jezikoslovne podatke, lahko enega ali dva strokovna označevalnika in s puščico kažejo na enega ali več prednostnih terminov. Informativ-ni kazalčni sestavki s kratico kot iztočnico vsebujejo slovnične podatke in s puščico usmerjajo na besedno razvezavo kratice. Zgradba slovarskega sestavka Slovarski sestavki so glede na zgradbo: polni, kazalčni in sestavljeni. Polni slovarski sestavki Največ je polnih slovarskih sestavkov. Ti imajo lahko enega, dva ali več pomenov in eno, dve ali več definicij, najpogosteje zato, ker se uporabljajo v različnih strokah ali pa na različnih področjih določene stroke. Če je pomenov več kot eden, so označeni s številkami: 1., 2. … Primeri: aldehídna smôla -e -e ž kem. teh. umetna smola, ki se pridobiva s kondenzacijo aldehidov, uporablja se za izdelavo lakov gibálna količína -e -e ž fiz. fizikalna količina, določena z zmnožkom mase in hitrosti telesa PRIM.: vrtílna količína sekvénca -e ž 1. zaporedje korakov, elementov, dogodkov v celotnem poteku procesa 2. kem. zapo- redje, v katerem so vezane aminokisline v pep- tidih ali beljakovinah 3. stroj. zaporedje korakov pri sekvenčnem krmilju Kazalčni slovarski sestavki Bistveni del kazalčnega slovarskega sestavka je puščica, ki usmerja na enega ali več nadrejenih strokovnih izrazov ali pa na razvezano obliko kratice. Če je pomenov več kot eden, so označeni s številkami: 1., 2. … Številke v oklepaju za navedenim nadre-jenim strokovnim izrazom pa označujejo pomen pri izvornem slovarskem sestavku. 14 Zasnova in zgradba slovarja Primeri: sklépnik -a m grad. Ü teménski kámen emulgírno srédstvo -ega -a s 1. kem. teh. Ü emulgátor (1) 2. tekst. Ü emulgátor (2) DTA -- [deteá] ž (ang. differential thermal analysis) krat. kem. Ü diferénčna têrmična analíza Sestavljeni slovarski sestavki Sestavljeni slovarski sestavek ima lahko en ali več pomenov prikazanih z definicijo, vsaj en pomen pa s puščico usmerja na prednostni termin. Primer: fázni premík -ega -a m 1. fiz. razlika med fazama dveh nihanj z enako frekvenco ali dveh valovanj z enako frekvenco v izbrani točki 2. elektr. Ü fázni pomík Elementi slovarskega sestavka Iztočnica Strokovni izraz je iztočnica slovarskega sestavka. Lahko je iz enega samostalnika, tudi v kratični obliki ( modul, monitoring, PROM, PTFE), najpogosteje je dvobesedna iz pri-devnika in samostalnika (molekulsko sito, podajalni mehanizem), manj pogosto pa več-besedna iz več samostalnikov (polarna metoda izmere, politropna sprememba stanja), še redkeje iz samostalnika in drugih besednih vrst (prvi Cauchyjev izrek o dinamiki), pri-redne zveze pridevnikov (plinsko-tekočinska kromatografija) ali pa zloženka iz besede in kratice (PV-vozlišče, pnevmatična FRN-enota). Iztočnica je praviloma naglašena. Pri iztočnicah, ki se izgovarjajo drugače, kot so zapi-sane, je izgovor naveden v oglatem oklepaju in naglašen. Primeri: Abbejevo števílo -ega -a [ábejevo] Dopplerjev pojàv -ega -áva [dóplərjev] ABS1 ABS-a in -- [abeès abeêsa] 15 Slovenski tehniški slovar Za iztočnico sta navedena rodilniška končnica in oznaka spola, ki sledi zapisu izgovora, če je ta potreben. Primeri: acétaldehíd -a m acetilénski razvijálnik -ega -a m Rayleighovo sípanje -ega -a [rêjlijevo] s Iztočnice so praviloma v ednini, ki ni posebej označena, zelo redko pa v množini ali dvojini, ki sta označeni z nav. mn./mn. ali pa z dv. Primeri: svetlôbni jášek -ega -ška m grad. jašek, ki omogoča naravno osvetlitev kletnih prostorov ali prostorov v sredini stavbe strôjne škárje -ih -rij ž mn. škarje z mehanskim ali elektromotornim pogonom gosénica -e ž nav. mn. stroj. brezkončna veriga iz jeklenih plošč /.../ dopolnílni bárvi -ih barv ž dv. fiz. Ü komple- mentárni bárvi Iztočnice, ki so pisno enake, izvorno pa različne, so označene z nadpisano številko: Primera: ABS1 ABS-a in -- [abeès abeêsa] m (nem. Antibloc- kiersystem) krat. stroj. Ü protiblokírni zavórni sistém ABS2 ABS-a in -- [abeès abeêsa] m (ang. acrylonit- ryle-butadiene-styrene) krat. kem. mešani polimer akrilonitrila, butadiena in stirena S: ABS-kòpo- limêr Kadar so iztočnice kratice iz tujega jezika, sta v okroglem oklepaju navedeni oznaka jezika in razvezava kratice. Primer: AAS -- [aaès] ž (ang. atomic absorption spectrometry) krat. kem. Ü atómska absorpcíjska spektroskopíja Pri iztočnicah iz samostalnika in kratice so v okroglem oklepaju navedeni kratica, po-mišljaj, jezik, iz katerega izhaja, in njena razvezava. 16 Zasnova in zgradba slovarja Primer: aditív EP -a -- [epé] m (ang. EP – extreme pressure) aditiv za maziva, ki zmanjšajo obrabo zobnikov pri velikih obremenitvah, dodaja se tudi rezalnim in motornim oljem Strokovni označevalnik Jezikoslovnim podatkom lahko sledi en ali dva strokovna označevalnika. Slovarski sestavki izrazov, ki se uporabljajo samo na enem strokovnem področju, so označeni z enim strokovnim označevalnikom, če se uporabljajo na dveh področjih, imajo dva označevalnika, v primeru več področij uporabe se označevalniki ne navajajo. Primeri: razrédčena raztopína -e -e ž kem. raztopina /.../ modél s fáznim póljem -a -- -- -- m mat., met. matematični model /.../ mónitoring -a m nadzor /.../ Definicija Definicija (natančna razlaga) je najpomembnejši del slovarskega sestavka v termino-loškem slovarju. V njej so navedeni najpomembnejši pomenski elementi z iztočnico poimenovanega pojma. Po njej se pojmi ločijo med seboj, uvrščajo v pojmovni sistem, določajo sinonimi in antonimi, podobna poimenovanja. Ločimo naslednje vrste defi-nicij: intenzijska, ekstenzijska in intenzijsko-ekstenzijska. Najpogostejša je intenzijska definicija, ki z nosilno besedo in podrobnim prikazom last nosti postavi termin v pojmovni sistem glede na pomensko povezane pojme. Primera: nasíčena spojína -e -e ž kem. organska spojina, ki ima v molekuli med ogljikovimi atomi same enojne vezi nènasíčena spojína -e -e ž kem. organska spojina, ki ima v molekuli med ogljikovimi atomi eno ali več dvojnih ali trojnih vezi Manj pogoste so ekstenzijske definicije, v katerih bistveni elementi pojma niso po-drobno opisani, ampak so razumljivi iz naštetih primerov. 17 Slovenski tehniški slovar Primera: nèkovína -e ž kem. element, ki nima lastnosti kovine, npr. ogljik, dušik, žveplo, klor preména -e ž met. prehod iz enega stanja v drugo, npr. iz enega agregatnega stanja v drugo, ene kristalne zgradbe v drugo pri kaljenju Pogostejše so intenzijsko-ekstenzijske definicije z bolj ali manj podrobnim opisom in s pojasnjevalnimi naštetimi primeri. Primer: nasútje -a s 1. nasuta plast zrnatega, kosastega materiala, npr. v kemijskem reaktorju, metalur- ški peči za taljenje rud 2. grad. neutrjena prosto nasuta plast sipkega materiala za zapolnitev praznine, npr. med stropniki, pod podi, tlaki, ali za doseganje določenega nivoja Sinonimi in kratice Definiciji lahko sledi en ali več sinonimov in kratica. Enakovredni sinonimi imajo oznako S, podrejeni Sp. Kratica sledi za oznako K. Primera: aritmétično povpréčje -ega -a s mat. povprečje, ki je definirano kot vsota končno mnogo števil, deljena s številom vseh sumandov S: aritmétična sredína nítramonkál -a m kem. dušično gnojilo, zmes amonijevega nitrata (76 %) in kalcijevega karbonata (24 %) K: KÁN polietén -a m kem. termoplastični polimer /.../ posod, plastenk S: polietilén K: PE Oznaka PRIM. Slovarski sestavek lahko zaključuje oznaka PRIM., ki opozarja na sinonime, antonime, pomensko podobne strokovne izraze. Primer: prémo gíbanje -ega -a s fiz. gibanje po premici Sp: premočŕtno gíbanje PRIM.: translatórno gíbanje 18 Krajšave in oznake agroteh. agrotehnika astr. astronomija ekol. ekologija elektr. elektrotehnika, elektronika, elektroenergetika fiz. fizika geod. geodezija gozd. gozdarstvo grad. gradbeništvo graf. tiskarstvo, grafična tehnika kem. kemija kem. teh. kemijska tehnika, kemijska tehnologija les. lesarstvo mat. matematika meh. mehanika met. metalurgija prom. promet rud. rudarstvo stroj. strojništvo tekst. tekstilstvo telekom. pošta in telekomunikacije var. varilstvo [] oglati oklepaj za navajanje izgovora () okrogli oklepaj za navajanje jezika in razvezavo kratice, matematičnih izrazov, delov kemijskih formul, oznake definicij v kazalčnem slovarskem sestavku, v navedku sinonima, v okviru PRIM., definicij sinonimov, delov kemijskih formul 19 Slovenski tehniški slovar 1., 2. oznaka definicij v polnem slovarskem sestavku 1, 2 oznaka definicij v kazalčnem slovarskem sestavku 1, 2 oznaka slovarskih sestavkov s pisno enako, a izvorno različno iztočnico Ü puščica za usmerjanje k prednostnemu terminu ali razvezavi kratice ang. angleško fr. francosko in dodaja enakovredno pisno dvojnico ali različico sklanjanja krat. /K: oznaka kratičnega poimenovanja lat. latinsko m samostalnik ali samostalniška besedna zveza moškega spola mn. množina nav. mn. navadno množina nem. nemško PRIM. primerjaj pomensko soroden izraz rus. rusko s samostalnik ali samostalniška besedna zveza srednjega spola S: oznaka za navajanje enakovrednega sinonima Sp: oznaka za navajanje podrejenega sinonima tudi dodaja neenakovredno pisno dvojnico ž samostalnik ali samostalniška besedna zveza ženskega spola Marjeta Humar 20 Slovar Zahvala Člani komisije za izdelavo Slovenskega tehniškega slovarja se zahvaljujemo Kozmi Ahačiču, predstojniku Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, in sode-lavcem inštituta za delovno in moralno podporo pri izdelavi slovarja, zlasti pa Simonu Atelšku, Karmen Nemec, Mariji Djurović, Mateji Jemec Tomazin, Mojci Žagar Karer in Mitju Trojarju. Iskrena hvala vsem področnim strokovnjakom, ki so brezplačno prispevali gradivo, nam svetovali, opravili preglede in recenzije. Posebno zahvalo smo dolžni direktorju ZRC SAZU Otu Lutharju za podporo pri izdaji slovarja in založbi ZRC SAZU, ki je sprejela slovar pod svoje okrilje. abscísna ós A AAS -- [aaès] ž (ang. atomic absorption spectrometry) Abramsov stôžec -ega -žca [êjbrәmsov] m grad. krat. kem. Ü atómska absorpcíjska spektroskopíja standardizirana stožčasta forma za ugotavljanje ába konsistence betonske mešanice -e ž tekst. groba, gladka tkanina v platnovi vezavi abrazíja -e ž obraba stične površine, robov ábakovo vlákno zaradi trenja, drgnjenja PRIM.: abradíranje -ega -a s tekst. dolgo, trdno vlakno, pridobljeno iz abake, tropske rastline iz abrazíjska obrába -e -e ž grad., stroj. obraba družine bananovk Musa textilis, uporablja se za stičnih površin zaradi trenja pri gibanju ali vlákno abraziométer -tra m tekst. naprava za drgnjenje Abbejevo števílo izdelavo vrvic, ladijskih vrvi, mrež S: manílsko delovanja abrazivnih delcev -ega -a [ábejevo] sfiz. merilo tekstilij z abrazivnim sredstvom za ugotavljanje dolžine pri optičnih sredstvih, količnik ( nD–1)/ abrazív -a m Ü brusívo ( za odvisnost lomnega količnika od valovne njihove odpornosti proti drgnjenju nF–nC), pri čemer so nD, nF in nC lomni količniki optičnega sredstva pri valovnih dolžinah Fraun- abrazívna plôšča -e -e ž stroj. okrogla plošča a hoferjevih črt PRIM.: koeficiènt bárvne disperzíje iz kovine ali plastike, obložena z abrazivnim aberácija -e ž astr. sredstvom, npr. s korundom, za rezanje kamna, navidezni odklon zvezd od osi vrtenja Zemlje, ki nastaja zaradi gibanja betona, kovine Zemlje okrog Sonca abrazívno srédstvo -ega -a s stroj. sredstvo za abhezíja -e ž fiz. brušenje, glajenje, npr. poliranje, honanje, lepanje lastnost različnih snovi, da se ne privlačita in sprijemata, ker med njima ni abrazívnost -i ž lastnost materiala, da medmolekulskih sil povzroča abrazijo ali omogoča abradiranje ablácija -e ž fiz. izgubljanje materiala pri segre- ABS1 ABS-a in -- [abeès abeêsa] m (nem. Antibloc-vanju zaradi trenja kiersystem) krat. stroj. Ü protiblokírni zavórni sistém ablacíjski ščít -ega -a m obloga teles ali ABS2 ABS-a in -- [abeès abeêsa] m (ang. acrylonit-njihovih delov za zaščito pred čezmernim se- ryle-butadiene-styrene) krat. kem. mešani polimer grevanjem, npr. pri vesoljskih plovilih akrilonitrila, butadiena in stirena S: ABS-kòpo-àbnormálno jêklo -ega -a s met. limêr jeklo, pri katerem se s toplotno obdelavo ne doseže abscísa -e ž mat. prva koordinata v ravninskem trdota, kakršna se pričakuje po kemični sestavi kartezičnem koordinatnem sistemu, ki meri abradíranje -a s namerno odstranjevanje predznačeno razdaljo katere koli točke od površinske plasti, robov s trenjem, drgnjenjem ordinatne osi, navadno označena z x, tudi prva PRIM.: abrazíja koordinata v prostorskem kartezičnem koordi-Abramsov módul fínosti natnem sistemu -ega -a -- [êjbrәmsov] m grad. abscísna ós značilno število, ki označuje -e osí ž mat. prva koordinatna os v zrnavost gramoza na podlagi sejalne analize kartezičnem koordinatnem sistemu 23 ABS-kòpolimêr ABS-kòpolimêr -a [abeès] m kem. absolútna vlážnost zráka mešani -e -i -- ž masna polimer akrilonitrila, butadiena in stirena koncentracija vode v zraku, merska enota S: ABS2 kilogram na kubični meter PRIM.: rélativna absolútna frekvénca vlážnost zráka -e -e ž mat. v statistiki število elementov iz statističnega vzorca, ki sodi absolútna vrédnost -e -i ž mat. vrednost v izbrani frekvenčni razred, npr. število prebi- veličine, izražena v merskih enotah valcev mesta, starih od 40 do 50 let absolútna vrédnost kompléksnega absolútna hitróst fluída -e -i -- ž stroj. števíla -e -i -- -- ž mat. kvadratni koren produkta vektorska vsota relativne in obodne hitrosti kompleksnega števila z njegovim kompleksno fluida, npr. vode, pare, zraka, pri turbinskih konjugiranim številom ali kvadratni koren iz strojih vsote kvadratov realnega in imaginarnega dela absolútna kóta kompleksnega števila -e -e ž navpična razdalja med ničelno nivojsko ploskvijo in izbrano točko absolútna vrédnost reálnega števíla -e -i S: nadmôrska višína -- -- ž mat. vrednost realnega števila ne glede na absolútna magnitúda njegov predznak -e -e ž astr. logaritem-sko merilo za energijski tok z astronomskega absolútni alkohól -ega -a m kem. alkohol, objekta, zvezde, na katerem od dogovorje- ki vsebuje vsaj 99 % etanola Sp: brezvôdni navidezne magnitude, če je znana oddaljenost tekst. absolútni podáljšek -ega -ška m zvezde, navadno ob predpostavki, da seva nih fotometričnih kanalov, ki se izračuna iz alkohól objekt izotropno povečanje dolžine tekstilij zaradi zunanjih PRIM.: navídezna magnitúda a vplivov mehanskih sil in drugih dejavnikov absolútna níčla -e -e ž najnižja možna tem- peratura, ki znaša –273,15 °C, ničla Kelvinove absolútni pogréšek -ega -ška m razlika med lestvice izmerjeno in pravo vrednostjo veličine absolútna občutljívost absorbánca -e ž 1. fiz., kem. negativni desetiški -e -i ž najmanjša logaritem prepustnosti plasti za elektroma-sprememba vhodne veličine, na katero se gnetno valovanje, simbola D , A S: odziva zaznavalo, pretvornik 10 óptična gostôta PRIM.: néperska absorbánca, óptična absolútna permeabílnost -e -i ž fiz. Ü debelína 2. fiz. delež elektromagnetnega magnétna permeabílnost (2) valovanja, ki ga snov absorbira absolútna permitívnost -e -i ž elektr., fiz. Ü absorbát -a m kem. snov, ki se absorbira v absor-eléktrična konstánta bentu absolútna spremémba veličíne -e -e -- ž absorbènt -ênta m kem. snov, ki absorbira razlika med vrednostjo veličine po spremembi absorbat in pred njo, izražena v merskih enotah absórber -ja m 1. kem. teh. naprava za absorpcijo absolútna súhost -e -i ž les. stanje lesa, plinov, npr. absorpcijska kolona 2. fiz. snov, vlaknine, ko ne vsebuje nobene vlage sredstvo, ki absorbira valovanje, sevanje, npr. absolútna temperatúra -e -e ž temperatura, nevtrone v jedrskem reaktorju, zvok v stenah merjena od absolutne ničle, simbol T, merska zvočnega studia 3. kem. teh. del absorpcijskega enota kelvin, K PRIM.: têrmodinámična tempe- hladilnika, v katerem se absorbira plin, npr. ratúra amonijak v vodi absolútna vlážnost absorbírana dóza -e -i ž masna koncentra- -e -e ž fiz. količnik energije cija vode v snovi, npr. zraku, lesu, zemljini ionizirajočega sevanja, ki jo prejme masni 24 abstráktna teoríja števíl element obsevane snovi, in mase tega elementa, atomov spojine iz osnovnega v vzbujeno stanje, dε/dm, kjer je ε povprečna energija, ki jo absor- v odvisnosti od valovne dolžine svetlobe birata kri in tkivo bolnika pri razpadanju radio- absorpcíjska sposóbnost -e -i ž fiz. Ü absorp-aktivnega izotopa med diagnosticiranjem ali tívnost zdravljenjem, in m masa tkiva in krvi, simbol D , absorpcíjski fáktor enota gray, Gy -ega -ja m fiz., kem. količnik vsote moči sipanega in v smeri vpadnega absórpcija -e ž 1. fiz. pojav, pri katerem ena curka prepuščenega sevanja ter moči sevanja v snov vpija ali raztaplja drugo snov, ne da bi vpadnem curku, simbol α Sp: fáktor vpójnosti z njo kemijsko reagirala PRIM.: adsórpcija, absorpcíjski hladílnik desórpcija, sórpcija 2. kem. pojav, pri katerem -ega -a m kem. teh., stroj. hladilnik, ki za hlajenje izkorišča toploto, ki tekoča ali trdna snov raztaplja drugo snov se porablja pri absorpciji amonijaka v vodi ali in z njo kemijsko reagira 3. fiz. pojav, pri katerem tok energije ali delcev v curku, absorpciji vode v litijevem bromidu npr. radioaktivno sevanje, svetloba, pri absorpcíjski koeficiènt -ega -ênta m kem. prehodu skozi snov oslabi z disipacijo količnik prostornine plina, preračunan na stan-4. kem. teh. selektivno vezanje plinaste dardne pogoje, in prostornine tekočine, v kateri komponente v tekočini se plin pri dani temperaturi in tlaku absorbira absorpcíjska báza -e -e ž kem. Ü absorpcíjska absorpcíjski presèk -ega -éka m fiz. površina, osnôva ki jo predstavlja delec, atom, molekula za drug absorpcíjska cévka -e -e ž kem. steklena cevka, delec, ki ga lahko absorbira, npr. presek atoma napolnjena z absorbentom, uporablja se v za absorpcijo fotona dane valovne dolžine, pri ogljikovega dioksida absorpcíjski spékter -ega -tra m fiz., kem. a kemični analizi za prestrezanje, npr. vode, čemer atom preide v višje vzbujeno stanje absorpcíjska čŕta -e -e ž fiz. temna črta v spekter, ki nastane pri absorpcijski spektro-zveznem spektru svetlobe, prepuščene skozi skopiji in je sestavljen iz niza absorpcijskih optično debelo plast hladne snovi, znak, da spektralnih črt ali trakov PRIM.: atómska ab-je absorbirana svetloba tistih frekvenc, pri sorpcíjska spektroskopíja katerih so atomi snovi vzbujeni v višja absorpcíjski stòlp -ega stôlpa m kem. teh. Ü energijska stanja absorpcíjska kolóna absorpcíjska kolóna -e -e ž kem. teh. naprava za absorpcíjski trák -ega trakú m fiz., kem. skupek absorbiranje plinov v tekočini Sp: absorpcíjski strnjenih absorpcijskih črt v trakastem spektru stòlp absorptánca -e ž fiz. količnik med absorbirano absorpcíjska osnôva -e -e ž kem. zmes emul-in vpadno sevalno energijo gatorja, parafinskega voska in olj, ki daje z vodo absorptívnost stabilne emulzije in se uporablja za izdelavo -i ž fiz. značilna snovna konstanta, ki podaja stopnjo absorpcije sevalne krem za kožo Sp: absorpcíjska báza energije v snovi Sp: absorpcíjska sposóbnost absorpcíjska spektrálna analíza -e -e -e ž abstráktna algébra področje analizne kemije, ki na podlagi absorp- -e -e ž področje algebre, cijskega spektra preiskovane snovi ugotavlja ki obravnava računanje z abstraktnimi objekti, vrsto in koncentracijo sestavin v njej kot so grupe, obsegi, vektorski prostori absorpcíjska spektroskopíja -e -e ž kem. abstráktna teoríja števíl -e -e -- ž področje spektroskopija, ki obravnava absorpcijske matematike, ki obravnava abstraktne strukture spektre preiskovane snovi, pri čemer se meri z lastnostmi kolobarja glede na osnovni absorpcija svetlobe, ki je posledica prehoda operaciji seštevanja in množenja 25 AC AC AC-ja in -- [acé acêja], m (ang. alternating acetilíranje -a s 1. kem. uvajanje acetilne current) krat. elektr. Ü izménični tók skupine v organsko molekulo 2. tekst. premre- a AC/DC ženje regeneriranih beljakovinskih vlaken za -ja in -- [acé decé] m krat. elektr. Ü usmérnik izboljšanje njihovih mehanskih lastnosti in acetál -a m kem. spojina, R–CH(OR 1 )(OR 2 ), zmanjšanje nabrekanja v vodi ki nastane pri reakciji med aldehidom in acetílsalicílna kislína -e -e ž kem. 2-acetoksi- alkoholom benzojska kislina, HOOC(C 6 H 4 )OOCCH 3 , acétaldehíd -a m kem. aldehid, izpeljan iz etana, bel prašek, učinkovina aspirina CH 3 CHO, brezbarvna vnetljiva tekočina s acetón -a m kem. propanon, (CH 3 ) 2 CO, brez- prijetnim vonjem in ostrim okusom, uporablja barvna, lahko hlapna, vnetljiva tekočina, ki se kot topilo, v organski sintezi S: etanál se meša z vodo, topilo za maščobe, smole acetát -a m 1. kem. sol ocetne kisline, npr. Sp: dímetíl ketón natrijev acetat, CH 3 COONa 2. kem. ester ocetne acidimétrična analíza -e -e ž kem. Ü acidime- kisline, npr. etil acetat, CH 3 COOC 2 H 5 tríja acetát celulóze -a -- m kem. ester celuloze z acidimetríja ocetno kislino, uporablja se za izdelavo ne- -e ž kem. metoda kemične analize za ugotavljanje koncentracije kislin na podlagi gorljivih filmov, okvirov za očala Sp: acetátna titracije s standardno raztopino hidroksida celulóza, celulózni acetát PRIM.: dínitrát acidimétrična analíza Sp: PRIM.: volumétrična celulóze, trínitrát celulóze analíza, volumetríja acetátna celulóza -e -e ž kem. Ü acetát celulóze aciditéta -e ž kem. Ü kíslost (1) acetátna filamêntna prêja -e -e -e ž tekst. acídnost filamentna preja iz acetata celuloze -i ž kem. Ü kíslost (1) acetátni púfer -ega -fra m kem. pufrska acikulárna zlítina -e -e ž met. zlitina z mikro-raztopina iz natrijevega acetata in ocetne kisline strukturo iz igličastih kristalnih zrn acetátno vlákno -ega -a s tekst. vlakno iz acíl -a m kem. funkcionalna skupina karboksilne acetata celuloze kisline, RCO–, npr. acetil, CH3CO–, benzoil, acetíl -a m kem. C6H5CO– funkcionalna skupina ocetne kisline, CH3CO– acílgliceról -a m kem. ester glicerola z maščob- HC ≡CH, brezbarven plin brez vonja, zelo acíl halogeníd -- -a m kem. derivat karbo - vnetljiv, pod tlakom eksploziven, uporablja acetilén -a m 1. kem. nimi kislinami Sp: gliceríd najenostavnejši alkin, in rezanje etín 2. kem. derivat acetilena, acetil bromid, CH3COBr, benzoil klorid, R–C ≡ CH, npr. metilacetilen, CH 3 –C ≡ CH C 6 H 5 COCl acetilén-kisíkov plámen -ega plaména se za organsko sintezo, plamensko varjenje kisline zamenja z atomom halogena, npr. S: ksilne kisline, ki nastane, če se hidroksiskupina plamen, ki nastane pri gorenju acetilena v organsko molekulo, ki vsebuje hidroksiskupino m acilíranje -a s kem. uvajanje acilne skupine v kisiku ali aminoskupino acetilénski razvijálnik -ega -a m kem. teh. AC-klasifikácija zemljín -e -- [acé] ž naprava za razvijanje acetilena za varjenje z (AC Arthur Casagrande) grad. razvrščanje zemljin s reakcijo med kalcijevim karbidom in vodo podobnimi lastnostmi v nekoherentne, nevez-acetilíd -a m kem. spojina, ki nastane z ljive zemljine in v koherentne, vezljive zemljine zamenjavo atoma vodika v acetilenu z atomom in šote, ki ga je uvedel Arthur Casagrande pri kovine, npr. HC≡ CNa S: etiníd PRIM.: karbíd gradnji letališč 26 adícijski izrèk adaptácija konstrúkcije pri obremenítvi niranjem elementa in ostanejo napeti, dokler -e -- -- -- ž grad. prerazporeditev notranjih vgrajeni beton ne doseže predpisane trdnosti, napetosti in deformacij v konstrukciji zaradi po tem času se njihov prosti del odreže tako, adaptácija obremenítve povzroča tlačno napetost v betonskem prerezu ž -e --grad. preraz-elementa vpliva dodatne obremenitve da sproščena natezna sila v kablu z adhezijo poreditev prvotne projektne obremenitve s S: predhódno prèdnapéti betón prilagoditvijo rekonstruirani konstrukciji adhezív -a m fiz., kem. sredstvo, ki omogoča vez adaptacíjska cóna med predmeti s sprijemanjem, oprijemanjem -e -e ž grad. vhodni del predora z močnejšo razsvetljavo, ki omogoča adhezívno mazívo -ega -a s stroj. mazivo za prilagoditev vida povečanje trenja, npr. pri jermenskem pogonu, adápter gonilu -ja m elektr., stroj. prilagodilni del, sestavina, naprava za mehansko ali električno adhezívnost -i ž fiz., kem. lastnost različnih povezavo posameznih enot, ki niso načrtova- snovi, da se zaradi medmolekulskih sil privlači-ne, konstruirane za neposredno medsebojno ta in sprijemata povezavo ADI -- [ádi] ž (ang. austempered ductile iron) adaptívna óptika -e -e ž fiz. optika, ki izboljšu- krat. met. Ü bainítno pobóljšana duktílna lítina je ločljivost optičnih naprav s hitrim prilagaja- adiabáta -e ž fiz., kem. krivulja, ki opisuje njem optičnega sistema zunanjim motnjam spremembo stanja termodinamičnega sistema, adaptívna regulácija -e -e ž elektr., stroj. regu- pri kateri sistem ne izmenjuje toplote z okolico lacija s spremenljivimi lastnostmi, ki se sproti PRIM.: izentrópa prilagajajo zunanjim motnjam z namenom čim adiabátna spremémba stánja -e -e -- ž fiz. boljšega približevanja regulirane veličine želeni a sprememba stanja termodinamičnega sistema, vrednosti pri kateri sistem ne izmenjuje toplote z okolico adaptívno krmíljenje -ega -a s elektr., stroj. krmi- adícija -e ž kem. kemijska reakcija, pri kateri iz ljenje tehničnega sistema s samodejnim prila-dveh ali več molekul nastane ena sama nova gajanjem njegovih parametrov spremenljivim molekula spojine S: adícijska reákcija PRIM.: eli-obratovalnim razmeram minácija, eliminacíjska reákcija adaptívnost -i ž Ü prilagodljívost adícijska polimerizácija -e -e ž kem. poli- adhezíja polimere, ne da bi pri tem nastajali stranski -e ž fiz., kem. pojav, pri katerem se produkti adherénca -e ž fiz., kem. Ü adhezíja merizacija, pri kateri se monomeri spajajo v S: poliadícija različni snovi zaradi medmolekulskih sil privla- površin, ki se zaradi obremenitve tako približa- S: adícija PRIM.: eliminácija, eliminacíjska reákcija ta, da pride do njune obrabe adícijska spojína -e -e ž kem. Ü adúkt adhezíjska téža -e -e ž prom. Ü tórna téža adícijski izrèk adhezíjska obrába cija, pri kateri iz dveh ali več molekul nastane ž -e -e stroj. obraba stičnih ena sama nova molekula spojine čita in sprijemata adícijska reákcija Sp: adherénca -e -e ž kem. kemijska reak- adhezíjska želéznica -ega -éka m mat. izrek, ki velja Ü -e -e ž tórna za nekatere funkcije in pove, kako je mogoče želéznica vrednost funkcije pri vsoti argumentov izraziti adhezíjsko prèdnapéti betón -- -ega -a m z vrednostmi iste in sorodnih funkcij pri po-grad. betonski gradbeni element, v katerem so sameznih argumentih, npr. sin (x + y) = sin x kabli, sidrani zunaj opaža, napeti pred beto- cos y + cos x sin y 27 adícijsko bárvanje adícijsko bárvanje -ega -a s tekst. prebarvanje zovanjem, zavijanjem, signiranjem 2. priprava kosov blaga iz predhodno obarvane preje aparata, stroja za pravilno delovanje in potrditev adícijsko imé tega s predpisanim znakom -ega -na s kem. v kemijski organski in anorganski nomenklaturi ime spojine, ki adjustíranje nabôja -a -- s rud. določitev mase vsebuje formalna imena vseh sestavin, ne da bi razstreliva, potrebne za razstreljevanje kamnine se pri tem odstranili atomi ali atomske skupine v rudniku, ki se vstavi v vrtino in opremi z vži- iz njih, npr. natrijev klorid, metil jodid, etil metil galnikom eter PRIM.: substitucíjsko imé adjustírnica -e ž obrat za adjustiranje, npr. adipamíd -a m kem. diamid adipinske kisline, papirja, pločevine, aparata, stroja Sp: adjustírni natrijev adipat, C -a m 1. kem. sol adipinske kisline, npr. admitánca -e ž elektr. obratna veličina 4 H 8 (COONa) 2 2. ester impedance, količnik fazorjev toka in napetosti, adipinske kisline, npr. dimetil adipat, simbol Y , merska enota siemens, S Sp: invêrzna C 4 H 8 (COOCH 3 ) 2 impedánca PRIM.: eléktrična impedánca adipínska kislína njo najlona adjustírni obràt -ega -áta m Ü adjustírnica adipát H2NOC(CH2)4CONH2, surovina za proizvod- obràt kislina, HOOC(CH -e -e ž kem. heksandiojska admitánčna matríka -e -e ž elektr. inverzna 2 ) 4 COOH, bela kristalinič-impedančna matrika, katere elementi so lastne na snov, uporablja se kot surovina za proizvod-in medsebojne admitance njo poliamida 66 a adiponitríl admitánčni relé -ega -êja m elektr. -a m kem. rele heksandinitril, distančne zaščite, ki deluje pri zvečanju CN(CH 2 ) 4 CN, brezbarvna, težko hlapna vrednosti admitance, npr. nadzemnega voda, tekočina, iz katere se pridobiva poliamid 66 nad določeno vrednost aditív -a m kem. snov ali spojina, ki se dodaja za A/D-pretvórnik -a [adé] m elektr. pretvornik, ki izboljšanje določene lastnosti osnovne snovi analogni signal preoblikuje v digitalni signal po S: dodátek vnaprej določenem ključu S: analógno-digitálni aditív EP -a -- [epé] m (ang. EP – extreme pressure) pretvórnik aditiv za maziva, ki zmanjšajo obrabo zobnikov adresírni stròj -ega strôja m stroj za večkratno pri velikih obremenitvah, dodaja se tudi tiskanje naslovov, npr. naročnikov rezalnim in motornim oljem aditívna bárva Á-dróg -a m elektr. -e -e ž podpora nadzemnega elek- barva, ki nastane z aditivnim mešanjem rdeče, zelene in modre troenergetskega voda v obliki črke A iz dveh na aditívna konstánta drogom na sredini mat. -e -e ž število, ki se adsorbát svetlobe vrhu spojenih drogov in z vodoravnim prečnim prišteje, npr. pri nedoločenem integralu -a m fiz., kem. snov, ki se veže na aditívni sistém bárv površino trdne snovi m -ega -a --graf. sistem barv, ki se ustvari z mešanjem svetlobe treh adsorbènt -ênta m fiz., kem. trdna snov, na katere primarnih barv površino se veže druga snov aditívno méšanje bárv -ega -a -- s fiz. adsórpcija ustvar- -e ž fiz. pojav, pri katerem se snov janje barve z mešanjem svetlobe treh primarnih veže na površino druge snovi PRIM.: absórpci-barv ja (1), desórpcija, sórpcija adjustíranje -a s adsorpcíjska analíza 1. tehnološka priprava papirja, -e -e ž kem. Ü adsorpcíj-pločevine za prodajo, npr. z glajenjem, obre- ska kromatografíja 28 aêrodinámični vzgòn adsorpcíjska črpálka -e -e ž kem. aerírani betón vakuumska -ega -a m grad. Ü ozráčeni črpalka, ki deluje po načelu adsorpcije betón plina ali pare na poroznem adsorbentu, npr. aeríranje -a s grad. Ü ozráčenje (1, 2) aktivno oglje, zeolit, molekulska sita, posebno aeróbna fermentácija primerna kot predvakuumska stopnja pri viso- -e -e ž kem. teh. fermentacija, ki poteka v prisotnosti kisika, kovakuumskih črpalkah PRIM.: iónsko-sorpcíj-npr. ocetno kislinsko vrenje ska črpálka PRIM.: ànaeróbna fermentácija adsorpcíjska izotêrma -e -e ž fiz., kem. izoterma, aeróbni procés -ega -a m ki ponazarja zvezo med relativno zračno vlaž-kem. biokemijski proces, za katerega je potreben prosti kisik nostjo in ravnotežno vlažnostjo trdne snovi pri adsorpciji, npr. pri lesu PRIM.: desorpcíjska aeróbno číščenje -ega -a s ekol., kem. teh. biološko izotêrma, sorpcíjska izotêrma čiščenje odpadnih vod, pri katerem potekajo adsorpcíjska kromatografíja aerobni procesi -e -e ž kem. kromatografija, ki temelji na različnih hitrostih aerodín -a m stroj. Ü letálnik, téžji od zráka Sp: adsorpcije in desorpcije mobilne faze ad-aêrodinámična izdeláva koprén -e -e -- ž sorpcíjska analíza tekst. mehanska razvlaknitev kosmičev prediva adsorpcíjska sposóbnost -e -i ž fiz., kem. Ü in napihanje z zračnim vlekom na sitasto adsorptívnost površino, da nastane koprena adsorptívna sposóbnost -e -i ž fiz., kem. Ü aêrodinámična oblíka -e -e ž oblika telesa, adsorptívnost ki pri gibanju skozi zrak povzroča čim manjši adsorptívnost zračni odpor -i ž fiz., kem. lastnost trdne snovi, a da na svojo površino veže druge snovi Sp: ad- aêrodinámična téhtnica -e -e ž fiz. naprava za sorpcíjska sposóbnost, adsorptívna sposóbnost merjenje aerodinamičnih sil v vetrovniku adstringénca -e ž kem. lastnost, npr. strojil, ki aêrodinámična zavóra -e -e ž stroj. naprava na povzroča koagulacijo beljakovin v vrhnji plasti krilu, ki poveča upor letala in s tem hitrost izgu-tkiva bljanja višine S: zráčna zavóra adstringènt -ênta m kem. aktivna sestavina, aêrodinámični odpòr -ega -ôra m stroj. npr. strojila, ki povzroča koagulacijo beljakovin komponenta aerodinamične sile v smeri v tkivu in zato njegovo zgoščanje na površini dotekajočega zraka ali nasproti smeri adúkt gibanja aerodinamičnega profila, telesa -a m kem. molekulska zvrst, ki nastane z skozi zrak Sp: aêrodinámični upòr neposrednim spajanjem dveh različnih mole-PRIM.: odpòr (2) kulskih zvrsti, pri čemer sta slednji bolj ali manj rahlo vezani, tako da ohranita svojo kemijsko aêrodinámični profíl -ega -a m profil, ki identiteto Sp: adícijska spojína zagotavlja najmanjši aerodinamični odpor adúltni lés pri letenju z načrtovano hitrostjo in ustrezno -ega lesá m gozd. les z višjo gostoto, vzgonsko silo dobrimi mehanskimi lastnostmi, debelejšimi celičnimi stenami, ki nastane v zrelih letih rasti aêrodinámični tunél -ega -a m stroj. Ü vetrôvnik drevesa S: zréli lés aêrodinámični upòr -ega -ôra m stroj. Ü aêro-aerácija -e ž kem. teh. Ü ozračevánje dinámični odpòr aerátor -ja m 1. met. naprava za rahljanje livar- aêrodinámični vzgòn -ega vzgôna m fiz. skega peska z uvajanjem zraka S: prezračevál- dinamični vzgon v zraku, npr. na krilo letala nik (1) 2. kem. teh. Ü prezračeválo PRIM.: hídrodinámični vzgòn 29 aêrodinámično sredíšče aêrodinámično sredíšče -ega -a s stroj. aerostát točka -a m stroj. Ü letálnik, lážji od zráka na profilu letalskega krila, okoli katere je aerostátični vzgòn -ega vzgôna m fiz. statični količnik momenta konstanten, če se spreminja vzgon v zraku, plinu vpadni kot krila aêrostátika -e ž področje mehanike fluidov, aêrodinámično tkánje -ega -a s tekst. tkanje, ki obravnava lastnosti in pojave v mirujočem pri katerem se votek vnaša neposredno z zraku in obnašanje teles v njem zračnim curkom aêrotriangulácija -e ž geod. določitev aêrodinámično zvítje kríla -ega -a -- s stroj. elementov orientacije aeroposnetkov in spreminjanje kota ničelnega vzgona letalske-koordinat točk na podlagi identičnih točk na ga krila vzdolž razpetine, kadar se profil krila aeroposnetkih in na terenu spreminja AES 2 -- [aeès] ž (ang. atomic emission spectrometry) aêrodinámika -e ž področje mehanike fluidov, krat. kem. Ü atómska emisíjska spektroskopíja ki obravnava lastnosti in pojave pri gibanju zraka in obnašanje teles v njem s poudarkom na obliki AES1 -- [aeès] ž (ang. Auger electronic spectroscopy) profilov, npr. kril, listov propelerja krat. kem. Ü Augerjeva elektrónska spektroskopíja aêrofotografíja -e ž geod. fotografija, posneta AFC -- [aefcé] ž (ang. automatic frequency iz zraka, z dodatnimi informacijami, npr. orien- control) krat. 1. elektr. Ü avtomátska regulácija tacijo, goriščno razdaljo Sp: aêroposneték frekvénce (1) 2. telekom. Ü samodêjna regulácija aerogél frekvénce (1) -a m kem. gel s porami, napolnjenimi z zrakom, ki se odlikuje z veliko poroznostjo in afélij -a m astr. točka, v kateri je planet najbolj a majhno gostoto in se dobi z odstranjevanjem oddaljen od Sonca PRIM.: perihélij topila pri nadkritičnih pogojih, pri čemer se afinácija -e ž met. medsebojno ločenje plemeni-struktura ne skrči S: kserogél aêrokámera -e ž geod. kamera za fotografiranje mat. afína preslikáva -e -e ž preslikava ravnine iz zraka, npr. iz letala, helikopterja ali prostora, ki preslika premice v premice, aêromehánika -e ž področje mehanike, ki ravnine v ravnine in ohranja vzporednost in obravnava zakonitosti gibanja plinov ali v plinu, razmerja razdalj med kolinearnimi točkami zlasti v zraku, njihov vpliv na telesa v njihovem afína priredítev tóčk -e -tve -- ž mat. geome-toku in se deli na aerostatiko in aerodinamiko trijska povezanost točk s premico spojnico, ki aeronávtika -e ž veda o letenju, načrtovanju, poteka skozi prirejeni točki izdelovanju in vodenju letalnikov samega lista, ki se prepogne in zalepi, da dobi ž področje geometrije, ki obravnava tiste lastnosti figur, ki se ohranjajo obliko poštne ovojnice S: letálska zalépka pri poljubni afini preslikavi aerográm -a m telekom. letalsko pismo iz enega afína geometríja -e -e tih kovin z raztapljanjem v žveplovi kislini aêroposneték -tka m Ü aêrofotografíja in spojin, da se spajajo v nove snovi geod. afinitéta -e ž kem. sposobnost, težnja elementov aerosól -a m kem. koloidna disperzija kapljic teko- afinitétna ós -e osí ž grad. premica, na kateri čine ali trdnih delcev v plinu, npr. megla, dim ležijo edino sebi prirejene točke v centralni aerosólna dóza -e -e ž Ü aerosólna pršílka afinosti, ki povezuje dve ravninski polji aerosólna pršílka afinitétna ravnína -e -e ž posodica z ventilom -e -e ž grad. ravnina, na in šobo za zelo fino razprševanje snovi z ute- kateri ležijo edino sebi prirejene točke v kočinjenim pogonskim, nosilnim plinom centralni afinosti dveh prostorskih polj geome- Sp: aerosólna dóza trijskih elementov 30 air-jet predênje afinitétni žárek -ega -rka m grad. aglomerát premica -a m met. grude koncentrata ali rude, spojnica med afino prirejenimi točkami nanodelcev, tudi izločkov v mikrostrukturi, afinitétno sredíšče nastale s sprijemanjem -ega -a s grad. skupna neprava točka spojnih premic prirejenih točk aglomerírnica -e ž met. obrat za aglomeracijo, centralne afinosti npr. rude Sp: aglomerácija (2) afínost -i ž 1. mat. lastnost geometrijskih tvorb, agregácija -e ž 1. kem. reverzibilno združevanje povezanih z afino preslikavo 2. grad. geometrij- molekul v večje skupke zaradi delovanja med-ska povezava, izvedena s projiciranjem, zrcalje- molekulskih sil, npr. vodikove vezi S: asociácija njem, rotacijo, povečanjem ali pomanjšanjem 2. kem. združevanje manjših delcev v skupke, nova slika obdrži prvotne vzporedne ravne črte elektr., stroj. agregát -a m 1. sestav dveh ali več sa-tudi po tem, ko je premaknjena, raztegnjena geometrijskega lika na drugo ravnino, tako da agregate, npr. flokulacija AFM AFM-a in -- [aefèm aefêma] m (ang. atomic v funkcionalno celoto, npr. dizelektrični force microscope) mostojnih sestavin, naprav, strojev, povezanih krat. fiz. Ü mikroskóp na agregat 2. grad. zrnat material, zlasti iz kamnine, atómsko sílo navadno različnih velikosti zrn, za izdelavo Á-formát -a m po ISO standardiziran format betona, asfalta, malte PRIM.: granulát (1) papirja, označen glede na velikost z A0 do A10, 3. kem. skupek delcev, npr. molekul npr. standardni format pisalnega papirja A4 ima agregátno stánje -ega -a s fiz., kem. stanje, v velikost 210 mm × 297 mm katerem se pojavlja snov, npr. trdno, tekoče, ágar -ja m kem. želatini podoben polisaharid iz plinasto rdečih alg, uporablja se kot želirno sredstvo v agregát za rezêrvno napájanje -a -- -- -- m agroživilstvu, mikrobiologiji in biotehnologiji elektr. agregat, ki ga poganja motor z notranjim a S: ágarágar PRIM.: galêrta zgorevanjem in je namenjen za pomožno, ágarágar -ja m kem. želatini podoben polisa-dodatno električno napajanje, ko ni rednega harid iz rdečih alg, uporablja se kot želirno napajanja ali ko to ne zadošča Sp: pomóžni sredstvo v agroživilstvu, mikrobiologiji in bio-agregát tehnologiji S: ágar agrikultúrna kemíja -e -e ž Ü ágrokemíja (1) agávino vlákno -ega -a s tekst. dolgo vlakno, ágrokemíja -e ž 1. področje kemije, ki pridobljeno iz ličja tropske rastline agave, ki se obravnava kemično sestavo zemlje, rastlin, uporablja za izdelavo vrvi, mrež, predpražni-pridelkov in izdelkov Sp: agrikultúrna kov, preprog kemíja 2. dejavnost, ki se ukvarja z izdelova-ágens -a m kem. snov z določenim učinkom na njem kemičnih sredstev za uporabo v kmetij-kaj, aktivna učinkovina, npr. zaviralec gorenja, stvu in gozdarstvu solzivec, onesnaževalec okolja ágrotéhnika -e ž uporaba tehnike pri pridelo-agilónski teksturírni postópek -ega -ega -pka vanju in predelovanju kmetijskih proizvodov in m tekst. teksturirni postopek z vodenjem filamen-pri upravljanju z naravnimi viri tne preje čez segreto konico rezila ágroživílstvo -a s dejavnost, ki obravnava agitátor -ja m 1. kem. teh. Ü homogenizátor, pridelavo in predelavo hrane mešálnik (2) 2. kem. teh. Ü mešálo AI -- [aí] ž (ang. artificial intelligence) krat. Ü aglomerácija -e ž 1. met. sprijemanje istovr-umétna inteligénca stnih drobnih delcev, npr. rude, v večje grude, air-jet predênje npr. s sintranjem, peletiranjem 2. met. Ü aglome- -- -a [êrdžêt] s tekst. Ü cúrkovno rírnica predênje 31 Ajax-Wyattova indukcíjska péč Ajax-Wyattova indukcíjska péč akridínsko barvílo -e -e pečí -ega -a s kem. organsko [êjdžeks vájətova] ž elektr., met. Ü indukcíjska kanálna bazično barvilo na podlagi akridina péč akrílamíd -a m kem. amid akrilne kisline, akcelerátor -ja m 1. fiz. Ü pospeševálnik CH2CHCONH2, bela kristalna snov brez délcev 2. kem. teh. Ü pospeševálo vonja, uporablja se za proizvodnjo polimerov in akcelerométer barvil S: propénamíd -tra m fiz. merilnik pospeška, uporablja se, npr. za merjenje vibracij na akrilát -a m 1. kem. sol akrilne kisline, vozilih, strojih, ugotavljanje vibracij zaradi ob- npr. natrijev akrilat, C2H3COONa rabljenih ležajev turbin, črpalk, kompresorjev 2. kem. ester akrilne kisline, npr. metil akrilat, akcesórna sestavína C -e -e ž gozd., les. malo-2H3COOCH3 molekulska snov, ki se pojavlja poleg glavnih akrílna bárva -e -e ž kem. teh. hitro se sušeča sestavin v rastlini, npr. smole, škrob, tanini, vodna disperzija sintetične barvne smole, ekstrakcijo S: ekstraktív akrílna kislína -e -e ž kem. propenojska akcidénčni tísk čreslovine, eterična olja, in se izloči iz lesa z podobna oljni barvi tiskovin v manjših količinah -ega -a m graf. priložnostni tisk kislina, CH2CHCOOH, brezbarvna tekočina Sp: komerciálni tísk ostrega vonja, surovina za proizvodnjo akrilnih akcíjska párna turbína vlaken -e -e -e ž stroj. pogonski stroj, pri katerem se tlak pare v turbini akrílni polimêr -ega -a m kem. termoplastični gonilnika ne spreminja, tlak se znižuje samo kisline ali njunih estrov S: pri toku skozi en venec ali več vencev lopatic polimer ali kopolimer akrilne in/ali metakrilne a na lopaticah vodilnika enakotláčna párna turbína akrílnitríl -a m kem. Ü akrílonitríl akcíjska turbínska stôpnja akrílno stêklo -ega -a s kem. teh. polimerni metil -e -e -e ž stroj. Ü enakotláčna turbínska stôpnja ester metakrilne kisline, prozoren plastomer, akcíjski polmér letála -ega -a -- m razdalja, metakrilát nadomestek za steklo S: pléksi stêklo, polimetíl ki jo lahko preleti letalo v obe smeri brez vmesnega pristanka in dodajanja goriva akrílonitríl -a m kem. propennitril, nitril akrilne akermanít kisline, CH2 -aCHCN, surovina za proizvodnjo m met. mineral kalcij-magnezijev kemičnih vlaken Sp: akrílnitríl, viníl cianíd silikat, sestavina kristaliziranih metalurških akroleín -a m žlinder kem. propenal, aldehid, izpeljan iz propena, CH àkirálnost -i 2 =CH–CHO, brezbarvna, ž 1. fiz. simetrijska lastnost ostro dišeča, kancerogena strupena tekočina, objekta, katerega zrcalna slika ne sovpada z surovina za organsko sintezo njegovo sliko 2. kem. lastnost molekul, ki sicer akromát vsebujejo npr. asimetrične ogljikove atome, a -a m fiz. sestav dveh povezanih leč z različnima disperzijama, ki omejuje barvno imajo tudi ravnino simetrije in zato niso kiralne aberacijo in daje sliko brez barvnih robov akomodácija -e ž agroteh. prilagoditev strojev, Sp: àkromátično léčje nasadov za uspešno obdelavo, pridelavo àkromátična bárva -e -e ž barva brez izra-akridín -a m kem. heterociklična spojina, struk-ženega barvnega tona, ki se zaznava kot bela, turno enaka antracenu, le da je v srednjem črna in različni sivi odtenki S: nèpéstra bárva, obroču ena CH 2-skupina nadomeščena z nevtrálna bárva dušikovim atomom, C 13 H 9 N, brezbarvni àkromátična prízma kristali, topni v etanolu, etru, zmerno topni v -e -e ž fiz. prizma, sesta-vroči vodi, uporabljajo se za proizvodnjo barvil vljena iz dveh ali več prizem različnih optičnih 32 aksiálni puhálnik stekel, ki svetlobo odklanja in je ne loči po aksiálni àsinhronski stròj -ega -ega strôja m valovnih dolžinah elektr. asinhronski stroj, ki ima stator in rotor v akromatízem aksiálni bátni motór -ega -ega -ja m stroj. batni -zma m fiz. lastnost lečja, da motor z bati, ki so nameščeni in se gibljejo omejuje barvno aberacijo in daje sliko brez àkromátično léčje obliki diska razvrščena vzdolž gredi -ega -a s fiz. Ü akromát vzporedno z osjo vrtenja akromatizíranje aksiálni bátni stròj -ega -ega strôja m stroj. s barvnih robov aberacije -a fiz. odstranitev barvne batni stroj z bati, nameščenimi vzporedno z osjo vrtenja črpalka z več bati, nameščenimi vzporedno s ležaj za prenašanje aksialnih obremenitev, pogonsko gredjo aksiálna bátna črpálka -e -e -e ž stroj. batna aksiálni dŕsni ležáj -ega -ega -a m stroj. drsni S: aksiálna črpálka (2) sestavljen iz ležajnega koluta na gredi, ki se z aksiálna bátna enôta -e -e -e ž stroj. mazalnim klinom opira na samoprilagoditvene batna enota, npr. črpalka, motor, agregat črpalka- ležajne segmente-motor, z bati, nameščenimi vzporedno z osjo aksiálni dvóstránski eléktrični stròj -ega vrtenja -ega -ega strôja m elektr. aksialni električni stroj, aksiálna črpálka -e -e ž 1. stroj. ki ima dva zunanja statorja in notranji rotor ali turbinska črpalka z aksialnim tokom skozi gonilnik dva zunanja rotorja in notranji stator 2. stroj. batna črpalka z več bati, nameščenimi aksiálni eléktrični stròj -ega -ega strôja m vzporedno s pogonsko gredjo S: aksiálna bátna elektr. električni stroj, ki ima stator in rotor v črpálka obliki diska razvrščena vzdolž gredi, med a aksiálna obremenítev -e -tve ž meh. katerima je zračna reža, pravokotna na gred obreme-nitev vzdolž osi ali vzporedno z osjo vrtenja ali aksiálni elemènt lesá -ega -ênta -- m les. celice simetrije lesa, ki potekajo vzdolžno, vzporedno s smerjo aksiálna párna turbína debla -e -e -e ž stroj. energet- ski pogonski stroj, ki ga žene vodna para, ki teče aksiálni komprésor -ega -ja m stroj. turbinski aksiálna plínska turbína medija vzporedno z osjo turbine S: aksiálni ž -e -e -e stroj. turbínski komprésor skozi turbino vzdolž osi vrtenja kompresor, pri katerem teče tok delovnega plinska turbina, skozi katero teče plin vzdolž aksiálna síla stroj. kotalni ležaj s kroglicami za prenašanje stroj. -e -e ž sila, ki deluje v smeri aksialnih obremenitev osi, npr. letalski reakcijski motor aksiálni króglični ležáj -ega -ega -a m osi ležáj, radiálno-aksiálni ležáj PRIM.: radiálni kotálni aksiálna simetríja -e -e ž stroj. simetrija glede aksiálni momènt plôskve -ega -ênta -- m S: na os vrtenja ósna simetríja meh. Ü drúgi ósni momènt plôskve aksiálna turbína -e -e ž stroj. turbina, skozi aksiálni nihájni kotálni ležáj -ega -ega katero teče delovni medij vzdolž osi, npr. -ega -a m stroj. aksialni kotalni ležaj, ki dopušča aksialna plinska turbina nagibanje gredi, npr. aksialni sodčasti ležaj z aksiálna turbínska črpálka -e -e -e ž stroj. asimetričnimi kotalnimi elementi turbinska črpalka, pri kateri teče delovni medij, aksiálni propéler -ega -ja m stroj. propeler, pri navadno voda, vzdolž osi katerem teče fluid vzdolž njegove osi vrtenja aksiálna vétrnica -e -e ž stroj. aksiálni puhálnik vetrnica, pri -ega -a m stroj. puhalnik z kateri piha zrak vzdolž osi aksialnim vtokom zraka 33 aksiálni rahljálnik aksiálni rahljálnik -ega -a m tekst. aktínij rahljalnik z -a m kem. radioaktivni element iz skupine osnim pretokom prediva skozi stroj, ki se nato aktinoidov, srebrnobela kovina, simbol Ac rahlja v zračnem toku in deloma z motovilom aktinízem -zma m kem. nastajanje kemičnih aksiálni tók -ega -a m 1. tok materiala, ki teče sprememb v snovi zaradi elektromagnetnega gonilnika, rotorja 3. električni tok zaradi d-bloka in obsega 15 kemijsko podobnih elektr. periodnem sistemu, ki je znotraj sedme periode osne napetosti, ki nastane zaradi nesimetrije elementov z atomskimi števili od 89 do 103: navitij električnega stroja in lahko nažira ležaje aktinij, torij, protaktinij, uran, neptunij, aksiálni turbínski komprésor vrtenja 2. stroj. tok delovnega medija, ki teče aktinoídi -ov m mn. kem. blok elementov v v fluidnotehničnem stroju vzporedno z osjo skozi stroj, npr. rahljalnik, vzporedno z osjo sevanja -ega -ega plutonij, americij, curij, berkelij, kalifornij, ein- -ja m stroj. turbinski kompresor, pri katerem teče steinij, fermij, mendelevij, nobelij in lawrencij tok delovnega medija vzporedno z osjo turbine S: g-blók elemêntov Sp: aktinídi a S: aksiálni komprésor aktinométer -tra m fiz. merilnik gostote energij-aksiálni turbínski stròj -ega -ega strôja m stroj. skega toka sevanja, navadno sončnega sevanja turbinski stroj, pri katerem teče delovni medij aktinometríja -e ž fiz. merjenje sevalne v smeri osi rotorja PRIM.: radiálno-aksiálni energije, zlasti sončne energije, oziroma turbínski stròj kvantnega izkoristka, pri čemer se določa npr. aksiálno mešálo -ega -a s kem. teh. mešalo, ki pri obseg kemične spremembe snovi, občutljive za mešanju povzroča močne tokove vzporedno z svetlobo, pri obsevanju osjo vrtenja aktinón -a m kem. radioaktivni izotop radona z aksiálno premíkanje -ega -a s fiz. premika- relativno atomsko maso 219 nje vzdolž osi ali vzporedno z osjo vrtenja, aktivácija -e ž 1. Ü aktivíranje (1) 2. fiz., kem. Ü simetrije ali vodila aktivíranje (2) aksiálno tláčni ležáj -- -ega -a m stroj. ležaj, ki aktivacíjska analíza -e -e ž kem. analiza, prenaša le enosmerno aksialno obremenitev pri kateri z obsevanjem vzorca z nevtroni aksióm -a m načelo, ki se sprejema brez nastanejo radioaktivni izotopi, katerih radioak- dokazov in se uporablja kot trditev v dokazova- tivnost se meri in tako ugotovi delež sestavine nju z dedukcijo aktivacíjska energíja -e -e ž fiz., kem. energija, aksiomátična geometríja -e -e ž področje ki jo je treba dovesti, da se sproži kemijska, geometrije, ki temelji na aksiomih, izrekih in fizikalna ali jedrska reakcija, simbol E A , E a , logičnih argumentih Sp: sintétična geometríja merska enota joule na mol, J mol –1 S: prožílna aksonométrična projékcija -e -e ž mat. energíja projekcija, ki na projekcijski ravnini (x', y´) aktivacíjska polarizácija -e -e ž kem. po-prikazuje več ploskev trirazsežnega telesa v larizacija elektrode zaradi prestopa naboja prostoru s koordinatami ( x , y , z ), pri čemer med elektrodo in elektrolitom, ki jo povzroča projekcijski žarki lahko izhajajo iz enega, dveh počasna elektrodna reakcija in se izraža kot pre-ali treh projekcijskih središč napetost, npr. vodikova prenapetost, kisikova aksonometríja -e ž mat. postopek opisne ge- prenapetost, simbol η, merska enota volt, V ometrije, ki omogoča ravninske predstavitve aktivacíjska prenapétost -e -i ž kem. prena-trirazsežnih objektov, pri čemer so pomembna petost, ki je posledica aktivacijske energije, razmerja vzdolž koordinatnih osi potrebne za prestop elektrona z anode v anolit aktinídi -ov m mn. kem. Ü aktinoídi Sp: prestópna prenapétost 34 aktívno omréžje aktivátor -ja m 1. kem. snov, ki poveča aktivnost delovanje navadno potrebuje zunanji vir katalizatorjev, encimov S: promótor PRIM.: ánti- energije, neodvisno od vhodnega krmilnega katalizátor, inhibítor (1) signala, velikost izhodnega signala pa je premo 2. elektr. nečistota ali premaknjeni atom v sorazmerna vhodnemu krmilnemu signalu, kristalni mreži, ki okrepi sevanje npr. elektronski ojačevalnik, pnevmatični ali luminiscenčne snovi hidravlični krmilni ventil aktivíranje aktívna snôv -a s 1. postopek, s katerim se -e snoví ž kem. snov s posebnim doseže, da kaj lahko deluje, npr. aktiviranje učinkom, npr. aktivni klor in aktivni kisik z električnega releja ali ventila z elektromagne- belilnim in razkužilnim učinkom, aktivno tom, ročno aktiviranje s pritiskom na gumb ali oglje z adsorpcijskim učinkom, zaradi katerega tipko Sp: aktivácija (1) PRIM.: anódno pasivíra- se uporablja v filtrih plinskih mask, snov za nje, pasivíranje 2. fiz., kem. postopek, s katerim se optično ali mikrovalovno črpanje doseže, da snov postane sposobna za kemijske, aktívni eléktrični elemènt -ega -ega -ênta m jedrske reakcije Sp: aktivácija (2) elektr. električni element, ki za svoje delovanje aktivírna kopél -e -i ž elektr., kem. potrebuje zunanji vir električne energije, npr. kopel z raztopino, ki povzroča tvorbo začetne tanke tranzistor kovinske plasti na predmetu pri galvanizaciji aktívni kisík -ega -a m kem. delež reaktivnega PRIM.: galvánska kopél kisika, navadno v obliki peroksida, v belilu na aktivírna prenapétost -e -i ž elektr., kem. podlagi kisika, npr. v natrijevem perboratu, ki prena-petost, ki aktivira elektrokemijsko reakcijo pri se pri beljenju reducira do kisika galvanskih postopkih aktívni klór -ega -a m kem. delež reaktivnega aktívna anténa -e -e ž elektr. klora, navadno v obliki hipoklorita, v belilu na antena z vgrajeni- a mi aktivnimi komponentami podlagi klora, npr. v klorovem apnu, varekini, ki energíja aktívni prelòm -ega -ôma m prelom, ob katerem nastajajo tektonski premiki ali so aktívna komponênta -e -e ž elektr. komponen-ugotovljeni znaki takih premikov v novejšem aktívna energíja -e -e ž elektr., stroj. Ü délovna grad. se pri beljenju reducira do klorida ta, ki za delovanje potrebuje električno energijo geološkem obdobju aktívna óptika -e -e ž fiz. optika, ki z ustrezni- aktívni zêmeljski pritísk -ega -ega -a m grad. mi pretvorniki popravi obliko svojih zrcal, da zemeljski pritisk, ki nastane, ko se navpični doseže čim natančnejšo preslikavo oporni zid odmakne od zaledne zemljine aktívna površína elektróde -e -e -- ž kem. aktívno bláto -ega -a s ekol. blato v obliki ko-stična površina elektrode z elektrolitom, na smičastega materiala, ki ga sestavljajo bakterije, kateri poteka elektrodna reakcija glive in protozoji in se uporablja za aerobno aktívna rezêrva čiščenje komunalnih in industrijskih odpadnih -e -e ž elektr., stroj. samodejno vod, s katerim se iz njih v največji meri odstra-delujoča rezervna sestavina, naprava, stroj, ki se nijo organske nečistoče, izrabljeno aktivno sproži takoj po vključitvi ali zaznavi odpovedi blato se delno vrača v proces, delno pa se normalno delujoče enote uporabi kot gnojilo PRIM.: biolóško číščenje aktívna sestavína -e -e ž 1. kem. sestavina, aktívno óglje -ega -a s kem. oglje, ki ima zaradi ki se po aktiviranju spremeni v novo snov velike masne površine veliko moč adsorpcije ali povzroči njen nastanek, npr. vezivo v aktívno omréžje enokomponentnem lepilu, vezivo in pre- -ega -a s elektr. elektroenerget-mreževalo v dvokomponentnem lepilu sko omrežje, ki vsebuje napetostne ali tokovne S: komponênta (1) 2. stroj. sestavina, ki za vire 35 aktívnost aktívnost -i ž fiz. akumulátor hitrost razpadanja radioak- -ja m 1. sestavina, naprava za tivnega vira, ki se izraža s količnikom števila zbiranje energije, npr. električni akumulator, razpadov in časovnega intervala, v katerem hidravlični akumulator PRIM.: zbirálnik se ti razpadi zgodijo, simbol A, merska enota 2. elektr. Ü akumulátorska bateríja becquerel, Bq akumulátorska bateríja -e -e ž elektr. baterija aktívnost cemênta -i -- ž grad. sposobnost iz več zaporedno ali vzporedno vezanih cementa, da veže agregat, kar se ugotavlja po akumulatorskih členov Sp: akumulátor (2) od finosti mletja cementa akumulátorska célica -e -e ž 1. prekat v aktívnostni koeficiènt standardnem postopku, in je navadno odvisna PRIM.: bateríja (2) -ega -ênta m kem. posodi akumulatorske baterije PRIM.: akumu- število, manjše od ena, s katerim se pomnoži látorska posóda, bateríjska posóda njegova aktivnost, simbol f akumulátorska kislína -e -e ž elektr. 22–28-aktívno vézje koncentracija topljenca v raztopini, da se dobi 2. elektr. Ü akumulátorski člén (2) -ega -a s elektr. vezje, ki za svoje odstotna žveplova kislina, uporablja se kot delovanje potrebuje zunanji vir energije elektrolit v svinčevih akumulatorjih aktórika -e ž področje tehnologije pogonov akumulátorska plôšča -e -e ž elektr. elektroda in krmiljenja, ki obravnava aktuatorje, njihove v električnem akumulatorju, npr. pozitivna izvedbe, lastnosti in uporabo elektroda, negativna elektroda aktuátor -ja m 1. elektr. funkcijska enota v akumulátorska posóda -e -e ž elektr. navadno krmilnem sistemu, ki iz izhodnega signala plastična posoda s prekati za akumulatorske a krmilnega elementa proizvede signal, člene S: bateríjska posóda PRIM.: akumulátor- potreben za proženje končnega krmilnega ska célica (1) stroj. elementa krmilnem sistemu, katerega delovanje akumulátorska postája -e -e ž 1. elektr. polnil- elektr. 2. gradnik, naprava v sproži vhodni vkrmilni signal nica električnih akumulatorjev 2. prostor, v 3. element, ki proizvede določen gib, ko ga vzbudi katerem je nameščena stacionarna akumulator- krmilni signal ska baterija akumulacíjska črpálka akumulátorski člén -ega -a m 1. elektr., kem. elek- -e -e ž stroj. črpalka za dviganje vode v akumulacijski bazen pri aku- trokemijski člen, v katerem poteka obrnljiva mulacijskih elektrarnah kemijska reakcija in ga je zato, ko se izprazni, akumulacíjska elektrárna mogoče ponovno napolniti z električnim tokom -e -e ž hidro- v nasprotni smeri kot pri praznjenju elektrarna z akumulacijskim jezerom, ki lahko dárni eléktrokémijski člén S: sekun-prilagaja svoje obratovanje potrebam trokémijski člén PRIM.: polnljívi elék-odjemalcev člen v akumulatorski bateriji 2. elektr. posamezen galvanski Sp: akumulátorska akumulacíjska péč -e pečí ž Ü têrmoakumu- célica (2) PRIM.: bateríjski člén la cíjska péč akumulátorski polnílnik -ega -a m elektr. akumulacíjski bazén -ega -a m grad. bazen, v naprava za polnjenje električnih akumulatorjev katerem se zbira voda, npr. za oskrbo prebival- z enosmernim električnim tokom stva, uporabo v kmetijstvu akústična impedánca -e -e ž fiz. količnik akumulacíjsko jézero -ega -a s grad. večja fazorja zvočne sile na membrano in fazorja naravna kotanja, napolnjena z vodo, ali umetni zvočnega prostorninskega pretoka zaradi zadrževalnik vode, ki nastane pred pregrado, za nihanja membrane, simbol Z a, merska enota –3 proizvodnjo električne energije pascal sekunda na kubični meter, Pa s m 36 aldehídna smôla akústična izolácija akústoóptični pojàv -e -e ž Ü zvóčna izolácija -ega -áva m fiz. akústična línija sprememba dielektričnosti nekaterih optičnih -e -e ž fiz. Ü akústični vòd materialov pri spremembi mehanske napetosti akústična upórnost -e -i ž fiz. Ü akústični upòr akvadúkt -a m grad. vodni objekt za transport akústični fílter -ega -tra m elektr. Ü zvóčni fílter vode čez naravne ovire, npr. doline, zgrajen kot akústični interferométer most, ki nosi sistem cevi, jarkov, kanalov -ega -tra m fiz. in-terferometer, ki se uporablja za meritve hitrosti ákvakompléks -a m kem. kompleksna spojina in dušenja zvoka v plinih z vodo kot ligandom, npr. tetraakvabakrov ion, akústični lés [Cu(H -ega lesá m les. Ü resonánčni lés2O)4]2+ akústični signál prostora, zlasti morskega, npr. akvatorij kake Ü -ega -a m zvóčni signál države akústični liják akvatórij -a m površina večjega vodnega -ega -a m elektr. Ü zvóčni liják akústični tlák -ega -a m fiz. razlika med alabáster -tra m mehek, kompakten drobno-trenutnim celotnim tlakom pri širjenju zvoka zrnat mineral, različek sadre, ki je lahko različno in statičnim tlakom, simbol p , merska enota obarvan in se uporablja za rezbarjenje drobnih pascal, Pa S: zvóčni tlák okrasnih predmetov, npr. kipcev, vaz akústični upòr -ega -ôra m fiz. realna kom-alanát -a m kem. Ü hidrídoaluminát ponenta akustične impedance Sp: akústična alanín upórnost -a m kem. α-aminopropanojska kislina, akústični vòd sestavina večine beljakovin -ega vóda m fiz. vod za prenos fiz., stroj. Ü akústoóptični modulátor 2(FeII,Fe III)O(SiO4)(Si2O 7)(OH), surovina za pridobivanje redkozemeljskih akústično pólje -ega -a s fiz. polje, ki opisuje kovin S: ortít porazdelitev akustičnega tlaka po prostoru albédo akústično-óptični modulátor ki vsebuje cerij in redkozemeljske kovine, -ega -ja m Ca(Ce,La,Y,Ca)Al a zvočne energije med mestoma Sp: akústična línija alanít -a m met. monoklinski skupinski silikat, Sp: -a m fiz. lastnost površine, količnik zvóčno pólje odbitega in vpadnega svetlobnega toka na analogen fizikalni pojav, ki se pojavi ob širjenju vidne svetlobe, simbol ρ S: vsvetlôbna reflektánca akustičnih valov akústično sévanje -ega -a s fiz. sevanju površino za širše območje valovnih dolžin, npr. akústičnost -i ž lastnost prostora, da se v njem Na2 albít -a m kem. teh. natrijev aluminosilikat, akústično valovánje albumínsko lepílo -ega -a s kem. teh. naravno fiz. -ega -a s valovanje, vodotopno lepilo iz krvnega albumina za les, ki se razširja skozi zrak ali fluid kot lokalno papir povečanje in zmanjšanje tlaka aldehíd -a m kem. oksidacijski produkt primarnih akústika -e dobro slišijo vse zvočne frekvence, npr. akustič- keramike nost dvorane Al2Si6O16, uporablja se za izdelavo stekla, širjenje mehanskih valovanj v plinih, tekočinah ž področje fizike, ki obravnava alkoholov z značilno aldehidno skupino aldehídna skupína in trdnih snoveh -e -e ž kem. funkcionalna akústoóptični modulátor skupina aldehidov, –CHO S: formíl -ega -ja m fiz., stroj. modulator za spreminjanje frekvence, intenziv- aldehídna smôla -e -e ž kem. teh. umetna smola, nosti, smeri razširjanja in faze vpadne svetlobe ki se pridobiva s kondenzacijo aldehidov, Sp: akústično-óptični modulátor uporablja se za izdelavo lakov 37 aldehídni sládkor aldehídni sládkor -ega sladkórja m kem. Alfvénov vál -ega -a m fiz. val, ki se razširja v enostavni sladkor z aldehidno skupino S: aldóza plazmi v magnetnem polju, pri katerem posre- aldóza dujejo notranje sile magnetne silnice, ki delujejo, -e ž kem. enostavni sladkor z aldehidno kot da bi bili ioni povezani z napetimi nitmi skupino S: aldehídni sládkor ALG ALG-eja in -- [aelgé aelgêja] m krat. tekst. Ü aldrey -a [áldrej] m met. aluminijeva zlitina z alginátno vlákno 0,5 % Mg in 0,6 % Si, ki je dobro električno prevodna in korozijsko bolj obstojna od čistega algébra -e ž pravila in zakonitosti računanja aluminija, uporablja se za izdelavo žic za elek- s črkami in matematičnimi simboli, npr. trične vodnike matrična algebra PRIM.: aritmétika, račúnstvo aleksandrítni láser -ega -ja m fiz., stroj. trdninski algebráični rezultát -ega -a m mat. rezultat laser, v katerem je aktivno sredstvo aleksandrit algebrskih operacij, zapisan s številom ali z alén matematičnimi simboli -a m 1. kem. ogljikovodik s kumuli-ranimi dvojnimi vezmi, npr. propadien, algébrska enáčba -e -e ž mat. vsaka polinom-CH2=C=CH2 2. kem. organska spojina s formulo ska enačba v obliki P = 0, v kateri je P polinom CR2=C=CR2, ki se uporablja za plamensko ene ali več spremenljivk s koeficienti iz danega rezanje in varjenje S: propadién polja, npr. polja realnih ali kompleksnih števil álfa celulóza -- -e ž kem. celuloza z veliko algébrska fúnkcija -e -e ž mat. vsaka funkcija, molsko maso, netopna v 17,5-odstotni ki priredi odvisni spremenljivki y vrednost ničel raztopini natrijevega hidroksida S: α-celulóza, polinoma P = aⁿ(x)yⁿ + an–1(x)yn–1 + … + a⁰, celulóza álfa pri čemer so koeficienti polinoma polinomi a álfa délec -- -lca m fiz. neodvisne spremenljivke x helijevo jedro, ki ga izseva nestabilno atomsko jedro pri radioaktiv-algébrska struktúra -e -e ž mat. množica nem razpadu S: délec álfa skupaj z eno ali več med seboj povezanimi al- álfanumêrični znák gebrskimi operacijami med njenimi elementi, -ega -a m simbol, sesta- vljen iz črk in števk npr. grupa, kolobar, obseg, vektorski prostor álfa razpàd algín -a m kem. -- -áda m fiz.Ü algínska kislína jedrska reakcija, pri kateri radioaktivno jedro razpade na lažje jedro alginát -a m kem. sol alginske kisline, npr. S: in delec alfa razpàd álfa natrijev alginat, ki se uporablja v živilski indu-álfa sévanje -- -a s fiz. ionizirajoče sevanje striji kot emulgator, gostilo delcev alfa z dosegom v zraku nekaj cm, ki alginátno vlákno -ega -a s tekst. v vodi topno nastaja pri razpadu nekaterih radioaktivnih ali netopno kemično vlakno iz alginske izotopov, npr. 238 U, 239 Pu S: sévanje álfa kisline ali njene soli, npr. kalcijevega alginata, álfa vlákno -- -a s celulozno vlakno iz listov uporablja se zlasti kot filamentna preja trave esparto iz rodu bodalic (Stipa tenacissima) K: ALG za izdelavo celulozne vlaknine, vrvi, mrež, algínska kislína -e -e ž kem. anionski polisa-zavojnega platna S: vlákno álfa, vlákno harid, ki je v celičnih stenah rjavih alg in se espárto uporablja za izdelavo klejiv, škrobil, apretirnih Alfvénova hitróst -e -i ž fiz. hitrost magnetohi- sredstev, tiskarskih gostil, vlaken, farmacevt- drodinamskega vala skih in kozmetičnih izdelkov Sp: algín Alfvénovo števílo -ega -a s fiz. algorítem količnik -tma m mat. metoda za reševanje Alfvenove hitrosti in hitrosti fluida, matematičnega problema, ki določa vrsto in simbol Al zaporedje operacij v računskem postopku 38 alkálijska tôpnost alhidáda -e ž geod. alít del teodolita, ki se vrti okoli -a m grad., kem. trikalcijev silikat, Ca 3SiO5, navpične osi in ga sestavljajo ohišje z nosilcem glavna in značilna mineralna faza portlandske-daljnogleda, daljnogled, libele, kompenzator in ga cementa, ki daje portlandskemu cementne-priprave za odčitavanje mu klinkerju večino hidravličnih lastnosti alhidádna libéla alitíranje -e -e ž geod. cevna ali dozna -a s met. prevlečenje jekla s plastjo libela za uravnavanje geodetskega instrumenta aluminija za zaščito pri visokih temperaturah v vodoravni položaj, pritrjena na alhidado alizarín -a m kem. 1,2-dihidroksiantrakinon, alicíklična spojína -e -e ž kem. spojina z enim oranžno rdeči kristali, topni v aromatskih ali več obroči, sestavljenimi samo iz ogljikovih topilih, zmerno topni v vodi, uporabljajo se za atomov, ki nima aromatskega značaja, npr. ci- proizvodnjo barvil, zlasti čimžnih kloheksan alizarínski lák -ega -a m kem. obarvana alifátska spojína -e -e ž kem. organska spojina spojina, ki nastane pri reakciji med alizarinom z nesklenjeno ravno ali razvejeno verigo ali z in kovinskim oksidom, npr. aluminijevim obročasto, a nearomatsko strukturo ogljikovih oksidom PRIM.: bárvni lák atomov alizarínsko barvílo -ega -a s kem. naravno ali alifátski amín sintetično barvilo na podlagi alizarina -ega -a m kem. amin, v katerem so vse skupine, ki so vezane na dušikov atom, alkadién -a m kem. nenasičeni ogljikovodik z alifatske dvojnima vezema v molekuli, npr. butadien, alifátski ogljikovodík CH -ega -a m kem. ogljiko-2=CH–CH=CH2 vodik, ki je iz verigastih molekul, npr. metan, alkadiín -a m kem. nenasičeni ogljikovodik s butadien, oktan trojnima vezema v molekuli, npr. butadiin, a aligátorske škárje CH≡C–C≡CH -ih -rij ž mn. met. strojne škarje z 100–900 mm dolgima reziloma, alkálicelulóza -e ž kem. Ü alkálijska celulóza spojenima s tečajem, uporabljajo se za rezanje jeklenih predmetov, npr. cevi, kotnikov, I-pro- alkálija -e ž kem. v vodi topna baza, hidroksid ali filov, pri pripravi sekundarnih surovin za reci- oksid alkalijske ali zemeljskoalkalijske kovine PRIM.: anorgánska báza kliranje alikvót alkálijska celulóza -e -e ž kem. celuloza, -a m kem. celoštevilčni delež celotnega obdelana s hladno, koncentrirano raztopino vzorca, npr. ena petina natrijevega hidroksida Sp: alkálicelulóza alíl -a m kem. funkcionalna skupina, alkálijska kovína -e -e ž kem. kemični element CH 2 =CH–CH 2 – S: propeníl prve skupine periodnega sistema, npr. litij, alíl alkohól -- -a m kem. propenol, natrij, kalij, rubidij CH 2 =CHCH 2 OH, brezbarvna tekočina, ki se alkálijska obstójnost -e -i ž tekst. obstojnost, meša z vodo, uporablja se kot surovina za pro-npr. barve tekstilije, v alkalnem mediju izvodnjo glicerola, ognjevzdržnih materialov, sušljivih olj, plastifikatorjev alkálijska odpórnost -e -i ž odpornost alimentacíjski bazén papirja, tekstilije proti delovanju alkalnega -ega -a m les. surovinsko medija zaledje z lesom za trajno dobavo surovine indu-strijskim podjetjem alkálijska sôl -e solí ž kem. sol alkalijske kovine, alimentacíjski potenciál npr. natrijev klorid -ega -a m les. potencial alimentacijskega bazena za sprotno alkálijska tôpnost -e -i ž tekst. topnost keratin-dobavo surovine, odvisne od prirastka skih in celuloznih vlaken v raztopini natrijevega 39 alkálijsko-kálcijevo stêklo hidroksida predpisane koncentracije za ugotav- alkálni vlóžek -ega -žka m rud. vložek za dihalni ljanje poškodb vlaken aparat, ki vsebuje alkalijo za absorpcijo izdiha- alkálijsko-kálcijevo stêklo nega ogljikovega dioksida -ega -a s kem. teh. silikatno steklo, ki vsebuje poleg silicijevega alkálno razmáščanje -ega -a s kem. teh. razma- gnezijev oksid in za posebne vrste še majhne alkálnost -i ž kem. lastnost raztopine, ki vsebuje deleže oksidov kalija, bora in barija dioksida še aluminijev, natrijev, kalcijev, ma- ščanje površine predmetov z raztopino alkalije presežek hidroksidnih ionov in je zato njen pH alkálijsko nabrékanje -ega -a s tekst. nabreka- večji od 7 Sp: lúžnatost nje bombažnih vlaken v raztopini natrijevega alkán -a m kem. nasičeni ogljikovodik s splošno hidroksida predpisane koncentracije za ugota-formulo C vljanje mercerizirne sposobnosti ali za merce-n H 2n+2 , npr. metan, CH 4 , etan, C 2 H 6 , propan, C rizacijo 3 H 8 , butan, C 4 H 10 , imena nadaljnjih alkanov se izvajajo iz grških števnikov: pentan, alkalimetríja -e ž kem. metoda kemične analize heksan Sp: parafín (1) za ugotavljanje koncentracije alkalij ali baz na alkantára -e ž tekst. kakovostno umetno usnje iz podlagi titracije s standardno raztopino kisline segmentiranih mikrovlaken, utrjeno mehansko PRIM.: volumétrična analíza, volumetríja z vodnim curkom alkalizíranje -a s kem. Ü alkáljenje alkíd -a m kem. umetna smola, ki se pridobiva alkáljenje -a s kem. postopek, s katerim s kondenzacijo večvalentnega alkohola, npr. raztopina z dodajanjem presežne količine glicerola, glikola, in dikarboksilne kisline, npr. alkalije postane alkalna Sp: alkalizíranje oksalne kisline, adipinske kisline, ftalne kisline, a alkálna ekstrákcija ali ftalanhidrida, uporablja se za izdelavo lakov -e -e ž 1. kem. teh. obdelava S: alkídna smôla PRIM.: ftalátna smôla, poliéstr- celulozne vlaknine z razredčeno raztopino na- ska smôla trijevega hidroksida za odstranitev klorolignina 2. pri večstopenjskem beljenju kem. teh. obdelava alkídna smôla -e -e ž kem. teh. umetna smola, celulozne vlaknine z bolj koncentrirano ki se pridobiva s kondenzacijo večvalen-raztopino natrijevega hidroksida za povečanje tnega alkohola, npr. glicerola, glikola, in deleža α-celuloze dikarboksilne kisline, npr. oksalne kisline, alkálna odpórnost adipinske kisline, ftalne kisline, ali ftalanhi- -e -i ž tekst. odpornost proti drida, uporablja se za izdelavo lakov S: alkíd delovanju alkalnega medija PRIM.: ftalátna smôla, poliéstrska smôla alkálna raztopína -e -e ž kem. raztopina, ki alkíl -a m kem. enovalentna funkcionalna vsebuje presežne hidroksidne ione in je zato skupina alkana s splošno formulo –C njen pH večji od 7 PRIM.: kísla raztopína n H 2n+1, npr. metil, –CH 3 , etil, –C 2 H 5 – alkálna reákcija -e -e ž kem. reakcija alkalne alkílarílsulfonát -a m kem. teh. površinsko raztopine z indikatorjem, npr. rdečim lakmu- aktivna snov, močno penilo in omočilo, ki se sovim papirjem, ki pri tem pomodri Sp: bázična uporablja za izdelovanje pralnih sredstev, teks- reákcija tilnih pomožnih sredstev alkálni člén -ega -a m elektr., kem. primarni alkilíranje -a s kem. uvajanje alkilne skupine v galvanski člen z anodo iz cinka v prahu in organsko spojino katodo iz manganovega dioksida ter s kalijevim alklád hidroksidom kot elektrolitom, njegova -a m met. korozijsko odporna pločevina napetost je okrog 1,5 V, odlikuje se po iz mehansko trdne aluminijeve zlitine, npr. visoki energijski gostoti in daljšem času duraluminija, ki je z valjanjem prevlečena s skladiščenja tanko plastjo čistega aluminija, uporablja se 40 aluminátni cemènt zlasti v letalski industriji, npr. za trupe letal, ki se lahko pojavlja v več alotropskih modifi-okrove letalskih motorjev, in za zelo kakovo- kacijah, preide iz ene kristalne modifikacije v eno hidroksiskupino ali več hidroksiskupinami, mrežo ki nadomeščajo enako število vodikovih atomov alpáka v molekuli ogljikovodika 2. kem. Ü etanól -e ž 1. tekst. vlakno, preja in izdelki iz alpakine dlake 2. met. Ü nôvo srebró alkohólna raztopína -e -e ž kem. raztopina, áltázimut alkohól turnega heksagonalnega gostega zloga v viso- m -a 1. kem. organska alifatska spojina z kotemperaturno telesno centrirano kubično stno kuhinjsko posodje drugo, npr. prehajanje titana iz nizkotempera- alkohólni termométer montažo, ki omogoča vrtenje okrog dveh osi, m -ega -tra tekočinski vodoravne višinske in navpične azimutne osi npr. kalijevega hidroksida, v etanolu -a m astr. daljnogled, teleskop z alkohólno vrênje áltázimutni koordinátni sistém -ega -ega kem. teh. -ega -a s presnova -a termometer z etanolom kot zaznavalom m astr. Ü horizóntski koordinátni sistém glukoze v etanol pod vplivom kvasovk ali encimov, pri kateri se sproščajo mehurčki oglji- alternátor -ja m elektr. generator enofazne ali alkoksíd alternátorski regulátor -ega -ja m elektr. nape-kem. -a m spojina alkohola s kovino, ki tostni regulator v avtomobilskem alternatorju, v njem nadomešča vodikov atom hidroksisku-ki v zahtevanih tolerancah zagotavlja stabilno pine, npr. natrijev metoksid, CH 3 ONa, alumi-napajanje avtomobilske električne opreme nijev etoksid, (C 2 H 5 O) 3 Al alternirajóči kòpolimêr -ega -a m kem. a álmukantarát -a m 1. geod. krožnica na kopolimer, v katerem si dve monomerni površju Zemlje, na kateri so vse točke enako alkoholométer -tra m areometer za ski generátor Sp: izménični generátor merjenje koncentracije etanola v vodni raztopini kem. je v taktu vrtenja njegovega rotorja S: sinhrón-kovega dioksida trifazne izmenične napetosti, katere frekvenca oddaljene od pola določenega koordinatnega verige v pravilno ponavljajočem se zaporedju geod. enoti ali več monomernih enot sledi vzdolž sestavljajo vse točke z enako zenitno razdaljo kem. alternirajóči polimêr -ega -a m polimer, alójino vlákno sistema 2. krožnica na nebesni krogli, ki jo S: izménični kòpolimêr -ega -a s tekst. vlakno iz listov pri katerem se substituentne skupine pravilno različnih aloj, podobno agavinemu, uporablja izmenjujejo nad in pod ravnino verige S: sindio-se npr. za vrvi táktični polimêr oblike, v kateri se pri pridobivanju cinka useda -e ž met. ležeča kovinska posoda valjaste aluminát -a m kem. sol aluminijeve kisline, ki nastane pri raztapljanju aluminijevega hidro-cinkov prah ksida v alkalijah, npr. natrijev aluminat, NaAlO2 alotróp -a m kem. Ü alotrópska modifikácija aluminátna lúžnica dodatka barvil altimetríja -e ž Ü višinomérstvo alónža alokromízem -zma m obarvanost snovi zaradi altiméter -tra m Ü višinomér -e -e ž kem. teh., met. alotrópska modifikácija -e -e ž kem. ena od raztopina, ki nastane pri raztapljanju boksita struktur, oblik, v katerih nastopa element, npr. v raztopini natrijevega hidroksida, iz katere se grafit in diamant pri ogljiku, dikisik O2 in ozon nato obarja čisti aluminijev hidroksid O3 pri kisiku Sp: alotróp aluminátni cemènt -ega -ênta m grad. cement, alotrópska preména -e -e ž met. premena, pri izdelan s finim mletjem aluminatnega cement-kateri kemično čista snov ali kemični element, nega klinkerja, ki se pri mešanju z vodo in pri 41 aluminátni cemêntni klínker strjevanju razvije v pasto z visoko molsko hi- alumínijev hidroksíd -ega -a m kem. spojina dratacijsko entalpijo, visoko začetno in končno aluminija in hidroksidnih ionov, Al(OH)3, bel trdnostjo, uporablja se za betoniranje pri amorfen prašek Sp: hidrát glínice nizkih temperaturah, odporen je proti sulfatom alumínijev klorát -ega -a m kem. aluminijeva in morski vodi Sp: boksítni cemènt, glínični sol klorove kisline, Al(ClO cemènt, taljêni cemènt 3 ) 3 , brezbarvna kristalinična snov, uporablja se pri tiskanju na aluminátni cemêntni klínker -ega -ega -ja m tkanine kem. klinker, ki se izdela iz mešanice apnenca, alumínijev kloríd -ega -a m kem. aluminijeva boksita in gline sol klorovodikove kisline, AlCl 3 , brezbarvna alumínij -a m kem. element iz borove skupine kristalinična snov, ki se uporablja npr. kot kata-lizator periodnega sistema, najpomembnejša lahka kovina, dober prevodnik električnega toka in alumínijev nitrát -ega -a m kem. aluminijeva toplote, simbol Al sol dušikove kisline, Al(NO 3 ) 3 , brezbarvna alumínijasta fólija -e -e ž zelo tanek list kristalinična snov, uporablja se pri tiskanju na tkanine in v usnjarstvu aluminija, navadno za embalažo, toplotno izolacijo Sp: alumínijska fólija alumínijev oksíd -ega -a m kem. spojina alumínijasta pločevína aluminija in kisika, Al -e -e ž pločevina 2O3, bela trdna snov, iz aluminija ali njegove zlitine surovina za pridobivanje aluminija in za Sp: alumínijska pločevína tehnično keramiko PRIM.: glínica alumínijeva brónsa alumínijev sulfát -ega -a m kem. najpo- -e -e ž kem. teh. bronsa na a podlagi aluminija, ki ima srebrn sijaj membnejša aluminijeva sol žveplove kisline, srebŕna S: brónsa Al2(SO4)3·18H2O, ki se uporablja v usnjarstvu, kem. papirni in tekstilni industriji sol ocetne kisline, Al(CH alumínij-kálijev galún -ega -a m kem. 3 COO) 3 , uporablja se teh. alumínijev acetát -ega -a m aluminijeva alumínijeva mást KAl(SO4)2·12H2O, brezbarvna kristalinična ž -e mastí kem. teh. mazivo iz snov, uporablja se kot čimža, flokulant za kot čimža alumi nij-kalijev sulfat dodekahidrat, aluminijevega stearata in mineralnega olja čiščenje odpadnih vod, za ustavljanje krvi, alumínijeva méd dezodorant S: galún (2) Sp: kálijev galún -e medí ž met. med, ki se ji dodaja aluminij zaradi boljše tekočnosti pri PRIM.: alumínij-kálijev sulfát litju in preoblikovanju alumínij-kálijev sulfát -ega -a m kem. teh. alumínijev bròn dvojni sulfat aluminija in kalija, KAl(SO -ega brôna m met. zlitina 4)2 PRIM.: alumínij-kálijev galún bakra in aluminija s 4–10 % aluminija, kon-strukcijski material z veliko trdnostjo in dobro alumínij-silícijeva zlítina -e -e ž met. Ü silícij- včasih se mu dodajata še nikelj, železo alumínijska elektrolízna célica -e -e -e ž kem. alumínijev fluoríd korozijsko odpornostjo, ki se toplotno utrjuje, -alumínijeva zlítina -ega -a m kem. aluminijeva teh., met. elektrolizna celica za pridobivanje pri- pri elektroliznem pridobivanju aluminija za alumínijska fólija -e -e ž Ü alumínijasta fólija znižanje tališča elektrolita sol fluorovodikove kisline, AlF3, uporablja se marnega aluminija alumínijev fosfát alumínijska pločevína -e -e ž Ü alumínijasta -ega -a m kem. aluminijeva pločevína sol fosforjeve kisline, AlPO 4 , uporablja se za zobni cement, v industriji papirja in lakov aluminizíranje -a s met. Ü alumínjenje (1) 42 amerikánka alumínjenje -a s 1. met. AM nanašanje tanke plasti -- [aèm] ž (ang. amplitude modulation) krat. Ü aluminija na jeklo, navadno s potapljanjem v amplitúdna modulácija staljen aluminij, za zaščito pred korozijo Sp: alu- amalgám -a m met. zlitina živega srebra s minizíranje 2. elektr. naparevanje aluminija na kovino ali več kovinami plastično folijo, npr. za izdelavo folijskih kon-amalgamácija denzatorjev -e ž met. Ü amalgamíranje (3) alumínosilikát -a m kem. silikat, v katerem so amalgamíranje -a s 1. met. raztapljanje kovine silicijevi atomi delno nadomeščeni z aluminije- v živem srebru ob tvorbi amalgama 2. prevle-vimi atomi Sp: alúmosilikát PRIM.: glinénec čenje z amalgamom, npr. kovine, stekla 3. met. alumínosilikátno stêklo -ega -a s kem. teh. pridobivanje zlata in srebra iz njunih rud z raz-steklo, ki vsebuje aluminijev in silicijev oksid tapljanjem teh kovin v živem srebru Sp: amalga-alumínotêrmična redúkcija mácija ž -e -e met. postopek za pridobivanje težko taljivih kovin, amalgamírna kopél -e -i ž elektr., kem. teh. npr. kroma, vanadija, kobalta, z redukcijo kopel, ki vsebuje topno živosrebrovo spojino, njihovih oksidov, ki se sicer z običajnimi uporablja se za prevlečenje kovine z njenim reducenti težko reducirajo, z aluminijem pri amalgamom, navadno pred galvanskim srebre-temperaturah do 2500 °C S: alumínotêrmični njem postópek PRIM.: alumínotêrmično varjênje amalgámska metalurgíja -e -e ž področje alumínotêrmični postópek -ega -pka m met. metalurgije, ki pri postopkih pridobivanja postopek za pridobivanje težko taljivih kovin, kovin uporablja raztapljanje kovin z živim temperaturah do 2500 °C postopek za proizvodnjo klora in natrijevega a S: njihovih oksidov, ki se sicer z običajnimi amalgámski postópek -ega -pka m kem. teh. reducenti težko reducirajo, z aluminijem pri npr. kroma, vanadija, kobalta, z redukcijo srebrom redúkcija hidroksida z elektrolizo vodne raztopine natri-alumínotêrmična PRIM.: alumínotêrmično varjênje jevega klorida ob uporabi živosrebrne katode alumínotêrmično varjênje -ega -a s var. PRIM.: diafrágemski postópek, klóralkálijska varjenje jeklenih delov, npr. železniških tirnic, elektrolíza z uporabo kemijske reakcije med aluminijevim prahom in železovim(III) oksidom za razvi- amberlít -a m kem. teh. umetna smola, ki se janje toplote uporablja kot ionski izmenjalec Sp: termítni postópek, termítno varjênje PRIM.: alumínotêrmična redúkcija, ambiêntni postópek -ega -pka m tekst. alumínotêrmični postópek tiskarski ali barvalni postopek, pri katerem se alumínotermíja -e ž razvijanje toplote zaradi na plosko tekstilijo s šobami nanaša barvilo, kemijske reakcije med aluminijevim prahom in nato se tekstilija ožme med valji železovim(III) oksidom ambiêntni vzórec -ega -rca m tekst. fantazij-alúmosilikát -a m kem. Ü alumínosilikát ski barvni vzorec, dobljen pri ambientnem alúndum -a m kem. teh. postopku taljena glinica, ki se uporablja kot brusilno sredstvo amerícij -a m kem. umetno pridobljen radioak-aluviálno rudíšče -ega -a s rud. tivni transuranski element iz skupine aktinoi- rudišče, nastalo kot aluvialna naplavina S: dov, simbol Am naplavínsko rudíšče alvéola -e ž graf. amerikánka majhna, različno velika -e ž 1. gozd. ročna žaga z ameri-vdolbina, ki ima vlogo tiskovnega elementa na kanskim ozobljenjem PRIM.: gózdna žága 2. stroj. tiskovni formi, ki se med tiskanjem napolni s vpenjalna glava pri obdelovalnih strojih s tiskarsko barvo hkratnim premikanjem čeljusti s ključem 43 amerikánsko ozóbljenje amerikánsko ozóbljenje -ega -a s gozd. amíd ozo- -a m 1. kem. spojina, ki nastane, če en bljenje pri ročnih žagah za žaganje dreves, sesta- vodikov atom v molekuli amonijaka zamenja vljeno iz zaporedja dveh tipov zob, od katerih atom kovine 2. kem. spojina, ki nastane, če en so prvi namenjeni rezanju, drugi pa izmetu vodikov atom v molekuli amonijaka zamenja amêriška tóna molekuli kisline zamenja aminoskupina, –NH2 -e -e ž merska enota mase zunaj amídna smôla žagovine acilna skupina ali če hidroksiskupino v mednarodnega sistema enot, 907,184 7 kg, -e -e ž kem. teh. duromer, ki uporablja se v borznih poročilih, simbol ton nastane s polikondenzacijo amida in aldehida, amêriški stándardni kód za izmenjávo npr. sečnine in formaldehida, uporablja se npr. informácij pri proizvodnji ivernih plošč -ega -ega -a -- -- -- m 7-bitni nabor znakov in simbolov, zapisan z dvojiškim, dese- amídna véz -e vezí ž kem. skupina –CO–NH–, koda črke a je 110 0001, desetiška pa 97 preprosto molekulo, npr. substituiran kislinski PRIM.: tiškim in šestnajstiškim kodom, npr. dvojiška ki povezuje karboksilno kislino z aminom v K: amid, R–CO–NH–R' peptídna véz ASCII amfíbijsko letálo amídoskupína -e ž kem. Ü peptídna véz -ega -a s stroj. letalo, ki lahko vzleta in pristaja na kopnem ali na vodi àmikrón -a m Ü nánodélec amfiprótično topílo amíl -ega -a s kem. topilo, -a m kem. enovalentna funkcionalna ki lahko enemu topljencu oddaja protone in skupina pentana, –C5H11 deluje kot kislina, od drugega pa jih lahko amíl acetát -- -a m kem. ester amil alkohola in sprejema in deluje kot baza, npr. voda, H 2O, ocetne kisline, brezbarvna tekočina z vonjem a nasproti amonijaku, NH po hruškah, topilo, dišava, npr. v esencah 3 , ali vodikovemu kloridu, HCl amíl alkohól -- -a m kem. pentanol, alkohol, amfolít -a m kem. elektrolit, ki se glede na izpeljan iz pentana, C5H11OH, brezbarvna vrednosti pH medija, v katerem je, obnaša kot tekočina z močnim, neprijetnim vonjem, kislina ali baza nekoliko topen v vodi, topen v organskih amfolítni ión topilih, uporablja se kot topilo, za pripravo -ega -a m kem. Ü dípolárni ión estrov, npr. amil acetata amfotêrni oksíd -ega -a m kem. oksid, za amiláza -e ž kem. rastlinski, živalski ali bakterij- katerega je značilna amfoternost, npr. alumi- ski encim, ki cepi škrob v dekstrine in naprej nijev oksid, ki se raztaplja v kislinah in pri tem v maltozo, uporablja se v tekstilni industriji za tvori aluminijeve soli, pa tudi v bazah, pri čemer razškrobljenje nastajajo aluminati amilopektín -a m kem. ogljikov hidrat, polisa- amfotêrni polielektrolít -ega -a m kem. poli- harid z razvejeno molekulo, netopna sestavina elektrolit, ki se glede na vrednosti pH medija, škroba v katerem je, obnaša kot polikislina ali kot amilóza -e ž kem. ogljikov hidrat, polisaharid z polibaza S: poliamfolít nerazvejeno molekulo, topna sestavina škroba amfotêrno barvílo -ega -a s kem. barvilo, ki amín -a m kem. organska bazična spojina, ki vsebuje v molekuli hkrati kislo sulfonsko skupino, nastane z zamenjavo enega vodikovega atoma –SO 3 H, in bazično aminoskupino, –NH 2 ali več vodikovih atomov v molekuli amonijaka amfotêrnost -i ž kem. lastnost snovi, da reagira s funkcionalnimi skupinami ogljikovodikov, s kislinami kot baza, z bazami pa kot kislina npr. metilamin, dietilamin Amicijeva prízma aminíranje -e -e [amíčijeva] ž fiz. sestav -a s kem. uvajanje aminoskupine v več prizem z veliko disperzijo v spektroskopu spojino, npr. z redukcijo nitroskupine 44 amónijev persulfát amínkompléks -- -a m kem. kompleksna NH4H2PO4, brezbarvna kristalinična snov, spojina z amonijakom kot ligandom, npr. dia- pomembno mineralno gnojilo Sp: mónoamóni-minsrebrov ion jev fosfát amínoalkohól amónijev hidrogénfosfát -a m kem. alkohol, ki vsebuje -ega -a m kem. poleg alkoholne hidroksiskupine tudi amino- diamonijeva hidrogensol fosforjeve kisline, amínofenól pomembno mineralno gnojilo S: díamónijev -a m kem. fenol, ki vsebuje poleg fosfát skupino (NH4)2HPO4, brezbarvna kristalinična snov, Sp: sekundárni amónijev fosfát amínokislína amónijev hidrogénkarbonát -ega -a m -e ž kem. bifunkcionalna karbo-kem. amonijeva hidrogensol ogljikove kisline, fenolne hidroksiskupine tudi aminoskupino ksilna kislina, ki ima v molekuli poleg karbo- NH ksilne skupine tudi aminoskupino4HCO3, brezbarvna kristalinična snov, uporablja se za izdelovanje porozne sadre, amínoskupína -e ž kem. funkcionalna skupina dušikovih gnojil, za gašenje, sintezo barvil in aminov, –NH2 kot sestavina pecilnih praškov amínospojína amónijev hidroksíd -e ž kem. spojina, ki vsebuje eno -ega -a m kem. Ü ali več aminoskupin raztopína amónijaka amínska sôl -e solí ž kem. amonijevim solem amónijev ión -ega -a + m kem. ion NH 4, analogna sol, ki nastane pri reakciji med ki nastane z vezavo protona na molekulo aminom in kislino, npr. metilamonijev klorid, amonijaka CH3NH3Cl PRIM.: kvartárna amónijeva sôl amónijev karbonát -ega -a m kem. amonijeva amonál -a m kem. teh., rud. varnostno razstrelivo na sol ogljikove kisline, (NH4)2CO3, brezbarvna a podlagi amonijevega nitrata in aluminijevega kristalinična snov z vonjem po amonijaku, prahu za uporabo v rudnikih, pri gradbenih delih sestavina pecilnih praškov amónij amónijev kloríd -a + m kem. atomska skupina NH 4 , ki -ega -a m kem. amonijeva sol NH 3, plin z ostrim vonjem, ki nastaja pri trolit v suhih galvanskih členih, v barvarstvu, razkroju beljakovin, zelo topen v vodi keramiki Sp: sálmiak amónijakovica -e ž kem. vodna raztopina amónijev nitrát -ega -a m kem. amonijeva sol amonijaka, ki se uporablja kot šibka baza dušikove kisline, NH amónijak kristalinična snov, uporablja se za mineralna -a m kem. spojina dušika in vodika, gnojila, čiščenje kovin pri lotanju, kot elek-tvori soli, podobne solem alkalijskih kovin klorovodikove kisline, NH4Cl, brezbarvna 4 3 NO, brezbarvna krista- amónijev acetát -ega -a m kem. amonijeva sol linična snov, uporablja se za mineralna gnojila, kristalinična snov, uporablja se za konzervira- amónijev perklorát -ega -a m kem. amonijeva nje mesa sol perklorove kisline, NH ocetne kisline, NH 4CH3COO, brezbarvna razstreliva, kot sol za mrazine 4 4 ClO, brezbarvna amónijeva sôl -e solí m kem. sol amonijevega kristalinična snov, uporablja se za razstreliva iona, npr. amonijev klorid amónijev peróksodísulfát -ega -a m kem. amónijev bromíd -ega -a m kem. amonijeva amonijeva sol peroksodižveplove kisline, sol bromovodikove kisline, NH 4Br, brezbarvna (NH4)2S2O8, brezbarvna kristalinična snov, kristalinična snov, uporablja se v fotografiji in oksidant, uporablja se za beljenje, kot jedkalo za graviranje za tiskana vezja Sp: amónijev persulfát amónijev díhidrogénfosfát amónijev persulfát -ega -a m kem. -ega -a m kem. Ü amónijev amonijeva dihidrogensol fosforjeve kisline, peróksodísulfát 45 amónijev pikrát amónijev pikrát -ega -a m kem. amonijeva sol tnih strojih ter strežnih napravah S: blažílnik pikrinske kisline, brizantno razstrelivo PRIM.: odbójnik (2) amónijev sulfát -ega -a m kem. amonijeva amortizírna nôga -e -e ž stroj. podporna noga sol žveplove kisline, (NH4)2SO4, brezbarvna stacionarnega ali mobilnega stroja z vgrajenim kristalinična snov, uporablja se za mineralna blažilnikom gnojila ampêr -a m 1. osnovna merska enota v med- amónij-želézov galún -ega -a m kem. narodnem sistemu enot za električni tok, amonij-železov(III) sulfat dodekahidrat, določena tako, da je osnovni električni naboj FeNH4(SO4)2·12H2O, ki tvori svetlo vijolične točno 1,602 176 634 . 10−19 A s, simbol A kristale in se uporablja za čiščenje odpadnih 2. elektr. konstantni enosmerni električni tok, vod, strojenje usnja, kot jedkalo v proizvodnji ki pri prehodu skozi premočrtna, vzporedna, elektronskih komponent S: želézov galún (1) neskončno dolga električna vodnika zanemar- amónij-želézov sulfát ljivega prereza, postavljena v vakuum in v med- -ega -a m 1. kem. dvojni sebojni razdalji 1 m, povzroči med njima silo sulfat amonija in železa(II), Fe(NH 4 ) 2 (SO 4 ) 2 2 × 10 –7 newtona na meter dolžine, simbol A PRIM.: Mohrova sôl 2. kem. dvojni sulfat amonija in železa(III), FeNH 4(SO PRIM.: 4 ) 2želézov ampêrméter -tra m elektr. merilnik jakosti elek-galún (1) tričnega toka amónnitrátno razstrelívo -ega -a s grad., rud. amperométrična analíza -e -e ž kem. Ü ampe- a rušenju gradbenih objektov kvantitativne analize, pri kateri se končna točka titracije določi z merjenjem enosmernega toka, amórfna kovína -e -e ž met. kovina, navadno ki teče skozi preiskovano raztopino pri kon- zlitina, z amorfno zgradbo, podobno steklu, ki stantni napetosti Sp: amperométrična analíza ima posebne mehanske in magnetne lastnosti, ampêrovòj nitrata, ki se uporablja za razstreljevanje v kem. amperometríja -e ž volumetrična metoda rudnikih, kamnolomih, pri gradnji predorov, razstrelivo, navadno na osnovi amonijevega rometríja npr. zelo visoko napetost tečenja, veliko perme- -ôja m elektr. zmnožek števila amórfna snôv -e snoví ž snov, katere Sp: fiz. za izračun navitij, npr. pri transformatorju abilnost in majhne histerezne izgube ovojev navitja in toka, ki teče v njih, kot mera ampêrski ovòj gradniki so razporejeni brez določenega reda, izražene strukture z lastnostmi med grafitom in temu toku diamantom, npr. saje ampêr sekúnda -- -e ž Ü coulomb amortizácija -e ž 1. stroj. blaženje sunkov, ampêrski ovòj udarcev in/ali dušenje mehanskega nihanja, -ega -ôja m elektr. Ü ampêrovòj 2. amórfni ogljík katerem je integral jakosti magnetnega polja po kem. -ega -a m ogljik brez jasno sklenjeni zanki, ki objema električni tok, enak npr. plastika, steklo Ampêrov zákon -ega zakóna m fiz. zakon, po vibracij stroškovno učinkovita doba ampêr úra -- -e ž izpeljana merska enota delovanja naprave, sistema SI za električni naboj, npr. v akumulatorju, amortizacíjski odpádek -ega -dka m 1 A . h = 3,6 kC material izrabljenih naprav, strojev amplidín -a m elektr. enosmerni komutatorski amortizêr -ja m stroj. mehanska, hidravlična generator z rotorskim vzbujanjem, ki deluje ali pnevmohidravlična sestavina, priprava, kot dvostopenjski ojačevalnik dovedene moči naprava za dušenje, blaženje sunkov in v statorsko vzbujalno navitje z dvema paroma vibracij na vozilih, stacionarnih in transpor- ščetk na en polov par generatorja 46 analíza amplitúda -e ž fiz. ànaeróbna razgrádnja največji odmik od srednje -e -e ž kem. teh. bioraz-vrednosti pri nihanju gradnja z mikroorganizmi v odsotnosti kisika, amplitúdna enáčba npr. pri predelavi blata iz čistilnih naprav v -e -e ž fiz. eliptična metan in ogljikov dioksid parcialna diferencialna enačba Δ φ + k²φ = 0 anáfe svíla -- -e ž tekst. naravna svila iz kokonov amplitúdna modulácija -e -e ž elektr. obliko-afriških negojenih sviloprejk Anaphe infreta in vanje amplitude visokofrekvenčnega nosilnega Anaphe pernyi nihanja z nizkofrekvenčnim signalom K: AM anaforéza -e ž kem. gibanje negativno nabitih amplitúdna rezêrva -e -e ž faktor ojačenja koloidnih delcev proti anodi PRIM.: eléktro-odprte krmilne zanke, ki še zagotavlja stabil-foréza, kataforéza nost sistema PRIM.: fázna rezêrva anaglíf -a m geod. način opazovanja slik, amplitúdno-fázna karakterístika -e -e ž posnetih z dveh različnih zornih kotov v kom-elektr., stroj. prikaz dinamičnih lastnosti tehničnega plementarnih barvah, ki daje ob projekciji skozi sistema z diagramom amplitudnega razmerja in ustrezne barvne filtre vtis prostorske globine faznega kota v odvisnosti od krožne frekvence, navadno v Bodejevem ali Nyquistovem analéma -e ž astr. raztegnjeni osmici podobna diagramu krivulja, ki povezuje položaje Sonca na nebesni amplitúdno-frekvénčna karakterístika sferi vse dni v letu ob natančno isti uri koordini--e -e ranega univerzalnega časa ž elektr., stroj. del frekvenčnega diagrama, npr. Bodejevega, ki ponazarja odvisnost amplitude analít -a m kem. sestavina, katere delež se gradnika ali sistema analítična fúnkcija -e -e ž mat. funkcija kom-amplitúdno ojáčenje od frekvence pri obravnavi frekvenčnega odziva ugotavlja v vzorcu -ega -a s elektr., stroj. Ü pleksnega argumenta, ki je neskončnokrat od- a amplitúdno razmérje vedljiva na izbrani domeni kompleksnih števil amplitúdno razmérje S: holomórfna fúnkcija -ega -a s elektr., stroj. razmerje med amplitudama izstopnega in analítična geometríja -e -e ž področje geo-vstopnega signala, npr. električnih krmilnih metrije, ki obravnava geometrijske strukture z nizmu ali hidravličnega toka in električnega analítična mehánika -e -e ž področje krmilnega signala pri elektrohidravličnem ser-signalov pri elektromehanskem servomeha- uporabo koordinat in metod algebre voventilu klasične mehanike, ki obravnava gibanje v polju Sp: amplitúdno ojáčenje sil, ki jih generirajo potenciali ampúla -e ž 1. zataljena steklena ali nepro-analítična rešítev -e -tve ž mat. rešitev, ki se da dušno zaprta plastična cevka ali posodica izraziti s funkcijami ali formulami z odmerjeno količino tekočine, npr. zdravila 2. kem. zataljena steklena cevka ali ne- analítska kemíja -e -e ž Ü analízna kemíja produšno zaprta plastična cevka ali posodica za analítska metóda -e -e ž kem. Ü analízna shranjevanje snovi, občutljivih za zračni kisik metóda ali vlago analítska téhtnica -e -e ž kem. Ü analízna Ámslerjev stròj -ega strôja m stroj za pre-téhtnica skušanje trdnostnih lastnosti materialov in analítski postópek konstrukcij -ega -pka m kem. Ü ànaeróbna fermentácija analízni postópek -e -e ž kem. teh. fer-mentacija, ki poteka v odsotnosti kisika, npr. analíza -e ž 1. razčlenjevanje celote na sestavne alkoholno vrenje PRIM.: aeróbna fermentácija dele, da se pregledajo in ugotovijo njihova 47 analíza dímnih plínov narava, razmerja, funkcija in medsebojne analizátor izpúšnih plínov -ja -- -- m kem. povezave, npr. kemična analiza 2. področje ma- analizator za ugotavljanje ekološke sprejemlji- tematike, ki obravnava funkcije, njihove limite vosti zgorevanja v motorjih z notranjim zgore- silnosti vsakega elementa posebej in njihovega obravnava identifikacijo snovi z ugotavljanjem njenih sestavin in določanjem njihovih deležev skupnega delovanja v konstrukciji, npr. analiza Sp: analítska kemíja nosilnosti analízna metóda -e -e ž kem. metoda za ugota- analíza dímnih plínov -e -- -- ž kem. vljanje deleža posamezne sestavine v preiskova- računom 3. grad. razčlenjevanje konstrukcije na analízna kemíja -e -e ž področje kemije, ki posamezne sestavne elemente, ugotavljanje no-in posplošitve, vključno z infinitezimalnim vanjem, zlasti pri vozilih in mobilnih strojih ugotavljanje sestave plinov po zgorevanju ni snovi Sp: analítska metóda goriva analízna téhtnica -e -e ž kem. natančna analíza glávnih komponênt -e -- -- ž mat. tehtnica, ki se uporablja pri kvantitativni analizi matematična metoda iskanja glavnih kompo-Sp: analítska téhtnica nent kot linearnih kombinacij merjenih analízni postópek spremenljivk statističnega vzorca -ega -pka m kem. niz analíza kakôvosti sistéma operacij pri kemični analizi Sp: analítski -e -- -- ž elektr., stroj. postópek ocenjevanje kakovosti statičnih in dinamičnih analízni vzórec lastnosti sistema, npr. krmilja -ega -rca m kem. po predpisa- a analíza nosílnosti nem postopku odvzet del snovi za kemično -e -- ž 1. grad., stroj. izbira analizo PRIM.: vzórec (1) računskega modela, izračun obremenitev, ugo- analogíja tavljanje napetosti in deformacij v nosilnem -e ž podobnost med enakimi ali elementu ali konstrukciji 2. grad., stroj. ugotav- podobnimi pojavi v sistemih z različnimi ljanje sposobnosti konstrukcije za prevzem delovnimi mediji, npr. analogija med električ- določenih obremenitev brez nedopustnih nim tokom, toplotnim tokom, tokom fluida, ki deformacij ali porušitve se lahko opisuje s podobnimi matematičnimi analíza stabílnosti enačbami -e -- ž grad., stroj. preverjanje statične in/ali dinamične stabilnosti nosilnega analógna regulácija -e -e ž elektr., stroj. neposre-elementa, konstrukcije, sistema elementov dna regulacija z analognimi signali, krmilnimi analíza tóčnosti vezji, sistemi -e -- ž ugotavljanje odstopa-nja od dane, želene, najverjetnejše vrednosti na analógna slíka -e -e ž slika, nastala na podlagi več meritev ustreznem nosilcu, npr. na papirju, stekleni analizátor plošči, filmu, s kemijskim procesom -ja m 1. kem. navadno avtomatizira-na naprava ali sistem za kemično analizo, npr. analógna téhnika -e -e ž področje tehnike, analizator dimnih plinov 2. fiz., kem. drugi pola- ki ob zaznavanju, obdelavi, prenosu in predsta- rizator, npr. vrtljiva Nicolova prizma v polari- vljanju analognih podatkov obravnava zvezno metru, polarizacijskem mikroskopu, s katerim delujoče računalniške in krmilne sisteme ob se ugotavljata kot in smer zasuka polarizacijske upoštevanju analognih lastnosti fizikalno ravnine linearno polarizirane svetlobe po različnih sestavin, enot in vezij prehodu skozi plast optično aktivne snovi analógna tehnologíja -e -e ž tehnologija PRIM.: polarizátor (2) zaznavanja, prenosa, posredovanja podatkov, analizátor dímnih plínov -ja -- -- m kem. ana-krmiljenja sistemov, ki temelji na oblikovanju lizator sestave dimnih plinov, zlasti škodljivih informacijskih ali krmilnih signalov električnih plinastih primesi v njih veličin, katerih časovni potek ali velikost je 48 andezít enaka ali sorazmerna velikosti veličine, ki jo analógni signál -ega -a m zvezno spremi-posreduje podatek, npr. tok v tuljavi je soraz- njajoči se signal, navadno električni, kot am-meren zvočnemu tlaku, frekvenca toka pa je plitudni ali frekvenčni odziv na spremembe enaka frekvenci zvoka, ki ga oddaja zvočnik analognih veličin, npr. lege, hitrosti, pospeška, analógna telefoníja sile, tlaka, toka, temperature -e -e ž telekom. telefonija, ki za svoje delovanje uporablja analogne elek- analógni sistém -ega -a m tehnologija, ki trične signale s prostorskim multipleksom podatke obdeluje, predstavlja in zapisuje kot analógna telefónska centrála zvezne signale -e -e -e ž telekom. telefonska centrala, ki analogne govorne analógno-digitálni pretvórnik -ega -a m signale komutira v analogni tehniki elektr. pretvornik, ki analogni signal preoblikuje analógna televizíja v digitalni signal po vnaprej določenem ključu -e -e ž telekom. generi-S: A/D-pretvórnik ranje, prenos in prikazovanje govora in slik, analógno krmíljenje zapisanih z analognimi električnimi signali -ega -a s elektr. krmiljenje PRIM.: digitálna televizíja naprav, strojev, postrojev z analognimi signali analógna veličína -e -e ž veličina, ki med analógno vézje -ega -a s 1. elektr. vezje mejnima vrednostma zavzame poljubno analognih gradnikov, npr. kondenzator-vrednost jev, uporov, diod, tranzistorjev, ki obdeluje analógni fílter analogne signale 2. elektr. vezje za analogno -ega -tra m elektr. električni filter obdelavo računskih ali krmilnih nalog z vezjem iz električnih elementov, navadno s anamórfna léča tuljavami in kondenzatorji -e -e ž fiz. leča, lečje v analógni merílnik objektivu, ki preslika objekte v razmerju med -ega -a m merilnik, ki širino in višino, ki ni enako 1, ampak npr. 2 : 1 zvezno meri fizikalno ali kemijsko veličino in jo a anamorfóza prikazuje s kazalcem na merilni skali ali s sliko -e ž fiz. namerno popačenje slike, na osciloskopu npr. z različno povečavo vzdolž navpične in analógni modél vodoravne osi slike -ega -a m fizična ponazoritev delovanja sistema, naprave in njunih funkcij z ánanasovo vlákno -ega -a s tekst. vlakno iz elementi analogne tehnike listov ananasa analógni multiplikátor anastigmát -ega -ja m elektr. -a m fiz. lečje s korigiranim asti-naprava, ki pretvarja dva ali več analognih gmatizmom S: anastigmátsko léčje signalov na vhodu v njihov zmnožek anastigmátsko léčje -ega -a s fiz. lečje s korigi-analógni nivelír -ega -ja m geod. nivelir, pri ranim astigmatizmom S: anastigmát katerem se višina odčitava na nivelmanski lati s anatáz -a m kem. tetragonalna modifikacija centimetrsko ali polcentimetrsko razdelbo titanovega dioksida, ki se uporablja kot beli analógni podátek -ega -tka m podatek, pigment v premazih, kot polnilo v papirništvu izražen z analognim zapisom vrednosti in kot dodatek za motnost v kemičnih vlaknih veličine andaluzít -a m met. rombski aluminijev silikat, v analógni rádijski sprejémnik -ega -ega -a m katerem so SiO 4-tetraedri povezani le s kationi elektr. radijski sprejemnik za sprejem amplitudno Al2SiO5, uporablja se kot ognjevzdržno gradivo ali frekvenčno moduliranih radijskih valov za izzidavo industrijskih peči analógni rádio andezít -ega -a m elektr. tehnologija, -a m grad. predornina, ki vsebuje ki omogoča oddajanje, prenos in sprejem 57–63 % SiO 2, uporablja se kot gradbeni in radijskih analognih signalov okrasni kamen 49 Andrêjev kríž Andrêjev kríž -ega -a m 1. prom. anhidríd prometni znak -a m kem. teh. spojina, ki z vodo tvori v obliki črke x za označevanje nezavarovanega kislino prehoda ceste čez železniško progo 2. križ v anhidrít -a m kem. ortorombični brezvodni obliki črke x kot opozorilni znak na embalaži za kalcijev sulfat, CaSO 4 , ki se uporablja v zdravju nevarne snovi cementni industriji anergíja -e ž stroj. del notranje energije snovi ali ánideks vlákno -- -a s tekst. sintetično vlakno iz energenta, iz katerega se ne da pridobiti kori-najmanj 50 % estra enovalentnega alkohola in stnega dela PRIM.: eksergíja akrilne kisline aneroíd -a m fiz. barometer s kovinsko anihilácija -e ž fiz. prenehanje obstoja delca membrano ali kovinskim mehom, katerega in antidelca ob hkratni sprostitvi ustrezne elastična deformacija se prenaša na kazalnik energije S: kovínski barométer PRIM.: méh (2) , mem-bránski manométer anilíd -a m kem. kislinski derivat, v katerem je angléška tóna -e -e ž anglosaška enota skupina –OH v karboksilni skupini –COOH 1016,047 kg, uporablja se v borznih poročilih, anilín -a m kem. aminobenzen, C6H5NH2, brez-simbol ton (long ton) mase zunaj mednarodnega sistema enot, nadomeščena s fenilaminoskupino C6H5NH– barvna oljnata strupena tekočina, surovina za vijačenje z enostranskim zevom, ki se nastavlja anilínska bárva -e -e ž kem. Ü anilínsko z navojnim valjčkom angléški kljúč -ega -a m stroj. ročno orodje za barvila, zdravila, razstreliva barvílo a angléški króžni pletílnik -ega -ega -a m tekst. anilínska smôla -e -e ž kem. teh. duromer, ki pletilnik s trdno vstavljenimi bodičastimi angléško rdéče dehida, uporablja se kot lepilo, npr. za vezanje s -ega -ega kem. teh. pigment na laminatov iglami na krožečem valju nastane s polikondenzacijo anilina in formal- angléško stêklo anilínska tóčka -e -e ž kem. teh. najnižja tem- -ega -a s kem. teh. Ü flíntno stêklo peratura, pri kateri se zmes enakih prostornin podlagi železovega(III) oksida snutkovina -ega -a s kem. barvilo Sp: na podlagi anilina anilínska bárva anglezít -a m met. rombični svinčev sulfat, PRIM.: katránsko barvílo PbSO 4 , mineral v oksidiranih svinčevih rudah anilínsko ólje -ega -a s kem. teh. surovi anilin, anglosáška tipográfska enôta -e -e -e ž graf. frakcija pri destilaciji premogovega katrana bombažna hlačevina kot imitacija usnjene merilo za delež cikloalkanov v bencinu tekst. irhovine Sp: moleskín (2) 2. težka, gosta anilínsko barvílo angléško úsnje -ega -a s 1. tekst. močna, gladka anilina in bencina loči na dve fazi in je zato merska enota za velikost tiskarskih črk v anglo- saškem tipografskem merskem sistemu animalizíranje -a s tekst. kemična obdelava anglosáške mére nebeljakovinskih vlaken, da se dajo barvati z -ih mér ž mn. mere zunaj barvili za naravna beljakovinska vlakna mednarodnega sistema enot, ki temeljijo na čevlju, funtu in sekundi anión -a m kem. ion z negativnim nabojem, ki angórska vôlna -e -e ž tekst. ima presežek enega ali več elektronov fina, mehka dlaka angorskega kunca, tekstilna surovina aniónska praznína -e -e ž kem. napaka ángstrem -a in ångström -a [óngstrem] m v kristalni mreži, nezaseden prostor na dolžinska merska enota zunaj mednarodnega anionskem mestu v ionskem kristalu, pojavlja sistema enot, 10–10 m, simbol Å se v paru s kationsko praznino 50 anódni tók aniónski izmenjálec -ega -lca m kem. anódna kovína ionski -e -e ž met. surova kovina, ki izmenjalec, ki izmenjuje anione PRIM.: iónska je anoda pri elektrolizni rafinaciji, npr. anodni izmenjáva baker aniónski tenzíd -ega -a m kem. anódna oksidácija površinsko -e -e ž kem. elektrokemijska aktivna snov, npr. mila, alkilarilsulfonati, pri oksidacija, ki poteka na anodi, npr. pri anodizi-kateri učinkuje anionski del spojine s svojim ranju, eloksiranju hidrofobnim delom in hidrofilnimi skupinami anódna reákcija -e -e ž kem. delna reakcija na –COO – , –SO – 2 , uporablja se za detergente, anodi, povezana s sproščanjem elektronov, npr. pralna sredstva, tekstilna pomožna sredstva Cu → Cu 2+ + 2e – S: aniónsko aktívna snôv anódna zaščíta -e -e ž kem. teh., met. postopek za aniónsko aktívna snôv -- -e snoví ž kem. povr-pasiviranje jekla z zaščitnim električnim toko-šinsko aktivna snov, npr. mila, alkilarilsulfonati, krogom, v katerem je jekleni predmet anoda pri kateri učinkuje anionski del spojine s svojim PRIM.: katódna zaščíta, protikorozíjska zaščíta hidrofobnim delom in hidrofilnimi skupinami anódni blók –COO – , –SO – -ega -a m met. blok ogljika, ki 2 , uporablja se za detergente, se pri elektroliznem pridobivanju aluminija pralna sredstva, tekstilna pomožna sredstva uporablja kot predpečena anoda S: aniónski tenzíd anizotrópnost anódni glén -ega -a m kem. teh. Ü -i ž fiz. anódni múlj lastnost fizikalne količine, ki se pripiše snovi in je njena anódni inhibítor -ega -ja m kem. korozijski vrednost odvisna od smeri, navadno se opiše s inhibitor, ki pri galvanski koroziji upočasni annabergít -a m met. povzroči nastanek tankega oksidnega filma na mineral v nikljevih PRIM.: površini kovine katódni inhibítor a rudah, nikljev arzenat s kristalno vodo, tenzorjem, npr. dvolomnost reakcije na mestih, ki delujejo kot anoda, in Ni3(AsO4)2·8H2O anódni múlj -ega -a m kem. teh. snovi v anodi, nosilce pozitivnega naboja v medij z nižjo kovine pri elektrolizni rafinaciji bakra, temveč kot drobnozrnata usedlina odpadajo z anode in anóda -e ž 1. elektr. ki se pri elektrolizi ne raztapljajo, npr. žlahtne elektroda, ki lahko oddaja naboja iz njega se nabirajo na dnu elektrolizne celice Sp: anódni prevodnostjo ali sprejema nosilce negativnega 2. glén, anódno bláto PRIM.: galvánski múlj S: pózitivna elektróda (1) kem. elektroda v elektrolizni celici, na kateri poteka oksidacija S: pózitivna elektróda (2) anódni ostánek -ega -nka m met. del anode, ki 3. kem. elektroda v galvanskem členu, na kateri ostane neporabljena pri elektroliznem pridobi-poteka oksidacija S: négativna elektróda (3) vanju aluminija Sp: anódni štŕcelj anóda elektrónke -e -- ž elektr. elektroda za anódni pojàv -ega -áva m kem., met. zmanjšanje sprejemanje elektronov, ki jih oddaja katoda energijskega izkoristka pri elektroliznem pri-elektronke dobivanju aluminija zaradi delnega nastanka anóda za galvanizácijo plinske plasti na anodi, ki poveča električni -e -- -- ž kem. teh. upor elektrolizne celice navadno plošča iz kovine, npr. niklja, bakra, ki se pri galvanizaciji nanaša na predmet anódni prôstor -ega prostóra m kem. z anodizíranje diafragmo ločen prostor v elektrolizni celici, v -a s kem. teh., met. postopek za povr-katerem je anoda šinsko olepšanje in/ali zaščito kovine z anodno anódni štŕcelj oksidacijo -ega -clja m met. Ü anódni ostánek anódna bateríja -e -e ž elektr. anódni tók baterija za -ega -a m elektr. električni tok, ki teče enosmerno napajanje anode v elektronki skozi anodo, npr. v elektronki 51 anódni tokokróg anódni tokokróg -ega -a m elektr. anorgánska kislína električni -e -e ž kem. spojina v tokokrog, ki poleg anode vključuje še pripada- anorganski kemiji s kislinskimi lastnostmi joče uporovne, kapacitivne in/ali induktivne Sp: minerálna kislína elemente anorgánska protikorozíjska zaščíta -e anódni upòr -ega -ôra m elektr. električni upor v -e -e ž met. protikorozijska zaščita z anorgan-anodnem tokokrogu za omejevanje anodnega skimi prevlekami, npr. emajliranje, galvanske toka prevleke anódni žárki -ih -ov m mn. fiz. anorgánsko vlákno curek pozitivnih -ega -a s tekst. naravno ali ionov ob anodi v nekaterih razelektritvenih kemično vlakno organske sestave, navadno iz ceveh polimerov anódno dekapíranje sestavina strjenih metalurških žlinder s -ega -a met. elek-ansámbel anódno bláto -ega -a s kem. teh. Ü anortít -a m anódni múlj met. s kalcijem bogat plagioklaz, trolizno dekapiranje jeklene pločevine, pri -bla m fiz., mat. množica kopij sistema katerem teče tok skozi dekapirno lužnico proti z velikim številom prostostnih stopenj pločevini, ki je anoda anténa MÚSA -e -- ž (ang. MUSA – multiple-unit anódno pasivíranje steerable array) elektr. -ega -a s kem. teh. linearni niz enakih anten elektro-kemijsko pasiviranje kovine z anodno oksidaci- v obliki romba, katerih izhodi so kombinira- anódno razmáščanje -ega -a s elektro- antene v navpični simetrijski ravnini kem. teh. omogoča spreminjanje smernih lastnosti jo ni z nastavljivimi faznimi zakasnitvami, kar PRIM.: aktivíranje (1) lizno razmaščanje, pri katerem je predmet, ki se a razmašča, vezan v električnem tokokrogu kot anténa Yagi -e -- [jági] ž elektr. antena, ki seva anódno tlênje -ega -a s svetlenje med elementov elektr. element, reflektor in en ali več direktorskih Sp: Yagijeva anténa PRIM.: seválni anodo in temnim anodnim prostorom pri raze- anoda zlasti vzdolž svoje osi in jo sestavljajo napajani PRIM.: katódno razmáščanje lektritvi v plinu pri znižanem tlaku elektr. elemènt anténe anténska impedánca -e -e ž impedanca prostoru PRIM.: katolít anténska skupína -e -e ž elektr. skupina več anomalíja gravitácije anolít -a m kem. teh. elektrolit v anodnem antene na njenih vhodnih napajalnih priključkih -e -- ž fiz., geod. odsto- anten, ki omogoča sprejem različnih radiodi- panje gravitacijskega potenciala od vrednosti, fuzijskih kanalov ali zelo šibkih signalov, ki jih določene z geoidom posamična antena ne bi zmogla zadovoljivo anomalíja vôde -e -- ž kem. zaznati lastnost vode, da ima pri temperaturi 4 °C največjo gostoto anténski dovòd -ega -vóda m elektr. vod, ki ànomálni Hallov pojàv veže anteno z oddajnikom ali sprejemnikom -ega -ega -áva [hólov] m Sp: elektr. anténski prikljúčni vodník Hallov pojav v feromagnetikih, ki je posledica magnetizacije električnega prevodnika anténski ojačeválnik -ega -a m elektr. oja- anorgánska báza -e -e ž kem. čevalnik signalov, ki jih sprejme antena pred kovine in njihovi njihovim vstopom v sprejemno napravo hidroksidi, oksidi in karbonati ter amonijak, anténski prikljúčni vodník ki reagirajo s kislinami in tvorijo z njimi soli -ega -ega -a m alkálija, báza PRIM.: 2 , lúg (1) elektr. Ü anténski dovòd anorgánska kemíja -e -e ž anténski sistém področje kemije, -ega -a m elektr. antena skupaj z ki obravnava spojine elementov, razen spojin mehanskimi in električnimi sestavnimi deli, ki ogljika z vodikom in njihovih derivatov ji omogočajo pravilno delovanje 52 antimónov tríoksíd ántibaktêrijski cemènt -ega -ênta m grad. ántikatalizátor -ja m kem. snov, ki upočasni mešani portlandski cement, ki se mu pri mletju delovanje katalizatorja ali prepreči kemijsko dodajo antibakterijske snovi v taki koncentraci- reakcijo PRIM.: aktivátor (1), inhibítor (1), npr. plesni, uporablja se zlasti za malte ántiklór -a m kem. teh. sredstvo za odstranitev anticorodal ji, da preprečujejo nastanek mikroorganizmov, promótor -a [ántikorodál] m met. korozijsko ostankov aktivnega klora po beljenju papirja, odporna aluminijeva zlitina s silicijem, magne- tekstila, npr. kalijev ali natrijev hidrogensulfit, zijem in manganom natrijev disulfit, natrijev tiosulfat, vodikov ántidélec peroksid -lca m fiz. osnovni ali sestavljeni delec z zrcalnimi lastnostmi delca, s katerim pri ántikorozíjska zaščíta -e -e ž Ü protikorozíj-združitvi pride do anhilacije ska zaščíta ántidetonátor -ja m kem. teh. dodatek k ántimigracíjsko srédstvo -ega -a s tekst. motornemu bencinu, ki s povišanjem oktan- tekstilno pomožno sredstvo, ki se dodaja skega števila poveča odpornost proti klenkanju barvalnim kopelim, da se prepreči neželeno antifázna mêja potovanje barvil po impregnaciji -e -e ž met. meja antifaznih območij v kristalni mreži zlitine, pomembna antimón -a m kem. element iz dušikove skupine pri magnetnih in keramičnih materialih periodnega sistema, svetla krhka polkovina, antifázno obmóčje uporablja se v polprevodniški tehniki, zlitinah, -ega -a s met. območje zlitine, v katerem so njeni gradniki razvrščeni simbol Sb kot v prvotni mreži, npr. če atomi A zlitine antimonove(III) kisline Sp: antimonít (2) AB zasedajo mesta atomov B, pomembno pri v kristalni mreži na ravno nasprotnih mestih antimonát(III) -a(III) [trí] m kem. sol magnetnih materialih antimonát(V) a -a(V) [pét] m kem. sol antifêroeléktričnost -i ž pojav, analogen fiz. antimonove(V) kisline antiferomagnetizmu, vendar z nasprotnosmer- antimonít -a m 1. met. antimonov sulfid, no urejenostjo sosednjih električnih dipolov v Sb2S3, najpomembnejša antimonova ruda snovi Sp: antimónov sijájnik 2. kem. Ü antimonát(III) antifêroeléktrik antimónovo belílo -ega -a s -a kem. teh. m fiz. bel pigment snov, ki pod določenimi pogoji izraža lastnosti antifero- na podlagi čistega antimonovega trioksida električnosti antimónov péntasulfíd -ega -a m kem. antifêromagnétik -a m fiz. snov, za katero je antimonov(V) sulfid, Sb2S5, ki se uporablja za značilen antiferomagnetizem vulkanizacijo kavčuka antifêromagnetízem antimónov sijájnik -zma m fiz. lastnost -ega -a mmet. Ü antimonít (1) nekaterih snovi, sestavljenih iz dveh vrst antimónov svínec -ega -nca m met. zlitina elementarnih magnetnih dipolov, ki se pod svinca in antimona z 1–6 % Sb, ki se uporablja Curiejevo temperaturo v majhnih domenah za izdelovanje akumulatorskih plošč v prvi ravnini spontano uredijo v eno smer in antimónov tríkloríd v drugi ravnini v nasprotno smer, pri čemer -ega -a m kem. antimonov(III) klorid, SbCl je velikost elementarnih magnetnih dipolov 3 , ki se uporablja enaka v obeh ravninah kot tekstilna čimža, jedkalo antifríkcijska kovína antimónov tríoksíd -e -e ž stroj. zlitina, ki ima -ega -a m kem. majhen faktor trenja in se uporablja za drsne antimonov(III) oksid, Sb2O3, najpomemb-ležaje in vodila nejša antimonova spojina, bela trdna snov, ki 53 ántioksidánt se uporablja za retardante gorenja plastike, etanolu in etru, netopni v vodi, uporablja se za sredstvo za motnjenje stekla, keramike, v izdelavo barvil Sp: dífenilén ketón emajlih, kot pigment antrakinónsko barvílo -ega -a s kem. organsko ántioksidánt -a m kem. teh. dodatek v mazivih, redukcijsko barvilo na podlagi antrakinona gumi, sintetičnih vlaknih, živilih, kozmetičnih aparát -a m samostojna, navadno manjša sredstvih, ki preprečuje oksidacijo industrijsko izdelana naprava za opravljanje ántiprotón -a m fiz. antidelec protona tehničnega dela, sestavljena iz različnih v funk-antistátična apretúra cionalno celoto povezanih sestavin in priprav -e -e ž tekst. apretura, ki poveča prevodnost in zmanjša naelektritev aparátna spójka -e -e ž elektr. spojka, ki antistátična prepróga omogoča poljubno spajanje in ločevanje pri- -e -e ž tekst. preproga, ključne vrvice, priključnega kabla in električne ki ima na površini majhen električni naboj, da naprave ne privlači prahu aparátno stêklo -ega -a s steklo s kemičnimi antistátično vlákno -ega -a s tekst. kemično in fizikalnimi lastnostmi za izdelavo laboratorij- vlakno, ki ima že pri izdelavi vgrajen antistatik, skih naprav in aparatov uporablja se npr. za delovna oblačila v eksplo- apatít zijsko nevarnem okolju -a m kem. teh. kalcijev fosfat s primesjo a ántistátik zlasti fluoridnih in kloridnih ionov, surovina za -a m snov za preprečevanje ali pridobivanje fosfatnih gnojil, polifosfatov zmanjšanje naelektritve àperiódična komponênta -e -e ž fiz. kompo- antitórzijski kábel -ega -bla m elektr. kabel, ki nenta aperiodičnega pojava npr. s protismernim vitjem zmanjšuje svojo àperiódični pojàv torzijo zaradi mehanskih vplivov -ega -áva m pojav, ki se ántivibrátor ne ponavlja v pravilnih intervalih ali omogoči -ja m elektr. naprava za zmanjšanje prehod iz enega ustaljenega stanja v drugo brez nihanja električnih vodnikov nadzemnih vodov nihanja v prenosnem omrežju àperiódičnost -i ž lastnost, da se kaj ne antlerít -a m kem. rombični sulfat, smaragdno ponavlja v pravilnih intervalih zelen ali temnozelen bakrov mineral, bakrov apertúra lesá hidroksid-sulfat, Cu 3 (SO 4 )(OH) 4 , korozijski -e -- ž les. odprtina, razpoka ali produkt na bronastih kipih v urbanih okoljih, špranja v lesu kjer je v ozračju žveplov dioksid apertúrni kót -ega -a m fiz. največji kot glede antracén -a m kem. aromatski ogljikovodik s na optično os objektiva, pod katerim vstopajo tremi kondenziranimi benzenskimi obroči, goriščni žarki C6H4(CH)2C6H4, surovina za barvila in druge aplanát -a m fiz. lečje s korigiranima sferno organske spojine, organske polprevodnike aberacijo in komo antracénsko ólje -ega -a s kem. teh. frakcija, ki aplikácija -e ž tekst. našit, nalepljen ali vezen se dobi pri destilaciji premogovega katrana, okrasni ali označevalni vzorec na tekstilnem uporablja se za pridobivanje antracena izdelku antracít -a m rud. črni premog z najvišjo stopnjo aplikáta -e ž mat. tretja koordinata v prostor-pooglenitve in največjo kurilnostjo med skem kartezičnem koordinatnem sistemu, ki premogi meri predznačeno razdaljo katere koli točke od antrakinón -a m kem. 9,10-antracendion, ravnine, ki jo tvorita abscisna in ordinatna os, C6H4(CO)2C6H4, rumeni kristali, topni v navadno označena z z 54 APU aplikatívno raziskovánje apretírna kopél -ega -a s Ü -e -i ž tekst. kopel za apretiranje uporábno raziskovánje z raztopino, emulzijo ali disperzijo apretirnega aplikátna ós sredstva -e osí ž mat. tretja koordinatna os v kartezičnem koordinatnem sistemu apretírni préšpan -ega -a m tekst. gladka apnéna brózga stisnjena lepenka predpisanih mehanskih -e -e ž kem. teh. kalcijev lastnosti za glajenje tekstilij hidroksid, ki nastane iz kalcijevega karbida v mokrih razvijalnikih acetilena apretírni učínek -ega -nka m tekst. dosežena apnéna málta stopnja apretiranja, npr. vodoodbojnosti -e -e ž grad. malta za zidanje in ometavanje v pretežno suhih prostorih, pripra- apretírno srédstvo -ega -a s kem. teh. kemično vljena industrijsko ali na gradbišču iz homo- sredstvo za apretiranje, npr. maščoba, škrob, navadno v razmerju 1 : 3 ali 1 : 4 in toliko vode, apretúra -e ž 1. apretirno sredstvo, naneseno da se dobro obdeluje, sprime s podlago, z grad-na površino tekstilij, papirja, usnja, lesa za iz-genizirane mešanice hidriranega apna, peska, sintetična smola Sp: apretúrno srédstvo na zraku strdi boljšanje njihovih lastnosti, npr. apretura proti benimi elementi pri zidanju, ometavanju in se apnéni bélež -ega -a m grad. tekoča mešanica kem. teh. gorenju 2. kem. teh., stroj. Ü apretíranje (2) gašenega ali drugega apna z vodo za zidarsko apretúra proti gorênju -e -- -- ž beljenje, razkuževanje prostorov, redčenje malt apretura, ki zavira gorenje, npr. tekstilnih izdelkov in lepil S: apnéno mléko apnéni dušík apretúra proti inséktom -e -- -- ž tekst. -ega -a m kem. teh. mineralno gnojilo iz kalcijevega cianamida apretura, ki preprečuje poškodbe zaradi žuželk, PRIM.: kálcijev a cianamíd, minerálno gnojílo npr. moljev apnéni omèt apretúra proti mečkánju -e -- -- ž tekst. -ega -éta m grad. omet iz grobe in/ali fine apnene malte, ki se nanese v eni ali apretura, ki preprečuje mečkanje tekstilij pri več plasteh na notranje površine sten in stropov, uporabi in/ali vzdrževanju redkeje na zunanjo fasadno površino stavbe apretúra proti míkroorganízmom -e -- -- ž apnéno mléko -ega -a tekst. s grad. apretura za povečanje odpornosti proti tekoča mešanica gašenega ali drugega apna z vodo za zidarsko mikroorganizmom, plesnenju beljenje, razkuževanje prostorov, redčenje malt apretúra proti nèčistôčam -e -- -- ž tekst. in lepil S: apnéni bélež apretura, ki zmanjšuje umazanje ápno -a s grad., kem. teh. nečist kalcijev oksid, pri- apretúrno srédstvo -ega -a s kem. teh. Ü dobljen z žganjem apnenca Sp: žgáno ápno, žívo apretírno srédstvo ápno PRIM.: kálcijev hidroksíd aproksimácija -e ž mat. matematični apogêj -a m astr. točka v geocentričnem sistemu, izraz, katerega natančnost ustreza namenu v kateri se Luna ali kako drugo nebesno telo PRIM.: priblížek najbolj oddalji od Zemlje PRIM.: perigêj aproksimatívnost -i ž dovolj velika natanč-apokromát -a m fiz. lečje z majhno sferno nost za določen namen S: priblížnost aberacijo in izničeno barvno aberacijo pri treh ápsida različnih valovnih dolžinah -e ž grad. polkrožen, s polovično kupolo obokan prostor, ki zaključuje glavno ladjo, lahko apretíranje -a s kem. teh., stroj. končno plemeni-tudi stranske ladje, navadno v romanski cerkvi tenje tekstilij, papirja, usnja, lesa z mehansko APU obdelavo ali obdelavo s kemičnimi sredstvi -- [apeú] ž (ang. auxiliary power unit) Sp: apretúra (2) krat. stroj. Ü pomóžna pogônska enôta 55 APV APV APV-ja in -- [apevé apevêja] m krat. elektr. Ü kravjega mleka, uporablja se v medicini, kot avtomátski ponôvni vklòp dodatek zobnim pastam, simbol Arg AQL -- [akuèl] ž (ang. accepted quality level) krat. Ü árgon -a m kem. element iz skupine žlahtnih sprejemljíva ráven kakôvosti plinov, sestavina zraka, uporablja se kot zaščitni ár plin, npr. pri plazemskem varjenju, simbol Ar -a m merska enota za ploščino zunaj medna- rodnega sistema enot, simbol a, 1 a = 100 m2 árgonska matríca -e -e ž kem. matrica, v kateri AR je kot inertna snov uporabljen argon AR-a in -- [aèr aêra] m krat. tekst. Ü aramídno vlákno árgonski láser -ega -ja m fiz. plinski laser, v arábska števílka katerem je aktivno sredstvo argon in se uporablja -e -e ž najpogosteje upora- kot vir zelene monokromatske svetlobe bljan simbol za predstavitev števk desetiškega sistema: 0, 1, 2, 3, .... 9 PRIM.: rímska števílka argumènt -ênta m mat. neodvisna spremenljiv-arábski gúmi ka funkcije -ega -ja m kem. Ü gúmiarábikum aramíd argumènt kompléksnega števíla -ênta -a m kem. aromatski polimer, v katerem -- -- m mat. kot med realno osjo in vektorjem, ki so benzenski obroči med seboj povezani s predstavlja kompleksno število peptidnimi vezmi, mehansko in toplotno zelo obstojen Arhimédova spirála -e -e ž mat. spirala, ki aramidimídno vlákno -ega -a s tekst. nastane, če se točka iz središča enakomerno negorlji- vo, do okoli 400 °C obstojno tekstilno vlakno iz giblje po žarku, ki se hkrati enakomerno vrti poliamidimida okoli središča S: poliamidimídno vlákno a aramídno vlákno Arhimédov izrèk -ega -éka m fiz. Ü -ega -a s tekst. Arhimédov visokozmoglji-zákon vo vlakno iz polimeriziranih aromatskih spojin S: aromátsko poliamídno vlákno K: AR Arhimédovo števílo -ega -a s fiz. značilno arén -a m kem. število, ki se uporablja pri konvekciji tekočin, aromatski ogljikovodik, npr. benzen, naftalen, antracen količnik gravitacijske sile in viskozne sile upora areométer -tra m priprava za merjenje kem. v tekočini, simbol Ar gostote tekočin iz spodaj obtežene cevke z Arhimédov princíp -ega -a m fiz. Ü merilno lestvico, ki se pri merjenju bolj ali manj Arhimédov zákon pogrezne v tekočino Arhimédov stávek -ega -vka m fiz. Ü aretíranje -a s Arhimédov zákon zaustavljanje in zavarovanje gibljivega dela naprave, stroja v določenem Arhimédov viják -ega -a m stroj. dvižna naprava položaju s ploščato navojnico v nagnjenem odprtem ali argentít -a m met. temnosiv kubični mineral, zaprtem žlebu, primerna tudi za transport zelo svinčeve rude, iz katerih se pridobiva srebro Arhimédov zákon -ega zakóna m fiz. zakon, Sp: srêbrov sijájnik po katerem na telo, potopljeno v tekočino, srebrov sulfid, Ag2S, ki spremlja sulfidne viskoznih in sipkih materialov argentometríja -e ž kem. starejša volumetrična deluje statični vzgon, ki je po smeri nasproten, metoda, ki temelji na obarjalni reakciji med po velikosti pa enak teži izpodrinjene tekočine srebrovimi in kloridnimi ioni, pri kateri nastane Sp: Arhimédov izrèk, Arhimédov princíp, netopen srebrov klorid Arhimédov stávek PRIM.: hidrostátični vzgòn arginín -a m kem. arhitektúra esencialna aminokislina, -e ž 1. veda, tudi umetnost na gradnik v vseh beljakovinah, npr. v kazeinu področju oblikovanja predmetov, projektiranja 56 armatúrni kòš stavb, načrtovanja prostora 2. sestav, struktura árkus sínus -- -a m mat. funkciji sinus na tehničnega sistema intervalu [–π/2, π/2] inverzna funkcija, simbol arhitektúrna akústika arcsin -e -e ž področje akustike, ki obravnava kakovost zvoka znotraj árkus tángens -- -a m mat. funkciji tangens na stavbe, kar vključuje razumljivost govora, intervalu [–π/2, π/2] inverzna funkcija, simbol zasebnost govora in kakovost glasbe arctan arhivólt -a m grad. bogato okrašen in profiliran armatúra -e ž 1. grad. material z večjo natezno polkrožni zidni lok iz stare rimske arhitekture trdnostjo za ojačitev konstrukcije iz materi-na stavbah in gradbenih inženirskih objektih, alov z majhno natezno trdnostjo 2. elementi npr. mostovih, akvaduktih, slavolokih za mehansko zaščito občutljivih delov naprav arena s prosto vezjo neposredno na aromat- povečanje trdnosti, npr. polimernih materi-alov, stekla 4. elektr. del izolatorja, s katerim se skem obroču, npr. fenil, –C aríl in strojev 3. del kompozitov za ojačitev, -a m kem. enovalentna funkcionalna skupina 6 5 10 7 H , naftil, –C H ta pritrdi na podpore, električni vodnik, kos aritmétična enôta -e -e ž mat. element opreme ali drug izolator kolobarja, ki vsak element pri množenju preslika sam vase armatúra za betón -e -- -- ž grad. jeklene palice, žice, vrvi ali vlakna iz drugih materialov, s aritmétična progresíja -e -e ž mat. Ü aritmé- katerimi se okrepi betonska konstrukcija tično zaporédje armatúrna kljúka -e -e ž grad. konec je definirano kot vsota končno mnogo števil, 1800 tako, da s svojo obliko zagotavlja potrebno S: deljena s številom vseh sumandov aritmétična sredína -e -e ž mat. povprečje, ki armaturne palice, navadno upognjen za 900 ali aritmétič- sidranje armature v gradbenem elementu a no povpréčje aritmétični račún -ega -a m račun z jeklenih palic, položenih v dveh med seboj mat. armatúrna mréža -e -e ž grad. armatura iz uporabo osnovnih aritmetičnih operacij pravokotnih smereh in na križanjih točkovno aritmétično povpréčje -ega -a s mat. varjenih, ki se uporablja za armiranje ploskovne povprečje, ki je definirano kot vsota končno konstrukcije mnogo števil, deljena s številom vseh armatúrna plôšča -e -e ž elektr., stroj. Ü sumandov S: aritmétična sredína instrumêntna plôšča aritmétično zaporédje -ega -a s mat. armatúrna žíca -e -e ž grad. mehka jeklena žica zaporedje števil, pri katerem se vsak naslednji za vezanje armature člen razlikuje od prejšnjega za aditivno armatúrni člének konstanto Sp: aritmétična progresíja -ega -nka m grad. del betonske konstrukcije, oblikovan in armiran aritmétika -e ž področje matematike, ki tako, da deluje kot točkovno ali linijsko ležišče, obravnava računanje s števili in abstraktno ki dopušča zasuke in s tem preprečuje prenos teorijo števil, ki tvorijo matematično strukturo upogibnega momenta z lastnostmi kolobarja glede na njeni osnovni armatúrni kòš operaciji seštevanja in množenja S: račúnstvo -ega kôša m grad. zvezane ali zvarjene armaturne palice iz betonskega jekla árkus kósinus -- -a m mat. funkciji kosinus na v obliki valjastega ali prizmatičnega koša, intervalu [0, π] inverzna funkcija, simbol arccos ki se vstavijo v opaž ali kalup betonskega árkus kótángens -- -a m mat. funkciji elementa, npr. armaturni koš za pilote, nosilce kotangens na intervalu [0, π] inverzna funkcija, Sp: prèdizdélana armatúra PRIM.: montážna simbol arccot armatúra (2) 57 armatúrni načŕt armatúrni načŕt -ega -a m grad. del projektne ali kalupe položi armatura natančno na s dokumentacije, v katerem so načrti, risbe in projektom predpisana mesta in nato vgradi seznami armature ali tudi posamezna risba z sveža betonska mešanica načrtom armature armíranobetónski menjálnik -ega -a m armatúrno vlákno -ega -a grad. s kem. teh. vlakno, prečni armiranobetonski nosilec, ki na navadno stekleno, ogljikovo, jekleno, za robu odprtine prenaša reakcijo prekinjenega armírana cév mu služita kot podpori grad. -e ceví ž 1. cev z vgrajeno armírano gradívo okrepitev v kompozitih glavnega nosilca na sosednja glavna nosilca, ki armaturo v steni 2. stroj. z opletom okrepljena -ega -a s Ü kompozít, se-gibka cev stávljeno gradívo armírana zemljína armírano stêklo -ega -a s steklo z vgrajeno -e -e ž grad. konstrukcija iz zemljine, jeklenih trakov ali trakov iz ogljikovih žično mrežo vlaken, povezanih s čelno steno, za podporne in aromatizácija -e ž kem. reakcija, pri kateri oporne zidove iz acikličnih ali alifatskih ogljikovodikov armírani betón nastanejo aromatski ogljikovodiki, tehnično -ega -a m grad. beton, okrepljen z armaturo pomembna za povečanje oktanskega števila Sp: želézobetón armírani cemêntni éstrih bencina PRIM.: ciklizácija -ega -ega -a m mrežo matskih spojin gorivu za povečanje oktanskega 2. grad. cementni estrih iz drobnozrnate kem. teh. števila 1. aromatizíranje -a s 1. kem. teh. grad. dodajanje aro- cementni estrih, ojačen z armaturno betonske mešanice, ki so ji primešana jeklena 2. spreminjanje cikloalkanov v a ali steklena vlakna aromatske ogljikovodike z dehidrogenacijo armírani kábel aromátska skupína -e -e ž kem. enovalentna -ega -bla m elektr. kabel z oklepom, ki ga ščiti pred mehanskimi in atomska skupina aromatskega ogljikovodika, kemičnimi poškodbami npr. fenil, C6H5– armírani omèt aromátski alkohól -ega -a m kem. alkohol s -ega -éta m grad. omet iz grobe ali fine malte, ki se nanese v dveh plasteh, pri hidroksiskupino na stranski verigi obroča, npr. čemer se po nanosu prvega v še svež omet benzil alkohol, C6H5–CH2OH vtisne ali pritrdi kovinska mreža ali mreža iz aromátski ogljikovodík -ega -a m kem. steklenih vlaken, ki se prekrije z drugo plastjo ciklični ogljikovodik z enim benzenskim vršinskim napetostim, napetostim zaradi vlage aromátski značáj -ega -a m kem. skupek in toplote ter mehanskim vplivom malte, da se poveča odpornost ometa proti po- obročem ali več benzenskimi obroči v molekuli lastnosti, značilnih za aromatske spojine, npr. armíranje -a s 1. grad. ojačenje gradbenega dolžina vezi med ogljikovimi atomi, nepričako- materialom z večjo trdnostjo, npr. ojačenje aromátsko poliamídno vlákno -ega -ega -a s betona z jeklenimi palicami, mrežami elementa, ki nima primerne trdnosti, z drugim vano majhna reaktivnost 2. tekst. visokozmogljivo vlakno iz polimeriziranih kem. teh., stroj. ojačenje izdelka iz kompozita, aromatskih spojin S: aramídno vlákno K: AR elastomera z vložkom nosilca trdnosti, npr. steklenih, ogljikovih, tekstilnih vlaken, jeklene Áronova vezáva -e -e ž elektr. vezava dveh žice 3. stroj. opremljanje občutljivih delov vatmetrov za merjenje delovne moči trifaznega naprav, strojev z mehansko, oklepno zaščito bremena brez povratnega vodnika armíranobetónska déla artéški vodnják -ih dél s mn. grad. -ega -a m grad. vodnjak, pri gradbena dela, s katerimi se izdela in v opaže katerem pride voda iz vodonosne plasti, ki je 58 àsimétrična célica med neprepustnima plastema, na površino arzénov tríoksíd -ega -a m kem. bel prah ali skozi vrtino brez črpanja steklasta snov brez vonja, As4O6, močen strup arzén Sp: arzénik -a m kem. element iz dušikove skupine pe-riodnega sistema, krhka polkovina, uporablja arzín -a m kem. arzenov hidrid, AsH3, zelo strupen trdote, kot galijev arzenid v svetlečih diodah, ASC ASC-ja in -- [aescé aescêja] m (ang. anti slip simbol As se v zlitinah s svincem, bakrom za povečanje plin, ki se uporablja za dopiranje z arzenom control) krat. stroj. Ü protizdŕsno krmílje (1) arzenát -a m kem. sol arzenove kisline ASCII ASCII-ja in -- [áscii] m (ang. American arzenát(lll) -a(III) [trí] m kem. sol arzenove(III) Standard Code for Information Interchange) krat. Ü kisline Sp: arzenít amêriški stándardni kód za izmenjávo infor-arzenát(V) mácij -a(V) [pét] m kem. sol arzenove(V) kisline asfált -a m 1. grad., kem. teh. lepljiva, črna, zelo arzeníd -a m kem. binarna spojina arzena s viskozna tekoča ali poltrdna zemeljska smola, arzénik naravnih nahajališč, pridobljena iz premogov in -a m kem. Ü arzénov tríoksíd kamnin kovino, npr. galijev arzenid, GaAs kompleksna zmes višjih ogljikovodikov iz S: bitúmen (1) 2. grad. mešanica bitumna arzenít -a m kem. Ü arzenát(III) in kamnitega agregata različne zrnavosti, npr. za arzénopirít prevleke cestišč, športnih igrišč -a m kem. monoklinski arzen-žele-zov sulfid, FeAsS, glavna arzenova ruda asfáltbetón -a m grad. Ü asfáltni betón arzénov báker -ega -kra m met. baker z asfaltíranje -a s grad. polaganje asfaltnih mešanic a dodatkom arzena za povečanje trdote s finišerjem ali ročno in valjanje ali utrjevanje arzénovo zrcálo -ega -a s kem. črnorjava asfáltna báza -e -e ž grad. obrat za izdelavo prevleka s kovinskim sijajem, ki nastane na asfaltnih mešanic stenah segrete steklene cevi, skozi katero se vodi vodik, če ta vsebuje že samo sledove asfáltna plást -e plastí ž grad. plast iz asfaltne arzina, uporablja se kot dokaz za prisotnost mešanice, položena npr. kot zaključni, povozni arzena, npr. pri sumu na zastrupitev z arzenom sloj cestišča arzénov sulfíd asfáltna površína -ega -a m 1. kem. arzenov mo- -e -e ž grad. obloga tal ali barvni pigment 2. kem. arzenov(III) sulfid, mehansko odpornost in praviloma povsem As 2 S 3 , rumen prah, v naravi kot rumen avripi-zaprto strukturo, brez por Sp: asfáltbetón gment, ki se uporablja za goljenje kož, v piro-asfáltni lák -ega -a m tehniki, kot barvni pigment kem. teh. raztopina bitumna v organskem topilu za zaščitne premaze kovin arzénov trífluoríd -ega -a m kem. lahko tekoča ASIC brezbarvna tekočina, AsF prah, v naravi kot rdeč mineral realgar, ki se asfáltni betón -ega -a m grad. asfaltna mešanica, uporablja za goljenje kož, v pirotehniki, kot ki ima po pravilni vgradnji visoko trdnost, nosulfid, As drugih površin konstrukcij z asfaltno plastjo 4 S 4 , rdeča steklasta snov ali oranžen 3 ASIC-a in -- [ásik] m (ang. application specific , ki se na zraku kadi in se uporablja kot fluorirno sredstvo, kataliza- integrated circuit) krat. elektr. integrirano vezje, tor, za dopiranje z arzenom izdelano po posebnem naročilu za določeno arzénov tríkloríd uporabo -ega -a m kem. brezbarvna ali rumenkasta oljnata tekočina, AsCl àsimétrična célica -e -e ž elektr. celica, v kateri 3 , ki se na zraku kadi in se uporablja pri proizvodnji je impedanca za eno smer toka mnogo večja kot organskih arzenovih spojin za drugo 59 àsimétrična molékula àsimétrična molékula -e -e ž kem. molekula odičnih pojavov, npr. frekvence rotorja pri z asimetričnim ogljikovim atomom, ki nima asinhronskem elektromotorju in frekvence ele- ravnine simetrije in je zato v dveh kiralnih oblikah, ktroenergetskega omrežja na statorju elektro- àsimétrična spojína kadar hkrati poslana skupina signalov ne pride ž -e -e kem. spojina ali na cilj sočasno navadno optično aktivnih S: királna molékula motorja 3. elektr. pojav pri daljinskem vodenju, derivat benzena, ki nastane z zamenjavo treh nesimetrično razporejenih vodikovih atomov àsinhróno obratovánje -ega -a s 1. elektr. v benzenskem obroču, npr. na mestih 1, 2 in obratovanje stroja s frekvenco, različno 4, z drugimi atomi ali atomskimi skupinami, od nazivne frekvence, npr. asinhronskega npr. 1,2,4-trihidroksibenzen PRIM.: simétrična stroja 2. elektr. obratovanje asinhronskega àsimétrična svetílka ve nastane razlika med sinhronsko in dejansko -e -e ž svetilka z asime- vrtilno frekvenco spojína, vicinálna spojína elektro motorja, pri katerem zaradi obremenit- trično porazdelitvijo svetlobe 3. telekom. obratovanje digitalne komunikacije, pri katerem prenosna naprava àsimétrični elemènt vézja -ega -ênta sporoči začetek vsakega znaka posebej in -- m elektr. element vezja, katerega delovanje je časovno usklajevanje za prenos ni potrebno odvisno od polaritete električne napetosti ali àsinhróno obratovánje sinhrónskega smeri električnega toka generátorja -ega -a -- -- s elektr. izpad sinhron- àsimétrični žaromèt -ega -éta m avtomo- skega generatorja iz sinhronega teka z drugimi bilski žaromet, katerega zasenčene luči imajo generatorji zaradi motnje v elektroenergetskem asimetrično porazdelitev svetlobe, da osve- sistemu a tljujejo cestišče samo pred vozilom in desno àsinhrónska impedánca -e -e ž elektr. količnik od njega in s tem ne motijo voznika nasproti fazorja sinusne in simetrične napetosti, vozečega vozila dovedene asinhronskemu stroju, in fazorja àsimétričnost napétosti trífáznega napajalnega toka sistéma -i -- -- -- ž elektr. stanje trifaznega sistema, àsinhrónska reaktánca -e -e ž elektr. količnik v katerem vektorska vsota fazorjev vseh treh reaktivne komponente sinusne in simetrične efektivnih električnih napetosti ni enaka nič napetosti, dovedene asinhronskemu stroju, in àsimétričnost tokôv trífáznega sistéma -i fazorja napajalnega toka -- -- -- ž elektr. stanje trifaznega sistema, v katerem àsinhrónski alternátor -ega -ja m elektr. Ü vektorska vsota fazorjev vseh treh električnih àsinhrónski generátor tokov ni enaka nič àsinhrónski eléktromotór -ega -ja m asimptóta -e ž mat. krivulja, navadno premica, elektr. motor za pretvarjanje električne moči v ki se ji druga krivulja, npr. hiperbola, limitno mehansko delo, ki dela z znižano frekvenco od približuje omrežne frekvence asimptótična vrédnost -e -i ž mat. limitna àsinhrónski eléktromotór s kratkostíčno vrednost funkcije, ko argument raste čez vsako klétko -ega -ja -- -- -- m elektr. asinhronski elek-mejo tromotor z rotorskim navitjem v obliki kletke iz ásinhróna povezáva -e -e ž elektr. povezava palic, ki so na obeh straneh rotorja povezane s dveh elektroenergetskih sistemov, ki obratujeta kratkostičnima obročema pri med seboj neodvisnih frekvencah àsinhrónski eléktromotór z dŕsnimi àsinhronízem -zma m obróči 1. časovna neskla- -ega -ja -- -- -- m elektr. asinhronski elek-dnost dveh dogodkov, pojavov 2. elektr. stanje tromotor, ki ima na rotorju navadno trifazno neenakosti frekvenc dveh sklopljenih peri- navitje, priključeno na tri drsne obroče, po 60 asparagínska kislína katerih drsijo ščetke, na rotorsko navitje se s sta na statorju in rotorju priključena ustrezna ščetkami lahko priključijo zunanje naprave vira, vsak s svojo napetostjo in frekvenco, s Sp: àsinhrónski eléktromotór z navítim rótorjem čimer se krmilita hitrost vrtenja in cos φ àsinhrónski eléktromotór z dvójno àsinhrónski stròj z dvójno napájanim klétko státorjem -ega -ja -- -- -- m elektr. asinhronski ele- -ega strôja -- -- -- -- m elektr. asin-ktromotor, ki ima na rotorju dve kratkostični hronski stroj z dvema statorskima navitjema z kletki in se uporablja za zelo težke zagone različnim številom polovih parov in posebnim àsinhrónski eléktromotór z globôkimi rotorskim kratkostičnim električnim navitjem utóri àsinhrónski upòr -ega -ja -- -- -- m elektr. asinhronski elektro- -ega -ôra m elektr. količnik motor, ki ima na rotorju ozke in globoke utore, delovne komponente povprečne električne v katerih so ploščate palice kratkostične kletke napetosti naznačene frekvence, privzete kot àsinhrónski eléktromotór z navítim sinusne, simetrične in vsiljene kotvinemu rótorjem navitju stroja, ki se ne vrti v sinhronizmu, in elektr. -ega -ja -- -- -- m Ü àsinhrónski povprečne komponente električnega toka iste eléktromotór z dŕsnimi obróči frekvence àsinhrónski eléktromotór z zasénčenimi àsinhrónski zagòn -ega -ôna m elektr. zagon póli -ega -ja -- -- -- m elektr. enofazni asinhronski sinhronskega elektromotorja z vgrajeno kratko-elektromotor s kratkostično kletko in z izraže-stično kletko nimi poli na statorju, kjer je del pola ovit s krat-askarél -a m elektr. sintetični ognjevzdržni tekoči kostičnim obročem dielektrik, ki pri razpadu zaradi električnega àsinhrónski generátor -ega -ja m elektr. električni obloka razvija zlasti neeksplozivne plinske generator, ki deluje kot vir izmenične, navadno mešanice trifazne napetosti, pri čemer se vrti nekoliko a askorbínska kislína -e -e ž kem. organska hitreje, kot je takt frekvence napetosti na priključ-kislina, ki se pridobiva iz glukoze, pomembna nih sponkah Sp: àsinhrónski alternátor in nujna sestavina prehrane, npr. v šipku, kiviju, àsinhrónski kompenzátor -ega -ja m elektr. papriki kompenzator za asinhronske elektromotorje, ki asociácija -e ž kem. reverzibilno združevanje kompenzira induktivno jalovo moč molekul v večje skupke zaradi delovanja medmo-àsinhrónski kratkostíčni eléktromotór lekulskih sil, npr. vodikove vezi S: agregácija (1)-ega -ega -ja m elektr. asinhronski elektromotor s asociatívnost -i ž mat. lastnost aritme- kratkostično kletko na rotorju tične operacije, pri kateri je rezultat njene àsinhrónski momènt -ega -ênta m elektr. Ü večkratne zaporedne uporabe neodvisen àsinhrónski navòr od vrstnega reda združevanja operandov, àsinhrónski navòr npr. (a + b) + c = a + (b + c) -ega -ôra m elektr. navor, ki nastane med asinhronskim obratovanjem gene- asortimènt -ênta m množina, izbor, kolekcija ratorja Sp: àsinhrónski momènt blaga, izdelkov ali stvari, različnih po vrsti, àsinhrónski stròj velikosti in kakovosti Sp: sortimènt -ega strôja m elektr. enofazni ali večfazni električni stroj, katerega rotor se asparagín -a m kem. amid asparaginske kisline, vrti hitreje ali počasneje od takta, ki ga določa (NH2)OC–CH2CH(NH2)–COOH, sestavina frekvenca izmenične napetosti omrežja mnogih beljakovin àsinhrónski stròj z dvójnim napájanjem asparagínska kislína -e -e ž kem. aminokislina, -ega strôja -- -- -- m elektr. asinhronski stroj z HOOC–CH 2CH(NH2)–COOH, sestavina navitim rotorjem in drsnimi obroči, pri katerem mnogih beljakovin 61 aspiracíjski psihrométer aspiracíjski psihrométer -ega -tra m fiz. Ü ástrofotometríja -e ž področje fizike, ki psihrométer obravnava in pojasnjuje pojave v vesolju, ASR lastnosti, izvor in razvoj vesoljskih teles ASR-a in -- [aesèr aesêra] m (nem. Antischlupf-regelung) krat. stroj. Ü protizdŕsno krmílje (2) astrográf -a m astr. naprava za fotografiranje àstabíl neba -a m elektr. Ü àstabílni múltivibrátor àstabílni múltivibrátor astroída -e ž mat. hipocikloida, ki nastane, če -ega -ja m elektr. elek- je premer kotalečega se kroga enak četrtini tronsko preklopno vezje, multivibrator brez premera osnovnega kroga, v kartezičnih ko- stabilnega stanja Sp: àstabíl ordinatah podana z enačbo x 2/3 + y 2/3 = a 2/3 astát -a m kem. umetno dobljen element iz S: štíriósna hipocikloída skupine halogenov, močno radioaktiven, nima astrometríja -e ž področje astronomije, ki se tehničnega pomena, simbol At ukvarja z ugotavljanjem položaja nebesnih teles àstátični merílnik -ega -a m 1. fiz. merilnik s glede na nebesno sfero povečano občutljivostjo merjenja, pri katerem astronávtika -e ž veda o konstruiranju vesolj- je zmanjšana sila, ki vrača merilni element v skih plovil in poletih zunaj zemeljskega ozračja mirovno lego 2. elektr. instrument, neobčutljiv za zunanje homogeno magnetno polje astronómska enôta -e -e ž astr., fiz. merska asterízem -zma m 1. fiz. enota ob SI za dolžino, približno enaka pojav zvezdaste slike pri odboju ali prehodu svetlobe skozi nekatere povprečni razdalji med Soncem in Zemljo, z kristale, navadno oblasto brušene 2. fiz. definirano vrednostjo 149 597 870 700 m zvezdast a vzorec na rentgenskem posnetku 3. astr. skupina astronómska fotometríja -e -e ž področje zvezd, ki na nebu tvori razpoznaven lik radiometrije, ki obravnava merjenje gostote asteroíd -a m astr. energijskega toka, sprejetega od nebesnih manjše telo, ki kroži okoli Sonca asteroídni pás -ega pasú m pas med ni del spektra Marsom in Jupitrom, na razdalji med 2,1 in astr. pokrivajo infrardeči, vidni in bližnji ultravijolič- v prostoru med Marsom in Jupitrom objektov na več intervalih valovnih dolžin, ki Sp: planetoíd ki jo povzroča neenakomernost krivine leče -zma m fiz. optična aberacija, navidezna sprememba višine zvezde zaradi refrakcije ali zrcala glede na različne vpadne ravnine astronómska spektroskopíja -e -e ž fiz. spek- vstopnega žarka troskopija, ki obravnava sevanje iz vesoljskih ástrahan večina asteroidnih orbit sprememba smeri svetlobnega žarka pri astr. prehodu skozi Zemljino atmosfero 2. astigmatízem 3,5 astronomske enote od Sonca, v katerem je astronómska refrákcija -e -e ž 1. fiz. kodrastih 3–8 dni starih jagnjet iz pokrajine -a m 1. črno, sivo, rjavo krzno virov, npr. za določanje sestave, starosti, ak- tivnosti zvezd, hitrosti medzvezdnih oblakov, Astrahan v srednji Aziji 2. tekst. volnena tkanina, širjenja vesolja podobna temu krznu astronómski daljnoglèd -ega -éda m astr. dalj- ástrobárvanje -a s tekst. barvanje preje, ki nogled iz objektiva z dolgo in okularja s kratko po tkanju, pletenju ali iglanju daje neenako- goriščno razdaljo za opazovanje nebesnih teles merne barvne vzorce S: prostórsko bárvanje astronómski horizónt PRIM.: spektrálno bárvanje -ega -a m astr. prerez ástrofízika matematičnega horizonta in nebesne sfere -e ž področje fizike, ki s fizikalnimi metodami obravnava in pojasnjuje pojave v astronómski teodolít -ega -a m astr. Ü vesolju, lastnosti, izvor in razvoj vesoljskih teles áltázimut 62 atmosfêrski vplívi àtáktični kòpolimêr -ega -a m kem. atmosfêra kopolimer, -e ž 1. kem. plinsko okolje, v katerem v katerem je prostorska razporeditev substi- potekajo procesi, obdelovalni postopki, tuentov popolnoma naključna nad ravnino meritve, kemijske reakcije 2. merska enota polimerne verige in pod njo za tlak zunaj mednarodnega sistema enot, àtáktični polimêr simbol atm, 1 atm = 101 325 Pa Sp: fizikálna -ega -a m kem. polimer, v atmosfêra katerem so substituenti razporejeni popolnoma atmosfêra árgona naključno nad ravnino polimerne verige in -e -- ž zaščitna atmosfera, pod njo npr. pri obločnem varjenju, da se prepreči oksi-atenuácija dacija obdelovanca -e ž elektr., fiz. manjšanje električne, elektromagnetne, zvočne moči ali moči signala atmosfêrik -a m elektr. izolirani element atmos- curka S: slabljênje PRIM.: dušênje (4) atmosfêrska čŕta -e -e ž astr. absorpcijska atenuacíjski fáktor med točkama vzdolž vodnika signala ali smeri ferskega šuma -ega -ja m fiz. količnik črta v spektru nebesnega telesa, ki nastane izhodne in vhodne električne, elektromagnetne, pri prehodu svetlobe skozi zemeljsko PRIM.: dolžínski absorpcíjski koeficiènt kem. teh., met. atmosfêrska korozíja -e -e ž atenuátor zvočne moči ali moči signala S: fáktor slabljênja atmosfero -ja m elektr. vezje, gradnik, enota za korozija, ki jo povzročajo padavine zmanjševanje vrednosti električne veličine v določenem razmerju, brez spreminjanja atmosfêrska môtnja -e -e ž elektr. elektroma- atést tnih pojavov v atmosferi Ü -a m certifikát atmosfêrska prenapétost faznega kota gnetna motnja, ki nastane zaradi elektromagne- atestíranje -e -i ž elektr. Ü -a s certificíranje prehodna prenapetost v elektroenergetskem a atést ustréznosti -a -- m Ü certifikát o sklád-sistemu pri neposrednem ali posrednem udaru nosti strele ATF ATF-a in -- [ateèf ateêfa] m (ang. automatic atmosfêrska razelektrítev -e -tve ž elektr. transmission fluid) krat. stroj. Ü hidrávlični fluíd za razelektritev oblaka ali zemeljske površine v samodêjni menjálnik obliki bliska átlas1 -a m mat. zbirka preslikav, ki prekriva atmosfêrski napétostni udár -ega -ega -a m celotno mnogoterost elektr. napetostni val za preskuse, pri katerem átlas2 -a m tekst. njegovo čelo traja približno 1 ms in hrbet do tkanina v atlasovi vezavi z leske-tajočim se licem polovične temenske vrednosti 50 ms átlasova izpeljánka atmosfêrski pogóji -e -e ž tekst. -ih -ev m mn. pogoji, ki jih vezava, átlasova pletílska vezáva peratura, tlak, vlaga, sestav tekst. -e -e -e ž atmosfêrski šúm izpeljana iz temeljne atlasove vezave opredeljujejo atmosferski parametri, npr. tem-vezava v snutkovini s posebno položenimi -ega -a m elektr. radiofre-nitmi in videzom atlasove vezave kvenčni šum, ki ga povzročajo naravne električ-átlasova vezáva ne razelektritve v atmosferi -e -e ž tekst. ena od treh temeljnih tkalskih vezav, pri kateri se niti atmosfêrski tlák -ega -a m tlak, ki ga ustvarja osnove in votka prepletajo tako, da se vezne Zemljina atmosfera S: zráčni tlák točke ne dotikajo atmosfêrski vplívi -ih -ov m mn. ekol. snovi atmométer -tra m fiz. merilnik hitrosti izhlape- in procesi v zemeljskem ozračju, ki motijo ali vanja vode v ozračje PRIM.: evaporiméter poslabšujejo stanje in lastnosti okolja 63 atóm atóm -a m kem. atómska skupína najmanjši delec elementa, ki -e -e ž kem. skupina atomov lahko sodeluje v kemijskih reakcijah, sestavljen znotraj posamezne molekule kot del spojine, je iz pozitivno nabitega jedra in negativno npr. ion, substituentna skupina, radikal nabitih elektronov atómska spektroskopíja -e -e ž fiz., kem. atomizácija -e ž kem. teh. razprševanje tekočine spektroskopija, ki omogoča določanje vrst na zelo drobne kapljice in deležev atomov, ki sestavljajo vzorec, na atomizátor podlagi atomskih spektrov, metode se ločijo po -ja m kem. teh. naprava za razprše- načinu priprave plazme in določanja spektra, vanje tekočine, taline v zelo drobne kapljice npr. atomska absorpcijska spektroskopija, Sp: meglílnik atomska emisijska spektroskopija atómska absorpcíjska spektroskopíja -e atómska struktúra -e -e ž fiz., kem. kvantnome- -e -e ž kem. spektroskopija za določanje deležev hanski model zgradbe atoma elementov na podlagi absorpcije svetlobe določenih valovnih dolžin v uplinjenem vzorcu atómska teoríja -e -e ž fiz. teorija o atomski PRIM.: absorpcíjski spékter K: AAS zgradbi snovi atómska emisíjska spektroskopíja -e -e atómska toplôta -e -e ž fiz., kem. Ü mólska tativno določanje elementov na osnovi emisije atómska úra -e -e ž fiz. zelo natančna ura, svetlobe določenih valovnih dolžin, ki jo -e ž kem. spektroskopija za kvalitativno in kvanti- toplôtna kapacitéta a oddajajo vzbujeni atomi uplinjenega vzorca ob ki deluje na načelu optimizacije maserske resonance na atomih, ki praktično mirujejo v prehodu nazaj v osnovno stanje, uporablja se za maserskem resonatorju PRIM.: láser, máser elementno analizo trdnih, tekočih in plinastih atómska véz vzorcev S: óptična emisíjska spektroskopíja -e vezí ž kem. Ü kòvaléntna véz PRIM.: 2 emisíjski spékter (1) K: AES, OES atómski modél -ega -a m fiz., kem. model atómska emisíjska spektroskopíja z notranje zgradbe atoma induktívno sklópljeno plázmo -e -e -e -- atómski oblikôvni fáktor -ega -ega -ja m fiz.-- -- -- ž kem. atomska emisijska spektroskopija, oblikovni faktor, ki podaja vrednost sipalne ki vzbuja atome z argonsko plazmo, uporablja amplitude koherentnega sevanja rentgenskih se pri kemični analizi okolja, raziskavah kovin, žarkov, elektronov ali nevtronov iz izoliranega v farmacevtski industriji S: óptična emisíjska atoma ali iona Sp: atómski sipálni fáktor spektroskopíja z induktívno sklópljeno plázmo atómski reáktor K: ICP-AES, ICP-OES -ega -ja m fiz. Ü jêdrski reáktor atómska fízika -e -e ž atómski sipálni fáktor področje fizike, ki -ega -ega -ja m fiz. Ü obravnava atome in molekule kot elektronske atómski oblikôvni fáktor strukture PRIM.: jêdrska fízika atómski vodík -ega -a m kem. vodik v atómska mása -e -e ž kem. mirovna masa atoma atomskem stanju, ki je zelo reaktiven in nastane v osnovnem stanju, simbol ma, merska enota iz molekulskega vodika pri visokih temperatu- kilogram, kg PRIM.: rélativna atómska mása rah, npr. v električnem obloku kot zelo kratko- atómska másna konstánta živa oblika PRIM.: nascéntni vodík -e -e -e ž kem. 1/12 mase atoma ogljika-12, simbol mu, mu = atómski volúmen -ega -mna m kem. Ü atómska 27 1,660 539 60(50) · 10 kg prostornína atómska prostornína -e -e ž kem. količnik atómsko jêdro -ega -a s fiz., kem. pozitivno nabit atomske mase in gostote elementa Sp: atómski osrednji del atoma, sestavljen iz protonov in volúmen nevtronov, ki vsebuje večino njegove mase 64 avstémpering atómsko števílo -ega -a s fiz., kem. ávdion število -a m elektr. preprost analogni radijski protonov v atomskem jedru elementa, ki sprejemnik z eno elektronko določa njegovo mesto v periodnem sistemu aveníja -e ž široka mestna prometni-S: protónsko števílo Sp: vŕstno števílo ca, navadno z drevoredom, ki povezuje atómsko varjênje -ega -a s var. varjenje z pomembne dele mesta ali vodi do njih atomskim vodikom aviónika -e ž vsi elektronski sistemi za teleko-átrij -a m grad. tlorisno zaprt prostor, dvorišče munikacijo, navigacijo na letalu, vesoljskem brez strehe, ki ga tvori več kril stavbe ali več vozilu, satelitski postaji stavb aviónski bencín -ega -a m kem. teh. Ü letálski átrijska híša -e -e ž grad. stavba z velikim bencín odprtim centralnim prostorom, ki zagotavlja avivíranje -a s tekst. nanašanje na površino ali naravno zračenje in osvetlitev vseh prostorov, impregnacija tekstilij z emulzijo avivirnega povezanih z atrijem sredstva Auerjeva kovína -e -e [ávərjeva] ž met. piroforna avivírno srédstvo -ega -a s tekst. raztopina, zlitina cerija in železa disperzija, emulzija mil, olj, maščob, tekstilnih Auerjeva mréžica -e -e [ávərjeva] ž kem. teh. pomožnih sredstev, ki da tekstiliji mehkost, mrežica iz oksidov torija in cerija za plinsko gladkost, antistatičnost, zmanjša trenje, sprije-svetilko, ki v plamenu plina belo žari mljivost Augerjeva elektrónska spektroskopíja -e avksokróm -a m kem. Ü avksokrómna skupína [ožêjeva]-e -e ž kem. spektroskopija, pri kateri se avksokrómna skupína -e -e ž kem. atomska vzorec obseva z rentgensko svetlobo ali obstre-skupina v molekuli organskega barvila, ki ljuje s curkom elektronov in se meri intenziv- a spremeni nianso barvila in/ali njegovo sposob-nost Augerjevih elektronov, ki jih pri tem izseva nost vezanja na vlakno Sp: avksokróm vzorec, uporablja se za določanje elementne sestave površin zlasti v mikroelektroniki Avogádrova konstánta -e -e ž fiz., kem. naravna K: AES 1 konstanta, katere vrednost je po dogovoru Augerjev elektrón točno 6,022 1407 6 · 1023 mol−1 in množena -ega -a [ožêjev] m fiz. elektron, ki izleti iz vzorca zaradi Augerjevega z množino snovi poda število edink v snovi pojava PRIM.: Avogádrovo števílo Augerjev pojàv Avogádrovo števílo -ega -áva [ožêjev] m fiz. pojav pri -ega -a s fiz., kem. število prehodu atoma iz vzbujenega v osnovno stanje, edink v enem molu snovi PRIM.: Avogádrova da elektron iz zunanje orbitale sicer zasede konstánta izpraznjeno mesto na notranji orbitali, vendar Avogádrov zákon -ega zakóna m fiz., kem. se sproščena energija ne izseva kot rentgensko zakon, po katerem enake prostornine vseh sevanje, temveč se prenese kot kinetična energija plinov pri enakih pogojih vsebujejo enako na drug elektron, ki zato izleti iz atoma vzorca število molekul PRIM.: mólska prostornína ausferitizácija -e ž met. Ü bainítno pobóljšanje avrát -a m kem. anionski kompleks zlata, npr. lítine kalijev tetrakloroavrat(III), K[AuCl 4 ] ávdio- in vídeotéhnika -- -- -e ž področje avreóla -e ž fiz. sij okrog Lune, ki nastane zaradi analogne in/ali digitalne tehnike, ki omogoča sipanja Lunine svetlobe na kapljicah vlage S: haló snemanje, zapisovanje, obdelavo, prenos in avstémpering prikaz zvoka in gibljivih slik na televizijskem -a m met. Ü bainítno pobóljša-zaslonu ali zaslonu računalnika nje jêkla 65 avstenít avstenít -a m met. avtogéni mlín trdna raztopina ogljika in -ega -a m rud. mlin iz počasi se zlitinskih elementov v železu gama vrtečega bobna, v katerem so mlevna telesa avstenitizácija kosi in koščki materiala, ki udarjajo drug -e ž met. postopek, pri katerem ob drugega, se drgnejo med seboj in se tako se železova zlitina segreje na temperaturo, pri drobijo v manjše delce kateri nastane avstenitna mikrostruktura Sp: av-avtogéno kŕčenje stenítno žarjênje -ega -a s grad. krčenje betona avstenítna míkrostruktúra zaradi samoizsuševanja v porah cementnega -e -e ž met. mi- kamna, pri betonih visoke trdnosti znatno krostruktura iz kristalnih zrn avstenita Sp: av- večje kot pri betonih normalne trdnosti, zlasti stenítna struktúra zaradi nizkega vodo-cementnega razmerja avstenítna stôpnja -e -e ž met. stanje, pri betonov visoke trdnosti katerem je v mikrostrukturi jekla samo ali avtogéno rézanje -ega -a s met., stroj. Ü pretežno avstenit plaménsko rézanje avstenítna struktúra -e -e ž met. Ü avstenítna avtogéno varjênje -ega -a s var. Ü plaménsko míkrostruktúra varjênje avstenítna želézova lítina -e -e -e ž met. siva ávtokatalíza -e ž kem. pojav, pri katerem litina z grafitovimi luskami v osnovi iz avsteni- kemijsko reakcijo katalizira njen produkt tne mikrostrukture a korozijsko odporno avtoklávno vezívo -ega -a s grad. sestavljen avstenítno obmóčje -ega -a s met. gradbeni material s hidravličnimi lastnostmi, območje v ki se ob prisotnosti vode veže, utrdi in trajno faznem diagramu, v katerem je v ravnotežnih obdrži obliko, npr. apno in silicijev dioksid, razmerah avstenit obstojen apno in žlindra, apno in pucolan avstenítno žarjênje -ega -a s met. Ü avsteni-ávtokolimátor avstenítno jêklo avtokláv -a m kem. teh. -ega -a s met. tlačna posoda, navadno jeklo, ki ima za kemijske reakcije, ki potekajo pri zvišani pri temperaturi okolice po topilnem žarjenju temperaturi in zvišanem tlaku avstenitno mikrostrukturo, je nemagnetno in tizácija -ja m fiz. optična naprava za elektr. medsebojno poravnavanje kolimacijskih osi mi iz susceptorja ávtokompavndírani tokôvnik -ega -a m elektr. ávtodopíranje -a s dopiranje z nečistota-ávtodrezína tokovnik s pomožnim navitjem, zaporedno stroj. -e ž Ü motórna drezína vezanim s sekundarnim navitjem, namenjen ávtodvigálo -a s grad., stroj. Ü ávtožerjàv zlasti zmanjševanju fazne razlike med primarnim ávtoeléktrika in sekundarnim električnim tokom -e ž področje elektrotehnike, ki obravnava električno opremo vozil na motorni ávtokóner -ja m tekst. samodejni križni navijal-pogon nik za previjanje preje s predilniških in drugih ávtoelektrónika navitkov na križne navitke S: previjálni stròj -e ž področje elektrotehnike, ki obravnava elektronsko opremo motornih vozil avtokópser -ja m tekst. samodejni votkovni ávtofretíranje navijalnik za previjanje s poljubnega navitka na -a s 1. stroj. samodejno utrjeva- votkovni navitek nje notranjih plasti cevi strelnega orožja zaradi delovanja tlaka smodniških plinov 2. stroj. utrje- ávtokorelácija -e ž mat. korelacija funkcije vanje notranjih plasti strelnega orožja večjega s samo seboj v razmaknjenih intervalih, kalibra z delovanjem visokega tlaka vode ali uporablja se npr. za ugotavljanje periodičnih drugih tekočin komponent funkcije 66 ávtomešálnik ávtokorelacíjska fúnkcija -e -e ž mat. korelacij- regulácija frekvénce (2) 3. elektr. Ü samodêjna ska funkcija funkcije same s seboj, ki se pogosto regulácija frekvénce (1) tvori zato, da se ugotovi, ali je funkcijski potek v avtomátska telefónska centrála -e -e kasnejšem času koreliran s potekom v zgodnej--e ž telekom. telefonska centrala, ki samodejno z šem času, pomembno orodje za odkrivanje peri-avtomatom sprejema, komutira in oddaja tele-odičnega signala v prisotnosti šuma fonske klice ali samodejno povezuje kličoče s avtokóro -a m tekst. avtomatski rotorski klicanimi predilnik, ki nadzira kakovost preje, spaja avtomátski klíc -ega -a m telekom. Ü samodêjni pretrge, menja navitke in natika prazne cevke klíc avtomát -a m 1. elektr. naprava, stroj ali avtomátski odklópnik -ega -a m elektr. Ü sistem, ki samodejno deluje po določenem samodêjni odklópnik programu 2. met., stroj. avtomatiziran obdelovalni avtomátski odzívnik -ega -a m elektr. Ü stroj samodêjni odzívnik avtomátičnost -i ž lastnost vezja, naprave, avtomátski ponôvni vklòp -ega -ega stroja, da deluje brez vpliva človeka vklópa m elektr. avtomatski vklop stikala, ki S: samodêjnost povezuje okvarjeni del omrežja, po preteku avtomátika -e ž 1. področje tehnike, ki časa, predvidenega za prenehanje prehodnih obravnava avtomatsko krmiljenje, regulacijo okvar in ponoven vklop pod napetost 2. sestav naprav, ki zagotavlja avtomatsko K: APV delovanje avtomátski progôvni blók -ega -ega -a m avtomatizácija -e ž 1. uvajanje, uporablja-1. prom. sestav naprav na železniški progi, ki pred nje avtomatike, avtomatov Sp: avtomatizíra-prevozom in po prevozu vlaka postavlja, proži a nje 2. opremljanje naprav, strojev, postrojev ustrezne vozne signale 2. elektr. odsek železniške z avtomatskimi krmilnimi, regulacijskimi proge z avtomatskimi napravami za samodejno napravami Sp: avtomatizíranje 3. nadomeščanje krmiljenje in signalizacijo, ki jih aktivira vlak človeka z avtomati pri ravnanju s tehničnimi med vožnjo sistemi Sp: avtomatizíranje avtomátski telefónski aparát -ega -ega avtomatizíranje -a s Ü avtomatizácija (1, 2, 3)-a m telekom. telefonski aparat z napajanjem iz jeklo za cementiranje in poboljšanje z dodatki izbiranje klicne številke brez posredovanja telefonista žvepla, fosforja, telurja in selena za strojno avtomátno jêklo centralne baterije, ki omogoča neposredno -ega -a s met. konstrukcijsko obdelavo z velikimi hitrostmi odrezovanja avtomátsko spenjálo -ega -a s naprava za avtomátska nôčna zvéza avtomatsko spenjanje delov, sestavin, mehaniz- -e -e -e ž telekom. mov, naprav, npr. vagonov telefonska zveza, ki se po določenem številu neodgovorjenih klicev vzpostavi samodejno avtomátsko stikálo -ega -a s elektr. stikalo s PRIM.: preusmerítev klíca samodejnim proženjem avtomátska regulácija frekvénce -e -e -- ž ávtomešálnik -a m grad. gradbeni stroj na 1. elektr. regulacija frekvence v elektroenerget- podvozju tovornjaka z vrtljivim bobnom s skem sistemu, npr. v Evropi pri vrednosti 50 prostornino 4–10 m3, ki ga obrača pogonski Hz Sp: samodêjna regulácija frekvénce (3) motor tovornjaka in ima v notranjosti lopatice K: AFC 2. stroj. regulacija vrtilne hitrosti za mešanje in praznjenje bobna, uporablja se za mehanizma, stroja, npr. pogonske gredi, transport svežega betona po cesti od betonarne gonilnika, motorja, turbine S: samodêjna do gradbišča Sp: hrúška 67 avtomobíl avtomobíl -a m cestno ali terensko vozilo, sklopke, diferenciala, zavornega sistema večinoma gnano z motorjem z notranjim PRIM.: hipoídno ólje, motórno ólje zgorevanjem, tudi z elektromotorjem ali s ávtooksidácija -e ž kem. spontana, avtokatalitič-hibridnim pogonom na oksidacija s kisikom iz zraka in pod vplivom avtomobílska dvigálka -e -e ž stroj. ročno toplote, svetlobe, kovinskih oksidov, npr. sušenje dvigalo z mehanskim ali hidravličnim prenosni- firneža, staranje maziv, žarkost maščob a kom v kompletu orodja za terenska popravila, ávtopilót -a m naprava za samodejno krmarje-npr. za zamenjavo pnevmatik PRIM.: avtomobíl-nje vozil, plovil, letal sko dvigálo ávtoregresíjski modél -ega -a m mat. model avtomobílska izohróna -e -e ž prom. črta za napovedovanje časovne vrste spremenljivke na zemljevidu, ki veže kraje, dosegljive z avto-z linearno kombinacijo že obstoječih vrednosti mobilom iz določenega izhodišča v enakem take spremenljivke, dobljenih z regresijsko času analizo Sp: modél AR avtomobílska pločevína -e -e ž met. navadno ávtoregresíjski modél z drséčim jeklena hladno valjana pločevina, tudi alumini-povpréč jem -ega -a -- -- -- m mat. Ü dinámični jasta pločevina za avtomobilske karoserije ávtoregresíjski modél avtomobílski alternátor -ega -ja m elektr. ávtoregulacíjski koeficiènt breména -ega generator izmeničnega toka za napajanje avto--ênta -- m elektr. odvod statične karakteristike mobilske električne opreme bremena po napetosti avtomobílski katalizátor -ega -ja m stroj. ávtosinhronizácija -e ž elektr. proces sinhroni-katalizator za oksidacijo škodljivih izpušnih zacije neobremenjenega in nevzbujenega sin- plinov, ki nastajajo v motorjih z notranjim zgo- hronskega generatorja, ki se prične vzbujati šele revanjem, sestavljen iz velikega števila majhnih po priključitvi v električno omrežje po dosegu kovinskih ali keramičnih elementov, prekritih približno 80 % nazivne hitrosti s tanko plastjo plemenitih kovin, in vgrajen v ávtostabílnost izpušni sistem -i ž lastnost letala, da v letu ohranja stabilen položaj zaradi svoje zgradbe, avtomobílski zaganjálnik -ega -a m ele- oblike ali vgrajenih samodejnih krmilnih naprav ktromotorni, hidravlični ali pnevmatični ávtostòp zaganjalnik z mehanizmom za zagon motorja -ópa m elektr., stroj. avtomatična zavorna z notranjim zgorevanjem za pogon vozila ali naprava na lokomotivi, ki z daljinskim delo- mobilnega stroja vanjem samodejno zaustavi vlak pred zaprtim avtomobílsko dvigálo signalom ali če lokomotiva ostane brez nadzora -ega -a s stroj. dvigalo strojevodje za dviganje avtomobilov pri vzdrževanju avtotipíja PRIM.: avtomobílska dvigálka -e ž 1. graf. tiskanje v tehniki knjigoti- avtomobílsko koló ska z rastrskim klišejem, ki je navadno jedkana -ega -ésa s stroj. kolo, sesta- cinkova tiskovna forma 2. graf. kliše, navadno vljeno iz platišča in avtomobilske pnevmatike, jedkana cinkova tiskovna forma ki zagotavlja elastično vzmetenje vozila in avtotipíjska reprodúkcija dober oprijem s cestiščem -e -e ž graf. rastrska avtomobílsko ólje reprodukcija, pri kateri so z deležem pokritosti -ega -a s kem. teh., stroj. površine slike z rastrskimi pikami določene olje za mazanje in za delovanje sestavin, tonske vrednosti reprodukcije enot, sistemov v avtomobilu, npr. motorja ávtotransformátor z notranjim zgorevanjem, menjalnika, hi- -ja m elektr. transformator, drostatičnega prenosnika, hidrodinamične pri katerem se nizkonapetostnemu navitju 68 ažúrno vézenje zaporedno priključi še visokonapetostni azínakridínsko barvílo -ega -a s kem. azinsko efektivno število navojev, ki je vsota nizko- in azínsko barvílo -ega -a s kem. bazično, kislo ali visokonapetostnega dela del navitja, da ima visokonapetostna stran barvilo, ki ima v molekuli vgrajen akridin asinhronske elektromotorje velikih moči m elektr. zaganjalnik z avtotransformatorjem za skupino v molekuli kot kromoforno skupino PRIM.: dísázobarvílo ávtožerjàv -áva m grad., stroj. žerjav na avtomo-azól ávtotransformátorski zaganjálnik -ega ázobarvílo -a s kem. organsko barvilo z azo--a direktno barvilo na podlagi fenazina bilskem podvozju z nagibno teleskopsko ročico -a m kem. heterociklična organska spojina s petčlenskim obročem, ki vsebuje enega ali več in mehanizmom za njeno vrtenje, navadno dušikovih atomov, npr. triazoli s tremi, tetrazoli z mehanskim ali hidravličnim pogonom s štirimi dušikovimi atomi z motorjem z notranjim zgorevanjem in z ázoóksispojína neposrednim ročnim ali daljinskim elektro- -e ž kem. spojina, ki vsebuje hidravličnim krmiljenjem Sp: ávtodvigálo azooksiskupino –NNO, npr. azooksibenzen PRIM.: pomóžni ávtožerjàv ázoskupína -e ž kem. dvovalentna funkcional-avtožír -a m stroj. Ü žirokópter na skupina iz dveh atomov dušika, med seboj azbéstcemènt vezanih z dvojno vezjo, –N=N– -ênta m grad. gradbeni material iz azbestnih vlaken, portlandskega cementa ázospojína -e ž kem. spojina, v kateri azo-in drobnega peska, ki je zaradi kancerogenih skupina povezuje dve atomski skupini, npr. lastnosti azbestnih vlaken prepovedan za azometan, CH3–N=N–CH3, azobenzen, uporabo C 6H5–N=N–C6H5 a azeotrópska destilácija azurít -e -e ž kem. postopek -a m met. temno moder bakrov mono-ločevanja dveh sestavin azeotropske zmesi z klinski mineral, bakrov hidroksid-karbonat, destilacijo ob dodatku tretje komponente, ki Cu3(CO3)2(OH)2, sestavina bakrovih oksidnih tvori z eno od obeh prvotnih komponent novo rud azeotropsko zmes ažúr -a m tekst. luknjičasta tkanina ali pletenina azeotrópska zmés -e zmesí ž kem. raztopina z vezeninastim videzom, pri kateri tvorijo dveh ali več tekočin, katerih sestava in s tem luknjice ponavljajoč se vzorec ali mrežast vrelišče se med vrenjem ne spreminjata okras ázimut načrtovanjem dela, dejanskim stanjem 2. osve- -a m 1. astr. kot med ravnino ževanje, npr. podatkov v zbirkah azíd ažuríranje -a m kem. sol dušikovodikove kisline, HN -a s 1. usklajevanje s časovnim 3 krajevnega meridiana in navpično ravnino, 3. tekst. izdelo-ki gre skozi opazovani objekt vanje ažura 2. geod. horizon-talni kot, merjen v smeri urnega kazalca med ažurírni aparát -ega -a m tekst. dodatna smerjo proti severu in smerjo proti izbrani naprava na krožnem pletilniku za izdelovanje točki ažura ázimutno števílo -ega -a s fiz. število v mul- ažurírni šiválnik -ega -a m tekst. šivalni stroj s tipolnem razvoju, npr. valovnih funkcij pri šilom in luknjalom, ki razriva niti v tekstiliji in kvantni mehaniki, ki določa celotno vrtilno jih poveže z vbodi količino kvantnega stanja ažúrno vézenje -ega -a s tekst. ročno ali strojno azín -a m kem. heterociklična spojina s šestčlen- luknjičasto vezenje, pri katerem se delajo skim obročem, z enim ali več dušikovimi atomi luknjice z močnim zategovanjem vezilne preje v obroču, npr. piridin in razmikanjem niti platna, na katero se veze 69 Baaderjeva preskúsna napráva B Baaderjeva preskúsna napráva -e -e -e upoštevanju porušitvene hipoteze po Bachu [báderjeva] ž kem., stroj. standardna naprava za pre- Sp: Bachov koeficiènt PRIM.: Húberjev korekcíj-skušanje staranja olja ski koeficiènt, Mohrov korekcíjski fáktor Baaderjev tést -ega -a [báderjev] m kem., stroj. Bachov poténčni zákon -ega -ega zakóna standardizirani test za ugotavljanje odpornosti [báhov] m fiz. Ü Bach-Schülejev poténčni zákon mazalnega olja proti staranju zaradi oksidacije z Bachov razmérnik -ega -a [báhov] m meh. količnik zračnim kisikom dovoljene natezne napetosti za trajno trdnost in Babbittova kovína -e -e [bêbitova] ž met. zlitina natezne trdnosti gradiva pri različnih vrstah obre- kositra in svinca, antimona in bakra za ležajne menitve, npr. statične, utripne, izmenične blazinice S: béla kovína Bach-Schülejev poténčni zákon -ega -ega Babcockov fáktor trênja -ega -ja -- zakóna [báh šílejev] m fiz. pravilo, ki opredeljuje [bêbkokov] m meh. faktor trenja za tok pare v približno zvezo med raztezkom in napetostjo ceveh Sp: Babcockov koeficiènt trênja v neelastičnem območju za različne kovine b Babcockov koeficiènt trênja Sp: Bachov poténčni zákon -ega -ênta --[bêbkokov] m meh. Ü Babcockov fáktor trênja báger -gra m grad., stroj. delovni stroj z izkopno Babcock-Wilcoxov párni kôtel žlico za zemeljska dela na kopnem ali pod vodo -ega -ega -tla [bêbkok vílkoksov] m stroj. vodoravni vodno- báger s kôrci -gra -- -- m stroj. Ü kôrčni báger cevni kotel velikih moči s poševnimi cevmi báger vedríčar -gra -ja m bager za zajemanje in enkratnim prehodom zgorevalnih plinov, vodne gošče z vedri S: báger z vêdri uporablja se zlasti v velikih parnih elektrarnah báger z grabílnikom -gra -- -- m grad., stroj. Bachova enáčba -e -e [báhova] ž meh. enačba za bager s pripravo, napravo za zajemanje sipkega računanje sestavljenih napetosti pri vzvoju in materiala, prijemanje kosovnega materiala upogibu Sp: grábežni báger, grabílni báger Bachova porušítvena hipotéza -e -e -e báger z rezálnim kolésom -gra -- -- -- m rud. [báhova] ž meh. hipoteza, predstavljena z bager s korčnim kolesom za dnevni kop empirično enačbo in ustreznimi koeficienti báger z vêdri za trdnostne izračune gradbenega elementa, -gra -- -- m bager za zajemanje nosilca, ki je hkrati obremenjen na upogib in vodne gošče z vedri S: báger vedríčar vzvoj PRIM.: Mohrova porušítvena hipotéza Baileyev móst -ega mostú [bêjlijev] m grad. hitro Bachov koeficiènt -ega -ênta [báhov] m meh. Ü sestavljiv jeklen montažni most za večkratno Bachov korekcíjski fáktor uporabo, tudi na različnih lokacijah, zgrajen iz Bachov korekcíjski fáktor modulnih paličnih nosilcev, ki nosijo montažne -ega -ega -ja kovinske modulno sestavljive dele vozišča [báhov] m meh. količnik sestavljene upogibno- bainít -vzvojne napetosti in čiste upogibne napetosti -a m met. metastabilna mikrostrukturna pri okroglem ali kolobarjastem prerezu ob sestavina, ki nastane pri toplotni obdelavi jekel 70 bakrénec s premeno avstenita v temperaturnem območju mehanizmu za spajanje bajoneta s puško, obli-pod 550 °C, ki se pojavlja med premeno avste- kovanim za aksialni pomik, zasuk in zaskok, nita v perlit in začetkom njegove premene v npr. zapiralo, zaklep, bajonetni vznožek sijalke martenzit S: bajonétna zvéza bainitizácija -e ž met. Ü bajonétni vznóžek bainítno pobóljšanje -ega -žka m elektr. vznožek jêkla žarnice za bajonetno zvezo bainítna lítina -e -e ž met. železova litina, bajonétno sklápljanje -ega -a s elektr., stroj. katere mikrostruktura vsebuje bainit sklapljanje pri povezavi dveh delov, npr. bainítno-martenzítna duktílna lítina žarnice in okova, bajoneta in objemke na -e -e puški, s premočrtnim pomikom enega dela v -e ž met. duktilna litina z dualno mikrostrukturo, drugega, z zasukom in vzmetnim zaskokom sestavljeno iz bainita in martenzita PRIM.: zaskóčna zvéza bainítno pobóljšana duktílna lítina -- -e bakelít® -a m kem. teh. blagovna znamka fenol--e -e ž met. duktilna litina, izdelana z bainitnim formaldehidne smole, npr. za ročaje kuhinjske poboljšanjem K: ADI posode, stikala bainítno pobóljšanje jêkla -ega -a -- s met. báker -kra m kem. prvi element bakrove skupine toplotna obdelava jekla, ki obsega avstenitizaci-periodnega sistema, zelo pomembna težka jo s hitrim ohlajanjem za izogibanje pretvorbe kovina rdečkaste barve, z veliko električno in v perlit in dodatnim vzdrževanjem temperature toplotno prevodnostjo, dobro preoblikovalno-jekla nad temperaturo martenzitne transfor-stjo, simbol Cu macije, pri kateri se avstenit pretvori v bainit báker OFHC Sp: avstémpering, bainitizácija PRIM.: bainítno -kra -- [oefhacé] m (ang. OFHC – b pobóljšanje lítine oxygen-free high-conductivity) met. Ü brezoksídni dôbro prevódni báker bainítno pobóljšanje lítine -ega -a -- s met. báker-silícij-alumínijeva zlítina toplotna obdelava železove litine, ki obsega -e -e ž avstenitizacijo s hitrim ohlajanjem in dodatno met. lahka livna, zmogljiva aluminijeva zlitina z vzdrževanje temperature litine nad tempera- masnim deležem silicija 8,3 % in bakra 2,8 %, turo martenzitne transformacije, pri kateri se ki ima pri 300 °C dobre mehanske lastnosti, avstenit pretvori v mikrostrukturo, sestavljeno npr. natezno trdnost, napetost tečenja, iz igličastega ferita in stabiliziranega avstenita z raztezek, in se lahko toplotno obdeluje mnogo raztopljenega ogljika Sp: ausferitizácija S: zlítina Al-Cu-Si PRIM.: bainítno pobóljšanje jêkla báker-vólframov kompozít -ega -a m met. bajonétna zvéza -e -e ž elektr., stroj. povezava kompozit iz delcev bakra in delcev volframa dveh elementov z mehanizmom, podobnim z masnim deležem volframa 50–90 %, ki ima mehanizmu za spajanje bajoneta s puško, obli- veliko toplotno in električno prevodnost, tem-kovanim za aksialni pomik, zasuk in zaskok, peraturno obstojnost, trdnost, odpornost proti npr. zapiralo, zaklep, bajonetni vznožek sijalke eroziji električnega obloka, uporablja se npr. v S: bajonétni spòj materialih za električne kontakte, elektrodah za bajonétni konéktor elektroerozijo -ega -ja m elektr. konektor za bajonetno sklapljanje bákla -e ž kem. teh. konec cevovoda, na katerem bajonétni okòv se kuri odpadni gorljivi plin Sp: plameníca -ega -ôva m elektr. okov za sijalko z bajonetnim vznožkom bakréna prevléka -e -e ž met. tanka plast bajonétni spòj bakra, nanesena pri postopku bakrenja -ega spôja m elektr., stroj. povezava dveh elementov z mehanizmom, podobnim bakrénec -nca m met. Ü bákrov kámen 71 bakreníca bakreníca -e ž rud. bákrov kámen rudniška voda, ki vsebuje -ega -mna m met. raztopina raztopljen halkantit bakrovega in železovega sulfida, vmesni bakrênje proizvod pri pridobivanju bakra Sp: bakrénec -a s kem. teh. galvansko nanašanje tanke plasti bakra na predmete pred nikljanjem, bákrov kŕšec -ega -šca m met. Ü halkopirít kromanjem bákrovo jêklo -ega -a s met. jeklo, legirano z bakréno-apnéna brózga -e -e ž kem. teh. bakrom, z masnim deležem bakra do 0,25 % pripravek iz modre galice in apna za škropljenje bákrovo števílo -ega -a s kem. merilo za proti rastlinskim boleznim in škodljivcem, stopnjo poškodbe celuloze po kislih obdelavah zlasti peronospori na vinski trti S: bordójska zaradi njene oksidacijske razgradnje brózga PRIM.: bákrov sulfát bákrov sijájnik -ega -a m met. Ü halkozín bakréno kládivo -ega -a s kladivo z bakrenim bákrov sulfát čelnim vložkom za občutljiva montažna dela -ega -a m kem. bakrov(II) sulfat pentahidrat, CuSO 4 ·5H 2 O, modri kristali za bakrotísk -a m graf. tehnika tiska s poglobljeni-galvansko bakrenje, zaščito rastlin, npr. vinske mi, navadno jedkanimi ali graviranimi tiskovni-trte pred škodljivci PRIM.: bakréno-apnéna mi elementi forme S: globôki tísk (1) brózga, bordójska brózga bákrova brónsa -e -e ž kem. teh. bronsa na baktericíd -a m kemična snov, ki uničuje vege-podlagi medi, ki ima zlatast sijaj S: zláta brónsa tativne oblike bakterij ali tudi spore bákrova gálica -e -e ž kem. teh. Ü módra gálica baktericídna sijálka -e -e ž elektr. sijalka, ki z bákrova medlíca -e -e ž met. Ü tenantít ultravijolično svetlobo uničuje mikroorganiz- b bákrova skupína me S: germicídna sijálka -e -e ž kem. prehodni bakteriolóško lúženje elementi enajste skupine periodnega sistema: -ega -a s met. izluže-vanje zlasti sulfidov težkih kovin, npr. bakra, kovine baker, srebro in zlato bákrova svetlíca iz zelo revnih rud, industrijskih odpadkov in -e -e ž met. Ü kovelín drugih materialov z bakterijami, ki oksidirajo bákrov cianíd -ega -a m kem. bakrova(I) sol dvovalentno železo, žveplo cianovodikove kisline, CuCN, bel kristaliničen bála -e ž velik sveženj, svitek ali zavoj blaga, prah, netopen v vodi, za galvansko bakrenje usnja, papirja, vlaken, celulozne vlaknine, bákrov hidroksíd -ega -a m kem. svetlo moder, pločevinskih odpadkov, steklene volne, sena, v vodi netopen prah, Cu(OH)2, ki se uporablja hmelja, navit, stisnjen in navadno povezan ali kot pigment ovit bákrov hidroksíd-karbonát -ega -a m kem. balansírni stròj -ega strôja m stroj. stroj za zelen prah, CuCO 3·Cu(OH)2, ki se uporablja dinamično uravnoteženje vrtljivih teles, za izdelavo bakrovih soli, pigmenta PRIM.: hi- npr. rotorjev, avtomobilskih koles, brusilnih droksíd-karbonát kolutov bákrov(II) oksíd -ega(II) -a [dvá] m kem. balást -a m 1. dodatno breme za stabilizacijo, spojina bakra s kisikom, CuO, črn prah, ki se delovanje, npr. ladij, balonov, letalnikov, dvigal, uporablja za razžvepljevanje nafte, kot katali- transportnih strojev 2. elektr. električni element, zator ki omejuje električni tok skozi fluorescenčno bákrov(I) oksíd sijalko -ega(I) -a [êna] m kem. spojina bakra s kisikom, Cu balíranje vláken 2 O, rjavo rdeč prah, ki se -a -- s tekst. stiskanje in uporablja za rdeče obarvanje stekla in emajla, v pakiranje vlaken v bale in njihovo vezanje, podvodnih premazih za ladje ovijanje 72 bár balírna stiskálnica -e -e ž stroj. bambusovína stiskalnica, -e ž les. bambusova steblovi-navadno hidravlična, za stiskanje v bale, npr. na, tanka za palice, debelejša za gradbeni les, odpadkov plastike pri recikliranju pohištvo, tudi surovina za celulozo balístična rakéta -e -e ž fiz. raketa brez poseb- banalizácija prométa -e -- ž prom. prehitevanje nega vodenja, ki se utiri v balistično tirnico na dvotirni progi brez ustavljanja predhodnega balístična tírnica vlaka -e -e ž fiz. del tirnice izstrelka, na katerem preneha pogonska sila in banánski vtìč -ega vtíča m elektr. Ü ênopólni na izstrelek delujeta le težnost in zračni upor vtìč balístični galvanométer -ega -tra m elektr. bandáža -e ž 1. stroj. obodni del, navadno galvanometer za merjenje električnega naboja obroč, npr. pri kolesih tirnih vozil, ščitni obroč na podlagi amplitude prvega nihaja tuljave lopatic parnih turbin 2. grad. jeklen obodni instrumenta z vrtljivo tuljavico plašč na valju gradbenega valjarja 3. elektr. trak balístični móžnar iz neprevodnega materiala z veliko natezno -ega -ja m kem. teh. naprava za določanje moči razstreliva trdnostjo za povijanje rotorskih glav električ- nega stroja, da se preprečijo radialni premiki balístika -e ž 1. področje tehnike, ki obravnava navitja gibanje izstrelkov 2. gibanje izstrelka med iz- balkónska plôšča -e -e ž navadno armira- motorja, snopa električnih vodnikov grad. trakom, npr. navitja transformatorja, elektro-strelitvijo in po njej bandažíranje -a s elektr. povijanje z izolacijskim nobetonska plošča z armaturo v zgornji natezni coni, praviloma konzolni podaljšek betonske bandážna tkanína -e -e ž tekst. tkanina za balón elastičnimi nitmi stroj. b stropne plošče ortopedske in higienske namene z vtkanimi -a m 1. letalnik, aerostat, napolnjen s plinom, manj gostim od zraka, brez pogona banderóla -e ž tekst. širok enobarven ali in krmilja, navadno s košaro za potnike 2. elektr. večbarven trak v ripsovi vezavi za obrobo neprodušno zaprta steklena posoda, v kateri so zastav, slavnostne pasove ali okras lahko tudi žarilne nitke, elektrode, npr. balon bánka -e ž sistematično urejena zbirka, npr. žarnice podatkov, bioloških materialov, dednine balón prêje -a -- m tekst. navidezna krivulja, ki bankét -a m grad. Ü bankína jo tvori preja na prstanskem predilniku na poti Bánkijeva enáčba -e -e ž med vodilom niti in tekačem, ki kroži po obodu stroj. enačba za ena-kotlačne parne turbine, ki obravnava odvisnost prstana okrog osi vretena izkoristka turbine od razmerja med obodno balónska pnevmátika -e -e ž stroj. široko-hitrostjo in hitrostjo curka pare v šobi profilna, nizkotlačna pnevmatika, navadno za Bánkijeva turbína terenska vozila, mobilne stroje -e -e ž stroj. enostavna vodna turbina s prečnim tokom za elektrarne balzovína -e ž les. les iz srednje- in južnoame-manjše moči, npr. do 300 kW, in padce riškega tropskega drevesa balzovca ( Ochroma do 50 m grandiflora ), ki ima med vsemi komercialnimi bankína vrstami najnižjo gostoto, uporablja se za vezane -e ž grad. praviloma utrjen in nosilen robni del cestnega telesa v nasipu od roba plošče, splave, rešilne pasove, modelarstvo, zgornjega ustroja do roba nasipa toplotno ali zvočno izolacijo Sp: bankét bámbusova korenína bár -e -e ž kem. teh. korenine -a m dovoljena merska enota zunaj nekaterih vrst bambusa, surovina za kemične mednarodnega sistema enot za tlak, simbol izdelke, npr. za adstringent bar, 1 bar = 105 Pa 73 bárda bárda -e ž les. tesarska ali gozdarska sekira s topna kristalinična snov, ki se uporablja za pri- širokim rezilom dobivanje drugih barijevih spojin, zlasti barije- bárhant bárijev kromát -ega -a m kem. barijeva sol -a m tekst. enostransko kosmatena kromove kisline, BaCrO 4 , rumena, v vodi netopna bombažna tkanina v keprovi ali atlasovi vezavi kristalinična snov, ki se uporablja kot rumen barél vega sulfata, in za pigmente -a m Ü sódček (1) PRIM.: flanéla hrbtno stran kosmateno m kem. barijeva sol dušikove kisline, Ba(NO 3 ) 2 , bela, v vodi topna baricéntrični koordinátni čàs -ega -ega bárhantasti piké -ega -êja m tekst. pike, ki ima bárijev nitrát -ega -a pigment za barve, keramiko in v pirotehniki kristalinična snov, ki se uporablja v pirotehniki ura v težišču Sončevega sistema, ki je realiziran kem. bárijev oksíd -ega -a m spojina barija in z efemeridnim časom čása m astr. teoretični čas, kot bi ga merila idealna za zeleno obarvanje ognja K: TCB kisika, BaO, bel, težek prah, topen v vodi ob bárij -a m kem. element iz skupine zemeljskoal- sproščanju toplote, ki se uporablja kot prevleka kalijskih kovin, srebrnobela dobro preobliko- vročih katod v elektronkah, kot katalizator, za valna lahka kovina, ki se uporablja kot geter, za proizvodnjo nekaterih optičnih stekel bárijeva mást -e mastí ž mazivo na dikovega peroksida, BaO2 kem. teh. bárijev pêroksíd -ega -a m kem. barijeva sol vo- dezoksidacijo bakra, v zlitinah, simbol Ba , v vodi težko topen podlagi barijevega stearata in mineralnega olja bel prah, oksidant, ki se uporablja za beljenje, bárijev díoksíd -ega -a m kem. Ü razbarvanje stekla Sp: bárijev díoksíd bárijev b pêroksíd bárijev sulfát -ega -a m kem. barijeva sol bárijev fluoríd -ega -a m kem. barijeva sol žveplove kisline, BaSO4, bel, v vodi in kislinah fluorovodikove kisline, BaF2, brezbarvna kri- netopen prah, ki se uporablja kot bel pigment stalinična, v vodi slabo topna snov, uporablja se in polnilo v industriji papirja, gume, plastičnih kot talilo v metalurgiji, v emajlih in glazurah, za mas, kot kontrastno sredstvo pri radioloških optična okenca v infrardeči spektroskopiji preiskavah prebavil ali kot sestavina baritnega bárijev hidroksíd betona -ega -a m 1. kem. barijev hidroksid monohidrat, Ba(OH) bárijev sulfíd 2 ·H 2 O, bela, -ega -a m kem. barijeva sol žveplo-v vodi nekoliko topna, v kislinah topna, vodikove kisline, BaS, rumenkastozelen ali siv, navadno kristalinična snov, ki se uporablja za v vodi topen prah, ki se uporablja v usnjarstvu izdelavo barijeve masti, za rafinacijo pesnega za goljenje kož, za proizvodnjo luminoforov in sladkorja in jedilnih olj, za mehčanje vode, v svetlečih barv steklarstvu 2. kem. barijev hidroksid oktahidrat, bárijev titanát -ega -a m kem. barijeva sol Ba(OH) 2 ·8H 2 O, bela, v vodi nekoliko topna, v titanove kisline, BaTiO 3 , svetlo sivorjav prah, kislinah topna, navadno kristalinična snov, ki se netopen v vodi, ki se uporablja v elektroniki uporablja za pridobivanje drugih barijevih soli kot dielektrik, feroelektrik, piezoelektrik, za in kot reagent v analizni kemiji pomnilnike bárijev karbonát -ega -a m kem. barijeva sol barílnik -a m tekst. naprava za barjenje ogljikove kisline, BaCO 3 , bel, v vodi netopen, v barión kislinah topen prah, ki se uporablja za pridobi- -a m fiz. subatomski delec, sestavljen iz treh kvarkov, ki jih povezuje sila močne inter-vanje drugih barijevih spojin, posebnih stekel akcije, npr. nevtron, proton in keramike bárijev kloríd -ega -a m kem. bariónsko števílo barijeva sol klo- -ega -a s fiz. število, ki rovodikove kisline, BaCl2·2H2O, bela, v vodi pripada subatomskemu delcu, 1/3 kvarku, 74 bárvanje –1/3 antikvarku in ustrezna vsota delcu, sesta- barométrski kondenzátor -ega -ja m kem. teh. vljenem iz kvarkov, npr. jedru pripada število, kondenzator v obliki dolge navpične cevi, v ki je enako vsoti števila protonov in števila kateri se doseže kondenzacija pare z vbrizgava-nevtronov, mezonu pa 0 njem hladne vode, pri čemer nastaja podtlak barít -a m kem. teh. baroskóp mineral barijev sulfat, BaSO 4 , -a m 1. fiz. barometer, ki kaže mlet se uporablja kot bel pigment v industriji spremembe zračnega tlaka 2. fiz. naprava, keramike, gumarski industriji, za polnila in instrument za merjenje vzgona v zraku premaze v papirništvu Sp: téžec bárva -e ž 1. lastnost predmeta, ki jo barítni betón -ega -a m grad. beton z dodatkom očesu posreduje svetloba in jo predmet barijevega sulfata, ki močno absorbira radioak- seva, odbija ali prepušča, npr. bela, črna, tivno sevanje in se uporablja za sevalne ščite v rdeča barva predmeta 2. vidna zaznava barítni omèt opišejo barvni ton, svetlost in nasičenost m -ega -éta grad. omet iz malte PRIM.: jedrski tehniki PRIM.: têžki betón pod vplivom svetlobe, ki vstopi v oko in jo rentgensko sevanje, navadno se nanese v dveh veziva, polnila, topila in drugih dodatkov, ki se 20-milimetrskih plasteh nanese na površino, npr. oljna barva, slikarska barítni pések z baritnim peskom za prostore, kjer je npr. tiskanje, navadno iz pigmenta ali barvila, barvílo 3. pripravek za barvanje ali -ega -ska m grad. na zrnavost barva, tiskarska barva drobnega peska zdrobljen barit barválna kopél -e -i ž tekst. kopel za barvanje barítno belílo -ega -a s kem. teh. bel pigment na tekstilij, usnja z raztopino ali disperzijo barvil z podlagi oborjenega barijevega sulfata dodatki barítovica -e ž kem. barválna téhnika nasičena vodna raztopina -e -e ž postopki, pri katerih b barijevega hidroksida, ki se uporablja v analizni barvila prodirajo v snov ali se vežejo na njeno kemiji za dokazovanje ogljikovega dioksida površino bárjenje -a s tekst. barválni aparát -ega -a m Ü barválnik čiščenje, ravnanje gub, stabi-lizacija dimenzij, izboljšanje otipa tekstilije s barválni avtokláv -ega -a m ležeči ali stoječi pralno raztopino v barilniku PRIM.: dekatíranje valjasti avtoklav za barvanje pri višjih tempera-Barkhausnov pojàv -ega -áva [bárkhauznov] m turah in tlakih fiz. pojav, ki dokazuje makroskopsko velikost barválnik -a m naprava, stroj za barvanje polariziranih domen v feromagnetiku s tem, da tekstilij, usnja, papirja z različnimi barvalnimi naraščajočim zunanjim magnetnim poljem ne barválni stròj -ega strôja m Ü barválnik narašča enakomerno, ampak skokovito magnetizacija pri magnetenju z enakomerno postopki Sp: barválni aparát, barválni stròj bárn barválno pomóžno srédstvo -ega -ega -a s -a m fiz. merska enota zunaj mednaro-kem. teh. kemično sredstvo, ki omogoča, pospe- dnega sistema enot za absorpcijski presek, šuje in izboljšuje obarvanje, samo pa nima sipalni presek, cepitveni presek, simbol b, afinitete do substrata, npr. topilo, omočilo, 1 b = 10 –28 m 2 emulgator, dispergirno sredstvo, vezivno barográf -a m naprava za merjenje in zapiso-sredstvo vanje časovnega poteka zračnega tlaka, npr. bárvani cemènt -ega -ênta m grad. mešani na papir na vrtečem se valju Sp: registrírni portlandski, navadno bel cement z dodatki barométer različnih zemeljskih barv barométer -tra m merilnik zračnega tlaka bárvanje -a s dodajanje barvila, pigmenta barometríja -e ž fiz. merjenje zračnega tlaka snovi 75 bárvanje s potápljanjem bárvanje s potápljanjem -a -- -- s Ü bárvna fotometríja -e -e ž področje foto-potópno bárvanje metrije, pri kateri se vpadna svetloba razdeli bárvanje v mási na ozke intervale valovnih dolžin in se določa -a -- --- s barvanje kemičnih jakost za vsak interval posebej vlaken, pri katerem se v maso polimera v fazi bárvna kárta izdelave dodajo pigmenti -e -e ž graf. sistematično urejen bárvanje v zráčnem tóku prikaz rastrskih tonov, odtisnjenih pri stan- -a -- -- -- s tekst. dardiziranih pogojih z različnimi rastrskimi barvanje sintetičnih tekstilij pri visokih tem- tonskimi vrednostmi osnovnih procesnih barv peraturah v zračnem curku, ki preprečuje nastanek poškodb bárvna léstvica -e -e ž 1. določeno, do-bárvanje z nabrizgávanjem usedanje materiala na dele barvalnika in s tem bárvna kovína -e -e ž met. Ü nèželézna kovína -a -- -- s govorjeno zaporedje barv in/ali njihovih barvanje z nanašanjem razpršene barve odtenkov 2. graf. odtis posameznih barv pri bárva tóna barvnem tisku, ki se nato sestavijo v barvno -e -- ž značilnost posameznega sliko tona, ki jo določata število in jakost višjih har- monskih tonov bárvna métrika -e -e ž področje merjenja barvílec barv, ki temelji na emisijskem, refleksijskem -lca m graf. sestav tiskarskega stroja za nanašanje tiskarske barve na tiskovno formo z in transmisijskem spektru vzorca, spektru valji svetlobe za refleksijske in transmisijske vzorce in na odzivu opazovalca pri kotih 2° in 10° b sredstvom iz fluorescentnih barvil dolžino svetlobe PRIM.: bárvna vrédnost barvílno srédstvo -ega -a s kem. teh., tekst. barvna bárvna plôskev -e -kve ž Ü bárvna plôšča snov v pripravku za barvanje, npr. barvilo, bárvna plôšča barvílni láser -ega -ja m laser z aktivnim malnega človeškega očesa glede na valovno fiz., stroj. bárvna občutljívost -e -i ž občutljivost nor- barvílna skupína -e -e ž kem. teh. Ü kromofór pigment -e -e ž geometrijska predstavi- organska snov, ki med postopkom barvanja točko Sp: bárvna plôskev prehaja na tekstilijo, papir, les in jih obarva bárvna temperatúra PRIM.: bárva (2) -e -e ž fiz. pripisana tem-peratura svetila, določena posredno s termo-barvílo tev barv v ravnini, navadno v obliki trikotnika, -a s v vodi ali drugih topilih topna kroga, kjer je vsaka od barv predstavljena z eno barvína -e ž kem. Ü pigmènt dinamično temperaturo črnega telesa, ki seva bárvna aberácija -e -e ž fiz. optična napaka svetlobo enake barve leče, pri kateri ima leča za svetlobo različnih bárvna valénca -e -e ž Ü bárvna vrédnost valovnih dolžin različno velike goriščne bárvna vrédnost razdalje, krajše valovne dolžine imajo krajše -e -i ž nabor treh števil, s katerimi se izraža določena barva, kot jo goriščne razdalje Sp: kromátična aberácija zaznava normalno človeško oko Sp: bárvna bárvna avtotipíjska reprodúkcija -e -e valénca PRIM.: bárvna občutljívost-e ž graf. barvna reprodukcija v tisku, izdelana bárvna vzórčna kárta s kombinacijo subtraktivnega in optičnega -e -e -e ž tekst. seznam barvil z vzorci tekstilij, barvanih z različno mešanja barv, ki je posledica uporabe rastri-koncentracijo barvil in podatki o postopku ranih barvnih izvlečkov za tiskanje v CMYK barvanja in barvnih obstojnostih osnovnih barvah bárvna enáčba bárvna zbírka -e -e ž enačba, ki omogoča -e -e ž graf. namensko urejena, primerjavo enakosti dveh barv npr. oštevilčena, kodirana, zbirka barvnih 76 bárvni sestávek vzorcev, praviloma z recepturo za doseganje bárvni kód -ega -a m 1. kod za označevanje prikazanih barvnih učinkov PRIM.: bárvni átlas, vrednosti, njenega večkratnika in tolerance bárvni prôstor (2) elementov za elektroniko, npr. sistem barvnih bárvna zêmlja obročev na električnih uporih 2. kod za ozna- -e -e ž kem. teh. Ü zêmeljska bárva čevanje linijskih in nevtralnih vodnikov v bárvni analizátor -ega -ja m analizator barve, trifaznih sistemih, npr. zeleno-rumeno za oze-navadno spektrofotometer mljitveni vodnik, modro za nevtralni vodnik, bárvni átlas rjavo za prvi, črno za drugi, sivo za tretji linijski -ega -a m graf., tekst. urejena, npr. vodnik oštevilčena, kodirana zbirka barvnih vzorcev, sistematično razporejenih po enem od bárvni kontrást -ega -a m subjektivna ocena priznanih sistemov za opisovanje barv glede razlik dveh barvnih tonov neposredno dotika- namenjena predvsem vizualnemu določanju bárvni króg -ega -a m grafična razporeditev in vrednotenju barvnih vzorcev na barvni ton, svetlost in nasičenost barve, jočih se barvnih površin prôstor barv v krogu, ki prikazuje odnos med primar- S: bárvni (2) nimi, sekundarnimi in terciarnimi barvami, v bárvni délež -ega -a m delež posamezne katerem so na eni strani sosednje tonsko sorodne primarne barve aditivnega mešanja, izračunan barve, npr. rdeča, rumena, zelena, nasproti njim iz izmerjenih in ovrednotenih standardiziranih pa so razporejene njihove komplementarne barvnih vrednosti barve in lahko obsega tudi 12 ali 24 barv bárvni dražljáj -ega -a m vpliv, ki ga svetloba bárvni lák -ega -a m kem. teh. lak z dodanim določene spektralne sestave in jakosti spodbudi barvnim pigmentom PRIM.: alizarínski lák v očesu in povzroči barvni vtis bárvni lés -ega lesá m les. les z določeno barvo, b bárvni fílter -ega -tra m fiz. obarvano steklo, npr. ebenovina, mahagonij, palisander obarvana želatina na prozorni plastični masi, bárvni nabòj -ega -ôja m fiz. naboj, ki ustvarja ki ima selektivno prepustnost za svetlobo polje sile močne interakcije različnih valovnih dolžin bárvni nabòj kvárka -ega -ôja -- m fiz. bárvni fotométer -ega -tra m astr., fiz. fotometer, lastnost, po kateri se kvarki delijo na tri družine, ki meri jakost vpadle svetlobe na več izbranih poimenovane po treh primarnih barvah ozkih intervalih valovnih dolžin, npr. jakost bárvni prôstor rdeče, rumene in zelene komponente svetlobe -ega prostóra m 1. tridimen- bárvni índeks zijski sistem za opisovanje barv, v katerem -ega -a m 1. kem. mednarodni se na tri koordinatne osi nanašajo barvnost, seznam in klasifikacija sintetičnih barvil enotne nasičenost in svetlost barve, osnova sistema sta kemične sestave 2. astr. mera za barvo zvezde, barvni krog, v katerem so barve razvrščene po razlika magnitud, izmerjenih za zvezdo na dveh barvnosti, in lestvica barvnih tonov S: bárvno spektralnih območjih teló 2. graf., tekst. urejena, npr. oštevilčena, bárvni izvléček -ega -čka m graf. z uporabo kodirana, zbirka barvnih vzorcev, sistematično barvnih filtrov izločen del barvne predloge, ki razporejenih po enem od priznanih sistemov omogoča barvno reprodukcijo predloge v tisku, za opisovanje barv glede na barvni ton, svetlost pri čemer se uporabljajo barvni filtri komple- in nasičenost barve, namenjena predvsem mentarne barve, ki bo uporabljena v tisku, npr. vizualnemu določanju in vrednotenju barvnih zelen filter za tiskanje v magenta barvi vzorcev S: bárvni átlas bárvnik -a m graf. del barvnega sistema tiskar- bárvni sestávek -ega -vka m tekst. raztopina skega stroja za hranjenje in ustrezno doziranje ali disperzija barvila s potrebnimi dodatki za tiskarske barve določeno barvanje 77 bárvni sistém bárvni sistém -ega -a m graf. bateríjska posóda sistem različnih -e -e ž elektr. navadno valjev za redčenje in prenos tiskarske barve do plastična posoda s prekati za akumulatorske barvilcev, ki jo nanašajo na tiskovne elemente člene S: akumulátorska posóda PRIM.: akumu-tiskovne forme, navadno 15–20 valjev enega látorska célica (1) tiskovnega člena za tiskanje ene barve bateríjski člén -ega -a m elektr. posamezen bárvni tísk -ega -a m 1. graf., tekst. tisk v barvah, primarni elektrokemijski člen v bateriji pri katerem se poljubna barva doseže s kom- Sp: bateríja (3) PRIM.: akumulátorski člén (2) binacijo treh osnovnih barv ob dodatku črne bateríjski vlóžek -ega -žka m elektr. en ali več barve za kontrast PRIM.: ênobárvni tísk galvanskih členov, navadno vezanih zaporedno 2. graf. tisk v najmanj dveh barvah, ki sta v enoto kot vložek za električno svetilko, lahko osnovni ali mešani, z ustrezno kom-napravo Sp: bateríja (4) binacijo rastrov različnih tonskih vrednosti batík PRIM.: -a m ênobárvni tísk tekst. javansko krašenje tkanin in usnja s tiskanjem, pri katerem se nanaša vosek, bárvni tón -ega -a m svetlostna stopnja vsake ki prepreči, da bi se na mestih nanosa barvilo od barv iste barvne osnove, npr. svetlomodra, vezalo na tkanino, in se po barvanju odstrani temnomodra, svetlordeča, živordeča batiméter -tra m Ü globinomér bárvno teló -ega -ésa s tridimenzijski sistem batimetríja -e ž izmera in analiza globin morja za opisovanje barv, v katerem se na tri koor-in celinskih voda dinatne osi nanašajo barvnost, nasičenost in svetlost barve, osnova sistema sta barvni krog, batíst -a m tekst. fina, lahka bombažna ali lanena b lestvica barvnih tonov S: bárvni prôstor (1) stroj. v katerem so barve razvrščene po barvnosti, in tkanina v platnovi vezavi bátna črpálka -e -e ž hidrostatična bárvno vezívo -ega -a s kem. teh. navadno črpalka, pri kateri se tlačni medij iztiska s tekoča, nehlapna snov, ki se doda barvi, da po pehalnim gibanjem enega bata ali več batov med seboj in s podlago, npr. firnež v oljnih stroj. bátna hidrostátična enôta -e -e -e ž po barvah, vključuje tudi mehčala, sikative osušitvi barvnega premaza veže zrnca pigmenta PRIM.: pehálna črpálka konstrukciji in izvedbi batni črpalki podoben bastárdna píla -e -e ž stroj. groba pila, izdelana hidrostatični pretvornik energije, ki lahko vinskih materialov, npr. lesa, ebonita, kamna bátna tesnílka -e -e ž stroj. tesnilka za tesnjenje bàt s frezanjem, za obdelavo lahkih kovin in neko- deluje kot črpalka in/ali kot motor báta m 1. osnovni sestavni del batnih bata v valju Sp: bátno tesnílo PRIM.: manšétna pri generatorjih in pretvornikih energije, npr. bátni akumulátor -ega -ja m stroj. hidravlični pri motorjih z notranjim zgorevanjem, parnih strojev in sestavin, ki se navadno giblje v valju, tesnílka batnih strojih, hidravličnih in pnevmatičnih akumulator z batom, sestavina za shranjevanje hidravlične energije ali za kompenzacijo pro- valjih, batnih ventilih 2. orodje za udarjanje, stornine pri zaprtih hidravličnih napravah tolčenje, razbijanje, nabijanje, zabijanje Sp: bèt PRIM.: kládivo (1) bátnica -e ž stroj. del, ki povezuje bat s bateríja pogonskim ali odgonskim mehanizmom -e ž 1. skupina enakih funkcijsko naprave, stroja, npr. z ročičnim mehanizmom povezanih enot, npr. baterija izparilnikov, pri batnem parnem stroju Sp: bátni dróg akumulatorska baterija 2. elektr. več zaporedno bátnična tesnílka ali vzporedno vezanih galvanskih členov -e -e ž stroj. tesnilka, ki tesni PRIM.: akumulátorska bateríja 3. elektr. Ü bate- režo med batnico in njenim vodilom, npr. v ríjski člén 4. elektr. Ü bateríjski vlóžek pokrovu hidravličnega ali pnevmatičnega valja 78 báza1 bátnično vodílo bátni stròj -ega -a s stroj. premočrten -ega strôja m 1. stroj. stroj z batom valjast drsni ležaj, navadno v obliki puše, ali bati, katerih gibanje periodično spreminja vgrajene v pokrov, npr. hidravličnega ali pnev- delovno prostornino, npr. batna črpalka, motor matičnega valja z notranjim zgorevanjem 2. stroj. Ü bátni párni bátni dróg stròj -ega -a m stroj. Ü bátnica bátni drsník bátni ventíl -ega -a m stroj. krmilnik z batnim -ega -a m stroj. krmilni del batnega drsnikom ali vrtljivim batom Sp: bátni ventila, navadno v obliki vretena s krmilnimi razvódnik polji in utori Sp: váljasti drsník bátni komprésor bátno tesnílo -ega -a s stroj. Ü bátna tesnílka -ega -ja m stroj. kompresor, omogoča sesanje in tlačenje stisljivega batokrómna skupína -e -e ž kem. atomska delovnega medija, npr. zraka pri katerem periodično gibanje bata v valju batokróm -a m kem. Ü batokrómna skupína skupina v molekuli organskega barvila, ki bátni krmílni ventíl -ega -ega -a m stroj. povzroči premik absorpcijskega spektra spojine enopotni ali večpotni hidravlični ali pnevmatič- proti rdečemu delu Sp: batokróm PRIM.: hipso- ali negativnim prekritjem, s čimer je določena pri katerem sega batnica skozenj na obe strani, npr. pri hidravličnih in pnevmatičnih dvosmer-pretočna in tlačna karakteristika nih valjih s simetričnim delovanjem bátni manométer -ega -tra m 1. stroj. bàt za stópe báta -- -- m stroj. tolkač v napravah, manometer z batom in vzmetjo kot zaznava-stroju, npr. za luščenje zrnja bljivi puši in krmilna polja batnega drsnika, ki bàt s skóznjo bátnico báta -- -- -- m stroj. bat, se med seboj prekrivajo s pozitivnim, ničelnim ni ventil, ki ga sestavljajo krmilni kanali v negi- krómna skupína lom za industrijske razmere delovanja 2. stroj. b natančen manometer z vrtljivim batom in baud -a [bód] m telekom. merska enota za stopnjo utežjo za umerjanje drugih manometrov modulacije v telegrafiji in pri podatkovnih bátni motór komunikacijah ter za bitno hitrost pri digital- -ega -ja m stroj. motor z batom ali več bati, ki se premikajo v obe smeri in pre- nem prenosu, npr. pri intervalni enoti 20 ms je tvarjajo tlačno energijo delovnega medija v stopnja modulacije 50 baudov, simbol Bd mehansko energijo vrtenja Bauméjev areométer -ega -tra [bomêjev] m bátni obróč kem. areometer za merjenje gostote v Bauméje- -ega -a m stroj. Ü bátni obróček bátni obróček -ega -čka m navadno stroj. vih stopinjah prerezan tesnilni ali mazalni obroček na batu Bauméjeva stopínja -e -e [bomêjeva] ž kem. motorja z notranjim zgorevanjem, kompre- mera za relativno gostoto tekočin zunaj medna-sorja, hidravličnega ali pnevmatičnega valja rodnega sistema enot, simbol °Bé Sp: bátni obróč Bayerjev postópek -ega -pka [bájərjev] m kem. bátni párni stròj -ega -ega strôja teh. m stroj. postopek za proizvodnjo glinice z izluževa- enovalj- bátni prekát PRIM.: glínica stroj. -ega -a m utor med báza ni ali večvaljni parni stroj z bati njem boksita z raztopino natrijevega hidroksida Sp: bátni stròj (2) bátni razvódnik polarnega spojnega tranzistorja, katere tok m -ega -a stroj. Ü bátni ventíl v emitor ali iz njega krmili kolektorski tok bátni sórnik krmilnima poljema na vretenu batnega drsnika 1 -e ž 1. elektr. ena od treh elektrod bi- -ega -a m stroj. sornik za povezavo Sp: bázna elektróda (1) 2. mat. osnova potence bata z ojnico, npr. pri motorju z notranjim zgo- ali logaritma 3. mat. osnovnica lika ali osnovna revanjem ali kompresorju ploskev telesa 4. točno določena razdalja, 79 báza2 ki se uporablja za primerjavo ali za triangu- bázični oksíd -ega -a m 1. kem. oksid, ki lacijo 5. grad. podlaga, stojišče stebra, kipa, pri reakciji z vodo daje bazično raztopino njegov prehod v podstavek, talno ploščo 2. met. kalcijev ali magnezijev oksid, sestavina PRIM.: podnóžje (3), podstávek (3) bazične žlindre báza2 -e ž kem. spojina, ki reagira s kislino ter bázični plášč -ega -a m met. bazična obloga daje vodo in sol, npr. hidroksid, oksid, karbonat varilne elektrode PRIM.: anorgánska báza, Lewisova báza, lúg (1) bázični svínčev acetát -ega -ega -a m báza Hílbertovega prostóra -e -- -- ž mat. kem. bazična svinčeva sol ocetne kisline, števna množica elementov Hilbertovega Pb(CH3COO)2·Pb(OH)2·H2O, bel, v vodi prostora, ki zadošča, da se z linearno kombi- topen prah, nekdaj za obkladke nacijo teh elementov izrazi katerikoli element bázično barvílo -ega -a s kem. organsko barvilo, tega prostora katerega kromofor je del kationa, ki se veže na bazált -a m grad. temnorjava ali črna steklasta kisle in anionske skupine tekstilnih, papirnih predornina, ki se kot gradivo uporablja v grad- vlaken Sp: katiónsko barvílo beništvu bázičnost -i ž 1. met. razmerje med báza števílskega sistéma -e -- -- ž mat. deležem bazičnih in deležem kislih naravno število b > 1, ki določa število znakov, oksidov, npr. v žlindrah, CaO/SiO2 ali potrebnih za mestni zapis kateregakoli (CaO + MgO)/( SiO2 + Al2O3) naravnega števila v obliki polinoma v b s 2. kem. merilo za sposobnost baze, da koeficienti iz množice 0, 1, 2, ..., b – 1 veže nase proton b báza véktorskega prostóra -e -- -- ž mat. bazilikálna stréha -e -e ž grad. streha dvokap-nabor linearno neodvisnih vektorjev, ki z nica, ki je dvignjena nad stranskima enokapni- linearno kombinacijo tvorijo katerikoli cama vektor bázna elektrárna -e -e ž elektrarna za pokri- stene metalurške peči, lonca za litje z bazičnim bázna elektróda -e -e ž elektr. Ü báza1 (1) ognjevzdržnim gradivom bázična izzidáva -e -e ž met. izzidava notranje vanje osnovne obremenitve bázična oblóga bázna obremenítev -e -tve ž elektr. temeljna -e -e Sp: bázična oblóga ž met. Ü bázična izzidáva obremenitev elektroenergetskega sistema brez bázična reákcija -e -e ž kem. Ü alkálna reákcija vplivov vremena, posebnih dogodkov in na- bázična sôl ključnega vpliva -e solí ž kem. sol, ki ima v molekuli med anioni tudi enega ali več hidroksidnih bázna postája -e -e ž telekom. sprejemno-oddaj-ali oksidnih ionov Sp: hidroksíd-sôl, oksíd-sôl na radijska postaja, ki omogoča mobilne elek- PRIM.: hidroksíd-karbonát tronske komunikacije bázična varílna elektróda -e -e -e ž var. bázni tók -ega -a m elektr. električni tok skozi oplaščena varilna elektroda, katere plašč bazo bipolarnega spojnega tranzistorja vsebuje okside, ki dajejo pri varjenju bazično bázno ólje -ega -a s stroj. osnovna sestavina zaščitno žlindro tehničnih olj bázična žlíndra -e -e ž met. žlindra, katere báznost -i -- ž kem. število vodikovih atomov glavni sestavini sta kalcijev in magnezijev oksid v molekuli kisline, ki lahko disociirajo ali se bázični iónski izmenjálec -ega -ega -lca m nevtralizirajo z bazo, ali število hidroksidnih kem. ionski izmenjalec, ki izmenjuje anione s ionov v molekuli baze, ki lahko disociirajo ali hidroksidnimi ioni se nevtralizirajo s kislino 80 belílna kopél Beaufortova léstvica -e -e [bofórova] ž béla plást -e plastí ž met. zunanja plast ulitka 1. lestvica za razvrstitev jakosti vetra z dvanaj- iz železove litine, v kateri se je zaradi hitrega stimi stopnjami glede na njegovo hitrost ohlajanja ogljik izločil kot železov karbid in 2. razvrstitev vzvalovanosti morja v dvanajst ima belosiv videz Sp: béla cóna stopenj glede na višino valov béla pločevína -e -e ž met. pokositrena jeklena becquerel -a [bekerêl] m izpeljana merska pločevina, odporna proti rjavenju, nekdaj edini enota SI za aktivnost radioaktivnega izotopa, material za pločevinke v živilski industriji, simbol Bq dokler je ni zamenjala aluminijasta pločevina Beer-Lámbertov zákon -ega zakóna béla svetlôba -e -e ž fiz. svetloba, ki vsebuje [bêr] m fiz. zakon, po katerem je svetlost komponente vseh valovnih dolžin vidnega osvetljene ploskve sorazmerna s kosinusom območja kota med smerjo opazovanja in normalo béla têmprana lítina -e -e -e ž met. temprana na ploskev ne glede na to, kako je ploskev litina, dolgotrajno žarjena, npr. 60 ur, na zraku osvetljena, ali da je sevalnost ob površini pri temperaturi 1000 °C, da ledeburit, ki ploskve neodvisna od smeri, kar velja samo povzroča krhkost, razpade v avstenit, nasičen za popolnoma difuzen odboj Sp: Lámbertov z ogljikom, in prebitni ogljik, ki odgori skozi zákon površino litine in ima zato bel prelom bél -a m fiz. merska enota za nivo veličine, npr. béli boksít -ega -a m rud. boksit bele barve z raven zvočnega tlaka, zvočne moči, glasnosti, majhnim deležem železovega(II) oksida in izražena z desetiškim logaritmom količnika večjim deležem silicijevega dioksida merjene in primerjalne vrednosti, simbol B béli cemènt PRIM.: fón, néper -ega -ênta m grad. portlandski cement umazano bele barve, uporablja se za béla bárva -e -e ž nepestra barva, ki ena- b nekatere arhitektonske objekte, dekoracije, komerno odbija vso svetlobo na celotnem omete fasad vidnem področju spektra béli fósfor -ega -ja m kem. alotropska modifika-béla cóna -e -e ž met. Ü béla plást cija fosforja, P 4 , bela do rumenkasta, voskasta, béla gálica -e -e ž kem. teh. cinkov sulfat hepta-prosojna, samovnetljiva in strupena snov z hidrat, ZnSO 4 ·7H2O, brezbarvni kristali, ki značilnim vonjem po ozonu, ki se v temi ob se uporabljajo kot koagulant pri proizvodnji prisotnosti kisika zelenkasto sveti, topna v rejona, kot elektrolit pri cinkanju, čimža pri ogljikovem disulfidu, uporablja se za proizvod-barvanju tkanin PRIM.: goslarít njo fosforjeve(V) kisline, mineralnih gnojil, za béla glína vojaške namene kot zažigalno sredstvo -e -e ž Ü kaolín Sp: brezbárvni fósfor, rumêni fósfor béla kerámika -e -e ž izdelki iz kaolina z PRIM.: rdéči fósfor drobnozrnato strukturo, npr. gospodinjska béli gródelj -ega -dlja m met. grodelj, v katerem keramika, sanitarna keramika, zidne ploščice je ogljik izločen kot železov karbid, zato ima PRIM.: porcelán (2) belosiv prelom béla kovína -e -e ž met. zlitina kositra in svinca, béli índigo -ega -a m kem. produkt redukcije antimona in bakra za ležajne blazinice S: Bab-indiga PRIM.: lévkospojína bittova kovína belílna glína -e -e ž kem. teh. Ü belílna zêmlja béla lítina -e -e ž met. železova litina, ki ima belílna kopél zaradi ogljika, izločenega kot železov karbid, -e -i ž kem. teh., tekst. kopel za po strditvi bel prelom Sp: tŕda lítina PRIM.: bélo beljenje tekstila, papirja z raztopino belila z strjevánje dodatki 81 belílna zêmlja belílna zêmlja -e -e ž kem. teh. naravni alumi- 2. povečanje beline z dodatki belih pigmentov, nosilikati, ki se uporabljajo za razbarvanje optičnih belil mineralnih in naravnih olj, masti in voskov béljenje s klórom -a -- -- s kem. teh. delovanje S: fúlerska zêmlja Sp: belílna glína s plinastim klorom na suspenzijo nebeljene belílnik -a m tekst. naprava, stroj za kemično celulozne vlaknine beljenje bélo gašênje -ega -a s met. Ü bélo strjevánje belílni učínek -ega -nka m kem. teh. dosežena bélo stŕjeno mésto -ega -ega -a s met. mesto v stopnja beline, npr. papirja, tekstilij strjenem ulitku, na katerem se ogljik izloči kot belílno ápno -ega -a s kem. teh. Ü klórovo ápno železov karbid peroksid kemično sredstvo za razbarvanje barve 2. železov karbid in je litina na prelomu belosive Sp: bélo gašênje PRIM.: béla lítina madežev, beljenje Sp: belílno srédstvo bélo zlató -ega -á s met. zlitina platinasto béli stándard -ega -a m bela ploščica iz stisnje- srebrne barve iz zlata, srebra, paladija, včasih nega prahu magnezijevega oksida, pri merjenju tudi bakra, ali zlitina zlata, niklja, bakra in beline kot primerjalni vzorec največje beline cinka belílo hitrem ohlajanju železove litine določene -a s 1. kemično sredstvo za beljenje sestave, ki povzroči, da se ogljik izloča kot vlaknin, navadno klor, klorove spojine, ozon, belílno srédstvo -ega -a s Ü bélo strjevánje belílo -ega -a s met. (2) strjevanje pri b béli šúm -ega -a m šum, katerega spektralna bencín -a m kem. teh. derivat surove nafte, lahko gostota ni odvisna od frekvence hlapna, vnetljiva zmes pretežno nasičenih belít -a m grad. trdna raztopina dikalcijevega alifatskih ogljikovodikov in aromatskih ogljiko- silikata, Ca2SiO4, z drugimi oksidi, pomemben vodikov s 5–12 ogljikovimi atomi v molekuli in mineral v portlandskih cementih, nastaja pri z območjem vrelišč 30–220 °C, ki se uporablja sintranju portlandskega cementnega klinkerja kot pogonsko gorivo, topilo za maščobe, smole béli vósek in voske -ega -ska m kem. očiščen čebelji vosek, ki se uporablja za loščila, mazila, sveče bencínski motór -ega -ja m stroj. motor z béli žár notranjim zgorevanjem, ki uporablja bencin kot -ega -a m met. svetloba bele barve, ki jo pogonsko gorivo in deluje po načelu Ottovega oddaja snov, segreta nad 1500 °C krožnega procesa PRIM.: dízelski motór beljakovína -e ž kem. velemolekulska organska bencín za číščenje -a -- -- m kem. teh. bencin z snov, ki lahko poleg ogljika, vodika, kisika in območjem vrelišč 100–140 °C, ki se uporablja dušika vsebuje tudi žveplo, sestavljena iz dolgih za odstranjevanje madežev verig aminokislin, vezanih med seboj s pepti- bencín za láke dnimi vezmi –CO–NH–, glavna sestavina živih -a -- -- m kem. teh. lahko hlapna in organizmov in nosilka življenjskih procesov vnetljiva zmes ogljikovodikov, pretežno s 7–8 S: proteín ogljikovimi atomi v molekuli in z območjem beljakovínsko vlákno vrelišč 130–220 °C, ki se uporablja za redčenje -ega -a s tekst. naravno lakov namesto terpentina PRIM.: têžki bencín in kemično vlakno, ki ga sestavljajo beljakovine, benéška žága npr. dlaka, svila, kazeinsko vlakno -e -e ž les. Ü jármska žága samíca beljáva -e ž gozd., les. zunanja, še živa plast lesa benéški jármenik -ega -a m les. Ü venecijánka (2) svetlejše barve v drevesu bengalín -a m tekst. polsvilena tkanina ali béljenje -a s 1. kem. teh. kemični postopek za tkanina iz bombaža in kemičnih vlaken v razbarvanje barvastih, nebelih materialov ripsovi vezavi 82 berílij benotto pilót -- -a [benóto] m grad. benzíl armirano- -a m kem. enovalentna funkcionalna 60–150 cm za globoko temeljenje objektov benzíl kloríd -- -a m kem. brezbarvna tekočina v slabo nosilnih tleh, izdelavo pilotnih sten, betonski pilot z okroglim prerezom premera skupina, C6H5CH2– zavarovanje brežin, stabilizacijo plazovitega z ostrim vonjem, C6H5CH2Cl, netopna v vodi, terena, primeren tudi za gramozne in kamnite proizvodnji barvil, zdravil topna v etanolu, pomemben intermediat pri zemljine, vgradi se v uvrtani jekleni opaž, ki se ob betoniranju izvlači iz vrtine benzóa -e ž kem. Ü benzójska smôla Bénsonov kôtel benzoát -a m 1. kem. sol benzojske kisline, -ega -tla m stroj. visoko-npr. natrijev benzoat, C tlačni vodocevni kotel s prisilnim tokom pri 6 H 5 COONa 2. kem. ester benzojske kisline, npr. metil kritičnem tlaku, brez posebnega bobna, z benzoat, C značilnim cevnim sistemom za predgrevanje, 6 H 5 COOCH 3 uparjanje in pregrevanje benzofenón -a m kem. difenilketon, bentonít C -a m kem. glinena usedlina, sestavljena 6H5COC6H5, intermediat, ki se uporablja v farmacevtski industriji pretežno iz montmorillonita, ki v vodi močno benzoíl nabrekne -a m kem. enovalentna funkcionalna skupina benzojske kisline, C benzaldehíd -a m 6 H 5 CO– kem. brezbarvna oljnata benzoilíranje tekočina z vonjem po grenkih mandljih, -a s kem. uvajanje benzoila v aromatske spojine C 6 H 5 CHO, surovina pri proizvodnji trifenil-metanskih barvil, uporabljana v parfumeriji benzoílpêroksíd -a m kem. dibenzoilperoksid, benzantrón C -a m kem. aromatska spojina s 6H5CO–OO–OCC6H5, bel kristaliničen b tremi kondenziranimi obroči, C prah, skoraj netopen v vodi, topen v etanolu, 17 H 10 O, rumen kristalinični prašek, intermediat pri proizvodnji katalizator za polimerizacijo pri proizvodnji redukcijskih barvil polistirena, akrilnega stekla, sintetične gume benzantrónsko barvílo benzójska kislína -e -e ž kem. benzenkarbo- -ega -a s tekst. redukcij-ksilna kislina, C sko barvilo na podlagi derivatov benzantrona 6 H 5 COOH, beli, lesketajoči se lističasti kristali, dobro topni v etanolu, etru benzén -a m kem. osnovni aromatski ogljikovo-in vroči vodi, intermediat pri proizvodnji an-dik, C 6 H 6 , brezbarvna karcinogena tekočina z trakinonskih barvil, v gumarstvu za povečanje vreliščem 80 °C, surovina v organski sintezni trdote gume kemiji, topilo za maščobe, voske, smole benzójska smôla -e -e ž kem. teh. dišeča smola iz benzénov obróč -ega -a m kem. Ü benzénski nekaterih vrst tropskih dreves, ki se uporablja obróč za parfumerijske izdelke, lake Sp: benzóa benzénski obróč -ega -a m kem. šestčlen- Bêrgiusov postópek -ega -pka m kem. teh. ski obroč iz ogljikovih atomov v molekuli postopek za pridobivanje sintetičnega bencina benzena in drugih aromatskih ogljikovodikov s hidrogeniranjem premoga Sp: benzénov obróč beríl -a m met. heksagonalni berilijev alumino-benzénsulfónska kislína -e -e ž kem. bela krista- silikat, Be3Al2Si6O18, najpomembnejši berilijev linična snov, C6H5SO3H, topna v vodi in etanolu, mineral pomemben intermediat pri proizvodnji barvil berílij -a m kem. element iz skupine zemeljsko-benzidín -a m kem. 4,4'-diaminobifenil, alkalijskih kovin, srebrnobela, trda, krhka, H strupena lahka kovina, ki se uporablja za 2 N–C 6 H 4 –C 6 H 4 –NH 2 , beli do rahlo rožnati karcinogeni kristali, topni v etanolu, netopni v okenca rentgenskih cevi, v zlitinah z bakrom za vodi, pomemben intermediat za barvila vzmeti, v jedrski tehniki, simbol Be 83 berílijev bròn berílijev bròn -ega brôna m met. Bertrandova léča bron z -e -e [bertránova] ž fiz. leča v masnim deležem berilija 0,5–3 %, tudi z polarizacijskem mikroskopu, ki s koherentno majhnimi dodatki drugih kovin, uporablja se svetlobo da interferenčno sliko zlasti za vzmeti besedílno sporočílo -ega -a s telekom. pisno berílijev oksíd -ega -a m kem. spojina berilija in sporočilo, navadno kratko, ki se pošlje ali kisika, BeO, zelo strupen bel prah, netopen v vodi sprejme z mobilnikom ali računalnikom berkélij -a m kem. umetno pridobljen transuran- bésemerka -e ž met. Ü bésemerski konvêrtor ski element iz skupine aktinoidov, simbol Bk bésemerska hrúška -e -e ž met. Ü bésemerski berlínska sténa -e -e ž grad. gibka podporna konvêrtor konstrukcija za začasno varovanje gradbene bésemerski gródelj jame ali intervencijske posege ob zemeljskih -ega -dlja m met. grodelj za predelavo v besemerskem konvertorju plazovih, zgrajena iz jeklenih profilov H ali I v razmikih 1–3 m, zabitih v tla, med katerimi so na bésemerski konvêrtor -ega -ja m met. rob postavljeni plohi ali železniški pragovi, ki se pokončni konvertor hruškaste oblike, v katerem zasujejo z lokalno razpoložljivim materialom se staljeni grodelj pri izdelavi jekla prepihuje od berlínsko modrílo -ega -a s kem. modra spodaj Sp: bésemerka, bésemerska hrúška netopna spojina, ki nastane pri reakciji bésemersko jêklo -ega -a m met. jeklo, prido-med solmi trivalentnega železa in kalijevim bljeno po Bessemerjevem postopku heksacianidoferatom(II) in se uporablja kot Bessemerjev postópek pigment za slikarske barve -ega -pka [bêsi- b enačba, ki povezuje hitrost, tlak in gravitacijski pihovanjem raztaljenega grodlja z zrakom v Bernoullijeva enáčba merjev] m met. postopek izdelave jekla s pre- -e -e [bernúlijeva] ž fiz. potencial nestisljivega, neviskoznega fluida konvertorjih z oblogo iz silikatne opeke vzdolž tokovnice Besslove fúnkcije -ih fúnkcij mat. Ü lemniskáta rešijo Besslovo diferencialno enačbo 2 x Bernoullijeva lemniskáta -e -e [bernúlijeva] ž [béslove] ž mn. mat. specialne funkcije, ki Bernoullijeva porazdelítev y‘‘ + xy‘ + (x2 – m2)y = 0 -e -tve [bernúli-jeva] ž mat. diskretna verjetnostna porazdelitev, Besslov elipsoíd -ega -a [béslov] m geod. rota-poseben primer binomske porazdelitve, pri cijski elipsoid, ki predstavlja obliko Zemlje, samo vrednost 1 z verjetnostjo p in vrednost 0 z bèt -a m Ü bàt (2) verjetnostjo 1 – kateri lahko zavzame naključna spremenljivka določen leta 1841 iz astronomskih opazovanj Bernoullijev problém béta celulóza -- -e ž kem. celuloza z manjšo -ega -a [bernúlijev] m molsko maso, topna v 17,5-odstotni raztopini p PRIM.: binómska porazdelítev točkama v prostoru, ki jo delec pod vplivom natrijevega hidroksida, ki se po nakisanju mat. problem iskanja tiste poti med dvema teže prepotuje v najkrajšem času, začetek varia- raztopine obori S: β-celulóza, celulóza béta cijskega računa PRIM.: brahistohróna béta délec -- -lca m fiz. hitri elektron, ki ga Bernoullijev zákon izseva nestabilno atomsko jedro pri radioaktiv- -ega zakóna [bernúlijev] m fiz. nem razpadu ali nastane pri jedrskih reakcijah hidrodinamična zakonitost, ki jo opisuje Bernoullijeva enačba S: délec béta Berthelotovo načêlo béta fúnkcija -ega -a [bertelójevo] s -- -e ž mat. specialna funkcija kem. načelo, po katerem poteče od možnih dveh spremenljivk, ki se da za celoštevilske kemijskih reakcij tista, pri kateri se sprosti argumente izraziti z obratno vrednostjo binom- največ toplote skega koeficienta S: fúnkcija béta 84 bíbavična elektrárna béta hidróksinaftójska kislína -- -e -e ž betónski grádbeni elemènt -ega -ega kem. 2-hidroksi-3-naftalenkarboksilna kislina, -ênta m grad. gradbeni element, v katerem se ob rumeni kristali, topni v etanolu in etru, netopni uporabi pojavljajo zlasti tlačne napetosti, ki ne v vodi, uporablja se za barve in pigmente presežejo meje tlačne trdnosti betona, natezne béta plús délec napetosti pa prevzame vgrajena armatura, -- -- -lca m fiz. hitri pozitron, ki zaščitena pred korozijo s predpisano debelino nastane pri jedrskih reakcijah S: délec béta plús zaščitne betonske plasti béta razpàd -- -áda m fiz. jedrska reakcija, pri betónski móst -ega mostú m grad. most iz near-kateri se proton v jedru spremeni v nevtron in miranega betona, navadno ločne oblike pozitron ali nevtron v proton in elektron béta sévanje betónski pilót -ega -a m grad. -- -a s fiz. pilot kvadratne- sevanje hitrih elektro-nov ali pozitronov, ki nastanejo pri radioaktiv- ga, šestkotnega, osemkotnega ali okroglega bétatrón vijačno armaturo in betonom visokega trdno-fiz. -a m pospeševalnik elektronov stnega razreda, z jekleno konico, ki lahko s po-nem beta razpadu prereza s premerom do 50 cm, dolg do 15 m, z S: sévanje béta PRIM.: elektrónski pospeševálnik, lineárni daljševanjem doseže globino do 40 m, za trajno elektrónski pospeševálnik, sinhrotrón, Van de vgradnjo z zabijanjem, nanj se postavi temelj Graaffov pospeševálnik objekta ali temeljna plošča betìč -íča m elektr. del kapastega izolatorja, ki se betónski válj -ega -a m grad. preskušanec za namesti v ponvico naslednjega izolatorja v verigi ugotavljanje trdnosti betona v obliki valja, betón -a m grad. gradbeni material, mešanica ka-izrezan iz betonskega elementa ali izdelan iz mninskega agregata, veziva, navadno cementa, svežega betona v kalupu in vode betónski vibrátor -ega -ja m grad. Ü vibrátor b betonêrska déla -ih dél s mn. grad. Ü betónska za betón déla betónsko jêklo -ega -a s grad. mehko jeklo za betoníranje -a s grad. vgrajevanje betona, armiranje betona Sp: betónsko želézo navadno v opaž betónsko želézo -ega -a s grad. Ü betónsko jêklo betónska déla -ih dél s mn. grad. gradbena dela, Betzova konstánta -e -e [bécova] ž stroj. teo-pri katerih se kot osnovni gradbeni material retično izračunan največji možni izkoristek uporablja beton Sp: betonêrska déla vetrnice betónska galanteríja -e -e ž drobni betonski bezgovína -e ž les. gost, neodporen les iz bezga, izdelki, navadno za vrt, npr. umivalniki, grma ali nizkega drevesa iz rodu Sambucus vodnjaki, korita za rože, okrasni stebri betónska grêda bežíšče -a s mat. -e -e ž grad. točka na projicirni ravnini, v greda iz armirane-ga betona, navadno pravokotnega prereza, za kateri se stekajo vzporedne premice, projicira-premoščanje prostora med dvema podporama ne v centralni perspektivi betónska kócka -e -e ž grad. béžnica -e ž mat. premica skozi bežišče na risbi v standardizirani preskušanec za ugotavljanje trdnosti betona centralni perspektivi betónska méšanica -e -e ž grad. B-formát gradbeni -a [bé] m po ISO standardiziran format material, nestrjena zmes cementa, kamenega papirja, označen glede na velikost z B0 do B10, agregata in vode npr. B4-format ima velikost 250 mm × 353 mm betónska prízma -e -e ž grad. bíbavična elektrárna standardizirani -e -e ž elektrarna, ki preskušanec, s katerim se ugotavlja trdnost izkorišča razliko gladin med plimo in oseko in/ali krčenje določene betonske mešanice zlasti s Kaplanovimi turbinami 85 bídestilátor bídestilátor -ja m kem. teh. bíkvadrátna enáčba naprava za pridobiva- -e -e ž mat. enačba četrte nje dvakrat destilirane vode stopnje, v kateri nastopajo samo sode potence bídestilírana vôda neznanke -e -e ž kem. teh. z dvakratno destilacijo prečiščena voda, npr. za uporabo v bilánca -e ž integralni prikaz dotokov in bífeníl zaključenem sistemu -a m kem. fenilbenzen, C 6 H 5 –C 6 H 5 , bilánčno vozlíšče bioreaktorjih odtokov, npr. mase, energije, snovi, informacij v brezbarvni kristali s prijetnim vonjem, osnovna -ega -a s elektr. vozlišče v surovina za pridobivanje polikloriranih elektroenergetskem omrežju, kjer se njegova bífenól se doseže izravnava med vsoto vseh ostalih voz- m -a kem. bifenil-4,4'-diol, brezbarvna liščnih moči in vsoto delovnih izgub v omrežju trdna snov, uporablja se za proizvodnjo tekočih bifenilov, emulgatorjev, optičnih belil Sp: dífeníl moč določi za izračun pretokov moči tako, da kristalov, plastike, kot antioksidant za kavčuk bilijárda -e ž v Evropi milijon milijard, 15 število 10 in lateks bífilárno navítje -ega -a s elektr. bilijón -a m v Evropi milijon milijonov, navitje iz dveh 12 število 10 vzporednih izoliranih žic, skozi kateri teče tok v nasprotnih smereh, da se izniči lastna indukcija bilijonínka -e ž del na bilijon enakih delov bífilárno obéšenje razdeljene enote, število 10–12 -ega -a s obešenje, npr. zaznavala, na dve nitki, žici bílineárna fórma -e -e ž mat. preslikava na bífunkcionálna spojína -e -e ž kem. vektorskih prostorih, ki vektorjema priredi spojina, b katere molekula vsebuje dve funkcionalni skalar tako, da je preslikava linearna glede na skupini, npr. aminokislina vsak vektor, kot npr. pri realnem skalarnem bijékcija -e ž mat. injekcija iz množice A na tekst. produktu v nameščen greben, ki pribija votek k že stkani B natanko en original v A Sp: obrátno enolíčna tkanini celotno množico bílo -a s del tkalskega stroja, na katerega je B , pri kateri ima vsak element upodobítev PRIM.: injékcija bijektívnost bímetálni relé -ega -êja m elektr. -i ž mat. rele, pri lastnost preslikave katerem določen električni tok skozi bimetalni iz množice A v množico B , pri kateri ima trak sklene kontakt vsak element v B natanko en original v A PRIM.: injektívnost bímetálni termométer -ega -tra m termome-bíkarbonát ter z zaznavalom iz bimetalnega traku -a m kem. Ü hidrogénkarbonát bíkónični navítek bímetálni trák -ega trakú m trak iz dveh -ega -tka m tekst. navitek, ki različnih po dolžini spojenih trakov, navadno je valjaste oblike in se na obeh koncih končuje jeklenega in bakrenega, ki imata različna tem-v stožec peraturna razteznostna koeficienta, zato se bíkonkávna léča -e -e ž fiz. leča, ki je na obeh pri segretju ukrivi v eno smer in pri ohladitvi v straneh konkavna drugo smer bíkonvéksna léča -e -e ž fiz. leča, ki je na obeh binárna aritmétika -e -e ž področje aritmeti-straneh konveksna ke, ki ima za osnovo število 2 bíksa -e ž kem. teh. oranžnordeče barvilo iz binárna lógika -e -e ž 1. mat. logika, ki temelji zunanje mesnate plasti semenske lupine na aksiomu, da je vsaka izjava lahko samo tropskega grma Bixa orellana za barvanje živil, resnična ali neresnična in se njeni logični zdravil, tkanin vrednosti pripiše 0 ali 1 2. elektr., stroj. logika, ki 86 bíokémijska razgrádnja se v matematiki obravnava z Boolovo algebro binárni znák -ega -a m vsak znak iz nabora in je podlaga za izvajanje logičnih operacij v parov nasprotnega pomena, nasprotne digitalni računalniški tehniki in krmilni vrednosti, npr. 0 in 1, da in ne, + in – tehniki binárno krmílje -ega -a s elektr., stroj. krmilno binárna operácija -e -e ž mat. funkcija, ki ele- vezje, ki deluje s prenosom in obdelavo iste množice binárno mésto -ega -a s mat. mesto v zapisu binárna spojína mentoma dane množice priredi tretji element binarnih signalov S: preklópno krmílje različnih elementov binárno števílo -ega -a s mat. število, zapisano v binárna štévka -e -e ž kem. spojina iz dveh števila v dvojiškem številskem sistemu -e -e ž mat. Ü bít dvojiškem številskem sistemu binárna zlítina -e -e ž met. zlitina iz dveh kompo- binómska porazdelítev -e -tve ž mat. nent, navadno dveh kovin Sp: dvójna zlítina diskretna verjetnostna porazdelitev za proces, binárni fázni diagrám -ega -ega -a m met. katerega naključna spremenljivka je število fazni diagram binarne zlitine ugodnih izidov pri izbranem številu dogodkov, pri dani verjetnosti za posamezen ugoden izid, binárni kód -ega -a m mat. kod za zapis celega npr. verjetnost, da pri N metih kovanca pade števila v dvojiškem sistemu z različnima grb v K metih, pri čemer je verjetnost, da pade znakoma, npr. 0 in 1 S: dvojíški kód grb, za pošten kovanec enaka ½ PRIM.: Berno-binárni krmílni sistém ullijeva porazdelítev -ega -ega -a m elektr., stroj. krmilni sistem, ki temelji na prenosu bínormála -e ž mat. smerni vektor, pravokoten S: in obdelavi binarnih signalov binárni stikálni na tangento in normalo prostorske krivulje sistém bíočíp -a m elektr. b elektronsko mikrovezje iz binárni lógični elemènt -ega -ega -ênta m organskih spojin s polprevodniškimi lastnostmi elektr., stroj. element, sestavina, vezje, ki izvaja bíodegradácija -e ž Ü biolóška razgrádnja, Boolove operacije v enem ali dveh korakih s bíorazgrádnja konjunkcijo, disjunkcijo, negacijo binárni signál bíodízel -zla m gorivo za pogon dizelskih -ega -a m enoparametrski digitalni signal s samo dvema diskretnima vre- motorjev, navadno kot dodatek klasičnemu dnostma gorivu, ki se dobi iz rastlinskih olj ali živalskih elektr., stroj. krmilni sistem, ki temelji na prenosu PRIM.: dízelsko gorívo in obdelavi binarnih signalov S: binárni krmílni bíoetanól -a m kem. teh. etanol iz pšenice, sistém sladkorne pese, sladkornega trsa, koruze, ki binárni stikálni sistém maščob s preestrenjem ali z rafinacijo in -ega -ega -a m predelavo odpadnih jedilnih olj binárni štévec -ega -a m elektr. števec, ki se uporablja kot gorivo za pogon motorjev z prikazuje izmerjene vrednosti v dvojiškem notranjim zgorevanjem, navadno kot dodatek številskem sistemu bencinu binárni števílski sistém -ega -ega -a m mat. Ü bíogorívo -a s kem. teh. gorivo, ki se pridobiva dvojíški števílski sistém iz naravnih nefosilnih snovi rastlinskega ali binárni zapís -ega -a m mat. zapis v binarnem živalskega izvora, npr. bioetanol, biodizel kodu PRIM.: narávno gorívo binárni zlítinski sistém -ega -ega -a m met. bíokémijska razgrádnja -e -e ž Ü biolóška zlitinski sistem binarne zlitine, npr. zlitine Al-Si razgrádnja, bíorazgrádnja 87 bíokémijska reákcija bíokémijska reákcija -e -e ž kem. biónika reakcija, ki -e ž veda, ki se pri tehničnih rešitvah, poteka v prisotnosti encimov kot katalizatorjev, zlasti elektronskih, zgleduje po naravi npr. alkoholno vrenje, anaerobna razgradnja bíoodpádek -a m organski odpadek rastlin-bíokémijska téhnika -e -e ž interdiscipli- skega, živalskega izvora narno področje, ki obravnava postopke izrabe bíoplástika -e ž kem. teh. plastika, proizvedena bioloških procesov pri proizvodnji živil, iz obnovljivih virov biomase, npr. rastlinskih kemikalij, zdravil in predelavi naravnih surovin maščob, koruznega škroba, lesnih sekancev, v materiale za nadaljnjo uporabo S: bíotéhnika slame bíokémijska tehnologíja -e -e ž interdisci- bíoplín -a m kem. teh. gorljiv plin, ki nastaja z plinarna veda, ki združuje biologijo, kemijo in anaerobnim razkrojem bioloških ostankov kemijsko tehnologijo in obsega uporabo ter bíopolimêr -a m kem. polimer, ki nastane v spreminjanje mikroorganizmov, celičnih kultur, organizmu encimov, bioloških procesov v industrijske namene, npr. za proizvodnjo živil, kemikalij, bíorazgradljíva plástika -e -e ž ekol., kem. S: zdravil, varovanje okolja bíotehnologíja plastika, ki se zaradi delovanja mikroorganiz-bíokibernétika mov in/ali encimov v tleh sčasoma razgradi -e ž področje kibernetike, ki obravnava komunikacijske in krmilne procese v PRIM.: razgradljívost živih organizmih bíorazgradljívo ólje -ega -a s kem. teh. rastlin-biolóška razgrádnja sko olje, ki se pod vplivom celičnih encimov -e -e ž razgradnja organske snovi zaradi delovanja mikroorganizmov, npr. v razgradi v neškodljive sestavine, npr. repično b čistilnih napravah za odpadne vode olje, ki se uporablja kot hidravlična tekočina v S: bíorazgrá- biolóško číščenje bíorazgrádnja -e ž razgradnja organske snovi -ega -a s ekol., kem. teh. čiščenje zaradi delovanja mikroorganizmov, npr. v odpadne vode z naravnimi mikroorganizmi, čistilnih napravah za odpadne vode S: biolóška ki presnavljajo raztopljene in koloidne snovi razgrádnja Sp: bíodegradácija, bíokémijska v gosto biomaso, ki se lahko loči od očiščene razgrádnja dnja traktorjih Sp: bíodegradácija, bíokémijska razgrádnja tekočine, npr. z usedanjem PRIM.: aktívno bláto bíomedicínska fízika bíoreáktor -ja m kem. teh. navadno zaprta -e -e ž interdisciplinar-steklena ali kovinska posoda z mešalom, na veda, ki združuje osnove fizike in biologije dovodi reaktantov, izpustom, zaznavali, v kateri v medicini in zdravstvu, vključuje tudi kemijo, se v ustreznih pogojih gojijo mikroorganizmi in matematiko in računalništvo izvajajo biokemijske reakcije z encimi, ki jih ti bíomehánika -e ž interdisciplinarno področje proizvajajo S: ferméntor fizike, elektrotehnike in medicine, ki obravnava bíosénzor -ja m 1. zaznavalo, ki glede na žive zgradbo, delovanje in gibanje bioloških organizme ali njihove produkte zaznava priso-sistemov, npr. človeka, živali tnost kemičnih snovi, ki izvirajo iz bioloških bíomehatrónika -e ž interdisciplinarno procesov ali fizikalnih parametrov okolja S: bío-področje, ki obravnava sinergijo biologije, zaznaválo (1) 2. zaznavalo, ki daje podatke o mehanike in elektronike pri izdelavi naprav, ki življenjskih procesih S: bíozaznaválo (2) omogočajo nadomeščanje ali izboljšanje izgu-bíotéhnika -e ž interdisciplinarno področje, bljene gibalne sposobnosti človeka ki obravnava postopke izrabe bioloških biometríja -e ž veda o uporabi matematičnih procesov pri proizvodnji živil, kemikalij, zdravil metod za načrtovanje, zajemanje in vrednote- in predelavi naravnih surovin v materiale za nje podatkov v biologiji, biotehniki in medicini nadaljnjo uporabo S: bíokémijska téhnika 88 bistrílnik bíotehnologíja -e ž bípolárno vézje interdisciplinarna veda, ki -ega -a s elektr. logično vezje združuje biologijo, kemijo in kemijsko tehnolo- s simetričnima bipolarnima izhodnima vre-gijo in obsega uporabo ter spreminjanje mikro- dnostma, ničlo in enico, npr. monostabilno organizmov, celičnih kultur, encimov, bioloških vezje, bistabilno vezje, multivibrator procesov v industrijske namene, npr. za pro- biréta -e ž kem. graduirana steklena merilna cev izvodnjo živil, kemikalij, zdravil, varovanje s pipo ali ventilom in zoženo iztočno cevko za okolja S: bíokémijska tehnologíja natančno merjenje prostornine tekočine pri Biot-Fourierova enáčba -e -e [bió furjêjeva] ž titraciji enačba, ki obravnava prevajanje toplote v mat. bíser -a m kem. kapljica značilno obarvanega trdni snovi fosfatnega ali boratnega stekla, ki nastane pri biotít -a m kem. teh. temnorjava kalij-magnezij-taljenju zmesi amonijevega fosfata ali boraksa -železova sljuda, ki se uporablja kot sestavina z oksidom neznane kovine na platinski zanki, mineralnih gnojil uporablja se za kvalitativno določanje kovin Biótovo števílo -ega -a s fiz. značilno število pri bíserna pletenína -e -e ž 1. tekst. pletenina iz obravnavi toplotnega toka pri prenosu toplote bisernega sukanca 2. tekst. pletenina z močnim z vroče površine telesa na okoliški fluid, ki telo kovinskim sijajem zaradi vpletenih kovinskih ohlaja s konvekcijo, produkt značilne dolžine niti telesa in količnika toplotne prevodnosti v telesu bíserna svíla -e -e ž tekst. močno vita in sukana in koeficienta prestopa toplote PRIM.: Nussel-svilena preja PRIM.: bíserni súkanec tovo števílo bíserna vezenína -e -e ž tekst. vezenina z Biot-Savartov zákon -ega zakóna [bió našitimi biseri, navadno umetnimi savárov] m fiz. enačba, ki opisuje jakost magne- b tnega polja v okolici električnega vodnika, po bíserni lèsk -ega léska m močen, prijeten, katerem teče stalen enosmerni električni tok topel lesk razpršeno odbite svetlobe bíozaznaválo -a s 1. zaznavalo, ki glede na bíserni preskús -ega -a m tekst. preskus za ugo-žive organizme ali njihove produkte zaznava tavljanje odbojnosti ploskih tekstilij za vodo, prisotnost kemičnih snovi, ki izvirajo iz ki temelji na odtekanju vode z njih v kapljicah, okolja S: bíosénzor (1) 2. zaznavalo, ki daje bíserni súkanec -ega -nca m tekst. močno podatke o življenjskih procesih bioloških procesov ali fizikalnih parametrov podobnih biserom S: bíosénzor (2) vit lesketajoč se sukanec iz merceriziranega bípiramída -e ž mat. telo iz dveh enakih piramid bombaža ali svile PRIM.: bíserna svíla s skupno osnovno ploskvijo PRIM.: díheksa- biskvít -a m dvakrat žgan, neloščen porcelan gonálna piramída bístabíl -a m elektr. Ü bístabílni múltivibrátor bípolárna tehnologíja -e -e ž elektr. polpre-bístabílni múltivibrátor vodniška tehnologija, ki za nosilce naboja -ega -ja m elektr. elek-uporablja elektrone in elektronske vrzeli tronsko preklopno vezje, multivibrator s stabil-bípolárni elemènt nima stanjema Sp: bístabíl -ega -ênta m elektr. dioda, tranzistor, integrirano vezje, izdelani v bístabílno vézje -ega -a s elektr. elektronsko bipolarni tehnologiji preklopno ali stikalno vezje z dvema stabilnima bípolárni spójni tranzístor stanjema Sp: flíp-flôp vézje PRIM.: mónostabílni -ega -ega -ja m múltivibrátor, mónostabílno vézje elektr. tranzistor z najmanj dvema polprevodniški-bistrílnik ma spojema, katerega karakteristike so odvisne -a m kem. teh. naprava, navadno velika od tipa polprevodnika, npr. polprevodnik NPN posoda za ločevanje trdnih delcev iz tekočine z 89 bistrilo usedanjem, npr. pri čiščenju odpadnih bituminírani drobljênec -ega -nca m grad. vod S: usedálnik Sp: dekantátor zmes za nosilne plasti ceste, sestavljena iz dro- PRIM.: zgoščeválnik (1) bljenih kamnitih zrn, obdanih z bitumenskim bistrilo vezivom -a s kem. teh. topna snov, npr. želatina, albumin, proteinaze, ki se dodaja motni tekočini, bituminírani posíp -ega -a m grad. s tanko npr. vinskemu kisu, pijači, da se zbistri plastjo bitumna prevlečen posip iz drobljenega bístro stêklo kamnitega materiala ene frakcije -ega -a s steklo brez vključkov in napak bituminírani pródec -ega -dca m grad. zmes za bísulfát nosilne plasti ceste, sestavljena zlasti iz prodca, m -a kem. Ü hidrogénsulfát obdanega z bitumenskim vezivom bísulfít -a m kem. Ü hidrogénsulfít bituminíranje -a s prepajanje ali premazova-bít -a m mat. števka binarnega zapisa z vredno- nje s staljenim bitumnom stjo 0 ali 1, osnovna merska enota informacije, biválni čàs -ega čása m 1. kem. teh. čas, v simbol b Sp: binárna štévka katerem je določena količina plina ali tekočine bítangénta -e ž mat. premica, ki se dotika v reaktorju, plinskokromatografski koloni, b bitúmen -ega -a m standardiziran m -mna 1. grad., kem. teh. lepljiva, črna, zabojnik za začasno bivanje ali delo na terenu zelo viskozna tekoča ali poltrdna zemeljska bizmít -a m smola, kompleksna zmes višjih ogljikovo- met. sivozelen bizmutov mineral, bizmutov oksid, Bi dikov iz naravnih nahajališč, pridobljena iz 2 O 3 , glavni mineral bizmu- tovih oksidnih rud, nastalih s preperevanjem bítartrát čás (2) 2. Ü zadrževálni čás (1) kem. -a m Ü hidrogéntartrát biválni zabójnik krivulje v dveh točkah procesu S: retencíjski čàs Sp: zadrževálni premogov in kamnin S: asfált (1) 2. grad. smola, ki se uporablja kot hidroizolacijski premaz, lahko primarnih sulfidnih rud Sp: bízmutova ókra tudi v kombinaciji z drugimi materiali, npr. bízmut -a m kem. teh. element iz dušikove strešno lepenko skupine periodnega sistema, trda, krhka bitúmenska izolacíjska lepénka kovina z močnim diamagnetizmom, majhnim -e -e -e sipalnim presekom za nevtrone, z nizkim ž grad. lepenka, prepojena z bitumnom, namenjena za hidroizolacijo tališčem, ki se uporablja za lahko taljive zlitine, v jedrski tehniki, simbol Bi bitúmenska karoseríjska lepénka -e -e -e ž vlakninske sestave z bitumnom, dodanim v bizmutov mineral Bi2S3, bizmutov sulfid, glavni mineral za pridobivanje bizmuta trda, gosta, toga, polnoklejena lepenka boljše bizmutinít -a m met. svetlo kovinsko siv papirno snov, za zvočno in toplotno izolacijo Sp: bízmutov sijájnik delov avtomobilske karoserije bitúmenska méšanica bizmutít -a m met. bel do siv bizmutov mineral, -e -e ž grad. zmes bizmutov karbonat-oksid, Bi bitumna in mineralnih snovi, uporablja se npr. 2 (CO 3 )O 2 , produkt preperevanja bizmutinita za izdelavo hidroizolacij bitúmenski mástiks bízmutova ókra -e -e ž met. Ü bizmít -ega -a m grad. gosta zmes polnila, peska in bitumenskega veziva, ki jo je v bízmutova spirála -e -e ž elektr. v spiralo zvita vročem stanju mogoče vlivati in zagladiti bizmutova žica, ki se uporablja za merjenje bituminírani drobír gostote magnetnega polja -ega -ja m grad. drobir, tanko obdan s tekočim bitumenskim vezivom, bízmutov(III) oksíd -ega(III) -a [trí] m kem. tako da ga je še mogoče posipati spojina bizmuta in kisika, Bi2O3, v vodi netopen 90 blížnost rumen prašek, ki se uporablja za stekla z velikim blískovno lásersko nanášanje -ega -ega lomnim količnikom -a s fiz., stroj. nanašanje tankih, navadno anorgan- bízmutovo belílo skih plasti z bliskovnim laserjem Sp: blískovna -ega -a s kem. teh. bel pigment láserska depozícija PRIM.: fizikálno nanášanje na podlagi bizmutovega bazičnega nitrata, iz párne fáze, kémično nanášanje iz párne fáze, BiONO 3 ·H 2 O, ki se uporablja za doseganje reakcíjsko nanašánje, zavésno nanášanje bisernega leska pri steklu in keramiki bližínski detéktor -ega -ja m naprava, ki z mer-bízmutov sijájnik -ega -a m met. Ü bizmutinít jenjem oddaljenosti zaznava bližino objekta blagó -a s tekst. ploski tekstilni izdelek, npr. bližínski učínek -ega -nka m spreminjanje tkanina, pletivo, vlaknovina fizikalnih lastnosti okolice, npr. induktance, blagôvni válj -ega -a m tekst. lesen ali kovinski kapacitance, elektromagnetne indukcije, osve-valj, na katerega se navije blago po različnih tljenosti, tlačnega polja, zaradi bližine drugega fazah izdelave telesa, ki se lahko izkoristi kot podlaga za Blainov aparát delovanje zaznaval -ega -a [blênov] m grad. naprava za merjenje specifične površine cementnih bližínsko stikálo -ega -a s elektr. stikalo, ki zazna delcev ali drugega drobnozrnatega materiala, bližino določenega predmeta, ovire in vključi sestavljena iz prepustne celice z naluknjano ali izključi delovanje naprave PRIM.: daljínsko časa pretoka blížnja ínfrardéča svetlôba -e -e -e ž fiz. bláto ploščico in čepom, manometra in merilnika stikálo -a s grad. razmočena koherentna zemljina svetloba z valovnimi dolžinami v kratkovalov- blažílnik nem območju infrardeče svetlobe, nekoliko -a m stroj. mehanska, hidravlična daljšimi od valovnih dolžin vidne svetlobe, ali pnevmohidravlična sestavina, priprava, 0,75–5,4 μm b naprava za dušenje, blaženje sunkov in vibracij blížnja últravijólična svetlôba na vozilih, stacionarnih in transportnih -e -e -e ž fiz. strojih ter strežnih napravah S: amortizêr svetloba z valovnimi dolžinami v dolgovalov-PRIM.: odbójnik (2) nem območju ultravijolične svetlobe, nekoliko BLDC-eléktromotór krajšimi od valovnih dolžin vidne svetlobe, -ja [beeldecé] m 380–200 nm (ang. BLDC – brushless direct current motor) elektr. elektronsko komutirani elektromotor blížnje pólje -ega -a s elektr., fiz. polje v območju, z rotorjem s trajnimi magneti, priključen na ki je samo nekaj valovnih dolžin oddaljeno od enosmerno napetost, pri katerem poteka vira sevanja PRIM.: dáljno pólje komutacija z ustreznim sistemom, npr. s blížnji sôsed -ega soséda m najbližji sosednji Hallovimi zaznavali, za proženje napajalnega atom v kristalni mreži razsmernika S: elektrónsko komutírani eléktro-blížnji últravijólični spékter motór s trájnimi magnéti -ega -ega -tra m blèsk fiz., kem. Ü blížnji UV-spékter bléska m les. lesk, ki ga imajo nekatere blindíranje absorpcijski spekter v ultravijoličnem področju -a s stroj. zapiranje konca cevi s valovnih dolžin 300–400 nm Sp: blížnji últravi-stiskanjem ali slepim cevnim priključkom plemenite vrste lesa na radialnem prerezu blížnji UV-spékter -ega -tra [uvé] m fiz., kem. jólični spékter blískovna láserska depozícija -e -e -e ž blížnost -i ž elektr. relativna oddaljenost ele-fiz., stroj. Ü blískovno lásersko nanášanje ktričnega in telekomunikacijskega voda, ki blískovni láser -ega -ja m fiz., stroj. laser, ki zadostuje za nastanek elektromagnetnih oddaja svetlobo v kratkih intervalih motenj v telekomunikacijskem vodu 91 Blochova sténa Blochova sténa -e -e [blóhova] ž fiz. blókovni kòpolimêr prehodna -ega -a m kem. kopolimer, plast debeline nekaj sto medatomskih razdalj v katerem so med seboj v verigo povezane med sosednjima feromagnetnima domenama skupine dveh ali več različnih polimerov Blochovi energíjski pasôvi Sp: blók-polimêr -ih -ih -ôv [blóhovi] m mn. fiz. v kvantni mehaniki skupina blókovni sistém -ega -a m prom. sistem delitev diskretnih, zelo bližnjih energijskih nivojev, ki železniških prog na krajše progovne bloke, s jih lahko zasedejo elektroni katerimi se vodijo vlaki blóčna shéma -e -e ž Ü blókovna shéma blókovni transformátor -ega -ja m elektr. trans- blodéči tók napetostno omrežje, na katero je priključen elektr. -ega -a m uhajavi električ-blók-polimêr blóčni diagrám formator, ki prenaša moč generatorja na visoko- -ega -a m Ü blókovna shéma ni tok po zemlji ali kovinskih konstrukci- -a m kem. Ü blókovni kòpolimêr jah v zemlji, ki zaradi njihove namerne ali bloom -a [blúm] m met. Ü blúm nenamerne ozemljitve teče mimo električnega blúm -a m met. grobo valjan ploščat kovinski vodnika in lahko povzroči neželene pojave, npr. blok s prerezom okrog 250 cm 2 korozijo Sp: PRIM.: bloom uhajávi tók blók bóben -a m 1. skupek, niz česa iste vrste, -bna m stroj. sestavni del naprave, stroja v npr. znakov, besed, zapisov, elementov, obliki votlega, navadno kratkega valja b monomerov 2. osnovna enota blokovne bóbenska galvanizácija -e -e ž kem. teh. sheme, simbolno navadno prikazana s pravo-galvanizacija navadno majhnih predmetov v kotnikom 3. stroj. del ohišja večvaljnega batnega poševno nameščenem vrtečem se bobnu stroja 4. osnovni element za prigradnjo ali bóbenska zavóra vgradnjo delovnih ali krmilnih sestavin pri -e -e ž stroj. zavora z zavornim bobnom, ki se vrti skupaj s kolesom, blokovni, modulni gradnji naprav, strojev in notranjima ali zunanjima zavornima blokírna zaščíta -e -e ž elektr. navadno čeljustma, ki se ob zaviranju aktivirata z distančna zaščita, ki po prejemu signala blokira ustreznim mehanizmom, ročno, nožno, z elek-delovanje lokalne zaščite tromagnetom, hidravličnim ali pnevmatičnim blokírni kondenzátor -ega -ja m elektr. kon-valjem Sp: bóbnasta zavóra PRIM.: kolútna denzator, ki onemogoča prehod enosmerne-zavóra ga toka med električnimi komponentami z bóbenski obračálnik -ega -a m agroteh. obračal-različnim električnim potencialom, prepušča nik za seno z vrtečim se bobnom, na katerem so pa visokofrekvenčni signal razporejeni vzmetni prsti blók motórja -a -- m stroj. osnovni del, ohišje bóbenski rahljálnik -ega -a m agroteh. rahljal-večvaljnega motorja z notranjim zgorevanjem nik zemlje z vrtečim se bobnom, na katerem so blókovna izcêja -e -e ž met. izceja v sredini različni nastavki ulitega bloka, kjer je povečana koncentracija bóbenski sušílnik -ega -a m kem. teh. Ü bóbnasti enega ali več zlitinskih elementov sušílnik (1) blókovna shéma -e -e ž shema tehničnega bobína sistema ali tehnološkega postopka s pravoko- -e ž 1. tekst. valjasta, kolutasta ali rahlo stožčasta cevka za navijanje pramenov, tniki, povezanimi s črtami in potrebnimi opisi v predpreje, preje njih Sp: blóčna shéma, blóčni diagrám, blókovni 2. ozek navitek papirja manjšega premera diagrám blókovni diagrám bobinét -ega -a m Ü blókovna -a m tekst. mrežasta tekstilija, navadno shéma iz dveh osnov, ki ju ovije votek z bobin 92 Bohrov modél atóma bobinétni stròj -ega strôja m tekst. bóčni ohlàp stroj za -ega -ápa m stroj. reža med dvema izdelavo tila, čipk, mrežastih tekstilij iz treh ali bokoma zob zobnikov v ubiranju več nitnih sistemov z navpičnimi osnovami, ki bóčni pás -ega pasú m elektr. spektralne kompo-jih ovijejo votki z bobin nente moduliranega nihanja, ki imajo višjo ali bobínski izvózni stròj -ega -ega strôja m rud. nižjo frekvenco od nosilne frekvence izvozni stroj s stožčastim vrvnim vretenom bóčno trênje -ega -a s meh. trenje na bokih bóbnasta zapórnica -e -e ž grad. vodna gibajočega se telesa, npr. trenje na bokih zapornica v obliki votlega valja S: váljasta ledenika, na plašču uvrtanega pilota zapórnica bóčno zapisovánje -ega -a s elektr. mehansko bóbnasta zavóra -e -e ž stroj. Ü bóbenska zapisovanje zvoka v gramofonsko ploščo, pri zavóra katerem spreminjanje bokov mehanskega bóbnasti fílter zapisa v brazdi sledi spreminjanju zvoka -ega -tra m kem. teh. filter, navadno iz kadi in v njej vrtečega se vodorav- bódalica -e ž trava (Stipa tenacissima), katere nega votlega valja s plaščem iz gostega sita ali vlakna se uporabljajo za izdelovanje vrvi, košar tkanine, iz katerega se s podtlakom zvezno in papirja odvaja voda ali raztopina, pri čemer trdnina iz Bódejev diagrám -ega -a m elektr., fiz. diagram, ki suspenzije ostane na njem in se nato odstranju-prikazuje karakteristiko regulacijskega sistema je s strgalom s krivuljama odvisnosti amplitudnega razmerja bóbnasti mlín -ega -a m kem. teh., rud. mlin z in faznega kota od krožne frekvence, navadno vodoravnim vrtečim se bobnom, v katerem narisani v semilogaritemskem diagramu mlevna telesa, ki pri vrtenju prosto padajo, PRIM.: fázna rezêrva, Nyquistov diagrám udarjajo v delce materiala in ga s tem bodíca -e ž stroj. šilast del strojnega elementa b meljejo bodíčasta ígla -e -e ž tekst. igla pletilnika z glavo bóbnasti sušílnik -ega -a m 1. kem. teh. sušilnik v obliki bodice za sušenje mokrih drobnih materialov v bodíčasta vôlna vrtečem se bobnu, uporablja se zlasti v živilski -e -e ž tekst. stožčasta ali šilasta industriji Sp: bóbenski sušílnik 2. tekst. sušilnik, volna neenakomerne debeline in kodravosti iz pri katerem se tkanina vodi čez ogrevane manjvrednih run domačih ovc kovinske bobne bogatênje -a s postopek povečevanja deleža bóčenje -a s les. pojav, pri katerem se les na koristne sestavine v snovi, npr. v rudi soncu krivi tangencialno na branike Bohrova teoríja -e -e [bórova] ž fiz. teorija bóčna frekvénca -e -e ž elektr. vsaka od obeh zgradbe vodikovega atoma, ki predpostavlja, mejnih frekvenc spektralnega pasu pri amplitu- da elektron lahko kroži okrog jedra samo po dni modulaciji krožnih tirnicah z diskretnimi vrednostmi bóčnica polmera Sp: Bohrov postulát -e ž 1. les. deska, izrezana iz bočne strani hloda pri vzdolžnem razrezu, z značilno Bohrov magnetón -ega -a [bórov] m fiz. teksturo lesa v obliki črk U in V 2. les. list furnirja naravna konstanta kot enota za izražanje z značilno teksturo v obliki črk U in V, rezan magnetnega dipolnega momenta elektrona, vzdolž hloda 3. prom. bočna plast avtomobilske simbol μB, merska enota kvadratni meter pnevmatike 4. stroj. bočna ubirna ploskev zoba, amper mejna krivulja zoba na zobniku Bohrov modél atóma -ega -a -- [bórov] m fiz. bóčni kondenzátor -ega -ja m kem. teh. stranski model atoma, v katerem se elektroni gibljejo po kondenzator ob destilacijski koloni krožnih tirnicah okrog jedra 93 Bohrov polmér Bohrov polmér -ega -a [bórov] m fiz. Boltzmannova enáčba polmer -e -e [bólcmanova] ž orbitale vodikovega atoma v osnovnem stanju, fiz., kem. enačba, ki opisuje, kako se statistična 0,05292 nanometra porazdelitev delcev pri neravnovesnih procesih Bohrov postulát spreminja s krajem in časom -ega -a [bórov] m fiz. Ü Bohrova teoríja Boltzmannova konstánta -e -e [bólcma- bôjni strúp nova] ž fiz., kem. osnovna fizikalna konstanta, ki -ega -a m kem. teh. kemično sredstvo, povezuje kinetično energijo delca v plinu s tem- ki ga uporablja vojska kot kemično orožje za peraturo plina, po definiciji enote za termodi- množično onesposobljenje in/ali ubijanje na- namično temperaturo je njena vrednost točno sprotnikovih vojakov k = 1,380 649 · 10 –23 J/K PRIM.: temperatúra (2) bòks bôksa m kem. teh. debelejše, kompaktnejše Boltzmannova porazdelítev -e -tve [bólcma- kromovo strojeno usnje, navadno goveje, ki nova] ž fiz., kem. porazdelitev, ki opisuje verjetnost, ima gladko lice in je nekoliko trše na otip, da je atom ali molekula pri dani temperaturi v uporablja se npr. za torbice, drobno usnjeno danem energijskem stanju PRIM.: Maxwell-Bol- galanterijo tzmannova porazdelítev bôksarski motór -ega -ja m stroj. motor z Boltzmannova statístika -e -e [bólcmanova] ž notranjim zgorevanjem z nasproti ležečimi fiz., kem. Ü Maxwell-Boltzmannova porazdelítev valji b boksít Boltzmannov H-teorém -ega -a [bólcmanov -a m met. aluminijeva ruda iz alumini-fiz., kem. há] m matematični dokaz 2. zakona ter-jevih mineralov, predvsem oksida, in primesi modinamike z metodami statistične mehanike železovega, silicijevega, titanovega oksida, Sp: Boltzmannov zákon uporablja se kot surovina za pridobivanje aluminija in izdelavo ognjevzdržnih gradiv na Boltzmannov zákon -ega zakóna osnovi aluminijevega oksida [bólcmanov] m fiz., kem. Ü Boltzmannov H-teorém boksítni cemènt -ega -ênta m grad. Ü alu- bombáž -a m tekst. enocelično celulozno vlakno, minátni cemènt semenska nitka semena kulturne rastline bom- bók zobá baževec (Gossypium), uporablja se za tkanje -a -- m stroj. ploskev zoba, ki se pri prenosu vrtenja tesno stika z ustrezno ploskvijo bombaževine zoba drugega zobnika bombaževína -e ž tekst. tekstilija iz bombaža bolométer -tra m fiz. merilnik vpadle energije bombáževo ólje -ega -a s kem. teh. olje iz bom-sevanja na podlagi povišanja temperature baževčevih semen, uporablja se v kemični, zaznavala živilski, farmacevtski industriji bolométrična fotometríja -e -e ž področje bombážna flanéla -e -e ž tekst. mehka flanela fotometrije, s katero se meri energijski tok iz bombaža za posteljno perilo, spalna oblačila, vpadlega elektromagnetnega valovanja vseh tople srajce, podloge valovnih dolžin, navadno z različnimi instru-bombážni línters menti in prilagajanjem izmerkov modelu -ega -a m vlaknina iz zelo kratkih vlakenc, ki ostanejo na semenu sevanja S: integrálna fotometríja bombaža po odzrnjevanju, za izdelavo papirja bolométrična magnitúda -e -e ž astr., fiz. in kemičnih celuloznih vlaken navidezna magnituda, kot se lahko pripiše bombíranje objektu, če se meri njegovo elektromagnetno -a s izbočenje, zaobljenje dna posode, plašča valja valjarniških, izžemalnih in sevanje na vseh valovnih dolžinah, izračuna se iz podatkov navidezne magnitude na različnih podobnih strojev, strojnih delov, npr. bobna, fotometričnih kanalih jermenice 94 borneól bómbna cév -e ceví ž kem. bóraksov bíser steklena debelosten- -ega -a m kem. kroglica staljene-ska cev za razklop organskih snovi z dušikovo ga boraksa, ki se že s sledovi kovinskih oksidov kislino značilno obarva, kar se uporablja v kvalitativni bómbna péč analizni kemiji -e pečí ž kem. peč za segrevanje bombne cevi boráni -ov m mn. kem. spojine bora in vodika, bómbni kaloriméter potencialno raketno gorivo Sp: borovodíki -ega -tra m kem. kalorime-PRIM.: diborán ter z debelostensko posodo za določanje energij-skih vrednosti goriv, živil s sežigom v atmosferi borát -a m 1. kem. sol borove kisline, npr. kisika in merjenjem sproščene toplote natrijev tetraborat, Na2B4O7 2. kem. ester borove bonderíranje kisline, npr. trimetil borat, B(OCH -a s met. fosfatiranje jeklenih 3)3 površin za zaščito pred korozijo borazón -a m kem. teh. polirno sredstvo in bondíranje brusilno sredstvo iz kubične modifikacije -a s 1. tekst. povezovanje dveh plasti borovega nitrida PRIM.: síntrani bórov nitríd sestavljene tekstilije pri laminiranju 2. elektr. po-vezovanje čipov integriranega vezja na zunanje bordójska brózga -e -e ž kem. teh. pripravek iz priključke z bakreno, aluminijasto ali zlato žico modre galice in apna za škropljenje proti ra-PRIM.: laminíranje (1) stlinskim boleznim in škodljivcem, zlasti pero- bonifikácija nospori na vinski trti S: bakréno-apnéna brózga -e ž popust pri ceni ali določilih PRIM.: bákrov sulfát glede na mero ali kakovost, npr. blaga pri prodaji bordúra -e ž 1. tekst. okrasni rob, izdelan z ob- Boolova algébra šivanjem S: obróbek (2), obšítek 2. tekst. tkan, -e -e [búlova] ž mat. algebrska struktura, ki jo tvorijo logične operacije disjunk- tiskan, pleten zaključni motiv na tkaninah, b cija, konjunkcija in negacija ali operacije unija, pleteninah kot obroba presek in komplement na množicah Sp: preklópna bordúrni trák -ega trakú m tekst. enobarvni, PRIM.: algébra lógična spremenljívka vezeni, luknjasto tkani ali tiskani trak, navadno Boolova fúnkcija za obrobe -e -e [búlova] ž mat. funkcija, katere argumenti in vrednost so logične Borg-Warnerjev menjálnik -ega -a [bórg vrednosti várnәrjev] m stroj. samodejni hidravlično-mehan- Boolova spremenljívka ski avtomobilski menjalnik s planetnimi preno- -e -e [búlova] ž mat. Ü lógična spremenljívka sniki, imenovan po ameriški strojni tovarni Boolovi elemênti boríd -a m -ih -ov kem. [búlovi] m mn. elektr. binarna spojina bora s kovino elementi vezja, s katerimi se izvajajo logične boridíranje -a s met. toplotna obdelava, pri operacije Boolove algebre: DA – identiteta, NE kateri difundira bor v površinsko plast kovin-– negacija, IN – konjunkcija, ALI – disjunkcija skega materiala, navadno jekla, karbidne trdine Boolov operátor -ega -ja [búlov] m mat. logični ali silikata, da se dobi zelo trda in proti obrabi operator, ki deluje na logične spremenljivke obstojna površina bór bórkarbídno vlákno -a m kem. element borove skupine perio- -ega -a s kem. teh. tehnično dnega sistema, uporablja se v metalurgiji kot vlakno iz vlaknate oblike borovega karbida za reducent, za fotočlene, izotop bor-10 v jedrski armaturo v kompozitih, npr. za neprebojne jopiče tehniki kot absorber za nevtrone, simbol B borneól -a m kem. kafri podobna spojina iz bóraks -a m kem. natrijev tetraborat dekahidrat, skupine terpenov v obliki lističastih hlapnih Na 2B4O7·10H2O, ki se uporablja za lahko taljiva belih kristalov, ki se uporablja v organski stekla, emajle, glazure in varilne praške sintezni kemiji 95 bórnitrídno vlákno bórnitrídno vlákno -ega -a s kem. teh. fino belo elastičnosti, izdelano s kemičnim nanašanjem vlakno iz borovega nitrida za termično, elek- bora na tanko volframovo žico kot jedro, trično izolacijo, vročo filtracijo in za uporabo v uporablja se za toplotno obremenjene kon- bórosilikátno stêklo industrijo s -ega -a kem. teh. silikatno bórov trífluoríd raketni, vesoljski in jedrski tehniki strukcije, kompozitne materiale za letalsko steklo z dodatkom borovega trioksida za labo- -ega -a m kem. spojina bora in skupine periodnega sistema: bor, aluminij, organski sintezni kemiji Sp: bórov fluoríd galij, indij in talij, od katerih je bor polkovina, Bose-Einsteinova kondenzácija -e -e ostali so kovine [bóse ájnštajnova] ž fiz. pojav, ki nastopi pri zelo bórov diamánt -ega -a m kem. Ü síntrani bórov nizkih temperaturah, ko se atomi ali elektroni nitríd bórova skupína ki se na vlažnem zraku močno kadi, topen v kem. -e -e ž elementi trinajste organskih topilih, uporablja se kot katalizator v ratorijsko steklenino fluora, BF3, brezbarven plin z ostrim vonjem, povežejo v bozonske pare in zato zasedajo ista borovína superprevodna ali supertekoča les. -e ž les srednje gostote drevesnega bosírana površína bórov fluoríd -ega -a m kem. Ü bórov trífluoríd energijska stanja, pri čemer postane snov npr. rodu iglavcev ( -e -e ž grad. s koniča-Pinus ), uporablja se za izdelavo telekomunikacijskih drogov, kot mizarski ali stim kladivom ali konico obdelana površina gradbeni les naravnega kamna, da se dobi videz neobdela- kem. nosti b turno odporna snov, uporablja se kot brusilno sredstvo in za rezalna orodja, kot absorber bouls -a [búls] m les. nerobljene deske ali plohi nevtronov v jedrski tehniki ogljika, B bosíranje -a s grad. groba površinska obdelava 4 C, zelo trda, kemijsko in tempera- kamna bórov karbíd -ega -a m spojina bora in dragocenejšega lesa, po žaganju zloženi kakor bórov nitríd -ega -a m kem. v deblu spojina bora in dušika, BN, ki je v amorfni modifikaciji Bourdonova cév -e ceví [burdónova] ž fiz. bela, v vodi netopna snov z grafitu podobno zaznavalo tlaka v kovinskem manometru v za toplotne in električne izolatorje, za maziva, Bourdonov pojàv -ega -áva [burdónov] m fiz. odporna proti vročini, za obloge zgorevalnih strukturo, temperaturno odporna, uporablja se obliki ukrivljene cevi ovalnega prereza komor, v kubični modifikaciji pa trša in bolj pojav, pri katerem se krivina Bourdonove cevi zmanjša, če se v njej poveča tlak temperaturno odporna kot diamant, za rezanje in poliranje bournonit -a [burnonít] m met. baker-svin- borovodíki čev mineral, antimon-baker-svinčev sulfid, -ov m mn. kem. Ü boráni 3(Pb,Cu 2 )S·Sb 2 S 3 , ki spremlja bakrove rude v bórovo jêklo -ega -a s met. jeklo z zelo nekaterih rudiščih majhnimi dodatki bora, 0,001–0,003 %, ki Boussinesqova enáčba -e -e [businêskova] ž poveča njegovo kaljivost in s tem trdoto, poveča mat. nelinearna parcialna diferencialna enačba, pa tudi varivost nerjavnih jekel katere lastnosti so poznane in omogoča študij bôrovo ólje -ega -a s kem. teh. olje iz iglic in nelinearnih pojavov, npr. turbulence vejic bora iz drevesnega rodu iglavcev (Pinus), bôvden -dna m stroj. upogibljiva žica ali tanka uporablja se kot sredstvo za flotacijo jeklena vrv v zaščitni cevi za prenos potisnih bórovo vlákno -ega -a s kem. teh. zelo tanko in/ali vlečnih sil, npr. za nastavljanje, uravna-vlakno z visoko trdnostjo in visokim modulom vanje mehanizma za dodajanje ali odvzemanje 96 brána plina pri motorjih z notranjim zgorevanjem, Braggov pogòj -ega -ója [brêgov] m fiz. pogoj zavor na vozilih Sp: Bowdnov vlék PRIM.: gíbka za nastanek interferenčnih ojačitev pri sipanju gréd rentgenske svetlobe na kristalih Bowdnov vlék -ega -a [báudnov] m prom. Ü Braggov uklòn -ega -ôna [brêgov] m fiz. sipanje bôvden rentgenske svetlobe na ponavljajoči se kristalni Boyle-Mariottov zákon zgradbi, pri katerem se vpadni snop razcepi -ega zakóna na snope, ki ustrezajo Braggovemu pogoju za [bôjl marjótov] m fiz., kem. zakon, po katerem je vsako valovno dolžino zmnožek prostornine in tlaka idealnega plina pri stalni temperaturi stalen brahistohróna -e ž mat. krivulja v navpični bozón ravnini, po kateri pride masna točka pod -a m fiz. kvantni delec s spinom, ki je vplivom teže iz začetne v končno točko v naj-celoštevilski večkratnik reducirane Planckove krajšem času PRIM.: Bernoullijev problém, konstante ħ PRIM.: fermión cikloída bozón W -a -- [dvójni vé] m fiz. umeritveni bozon brákična vôda -e -e ž voda, ki je bolj slana šibke interakcije, ki nastopa v treh oblikah W ⁺ , od sladke in manj slana od morske, navadno v W⁰, W ⁻ izlivih rek v morje S: somórnica bráda -e ž 1. stroj. nastavek na bradati zagozdi brálna gláva -e -e ž pretvornik mehanskega, za njeno zabijanje ali izbijanje pri razstavljivih optičnega ali magnetnega zapisa v električ-zvezah dveh strojnih delov 2. met. Ü grebén (4) , ne signale, npr. elektromehanski pretvornik obróbek na odjemni ročici gramofona, laserska in bráda praménskega rúna -e -- -- ž tekst. fotodioda laserskega gramofona, elektroma-pramensko runo v pretrganem stanju, ki visi in gnetni pretvornik na magnetofonskem predva-je usmerjeno proti česalniku in tako pripravlje- b jalniku no za česanje brálni impúlz -ega -a m elektr. električni impulz, bradáta zagózda -e -e ž stroj. zagozda z ki sproži branje zapisa na pomnilnem mediju nastavkom v obliki zoba za zabijanje ali Sp: čitálni impúlz izbijanje zagozde iz utora razstavljive zveze brálni pomnílnik -ega -a m elektr. pomnilnik dveh strojnih delov z enkratno vpisanimi podatki, namenjenimi bradáti viják -ega -a m les. lesni vijak z samo za branje PRIM.: RÁM K: RÔM nastavkom, ki preprečuje neželeno odvijanje brálno-vpisoválna gláva -e -e ž pretvornik bradavíca -e ž met. izrastek na stični ploskvi električnega signala v mehanski, optični ali varjenca pri uporovnem varjenju, kjer deluje magnetni zapis na spominski medij, npr. elek-večja pritisna sila in teče večji tok tromagnetni pretvornik na magnetofonskem bradavíčasta pločevína -e -e ž met. pločevina snemalniku z izdelanimi izrastki raznih oblik in razporedi- brálno-vpisoválni pomnílnik -ega -a m elektr. tev na površini pomnilnik, v katerega je mogoče vpisovati in iz bradavíčni zvár -ega -a m var. zvar, izdelan z njega brati podatke, ki se izgubijo, ko preneha električno napajanje bradavičnim uporovnim varjenjem PRIM.: RÔM K: RÁM bradavíčno upôrovno varjênje brána -ega -ega -e ž 1. agroteh. vlečno orodje ali traktor--a s var. uporovno varjenje, pri katerem so na ski priključek z zobmi, koluti ali zvezdami stičnih ploskvah varjencev izdelani izrastki, na za drobitev grud na njivi, zagrebanje semen, katere delujejo pritisne sile in čez katere tečejo rahljanje tal, brazd, ravnanje krtin in uničeva-toki, pri varjenju pa se potem stalijo nje plevela 2. grad. sistem vzdolžnih in prečnih 97 brána kozôlca nosilcev v vodoravni ravninski rešetki, tudi nad brázdanje -a s met., stroj. nastajanje brazd na zabitimi piloti stični površini dveh gibajočih se strojnih delov brána kozôlca -e -- ž agroteh. na zgornji del brazdáti váljar -ega -ja m stroj. Ü zobáti váljar dvojnega kozolca pritrjena mreža iz poševno bŕdo -a s tekst. skupina vseh listov na tkalskem križajočih se vezanih tramičev za zaščito poda stroju pred vetrom, snegom brekovína -e ž les. gost, težek, trd les drevesa braník -a m 1. grad. poševen lesen ščit breka ( Sorbus torminalis ), ki se uporablja v pred stebrom mostu v smeri vodnega strugarstvu, za izdelavo instrumentov in deko-toka 2. agroteh. navpično ali poševno na okvir rativni furnir trdno pritrjen raven ali ukrivljen, okrogel, brême trioglat ali štirioglat kovinski kratek ali daljši breména s 1. zunanji dejavnik, ki koničast, dletast ali lopatičast delovni del vpliva na tehnični sistem, npr. tovor na brane S: zób (4) 3. elektr. priprava, nameščena vozilu, mostu PRIM.: obremenítev (3), na podporo, konstrukcijo, steber, vrv, da oteži obtéžba (2) 2. elektr. impedanca, priključena plezanje v nevarno območje visoke napetosti na vir električne napetosti, npr. elektromotor b braníka PRIM.: obremenítev (2) 3. elektr., stroj. celotna elek- -e ž les. plast lesa in ličja, ki je nastala v trična moč, s katero odjemalec obremeni vir obdobju ene rastne periode električne napetosti, npr. generator, transfor- braníšče -a s agroteh. jekleno ogrodje brane mator, potopni električni grelnik okvír bráne Sp: breménska plôskev -e -kve ž ploskev braunít -a m met. tetragonalni manganov oksid, nasedanja bremena Mn 2 O 3 , ki je v rudnih žilah skupaj s kremenom, breménska veríga -e -e ž stroj. veriga za manganova ruda nošenje bremena pri žerjavih Bráunova elektrónka -e -e ž elektr. elektronka, breménska vrveníca -e -e ž stroj. vrvenica, po v kateri spremenljivo elektromagnetno polje kateri teče vrv za dvigovanje bremena, npr. v fokusira in usmerja snop elektronov na fluo- škripčevju rescenčni zaslon, da tvori svetlobno točko, in breménski eléktromagnét mu s spreminjanjem lege in jakosti omogoča -ega -a m risanje simbolov, slik, števk in črk na tem elektr., stroj. elektromagnet za prijemanje in prena-zaslonu S: slikôvna elektrónka Sp: katódna cév šanje bremena pri dvigalih, žerjavih, strežnih Bravaisova mréža napravah S: nosílni eléktromagnét Sp: eléktro- -e -e [bravêjeva] ž fiz. magnétno prijemálo diskretna geometrijska mreža točk, v kateri se breménski pás osnovna celica periodično ponavlja pri tran- -ega pasú m stroj. trak za slacijah celice vzdolž primitivnih vektorjev, nošenje bremena obstaja 14 osnovnih kristalnih mrež, razvršče- breménski tók -ega -a m elektr. efektivna nih v sedem kristalnih sistemov vrednost izmeničnega električnega toka, ki v brázda -e ž elektr. spiralna zareza v gramofonski obratovalnih pogojih teče skozi breme Sp: tók plošči, nastala z globinskim ali stereofonskim obremenítve (2) zapisovanjem zvoka, npr. govora, glasbe, in breménski upòr -ega -ôra m elektr. električni omogoča njegovo reprodukcijo upor v električnem tokokrogu, ki deluje kot brazdálnik -a m les. stroj za vrezovanje brazd v breme, obremenitev les S: brazdálni stròj breménsko stikálo -ega -a s elektr. stikalo za brazdálni stròj -ega strôja m les. stroj za vrezo- vklapljanje in izklapljanje električne obremeni- vanje brazd v les S: brazdálnik tve, bremena ali porabnika električne energije 98 brezrêpnik breménsko vozlíšče -ega -a s elektr. brezmotórno letálo vozlišče, od -ega -a s stroj. Ü jadrálno koder se napajajo odjemalci letálo brenčáč breznapétostno kaljênje -a m elektr. elektrodinamična sestavina, -ega -a s met., stroj. ki oddaja brenčeč zvok in se uporablja kot var- kaljenje z avstenitizacijo, ki ji sledi stopenjsko nostno-opozorilna priprava S: brenčálo kaljenje, da se obdelovanec prekali brez nasta- brenčálo janja notranjih napetosti Sp: mártêmpranje, -a s elektr. elektrodinamična sestavina, pobóljšanje v martenzítni stôpnji ki oddaja brenčeč zvok in se uporablja kot var-breznapétostno stánje nostno-opozorilna priprava S: brenčáč -ega -a s 1. elektr. brestovína stanje električnega vezja, električnega postroja, -e ž les. gost les bresta, drevesa iz rodu elektroenergetskega omrežja, električnega Ulmus , uporablja se za furnir, parket, pohištvo sistema brez električne napetosti 2. meh. stanje Brewsterjev kót -ega -a [brústərjev] m fiz. telesa ali sistema, v katerem ni notranjih vpadni kot, pri katerem se komponenta napetosti ali napetosti zaradi obremenitev z svetlobe, ki je linearno polarizirana v vpadni zunanjimi silami ravnini, ne odbije od površine prozorne snovi brezodrívna emisíja -e -e žfiz. emisija kvantnega brezbárvni fósfor -ega -ja m kem. Ü béli fósfor delca iz snovi, pri kateri prevzame sunek sile brezčolníčne státve celotno telo, zato se v njem ne vzbudi val -ih státev ž mn. tekst. statve, pri katerih se votek vnaša z grabili, s brezoksídni dôbro prevódni báker -ega projektilom, z zračnim ali vodnim curkom -- -ega -kra m met. elektrolizno rafiniran baker brezdifuzíjska preména za električne vodnike, pretaljen v zaščitni -e -e ž met. fazna atmosferi ali vakuumu Sp: báker OFHC premena, ki ne poteka z difuzijo posameznih atomov, ampak s hkratnim premikom določene brezovína -e ž les. rdečkasto bel, prožen, b prostornine atomov, npr. pri martenzitni trans- srednje gost les brez, listnatih dreves iz rodu formaciji Betula, uporablja se za izdelavo vezanih plošč, brezdimenzíjsko števílo celuloze -ega -a s fiz., kem. Ü karakterístično števílo brézovo ólje -ega -a s kem. teh. olje iz brezovega brezdímni smodník lubja, uporablja se za impregniranje juhte, v -ega -a m kem. teh. kozmetiki in zdravilstvu smodnik, izdelan iz trinitrata celuloze, ki brezpilótni letálnik zgoreva brez dima -ega -a m stroj. daljinsko brezdušíčne ekstraktívne snoví upravljan letalnik, ki se uporablja za snemanje -ih -ih in fotografiranje zemeljskega površja, prenos -- ž mn. kem. zmes različnih organskih snovi, npr. pošiljk Sp: drón maščobe, ogljikovi hidrati, ki se pri ekstrakciji brezpogójna verjétnost raztapljajo v topilu in ne vsebujejo dušika -e -i ž mat. verje- brezkoníčno brúšenje tnost, ki ni odvisna od dodatnih okoliščin -ega -a s stroj. vzdolžno PRIM.: pogójna verjétnost brušenje valjastih delov med kolutnima brezprekinítveno napájanje brusoma brez vpenjanja obdelovanca -ega -a selektr. Ü Sp: brúšenje brez koníc neprekínjeno napajánje brezkontáktna kártica -e -e ž Ü brezstíčna brezrazrédni lés -ega lesá m les. žagan les na kártica skladiščih, nerazvrščen v kakovostne razrede brezmásni délec -ega -lca m fiz. v fiziki brezrêpnik -a m stroj. letalo brez repa, pri osnovnih delcev kvant energije, ki se giblje s katerem krmarjenje prevzame krilo S: letéče svetlobno hitrostjo, npr. foton krílo Sp: samokrílnik 99 brezstíčna kártica brezstíčna kártica -e -e ž bríg identifikacijska -a m barka, jadrnica, dvojambornica s kartica, npr. bančna kartica, z vgrajenim elektron- križnimi jadri PRIM.: brigantína skim vezjem za sprejem in oddajanje določenih brigantína -e ž hitra, lahka jadrnica z dvema znakov, signalov Sp: brezkontáktna kártica jamboroma PRIM.: bríg brezstôpenjski mehánski prenôsnik -ega Briggsov logarítem -ega -tma [brígsov] m-ega -a m stroj. zvezni mehanski prenosnik brez mat. Ü desetíški logarítem stopenj, prestav, sestavljen iz tornih koles z brikét V-utorom in kovinske členkaste V-verige ali iz -a m v opekasto ali jajčasto obliko z dodatkom veziva stisnjen droben material, npr. toroidnih tornih koles za prenos vrtenja, npr. premogov drobir, ruda, žagovina PIV-gonilo brezšúmnost premoga Sp: brikétnica elektr. -i ž lastnost zvokovne briketíranje brezšívna cév briketárna -e ž obrat za briketiranje, npr. -e ceví ž Ü nèvarjêna cév naprave, npr. ojačevalnika, da pri svojem -a s stiskanje drobnega materiala delovanju ne povzroča zvočnega, slišnega šuma v brikete breztokôvno pokovínjenje brikétna mást -e mastí ž stroj. v brikete -ega -a s elektr., met. Ü stisnjena mast za vroče ležaje nègalvánsko pokovínjenje brezvôdni alkohól brikétnica -e ž Ü briketárna -ega -a m kem. Ü absolútni alkohól briljántna prêja -e -e ž tekst. preja iz obarvane brezvôdno bárvanje jedrne niti, ovita s sploščenimi kovinskimi -ega -a s tekst. barvanje b tekstilij iz sintetičnih vlaken v CO nitmi, pri čemer je vidno obarvano jedro 2 pri nad-kritičnih pogojih ali v raztopini barvila v briljántno zelêno -- -ega m kem. zeleno trife-organskem topilu nilmetansko barvilo, topno v vodi, uporablja brezvŕvična pogôvorka se za barvanje barvnega papirja in mikroskop- -e -e ž telekom. oddajno povezovanje in baterijo za lastno majhne obstojnosti na svetlobi ni primerno S: pogovorka, ki ima anteno za sprejemno in skih preparatov, za barvanje tekstila zaradi napajanje malahítno zelêno brezvŕvični časôvni vžigálnik Brillouinova cóna -e -e [brilvênova] ž fiz., kem. -ega -ega -a m rud. električni vžigalnik za daljinski vžig detona- enostavna osnovna celica v recipročnem prostoru torja pri odstreljevanju rude Brinellova trdôta -e -e [brinélova] ž met., stroj. Ü brezvŕvični telefón trdôta po Brinellu -ega -a m telekom. telefon-ski aparat z brezvrvično pogovorko, na kateri je Brinellovo števílo -ega -a [brinélovo] s tudi tipkovnica met., stroj. Ü trdôta po Brinellu brežína -e ž grad. različno strma poševnina briníranje -a s met. prevlečenje jeklene površine brega pri vodotoku, nasipu, useku z oksidno plastjo za zaščito pred rjavenjem, za brežínar preprečevanje odbleska -ja m grad. gradbeni valjar, navadno akumulacijskih jezer, kanalov, jezov, zemelj- brinovína -e ž les. aromatičen les brina, grmov skih pregrad, pri čemer je na vrhu brežine in dreves iz rodu vlečni, za utrjevanje velikih brežin nasipov, brinjevína -e ž les. Ü brinovína fiksno nameščena posebna konstrukcija za Juniperus Sp: brinjevína pritrditev škripčevja ali pogonskega vlečnega brisálni obróček -ega -čka mstroj. obročasto obli-mehanizma, ki valjar vleče po brežini navzgor kovana tesnilka za posnemanje umazanije, olja z in ga spušča navzdol S: váljar za brežíne batnice hidravličnega ali pnevmatičnega valja 100 brónsa británska toplôtna enôta -e -e -e ž bróm merska -a m kem. element iz skupine halogenov, enota zunaj mednarodnega sistema enot za temnorjava, težka, jedka tekočina z rjavimi, toploto, simbol Btu, 1 Btu = 1055,056 J strupenimi parami, ki se uporablja v organski brizánca sintezi, simbol Br -e ž kem. teh. rušilna moč razstreliva, no energijo bromíranje -a s kem. uvajanje broma v brizántno razstrelívo opredeljena z detonacijsko hitrostjo in specifič- bromíd -a m kem. sol bromovodikove kisline -ega -a s kem. teh. razstre- molekulo, navadno organske spojine livo, ki ob eksploziji zelo hitro razvije veliko obločnem varjenju povzroča brizganje staljene uporablja se kot solzivec kovine brómoacetón -a m kem. brezbarvna hlapna brizgálna gláva -e -e ž 1. met. ploščata glava tekočina, BrCH za izdelovanje jeder z brizganjem livarskega 2 C(O)CH 3 , katere pare močno dražijo oči, uporablja se kot solzivec peska brizgajóči oblòk fenon, BrCH2 -ega -ókaC(O)C6H5, brezbarvna hlapna m met. oblok, ki pri tekočina, katere pare močno dražijo oči, rušilno moč brómoacetofenón -a m kem. 1-bromoaceto- 2. graf. glava brizgalnega tiskalnika, napolnje- na s tekočo tiskarsko barvo, z majhnimi šobami, brómoetán -a m kem. monobromoetan, brizgálni tiskálnik s prijetnim vonjem, uporablja se v organski -ega -a m graf. tiskalnik z sintezi skozi katere brizga kapljice na tiskovni material BrCH 2CH3, brezbarvna, lahko hlapna tekočina brizgalno glavo S: etíl bromíd Sp: črnílni tiskálnik, kápljični tiskálnik bromotimól módro -- -ega s kem. rožnat brizgálno bárvanje préden prašek, dobro topen v etanolu, ki se uporablja -ega -a -- s tekst. b barvanje preje, pri katerem se barvalna kopel kot indikator v analizni kemiji s preskokom iz brizga skozi perforirane nosilce preden rumene barve v modro pri pH = 6,0–7,6 brízgani betón brómova kislína -ega -a m grad. hitro sušeči se -e -e ž kem. bromova(V) beton z razmeroma veliko trdnostjo, npr. za kislina, HBrO3, močen oksidant, obstojna prvo zaščitno plast, ki se nabrizga, npr. takoj po samo v vodni raztopini in v soleh, uporablja se odkopu pri izdelavi predorov, za zavarovanje kot oksidant v analizni kemiji brežin pred krušenjem pri gradnji gradbenih brómova vôda -e -e ž kem. Ü brómovica inženirskih objektov, na armaturno mrežo na brómovica -e ž kem. nasičena vodna raztopina kalupih za izdelavo betonske lupine, npr. ladje broma Sp: pnevmátski betón, torkrétbetón Sp: brómova vôda brízgani omèt bromovodík -ega -éta m grad. Ü strôjni omèt -a m kem. Ü vodíkov bromíd brízganje -a s kem. teh., met. oblikovanje izdelka v bromovodíkova kislína -e -e ž kem. raztopina orodju z visokotlačnim vnašanjem staljene kovi- vodikovega bromida v vodi, brezbarvna ne, plastične mase, keramike PRIM.: tláčno lítje tekočina, ki se koncentrirana na zraku kadi bŕki in je močna kislina PRIM.: vodíkov bromíd -ov m mn. les. viseče iveri na robu desk pri žaganju na polnojarmeniku bròn brôna m met. zlitina bakra in kositra ali brokát npr. aluminija, berilija, mangana, niklja -a m tekst. težka tkanina iz svile ali drugih PRIM.: brnístra -e ž gozd. Ü navádna žúka druge kovine namesto kositra, razen cinka, vlaken z bogatimi žakarskimi vzorci različnih méd barv, pogosto pretkana z zlatimi ali srebrnimi brónsa -e ž kem. teh. zmes brezbarvnega laka in nitmi, za večerne obleke, dekorativno blago, kovine v prahu kot pigmenta, npr. aluminijeva tapiserije bronsa 101 brošírana tkanína brošírana tkanína -e -e ž tekst. brusílni kámen tkanina z -ega -mna m večji kamen za vtkanimi, vezeninam podobnimi vzorci, tkana brušenje kamnitega tlaka, kovin, lesa, stekla z z broširnim votkom brusilno površino iz trdega, ostrorobega, zrnatega brošíranje silicijevega karbida ali aluminijevega oksida -a s tekst. tkanje na broširnih statvah različne zrnavosti delcev PRIM.: brúsni kámen brošírne státve -ih státev ž mn. tekst. statve, ki brusílni segmênt -ega -a m stroj. vložek sesta-imajo za votkov broše posebno bilo vljenih orodij za brušenje, honanje, lepanje brošírni čolníček -ega -čka m tekst. čolniček, brusílni stròj -ega strôja m stroj. Ü brusílnik (1) vgrajen na broširno bilo, ki ga krožno premika brusílni trák zobnik ali zobat drog -ega trakú m brezkončni trak b brošírni trák brusilnika z nalepljenim brusilnim sredstvom -ega trakú m tekst. trak, tkan v za brušenje, glajenje kovin, lesa žakarskem vzorcu brusílno plátno -ega -a s platno, na katero brošírno bílo -ega -a s tekst. bilo z vgrajenimi je nalepljeno brusilno sredstvo za brušenje, čolnički, ki jih pri broširanju na broširnih statvah glajenje kovin, lesa delno krožno premika zobat drog ali zobnik brusílno srédstvo -ega -a s abrazivno brošírno tkánje -ega -a s tekst. tkanje na sredstvo za brušenje, honanje, lepanje, broširnih statvah poliranje, navadno kovinskih površin Brownovo gíbanje -ega -a [bráunovo] s fiz. Sp: brúsno srédstvo naključno gibanje mikroskopskih delcev v brusína -e ž les. prah, ki nastane pri glajenju lesa tekočini ali plinu, ki je posledica trkov delcev s z brušenjem posameznimi molekulami ali atomi brusívo -a s naravni ali umetni material z zelo brózga -e ž kem. teh. pripravek iz več sredstev za trdimi ostrorobimi zrni kot osnovna sestavina škropljenje proti rastlinskim boleznim in ško- sredstev, orodij za brušenje, glajenje Sp: abrazív dljivcem, npr. bordojska brozga brúsnik -a m naravno brusilno sredstvo, brucín -a m kem. alkaloid, derivat strihnina, glinasti skrilavec z veliko kremena, npr. za beli, zelo strupeni kristali, ki se uporabljajo v brusni kamen medicini in kot reagent v analizni kemiji brúsni kámen -ega -mna m brus iz brusnika brúno -a s les. na dveh ali treh straneh obtesano ali drugih naravnih brusilnih sredstev ali obžagano deblo PRIM.: brusílni kámen brús -a m stroj. odrezovalno orodje za brušenje, brúsni stròj -ega strôja m stroj. Ü brusílnik (1) navadno valjaste, skledaste ali steblaste oblike, brúsno srédstvo izdelano iz naravnih ali umetnih brusilnih zrn -ega -a s Ü brusílno srédstvo brusílna píla brúšenje -e -e ž pila za ostrenje rezalnih -a s obdelovanje z brusom, da se brusílna plôšča površina, točna mera ali ostrina robov pri -e -e ž stroj. plošča za vpenjanje rezalnih orodjih orodij, npr. zobovja žage dosežejo gladka in geometrijsko natančna obdelovanca pri ploskovnem brušenju, npr. elektromagnetna brusilna plošča brúšenje brez koníc -a -- -- s stroj. Ü brezkoníč-brusílnik no brúšenje -a m 1. stroj. ročni ali namizni stroj za brušenje z vrtečimi se ali nihajočimi brusi brúšenje úsnja -a -- s kem. teh. obdelovanje različnih oblik, navadno v obliki ravnih plošč gladke površine usnja s smirkovim papirjem na različnih premerov ali koluta Sp: brusílni stròj, vrtečih se valjih, da se dobi hrapava žametasta brúsni stròj 2. les. tračni ali kolutni stroj za površina po videzu in na otip S: kosmatênje glajenje lesa úsnja 102 Bunsenov gorílnik brúto fórmula -- -e ž kem. formula, ki podaja osnovnih merskih enot, ki določajo dolžino, samo vrsto atomov, ki sestavljajo spojino, in maso, čas, naboj in temperaturo in se označuje-razmerje med njimi, ne pa dejanske formule jo z L, M, T, Q in Θ molekule, npr. vodikov peroksid, H2O2, ima búčka -e ž kem. manjša steklena laboratorijska bruto formulo HO S: empírična fórmula posoda, navadno kroglaste oblike, z okroglim brúto mása vláka -- -e -- ž skupna masa pripetih ali ravnim dnom, ozkim ali širokim vratom vagonov s tovorom vred, brez mase lokomotive búčka po Kjeldahlu -e -- -- [kjéldalu] ž kem. brúto méra -- -e ž grad. dejanska mera z upo-okrogla bučka hruškaste oblike z dolgim števanjem dopustnih toleranc, pribitkov ali vratom, ki se uporablja za razklope s koncentri-odbitkov, npr. zaradi oblog S: kosmáta méra rano žveplovo kislino brúto móč agregáta -- močí -- ž elektr. električ- buklé -êja m tekst. grobo strukturirana tekstilija in električnega generatorja za lastno porabo buklé prêja -- -e ž tekst. vozličasta ali zankasta agregata na moč na sponkah električnega generatorja iz bukle preje za težja ženska oblačila, preproge brúto móč elektrárne -- močí -- ž ele- preproge, tekače elektr. preja, navadno le za osnovo, za oblačila, ktrična moč na sponkah glavnih električnih generatorjev in električnih generatorjev za bukovína -e ž les. les bukve, listnatega drevesa lastno porabo elektrarne iz rodu Fagus, uporablja se za pohištvo iz brúto prerèz upog njenega lesa, vezane plošče, galanterijske -- -éza m ploščina prereza, ki izdelke, drva upošteva le ovojnico lika, brez ploščine lukenj, brúto promèt v keprovi vezavi ali njeni izpeljanki s sukano m -- -éta prom. zmnožek dolžine osnovo, valjana in obojestransko kosmatena, ki izrezov buksín -a m tekst. volnena ali polvolnena tkanina b brútotónski kilométer -ega -tra m zmnožek búldožer -ja m grad., stroj. gosenični traktor z vsote mase tovora in mase prevoznega sredstva ravnalno desko za rinjenje, razgrebanje, ravnanje s prevoženo razdaljo, ki se navadno uporablja poti in mase, prepeljane na tej poti se uporablja za letne in zimske obleke za obračun železniške ali cestne storitve pri zemlje, terena, sipkih materialov S: rínež prevozu blaga búna -e ž kem. elastomer, prvotno pridobljen s bŕv polimerizacijo butadiena v prisotnosti natrija brví ž grad. ožji most iz deske, bruna, enostavne kot katalizatorja, zdaj s kopolimerizacijo s lesene konstrukcije, lahko tudi obešene na žične stirenom ali akrilonitrilom, ki se uporablja kot vrvi za prehod pešcev, kolesarjev čez vodo, potok umetna guma, odporna zlasti proti naftnim brzorézno jêklo -ega -a s met. Ü hitrorézno derivatom, za električne izolacije, avtomobilske jêklo pnevmatike, transportne trakove, tesnila, gibke brzostrúžno jêklo -ega -a s met. Ü cevi, gumiranje hitrorézno jêklo búnker -ja m 1. posoda, prostor za hranjenje Büchnerjev líj -ega -a [bíhnərjev] m kem. labora- razsutega sipkega ali drobnega kosovnega torijski lij za vakuumsko filtracijo, navadno iz materiala, npr. rude, premoga, koksa porcelana, valjaste oblike, s perforiranim dnom, PRIM.: sílos 2. zavarovan skladiščni prostor za na katero se namesti filtrirni papir S: núča (1) vnetljive, eksplozivne, radioaktivne snovi ali Buckinghamov izrèk Π izdelke PRIM.: sílos -ega -éka -- [bákin-gemov pí] m Bunsenov gorílnik osnovni izrek teorije podobnosti -ega -a [búnznov] m kem. in dimenzijske analize, po katerem se lahko laboratorijski plinski gorilnik, ki omogoča velikost vsake veličine opiše s kombinacijo uravnavanje dotoka zraka in s tem temperaturo 103 burét ter vrsto plamena, od svetečega redukcijskega butanójska kislína -e -e ž kem. karboksilna preje za oblačila, dekoracije 2. tekst. tekstilije iz te Sp: masléna kislína butanól -a m kem. alkohol, izpeljan iz butana, Burgersov véktor -ega -ja [búrgersov] m met. C vektor, ki kaže smer in dolžino premika dislo-4 H 9 OH, uporablja se za mehčala, kot topilo, za sintezo estrov za umetne arome burét brezbarvna tekočina z neprijetnim vonjem, -a m 1. tekst. zrnčasta preja iz ostankov in uporablja se za sintezo estrov za arome izčeskov pri predelavi svile do svetlomodrega oksidacijskega plamena kislina, izpeljana iz butana, C3H7COOH, kacijske črte v enem koraku, ki je enak razdalji S: butíl alkohól med dvema atomskima ravninama v kristalu butanón -a m kem. butan-2-on, CH burgúndska brózga -e -e ž kem. teh. pripravek 3 C(O)C2H5, uporablja se kot topilo, dodatek letalskemu iz modre galice in sode za škropljenje proti bencinu S: etíl metíl ketón Sp: metíl etíl ketón nekaterim rastlinskim boleznim in škodljivcem búsola butén -a m kem. alken s štirimi ogljikovimi -e ž kompas z vrtljivo magnetno iglo atomi, C za orientiranje proti severnemu magnetnemu 4 H 8 , uporablja se za proizvodnjo butadiena ali umetne gume, heksametilendia-polu S: magnétni kómpas mina in adipinske kisline kot surovina za pro-búsolni teodolít -ega -a m geod. teodolit, na izvodnjo najlona Sp: butilén katerem je fiksno nameščena busola ali se ta butíl -a m kem. enovalentna funkcionalna lahko natakne na os y daljnogleda za merjenje skupina butana, –C magnetnega azimuta, uporablja se v rudarstvu 4 H 9 butíl acetát in gozdarstvu -- -a m kem. ester butanola in b búster transformátor ocetne kisline, CH -- -ja m 1. elektr. dodatni 3COOC4H9, brezbarvna, hlapna, vnetljiva tekočina, uporablja se kot transformator v sistemu javnega ozvočenja, ki topilo za trinitrat celuloze, umetne smole omogoča prenos zvokovnih signalov do bolj 2. oddaljenih zvočnikov elektr. podporni trans-butíl alkohól -- -a m kem. alkohol, izpeljan iz formator, ki ima sekundarna navitja zaporedno butana, C 4 H 9 OH, uporablja se za mehčala, vezana v linijske vode nadzemnega voda, pri kot topilo, za sintezo estrov za umetne arome katerem se s fazo in velikostjo dodane napetosti S: butanól vpliva na velikost jalove in delovne moči butilén -a m kem. Ü butén butadién -a m kem. dien s štirimi ogljikovimi butílkávčuk -a m kem. teh. umetna guma, atomi, CH 2 =CH–CH=CH 2 , glavna surovina za posebno neprepustna za zrak, kopolimerizat sintezo umetnega kavčuka iz 95–98 % izobutena in 2–5 % butadiena, bután -a m kem. alkan s štirimi ogljikovimi uporablja se za zračnice, tesnila atomi, C 4 H 10 , uporablja se v zmesi s propanom butíl stearát -- -a m kem. ester butanola in stea-kot plin za gospodinjstvo, taborjenje, kot rinske kisline, C surovina v organski sintezni kemiji 17 H 35 COOC 4 H 9 , brezbarvna, težko hlapna tekočina, uporablja se za izdelavo butanál -a m kem. aldehid butanojske kisline, mehčal za lake C 3 H 7 CHO, brezbarvna, vnetljiva tekočina z butiraldehíd -a m kem. Ü butanál značilnim vonjem aldehidov, uporablja se v butirát gumarstvu kot pospeševalec vulkanizacije, za -a m kem. Ü butanoát (1, 2) plastične mase, strojila, arome Sp: butiraldehíd butírolaktón -a m kem. ciklični ester hidroksi-butanoát -a m 1. kem. sol butanojske kisline, butanojske kisline, C4H6O2, uporablja se za npr. natrijev butanoat Sp: butirát 2. kem. ester proizvodnjo poliamidov, mehčal, tekstilnih butanojske kisline, npr. etil butanoat Sp: butirát pomožnih sredstev, umetnih smol, vrtalnih olj 104 Cassinijeve krivúlje C CADI CADI-ja in -- [kádi] m (ang. carbidic austem- arjema izkoristiti za pridobivanje mehanske pered ductile iron) krat. met. Ü karbídna duktílna energije PRIM.: Dieslov króžni procés, Ottov cágelj króžni procés m -glja met. po nekdanjem postopku ulit Carnotov stròj lítina met. karbidna duktilna litina têrmodinámični króžni procés, Stírlingov blok, namenjen za izdelovanje palic, pločevine, -ega strôja [karnójev] m fiz., stroj. cevi, žice z valjanjem, kovanjem, vlečenjem idealni toplotni stroj, ki deluje po Carnotovem krožnem procesu Callendarjeva enáčba -e -e [kêləndarjeva] ž fiz. Carnotov teorém -ega -a [karnójev] m fiz. Callendar-Van Dusenova enačba, ki opisuje skem termometru stroja, ki deluje med dvema temperaturama, lahko le manjši od izkoristka idealnega toplo-zvezo med uporom in temperaturo pri platin- teorem, po katerem je izkoristek toplotnega CAM -- [kám] ž (ang. computer-aided manufacturing) tnega stroja, ki deluje po Carnotovem krožnem stroj. krat. Ü računálniško podpŕta proizvódnja procesu camera obscura -e -e [kámera obskúra] ž (lat.) Carova kislína -e -e [károva] ž kem. peroksožve- c svetlobno zaprte škatle, ki ima na eni od stranic casablancas raztezálo -- -a [kazablánkas] s tekst. luknjico, skozi katero vpada vanjo svetloba, ki raztezalo na krilniku in prstanskem predilniku preprosta optična projekcijska priprava iz plova kislina, H2SO5, močen oksidant projicira na zadnji steni sliko, obrnjeno za 180o za raztezanje pramena in stenja Cardano-Hookov zgíb -ega -a [kardáno Casagrandejev aparát -ega -a [kazagránde-húkov] m stroj. Ü kardánski zgíb jev] m grad. laboratorijski aparat za ugotavlja-Cardanova fórmula -e -e [kardánova] ž mat. nje meje viskoznosti zemljine, sestavljen iz formula za iskanje korenov kubične enačbe skodelice, mehanizma za njeno dvigovanje Cardanovo obéšenje in spuščanje v prostem padu na gumijasto -ega -a [kardánovo] s podlago in štetje padcev ter noža za izdelavo stroj. Ü kardánska obésa raze v preskušani zemljini v skodelici Cardanov zgíb -ega -a [kardánov] m stroj. Ü Casagrandejeva posódica -e -e [kazagránde-kardánski zgíb jeva] ž grad. Ü Casagrandejeva skodélica Carnotov izkorístek -ega -tka [karnójev] m Casagrandejeva skodélica -e -e [kaza-fiz. izkoristek idealnega toplotnega stroja, ki grándejeva] ž grad. del Casagrandejevega aparata, deluje po Carnotovem krožnem procesu skodelica iz medi v obliki dela krogelnega PRIM.: toplôtni izkorístek (1) plašča s polmerom 54 mm, debelega 2 mm, z Carnotov króžni procés nastavkom za pritrditev na mehanizem za dvi- -ega -ega -a govanje Sp: Casagrandejeva posódica [karnójev] m fiz., stroj. toplotni krožni proces z Cassinijeve krivúlje izotermnim dovodom in odvodom toplote ter -ih krivúlj [kasínijeve] ž mn. izotropno kompresijo in ekspanzijo delovne mat. geometrijsko mesto točk, katerih zmnožek snovi, s katerim je mogoče največji del toplot- razdalj do dveh danih točk je konstanten nega toka med dvema toplotnima rezervo- Sp: Cassinijevi ováli 105 Cassinijevi ováli Cassinijevi ováli -ih -ov [kasínijevi] m mn. mat. Ü uporablja se npr. kot imerzijska tekočina v Cassinijeve krivúlje mikroskopiji CAT CEE CAT-a in -- [kát] m (ang. computer-aided -ja in -- [ceeé ceeêja] m (ang. Certification of testing) krat. stroj. Ü računálniško podpŕto preskú- Electrical Equipment) krat. elektr. mednarodni certi-šanje fikat o skladnosti električne opreme z direkti- Cauchyjeva izréka o dinámiki vami EU -ih -ov -- -- [košíjeva] m dv. fiz. cefír -ja m tekst. fina vzorčasta bombažna tkanina izreka, ki predstavljata posplo-šitev Newtonovih zakonov gibanja za razsežna v platnovi ali progasta ali karirana v atlasovi elastična telesa ali fluide vezavi za srajce, pižame, bluze in ženske Cauchyjev integrálski izrèk obleke -ega -ega -éka [košíjev] m mat. cefrálnik -a m stroj za cefranje, razkosavanje izrek, po katerem je integral funkcije po enostavni sklenjeni krivulji v kom- tkanin, papirja, razvlaknjevanje lesa pleksni ravnini enak nič, če je ta funkcija ana- cékas -a m elektr. zlitina železa, niklja in kroma litična povsod na krivulji in na domeni, ki jo ta za električne uporovne žice, uporabna do okoli krivulja omejuje 1000 °C Cauchyjev konvergénčni tést -ega -ega -a célica -e ž 1. telekom. v mobilnem elektron-[košíjev] m mat. postopek ugotavljanja konver-skem komunikacijskem omrežju geografsko gence neskončnih vrst območje z vsaj eno radijsko sprejemno-oddaj- c Cauchyjev napétostni ténzor no postajo, ki se s sosednjimi celicami povezuje -ega -ega -ja elektr. v celično omrežje 2. [košíjev] m meh. del transformatorske tenzor, s katerim se izražajo sile postaje, ki ima omrežne in krmilne stikalne na površino umišljene infinitezimalne kocke v naprave za določen električni tokokrog snovi, s katerimi se taka kocka upira deforma- S: pólje (3) ciji zaradi sil, ki iz okolice delujejo nanjo S: na- pétostni ténzor (1) célična črpálka -e -e ž kem. teh., stroj. hidrostatična Cauchy-Riemannovi diferenciálni enáčbi črpalka s črpalnimi elementi v obliki celic, ki -ih -ih enáčb [koší rímanovi] ž dv. mat. pri vrtenju okoli osi tlačni medij na nizkotlačni parcialni strani neprekinjeno sesajo, na visokotlačni diferencialni enačbi, ki predstavljata potrebni strani pa ga iztiskajo, npr. zobniška črpalka, pogoj za to, da je funkcija holomorfna krilna črpalka, vijačna črpalka S: rotacíjska CC -- [cecé] ž (ang. column chromatography) črpálka PRIM.: rotacíjski komprésor kolónska kromatografíja krat. kem. Ü célična globínska péč -e -e pečí ž met. CCD CCD-ja in -- [cecedé cecedêja] m (ang. char- globinska peč z več celicami, npr. za žganje elemènt s sklóplje- ge-coupled device) krat. elektr. Ü anod pri elektrolizi aluminija nimi nabôji célična konstánta -e -e ž fiz. količnik razdalje CCT -ja in -- [ceceté cecetêja] m (ang. continuous med elektrodama konduktometrične celice in transformacija pri cooling transformation) krat. met. njune površine zveznem ohlajanju célična strjeválna frónta -e -e -e ž met. str- cedrovína -e ž les. aromatičen, odporen in jevalna fronta, iz katere v talino štrlijo izrastki dobro obdelovalen les drevesa cedre iz rodu trdne faze kot valjaste celice s paraboloidno Cedrus, macesnu podobnih vednozelenih konico iglavcev iz Sredozemlja célična tekstúra -e -e ž les. struktura, ki jo cédrovo ólje -ega -a s kem. teh. olje, ki se sestavljajo posamezne celice, npr. v naravnih pridobiva navadno iz ostankov cedrovine, vlaknih, lesu in drugih rastlinah 106 α-celulóza célični hidrávlični motór -ega -ega -ja m stroj. celôtna prostornína -e -e ž skupna pro-inverzna hidrostatična enota, podobna rotacij- stornina porozne trdnine z vsemi odprtimi in ski hidrostatični črpalki S: rotacíjski hidrávlični zaprtimi porami motór celôtna vrtílna količína -e -e -e ž fiz. célični preklópnik -ega -a m telekom. Ü célično vektorska vsota orbitalne in spinske vrtilne stikálo (1) količine célični stròp -ega strôpa m grad. strop, ki ima celôtni tlák -ega -a m tlak plinske zmesi, vsota nosilna rebra v obliki mreže delnih tlakov plinov, ki jo sestavljajo célično omréžje -ega -a s telekom. radiokomu- celôtno merílno obmóčje -ega -ega -a s nikacijsko omrežje za mobilne elektronske merilno območje instrumenta, ki zajema vsa komunikacije, na določenem geografskem njegova delna merilna območja PRIM.: merílni področju organizirano v obliki medsebojno dosèg povezanih celic celovalôvna mostíčna vezáva -e -e -e ž célično stikálo -ega -a s telekom. stikalo, ki v elektr. Ü polnovalôvna mostíčna vezáva mobilnem elektronskem komunikacijskem celovalôvni usmérnik -ega -a m elektr. Ü pol-omrežju krmili prehajanje uporabnika med novalôvni usmérnik celicami Sp: célični preklópnik celovítost eléktroenergétskega sistéma celína -e ž rud. območje rudnika, kjer še ni bilo -i -- -- ž elektr. stanje elektroenergetskega sistema, rudarskega posega ko so po programu vsi elementi povezani in celobióza -e ž kem. disaharid iz dveh glukoznih delujejo, priključeni odjemalci pa se v celoti c enot, ki nastaja pri hidrolizi celuloze v kislem napajajo mediju, osnovni gradnik celuloze celuláza -e ž kem. encim v celulolitskih bakteri-celofán -a m prozorna, nepremočljiva folija jah, ki razgrajuje celulozo iz regenerirane celuloze, viskoze ali acetata celulítska baktêrija -e -e ž kem. teh. Ü celulolít-celuloze PRIM.: hidrát celulóze, hidrátna ska baktêrija celulóza, regenerírana celulóza celulójd -a m kem. teh. prozorna ali obarvana celofánska cévčica -e -e ž rud. ovoj stržena vnetljiva snov iz celuloznega dinitrata, kafre z razstrelivom v detonacijski vžigalni in drugih dodatkov, nekdaj za filmske trakove, vrvici igrače in druge izdelke, npr. glavnike, zdaj ga celoróbi váljar -ega -ja m agroteh. kolutni valjar nadomeščajo sintetični polimeri s celimi, nenazobčanimi robovi za drobljenje celulolítska baktêrija -e -e ž kem. teh. bakterija, brazd ki izloča celulazo in razkraja celulozo Sp: celulít-célo števílo -ega -a s mat. naravno število, nič ali ska baktêrija od nič odšteto naravno število PRIM.: narávno celulóza -e ž kem. ogljikov hidrat, polisaharid, števílo sestavljen iz velikega števila ponavljajočih se celôtna poróznost -e -i ž prostorninski monomerov glukoznega anhidrida v makro-delež vseh odprtih in zaprtih por v porozni molekuli, ki je glavni sestavni del celuloznega trdnini vlakna celôtna prenôsna zmogljívost -e -e -i ž elektr. α-celulóza -e [álfa] ž kem. celuloza z veliko največja možna in zanesljiva izmenjava delovne molsko maso, netopna v 17,5-odstotni moči med elektroenergetskima sistemoma ali raztopini natrijevega hidroksida S: álfa njegovima deloma celulóza, celulóza álfa 107 celulóza álfa celulóza álfa -e -- ž kem. Célzijeva léstvica celuloza z veliko molsko -e -e ž temperaturna maso, netopna v 17,5-odstotni raztopini natrije- lestvica, ki ima pri standardnem tlaku ničlo vega hidroksida S: álfa celulóza, α-celulóza pri ledišču vode in vrednost 100 pri njenem β-celulóza vrelišču Sp: Célzijeva skála -e [béta] ž kem. celuloza z manjšo molsko maso, topna v 17,5-odstotni raztopini Célzijeva skála -e -e ž Ü Célzijeva léstvica natrijevega hidroksida, ki se po nakisanju Célzijeva stopínja -e -e ž Ü stopínja Célzija raztopine obori S: béta celulóza, celulóza béta Célzijeva temperatúra -e -e ž temperatura, celulóza béta -e -- ž kem. celuloza z manjšo merjena po Celzijevi lestvici, simbola t in ϑ , molsko maso, topna v 17,5-odstotni raztopini merska enota stopinja Celzija, °C natrijevega hidroksida, ki se po nakisanju cemènt -ênta m grad. hidravlično vezivo, fino raztopine obori S: béta celulóza, β-celulóza mleta mešanica močno bazičnih silikatov in γ-celulóza -e [gáma] ž kem. celuloza z zelo aluminatov, ki zmešana z vodo tvori pasto, ta majhno molsko maso, ki se tudi po nakisanju se zaradi kemijskih reakcij in procesov hidra-raztopine ne obori S: celulóza gáma, gáma tacije veže in strdi v cementni kamen, trden in celulóza stabilen tudi v vodi majhno molsko maso, ki se tudi po nakisanju iz raztopine njene soli z elektropozitivnejšo S: celulóza gáma -e -- ž kem. celuloza z zelo cementácija -e ž 1. kem., met. obarjanje kovine raztopine ne obori γ-celulóza, gáma celulóza kovino, npr. bakra z železom 2. met. Ü cemen-celulózna varílna elektróda tíranje -e -e -e ž met. varilna elektroda s celuloznim plaščem, ki med cementacíjsko srédstvo -ega -a s met. Ü ce- c varjenjem gori, tvori veliko plinov in s tem mentírno srédstvo okrepi moč obloka grad. cemènt geodúr -ênta -- m visoko sulfatno α-celulózna vlaknína -e -e [álfa] ž kem. teh. odporni cement, ki se uporablja za cemen- beljena, oplemenitena vlaknina z več kot 90 % tiranje naftnih in plinskih vrtin, v agresivnih alfa celuloze zaradi dodatne obdelave v natri- okoljih, morski vodi, ekstremnih razmerah, pri namenjena nadaljnji kemični obdelavi ali cementíranje -a s met. površinsko utrjevanje predelavi jevem hidroksidu in spiranjem s svežo vodo, visokih temperaturah in tlakih žilavega jekla z naogljičenjem in kaljenjem -ken s mn. tekst. celulozna vlakna, lahko tudi cementírano jêklo -ega -a s met. žilavo jeklo, kemična, ki se uporabljajo za izdelavo površinsko utrjeno z naogljičenjem celulózna zdrobljêna vlákna -ih -ih Sp: cementácija (2) napihanih tekstilij, finosti od 1 do 3 dtex in PRIM.: ce- mentírno jêklo dolžine od 3 do 12 mm celulózni acetát cementírni prášek -ega -ška m met. Ü tŕdno -ega -a m kem. Ü acetát cementírno srédstvo celulóze celulózni lák cementírno jêklo -ega -a s met. jeklo, -ega -a m kem. Ü nítrolák namenjeno za površinsko utrjevanje z naoglji-celulózni plášč -ega -a m var. plašč elektrode čenjem Sp: jêklo za cementíranje PRIM.: cemen-iz celulozne vlaknine za posebne postopke tírano jêklo obločnega varjenja, npr. velikih cevovodov cementírno srédstvo -ega -a s met. trdna, celulózno vlákno -ega -a s 1. vlakno ra- tekoča ali plinasta snov za površinsko utrje- stlinskega izvora, pridobljeno iz stebel, listov, vanje jekel z naogličenjem Sp: cementacíjsko plodov 2. kem. kemično vlakno iz celuloze srédstvo 108 centrála cementít -a m met. cemêntni mlévni dodátki trda mikrostrukturna -ih -ih -ov m mn. sestavina jekel v sistemu železo-ogljik, železov grad. snovi, npr. elektrofiltrski pepel, apnenec, ki karbid Fe3C, ki ni magneten se dodajajo za zaviranje aglomeracije in izbolj-cemêntna málta šanje učinkovitosti mletja -e -e ž grad. mešanica cementa, peska frakcije 0–4 mm v razmerjih cemêntni omèt -ega -éta m grad. omet iz grobe 1 : 1, 1 : 2 ali 1 : 3 in take količine vode, da se in/ali fine cementne malte, ki se nanese v eni doseže zadostna plastičnost za vgrajevanje ali več plasteh na opečno, navadno kamnito PRIM.: podáljšana cemêntna málta ali betonsko površino prostora, odporen proti cemêntna pásta vlagi, atmosferskim in mehanskim vplivom -e -e ž grad. sveža mešanica cemêntni práh cementa in vode, lahko z dodatki, npr. kamene -ega prahú m kem. teh. prah, ki se pri izdelavi cementa lovi v filtrih moke, mikrosilike, ki vplivajo na lastnosti sveže betonske mešanice in strjenega betona cemêntno mléko -ega -a s grad. mešanica cemêntna pogáča -e -e ž grad. vzorec cementa cementa in mivke ali finega peska v razmerju 1 : 1 za ugotavljanje njegove prostorninske ob- z veliko količino vode, da je tekoča, uporablja se stojnosti, izdelan iz cementne paste standar- za prelitje betonskih ali kamnitih površin pred dne konsistence s premerom do 90 mm in z nanosom cementne malte, za zalivanje kamnitih debelino do 15 mm S: cemêntni koláč ali keramičnih plošč pri oblaganju cemêntna prevléka cemènt z nízko hidratacíjsko entalpíjo -e -e ž grad. plast cementne malte debeline do 5 mm na trdni -ênta -- -- -- -- m grad. portlandski cement, ki pri cemêntni bacíl sko entalpijo grad., kem. teh. -ega -a m kristali cemprinovína betonski podlagi PRIM.: cemêntni éstrih mešanju z vodo razvije nizko molsko hidratacij-etringita, ki nastanejo v betonu, če je ta izpo- -e ž les. zelo grčav les cemprina, c stavljen vodi, ki vsebuje sulfatne ione, in zaradi vrste bora s Pohorja (Pinus cembra) ali Central-manjše gostote ter zato večje prostornine nih Alp, uporablja se za pohištvo povzročijo razpoke v betonu in njegovo cènt cênta m stara enota za maso zunaj medna-razpadanje rodnega sistema enot, 1 cent = 100 kg, simbol q cemêntni éstrih Sp: métrski cènt -ega -a m grad. estrih iz drob-nozrnate betonske mešanice frakcije agregata cénter kristalizácije -tra -- m met. mesto, kjer do 8 mm, debel do 10 cm, za zaščito toplotne začne pri strjevanju taline potekati kristalizacija prevléka centezimálna téhtnica -e -e ž vzvodna cemêntni kámen izolacije in/ali podlago tlakov PRIM.: cemêntna in rast kristalov, kristalnih zrn tiziranega aluminatnega cementnega klinkerja, spremenljivke, ki razdelijo opazovane podatke, urejene po vrednosti, na sto delov z enakim ki nastane pri strjevanju cementne paste v številom podatkov S: percentíl trdno snov, v betonu poveže zrna agregata in centimétrski valôvi zapolni prazne prostore med zrni, kar daje -ih -ôv m mn. telekom. betonu trdnost sestavljen iz mešanice cementnega prahu, ab- centíl -a m mat. vsaka od vrednosti opazovane sorbirane in kapilarne vode in ostanka nehidra- -ega -mna m grad. kamen, tehtnica za tehtanje mas, stokrat težjih od uteži radijski valovi z valovnimi dolžinami cemêntni koláč 100–10 mm oziroma s frekvencami 3–30 GHz -ega -a m grad. vzorec cementa za ugotavljanje njegove prostorninske obstoj- centrála -e ž telekom. posredovalna naprava za nosti, izdelan iz cementne paste standardne vzpostavljanje govornih ali podatkovnih zvez konsistence, s premerom do 90 mm in z med kličočim in klicanim uporabnikom v elek-debelino do 15 mm S: cemêntna pogáča tronskem komunikacijskem omrežju 109 centralizírana krétnica centralizírana krétnica -e -e ž prom. céntrično srcé iz osred- -ega -á s gozd. srce, ki je v sredini njega prometnega bloka mehansko ali električ- prečnega prereza debla no daljinsko upravljana kretnica centrifúga -e ž hitro vrteča se naprava, stroj, ki centrálna aksonometríja -e -e ž mat. aksono- s centrifugalnim pospeškom ločuje trdne delce metrija, s katero se prostorska tvorba projicira iz tekočine, tekočine različnih gostot, uporablja na risalno ravnino iz projekcijskega središča, ki se tudi za litje, ustvarjanje umetne težnosti je zunaj projekcijske ravnine centrifugálna črpálka -e -e ž kem. teh., stroj. centrálna bateríja -e -e ž telekom. naprava za hidrodinamična črpalka iz venca rotorskih napajanje telefonskih aparatov z električno lopatic, pritrjenih na vrteči se kolut, in iz venca energijo z osrednjega mesta, navadno iz tele- statorskih lopatic, pritrjenih na okrov stroja, fonske centrale PRIM.: lokálna bateríja ki deluje na osnovi centrifugalnega pospeše- centrálna perspektíva vanja tekočine v gonilniku, pri čemer je njen -e -e ž mat. perspekti- tok odvisen od tlaka obremenitve S: turbínska va, pri kateri je projekcijsko središče v končni črpálka Sp: túrbočrpálka razdalji od projekcijske ravnine centrifugálna síla -e -e ž fiz. sila, v smeri od centrálna projékcija -e -e ž grad., mat. akso- vrtišča, s katero krožeče telo deluje na okolico, nometrična projekcija telesa na projekcijsko da vztraja v kroženju PRIM.: centripetálna síla ploskev z žarki, ki izhajajo iz končno oddalje- centrifugálna sklópka nega projekcijskega središča S: perspektívna -e -e ž stroj. samodejno projékcija delujoča sklopka, ki jo aktivira centrifugalna centrálna síla sila ustrezno oblikovanega mehanizma -e -e ž fiz. sila med dvema c delcema, ki deluje vzdolž zveznice njunih težišč centrifugálna zavóra -e -e ž stroj. zavora, ki jo centrálni atóm aktivira centrifugalna sila ustrezno oblikovane- -ega -a m kem. atom v koordina- ga mehanizma cijskem kompleksu, okoli katerega so razpore- jeni drugi atomi ali atomske skupine centrifugálni pospéšek -ega -ška m fiz. centrálni limítni izrèk pospešek, ki nastane zaradi delovanja centrifu- -ega -ega -éka m galne sile mat. izrek teorije verjetnosti, ki zagotavlja, da centrifugálni predílnik limitira porazdelitvena funkcija naključnega -ega -a m tekst. procesa, v katerem je naključna spremenljivka predilnik, v katerem se stenj, stanjšan v raztezalu, vsota mnogih neodvisnih naključnih spremen- vodi k notranji steni predilnega lonca, ki se vrti ljivk, proti Gaussovi porazdelitvi z vrtilno frekvenco 20 000 min–1, pri čemer centrálni potenciál pridobi preja pri vsakem vrtljaju en zavoj -ega -a m fiz. potencial, ki je odvisen samo od oddaljenosti od središča, centrifugálni regulátor -ega -ja m stroj. npr. Coulombov potencial mehanski regulator vrtilne frekvence s tipalom centrálni sórnik v obliki mehanizma z utežmi, na katere deluje -ega -a m stroj. sornik, s centrifugalna sila katerim je na vozni podstavek vlečenega vozila centrifugálni tahométer vrtljivo pritrjeno podvozje priklopnika, vagona -ega -tra m stroj. centrálno prezračevánje tahometer z zaznavalom centrifugalne sile -ega -a s grad. prezračevanje več prostorov naenkrat, ki so s centrifugálno lítje -ega -a s met. litje z prezračevalnimi kanali povezani s centralno vlivanjem kovine v vrtečo se formo, pri čemer prezračevalno napravo centrifugalna sila potisne litino ob steno forme, centrálno zaklépanje kjer se strdi -ega -a s mehansko ali električno zaklepanje z enega mesta, npr. klju- centrifugálno puhálo -ega -a s stroj. Ü čavnic, naprav turbínsko puhálo 110 cepítev jêdra centrifugálno stikálo -ega -a s elektr., stroj. natančno medsebojno pozicioniranje in fiksira-stikalo, ki ga vklopi centrifugalna sila ustrezne- nje delov PRIM.: elástični zatìč ga mehanizma centrírno vŕtanje -ega -a s stroj. vrtanje stož-centrifugát -a m kem. bistra tekočina po častih izvrtin za centriranje obdelovancev pri centrifugíranje frezanju, brušenju osi, gredi, zobnikov, rotorjev -a s 1. ločevanje snovi z različno električnih strojev izločitvi trdne faze s centrifugiranjem obdelavi z odrezavanjem, npr. pri struženju, gostoto s centrifugo 2. izdelovanje izdelkov z uporabo centrifuge, npr. centrifugalno litje centroplán -a m stroj. srednji del krila letala, centrifugíranje betóna ki je navadno del trupa in sta nanj pritrjena -a -- s grad. izdelova-zunanja dela krila nje betonskih cevi, drogov, pilotov s tehniko cépanica centrifugiranja v posebnih jeklenih kalupih -e ž gozd. praviloma enometrsko do centrifugírka dvometrsko razcepljeno poleno -e ž kem. kiveta za laboratorijsko centrifugo cepílna plôskev rezíla -e -kve -- ž stroj. zgornja centripetálna síla ploskev noža, rezila za obdelavo z odrezo- -e -e ž fiz. sila v smeri proti vanjem, ki je nagnjena pod cepilnim kotom vrtišču, s katero okolica deluje na telo, da proti navpičnici na ploskev obdelave in določa vztraja v kroženju PRIM.: centrifugálna síla odvajanje in drobljenje odrezkov centripetálni pospéšek -ega -ška m fiz. kom-cepílna smôla -e -e ž kem. teh. smola za zaščitno ponenta pospeška, ki pri kroženju kaže proti zamazovanje cepičev po cepitvi na osnovno središču kroženja rastlino centríranje -a s stroj. postopek, s katerim se cepílna žága -e -e ž les. Ü cepílni žagálni stròj uravnotežijo rotacijske naprave tako, da je c težišče rotorja na osi vrtenja, vrtilna os pa cepílni jármenik -ega -a m les. jarmenik za glavna vztrajnostna os S: dinámično uravnoté- rezanje plohov v deske ženje cepílnik -a m les. stroj za cepljenje lesa s cepilnim centríranje instrumênta -a -- s geod. na- klinom za izdelavo drv S: cepílni stròj (1) ravnavanje instrumenta, npr. teodolita, z cepílni klín -ega -a m gozd., les. klin za cepljenje mehanskim, optičnim ali laserskim grezilom okroglega lesa za pridobivanje cepanic točno nad stojiščem tako, da gre navpična os cepílni kót rezíla instrumenta skozenj -ega -a -- m stroj. kot med cepilno in prosto ploskvijo rezila pri nožu, centríranje kristála -a -- s kem. postavitev rezilu za obdelavo z odrezovanjem, simbol β središča ali roba kristala natančno v optično os PRIM.: kót rezíla, prôsti kót rezíla, rezílni kót preiskovalnega aparata cepílni stròj -ega strôja m 1. les. stroj za centrírna izvrtína -e -e ž stroj. izvrtina na cepljenje lesa s cepilnim klinom za izdelavo drv strojnem delu, vrtenini za natančno vpenjanje, S: cepílnik 2. stroj za cepljenje usnja vrtanje po sredini cepílni žagálni stròj -ega -ega strôja m les. centrírni svéder -ega -dra m stroj. sveder za stroj za razžagovanje delov hloda v tanjše vrtanje centrirne, navadno stožčaste izvrtine, izdelke Sp: cepílna žága katere vrh ima kot 60°, in osnovne valjaste cepín izvrtine z manjšim premerom za rezervo -a m gozd., les. drvarsko orodje z enostran-maziva sko konico za premikanje hlodov centrírni zatìč cepítev jêdra -ega -íča m stroj. stožčast ali -tve -- ž fiz. umetno povzročena valjast zatič z ustreznim ujemom z izvrtino za razdelitev atomskega jedra, navadno z obstre- 111 cepítev kristála ljevanjem z nevtroni, v dve lažji jedri, pri čemer cêrij -a m kem. element iz skupine lantanoidov, se sprosti še nekaj nevtronov Sp: jêdrska fisíja razmeroma mehka in tanljiva kovina, v zlitini z PRIM.: rádioaktívni razpàd, razpàd jêdra železom za vžigalne kamenčke, simbol Ce cepítev kristála -tve -- ž kem. delitev kristala v cêrijeva méšana kovína -e -e -e ž kem. Ü cêrij-več delov vzdolž kristalne ravnine -želézova zlítina cepítveni presèk -ega -éka m fiz. površina kot cêrijev díoksíd -ega -a m kem. spojina cerija velikost tarče, ki jo lahko projektil, npr. vpadni s kisikom, CeO2, v vodi topen bel prašek, nevtron, razbije v dva ali več delcev uporablja se za izdelavo emajla, keramike, kot cepívo brusilno sredstvo pri izdelavi leč, v avtomobil- -a s kem., met. kristalizacijske kali, skih katalizatorjih Sp: cêrijev oksíd navadno drobni kristali, s katerimi se v pre- nasičeni raztopini, talini izzove kristalizacija cêrijev fluoríd -ega -a m kem. cerijeva(III) cépljenec netopna bela kristalinična snov, za impregnira- -nca m kem. teh. usnjeni polizdelek, ki nje oglenih palčk za obločnice se dobi tako, da se pred strojenjem ali po njem PRIM.: modifikátor (2) sol fluorovodikove kisline, CeF3·H2O, v vodi strojno odreže vrhnja plast kože, zaradi katere cêrijev nitrát -ega -a m kem. cerijeva sol bi bila debelina usnja neenakomerna, uporablja dušikove kisline, Ce(NO3)3·6H2O, brezbarvna, se npr. za rokavice, lažjo obutev v vodi topna snov, za izdelavo Auerjevih mrežic cépljeni kòpolimêr za plinske svetilke -ega -a m kem. kopolimer, ki ima na glavni polimer vezane stranske verige cêrijev oksíd -ega -a m kem. Ü cêrijev díoksíd c cépljenje -a s kem. vezava stranske verige zlítina polimera na osnovni polimer, npr. za izboljša-iz drugega polimera cêrijevo želézo -ega -a s kem. Ü cêrij-želézova nje sprejemljivosti za barvilo cerija, 40 % lantana, 3 % drugih redkozemelj- cêrij-želézova zlítina -e -e ž kem. zlitina 50 % cépljenje fólij -a -- s tekst. pojav, da se folije iz skih kovin in železa, ki se ob udarcu zaiskri, nekaterih polimerov pri enoosnem raztezanju uporablja se npr. v piroforni zlitini za kamenčke cepijo v trakove ali vlakna različnih debelin in pri vžigalnikih Sp: cêrijeva méšana kovína, dolžin S: fibrilíranje fólij cêrijevo želézo cépljenje raztopíne -a -- ž kem. vnos kristali- CÊRN CERN-a in -- m (fr. Conseil européen pour la zacijskih kali v nasičeno raztopino, da se izzove recherche nucléaire) krat. Ü Evrópska organizácija kristalizacija topljenca za jêdrske raziskáve cépljenje talíne certificíranje -a -- s kem., met. vnos kristaliza- -a s ukrepi, postopki za ugoto-cijskih kali v talino, da se pri ohladitvi pod tem- vitev, ali izdelek, storitev ustreza standardom peraturo strjevanja začne njena kristalizacija in/ali tehničnim specifikacijam, da se pridobi cepljívost in izda certifikat Sp: atestíranje -i ž 1. gozd. lastnost lesa, da se cepi vzdolž vlaken 2. fiz. lastnost nekaterih jeder, certifikát -a m dokument o skladnosti da se pri obstreljevanju z nevtroni razcepijo proizvoda, procesa, sistema z določenimi na lažja jedra, pri čemer se sprosti energija zahtevami, ki ga izda proizvajalec ali pooblašče- PRIM.: jêdrska reákcija ni, pristojni organ Sp: atést cerezín -a m kem. čebeljemu vosku podobna certifikát o skládnosti -a -- -- m dokument, snov iz očiščenega zemeljskega voska, ki dokazuje, da je izdelek skladen z določili zmes višjih alkanov, za izdelavo loščil zakona, standarda, pravilnika ali drugega PRIM.: ozokerít predpisa Sp: atést ustréznosti 112 cévasti gabión ceruzít -a m met. mineral rombski svinčev in razmejujejo vozišče od drugih površin, npr. karbonat, PbCO3, pomembna sestavina pločnika, zelenice, parkirišča svinčevih oksidnih rud céstni tlák -ega -a m grad. zgornji ustroj ceste, césta -e ž grad. infrastrukturni objekt nizke utrjen z granitnimi kockami, betonskimi gradnje z nasutim in posebej utrjenim spodnjim ploščami, asfaltom ustrojem ter z zgornjim ustrojem iz materialov, céstni váljar -ega -ja m grad., stroj. stroj za utr-odpornih na prometno obtežbo, npr. asfaltne jevanje in zgoščevanje plasti pri gradnji cest, plasti, kamnito tlakovane ali betonske plasti, železniških prog, nasipov, planumov temeljnih skupaj z opremo, namenjen prevozu z vozili tal, podlag z valjanjem ali vibriranjem cestíšče -a s grad., prom. površina ceste, ki jo sesta-céstnoprométna napráva -e -e ž naprava vljajo vozišče, robni pasovi, pločniki, bankine kot del cestne opreme, ki omogoča, ureja céstna dételjica -e -e ž zunajnivojsko križanje promet na cestah, npr. semafor dveh prometnic v obliki deteljice céstnoprométni kríž -ega -a m Ü céstni kríž céstna gosénica -e -e ž gosenica mobilnih céstno teló -ega -ésa s grad. del ceste, sestavljen strojev ali vojaških vozil, prirejena za vožnjo po iz voznega pasu, bankine in utrjenega pasu asfaltiranih javnih cestah, npr. s členi, obloženi-nasipa ali brežine, navadno vključuje tudi mi z elastomerom pločnik, vkope, nasipe, oporne in podporne céstna navigácija -e -e ž navigacija cestnih zidove in sistem za odvodnjavanje vozil z elektronskimi napravami, ki omogočajo cetánsko števílo -ega -a s kem. teh. število, ki vodenje in spremljanje vozila do želenega cilja označuje sposobnost dizelskega goriva, da se na podlagi satelitske navigacije in vgrajenih v zmesi z zrakom pri kompresiji vžge samo od digitalnih zemljevidov c sebe in predstavlja odstotni delež heksadekana céstna opréma -e -e ž naprave in oprema v primerjalnem gorivu, ki je zmes heksadekana za informiranje udeležencev prometa, tudi kot najbolj samovnetljive in α-metilnaftalena urejanje varnosti prometa, npr. ograje, svetilke, kot najmanj samovnetljive sestavine prometni znaki cév ceví ž met., stroj. podolgovat, votel, navadno céstna signálna napráva -e -e -e ž elektr. valjast predmet z razmeroma tanko steno signalna naprava, navadno električna, ki s sve-za pretakanje fluidov, sipkih snovi, tudi kot tlobnimi znaki opozarja, ureja promet na cesti element nosilnih konstrukcij céstna slúžba -e -e ž služba, ki vzdržuje ceste cévasta ígla -e -e ž tekst. igla za snutkovne ple-in skrbi za njihovo prevoznost, varnost vožnje tilnike z votlim trupom in kavljem, ki ga zapira céstna želéznica -e -e ž v cevi drseč jeziček, predhodnica sodobne sistem električnih motornih vozil, ki vozijo po tirih, postavljenih drsne igle na javno cesto ali samostojno traso, namenjen cévasta kôvica -e -e ž stroj. kovica, katere steblo za javni mestni potniški promet S: trámvaj je votlo céstni kríž -ega -a m križišče dveh glavnih cévasta snutkovína -e -e ž tekst. cevasto tranzitnih cestnih povezav, koridorjev v državi pletivo, izdelano na snutkovnih pletilnikih Sp: céstnoprométni kríž cévasti gabión -ega -a m grad. valjast gabion céstni profíl -ega -a m grad. navpični prečni navadno izdelan iz geotekstilne vreče s prerez cestišča premerom do 80 cm in dolge do 10 m, napol-céstni robník -ega -a m grad. robnik iz kamnitih njene s kamenjem in zemljino, ki se za zaščito ali betonskih kvadrov, ki se položijo podolgem brežine pritrdi z lesenimi koli 113 cévasti začétek pletênja cévasti začétek pletênja -ega -tka -- m z gibko cevjo, pred uporabo napolnjena z vodo tekst. pletenje, pri katerem se prva vrsta splete do polovice višine cevk, na katerih je črtna okroglo desno levo, da so zanke bolj zaprte in je razdelba za določanje višine Sp: stávbno razálo začetek trdnejši, manj raztegljiv cévne kléšče -ih kléšč ž mn. stroj. klešče za prije-cévasto dolbílo -ega -a s les. dolbilo v obliki manje cevi in ravnanje z njimi poševno prirezane cevi S: cévnik cévni fasádni óder -ega -ega ódra m grad. cévasto pletívo -ega -a s tekst. pletivo, izdelano fasadni oder iz jeklenih nevarjenih ali alumini- na krožnih ali pleteno desno levo na ploskih jastih cevi premera 48,3 mm, dolžine do 6 m, ki pletilnikih, ki se plemeniti in kroji v cevasti se navpično, vodoravno in diagonalno povežejo obliki, po potrebi se reže po apretiranju in kroji s križnimi in vrtljivimi spojkami, podaljšujejo ogrodja s trni za natikanje navitkov, s katerih se na določenih mestih namestijo lestve odvijajo niti preko nitnih napenjalcev in nitnih cévnik -a m les. dleto v obliki poševno prirezane zaustavljal do snovalnega valja ali bobna cevi S: cévasto dolbílo cévna črpálka z gíbko cevjó -e -e -- -- -- ž cévni kábel -ega -bla cévčnica pritrdijo prečke, na katere se položi pod iz tekst. -e ž del snovalnega stroja v obliki lesenih plohov, za dostop med etažami odra se v razgrnjenem stanju z nastavitvenimi vložki, na navpične cevi se stroj. m elektr. Ü tlačni kabel peristáltična črpálka z žilami, nameščenimi v postavljene cevi, cévna izolácija -e -e ž izolacija na cevi, ki pre- navadno jeklene, v katerih je med obratova- prečuje prehajanje toplote, zvoka njem tekočina pod tlakom c cévna káča -e -e ž kačasto zvita cev kot cévni kristalizátor -ega -ja m kem. teh. kristaliza- element v napravi, reaktorju, za prenos toplote tor v obliki cevi s hladilnim plaščem za nepreki- cévna libéla njeno kristalizacijo -e -e ž libela v obliki steklene cevke, ki je v notranjosti sodasto brušena, z cévni lók -ega -a m stroj. ukrivljena cev, obli-oznakami na zunanji strani za vrhunjenje kovana s hladnim ali vročim upogibanjem, cévna opéka navadno pod koti 45°, 90°, 135° ali 180° -e -e ž 1. ognjevzdržna opeka različnih velikosti in oblik z okroglo odprtino cévni mlín -ega -a m kem. teh. bobnasti mlin z v sredini, ki se sestavlja v cev, namenjena za tok razmerjem med dolžino in premerom bobna taline, vročih plinov, npr. v dimniku 2. met. ognje- nad 5, v katerem se za fino mletje kot mlevna vzdržna opeka z okroglo odprtino v sredini, telesa uporabljajo krogle, cilpebsi, palice, npr. v vzidana v dno livnega lonca za izpust taline proizvodnji cementa cévna péč -e pečí ž kem. laboratorijska električ- cévni navòj -ega -ôja m stroj. standardni navoj na peč v obliki toplotno izolirane keramične za cevne priključke v angleških colah, npr. cevi z grelnim navitjem za segrevanje manjših polcolski navoj z oznako R1/2 ima premer vzorcev, navadno v ladjici 20,955 mm, korak 1,814 mm cévna póšta -e -e ž lokalni prenos, pošiljanje cévni óder -ega ódra m grad. začasna montažna poštnih pošiljk, zaprtih v posebnem tulcu, s nosilna konstrukcija iz jeklenih cevi za fasadne, stisnjenim zrakom po ceveh od pošiljatelja k opažne odre, tribune prejemniku S: pnevmátična póšta cévni odvódnik -ega -a melektr. odvodnik z obloč- cévna sijálka -e -e ž elektr. sijalka v obliki ravne no komoro, v kateri se tok prekine s trenutno spro- ali ukrivljene steklene cevi stitvijo plina, ki ga proizvede prehod obloka cévna vôdna téhtnica -e -e -e ž grad. cévni potópni grélnik priprava -ega -ega -a m kem. teh. za niveliranje iz dveh prozornih cevk, spojenih grelnik za raztopine v kadeh, navadno v galva- 114 cézijev hidroksíd notehniki, ki ima električno uporovno grelo v vodonosno plast, za zbiranje vode ali začasno neprodušno zaprti kovinski, keramični cevi ali znižanje talnice cevi iz kremenovega stekla, obloženi s keramiko cévno koléno -ega -a s stroj. upognjen del cevi cévni prenôsnik toplôte -ega -a -- m stroj. za spajanje z lotanjem ali varjenjem pod stan-prenosnik toplote, v katerem se eden od dardnim kotom 45°, 60°, 90°, 120°, 135° ali 180° npr. cevnem snopu, cevnem navitju, cevni kači cévno navítje -ega -a s v obliki vijačnice zvita cévni prikljúček medijev za prenos toplote pretaka po ceveh, PRIM.: kolénasti cévni prikljúček oblikovanje medsebojnega spoja dveh ali več cévno ozemljílo -ega -a s elektr. ozemljilo, cevi -ega a m stroj. priključek za cev, npr. v toplotnem menjalniku PRIM.: fazónski cévni kós navadno v obliki perforirane cevi, ki poveča cévni prímež -ega -a m stroj. primež z ozo- njegovo kontaktno površino ali zmanjša njegov armaturo, cevnimi priključki cévnospôjna mática -e -e ž stroj. matica s cévni reáktor bljenimi čeljustmi za ravnanje s cevmi, cevno ozemljitveni upor -ega -ja m kem. teh. pretočni ploščato ali stožčasto ugreznjeno notranjo reaktor v obliki pokončne cevi, prazne ali na- prirobnico pri vijačnih cevnih spojih, cevnih katerega teče fluid cévno zapirálo -ega -a s stroj. sestavina za cévni rezálnik polnjene s polnilom ali katalizatorjem, skozi priključkih s prirobnico Sp: holándska mática -ega -a m stroj. ročno ali strojno zapiranje in odpiranje cevi, cevovoda, posode orodje za rezanje cevi, oblikovano tako, da je pod tlakom ali podtlakom, npr. pipa, ventil, primerne oblike za vpetje v ročni ali strojni zasun, loputa pogonski mehanizem c cevovòd -óda m 1. grad., stroj. sestav cevi, cevnih cévni sistém -ega -a m stroj. celotno ocevje priključkov, cevne armature za prevajanje naprave, stroja, postroja, npr. hidravlične snovi, energije ali informacije, npr. plinovod, naprave, mobilnega stroja, vodovoda, parnega naftovod, vodovod, toplovod, hidravlični ogrevanja, hlajenja vod 2. stroj. sestav cevi, cevnih priključkov, cevne cévni snòp armature v fluidni tehniki za prevajanje fluida, -ega snôpa m kem. teh., stroj. več vzpo-rednih, med seboj povezanih cevi, npr. kot energije, tlačnega signala element prenosnika toplote cevovôdna armatúra -e -e ž stroj. gradniki in cévni spòj dodatna oprema cevovodov, npr. cevni priključ- -ega spôja m stroj. spoj dveh cevi ali cevi z delovno sestavino naprave, stroja z ki, cevna zapirala, cevna varovala, krmilni ventili ustreznim cevnim priključkom cevovôdni transpórt -ega -a m prenos fluida, cévni sušílnik -ega -a m kontaktni sušilnik npr. nafte, zemeljskega plina, po cevovodih na z neprekinjenim delovanjem, oblikovan kot dolge razdalje cevni prenosnik toplote cézij -a m kem. element iz skupine alkalijskih cévni svéder -ega -dra m stroj. votel sveder za kovin, zelo mehka, lahka kovina, uporablja se v vrtanje, npr. v omet, lesonitne plošče pirotehniki, kot geter, simbol Cs cévni uparjálnik cézijeva úra -ega -a m stroj. uparjalnik, -e -e ž fiz. zelo točna ura, ki temelji pri katerem je v kurišču cevno navitje, skozi na frekvenci prehoda cezijevih atomov med katerega se pretaka tekočina, ki se pri tem dvema stanjema hiperfine strukture spreminja v paro cézijev hidroksíd -ega -a m kem. spojina cezije-cévni vodnják -ega -a m perforirana vega in hidroksidnega iona, CsOH, svetlorume-kovinska cev z mehanskimi filtri, ki se vstavi v na higroskopna snov, najmočnejša znana baza 115 CFC CFC CFC-ja in -- [ceefcé ceefcêja] m (ang. chloro- ciánova kislína -e -e ž kem. neobstojna kislina fluorocarbon) krat. kem. Ü fluoroklóroogljíkovodík H–O–C≡N, ki tvori obstojne soli, npr. kalijev C-formát cianat -a [cé] m po ISO standardiziran format papirja, označen glede na velikost s C0 cianovodík -a m kem. Ü vodíkov cianíd do C10, npr. C4-format ima velikost 229 mm × cianovodíkova kislína -e -e ž kem. vodna 324 mm raztopina vodikovega cianida, zelo šibka kislina Charpyjevo kládivo -ega -a [šarpíjevo] s cíc -a m tekst. pisana, navadno povoskana ali met., stroj. naprava, stroj za preskušanje udarne drugače apretirana bombažna tkanina v platnovi zarezne žilavosti materiala z nihajnim kladivom vezavi, uporablja se za dekorativne namene Charpyjev preskús -ega -a [šarpíjev] m met., stroj. CÍF CIF-a in -- m (ang. cost, insurance and freight) standardizirani preskus preskušanca za ugotav-krat. cena za blago, dostavljeno v namembno ljanje udarne zarezne žilavosti materiala s Char-luko, v kateri so vključeni cena blaga, zavaro-pyjevim kladivom PRIM.: preskús po Ízodu vanje in voznina Chezyjeva fórmula -e -e [šezíjeva] ž meh. cífra -e ž mat. Ü štévka formula za izračun ustaljene hitrosti vode v cikcákanje odprtih kanalih -a s elektr. namestitev kontaktnega vodnika v cikcak obliki v ravnini, vzporedni Child-Langmuirova enáčba -e -e [čájld lêng-z železniško progo, da se drsnik tokovnega mjurova] ž elektr. Ü Childova fórmula odjemnika ne obrablja samo na enem mestu Childova fórmula -e -e [čájldova] ž elektr. S: poligonizácija (2) c formula, po kateri je tok v termoionski cikcákasta próga -e -e ž met. proga iz drug ob elektrodi sorazmeren s tripolovično potenco drugem v vrsti postavljenih valjalnih strojev za anodne napetosti in obratno sorazmeren s valjanje žice tako, da se v vsakem naslednjem kvadratom razdalje med elekrodama Sp: Child- stroju valja v nasprotno smer -Langmuirova enáčba, Childov zákon cikcákasta žarílna nítka -e -e -e ž elektr. cikca- Childov zákon -ega zakóna [čájldov] m elektr. Ü kasto vpeta žarilna nitka v žarnici Childova fórmula cikcákasti šív -ega -a m tekst. šiv, ki nastane, cián -a m 1. graf. osnovna zelenomodra tiskarska kadar igelnjak niha prečno na smer šivanja barva 2. kem. Ü dícián cikcákasto poláganje blagá -ega -a -- s cianamíd -a m kem. amid cianove kisline tekst. polaganje blaga v plasteh izmenično levo cianíd -a m 1. kem. sol cianovodikove kisline, in desno tako, da ležita po dve lični in po dve hrbtni strani druga proti drugi npr. natrijev cianid 2. kem. Ü nitríl cianídno izluževánje -ega -a s kem. teh., met. cikcák klasírnik -- -a m naprava za klasiranje v postopek za pridobivanje zlata in srebra iz rud zračnem toku, ki se dviga po cikcakasto razpo- z izluževanjem rud z raztopino kalijevega ali rejenih kanalih pravokotnega prereza in s seboj cianínsko barvílo sane velikosti, medtem ko padajo težji delci na -ega -a s kem. barvilo iz dno naprave, od koder jih občasno odstranijo, natrijevega cianida nosi delce, ki so lažji in s tem manjši od predpi- skupine kinolinskih barvil uporablja se npr. za ločevanje težjih delcev cianíranje -a s met. Ü kárbonitridíranje mešanih komunalnih odpadkov od lažjih, npr. cianoskupína papirja, folij -e ž kem. enovalentna atomska skupina –C≡ cikcák vezáva N, ki je funkcionalna skupina -- -e ž elektr. vezava trifaznega nitrilov sistema v zvezdo, kjer vsako njeno vejo se- 116 ciklónski izločeválnik stavljata po dve polovički med seboj ciklično cíkloheksanól -a m kem. nasičen ciklični zamenjanih faz, kar oblikuje fazno spremenjene monohidroksialkohol, derivat cikloheksana, napetosti navitja, vezanega v zvezdo S: vezáva v C 6H11OH, ki se uporablja kot topilo za voske, cikcák smole, kavčuk, acetat celuloze cíkel cikloída -kla m 1. sklenjeno zaporedje stanj, skozi -e ž mat. krivulja, ki jo opiše točka na katera prehaja pojav, ali gibov strojnega dela krožnici, če se ta kotali po premici PRIM.: brahi-naprave do prve identične ponovitve 2. mat. stohróna, trohoída množica elementov in operacij med njimi, ki cikloídni planétni prenôsnik -ega -ega -a m se ponavlja v določenem zaporedju, pri čemer stroj. mehanski prenosnik vrtilnega gibanja za noben element ne nastopa dvakrat, razen prvi, velika prestavna razmerja z epicikloidnim ali s ki je tudi zadnji hipocikloidnim ozobjem Sp: cíklogonílo cíkel akumulátorske bateríje -kla -- -- m cikloídno ozóbje -ega -a s stroj. ozobje z zobmi, elektr. čas praznjenja in naslednjega polnjenja katerih boki imajo obliko cikloide, tako da se akumulatorskega člena ali akumulatorske pri prenosu vrtenja kotalijo drug ob drugem baterije, ki obnovi prvotno stanje in so izgube moči zaradi trenja ter obraba cíkel obtéžbe najmanjše, uporablja se zlasti v mehanskih urah -kla -- m meh. čas med obtežbama ali število ponovitev obtežb v določenem PRIM.: evolvéntno ozóbje časovnem obdobju ciklométrična fúnkcija -e -e ž mat. funkcija, cíklična koordináta inverzna katerikoli trigonometrični funkciji -e -e ž meh. koordinata, ki ne nastopa eksplicitno v Lagrangeevi funkciji S: króžna fúnkcija cíklična spojína ciklón -a m kem. teh. naprava za izločanje trdnih -e -e ž kem. spojina, katere delcev, kapljic iz plina v obliki stožčaste posode, molekula je iz treh ali več atomov, sklenjenih v c ki ima na vrhu valjast del s tangencialnim obroč vtokom, tako da se tvori navzdol usmerjen cíklična zamenjáva -e -e ž mat. zamenjava vrtinec, pri čemer se delci nečistoč zaradi cen-elementov množice, ki se lahko postavijo v vrsto trifugalne sile zbirajo na steni in se občasno na krožnici tako, da se vsak element premakne za odstranjujejo na dnu, očiščen plin pa izhaja na enako število mest vzdolž krožnice vrhu skozi osrednjo iztočno cev S: ciklónski cíklični éter izločeválnik PRIM.: hídrociklón, hídrociklónski -ega -tra m kem. eter z obročasto izločeválnik, hídrociklónski zgoščeválnik molekulo, pri čemer je etrska skupina vključena v obroč, npr. tetrahidrofuran, (CH2)4O ciklón B® -a -- [bé] m kem. teh. blagovna znamka ciklizácija tekočega vodikovega cianida s primešanim -e ž kem. spreminjanje oblike oglji-metil kloroformiatom, adsorbiranim na infu-kovodika iz verigaste v obročasto strukturo, zorijski prsti ali ploščicah iz celulozne vlaknine, npr. ciklizacija alkanov, ciklizacija alkenov uporablja se za uničevanje mrčesa v zaprtih PRIM.: aromatizácija prostorih, ladjah, skladiščih cíkloalkán -a m kem. alkan z molekulo v obliki ciklónska kurjáva -e -e ž met. kurjenje v obroča, C n H Sp: 2n cíkloparafín, naftén ciklonu, v katerem se pri zgorevanju prašnato cíklogonílo -a s stroj. Ü cikloídni planétni trdno gorivo vrtinčasto meša z zrakom prenôsnik ciklónski izločeválnik -ega -a m kem. teh. cíkloheksán -a m kem. cikloalkan s šestimi naprava za izločanje trdnih delcev, kapljic iz atomi ogljika v molekuli, C 6 H 12 , lahko vnetljiva plina v obliki stožčaste posode, ki ima na vrhu tekočina, ki se uporablja kot topilo, za sintezo valjast del s tangencialnim vtokom, tako da se kaprolaktama, surovine za kemična vlakna tvori navzdol usmerjen vrtinec, pri čemer se 117 cíkloparafín delci nečistoč zaradi centrifugalne sile zbirajo katerem je ravninski polarni koordinatni sistem na steni in se občasno odstranjujejo na dnu, dopolnjen z višino kot tretjo koordinato očiščen plin pa izhaja na vrhu skozi osrednjo cilíndrični vlóžek -ega -žka m vložek iztočno cev S: ciklón PRIM.: hídrociklón, hídro-varnostne ključavnice z mehansko kodo v ciklónski izločeválnik, hídrociklónski zgošče-obliki zarez, zatičev válnik cilíndrska gláva -e -e ž stroj. Ü gláva válja (1) cíkloparafín -a m kem. Ü cíkloalkán cilíndrski blók -ega -a m stroj. blok večvaljnega cíklosilikáti -ov m mn. kem. skupina silikatnih parnega batnega stroja ali motorja z notranjim mineralov z SiO 4-tetraedri, povezanimi v zgorevanjem obroče, v katerih je razmerje Si : O enako 1 : 3, cilíndrsko ólje -ega -a s stroj. mineralno olje z najpogostejši obroči so Si 3 O 9 , Si 4 O 12 in Si 6 O 18 veliko viskoznostjo, uporablja se za mazanje S: obróčni silikáti valjev parnih in drugih toplotno obremenjenih ciklostíl -a m 1. graf. stroj za razmnoževanje, strojev pri katerem prehaja tiskarska barva skozi cílpebsi -ov m mn. stroj. kaljeni jekleni valjčki ali prepustne tiskovne elemente matrice na prizme kot mlevna telesa v krogličnih mlinih tiskovni material Sp: ciklostílni razmnoževál-nik 2. graf. tehnika razmnoževanja tiskovin v cín -a m kem. Ü kosíter obliki enostavnega, manj kakovostnega tiskanja ciklostílni razmnoževálnik -ega -a m graf. Ü srebrov mineral, živosrebrov sulfid, HgS, (1) cinabarít -a m met. najpomembnejši živo-ciklostíl uporablja se za pridobivanje živega srebra c ciklotrón -a m fiz. Sp: cinóber (2) pospeševalnik, v katerem konstantnem magnetnem polju in nanj pravo- kem. cínk -a m prvi element cinkove skupine kotnem električnem polju, ki utripa s ciklotron-periodnega sistema, modrikasto bela težka se nabiti delci pospešujejo med kroženjem v cínjenje -a s kem. teh., met. Ü kosítrenje sko frekvenco kovina, ki se uporablja za cinkanje jeklenih ciklotrónska frekvénca -e -e ž fiz. frekvenca, predmetov, npr. žice, cevi, pločevine, jeklene fičnega naboja delca in gostote magnetnega polja kovinskih površin s prevleko iz cinka za zaščito proti koroziji, npr. elektrolizno cinkanje cilíndrična ključávnica -e -e ž stroj. varnostna PRIM.: šerardizíranje ključavnica, katere osnovni sestavni del je cilin- cínk-ogléni člén -ega -a m elektr., kem. Ü člén drični vložek z mehansko kodo v obliki zarez, cínk-óglje magnetnem polju, definirana glede na čas, kot ga kem. teh., met. cínkanje -a s prekrivanje navadno meri gibajoči se delec, in odvisna samo od speci-s katero kroži nabiti delec v homogenem konstrukcije, in za zlitine, npr. med, simbol Zn zatičev cilíndrične koordináte cínkova béla bárva -e -e -e ž kem. teh. bela barva -ih -át ž mn. mat. pros- na podlagi cinkovega oksida torske koordinate ( r , φ , z ), ki določajo lego cínkov acetát točke v prostoru glede na izhodišče koordinat- -ega -a m kem. cinkova sol ocetne nega sistema s koordinatami pravokotne pro- kisline, Zn(CH 3 COO) 2 ·2H 2 O, brezbarvni jekcije točke v vodoravno ravnino polarnega luskasti kristali, topni v vodi, ki se uporablja za sistema (r, φ) in predznačeno razdaljo točke od konzerviranje lesa, kot protipožarno sredstvo te ravnine z Sp: váljne koordináte cínkova skupína -e -e ž kem. prehodni elementi cilíndrični koordinátni sistém -ega -ega dvanajste skupine periodnega sistema: kovine -a m mat. prostorski koordinatni sistem, v cink, kadmij in živo srebro 118 cistín cínkov fluoríd masi, posebno čist, dopiran z bakrom, kot m -ega -a kem. cinkova sol fluo-luminofor cínkova svetlíca -e -e ž met. Ü sfalerít pigment v mlečnem steklu, gumi, plastični rovodikove kisline, ZnF2·4H2O, ki se uporablja za glazure, emajle in v kopelih za galvansko cinóber -bra m 1. umetno pridobljen živosre- cínkov fluorídosilikát umetniške barve 2. met. Ü cinabarít m -ega -a kem. cinkova ciré cinkanje brov sulfid rdeče barve, HgS, ki se uporablja za sol fluoridosilicijeve kisline, ZnSiF -êja [siré] m tekst. pestro potiskano blago s 6 ·6H 2 O, brezbarvni, v vodi topni kristali, za vodonepre- povoskano ali s polivinil kloridom laminirano pustne prevleke betona Sp: cínkov fluórosilikát površino, ki s kalandriranjem dobi lakast videz cínkov fluórosilikát církas -a m 1. -ega -atekst. m kem. Ü 4-vezni obojestranski keper z cínkov cínkov kloríd 2. tekst. tkanina v tej vezavi m -ega -a kem. cinkova sol kloro-cirkónij fluorídosilikát značilnimi poševnimi progami pod kotom 45° vodikove kisline, ZnCl -a m kem. element iz titanove skupine 2 , bela kristalinična snov, dobro topna v vodi, ki se uporablja za impregni- periodnega sistema, jeklu podobna težka kovina, cínkov kromát -ega -a m cinkova sol kah, za zgorevalne komore raket, reakcijskih kromove kisline, ZnCrO kem. koroziji izpostavljenih strojnih delov, v elektron-ranje lesa, v organski sintezi obstojna v kislinah in lugih, za izdelovanje netopen prah, ki se uporablja kot cinkovo elementov v jedrskih reaktorjih, simbol Zr rumenilo 4 , rumen, v vodi letal, kot zlitina zircaloy za srajčke gorivnih cínkovo belílo -ega -a s kem. teh. bel pigment cirkonija s kisikom, ZrO2 cirkónijev díoksíd -ega -a m kem. spojina , bel, trd, v vodi c na podlagi čistega cinkovega oksida, zlasti za netopen prah z visokim tališčem, ki se umetniške barve uporablja za izdelavo talilnikov, ognjevzdržne cínkov oksíd opeke, raketnih šob, nosilcev za katalizatorje -ega -a m kem. spojina cinka s uporablja kot cinkovo belilo, za sikative, kite, cirkonija z vodikom, ZrH2, sivočrn, v vodi kot katalizator, v farmaciji kisikom, ZnO, bel, v vodi netopen prah, ki se cirkónijev hidríd -ega -a m kem. spojina obstojen prah, ki se uporablja kot katalizator pri cínkovo rumenílo hidrogeniranju, v metalurgiji prahov -ega -a s kem. teh. rumen pigment na podlagi cinkovega kromata za cirkulácija -e ž meh. integral hitrosti fluida po umetniške barve zaključeni zanki, ki objame vrtinec cínkovo sulfídno belílo -ega -ega -a s kem. teh. cirkulacíjsko mázanje -ega -a s stroj. Ü opalnega stekla, gume in plastičnih mas cirkulacíjsko ólje -ega -a s stroj. mineralno olje, cínkov sulfát ena od sestavin litopona, uporablja se za izdelavo obtóčno mázanje žveplove kisline, ZnSO4·7H2O, brezbarvni, cirkulárka -e ž les. Ü króžni žagálni stròj v vodi topni kristali, ki se uporablja v elektro- -ega -a m kem. cinkova sol uporablja se za obtočno mazanje naprav, strojev cinkovih pigmentov in drugih cinkovih spojin, cistín -a m kem. žveplo vsebujoča aminokisli-za konzerviranje lesa, kot elektrolit pri elektro-na, S liznih kopelih za cinkanje, za pridobivanje cirkulárna žága -e -e ž les. Ü króžni žagálni stròj lizni rafinaciji cinka 2 [CH2–CH(NH2)–COOH]2, glavna sestavina keratinov, v katerih povzročajo cínkov sulfíd -ega -a m kem. cinkova sol žve-premreženje aminokislinskih verig z mostovi plovodikove kisline, ZnS, bela, netopna snov, –S–S–, ti pa povečajo raztržno vrednost sestavina litopona, ki se uporablja kot bel vlaken, npr. volne 119 cís-tráns izomeríja cís-tráns izomeríja -- -e ž kem. stereoizome- izentropno ekspanzijo pare v parni turbini ali v rija, pri kateri ni možna rotacija okrog dvojne parnem batnem stroju vezi v molekuli, izomeri pa imajo različne CMYK -- [cmík] ž (ang. cyan, magenta, yellow, key kemijske in fizikalne lastnosti, npr. maleinska (black)) krat. graf. Ü procésne bárve in fumarna kislina S: geometríjska izomeríja CNC PRIM.: CNC-ja in -- [ceencé ceencêja] m díastêreoizomeríja, konfigurácija (1, 2) , (ang. computer numerical control) krat. stroj. Ü konfiguracíjska izomeríja, konstitucíjska numêrično krmíljenje izomeríja citrát CNC-stròj -strôja [ceencé] m stroj. obdelovalni -a m 1. kem. sol citronske kisline, npr. natrijev citrat stroj s krmilnikom za numerično krmiljenje 2. kem. ester citronske kisline, npr. trietil citrat Coandov pojàv -ega -áva [koándov] m meh., stroj. c citrónasti ležáj pojav, da se curek fluida ob aerodinamičnem -ega -a m stroj. drsni ležaj s profilu ali poševni steni prilepi ob profil ali sodčasto oblikovano zunanjo površino ležajne steno zaradi ustvarjanja podtlaka med curkom puše, ki omogoča samodejno prilagajanje in profilom ali steno upogibnim deformacijam gredi Coblejevo lézenje -ega -a [kôublejevo] s met. citrónska kislína -e -e ž kem. 2-hidroksi- lezenje, pri katerem difuzija atomov vzdolž kri- propan–1,2,3–trikarboksilna kislina, stalnih mej povzroči, da se kristalna zrna pri dol- CH 2 (COOH)–C(OH)(COOH)–CH 2 COOH, gotrajni obremenitvi raztegnejo v smeri zunanje beli, v vodi topni kristali s kislim okusom, za napetosti, kar povzroči trajno deformacijo limonade, šumeče tablete, v pecilnih praških in cóla sredstvih za odstranjevanje vodnega kamna -e ž anglosaška dolžinska enota, simbol ", 1" = 25,4 mm Sp: ínč, pálec Clapeyronova enáčba -e -e [klaperónova] ž CO meh. -láser enačba, s katero se izračunajo upogibni 2 -ja [ceodvá] m fiz. plinski laser, v katerem je aktivno sredstvo ogljikov dioksid, momenti nad podporami kontinuirnega oddaja infrardečo svetlobo in se uporablja v nosilca s šest ali več podporami, na mestu industriji za rezanje, vrtanje, varjenje vmesnih podpor se vstavijo členki, ki omogočajo medsebojni zasuk okrog osi y, Colebrookova enáčba -e -e [kôulbruko-tako se dobi sistem enačb, s katerim se dokaže, va] ž meh. enačba za tok tekočin v cevovodih in da na medsebojne zasuke nosilca v členku i zaprtih napolnjenih kanalih za laminarno-tur- vplivajo le momenti sosednjih dveh členkov bulentno območje, ki upošteva tudi hrapavost S: trímomêntna enáčba Colebrook-Whiteova enáčba -e -e [kôulbruk Clausius-Clapeyronova enáčba in zunanja obtežba levo in desno od podpore sten S: Colebrook-Whiteova enáčba [kláuzius klaperónova] ž enačba, ki podaja in zaprtih napolnjenih kanalih za laminar-fiz., kem. -e -e vájtova] ž meh. enačba za tok tekočin v cevovodih odvisnost parnega tlaka tekočine od tempera- no-turbulentno območje, ki upošteva tudi ture hrapavost sten S: Colebrookova enáčba Clausius-Rankinov diagrám -ega -a [kláuzius cólski navòj -ega -ôja m stroj. trikotni navoj s rênkinov] m fiz., stroj. diagram, ki prikazuje Cla- kotom profila 55°, katerega značilne mere so v usius-Rankinov krožni proces z vodno paro angleških colah, standardiziran z britanskimi S: Rankinov diagrám in ISO standardi, v Evropi se še uporablja kot Clausius-Rankinov króžni procés navoj za cevne priključke Sp: Whitworthov -ega -ega navòj PRIM.: stándardni navòj -a [kláuzius rênkinov] m fiz., stroj. parni krožni proces Comptonova valôvna dolžína z izobarnim dovodom in odvodom toplote, z -e -e -e izentropnim napajanjem vode v parni kotel in z [kômptonova] ž fiz. naravna konstanta, količnik 120 Curiejeva temperatúra Planckove konstante in produkta mase coulomb -a [kulón] m izpeljana merska elektrona in hitrosti svetlobe PRIM.: de Broglie- enota v mednarodnem sistemu enot za elek-jeva valôvna dolžína trični naboj, simbol C, 1 C = 1 A s Sp: ampêr Comptonov pojàv sekúnda -ega -áva [kómptonov] m fiz. Coulombov potenciál sipanje rentgenske svetlobe na elektronih v -ega -a [kulónov] m fiz. snovi, pri čemer ima sipana svetloba nekoliko električni potencial točkastega naboja večjo valovno dolžino Coulombov zákon -ega zakóna [kulónov] m elektr. cóna dóbre komutácije -e -- -- ž elektr. zakon, po katerem je sila med točkastima električ-območje na komutatorju enosmernega stroja, no nabitima telesoma sorazmerna produktu obeh Conradsonov preskús med njima PRIM.: eléktrični nabòj [kónrad- -ega -a Cremonova metóda kjer se pod ščetkami ne pojavlja iskrenje nabojev in obratno sorazmerna kvadratu razdalje sonov] m kem. teh. preskus mineralnih olj na -e -e [kremónova] ž grad. vsebnost nehlapnih nečistoč s tehtanjem grafično določanje osnih sil v palicah ravnin- trdnega ostanka ogljika po uparjanju in ske palične konstrukcije ob upoštevanju cónska rafinácija in načrta sil met. -e -e ž tehnološki Crossova metóda pirolizi proporcio nalnosti geometrije konstrukcije postopek za izdelavo zelo čistih materialov, npr. -e -e [krósova] ž meh. iteracij-polprevodnikov, pri katerem se po palici, ki se ska metoda analize statično nedoločenih kon-rafinira, premikajo pasovi staljene in strjene strukcij, ki temelji na uravnoteženju upogibnih kovine in zaradi porazdelitvenega koeficienta momentov v vozliščih konstrukcije, uporablja nečistoče prehajajo iz trdne faze v tekočo, tako pa se tudi v hidravliki pri analizi pretokov v c da je na koncu postopka pretežni del palice tlačnih cevnih sistemih kemično zelo čist, nečistoče pa so zbrane na Culmannova metóda -e -e [kúlmanova] ž koncu palice 1. grad. grafično določanje sil v palicah ravnin- Coriolisova síla skih paličnih nosilcev ob upoštevanju modela -e -e [koriólisova] ž fiz. grad. rešetke s tremi palicami 2. grafična metoda sistemska sila v vrtečem se sistemu, ko se telo določanja aktivnega zemeljskega pritiska, analize giblje glede na sistem stabilnosti pobočja Coriolisov pospéšek -ega -ška [koriólisov] m Culmannova prémica fiz. -e -e [kúlmanova] ž meh. del pospeška, ki je posledica relativne hitrosti zveznica med središči, v katerih se sekajo sile telesa glede na vrteči se koordinatni sistem cos φ Culmannov postópek -ega -pka [kúlmanov] m -a -- [kósinus fí] m elektr. količnik delovne grad. postopek za grafično ugotavljanje osne moči in absolutne vrednosti navidezne moči, sile v posamezni palici ali palicah enega polja v kosinus kota med fazorjem napetosti in toka, paličju brez predhodnega ugotavljanja osne sile simbol λ S: môčnostni fáktor v sosednjih palicah cos φ-méter -- -tra [kósinus fí] m elektr. Ü cúrek -rka m meh. omejen, strnjen tok, npr. merílnik fáznega kóta fluida, svetlobe, elektronov, ki se gibljejo v isti Cottrell-Lomerjeva pregráda -e -e [kôtrəl smeri pregrada za gibanje dislokacij, lómerjeva] ž met. curie -ja [kirí] m merska enota zunaj mednaro-ki se ustvari z nastankom sesilne dislokacije, dnega sistema enot za aktivnost radioaktivnega ko se v ploskovno centrirani kubični kovini izotopa, simbol Ci, 1 Ci = 3,7 · 10 10 Bq srečata dve vodilni delni dislokaciji z različnih kristalografskih ravnin, katerih skupna energija Curiejeva temperatúra -e -e [kiríjeva] ž met. je najmanjša temperatura, ki označuje temperaturno mejo, 121 Curiejeva tóčka nad katero postanejo feromagnetiki paramag- cúrkovno bárvanje z vpihávanjem zráka netni Sp: Curiejeva tóčka -ega -a -- -- -- s tekst. curkovno barvanje, pri Curiejeva tóčka katerem dodatno vpihavanje zraka omogoča -e -e [kiríjeva] ž met. Ü lebdenje blaga v zračni kopeli S: šóbno bárvanje Curiejeva temperatúra z vpihávanjem zráka curij -a [kiríj] m kem. umetno pridobljen radioak- cúrkovno predênje -ega -a s tekst. predenje tivni transuranski element iz skupine aktinoi- snopaste preje z nasprotno usmerjenima dov, simbol Cm prečnima zračnima curkoma S: predênje z cúrkovna črpálka -e -e ž stroj. hidrodinamič- zráčnim cúrkom Sp: air-jet predênje c na črpalka, pri kateri se uvaja visokotlačni Curtisova stôpnja -e -e [krtisova] ž stroj. curek primarnega pogonskega fluida skozi vhodna stopnja enakotlačne parne turbine, šobo v vstopno zožitev mešalne Venturije-sestavljena iz statorskih lopatic in posebej kon-ve cevi, v kateri se ustvarja podtlak, ki skozi struiranega dvojnega venca rotorskih lopatic vstopno odprtino sesa sekundarni fluid, ta pa za boljše izkoriščanje parametrov visokotlačne nato skupaj s primarnim fluidom izhaja skozi pare Sp: Curtisova turbína, Curtisovo koló izstopno odprtino Sp: črpálka na cúrek Curtisova turbína -e -e [k  rtisova] ž stroj. Ü cúrkovna prêja -e -e ž tekst. preja iz jedra vzpo-Curtisova stôpnja rednih, nevitih vlaken, ovitih s snopiči vlaken Curtisovo koló S: -ega -ésa [k  rtisovo] s stroj. Ü snôpasta prêja Curtisova stôpnja cúrkovna vákuumska črpálka -e -e -e ž stroj. cvetênje -a s met. površinska napaka na ulitkih, curkovna črpalka, ki se uporablja za doseganje ki daje videz ledenih rož nizkega tlaka v območju 10 5 –3,3 · 10 3 Pa S: ejék- torska vákuumska črpálka PRIM.: ejéktorska cvetlíčasta tekstúra lesá -e -e -- ž les. tekstura črpálka, nízki vákuum naravno se prepletajočih vlaken, v kateri se lomi cúrkovno bárvanje svetloba v obliki cvetja, cvetov -ega -a s tekst. barvanje, pri katerem curek barvalne kopeli iz šobe vrtinči in cvetlíčni furnír -ega -ja m les. furnir s cvetliča-barva ploske tekstilije v bobnu S: šóbno bárvanje sto teksturo lesa 122 časôvni normatív Č čakálna típka -e -e ž telekom. tipka, ki omogoča časôvna konstánta -e -e ž 1. merilo za hitrost zadržanje telefonskega klica, da uporabnik odziva sistema na spremenjene pogoje, npr. medtem sprejme drug klic v kolikšnem času se bo elektromotor ustavil, čàs če se prekine napajanje, ali v kolikem času se čása m merilo za trajanje, osnovna veličina bo vroče telo ohladilo, če se postavi v hladno v mednarodnem sistemu veličin, na katerih okolico 2. fiz. značilni čas naraščanja ali padanja temelji mednarodni sistem enot, simbol t , eksponentno naraščajočega ali padajočega merska enota sekunda, s pojava, npr. čas, ko napetost pri praznjenju čàs čákanja čása -- m neproizvodni čas kondenzatorja pade na vrednost 1/ e začetne delavca, naprave, stroja, ko ne delajo, obratujejo vrednosti čàs delovánja čása -- m Ü čàs obratovánja časôvna perióda -e -e ž trajanje enega cikla, čàs dostópa čása -- m telekom. Ü dostopôvni čàs simbol T, merska enota sekunda, s čàs gelíranja čása -- m kem. teh. čas, v katerem časôvna razločljívost -e -i ž najkrajši čas med se vezivo v premaznih sredstvih utrjuje in je zaporednima dogodkoma, ki ga lahko zazna č premaz občutljiv za prah in mehek na otip merilnik čàs obratovánja čása -- m čas, v katerem časôvna skála -e -e ž fiz. značilna delitev časa naprava, stroj, sistem deluje tako, kot je načrto- za določeno dogajanje, npr. časovna skala nika Sp: čàs delovánja časôvnica -e ž časovno zaporedje dejanj, čàs odskakovánja vano in je sprejemljivo za operaterja ali uporab- radio aktivnih razpadov čása -- m elektr. čas od postopkov, ukrepanj PRIM.: časôvni načŕt trenutka, ko se kontakt prvič sklene ali razklene, do trenutka, ko se dokončno sklene časôvni člén -ega -a m člen naprave, ki časovno ali razklene odvisno, programirano krmili njeno delovanje časôvna báza časôvni kót -ega -a m astr. -e -e ž elektr. kot med ravnino časovna skala, s katero časôvna deformácija vsebuje opazovano točko na nebesni sferi meh. -e -e ž sprememba časôvni múltipleks se vzorči periodični pojav z osciloskopom krajevnega meridiana in ravnino meridiana, ki začetne oblike, dimenzije po dolgotrajni obre- -ega -a m telekom. postopek, časôvna enáčba in klicanim v časovnih intervalih po skupnem ž -e -e astr. razlika med pov-komunikacijskem kanalu menitvi ki omogoča več hkratnih povezav med kličočim K: TDM prečnim sončnim časom in sončnim časom, npr. sredi februarja sončni čas zaostaja za povprečnim časôvni načŕt -ega -a m načrt izvajanja de-sončnim časom za skoraj 15 minut, v začetku javnosti v določenem, predvidenem času novembra pa prehiteva za slabih 17 minut Sp: termínski načŕt PRIM.: časôvnica časôvna fúnkcija -e -e ž funkcija, ki opisuje časôvni normatív -ega -a m vnaprej določena spreminjanje, npr. opazovane veličine, poraba časa za izdelavo določene količine delovanja naprave, v odvisnosti od časa izdelkov 123 časôvni pás časôvni pás -ega pasú m čàs skladíščenja vsako od 24 območij čása -- m kem. teh. dopustni na Zemlji, na katerem se po dogovoru čas skladiščenja izdelkov z omejenim rokom uporablja enak čas trajanja časôvni relé čàs strjevánja -ega -êja m elektr. rele, ki izvaja čása -- m kem. teh. čas, potreben, časovno funkcijo zakasnitve delovanja drugih da snov, npr. beton, duromer, zaradi kemijskih relejev v odvisnosti od določene merjene reakcij in strukturnih sprememb preide v trdno veličine, npr. od toka Sp: zakasnítveni relé stanje S: strjeválni čàs časôvni signál čàs tehnolóške uporábnosti -ega -a m vidni, slišni mehanski čása -- -- m ali elektronski signal kot referenca za ugotavlja- kem. teh. čas, v katerem je dvokomponentni ali nje, nastavljanje točnega časa v napravi S: táktni večkomponentni pripravek, npr. lepilo, lak, po signál zmešanju sestavin še uporaben časôvni štévec čàs upáda impúlza -ega -vca m števec, ki prikazuje čása -- -- m elektr. časovni časôvni vžigálnik hrbta impulza rud. -ega -a m 1. brez-čàs utrjevánja čas trajanja določenega dogajanja interval med 90 % in 10 % upada vrednosti vrvični vžigalnik z nastavljivim časovnim čása -- m grad. čas, v katerem proženjem detonatorja, npr. pri odstreljevanju gradivo, npr. beton, doseže končno trdnost in rude, kamnine v kamnolomu trdoto 2. rud. vžigalnik z vžigalno vrvico, katere dolžina določa čas čás vzpôna impúlza čása -- -- m elektr. Ü proženja detonatorja, npr. pri odstreljevanju vzpônski čàs impúlza rude, kamnine v kamnolomu časôvno diskrétni sistém -- -ega -a m elektr. lepilo pri določeni temperaturi v obliko, ko ga č čàs želíranja čása -- m les. čas, v katerem preide ziran matematični model kem. čáša -e ž 1. valjasta steklena laboratorijska časôvno krmíljeni sistém diskretni sistem, ki ga opisuje časovno diskreti- ni več mogoče vleči v niti -- -ega -a m posoda z enakomerno debelimi stenami, da se krmilje s časovnim programatorjem kot lahko segreva, navadno z izlivom 2. met. posoda operacij pri tehničnem sistemu čebúlasta stréha -e -e ž grad. streha brez kapa časôvno stikálo osnovno enoto za vodenje zaporedja poteka z zaobljenim dnom kot del ulivnega sistema -ega -a s elektr. stikalo, ki začne nad večkotno ali krožno tlorisno obliko stolpa delovati po določenem času ali deluje določen z ločno oblikovanimi strešinami, ki so v spodnji čas tretjini močno razširjene in zgoraj zaključene z časôvno zaporédje ostro konico S: rúska stréha -ega -a s mat. niz istovrstnih podatkov, zabeležen ob zaporednih trenutkih ali čeládasta stréha -e -e ž grad. streha nad večkotno časovnih intervalih, npr. o opazovani spremen- ali krožno tlorisno obliko stavbe z več lahko zvon- ljivki, ki kaže dinamiko pojava často oblikovanimi strešinami, ki ima navadno časôvno zvézni signál nadstreške, na vrhu zaobljena ali s topo konico -- -ega -a m signal, katerega informacijski parameter se lahko čelílna króžna žága -e -e -e ž les. Ü čelílnik (1) kadarkoli spremeni čelílnik -a m 1. les. krožni žagalni stroj za čàs píhanja čása -- m met. čas vpihovanja zraka, čeljenje desk Sp: čelílna króžna žága plina v metalurški reaktor 2. les. večlistni krožni žagalni stroj za prečno čàs preléta prežagovanje desk čása -- m fiz. čas, ki ga potrebuje naelektreni delec, letalo, raketa za prehod med čêljenje -a s les. gladko prisekanje, prižaganje določenima točkama debel ali desk, da nastane ravno čelo 124 čéški kristál čeljúst -i ž stroj. čêlo gibljiv ali tog del priprav -a s 1. manjša končna ravna ploskev ali strojev, ki se uporabljajo za prijemanje, podolgovatega orodja, npr. čelo kladiva stiskanje, drobljenje 2. grad., rud. sprednja stena prostora, delovišča, čeljústna zavóra kjer se koplje ruda, hribina v predoru, -e -e ž stroj. naprava, vkopu 3. grad. fasadni zatrep, vrh fasadne mehanizem za zaviranje vozil, mobilnih strojev, stene, navadno trikotne oblike npr. gradbenih, dvigalnih naprav, sestavljena čêlo impúlza iz zavornega bobna in navadno dveh zavornih -a -- s elektr. del impulza, npr. na-petostnega, pred njegovim temenom čeljusti, obloženih z materialom z velikim faktorjem trenja, aktivira se mehansko, hidra- čêlo valovánja -a -- s fiz. mejna točka, črta vlično ali elektromagnetno PRIM.: tráčna zavóra ali ploskev med območjem, v katerem je čêlna kosílnica -e -e ž agroteh. valovanje, in območjem, ki ga valovanje še ni na čelu traktorja priključena kosilnica z neposrednim zarezom v doseglo stoječo travo ali poljščino ob začetku košnje čèp čêpa m 1. elektr. prevoden element v obliki čêlna méra -e -e ž 1. grad. prisekanega stožca, ki ni zvezan z nobenim vodoravna mera čêlna postája -e -e ž prometna postaja, stik prom. kontaktna elementa, da med njima vzpostavi zunanje strani zidu 2. geod. Ü električnim vodnikom in se vstavi med frónta pravokotna na smer dovoznih poti, tirov, ki se sekanega stožca za pritrjevanje, pozicioniranje, 2. stroj. ločljiv strojni del v obliki valja ali pri-v njej končajo, npr. železniška čelna postaja, uležajenje, npr. gredi, osi 3. grad., les. pravokoten, avtobusna čelna postaja kvadraten ali okrogel zatič, ki se vstavi v prile-čêlnica -e ž gozd., les. gajoči se utor ali luknjo na drugem elementu odrezek hloda, ki se odžaga ali odseka pri čeljenju za čvrst spoj dveh lesenih konstrukcijskih č čêlni napúšč -ega -a m del strehe med robom grad. elementov PRIM.: mozník (1) čela strehe in čelno fasadno steno ali zatrepom čêpasti tók -ega -a m kem. teh. idealiziran tok čêlni spàh -ega spáha m Ü rávni spàh katerem posamezni delci tekočine izstopajo iz grad., les. tekočine skozi napravo, npr. cevni reaktor, pri čêlni spòj reaktorja v enakem zaporedju, kot so vstopili, -ega spôja m 1. spoj dveh podol-govatih lesenih, kovinskih delov, električnih torej brez povratnega mešanja zvar dveh kovinskih profilov, npr. I-zvar, uporablja pri povezovanju elementov, ki se les. V-zvar ali X-zvar vodnikov, ki sta staknjena s čeloma 2. var. soležni čêpna zvéza -e -e ž grad., les. lesna zveza, ki se obdelanih furnirnih listov prečno na smer šanju elementa, npr. tramiča Sp: zvéza na čèp elektr. vlaken 3. spoj dveh ostrorobo stikajo pod kotom, ali pri vodoravnem podalj- čelno obrušenih optičnih vlaken, navadno v 4. spoj dveh ustrezno prirezanih in tekst. česálnik -a m stroj za česanje pramena, iz katerega se izdela česana preja optičnem konektorju čêlni zobník česánec -nca m tekst. daljša vlakna, ki ostanejo v -ega -a m stroj. valjast zobnik z bradi počesanega pramenskega runa ravnim ali poševnim ozobjem, navadno evol-ventnim, v fini mehaniki tudi s cikloidnim česánje -a s tekst. izločanje kratkih vlaken in pre-profilom zob, za povezavo pri prenosnih meha- ostalih nečistoč ter izravnava vlaken v pramen-nizmih z ravnimi gredmi skem runu, da je izdelana preja lepšega videza, čêlno frézanje trdnejša, čistejša, nima štrlečih vlaken -ega -a s stroj. ravno frezanje, pravokotno na os vretena s frezalom česánka -e ž tekst. preja, izdelana s česanjem čêlno strúženje -ega -a s stroj. ravno struženje, čéški kristál -ega -a m kem. teh. svinčevo steklo pravokotno na os vretena S: plôsko strúženje z masnim deležem svinčevega oksida najmanj 125 čéško stêklo 10 %, navadno 24 %, z dodatkom barijevega četveropólno vézje -ega -a s elektr. vezje v oksida za izboljšanje optičnih lastnosti obliki četveropola z dvema vhodnima in dvema čéško stêklo izhodnima priključkoma -ega -a s kem. teh. težje taljivo la-boratorijsko steklo srednje kakovosti z večjim četverostrána piramída -e -e ž mat. Ü štíri-deležem kalija strána piramída češnjevína -e ž gozd., les. les sadnega drevesa čévelj -vlja m 1. anglosaška dolžinska enota, češnje iz rodu Prunus z rdečkastorjavo do ru- simbol ft, 1 ft = 0,304 8 m 2. čevlju podoben ki se uporablja za furnir, pohištvo, glasbila, čílski solíter -ega -tra m kem. teh. naravni natrijev intarzije menordečo jedrovino in ožjo svetlejšo beljavo, gradbeni, strojni element peraturi približno 900 °C ž snov, navadno kovinska sol, ki se veže tako na vlakno kot na barvilo in tvori četŕta industríjska revolúcija -e -e -e ž in- vez med njima čéšnjevo rdéči žár -- -ega -a m met. žar pri tem- kem. teh. čímža -e nitrat, ki se uporablja kot dušično gnojilo dustrija, v kateri se uporabljata informacijska in kem. Sp: lužílo (2) komunikacijska tehnologija na podlagi kiber- čímžno barvílo -ega -a s barvilo, ki samo ništva v oblaku in kognitivnega računalništva nanjo se veže le v prisotnosti čimže, s katero tvori obarvano netopno spojino -fizikalnih sistemov, interneta stvari, računal- po sebi nima afinitete do posamezne tekstilije, S: PRIM.: lák (2) industríja 4.0 četrták čínc -a m tekst. močno lesketajoča se enobarvna -a m les. žagani les kvadratnega prereza, s stranicami 5–10 cm, debelejši od letve in ali potiskana apretirana tkanina, ki dobi lesk s č drobnejši od grede kalandriranjem PRIM.: gládkostna apretúra S: morál četŕtenje čínč konéktor -- -ja m elektr. dvopolni koaksial- -a s kem. priprava analiznega vzorca zrnate nehomogene snovi s postopnim ni konektor s koncentričnima kontaktoma za ločenjem dveh nasprotnih kvadrantov splo- prenos avdiosignalov Sp: čínč vtìč ščenega kupa in ponavljanjem postopka do čínč vtìč -- vtíča m elektr. Ü čínč konéktor Sp: primerne velikosti vzorca četrtínjenje číp -a m 1. elektr. navadno silicijeva ploščica, na četrtínjenje -a s kem. Ü četŕtenje kateri je integrirano polprevodniško elektron-četrtínska plôščica sko vezje 2. elektr. integrirano vezje v plastičnem, -e -e ž fiz. ploščica iz optično aktivne snovi, ki pri pravokotnem keramičnem, kovinskem okrovu in z ustreznimi prehodu svetlobe skoznjo povzroči fazni izvodi, trni, nožicami premik 90° med rednim in izrednim žarkom čípka -e ž tekst. okrasna mrežasta, luknjičasta četrtínsko brúno -ega -a s les. bruno, nastalo tekstilija z raznovrstnimi vzorci iz nepomično z vzdolžnim rezanjem debla na štiri dele povezanih niti, izdelana z iglo, kvačko, kleklji, PRIM.: vogáljeno brúno ročno ali strojno četveroógelnik eno samo valovno dolžino S: mónokromátska m -a telo s štirioglatim bárva, spektrálna bárva prerezom četverokótnik čísta bárva -a m mat. Ü štírikótnik -e -e ž fiz. barva, katere svetloba ima četveropól čísta industríja -e -e ž industrija, ki ne vpliva m -a elektr. poljubna povezava elek- škodljivo na okolje tričnih pasivnih in aktivnih elementov, ki se na čísta méra zunanji sistem lahko veže s štirimi sponkami, -e -e ž grad. dejanska mera brez dvema vhodnima in dvema izhodnima upoštevanja toleranc, pribitkov, odbitkov, npr. Sp: kvadrupól (2) zaradi oblog S: néto méra 126 člén čísta snôv -e snoví ž kem. čísti prôstor snov s konstantno -ega prostóra m poseben kemično sestavo in značilnimi lastnostmi, npr. prostor v stavbi z zelo nizko koncentraci-element, spojina jo trdnih delcev v zraku, npr. do 10 delcev čísta têrmika velikosti pod 0,3 µm v kubičnem metru, z -e -e ž termika iz enega vira, uravnavano temperaturo, relativno vlago navadno Sonca, brez dodatnih vplivov zraka, hitrostjo pretoka zraka in različnim čísti alumínij -ega -a m met. aluminij brez tlakom glede na okolne prostore, namenjen primesi, čistote 99,5 %, ki se uporablja v elek- delu pod posebnimi pogoji v industriji, npr. čísti gramòz farmacevtski industriji, živilski industriji, m -ega -óza grad. gramoz brez vesoljski industriji trotehniki zaradi dobre električne prevodnosti elektronski industriji, optični industriji, čistílna napráva za vôde čísti vár -ega -a m met. del vara, v katerem je ž -e -e -- --grad. pretaljen samo dodajni material primesi koherentnih materialov gradbeni inženirski objekt ali naprava za zbiranje, transport in obdelavo padavinskih in čistôta -e ž kem. v odstotkih izražen delež glavne odpadnih voda, ki vključuje sisteme za urav- sestavine v snovi navanje količin in vodnega režima, kroženje číščenje -a s kem. teh. tehnološki postopek za industrijskih odpadnih vod, naprave za predči- izločanje škodljivih, neuporabnih primesi, ščenje, mehansko in biološko čiščenje, nevtrali- nečistoč, npr. čiščenje odpadnih vod zacijo, prezračevanje, filtracijo PRIM.: rafinácija čistílna prêja -e -e ž odpadna bombažna preja číščenje elektrolíta -a -- s kem. teh. postopek, s za čiščenje strojev katerim se odstrani v primarni količini elektro- čistílni bazén -ega -ena m ekol. lita toliko nečistoč, da so v njem prisotne v še bazen pri čistilni č napravi za usedanje blata, trdnih delcev dopustnih mejah čistílni bóben číščenje lesá -a -- s les. -ega -bna m met. odstranjevanje lubja z vrteči se boben za odskorjevanje, čiščenje obdelovancev, debel dreves pred razrezom ulitkov, izkovkov z abrazivom číščenje odpádne vôde -a -- -- s ekol. obdelava čistílni fílter -ega -tra m ekol. odpadne vode v čistilnih napravah s predčišče- filter, ki se njem, z odstranjevanjem večjih trdnih nečistoč uporablja zlasti za izločanje trdnih delcev, tudi z mehanskim in biološkim čiščenjem, nevtrali-mikroorganizmov iz pitne vode ziranjem, filtracijo čistílnik -a m naprava, stroj za čiščenje, npr. číščenje ulítkov -a -- s met. odstranjevanje ostružkov pri obdelovalnem stroju livarskega peska in grafita, ki sta ostala na ulitku čistílno dléto -ega -a s met., stroj. dleto za odstra-po litju njevanje grebenov, igel na izkovkih, ulitkih, čitálni impúlz -ega -a m elektr. Ü brálni impúlz zvarjencih čistína čizlakít -a m grad. stavbarski kamen, marmor, -e ž kem., met. delež čiste plemenite kovine v zlasti za notranje prostore, zelen avgit z belimi surovi kovini, zlitini, izražen v promilih ali karatih žilami, lomljen v kamnolomu Cezlak II na čísti pôlprevódnik -ega -a m elektr., fiz. polprevo-Pohorju dnik, v katerem sta koncentraciji gibljivih elek-člén -a m 1. stroj. vsak od enakih sestavnih tronov in vrzeli v termičnem ravnovesju skoraj delov, ki so gibljivo povezani v celoto, npr. enaki Sp: intrínzični pôlprevódnik verigo 2. kem. element, sestavina, naprava za čísti prêmog -ega premóga m rud. gorljivi del neposredno pretvarjanje kemijske, toplotne premoga, npr. v lignitu je to 60 %–70 % ogljika ali svetlobne energije v električno energijo 127 člénasta veríga 3. mat. sestavni del aritmetičnega izraza, od čolníčne státve -ih státev ž mn. tekst. statve, pri zaporedja ali vrste 4. elektr., stroj. sestavina, čolníčnik -a m tekst. skrinjica za čolniček priprava, naprava z določeno funkcijo drugih ločen z znakoma + ali –, tudi člen katerih se votek vnaša s čolničkom na vsaki strani bila, iz katere luča lučalni iz zaporedno med seboj povezanih obročastih črepínja -e ž kem. teh. košček razbite keramike, da členov, npr. sidrna veriga člénasta veríga -e -e ž stroj. veriga, sestavljena mehanizem čolniček v zev člénasti tráčni transportêr -ega -ega -ja m čreslovína -e ž kem. teh., les. iz zdrobljenega lubja stroj. se vidi njena barva in zgradba pri katerem nosi brezkončna veriga prekriva- ali lesa izluženo sredstvo, ki se uporablja npr. za verižni transporter za transport materiala, joče se gibljivo povezane ploščne člene, ki se strojenje kož S: tanín člén cínk-óglje izčrpala svoje jedrsko gorivo in se je zaradi -a -- m elektr., kem. primarni teže sesedla sama vase in njeno gravitacijsko galvanski člen z anodo iz cinka, s katodo iz sestavljajo v transportni trak čŕna lúknja -e -e ž astr. masivna zvezda, ki je manganovega dioksida in oglja ter amonijeve- polje doseže tolikšno jakost, da od nje ne more pobegniti niti svetloba ga klorida kot elektrolita, njegova napetost je čŕna pločevína okrog 1,5 V Sp: cínk-ogléni člén PRIM.: Leclan- -e -e ž met. nelužena jeklena chéjev člén pločevina, na kateri je še oksidna plast člének -nka m 1. stroj. čŕna skrínjica del, ki gibljivo povezuje -e -e ž vsaka od dveh pred posamezne člene mehanizma, verižnega ognjem in udarci dobro zaščitenih škatlastih č sestava, npr. člene verižne žage 2. grad. navadno naprav živordeče barve na letalu, od katerih valjast element ali armaturni členek za gibljivo prva avtomatično zapisuje podatke o letu, povezavo dveh elementov v konstrukciji, ki delovanju motorjev in drugih naprav na težko dopušča zasuke in s tem preprečuje prenos uničljiv medij, druga pa snema pogovore v upogibnega momenta 3. grad. element pilotski kabini, prostoru za potnike in radijske računskega modela konstrukcije, ki v pogovore s kontrolo letenja, pomembni sta stiku dveh ali več elementov prenaša le predvsem po letalskih nesrečah zaradi ugota- prečne in osne sile, moment v njem pa vljanja njihovega vzroka je enak nič, npr. pri stikanju palic v čŕna têmprana lítina -e -e -e ž met. temprana palični konstrukciji litina, dolgotrajno žarjena v inertni atmosferi, člénkasta grêda -e -e ž grad. greda, podprta npr. 20 ur, da se ledeburit, ki povzroča krhkost, s členki, ki ne prenašajo in ne prevzemajo pretvori v temperni ogljik, in nato počasi ohla- upogibnih momentov jevana člénkasta podpóra -e -e ž grad. čŕni báker podpora, -ega -kra m met. zelo nečist surov ki onemogoča pomik elementa, konstrukcije, baker, ki se dobi pri predelavi sekundarnih omogoča pa zasuk okoli njegove osi bakrovih surovin člénkasti móst -ega mostú m grad. most s čŕni cemènt -ega -ênta m grad. portlandski prekladno konstrukcijo, sestavljeno iz statično cement z visoko zgodnjo trdnostjo, ki se določenih nosilcev, ki se stikajo v členkih, uporablja za najzahtevnejše gradnje, nearmi- zgibih Sp: Gêrberjev móst rane, armirane in prednapete betone, zahtevne čolníček betonske elemente, npr. nosilce mostov in -čka m 1. tekst. mehanizem za vnašanje viaduktov votka v zev na čolničnih statvah 2. tekst. sestavni čŕni diamánt del šivalnega stroja za vnašanje spodnje niti -ega -a m kem. črno obarvan skozi zanko zgornje niti diamant z masnim deležem nečistoč 2–4 %, ki 128 čŕpanje se uporablja za struženje, vrtanje in brušenje 2. stroj. curkovna črpalka za različne namene, zelo trdih materialov S: karbonádo npr. v parnih postrojih, za ravnanje z odpadno čŕni fósfor vodo PRIM.: ejéktorska črpálka, injéktorska -ega -ja m kem. kovinska alotropska črpálka modifikacija fosforja, črna, grafitu podobna snov črpálka s tekočínskim tesnílnim črnílni tiskálnik -ega -a m graf. Ü brizgálni obróčem -e -- -- -- -- ž kem. teh., stroj. rotacijska tiskálnik črpalka z ekscentričnim rotorjem, ki ima fiksne čŕni prêmog -ega premóga m rud. zelo lopatice, po obodu tesnjene s tekočinskim obročem, npr. oljnim, vodnim pooglenel premog z 80–96 % ogljika, kurivo, Sp: vodoobróčna črpálka surovina za kemično industrijo čŕni smodník -ega -a m kem. teh. črpálka z iztískanjem osnovna vrsta -e -- -- ž stroj. Ü hidro-smodnika, sestavljena iz kalijevega nitrata, oglja státična črpálka in žvepla, uporablja se za ognjemete, lovske črpálka z vrtéčima se bátoma -e -- -- -- -- ž naboje, vžigalne vrvice stroj. rotacijska črpalka z batoma, podobnima črnjáva -e ž gozd., les. dvojnim krilom PRIM.: črpálka z vrtéčimi se temneje obarvana jedrovina nekaterih drevesnih vrst, npr. bora, macesna, kríli tise, hrasta črpálka z vrtéčimi se kríli -e -- -- -- -- ž stroj. čŕnjenje -a s gozd. krilna črpalka z zapornimi krili v obliki vrtljivih oblaganje oglarske kope z ogleno prstjo valjčkov, uporablja se zlasti v servotehniki čŕno lúženje -ega -a s luženje valjane puhálo met. PRIM.: črpálka z vrtéčima se bátoma, Rootsovo pločevine s fosforjevo kislino za odstrani- č tev škaje in tvorbo tanke plasti korozijsko črpálna hídroelektrárna -e -e ž hidro-odpornega železovega fosfata na površini elektrarna z zbiralnikoma vode na različnih višinah, katere generator deluje pri majhnem čŕno seválo -ega -a s fiz. Ü čŕno teló povpraševanju po električni energiji kot čŕno teló -ega -ésa s fiz. elektromotor črpalke in potiska vodo iz idealizirano telo, katerega površina absorbira vpadno svetlobo spodnjega zbiralnika v zgornjega, pri velikem vim spektrom nasprotno smer poganja generator in proizvaja Sp: čŕno seválo Sp: vseh valovnih dolžin in seva v skladu s Plancko- povpraševanju pa črpalka ob pretoku vode v električno energijo črpálno-akumulacíjska čŕno têmpranje -ega -a s met. žarjenje železove elektrárna ali v celoti izloči kot grafit črpálna hitróst -e -i ž prostorninski tok Sp: têmpranje z grafi-črpalke, izražen v kubičnih metrih na litine, da se cementit iz mikrostrukture deloma tizácijo, žarjênje na čŕno energijo pretvarja v energijo nestisljivega m stroj. sestav črpalke, pogonskega elektromotorja in potrebnega medija in se uporablja za transport tekočin ali krmilja črpálka -e ž stroj. sestavina, stroj, ki mehansko črpálni agregát -ega -a sekundo opravljanje mehanskega dela Sp: púmpa črpálka na cúrek črpálnica -e ž gradbeni objekt, prostor s -e -- -- ž stroj. Ü cúrkovna črpalkami in pogonskimi stroji zanje črpálka črpálka na vôdni cúrek črpálno-akumulacíjska elektrárna -e -e ž -e -- -- -- ž Ü črpálna hídroelektrárna 1. kem. navadno steklena laboratorijska cur- čŕpanje kovna črpalka, ki se uporablja za doseganje -a s sesanje in tlačenje tekočine s nizkega vakuuma, npr. pri vakuumski filtraciji črpalko 129 črtálnik črtálnik -a m čŕtasti spékter 1. risalno orodje za vlečenje črt s -ega -tra m fiz., kem. spekter tušem ali s tekočimi barvami 2. les., stroj. kovinsko svetlobe vzbujenih atomov v močno segretem orodje za začrtavanje risov na obdelovancu plinu, ki ga sestavljajo ostre spektralne črte 3. grad., prom. prenosna naprava za zarisovanje PRIM.: trákasti spékter talnih črt na cestišču črtkálnik -a m priprava za šrafiranje črtálni stròj -ega strôja m graf. stroj za tiskanje čŕtkana čŕta -e -e ž stroj. črta iz enakomernih črt in kariranega papirja črtic in presledkov, ki npr. na strojniških risbah čŕta-píka-čŕta označuje nevidne robove predmeta -e -e -e ž grad., stroj. srednjica, sestavljena iz črtic, pik in presledkov, ki npr. na čŕtna napáka -e -e ž met. nepravilnost v strojniški in gradbeni dokumentaciji označuje kristalni zgradbi kristalne snovi v obliki črte, simetrale dela, predmeta, sestava, objekta npr. dislokacija č 130 dáljni ínfrardéči spékter D d´Alembertovo načêlo -ega -a [dalambêrovo] s daljínsko krmíljena postája -- -e -e ž elektr. 1. fiz. načelo, ki sledi iz zakonov klasične postaja, krmiljena z oddaljenega krmilnega, fizike, po katerem sile, pravokotne na vezi, navadno osrednjega komandnega, nadzornega ne opravljajo mehanskega dela 2. stroj. načelo, mesta, npr. transformatorska postaja po katerem je zaključen mehanski sistem v daljínsko krmíljenje -ega -a s elektr., stroj. krmi-dinamičnem ravnotežju, če je vsota vseh nanj ljenje delovanja naprave, stroja, projektila na delujočih zunanjih sil, npr. sile pogona, sile daljavo PRIM.: daljínsko vódenje trenja, sile teže, in vztrajnostnih sil sistema daljínsko mérjenje -ega -a s merjenje, pri enaka nič katerem se meritve, npr. električne napetosti, DÁB -- ž (ang. digital audio broadcasting) električnega toka, temperature, tlaka, izvedejo krat. elektr. Ü digitálna ávdiorádiodifuzíja na oddaljenem kraju in izmerjene vrednosti Dahlandrova vezáva -e -e [dalándrova] ž elektr. pošljejo navadno po brezžičnih telekomuni-vezava kratkostičnega asinhronskega motorja, v kacijah, lahko tudi računalniškem omrežju katerem statorsko navitje omogoča preklop med S: telemetríja d dvema številoma polovih parov in s tem med daljínsko ogrévanje -ega -a s ogrevanje sta-dvema hitrostma vrtenja, nižjo in dvojno višjo novanjskih, industrijskih objektov iz osrednje-dajálnik impúlzov -a -- m elektr., telekom. ga oddaljenega mesta električ-na, elektronska naprava, ki proizvaja impulze daljínsko stikálo -ega -a s elektr. stikalo, ki različnih oblik in frekvenc S: impúlzni generátor ga je mogoče vklopiti ali izklopiti na daljavo dajálnik kóta PRIM.: -a -- m elektr. bližínsko stikálo pretvornik kota zasuka v analogni ali digitalni signal daljínsko vódenje -ega -a s elektr., stroj. vodenje tronski napravi, ki proizvaja impulze za pogon uporabo informacijsko-komunikacijske teh-nologije, npr. mehansko daljinsko vodenje z dajálnik tákta -a -- m elektr. naprave, stroja, postroja, omrežja na daljavo z sestavina v elek-čimer določa njihov takt delovanja žicami, električno daljinsko vodenje z radijski-drugih delov te naprave ali drugih naprav, s daljínski merílnik -ega -a m merilnik, ki daljínsko zaznávanje -ega -a s pridobivanje omogoča merjenje na daljavo mi signali PRIM.: daljínsko krmíljenje podatkov o oddaljenih objektih, pojavih s spre- daljínski nadzòr -ega -ôra m nadzor z jemanjem in obdelavo odbitega ali sevanega merjenjem podatkov o stanju in delovanju elektromagnetnega valovanja PRIM.: fótogra-naprave, stroja in njihov prenos na daljavo metríja, LÍDAR daljínski štévec -ega -vca m števec, npr. dáljna ínfrardéča svetlôba -e -e -e ž fiz. delovne, jalove, navidezne energije, ki meri svetloba z valovnimi dolžinami v dolgovalovnem porabo na daljavo območju infrardeče svetlobe (15–1000 μm) daljínsko krmárjenje -ega -a s dáljni ínfrardéči spékter krmarjenje -ega -ega -tra m plovila, letalnika na daljavo z radijskimi valovi fiz., kem. Ü dáljni IR-spékter 131 dáljni IR-spékter dáljni IR-spékter -ega -tra [ièr] m (ang. IR – damaščêno jêklo -ega -a s met. jeklo, obdelano infrared infrardeči) fiz., kem. absorpcijski spekter z damasciranjem v infrardečem področju valovnih dolžin dán dné m merska enota ob SI za čas, simbol d, 25–1000 μm Sp: dáljni ínfrardéči spékter 1 d = 24 h dáljno pólje -ega -a s elektr., fiz. območje, dovolj Daniellov člén -ega -a [dênijelov] m elektr., kem. daleč od vira ali odprtine, kjer je valovanje primarni galvanski člen z anodo iz cinka v za dovolj ozek snop mogoče aproksimirati z raztopini cinkovega sulfata ali žveplove kisline ravnim valovanjem PRIM.: blížnje pólje in katodo iz bakra v raztopini bakrovega sulfata, daljnovòd -óda m elektr. Ü nadzémni vòd pri čemer sta raztopini ločeni s porozno steno, daljnovódna armatúra njegova napetost je okrog 1,1 V -e -e ž elektr. Ü nadzemnovódna armatúra D/A-pretvórnik -a [déá] m elektr. pretvornik, ki daljnovódni izolátor digitalni signal preoblikuje v analogni signal po -ega -ja m elektr. Ü vnaprej določenem ključu S: digitálno-analógni nadzemnovódni izolátor pretvórnik daljnovódni koridór -ega -ja m elektr. Ü Darcyjev fáktor trênja -ega -ja -- [darsíjev] m nadzemnovódni koridór meh. faktor trenja, ki je štirikratnik Fanningovega daljnovódni stebèr -ega -brà m elektr. Ü faktorja trenja, uporablja se pri obravnavi upora stebèr nadzémnega vôda pri toku fluida v cevi dálton -a m merska enota zunaj mednaro- Darcyjevo števílo -ega -a [darsíjevo] s značilno dnega sistema enot za maso, 1/12 mase atoma število v hidrodinamiki, količnik permeabilno- d stabilnega izotopa 12C, simbol u, Da, 1 Da = 1 u sti porozne snovi in kvadrata značilne dolžine, = 1,660 · 10–27 kg S: poenôtena atómska másna npr. premera delcev, simbol Da enôta Darcyjev zákon -ega zakóna [darsíjev] m fiz. Dáltonov zákon -ega zakóna m fiz. zakon, zakon, po katerem je tok fluida skozi porozno delnih tlakov posameznih sestavin PRIM.: délni Darcy-Weisbachova enáčba -e -e [darsí váj-tlák, parciálni tlák po katerem je celotni tlak plinske zmesi vsota snov sorazmeren gradientu tlaka zbahova] ž meh. enačba za računanje padca tlaka v dámar -ja m prozorna rumena dišeča smola iz ravnih ceveh okroglega prereza zaradi odpora debel dipterokarpovk za izdelavo lakov, obližev, pri toku fluida mikroskopskih preparatov dátumska mêja -e -e ž mednarodno dogo-damascíranje -a s met. izdelovanje valovitih vorjena meja približno na meridianu, ki je za ornamentov na jeklu s kovalnim varjenjem pri 180° oddaljen od Greenwicha, na kateri se po izdelavi damaščank dogovoru spremeni datum za en dan nazaj pri damást prečkanju od zahoda proti vzhodu -a m tekst. gosta bombažna, svilena ali lanena žakarska tkanina z različnimi cvetlični- Davyjeva svetílka -e -e [dêjvijeva] ž rud. varnostna mi ali geometrijskimi vzorci za prte, prtičke, svetilka za premogovnike, v katerih je metan, posteljnino, zavese in pohištveno blago plamen v njej je obdan z gosto kovinsko mrežico, damástna vezáva ki preprečuje vžig nevarnega plina v okolici -e -e ž tekst. žakarska vezava, navadno 5- ali 8-vezni osnovni ali votkovni atlas DBE DBE-ja in -- [debeé debeêja] m (ang. design s ploskovnimi vzorci basis earthquake) krat. grad. Ü projéktni potrès damaščánka -e ž d-blók elemêntov dragocena sablja iz jekla, ki -a -- [dé] m kem. blok so ga izdelovali v Damasku elementov, ki je v sredini periodnega sistema in 132 decentralizírano vódenje obsega elemente od 3. do 12. skupine: od skan- debéli pések -ega -ska m grad. pesek, ki ima (Ti, Zr, Hf), vanadijeve skupine (V, Nb, Ta), debéli tísk -ega -a m graf. Ü debeloslôjni tísk kromove skupine (Cr, Mo, W), manganove dijeve skupine (Sc, Y, La, Ac), titanove skupine velikost zrn 2,0–8,0 mm skupine (Mn, Tc, Re), železove skupine (Fe, debeloplástno hibrídno vézje -ega -ega -a s Ru, Os), kobaltove skupine (Co, Rh, Ir), elektr. debeloplastno vezje z dodanimi diskretni-nikljeve skupine (Ni, Pd, Pt), bakrove skupine mi električnimi elementi, npr. upori, konden-(Cu, Ag, Au) do cinkove skupine (Zn, Cd, Hg) zatorji, tuljavami PRIM.: tankoplástno hibrídno DC vézje DC-eja in -- [decé decêja] m (ang. direct current) krat. elektr. Ü ênosmérni tók debeloplástno vézje -ega -a s elektr. vezje na DC/AC nosilni, izolirni stekleni, keramični, plastični -- [decé acé] m krat. elektr. Ü razsmérnik ploščici, izdelano s sitotiskom PRIM.: tanko-DC/DC -- -- [decé decé] m krat. elektr. Ü presmérnik plástno vézje D-člén -a [dé] m elektr. diferencirni člen v regu- debeloslôjni tísk -ega -a m graf. tisk v sitotisku laciji, ki predstavlja odvod spremenljivke, če je z debelo plastjo nanosa barve S: reliéfni tísk (1) odziva na motnjo debelosténska posóda -e -e ž kem. laborato-D-delovánje treba uporabiti hitrost spremembe v sistemu Sp: debéli tísk -a [dé] s diferencialno zvezno rijska steklena posoda z debelo steno za delo veličina proporcionalna hitrosti spremembe met. debelosténski ulítek -ega -tka m masiven vhodne veličine krmilno delovanje, pri katerem je izhodna pri znižanem tlaku, npr. presesalna buča debéla pločevína -e -e ž met. pločevina, stene, npr. 100 mm debelejša od 5 mm, ki se izdeluje z vročim gozd. deblomér -a d ulitek, ki ima na okrepljenih mestih debele valjanjem ulitih ingotov m Ü dendrométer debelína deblomérstvo -a s gozd. Ü dendrometríja -e ž najmanjša razsežnost telesa, pravokotna na dolžino, npr. debelina pločevine, deblovína -e ž gozd., les. lesna masa debla in vej profila, vrvi, žice do debeline 7 cm na tanjšem koncu, brez skorje debelína zobá in panja -e -- ž stroj. razdalja od enega do drugega boka zoba pri zobnikih, merjena po de Brogliejeva valôvna dolžína -- -e -e delilnem valju -e [debrójeva] ž fiz. valovna dolžina, s katero se debelínska stôpnja predstavljajo kvantni delci v valovni mehaniki, -e -e ž gozd. debelinska debelínski rázred količine delca PRIM.: Comptonova valôvna les. -ega razréda m večja dolžína enota za gozdno drevje, široka 1–5 cm količnik Planckove konstante in gibalne enota za razvrstitev gozdnega drevja po debelini, navadno po 5 cm, 10 cm ali 20 cm debye -a [debáj] m merska enota zunaj mednarod- debelínski skóbeljnik nega sistema enot za dipolni moment molekule, les. -ega -a m stroj za simbol D, 1 D = 3,335 640 952 · 10 –30 C m skobljanje desk na želeno debelino S: debelínski decentralizírano vódenje skóbeljni stròj -ega -a s 1. organi-zacijska oblika vodenja proizvodnega procesa debelínski skóbeljni stròj -ega -ega strôja m z razdelitvijo na hierarhično organizirane les. stroj za skobljanje desk na želeno debelino podsisteme 2. vodenje velikih sistemov, razde-S: debelínski skóbeljnik ljenih po posameznih nalogah na podsisteme, debelínsko šestílo -ega -a s šestilo za kar omogoča učinkovit pretok podatkov in merjenje premera debel delovanje sistema 133 decibél decibél -a m desetiški manjkratnik enote vrtinč nimi toki, magnetnim poljem, uporablja za nivo moči, desetina bela, simbol dB se v strojništvu, za preiskavo cevovodov, tirnic, PRIM.: néper v letalstvu decíl deferizácija -a m vsaka od vrednosti opazovane spre- -e ž kem. teh. odstranjevanje železa in menljivke, ki razdelijo opazovane podatke, mangana iz tehnološke vode z deferizatorjem urejene po vrednosti, na deset delov z enakim deferizátor -ja m kem. teh. filter s kationskim številom podatkov ionskim izmenjalcem, ki se uporablja za odstra- decimálna píka nitev železa in mangana iz naravne vode -e -e ž 1. mat. mestno ločilo v skem sistemu -e ž 1. Ü razločljívost (1) 2. Ü raz- loč ljívost (2) decimálna téhtnica -e -e ž vzvodna tehtnica definicíjska doména -e -e ž mat. množica, za tehtanje mas, desetkrat težjih od uteži na kateri je funkcija definirana S: definicíjsko decimálna vêjica cijski tehnologiji PRIM.: decimálna vêjica izvodnji ivernih plošč mat. 2. decimalno ločilo v anglosaškem števil-definícija številskem sistemu, ki se uporablja v informa- defibrátor -ja m les. stroj za cefranje lesa v pro- -e -e ž mat. mestno ločilo obmóčje v decimalnem sistemu, ki po standardu definicíjska enáčba -e -e ž mat. enačba, ISO ločuje cela števila od decimalk s katero je kaj definirano, npr. hitrost je PRIM.: decimálna píka (1) količnik premika in časovnega intervala decimálni ulómek -ega -mka m mat. ulomek, v PRIM.: določílna enáčba (1) d katerem je števec poljubno celo število, imeno- definicíjski intervál -ega -a m mat. interval valec pa potenca števila 10 vrednosti, na katerem je funkcija definirana decimálni zapís -ega -a m mat. zapis števila v definicíjsko obmóčje -ega -a s mat. množica, desetiškem številskem sistemu na kateri je funkcija definirana S: definicíjska decimálno mésto doména -ega -a s mat. mesto decimalke glede na decimalno vejico defitêrmični postópek -ega -pka m tekst. decimálno števílo termično krmiljen postopek barvanja poliakril- -ega -a s mat. število z de- cimalkami, zapisano v desetiškem številskem nih vlaken z bazičnimi barvili sistemu deflagrácija -e ž kem. zgorevanje, npr. valovi z valovnimi dolžinami 1 m–100 mm hitrosti zvoka in se prenaša s toplotno prevo- PRIM.: decimétrski valôvi smodnikov, ki poteka s hitrostjo, manjšo od -ih -ôv m mn. telekom. radijski oziroma s frekvencami 300–3 000 MHz dnostjo detonácija decimilimétrski valôvi deflagrántno razstrelívo -ega -a s kem. teh. -ih -ôv m mn. telekom. Ü razstrelivo, katerega učinek temelji na sili razšir- mikrométrski valôvi jajočih se plinov in eksplodira z vzbuhom, npr. deduktívna metóda -e -e ž mat. metoda doka- smodnik zovanja po logičnih pravilih dedukcije deflegmácija -e ž kem. delna kondenzacija par defékt -a m met. Ü napáka (2) frakcij z višjim vreliščem na vrhu destilacijske defektoskopíja kolone s protitočnim vračanjem kondenzata po -e ž neporušne metode za koloni navzdol PRIM.: rektifikácija (1) ugotavljanje napak v materialu sestavin in deflektográf konstrukcij, npr. razpok, poroznosti, različnih -a m grad. naprava za merjenje vključkov, z različnimi fizikalnimi metodami, in zapisovanje posedkov vozne površine pri npr. z ultrazvokom, rentgensko svetlobo, določeni obremenitvi koles vozila med vožnjo 134 degazíranje deflektométer -tra m grad. deformacíjski dvójček merilnik posedkov -ega -čka m met. vozne površine pri določeni dinamični obre- dvojček, ki nastane, če se pod vplivom zunanje menitvi strižne napetosti določen del kristalnega zrna defléktor v celoti premakne za določen kot okoli osi v -ja m 1. element, priprava, ki ravnini dvojčenja preusmerja tok zraka, vode, plinov, npr. v deformacíjski elipsoíd dimniku 2. fiz. naprava v pospeševalniku delcev -ega -a m meh. elipsoid, s katerim se predstavi deformacijski za odklon njihove smeri tenzor tako, da so glavne osi elipsoida soraz-deflokulácija -e ž kem. teh. dispergiranje merne in enako usmerjene kot njegovi lastni skupkov na delce koloidnih velikosti, uporablja vektorji se npr. za pripravo gladko tekoče suspenzije deformacíjski martenzít -ega -a m fiz. gline v keramični industriji S: razkosmíčenje martenzit, katerega nastanek povzročajo PRIM.: flokulácija, izkosmíčenje napetosti v materialu zaradi deformacije dèfokusíranje -a s fiz. zmanjšanje ostrine slike deformacíjski módul -ega -a m grad. modul, zaradi odmika žarkov iz fokusa ki ponazarja, kako se pri obtežbi deformira deformabílnost -i ž lastnost elementa, kon-vgrajeni material, ugotavlja se iz nagiba grafa strukcije, da zunanji vpliv povzroči spremembo obtežba-posedek pri tlačnem poskusu z oblike, ki je lahko elastična ali plastična, ali obtežno ploščo porušitev deformacíjski ténzor -ega -ja m fiz. tenzor, deformácija -e ž meh. sprememba oblike katerega komponente opisujejo deformacijo elementa, telesa zaradi zunanjih vplivov, npr. mehansko obremenjene umišljene infinitezi-sil, temperature malne kocke v trdni snovi d deformácija betóna -e -- ž grad. zmanjšanje deformacíjsko délo -ega -a s meh. energija, in/ali povečanje dimenzij betonskega elementa potrebna za spremembo oblike telesa, npr. zaradi zunanjih vplivov, npr. obremenitve, preoblikovanca, zaradi delovanja zunanjih sil, spremembe temperature pri čemer se ne upoštevajo izgube in trenja deformácija konstrúkcije PRIM.: preoblikoválno délo -e -- ž grad., stroj. sprememba geometrije in trdnostnih lastnosti deformacíjsko utrjevánje -ega -a s met. utr-konstrukcije zaradi obtežb, npr. vetra, potresa, jevanje kovinskih materialov zaradi nedrsljivih deformácija v hládnem bojna interakcija drsečih dislokacij med defor- ž -e -- --met. defor-macijo materiala spremembe temperature, deformacije tal dislokacij, katerih nastanek povzroči medse- materialov, npr. jeklene pločevine deformacíjsko véktorsko pólje -ega -ega meh. macija pri hladnem preoblikovanju kovinskih deformacíjska elípsa -a s vektorsko polje, definirano z vektorjem meh. -e -e ž geome-premika vsake točke v telesu pri deformaciji trijsko mesto krajišč ravninskega napeto-defosforácija -e ž met. Ü razfósforjenje stnega vektorja premikov, ker se polosi elipse premikata zaradi glavnih normalnih napetosti deftín -a m tekst. zelo gosta in močna tkanina iz Sp: elípsa deformácij bombaža v atlasovi ali votkovni keprovi vezavi z deformacíjska histeréza mehko lasasto površino, ki se pridobi s kosma- -e -e ž meh. Ü tenjem mehánska histeréza deformacíjska hitróst degazánt -a m met. Ü razplinjeválno srédstvo -e -i ž meh. tenzor, katerega komponente opisujejo deformacijo degazíranje -a s 1. met. odstranjevanje plinov iz hitrostnega polja fluida kovinske taline, npr. pred litjem S: razplínjanje (1) 135 degazolináža 2. elektr. odstranjevanje plinov, npr. iz elektronk deionizácija vôde -e -- ž kem. teh. mehčanje S: razplínjanje (3) 3. kem. teh. Ü dekontaminácija vode z odstranjevanjem topnih soli iz vode degazolináža z ionskimi izmenjalci S: demineralizácija -e ž 1. kem. teh. postopek za vôde odstranjevanje gazolina iz zemeljskega plina, deionizacíjski čàs nafte 2. kem. obrat za odstranjevanje gazolina iz -ega čása m elektr. časovni zemeljskega plina, nafte v sklopu rafinerije nafte interval, ki je po prenehanju anodnega toka degenerácija potreben, da se krmilni mrežici vrne krmilna -e ž fiz., mat. stanje objektov v sposobnost pri določenih fizikalnih in delovnih množici, ki se kvalitativno razlikuje od stanja razmerah drugih objektov iste množice dejánska méra -e -e ž izmerjena mera degenerírana snôv -e snoví ž fiz. snov, v kateri predmeta, obdelovanca, na objektu, terenu k tlaku največ prispeva Paulijevo izključitveno dejánska móč načelo, zato je ta malo odvisen ali neodvisen od -e močí ž 1. stroj. Ü délovna móč temperature (1) 2. elektr. Ü délovna móč (2) degenerírano kvántno stánje dejánski odstópek -ega -ega -a s -ega -pka m stroj. razlika fiz. med dejansko in imensko mero kvantno stanje, ki ima več možnih stanj pri isti energiji dekádna enôta -e -e ž mat. cela potenca degradácija številske osnove desetiškega sistema, npr. -e ž poslabšanje mehanskih, fizi-kalnih, električnih lastnosti materiala enica, desetica, stotica degradácija okólja dekádni logarítem -ega -tma m mat. Ü -e -- ž ekol. Ü razvrednôte- d nje okólja desetíški logarítem dégras dekádni sistém -ega -a m mat. Ü desetíški -a m kem. usnjarska mast iz ribjega olja sistém degumíranje narávne svíle -a -- -- s tekst. odstranitev sericina, ki lepi dvojno nit surove dekádni štévec -ega -vca m števec, ki svile, s pranjem v milnici ali rahlo alkalni prikazuje izmerjene vrednosti v desetiškem raztopini številskem sistemu S: razklêjenje narávne svíle dehidrácija dekádni upòr -ega -ôra m elektr. spremenljiv -e ž kem. odstranitev konstitucijske vode iz spojine, npr. dobivanje etena iz etanola, električni upor, katerega vrednost se lahko oksidov iz hidroksidov nastavi po načelu dekadnega števca dehidratácija dekádni zapís -ega -a m mat. zapis števil v dese- -e ž kem. odstranitev hidratne tiškem sistemu vode iz molekule kristalohidrata, npr. galuna PRIM.: dehidrogenácija dekaéder -dra m mat. geometrijsko telo z dehidrogenácija desetimi mejnimi ploskvami, npr. ikozaeder, -e ž kem. odstranitev enega devetstrana piramida, oktagonalna prizma ali več atomov vodika iz molekule spojine, npr. Sp: desetêrec dehidrogenacija alkanov, pri kateri nastanejo alkeni PRIM.: dehidratácija dekagón -a m mat. Ü desétkótnik dehidrogenírni katalizátor -ega -ja m kem. dekalescénca -e ž met. pojav pri kovinah, da katalizator, ki povzroča ali pospešuje dehidro- temperatura ne narašča kljub dovajanju toplote, genacijo kadar pride v kovini do strukturnih sprememb deionizácija -e ž kem. odstranitev ionov iz dekalín -a m kem. dekahidronaftalen, C10H18, raztopine, npr. kalcijevih in magnezijevih pri brezbarvna tekočina, topilo za maščobe, smole, mehčanju vode voske 136 dekompresíjski momènt dekamétrski valôvi -ih -ôv m mn. telekom. dekarbonizácija -e ž met. Ü razogljíčenje radijski valovi z valovnimi dolžinami 100–10 m dekatíranje -a s tekst. strojna stabilizacija oziroma s frekvencami 3–30 MHz dimenzij in oblike volnenih tekstilij, pritiskanje dekán -a m kem. alkan z 10 atomi ogljika, štrlečih vlaken ob površino in zmanjšanje leska C10H22, brezbarvna tekočina, topilo za z vročo ali vrelo vodo, suho ali nasičeno paro maščobe, smole, voske PRIM.: bárjenje dekanójska kislína -e -e ž kem. deklinácija karboksilna -e ž 1. odklonski kot od dane kislina, CH3(CH2)8COOH, bela kristalinična smeri, npr. magnetne igle iz smeri sever–jug snov z neprijetnim vonjem po žarkem, njeni 2. astr. koordinata v ekvatorskem koordi natnem estri se uporabljajo v parfumih S: kaprínska sistemu, kot vzdolž meridiana z izhodiščem na kislína ekvatorju PRIM.: rektascénzija dekanól -a m kem. alifatski alkohol, ki nastane deklinacíjska čŕta -e -e ž geod. črta, ki povezuje iz dekana z zamenjavo enega vodikovega točke z enako magnetno deklinacijo S: izode- barvna, oljnata tekočina, ki se uporablja za dekodíranje -a s mat. pretvarjanje kodirane proizvodnjo plastifikatorjev, detergentov, atoma s hidroksiskupino, C 10H21OH, brez- klinála, izogóna oblike signalov, podatkov v izvirno obliko dekantácija dekohezíja -e ž kem. močno zmanjšanje me- ž -e kem. teh. ločevanje bistre datomskih, medmolekulskih privlačnih sil v maziv, topil tekočine, ki je nad usedlino, z odlivanjem materialu, ki pod vplivom zunanjih sil lahko dekantátor -ja m kem. teh. Ü bistrílnik povzroči njegovo porušitev dekapírana pločevína -e -e ž met. pločevina, dekomisíja -e ž izločitev, odpis naprave, d s katere je bila odstranjena oksidna plast s stroja, postroja iz redne uporabe po izteku potapljanjem v razredčeno klorovodikovo ali življenjske dobe žveplovo kislino Sp: lúžena pločevína dékompozícija -e ž 1. elektr. postopek dekapíranje -a s met. odstranjevanje oksidne razčlen jevanja matematičnega modela na plasti z vroče valjane jeklene pločevine s več enostav nejših modelov, ki v glavnem potapljanjem v razredčeno klorovodikovo ohranjajo karakteristike delovanja sistema ali žveplovo kislino, ki mu sledi temeljito kot celote 2. tekst. analiza tekstilije in njenih izpiranje z vodo Sp: kémično dekapíranje posameznih gradnikov PRIM.: lúženje (1) dekompresíja -e ž stroj. zmanjšanje tlaka dekapírna kopél -e -i ž met. kopel za kemično v prostoru, napravi, npr. pri dizelskem odstranjevanje oksidne plasti s kovinskih motorju predmetov z razredčeno raztopino klorovodi- dekompresíjska kómora -e -e ž komora, kove ali žveplove kisline PRIM.: lužílna kopél v kateri je mogoče nadzorovano zmanjše- dekapírni inhibítor -ega -ja m kem. teh., met. vanje tlaka, npr. za dekompresijo po inhibitor, ki se doda dekapirni kopeli za zmanj- potapljanju šanje hitrosti raztapljanja kovine dekompresíjska napráva -e -e ž stroj. naprava dekapitírana tlà -ih tál s mn. tla z odneseno za izklop kompresije, npr. pri dizelskem zgornjo plodno plastjo prsti, npr. zaradi erozije motorju dekarboníranje -a s kem. teh. odstranjevanje dekompresíjski momènt -ega -ênta m grad. raztopljenega ogljikovega dioksida, npr. iz upogibni moment, ki ga ustvari po velikosti mineralne vode in smeri tako velika zunanja obtežba, da se na 137 dekompresíjski ventíl nateznem robu prereza izniči napetost zaradi délež -a m masno, prostorninsko, množinsko, sile prednapenjanja številsko razmerje, ki izraža količino določene dekompresíjski ventíl sestavine v spojini, zmesi, raztopini -ega -a m stroj. ventil dekompresijske naprave, npr. pri dizelskem délež harmónskih frekvénc -a -- -- m elektr. motorju delež vseh manjkratnikov in večkratnikov dekontaminácija osnovne frekvence v celotnem signalu -e ž kem. teh. odstranjevanje nevarnih kemičnih, bioloških ali radioaktivnih delignifikácija -e ž tekst. kloriranje trdih vlaken snovi s površine, npr. tal, objektov, naprav, ljudi, za pretvorbo lignina v klorolignin in odstrani- živali, ali njihova nevtralizacija Sp: degazíranje (3) tev tega z izpiranjem z raztopino natrijevega dekoratívna oblóga sulfita -e -e ž grad. obloga zidu, stropa ali tal z opeko, lesenimi, plastičnimi, delikvescénca -e ž kem. lastnost nekaterih kovinskimi dekorativnimi ploščami higroskopnih soli, da absorbirajo zračno vlago dekremènt do te mere, da se v njej raztopijo in raztečejo -ênta m mat. korak pri zmanjševa- nju spremenljivke delílna čŕta -e -e ž met. črta, ki na delovni dekstrín risbi označuje ploskev, kjer sta sestavljeni dve -a m kem. škrobno lepilo, zmes vodo- polovici livarske forme topnih polisaharidov, ki nastane pri razkroju delílna gláva škroba s kislinami, encimi ali s segrevanjem, in -e -e ž stroj. priprava za natančno se uporablja kot sredstvo za zgoščevanje črnila, kotno delitev, npr. pri frezalnih strojih za kot lepilo, npr. na poštnih znamkah, ovojnicah izdelavo zobnikov, ozobij d delávniška rísba -e -e ž stroj. podrobna, po delílna línija -e -e ž met. linija za avtomatizira-pravilih tehničnega risanja izdelana risba sestav- no vzdolžno razrezovanje širokih kovinskih, nega dela, izdelka s potrebnimi pogledi, npr. navadno jeklenih, trakov na ožje, sestavljena narisom, tlorisom, stranskim risom in prerezi, iz stroja za razvijanje traku iz zvitka, stroja za oznakami toleranc in simboli kakovosti obdelave vzdolžno rezanje in stroja za navijanje razreza- površin, podatki o materialu in besednimi nih trakov na navijalni boben S: razrezoválna navodili za izdelavo, uporabo posebnih línija postopkov, npr. toplotne obdelave, površinske delílna plôskev -e -kve ž met. ploskev, ki se zaščite Sp: detájlna rísba PRIM.: téhnična rísba dobi, ko se odpre sestavljena livarska forma na délec -lca m fiz. najmanjši del snovi, npr. zgornji in spodnji del molekula, atom, proton, nevtron delílni jerménček -ega -čka m tekst. jermenček, délec álfa -lca -- m fiz. helijevo jedro, ki ga ki deli kopreno valjčnega mikalnika v ozke izseva nestabilno atomsko jedro pri radioaktiv- trakove, široke 10–20 mm, ki se nato svaljkajo v nem razpadu S: álfa délec predprejo kot predložek za prstansko predenje délec béta -lca -- m fiz. delílnik eléktrične napétosti hitri elektron, ki ga -a -- -- m elektr. izseva nestabilno atomsko jedro pri radioaktiv- sestav uporovnih ali kapacitivnih elementov, nem razpadu ali nastane pri jedrskih reakcijah ki omogoča odjemalcu različne potrebne S: béta délec vrednosti napetosti za uporabo délec béta plús -lca -- -- m fiz. hitri pozitron, ki delílnik kopréne -a -- m tekst. naprava, ki deli nastane pri jedrskih reakcijah S: béta plús délec kopreno valjčnega mikalnika z jermenčki v délec gáma trakove -lca -- m fiz. foton visoke energije, umeritveni bozon, ki posreduje elektromagne- delílni króg -ega -a m 1. stroj. osnovni konstruk-tno interakcijo S: gáma délec cijski parameter ozobja 2. stroj. krog, po katerem 138 délo pod napétostjo se razdelijo konstrukcijski elementi strojnih délna reákcija -e -e ž kem. del redukcijsko-oksi-delov, npr. izvrtine na prirobnici dacijske reakcije, npr. oksidacija ali redukcija delílnik žárka -a -- m fiz. optični element, ki délna redúkcija -e -e ž kem. redukcija, ki ni razdeli svetlobni žarek na dva žarka, npr. v Mi- potekla do konca in pri kateri ni bil ves kisik chelsonovem interferometru odstranjen iz molekule, npr. redukcija Fe3O4 delítelj do FeO S: nèpopôlna redúkcija -a m mat. celo število, s katerim se celo delítev fórme fluida pri turbinskih strojih le na delu oboda ž -tve --met. delitev peščene turbinskega vodilnika PRIM.: pôlni natòk forme po delilni ploskvi število deli brez ostanka délni natòk -ega -óka m stroj. natok delovnega deljêni kalíber délni predòr -ega -ôra m mat. geometrijska m -ega -bra met. kaliber za tvorba, ki nastane pri delnem zadiranju enega valjanje tirnic, sestavljen iz dveh delov telesa v drugo telo deljêni utòp -ega -ópa m met. utop za kovanje, délni sklòp z dvóstránsko oslabítvijo -ega stiskanje, ki je sestavljen iz dveh polovic, od sklópa -- -- -- m grad., les. sklop pri križanju dveh katerih je ena na nakovalu, druga pa na kladivu, elementov, pri katerem se na stičnih ploskvah pehalu obeh elementov prečno vrežeta utora, zgornji deljênje -a s mat. računska operacija med celimi element se vstavi v utor spodnjega, da se deljívost števíl oba elementa spojita s sornikom mat. -i -- ž lastnost števil, da se délni tlák števili, obratna množenju površini utorov stikata, na sredini križanja se deljívo števílo -ega -a s Ü sestávljeno posamezna komponenta mat. celotnem tlaku plinske zmesi, ki ga prispeva lahko zapišejo kot produkt celih faktorjev -ega -a m fiz., kem. delež tlaka v S: parciálni tlák d števílo PRIM.: Dáltonov zákon délna dislokácija -e -e ž met. dislokacija, délno iztečêna fórma -- -e -e ž met. livarska pri kateri Burgersov vektor nima dolžine, napaka, pri kateri del taline pri litju uide skozi ravninama v kristalni zgradbi, zaradi česar se kem. délno obárjanje -ega -a s obarjanje samo lokalno spremenita zaporedje zloga ravnin določenih sestavin raztopine, npr. kalcija in ki bi predstavljala razdaljo med atomskima špranjo med polovicama sestavljene forme in kristalna zgradba Sp: parciálna dislokácija PRIM.: magnezija, iz trde vode s segrevanjem popôlna dislokácija délna odpôved délno prèdnapéti betón -- -ega -a m grad. -e -i ž odpoved elementa, betonski gradbeni element, v katerem ostanejo naprave, opreme, sistema zaradi spremembe napetosti v njegovem prerezu v mejah tlačne vrednosti ene ali več karakteristik nad trdnosti betona in okoli 60-odstotne natezne navedeno mejo, ki ne prepreči izvajanja trdnosti betona, ob tem prerez še ne razpoka, zahtevane funkcije armatura pa je zaščitena pred korozijo délna oksidácija -e -e ž kem., met. oksidacija, ki délo -a s fiz. fizikalna količina, zmnožek sile ni potekla do konca S: nèpopôlna oksidácija in poti ali navora in zasuka, simbola A in W , délna polimerizácija -e -e ž kem. polimerizaci-merska enota joule, J Sp: mehánsko délo ja, ki ne poteče do vzpostavitve ravnotežja délo pod napétostjo -a -- -- s 1. elektr. delo, délna praznítev -e -tve ž elektr. električna pri katerem delavec lahko pride v stik z deli praznitev, ki samo delno premosti izolacijo pod napetostjo ali z deli svojega telesa ali med prevodnimi deli in lahko nastane v orodji, napravami, opremo poseže v območje, izolaciji ali ob njej ki je pod napetostjo 2. elektr. delovne metode, 139 delovánje lesá ki se uporab ljajo pri vzdrževanju električnih delovne mize, obdelovalnega stroja s prosto napeljav med njihovim obratovanjem, vključno ležečim ali vpetim obdelovancem v procesu z izklopom in vklopom obdelave delovánje lesá -a -- s les. délovna prostornína krčenje in raztezanje -e -e ž stroj. prostornina lesa, spreminjanje mer in lastnosti pod vplivom volumenske sestavine, stroja, ki jo posesa in nihajoče zračne vlage iztisne délovna energíja -e -e ž elektr., stroj. délovna rísba energija, ki -e -e ž met. načrt, risba za opravlja delo, simbol W, merska enota joule, J, izdelavo, sestavljanje forme, vstavljanje in watt ura, W h Sp: aktívna energíja livarskih modelov délovna frekvénca délovna temperatúra -e -e ž takt delovanja -e -e ž temperatura, naprave, stroja pri kateri poteka delovni proces délovna kópija délovna tóčka -e -e ž elektr. -e -e ž točka delovanja kopija kot podlaga za obdelavo besedila, slik, ki omogoča elektroenergetskega sistema, okrog katere se délovna mêja obratovanjem ali se analizirajo lastnosti sistema rud. -e -e ž 1. meja, do katere Sp: spremembe, popravke gibljejo vrednosti sistemskih spremenljivk med obratoválna tóčka se lahko strojno odkopava plast premoga v premogovniku, določena z dolžino njegove délovna úra -e -e ž ura dela delavca ali plasti 2. rud. delovanja stroja meja na robu rudnega telesa, do katere je odkopavanje gospodarno délovne izgúbe -ih izgúb ž mn. izgube snovi, d naprave, stroja, ki je na razpolago za koristno naprave, stroja délovna móč -e močí ž 1. stroj. energije pri delovnem procesu, delovanju izstopna moč opravljanje dela Sp: dejánska móč, efektívna délovni cíkel -ega -kla m stroj. sklenjeno móč 2. elektr. največja uporabna moč pri izme- zaporedje gibov strojnega dela naprave do prve efektivne napetosti, efektivnega toka in délovni diagrám -ega -a m 1. grad. diagram, faznega premika med njima, simbol ničnem električnem tokokrogu, zmnožek identične ponovitve, ko opravlja koristno delo Sp: ki prikazuje delovno območje stroja, npr. dejánska móč P (2) ročičnega dvigala v odvisnosti od bremena délovna napétost -e -i ž elektr. najvišja na koncu ročice 2. grad. diagram, ki prikazuje efektivna vrednost izmenične napetosti ali odvisnost med napetostjo in deformacijo enosmerna napetost na izolaciji, ki se pojavi po preskušanca, npr. pri nateznem preskusu priključitvi opreme na naznačeno napetost PRIM.: diagrám napétost-deformácija 3. stroj. délovna obremenítev prikaz delovanja batnega stroja, posnet z indi- -e -tve ž stroj. obreme- katorjem Sp: indikátorski diagrám nitev sestavine, naprave, stroja, ki jo povzročajo delovni odpori, npr. sile rezanja pri obdeloval- délovni etalón -ega -a m stroj. etalon, ki se uporab-nih strojih, odpori vožnje pri vozilih, simbol P lja za umerjanje preciznih merilnikov dolžine délovna ozemljítev PRIM.: primárni etalón, sekundárni etalón -e -tve ž elektr. ozemlji-tev izklopljenih delov električne instalacije délovni fáktor razstrelíva -ega -ja -- m rud. za preprečitev električnega udara pri delu na količnik moči uporabljenega razstreliva in napravah, postrojih moči razstreliva, ki se standardno uporablja v délovna površína rudarstvu, npr. amonnitratnega razstreliva -e -e ž 1. met. površina orodja, dela stroja, npr. votlice pri vlečenju, délovni gíb -ega -a m stroj. pot, na kateri strojni valja pri valjanju, ki deluje na material pri del, mehanizem pri gibanju sem in tja opravlja postopku preoblikovanja 2. stroj. površina koristno delo Sp: délovni hòd 140 délta razporedítev délovni hòd -ega hóda m stroj. Ü délovni stík délovni gíb -ega -a m 1. stroj. stik strojnih délovni izkorístek elementov, npr. kotalnega elementa in obroča v -ega -tka m stroj. Ü izkorí-kotalnem ležaju, dveh zob v zobniškem preno-stek (2) sniku, za prenašanje sile med elementoma délovni kontákt -ega -a m elektr. razklenjen 2. grad. stik pri izvedbi monolitnih betonskih kontakt, ki se pri vzbuditvi releja, stikala konstrukcij, ki se betonirajo v delovnih taktih, sklene, omogoči tok skozenj in preide v stanje pri čemer se mesta prekinitev utrdijo z mozniki, mirovnega kontakta npr. pri betoniranju tlakov večjih hal délovni médij -ega -a m medij, v katerem ali délovni stròj -ega strôja m stroj za opravljanje s katerim se kaj dela, npr. voda, olje, stisnjeni dela, npr. kmetijski stroj, obdelovalni stroj, zrak gradbeni stroj PRIM.: energíjski stròj délovni načŕt -ega -a m časovni načrt posame- délovni tákt -ega -a m 1. stroj. delovni gib pri znih faz proizvodnega, obdelovalnega procesa dvotaktnih ali večtaktnih delovnih ali energij- délovni óder skih strojih, npr. motorjih z notranjim zgore- -ega ódra m ploščad, podest, na vanjem 2. grad. izvajanje predvidene delovne katerem stoji delavec pri delu ali se uporablja za operacije v zaporednih predpisanih obdobjih, dovoz, shranjevanje, prevoz materiala npr. montaža prefabriciranih mostnih nosilcev délovni odpòr -ega -ôra m stroj. odpor, ki ga pri gradnji mostu z več razpetinami, betonira-povzroča obremenitev nje tlakov večjih hal délovni pádec tláka -ega -dca -- m 1. meh. délovni tlák -ega -a m tlak, pri katerem poteka zmanjšanje tlaka v cevovodu zaradi notranjega delovni proces trenja v toku fluida, trenja med cevovodom délovni tók -ega -a m 1. dejanski tok, npr. in fluidom, izgub tlaka zaradi sprememb d električni, toplotni, hidravlični, skozi napravo, smeri toka fluida in sprememb pretočnih stroj 2. elektr. del izmeničnega električnega toka, prerezov v cevnih lokih, cevnih kolenih, cevnih ki je v fazi z električno napetostjo priključkih, zaradi izgub tlaka v zapiralih v délovni válj cevovodu 2. meh., stroj. zmanjšanje tlaka v flui- -ega -a s 1. stroj. hidravlični ali dnotehničnem stroju zaradi opravljanja dela, pnevmatični valj, izvršilni motor naprave, npr. v hidravličnem motorju, pnevmatičnem stroja za opravljanje dela s premočrtnim motorju, delovnem valju, vakuumski črpalki gibanjem 2. met. valj valjalnega stroja, ki se délovni pòd uporablja za določen delovni postopek, npr. -ega pôda m grad., les. vodoravna valjanje podlaga, na katero se narišejo v naravni velikosti délovno obmóčje lesne zveze, povezave elementov ostrešja ali druge -ega -a s elektr. območje tesarske konstrukcije ostrešja S: tesárska míza vrednosti spremenljivk procesa, ki jih te délovni postópek zavzemajo med njegovim potekom -ega -pka m postopek učinkovanja na material, polizdelek pri proi- délovno pólje bátnega drsníka -ega -a zvodnem procesu -- -- s stroj. zunanja površina koluta na vretenu délovni prikljúček batnega drsnika, ki vodi drsnik ter tesni in -ega -čka m naprava, stroj krmili tok fluida PRIM.: krmílno pólje bátnega brez lastnega pogona, ki se priključi na osnovni drsníka stroj s pogonom, npr. kosilnica na traktor délo z žlíndro -a -- -- s met. vodenje talilnega délovni signál -ega -a m 1. elektr., stroj. močnostni postopka s spreminjanjem sestave žlindre krmilni signal pri delovanju naprave, délta razporedítev stroja 2. elektr., stroj. prožilni signal za začetek -- -tve ž elektr. razporedi-delovanja naprave, stroja tev električnih vodnikov, pri kateri so linijski 141 deltoíd vodniki razporejeni v vogalih enakokrakega ki je zgrajeno iz osrednjega dela v obliki debla, trikotnika, pri čemer spodnja stranica ni nujno prvih stranskih vej, ki rastejo iz njega, in drugih vodoravna S: razporedítev délta stranskih vej, ki rastejo iz prvih stranskih vej deltoíd -a m mat. štirikotnik, ki ga ena od dendrítna mréža -e -e ž met. mreža iz diagonal deli v različna enakokraka trikotnika dendritov, ki se povežejo v talini med procesom demetalizíranje kašastega strjevanja, ko dobiva kaša že lastnosti -a s elektr., kem. teh. odstranitev trdnine kovine iz nezaščitenih delov tiskanega vezja z jedkanjem v kislini dendrítna strjeválna frónta -e -e -e ž met. str- demetalizírna kopél jevalna fronta, iz katere v talino štrlijo izrastki -e -i ž kem. teh. kopel z trdne faze kot dendriti raztopino za odstranjevanje kovinskih prevlek s površin, npr. starih galvanskih prevlek dendrográf -a m gozd. naprava za merjenje in demineralizácija vôde zapisovanje sprememb drevesnega premera -e -- ž kem. teh. med rastjo mehčanje vode z odstranjevanjem topnih soli iz vode z ionskimi izmenjalci S: deionizácija vôde dendrométer -tra m gozd. merilnik višine in demodulácija debeline dreves Sp: deblomér -e ž elektr. pretvarjanje modu-liranega signala v osnovno, izvirno, uporabno dendrometríja -e ž gozd. metode merjenja obliko z ločevanjem modulirnega signala ali stoječih in posekanih dreves, npr. debeline in frekvence od nosilnega signala ali frekvence višine, velikosti krošnje, prsne mere, za ugotav- demodulátor ljanje letnega prirasta lesa Sp: deblomérstvo -ja m elektr. vezje, ki izvaja demo- d dulacijo denier -ja [denjé denjêja] m tekst. merska pojava, poskusa ali predmeta in njegovega dolžinsko maso, ki izraža finost vlaken in prej, –9 111,1 · 10 demonstrácija enota zunaj mednarodnega sistema enot za -e ž nazorno prikazovanje delovanja, npr. merilnika kg/m Sp: dén denaturírana beljakovína bombažna tkanina v keprovi vezavi iz indigo kem. -e -e ž belja- modro obarvane osnove in surovega votka kovina, ki je zaradi zunanjih vplivov, npr. se- dén dením -a m tekst. močna, sanforizirana -a m tekst. Ü denier S: džíns grevanja, pH, trajno spremenila svoje lastnosti denaturírani špírit in drugih dušikovih spojin iz vode 2. kem. od- m -ega -a kem. teh. etanol z stranjevanje nitroskupine iz nitrospojin Sp: denitrácija -e ž 1. skŕknjena beljakovínakem. odstranjevanje nitratov dodatki, npr. piridinom, etil metil ketonom, ki povzročijo, da ni užiten, uporablja se kot topilo denitrifikácija dímnih plínov -e -- -- ž denaturíranje v dimnih plinih termoelektrarn na premog kem. teh. -a s 1. sprememba ali elektrarn s plinskimi turbinami v industriji kem. teh. PRIM.: metanól zmanjševanje deleža dušikovih oksidov prvotnih lastnosti kake snovi z dodajanjem PRIM.: De-NO druge snovi, npr. denaturiranje alkohola z x-postópek De-NO-postópek dodatki, ki povzročijo, da ni več užiten 2. kem. x -pka [dénóks] m kem. teh. postopek za odstranjevanje dušikovih oksidov teh. sprememba prvotnih lastnosti kake snovi iz dimnih ali izpušnih plinov s katalitično zaradi kemičnih ali toplotnih vplivov, npr. denaturiranje beljakovin pod vplivom kislin, redukcijo PRIM.: denitrifikácija dímnih plínov alkalij, segrevanja denzitométer -tra m kem. merilnik stopnje po-dendrít -a m met. smrečici podobno kristalno črnjenosti fotografskega filma, npr. pri rentgen- zrno v mikrostrukturi kovinskih materialov, ski difrakciji, ali intenzivnosti barvnih tonov 142 deseterokótnik deparafiníranje -a s kem. teh. Dérijev eléktromotór odstranjevanje -ega -ja m elektr. repul-parafinskega voska iz surove nafte ali naftnih zijski elektromotor z dvojnimi ščetkami na destilatov kolektorju, ki omogočajo nastavljanje, krmilje-deplasmá nje vrtilne frekvence -ja m prostornina vode, ki jo izpodrine ladja in je mera za nosilnost ladje v derivacíjska elektrárna -e -e ž Ü kanálska tonah S: izpodrív hídroelektrárna depolarizácija derivacíjski kanál -e ž 1. fiz. izguba smerne -ega -a m grad. kanal za urejenosti določene fizikalne lastnosti, npr. odvajanje dela vodnega toka iz rečne struge in depolarizacija svetlobe, depolarizacija spinov, dovajanje hidroelektrarni depolarizacija v tekočem kristalu 2. elektr. prepre- derivacíjski preklòp -ega -ópa m elektr. čenje ali zmanjševanje napetosti, ki je nasprotna preklop, pri katerem med preklapljanjem lastni napetosti galvanskega člena 3. elektr. zmanj-ostanejo zaradi vzporedne vezave določeni šanje električne ali magnetne polarizacije, npr. elementi vklopljeni depolarizacija magneta z zunanjim magnetnim derivát -a m kem. spojina, nastala iz izhodne poljem ali s segrevanjem, tudi zaradi staranja spojine s substitucijo enega ali več atomov ali depolarizánt -a m kem. teh. snov, ki zmanjšuje atomskih skupin z drugimi atomi ali atomskimi ali preprečuje elektrokemijsko polarizacijo, skupinami npr. manganov dioksid v galvanskem členu Derrickov žerjàv -ega -áva [dêrikov] m stroj. Sp: depolarizátor žerjav, katerega bistvene sestavine so nagibni depolarizátor -ja m kem. teh. Ü depolarizánt opornik, vrtljiv v vodoravni ravnini, z vrvnim depolarizírna zmés mehanizmom za njegovo nagibanje in škrip- -e zmesí ž kem. teh. zmes, d ki vsebuje depolarizant in snov, ki veča prevo- čevjem za dviganje bremena, uporablja se v dnost, npr. zmes manganovega dioksida gradbeništvu in ladjarstvu in oglja, in se uporablja v galvanskih členih Descartesovi koordináti -ih -át [dekártovi] ž cink-oglje dv. mat. Ü kartézični koordináti depolimerizácija -e ž kem. razgradnja Descartesov koordinátni sistém -ega polimerov v manjše polimere in v monomere, -ega -a [dekártov] m 1. mat. ravninski sistem, v npr. polistirena v stiren, škroba v dekstrin in katerem koordinati x in y predstavljata pred-naprej v glukozo značeno oddaljenost točke od dveh med seboj depopulácija nivója pravokotnih osi abscise in ordinate S: kartézični -e -- ž fiz. pojav, npr. koordinátni sistém (1) 2. mat. prostorski sistem, v laserju, pri katerem kvantni sistem preide v katerem koordinate x , y in z predstavljajo iz visoko degeneriranega kvantnega stanja v predznačeno oddaljenost točke od treh stanje z drugo energijo med seboj pravokotnih ravnin yz , zx in xy depresánt -a m kem. teh. aditiv, ki znižuje S: kartézični koordinátni sistém (2) strdišče parafinskega voska v mineralnih Descartesov líst -ega -a [dekártov] m mat. oljih algebrska krivulja, določena s polinomom deprésor -ja m 1. rud. reagent pri flotaciji, tretje stopnje: x 3 + y 3 = 3 a x y ki spremeni neomočljive delce v omočljive desenzibilizácija -e ž tekst. zmanjšanje obču-PRIM.: flotacíjsko srédstvo 2. kem. reagent, ki tljivosti tekstilij na svetlobo, povišanje tempe-zavira ali prepreči reakcijo rature, sredstva Deriazova turbína -e -e [deriájeva] ž stroj. s desetêrec -rca m mat. Ü dekaéder krmiljenimi pogonskimi lopaticami izboljšana deseterokótnik Francisova turbina -a m mat. Ü desétkótnik 143 desetíški eksponènt desetíški eksponènt -ega -ênta m mat. désni koordinátni sistém celi -ega -ega -a m del desetiškega logaritma absolutne vrednosti mat. pravokotni koordinatni sistem, katerega števila orientacija tretje osi kaže v smeri pomika desne desetíški kód vijačnice, ki se suka od prve proti drugi osi -ega -a m mat. kod za zapis celega števila v desetiškem sistemu z desetimi različ- désni navòj -ega -ôja m stroj. standardni navoj nimi znaki ustreznega profila na vijaku, vijačnem vretenu desetíški logarítem ali v matici, matičnem vodilu, vrezan tako, da se -ega -tma m mat. vijak pogreza, če se vrti v smeri gibanja urnega logaritem, ki ima za osnovo število 10, simbol kazalca PRIM.: lévi navòj lg ali log Sp: 10 Briggsov logarítem, dekádni logarítem PRIM.: narávni logarítem désno navíjanje -ega -a s elektr. navijanje elek- desetíški sistém tričnega vodnika, žice na jedro, tulko v smeri -ega -a m mat. mestni sistem desne vijačnice za zapisovanje števil z desetimi števkami désnosúčnost Sp: dekádni sistém -i ž fiz., kem. lastnost snovi, da d desétkótnik suka ravnino linearno polarizirane svetlobe -a m mat. ravninski lik z desetimi pri prehodu skozi snov v smeri urnega kazalca koti in desetimi stranicami Sp: dekagón, desete- PRIM.: enantiomeríja, óptična aktívnost, rokótnik óptična izomeríja, súčnost desétštévna ós -e osí ž fiz. os simetrije, ki ne désno víta vŕv -- -e vrví ž stroj. vrv, pri kateri so obstaja v kristalografiji in pri zasuku telesa za prameni viti kot desni navoji pri vijakih 36° povzroči ponovitev prvotnega položaja désno vítje kristalne ploskve -ega -a s stroj., tekst. vitje v smeri urnega kazalca PRIM.: lévo vítje dèska -e ž 1. les. žagarski izdelek pravokotnega desórpcija prereza z ostrimi robovi, debel 18–45 mm, -e ž fiz. pojav, pri katerem snov, širok nad 8 cm, navadno do 6 m dolg adsorbirana na površini trdne snovi in/ali Sp: žáganica 2. kovinska plošča pri mobilnih absorbirana v drugi snovi, zapusti površino delovnih strojih za rinjenje, razgrebanje, PRIM.: absórpcija (1), adsórpcija, sórpcija ravnanje zemlje, sipkih materialov desorpcíjska izotêrma -e -e ž fiz., kem. dèska samíca -e -e ž les. nerobljena deska, ki se izoterma, ki ponazarja zvezo med relativno dobi pri izdelavi tramov, debela med 18 mm in zračno vlažnostjo in ravnotežno vlažno-45 mm stjo trdne snovi pri desorpciji, npr. pri lesu deskriptívna geometríja PRIM.: adsorpcíjska izotêrma, sorpcíjska -e -e ž Ü opísna izotêrma geometríja destilácija -e ž kem. postopek za čiščenje désna pletenína -e -e ž tekst. pletenina s samo tekočin ali njihovo ločevanje od nehlapnih desnimi zankami na zunanji strani pletiva snovi z uparevanjem in kondenziranjem désna vijáčnica -e -e ž mat. vijačnica, pri kateri nastalih par v hladilniku je smer pomika v smeri vrtenja, določeni s destilácija náfte -e -- ž kem. razstavljanje nafte pravilom desne roke PRIM.: léva vijáčnica v frakcije z različnimi območji vrelišč, npr. désna vráta -ih vrát s mn. vrata s tečaji krila bencin, petrolej, kurilno olje, mazalna olja na desni strani, gledano iz notranjosti destilácija z vôdno páro -e -- -- -- ž kem. navzven destilacija težko hlapnih tekočin, ki se z vodo désna zánka -e -e ž tekst. zanka, pri kateri sta ne mešajo in bi se pri vrelišču že razkrajale, z vidna oba kraka, ki vežeta glavo in vznožje zank uvajanjem vodne pare, pri čemer se destilirajo PRIM.: léva zánka skupaj z vodo pri 100 °C 144 detonácija destilacíjska búča -e -e ž kem. Ü detašíranje destilírka -a s tekst. odstranjevanje madežev destilacíjska kolóna na tekstilijah z organskimi topili, emulgatorji ali -e -e ž kem. kolona za izlo- njihovo mešanico čanje zaželenega produkta iz zmesi z destilacijo detašírno srédstvo -ega -a s tekst. sredstvo za destilacíjski aparát -ega -a m kem. Ü destilátor odstranjevanje madežev destilacíjski nastávek -ega -vka m kem. detéktor -ja m sestavina, naprava z zaznava-vmesni kos med laboratorijskim hladilnikom in lom, ojačevalnikom in optičnim prikazoval-predložko nikom ali zvočnim signalom za identifikacijo destilátor -ja m kem. določenega pojava, vrednosti veličine naprava za destilacijo, navadno za pridobivanje destilirane vode detéktor vákuumskega púščanja -ja -- -- m Sp: destilacíjski aparát detektor za odkrivanje netesnosti vakuumskega destilírana vôda -e -e ž kem. sistema, navadno s kontroliranim oblivanjem z destilacijo očiščena voda, ki ne vsebuje raztopljenih soli vakuumske posode s helijem in istočasnim dnom in dolgim vratom s stransko odvodno -ega -a m grad. kamniti ali opečni zidni lok, katerega oblika je sestavljena cevjo za destilacijo v laboratoriju Sp: destilacíj-iz treh krivin s polmerom četrtine razpona, destilírka -e ž kem. steklena bučka z okroglim dételjičasti lók merjenjem sprememb tlaka v njej ska búča krajni krivini imata obliko četrtine loka, nad destruktívno preskúšanje -ega -a s Ü njima na sredini pa je polkrožni lok enakega porúšno preskúšanje polmera kot pri stranskih lokih desulfurácija -e ž 1. kem. teh. Ü razžveplá- detergènt -ênta m kem. teh. površinsko aktivna d nje (2) 2. met. Ü razžveplánje (1) snov v sredstvih za pranje in pomivanje, detajlíranje šamponih, emulgatorjih PRIM.: mílo (1) -a s 1. grad., stroj. podrobno konstru-iranje vseh detajlov sestavine, naprave, stroja, detergêntni aditív -ega -a m stroj. dodatek k gradbene konstrukcije 2. grad., stroj. opredelitev motornim oljem za raztapljanje ostankov izgo-vseh podrobnosti sestavnih delov konstrukcije revanja v valju v postopku konstruiranja, npr. oblike, mer, detergêntno ólje -ega -a s stroj. mineralno, materiala, toleranc, toplotne obdelave, površin- sintetično ali biorazgradljivo olje z dodatki, ske zaščite npr. za izboljšano mazalnost, večji indeks določena s tremi koordinatami v državnem mat. determinánta matríke -e -- ž produkt prostorskem sistemu in pomenom lastnih vrednosti matrike, številčna vrednost detájlni načŕt -ega -a m 1. načrt opravila, matrike, podlaga za izračun njene inverzne posameznih delov stroja, gradbenih elementov vrednosti in zvez med njimi v merilu 1 : 1 ali povečanem detájlna tóčka -e -e ž točka na terenu, odpornost geod. odpornost proti penjenju, večjo temperaturno detájlna rísba -e -e ž stroj. Ü viskoznosti, večjo odpornost proti staranju, delávniška rísba merilu 5 : 1, 10 : 1 determinístični modél -ega -a m mat. ma- 2. stroj. delavniška risba za tematični model procesa, ki opiše in napove izdelavo detajla prihodnje obnašanje procesa na osnovi znanih detájlni nivelmán -ega -a m geod. nivelman, s fizikalnih zakonitosti katerim se določijo nadmorske višine terenskih detonácija -e ž kem. zelo hitra kemijska reakcija točk z reperji generalnega nivelmana eksplozivne snovi, npr. razstreliva, pri kateri detaniníranje -a s kem. teh., les. izluževanje tanina je hitrost detonacijskega vala 1500–9000 m/s iz lesa PRIM.: deflagrácija, eksplozíja, klénkanje 145 detonacíjska hitróst detonacíjska hitróst -e -i ž devtêrij hitrost, večja od -a m kem. vodik-2, izotop vodika z hitrosti zvoka, s katero se razširja udarni val pri relativno atomsko maso 2, sestavina težke vode, detonaciji simbol D ali 2H S: têžki vodík detonacíjska vžigálna vŕvica -e -e -e ž kem. devtêrijev oksíd -ega -a m kem. spojina teh., rud. vžigalna vrvica z jedrom iz trinitrotolue- kisika in devterija, 2H2O ali D2O, brez-na, ki se vžge z detonatorjem in zgoreva z deto- barvna tekočina, z nekoliko večjo gostoto nacijsko hitrostjo (1,12 g/cm3), manjšo reaktivnostjo in manjšo detonacíjski vál sposobnostjo za raztapljanje od navadne vode, -ega -a m udarni val, ki ga uporablja se kot moderator v nekaterih jedrskih povzroči detonacija v obdajajočem plinastem, reaktorjih S: têžka vôda tekočem ali trdnem mediju detonátor devterón -a m fiz. jedro devterija, sestavljeno iz -ja m grad., rud. priprava v obliki protona in nevtrona kovinske cevke, napolnjene z inicialnim razstrelivom, za vžig brizantnega razstreliva, Dewarjeva posóda -e -e [djúərjeva] ž kem. ki se uporablja npr. pri razstreljevanju steklena ali kovinska dvostenska posoda z v rudnikih ali kamnolomih S: vžigálnik medstenjem, iz katerega je izsesan zrak, za PRIM.: netílka prenos utekočinjenih plinov in delo z njimi dévarska posóda pri temperaturi njihovega vrelišča S: dévarska -e -e ž kem. steklena ali kovinska dvostenska posoda z medstenjem, posóda iz katerega je izsesan zrak, za prenos utekoči- dezaerátor -ja m naprava za odstranjevanje njenih plinov in delo z njimi pri temperaturi zraka in drugih raztopljenih plinov iz vode za d njihovega vrelišča S: Dewarjeva posóda napajanje parnega kotla devétkótnik -a m mat. ravninski lik z devetimi dezaminíranje -a s kem. odstranjevanje amino-koti in devetimi stranicami skupine iz spojin ima za osnovno ploskev devetkotnik in plašč iz emulzije, da se obe tekoči fazi, npr. olje in voda, devetih trikotnikov devétstrána piramída -e -e ž mat. piramida, ki dézemulgátor -ja m kem. teh. sredstvo za razbitje ločita deviácija -e ž 1. odklon od predvidene dezinfékcija -e ž kem. teh. Ü razkuževánje poti ali smeri, npr. ladij, letal, izstrelkov dezintegrácija -e ž uničenje prvotnih 2. grad. prestavitev, delna sprememba poteka lastnosti, prvotnega stanja z drobljenjem, raz-stare trase, npr. pri rekonstrukciji ceste kosavanjem, cefranjem, razstavljanjem 3. mat. razlika med vrednostjo spremenljivke in njeno srednjo vrednostjo S: odklòn (3) dezintegrátor -ja m 1. naprava, stroj za deviacíjski momènt -ega -ênta m meh. zunaj- drobljenje, trganje kosov snovi, npr. lesa, livar- diagonalna komponenta tenzorja vztrajno- skega peska, papirja 2. agroteh. stroj za mletje in stnega momenta glede na izbrano os, količnik luščenje semena pri pridobivanju olja komponente vrtilne količine, pravokotne na dezmoláza -e ž kem. vrsta encimov, ki vrtilno os, in kotne hitrosti omogočajo oksidacijske in redukcijske deviacíjski momènt plôskve -ega -ênta -- m presnove v organizmu, npr. encimi meh. Ü drúgi momènt plôskve alkoholnega vrenja devitrifikácija dezodorírna apretúra -e ž kem. kristalizacija -e -e ž tekst. apretura prvotno amorfnega stekla v njegovi tekstilij, npr. oblačil, žimnic, s sredstvi za od- notranjosti ali na površini, kar povzroči stranjevanje neprijetnega vonja in zaviranje njegovo pomotnitev razmnoževanja bakterij 146 diagrám CCT dezoksidácija -e ž kem. teh., met. zmanjšanje anolita s katolitom 2. grad. vezna stena v votlih dezoksidánt pustnega materiala, ki se vgradi pod temeljem m -a met. snov, ki se dodaja v pregrade ali nasipa do globine neprepustne vsebnosti kisika v kovinski talini Sp: razkisíčenje nosilcih 3. grad. tanka stena, izdelana iz nepre-talino kovine, da veže raztopljeni kisik plasti ter tako prepreči precejanje talne vode dezoksidírani báker -ega -kra m met. baker, ki pod objektom 4. stroj. Ü membrána (2) ima zaradi dezoksidacije zmanjšano koncentra- diagonalizácija matríke -e -e ž mat. razcep cijo raztopljenega kisika matrike v zmnožek treh matrik, od katerih je dezoksigenácija -e ž 1. kem. odstranjevanje prva ortogonalna, druga diagonalna in tretja molekulskega kisika, npr. preostankov kisika ortogonalna s katalitičnim sežigom, pri čemer nastane diagonálna matríka -e -e ž mat. matrika, voda 2. kem. odstranjevanje atomov kisika iz ki ima samo diagonalne elemente različne molekule organske spojine, npr. z zamenjavo od nič hidroksiskupine z atomom vodika diagonálna opóra -e -e ž grad. opora v obliki deževálnik -a m agroteh. naprava za namakanje diagonale v enem od polj predalčne stene, ki obdelovalnih površin z razprševanjem vode zagotavlja stabilnost stene v njeni ravnini v obliki rahlega dežja PRIM.: namakálni razpr-diagonálni sistém -ega -a m elektr. linearni šílnik sistem z več spremenljivkami, sestav med seboj dežníkasta anténa -e -e ž elektr. zložljiva neodvisnih podsistemov, prikazan z diagonal-prenosna paraboloidna antena no matriko prenosnih funkcij ocetno kislino, v katerem sta v celulozi zaestreni pavanje premoga, rude poševno med etažama po dve OH-skupini vsake glukozne enote, in se grad., stroj. diagonálno páličje -ega -a s palična uporablja za izdelavo prozornih folij, filmov konstrukcija z diagonalno postavljenimi diacetát celulóze -a -- m kem. ester celuloze z diagonálno odkopávanje -ega -a s rud. odko- d vektorjev rud. diagonálno zráčenje -ega -a s zračenje diádni prodúkt diáda -e ž mat. tenzor, ki je diadni produkt dveh palicami priredi dvema vektorjema tenzor drugega reda, diagrám -a m grafični prikaz medsebojne ki pri delovanju na tretji vektor tega preslika v -ega -a m mat. preslikava, ki rudnika po prečnih povezavah med jaški prvi vektor, pomnožen s skalarnim produktom odvisnosti vsaj dveh veličin v koordinatnem sistemu PRIM.: gráf (2) , gráfikon drugega in tretjega vektorja diafrágemska črpálka diagrám bárvanja -a -- m tekst. shema barval- -e -e ž kem. teh., stroj. Ü nega postopka z vsemi podatki o spreminjanju membránska črpálka pogojev med barvanjem, npr. časa, tempera-diafrágemski postópek -ega -pka m kem. ture, tlaka, in zaporedju dodajanja barvila in postopek za pridobivanje natrijevega hi-teh. pomožnih sredstev droksida, klora in vodika z elektrolizo vodne diagrám CCT -a -- [ceceté] m (ang. CCT – con-raztopine natrijevega klorida ob uporabi nekdaj tinuous cooling transformation) met. diagram, ki azbestne, danes teflonske diafragme za ločitev v koordinatah temperatura-čas prikazuje katodnega prostora od anodnega PRIM.: amal-fazne premene v jeklu z določeno sestavo pri gámski postópek, klóralkálijska elektrolíza ohlajanju z različnimi ohlajevalnimi hitrostmi, diafrágma -e ž 1. kem. polprepustna stena čas je navadno v logaritemski lestvici S: konti-v elektroliznih celicah, ki ločuje anodni nuírni preménski diagrám PRIM.: diagrám TTT, prostor od katodnega in preprečuje mešanje izotêrmni preménski diagrám 147 diagrám dinámične tŕdnosti diagrám dinámične tŕdnosti -a -- -- m meh. diagrám želézo-želézov karbíd -a -- -- m met. diagram, ki kaže trajno dinamično trdnost v metastabilnostni fazni diagram, del diagrama odvisnosti od srednje napetosti pri utripni ali železo-ogljik do masnega deleža ogljika 7 %, v izmenični obremenitvi Sp: diagrám utrújanja, katerem posamezna polja prikazujejo področja Smithov diagrám PRIM.: Wöhlerjeva krivúlja taline, α-železa, γ-železa in železovega karbida diagrám entalpíja-entropíja S: diagrám Fe-Fe3C -a -- m fiz., kem. dialíza diagram, ki kaže odvisnost entalpije -e ž kem. ločitev kristaloidov od koloidov od entropije, uporablja se kot osnovni ali makromolekul z difuzijo skozi polprepustno diagram za predstavitev termodinamičnih membrano sprememb stanja, pomemben npr. za parne dializátor -ja m naprava za dializo, npr. za krožne procese v termoelektrarnah, turbinske čiščenje krvi in odstranjevanje odvečne vode stroje iz nje diagrám Fe-Fe C 3 -a -- [efé efétricé] m met. díamagnétik -a m fiz. snov, za katero je železo-ogljik do masnega deleža ogljika 7 %, v díamagnetízem -zma m fiz. lastnost katerem posamezna polja prikazujejo področja metastabilnostni fazni diagram, del diagrama značilen diamagnetizem taline, α-železa, γ-železa in železovega karbida dipoli v zunanjem magnetnem polju ori-nekaterih snovi, da se notranji elementarni S: diagrám želézo-želézov karbíd entirajo v nasprotni smeri zunanjega polja, diagrám napétost-deformácija -a -- m zaradi česar magneti odbijajo diamagnetike meh. osnovni diagram pri obravnavi trdnosti PRIM.: magnétni dípólni momènt molékule, materiala, ki kaže odvisnost deformacije od páramagnetízem d napetosti PRIM.: délovni diagrám (2) diamált -a m kem. teh. izvleček iz slada, ki v diagrám potenciál-pH -a -- [pehá] m kem., met. glavnem vsebuje maltozo, dekstrin in diastazo diagram, ki kaže odvisnost elektrodnega poten- diamánt -a m 1. kem. alotropska modifikacija ciala od pH in termodinamično stabilne faze ogljika, najtrši mineral, brezbarven ali svetlo- vodnih raztopin S: Pourbaixov diagrám modro, rumeno, rjavo obarvan, prozoren dragi diagrám stánja kamen 2. graf. -a -- m 1. Ü velikost tiskarske črke, 4 tipograf- fázni tekst. ske enote, 1,504 mm 3. diagrám (1) 2. kem., met. Ü efektna preja, ovita fázni diagrám (2) s pramenom iz plemenite kovine diagrám T-s -a -- [té ès] m stroj. diagram, ki diamántna kristálna struktúra -e -e -e ž kem. prikazuje odvisnost specifične entropije od ploskovno centrirana kubična kristalna mreža, temperature v kateri je vsak atom obdan s štirimi atomi, diagrám TTT -a -- [teteté] m (ang. TTT – ki tvorijo tetraeder, značilna npr. za diamant, time-temperature-transformation) kem. teh., met. silicij, germanij diagram, ki v koordinatnem sistemu tempe-diamántna stiskálnica -e -e ž kem. labo-ratura-čas prikazuje, kakšne premene in po ratorijska stiskalnica za stiskanje vzorcev kolikšnem času nastanejo pri izotermnem materiala pod zelo visokim tlakom 100–200 žarjenju jekla in drugih kovin, keramike z GPa, v kateri se vzorec skupaj s sredstvom določeno sestavo pri izbrani temperaturi, za enakomeren prenos tlaka, npr. argonom, pri čemer je čas navadno v logaritemski stisne med odbrušeni in polirani konici dveh lestvici S: izotêrmni preménski diagrám diamantov z vijaki ali s hidravlično stiskalnico, PRIM.: diagrám CCT, kontinuírni obnašanje materiala se spremlja z metodami, preménski diagrám npr. rentgenske difrakcije, rentgenske fluore-diagrám utrújanja -a -- m meh. Ü diagrám scence, ramanske spektroskopije Sp: diamántno dinámične tŕdnosti nakoválo 148 dícián diamántna žíca -e -e ž 1. grad., stroj. diatomít jeklena žica, -a m kem. teh. bela prst, ki vsebuje kre-obložena z diamantnimi zrnci, zlasti za rezanje menaste lupinice diatomej, uporablja se kot kamna v kamnolomu ali kamnoseškem obratu, zelo vpojen material v jeklenkah za dissous delavnici 2. grad. jeklen kabel, na katerem so plin, kot filtrirni material, absorbent, polirno nanizani v ogrlico torusi iz umetnega diamanta, sredstvo, polnilo S: diatomêjska pŕst, infuzórij-ki so medsebojno ločeni z vzmetmi, uporablja ska pŕst, kreménka se za rezanje blokov, plošč granita, marmorja, diazónijeva sôl -e solí ž kem. sol, ki nastane peščenjaka, betona z učinkovanjem dušikove(III) kisline na diamántni brús -ega -a m stroj. brus z diaman- aromatske amine, npr. benzendiazonijev klorid, tnimi zrnci kot brusivom C PRIM.: 6 H – 5 N + 2 Cl S: diazónijeva spojínadiázo-diamántni svéder spojína -ega -dra m stroj. sveder z valjastim koncem, v katerega je vdelan diazónijeva spojína -e -e ž kem. sol, ki nastane diamántno nakoválo aromatske amine, npr. benzendiazonijev klorid, -ega -a s kem. Ü C diamantni drobir z učinkovanjem dušikove(III) kisline na diamántna stiskálnica + – S: H N Cldiazónijeva sôl diázo- 6 5 2 PRIM.: diametrálno nasprótna tóčka -- -e -e ž mat. diázoskupína -e ž kem. funkcionalna skupina točka, ki je na nasprotni strani krajišča premera spojína kroga ali krogle iz dveh med seboj vezanih dušikovih atomov, ki nastopa kot končna funkcionalna skupina, diamín -a m kem. spojine z dvema aminoskupi-npr. v diazometanu CH 2 N 2 , etil diazoacetatu nama, npr. etilendiamin N 2 =CH–CO–C 2 H 5 diamínoantrakinón -a m kem. antrakinonsko diázospojína -e ž kem. spojina, v kateri je azo- d barvilo za acetatno filamentno prejo skupina vezana kot končna skupina, R2CN2 díamónijev fosfát PRIM.: diazónijeva sôl, diazónijeva spojína -ega -a m kem. diamonijeva hidrogensol fosforjeve kisline, (NH diazotíranje 4 ) 2 HPO 4 , -a s kem. priprava diazospojin z brezbarvna kristalinična snov, pomembno reakcijo med primarnimi aromatskimi amini in mineralno gnojilo S: amónijev hidrogénfosfát dušikovo(III) kislino pri proizvodnji sintetič-Sp: sekundárni amónijev fosfát nih barvil diaspór -ja m met. rombični aluminijev oksid diazotírno barvílo -ega -a s kem., tekst. substan-monohidrat α-AlO(OH), mineral v boksitu tivno barvilo z eno ali več aminoskupinami, ki slabše kakovosti se po barvanju diazotirajo na tekstiliji in se z diastáza razvijali pretvorijo v azobarvilo -e ž kem. encimi, ki pretvarjajo škrob v díastêreoizomeríja brezbarven plin z neprijetnim sladkobnim -e ž kem. stereoizomerija, vonjem, z zrakom tvori eksplozivne zmesi in je pri kateri imata enantiomera ravnino simetrije sladkor, npr. v kalečem ječmenu diborán -a m kem. spojina bora in vodika, B2H6, in zato nista zrcalni sliki drug drugega in nista potencialno raketno gorivo PRIM.: boráni optično aktivna PRIM.: cís-tráns izomeríja, geo- díbutíl ftalát -- -a m kem. dibutil ester ftalne metríjska izomeríja, konfiguracíjska izomeríja kisline, C6H4(COOC4H9)2, topilo, mehčalo, diatomêjska pŕst uporablja se za geliranje razstreliv -e prsti ž kem. teh. bela prst, ki vsebuje kremenaste lupinice diatomej, dícián -a m kem. spojina ogljika in dušika s uporablja se kot zelo vpojen material v formulo (CN)2, brezbarven, strupen plin z jeklenkah za dissous plin, kot filtrirni material, ostrim vonjem po grenkih mandljih, topen absorbent, polirno sredstvo, polnilo S: diatomít, v vodi, etanolu, etru, uporablja se v organski infuzórijska pŕst, kreménka sintezni kemiji Sp: cián (2) 149 díciandiamíd díciandiamíd -a m kem. dieléktrične izgúbe C 2 H 4 N 4 , brezbarvna, -ih izgúb ž mn. elektr. negorljiva snov za proizvodnjo duromerov, npr. izgube zaradi disipacije energije v dielektriku, melamina če je v izmeničnem električnem polju didím -a m kem. dieléktrični materiál zmes elementov prazeodima -ega -a m elektr. Ü dieléktrik in neodima v obliki spojin, ki se uporablja za dieléktrično segrévanje -ega -a s elektr. Ü obarvanje stekla za zaščitna očala mikrovalôvno segrévanje d Didotov sistém -ega -a [didójev] m graf. merski dieléktričnost -i ž elektr., fiz. količnik gostote in sistem za velikost tiskarskih črk, ki se uporablja jakosti električnega polja S: permitívnost v Evropi dieléktrik -a m elektr. snov, ki jo lahko polarizira Didotov tipográfski mérski sistém -ega električno polje in v kateri lahko spremenljivo -ega -ega -a [didójev] m graf. merski sistem, ki električno polje požene električni tok Sp: die-se uporablja v celinski Evropi za izražanje léktrični materiál PRIM.: izolátor velikosti črk v tiskarstvu in namiznem dién -a m kem. alifatski ogljikovodik z založništvu dvema dvojnima vezema, npr. butadien dídušíkov oksíd -ega -a m kem. brezbarven, CH 2 =CH–CH=CH Sp: 2 diolefín nestrupen plin, N 2 O, ki se uporablja npr. za PRIM.: nènasíčeni ogljikovodík narkozo, kot pogonski plin v dozah s stepeno Dieslov króžni procés -ega -ega -a [dízlov] m smetano Sp: dušíkov oksidúl stroj. termodinamični krožni proces z izen-dídušíkov péntaoksíd -ega -a m kem. anhidrid tropno kompresijo zraka in uplinjenega dušikove(V) kisline, N 2 O 5 , brezbarvna ne-goriva, z izobarno in izentropno ekspan-obstojna kristalinična snov, ki se na zraku zijo ter z izohornim odvodom toplote z razteče in lahko brez vidnega vzroka eksplodira izpuhom pri motorjih z notranjim zgoreva-Sp: dušíkov péntaoksíd njem PRIM.: Carnotov króžni procés, Ottov dídušíkov tetraoksíd têrmodinámični króžni procés -ega -a m kem. dimerna oblika dušikovega dioksida, N 2O4, brezbarvna díetanólamín -a m kem. aminoalkohol s kristalinična snov, obstojna samo pri nižjih formulo (HOCH2CH2)2NH, brezbarvni temperaturah, uporablja se npr. kot oksidant kristali z vonjem po amonijaku, uporablja za raketno gorivo v medcelinskih in nosilnih se kot korozijski inhibitor, kot absorbent za vesoljskih raketah odstranjevanje kislih plinov, npr. ogljikovega diéder dioksida in vodikovega sulfida iz zemeljskega -dra m mat. matematična struktura, s plina katero se predstavi diedrska grupa diédrska grúpa díetíl amín -- -a m kem. alifatski sekundarni -e -e ž mat. grupa vseh togih amin s formulo (C preslikav pravilnega n -kotnika nase 2 H 5 ) 2 NH, brezbarvna, vnetljiva tekočina za izdelavo barvil, umetnih dieléktrična histeréza -e -e ž elektr., fiz. Ü elék- smol, insekticidov in farmacevtskih izdelkov trična histeréza díetíl éter -- -tra m kem. etoksietan, (C 2 H 5 ) 2 O, dieléktrična polarizácija -e -e ž elektr., fiz. Ü lahko hlapna, vnetljiva tekočina z značilnim eléktrična polarizácija prijetnim vonjem in narkotičnim učinkom, dieléktrična tŕdnost uporablja se kot topilo za maščobe, voske, -e -i ž elektr., fiz. največja smole S: éter (2) jakost električnega polja v snovi, pri kateri še ne díetíl ftalát pride do električnega preboja, ali najnižja priti- -- -a m kem. dietil ester ftalne snjena napetost med točkama, pri kateri pride kisline, C6H4(COOC2H5)2, za denaturiranje do električnega preboja S: prebójna tŕdnost (1) etanola, topilo za nitrolake 150 diferenciálni operátor díetíl sulfát -- -a m kem. ester etanola in sprememba mase v časovni enoti kot funkcija žveplove kisline, SO2(C2H5O)2, brezbarvna, temperature oljnata tekočina, sredstvo za etiliranje diferenciálna vezáva -e -e ž elektr. vezava dífeníl -a m kem. Ü bífeníl ojačevalnika, ki omogoča ojačevanje razlike dífenilamín vhodnih tokov -a m kem. difenilderivat amonijaka, (C diferenciálna zapóra 6 H 5 ) 2 NH, beli kristali, uporablja se kot sta- -e -e ž stroj. Ü zapóra bilizator v razstrelivih na osnovi glicerolovega diferenciála trinitrata in nitrata celuloze Sp: fenílanilín diferenciálna zavóra -e -e ž stroj. tračna dífenilén ketón -- -a m kem. Ü antrakinón zavora, aktivirana z dvokrakim vzvodom z raz-dífenól ličnimi dolžinami krakov prijemališč traku -a m kem. Ü bífenól diferénca fúnkcije diferenciál nèodvísne spremenljívke -a -e -- ž mat. razlika med -- -- m mat. poljubno majhen prirastek neodvisne vrednostma funkcije v zaporednih točkah, ki so spremenljivke urejene v zaporedje diferenciálni bát -ega -a m stroj. bat hidravlič-diferenciál -a m 1. mat. razlika med dvema vre-nega ali pnevmatičnega valja z ustreznim stan-dnostma spremenljivke, ki je lahko poljubno dardnim razmerjem med ploščinami delovnih majhna 2. stroj. mehansko, navadno zobniško ploskev, uporablja se v pnevmohidravlični gonilo s čelnimi ali stožčastimi zobniki, črpalki ali pnevmohidravličnem pretvorniku večinoma s tremi vhodno-izhodnimi gredmi, tlaka ki omogoča različne vrtilne frekvence teh gredi diferenciálni délovni válj Sp: diferenciálni mehanízem (2) , diferenciálno -ega -ega -a m d gonílo 3. stroj. računski mehanizem, navadno stroj. dvosmerni delovni valj z različnima povr-zobniški, za seštevanje in odštevanje šinama bata za eno in drugo smer delovanja PRIM.: diferenciálni mehanízem (1) PRIM.: ênosmérni délovni válj diferenciál fúnkcije -a -- m mat. diferenciálni kolíčnik razlika -ega -a m mat. limita funkcijskih vrednosti v točkah x + dx in x za diferenčnega količnika, ko diferenca neodvisne poljubno majhen prirastek neodvisne spre- spremenljivke limitira proti nič PRIM.: diferénč-menljivke dx ni kolíčnik, odvòd diferenciálna enáčba -e -e ž mat. enačba, diferenciálni krílci -ih -ílc s dv. stroj. krilci na katere neznanka je funkcija in je zapisana kot zadnjem robu letalskega krila, eno na desni, funkcija neznane funkcije in njenih odvodov drugo na levi strani, ki se sočasno premikata v PRIM.: diferénčna enáčba nasprotnih smereh in s tem omogočata večji diferenciálna geometríja odklon navzgor kot navzdol, potreben zaradi -e -e ž področje večje hitrosti zunanjega krajišča krila letala v matematike, ki obravnava geometrijske zavoju strukture z metodami diferencialnega in inte-diferenciálni manométer gralskega računa ter linearne algebre -ega -tra m fiz. Ü diferenciálna regulácija diferénčni manométer -e -e ž elektr., stroj. regulacija s povratno zanko, pri kateri se v diferenciálni mehanízem -ega -zma m 1. stroj. fizikalni sistem posega sorazmerno s hitrostjo računski mehanizem za seštevanje in odšteva-spreminjanja razlike med dejansko in želeno nje PRIM.: diferenciál (3) 2. stroj. Ü diferenciál (2) vrednostjo regulirane veličine Sp: D-regulácija diferenciálni operátor -ega -ja m mat. diferenciálna têrmogravimetríja -e -e ž operator, ki priredi funkciji funkcijo njenih kem., met. termogravimetrija, pri kateri se meri odvodov 151 diferenciálni račún diferenciálni račún -ega -a m mat. diferénčna zaščíta algebrske -e -e ž elektr. navadno stabi-metode za reševanje diferencialnih enačb lizirana zaščita, ki deluje s primerjavo tokovnih PRIM.: infinitezimálni račún, integrálski račún fazorjev na dveh mestih, pred in za ščiteno diferenciálni sipálni presèk napravo ali ščitenim območjem voda -ega -ega -éka m fiz. diferénčni grédi diferencialni količnik sipalnega preseka, ki -ih gredí ž dv. 1. stroj. odgonski odklanja vpadni curek za izbrani kot ϑ v pro- gredi pogonskega mehanizma, ki vrtilno storski kot dΩ, in prostorskega kota dΩ gibanje pogonske gredi z diferencialom d diferenciálni transformátor razdelita na dve odgonski gredi, ki se lahko -ega -ja m vrtita z različnima vrtilnima frekvencama, npr. telekom. transformator v telefonskem aparatu, ki pogonski mehanizem kolesnih vozil 2. stroj. prilagaja telefonski sprejemnik in oddajnik na finomehanski računski mehanizem za seštevan- telefonski vod in pri tem zagotavlja določeno je, pri katerem se gibanji dveh vhodnih gredi raven povratnega govora seštevata v gibanje izhodne gredi diferenciálni viják -ega -a m stroj. vijačni diferénčni kolíčnik -ega -a m mat. količnik mehanizem z različnima korakoma diference funkcije, deljene s prirastkom diferenciálno gonílo -ega -a s stroj. Ü diferen- argumenta PRIM.: diferenciálni kolíčnik ciál (2) diferénčni manométer -ega -tra m fiz. diferenciál odvísne spremenljívke -a manometer za merjenje razlike tlakov Sp: dife- -- -- m mat. sprememba odvisne spremenljivke, renciálni manométer, diferénčni merílnik (2) ki nastane, če se neodvisna spremenljivka diferénčni merílnik -ega -a m 1. elektr. merilnik spremeni za diferencial razlike vhodnega in izhodnega toka statorja, diferencírana diferénčna têrmična tokov na vodu 2. fiz. Ü diferénčni manométer analíza -e -e -e -e ž kem., met. diferenčna termična diferénčni ojačeválnik -ega -a m elektr. ojače- analiza, pri kateri se namesto temperaturnih valnik, katerega izhodni signal je proporcio- razlik med preiskovano in primerjalno snovjo nalen ojačeni razliki med signaloma na dveh uporabljajo parcialni odvodi temperaturnih njegovih vhodih razlik po temperaturi diferénčni relé -ega -êja m elektr. rele, ki deluje diferencíranje -a s mat. Ü odvájanje na diferenčni tok in omogoči zaščito pri motnji diferencírno vézje -ega -a s elektr. elektron- v sistemu sko vezje v analogni računalniški tehniki, diferénčni termométer -ega -tra m fiz. ter- pri katerem je izhodna veličina sorazmerna mometer, ki meri razliko temperatur, npr. časovnemu odvodu vhodne veličine PRIM.: in- termočlen tegrírno vézje, proporcionálno vézje diferénčni tók -ega -a m elektr. razlika vhodnega diferénčna enáčba -e -e ž mat. enačba, katere in izhodnega električnega toka elementa, ki neznanka je funkcija, definirana v diskretnih kaže na motnjo ali okvaro v tokokrogu točkah in zapisana kot funkcija neznane funkcije diferénčno bárvanje in njenih diferenc PRIM.: diferenciálna enáčba -ega -a s tekst. enoko- diferénčna têrmična analíza pelno barvanje istovrstnih kemičnih vlaken z -e -e -e ž različno afiniteto do barvil iste skupine, da se kem. termična analiza za ugotavljanje faznih dosežejo različni odtenki PRIM.: dvóbárvno sprememb in kemijskih reakcij v preiskovani bárvanje, krížno bárvanje, selektívno bárvanje snovi pri določenih temperaturah s hkratnim diferénčno navítje segrevanjem vzorca preiskovane snovi in -ega -a s elektr. navitje, vzorca inertne snovi ter merjenjem tempera- katerega magnetno polje je nasprotno magne- turnih razlik med njima K: DTA tnemu polju sosednjega navitja 152 digestórij diferénčno škrípčevje -ega -a s stroj. difuzíjski koeficiènt -ega -ênta m fiz. količnik mehanizem, ki ga sestavljajo brezkončna vrv snovnega toka in koncentracijskega gradienta v ali veriga v prijemu z bremensko vrvenico snovi, simbol D, merska enota kvadratni meter vrvenicama ali verižnima kolesoma različnih difuzíjski tók -ega -a m fiz. masni, energijski, premerov na isti osi, kar zagotavlja veliko ali verižnim kolesom in dvema osnovnima na sekundo, m2 s–1 prestavno razmerje ali veliko ojačenje sile, toplotni tok, ki se prenaša z difuzijo uporablja se za dvigovanje težkih bremen ali difuzíjsko varjênje -ega -a s var. varjenje natezanje z veliko silo brez taljenja, ko sta močno segreta varjenca dífosfát z zelo gladkimi čeli tako močno stisnjena, da -a m kem. sol difosforjeve kisline, se zvarita zaradi difuzije atomov skozi stično H 4 P PRIM.: 2 O Sp: 7 pírofosfát fosfát (1) ploskev PRIM.: varjênje s trênjem dífósforjeva kislína -e -e ž kem. fosforjeva(V) difuzíjsko žarjênje -ega -a s met. žarjenje pri kislina, ki nastane s kondenzacijo dveh molekul visokih temperaturah, navadno 1000–1300 °C, H 4 P 2 O 7 , bela do svetlorumena trdna snov, za difuzijsko izenačevanje pri litju nastale nee-dobro topna v vodi, etanolu in dietil etru nakomerne mikrostrukture Sp: pírofósforjeva kislína PRIM.: fósforasta kislína, polifósforjeva kislína, trífósforjeva difúzna odbójnost -e -i ž fiz. lastnost površine, kislína, trípolifósforjeva kislína da odbija svetlobo, ki vpade iz ene smeri, v vse difrákcija -e ž fiz. širjenje valovanja proč smeri od prvotne smeri, če se na poti pojavi ovira difúzna prepústnost -e -i ž fiz. prepustnost za S: uklòn (1) svetlobo, ki se med prehodom skozi snov sipa difundírani spòj -ega spôja m elektr. spoj, ki difúzna razsvetljáva -e -e ž razsvetljava, pri nastane z difundiranjem nečistote v polprevod- d kateri delovna ravnina ali predmet ni osvetljen niški kristal enostransko difuzêr -ja m kem. teh. kotel za izluževanje, difúzna svetlôba -e -e ž fiz. svetloba, ki vpada npr. čreslovin, smol, barv iz lesa, sladkorja iz z vseh smeri sladkorne pese difuzíja difúzni odbòj -ega -ôja m fiz. odboj, pri -e ž fiz., kem. prenos snovi, energije v katerem se žarki, ki vpadajo na površino, mediju zaradi gradienta potenciala, koncentraci-odbijejo v vse smeri je, tlaka, temperature, npr. difuzija barvila zaradi gradienta koncentracije, difuzija toplote zaradi difúzor -ja m 1. stroj. del cevi, ki se polagoma gradienta temperature, difuzija svetlobe v megli razširja, npr. odtočni cevovod vodne turbine zaradi gradienta gostote sevalne energije 2. stroj. osnovni sestavni del uplinjača, ki se črpalka, ki deluje na osnovi hitre difuzije revanjem za pripravo mešanice goriva in fiz. zraka difuzíjska črpálka polagoma širi, pri motorjih z notranjim zgo- -e -e ž fiz., kem. vakuumska lažjega plina, navadno zraka, v hiter curek 3. priprava za prostorsko razprševanje, oljnih ali živosrebrnih par, uporablja se za npr. usmerjenosti svetlobnih žarkov, usmerjeno-doseganje visokega vakuuma sti zračnega toka na izhodu klimatske naprave difuzíjska enáčba digeríranje -e -e ž fiz. ena od osnovnih -a s kem. ekstrahiranje, raztapljanje parcialnih diferencialnih enačb matematične pri višji temperaturi fizike, ki opisuje difuzijske procese digestórij -a m kem. od vseh strani zaprta difuzíjska preména -e -e ž met. fazna premena, delovna površina z dvižnimi zastekljenimi vrati ki poteka v zlitinah z difuzijo posameznih in priključkom na ventilacijo za delo s strupeni-atomov mi plini in parami v laboratoriju 153 dígit dígit -a m mat. Ü digitálna tiskárska téhnika štévka -e -e -e ž graf. digitálna ávdiorádiodifuzíja tiskarska tehnika, pri kateri so položaj, velikost, -e -e ž elektr. oblika, barva navideznih tiskovnih elementov radiodifuzija digitalnega avdiosignala, ki jo shranjeni v pomnilniku računalnika v digital- urejajo mednarodni standardi K: DÁB nem zapisu digitálna informácija -e -e ž informacija, digitálna veličína -e -e ž veličina, izražena z zapisana z digitalnim kodom za shranjeva- nizom diskretnih vrednosti nje in obdelavo v digitalnem računalniku digitálna vídeorádiodifuzíja -e -e ž elektr. ra- PRIM.: digitálni podátek diodifuzija digitalnega videosignala z radijski- digitálna prizémna ávdiorádiodifuzíja mi valovi, ki jo urejajo mednarodni standardi -e -e -e ž elektr. digitalna avdioradiodifuzija za ETSI za digitalno televizijo K: DVB prizemno razširjanje signalov digitalnega radia digitálni fílter -ega -tra m elektr. električna K: T-DÁB naprava, ki pri obdelavi signalov z matema- digitálna prizémna vídeorádiodifuzíja tičnimi operacijami na vzorčenih časovno -e -e -e ž elektr. digitalna videoradiodifuzija za odvisnih diskretnih signalih oblikuje signal, prizemno razširjanje signalov digitalne televizi- npr. izločanje motenj je K: DVB-T digitálni merílnik -ega -a m merilnik, ki digitálna regulácija -e -e ž elektr., stroj. posredna merjeno veličino pretvarja v digitalni signal in regulacija z obdelavo in prenosom digitalnih jo prikazuje na digitalnem prikazovalniku signalov digitálni nivelír -ega -ja m geod. nivelir z digi- d digitálna slíka -e -e ž slika, sestavljena iz dolo- talnim prikazom in shranjevanjem odčitkov na čenega števila slikovnih elementov, ki se lahko nivelmanski lati s kodno razdelbo shrani v računalniku in/ali obdeluje z njim digitálni podátek -ega -tka m podatek, digitálna téhnika izražen z digitalnim zapisom vrednosti veličine -e -e ž področje elektro- tehnike, ki obravnava obdelavo in shranjevanje PRIM.: digitálna informácija podatkov v digitalni obliki in je osnova za računal- digitálni prikazoválnik -ega -a m elektr. pri-ništvo, telekomunikacije, avdio- in videotehniko kazovalnik, ki prikazuje informacijo v obliki digitálna tehnologíja števk, črk, simbolov -e -e ž tehnologija, ki omogoča zajemanje, shranjevanje, obdelovanje digitálni rádijski sprejémnik -ega -ega -a m in posredovanje podatkov, ki so v računalniku elektr. radijski sprejemnik za sprejem digitalno ali mikroprocesorju zapisani v digitalni obliki, moduliranih radijskih valov npr. digitalna televizija, digitalno krmiljenje digitálni rádio -ega -a m elektr. tehnologija, procesov, internet ki omogoča oddajanje, prenos in sprejem digitálna telefoníja -e -e ž telekom. telefonija, radijskih digitalnih signalov ki za svoje delovanje in izvajanje telefonskih digitálni relé -ega -êja m elektr. elektronski rele, storitev uporablja digitalno tehniko katerega delovne funkcije izvaja zlasti algoritem digitálna telefónska centrála z digitalnim procesiranjem Sp: numêrični relé -e -e -e ž telekom. telefonska centrala, ki digitalne govorne digitálni signál -ega -a m diskretni signal, v signale komutira v digitalni tehniki katerem informacijo predstavlja končno število digitálna televizíja diskretnih vrednosti značilnih veličin v danem -e -e ž telekom. generiranje, časovnem intervalu prenos in prikazovanje govora in slik, zapisanih digitálni termométer z digitalno kodiranimi električnimi signali -ega -tra m elektr. termo- PRIM.: analógna televizíja meter z digitalnim prikazovalnikom temperature 154 dilatánca digitálni vóltméter -ega -tra m elektr. díklóroetén voltmeter -a m kem. brezbarvna, težko z digitalnim prikazovalnikom napetosti vnetljiva tekočina, CHCl=CHCl, topilo za digitálni zemljevíd maščobe, kavčuk, smole, za čiščenje krzna -ega -a m elektronski zemljevid, katerega osnova je digitalni zapis dikróični fílter -ega -tra m fiz. filter, ki prepušča koordinat točk zemeljskega površja z dodanimi samo svetlobo v zelo ozkem pasu valovnih za označevanje naravnih in umetnih objektov dikroízem -zma m 1. fiz. lastnost snovi, da na površini Zemlje besedilnimi, številskimi in grafičnimi elementi dolžin, preostale valovne dolžine pa odbija lahko loči žarek vpadle svetlobe na različna digitálno-analógni pretvórnik -ega -a m žarka glede na valovno dolžino 2. fiz. lastnost elektr. pretvornik, ki digitalni signal preoblikuje snovi, da različno absorbira svetlobo z različno S: D/A-pretvórnik díkromát -a m kem. sol dikromove kisline, npr. digitálno krmíljenje v analogni signal po vnaprej določenem ključu polarizacijo nje naprav, strojev, postrojev z digitalnimi signali díkrómova kislína -e -e ž kem. dikromova(VI) dihálni aparát -ega -a s elektr., stroj. krmilje- kalijev dikromat, K2Cr2O7 -ega -a m aparat, ki omogoča kislina, H 2Cr2O7, razmeroma neobstojna dihanje, izolirano od okolja, npr. gasilski, pota- oblika kromove(VI) kisline, znana le v kislih aparát dilatácija -e ž 1. fiz. večanje dimenzije telesa díheksagonálna piramída pljaški, rudarski dihalni aparat PRIM.: reševálni raztopinah in dikromatih -e -e ž mat. telo iz zaradi vpliva temperature 2. grad., stroj. razmik dveh enakih heksagonalnih piramid s skupno med konstrukcijskima elementoma, ki osnovno ploskvijo PRIM.: bípiramída omogoča temperaturno raztezanje brez vpliva d díhidrogénfosfát na funkcionalnost in varnost konstrukcije, npr. -a m kem. dihidrogensol fosforjeve kisline, npr. natrijev dihidrogenfos- pri železniških tirnicah ali mostnih konstrukci-fat, NaH jah PRIM.: dilatacíjski preslédek 2 PO 4 díhidrogénsôl dilatacíjska konstrúkcija -e -e ž -solí grad., stroj. ž kem. sol, ki vsebuje dva kislinska vodikova atoma v formuli, npr. konstrukcija s konstrukcijskim elementom, ki natrijev dihidrogenfosfat, NaH dopušča njeno dilatacijo 2 PO 4 díhidróksialkohól dilatacíjski lók -a m kem. alkohol z dvema -ega -a m grad. lok, ki pri dolgih hidroksiskupinama v molekuli, npr. etandiol, konstrukcijah dopušča deformacijo C2H S: 4 (OH) 2diól Sp: dvóvaléntni alkohól dilatacíjski preslédek -ega -dka m grad., stroj. díizocianát -a m kem. teh. spojina, ki vsebuje presledek v konstrukciji, ki dopušča tempera-dve izocianatni skupini –N=C=O, navadno turne in druge raztezke ter skrčke brez škode za tekočina z dražečim vonjem, npr. toluen diizo- varnost in uporabnost konstrukcije PRIM.: dila-cianat, uporablja se za proizvodnjo poliuretan- tácija (2) skih pen dilatacíjski spójnik -ega -a m grad., stroj. spojnik, díkálcijev fosfát -ega -a m kem. kalcijeva hidro- ki dopušča krčenje in raztezanje gensol fosforjeve(V) kisline, CaHPO4, v vodi dilatánca -e ž 1. kem. pojav pri nenewtonskih slabo topen bel prah, ki se uporablja zlasti v tekočinah, da se viskoznost pri delovanju živilski industriji za uravnavanje kislosti in kot strižnih sil, npr. pri mešanju, poveča emulgator S: kálcijev hidrogénfosfát 2. grad. lastnost zbitih sipkih materialov, díkarboksílna kislína -e -e ž kem. karboksilna da se njihova prostornina pod vplivom kislina, ki vsebuje dve karboksilni skupini, npr. strižnih sil, npr. pri mešanju, zaradi zrahljanja adipinska kislina, HOOC(CH2)4COOH poveča 155 dilatométer dilatométer -tra m dímetílamín 1. merilnik tempera- -a m kem. derivat amonijaka, turnega raztezanja tekočin ali trdnin (CH2)2NH, brezbarven plin z neprijetnim 2. kem. priprava za ugotavljanje temperature, vonjem, zelo dobro topen v vodi, flotacijsko pri kateri prehaja polimorfna snov iz ene sredstvo, za izdelavo fungicidov in herbicidov d oblike v drugo 3. kem., met. merilnik raztezka dímetílanilín -a m kem. N,N-dimetilaminoben-ali skrčka v materialu zaradi sprememb zen, C mikrostrukture, faznih premen 6 H 5 N(CH 3 ) 2 , oljnata tekočina, vmesni proizvod pri izdelovanju sintetičnih barvil dilatometríja -e ž met. termična metoda dímetíl éter -- -tra m kem. najenostavnejši eter, merjenja zelo majhnih raztezkov ali skrčkov CH v materialu, navadno kovinskem, v katerem 3 OCH 3 , brezbarven, zelo vnetljiv plin, ki se uporablja v organski sintezi, kot pogonski plin v poteka določena premena, npr. fazna premena aerosolnih pršilkah v trdnem stanju dímetílformamíd -a m kem. N,N-dimetilmeta-dím díma m koloidna disperzija trdnih delcev namid, (CH v plinu, npr. saj, ki nastaja pri gorenju ali drugih 3 ) 2 NC(O)H, brezbarvna tekočina, ki se meša z vodo in z organskimi topili, topilo kemijskih reakcijah za poliakrilonitril, za ekstrakcijo tekoče-tekoče dimenzíja -e ž 1. mera za merljivo lastnost, dímetíl ftalát -- -a m kem. dimetil ester ftalne ki objekt ali pojav uvršča v skupino merljivih kisline, C z enakimi merili 2. razdalja med značilnima 6 H 4 (COOCH 3 ) 2 , brezbarvna tekočina, uporablja se zlasti kot mehčalo, točkama telesa, npr. dolžina, debelina, globina, repelent širina, premer dímetílhidrazín -a m kem. 1,1-dimetilhidrazin, dimenzíja matríke -e -- ž mat. urejeni števili NH stolpcev in vrstic matrike, npr. 3 × 2 pri ne-2 –N(CH 3 ) 2 , brezbarvna tekočina z močnim vonjem po amonijaku in ribah, uporablja se v kvadratni matriki s tremi stolpci in dvema hipergoličnih raketnih gorivih vrsticama S: réd matríke dímetíl ketón -- -a m kem. Ü acetón dimenzíja prostóra -e -- ž mat. Ü razséžnost dímetíl sulfát prostóra -- -a m kem. dimetil ester žveplove kisline, SO dimenzíja veličíne -e -- ž dimenzija, s 2 (OCH 3 ) 2 , brezbarvna, oljnata, zelo strupena tekočina, za metiliranje katero se izrazi poljubna veličina z osnovnimi aminospojin, za proizvodnjo barvil, kofeina, veličinami kot zmnožek potenc osnovnih vanilina dimenzij, npr. dimenzija sile je dimenzija mase dímétrična projékcija × dimenzija dolžine × dimenzija časa na minus -e -e ž grad., mat. aksono- dve PRIM.: osnôvne dimenzíje metrična projekcija telesa za prikaz njegovih dimenzíjska analíza bistvenih delov v značilnem pogledu, pri kateri -e -e ž analiza povezav je merilo na dveh koordinatnih oseh enako, med veličinami in njihovimi dimenzijami za npr. x : y : z = 1 : 1 : 0,5 informacije o fizikalnih sistemih, ki so preveč dímljenje zapleteni za popolno matematično analizo -a s met. uparjanje hlapnih sestavin, dimenzíjski stándard npr. iz žlinder, ki po kemijski reakciji z okoliško -ega -a m elektr., stroj. atmosfero preidejo v dimnino standard, ki določa mere, tolerance in njihova dímna bómba dopustna odstopanja -e -e ž bomba, ki proizvaja dim dimêr ali meglo za skrivanje objektov, za ugotavljanje -a m kem. polimer iz dveh enakih smeri vetra ali za označevanje ciljev monomerov, npr. didušikov tetraoksid N 2 O 4 , dímnik ki je sestavljen iz dveh molekul dušikovega -a m zidana ali kovinska navpična cev dioksida NO2 za odvajanje plinastih zgorevalnih produktov 156 dinámične enáčbe dímni kanál -ega -a m dinámična karakterístika merílnega dimovod, navadno kvadratnega ali pravokotnega prereza instrumênta -e -e -- -- ž podatki o hitrosti dimnína reagiranja merilnika na vhodne spremembe, ki -e ž trdni delci v dimnih plinih vključujejo hitrost odziva na spremembe, odziv dímni plíni -ih -ov m mn. zgorevalni plini, ki sistema na dinamično motnjo izhajajo iz peči in navadno vsebujejo trdne dinámična nèstabílnost -e -i ž 1. fiz. lastnost delce PRIM.: izpúšni plín dinamičnega sistema, da majhne motnje dimnocévni kôtel -ega -tla m stroj. kotel bistveno spremenijo trajektorije delcev v njem kurilne naprave z manjšo toplotno močjo za PRIM.: teoríja káosa 2. elektr. lastnost dinamične-segrevanje vode ali proizvodnjo pare s cevmi ga sistema, npr. elektroenergetskega sistema, da v vodi, skozi katere tečejo vroči dimni plini pri majhni motnji iz stabilnega stanja preide v Sp: plamenocévni kôtel PRIM.: malovôdni kôtel, nestabilno stanje vodocévni kôtel dinámična obremenítev -e -tve ž meh. obre-dimorfízem -zma m lastnost snovi, da ima dve menitev, ki se s časom spreminja in odraža tudi obliki ali modifikaciji viskoelastične lastnosti materiala, frekvenčno dimórfna snôv -e snoví ž kem. karakteristiko elementa, konstrukcije snov, ki se pojavlja v dveh oblikah Sp: dvolíčna snôv dinámična obtéžba -e -e ž grad. obtežba, ki se s dimovòd -óda m časom spreminja cev različnega prereza in naklona, ki vodi dimne pline do dimnika in vanj dinámična popráva -e -e ž met. poprava med dimovódna lopúta -e -e ž loputa za usmerja- plastičnim preoblikovanjem pri dovolj visokih dína kovanja -e ž merska enota v merskem sistemu d nje dima v dimovodu, za zapiranje dimovoda temperaturah in pri zmanjšani hitrosti preobli- dináma stalizacija, pri kateri potekata nastajanje krista- -e ž meh. seštevek kolinearnih vektorjev lizacijskih kali in rast novih kristalnih zrn med CGS za silo, simbol dyn, 1 dyn = 10–5 dinámična rekristalizácija N -e -e ž met. rekri-sile ali navora, ki povzroča vijačno gibanje analiza odziva elektroenergetskega sistema funkcija posplošenih koordinat in posplošenih impulzov ob izpadu elementa 2. grad. analiza, pri kateri dinámična stabílnost se konstrukcija z znanimi fizikalnimi lastnost- -e -i ž fiz. lastnost dina-mi, maso, dušenjem, togostjo za določen čas mičnega sistema, da majhne motnje bistveno obremeni z obtežbo, npr. simulacijo potresa, dinámična analíza -e -e ž 1. ugotavljanje dinámična spremenljívka -e -e ž fiz. vsaka dinamičnih lastnosti gradnika ali sistema, npr. preoblikovanjem kovinskega materiala ne spremenijo trajektorij delcev v njem pri čemer se upošteva vpliv vztrajnostnih sil dinámična tŕdnost -e -i ž meh. trdnost in dušenja, z reševanjem sistema ravnotežnih materiala, ki vzdrži dinamično obremenitev z enačb se v vsakem infinitezimalnem časovnem določenim številom nihajev koraku določajo odzivi konstrukcije, npr. dinámična viskóznost premiki, hitrosti, pospeški, napetosti, -e -i ž fiz. lastnost, ki opredeljuje odpornost fluida proti strižni deformacije deformaciji in je posledica notranjega trenja v dinámična črpálka -e -e ž stroj. črpalka, njem, določena kot količnik strižne napetosti in ki mehansko energijo pretvarja v energijo strižne hitrosti, simbol η , merska enota pascal tekočega delovnega medija zlasti s povečanjem sekunda, Pa s S: viskóznost njegove kinetične energije, npr. centrifugalna dinámične enáčbe črpalka, turbinska črpalka S: hídrodinámična -ih enačb ž mn. meh. črpálka enačbe, s katerimi se opisuje gibanje mehan- 157 dinámične lastnósti skega sistema s posplošenimi koordinatami in dinámični preskús -ega -a m stroj. preskus njihovimi časovnimi odvodi, npr. Euler-La- za ugotavljanje lastnosti materiala, konstruk- grangeeve enačbe, Hamiltonove enačbe cije, naprave, stroja z dinamičnim obreme- dinámične lastnósti njevanjem, npr. preskus dinamične trdnosti -ih -- ž mn. 1. lastnosti materiala, preskus odpornosti konstrukcije na dinamičnih sistemov, ki se ugotavljajo, npr. z porušitev dinamičnimi obremenitvami 2. lastnosti tal, ki se lahko spremenijo kot odziv na obremenitve dinámični preskuševálnik -ega -a m stroj. zaradi uporabe zemljišča naprava, stroj za preskušanje dinamičnih dinámični ávtoregresíjski modél lastnosti materiala, elementa konstrukcije -ega -ega -a m mat. avtoregresijski model za napovedova- dinámični sistém -ega -a m 1. fiz. sistem nje vrednosti razpoložljive časovne vrste spre- delcev, ki se gibljejo pod vplivom zunanjih in na podlagi regresijske analize in drsečega se spreminjajo s časom po znanih zakonito- Sp: povprečja menljivke za določeno število korakov vnaprej medsebojnih sil, ali sistem, katerega lastnosti ávtoregresíjski modél z drséčim stih 2. mat. matematična formalizacija enačb povpréčjem, modél ÁRMA gibanja sistema v pravila, ki opišejo njegovo dinámični deformacíjski módul -ega -ega gibanje z gibanjem točke v faznem prostoru d-a m grad. modul, ki ponazarja, kako se pri defi- dinámični sistém drúgega réda -ega -a nirani sunkoviti obremenitvi krožne plošče s -- -- m fiz. sistem, katerega dinamiko popisuje padajočo utežjo deformira vgrajeni material, diferencialna enačba drugega reda ugotavlja se iz velikosti posedka plošče dinámični tesnílni spòj -ega -ega spôja mstroj. dinámični fáktor obtéžbe -ega -ja -- m grad. spoj dveh gibljivih strojnih delov, med katerima izkustveni faktor, s katerim se pomnoži stalna je tesnilka obtežba, da se upošteva tudi vpliv dinamičnih dinámični tlák obtežb, npr. pri žerjavih -ega -a m stroj. delež celotnega dinámični fáktor trênja tlaka zaradi gibanja fluida, odvisen od njegove -ega -ja -- m meh. hitrosti in gostote faktor trenja pri drsenju telesa po podlagi, simbol μ Sp: dinámični tórni fáktor PRIM.: dŕsni dinámični tórni fáktor -ega -ega -ja m meh. Ü kót, fáktor lepênja, státični fáktor trênja dinámični fáktor trênja dinámični fluídični elemènt -ega -ega -ênta m dinámični vzgòn -ega vzgôna m fiz. sila, s stroj. fluidični element, navadno brez gibljivih katero fluid deluje na aerodinamični, hidro- delov, ki deluje po načelu lepljenja curka, npr. s dinamični profil v pravokotni smeri glede na Coandovim pojavom, trkom dveh curkov relativno gibanje telesa in fluida PRIM.: státični dinámični mêjni tók vzgòn -ega -ega -a m elektr. največja dovoljena trenutna vrednost ele- dinámično obremenjevánje -ega -a ž meh. ktričnega toka, pri kateri še ne pride do obremenjevanje s spreminjajočimi se silami poškodovanja zaradi mehanskih učinkov elek- tromagnetnih sil dinámično ravnotéžje -ega -a s 1. ravno- dinámični obsèg -ega -éga m razlika med nasprotno spremembo, npr. kemijsko ravno-fiz. težje, pri katerem se sprememba sproti izniči z največjim in najmanjšim nivojem moči mo- težje 2. stroj. ravnotežje pri rotacijskih napravah, dulacijskih signalov v časovnem intervalu, strojih, ko se os vrtenja pokriva z glavno izražena v decibelih vztrajnostno osjo PRIM.: dinámično dinámični odzív -ega -a m fiz. odziv dina- uravnotéženje 3. elektr. ravnotežje, ki ga mičnega sistema na vzbujanje, pri linearnih sistem vzdržuje z aktivnim prilagajanjem sistemih opisan s prenosno funkcijo zunanjim motnjam 158 dioksán dinámično uravnotéženje -ega -- s stroj. dínas -a m met. kamnina ali pesek, bogat s postopek, s katerim se uravnotežijo rotacijske kremenom, za izdelavo kislih ognjevzdržnih naprave tako, da je težišče rotorja na osi vrtenja, izzidav peči vrtilna os pa glavna vztrajnostna os S: centríra- dínátrijev fosfát -ega -a m kem. natrijeva hidro-nje PRIM.: dinámično ravnotéžje (2) gensol fosforjeve(V) kisline, Na 2 HPO 4 , v vodi dinámika -e ž 1. področje fizike, ki topen bel prah, ki se uporablja za preprečevanje sprijemanja sipkih snovi obravnava gibanje teles, nabojev ali S: nátrijev hidrogén-fosfát tokov in delovanje sil pri tem gibanju PRIM.: mehánika (1) 2. področje mehanike, dínitrát celulóze -a -- m kem. bombažu konstrukcije, njihovo nosilnost in stabilnost hidroksiskupin glukozne enote v celulozi s PRIM.: ki obravnava časovno spremenljive vplive na podobna snov, ki nastane z zamenjavo dveh státika (1) skupinama –ONO2, uporablja se za proizvod- dinámika strjevánja njo razstrelilne želatine, lakov, lepil Sp: dínítro- -e -- ž področje meta-lurgije, ki obravnava gibanje strjevalne fronte celulóza PRIM.: acetát celulóze, éster celulóze, pri strjevanju in dejavnike, ki vplivajo nanjo pri nitrát celulóze, trínitrát celulóze njenem premikanju dínítrocelulóza -e ž kem. Ü dínitrát celulóze dinámik cemènt -- -ênta m grad. mešani por- dínítrokrezól -a m kem. 4,6-dinitroorto-tlandski cement z visoko zgodnjo trdnostjo, krezol, CH3C6H2(NO2)2OH, rumen prašek, sestavljen iz 65 % portlandskega cementnega slabo topen v vodi, topen v organskih topilih, apnenca in sadre, uporablja se za nezahtev- dínítronaftalén -a m kem. 1,8-dinitronaftalen, ne betonske elemente, npr. robnike, zidake, klinkerja in 35 % granulirane plavžne žlindre, uporablja se za zatiranje drevesnih škodljivcev tlakovce rumenkasti igličasti kristali, C10H6(NO2)2, d vmesni produkt pri proizvodnji barvil, zlasti dinámo -a m elektr. električni generator, ki z žveplovih barvil uporabo komutatorja proizvaja enosmerni tok dióda -e ž elektr. elektronski element, sestavina z PRIM.: dinámomotór dvema priključkoma, ki prevaja tok samo v eni dinamográf -a m 1. stroj. naprava za merjenje smeri, npr. usmerjalna dioda, Zenerjeva dioda, in zapisovanje sile, navora 2. kem. teh. kontrolni Teslova fluidična dioda instrument za delovanje globinskih črpalk pri dióda s plazôvnim prebôjem -e -- -- -- ž črpanju nafte elektr. Ü plazôvna dióda dinamométer -tra m 1. merilnik sile, diódna karakterístika -e -e ž elektr. krivulja navora, npr. s pripravo na vzmet ali torzijsko odvisnosti toka od pritisnjene napetosti v vzmet 2. merilnik navora stroja, elektromotorja prepustni in zaporni smeri dinámomotór -ja m elektr. enosmerni elek- diódno čŕpani láser -- -ega -ja m fiz., stroj. laser, trični stroj, ki deluje kot motor ali generator v katerem se za optično črpanje uporabljajo PRIM.: dinámo svetleče diode dinámopločevína -e ž met. Ü dinámska diofántska enáčba -e -e ž mat. algebrska pločevína enačba s celimi koeficienti, katere rešitve se dinámska pločevína iščejo samo med celimi števili -e -e ž met. jeklena pločevina, ki se uporablja za izdelavo dioksán -a m kem. ciklični dieter etandiola, jeder elektromotorjev in transformatorjev C 4H8O2, brezbarvna oljnata tekočina, ki se Sp: dinámo pločevína PRIM.: eléktropločevína, neomejeno meša z vodo, etanolom in etrom, nèorientírana pločevína uporablja se kot topilo Sp: dioksín (2) 159 dioksín dioksín -a m 1. kem. 2,3,7,8-tetraklorobenzodi- 2. elektr. impulz neskončne višine s širino 0 in oksin in sorodne spojine, nevarni onesnaževal- ploščino 1 ci okolja, ki povzročajo raka in motnje v razvoju Diracova teoríja -e -e [dirákova] ž fiz. kvan-človeka 2. kem. Ü dioksán tnomehanska teorija o dinamiki elektrona in diól -a m kem. alkohol z dvema hidroksisku-njegovi interakciji s svetlobo pinama v molekuli, npr. etandiol, C2H4(OH)2 diréktna katóda elektrónke -e -e -- ž elektr. S: díhidróksialkohól Sp: dvóvaléntni alkohól katoda v elektronki, ki je hkrati žarilna nitka diolefín -a m kem. Ü dién diréktna komponênta -e -e ž elektr. pozitivna dioptríja -e ž fiz. merska enota za lomnost komponenta v sistemu simetričnih komponent leče ali ukrivljenost zrcala, simbol dpt, merska pri nesimetriji v trifaznem sistemu napetosti enota m–1 diréktna metóda Ljapúnova -e -e -- ž elektr. dioptríjska korektúra -e -e ž fiz. prilagoditev metoda za analizo stabilnosti nelinearnih časovno optičnega instrumenta na spremenjeno ostrino spremenljivih sistemov, npr. elektroenergetskih človeškega očesa sistemov Sp: drúga metóda Ljapúnova dioptríjska števílka -e -e ž fiz. diréktna redúkcija mersko število -e -e ž met. plinska lomnosti leče, izražene v dioptrijah redukcija mletih in peletiranih železovih dípól rud v trdnem stanju, s katero se neposredno -a m fiz. multipol, ki ustvarja polje reda pridobiva železova goba l = 1, npr. paličasti magnet, polarna molekula, diréktni tísk dipolska antena -ega -a m 1. graf. neposredno d dípolárni ión tiskanje vzorca na površino predmeta -ega -a m kem. ion, ki ima na isti 2. tekst. neposredno tiskanje barvnih vzorcev skupini atomov tako negativni kot pozitivni na tekstilije s substantivnimi barvili naboj in lahko deluje kot kislina, ki oddaja diréktni zagòn protone, ali pa kot baza, ki sprejema protone -ega -ôna m elektr. Ü nèposrédni S: ión dvójček Sp: amfolítni ión zagòn dípólni momènt -ega -ênta m 1. elektr. diréktno barvílo vektorska -ega -a s tekst. v vodi topno veličina električnega dipola, katere absolutna barvilo, ki iz barvalne kopeli neposredno vrednost je enaka zmnožku naboja in razdalje prehaja na substrat in ga obarva, npr. indigo med negativnimi in pozitivnimi naboji, usmer- S: substantívno barvílo (1) jena od negativnega k pozitivnemu naboju, diréktno tískanje -ega -a s graf. tiskanje simbol p , merska enota coulomb meter, C m s prenosom tiskarske barve s tiskovnih 2. fiz. koeficient v multipolnem razvoju polja elementov tiskovne forme neposredno na pri redu multipola l = 1 PRIM.: magnétna tiskovni material S: nèposrédno tískanje polarizácija PRIM.: posrédno tískanje dípólska anténa -e -e ž elektr. simetrična antena diréktor anténe -ja -- m 1. elektr. del antene, ki z električnima vodnikoma, navadno ravnima, ki zožuje prostorski kot oddajanja ali sprejema-ju napaja simetrični vod nja signalov v določeni smeri ali iz določene dipterokárpovke -ovk ž mn. gozd., les. družina smeri 2. elektr. del antene Yagi, ki leži pred najvišjih dreves deževnih tropskih gozdov dipolom in nanj usmerja elektromagnetno iz Indije in Vzhodne Azije z gostim lesom valovanje in s tem povečuje smerno selektiv- in dišečo oljno smolo, iz katere se pridobiva nost antene PRIM.: refléktor (4) damar direktrísa -e ž mat. krivulja, ki po določenem Diracova fúnkcija -e -e [dirákova] ž 1. fiz. limita predpisu generira drugo krivuljo, npr. elipso, Gaussove funkcije z integralom 1, ko gre σ proti 0 parabolo, hiperbolo PRIM.: generatrísa, tvórnica 160 diskrétna verjétnostna porazdelítev direktrísa elípse -e -- ž mat. dískasta sklópka premica, ki skupaj -e -e ž stroj. Ü kolútna sklópka z goriščem, ki ne leži na njej, definira elipso dískasta zavóra -e -e ž stroj. Ü kolútna zavóra s predpisom, da je oddaljenost vsake točke dískasti láser na elipsi od gorišča v konstantnem razmerju, -ega -ja m fiz., stroj. trdninski laser, manjšem od 1, z oddaljenostjo iste točke od v katerem ima aktivno sredstvo obliko tankega direktrise PRIM.: direktrísa stóžnice diska direktrísa hipêrbole -e -- ž mat. premica, ki dískasti stròj -ega strôja m elektr. električni stroj skupaj z goriščem, ki ne leži na njej, definira z rotorjem v obliki diska z eno ali več aksialnimi točke od direktrise barve lesa, npr. rdeče srce pri lesu zaradi PRIM.: direktrísa stóžnice delovanja gliv, bakterij ali vremenskih vplivov direktrísa parábole -e -- ž mat. premica, ki diskontinuírni reáktor -ega -ja m kem. teh. skupaj z goriščem, ki ne leži na njej, definira reaktor, pri katerem med reakcijo ni niti vtoka parabolo s predpisom, da je vsaka točka na reaktantov niti iztoka produktov točke na hiperboli od gorišča v konstantnem diskolorácija -e ž les. sprememba značilne razmerju, večjem od 1, z oddaljenostjo iste hiperbolo s predpisom, da je oddaljenost vsake zračnimi režami paraboli enako daleč tako od gorišča kot od S: šáržni direktrise reáktor PRIM.: direktrísa stóžnice direktrísa stóžnice diskretizácija -e ž mat. -e -- ž mat. predstavitev zveznega premica, ki skupaj z goriščem, ki ne leži na njej, definira objekta s končnim številom diskretnih stožnico elementov, npr. funkcijskega intervala s PRIM.: direktrísa elípse, direktrísa dísaharíd površine s trikotniki, ki jo triangulirajo kem. -a m sladkor, katerega molekula diskrétna avtomátika hipêrbole, direktrísa parábole končnim številom odsekov, krivočrtne je sestavljena iz dveh monosaharidnih molekul, -e -e ž elektr. avtoma- d npr. saharoza tika, ki temelji na uporabi diskretno delujočih dísázobarvílo elementov, vezij s -a kem., tekst. organsko barvilo z azoskupinama v molekuli kot kromofornima diskrétna fúnkcija -e -e ž mat. funkcija, defini-skupinama PRIM.: ázobarvílo rana na diskretni množici točk disipácija -e ž fiz. ireverzibilni proces pretvorbe diskrétna mnóžica -e -e ž mat. množica, ki energije v obliko, ki je manj sposobna za opra- ima končno ali števno neskončno mnogo vljanje dela elementov, npr. množica naravnih števil disipacíjski fáktor -ega -ja m fiz. obratna diskrétna regulácija -e -e ž elektr. regulaci-vrednost faktorja kakovosti ja z obdelavo in prenosom diskretiziranih disjúnkcija -e ž mat. vrednosti spremenljivk logična operacija med elementoma a in b, ki daje rezultat 1, kadar ima diskrétna simetríja -e -e ž mat. simetrija, ki se vsaj eden od njiju vrednost 1 izraža s simetrijsko grupo s končnim številom disjunkcíjsko vézje -ega -a s elektr. elementov, npr. tetraeder ima štiri simetrijske logično vezje, ki izvaja logično operacijo disjunkcije, osi, okrog katerih ga zasuk za 120° postavi v uporablja se npr. v programskih jezikih enak položaj dísk diskrétna spremenljívka -a m okrogla, navadno polikarbonatna -e -e ž mat. spre-plošča z ustrezno prevleko za magnetno ali menljivka, ki ima zalogo vrednosti v diskretni optično zapisovanje, branje, shranjevanje, množici brisanje podatkov diskrétna verjétnostna porazdelítev -e dískasta brána -e -e ž agroteh. Ü króžna brána -e -tve ž mat. verjetnostna porazdelitev, v kateri 161 diskrétne tóčke naključna spremenljivka zavzame vrednost iz diskriminánta kvadrátne enáčbe -e -- -- ž diskretne množice, npr. binomska porazdelitev, mat. člen v izrazu za rešitev kvadratne enačbe, ki s Poissonova porazdelitev svojim znakom določa obstoj realnih ničel diskrétne tóčke -ih tóčk ž mn. mat. posamezne diskriminátor -ja m priprava za diskrimina-točke na funkcijskem intervalu, ki skupaj s funk- cijo, uporablja se za vrednotenje analognih ali cijskimi vrednostmi v teh točkah dovolj dobro digitalnih signalov predstavijo funkcijo na celotnem intervalu dislokácija -e ž met. premik skupine atomov diskrétni avtomát -ega -a m elektr. avtomat, ki v kristalni zgradbi, ki nastane pri kristalizaciji deluje na podlagi Boolove logike pri časovno zaradi napetosti ali temperaturnih gradientov določenih zaporednih in ločenih vrednostih ali pri mehanskih obremenitvah, pod mikro- spremenljivk stanja skopom vidna kot črtna napaka diskrétni časôvni signál -ega -ega -a m dislokacíjska čŕta -e -e ž met. črta, ki predsta-elektr. signal, ki podaja časovni potek veličine v vlja rob vrinjene kristalne ravnine pri robni dis- diskretni obliki PRIM.: zvézni časôvni signál lokaciji ali rob zdrselega dela kristala pri vijačni d diskrétni dogódek dislokaciji, kjer so se pri drsenju premikale -ega -dka m elektr. dogodek atomske ravnine drsečega se dela pravokotno kot trenutni pojav, ki lahko vpliva na obnašanje na smer drsenja kot po vijačnici sistema dislokacíjska zánka -e -e ž met. zanka iz več diskrétni elemênti -ih -ov m mn. posamezni robnih in vijačnih dislokacij, ki nastane, če so v funkcionalno ločeni elementi vezja, krmilja kristalni mreži dodatne kristalne ravnine ali če diskrétni signál -ega -a m elektr. signal, ki lahko te manjkajo zavzame katerokoli diskretno vrednost ob disociácija -e ž kem. razpad molekule v dve ali ločenih trenutkih več enostavnih molekul, atomov, atomskih diskrétni sistém -ega -a m elektr. sistem, ki skupin ali ionov temelji na elementih, vezjih, krmiljih z diskre- disociacíjska entalpíja -e -e ž fiz., kem. tnimi stanji entalpija, potrebna za disociacijo enega mola diskrétni spékter -ega -tra m fiz. spekter, v spojine Sp: disociacíjska toplôta katerem je energija porazdeljena po diskretnih disociacíjska konstánta -e -e ž kem. razmerje vrednostih frekvence med zmnožkom koncentracij produktov diskrétnost -i ž mat. ločenost elementov drug disociacije na potenco, ki ustreza stehiome- od drugega trijskemu številu posameznega produkta, in diskrétno stánje koncentracijo nedisociirane spojine, simbol -ega -a s mat. posamezno K , za reakcijo AB ⇌ A + B je K = ( c ( A ) · c ( B ))/ stanje v množici stanj, ki ima končno ali števno ( c ( AB )) S: konstánta disociácije Sp: konstánta mnogo različnih stanj elektrolítske disociácije PRIM.: elektrolítska diskriminácija -e ž postopek za primerjanje disociácija, stôpnja disociácije nastavljene in dejanske vrednosti lastnosti, npr. disociacíjska toplôta -e -e ž fiz., kem. Ü disocia-jakosti signala cíjska entalpíja diskriminánta -e ž mat. člen v izrazu za rešitev disociacíjski tlák -ega -a m kem. tlak plina, ki polinomske enačbe, ki s svojim znakom določa nastane pri termični disociaciji trdne snovi in je število realnih ničel pri določeni temperaturi v ravnotežju z njo, npr. diskriminánta enáčbe -e -- ž mat. izraz, s tlak CO 2 nad zmesjo kalcijevega karbonata in katerim je določena narava korenov polinoma kalcijevega oksida 162 distánčnik dispéčerski cénter -ega -tra m center za tnih, poliestrskih, poliamidnih vlaken, papirja porazdeljevanje energije, surovin, izdelkov, PRIM.: disperzíjska bárva delovnih nalogov PRIM.: krmílni cénter, logí- disperzívni médij -ega -a m fiz. medij, v stični cénter katerem je fazna hitrost valovanja funkcija dispergátor -ja m 1. kem. teh. sredstvo za odstra- frekvence njevanje oljnih madežev z vodne gladine, npr. dispêrzna míkrostruktúra -e -e ž met. mikro-razlite nafte 2. kem. Ü dispergírno srédstvo struktura, v kateri so delci druge faze, ki vsebuje dispergíranje -a s kem. enakomerno porazde- dodani zlitinski element, bolj ali manj enako- dispergírno srédstvo kovine kem. -ega -a s sredstvo za dispêrzni sistém ljevanje delcev ene snovi v drugi snovi merno porazdeljeni v mikrostrukturi osnovne pospeševanje dispergiranja, zlasti trdnih snovi -ega -a m kem. dvofazni v tekočini Sp: dispergátor (2) PRIM.: sistem, v katerem predstavljajo diskontinuirno disperzíjski disperzènt enakomerno porazdeljeni v drugi snovi kot stroj. -ênta m detergent, ki se dodaja kontinuirni fazi médij fazo delci, navadno koloidnih velikosti, ki so S: disperzíja (3) motornemu olju, da ostanejo delci izgorkov porazdeljeni in se ne združujejo dispêrzno barvílo -ega -a s kem. teh. barvilo v disperzíja -e ž 1. lastnost snovi pri prehodu fiz. obliki disperzije, ki ni topno v vodi valovanja skoznjo, ki povzroči odvisnost disproporcionácija -e ž kem. razpad spojine z fazne hitrosti od frekvence valovanja, npr. elementom v srednjem oksidacijskem stanju svetloba razkloni v mavrične barve 2. fiz. kateri je element v višjem oksidacijskem stanju, razklon V npr. KCl zaradi disperzije svetlobe v steklu se lahko v spojino z elementom v nižjem in spojino, v valovanja vpadne svetlobe po smereh glede O3→ KCl–I + KClVIIO4 d na valovno dolžino 3. kem. dvofazni sistem, v disprózij -a m kem. element iz skupine lantano-katerem predstavljajo diskontinuirno fazo idov, redka srebrnobela kovina, uporablja se komerno porazdeljeni v drugi snovi kot kon- dissous plín -- -a [disú] m kem. teh. acetilen, ki tinuirni fazi delci, navadno koloidnih velikosti, ki so ena- kot dodatek v trajnih magnetih, simbol Dy koloídni sistém je pod tlakom raztopljen v acetonu, s katerim S: dispêrzni sistém PRIM.: koloíd, 4. mat. Ü variánca je prepojena porozna masa v jeklenki S: plín in dodatkov določen razmik delov v konstrukciji naprave, PRIM.: disperzíjsko barvílo stroja Sp: distánčnica disperzíjska fáza -e -e ž kem. v mediju disper-distánčna zaščíta -e -e ž elektr. selektivna girana snov zaščita, s katero se na podlagi merjenja elek-disperzíjska relácija premaz, npr. barva, lak, ki je disperzija veziva, distánčna púša -e -e m stroj. puša, ki zagotavlja topila, barvilnega sredstva, navadno pigmenta, disperzíjska bárva -e -e ž kem. teh. gosto tekoč dissous -e -e ž fiz. zveza med trične napetosti in električnih tokov izmeri lomnim količnikom kot funkcijo frekvence in električni upor in s tem ugotovi razdalja do absorpcijskim koeficientom mesta okvare na električnem vodu izmenične disperzíjski médij napetosti in deluje, če je izmerjeni upor znotraj -ega -a m kem. medij, ščitenega območja npr. voda v koloidnem sistemu, v katerem je koloidno porazdeljena druga snov, npr. žveplo distánčnica -e ž stroj. Ü distánčna púša PRIM.: dispergírno srédstvo distánčnik -a m stroj. strojni del, ki zagotavlja disperzíjsko barvílo -ega -a s kem. teh. netopno določen razmik delov v konstrukciji naprave, barvilo iz vodnih disperzij za barvanje triaceta- stroja 163 distórzija distórzija -e ž divergéntni snòp svetlôbe spreminjanje, odstopanje -ega snôpa -- m od prvotne oblike, npr. valovanja, slike, fiz. snop svetlobe, ki se širi v smeri širjenja zvoka, mikrostrukturne sestavine svetlobe S: popáčenje divergéntnost zaporédja -i -- ž mat. lastnost, distribucíjski transformátor -ega -ja m da limita neskončnega zaporedja ne obstaja ali elektr. transformator, ki ima pri transformaciji ni končno število PRIM.: konvergéntnost, kon- tudi regulator odcepov, s katerimi se pod divízor -ja m mat. Ü delítelj (2) obremenitvijo regulira nivo srednje visoke napetosti na srednjo napetost navadno vergéntno zaporédje napetosti PRIM.: razdelílni transformátor dívja svíla -e -e ž tekst. naravna svila negojenih distribucíjsko omréžje gosenic sviloprejk iz Indije, Kitajske, Japonske -ega -a s elektr. omrežje in Afrike, npr. anafe svila, fagara svila nadzemnih vodov in/ali podzemnih kablov za napajanje končnih uporabnikov, odjemalcev dízeleléktrična lokomotíva -e -e ž stroj. S: razdelílno omréžje lokomotiva z dizelskim motorjem, ki poganja distributívnost -i ž mat. električni generator, ta pa napaja elektromotor/ lastnost v abstraktni je, ki žene/jo pogonske kolesne dvojice algebri, ki posploši lastnosti seštevanja in Sp: eléktrična dízelska lokomotíva množenja v elementarni algebri celih števil, PRIM.: dízelska lokomotíva kjer velja ab + ac = a ( b + c ) dvema atomoma žvepla ali dveh organskih generator električne energije, ki ga poganja S: dísulfíd dízeleléktrični agregát -ega -a m elektr. -a m kem. spojina atoma elementa z d nima atomoma dvovalentnega žvepla, npr. generátor PRIM.: motórgenerátorski agregát atomskih skupin z dvema med seboj poveza- dizelski motor dízelski agregát Sp: dízelski železov disulfid, FeS2, ogljikov disulfid,CS2, dízeleléktrični pogòn -ega -ôna m elektr., stroj. etil metil disulfid, CH3–S–S–C2H5 pogon z elektromotorjem, ki ga napaja električ- dísulfídna véz -e vezí m kem. ni generator z gonilnim dizelskim motorjem vez –S–S–, ki se vzpostavi med dvema molekulama cisteina, dízelhidrávlična lokomotíva -e -e ž stroj. verigi, npr. verigi keratina v laseh pri hladni hidravlični sklopki oziroma menjalniku ondulaciji s čimer se povežeta dve vzporedni peptidni lokomotiva z dizelskim motorjem, ki po S: dísulfídni móst prenaša moč na pogonske kolesne dvojice dísulfídni móst -ega mostú m kem. vez –S–S–, dízelmehánska lokomotíva -e -e ž stroj. ki se vzpostavi med dvema molekulama lokomotiva z dizelskim motorjem, ki prenaša cisteina, s čimer se povežeta dve vzporedni moč motorja na pogonske kolesne dvojice z peptidni verigi, npr. verigi keratina v laseh pri mehanskim prenosnikom, ki vključuje sklopko, hladni ondulaciji S: dísulfídna véz kardansko gred, menjalnik divergénca -e ž 1. mat. delovanje opera- dízelska lokomotíva -e -e ž stroj. lokomotiva torja nabla na vektorsko polje s skalarnim z dizelskim motorjem, ki prenaša moč motorja produktom 2. elektr. skalarna veličina, enaka na pogonske kolesne dvojice mehansko, hi-limiti količnika pretoka skozi zaključeno dravlično ali električno PRIM.: dízeleléktrična ploskev in prostornine, ki jo ta ploskev lokomotíva omejuje, ko prostornina limitira dízelska trákcija proti nič -e -e ž prom. Ü dízelska divergéntna vŕsta vléka -e -e ž mat. vrsta, katere zaporedje delnih vsot nima končne limite dízelska vléka -e -e ž prom. vleka z dizelsko PRIM.: konvergéntna vŕsta lokomotivo Sp: dízelska trákcija 164 dodátna obtéžba dízelski agregát -ega -a m elektr. dnò talílnika generator -à -- s met. dno spodnjega dela električne energije, ki ga poganja dizelski motor plavža, kjer se zbira talina S: dízeleléktrični agregát Sp: dízelski generátor dobít -i ž količnik množine nastalega želenega dízelski generátor -ega -ja m elektr. Ü dízele- produkta in množine porabljenega ključnega léktrični agregát reaktanta v sestavljeni reakciji, simbol YP dízelski motór -ega -ja m stroj. dobítek anténe motor z -tka -- m elektr. količnik sevalne notranjim zgorevanjem, pri katerem se kot jakosti, navadno v decibelih, ki jo antena oddaja pogonsko sredstvo uporablja plinsko olje ali v dani smeri, in sevalne jakosti, ki se doseže, ko tudi biodizelsko gorivo in deluje po načelu se anteni dovaja moč, sevana enakomerno v Dieslovega krožnega procesa PRIM.: bencínski vseh smereh motór, Ottov motór dôbra inženírska práksa -e -e -e ž metode, dízelsko gorívo -ega -a s kem. teh., stroj. iz nafte postopki, ki zagotavljajo primerne, stroškovno pridobljeno pogonsko gorivo za dizelske učinkovite, dobro dokumentirane, z ustreznimi motorje Sp: plínsko ólje (2) PRIM.: bíodízel predpisi skladne rešitve za izpolnitev uporabni-3D lásersko skeníranje kovih zahtev -- -ega -a [trídé] s dlétasti svéder z 2 π pomnožen količnik celotne energije v stroj. -ega -dra m sveder z nihajnem sistemu in izgube energije v enem dletasto konico za udarno vrtanje kamnin, geod. dobróta resonánčnega sistéma -e -- -- ž fiz. Ü LÍDAR betona sonatorja nihaju ali število, ki določa pasovno širino re- dlétenje -a s izdelovanje, obdelovanje, rezanje, dodajálni pálec -ega -lca m tekst. kovinski del d dolbenje, izsekovanje z dletom nogavičarskih pletilnikov za vključevanje in dléto -a s izključevanje pletilnih igel v proces pletenja za ročno ali strojno orodje z rezilom v obliki klina za obdelavo kovin, lesa, kamna z dodajanje ali odvzemanje zank pri oblikovanju odvzemanjem materiala PRIM.: klín (1) petne in prstne izbokline dnévna akumulácija dodajálo súkanca -a -- s tekst. priprava na -e -e ž količina vode za pregrado hidroelektrarne, ki zadostuje za pred- šivalnem stroju, ki uravnava potrebno dolžino videne dnevne potrebe porabnika niti za oblikovanje vboda dnévna paraláksa dodájna elektróda -e -e ž var. -e -e ž astr. varilna elektroda, kotni premik bližnje zvezde, planeta, asteroida glede na katere material zapolni vrzel med varjencema oddaljene galaksije zaradi premika opazovali- dodájna žíca -e -e ž met. tanka žica iz različnih šča, ki je posledica vrtenja Zemlje okrog svoje snovi, ki se med TIG-, MIG- in MAG-postop-osi kom varjenja kot elektroda dodaja in s tem dnévni kòp izboljšuje kakovost zvara -ega kópa ž rud. prostor na površini zemlje, kjer se koplje premog, ruda, kamnina dodájni materiál -ega -a m var. material, ki PRIM.: kamnolòm, površínski kòp se pri varjenju dodaja z dodajno elektrodo ali dnévni obremenítveni diagrám dodajno žico za ustvarjanje vara -ega -ega -a m elektr., stroj. diagram, ki prikazuje dnevni dodátek -tka m kem. snov ali spojina, ki se razpored obremenitve energetskega omrežja, dodaja za izboljšanje določene lastnosti vozlišča, npr. elektroenergetskega omrežja, osnovne snovi S: aditív toplovodnega omrežja dodátna obtéžba -e -e ž elektr. obtežba nad-dnò báta -à -- s stroj. površina bata, izpostavlje- zemnega električnega vodnika zaradi žleda, na silam in toploti v batnih strojih snega, vetra 165 dodátni čàs dodátni čàs -ega čása m dokazovánje čas, potreben za -a s kem. potrjevanje domneve o pripravo postopka, operacije ali dodatna opravila prisotnosti snovi v čem s kvalitativno analizo, dodátni zràk npr. dokazovanje arzena v laseh s preskusom po -ega zráka m met., stroj. dodatna Marshu količina zraka, kot je teoretično potrebna dokazovánje s protislôvjem za popolno zgorevanje v peči, motorju z -a -- -- s mat. logično sklepanje, ki prvotno trditev ovrže notranjim zgorevanjem tako, da jo pripelje do protislovnega zaključka dodátno pospeševánje -ega -a s prom. krat- z uporabo aksiomov in dokazanih trditev, npr. s kotrajno pospeševanje, potrebno, da naprava tako metodo se pride do protislovja, če se pred- vozilo, letalo čim prej doseže želeno hitrost postavi, da je koren iz dve racionalno število d dodekaéder -dra m mat. geometrijsko telo, dolbílo -a s ročno orodje za dolbenje navadno omejeno z dvanajstimi pravilnimi petkotniki, v obliki dleta eno od petih platonskih teles S: dvanajstêrec dôlbljenje -a s izdelovanje lukenj, vdolbin, dodekagón -a m mat. geometrijski lik z dvanaj-žlebov, utorov v lesu, betonu, kamnu stimi stranicami in dvanajstimi koti S: dvánajst-dolegíranje -a s met. dodajanje v talino zlitine kótnik takšno količino zlitinskega elementa ali zlitin-dodeláva -e ž tekst. dodatna obdelava surovih skih elementov, da bo njena sestava ustrezala tekstilij, npr. kosmatenje, striženje, beljenje, zahtevam, predpisom, standardom barvanje, apretiranje, fiksiranje, za estetski dôlgi réd -ega -a m kem., met. Ü réd dôlgega videz, uporabnost končnega izdelka doséga (2) dodelílnik vžíga -a -- m elektr., stroj. naprava, dôlgo nasadílo -ega -a s les. daljše ploščato ki pri Ottovem motorju dodeljuje električno železo, privijačeno ali pribito na krilo vrat vžigalno iskro posameznemu valju motorja ali okna, ki ima na koncu pušo kot nosilni Sp: razdelílnik vžíga del nasadila v podboju, kar se uporablja pri dodrobljênje -a s dopolnilno drobljenje na pomožnih objektih, stilnem in okrasnem končno velikost zrn, delcev kovaškem okovju dóga -e ž les. klana ali valjasto, sodčasto, dolgoplaméni prêmog -ega premóga m stožčasto obdelana deska za leseno posodo plinski premog, ki daje pri gorenju dolg dogreválnik -a m stroj. plamen naprava za dodatno segrevanje vode, zraka, pare, npr. pri jedrskem dolgovláknati bombáž -ega -a m tekst. reaktorju bombaž z vlakni dolžine več kot 4 cm dohódna zvéza -e -e ž telekom. Ü dohódni klíc dolgožívo stánje -ega -a s fiz. nestabilno stanje dohódni klíc atomskega sistema z razpadnim časom, ki je -ega -a m telekom. klic ali zveza, ki mnogo daljši od drugih razpadnih časov tega jo vzpostavi kličoči naročnik Sp: dohódna zvéza sistema dók -a m ladjedelniški, pristaniški objekt v dolíti íngot -ega -a m met. ingot, ki je bil do obliki bazena za vzdrževalna dela na ladijskem konca ulit z dodatno talino trupu, npr. suhi dok dokàz eksisténce dólmen -a m grad. megalitska zgradba, navadno -áza -- m mat. matematična iz dveh ali več nosilnih navpičnih megalitov, na metoda, s katero se dokaže obstoj matema- katerih leži kamnita plošča tičnega objekta z določenimi lastnostmi tako, dolóčanje da se odkrije metoda, s katero ga je mogoče -a s kem. ugotavljanje deleža, kon- ustvariti centracije snovi v analizni kemiji 166 dóplerski rádar dolóčanje apretúre -a -- s tekst. dolžínska mása ugotavljanje -e -e ž tekst. količnik mase in količine in vrste apreture s kemijsko analizo dolžine tekstilnega vlakna, preje, merska enota dolóčanje jêder denier -a -- s met. prikazovanje v načrtu, risbi, kje v livarski formi je treba dolžínska méra -e -e ž grad., stroj. mera dolžine, ske vsote, prirejene dani delitvi intervala, ko -ega -ega m-ênta fiz. diferencialni količnik absorpcijske-postaja delitev čedalje bolj drobna ga faktorja in debeline plasti, v kateri poteka določílna enáčba -e -e ž 1. mat. enačba, ki pove - absorpcija PRIM.: atenuacíjski fáktor, fáktor zuje veličino z osnovnimi veličinami, npr. hitrost dolóčeni integrál navadno vodoravno ali navpično mat. -ega -a m limita integral-dolžínski absorpcíjski koeficiènt postaviti jedra širine, višine ali globine merjenca, izmerjena intervala -ega lesá m lesni asortimenti, ki PRIM.: definicíjska enáčba 2. mat. enačba, se prodajajo po dolžinski meri ki določa zvezo med spremenljivkami dolžínski raztézek je določena kot količnik premika in časovnega dolžínski lés slabljênja, mólski absorpcíjski koeficiènt dolomít -ega -a m fiz. Ü raztézek m -a grad. mineral bele, sive ali dolžínski skŕček -ega -čka m tekst. relativno rožnate barve, kalcij-magnezijev karbonat, zmanjšanje dolžine zaradi zunanjih vplivov CaMg(CO 3 ) 2 , uporablja se kot okrasni kamen v gradbeništvu in agregat za beton v gradbeni-doména -e ž 1. fiz. mikroskopsko območje v štvu, surovina za magnezijev oksid feri-, fero- in antiferomagnetnih ali električnih dolomítna opéka snoveh, v katerem so vsi dipoli urejeni na enak -e -e ž met. ognjevzdržni način 2. mat. območje, na katerem je definirana zidak, izdelan iz žganega dolomita, za zidavo funkcija industrijskih peči domestík -a m tekst. srednje močno, beljeno, dolomítni klínker -ega -ja m kem., met. klinker, d apretirano bombažno platno za rjuhe dobljen z žganjem dolomita, ognjevzdržni dominántni pól -ega -a m elektr. pol z največjim material, npr. za izdelavo šob za litje vplivom na trajanje prehodnega pojava stabil-dolomítno ápno -ega -a s kem. teh. apno, ki je nega linearnega sistema zmes kalcijevega in magnezijevega oksida, donátor -ja m kem. Ü elektrónski dónor (2) pridobljeno z žganjem dolomita, uporablja se dónor pri pridobivanju pitne vode, za odstranjevanje -ja m fiz. atom, ki je kot nečistota vgrajen prostega ogljikovega dioksida v kristalno mrežo polprevodnika in povzroča dól vála prevodnost s prispevanjem elektrona -a -- m fiz. del vala, kjer ima valujoča veličina manjšo vrednost od povprečne dónorski nivó -ega -ja m fiz. energijski nivo dolvôdna hídroelektrárna v energijski reži malo pod prevodnim pasom -e -e ž naslednja polprevodnika elektrarna v verigi elektrarn dopánt -a m fiz., kem. nečistota, ki se vnese v čisti dolžína -e ž merilo za linearno dimenzijo, polprevodnik, da se spremenijo njegove elek- veličin, na katerih temelji mednarodni sistem dopíranje -a s elektr., fiz. postopek namernega enot, simbol l, L , merska enota meter, m vnosa nečistot v polprevodnik, da se spreme-osnovna veličina v mednarodnem sistemu trične lastnosti dolžína razpetíne -e -- ž elektr. vodoravna nijo njegove električne lastnosti, npr. doseže razdalja med pritrdilnima točkama nadzemne- želena prevodnost tipa N ali tipa P ga voda na dveh sosednjih podporah dóplerski rádar -ega -ja m radar, ki izkorišča dolžínska gostôta -e -e ž količnik mase snovi Dopplerjev pojav in poleg položaja objekta in dolžine, npr. žice, simbol ρ , enota kg/m zaznava tudi njegovo hitrost l 167 dopolnílni bárvi dopolnílni bárvi -ih barv ž dv. fiz. Ü dostopôvno omréžje komple- -ega -a s telekom. del mentárni bárvi elektronskega komunikacijskega omrežja, ki Dopplerjev pojàv povezuje končne uporabnike z najbližjo dosto- -ega -áva [dóplərjev] m povno točko omrežja fiz. relativna sprememba frekvence zaradi re- dotikálno stikálo lativnega gibanja oddajnika in sprejemnika -ega -a s elektr. stikalo, ki se vključi ali izključi pri določenem dotiku valovanja dopústna hitróst dotóčna hitróst -e -i ž hitrost, s katero doteka -e -i ž hitrost, ki jo dopuščajo elementi prometnice in lastnosti vozila fluid v sistem dopústna napétost dotòk -óka m tok fluida v sistem -e -i ž 1. meh. elementarna statična ali dinamična napetost ob upoštevanju dovajálnik polnílne níti -a -- -- m tekst. varnostnega faktorja, določena s standardom, naprava iz enega ali več dovajal, ki ustrezno tehničnim predpisom 2. elektr. najvišja električ- vzorcu dovaja polnilno nit pod igle in nanje na napetost, ki jo naprava lahko vzdrži brez dovajálni vòd -ega vóda m 1. elektr. vod, ki poškodbe dovaja signal porabniku, napravi 2. elektr. radio-dopústna napétost dotíka -e -i -- ž elektr. frekvenčni prenosni vod med anteno in oddaj- največja dovoljena napetost dotika naprave, nikom ali sprejemnikom postroja pod napetostjo, ki jo dovoljuje dovajálo níti -a -- s tekst. priprava iz dovajalnih standard kolesc s prestavo, ki omogoča natančno name- dopústna obremenítev stitev niti pri pletenju s pletilnikom -e -tve ž obremeni-tev, ki se še dopušča glede na varnost elementa, dovòd -óda m sestavina, priprava, navadno d konstrukcije, zanesljivost delovanja naprave, cev, po kateri se dovaja, npr. gorivo v motor z stroja notranjim zgorevanjem, voda v vodno turbino, dopústna zaščíta lahko tudi valjčnica za dovod valjanca do valjal- -e -e ž elektr. navadno nega stroja distančna zaščita, ki s svojim blokirnim dovódna napráva signalom preprečuje izklop lokalne zaščite -e -e ž met. naprava za dopústni kratkostíčni tók pravilen dovod valjanca do valjalnega stroja -ega -ega -a m elektr. kratkostični tok, ki ga element omrežja določen dovódni kanál -ega -a m 1. met. kanal za energijska gostota v curku sevanja ali valovanja, dovodom v obliki obroča 2. grad. kanal za dovod ki se širi skozi snov, na začetno vrednost, vode v hidroelektrarno, črpalno postajo deljeno z Eulerjevim številom dovódni kanál s sifónom -ega -a -- -- m met. dostávno spravíšče -ega -a s telekom. zaklenje-kanal za dovajanje taline v formo, ki ima na na omarica, v kateri dostavljavec hrani pošiljke dosèg lahko različnih oblik in z različnimi dovodi, fiz. -éga m razdalja, vzdolž katere pade npr. s čelnim dovodom, dovodom s strani, čas še vzdrži brez okvare dovajanje taline iz ulivnega lijaka v formo, začetku ali koncu sifon za lovljenje večjih neko- med dostavo vinskih delcev, npr. žlindre dostopôvna tóčka -e -e ž telekom. mesto v dovóljene enôte -ih enôt ž mn. predpisane komunikacijskem omrežju, kjer se povezujeta enote, ki so definirane v sistemu SI, in enote, dostopovno omrežje fizične ali pravne osebe in ki so dovoljene za uporabo zunaj tega sistema hrbtenično omrežje na določenih področjih, npr. mm Hg za tlak dostopôvni čàs telesnih tekočin, ar za ploščino zemljišča -ega čása m telekom. čas od trenutka postavitve zahteve do trenutka, ko je dovoljevánje grádnje -a -- s grad. zakonsko dostop omogočen Sp: čàs dostópa predpisane aktivnosti, s katerimi se dovoljuje 168 drenáža gradnja objekta na točno določeni lokaciji in dozémni upòr -ega -ôra m elektr. električni upor zagotovi kakovost izvedenih del, na podlagi med električnim vodom in zemljo katerih se izda gradbeno dovoljenje, po gradnji doziméter -tra m fiz. merilnik prejete doze ioni-pa uporabno dovoljenje zirajočega sevanja dovozíšče -a s kraj, kamor se dovaža ruda dozimetríja -e ž fiz. tehnika merjenja sprejete iz jame in natovarja na površinsko prevozno doze, zlasti radioaktivnega sevanja sredstvo dozírna črpálka -e -e ž kem. teh., stroj. črpalka dovózna próga -e -e ž prom. železniška proga, s konstantnim prostorninskim tokom za ki veže industrijske objekte z javnim železni-natančno odmerjanje prostornine tekočin škim omrežjem S: industríjski tír PRIM.: volumétrična črpálka dovrševálnik -a m grad. Ü finišêr dozírni króžnik -ega -a m stroj. naprava za dovršílni utòp -ega -ópa m met. zadnji utop doziranje v obliki vrtečega se krožnika v procesu utopnega kovanja, ki da izkovku dozírni transportêr -ega -ja m stroj. transpor-končno obliko in mere ter, ki dodaja odmerjene količine materiala, dovršílno váljanje -ega -a s met. zadnja faza izdelkov v peč, reaktor valjanja, ki da pločevini končno debelino, dozírni ventíl -ega -a m stroj. ventil za točno gladkost in lesk dodajanje tekočih ali sipkih materialov dovršílno žarjênje -ega -a s met. Ü rekristaliza- dozírno stikálo -ega -a s elektr. stikalo v cíjsko žarjênje samodejni napravi za doziranje materiala Dowsonov generátor -ega -ja [dáusonov] m dózna libéla -e -e ž geod. libela v obliki valjaste met. generator Dowsonovega plina steklene posodice s sredinsko vrisanim krogom d Dowsonov plín za vrhunjenje -ega -a [dáusonov] m met. ki nastane v Dowsonovem generatorju, ko se prom. dragón -a m mednarodni razred jadrnic za mešanica zraka in vodne pare vodi čez žareči 3 osebe s kabino mešanica generatorskega in vodnega plina, drága kovína -e -e ž met. Ü plemeníta kovína koks ali premog dóza dražljívec -vca m kem. bojni strup, ki draži -e ž elektr. navadno vzidan kovinski ali sluznice, npr. solzivec, kihavec plastični inštalacijski element, v katerem so spoji, odcepi, priključki dŕča -e ž 1. gozd. koritasto oblikovan lesen ali dozémna admitánca pločevinast žleb za spuščanje, spravilo lesa z -e -e ž elektr. admitanca višjih na nižje dele gozda zaradi težnosti ali med električnim vodom in zemljo, simbol Y , s tokom vode S: ríža 2. rud. umetno izdelan merska enota siemens, S nepremičen ali premičen žleb za spuščanje dozémna kapacitánca -e -e ž elektr. kapacitan-rude, premoga na nižje obzorje, s katerega je ca med električnim vodom in zemljo, simbol C , mogoč transport na površino 3. stroj. koritasto merska enota farad, F oblikovan žleb za spuščanje obdelovancev v dozémna napétost strežnih napravah -e -i ž elektr. izmenična napetost med električnim vodom in zemljo D-regulácija -e [dé] ž elektr., stroj. Ü diferenciálna S: fázna napétost (1) regulácija dozémna razdálja -e -e ž elektr. najmanjša drenáža -e ž 1. grad. zbiranje in odvajanje pod-razdalja med elementom pod napetostjo in talnice, padavinskih vod s perforiranimi cevmi, zemljo npr. keramičnimi, betonskimi ali plastičnimi 169 drenážna črpálka 2. stroj. odvajanje odpadnih tekočin, ki so je vsak element, razen zadnjega, povezan z posledica puščanja, razbremenjevanja, npr. vsaj enim elementom pod njim in ne vsebuje krmilnega toka olja, ali obrabe pri napravah in ciklov 2. elektr. v podatkovnih strukturah ali strojih omrežjih niz povezav med vsemi podatkovnimi drenážna črpálka elementi ali omrežnimi vozlišči, ki ne tvori -e -e ž grad., stroj. črpalka zank za črpanje umazane vode v industriji ali iz drevó odlóčanja gradbenih jam, kleti, jaškov, kanalov, lahko -ésa -- s grafični prikaz tudi zelo umazane vode z delci do 50 mm zaporedja odločitev za podporo odločanju z drenážna galeríja geometrijskimi liki, npr. pravokotniki, krogi, -e -e ž grad. galerija za trikotniki, v razvejiščih in končnih odločitvah zbiranje in odvod vode, ki pronica skozi telo drezálni dróg pregrade ali zemeljsko telo, npr. plaz, ki ga je -ega -a m met. drog za rahljanje treba osušiti nasutega goriva, rudnega vložka v peči drenážna opéka -e -e ž grad. drezína luknjičava in -e ž stroj. lahko pomožno tirno vozilo močno porozna opeka za oblaganje kletnih na ročni ali motorni pogon za nadzorovanje in zidov, zaščito hidroizolacije, drenažo, oblogo vzdrževanje železniških tirov kanalov drgálnik -a m tekst. naprava za ugotavljanje drenážni asfált -ega -a m porozna asfaltna odpornosti dolžinskih in ploskovnih tekstilij, plast, navadno za zaključne plasti vozišča, ki usnja proti drgnjenju omogoča hiter odtok vode z njegove površine drobílnica -e ž obrat za drobljenje, npr. lesa, drenovína -e ž gozd., les. zelo gost les grma rude d rumeni dren (Cornus mas), ki ne plava v vodi, drobílnik -a m stroj. stroj za drobljenje uporabljajo ga strugarji in kolarji kosastega, zrnatega materiala dresírana pločevína -e -e ž met. pločevina, drobílni stôžec -ega -žca m stroj. kot stožec zravnana z dovršilnim hladnim valjanjem oblikovana gibljiva drobilna čeljust drobilnika dresíranje -a s met. dovršilno hladno valjanje, drobílni válj -ega -a m stroj. valj valjčnega dro-vlečenje z majhno redukcijo po ravnanju bilnika izdelka, npr. pločevine, palice drobír z bitúmenskim mástiksom -ja -- -- dresírni válj -ega -a m met. valj dresirnega -- m grad. z bitumenskim vezivom povezana zmes valjalnega stroja, ki se uporablja za dresiranje kamnitih zrn, drobirja pločevine drobljênec -nca m grad. material, nastal z dro-drevésce -a s met. zelo drobna razvejana bitvijo večjih kamnov v drobilniku v manjše izboklina na katodi med elektroliznim pridobi-frakcije, uporablja se kot nasipni material ali vanjem agregat pri betonih drevésna smôla -e -e ž gozd. rumenkast do drôbni lés -ega lesá m les. les s premerom rjavkast, bister do moten izloček, zlasti iglavcev, do 7 mm, npr. veje, krošnje, ki se pogosto ki se sčasoma strdi in se uporablja za pridobiva-uporablja za butare, sekance kot biomasa za nje terpentina in kolofonije S: smôla (1) kurjenje drevésni stržén -ega -a m gozd. osrednji del drôbni métrski navòj -ega -ega -ôja m stroj. debla, širok nekaj milimetrov, navadno s slabšo metrski navoj z manjšim korakom od nor-kakovostjo lesa malnega metrskega navoja, ki se uporablja za drevó -ésa s 1. mat. algebrajska struktura precizna orodja, v fini mehaniki S: drôbni navòj podatkov elementov v obliki drevesa, v kateri Sp: fíni navòj 170 drsník drôbni navòj -ega -ôja m stroj. metrski navoj z tnem vodilu, v drsnem ležaju 3. elektr. zaostaja-manjšim korakom od normalnega metrskega nje hitrosti vrtenja rotorja elektromotorja za navoja, ki se uporablja za precizna orodja, v fini sinhrono frekvenco napajanja mehaniki S: drôbni métrski navòj Sp: fíni navòj drsênje dislokácije -a -- s met. premikanje drôbni pések -ega -ska m grad. pesek, ki ima dislokacije po kristalni ravnini velikost zrn 0,5–2 mm drsljíva dislokácija -e -e ž met. dislokacija, ki drôbni tísk -ega -a m graf. tisk v briljantu, se lahko premika z drsenjem po isti atomski za besedilo, npr. v pogodbah, za podrobnejšo dŕsna čŕta -e -e ž met. deformacijska napaka v predstavitev diamantu, perlu ali nonpareju, ki se uporablja ravnini Sp: glisílna dislokácija kristalni zgradbi kovine, ki je vidna pod mikro- mikrostruktura iz drobnih kristalnih zrn z dŕsna gláva -e -e ž stroj. Ü krížnik velikim številom kristalnih mej med njimi, drobnozŕnata míkrostruktúra -e -e ž met. skopom zaradi česar so kovinski materiali žilavi in imajo dŕsna obésna spónka -e -e -e ž elektr. obesna visoko trdnost sponka, ki omogoča drsenje električnega drobnozŕnata prelomnína vodnika na mestu pritrditve na izolator -e -e ž met. prelo-mnina z videzom drobnozrnate mikrostrukture dŕsna plôskev -e -kve ž ploskev, po kateri drsi obratovanju, preskušanju dŕsna púša -e -e ž stroj. puša drsnega ležaja ali drobnozŕnato jêklo materiala, npr. strojnega dela, ki se je porušil pri telo -ega -a s met. jeklo z drob- vodila iz materiala z dobrimi drsnimi lastnost- nozrnato mikrostrukturo mi, npr. iz kovine, brona, ležajne zlitine, poli- d dróčnik tetrafluoroetilena, polnjenega z grafitom, tudi -a m stroj. strojni del v obliki droga, palice za premočrten prenos gibanja v me- z utori za mazanje na notranji tekalni površini hanizmih, npr. pri odmičnem mehanizmu za PRIM.: ležájna blazínica odpiranje ventilov pri motorjih z notranjim dŕsna sklópka -e -e ž stroj. Ü tórna sklópka zgorevanjem dŕsna stopníca -e -e ž met. mesto na površini dróg -a m 1. pokončno postavljen, vkopan ali kristala, kjer dislokacija izstopi iz njega montažno podprt lesen, kovinski, plastični ali betonski steber, ki nosi izolatorje in električ- dŕsna vráta -ih vrát s mn. vrata, pri katerih ne vodnike nadzemnega voda vratno krilo pri odpiranju drsi ob steni oziroma PRIM.: stebèr nadzémnega vôda v odprtino v steni, s čimer se poveča izkoris- 2. met. stebru podoben ulit kovinski polizdelek tek prostora, uporabljajo se pri pohištvu, kot 3. stroj. strojni element, navadno okroglega prereza, za premočrtni stavbno pohištvo, kot dvoriščna vrata prenos sile, gibanja dŕsna zapórnica -e -e ž grad. vodna zapornica, drséče povpréčje v navpičnih vodilih s -ega -a mat. izračunana dŕsni čévelj drón ki jo je možno dvigovati in spuščati tako, da drsi -a m prom. Ü brezpilótni letálnik povprečna vrednost nabora časovno odvisnih -ega -vlja m stroj. drsni sestavni del, drsênje enote, npr. črpalke, motorja, zavore, ki ima s -a 1. premikanje telesa po podlagi vzdolžni in/ali prečni prerez v obliki, podobni podatkov za podano obdobje npr. aksialnega drsnega ležaja, hidrostatične zaradi delovanja zunanje sile na telo, ki je večja čevlju ali enaka sili trenja v stični ploskvi telesa in drsník podlage 2. premo ali vrtilno gibanje, navadno -a m stroj. gibljiv strojni del, ki drsi po po gladki mirujoči podlagi, npr. po premočr- drsni osnovi, npr. ploščati drsnik za krmiljenje 171 dŕsni kontákt parnega batnega stroja, batni drsnik hidravlič- vozilih, mobilnih industrijskih napravah ali nega ventila, drsnik potenciometra za odjem vozilih, npr. tekalnih žerjavih PRIM.: kontáktni električnega toka ali električne napetosti vodník dŕsni kontákt dŕsni zgíb -ega -a m elektr. kontakt med -ega -a m stroj. Ü pomíčni zgíb mirujočim in drsečim delom naprave, stroja dŕsno kotaljênje -a s kotaljenje, pri katerem dŕsni kót -ega -a m stroj. nagibni kot, pri katerem predmet tudi drsi začne breme drseti po podlagi, sorazmeren dŕsno ležíšče -ega -a s grad. ležišče, ki prevzema statičnemu faktorju trenja PRIM.: dinámični navpične sile in omogoča zlasti vodoravne fáktor trênja pomike med zgornjim in spodnjim delom ležišča dŕsni lèt -ega léta m spuščanje jadralnega letala dŕsno razmérje -ega -a s stroj. Ü dŕsno števílo ali motornega letala pri odpovedi motorja dŕsno števílo -ega -a s stroj. količnik preletene dŕsni ležáj -ega -a m stroj. ležaj z drsno pušo ali razdalje jadralnega letala in izgube njegove ležajno blazinico in ohišjem, navadno mazan z višine na tej razdalji Sp: dŕsno razmérje, finésa oljem ali mastjo PRIM.: kotálni ležáj dŕsno trênje -ega -a s meh. trenje med telesom dŕsni módul -ega -a m meh. Ü strížni módul in podlago, po kateri drsi dŕsni obróč -ega -a m elektr. del drsnega drúga metóda Ljapúnova -e -e -- ž elektr. Ü kontakta za prenos električnega napajanja ali diréktna metóda Ljapúnova signala med mirujočim in vrtečim se delom naprave, stroja drúga slédnica ravníne -e -e -- ž mat. presečna d dŕsni opáž -ega -a m grad. opaž s konstrukcijo, ki mat. premica ravnine z drugo projekcijsko ravnino se s hidravličnim pogonom, hidravličnimi valji drugo projekcijsko ravnino ali z drugo slednico dane ravnine vzporedna premica te ravnine omogoča neprekinjeno betoniranje, pri čemer drúga soslédnica ravníne -e -e -- ž z pomika tako, da pušča za seboj že strjeni beton, npr. za betoniranje visokih stebrov, dimnikov drúga stôpnja distánčne zaščíte -e -e -- -- ž dŕsni premočŕtni ležáj elektr. distančna zaščita, ki ima navadno daljši -ega -ega -a m stroj. doseg kot prva stopnja in določeno zakasnitev drsni ležaj za podpiranje gredi, osi pri premočr- ter deluje kot glavna ali rezervna zaščita tnem gibanju, ki ima vlogo vodila dŕsni sistém drúgi Cauchyjev izrèk o dinámiki -ega -ega -ega -a m met. kombinacija drsne -éka -- -- [košíjev] m fiz. izrek, po katerem so vsi ravnine in smeri drsenja pri drsenju dislokacije napetostni tenzorji simetrični v določeni kristalni mreži, npr. ploskovno cen- trirani kubični mreži drúgi Faradayev zákon -ega -ega zakóna dŕsniški ventíl [fáradejev] m kem. zakon, po katerem je masa -ega -a m stroj. ploščat ali batni elementa, ki jo izloči določena količina naboja, drsnik kot hidravlični, pnevmatični krmilnik sorazmerna njegovi atomski masi, deljeni poti fluida S: razvódnik (2) z oksidacijskim številom ali valenco tega dŕsni ujèm -ega -éma m stroj. ujem, ki omogoča elementa medsebojno drsenje dveh strojnih delov drúgi Képlerjev zákon -ega -ega zakóna m dŕsni upòr -ega -ôra m elektr. upor z drsnikom astr. zakon, po katerem daljica, ki povezuje Sonce za spreminjanje njegovega električnega upora in planet, opisuje v enakih časovnih intervalih PRIM.: reostát enako ploščino PRIM.: Képlerjevi zakóni dŕsni vòd drúgi Kirchhoffov zákon -ega vóda m elektr. nadzemni vodnik -ega -ega zakóna za odjem električnega toka pri električnih [kírhofov] m elektr. Ü Kirchhoffov napétostni zákon 172 DTMF drúgi momènt -ega -ênta m fiz. integral ravnini, ki imajo skupno središče, pri čemer je zmnožka neke porazdeljene veličine in parameter polmer kroga kvadrata razdalje od osi PRIM.: momènt drzálnik -a m gozd., les. stroj za strganje, lupljenje drúgi momènt plôskve -ega -ênta -- m meh. Ü lesa S: lupílnik PRIM.: drzálo (1) drúgi ósni momènt plôskve drzálni stròj -ega strôja m les. stroj za odrezova- zakóna -- [njútnov] m fiz. zakon, po katerem je drzálni válj -ega -a m les. brazdasti ali rebrasti vektorska vsota vseh zunanjih sil, ki delujejo drúgi Newtonov zákon gíbanja -ega -ega nje ličja, ostankov skorje z debel na neko telo, enaka produktu mase in vektorja valj drzalnega stroja pospeška tega telesa drzálo -a s 1. gozd., les. orodje za strganje, drúgi ósni momènt plôskve lupljenje lesa PRIM.: drzálnik, lupílnik -ega -ega -ênta 2. tekst. orodje za mikanje lanu-- m meh. geometrijska značilnost oblike ploskve, ploskovni integral kvadratov razdalj od izbrane držálna kápa -e -e ž rud. prečka podporne kon- osi z, simbol Ia, merska enota meter na štiri držálni tók -ega -a m elektr. električni tok, ki S: vztrájnostni momènt plôskve osi v ploskvi, npr. težiščne osi prereza, osi y ali strukcije v rudniškem rovu momènt plôskve, drúgi momènt plôskve zagotavlja držanje kotve releja v delovnem (1) Sp: aksiálni -ega -ênta -- ž prom. cesta, ki povezuje m meh. geometrijska značilnost regije, pomembnejša naselja v državi z enakimi oblike ploskve, npr. prečnega prereza nosilca, v sosednjih državah drúgi polárni momènt plôskve -ega držávna césta -e -e položaju ploskovni integral kvadratov razdalj od izbrane d osi, pravokotne na ploskev, simbol Ia, merska držávna mêja -e -e ž geod. navpična ploskev, ki enota meter na štiri S: polárni vztrájnostni razmejuje območji sosednjih držav, določena z momènt plôskve meddržavno pogodbo in označena s točkami drúgi zákon têrmodinámike -ega zakóna 3D-skéner -ja [trídé] m 1. skener, ki pro-fiz., kem.-- m zakon, po katerem entropija sistema, storsko posname objekte in pridobljene ki ni v stiku z okolico, ni v termodinamičnem podatke pretvarja v digitalne datoteke ravnovesju, lahko samo narašča S: entropíjski PRIM.: LÍDAR 2. geod. instrument za daljinsko zákon zaznavanje, ki ga sestavljata skener in spreje-družína mnik signalov globalnega navigacijskega satelit- -e ž urejen skupek enakih ali podobnih elementov s podobnimi lastnostmi skega sistema in značilnostmi, npr. izdelkov, geometrijskih DTA -- [deteá] ž (ang. differential thermal analysis) likov, funkcij PRIM.: stávek (1) krat. kem. Ü diferénčna têrmična analíza družína karakterístik -e -- ž fiz. vse karakte- 3D-tiskálnik -a [trídé] m tiskalnik, ki na ristike, ki kažejo zvezo med dvema fizikalnima podlagi računalniškega 3D-modela predmeta količinama v sistemu, kjer poleg teh dveh nanaša in utrjuje material rastrsko v zaporednih fizikalnih količin obstaja še en ali več kon-tankih plasteh in tako ustvari ta predmet trolnih parametrov, ki lahko zavzamejo D96/TM različne vrednosti, npr. zveza med tokom -- [dé šéstindevétdeset teèm] m krat. geod. Ü slovénski držávni horizontálni koordinátni in napetostjo skozi tranzistor za različne sistém bazne tokove družína krivúlj DTMF -e -- ž mat. krivulje, ki jih -- [deteemèf] ž (ang. dual-tone mul-opisuje enačba z vsaj enim parametrom, ki ti-frequency signaling) krat. telekom. Ü dvótónska določa člana družine, npr. družina krožnic v vèčfrekvénčna signalizácija 173 duálna míkrostruktúra duálna míkrostruktúra -e -e ž met. dúpleksni prenòs mi- -ega prenôsa m telekom. obo-krostruktura, sestavljena iz dveh faz, kjer jesmerni hkratni prenos telekomunikacijskih so zrna faze β na stičiščih treh zrn faze α in signalov, npr. po telefonu PRIM.: símpleksni je prostorninski delež faze β od 20 do 30 % prenòs PRIM.: dúpleksna míkrostruktúra dúpleksno jêklo -ega -a s met. jeklo, ki ima duglazijevína feritnih zrn ž -e les. les duglazije, iglavca dúpleksno omréžje dúbl -a m tekst. Ü dvójna vezáva mikrostrukturo sestavljeno iz avstenitnih in iz družine borovk ( -ega -a s telekom. komuni- Pseudotsuga menziesii ), po barvi precej podoben macesnovini, zelo kacijsko omrežje, ki omogoča hkratne oboje- uporaben tehnični les, ki se uporablja za vezani smerne komunikacije les, okna, v gradbeništvu duplíkátor -ja m industrijski kotel z dvojno duktílna lítina steno za kuhanje -e -e ž met. siva litina s krogla-stim ali vozlastim grafitom, ki je kovna duralumín -a m met. Ü duralumínij duktílni pilót -ega -a m grad. pilot iz cevi duralumínij -a m met. zlitina aluminija z iz duktilne železove litine, s premerom masnimi deleži bakra 3,8–4,9 %, magnezija 118–178 mm, ki se lahko s posebnimi spojnimi 1,2–1,8 %, mangana 0,3–0,9 %, ki se toplotno elementi podaljšuje do želene globine, vgrajuje utrjuje, uporablja se v letalski industriji se z vibracijskim zabijalom, po potrebi se cev Sp: duralumín zapolni z betonom in/ali sočasno z vgradnjo duromêr -a m kem. polimerna snov, ki se injektira stik plašča pilota z zemljino lahko toplotno oblikuje samo enkrat in d duktílnost -i se pri ponovnem segretju več ne zmehča, ž met. Ü preoblikoválnost Dulong-Petitov zákon temveč obdrži svojo obliko Sp: duroplást [dilón -ega zakóna PRIM.: petíjev] plástična mása, plástika, plastomêr, m kem. zakon, po katerem je pri elementih têrmoplástična mása z relativno atomsko maso nad 35 zmnožek duroplást -a m relativne atomske mase in molske toplotne kem. Ü duromêr kapacitete približno 25 J/(K mol) dúša -e ž grad., les. element lesne zveze, tanka, duosól ozka letev, debela 4–8 mm, iz tršega lesa, npr. -a m kem. postopek za selektivno eks- trakcijo tekočin z dvema topiloma gabrovine, macesnovine, ki se vtakne v prilega- elektr. joči se utor v robu stikajoče se deske S: leséno jesmerna komunikacijska povezava meh. dušênje -a s 1. zmanjševanje amplitude PRIM.: dúpleks -a m 1. sočasna obo- peró PRIM.: véha naprav, strojev, npr. dupleksna črpalka nihanja z disipacijo 2. zmanjševanje hitrosti ali tlaka fluida s povečanjem pretočnega odpora, símpleks (2) 2. stroj. sestav dveh enakih dúpleksna črpálka -e -e ž stroj. dvovaljna npr. z zaslonko, dušilnim ventilom 3. stroj. eks-batna črpalka, navadno s parnim pogonom panzija fluida pri konstantni entalpiji brez opra- PRIM.: dvójna črpálka vljanja mehanskega dela 4. elektr., fiz. namerno dúpleksna míkrostruktúra zmanjševanje ali odpravljanje motenj električ- -e -e ž met. nega, elektromagnetnega ali zvočnega signala mikrostruktura, sestavljena iz dveh faz, kjer PRIM.: atenuácija, popáčenje, slabljênje so zrna faze α in faze β razporejena poljubno, njun prostorninski delež pa je približno enak dušênje páre -a -- s stroj. zmanjševanje tlaka PRIM.: duálna míkrostruktúra pare pri konstantni entalpiji dúpleksni postópek dušík -ega -pka m met. postopek -a m kem. prvi element dušikove skupine za taljenje in rafinacijo jekla v dveh pečeh periodnega sistema, brezbarven, negorljiv 174 dvajsetêrec in kemijsko razmeroma neaktiven plin, lažji dušílna šóba -e -e ž stroj. hidrodinamično obli-od zraka, sestavina zraka, ki se uporablja za kovana zožitev v cevi, ki s povečanjem pretoč-zaščitno atmosfero nad živili, ki lahko oksidira- nega odpora povzroča padec tlaka, ali podobna jo, npr. ocvrti krompirček, simbol N zožitev na koncu cevi za oblikovanje in usmer-dušíkova kislína janje curka fluida Sp: dušílka (3) -e -e ž kem. dušikova(V) izvodnjo mineralnih gnojil, razstreliv, nitrata električne napetosti, npr. zaslonka, šoba, celuloze, uporablja se kot reagent, za jedkanje dušilni ventil, električna dušilka kovin Sp: solítrna kislína dušílni fáktor -ega -ja m elektr., stroj. Ü dušílni dušíkova skupína -e -e ž kem. elementi koeficiènt petnajste skupine periodnega sistema: dušik, dušílnik strupena tekočina, močen oksidant, ena naj- dušílni elemènt -ega -ênta m stroj. del, ki pomembnejših osnovnih kemikalij za pro-povzroča dušenje gibanja, nihanja tlaka, toka, kislina, HNO dušílna vdolbína 3 , brezbarvna, korozivna, -e -e ž met. Ü žlíndrnik fosfor, arzen, antimon in bizmut, od katerih -a m stroj. sestavina ali naprava za sta dušik in fosfor nekovini, arzen in antimon dušenje nihanja, npr. mehanski dušilnik, hidra-polkovini, bizmut pa kovina vlični dušilnik, pnevmatični dušilnik dušíkov díoksíd dušílni koeficiènt -ega -ênta m elektr., stroj. koefici- -ega -a m kem. rdečerjav strupen plin, močen oksidant, ki se z vodo ent, ki podaja stopnjo dušenja amplitude nihanja disproporcionira v dušikovo(V) kislino in Sp: dušílni fáktor PRIM.: koeficiènt dušênja dušikovo(III) kislino dušílnik súnkov -a -- m rud. naprava, ki blaži dušíkov oksíd sunke izvažalnega stroja pri zaviranju -ega -a m kem. spojina dušika in kisika s formulo NO, brezbarven plin, ki se dušílni magnét -ega -a m elektr. magnet, ki v d na zraku oksidira v dušikov dioksid, nastaja merilniku ustvarja dušilni moment in s tem kisline s sežigom amonijaka dušílni momènt -ega -ênta m elektr. zmnožek dušíkov oksidúl kot vmesni produkt pri proizvodnji dušikove slabi prehitro gibanje tuljavice -ega -a m kem. Ü dídušíkov oksíd dušilnega koeficienta in hitrosti odklanjanja dušíkov péntaoksíd kazalca, dinamična lastnost merilnika -ega -a m kem. Ü dídušíkov péntaoksíd dušílni razstójnik -ega -a m elektr. gibljiv ali dušílka poltog razstojnik, ki zmanjšuje vibriranje in -e ž 1. elektr. tuljava z železnim ali feritnim jedrom za povečanje induktance medsebojno nihanje električnih vodnikov 2. var. regulator za stabilizacijo varilnega toka z dušílni ventíl -ega -a m stroj. ventil, navadno s induktivno reaktanco 3. stroj. Ü dušílna šóba preciznim mehanizmom za nastavljanje pretoč-dušílka z zráčno réžo nega prereza za zmanjševanje toka, tlaka -e -- -- -- ž elektr. dušilka, katere jedro ni popolnoma sklenjeno, ampak dušílno navítje -ega -a s elektr. kratko sklenjeno ima zaradi spremembe magnetnih lastnosti navitje, navadno v obliki kratkostične kletke, ozko zračno režo, ki se uporablja za delno namenjeno dušenju nihanja sklenjenega ma-linearizacijo permeabilnosti gnetnega pretoka skoznjo dušílna mréžica -e -e ž elektr. mrežica, postavlje- dušljívec -vca m kem. bojni strup, ki povzroči na med anodo in zaslonsko mrežico elektronke, dušenje zaradi izločanja tekočine v pljučih, npr. da preprečuje sekundarno emisijo iz anode klor, fosgen dušílna plást dvajsetêrec -e plastí ž grad. plast, obloga za -rca m mat. geometrijsko telo, slabljenje, dušenje neželenih nihanj, zvokov, omejeno z dvajsetimi enakostraničnimi trikot-frekvenc niki, eno od petih platonskih teles S: ikozaéder 175 dvákrat nágnjeni ulèg dvákrat nágnjeni ulèg -- -ega uléga m grad. navpični smeri, navadno z elektromehanskim lesna zveza odcepa, pri kateri se na stično stran ali hidravličnim pogonom 2. grad., stroj. Ü žerjàv sohe prečno vreže križni utor, vanj se s križno PRIM.: elevátor izrezanim koncem vtakne tramič, ki se s spojko dvíganje zrúška -a -- s rud. Ü saníranje obojestransko spoji s soho zrúška (1) dvanajstêrec -rca m mat. geometrijsko telo, dvígnjena fórma -e -e ž met. livarska napaka, omejeno z dvanajstimi pravilnimi petkotniki, pri kateri se zgornji del livarske forme med eno od petih platonskih teles S: dodekaéder izdelavo dvigne, zato pri litju nastane izmetni dvánajstkótnik -a m mat. geometrijski lik z ulitek dvanajstimi stranicami in dvanajstimi koti dvížna cév -e ceví ž kem. Ü vzgónska mešálna S: dodekagón cév DVB -- [devebé] ž (ang. digital video broadcasting) dvížna míza -e -e ž met., stroj. miza, ki z krat. elektr. Ü digitálna vídeorádiodifuzíja dviganjem, spuščanjem in prestavljanjem na DVB-T transportnem traku omogoča premikanje ob- -- [devebeté] ž (ang. digital video broadcas- vídeorádiodifuzíja oblikovancev med valjanjem, predmetov skozi PRIM.: ting - terrestrial) krat. elektr. Ü delovancev ali bremen, npr. premikanje pre- digitálna prizémna žarilno peč nakladálna míza dvíg -a m stroj. dejanje in učinek gibanja v navpični smeri pri mehanizmih, strojih, npr. dvížni móst -ega mostú m grad. most, pri dvig ventila v motorju z notranjim zgoreva- katerem se prekladna konstrukcija v celoti njem, dvig hidravličnega žerjava ali delno navpično dviguje ali zavrti okoli d vodoravne osi, da se omogoči prehod plovil montažnih in vzdrževalnih delih, npr. avtomo- stroj. dvížni pôlž -ega -a m polžni transporter bilska dvigalka dvigálka -e ž stroj. ročna priprava za dviganje pri PRIM.: premíčni móst za navpični ali poševni transport sipkih, zelo mesta kopanja rude, premoga do površine dvížni rezervoár -ega -ja m kem. rezervoar S: dvigálna višína -e -e ž rud. višina dviga od viskoznih ali kosovnih materialov izvózna višína v obliki lijaka, ki je z gibko cevjo povezan s dvigálne kléšče -ih kléšč ž mn. met. klešče za posodo z živim srebrom, da skupaj tvorita dviganje talilnikov v livarni vezno posodo, sestavina Geisslerjeve črpalke, dvigálni bóben ki omogoča dviganje ali spuščanje gladine -ega -bna m stroj. boben živega srebra v posodi, ki deluje kot bat mehanizma za dviganje in spuščanje bremena, npr. boben dvigalnega vitla z vrvjo, verigo dvížno-vrtílni izbirálnik -ega -a m telekom. dvigálni magnét elektro mehanski izbiralnik, ki izbira med -ega -a m fiz. elektromagnet desetimi navpičnimi in desetimi vodoravnimi za dviganje jeklenih in železnih kosov, kot položaji, skupaj med 100 položaji prijemalo žerjava dvigálni válj dvóbárvno bárvanje -ega -a s tekst. barvanje -ega -a m stroj. pnevmatični ali tekstilije iz dveh vrst vlaken z različno afiniteto hidravlični valj za dviganje bremena do barvil, ki daje dvobarvni videz PRIM.: di- dvigálni vozíček -ega -čka m stroj. transportni ferénčno bárvanje, krížno bárvanje, selektívno voziček, s katerim se breme lahko tudi bárvanje dvigne dvóbázna báza -e -e ž kem. baza, ki lahko pri dvigálo -a s 1. grad., stroj. naprava, stroj za disociaciji sprosti dva hidroksidna iona, npr. dviganje in spuščanje ljudi ali bremen v Ca(OH) Sp: 2dvóvaléntna báza 176 dvójna razpiráča dvóbázna kislína -e -e ž kem. dvójčenje kislina, ki lahko -a s met. nastajanje dvojčkov pri de-pri disociaciji sprosti vodikova iona, npr. H2SO4 formiranju kristalne mreže S: dvóprotónska kislína Sp: dvóvaléntna kislína dvójčična mêja -e -e ž met. ravnina med defor-dvóčlénkasti lók -ega -a m grad. lok z ležiščema macijskima dvojčkoma v kovinskem materialu, v obliki členkov, kar omogoča zasuk konstruk- ki se pod mikroskopom vidi kot črta cije v podporah, s tem pa kompenzacijo tem- dvójčična plôskev -e -kve ž met. ravnina v peraturnih vplivov, posedanj in sukanj podpor deformacijskem dvojčku, nastala ob premiku Sp: dvótečájni lók enega dela kristalnega zrna glede na drugi del dvódélni hiperboloíd -ega -a m mat. hiper-zaradi strižnih sil pri plastični deformaciji boloid, ki nastane z vrtenjem hiperbole okoli dvojênje -a s 1. tekst. združevanje dveh ali več premice skozi gorišči hiperbole pramenov v skupni pramen 2. met. izdelovanje dvódélni modél -ega -a m met. livarski model, dvojne pločevine s prepogibanjem in valjanjem ki je sestavljen iz dveh polovic, od katerih vsaka dvojílnik -a m met. stroj za dvojenje pločevine pride pri izdelavi livarske forme v ustrezno dvojíški kód polovico forme -ega -a m mat. kod za zapis celega števila v dvojiškem sistemu z različnima dvófázni sêrvomotór -ega -ja m elektr. asin-znakoma, npr. 0 in 1 S: binárni kód hronski kratkostični dvofazni elektromotor, ki dvojíški števílski sistém se navadno uporablja za pozicioniranje -ega -ega -a m mat. številski sistem z bazo 2, pri katerem se števki dvófázni sistém -ega -a m 1. fiz., kem. sistem, pogosto zapisujeta s simboloma 0 in 1, ki sta sestavljen iz dveh različnih faz, npr. trdne v računalniku realizirana z napetostmi, toki, in tekoče faze, tekoče in plinaste faze, par in naboji Sp: binárni števílski sistém kapljic 2. elektr. sistem izmeničnih tokov z dvema dvójna črpálka d fazama -e -e ž stroj. sistem dveh vzporedno ali zaporedno delujočih črpalk dvófontúrni pletílnik -ega -a m tekst. pletilnik PRIM.: dúpleksna črpálka z dvema igelnima fonturama dvójna ekscéntričnost -e -i ž stroj. Ü dvójni dvógláva stójka -e -e ž rud. podporni steber v ekscénter jami, ki se na vrhu razdvoji v obliki črke V dvójna kljúka -e -e ž stroj. dve kljuki, spojeni dvóglávo kládivo -ega -a s kladivo, ki ima v obliki obrnjene črke T, ki se uporabljata za glavo na obeh straneh držaja obešanje bremen pri dvigalnih napravah dvógnézdna kokíla -e -e ž met. kokila z dvema dvójna krmílna pálica -e -e -e ž stroj. togo vdolbinama za sočasno tlačno litje dveh ulitkov povezani krmilni palici pilota in kopilota, ki S: dvóvotlínska kokíla omogočata krmarjenje obema dvóhitróstni àsinhrónski eléktromotór dvójna níčla polinóma -e -e -- ž mat. ničla -ega -ega -ja m elektr. asinhronski elektromotor, polinoma, ki v faktorizaciji polinoma nastopa izdelan za dve hitrosti vrtenja rotorja, navadno dvakrat PRIM.: dvójni korén enáčbe v Dahlandrovi vezavi dvójna prikljúčna kolútna brána -e -e -e dvójček -čka m 1. met. dela kristalnega zrna, ki -e ž agroteh. priključna kolutna brana z dvema sta se zaradi strižnih sil pri plastični deformaciji vrstama drug za drugim postavljenih kolutov za medsebojno premaknila za določen kot in sta rezanje brazd v srednje težki zemlji ločena s koherentno mejo 2. stroj. stroj iz dveh dvójna razpiráča enakih enot navadno v istem okrovu, ohišju -e -e ž grad., les. razpirača za na istem ogrodju 3. grad. dve stanovanjski hiši, premostitev razpetine, večje od 8 m, navadno spojeni v enotno stavbo pri lesenih mostovih, sestavljena iz dveh 177 dvójna sôl opor pod gredo in tramiča med njima, ki je z dvójni gíb -ega -a m stroj. seštevek delovnega in se na drugem koncu opirata v zid ali konzolni dvójni gíb báta -ega -a -- m stroj. dva zaporedna podstavek mozniki ali vijaki tesno spojen z gredo, opori povratnega giba S: trapézna razpiráča giba bata pri 4-taktnem motorju z notranjim dvójna sôl -e solí ž kem. sol z več različnimi zgorevanjem, npr. sesalni in kompresijski gib AlK(SO4)2, svinčev fluorid-klorid, PbClF dvójni integrál -ega -a m mat. integral funkcije dvójna tarífa kationi ali anioni, npr. aluminij-kalijev sulfat, bata ali ekspanzijski in izpušni gib bata -e -e ž tarifa, ki določa dve ceni po ravninskem območju za električno energijo, npr. cenejša nočna kateri se hladilni zrak deli na dva dela, eden dolžine, premera Sp: dvójni kontrólnik piha skozi rotor, drugi skozi stator dvójni kljúč -ega -a m 1. stroj. orodje na obeh dvójna véz -e vezí ž kem. kemijska vez med straneh oblikovano za vijačenje vijakov, matic z dvema atomoma, ki vsebuje dva vezna ele-različnima imenskima zevoma 2. stroj. orodje na ktronska para, npr. med dvema ogljikovi-dvójna ventilácija stranski kontrolni merilnik za nadzor najve- elektr. -e -e ž ventilacija, pri čjega in najmanjšega tolerančnega odstopka energija in dražja dnevna energija dvójni kalíber -ega -bra m stroj. precizni dvo- d ma atomoma v alkenih, in se v strukturnih obeh straneh oblikovano za vijačenje vijakov, matic z enako imensko veličino, a z dvema formulah označuje z dvema vzporednima različnima vijačnicama, vzponoma na istem črticama, npr. H 2 C=CH 2 vretenu dvójna vezáva -e -e ž tekst. votla tkanina, dvójni kontrólnik -ega -a m stroj. Ü dvójni prevezana tako, da je votek spodnje tkanine kalíber vezan v osnovo zgornje tkanine ali da je votek zgornje tkanine vezan v osnovo spodnje tkanine, dvójni korén enáčbe -ega -a -- m mat. rešitev s kombinacijo obeh načinov, s posebno vezno enačbe f(x) = 0, ki je tudi rešitev enačbe osnovo ali s posebnim veznim votkom Sp: dúbl f´(x) = 0 PRIM.: dvójna níčla polinóma dvójna vléka -e -e ž prom. vleka z dvema loko- dvójni navòj -ega -ôja m stroj. navoj z dvema motivama vijačnicama na vijačnem vretenu dvójna vráta -ih vrát s mn. vrata s kriloma, od dvójni oksíd -ega -a m 1. kem. oksid, ki katerih se vsako odpira v prostor v svojo smer vsebuje katione dveh različnih elementov, npr. dvójna zlítina -e -e ž met. Ü binárna zlítina železo(II)-kromov(III) oksid, Fe 2 CrO 4 2. kem. oksid, ki vsebuje isti element v dveh oksidacij-dvójne kléšče -ih kléšč ž mn. grad. vodoraven skih stanjih, npr. železov(II,III) oksid, Fe konstrukcijski element ostrešja, ki prevzame 3 O 4 natezne obremenitve, sestavljen iz dveh v paru dvójni pregíb -ega -a m izmenični pregib škarnikov z zunanje strani dvójni pregíbni preskús -ega -ega -a m met. dvójni breménski kávelj nameščenih plohov za povezovanje soh ali enkrat v eno stran, nato v drugo stran stroj. -ega -ega -vlja m pregibni preskus standardiziranega preskušan- dvostranski kavelj za breme pri žerjavih ca iz tanke pločevine, ki se najprej upogne za dvójni čelílnik -ega -a m les. dvolistni krožni pravi kot, v pregib se vstavi kos pločevine enake dvójni ekscénter krakov, pri čemer preskušanec vzdrži preskus, -ega -tra m stroj. ekscenter, če ne razpoka na natezni strani sestavljen iz dveh ekscentrov, ki z relativnim žagalni stroj za prečno prežagovanje desk debeline in stisne do popolnega prileganja zasukom omogoča nastavitev skupne ekscen- dvójni stôžec -ega -žca m mat. geometrijsko tričnosti Sp: dvójna ekscéntričnost telo, sestavljeno iz dveh stožcev 178 dvolómnost dvójni vogálni urèz -ega -ega -éza m grad., les. komponent, ki po združitvi med seboj lesna vogalna zveza dveh elementov, pri kateri kemijsko reagirata, pri čemer nastane strup se konca elementov pravokotno stikata in sta dvókomponêntni lák -ega -a m kem. teh. lak iz za 3 cm globoko prečno izrezana, da se izrezani dveh ločenih komponent, med katerima pride površini prilegata, na sredini stika se elementa po zmešanju do kemijske reakcije in s tem do spojita s klinom ali sornikom strjenja dvójni zvár -ega -a m var. enak zvar z obeh dvókomponêntni sistém -ega -a m kem. strani varjenca PRIM.: X-zvár sistem iz dveh sestavin, npr. raztopina dveh dvójno napájanje topljencev, dvokomponentni lak, dvokompo- -ega -a s elektr. napajanje odjemalca iz dveh virov nentno lepilo dvójnoperiódična fúnkcija dvókomponêntno lepílo -ega -a s kem. teh. -e -e ž mat. lepilo iz dveh komponent, med katerima pride funkcija dveh spremenljivk, ki je periodična po po zmešanju do kemijske reakcije in s tem do vsaki od obeh spremenljivk posebej, lahko z strjenja različnima periodama dvókoordinátna pozicionírna napráva dvójno púščičasto ozóbje -ega -ega -a s-e -e -e ž stroj. naprava, enota za pozicioniranje stroj. Ü púščičasto ozóbje obdelovanca, orodja v ravnini pri avtomati-dvójno vešálo -ega -a s grad., les. vešalo za pre-zirani obdelovalni celici, stroju za sortiranje, mostitev razpetine, večje od 8 m, sestavljeno pakiranje iz dveh soh z vešalnim oklepom, postavljenih dvókrílnik -a m stroj. letalo s kriloma, ki sta na veznik in zgoraj razprtih z vodoravnim drugo nad drugim za povečanje dinamičnega tramičem, vsako soho na zunanji strani podpira vzgona, npr. akrobatsko letalo S: dvókrílno po ena opora in je na spodnji strani z dvojnim letálo PRIM.: ênokrílnik, ênokrílno letálo d ulegom spojena z veznikom, pri čemer vsi dvókrílno letálo -ega -a s stroj. letalo s kriloma, elementi skupaj z veznikom tvorijo trdno ki sta drugo nad drugim za povečanje dinamič-povezavo S: trapézno vešálo nega vzgona, npr. akrobatsko letalo S: dvókríl-dvókápasti izolátor -ega -ja m elektr. izolator nik PRIM.: ênokrílnik, ênokrílno letálo z dvema rebroma ter ponvico in betičem za dvókrílno odkopávanje -ega -a s rud. odko-povezavo s sosednjima izolatorjema pavanje premoga, rude na obeh straneh glavne dvókápna stréha -e -e ž grad. Ü dvókápnica jamske odkopne proge S: dvóstránsko odko-dvókápnica pávanje PRIM.: ênostránsko odkopavánje -e ž grad. streha z dvema streši-nama, ki imata naklon večji od 10°, in dvema dvókrílno ôkno -ega -a s okno, sestavljeno iz kapoma S: sêdlasta stréha Sp: dvókápna stréha okvira in dveh okenskih kril dvókápnica s čôpi dvólíčna fúnkcija -e -- -- ž grad. dvokapnica, -e -e ž mat. funkcija, ki ki je prečno v celoti ali delno zaključena z ima lahko pri isti vrednosti argumenta dve manjšima strešinama, navadno z drugačnim vrednosti, npr. √4 = 2 ali √4 = –2 manjšim žlebom speljana na večjo strešino ali dvolòm -ôma m fiz. pojav pri optično anizo-prosto pada na tla tropni snovi, da se svetlobni žarek pri prehodu naklonom, ujeta voda z zaključnih strešin je z dvolíčna snôv -e snoví ž kem. Ü dimórfna snôv dvókolénčna stréha -e -e ž grad. dvokapnica vanjo lomi pod različnima kotoma s kapom na obeh straneh, dvignjenim nad veznik dvolómnost -i ž 1. fiz. lastnost optično ani-dvókomponêntni bôjni strúp -ega -ega zotropnih snovi, da je hitrost svetlobe v njih -a m kem. teh. bojni strup iz dveh nenevarnih odvisna od orientacije polarizacijske ravnine 179 dvóméstno števílo glede na kristalne osi, zato se nepolariziran nadzemnega voda, določajo ga njegova induk- svetlobni žarek, ki vpada na tako snov, zlomi v tanca, kapacitanca, rezistanca in prevodnost, ki med seboj pravokotno polarizirana žarka jih za vsak trenutek obratovanja povezujeta dve 2. fiz. razlika optičnih poti rednega in izrednega parcialni diferencialni enačbi za električni tok žarka na enoto dolžine prehoda in električno napetost dvóméstno števílo -ega -a s mat. število, ki se dvópólni eléktrični stròj -ega -ega strôja m zapiše z dvema števkama stroj. električni rotacijski stroj z dvema poloma dvóoddélčno izvážanje -ega -a s rud. izvažanje dvópólni elemènt -ega -ênta m elektr. električni nakopane rude po jašku, ki je predeljen z leseno element vezja, omrežja z dvema sponkama, oddelka za prevoz ljudi dvópólní vtìč -ega vtíča m elektr. vtič z dvema dvóósna tkanína steno, da je oddelek za prevoz materiala ločen od priključkoma, npr. upor, dioda -e -e ž tekst. tkanina, izdelana kontaktoma, poloma dvóósna turbína -e -e ž turbinska enota dvema položajema in tremi priključki, od stroj. dvópólno stikálo -ega -a s elektr. stikalo z iz dveh sistemov niti, osnove in votka iz dveh ločenih turbin s skupnim mehanskim katerih je en skupen, druga dva pa ločena prenosnikom S: dvópoložájno stikálo dvóósni elipsoíd -ega -a m mat. elipsoid, ki dvópoložájni regulátor -ega -ja m elektr., stroj. nastane z vrtenjem elipse okrog ene od njenih diskretno delujoč regulator s stabilnima osi S: rotacíjski elipsoíd krmilnima položajema ali različnima vrednost-dvóósno napétostno stánje -ega -ega -a s ma izhodnega signala Sp: regulátor vklòp-izklòp d grad. napetostno stanje, navadno v ploščatih dvópoložájno stikálo -ega -a s elektr. stikalo strukturah, ki ga opiše napetostni tenzor z z dvema položajema in tremi priključki, od dvema od nič različnima lastnima vrednostma, katerih je en skupen, druga dva pa ločena npr. napetostno stanje membrane napihnje-S: dvópólno stikálo nega balona, stena brez obremenitve v smeri dvóprotónska kislína normale S: ravnínsko napétostno stánje -e -e ž kem. kislina, ki lahko pri disociaciji sprosti dva vodikova iona, dvóplástnik -a m agroteh. plug, ki orje brazdo npr. H S: po dveh plasteh, navadno v sestavu z vlečnim 2 SO dvóbázna kislína Sp: 4 dvóvaléntna kislína rahljalnikom in ravnalnikom dvórámne stopníce -ih stopníc ž mn. grad. dvóplástno navítje -ega -a s elektr. navitje z stopnice, ki vodijo do naslednjega nadstropja dvema navojema drug na drugem v utoru z vmesnim podestom, navadno na polovici dvóplástnost -i ž met. valjarska napaka, da etažne višine PRIM.: ênorámne stopníce se del pločevine zaviha in zavalja, s čimer dvórámni vzvòd -ega vzvóda m stroj. vzvod s nastaneta dve nesprijeti plasti podporo v sredini dvóplástno stêklo -ega -a s kem. teh. steklo iz dvórédni konéktor -ega -ja m dveh plasti, v splošnem iz plasti prozornega in elektr. pravokotni konektor s kontakti v dveh vrstah plasti opalnega stekla dvópól dvórédni ležáj -a m elektr. električni element ali vezje z -ega -a m stroj. kotalni ležaj dvema priključkoma, npr. upor, kondenzator z dvema vrstama kotalnih elementov, npr. dvópólni ekvivalènt eléktričnega vóda kroglic, sodčkov S: dvóvŕstni kotálni ležáj-ega -ênta -- -- dvóréznik m elektr. dolžinsko porazdeljen -a m les. dvorobi skobeljnik z element za prevajanje električnega toka z lomilcem skobljancev za gladko odrezovanje in dvema priključkoma, ki predstavlja majhen del čiščenje že poravnanih površin lesa 180 dvóstránsko odkopávanje dvóročíčna gréd -e gredí ž stroj. dvóstôpenjski ventíl gred dvoročič- -ega -a m stroj. ventil, nega mehanizma za stroj z dvema delovnima pri katerem prva stopnja, navadno vkrmilje-valjema, npr. gred dvovaljnega batnega kom- na, po aktiviranju s posebnim signalom, npr. dvórógo nakoválo glavno stopnjo PRIM.: ênostôpenjski ventíl -ega -a s nakovalo, ki ima dvóstôpenjski viják presorja mehanskim, električnim, krmili izhodno, dva roga, na eni strani prizmatičnega z ravno -ega -a m stroj. vijak z dvema sedežema, npr. 3-potni hidravlični ali -ega stroj.-ega -a m zobniški prenosnik z dvema pnevmatični ventil paroma zobnikov S: dvóstôpenjsko zobníško dvósegmêntni magnetrón -ega -a m elektr. gonílo Sp: dvóstôpenjsko zobníško predléžje magnetron z valjasto anodo, razdeljeno na dvóstôpenjsko navítje dvósédežni ventíl vèčstôpenjski viják stroj. -ega -a m ventil z dvóstôpenjski zobníški prenôsnik zgornjo ploskvijo in na drugi strani stožčastega dvojnim navojem PRIM.: ênostôpenjski viják, segmenta z režama, ki sta navadno vzporedni osi -ega -a s elektr. navitje v dveh delih z vmesnim odcepom vod z dvema trifaznima kabloma -ega vóda m elektr. nadzemni dvóstôpenjsko zobníško predléžje -ega -ega -a s stroj. Ü dvóstôpenjski zobníški prenôsnik dvósmérni délovni válj -ega -ega -a m stroj. dvóstránska modélna plôšča -e -e -e ž met. delovni valj, ki aktivno deluje v obe smeri modelna plošča, ki se uporablja pri serijskem d PRIM.: ênosmérni délovni válj litju v dvodelne peščene forme in ima zgornjo dvósmérni tirístor -ega -ja m elektr. tiristor z polovico modela pritrjeno na zgornji strani plošče, spodnjo pa na spodnji strani plošče vgrajeno reverzno diodo ênostránska modélna plôšča PRIM.: dvósténska kášta med dvema električnima tokokrogoma istega -ega -a s stroj. gonilo z dvema paroma zobnikov S: dvóstôpenjski zobníški prenôsnik omrežja Sp: dvóstôpenjsko zobníško predléžje dvósistémski vòd električne energije z možnostjo preklapljanja dvóstôpenjsko zobníško gonílo -ega dvósistémski štévec -ega -vca m elektr. števec -e -e ž grad. kašta za navpično zaščito brežin ob cestah, izdelana iz dvóstránski bàt -ega báta m stroj. bat, ki je na 18–25 cm debelih, v škatlasto ogrodje sesta- obeh straneh v stiku z enakim ali različnim vljenih, skupaj zbitih in na temelj ali v jarek delovnim medijem, navadno v delovnih sesta-sidranih okroglic, prazni prostori med njimi se vinah z dvosmernim delo vanjem, npr. v hidra-zapolnijo s kamenjem in zemljino vličnem ali pnevno hidravličnem valju dvóstôpenjska črpálka dvóstránski kontákt -ega -a m elektr. električni -e -e ž stroj. črpalka iz zaporedno vezane črpalne enote za nizki tlak in element releja, stikala, ki ima kontakt na obeh enote za visoki tlak s skupno pogonsko gredjo straneh nosilca in v skupnem okrovu dvóstránski nagíb -ega -a m grad. odklon navadno sestavljena iz zaporedno vezane niz- plošče, nosilca, vozišča, na dve strani od najvišje točke ali osi dvóstôpenjska turbína površine gradbenega elementa, npr. strehe, -e -e ž stroj. turbina, kotlačne in visokotlačne turbinske stopnje, z ločenima okrovoma in z gredno vezjo poveza- dvóstránski prekúcni vozíček -ega -ega -čka m nima gredema rud. voziček, ki se lahko prekucne na obe strani dvóstôpenjski komprésor -ega -ja mstroj. dvóstránsko odkopávanje -ega -a s rud. kompresor, sestavljen iz nizkotlačne in visokotlač- odkopavanje premoga, rude na obeh straneh ne stopnje s skupno gredjo in v skupnem okrovu glavne jamske odkopne proge S: dvókrílno 181 dvóstránsko rezílo odkopávanje PRIM.: ênokrílno odkopávanje, dvóváljni motór -ega -ja m stroj. motor z ênostránsko odkopavánje notranjim zgorevanjem, ki ima dva valja, npr. dvóstránsko rezílo boksarski motor -ega -a s orodje, pripo-moček, ki ima rezilo na obeh straneh, npr. nož z dvóvodníški verížni vôzni vòd -ega -ega obojestranskim rezilom -ega vóda m elektr. vozni vod, pri katerem sta dvóstrížna vôlna dva kontaktna vodnika obešena tesno drug ob -e -e ž tekst. volna ovc, ki se drugem in sta na istem potencialu striže dvakrat letno dvóvotlínska kokíla -e -e ž met. kokila z dvótáktni motór -ega -ja m stroj. motor z dvema vdolbinama za sočasno tlačno litje dveh notranjim zgorevanjem, pri katerem se termo- ulitkov S: dvógnézdna kokíla dinamični krožni proces ponovi po dveh taktih: dvóvpréžna vôžnja sesanje in kompresija, ekspanzija in izpuh, pri -e -e ž prom. vožnja vlaka enem vrtljaju ročične gredi z dvema lokomotivama, ki imata vsaka svoje dvótarífni štévec vozno osebje -ega -vca m elektr. števec, ki meri porabo električne energije po dveh dvóvpréžna vôžnja s priprégo -e -e -- -- ž različnih tarifah, npr. dnevni in nočni prom. dvovprežna vožnja, pri kateri sta obe loko-dvótečájni lók motivi priklopljeni na začetku vlaka -ega -a m grad. Ü dvóčlénkasti lók d dvótírni sejálnik dvóvpréžna vôžnja z doprégo -e -e -- -- ž -ega -a m agroteh. sejalnik z prom. dvovprežna vožnja, pri kateri je druga dvema sejalnima kolutoma lokomotiva priklopljena na koncu vlaka dvótočkôvna regulácija -e -e ž elektr., stroj. regu- dvóvreténski trosílnik -ega -a m agroteh. lacija s povratno zanko, pri kateri se v fizikalni stroj za trosenje gnoja, gnojil z dvema sistem posega v danem trenutku le na enega vretenoma od dveh možnih načinov, npr. vklopljeno ali dvóvŕstni kotálni ležáj izklopljeno -ega -ega -a m dvótónska vèčfrekvénčna signalizácija stroj. kotalni ležaj z dvema vrstama kotalnih -e -e -e elementov, npr. kroglic, sodčkov S: dvórédni ž telekom. signalizacija po telefonskih ležáj PRIM.: ênovŕstni kotálni ležáj vodih pri telefonih s frekvenčnim izbiranjem, dvóvŕvni grabílnik kjer vsako števko od 0 do 9 tvori frekvenčni -ega -a m grad., rud. grabilnik par, vzet iz ene od dveh skupin štirih frekvenc z nosilno in dodatno vrvjo za odpiranje grabila PRIM.: vèčfrekvénčna signalizácija K: DTMF dvóžárkovni osciloskóp -ega -a m elektr. dvóvaléntna báza -e -e ž kem. Ü dvóbázna báza osciloskop z dvema ločenima elektronskima dvóvaléntna kislína snopoma, krmiljenima z dvema veličinama -e -e ž kem. Ü dvóbázna kislína dvóžlébni škrípec -ega -pca m škripec, dvóvaléntni alkohól katerega koluti imajo dvojni žleb -ega -a m kem. Ü díhidró-ksialkohól dvóžlébno oródje -ega -a s orodje za izdelo-dvóvaléntni elemènt vanje dvojnega žleba -ega -ênta m kem. element, katerega atom ima v zunanji lupini džêrsi -ja m tekst. mehka, navadno elastična lahko elektrona preveč ali premalo za oktet, pletenina iz volne, bombaža, svile ali sintetičnih npr. kalcij, kisik vlaken dvóváljčnik džíns -a m kem. teh., stroj. stroj z dvema -a m tekst. močna, sanforizirana bombažna valjema, ki se uporablja npr. za predelavo pla- tkanina v keprovi vezavi iz indigo modro stomerov v folije obarvane osnove in surovega votka S: dením 182 efektívna vrédnost E EAPRÔM EAPROM-a in -- m (ang. electrically Édisonov pojàv -ega -áva m elektr., fiz. Ü alterable programmable read-only memory) krat. têrmična emisíja elektr. Ü eléktrično spremenljívi programirljívi édisonski okòv -ega -ôva m okov sijalke z brálni pomnílnik Edisonovim navojem ebenovína -e ž les. les različnih tropskih vrst édisonski vznóžek -ega -žka m vznožek z dreves ebena, zelo homogen, težek, trd in Edisonovim navojem za uvijanje žarnice, sijalke trajen, dekorativen in v različnih barvah, ki se EDS uporablja za najfinejša mizarska, strugarska in -- [edeès] ž (ang. energy dispersive X-ray spec- energíjsko disperzívna rént-rezbarska dela, za intarzije, tipke klavirja troscopy) krat. kem. Ü genska spektroskopíja ebonít -a m kem. vulkanizirani kavčuk z več kot EDTA 25 % žvepla za izdelovanje glavnikov, črnih kla- -- [edeteá] ž (ang. ethylenediaminetetraace- etiléndíaminotetraócetna virskih tipk, ustnikov za glasbila Sp: tŕda gúma tic acid) krat. kem. Ü ebulioskóp kislína -ópa m kem. priprava za ugotavljan- je deleža alkohola v vodni raztopini, npr. vinu, z EDX -- [edeíks] ž (ang. energy dispersive X-ray spec- e merjenjem vrelišča troscopy) krat. kem. Ü energíjsko disperzívna rént-ebulioskopíja genska spektroskopíja -e ž kem. metoda za določanje molekulske mase raztopljene težko hlapne EEPRÔM EEPROM-a in -- m (ang. electrically snovi z merjenjem zvišanja vrelišča raztopine erasable programmable read-only memory) elektr. Ü z znano koncentracijo v primerjavi z vreliščem eléktrično izbrisljívi programirljívi brálni čistega topila PRIM.: krioskopíja pomnílnik Eckertovo števílo efektívna goríščnica -ega -a [ékərtovo] s kem. teh. -e -e ž fiz. goriščna značilno število, ki se uporablja pri prenosu razdalja idealne leče, ki preslika zelo oddaljena toplote in pri računanju stisljivih tokov, svetlobna vira enako kot optični sistem količnik kinetične energije in entalpije toka, efektívna móč -e močí ž stroj. Ü délovna simbol Ec móč (1) Edeleánujev postópek -ega -pka m kem. teh. efektívna napétost -e -i ž elektr. izmenična postopek za selektivno ekstrakcijo aromatskih napetost, po učinku enaka enosmerni napetosti ogljikovodikov iz naftnih derivatov, zlasti iz efektívna površína kerozina, s tekočim žveplovim dioksidom -e -e ž 1. del površine, skozi katero poteka snovna ali energijska izmen- edínka -e ž kem. opredeljen delec snovi, npr. java, npr. v prenosniku toplote 2. površina, ki atom, molekula, ion, elektron Sp: entitéta sodeluje v procesu, npr. v katalizatorju, na Édisonov akumulátor -ega -ja m elektr. Ü elektrodi, v adsorbentu PRIM.: poróznost (1) níkelj-želézov akumulátor efektívna vrédnost -e -i ž elektr. kvadratni Édisonov navòj -ega -ôja m elektr., stroj. obli navoj koren povprečja kvadratov amplitude pri vznožkih žarnic in okovih sijalk izmenične napetosti 183 efektívni tók efektívni tók -ega -a m elektr. einsteinij izmenični tok, po -a [ájnštajnij] m kem. umetno prido-učinku enak enosmernemu toku bljen radioaktivni transuranski element iz eféktna prêja skupine aktinoidov, simbol Es -e -e ž tekst. preja, ki ima namensko vgrajene ponavljajoče se posebnosti, Einsteinova teoríja gravitácije -e -e --npr. vozliče, zanke, pentlje [ájnštajnova] ž fiz. teorija polja, ki obravnava eféktni súkanec gravitacijo kot interakcijo v skladu z -ega -nca m tekst. sukanec, ki Einsteinovo teorijo relativnosti ima namensko vgrajene ponavljajoče se poseb-Einsteinova teoríja rélativnosti nosti, npr. vozliče, zanke, pentlje PRIM.: gládki -e -e --súkanec [ájnštajnova] ž fiz. teorija gibanja delcev in polj v efemeríde prostoru in času, ki ob upoštevanju načela ko- -ríd ž mn. astr. razpredelnice s variantnosti in enakosti hitrosti svetlobe v vseh podatki o legi nebesnih teles v izbranih časih referenčnih sistemih omogoča sintezo zakonov efemerídni čàs -ega čása m astr. čas, ki elektromagnetizma in gravitacije v enotno se uporablja kot argument pri računanju predstavo o vesolju kot celoti S: rélativnostna položajev teles Osončja skladno z vsemi relati- teoríja e vističnimi popravki in se realizira s primerjavo Einsteinove enáčbe -ih enačb [ájnštajno-računskih napovedi z opazovanji položajev ve] ž mn. fiz. enačbe, ki povezujejo ukrivljenost planetov, lun in drugih teles v Osončju, prostor-časa s porazdelitvijo snovi usklajen z mednarodnim atomskim časom ejéktor K: ET -ja m 1. stroj. Ü ejéktorska 2. črpálka stroj. Ü izmetálo (2) efervescénca -e ž kem. nastajanje mehurčkov ejéktorska črpálka v tekočini kot posledica izhajanja ali z reakcijo -e -e ž stroj. curkovna nastalega plina črpalka, ki se uporablja zlasti za izsesavanje eflorescénca vode, zraka iz posode, vode iz globinskega -e ž 1. izločanje v vodi topnih vodnjaka Sp: ejéktor (1) PRIM.: cúrkovna soli iz kamnin, opečnih izdelkov, betona v vákuumska črpálka, črpálka na vôdni cúrek, obliki oprha na površini 2. kem. izgubljanje ejéktorska vákuumska črpálka, injéktorska kristalne vode iz hidratov na zraku črpálka, posébna dinámična črpálka efuzíja -e ž kem. izhajanje plina skozi luknjico, ejéktorska vákuumska črpálka -e -e -e ž stroj. katere premer je manjši od srednje proste poti curkovna črpalka, ki se uporablja za doseganje molekul v plinu, tako da pri tem ne pride do nizkega tlaka v območju 10 5 – 3,3 · 10 3 Pa trka med dvema molekulama PRIM.: efuzio- S: cúrkovna vákuumska črpálka PRIM.: ejéktor- méter ska črpálka, nízki vákuum efuziométer -tra m kem. merilnik relativne ejéktorski svéder -ega -dra m stroj. sveder za gostote plinov z merjenjem časov iztekanja globoko vrtanje z reziloma iz karbidne trdine, plina skozi drobno luknjico PRIM.: efuzíja, s koncentričnima cevema za dovod hladilne Grahamov zákon tekočine in ejektorskim odvajanjem odrezkov, egalizírna napráva -e -e ž les. naprava za ize- izvrtkov PRIM.: globínski svéder načevanje debeline lesnih ploščnih kompozitov ejéktorsko prijemálo -ega -a s stroj. Ü egipčánski trikótnik -ega -a m mat. pravo- vákuumsko prijemálo kotni trikotnik s celoštevilskimi stranicami v eklíptične koordináte -ih -át ž mn. astr. razmerju 3 : 4 : 5 krogelne koordinate z izhodiščem v središču EHSV EHSV-ja in -- [ehaesvé ehaesvêja] m Sonca, katerih izhodiščna ravnina je ravnina krat. elektr., stroj. Ü eléktrohidrávlični sêrvoventíl ekliptike, osnovna smer pa smer proti 184 eksergíja pomladišču, uporabljajo se pri vesoljski navi- ekscéntrični króg -ega -a m mat. krog, ki leži gaciji in določanju položajev teles Sončevega znotraj drugega kroga, s središčem, ki je zama-sestava knjeno glede na središče prvega kroga eklíptika -e ž astr. ravnina kroženja Zemlje ekscéntrični lés -ega lesá m gozd. les debla, za okrog Sonca katerega je značilno, da je na eni strani prira- ekodúkt ščalo hitreje kot na drugi, zaradi česar prerez -a m grad. konstrukcija, ki omogoča takšnega debla ni okrogel, ampak ovalen prehod divjadi čez prometnico ali pod njo ekologíja ekscéntrični pritísk -ega -a m pritisna sila, -e ž veda o medsebojnih povezavah ki deluje zunaj osi vrtenja, težišča nosilne in vplivih med živimi bitji in okoljem površine PRIM.: ekscéntrična obtéžba ekolóške razmére -ih -ér ž mn. ekol. življenjske ekscéntrično rézanje -ega -a s les. luščenje razmere, v katere so vključeni dejavniki žive in furnirja, pri katerem je deblo ekscentrično nežive narave Sp: ekolóški pogóji vpeto v stroj, da nastanejo furnirski listi z ekolóški pogóji -ih -ev m mn. ekol. Ü ekolóške zanimivo teksturo razmére ekscéntričnost -i ž 1. stroj. razdalja med ekolóško ravnotéžje -ega -a s ekol. naravno središčem ekscentra in njegovo osjo vrtenja ravnotežje v ekosistemu, stanje dinamične-Sp: izsrédnost (1) 2. mat. količnik korena razlike ga ravnotežja v skupnosti organizmov, kjer kvadratov velike in male polosi ter velike polosi genske, vrstne in ekosistemske raznovrstnosti elipse Sp: izsrédnost (2) 3. grad. razdalja med ostajajo stabilne in so odvisne le od postopnih težiščem prereza in izbrano točko na prerezu sprememb po naravni poti ekscéntričnost elípse -i -- ž mat. polovica ekonomizêr -ja m stroj. prenosnik toplote, v razdalje med goriščema elipse e katerem dimni plini segrevajo napajalno vodo ekscéntričnost srcá -i -- ž les. deblo ali les iz parnega kotla njega, pri katerem srce ni v sredini prečnega ekonómska dôba -e -e ž čas, v katerem je debelnega prereza obratovanje naprave, investicijske naložbe go-ekscéntrska stiskálnica -e -e ž spodarno stroj. PRIM.: mehanska življênjska dôba (2) stiskalnica z ekscentrskim pogonom ékosistém -a m ekol. sistemska povezava ekscéntrski odmíčni mehanízem -ega -ega združbe rastlin in živali v določenem življenj--zma skem prostoru in neživega okolja te združbe m stroj. krmilni mehanizem, pri katerem se ekscenter uporablja kot element odmikanja ekscénter -tra m 1. stroj. okrogla plošča, pri ekscéntrski pogòn kateri os vrtenja ne gre skozi njeno središče -ega -ôna m stroj. pogonski mehanizem z ekscentrom namesto ročice Sp: izsrédnik 2. stroj. osnovni del mehanizma za pretvarjanje vrtilnega gibanja v premočrtno ekscimêrni láser -ega -ja m fiz., stroj. plinski laser, gibanje in/ali obratno Sp: izsrédnik v katerem je aktivno sredstvo mešanica žlahtnih ekscéntrična anomalíja -e -e ž mat. kotni plinov in halogenov, vzbujeno stanje je nestabi-parameter, ki se uporablja v nebesni mehaniki len dimer halogenov in žlahtnih plinov, deluje v za računanje prave anomalije vzdolž keplerske območju ultravijolične svetlobe in je primeren elipse ob upoštevanju tretjega Keplerjevega za lasersko mikroobdelavo in fotolitografijo zakona eksergíja -e ž stroj. termodinamični potencial, ekscéntrična obtéžba -e -e ž obtežba, razlika med entalpijo in zmnožkom temperatu-ki deluje zunaj osi vrtenja, težišča nosilne re okolice in entropije, energija, ki jo je mogoče površine PRIM.: ekscéntrični pritísk pretvoriti v koristno delo PRIM.: anergíja 185 eksergíja toplôte eksergíja toplôte -e -- ž stroj. eksotêrmno spájkanje del toplote, ki -ega -a s stroj. trdo ga je mogoče pretvoriti v koristno delo, npr. v spajkanje, pri katerem se kot vir toplote za parni turbini, v motorju z notranjim zgoreva- talitev spajke uporablja eksotermna mešanica njem S: eksotêrmno lótanje eksergíjska bilánca -e -e ž bilanca dotokov in eksotêrmno srédstvo -ega -a s met. eksoter-odtokov eksergije v zaključenem sistemu mna mešanica, ki se uporablja za segrevanje ekshávstor tistih delov ulitka, ki se morajo strditi zadnji, -ja m stroj. ventilacijska naprava za da se prepreči nastanek lunkerja ali poroznosti odsesavanje plinov, prahu v ulitku eksikátor -ja m kem. posoda s higroskopno ekspandírana glína -e -e ž grad. glinene snovjo za shranjevanje snovi, predmetov, npr. kroglice s premeri 3–16 mm, ki nastanejo z kemikalij, žarilnih lončkov, v atmosferi brez žganjem gline pri temperaturah nad 1000 °C, vlage negorljiv material z nizko toplotno prevodno- eksikátorska plôšča -e -e ž kem. porcelanska stjo in široko uporabnostjo, npr. kot lahek plošča z odprtinami, v katere se v eksikatorju izolacijski material, za podloge tlakov, strešnih postavijo žarilni lončki kritin, agregat za lahke betone ekskavátor -ja m grad., rud. navadno mobilni ekspandírana sestávna rísba -e -e -e ž risba delovni stroj za izkopavanje in premeščanje sestava, konstrukcije z razmaknjenimi risbami zemlje, premoga, rude sestavnih delov in sestavin v perspektivni ali eksogéno strjevánje -ega -a s met. poševni projekciji za nazorno razumevanje strjevanje e notranjosti ulitka ekspandíranje -a s grad., kem. teh. razširitev, éksosfêra taline v formi, ki poteka od stene forme proti delovanja in medsebojnih povezav -e ž astr. povečanje površine ali prostornine zaradi najvišja plast atmosfere, eksotêrmna méšanica pri žganju materiala razvijajo plini met. -e -e ž kemična ekspanzíja 500–1000 km nad zemeljsko površino zunanjega vpliva, npr. toplotne obdelave, ko se mešanica, katere sestavine pri segretju med -e ž povečanje prostornine, npr. seboj reagirajo in sproščajo toploto, kar se plina, delovnega medija v motorju z notranjim uporablja npr. za segrevanje zgornjega dela zgorevanjem PRIM.: kompresíja ingota, napajalnika ulitka, da se ti deli strdijo ekspanzíjska posóda -e -e ž 1. stroj. posoda, zadnji in se s tem preprečijo napake v ulitkih ki kompenzira toplotno raztezanje fluida v eksotêrmna reákcija -e -e ž kem. sistemu 2. kem. teh. posoda, v kateri se pregreta reakcija, pri kateri se toplota sprošča, npr. gorenje tekočina ekspandira in se pri tem delno upari PRIM.: endotêrmna reákcija S: razpenjálnik eksotêrmni ovrátnik -ega -a m met. ekspanzíjski gíb v obliki -ega -a m stroj. gib, med ovratnika oblikovana eksotermna mešanica katerim se delovni medij, npr. plin, para, v valju okrog napajalnika, da se ta strdi zadnji in lahko batnega stroja razteza ves čas strjevanja ulitek napaja s talino ekspanzíjski odklópnik -ega -a m elektr. eksotêrmni procés -ega -a m kem. proces, pri odklopnik, ki med odklopom, ko se zaradi katerem se sprošča toplota, npr. zgorevanje ponovnega vžiga pojavi oblok, sprosti inertni eksotêrmno lótanje plin pod tlakom, da odpihne oblok in konča -ega -a s stroj. trdo lotanje, odklop Sp: ekspanzíjsko stikálo pri katerem se kot vir toplote za talitev lota ekspanzíjski stròj uporablja eksotermna mešanica S: eksotêrmno -ega strôja m stroj. navadno spájkanje večstopenjski stroj, npr. plinska turbina, v 186 eksploatacíjsko obmóčje rúdnika katerem fluid ekspandira, z zniževanjem tlaka eksperimentálna vrédnost -e -i ž vrednost, in temperature fluida se z njim pridobiva ki se izračuna iz rezultatov poskusa v labora-mehansko delo toriju ekspanzíjsko délo -ega -a s stroj. delo, pri- eksperimentálni reáktor -ega -ja m fiz. dobljeno pri ekspanziji delovnega medija, jedrski reaktor, ki se uporablja samo za navadno plina raziskave, ne pa za pridobivanje energije ekspanzíjsko razmérje -ega -a s stroj. razmerje eksplicítna definícija -e -e ž mat. nedvoumna med prostornino plina pred ekspanzijo in po definicija, ki natančno opiše objekt njej PRIM.: kompresíjsko razmérje eksplicítna enáčba krivúlje -e -e -- ž mat. ekspanzíjsko stikálo -ega -a s elektr. Ü ekspan- enačba krivulje, v kateri so koordinate točke na zíjski odklópnik krivulji podane eksplicitno kot funkcije enega ekspanzívna málta parametra -e -e ž grad. malta iz suhe mešanice visokokakovostnega portlandskega eksplicítna enáčba plôskve -e -e -- ž mat. cementa, agregata in kemičnih dodatkov za eks- enačba ploskve, v kateri so kartezične koordina-panzijo in plastificiranje z dodatkom ustrezne te točke na krivulji na ploskvi podane eksplici-količine vode, lahko z dodano mikroarmaturo tno kot funkcije dveh parametrov za povečanje odpornosti proti dinamičnim eksplicítna fúnkcija -e -e ž mat. funkcija, ki obremenitvam, uporablja se za zalivanje sider, podaja odvisno spremenljivko z neposredno podlivanje in zapolnjevanje odprtin, sanacijska izračunljivim izrazom kot funkcijo neodvisne dela Sp: nabrekajóča málta spremenljivke, y = f ( x ) S: razvíta fúnkcija ekspanzívni betón -ega -a m grad. beton, ki se eksplicítni izràz -ega -áza m mat. izraz, v pri vezanju ne krči kot navadni beton, ampak e katerem je vrednost ene spremenljivke izražena povečuje prostornino z enolično izračunljivo funkcijo drugih ekspanzívni cemènt -ega -ênta m grad. por-PRIM.: implicítni izràz tlandski cement z dodatki, ki pri hidrataciji eksploatácija gozdòv -e -- ž gozd. organizira-omogočijo nastanek etringita, razširi se do no, gospodarno izkoriščanje gozdov v gospo-25 mm/m in uporablja za pripravo neskrčljivih darske namene malt in betonov eksploatácija lesá -e -- ž gozd. spravilo lesa iz ekspéler -ja m agroteh. vijačna stiskalnica za gozda, ki zajema sečnjo, pripravo za transport hladno stiskanje olj iz oljnih semen in transport do žagarskega obrata eksperimentálna analíza -e -e ž ugotavljan-eksploatacíjska dôba -e -e ž čas, v katerem je lastnosti gradnika ali sistema, npr. krmilnega, je predvideno, možno, dopustno izkoriščanje s preskušanjem česa, npr. rudnine, naprave, stroja, postroja eksperimentálna fízika -e -e ž področje eksploatacíjsko obmóčje kamnolôma fizike, ki obravnava načrtovanje, gradnjo in -ega -a -- s rud. območje, na katerem je dopustno, izvajanje fizikalnih poskusov možno, načrtovano pridobivanje kamnitega eksperimentálna kemíja -e -e ž področje agregata kemije, ki prikazuje naravne zakonitosti s eksploatacíjsko obmóčje rúdnika -ega kemičnimi poskusi-a -- s 1. rud. območje, na katerem je opazen eksperimentálna napáka -e -e ž napaka vpliv pridobivanja premoga, rude 2. območje, pri poskusu, ki izhaja iz naključnih ali drugih za katero je izdana pravica do pridobivanja vzrokov, ki jih s poskusom ni mogoče nadzirati premoga, rude 187 eksploatacíjsko preskúšanje eksploatacíjsko preskúšanje -ega -a s stroj. eksplozíjski vál -ega -a m detonacijski udarni preskušanje naprav, strojev v preskusni dobi val, ki se ob eksploziji širi skozi medij uporabe eksplozíjsko nevárna cóna -- -e -e ž eksplozíja -e ž kem. nenadna silovita sprostitev območje z mejnimi vrednostmi tlaka, tempera- velike količine energije kot posledica kemične ture, sestave, ki lahko povzročijo eksplozijo ali jedrske reakcije, ki jo navadno spremlja eksplozíjsko nevárna snôv -- -e snoví ž močno zvišanje temperature in sproščanje snov, ki lahko pod določenimi pogoji eksplo-velikih količin plinov, zaradi česar nastane dira, npr. zaradi udarca, zvišane temperature, udarni val, ali zaradi porušitve tlačne posode, iskre, zato zahteva posebne pogoje transporta parnega kotla PRIM.: detonácija, implozíja in skladiščenja eksplozíja prahú -e -- ž kem. teh. eksplozivno eksplozíjsko preoblikovánje -ega -a s zgorevanje praškastih gorljivih snovi v zmesi z met., stroj. preoblikovanje z globokim vlekom z zrakom znotraj eksplozijskih meja, npr. lesnega eksplozijo razstreliva, npr. trinitrotoluena, prahu, moke, aluminijevega prahu dinamita, v zaprti posodi z vodo, pri katerem eksplozíjska cóna -e -e ž udarni val eksplozije udari ob surovec in ga območje okrog naprave, stroja, poslopja, kjer obstaja nevarnost potisne ob matrico PRIM.: preoblikovánje z eksplozije in zanj veljajo posebni predpisi ali elástičnim médijem standardi eksplozíjsko varjênje -ega -a s var. varjenje eksplozíjska entalpíja -e -e ž kem. v trdnem stanju z deflagrantnim razstrelivom, reakcijska entalpija, sproščena pri eksploziji pri katerem se veliki površini varjencev zaradi Sp: eksplozíj- e ska toplôta medsebojnega udarca plastično deformirata in sprimeta, uporablja se za varjenje materialov, ki eksplozíjska lopúta -e -e ž grad., stroj. varovalna se s standardnim postopkom ne morejo spojiti, loputa v prostoru, na veliki posodi, npr. pri npr. za platiranje ogljikovega jekla s tanko razpraševalnih napravah, silosih, za primer plastjo nerjavnega jekla, nikljeve zlitine, titana, eksplozije cirkonija eksplozíjska mêja -e -e ž kem. teh. mejna kon- eksplozíjsko várna izvédba -- -e -e ž centracija vnetljivega plina, hlapov ali prahu izvedba naprav, strojev za uporabo v eksplozij- PRIM.: spódnja eksplozíjska mêja (1), zgórnja eksplozíjsko várni aparát -- -ega -a m elektr. Ü eksplozíjska mêja protieksplozíjsko zaščíteni aparát v zmesi z zrakom, ki ob vžigu eksplodira sko nevarnih okoljih, ki imajo oznako Ex eksplozíjska temperatúra -e -e ž temperatu- eksplozíjsko várni stròj -- -ega strôja m ra, pri kateri pride do eksplozije elektr. električni stroj, zgrajen tako, da njegovo eksplozíjska toplôta -e -e ž kem. Ü eksplozíj-delovanje ne proizvaja isker, ki bi sprožile ska entalpíja zunanjo eksplozijo, ali da morebitna notranja eksplozíjska zaščíta poškodba ali notranji električni oblok ne -e -e ž Ü protieksplozíj-povzroči zunanje eksplozije ska zaščíta eksplozíjski motór eksplozív -a m kem. teh. Ü razstrelívo -ega -ja m stroj. Ü motór z nótranjim zgorévanjem eksplozívna atmosfêra -e -e ž atmosfera iz eksplozíjski tlák mešanice zraka in vnetljive snovi, ki eksplodira -ega -a m kem. tlak pri eksplo- pri povišani temperaturi ali tlaku ziji plinaste zmesi gorljivega plina in zraka, ki je največji pri zmesi s stehiometričnim razmerjem eksplozívna snôv -e snoví ž snov, ki lahko sestavin zaradi zunanjega vzroka, npr. segrevanja, 188 ekstrakcíjski bencín udarca, v trenutku sprosti notranjo energijo, ekstenzívna grádnja -e -e ž grad. gradnja, pri zato eksplodira, npr. acetilen, trinitrotoluen kateri urbaniziran in komunalno opremljen eksplozívna zmés prostor ni optimalno izrabljen -e zmesí ž kem. trdna, tekoča ali plinasta zmes goriva in oksidanta, ki ekstenzívna lastnóst snoví -e -i -- ž lastnost pri vžigu eksplodira snovi, odvisna od njene količine, npr. masa, eksplozívni antimón prostornina PRIM.: intenzívna lastnóst snoví -ega -a m kem. nestabil-na, z energijo bogata alotropska modifikacija ekstenzométer -tra m merilnik raztezka, ki se antimona, ki ob trenju eksplozivno preide v uporablja zlasti pri meritvah napetosti in defor-stabilno modifikacijo macij ter pri nateznih preskusih eksplozívni nabòj -ega -ôja m met., stroj. določena ekstínkcija -e ž fiz., kem. logaritem obratne količina razstreliva, ki se uporablja za eksplozij- vrednosti transmitance ob upoštevanju vsote sko oblikovanje pločevine v reliefni izdelek ali za učinkov absorpcije, sipanja in luminiscence odpiranje prebodne odprtine plavža ekstirpátor -ja m agroteh. Ü plevélnik eksplozívni plín -ega -a m kem. plinasta eksplo- ekstrahènt -ênta m kem. Ü ekstrakcíjsko srédstvo zivna zmes gorljivega plina in zraka ali kisika, ki ekstrákcija pri vžigu eksplodira -e ž kem. postopek za ločevanje sestavin iz trdne snovi ali raztopine s topilom, eksponènt -ênta m mat. naravno število, ki npr. ekstrakcija eteričnih olj iz rastlinskih delov pove, kolikokrat število ali algebrski izraz PRIM.: izluževánje nastopa kot faktor v danem zmnožku, tudi po-ekstrákcija tekóče-tekóče splošitev tega na realna ali kompleksna števila -e -- ž kem. postopek za ločevanje sestavin na osnovi eksponêntna enáčba -e -e ž mat. enačba, njihove relativne topnosti v dveh različnih katere neznanka je v eksponentu e nemešljivih tekočinah, navadno vodi in eksponêntna fúnkcija -e -e ž mat. funkcija organskem topilu, uporablja se za čiščenje y = ex, kjer je e = 2,718... osnova naravnih loga- naftnih proizvodov, kemikalij, jedilnih olj, ritmov vitaminov Sp: solvéntna ekstrákcija, tekočínska eksponêntna krivúlja ekstrákcija -e -e ž mat. graf ekspo-nentne funkcije ekstrákcija tŕdno-tekóče -e -- ž kem. postopek eksponêntna rást za selektivno raztapljanje komponente iz trdne -e rastí ž mat. rast spremen-zmesi s tekočim topilom, uporablja se za prido-ljivke v skladu z eksponentno funkcijo bivanje olj in maščob iz semen, eteričnih olj iz eksponêntna spirála -e -e ž mat. Ü logarítem-rastlin S: trdnínska ekstrákcija ska spirála ekstrakcíjska kolóna -e -e ž kem. kolona, v eksponêntna vŕsta -e -e ž mat. potenčna vrsta, kateri se želeni produkt ekstrahira iz zmesi z v katero se razvije eksponentna funkcija ustreznim topilom eksponêntni impúlz -ega -a m elektr. impulz z ekstrakcíjska reákcija -e -e ž kem. reakcija, pri neskončno hitrim porastom in eksponentnim kateri je topilo hkrati reakcijska komponenta in pojemanjem ekstraktant ekspozícijska dóza -e -e ž fiz. Ü obsévna dóza ekstrakcíjski aparát -ega -a m kem. teh. Ü eks-ekspozícijska mêja tráktor (1) -e -e ž kem. meja, do katere je izpostavljenost zdravju škodljivim vplivom, ekstrakcíjski bencín -ega -a m kem. teh. bencin npr. strupenih plinov, ionizirajočega sevanja, še z območjem vrelišč 80–125 °C, ki se uporablja dopustna kot topilo za ekstrakcijo maščob, smol 189 ekstrakcíjsko srédstvo ekstrakcíjsko srédstvo -ega -a s kem. ekstrémna tóčka topilo, v -e -e ž mat. točka, v kateri katerem se raztaplja le ena komponenta zmesi funkcija doseže ekstrem PRIM.: ekstrém S: ekstraktánt Sp: ekstrahènt fúnkcije ekstrákt -a m kem. ekstrémno visôka frekvénca snov, izločena z ekstrakcijo, -- -e -e ž telekom. ekstraktánt K: EVF m -a kem. topilo, v katerem se ekstrémno visôki vákuum npr. z vodo ali alkoholom iz zdravilnih zelišč radijska frekvenca v območju 30–300 GHz raztaplja le ena komponenta zmesi S: -- -ega -a m ekstrakcíj-–10 prostor s tlakom, nižjim od 1 · 10 sko srédstvo Sp: Pa ekstrahènt ekstraktív ekstrínzični pôlprevódnik -a m gozd., les. -ega -a m malomolekulska snov, elektr., fiz. Ü nèčísti pôlprevódnik ki se pojavlja poleg glavnih sestavin v rastlini, npr. smole, škrob, tanini, čreslovine, eterična ekstrudírana koprénska tekstílija -e -e -e ž olja, in se izloči iz lesa z ekstrakcijo S: akcesórna tekst. koprenska tekstilija iz sintetične filamentne sestavína preje, izdelane po modificiranem postopku, pri ekstraktívna destilácija -e -e ž kem. katerem se namesto okroglih šob uporabljajo destilaci- ja, pri kateri se z dodano težko hlapno snovjo letvaste šobe ekstrahira ena od komponent azeotropne ekstrudírana opéka -e -e ž grad. opeka, izdelana zmesi, s čimer se omogoči ali olajša ločevanje z iztiskanjem gline skozi šobo in oblikovanjem sestavin traku, ki se z žico razreže na predpisane dimenzije ekstraktívna metalurgíja -e -e ž področje ekstrudíranje -a s 1. kem. teh. potiskanje gnetlji-metalurgije, ki obravnava pridobivanje kovin iz vega materiala, npr. polimerov, skozi ustrezno e rud, sekundarnih surovin oblikovano šobo, ki daje izdelku želeno obliko ekstráktor S: iztískanje (2) 2. met. Ü iztískanje (1) -ja m 1. kem. teh. naprava za ločevanje zmesi snovi z izluževanjem Sp: ekstrúdor ekstrakcíjski -ja m kem. teh. naprava, stroj za obliko-aparát PRIM.: ločeválnik (1) 2. kem. teh. naprava v vanje z iztiskanjem plinarnah za odstranjevanje koksa iz retort po ekstruzívno teló -ega -ésa s rud. telo, npr. končani pirolizi premoga rudno, nastalo kot predornina ékstra láhko kurílno ólje -- -ega -ega -a s ekvatoriálni koordinátni sistém -ega -ega kem. teh. naftna frakcija z območjem vrelišča -a m astr. Ü ekvátorski koordinátni sistém 170–390 °C in plameniščem nad 55 °C, ki ekvátorske koordináte -ih -át ž mn. astr. ko-se uporablja kot gorivo za ogrevanje zlasti ordinati rektascenzija in deklinacija na nebesni stanovanjskih prostorov S: kurílno ólje (2) sferi za določanje položaja nebesnih teles Sp: náfta (3) PRIM.: plínsko ólje (1) glede na središče Zemlje, za kateri je izhodišč-ékstraordinárni žárek -ega -rka m fiz. Ü na ravnina ravnina zemeljskega ekvatorja, izrédni žárek izhodiščna smer pa smer proti pomladišču ekstrapolácija -e ž mat. določitev poteka ekvátorski koordinátni sistém -ega -ega funkcije zunaj intervala, na katerem so podatki -a m astr. koordinatni sistem na nebesni sferi, o funkcijskih vrednostih PRIM.: interpolácija katerega osnovna ravnina je ravnina ekvatorja ekstrém Sp: ekvatoriálni koordinátni sistém -a m mat. skrajna, največja ali najmanjša, vrednost v množici realnih števil ekviangulárna spirála -e -e ž mat. Ü logarí-ekstrém fúnkcije tem ska spirála -a -- m mat. največja ali najmanjša vrednost funkcije na predpisanem ekvimolárna raztopína -e -e ž kem. raztopina območju PRIM.: ekstrémna tóčka dveh snovi z enako množinsko koncentracijo 190 elástična pritrdítev ekvipotenciálna krivúlja -e -e ž mat. ekvivaléntna tóčka črta v -e -e ž kem. točka, v kateri ravnini, ki veže točke enakega potenciala sta pri titraciji množini obeh reaktantov ekvi- ekvipotenciálna plôskev valentni, tako da reakcija, npr. nevtralizacija, -e -kve ž mat. poteče do konca ploskev v prostoru, na kateri je potencial v vseh točkah enak ekvivaléntne enáčbe -ih enačb ž mn. mat. ekvivalénca enačbe, ki imajo skupno množico rešitev -e ž mat. relacija med dvema izjavama, kadar resničnost ene potrjuje re- ekvivaléntno vézje -ega -a s elektr. Ü nadomé-sničnost druge in obratno, resničnost ene in stno vézje ekvivalénca máse in energíje elást -a m kem. Ü elastomêr ž napačnost druge pa pripelje do protislovja -e -- -- -- fiz. 2 elastán -a m tekst. sintetično elastomerno fizikalni zakon, izražen s formulo E = m c , po katerem sistem izgubi del mase, če odda vlakno, npr. poliuretan S: elastánsko vlákno energijo elastánca -e ž elektr. obratna vrednost kapaci- ekvivalénčna relácija -e -e ž mat. relacija med tance elementi dane množice, ki omogoča razdelitev elastánsko vlákno -ega -a s tekst. sintetično elementov množice na ekvivalenčne razrede elastomerno vlakno, npr. poliuretan S: elastán ekvivalénčni rázred -ega razréda m mat. pod-elástična analíza konstrúkcije -e -e -- ž množica dane množice, ki vsebuje natanko tiste grad. analiza konstrukcije, pri kateri se predpo-njene elemente, ki so med seboj v dani ekviva-stavi, da ostane pri obremenitvi v elastičnem lenčni relaciji območju odziva materiala in se po odstranitvi ekvivaléntna dóza -e -e ž fiz. doza ionizira-obtežbe vrne v prvotno nedeformirano stanje jočega sevanja na tkivo, zmnožek absorbirane Sp: globálna elástična analíza e doze, faktorja kakovosti in katerih koli drugih elástična deformácija -e -e ž meh. defor-dejavnikov, enota sievert macija, ki nastane pri obremenitvi materiala, ekvivaléntna edínka -e -e ž kem. edinka, pri čemer se ta po prenehanju obremenitve ki ustreza prenosu enega iona H + v reakciji vrne v prvotno stanje Sp: próžna deformácija nevtralizacije, ali elektrona v redoks reakciji, PRIM.: Hookov zákon ali velikosti nabojnega števila iona 1, elástična gréd npr. 1/2 H -e gredí ž stroj. Ü gíbka gréd 2 SO 4 , 1/5 KMnO 4 , 1/3 Fe 3+ ekvivaléntna goríščnica elástična grédna véz -e -e ž fiz. goriščna -e -e vezí ž meh., stroj. razdalja optičnega sistema, ki daje glede na gredna vez z enim ali več elastičnimi vložki zaznavalo enake slike kot klasični fotografski elástična histeréza -e -e ž fiz., kem. histereza aparat z goriščno razdaljo 35 mm viskoelastične snovi, npr. gume, pri kateri je ekvivaléntna mása -e -e ž kem. Ü mólska mása časovni potek raztezanja različen od poteka ekvivaléntna odprtína jáme krčenja -e -e -- ž rud. izračunana odprtina jaška, katere zračni odpor elástična nèstabílnost -e -i ž meh. nestabil-omogoča takšno pretakanje zraka skozi jamske nost, ki se pojavlja v obliki uklona ob velikih prostore, da je rudnik ali premogovnik dovolj tlačnih obremenitvah, npr. paličnega elementa, prezračevan plošče PRIM.: Eulerjeva nèstabílnost, tórzijska ekvivaléntna prevódnost -e -i ž kem. Ü nèstabílnost (1, 2), vzvójna nèstabílnost (1, 2) mólska prevódnost elástična pritrdítev -e -tve ž stroj. trajna ekvivaléntna shéma -e -e ž elektr. Ü nadomé- mehanska zveza med deli, mehanizmi, napra-stna shéma vami z elastičnimi elementi, npr. vzmetmi 191 elástična sklópka elástična sklópka -e -e ž stroj. sklopka, ki ima in sipanega delca po sipanju enaka tisti pred med obema polovicama elastične elemente sipanjem, npr. Rutherfordovo sipanje elástična stabílnost -e -i ž meh. sposobnost elástičnost -i ž lastnost materiala, da se rever-elementa, konstrukcije, da pri naraščanju osne zibilno odziva na zunanji vpliv, pri obremenitvi obremenitve do kritične obremenitve obdrži deformira, po razbremenitvi pa vrne v prvotno po razbremenitvi začetno obliko stanje S: próžnost elástična tekstílija -e -e ž tekst. raztegljiva elástičnostna enáčba -e -e ž meh. Ü enáčba elastanskimi nitmi in teksturiranimi prejami elastifikátor -ja m kem. teh. dodatek, ki poveča elástični têmelj tkanina, izdelana v triko ali krep vezavi ali z elástičnosti -ega -a m 1. grad. temelj, za elastičnost, npr. lepil za keramične ploščice, skupina elastičnih vzmeti, katerih togosti se izra- elástika -e ž tekst. trak iz opredenih elastomer-čunajo iz modula podajnosti tal katerega se predpostavlja, da se obnaša kot sredstev za hidroizolacijo, lakov delov konstrukcije ali naprave, pri katerem nih, elastanskih prej, gumenih niti 2. grad., stroj. temelj vmesni material zaradi svojih elastičnih lastnosti elástomehánika -e ž področje mehanike, ki ovira širjenje vibracij in/ali zvoka ali tresenja v obravnava deformacije in napetosti v trdnih ostalo konstrukcijo telesih v elastičnem območju PRIM.: Hookov elástični tŕk zákon -ega -a m fiz. trk, pri katerem se vsota kinetičnih energij delcev ne spremeni, elastomêr -a m kem. naravna ali sintetična npr. trk krogel za biljard elastična polimerna snov z delno premreže- e elástični uklòn nimi makromolekulskimi verigami Sp: -ega -ôna m meh.elást uklon znotraj PRIM.: plástična mása, plástika, plastomêr mej elastične deformacije elastomérna nít -e níti ž tekst. elástični upogíb -ega -a m meh. nit iz elastomer- upogib znotraj nih vlaken mej elastične deformacije elástični zatìč elastomérno ležíšče -ega -a s grad. -ega -íča m stroj. ležišče zatič iz elastične-ga materiala, oblikovan tako, da se pri uporabi mostu prizmatične oblike, ki omogoča lahko deformira, npr. zatič v obliki vzdolžno dopustne deformacije in vodoravne premike prerezane debelostenske cevi iz vzmetnega konstrukcije, izdelano iz lamel sintetične gume jekla Sp: vzmétni zatìč PRIM.: s 60 % elastomera in jeklenih lamel centrírni zatìč elástično ležíšče elastomérno vlákno -ega -a s -ega -a s 1. tekst. grad. vlakno iz ležišče, ki se uporablja pri temeljenju ali podpiranju delov elastomera, npr. poliuretana, ki se pri sobni konstrukcije ali naprave, tako da duši širjenje temperaturi elastično razteza za najmanj 200 % zvoka in vibracij med podporo in konstrukcijo elásto-plástomehánika -e ž področje 2. grad. ležišče, konstruirano tako, da pri nor-mehanike, ki obravnava deformacije in malnih obremenitvah ostajajo deformacije v napetosti v trdnih telesih v elastičnem in elastičnem območju, npr. pri konstrukcijah, plastičnem območju mostovih elektrárna -e ž objekt za proizvodnjo elástično obmóčje -ega -a s meh. območje električne energije s postroji, regulacijsko linearne odvisnosti deformacije od obremeni-in drugo opremo za pretvarjanje primarne tve, v katerem se obremenjeni del po preneha-energije v električno, iz katerega gre na nju obremenitve vrne v prvotno stanje izhodu v omrežje trifazni tok pri trifazni elástično sípanje -ega -a s fiz. sipanje, pri napetosti Sp: eléktrična centrála, katerem je vsota kinetičnih energij sipalca eléktrocentrála 192 eléktrična napétost elektrét -a m elektr. eléktrična ískra dielektrično telo s kvazi- -e -e ž elektr. iskra, ki preskoči trajnim električnim nabojem ali dipolsko po- med pozitivnim in negativnim polom kot raze-larizacijo, elektrostatični ekvivalent trajnemu lektritev, ker je napetost med njima tako visoka, magnetu da ionizira zrak med njima in tako ustvari elek- eléktrična akumulacíjska péč trično prevodno pot -e -e pečí ž Ü têrmoakumulacíjska péč eléktrična izolácija -e -e ž elektr. material, ki eléktrična bateríja ločuje prevodne dele na različnih električnih -e -e ž elektr. baterija več potencialih ali jih izolira od okolja primarnih ali sekundarnih galvanskih členov eléktrična jámska lokomotíva -e -e -e ž eléktrična centrála -e -e ž Ü elektrárna rud. lokomotiva za vleko vagončkov z rudo ali eléktrična dízelska lokomotíva -e -e -e ž premogom v rudniku, premogovniku, ki jo prom., stroj. Ü dízeleléktrična lokomotíva poganja električna energija iz električnega eléktrična energíja akumulatorja ali po drsnih kontaktih iz žic -e -e ž elektr. energija nad tirom sistema tokov in nabojev, ki lahko opravlja ele-eléktrična konstánta ktrično delo, npr. tako, da skozi električno vezje -e -e ž elektr., fiz. poganja električni tok, simbol W , merski enoti osnovna fizikalna konstanta z vrednostjo joule, J, in watt ura, W h Sp: eléktrika 8,854 188 · 10–12 F m–1 (2), količnik gostote in eléktrična gibljívost jakosti električnega polja v vakuumu, simbol ε -e -i ž elektr., fiz. Ü gibljí-0 S: permitívnost vákuuma Sp: absolútna permi-vost nosílca nabôja tívnost eléktrična histeréza -e -e ž elektr., fiz. histereza eléktrična ločítev -e -tve ž 1. elektr. ločitev, ki med gostoto električnega polja v snovi in prepreči neposreden stik, električno prevajanje jakostjo električnega polja, v katerem je bila e med električnima tokokrogoma, namenjenima snov, zlasti pri feroelektrikih Sp: dieléktrična za medsebojno izmenjavo moči ali signalov histeréza S: galvánska ločítev 2. elektr. ločitev električne eléktrična histerézna zánka -e -e -e ž fiz. napeljave od vira električne energije, npr. histerezna zanka, ki kaže odzivanje gostote ele-izklop električnega napajanja ktričnega polja v snovi na ciklično spreminjanje eléktrična lokomotíva -e -e ž stroj. lokomotiva jakosti električnega polja na električni pogon, ki dobiva pogonsko elek-eléktrična impedánca -e -e ž elektr. količnik trično energijo po drsnih kontaktih iz žic nad fazorja napetosti in fazorja toka, pri čemer je tirom, tretje tirnice ali lastne električne baterije realni del rezistanca, imaginarni pa reaktanca, eléktrična migrácija -e -e ž elektr. prenos simbol Z , merska enota ohm, Ω Sp: kompléksna materiala med poloma električnega prevodnika z impedánca PRIM.: admitánca, reaktánca gibanjem ionov v prevodniku S: eléktromigrácija eléktrična influénca -e -e ž elektr. razdelitev eléktrična móč -e močí ž elektr. hitrost pretoka pozitivnih in negativnih električnih nabojev električne energije pri proizvodnji, prenosu in v električnem prevodniku zaradi električnega razdeljevanju, merska enota watt polja eléktrična napeljáva -e -e ž elektr. sistem elek-eléktrična inštalácija -e -e ž elektr. inštalacija tričnih vodnikov kot del električne inštalacije električnih vodnikov s pripadajočimi elementi, PRIM.: eléktrična inštalácija npr. vtičnicami, varovalkami, ki omogočajo eléktrična napétost električno napajanje porabnikov v prostoru -e -i ž 1. fiz. količnik ali stavbi glede na njihovo razporeditev dela in električnega naboja, pri čemer delo PRIM.: eléktrična napeljáva opravi električno polje, ko se naboj prenese 193 eléktrična napétost ozemljíla med opazovanima točkama 2. elektr. razlika elek- eléktrična preiskáva tál -e -e -- ž grad. tričnih potencialov med točkama, simbol U, preiskava lastnosti tal, npr. z električnim merska enota volt, V PRIM.: fázna napétost (2), prevodom, odbojnostjo elektromagnetnega mèdfázna napétost (2) valovanja eléktrična napétost ozemljíla -e -i -- ž elektr. eléktrična prevódnost -e -i ž elektr. količnik električna napetost med ozemljilom in dovolj gostote električnega toka in električne poljske oddaljeno točko v zemlji, ko teče električni tok jakosti, ki poganja ta tok, obratna vrednost po ozemljilu v zemljo upornosti, simbol σ ali γ, merska enota eléktrična napétost zvezdíšča siemens na meter, S m–1 Sp: konduktívnost -e -i -- ž elektr. PRIM.: toplôtna prevódnost električna napetost med zvezdiščem večfazne-ga sistema in zemljo eléktrična regulácija -e -e ž elektr. regulacija eléktrična opréma z električnimi signali, elektromehanskimi ali -e -e ž elektr. sestav električ- nih elementov, naprav, strojev, ki omogočajo elektronskimi sestavinami, vezji delovanje objekta, naprave, stroja, v katerega so eléktrična resonánca -e -e ž elektr. resonanca v vgrajeni električnem nihajnem krogu eléktrična polarizácija -e -e ž elektr., fiz. eléktrična shéma -e -e ž elektr. črtna ali blokovna ali permanentnih elementarnih električnih stroja, postroja s standardiziranimi simboli Sp: dipolnih momentov v snovi vektorsko polje, ki izraža gostoto induciranih shema sestava in delovanja električne naprave, e eléktrična póljska gostôta -e -e -e ž omogoča signaliziranje s svetlobnimi ali elektr., fiz. električna oprema, ki v sklopu naprave vektorsko polje, ki je v praznem prostoru zvočnimi signali zmnožek električne poljske jakosti in električ- polarizácija eléktrična signálna opréma -e -e -e ž elektr. dieléktrična ne konstante, v snovi se zmnožku prišteje še eléktrična síla -e -e ž fiz. sila, s katero deluje prispevek električne polarizacije, simbol električno polje na nabiti delec v smeri električ- D , merska enota coulomb na kvadratni meter, nega polja, njena velikost je zmnožek električ- C m nega naboja delca in električne poljske jakosti –2 S: gostôta eléktričnega pólja, gostôta eléktričnega pretóka na mestu, kjer je delec eléktrična póljska jákost eléktrična sklópka -e -e -i ž elektr. -e -e ž elektr., stroj. sklopka, ki vektorsko polje v smeri silnic električnega prenaša navor med gredema z elektromagnet- polja, katerega velikost je sorazmerna gostoti nim ali magnetnim poljem silnic in določa silo, s katero deluje polje na eléktrična stikálna shéma -e -e -e ž elektr. električni naboj, simbol E , merska enota volt shema povezav električnih sestavnih delov v na meter, V m –1 S: jákost eléktričnega pólja električnem vezju eléktrična postája -e -e ž elektr. postroj, eléktrična susceptibílnost -e -i ž fiz. količnik omejen na določeno geografsko območje, ki električne polarizacije in električne poljske vsebuje konce prenosnih ali razdeljevalnih jakosti, ki jo povzroča vodov, stikalne naprave, lahko tudi transfor-eléktrična trákcija matorje in poslopja, in vključuje naprave za -e -e ž prom. Ü eléktrična vléka vodenje, zaščito, varnostne naprave eléktrična potenciálna energíja eléktrična tŕdnost -e -e -e ž -e -i ž elektr. količnik najvišje fiz. energija električno nabitega telesa v elek- pritisnjene napetosti brez preboja in razdalje tričnem polju PRIM.: gravitacíjska potenciálna med prevodnima deloma pri določenih presku- energíja, próžnostna energíja snih pogojih S: prebójna tŕdnost (2) 194 eléktrični izvažálni stròj eléktrična upórnost -e -i ž elektr. lastnost med polnjenjem pretvarja električna energija v snovi, da se upira prevajanju električnega kemijsko, pri praznjenju pa kemijska energija v toka, določena s količnikom električne poljske električno jakosti, ki poganja ta tok, in gostote električne- eléktrični detonátor -ega -ja m grad., rud. ga toka, obratna veličina prevodnosti, simbol ρ , detonator, ki se aktivira električno, uporablja se merska enota ohm meter, Ω m Sp: rezistívnost, npr. pri razstreljevanju v rudnikih, kamnolomih specífična ohmska upórnost, specífični upòr S: eléktrični vžigálnik PRIM.: netílka eléktrična úra -e -e ž ura, ki jo poganja elek- eléktrični dípól -ega -a m 1. elektr. dvojica trična energija iz električnega omrežja, iz elek-enako velikih električnih nabojev z naspro-trične baterije ali fotočlena tnim predznakom, navadno na majhni razdalji eléktrična úra s kreménovim kristálom PRIM.: múltipól (1) 2. elektr. hipotetični sevalni -e -e -- -- -- element kot neskončno kratek električni ž elektr. električna ura, pri kateri resonanca kremenovega kristala zagotavlja vodnik, po katerem teče časovno stabilnost frekvence električnega nihanja spremenljiv tok eléktrična várnost eléktrični dípólni momènt -ega -ega -e -i ž elektr. dejavnost, ki se ukvarja z nevarnostmi, povezanimi s pro- -ênta m 1. zmnožek naboja in krajevnega izvodnjo in uporabo električne energije, in vektorja od težišča negativnega do težišča po-na podlagi dobre inženirske prakse sprejema zitivnega naboja električnega dipola, merilo varnostne ukrepe, ki zagotavljajo visoko raven za polarnost molekul, simbol p, merska enota zavarovanja zdravja in varnosti ljudi, živali in coulomb meter, C m 2. vektorska vsota ele-premoženja mentarnih električnih dipolov v telesu eléktrična varoválka eléktrični dípólni momènt molékule -ega -e -e ž elektr. element v kem.-ega -ênta -- m dipolni moment polarne e električnem tokokrogu, ki s stalitvijo žičnega molekule, merska enota coulomb meter, pogo-vložka prekine električni tok, če ta dovolj dolgo stejša merska enota debye presega vnaprej predpisano vrednost eléktrična vléka eléktrični elemènt -ega -ênta m elektr. pasivna -e -e ž prom. vleka z električno ali aktivna sestavina električnega vezja ali lokomotivo Sp: eléktrična trákcija naprave, npr. upor, dušilka, kondenzator, dioda, eléktrična zavóra -e -e ž elektr. zavora, pri kateri tranzistor, vtič, transformator, elektromotor se zavorni moment spreminja s spreminjanjem eléktrični fílter -ega -tra m elektr. sestavina, jakosti magnetnega pretoka vezje, naprava, ki prepušča ali duši samo signal eléktrične lastnósti -ih -- ž mn. elektr. lastnosti ene frekvence ali enega frekvenčnega območja snovi, materialov, ki jih določa njihov odziv na eléktrični generátor -ega -ja m elektr. generator električno polje, npr. rezistanca, induktanca, za pretvarjanje mehanske energije v električno kapacitanca eléktrični agregát eléktrični impúlz -ega -a m elektr. kratkotrajen -ega -a m elektr. stroj za električni tokovni sunek, nastal z zelo hitrim pridobivanje električne energije, navadno povečanjem toka na določeno vrednost električni generator, neposredno povezan s pogonskim strojem, navadno z vodno turbino, eléktrični iniciátor -ega -ja m grad., rud. del vži-s parno turbino, plinsko turbino, z motorjem z galnika, ki sproži vžig inicialnega razstreliva z notranjim zgorevanjem električno iskro eléktrični akumulátor -ega -ja m elektr. se- eléktrični izvažálni stròj -ega -ega strôja m kundarni galvanski člen, ki se uporablja za rud. postroj, ki se uporablja za prevažanje rude shranjevanje električne energije in v katerem se po jaških in vpadnikih v rudniku 195 eléktrični jêdrski kvadrupólni momènt eléktrični jêdrski kvadrupólni momènt eléktrični potenciál -ega -a m elektr. potencial -ega -ega -ega -ênta m fiz. zmnožek jedrskega statičnega električnega polja, simbol V ali kvadrupolnega momenta in električnega φ, merska enota volt, V Sp: eléktrostátični naboja atomskega jedra potenciál eléktrični kábel eléktrični prebòj -ega -bla m elektr. električni -ega -ôja m 1. elektr. nenadna vodnik iz ene ali več med seboj električno izoli- dielektrična odpoved izolacije ali njenega dela, ranih žic in z zunanjo zaščito pred mehanskimi ki ji sledi razelektritev 2. elektr. razelektritev poškodbami, vlago, elektromagnetnimi vplivi zaradi ionizacije plina eléktrični merílnik -ega -a m 1. elektr. merilnik eléktrični pretòk -ega -óka m elektr. integral za neposredno merjenje električnih veličin, gostote električnega polja po orientirani npr. napetosti, toka, upora, moči 2. elektr. ploskvi, merska enota coulomb merilnik z ustreznimi zaznavali za posredno eléktrični prevòd -ega -óda m elektr. pri merjenje neelektričnih veličin, npr. mase, uporovnem dvopolnem elementu ali vezju temperature, tlaka količnik električnega toka skozi ta element eléktrični motór -ega -ja m elektr. Ü eléktromotór ali vezje in napetosti med poloma Sp: konduk-eléktrični nabòj tánca -ega -ôja m fiz. naboj, ki povzroča elektrostatične sile med električ- eléktrični prevódnik -ega -a m elektr. snov, ki no nabitimi delci, simbol Q, merska enota prevaja električni tok Sp: kondúktor coulomb, C PRIM.: Coulombov zákon eléktrični rotacíjski stròj -ega -ega -ôja m eléktrični nihájni króg -ega -ega -a m elektr. elektr. električni stroj z vrtečim se rotorjem in e vezje vzporedno vezanih kondenzatorja in mirujočim statorjem tuljave, ki električno niha zaradi periodičnega eléktrični sénzor -ega -ja m elektr. element, pretakanja energije električnega polja konden-zatorja v energijo magnetnega polja tuljave in naprava, ki po vzbuditvi z določenim pojavom proizvede električni signal, značilen za ta pojav obratno S: eléktrično zaznaválo eléktrični podátki -ih -ov m mn. elektr. tehnični eléktrični signál -ega -a m elektr. signal, ki se podatki o električnih veličinah, npr. toku, napetosti, uporu, in njihovih lastnostih prenaša z električnim tokom ali elektromagne- tnim valovanjem in nosi informacijo eléktrični pogòn -ega -ôna m pogon naprave, eléktrični stík -ega -a m elektr. stik električno stroja neposredno z električno energijo prevodnih elementov, ki omogoča prehod elek- eléktrični pól -ega -a m 1. elektr. priključek elek- tričnega toka tričnega vodnika pri enosmernem električnem eléktrični stròj -ega strôja m elektr. stroj, ki s po-toku z določenim električnim potencialom, sredovanjem magnetnega polja pretvarja elek-npr. pozitivnim 2. elektr. kontakt električnega trično moč v mehansko, npr. motor, mehansko stikala, kontaktorja, konektorja, npr. večpolno moč v električno, npr. generator, ali električno stikalo, dvoredni 32-polni konektor moč ene oblike v električno moč druge oblike, eléktrični póljski tók -ega -ega -a m elektr. elek-npr. transformator trični tok, ki nastane zaradi gibanja elektronov eléktrični stròj s krémpljastimi póli -ega ali vrzeli v polprevodniku zaradi električnega strôja -- -- -- m elektr. električni stroj z izraženi-polja v njem mi poli, pri katerem sta na rotorju dva venca eléktrični postròj -ega -ôja m elektr. postroj za izraženih polov z izrastki v obliki krempljev, proizvodnjo, prenos, shranjevanje, pretvarjanje med katerima je vzbujalno navitje ali trajni električne energije magnet, ki magneti v aksialni smeri 196 eléktrični vžíg eléktrični stròj s površínskim hlajênjem nimi površinami stroja in se nato hladi z zrakom -ega strôja -- -- -- m elektr. električni stroj, pri ali pa odteka na prosto katerem hladilno sredstvo obliva zunanjo eléktrični stròj z zráčnim hlajênjem -ega površino stroja strôja -- -- -- m elektr. električni stroj, pri katerem eléktrični stròj s prisílnim hlajênjem -ega je hladilno sredstvo samo zrak v naravnem ali strôja -- -- -- m elektr. električni stroj, pri katerem prisilnem obtoku se hladilno sredstvo, npr. zrak, voda, olje, vodik, eléktrični stròj z zunánjim rótorjem -ega poganja s črpalkami ali ventilatorji po hladilnih strôja -- -- -- m elektr. električni stroj z valjastim površinah stroja statorjem znotraj vrtečega se rotorja eléktrični stròj z dískastim rótorjem -ega eléktrični štévec -ega -vca m elektr. merilnik, ki strôja -- -- -- m elektr. aksialni električni stroj, ki meri porabo električne energije PRIM.: integrír-ima rotor in stator v obliki diska, nameščena ni instrumènt drug poleg drugega vzdolž gredi stroja eléktrični stròj z dvójnim rótorjem eléktrični termométer -ega -tra m elektr. ter- -ega mometer, ki za merjenje temperature izkorišča strôja -- -- -- m elektr. električni stroj z notranjim električne lastnosti snovi, npr. termonapetost, in zunanjim rotorjem spremembo upora eléktrični stròj z izráženimi póli -ega eléktrični tók -ega -a m elektr., fiz. tok naboja, strôja -- -- -- m elektr. električni stroj, ki ima rotor osnovna veličina v Mednarodnem sistemu ali stator oblikovan tako, da širina zračne reže veličin, simbol I , merska enota amper, A vzdolž oboda rotorja ni enakomerna, navadno eléktrični stròj z narávnim hlajênjem krog električnih elementov, skozi katere lahko -ega Sp: e z vidnimi poli eléktrični tokokróg -ega -a m elektr. sklenjen strôja -- -- -- teče električni tok tokokróg PRIM.: tokôvna m elektr. električni stroj, ki se hladi z naravnim kroženjem okoljskega zraka brez zánka dodatnih hladilnih naprav eléktrični udár -ega -a m elektr. nenaden eléktrični stròj z nótranjim hlajênjem silovit učinek električnega toka na človeško ali -ega strôja -- -- -- živalsko telo m elektr. električni stroj, pri katerem se notranji električno in magnetno eléktrični upòr -ega -ôra m elektr. lastnost aktivni deli oblivajo s hladilnim sredstvom električnega elementa, da ovira prevajanje eléktrični stròj z nótranjim rótorjem električnega toka, določena s količnikom med -ega strôja -- -- -- napetostjo na tem elementu in tokom skozenj, m elektr. električni stroj s statorjem v obliki votlega valja in valjastim rotorjem v simbol R, merska enota ohm, Ω S: upòr (2) izvrtini statorja Sp: ohmski upòr, rezistánca eléktrični strôj z óljnim hlajênjem eléktrični vòd -ega vóda m -ega elektr. niz električnih strôja -- -- -- m elektr. električni stroj, pri katerem vodnikov, izolacijskih materialov in opreme za je hladilno sredstvo olje ali olju podobna snov, prenos električne energije med dvema točkama ki se nato hladi z zrakom ali vodo elektroenergetskega omrežja eléktrični stròj z váljastim rótorjem eléktrični vodník -ega -ega -a m elektr. element za strôja -- -- -- m elektr. električni stroj z zunanjim ali prenos električne energije, električnih signalov, notranjim rotorjem v obliki valja npr. žica, kabel eléktrični stròj z vôdnim hlajênjem eléktrični vžíg -ega -ega -a m elektr. vžig s preskokom strôja -- -- -- m elektr. električni stroj, pri katerem električne iskre, npr. pri plinskih gorilnikih, na je hladilno sredstvo voda, ki je v dotiku s hladil- vžigalni svečki Ottovega motorja 197 eléktrični vžigálnik eléktrični vžigálnik -ega -a m grad., rud. trenutno razelektritvijo, ki povzroči uparjenje detonator, ki se aktivira električno, uporablja se vode, ekspanzija nastale pare pa zagotovi tlak npr. pri razstreljevanju v rudnikih, kamnolomih za preoblikovanje Sp: eléktromagnétno preobli-S: eléktrični detonátor PRIM.: netílka kovánje eléktrični vžigálni strôjček eléktrično pretaljevánje pod žlíndro -ega -ega -čka m -ega rud. naprava za vžig razstreliva z električnim -a -- -- s met. pretaljevanje kovin z oblokom pod vžigalnikom S: vžigálna napráva (2) plastjo žlindre, ki ščiti kovino pred oksidacijo eléktrično izbrisljívi programirljívi brálni eléktrično rézanje -ega -a s var. Ü oblóčno pomnílnik -- -ega -ega -ega -a m elektr. izbrisljivi rézanje treba podatke pred ponovnim vpisom izbrisati z upôrovno segrévanje K: električnim napetostnim impulzom EEPRÔM eléktrično separíranje programirljivi bralni pomnilnik, pri katerem je eléktrično segrévanje -ega -a s elektr. Ü elektr., kem. -ega -a s rud. separira- izločanje trdnih delcev iz suspenzije v električ- električnih lastnosti rud in jalovine S: eléktrično izlóčanje -ega -a s nje delcev rude na osnovi izkoriščanja različnih nem polju eléktrično obárjanje eléktrično spremenljívi programirljívi eléktrično navítje -ega -a s elektr. navitje, po brálni pomnílnik -- -ega -ega -ega -a m elektr. katerem teče električni tok, npr. navitje trans- izbrisljivi programirljivi bralni pomnilnik, formatorja pri katerem je treba podatke pred ponovnim eléktrično níhanje -ega -a s elektr. vpisom spremeniti z električnim napetostnim prehajanje elektrine v nihajnem krogu z ene elektrode impulzom K: EAPRÔM e kondenzatorja po tuljavi na drugo elektrodo eléktrično upôrovno grélo -ega -ega -a s in nazaj elektr. grelo z uporovno grelno žico eléktrično obárjanje -ega -a s elektr., kem. eléktrično varjênje -ega -a s var. varjenje, izločanje trdnih delcev iz suspenzije v električ- pri katerem se potrebna toplota ustvarja z nem polju S: eléktrično izlóčanje oblokom ali z joulsko toploto eléktrično oblóčno varjênje -ega -ega -a s eléktrično vézje -ega -a s 1. elektr. medsebojno var. Ü oblóčno varjênje povezani električni elementi, npr. upori, eléktrično obratovalíšče kondenzatorji, tuljave, diode, tranzistorji -ega -a s elektr. 2. elektr. sestav električnih elementov ali/in prostor v zgradbi ali na prostem, določen naprav, ki tvorijo eno ali več prevodnih poti predvsem za namestitev in obratovanje elektro-in so lahko tudi kapacitivno in/ali induktivno energetskih postrojev sklopljeni eléktrično omréžje -ega -a s elektr. niz električ-eléktrično vozílo -ega -a s kopensko cestno nih tokokrogov, ki vsebujejo samo električne ali terensko vozilo, npr. osebni avto, avtobus, elemente, npr. žice, stikala, transformatorje, z elektromotorjem, navadno napajanim iz in so medsebojno neposredno povezani ali pa polnljive električne baterije K: EV medsebojno kapacitivno ali induktivno sklo-eléktrično zavíranje pljeni PRIM.: eléktroenergétsko omréžje -ega -a s 1. elektr. sistem eléktrično pólje z elektromagnetno zavoro, ki pri zaviranju -ega -a s elektr. polje okrog proizvaja električno energijo, ki jo vrača v elek trično nabitega telesa, ki ga opredeljuje sistem napajanja 2. elektr. ustvarjanje zavornega jakost električnega polja elektromagnetnega navora na gredi električ- eléktrično preoblikovánje -ega -a s stroj. nega stroja z dodatnim električnim tokom na preoblikovanje z globokim vlekom s podvodno enem od navitij na statorju 198 eléktrodinámični mikrofón eléktrično zaznaválo -ega -a s elektr. element, potopljena v elektrolit, navadno raztopino naprava, ki po vzbuditvi z določenim pojavom njene soli S: pôlčlén 3. met. tanka kovinska proizvede električni signal, značilen za ta pojav palica ali žica za obločno varjenje S: eléktrični sénzor elektróda Ag/AgCl -e -- [agé agéceèl] ž elektrificírana próga -e -e ž elektr., prom. tir, kem. polčlen Ag/AgCl, sestavljen iz srebrne nad katerim so električni vodi, po katerih se žice, prekrite s plastjo srebrovega klorida v električna energija dovaja vlečnim motorjem raztopini kalijevega klorida kot elektrolitu, ki lokomotive se uporablja kot notranja elektroda v stekleni elektrifikácija elektrodi za merjenje pH, kot referenčna -e ž napeljava električnih elektroda pri preskušanju sistemov za katodno vodov do gradbenih objektov in v njih zaščito pred korozijo v morski vodi S: elektróda elektrifikacíjski načŕt -ega -a m načrt elek- srebró-srêbrov kloríd trifikacije, ki upošteva zmogljivosti napajanja z elektróda srebró-srêbrov kloríd -e -- -- ž energijo, časovno dinamiko in stroške gradnje kem. polčlen Ag/AgCl, sestavljen iz srebrne elektroenergetskega omrežja, priključnih točk žice, prekrite s plastjo srebrovega klorida v do uporabnikov raztopini kalijevega klorida kot elektrolitu, ki eléktrika -e ž 1. elektr. se uporablja kot notranja elektroda v stekleni pojavi, povezani z elek- eléktrična energíja elektroda pri preskušanju sistemov za katodno S: tričnimi naboji in električnimi toki 2. elektr. Ü elektrodi za merjenje pH, kot referenčna zaščito pred korozijo v morski vodi elektróda povzroča elektrostatične sile med električ- kem. eléktrodialíza -e ž z enosmernim ele-no nabitimi delci, simbol Q , merska enota ktričnim tokom pospešena dializa skozi elektrína -e ž elektr. vir električnega polja, ki Ag/AgCl coulomb C e ionskoizmenjalne membrane med dvema elek- eléktroakústična napráva -e -e ž elektr. trodama, pri kateri potujejo anioni skozi anion-naprava, ki omogoča nastajanje, prenos in zapi- skoizmenjalno membrano proti anodi, kationi sovanje zvočnih nihanj z električnimi sredstvi pa skozi kationskoizmenjalno membrano pretvornik, ki pretvarja električne signale v ostanejo v prostoru med obema membranama, uporablja se za razsoljevanje morske vode, eléktroakústični pretvórnik -ega -a m elektr. proti katodi, čisto topilo ali neelektroliti pa akustične in obratno obravnava nastanek, prenos in zapise zvočnih m elektr. element, ki ga sestavljata tuljava in trajni nihanj z električnimi sredstvi magnet, npr. v mikrofonu, zvočniku, in deluje eléktroanalíza eléktroakústika -e ž področje akustike, ki eléktrodinámični elemènt -ega -ênta proizvodnjo soli pri kateri se kovina iz raztopine njene soli izloči eléktrodinámični instrumènt -ega -ênta m z elektrolizo in stehta -e ž kem. kvantitativna analiza, na osnovi elektrodinamike Sp: S: eléktrogravimetríja elektr. instrument, ki za meritev moči v električ-elektrolízno dolóčanje nem tokokrogu izkorišča elektrodinamične eléktrocentrála -e ž Ü elektrárna lastnosti sestava tuljave in trajnega magneta elektróda ali dveh tuljav -e ž 1. elektr. električni vodnik, ki vzpostavlja električni stik z nekovinskim delom eléktrodinámični mikrofón -ega -a m elektr. električnega tokokroga in oddaja ali zbira mikrofon, katerega zaznavalo je elektrodina-elektrone ali s svojim električnim poljem krmili mični element za pretvorbo mehanskih zvočnih njihovo gibanje 2. kem. vsak od dveh sestavnih nihanj v električna nihanja Sp: eléktromagnétni delov elektrokemijskega člena, navadno kovina, mikrofón PRIM.: eléktrodinámični zvóčnik 199 eléktrodinámični vátmeter eléktrodinámični vátmeter -ega -tra m elektr. eléktroenergétika -e ž področje energetike, elektrodinamični merilnik električne moči ki obravnava proizvodnjo, prenos, pretvorbo in enosmernih ali izmeničnih virov uporabo električne energije eléktrodinámični zvóčnik -ega -a m eléktroenergétski objékt -ega -a m elektr. zvočnik, ki spremembe magnetnega elektr. objekt elektroenergetskega sistema upora pretvarja v zvočna nihanja membrane z napravami in postroji za proizvodnjo, PRIM.: eléktrodinámični mikrofón pretvorbo, prenos, shranjevanje ali razdeljeva- eléktrodinámika nje električne energije PRIM.: energétski objékt -e ž področje fizike, ki obravnava gibanje električnih nabojev in tokov, eléktroenergétski sistém -ega -a m elektr. njihove medsebojne vplive in medsebojni sistem postrojev in naprav za proizvodnjo, vpliv med njimi in elektromagnetnim poljem prenos, shranjevanje, pretvorbo in razdeljeva- PRIM.: eléktrostátika nje električne energije, ki z ustreznimi regulaci- elektródna lomnína -e -e ž met. jami zagotavljajo vzdrževanje ravnotežja med odlomljeni kosi, ostanki elektrod iz jeklarskih obločnih proizvodnjo in porabo ter kakovost dobavljene peči ali aluminijskih elektroliznih celic električne energije elektródna reákcija -e -e ž kem. eléktroenergétsko omréžje delna reakcija, -ega -a s elektr. npr. redukcija ali oksidacija, ki poteka na postroji, postaje, vodi ali kabli za prenos in raz- elektrodi deljevanje električne energije PRIM.: eléktrično elektródna stržénska žíca omréžje -e -e -e ž var. varilna žica z jedrom, ki je napolnjeno z mineralnimi eléktroerozíja -e ž stroj. obdelava trdih kovin e snovmi, zlitinami, kovinskimi dezoksidanti z električnimi iskrami, ki odnašajo delce elektródna žíca materiala v dielektrično tekočino, za izdelavo -e -e ž met. varilna žica, ki se natančnih orodij, strojnih delov uporablja kot varilna elektroda Sp: eléktroero- zíjski postópek elektródni kòks -ega kôksa m met. koks kot eléktroerozíjski postópek -ega -pka m surovina za izdelavo elektrod za jeklarske stroj. obločne peči ali za aluminijske elektrolizne Ü eléktroerozíja celice eléktrofílter -tra m elektr., kem. teh. Ü eléktrostátič- elektródni plášč -ega -a m met. ni fílter obloga iz kovinskih oksidov, silikatov okrog varilne žice, eléktrofíltrski pepél -ega -a m kem. teh. pepel, iz katere nastaja pri varjenju žlindra, ki varuje ki se z elektrostatičnimi filtri lovi iz dimnih var pred zunanjo atmosfero in upočasnjuje plinov v velikih napravah za kurjenje premoga, njegovo ohlajanje zlasti v termoelektrarnah, in se zaradi dobrih elektródni potenciál -ega -a m kem. trdnostnih lastnosti in majhne gostote potencial polčlena glede na referenčni polčlen, uporablja pri gradnji cest kot dodatek cementu npr. na standardno vodikovo elektrodo pri masivnih gradbenih objektih, npr. jezovih PRIM.: hidroelektrarn kontáktni potenciál, razlíka kontáktnih potenciálov eléktroforéza -e ž kem. gibanje koloidnih elektródno držálo -ega -a s met. priprava delcev v tekočini pod vplivom električnega za pritrditev in nastavitev varilne elektrode polja, ki se uporablja npr. za nanašanje barve na PRIM.: elektródno vpenjálo obdelovance PRIM.: anaforéza, eléktroforézno elektródno vpenjálo bárvanje, kataforéza -ega -a s met. priprava za vpenjanje varilne elektrode PRIM.: eléktroforézno bárvanje elektródno -ega -a s kem. teh. držálo barvanje v barvalni kopeli z električnim poljem, 200 eléktrojekléna lítina v katerem barvni delci koloidne velikosti eléktrohidrávlični sêrvomehanízem -ega potujejo proti obdelovancu, ki se barva -zma m stroj. krmilno-pogonski mehanizem PRIM.: eléktroforéza s hidravličnim valjem ali motorjem in pro- eléktrofotografíja porcionalnim ventilom ali servoventilom, ki -e ž graf. Ü kserografíja praviloma deluje v sklenjeni regulacijski zanki eléktrofotográfska plôšča -e -e ž plošča, eléktrohidrávlični sêrvomotór -ega -ja m prevlečena z elektrostatično nabito polprevo-elektr., stroj. premočrtni ali vrtilni hidravlični ser-dniško svetlobno občutljivo plastjo vomotor s servoventilom ali proporcionalnim eléktrogospodárstvo -a s gospodarska ventilom panoga, ki se ukvarja s proizvodnjo, razdeljeva- eléktrohidrávlični sêrvoventíl -ega -a m njem in izrabo električne energije elektr., stroj. enostopenjski ali večstopenjski hidra-elektrografíja -e ž graf. tehnika tiskanja, ki vlični ventil z značilno visoko stopnjo ojačenja, ki je električno zvezno vkrmiljen, npr. z elektro-temelji na električnem nabijanju elektrofoto-mehanskim navornim motorjem grafske plošče ali kovinskega valja, prevlečene- PRIM.: elék-ga s tanko plastjo polprevodnika, ki se najprej trohidrávlični proporcionálni ventíl K: EHSV električno nabije, nato pa se z osvetljevanjem, eléktrohidrávlični ventíl -ega -a m elektr., stroj. npr. pri fotokopiranju, z nje izbijejo električni hidravlični ventil z elektromagnetnim vkrmilje-naboji zapisane slike njem, predkrmiljenjem, proženjem PRIM.: elék-eléktrografít -a m kem. teh. umetni grafit, ki tropnevmátični ventíl se pridobiva s segrevanjem oglja, izdelanega eléktrohidrávlika -e ž področje hidravlike, ki s koksanjem premoga, surove nafte, smol v obravnava hidravlične izvršilne motorje in ele-elektropeči pri 3 000 °C v odsotnosti zraka, ktrično krmiljene krmilne sestavine, vključno z uporablja se za ščetke elektromotorjev električnimi in elektronskimi vezji za obdelavo e eléktrografítna ščétka signalov -e -e ž elektr. grafitna ščetka, ki drsi po kolektorju električnega gene- eléktroinštalacíjska déla -ih dél s mn. grad. ratorja ali elektromotorja in zagotavlja stik med montaža ali demontaža elementov ali naprav njegovimi gibljivimi in nepremičnimi deli za razvod električne energije, za razsvetljavo, eléktrogravimetríja ozemljitev, strelovod na gradbenem objektu ali -e ž kem. kvantitativna analiza, pri kateri se kovina iz raztopine njene pri njegovi gradnji soli izloči z elektrolizo in stehta S: eléktroanalíza eléktroinštalacíjska razdelílna omárica Sp: elektrolízno dolóčanje -e -e -e ž elektr. omarica s števcem električne eléktrohidrávlični koráčni motór energije, z varovalkami posameznih električnih -ega -ega -ja tokokrogov in odklopnikom na preostali tok m elektr., stroj. hidravlični motor, ki sledi signalom iz koračnega elektromotorja za krmi- eléktroinštalacíjski vôzel -ega -zla m elektr. Ü strojih eléktroinštalacíjsko vozlíšče -ega -a s elektr. eléktrohidrávlični proporcionálni ventíl ljenje položaja, zasuka, npr. pri obdelovalnih eléktroinštalacíjsko vozlíšče vozlišče električnega omrežja, kjer se združuje- -ega -ega -a m elektr., stroj. enostopenjski ali več- jo, prepletajo in razdružujejo ožičenja postroja, vkrmiljen s proporcionalnim elektromagne- eléktrojeklárna -e ž met. jeklarna za izdelova-tom, za manj zahtevne servomehanizme, zlasti stopenjski zvezno krmiljen hidravlični ventil, stavbe Sp: eléktroinštalacíjski vôzel pri mobilnih strojih nje jekla v elektropečeh PRIM.: eléktrohidrávlični sêrvoventíl, eléktropnevmátični proporcionál- eléktrojekléna lítina -e -e ž met. jeklena litina, ni ventíl, eléktropnevmátični sêrvoventíl pridobljena v elektropeči 201 eléktrojêklo eléktrojêklo -a s met. eléktrokémijska oksidácija jeklo, ki se navadno -e -e ž kem. pridobiva v elektropeči z zmogljivostjo anodna oksidacija, ki se uporablja za čiščenje 100–200 t/h, vložek je sestavljen iz grodlja, odpadnih vod v pretočni elektrolizni celici, pri železove gobe, jeklene sekundarne surovine, čemer se organski onesnaževalci oksidirajo talil in reducenta neposredno v ogljikov dioksid in vodo eléktrokalórični pojàv -ega -áva m fiz. pojav, eléktrokémijska polarizácija -e -e ž kem. ki je nasproten piroelektričnemu pojavu in polarizacija zaradi razlike med ravnotežnim in opisuje spremembo temperature, če na snov delovnim potencialom elektrode, ki povzroča deluje električno polje pri elektrolizi izgubo energije, ker se ta sprošča eléktrokapilárni pojàv kot toplota PRIM.: katódna polarizácija, prena- -ega -áva m fiz., kem. pétost (1) sprememba površinske napetosti na medfazni meji med dvema nemešljivima tekočinama, če eléktrokémijska redúkcija -e -e ž kem. teče skoznjo električni tok S: eléktrokapilárnost redukcija na katodi elektrolizne celice eléktrokapilárnost -i ž fiz., kem. sprememba eléktrokémijski člén -ega -a m elektr., kem. površinske napetosti na medfazni meji med naprava za neposredno pretvarjanje kemijske dvema nemešljivima tekočinama, če teče energije v električno energijo S: galvánski člén skoznjo električni tok S: eléktrokapilárni pojàv Sp: galvánska célica eléktrokémična analíza -e -e ž kem. kvantita- eléktrokémijski ekvivalènt -ega -ênta m kem. tivna analiza z elektrokemičnimi postopki, npr. masa elementa ali spojine, ki se izloči ali raztopi amperometrija, konduktometrija, potencio- pri prehodu naboja enega coulomba PRIM.: Fa- e metrija radayeva konstánta eléktrokemíja -e ž področje kemije, ki eléktrokémijsko číščenje -ega -a s 1. kem. teh. obravnava kemijske reakcije na mejni površini postopek za fino čiščenje kovinskih in drugih med elektronskim prevodnikom, npr. kovino, prevodnih površin pred nanašanjem galvanskih polprevodnikom, in ionskim prevodnikom, prevlek, pri katerem se predmet v elektroli- npr. elektrolitom zni kopeli veže kot anoda ali kot katoda, pri korozija, ki jo povzroči nastanek lokalnega odstranijo zadnje sledove nečistoč, uporablja se kem. teh. v obratih za galvanizacijo eléktrokémijska korozíja -e -e ž kem. teh. elektrolizi nastali drobni plinski mehurčki pa galvanskega člena pri stiku dveh kovin z različ- 2. postopek za nima elektrodnima potencialoma v prisotnosti čiščenje odpadnih vod, pri katerem se na anodi elektrolita, npr. morske vode, zračne vlage oksidirajo organske nečistoče, cianidni ioni, S: galvánska korozíja Sp: na katodi pa se izločajo kovine, npr. svinec, elektrolítska korozíja, kontáktna korozíja PRIM.: arzen, baker, in poteka redukcija zelo strupenih eléktrokémijska eléktrokémijska migrácija uporablja se zlasti v obratih za galvanizacijo ž -e -e kem. S: migrácija kromatnih(VI) ionov v kromove(III) ione, eléktrooksidácija nastanek prevodnega kovinskega mostiča med električnima vodnikoma, ki sta ves čas pod eléktrokémijsko pasivíranje -ega -a s kem. teh. enosmerno napetostjo, kar povzroči kratki stik pasiviranje kovinske površine z anodno oksi- PRIM.: eléktrokémijska korozíja dacijo, npr. eloksiranje aluminija, pri katerem eléktrokémijska napétostna vŕsta nastane na kovini oksidna plast, ki jo ščiti pred -e -e korozijo -e ž kem. razvrstitev elementov ali parov element- eléktrokerámika -ion po njihovih standardnih elektrodnih -e ž kem. teh. keramika z potencialih Sp: galvánska vŕsta, napétostna velikim električnim izolacijskim uporom, vŕsta veliko korozijsko odpornostjo, veliko od- 202 elektrolízna rafinácija pornostjo proti visokim temperaturam, npr. elektrolítska disociácija -e -e ž kem. proces, varovalke, izolacijska keramika PRIM.: elektrón- pri katerem del molekul raztopljene snovi ska kerámika, eléktroporcelán razpade v ione PRIM.: disociacíjska konstánta, eléktrokinétični pojàv konstánta disociácije, stôpnja disociácije -ega -áva m 1. kem. pojav na mejni površini med dvema fazama elektrolítska korozíja -e -e ž kem. teh. Ü elék-disperznega sistema, do katerega pride pod trokémijska korozíja vplivom zunanjega električnega polja 2. kem. elektrolítska prevódnost -e -i ž kem. pre-nastanek električnega polja na fazni meji zaradi vodnost medija, v katerem električni naboj gibanja tekočine, npr. elektroforeza, elektro-prenašajo ioni osmoza elektrolítski kljúč -ega -a m kem. steklena eléktrokinétični potenciál -ega -a m kem. cevka v obliki črke U s poroznima zamaškoma, električni potencial na fazni meji trdno-tekoče napolnjena z nevtralnim elektrolitom, npr. KCl, pri suspenziji koloidnih delcev v tekočini, ki je NH 4 NO 3 , s katero sta polčlena elektrokemij-vzrok elektrokinetičnih pojavov in je merilo za skega člena električno povezana v galvanski stabilnost koloidnih disperzij S: zétapotenciál člen S: sólni móst eléktrokinétika -e ž področje fizike, ki elektrolítski kondenzátor -ega -ja m obravnava gibanje električnih nabojev, zlasti 1. elektr. navadno polariziran folijski kondenza-stabilnih električnih tokov v električnih toko- tor, pri katerem je anoda aluminijasta folija, krogih, in gibanje električno nabitih delcev v elektrolitsko prevlečena s tanko oksidno električnih ali magnetnih poljih plastjo kot dielektrikom, katoda pa je elektrolit eléktrokoagulácija 2. elektr. kondenzator z elektrolitom v trdnem -e ž kem. teh. postopek za stanju, navadno s tantalovo oksidno plastjo, čiščenje odpadnih vod med dvema elektroda-tantalovim pentaoksidom kot dielektrikom e ma, od katerih je anoda iz železa ali aluminija, elektrolíza ki se med postopkom raztaplja, pri čemer -e ž kem. razkroj raztaljene ali v nastajajo kovinski ioni, ki sprožijo koagulacijo primernem topilu raztopljene ionske spojine z koloidnih delcev električnim tokom eléktrokoloíd elektrolizêr -a m kem. koloid, pridobljen z -ja m kem. elektrolizna celica za elektrokoloidnim postopkom, npr. elektroko- pridobivanje vodika z elektrolizo vode, npr. loidno srebro Hoffmannov elektrolizer eléktrokoloídni postópek elektrolízna célica -e -e ž -ega -pka kem. teh. m kem. posoda z elek-teh. trodama in elektrolitom, v kateri poteka elektro- postopek za pridobivanje koloidov z elek-tričnim oblokom med elektrodama iz istega liza Sp: elektrolítska célica, elektrolízna péč materiala, npr. srebra, potopljenima v tekočino, elektrolízna célica z diafrágmo -e -e -- -- ž npr. vodo, pri čemer se izparjena kovina kon- kem. teh. elektrolizna celica, v kateri sta anodni in denzira v obliki koloidnih delcev katodni prostor ločena s polprepustno steno eléktrokorúnd -a m kem. teh. umetni korund za elektrolízna kàd -e kadí ž kem. teh. kad, v kateri jevega oksida v elektropeči elektrolízna péč -e pečí ž kem. teh. Ü elektrolí-elektrolít izdelavo brusil, pridobljen s taljenjem alumini- poteka postopek elektrolize ionskih kristalov in v talini ali raztopini prevaja elektrolízna rafinácija -e -e ž kem. teh., met. rafi-električni tok nacija z elektrolizo, pri kateri je anoda iz surove -a m kem. snov, ki je v trdnem stanju iz zna célica elektrolítska célica -e -e ž kem. teh. Ü elektro- kovine, čista kovina pa se izloča na katodi lízna célica Sp: eléktrorafinácija 203 elektrolízna redúkcija elektrolízna redúkcija -e -e ž kem. teh., met. Ü polja in električnega toka oddaja svetlobo, npr. elektrolízno pridobívanje v svetlečih diodah elektrolízni báker -ega -kra m met. eléktromagnét z elektro- -a m elektr., fiz. feromagnetno ali liznim postopkom rafiniran surovi baker, piro- ferimagnetno telo, katerega magnetne domene elektrolízni cínk katero teče tok, zaradi česar dobi lastnosti -ega -a m met. cink, prido-magneta metalurško pridobljen iz rude se orientirajo v magnetnem polju tuljave, skozi bljen z elektrolizo raztopine cinkovega sulfata, ki se dobi z raztapljanjem cinkovega oksida, eléktromagnetízem -zma m področje fizike, nastalega s praženjem rude, v žveplovi kislini ki obravnava pojave, povezane z interakcijo elektrolízni svínec elektromagnetnega polja s toki in naboji v snovi -ega -nca m met. z elektro- liznim postopkom rafiniran surovi svinec, piro- eléktromagnétna črpálka -e -e ž stroj. Ü ma-metalurško pridobljen iz rude gnétohídrodinámična črpálka elektrolízno cínkanje -ega -a s kem. teh., met. Ü eléktromagnétna energíja -e -e ž fiz. energija elektrolízno dekapíranje simbol W, merska enota joule, J, in watt ura, s -ega -a met. W h galvánsko cínkanje elektromagnetnega polja v danem prostoru, PRIM.: eléktrostátična energíja odstranjevanje oksidov in drugih spojin s površine jeklene pločevine z elektrolizo, pri eléktromagnétna indúkcija -e -e ž elektr. elektrolízno dolóčanje vodniku, ki se giblje skozi magnetno polje ali s -ega -a kem. Ü elék- zaradi spremembe magnetnega polja, ki obdaja kateri teče tok skozi dekapirno kopel pojav električne napetosti v električnem e troanalíza vodnik elektrolízno políranje -ega -a s met. Ü eléktro- eléktromagnétna interferénca -e -e ž políranje elektr. Ü eléktromagnétno mótenje elektrolízno pridobívanje teh., met. -ega -a s kem. eléktromagnétna léča -e -e ž elektr. elektron- postopek za pridobivanje elementov ali ska leča, ki z elektromagnetnim poljem fokusira spojin z elektrolizo Sp: elektrolízna redúkcija elektronski žarek elektrolízno razmáščanje -ega -a s kem. teh. eléktromagnétna môtnja -e -e ž elektr. razmaščanje v alkalnem elektrolitu, pri čemer je elektromagnetni pojav, ki lahko poslabša predmet lahko vezan kot anoda ali kot katoda tehnične lastnosti naprave, opreme ali sistema elektrolízno snémanje -ega -a s kem. teh. od- ali neugodno vpliva na živo ali neživo snov, stranjevanje stare kovinske prevleke s predmeta npr. elektromagnetni šum, neželeni signal ali elektrolízno srebró diofrekvénčna môtnja s -ega -á met. srebro, rafi-eléktromagnétna seválna energíja z elektrolizo pred nanosom nove sprememba v samem mediju razširjanja Sp: rá-nirano z elektroliznim postopkom -e -e elektrolízno zlató -e ž fiz. Ü energíja eléktromagnétnega sévanja -ega -á s met. zlato, rafinira- no z elektroliznim postopkom eléktromagnétna síla -e -e ž 1. fiz. sila elektrolízno želézo dolgega dosega, vsota električne in magnetne -ega -a s met. železo, pri- sile, s katero deluje elektromagnetno polje na dobljeno z elektroliznim postopkom, navadno nabiti delec, posredujejo jo fotoni, ena od kot železov prah, ki se najpogosteje uporablja v štirih osnovnih sil v naravi S: Lorentzova síla metalurgiji prahov 2. elektr. privlačna ali odbojna sila med električ- eléktroluminiscénca -e ž kem. luminiscenca, nimi nosilci naboja, npr. med elektroni in pri kateri trdna snov pod vplivom električnega protoni 204 eléktromagnétno mótenje eléktromagnétna sklópka -e -e ž stroj. eléktromagnétni pojàv -ega -áva m elektr. sklopka, navadno lamelna, ki jo vklaplja ali pojav, pri katerem se energija, ki jo oddaja vir v izklaplja elektromagnet obliki elektromagnetnih valov, širi skozi prostor eléktromagnétna zavóra eléktromagnétni prehódni pojàv -e -e ž 1. stroj. -ega mehanska zavora z elektromagnetnim -ega -áva m elektr. nedušeno ali dušeno nihanje proženjem 2. elektr. pogonski elektromotor, ki napetosti in toka v električnem tokokrogu pri pri zaviranju deluje kot električni generator in sklenitvi ali prekinitvi električnega tokokroga pretvarja kinetično energijo v električno zaradi njegove induktance in kapacitance eléktromagnétna združljívost eléktromagnétni prožílnik -e -i ž elektr. -ega -a m stroj. sposobnost električne naprave ali opreme, da v električna ali elektromehanska naprava za svojem elektromagnetnem okolju deluje zado- proženje delovnih operacij pri industrijskih voljivo, ne da bi pri tem proizvajala nedopustne napravah ali strojih z elektromagnetom elektromagnetne motnje za druge električne Sp: eléktromagnétni sprožílnik naprave, opremo in da je sama dovolj odporna eléktromagnétni relé -ega -êja m elektr. rele, proti elektromagnetnim motnjam, ki jih proizva-pri katerem gibe mehanskih elementov krmilijo jajo druge električne naprave ali oprema K: EMC elektromagnetne sile PRIM.: elektrónski relé eléktromagnétni ločílnik -ega -a m rud. Ü eléktromagnétni separátor -ega -ja m (1) eléktromagnétni separátor 1. rud. separator za ločevanje feromagnetikov eléktromagnétni merílnik pretóka od nemagnetnih snovi z močnim magnetnim -ega -a -- poljem, npr. na tekočem traku S: magnétni m elektr. Ü eléktromagnétni merílnik tóka eléktromagnétni merílnik tóka -ega -a 2. separátor Sp: eléktromagnétni ločílnik e-- m merilnik toka električno prevodnih metra, v katerem se ioni v magnetnem polju elektr. fiz., kem. separator, ki je del masnega spektro- magnetno polje in se v njej inducira napetost, nabojem Sp: tekočin, pri katerem teče tekočina skozi ločijo glede na njihovo razmerje med maso in sorazmerna hitrosti njenega toka eléktroma- gnétni merílnik pretóka eléktromagnétni sprožílnik -ega -a m stroj. Ü eléktromagnétni prožílnik eléktrodinámični mikrofón eléktromagnétni stikálnik -ega -a m telekom. eléktromagnétni mikrofón -ega -a m elektr. Ü navor, ki nastane zaradi elektromagnetnega eléktromagnétni šúm -ega -a m časovno se spreminjajoč elektromagnetni pojav, ki ne polja med statorjem in rotorjem elektromo-prenaša informacije in je lahko naložen na eléktromagnétni navòr -ega -ôra m elektr. elektr. Ü koordinátni stikálnik napetosti želeni signal torja, npr. pri naznačeni vrtilni frekvenci in eléktromagnétni odklòn eléktromagnétni ventíl -ega -a m elektr. ventil -ega -ôna m elektr. z elektromagnetnim aktiviranjem, proženjem sprememba smeri gibanja kazalnega instru-S: magnétni ventíl menta zaradi vpliva elektromagnetnega polja eléktromagnétni oklèp eléktromagnétni zaslòn -ega -ôna m elektr. -ega -épa m elektr. zaslon iz prevodnih materialov, ki zmanjšuje ali oklep iz prevodnih, lahko tudi mehkoma-preprečuje prodiranje časovno se spreminjajo-gnetnih materialov, ki fizično ščiti določen čih tujih elektromagnetnih polj do določenih električni element, npr. žico, kabel, napravo, območij PRIM.: eléktromagnétni oklèp in preprečuje prodiranje elektromagnetnih valov do tega elementa PRIM.: eléktromagnétni eléktromagnétno mótenje -ega -a s elektr. zaslòn poslabšanje tehničnih lastnosti električne 205 eléktromagnétno oklépljeni instrumènt naprave, opreme ali radiofrekvenčnega kanala, eléktromehánska analogíja -e -e ž elektr. električnega ali elektronskega sistema, ki ga analogija, ki pojave v električnem sistemu povzroči elektromagnetna motnja Sp: elék- pojasni z mehanskimi zakonitostmi, npr. ele- tromagnétna interferénca, rádiofrekvénčno ktrični tok poganja električna napetost, tok mótenje fluida tlak, električnemu toku se upira električ- eléktromagnétno oklépljeni instrumènt ni upor, toku fluida hidravlični odpor-- -ega -ênta m elektr. Ü instrumènt z eléktroma- eléktromehánska telefónska centrála gnétnim oklépom -e -e -e ž telekom. telefonska centrala, v kateri se eléktromagnétno pólje komutacija izvaja s preklapljanjem elektrome- -ega -a s elektr. polje, hanskih kontaktov, relejev, izbiralnikov, koordi- sestavljeno iz električnega polja in magnetnega natnih stikalnikov polja, ki se z valovanjem širi po prostoru eléktromagnétno preoblikovánje eléktromehánska zaščíta -e -e ž elektr. zaščita -ega -a s stroj. Ü eléktrično preoblikovánje z elektromehanskimi elementi ali napravami, eléktromagnétno prijemálo -ega -a s trične signale in mehansko izvaja ukaze elektr., stroj. npr. releji, stikali, ki se odziva na vhodne elek- Ü breménski eléktromagnét eléktromehánski elemènt -ega -ênta m eléktromagnétno sévanje -ega -a s elektr. elektr., stroj. element z elektromagnetnim sevanje, ki se prenaša skozi prostor z valova- proženjem, ki se uporablja v elektromehanskih njem elektromagnetnega polja krmilnih ali pogonskih napravah ali sistemih, eléktromagnétno síto -ega -a s rud. npr. tipka, mejno stikalo, rele, elektromagnet, sito e ali drugih mineralov na podlagi razlik med eléktromehánski fílter -ega -tra m elektr. filter, njihovimi elektromagnetnimi lastnostmi ki za filtracijo električnih signalov uporablja za ločevanje rude ali mineralov od jalovine elektromotor eléktromagnétno stikálo -ega -a s elektr. mehansko vibriranje sestavin, odvisno od stikalo z elektromagnetnim proženjem, npr. njihove mase, velikosti, oblike elektromagnetni rele eléktromehánski merílnik -ega -a m elektr. eléktromagnétno valovánje -ega -a s fiz. merilnik z mehanizmom, ki ga prožijo ali valovanje elektromagnetnega polja, ki se v krmilijo električni signali praznem prostoru razširja s hitrostjo svetlobe, eléktromehánski momêntni motór -ega skozi prozorno snov pa s hitrostjo, značilno za -ega -ja m stroj. Ü eléktromehánski navórni motór snov in frekvenco valovanja, npr. radijski valovi, eléktromehánski navórni motór svetloba, infrardeča svetloba, ultravijolična -ega -ega -ja svetloba, rentgenska svetloba, sevanje gama m stroj. navorni motor za vkrmiljenje npr. elektrohidravličnega, elektropnevmatičnega eléktromagnétno zaslónjeni instrumènt servoventila Sp: eléktromehánski momêntni -- -ega -ênta m elektr. instrument z zaslonom iz motór prevodnih materialov, ki preprečuje elektroma-eléktromehánski prehódni pojàv gnetnim valovom prodiranje do glavnih delov -ega -ega -áva instrumenta ali motenje njegovega delovanja m elektr. torzijsko nihanje osi genera-torja glede na turbinsko os, če se frekvenca PRIM.: instrumènt z eléktromagnétnim oklépom elektroenergetskega sistema približa lastnim eléktromehánika -e ž področje tehnike, frekvencam nihanja skupne gredi ki združuje elektrotehniko in strojništvo in eléktromehánski relé obravnava izdelavo in uporabo električnih -ega -êja m elektr. rele, ki naprav z gibljivimi sestavinami PRIM.: meha- se odziva pretežno z gibi mehanskih elementov, trónika, robótika npr. kontaktov 206 elektrónska difrákcija eléktromehánski sêrvomehanízem -ega njenim pomožnim navitjem, ki ustvarja fazni -zma m stroj. servomehanizem, sestavljen iz elek- premik med električnima tokokrogoma tričnih in mehanskih gradnikov ali naprav, ki eléktromotór z izméničnim vrtênjem -ja praviloma deluje v sklenjeni regulacijski zanki-- -- -- m elektr. elektromotor, ki se lahko vrti v eléktromehánsko krmílje -ega -a s elektr., stroj. smeri urnega kazalca ali v nasprotni smeri krmilje z elektromehanskimi krmilnimi vezji in eléktromotór z nastavljívo hitróstjo -ja električnimi zaznavali ter elektromagnetnimi -- -- -- m elektr. elektromotor, pri katerem se v ali elektromotornimi aktuatorji določenem območju hitrost lahko nastavi na eléktromehánsko níhanje -ega -a s elektr. katero koli vrednost periodična izmenjava kinetične energije rotorja elektrón -a m fiz. negativno nabit osnovni s turbino z elektromagnetno energijo drugih delec, lepton, ki skupaj s protoni in nevtroni nih strojev v elektroenergetskem sistemu elektrón® -a m met. blagovna znamka družine eléktrometalurgíja električnih agregatov in porabniških električ- sestavlja atom, simbol e -e ž področje metalur- magnezijevih zlitin z veliko trdnostjo, gije, ki obravnava pridobivanje in predelavo povečano odpornostjo proti lezenju, povečano kovin z elektroliznimi ali elektrotermičnimi temperaturno obstojnostjo, ki vsebujejo poleg postopki masnega deleža aluminija 0–9,5 % še določene elektrométer deleže itrija, neodima, srebra, gadolinija, cinka, -tra m elektr. instrument z zelo cirkonija, mangana, uporabljajo se kot kon-velikim vhodnim uporom za zaznavanje ali strukcijski material za letala merjenje električne napetosti PRIM.: elektrón-eléktronégativni elemènt ski vóltméter -ega -ênta m kem. e element, katerega atomi privlačijo elektrone in eléktromigrácija -e ž elektr. prenos materiala tvorijo negativne ione med poloma električnega prevodnika z gibanjem eléktronégativnost ionov v prevodniku S: eléktrična migrácija -i ž kem. težnja atoma ali funkcionalne skupine, da privlači vezne eléktromotór -ja m elektr. motor za pretvarjanje elektrone v kemijski vezi električne moči v mehansko delo Sp: eléktrični elektrónika -e ž področje elektrotehnike, motór ki obravnava razvoj in uporabo elektronskih eléktromotórna síla -e -e ž elektr., kem. Ü lástna elementov in naprav, npr. elektronk, tranzistor-napétost jev, integriranih vezij, magnetnih ojačevalnikov eléktromotórni pogòn -ega -ôna m stroj. elektrónka -e ž elektr. elektronski element v pogon industrijskih naprav, strojev, vozil, obliki neprodušno zaprtega prostora, navadno mobilnih strojev z elektromotorjem steklene bučke, v katerem poteka prevaja-eléktromotórno krmíljenje -ega -a s stroj. nje elektronov ali ionov med elektrodami v kr-miljenje sestavine, npr. ventila, naprave, stroja, vakuumu ali plinu Sp: elektrónska cév z elektromotorjem in ustreznim mehanskim elektrónska blískovka -e -e ž elektr. elektron-predležjem ska naprava, ki oddaja močne in kratkotrajne eléktromotórsko gonílo svetlobne bliske, uporablja se npr. v stroboskopu -ega -a s elektr. gonilo z elektromotorjem in krmilnim vezjem za regu- elektrónska cév -e ceví ž elektr. Ü elektrónka lacijo odcepov transformatorja elektrónska difrákcija -e -e ž fiz. difrakcija eléktromotór s pomóžno fázo -ja -- -- -- m elektr. snopa elektronov na atomih ob prehodu skozi enofazni asinhronski elektromotor s pomožnim snov PRIM.: nevtrónska difrákcija, réntgenska električnim tokokrogom in od glavnega odmak- difrákcija 207 elektrónska difrakcíjska analíza elektrónska difrakcíjska analíza -e -e -e ž kot optične leče ali prizme oblikujejo svetlobni kem. analiza zgradbe snovi z elektronsko difrak- snop, uporablja se npr. v elektronskih mikro- cijo, ki daje značilen uklonski vzorec skopih, pospeševalnikih elektrónska gostôta -e -e ž 1. kem. elektrónska ovójnica verje- -e -e ž fiz., kem. območje tnostna gostota, da je elektron na določenem okoli atomskega jedra, v katerem se gibljejo mestu v molekuli 2. fiz. številska gostota elektro- elektroni nov, npr. v polprevodnikih elektrónska páramagnétna resonánca -e elektrónska industríja -e -e ž industrija, ki se -e -e ž fiz., kem. resonanca, ki nastopi pri elektro-ukvarja s proizvodnjo elektronskih elementov, magnetnem vzbujanju precesije elektronskih sestavin in naprav spinov v zunanjem magnetnem polju, kadar je elektrónska kerámika vzbujevalna frekvenca enaka frekvenci precesije -e -e ž kem. teh. elek- spina okrog smeri magnetnega polja Sp: elek- trokeramika, ki se odziva na mehanske in elek- trónska spínska resonánca K: EPR trične napetosti, npr. feroelektriki, dielektriki, piezoelektriki, feriti Sp: funkcíjska kerámika elektrónska páramagnétnoresonánčna PRIM.: eléktrokerámika spektroskopíja -e -e -e ž fiz., kem. spektrosko-elektrónska komunikacíjska storítev pija, pri kateri se izkorišča pojav elektronske -e -e -tve ž telekom. paramagnetne resonance, uporablja se zlasti za storitev, ki zagotavlja prenos raziskavo spojin z nesparjenimi elektroni, kot signalov po fiksnih in mobilnih elektronskih so npr. kovinski kompleksi, organski radikali komunikacijskih omrežjih elektrónska konfigurácija elektrónska slíka -e -e ž fiz. -e -e ž kem. slika, nastala ali število e elektronov v atomu in njihova razporeditev po zapisana z učinkovanjem elektronov orbitalah elektrónska spektroskopíja -e -e ž fiz. elektrónska léča -e -e ž elektr. spektroskopija za raziskovanje elektronske sestav elektron- skih elementov, ki krmilijo prerez elektronske- strukture in dinamike elektronov v atomih in elektrónska luminiscénca -e -e ž lumini- delci fiz. z rentgensko svetlobo ali visokoenergijskimi ga snopa molekulah z izbijanjem elektronov, navadno elektrónska lupína Ü elektrónska páramagnétna resonánca fiz., kem. -e -e ž del elek- elektrónska telefónska centrála tronske ovojnice atoma, ki se opiše z glavnim -e -e -e ž telefonska centrala, v kateri se potrebne kvantnim številom luminofor elektrónska spínska resonánca -e -e -e ž fiz., kem. scenca, ki nastane, ko hitri elektroni udarijo na telekom. elektrónska míkroanalíza funkcije izvajajo z elektronskimi stikali ž -e -e kem. elektrónska teoríja neporušna elementna mikroanaliza, pri kateri -e -e ž fiz. teorija, ki opisuje pojave in zakone v zvezi z obnašanjem se curek visokoenergijskih elektronov usmeri elektronov na površino vzorca, pri čemer vzbudi značilno rentgensko sevanje, uporablja pa se pri me- elektrónska vrzél -e -i ž fiz. odsotnost elektrona talurških preiskavah, ugotavljanju napak v v pričakovanem stanju v valenčnem pasu, ki se materialu, npr. razpok obnaša kot nosilec pozitivnega naboja elektrónska napráva -e -e ž elektr. naprava, ki elektrónske komunikácije -ih -ij ž mn. telekom. za izvajanje svojih funkcij uporablja pretežno komunikacije, ki za prenos govora, podatkov, elektronske elemente sporočil uporabljajo elektronska sredstva, npr. elektrónska óptika -e -e ž fiz. sestav elektro-žično in radijsko komunikacijsko omrežje, magnetnih leč, ki oblikuje elektronski snop, komutacijske naprave, usmerjalnike 208 elektrónsko komunikacíjsko omréžje elektrónski absorpcíjski spékter -ega šibko vezanim elektronom izstop iz vezanega -ega -tra m kem. absorpcijski spekter elementa, stanja in jih pospeši do dovolj velikih energij, ki nastane zaradi absorpcije ultravijolične ali da izbijejo še druge vezane elektrone vidne svetlobe v atomu, ki povzroči prehod elektrónski plín -ega -a m fiz. populacija elektrona v višje energijsko stanje, pri čemer prostih elektronov v plazmi ali kovinskem pre-mora biti energija vpadajoče svetlobe enaka vodniku energiji elektronskega prehoda elektrónski posnétek -ega -tka m met. elektrónski akcéptor -ega -ja m kem. atom, ki posnetek mikrostrukture, izdelan z elektron-sprejme elektronski par od drugega atoma, s skim mikroskopom katerim tako vzpostavi koordinativno vez, npr. elektrónski pospeševálnik -ega -a m fiz. borov atom v molekuli BF 3 , sprejme elektronski par fluoridnega iona F – naprava, ki elektrone pospeši do visokih energij , s katerim tvori tetrafluo-PRIM.: ridoboratni ion, BF – bétatrón, lineárni elektrónski pospeše- PRIM.: 4 elektrónski dónor válnik, sinhrotrón, Van de Graaffov pospeše-elektrónski dónor -ega -ja m kem. atom, ki válnik prispeva svoj elektronski par drugemu atomu, elektrónski relé -ega -êja m elektr. rele, izveden s katerim tako vzpostavi koordinativno vez brez mehanskih komponent z elektronskimi, PRIM.: elektrónski akcéptor magnetnimi, optičnimi ali drugimi gradniki elektrónski elemènt -ega -ênta m elektr. Sp: státični relé PRIM.: eléktromagnétni relé pasivna ali aktivna sestavina elektronskega elektrónski snòp -ega snôpa m elektr. snop vezja za manjše moči, npr. tantalov kondenza-hitrih elektronov v vakuumu ali redkem tor, dioda, tranzistor plinu, navadno oblikovan z električnim in/ali elektrónski energíjski pás -ega -ega pasú m magnetnim poljem, uporablja se npr. v elek-fiz. e energijski interval, na katerem so kvantna tronskem mikroskopu energijska stanja elektronov v trdni snovi tako elektrónski teodolít -ega -a m geod. teodolit za gosta, da se lahko obravnavajo kot zvezna merjenje vodoravnih in navpičnih ali zenitnih elektrónski komutacíjski sistém -ega -ega kotov z elektronskim odčitavanjem izmerjenih -a m elektr. komutacijski sistem, ki za komutacijo vrednosti vodoravnega zasuka alhidade ali uporablja elektronske elemente navpičnega zasuka daljnogleda in z digitalnim elektrónski míkroanalizátor zapisom izmerjenih vrednosti na zaslonu -ega -ja m met. rentgenski fluorescenčni analizator za elektrónski tòp -ega tôpa m fiz. element v elek- majhnih površin večjih vzorcev materialov, elektrónski vóltméter -ega -tra m elektr. npr. vključkov v kovinah voltmeter z zelo visokim vhodnim uporom, preiskave zelo majhnih vzorcev ali pa zelo tronski napravi, ki oddaja curek elektronov elektrónski mikroskóp -ega -a m fiz. mikroskop, npr. za merjenje elektrodnega potenciala, pH elektronov in ima več kot tisočkrat večjo ločljivost elektrónski žárek -ega -rka m fiz. trajektorija od optičnega mikroskopa ki namesto svetlobnega snopa uporablja snop PRIM.: elektrométer elektrónski osciloskóp -ega -a m elektr. osci- elektrónsko komunikacíjsko omréžje loskop, ki deluje z odklanjanjem enega ali več elektrona v elektronskem snopu elektronskih snopov pod vplivom električnega -ega -ega -a s telekom. omrežje prenosnih sistemov in komutacijske ali usmerjalne opreme, ali magnetnega polja vključno s satelitskimi, fiksnimi in mobilnimi elektrónski pláz -ega plazú m fiz. pojav v snovi, prizemnimi omrežji in pasivnimi omrežnimi ki ob prisotnosti električnega polja omogoči elementi, ki omogoča prenos signalov po žicah, 209 elektrónsko komutírani eléktromotór s trájnimi magnéti z radijskimi valovi, optičnimi ali drugimi eléktroóptični pojàv -ega -áva m fiz. pojav, elektromagnetnimi sredstvi pri katerem sprememba električnega polja elektrónsko komutírani eléktromotór s spremeni optične lastnosti snovi, npr. absorp- trájnimi magnéti cijski koeficient, lomni količnik, dvolomnost -- -ega -ja -- -- -- m elektr. elek- tronsko komutirani elektromotor z rotorjem eléktroóptika -e ž področje fizike, ki s trajnimi magneti, priključen na enosmerno obravnava vpliv električnega polja na optične smernika nem polju, pri kateri polprepustna membrana S: BLDC-eléktromotór prepušča samo ione, koloidne delce pa zadrži, elektrónsko stánje -ega -a s fiz. stanje uporablja se za čiščenje odpadnih vod elektrona, ki je lastno stanje Hamiltonovega eléktropéč -pečí ž kem. teh., met. peč za segrevanje operatorja ali taljenje materiala z uporovnim ali obločnim z ustreznim sistemom, npr. s Hallovimi eléktroosmóza -e ž kem. osmoza v električ-zaznavali, za proženje napajalnega raz - napetost, pri katerem poteka komutacija pojave elektrónsko stikálo -ega -a s elektr. stikalo z segrevanjem, ki se uporablja v jeklarstvu, pro- ključevanje električnega toka, npr. tranzistorji, met. eléktropločevína -e ž jeklena pločevina tiristorji, optični sklopniki elektronskimi elementi za vključevanje ali iz- izvodnji kalcijevega karbida za gradnjo jeder transformatorjev, ki ima ne- elektrónsko vézje -ega -a s elektr. vezje, v orientirano mikrostrukturo S: nèorientírana katerem so aktivni elektronski elementi, npr. pločevína Sp: magnétna pločevína diode, tranzistorji, in pasivni elektronski PRIM.: dinámska pločevína elementi, npr. upori, kondenzatorji e eléktropnevmátični proporcionálni elektrónsko zrcálo -ega -a s fiz. statično ele- ventíl -ega -ega -a m elektr., stroj. enostopenjski ali ktrično, magnetno ali elektromagnetno polje, večstopenjski zvezno krmiljen pnevmatični oblikovano tako, da deluje na snop elektronov ventil, vkrmiljen s proporcionalnim elektroma- analogno delovanju zrcala na snop svetlobe gnetom, primeren zlasti za manj zahtevne ser- elektrónvólt vomehanizme pri strežnih napravah, mobilnih -a m fiz. enota v SI za energijo, kinetična energija, ki jo dobi elektron, ko v strojih PRIM.: eléktrohidrávlični proporcionálni vakuumu preide razliko potencialov enega ventíl, eléktropnevmátični sêrvoventíl volta, simbol eV, z definicijo osnovnega naboja eléktropnevmátični sêrvomehanízem –19 je vrednost točno 1 eV = 1,602 176 634 · 10 J -ega -zma m stroj. servomehanizem s pnevmatič- eléktrooksidácija -e ž kem. teh. postopek za nim valjem ali motorjem in proporcionalnim čiščenje odpadnih vod, pri katerem se na anodi ventilom ali servoventilom, ki praviloma deluje oksidirajo organske nečistoče, cianidni ioni, v sklenjeni regulacijski zanki na katodi pa se izločajo kovine, npr. svinec, eléktropnevmátični sêrvomotór -ega -ja m arzen, baker, in poteka redukcija zelo strupenih elektr., stroj. premočrtni ali vrtilni pnevmatični kromatnih(VI) ionov v kromove(III) ione, motor s servoventilom ali proporcionalnim uporablja se zlasti v obratih za galvanizacijo ventilom S: eléktrokémijsko číščenje (2) eléktropnevmátični sêrvoventíl -ega eléktroóptične lastnósti -ih -- ž mn. fiz.-a m elektr., stroj. enostopenjski ali večstopenjski lastnosti nekaterih optičnih sredstev, ki jih je pnevmatični ventil, ki je električno zvezno mogoče spreminjati z električnim poljem vkrmiljen, npr. z elektromehanskim navornim eléktroóptični modulátor -ega -ja m fiz., stroj. motorjem ali gibljivo tuljavo PRIM.: eléktrohi-optični modulator, ki temelji na elektrooptič- drávlični proporcionálni ventíl, eléktropnev- nem pojavu mátični proporcionálni ventíl 210 eléktrostátično bárvanje eléktropnevmátični ventíl -ega -a m eléktrostátična razelektrítev -e -tve ž elektr. elektr., stroj. enostopenjski ali večstopenjski pnev- razelektritev teles z različnima električnima matični ventil, diskretno vkrmiljen z elektro- potencialoma ob približanju ali dotiku magnetom PRIM.: eléktrohidrávlični ventíl eléktrostátična zaščíta -e -e ž elektr. zaščita eléktropnevmátika -e ž področje pnevma- pred iskrenjem zaradi statične elektrike z ozem-tike, ki se ukvarja s pnevmatičnimi izvršilnimi ljitvijo v obratih, kjer se dela z lahko vnetljivimi motorji in električno krmiljenimi krmilnimi ali eksplozivnimi snovmi sestavinami vključno z električnimi in elektron- eléktrostátični elektrónski mikroskóp skimi vezji za obdelavo signalov-ega -ega -a m fiz. elektronski mikroskop, eléktropolíranje -a s met. poliranje površine katerega leče oblikuje statično električno električnega toka raztapljajo zlasti iz površine naprava z elektrodami, ki deluje na osnovi elek-trostatičnih sil in omogoča izločanje prašnih štrleči mikroskopski deli Sp: elektrolízno delcev iz plinov, npr. iz dimnih plinov v termo-políranje elektrarnah, cementarnah, lesni industriji, eléktroporcelán -a celici, navadno s kislino kot elektrolitom, ti eléktrostátični fílter -ega -tra m elektr., kem. teh. izdelki vezani kot anoda in se pod vplivom kovinskih izdelkov, pri čemer so v elektrolizni polje uporablja v elektrotehniki, npr. za izolatorje, eléktrostátični instrumènt -ega -ênta m elektr. vžigalne svečke m porcelan, ki se meta lurgiji Sp: eléktrofílter element, ki lahko oddaja elektrone in s tem eléktrostátični mikrofón -ega -a m elektr. Ü tvori pozitivne ione, npr. kalij, ki tvori kalijev e kondenzátorski mikrofón ion K + eléktrostátični oklèp -ega -épa m elektr. Ü eléktroprêdenje -a s tekst. kemično predenje, eléktrostátični zaslòn pri katerem se zelo tanka vlakna s premerom od elektrostátični pospeševálnik nekaj deset nanometrov do nekaj mikrometrov PRIM.: S: eléktrotéhnični porcelán merilnik, ki za merjenje izkorišča elektrosta-eléktrokerámika tične lastnosti, privlačne in odbojne sile med eléktropózitivni elemènt -ega -ênta m kem. električno nabitima telesoma -ega -a m vlečejo z elektrostatičnimi silami iz raztopine fiz. pospeševalnik delcev, npr. elektronov, s polimera statičnim električnim poljem eléktrorafinácija -e ž kem. teh., met. Ü elektrolí- eléktrostátični potenciál -ega -a m elektr. Ü zna rafinácija eléktrični potenciál eléktroskóp -a m elektr. eléktrostátični tlák elektrostatični instru- -ega -a m fiz. tlak, s ment za ugotavljanje električnega potenciala ali katerim deluje elektrostatično polje na električnega naboja elektrode, ki to polje ustvarjajo eléktrostátična energíja -e -e ž fiz. eléktrostátični zaslòn energija -ega -ôna m elektr. stalnega električnega polja PRIM.: eléktroma- zaslon, ki preprečuje škodljiv vpliv elektrosta-gnétna energíja tičnih sil na lastnosti ali delovanje zaslonjenega eléktrostátična influénca elementa ali naprave Sp: eléktrostátični oklèp -e -e ž fiz. vpliv elektrostatičnega polja na porazdelitev naboja, eléktrostátični zvóčnik -ega -a m elektr. ki ga izkoriščajo elektrostatični generatorji, npr. zvočnik, ki spremembe električnega polja influenčni stroj, van de Graaffov generator pretvarja v zvočna nihanja membrane eléktrostátična léča -e -e ž fiz. eléktrostátično bárvanje elektromagne- -ega -a s kem. teh. tna leča, ki jo ustvari elektrostatično polje barvanje z razprševanjem barve v visokonape- 211 eléktrostátično fokusíranje tostnem električnem polju, v katerem električ- pojavov na področju tehnike 2. tehnika, ki no nabiti barvni delci potujejo proti predmetu, načrtuje in uporablja opremo, naprave in ki se barva sisteme, ki izrabljajo dognanja te vede eléktrostátično fokusíranje -ega -a s fiz. eléktrotêrmični procés -ega -a m elektr. fokusiranje elektronskega snopa z elektrosta- termični proces, pri katerem se za pridobivanje tično lečo toplote uporablja električni tok eléktrostátično ločevánje eléktrotermíja -ega -a s elektr. -e ž elektr. pretvorba električne ločevanje fino uprašene snovi v visokonape- energije v toploto, npr. pri uporovnem, visoko- tostnem električnem polju, v katerem se snovi frekvenčnem segrevanju ločijo glede na dielektričnost eléktrovalénca -e ž kem. Ü iónska véz eléktrostátično pólje -ega -a s fiz. električno elemènt -ênta m nedeljiv osnovni del stroja, polje, ki ga ustvarjajo mirujoči naboji tehničnega sistema, objekta, naprave, npr. vijak, eléktrostátično predênje -ega -a s tekst. ležaj, gred e predenje z odprtim koncem, pri katerem sile elementárna analíza -e -e ž kem. Ü elemêntna elektrostatičnega polja izravnavajo, vzporedijo analíza in usmerjajo vlakna proti odprtemu koncu elementárna célica preje, kjer se ta suka in vije -e -e ž kem. najmanjša skupina atomov, ionov ali molekul v zgradbi eléktrostátično separíranje -ega -a s rud. kristala s ponovljivo razdaljo med njimi v separiranje delcev rude, ki imajo različne elek-vseh treh smereh prostora S: osnôvna célica trostatične lastnosti Sp: osnôvna prostórska célica PRIM.: enostávna eléktrostátika -e ž področje fizike, ki osnôvna célica obravnava polja mirujočih električnih nabojev elementárna fúnkcija -e -e ž mat. funkcija PRIM.: eléktrodinámika ene spremenljivke, ki jo je mogoče zapisati eléktrostenolíza -e ž kem. odlaganje ionov v obliki vsote, razlike, zmnožka in količnika ali koloidnih delcev v kapilarnih cevkah pod končnega števila potenc, eksponentnih funkcij, vplivom električnega polja, npr. v porah logaritmov, trigonometričnih in ciklometričnih membran pri elektrolizi funkcij ter njim inverznih funkcij eléktrostríkcija elementárna napétost -e ž fiz. deformacija dielektri- -e -i ž meh. komponen-ka pod vplivom električnega polja ta napetostnega tenzorja, npr. natezna, tlačna, eléktrotéhnični báker strižna napetost -ega -kra m met. baker z dobro električno prevodnostjo za električne elementárna plástomehánika -e -e ž vodnike področje plastomehanike, ki obravnava eléktrotéhnični materiál spremembe osnovnih oblik preoblikovancev -ega -a m med preoblikovanjem, npr. plošče pri valjanju elektr. material za izdelavo elektrotehničnih traku, votlega valja pri iztiskavanju cevi elementov, npr. električni kabli, vtičnice, vtiči, elementárna plôskev varovalke, stikala, sijalke -e -kve ž mat. ploskev, ki eléktrotéhnični porcelán se izbere kot enota -ega -a m porcelan, ki se uporablja v elektrotehniki, npr. elementárna reákcija -e -e ž kem. enosmerna za izolatorje, vžigalne svečke S: eléktroporcelán reakcija, ki poteka brez vmesnih stopenj PRIM.: eléktrokerámika PRIM.: sestávljena reákcija eléktrotéhnika elementárni délec -e ž 1. veda o uporabi -ega -lca m fiz. Ü osnôvni elektrike in proučevanje z njo povezanih délec 212 elipsoíd elementárni eléktrični dípól -ega -ega -a m elevácija -e ž 1. nadmorska višina točke elektr. snovni delec, ki ustvarja električno polje z na zemeljski površini 2. naklonski kot, pod dipolnim momentom, npr. polarna molekula katerim se vidi objekt glede na obzorje, npr. elementárni magnétni dípól zvezda -ega -ega -a m fiz. snovni delec z magnetnim dipolnim elevacíjski viják -ega -a m geod. vijak za momentom, npr. elektron, proton, nevtron, spreminjanje nagiba, npr. pri daljnogledu, atom cevni libeli elementárno vlákno -ega -a s tekst. vlaknu elevátor -ja m stroj. transporter za dviganje podobna celica naravnih rastlin in posamezni materiala pod kotom, navadno večjim od 45° vlaken eliminácija -e ž kem. kemijska reakcija, pri elemènt déla filamenti multifilamentnih prej iz kemičnih PRIM.: dvigálo (1) operacij, sestavljen iz več gibov -ênta -- m 1. poseg ali del kateri se iz organske molekule odstranita sub- 2. sestavni del stituenta v obliki manjše molekule, npr. vode, analize gradbenih del, izražen v urah, potrebnih halogena, vodikovega halogenida S: eliminacíj-za izdelavo izdelka ali za izvedbo aktivnosti ska reákcija PRIM.: adícija, adícijska reákcija elemênti za prenòs eléktrične energíje eliminácija neznánke -e -- ž mat. korak pri -ov -- -- -- -- m mn. elektr. sestavni deli elektro-reševanju sistema enačb z več neznankami, energetskega sistema, ki ustrezno povezani pri katerem se iz sistema enačb odstrani ena omogočajo prenos in distribucijo električne neznanka tako, da se izrazi z vsemi preostalimi, energije od vira, generatorja do porabnika, s čimer se zmanjša število enačb odjemalca eliminacíjska reákcija -e -e ž kem. kemijska elemênt mnóžice -ênta -- m mat. matematični reakcija, pri kateri se iz organske molekule od-objekt, npr. število, vektor, matrika, operator e stranita substituenta v obliki manjše molekule, elemêntna analíza -e -e ž kem. ugotavljanje npr. vode, halogena, vodikovega halogenida deležev elementov v vzorcu Sp: elementárna S: eliminácija PRIM.: adícija, adícijska reákcija analíza elípsa -e ž mat. množica točk v ravnini, za katere elemènt omréžja -ênta -- m elektr. električni velja, da je vsota razdalj med točko in prvim element, npr. vtičnica, varovalka, vod, trans-goriščem ter točko in drugim goriščem kon-formator, dušilka, kondenzator, ki povezan stantna z drugimi električnimi elementi oblikuje elípsa deformácij -e -- ž meh. Ü deformacíjska omrežje za prenos električne energije in elek-elípsa tričnih signalov elemènt simetríje elípsasti obòk -ega -óka m grad. zidan kamniti -ênta -- m mat. geometrijski element, ki ustreza simetrijski operaciji, npr. ali opečni obok, pri katerem ima vzdolžni zrcalna ravnina, os simetrije prerez obliko polovice elipse elemènt s sklópljenimi nabôji elípsa vztrájnosti -ênta -e -- ž meh. elipsa, ki -- -- -- m elektr. za svetlobo občutljiv elektron- prikazuje spremembe drugega momenta ski element, katerega delovanje temelji na ploskve v odvisnosti od kota zasuka koordi-notranjem fotoefektu, uporablja se zlasti v natnega sistema, uporablja se pri računanju digitalnih fotoaparatih, televizijskih kamerah, vztrajnostnega momenta ploskve glede na os, spektrometrih K: CCD ki gre skozi težišče ploskve prereza S: vztrájno-elémijeva smôla stna elípsa -e -e ž gozd. smola divje rastočega tropskega drevesa Canarium elipsoíd -a m mat. ploskev ali telo, pri katerem luzonicum, ki se uporablja v industriji parfumov imajo vsi osni prerezi obliko elipse 213 elipsoíd lómnih kolíčnikov elipsoíd lómnih kolíčnikov -a -- -- m fiz. ravninami skozi to os so parabole, z ravninami elipsoid, ki podaja vrednost lomnih količ- pravokotno na os pa elipse nikov v vseh smereh v anizotropnih snoveh elíptični stôžec -ega -žca m mat. stožec, Sp: óptična indikatrísa katerega osnovna ploskev je elipsa e elipsoídna višína -e -e ž geod. navpična razdalja elíptični válj -ega -a m mat. valj, katerega točke na površju Zemlje od ploskve elipsoida, osnovna ploskev je elipsa ki geometrijsko predstavlja Zemljo elíptično gíbanje -ega -a s fiz. gibanje po elipsoídni koordinátni sistém -ega -ega elipsah kot pri Keplerjevem problemu-a m mat. pravokotni koordinatni sistem, v Élmendorfova metóda -e -e ž tekst. metoda za katerem so koordinatne ploskve rotacijski ugotavljanje sile, potrebne za nadaljnje trganje elipsoidi, hiperboloidi in polravnine zarezanega vzorca tkanine z uporabo nihala elíptična diferenciálna enáčba -e -e -e ž z rezilom, ki se dvignjeno iz ravnotežne lege mat. parcialna diferencialna enačba, s katero se spusti na preskušanec S: metóda padajóčega rešujejo problemi porazdelitve polj znotraj nihála neke domene, če so dane vrednosti na robu, eloksíranje -a s kem. teh., met. anodna oksidacija npr. Laplaceova enačba, Poissonova enačba, površine aluminija in njegovih zlitin za proti-amplitudna enačba PRIM.: hiperbólična dife-korozijsko zaščito, tudi za povečanje obrabne renciálna enáčba trdnosti PRIM.: pasivíranje elíptična geometríja -e -e ž mat. geometrija elongácija -e ž fiz. razdalja točke od ravnotežne likov, npr. trikotnikov, na ploskvah s pozitivno lege pri nihanju Gaussovo ukrivljenostjo elíptična polarizácija eluát -a m kem. topilo in v njem po eluiranju -e -e ž fiz. polarizaci- ja elektromagnetnega vala, pri kateri vektor raztopljene snovi električne poljske jakosti v izbrani točki med eluènt -ênta m kem. topilo, ki se uporablja za nihanjem opisuje elipso eluiranje Sp: eluírno srédstvo elíptične fúnkcije -ih -ij ž mn. mat. družina eluíranje -a s kem. ekstrahiranje snovi, ki je eliptičnim integralom inverznih funkcij, ki v adsorbirana na drugi snovi, s topilom, npr. posebnih primerih preidejo v trigonometrične potovanje topljenca z mobilno fazo po kroma- funkcije tografski koloni zaradi nenehne desorpcije s elíptične koordináte stacionarne faze in ponovne adsorpcije -ih -át ž mn. mat. pra-nanjo vokotne koordinate v ravnini, pri katerih so pravokotne hiperbole elutriácija -e ž kem. teh. metoda za ločevanje elíptični integráli koordinatne linije konfokalne elipse in nanje eluírno srédstvo -ega -a s kem. Ü eluènt -ih -ov m mn. mat. specialne delcev z različno gostoto v navzgor usmerje- četrtega reda, v nekaterih posebnih primerih in kvadratni koren iz polinoma tretjega ali kovinskih predmetih za povečanje odpornosti proti korozivnim medijem, površinski obrabi, preidejo v inverzne kotne funkcije tudi za olepšanje njihovega videza Sp: lóšč (1) elíptični lók funkcij, katerih argumenta sta spremenljivka emájl -a m kem. teh. steklasta prevleka na x funkcije, ki se izražajo z integrali racionalnih nem navpičnem toku plina ali tekočine -ega -a m grad. kamniti ali opečni PRIM.: glazúra zidni lok v obliki polovice elipse emajlíranje -a s kem. teh. postopek za prevleče-elíptični paraboloíd -ega -a m mat. kvadra- nje kovine z emajlom, pri katerem se drobno tična ploskev s centralno osjo, katere prerezi z zmleta frita nanese na kovinske predmete, ki se 214 emulgírno srédstvo nato v peči segrejejo, da se emajl stali in emisíjski spékter -ega -tra m 1. fiz., kem. spekter, veže na površino ki vsebuje emisijske črte PRIM.: atómska emájlni lák emisíjska spektroskopíja, óptična emisíjska -ega -a m kem. teh. dobro razlivajoč spektroskopíja 2. graf. spekter svetlobe, ki jo se barvni lak, katerega površina je po sušenju oddaja svetlobni vir podobna emajlu emisívnost -i ž 1. fiz. sposobnost površine EMC -- [eemcé] ž (ang. electromagnetic compatibility) za sevanje elektromagnetnega valovanja pri krat. elektr. Ü eléktromagnétna združljívost dani temperaturi glede na sposobnost sevanja valovanja ali oddajanje delcev, npr. elektro- ε, merska enota watt na kvadratni meter, W –2 nov emisíja -e ž 1. fiz. sevanje elektromagnetnega črnega telesa pri enaki temperaturi, simbol 2. izpuščanje škodljivih snovi v okolje, npr. m 2. fiz. količnik izsevnosti toplotnega sevala žveplovega dioksida v zrak, škodljivih snovi v in idealnega črnega telesa pri isti temperaturi vodotoke, morje S: izpúst (2) emítor -ja m elektr. ena od treh elektrod bipolar-emisíjska čŕta nega tranzistorja, ki oddaja elektrone v tranzi- -e -e ž fiz. svetla črta v spektru svetlobe, ki nastane v vroči, optično tanki plasti stor pri frekvenci, ki jo oddajajo atomi pri prehodu empírična fórmula -e -e ž kem. formula, iz višjega v nižje energijsko stanje ki podaja samo vrsto atomov, ki sestavljajo področje analizne kemije, ki na podlagi emisij- formule molekule, npr. vodikov peroksid, S: H emisíjska spektrálna analíza spojino, in razmerje med njimi, ne pa dejanske -e -e -e ž skega spektra preiskovane snovi ugotavlja vrsto 2O2, ima bruto formulo HO brúto fórmula in deleže sestavin, npr. plamenska atomska empírična fúnkcija -e -e ž mat. funkcija, ki ni emisijska spektroskopija teoretično utemeljena, a se prilega eksperimen- e emisíjska spektroskopíja talnim podatkom -e -e ž kem. spektro-skopija, ki obravnava emisijske spektre preisko- empírična verjétnost -e -i ž mat. verjetnost, vane snovi, pri čemer se meri emisija svetlobe, ocenjena na podlagi izkušenj ali pričakovanj ki je posledica npr. prehoda atomov spojine iz EMS-léstvica -e [eemès] ž (ang. European Macro-vzbujenega v osnovno stanje, v odvisnosti od seismic Scale) grad. evropska potresna lestvica valovne dolžine svetlobe z dvanajstimi stopnjami za opis intenzitete emisíjski fáktor -ega -ja m ekol. koeficient, ki potresa, katerega učinki se opisujejo glede na omogoča izračun povprečne hitrosti izhajanja reakcijo ljudi v času potresa in poškodovanost onesnaževalca v atmosfero pri določenem stavb PRIM.: Mercallijeva léstvica procesu, npr. pri zgorevanju energenta v termo- emulgátor -ja m 1. kem. teh. površinsko elektrarni, izražen kot količnik mase sproščene- aktivna snov, ki olajša emulgiranje in stabi-ga onesnaževalca in mase porabljenega goriva, lizira emulzijo Sp: emulgírno srédstvo 2. tekst. merska enota kilogram na tono tekstilno pomožno sredstvo, ki povzroči in cient v enačbi prenosa energije s sevanjem, s olj, maščob, voskov, za pripravo avivirnih Sp: gostil emisíjski koeficiènt vzdržuje emulzijo v vodi netopnih snovi, npr. -ega -ênta m fiz. koefi-katerim se izraža gostota svetilnosti sevajoče emulgírno srédstvo 3. stroj. naprava za snovi pripravo emulzij emisíjski mikroskóp emulgíranje -a s kem. tvorba emulzije iz grobo -ega -a m fiz. elektronski disperznega sistema dveh nemešljivih tekočin, mikroskop, s katerim se dobi slikovna infor-npr. sistema olje-voda macija o površini preiskovanca iz porazdelitve elektronov, emitiranih iz površine s poljsko emulgírno srédstvo -ega -a s 1. kem. teh. Ü emisijo emulgátor (1) 2. tekst. Ü emulgátor (2) 215 emulgírnost emulgírnost -i ž kem. teh. enáčba stánja sposobnost površin- -e -- ž fiz., kem. enačba, ki sko aktivne snovi, npr. v čistilu, da emulgira povezuje termodinamične funkcije stanja, maščobe Sp: emulzíjska sposóbnost navadno zvezo med notranjo energijo, gostoto emúlzija in temperaturo plina, npr. enačba stanja -e ž kem. koloidni sistem dveh ne-idealnega plina mešljivih tekočin, v katerem je ena, npr. olje, v obliki drobnih kapljic kot dispergirana faza enáčba stánja ideálnega plína -e -- -- -- ž enakomerno porazdeljena v drugi, npr. v vodi fiz. enačba, ki podaja zvezo med tlakom ali pro- emulzíjska polimerizácija stornino plina in številom delcev, ki ga sesta- -e -e ž kem. po- vljajo, ter temperaturo, p V = N k T , pri čemer limerizacija, ki poteka v emulziji monomera je p tlak plina, V prostornina, N število delcev, ob dodatku katalizatorjev, modifikatorjev in T njegova temperatura, k pa Boltzmannova drugih dodatkov, pri čemer nastane emulzija konstanta PRIM.: splôšna plínska enáčba polimerizata, ki se uporablja pri proizvodnji disperznih barv in lakov enakokótni vèčkótnik -ega -a m mat. gírnost npr. enakostranični trikotnik, kvadrat, pravilni S: petkotnik pravílni vèčkótnik emulzíjski preskús emulzíjska sposóbnost večkotnik, ki ima vse stranice in kote enake, -e -i ž kem. teh. Ü emul- -ega -a m kem. teh. preskus z razredčenjem etanolne raztopine vzorca z katere vrh je enako oddaljen od vseh oglišč Sp: za ugotavljanje prisotnosti olj, masti in lipidov enakokráka piramída -e -e ž mat. piramida, vodo, pri čemer se morebitne maščobe ali lipidi osnovne ploskve enakoróba piramída izločijo v obliki emulzije in raztopina pomotni enakokráki kótnik -ega -a m met., stroj. vroče e emulzíjsko bárvanje valjan jeklen ali vroče iztisnjen aluminijast -ega -a s tekst. barvanje z viskozno barvilno emulzijo, ki poleg netopnega kotni profil, navadno dolg 6 m, uporablja se barvila, npr. pigmenta, vsebuje emulgirano za različne konstrukcije, nadstreške, škarpe, gostilo in druge dodatke ograje emulzíjsko čistílo enakokráki trikótnik -ega -a s kem. teh. čistilo na -ega -a m mat. trikotnik, osnovi organskih topil z dodatkom tenzidov, v katerem imata vsaj dve stranici enako dolžino korozijskih inhibitorjev in drugih aditivov, enakokráki vzvòd -ega vzvóda m stroj. Ü ena-ki daje z vodo mlečno bele emulzije z malo korámni vzvòd pene in se uporablja za lažjo obdelavo, čiščenje enakoléžni kót -ega -a m mat. kot med enako-in hkratno konzerviranje izdelkov iz jekla, ležnima stranicama podobnih geometrijskih železove litine, lahkih kovin likov ali teles enáčba -e ž mat. matematična izjava, da je izraz enakoléžni straníci -ih -íc ž dv. na levi enačaja enak izrazu na desni mat. stranici v podobnih geometrijskih likih ali telesih, ki sta enáčba elástičnosti -e -- ž meh. enačba, po na ekvivalentnih položajih kateri je v območju elastičnosti razmerje enakoléžni tóčki med deformacijo materiala in napetostjo, ki -ih tóčk ž dv. mat. točki, ki pripadata podobnim geometrijskim struktu-povzroča deformacijo, linearno Sp: elástično-ram in imata podoben položaj glede na ostale stna enáčba PRIM.: Hookov zákon točke struktur enáčba reákcije -e -- ž kem. enačba s kemijski-enakoléžnost mi formulami reaktantov na levi in produktov -i ž lastnost točke ali elementa na desni strani, ki ponazarja kemijsko reakcijo objekta, da je v enakem ali podobnem prostor- S: kémijska enáčba PRIM.: iónska enáčba, skem ali strukturnem odnosu glede na objekt nèurejêna enáčba, stehiometríjska enáčba, kot enakoležna točka ali element podobnega urejêna enáčba objekta Sp: homológnost 216 enakotláčni procés enakomérna osvetlítev -e -tve ž elektr. enakoróba piramída osve- -e -e ž mat. Ü enako-tlitev, pri kateri je svetlobni tok razsvetljave kráka piramída enakomerno porazdeljen po površini enakoróbna piramída -e -e ž mat. Ü enako-enakomérna porazdelítev verjétnosti -e kráka piramída -tve -- ž mat. diskretna verjetnostna porazdelitev enakostrána bípiramída -e -e ž mat. bipirami-na končno mnogo točkah, pri kateri nastopa da, sestavljena iz dveh piramid s pravilnim več-vsako diskretno stanje z enako verjetnostjo ali kotnikom kot osnovno ploskvijo in stranicami zvezna verjetnostna porazdelitev s konstantno iz enakokrakih trikotnikov verjetnostno gostoto na omejenem intervalu enakostránični lík -ega -a m mat. geometrijski enakomérna prêja -e -e ž tekst. preja, ki je brez lik s stranicami enake dolžine odebelitev, stanjšanj, vozličev, svaljčkov, štrlečih enakostránični paralelográm -ega -a m mat. vlaken in nečistoč, npr. semen, luščin, trnja, trave paralelogram, ki ima vse stranice enake, npr. enakomérna zvéznost -e -i ž mat. lastnost kvadrat, romb funkcije, definirane na danem območju, kadar enakostránični stôžec -ega -žca m mat. sta njeni vrednosti v točkah x in y tako blizu pokončni stožec, katerega navpični osni prerez skupaj, kot se želi, če sta le točki x in y dovolj je enakostranični trikotnik blizu skupaj, ne glede na njuno lego v definicij-skem območju enakostránični trikótnik -ega -a m mat. enakomérni pospéšek -ega -ška m fiz. trikotnik s stranicami enake dolžine pospešek, ki se ne spreminja s časom enakostránični válj -ega -a m mat. pokončni enakomérno gíbanje -ega -a s fiz. valj, katerega navpični osni prerez je kvadrat premo e gibanje z nespremenljivo hitrostjo enakostránični vèčkótnik -ega -a m mat. enakomérno padajóča fúnkcija večkotnik, ki ima stranice enake dolžine, npr. -- -e -e ž mat. realna funkcija, katere vrednost pada z nara- enakostranični trikotnik, kvadrat, romb, enako-ščanjem neodvisne spremenljivke stranični petkotnik S: monotóno padajóča fúnkcija enakotláčna párna turbína -e -e -e ž stroj. enakomérno pospéšeno gíbanje pogonski stroj, pri katerem se tlak pare v turbini -ega -ega -a s fiz. pri toku skozi en venec ali več vencev lopatic gibanje s konstantnim pospeškom v smeri gibanja gonilnika ne spreminja, tlak se znižuje samo na enakomérno prekínjano obratovánje lopaticah vodilnika S: akcíjska párna turbína -ega -ega -a enakotláčna turbínska stôpnja s elektr., stroj. -e -e -e ž obratovanje, pri katerem si stroj. turbinska stopnja iz venca vodilnih in venca sledijo periode enake obremenitve z vmesnimi gonilnih lopatic, pri čemer tlak delovnega enako dolgimi prekinitvami medija pri toku skozi vodilne lopate narašča ali enakomérno vlákno -ega -a s tekst. vlakno, ki pada, pri toku skozi gonilne lopate pa ostaja ne-ima po vsej dolžini enako dolžinsko maso spremenjen, npr. Peltonova turbina Sp: akcíjska enakoósna hipêrbola -e -e ž mat. hiperbola, turbínska stôpnja katere asimptoti oklepata kot 90° enakotláčni gorílnik -ega -a m stroj. gorilnik z enakoósno strjevánje -ega -a s met. strjevanje reguliranim tlakom napajanja s tvorbo globulitnih ali enakoosnih zrn S: glo- enakotláčni procés -ega -a m kem., stroj. termo-bulítno strjevánje dinamični proces, v katerem prenos toplote v enakorámni vzvòd -ega vzvóda m stroj. plinski sistem ali iz njega povzroči spremembo dvoramni vzvod z enakima dolžinama krakov prostornine plina pri stalnem tlaku Sp: izobárni Sp: enakokráki vzvòd procés 217 enantiomêr enantiomêr -a m kem. endotêrmni procés eden od obeh izomerov, -ega -a m kem. proces, pri ki sta zrcalni sliki drug drugega S: óptični katerem se toplota porablja izomêr energétika -e ž 1. veda, ki obravnava tehnike, enantiomeríja -e ž kem. oblika stereoizome- tehnologije in strategije za zagotavljanje rije, značilna za molekule s kiralnim centrom, energije 2. gospodarska panoga, ki se ukvarja s fizikalne in kemijske lastnosti, razlikujeta energétska bilánca -e -e ž Ü energíjska pa se samo v smeri sukanja ravnine linearno pri kateri imata dva izomera povsem enake proizvodnjo, prenosom, razdeljevanjem energije polarizirane svetlobe bilánca (1) S: óptična izomeríja PRIM.: désnosúčnost, enantiomorfíja, geome- energétska oprémljenost -e -i ž opre-tríjska izomeríja, királni cénter, királnost (2), mljenost območja z razpoložljivo, dobavljivo konfiguracíjska izomeríja, lévosúčnost energijo iz komunalne infrastrukture, npr. ter- enantiomorfíja -e ž kem. moelektrarne, toplarne, in omrežij, npr. elektro- pojav, pri katerem sta energetskega omrežja, vročevodnega omrežja, dve molekuli kristala zrcalni sliki druga druge parovodnega omrežja PRIM.: komunálna PRIM.: enantiomeríja oprémljenost enantiotropíja -e ž kem. pojav, da snov energétska polítika -e -e ž del gospodarske obstaja v dveh ali več trdnih fazah, ki lahko pri politike, ki uravnava oskrbo, pretvorbo, razde- spremembi temperature reverzibilno prehajajo ljevanje in porabo energije druga v drugo enargít -a m met. energétska prenôva -e -e ž elektr. sprememba kovinsko siv do črn rombični mineral s kovinskim sijajem, bakrov tioarze- elektroenergetskega sistema, s katero se preide e nat, Cu na okoljsko ustreznejši energent, npr. opustitev 3 AsS 4 , sestavina nekaterih bakrovih encím vozilih mestnega prometa PRIM.: energíjska -a m kem. beljakovina z veliko molsko prenôva sulfidnih rud premogovne tehnologije, uporaba metana v maso, ki katalizira nekatere biokemijske reakcije v določenem območju temperature energétska storítev -e -tve ž storitev, ki in pH, pomembna je zlasti za potek reakcij omogoča odjemalcu oskrbo z energijo, npr. z v celicah živega organizma, industrijsko se električno energijo, s toploto, in njeno učinko- uporablja pri fermentacijskih procesih, npr. vito rabo pri proizvodnji antibiotikov, alkoholnih pijač energétski ímperativ -ega -a m elektr. zahteva Sp: fermènt po čim boljšem izkoristku pri proizvodnji, encimátska razgrádnja -e -e ž kem. razgra-prenosu, razdeljevanju, uporabi in gospodarje-dnja, ki poteka z encimi, npr. razkroj rastlinske nju z vsemi vrstami energije biomase v naravi energétski objékt -ega -a m objekt z encímski inhibítor -ega -ja m kem. inhibitor, napravami, stroji, postroji za proizvodnjo, ki dezaktivira encim in s tem upočasni hitrost pretvorbo, prenos, shranjevanje ali razdeljeva-katalizirane reakcije nje energije PRIM.: eléktroenergétski objékt, endodêrm -a m gozd. hídroenergétski objékt notranja plast drevesne skorje energétski potenciál -ega -a m Ü energíjski endogéno strjevánje -ega -a s met. strjevanje, potenciál pri katerem se kristalizacija začenja znotraj taline energétski rezervát -ega -a m rezerviran endotêrmna reákcija -e -e ž kem. reakcija, pri prostor za energetsko napravo ali koridor za kateri se toplota porablja PRIM.: eksotêrmna nadzemni, podzemni elektroenergetski vod, reákcija plinovod, toplovodno omrežje, parovod 218 energíjski diagrám energétski sistém -ega -a m tehnični in teh- vzpostavitev magnetnega polja v prostoru nološki sistem, ki s proizvodnjo, prenosom in Sp: magnétna energíja PRIM.: energíja eléktrič-razdeljevanjem energije omogoča oskrbo, npr. nega pólja z električno energijo, toploto energíja vétra -e -- ž fiz. kinetična energija energétsko dovoljênje -ega -a s dovoljenje, s gibajočega se zraka, ki se lahko uporablja za katerim pristojni državni organ pred posegom v pogon jadrnic, mlinov na veter, vetrnih gene-prostor dovoli gradnjo energetskega objekta ratorjev energétsko gospodárstvo energíjska bilánca -e -e ž 1. pregled proizvo- -ega -a s gospo-darstvo, ki se ukvarja s proizvodnjo, prenosom, dnje in porabe energije procesnega sistema v razdeljevanjem, uporabo in gospodarjenjem z določenem časovnem obdobju Sp: energétska vsemi vrstami energije bilánca 2. razlika dovedene, odvedene in z energétsko právo reakcijo nastale ali v napravi, procesu porablje- -ega -a s pravo, ki ureja ne toplote ali električne energije razmerja med pravnimi in fizičnimi osebami prodajo, prenosom, razdeljevanjem in porabo opisuje energijske tokove v sistemu kem. 2. v zvezi s pridobivanjem, predelavo, dobavo, energíjska enáčba -e -e ž 1. enačba, ki goriv in energije enačba, ki opisuje sproščanje ali energíja porabo energije med kemijsko reakcijo -e ž 1. veličina, ki jo posamezen sistem vsebuje v različnih oblikah, pogosto energíjska napráva -e -e ž naprava, v kateri povezana s sposobnostjo sistema, da opravi se energija prenaša, navadno v obliki toplote, E prenosnik toplote, hladilni stolp, parni kotel , merska enota joule, J 2. fiz. fizikalna količina, PRIM.: delo, ko prehaja iz ene oblike v drugo, simbol brez dovoda ali odvoda mehanskega dela, npr. značilna za stanje sistema, ki se pri zaprtem in energíjski stròj e izoliranem sistemu ohranja, čeprav prehaja iz energíjska prenôva -e -e ž elektr. prenova ene oblike v drugo, spreminja se lahko samo stavbe, s katero se zmanjša poraba energije, z izmenjavo snovi, dela ali toplote z okolico, poveča energijski izkoristek, npr. zamenjava simbol E, merska enota joule, J stavbnega pohištva, toplotne in električne energíja eksplozíje izolacije PRIM.: energétska prenôva -e -- ž kem. mehanska energija, ki se sprosti zaradi pretvorbe kemijske energíjska réža -e -e ž fiz. energijski interval, energije razstreliva, energije stisnjenega plina, na katerem v trdni snovi ni elektronskih stanj energije ob eksploziji jedrske bombe energíjska spektrálna gostôta -e -e -e ž fiz. energíja eléktričnega pólja npr. ob eksploziji tlačne posode, ali jedrske PRIM.: pasôvna vrzél PRIM.: pretvorbo energentov in drugih virov energije energíja magnétnega pólja v toploto, električno energijo ali v druge nosilce energíja eléktromagnétnega sévanja -e -- energije, npr. uplinjanje-- ž fiz. vsota energij električnega in magnetnega energíjska vrédnost goríva -e -i -- ž polja elektromagnetnega valovanja Sp: eléktro-1. energija, definirana kot delo, potrebno za energíjska tehnologíja -e -e ž tehnologija za vzpostavitev električnega polja v prostoru -e -- -- ž elektr., fiz. kvadrat spektralne komponente magnétna seválna energíja stroj. količina toplote, ki nastane pri popol- nem zgorevanju iz 1 kg goriva 2. stroj. Ü pro-energíja kémijske vezí -e -- -- ž kem. energija, ki stornínska zgoreválna toplôta, zgoreválna se sprosti pri tvorbi kemijske vezi med atomoma toplôta (2) energíja magnétnega pólja energíjski diagrám -e -- -- ž fiz. -ega -a m fiz. Ü Grotria-energija, definirana kot delo, potrebno za nov diagrám 219 energíjski izkorístek energíjski izkorístek -ega -tka m energíjski rezervát -ega -a m območje s 1. elektr. količnik iz sistema oddane in v sistem potencialnimi energijskimi zalogami, npr. lesa, dovedene energije 2. elektr., stroj. količnik dejansko premoga, nadzemnih ali podzemnih vodnih proizvedene električne energije v določenem virov, sončno ali vetrovno območje časovnem intervalu, npr. v enem letu, in največje energíjski spékter -ega -tra m fiz. porazdelitev možne proizvedene energije v tem intervalu števila energijskih stanj z določeno energijo v Sp: izkoríščenost energíje 3. stroj. količnik opra-kvantnomehanskem sistemu vljenega dela ali izhodne moči in dovedene energíjski stròj energije ali vstopne moči -ega strôja m stroj. stroj, ki omogoča pretvorbo energije z opravljanjem energíjski izkorístek akumulátorja -ega dela, npr. vodna turbina, črpalka PRIM.: délovni -tka -- m elektr. količnik oddane energije akumu-stròj, energíjska napráva, pogónski stròj latorja in energije, ki jo akumulator sprejme energíjski tók pri ponovnem polnjenju ob določenih pogojih -ega -a m fiz. tok energije, ki se prenaša, npr. s sevanjem, toploto, električnim glede na temperaturo, nazivni praznilni tok in tokom mejno napetost energíjski izréki energíjski zákon -ih -ov m mn. fiz., kem. zakoni -ega zakóna m fiz. zakon, termodinamike, ki opisujejo možne pretvorbe po katerem je količina energije v izoliranem energíjski kvánt ena vrsta energije pretvarja v drugo m -ega -a fiz. energijska energíjski zanesljívostni kazálec energije iz ene oblike v drugo sistemu od časa neodvisna, pri čemer se lahko razlika med diskretnimi energijskimi stanji -ega -ega e energíjski nivó 100-odstotno zanesljivost dobave električne kvantnega sistema -lca m elektr. razlika med enoto, ki predstavlja kvantnega sistema v lastnem stanju Hamiltono- -ega -ja m fiz. energija energije, in relativno pričakovano nedobavlje- no električno energijo vega operatorja, zlasti pri kvantnih sistemih z energíjski pás troskopíja -- -e -e -e ž kem. spektroskopija za ugo- m -ega pasú fiz. energijski tavljanje energij rentgenskih sevanj, značilnih za interval, v katerem je veliko možnih energijskih diskretnimi vrednostmi energije energíjsko disperzívna réntgenska spek- nivojev elektronov, ki pripadajo kvantnemu vanju s curkom elektronov, s katero je mogoče vsak element, ki jih emitira vzorec ob obstrelje- sistemu zaznati skoraj vse elemente z atomskim številom, energíjski potenciál -ega -a m količina večjim od 10, torej od natrija dalje, z mejo dolo- energije, ki jo ima določen vir in se lahko čljivosti pri masnem deležu 0,1–0,2 %, uporablja izkorišča za pridobivanje energije, npr. sonce, se za elementno analizo materialov PRIM.: valôv-veter, voda, premog Sp: energétski potenciál nodolžínsko disperzívna réntgenska spektrosko- energíjski pretòk píja K: EDS, EDX -ega -óka m elektr. količnik z električnim tokom prenesene energije po elek- energíjsko stánje -ega -a s fiz. stanje kvantnega tričnem vodu in za to porabljenega časa sistema, npr. sistema elektronov v atomu ali energíjski pretvórnik molekuli, z natančno določeno energijo -ega -a m elektr. pre-tvornik energije iz ene v drugo obliko, npr. Énglerjeva búčka -e -e ž kem. standardizirana električni stroj, fotonapetostni člen, hidravlična dvojna merilna bučka pri Englerjevem viskozi- črpalka, hidravlični motor metru s prostornino dvakrat po 100 kubičnih energíjski procés centimetrov -ega -a m proces pre- tvarjanja energije iz ene oblike v drugo, npr. Énglerjeva konvencionálna méra za vi- mehanske energije v električno energijo skóznost -e -e -e -- -- ž kem. Ü Énglerjeva stopínja 220 ênofázni tók Énglerjeva stopínja -e -e ž kem. ênodélni hiperboloíd stara enota -ega -a m mat. hiper-za kinematično viskoznost, količnik časa boloid, ki nastane z vrtenjem hiperbole okoli iztekanja standardne prostornine preisko- simetrale zveznice gorišč hiperbole vane tekočine in časa iztekanja enake pro- ênoelektrolítski člén -ega -a m kem. člen, v stornine vode pri isti temperaturi, simbol katerem sta obe elektrodi v stiku z enim samim °E, 1 °E = 0,000 007 575 757 m ² /s Sp: Én-elektrolitom, npr. kalijevim hidroksidom v glerjeva konvencionálna méra za viskóznost alkalnem členu PRIM.: Énglerjev viskoziméter ênofázna napétost -e -i ž elektr. napetost faze Énglerjev tést -ega -a m kem. standardni med zvezdiščem in koncem faznega navitja preskus za ugotavljanje hlapnosti posameznih ênofázni àsinhrónski eléktromotór sestavin tekočinske zmesi z destilacijo -ega Énglerjev viskoziméter -ega -ja m elektr. asinhronski elektromotor s -ega -tra m kem. vi-kratkostično kletko, kjer se statorsko enofazno skozimeter v obliki kovinske posode s kratko navitje priključi na enofazno napetost kapilaro, ki se uporablja predvsem za določanje viskoznosti mazalnih olj na podlagi časa ênofázni eléktromotór -ega -ja m elektr. elek-iztekanja določene prostornine olja PRIM.: Én- tromotor, ki ga poganja enofazna napetost glerjeva stopínja, Sayboltov viskoziméter ênofázni eléktromotór z zasénčenimi engóba -e ž kem. teh. glenu podobna suspen- póli -ega -ja -- -- -- m elektr. enofazni asinhronski zija, vendar redkejša, z manj gline, navadno z elektromotor s kratkostično kletko in z izraže-dodatkom barvilnih snovi za barvanje keramič- nimi poli na statorju, kjer je del pola ovit s krat-nih izdelkov pred žganjem kostičnim obročem enkóder -ja m elektr. Ü kodírnik ênofázni koléktorski eléktromotór -ega e ênkrat nágnjeni ulèg -ega -ja m elektr. Ü -- -ega uléga m grad. ênofázni komutátorski elék-lesna zveza odcepa, pri kateri se na stično stran tromotór sohe vreže prečni poševen utor, v katerega se ênofázni komutátorski eléktromotór -ega vtakne poševno odrezan konec odcepa, soha -ega -ja m elektr. elektromotor s komutatorjem in odcep se nato obojestransko spojita s spojko in ščetkami na rotorju v zaporedni vezavi s S: pošévni ulèg statorskim vzbujalnim navitjem, ki se priključi ênkratno žáganje -ega -a s gozd. na enofazno napetost Sp: ênofázni koléktorski žaganje, pri katerem se hlod razžaga z enim prehodom skozi eléktromotór, ênofázni zaporédno vzbújani polnojarmenik, pri čemer se dobijo nerobljene komutátorski eléktromotór deske ênofázni kondenzátorski eléktromo- ênobárvni tísk -ega -a m graf. tór tiskanje v eni -ega -ega -ja m elektr. enofazni asinhronski sami barvi, navadno črni, tudi v poljubni elektromotor z dodatnim pomožnim faznim primarni barvi, kot je npr. cian ali magenta ali navitjem, ki se priključi na zunanji kondenzator aditivno mešana barva PRIM.: bárvni tísk (1, 2) ênofázni sistém -ega -a m elektr. sistem prenosa ênobázna kislína -e -e ž kem. kislina, ki pri električne energije po žičnem paru z izmenično disociaciji daje en sam vodikov ion, npr. kloro- napetostjo in izmeničnim tokom določene vodikova kislina, HCl S: ênoprotónska kislína frekvence, v Evropi 50 Hz ênocélično vlákno -ega -a s tekst. ênofázni stròj vlakno, ki ga -ega strôja m elektr. električni tvori ena sama celica, npr. bombažno vlakno stroj, ki ga poganja enofazni tok ênočŕtna shéma -e -e ž elektr. ênofázni tók shema sistema, ki -ega -a m 1. kem. teh. tok fluida, npr. kaže večfazne povezave z eno črto samo plina ali samo tekočine PRIM.: vèčfázni tók 221 ênofázni trákcijski eléktromotór 2. elektr. izmenični električni tok, ki teče po enem enójna svetílna vijáčnica -e -e -e ž elektr. linijskem vodniku žarilna nitka, zvita kot posamezna vijačnica ênofázni trákcijski eléktromotór -ega -ega enójna tarífa -e -e ž elektr. enotna tarifa za -ja m elektr. Ü ênofázni vléčni eléktromotór dnevno in nočno porabo električne energije ênofázni transformátor -ega -ja m elektr. enójna véz -e vezí ž kem. kovalentna vez med transformator, ki transformira napetost ene dvema atomoma, ki vsebuje en vezni elektron- faze trifaznega električnega sistema ski par, npr. med dvema ogljikovima atomoma ênofázni vléčni eléktromotór v alkanih, in se v strukturnih formulah označuje -ega -ega z eno črtico, npr. H -ja m elektr. enofazni komutatorski elektromotor 3 C–CH 3 s kompenzacijskim navitjem, ki se uporablja pri enójna vléka -e -e ž prom. vleka vlakovne kom-električnih lokomotivah, navadno za napetost pozicije z eno lokomotivo s frekvenco 16 2/3 Hz ali 50 Hz Sp: ênofázni enójne kléšče -ih kléšč ž mn. grad. vodoraven trákcijski eléktromotór konstrukcijski element ostrešja, navadno ploh, ênofázni zaporédno vzbújani komu-ki prevzame natezne obremenitve s povezovan-tátorski eléktromotór -ega -- -ega -ega -ja m jem soh ali škarnikov samo po eni strani elektr. Ü ênofázni komutátorski eléktromotór enójni breménski kávelj -ega -ega -vlja m ênofontúrni pletílnik -ega -a m tekst. pletilnik stroj. enostranski kavelj za obešanje bremena pri z eno igelno fonturo žerjavih Sp: ênokráki breménski kávelj ênoígelni dvónítni vbòd -ega -ega vbôda m enójni džêrsi -ega -ja m tekst. džersi, izdelan na e tekst. vbod, ki nastane s prepletom igelne in lovil- enofonturnih pletilnikih nikove niti enójni integrál -ega -a m mat. integral po eni enójna armatúra obremenjenega na upogib kontaktnih elementov, ki se dotikata samo na enem mestu enójna prêja -e -e ž tekst. filamentna preja, ki enójni vòd -ega vóda m elektr. vozni vod pri jo tvori en filament S: mónofilamêntna prêja električni vleki z enim kontaktnim vodnikom PRIM.: múltifilamêntna prêja, vèčnítna prêja enójno napájanje položena v enem sloju in pri dani obtežbi enójni kontákt -ega -a m elektr. kontakt dveh potrebna v natezni coni betonskega prereza, -e -e ž grad. armatura, spremenljivki enójna prikljúčna kolútna brána -ega -a s elektr. napajanje -e -e -e odjemalca z električno energijo iz enega -e ž agroteh. priključna kolutna brana samo z eno samega vira vrsto kolutov za obdelavo ledine in rezanje enójno srcé brazd v težki zemlji -ega -á s gozd. samo eno srce na enójna razpiráča prečnem prerezu debla -e -e ž grad., les. razpirača za premostitev razpetine, večje od 6 m, sestavljena enójno vešálo -ega -a s grad., les. vešalo za pre-iz dveh opor pod gredo, ki tvorita z njo trdno mostitev razpetine, večje od 6 m, sestavljeno trikotno povezavo, na drugem koncu se opori iz sohe z vešalnim oklepom, postavljene na opirata v zid ali konzolni podstavek S: trikótna veznik in podprte z dvema oporama, na spodnji razpiráča strani z dvojnim ulegom spojenima z veznikom enójna stolíca tako, da soha in opori tvorita trdno trikotno -e -e ž grad. tesarska konstrukcija povezavo S: trikótno vešálo kot prosto ležeč nosilec za premostitev večjega enójno zobníško predléžje razpona, npr. za ostrešja, manjše lesene -ega -ega -a s mostove stroj. Ü ênostôpenjski zobníški prenôsnik 222 ênoósno napétostno stánje ênokanálni sistém -ega -a m telekom. enolíčna fúnkcija radioko- -e -e ž mat. funkcija, munikacijski oddajniški sistem, ki oddaja samo ki ima pri vsaki vrednosti neodvisne po enem radiofrekvenčnem kanalu spremenljivke eno samo vrednost odvisne ênokápnica enolíčni prenôsni vòd -ega -ega vóda m -e ž grad. streha z eno strešino, s elektr. elektroenergetski vod, ki ima po vsej katere voda odteka na eno stran Sp: ênokápna dolžini konstantne štiri električne parametre: ênokápna stréha spremenljivke -e -e ž grad. Ü ênokápnica stréha, púltna stréha induktivnost, kapacitivnost, upornost in ênokomponêntno lepílo -ega -a s kem. teh. prevodnost S: enolíčni vòd lepilo, v katerem se vezivo kot edina kompo- enolíčni vòd -ega vóda m elektr. elektroener-nenta aktivira z odstranitvijo topila s hlapenjem getski vod, ki ima po vsej dolžini konstantne ênokopélni postópek -ega -pka m tekst. štiri električne parametre: induktivnost, kapa-postopek obdelave tekstilije, npr. kemično citivnost, upornost in prevodnost S: enolíčni čiščenje, beljenje, barvanje, v isti kopeli prenôsni vòd ênokráki breménski kávelj enolíčno razrešljíva enáčba -ega -ega -vlja -- -e -e ž mat. m stroj. Ü enójni breménski kávelj enačba, ki ima eno rešitev ênokrílnik -a m stroj. enolíčnost -i ž 1. letalo z enim parom kril, mat. lastnost matematičnega ki sta pritrjeni na spodnjem, srednjem ali postopka, ki vodi do enega samega dobro do-zgornjem delu letalskega trupa, npr. pri velikih ločenega rezultata 2. elektr. lastnost prenosnega potniških letalih Airbus in Boeing na spodnjem voda, da ima po vsej dolžini konstantne štiri delu trupa S: ênokrílno letálo Sp: električne parametre: induktivnost, kapacitiv-mónoplán e PRIM.: nost, upornost in prevodnost dvókrílnik, dvókrílno letálo ênokrílno letálo ênomolékulska reákcija -e -e ž kem. -ega -a s stroj. reakcija z letalo z enim parom kril, ki sta pritrjeni na spodnjem, enim samim reaktantom, npr. A → P + R srednjem ali zgornjem delu letalskega trupa, ênonítna prêja -e -e ž tekst. preja, spredena npr. pri velikih potniških letalih Airbus in iz prediva, ki jo tvori le ena nit PRIM.: enójna Sp: mónoplán PRIM.: dvókrílnik, dvókrílno ênoósna prikólica -e -e ž stroj. prikolica za letálo cestna vozila, kmetijske ali druge mobilne Boeing na spodnjem delu trupa S: ênokrílnik prêja, múltifilamêntna prêja, vèčnítna prêja pavanje premoga, rude levo ali desno od glavne ênoósni kristál -ega -a m kem. anizotropni jamske odkopne proge ênokrílno odkopávanje -ega -a s rud. odko- stroje z eno osjo in dvema kolesoma pavánje kristal, ki ima en izotropni prerez in nanj pravo- S: ênostránsko odko- PRIM.: dvóstránsko odkopávanje odpira desno ali levo navadno vlečni valjar, ki ima na podvozju samo en valj, manjši enoosni valjarji so tudi ênoládijska hála -e -e ž grad. industrijska ali samohodni, npr. kanalski valjar, vrtni valjar skladiščna hala s podolgovatim prostorom in ênoósno napétostno stánje -ega -ega enim razponom premostitvene konstrukcije ênokrílno ôkno -ega -a s okno, sestavljeno ênoósni váljar -ega -ja m grad. gradbeni, iz okvira in enega okenskega krila, ki se lahko kotno optično os PRIM.: -a s grad. napetostno stanje v telesu, ki ga opiše vèčládijska hála napetostni tenzor z eno samo od nič različno enolétna vôlna -e -e ž tekst. volna ovc, ki se striže lastno vrednostjo, npr. napetostno stanje palice, enkrat letno in je enakomernejše dolžine kot obremenjene z nategom S: lineárno napétostno volna, ki se striže dvakrat letno S: ênostrížna vôlna stánje 223 ênoparamétrična družína fúnkcij ênoparamétrična družína fúnkcij -e -e -- ž ênosmérni eléktromotór -ega -ja m mat. množica funkcij, urejena po enem samem elektr. eléktromotor, ki deluje na enosmerno parametru napajanje ênopólni vtìč -ega vtíča m elektr. ênosmérni generátor vtič z enim -ega -ja m elektr. elek-samim polom za dovajanje električnega toka trični stroj, ki deluje kot generator enosmerne Sp: banánski vtìč napetosti in enosmernega toka ênopólno stikálo -ega -a s elektr. ênosmérni generátor z méšanim vzbúja- stikalo z enim parom kontaktov ali eno aktivno lego, ki njem -ega -ja -- -- -- m elektr. enosmerni komuta- ênoprotónska kislína vezano vzbujalno navitje, zaporedno vezano kem. -e -e ž kislina, ki pri vzbujalno navitje in navitje za tuje vzbujanje omogoča enostaven vklop in/ali izklop torski generator, ki ima na statorju vzporedno ênorámne stopníce -ega -ja -- -- -- m elektr. enosmerni grad. -ih -íc ž mn. stopnice, komutatorski generator, ki ima vzbujalno ki vodijo do naslednjega nadstropja, brez statorsko navitje vzporedno vezano z vmesnega podesta PRIM.: dvórámne stopníce rotorskim komutatorskim navitjem vodikova kislina, HCl ênosmérni generátor z vzporédnim S: ênobázna kislína vzbújanjem disociaciji daje en sam vodikov ion, npr. kloro- ênorámni vzvòd -ega vzvóda m stroj. Sp: stranskostíčni stròj vzvod z oporo ali vrtiščem na enem koncu ênosmérni kompavndírani generátor ênorédni konéktor -ega -ega -ja m elektr. -ega -ja m elektr. enosmerni komutatorski pravokotni konektor s kontakti v eni vrsti generator za dodatnim vzbujalnim navitjem Sp: ênovŕstni e konéktor na statorju, ki je zaporedno vezano z rotorskim PRIM.: réd komutatorskim navitjem in podpira magnetno ênorédni kotálni ležáj -ega -ega -a m stroj. Ü vzbujanje ostalih statorskih vzbujalnih navitij ênovŕstni kotálni ležáj ênosmérni komutátorski eléktromotór ênoročájna amerikánka -e -e ž les. ročna -ega -ega -ja m elektr. komutatorski elektromo-žaga za grobi razrez lesa ali drv z amerikanskim tor, ki ga poganja enosmerni vir električne ozobljenjem napetosti ênorodôvno óptično vlákno -ega -ega -a s ênosmérni komutátorski stròj -ega -ega fiz. optično vlakno, po katerem se lahko razširja strôja m elektr. električni rotacijski stroj enosmer-samo žarek enega rodu nega toka z enosmernimi vzbujalnimi navitji, ênosistémski vòd -ega vóda m elektr. pri katerem je rotorsko navitje priključeno nadzemni na komutator in s ščetkami na zunanji vod z enim trifaznim vodnikom enosmerni vir ênosmérna napétost -e -i ž elektr. električna ênosmérni ojačeválnik -ega -a m elektr. Ü napetost, ki poganja električni tok po vodniku nèposrédno sklópljeni ojačeválnik samo v eno smer PRIM.: izménična napétost (1) ênosmérna reákcija ênosmérni pretvórnik -ega -a m elektr. elek- -e -e ž kem. reakcija, ki tronska naprava ali elektronsko vezje za pre- poteka nepovratno samo v eno smer in poteče tvarjanje enosmerne električne napetosti enega do konca, npr. nevtralizacija, redoks reakcije, napetostnega nivoja, npr. nivoja baterijskega gorenje S: ìreverzibílna reákcija člena, na drug nivo, npr. visokonapetostni ênosmérni délovni válj -ega -ega -a m stroj. nivo, uporablja se v prenosnih elektronskih delovni valj, ki aktivno deluje le v eni smeri napravah, npr. mobilnem telefonu, prenosnem PRIM.: diferenciálni délovni válj, dvósmérni računalniku S: presmérnik PRIM.: razsmérnik, délovni válj usmérnik 224 ênosténska kášta ênosmérni sámovzbúdni generátor enostávna destilácija -e -e ž kem. destilacija z -ega -ega -ja m elektr. enosmerni komutatorski enkratnim uparjanjem in kondenzacijo generator z vzporedno vezavo statorskega enostávna osnôvna célica -e -e -e ž kem. vzbujalnega navitja in rotorskega komutator-osnovna celica, v kateri so zasedena samo oglišča skega navitja, ki se z vrtenjem zaradi remanence Sp: primitívna célica PRIM.: elementárna célica sam vzbudi na napetost brez zunanjega vira enostávna veríga -e -e ž stroj. osnovna izvedba ênosmérni stròj -ega strôja m elektr. električni verige iz med seboj gibljivo in nerazdružljivo stroj, ki deluje kot enosmerni generator ali povezanih členov, navadno ovalno oblikovanih enosmerni motor in brezkončno zvarjenih iz paličnega kovinske-ênosmérni tók -ega -a m elektr. električni ga materiala z okroglim prerezom tok, pri katerem poteka gibanje električnega enostávna žíla -e -e ž rud. rudna žila, ki ima naboja samo v eni smeri Sp: istosmérni tók geometrijsko preprosto obliko PRIM.: izménični tók K: DC ênosmérni túje vzbújani eléktromotór enostávni éter -ega -tra m kem. eter z dvema -ega -- -ega -ja enakima alkilnima skupinama, vezanima na m elektr. enosmerni komutator-ski elektromotor, ki ima vzbujalno statorsko atom kisika, npr. dietil eter PRIM.: méšani éter navitje in rotorsko komutatorsko navitje pri- enostávni proteín -ega -a m kem. beljakovina, ključeno na dva ločena, med seboj neodvisna sestavljena samo iz aminokislin S: enostávna vira napetosti beljakovína ênosmérni túje vzbújani generátor -ega enostávni sládkor -ega sladkórja m kem.-- -ega -ja m elektr. enosmerni komutatorski sladkor, ki ga s hidrolizo ni mogoče razstaviti na generator, ki ima vzbujalno in komutatorsko manjše enote, npr. glukoza, fruktoza, galaktoza navitje priključena na dva ločena, med seboj e S: mónosaharíd neodvisna vira napetosti enostávni stròj -ega strôja m stroj. Ü prástròj ênosmérni ventíl -ega -a m stroj. ventil, ki krmili enostávni viséči móst ali prepušča tok fluida samo v eno smer S: proti- -ega -ega mostú m povrátni ventíl PRIM.: Téslova fluídična dióda grad. ozek most za pešce čez hudournik, reko ênosmérni zaporédno vzbújani elék- v gorskem svetu, izdelan kot konstrukcija z tromotór lesenim pohodnim delom, ki visi na jeklenih -ega -- -ega -ja m elektr. enosmerni vrveh, sidranih v bregovih komutatorski elektromotor, ki ima statorsko vzbujalno navitje vezano zaporedno z enostávno rezílo -ega -a s stroj. enorezno rezilo nostíčni eléktromotór ênostêbrni skóbeljni stròj -ega -ega ênosmérno mêjno stikálo rotorskim komutatorskim navitjem Sp: glav- v obliki klina, npr. nož elektr., stroj. -ega -ega -a s strôja m les. stroj, namenjen skobljanju manjših mejno stikalo, ki deluje samo pri in srednje velikih lesnih obdelovancev, pri prehodu odmikača v eni smeri, npr. mejno katerem konzolo z orodjem za skobljanje nosi stikalo s klecnim mehanizmom PRIM.: klécno en sam steber ênosmérno napájanje -ega -a s navpično zaščito brežin, izdelana iz do 3 m elektr. ênosténska kášta -e -e ž grad. kašta za stikálo, povrátno stikálo napajanje električnega porabnika ali odjemalca dolgih in do 2/3 v dno brežine zabitih kolov, za z enosmerno napetostjo katere se vodoravno zložijo okroglice in prečno enostávna beljakovína -e -e ž kem. beljakovi-nanje položijo še ene okroglice, ki se vkopljejo v na, sestavljena samo iz aminokislin S: enostávni brežino, prazni prostori med njimi se zapolnijo proteín z debelim kamenjem 225 ênostôpenjska črpálka ênostôpenjska črpálka -e -e ž stroj. ênostránski kòp črpalka, -ega kópa m rud. kop, kjer se ki doseže ustrezno sesalno in tlačno višino ter premog ali ruda odkopava le z ene strani glavne delovni tlak v eni stopnji jamske odkopne proge ênostôpenjski redúktor -ega -ja m stroj. ênostránski nagíb -ega -a m grad. odklon reduktor za zmanjšanje vrtilne frekvence in površine gradbenega elementa, npr. strehe, povečanje navora z enim parom prenosnih plošče, nosilca, vozišča, le na eno stran od redúktor ênostránsko apretíranje -ega -a s tekst. ênostôpenjski ventíl elementov, npr. zobnikov PRIM.: vèčstôpenjski najvišje točke ali osi -ega -a m stroj. ventil, ki apretiranje, pri katerem se apretirno sredstvo z se krmili ali proži neposredno z mehanskim valja, prevlečenega s polstjo ali bombaževino in ali električnim signalom PRIM.: dvóstôpenjski potopljenega v kopel, prenaša na spodnjo stran ventíl tekstilije ênostôpenjski viják -ega -a m stroj. vijak z ênostránsko bárvanje -ega -a s tekst. enim navojem PRIM.: dvóstôpenjski viják, barvanje, pri katerem se barvilo z valja, vèčstôpenjski viják prevlečenega s polstjo ali bombaževino in ênostôpenjski zobníški prenôsnik potopljenega v kopel, prenaša na spodnjo -ega -ega -a m stroj. stran tekstilije zobniški prenosnik z enim parom zobnikov S: ênostôpenjsko zobníško gonílo ênostránsko odkopavánje -ega -a s rud. Sp: enójno zobníško predléžje odkopavanje premoga, rude levo ali desno od ênostôpenjsko béljenje glavne jamske odkopne proge S: -ega -a s kem.ênokrílno e beljenje v eni stopnji samo z enim belilom odkopávanje PRIM.: dvókrílno odkopávanje, dvóstránsko odkopávanje materiálov ênostránsko vpéti nosílec -ega -a -- -- s kem. teh. -- -ega -lca m proizvodnja grad., stroj. ênostôpenjsko oblikovánje polimêrnih izdelkov iz elastične ali trde poliuretanske pene nosilec, ki je na eni strani togo vpet, v enem koraku, pri čemer se reaktanti sproti npr. konzola odmerjajo in mešajo neposredno pred obliko- ênostrížna vôlna -e -e ž tekst. volna ovc, ki se vanjem v kalupu striže enkrat letno in je enakomernejše dolžine ênostôpenjsko upárjanje -ega -a s kem. teh. kot volna, ki se striže dvakrat letno S: enolétna uparjanje v eni posodi ali z eno segrevalno enoto vôlna ênostôpenjsko zobníško gonílo enôta -ega -e ž 1. skupina sestavnih delov, sestavin, -ega -a s stroj. gonilo z enim parom zobnikov zlogov, naprav, strojev, ki so med seboj funkcij- S: ênostôpenjski zobníški prenôsnik Sp: enójno sko, navadno tudi mehansko, povezani v celoto ênostránska modélna plôšča snovi, npr. atom, molekula, ion S: gradník (2) ž -e -e -e enôta grúpe zobníško predléžje PRIM.: gradník (1) 2. kem. strukturni element met. modelna plošča s pritrjenim modelom na -e -- ž mat. element grupe, ki v eni strani, ki se uporablja pri serijskem litju binarni operaciji vsak element grupe preslika majhnih ulitkov v peščene forme PRIM.: dvó- nazaj v ta element stránska modélna plôšča ênotarífni štévec -ega -vca m elektr. števec, ênostránski bàt -ega báta m stroj. bat za pri katerem se izmerjena poraba električne enosmerni delovni valj, npr. hidravlični ali energije obračunava po enotni ceni pnevmatični enôta SI -e -- [esí] ž osnovna ali izpeljana ênostranski bátni párni stròj -ega -ega -ega merska enota po mednarodnem sistemu strôja m stroj. parni stroj z enostranskimi bati enot 226 ênožílno kontinuírno lítje enôta za uprávljanje -e -- -- ž enôtska sfêra enota, lahko -e -e ž mat. sfera s polmerom 1 tudi prenosna, za neposredni nadzor in krmilje- enôtski čèp -ega čêpa m stroj. Ü enôtna gréd nje naprav, strojev, postrojev, procesov enôtski hidrávlični gradiènt -ega -ega enôta zúnaj SI -e -- -- [esí] ž merska enota v an--ênta m grad. hidravlični gradient v porozni snovi glosaškem ali drugem sistemu, ki ni mednaro-na enoto razdalje v smeri toka dni sistem enot, npr. sistem CGS, in se v uradni enôtski impúlz dokumentaciji ne uporablja, zato je podan njen -ega -a m fiz. kratkotrajna sprememba, predstavljena z ozko zvonasto pretvornik v mersko enoto mednarodnega funkcijo, katere integral je enak 1, npr. z sistema enot Gaussovo funkcijo, katere širina limitira enôtna gréd -e gredí ž stroj. gred v grednem proti 0 ujemnem sistemu s standardnim tolerančnim enôtski króg -ega -a m mat. krog s polmerom 1 odstopkom razreda h v ujemu z različnimi tolerančnimi razredi lukenj Sp: enôtska gréd, enôtski véktor -ega -ja m mat. vektor z dolžino 1 enôtski čèp ênovaléntni alkohól -ega -a m kem. Ü móno- različnimi tolerančnimi razredi gredi, čepov element, katerega atom ima v zunanji lupini lahko en elektron preveč ali premalo za oktet, Sp: enôtska izvrtína, enôtska lúknja npr. natrij, fluor enôtna méra -e -e ž grad. merska enota, ki se ênováljčni drobílnik -ega -a m stroj. valjčni izbere za merjenje količin pri obračunu del in drobilnik, ki drobi material med enim zobatim ujemnem sistemu luknja s standardnim to- kem. ênovaléntni elemènt -ega -ênta m lerančnim odstopkom razreda H v ujemu z enôtna lúknja -e -e ž stroj. v lukenjskem hidróksialkohól za katero je določena cena e valjem in vzmeteno drobilno ploščo, uporablja oskrbo z električno energijo brez omejitve ênováljna črpálka -e -e ž stroj. batna črpalka namena samo z enim valjem, navadno z ročnim, enôtna tarífa -e -e ž elektr. tarifa, določena za se za drobljenje premoga, sadre, soli enôtni pések -ega -ska m met. pripravljena nožnim, mehanskim, pnevmatičnim ali s formarskih strojih ênovŕstni konéktor -ega -ja m elektr. Ü ênotónski fílm mešanica peska za formanje livarskih form na parnim pogonom Sp: símpleks (3) za izdelavo tiskovne forme, na kateri so upodo- ênovŕstni kotálni ležáj -ega -ega -a m bljeni tiskovni elementi kot črte ali ploskve v -ega -a m graf. kopirna predloga ênorédni konéktor enem samem, črnem tonu stroj. kotalni ležaj s samo eno vrsto kotalnih elementov, npr. kroglic, valjčkov, sodčkov, iglic enôtska gréd -e gredí ž stroj. Ü enôtna gréd Sp: ênorédni kotálni ležáj PRIM.: dvóvŕstni enôtska izvrtína kotálni ležáj -e -e ž stroj. Ü enôtna lúknja enôtska krógla ênozévni kalíber -ega -bra m stroj. tolerančni -e -e ž mat. krogla s polmerom 1 kontrolnik z eno zevjo za zunanje premere enôtska króžnica -e -e ž mat. krožnica s gredi polmerom 1 ênozŕnati betón -ega -a m grad. beton, izdelan enôtska lúknja -e -e ž stroj. Ü enôtna lúknja iz ene frakcije kamenega agregata enôtska matríka -e -e ž mat. kvadratna ênožílno kontinuírno lítje -ega -ega -a s matrika, ki je enota matričnega množenja met. kontinuirno litje posamezne palice, droga, Sp: matríčna identitéta ploščatega bloka Sp: kóntilív 227 entalpíja entalpíja -e ž fiz., kem. epimêr termodinamični potencial, -a m kem. stereoizomer, ki se od svojega ki je vsota notranje energije, zmnožka tlaka in analoga razlikuje v razvrstitvi H-atoma in prostornine, simbol H, merska enota joule, J OH-skupine le na enem asimetričnem entalpíja méšanja ogljikovem atomu -e -- ž met. entalpija, potrebna za nastanek tekoče ali trdne raztopine epimeríja -e ž kem. izomerija, pri kateri se dve z mešanjem čistih sestavin molekuli, npr. sladkorja, pri enaki empirični entalpíja raztápljanja -e -- ž fiz., kem. Ü formuli razlikujeta le v relativnem položaju mólska in utrjevanje s cikcak vbodi ali z ometico, tudi -a s tekst. ročno ali strojno robljenje epimerizácija -e ž kem. sprememba konfigu-racije na enem od dveh ali več asimetričnih prišivanje čipk, aplikacij, vložkov na blago ogljikovih atomov v optično aktivni molekuli entropíja -e ž fiz., kem. termodinamična funkcija, organske spojine, pri kateri nastane epimer ki opisuje stopnjo urejenosti termodinamič-epinglé -êja m tekst. ripsasta tkanina z ozkimi in nega sistema, simbol entitéta več ogljikovih atomih verige, npr. D-glukoza in kem. -e ž Ü edínka D-manoza éntlanje topílna entalpíja H-atoma in OH-skupine na enem od dveh ali kelvin, J K S, merska enota joule na S: –1 širokimi rebri za pohištveno blagonèrézani osnôvni žámet nastanku tekoče ali trdne raztopine z mešanjem episkòp -a m aparat za projiciranje risb, slik, besedil na neprozornih podlagah, npr. slik iz entropíja méšanja -e -- ž met. entropija pri entropíjski zákon -ega zakóna m fiz., kem. knjig e zakon, po katerem entropija sistema, ki ni v stiku z okolico, ni v termodinamičnem rav- epitaksiálna dióda -e -e ž elektr. dioda, ki novesju, lahko samo narašča uporablja polprevodnost epitaksialne plasti S: drúgi zákon têrmodinámike epitaksiálna plást -e plastí ž tanka kristalna envelópa -e ž mat. plast, nanesena na podlago z epitaksijo S: epita- krivulja, ki se v vsaki svoji točki dotika ene od krivulj iz dane družine in je ksiálni fílm značilna za to družino epitaksiálni fílm -ega -a m tanka kristalna Eólova krógla -e -e ž stroj. Ü Hêronova krógla plast, nanesena na podlago z epitaksijo S: epita-epicikloída ksiálna plást -e ž mat. krivulja, ki jo opiše točka krožnice, če se ta kotali po zunanjem robu epitaksíja -e ž kem. nanos tanke plasti, npr. pol-osnovnega kroga PRIM.: trohoída prevodniškega materiala, na podlago, kjer ima epicikloídno ozóbje -ega -a s stroj. ta plast enako orientacijo kristala kot podlaga ozobje z zobmi, katerih boki imajo obliko epicikloide, epitermálno nahajalíšče -ega -a s rud. hi-uporablja se zlasti pri planetnih gonilih drotermalno nahajališče mineralnih surovin epigenétsko nahajalíšče -ega -a s rud. pretežno v obliki žil, nastalo v globini približno nahajališče mineralov, ki so mlajši od matične 1 km pod Zemljinim površjem pri temperaturi kamnine od 50–200 °C epiklorohidrín -a m kem. epitíkula 1,2-epoksi-3-kloro- -e ž tekst. nežna membrana, ki obdaja propan, brezbarvna tekočina z ostrim vonjem luskasti sloj volnene dlake po česnu, surovina za proizvodnjo epoksidnih epoksíd -a m kem. heterociklična spojina, smol, lepil in elastomerov ciklični eter z značilnim tričlenskim obročem epikutíkula -e ž tekst. polprepustna membrana, iz enega kisikovega in dveh ogljikovih atomov, ki pokriva luske volne npr. etilenoksid, propilenoksid 228 éstrsko števílo epoksidácija -e ž kem. Erlenmeyerjeva búča oksidacija alkenov v -e -e [erlənmájərjeva] ž epokside kem. Ü êrlenmájerica epoksídna smôla -e -e ž kem. teh. umetna smola, erozíja -e ž stroj. odnašanje, odstranjevanje ki se pridobi s polikondenzacijo epiklorohi- delcev materiala, snovi s površine materiala, drina in bifenolov, uporablja se v kompozitih, npr. kavitacijska erozija npr. v stekloplastiki, za barve, laminate za talne erozíjska korozíja -e -e ž kem. teh. pospešena obloge, za inkapsuliranje elektronskih vezij korozija materiala zaradi mehanskega epóksiskupína -- -e ž kem. funkcionalna delovanja gibajočih se tekočin, ki vsebujejo skupina epoksidov, ki ima obliko tričlenskega trdne delce ali mehurčke plina obroča, sestavljenega iz enega kisikovega atoma Esákijeva dióda -e -e ž elektr. Ü tunélska dióda in dveh ogljikovih atomov ESCA -- [eesceá] ž (ang. electron spectroscopy for EPR -- [epeèr] ž (ang. electron paramagnetic chemical analysis) krat. kem. Ü réntgenska fótoelek-resonance) krat. fiz., kem. Ü elektrónska páramag-trónska spektroskopíja nétna resonánca esénca -e ž izvleček iz plodov, zelišč ali sin-ÉPROM EPROM-a in -- m (ang. erasable program-tetična dišava, ki se uporablja kot koncentrat mable read-only memory) krat. elektr. Ü izbrisljívi arome za pripravo živil, pijač, npr. rumova programirljívi brálni pomnílnik esenca epruvéta -e ž 1. kem. enostransko zataljena tan-esenciálna amínokislína -e -e ž kem. amino-kostenska steklena cevka za izvajanje kemijskih kislina, ki jo organizem potrebuje, a je ne more reakcij, npr. v kvalitativni analizi 2. met., stroj. Ü sam sintetizirati, zato jo mora dobiti s prehrano preskúšanec eskalátor -ja m grad. Ü premíčne stopníce êrbij e -a m kem. element iz skupine lantanoi-eskulín dov, ki je srebrnobela, mehka, kovna kovina, -a m kem. glikozid v plodu divjega uporablja se v jedrski tehnologiji kot absorbent kostanja, ki se kot zdravilna snov uporablja v nevtronov v krmilnih palicah jedrskih reaktor- kremah za sončenje, ker vpija ultravijolične jev, simbol Er žarke êrg éster -a m merska enota v merskem sistemu CGS -tra m kem. organska spojina, ki nastane pri za delo, energijo, simbol erg, 1 erg = 10–7 J reakciji med organsko ali anorgansko kislino in ergonomíja alkoholom, npr. etil acetat, etil klorid -e ž veda o načrtovanju indu-strijske opreme, prilagojene delavcu, da se éster celulóze -tra -- m kem. derivat celuloze, poveča produktivnost, zmanjšata utrujenost in ki nastane z zaestrenjem OH-skupin celuloze nelagodje s kislinami, npr. ocetno, dušikovo, v vodi Erichsenov preskús netopna snov PRIM.: dínitrát celulóze -ega -a [êriksenov] m met., stroj. esterifikácija preskus za ugotavljanje sposobnosti -e ž kem. kemijska reakcija med pločevin in trakov za globoki vlek z vtiskanjem kislino in alkoholom, pri kateri nastane ester kroglice vanje, dokler ne počijo S: zaéstrenje eritrozín éstrih -a m kem. tetrajodofluorescein, trife- -a m grad. plast za izravnavo, zaščito in nilmetansko barvilo, ki se uporablja kot živilska utrditev podlage, namenjena za polaganje barva, zlasti za dekoracijo slaščic zaključne plasti tlaka êrlenmájerica -e ž kem. steklena laboratorijska éstrsko števílo -ega -a s kem. merilo za posoda stožčaste oblike z ravnim dnom Sp: Er- kakovost maščobe, definirano kot količnik lenmeyerjeva búča mase kalijevega hidroksida, ki je potrebna za 229 ešárpa popolno hidrolizo maščobe, in mase maščobe, etanólamín -a m kem. 2-aminoetan-1-ol, razlika med saponifikacijskim in kislinskim HOCH2CH2NH2, strupena, vnetljiva, številom, merska enota miligram na gram korozivna, brezbarvna, viskozna tekočina z ešárpa vonjem po amonijaku, uporablja se za vezanje -e ž tekst. trak ali pas iz tkanine, prešit z kislih plinov z izpiranjem, za proizvodnjo deter- zlato nitjo in okrašen z ornamenti, okrasek na gentov, emulgatorjev, korozijskih inhibitorjev, slovesnih in paradnih uniformah v farmacevtski industriji ET ET-ja in -- [eté etêja] m (ang. ephemeris time) etantiól -a m kem. tiol, C 2 H 5 SH, lahko hlapna krat. astr. Ü efemerídni čàs tekočina z zelo neprijetnim vonjem že v etalón -a m opredmetena mera, merilnik, refe- majhnih koncentracijah, uporablja se za renčni material, merilni sistem, ki se uporablja umetno osmrajevanje gorljivih plinov za za definiranje, izvedbo, ohranjanje določene uporabo v gospodinjstvu Sp: etíl merkaptán enote, ene ali več vrednosti veličine in služi kot etápna grádnja -e -e ž grad. gradnja, pri kateri referenca se projekt realizira v več soodvisnih posamičnih etalónski člén -ega -a m elektr., kem. Ü Westonov projektih, etapah, npr. avtocesta, komunalna stándardni člén ureditev mesta etalónski instrumènt etápni prográm -ega -ênta m zelo -ega -a m grad. časovni načrt natančen merilnik, ki se uporablja za overjanje etapne gradnje merilnikov in naprav etáža -e ž 1. grad. vodoravni del stavbe, v e 2. del industrij-uporablja se za umerjanje drugih kondenza-skega, skladiščnega, prometnega prostora, torjev navadno razdeljen z vodoravnimi ploskvami, etamín denzator z natančno umerjeno kapacitanco, npr. klet, pritličje, nadstropja, tudi mansarda grad. ali izkoriščeno podstrešje etalónski kondenzátor -ega -ja m elektr. katerem so prostori med dvema stropoma, kon- -a m tekst. lahka, prosojna, vzorčasta npr. etažna garaža 3. rud. teren v rudniku, pre- žakarska ali tiskana tkanina, zlasti za zavese mogovniku na isti nadmorski višini s svojimi atomoma, C in višino, ki nastane pri odkopavanju premoga, 2 H 6 , uporablja se za proizvodnjo rude etán -a m kem. geometrijskimi parametri, npr. dolžino, širino alkan z dvema ogljikovima etena S: obzórje Sp: horizónt 4. del industrijske etanál -a m aldehid, izpeljan iz etana, ploskvami, npr. etaža pražilne peči, etaža kem. naprave, navadno razdeljen z vodoravnimi CH3CHO, brezbarvna vnetljiva tekočina s sušilnika, etaža sukalnika se kot topilo, v organski sintezi etážna garáža -e -e ž grad. garaža v več S: acétaldehíd etažah, do katerih je mogoče zapeljati avto po prijetnim vonjem in ostrim okusom, uporablja HOCH2CH2OH, brezbarvna sirupasta etážna kurjáva -e -e ž grad. samostojen sistem tekočina brez vonja, sladkega okusa, dobro ogrevanja prostorov ene etaže, ki ima svojo etandiól -a m kem. etan-1,2-diol, dovoznih klančinah avtomobilskih motorjih, kot surovina za pro- ogrevalno napravo, npr. etažni kotel topna v vodi, uporablja se kot antifriz zlasti v izvodnjo polimerov Sp: etilenglikól, glikól (2) etážna péč -e pečí ž peč z več etažami, npr. za etanól kurjenje z biomaso, praženje rude -a m kem. alkohol, izpeljan iz etana, C2H5OH, brezbarvna vnetljiva tekočina s etážni sukálnik -ega -a m tekst. v več etaž prijetnim vonjem in ostrim okusom, uporablja nameščen sukalnik za sukanje sintetične se kot topilo, v organski sintezi Sp: alkohól (2), filamentne preje z veliko hitrostjo nitnega etíl alkohól vodila 230 etilén kloríd etážni sušílnik -ega -a m kem. teh. etíl alkohól sušilnik v -- -a m kem. Ü etanól obliki pokončnega votlega valja z več etažami etílamín -a m kem. aminoetan, C v obliki krožnikov in z grabljami, ki potiskajo 2H5NH2, plin z močnim vonjem po amonijaku, ki se uporablja material z vrhnjih etaž na spodnje S: sušílnik s v organski sintezi króžniki etíl bromíd -- -a m kem. monobromoetan, etážni vênec -ega -nca m grad. venec, lahko BrCH 2 CH 3 , brezbarvna, lahko hlapna tekočina tudi z dekorativnimi elementi, za zaščito nižjih s prijetnim vonjem, uporablja se v organski navpičnih površin fasade pred dežjem ali pripeko, sintezi S: brómoetán ki v višini stropa na fasadni strani konzolno izstopa etílbutanól -a m kem. 2-etilbutan-1-ol, iz površine zidu S: mèdetážni vênec CH 3 CH 2 CH(C 2 H 5 )CH 2 OH, vnetljiva etážno navítje -ega -a s elektr. eno od več drug tekočina, ki se uporablja za proizvodnjo pla-na drugem navitih koncentričnih navitij stifikatorjev, aditivov v mazivih, hidravličnih etážno odkopávanje tekočin, olj za difuzijske črpalke -ega -a s rud. metoda od-kopavanja premoga, rude v zaporednih etažah, etíl butirát -- -a m kem. etil butanoat, na površini od zgoraj navzdol, pri jamskem C3H7COOC2H5, brezbarvna tekočina z odkopavanju od spodaj navzgor ali od zgoraj vonjem po ananasu, uporablja se v aromah, C -- -e ž kem. derivat celuloze, v 2 H 4 , plin rahlo sladkobnega vonja, zelo kateri so nekatere OH-skupine zamenjane reaktivna spojina, ki vstopa v mnoge adicijske z etoksiskupinami –OC in polimerizacijske reakcije 2 H 5 , termoplastična snov, ki se uporablja kot tanka folija za embali-éter -tra etén celulozo kem. -a m prvi člen iz skupine alkenov, etíl celulóza navzdol kot topilo v parfumeriji, kot plastifikator za skupinama, vezanima na atom kisika, R–O–R´ etilén bromíd -- -a m kem. 1,2-dibromoetan, 2. kem. etoksietan, (C 2 H 5 ) 2 O, lahko hlapna, C vnetljiva tekočina z značilnim prijetnim 2 H 4 Br 2 , ki se uporablja kot insekticid, kot bromirno sredstvo v organski sintezi vonjem in narkotičnim učinkom, uporablja se m 1. kem. spojina z dvema alkilnima ranje, kot emulgator v živilih e kot topilo za maščobe, voske, smole etiléndiamín S: díetíl -a m kem. 1,2-diaminoetan, tični ekstrakt iz rastlin s terpeni kot glavno kot korozijski inhibitor v barvah in hladilnih sestavino, uporablja se za dišave, kot dodatek v tekočinah, topilo, dodatek v galvanskih kopelih kozmetiki, v živilski industriji etiléndíaminotetraócetna kislína -e etíl -a m kem. enovalentna funkcionalna skupina -e ž kem. diaminoetan-tetraocetna kislina, etana, –C etêrično ólje podobnim amonijaku, ki se uporablja kot s -ega -a kem. teh. naravni aroma-surovina v organski sintezi, kot kelirno sredstvo, éter C 2H4(NH2)2, brezbarvna tekočina z vonjem, 2 5 2 (HOOCCH H)2NCH2CH2N(CH2COOH)2, CH uporablja kot reagent za keliranje, za raztaplja-3 COOC 2 H 5 , hlapna tekočina s prijetnim nje kotlovca, v analizni kemiji predvsem kot etíl acetát brezbarvna, v vodi topna trdna snov, ki se -- -a m kem. etil ester ocetne kisline, sadnim vonjem, ki se uporablja kot topilo in redčilo, npr. v nitrolakih, kot topilo za dekofei- dinatrijeva sol K: EDTA niziranje kave, za čiščenje tiskanih vezij etilenglikól -a m kem. Ü etandiól etíl akrilát -- -a m kem. etil ester akrilne kisline, etilén kloríd -- -a m kem. 1,2-dikloroetan, C2H3COOC2H5, brezbarvna tekočina z ostrim C 2H4Cl2, brezbarvna tekočina s sladkobnim vonjem, uporablja se kot surovina za proizvod- vonjem, ki se uporablja za proizvodnjo vinil njo polimerov klorida, kot topilo za razmaščanje 231 etilénoksíd etilénoksíd -a m kem. Eulerjeva enáčba oksiran, C 2 H 4 O, najeno- -e -e [ôjlərjeva] ž stavnejši ciklični eter, strupen, vnetljiv, zelo 1. mat. formula, po kateri se izraža kompleksno reaktiven plin s šibkim sladkobnim vonjem, ena število z absolutno vrednostjo ena kot vsota najpomembnejših industrijskih kemikalij, ki se kosinusa in z imaginarno enoto pomnoženega uporablja za proizvodnjo etandiola, kot topilo sinusa argumenta tega števila 2. mat. formula, etilénpropilénski kávčuk ki povezuje število oglišč V, število stranic E -ega -a m 1. kem. teh. in število stranskih ploskev F danega poliedra, sintetični kavčuk, kopolimer etena in propena, pri poliedrih brez lukenj npr. velja V – E + F = 2 odporen proti toploti, ozonu in vremenskim S: Eulerjeva fórmula vplivom, zelo dober električni izolator 2. kem. teh. sintetični kavčuk, terpolimer etena, propena in Eulerjeva fórmula -e -e [ôjlərjeva] ž monomera določenega diena, odporen proti 1. mat. formula, po kateri se izraža kompleksno toploti, ozonu in vremenskim vplivom, zelo število z absolutno vrednostjo ena kot vsota dober električni izolator kosinusa in z imaginarno enoto pomnoženega etíl fosfát sinusa argumenta tega števila 2. mat. formula, -- -a m kem. Ü tríetíl fosfát ki povezuje število oglišč V , število stranic E etilíranje -a s kem. uvajanje etilne skupine v in število stranskih ploskev F danega poliedra, organsko molekulo pri poliedrih brez lukenj npr. velja V – E + F = 2 etíl kloríd S: -- -a m kem. Ü Eulerjeva enáčba kloroetán e etíl merkaptán Eulerjeva krítična napétost -- -a m kem. Ü -e -e -i etantiól [ôjlərjeva] ž meh. mejna napetost pred pojavom etíl metíl ketón -- -- -a m kem. butan-2-on, uklona palice CH 3 C(O)C 2 H 5 , uporablja se kot topilo, Eulerjeva nèstabílnost -e -i [ôjlərjeva] ž dodatek letalskemu bencinu S: butanón grad., stroj. nestabilnost konstrukcije, ki nastane Sp: metíl etíl ketón zaradi uklona linijskega elementa pri kritični etíl nitrát -- -a m kem. etil ester dušikove kisline, vrednosti osne uklonske sile PRIM.: elástična C 2 H 5 NO 3 , brezbarvna tekočina, močen nèstabílnost, tórzijska nèstabílnost (1, 2) , oksidant, uporablja se v organski sintezi barvil, vzvójna nèstabílnost (1, 2) zdravil, parfumov Eulerjeva turbínska enáčba -e -e -e etín -a m kem. najenostavnejši alkin, HC ≡ CH, [ôjlərjeva] ž stroj. enačba, ki opisuje tok fluida brezbarven plin brez vonja, zelo vnetljiv, pod skozi kanale med turbinskimi lopaticami in tlakom eksploziven, uporablja se za organsko omogoča izračun mehanskega dela iz razlike sintezo, plamensko varjenje in rezanje kinetičnih energij na vstopu in izstopu S: acetilén (1) Eulerjeve enáčbe -ih enačb [ôjlərjeve] ž mn. fiz. etiníd -a m kem. spojina, ki nastane z zamenjavo parcialne diferencialne enačbe, s katerimi se atoma vodika v acetilenu z atomom kovine, opiše gibanje neviskoznih fluidov npr. HC ≡ CNa S: acetilíd Eulerjevi kóti -ih -ov [ôjlərjevi] m mn. mat. koti etóksiskupína -e ž kem. funkcionalna skupina, treh zasukov, ki pravokotni koordinatni sistem –OC 2 H 5 orientirajo v poljubno smer etringít -a mkem. hidratizirani aluminij-kalcijev Eulerjevo števílo -ega -a [ôjlərjevo] s 1. mat. število, hidroksid-sulfat Al 2 Ca 6 [(OH) 12 (SO 4 ) 3 ]·26 H 2 O, ki je osnova naravnih logaritmov in eksponentne ki nastaja pri strjevanju cementa, pomemben za funkcije e x , e = 2,718 ... 2. meh. značilno število, ki se doseganje končne trdnosti betona uporablja pri obravnavi toka fluidov skozi zožitev, étrska skupína -e -e ž kem. funkcionalna količnik razlike tlakov pred zožitvijo in po njej ter skupina etrov, –O– gostote kinetične energije, simbol Eu 232 évrokód Euler-Lagrangeeve enáčbe -ih enačb [ôjlər Evklídov sistém aksiómov -ega -a -- m lagránževe] ž mn. fiz. enačbe gibanja dinamičnih mat. sistem petih aksiomov, ki opredeljujejo sistemov, ki v matematično posplošeni obliki evklidsko geometrijo: med dvema točkama je nadomestijo Newtonove enačbe gibanja vedno mogoče potegniti ravno črto; daljica se eulerski načín lahko vedno razširi do neskončnosti na obeh -ega -a [ôjlərski] m fiz., mat. koncih; v vsaki točki je lahko središče kroga s obravnava dinamike kontinuuma s stališča poljubnim polmerom; vsi pravi koti so si med mirujočih točk seboj enaki; če točka ne leži na izbrani premici, eulerski opís -ega -a [ôjlərski] m meh. računanje obstaja samo ena premica, ki gre skozi to točko dinamike deformacij v kartezičnem koordina-in je izbrani premici vzporedna tnem sistemu, vezanem na prostor PRIM.: La- evklídska geometríja -e -e ž geometrija, grangeev opís ki temelji na Evklidovem sistemu petih EV EV-ja in -- [evé evêja] m krat. Ü eléktrično vozílo aksiomov evakuíranje -a s izsesanje plina, zraka iz evklídski prôstor -ega prostóra m mat. prostor, posode ki ga sestavljajo vse urejene množice N števil evaporácija skupaj z operacijama seštevanja in skalarnega -e ž fiz. Ü izparévanje množenja, pri čemer je N razsežnost prostora evaporátor -ja m kem. teh. Ü izparílnik (1) Sp: evklídski véktorski prôstor evaporiméter -tra m fiz. merilnik hitrosti evklídski véktorski prôstor -ega -ega PRIM.: atmométer evolúta -e ž mat. ovojnica družine normal na evaporírano mléko izparevanja z mokre površine v ozračje prostóra m mat. Ü evklídski prôstor -ega -a s kem. teh. mleko, ki ravninsko krivuljo e se mu z izparivanjem odvzame okoli 60 % vode evolúta krivúlje -e -e ž mat. geometrijsko evdiométer -tra m kem. laboratorijska priprava mesto vseh krivinskih središč dane ravninske v obliki graduirane cevi z vtaljenima elektro- krivulje dama za ugotavljanje spremembe prostornine evolvénta -e ž mat. krivulja, ki jo opiše konec plinske zmesi, npr. vodika in kisika, pri vžigu z napete nitke, ki se odvija od dane krivulje električno iskro S: involúta EVF -- [eveèf] ž krat. telekom. Ü ekstrémno visôka evolvéntni zobník -ega -a m stroj. zobnik z frekvénca evolventnim ozobjem evkaliptól -a m kem. naravna organska spojina evolvéntno ozóbje -ega -a s stroj. ozobje z iz skupine terpenov, po kafri dišeč ciklični zobmi, katerih boki imajo obliko evolvente, eter, uporablja se kot flotacijsko sredstvo, kot tako da se pri prenosu vrtenja kotalijo drug repelent, za izdelavo parfumov in zdravljenje ob drugem in so izgube moči zaradi trenja bolezni dihal ter obraba najmanjše, uporablja se pri večini evkaliptovína -e ž les. les evkaliptusa, dreves iz zobnikov PRIM.: cikloídno ozóbje družine Myrtaceae, ki se najpogosteje uporablja évrokód -a m grad. evropski sistem desetih kot celulozna vlaknina v papirništvu in za standardov, obvezen za članice EU, s katerim je izdelavo kompozitov poenoteno projektiranje gradbenih konstrukcij evkalíptovo ólje -ega -a s kem. teh. olje, ki se in proizvodov in ukinjena uporaba nacionalnih dobi z destilacijo evkaliptovih listov z vodno predpisov na področju gradbeništva, uporablja paro, uporablja se v medicini, kot repelent, se tudi kot podlaga za harmonizacijo specifika-bioinsekticid, aroma v kozmetiki cij gradbenih proizvodov z oznako CE 233 evrópíj evrópíj -a m kem. element iz skupine trdnih raztopin v termodinamičnem ravnotež- lantanoidov, srebrnobela mehka kovina, ju, med področjem taline in trdne raztopine ki se uporablja za dopiranje stekla za laserje, α ali taline in trdne raztopine β je vmesno kot oksid v luminoforih za slikovne cevi področje, ki predstavlja zmes obeh faz barvnih televizorjev, potencialno uporaben 2. met., kem. ternarni fazni diagram z evtektično v jedrski tehniki kot absorbent nevtronov, točko, v katerem so področja taline, trdnih evropija in kisika, Eu2O3, uporablja se kot so še vmesna področja, ki predstavljajo zmesi modri luminofor v barvnih televizijskih obeh sosednjih faz zaslonih evtéktični grafít -ega -a m met. grafit v Evrópska organizácija za jêdrske evtektiku raziskáve evrópijev oksíd raztopin, α + β, α + γ in β + γ, v termodinamič- m -ega -a kem. spojina nem ravnotežju, med posameznimi področji simbol Eu raztopin α, β in γ, zmesi po dveh trdnih -e -e -- -- -- ž organizacija, ki se ukvarja z raziskavami na področju fizike evtéktični sistém -ega -a m sistem zlitin, ki osnovnih delcev in z razvojem vsebujejo evtektik pospeševalnikov K: CÊRN evtéktični žléb -ega -a m 1. met. žleb v evtek-EVSE -- [évse] ž (ang. electrical vehicle supply tičnem diagramu trikomponentnega sistema, equipment) Ü polnílna postája za eléktrična v katerem se stikata dve površini likvidus in se evtéktična čŕta binarnem faznem diagramu do ternarne ž -e -e met. vodoravna črta v evtektične točke znotraj ternarnega faznega vozíla spušča od binarne evtektične točke v robnem e binarnem faznem diagramu, ki ponazarja, pri sistema 2. met. žleb v diagramu trikomponen-kateri temperaturi in katerih sestavah zlitine tnega sistema le z enim robnim evtektičnim poteka evtektična reakcija binarnim sistemom, vzdolž katerega se stikata evtéktična ravnína -e -e ž met. vodoravna dve površini likvidus ravnina v ternarnem faznem diagramu, sesta- evtéktično strjevánje -ega -a s met. strjevanje vljenem iz treh binarnih faznih diagramov, v skladu z evtektično reakcijo ki je pri temperaturi ternarnega evtektika in evtéktik kaže ravnotežne deleže komponent, ki tvorijo -a m 1. kem., met. dvokomponentna ali večkomponentna enofazna zlitina, ki ternarni evtektik ima pri točno določeni sestavi najnižje evtéktična reákcija -e -e ž met. reakcija, strdišče 2. met. mikrostruktura, ki nastane, po kateri se talina pri ohlajanju na evtektično če se zlitina z evtektično sestavo strdi temperaturo praviloma pretvori v toliko Sp: evtéktična zmés trdnih faz, iz kolikor sestavin je sestavljena evtektoíd -a m met. zlitina v takem evtéktična temperatúra -e -e ž temperatura, razmerju sestavin, da ima najnižjo možno pri kateri se strjuje evtektik temperaturo premene v trdnem stanju, evtéktična tóčka -e -e ž met. točka v faznem npr. pri premeni železa iz avstenita v ferit diagramu, ki predstavlja evtektik glede na in cementit sestavo in temperaturo strjevanja evtektoídna čŕta -e -e ž met. ravna črta v evtéktična zmés -e zmesí ž met. Ü evtéktik (2) faznem diagramu, ki predstavlja evtektoidno evtéktični fázni diagrám temperaturo, pod katero je zlitina sestavljena iz -ega -ega -a m faz, ki sestavljajo evtektoid 1. met., kem. binarni fazni diagram z evtektično evtektoídna preména točko, v katerem so področja taline, trdne -e -e ž kem., met. raztopine α, trdne raztopine β, zmesi obeh premena z evtektoidno reakcijo 234 EW-postópek evtektoídna reákcija -e -e ž met. evtrofikácija reakcija, -e ž ekol. pretirano kopičenje pri kateri se trdna faza zlitine, npr. avstenit hranilnih snovi v jezerih in drugih stoječih v jeklu, pretvori s premeno v trdnem vodah zaradi onesnaževanja okolja, pretirane stanju v nove trdne sestavine, npr. ferit uporabe mineralnih umetnih gnojil, ki in cementit povzroča bujno rast alg in ima za posledico pomanjkanje kisika in pogin rib ter drugih temperatura, pri kateri s premeno v trdnem kem. EW-postópek -pka [evé] m (nem. Erft Werk) stanju nastaja evtektoid evtektoídna temperatúra -e -e ž met. vodnih organizmov teh. postopek za kromatiranje različnih kovin, evtektoídno jéklo -ega -a s met. jeklo s npr. cinka, kadmija, aluminija, magnezija, z sestavo, ki ustreza evtektoidni točki v faznem alkalnimi vodnimi raztopinami kromatov in diagramu železo-železov karbid vodnega stekla pri 95 °C e 235 F-AAS F F-AAS -- [èf aaès] ž (ang. flame atomic absorption fajalít -a m met. mikrostrukturna sestavina spectrometry) krat. kem. Ü plaménska atómska žlinder, ki ima sestavo in zgradbo kot olivin absorpcíjska spektroskopíja fajánsa -e ž kem. teh. nesintrana, porozna Fabry-Perotov fílter -ega -tra [fabrí perójev] m keramika z rumenkastosivo ali rdečkasto do fiz. interferenčni filter iz dveh vzporednih zrcal, rjavkasto črepinjo, belo pološčena, navadno z pri katerem je mogoče izbirati frekvenčni pas z modro poslikavo natančno regulacijo razdalje med zrcali fáktor -ja m 1. količnik dveh primerjalnih Fabry-Perotov interferométer veličin z enako mersko enoto 2. mat. vsak -ega -tra kem. [fabrí perójev] m fiz. množitelj v zmnožku več števil 3. število, interferometer, sestavljen iz s katerim se pomnoži nazivna koncentracija dveh vzporednih zrcalnih ploskev, v katerem standardne raztopine, da se dobi prava koncen-pride do interference svetlobe, ki se po večkrat tracija S: títer odbije med zrcaloma Fabry-Perotov resonátor β-fáktor -ja [béta] m stroj. standardizirana -ega -ja [fabrí f perójev] vrednost, ki opredeljuje učinkovitost filtrirnega m fiz. optični resonator, sestavljen iz odbojnih in malo prepustnih zrcal, dobro določene velikosti pri vstopu v filter in deleža S: pri izstopu iz njega filtracíjsko razmérje, prepusten za svetlobo, katere celi večkratnik dveh vzporednih, rahlo vbočenih, visoko vložka ali filtra, količnik deleža trdnih delcev valovne dolžine se ujema z razdaljo med β-vrédnost PRIM.: stôpnja filtrácije zrcaloma, in neprepusten za vse druge valovne fáktor cóne -ja -- m elektr. Ü fáktor pasú dolžine fáktor dnévne svetlôbe -ja -- -- m elektr. FACTS FACTS-a in -- [fákts] m (ang. flexible al- količnik osvetljenosti točke ravne površine z ternating current transmission systems) krat. elektr. Ü neposredno in posredno svetlobo neba in osve- fleksibílni sistém za prenòs izméničnega tóka tljenosti vodoravne ravne površine od svetlobe fading nezastrtega neba, pri čemer se neposredne -a [fêjding] m elektr. začasna oslabitev osvetljenosti s soncem pri obeh ne upošteva jakosti sprejema radijskih signalov zaradi fáktor dušênja sprememb v jakosti magnetnega polja -ja -- m fiz. Ü koeficiènt dušênja F-AES fáktor hidrávličnega trênja v cévi -ja F-AES-a in -- [efaeès efaeêsa] m (ang. flame meh.-- -- -- -- m faktor trenja, ki je odvisen od optical emission spectrophotometry) krat. kem. Ü Reynoldsovega števila in relativne hrapavosti plaménska atómska emisíjska spektroskopíja cevi, simbol λ fagára svíla -- -e ž tekst. naravna svila, izloček faktoriéla -e ž mat. produkt vseh naravnih števil vzhodnoindijske sviloprejke Attacus atlas , od 1 do n , zapis n ! S: fakultéta n katere kokoni se težko odvijajo, zato se uporablja zlasti za šap preje fáktor istočásnosti -ja -- m elektr. Ü fáktor Fahrenheitova stopínja sočásnosti -e -e [fárənhajtova] ž 1/180 intervala med lediščem in vreliščem faktorizácija -e ž mat. razčlenitev matematič-vode, simbol °F, °F = °C · 9⁄5 + 32 nega izraza na produkt, npr. faktorizacija celega 236 fáktor Q števila na prafaktorje, faktorizacija polinoma na vrednosti direktne komponente napetosti ali produkt binomov toka referenčne faze fáktor izgúb v rávni cévi -ja -- -- -- -- m fáktor obratovánja -ja -- m količnik dejan-meh. zmnožek hidravličnega faktorja trenja in skega in največjega možnega trajanja obrato- fáktor kakôvosti nanaša na koledarsko leto S: obratoválni fáktor -ja -- m 1. fiz. merilo širine PRIM.: izkoríščenost količnika dolžine in premera cevi, simbol ξ vanja v opazovanem obdobju, ki se navadno resonančne krivulje kot količnik energije v nihajnem načinu in energije, porabljene v eni fáktor obremenítve -ja -- m fiz. količnik periodi pri resonančni frekvenci, simbol Q dejanske in največje možne obremenitve česa v S: fáktor Q (1) 2. elektr. faktor, ki določa stopnjo opazovanem obdobju odstopanja od vrednosti izbrane ali predpisane fáktor odbójnosti -ja -- m 1. fiz. količnik veličine, simbol Q S: fáktor Q (2) 3. elektr. merilo od površine odbitega sevalnega toka v dani izgub v kondenzatorju ali tuljavi pri izmenič-prostorski kot in toka, izsevanega iz enako nem toku kot količnik absolutne vrednosti osvetljene ploskve, na kateri se svetloba jalove moči in delovne moči, odvisno zlasti od odbija popolnoma difuzno v isti prostorski frekvence in napetosti, simbol Q S: fáktor Q (3) kot, simbol R PRIM.: Fresnelove enáčbe fáktor kakôvosti lesá 2. fiz. -ja -- -- m les. količnik odbite in vpadne zvočne moči, število, ki podaja kakovost lesa glede na teksturo, obliko, simbol r S: odbójnost (2), reflektánca (2) vrsto in število grč, razpoke fáktor pasú -ja -- m elektr. faktor navitja rota-fáktor krítja -ja -- m tekst. cijskega električnega stroja, ki upošteva faktor faktor, ki določa delež tkanini prostiranje navitja čez del oboda zračne reže Sp: pokritosti z osnovnimi in votkovnimi nitmi v navitja električnega rotacijskega stroja ali raz- f fáktor lepênja -ja -- m meh. količnik največje elektr. fáktor cóne sile trenja in pravokotne komponente sile fáktor popáčenja -ja -- m 1. količnik dotika med mirujočima telesoma, simbol vsote moči vseh harmonskih komponent μ s izmenične veličine in moči osnovne frekvence S: státični fáktor trênja PRIM.: dinámični fáktor 2. elektr. mera za popačenje informacije med trênja prenosnimi členi, ojačevalniki fáktor lokálnih izgúb v cevovôdu -ja -- fáktor pošévljenja -ja -- m elektr. faktor navitja -- -- -- m meh. faktor hidrodinamičnega odpora električnega rotacijskega stroja, ki upošteva značilnih oblik cevovoda, npr. krožnih lokov, razprostiranje navitja čez del oboda zračne reže kolen, odcepov, hitrih zožitev ali razširitev, oblike vstopne ali izstopne odprtine, ki povzro- fáktor povéčanja -ja -- m faktor, s katerim čajo lokalne izgube tlaka, simbol ξ Sp: koeficiènt je treba pomnožiti odčitek na instrumentu ali lokálnih izgúb v cevovódu rešitev problema, da se dobi resnična vrednost fáktor močí -ja -- m stroj. količnik delovne in fáktor Q -ja -- [kú] m 1. fiz. merilo širine re-imenske navidezne moči sonančne krivulje kot količnik energije v fáktor navítja nihajnem načinu in energije, porabljene v eni -ja -- m elektr. koeficient v enačbi periodi pri resonančni frekvenci, simbol Q za izračun inducirane napetosti ali magnetne-S: fáktor kakôvosti (1) 2. elektr. faktor, ki določa ga vzbujanja v navitjih rotacijskih električnih stopnjo odstopanja od vrednosti izbrane ali strojev, ki upošteva vpliv prostorske porazdeli-predpisane fizikalne veličine, simbol Q S: fáktor tve navitja vzdolž zračne reže stroja kakôvosti (2) 3. elektr. merilo izgub v konden-fáktor nèsimetríje -ja -- m elektr. količnik zatorju ali tuljavi pri izmeničnem toku kot efektivne vrednosti negativne in efektivne količnik absolutne vrednosti jalove moči in 237 fáktor razpoložljívosti delovne moči, odvisno zlasti od frekvence in fáktor valovítosti -ja -- m elektr. količnik napetosti, simbol Q S: fáktor kakôvosti (3) efektivne vrednosti izmeničnega dela in fáktor razpoložljívosti absolutne vrednosti enosmerne komponente -ja -- m elektr. količnik nihajoče veličine porabe v določenem obdobju in porabe pri fáktor vpójnosti stalni največji odjemni moči v tem obdobju, -ja -- m fiz., kem. Ü absorpcíjski izražen kot številska vrednost ali kot odstotek fáktor fáktor rélativne biolóške učinkovítosti fáktor zajéznega odpôra -ja -- -- m meh.-ja -- -- -- m fiz. faktor, za katerega je ekvivalentna faktor hidrodinamičnega odpora, odvisen doza večja od absorbirane doze od značilne oblike telesa, npr. krožne plošče, f fáktor sípanja krogle, konkavne ali konveksne polkrogle, -ja -- m fiz. količnik sipane in valja, hidrodinamičnega profila, aerodinamič- vpadne zvočne moči, simbol δ , δ = Φ dis / Φ 0 nega profila, proti gibanju fluida ob telesu ali fáktor skrájšanja -ja -- m elektr. faktor navitja gibanju telesa skozi fluid ali po površini fluida električnega rotacijskega stroja, ki upošteva Sp: koeficiènt hídrodinámičnega odpòra, razporeditev utorov, ki niso vzporedni z geome- koeficiènt zajéznega odpôra trijsko osjo zračne reže Sp: fáktor tetívljenja fakultéta n -e -- [èn] ž mat. produkt vseh fáktor slabljênja -ja -- m fiz. količnik izhodne naravnih števil od 1 do n , zapis n ! S: faktoriéla in vhodne električne, elektromagnetne, zvočne Fanningov fáktor trênja -ega -ja -- moči ali moči signala S: atenuacíjski fáktor [fêningov] m meh. faktor trenja, ki se uporablja pri PRIM.: dolžínski absorpcíjski koeficiènt obravnavi odpora pri toku fluida v cevi ob upo- fáktor sočásnosti -ja -- m elektr. faktor, ki pove, števanju strižne napetosti na steni cevi, simbol f koliko se časovno razlikujeta dva teoretično Fannova krivúlja -e -e [fánova] ž stroj. krivulja, sočasna dogodka Sp: fáktor istočásnosti ki prikazuje vsa možna stanja plina glede na fáktor stisljívosti -ja -- m fiz., kem. zmnožek tlak, temperaturo, gostoto, entalpijo, specifično tlaka in molske prostornine plina, deljen z prostornino pri toku skozi določen prerez s zmnožkom termodinamične temperature plina konstantno gostoto masnega toka in plinske konstante, uporablja se v splošnem farád -a m izpeljana merska enota v mednaro- plinskem zakonu za opisovanje odmika dnem sistemu enot za kapacitivnost, simbol F, realnega plina od idealnega plina in je pri 1 F = C V –1 realnem plinu manjši od 1, simbol z Faradayeva klétka -e -e [fáradejeva] ž Sp: stisljívostni fáktor elektr. ohišje iz prevodne snovi ali iz prevodne mreže fáktor súhosti vôdne páre -ja -- -- -- m stroj. Ü za zaščito pred zunanjim električnim poljem súhost vôdne páre Faradayeva konstánta -e -e [fáradejeva] ž fiz. fáktor tetívljenja -ja -- m elektr. Ü fáktor skráj- molski električni naboj protonov ali elektro- šanja nov, zmnožek osnovnega naboja in Avoga- fáktor trênja -ja -- m količnik sile trenja in drove konstante, katere vrednost je točno sile, pravokotne na stično ploskev, simbol μ F = 96 485,332 123 310 018 4 C/mol koeficiènt trênja Sp: PRIM.: eléktrokémijski ekvivalènt fáktor učínka -ja -- m razmerje med dejansko Faradayev efékt -ega -a [fáradejev] m fiz. Ü opazovanim in pričakovanim učinkom Faradayev pojàv fáktor učinkovítosti -ja -- m kem. teh. Faradayev pojàv količnik -ega -áva [fáradejev] m dejanske povprečne hitrosti reakcije v pori fiz. rotacija polarizacijske ravnine svetlobe katalizatorja in hitrosti brez upoštevanja upora pri prehodu skozi snov v magnetnem polju difuzije v porah, simbol E Sp: Faradayev efékt 238 fázna ravnína Faradayev zákon -ega zakóna [fáradejev] m določljivo mejo, npr. plinasta faza, tekoča faza, elektr., fiz. osnovni zakon elektrodinamike, po trdna faza PRIM.: stôpnja (2) 2. fiz. argument katerem se v prevodni zanki inducira napetost, periodične funkcije, ki šteje število period enaka hitrosti spreminjanja magnetnega od izhodišča, npr. število nihajev od začetka kemije, ki obravnava kemijske lastnosti zdravil, 5. grad. skupina sorodnih del pri gradnji, npr. izkop gradbene jame, betoniranje, ometa-zlasti njihovo sintezo in analizo vanje fasadêrska déla -ih dél s mn. grad. gradbena fáza déla farmacévtska kemíja in časa 3. fiz. Ü fázni kót (1) 4. elektr. Ü línijski -e -e ž področje vodník pretoka skoznjo S: indukcíjski zákon merjenja časa kot produkt frekvence nihanja zaključna dela, s katerimi se oblagajo fasadne -e -- ž zaključen del celote opravil v okviru načrtovanja ali izvajanja tehničnega površine z umetnim kamnom, plemenitimi projekta, procesa izdelave, proizvodnje tankoplastnimi ometi, nanašajo premazi s fáza sígma fasadnimi barvami, štukature in izdelujejo -e -e ž met. intermetalna spojina okrasni elementi na fasadi FeCr, ki se pojavlja v avstenitni mikrostrukturi fasádna oblóga nerjavnih jekel pri žarjenju in povzroča krhkost -e -e ž grad. obloga zunanjega zidu stavb z izolacijskimi ali dekorativnimi fázna hitróst -e -i ž fiz. hitrost, s katero potuje ometi, kovinskimi, keramičnimi, plastičnimi valovna ploskev sinusnega valovanja ploščami, s ploščami iz naravnega ali umetnega fázna mêja -e -e ž fiz., kem. površina, ki ločuje kamna, z lesenimi opaži, s steklom dve fazi različnih agregatnih stanj, npr. tekoče-fasádna opéka -e -e ž grad. navadno polna -plin, tekoče-trdno, trdno-plin, tekočine, ki se med seboj ne mešajo, npr. voda-olje, trdnine z ali votličasta, dvakrat žgana, gladka opeka različno strukturo, npr. α-železo in γ-železo, ali s steklasto površino, da se doseže večja z različno kemično sestavo, npr. železov karbid odpornost proti vremenskim vplivom, f uporablja se za neometane fasade in α-železo v jeklu fasádni óder fázna modulácija -ega ódra m grad. delovni oder iz -e -e ž elektr. zapisovanje in-tramičev in plohov, iz jeklenih, aluminijastih formacije v nosilni val s spreminjanjem njegove cevi in kovinskih elementov, ki se postavi po trenutne faze, brez spreminjanja njegove obodu stavbe ob fasadi v širini do 120 cm in amplitude po vsej višini stavbe, namenjen za obdelavo fázna napétost -e -i ž 1. elektr. izmenična fasade, npr. oblaganje s ploščami, ometavanje, napetost med električnim vodom in zemljo barvanje, popravila, izvajanje fasaderskih del S: dozémna napétost 2. elektr. efektivna vrednost fasádni omèt -ega -éta m grad. omet iz grobe napetosti faze v enofaznem ali večfaznem ali fine malte, odporne proti atmosferskim in sistemu napetosti, simbol U PRIM.: eléktrična mehanskim vplivom, ki se nanese v eni ali več napétost (2) plasteh na zunanjo fasadno površino stavbe fázna plôščica -e -e ž fiz. ploščica iz dvolomne Sp: zunánji omèt snovi, brušena tako, da pri pravokotnem fasetírana rást -e rastí ž met. rast poliedričnih prehodu skoznjo svetloba rednega žarka fazno zakasni za svetlobo izrednega žarka kristalov ali kristalnih zrn z gladkimi ploskvami fašína -e ž grad. gradbeni element, sestavljen iz fázna preména -e -e ž kem. premena iz ene vrbovih vej, z žico povezanih v snop, ki se za oblike urejenosti snovi v drugo, npr. avstenita zavarovanje brežine reke pritrdi z lesenimi koli, v martenzit pri kaljenju, iz tekoče faze v fazo zabitimi v brežino tekočega kristala PRIM.: fázni prehòd fáza -e ž 1. fiz., kem. homogeni del fizikalnega fázna ravnína -e -e ž mat. ravnina, v kateri sistema, ki je od drugih delov sistema ločen z vsaka točka predstavlja stanje sistema glede na 239 fázna razlíka dve spremenljivki, ki ju vključuje sistem, npr. fázni kót -ega -a m 1. fiz. razlika faz dveh pe-pri gibanju ene točke po premici njen trenutni riodičnih signalov, npr. izstopnega signala v položaj in hitrost primerjavi z vstopnim signalom dinamičnega fázna razlíka sistema Sp: fáza (3) 2. elektr. kot med fazorjema -e -e ž fiz. razlika med fazama iste enofazne napetosti in toka napetosti dveh vozlišč elektroenergetskega sistema ob izpadu njune povezave fázni kót preléta -ega -a -- m elektr. produkt fázna rezêrva časa preleta in utripanja, če je tok naelektrenih -e -e ž elektr. razlika med faznim delcev sinusen kotom 180° in faznim kotom ojačenja odprte zanke pri frekvenci, ko je njeno ojačenje fázni kót vezáve -ega -a -- m elektr. premik kota enako ena PRIM.: amplitúdna rezêrva, Bódejev fazne napetosti transformatorja na sekundarni diagrám, Nyquistov diagrám strani proti kotu napetosti na primarni strani z fázna sinhronizácija različno vezavo njegovih navitij, npr. zvezda-trikot -e -e ž elektr. postopek za uskladitev faze signala dveh valovnih oblik iste fázni mikroskóp -ega -a m fiz. mikroskop frekvence za opazovanje tankih, prozornih preparatov fázna spónka različne debeline, ki temelji na faznem premiku -e -e ž elektr. sponka na koncu linijskega vodnika svetlobe zaradi različne debeline preparata fázni detéktor -ega -ja m analogni multipli- fiz. Sp: fázno-kontrástni mikroskóp kator ali logično vezje, katerega izhodni signal fázni nastavljálnik -ega -a m elektr. naprava za predstavlja razliko med fazama dveh vhodnih usklajevanje fazne napetosti električnega gene- signalov ratorja z omrežno napetostjo f fázni diagrám fázni pogréšek -ega -ška m elektr. merilni -ega -a m 1. diagram, ki v ko-pogrešek faze, npr. na sekundarni strani trans-ordinatnem sistemu tlak-temperatura kaže za enokomponentne snovi, npr. vodo, področja formatorja glede na primarno stran obstoja trdne, tekoče in plinaste faze, črte v fázni pomík -ega -a m elektr. premik faze diagramu so meje med fazami Sp: diagrám sinusnega signala med vhodno napetostjo in stánja 2. kem., met. diagram, ki v koordinatnem tokom četveropola Sp: fázni premík (2) sistemu temperatura-masni delež sestavine fázni prehòd zlitine kaže s polji področja termodinamič- -ega -óda m fiz., kem. prehod iz ene faze v drugo pri spremembi agregatnega stanja, no obstojnih faz, pri čemer so črte med polji npr. taljenje meje med fazami, npr. v evtektičnem faznem PRIM.: fázna preména diagramu polja prikazujejo področja taline, fázni premík -ega -a m 1. fiz. razlika med trdne raztopine α , trdne raztopine β , in zmesi fazama dveh nihanj z enako frekvenco ali obeh trdnih raztopin Sp: diagrám stánja, rav-dveh valovanj z enako frekvenco v izbrani notéžni diagrám 3. elektr. grafična predstavitev točki 2. elektr. Ü fázni pomík faznih karakteristik antene fázni pretvórnik -ega -a m elektr. pretvornik elek-fázni diagrám popôlne tôpnosti -ega -a trične energije, ki spreminja število njenih faz-- -- m met. fazni diagram, ki v koordinatnem fázni prôstor sistemu temperatura-masni delež sestavine -ega prostóra m fiz. večrazsež-nostni evklidski prostor, katerega koordinate zlitine kaže področji termodinamično enolično predstavljajo stanje dinamičnega obstojne taline in termodinamično obstojne trdne raztopine, npr. fazni sistema kot točko v tem prostoru diagram baker-nikelj fázni tók -ega -a m 1. elektr. električni tok fázni diskriminátor -ega -ja m elektr. diskrimi- v posamezni fazi večfaznega električnega nator za primerjavo faz dveh signalov voda 2. kem. tok v večfazni mešanici fluidov 240 Fehlingov reagènt fázni vodník pri danih zunanjih pogojih 2. elektr. stanje, ko m -ega -a elektr. Ü línijski vodník so v trifaznem sistemu velikosti faz toka ali fázni véktor -ega -ja m Ü fázor tekočino, trdnino, v kemični spojini ali zmesi fázni zamík -ega -a m 1. elektr. fazna razlika med napetosti enake in je med njimi fazni kot 120° primarnimi in sekundarnimi električnimi toki fázno sklénjena zánka -- -e -e ž elektr. zanka, ali električnimi napetostmi ali med signaloma ki jo tvori električno vezje s povratno zvezo na vhodu in izhodu vezja, kot premika za za sinhronizacijo oscilatorja s fazo vhodnega 120° med fazami trifaznega sistema 2. fiz. fazni signala K: PLL premik za določen fazni kot, npr. fazni premik fazométer med rednim in izrednim žarkom v četrtinski -tra m elektr. merilnik fazne razlike dveh sinusnih veličin enake frekvence, ploščici fázni zasúk pri čemer je ena veličina referenčna -ega -a m elektr. kotni zamik faze PRIM.: merílnik fáznega kóta signala na vhodu proti fazi signala na izhodu fazoníranje vezja -a s tekst. dajanje oblike obleki, klobukom, npr. s širjenjem, parjenjem, stiska-fázno-kontrástni mikroskóp -ega -a m fiz. Ü njem tulcev in likanjem fázni mikroskóp fazónski cévni kós -ega -ega -a m stroj. litožele-fázno krmíljenje -ega -a s elektr. krmiljenje zen kos cevi s prirobki ali obojkami, oblikovan faze napetosti v vozliščih elektroenergetske-kot ravni, reducirni, odcepni, križni sestavni ga omrežja pred priklopom dela omrežja k del za cevovodne inštalacije Sp: fazónski kós ostalemu omrežju PRIM.: cévni prikljúček fázno navítje -ega -a s elektr. navitje električ-fazónski kós -ega -a m stroj. Ü fazónski cévni nega stroja, ki se priključi na enega od linijskih kós f vodnikov fázor -ja m predstavitev sinusnega nihanja s fázno navítje vèčfáznega strôja -ega -a kompleksnim številom, pri čemer je velikost -- -- s elektr. sestav navitij električnega stroja v števila enaka amplitudi nihanja, argument pa večfaznem sistemu fazi nihanja, npr. električnega toka, električne fázno občutljívi detéktor -- -ega -ja m fiz. napetosti, tlaka, sile, navora Sp: fázni véktor ojačevalnik, ki tvori amplitudo sinusne kom- f-blók elemêntov -a -- [èf] m kem. blok ponente vhodnega signala, ki je v fazi z lokalno elementov v periodnem sistemu, ki je znotraj nosilno frekvenco šeste periode d-bloka in obsega 15 kemijsko fázno pravílo -ega -a s fiz., kem. pravilo o odvi-podobnih elementov z atomskimi števili od snosti števila prostostnih stopenj od števila 57 do 71: lantan, cerij, prazeodim, neodim, faz in števila komponent sistema v termodi- prometij, samarij, evropij, gadolinij, terbij, namičnem ravnotežju, NF = NC – NP + 2, kjer disprozij, holmij, erbij, tulij, iterbij in lutecij komponent in NP število faz S: Gibbsovo fázno FEGSÉM FEGSEM-a in -- m (ang. field emission pravílo je NF število prostostnih stopenj, NC število S: lantanoídi Sp: lantanídi gun scanning electron microscope) krat. fiz. Ü vrstíčni fázno premáknjena napétost -- -e -i ž elektrónski mikroskóp s póljsko emisíjo elektr. premik napetostnega fazorja na sekun- Fehlingov reagènt -ega -ênta [félingov] m darni strani transformatorja glede na fazor na kem. alkalna raztopina bakrovega(II) sulfata in primarni strani kalij-natrijevega tartrata, ki se v prisotnosti fázno ravnotéžje -ega -a s 1. fiz., kem. termo-spojin z aldehidno skupino reducira do rdeče dinamično ravnotežje med fazami, npr. paro, oborine bakrovega(I) oksida, uporablja se npr. 241 Fellowsovo pehálo kot reagent za ugotavljanje prisotnosti glukoze fenolátni postópek -ega -pka m kem. teh. v urinu postopek, pri katerem se uporablja natrijev Fellowsovo pehálo fenolat za odstranjevanje vodikovega sulfida iz -ega -a [fêlousovo] s stroj. plinov pehalo za odvalno pehanje zobnikov s Fel- lowsovim pehalnim strojem fenólformaldehídna smôla -e -e ž kem. teh. Fellowsov pehálni stròj duromer, ki se pridobiva s polikondenzacijo -ega -ega strôja fenola s formaldehidom, npr. bakelit, uporablja [fêlousov] m stroj. pehalni stroj za ozobljenje se za toplotno obstojno plastiko, premazna z odvalnim pehanjem, z orodjem v obliki sredstva, lepila, ionske izmenjalce S: fenoplást zobnika, navadno z navpičnimi delovnimi gibi Sp: fenólna smôla PRIM.: frezálnik za ozóbljenje, Maagov pehálni stròj fenólftaleín -a m kem. kislinsko-bazni indikator feltín -a m tekst. s preskokom barve iz brezbarvne v rožnato v polst iz čiste ovčje volne območju pH 8,0–9,6 fémtosekúndni láser -ega -ja m fiz., stroj. fenólftaleínski papír -ega -ja m kem. indika- sunkovni laser, katerega sunki so dolgi nekaj torski papir, prepojen z raztopino fenolftaleina, valovnih dolžin za ugotavljanje alkalnosti raztopin, polaritete fenazín -a m kem. heterociklični ogljikovodik, enosmernega toka ki je strukturno enak antracenu, le da sta v fenólna ekstrákcija -e -e ž kem. teh. postopek za srednjem obroču dve CH 2 -skupini nadome- ekstrakcijo nenasičenih in naftenskih sestavin ščeni z dušikovima atomoma, C 6 H 4 N 2 C 6 H 4 , iz mazalnih olj s fenolom obstaja v obliki rumenih kristalov in je osnovna f spojina v številnih naravnih in sintetičnih fenólna smôla -e -e ž kem. teh. Ü fenólformal- barvilih dehídna smôla feníl -a m kem. enovalentna funkcionalna fenólno lepílo -ega -a s kem. teh. lepilo na skupina benzena, –C 6H5 osnovi fenolformaldehidnih smol za lepljenje fenilén plošč kem. -a m dvovalentna aromatska funk-fenól rdéče fenílanilín -a m kem. Ü masivnega lesa, izdelavo vezanih in ivernih dífenilamín fenílhidrazín indikator s preskokom barve iz rumene v rdečo kem. -a m derivat hidrazina, v območju pH 6,4–8,0 cionalna skupina, –C -- -ega m kem. kislinsko-bazni 6 H 4 – C6H5NHNH2, brezbarvna kristalinična snov, uporablja se kot vmesni proizvod pri sintezi fenólsulfónska kislína -e -e ž kem. p-hidroksi- fenoksíd barvna tekočina, uporablja se v elektrolitskih m -a kem. sol fenola, npr. natrijev kopelih za kositrenje fenolat, C barvil in zdravil benzensulfonska kislina, HOC6H4SO3H, brez- fenól fenomenologíja -e ž empiričen opis pojavov m -a 1. kem. aromatska spojina z eno ali na danem področju, ki je skladen s fenomeno- 6 5 HONa S: fenolát več hidroksiskupinami, vezanimi na benzenski loško teorijo o pojavih, vendar ni neposredno obroč 2. kem. hidroksibenzen, C 6 H 5 OH, beli izpeljan iz nje igličasti kristali z ostrim vonjem, ki se uporablja fenomenolóška teoríja kot topilo, surovina za proizvodnjo fenolfor- -e -e ž teorija, ki maldehidnih smol, herbicidov Sp: karbólna matematično opisuje pojave na določenem kislína področju, npr. pretakanje fluidov po ceveh fenolát -a m kem. fenoplást sol fenola, npr. natrijev -a m kem. teh. duromer, ki se pridobiva fenolat, C6H5ONa S: fenoksíd s polikondenzacijo fenola s formaldehidom, 242 ferméntor npr. bakelit, uporablja se za toplotno obstojno ferítna síva lítina -e -e -e ž met. siva litina s izmenjalce S: fenólformaldehídna smôla ferítna vèčfázna míkrostruktúra -e -e -e ž Sp: plastiko, premazna sredstva, lepila, ionske pretežno feritno mikrostrukturo Fênskejev ekstráktor fenólna smôla met. mikrostruktura jekla, ki je dualna mikro- -ega -ja m kem. teh. Ü struktura z zaostalim avstenitom S: kompléksna mešálni ločeválnik míkrostruktúra Fênske-Underwoodova enáčba -e -e ferítni obróček -ega -čka m elektr. torusno [ánd ǝ rvudova] ž kem. teh. enačba za izračun števila feritno jedro, npr. za translatorje teoretično potrebnih destilacijskih prekatov ter ferítni resonátor -ega -ja m elektr. resonator s sestave tekočina-para na vrhu in na dnu kolone feritnim jedrom za uglaševanje anten FÉP FEP-a in -- m (ang. fluorinated ethylene ferítni transformátor propylene) krat. kem. Ü polifluoroetilénpropilén -ega -ja m elektr. trans-formator s feritnim jedrom ferát -a m kem. ferat(VI), anorganski anion ferítno jêdro [FeO 4 ] 2– , zelo močen oksidant, npr. kalijev -ega -a s elektr. jedro tuljave ali ferat(VI), K 2 FeO 4 transformatorja v obliki palice, obroča, valja, lončka iz ferita, ki ima veliko permeabilnost in ferberít -a m kem. teh. črn monoklinski železov majhno električno prevodnost volframit, FeWO 4 , redkejša volframova ruda ferítno jêklo -ega -a s met. fêricianíd -a m kem. jeklo iz skupine Ü héksacianídoferát(III) nerjavnih jekel z masnim deležem kroma fêrimagnétik -a m fiz. snov, za katero je 12–18 % in z mikrostrukturo, sestavljeno zlasti značilen ferimagnetizem iz ferita, ima dobre predelovalne lastnosti, ni ga fêrimagnetízem -zma m fiz. lastnost nekaterih mogoče utrjevati, uporablja se v avtomobilski f snovi, sestavljenih iz dveh vrst elementarnih industriji in gradbeništvu magnetnih dipolov, ki se pod Curiejevo tem- Fermatov izrèk -ega -éka [fermájev] m mat. peraturo v majhnih domenah v prvi ravnini izrek, po katerem ima enačba x n + y n = z n od nič spontano uredijo v eno smer in v drugi ravnini različne celoštevilske rešitve samo za n = 1 in v nasprotno smer, pri čemer so prvi dipoli n = 2 močnejši od drugih Fermatovo načêlo -ega -a [fermájevo] s mat. ferít -a m 1. kem. dvojni oksid MO·Fe 2 O 3 (M = načelo, po katerem svetloba potuje med dvema Co, Mn, Ni ali Zn), ki se uporablja kot oksidni točkama v prostoru po poti, ki jo lahko preleti keramični material v elektroniki, npr. za jedra v najkrajšem času PRIM.: Hamiltonovo načêlo, tuljav v visokofrekvenčnih električnih toko-Snellov zákon, variacíjsko načêlo krogih, za feritne antene, feritne pomnilnike raztopljena majhna količina ogljika fermentácija -e ž kem. biokemijska reakcija, ferítna duktílna lítina PRIM.: α-želézo 2. met. α-železo, v katerem je fermènt -ênta m kem. Ü encím -e -e -e ž met. duktilna ki poteka pod vplivom encimov, navadno v litina s feritno osnovo, uporablja se npr. za anaerobnih razmerah, npr. alkoholno vrenje, cevovode mlečnokislinsko vrenje S: vrênje ferítna míkrostruktúra -e -e ž met. mikro- ferméntor -ja m kem. teh. navadno zaprta struktura jekel in železovih litin, sestavljena iz steklena ali kovinska posoda z mešalom, zrn ferita dovodi reaktantov, izpustom, zaznavali, v kateri ferítna páličasta anténa -e -e -e ž elektr. antena se v ustreznih pogojih gojijo mikroorganizmi in iz žičnih ovojev okoli paličastega feritnega izvajajo biokemijske reakcije z encimi, ki jih ti jedra, ki deluje kot okvirna antena proizvajajo S: bíoreáktor 243 fêrmij fêrmij -a m kem. umetno pridobljen radioaktivni kondenzatorje, akustične pretvornike, dielek- transuranski element iz skupine aktinoidov, trične ojačevalnike simbol Fm fêrofêrioksíd -a m kem. Ü želézov(II,III) oksíd Fêrmijeva energíja -e -e ž fiz. najvišja fêrokróm -a m met. zlitina železa z masnim energija elektrona v trdni snovi pri temperaturi deležem kroma do 70 %, ki se uporablja za izde-absolutne ničle lovanje nerjavnih jekel Fêrmijeva statístika -e -e ž fiz. verjetnostna fêromagnétik -a m fiz. snov, ki lahko postane porazdelitev zasedenosti energijskih kvantnih magnetna, npr. železo Sp: fêromagnétna snôv stanj fermionov fêromagnetízem -zma m fiz. lastnost Fêrmijev energíjski nivó -ega -ega -ja m fiz. nekaterih snovi, da se njihovi elementarni najvišji energijski nivo, ki ga zasedajo elektroni magnetni dipoli pod Curiejevo temperaturo prevodnega pasu v prevodniku pri temperaturi spontano uredijo v majhnih domenah v enako absolutne ničle, v drugih snoveh pa predstavlja usmerjeno polarizacijo Sp: fêromagnétnost hipotetični energijski nivo, ki bi bil zaseden z fêromagnétna snôv verjetnostjo ene polovice -e snoví ž fiz. Ü fêromagnétik fermión -a m fiz. kvantni delec s spinom, ki je fêromagnétni instrumènt lihi večkratnik polovice reducirane Planckove -ega -ênta m elektrodinamični instrument z vrtljivim konstante ħ PRIM.: bozón elektr. železnim jedrom fêroalumínij -a m met. zlitina železa z masnim fêromagnétnost deležem aluminija 30 %, ki se najpogosteje -i ž fiz. Ü fêromagnetízem f uporablja za dezoksidacijo jekel fêromangán -a m met. zlitina železa z masnim fêrobetón -a m grad. armirani beton, izdelan iz deležem mangana 65–75 %, ki se uporablja fêrobôr dodajanje mangana v jekla m -a met. zlitina železa z masnim fêromolibdén cementne malte in več plasti mreže rabic za dezoksidacijo jekel ali kot predzlitina za deležem bora 17,5–20 %, ki se uporablja za -a m met. zlitina železa z masnim fêrocén kot predzlitina pri izdelavi toplotno utrjevalnih m -a kem. bis(ciklopentadienil)železo, z molibdenom legiranih jekel legiranje jekel z borom deležem molibdena 60–75 %, ki se uporablja nevtralna kompleksna spojina, [(C 5H5)2Fe], oranžni kristali, slabo topni v vodi, topni v ne- fêroníkelj -klja m met. zlitina železa z masnim polarnih topilih, v kurilnih oljih kot dodatek za deležem niklja 17–24 %, ki se kot predzlitina fêrodinámični instrumènt -e ž elektr. nekontrolirana -ega -ênta m nihanja napetosti v elektroenergetskih raz-elektr. elektrodinamični instrument z železnim delilnih omrežjih, ko v določenih razmerah jedrom sprememba kapacitance kabelskih vodov, npr. fêroeléktričnost -i fêrocianíd legiranih z nikljem m -a kem. Ü héksacianídoferát(II) fêroresonánca boljše zgorevanje uporablja pri izdelovanju jekel, npr. nerjavnih, ž fiz. lastnost nekaterih zaradi gradnje, in nelinearnost impedance snovi, npr. barijevega titanata, da se notranji transformatorja povzročita nepričakovano električni dipoli v majhnih domenah spontano samovzbujanje nihanj s spreminjajočo se uredijo v isto smer frekvenco in amplitudo napetosti, ki lahko fêroeléktrik povzroči preboj električne izolacije, npr. kabla -a m fiz. snov, ki pod določenimi pogoji izraža lastnosti feroelektričnosti, npr. fêrosilícij -a m met. zlitina železa z masnim barijev titanat, in se uporablja za keramične deležem silicija 6–25 %, ki se uporablja kot 244 fiksíranje dezoksidacijsko sredstvo pri izdelavi cepijo v trakove ali vlakna različnih debelin in silicijevih jekel dolžin S: cépljenje fólij fêrotitán -a m met. zlitina železa z masnim fibrilírano vlákno -ega -a s tekst. vlakno, deležem titana do 75 %, ki se uporablja za dez- izdelano s fibriliranjem cepljivih polimernih oksidacijo in razžveplanje jekel folij fêrovólfram fibrílna struktúra -a m met. zlitina železa z masnim -e -e ž tekst. struktura vlaken deležem volframa do 80 %, ki se uporablja zlasti iz snopičev fibril, povezanih z veznimi moleku-za izdelovanje hitroreznih jekel, legiranih z lami, sekundarnimi kemijskimi vezmi ali med-volframom celično snovjo fêrozlítina -e ž met. zlitina železa z drugo fibrográf -a m tekst. naprava za hitro ugotavljan-kovino ali silicijem kot nekovino, ki ima ime po je dolžine vlaken z osvetljevanjem snopa vzpo-zlitinskem elementu, npr. ferokrom, feromo- rejenih vlaken in s fotoelektričnim merjenjem libden, ferosilicij, ferovolfram, in se uporablja prepuščene svetlobe predvsem pri izdelovanju navadnih in legiranih fibroín -a m kem. vlaknata beljakovina, iz katere jekel je enojna nit svile Ferrantijev efèkt -ega -a [ferántijev] m elektr. fibroínsko vlákno -ega -a s tekst. v obliki pojav, da so napetosti na sprejemni strani dvojne niti strjen izloček gosenic sviloprejk dolgega prenosnega voda ali prenosnega voda Fickov zákon difuzíje z zelo majhnim bremenom ali odklopljenim -ega zakóna -- [fíkov] m zakon, po katerem je difuzijski tok sorazme-bremenom odvisne od napetosti na oddajni fiz. ren negativni vrednosti gradienta koncentracije strani tega voda, pri čemer je dvig napetosti pŕvi Fickov zákon sorazmeren kvadratu dolžine prenosnega voda S: f in grozi s prebojem izolacije fiksácija dušíka -e -- ž gozd., kem. pretvarjanje FESEM FESEM-a in -- [fesém] m (ang. field plinastega dušika v tleh z različnimi organizmi v emission scanning electron microscope) krat. fiz. Ü topno obliko, npr. amonijak, nitrat, sečnino, ki vrstíčni elektrónski mikroskóp s póljsko emisíjo jo rastline lahko sprejemajo ali vežejo Feynmanov diagrám fiksácija lesá -ega -a [fájnmanov] m fiz. -e -- ž les. kemijska vezava diagram v teoretični fiziki, ki ponazarja interak- aktivnih učinkovin impregnacijskih sredstev, cije osnovnih delcev biocidov v lesu, da se ne izpirajo ali kako fibríl fiksatív -a m 1. kem. teh. laku podobna raztopina m -a tekst. osnovni gradnik vlaken iz ma-kombinacije smol v etanolu, s katero se poprši kromolekul, med seboj povezanih z intra- in risba, slika, da se zaščiti pred vremenskimi fíberglás drugače izločajo iz lesa -a m kem. teh. Ü stêkloplástika interfibrilnimi veznimi molekulami vplivi, umazanijo 2. kem. teh. naravna ali sintetična fibríla -e ž les. kristalni in amorfni skupki snov, ki se doda parfumu, da se zmanjša izhla-trakaste oblike iz makromolekul linearnih bio- pevanje S: fiksátor polimerov, npr. celuloze fiksátor -ja m kem. teh. naravna ali sintetična snov, fibrilírana filamêntna prêja -e -e -e ž tekst. ki se doda parfumu, da se zmanjša izhlapevanje filametna preja, izdelana z združevanjem ali S: fiksatív (2) vitjem folijskih trakov S: fólijska filamêntna fiksíranje -a s 1. stroj. pritrditev obdelovan-prêja, trákasta filamêntna prêja ca v določenem položaju ali na določenem fibrilíranje fólij -a -- s tekst. pojav, da se folije iz mestu 2. kem. po razvijanju slike odstranitev ne-nekaterih polimerov pri enoosnem raztezanju osvetljenih zrnc srebrovega halogenida z razta- 245 fiksírna mática pljanjem v raztopini, npr. natrijevega tiosulfata filíranje -a s tekst. desno ali levo sukanje grež obdelava materiala, da se ob uporabi, predelavi fílm -a m tanka plast maziva, laka, tekočine, ne spreminja, se ohrani v določenem stanju, PRIM.: razvíjanje 3. kem. teh. kemična ali toplotna svile npr. dimenzije in oblike tekstilije, barvila na plina, prevodne plasti na čem, npr. film maziva, film tekočine vlaknih 4. var. pritrditev robov pločevin s spe- fílmska kondenzácija njalnimi varki -e -e ž kem. teh., stroj. na- fiksírna mática stajanje neprekinjenega filma tekočine na steni, -e -e ž stroj. matica za pritrjanje ki je v stiku s paro, če se stena lokalno ohladi v določenem položaju pod temperaturo nasičenosti pare, in tekočina fiksírni viják -ega -a m stroj. vijak za pritrjanje omoči hladno površino na določenem mestu fílmska teoríja -e -e ž fiz., kem. teorija prenosa fíksna krétnica -e -e ž elektr. frekvenčna snovi ali toplote skozi fazno mejo S: teoríja kretnica, ki ločuje dve frekvenci in ji ni mogoče mêjne plastí spreminjati frekvenčnega območja fílmski tísk -ega -a m tekst. nanašanje barvila na fíksna sprejémno-oddájna postája -e tekstilijo s šablonami, ročno ali avtomatsko na -e -e ž elektr. sprejemno-oddajna postaja, ki je filmskih tiskalnikih postavljena, pritrjena na enem mestu, navadno fílmski tiskálnik -ega -a m tekst. tiskalnik za zaščitena pred atmosferskimi vplivi, in je ni avtomatizirano tiskanje blaga s šablonami mogoče prenašati drugam PRIM.: mobílna sprejémno-oddájna postája fílter -tra m 1. naprava za ločevanje trdnih f fíksno komunikacíjsko omréžje delcev iz fluida ali njen bistveni sestavni del, -ega -ega -a npr. filter za vodo, oljni filter, zračni filter s telekom. komunikacijsko omrežje, ki omogoča kem. teh., stroj. 2. fiksne elektronske komunikacije, pri katerih Ü filtrírni médij 3. elektr. vezje ali kličoči in klicani med zvezo ne moreta spremi- naprava, ki prepušča nihanja v določenem njati svojega geografskega položaja, in se lahko frekvenčnem pasu ali valovanja v določenem poveže tudi z mobilnim komunikacijskim intervalu valovne dolžine in jih duši v drugih fíksno ležíšče skih, krmilnih, regulacijskih, svetlobnih, aku- grad. -ega -a s ležišče elementa, ki stičnih sistemih omrežjem frekvenčnih pasovih, npr. v telekomunikacij- Sp: síto (2) prevzema navpične in vodoravne sile, dopušča pa zasuke, npr. pri prosto ležečih nosilcih, fílter z nasútjem -tra -- -- m grad., kem. teh. filter, filamènt medij nasutje proda, peska, aktivnega oglja m -ênta 1. tekst. zelo dolgo kemično filtrácija mostovih npr. za čiščenje pitne vode, v katerem je filtrirni vlakno, omejeno z dolžino navitka, sestavina -e ž kem. teh. postopek ločevanja trdnih filamentne preje ali kabla 2. dolgo kovinsko ali snovi iz suspenzij s precejanjem skozi filter nekovinsko vlakno filtracíjska centrifúga -e -e ž kem. teh. centrifu-filamêntna prêja -e -e ž tekst. preja iz kemičnih ga z nezveznim delovanjem za ločevanje trdnih vlaken zelo velike dolžine, sestavljena iz enega delcev od tekočine, pri kateri se trdna faza ali več filamentov in omejena z velikostjo zbira na obodu perforiranega bobna, opetega s filé tekočina, za ločevanje trdnih delcev, npr. -êja m 1. tekst. kvadratasta mrežasta podlaga kristalov od tekočine navitka filtrirno tkanino ali sitom, skozi katero odteka na bobinetnih strojih, ki pri čipkastem izdelku označuje ročno ali strojno nanesene filtracíjsko razmérje -ega -a s stroj. standar-vzorce 2. tekst. mrežasta čipka s kvadratastimi dizirana vrednost, ki opredeljuje učinkovitost luknjicami, izdelana na bobinetnem stroju filtrirnega vložka ali filtra, količnik deleža 246 fína mehánika trdnih delcev določene velikosti pri vstopu v fíltrska veríga -e -e ž kem. teh. več med seboj filter in deleža pri izstopu iz njega S: β-fáktor, zaporedno povezanih filtrov, da se doseže večji β-vrédnost PRIM.: stôpnja filtrácije učinek kot pri enem samem filtru filtrát -a m kem. bistra tekočina po filtraciji sus- fíltrska vréča -e -e ž 1. met. posamezni element penzije vrečnega filtra 2. kem. teh. Ü vréčni fílter (1) medij v obliki kovinske mrežice ali tekstilne fíltrski koláč -ega -a m kem. teh., met. Ü fíltrska tkanine filtrírna mréžica -e -e ž kem. teh., stroj. filtrirni fíltrski fáktor -ega -ja m fiz. Ü fíltrov fáktor Sp: fíltrska mréžica vlóžek m elektr. konden-zator, ki v električnih in elektronskih napravah filtrírni líj -ega -a filtrírni elemènt -ega -ênta m stroj. Ü filtrírni fíltrski kondenzátor -ega -ja pogáča m kem. steklen ali plastičen zadržuje neželene frekvence, npr. pri elektro- laboratorijski lij za filtracijo skozi filtrirni papir magnetnih motnjah filtrírni médij -ega -a m kem. teh., stroj. medij za fíltrski vlóžek -ega -žka m stroj. Ü filtrírni vlóžek filtriranje, izdelavo filtrirnega vložka, npr. pesek, filtrirni papir, tkanina, mrežica, porozna fína cemêntna málta -e -e -e ž grad. cementna keramika malta, v kateri je debelina zrn peska ali mivke Sp: fílter (2) filtrírni vlóžek -ega -žka m osnovni stroj. manjša od 1 mm sestavni del filtra, katerega izvedba je odvisna fína destilácija -e -e ž kem. teh. ponovna destila-od filtrirnega medija, npr. žični filtrirni vložek, cija prvega destilata surove zmesi, pri kateri se papirni filtrirni vložek, keramični filtrirni dobi želena sestavina, npr. etanol v bolj koncen- vložek, vrečasti filtrirni vložek Sp: trirani in čisti obliki filtrírni f elemènt, fíltrski vlóžek fína kerámika -e -e ž kem. teh. keramika s fíltrov fáktor -ega -ja m fiz. posebno tanko steno, z veliko trdnostjo, številčno izražena stopnja na lestvici, ki prikazuje obratno majhno poroznostjo ali posebej natančno obli-vrednost količine prepuščene svetlobe kovani izdelki za industrijske potrebe optičnega filtra, npr. faktor 4 ustreza 25 % pre- finálna plást -e plastí ž grad. zadnja plast tlaka, Sp: puščene svetlobe fíltrski fáktor obloge, ometa, ki je dokončno obdelana, fíltrska mréžica -e -e ž kem. teh., stroj. Ü barvana, glajena, polirana, lakirana filtrírna mréžica finálna predeláva lesá -e -e -- ž les. stopnja fíltrska plôšča -e -e ž kem. teh. sestavina filtrske mehanske predelave lesa, na kateri se izdelujejo stiskalnice v obliki obojestransko nažlebljene izdelki za neposredno uporabo, npr. pohištvo, plošče, opete s filtrirno tkanino, ki omogoča galanterija dovod suspenzije v vmesne prostore med fína málta -e -e ž grad. malta za zidanje s tankimi ploščami in odvod filtrata z obeh strani plošče stiki med zidaki ali drugim materialom, npr. fíltrska pogáča -e -e ž kem., met. trdna snov, ki siporeksom, in za fine omete debeline do 5 mm pri filtraciji ostane na filtru in vsebuje večji ali fína mehánika -e -e ž področje strojništva, manjši delež tekočine Sp: fíltrski koláč ki obravnava raziskovanje, konstruiranje, fíltrska stiskálnica -e -e ž kem. teh., met. naprava izdelavo, uporabo in vzdrževanje drobnih in za tlačno filtracijo iz vrste filtrskih plošč, lahko oblikovno zahtevnih sestavnih delov, sestavin, razmejenih z okviri, stisnjenimi v skupno ohišje, naprav, instrumentov in aparatov, značilnih pri čemer se suspenzija črpa v prostore med za urarsko tehniko, krmilno tehniko, merilno ploščami, filtrat odteka sproti, filtrska pogača pa tehniko, optiko, fototehniko, strojno opremo se odstranjuje občasno Sp: tláčni fílter (2) Sp: fínomehánika PRIM.: precízna mehánika 247 fína pločevína fína pločevína -e -e ž met. Ü fíno drobljênje tánka pločevína -ega -a s rud. drobljenje na fína struktúra velikost zrn, npr. pod 0,25 mm -e -e ž fiz. razcep energijskih stanj v atomu zaradi medsebojnih vplivov elek- fíno glájenje -ega -a s stroj. glajenje kovin z od- finésa hrapavosti, npr. fino brušenje, honanje, lepanje, ž -e stroj. Ü dŕsno števílo poliranje tromagnetnih sil med elektroni vzemanjem materiala za doseganje zelo majhne Sp: súperfíniš PRIM.: glájenje fíni agregát -ega -a m grad. drobno mlet agregat fínomehánika -e ž Ü fína mehánika iz čiste kamnine fínost -i ž tekst. lastnost dolžinske tvorbe, npr. fíni navòj -ega -ôja m stroj. Ü drôbni métrski vlakna, preje, vrvice, vrvi, izražena z dolžinsko navòj maso, merska enota tex fíni omèt -ega -éta m grad. omet iz fine malte s fínost mlétja cemênta -i -- -- ž grad. s stan-peskom z velikostjo zrn 0–1 mm ali mivke, ki se dardom predpisana granulacija cementa, ki nanese v 5–10 mm debeli plasti na grobi omet ali se ugotavlja s sejanjem skozi sito s premerom dobro izravnano betonsko površino in je podlaga odprtin 90 μm, pri čemer ostanek na situ ne za zaključne premaze in slikopleskarska dela sme presegati 15 % celotne mase fíni práh -ega prahú m prah, katerega delci so fíno vlákno -ega -a s tekst. zelo tanko vlakno, manjši od 10 μm npr. volneno vlakno s premerom 20–25 µm, f finíranje bombažno vlakno, ki ima dolžinsko maso -a s tekst. nanašanje tekočega voska ali 1,2–2,3 dtex parafina na tekstilijo za zmanjšanje trenja fírnež -a m kem. teh. sušljivo olje, navadno laneno, fíni ráster -ega -tra m graf. raster, ki ima majhne ki se mu z dodatkom sikativov skrajša čas rastrske pike, nevidne s prostim očesom pri sušenja normalnih pogojih opazovanja Sp: gósti ráster Fischerjeva fórmula PRIM.: gróbi ráster -e -e [fíšərjeva] ž kem. ste- reokemijska formula, s katero se prikaže pro- finisêr -ja m tekst. predpredilnik za volno in storska razporeditev molekulskih skupin okoli mešanice s kemičnimi vlakni, ki razteza in centrov kiralnosti svaljka pramen v stenj Fischer-Tropschev procés -ega -a [fíšər fíniš -a m tekst. končni postopek pri apretiranju trópšev] m kem. teh. katalitski proces za sintezo blaga, npr. dekatiranje, kalandriranje ogljikovodikov, ki temelji na reakciji med oglji- finišêr -ja m grad. stroj za polaganje asfalta ali kovim monoksidom in vodikom betona, npr. na cestišče Sp: dovrševálnik fízični modél -ega -a m v merilu pomanjšan finišíranje -a s tekst. model dejanske industrijske naprave za ugotav- končna obdelava tekstilij za iz- boljšanje lastnosti, povečanje uporabne vrednosti ljanje procesnih parametrov s poskusi v labora- končnih izdelkov, zmanjšanje ali odpravljanje torijskem ali polindustrijskem merilu pomanjkljivosti nekaterih tekstilnih vlaken fízika -e ž veda o lastnostih, spremembah fíno brúšenje -ega -a s stroj. in medsebojnih vplivih snovi, gibanju snovi postopek obdelave kovin z odvzemanjem materiala za doseganje v prostoru in času ter njihovi povezanosti s površin z zelo majhno hrapavostjo, ki je enaka pojmoma energija in sila ali manjša, kot jo predpisuje ustrezen standard fízika délcev -e -- ž področje fizike, ki se ukvarja PRIM.: hónanje z raziskovanjem osnovnih gradnikov snovi fíno číščenje -ega -a s met. fízika kristálov izločanje zelo -e -- ž področje fizike, ki drobnega prahu z velikostjo delcev pod 10 µm obravnava zgradbo in fizikalne lastnosti iz dimnih plinov kristalov Sp: kristálna fízika 248 fiziolóška enôta fizikálna kemíja zakon o ohranitvi naboja, energije -e -e ž interdisciplinarno fizikálno číščenje fizikálna atmosfêra -e -e ž Ü atmosfêra (2) ki jih je mogoče zaznati, npr. Newtonov zakon, področje med fiziko in kemijo, ki obravnava -ega -a s kem. teh. odstranjeva-zlasti uporabo fizikalnih metod pri raziskavah v nje nečistoč iz snovi s fizikalnimi postopki, npr. kemiji, da se pojavi, kot npr. difuzija, adsorpci- z adsorpcijo, filtracijo, destilacijo ja, opišejo z matematičnimi formulami fizikálno nanášanje iz párne fáze -ega -a fizikálna količína -- -- -- s fiz., kem. -e -e ž fiz. vakuumski postopek nanašanja lastnost pojava, telesa ali snovi, ki jo je mogoče količinsko opre- tankih plasti, pri katerem je vhodni material deliti v trdnem stanju PRIM.: blískovno lásersko PRIM.: količína, veličína nanášanje, kémično nanášanje iz párne fáze, kristalografije, ki obravnava fizikalne lastnosti fizikálno naparévanje -ega -a s fiz. nanašanje kristalov fizikálna kristalografíja -e -e ž področje reakcíjsko nanašánje, zavésno nanášanje Sp: kristalofízika tankih plasti na podlago tako, da se pare snovi, lurgije, ki obravnava zgradbo kovin in zlitin ter fízika nízkih temperatúr -e -- -- ž področje z njo povezane fizikalne in mehanske lastnosti fizikálna metalurgíja -e -e ž področje meta- ki se nanaša, v vakuumu kondenzirajo na njej fizike, ki obravnava lastnosti snovi, ki se pri fizikálna preiskáva -e -e ž fiz. preiskava s nizkih temperaturah močno spremenijo, npr. tehnikami eksperimentalne fizike superprevodnost, supertekočnost PRIM.: krio-fizikálna spremémba génika -e -e ž fiz. sprememba fizikalnih lastnosti snovi, ki jo je mogoče fízika plázme -e -- ž področje fizike, ki se fizikálne lastnósti tromagnetnega polja, v katerem so ali ga sami -ih -- ž mn. lastnosti snovi, ustvarjajo s toki, ki tečejo skoznje f zaznati s fizikalnimi metodami ukvarja z lastnostmi ioniziranih plinov in elek-ki se dajo meriti, ne da bi se pri tem snov kemično spremenila, npr. tališče, vrelišče, fízika površín -e -- ž področje fizike, ki se gostota, poroznost, vlažnost, masa, prevodnost, ukvarja s pojavi na meji med sredstvoma ali fizikálni mérski sistém kovinama, med tekočino in plinom, med trdno Ü -ega -ega -a m in tekočo fazo, pri čemer je ena od faz lahko toplotna kapaciteta fazama, npr. na meji med polprevodnikoma, mérski sistém tudi vakuum fizikálni modél -ega -a m fiz. teoretični fízika tŕdne snoví -e -e -- ž področje fizike, ki model, ki z uporabo fizikalnih zakonov opiše se ukvarja z lastnostmi snovi v trdnem stanju in obnašanje fizikalnega sistema, npr. Bohrov uporablja metode kvantne mehanike, kristalo-model atoma grafije, elektromagnetizma, metalurgije fizikálni pojàv -ega -áva m mn. fiz. naravni fízika visôkih energíj -e -- -- ž eksperimen-pojav, ki ga je mogoče analizirati s fizikalnimi talno področje fizike delcev, ki se ukvarja s trki metodami med nabitimi delci, pospešenimi do tolikšnih fizikálni sistém -ega -a m 1. fiz. hitrosti, da je njihova kinetična energija mnogo del vesolja, ki se analizira s fizikalnimi metodami, preostali del večja od mirovalne vesolja se imenuje okolica 2. sistem, katerega fízika zvézd -e -- ž področje astrofizike, ki stanje, časovni razvoj in lastnosti se lahko obravnava fizikalno zgradbo, lastnosti in razvoj obravnavajo s fizikalnimi metodami zvezd S: stelárna astrofízika fizikálni zakóni -ih -ov m mn. mn. fiz. fiziolóška enôta teoretične -e -e ž merska enota, ki je ugotovitve, navadno zapisane v obliki enačb, prilagojena odzivu človeških čutil, npr. lumen, ki veljajo za vse primere fizikalnih sprememb, sievert, son 249 fiziolóška raztopína fiziolóška raztopína -e -e ž kem. flíč 0,9-odstotna -a m les. hlod z eno obžagano stranico za raztopina natrijevega klorida, ki ima enak izdelovanje zrcalnega furnirja osmozni tlak kot telesne tekočine, npr. solze, kri flíker -ja m 1. fiz. vtis nestalnosti vidnega zazna-fiziolóška smôla -e -e ž gozd. smola v živem in vanja zaradi svetlobnega dražljaja, pri katerem nepoškodovanem drevesu svetlost ali njena spektralna porazdelitev fizisórpcija časovno niha 2. elektr. -e ž fiz. motnja v elektroener- pojav, pri katerem se snov fizikalno veže na površino druge snovi getskem omrežju, ki se kaže kot hitro vidno flájer v obratovanje velikega, hitro spremenljivega tekst. -ja m predpredilnik, ki pramen, stenj bremena, npr. obločne peči iz kratkovlaknatega naravnega ali kemičnega PRIM.: spreminjanje svetilnosti svetil zaradi vklopa kemisórpcija, sórpcija prediva, stenj iz dolgovlaknatega kemičnega flíntno stêklo -ega -a s kem. teh. trdo, prozorno prediva ali stenj iz stebelnih vlaken, kot so npr. steklo za leče in kristalne izdelke, ki vsebuje lan, konoplja, juta, primerno stanjša, z vitjem svinčev oksid, ima velik lomni količnik in utrdi in raztegne v predprejo S: majhno Abbejevo število Sp: angléško stêklo krílnik flámska opéka -e -e ž grad. Ü flíp-flôp vézje glazírana opéka -- -ja s elektr. Ü bístabílno vézje flanéla -e ž tekst. mehka tkanina v platnovi, flódranje -a s les. ponarejanje ali spreminjanje keprovi ali krep vezavi, navadno obojestransko teksture lesa z barvanjem ali z vrezovanjem z kosmatena PRIM.: bárhant rezili flánša -e ž stroj. Ü priróbnica (1) flókula -e ž kem. teh. Ü kosmìč f flegmatizátor -ja m kem. snov, ki se dodaja flokulácija -e ž kem. teh. izločitev prvotno razstrelivu, da zmanjša njegovo občutljivost za koloidnih delcev iz raztopine v obliki kosmičev, udarce in toploto spontano ali ob dodatku flokulanta, npr. fleksibílni cevovòd PRIM.: deflokulácija, koagulácija (1), razko- m -ega -óda stroj. Ü gíbki smíčenje fleksibílna cév -e ceví ž stroj. Ü pri čiščenju odpadnih vod gíbka cév S: (1)izkosmíčenje cevovòd fleksibílni sistém za prenòs izménične- flokulánt -a m kem. teh. snov, navadno poliele- ga tóka ktrolit, ki omogoča izkosmičenje koloidnih -ega -a -- -- -- -- m elektr. tehnologija delcev, ki so sicer premajhni, da bi se sami med močnostne elektronike, ki omogoča krmiljenje seboj sprijeli v večje delce, uporablja se npr. pri prenosa električne energije za boljše izkorišča- čiščenju odpadnh vod S: oborílo (2) nje obstoječih elektroenergetskih prenosnih sistemov za izmenični tok K: FACTS flokulát -a m kem. teh. izkosmičeni delec fleksíja -e ž mat. ukrivljenost projekcije krivulje flór -a m tekst. rahlo vita bombažna preja, v ravnini, ki se krivulji v dani točki najbolje pogosto smojena in mercerizirana, da je gladka, prilega S: upógnjenost svetleča flékso tísk -ega -a m graf. tisk s fleksibilno, florentínska stekleníca -e -e ž kem. teh. stekle-mehko tiskovno formo, ki je konvencional- nica s stranskim odtokom pri dnu, ki ima preliv na tehnika visokega tiska z rastočim tržnim v višini gladine v njej, uporablja se pri destilaciji deležem in se uporablja predvsem za tiskanje z vodno paro za sprotno ločevanje kondenzi- etiket in embalaže vseh vrst rane vode od plasti specifično lažjega destilata, flémanje -a s met. Ü plaménsko číščenje npr. eteričnega olja, ki ostane v steklenici Flémingovo pravílo -ega -a s elektr. Ü florét prêja pravílo -- -e ž tekst. svilena preja, spredena léve rôke po postopku volnene česanke iz daljših 250 fluidizácija odpadkov predelave svile in ostankov kokonov, fluát -a m grad. sredstvo na osnovi natrijevega tudi iz divje svile tussah S: šáp prêja fluoridosilikata za utrditev in zaščito apnenih in floroglucinól -a m kem. betonskih površin 1,3,5-trihidroksi-benzen, C6H3(OH)3, bela trdna snov, ki se fluatíranje -a s grad. površinska obdelava uporablja kot reagent, npr. v papirništvu za betona z magnezijevim ali cinkovim fluoridosi-dokazovanje lignina likatom, da postane neprepusten za vodo flotácija -e ž 1. kem. teh., rud. proces ločevanja, fluíd -a m snov v plinastem ali tekočem stanju industriji, čiščenju odpadnih vod, ki temelji na stroj. fluídična napráva -e -e ž naprava, umetno vzpostavljenem vzgonu, pri čemer se npr. pri bogatenju rud, v biokemijski, papirni ali v stanju plazme v posodo z vodno suspenzijo ob dodatku flo- zgrajena iz fluidičnih elementov in sestavin tacijskega sredstva vpihavajo drobni mehurčki fluídični elemènt -ega -ênta m stroj. gradnik zraka, ki se obdajo s hidrofobnimi delci želene fluidične naprave, vezja, krmilja, ki uporablja koder se odstranjujejo, hidrofilni delci jalovine stroj. fluídični sénzor -ega -ja m zaznavalo pa potonejo na dno posode sestavine rude in kot pena splavajo na vrh, od fluid kot delovni medij poteka ta proces fizikalne veličine, npr. tlaka, toka, ki za svoje 2. rud. obrat, kjer flotácija z raztopljênim zrákom -e -- -- -- ž S: fluídično zaznaválo kem. teh. delovanje uporablja fluid kot delovni medij flotacija, pri kateri se suspenzija najprej nasiti z zrakom pod tlakom, nato se tlak zniža fluídični stròj -ega strôja m stroj. Ü fluídnotéh-in se zrak sprošča v obliki drobnih mehurčkov, nični stròj uporablja se zlasti za čiščenje odpadnih vod fluídično zaznaválo -ega -a s stroj. zaznavalo f flotacíjska célica -e -e ž rud. fizikalne veličine, npr. tlaka, toka, ki za svoje enota naprave, postroja za flotacijo, sestavljena iz posode, delovanje uporablja fluid kot delovni medij mešala s pogonom in priprave za vpihovanje S: fluídični sénzor zraka pod tlakom za ustvarjanje pene fluídika -e ž stroj. področje fluidne tehnike, ki flotacíjska jalovína -e -e ž rud. jalovina, ki je obravnava zaznavo in krmiljenje toka informa- flotacíjska napráva fluidičnimi elementi, deluje lahko z zrakom, -e -e ž rud. naprava za floti-vodo, oljem, vročim plinom ali biološko odvalni produkt flotacije cije, lahko tudi energije, zlasti z dinamičnimi ranje, sestavljena iz baterije flotacijskih celic tekočino, npr. urinom, krvjo, uporablja se za flotacíjska tehnologíja -e -e ž rud. tehnologija integrirana logična vezja, za krmiljenje strežnih ločevanja drobnih delcev rude od jalovine, naprav in robotov, krmiljenje in regulacijo pri kateri se omočena zrna prilepijo na zračne plinskih turbin in raketnih motorjev, krmiljenje vrtečimi se lopaticami fiz. fluidiméter -tra m merilnik razprševalnih flotacíjsko srédstvo mehurčke v peni na površini in odstranjujejo z klimatskih naprav, v medicinski tehniki -ega -a s kem. teh., rud. lastnosti barv za elektrostatično barvanje z snov, ki se pri flotaciji doda suspenziji, da se nabrizgavanjem spremeni obnašanje površine trdnih delcev, npr. hidrofilnost, ali suspenzije, npr. večje fluidizácija -e ž kem. teh. operacija, pri kateri flotátor tor, premog, cement, ruda, meša s fluidom, kem. teh. -ja m naprava za flotacijo navadno plinom, da se pretvori v dvofazni penjenje se zrnata trdna snov, npr. reaktant, kataliza- PRIM.: deprésor (1) , penílo flotirajóča nít -e -i ž tekst. osnovna ali votkovna fluid in se prične obnašati kot tekočina, ki se nit v tkanini, ki med dvema veznima točkama ni uporablja za fizikalno-kemijske reakcije, pri prevezana zgorevanju, sušenju, transportu 251 fluidizacíjski dímni generátor fluidizacíjski dímni generátor -ega -ega ima izsevana svetloba daljšo valovno dolžino -ja m kem. teh. generator dima, ki proizvaja dim s kot vzbujevalna, uporablja se v fluorescenčnih fluidizacijo oblogah fluorescenčnih sijalk, živosrebrnih fluidizírana plást sijalk PRIM.: fosforescénca, luminiscénca -e plastí ž kem. teh., stroj. plast zrnatega materiala v reaktorju, sušilniku, fluorescénčna cév -e ceví ž elektr. razelektri-kurišču, npr. katalizatorja, absorbenta, ionskega tvena sijalka z živosrebrno paro, v kateri oddaja izmenjalca, premoga, rude, ki se v toku plina svetlobo plast luminoforja, ki jo vzbuja ultravi- skozenj obnaša kot tekočina jolično sevanje pri razelektritvi S: fluorescénčna fluídna téhnika sijálka -e -e ž področje strojništva, ki obravnava prenos, pretvarjanje in krmiljenje fluorescénčna sijálka -e -e ž elektr. razelektri-energije, prenos informacij s fluidi ter obsega tvena sijalka z živosrebrno paro, v kateri oddaja hidravliko, pnevmatiko in fluidiko svetlobo plast luminoforja, ki jo vzbuja ultravijo- fluídno kôksanje lično sevanje pri razelektritvi S: fluorescénčna cév -ega -a s kem. teh. termični proces, ki uporablja tehniko fluidizirane plasti fluorescénčna spektroskopíja -e -e ž kem. za neprekinjeno presnovo težjih frakcij nafte v spektroskopija, s katero se analizira fluorescen- petrolkoks in lažje ogljikovodike ca vzorca, ki je posledica prehodov z ultravijo- fluídnost lično svetlobo vzbujenih elektronov molekul -i ž Ü tekóčnost v osnovno stanje, uporablja se za analizo fluídnotéhnični stròj -ega strôja m stroj. stroj, organskih snovi, v medicini za razlikovanje ki deluje s fluidom kot delovnim medijem, malignih tumorjev od benignih PRIM.: fluori- f kompresor fluídični stròj Sp: fluorescénčni zaslòn -ega -ôna npr. hidrostatična črpalka, vodna turbina, metríja, fluorometríja m elektr. zaslon fluktuácija -e ž elektr. zaporedje sprememb Braunove elektronke, z notranje strani prekrit s nihanja veličine ali stalno spreminjanje fluorescenčno snovjo, ki oddaja vidno svetlobo, efektivne ali temenske vrednosti veličine ko nanj udarja curek elektronov ali ionizirajoče S: kolébanje PRIM.: utrípanje sevanje flúor -a m kem. element iz skupine halogenov, fluoríd -a m kem. sol fluorovodikove kisline, npr. dušljivim vonjem, močen oksidant, uporablja fluoridíranje -a s kem. dodajanje fluora v obliki se zlasti v jedrski tehnologiji za pridobivanje strupen plin bledo rumenkaste barve z natrijev fluorid NaF uranovega heksafluorida, simbol F natrijevega fluorida, fluoridosilicijeve kisline ali natrijevega fluoridosilikata pitni vodi za prepre- fluoresceín -a m kem. sintetična organska čevanje zobne gnilobe snov, temno oranžnordeč prah, topen v vodi in fluorídosilícijeva kislína -e -e ž kem. hipote-etanolu, njegova raztopina kaže močno rume-tična heksafluoridosilicijeva kislina, H nozeleno fluorescenco, uporablja se za sledenje 2 SiF 6 , katere soli so obstojne, npr. natrijev heksafluo-podzemskih vodnih tokov ridosilikat Sp: fluorosilícijeva kislína fluorescénca -e ž 1. fiz. emisija svetlobe v fluorídosilikát -a m kem. sol heksafluoridosi-snovi, ki je prejela energijo od svetlobe s krajšo licijeve kisline, H valovno dolžino od izsevane ali kako drugače, 2 SiF 6 , npr. kalijev fluorido-silikat, ki se uporablja pri izdelavi porcelanov, npr. z bombardiranjem z elektroni, zaradi ele-magnezijev fluoridosilikat za utrjevanje ktričnega toka skozi polprevodnik PRIM.: fóto-betonov Sp: fluórosilikát luminiscénca 2. fiz. fotoluminiscenca, pri kateri fluorimetríja traja emisija svetlobe po prenehanju obsevanja -e ž kem. metoda za ugotavljanje z vzbujevalno svetlobo 0,5–20 ns, pri čemer in karakterizacijo minimalnih količin snovi, 252 fókusna žárnica ki temelji na vzbujanju fluorescence snovi s fluoropropilén -a m kem. propen, v katerem snopom ultravijolične svetlobe in merjenjem so vsi vodikovi atomi nadomeščeni s fluoro-značilne valovne dolžine izsevane fluorescenč- vimi, C 3F6, brezbarven plin brez vonja, ki se ne svetlobe S: fluorometríja PRIM.: fluorescénč- uporablja za proizvodnjo polifluoroetenpropi-na spektroskopíja lena S: fluoropropén, héksafluoropropén fluoríranje -a s kem. kemijska reakcija, s katero fluorosilícijeva kislína -e -e ž kem. Ü fluorído-se v molekulo spojine uvede en ali več atomov silícijeva kislína fluorírno srédstvo -ega -a s kem. snov, ki se fluorovodík -a m kem. Ü vodíkov fluoríd uporablja za fluoriranje, npr. elementni fluor, fluorovodíkova kislína fluora fluorosilikát -a m kem. Ü fluorídosilikát bromov trifluorid, kobaltov(III) fluorid, -e -e ž kem. vodna CaF2, rumeno, zeleno, vijolično obarvani ali rablja se za sintezo anorganskih fluoridov in brezbarvni kristali, ki se uporablja kot glavna organofluorovih spojin, za proizvodnjo surovina za pridobivanje vodikovega fluorida fluoropolimerov in za jedkanje in fluora, talilo v metalurgiji, dodatek v glazurah fókus in emajlih fluorít zelo korozivna, koncentrirana je navadno -a m kem. teh. mineral kalcijev fluorid, 40-odstotna, na vlažnem zraku se kadi, upo-freon-12 raztopina vodikovega fluorida, šibka kislina, Sp: jédavec -a m 1. fiz. presečišče snopa vzporednih fluoroetén žarkov ali njihovih podaljškov po lomu na leči -a m kem. Ü tétrafluoroetén ali odboju na zrcalu S: goríšče (1) 2. mat. vsaka fluoroklóroogljíkovodík -a m kem. metan ali od dveh značilnih točk stožnic, npr. elipse, etan, v katerem so vsi vodikovi atomi povsem hiperbole, parabole, in ustreznih rotacijskih ali delno nadomeščeni z atomi fluora ali klora, ploskev S: goríšče (2) 3. fiz. točka, v katero f npr. freon-12, hladivo v hladilni tehniki, optični sistem preslika žarke, ki izhajajo iz točke propelant v pršilnih dozah, zaradi škodljivega oddaljenega predmeta učinka na ozonsko plast v ozračju je uporaba fokusíranje -a s fiz. prilagajanje razdalj med popolnoma halogeniranih ogljikovodikov lečami fotografskega aparata, mikroskopa, močno omejena, namesto njih se uporabljajo daljnogleda, da se točka na predmetu preslika v delno halogenirani ogljikovodiki K: CFC točko na sliki fluorometríja -e ž kem. metoda za ugotavljanje fokusíranje snôpa -a -- s fiz. postopek, s katerim in karakterizacijo minimalnih količin snovi, se doseže, da se snop svetlobe, elektronov ali ki temelji na vzbujanju fluorescence snovi s delcev čim bolj natančno zbere v eni točki snopom ultravijolične svetlobe in merjenjem fokusírna elektróda značilne valovne dolžine izsevane fluorescenč- -e -e ž elektr. elektroda, ne svetlobe S: fluorimetríja PRIM.: fluorescénč- katere električno polje povzroča konvergenco na spektroskopíja trajektorij v elektronskem snopu fluoropolimêr -a m kem. organski polimer, v fokusírna gláva -e -e ž stroj. sestavni del la-katerem so vodikovi atomi delno ali v celoti serskega obdelovalnega sistema, zgrajen iz nadomeščeni s fluorovimi atomi PRIM.: poli- optičnih in mehanskih komponent, ki določa tétrafluoroetilén obliko in dimenzije laserskega snopa na fluoropropén površini obdelovanca, dovaja procesni plin na -a m kem. propen, v katerem mesto interakcije ter omogoča diagnostiko in so vsi vodikovi atomi nadomeščeni s fluoro-spremljanje procesa vimi, C 3 F 6 , brezbarven plin brez vonja, ki se uporablja za proizvodnjo polifluoroetenpropi-fókusna žárnica -e -e ž elektr. žarnica z nitko, lena S: fluoropropilén, héksafluoropropén ki ima glede na vznožek predpisano lego, da se 253 fókusova globína dosega želena osvetlitev s čim manj svetlobnih formálni račún -ega -a m mat. neinterpretiran izgub, npr. pri avtomobilskih reflektorjih, gle- simbolični sistem računanja z natančno defini- dališki osvetljavi, projektorjih rano sintakso fókusova globína -e -e ž fiz. Ü globínska formálni sistém -ega -a m natančno definiran ostrína sistem abstraktnega razmišljanja, ki temelji na fólija za oplemenítenje matematiki -e -- -- ž les. folija iz umetne snovi, navadno iz melaminske smole, formálno razreševánje enáčbe -ega -a -- s njem ali pritalitvijo z lepljenjem, da se izboljša- fórmanje -a s met. izdelava livarskih form, pri jo površinske lastnosti osnovnega materiala za prekritje lesenih kompozitnih plošč z leplje- mat. reševanje enačbe po formalnih korakih kateri se za oblikovanje livne votline uporabi fólijska filamêntna prêja -e -e -e ž tekst. model, ki ima obliko ulitka in je pritrjen na vitjem folijskih trakov S: fibrilírana filamêntna fórmanje jêder -a -- s met. izdelava peščenih prêja, trákasta filamêntna prêja filametna preja, izdelana z združevanjem ali modelno ploščo fólijski kondenzátor -ega -ja m elektr. kon- fórmanje po ulítku -a -- -- s met. izdelava denzator iz dveh pokovinjenih folij ali ene jeder za vlaganje v livarske forme obojestransko pokovinjene folije, pri katerem model livarske forme, pri kateri se ulitek uporabi kot vsaka folija ali pokovinjena stran predstavlja f fórmanje s staljívim modélom ~1 dB PRIM.: bél, néper -a -- -- -- s met. izdelava livarske forme, pri kateri se uporabi fónd -a m tekst. temeljna barva nepotiska-voščen model, ki pri segretju izteče iz forme nih tekstilij, na katero se tiska enobarvni ali fórmanje z mávcem večbarvni vzorec -a -- -- s met. izdelava livarske forme, pri kateri se uporablja mavec fónokemíja -e ž področje kemije, ki obravnava namesto livarskega peska vpliv zvočnega in ultrazvočnega valovanja na fón livarskih form, pri kateri se livarskemu pesku -a m merska enota zunaj mednarodnega doda cement sistema enot za nivo glasnosti, simbol fon, 1 fon eno elektrodo fórmanje s cemêntom -a -- -- s met. izdelava fonón z nastavki za medsebojno pritrditev zgornje in -a m fiz. kvant akustičnega valovanja v spodnje polovice dvodelne livarske forme potek nekaterih kemijskih reakcij fórmarski okvír -ega -a m met. kovinska škatla fórma fórmarski pések -ega -ska m met. Ü livárski -e ž votla priprava, po kateri se oblikuje- pések trdni snovi formaldehíd fórmarski stròj -ega strôja m met. stroj za izde- -a m kem. metanal, aldehid mra- lovanje peščenih livarskih form jo predmeti z ulivanjem, npr. livarska forma vljinčne kisline, HCHO, brezbarven strupen plin z ostrim vonjem, surovina za proizvodnjo formát -a m 1. standardiziran zapis in prikaz sintetičnih smol podatkov 2. grad. predpisana oblika in velikost formalín predmeta, npr. opeka normalnega formata z -a m kem. navadno 37-odstotna vodna dimenzijami 25 cm × 12 cm × 6,5 cm raztopina formaldehida, uporablja se za kon- formatíranje zerviranje anatomskih preparatov, sredstvo -a s grad., stroj. zlaganje večjih risb na standardizirano velikost, npr. A4 proti plesni formálna oblíka enáčb formátni žagálni stròj -e -e -- ž fiz., mat. oblika -ega -ega strôja m les. enačb, neodvisna od načina predstavitve, s krožni žagalni stroj za izrezovanje polizdelkov katerim se opisuje fizikalni sistem določenih oblik in dimenzij 254 fósforasta kislína formiát -a m 1. kem. sol mravljinčne kisline, npr. PRIM.: dífosfát, hidrogénfosfát, polifosfát natrijev formiat, HCOONa 2. kem. ester mra- 2. kem. ester fosforjeve kisline, npr. tributil fosfat, vljinčne kisline, npr. metil formiat, HCOOCH (C 34H9O)3PO formiát celulóze fosfatíranje -a -- m kem. ester celuloze z -a s kem. teh., met. postopek za pro-mravljinčno kislino, podoben acetatu celuloze, tikorozijsko zaščito kovin, navadno jekla, z za izdelavo umetnih vlaken Sp: formílcelulóza vodno raztopino cinkovega ali manganovega formíl hidrogenfosfata -a m kem. funkcionalna skupina aldehidov, –CHO fosfátno gnojílo S: aldehídna skupína -ega -a s kem. teh. gnojilo, ki formílcelulóza vsebuje fosfor v obliki topnih fosfatov, npr. super- -e ž kem. Ü formiát celulóze fosfat, Thomasova žlindra, trojni superfosfat formilíranje -a s kem. postopek za uvajanje fosfátno stêklo -ega -a s kem. teh. steklo, ki ga formilne skupine v organsko molekulo, npr. sestavljajo metafosfati kovin namesto silikatov formiliranje toluena kot v silikatnem steklu, odporno proti fluo-formíranje -a s 1. elektr. pojav pri elektrolit-rovodikovi kislini, uporablja se za očala, ki ne skem kondenzatorju, ki se izraža s spremembo prepuščajo ultravijolične svetlobe impedance na vmesni ploskvi med kovino in fosfíd -a m kem. binarna spojina fosforja s elektrolitom ob prehodu toka od kovine k elek-kovinami, npr. kalcijev fosfid, Ca trolitu, ko se prvikrat pritisne napetost 2. 3 P 2 elektr. fosfídni bíser postopek priprave novega akumulatorja za -ega -a m met. livarska napaka, obratovanje s tem, da se napolni z elektrolitom pri kateri ob izcejanju železovega fosfida na in z električnim tokom 3. tekst. toplotno obliko- površju ulitka nastaja biserasta kroglica vanje z uporabo ustreznih lesenih ali kovinskih fosfín -a m 1. kem. fosfan, fosforjev hidrid, PH form, npr. nogavic, rokavic, ki da tekstiliji 3, brezbarven, vnetljiv plin 2. kem. organofosfor- f dokončno obliko jeva spojina R 3 P, derivat fosfina, v katerem formírni plín -ega -a m kem., met. plin iz mešanice so atomi vodika nadomeščeni z organskimi vodika in dušika, ki se uporablja kot zaščitni atomskimi skupinami plin, npr. pri toplotni obdelavi kovin, varjenju, fosfínska kislína -e -e ž kem. enobazna lotanju, žarjenju fosforjeva(I) kislina, H 3 PO 2 , brezbarvni kristali fórmula -e ž kratek zapis s simboli, ki se ali oljnata tekočina, reducent, uporablja se v kopelih za kemično nikljanje uporablja v matematiki, kemiji, tehniki za S: hípofósforasta opis odnosov med veličinami ali količinami, kislína npr. matematična formula, kemijska formula fosfít -a m 1. kem. sol fosforaste kisline, npr. PRIM.: struktúrna fórmula natrijev fosfit, NaPO 3 2. kem. ester fosforaste forsterít -a m met. temnozelen rombični mineral, kisline, npr. trimetilfosfit, P(OCH 3 ) 3 magnezijev olivin, Mg 2 SiO 4 , ki je pomembna fósfor -ja m 1. kem. element iz dušikove sestavina magnezitnih in krom-mag nezitnih skupine periodnega sistema, ki nastopa v ognjevzdržnih gradiv več alotropskih modifikacijah, simbol P Fortinov barométer -ega -tra [fortênov] m fiz. 2. kem. Ü luminofór (2) precizen živosrebrni barometer z možnostjo fósforasta kislína -e -e ž kem. upoštevanja popravkov zaradi odstopanja trioksidofosforjeva(III) kislina, H geografske širine ali zemeljskega pospeška in 3PO3, bela, trdna, higroskopna snov, uporablja se kot temperature od standardnih vrednosti sredstvo za zaščito rastlin pred plesnimi, npr. fosfát -a m 1. kem. sol fosforjeve kisline, npr. vinske trte pred peronosporo S: fósforjeva(III) kalcijev fosfat, Ca3(PO Sp: 4 ) 2ortofosfát kislína PRIM.: dífósforjeva kislína, fósforjeva 255 fosforescénca kislína, métafósforjeva kislína, ortofósforjeva fósforjev tríkloríd -ega -a m kem. fosforjev(III) fosforescénca ki se na zraku kadi, ostri vonj spominja na klo- -e ž fiz. vidna luminiscenca, pri rovodikovo kislino, uporablja se kot klorirno kateri traja emisija svetlobe tudi po nekaj ur po kislína, polifósforjeva kislína klorid, PCl3, brezbarvna do rumena tekočina, obsevanju, npr. pri stroncijevem aluminatu, ki sredstvo v organski sintezi, npr. pri proizvodnji herbicidov, insekticidov se uporablja v barvah za varnostno signalizacijo fosforoskóp PRIM.: fluorescénca (2) , fótoluminiscénca -a m elektr. eksperimentalna naprava fosforít za merjenje trajanja luminiscenčne emisije -a m kem. teh. sedimentna kamnina z masnim deležem fosfatov 15–20 %, zlasti kot fosgén -a m kem. karbonilov diklorid, COCl2, hidroksiapatit Ca5(PO4)3OH in fluorapatit brezbarven, zelo strupen plin, v majhnih kon- Ca5(PO4)3F, uporablja se kot naravna surovina centracijah ima vonj po sveže pokošeni travi, za pridobivanje superfosfata PRIM.: kálcijev uporablja se v organski sintezi, nekdaj kot bojni fosfát, tríkálcijev fosfát strup iz skupine dušljivcev fósforjeva(III) kislína -e(III) -e [trí] ž kem. fosílno gorívo -ega -a s kem. teh., stroj. gorivo, npr. trioksidofosforjeva(III) kislina, H3PO3, bela, premog, nafta, zemeljski plin, zmes ogljiko- trdna, higroskopna snov, uporablja se kot vodikov, produkt anaerobnega razkroja orga- sredstvo za zaščito rastlin pred plesnimi, npr. nizmov, odmrlih v pradavnini, ki se uporablja vinske trte pred peronosporo S: fósforasta za proizvodnjo pogonskih goriv, kemikalij, kislína plastičnih mas in za kurjavo fósforjeva kislína -e -e ž kem. fótoakústični modulátor -ega -ja m fiz. f tetraoksidofosforjeva(V) kislina, H 3PO4, brez- modulator frekvence laserske svetlobe ali barvni kristali ali viskozna tekočina, uporablja odklona laserskega žarka s frekvenco akustične- ranje S: ortofósforjeva kislína PRIM.: fósforasta fótoanóda -e m elektr. elektroda fotocelice, ki je kislína, métafósforjeva kislína se za proizvodnjo mineralnih gnojil, za fosfati- ga vala v kristalu fósforjev bròn -ega brôna m met. bron z fótocélica -e ž elektr. element, ki pretvarja masnim deležem kositra 3,5–10 % in fosforja priključena na pozitivni pol napetostnega vira do 1 %, zelo žilav, z veliko trdnostjo in majhnim svetlobni tok v električni tok z zunanjim foto- efektom faktorjem trenja, odporen proti utrujenosti, fótočlén obrabi, koroziji, npr. za drsne ležaje, sita za -a m elektr. člen, ki z uporabo foto- sejalno analizo, ladijske vijake napetostnega pojava neposredno pretvarja fósforjev kloríd-oksíd sončno energijo ali drugo elektromagnetno -ega -a m kem. POCl 3 , sevanje v električno energijo S: fótonapétostni brezbarvna tekočina, ki se na vlažnem zraku člén Sp: fótoeléktrični člén, fótoelemènt, fóto- kadi, uporablja se kot klorirno sredstvo v napétostna célica, fótovoltáični člén, solárna organski sintezi célica, sónčna célica PRIM.: fótoupòr fósforjev péntaoksíd -ega -a kem. fosfor- fótodemodulátor -ja m elektr. fotodioda, jev(V) oksid, P 2 O 5 , anhidrid fosforjeve kisline, namenjena za demodulacijo moduliranih sve- bel, zelo higroskopen prašek, ki se na zraku tlobnih signalov razteče, uporablja se kot sušilo, v organski fótodetéktor sintezi za dehidracijo -ja m elektr. naprava, ki zaznava fósforjev péntasulfíd svetlobo in pretvarja svetlobni tok v električni -ega -a m kem. tetra- signal, npr. fotodioda fosforjev dekasulfid, P 4 S 10 , ki se uporablja za proizvodnjo aditivov za mazalna olja, trdnih fótodióda -e ž elektr. polprevodniška dioda, v elektrolitov za litijeve baterije, insekticidov kateri absorpcija svetlobe požene električni tok 256 fótoemisíjska spektroskopíja fótoefékt -a m fiz. fótoeléktrični koloriméter delovanje fotonov na ega -tra m fiz. elektrone v snovi tako, da se spremeni njihovo kolorimeter, ki za merjenje intenzivnosti barve energijsko stanje PRIM.: fótoeléktrični pojàv uporablja fotopomnoževalko ali fotocelico, fótoelasticimetríja nabor optičnih filtrov in zaznavalo z ojačevalni- -e ž fiz. optična metoda kom signala raziskovanja porazdelitve napetosti, pri kateri fótoeléktrični merílnik dímljenja kažejo obremenjeni prozorni in elastični modeli, -ega -a --opazovani v polarizirani svetlobi, napetostne m fiz. zaznavalo za fotoelektrično merjenje, prikazovanje, krmiljenje optične gostote figure, ki jih povzroča dvojno lomljenje svetlobe dimnih plinov v dimnem kanalu, dimniku fótoelástična konstánta -e -e ž fiz. soraz-fótoeléktrični pojàv mernostni faktor, ki povezuje dvolomnost z -ega -áva m fiz. izbijanje elektronov iz električno prevodne snovi mehansko napetostjo, ki je dvolomnost pov-s svetlobo dovolj kratke valovne dolžine zročila fótoefékt PRIM.: fótoelástičnost -i ž fiz. lastnost prozornih, fótoeléktrični pretvórnik optično izotropnih trdnih snovi, da postanejo -ega -a m fiz. pre-tvornik, ki pretvarja vpadno svetlobno sevanje dvolomne pod mehansko obremenitvijo v električni signal fótoeléktrična brálna gláva -e -e -e ž elektr. fótoeléktrični tók -ega -a m elektr. izhodni bralna glava, ki za branje zapisanih podatkov električni tok fotokatode zaradi vpadnega sve-uporablja fotocelico Sp: fótoeléktrična čitálna tlobnega sevanja gláva, fótoeléktrična odjémna gláva fótoeléktrična čitálna gláva fótoeléktrično mérjenje -ega -a s fiz. -e -e -e ž elektr. Ü fótoeléktrična brálna gláva merjenje jakosti svetlobnega toka s fotočle- f nom, fototranzistorjem, fotopomnoževalko fótoeléktrična odjémna gláva -e -e -e ž elektr. fótoeléktrika -e ž elektr., fiz. področje, ki z Ü fótoeléktrična brálna gláva fótoeléktrična otipálna gláva -e -e -e ž z absorpcijo fotonov, povezuje elektroniko in elektr. obravnavanjem električnih pojavov, nastalih Ü fótoeléktrična zaznaválna gláva fotoniko PRIM.: fótovoltáika fótoeléktrična zaznaválna gláva -e -e fótoelektrón -a m fiz. elektron, ki izstopa iz elektr.-e ž del merilne naprave za fotoelektrično snovi zaradi fotoelektričnega pojava preskušanje, ki jo sestavljata vir svetlobnega fótoelektrónska spektroskopíja -e -e ž kem. žarka in fotočlen ali fotoupor Sp: fótoeléktrična spektroskopija, ki temelji na zunanjem fotoefek-otipálna gláva tu, pri katerem se ob obsevanju trdnega vzorca fótoeléktrični člén -ega -a m elektr. Ü fótočlén z elektromagnetnim sevanjem sprostijo foto- fótoeléktrični fotométer elektroni, uporablja se za ugotavljanje kemične -ega -tra m fiz. sestave in elektronskega stanja trdnih vzorcev fotometer, ki uporablja za merjenje jakosti S: fótoemisíjska spektroskopíja PRIM.: réntgen-svetlobnega toka fotočlen, fototranzistor ali ska fótoelektrónska spektroskopíja, últravijólič-fotopomnoževalko na fótoelektrónska spektroskopíja K: PÉS fótoeléktrični javljálnik díma -ega -a -- m fótoelemènt -ênta m elektr. Ü fótočlén fiz. javljalnik z zaznavalom, ki s fotoelektrič-nim merjenjem optične gostote zazna dim v fótoemisíja -e ž fiz. emisija elektronov pri prostoru in nanj opozori zunanjem fotoefektu fótoeléktrični javljálnik nivója fótoemisíjska spektroskopíja -ega -a -- m -e -e ž kem. fiz. javljalnik nivoja z zaznavalom, ki optično spektroskopija, ki temelji na zunanjem foto-zaznava mejno raven gladine in opozarja nanjo efektu, pri katerem se ob obsevanju trdnega 257 fotográfsko razmérje objektíva vzorca z elektromagnetnim sevanjem sprostijo fótokopíranje -a s graf. fotografsko kopiranje fotoelektroni, uporablja se za ugotavljanje besedila z delovanjem svetlobe na elektrostatič- kemične sestave in elektronskega stanja trdnih no nabito površino vzorcev S: fótoelektrónska spektroskopíja fótokromíja -e ž kem. reverzibilna sprememba PRIM.: réntgenska fótoelektrónska spektrosko-kemijske zvrsti pod vplivom vidne ali ultra-píja, últravijólična fótoelektrónska spektrosko-vijolične svetlobe iz ene oblike v drugo, ki je píja K: PÉS povezana s spremembo barve S: fótotropíja fotográfsko razmérje objektíva -ega -a fótokrómna léča -e -e ž fiz. leča, navadno za fiz.-- s količnik goriščne razdalje objektiva in očala, ki se pod vplivom bližnje ultravijolične njegovega premera, ki je obratna vrednost svetlobe obarva in v njeni odsotnosti spet svetlobne moči objektiva obledi fótogrametríja -e ž veda, ki se ukvarja s pri- fótolitografíja -e ž graf. tehnika izdelave dobivanjem merskih in semantičnih informacij tiskovne forme za ploski tisk, pri kateri se s fotografij območja, posnetih iz zraka ali s tal tiskovni elementi s kopirne predloge prenesejo z različnimi zaznavali, kar omogoča pretvorbo na kopirni sloj fotokemično z osvetljevanjem slike površja ali objektov v digitalno obliko, npr. kopirnega sloja, njegovim razvijanjem in ortofoto PRIM.: daljínsko zaznávanje nadaljnjo obdelavo glede na vrsto tiskovne fótointerpretácija forme za različne tehnike tiska -e ž področje, ki se ukvarja s prepoznavanjem in opisovanjem vsebine na fótolíza -e ž kem. razpad molekule pod vplivom fotografskih posnetkih, npr. fotointerpretacija vidne ali ultravijolične svetlobe, rentgenskega satelitskih posnetkov sevanja ali sevanja gama f fótoluminiscénca fótoionizácija -e ž kem. luminiscenca, -e ž fiz. ionizacija atoma ali pri kateri molekule snovi absorbirajo fotone molekule v plinu s fotoefektom svetlobe in preidejo v vzbujeno stanje, nato pa fótokatóda -e ž 1. elektr. elektroda fotopo-ob prehodu iz vzbujenega nazaj v nižje energij-množevalke ali fotočlena, ki je priključena na sko stanje svetlobo spet izsevajo PRIM.: fluore-negativni potencial in iz nje vpadla svetloba scénca (1) , fosforescénca izbija elektrone 2. elektr. kovinska ali polprevo-fótomagnétni pojàv -ega -áva m fiz. dna plast za fotoelektrično oddajanje elektro-sprememba magnetizacije zaradi vpadle nov v fotoelektričnem zaznavalu svetlobe fótokemíja -e ž področje kemije, ki obravnava fótomáska -e ž elektr., graf. neprosojna plošča z fotokemijske reakcije odprtinami ali prosojnimi mesti z določenim fótokémijska razgrádnja -e -e ž tekst. po- vzorcem, ki prepuščajo svetlobo, navadno se slabšanje lastnosti materiala, npr. sintetičnih uporablja v fotolitografiji, npr. pri izdelavi inte- vlaken zaradi depolimerizacije, premreženja, griranih vezij obarvanja, ki je posledica fotokemijskih reakcij fotométer -tra m 1. fiz. merilnik moči svetlobe pri učinkovanju svetlobe, zlasti ultravijolične v curku, usmerjenem nanj 2. kem. instrument za fótokémijska reákcija analizo na podlagi fotometrije PRIM.: spéktro- -e -e ž kem. reakcija, ki poteka pod vplivom vidne ali ultravijolične fotométer svetlobe, npr. v fotografiji, fotosintezi v zelenih fotométrična analíza -e -e ž kem. Ü fotome-rastlinah tríja (3) fótokémijski procés -ega -a m kem. proces, pri fotométrični kanál -ega -a m fiz. kanal, katerem potekajo fotokemijske reakcije, npr. določen z intervalom valovnih dolžin, za spre- fotosinteza v zelenih delih rastlin jemanje fotometričnih podatkov 258 fótorezístor fotometríja -e ž 1. področje radiometrije, ki v snovi nastane med dvema njenima točkama meri učinke svetlobe, kot jih zaznava človeško električna potencialna razlika oko 2. fiz. merjenje jakosti vpadle svetlobe, fotónika -e ž področje fizike, ki obravnava pogosto s filtri, ki prepuščajo le svetlobo na lastnosti svetlobe, svetlobne vire, zaznavanje določenih intervalih valovnih dolžin svetlobe, zlasti emisijo, prenos, modulacijo, 3. kem. metoda kvantitativne analize z obdelavo signalov, preklapljanje, ojačevanje in merjenjem svetlobnega toka vidne svetlobe razpoznavanje informacij, ki jih nosi svetloba določene barve ali valovne dolžine S: spéktrofo-fotónska dóza tometríja (2) Sp: fotométrična analíza -e -e ž fiz. radiometrična veličina, količnik števila fotonov, ki v danem fotometríjski ekvivalènt -ega -ênta m fiz. trajanju padejo na izpostavljeno ploskev, in vrednost v lumnih kot računski nadomestek za površine te ploskve, simbol Hp , merska enota svetlobni tok, izražen v wattih na kvadratni meter, m –2 fótomodulátor -ja m fiz. naprava, ki omogoča fótoplátno -a s tekst. beljena bombažna ali modulacijo lastnosti svetlobnega valovanja, lanena tkanina za slikarska platna in za fototeh-npr. smeri, polarizacije, faze, jakosti, frekvence, niko npr. Pockelsova celica, tekoči kristali fótopolimêr -a m fiz., kem. polimerna snov, ki je fotón -a m fiz. kvant sevane energije v toku občutljiva za svetlobo elektromagnetnega valovanja, kot jo zaznajo fótopolimêrna plôšča osnovni delci v snovi, izpostavljeni temu toku -e -e ž graf. gibka plošča za izdelavo tiskovne forme v tehniki visokega fótonapétost -i ž elektr., fiz. električna napetost, tiska, s kovinsko ali polimerno nosilno plastjo, ki nastane na površini polprevodnika pri osve-kopirno plastjo, ki omogoča izdelavo reliefa tlitvi s svetlobo s poglobljenimi netiskovnimi elementi, in z f fótonapétostna bateríja -e -e ž baterija fo-zaščitno plastjo tonapetostnih členov, ki proizvajajo električno fótopolúcija -e ž ekol. Ü svetlôbno onesnaže-napetost S: sónčna bateríja Sp: solárna bateríja vánje fótonapétostna célica -e -e ž elektr. Ü fótočlén fótopomnoževálka -e ž elektr. elektronka z več fótonapétostna elektrárna -e -e ž sončna elektrodami, v kateri svetloba zadene fotokato-elektrarna, ki na podlagi fotonapetostnega do in iz nje izbije elektrone, ki nato, pospešeni pojava proizvaja električno energijo neposre- v električnem polju, zadenejo naslednjo dno iz sončne svetlobe PRIM.: sónčna elektrodo, pri kateri spet izbijejo elektrone, elektrárna postopek se ponavlja in uporablja za merjenje fótonapétostni člén zelo majhnih svetlobnih tokov -ega -a m elektr. člen, ki z uporabo fotonapetostnega pojava neposredno fótopostópek -pka m elektr. postopek pre-pretvarja sončno energijo ali drugo elektroma- našanja ročno ali računalniško izdelane slike gnetno sevanje v električno energijo S: fótočlén tiskanega vezja na nosilno, navadno keramično Sp: fótoeléktrični člén, fótoelemènt, fótona- ali plastično ploščico, premazano s svetlobno pétostna célica, fótovoltáični člén, solárna občutljivim lakom célica, sónčna célica PRIM.: fótoupòr fótoprevódnost -i ž fiz. fotoelektrični pojav v fótonapétostni pojàv -ega -áva m 1. fiz. pojav trdni ali tekoči snovi, ki se kaže v spremembi prevodnika kot posledica notranjega fotoefekta fótorelé -êja m elektr. Ü óptični sklópnik Sp: napetosti na plasti s svetlobo obsevanega pol- električne upornosti obsevane snovi fótovoltáični pojàv 2. elektr. fotoelektrični pojav, pri katerem zaradi absorpcije fotonov fótorezístor -ja m elektr. Ü fótoupòr 259 fótosénzor fótosénzor -ja m zaznavalo, ki zazna priso- energije v električno z uporabo fotonapetno- tnost svetlobe na osnovi spremembe njegove stnega pojava PRIM.: fótoeléktrika fotoprevodnosti fótovzbújanje -a s fiz. vzbujanje atomov ali fótosfêra -e ž astr. zunanja plast zvezde, iz katere molekul iz osnovnega v vzbujeno stanje s foto- neposredno izhaja svetloba efektom fótosintéza -e ž kem. Foucaultovi tóki endotermna kemijska -ih -ov [fukójevi] m mn. elektr. reakcija, ki poteka pod vplivom svetlobe, inducirani električni toki, ki krožijo po sklenje- navadno v prisotnosti za svetlobo občutljivih nih poteh v snovi S: vrtínčni tóki katalizatorjev, npr. tvorba ogljikovih hidratov iz Foucaultov poskús -ega -a [fukójev] m fiz. kisika, ogljikovega dioksida in vode v celičnih poskus z dolgim nihalom, ki po daljšem času membranah zelene rastline v prisotnosti samostojnega nihanja pokaže zasukano smer klorofila nihajne ravnine in s tem neposredno dokaže, fótoteodolít -a m geod. teodolit, ki se uporablja da se Zemlja zares vrti za zemeljsko fotogrametrijo Fourcaultov postópek -ega -pka [furkójev] m fótotirístor -ja m elektr. tiristor, pri katerem se kem. teh. postopek izdelave ploskega stekla z pod vplivom vpadne svetlobe sproži anodni tok navpičnim vlečenjem iz taline fótotísk -a m 1. graf. Fourierova analíza enobarvni tiskarski -e -e [furjêjeva] ž mat. raz-postopek, pri katerem barvila z izbranimi kemi- stavljanje funkcij na vsoto ali integral po pre- kalijami postanejo občutljiva za svetlobo, npr. prostejših funkcijah, npr. sinusih in kosinusih, za fina senčenja v barvnem tonu 2. graf. obliko- razširitev metode Fourierovih vrst na funkcije, f vanje vzorcev ali slik s pravimi fotografijami ali ki niso nujno periodične PRIM.: harmónična liki, podobnimi fotografijam analíza fótotranzístor -ja m elektr. Fourierova spektroskopíja tranzistor, pri -e -e [furjêjeva] ž katerem notranji fotoefekt v bližini spoja emi- kem. spektroskopija, ki temelji na koherenci tor-baza povzroči močno povečanje baznega vira sevanja in uporablja Fourierovo transfor- toka macijo fótotropíja -e ž kem. Fourierova transformácija reverzibilna sprememba -e -e [furjêjeva] ž kemijske zvrsti pod vplivom vidne ali ultra- mat. transformacija, ki integrabilni funkciji na vijolične svetlobe iz ene oblike v drugo, ki je omejenem intervalu priredi koeficiente pripa- povezana s spremembo barve S: fótokromíja dajoče Fourierove vrste, integrabilni funkciji na fótotrópno stêklo vsej realni osi pa njen Fourierov integral -ega -a s kem. teh. steklo, ki potemni, ko je izpostavljeno močni svetlobi, in Fourierova transformíranka -e -e znova posvetli, ko se jakost svetlobe zmanjša, [furjêjeva] ž mat. funkcija, ki nastane iz dane uporablja se za očala funkcije s Fourierovo transformacijo fótoupòr PRIM.: Fourierov integrál m -ôra elektr. električni upor, katerega vrednost je odvisna od osvetljenosti Sp: Fourierova vŕsta fóto- -e -e [furjêjeva] ž mat. vrsta fótovoltáični člén transformacije funkcije, definirane na končnem m -ega -a elektr. Ü fótočlén intervalu rezístor PRIM.: fótočlén, fótonapétostni člén iz sinusov in kosinusov, rezultat Fourierove fótovoltáični pojàv -ega -áva m fiz. Ü fótona- Fourierov integrál -ega -a [furjêjev] m mat. pétostni pojàv (1) rezultat Fourierove transformacije na vsej fótovoltáika -e ž elektr., fiz. področje, ki realni osi integrabilne funkcije PRIM.: Fouriero-obravnava pretvarjanje sončne svetlobne va transformíranka 260 frekvénca Fourierov integrálski operátor frakcionírna kolóna -ega -ega -ja -e -e žkem. teh. kolona, v [furjêjev] m mat. integralski operator, ki funkciji kateri se zmes razdeli na posamezne frakcije s frak-priredi njeno transformiranko ali obratno cionirano destilacijo, ekstrakcijo ali adsorpcijo transformiranki priredi original fráncij -a m kem. radioaktivni element iz skupine prevajanja toplote in hitrostjo shranjevanja pogostejša vodna turbina, primerna za srednje padce toplote, simbol Fo francóski kljúč -ega -a m stroj. ročno orodje z Fourierovo števílo za prenòs snoví -ega obojestranskim zevom za vijačenje šestrobih -a -- -- -- [furjêjevo] s kem. teh. značilno število pri vijakov in matic, ki se nastavlja z navojnim teh. značilno število pri obravnavi nestacionar- Francisova turbína -e -e [frênsisova] ž stroj. naj-nega prenosa toplote, razmerje med hitrostjo Fourierovo števílo -ega -a [furjêjevo] s fiz., kem. alkalijskih kovin, simbol Fr prenosu snovi z difuzijo, količnik kvadrata di- Sp: vretenomfrancóz fuzijske dolžine in kvadrata debeline plasti ali dolžine prenosnega kanala, simbol Fo* francóz -a m stroj. Ü francóski kljúč frákcija -e ž fiz., kem. teh. izolirani del zmesi, oprede- Frank-Carov postópek -ega -pka [fránk ljen s spodnjo in zgornjo mejo merjene fizikalne károv] m kem. teh. postopek za proizvodnjo kalcije-količine, npr. velikosti delcev pri sejalni analizi, vega cianamida iz kalcijevega karbida in dušika vrelišč pri frakcionirani destilaciji v tunelski peči pri 1000 °C frakcionírana destilácija -e -e ž kem. teh. franklinít -a m met. črn kubični mineral, cink-destilacija za ločevanje zmesi tekočin z raz- -železov oksid (Fe,Mn) 2O3(Fe,Zn)O, uporablja PRIM.: teh. postopek pridobivanja žvepla iz nahajališč rektifikácija (1) v globini do 1000 m pod zemljo s sondo iz treh frakcionírana kondenzácija -e -e ž kem. koncentričnih cevi, tako da se skozi zunanjo teh. postopek za ločevanje uparjene zmesi na cev potiska pregreta voda pod visokim tlakom, frakcije s postopno kondenzacijo, tako da se skozi notranjo pa se vpihava stisnjeni zrak, pri vodi para skozi vrsto kondenzatorjev, pri čemer pa se vodijo v frakcionirno kolono, kjer se Fraschev postópek -ega -pka [frášev] m kem. posamezne frakcije ločeno kondenzirajo ličnimi vrelišči tako, da se zmes upari, pare se kot cinkova in manganova ruda f čemer se staljeno žveplo dviga na površje skozi se v prvem kondenzatorju utekočinja najteže vmesni prostor med zunanjo in notranjo cevjo hlapna sestavina, v naslednjih pa čedalje bolj hlapne sestavine Fraunhoferjeve čŕte -ih čŕt [fraunhófərje- frakcionírana kristalizácija -e -e ž sončnem spektru na valovnih dolžinah 589,3 kem. teh. ve] ž mn. astr., fiz. temne črte v absorpcijskem kristalizacija, ki temelji na postopnem izločanju nm, 486,1 nm in 656,3 nm sestavin raztopine, taline pri ohlajanju, npr. frakcioníranje siv različek tetraedrita, bogat s srebrom, kem. teh. -a s postopno ločevanje Ag frakcionirana kristalizacija voskov freibergit -a [frajbergít] m met. jekleno zmesi na sestavine, npr. po velikosti delcev, bakrovih rud 6 4 2 4 13–x [Cu Fe ]Sb S, sestavina srebronosnih frakcionírano obárjanje frekvénca -e ž 1. količnik števila ponavlja- s -ega -a kem. jočih se dogodkov, npr. nihajev, in za to po-vreliščih obarjanje posameznih sestavin iz zmesi z trebnega časa PRIM.: króžna frekvénca, vrtílna uporabo specifičnih obarjalnih reakcij frekvénca 2. fiz., mat. obratna vrednost periode, frakcionírano raztápljanje -ega -a s kem. teh. enota hertz, Hz 3. fiz., mat. v statistiki število raztapljanje posameznih sestavin iz zmesi z elementov v določenem frekvenčnem razredu, uporabo specifičnih topil ki je podmnožica vzorca 261 frekvénca enôtskega ojáčenja frekvénca enôtskega ojáčenja -e -- -- ž elektr. navljajoče se elektronske analogne ali digitalne frekvenca, pri kateri ima odprta zanka avtomat- signale ali signale različnih valovnih oblik ske regulacije ojačenje ena PRIM.: funkcíjski generátor frekvénca izpádov -e -- ž elektr. frekvénčni intervál podatek o -ega -a m fiz. določen pogostosti prekinitev električnega napajanja interval na frekvenčni lestvici, npr. interval med odjemalca ali skupine odjemalcev v sistemu najnižjo in najvišjo frekvenco, ki jo še zazna zagotavljanja kakovosti napajanja z električno človeško uho energijo frekvénčni kanál -ega -a m telekom. Ü rádiofre- frekvénca omréžja -e -- ž elektr. frekvenca kvénčni kanál izmenične napetosti v elektroenergetskem frekvénčni mešálnik -ega -a m elektr. elektron- S: omrežju omréžna frekvénca sko vezje, ki s kombiniranjem dveh, navadno frekvénca tóna -e -- ž fiz. sinusnih vhodnih frekvenc, generira njuno frekvenca, s katero niha zvočilo in proizvaja slišen zvok vsoto ali razliko PRIM.: glásbeni tón frekvénčni múltipléks -ega -a m telekom. frekvéncméter -tra m elektr. naprava, ki omogoča večkratno izkoriščanje merilnik frekvence izmenične veličine telekomunikacijske poti z nosilnimi frekvenca- frekvénčna karakterístika -e -e ž z nosilna frekvenca elektr. mi, pri katerih vsakemu kanalu ustreza druga diagramom ponazorjena odvisnost odziva sestavine, naprave, sistema od frekvence frekvénčni odzív -ega -a m elektr., stroj. odziv sinusno spremenljivega vhodnega signala sistema v ustaljenem stanju na sinusne vhodne f signale izbranih frekvenc, ki ga predstavljajo frekvénčna modulácija -e -e ž elektr. zapiso- meritve ali rezultat analitičnega izračuna, vanje informacije v nosilni val s spreminjanjem prikazan npr. z Bodejevim diagramom, njegove amplitude elektr. frekvénčni pás -ega pasú m določeno frekvénčna odvísnost njegove trenutne frekvence, brez spreminjanja polarnim diagramom -e -i ž elektr. odvisnost frekvenčno območje v frekvenčnem spektru z električnega napajanja, npr. bremena, delovne frekvénčni pretvórnik -ega -a m in jalove moči 1. pravilnega delovanja naprave od frekvence zgornjo in spodnjo frekvenčno mejo elektr. pretvornik za pretvarjanje dane frekvénčna porazdelítev -e -tve ž mat. po- frekvence izmenične napetosti v drugo razdelitev vrednosti vzorčnih podatkov po frekvenco 2. elektr. pretvornik za pretvarjanje frekvenčnih razredih frekvence prenosnega, krmilnega signala ali frekvénčna stabílnost têrmoblóka prenesene moči -e -i -- ž elektr. zahtevana stabilnost frekvence napetosti frekvénčni prôstor -ega prostóra m evklidski pri velikih termoblokih, kjer znižanje frekvence prostor, v katerega Fourierova transformacija zniža moč pogonov pri podpihu ali vleku, preslika od časa odvisne funkcije dokler termoblok ne preneha obratovati frekvénčni rázred -ega razréda m mat. pod-frekvénčna zaščíta -e -e ž elektr. samodejna množica možnih vrednosti slučajne spremen- zaščita, ki z izklapljanjem bremen zagotavlja, da ljivke ostane frekvenca elektroenergetskega omrežja frekvénčni sintetizátor -ega -ja m fiz. znotraj dovoljenih odstopanj generator izmenične napetosti z digitalno frekvénčni generátor -ega -ja m elektr. nastavljivo frekvenco, katere točnost krmili generator, ki proizvaja ponavljajoče se ali nepo- stabilni lokalni oscilator 262 fríkcijski dímni generátor frekvénčni spékter -ega -tra m fiz. predstavi- ki vpadajočo linearno polarizirano tev funkcije v frekvenčnem prostoru svetlobo po prehodu spremeni v krožno frekvénčni transformátor polarizirano -ega -ja m elektr. transformator napetosti iz ene frekvence v fréting -a m stroj. Ü tórna korozíja drugo fretíranje kontáktov -a -- s elektr. odgorevanje frekvénčno krmíljenje -ega -a s elektr. krmi- kontaktov zaradi obloka ljenje vrtilne frekvence sinhronskih in asin- frezálna gláva -e -e ž stroj. nosilna glava paliča-hronskih elektromotorjev s spreminjanjem stega frezala, navadno na navpičnem frezalnem frekvence napajalnega vira stroju Sp: rezkálna gláva frekvénčno-môčnostna regulácija frezálnik -a m stroj. obdelovalni stroj za sistéma -e -e -- ž elektr. Ü regulácija frekvénce in frezanje z vodoravnim ali navpičnim vretenom močí Sp: rezkálnik freón® -a m kem. teh. blagovna znamka fluoroklo-frezálnik za ozóbljenje -a -- -- m stroj. roderivatov metana in etana, npr. freon-12, ki stroj za izdelovanje zobnikov s frezanjem se v nekaterih državah še uporablja kot hladilno PRIM.: Fellowsov pehálni stròj, Maagov sredstvo v hladilnikih PRIM.: halogenírani oglji-pehálni stròj kovodík frezálni vlóžek -ega -žka m stroj. frezalno fréon-12 freona-12 [dvánajst] m kem. difluoro-orodje iz orodnega jekla ali karbidne trdine v diklorometan, CCl 2 F 2 , brezbarven plin, ki se obliki noža, navadno vgrajenega v paličasto zaradi škodljivega vpliva na ozonsko plast zelo frezalo Sp: rezkálni vlóžek omejeno uporablja v hladilni tehniki frezálno vretêno -ega -a s stroj. vreteno s Fresnelova bíprízma -e -e [frenélova] ž fiz. f frezalom, navadno na vodoravnem frezalniku zelo ploska trikotna prizma z enim zelo ali s frezalom v frezalni glavi na navpičnem topim kotom za opazovanje interference frezalniku svetlobe frezálo -a s stroj. orodje za frezanje, Fresnelova léča -e -e [frenélova] ž fiz. v stopni-navadno v obliki diska, valja, stožca ali časte kolobarje oblikovana leča, ki se uporablja palice s frezalnimi zobmi ali z vložki iz kot zbiralna leča zlasti pri optičnih instrumen-orodnega jekla ali karbidne trdine tih za zbiranje ali usmerjanje svetlobe na veliki Sp: rezkálo, rézkar površini, npr. pri svetilnikih, kondenzorjih frézanje projekcijskih aparatov -a s stroj. obdelava materiala s frezalom, da se na obdelovancu oblikujejo Fresnelove enáčbe -ih enačb ravne ali ukrivljene ploskve, žlebovi, profili, [frenélove] ž mn. fiz. enačbe, ki opisujejo lom in npr. pri zobnikih Sp: rézkanje odboj svetlobe na meji med sredstvoma z raz-fríkcijska sklópka ličnima lomnima količnikoma PRIM.: fáktor -e -e ž stroj. Ü tórna sklópka odbójnosti Fresnelovo zrcálo fríkcijska stiskálnica -ega -a [frenélovo] s fiz. sklop -e -e ž stroj. Ü tórna dveh zrcal pod kotom 0,1–0,3°, s katerima se stiskálnica ustvarita iz monokromatske svetlobe koheren- fríkcijski dímni generátor -ega -ega -ja m tna vira svetlobe za opazovanje interference in agroteh. generator dima, v katerem se dim ugotavljanje valovne dolžine svetlobe za dimljenje mesa ustvarja s trenjem med Fresnelov rómb -ega -a [frenélov] m fiz. steklen kovinskim tornim kolesom in pomikajočim romb s topim kotom 126° in ostrim kotom 54°, se lesenim polenom 263 fríkcijski kalánder fríkcijski kalánder -ega -dra m stroj. enega votka, pri tkanju zančna osnova kalander z dvema valjema, od katerih je en tvori zanke segrevan in se vrti hitreje kot drugi, nasprotni frotírno blagó -ega -á s tekst. Ü frotír valj Froudovo števílo -ega -a [frúdovo] s fiz., kem. teh. fríkcijski lèsk -ega léska m tekst. lesk, ki ga značilno število, ki se uporablja pri obravnavi dobi tekstilija s frikcijskim kalandriranjem, pri dinamike fluidov v kanalu, količnik hitrosti tem hitrejši ogrevani valj zgladi površino do fluida in hitrosti gravitacijskega vala v kanalu, močnega leska simbol Fr fríkcijsko koló -ega -ésa s stroj. Ü tórno kólo fruktóza -e ž kem. monosaharid, ketoza, fríkcijsko predênje -ega -a s tekst. predenje C 6H12O6, beli igličasti kristali sladkega okusa, ki z odprtim koncem, pri katerem se zrahljana je v sadju, uporablja se v prehrani za diabetike vlakna prisesajo na površino vrtečih se sitastih namesto saharoze S: sádni sládkor bobnov, med katerima se oblikuje odprti konec ftálanhidríd -a m kem. anhidrid ftalne kisline, preje C 6 H 4 (CO) 2 O, brezbarvna kristalinična snov, frikcioníranje -a s tekst. kalandriranje tekstilij pomembna surovina za proizvodnjo barvil, pigmentov, mehčal, umetnih smol med dvema valjema, ki se vrtita z različno f hitrostjo, hitrejši ogrevani valj gladi površino ftalát -a m 1. kem. sol ftalne kisline, npr. natrijev in ji da močen lesk ftalat, C 6 H 4 (COONa) 2 2. kem. ester ftalne fríta -e ž 1. kem. teh. lahko taljiva zmes silikatov, ki kisline, npr. dibutil ftalat, C 6 H 4 (COOC 4 H 9 ) 2 se nanaša na kovinske predmete in se pri segre-ftalátna smôla -e -e ž kem. teh. umetna smola, vanju spremeni v emajl 2. kem. porozna ploščica premreženi poliester glicerola in ftalne kisline, iz sintranega stekla ali sintrane keramike, ki se uporablja se za lake in izolacije S: gliptálna uporablja kot filter ali kot šoba za razprševanje smôla Sp: glicerínsko-ftálna smôla, gliptál zraka v vodo, npr. v akvariju PRIM.: alkíd, alkídna smôla fríza -e ž les. parketnica kot izhodiščni polizde- ftaleín -a m kem. organska spojina, ki nastane z lek žaganega lesa za izdelavo parketa reakcijo med fenolom in ftalanhidridom, npr. frizé -êja m tekst. tkanina iz vozličaste preje, ki ji fenolftalein, uporablja se za barvila daje videz skodrane površine ftálna kislína -e -e ž kem. 1,2 benzendikar-frónta -e ž geod. kontrolna razdalja med sose- boksilna kislina, C6H4(COOH)2, aromatska dnjima točkama poligona, parcele ali stavbe dvobazna kislina, brezbarvna, kristalinična froté súkanec smol m -- -nca tekst. efektni sukanec ftalocianín Sp: čêlna méra (2) snov, surovina za proizvodnjo barvil, umetnih iz dveh niti, malo vite temeljne niti, ki jo ovija -a m kem. organska makrociklična izdelana tekstilija, npr. tkanina, z značilno barve, obstojni proti svetlobi, za lake, tiskarske kodrasto, zrnato ali zankasto površino barve, plastično maso frotír -ja m tekst. blago z zaprtimi ali rezanimi FTIR-spektroskopíja -e [efteièr] ž zankami, ki ustvarjajo zančno površino (ang. FTIR – Fourier transform infrared) kem. Sp: froté tekstílija številnimi kovinami, npr. bakrom, uporabljajo -- -e ž tekst. iz frote sukanca se kot pigmenti intenzivno modre ali zelene efektna nit v obliki vijačnice S: vijákasta prêja spojina (C6H4C2N)4N4, ki tvori komplekse s frotírno blagó spektroskopija, ki temelji na koherenci frotírna vezáva -e -e ž tekst. vezava za tkanine, vira sevanja in uporablja Fourierovo narejena iz temeljne in zančne osnove in iz transformacijo 264 funkcíjska kerámika fúga -e ž 1. grad. fulmínska kislína presledek ali prostor med -e -e ž kem. nestabilni izomer zidaki ali obdelanimi kamni, ki se pri zidanju cianove kisline, (C=N–OH), katere soli so zapolni z malto ali betonom 2. grad. presledek eksplozivne Sp: pokálna kislína med keramičnimi ploščicami obloge ali fumárna kislína -e -e ž kem. trans-butendiojska mozaika, ki se zapolni s fugirno maso kislina, HOOC–CH=CH–COOH, bela kri-3. les. reža, ki jo dela žagni list, ko pri žaganju stalinična snov, ki se uporablja pri proizvodnji prodira v les poliestrskih smol, kot čimža v tekstilstvu, v fugatívnost -i ž kem. termodinamična funkcija, živilski industriji kot dodatek E297 za uravna-ki ji v realnih sistemih ustreza parcialni tlak in se vanje kislosti približa parcialnemu tlaku, kadar se celotni tlak fumigácija -e ž kem. teh. uničevanje mrčesa v plina približuje vrednosti nič, simbol f B , merska lesu, žitu s plinastimi pesticidi, npr. z etilenoksi-enota pascal, Pa dom, vodikovim cianidom fugatívnostni koeficiènt -ega -ênta m kem. fumigánt -a m kem. teh. plinast pesticid, npr. količnik fugativnosti plina in njegovega tlaka, etilenoksid, vodikov cianid simbol φ fugíranje fundamènt -ênta m grad. Ü têmelj -a s 1. grad. zapolnjevanje fug pri opečnih ali kamnitih zidovih z apneno ali fundamêntna blazína -e -e ž grad. Ü têmeljna grad. cementno malto 2. zapolnjevanje fug blazína (1) med ploščicami keramične obloge ali mozaika fundíranje -a s grad. Ü temeljênje s posebnimi fugirnimi masami, ki so lahko različno obarvane fungicíd -a m kem. teh. kemična snov, ki fugírna mása preprečuje tvorbo gliv, uporablja se pri varstvu -e -e ž grad. pastast material f glede na namen uporabe lahko sestavljen rastlin, živil, tekstilij, papirja, usnja, lesa, iz več sestavin, npr. cementa, drobno mletega barvnih lakov kremenovega peska, dodatkov umetnih smol, fúnkcija -e ž mat. predpis, preslikava med vode, s katerim se zapolnijo fuge, npr. množicama, ki priredi vsakemu elementu prve med stenskimi ali talnimi keramičnimi množice določen element druge množice ploščicami fuksín -a m kem. rdeče trifenilmetansko barvilo, dveh spremenljivk, ki se da za celoštevilske topno v vodi, uporablja se v histologiji, barvni fúnkcija béta -e -- ž mat. specialna funkcija fotografiji S: rozanilín skega koeficienta argumente izraziti z obratno vrednostjo binom- S: béta fúnkcija fulár -ja m tekst. stroj za impregnacijo in fúnkcija gáma -e -- ž mat. posplošitev funkcije ožemanje razpetih tekstilij, za nanašanje fakulteta za realna števila, za cela števila velja različnih belilnih, barvalnih, apretirnih, merce-Γ ( n + 1) = n ! S: gáma fúnkcija rizirnih kopeli, sestavljen iz korita z dvema do fúnkcija zanesljívosti -e -- ž kumulativna štirimi z gumo ali plastično maso obloženimi porazdelitvena funkcija, ki opisuje verjetnost, valji da element, sestavina, naprava, sistem ne bo fúlerska zêmlja -e -e ž kem. teh. naravni alu-odpovedal v določenem obdobju minosilikati, ki se uporabljajo za razbarvanje funkcíjska enôta mineralnih in naravnih olj, masti in voskov -e -e ž enota za izvajanje S: belílna zêmlja določene funkcije, npr. funkcijska enota raču-fulminát nalnika PRIM.: funkcionálna enôta -a m 1. kem. sol fulminske kisline, npr. kalijev fulminat, KCNO funkcíjska kerámika 2. kem. Ü živosrêbrov -e -e ž kem. teh. Ü elek-fulminát trónska kerámika 265 funkcíjska odvísnost funkcíjska odvísnost -e -i ž mat. funkcíjski načŕt relacija, -ega -a m shema medse-ki obstaja med dvema množicama X in Y, če bojne povezave posameznih sestavin, enot in lahko vsakemu elementu x množice X enolično delovanja tehničnega sistema, npr. električna pripišemo element y iz množice Y shema, hidravlična shema S: funkcíjska shéma funkcíjska ozemljítev Sp: funkcionálna shéma PRIM.: funkcíjski -e -tve ž elektr. obrato-diagrám valna ozemljitev točke ali točk v sistemu, na inštalaciji ali opremi, katere osnovna naloga je, funkcionál -a m mat. preslikava iz vektorskega stroja, ne ščiti pa človeka ali živali pred električ- funkcionálna analíza -e -e ž mat. področje nim udarom da ščiti delovanje posameznih funkcij naprave, ali Hilbertovega prostora na polje skalarjev PRIM.: zaščítna ozemljítev matematike, ki se ukvarja z analizo neskončno funkcíjska shéma -e -e ž shema medseboj- razsežnih vektorskih prostorov, npr. Hilberto- delovanja tehničnega sistema, npr. električna funkcionálna arhitektúra -e -e ž področje shema, hidravlična shema ne povezave posameznih sestavin, enot in vega prostora Sp: arhitekture, ki poudarja uporabnost stavbe in funkcionálna shéma S: funkcíjski načŕt f funkcíjski člén -ega -a m enota, sestavina, kem. funkcionálna izomeríja -e -e ž struk-naprava za opravljanje določene osnovne turna izomerija, pri kateri se izomera pri sicer funkcije znotraj sistema, npr. integrator v ma-enaki empirični formuli razlikujeta le v funkcio- tematičnem algoritmu, osrednja procesorska nalnih skupinah in imata zato različne kemijske enota računalnika, dioda v električnem vezju in fizikalne lastnosti, npr. dietil eter (C 2 H 5 ) 2 O funkcíjski diagrám -ega -a m diagram in butanol C 4 H 9 OH PRIM.: konstitucíjska zaporedja delovanja posameznih sestavin vezja, izomeríja enot, naprave, sistema, stroja, npr. funkcijski matike, ki obravnava lastnosti posebnih funkcij, ž enota, ki deluje oziroma je sposobna delovati PRIM.: funkcíjska npr. teorija analitičnih funkcij enôta funkcíjska teoríja -e -e ž mat. področje mate- funkcionálna enôta -e -e daje prednost uporabnosti pred estetiko diagram delovanja strežne naprave funkcionálna shéma -e -e ž Ü funkcíjska PRIM.: funk- cíjski načŕt shéma, funkcíjski načŕt funkcíjski generátor funkcionálna skupína -e -e ž 1. kem. atom -ega -ja m elektr. naprava, ki v odvisnosti od vhodnega signala proizvaja ali atomska skupina, ki zamenja enega ali več izhodne signale, ki ponazarjajo izbrane mate- vodikovih atomov v molekuli ogljikovodika, pri matične funkcije čemer dobi nastala spojina drugačne, značilne PRIM.: frekvénčni generátor, signálni generátor lastnosti, npr. hidroksiskupina v alkoholih -óra mat. neskončno razsežen Hilbertov takšnih enot v zgradbi tehničnega sistema m 2. delovna enota ali skupina prostor, ki ga razpenjajo funkcije na dani funkcíjski Hílbertov prôstor in fenolih PRIM.: substituêntna skupína, -ega -ega substituêntni atóm domeni, v katerem je skalarni produkt dveh funkcionálni rázred -ega razréda m kem. funkcij definiran z integralom produkta teh razred kemičnih organskih spojin z značilno funkcíjski izklòp lastnosti, npr. aldehidi, alkoholi, etri, ketoni, m -ega -ópa elektr. samodejni kisline funkcij in ustrezne uteži po dani domeni funkcionalno skupino, ki jim daje podobne izklop določenih odklopnikov po izklopu glavnih odklopnikov za preprečitev neželenih furán -a m kem. heterociklična spojina s štirimi stanj v elektroenergetskem sistemu, npr. nesta- ogljikovimi atomi in enim kisikovim atomom, bilnosti, prenapetosti C 4H4O, brezbarvna tekočina z vonjem po 266 fuzít kloroformu, topna v vodi, etanolu in etru, izdelavo visokokakovostnega pohištva, uporablja se v organski sintezni kemiji stenskih oblog, parketov furfurál furnírani elemènt -a m kem. furfuril aldehid, C 4 H 3 OCHO, -ega -ênta m les. del brezbarvna tekočina, topen v organskih topilih, pohištva iz manjvrednega lesa ali lesnih slabo topen v vodi, uporablja se za sintezo kompozitov, prekrit ali oblepljen s plastjo adipinske kisline, heksametilendiamina in kot furnirja ekstrakcijsko sredstvo Sp: furfuról furníranje -a s les. oblaganje s furnirjem, furfuról -a m kem. Ü furfurál lepljenje furnirja, npr. na lesen izdelek, da dobi furnír lepšo, žlahtnejšo površino -ja m les. iz furnirskega hloda rezan, luščen ali žagan les v obliki listov, navadno furnírski hlód -ega -a m les. kakovosten hlod, tanjših od 3 mm primeren za izdelavo furnirja furnírana plôšča -e -e ž les. obojestransko fuzít -a m rud. nesvetleča temnorjava sestavina furnirana iverna plošča, ki se uporablja za premoga s še ohranjeno lesno zgradbo f 267 gabardén G gabardén -a m tekst. gosto tkana bombažna ali galáktične koordináte -ih -át ž mn. astr. volnena tkanina v keprovi vezavi krogelne koordinate z izhodiščem v središču gabarít kontáktne tírnice Galaksije, z ravnino Galaksije kot izhodiščno -a -- -- m prom. Ü ravnino in z izhodiščno smerjo od središča profíl kontáktne tírnice Galaksije do Sonca gabarítna lúč -e lučí ž prom. Ü lúč svêtlega profíla galaktóza -e ž kem. monosaharid, aldoza, gabarít odjémnikov -a -- m prom. Ü profíl C 6 H 12 O 6 , skupaj z glukozo gradnik disaharida odjémnikov laktoze gabarít vozíla -a -- m prom. Ü nakladálni profíl galakturónska kislína -e -e ž kem. oksidacijski gabarít vôznega vóda -a -- -- m prom. Ü profíl produkt galaktoze, v polimerni obliki glavna vôznega vóda (1, 2) sestavina pektina gabión -a m grad. žična košara, kletka, valj ali galalít -a m kem. teh. roževini podobna umetna škatla, napolnjena s kamenjem, betonom, snov iz kazeina in formaldehida, uporablja se za g tudi peskom in zemljo, za uporabo pri gradnji izdelavo glavnikov, gumbov gradbenih objektov, gradnji cest, urejanju hu- dournikov, okolice galanteríjski izdélek -ega -lka m tekst. droben gábro dodatek pri izdelavi oblačil, npr. gumb, zadrga, -a m temna, grobozrnata globočnina iz modni dodatek kalcijevega plagioklaza kot glavne mineralne sestavine, lahko vsebuje precej kroma, niklja, galenít -a m met. kovinsko siv kubični mineral, kobalta, zlata, platine, gabro črne barve se svinčev sulfid, PbS, glavna sestavina svinčeve uporablja za oblaganje fasad in tal rude Sp: svínčev sijájnik gadolínij -a m kem. galeríja element iz skupine lanta- -e ž 1. grad. gradbeni inženirski objekt, noidov, srebrnobela kovna in tanljiva kovina, pokrit ali delno pokrit prehod prometnice na uporablja se v nevtronski radiografiji, kot območju nestabilne brežine ali skozi naselja in sevalni ščit v jedrskih reaktorjih, kot dodatek v zaščitena območja 2. grad. hodnik v pregradi za metalurgiji, simbol Gd vgradnjo in dostop do naprav, npr. drenažna, gadolinít injekcijska, transformatorska, zasunska -a m met. črn, zelenočrn ali rjav redko-galerija 3. rud. Ü jámska próga zemeljski mineral, Be 2 FeY 2 Si 2 O 10 , surovina za pridobivanje redkozemeljskih kovin galeríja za zbirálke -e -- -- ž grad. galerija v Gaedejeva črpálka -e -e [gédejeva] ž fiz., kem. Ü telesu pregrade za postavitev visokonapeto- krílna vákuumska črpálka stnih zbiralk gál galêrta -a m merska enota v merskem sistemu CGS -e ž kem. želeju podobna rastlinska ali za pospešek, simbol gal, 1 gal = 10–2 m/s2 živalska snov PRIM.: ágar, pektín, želatína galaksíja -e ž astr. sistem od sto milijonov do galéta -e ž tekst. priprava za uravnavanje sto bilijonov zvezd, črnih lukenj, plina in praha, napetosti preje, ki preprečuje tudi njeno podr- ki ga povezuje gravitacijska sila savanje pri dovajanju in odvajanju 268 galvanizírana pločevína gálica -e ž kem. teh. galírna vŕvica nesistemsko skupinsko ime za -e -e ž tekst. vrvica, ki povezuje sulfate nekaterih dvovalentnih kovin s kristalno platino žakarskega mehanizma z ničalnico in vodo, npr. bela galica, modra galica, zelena utežjo galica Gallova veríga -e -e [gálova] ž stroj. členkasta gálij -a m kem. element iz borove skupine peri- pogonska veriga iz lamel, povezanih s sorniki, odnega sistema, srebrnobela, svincu podobna npr. pogonska veriga pri dvokolesu kovina, uporablja se kot sestavina zlitin z gálna kislína -e -e ž kem. 3,4,5-trihidroksiben-nizkim tališčem, simbol Ga zojska kislina, C 6 H 2 (OH) 3 COOH, rumenkast gálij-arzenídna dióda -e -e ž elektr. polprevo-kristaliničen prašek, lahko topen v vodi, dniška dioda na podlagi galijevega arzenida, alkoholu in etru, uporablja se za antioksidante, primerna zlasti za visoke frekvence črnila, barvila gálij-arzenídni láser galóna -ega -ja m fiz. laserska -e ž 1. anglosaška enota za prostor- dioda, v kateri je aktivno sredstvo galijev arzenid nino, simbol gal, 1 gal = 4,546 092 dm3 in seva v bližnjem infrardečem območju 2. ameriška enota za prostornino, simbol gálijev arzeníd gal, 1 gal = 3,785 412 dm3 -ega -a m kem. spojina galija in arzena, GaAs, za polprevodnike, infrarde- galòp vodníkov -ôpa -- m elektr. nizkofrekvenč-če svetleče diode, laserske diode, fotočlene no nihanje električnih vodnikov ali snopov PRIM.: índijev arzeníd vodnikov zaradi vetra v glavnem v navpični Galilêjeva transformácija smeri, ki lahko doseže velikost začetnega -e -e ž fiz. trans-povesa vodnikov formacija med kartezičnimi koordinatnimi galún sistemi, ki se medsebojno enakomerno gibljejo -a m 1. kem. dvojni sulfat s splošno g s hitrostmi, ki so dosti manjše od svetlobne formulo M I M III (SO 4 ) 2 ·12H 2 O, kjer je M I eno-hitrosti PRIM.: Lorentzova transformácija valentni kation alkalijska kovina ali amonij, Galilêjev daljnoglèd MIII trivalentni kation aluminij, železo(III), -ega -éda m fiz. dalj-krom(III)) 2. kem. aluminij-kalijev sulfat do-nogled z razpršilno lečo kot okularjem, ki dekahidrat, KAl(SO daje pokončno navidezno sliko S: holándski 4 ) 2 ·12H 2 O, brezbarvna kristalinična snov, uporablja se kot čimža, daljnoglèd flokulant za čiščenje odpadnih vod, za ustavlja-Galilêjevo števílo -ega -a s kem. teh. značilno nje krvi, dezodorant S: alumínij-kálijev galún število, ki se uporablja pri pretoku viskoznih Sp: kálijev galún tekočin, npr. v kondenzatorjih ali kolonah za galúnsko strojênje -ega -a s kem. teh. strojenje, kemijske procese, razmerje med gravitacijsko zlasti krzna, pri katerem se samo notranja stran in viskozno silo upora, simbol Ga kože večkrat premaže z raztopino galuna in Galilêo -a m globalni navigacijski satelitski kuhinjske soli sistem Evropske unije in Evropske vesoljske galvána -e ž kem. teh. Ü galvanizírnica agencije galvánika -e ž kem. teh. Ü galvanizácija (1) galinstán -a m kem., met. zlitina galija, indija in galvanizácija kositra s tališčem –19 °C, uporablja se namesto -e ž 1. kem. teh. elektrolizno živega srebra v tekočinskih termometrih za nanašanje kovinskih prevlek za površinsko merjenje telesne temperature zaščito ali olepšanje kovinskih predmetov galíranje S: galvanotéhnika (1) Sp: galvánika -a s tekst. urejanje žakarskega vrvja od 2. kem. teh. Ü galvanizírnica platin do ničalnic, obteževanja in napeljevanja galvanizírana pločevína skozi rednico, odvisno od vrste žakara in načr- -e -e ž kem. teh., met. Ü tovanega vzorca pocínkana pločevína 269 galvanizírna kàd galvanizírna kàd -e kadí ž kem. teh. elektrolizna npr. morske vode, zračne vlage S: eléktro-kad, v kateri se izvaja galvanizacija kémijska korozíja Sp: elektrolítska korozíja, galvanizírnica kontáktna korozíja -e ž kem. teh. obrat za galvanizaci-jo Sp: galvána, galvanizácija (2) galvánska ločítev -e -tve ž elektr. ločitev, ki galvanométer prepreči neposreden stik, električno prevajanje -tra m elektr. merilnik zelo med električnima tokokrogoma, namenjenima majhnih električnih tokov, tokovnih sunkov, za medsebojno izmenjavo moči ali signalov električnih nabojev S: eléktrična ločítev (1) galvanométer s strúno -tra -- -- m elektr. Ü galvánska prevléka -e -e ž kem. teh. elektroli- tórzijski galvanométer zno nanesena prevleka na kovinskem predmetu galvanométer s svetlôbno znáčko -tra -- -- PRIM.: galvanotéhnika (1) -- m elektr. Ü zrcálni galvanométer galvánska vŕsta -e -e ž kem. Ü eléktrokémijska galvanométer z vrtljívim magnétom -tra napétostna vŕsta -- -- -- m elektr. galvanometer, v katerem je ne- galvánska zvéza -e -e ž elektr. električna premični del ena ali več tuljav, gibljivi del pa je povezava dveh električnih vodnikov, okrovov trajni magnet galvanoplástika galvánski člén -ega -a m elektr., kem. -e ž kem. teh. naprava za postopek za neposredno pretvarjanje kemijske energije izdelavo votlih kovinskih predmetov z elek-v električno energijo S: eléktrokémijski člén trokemičnim nanašanjem kovine, navadno Sp: galvánska célica na kemično posrebren model iz voska, ki se g kasneje stali in odstrani, uporablja se za izdelo- galvánski múlj -ega -a m kem. teh. v vodi vanje matric za gramofonske plošče, okrasnih netopne snovi, ki nastajajo pri galvanizaciji predmetov Sp: galvanotéhnika (2) predmetov in se usedajo na dno elektrolizne galvanotéhnika -e ž 1. kem. teh. celice PRIM.: anódni múlj elektrolizno zaščito ali olepšanje kovinskih predmetov galvansko prevlečenje kovinskih predmetov, S: nanašanje kovinskih prevlek za površinsko galvánsko cínkanje -ega -a s kem. teh., met. ska prevléka galvanizácija (1) Sp: galvánika PRIM.: galván- npr. žice, cevi, pločevine, jeklenih konstrukcij, kem. teh. 2. Ü galvanoplástika s tanko plastjo cinka za protikorozijsko zaščito galvanotipíjska lupína -e -e ž graf. S: hládno cínkanje Sp: elektrolízno cínkanje kopija svinčenega stavka ali klišeja, izdelana z galvano- galvánsko níkljanje -ega -a s kem. teh. elektro-plastiko lizno nikljanje kovinskih predmetov za polep-galvánska bateríja -e -e ž elektr., kem. teh. šanje njihovega videza, zaščito proti koroziji, baterija več galvanskih členov navadno po bakrenju galvánska célica -e -e ž elektr., kem. Ü galvánsko srebrênje eléktro- -ega -a s kem. teh. elektro- galvánska kopél šanje njihovega videza in zaščito pred korozijo ž -e -i kem. teh. kopel za elek- galvánsko zlatênje kémijski člén lizno srebrenje kovinskih predmetov za polep- trokemično nanašanje zaščitnih ali okrasnih -ega -a s 1. kem. teh. elektro-kovinskih prevlek na predmete PRIM.: aktivírna lizno zlatenje kovinskih predmetov za polep- kopél šanje njihovega videza, izboljšanje električne galvánska korozíja prevodnosti, npr. električnih kontaktov -e -e ž kem. teh. korozija, ki jo povzroči nastanek lokalnega galvanskega gáma celulóza -- -e ž kem. celuloza z zelo člena pri stiku dveh kovin z različnima elektro- majhno molsko maso, ki se tudi po nakisanju dnima potencialoma v prisotnosti elektrolita, raztopine ne obori S: γ-celulóza, celulóza gáma 270 gašênje gáma délec -- -lca m fiz. foton visoke energije, kompenzacijo kapacitivnega toka proti zemlji umeritveni bozon, ki posreduje elektromagne- pri enopolnem zemeljskem stiku tne interakcije S: délec gáma gasílna kómora -e -e ž elektr. komora, ki obdaja gáma fúnkcija -- -e ž mat. posplošitev funkcije obločne kontakte stikalne naprave, da omejuje fakulteta za realna števila tako, da za cela števila električni oblok in ga pogasi velja Γ (n + 1) = n! S: fúnkcija gáma gasílna péna -e -e ž kem. teh. gasilno sredstvo, gamagrafíja -e ž met. neporušna preiskava ki nastaja na primer v aktiviranem gasilniku na predmetov s sevanjem gama zaradi odkrivanja peno s kemijsko reakcijo med kislino in natrije-napak v materialu S: gamagráfska preiskáva vim hidrogenkarbonatom v prisotnosti penila, gamagráfska preiskáva primerno zlasti za mokro gašenje gorečega -e -e ž met. tekočega goriva, ne pa za gašenje električnih neporušna preiskava predmetov s sevanjem napeljav, naprav, strojev gama zaradi odkrivanja napak v materialu S: ga-magrafíja gasílni aparát -ega -a m naprava za ročno gáma sévanje gašenje manjših požarov, s katero se brizga -- -a s fiz. elektromagnetno gasilno sredstvo na mesto požara sevanje z valovno dolžino pod 10 pm in energijo kvanta nad 100 keV, ki nastaja npr. pri gasílni jámski vozíček -ega -ega -čka m rud. radioaktivnem razpadu S: sévanje gáma jamski voziček z opremo za gašenje jamskih gánister -tra m rud. požarov drobnozrnati kremenasti peščenjak, ki se uporablja za izdelavo silikatne gasílnik -a m rud. velik gasilni aparat, ki se peči gasílni práh -ega prahú m kem. teh. gasilno gantográm opeke za izzidavo metalurških in steklarskih uporablja v rudnikih -a m grafični prikaz posameznih sredstvo na osnovi natrijevega ali kalijevega hi- g dejavnosti in njihovih datumskih intervalov v drogenkarbonata ali amonijevega dihidrogen-časovnem načrtu v obliki navpičnih pravoko- fosfata, ki zavira nastajanje prostih radikalov pri tnikov PRIM.: mréžni načŕt reakciji gorenja, uporablja se v ročnih gasilnikih garancíja za suho gašenje vseh vrst požarov -e ž zagotovilo, navadno pisno, da bo izdelek v določenem obdobju deloval gasílno srédstvo -ega -a s kem. teh. snov, ki se brezhibno in da bo morebitna okvara v tem uporablja za gašenje požarov, npr. voda, gasilna obdobju odpravljena brezplačno pena, gasilni prah, ogljikov dioksid S: gasívo (1) gardína -e ž tekst. lahka, porozna, prosojna gasívo -a s 1. kem. teh. snov, ki se uporablja za tkanina, pletenina gašenje požarov, npr. voda, gasilna pena, gasilni garnéta prah, ogljikov dioksid S: gasílno srédstvo 2. elektr. -e ž tekst. rahljalnik za rahljanje garnierít kremenov pesek, da se olajša ugasitev obloka met. -a m zelen monoklinski mineral, pri električni varovalki odpadkov sukane preje material, ki obdaja taljivi element, navadno fin magnezij-nikljev hidratizirani silikat, glavna niscenčni snovi za zmanjšanje trajanja fosfore- 3. fiz., kem. dodatek lumi-sestavina nikljeve rude scence 4. elektr. inertni plin, ki prepreči nastanek garnitúra -e ž iz več podobnih ali različnih obloka pri stikalih predmetov, pripomočkov sestavljena celota, gašênje -a s 1. preprečevanje gorenja, npr. s komplet, npr. garnitura nožev, garnitura tesnilk, polivanjem z vodo, z brizganjem pene, usmerja-garnitura vagonov PRIM.: stávek (1) njem gasilnega prahu v ogenj 2. met. tehnološki gasílna dušílka -e -e ž elektr. dušilka za ozemlji-postopek zelo hitre ohladitve kovine, zlitine tev zvezdišča srednjenapetostnega omrežja za z visokih temperatur v vodi, olju, tekočem 271 gašênje ápna dušiku, da se zamrzne visokotemperaturna mi- ki predstavlja vsoto naključnih spremenljivk, krostruktura PRIM.: gašênje jêkla 3. kem. teh. hitra z naraščanjem števila spremenljivk približuje ohladitev, npr. koksa, s polivanjem, prhanjem Gaussovi funkciji z vodo Gaussova fúnkcija -e -e [gáusova] ž gašênje ápna -a -- mat. s kem. teh. pridobivanje funkcija zvonaste oblike, ki v teore- gašênje jêkla enotski impulz ali verjetnostno gostoto, s -a --met. tehnološki postopek y gašenega apna z dodajanjem vode žganemu apnu tičnih raziskavah pogosto predstavlja koksa z vodo po praznjenju koksarniške peči, -a -- s grad., kem. teh. hitra ohladitev Gaussova krivúlja -e -e [gáusova] ž mat. krivulja verjetnosti, ki ponazarja normalno porazdeli-da se prepreči gorenje razžarjenega koksa v tev in jo opisuje Gaussova funkcija stiku z zrakom Gaussova óptika -e -e [gáusova] ž področje gašênje oblóka -a -- s elektr. postopek, pri optike, ki omogoča eksplicitno izračunavanje katerem se s hitrim, močnim vpihavanjem olju kot druga faza kaljenja gašênje (2) porazdelítev PRIM.: Gaussova porazdelítev, normálna gašênje kôksa zelo hitre ohladitve razbeljenega jekla v vodi ali PRIM.: = F(ω) = exp(–x2/[2σ2])/√(2πσ2) optičnih aberacij z metodo geometrijske optike g med njima mat. zvezna verjetnostna porazdelitev, katere verjetnostna gostota je Gaussova funkcija gašêno ápno -ega -a s grad., kem. teh. tehnični S: normálna porazdelítev PRIM.: Gaussova kalcijev hidroksid v obliki paste, ki nastane fúnkcija z dodajanjem vode apnu, uporablja se za Gaussova ukrívljenost razmika med elektrodama ali pa z vstavitvijo Gaussova porazdelítev -e -tve [gáusova] ž izolacijske snovi med elektrodi prekine oblok zraka ali inertnega plina v oblok, s povečanjem v paraksialni aproksimaciji pripravo apnenega beleža, kot sredstvo za nev- -e -i [gáusova] ž mat. produkt obeh glavnih ukrivljenosti v izbrani točki tralizacijo, v gradbeništvu kot vezivo v apnenih Gaussov kanál in podaljšanih apnenih maltah -ega -a [gáusov] m elektr. infor-macijski kanal, pri katerem se vhodnim vredno-gáter -tra m gozd. , les. Ü jármenik stim prišteje beli Gaussov šum gatíranje -a s met. računanje in sestavljanje Gaussov mérski sistém -ega -ega -a vložka za livarsko talilno ali metalurško talilno [gáusov] m merski sistem, ki izraža vse veličine z peč enotami sistema CGS sistemu CGS za gostoto magnetnega polja, herenten snop svetlobe, kot ga generira laser, –4 simbol G, 1 G = 10 gauss -a [gáus] m merska enota v merskem Gaussov snòp -ega snôpa [gáusov] m fiz. ko- T katerega prečni prerez polja opisuje Gaussova Gauss-Krügerjeva projékcija funkcija, modulirana s Hermitovimi polinomi, -e -e [gáus krígerjeva] katerih red označuje transverzalni način ž geod. prečna valjna konformna pro-jekcija meridianskih pasov, ki obsegajo širino nihanja polja v snopu treh kotnih stopinj in segajo od severnega do Gaussov šúm -ega -a [gáusov] m šum, pri južnega tečaja Zemljinega elipsoida, srednji katerem so vrednosti spremenljivke porazdelje- ravninskega koordinatnega sistema, ekvator pa Gauss-Seidlova iteracíjska metóda -e -e -e kot os meridian se preslika kot os x pravokotnega ne po Gaussovi verjetnostni porazdelitvi y [gáus zájdlova] ž mat. metoda reševanja nelinearne Gauss-Laplaceov zákon -ega zakóna [gáus enačbe z začetnim približkom spremenljivke, ki laplásov] m mat. matematični izrek v teoriji verje- se izboljšuje s ponavljanjem s tako izračunano tnosti, po katerem se porazdelitev verjetnosti, novo vrednostjo 272 generálni nivelmán Gay-Lussacov zákon Geigerjev štévec -ega zakóna -ega -vca [gájgәrjev] m elektr. [gé lisákov] m kem. zakon, po katerem je prostor- števec v obliki s plinom napolnjene cevi za nina določene množine idealnega plina pri zaznavanje ionizirajočega sevanja Sp: Geiger-stalnem tlaku premo sorazmerna s termodina- -Müllerjev štévec mično temperaturo, V/T = konst. Geiger-Müllerjeva cév -e ceví [gájgər mílərjeva] ž gáza -e ž tekst. rahla, redka tkanina iz bombaža elektr. s plinom napolnjena števna cev za ugotav-ali viskoznega prediva v platnovi vezavi, ne- ljanje in morebitno štetje ionizirajočih delcev apretirana ali različno močno apretirana, za Geiger-Müllerjev štévec -ega -vca [gájgər obveze, tampone, izolacijo, sita, za šablone iz mílərjev] m elektr. Ü Geigerjev štévec svile, sintetičnih filamentnih prej ali nerjavnega Geisslerjeva cév jekla -e ceví [gájsl ǝ rjeva] ž elektr. posebna oblika plinske elektronke za prikazo-gazifikácija -e ž 1. kem. teh. Ü uplínjanje (2) vanje svetlobnih efektov razelektritev v razred-2. Ü oplinjevánje čenih plinih gazifikátor -ja m kem. teh. Ü plínski generátor Geisslerjeva črpálka -e -e [gájslərjeva] ž kem. gazíranje -a s kem. nasičevanje z ogljikovim vakuumska črpalka, ki ima namesto valja z dioksidom, npr. brezalkoholnih pijač, penečega batom posodo z živim srebrom, povezano vina S: karboníranje z dvižnim rezervoarjem za živo srebro gazolín PRIM.: Töplerjeva črpálka -a m kem. teh. lahki bencin z območjem vrelišč 40–60 °C, ki se dobi pri degazolinaži gél -a m kem. dvofazni želatinast koloidni sistem, zemeljskega plina in se uporablja kot topilo sestavljen iz trdnine in tekočine ali iz trdnine in S: narávni bencín, petróléter plina PRIM.: sól g gazométer -tra m kem. teh. velik plinski gelíranje -a s 1. kem. nastajanje gela iz sola rezervoar s prostornino okoli 50 000 kubičnih 2. kem. teh. vmesna faza pri prehodu iz tekoče faze metrov, navadno v obliki zvona nad vodno v trdno pri strjevanju polimernih materialov, zaporo, za shranjevanje zlasti mestnega ali npr. epoksidnih smol pri proizvodnji kompo- 50 mbar, npr. ob plinarnah, koksarnah gelírano razstrelívo -ega -a s kem. teh. gnetljivo S: koksarniškega plina pri nadtlaku do zitov plinohrám varnostno razstrelivo, sestavljeno iz glicerolo- g-blók elemêntov -a -- [gé] m kem. blok vega trinitrata in kolodija kot želirnega sredstva sedme periode d-bloka in obsega 15 kemijsko gelírno srédstvo -ega -a s kem. teh. sredstvo, ki podobnih elementov z atomskimi števili od 89 elementov v periodnem sistemu, ki je znotraj ter dodatkov, npr. lesovine in kalijevega nitrata do 103: aktinij, torij, protaktinij, uran, neptunij, povzroča ali pospešuje geliranje, npr. bentonit pri izdelavi keramike plutonij, americij, curij, berkelij, kalifornij, ein-gelométer steinij, fermij, mendelevij, nobelij in lawrencij -tra m kem. merilnik čvrstosti gela z S: aktinoídi Sp: aktinídi merjenjem sile, potrebne, da paličasto vtisno GC telo s standardiziranim premerom pri vtiskanju -- [gecé] ž (ang. gas chromatography) krat. kem. Ü v gel predre njegovo površino, uporablja se plínska kromatografíja zlasti v živilski industriji gehlenit -a [gelenít] m met. kalcijev mineral, gelóza -e ž kem. polisaharid v agarju, ki tetragonalni aluminij-kalcij-magnezij-natrijev podobno kot želatina tvori gel skupinski silikat, (Ca,Na) 2 (Mg,Al)[Si 2 O 7 ], generálni nivelmán Ca 2 Al[(Al,Si) 2 O 7 ], mikrostrukturna sestavina -ega -a m geod. nivelman, s strjenih metalurških žlinder katerim se določijo nadmorske višine reperjev 273 generátor generátor -ja m genétski algorítem naprava, stroj za pridobi - -ega -tma m elektr. vanje česa, npr. električni generator, plinski algoritem na podlagi metode naravnega evolu- generator cijskega izbora, ki upošteva mutacije, križanja generátor díma in dedovanje in se uporablja kot optimizacijska -ja -- m agroteh. naprava za metoda proizvajanje dima za prekajevanje mesnih génska téhnika izdelkov -e -e ž biotehnološka metoda in postopki, ki temeljijo na spoznanjih generátor lésnega plína -ja -- -- m kem. molekulske biologije in genetike, omogočajo teh. plinski generator, ki se uporablja za pre- posege v genom in s tem v biokemijske krmilne delovanje lesa ali biomase v plinasto gorivo procese v živih bitjih PRIM.: lésni plín GÉO -- ž (ang. geostationary orbit) krat. astr. Ü géo- generátor nakljúčnih števíl -ja -- -- m elektr. stacionárna króžnica program simulacijskega jezika, ki tvori niz na- geocéntrična dolžína ključnih števil, uporabnih npr. pri simulacijah -e -e ž astr. razdalja poljub- ne točke na površini Zemlje do središča Zemlje diskretnih dogodkov generátor páre geocéntrična paraláksa -e -e ž astr. paralaksa, -ja -- m stroj. parni kotel za pri-dobivanje tehnološke pare merjena glede na Zemljin polmer generátorski plín geocéntrični sistém -ega -a m astr. sistem -ega -a m kem. teh., met. plin iz zmesi ogljikovega monoksida in pretežno koordinat, ki postavi izhodišče v središče Zemlje dušika, ki se proizvaja v plinskem generatorju, geodétka -e ž 1. mat. krivulja, ki po najkrajši kurilni plin slabše kakovosti, uporablja se zlasti poti povezuje točki na ali v dani mnogotero- g v metalurgiji PRIM.: lésni plín, sintézni plín, sti, npr. geodetka na krogli je lok na krogu s vôdni plín središčem v središču krogle 2. geod. najkrajša generátorski rótor pot med točkama na Zemljinem površju -ega -ja m elektr. bistveni S: geodétska krivúlja del generatorja, ki omogoča njegovo vzbujanje in s tem prenos delovne moči od turbine nanj geodétska astronomíja -e -e ž področje generátorski vzbujálnik astronomije, ki obravnava obliko Zemlje in -ega -a m elektr. določa geografske koordinate z astronomskimi vzbujalnik v obliki enosmernega električnega metodami generatorja, ki je nameščen na gred glavnega generatorja in daje vzbujalni tok zanj geodétska krivúlja -e -e ž geod. najkrajša generátorsko zavíranje pot med točkama na Zemljinem površju -ega -a s elektr. ele-S: geodétka (2) ktrično zaviranje, pri katerem deluje elektro-motor kot generator, ki spreminja energijo geodétska mréža -e -e ž geod. skupina med zaviranja v električno in jo vrača v elektroener- seboj povezanih geodetskih točk iste vrste, getsko omrežje Sp: rekuperatívno zavíranje npr. horizontalnih, višinskih, gravimetričnih generátor toplôte PRIM.: poligón (2) -ja -- m stroj. naprava za pridobivanje toplote, gnana z neobnovljivimi geodétska tóčka -e -e ž geod. trajno označena ali obnovljivimi gorivi, električno energijo, točka na površju Zemlje s koordinatami v sončnim sevanjem, npr. toplotna črpalka, spre- izbranem koordinatnem sistemu, ki je osnova jemnik sončne energije za detajlno izmero PRIM.: teréstrični koor-generatrísa dinátni sistém -e m mat. točka, krivulja ali ploskev, ki po določenem predpisu ali s svojim gibanjem geodétski ázimut -ega -a m geod. kot med ustvarja krivuljo, ploskev ali telo S: tvórnica tangento na meridian v točki in tangento na PRIM.: direktrísa geodetko v isti točki 274 geomátika geodétski dátum -ega -a m geod. géofizikálna metóda opis relacij -e -e ž grad. neporušna med izhodiščem in orientacijo osi koordinatne- metoda za ugotavljanje kamninske sestave ga sistema glede na Zemljo tal, globine podtalnice, poškodb objektov, geodétski elipsoídni koordináti npr. cest, predorov, pregrad, z geoelektričnim -ih -ih -át ž sondiranjem, gravimetrično, geomagnetno, dv. geod. geodetska širina in geodetska dolžina, ki seizmično, georadarsko metodo določata položaj točke na Zemljinem elipsoidu geodétski načŕt geográfski informacíjski sistém -ega -a m 1. geod. -ega -ega zbirka -a m računalniško podprt podatkovnoprocesni homogeniziranih prostorskih podatkov na sistem za učinkovito zajemanje, shranjevanje, izbranem območju, sestavljena iz grafičnega vzdrževanje, obdelavo, analize, porazdeljevanje prikaza, ki po kartografskih pravilih v digitalni in prikazovanje prostorskih podatkov K: GÍS in analogni obliki prikazuje položaj in pomen prostorskih podatkov, ter certifikata, ki opisuje geoíd -a m geod. nivojska ploskev težnostnega namen uporabe, vire in kakovost prostorskih potenciala Zemlje, ki približno sovpada s pov- datum in pogoje za uporabo Sp: geodétski géoinformátika -e ž veda o metodah zbiranja, posnétek podatkov, način homogenizacije, geodetski prečnim nivojem morja namene, npr. načrt plastnic, topografska karta, modeliranju, abstrakciji, generalizaciji in 2. grad. tehnični načrt za gradbene pregledni načrt, situacijski načrt prikazu prostorskih podatkov 3. grad. tehnična risba grafično upodobljenega terena določene- géokemíja -e ž veda o kemijskih procesih ga območja in objektov na njem v pomanjša- v Zemljini skorji, deležih in porazdelitvah nem merilu glede na namen uporabe kemičnih prvin v kamninah geodétski posnétek -ega -tka m geod. Ü géolocíranje -a s določanje koordinat točk g geodétski načŕt (1) na površini Zemlje z geodetsko mrežo, naviga-geodétski referénčni sistém 1980 cijskimi sateliti, npr. pri ugotavljanju trenutne -ega -ega -a -- [tísoč devétsto ósemdeset] m geod. lokacije prevoznega sredstva, prenosnega koor-dinatni sistem za določanje položaja točk na telefona, navigacijo z referenčnimi točkami, površju Zemlje, ki ga vzdržuje Mednarodna karto ali internetom služba za vrtenje Zemlje in referenčne sisteme geologíja -e ž veda o nastanku, sestavi in razvoju K: GRS 80 Zemlje, ki zagotavlja osnovne podatke o temeljnih geodezíja -e ž veda o zajemanju, evidenti- tleh objektov, npr. mehanske karakteristike in ranju in prikazovanju prostorskih podatkov stabilnost tal, prisotnost in nivo talnih vod na področjih inženirske geodezije, satelitske geolóška sestáva tál -e -e -- ž grad. sestava geodezije, kartografije, fotogrametrije, daljin-zemeljskih tal na določenem območju kot skega zaznavanja, geoinformatike, upravljanja posledica sedimentacije, tektonskih procesov nepremičnin, prostorskega načrtovanja ali magmatskega delovanja géodinámika -e ž področje geofizike, ki geolóško vŕtanje -ega -a s grad., rud. vrtanje v obravnava zemeljske sile in pojave, ki jih te sile Zemljino skorjo zaradi ugotavljanja njene sestave povzročijo géomagnetízem -zma m področje geofizike, géoeléktrika -e ž grad. naravni elektromagnetni ki obravnava Zemljino magnetno polje pojavi in električni toki v Zemlji, uporabljajo géomagnétna metóda se pri raziskovanju zemeljskih plasti na osnovi -e -e ž fiz. metoda za merjenje sprememb jakosti Zemljinega njihove električne prevodnosti, npr. pri vrtanju magnet nega polja predorov géofízika -e ž geomátika veda o fizikalnih lastnostih -e ž geod. zbiranje, analiza, upravlja-Zemlje in pojavih na njej nje in prikaz prostorskih podatkov 275 géomehánika géomehánika -e ž geometríjska sredína področje mehanike, ki -e -e ž mat. n-ti koren obravnava mehanske lastnosti zemljin in iz zmnožka n pozitivnih števil, npr. geometrij- kamnin kot osnovo za geotehnično projektira- ska sredina števil 2 in 8 je 4 Sp: geometríjsko nje PRIM.: mehánika tál povpréčje PRIM.: harmónična sredína, har-géomehánska raziskáva mónično povpréčje -e -e ž grad. raziskava trdnosti, elastičnosti in odpornosti kamnin geometríjska vŕsta -e -e ž mat. vrsta, ki potrebe gradbeništva geometríjski lík -ega -a m mat. geometrijska géomembrána in zemljin pred dodatnimi obremenitvami za nastane iz členov geometrijskega zaporedja -e ž grad. membrana iz tanke struktura, ki je omejena in povezana, npr. gibke folije iz sintetičnih polimerov ali asfaltnih daljica, krog, elipsa, kvadrat, pravokotnik, para- pri geotehničnih gradnjah kot površinska geometríjski nivelmán -ega -a m geod. zelo obloga ali zaporna plast za preprečitev pronica-materialov nizke prepustnosti, ki se uporablja lelogram nja tekočine natančen nivelman, s katerim se pri monito- ringu objektov časovno spremljajo višinske geometríja -e ž veda o točkah, krivuljah, spremembe, npr. posedki ali dvigi opazova- ploskvah in telesih ter njihovih lastnostih in nih točk glede na izhodiščne lege teh točk, medsebojnih odnosih v prostoru določenih z izhodiščnim merjenjem geometríjska izomeríja -e -e ž kem. ste- geometríjsko mésto -ega -a s mat. mesto v reoizomerija, pri kateri ni možna rotacija prostoru, ki določa položaj točk glede na dano imajo različne kemijske in fizikalne lastnosti, mat. geometríjsko povpréčje -ega -a sÜ geo-npr. maleinska in fumarna kislina okrog dvojne vezi v molekuli, izomeri pa geometrijo g S: cís-tráns metríjska sredína izomeríja PRIM.: díastêreoizomeríja, enantio- meríja, konfiguracíjska izomeríja geometríjsko teló -ega telésa s mat. telo, ki ga geometríjska iztisnína omejujejo geometrijski liki -e -e ž stroj. Ü gíbna prostornína (1, 2, 3) geometríjsko zaporédje -ega -a s mat. geometríjska količína zaporedje, pri katerem je količnik dveh zapore- -e -e ž mat. merljiva geometrijska lastnost, npr. ploščina, prostorni- dnih členov stalen, npr. 1, 2, 4, 8 ... Sp: geome- na, ukrivljenost tríjska progresíja geometríjska kristalografíja géomorfologíja -e ž veda o oblikah in spre- -e -e ž področje kristalografije, ki obravnava oblike in membah Zemljinega površja zunanjo simetrijo kristalov géomréža -e ž grad. varjena ali ekstrudirana geometríjska óptika -e -e ž področje mreža iz visokokakovostnega polipropilenske- optike, ki pri projektiranju optičnih naprav, ga ali poliestrskega traku za utrjevanje brežin, katerih dimenzije so mnogo večje od valovne temeljnih tal dolžine svetlobe, obravnava svetlobo kot žarke géopotenciálna kóta -e -e ž fiz., geod. razlika S: žárkovna óptika med težnostnim potencialom v izbrani točki in geometríjska podóbnost -e -i ž mat. lastnost, težnostnim potencialom geoida ki se pripiše dvema geometrijskima struktu- géorádar -ja m grad. radar za neporušno ugota-rama, če se lahko ena preslika v drugo z afino vljanje lege in debeline podpovršinskih plasti, preslikavo, ki ohranja tudi kote iskanje podzemnih napeljav in objektov, pre-geometríjska progresíja -e -e ž mat. Ü geo- iskovanje sestave gradbenih konstrukcij, npr. metríjsko zaporédje sten, podov, vozišč 276 géter géorádarska metóda -e -e ž grad. géotermálna energíja brezkon- -e -e ž energija, ki se taktna merska metoda, ki deluje po načelu pridobiva iz toplote iz notranjosti Zemlje oddajanja in prejemanja radijskih valov s géotêrmična elektrárna -e -e ž parna frekvenco 1–1000 MHz, ki jih georadarska elektrarna, ki izkorišča toploto iz notranjosti antena pošilja v tla ali v notranjost sten, in Zemlje Sp: géotermálna elektrárna omogoča prostorsko predstavitev strukture géotêrmična stôpnja raziskovanega medija -e -e ž rud. globinska géostacionárna króžnica razdalja v notranjosti Zemlje, pri kateri se tem- -e -e ž astr. krožnica peratura spremeni za 1 °C na višini 35 786 km nad Zemljino površino géotêrmični gradiènt v ravnini Zemljinega ekvatorja, po kateri -ega -ênta m rud. gradient, ki prikazuje naraščanje temperature potujejo v smeri vrtenja Zemlje komunikacij-z večanjem globine pod Zemljinim površjem, ski sateliti za prenos radijskih in televizijskih okrog 30 °C na 1 km globine signalov, ki obkrožijo Zemljo v 24 urah, kar pomeni, da so stalno nad isto točko Zemljine Gêrberjev móst -ega mostú m grad. Ü člénkasti površine K: GÉO móst géostacionárni satelít -ega -a m astr. satelit, ki Gêrberjev nosílec -ega -lca m grad. statično kroži okrog Zemlje na geostacionarni krožnici določen nosilec z več podporami v oddaljenosti približno 35 800 km germaníd -a m kem. binarna spojina germanija z géostátika -e ž področje fizike, ki obravnava bolj elektropozitivnim elementom, npr. z alka-mehanske napetosti v Zemljini skorji lijsko kovino géotéhnična déla -ih dél s mn. grad. zemeljska germánij -a m kem. element iz ogljikove skupine dela, ki se opravljajo s posebnimi stroji in periodnega sistema, redka, sivobela, kristali- g napravami za vrtanje v zemljino in kamnino, nična, zelo krhka polkovina, ki se uporablja za zabijanje pilotov in zagatnic, vzorčenje za polprevodnike za diode, za tranzistorje, v zemljine optičnih vlaknih, simbol Ge géotéhnično projektíranje -ega -a s grad. germánijev oksíd -ega -a m kem. germanijev projektiranje plitvega ali globokega temeljenja dioksid, GeO gradbenih konstrukcij, njihovega sidranja in 2 , brezbarvni kristali z velikim lomnim količnikom, uporablja se za širokokot-analiza stabilnosti naravnih ali nasutih tal, ne leče, optična vlakna, kot optični material, izkopov prozoren za infrardečo svetlobo, za daljnoglede géotéhnika -e ž interdisciplinarno področje, za nočno opazovanje, kot katalizator pri pro-ki združuje znanja geologije, gradbeništva in izvodnji polietilen tereftalata rudarstva pri graditvi objektov, npr. predorov, germánijev tetrakloríd -ega -a m kem. GeCl rudnikov, kamnolomov4, brezbarvna, kadeča se tekočina, uporablja se géotekstíl -a m grad. tkanina iz polipropilenskih za proizvodnjo čistega kovinskega germanija, ali poliestrskih vlaken, ki se uporablja za ločilno zlasti pa za proizvodnjo germanijevega oksida plast med zemljino in novim nasutjem za stabi- germicídna sijálka -e -e ž elektr. sijalka, ki z ul-lizacijo zemljine, zbiranje in odvajanje vode iz travijolično svetlobo uničuje mikroorganizme deponij S: baktericídna sijálka géotektónika -e ž področje geologije, ki géter -tra m elektr., kem. teh. nanos aktivnega materiala, obravnava zgradbo litosfere in premike v njej npr. barija, cezija, naparjen na stene vakuumske géotermálna elektrárna -e -e ž Ü posode, npr. elektronke, slikovne elektronke, ki géotêrmična elektrárna kemijsko reagira s preostanki plina v njej 277 gíb gíb -a m stroj. gíbka cév pot, ki jo opravi gibajoči se strojni -e ceví ž 1. stroj. upogibljiva cev iz del od ene do druge skrajne lege, npr. gib bata gume, plastične mase, okrepljena z žičnim, gibálna količína tekstilnim opletom ali opletom iz sintetičnih -e -e ž fiz. fizikalna količina, vlaken in zaščitena s kovinskim, tekstilnim določena z zmnožkom mase in hitrosti telesa ali plastičnim opletom za transport delovnih PRIM.: vrtílna količína fluidov, npr. gibka cev z visokotlačno armaturo gíbanje -a s fiz. spreminjanje lege telesa, Sp: fleksibílna cév 2. stroj. rebrasta kovinska cev v strojnega dela, enote glede na druga telesa, obliki meha, npr. iz nerjavnega jekla, tombaka, druge dele mehanizma, naprave, stroja ali plastična rebrasta cev za transport fluidov, Gibbs-Helmholtzova enáčba zaščito kablov, kompenzacijo toplotnega raz- -e -e [gíbs tezanja helmhólcova] ž kem. enačba, ki prikazuje vpliv temperature na Gibbsovo energijo in povezuje gíbka gréd -e gredí ž stroj. upogibljiva, vijačno Gibbsovo energijo z entalpijo, ΔG = ΔH – TΔS vita gred iz jeklenega traku, žice, žične vrvi g gibbsit za pogon gibljivih ali prenosnih enot strojev, -a [gibsít] m kem. Ü hidrargilít strojnih orodij, npr. brusilke za čiščenje ulitkov, Gibbsova célica -e -e [gíbsova] ž kem. teh. elektro- zvarov Sp: elástična gréd PRIM.: bôvden lizna celica z diafragmo, ki se uporablja za pro- gíbki cevovòd -ega -óda m stroj. cevovod iz izvodnjo klora, vodika in natrijevega hidroksi- gibkih cevi z ustrezno armaturo za povezova- da z elektrolizo slanice nje, priključevanje Sp: fleksibílni cevovòd Gibbsova energíja -e -e [gíbsova] ž fiz., kem. gíbki kábel -ega -bla m elektr. kabel, ki ga je razlika med entalpijo in zmnožkom tempe- mogoče med obratovanjem upogibati, tako rature in entropije sistema, simbol G , merska da se lahko prostorsko giblje z njim povezana enota joule, J S: Gibbsova fúnkcija Sp: Gibbsova naprava, stroj Sp: zvijávi kábel prôsta energíja, prôsta entalpíja gíbki vodník -ega -a m elektr. vodnik iz dovolj Gibbsova energíja méšanja -e -e -- tankih žic, združenih tako, da se da upogibati, [gíbsova] ž met. Gibbsova energija, potrebna za npr. telefonska vrvica med aparatom in nastanek tekoče ali trdne raztopine z mešanjem pogovorko Sp: zvijávi vodník čistih sestavin Gibbsova fúnkcija gíb kontáktov -a -- m elektr. pot, ki jo opravijo -e -e [gíbsova] ž fiz., kem. kontaktni elementi, da se sklenejo ali razkle- razlika med entalpijo in zmnožkom tempe- nejo rature in entropije sistema, simbol G , merska gíbko obréžno zavarovánje enota joule, J S: Gibbsova energíja Sp: Gibbsova -ega -ega -a s prôsta energíja, prôsta entalpíja grad. gradbeni inženirski objekt za zavarova- Gibbsova prôsta energíja nje brežin, navadno s kamnometi, zložbami, -e -e -e [gíbsova] ž kaštami, tonjačami, žičnimi košarami, gabioni, fiz., kem. Ü Gibbsova energíja popleti Gibbsovo fázno pravílo -ega -ega -a gibljíva tuljávica -e -e ž elektr., stroj. Ü potópna [gíbsovo] s fiz., kem. pravilo o odvisnosti števila tuljávica prostostnih stopenj od števila faz in števila gibljívi žléb komponent sistema v termodinamičnem rav- -ega -a m grad., stroj. enota stroja notežju, NF = NC – NP + 2, kjer je NF število za transport, usmerjanje tekočega ali sipkega prostostnih stopenj, NC število komponent in materiala, npr. pri vozilu za transport betona NP število faz S: fázno pravílo gibljívost -i ž 1. fiz. količnik povprečne Gibbsov trikótnik -ega -a [gíbsov] m met. kon- hitrosti delca in sile, ki povzroča gibanje centracijski trikotnik v ternarnih sistemih delca 2. stroj. število neodvisnih spremenljivk, 278 gládki stávek ki določajo lego vsakega elementa kinematične gladílka -e ž grad. navadno manjša lesena, verige v danem trenutku kovinska plošča z držalom za glajenje površine gibljívost nosílca nabôja ometa, betona -i -- -- ž elektr., fiz. količnik povprečne hitrosti nosilca naboja in gladílna dušílka -e -e ž elektr. dušilka, ki jakosti električnega polja, v katerem se giblje zmanjšuje valovitost enosmernega toka, npr. v nosilec Sp: eléktrična gibljívost usmerniku gíbna prostornína -e -e ž 1. stroj. delovna gladílni fílter -ega -tra m elektr. filter, ki izloči prostornina, ki jo posesa ali iztisne bat batnega moteče frekvence in omeji prevelike amplitude npr. pri hidravličnem valju Sp: geometríjska stroj. gladílnik -a m 1. brusni kamen za fino iztisnína stroja pri gibu iz ene v drugo skrajno lego, signalov ki jo posesajo in iztisnejo vsi bati motorja z ročno brušenje orodja S: gladílni kámen tekst. 2. stroj. skupna delovna prostornina, notranjim zgorevanjem pri enem delovnem 2. gladilni stroj za glajenje površin tekstil-tekst. nih izdelkov 3. sestav za glajenje volnenih ciklu Sp: geometríjska iztisnína 3. stroj. delovna pramenov pri pripravi volnenega česanca prostornina hidrostatične enote, npr. hidro-statične črpalke, hidravličnega motorja, ali gladílni kámen -ega -mna m stroj. brusni pnevmatične enote, npr. kompresorja, pnevma- kamen za fino ročno brušenje orodja tičnega motorja Sp: geometríjska iztisnína S: gladílnik (1) gíb stikála -a -- m elektr. razdalja, ki jo mora gladílni válj -ega -a m stroj. valj za glajenje in preiti ročica stikala od ene do druge lege sočasno utrjevanje kovinskih površin gílbert -a m merska enota v sistemu gladílni váljar -ega -ja m grad. trikolesni statični CGS za magnetizacijo, simbol Gi, valjar za fino valjanje drobnozrnatih asfaltnih 1 Gi = 10/4π ≈ 0,795 774 715 A površin g giljošíranje -a s graf. upodabljanje ornamentov gladína najvíšje zajézbe -e -- -- ž grad. najvišja iz črt ali krivulj na tiskovno formo, s katerimi se gladina vode, vključno z visokovodno akumu-skuša izdelek zavarovati zlasti pred ponareja-lacijo, ki je upoštevana pri statičnem računu njem, npr. denar, vrednostni papirji pregrade Giorgijev sistém enòt -ega -a -- [džórdžijev] m Ü gládka armatúra -e -e ž grad. armatura iz sistém MKSA gladkih, ravnih ali krivljenih jeklenih palic s Girardova vôdna turbína -e -e -e [žirárova] ž premeri 6–32 mm, ki se uporabljajo za ojačitev stroj. enakotlačna turbinska stopnja, predhodni-betona ca sodobnejše Peltonove vodne turbine gládka krivúlja -e -e ž mat. krivulja, ki jo je GÍS GIS-a in -- m (ang. Geographical Information mogoče izraziti tako, da so vse koordinate točk System) krat. Ü geográfski informacíjski sistém na njej neskončnokrat odvedljive funkcije Giulinijev postópek -ega -pka [džulínijev] m parametra, ki teče vzdolž poti po krivulji 1. kem. teh. suhi postopek za pridobivanje glini- gládka pletenína -e -e ž tekst. levo ali desno ce, pri katerem se boksit pri višji tempera-pletena tekstilija z gladko površino, brez turi razklopi z zmesjo natrijevega sulfata in vzorcev, izboklin, vdolbin oglja 2. kem. teh. postopek predelave rdečega gládka tkanína mulja, pri katerem se ta pomeša z ogljem in -e -e ž tekst. enobarvna tkanina z gladko površino, brez vtkanih vzorcev apnencem ter se s kalcinacijo v rotacijski peči reducira v železo gládki stávek -ega -vka m graf. stavek iz gladílce -a s met. majhno orodje za glajenje navadnih črk, brez matematičnih formul peščene forme ali risb 279 gládki súkanec gládki súkanec -ega -nca m tekst. gláva jekléne vrví sukanec ena- -e -- -- ž grad. odebeljen komerne debeline in brez posebnih efektov, konec jeklene vrvi za sidranje v betonu npr. vozličev, zank, pentelj PRIM.: eféktni gláva kôvice -e -- ž stroj. razširjeni del kovice, ki súkanec je vnaprej oblikovan gládkostna apretúra -e -e ž tekst. enostranska gláva motórja -e -- ž 1. stroj. del motorja z apretura s frikcijskim kalandriranjem, da dobi notranjim zgorevanjem, ki pokriva valj ali valje tekstilija močen lesk PRIM.: čínc in ima navadno vgrajene sesalne in izpušne glájenje -a s 1. stroj. obdelava površine, da je ventile z mehanizmom za njihovo aktiviranje brez izboklin, vdolbin in hrapavosti PRIM.: fíno ter ustrezne vžigalne ali vbrizgalne naprave, npr. glájenje 2. tekst. pranje, ravnanje, raztezanje in svečke, vbrizgalne šobe 2. stroj. pokrov valja pri hi-sušenje počesanih volnenih pramenov za od-dravličnem ali pnevmatičnem batnem motorju stranitev dodane maščobe, praha, spolstenih gláva navítja -e -- ž elektr. del navitja električne-vlaken in zmanjšanje prevelike kodravosti ga stroja med dvema utoroma tako, da se prameni vlečejo skozi pralno kopel z luknjanimi bobni in nato sušijo na vročih gláva pilóta -e -- ž grad. zgornji zaključni del luknjanih sušilnih bobnih S: lisíranje pilota, ki je element globokega temeljenja osnovnega in več šibkejših tonov, ki mu dajejo navadno v spodnjem desnem kotu tehnične PRIM.: glásbeni tón -ega -a m fiz. zvok, sestavljen iz gláva rísbe -e -- ž stroj., grad. uokvirjen prostor, barvo frekvénca tóna risbe, z rubrikami za vpis naslova, imena, glásnost -i ž 1. značilnost zvoka kot slušni avtorstva, datuma izdelave, kontrole, podatkov vtis zvočne jakosti v odvisnosti od frekvence o tehnologiji izdelave, površinske zaščite g zvoka 2. fiz. nivo veličine moči zvočne jakosti, gláva tuljáve -e -- ž elektr. prehod navitja gene-pri katerem je primerjalna jakost tona pri ratorskega statorja med dvema utoroma, ki je frekvenci 1000 Hz enaka 10 –12 W/m 2 S: nivó zunaj jedra zvóčne močí Sp: nivó zvóčne jákosti gláva válja -e -- ž 1. stroj. pokrov valja batnega glasôvni klíc -ega -a m telekom. Ü gôvorni klíc stroja Sp: cilíndrska gláva, gláva cilíndra 2. stroj. glasôvni signál -ega -a m telekom. Ü gôvorni signál pokrov hidravličnega ali pnevmatičnega valja glasôvno sporočílo -ega -a s telekom. z vodilom in tesnilom batnice ter cevnim pri- Ü gôvorno sporočílo ključkom valja gláva gláva vijáka -e -- ž stroj. -e ž 1. stroj. zgornji del vijaka, odebeljeni konec podolgovate-ga strojnega dela, npr. glava vijaka, glava žeblja, oblikovan za vprijem orodja pri vijačenju, npr. glava kladiva 2. stroj. šestroba glava za vijačenje s ključem, valjasta pomemben del mehanizma, stroja, npr. glava motorja, glava valja 3. grad. glava s prečno zarezo za vijačenje z vijačnikom zgornji zaključek stebra, lahko posebno ar- gláva zánke -e -- ž tekst. zgornji del upognjene elektr., grad. hitektonsko oblikovan 4. zgornji del niti zanke, ki se oblikuje okrog pletilne igle stebra nadzemnega električnega voda, prila-glavìč -íča m grad. Ü kapitél gojen geometrijski razporeditvi električnih vodnikov nadzemnega voda glavína -e ž stroj. Ü pésto gláva blóka -e -- ž met. zgornji del jeklarskega glávna anóda -e -e ž elektr. anoda, ki pri ingota, ki se zaradi lunkerja odreže S: gláva íngota večanodni plinski usmerjalki prevzema gláva cilíndra -e -- ž stroj. Ü gláva válja (1) bremenski tok gláva íngota -e -- ž met. glávna armatúra zgornji del jeklarskega -e -e ž grad. armatura iz palice ingota, ki se zaradi lunkerja odreže S: gláva blóka ali mreže različnih dimenzij in kakovosti jekla, 280 glávni kontákt bistvena za nosilnost armiranobetonskega največji lastni vrednosti tenzorja 2. elektr. vztraj-elementa, konstrukcije nostna os, ki jo določa referenčna frekvenca v glávna césta elektroenergetskem sistemu, npr. 50 Hz -e -e ž prom. cesta, namenjena prometnemu povezovanju med pomembnejši- glávna zaščíta -e -e ž elektr. zaščita, ki prva mi središči regionalnega pomena, navezuje se odklopi okvarjeni del sistema, električnega na ceste enake ali višje kategorije v državi in na omrežja ali izloči nenormalno stanje v elektroe-cestne sisteme sosednjih držav nergetskem sistemu glávna elektróda glávna zbirálka -e -e ž elektr. elektroda, skozi -e -e ž elektr. ena od zbiralk katero teče bremenski tok v razdelilni transformatorski postaji, ki se glávna komponênta uporablja pri normalnem obratovanju -e -e ž mat. spremen-ljivka v statističnem vzorcu, ki ni korelirana z glávna žíla -e -e ž rud. rudna žila v hribini, za ostalimi spremenljivkami tega vzorca katero je značilna geometrijska oblika z eno glávna krovnína izrazito razpotegnjeno osjo v primerjavi z -e -e ž rud. hribinsko območje ostalima dvema osema nad rudnim telesom, plastjo premoga, rudno glávne skupíne periódnega sistéma žilo -ih glávna króžnica -ín -- -- ž mn. kem. skupine v periodnem sistemu, v -e -e ž mat. krožnica, dobljena katerih so navedeni elementi s-bloka ali p-bloka s presekom sfere z ravnino skozi njeno središče, PRIM.: stránske skupíne periódnega sistéma npr. meridian PRIM.: glávni króg glávni generátor -ega -ja m elektr. generator, ki glávna napétost -e -i ž meh. največja lastna proizvaja večji del električne energije za postroj vrednost napetostnega tenzorja, npr. tlačna ali za elektroenergetski sistem, npr. enosmerni napetost pri preskušanju trdnosti betonske generator, ki ga poganja dizelski motor in g kocke napaja motorje za vleko glávna ós ténzorja -e osí -- ž meh. lastni vektor glávni izvózni jášek -ega -ega -ška m rud. tenzorja, ki mu pripada največja lastna vrednost, glavni jašek v rudniku za prevažanje rude, zlasti za tenzorje v trirazsežnem prostoru premoga, drugih materialov, opreme in ljudi glávna ravnína óptičnega sistéma -e -e glávni jášek -ega -ška m rud. glavna navpična -- -- ž fiz. ravnina, v kateri leži presečišče valja iz povezava površine z jamo vzporednega snopa svetlobe, vpadajoče skozi glavník vstopno odprtino optičnega sistema, in stožca, -a m 1. tekst. del mikalnika ali česalnika z zobci ali iglami na valjih, bobnih, ploščah, ki v katerem ležijo žarki, ki se sekajo v gorišču iz zrahljanih vlaken izčeše nečistoče in kratka sistema vlakna, ostala osami, zravna, meša, vzporedi glávna ukrívljenost -e -i ž mat. lastnost gladke in pripravi za izdelavo koprene S: mikálni ploskve v točki, največja ali najmanjša ukrivlje-pokrôvček 2. stroj. rezalni nož ali pehalno orodje nost krivulje, nastale kot presečišče ploskve, pri Maagovem pehalnem stroju za izdelavo in katerekoli ravnine, ki vsebuje normalo na ozobja ploskev v tej točki glávni kontákt -ega -a m 1. elektr. mirovni glávna vrédnost fúnkcije -e -i -- ž mat. kontakt, ki omogoča prevajanje električnega vrednost funkcije vzdolž izbranega razvejišča toka v glavnem tokokrogu 2. elektr. kontaktni pri analitičnih funkcijah stavek, ki prevaja električni tok, a ne sodeluje glávna vztrájnostna ós -e -e osí ž 1. meh. os pri stikanju, če v električnem tokokrogu med skozi težišče telesa v smeri lastnega vektorja navitjem transformatorja in regulacijskimi tenzorja vztrajnostnega momenta, ki ustreza kontakti ni premostitvene impedance 281 glávni króg glávni króg -ega -a m mat. glazúra krog, dobljen s -e ž kem. teh. steklasta plast na površini presekom krogle z ravnino skozi njeno središče, keramike, ki je sestavljena iz silicijevega npr. ravnina meridiana PRIM.: glávna króžnica dioksida, talil na osnovi alkalijskih in zemelj- glávni odcèp skoalkalijskih oksidov, borovih ali svinčevih -ega -épa m elektr. odcep trans- spojin, aluminijevega oksida in zemeljskih formatorja, na katerega se nanašajo nazivne barv, npr. železovega oksida, in se uporablja za vrednosti sekundarnega navitja olepšanje videza ali zagotavljanje neprepustno- glávni odklópnik -ega -a m elektr. stikalo za sti Sp: lóšč (2) PRIM.: emájl odklop napajanja naprave, postroja, objekta GLC -- [geelcé] ž (ang. gas liquid chromatography) glávni rótor -ega -ja m stroj. rotor helikopterja, krat. kem. Ü plínsko-tekočínska kromatografíja ki se vrti v približno vodoravni ravnini in zago- glén -a m kem. teh. zmes vode, gline, kaolina in tavlja dvižno vlečno silo dodatkov, ki se uporablja za oblikovanje kera- glávni ròv -ega rôva m rud. vodoraven ali blago mičnih izdelkov z litjem S: suspénzija (2) nagnjen rov, s katerim je jama povezana s gliceraldehíd -a m kem. dihidroksipropanal, površino, navadno izkopan tako, da voda sama HOCH odteka iz jame 2 –CH(OH)–HCO, brezbarvna krista- linična snov sladkega okusa glávni tokokróg kontáktorja -ega -a -- m gliceríd elektr. električni tokokrog, ki sproži in vzdržuje -a m kem. Ü acílgliceról delovanje kontaktorja glicerín -a m kem. Ü gliceról g glávni vrtálni dróg -ega -ega -a m rud. jeklen glicerínska kislína -e -e ž kem. drog, na katerem je pritrjena krona ali globinsko 2,3-dihidroksipropanojska kislina, dleto HOCH 2 –CH(OH)–COOH, brezbarvna, glávno kvántno števílo -ega -ega -a s fiz. oljnata tekočina, pomemben vmesni produkt, kvantno število, ki podaja elektronsko lupino, v npr. pri alkoholnem vrenju kateri se nahaja orbitala glicerínski želé -ega -êja m kem. zmes glicerola in glavnostíčni eléktromotór -ega -ja m elektr. Ü želatine za pripravo mikroskopskih preparatov ênosmérni zaporédno vzbújani eléktromotór glicerínsko-ftálna smôla -e -e ž kem. teh. Ü glavnovézni eléktromotór -ega -ja m elektr. Ü ftalátna smôla sêrijski eléktromotór glicerínsko mílo -ega -a s kem. teh. milo, ki glavnovézno vzbújanje -ega -a s elektr. Ü vsebuje glicerol in se od navadnega mila loči po zaporédno vzbújanje tem, da je prosojno glazé -êja m tekst. zelo lesketajoča se tkanina, ki gliceról -a m kem. propan-1,2,3-triol, spreminja barve HOCH2–CHOH–CH2OH, gosta brezbarvna glazírana opéka -e -e ž grad. dvakrat žgana tekočina brez vonja, sladkega okusa, uporablja polna opeka, ki se pred drugim žganjem se za proizvodnjo glicerolovega trinitrata in premaže s solno raztopino, včasih tudi z barvo, dinamita, v kozmetiki, za izdelavo sintetičnih površina je gladka in steklasta, v zidu ostane smol Sp: glicerín neometana Sp: flámska opéka glicerólov trínitrát -ega -a m kem. trinitrat glazíranje -a s 1. kem. teh. prevlečenje keramič- glicerola, brezbarvna ali rumenkasta, gosta, nih izdelkov z glazuro 2. met. premazovanje oljnata tekočina, ki eksplodira ob udarcu ali pri lonca in sušenje premaza na zraku 3. met. natalje- višji temperaturi, uporablja se za proizvodnjo vanje izzidave talilne peči 4. tekst. obdelava preje, razstreliv, npr. dinamita, in v medicini za zdra- da dobi steklast videz in trd otip vljenje srčnih bolezni Sp: nítroglicerin 282 globálni navigacíjski satelítski sistém glicín -a m kem. glinénec aminoetanojska kislina, -nca m rud. zelo razširjena skupina NH 2CH2COOH, brezbarvna kristalinična kamninotvornih silikatnih mineralov s splošno snov sladkega okusa, uporablja se v farmacevt- formulo (Ba,Ca,Na,K,NH 4)(Al,B,Si)4O8, ki ski industriji, pri proizvodnji živil, v kozmetiki, predstavljajo okrog 60 % zemeljske skorje za proizvodnjo herbicidov Sp: glikokól Sp: žívec PRIM.: alumínosilikát glíf -a m graf. glinéni omèt oblika posameznega grafičnega -ega -éta m grad. omet iz znaka izbrane pisave, npr. črka, številka, ločilo, dobro zgnetene glinene malte, ki se nanese naglas v eni ali več plasteh, navadno na leseno glikogén letvičeno ali trstičeno površino kot proti- -a m kem. razvejen polisaharid požarna zaščita lesenih elementov stavbe iz glukoznih enot, ki ima v človeškem in Sp: ílovnati omèt živalskem organizmu vlogo energijske rezerve, glínica podobno kot škrob v rastlinskem svetu -e ž kem. teh. α-aluminijev oksid, Al 2O3, živálski škrób Sp: bel prah, ki se pridobiva iz boksita in se glikokól uporablja za proizvodnjo aluminija z elek- -a m Ü glicín (1) trolizo, za proizvodnjo tehnične keramike glikól -a m 1. kem. Ü diól 2. kem. Ü etandiól PRIM.: alumínijev oksíd, Bayerjev postópek glikólna kislína -e -e ž kem. 2-hidroksietanoj- glínični cemènt -ega -ênta m grad. Ü alu- kristalinična snov brez vonja, dobro topna v gliptál -a m kem. teh. Ü ftalátna smôla vodi, uporablja se za odstranjevanje vodnega ska kislina, OH–CH2–COOH, brezbarvna minátni cemènt kamna in rje iz cevovodov, v tekstilni industriji gliptálna smôla -e -e ž kem. teh. umetna smola, glikólov dínitrát uporablja se za lake in izolacije S: ftalátna smôla -ega -a m kem. dinitrat g za aviviranje premreženi poliester glicerola in ftalne kisline, etandiola, O Sp: glicerínsko-ftálna smôla, gliptál 2 NO–C 2 H 4 –ONO 2 , rumenkasta, glisílna dislokácija oljnata, eksplozivna tekočina, uporablja se kot -e -e ž met. Ü drsljíva dis-razstrelivo lokácija glikozíd -a m kem. globálna elástična analíza organska spojina, v kateri je -e -e -e ž grad. Ü na molekulo sladkorja vezana navadno manjša elástična analíza konstrúkcije molekula, npr. alkohol, fenol ali druga molekula globálna stabílnost -e -i ž fiz. lastnost avtono-sladkorja mnega dinamičnega sistema, da njegova trajek-glikozídna véz -e vezí ž kem. kovalentna vez torija pri katerem koli začetnem pogoju ostane med molekulo sladkorja in drugo, navadno v omejenem območju stanj okrog ravnotežne manjšo molekulo, ali drugo molekulo sladkorja točke in se konča v njej glína -e ž 1. grad. drobnozrnata zemljina z zrni, globálni mínimum -ega -a m mat. minimalna manjšimi od 0,002 mm 2. sedimentna kamnina vrednost funkcije na celotnem definicijskem iz drobnozrnatih mineralov s primesmi železa, območju PRIM.: lokálni mínimum kremena in apnenca, ki postane ob dodatku globálni navigacíjski satelítski sistém vode plastična, uporablja se v keramični in--ega -ega -ega -a m geod. sistem za navigacijo in dustriji, lončarstvu, pri proizvodnji papirja, v določanje položaja, ki ga sestavljajo sateliti in gradbeništvu za zidake nadzorni sistem na Zemlji: sistemi GPS (v lasti glinéna fórma -e -e ž met. forma iz mešanice Združenih držav Amerike), Galileo (v lasti livarskega peska in gline v razmerju 1 : 1, ki se Evropske unije in Evropske vesoljske agencije), uporablja za ulivanje velikih bronenih ulitkov, Glonass (v lasti Ruske federacije), BeiDou (v npr. zvonov lasti Ljudske republike Kitajske) K: GNSS 283 globálni ozemljítveni sistém globálni ozemljítveni sistém -ega -ega -a m kot centrifugalna ali ejektorska črpalka elektr. sistem z medsebojno povezanimi krajev- PRIM.: mámutska črpálka, potópna črpálka, nimi ozemljitvenimi sestavi, ki zagotavlja, da vzgónska črpálka zaradi njihove majhne medsebojne oddaljeno- globínska etáža -e -e ž rud. etaža odkopavanja sti ne morejo nastajati nevarne napetosti dotika rude na določeni globini globél -i ž grad. element strehe, presečišče dveh globínska jalovíščna etáža -e -e -e ž rud. strešin, katerih kapa se sekata pod kotom, ki je etaža, kjer poteka odkopavanje mineralne manjši od 180° Sp: žlóta surovine v jalovini, da bi bilo posredno zagoto-globílo -a s stroj. orodje za globljenje, npr. vljeno odkopavanje mineralne surovine v tej ali lopata, žlica gradbenega stroja, dleto, navpično drugih etažah frezalo globínska ostrína -e -e ž fiz. območje globin globína -e ž 1. razdalja od površine do dna pri optični preslikavi, na katerih ima slika zado- izkopa, vrtine, npr. globina temelja, vodnjaka, voljivo ostrino Sp: fókusova globína g raziskovalne vrtine, izvrtine 2. razdalja v globínska péč -e pečí ž met. talna segrevalna vodoravni smeri od zunanjega roba v notra-peč, navadno za ingote njost, npr. globina stopnice globínska sónda -e -e ž rud. sonda, ki se globína navôja -e -- ž stroj. razdalja od vrha do uporablja pri globinskem vrtanju za raziskova-korena navoja, merjena radialno na os vijaka ali nje lastnosti hribin matice globínski jášek -ega -ška m rud. jašek, izdelan globína obzórja -e -- ž rud. razdalja od pod nivojem najglobljega rova za potrebe površine terena do obzorja rudnika, premo-odpiranja globljih rudnih teles govnika globínski svéder -ega -dra m rud. enorezilni ali globína razpetíne -e -- ž elektr. največji večrezilni sveder za globinsko vrtanje z izvrti-poves, npr. nadzemnega voda, med nosilnima nami za dovajanje hladilno-mazalnega sredstva stebroma in odvajanje vrtanine PRIM.: ejéktorski svéder globína stopníce -e -- ž grad. vodoravna globínsko dléto -ega -a s rud. vrtalno dleto razdalja med robom stopnice in projekcijo roba za globinsko vrtanje z izvrtinami za dovajanje gornje stopnice na spodnjo S: širína stopníce hladilno-mazalnega sredstva in odvajanje globína têmelja -e -- ž grad. navpična razdalja vrtanine med višino končnega terena in ravnino dna globínsko kazálo -ega -a s rud. naprava na temelja izvažalnem stroju, ki kaže globino, na kateri je globína tesnílne sténe -e -- -- ž grad. navpična izvažalna kletka razdalja, do katere sega tesnilna stena v globínsko kládivo -ega -a s rud. vrtalno temeljna tla pregrade kladivo, ki se uporablja pri globinskem vrtanju globína zamrzovánja -e -- ž grad. globina, do in se poganja s komprimiranim zrakom katere se v določenem klimatskem območju globínsko merílo -ega -a s 1. rud. naprava na pričakuje občasno zamrznjenje zemljine izvažalnem stroju, ki kaže trenutno globino globinomér -a m priprava ali naprava za kletke skipa 2. stroj. pomično merilo z naslonom merjenje globine, npr. izvrtine, utora, jarka, in letvico z milimetrsko lestvico za merjenje vode Sp: batiméter globin PRIM.: kljúnasto merílo globínska črpálka globínsko vŕtanje -e -e ž rud., stroj. črpalka za -ega -a s rud. vrtanje skozi črpanje vode ali mulja iz večjih globin, navadno hribine v veliko globino, npr. s kronskim 284 glúha sôba svedrom za izrezovanje vzorcev zemljine, pri koli, piloti, vodnjaki ali kesoni v kombinaciji iskanju vode, nafte, plina z drugimi konstrukcijskimi elementi, npr. globínsko zapisovánje nosilci, ploščami -ega -a s elektr. mehansko zapisovanje zvoka v gramofonsko globokouvárna elektróda -e -e ž var. varilna ploščo, pri katerem spreminjanje globine me- elektroda, ki omogoča globoke uvare pri hanskega zapisa v brazdi sledi spreminjanju varjenju samo z ene strani, npr. pri velikih zvoka cevovodih globljênje -a s 1. grad., rud. globôko vléčenje poglabljanje kanalov, -ega -a s met., stroj. Ü globôki jaškov, jam 2. les. izdelovanje utorov, vdolbin na vlèk kovinskih delih globokovléčna pločevína -e -e ž met. globoíd -a m mat. rotacijsko telo, ki nastane, če navadno jeklena pločevina za globoki vlek se krožni lok vrti okoli poljubne osi globôko vŕtanje -ega -a s stroj. vrtanje zelo globoídni pôlž -ega -a m stroj. globoidno globokih izvrtin v kovino z enorezilnim ali ve-oblikovan polž polžnega prenosnika črezilnim svedrom, npr. vrtanje topovskih cevi, globoídno pôlžno gonílo izvrtin za mazanje Sp: topôvsko vŕtanje -ega -ega -a s stroj. zobniško gonilo, ki ga tvori polžna dvojica, globulít -a m met. drobno, oblasto kovinsko sestavljena iz globoidnega polža in polžnega zrno, ki se oblikuje pri kristalizaciji v sredini zobnika ingota, bloka globôki površínski kòp -ega -ega kópa m rud. globulítna míkrostruktúra -e -e ž met. globôki tísk navadno v sredini ulitih kovinskih blokov, kjer -ega -a m 1. graf. tehnika tiska je odvajanje toplote enako v vse smeri g površinski kop, ki je razvit v večjih globinah mikrostruktura iz globulitnih zrn, kakršna je s poglobljenimi, navadno jedkanimi ali gravira- nimi tiskovnimi elementi forme S: globulítno strjevánje bakrotísk -ega -a s met. strjeva-2. tisk. strojno tiskanje z graviranimi bakrenimi nje s tvorbo globulitnih ali enakoosnih zrn valji S: enakoósno strjevánje globôki vlèk -ega vléka m met., stroj. tehnološki globulítno zŕno -ega -a s met. drobno, oblasto postopek plastičnega preoblikovanja pločevine, kovinsko zrno, ki nastane pri neusmerjeni kri-npr. s potiskanjem pestiča vanjo, s hidravličnim stalizaciji ali eksplozijskim preoblikovanjem Sp: globôko GLONASS GLONASS-a in -- [glónas] m vléčenje PRIM.: hidrávlično preoblikovánje (rus. Globalnaja Navigacionnaja Sputnikovaja Sistema) globôko cementíranje -ega -a s met. cementi- krat. globalni navigacijski satelitski sistem Ruske ranje, da se doseže velika debelina površinsko federacije utrjene plasti glôrija -e ž tekst. polsvilena tkanina z osnovo iz globôko hlajênje -ega -a s met. hlajenje taline grež svile in z volneno česanko v votku, npr. za pod temperaturo okolice dežnike, podlogo globokokôpno odpíranje -ega -a s rud. gloriósa -e ž tekst. gloriji podobna tkanina, ki odpiralna dela, ki se izvajajo za potrebe ima bombažni votek in je vodoodbojno apre-odpiranja globokih rudnih teles ali globokih tirana plasti premoga glúha sôba -e -e ž fiz. soba s tako oblikovanimi globôko temeljênje -ega -a s grad. temeljenje v in opremljenimi stenami, tlemi in stropom, da tleh slabše kakovosti s prenosom obremenitve absorbirajo zvok ali radiofrekvenčne signale temeljev v globlje ležeče, bolj nosilne plasti s S: nèodmévna sôba Sp: tíha sôba 285 glukónska kislína glukónska kislína -e -e ž kem. gnána jermeníca -e -e ž stroj. jermenica pri 2,3,4,5,6-pentahidroksiheksanojska kislina, jermenskem gonilu, ki jo poganja pogonski HOCH2(CHOH)4COOH, brezbarvni, v vodi stroj, npr. elektromotor, motor z notranjim topni kristali, uporablja se kot šibka kislina za zgorevanjem luženje kovin, v živilstvu kot dodatek E574 za gnána váljčnica -e -e ž met., stroj. valjčnica z uravnavanje kislosti valjčki, ki jih vrtijo elektromotorji, za premi-glukóza -e ž kem. monosaharid, heksoza, kanje npr. ingotov, blokov, težkih profilov, pri živalskih polisaharidov, npr. celuloze, škroba, mehanizem, ki ga poganja pogonski stroj pri dovajanju pogonske energije delovnemu glikogena, uporablja se kot reducent, npr. pri orodju, napravi, stroju PRIM.: pogónski kemičnem srebrenju, za energijske pripravke, mehanízem umetno hranjenje z infuzijo S: grózdni sládkor gnáni opáž kristali sladkega okusa, v naravi kot grozdni gnáni mehanízem -ega -zma m stroj. sladkor, tudi kot gradnik številnih rastlinskih in C6H12O6, bel kristaliničen prah ali brezbarvni valjalnem stroju g glukozíd -ega -a m grad. opaž, oprt na zabe- -a m kem. glikozid, v katerem nastopa tonirani del konstrukcije, pri katerem se ob glukoza kot sladkor vsakem njegovem premiku namesti armatura gluón -a m fiz. osnovni delec, umeritveni bozon, in zabetonira nov del konstrukcije, npr. pri ki posreduje silo močne interakcije med kvarki, izdelavi stebrov viadukta Sp: plezajóči opáž da lahko tvorijo nukleone in atomska jedra gnáni stròj -ega strôja m stroj. energetski ali glúšnik -a m stroj. sestavina, priprava za absorpci- delovni stroj, ki ga poganja pogonski stroj, jo ali dušenje zvoka, npr. na izpušni cevi motorja lahko tudi energija človeških ali živalskih z notranjim zgorevanjem Sp: glúšni lônec mišic, npr. črpalka, obdelovalni stroj, mobilni glúšni lônec -ega -nca m stroj. Ü gradbeni stroj, vozilo glúšnik glutamát -a m kem. gnáni zobník sol ali ester glutaminske -ega -a m stroj. zobnik pri kisline, soli se uporabljajo v živilski industriji zobniškem gonilu, ki ga poganja pogonska gred kot ojačevalci okusa E621-E625 ali pogonski zobnik glutamínska kislína -e -e ž kem. 2-aminopen- gnáno koló -ega -ésa s stroj. kolo pri kolesnih tandiojska kislina, neesencialna aminokislina, vozilih, ki ga poganja pogonski motor neposre- okusa E620 gnetênje -a s 1. met. plastično preoblikova- glutárna kislína v živilski industriji se uporablja kot ojačevalec dno ali s pomočjo mehanskega prenosnika -e -e ž kem. 1,3-pentandiojska nje kovin in zlitin z valjanjem, stiskanjem, kislina, HOOC(CH2)3COOH, bela krista- iztiskovanjem, vlečenjem 2. grad. osnovni linična, v vodi topna snov, uporablja se pri postopek pri izdelavi opeke, strešnikov iz proizvod nji plastičnih mas glinenih materialov s homogeniziranjem glutén -a m kem. žilavih, testastih snovi z večkratnim razdva- lepljiva beljakovina v nekaterih janjem in ponovnim združevanjem pred vrstah žita, ki daje moki vezivnost S: lépek tlačenjem v kalupe 3. kem. teh. postopek za glutín -a m kem. Ü želatína homogeniziranje testastih snovi z obdelavo GMT GMT-ja in -- [geemté geemtêja] m v gnetilniku (ang. Greenwich Mean Time) krat. astr. Ü povpréčni gnetílnik -a m 1. met. mešalnik za ustvarjanje sónčni čàs na Greenwichu enakomerne mešanice livarskega peska in gnána gréd -e gredí ž stroj. gred za prenos in bentonita, ki je plastična 2. grad., kem. teh. naprava pretvarjanje mehanske energije pri vrtilnem ali stroj za homogeniziranje testastih snovi z gibanju PRIM.: izstópna gréd, odgónska gréd gnetenjem, npr. gline 286 gojênje kristálov gnetílno varjênje -ega -a s var. Ü góbasti stebèr tórno -ega -brà m grad. steber, ki se varjênje v zgornjem delu razširi v kapitel, npr. dorski, gnetljívost korintski, jonski -i ž grad., met. lastnost glin, kovin in zlitin, da se lahko plastično preoblikuje- góbasti svínec -ega -nca m kem. fino porazde-jo z valjanjem, stiskanjem, iztiskavanjem, ljen svinec, ki se dobi z redukcijo svinčevih gnétni materiál akumulatorjih ž -ega -a material, ki se góbasti ventíl vlečenjem soli, uporablja se za katode v svinčevih lahko plastično preoblikuje, npr. glina, kovina, -ega -a m 1. stroj. ventil z se zbirata grodelj in žlindra 2. izvrtina, ročnim proženjem z gobasto tipko za primer stroj. 2. stroj. zaporni ventil z vdolbina za vlaganje dela drugega strojnega nevarnosti elementa, sestavine 3. met. vdolbina v kokili za gobelín gnézdo notranjim zgorevanjem, hidravličnem met. -a s 1. spodnji del plavža, kjer akumulatorju z mehom zlitina zapiralom v obliki gobe, npr. pri motorju z tlačno litje, ki da ulitku končno obliko -a m tekst. 4. grad. ročno ali strojno izdelana del betonske konstrukcije, v katerem se zaradi stenska preproga, ki prikazuje pokrajinski nepravilnega vgrajevanja sveže betonske motiv, zgodovinski dogodek mešanice koncentrira agregat enake zrnavosti gobelínska téhnika -e -e ž tekst. tehnika gnilíšče -a s grad. strojne izdelave gobelinskih preprog z vple- del čistilne naprave za anaerobni razkroj usedlega blata, gošč in mulja tanjem obarvanega votka, ki je debelejši od gnojílo -a s mineralna ali organska snov, videz ripsa kem. teh. finejše osnovne preje in zato daje gobelinu lovani zemlji, da se poveča njena rodovitnost in godênje -a s tekst. rahljanje vezi med celicami izboljša kakovost pridelka lanu, konoplje in drugih stebelnih in listnih vlaken z mikrobiološko ali kemično razgradnjo gnojívo -a s kem. aktivna snov v gnojilu, ki pektina za ločitev ličja od vlaken iz stebel in poveča rodovitnost zemlje, npr. kalij, dušik, ki vsebuje rastlinska hranila in se dodaja obde- g fosfor v mineralnem gnojilu met. listov goethit -a [getít] m rjav do črn rombični gnomónska projékcija -e -e ž geod. centralna mineral, železov hidroksid-oksid, α-FeOOH, Zemlje površino tekstilije, da se dobi reliefen, valovit videz, svilasti finiš, krep vzorec GNSS GNSS-a in -- [geenesès geenesêsa] m gofrírni kalánder -ega -dra m tekst. kalander (ang. Global Navigation Satellite Systems) krat. geod. Ü z jeklenimi valji z vgraviranimi vzorci, ki se globálni navigacíjski satelítski sistém vtiskajo v tkanino, npr. v moare, krep, svilasti središču Zemlje, projekcijska ravnina pa je gofríranje -a s tekst. vtiskovanje vzorca v tangencialna ravnina v izbrani točki na površju projekcija, ki ima projekcijsko središče v sestavina železovih rud góba -e ž kem., met. gobasta kovina, npr. platinska finiš goba, železova goba gojêni spòj -ega spôja m elektr. spoj, ki nastane góbasta kovína -e -e ž met. kovina, pridoblje- med vlečenjem polprevodniškega kristala iz na z redukcijo rude ali kovinskih soli, ki ima taline zelo luknjičasto zgradbo, npr. gobasti svinec gojênje kristálov -a -- s kem. umetno pridobi-PRIM.: kovínska péna vanje kristalov iz raztopine, npr. galunov, taline, góbasta plôšča -e -e ž grad. armiranobetonska npr. s conskim pretaljevanjem, ali iz plinaste plošča na gobastih stebrih faze, npr. s sublimacijo 287 gókart gókart -a m stroj. do 120 cm dolg avtomobil pogonska ali odgonska enota naprave, stroja, brez kabine, z majhnim pogonskim motorjem z npr. zobniško gonilo, hidrostatično gonilo, hid- notranjim zgorevanjem, navadno bencinskim rodinamično gonilo, gonilo PIV, verižno gonilo gôla varílna žíca PRIM.: mehánski prenôsnik -e -e -e ž var. varilna žica brez elektrodnega plašča goniométer -tra m kem. merilnik kotov ali in- gôli vodník strument za nastavitev preiskovanca z vrtenjem -ega -a m elektr. kovinski vodnik, ki v želeno lego, npr. pri rentgenski difrakciji pra- ga ne pokriva izolacija škastih vzorcev gôltnik -a m grad. vodoraven lesen del strešne gorênje -a s kem. hitra, močno eksotermna oksi- konstrukcije, ki razpira vsak par škarnikov dacijsko-redukcijska reakcija, ki jo spremlja in s tem skrajša njihovo statično razpetino pojav plamena, npr. gorenje metana na zraku, Sp: razpírnik gorenje vodika v kloru, premoga v peči gôltniška zvéza -e -e ž grad., les. lesna zveza na S: zgorévanje škarniku kot poševni sklop, ki povezuje goltnik góretéks membrána -- -e ž tekst. vodoodpor- in škarnik, oba elementa se na stiku povežeta s na mikroporozna membrana iz ekspandiranega sornikom politetrafluoroetena s ploščinsko gostoto por gôltnost -i ž stroj. največja količina fluida, 1,4 milijona na kvadratni centimeter, ki se navadno vode, pare ali plina, ki gre lahko skozi uporablja kot zapora za vodo in veter, zadržuje energijski stroj pri povsem odprtih zapiralih toploto in prepušča pare znoja gón -a m geod. enota za merjenje kotov zunaj gorílna šóba -e -e ž stroj. šoba v plinskem g mednarodnega sistema enot, stoti del pravega gorilniku, ki oblikuje curek plina pred vstopom kota Sp: grád v mešalno cev, kjer se plin pomeša z zrakom, góndola s čimer se zagotovi popolno zgorevanje -e ž 1. košara pri aerostatu za posadko in potnike PRIM.: plínski gorílnik PRIM.: kabína 2. kabina pri žičnici, obešena na jekleno vrv, za prevoz potnikov gorílnik -a m kem. teh. priprava, ki omogoča nad-gonílka -e ž stroj. zorovano zgorevanje plinastega ali tekočega del pogonskega mehanizma pri dvokolesu ali sorodnih vozilih z nožnim goriva s plamenom pogonom, ki ga sestavljata ročica in pedal gorílnik za varjênje -a -- -- m var. gorilnik s gonílna gréd -e gredí ž stroj. šobo za fino nastavljanje plamena za varjenje gred, s katero se energija pogonskega stroja dovaja delovnemu Sp: varílni gorílnik orodju, napravi, stroju S: pogónska gréd gorílni špírit -ega -a m kem. denaturirani špirit, gonílna síla -e -e ž ki se uporablja kot gorivo v špiritnih gorilnikih sila, ki povzroča, pospešuje kako delovanje, proces, gibanje in kuhalnikih gonílnik -a m 1. stroj. goríšče -a s 1. fiz. presečišče snopa vzporednih vrtilna enota stroja, npr. turbine PRIM.: predléžje, rótor (1) 2. elektr. žarkov ali njihovih podaljškov po lomu na leči ele - ment, vezje, ki poganja elektronsko napravo ali odboju na zrcalu S: fókus (1) 2. mat. vsaka gonílni stròj od dveh značilnih točk stožnic, npr. elipse, m -ega strôja stroj. Ü pogónski hiperbole, parabole, in ustreznih rotacijskih stròj ploskev S: fókus (2) 3. kem. teh. Ü vnetíšče gonílno vozílo -ega -a s Ü vléčno vozílo goríšče elípse -a -- s mat. vsaka od dveh gonílo -a s stroj. mehanizem za prenos značilnih točk v ravnini elipse, za kateri velja, mehanske moči, premočrtnega ali vrtilnega da je vsota oddaljenosti vsake točke na elipsi od gibanja, navadno v strnjeni izvedbi kot njiju enaka za vse točke 288 gospodárstvo goríšče léče -a -- s fiz. gôrska želéznica točka na optični osi leče, -e -e ž železniška proga z v kateri se sekajo žarki ali iz katere navidezno nakloni nad 25 ‰, po kateri lahko vlaki vozijo prihajajo žarki paraksialnega snopa svetlobe s posebnim načinom pogona, npr. z zobato goríšče parábole letvijo, jekleno vrvjo -a -- s mat. značilna točka v ravnini parabole, za katero velja, da je vsaka gorvôdna hídroelektrárna -e -e ž pred-točka na paraboli od nje enako oddaljena kot hodna, zgornja elektrarna v verigi elektrarn od direktrise parabole gorvôdna površínska membrána -e -e goríšče stóžnice -a -- s mat. ena od dveh točk -e ž grad. membrana iz gibkega, neprepustnega za kateri velja, da se žarki, ki izvirajo v eni, po materiala, nameščena na gorvodnem licu odboju od stožnice zberejo v drugi, npr. pri pregrade za preprečevanje pronicanja vode v elipsi, ali se gibljejo, kot da bi izhajali iz druge, njeno telo npr. pri hiperboli, pri paraboli pa so po odboju gorvôdna tesnílna prepróga -e -e -e ž grad. vzporedni njeni osi neprepustna preproga, položena gorvodno od goríščna ravnína -e -e ž fiz. pregrade na dnu zbiralnika, pri nasuti pregradi ravnina, pravoko-tna na optično os optičnega sistema, v kateri lahko povezana z neprepustnim jedrom ali se seka snop paraksialnih žarkov svetlobe gorvodno površinsko membrano PRIM.: óptična aberácija (1) gosénica -e ž nav. mn. stroj. brezkončna veriga iz goríščna razdálja -e -e ž fiz. jeklenih plošč, povezanih s sorniki, včasih tudi razdalja med glavno ravnino optičnega sistema in goriščem obloženih z gumo, gnana z zobniškim kolesom Sp: in podprta z več elastično vpetimi kolesi, goríščnica goríščnica -e ž Ü goríščna razdálja mobilnih delovnih strojev g fiz. uporablja se kot podvozje terenskih vozil in gorívna célica -e -e ž elektr., kem. Ü gorívni člén goséničar -ja m stroj. navadno težje terensko gorívni člén -ega -a m elektr., kem. vozilo, mobilni delovni stroj, npr. traktor, ki primarni galvanski člen, ki pretvarja energijo katalizira- ima namesto kolesnega gosenično podvozje ne kemijske reakcije med gorivom, navadno Sp: katerpílar vodikom na anodni strani in kisikom ali zrakom goséničasti súkanec -ega -nca m tekst. sukanec na katodni strani, v električno energijo, pri iz treh različnih komponent, od teh ene v obliki čemer se gorivo in kisik ali zrak stalno dovajata rezanih efektnih las, pravokotno usmerjenih od zunaj in sta med seboj ločena z elektrolitsko okoli dveh jedrnih, ki zagotavljata stabilno prevodno membrano Sp: gorívna célica strukturo in utrjujeta rezane efektne lase gorívni elemènt S: ženílja -ega -ênta m fiz., kem. teh. snop gorivnih palic, ki predstavlja enoto goriva pri gosénični báger -ega -gra m grad., stroj. bager, ki polnjenju ali praznjenju jedrskega reaktorja ima namesto kolesnega gosenično podvozje gorívo -a s kem. teh., stroj. gorljiva snov, ki se gosénični tráktor -ega -ja m stroj. traktor, ki uporablja za pogon strojev ali za pridobivanje ima namesto koles gosenice, uporablja se za toplote, npr. bencin, dizelsko gorivo, kurilno transport zunaj urejenih poti S: tráktor goséničar olje, mazut, zemeljski plin PRIM.: jêdrsko gorívo goslarít -a m met. bel monoklinski mineral, gorljívost -i ž kem. lastnost snovi, da se pri cinkov sulfat heptahidrat, ZnSO4·7H2O, nastal zvišani temperaturi vname in gori z oksidacijo sfalerita PRIM.: béla gálica górnja vôda -e -e ž grad., stroj. voda v zgornjem gospodárstvo -a s ustvarjanje in razporejanje bazenu vodogradbenega objekta, npr. pri materialnih dobrin za zadovoljevanje človeko-črpalni hidroelektrarni vih potreb 289 gospodínjski odjèm gospodínjski odjèm -ega -éma m elektr. odjem merska enota coulomb na kvadratni meter, električne energije na nizki napetosti z močmi C m–2 S: eléktrična póljska gostôta, gostôta do 16 kW, ki obsega porabo v stanovanjskih eléktričnega pólja enotah, pripadajočih gospodarskih prostorih in gostôta eléktričnega tóka -e -- -- ž dostopih do njih 1. elektr. količnik električnega toka in ploščine gospodínjski odklópnik -ega -a m elektr. prereza, pravokotnega na smer toka, simbol Js odklopnik, pri katerem se za zaščito pred nape-ali j s , merska enota amper na kvadratni meter, tostjo dotika uporablja ničenje ali ozemljitev A m –2 2. fiz. vektorsko polje, ki je zmnožek gostílo gostote električnega naboja in njegove -a s kem. teh. snov, ki poveča viskoznost hitrosti 3. fiz. časovni odvod gostote raztopine ali zmesi trdno-tekoče, ne da bi električnega pretoka bistveno spremenila njene lastnosti, uporablja se v proizvodnji lakov, geliranih razstreliv, v gostôta eléktromagnétne energíje -e živilski industriji Sp: zgoščeválo -- -- ž elektr., fiz. vsota gostot energije električnega gósti ráster in magnetnega polja, simbol w, merska enota -ega -tra m graf. Ü fíni ráster joule na kubični meter, J m –3 gostôta -e ž 1. fiz. veličina, ki pove, koliko gostôta energíje -e -- ž fiz. količnik energije in porazdeljene veličine je na dogovorjenem po- prostornine, simbol w , merska enota joule na razdelitvenem intervalu, npr. masna gostota, kubični meter, J m –3 Sp: prostornínska energíja spektralna gostota, spektralna gostota moči, verjetnostna gostota 2. kem. značilnost snovi, gostôta energíje eléktričnega pólja -e -- -- g –3 S: másna gostôta joule na kubični meter, J m–3 Sp: prostornínska gostôta, prostornínska gostôta energíje magnétnega pólja -e mása-- -- --zavzema, simbol ρ, merska enota kilogram električnega polja, simbol w e, merska enota na kubični meter, kg m količnik mase snovi in prostornine, ki jo -- ž elektr., fiz. polovični produkt gostote in jakosti gostôta dislokácij -e -- ž količnik skupne magnetnega polja, simbol wm met. ž fiz. polovični produkt gostote in jakosti , merska enota dolžine dislokacijskih črt in prostornine joule na kubični meter, J m –3 kristala, merska enota meter na kubični meter gostôta energíjskega tóka -e -- -- ž fiz. gostôta eléktričnega nabôja -e -- -- ž elektr., fiz. količnik energijskega toka in ploščine prereza, količnik električnega naboja in prostornine, pravokotnega na smer toka, skozi katerega teče simbol ρ , merska enota coulomb na kubični tok, merska enota watt na kvadratni meter, W m –2 meter, C m –3 Sp: prostórska gostôta elektríne gostôta gŕč -e -- ž gozd., les. število grč do gostôta eléktričnega pólja vektorsko polje, ki je v praznem prostoru -e -- -- ž elektr., fiz. določene velikosti na dolžinski meter lesa gostóta izsévanega svetlôbnega tóka zmnožek električne poljske jakosti in električ- -e -- -- --ne konstante, v snovi se zmnožku prišteje še ž fiz. količnik svetlobnega toka, ki zapušča element površine, in ploščine tega elementa, prispevek električne polarizacije, simbol D , merska enota lumen na kvadratni meter merska enota coulomb na kvadratni meter, C m–2 S: eléktrična póljska gostôta, gostôta gostôta magnétnega pólja -e -- -- ž elektr., fiz. eléktričnega pretóka vektorsko polje, ki je v praznem prostoru gostôta eléktričnega pretóka -e -- -- ž zmnožek jakosti magnetnega polja in magnetne konstante, v snovi se zmnožku prišteje še elektr., fiz. vektorsko polje, ki je v praznem prostoru prispevek magnetizacije, simbol zmnožek električne poljske jakosti in električ-B , merska ne konstante, v snovi se zmnožku prišteje še enota tesla, T S: gostôta magnétnega pretóka, prispevek električne polarizacije, simbol D, magnétna póljska gostôta 290 gostôta zánčnih stôlpcev pletíva gostôta magnétnega pretóka -e -- -- ž streliv 0,90–1,50 t/m3 in od katerega je odvisna elektr., fiz. vektorsko polje, ki je v praznem rušilna moč razstreliva prostoru zmnožek jakosti magnetnega polja gostôta seválnega tóka -e -- -- ž fiz. integral in magnetne konstante, v snovi se zmnožku sevalnosti na ploskovnem elementu svetila po prišteje še prispevek magnetizacije, simbol B , prostorskem kotu, v katerega sveti ploskovni merska enota tesla, T S: gostôta magnétnega element, simbol M e , merska enota watt na pólja, magnétna póljska gostôta kvadratni meter, W m –2 S: izsévnost gostôta másnega tóka -e -- -- ž 1. količnik gostôta síle -e -- ž fiz. količnik porazdeljene sile na smer toka, simbol J m, merska enota kilogram dela, npr. zmnožek gostote in gravitacijskega –2 na kvadratni meter in sekundo, kg m masnega toka in ploščine prereza, pravokotnega na infinitezimalni del telesa in prostornine tega fiz. s–1 pospeška, zmnožek gostote naboja in električ- dukt vektorja hitrosti toka in gostote fluida gostôta svetlôbnega tóka -e -- -- ž fiz. gostôta množínskega tóka 2. vektorsko polje, ki je v vsaki točki pro- ne poljske jakosti -e -- -- ž kem. količ - integral svetlosti ploskovnega elementa svetila vokotnega na smer toka, simbol j, merska enota element, simbol M v, merska enota lumen na –1 mol na sekundo in kvadratni meter, mol s nik množinskega toka in ploščine prereza, pra- po prostorskem kotu, v katerega sveti ploskovni m–2 kvadratni meter, lm m–2 gostôta osnôve -e -- ž tekst. število osnovnih gostôta telefónskih prikljúčkov -e -- niti v tkanini, izraženo s številom niti na -- ž telekom. število telefonskih priključkov na dolžinsko enoto PRIM.: gostôta tkaníne 100 prebivalcev ali na 100 gospodinjstev na gostôta pletênja določenem geografskem območju -e -- ž tekst. število zančnih vrst, šteto v smeri zančnih stolpcev, in število gostôta tkaníne -e -- ž tekst. število osnovnih g zančnih stolpcev, šteto v smeri zančnih in votkovnih niti v tkanini, izraženo s številom vrst, na določeno dolžino ali širino pletiva, niti na dolžinsko enoto PRIM.: gostôta osnôve, navadno100 mm gostôta vótka gostôta površínskega nabôja gostôta tóka -e -- -- ž -e -- ž 1. vektor v smeri toka, fiz. količnik površinsko porazdeljenega elek- količnik pretoka in ploščine na tok pravokotnega tričnega naboja in ploščine, ki se izraža kot prereza 2. fiz. vektorsko polje v smeri tokovnic z razlika električnega potenciala med zunanjo in velikostjo toka na enoto pravokotnega prereza notranjo stranjo površine, simbol ρA, merska gostôta toplôtnega tóka -e -- -- ž količnik S: enota coulomb na kvadratni meter površín-toplotnega toka in ploščine prereza, pravoko-ska gostôta nabôja Sp: elektr. površínska gostôta tnega na gradient temperature, skozi katerega elektríne teče tok, simbol q , merska enota joule na gostôta prométa kvadratni meter in sekundo, J m–2 s–1 -e -- ž 1. prom., ali watt število vozil, –2 na kvadratni meter, W m ki se v časovni enoti pomika mimo določene točke na cesti 2. telekom. število vzpostavljenih gostôta verjétnosti odpôvedi -e -- -- ž mat. komunikacijskih povezav v določenem času odvod funkcije zanesljivosti po času gostôta prostornínskega tóka -e -- -- ž gostôta vótka -e -- ž tekst. število votkovnih niti količnik prostorninskega toka in ploščine v tkanini, izraženo s številom niti na dolžinsko merska enota kubični meter na kvadratni meter gostôta zánčnih stôlpcev pletíva in sekundo, m prereza, pravokotnega na smer toka, simbol v, enoto PRIM.: gostôta tkaníne 3 –2 –1 –1 m s ali m s -e -- -- -- ž tekst. število zančnih stolpcev na določeno širino gostôta razstrelíva -e -- ž rud. količnik mase pletiva, navadno 100 mm, šteto v smeri zančnih in prostornine razstreliva, ki je pri večini raz- vrst 291 gostôta zánčnih vŕst pletíva gostôta zánčnih vŕst pletíva -e -- -- -- ž tekst. grábežnice -ic ž mn. grad., stroj. kleščam podobno število zančnih vrst na določeno dolžino pletiva, enoprstno ali večprstno prijemalo na žerjavih, šteto v smeri zančnih stolpcev, navadno 100 mm dvigalih za prijemanje in prenašanje paličastega g gostôta zlóga materiala, ki se zapira pod silo bremena, npr. -e -- ž kem. prostorninski delež pri prenašanju desk, tramov, jeklenih profilov, atomov v osnovni celici, ponazorjenih kot geo- tirnic Sp: grabílne kléšče, kléščni grabílnik metrijske krogle grabílne kléšče -ih kléšč ž mn. grad., stroj. Ü grá- góšča -e ž kem. teh. suspenzija drobno porazdelje- bežnice ne trdne snovi in tekočine, ki jo je možno črpati grabílni báger -ega -gra m grad., stroj. Ü báger z gótski lók -ega -a m grad. kamniti ali opečni grabílnikom zidni lok šilaste oblike, sestavljen iz dveh krivin s grabílnik polmerom, enakim razponu loka, in središčem v -a m grad., stroj. enota pri transportnih in strežnih napravah za prijemanje in prenos nasprotni oporni točki loka S: šílasti lók sipkega ali kosovnega materiala gôvorni klíc -ega -a m telekom. vzpostavitev grábljasti klasírnik -ega -a m kem. teh., rud. govorne povezave med kličočim in klicanim klasirnik z grabljami v nagnjenem pravoko- Sp: glasôvni klíc tnem koritu, ki grabijo material in potiskajo gôvorni múltipleks -ega -a m telekom. del večje kose navzgor proti zbiralniku, drobnejši centrale, ki izvaja komutacijo, preklapljanje, material pa ostane v suspenziji, ki izteka skozi povezovanje signalnih in govornih poti od preliv v spodnjem delu korita kličočih h klicanim gráblje -belj ž mn. 1. grad. orodje iz pokončnih gôvorni promèt -ega -éta m telekom. prenos jeklenih palic za lovljenje plavajočih predmetov govornih signalov ali podatkov po komunika- pri vodnih pregradah 2. kem. teh. orodje za cijskem omrežju čiščenje usedlin, premešavanje materiala pri gôvorni signál -ega -a m telekom. kemijskih procesnih napravah signal, ki nosi govorne informacije Sp: glasôvni signál grád -a m geod. Ü gón gôvorno frekvénčno obmóčje -ega -ega -a s grádbena čŕta -e -e ž grad. črta v prostoru, ki je telekom. frekvenčno območje zvoka 300–3 400 Hz meja javnega prostora, do katere se sme graditi gôvorno sporočílo -ega -a s telekom. govorjeno grádbena déla -ih dél s mn. grad. dela na sporočilo, navadno posneto in shranjeno ali gradbenem objektu ali pri gradnji objekta, kot paket poslano določenemu naslovniku ki zajemajo pripravljalna dela, npr. izdelavo Sp: glasôvno sporočílo opažev, odrov, geotehnična, hidrotehnična, gózdna žága zemeljska, betonska in armiranobetonska, -e -e ž gozd. širok, raven ali zidarska, rušitvena in kanalizacijska dela, ki rahlo trebušasto oblikovan jeklen list, dolg zagotavljajo stabilnost in zanesljivost objekta 1,2–2 m, ki ima raznovrstno razčlenjeno zobovje PRIM.: amerikánka (1) grádbena inštalacíjska déla -ih -ih GPS dél s mn. dela na gradbenem objektu ali pri GPS-a in -- [gepeès gepeêsa] m (ang. Global njegovi gradnji, potrebna, da je objekt funk-Positioning System) krat. globalni navigacijski cionalen, npr. električne, vodovodne, plinske satelitski sistem Združenih držav Amerike napeljave grábež -a m stroj. orodje za prijemanje, npr. grádbena jáma -e -e ž grad. praviloma velik klešče za hlode pri bagru izkop, ki omogoča izdelavo temeljev in pod-grábežni báger -ega -gra m grad., stroj. Ü báger z zemnega dela zgradbe, stanovanjskega bloka, grabílnikom hidroelektrarne 292 gradník grádbena kerámika -e -e ž grad. grádbeništvo keramični -a s gospodarska panoga, ki se elementi, ki se uporabljajo pri gradbenih za- ukvarja s projektiranjem, gradnjo, vzdrževa-ključnih delih, npr. talne in stenske ploščice, njem objektov, gradbenih konstrukcij, odstra-sanitarna keramika njevanjem zgradb in infrastrukturnih objektov, grádbena konstrúkcija posegi v naravno okolje -e -e ž grad. del zgradbe, ki zagotavlja njeno odpornost na grádbeni váljar -ega -ja m grad. gradbeni stroj različne vplive s pogonskim motorjem in mehanizmom za grádbena mehánika upravljanje, ki ima na podvozju namesto koles -e -e ž področje enega ali več valjev, uporablja se za zgoščevanje mehanike, ki obravnava zunanje vplive na zemljin in nekoherentnih gradbenih materialov nosilnost in ravnotežje gradbenih elementov in z valjanjem ali vibriranjem konstrukcij grádbena plôšča grádbeno ápno -ega -a s grad. gašeno apno za -e -e ž grad. material, uporabo v gradbeništvu namenjen vgradnji ali uporabi pri gradnji, npr. lesena montažna plošča, opažna plošča grádbeno dvigálo -ega -a s grad., stroj. Ü stôlpni grádbena zakljúčna déla žerjàv -ih -ih dél s mn. zaključna dela pri gradnji objekta, npr. grádbeno jêklo -ega -a s grad., met. ogljikovo stavbnomizarska dela ali malo legirano jeklo, ki se v gradbeništvu grádbeni elemènt uporablja za konstrukcije -ega -ênta m 1. grad. obravnavi zgradbe ali gradbene konstrukci- vezava, ki tvori v tkanini proge ali vzorce z grad. je sestavni del pri načrtovanju in statični grádelj -dlja m 1. tekst. keprova ali atlasova 2. proizvod, namenjen vgradnji v kon- osnovnim ali votkovnim efektom, izdelana z g strukcijo listnimi ali žakarskimi statvami 2. tekst. tkanina v grádbeni inženírski objékt taki vezavi -ega -ega -a m grad. gradbeni objekt, ki ni stavba in ne drug grádelj bárhant -dlja -a m tekst. gradelj, gradbeni poseg, npr. objekti prometne infra- kosmaten na hrbtni strani strukture, cevovodi, komunikacijska prenosna grádbeni lés -ega lesá m les in različni lesni kostjo, ki je odvod funkcije po tej poti grad. na pot najhitrejšega naraščanja funkcije in z veli-omrežja, elektroenergetski vodi, športni objekti gradiènt -ênta m mat. vektorsko polje, tangentno gradbenega projekta, ki vsebuje tehnične risbe, -ega -a m sestavni del s projektiranjem, z dovoljevanjem gradnje, gradnjo, vzdrževanjem in odstranjevanjem statični izračun, izračun predizmere, predračun grádbeni načŕt gradítev -tve ž grad. dejavnost, ki se ukvarja grad. polizdelki, ki se uporabljajo v gradbeništvu objektov grádbeni objékt -ega -a m grad. s tlemi gradívo -a s 1. stroj. material za izdelavo naprav, povezana stavba ali gradbeni inženirski objekt, strojev, npr. kovine in zlitine, keramika, skupaj z vgrajenimi inštalacijami in tehnološki-plastika, guma, kompoziti, les 2. grad. naravni mi napravami, ki je izdelan iz gradbenih proi-ali umetni material za gradnjo objektov ali zvodov in naravnih materialov urejanje naravne okolice grádbeni óder -ega -dra m grad. pomožna gradník -a m 1. vsak od sestavnih delov, nosilna konstrukcija, ki se zgradi za dostop do sestavin, zlogov, naprav, strojev, kon-mesta gradnje ali kot nosilna podporna kon-strukcij, ki so med seboj funkcionalno, strukcija v času gradnje navadno tudi mehansko povezani v celoto grádbeni stròj -ega strôja m grad. stroj za PRIM.: enôta (1) 2. kem. strukturni element gradnjo in vzdrževanje objektov snovi, npr. atom, molekula, ion S: enôta (2) 293 grádnja grádnja -e ž 1. grad. dejavnost, ki se ukvarja sklepanja, ki sledi iz relacij, nakazanih v grafični s pripravo gradbišča, z zemeljskimi deli, ponazoritvi, npr. v grafostatiki 2. grad. metoda opaženjem, armiranjem, betoniranjem, iskanja rezultante poljubnega sistema sil v zidanjem, montažnimi deli, s sestavljanjem, ravnini ob upoštevanju pravila seštevanja postavljanjem gradbenih elementov in z za- vektorjev, npr. Cremonova metoda ključnimi deli na objektu 2. stroj. dejavnost, ki se gráfična ponazorítev -e -tve ž mat. ponazo-ukvarja z načrtovanjem, snovanjem, konstrui-ritev elementov nekega sistema in relacij med ranjem in izdelavo naprav, strojev in postrojev njimi z grafičnimi simboli grádnja objékta -e -- ž grad. izvajanje gráfična rešítev -e -tve ž mat. rešitev, prikazana ki obsega novogradnjo, rekonstrukcijo, vzdrže- meh. gráfična státika -e -e žÜ gráfostátika vanje objekta, vzdrževalna dela v javno korist, gradbenih in drugih del, povezanih z graditvijo, z grafično ponazoritvijo odstranitev, spremembo namembnosti objekta gráfična téhnika -e -e ž graf. tehnika izdelave graduíranje grafičnega izdelka -a s opremljanje merilne naprave ali posode, npr. tekočinskega termome- gráfični procés -ega -a m graf. tehnološki tra, merilnega valja s skalo iz črtic, včasih z proces za izdelavo grafičnega izdelka, npr. dodanimi številkami in enotami tiskanega besedila Graetzov usmérnik gráfični simból -ega -a [grécov] m elektr. -ega -a m simbol elementa, polnovalovni usmernik s štirimi diodami sestavine, gradnika, ki omogoča poenostavljen g gráf prikaz naprave, stroja, sistema, njegove zgradbe -a m 1. mat. matematična struktura, ki ali delovanja predstavlja abstraktno upodobitev množice gráfični znák objektov, v kateri so nekateri pari objektov -ega -a m graf. pisani ali tiskani element iz nabora znakov pisave, sestavljen iz povezani z vezmi 2. mat. v koordinatnem sistemu enega ali več glifov, npr. črka z naglasom je iz grafično prikazana odvisnost funkcije y = f ( x ) dveh glifov PRIM.: diagrám grafén gráfikon -a m grafično prikazani velikost, -a m kem. alotropska modifikacija ogljika, tanka plast ogljikovih atomov z struktura ali časovni potek pojava debelino enega atoma, razporejenih v dvodi- PRIM.: diagrám, téhnična rísba menzijsko kristalno mrežo v obliki satovja, grafít -a m kem. alotropska modifikacija ogljika, ki ima veliko potencialno uporabnost na sivočrna mehka snov s plastovito strukturo, področju polprevodnikov, elektrokemijskih polkovina, ki prevaja električni tok, odporna proti členov, elektronike, kompozitnih materialov koroziji in visokim temperaturam, uporablja se gráf fúnkcije za izdelavo talilnikov elektrod, kot moderator v -a -- m mat. grafični prikaz funkcije s črto jedrskih reaktorjih, kot mazivo, v svinčnikih gráfična dejávnost grafitíranje -a s met. premazovanje, npr. kokile, -e -i ž dejavnost, ki se ukvarja s tiskanjem knjig, časopisov, obrazcev s suspenzijo grafita v vodi in drugih javnosti namenjenih del grafitizácija -e ž met. žarjenje, npr. ulitka, da se gráfična interpolácija plástnic iz cementita izloča ogljik kot grafit -e -e -- ž grad. ne-posredna interpolacija plastnic na risbi z merilom grafitizátor -ja m met. sredstvo, ki povzroča na traku papirja, na katerem so s številkami izločanje grafita iz cementita, npr. v železovi litini označene vmesne višinske kote med plastnicama grafítna anóda -e -e ž kem. teh. anoda iz grafita, gráfična metóda -e -e ž 1. mat. metoda ki se uporablja npr. pri klor-alkalijski elektrolizi reševanja problema na podlagi logičnega PRIM.: ogléna anóda (2) 294 granulírana žlíndra grafítna lúska -e -e ž met. gramofónska ígla majhen kristalen -e -e ž elektr. jeklena, safirna, ploščičast delec grafita, ki se izloča iz sive litine diamantna ali keramična igla na gramofonski Sp: grafítov kosmìč odjemni glavi grafítna mást -e mastí ž kem. teh. strojna mast gramofónska odjémna gláva -e -e -e ž elektr. z dodatkom grafita za izboljšanje mazalnih enota gramofona na sprednjem delu gramofon-lastnosti ske ročice, v kateri sta pretvornik mehanskih grafítna rozéta tresljajev in gramofonska igla -e -e ž met. iz taline izločene luske grafita, ki rastejo radialno iz centra krista- gramofónska plôšča -e -e ž elektr. plošča iz lizacije v sredini rozete Sp: rozétni grafít polivinil klorida z mehanskim zapisom treslja-grafítni premàz jev, ki jih povzroča zvok -ega -áza m met. suspenzija grafita v vodi za premazovanje, npr. kokil gramofónska ročíca -e -e ž elektr. v ohišje grafítni reáktor gramofona ležajno vpet vzvod, ki se nad gramo- -ega -ja m fiz. jedrski reaktor, fonsko ploščo giblje navpično in vodoravno, na v katerem se namesto vode za moderator enem koncu obtežen s protiutežjo, na drugem uporablja grafit, za hlajenje pa plin, navadno pa nosi gramofonsko odjemno glavo ogljikov dioksid S: plínsko hlajêni reáktor grafítni talílnik gramòz -óza m grad. debelozrnata naravna -ega -a m met. talilnik, izdelan hribina z zrni premera do 63 mm iz mešanice grafita in gline grafítno vlákno gramózna grêda -e -e ž 1. grad. plast vozišča -ega -a s kem. Ü ogljíkovo vlákno iz tolčenca, tudi plast nasutja gramoza nad grafítov fluoríd -ega -a m kem. teh. interkala-prepustom v debelini do 80 cm 2. grad. nasip iz cijska spojina (CF) , ki nastane z interkalacijo x tolčenca pod železniškimi pragovi fluora v kristalno mrežo grafita in se uporablja granít g -a m grad. srednje- do grobozrnata glo-kot katodni material z veliko energijsko gostoto bočnina granitske skupine, sestavljajo jo zlasti v litijevih galvanskih členih PRIM.: interkalát glinenci, sljuda in kremen, zaradi velike odpor-grafítov kosmìč -ega -íča m met. Ü grafítna nosti proti obrabi se uporablja kot gradbeni lúska material, npr. za tlakovanje PRIM.: tonalít gráfostátika -e ž meh. grafična analiza, ki granulácija -e ž 1. grad., kem. teh. sestava sipkega temelji na grafičnem določanju sil v nosilcih, materiala v deležih frakcij glede na velikost zrn palicah, podporah mehanskih konstrukcij S: granulometríjska sestáva, zŕnavost Sp: gráfična státika 2. kem. teh. Ü granulíranje Grahamova sôl -e solí [grêjemova] ž kem. Ü granulacíjska sestáva -e -e ž grad. Ü presêjna nátrijev polifosfát krivúlja zŕnatega materiála Grahamov zákon -ega zakóna [grêjemov] m granulát -a m 1. grad. zrnat material, navadno kem. zakon, po katerem je hitrost efuzije plina enake velikosti, npr. za izdelavo enozrnate-obratno sorazmerna kvadratnemu korenu ga betona PRIM.: agregát (2) 2. kem. teh. zrnat njegove molekulske mase PRIM.: efuziométer polimerni material kot surovina za nadaljnjo gráhovec -vca m rud. premog velikosti 1–1,5 cm predelavo, npr. s stiskanjem 3. met. Ü zrnína gramatúra granulátor -e ž Ü površínska gostôta (2, 3) -ja m kem. teh., met. naprava ali stroj za gramofón granuliranje -a m aparat za reprodukcijo zvoka z gramofonske plošče, sestavljen iz vrtljivega granulírana žlíndra -e -e ž met. žlindra v obliki krožnika z ustreznim pogonom, ročice in zrnine, izdelana z vlivanjem staljene žlindre v odjemne glave vodo, uporablja se kot gradbeni material 295 granulíranje granulíranje -a s kem. teh. oblikovanje snovi v na analíza 2. veda o merjenju gravitacijskega granulírni žléb nahajališčih m -ega -a met. žleb, po katerem gravíranje zrna Sp: granulácija (2) pospeška, ki daje podatke o podzemnih rudnih teče staljena žlindra v posodo z vodo, da se -a s ročno, strojno ali lasersko obli- g granulometríjska sestáva PRIM.: sejálna analíza stroj. gravírni stròj -ega strôja m stroj za gravi- -e -e ž grad., kem. teh. ranje, npr. z laserskim žarkom, diamantno iglo, sestava sipkega materiala v deležih frakcij glede navadno računalniško krmiljen na velikost zrn S: granulácija (1) , zŕnavost gravitácija -e ž fiz. pojavi, povezani z delova-grása -e ž gozd. material, ki se uporablja za njem gravitacijske sile S: téžnost izdelavo oglarskih kop, npr. trava, mah, praprot, gravitacíjska energíja -e -e ž fiz. Ü gravitacíj-listje, veje iglavcev ska potenciálna energíja grásanje kôpe -a -- s gozd. prvo pokrivanje gravitacíjska konstánta -e -e ž fiz. oglarske kope s travo, mahom, praprotjo, osnovna fizikalna konstanta z vrednostjo listjem, vejami iglavcev 6,673 84 · 10 –11 m 3 kg –1 s –2 , ki v Newtonovem Gráshofovo števílo -ega -a s fiz. značilno gravitacijskem zakonu povezuje gravitacijsko silo med dvema masama s produktom mas število, ki se uporablja pri prenosu toplote ali in obratno vrednostjo kvadrata razdalje med je zrnavosti snovi, npr. s sejalno analizo, medalj, značk merjenjem hitrosti usedanja delcev suspenzije gravíranje tiskárskih váljev -a -- -- s graf. granulometríjska analíza -e -e ž kem. teh. prenašanje vzorcev na tiskarske valje, npr. z analiza vzorca snovi z ugotavljanjem njegove neposredno gravuro, fotogravuro zrnavosti granulometríja risb v trdni snovi, navadno kovini, npr. pri iz- kem. teh. -e ž ugotavljan- delovanju matric za serijsko izdelavo kovancev, granulira kovanje poglobljenih črk, znakov, simbolov, snovi s konvekcijo, količnik statičnega vzgona in sile viskoznega trenja pri naravni konvekciji njima, simbol G ob vročem telesu, simbol Gr gravitacíjska mása -e -e ž fiz. masa kot naboj, gravêrska ígla ki ustvarja gravitacijsko polje PRIM.: -e -e žvztrájno- koničasto graversko orodje za vrezovanje črk, znakov, simbolov, risb stna mása v tršo podlago, navadno kovino gravitacíjska potenciálna energíja -e -e gravêrsko rezálno dléto -e ž fiz. potencialna energija, ki jo ima telo glede -ega -ega -a s ploščata graverska igla na gravitacijsko privlačno silo drugega telesa, navadno glede na gravitacijsko privlačno silo graviméter -tra m fiz. merilnik za natančno Zemlje Sp: gravitacíjska energíja PRIM.: eléktrič-merjenje gravitacijskega pospeška na potenciálna energíja, próžnostna energíja gravimétrična analíza -e -e ž kem. Ü gravime- gravitacíjska razpetína -e -e ž elektr. tríja (1) vodoravna razdalja med najnižjima točkama gravimétrični fáktor -ega -ja m kem. električnega vodnika na obeh straneh podpore število, s katerim se množi masa spojine, da se iz nje gravitacíjska síla -e -e ž fiz. sila dolgega dosega izračuna masa ustreznega elementa, npr. gravi- med delci, s katero medsebojno sodelujeta dve metrični faktor Cl v AgCl makroskopski masi, ki nista električno nabiti, gravimetríja ena od štirih osnovnih sil -e ž 1. kem. kvantitativna analiza, pri kateri se določena sestavina preiskovane gravitacíjska žíčnica -e -e ž gozd. žičnica, po snovi izloči iz vzorca in tehta Sp: gravimétrič- kateri se premika tovor zaradi lastne mase 296 grebénsko raztezálo gravitacíjski pospéšek -ega -ška m fiz. gŕčevnik -a m les. lovilnik za izločitev grč iz pospešek, s katerim pada telo pod vplivom lesne pulpe teže, simbola g in γ, na površini Zemlje privzeta grebáč -a m agroteh. traktorski priključek vrednost 9,81 m s –2 PRIM.: stándardni pospéšek z dolgimi, togimi ali poltogimi močnimi prôstega páda vzmetnimi nogačami za dopolnilno obdelavo gravitacíjski potenciál -ega -a m fiz. skalarno tal, npr. za globoko rahljanje polje, ki izraža gravitacijsko potencialno energijo grebén -a m 1. stroj. daljša, ozka enakomerna glede na položaj v prostoru kot količnik gravita-izboklina na strojnem delu za preprečevanje cijske potencialne energije in mase gibanja, vrtenja 2. grad. element strehe, pre-gravitácijski rdéči premík -ega -ega -a m astr. sečišče dveh strešin, katerih kapa se sekata pojav, da teče atomska ura počasneje, če je v pod kotom, večjim od 180° 3. tekst. okvir z močnejšem gravitacijskem polju, npr. atomska zobmi, nameščen na bilu tkalskega stroja ura na površju Zemlje zaostane za atomsko uro ali na snovalu, skozi katerega so napeljane na satelitih globalnega sistema za pozicionira- osnovne niti v pravilnem zaporedju in nje za eno sekundo v približno pol stoletja gostoti 4. met. material, ki uide skozi špranjo gravitacíjski vál dvodelnega utopa pri kovanju ali dvodelne -ega -a m 1. fiz. val, ki nastane forme pri litju S: obróbek Sp: bráda (2) v fluidu ali na fazni meji med dvema fluidoma grebénasta gréd zaradi vzpostavljanja ravnovesja med težnostno -e gredí ž stroj. Ü odmíčna gréd silo in statičnim vzgonom 2. fiz. val, ki nastane v grebénasti preklópnik -ega -a m elektr. preklo-geometriji prostor-časa pri gravitacijski interak-pnik za izbiranje programiranih avtomatov z ciji masivnih teles, npr. pri trku črnih lukenj več funkcijami gravitacíjski zákon -ega zakóna m fiz. Ü grebénasti priklòp -ega -ópa m grad., les. lesna g Newtonov gravitacíjski zákon zveza pravokotnega odcepa, pri kateri se na gravitacíjsko bogatênje -ega -a s kem. teh., rud. primarnem elementu prečno izdela urez z bogatenje na podlagi razlike v gostoti, obliki grebenom, globok do polovice višine elementa, in velikosti med koristnimi in jalovinskimi in na stičnem delu priklopnega elementa enako minerali oblikovan rep s kljuko, po dolžini enak širini gravitacíjsko pólje primarnega elementa, priklopni element se -ega -a s fiz. polje sil, ki ga vstavi v urez na primarnem elementu ustvari masa v svoji okolici in deluje na drugo grebénasto stikálo maso v tem prostoru tako, da se obe masi pri- -ega -a s elektr. stikalo z vlačita enim ali več grebenastimi diski z odmikači, ki gravúra omogočajo pri vrtenju vklop ali izklop električ- -e ž 1. grafična tehnika, ki uporablja nih tokokrogov, npr. pri mehanskih programa-mehanske načine vrezovanja 2. slika, vrezana torjih v trdno snov, navadno kovino z iglo, dletom, grebénasto vrezovánje v lés rezilom 3. met. reliefna poglobitev v kokili za -ega -a -- -- s les. tlačno litje, utopu za utopno kovanje, ki daje tehnika rezbarjenja, ko se površina lesa okrasi z obliko ulitku, izkovku drobnimi žlebiči S: kanelíranje lesá gravúrni válj -ega -a m jeklen valj z ujedka- grebenják -a m grad. poševen tram v grebenu nimi vdolbinicami ali vrezi za enakomerno dvokapnice z zgoraj posnetima roboma pod nanašanje premazov ali barve na papir, tkanino kotom, ki ga tvorita stikajoči se strešini gray -a [grêj] m fiz. izpeljana merska enota SI grebénsko raztezálo -ega -a s tekst. raztezalo za absorbirano dozo sevanja v zdravstvu, za za raztezanje pramenov iz volnenega in kermo, simbol Gy, 1 Gy = 1 J kg–1 kemičnega prediva ter njunih mešanic 297 grebník grebník -a m grad., rud. Ü grêdni pôlnosténski móst strgálnik -ega -ega grebníški nakladálnik mostú m grad. most navadno z dvema glavnima -ega -a m rud. Ü polnostenskima nosilcema strgálni nakladálnik grédni ujémni sistém -ega -ega -a m stroj. gréd gredí ž stroj. strojni element v obliki palice ujemni sistem z enotno gredjo krožnega prereza, navadno obremenjen na grélna plôšča vzvoj in upogib PRIM.: ós (2) -e -e ž stropna ali stenska plošča na infrardeče sevanje za ogrevanje grêda -e ž grad. gradbeni element, navadno pra- prostorov vokotnega prereza, ki se uporablja kot kapna, grélnik vmesna ali slemenska lega pri lesenih ostrešjih, -a m naprava za segrevanje delovne snovi na temperaturo, ki je višja od okolice pri lesenih stropih, stopniščih grédeljnica grélni kábel -ega -bla m -e elektr. ž električno prečka pri enakoramni gréder dvožilni, lahko z zaščitnim zaslonom ali s grad. -ja m večji gradbeni stroj na dveh ali kovinskim oklepom, uporablja se npr. za talno vzvodni tehtnici izoliran gibki uporovni kabel, navadno treh oseh in z ravnalno desko, ki se uporablja za ogrevanje, v industrijskih procesih fino ravnanje nasutih materialov pri gradbenih grélo -a s del grelne naprave, ki oddaja toploto, in zemeljskih delih, npr. pri gradnji cest, npr. električno grelo letališč, za ravnanje drugih ravnih površin PRIM.: planírni plúg, ravnálnik (2) grenadín -a m tekst. svilena preja z osnovo gredíca -e ž 1. les. iz 2–6 grež niti, sukana s 1200–2500 zavoji na tram manjšega prereza, g katerega večja stranica ima prerez do 100 mili- meter polizdelek okroglega, pravokotnega ali kvadra- heptahidrat, ki se uporablja v kmetijstvu pri 2 tnega prereza, manjšega od 230 cm pomanjkanju magnezija v zemlji, v kozmetiki, metrov S: tramìč 2. met. podolgovat ulit ali valjan grênka sôl -e solí ž kem. magnezijev sulfat grédna tesnílka -e -e ž stroj. zdravilstvu tesnilka v obliki kovinskega obročnega ohišja z vloženim ela- grétje -a s dovajanje toplote sistemu, npr. stomernim obročem, podobnim polovični kemijskemu reaktorju, zaradi vzdrževanja vijačno obročno vzmetjo, za tesnjenje gredi pri grezênje -a s 1. stroj. postopek odrezavanja prehodu skozi ohišje, okrov V-tesnilki, z zunanje strani obremenjenim z ustrezne temperature PRIM.: hlajênje za dodelavo izvrtin, lukenj, npr. posnemanje grédna véz -e vezí ž grad., stroj. element, ki nelo- roba izvrtine pod kotom 30° ali 45° za uvijanje čljivo ali elastično povezuje dve gredi vijaka s stožčasto glavo ali vgradnjo O-tesnil- grédna véz s krížno plôščo ke 2. stroj. dodelava valjaste ploskve ali obroča- -e vezí -- -- -- ž stega utora z gladko površino za drsno stroj. gredna vez za povezavo gredi, ki nista točno ležajenje ali tesnjenje z manšetnimi tesnil- soosni, sestavljena iz dveh enakih kolutov, ki kami 3. rud. metoda prenosa koordinat točk imata vsak po en utor, in križne plošče s pravo- s površine v jamo z mehanskim ali optičnim kotnima letvama S: Óldhamova grédna véz grezilom za povezavo površinske in jamske grêdni móst -ega mostú m grad. most, pri merske mreže pri rudarskem merjenju katerem so glavne nosilne razponske konstruk- grezílo -a s 1. naprava za določanje navpični- cije grede ali nosilci ce 2. stroj. orodje za grezenje z enim ali več rezili, grêdni pálični móst -ega -ega mostú m grad. z valjastim ali stožčastim steblom za vpenjanje most, navadno z dvema glavnima nosilcema v v obdelovalno glavo, podobno paličastemu obliki paličja frezalu 298 GRS 80 gréž -a m 1. tekst. gróbo kovánje surova dvojna svilena nit, -ega -a s met., stroj. začetno pre-zlepljena s sericinom, ki se lahko v enem kosu oblikovanje ulitega kovinskega bloka, ingota s odvije s kokona 2. tekst. rahlo vita preja iz treh do kovanjem osmih surovih dvojnih svilenih niti, zlepljenih s grobolétinasti lés -ega lesá m les. les s širokimi sericinom in odvitih s kokona branikami gŕlni mikrofón -ega -a m elektr. mikrofon, ki je grobozŕnata míkrostruktúra -e -e ž met. nameščen na vrat, da sprejema zvočno nihanje mikrostruktura, sestavljena iz velikih kristalnih neposredno z grla Sp: laringofón zrn gróba cemêntna málta -e -e -e ž grad. grobozŕnato jêklo -ega -a s met. jeklo, katerega cementna malta, v kateri velikost zrn peska ali mikrostruktura je sestavljena iz velikih kristal-mivke ne sme presegati 4 mm ali 2 mm pri in-nih zrn dustrijsko izdelani cementni malti gród -a m stroj. ogrodje, nosilni del šasije pri gróba málta -e -e ž grad. malta z agregatom železniških vagonih in lokomotivah zrnavosti do 7 mm za zidanje s širšimi stiki gródelj med zidaki ali drugim materialom in za grobe -dlja m met. zlitina železa z več kot 2 % ogljika, ki predstavlja surovo železo in se omete, ki služijo kot podlaga finim ometom izdeluje v plavžu gróba obdeláva -e -e ž stroj. prva obdelava gródnica surovca, izkovka, ulitka z grobim orodjem, -e ž stroj. pokončni, podaljšani del gredlja čolna, ladje na premcu ali krmi odrezovalnim strojem S: kosmáčenje gróba obdeláva lesá Grotrianov diagrám -e -e -- ž les. razrez -ega -a [grótrijanov] m fiz. primarnih lesnih asortimentov na manjše diagram, ki prikazuje energijske nivoje atomov g dimenzije z vodoravnimi daljicami, ki imajo za ordinate gróba valjárna energijo nivoja Sp: energíjski diagrám ž -e -e met. valjarna za valjanje gróbi kalíber določene dejavnosti za krepitev konkurenčno- m -ega -bra met. začetni kaliber, sti, npr. avtomobilski grozd, lesarski grozd, ali blumov gròzd grôzda m interesno združenje podjetij ki da pri valjanju ulitega surovca prvo, približno interdisciplinarnih raziskovalnih skupin in razi-obliko končnega profila skovalnih ustanov pri razvijanju novih izdelkov, gróbi omèt -ega -éta m grad. omet iz grobe npr. raziskovalni grozd malte z zrni peska 0–4 mm, ki se nanese v grózdasti ulítek -ega -tka m met. majhni ulitki, 15–20 mm debeli plasti na opečno, kamnito, nanizani na ulivni sistem kot grozd, ki se ulijejo betonsko, trstičeno ali letvano površino zidu z enim vlitjem taline ali stropa zaradi izravnave in kot podlaga za grózdni sládkor zaključno plast finega ometa -ega -órja m kem. monosaha-rid, heksoza, C gróbi ráster -ega -tra 6 H 12 O 6 , bel kristaliničen prah m graf. raster, ki ima ali brezbarvni kristali sladkega okusa, v naravi velike rastrske pike, vidne s prostim očesom kot grozdni sladkor, tudi kot gradnik številnih pri normalnih pogojih opazovanja PRIM.: fíni rastlinskih in živalskih polisaharidov, npr. ráster celuloze, škroba, glikogena, uporablja se kot gróbi utòp -ega -ópa m met. začetni utop, ki reducent, npr. pri kemičnem srebrenju, za ener-da pri kovanju surovca prvo, približno obliko gijske pripravke, umetno hranjenje z infuzijo končnega izkovka S: glukóza gróbo drobljênje GRS 80 -ega -a s drobljenje -- -- [geerès ósemdeset] m krat. geod. Ü kamnine, rude na velikost kosov nad 60 mm geodétski referénčni sistém 1980 299 grundíranje grundíranje -a s priprava podlage za nanos pločevine, ki se s stiskalnico pritiska na temeljne barve, novih plasti betona, ometa, ustrezno oblikovano patrico Sp: guména lepila, npr. grundiranje starega ometa fasade, blazínica da postane dovolj trden za prilepljenje toplotne guména blazínica -e -e ž met., stroj. Ü guména izolacije blazína grundírna bárva -e -e ž Ü têmeljna bárva guména cév -e ceví ž stroj. gibka cev, navadno grundírni tísk -ega -a m tekst. droben pikčast iz sintetične gume z notranjim opletom kot nosilcem trdnosti in zunanjo zaščito pred po-ali črtast vzorec, ki enakomerno prekrije vso tekstilijo škodbami ali obrabo grúpa -e ž mat. guména nít množica elementov, med -e níti ž tekst. gola ali s prejo ovita katerimi obstaja binarna operacija z določe- elastomerna nit iz gume nimi lastnostmi, ki ji dajo njene značilnosti, guména vzmét -e vzmetí ž stroj. gumen npr. množica celih števil tvori grupo skupaj z element, navadno z vulkaniziranimi deli za pri-operacijo seštevanje, enota je 0 trditev na tla, steno, nosilno konstrukcijo, npr. grupácija -e ž les. razvrščanje sorodnih in šasijo vozila, za izolacijo naprav, strojev proti podobnih asortimentov ali izdelkov v skupine, vibracijam in sunkom Sp: guméni amortizêr, npr. grupacija plošč gúmijasta vzmét grúpna hitróst -e -i ž 1. fiz. hitrost, s katero guméni amortizêr -ega -ja m stroj. Ü guména potuje valovni paket skozi sredstvo, v katerem vzmét g je fazna hitrost odvisna od valovne dolžine guméni kábel -ega -bla m elektr. električni kabel valovanja 2. hitrost, s katero potuje energija fiz. z izolirno prevleko iz gume valovanja guméno kládivo -ega -a s kladivo z glavo iz GSC -- [geescé] ž (ang. gas-solid chromatography) gume, plastike, uporablja se npr. za avtoličarska krat. kem. Ü plínsko-trdnínska kromatografíja popravila gúba -e ž grebenasta vzboklina na ploskvi, gúmi -ja m kem. teh. Ü gúma (1) npr. na zmečkani tkanini, papirju, pločevini, na gúmiarábikum zemeljski plasti zaradi tektonskih pojavov -a m kem. krhka, v vodi topna snov iz nekaterih afriških vrst akacij, ki se gúganje -a s premikanje, npr. ladje, naprej uporablja zlasti kot lepilo za papir Sp: arábski in nazaj okrog prečne osi PRIM.: váljanje, gúmi zíbanje gúmijasta vzmét -e vzmetí ž stroj. Ü guména gúma -e ž 1. kem. teh. elastomer na osnovi vzmét poliizoprena, pridobljen z vulkanizacijo gúmijev lák kavčuka ali sintetično, uporablja se za avtomo- -ega -a m kem. teh. rjavkasta do bilske plašče, zaščitna oblačila, tesnila, gibke temnorjava smola, ki se dobi iz izločkov cevi, predmete široke potrošnje Sp: gúmi, nekaterih vrst ščitastih uši in iz katere se vulkanizírani kávčuk PRIM.: sintétična izdeluje šelak gúma 2. stroj. Ü pnevmátika (2) gúmijevo lepílo -ega -a s kem. teh. lepilo za papir gúmbnica -e ž tekst. v blago zarezana odprtina na osnovi gumiarabikuma za gumb, neobšita ali obšita, npr. obšita z gumírana plúta -e -e ž kem. teh. material, obrobno vrvico, ali slepa, varjena izdelan iz zmesi regenerirane plute in kavčuka, guména blazína -e -e ž met., stroj. podloga iz uporablja se za talne obloge, za izdelavo poliuretanske gume za oblikovanje tanke zamaškov 300 gváno gumírana tekstílija -e -e ž tekst. tekstilija iz gnetljiva, uporabljala se je zlasti za izolacijo različnih tekstilnih surovin, enostransko ali električnih kablov obojestransko impregnirana z gumo gvajakól -a m kem. teh. metoksifenol, sestavina gumíranje -a s 1. prevlečenje ali prepajanje z kreozota, uporablja se za pridobivanje vanilina gumo, elastomerom 2. mazanje z lepilom, ki se gvajakovína -e ž gozd. zelo trd les tropskih pred uporabo aktivira z ovlaženjem dreves vrste Guaicum gumírano plátno -ega -a s kem. teh. guma, gvanidín -a m kem. aminometanamidin, okrepljena s platnenim vložkom, uporablja NH2–C(NH)–NH2, brezbarvni higroskopni se npr. za transportne trakove, gumene kristali, zelo močna organska baza, ki je vmesni preproge proizvod pri proizvodnji umetnih smol, raz- gutapêrča streliv S: imínosečnína -e ž kem. teh. posušen mleček nekaterih tropskih rastlin, neelastična, gváno -a m iztrebki zlasti morskih ptic, ki kavčuku podobna snov, ki je pri sobni tem- se zaradi velikega deleža dušika in fosforja peraturi trda, pri 50 °C pa postane mehka in uporab ljajo kot kakovostno gnojilo g 301 Haber-Boschev postópek H Haber-Boschev postópek -ega -pka Hallova sónda -e -e [hólova] ž fiz. sonda pri [hábər bóšev] m kem. teh. postopek za pridobiva- merilniku magnetnega polja, ki deluje na nje amonijaka iz dušika in vodika pri zvišani osnovi Hallovega pojava h temperaturi in zvišanem tlaku ob uporabi Hallov efékt -ega -a [hólov] m elektr. Ü Hallov katalizatorja pojàv Hadfieldovo jêklo -ega -a [hêdfildovo] s Hallov generátor -ega -ja [hólov] m elektr. met. manganovo avstenitno jeklo z masnim element, naprava, ki se uporablja kot merilni deležem mangana okoli 13 %, obrabno trdno in pretvornik na podlagi Hallovega pojava odporno proti udarcem Hallov koeficiènt -ega -ênta [hólov] m elektr. hadrón -a m fiz. kvantni delec, iz katerega so količnik induciranega električnega polja in sestavljena atomska jedra in sodeluje z drugimi zmnožka gostote toka in magnetne gostote, hadroni s silo močne interakcije simbol A h háfnij -a m kem. element iz titanove skupine Hallovo zaznaválo -ega -a [hólovo] s elektr. periodnega sistema, siva trda kovina, odporna zaznavalo s Hallovo sondo za merjenje magne-proti kislinam in bazam, ki se uporablja v reak-tnega polja S: Hallov sénzor torski tehniki, za posebne zlitine, npr. za šobe raket na tekoče gorivo, simbol Hf Hallov pojàv -ega -áva [hólov] m elektr. pojav bakrovih sulfidnih mineralov 4 2 Sp: ·5 H O, nastal s preperevanjem magnetnem poljuHallov efékt PRIM.: módra Hallov sénzor -ega -ja [hólov] m elektr. zaznavalo gálica s Hallovo sondo za merjenje magnetnega polja halkogéni -ov m mn. kem. elementi šeste S: Hallovo zaznaválo skupine periodnega sistema: nekovini kisik haló halkantít -a m bakrov sulfat s kristalno tni na smer toka skozi prevodnik, če je ta v met. električnega prevodnika, ki sta pravoko-vodo, CuSO halíd -a m kem. električne napetosti med nasprotnima stenama Ü halogeníd in žveplo, polkovini selen in telur ter kovina -ja m fiz. sij okrog Lune, ki nastane zaradi halkopirít S: avreóla met. -a m kovinski zelenkasto rumen halogéni polonij S: sipanja Lunine svetlobe na kapljicah vlage kisíkova skupína tetragonalni mineral, baker-železov sulfid, -ov m mn. kem. elementi sedme glavne CuFeS2, pomembna sestavina bakrovih rud skupine periodnega sistema: fluor, klor, brom, Sp: bákrov kŕšec jod in astat halkozín -a m met. halogeníd siv do črn rombični mineral, -a m kem. binarna spojina halogena z bakrov(I) sulfid, Cu 2S, sestavina bakrove rude drugim elementom, npr. klorid, bromid Sp: halíd Sp: bákrov sijájnik halogenírani ogljikovodík -ega -a m kem. Hall-Heroultova célica -e -e [hól erúlova] m ogljikovodik, v katerem je en ali več vodikovih kem. elektrolizna celica za pridobivanje aluminija atomov zamenjanih z atomi halogena, navadno iz glinice škodljiv za okolje PRIM.: freón® 302 harmónično zobníško gonílo halogeníranje -a s kem. Hampsonova metóda kemijska reakcija, -e -e [hêmpsonova] ž s katero se v spojino uvede atom halogena z kem. teh. metoda za utekočinjenje zraka, ki temelji adicijo na večkratno vez v nenasičenih spojinah na Joule-Thomsonovem pojavu ali s substitucijo vodikovega atoma, hidroksi- harmónična analíza -e -e ž področje mate-skupine matike, ki obravnava razvoj funkcij ali signalov halogénoalkán -a m kem. alkan, v katerem po harmoničnih funkcijah PRIM.: Fourierova je en ali več vodikovih atomov v molekuli za-analíza menjanih z enim ali več atomi halogena, npr. harmónična delítev -e -tve ž mat. delitev v triklorometan razmerju, ki ustreza ulomku, v katerem sta halogénska žárnica -e -e ž elektr. žarnica z števec in imenovalec dve majhni celi števili volframovo nitko in žlahtnim plinom, ki mu harmónična fúnkcija -e -e ž mat. dvakrat je primešana majhna količina halogena, zlasti zvezno odvedljiva funkcija, ki zadošča Laplace-joda ali broma, za preprečevanje črnenja balona ovi enačbi na izbrani domeni halón -a m kem. suho gasilno sredstvo na harmónična sredína -e -e ž mat. obratna podlagi halogeniranega metana, ki pri gašenju vrednost aritmetične sredine obratnih vrednosti ne pušča ostankov, zaradi škodljivega učinka S: harmónično povpréčje PRIM.: geometríjska na ozonsko plast je njegova raba omejena sredína na posebne naprave, kjer bi uporaba drugih harmónična vŕsta gasilnih sredstev povzročila veliko škodo, npr. -e -e ž mat. divergentna neskončna vrsta, ki pripada zaporedju obratnih na računalnike, v letalih naravnih števil Hamiltonova fúnkcija -e -e [hêmiltonova] ž fiz. harmónično gonílo funkcija posplošenih koordinat in posplošenih -ega -a s stroj. Ü harmónič- h impulzov mehanskega sistema, ki s Hamiltono-no zobníško gonílo vimi enačbami določi enačbe njegovega gibanja harmónično níhanje -ega -a s 1. fiz. nihanje PRIM.: Lagrangeeva fúnkcija harmonskega oscilatorja 2. fiz. nihanje, pri Hamiltonova mehánika -e -e [hêmiltonova] ž katerem je pospešek usmerjen proti mirovni področje teoretične mehanike, ki obravnava legi in sorazmeren odmiku od nje 3. fiz. nihanje, lastnosti mehanskih sistemov, katerih dinamiko pri katerem odmik nihajoče veličine opiše je mogoče opisati s Hamiltonovimi enačbami sinusna funkcija z ustrezno začetno fazo Hamiltonove enáčbe S: sínusno níhanje -ih enačb [hêmiltono-ve] ž mn. fiz. harmónično povpréčje enačbe analitične mehanike, ki na -ega -a s mat. obratna enoličen način sledijo iz Hamiltonove funkcije vrednost aritmetične sredine obratnih obravnavanega mehanskega sistema, katerih vrednosti S: harmónična sredína PRIM.: geome-rešitve opišejo poti in časovno odvisnost po- tríjska sredína splošenih impulzov harmónično zaporédje -ega -a s mat. Hamiltonovo načêlo -ega -a [hêmiltonovo] s zaporedje obratnih vrednosti naravnih števil, meh. načelo, po katerem je dinamika fizikalnih npr. 1, 1/2, 1/3, 1/4, 1/5 ... sistemov določena z variacijskim problemom harmónično zobníško gonílo -ega -ega za funkcional, ki vsebuje samo Lagrangeevo -a s stroj. planetno gonilo za velika prestavna funkcijo PRIM.: Fermatovo načêlo, Snellov razmerja, katerega osnova je fiksen obroč v zákon, variacíjsko načêlo obliki valja z notranjim ozobjem v ubiranju z Hamiltonov operátor -ega -ja [hêmiltonov] m notranjim elastičnim zvonastim zobnikom, fiz. kvantnomehanski operator, ki v kvantni katerega valovanje zagotavlja gnan odmikač mehaniki nadomesti Hamiltonovo funkcijo Sp: harmónično gonílo 303 harmónik harmónik -a m elektr. Ü hašúra harmónska frekvénca -e ž tekst. drobni žlebički v gravurah harmonizírani stándard valjev, ki potekajo diagonalno na smer gibanja -ega -a m evropski tekstilije in preprečujejo, da bi rakel posnemal standard, ki ustreza zakonskim določbam, barve iz gravure bistvenim zahtevam ali drugim določbam hausmannit Evropske unije -a [hauzmanít] m met. črn tetrago- harmónska analíza nalni mineral, manganov oksid, MnIIMnIII2O4, -e -e ž elektr. razsta- pomemben mineral manganovih rud vljanje poljubnega periodičnega nihanja na havaríja harmonske frekvence -e ž 1. velika poškodba stroja ali harmónska frekvénca naprave 2. grad. velike poškodbe in porušitve -e -e ž elektr. celoštevil- zaradi snega, vode, žleda, plazov na gozdovih in ski večkratnik osnovne frekvence Sp: harmónik objektih, npr. snegolom, porušitev elektropre- harmónska komponênta -e -e ž elektr. spek- nosnih objektov, žičnic, zdrs pobočij tralna komponenta harmonske frekvence HCFC HCFC-ja in -- [haceefcé haceefcêja] m harmónska napétost -e -i ž elektr. sinusna (ang. hydrochlorofluorocarbon) krat. kem. Ü napetost s frekvenco, enako večkratniku nèpopôlno substituírani fluoroklóroogljíko- h frekvénce krat. kem. Ü héksakló- rocíkloheksán harmónska resonánca -e -e ž elektr. resonanca HD-ólje -a [hadé] s (ang. HD – heavy duty) kem. teh. harmonskih komponent v napetosti ali toku visokozmogljivostno motorno olje z dodatki zaradi nihanj med induktanco in kapacitanco za težke obratovalne pogoje, npr. v motorjih z pomemben člen pri delovanju zaščit v elektro- HCH HCH-ja in -- [hacehá hacehája] m energetskem sistemu S: napétost harmónske (ang. hexachlorocyclohexane) frekvence osnovne napajalne napetosti, vodík priključene naprave, sistema harmónski oscilátor -ega -ja m 1. fiz. fizikalni HDPE HDPE-ja in -- [hadepeé hadepêja] m sistem, ki ima ravnovesno lego, odmik od nje notranjim zgorevanjem povzroči povratno silo ali navor, ki sta soraz- (ang. high-density polyethylene) krat. kem. Ü polieti- lén visôke gostôte merna z odmikom od ravnovesne lege H-dróg 2. fiz. sistem kvantnega delca v potencialu, -a [há] m elektr. podpora nadzemnega ki je sorazmeren kvadratu odmika od točke elektroenergetskega voda v obliki črke H najmanjšega potenciala iz dveh navpičnih stebrov in z vodoravnim harmónski tón prečnim drogom na sredi -ega -a m fiz. ton, katerega frekvenca je celi večkratnik osnovne Heavisidova fúnkcija -e -e [hêvisajdova] ž mat. frekvence funkcija, ki ima vrednost 0 za vse negativne hartley argumente in vrednost 1 za vse pozitivne -ja [hártli] m izpeljana merska enota ob argumente, simbol H SI za informacijo, izražena z desetiškim logarit-Heavisidova plást mom, simbol Hart, 1 Hart = količina informa- -e plastí [hêvisajdova] ž fiz. cije o dogodku, za katerega je verjetnost 10 : 1 plast v zemeljski ionosferi, ki deluje kot zrcalo ali 91 %, da se bo zgodil za kratkovalovne radijske valove Hartmannove čŕte -ih čŕt [hártmano- Hefnerjeva svéča -e -e [héfnərjeva] ž fiz. stara ve] ž mn. met. Ü Lüdersove čŕte merska enota za svetilnost, 0,9 kandele Hartmannov tést -ega -a [hártmanov] m fiz. test Heisenbergova matríčna mehánika -e -e za ugotavljanje aberacij optičnih sistemov z -e [hájzənbergova] ž mat. matematični formalizem zaslonom iz preluknjane plošče ali mreže kvantne mehanike, pri katerem so verjetnosti 304 héksaklórobutadién za prehode med različnimi kvantnimi stanji elektrolizni rafinaciji svinca Sp: fluorosilícijeva podane z matrikami kislína, héksafluorosilícijeva kislína Heisenbergovo nèdoločítveno načêlo héksafluorídosilikát -a m kem. sol heksa--ega -ega -a [hájzənbergovo] s fiz. zakonitost fluoridosilicijeve kisline H2SiF6, npr. natrijev v kvantni mehaniki, po kateri dinamičnih heksafluoridosilikat Sp: fluorosilikát, héksa-spremenljivk kvantnega sistema ni mogoče fluorosilikát natančno določiti in je produkt negotovosti héksafluoropropén -a m kem. propen, v konjugiranih spremenljivk vedno večji kot ħ /2 katerem so vsi vodikovi atomi nadomeščeni s héksacianídoferát(II) -a(II) [dvé] m kem. sol fluorovimi, C 3F6, brezbarven plin brez vonja, ki hipotetične heksacianidoželezove(II) kisline, se uporablja za proizvodnjo polifluoroetilen-npr. kalijev heksacianidoferat(II) Sp: fêrocianíd, propilena S: fluoropropén, fluoropropilén héksaciánoferát(II) héksafluorosilícijeva kislína -e -e ž kem. Ü héksacianídoferát(III) héksafluorídosilícijeva kislína -a(III) [trí] m kem. sol hipotetične heksacianidoželezove(III) kisline héksafluorosilikát -a m kem. Ü héksafluorído-Sp: fêricianíd, héksaciánoferát(III) silikát héksacianídoželézova(II) kislína -e(II) -e heksagón -a m mat. Ü šéstkótnik [dvé] ž kem. hipotetična kislina s formulo heksagonálna piramída -e -e ž mat. piramida, H Sp: 4 [Fe(CN) 6 ] héksaciánoželézova(II) katere osnovna ploskev je šestkotnik, navadno kislína pravilni héksaciánoferát(II) -a(II) [dvé] m kem. Ü heksagonálni gósti zlòg -ega -ega zlóga m héksacianídoferát(II) met. zlog, pri katerem so atomi razporejeni v héksaciánoferát(III) h -a(III) [trí] m kem. Ü ogliščih in na sredini šestkotnika v eni plasti, héksacianídoferát(III) v drugi plasti pa so v medprostorih nad atomi héksaciánoželézova(II) kislína prejšnje plasti, pri čemer so plasti razvršče- -e(II) -e S: ne izmenično (ABAB) kem. heksagonálni [dvé] ž kem. Ü héksacianídoželézova(II) kislína nàjgostêjši sklàd K: HGZ héksadekán -a m kem. alkan s šestnajsti-heksagonálni kristálni sistèm -ega -ega mi ogljikovimi atomi, C 16 H 34 , brezbarvna -a m kem. kristalni sistem s tremi primitivnimi tekočina, uporablja se za ugotavljanje cetanske-vektorji, dva ležita v ravnini osnovne ploskve, ga števila goriva v testnem dizelskem motorju kot med njima je 120°, tretji primitivni vektor, heksaéder -dra m mat. telo, omejeno s šestimi ki je krajši ali daljši, pa je pravokoten na ploskvami, npr. kocka osnovno ploskev in kaže v smeri šestštevne osi heksaédrska grúpa -e -e ž mat. grupa, katere heksagonálni nàjgostêjši sklàd -ega -ega elementi so zasuki kocke, po katerih je ta v skláda m kem. sklad, pri katerem so atomi razpo-enakem položaju kot pred zasukom, npr. zasuk rejeni v ogliščih in na sredini šestkotnika v eni kocke za 90° okoli osi, ki gre skozi njeno težišče plasti, v drugi plasti pa so v medprostorih nad in je vzporedna z eno od stranic, zasuk kocke za atomi prejšnje plasti, pri čemer so plasti razvr-120° okoli osi, ki je njena telesna diagonala ščene izmenično (ABAB) S: met. heksagonálni héksafluorídosilícijeva kislína gósti zlòg K: HGZ -e -e ž kem. hipotetična kislina s formulo H héksaklórobutadién 2 SiF 6 , ki se -a m kem. popolnoma uporablja v glavnem za proizvodnjo aluminije- kloriran butadien, CCl2=CCl–CCl=CCl2, vega fluorida in kriolita, za fluoridiranje pitne brezbarvna tekočina z vonjem po terpentinu, vode, za konzerviranje lesa, kot elektrolit pri uporablja se kot topilo v pralnikih za odstra- 305 héksaklórocíkloheksán njevanje klora iz odpadnih plinov, npr. pri heksóza -e ž kem. monosaharid s šestimi oglji-proizvod nji vodikovega klorida kovimi atomi, C 6H12O6, npr. glukoza héksaklórocíkloheksán -a m kem. popolnoma heksozáni -ov m mn. kem. polisaharidi he-kloriran cikloheksan, C 6Cl6, ki obstaja v več miceluloze, zgrajeni iz molekul heksoz kot razširjen γ-heksaklorocikloheksan, znan kot hektár -ja m ploščinska enota za zemljišče, insekticid lindan, katerega uporaba pa je od leta izomernih oblikah, od katerih je najbolj gradnikov, ki spremljajo celulozo, npr. v lesu 2009 prepovedana simbol ha, 1 ha = 10 000 m2 K: HCH héksaklóroetán hektométrski valôvi -ih -ôv m mn. telekom. -a m kem. popolnoma kloriran radijski valovi z valovnimi dolžinami 1 km–100 m etan, C 2 Cl 6 , bela kristalinična snov z vonjem oziroma s frekvencami 300–3000 kHz po kafri, uporablja se kot insekticid, mehčalo, pospeševalec vulkanizacije, v zmesi s cinkovim helánka -e ž 1. tekst. elastična teksturirana preja, oksidom v dimnih bombah izdelana po nezveznem, nekonvencionalnem minoheksan, H z osnovo iz elastične teksturirane preje in z 2 N(CH 2 ) 6 NH 2 , brezbarvna votkom iz volnene česanke héksametiléndiamín postopku 2. tekst. -a m kem. elastična polvolnena tkanina 1,6-dia- kristalinična snov, uporablja se v glavnem za proizvodnjo polimerov, npr. poliuretanskih heliantín -a m kem. natrijev p-dimetilaminoazo-smol in poliamida 66 benzensulfonat, oranžno, v vodi topno barvilo, héksametiléntetramín -a m kem. ki se uporablja v analizni kemiji kot kislinsko- heterociklič- na organska spojina, (CH2)6N4, uporablja se za -bazni indikator, ki je v kislem območju pH proizvodnjo razstreliva heksogena, brezdimne- rdeč, v alkalnem pa rumen S: metíloranž h ga trdnega goriva za taborjenje, polimernih helidróm -a m grad., stroj. ravna ploščad na tleh, na materialov, zdravil strehi visoke stavbe ali na ladijski palubi, prila- heksán -a m kem. nasičeni alkan s šestimi oglji- gojena za vzletanje in pristajanje helikopterjev kovimi atomi, C6H14, brezbarvna, lahko hlapna Sp: helipórt tekočina, uporablja se kot topilo hélij -a m kem. prvi element iz skupine žlahtnih heksándiójska kislína -e -e ž kem. 1,4-butan- plinov, brezbarven plin, sestavina zraka, dikarboksilna kislina, HOOC(CH2)4COOH, uporablja se za zaščitno atmosfero pri varjenju, pri proizvodnji poliamida 66 hélijeva čŕta -e -e ž fiz. spektralna črta z heksén brezbarvna kristalinična snov, vmesni proizvod za polnjenje meteoroloških balonov, simbol He -a m kem. alken s šestimi atomi ogljika, valovno dolžino 587,49 nm v spektru sončne skupina heksana, –C -a m kem. enovalentna funkcionalna stroj. helikópter -ja m rotoplan z enim ali dvema 6 H 13 glavnima rotorjema, vsak na svoji navpični osi heksíl métakrilát -- -a m kem. monomer za heliocéntrični sistém -ega -a m astr. sistem izdelavo umetnih smol, usnja, papirja, tekstil-koordinat z izhodiščem v težišču Osončja uporablja pri proizvodnji polietilena helikoíd -a m stroj. Ü navôjnica (1) heksíl C6H12, brezbarvna, hlapna tekočina, ki se svetlobe, ki pripada heliju nih pomožnih sredstev heksóda -e ž elektr. héliokromíja elektronka s šestimi elek- -e ž kem. fotokromija pod trodami: anodo, katodo in štirimi dodatnimi vplivom ultravijolične ali nefiltrirane sončne elektrodami svetlobe heksogén -a m kem. heliostát 1,3,5-trinitro-1,3,5-triaza- -a m astr. priprava z dvema posebej cikloheksan, C 3H6N6O6, eno najučinkovitejših krmiljenima zrcaloma, ki usmerja sončne žarke vojaških razstreliv, močnejše od trinitrotoluena tako, da padajo pod stalnim kotom k isti točki 306 hermétično zapŕt stròj helipórt -a m grad., stroj. Ü Henryjev zákon helidróm -ega zakóna [hênrijev] m kem. Helmholtzova energíja zakon, po katerem je koncentracija plina, razto- -e -e [helmhólcova] ž pljenega v tekočini, premo sorazmerna parcial-fiz., kem. razlika med notranjo energijo ter nemu tlaku plina nad tekočino zmnožkom temperature in entropije sistema, heptaéder simbol A , merska enota joule, J Sp: prôsta -dra m mat. geometrijsko telo, energíja omejeno s sedmimi ploskvami Helmholtzova resonánca -e -e [helmhólco- heptanál -a m kem. aldehid, izpeljan iz heptana, va] ž fiz. resonanca nihanja zraka v votlini, ki jo C7H14O, brezbarvna tekočina z močno sadno vzbuja turbulenca, nastala ob robu votline, če aromo, uporablja se v kozmetiki, parfumeriji, mimo njega piha zrak, npr. pri pihanju čez rob za dišave prazne steklenice heptanól -a m kem. alkohol, izpeljan iz heptana, Helmholtzova tuljáva -e -e [helmhólcova] ž C7H15OH, brezbarvna tekočina prijetnega fiz. vonja, uporablja se kot topilo, v kozmetiki in dvojno navitje na krajiščih enakostraničnega valja, ki ustvarja v sredini zelo dober približek parfumeriji homogenega magnetnega polja heraklít -a m grad. gradbeni material iz ce-Helmholtzovi vrtínčni teorémi mentnega veziva in lesne volne ali sekancev, -ih -ih -ov [helmhólcovi] m mn. fiz. oblikovan v plošče različnih debelin, ki se teoremi, ki matematično opisujejo gibanja fluida v bližini vrtinca uporabljajo za toplotno in zvočno izolacijo PRIM.: lésni betón Helmholtzov resonátor -ega -ja [helmhól- cov] herbicíd m fiz. -a m kemično sredstvo za uničevanje kroglast resonator s kratkim grlom, ki se prisloni k ušesu, in odprtino na nasprotni plevela h strani kot zvočni filter za raziskovanje zvočnega hermétični končník -ega -a m elektr. končnik, spektra PRIM.: óptični resonátor ki na koncu kabla zagotavlja tesnost pred hematít -a m met. zunanjim okoljem in po potrebi vzdržuje tlak jeklenosiv kristalni heksago-nalni mineral, železov(III) oksid, Fe v kablu 2 O 3 , glavna sestavina železove rude Sp: želézov sijájnik hermétični kontákt -ega -a m elektr. elektro- hemiacetál -a m kem. mehanski kontakt s kontaktnima lističema spojina s splošno formulo iz magnetnega ali delno magnetnega materiala R 1 R 2 C(OH)OR, v kateri R predstavlja alkilno v neprodušno zaprti stekleni cevki, navadno skupino ali vodikov atom, ki nastane z adicijo napolnjeni z inertnim plinom Sp: reed alkohola na karbonilno skupino kontákt hemihidrát -a m kem. hidrat, ki vsebuje eno hermétični relé -ega -êja m elektr. rele z vsaj molekulo vode na dve molekuli spojine enim hermetičnim kontaktom in magnetnim hemimorfít -a m met. bel rombični ali elektromagnetnim vzbujanjem mineral, hidratizirani cinkov silikat, hermétični transformátor -ega -ja m elektr. Zn 4 [(OH) 2 Si 2 O 7 ]·H 2 O, pomemben mineral transformator z zatesnitvijo, ki ne omogoča cinkovih oksidnih rud Sp: kalamína (1) zaznavne izmenjave med notranjostjo in henry -ja [hénri] m izpeljana merska enota v zunanjo atmosfero mednarodnem sistemu enot za induktanco, hermétično zapŕt stròj -- -ega strôja m elektr. simbol H, 1 H = 1 Wb A –1 stroj s posebnimi tesnili, ki pri normalnem Henryjeva konstánta -e -e [hênrijeva] ž kem. obratovanju ne spušča notranjega hladila v sorazmernostna konstanta v Henryjevem okolico niti okoliških tekočin in plinov v zakonu notranjost 307 Hermitovi polinómi Hermitovi polinómi -ih -ov [ermítovi] m mn. Hertzov oscilátor -ega -ja [hêrcov] m elektr. mat. družina ortogonalnih polinomov, ki tvori oscilator z nihajnim krogom iz tuljave in bazo Hilbertovega prostora s kvadratom integra- kondenzatorja ter iskriščem, kjer naključno bilnih funkcij na realni osi, v katerem je skalarni spreminjanje toka skozi plazmo iskre vzbuja produkt definiran kot integral produkta funkcij, resonanco nihajnega kroga, ki oddaja elektro- uteženega z Gaussovo funkcijo magnetne valove hermítska matríka -e -e ž mat. Hertzov tlák matrika, ki se ne -ega -a [hêrcov] m meh., stroj. tlak na spremeni, če se transponira in njeni elementi stiku dveh trdnih teles, npr. železniškega kolesa kompleksno konjugirajo in tirnice, zaradi medsebojnega pritiska, ki na hermítski operátor stiku povzroča deformacijo, odvisno od povr- -ega -ja m mat. operator šinske trdote stičnih materialov v Hilbertovem prostoru, ki ima realne lastne hessit vrednosti -a [hesít] m met. rombični srebrov telurid, hermítsko konjugírana matríka α-Ag2Te, sestavina srebrovih rud -- -e -e ž mat. matrika, ki nastane iz prvotne matrike kom- Hessov zákon -ega zakóna [hésov] m fiz., kem. pleksnih števil s transponiranjem in komple- zakon, po katerem je sprememba entalpije ksnim konjugiranjem elementov odvisna samo od začetnega in končnega stanja Hêronova búča sistema in neodvisna od poti, po kateri je do -e -e ž buča, iz katere se spremembe prišlo tekočina iztisne z zrakom pod tlakom skozi heteroatóm cevko, segajočo do dna PRIM.: Hêronova krógla -a m kem. v organski kemiji h Hêronova fórmula vsak atom, ki ni atom ogljika ali vodika in je -e -e ž mat. sestavina npr. heterociklične spojine formula za računanje ploščine triko- heterocíklična spojína tnika, če so znane njegove tri stranice -e -e ž kem. ciklična A = (s(s − a)(s − b)(s − c))1/2, pri čemer so a, b spojina z obročem iz ogljikovih in drugih in c stranice trikotnika in s = (a + b + c)/2 atomov PRIM.: karbocíklična spojína Hêronova krógla -e -e ž stroj. najstarejši heterodín -a m elektr. naprava za obdelavo toplotni stroj z vrtljivo uležajeno votlo kroglo, radijskih signalov, ki proizvaja nove frekvence s napolnjeno z vodo in segrevano z ognjem, kombiniranjem ali mešanjem dveh frekvenc ki ima ob straneh tangencialno pritrjeni za- heterodínski princíp -ega -a m elektr., fiz. krivljeni cevi, skozi kateri piha para in jo vrti tehnika obdelave radijskega signala s kombini-Sp: Eólova krógla PRIM.: Hêronova búča ranjem ali mešanjem z referenčnim sinusnim hertz -a [hêrc] m izpeljana merska enota v med-signalom narodnem sistemu enot za frekvenco, simbol heterodínski sprejémnik -ega -a m elektr. Hz, 1 Hz = 1 s –1 radijski sprejemnik, ki deluje po heterodin-Hertzova fúnkcija -e -e [hêrcova] ž mat. funkcija, skem principu ki opisuje potencialno energijo elektrona kot heterogéna katalíza -e -e ž kem. kataliza, funkcijo oddaljenosti od fotokatode pri kateri je katalizator v drugačni fazi kot Hertzove enáčbe -ih enačb [hêrcove] ž mn. fiz. reaktanti, navadno reakcija med reaktanti v enačbe elastomehanike, s katerimi se opisuje plinasti ali tekoči fazi v prisotnosti trdnega kata- deformacija ob dotiku dveh elastičnih teles lizatorja PRIM.: homogéna katalíza Hertzov magnétni dípól heterogéna nukleácija -ega -ega -a -e -e ž met. nukleacija, [hêrcov] m elektr. hipotetični sevalni element pri kateri je kal za začetek kristalizacije tuja iz neskončno majhne sklenjene zanke površina, npr. delec nečistoče v talini, stena PRIM.: osnôvni eléktrični dípól kokile 308 hibrídno vézje heterogéna reákcija -e -e ž kem. H-fasádni óder reakcija, -ega ódra [há] m grad. fasadni ki poteka med reaktanti, ki so v dveh ali več oder iz jeklenih nosilnih elementov v obliki različnih fazah črke H, ki se nastavljajo po višini v večetažne heterogéna zmés okvire in se vodoravno povežejo z elementi -e zmesí ž zmes iz raznovr-delovnega poda in ograje, diagonalno pa z stnih sestavin, ki že po videzu ni enotna snov, jeklenimi palicami, za dostop med etažami se npr. betonska mešanica namestijo lestve heterogéni jêdrski reáktor -ega -ega -ja m fiz. HGZ HGZ-ja in -- [hagezé hagezêja] m krat. met. Ü jedrski reaktor, v katerem je jedrsko gorivo, npr. heksagonálni gósti zlòg uranov dioksid, ločeno od moderatorja, npr. vode PRIM.: homogéni jêdrski reáktor híba -e ž elektr., stroj. nepopolnost, pomanjkljivost heterogéni sistém -ega -a m 1. fiz., kem. v izvedbi, delovanju stroja, naprave, ki lahko še sistem, sestavljen iz več kot ene faze v različnih agrega- vedno deluje, a ne s pričakovano kakovostjo, tnih stanjih, npr. mešanica ledu, vode in vodne natančnostjo PRIM.: odpôved (2), okvára (2) pare 2. fiz., kem. sistem, sestavljen iz več faz, ki se hibrídna pogónska napráva -e -e -e ž med seboj ne mešajo, npr. olje in voda elektr., stroj. naprava, ki ima dva različna pogona, heterokromátska fotometríja -e -e ž fiz. Ü npr. z elektromotorjem in motorjem z vèčbárvna fotometríja notranjim zgorevanjem heteromorfíja -e ž kem. hibrídni kábel pojav pri mešanih -ega -bla m elektr. kabel, ki kristalih, da prevladujoča sol vsili drugi svoj združuje električne vodnike za električno kristalni sistem napajanje in optične vodnike za prenos heteropolárna molékula signalov, informacij po optičnih vlaknih -e -e ž kem. h molekula, pri kateri težišče pozitivnega naboja hibrídni kompozít -ega -a m kem. kompozit, ne sovpada s težiščem negativnega naboja okrepljen z dvema ali več vrstami visokozmo-S: polárna molékula gljivostnih vlaken, npr. epoksidna smola, okre-heteropolárna véz pljena z ogljikovimi in aramidnimi vlakni -e vezí ž kem. Ü iónska véz heteropolárni stròj hibrídni pogòn -ega -ôna m stroj. alternativni -ega strôja m elektr. elek-pogon vozila ali stroja z različnima pogonskima trični stroj z izraženimi ali neizraženimi poli, ki agregatoma, npr. bencinski ali dizelski motor z si sledijo z nasprotno polariteto notranjim zgorevanjem, elektromotor, motor heteropolárno barvílo -ega -a s kem. barvilo, na vodik, hidrostatični prenosnik pri katerem je kromofor del kationa ali aniona hibrídno eléktrično vozílo -ega -ega -a s heteropolimêr -a m kem. polimer, sestavljen iz elektr., stroj. električno vozilo s hibridnim pogonom najmanj dveh različnih monomerov, npr. poli-K: HEV stirenbutadien S: kòpolimêr hibrídno krmíljenje -ega -a s elektr., stroj. krmi-Heuslerjeva zlítina -e -e [hôjzlerjeva] ž elektr., met. ljenje s kombinacijo električnih, mehanskih, feromagnetna zlitina, sestavljena iz nemagne-hidravličnih, lahko tudi pnevmatičnih tnih sestavin, katere osnova je ternarna inter-krmilnikov metalna spojina točno določene sestave, npr. hibrídno vézje -ega -a s elektr. vezje z diskre-Cu 2 MnSn, Co 2 MnSi tnimi elektronskimi pasivnimi elementi, npr. HEV HEV-a in -- [hév] m krat. elektr., stroj. Ü upori, kondenzatorji, in aktivnimi elementi, hibrídno eléktrično vozílo npr. diodami, tranzistorji, navadno na keramič-hevrístični postópek -ega -pka m postopek nem substratu ter prekrito z okrovom ali zalito reševanja problema s poskušanjem v ustrezno zaščitno oblogo 309 hidrácija hidrácija -e ž 1. kem. vezanje vode na snov, beništvu, kot sredstvo za nevtralizacijo v indu- npr. hidracija cementa 2. kem. adicija vode na striji in agrotehniki S: hidrírano ápno dvojno vez >C=C<, pri čemer nastane alkohol hidrávlična črpálka -e -e ž stroj. Ü hidrostátič-–CH–C(OH)– na črpálka hidrargilít -a m kem. bel monoklinski mineral, hidrávlična enôta -e -e ž stroj. Ü hidrostátična Sp: aluminijev hidroksid, Al(OH) 3 gibbsit enôta hidrát -a m 1. kem. anorganska spojina, ki hidrávlična impedánca -e -e ž stroj. količnik spojina, ki vsebuje konstitucijsko vodo, npr. kristálna vôda, solvát 2. kem. organska hidrávlična komponênta -e -e ž stroj. gradnik hidravlične naprave, praviloma iz mehansko kloralhidrat CCl 3 (OH) 2 povezanih sestavnih delov, za opravljanje ene hidratácija pentahidrat, CuSO S: 4 ·5H 2 Okristálohidrát simbol Zh PRIM.: vsebuje kristalno vodo, npr. bakrov sulfat fazorjev razlike tlaka in prostorninskega toka, -e ž kem. vezanje vode na ion ali od osnovnih nalog prenosa, pretvarjanja ali nevtralno molekulo, pri čemer nastane hidrat, krmiljenja energije ali informacije, npr. cevni Cl₃C−CH(OH)₂ priključek, zobniška črpalka, radialni batni hidratácija cemênta motor, regulator tlaka, krmilnik poti S: hidrá- -e -- ž grad. kemijski in vlična sestavína fizikalni proces, pri katerem cement reagira s hidrávlična málta primešano vodo in skupaj z agregatom tvori -e -e ž grad. malta, ki se beton, pri čemer pride do spremembe molske hi- strjuje ob odsotnosti zraka, npr. v vodi dratacijske entalpije, ki je enaka sproščeni toploti hidrávlična napráva -e -e ž stroj. pogonska h hidratacíjska entalpíja -e -e ž fiz., kem. Ü ali krmilna naprava, zgrajena iz hidravličnih hidratacíjska toplôta krmilnikov in pomožnih sestavin ž -e -e fiz., kem. Ü mólska hidrávlična pogónska napráva mólska hidratacíjska entalpíja elementov in sestavin, pretvornikov energije, celuloza, ki je kemijsko enaka naravni celulozi krmiljem S: hidrávlični prenôsnik in se uporablja v obliki vlaken za proizvodnjo hidrávlična sestavína -e -e ž stroj. gradnik tekstilnih izdelkov ali folije za embaliranje živil hidravlične naprave, praviloma iz mehansko S: hidrátna celulóza PRIM.: celofán, viskóza povezanih sestavnih delov, za opravljanje ene hidrát glínice hidrát celulóze stroj. sestav hidravlične črpalke in hidravličnega kem. -a -- m regenerirana valja ali motorja s fiksnim ali spremenljivim hidratacíjska entalpíja -e -e -e ž -a -- m kem. Ü alumínijev od osnovnih nalog prenosa, pretvarjanja ali hidroksíd krmiljenja energije ali informacije, npr. cevni hidrátna celulóza -e -e ž kem. priključek, zobniška črpalka, radialni batni regenerirana celuloza, ki je kemijsko enaka naravni celulozi motor, regulator tlaka, krmilnik poti S: hidrá- in se uporablja v obliki vlaken za proizvodnjo vlična komponênta tekstilnih izdelkov ali folije za embaliranje živil hidrávlična shéma -e -e ž shema zgradbe in S: hidrát celulóze PRIM.: celofán, viskóza delovanja hidravlične naprave, sistema s stan- hidrátna vôda dardiziranimi simboli -e -e ž kem. rahlo vezana voda v kristalohidratih, npr. v CuSO 4·5H2O, ki se hidrávlična sklópka -e -e ž 1. stroj. sklopka navadno da odstraniti že s sušenjem pri 105 °C mehanske izvedbe, ki se aktivira s hidravlično S: kristálna vôda napravo 2. stroj. Ü hídrodinámična sklópka hidrátno ápno -ega -a s grad., kem. teh. hidrávlična stiskálnica tehnični -e -e ž stroj. stiskalnica kalcijev hidroksid v prahu, uporablja se v grad- s hidravličnim pogonom in krmiljem 310 hidrávlični odpòr hidrávlična tekočína -e -e ž stroj. Ü hidrávlični voda, nevnetljivi hidravlični fluid, biološko fluíd razgradljivo hidravlično olje Sp: hidrávlična hidrávlična zavóra tekočína -e -e ž stroj. zavorni sistem, ki uporablja hidravlični prenos sile hidrávlični fluíd za samodêjni menjálnik hidrávlični aktuátor -ega -a -- -- -- m stroj. olje za mazanje samodej- -ega -ja stroj. sestavina nih avtomobilskih menjalnikov, sestavljeno za hidravlično vkrmiljenje, predkrmiljenje iz osnovnega olja in aditivov, ki izboljšajo ventila mazalnost, obarvano rdeče ali zeleno, da se loči hidrávlični akumulátor -ega -ja m stroj. od motornega olja in drugih fluidov v vozilu, sestavina hidravlične naprave za akumulacijo npr. zavorne tekočine K: ATF tlačne energije ali za zmanjševanje nihanja tlaka hidrávlični gradiènt -ega -ênta m 1. grad. mera z batom, membrano ali mehom za tlačno črto v zaprti cevi 2. grad. gradient tlaka hidrávlični amortizêr -ega -ja m stroj. v odprtem kanalu, ki določa potreben padec amortizer za dušenje sunkov in nihanja, npr. vodne gladine v kanalu za dani pretok pri kolesnih vozilih, navadno sestavljen iz dvo-3. grad. gradient tlaka v nasprotni smeri toka smernega hidravličnega valja z batnico, batom, skozi porozno snov, npr. gradient tlaka v pod-povratno vzmetjo in vgrajeno dušilko, ki duši talnici, ki je sorazmeren z lokalnim pretokom tok hidravličnega fluida z ene na drugo stran hidrávlični izkorístek -ega -tka m stroj. izkori-bata S: hidrávlični blažílnik stek hidravličnih pretvornikov energije, črpalk, hidrávlični báger -ega -gra m stroj. bager za motorjev, hidrostatičnih enot ob upoštevanju izkop, nakladanje zemljine in kamninske- izgub tlaka in toka ga materiala, npr. gramoza, glede na obliko hidrávlični klasírnik -ega -a m rud. naprava delovnega orodja tudi za druga zemeljska za razvrščanje drobnih zrn rude po težnosti v h dela, npr. zabijanje pilotov, dviganje, urejanje vodnem toku, ki je nasproten smeri usedanja, brežin, izkope v vodi, s hidravličnim pogonom, pri čemer težji delci, npr. delci rude, tonejo prenosom moči na delovno orodje, npr. žlico, proti dnu, od koder se občasno odstranjujejo, in krmiljenjem lažji, npr. jalovina, pa odtekajo z vodo čez rob hidrávlični blažílnik -ega -a m stroj. blažilnik na vrhu naprave za blaženje sunkov in nihanja, npr. pri kolesnih hidrávlični krmílnik -ega -a m stroj. sestavina vozilih, navadno sestavljen iz dvosmernega za krmiljenje tlaka ali toka v hidravlični napravi, hidravličnega valja z batnico, batom, povratno navadno ventil vzmetjo in vgrajeno dušilko, ki duši tok hidrávlični menjálnik hidravličnega fluida z ene na drugo stran -ega -a m stroj. menjalnik, izveden kot hidrostatično ali hidro-bata S: hidrávlični amortizêr hidrávlični dušílnik dinamično gonilo -ega -a m stroj. dušilnik nihanja tlaka s hidravličnim odpornikom hidrávlični motór -ega -ja m stroj. pogonski hidrávlični ejéktor fluida, po konstrukciji podoben hidravlični m -ega -ja stroj. ejektor, kjer črpalki PRIM.: mehánski dušílnik níhanja motor, ki deluje z iztiskanjem hidravličnega Sp: hídromotór čiščenje hidravličnih fluidov m stroj. filter za tlaka zaradi trenja pri toku tekočine skozi cev, kanal ali zaradi lokalnih izgub tlaka pri toku hidrávlični fluíd hidrávlični fílter hidrávlični odpòr -ega -ôra m 1. meh. padec -ega -tra je pogonski fluid tekočina, navadno voda -ega -a m stroj. delovni medij, skozi značilne oblike cevi, npr. krožne loke, ki se uporablja v hidravličnih napravah, strojih, kolena, odcepe, hitre spremembe premera sistemih, zlasti mineralno hidravlično olje, Sp: hidrávlični upòr 2. stroj. mehansko-hidra- 311 hidrávlični odpórnik vlične izgube v aktivni ali pasivni hidravlični hidrávlični transpórt -ega -a m stroj. transport sestavini, npr. črpalki, motorju ali hidravličnem praškastega, sipkega, zdrobljenega materiala v krmilniku, predkrmilnem ali dušilnem ventilu suspenziji z vodo PRIM.: pádec tláka hidrávlični udár -ega -a m stroj. pojav trenutne-hidrávlični odpórnik -ega -a m stroj. fiksna ali ga porasta tlaka v hidravlični napravi pri hitrem nastavljiva sestavina v hidravličnem sistemu, zapiranju cevnega zapirala ali prihoda hidra- ki zmanjšuje tlak ali tok, npr. zaslonka, dušilni vličnega valja v skrajno lego, ki ga povzroča ventil kinetična energija gibajočih se mas fluida, hidrávlični ôven naprave in bremena, posledice so lahko trajne -ega -vna m stroj. hidrodina- deformacije ali porušitev cevovoda ali drugih mična črpalka, ki jo poganja voda in deluje s sestavin naprave, preprečuje se s postopnim periodičnim sosledjem hidravličnih udarov, ki zapiranjem cevnega zapirala ali s končnim ga povzročajo v cevovod vgrajen vetrnik, pro- dušenjem hidravličnega valja titlačni in zaporni ventil, in omogoča črpanje vode na večjo višino, kot je naravni padec vira hidrávlični upòr -ega -ôra m meh. Ü hidrávlični Sp: udárna črpálka odpòr (1) hidrávlični pogòn -ega -ôna m stroj. pogon s hidrávlični válj -ega -a m stroj. hidravlični hidravličnim fluidom pod tlakom motor, aktuator s premočrtnim gibanjem hidrávlični premér Sp: lineárni hidrávlični motór -ega -a m meh. pri obravnavi podobnosti toka skozi cevi, kanale hidrávlični ventíl -ega -a m 1. stroj. ventil s računski premer, ki se izraža kot količnik hidravličnim vkrmilnikom, aktuatorjem 2. stroj. štirikratne ploščine pretočnega prereza in ventil za hidravlično krmiljenje h omočenega obsega cevi, kanala hidrávlični vòd -ega vóda m stroj. kovinski ali hidrávlični prenòs energíje -ega -ôsa -- m gibki cevovod v hidravlični napravi za prenos prenos energije s fluidom pod tlakom stroj. hidravličnega toka ali krmilnega signala s hidra- hidrávlični prenôsnik vličnim fluidom pod tlakom PRIM.: pnevmátič- -ega -a m stroj. sestav ni vòd hidravlične črpalke in hidravličnega valja ali hidrávlični žerjàv motorja s fiksnim ali spremenljivim krmiljem -ega -áva m stroj. žerjav s hidrávlična pogónska napráva S: hidravličnim pogonom in hidravličnim krmilje- hidrávlični proporcionálni izhódni signál njem Sp: hidrávlično dvigálo-ega -ega -ega -a m stroj. izhodni signal v obliki hidrávlično ápno -ega -a s grad. apno, prido-tlaka ali toka fluida, sorazmeren vhodnemu bljeno z žganjem apnenca, ki vsebuje silicijev krmiljenemu električnemu signalu oksid in aluminijev oksid in se strjuje v vodi hidrávlični razsmérnik -ega -a m stroj. hidrávlično dvigálo -ega -a s stroj. Ü hidrávlič-generator enofaznega ali trifaznega izmeničnega ni žerjàv hidravličnega toka, uporablja se za pogon hidra- hidrávlično kládivo -ega -a s rud. nepremično vličnih vibratorjev, hidravličnih udarnih kladiv ali prenosno kladivo s hidravličnim pogonom, hidrávlični rezervoár -ega -ja m rezervoar za opremljeno z orodji za vrtanje, uporablja se v hidravlični fluid rudarstvu in gradbeništvu hidrávlični sistém -ega -a m stroj. sistem, sesta- hidrávlično krmílje -ega -a s stroj. krmilje s vljen iz hidravlične naprave in ustrezne krmilne hidravličnimi gradniki, npr. s cevnimi poveza- ali programske opreme vami, ventili hidrávlični tók hidrávlično krmíljenje -ega -a m stroj. prostorninski tok -ega -a s stroj. krmilje-pri hidrostatičnih napravah nje naprave, stroja s hidravličnimi krmilniki 312 hídrocinkít hidrávlično-mehánski izkorístek hidrazínijev(2+) ión -ega -ega(2+) -a [dvé plús] m-tka m stroj. količnik dejanskega in teoretičnega kem. ion N2H 2+ 6, ki nastane z vezavo dveh navora hidrostatične enote, črpalke, motorja ob protonov na molekulo hidrazina upoštevanju tlačnih in mehanskih izgub hidrázobenzén -a m kem. 1,2-difenilhidra-hidrávlično nasúta pregráda -- -e -e ž zin, C6H5–NH–NH–C6H5, bela kristalinična grad. nasuta pregrada, zgrajena z materialom, snov, topna v etanolu, uporablja se kot vmesni in vgrajenim v objekt v obliki suspenzije v hidríd -a m kem. spojina elementa z vodikom, tekoči vodi navadno izkopanim v koritu reke, prenesenim produkt pri sintezi azobarvil hidrávlično preoblikovánje -ega -a s stroj. hidrídoaluminát -a m kem. kompleksna preoblikovanje z globokim vlekom s fluidom npr. kalcijev hidrid, CaH2 pod tlakom, pri katerem je tog samo pestič spojina aluminija in vodika s kovinskim elementom, npr. litijev hidridoaluminat, orodja, tlak fluida se proti matrici prenaša LiAlH Sp: navadno z elastično membrano 4 alanát, hídroaluminát Sp: hidro-hidrídoborát fórming, preoblikovánje s tekóčim médijem -a m kem. kompleksna spojina PRIM.: globôki vlèk bora in vodika s kovinskim elementom, npr. hidrávličnost natrijev hidridoborat, NaBH -i ž grad. lastnost veziv, da se 4 vežejo z vodo, tudi ob odsotnosti zraka hidrírano ápno -ega -a s grad., kem. teh. tehnični hidrávlično vezívo kalcijev hidroksid v prahu, uporablja se v grad- -ega -a s grad. gradbeni beništvu, kot sredstvo za nevtralizacijo v indu-material, ki se ob prisotnosti vode veže na striji in agrotehniki S: hidrátno ápno zraku, strdi tudi pod vodo in trajno obdrži hídroagregát obliko, npr. hidravlično apno -a m elektr., stroj. sestav vodne h turbine in električnega generatorja hidrávlika -e ž 1. veda o vrstah, lastnostih, hídroaluminát obnašanju in uporabi vode in drugih tekočin v -a m kem. Ü hidrídoaluminát tehniki, vodnem gospodarstvu, prometu, zlasti hídrocentrála -e ž Ü hídroelektrárna o pretakanju po ceveh in kanalih in gibanju hídrociklón teles po površini vode ali v vodi 2. področje -a m naprava za izločanje trdnih delcev iz tekočine v obliki stožčaste posode, ki fluidne tehnike, ki obravnava prenos, pretvar-ima na vrhu valjast del s tangencialnim vtokom, janje in krmiljenje energije, informacije s hidra-tako da se tvori navzdol usmerjen vrtinec, vličnimi fluidi 3. stroj. del stroja ali postroja za pri čemer se trdni delci zbirajo na steni in se ustvarjanje, prenos in uporabo tlaka v tekočini hidrazín kot gošča odstranjujejo na dnu PRIM.: ciklón, -a m kem. spojina dušika in vodika, hídrociklónski izločeválnik, hídrociklónski H 2 N–NH 2 , brezbarvna, vnetljiva, strupena zgoščeválnik tekočina, močen reducent, uporablja se kot hídrociklónski izločeválnik sredstvo za penjenje polimerov, kot pogonsko -ega -a m hi-drociklon, ki se uporablja za izločanje trdnih gorivo za rakete, za vezanje kisika in prepreče-delcev iz suspenzije, da se zbistri vanje korozije v toplovodnih napeljavah PRIM.: ciklón, hidrazínijeve solí hídrociklón, hídrociklónski zgoščeválnik -ih -- ž mn. kem. soli hidrazi-nijevega(1+) ali hidrazinijevega(2+) iona, npr. hídrociklónski zgoščeválnik -ega -a m hi-hidrazinijev(1+) klorid, N2H5Cl, hidrazini- drociklon, ki se uporablja za zgoščevanje su-jev(2+) sulfat, N2H6SO4 spenzije, za povečevanje deleža trdnih delcev v hidrazínijev(1+) ión njej PRIM.: ciklón, hídrociklónski izločeválnik -ega(1+) -a [êna plús] m kem. hídrocinkít ion N + 2 H 5 , ki nastane z vezavo enega -a m met. bel, navadno nekristali-protona na molekulo hidrazina ziran karbonatni mineral, hidroksid-karbonat, 313 hídročrpálka Zn5[(OH)8CO3], cinkov oksidacijski produkt hídrodinámični tunél -ega -a m stroj. naprava, cinkovih sulfidnih rud Sp: kalamína (2) stroj, postroj za preskušanje hidrodinamičnega hídročrpálka odpora in odziva profilov in teles pri njihovem -e ž stroj. Ü hidrostátična črpálka gibanju v vodi ali toku vode okoli njih, npr. hídrodinámična črpálka -e -e ž stroj. črpalka, ladijskih trupov, ladijskih vijakov ki mehansko energijo pretvarja v energijo hídrodinámični vzgòn -ega vzgôna m fiz. tekočega delovnega medija zlasti s povečanjem dinamični vzgon v tekočini, npr. sila na krilo njegove kinetične energije, npr. centrifugalna hidrogliserja PRIM.: aêrodinámični vzgòn črpalka, turbinska črpalka S: dinámična črpálka h hídrodinámična napráva hídrodinámično gonílo -ega -a s stroj. gonilo, -e -e ž fiz., stroj. ki deluje po načelu prenosa in pretvarjanja naprava, ki deluje po zakonih hidrodinamike, hidrodinamične energije, sestavljeno iz črpalke, npr. hidrodinamični prenosnik, hidrociklon turbine in vodilnika PRIM.: hidrostátično hídrodinámična oblíka -e -e ž oblika telesa, gonílo ki pri gibanju skozi vodo povzroča čim manjši hídrodinámično mázanje -ega -a s stroj. hidrodinamični odpor mazanje ležajev z oljem, ko drsni ploskvi obli- hídrodinámična sklópka -e -e ž stroj. kujeta oljni klin in relativna hitrost povzroči sklopka, pri kateri se navor prenaša z notranjim brezstični tek drsnih ploskev kroženjem in krmiljenjem toka tekočine Sp: hi- hídrodinámika -e ž mehanika fluidov, ki drávlična sklópka (2) obravnava zakonitosti gibanja tekočin ali v hídrodinámični kanál -ega -a m grad. kanal tekočinah, zlasti v vodi, in njihov vpliv na telesa s krmiljenim tokom fluida za modeliranje in v njihovem toku PRIM.: hídrostátika študij vpliva med tokom in steno kanala hídroelektrárna -e ž elektrarna, ki z vodno hídrodinámični ležáj -ega -a m stroj. radialni turbino pretvarja potencialno energijo vode ali aksialni drsni ležaj, mazan z oljem in kon- v mehansko energijo za pogon generatorja strukcijsko oblikovan tako, da pri hitrosti, večji električnega toka Sp: hídrocentrála, vôdna ele- od neke najmanjše vrednosti, zagotavlja pojav ktrárna oljnega klina hídroelektrárna s sezónsko akumulácijo hídrodinámični odpòr -ega -ôra m stroj. -e -- -- -- ž hidroelektrarna, ki akumulira vodo za odpor tekočine pri gibanju skozi cev, kanal ali daljše časovno obdobje pri gibanju telesa skozi tekočino ali po njeni hídroelektrárna s tédensko akumulácijo površini PRIM.: síla upôra -e -- -- -- ž hidroelektrarna, ki akumulira vodo za hídrodinámični profíl -ega -a m stroj. profil, ki obdobje enega tedna zagotavlja najmanjši hidrodinamični odpor pri hídroelektrárna z dnévno akumulácijo gibanju z načrtovano hitrostjo v vodi ali na vodi -e -- -- -- ž hidroelektrarna, ki akumulira vodo za hídrodinámični reakcíjski pogón -ega -ega obdobje enega dneva -ôna m stroj. pogon ladje z vodnim curkom, ki hídroeléktrični postròj -ega -ôja m elektr., grad. ima nasprotno smer kot njeno gibanje postroj, ki poleg hidroelektrarne obsega še hídrodinámični tlák -ega -a m 1. meh. razlika zapornice in splavnice med skupnim tlakom gibajočega se fluida in hídroenergétika -e ž področje energetike, ki hidrostatičnim tlakom 2. grad. tlak tekočine na obravnava izkoriščanje vodne energije steno rezervoarja ali pregrade zaradi vodorav- hídroenergétski objékt nega in navpičnega vzbujanja podlage, npr. -ega -a m elektr., grad. zaradi potresa gradbeni objekt za zadrževanje voda ali za 314 hidrogéntartrát pretvorbo energije akumulirane vode v ele- hidrofór -a m stroj. vodna črpalna naprava s ktrično energijo Sp: hídroenergétski postròj tlačno posodo in tlačnim stikalom za regulacijo PRIM.: energétski objékt tlaka hídroenergétski postròj -ega -ôja m hidroformilíranje -a s kem. teh. postopek za elektr., grad. Ü hídroenergétski objékt pridobivanje aldehidov iz alkenov s hkratno hídroenergétski potenciál adicijo ogljikovega monoksida in vodika pri -ega -a m poten-zvišani temperaturi in v prisotnosti katalizator-cialna energija vode, ki jo ima reka ali porečje ja S: óksosintéza Sp: óksopostópek zaradi svojega padca hidrofórming -a m stroj. Ü hidrávlično preobli-hídroenergétski sistém -ega -a m elektr., grad. kovánje sistem, ki obsega hidroelektrarne, zajezitve, hídrogél kanale in cevovode, bazene črpalnih elektrarn -a m kem. gel z vodo kot disperzijskim hídroenergíja medijem -e ž elektr., stroj. potencialna in kinetična energija vode, ki se navadno hídrogenerátor -ja m elektr., stroj. električni uporablja za pogon vodnih turbin in mlinov generator s pogonsko vodno turbino Sp: vôdna energíja hidrogénfosfát -a m kem. hidrogensol fos-hídroenergíjski stròj -ega strôja m meh. stroj, forjeve kisline, npr. natrijev hidrogenfosfat, ki spreminja potencialno ali kinetično energijo Na (1) 2 HPO PRIM.: 4 fosfát vode v mehansko energijo hidrogeníranje -a s kem. adicija vodika na hidrofílna gáza -e -e ž tekst. gaza, ki dobro vpija dvojno vez C=C pri povišani temperaturi in vodo in druge tekočine, npr. kri, izdelana iz ce- tlaku v prisotnosti katalizatorja, uporablja se hidrofílna váta predelavo nenasičenih maščob, npr. olj, v bolj -e -e ž tekst. očiščena, beljena nasičene, npr. margarino in masti luloznih vlaken, navadno iz bombaža in viskoze npr. za pridobivanje bencina iz premoga, za h bombažna in viskozna vlakna, ki dobro vpijajo hidrofílnost ogljikove kisline, npr. natrijev hidrogenkarbo- -i ž lastnost snovi ali materiala, nat, NaHCO Sp: da vpija vodo in se omoči vodo in druge tekočine, npr. kri hidrogénkarbonát -a m kem. hidrogensol S: vodovpójnost 3 bíkarbonát 4 kísla sôl hidrofóbna bárva hidrogénsulfát -a m kem. hidrogensol žveplove -e -e ž tekst. barva, ki se ne kisline, v kateri je samo en vodikov atom omoči z vodo S: vodoodbójna bárva žveplove kisline nadomeščen z atomom enova-hidrofóbna plást -e plastí ž 1. plast vodo-lentne kovine, ki je v vodi lahko topna spojina odbojne apreture na površini tekstilij, papirja, z razmeroma nizkim tališčem, npr. natrijev usnja 2. zaporna membrana ali tanka plast v hidrogensulfat, NaHSO Sp: 4 bísulfát tekstilnih, usnjenih laminatih, ki ne prepušča hidrogénsulfít hidrofobíranje kislinski vodikov atom v formuli, npr. natrijev -a s tekst. nanašanje vodoodboj-hidrogensulfat, NaHSO Sp: ne apreture, npr. na tekstilne izdelke PRIM.: hidrogénsôl omočljívost -solí ž kem. sol, ki vsebuje en vode navznoter, prepušča pa plin navzven kisline, v kateri je samo en vodikov atom -a m kem. hidrogensol žveplaste hidrofóbnost -i ž lastnost snovi ali materiala, žveplaste kisline nadomeščen z atomom eno-da odbija vodo in se ne omoči S: vodoodbój- valentne kovine, npr. natrijev hidrogensulfit, nost PRIM.: nèomočljívost NaHSO Sp: 3bísulfít hidrofón hidrogéntartrát -a m elektr. elektroakustični pretvor- -a m kem. hidrogensol nik, ki pretvarja zvočne signale v tekočinah v vinske kisline, npr. natrijev hidrogentartrat, električna nihanja NaHC4H Sp: 5 O 6bítartrát 315 hídroglíser hídroglíser -ja m stroj. hidróksiskupína hitri čoln, ladja s prigra- -e ž kem. funkcional-jenimi podvodnimi krili, ki pri dovolj veliki na skupina alkoholov in fenolov, –OH hitrosti zagotavljajo hidrodinamični vzgon in s PRIM.: hidroksíl tem drsenje po vodni gladini hidroláza -e ž kem. encim, ki katalizira cepljenje hidrográdnja -e ž grad. gradnja vodnih in hi- kemijske vezi s hidrolizo, npr. v beljakovinah, drotehničnih objektov pod vodo, v vodi ali na ogljikovih hidratih Sp: hidrolítni encím luke, vodovodi, namakalni, drenažni sistemi za kem. hidrolíza -e ž 1. reakcija soli z ioni vode, kmetijstvo pri kateri nastane slabo disociirana spojina, zemlji, povezani z vodo, npr. pregrade, jezovi, hidrolítni encím -ega -a m kem. Ü hidroláza hidrográm -a m grad. grafični prikaz pretoka npr. ocetna kislina v raztopini natrijevega vode v odvisnosti od časa acetata 2. kem. reakcija organskih spojin, npr. vodo in vlago, npr. konstrukcije, stavbe sti močnih kislin ali baz kot katalizatorjev PRIM.: hídroizolácija -e ž grad. estrov, amidov z vodo, ki poteka v prisotno- izolacija, ki ščiti pred hídroizolacíjska oblóga -e -e ž obloga kem. grad. saponifikácija, umíljenje hidrolíza celulóze -e -- ž razgradnja zidu ali tal iz nalepljenih ali pritrjenih hidroizo-celuloze z razredčenimi anorganskimi kislinami lacijskih trakov, plošč hídroklasíranje hidrolíza maščôbe -e -- ž kem. razkroj maščob -a s kem. teh. mehanski ločevalni z vodo v maščobne kisline in glicerol postopek, pri katerem se delci ločujejo v toku hidrologíja vode na osnovi količnika težnosti ali centrifu- -e ž veda o vodah na površini galne sile in upora proti toku PRIM.: klasíranje Zemlje in pod njo, njihovih posebnostih, h hídrokloríd kroženju v naravi, vplivih na okolje -a m kem. sol amina s klorovodiko-hidrolóško obdóbje vo kislino, npr. anilinov hidroklorid -ega -a s obdobje, ko se suha in mokra leta normalno izmenjujejo, hídrokrekíranje -a s kem. teh. katalitski navadno okrog 30 let postopek za predelavo težjih frakcij nafte v vi-hídromehánika -e ž področje mehanike sokooktanski bencin ali v kerozin, ki vključuje fluidov, ki obravnava lastnosti in gibanje hidrogeniranje in nato krekiranje tekočin, zlasti vode hidroksíd -a m kem. spojina z dvoatomskim hídromembrána anionom OH – -e ž tekst. porozna membrana , npr. natrijev hidroksid, NaOH za izdelavo za vodo neprepustnih oblačil in hidroksíd-karbonát -a m kem. dvojna sol obutve, ki pa prepušča telesno vlago s hidroksidnim in karbonatnim ionom hídrometalurgíja -e ž področje metalurgije, PRIM.: bákrov hidroksíd-karbonát, ki obravnava pridobivanje kovin iz vodnih bázična sôl raztopin njihovih rud, koncentratov in iz reci-hidroksídni ión -ega -a m kem. ion OH – , ki je kliranih ali odpadnih materialov značilen za baze hídrométrično krílo -ega -a s grad. instrument hidroksíd-sôl -solí ž kem. Ü bázična sôl za merjenje hitrosti vodnega toka, sestavljen hidroksíl -a m kem. prosti radikal OH• iz propelerja, ki se vrti, ko teče čezenj voda, in , ki se iz prenosnega mehanizma za štetje obratov in pojavlja npr. pri gorenju PRIM.: hidróksiskupína prikaz hitrosti na števcu ali zaslonu hidroksílamín -a m kem. hidroksiderivat hídromotór -ja m stroj. Ü hidrávlični motór amonijaka, NH 2 OH, v katerem je en vodikov hidroplán atom zamenjan s hidroksiskupino, higroskopni -a m stroj. letalo, ki lahko vzleta in brezbarvni kristali, močen reducent pristaja na vodi S: vôdno letálo 316 higrostát hidrosól -a m kem. koloidna raztopina z vodo tekočinah ter prenos sil s tlakom kot disperzijskim medijem PRIM.: hídrodinámika hidrostátična črpálka hídrotahométer -tra m -e -e stroj. ž stroj. tahometer za črpalka, ki mehansko energijo pretvarja v tlačno energijo merjenje hitrosti tekočinskega toka nestisljivega fluida s spreminjanjem iztisnine, hídrotéhnična déla -ih dél s mn. grad. gradbena npr. z gibanjem bata v valju, vrtenjem celic v dela pri gradnji, vzdrževanju hidrotehničnih izrívna črpálka, volúmenska črpálka obravnava lastnosti in dinamiko vod, načrtova-nje in gradnjo vodnih objektov za uravnavanje hidrostátična enôta -e -e ž stroj. sestavina, vodnega režima, oskrbo s pitno vodo, čistilne stroj, ki z iztiskanjem fluida deluje kot hidrosta-naprave za odpadne vode, gospodarjenje z tična črpalka ali kot hidravlični motor Sp: hidrá-vodami, vključno z izrabo vodne energije vlična enôta črpalke ali z nihanjem membrane Sp: črpálka z hídrotéhnika -e ž področje gradbeništva, ki iztískanjem, hidrávlična črpálka, hídročrpálka, rotorju krilne črpalke, zobniške črpalke, vijačne objektov, urejanju vod in melioracij hídrotermálna sintéza -e -e ž kem. sinteza hidrostátični ležáj -ega -a m stroj. drsni ležaj, s kristalizacijo snovi iz vodnih raztopin pri pri katerem stik med drsnima površinama pre- visokih temperaturah in visokih tlakih prečuje fluid pod visokim tlakom hídrotrópno srédstvo -ega -a s kem. snov, ki hidrostátični tlák -ega -a m 1. fiz. tlak v tekočini, omogoča raztapljanje hidrofobnih snovi v vodi, ki je vsota zunanjega tlaka in tlaka zaradi njene uporablja se npr. v barvarstvu za povečanje teže, ki narašča z globino 2. stroj. tlak v hidravlič- topnosti barvil in pomožnih snovi ni napravi zaradi teže fluida, ki je sorazmeren Higgsov bozón -ega -a [hígsov] m fiz. umeritve-delujoči sili in ploščini valja pri linearnem aktu-ni bozon, ki osnovnim delcem podeli maso h atorju ali navoru in iztisnini hidrostatične enote Higgsovo pólje -ega -a [hígsovo] s fiz. v fiziki pri rotacijskem aktuatorju 3. grad. tlak na stene in osnovnih delcev polje, ki je odgovorno za tla objekta v vodi njihovo maso hidrostátični transformátor -ega -ja m higiénska apretúra -e -e ž tekst. impregnacija stroj. Ü hidrostátično gonílo tekstilij s sredstvi, ki zavirajo onesnaženje z hidrostátični vzgòn -ega vzgôna m fiz. statični mikroorganizmi in povečujejo higieničnost, vzgon v tekočinah PRIM.: Arhimédov zákon npr. protibakterijska, fungicidna, dezodorirna hidrostátični zákon apretura -ega zakóna m fiz. zako- nitost, po kateri v mirujočem fluidu narašča higrofílnost -i ž kem. nagnjenost k raztapljanju tlak z globino sorazmerno z gravitacijskim v vodi, mešanju z vodo ali omočenju z vodo pospeškom in gostoto fluida higrométer -tra m fiz. merilnik relativne hidrostátično gonílo -ega -a s stroj. sestav vlažnosti zraka enot, črpalke in motorja, navadno mehansko spremembe relativne vlažnosti v zraku povezanih v skupno enoto z vgrajenimi higroskópnost dveh fiksnih ali variabilnih hidrostatičnih higroskóp -a m fiz. preprosta priprava, ki kaže krmilniki, za prenos in krmiljenje vrtilnega -i ž fiz., kem. lastnost snovi, da gibanja, s krmiljenjem v enem, dveh ali vseh veže vlago štirih kvadrantih pogona Sp: hidrostátični trans- higroskópska vlága -e -e ž grad. vlaga v steni, formátor PRIM.: hídrodinámično gonílo ki se pojavi, kadar so v njej higroskopne soli hídrostátika higrostát -e ž mehanika fluidov, ki -a m fiz. naprava za uravnavanje rela-obravnava lastnosti in pojave v mirujočih tivne vlažnosti zraka v prostoru Sp: humidistát 317 híkori híkori -ja m les. hípergeométrična diferenciálna zelo trden in elastičen les orehu sorodnih severnoameriških dreves rodu Carya enáčba -e -e -e ž mat. Eulerjeva diferencial-z zelo dobrimi mehanskimi lastnostmi na enačba s tremi singularnimi točkami: Hílbertov prôstor z(1 – z) y˝[z] + (c + (a + b +) z) y´[z] + aby[z] = 0 -ega prostóra m mat. ab- straktni matematični prostor, v katerem sta hípergeométrična fúnkcija -e -e ž mat. definirana norma in skalarni produkt, posplo- specialna funkcija kompleksnega argumenta z šitev evklidskega prostora na poljuben prostor, in parametrov a, b in c z oznako 2F1(a, b; c; z), ki tudi na prostor z neskončno razsežnostjo reši hipergeometrično diferencialno enačbo in PRIM.: véktorski prôstor se navadno izraža s hipergeometrično vrsto híld -a m tekst. trdo vita česanka, spredena iz hípergeométrična verjétnostna poraz- dolgih lesketajočih se vlaken delítev -e -e -tve ž mat. verjetnostna porazde- hipêrbola litev, ki opisuje verjetnost za dosego uspešnih -e ž mat. množica točk v ravnini, za rezultatov v N poskusih, če obstaja pri vsakem katere velja, da je absolutna vrednost razlike poskusu n mogočih ugodnih izidov in m razdalj med točko in prvim goriščem ter točko mogočih neuspešnih izidov in drugim goriščem konstantna hiperbólična diferenciálna enáčba hípergeométrična vŕsta -e -e ž mat. vrsta, s -e -e katero se predstavi hipergeometična funkcija, -e ž mat. parcialna diferencialna enačba, s katero rešitev hipergeometrične diferencialne enačbe se rešujejo problemi časovne porazdelitve valovnih polj, ki jih generirajo ploskovni izviri, hipergólično rakétno gorívo -ega -ega -a s npr. valovna enačba PRIM.: elíptična diferen- kem. teh. dvokomponentna zmes raketnega goriva h ciálna enáčba in oksidanta, ki se vžge sama od sebe v trenutku, hiperbólična geometríja ko pride do stika obeh sestavin, npr. zmes dime- -e -e ž mat. geo- metrija likov, npr. trikotnikov, na ploskvah z tilhidrazina in didušikovega tetraoksida negativno Gaussovo ukrivljenostjo híperoksíd -a m kem. Ü súperoksíd hiperbólične fúnkcije -ih -ij ž mn. mat. po- híperravnína -e ž mat. evklidski prostor z razse-splošene trigonometrične funkcije kot analitič-žnostjo za ena manjšo od razsežnosti celotnega ne funkcije vzdolž imaginarne osi prostora, npr. premica v dvorazsežnem hiperboloíd prostoru in ravnina v trirazsežnem prostoru -a m mat. kvadratična ploskev, ki nastane iz enodelnega ali dvodelnega rotacij- hípobromít -a m kem. bromat(I), sol hipobro-skega hiperboloida, kadar se preslika z afino maste kisline, HOBr, npr. natrijev hipobromit preslikavo oziroma z raztegom v izbrano smer hipocikloída -e ž mat. krivulja, ki jo opiše točka híperfiltrácija -e ž kem. Ü revêrzna osmóza na krogu, če se ta kotali po notranjem robu híperfína struktúra -e -e ž fiz. zelo podrobno osnovnega kroga PRIM.: trohoída predstavljena struktura energijskih stanj elek- hipocikloídno ozóbje -ega -a s stroj. ozobje s tronov v atomu, ki vključuje sklopitev jedrskega hipocikloidno oblikovanimi boki zob spina z elektroni, kar zahteva dodatno kvantno hípofósforasta kislína število, ki upošteva razcep energijskih lastnih -e -e ž kem. enobazna fosforjeva(I) kislina, H stanj glede na različne možne medsebojne 3 PO 2 , brezbarvni kristali orientacije vrtilne količine elektronov in ali oljnata tekočina, reducent, uporablja se v atomskega jedra kopelih za kemično nikljanje S: fosfínska kislína híperfíni nivó hipoídni diferenciál -ega -ja m fiz. energijsko lastno -ega -a m stroj. diferencial stanje elektronov v atomu, ki je podano z vsemi z zobniki s hipoidno oblikovanimi stožčastimi kvantnimi števili hiperfine strukture zobmi 318 hítri zagòn hipoídno oblikováni zobník -- -ega -a m stroj. histerézna zánka -e -e ž fiz. sklenjena zobnik, katerega zobje imajo boke oblikovane krivulja, ki kaže odzivanje sistema s histerezo po hipocikloidi na periodično motnjo, z velikostjo motnje na hipoídno ólje abscisni osi in velikostjo odziva na ordinatni osi -ega -a s stroj. olje za mazanje PRIM.: histeréza močno obremenjenih zobniških prenosnikov histerézni eléktromotór Sp: ólje za visôke tláke PRIM.: avtomobílsko -ega -ja m elektr. ólje sinhronski elektromotor z gladkim rotorjem hipojodít iz magnetnega materiala in brez navitja, ki se -a m kem. jodat(I), sol hipojodaste zažene zaradi induciranih histereznih izgub kisline, M I OI, močen oksidant in potem zaradi magnetne remanence rotorja hípoklórasta kislína -e -e ž kem. klorova(I) deluje s sinhronsko hitrostjo kislina, HClO, šibka kislina, obstojna le v histográm -a m mat. grafični prikaz porazdeli-raztopini, močen oksidant, nastane pri razta-tve številčnih podatkov s pravokotnimi stolpci, pljanju klora v vodi, uporablja se za razkuževa-npr. statističnih podatkov S: stôlpčni diagrám nje vode v javnih kopališčih PRIM.: króžni diagrám (1, 2) hipoklorít -a m kem. klorat(I), sol klorove(I) híšna telefónska centrála -e -e -e ž telekom. Ü kisline, M I OCl zasébna telefónska centrála hiposulfít -a m kem. Ü tíosulfát hítra dióda -e -e ž elektr. dioda, ki zagotavlja hipotenúza -e ž mat. v pravokotnem trikotniku hitro preklapljanje z zelo majhnim napetostnim stranica, nasprotna pravemu kotu PRIM.: katéta, padcem v prepustni smeri in zelo hitrim, priléžna katéta ostrim prehodom v veliko upornost v h zaporni smeri hipsokróm -a m kem. Ü hipsokrómna skupína hítra rezêrva -e -e ž elektr. rezerva moči v ele-hipsokrómna skupína -e -e ž kem. atomska ktroenergetskem omrežju, ki lahko v kratkem skupina v molekuli organskega barvila, ki času prevzame obremenitev, začne oddajati povzroči premik absorpcijskega spektra energijo spojine proti vijoličnemu delu Sp: hipsokróm hítra varoválka PRIM.: batokrómna skupína -e -e ž elektr. električna Hirthovo ozóbje varovalka, katere taljivi element se stali -ega -a [hírtovo] s stroj. zelo hitro, da zaščiti občutljive elektronske trikotno ozobje, ki se uporablja za utorno elemente, naprave gredno vez s pestom kolesa ali za posebno hítri avtomátski ponôvni vklòp izvedbo gredne vezi -ega -ega histeréza -ega vklópa m elektr. avtomatski ponovni vklop -e ž fiz. lastnost pojava, pri katerem po odklopu zaradi okvare v času velikostnega je odziv sistema odvisen od zgodovine zunanje reda sekunde motnje, npr. električna, magnetna, mehanska hítri nevtrón histereza PRIM.: histerézna zánka -ega -a m fiz. nevtron, ki nastane histerézna izgúba pri razcepu jedra v jedrskem reaktorju in ima -e -e ž fiz. izguba energije veliko večjo energijo od energije termaliziranih zaradi pretvorbe v toploto pri posamezni delcev v reaktorski sredici spremembi stanja, sorazmerna ploščini histere-hítri tirístor zne zanke -ega -ja m elektr. tiristor, ki zagota-histerézna sklópka vlja hiter prehod iz prevajanja v zapiranje -e -e ž elektr. električna sklopka, ki prenaša navor s silami, ki nastanejo hítri zagòn -ega -ôna m elektr. zagon agregata, ki pri upiranju feromagnetnega materiala prema- v največ petih minutah opravi sinhronizacijo in gnetenju prevzame obremenitev 319 hitrooplódni jêdrski reáktor hitrooplódni jêdrski reáktor -ega -ega -ja m hitróst strjevánja -i -- ž met. hitrost premika-fiz. jedrski reaktor, ki proizvede več cepljive nja strjevalne fronte pri usmerjenem strjevanju snovi, kot je porabi za tek verižne reakcije hitróst svetlôbe v vákuumu -i -- -- -- ž fiz. hítro predênje -ega -a s tekst. predenje, ki hitrost razširjanja elektromagnetnega valovanja združuje predenje, oblikovanje, raztezanje in v vakuumu, naravna konstanta, ki ima z preoblikovanje filamentne preje definicijo metra točno določeno vrednost hitrorézno jêklo c0 = 299 792 458 m/s -ega -a s met. legirano jeklo za orodja za velike hitrosti rezanja Sp: hitróst usédanja brzorézno -i -- ž hitrost, ki jo dosega jêklo, brzostrúžno jêklo delec med padanjem v suspenziji, odvisna od hitróst velikosti, oblike delca ter razlike med gostoto -i ž 1. fiz. vektor, diferencialni količnik medija in delca premika in časa, potrebnega za ta premik hitróst zvóka 2. fiz. skalar, diferencialni količnik poti in časa, -i -- ž fiz. hitrost, s katero se širijo potrebnega za to pot zvočni valovi v snovi hitróst eksplozíje -i -- ž kem. hitrost, s katero se hítro vezóči cemènt -- -ega -ênta m grad. in-širi eksplozijski val ali poteka verižna reakcija dustrijsko pripravljena suha mešanica portlan- hitróst konvergénce dskega cementa, polnil in dodatkov umetne -i -- ž mat. hitrost pribli- smole, ki pospešijo vezanje in skrajšajo čas ževanja limiti, merjena s številom potrebnih strjevanja PRIM.: počási vezóči cemènt korakov, da je delni rezultat dovolj blizu hítrozapórni ventíl končnemu -ega -a m stroj. ventil v h hitróst lézenja cevovodu tik pred vhodom v turbinski stroj, -i -- ž met. spreminjanje lezenja npr. parno turbino, ki v primeru nepravilnosti v s časom, izraženo kot odvod raztezka s časom nekaj sekundah zapre dotok pare v turbino in s hitróstna modulácija elektrónskega tem izklopi elektrarno snôpa -e -e -- -- ž fiz. modulacija, ki spreminja hkrátni inženíring -ega -a m Ü sočásni inže- hitrost elektronov v snopu níring hitróstno pólje -ega -a s fiz. vektorsko polje, ki hláčasti žléb -ega -a m met. žleb, po katerem opisuje potek hitrosti fluida v prostoru in času teče talina iz talilne peči in se po določeni hitróstno varoválo -ega -a s 1. stroj. naprava dolžini razdeli na dva dela, da se talina dovaja pri parnih turbinah za zapiranje dovoda pare, dvema ulivnima mestoma kadar njena vrtilna frekvenca zaradi razbre- hlačevína -e ž tekst. tkanina za hlače iz zelo menitve naraste za več kot 10 % imenske močnih, sukancu podobnih volnenih, polvol- vrednosti 2. elektr. električna naprava za zaščito nenih ali bombažnih niti pred neželeno spremembo hitrosti električnega hladílna káča rotacijskega stroja -e -e ž kačasto zavita cev, po hitróst prenôsa kateri teče hladilno sredstvo za odvajanje -i -- ž telekom. količnik števila odvečne toplote, npr. iz reaktorja določenih podatkovnih elementov, prenesenih hladílna káša v danem časovnem intervalu, in trajanja tega -e -e ž kašasta zmes hladilnega intervala S: prenôsna hitróst sredstva s tekočino, npr. trdnega ogljikovega hitróst reákcije dioksida in acetona, ledu in vode -i -- ž 1. kem. hitrost kemijske presnove, simbol v c, merska enota mol na hladílna kopél -e -i ž kem. kopel s tekočino kubični meter in sekundo 2. kem. hitrost spremi- za hlajenje, npr. predložk pri destilaciji zelo njanja številske koncentracije snovi, simbol vC, hlapnih snovi, za izvajanje reakcij pri nizkih merska enota na kubični meter in sekundo temperaturah 320 hládno kovánje hladílna míza -e -e ž met. hládna emisíja dolga valjčnica na -e -e ž fiz. emisija elektronov iz izhodu valjanca iz valjalnega stroja za vroče kovine zaradi močnega zunanjega električnega valjanje, kjer se pusti valjanec, da se ohladi polja, ki omogoči premagovanje izstopnega hladílna tekočína dela s tunelskim pojavom S: póljska emisíja -e -e ž tekočina, ki s tokom prenaša toploto do hladilnih teles hládna kovína -e -e ž met. Ü hládna talína hladílna vôda -e -e ž voda za odvajanje hládna rezêrva -e -e ž elektr., stroj. agregat, stroj, toplote iz snovnih tokov, naprav postroj v mirovanju, pripravljen kot rezerva za hladílnik pogon, obratovanje -a m 1. stroj. naprava za hlajenje delovnega medija stroja, npr. hladilnik motorja hládna talína -e -e ž met. talina, katere tem-z notranjim zgorevanjem 2. kem. laboratorijska peratura je prenizka za litje ulitkov brez napak priprava za kondenzacijo par pri destilaciji 3. fiz. Sp: hládna kovína toplotni stroj, ki prejema toploto pri nižji tem- hládna valjárna -e -e ž met. valjarna za hladno peraturi in jo oddaja pri višji valjanje hladílni plášč -ega -a m kem. teh. dvojna hládni asfált -ega -a m grad. asfaltna mešanica stena, npr. Liebigovega hladilnika, v njenem peščenega agregata in bitumenske emulzije vmesnem prostoru se pretaka hladilna za krpanje udarnih jam in drugih poškodb tekočina, navadno voda obrabne plasti vozišča, za krpanje prekopov hladílni sistém -ega -a m stroj. sistem, ki odvaja cestišča, popravila pokrovov jaškov, zlasti v toploto iz industrijskega tehnološkega procesa zimskem času ali stavbe, npr. iz kondenzatorja termoelektrarne hládni prikljúček -ega -čka m elektr. električno hladílni stòlp -ega stôlpa m stroj. stolp, enota izoliran električni vodnik ali električni kabel za h hladilnega sistema, v katerem dvigajoči se at- povezavo izoliranega grelnega vodnika ali kabla mosferski zrak hladi, zlasti z izparilno entalpijo, z virom električne energije tako, da ne proizvaja z vodo, ki prši ali kaplja navzdol zaznavne toplote hladílni ventilátor -ega -ja m ventilator za hládni zagòn -ega -ôna m elektr. zagon termo-pospešeno odvajanje toplote s povečanjem agregata po daljšem obdobju mirovanja, da dotoka hladilnega zraka se priklopi na elektroenergetsko omrežje in hladílno srédstvo prevzame obremenitve -ega -a s snov, ki se uporablja za odvajanje toplote iz stroja, naprave, npr. voda, hládni zvár -ega -a m met. Ü zvár v hládnem zrak, amonijak S: hladílo (1) Sp: hladívo hládno brúšenje -ega -a s stroj. brušenje ob hladílno teló -ega -ésa s posebno oblikovano dovajanju hladilne tekočine S: môkro brúšenje telo z veliko površino za odvajanje toplote, npr. hládno cínkanje -ega -a s kem. teh., met. galvansko iz procesorja računalnika prevlečenje kovinskih predmetov, npr. žice, hladílo -a s 1. snov, ki se uporablja za odvajanje cevi, pločevine, jeklenih konstrukcij, s tanko toplote iz stroja, naprave, npr. voda, zrak, plastjo cinka zaradi protikorozijske zaščite amonijak S: hladílno srédstvo Sp: hladívo 2. met. S: galvánsko cínkanje Sp: elektrolízno cínkanje predmet, ki se vstavi v peščeno formo, da hládno iztískanje -ega -a s met. iztiskanje pri absorbira toploto določenega dela taline pri temperaturi, ki je nižja od tretjine rekristali-litju ulitka za doseganje usmerjenega strjevanja zacijske temperature kovinskega materiala, hladívo -a s Ü hladílno srédstvo, hladílo (1) navadno pri temperaturi okolice hládna elektróda -e -e ž elektr. hládno kovánje elektroda, ki -ega -a s met., stroj. kovanje pri oddaja elektrone brez ogrevanja z žarilno nitko temperaturi, ki je nižja od tretjine rekristali- 321 hládno váljanje zacijske temperature kovinskega materiala, hlodovína -e ž gozd. okrogli les, namenjen za navadno pri temperaturi okolice proizvodnjo desk, tramov, furnirja hládno váljanje -ega -a s met. valjanje pri tem- hóbok -a m večja pločevinasta, plastična ali peraturi, ki je nižja od tretjine rekristalizacijske kartonska posoda z nad 10 kg vsebine, valjaste temperature kovinskega materiala, navadno pri ali prizmatične oblike, s pokrovom in ročaji temperaturi okolice hodník -a m rud. dolg vodoraven ali rahlo hládno varjênje -ega -a s var. varjenje brez nagnjen prostor v jami uporabe toplote, pri katerem se čelni strani hòd vijáčnice hóda -- m mat. sprememba višine varjencev stisneta pod takim tlakom, da se točke na vijačnici po enem obhodu sprimeta S: tláčno varjênje PRIM.: últrazvóčno hojevína -e ž varjênje, varjênje s trênjem gozd. mehek in elastičen les bele jelke ( Abies alba ), uporablja se za izdelavo hládno vléčenje -ega -a s met. vlečenje pri tem-pohištva, tramov, plošč, v gradbeništvu in za peraturi, ki je nižja od tretjine rekristalizacijske proizvodnjo celuloze temperature kovinskega materiala, navadno pri holándec -dca m stroj. cevni priključek s cevno-temperaturi okolice spojno matico hlajêna pást -e pastí ž kem. steklena ali holándska mática -e -e ž stroj. Ü cévnospôjna kovinska naprava v obliki sifona z dovodno in mática odvodno cevjo, ki je hlajena navadno s tekočim dušikom na –196 °C in se v njej kondenzirajo holándski daljnoglèd -ega -éda m fiz. dalj-vse hlapne snovi razen permanentnih plinov, nogled z razpršilno lečo kot okularjem, ki h npr. zraka, dušika, uporablja se za prestrezanje daje pokončno navidezno sliko S: Galilêjev onesnažile vakuumski sistem 27H46O, maščobi podobna snov, ki naravno nastaja predvsem v hlajêni bàt -ega báta m bat, ki je med obrato-jetrih vanjem hlajen z vodo ali oljem, npr. pri velikih hólmij -a m kem. element iz skupine lantanoi-motorjih z notranjim zgorevanjem dov, razmeroma mehka, srebrnobela reaktivna črpalk, oljnih par iz rotacijske črpalke, živosre- holesteról -a m kem. nenasičeni policiklični brnih ali oljnih par iz difuzijske črpalke, ki bi alkohol s kemijsko formulo C hlapnih nečistoč, npr. par delovnih tekočin daljnoglèd hlajênje -a s odvajanje toplote iz sistema, npr. kovina, uporablja se za posebno močne trajne avtomobilskega motorja, reaktorja, zaradi vzdr- magnete, v reaktorski tehniki, simbol Ho ževanja ustrezne temperature PRIM.: grétje holográfska interferometríja -e -e ž fiz. hlapênje -a s fiz. spreminjanje iz tekočega agre- tehnika za merjenje majhnih deformacij teles, gatnega stanja v plinasto pri temperaturi, ki je npr. pri segrevanju, spremembi mehanske obre- nižja od vrelišča menitve, zvočnem nihanju, prek interferenčnih hlápi vzorcev, ki nastanejo, ko je preiskovani objekt -ov m mn. fiz., kem. para pri temperaturi, ki je na istem mestu kot njegova holografska slika nižja od vrelišča tekočine, npr. bencinski hlapi holográfska slíka -e -e ž fiz. prostorska slika hlapílno hlajênje -ega -a s hlajenje z izhlape- objekta, ki nastane s presvetlitvijo holograma vanjem vode, npr. v hladilnem stolpu holográm -a m fiz. interferenčna slika objekta, hlapljívost -i ž fiz. lastnost snovi, da izhlapeva ki, presvetljena s koherentno svetlobo, vsaj S: hlápnost v določenih smereh oddaja enako svetlobo hlápnost -i ž fiz. lastnost snovi, da izhlapeva kot objekt in ustvarja njegovo holografsko S: hlapljívost sliko 322 homologácija holomórfna fúnkcija -e -e ž mat. funkcija vzeti preskušanje enega taljivega vložka za kompleksnega argumenta, ki je neskončnokrat predstavitev celotne serije odvedljiva na izbrani domeni kompleksnih homogéna zmés -e zmesí ž zmes z enotno števil S: analítična fúnkcija sestavo, npr. raztopina holonómna véz -e vezí ž meh. funkcijska zveza homogéni jêdrski reáktor -ega -ega -ja m fiz. med posplošenimi koordinatami, ki omejuje jedrski reaktor, v katerem je jedrsko gorivo, npr. gibanje, npr. gibanje točkaste mase, ki je uranilov sulfat ali uranilov nitrat, raztopljeno v obešena s stropa na vrvi dolžine l in se lahko tekočem moderatorju, npr. lahki ali težki vodi opiše s tremi koordinatami x , y , z , ki so vezane z PRIM.: vezjo, x 2 + y 2 + z 2 = l 2 heterogéni jêdrski reáktor homogéni sistém -ega -a m fiz., kem. sistem z homeomorfízem -zma m mat. zvezna preslikava enakimi fizikalnimi in kemijskimi lastnostmi v med dvema topološkima strukturama, npr. kepo vseh njegovih delih, npr. raztopina, zrak gline je mogoče preoblikovati v skodelico brez homogenizácija roča, zato sta kepa gline in skodelica brez roča -e ž 1. kem. teh. postopek, pri katerem se z mešanjem, gnetenjem dobi homeomorfni Sp: homeomórfna preslikáva kolikor mogoče homogena zmes sestavin, ki homeomórfna preslikáva -e -e ž mat. Ü ho-se sicer med seboj ne mešajo ali raztapljajo meomorfízem 2. met. postopek doseganja enakomerne mi-homeopolárna véz -e vezí ž kem. Ü kòvaléntna krostrukture kovin, npr. z žarjenjem, s čimer gebrajska ali diferencialna enačba, zapisana v -e -e ž mat. linearna al- homogeniziranje zmesi trdnih snovi s pre-mešavanjem S: mešálnik (2) Sp: agitátor (1) obliki L [ y ( x )] = 0, pri čemer je L linearni dife-PRIM.: mešálo rencialni operator homogenizíranje -a s kem. teh. mešanje, homogéna fúnkcija -e -e ž mat. lastnost gnetenje, da se dobi kolikor mogoče homogena funkcije, da za vsak pozitiven α velja zmes sestavin, ki se sicer med seboj ne mešajo f ( ax ) = a k f ( x ), pri čemer je k potenca, ki ali raztapljajo določa stopnjo homogenosti homogénost -i ž fiz. lastnost snovi ali polja, v homogéna katalíza -e -e ž kem. teh. kataliza v katerem se opazovana veličina, npr. gostota, eni fazi, navadno v plinu ali tekočini PRIM.: he-temperatura, magnetno polje, ne spreminja s terogéna katalíza krajem homogéna nukleácija -e -e ž met. nukleacija, homokinétični zgíb -ega -a m stroj. zgib kot pri kateri v talini ni tuje snovi, ki bi bila kal za mat. linearna diferencialna enačba, katere leva več koordinatnih sistemih s transformacijo v stran je linearna kombinacija odvodov neznane h homogenizirano podatkovno plast v ciljnem funkcije s koeficienti, ki so lahko tudi znane koordinatnem sistemu funkcije, desna stran pa je enaka nič homogenizátor -ja m kem. teh. naprava za homogéna enáčba homogéna diferenciálna enáčba mehanske lastnosti 3. geod. postopek izboljša- ž -e -e -e nja prostorskih podatkov različne kakovosti v véz se poveča njihova stabilnost in izboljšajo začetek kristalizacije pod spremenljivim kotom sklopka za prenos vrtilnega gibanja med gredmi PRIM.: kardánski homogéna reákcija -e -e ž kem. reakcija, pri zgíb, krížni zgíb, univerzálni zgíb kateri so reaktanti in produkti v isti fazi homologácija -e ž ugotavljanje skladnosti homogéna sêrija -e -e ž elektr. serija taljivih izdelka s standardom, predpisi, npr. motornega vložkov z majhnimi razlikami, da je mogoče vozila 323 homológna vŕsta homológna vŕsta -e -e ž kem. Höpplerjev viskoziméter organske -ega -tra kemične spojine s podobno zgradbo, npr. [héplərjev] m kem. viskozimeter s padajočo alkani, alkoholi, aldehidi, in enako splošno kroglico, ki se med meritvijo kotali v poševni formulo, npr. alkani, C H , ki se razlikujejo le n 2 n +2 cevi, uporablja se za merjenje viskoznosti v številu CH2-skupin v verigi prozornih tekočin homológnost -i ž Ü horizónt enakoléžnost -a m rud. Ü etáža (3) homomorfízem -zma m mat. preslikava med horizontálni kót -ega -a m kot med smerema algebrskimi objekti enake strukture proti opazovanima točkama homopolárna impedánca -e -e ž elektr. Ü horizontálni tráčni žagálni stròj -ega níčelna impedánca -ega -ega strôja m les. tračni žagalni stroj za homopolárna komponênta vodoravno razžagovanje hlodovine -e -e ž elektr. Ü níčelna komponênta horizontíranje -a s uravnavanje v vodoravno homopolárni generátor lego, npr. teodolita -ega -ja m elektr. generator, v katerem se ob vrtenju vodnika v horizóntske koordináte -ih -át ž mn. astr. magnetnem polju enega pola magneta inducira koordinati azimut in višina na nebesni sferi enosmerna električna napetost za določanje položaja nebesnih teles glede na h homopolárni motór središče Zemlje, za kateri je izhodiščna ravnina -ega -ja m elektr. motor, ravnina horizonta opazovalca na Zemlji, pri katerem je enosmerni električni tok v izhodiščna smer pa smer proti presečišču kra- magnetnem polju enega pola magneta in nanj jevnega meridiana s horizontom deluje Lorentzova sila, ki v oprijemališču sil horizóntski koordinátni sistém povzroči vrtenje vodnika s tokom -ega -ega homopolárni stròj -a m astr. koordinatni sistem na nebesni sferi, -ega strôja m elektr. stroj, pri katerega osnovna ravnina je ravnina horizonta, katerem magnetno polje potuje v isti smeri od koordinati pa višina in astronomski azimut pola do pola po vsej površini zračne reže Sp: áltázimutni koordinátni sistém homopolimêr -a m kem. polimer, sestavljen iz hotáveljski mármor -ega -ja m grad. stavbarski enakih monomerov, npr. polistiren marmor iz kamnoloma Hotavlje, siv ali rdeč homotétični geometríjski lík -ega -ega -a m pisan karnijski apnenec s primesmi, ki mu dajo geometrijski lik, ki nastane s homotetijo mat. sivo, rožnato in rdečo barvo homotetíja -e ž mat. transformacija v ravnini, hot-melt laminíranje -- -a [hôtmêlt] s tekst. premico skozi P in S tako, da je oddaljena od S za hôverkráft -a m prom. Ü vozílo na zráčno λ ki preslika dano točko P glede na središče S na laminiranje z vročo talino polimera PS, pri čemer je λ parameter te transformacije kamnom za doseganje zelo majhne hrapavosti matography) krat. kem. Ü visokotláčna tekočínska kromatografíja PRIM.: fíno brúšenje, lépanje, políranje hranílnik -a m 1. elektr. sestavina, naprava, Hookov zákon -ega zakóna [húkov] m meh. postroj za zbiranje in shranjevanje energije, zakon, ki velja v območju elastičnosti materiala, hónanje -a s stroj. fina obdelava kovinskih HPLC -- [hapeelcé] ž (ang. high-pressure liquid chro-površin z odvzemanjem materiala z brusnim blazíno po katerem je deformacija premo sorazmerna npr. toplotni hranilnik 2. elektr. Ü akumulátorska bateríja napetosti PRIM.: elástična deformácija, elásto- hrapávljenje mehánika, enáčba elástičnosti, mêja elástično- -a s delanje hrapave površine, sti, napétost tečênja npr. hrapavljenje asfaltne površine ceste 324 Huygensovo načêlo hrastovína -e ž les. hruševína trd les listnatih dreves -e ž les. les drevesa hruške hrastov (Quercus) z ozko sivobelo beljavo in (Pyrus communis), bledosiv do rdečkast, rumenorjavo do rjavo jedrovino, ki se dobro gost in trd, uporablja se za furnir, pohištvo, mehansko obdeluje, uporablja se za furnir, glasbila pohištvo, parket, gradbeni les hrúška -e ž grad. Ü ávtomešálnik hŕbet -bta m tekst. zadnja, narobna stran, npr. HSM HSM-a in -- [haesèm haesêma] m tekstilije, pletenine PRIM.: líce (ang. hot-stage microscope) met. Ü visokotempera-hŕbet stojéčega valovánja -bta -- -- m fiz. Ü túrni mikroskóp tême stojéčega valovánja Hubblov vesóljski teleskóp -ega -ega -a hrbteníčno omréžje -ega -a s 1. telekom. [háblov] m astr. zrcalni daljnogled v tirnici okrog osrednji del prenosnega komunikacijske-Zemlje, njegova lega zunaj Zemljine atmosfere ga omrežja, ki povezuje lokalna omrežja omogoča zelo ostre posnetke in omogoča komunikacije med njimi Húberjev korekcíjski koeficiènt -ega PRIM.: jêdrno omréžje 2. elektr. osrednji del -ega -ênta m meh. količnik upogibno-vzvojne elektroenergetskega omrežja, ki ga sestavljajo napetosti in čiste upogibne napetosti pri nadzemni vodi najvišjih napetosti izmenične ali okroglem ali kolobarjastem prerezu ob upo-enosmerne napetosti za prenos velikih količin števanju porušitvene hipoteze po Huberju in električne energije von Misesu PRIM.: Bachov korekcíjski fáktor, hribína -e ž grad., rud. kamnina, trdi sestavni del Mohrov korekcíjski fáktor zemeljske skorje hubêrtus -a m tekst. nepremočljiva volnena hríb vála -a -- m fiz. del vala, kjer ima valujoča tkanina z dolgim lasom za lovske površnike veličina večjo vrednost od povprečne h hudoúrniška pregráda -e -e ž grad. pregrada hrizoberíl -a m kem. zelen ali rumen rombični manjših dimenzij in različnih konstrukcijskih mineral, aluminij-berilijev oksid, BeAl 2 O 4 zasnov v strugi hudournika, postavljena prečno hrizokóla -e ž kem. modrozelen do zelen na smer toka za stabilizacijo povirij ali zadrže-amorfni ali mikrokristalni mineral, vanje tokov drobirja, naplavin in plavja bakrov nitasti silikat s kristalno vodo, humidistát -a m fiz. Ü higrostát Cu ǀ 4 H 4 [(OH) 8 Si 4 O 10 .nH 2 O humínske kislíne -ih -ín ž mn. kem. kompleksna hrizotílni azbést -ega -a m kem. teh. dolgovlak-zmes več različnih velemolekulskih organskih nati azbest iz minerala hrizotila kislin, ki vsebujejo karboksilne in fenolatne HRTEM HRTEM-a in -- [haerteeèm haerteeêma] m skupine, glavna sestavina prsti, šote (ang. high resolution transmission electron micros- Huygensovo načêlo -ega -a [hêjgensovo] s fiz. cope) krat. fiz. Ü visokoločljívostni transmisíjski načelo, ki pojasni uklon valovanja na ovirah kot elektrónski mikroskóp posledico lastnosti valovanja, da se v prostoru hrúp -a m zvok več različnih frekvenc in jakosti, širi tako, kot da bi bila vsaka točka v prostoru ki je čezmeren, moteč, boleč izvir krogelnega valovanja 325 ICP-AES I ICP-AES -- [icepé aeès] ž (ang. inductively coupled ideálni napétostni vír -ega -ega -a m elektr. plasma atomic emission spectrometry) krat. kem. Ü dvopolni element, katerega električna napetost atómska emisíjska spektroskopíja z induktívno ni odvisna od električnega toka skozenj in ima sklópljeno plázmo teoretično ničeln notranji upor ICP-MS -- [icepé emès] ž (ang. inductively coupled ideálni plín -ega -a m fiz., kem. teoretični model plasma mass spectrometry) krat. kem. Ü másna spek- za plin, sestavljen iz neskončno majhnih trometríja z induktívno sklópljeno plázmo molekul, med katerimi se lahko izmenjuje ICP-OES gibalna količina samo med elastičnimi trki, -- [icepé oeês] ž (ang. inductively coupled plasma optical emission spectrometry) krat. kem. Ü plinski zakoni, ki sledijo iz tega približka, dobro atómska emisíjska spektroskopíja z induktívno opisujejo obnašanje razredčenih realnih plinov sklópljeno plázmo ideálni plínski termométer -ega -ega -tra m i ICRS ICRS-a in -- fiz. [iceerès iceerêsa] m (ang. Interna- plinski termometer, napolnjen s skoraj 3 idealnim plinom, npr. tional Celestial Reference System) krat. astr. Ü medná-He, ki meri tlak konstan-tne prostornine plina in poda temperaturo z rodni nebésni referénčni sistém upoštevanjem enačbe stanja idealnega plina ideálna léča -e -e ž fiz. teoretični model ideálni prerèz armatúre neskončno tanke leče, pri kateri se vsi -ega -éza -- m grad. vzporedni žarki sekajo v goriščni ravnini računski prerez armature, ki še zagotavlja ideálna presejálna krivúlja nosilnost armiranobetonske konstrukcije -e -e -e ž grad. izbrana najprimernejša presejalna krivulja v ideálni prerèz betóna -ega -éza -- m grad. diagramu zrnavosti kamenega agregata, da se privzeti prerez betona za izračun odpornosti doseže optimalna zapolnitev votlin med zrni prereza, npr. pri preverjanju odpornosti proti ideálna razpetína uklonu -e -e ž elektr. navidezna razpetina pri nadzemnem vodu, pri kateri so ideálni tokôvni vír -ega -ega -a m elektr. spremembe zaradi bremenskih in temperatur- dvopolni element, katerega električni tok ni nih sprememb skoraj enake kot pri dejanskih odvisen od električne napetosti, priključene razpetinah v napenjalnem polju nanj, in ima teoretično neskončen notranji ideálna raztopína -e -e ž met. upor raztopina, pri kateri med komponentami ni interakcij, zato ideálni transformátor -ega -ja m elektr. trans-se za njen nastanek toplota ne porablja in ne formator z enim parom sponk na primarnem in sprošča, entalpija mešanja pa je enaka nič drugim na sekundarnem navitju, pri katerem ideálna tekočína -e -e ž fiz., stroj. hipotetična je pri konstantnem razmerju med primarno nestisljiva tekočina brez notranjega trenja in sekundarno napetostjo ter med primarnim (viskoznosti) in površinske napetosti in sekundarnim tokom vsota moči na obeh ideálna úra straneh sponk enaka nič -e -e ž teoretični model ure, katere tek je določen s periodičnim pojavom, ki je idêjna zasnôva -e -e ž 1. grad. dokumentacija, neodvisen od zunanjih vplivov ki vsebuje grafično in opisno prikazane zamisli, 326 ígelna nít potrebna za pridobitev projektnih pogojev identifikacíjska števílka -e -e ž številka, ki in/ali soglasij, npr. za komunalne priključke, nedvoumno in enkratno označuje predmet, da presojo vplivov na okolje 2. stroj. grafični prikaz se lahko zanesljivo loči od drugih predmetov, idejne zamisli dela, sestavine, vezja, naprave, ne pove pa ničesar o njegovih značilnostih in stroja, konstrukcije, postroja z opisom rešitve pripadnosti idêjni načŕt -ega -a m 1. grafični prikaz idejne identifikátor -ja m enolična in stalna oznaka celote, posameznega dela stavbe ali gradbenega 2. grad. tlorisni in/ali narisni prikaz izrazoma, ki kot funkciji enakih vstopnih spre-menljivk dajeta enak rezultat, npr. sin( α + β ) = inženirskega objekta grafično z risbo, izdelano sin (α )cos( β ) + cos( α )sin( β ) v manjšem merilu, npr. 1 : 200, 1 : 250, 1 : 500, konstrukcije, stroja, krmilja, urbanističnega identitéta -e ž mat. relacija med matematičnima kompleksa zasnove tehnične rešitve problema, npr. za predmet, dokument sestavni del idejnega projekta ideográm -a m dogovorjen grafični idêjni projékt simbol za prikaz pomena česa, npr. @, ki je -ega -a m 1. stroj. projektna do-obvezno ločilo med imenom prejemnika kumentacija z grafičnim prikazom in opisom elektronske pošte in imenom spletnega idejne rešitve konstrukcije, stroja, postroja strežnika 2. grad. sistematično urejen sestav načrtov, ki ídrijski rís investitorju omogočajo, da se odloči o najustre- -ega -a m tekst. tehnika klekljanja znejši različici nameravane gradnje K: IP1 idrijske čipke z oblikovanjem ozkega traku, Í-delovánje v katerem so navpične niti tesno stisnjene -a s integralno zvezno krmilno skupaj delovanje, pri katerem je izhodna veličina IERS proporcionalna časovnemu integralu vhodne -- [ieerès] ž (ang. International Earth Rotation i veličine and Reference Systems Service) krat. Ü Mednárodna slúžba za referénčne sistéme in vrtênje Zêmlje idéntična enáčba -e -e ž mat. Ü identitéta igelít -a m kem. teh. plastomer na podlagi polivinil identifikácija -e ž elektr. eksperimentalno mo-klorida deliranje elektroenergetskih sistemov ígelna čáša -e -e ž tekst. dvojni žlebič med identifikácija okváre -e -- ž elektr. postopek korenom in vratom pletilne igle, v katerega se ugotavljanja velikosti in dinamike okvare po pogrezne igelna bodica v fazi zapiranja ugotovitvi mesta njenega nastanka ígelna elektróda -e -e ž elektr. elektroda identifikácija struktúre -e -- ž mat. postopek diode, ki točkasto pritiska na polprevodno določanja reda in osnovnih funkcij matematič-plast, na katero je priključena druga nega modela fizikalnega sistema elektroda identifikácija vzórca -e -- ž kem., tekst. postopek ígelna fontúra -e -e ž tekst. v igelnjak ali prepoznavanja vzorca s kemijskimi in fizikalni-igelnico vložene pletilne igle mi metodami in označitev snovi vzorca ígelna gláva -e -e ž tekst. del pletilne igle, v identifikácija zemljín -e -- ž grad. postopek katerem obvisi zapletena polzanka prepoznavanja zemljin, ki obsega pregled ígelna létva znanih podatkov o geološki zgradbi kamnine, -e -e ž tekst. jeklena letva na makroskopski pregled zemljine in različne ploskem pletilniku, potisnjena v repasto laboratorijske preiskave oblikovan vzdolžni utor igelnice, ki preprečuje identifikacíjska kártica izpad pletilnih igel -e -e ž čipna kartica s trajnim vpisom podatkov za identifikacijo ígelna nít -e níti ž tekst. nit, vdeta v šivalno iglo lastnika pri šivanju s šivalnim strojem 327 ígelna pêta ígelna pêta -e -e ž tekst. zapognjen konec igle, z nazobčanimi iglami, da se vlakna med ki se vstavi v izvrtino igelnjaka, da fiksira njeno seboj prepletejo in povežejo pravilno lego v ležišču íglanje koprén z vôdnim cúrkom -a -- ígelna plôšča -e -e ž tekst. ležišče radialno -- -- -- s tekst. mehansko utrjevanje kopren z usmerjenih pletilnih igel v obliki okrogle vodnim curkom, ki povzroči zvrtinčenje ígelnica mehanske in fizikalne lastnosti, visoko ž -e tekst. del pletilnega stroja, v vpojnost plošče, del krožnega pletilnika vlaken, da koprenam mehek otip, dobre rednih pletilnih igel v obliki valja, del krožnega vezenje pletilnika ígla za šiválni stròj -e -- -- -- ž tekst. igla, ki ima ígelni ventíl -ega -a m stroj. ventil z iglo kot na enem koncu odebelitev za vstavitev v nosilec zapiralom, zlasti za nastavljive hidravlične in igle, na drugem koncu pa je ošiljena, da predre pnevmatične dušilne ventile ígelni cilínder ígla s káveljčkom -e -- -- ž tekst. igla za šivanje tekst. -ega -dra m ležišče vzpo- enojnega verižnega, zlasti okrasnega šiva, in za katerem so nameščene igle v blago in vpelje šivalni sukanec skozi uho blizu igelnják -a m 1. tekst. vodilni element šivalne igelne konice v igelni utor, po katerem drsi igle, ki jo premika navzgor in navzdol vlečni sukanec do blaga i drog z ročico, pritrjen na gonilno gred ígla z zazóbki -e -- -- ž tekst. igla, ki se uporablja tekst. 2. jeklena gred, ki na ploskih pletilnikih za utrjevanje koprenskih tekstilij iz plastičnih nosi vrsto vzporedno pritrjenih bodičastih, vlaken, izdelana iz jeklene žice, katere premer jezičastih ali zatičnih igel ustreza debelini stebla igle ígelno varoválo -ega -a s tekst. varovalo ígličasta oblóga -e -e ž tekst. obloga rahljalnih v obliki vodilne ploščice na lovilniku petlje valjev z iglicami na površini pri finem rahljanju ali pod vbodno ploščo, ki preprečuje odklon v fazi priprave prediva na predenje, pri in poškodovanje igle pri šivanju predenju npr. gramofonska igla, vibratorska igla, igla stroj ali naprava za zgoščevanje sveže betonske stroj. v glavi igličnega tiskalnika ígla -e ž 1. tanjši, podolgovat, valjast predmet, ígličasti vibrátor -ega -ja m grad. gradbeni 2. oster rob na mešanice v opažu s tresenjem ali vibracijami S: sŕh PRIM.: obróbek (1) íglični ležáj -ega -a m stroj. kotalni ležaj z íglana pôlst obdelovancu po obdelavi z odrezovanjem vibratorske igle -e polstí ž tekst. z iglanjem iglicami, ki zahteva sorazmerno majhen navzkrižno ali naključno íglični tiskálnik -ega -a m graf. udarni tiskalnik íglana tekstílija učvrščena koprena iz vlaken, položenih prostor za vgradnjo -e -e ž tekst. tekstilija, z glavo, v kateri je navadno nameščenih 9 ali 24 utrjena z iglanjem iglic, ki s programirano kombinacijo udarcev íglani betón oblikujejo črke, besedilo, simbole, enostavne -ega -a m grad. beton, pri slike z barvnega traku na papir S: matríčni katerem se sveži betonski mešanici tiskálnik primešajo tanke jeklene igle, dolge do 20 mm, namenjen za površinsko ignítor -ja m elektr. Ü vžigálna elektróda saniranje betonskih konstrukcij ikozaéder -dra m mat. geometrijsko telo, cestnih premostitvenih objektov omejeno z dvajsetimi enakostraničnimi íglanje -a s tekst. utrjevanje kopren s trikotniki, eno od petih platonskih teles pravokotnim ali poševnim prebadanjem S: dvajsetêrec 328 imíd íkrasti kámen -ega -mna m grad. naravni navadno določena s standardnim številom, kamen, sedimentni apnenčev oolit, pri katerem npr. zunanja ali notranja mera vrtljivega so na prelomu vidne školjke krožne oblike elementa 2. grad. Ü nazívna méra ilmenít -a m met. iménska napétost temnosiv do črn trigonalni -e -i ž stroj. standar-mineral, železov titanat, FeTiO3, najpomemb- dna električna napetost, ki se upošteva pri ílovica strukcije, postroja S: elektr. nazívna napétost ž -e grad. glina, pomešana s peskom in PRIM.: nejša titanova ruda snovanju sestavine, naprave, stroja, kon- ílovnati omèt iménska vrédnost -e -i ž stroj. vrednost m -ega -éta grad. Ü glinéni omèt veličine za opis pri konstruiranju, projektiranju, iluminátor drobnim prodom naznáčena vrédnost -ja m grad. kovinsko zrcalce pod izbiri sestavnega dela, sestavine, naprave, stroja, kotom 45°, ki se natakne pred objektivom, da opreme S: elektr. nazívna vrédnost odbija svetlobo acetilenke ali žepne baterije iménski navòr -ega -ôra m stroj. navor na v daljnogled teodolita za razsvetlitev nitnega pogonski ali odgonski gredi, npr. elektromotor-križa ja, mehanskega prenosnika, pri imenski moči in imaginárna enôta -e -e ž mat. matematični imenski vrtilni frekvenci PRIM.: nazívni navòr pojem, označen s simbolom i, v elektrotehniki iménski premér -ega -a m 1. stroj. premer navadno z j, s katerim se razširi sistem realnih gredi, osi, sornika, vijaka ali drugega strojnega števil na sistem kompleksnih števil, v katerem elementa, izbran po lestvici standardnih ima vsak polinom vsaj eno ničlo, npr. rešitvi premerov 2. elektr., grad. Ü enačbe z 2 nazívni premér + 1 = 0 sta z 1 = i in z 2 = –i iménski tlák -ega -a m stroj. standardna ali imaginárna komponênta -e -e ž mat. drugi projektna vrednost delovnega tlaka i člen v zapisu kompleksnega števila z = a + i b imerzíja -e ž potopitev trdnih teles v tekočino, imaginárni dél -ega -a m mat. realno število b v npr. pri imerzijski mikroskopiji zapisu kompleksnega števila z = a + i b imerzíjska litografíja -e -e ž fiz. fotolitografija imaginárno števílo -ega -a s mat. število, ki se z objektivom, ki projicira litografski signal z zapiše kot produkt realnega števila in imaginar-imerzijskim objektivom za doseganje večje ne enote litografske ostrine imbibícija -e ž kem. vpijanje vode v hidrofilnih imerzíjska mikroskopíja -e -e ž fiz. mikro-koloidih, npr. želatini, lesu, pri katerem pride skopija, pri kateri sta vzorec in objektiv poto-do znatnega nabrekanja pljena v imerzijsko tekočino, zato da se poveča imenoválec -lca m mat. število ali izraz, ki je numerična apertura objektiva in s tem ločlji-pod ulomkovo črto vost mikroskopa imenováno števílo -ega -a s mat. število skupaj imerzíjska tekočína -e -e ž fiz. prozorna s simbolom enote veličine, ki jo meri, npr. 2 cm, tekočina z visokim lomnim količnikom, ki se 5 kg, 37 °C uporablja pri imerzijski mikroskopiji, imer- iménska debelína zijski litografiji ali za ugotavljanje lomnega -e -e ž stroj. standardizirana količnika, npr. cedrovo olje ali dogovorjena debelina kovinskega polizdel-imerzíjski objektív ka, npr. pločevine, pasnice I-profila, kovinskega -ega -a m fiz. objektiv mi-izdelka ali njegove stene Sp: nazívna debelína kroskopa za imerzijsko mikroskopijo iménska méra -e -e ž 1. stroj. imíd značilna mera -a m 1. kem. derivat amonijaka, v katerem strojnega dela, sestavine, naprave, stroja, sta dva vodikova atoma zamenjana s kovino, 329 imidazól npr. z atomoma litija v litijevem imidu, impedánca pózitivnega zaporédja -e Li2NH 2. kem. organska spojina, v kateri sta -- -- ž elektr. količnik fazorja sinusne napetosti na dušikov atom vezani dve acilni skupini s pozitivnega zaporedja in njegovega toka pri isti pogostejši so ciklični imidi dikarboksilnih impedánca prenôsnega vóda -e -- -- ž elektr. kislin, npr. ftalimid, C splošno formulo R2–(OC)–N(R1)–C(O)–R3, frekvenci bljajo se za proizvodnjo polimerov z veliko količnik napetosti na vodu in toka po vodu 6 4 2 H (CO)NH, upora- mehansko trdnostjo, odpornostjo proti segre- določene dolžine vanju in kemijsko odpornostjo impedánca víra -e -- ž 1. elektr. skupaj rezistanca imidazól in reaktanca vira, ki ju zazna merilni instrument -a m kem. organska heterociklična na svojih vhodnih sponkah 2. elektr. impedanca spojina s petčlenskim obročem, C 3 H 4 N 2 , na mestu okvare v nadomestnem električnem brezbarvni, v vodi, etanolu in etru dobro topni tokokrogu med točko priključitve merilnega kristali, šibka baza, ki se uporablja kot korozij- releja in mestom priključitve lastne napetosti ski inhibitor pri bakrenih izdelkih vira, ki napaja električni tok okvare imínosečnína -e ž kem. aminometanamidin, impedánčna matríka -e -e ž elektr., stroj. matrika, NH 2 –C(NH)–NH 2 , brezbarvni higroskopni v kateri so zapisane impedančne povezave vezja kristali, zelo močna organska baza, ki je vmesni proizvod pri proizvodnji umetnih smol, raz- impedánčna prilagodítev -e -tve ž elektr. streliv S: gvanidín uskladitev impedance bremena z izhodno imisíja -e ž ekol. impedanco naprave ali voda zaradi maksimi- koncentracija škodljivih, strupenih snovi v zraku delovnega ali bivalnega ranja prenosa energije ali minimiranja odboja i okolja kot posledica emisije signala imitácija úsnja impedánčni relé -ega -êja m 1. elektr. -e -- ž kem. teh. uporovni usnju podoben impedánca -e ž količnik fazorja veličine, distančne zaščite, ki deluje pri zmanjšanju ki deluje na sistem, in fazorja veličine, s katero elektr. R – reaktanca X 2. rele vrednosti impedance ob kratkem stiku, npr. se sistem nanjo odzove, npr. količnik fazorja nadzemnega voda, pod določeno vrednost umétno úsnje kroga, ki ga določa mejna vrednost impedance elektr. v krogu rezistanca izdelek iz nosilne tekstilije in premaza rele, katerega območje delovanja je znotraj S: skáj, napetosti in fazorja toka, količnik fazorja zvočne sile na membrano in fazorja zvočnega implantát -a m zatič za namestitev umetnega prostorninskega pretoka zaradi nihanja zoba ali umetni kolčni sklep, ki se vnese v telo, membrane, simbol navadno izdelan iz korozijsko odporne zlitine, Z , merska enota ohm, Ω impedánca négativnega zaporédja ki jo človeško telo sprejema, npr. kobaltove -e zlitine s kromom -- -- ž elektr. količnik fazorja sinusne napetosti negativnega zaporedja in njegovega toka pri isti implicítna definícija -e -e ž mat. definicija, pri frekvenci kateri se lahko določi pomen pojma iz enačbe impedánca níčnega zaporédja ali iz sobesedila ž -e -- --elektr. implicítna fúnkcija količnik fazorja sinusne napetosti -e -e ž mat. funkcija, v ničnega zaporedja in njegovega toka pri isti kateri je iskana spremenljivka podana z ničlo frekvenci funkcije, npr. x² + a² = 0 S: nèrazvíta fúnkcija impedánca okváre -e -- ž elektr. implicítni izràz impedanca -ega -áza m mat. izraz, v med okvarjenim električnim vodnikom in katerem je vrednost spremenljivke podana z zemljo ali med okvarjenima električnima rešitvijo enačbe, ki vsebuje to in druge spre- vodnikoma menljivke PRIM.: eksplicítni izràz 330 inconel® implozíja -e ž kem. trenutna porušitev votlega odvod Lagrangeeve funkcije po komponenti telesa kot posledica nenadnega zmanjšanja hitrosti 3. meh. Ü súnek síle notranjega ali povišanja zunanjega tlaka impúlzna fúnkcija -e -e ž elektr. model preskus-zaradi kemijske reakcije ali spremembe stanja nega signala pravokotne oblike z določeno PRIM.: eksplozíja amplitudo in trajanjem impregnácija -e ž 1. kem. prepajanje, navadno impúlzna modulácija -e -e ž elektr. modulacija, polizdelka, npr. deske iz lesa, lista papirja, pri kateri je modulacijski signal sestavljen iz tkanine, z drugo snovjo, da postane nepre-zaporedja impulzov pusten za tretjo snov, navadno za vodo, ali impúlzni generátor -ega -ja m dobi novo lastnost, npr. preprečuje gnitje elektr., telekom. električna, elektronska naprava, ki proizvaja lesa, naredi material negorljiv, nepremočljiv impulze različnih oblik in frekvenc S: impregníranje (1) 2. tekst. S: dajálnik prepajanje tekstilij impúlzov s sredstvi za mercerizacijo, beljenje, barvanje, apretiranje S: impregníranje (2) impúlzni kondenzátor -ega -ja m elektr. impregnacíjska kopél -e -i ž kem. teh. kondenzator, ki vzdrži močne napetostne in kopel za impregniranje, npr. tekstila, papirja, ki vsebuje tokovne sunke impregnante in potrebne dodatke impúlzni ukàz -ega -áza m elektr. ukaz v obliki impregnánt -a m kem. izhodnega signala krmilne naprave z določenim snov, s katero se im-pregnira navadno polizdelek, da dobi novo trajanjem, neodvisnim od trajanja začetnega lastnost, npr. neprepustnost za vodo signala, za krmiljenje elementov elektroener- getskega sistema navadno polizdelka, npr. deske iz lesa, lista impúlzno-kódna modulácija -e -e ž elektr. modulacija vhodnega signala z impulzi, impregníranje -a s 1. kem. prepajanje, i papirja, tkanine, z drugo snovjo, da postane neprepusten za tretjo snov, navadno za vodo, pri kateri se analogni signal vzorči, vzorec ali dobi novo lastnost, npr. preprečuje gnitje ovrednoti in ustrezno pretvori v digitalni lesa, naredi material negorljiv, nepremočljiv signal s sredstvi za mercerizacijo, beljenje, barvanje, imunizácija -e ž tekst. postopek obdelave, s apretiranje S: impregnácija (1) 2. tekst. prepajanje tekstilij impúlz síle -a -- m meh. Ü súnek síle S: impregnácija (2) katerim se reaktivne skupine v vlaknih vežejo, impregnírano navítje -ega -a s elektr. navitje, da postanejo vlakna v zmesi nedovzetna za skim oljem, epoksidno smolo, ki preprečuje incidénčna matríka -e -e ž elektr. matrika, ki električni preboj med ovoji prepojeno z izolacijsko snovjo, npr. izolacij- barvanje z določenimi barvili določa povezave med posameznimi vozlišči impregnírno bárvanje -ega -a s tekst. barvanje usmerjenega grafa v ravnini, kjer pozitivno ploskih tekstilij, pri katerem se tekstilija omoči usmerjeni element med vozliščema glede z barvalno kopeljo, ožme na valjih, nato pa se v na smer toka zavzame vrednost 1, negativno sušilniku ali parilniku barvilo veže na vlakna usmerjeni vrednost –1, če ni povezave pa impúlz vrednost 0, npr. pri grafu elektroenergetskega -a m 1. elektr. kratkotrajen tokovni ali omrežja z vozlišči in impedancami vodov napetostni sunek, ki predstavlja osnovno enoto inconel® digitalnega signala, določeno in razpoznav- -a [inkonél] m met. blagovna znamka no po obliki, da se loči od drugih naključnih družine nikelj-krom-železovih superzlitin z kratkotrajnih sunkov, ki ne pripadajo signalu, masnimi deleži niklja 50–72 %, kroma 14–31 %, ampak šumu 2. fiz. v analitični mehaniki po- železa 3–11 %, kobalta 0–15 %, molibdena splošenje gibalne količine, ki se definira kot 0–10 % in dodatki niobija, tantala, titana, ki so 331 ínč odporne proti oksidaciji in koroziji in se indicírano délo -ega -a s stroj. pridobljeno ali uporabljajo za delo s korozivnimi mediji, porabljeno termodinamično delo pri krožnem kot je npr. fluor procesu batnega stroja, navadno določeno iz indantrénsko barvílo indiferéntna léga -e -e ž lega, pri kateri se -ega -a s kem. barvilo potencialna energija telesa pri premiku ne iz skupine barvil z izredno obstojnostjo barv, spremeni ínč delovnega diagrama -a m Ü cóla PRIM.: nevtrálna léga zlasti antrakinonska in nekatera razvijalna ter vrstnih podatkov, navadno izražen v odstotkih, 2. količnik dveh isto- tekstilij, npr. za izdelavo džinsa índigo módro npr. indeks rasti porabe vode -- -ega m kem., tekst. organska kemijska spojina, temnomodro, v vodi netopno índeks brizánce -a -- m kem. teh., rud. merilo za redukcijsko barvilo, ki se uporablja zlasti za rušilno moč razstreliva v primerjavi z rušilno índeks no modre barve, C16 -aH10N2O2, ki se uporablja m 1. celo število, ki označuje mesto kot redukcijsko barvilo za barvanje celuloznih podatka v razpredelnici redukcijska barvila índigo -a m kem., tekst. organska spojina intenziv- barvanje džinsa močjo trinitrotoluena indeksíranje -a s označitev elementa s spojina redukcijskega barvila na podlagi indiga indigozólno barvílo -ega -a s kem., tekst. levko- številko ali črko za razlikovanje in razvrščanje ali antrakinona índeks plástičnosti -a -- m oznaka za odnega sistema, srebrnobela, mehka kovina, grad. índij -a m kem. element iz borove skupine peri- istovrstnih elementov i plastičnost sveže betonske mešanice, ki se uporablja se za lahko taljive zlitine, v polprevo- preskuša s stožcem in ploščo dnikih, simbol In índeks plástičnosti zemljíne -a -- -- m grad. índijev arzeníd -ega -a m kem. spojina indija značilen in nespremenljiv parameter, določen in arzena, InAs, sivi kubični kristali, uporablja z razliko med mejo viskoznosti in mejo plastič- se kot polprevodniški material za fotodiode, nosti, simbol Ip laserske diode, detektorje za infrardeče sevanje índeks razlíke v céni grádbenih storítev PRIM.: gálijev arzeníd-a -- -- -- -- -- m grad. indeks, ki izraža mesečno, índijska konôplja -e -e ž konoplja svetlejše četrtletno ali letno spremembo stroškov barve in manjše trdnosti od navadne konoplje, posamezne vrste gradbenih del, celotnega uporablja se za vrvi, ribiške mreže, grobe gradbenega inženirskega objekta, stavbe preproge, kot surovina za papir índeks viskóznosti -a -- m stroj. indeks, ki pred- indikátor -ja m 1. stroj. element, ki zazna in stavlja relativno spremembo viskoznosti v od- prikaže spremembo določenega parametra, visnosti od temperature, navadno pri mazalnih npr. vrednosti merjene veličine na merilniku, indicírana móč veličine, nivoja, električne napetosti -e močí ž 1. elektr. Ü naznáčena S: kazálnik (3) 2. kem. snov, ki se v majhni móč oljih, simbol Iv stanja naprave, stroja, npr. indikator vklopa, izračunana na podlagi delovnega diagrama količini doda preiskovanemu sistemu in 2. stroj. moč batnega stroja, ugotovljena, omogoča zasledovanje poteka kemijske indicíranje -a s stroj. določitev ali zapis reakcije, npr. s spremembo barve podatkov, značilnih za delovanje naprave, 3. grad. podatek, ki se dobi z merjenjem stroja, npr. batnega stroja, kompresorja, prostorov v stavbah in izraža geometrijske črpalke, turbine, kot so hitrost, moč, značilnosti stavb in primerjave med njimi za izkoristek potrebe načrtovanja in uporabe 332 indukcíjsko taljênje indikátor delovánja -ja -- m elektr., stroj. indukcíjska péč -e pečí ž elektr., met. električna indikator stanja delovanja naprave, stroja, talilna peč, v kateri se toplota razvija z indukcij-postroja, npr. temperature ohišja, vrtilne skim segrevanjem kovine hitrosti motorja, obratovalne napetosti, porabe indukcíjska péč brez jêdra -e pečí -- -- ž električne energije elektr., met. Ü lônčna indukcíjska péč indikátor površíne stávbe -ja -- -- m grad. indukcíjska tuljáva -e -e ž elektr. elektroma-indikator količine posameznih vrst površine gnetna tuljava, v kateri se inducira električna stavbe v kvadratnih metrih, npr. uporabna napetost površina, bruto površina, in o razmerju med indukcíjski stròj -ega strôja m elektr. asinhron-površinami ski stroj, pri katerem se napaja samo eno indikátor prostorníne stávbe -ja -- -- m grad. navitje indikator količine posameznih vrst prostornine indukcíjski štévec -ega -vca m elektr. števec, ki stavbe v kubičnih metrih, npr. neto prostorni-z elektromagnetno indukcijo meri porabo elek-na, in razmerje med različnimi prostorninami, trične energije npr. razmerje bruto in neto prostornine indikátorski diagrám indukcíjski vátméter -ega -tra m elektr. -ega -a m stroj. Ü délovni diagrám vatmeter z vrtljivima indukcijskima tuljavama (3) indikátorski papír -ega -ja m papir za kem. za merjenje toka in napetosti ugotavljanje prisotnosti določenih snovi, npr. indukcíjski zákon -ega zakóna m elektr., fiz. lakmusov papir, jodidno-škrobni papir, svinčev osnovni zakon elektrodinamike, po katerem papir se v prevodni zanki inducira napetost, enaka i hitrosti spreminjanja magnetnega pretoka preskuševálnik fáznega zaporédja elektr. indukcíjsko grétje -ega -a sÜ indukcíj-ìndiréktna metóda Ljapúnova indikátor zaporédja fáz -ja -- -- m elektr. Ü skoznjo S: Faradayev zákon metoda za analizo stabilnosti nelinearnega, indukcíjsko kaljênje -ega -a s met. kaljenje, pri časovno spremenljivega, homogenega sistema katerem se površina obdelovanca segreje zaradi -e -e -- ž elektr. sko segrévanje z linearizacijo okrog njegovih ravnotežnih točk elektromagnetne indukcije na temperaturo inducírana napétost -e -i ž elektr. električna avstenitizacije, nato pa obdelovanec zelo hitro električnega vodnika zaradi spremembe ma- indukcíjsko lótanje -ega -a s stroj. lotanje, pri gnetnega pretoka skoznjo katerem se lot greje in tali z elektromagnetno napetost, ki nastane med krajiščema zanke iz ohladi -áda m fiz. razpad atomskega jedra v druga indukcíjsko segrévanje -ega -a s elektr. atomska jedra, ki ga povzroči projektil inducírani rádioaktívni razpàd -ega -ega indukcijo S: indukcíjsko spájkanje uporovno segrevanje z elektromagnetno inducírani tók -ega -a m elektr. električni tok, ki induciranimi vrtinčnimi toki, npr. v indukcijski ga požene inducirana napetost peči, v kuhalni plošči Sp: indukcíjsko grétje indúkcija PRIM.: visokofrekvénčno grétje -e ž mat. dokazovanje matematičnih izrekov z metodo dedukcije na neskončnem indukcíjsko spájkanje -ega -a s stroj. spajkanje, zaporedju argumentov pri katerem se spajka greje in tali z elektroma-indukcíjska kanálna péč gnetno indukcijo S: indukcíjsko lótanje -e -e pečí ž elektr., met. indukcijska peč z železnim jedrom in talilnim indukcíjsko taljênje -ega -a s elektr., met. taljenje kanalom Sp: Ajax-Wyattova indukcíjska péč s toploto, ki se razvija zaradi vrtinčnih tokov, 333 indúkt induciranih neposredno v segrevanem, elek- indúktorski generátor -ega -ja m elektr. trično prevodnem materialu, tudi v vakuumu sinhronski generator na ročni pogon, ki ima indúkt magnete na rotorju in navitja na statorju Sp: in- -a m elektr. Ü kótva elektr. dúktorski alternátor elementa, vezja, da se zaradi elektromagnetne indúktorski telefónski aparát -ega -ega -a ž telekom. induktánca -e ž lastnost tokovne zanke, indukcije upira spremembi toka, izražena kot telefonski aparat z lastnim električnim količnik magnetnega pretoka v tokovni zanki in napajanjem z induktorskim generatorjem električnega toka, ki povzroča ta pretok, simbol indúktovo navítje -ega -a s elektr. Ü kótvino Sp: L , merska enota henry, H induktívnost navítje i induktívna móč -e močí ž elektr. imaginarna industríja 4.0 -e -- [štíri nìč] ž industrija, v komponenta zmnožka fazorjev električne kateri se uporabljata informacijska in komuni-napetosti in induktivnega toka, simbol Q , kacijska tehnologija na podlagi kiber-fizikalnih merska enota var PRIM.: jálova móč, kapacitív-sistemov, interneta stvari, računalništva v na móč, reaktívna móč oblaku in kognitivnega računalništva S: četŕta induktívna reaktánca -e -e ž 1. elektr. kom-industríjska revolúcija ponenta reaktance, lastnost tokovne zanke, industríja 5.0 -e -- [pét nìč] ž industrija, v izražena kot zmnožek induktance in krožne kateri se uporabljajo digitalizacija, robotizaci-frekvence tega toka, simbol X , merska enota L ja, umetna inteligenca, osrednjo vlogo imajo ohm Sp: induktívni upòr 2. meh. odpor proti senzorji ter velika povezljivost naprav, ki med pospeševanju pretoka, npr. fluida v hidravlič-seboj komunicirajo in uravnavajo proizvo-nem sistemu dne in druge procese, njen namen je večja induktívni sklòp -ega sklópa m elektr. magnetni povezanost med pametnimi tehnologijami in sklop, v katerem se energija, signal med sose- človekom, npr. avtonomna vozila S: pêta indu- dnjima električnima tokokrogoma prenaša stríjska revolúcija zaradi medsebojne induktance industríjska césta -e -e ž prom. cesta za dostop induktívni tók -ega -a m elektr. električni tok, ki do industrijske cone ali industrijskega parka zaostaja za napetostjo v fazi za π/2 industríjska elektrónika -e -e ž elektr. elek- induktívni upòr -ega -ôra m elektr. Ü induktív- tronski elementi, naprave, sistemi za uporabo na reaktánca (1) v okoljih z močnim elektromagnetnim induktívno méšanje -ega -a s elektr., met. motenjem, npr. za krmiljenje, avtomatizacijo mešanje zaradi gibanja staljene kovine v industrijskih procesov visokofrekvenčnem magnetnem polju, kar industríjska frekvénca omréžja -e -e -- ž elektr. omogoča, da se zlitinski dodatki enakomerno standardizirana frekvenca napetosti elektroener-porazdelijo po talini getskih sistemov, navadno 50 Hz ali 60 Hz induktívno sklópljena plázma -- -e -e ž kem. industríjska geodezíja -e -e ž področje nižje plazma, katere stanje vzdržujejo električni toki, geodezije, ki obravnava merjenje in kartiranje ki nastajajo z elektromagnetno indukcijo zalog v rudarstvu, premogovništvu induktívnost -i ž elektr. Ü induktánca industríjska grádnja -e -e ž grad. gradnja indúktor -ja m elektr. del električnega stroja, velikih stanovanjskih in industrijskih kom-katerega prvenstvena naloga je vzbujanje ma-pleksov, gradbenih inženirskih objektov, gnetnega polja npr. nadzemnih vodov, plinovodov, navadno indúktorski alternátor -ega -ja m elektr. Ü iz serijsko izdelanih gradbenih elementov indúktorski generátor PRIM.: obrtníška grádnja 334 informacíjska bilánca industríjska málta -e -e ž grad. malta, katere ter z upoštevanjem njihovih vplivov na okolje suhe sestavine so odmerjene in premešane v PRIM.: konstruíranje, načrtovánje tovarni, na gradbišču se doda toliko vode, da industríjsko okólje -ega -a s okolje z več in-nastane pasta dustrijskimi postroji industríjska nórma -e -e ž Ü stándard (1) inerciálna mása -e -e ž fiz. Ü vztrájnostna mása industríjska odpádna vôda -e -e -e ž v inerciálni sistém -ega -a m fiz. opazovalni industriji uporabljena in z odpadnimi snovmi sistem, v katerem delci, na katere ne deluje onesnažena voda, ki odteka v čistilno napravo nobena sila, mirujejo ali se gibljejo premočrtno ali javno kanalizacijo Sp: industríjska odpláka in enakomerno industríjska odpláka -e -e ž Ü industríjska inêrcija -e ž fiz. Ü vztrájnost odpádna vôda inêrtna atmosfêra -e -e ž atmosfera industríjska váta -e -e ž tekst. mešanica kemijsko inertnega plina, npr. dušika, ogljiko-odpadnih vlaken in prej, npr. za čiščenje vega dioksida, ki se uporablja za zaščito pred strojnih delov oksidacijo s kisikom iz zraka med reakcijo, industríjski diamánt -ega -a m naravni ali skladiščenjem, npr. občutljivih izdelkov, živil umetno izdelan diamant, ki je neprimeren za PRIM.: zaščítna atmosfêra izdelavo nakita in se zaradi svojih lastnosti, npr. inêrtni plín -ega -a m kem. nereaktiven plin, npr. trdote, uporablja v industriji, npr. v rezalnih, dušik, ogljikov dioksid, argon, ki se uporablja brusilnih orodjih kot zaščitni plin, npr. pri varjenju PRIM.: žláhtni industríjski objékt -ega -a m gradbeni objekt, plíni i v katerem poteka proizvodnja, npr. valjanje inferénca -e ž logično sklepanje na podlagi jeklenih trakov, iztiskovanje aluminijastih cevi dejstev ali predpostavk industríjski odpádek -ega -dka m ekol. infiltrácija vôde -e -- ž grad. proces vstopanja odpadek, ki nastane pri proizvodnem procesu v vode v tla skozi površinsko plast zemljine industriji, npr. lesni odpadki, rudarski odpadki, infinitezimálni elemènt kovinski odpadki, kemikalije, olja -ega -ênta m mat. industríjski párk element množice, s katerim se lahko prekrije -ega -a m območje, navadno celotna množica in njegova mera limitira proti nič na robu naselij in z dobro prometno povezavo, infinitezimálni račún ki je načrtovano in namenjeno za gradnjo in -ega -a m področje matematične analize, ki obravnava funkcije, obratovanje industrijskih objektov industríjski robót njihove limite, njihovo odvajanje in integriranje -ega -a m elektr., stroj. več-PRIM.: diferenciálni račún, integrálski račún namenski programirljiv robot s tremi ali več infleksíja prostostnimi stopnjami za izvajanje opravil v -e ž mat. sprememba ukrivljenosti iz industriji, npr. varjenja, barvanja, montaže konkavnosti v konveksnost ali obratno industríjski tír -ega -a m prom. železniška proga, influénčni stròj -ega strôja m fiz. naprava za ki veže industrijske objekte z javnim železni- ločevanje elektrine in ustvarjanje razmeroma škim omrežjem S: dovózna próga visokih napetosti za demonstracijo električnih industríjsko oblikovánje pojavov -ega -a s obli- kovanje izdelkov, namenjenih za množično informacíjska bilánca -e -e ž integral-proizvodnjo, od zasnove do končnega izdelka ni prikaz dotokov in odtokov informacij, s poudarkom na njihovi funkcionalnosti, podatkov v sklenjenem sistemu S: podátkovna estetiki, ergonomiji, zanesljivosti in varnosti bilánca 335 informacíjska téhnika informacíjska téhnika -e -e ž ínfrardéči sénzor področje -ega -ja m zaznavalo in-tehnike, ki obravnava razvoj postopkov in frardečega sevanja za uporabo v varnostnoteh- tehnične opreme za uporabo v informacijskih ničnih in krmilno-regulacijskih industrijskih sistemih sistemih S: ínfrardéče zaznaválo informacíjski kanál ínfrardéči spékter -ega -a m elektr. kanal za -ega -tra m fiz., kem. Ü izmenjavo informacij med dvema ali več or- IR-spékter ganizacijskimi enotami, npr. v obliki avdio- in ínfrastruktúra -e ž osnovne naprave in videopodatkov omrežja, potrebna za delovanje določene de-informacíjski sistém -ega -a m sistem raču-javnosti, npr. prometa, energetike, telekomu-nalniške in programske opreme, ki omogoča nikacij ustvarjanje, zbiranje, obdelavo, izmenjavo in ínfrastruktúrni objékt -ega -a m grad. razširjanje informacij, potrebnih za delovanje gradbeni objekt osnovne infrastrukture, npr. organizacije železniška proga, cesta, vodovod, energetsko informátika -e ž veda o sistematski, avtomati-prenosno in razdelilno omrežje, komunalna zirani obdelavi informacij in njihovi uporabi čistilna naprava na tehniških, ekonomskih in družbenih ínfrazvók -a m fiz. človeškemu sluhu nezaznav-področjih no akustično nihanje pri frekvencah pod 16 Hz, ínfrardéča spektroskopíja -e -e ž fiz., kem. Ü ki se zelo slabo duši v zemeljski skorji in je zato IR-spektroskopíja pomembno za zaznavanje potresov in analizo ínfrardéča svetlôba zemeljske notranjosti PRIM.: últrazvók -e -e ž fiz. elektromagne- i tno sevanje z valovnimi dolžinami, daljšimi infuzórijska pŕst -e prstí ž kem. teh. bela prst, od valovnih dolžin vidne svetlobe, 0,78–1000 ki vsebuje kremenaste lupinice diatomej, µm, ki se glede na način zaznave deli na bližnje, uporablja se kot zelo vpojen material v 0,78–1,4 µm, kratkovalovno, 1,4–3 µm, sred- jeklenkah za dissous plin, kot filtrirni njevalovno, 3–8 µm, dolgovalovno, 8–15 µm, in material, absorbent, polirno sredstvo, polnilo daljno, 15–1000 µm S: ínfrardéče sévanje S: diatomêjska pŕst, diatomít, kreménka ínfrardéča žárnica -e -e ž elektr. žarnica, ki seva íngot -a m met. blok ulite kovine kvadratnega zlasti v območju infrardečega spektra sevanja prereza za nadaljnjo obdelavo z valjanjem ínfrardéče segrévanje inhibícija -ega -a s elektr. segreva- -e ž kem. zaviranje ali preprečevanje nje z infrardečo svetlobo kemijske reakcije ínfrardéče sévanje -ega -a s fiz. elektroma- inhibírano ólje -ega -a s kem. teh. olje z dodatkom, gnetno sevanje z valovnimi dolžinami, daljšimi ki prepreči oksidacijo in s tem nastanek kislin ter od valovnih dolžin vidne svetlobe, 0,78–1000 korozijo, npr. transformatorsko olje µm, ki se glede na način zaznave deli na bližnje, inhibítor -ja m 1. kem. snov, ki upočasni ali 0,78–1,4 µm, kratkovalovno, 1,4–3 µm, sred-prepreči kemijsko reakcijo, npr. korozijo njevalovno, 3–8 µm, dolgovalovno, 8–15 µm, in PRIM.: aktivátor (1) , ántikatalizátor, daljno, 15–1000 µm S: ínfrardéča svetlôba promótor 2. kem. teh. dodatek v oljih, npr. trans-ínfrardéče zaznaválo -ega -a s zaznavalo in-formatorskih, ki preprečuje njihovo oksidacijo frardečega sevanja za uporabo v varnostnoteh- in nastanek kislin in s tem korozijo ničnih in krmilno-regulacijskih industrijskih inhibítor korozíje -ja -- m grad. inhibitor, ki sistemih S: ínfrardéči sénzor se v gradbeništvu uporablja za sanacije zaradi ínfrardéči fílter -ega -tra m fiz. optični filter, ki kloridne korozije poškodovanih armiranobe-prepušča samo infrardečo svetlobo tonskih konstrukcij 336 inklinacíjska búsola iniciácija -e ž kem. začetna stopnja verižne tako zagotovi prenos sile iz jeklenega dela sidra reakcije, pri kateri nastane aktivni vmesni v okolno zemljino 2. grad. zmes, ki se vgradi v produkt, ki nastopa kot reaktant v naslednji osnovni material z vbrizgavanjem, da poveča iniciálno razstrelívo pobočij in stabilnost konstrukcij ali temeljnih tal s -ega -a kem. teh., rud. snov, injektíranje stopnji S: sprožítev reákcije njegovo vodotesnost, odpornost proti zdrsu zelo občutljiva za toploto, udarec, električno -a s grad. vbrizgavanje tekočine, iskro, ki se uporablja v detonatorjih in netilkah gela, tekoče mase, suspenzije pod tlakom v injékcija gradbeni element, zemljino, kamnino -e ž mat. preslikava med dvema množicama, pri kateri ima vsaka slika natanko injektívnost -i ž mat. lastnost, ki jo ima presli-en original Sp: povrátno enolíčna preslikáva kava, če preslika različne elemente množice A v PRIM.: bijékcija različne elemente množice B PRIM.: bijektívnost injékcijska črpálka injéktor -e -e ž grad. naprava za -ja m stroj. Ü injéktorska črpálka injektiranje in fugiranje razpok ali manjših injéktorska črpálka -e -e ž stroj. curkovna odprtin z nizkoviskoznimi epoksidnimi ali črpalka, namenjena zlasti vbrizgavanju sekun-poliuretanskimi smolami darnega fluida, npr. vode v parni kotel, impre-injékcijska galeríja -e -e ž grad. galerija, iz gnacijskega sredstva v impregnacijsko komoro injéktor katere se izvaja injektiranje Sp: PRIM.: črpálka na vôdni cúrek (2) , ejéktorska črpálka, posébna dinámična črpálka injékcijska ígla -e -e ž grad. naprava na stroju injicírani eléktrični tók za injektiranje, ki se namesti v odprtino, skozi -ega -ega -a m elektr. katero se pod tlakom v gradbeni element, kratkotrajen dodatek električnega toka v navitje betonska mešanica ustvarjanju magnetnega polja, delujočega v injékcijska málta nasprotno smer kot zavorni navor na rotorjevi -e -e ž grad. malta ali gredi pri zaviranju cementna malta, v katero sta v predpisanih injicírani pilót zemljino, kamnino vbrizgava, npr. gel, malta, statorja elektromotorja kot pomoč, npr. pri i količinah vmešana sintetična smola in portlan- -ega -a m grad. pilot za izboljša-dski cement, uporablja se za zatesnitev, zapol- nje temeljnih tal, navadno gramoznih, v katera nitev, ojačitev poškodovanih objektov, izdelavo se izvrta vrtina in vbrizga pod visokim tlakom vodoneprepustnih zaves, za injektiranje v kable cementna mešanica, ki po utrditvi tvori steber pri prednapetih konstrukcijah, zapolnitev geo- inkandescénca -e ž fiz. oddajanje svetlobe tehničnih sider v zemljinah in kamninah vročega telesa, npr. žarnice z žarilno nitko injékcijska prepróga -e -e ž grad. območje inkapsulíranje -a s 1. kem. postopek za izdelavo temelja, ki se utrjuje z injektiranjem do iste trdnih kapsul z zapiranjem trdnih, tekočih ali globine plinastih snovi v zelo majhnih količinah v trdno injékcijska vrtína -e -e ž grad. vrtina, ki nastane ovojnico, ki se uporablja v kemiji, farmaciji, varstvu okolja, da se prepreči izhlapevanje, z vrtanjem v konstrukcijo ali temeljna tla in se prikrije vonj, okus uporabi za injiciranje injekcijske zmesi PRIM.: míkroinkapsulíra- 2. nje elektr., stroj. zapiranje ali zalivanje v ustrezen injékcijska zavésa -e -e ž grad. navpična ali okrov, ohišje, npr. čipa, integriranega vezja, v poševna, navadno tanka plast v temeljnih tleh, plastiko ki se ustvari z injektiranjem posebne zmesi, s inklinácija katero se zmanjša pronicanje vode skozi tla, -e ž naklonski kot glede na refe-npr. pri pregradah renčno ravnino injékcijska zmés inklinacíjska búsola -e zmesí ž 1. grad. zmes, s -e -e ž Ü magnétni in-katero se zapolni vrtina zemeljskega sidra in klinátor 337 inklinacíjska ígla inklinacíjska ígla -e -e ž fiz. magnetna igla, ki k merilnim instrumentom, števcem, zaščitnim je vrtljiva okrog vodoravne osi in kaže nagib ali krmilnim napravam S: merílni transformátor zemeljskega magnetnega polja glede na hori- instrumènt z eléktromagnétnim zontalo oklépom -ênta -- -- -- m elektr. instrument, inklinacíjska kárta -e -e ž geod. karta za obdan z oklepom iz prevodnih, lahko tudi pomorsko navigacijo, ki z izoklinami prikazuje magnetnih materialov, ki ga elektromagnetno vrednosti magnetne inklinacije za vsa mesta na in tudi fizično ščiti pred škodljivimi elektroma- inklinométer instrumènt PRIM.: eléktromagnétno zaslónjeni -tra m grad. merilnik nagiba instrumènt Zemlji gnetnimi polji Sp: eléktromagnétno oklépljeni pobočja ali odstopanja od navpičnice, npr. ìnkompresibílna tekočína -- m elektr. instrument z nepremičnim trajnim -e -e ž fiz. Ü magnetom, ki s svojim magnetnim poljem nèstisljíva tekočína objekta, vrtine instrumènt z vrtljívo tuljávico -ênta -- -- deluje na vrtljivo tuljavico, po kateri teče ìnkompresibílnost -i ž fiz. Ü nèstisljívost merjeni tok Sp: magnétoeléktrični instrumènt ìnkongruéntno taljênje -ega -a s 1. fiz. taljenje, inštalácija -e ž sistem omrežja vodov pri katerem snov pri prehodu iz trdnega v tekoče ali vodnikov v stavbi, na nepomičnem ali agregatno stanje tudi deloma razpade na dve mobilnem stroju za opravljanje določenih drugi snovi 2. met. taljenje intermetalne spojine, opravil, npr. električna inštalacija, vodovodna ki pri segrevanju trdne faze po peritektični inštalacija i reakciji razpade v talino in drugo intermetalno inštalacíjska mèdetáža -e -e ž grad. del stavbe spojino ali trdno raztopino za razvod inštalacij, v kateri so svetle višine inkremènt -ênta m 1. mat. korak pri povečevanju prostorov 1,40–2,00 m in vanje ni mogoče prirástek spremenljivke S: 2. elektr., stroj. prehod na vstopiti vzravnano naslednjo fazo izvajanja sekvenčnega krmiljenja inštalacíjski načŕt -ega -a m shema, risba ínlet -a m tekst. gosta bombažna tkanina v inštalacije, npr. električne, vodovodne, plino- keprovi ali atlasovi vezavi za blazine, prešite vodne odeje in pernice inštalacíjski znák -ega -a m elektr., stroj. simbol inovácija -e ž prva uporaba tehnično-tehno- v inštalacijskem načrtu, ki določa tip vgrajene loške iznajdbe, znanstvenega dosežka v gospo- opreme darske namene PRIM.: téhnična izboljšáva inštalírana móč -e močí ž moč, ki jo je stroj inozitól -a m kem. cikloheksanheksol, C6H12O6, sposoben dovajati uporabniku, odjemalcu ali jo ki se uporablja v proizvodnji razstreliv kot je inštalacija sposobna prenesti do njega želirno sredstvo inštalírani pretòk hídroelektrárne -ega ínput -a m Ü vlóžek (2) -óka -- m elektr. vsota nazivnih pretokov agregatov instrumêntna plôšča v elektrarni -e -e ž elektr., stroj. ustrezno oblikovan prostor pred voznikom z vgrajenimi intárzija -e ž les. okrasni vložki iz raznobarv-kazalniki merilnikov in nadzorno-varnostnimi nega lesa, praviloma furnirja, vdelani v leseno napravami ter stikali in drugimi deli za ravnanje osnovo s pomožnimi sistemi v vozilu Sp: armatúrna integrabílna diferenciálna enáčba -e -e plôšča-e ž mat. diferencialna enačba, katere rešitev je instrumêntni transformátor -ega -ja m elektr. mogoče zapisati eksplicitno, npr. kot integral transformator, ki prenaša informacijske signale znanih funkcij 338 integrírano vézje integrabílna fúnkcija -e -e ž mat. integrálska vsôta funkcija, ki -e -e ž mat. vsota produktov jo je mogoče integrirati na določenem intervalu širin podintervalov dane delitve integracijskega integracíjska doména intervala in funkcijskih vrednosti integranda v -e -e ž mat. področje, poljubni točki podintervala po katerem teče integriranje, npr. interval med integrálski operátor a in b , če gre za določeni integral funkcije f ( x ) -ega -ja m mat. operator, na tem intervalu, ali površina ploskve, če gre za ki priredi funkciji neko drugo funkcijo z dvojni integral funkcije po njej integralom, npr. konvolucija, Fourierov integracíjska konstánta integral -e -e ž mat. konstanta, od katere vrednosti je nedoločeni integrálski račún -ega -a m področje ma-integral funkcije neodvisen tematike, ki obravnava teorijo in prakso inte- integracíjska spremenljívka griranja, vključno z metodami za računanje -e -e ž mat. spre-integralov in reševanje diferencialnih enačb menljivka, ki teče po integracijski domeni PRIM.: diferenciálni račún, infinitezimálni integracíjski intervál -ega -a m mat. pri račún funkcijah ene spremenljivke interval med integrálski znák -ega -a m mat. znak ∫, s spodnjo in zgornjo mejo integriranja katerim se označuje integral integrál -a m mat. operacija infinitezimalnega integránd -a m mat. funkcija, ki nastopa pod računa, ki predstavlja vsoto infinitezimalnih integralskim znakom prispevkov po dani domeni porazdeljene spre-menljivke integrátor -ja m elektr. elektronsko vezje, integrál fúnkcije -a -- m mat. katerega izhodni signal je sorazmeren ploščina lika pod krivuljo, ki predstavlja funkcijo na intervalu časovnemu integralu vhodnega signala i med začetno in končno točko S: integrírno vézje integrálna fotometríja integrírana jeklárna -e -e ž met. -e -e ž jeklarna, v področje foto-metrije, s katero se meri energijski tok vpadlega kateri poteka več postopkov, npr. sintranje, pe-elektromagnetnega valovanja vseh valovnih letiranje, izdelava koksa, grodlja, jekla, kontinu-dolžin, navadno z različnimi instrumenti in irno litje, litje ingotov, izdelava jekla v obločnih prilagajanjem izmerkov modelu sevanja S: pečeh, združenih v en sistem bo-lométrična fotometríja integrírana obdeláva -e -e ž obdelava, integrálna regulácija -e -e ž elektr., stroj. regu- pri kateri je več postopkov, orodij, naprav lacija s povratno zanko, pri kateri se v fizikalni združenih v en sistem, obdelovalno enoto, sistem posega sorazmerno s časovnim integra- postroj, npr. obdelovalno celico lom razlike med dejansko in želeno vrednostjo integríranje -a s 1. mat. iskanje določenega regulirane veličine Sp: Í-regulácija ali nedoločenega integrala 2. mat. urejanje integrálna veličína -e -e ž elektr. krivuljni, komponent v tehničnem sistemu tako, da ploskovni ali prostorninski integral veličine, skupaj delujejo logično in učinkovito povezane z elektromagnetnim poljem, npr. elek- integríranje diferenciálnih enáčb -a -- -- s trične poljske jakosti, jakosti magnetnega polja mat. preoblikovanje diferencialnih enačb, kadar integrálna železárna -e -e ž met. podjetje, je to mogoče, v obliko, ki se da integrirati ki združuje železarno, jeklarno in včasih tudi integrírano vézje -ega -a s 1. elektr. vezje, koksarno združeno v strukturno, navadno tudi mehansko integrálska enáčba -e -e ž mat. enačba, v kateri povezano enoto 2. elektr. vezje funkcijsko neznana funkcija nastopa tudi pod integralskim povezanih aktivnih in pasivnih elektronskih znakom elementov na čipu 339 integrírni instrumènt integrírni instrumènt -ega -ênta m se razširjajo od izvira do mesta nastanka slike elektr. instrument, ki kaže integral določene po različnih poteh veličine med dvema trenutkoma odčitavanja interferénčna spektroskopíja -e -e ž kem. PRIM.: eléktrični štévec spektroskopija, ki temelji na interferenci integrírno vézje -ega -a s elektr. elektronsko bele svetlobe na tankih filmih in se uporablja za raziskave molekulskih interakcij, zlasti v vezje, katerega izhodni signal je sorazmeren kemijskih zaznavalih in biozaznavalih časovnemu integralu vhodnega signala S: inte- S: reflek-tométrična interferénčna spektroskopíja grátor PRIM.: diferencírno vézje, proporcionál-no vézje interferénčne čŕte -ih čŕt ž mn. fiz. svetli in intenzitéta potrésa -e -- ž grad. individualna temni pasovi, ki se pojavijo, če vpadata dve ocena stopnje potresa po EMS-lestvici na koherentni valovanji na isto površino pod zelo določenem območju, ki jo opravi izkušen opa- majhnim kotom S: interferénčne próge zovalec PRIM.: magnitúda potrésa interferénčne próge -ih próg m mn. fiz. svetli intenzitétna stôpnja potrésa -e -e -- ž grad. in temni pasovi, ki se pojavijo, če vpadata dve stopnja potresa po EMS-lestvici, opisna mera koherentni valovanji na isto površino pod zelo za učinke potresa na predmete, ljudi, zgradbe majhnim kotom S: interferénčne čŕte in naravo interferénčni fílter -ega -tra m fiz. filter, intenzívna bárva -e -e ž barva, ki daje izrazit navadno za svetlobo, katerega spektralna pre- i lastnost snovi, ki ni odvisna od njene količine, filtra, npr. na tanki plasti prozorne snovi npr. tališče, vrelišče, gostota, prevodnost interferénčni mikroskóp PRIM.: ekstenzívna lastnóst snoví -ega -a m fiz. mikroskop, ki izkorišča interferenco svetlobe za intenzívnost -i ž gostota porazdeljenosti povečanje kontrasta, npr. za merjenje hrapavo-intenzívna lastnóst snoví interference med svetlobo, ki gre neposredno -e -i -- ž kem. skozi filter, in svetlobo, ki se odbija od površin barvni vtis pustnost se spreminja z valovno dolžino zaradi interákcija -e ž fiz. medsebojno delovanje interferíranje -a s fiz. seštevanje valovanj, ki sta delcev s silo, npr. z elektromagnetno silo, gravi-po frekvenci dovolj usklajeni, da je pojav inter-tacijsko silo, s silo močne in šibke interakcije veličine sti površin interdendrítni prôstor -ega prostóra m met. interferográm -a m kem. grafični zapis dveh prostor med dendriti in vejami dendritov, ki ga ference zaznaven med potekajočim strjevanjem zapolnjuje talina, FTIR-spektroskopiji, ko interferirata referenč- interferirajočih žarkov, kakršen nastane npr. pri ki se strdi zadnja Sp: mèddendrítni prôstor ni žarek in žarek, ki gre skozi vzorec interferénca -e ž fiz. pojav, značilen za interferométer -tra m fiz. naprava, ki izrablja valovanje, ki povzroča njegovo ojačitev ali interferenco optičnih, radijskih ali akustičnih oslabitev, ko se fazi dveh valovanj v nekaterih valov za ugotavljanje valovnih lastnosti svetlobe, točkah prostora ujemata (ojačitev) ali si na-zvoka, meritve optičnih poti ali površine izvirov sprotujeta (oslabitev) valovanja, npr. Michelsonov interferometer, interferénčna bárva -e -e ž fiz. barva, ki Fabry-Perotov interferometer, radijski interfero-nastane v tanki plasti tekočine zaradi interfe- meter, akustični interferometer rence med vpadlo svetlobo, odbito na spodnji interferometríja -e ž fiz. področje tehnike, ki in zgornji površini plasti izkorišča interferenco valov, navadno elektro-interferénčna slíka -e -e ž fiz. slika, ki nastane magnetnih, za študij lastnosti valov in ovir, na z interferenco delnih valovanj iz istega izvira, ki katerih se ti sipljejo. 340 interpolácija plástnic ínterfibrílna vézna molékula -e -e -e ž tekst. intermiténca -e ž 1. delež dejansko uporablje-del makromolekule, ki sega iz enega v drug ne energije naprave glede na energijo, ki bi jo mikrofibril ista naprava uporabila pri trajnem obratovanju interkalácija z nazivno močjo 2. elektr. nekontrolirano preki- -e ž kem. reverzibilno vključe-njanje in vzpostavljanje procesa vanje atomov, ionov ali molekul med plasti intermitirajóča okvára kristalne mreže, npr. grafita -e -e ž elektr. Ü prekí-interkalacíjska spojína njana okvára -e -e ž kem. teh. spojina, navadno z lamelasto zgradbo, ki nastane z inter- intermodálni prevòz -ega -ôza m prom. prevoz kalacijo S: interkalát blaga z dvema ali več različnimi prevoznimi interkalát sredstvi, npr. s tovornjakom, vlakom, ladjo, -a m kem. teh. spojina, navadno z letalom, pri čemer se prevozna enota, npr. lamelasto zgradbo, ki nastane z interkalacijo zabojnik, preloži na drugo prevozno sredstvo S: interkalacíjska spojína PRIM.: grafítov brez prekladanja blaga v njej Sp: intermodálni fluoríd transpórt PRIM.: kombinírani prevòz, opŕtni interkonékcija -e ž elektr. z vodi povezani prevòz elektroenergetski sistemi, ki obratujejo z intermodálni transpórt -ega -a m prom. Ü enako frekvenco in omogočajo medsebojno intermodálni prevòz izmenjavo električne energije íntermolékulska eliminácija -e -e ž kem. ínterkristálna korozíja -e -e ž met. korozija, eliminacija ene molekule, npr. vode, iz dveh ki poteka po mejah kristalnih zrn, kar povzroča molekul, npr. alkohola, katerih ostanka se nato nastajanje razpok in posledično zmanjšanje povežeta med seboj, npr. nastanek molekule trdnosti materiala ter lahko vodi tudi do etra z eliminacijo molekule vode iz dveh porušitve materiala i molekul alkohola PRIM.: íntramolékulska eli-ínterkristálna kŕhkost -e -i ž met. krhkost minácija materiala, zlasti kovinskega, ki se pri obremeni-internétni protokól -ega -a m telekom. komuni-tvi lomi po kristalnih mejah kacijski protokol na omrežnem nivoju sistema ínterkristálni lòm -ega lôma m met. lom obre-OSI za usmerjanje podatkovnih paketov med menjenega materiala zaradi razpok, ki se širijo komunikacijskimi omrežji K: IP2 po kristalnih mejah PRIM.: íntrakristálni lòm intêrni alárm -ega -a m elektr., stroj. alarm, ki ga interlók pletívo -- -a s tekst. gladko ali vzorčasto sprožajo notranja zaznavala alarmne naprave, dvolično pletivo z drobnimi zankami za perilo ustrezno strojno ali programsko urejena, in vrhnja modna oblačila povezana S: nótranji alárm interlók šiválnik -- -a m tekst. šivalni stroj, intêrni stándard -ega -a m standard, ki ga ki šiva s trinitnim ometičnim verižnim za lastne potrebe oblikuje podjetje in njegova vbodom, na spodnji strani stroja sta lovilnika določila veljajo navadno v omejenem območju petelj, v katera sta vdeti po dve šivalni niti, interpolácija -e ž mat. metoda numerične ki omogočata, da pride do prepleta zgornje analize za določanje vrednosti zveznih funkcij šivalne niti in dveh lovilnikovih petelj za vse vrednosti argumenta na intervalu, na intermediát -a m kem. spojina, ki nastane med katerem je vrednost funkcije znana le v diskre-kemijsko reakcijo in še ni želeni končni produkt tnih točkah PRIM.: ekstrapolácija S: vmésna spojína interpolácija plástnic -e -- ž grad. določanje íntermetálna spojína -e -e ž kem., met. Ü plastnic z zaokroženimi nadmorskimi višinami mèdkovínska spojína med točkami danih nezaokroženih nadmorskih 341 interpolacíjski lineamènt višin s profili, z računsko, mehansko ali grafično intervál zaúpanja -a -- m mat. interval, v interpolacijo katerem se naključna spremenljivka pojavlja z interpolacíjski lineamènt določeno verjetnostjo -ega -ênta grad. podlaga iz prosojnega papirja z načrtanimi íntrafibrílna vézna molékula -e -e -e ž tekst. vzporednimi črtami v enakih medsebojnih del makromolekule, ki je vezan vsaj v dveh razmikih, ki se uporablja za pikiranje točk sosednjih kristalitih enega mikrofibrila plastnic na načrtu íntrakristálni lòm -ega lôma m met. porušitev interpolátor -ja m grad. mehanska priprava, obremenjenega materiala zaradi razpok, ki sestavljena iz vrtljivega kovinskega ravnila z nastajajo in se širijo znotraj kristalnih zrn interpolacijo razdelb na nivelacijski lati pri íntramolékulska eliminácija -e -e ž kem. natančnem odčitavanju milimetrsko razdelbo in tekačem na njem, za PRIM.: ínterkristálni lòm eliminacija ene molekule, npr. vode, iz ene íntersékting -a m tekst. raztezalnik, ki se same molekule, v kateri se zato med sosednjima uporablja za raztezanje volnenih pramenov atomoma, na katerih sta bila vezana eliminirana i interstícija atoma ali atomski skupini, vzpostavi dvojna -e ž kem., met. zelo majhen ali ozek ali trojna vez, npr. nastanek molekule alkena prostor med gradniki snovi, npr. med atomi v z eliminacijo molekule vode iz ene molekule kristalni mreži alkohola PRIM.: íntermolékulska eliminácija interstícijska difuzíja -e -e ž met. difuzija, ki intrínzični pôlprevódnik -ega -a m elektr., fiz. Ü poteka s preskoki atomov iz ene intersticije v čísti pôlprevódnik drugo inulín -a m kem. škrobu podoben polisaharid interstícijska napáka -e -e ž kem., met. točkasta v nekaterih rastlinah, zlasti v gomoljih topi- napaka v kristalni zgradbi, ki je posledica namburja, ki se razgradi v fruktozo, zato se vrinjenja navadno manjšega atoma ali iona v uporablja kot nadomestek škroba v prehrani kristalno mrežo sladkornih bolnikov interstícijska tŕdna raztopína -e -e -e ž met. ínvar -a m met. zlitina železa z masnim deležem trdna raztopina, v kateri so atomi enega ali več niklja 36 % in ogljika 0,2 %, ki ima zelo majhen zlitinskih elementov kot topljencev vrinjeni v linearni razteznostni koeficient intersticije kristalne mreže osnovne kovine invariánta -e ž mat. količina, ki ohrani vrednost interstícijska zlítina -e -e ž met. zlitina, pri kateri ali pomen po transformaciji, npr. transformaciji so majhni atomi dodane kovine ali drugega koordinat elementa vrinjeni v intersticije med atome invariántna lastnóst osnovne kovine PRIM.: substitucíjska zlítina -e -i ž mat. lastnost, ki je interstícijski atóm neodvisna od koordinatnega sistema ali sistema -ega -a m kem., met. atom enot, v katerem se izraža dodanega elementa, ki je vrinjen v kristalno invariántna reákcija mrežo osnovnega elementa -e -e ž met. reakcija, ki intervál poteka pri konstantni temperaturi, tlaku in kon- -a m 1. časovni ali prostorski presle- stantnih sestavah faz, npr. evtektična reakcija dek med pojavoma, odčitkoma 2. mat. množica pri ternarnih zlitinah, kjer so štiri faze realnih števil, katerih vrednosti so med dvema invariántna tóčka številoma, ki sta krajišči intervala PRIM.: odpŕti -e -e ž točka v termodina- intervál, zapŕti intervál mičnem sistemu, v kateri so v ravnotežju vse intervál prémice njegove faze -a -- m grad. tlorisna projekci-ja daljice med sosednjima glavnima ravninama invariántnost -i ž fiz., mat. lastnost matema-dveh plasti tičnih objektov ali fizikalnih količin, da se ne 342 inženírska kerámika spremenijo glede na določeno operacijo ali invêrzna permutácija -e -e ž mat. permuta-transformacijo, npr. geometrijski liki v ravnini cija, ki povrne vrstni red elementov množice v ker ostanejo po translaciji ali rotaciji vse invêrzna zakasnítev -e -tve ž elektr. zakasnitev, njihove stranice in koti nespremenjeni so invariantni glede na translacije in rotacije, stanje pred permutacijo npr. nadtokovnega releja, ki je obratno soraz- invertáza -e ž kem. encim, ki katalizira hidrolizo merna toku saharoze v invertni sladkor invêrzna zasédenost -e -i ž fiz. nestabilna za-invêrter -ja m elektr. sedenost elektronskih stanj v snovi, ki nastane, energijski pretvornik, ki pretvarja omrežno električno napetost najprej kadar je več elektronov v vzbujenem kot v v enosmerno, nato pa v visokofrekvenčno ele- osnovnem stanju ktrično napetost z napetostnimi impulzi, ki se invêrzni elemènt -ega -ênta m mat. element uporablja za varjenje v algebri, ki se v binarni operaciji z originalom invêrterski varílnik preslika v enoto te binarne operacije -ega -a m elektr., var. prenosni varilnik z vgrajenim inverterjem, ki invêrzni tók -ega -a m elektr. Ü revêrzni tók ima frekvenco varilnega toka 20–60 kHz investicíjsko vzdrževánje -ega -a s 1. vzdr-invêrtni sládkor -ega sladkórja m kem. ževanje, pri katerem je treba zamenjati nekatere zmes glukoze in fruktoze, ki se dobi s hidrolizo elemente, sestavine ali naprave 2. ukrepi, ki jih saharoze in je levosučna, medtem ko je sama mora izvajati lastnik, da se ohrani uporabna saharoza desnosučna PRIM.: invêrzija (2) vrednost objekta, stroja, postroja invêrtno mílo involúcija -e ž mat. -ega -a s kem. teh. funkcija, ki je sama sebi kationsko inverzna, npr. konjugiranje kompleksnih števil aktivna snov na podlagi kvaternarnih amo-ali funkcija f ( x ) = 1/ x za x > 0 nijevih soli, ki ima poleg čistilnega tudi bak- i tericidni učinek in se uporablja kot razkužilo involúta -e ž mat. krivulja, ki jo opisuje konec namesto lizola napete nitke, ki se odvija od dane krivulje invêrzija S: evolvénta -e ž 1. preobrat, ki odstopa od nor-inženíring -a m 1. malnega reda, stanja ali postopka, npr. tempera-sistem, ki v celoti zagotavlja snovanje, načrtovanje, projektiranje, gradnjo turna inverzija 2. kem. kemijska reakcija optično in opremljanje gradbenega, industrijskega aktivne spojine, pri kateri se spremeni sučnost objekta, šolanje vzdrževalcev in uporabnikov zaradi nastanka spojine z drugačno sučnostjo, gradbenega, industrijskega objekta, zagon in ki prevlada, npr. hidroliza desnosučne raztopine garancijo kakovosti in količine izdelkov saharoze, pri kateri nastane levosučna raztopina 2. glukoze in fruktoze PRIM.: invêrtni sládkor Ü téhnika (2) invêrzna fúnkcija inženírska aksonometríja -e -e ž grad. -e -e ž mat. funkcija, ki priredi sliki normalna aksonometrija, pri kateri so skrajše-f ( x ) originalne injekcije edini original valna razmerja vzdolž koordinatnih osi x, y in z x , kar se lahko zapiše kot f –1 ( f(x )) = x , npr. če je v razmerju 1 : 2 : 2 f ( x ) = x’ in I| x > 0, je inverzna funkcija enaka f–1(x) = √x Sp: obrátna fúnkcija inženírska geodezíja -e -e ž področje nižje invêrzna impedánca geodezije, ki obravnava merjenja in zakoličbe -e -e ž elektr. Ü admitánca stavb in gradbenih inženirskih objektov, invêrzna komponênta -e -e ž elektr. Ü merjenja in izračune količin zemeljskih mas négativna komponênta izkopov in nasipov, merjenja premikov terena invêrzna matríka -e -e ž mat. in posedkov objektov matrika, ki da, če obstaja, enotsko matriko, če se pomnoži z leve inženírska kerámika -e -e ž Ü téhnična ali z desne z originalno matriko kerámika 343 ión ión -a m kem. atom ali skupina atomov s pozitiv- žareče katode, na svoji poti do anode ionizirajo ión dvójček mrežica med katodo in anodo, uporablja se -a -čka m kem. ion, ki ima na isti za merjenje tlaka v območju 10 nim ali negativnim električnim nabojem delce plina, nastale pozitivne ione pa prestreže skupini atomov tako negativni kot pozitivni –1 –10 –10 Pa protone, ali pa kot baza, ki sprejema protone vákuumméter S: dípolárni ión Sp: amfolítni ión ionizátor -ja m fiz., kem. naprava, ki z visoko na-ionizácija naboj in lahko deluje kot kislina, ki oddaja vákuumméter s hládno katódo, Penningov PRIM.: ionizacíjski vákuumméter, ionizacíjski katerem se elektron ali elektroni iz orbitale v -e ž fiz. proces nastajanja ionov, pri petostjo ionizira molekule zraka in se uporablja za izboljšanje kakovosti zraka v prostorih atomu odtrgajo po absorpciji fotona z dovolj ionizirajóče sévanje veliko energijo ali s trkom z dovolj hitrim delcem -ega -a s fiz. sevanje, ionizacíjska célica katerega kvanti, npr. fotoni, elektroni, delci alfa, -e -e ž fiz. detektor ionizira- delci beta, nevtroni, imajo dovolj energije, da jočega sevanja iztrgajo elektron iz atoma ali molekule ionizacíjska energíja -e -e ž fiz. minimalna ionométer -tra m 1. kem. merilnik za merjenje energija, potrebna za ionizacijo atoma ali pH in koncentracije določenih ionov v fluidih, molekule Sp: ionizacíjski potenciál uporablja se za nadzor stanja v okolju, zlasti ob ionizacíjski javljálnik požára -ega -a -- m čistilnih napravah za odpadne vode 2. merilnik kem. teh. javljalnik požara z zaznavalom, ki zazna za merjenje koncentracije pozitivnih in ne- spremembe v okolici z ugotavljanjem zmanjša- gativnih ionov v zraku bivalnih in drugih nja števila ioniziranih delcev in s tem zmanjša- prostorov, v kabinah vozil i nje prevodnosti zraka v celici zaznavala ionosfêra -e ž fiz. plast ionizirane atmosfere ionizacíjski potenciál -ega -a m fiz. Ü ioniza- nad stratosfero v višinah 80–100 km cíjska energíja iónska aktívnost -e -i ž kem. veličina, ki se pri ionizacíjski tók -ega -a m fiz. električni tok skozi natančnem obravnavanju kemijskega ravno- ionizirano plazmo, ki ga požene električno polje težja v matematičnih izrazih za ravnotežno ionizacíjski vákuumméter konstanto raztopin elektrolitov uporablja -ega -tra m namesto koncentracije simbol a fiz., kem. vakuummeter, ki posredno meri tlak z ii , za katione a+, za anione pa a merjenjem ionizacijskega toka skozi ionizacij-– iónska črpálka sko komoro vakuummetra PRIM.: ionizacíjski -e -e ž fiz., kem. vakuumska vákuumméter s hládno katódo, ionizacíjski črpalka, ki deluje na osnovi ionizacije molekul vákuumméter z žaréčo katódo, Penningov plina, nastali ioni se nato v močnem električ- vákuumméter nem polju pospešijo in adsorbirajo na kovinski ionizacíjski vákuumméter s hládno površini ali z njo kemijsko reagirajo, uporablja katódo se za ustvarjanje ultravisokega vakuuma S: ión- -ega -tra -- -- -- m fiz., kem. ionizacijski sko-sorpcíjska črpálka PRIM.: iónsko-sublima- vakuummeter, pri katerem se preostali plin cíjska črpálka ionizira s trki elektronov z molekulami plina, iónska enáčba uporablja se za merjenje tlakov v območju -e -e ž kem. kemijska 10–1–10–5 Pa PRIM.: ionizacíjski vákuumméter, enačba, ki ponazarja reakcijo med ioni, npr. ionizacíjski vákuumméter z žaréčo katódo, Ag+ + Cl– = AgCl PRIM.: enáčba reákcije Penningov vákuumméter iónska implantácija -e -e ž elektr., met. tehnolo-ionizacíjski vákuumméter z žaréčo ški postopek obdelave površine, s katerim se v katódo -ega -tra -- -- -- m fiz., kem. ionizacijski materiale za spreminjanje fizikalnih, kemijskih, vakuummeter, v katerem elektroni, ki izhajajo z električnih lastnosti, vnašajo v električnem 344 iónski tòp polju pospešeni ioni dodatkov, nečistot, kar iónska teoríja žlíndre -e -e -- ž met. teorija, po se uporablja za dopiranje pri izdelovanju kateri so metalurške žlindre raztopina enostav-polprevodnikov, pri površinski obdelavi nih ionov, npr. Ca2+, in kompleksnih ionov, npr. kovinskih materialov, npr. za povečanje SiO 4– 4, in so njihove lastnosti, npr. električna obrabne trdnosti prevodnost, viskoznost, površinska napetost, iónska izmenjáva povezane z gibljivostjo ionov -e -e ž kem. postopek, pri katerem se ioni iz raztopine vežejo na površino iónska vákuumska črpálka -e -e -e ž fiz., kem. ustreznega ionskega izmenjalca, ta pa pri visokovakuumska črpalka, v kateri se preostale tem odda v raztopino druge ione, ki so bili molekule plina v posodi ionizirajo in pospešijo prej vezani nanj PRIM.: aniónski izmenjálec, proti katodi, ki jih kemijsko veže, uporablja se iónska jákost sko-sorpcíjska črpálka, iónsko-sublimacíjska ž -e -i kem. Ü iónska móč (1, 2) črpálka katiónski izmenjálec za doseganje ultravisokega vakuuma PRIM.: ión- iónska kristálna mréža -e -e -e ž kem. kristalna iónska véz -e vezí ž kem. kemijska vez med mreža, ki jo sestavljajo ioni in je značilna za elektropozitivnim in elektronegativnim ionske spojine, npr. soli elementom, ki temelji na elektrostatičnem iónska móč -e močí ž 1. kem. privlaku med nastalima ionoma Sp: eléktro- merilo za kon-centracijo ionov v raztopini, polovica vsote valénca, heteropolárna véz PRIM.: kémijska véz, zmnožkov kvadrata naboja kòvaléntna véz, kovínska véz z in koncentracij c vseh ionov v raztopini, simbol Ic, merska enota iónski izmenjálec -ega -lca m kem. trdna anor-kem. mol na liter Sp: iónska jákost 2. merilo za ganska ali organska snov, navadno v obliki zrn molalnost ionov v raztopini, polovica vsote ali drobnih kroglic, ki ima v svoji zgradbi kisle zmnožkov kvadrata naboja z in molalnosti m ali bazične atomske skupine, npr. –SO 3 H, – vseh ionov v raztopini, simbol I m , merska enota i OH, –NHOH, –COOH, in lahko del svojih mol na kilogram Sp: iónska jákost ionov reverzibilno izmenja z drugimi raztoplje- iónska prevódnost -e -i ž fiz., kem. nimi ioni, uporablja se za mehčanje trde vode električna z zamenjavo kalcijevih ionov z natrijevimi, prevodnost, ki je posledica prenosa električ-za čiščenje odpadnih vod, v analizni kemiji nega naboja z gibanjema ionov v električnem Sp: iónsko izmenjálo polju, npr. v raztopinah elektrolitov ali v iónski izmenjálnik trdninah, pomembna v galvanskih členih, -ega -a m kem. teh. naprava, gorivnih členih, simbol λ, merska enota kolona, ki je napolnjena z ionskim izmenjal-siemens kvadratni meter na mol cem, uporablja se za ionsko izmenjavo, npr. za iónska razprševálna črpálka mehčanje trde vode, čiščenje odpadnih vod -e -e -e ž fiz., kem. iónski kristál vakuumska črpalka, v kateri se ionizirajo -ega -a m kem. kristal, katerega preostali atomi, molekule plina, ki jih nato elek- gradniki so kationi in anioni trično polje pospeši do sten kovinskega ohišja, iónski rakétni motór -ega -ega -ja m fiz. kjer se adsorbirajo, uporablja se za doseganje raketni motor za majhne potiske, ki z elek-ultravisokega vakuuma tričnim poljem pospešuje ione in na ta način iónska reákcija -e -e ž kem. doseže veliko oddano gibalno količino pri reakcija med ioni, pri kateri nastane netopna, nedisociirana ali razmeroma majhni oddani masi hlapna spojina, npr. reakcija med ioni Ag+ in iónski tók -ega -a m fiz. električni tok, ki ga – Cl , pri kateri nastane netopni AgCl prenašajo ioni iónska spojína -e -e ž kem. spojina, zgrajena iz iónski tòp -ega tôpa m fiz. naprava, ki ustvari ionov, ki jih v kristalu držijo skupaj ionske vezi, curek ionov z dobro definirano energijsko po-npr. natrijev klorid razdelitvijo 345 iónskoizmenjálna kromatografíja iónskoizmenjálna kromatografíja -e -e ž IP-telefón -a [ipé] m elektr. elektronski telefonski kem. kromatografija, ki temelji na različni aparat, z uporabo internetnega protokola afiniteti sestavin do ionskega izmenjalca in po- neposredno priključen na računalniško sledično na različni hitrosti njihovega eluiranja, omrežje uporablja se za ločevanje ionov in polarnih ìracionálno števílo -ega -a s mat. število, ki ga molekul glede na njihov naboj ni mogoče zapisati v obliki ulomka celih števil, iónsko izmenjálo -ega -a s kem. Ü iónski izme-npr. π, √2, e PRIM.: racionálno števílo, reálno njálec števílo iónsko jédkanje -ega -a s met. jedkanje z iradiácija -e ž obsevanje, npr. z rentgenskimi ionskim curkom, pri katerem posamezni atomi žarki curka odstranjujejo površino vzorca, obrusa ìreducibílna enáčba -e -e ž mat. enačba oblike iónsko nitridíranje -ega -a met. nitridiranje s f(x) = 0, pri kateri izraza f(x) ni mogoče zapisati plazmo ioniziranega dušika ali amonijaka, pri v obliki produkta katerem ioni dušika tvorijo nitride v površinski ìreducibílni ulómek -ega -mka m mat. ulomek, plasti jekla v katerem števec in imenovalec nimata skupnih iónsko-sorpcíjska črpálka -e -e ž fiz., kem. faktorjev vakuumska črpalka, ki deluje na osnovi io-Í-regulácija -e ž elektr., stroj. Ü integrálna regulácija nizacije molekul plina, nastali ioni se nato v ìreverzibílna deformácija močnem električnem polju pospešijo in adsor- -e -e ž meh. nepo-birajo na kovinski površini ali z njo kemijsko vrnljiva plastična deformacija i reagirajo, uporablja se za ustvarjanje ultravi- ìreverzibílna reákcija -e -e ž kem. reakcija, ki sokega vakuuma S: iónska črpálka PRIM.: ad- poteka nepovratno samo v eno smer in poteče sorpcíjska črpálka, iónska vákuumska črpálka, do konca, npr. nevtralizacija, redoks reakcije, iónsko-sublimacíjska črpálka gorenje S: ênosmérna reákcija iónsko-sublimacíjska črpálka -e -e ž fiz., kem. ìreverzibílni koloíd -ega -a m kem. koloid, ki ga vakuumska črpalka, ki deluje kot kombinacija po sušenju pri sobni temperaturi ni več mogoče ionske in sublimacijske vakuumske črpalke, za prevesti v koloidno stanje, npr. As doseganje ultravisokega vakuuma 2 S 3 , Fe(OH) 3 , PRIM.: iónska zlato črpálka, iónska vákuumska črpálka, iónsko- ìreverzibílni procés -sorpcíjska črpálka, sublimacíjska črpálka -ega -a m fiz., stroj. proces, ki ne more potekati tako, da bi se sistem vrnil v IP 1 IP-eja in -- [ipé ipêja] m krat. grad. Ü idêjni prvotno stanje brez povečanja entropije projékt (2) írhasto blagó -ega -á s tekst. blago s kosmateno IP 2 IP-eja in -- [ipé ipêja] m (ang. internet protocol) irhovini podobno površino krat. telekom. Ü internétni protokól IRHD -- [ ierhadé] ž (ang. international rubber iperít -a m kem. bis(2-kloroetil)sulfid, (ClC 2 H 4 ) 2 S, hardness degree) krat. kem. Ü mednárodna léstvica brezbarvna oljnata tekočina z vonjem po gorčici, za trdôto gúme bojni strup iz skupine mehurjevcev irhovína -e ž kem. teh., tekst. mehko usnje iz kož Í-profíl -a m grad., stroj. linijski element iz jekla, divjadi, drobnice, navadno kosmateno na obeh betona, lesa, stekla s prečnim prerezom v straneh obliki črke I, sestavljen iz vzporedne zgornje in irídij spodnje pasnice, ki sta povezani s stojino, stan- -a m kem. element iz kobaltove skupine pe- dardizirane dimenzije in oznake, npr. IPN 200, riodnega sistema ali platinska kovina, srebrno- IPE200, HEA 200, HEB 200, HEM 200 bela, zelo trda, krhka plemenita kovina z visoko 346 ivérasta plôšča gostoto, kemijsko zelo odporna, uporablja se v obrnjenih krivin, ki imata polmer 1/6 razpona zlitinah, vžigalnih svečkah, za elektrode za klo- loka S: oslôvski lók ralkalijsko elektrolizo, simbol Ir íslandski dvólómec -ega -mca m fiz., kem. čist iridósmij -a m kem. zelo trda naravna zlitina kalcitni kristal, v katerem se svetlobni žarek pri iridija in osmija s prevladujočim masnim prehodu razdeli v dva žarka, ki nihata pravoko-deležem osmija (55–80 %), uporablja se za tno drug na drugega konice nalivnih peres Sp: iridósmin ISQ ISQ-ja in -- [ieskú] m (ang. International System iridósmin -a m kem. Ü iridósmij of Quantities) krat. Ü mednárodni sistém veličín IR-spékter istoiménski póli -tra [ièr] m (ang. IR – infrared) fiz., kem. -ih -ov m mn. elektr. poli enake absorpcijski spekter v infrardečem področju polaritete valovnih dolžin 2,5–25 μm Sp: ínfrardéči spékter istoléžna straníca -e -e ž mat. stranica, ki IR-spektroskopíja -e [íèr] ž (ang. IR – infrared) zaseda ekvivalenten položaj v podobnem liku fiz., kem. absorpcijska spektroskopija, ki temelji istosmérni tók -ega -a m elektr. Ü ênosmérni na absorpciji infrardečega sevanja zlasti zaradi tók nihanj posameznih vezi med atomi spojine in istosmérno vítje -ega -a s 1. stroj. vitje žic v se uporablja za identifikacijo kemičnih spojin pramen, pri katerem so vse plasti žic vite v isto ter za študij medatomskih vezi v njih Sp: ínfrar-smer 2. stroj. vitje žične vrvi, pri katerem so žice déča spektroskopíja pramena vite v isto smer ískra -e ž elektr. kratkotrajen svetlobni pojav, iterácija -e ž mat. postopek ponavljanja določe-navadno značilen za preboj v dielektriku nega procesa ali algoritma z namenom približe-iskrênje -a s 1. elektr. ponavljajoči se kratkotrajni vanja določenemu cilju i obloki 2. stroj. pojav isker pri intenzivnem trenju iteracíjska metóda -e -e ž mat. numerična med trdimi materiali, obdelavi z brušenjem, metoda reševanja enačb z iteracijo plamenskem rezanju jekla iskrílni odvódnik iteracíjska zánka -e -e ž mat. niz korakov pri -ega -a m elektr. Ü iskrílo računanju s postopkom približevanja pravemu iskrílo -a s elektr. prenapetostni odvodnik na rezultatu nadzemnem vodu za zaščito pred delovanjem itêrbij -a m kem. element iz skupine lantanoidov, strele z dvema ali več elektrodami pod električ-kovna kovina, ki se da rezati z nožem, uporablja no napetostjo in eno ozemljeno elektrodo, med se za dopiranje materialov za polprevodnike, v katerimi se pod določenimi pogoji sprožajo sonarjih, za magnete, spojine pa kot luminofori razelektritve S: iskríšče Sp: iskrílni odvódnik v barvnih zaslonih, simbol Yb iskríšče -a s elektr. prenapetostni odvodnik na ítrij -a m kem. element iz skandijeve skupine pe-nadzemnem vodu za zaščito pred delovanjem riodnega sistema, srebrnobela, mehka kovina, strele z dvema ali več elektrodami pod električ-uporablja se kot dodatek za povečanje trdnosti no napetostjo in eno ozemljeno elektrodo, med aluminijevih in magnezijevih zlitin, simbol Y katerimi se pod določenimi pogoji sprožajo razelektritve S: iskrílo Sp: iskrílni odvódnik ITRS ITRS-a in -- [iteerès iteerêsa] m (ang. Interna- ískrni spékter tional Terrestrial Reference System) geod. Ü teréstrič- -ega -tra m fiz., kem. spekter ni koordinátni sistém svetlobe, dobljene z vzbujanjem preiskovane ivér snovi z električno iskro -i ž les. droben košček lesa določenih mer in íslamski lók oblik za iverne izdelke -ega -a m grad. kamniti ali opečni zidni lok, sestavljen iz polovic dveh nasproti ivérasta plôšča -e -e ž les. Ü íverka 347 iverílnik iverílnik -a m les. stroj za izdelovanje iveri z ravnine v izhodiščni točki v nasprotni smeri narezovanjem, nasekavanjem in trganjem lesa normale S: konvéksnost 2. stroj. pri notranji iverílni stròj deformacija pločevinastega dela, oblikovanega -ega strôja m les. stroj za izdelo- ravno, valjasto, kroglasto S: iverílni stròj tlačni obremenitvi elastična ali trajna plastična vanje iveri z narezovanjem, nasekavanjem in PRIM.: vbóčenost (2) trganjem lesa S: izbrisljívi programirljívi brálni pomnílnik iverílnik íverka -ega -ega -ega -a m elektr. programirljivi bralni -e ž les. plošča, lahko različnih debelin, pomnilnik, pri katerem je treba podatke pred iz ivernega tvoriva, npr. za izdelavo pohištva ponovnim vpisom izbrisati z ultravijolično S: íverna plôšča Sp: ivérasta plôšča svetlobo skozi prosojno okence nad čipom K: íverna plôšča -e -e ž les. plošča, lahko različnih ÉPROM debelin, iz ivernega tvoriva, npr. za izdelavo izcédna vôda -e -e ž ekol. voda, ki se izceja iz pohištva S: íverka Sp: ivérasta plôšča odlagališča odpadkov, jalovine in vsebuje topne íverno tvorívo -ega -a s les. kompozit iz iveri in nečistoče, suspendirane delce materiala, skozi umetne smole katerega pronica izbijáč -a m stroj. Ü izbijálo izcêja -e ž met. mesto v zlitini, ki ima drugačno ali rahlo stožčastega dročnika za izbijanje, npr. deljene primesi, zlitinskega elementa v strjeni S: izbijálo -a s stroj. sestavo od okolice zaradi neenakomerno poraz- ročno orodje v obliki valjastega čepov, sornikov, zatičev zlitini mákroizcêja PRIM.: míkroizcêja Sp: izbijáč izbíjanje izcejálno taljênje -ega -a s met. taljenje zlitin, -a s odstranjevanje manjšega dela, i npr. kovice, zagozde, livarskega jedra, iz večjega sekundarnih surovin ali rude, pri katerem se predmeta, npr. kovičene pločevine, ulitka, z ločijo lahko taljive sestavine od težko taljivih izbíjanje jêder -a -- s odstranjevanje jedra sulfid iz antimonove rude S: likvácija ali jeder iz ulitka, navadno tako, da se jedro z met. srebrov svinec od bakrove zlitine, antimonov močnimi udarci pri temperaturi, nižji od njihovega tališča, npr. telefonski centrali, ki na podlagi vnesene te- se strdi zadnji lefonske številke izbere in vzpostavi govorno izčesána vlákna -ih vláken s mn. tekst. kratka povezavo med dvema telefonskima aparatoma vlakna, izčesana pri česanju S: izčések izbirálnik odcépov -a -- m elektr. naprava, ki izčések skupaj s posebnim stikalom omogoča izbiranje izbirálnik pri katerem se primesi ali težko topni zlitinski telekom. -a m naprava v avtomatski elementi v kovini zbirajo v tistem delu ulitka, ki izbijačem zdrobi in nato iztrese iz ulitka izcêjanje -a s met. pojav pri strjevanju zlitin, -ska m tekst. kratka vlakna, izčesana pri odcepnih priključkov na transformatorju z odcepi česanju S: izčesána vlákna izbirálno stikálo -ega -a s elektr. izčrpálno bárvanje stikalo, ki -ega -a s tekst. barvanje prevaja, vklaplja, izklaplja električne toke in tekstilij v barvalni kopeli, ki vsebuje dodatke združuje delovanje izbiralnika odcepov in pre- za boljše izčrpanje barvila iz kopeli in njegovo smernega stikala vezanje na vlakna izbírni ukàz -ega -áza m elektr. izčŕpanje ukaz za povezavo -a s odstranitev fluida s črpalko, npr. enega od delov naprave, postroja na skupno vode iz rudnika napravo izčŕpanje kopéli -a -- s tekst. obdelovanje v izbóčenost -i ž 1. mat. lastnost, ki jo ima orien- kopeli, dokler ni porabljeno vse sredstvo, npr. tirana ploskev v okolici točke, če je vsaka točka belilo, barvilo, ali doseženo ravnotežje med na ploskvi v tej okolici oddaljena od tangentne sredstvom in tekstilijo 348 izgúbni čàs izdeláva -e ž stroj. oblikovanje delov, izdelkov z nih sprememb prostornine in tlaka pri stalni ustreznim postopkom obdelave, npr. preobli- entropiji, simbol k , merska enota pascal na S kovanjem, odrezovanjem PRIM.: proizvódnja minus ena PRIM.: izotêrmna stisljívost izdelávni čàs -ega čása m izentrópno dovájanje energije dejanski čas za -ega -a izdelavo česa Sp: izdeloválni čàs -- s fiz., stroj. dovajanje energije sistemu, ko ne izdélčna téhnika izmenjuje toplote z okolico -e -e ž področje tehnike, ki obravnava industrijsko predelavo materiala v izgórek -rka m kem. teh. navadno sprijeta snov, ki izdelke PRIM.: procésna téhnika ostane po gorenju, npr. premoga izdélek -lka m 1. izgúba kar je izdelano z ročnim -e ž zmanjšanje vrednosti določene delom, npr. čevljarski izdelek, izdelek umetne veličine, npr. energije, snovi, informacije, v obrti 2. snov, material, proizveden v določenem tehničnem sistemu tehnološkem procesu in navadno predelan v izgúba délovne močí -e -- -- ž elektr. porabljena kosovno obliko, npr. milo, tablete, zobna pasta delovna moč izmeničnega sistema napetosti S: proizvòd (1) 3. kar je proizvedeno zlasti s za premagovanje upora in induktance električ-strojnim delom, npr. izdelki za splošno rabo, nih vodnikov, magnetenja in pokrivanja izgub oblačila Sp: prodúkt (3) 4. Ü prodúkt (1) železnega jedra transformatorja, za hlajenje izdeloválna próga -e -e ž proizvodna linija strojev znotraj tovarne, obrata, ki predstavlja zaporedje izgúba jálove močí -e -- -- ž elektr. porabljena obdelovalnih mest od vhoda materiala, poliz-jalova moč za magnetenje električnih vodnikov, delkov do izhoda končnih izdelkov elektromotorjev, železa transformatorja izdeloválni čàs -ega čása m Ü izdelávni čàs izgúba sinhronízma eléktroenergétske- i izenačeválna péč -e pečí ž met. ga sistéma peč v livarni za -e -- -- -- ž 1. elektr. preveliko odsto-izenačevanje temperature in s tem sestave taline panje obratovalne frekvence odklopljenega izenačeválni tók dela od nazivne frekvence elektroenerget- -ega -a m elektr. električni tok skega omrežja 2. elektr. pojav prevelikih faznih pri sklenitvi dveh električnih tokokrogov z raz-kotov med električno napetostjo elektroener-ličnima električnima napetostma ali frekvenca-getskega omrežja in napetostmi posameznih ma, npr. pri preklopu odcepa transformatorja generatorjev na sosednji odcep izgúbe močí izgúb -- ž mn. elektr. razlika med izenačeválno navítje -ega -a s elektr. v trikot vsoto dotekajočih in vsoto odtekajočih vezano dodatno navitje transformatorja za delovnih moči elektroenergetskega omrežja zmanjšanje ničelne impedance v zvezdo izgúbe v bákru vezanega navitja pri transformatorjih vezav izgúb -- -- ž mn. elektr. izgube zvezda-zvezda ali zvezda-cikcak delovne moči v bakrenem navitju izentrópa -e ž stroj. izgúbe v želézu krivulja, ki v termodina- izgúb -- -- ž mn. elektr. izgube mičnem diagramu opisuje spremembo stanja delovne moči, npr. transformatorja ali elektro-termodinamičnega sistema, v katerem poteka motorja med praznim tekom, zaradi izgub v proces pri konstantni entropiji PRIM.: adiabáta jedru izentrópna spremémba stánja -e -e -- ž fiz. izgúbne úre -ih úr ž mn. elektr. Ü izgúbni čàs sprememba stanja termodinamičnega sistema, izgúbni čàs -ega čása m elektr. količnik ener-pri kateri se entropija ne spreminja gijskih izgub in konične vrednosti izgubne izentrópna stisljívost -e -i ž fiz. snovna moči v določenem intervalu, merska enota ura konstanta, navadno plina, količnik relativ- Sp: izgúbne úre 349 izgúbni fáktor izgúbni fáktor -ega -ja m izjávna lógika 1. obratna vrednost -e -e ž področje logike, ki faktorja kakovosti 2. elektr. količnik izgub obravnava izjave po pravilih Boolove algebre delovne moči in prenesene delovne moči na izjéda -e ž 1. met. jamica, vdolbina, nastala vodu ali omrežju, simbol d zaradi korozije 2. var. Ü zajéda izhlapévanje -a s fiz. prehajanje tekoče faze v izključítev -tve ž elektr., stroj. Ü izklòp plinasto pri temperaturi, ki je nižja od vrelišča izključítveno načêlo -ega -a s fiz. načelo, izhòd -óda m mesto v tehničnem sistemu za po katerem dva fermiona, npr. elektrona, ne priključitev zunanjih enot, naprav, npr. izhod moreta biti v istem kvantnomehanskem stanju računalnika sistema S: Páulijevo izključítveno načêlo izhódna fúnkcija -e -e ž elektr. funkcija, ki jo izklòp -ópa m elektr., stroj. prekinitev komunika-električna, elektronska naprava nudi na svojem cijske zveze, napajanja z energijo ali delovanja izhodu in omogoča krmiljenje zunanjih, naprave, stroja Sp: izključítev PRIM.: vklòp perifernih naprav ali pa nadaljnjo obdelavo izhodnih podatkov izklópna karakterístika varoválke -e -e -- ž izhódna impedánca elektr. lastnost varovalke, ki opredeljuje hitrost -e -e ž elektr. impedanca njenega odziva na preobremenitev izhodnega vezja, merjena med izhodnima pri- ključkoma pri obratovalnih razmerah izklópna pálica -e -e ž elektr. izolirana palica, s izhódna móč katero se lahko ročno izklopi oddaljeno stikalo, -e močí ž elektr. vsa moč, ki jo npr. na drogu razdelilnega omrežja naprava, stroj, sistem prenaša na priključeno napravo, stroj, sistem izklópna zakasnítev -e -tve ž elektr. zakasnitev i izhódna napétost začetka izklopa elektromehanskega stikala -e -i ž elektr. napetost na od trenutka zahteve za izklop do trenutka, ko izhodnih priključkih električne naprave stikalo razklene električni tokokrog izhódna napráva -e -e ž naprava, priključena izklópna zmogljívost -e -i ž elektr. načrtova- na izhodni del predhodne naprave na moč, ki jo stikalo pri odklopu vzdrži brez izhódna snôv -e snoví ž kem. teh. snov, surovina, okvare glavni reaktant, ki se s kemijsko reakcijo izklópni čàs -ega čása m elektr. časovni interval pretvori v produkt med začetkom odpiranja kontaktov stikala in izhódna talína -e -e ž met. Ü začétna talína ugasnitve obloka med temi kontakti izhódna veličína -e -e ž veličina, merjena na izklópni čàs stikála -ega čása -- m elektr. izhodu iz tehničnega sistema S: izstópna veličína časovni interval, v katerem stikalo začne in izhódni ojačeválnik -ega -a m elektr. izhodna dokonča odpiranje kontaktov stopnja sprejemnika ali oddajnika, ki zagotavlja izklópni čàs varoválke -ega čása -- m elektr. ustrezen nivo in obliko izhodnih signalov časovni interval, v katerem električna varovalka izhódni prevòd -ega -óda m elektr. admitanca pregori in se prekine električni tok skoznjo na izhodu četveropola ali vezja izklópni tók -ega -a m elektr. električni tok, na izhódni transformátor -ega -ja m elektr. trans- katerega morajo biti dimenzionirani kontakti formator na izhodu električne naprave, ki zago- stikala, da vzdržijo električni oblok, ki nastane tavlja prilagoditev bremenu pri njihovem odpiranju izhòd ojačeválnika izkòp -óda -- m elektr. mesto -ópa m 1. grad. kraj, prostor, kjer se na ojačevalniku, kjer se priključi breme, npr. koplje in odstranjuje hribina pri gradnji zvočnik pri zvokovnem ojačevalniku objektov, infrastrukture, podzemnih 350 izluževánje prostorov, npr. gradbene jame, rova, predora izkuhávanje -a s tekst. kuhanje bombažnih PRIM.: odkòp 2. grad. prostor, ki je nastal z izko- vlaken v razredčenem natrijevem lugu pod pavanjem tlakom za odstranitev naravnih nečistoč in izkopnína primesi, zlasti zdrobljenih delcev semen -e ž rud. izkopana hribina pri izvajanju rudarskih del na površini ali pod izlívna odprtína -e -e ž met. odprtina v peči, na površino terena, tudi jalovina dnu livnega lonca za izlivanje taline izkòp za tesnílno sténo -ópa -- -- -- m grad. izlívni kljún -ega -a m met. kljunasto oblikova-izkop, ki se po zaključku izkopnih del zapolni s no ustje na livarskem loncu ali konvertorju za tesnilnim materialom, da se ustvari podzemna izlivanje taline brez pocejanja tesnilna stena izlóčanje -a s kem., met. nastajanje netopne izkorístek -tka m 1. količnik dobljene in spojine, sestavine v raztopini, talini zaradi vložene količine česa, npr. energije, snovi kemijske reakcije, znižanja temperature, npr. 2. stroj. količnik koristnega dela in dovedene izločanje grafita iz sive litine energije Sp: délovni izkorístek izlóček -čka m kem., met. delec netopne spojine, izkorístek hídroelektrárne -tka -- m elektr. sestavine, ki se izloči iz raztopine, taline razmerje med razpoložljivim potencialom izločeválnik -a m naprava za izločanje ene vodne energije in proizvedeno električno vrste snovi, navadno nečistoče, iz zmesi na energijo hidroelektrarne podlagi fizikalnih lastnosti, npr. izločeval-izkorístek reákcije -tka -- m kem. delež nik prahu, olja, izločevalnik vode iz goriva želenega produkta, pridobljenega z enostavno S: separátor (3) kemijsko reakcijo, glede na njegovo teoretično izločeválnik ólja -a -- m stroj. priprava za možno množino S: reakcíjski izkorístek i izločanje olja iz stisnjenega zraka, pare, kon-izkoríščenost -i ž stroj. količnik dejanskega časa denzata obratovanja, delovanja, npr. stroja, naprave, izločeválnoutrjeválna zlítina -e ž met. sistema, in največjega možnega časa obratova-zlitina, ki se lahko utrjuje z izločevalnim utr-nja, delovanja PRIM.: fáktor obratovánja jevanjem, npr. zlitina aluminija z magnezijem izkoríščenost energíje -i -- ž elektr., stroj. Ü ener-in/ali bakrom gíjski izkorístek (2) izločeválno utrjevánje -ega -a s met. utrjeva-izkosmíčenje -a s kem. teh. izločitev prvotno nje nekaterih nerjavnih jekel in številnih kon-koloidnih delcev iz raztopine v obliki kosmičev, strukcijskih zlitin aluminija, magnezija, niklja, spontano ali ob dodatku flokulanta, npr. titana z majhnimi izločki pri toplotni obdelavi pri čiščenju odpadnih vod S: flokulácija izločítev okváre -tve -- ž elektr. avtomatski ali PRIM.: deflokulácija, koagulácija (1) , ročni izklop okvarjene naprave iz obratovanja razkosmíčenje zaradi okvare naprave ali zaradi obnovitve obra-izkovánje -a met., stroj. preoblikovanje kosa tovanja sistema kovine v izdelek s kovanjem, npr. bloka jekla v izluževálnik -a m kem. teh., met. naprava za izluže-ladijsko pogonsko gred vanje rude s tekočim reagentom, npr. s kislino izkôvek -vka m met. s kovanjem izdelan ali alkalno raztopino predmet, strojni del Sp: kôvek, odkôvek izluževánje -a s kem., met. postopek za ločevanje izkrívljanje frekvénc -a -- s elektr. popačenje ene sestavine iz trdnega materiala, npr. urana frekvenčnega odziva zveznega sistema zaradi iz uranove rude, navadno z vodno raztopino vnosa višjih frekvenc pri diskretizaciji kisline ali baze PRIM.: ekstrákcija 351 izménična lúč izménična lúč -e lučí ž izmeníšče signalna luč, ki oddaja -a s geod. položaj nivelacijske late pri signale različnih barv v redno ponavljajočem se niveliranju iz sredine zaporedju izmenjálnik toplôte -a -- m stroj. Ü prenôsnik izménična napétost -e -i ž 1. elektr. elek- toplôte trična napetost, katere polarnost se perio- izmenjáva eléktrične energíje -e -- -- ž elektr. dično spreminja,navadno sinusno s časom dogovorno prehajanje električne energije med meh. PRIM.: ênosmérna napétost 2. napetost omrežjema ali območjema v skladu z njunimi v materialu, katere vrednost se periodično zmogljivostmi in potrebami območij spreminja po sinusni krivulji okrog nič izméra -e ž 1. geod. zbiranje, obdelava in prikaz izménična obremenítev -e -tve ž meh. obre-prostorskih podatkov 2. geod. določanje relativnih menitev, pri kateri se v materialu izmenično po-koordinat detajlnih točk, ki definirajo položaj in javljajo natezne in tlačne napetosti Sp: nihájna obliko naravnih in zgrajenih objektov ter medse-obremenítev PRIM.: utrípna obremenítev bojno lego in obliko zemeljskega površja glede izménična tŕdnost -e -i ž meh. dinamična na izhodiščno višino 3. grad. merjenje izvedenih trdnost pri izmenični obremenitvi gradbenih del na objektu in izračun količine PRIM.: utrípna tŕdnost izmerjenih del za obračun izménični generátor -ega -ja m elektr. Ü alter- izmèt -éta m 1. izdelek v proizvodnji, ki ne nátor ustreza zahtevam in se zato izloči, uniči ali i izménični hidrávlični tók predela 2. met., stroj. izdelek, ulitek, ki ga izmetalo -ega -ega -a m stroj. izvrže iz preoblikovalnega orodja, npr. iz stroja tok hidravličnega fluida, katerega hitrost se za tlačno litje, orodja za globoki vlek periodično spreminja, npr. sinusno izmetálo -a s stroj. mehanizem za izmetavanje izménični kòpolimêr -ega -a m kem. izdelkov iz preoblikovalnega orodja, npr. pri kopolimer, v katerem si dve monomerni enoti štanci, ali praznih tulcev iz strelnega orožja ali več monomernih enot sledi vzdolž verige v Sp: ejéktor (2) pravilno ponavljajočem se zaporedju iznášanje S: alternirajóči kòpolimêr -a s 1. kem. teh., stroj. odstranjevanje izménični tók obdelanega materiala iz naprave, stroja, npr. s -ega -a m elektr. električni tok, polžnim transporterjem 2. rud. odstranjevanje pri katerem se gibanje električnega naboja pe- izvrtanine pri mokrem ali suhem vrtanju riodično spreminja, navadno sinusno s časom izobára PRIM.: ênosmérni tók K: AC -e ž fiz., stroj. krivulja v termodinamič- izménični varílni generátor nem diagramu, ki povezuje točke enakega -ega -ega -ja m tlaka elektr., var. varilni generator, dimenzioniran za izobári velike izmenične toke -ov m mn. fiz. kemijsko različni elementi, izménično pólje katerih jedra imajo enako število nukleonov in -ega -a s elektr. polje, ki zato enako masno število niha med dvema po predznaku nasprotnima izobárna ekspanzíja mejama -e -e ž stroj. stroj. ekspanzija izménično vítje pri nespremenjenem tlaku -ega -a s elektr. vitje žic pri kablu, pri katerem se smer vitja posamezne izobárna spremémba stánja -e -e -- ž plasti periodično menja sprememba stanja termodinamičnega sistema, izménično vrtênje pri kateri se tlak ne spreminja -ega -a s vrtenje, npr. motorja, ki se spreminja med dvema stanjema v izobárni procés -ega -a m kem., stroj. Ü enako-nasprotnih smereh tláčni procés 352 izolacíjski nivó izobárno dovájanje toplôte -ega -a -- s stroj. izohórno dovajánje toplôte -ega -a -- s stroj. dovajanje toplote pri nespremenjenem tlaku dovajanje toplote v sistem pri nespremenjeni izobutanól prostornini -a m kem. 2-metilpropan-1-ol, (CH izoklína 3 ) 2 CHCH 2 OH, izomer butanola, brez- -e ž 1. fiz. črta, ki na inklinacijski karti barvna, vnetljiva tekočina, uporablja se kot povezuje točke na Zemlji z enako magnetno in-topilo, v proizvodnji barv in lakov, v organski klinacijo 2. fiz. črta, ki povezuje točke z enakim sintezi Sp: izobutíl alkohól naklonom v družini krivulj izobutén -a m kem. izolácija 2-metilpropen, -e ž 1. material, element, ki prepreču-CH2=C(CH3)2, eden od štirih izomerov je prehajanje vlage, toplote, zvoka, mehanskega izobutíl alkohól iz okolice 2. grad. gradbeni element, plast, ki loči kem. -- -a m Ü izobutanól gradbeni element od vplivov okolja, gradbena butena, brezbarven, vnetljiv plin nihanja, električnega toka v okolico ali vdiranje izocianát -a m kem. teh. spojina, ki vsebuje izo- elementa med seboj ali preprečuje vpliv cianatno skupino –N=C=O, uporablja se za elementa na okolje 3. kem. postopek izločanja proizvodnjo poliuretanov čiste kemične snovi iz reakcijske zmesi izocíklična spojína -e -e ž kem. izolácija kábla -e -- ž elektr. del kabla iz snovi, ki ciklična spojina, pri kateri je obroč sestavljen samo iz vzdrži napetostne pogoje ogljikovih atomov izolácija opréme -e -- ž elektr. izolacija, ki jo izodeklinála -e ž fiz. določa kakovost vseh dielektričnih lastnosti črta, ki povezuje točke z enako magnetno deklinacijo S: opreme izogóna izoeléktrična tóčka izolacíjska déla -ih dél s mn. grad. -e -e ž kem. gradbena vrednost i pH, pri kateri molekula, npr. ion dvojček, ali dela, s katerimi se polagajo hidroizolacijski in koloidni delec navzven ne kaže nobenega elek- toplotnoizolacijski materiali tričnega naboja, zato se koloidi pri tej vrednosti izolacíjska kerámika -e -e ž kem. teh. keramika, pH koagulirajo in izkosmičijo npr. na osnovi aluminijevega oksida, berili- -dikarboksilna kislina, C električnega toka in se uporablja za izdelovanje 6 H 4 (COOH) 2 , bela električnih izolatorjev izoftálna kislína -e -e ž kem. jevega oksida, steklokeramika, ki ne prevaja benzen-1,3-kristalinična snov, uporablja se za proizvodnjo aramidnih vlaken, poliestrov, umetnih smol izolacíjska napétost -e -i ž elektr. efektivna izogóna vzdržna napetost opreme ali njenega dela, ki -e ž fiz. črta, ki povezuje točke z enako določa dolgoročno vzdržnost njene izolacije magnetno deklinacijo S: izodeklinála izohóra izolacíjska razdálja -e -e ž elektr. najkrajša -e ž stroj. krivulja v termodinamičnem dopustna razdalja med dvema prevodnima diagramu, ki opisuje spremembo stanja termo-deloma, med katerima je priključena električna dinamičnega sistema, v katerem poteka proces napetost pri konstantni prostornini izohórna ekspanzíja izolacíjska stôpnja -e -e ž 1. elektr. niz -e -e ž stroj. ekspanzija pri določenih vzdržnih napetosti, ki opredeljujejo nespremenjeni prostornini dielektrično trdnost izolacije 2. elektr. lastnost izohórna kompresíja -e -e ž stroj. kompresija posameznega dela opreme, ki jo določata eno-pri nespremenjeni prostornini minutna vzdržna napetost omrežne frekvence izohórna spremémba stánja in vzdržna napetost električnega udara -e -e -- ž stroj. sprememba stanja termodinamičnega sistema, izolacíjski nivó -ega -ja m elektr. nivo vzdržne pri kateri se prostornina ne spreminja električne napetosti elementa ali naprave 353 izolacíjski upòr izolacíjski upòr -ega -ôra m elektr. izolírani vodník električni -ega -a m elektr. sklop električ-upor izolacije, ki se izmeri z enosmerno nape- nega vodnika, njegove izolacije in morebitnih tostjo zaslonov izolánt -a m snov, ki ne dopušča prehaja- izolírano oródje -ega -a s elektr. orodje iz pre-nja vlage, toplote, zvoka, električnega toka vodnega materiala, ki je delno ali popolnoma PRIM.: izolátor prekrito z izolirnim materialom izolátor -ja m 1. snov, ki ne prevaja električne- izolíranost -i ž elektr. lastnost izolacije električ-ga toka, toplote, zvoka, vlage PRIM.: dieléktrik, ne inštalacije, ki onemogoča prehod električne izolánt 2. priprava, izdelek, ki preprečuje preva- energije iz inštalacije v okolico ali iz okolice v janje električnega toka inštalacijo izolátorska kápa -e -e ž elektr. zunanji izolírna cévka -e -e ž elektr. cevka za izolacijo diska izolírna jágoda -e -e ž elektr. valjček iz keramike izolátorska veríga del kapastega izolatorja v obliki zvona ali golih električnih žic ali njihovih spojev -e -e ž elektr. sestav več za izoliranje električnih vodnikov v napravah, ki i nosi električni vodnik ali snop električnih trdnega izolacijskega materiala med električne vodnike, da med njimi ne more priti do razele- vodnikov ktritve izolátorski níz -ega -a m elektr. dva ali več izolírna opéka -e -e ž met. opeka iz ognjevzdr- kapastih ali paličastih izolatorjev, spojenih žnega gradiva za izzidavo industrijskih peči, ki in priborom, ki je na zgornjem delu pripet na izolírna ločítev -e -tve ž elektr. razporeditev nosilno konstrukcijo, na spodnjem delu pa povezanih električnih izolatorjev z opremo se močno segrevajo, npr. v pečeh, štedilnikih v celoto, navadno natezno obremenjenih, za gibljivo pritrditev električnih vodnikov zmanjšuje toplotne izgube skozi stene nadzemnih vodov izolírni materiál -ega -a m 1. elektr. neprevo- izolátorski sklòp dni material za izdelavo izolacij ali izolirnih -ega sklópa m elektr. sestav grad. elementov 2. material za toplotno izolacijo, med seboj povezanih izolatorskih verig npr. stavb, fasad skupaj z ustreznimi pritrdilnimi in zaščitnimi napravami, npr. na stebru nadzemnega voda izolírni trák -ega trakú m 1. elektr. lepilni trak izolátorski ščítnik iz električno izolirnega materiala, navadno -ega -a m elektr. kovinski dodatek na strani električnega voda, na strani PVC-folije, ali z izolirno snovjo prepojena te- zemlje ali na obeh straneh izolatorske verige, ki kstilija ali steklena vlakna, prepletena v obliki izolírana dvójna véz je, aluminija, svinca, za hidroizolacijo, toplotno ž -e -e vezí kem. dvojna izolacijo, zvočno izolacijo in izolacijo proti vez, ki je s po več enojnimi vezmi ločena od na- jo ščiti pri obloku zaradi prenapetosti traku 2. grad. trak iz izolirne snovi, npr. PVC-foli- slednjih dvojnih vezi konjugírana dvójna PRIM.: vibracijam izolírani nadzémni vòd kablov, stikal, transformatorjev PRIM.: óljni m -ega -ega vóda kábel, óljni transformátor véz, kumulírana dvójna véz izolírno ólje -ega -a ž elektr. olje za izoliranje elektr. razdelilni vod z izoliranimi električnimi vodniki zaradi zožitve tras in zmanjšanja vpliva izomêr -a m kem. snov z enako empirično, a elektromagnetnih motenj vegetacije drugačno strukturno formulo izolírani sistém izomeríja -ega -a m fiz. fizikalni sistem, -e ž kem. pojav, da imajo spojine na katerega okolica ne vpliva ali z njim ne enako empirično formulo in različno razpore- sodeluje ditev atomov in atomskih skupin 354 izotópsko bogatênje izomerizácija -e ž kem. izotêrmna ekspanzíja prehod iz enega -e -e ž stroj. ekspanzija izomera v drugega, npr. izomerizacija n-oktana plina v posodi, katere stene imajo konstantno v izooktan temperaturo in sproti nadomeščajo izgubo izométrična projékcija energije, ki bi nastala v plinu zaradi padca -e -e ž grad., mat. temperature pri adiabatni ekspanziji aksonometrična projekcija, pri kateri so koti izotêrmna spremémba stánja med projiciranimi koordinatnimi osmi 120° -e -e -- ž fiz. in je merilo na teh koordinatnih oseh sprememba stanja termodinamičnega sistema, enako pri kateri se temperatura ne spreminja izomorfíja -e ž kem. pojav, da kemične spojine izotêrmna stisljívost -e -i ž fiz. snovna s podobno kemično sestavo kristalizirajo v konstanta, navadno plina, količnik relativnih zgradbo, npr. aluminij-kalijev galun in aluminij- ob stalni temperaturi, simbol k , merska enota T-kromov galun enaki kristalni obliki ali imajo enako kristalno sprememb prostornine in tlaka pri stiskanju Sp: izotipíja pascal na minus ena PRIM.: izentrópna sti- izomorfízem -zma m mat. sljívost bijektivni homomor- fizem izotêrmni preménski diagrám -ega ízooktán -ega -a m kem. teh., met. -a m kem. diagram, ki v koordinat- 2,2,4-trimetilpentan, izomer nem sistemu temperatura-čas prikazuje, oktana C 8 H 18 , brezbarvna, vnetljiva tekočina, kakšne premene in po kolikšnem času glavna sestavina bencina, standard z oktanskim nastanejo pri izotermnem žarjenju jekla številom 100 in drugih kovin, keramike z določeno izoprén -a m kem. 2-metilbutadien, sestavo pri izbrani temperaturi, čas je CH 2 =C(CH 3 )–CH=CH 2 , brezbarvna, navadno v logaritemski lestvici S: diagrám vnetljiva, lahko hlapna tekočina, strukturna TTT PRIM.: diagrám CCT, kontinuírni i enota v nekaterih naravnih snoveh, npr. v preménski diagrám kavčuku, uporablja se za proizvodnjo izotêrmni prerèz -ega -éza m met. vodoravni sintetične izoprenske gume prerez skozi binarni ali ternarni fazni diagram ízospan -a m grad. gradbeni material, meša- pri določeni temperaturi, ki prikazuje faze, nica vode, lesnih sekancev in cementa, ki se ki so v ravnotežju pri tej temperaturi uporablja kot vezivo pri izdelavi lesobetonskih izotêrmno délo -ega -a s fiz. termodinamično opažnih zidakov delo pri izotermni spremembi stanja ízospín -a m fiz. kvantno število za oznako izotêrmno dovájanje toplôte -ega -a -- s nabojnega stanja osnovnih delcev in atomskih dovajanje toplote sistemu pri nespreme-jeder fiz., stroj. njeni temperaturi izóta -e ž grad. črta ali krivulja na ravnini, izotipíja ki jo sestavljajo točke, v katerih je vpadni -e ž kem. Ü izomorfíja kot svetlobnih žarkov, ki padajo na ravnino, izotópi -ov m mn. fiz. elementi, katerih enak jedra imajo enako število protonov in različno izotáktični polimêr -ega -a m kem. polimer, ki število nevtronov, zato imajo enako atomsko ima vse substituente na isti strani polimerne število in enake kemijske, a različne fizikalne verige lastnosti, atomsko maso in spin izotêrma -e ž fiz., kem. izotópsko bogatênje krivulja v termodinamič- -ega -a s kem. teh. poveče-nem diagramu, ki opisuje spremembo stanja vanje deleža posameznega izotopa v izotopski termodinamičnega sistema, v katerem poteka zmesi elementa, npr. bogatenje naravnega proces pri konstantni temperaturi urana z izotopom 235U 355 izotrópnost izotrópnost -i ž fiz. izpeljána enôta lastnost fizikalne količine, -e -e ž merska enota za ki se pripiše snovi in je njena vrednost izpeljano veličino neodvisna od smeri izpeljána enôta ob SI -e -e -- -- [esí] ž merska izpàd breména -áda -- m elektr. nenadno enota, ki se sme uradno uporabljati ob SI, zmanjšanje obremenitve elektroenergetskega čeprav ni koherentna, npr. minuta sistema izpeljána veličína -e -e ž veličina v sistemu izpàd generátorja -áda -- m elektr. preneha- veličin, določena z osnovnimi veličinami tega nje delovanja električnega generatorja, ko ga sistema zaščitne naprave nepričakovano odklopijo od izpíhna tuljáva -e -e ž elektr. tuljava, ki s svojim elektroenergetskega omrežja induciranim magnetnim poljem odkloni oblok, izpàd iz sinhronízma -áda -- -- m elektr. npr. v obločno komoro stanje, ko generator ne deluje več sinhrono z drugimi izpihoválnik -a m stroj. priprava ali naprava za generatorji izpihovanje, npr. oblikovanca iz preoblikoval- izpàd napétosti -áda -- m elektr. nega orodja, umazanije, ostružkov iz izvrtin nenadna pre- kinitev napajanja z električno energijo zaradi obdelovanca, vdolbin in utorov na obdeloval- okvare nem stroju premik ravninskega ali prostorskega zgiba pri parnega kotla ob prevelikem tlaku skozi stroj. varnostni ventil izpàh izpihovánje -a s 1. stroj. -áha m meh. izpuščanje pare iz samodejen ali prisilen izmik, mehanizmu iz normalne povezave 2. odstranjevanje konden- izparévanje -a s fiz. prehajanje tekočine v paro batnih strojih 3. stroj. odstranjevanje nečistoče, Sp: zata iz pnevmatičnih napeljav, valjev pri parnih i pri temperaturi blizu vrelišča evaporácija ostankov obdelave iz notranjosti, votlin obde-PRIM.: izparívanje, upárjanje lovancev, delov, predmetov s stisnjenim zrakom izparílna entalpíja -e -e ž kem. PRIM.: izpíranje količnik za izpa-revanje potrebne entalpije in mase Sp: izparílna izpirálka -e ž kem. steklena laboratorijska toplôta priprava za izpiranje ali sušenje plina s tekočim izparílna entropíja -e -e ž kem. absorbentom, pri čemer se nečist ali vlažen plin sprememba entropije pri izparevanju snovi, količnik uvaja skozi dovodno cev, ki sega pod gladino izparilne entalpije in temperature vrelišča tekočine, in nato odvaja skozi odvodno cev entalpíja čiščenje plinov z izpiranjem, npr. v naftni indu- PRIM.: izparílna toplôta izpirálna kolóna -e -e ž kem. teh. -e -e ž kem. kolona za Ü izparílna izparílnica -e ž kem. plitva laboratorijska kem. teh. striji prálnik plínov posoda za izparivanje, navadno porcelanska ali izpirálnik -a m Ü prálnik plínov steklena izpíranje -a s odstranjevanje neželenih primesi, izparílnik tujih snovi, umazanije s stalnim ali utripajočim -a m 1. kem. teh. naprava, v kateri curkom vode ali druge tekočine s površine, npr. se raztopina z izparevanjem topila, navadno izpiranje peska PRIM.: izpihovánje (3) vode, zgoščuje Sp: evaporátor PRIM.: uparjál- nik (2) 2. del kompresorskega hladilnika, v izpíšni odklópnik -ega -a m elektr. odklopnik katerem izpareva delovni medij in ga zaradi s plinskim izpihom za prekinitev obloka izparilne entalpije, ki se pri tem porablja, ohlaja Sp: plínski odklópnik izparívanje -a s kem. izpláka odstranjevanje topila, npr. -e ž tekočina, ki se uporablja pri vode, iz raztopine s segrevanjem pri temperatu- vrtanju za hlajenje svedrov, odvajanje delcev ri blizu vrelišča PRIM.: izparévanje, upárjanje hribine in vzdrževanje stabilnega ostenja vrtine 356 izravnálni stòlp izplakoválni izpúst -ega -a m grad. odprtina v motorja z notranjim zgorevanjem, navadno pregradi, opremljena z zasunom ali zapornico, sestavljena iz cevi in glušnika, tudi dodatno za občasno izpiranje usedlin ali naplavin iz gor- vgrajenega avtomobilskega katalizatorja vodnega kanala, tudi za znižanje nivoja gladine izpúšna varoválka -e -e ž elektr. električna vode v zbiralniku PRIM.: pródni izpúst varovalka s taljivim elementom v cevi iz izplakoválni tunél -ega -a m grad. tunel, v materiala, ki pri stalitvi elementa oddaja večjo količino plina, da s svojo ekspanzijo v eni ali v katerega se izliva izplakovalni izpust izpodrív več vnaprej določenih smereh pomaga ugasniti -a m prom. prostornina vode, ki jo oblok, ki nastane pri prekinitvi toka izpodrine ladja in je mera za nosilnost ladje v izpúšni gíb tonah S: deplasmá -ega -a m stroj. gib, med katerim izprašílnik delovni medij, npr. zrak, para, zgoreli plini -a m tekst. naprava za odstranjevanje izstopajo iz valja batnega stroja mikroprahu iz bombaža na sitastem traku z izpúšni plín močnim zračnim vlekom, za rotorsko predenje -ega -a m stroj. produkt zgorevanja pri motorjih z notranjim zgorevanjem in izpúh -a m stroj. odprtina, mesto ali priprava za pri gorilnikih plinskih turbin PRIM.: dímni odvajanje stisnjenega zraka, pare, zgorevalnih plíni plinov iz naprave, stroja, postroja, npr. zraka iz izpúšni ventíl pnevmatičnega motorja, zgorevalnih plinov -ega -a m stroj. samodejno iz motorja z notranjim zgorevanjem, pare iz delujoč ali krmiljeni ventil, ki pri povratnem parnega stroja gibu omogoča izstopanje fluida iz valja, pra- izpúst znjenje valja batnega stroja, npr. motorja z -a m 1. odprtina za izpuščanje česa, notranjim zgorevanjem npr. pare, kondenzata 2. izpuščanje škodlji-izrábljeni pések vih snovi v okolje, npr. žveplovega dioksida -ega -ska m met. livarski i v zrak, škodljivih snovi v vodotoke, morje pesek, ki je bil že tolikokrat uporabljen, da ni več primeren za formanje S: emisíja (2) 3. grad. odprtina, skozi katero se lahko voda prosto izpušča iz zbiralnika v reko izračún -a m postopek ugotavljanja vrednosti izpústna odprtína -e -e ž met. odprtina v veličin z matematičnimi metodami, npr. metalurški peči za izpuščanje staljene litine, izračun trdnosti konstrukcije surove kovine, žlindre, ki je med obratovanjem izračún krátkega stíka -a -- -- m elektr. izračun navadno zamašena z glinastim čepom električnih tokov in napetosti, ki bi nastale ob izpústna zapórnica -e -e ž grad. zapornica za kratkem stiku na določenem delu elektroener-kontrolo iztoka vode iz zbiralnika getskega omrežja izpústni kanál -ega -a m grad. izravnálna bateríja kanal, lahko tudi -e -e ž elektr. akumulator-žleb, s prosto gladino neposredno dolvodno od ska baterija za prevzem ali pokrivanje razlik odprtine z zapornico med proizvodnjo in porabo električnega toka izpústni ventíl Sp: ravnovésna bateríja -ega -a m stroj. ventil za izpu-ščanje česa, npr. zraka pri odzračevanju, olja izravnálna cév -e ceví ž cev za izenačevanje iz karterja motorja z notranjim zgorevanjem, tlaka, npr. pri kapalnem liju zraka iz ohišja naprave, stroja izravnálna vôda -e -e ž grad. voda, izpuščena iz izpúst pri plávžu -a -- -- m met. odprtina v zbiralnika za potrebe dolvodnih uporabnikov, plavžu za izpuščanje grodlja ali žlindre ki bi bili zaradi delovanja zbiralnika prizadeti izpúšna cév Sp: kompenzacíjska vôda -e ceví ž stroj. sestavina, priprava, npr. cev, za odvajanje zgorevalnih plinov iz izravnálni stòlp -ega stôlpa m grad. Ü vodostán 357 izravnáva mêje izravnáva mêje -e -- ž geod. izsèk krógle sprememba meje -éka -- m mat. iz krogle parcele s sosednjo parcelo s soglasjem obeh izsekano telo, ki ga omejujeta krogelna lastnikov in sprememba površine v zakonsko kapica in plašč pokončnega stožca dovoljenih mejah S: krógelni izsèk izràz -áza m 1. kombinacija števil, simbolov, se- izsekovánje -a s stroj. tehnološki postopek stavljenih po določenih pravilih 2. kombinacija obdelave pločevine, papirja, kartona, plastične vrednosti, konstant, spremenljivk, operatorjev folije z izsekovalnim orodjem z ustrezno obli- in funkcij kovano štanco, tlačnim ali udarnim rezanjem izráženi pól na stiskalnici -ega -a m 1. elektr. del rotorja električnega rotacijskega stroja, ki se dviguje izsèv -éva m fiz. tok energije, ki se s sevanjem iz oboda njegovega jedra v zračno režo, na prenaša iz vira energije, npr. svetila, merska magnetom za vzbujanje nem elementu svetila po prostorskem kotu, v katerega sveti ploskovni element, simbol M e , izráženost -i ž elektr. oblika izvedbe pola na merska enota watt na kvadratni meter S: gostôta jarmu električnega stroja glede na zanj razpolo- seválnega tóka žljivi prostor med rotorjem in statorjem izsipalíšče navitje 2. elektr. iz oboda rotorja električnega ro- izsévnost -i ž fiz. integral sevalnosti na ploskov-tacijskega stroja več dvignjenih delov s trajnim njem ali v njem je nameščeno vzbujalno enota watt Sp: seválna móč -a s rud. kraj, prostor, kamor se izrédni žárek -ega -rka m fiz. žarek svetlobe, ki odlaga nakopana ruda, nakopan premog, i dnu bunkerja, skozi katero se odvzema droben izrèk -éka m izjava, ki logično sledi iz prej material iz bunkerja dokazanih izjav izsoljevánje polarizirana vzporedno z osjo anizotropnosti izsípna odprtína -e -e ž odprtina z zaporo na Sp: ékstraordinárni žárek je pri prehodu skozi optično anizotropno snov jalovina izrezovánje lijáka -a -- s izdelovanje slabo topnih neelektrolitov iz vodnih raztopin met. -a s kem. postopek za izločanje ulivnega lijaka v peščeni formi z izrezovanjem z dodatkom elektrolita, navadno natrijevega stisnjenega peska klorida izrívna črpálka -e -e ž stroj. Ü hidrostátična izsrédnik -a m stroj. Ü ekscénter (1, 2) črpálka izsrédnost -i ž 1. stroj. Ü ekscéntrič-izrívni stròj -ega strôja m stroj. Ü volúmenski nost (1) 2. mat. Ü ekscéntričnost (2) stròj izstópna gréd -e gredí ž stroj. gred pogonskega izrojêni evtéktik -ega -a m met. evtektik, stroja, npr. motorja, mehanskega prenosnika, v katerem sestavini nastopata kot grobi z opredeljenim navorom in vrtilno frekvenco fazi namesto drobno porazdeljeni kot pri S: odgónska gréd PRIM.: gnána gréd normalnem evtektiku izstópna strán valja -e straní -- ž met. stran, na izrojêni perlít -ega -a m met. perlit z mikro-kateri pri valjanju prihaja valjanec iz valjalnega strukturo, v kateri so grobi kroglasti delci stroja cementita razpršeni v feritu namesto mikro-izstópna veličína strukture, sestavljene iz lamel cementita in -e -e ž veličina, merjena na izhodu iz tehničnega sistema ferita S: izhódna veličína izsèk króga -éka -- m mat. ravninski lik, ki ga izstópni signál omejujeta dva polmera in krožni lok med njima -ega -a m elektr., stroj. signal, ki S: krógov izsèk izhaja iz sestavine, naprave, sistema 358 izvléčna míza izstópno délo -ega -a s fiz. izvažálna globína energija, potrebna, -e -e ž rud. globina med da elektron izstopi iz kovine odvoziščem na površini terena in navoziščem iztalítev v jami -tve ž met. odstranitev iz česa s taljenjem, npr. voščenega modela iz livarske izvažálna klétka -e -e ž rud. kletka, s katero se forme prevažajo material, oprema ali ljudje v jamo in iztéčni preskús iz nje -ega -a m elektr. preskus za ugo- tavljanje izgub neobremenjenega električnega izvažálni stròj -ega strôja m rud. stroj, naprava stroja pri izteku za prevoz rude, materiala in ljudi v jamo ali iz iztèk jame -éka m elektr., stroj. čas zaustavljanja stroja, orodja po izklopu napajanja, pogona izvážanje -a s rud. prevoz v jami izkopa- iztèk navôja nega premoga, rude po jašku navzgor do -éka -- m stroj. dolžina nedokonča-površine nega navoja na vijačnem vretenu, steblu vijaka izvédensko mnênje ali pri notranjem navoju -ega -a s pisno mnenje izvedenca o rešitvi strokovnega vprašanja, npr. iztézanje -a s met., stroj. ravnanje vegastega sodnega izvedenca v sodnem ali upravnem kovinskega polizdelka, npr. pločevine, z raz-postopku tezanjem, npr. na razrezovalni liniji izvijáč -a m Ü vijáčnik iztézni stròj -ega strôja m met., stroj. stroj izvlačílni válj za ravnanje vegaste tanke pločevine z raz- -ega -a m met. valj naprave, ki tezanjem, npr. sestavni del razrezovalne počasi vleče strjeni blok iz kristalizatorja pri linije kontinuirnem litju i iztískanje -a s 1. met. izvléčeni položáj oblikovanje kovinskih -ega -a m elektr. položaj izdelkov s potiskanjem surovcev skozi orodje odklopljenega sestava stikalnih naprav, pri z določeno obliko odprtine Sp: ekstru- katerem je izvlečljivi del zunaj sklopa in je od díranje (2) 2. kem. teh. potiskanje gnetljivega njega mehansko in električno ločen materiala, npr. polimerov, skozi ustrezno izvléčenje modéla -a -- s met. odstranitev oblikovano šobo, ki daje izdelku želeno obliko navadno lesenega modela iz spodnje polovice S: ekstrudíranje (1) peščene forme, da nastane v njej livna votlina, iztóčni eksponènt -ega -ênta m stroj. pomožna npr. z obračanjem, prevračanjem livarske forme, z dvižnimi čepi vrednost, ki se pojavlja namesto eksponenta adiabate pri računanju hitrosti mase ali prereza izvlečljívi dél -ega -a m elektr. del sklopa, pri iztoku plina ki se lahko premakne v enega ali več iztóčni žléb -ega -a m met. žleb, po katerem pri položajev, v katerem je izolacijska razdalja ali razmejitev električnih vodnikov med prebodu kupolke teče siva litina iz peči odprtimi kontakti zagotovljena, dokler iztòk -óka m 1. mesto, kjer fluid teče iz je del stikalnega sklopa mehansko česa, npr. iz posode, naprave 2. grad. del gradbe-sklopljen nega objekta za kontrolirano odvajanje vode, izvléčna míza npr. iztok iz turbine v hidroelektrarni -e -e ž grad. opažni element za večkratno opaženje večjih armiranobetonskih iztresálnik -a m met. stroj za iztresanje ulitkov iz plošč pri velikih stavbah, ki se po vsaki uporabi peščene forme nekoliko zniža, da se lahko izvleče in prestavi, Í-zvár -a m var. soležni zvar, pri katerem sta čelni izdelan iz kovinskega nosilnega ogrodja, ploskvi ravni in je reža med varjencema obliko- na katerem so nameščene opažne plošče vana v obliki črke I S: opážna míza 359 izvòd izvòd -óda m elektr. izvózno ognjíšče izstopno, priključno mesto, -ega -a s met. ognjišče na npr. navitja transformatorja PRIM.: odcèp vozičku, ki se lahko zapelje iz peči navítja izvršílni impúlz -ega -a m elektr. signal, ki sproži izvòr -ôra m elektr. ena od treh elektrod tranzi- izvedbo ukaza storja z učinkom polja, skozi katero vstopa tok izvršílni motór -ega -ja m stroj. motor, ki izvaja v tranzistor krmiljenje, regulacijo izvózna višína -e -e ž rud. višina dviga od mesta izvŕšni sistém -ega -a m stroj. sistem, ki pretvori kopanja rude, premoga do površine S: dvigálna signal iz regulatorja v signal za močnostni pre- višína tvornik, ki je končni izvršilni člen izvózni dnévnik -ega -a m rud. dnevnik o izzidáva -e ž met. obzidava notranjih površin količini nakopane in iz rudnika pripeljane sten z ognjevzdržno opeko, npr. metalurške rude peči izvózni jášek -ega -ška m rud. jašek v jami, po izžárjanje -a s met. odstranjevanje notranjih katerem se vozi nakopana ruda na površje napetosti z žarjenjem i 360 jálova obremenítev J jablanovína -e ž trden, barvit in zelo odporen jákost osvetlítve -i -- ž fiz. Ü osvetljênost les jablan, uporablja se za pohištvo, okrasne jákost pólja -i -- ž fiz. sila, s katero deluje gravi-predmete tacijsko, magnetno ali električno polje na enoto jábolčna kislína -e -e ž kem. hidroksibutendi-mase, naboja ojska kislina, HOOC–C(OH)=CH–COOH, jákost potrésa -i -- ž mera za učinek potresa brezbarvna kristalinična snov, uporablja se kot na ljudi, zgradbe, naravo, ki se izraža z jakostni-aditiv za živila E 296 mi lestvicami glede na sproščeno energijo ali jábolko -a s okrogla utež, ki se pri nekaterih povzročeno škodo PRIM.: magnitúda potrésa vrstah tehtnic pomika po prečki za protiutež jákost sévanja -i - ž fiz. sevalni tok sevala v tehtanemu bremenu dano smer na enoto prostorskega kota, simbol Jacobijeva matríka -e -e [jakóbijeva] ž mat. I e , merska enota watt na steradian matrika parcialnih odvodov prvega reda po jákost zvóka -i -- ž fiz. gostota energijskega členih vektorske funkcije toka zvočnega valovanja, simbol l , merska jadrálno letálo -ega -a s stroj. letalo brez enota watt na kvadratni meter S: zvóčna pogona, ki leti v drsnem letu in izrablja termični jákost j vzgornjik Sp: brezmotórno letálo jálova energíja -e -e ž elektr. računska veličina, jadrovína -e ž tekst. zelo močna tkanina za jadra povezana z jalovo močjo, ki je nujna za magne-iz lanu, konoplje, bombaža, abakovih vlaken tenje prenosnih vodov, transformatorjev in ali iz vremensko odpornih sintetičnih vlaken v strojev, uporablja se za nadzor vpliva odjemal-platnovi vezavi cev na izgube delovne moči v elektroenerget-jaháč skem omrežju -a m premična utež na nekaterih vrstah tehtnic, npr. rimski tehtnici jálova gláva -e -e ž met. lijakasti podaljšek pri jákost -i ž velikost veličine, npr. električna poljska kovinskih ulitkih, potreben za vlivanje, ki se jakost, jakost magnetnega polja, jakost zvoka potem odstrani jákost eléktričnega pólja jálova móč -i -- -- ž elektr. -e močí ž elektr. imaginarna kompo-vektorsko polje v smeri silnic električnega nenta zmnožka fazorjev električne napetosti polja, katerega velikost je sorazmerna gostoti in električnega toka, potrebna za magnetenje silnic in določa silo, s katero deluje polje na strojev, transformatorjev in vodov, ker se v električni naboj, simbol E, merska enota volt na elektroenergetskem sistemu z izmenično na- jákost magnétnega pólja električnim in magnetnim poljem, simbol Q, -i -- -- ž fiz. merska enota var meter, V m–1 S: eléktrična póljska jákost petostjo v eni periodi zvezno izmenjuje med vektorsko polje v smeri silnic magnetnega polja S: reaktívna móč PRIM.: in-duktívna móč, kapacitívna móč v praznem prostoru, velikost je sorazmerna jálova obremenítev magnetni sili na gibajoči se nabiti delec, simbol -e -tve ž elektr. obreme-H, merska enota amper na meter S: magnétna nitev elektroenergetskega omrežja z jalovim póljska jákost tokom, simbol Q 361 jalovína jalovína -e ž grad., rud. jámska črpálka material, ki se pri pridobi- -e -e ž rud. črpalka za črpanje vanju rude, premoga ali kamnitega agregata ne vode iz jame ali za prečrpavanje vode z enega na da koristno uporabiti drug višinski nivo jalovínasti prêmog jámska eksplozíja -ega premóga m rud. -e -e ž rud. eksplozija premog z večjim deležem jalovine mešanice metana in zraka ali eksplozija premo- jalovínska pregráda govega prahu v premogovniku -e -e ž grad. nasuta pregrada, navadno grajena v fazah, ki omejuje jámska kárta -e -e ž rud. jamomerski načrt prostornino za odlaganje odpadnih proizvodov rudniških prostorov, odkopov, nevarnih jálovi pádec napétosti odkopnih mej, varnostnih stebrov, geoloških m -ega -dca -- elektr. struktur, vrtin, tehnoloških objektov in postrojev industrije ali rudarjenja območij, lokacij zruškov, pojavov vode in plina, del padca električne napetosti, ki ga povzročata jálovi prevòd proga, ki vodi do odkopa elektr. -ega -óda m Ü susceptánca jámska próga induktanca in kapacitanca jámska odkópna próga -e -e -e ž rud. jamska jalovíšče -e -e ž rud. proga v rudniku, rud. -a s izsipališče, odlagališče navadno ozkotirna, za ročni ali mehanizirani jalovine prevoz rudniških vagončkov z rudo, premogom jálovi tók -ega -a m elektr. komponenta izme- do jaška, npr. z električno, pnevmatično ali ničnega električnega toka, ki magneti transfor- dizelsko lokomotivo Sp: galeríja (3) PRIM.: ròv j matorje, generatorje in motorje odjemalcev jámska stójka -e -e ž rud. samostojen lesen, in s tem omogoči prenos delovne moči skozi kovinski element v obliki stebra ali hidravlič-zračno režo nega valja za podpiranje jamskih prostorov, jáma za fórmanje nega podporja ž -e -- --met. prostor v tleh jámski lés jálovi upòr -ega -ôra m elektr. Ü reaktánca sestavina fiksnega ali samohodnega hidravlič- livarne, kjer se pripravljajo in izdelujejo livarske -ega lesá m rud. vrste lesa in asor- jámbor gradnji predorov grad. -a m 1. steber, stabiliziran z vrvmi, jámski objékt forme za velike ulitke timentov, ki se uporabljajo v rudnikih in pri ki so sidrane v tla -ega -a m rud. gradbeni objekt, ki 2. stroj. navpičen nosilec lesene, kovinske konstrukcije omogoča varen dostop v rudnik in izkoriščanje 3. elektr. Ü stebèr nad- zémnega vôda rude, npr. glavni jašek, prezračevalni jašek PRIM.: dróg (1) jámičasta korozíja jámski plín -ega -a m rud. plin, ki se pojavlja -e -e ž kem. korozija na pa-sivirani površini kovine, do katere pride zaradi zlasti v premogovnikih, pretežno iz metana, raze, dislokacije, neenakomerne sestave zlitin, zmes z zrakom je eksplozivna npr. v kloridnih ali hipokloritnih raztopinah, jámsko délo -ega -a s rud. delo v podzemnem člena, zaradi česar jamica raste v smeri težnosti rud. jámsko delovíšče -ega -a s delovišče v S: in povzroči nastanek lokalnega galvanskega rudniku tóčkasta korozíja jámičenje -a s stroj. obraba površine v obliki jamic jámsko podpórje -ega -a podzemnem rudniku zaradi utrujanja materiala pri kombiniranem s rud. Ü podpórje kotalnem in drsnem gibanju mazanih površin v jámsko razstrelívo -ega -a s rud. razstrelivo, stiku, npr. pri zobnikih, črpalkah, turbinah navadno na osnovi amonijevega nitrata, ki se jamomérstvo uporablja za razstreljevanje v rudnikih -a s rud. področje rudarstva, ki se ukvarja z meritvami v rudniku in kartiranjem jánjčja vôlna -e -e ž 1. tekst. mehka, različno jamskih prostorov zaradi izdelave jamskih kart dolga volna prvič striženih ovčjih mladičev 362 jávno dostópna storítev za mehko sukno, odeje 2. tekst. volna drugič kupolke, jašek plavža 3. grad. navpični votel del striženih ovčjih mladičev, starih do 12 mesecev, stavbe kvadratnega, pravokotnega ali krožnega jánjčje úsnje cijskih in drugih komunikacijskih vodov -ega -a s kem. teh. usnje jagnjet, 4. trdna, a krajša od volne odraslih ovc tlorisa, namenjen vgradnji dvigala, inštala-starih do enega leta dostop in čiščenje, npr. kanalizacijske cevi grad. element kanalizacije, ki omogoča jántarna kislína -e -e ž kem. butandiojska jášek kúpolke -ška -- m met. navpični del kislina, (CH 2 ) 2 (COOH) 2 , brezbarvna krista-kupolke nad nivojem pihalic, okroglega prereza linična snov, šibka dikarboksilna kislina, ki se in izzidan z ognjevzdržno opeko uporablja za sintezo alkidnih in poliestrskih jášek plávža smol, v živilski industriji kot dodatek za -ška -- m met. navpični del plavža nad nivojem pihalic, okroglega prereza in izzidan uravnavanje kislosti z ognjevzdržno opeko, ki se oži proti vrhu japónska svíla -e -e ž tekst. zelo lahka svilena jáškasta péč -e pečí ž peč v obliki pokončne-tkanina iz grež svilene preje v platnovi vezavi, ga valja, stožca ali votlega kvadra s kuriščem v obarvana in potiskana spodnjem delu, uporablja se v metalurgiji, za járd -a m anglosaška enota zunaj mednarodne-žganje apna ga sistema enot za dolžino, simbol yd, 1 yd = jáškovna napráva -e -e ž rud. strojna oprema 0,914 399 m za prevažanje materiala in ljudi po nepredelje-járem -rma m 1. stroj. kratek, močen prečni nosi- nem jašku lec, navadno v obliki krožnega loka ali črke U javljálnik 2. les. -a m naprava za zaznavanje in sporo- gor in dol premikajoč se del jarmenika, v čanje sprememb za delovanje sistema kritičnih katerega so vpeti žagni listi, tudi do dvajset parametrov, npr. raven goriva, pojav plamena, 3. elektr. obročasti ali večkotni vodoraven del j ognja, požara, potresa jedra transformatorja za povezavo njegovih stebrov, ki je brez navitja, lahko masiven ali javljálnik požára -a -- m javljalnik z zaznava-lameliran lom, občutljivim za temperaturo in/ali dim, ki jármenik -a m gozd., les. po določenem času po preseganju določenih delovni stroj za razžago-vanje hlodov z žagnimi listi, vpetimi v jarem vrednosti nanj opozori S: polnojármenik Sp: gáter javljálnik vlôma -a -- m javljalnik z zazna-jármska žága samíca valom, občutljivim za spremembe svetlobe, -e -e -e ž les. strojna žaga z enim listom v lesenem ogrodju za žaganje toplote, tresenja, zvoka, vonja, ki ob zaznavi hlodov v deske določenih sprememb sproži alarm Sp: benéška žága, venecijánka (1) jármski dróg jávna telefónska centrála -e -e -e ž telekom. tele- -ega -a m stroj. drog, ki povezuje fonska centrala v javnem telefonskem omrežju jarem z drugimi deli mehanizma, npr. pri pol-nojarmeniku, ladijskem krmilu jávni promèt -ega -éta m telekom. podatki o jášek številu dohodnih in odhodnih klicev v javnem -ška m 1. rud. navpičen ali skoraj navpičen telekomunikacijskem omrežju v določenem objekt v rudniku, premogovniku, ki se obdobju uporablja za povezavo med površino terena in jamo ali za povezavo med dvema ali več jávno dostópna storítev -- -e -tve ž telekom. obzorji v jami Sp: rúdniški jášek 2. met. del me- storitev, na razpolago javnosti, ki zagotavlja talurške peči v obliki navpičnega votlega valja oddajanje in sprejemanje domačih in medna-ali kvadra, izzidan z ognjevzdržno opeko, v rodnih klicev in zakonsko določenih dodatnih katerem potekajo kemijske in fizikalne reakcije storitev, npr. nujnega klica, nudenja informacij pri praženju ali taljenju rud, litine, npr. jašek o naročnikih 363 jávno telefónsko omréžje jávno telefónsko omréžje -ega -ega -a s izdelavo okrasov 2. met. izjedanje površine meta-telekom. elektronsko komunikacijsko omrežje lografskega obrusa z metalografskimi jedkali za za zagotavljanje javno dostopnih storitev odkrivanje mikrostrukture in mikrostrukturnih govornih in podatkovnih komunikacij med sestavin 3. elektr. izjedanje površine predmeta Acer), bel do belkasto rumene barve, ki se lahko tisk, ali izdelava tiskovnih elementov kovinske obdeluje, uporablja se za izdelavo pohištva tiskovne forme, npr. globoki tisk jédavec -vca m kem. teh. Ü fluorít jedrárna -e ž met. oddelek v livarni za izdelova- jédka kemikálija -e -e ž kem. kemikalija, ki nje peščenih jeder javorovína elementov 4. graf. odstranjevanje netiskovnih -e ž les. les vseh vrst javorov (rod elementov kovinske tiskovne forme, npr. visoki omrežnimi priključnimi točkami pri izdelavi tiskanih vezij in polprevodniških lahko poškoduje ali uniči živo tkivo, če pride v jêdrna nít -e -i ž tekst. sredinska nit v preji, stik z njim sukancu, vrvi, ki tvori jedro jedkálna figúra -e -e ž met. vzorec, ki ostane po jêdrnik -a m met. priprava za izdelovanje jedkanju na kovinski površini livarskih jeder jedkálna kopél -e -i ž kopel z jedkalom za jêdrni pések -ega -ska m met. livarski pesek za obdelavo kovinskih površin z jedkanjem izdelavo livarskih jeder jedkálno srédstvo -ega -a s kem. Ü jedkálo (1) jêdrno globínsko vŕtanje -ega -ega -a s jedkálo -a s 1. kem. jedka kemikalija za rud. globinsko vrtanje s kronskim svedrom, s izjedanje površine kovine, stekla Sp: jedkálno katerim se dobi jedro kamnine za geološke j srédstvo 2. met. jedka kemikalija ali raztopina preiskave takih kemikalij različnih sestav za jedkanje jêdrno mílo -ega -a s kem. teh. Ü nátrijevo mílo površine kovinskega obrusa, da se odkrije mikrostruktura in obarvajo posamezne mikro- jêdrno omréžje -ega -a s telekom. osrednji, strukturne sestavine, vidne pod mikroskopom nosilni del komunikacijskega omrežja, na S: metalográfsko jedkálo katerega se priključujejo in po njem medseboj- jédkana tekstílija no povezujejo dostopovna omrežja PRIM.: hrb- -e -e ž 1. tekst. tekstilija, teníčno omréžje (1) izdelana iz dvokomponentne preje, od katerih jêdro se ena komponenta pri pranju raztopi in -a s 1. notranji, osrednji del česa, npr. nastane mrežasta ali čipkasta tekstilija 2. tekst. transformatorja, kabelskega koluta 2. grad. tekstilija, izdelana z uporabo jedke kemikalije material za preiskave, pridobljen z jedrnim glo- pri tiskanju, ki pri nadaljnjem plemenitenju binskim vrtanjem, npr. vzorec hribine, betona, izjedka predvideni vzorec lesa iz debla, ledu jédkana vezenína -e -e ž tekst. vezenina z jêdro integrálske enáčbe -a -- -- s mat. izvezenimi motivi na temeljni tkanini, pove- funkcija dveh spremenljivk, ki je pod inte-zanimi med seboj z veznimi vbodi, tako da gralskim znakom v linearni integralski enačbi drže izdelano vezenino skupaj po odstranitvi pomnožena z neznano funkcijo temeljne tkanine z jedkanjem jêdro lineárne preslikáve -a -- -- s mat. pod-jédkani žámet -ega -a m tekst. osnovni žamet, prostor, ki ga linearna preslikava, delujoča na katerega lasasta površina se načrtno jedka, da vsem prostoru, preslika v nič nastane žakarski vzorec jêdro póla -a -- s elektr. del izraženega pola, ki jédkanje -a s 1. kem. teh. izjedanje površine ga obdaja vzbujalna tuljava in ima enega ali več kovine, stekla z jedkimi kemikalijami za trajnih magnetov 364 jêdrska várnost jêdro pregráde -a -- s grad. jêdrska fuzíja plast materiala -e -e ž fiz. Ü zlívanje jêder nizke prepustnosti, npr. iz valjane gline, del jêdrska kemíja -e -e ž področje kemije, ki nasute pregrade, ki sega od temelja do krone obravnava radioaktivne snovi, njihovo analizo in pregrade in zagotavlja njeno vodotesnost sintezo ob upoštevanju zaščite pred sevanjem jêdro preréza -a -- s grad. del prereza, v katerem jêdrska kvadrupólna resonánca -e -e -e ž fiz. mora delovati tlačna sila, da so napetosti v resonanca jeder v nehomogenem električnem celotnem prerezu tlačne polju atoma, ki nastane z vzbujanjem nihanja jêdro transformátorja -a -- s elektr., fiz. jedrskega kvadrupolnega momenta v tem polju lameliran mehkomagnetni del transforma- jêdrska magnétna resonánca -e -e -e ž torja z izolacijo med lamelami za zmanjšanje 1. fiz. magnetna resonanca, ki nastopi pri ele-izgub zaradi vrtinčnih tokov, skozi katerega ktromagnetnem vzbujanju precesije jedrskih teče glavni del magnetnega pretoka, ki prenaša spinov v zunanjem magnetnem polju, kadar delovno moč med primarnim in sekundarnim je vzbujevalna frekvenca enaka frekvenci navitjem precesije spina okrog smeri magnetnega jêdro tuljáve polja K: NMR 2. fiz., kem. tehnika neporušnih -a -- s elektr., fiz. jedro iz mehkoma-preiskav notranje zgradbe snovi, ki temelji na gnetnega materiala za povečanje induktivne vzbujanju precesije jedrskih spinov v zunanjem reaktance tuljave magnetnem polju jedrovína -e ž gozd., les. mrtvi del drevesa, jêdrska magnétnoresonánčna spek-praviloma temnejše barve, ki nastane v troskopíja -e -e -e ž kem. spektroskopija, ki osrednjem delu debla posameznega drevesa temelji na jedrski magnetni resonanci in se kot starostni in dedni pojav uporablja za proučevanje strukture, kemijskega jêdrovna dèska -e -e ž les. deska, ki vsebuje okolja molekul, za analizo, npr. za neporušno j stržen, izrezana iz sredine prečnega prereza določanje maščob v rastlinskih semenih debla S: sredínska dèska S: NMR-spektroskopíja jêdro vodníka -a -- s elektr. jêdrska reákcija središčna žica ali -e -e ž fiz., kem. reakcija, pri notranje plasti okrepljenega električnega kateri se atomsko jedro spremeni ali preide v vodnika iz materiala z večjo trdnostjo drugo energijsko stanje, npr. naravni radioak- trarna, ki pretvarja toploto, sproščeno pri gijskimi delci PRIM.: cepljívost (2) cepljenju atomskih jeder, v električno energijo jêdrska resonánčna fluorescénca -e -e -e ž Sp: nukleárna elektrárna fiz. jêdrska elektrárna tivni razpad, inducirani radioaktivni razpad, ki -e -e ž termoelek- ga povzroči obstreljevanje jedra z visokoener- emisija sevanja gama iz resonančno vzbuje- nike, ki obravnava načrtovanje in uporabo elek- fiz. jêdrska síla -e -e ž privlačna sila, ki deluje tronskih sistemov v jedrski fiziki in fiziki delcev jêdrska elektrónika -e -e ž področje elektro- nega atomskega jedra sprošča pri jedrskih reakcijah, npr. ko se jedra -e -e ž področje tehnike, ki obravnava obvladovanje in izkoriščanje jedrske cepijo v jedrskih reaktorjih ali zlivajo v notra-energije, npr. v jedrskem reaktorju ali jedrski jêdrska energíja -e -e ž fiz. energija, ki se jêdrska téhnika med nukleoni v jedru njosti zvezd Sp: nukleárna energíja elektrarni jêdrska fisíja -e -e ž fiz. Ü cepítev jêdra jêdrska várnost -e -i ž dejavnost, ki se ukvarja jêdrska fízika -e -e ž področje fizike, z ukrepi za preprečevanje jedrskih nesreč, ome-ki obravnava lastnosti atomskih jeder jevanje njihovih posledic ali posledic radioak-PRIM.: atómska fízika tivnega sevanja 365 jêdrska verížna reákcija jêdrska verížna reákcija -e -e -e ž fiz. jedrska 2,0–5,0 % ali ogljika 3,8–4,2 %, silicija reakcija, pri kateri ob cepitvi jedra pod 0,8–1,2 % in mangana 1,0–2,0 % vplivom obstreljevanja z nevtroni nastane jeklárstvo -a s met. področje metalurgije, ki najmanj enako število nevtronov, ki povzročijo obravnava izdelovanje jekla iz jeklarskega nadaljnje cepitve jeder (kontrolirana verižna grodlja ali odpadkov jekla reakcija, npr. v jedrski elektrarni), ali večje jekléna grêda število nevtronov (nekontrolirana verižna -e -e ž grad. greda iz jeklenih reakcija, npr. v jedrski bombi) PRIM.: kémijska profilov standardnih oblik s prerezom L, I, H, U verížna reákcija za izdelavo jeklenih konstrukcij jêdrski dípólni magnétni momènt -ega jekléna lítina -e -e ž met. tekoče jeklo za litje, -ega -ega -ênta m fiz. magnetni dipolni moment pridobljeno v konvertorju ali staljeno v obločni atomskega jedra peči Sp: líto jêklo jêdrski kvadrupólni momènt -ega -ega jekléna vŕv -e vrví ž stroj. splet vitih jeklenih žic -ênta m fiz. merilo za nesferičnost atomskega brez stržena ali z vlaknastim, žičnim strženom polnim momentom, simbol Q, merska enota jekléna zagátnica -e -e ž grad. zagatnica, obli-meter kvadrat jedra, ki povzroča električno polje s kvadru- Sp: jekleníca, kábel (2) Sp: kvadrupólni momênt jêdra kovana kot U-profil iz do 10 mm debele jeklene jêdrski magnétnoresonánčni spékter pločevine z robovi, oblikovanimi v utor na eni -ega -ega -tra m fiz., kem. spekter, ki se dobi pri strani, in s peresom na drugi strani za tesno preiskavi snovi z metodo jedrske magnetne spajanje po dolžini, uporablja se za dela v vodi resonance S: NMR-spékter in na terenu z močnimi bočnimi pritiski, zabije, j jêdrski magnetón -ega -a m fiz. vtisne in po dokončanju del se izvleče z zabijal- osnovna nim strojem fizikalna konstanta kot naravna enota za izražanje magnetnega dipolnega momenta jekleníca -e ž stroj. Ü jekléna vŕv nukleonov, barionov ali atomskih jeder jekléni móst -ega mostú m grad. most z varjeno, jêdrski reáktor -ega -ja m fiz. reaktor, v vijačeno ali kovičeno kovinsko nosilno kon- ki se izrablja za pridobivanje električne energije tudi iz litoželeznih elementov Sp: ali kot vir nevtronov katerem nadzorovano poteka jedrska reakcija, strukcijo iz jeklenih pločevin, profilov, nekdaj material v jedrskem reaktorju, npr. obogateni cevi, ki se vtisne, zabije, uvrta v zemljino uran, ki pri cepitvi sprošča energijo jekléni sékanec PRIM.: gorívo -ega -nca m met. drobni kovinski delci, izdelani s sekanjem jeklene žice, ki se upora-jeklárna -e ž met. tovarna, obrat za izdelavo bljajo predvsem za čiščenje kovinskih površin jêdrsko gorívo -ega -a s cepljivi profila, npr. I-profila, železniške tirnice, jeklene fiz., kem. teh. jekléni pilót -ega -a m grad. pilot iz jeklenega atómski reáktor jeklárniška kokíla jekléni ulítek -ega -tka m met. ulitek iz jeklene met. -e -e ž Ü jeklárska litine jekla plošče in plašča za litje ingotov ž met. kokila iz podložne vgradnjo v valjalni stroj Sp: jeklárniška jekléni zdrób jeklárska kokíla jekléni válj -ega -a m met. valj iz jeklene litine za -e -e kokíla kokíla, kokíla za íngote -ega -a m drobni delci jekla za jeklárski gródelj čiščenje kovinske površine, npr. ulitkov -ega -dlja m met. beli grodelj za izdelovanje jekla z masnimi deleži ogljika jeklénka -e ž visokotlačna jeklena posoda za 3,8–4,5 %, silicija 0,6–1,2 % in mangana shranjevanje in prevoz plinov 366 jezôvna zapórnica jekléno pletívo -ega -a s tekst. jermeníca pletivo iz -e ž stroj. kolut z rahlo bombiranim jeklenih vlaken, tankih jeklenih žic ali profiliranim platiščem, na katero se oprije-jekléno vlákno mlje jermen za prenos vrtilnega gibanja -ega -a s tekst. tanka žica, npr. za sita, šablone, ali predivo s premerom 4–12 μm jerménski pogòn -ega -ôna m stroj. pogon, jêklo jermenskim prenosnikom s -a met. zlitina železa z masnim deležem jerménski prenôsnik iz nerjavnega jekla, npr. za armiranje pri katerem se moč vrtilnega gibanja prenaša z ogljika 0,2–2,14 %, pogosto s še drugimi zlitin- -ega -a m stroj. mehanski jêklolivárna -e ž Ü livárna jêkla les. met. ploščatim, klinastim ali zobatim jermenom skimi elementi prenosnik, sestavljen iz dveh ali več jermenic s jesenovína -e ž belkasto rumen les brez jêklo za cementíranje -a -- -- s met. Ü cemen- črnjave listnatega drevesa jesen (Fraxinus tírno jêklo excelsior), ki se zaradi izjemne žilavosti jêklo za pobóljšanje -a -- -- s met. uporablja za športno orodje, npr. smuči, jeklo z masnim deležem ogljika 0,25–0,7 %, ki je malo telovadno orodje, in zaradi estetskih lastnosti legirano ali legirano z manganom, silicijem, za parket, pohištvo kromom, nikljem, molibdenom, prekaljivo in jet grouting pilót -- -- -a [džêt gráuting] m grad. primerno za poboljšanje pilot za poboljšanje tal, izdelan z rotacijskim jêklo za prèdnapénjanje vbrizgavanjem cementne mešanice skozi -a -- -- s grad. jeklene vrtalni drog v gramozna tla, z več piloti, izde-žične vrvi ali jeklene palice, ki se napnejo tako, lanimi tesno drug ob drugem, se v tleh ustvari da se vnese v konstrukcijo trajna tlačna sila zavesa ali zaporna membrana, npr. za utrditev jelenovína -e ž kem. teh. mehko usnje iz kož sten gradbene jame, preusmeritev talne vode divjadi, npr. jelenov, divjih koz, srnjadi, lahko jéz -a m grad. prečni, redko vzdolžni, gradbeni j tudi telečje, kozje, ovčje, ustrojeno z oljem in na inženirski objekt v strugi, ki ustvarja razliko spodnji strani fino brušeno ali obdelano tako, med gorvodno in dolvodno gladino, lahko z da ima žameten videz S: jelénovo úsnje napravo za odvzem vode, prodnim izpustom, jelénovo úsnje -ega -a s kem. teh. mehko usnje podslapjem ali zavarovanjem dna in brežin, s iz kož divjadi, npr. jelenov, divjih koz, srnjadi, hidromehansko opremo za regulacijo pretoka lahko tudi telečje, kozje, ovčje, ustrojeno z oljem jezbíca -e ž grad. posamezni vodni objekt ali in na spodnji strani fino brušeno ali obdelano skupina objektov iz kamna, betona, lesa, šibja, tako, da ima žameten videz S: jelenovína žičnih košar, napolnjenih s kamenjem, poševno jelševína -e ž les listnatega drevesa jelše usmerjenih proti sredini struge, za usmerjanje (Alnus), ki se zaradi manjše gostote lahko vodnega toka, varovanje brežine obdeluje, uporablja se za izdelavo pohištva jezíčasta ígla -e -e ž tekst. igla pletilnika z nazaj jénsko stêklo -ega -a skem. teh. zapognjeno glavo kemijsko odporno borosilikatno steklo, uporablja se za izdelovanje jezíček komutátorske laméle -čka -- -- m laboratorijske posode in pripomočkov elektr. priključno mesto tuljave kotvinega navitja jerebikovína -e ž les. na komutatorski lameli les listnatega drevesa jerebike (Sorbus aucuparia) rdečkaste barve, ki jezôvna napráva -e -e ž elektr., grad. naprava za se uporablja za izdelavo struženih predmetov in zadrževanje vode, izpust visoke vode ali za galanterije izpraznitev zajetja jêrmen jerména m stroj., tekst. elastičen brezkonč- jezôvna zapórnica -e -e ž grad. zapornica, ni trak iz usnja, gume, impregniranih tekstilij, sestavni del jezu, s katerim se uravnava iztok plastičnih mas za prenos moči z jermenicami vode iz akumulacije 367 jéz z zapórnicami jéz z zapórnicami -a -- -- m grad. jódova žárnica jez, opremljen -e -e ž elektr. halogenska žarnica z zapornicami, ki zavzemajo pretežni del širine z jodovo paro reke in višine nad njenim dnom jodovodík -a m kem. Ü vodíkov jodíd jéžasta brána -e -e ž agroteh. brana z litoželezni- jodovodíkova kislína -e -e ž kem. raztopina mi zvezdami, nasajenimi v vrsti na dve ali več vodikovega jodida v vodi, brezbarvna tekočina, vzporednih osi za drobljenje zorane zemlje močna kislina, koncentrirana se na zraku kadi jéžasti váljar -ega -ja m grad. gradbeni valjar, ki jódovo števílo -ega -a s kem. merilo za nenasi-ima na obodu plašča navarjene 10–20 cm dolge čenost maščobe, razmerje med maso joda, ki se bodice z razširjeno konico v obliki kozje noge pri reakciji maščobe z jodovim monokloridom JFET JFET-a in -- [jeefét] m (ang. junction-gate field-veže na maščobo, in maso maščobe, merska effect transistor) krat. elektr. Ü spójni póljski tranzístor enota dekagram na kilogram jód -a m kem. element iz skupine halogenov, Josephsonov napétostni stándard modročrna kristalinična snov, slabo topna v -ega -ega -a [džózefsonov] m fiz., kem. napetostni vodi, bolje v etanolu, kloroformu, ogljikovem standard, ki temelji na Josephsonovem pojavu tetrakloridu, pri segrevanju sublimira in tvori PRIM.: Westonov stándardni člén nje ran, simbol I fiz. kvantnomehanski pojav toka na stiku dveh delov superprevodnika, ki ju loči tanka plast jodát -a m kem. sol jodove(V) kisline, npr. izolatorja kalijev jodat, KIO še vedno uporablja kot sredstvo za razkuževa- Josephsonov pojàv -ega -áva [džózefsonov] m vijolične pare, etanolna raztopina se ponekod jodíd -a m kem. sol jodovodikove kisline, npr. mednarodnem sistemu enot za delo, energijo, j 3 joule -a [džúl] m izpeljana merska enota v kalijev jodid, KI simbol J, 1 J = 1 N m = 1 kg m2 s–2 jodíd-škróbni papír -ega -ja m kem. indikator- Joule-Thomsonov pojàv -ega -áva [džúl in škroba, ki v prisotnosti plinastih oksidantov, pri adiabatni ekspanziji, npr. skozi porozni npr. klora, ozona, pomodri ski papir, prepojen z raztopino kalijevega jodida tómsonov] m fiz. pojav, da se temperatura plina zamašek, dušilko, zniža jodíranje -a s 1. kem. kemijska reakcija spojine Joulov króžni procés -ega -ega -a [džúlov] m z jodirnim sredstvom, s katero se v njeno fiz. plinski krožni proces z izobarnim dovodom molekulo uvede en atom ali več atomov joda in odvodom toplote, z izentropno kompresijo 2. kem. dodajanje joda v obliki spojin, npr. zraka v kompresorju in izentropno ekspanzijo jodiranje kuhinjske soli z dodajanjem zgorelega plinskega goriva in zraka v plinski kalijevega jodida turbini in raketnih motorjih jodométrična titrácija -e -e ž kem. titracija Joulov pojàv -ega -áva [džúlov] m 1. fiz. presežnega joda, ki ni reagiral z vzorcem, s stan-pretvorba električne energije v toploto pri dardno raztopino natrijevega tiosulfata v priso-prevajanju električnega toka skozi snov 2. fiz. tnosti škroba kot indikatorja S: jodometríja plastična reverzibilna deformacija feromagne-jodometríja -e ž kem. titracija presežnega joda, tika pod vplivom magnetnega polja S: magneto-stríkcija ki ni reagiral z vzorcem, s standardno raztopino PRIM.: magnétoelástičnost natrijevega tiosulfata v prisotnosti škroba kot Joulov zákon -ega zakóna [džúlov] m elektr. indikatorja S: jodométrična titrácija zakon, da se pri enosmernem električnem jódova kislína -e -e ž kem. brezbarvna kristali-toku skozi element sprošča toplotni tok, nična snov, HIO 3, močna kislina, uporablja se v enak zmnožku kvadrata električnega toka analizni kemiji za standardizacijo raztopin baz in upora 368 júžni pól joulska toplôta -e -e [džúlska] ž elektr. justíranje toplota, ki -a s postopek nastavljanja nastaja zaradi Joulovega pojava merilnika, krmilnika, kontaktne vzmeti v elek-joulske izgúbe tričnem releju, da pravilno kaže, deluje -ih izgúb [džúlske] ž mn. elektr. izgube v vodnikih pri prenosu električne júta -e ž 1. tekst. stebelno vlakno iz ličja energije, ki jih povzroča joulska toplota jutovca (Corchorus capsularis in Corchorus júhta olitorius) 2. tekst. tekstilija iz teh vlaken -e ž kem. teh. mehko, nepremočljivo gornje usnje iz goveje kože jutovína -e ž tekst. tkanine iz jute, npr. vrečevina, julijánski dátum vrvi, temeljne tkanine za talne obloge, -ega -a m merilo za čas embalažo v dnevih od 1. januarja 4713 pr. Kr. po juli-juvenílni lés janskem koledarju, pri čemer začetek dneva -ega lesá m gozd., les. les z nižjo definira terestični čas ali baricentrični koordi- gostoto, slabšimi mehanskimi lastnostmi, natni čas tanjšimi celičnimi stenami, ki nastane v prvih Júnkersov kaloriméter letih rasti drevesa -ega -tra m kem. teh., met. kalorimeter za ugotavljanje zgorevalne toplote júžni pól -ega -a m fiz. pol, v katerega po plinastih goriv dogovoru vstopajo silnice magnetnega polja j 369 kábel K kábel -bla m 1. elektr. vrv za gradnjo nadzemnih vodnike, kable z notranjimi električnimi vodov, pletena iz več žic ali žil, lahko iz različnih vodniki naprave, stroja materialov, npr. jekleno pleteno jedro, obdano kábelska uvódnica -e -e ž elektr. mehanski z večplastnim plaščem iz aluminijastih žic zaščitni element iz kovinskega, keramičnega, 2. grad. jeklena vrv v prednapetem betonu plastičnega kosa cevi v obliki lijaka v steni 3. grad. vrv, spletena iz velikega števila žic, ohišja naprave, stroja, razdelilne omarice za ki se uporablja, npr. za viseče mostove uvajanje električnega kabla 4. stroj. Ü jekléna vŕv kábelska žíla -e -e ž elektr. električni vodnik z kábelska armatúra -e -e ž elektr. Ü kábelski oklèp izolirnim ovojem kot del večžilnega električne-kábelska cév -e ceví ž elektr. v zemljo položena ga kabla cev za dodatne, pomožne ali krmilne kable v kábelski báger -ega -gra m 1. rud. bager, ki ga transformatorski postaji poganjajo elektromotorji, s kablom vezani na kábelska galeríja -e -e ž elektr. s konzolami vir električne energije 2. grad., stroj. Ü vŕvni báger k podprt in na zid pritrjen podest za polaganje kábelski bóben -ega -bna m elektr. Ü kábelski kablov S: kábelska políca kolút kábelska gláva -e -e ž elektr. priključni del kabla, kábelski čévelj -ega -vlja m elektr. kabelski kjer se poveže z drugim kablom ali napeljavo, končnik v obliki ušesca, dvorogeljnih vilic ali npr. s sponkami, električnimi zbiralkami igle, ki omogoča privijanje ali prispajkanje kábelska kanalizácija -e -e ž grad. sistem armi- kabla S: kábelski čéveljček ranobetonskih kanalov ali cevi iz umetne mase kábelski čéveljček -ega -čka m elektr. kabelski s pripadajočimi jaški za vgradnjo električnih ali končnik v obliki ušesca, dvorogeljnih vilic ali telekomunikacijskih kabelskih vodnikov igle, ki omogoča privijanje ali prispajkanje kábelska obójka -e -e ž elektr. obojka za kabla S: kábelski čévelj spajanje nadzemnih vodnikov pri njihovem kábelski dovòd -ega -óda m elektr. kabelska podaljševanju ali spajanje podzemnih kablov, povezava od priključka na elektroenergetsko npr. po okvarah omrežje do aparata, stroja kábelska políca -e -e ž elektr. s konzolami kábelski járek -ega -rka m 1. jarek za ne-podprt in na zid pritrjen podest za polaganje posredno polaganje in zasipanje električnih kablov S: kábelska galeríja kablov 2. jarek s položenimi betonskimi ali kábelska prikljúčna omárica -e -e -e ž elektr. plastičnimi cevmi, v katere se lahko uvleče več samostojen, obešen, vgrajen ali vzidan okrov za kablov zaščito kabelskih priključkov pred okoljskimi kábelski kanál -ega -a m elektr. pokrit kanal, ki vplivi in naključnimi dotiki se vgradi v temelj, steno ali zakoplje v zemljo, kábelska spójka -e -e ž elektr. spojka, ki z da ščiti kable pred zunanjimi mehanskimi, vtičnico in vtičem spaja zunanje električne kemičnimi in drugimi okoljskimi vplivi 370 kadúnjasti obòk kábelski kolút -ega -a m elektr. kábelsko polnílo navadno lesen -ega -a s elektr. izolacijska valj s stranicama za navijanje kablov Sp: kábelski snov med kabelsko žilo in kabelskim plaščem bóben Sp: polnílo za káble kábelski končník -ega -a m elektr. element na kabína -e ž navadno zaprta, zvočno izolirana in koncu kabla, ki omogoča električno povezavo z okni opremljena celica pri vozilih, mobilnih z drugimi deli elektroenergetskega omrežja in strojih za prevoz potnikov na žičnicah zagotavlja izolacijo do točke priključitve PRIM.: góndola (1) kábelski odcépnik -ega -a m elektr. element káblana prêja -e -e ž tekst. preja, združena ali kjerkoli na kablu, razen na njegovem začetku ali posukana iz večjega števila sukancev in/ali prej koncu, ki omogoča odcep ali vmesni priključek káblanje -a s tekst. izdelava vrvi s sukanjem, kábelski oklèp -ega -épa m elektr. zunanja, prepletanjem vrvnih prej navadno kovinska obloga kabla, ki ga ščiti pred kablíranje -a s polaganje kablov v zemljo, neželenimi mehanskimi, elektromagnetnimi, objekt ali v zaščitne cevi, npr. pri povezavah na kemičnimi, toplotnimi vplivi Sp: kábelska večjih razdaljah, opremljanju stanovanj, večjih armatúra PRIM.: kábelski plášč fizičnih obremenitvah kábelski plášč -ega -a m elektr. zunanja káčasti prenôsnik toplôte -ega -a -- m stroj. kovinska ali nekovinska obloga kabla, ki ga ščiti ploski prenosnik toplote s kačasto zvito cevjo pred neželenimi mehanskimi, kemičnimi, to-ali kanalom med dvema ploščama plotnimi vplivi PRIM.: kábelski oklèp kàd kadí ž navadno okroglo, ovalno ali pra-kábelski pribòr -ega -ôra m elektr. mehanski vokotno oblikovana, zgoraj odprta posoda elementi, dodatki, ki omogočajo uporabo kabla ali posoda s pokrovom za različne tehnolo-za namen, za katerega je bil izdelan, npr. vrvice, ške procese, npr. za shranjevanje, čiščenje, k objemke, obojke, konektorji barvanje, galvanizacijo kábelski prikljúček -ega -čka m 1. elektr. kabel- kádmij -a m kem. element iz cinkove skupine ski končnik, namenjen za priključevanje kabla periodnega sistema, modrikasto bela kovina, 2. elektr. mesto za priključevanje kabla kemijsko podobna cinku, uporablja se za kábelski ròv -ega rôva m elektr. podzemni hodnik nikelj-kadmijeve akumulatorje, za galvanske s kabli na kabelskih obesiščih ali policah prevleke, kot absorber nevtronov v jedrskih kábelski snòp reaktorjih, simbol Cd -ega snôpa m elektr. kabel iz vijačno sukanih izoliranih električnih vodnikov kádmij-níkljev akumulátor -ega -ja m ali enožilnih kablov brez skupnega plašča elektr. Ü níkelj-kádmijev akumulátor kábelski tokôvnik -ega -a m elektr. tokovnik kadmíranje -a s kem. teh. galvansko prevlečenje brez primarnega električnega vodnika in kovinskih predmetov s tanko plastjo kadmija brez primarne električne izolacije, ki se lahko kádna péč -e pečí ž kem. teh. peč v obliki kadi v namesti na izoliran električni kabel proizvodnji stekla, v katero se na enem koncu kábelski žerjàv -ega -áva m grad., stroj. Ü vŕvni dodaja zmes surovin, na drugem pa odvzema žerjàv raztaljeno steklo kábelsko omréžje -ega -a s elektr. kádno bárvanje omrežje z ele- -ega -a s tekst. barvanje ktričnimi kabli za prenos ali razdeljevanje elek- nabranega blaga, sešitega v brezkončni trak, ki trične energije ali za prenos signalov, podatkov ga skozi barvalno kopel v kadi vodi motovilo kábelsko opláščenje -ega -a s elektr. kadúnjasti obòk obloga -ega -óka m grad. obok v vseh zaščitnih plasti okoli kabelskih žil obliki polovice valja, ki ga na krajši strani za-PRIM.: opláščeni kábel ključujeta luneti 371 káfra káfra -e ž kem. teh. kakôvost površíne voskasta bela ali prozorna snov -i -- ž stroj. kakovost, ki jo z močnim aromatičnim vonjem, uporablja se določajo zlasti hrapavost površine in dodatni kot plastifikator za celulozo pri proizvodnji elementi površinske zaščite, npr. kakovost celuloida, v zdravilstvu galvanske prevleke, barvne prevleke kainít -a m kem. naravna zmes kalijevega klorida kakôvost vôde -i -- ž kakovost, ki jo določajo in magnezijevega sulfata, uporablja se kot fizikalne, kemijske in biološke značilnosti vode mineralno gnojilo in se ocenjuje na podlagi bakterioloških in fizi- káki tekstílija kalno-kemijskih analiz vzorcev pooblaščenih -- -e ž tekst. tekstilija rumenkaste, ustanov prstene barve za uniforme in oblačila za safarije kalamína v tropskih krajih -e ž 1. met. Ü hemimorfít kakôvost agregáta 2. met. Ü hídrocinkít 3. met. Ü smithsonit -i -- ž grad. kakovost, ki jo določajo petrografske lastnosti, zrnavost in kalánder -dra m stroj. stroj z jeklenimi ali pla-čistost agregata stičnimi valji, med katerimi tečejo tkanina, kakôvost betóna papir, usnje, da se zgladijo ali vanje vtiskujejo -i -- ž grad. kakovost, ki jo vzorci določajo trdnost, gostota, krčenje, vodoprepu- kalandríranje stnost, izolirnost, odpornost betona na abrazijo -a s obdelava površine papirja, k kakôvost eléktrične energíje tekstilij z različnimi gladkimi ali graviranimi -i -- -- ž elektr. valji s pritiskanjem, lahko tudi s toploto ali kakovost, ki jo opredeljujejo značilnosti elek- vlago, za dosego ali odstranitev leska, gladkosti, tričnega toka, električne napetosti in frekvence posebnih efektov, za vtiskovanje vzorcev ter sprejemljivo število prekinitev napajanja kálcij in njihovega trajanja v dani točki elektroener- -a m kem. element iz skupine zemeljsko- getskega sistema glede na določene tehnične alkalijskih kovin, srebrnobela mehka kovina, parametre ki se na zraku prevleče z rumenkasto plastjo kakôvost jêkla kalcijevega nitrida, uporablja se kot reducent -i -- ž 1. met. razvrstitev jekla za pridobivanje nekaterih kovin, npr. torija, po kvaliteti s stališča njegove uporabe, npr. cirkonija, urana, kot geter, za odstranjevanje konstrukcijsko jeklo, orodno jeklo S: kvalitéta kisika, žvepla in ogljika iz železnih in nežele- jêkla (1) 2. met., stroj. razvrstitev jekla po kvaliteti znih zlitin, simbol Ca s stališča sestave, npr. ogljikova jekla, legirana kálcijeva mást jekla S: kvalitéta jêkla (2) 3. grad., stroj. razvrstitev -e mastí ž kem. teh., stroj. Ü tôvotna jekla po kvaliteti s stališča njegovih mehanskih mást lastnosti, npr. napetosti tečenja, natezne kálcijev cianamíd -ega -a m kem. spojina trdnosti, kovnosti, lomne žilavosti kalcija, ogljika in dušika, CaCN 2 , ki se dobi s S: kvalitéta jêkla (3) segrevanjem kalcijevega karbida v atmosferi kakôvostna lítina -e -e ž met. siva litina, katere dušika in se uporablja kot mineralno gnojilo kakovost izboljšajo dodani zlitinski elementi, PRIM.: apnéni dušík npr. nikelj, krom, molibden PRIM.: legírana kálcijev citrát -ega -a m kem. kalcijeva sol želézova lítina citronske kisline, dodatek živilom E333 kot kakôvostni rázred -ega razréda m po konzervans in za aromo standardu opredeljena stopnja kakovosti kálcijev díhidrogénfosfát -ega -a m kem. materiala, izdelka, storitve kalcijeva dihidrogensol fosforjeve(V) kisline, kakôvostno jêklo -ega -a s met. jeklo z boljšimi Ca(H 2 PO 4 ) 2 , bel, v vodi zmerno topen prah, lastnostmi od konstrukcijskega jekla, npr. pomembno mineralno gnojilo S: mónokálcijev orodno jeklo fosfát 372 kalcítni mármor kálcijev fluoríd -ega -a m kem. kálcijev kloríd kalcijeva sol -ega -a m kem. kalcijeva sol fluorovodikove kisline, CaF2, v naravi kot klorovodikove kisline, CaCl2, bela, higrosko-mineral fluorit, uporablja se kot glavni vir pna snov, uporablja se za sušenje plinov, kot fluora, za pridobivanje fluorovodikove kisline, absorbent vlage v vlažnih prostorih, raztopina kot talilo v metalurgiji za polivanje makadamskih cest proti prašenju kálcijev fosfát -ega -a m kem. kalcijeva sol kálcijev nitrát -ega -a m kem. kalcijeva sol fosforjeve(V) kisline, Ca3(PO4)2, bel, v vodi dušikove(V) kisline, Ca(NO3)2, brezbarvna netopen prah, surovina za proizvodnjo fosfor- kristalinična snov, uporablja se kot mineralno jeve kisline in mineralnih gnojil S: tríkálcijev gnojilo fosfát PRIM.: fosforít kálcijev oksíd -ega -a m kem. spojina kalcija in kálcijev hidrogénfosfát -ega -a m kem. kisika, CaO, bel prah, pod imenom žgano apno kalcijeva hidrogensol fosforjeve(V) kisline, ali živo apno se uporablja za izdelavo gašenega se uporablja zlasti v živilski industriji za kálcijev sulfát -ega -a m kem. kalcijeva sol uravnavanje kislosti in kot emulgator žveplove kisline, CaSO CaHPO4, v vodi slabo topen bel prah, ki in hidratnega apna, kalcijevega karbida S: díkálcijev fosfát 4 , bel prah, ki nastaja v številnih kemijskih procesih, npr. pri proizvod- kálcijev hidrogénkarbonát -ega -a m nji fosforjeve(V) kisline, pri razžvepljevanju Ca(HCO3)2, obstojna samo v raztopini, glavni kálcij-kálijevo stêklo -ega -a s kem. teh. steklo, povzročitelj začasne trdote vode, v kateri je kem. kalcijeva hidrogensol ogljikove kisline, dimnih plinov, kot stranski produkt ali odpadek zaradi raztapljanja apnenca v deževnici ob pri- ki se dobi s taljenjem zmesi kremenovega peska, apnenca in kalijevega karbonata, mehča sotnosti ogljikovega dioksida iz zraka se šele pri 700–800 °C, uporablja se zlasti za kálcijev hidrogénsulfít k -ega -a m kem. epruvete kalcijeva hidrogensol žveplove(IV) kisline, kálcij-nátrijevo stêklo -ega -a m kem. teh. Ca(HSO 3 ) 2 , ki se uporablja za razklop lesa navadno steklo, ki se dobi s taljenjem zmesi v proizvodnji hidrogensulfitne celulozne kremenovega peska, sode in apna, uporablja vlaknine se za izdelovanje ploskega in votlega stekla kálcijev hidroksíd -ega -a m kem. kalcijeva za splošno uporabo, npr. za šipe, steklenice, apnjenje zemlje, pri strojenju kož, v gradbeni- plinov iz snovi, npr. apnenca, natrijevega hidro-genkarbonata, glinice s segrevanjem, žganjem štvu PRIM.: ápno kalcinírana sóda -e -e ž kem. brezvodna soda, kálcijev karbíd -ega -a m kem. spojina kalcija in ki se dobi s kalcinacijo natrijevega hidrogenkar-ogljika, CaC srednje močna baza, uporablja se kot cenena kalcinácija -e ž kem. teh. odstranjevanje vode, baza za nevtralizacijo odpadnih voda, za baza, Ca(OH) 2, mehka, bela, slabo topna snov, kozarce snov, tehnični je sivočrn do rjav, uporablja se za bonata 2, čist je brezbarvna kristalinična proizvodnjo kalcijevega cianamida, za razžve- kalcít -a m kem. brezbarven trigonalni mineral, pljevanje grodlja v jeklarstvu, tudi za proizvod- kalcijev karbonat, CaCO3 njo acetilena kalcítni mármor -ega -ja m grad. bela do svetlo kálcijev karbonát -ega -a m kem. kalcijeva siva metamorfna grobozrnata kamnina iz sol ogljikove kisline, CaCO3, bel, v vodi slabo kristalov kalcita z ravnimi ploskvami, uporablja topen prah, uporablja se v gradbeništvu, za pro- se za obloge tal, sten in za okrasne namene v izvodnjo apna, cementa, kot polnilo za papir, reprezentančnih stavbah, navadno brušena do plastične mase sijaja 373 kalíber kalíber -bra m 1. met. kálijev cianíd odprtina med valjema, -ega -a m kem. kalijeva sol cia-ki oblikuje valjani izdelek 2. stroj. Ü toleránčni novodikove kisline, KCN, zelo strupena bela kontrólnik kristalinična masa, ki se uporablja za cianidno kalibrácija luženje zlata in srebra, v galvanskih kopelih za -e ž 1. postopek vzpostavljanja srebrenje, zlatenje, nikljanje povezave med vrednostmi veličine, izmer- kálijev díkromát jenimi z merilnikom, skupaj z merilnimi ne- -ega -a m kem. kalijeva sol gotovostmi in vrednostmi, ki jih predstavlja dikromove(VI) kisline, K 2 Cr 2 O 7 , oranžno opredmetena mera ali referenčni material rdeča sol, močen oksidant, uporablja se v umérjanje S: 2. stroj. ugotavljanje točne mere starejših policijskih alkotestih kot reagent v s kalibrom z upoštevanjem predpisane cevki, za strojenje usnja, v fotografiji, vendar je tolerance 3. stroj. obdelava na točno mero njegova raba zaradi kancerogenosti omejena s plastičnim preoblikovanjem, honanjem, Sp: kálijev bíkromát lepanjem, npr. cevi, hidravličnih valjev kálijev fêricianíd -ega -a m kem. Ü kálijev kalibrátor -ja m stroj. naprava, stroj za kalibracijo héksacianídoferát(III) kalibrírana veríga -e -e ž stroj. precizno, v kálijev fêrocianíd -ega -a m kem. Ü kálijev za verižne prenosnike moči kálijev galún -ega -a m kem. Ü alumínij-kálijev kalibrírani válj skladu s standardom izdelana členkasta veriga héksacianídoferát(II) k valjanjem, honanjem ali lepanjem obdelano 2. stroj. cevnica s precizno, navadno z kem.-a(II) [dvé] m kalijeva sol hipotetič-ne heksacianidoželezove(II) kisline, notranjo površino za fluidnotehnične delovne K valje na obodu uvaljan žleb, ki predstavlja polovico kálijev héksacianídoferát(II) -ega kalibra -ega -a m 1. met. valj, ki ima galún 4 6 [Fe(CN)], rumena kristalinična snov, ki se uporablja v vinarstvu Sp: kálijev fêrocianíd, kalifórnij -a m kem. umetno pridobljen radioak- rumêna krvolúžna sôl dov, uporablja se kot vir nevtronov pri zagonu kálijev héksacianídoferát(III) -ega [trí] tivni transuranski element iz skupine aktinoi-jedrskih reaktorjev, simbol Cf -a(III) m kem. kalijeva sol hipotetič- kalifórnijska brózga -e -e ž kem. teh. Ü žve- K3 ne heksacianidoželezove(III) kisline, pléno-apnéna brózga [Fe(CN) 6], rdeča kristalinična snov, uporablja se v galvanotehniki, fotografiji, kot kálij blag oksidant v organski sintezi, v analizni -a m kem. element iz skupine alkalijskih 2+ kemiji za dokazovanje ionov Fe kovin, mehka, srebrnobela kovina, vnetljiva, Sp: kálijev fêricianíd, rdéča krvolúžna sôl neobstojna na vlažnem zraku, ki praktično nima tehnične uporabe, simbol K kálijev hidrogéntartrát -ega -a m kem. kalijeva kálijev bítartrát se v živilstvu, kot sestavina pecilnega praška m -ega -a kem. Ü kálijev hidro-E336i, čimža v barvarstvu kálijev bíkromát -ega -a mkem. Ü kálijev díkromát hidrogensol vinske kisline, KHC4H4O6, uporablja Sp: kálijev bítartrát bromovodikove kisline, KBr, brezbarvni, v za proizvodnjo mehkih kalijevih mil, kot elek- vodi topni kristali, ki se uporablja za izdelavo trolit v alkalnih členih, za umiljenje maščob pri svetlobno občutljivih emulzij za fotografijo, kot proiz vodnji biodizelskega goriva pomirjevalo, v spektroskopiji za optična okenca kálijev jodíd s prepustnostjo v območju valovnih dolžin kálijev bromíd kálijev hídroksid -ega -a m kem. kalijeva baza, m -ega -a kem. kalijeva sol KOH, bela higroskopna snov, ki se uporablja géntartrát -ega -a m kem. kalijeva sol jodovo- 0,23–25 μm dikove kisline, KI, bel kristaliničen prašek, ki se 374 kaljênje uporablja za proizvodnjo srebrovega jodida, za skimi kristali, ki se uporablja za strojenje usnja jodiranje kuhinjske soli, pri radiološki zaščiti PRIM.: kálij-krómov sulfát kot sredstvo za preprečevanje kopičenja radio- kálij-krómov sulfát -ega -a m kem. dvojni aktivnega joda v ščitnici sulfat kalija in kroma, CrK(SO 4 ) PRIM.: 2 kálij-kálijev karbonát -ega -a m kem. kalijeva sol -krómov galún ogljikove kisline, K2CO3, uporablja se za kálij-želézov galún -ega -a m kem. proizvodnjo kalijevega mila, v steklarstvu kalij-železov(III) sulfat dodekahidrat, Sp: pepelíka FeK(SO 4 ) 2 ·12H 2 O, ki tvori brezbarvne ok-kálijev klorát -ega -a m kem. kalijeva sol taedrske kristale in se uporablja kot čimža klorove(V) kisline, KClO 3 , bela kristalinična snov, S: želézov galún (2) PRIM.: kálij-želézov sulfát ki je močen oksidant, uporablja se v pirotehniki, kálij-želézov sulfát -ega -a m kem. dvojni sulfat proizvodnji vžigalic, v svetlečih izstrelkih, za raz-kalija in železa, FeK(SO streliva, kot sredstvo za beljenje tekstilij 4 ) PRIM.: 2 kálij-želézov galún, želézov galún (2) kálijev kloríd -ega -a m kem. kalijeva sol klo-kalikó -ja m tekst. redka, beljena bombažna rovodikove kisline, KCl, bela kristalna snov, ki tkanina za obveze, močno apretirana za knjigo-v naravi nastopa kot mineral silvin, uporablja vezništvo in podloge se predvsem kot kalijevo mineralno gnojilo, v kalílna globína spektroskopiji za optična okenca s prepustno- -e -e ž met. globina površinsko stjo v območju valovnih dolžin 0,21–20 μm, utrjene plasti na jeklenem obdelovancu zaradi kot gasilno sredstvo v gasilnikih na prah naogljičenja in kaljenja kálijev nitrát -ega -a m kem. kalijeva sol kalílna kopél -e -i ž met., stroj. kopel za kaljenje, k bel kristaliničen prašek, topen v vodi, uporablja kalílna míkrostruktúra -e -e ž met. mikro-se kot mineralno gnojilo, v pirotehniki in kot dušikove kisline, KNO3, ki je močen oksidant , npr. jekla, z vodo, oljem, solno talino sestavina črnega smodnika kálijev solíter, Sp: struktura jekla, ki nastane pri kaljenju kálijevo mílo na katero se razžarjeni obdelovanec pri kaljenju s -ega -a kem. teh. zmes kalijevih zelo hitro ohladi soli več maščobnih kislin, mehka, mazava snov, solíter kalílna temperatúra -e -e ž met. temperatura, ki se uporablja kot tekstilno pomožno sredstvo, kalílno ólje -ega -a s met., stroj. olje z dobrimi kot gostilo v mazivih na osnovi mineralnih olj, ohlajevalnimi lastnostmi in veliko toplotno kot sestavina tekočih mil, brivskih krem stabilnostjo, uporablja se za kaljenje jekla kálijev perklorát kalílno srédstvo -ega -a m kem. kalijeva sol -ega -a s met. sredstvo, npr. kálijev permanganát razžarjen jeklen obdelovanec, da se zelo hitro m -ega -a kem. kalijev ohladi in pri tem zakali klorove(VII) kisline, KClO vodna, oljna, solna kopel, v katerega se potopi 4 , močen oksidant manganat(VII), KMnO Sp: kalílo 4 , temnovijolični kalílno utrjevánje kristali s kovinskim sijajem, topni v vodi, -ega -a s met. Ü kaljênje (1) močen oksidant, uporablja v analizni kemiji kalílo -a s met. Ü kalílno srédstvo kot titrant pri redoks titracijah, v medicini kot kaljênje razkužilo, kot oksidant v organski sintezi -a s 1. met. toplotna obdelava jekel s segrevanjem na temperaturo avstenitizacije in kálijev solíter -ega -tra m kem. Ü kálijev nitrát nato hitrim ohlajanjem, navadno v vodi ali olju, kálij-krómov galún -ega -a m kem. pri čemer se avstenit spremeni v martenzit, kalij-kromov(III) sulfat dodekahidrat, da se poveča njihova trdota Sp: kalílno utr-CrK(SO4)2·12H2O, z vijoličastimi oktaedr- jevánje 2. kem. teh. toplotna obdelava stekla za 375 kaljênje na zráku povečanje trdnosti in trdote s segrevanjem kalorimetríja -e ž 1. fiz., kem. merjenje toplotnih skoraj do zmehčišča in s hitro ohladitvijo z lastnosti snovi, npr. specifične toplotne ka- zrakom pacitete, talilne in izparilne entalpije, topilne kaljênje na zráku entalpije, reakcijske entalpije, z merjenjem -a -- -- s met. kaljenje, pri spremembe temperature znane količine vode katerem se jeklen obdelovanec segreje na ali druge tekočine, ki jo povzroči sproščena temperaturo avstenitizacije, nato pa pusti na ali porabljena toplota 2. met., stroj. laboratorijsko hladnem zraku, da se ohladi ugotavljanje kurilnosti goriv kaljêno jêklo -ega -a s met. jeklo, ki je bilo kalorimétrska bómba -e -e ž kem. debelosten- toplotno obdelano s kaljenjem ska tlačna posoda za ugotavljanje energijske kaljêno stêklo -ega -a s kem. teh. toplotno vrednosti goriv, živil s sežigom v čistem kisiku obdelano steklo, ki se mu zaradi temperaturnih kalorizíranje -a s met. aluminjenje jeklenih sprememb povečajo odpornost, upogibna in predmetov za zaščito pred korozijo s segre- udarna trdnost Sp: prèdnapéto stêklo vanjem v aluminijevem prahu v retortah, da kaljívost -i ž met. sposobnost, navadno jekla, da aluminij difundira v jeklo se lahko kali kalóta -e ž 1. grad. zgornji del oboka ali kalkulátor -ja m mehansko ali elektronsko kroglasto oblikovane kupole 2. grad. zgornji računalo del predorskega izkopa ali betonske obloge k plastičen razstavljiv opaž za izdelavo gradbe- kálo -a m izguba čiste mase, mere, količine nega elementa, v katerega se vstavi betonska trgovskega blaga pri prevozu, predelavi, skladi- armatura in vlije sveža betonska mešanica, ščenju po utrditvi betona se razstavi in ponovno kalomél -a m kem. živosrebrov(I) klorid, večkrat uporabi S: oblikôvnik 2. kem. teh. votla Hg 2 Cl 2 , neprozorna bela snov, uporablja se v priprava za ulivanje izdelkov iz nekovin- referenčnih elektrodah v elektrokemiji kalmúk predora 3. stroj. vtisk kroglice, krogle, kroglastega -a m tekst. debelejša, obojestransko orodja v površini, npr. pri preskušanju trdote kosmatena dvovotkovna tkanina za odeje, kalúp jutranje halje -a m 1. grad. navadno kovinski ali skih materialov, npr. keramike S: modél (3) kalomélska elektróda PRIM.: ulívanje (2) 3. met. Ü livárska fórma (2) -e -e ž kem. polčlen, sestavljen iz živega srebra v stiku s platinsko kámbij -a m gozd., les. plast celic, ki tvori v centri-žico kot kontaktno elektrodo, iz paste fugalni (usmerjeni navzven) smeri celice ličja, živosrebrovega(I) klorida in raztopine v centripetalni (usmerjeni navznoter) smeri pa kalijevega klorida, uporablja se kot celice lesa referenčna elektroda, npr. pri merjenju kambrík -a m tekst. srednje fina, gosta pH s pH-metrom bombažna tkanina v platnovi vezavi za perilo in kalórična centrála -e -e ž Ü toplôtna centrála kot temeljna tkanina za vezenje kaloríja -e ž merska enota zunaj mednarodne- kamélja vôlna -e -e ž tekst. podlanka enogrbe ga sistema enot za energijo, navadno v obliki ali dvogrbe kamele, enakomerno kodrava, toplote, simbol cal, 1 cal = 4,185 5 J svetlo rumenorjave do temno rjave barve, ki kaloriméter se, spredena z ovčjo volno ali drugimi vlakni v -tra m kem. merilnik toplotnih volneno prejo, uporablja za kamelovino sprememb pri kemijskih reakcijah, npr. reak- kamelovína cijske entalpije, pri faznih spremembah snovi, -e ž tekst. voluminozna in mehka npr. talilne entalpije, izparilne entalpije, ali za volnena tkanina s finim lasom za ženske in merjenje toplotne kapacitete moške plašče 376 kanál kámen -mna m met. zmes sulfidov kot vmesni menjen s hidrostatičnim tlakom, uporablja se proizvod pri pridobivanju nekaterih neželeznih za saniranje manjših plazov kovin iz sulfidnih rud, npr. bakrov kamen kamníti lók -ega -a m grad. nosilni lok kaména móka -e -e ž grad. mleta kamnina z ve- kamnitega mostu ali zidni lok iz obdelanega ali likostjo zrn pod 0,71 mm, navadno apnenčasta klesanega naravnega kamna ali dolomitna, uporablja se pri izdelavi asfaltnih kamníti móst -ega mostú m grad. most, zidan iz zmesi, specialnih betonov, izravnalnih mas, klesanega ali rezanega kamna, navadno v obliki malt za tankoplastne omete oboka ali loka kaména sôl -e solí ž kem. sol, pridobljena iz kamnolòm -ôma m območje, na katerem solnih rudnikov, uporablja se kot kuhinjska sol, je dopustno, možno, načrtovano pridobi-za soljenje cest vanje kamnitega agregata, rezanega kamna kaména vôlna -e -e PRIM.: ž grad., kem. teh. dnévni kòp volna iz kamninskih vlaken, ki so izdelana iz staljene kamnomèt -éta m grad. plast neobdelanih kamnine in razvlaknjena s hitro vrtečo se ploščo kamnov, lomljenih skal ali predizdelanih ali z močnim curkom zraka, dober toplotni in blokov, manjših od 50 cm, neurejeno vgrajenih, zvočni izolator ter dobra protipožarna zaščita navadno v podslapje pregrad ali ob bregovih kamenína brzic, da se prepreči erozija brežine in umiri -e ž gosta, skoraj neporozna keramika, žgana pri 1200–1300 °C, odporna vodotok proti kislinam, uporablja se za kanalizacijske kamnoséška déla -ih dél s mn. grad. gradbena cevi, talne ploščice, nekdaj za posode v kemični dela, s katerimi se oblagajo površine s ploščami industriji iz naravnega kamna, izdelujejo stopnice, stebri, k kamín loki, okrasni elementi iz naravnega kamna -a m grad. odprto ali polodprto sobno ognjišče za ogrevanje prostora kamnotísk -a m graf. ploski tisk s tiskovno kamión formo iz posebnega hidrofilnega kamna, -a m Ü tovórni avtomobíl, tovornják uporablja se zlasti za umetniški tisk, npr. do 10 mnogih drobnih zrn enega ali več različnih kem. KÁN KAN-a in -- m krat. Ü nítramonkál mineralov ali pa iz odlomkov različnih kamnin kamnína -e ž naravna snov, sestavljena iz primerkov S: litografíja kamnínsko vlákno kánadski bálzam -ega -a m gozd. balzam iz -ega -a s tekst. vlakno, iglavcev Abies balsamea , Abies fraseri in čuge izdelano iz staljene žlindre ali staljene kamnine Tsuga canadensis za lepljenje optičnih leč in z razvlaknjevanjem z rotacijskim kolesom in s mikroskopskih preparatov pihanjem curka zraka ali pare v talino, osnovna sestavina kamene volne kánafas -a m tekst. enobarvna ali karirana kamníta oblóga bombažna tkanina bledo rdeče, modre, -e -e ž grad. obloga zidu ali tal vijolične ali črne barve za zaščitne prevleke s ploščami ali tankimi klesanci iz naravnega ali blazin, pernic, prešitih odej umetnega kamna kanál -a m 1. umetno korito, navadno trape-kamníta pósteljica -e -e ž grad. vrhnja plast znega prereza, za vodni tok z majhno hitrostjo nasipa ali temeljnih tal, sestavljena iz mehansko za prevoz, namakanje, osuševanje, dovajanje, stabilizirane naravne, mešane ali drobljene odvajanje vode 2. met. cevast prostor za tok litine zmesi kamnitih zrn v kokilo 3. stroj. cevast prostor v strojnem delu, kamníta zlóžba -e -e ž grad. oporni zid iz npr. kanal za mazanje 4. elektr., telekom. pot za prenos zloženih kamnov, ki niso povezani z malto ali informacij v obliki električnih signalov, npr. po betonom, da je prepusten za vodo in ni obre- žicah, optičnih vlaknih, z radijskimi valovi 377 kanalizacíjska déla kanalizacíjska déla -ih dél s mn. grad. kanónična struktúra gradbena -e -e ž kem. vsaka od dela, s katerimi se izkopavajo in zasipajo kana- možnih struktur, s katerimi je mogoče opisati lizacijski jarki, polagajo cevi, izdelujejo revizij- porazdelitev elektronov v molekuli, ionu, ki pa ski jaški prispeva k dejanski porazdelitvi samo določen kanalizacíjsko omréžje delež S: resonánčna struktúra -ega -a s omrežje med seboj povezanih kanalov in objektov, ki kanónična transformácija -e -e ž fiz. transfor-omogočajo odvajanje odpadnih vod macija posplošenih koordinat in posplošenih kanálska hídroelektrárna impulzov, ki ohranja formalno obliko dinamič- -e -e ž hidroelek- nih enačb trarna, ki jo z akumulacijo povezuje dovodni Kánt-Laplaceova hipotéza kanal Sp: derivacíjska elektrárna -e -e [laplásova] ž kanálski skéner astr. hipoteza o nastanku Osončja, ki predpo- -ega -ja m telekom. Ü rádijski stavlja, da je Sonce nastalo skupaj s planeti iz skéner vrtečega se oblaka, ki se je na ekvatorju sploščil kanálski váljar -ega -ja m grad. manjši vlečni v tanek disk, razdelil v obroče, ki so se nadalje ali samohodni gradbeni valjar z valjem sodaste kondenzirali v planete in njihove satelite k oblike za utrjevanje obcestnih asfaltnih muld, kánvas -a m tekst. angleška oznaka za široke drenažnih jarkov bombažne in lanene tkanine, ki se uporabljajo kanál za mázanje -a -- -- m stroj. trikotna ali za jadrovino, ponjave, markize polokrogla zareza v ležajni blazinici ali puši kaolín -a m zelo čista, bela, neabrazivna glina, drsnega ležaja, ki zagotavlja enakomernost ki se uporablja kot polnilo ali kot pigment v mazanja po vsej površini industriji papirja, gume, za izdelavo porcelana, kánava -e ž 1. tekst. panama vezava z mrežastimi v kozmetiki Sp: béla glína, porcelánka osnovnimi in votkovnimi efekti 2. tekst. porozna kaolinít -a m kem. listast aluminijev silikat, bombažna tkanina s pestro obarvanimi Al progami ali karom za perilo, moške srajce 2 O 3 ·2SiO 2 ·2H 2 O, glavna sestavina kaolina in gline kánavas -a m tekst. močno apretirana bombažna kápa -e ž 1. stroj. pokrov posode ali vstopne tkanina za ročna dela in krojaško podlogo odprtine v obliki čepice 2. rud. prečka na kandéla -e ž merska enota v mednarodnem podporju v jami 3. gozd. jeklena priprava sistemu enot za svetilnost v dani smeri, določena za vlačenje večjih okroglih sortimentov iz kot svetilnost monokromatskega vira svetlobe, sečišča 4. grad. element, ki na vrhu zaključuje ki seva pri frekvenci 540 · 1012 Hz in ima svetil- konico stebra nadzemnega voda, osnova za nost 1/683 wattov na steradian, simbol cd pritrditev zaščitne vrvi 5. grad. krovna plošča kot kanéla zaključek prostostoječega zunanjega zidu -e ž les. rod visokih trav ( Arundo donax ), ki raste v toplih krajih in se goji kot surovina kapacitánca -e želektr. lastnost elementa, da lahko za pridobivanje celulozne vlaknine in regene- hrani električni naboj, izražena kot količnik elek- riranih celuloznih vlaken, uporablja se tudi za tričnega naboja in napetosti na elementu, simbol oporo v vinogradih in za ograje C, merska enota farad Sp: kapacitívnost kanelíranje lesá -a -- s les. tehnika rezbarjenja, kapacitánca vóda -e -- ž elektr. medsebojna ko se površina lesa okrasi z drobnimi žlebiči kapacitanca vzporednih žic v zraku ali kablu S: grebénasto vrezovánje v lés kapacitéta -e ž največja sposobnost naprave, kanónična oblíka -e -e ž mat. matematični stroja, obrata, tovarne za pridobivanje, pre- izraz standardne oblike predstavitve abstrak- delovanje, izdelovanje materiala, izdelkov v tnih pojmov, npr. števila, matrike, funkcije določenem času S: zmogljívost (2) 378 kapilárni viskoziméter kapacitéta akumulátorja -e -- ž elektr. elek- enote približno sorazmerna s primarno napeto-trična energija, ki jo lahko odda popolnoma stjo in s fazno razliko blizu nič napolnjen akumulator pri določenih pogojih, kapacitívni sklòp -ega sklópa m elektr. sklop, npr. temperaturi, naznačenem praznilnem v katerem se energija ali signal prenaša zaradi toku, mejni napetosti medsebojne kapacitance kapacitéta céste -e -- ž prom. največje število kapacitívni tók -ega -a m elektr. izmenični tok, vozil, ki lahko peljejo skozi cestni profil v ki prehiteva električno napetost v fazi za π/2 časovni enoti in še ne povzročajo zastojev kapacitívni upòr -ega -ôra m elektr. Ü kapaci-kapacitéta hranílnika toplôte -e -- -- ž Ü tívna reaktánca (1) toplôtna zmogljívost hranílnika kapacitívnost -i ž elektr. Ü kapacitánca kapacitéta kokíle -e -- ž met. prostornina kapálka -e ž 1. navadno steklena priprava taline, ki se lahko vlije v kokilo s kapalno šobo za odmerjanje s štetjem kapacitéta pečí -e -- ž met. Ü zmogljívost pečí kapljic 2. stroj. priprava, navadno s stenjem, za kapacitéta telefónske centrále mazanje strojnih elementov z oljem S: kapálna -e -- -- ž telekom. mazálka število priključkov telefonske centrale kapacitívna dióda kapálna mazálka -e -e ž stroj. priprava, -e -e ž elektr. dioda z veliko lastno, sicer parazitno, kapacitanco, ki jo je navadno s stenjem, za mazanje strojnih mogoče uporabiti kot kondenzator, npr. pri elementov z oljem S: kapálka (2) pomnilnikih tipa RAM kápasti izolátor -ega -ja m elektr. izolator z kapacitívna móč izolacijskim delom, navadno v obliki diska ali -e močí ž elektr. imaginarna k komponenta zmnožka fazorjev električne zvona z valovito ali gladko površino in končniki napetosti in kapacitivnega toka, simbol iz zunanje kapice in notranjega osno vpetega Q , merska enota var stebla PRIM.: induktívna móč, jálova móč, reaktívna móč kapilára -e ž stroj. tanka kovinska ali nekovin- kapacitívna reaktánca ska cev z zelo majhnim notranjim premerom, -e -e ž 1. elektr. kom-navadno za instrumente in posebno tehnolo-ponenta reaktance, izražena kot negativna ško opremo obratna vrednost zmnožka krožne frekvence in kapacitance, simbol XC, merska enota ohm kapilárna analíza -e -e ž kem. papirni kroma-Sp: kapacitívni upòr 2. meh. odpor materiala tografiji podobna starejša metoda za ločevanje proti preoblikovanju snovi, raztopljenih v topilu, na osnovi njihove kapacitívni barométer hitrosti vzpenjanja po navpično obešenem -ega -tra m fiz. traku filtrirnega papirja barometer s kondenzatorjem kot zaznava-lom, pri katerem spreminjajoči se zračni tlak kapilárna elevácija -e -e ž fiz. dvig gladine v spreminja razdaljo med ploščama kondenza- kapilari zaradi površinske napetosti in omočlji-torja in s tem njegovo kapacitanco vosti kapacitívni delílnik napétosti -ega -a -- m kapilárna vôda -e -e ž voda, ki se nabere in elektr. delilnik napetosti, ki za delitev izmenične zadržuje v porah lesa, papirja, stenah slabo napetosti uporablja kondenzatorje izoliranega gradbenega objekta, tal kapacitívni napétostnik -ega -a m elektr. na- kapilárni viskoziméter -ega -tra m kem. vi-petostnik s kapacitivnim delilnikom električne skozimeter, ki meri viskoznost na osnovi časa napetosti in z njim povezano elektromagnetno iztekanja znane prostornine tekočine skozi enoto, pri čemer je sekundarna napetost te kapilaro določenega premera 379 kapilárnost kapilárnost -i ž fiz. kápok prêja pojav, povezan s površinsko -- -e ž tekst. preja iz kapoka napetostjo, pri katerem se gladina tekočine, kaprílna kislína -e -e ž kem. oktanojska kislina, ki omoči stene, v kapilarah dvigne in ob robu C zakrivi navzgor, gladina tekočine, ki ne omoči 7 H 15 COOH, brezbarvna oljnata tekočina z rahlo neprijetnim vonjem, ki se uporablja kot stene, pa se zniža in ob robu zakrivi navzdol razkužilo v živilskih obratih, njeni estri se upo-kapitél -a m grad. zgornji del stebra, slopa, rabljajo v parfumih pilastra, kjer se teža loka, oboka, preklade kaprínska kislína -e -e ž kem. karboksilna prenaša na steber, slop, pilaster Sp: glavìč kislina, CH 3 (CH 2 ) 8 COOH, bela kristalinična káplanka -e ž stroj. Ü Káplanova turbína snov z neprijetnim vonjem po žarkem, njeni Káplanova turbína estri se uporabljajo v parfumih S: dekanójska -e -e ž stroj. turbina z kislína radialnim vtokom in aksialnim iztokom, ki kaprolaktám omogoča regulacijo moči z regulacijo gonilnih -a m kem. 1-aza-cikloheptan-2-on, lopatic, primerna pri vodotokih z manjšimi C 6H11NO, ciklični amin kapronske kisline, bela padci Sp: káplanka kristalna snov, ki se uporablja pri proizvodnji kapljevína poliamida 66 -e ž fiz. Ü tekočína k kápljična kondenzácija kaprónska kislína -e -e ž kem. heksanojska -e -e ž kem. teh. kon- kislina, C denzacija v kapljicah na sicer neomočeni steni, 5 H 11 COOH, brezbarvna, oljnata tekočina z neprijetnim vonjem, njeni estri se ki ima zato veliko višji koeficient toplotnega uporabljajo v parfumih prehoda kot filmska kondenzacija kaptál trák -- trakú m tekst. ozek trak za utrditev kápljični tiskálnik -ega -a m graf. Ü brizgálni hrbta knjig tiskálnik karakterístična impedánca prenôsnega kápna léga -e -e ž grad., les. strešna lega, navadno vóda -e -e -- -- ž elektr. kvadratni koren količnika kvadratnega prereza, ki po vsej dolžini leži na zaporedne impedance in vzporedne admitance vodoravni zidni vezi, obodnem zidu ali na koncu voda, simbol Z veznika in povezuje na njej pribite škarnike v karakterístična krivúlja -e -e ž Ü karakterí- kapníca -e ž grad. hidrotehnični objekt za zbiranje, stika, značílnica hranjenje in pripravo deževnice, snežnice karakterístični polinóm -ega -a m mat. kápni napúšč -ega -a m grad. del strehe med kvadratni matriki prirejen polinom z ničlami, ki kapom in fasadnim zidom so lastne vrednosti matrike kápni vênec -ega -nca m grad. etažni venec, ki karakterístično števílo -ega -a s fiz., kem. zaključuje višino zunanjega zidu pod kapom faktor, ki nastopa v fizikalnem opisu pojava, strehe na fasadni strani pri katerem sodelujeta dva ali več procesov, in kápok -a m tekst. bombažu podobno, lahko, izraža razmerje ali razmerja med prispevki teh lesketajoče se krhko, močno olesenelo eno- procesov, npr. Reynoldsovo število, Machovo celično vlakno semen tropskega drevesa število S: značílno števílo Sp: brezdimenzíjsko kapokovca (Eriodendron anfractuosum ali Ceiba števílo pentandra), ki se uporablja za polnjenje rešilnih karakterístika -e ž diagram odvisnosti pa-pasov, blazin, prešitih odej, spalnih vreč, za rametrov naprave, stroja ali postroja, npr. sile, izolacijo vodovodnih cevi navora, moči, od osnovnih obratovalnih para-kápok plíš -- -a m tekst. obojestranski pliš z metrov, npr. hitrosti, vrtilne frekvence, tlaka, ženiljnim votkom iz kapok preje za zastore in temperature S: značílnica Sp: karakterístična druge dekoracije krivúlja 380 karboksílna skupína karakterizácija -e ž karbídna duktílna lítina ugotavljanje značilnosti, -e -e -e ž met. zgradbe, lastnosti in odziva česa, npr. materialov bainitno poboljšana duktilna litina, ki ima v karamél bainitni osnovi izločene karbide, ki izboljšajo -a m kem. teh. rjavkast do temno rjav njeno obrabno trdnost K: CADI produkt karamelizacije sladkorja, ki se uporablja za obarvanje živil in pijač, npr. kokakole karbídna péč -e pečí ž kem. teh. elektropeč za karamelizácija -e ž kem. teh. proizvodnjo kalcijevega karbida iz zmesi kalci- delni termični razkroj sladkorjev pri segrevanju, npr. saharoze pri 170 °C jevega oksida in koksa pri 2000 °C karárski mármor karbídna trdína -e -e ž met. -ega -ja m grad. zelo trd material stavbarski marmor iz kamnolomov Carrara v Toskani z iz kovinskega karbida, npr. vidia, za rezalna apnenčevimi romboidnimi kristali, mlečno bele orodja Sp: tŕda kovína barve, včasih z rahlo modrikastim odtenkom karbídni izlóček -ega -čka m met. izloček karát -a m karbida nekaterih zlitinskih elementov, 1. merska enota zunaj mednarod-nega sistema enot za maso dragih kamnov, ki imajo veliko afiniteto do ogljika, npr. simbol carat, 1 carat = 200 mg S: métrski molibdena, vanadija, titana, niobija, karát 2. met. merska enota za čistino zlata v šti- ki se izloči iz legiranega jekla pri riindvajsetinkah, pri čemer ima čisto zlato 24 segrevanju karatov karbídno ápno -ega -a s grad., kem. teh. gašeno karátno zlató -ega -á s met. v karatih izražena apno, ki nastane pri pridobivanju acetilena iz čistina zlata, npr. čistina 18-karatnega zlata je kalcijevega karbida in se uporablja v gradbe-18/24 ali 75 % ništvu karbamát -a m 1. kem. sol karbamidne kisline, karbocíklična spojína -e -e ž kem. ciklična k npr. natrijev karbamat, NH2COONa 2. kem. spojina iz samih ogljikovih atomov PRIM.: hete- NH 2COOCH3 karbóksialkíl -a m predpona v skupinskih karbamátna véz ester karbamidne kisline, npr. metil karbamat, rocíklična spojína -e vezi ž kem. vez imenih za spojine, ki vsebujejo karboksilno –NH–C(O)–O–, ki nastane pri poliadiciji skupino kot substituent na stranski verigi, poliolov in izocianatov, npr. pri sintezi poliure- npr. 3-karboksimetil-heptandiojska kislina, tanov S: uretánska véz HOOC–(CH 2)3–CH(CH2–COOH)–CH2–COOH karbamíd -a m kem. diamid ogljikove kisline, karboksilátni ión -ega -a m kem. anion karbo- ki se uporablja zlasti kot dušikovo gnojilo, kot kem. karboksilíranje -a m postopek za uvajanje surovina za proizvodnjo plastičnih mas, lepil H2N–CO–NH2, bela, trdna, v vodi topna snov, ksilne kisline, RCOO– S: karboksilne skupine v organsko molekulo z sečnína, úrea uporabo ogljikovega dioksida kot reaktanta, karbamídna kislína -e -e ž kem. monoamid npr. karboksiliranje natrijevega fenolata z nejša aminokislina, obstojna le v soleh in estrih kot način za pridobivanje salicilne kisline, Sp: ogljikove kisline, H2N–CO–OH, najenostav- ogljikovim dioksidom pod zvišanim tlakom karbamínska kislína karboksiliranje organokovinskih spojin z oglji- karbamínska kislína -e -e ž kem. Ü karbamí- kovim dioksidom kot način za pridobivanje karbíd s prenosom ogljikovega dioksida na razne -a m kem. binarna spojina kemičnega substrate elementa z ogljikom, npr. borov karbid, dna kislína karboksilnih kislin, encimsko karboksiliranje kalcijev karbid, silicijev karbid, železov karbid karboksílna skupína -e -e ž kem. funkcionalna PRIM.: acetilíd skupina karboksilnih kislin, –COOH 381 karbóksimetílcelulóza karbóksimetílcelulóza -e ž kem. kárbonitridíranje ester celuloze -a s met. utrjevanje površine in monokloroocetne kisline, uporablja se kot jekla s hkratnim cementiranjem in nitridira- natrijeva sol pri klejenju papirja v snovi, pri po- njem Sp: cianíranje vršinskem klejenju in pri premazovanju papirja, kárbonitridíranje v sólni kopéli -a -- -- -- s kartona, tekstilije met. karbonitridiranje v cianidni kopeli karbolinèj -êja m kem. oljnata, v vodi netopna karbonizácija -e ž 1. kem. teh. postopek za rdeče rjava tekočina, ki se dobi iz katrana, po pridobivanje oglja z oglenenjem organskih katerem ima tudi vonj, uporablja se kot impre-snovi, npr. lesa s pirolizo 2. tekst. postopek za gnacijsko sredstvo za zaščito lesa, npr. železni-odstranjevanje celuloznih primesi iz surove ških pragov volne, npr. z razredčeno žveplovo kislino karbólna kislína -e -e ž kem. Ü fenól (2) S: karbonizíranje karbonádo -a m kem. karbonizíranje črno obarvan diamant -a s tekst. postopek za odstra-z masnim deležem nečistoč 2–4 %, ki se njevanje celuloznih primesi iz surove volne, uporablja za struženje, vrtanje in brušenje zelo npr. z razredčeno žveplovo kislino S: karbo- trdih materialov S: nizácija (2) čŕni diamánt k karbonát -a m kem. karborúnd -a m silicijev karbid, SiC, brezbarv- sol ogljikove kisline H 2 CO 3 , na do črna kristalinična snov, ki se dobi s segre-npr. natrijev karbonat, kalcijev karbonat vanjem zmesi kremenovega peska in ogljika pri karbonatizácija -e ž kem. kemijska reakcija 2200–2400 °C, uporablja se kot abraziv plinastega ogljikovega dioksida s hidroksidom karborúndna opéka -e -e ž met. ognjevzdržna v karbonat, npr. reakcija s kalcijevim hidroksi-opeka iz karborunda za izzidavo industrijskih dom pri strjevanju malte peči karboníl -a m 1. kem. koordinacijska karburíranje -a s kem. teh. dodajanje višjih oglji- spojina kovine z ogljikovim monoksidom kovodikov plinu s šibko svetečim plamenom, kot ligandom, npr. tetrakarbonilnikelj, npr. vodnemu plinu, z vodenjem skozi segreto Ni(CO) 4 2. kem. atomska skupina =CO, retorto, v katero se vbrizgava olje, s čimer npr. v karbonilovem dikloridu, COCl 2 se povečata njegova kurilnost in svetilnost PRIM.: karbonílna skupína plamena karbonilíranje -a s 1. kem. postopek za kardánska gréd -e gredí ž stroj. sestav gredi pridobivanje akrilne kisline s hkratno s kardanskima zgiboma na vsakem koncu za adicijo ogljikovega monoksida in vode na prenos navora med premičnimi deli, enotami acetilen 2. kem. postopek za pridobivanje strojev estrov akrilne kisline s hkratno adicijo oglji- kovega monoksida in ustreznega alkohola kardánska grédna véz -e -e vezí ž stroj. na acetilen 3. kem. postopek za pridobivanje sestavina za lomljeno povezavo gredi s kardan- hidroformiliranjem alkenov in sledečo kardánska obésa -e -e ž stroj. mehanizem redukcijo nastalega aldehida z vodikom primarnih alkoholov z nerazvejeno verigo s skim zgibom za nagibno prostorsko obešenje naprav, karbonílna skupína -e -e ž kem. funkcio- strojev, merilnikov, navadno iz kardanskih nalna skupina v aldehidih in ketonih, =CO obročev, npr. kardanska obesa žirokompasa PRIM.: karboníl (2) Sp: Cardanovo obéšenje karboníranje -a s kem. nasičevanje z ogljikovim kardánski kríž -ega -a m stroj. osrednji del kar-dioksidom, npr. brezalkoholnih pijač, penečega danskega zgiba v obliki križa s tečaji za uležaje- vina S: gazíranje nje obeh vilic 382 kaskáda kardánski obróč -ega -a m stroj. kartézični koordinátni sistém osrednji del -ega -ega kardanske obese s križno nameščenimi tečaji -a m 1. mat. ravninski sistem, v katerem koordi-za prostorsko nihajno vgradnjo naprave, stroja, nati x in y predstavljata predznačeno oddalje- kardánski zgíb abscise in ordinate S: Descartesov koordinátni -ega -a m stroj. zgib, sestavljen sistém merilnika nost točke od dveh med seboj pravokotnih osi iz dveh viličastih delov s pestom za pritrditev koordinate (1) 2. mat. prostorski sistem, v katerem osrednjim križnim delom povezana s tečaji kotnih ravnin yz, zx in xy S: Descartesov koor-S: krížni zgíb Sp: Cardano-Hookov zgíb, dinátni sistém (2) Cardanov zgíb na konec gonilne ali gnane gredi, ki sta z oddaljenost točke od treh med seboj pravo-x, y in z predstavljajo predznačeno PRIM.: homokinétični zgíb, karnalít ali plastike, na katerem so na določen način met. -a m rumen do bel rombski vpisani podatki, npr. luknjana kartica, kalij-magnezijev klorid s kristalno vodo, univerzálni zgíb kártica -e ž majhen, pravokoten kos papirja magnetna kartica, čipna kartica KMgCl3·6H2O, surovina za pridobivanje magnezija kartografíja -e ž veda o kartah in zemljevi- karnotít -a m kalij-uranilov vanadat hidrat, kart zemeljskega površja na podlagi podatkov, met. dih, ki se ukvarja z zasnovo, izdelavo in analizo K 2 (UO 2 ) 2 (VO 4 ) 2 ·3H 2 O, uranov mineral, ki se dobljenih z geodetsko izmero, in iz drugih uporablja za pridobivanje urana podatkov karoseríja -e ž stroj. zgornji del osebnega avto- karúselna strúžnica -e -e ž stroj. stružnica z mobila, avtobusa, tovornjaka, mobilnega stroja navpičnim glavnim vretenom in vodoravno s pokrovom motorja in kabinskim prostorom vrtečo se delovno mizo Sp: karúsel strúžnica k z okni in vrati za zaščito voznika in potnikov PRIM.: karúsel strúžnica -- -e ž stroj. Ü karúselna šasíja karotén -a m kem. spojina iz skupine karote- grad. strúžnica noidov, npr. beta-karoten, ki se uporablja kot kaséta -e ž poglobljeno pravokotno polje v živilsko barvilo E160a stropu ali oboku Sp: karotín fatsko-aliciklične spojine, zelo razširjene v opečen obok, ki ima na spodnji strani v vzdolžni smeri navadno pravokotne, včasih karotenoídi kasetírani obòk -ega -óka m grad. polkrožen -ov m mn. kem. alifatske ali ali- korenju mi vmesnimi kasetami, da je videti kot obok s prečnimi in vzdolžnimi rebri karotín -a m kem. Ü karotén kasiterít oranžni in rdeči naravni pigmenti, npr. v maslu, tudi krožne vdrtine z dekorativno oblikovani-živalskih in rastlinskih organizmih, rumeni, -a m met. rjav do črn kovinski tetra- kárter -ja m stroj. spodnji del ohišja gonila ali gonalni mineral, kositrov oksid, SnO2, glavna posoda za olje za mazanje, značilna npr. pri kaskáda -e ž 1. niz zaporedno postavljenih motorju z notranjim zgorevanjem pogonskega stroja, ki se uporablja kot zaprta surovina za pridobivanje kositra Sp: kosítrovec naprav iste vrste, npr. jezov pri regulaciji kartézični koordináti -ih -át ž dv. mat. koor- hudournikov, grelnikov vode v termoelek-dinati, abscisa in ordinata, ki označujeta točke trarnah, reaktorjev ali mešalnikov v kemičnih v ravnini po oddaljenosti od dveh med seboj tovarnah 2. kem. teh., met. skupina dveh ali več pravokotnih premic, katerih presečišče pred- stopničasto postavljenih elektroliznih celic, da stavlja izhodišče koordinatnega sistema, pojem se elektrolit zaradi gravitacije pretaka iz ene v se pogosto razširi tudi na trirazsežne in večraz- drugo in s tem meša 3. elektr. zaporedna vezava sežne prostore Sp: Descartesovi koordináti dvopolnih elementov, pri kateri je izhod enega, 383 kaskádna regulácija razen zadnjega, vezan na vhod naslednjega kataforéza -e ž kem. gibanje pozitivno nabitih elementa 4. fiz. plaz elektronov, ki se sproži v koloidnih delcev proti katodi PRIM.: anaforéza, fotopomnoževalki eléktroforéza kaskádna regulácija -e -e ž elektr., stroj. regu- kataforézno lakíranje -ega -a s kem. postopek lacija, pri kateri se regulirana veličina skuša za nanašanje laka na kovinske predmete, ki se obdržati na želeni vrednosti z več zaporedni- potopijo v suspenzijo laka in vežejo v električni mi stopnjami, pri tem vsaka stopnja deloma tokokrog kot katoda, nato pa se tako nanesena potisne regulirano veličino bližje želeni plast zapeče vrednosti katál -a m izpeljana koherentna merska enota SI kaskádni generátor -ega -ja m elektr. naprava, za katalitsko aktivnost, npr. encimsko aktivnost v ki dviguje napetost po stopnjah, vezanih biokemiji, simbol kat, 1 kat = 1 mol/s zaporedno katalítična redúkcija -e -e ž kem. redukcija, kasnílna enôta -e -e ž elektr., stroj. enota, ki npr. dušikovih oksidov NOx iz dimnih plinov povzroča, zagotavlja določeno kasnitev med industrijskih parnih kotlov ali izpušnih plinov trenutkom proženja in začetkom delovanja dizelskih vozil, s katalizatorjem v molekulski naprave, stroja dušik in vodo káša -e ž 1. kem. gosta suspenzija zrnatega katalítska aktívnost -e -i ž kem. povečanje materiala v tekočini 2. met. nehomogena gosta hitrosti kemijske reakcije, ki jo povzroči zmes kristalov in taline, ki nastaja pri strjevanju encim, uporablja se na področjih katalize z ulitka encimi in klinične kemije, simbol z, merska k kášasto strjevánje enota katal -ega -a s met. strjevanje, pri katerem kristalizacija poteka znotraj taline in je katalítska elektróda -e -e ž kem. elektroda, talina po določenem času strjevanja kot kaša ki katalizira elektrodne procese, npr. oksida- kašíranje cijo vodika in redukcijo hidroksidnih ionov v -a s 1. lepljenje papirja, npr. slike, gorivnem členu zemljevida, na karton, les ali drugo trdno katalítski postópek podlago, da se poveča trpežnost PRIM.: lami- -ega -pka m kem. teh. níranje (1) 2. tekst. laminiranje najmanj dveh postopek v kemijski tehnologiji, ki vključuje plasti z različnimi vezivi, pri čemer je ena od uporabo katalizatorja plasti tekstilija katalítski reáktor -ega -ja m kem. teh. reaktor s kašírnik -a m tekst. stroj, naprava za kaširanje, katalizatorjem, npr. za pridobivanje bencina s laminiranje, sestavljena iz naprav za dovajanje krekiranjem nafte tekstilije, veziva, druge tekstilije in naprave, ki katalítsko krekíranje -ega -a s kem. teh. krekira-vključuje stiskalne, gladilne in hladilne valje nje težjih frakcij nafte v prisotnosti katalizatorja kašmír -ja m tekst. fina, mehka tkanina ali pletenina pod tlakom okrog 1,4 bar in pri temperaturi iz dlake kašmirskih koz v keprovi vezavi, ki se 450–550 °C uporablja za ženske obleke, plašče, šale katalíza -e ž kem. pojav, pri katerem majhna kášta -e ž grad. objekt, zložen navadno iz količina katalizatorja pospešuje reakcijo, ne da betonskih ali lesenih kosov in zapolnjen s bi se pri tem porabljal kamenjem, zlasti za urejanje vodotokov in zava- katalizátor -ja m 1. kem. snov, ki spremeni rovanje pogojno stabilnih pobočij hitrost kemijske reakcije, ne da bi se pri tem káštna pregráda -e -e ž grad. težnostna spremenila ali postala sestavni del produkta pregrada iz škatel, kašt, križajočih se debel ali reakcije 2. kem. teh., stroj. naprava, ki vsebuje tako gabionov snov, npr. avtomobilski katalizator 384 katódni inhibítor katastrofálna odpôved -e -i ž nenadna kationski del spojine, npr. substituirani odpoved, ki povzroči popolno nesposobnost amonijev ion kvartarne amonijeve soli, s za opravljanje predvidenih funkcij elementa, svojimi hidrofobnimi verigami in se zaradi raz-naprave, opreme, sistema kužilnega delovanja uporablja zlasti kot blago katástrska óbčina sredstvo za razkuževanje -e -e ž osnovna prostorska enota vzdrževanja katastra nepremičnin in katiónsko barvílo -ega -a s kem. Ü bázično zemljiške knjige barvílo katástrsko merílo -ega -a s geod. merilo kata- katóda -e ž 1. elektr. elektroda, ki lahko oddaja strskih načrtov1 : 2500, za mesta 1 : 1000 ali nosilce negativnega naboja v medij z nižjo prevod-1 : 500, v franciscejskem katastru 1 : 2880 ali nostjo ali sprejema nosilce pozitivnega naboja iz 1 : 5 760, za mesta 1 : 1440 njega S: négativna elektróda (1) 2. kem. elektroda kategoríja jávne céste v elektrolizni celici, na kateri poteka redukcija -e -- -- ž prom. razvrsti-S: négativna elektróda (2) 3. kem. elektroda v tev, ki določa funkcijo javne ceste za prometno galvanskem členu, na kateri poteka redukcija povezovanje in njene tehnične in druge last-S: pózitivna elektróda (3) nosti, ki omogočajo hitro, varno in za okolje čim manj obremenjujoče potekanje prometa, katódna cév -e ceví ž elektr. Ü Bráunova elek- nalna cesta katódna polarizácija -e -e ž kem. polarizaci-katenoíd npr. avtocesta, hitra cesta, glavna cesta, regio- trónka -a m mat. rotacijsko telo, minimalna ja katode za zmanjšanje potencialne razlike ploskev, ki nastane z vrtenjem verižnice okrog med katodo in anodo pri galvanski koroziji, abscisne osi uporablja se za preprečenje ali zmanjšanje k katerpílar korozije kovin PRIM.: eléktrokémijska pola- -ja m stroj. Ü goséničar rizácija, katódna zaščíta katéta -e ž mat. stranica ob pravem kotu v pravo- kotnem trikotniku katódna reákcija -e -e ž kem. delna reakcija na PRIM.: hipotenúza katodi, ki je povezana s sprejemanjem elektro- katión -a m kem. ion s pozitivnim nabojem, ki nov, npr. Cu2+ +2e– Cu ima v primerjavi z atomom, iz katerega je nastal, primanjkljaj enega ali več elektronov katódna tóčka -e -e ž elektr. ozko območje ob katiónska praznína -e -e ž napaka v kem. katodi, od koder izvira oblok v plinski sijalki kristalni mreži, nezaseden prostor na kation- katódna zaščíta -e -e ž kem., met. protikorozij-skem mestu v ionskem kristalu, pojavlja se v ska zaščita navadno velikih predmetov, npr. katiónski detergènt so ti vezani kot katoda, npr. v električnem kem. -ega -ênta m tokokrogu z zunanjim virom enosmernega paru z anionsko praznino cevovodov, pred korozijo v vodi, pri katerem detergent, ki vsebuje kationsko aktivne snovi toka ali z manj plemenito kovino kot anodo katiónski izmenjálec -ega -lca m kem. ionski PRIM.: anódna zaščíta, katódna polarizácija, izmenjalec, ki izmenjuje katione, npr. kalcijeve protikorozíjska zaščíta, žrtvoválna zaščíta ione, Ca2+, iz trde vode z natrijevimi, Na+ katódni báker -ega -kra m met. elektrolizni PRIM.: iónska izmenjáva baker, izločen na katodi katiónski tenzíd -ega -a kem. površinsko katódni inhibítor -ega -ja m kem. korozijski aktivna snov, pri kateri učinkuje kationski del inhibitor, ki pri galvanski koroziji upočasni spojine reakcije na mestih, ki delujejo kot katoda, katiónsko aktívna snôv -- -e snoví ž kem. in povzroča nastajanje netopnih spojin na površinsko aktivna snov, pri kateri učinkuje površini kovine PRIM.: anódni inhibítor 385 katódni izkorístek katódni izkorístek -ega -tka m kem. razmerje brasiliensis in se z vulkanizacijo predeluje v med dejansko izločeno količino snovi na katodi gumo PRIM.: láteks in teoretično možno kávelj -vlja m grad., stroj. v obliki kljuke oblikovan katódni prôstor -ega prostóra m kem. z del dvigalne naprave ali vlečnega vitla za diafragmo ločen prostor v elektrolizni celici, v obešanje, grabljenje bremena, npr. enojni katerem je katoda bremenski kavelj, dvojni bremenski kavelj, katódni tók vlečni kavelj na vozilih, mobilnih delovnih -ega -a m elektr. električni tok, ki strojih teče skozi katodo, npr. v elektronki katódno dekapíranje kavitácija -e ž 1. fiz. oblikovanje praznin ali -ega -a s met. elektroli- mehurčkov v tekočini na mestu, kjer se tlak zno dekapiranje jeklene pločevine, pri katerem zmanjša pod kritično vrednost parnega tlaka teče tok skozi lužnico za dekapiranje proti tekočine PRIM.: kavitacíjska korozíja 2. fiz. pločevini, ki je katoda izjedanje gradiva zaradi implozije parnih katódno razmáščanje -ega -a s kem. teh. elek- mehurčkov v vodnem toku, nastalih pri zmanj- trolizno razmaščanje, pri katerem je predmet, šanem tlaku v področju povečanih hitrosti toka ki se razmašča, vezan kot katoda PRIM.: anódno PRIM.: kavitacíjska erozíja, kavitacíjska korozíja razmáščanje kavitacíjska erozíja -e -e ž stroj. erozija katolít -a m kem. elektrolit v katodnem prostoru kovinske površine, npr. površine turbinske PRIM.: anolít lopatice, zaradi implozije pri kavitaciji nastalih katrán -a m kem. teh. parnih mehurčkov PRIM.: kavitácija (2) temna, gosto tekoča do k poltrdna zmes organskih spojin, ki se dobi pri kavitacíjska korozíja -e -e ž kem. teh. korozija suhi destilaciji premoga ali lesa, uporablja se kot posledica kavitacijske erozije in kemijskega zlasti za proizvodnjo impregnirnih sredstev za delovanja medija PRIM.: kavitácija (1, 2) zaščito lesa katranizíranje -a s tekst. premazanje ali pre- grevalnik zraka pri plavžu, ki za predgrevanje pojitev s katranom, npr. vrečevine, kartona, za kávper -ja m met. jaškasti regenerativni pred- izkorišča toploto vročega plavžnega plina pri destilaciji katrana, lepljiva, viskozna, tudi ž smola, ostanek bivanje natrijevega hidroksida iz natrijevega karbonata in kalcijevega hidroksida trdna črna snov, ki se uporablja za izdelavo katránska smôla kavstifikácija -e ž kem. teh. postopek za prido- kem. teh. -e -e zaščito pred vlago in vodo katránsko barvílo žarkov, ki se odbijejo ali lomijo na ukrivljeni kem. -ega -a s organsko površini barvilo, izdelano iz snovi, pridobljenih iz pre- strešne lepenke, premogovih briketov kávstika -e ž fiz. ovojnica snopa svetlobnih mogovega katrana, npr. iz anilina, antracena, kazálčni diagrám -ega -a m elektr. diagram antrakinona, akridina PRIM.: anilínsko barvílo fazorjev v kompleksni ravnini katún -a m tekst. kazálčni instrumènt tanka bombažna tkanina v -ega -ênta m instru- kavalírska projékcija lestvico ali številčnico prikazuje vrednost ž -e -e mat. vzporedna merjene veličine platnovi vezavi, potiskana z različnimi vzorci ment, ki z mehanskim kazalcem nad ustrezno poševna projekcija, pri kateri padajo proji- cirni žarki poševno na navpično projekcijsko kazálec -lca m del merilne naprave, merilnika, ravnino (y, z) pod kotom 45° ali 30° ki na številčnici, lestvici kaže podatke kávčuk -a m kem. teh. kazálec frekvénce prekinítev naravni polimer izoprena, -lca -- -- m ki se pridobiva iz mlečka kavčukovca Hevea elektr. kazalec, ki podaja povprečno število 386 kémični izdélek izpadov napajanja posameznega ali več odje- kelátni kompléks -ega -a m kem. kompleksna malcev elektrike spojina, v kateri so ligandi vezani na centralni kazálec trájanja prekinítev atom z več kot eno koordinativno vezjo S: kelát -lca -- -- m elektr. kazalec, ki podaja povprečno trajanje izpadov kelíranje -a s kem. tvorba kelata, pri čemer ion napajanja posameznega ali več odjemalcev postane stabilen, v vodi topen kelatni kompleks, elektrike ki ne kaže več reakcij, značilnih za ta ion kazálni dosèg -ega -éga m elektr. vrednost kelírno srédstvo -ega -a s kem. navadno merjene veličine, ki pripada zgornji meji organska spojina, ki se kompleksno veže na kazalnega območja merilnika kovinske ione in z njimi tvori kelat, uporablja se kazálni instrumènt pri proizvodnji prehrambenih dodatkov, mine- -ega -ênta m instrument, ralnih gnojil, za mehčanje vode, kot protisred-ki kaže trenutno, efektivno, srednjo ali konično stvo pri zastrupitvah s težkimi kovinami vrednost merjene veličine Kellyjev fílter -ega -tra [kélijev] m kem. teh. kazálnik -a m 1. kazalec z lestvico ali svetlobni nezvezno delujoč tlačni filter s pokončnimi fil-znak na zaslonu merilnika 2. značilna številska trskimi ploščami, nameščenimi v vodoravnem vrednost veličine glede na njeno spremi-valju vzporedno z njegovo osjo, ki se občasno njanje 3. stroj. element, ki zazna in prikaže izvlečejo, da se z njih odstrani filtrska pogača spremembo določenega parametra, npr. kélvin vrednosti merjene veličine na merilniku, -a m osnovna merska enota v mednaro-stanja naprave, stroja, npr. indikator vklopa, dnem sistemu enot za termodinamično tempe-veličine, nivoja, električne napetosti raturo, določena z vrednostjo Boltzmannove S: indikátor konstante, 1,380 649 · 10–23 (1) J/K, simbol K k kazálno obmóčje -ega -a s Kélvin-Helmholtzova nèstabílnost območje veličine, -e -i kazeín ali na meji med dvema fluidoma, kjer nastopa -a m kem. skupina sorodnih, fosfor vse-velika strižna hitrost, npr. nastanek valov, ko ki jo prikazuje merilnik [helmhólcova] m fiz. nestabilnost v plasti fluida vezivo v kazeinskih barvah, za proizvodnjo piha veter čez vodo bujočih beljakovin v mleku, uporablja se kot kazeínska vôlna kémična analíza -e -e ž kem. ločitev snovi -e -e ž tekst. kemično vlakno iz na sestavne dele in njihovo ugotavljanje ali mlečne beljakovine kazeina določanje deležev kazeínsko barvílo -ega -a s tekst. barvilo, ki se kémična spojína -e -e ž kem. čista snov, veže na substrat s kazeinskim lepilom sestavljena iz dveh ali več atomov različnih kazeínsko lepílo -ega -a s kem. teh. vodotopno elementov, ki so med seboj povezani s lepilo, izdelano iz kazeina in dodatkov, kazeínska bárva lestvica, ki ima ničlo pri absolutni ničli in trojno -e -e ž kem. barva, ki vsebuje točko vode pri natančno 273,16 °C kazein kot vezivo kazeinskega lepila, galalita Kélvinova léstvica -e -e ž temperaturna uporablja se za lepljenje lesa, etiketiranje kémični elemènt -ega -ênta m kem. čista snov, steklenic kemijskimi vezmi S: spojína ki je s kemijskimi postopki ni mogoče razstaviti kazeínsko vlákno -ega -a s kem. kemično na enostavnejše dele vlakno iz mlečne beljakovine kazeina kémični izdélek -ega -lka m kem. teh. uporabna kelát -a m kem. kompleksna spojina, v kateri snov, izdelana s snovno spremembo, npr. so ligandi vezani na centralni atom z več kot gnojilo, barvilo, zdravilo, razstrelivo, steklo, eno koordinativno vezjo S: kelátni kompléks usnje, plastika 387 kémični potenciál kémični potenciál -ega -a m kem. Ü kémično vlákno kémijski -ega -a s tekst. tekstilno potenciál vlakno, izdelano s kemijsko tehnologijo iz kémični simból naravnih ali sintetičnih polimerov in kovin -ega -a m kem. Ü kémijski PRIM.: sintétično vlákno simból kemigrafíja -e ž graf. postopki za izdelavo kémično apretíranje -ega -a s kem. postopki, s tiskovne forme v konvencionalnih grafičnih katerimi se tekstilije, papir, usnje, les obdelajo, tehnikah, ki temeljijo na kemijski obdelavi prepojijo, nabrizgajo, premažejo s kemičnimi plošče ali valja za izdelavo tiskovnih in/ali neti- sredstvi skovnih elementov kémično béljenje -ega -a s kem. beljenje s kemíja -e ž veda o sestavi, lastnostih in spre- kemičnimi sredstvi za razbarvanje membah snovi kémično číščenje -ega -a s kem. čiščenje teks- kemíja površín -e -- ž področje kemije, ki tilnih izdelkov z organskimi topili PRIM.: súho obravnava kemijske procese na meji med fazami, číščenje zlasti med trdno in tekočo ali trdno in plinasto kémično dekapíranje -ega -a s met. Ü deka- kémijska črpálka -e -e ž kem. teh., stroj. črpalka za píranje črpanje korozivnih fluidov, pri kateri so deli, kémično nanášanje iz párne fáze -ega -a ki so v stiku z medijem, izdelani iz materialov, -- -- -- s fiz., kem. postopek nanašanja tankih plasti, odpornih proti koroziji, npr. guma, politetra- pri katerem so vhodni materiali plini, ki se fluoretilen, grafit, ali pa prevlečeni s korozij- kondenzirajo na vroči podlagi PRIM.: blískovno sko odpornim materialom, npr. guma, emajl k lásersko nanášanje, fizikálno nanášanje iz PRIM.: membránska črpálka párne fáze, kémično naparévanje, reakcíjsko kémijska difuzíja -e -e ž kem. difuzija iz enega nanašánje, zavésno nanášanje območja v drugo znotraj iste faze zaradi gradienta kémično naparévanje -ega -a s kem. nanašanje kemične sestave v trdni raztopini A1–xBx tankih plasti z določenimi lastnostmi, npr. kémijska enáčba -e -e ž kem. enačba s kemijski- hlapne kemične spojine reagirajo s podlago ali na desni strani, ki ponazarja kemijsko reakcijo PRIM.: razpadejo na njej polprevodniškimi, na podlago tako, da pare mi formulami reaktantov na levi in produktov párne fáze, naparévanje kem. kémijska energíja -e -e ž energija, ki se kémično níkljanje kémično nanášanje iz S: enáčba reákcije -ega -a s kem. teh. nikljanje sprosti pri kemijski reakciji PRIM.: reakcíjska in fosforja ali niklja in bora z avtokatalitsko kem. kémijska fórmula -e -e ž formula, ki redukcijo, uporablja se povsod, kjer se zahteva navadno kovinskih predmetov z zlitino niklja entalpíja odpornost proti obrabi, trdota, zaščita proti s kemijskimi simboli izraža sestavo spojine PRIM.: struktúrna fórmula koroziji, npr. za kopalniške armature, kljuke vrat kémijska kinétika -e -e ž področje kemije in kémično predênje kemijske tehnike, ki obravnava mehanizme in -ega -a s tekst. iztiskanje hitrosti kemijskih reakcij S: reakcíjska kinétika polimerov skozi predilne šobe v primeren medij, npr. v tekoči medij pri mokrem kémijska korozíja -e -e ž kem. korozija predenju, v zrak pri suhem predenju kovinskih materialov zaradi kemičnih vplivov kémično srebrênje okolja, npr. rjavenje železa -ega -a s kem. teh. srebrenje z redukcijo kompleksnih srebrovih spojin kémijska nótranja energíja -e -e -e ž stroj. z glukozo, npr. za izdelavo zrcal, ogledal, notranja energija atomov in molekul, ki se okrasnih predmetov sprosti pri kemijski reakciji 388 kémijsko pasivíranje kémijska polarizácija -e -e ž kem. polariza- naslednji, eksotermni stopnji reagira, pri čemer cija zaradi kemijskih reakcij na elektrodah, ki poleg glavnega reakcijskega produkta, npr. povzroča naraščanje notranjega električnega polimera, ponovno nastaja reaktivni vmesni upora galvanskega člena produkt, zato se reakcija naprej vzdržuje kémijska presnôva sama, brez nadaljnjega dodajanja energije, ali -e -e ž kem. snovna pa poteka celo nekontrolirano z eksplozivno sprememba, do katere pride s kemijsko reakcijo hitrostjo kot detonacija PRIM.: jêdrska verížna S: kémijska pretvórba reákcija, verížna reákcija kémijska pretvórba -e -e ž snovna kémijska véz -e vezí ž kem. privlačna sila sprememba, do katere pride s kemijsko reakcijo med atomi v molekuli, med anioni in kationi S: kémijska presnôva v ionskem kristalu, med kovinskimi atomi kémijska procésna téhnika -e -e -e ž kem. teh. v kovini PRIM.: iónska véz, kòvaléntna véz, procesna tehnika, ki omogoča kemijske sinteze kovínska véz v industrijskem obsegu kémijske lastnósti -ih -- ž mn. kem. lastnosti, kémijska rafinácija -e -e ž met. rafinacija za ki jih kaže snov pri kemijskih spremembah, ko pridobivanje čistih kovin, pri kateri se v talini preide v eno ali več novih snovi, npr. reaktivnost raztopljene nečistoče s kemijskimi reakcijami kémijski láser -ega -ja m fiz. laser, ki črpa vežejo na določene elemente, npr. na kisik, klor, energijo iz kemijske reakcije, njegova moč in tvorijo rafinacijsko žlindro lahko doseže nekaj megawattov, uporablja se kémijska reákcija -e -e ž kem. proces, pri za rezanje in vrtanje v industriji in za vojaške katerem iz ene ali več spojin ali elementov namene nastanejo nove spojine ali elementi kémijski potenciál -ega -a m kem. veličina, kémijska sintéza -e -e ž 1. kem. tvorjenje k značilna za snov, ki določa njeno sposobnost spojin s spajanjem atomov različnih elementov kemijske reakcije z drugimi snovmi, sposob-ali enostavnejših molekul, npr. sinteza nost njenega prehajanja iz ene faze v drugo in amonijaka iz dušika in vodika 2. kem. pridobiva-porazdelitve v prostoru, simbol μ , merska enota nje naravnih ali umetnih substanc z eno ali več joule na mol reakcijami, npr. sinteza sečnine kémijski procés -ega -a m kem. proces, pri kémijska téhnika -e -e ž področje tehnike, katerem pride do spremembe snovi, kemijska ki razvija kemijske postopke in opremo za reakcija koristno izrabljanje naravnih snovi, virov kémijski reáktor -ega -ja m energije kem. teh. PRIM.: posoda, kémijska tehnologíja npr. mešalnik, cevni snop, stolp, z dodatno kémijska tehnologíja -e -e ž veda o opremo, v kateri se izvaja kemijska reakcija kemijskem pridobivanju surovin, obdelavi, kémijski simból predelavi snovi v izdelke ob upoštevanju spre- -ega -a m kem. simbol, ki označuje posamezen kemični element in je jemljivosti za okolje PRIM.: kémijska téhnika navadno vzet iz njegovega latinskega imena, kémijska têrmodinámika -e -e ž področje npr. H za vodik iz hydrogenium Sp: kémični kemije, ki obravnava povezanost med toploto simból in drugimi oblikami energije ter delom pri kémijsko číščenje kemijskih reakcijah -ega -a s kem. odstranjevanje kémijska verížna reákcija nečistoč iz snovi s kemijskimi postopki, npr. z -e -e -e ž kem. obarjanjem PRIM.: súho číščenje reakcija, pri kateri najprej pod vplivom kémijsko pasivíranje toplotne, svetlobne energije ali iniciatorja -ega -a s kem. teh. pasivi-nastane močno reaktiven vmesni produkt, ki v ranje s površinsko obdelavo kovine s kemikali- 389 kémijsko ravnotéžje jami, ki povzročijo nastanek zaščitne plasti na képrova vezáva -e -e ž tekst. ena od temeljnih površini, ki ščiti kovino pred nadaljnjo korozijo vezav, pri kateri vezne točke tvorijo diagonal- kémijsko ravnotéžje ne žarke, pri votkovnem kepru je diagonalni -ega -a s kem. dinamično enojni žarek iz osnovnih veznih točk, pri ravnotežje, ki se vzpostavi pri obojesmerni osnovnem kepru pa iz votkovnih veznih točk kemijski reakciji, ko je hitrost reakcije v eni S: képer smeri enaka hitrosti reakcije v nasprotni smeri kerámičarska déla -ih dél s mn. grad. gradbena kemikálija -e ž kem. snov, ki je izdelana ali se zaključna dela, s katerimi se oblagajo površine uporablja v kemični industriji ali v kemijskih s keramičnimi ploščicami, mozaiki, izdelujejo laboratorijih kamini, peči kémiluminiscénca -e ž kem. luminiscenca, ki kerámična oblóga -e -e ž grad. obloga zidu ali se pojavlja pri nekaterih kemijskih reakcijah, ko tal s keramičnimi ploščami, elementi se del reakcijske energije sprosti kot svetloba kerámični kondenzátor -ega -ja m elektr. obo- kemisórpcija -e ž kem. pojav, pri katerem jestransko pokovinjena keramična ploščica, se snov veže na površino trdne snovi in z npr. iz aluminijevega oksida ali barijevega njo kemijsko reagira Sp: kemosórpcija titanata, kjer kovinski plasti delujeta kot PRIM.: fizisórpcija, sórpcija elektrodi, keramična plast pa kot dielektrik kemízem -zma m kem. kemijski procesi, ki spre- kerámika -e ž 1. anorgansko nekovinsko po-mljajo posamezne snovne spremembe likristalinično gradivo za izdelavo tehničnih k kateri vezne točke tvorijo diagonalne žarke, pri in tekočine 2. izdelki iz takega gradiva, npr. votkovnem kepru je diagonalni enojni žarek iz gradbena keramika, sanitarna keramika osnovnih veznih točk, pri osnovnem kepru pa képer -pra m ena od temeljnih vezav, pri mase iz keramičnega prahu, organskega veziva tekst. dobijo z oblikovanjem in kasnejšim sintranjem kemosórpcija -e ž kem. Ü predmetov, sanitarne opreme, posodja, ki se kemisórpcija iz votkovnih veznih točk keratín -a m kem. skupina vlaknatih beljako- S: képrova vezáva vin, sestavljenih zlasti iz aminokislin cistina, Képlerjev daljnoglèd -ega -éda m astr. astro- arginina in serina, glavna sestavina roževine, ki nomski daljnogled, pri katerem sta objektiv in se uporablja za izdelavo keratinskih vlaken, v okular iz po ene leče sredstvih za gašenje s peno, za izdelavo kapsul Képlerjevi zakóni -ih -ov m mn. astr. za zdravila, ki se razkrojijo šele v črevesju zakoni-tosti gibanja planetov okrog Sonca, katerih keratínsko vlákno -ega -a s kem. naravno be-odkritje je povzročilo nastanek sodobne teorije ljakovinsko vlakno iz keratina, npr. ovčja volna, drúgi Képlerjev zákon, trétji Képlerjev zákon kêrma -e ž (ang. kinetic energy per unit mass) fiz. Képlerjev problém o gibanju planetov PRIM.: pŕvi Képlerjev zákon, živalska dlaka -ega -a m fiz. problem kinetična energija vseh nabitih delcev, ki se analitične mehanike, ki obravnava gibanje sprosti v snovi v obliki nenabitega sevanja, npr. dveh teles, medsebojno sodelujočih samo s fotonov ali nevtronov, v obsevanem vzorcu, centralno silo, katere velikost je obratno soraz- deljena z maso vzorca, simbol K, merska enota merna s kvadratom razdalje med telesoma gray képlerska elípsa -e -e ž fiz. elipsa, ki je po kermét -a m kem. teh., met. kompozit iz keramike prvem Keplerjevem zakonu tirnica planeta in sintranih kovin, ki združuje dobre lastnosti okrog Sonca ali tirnica telesa v polju privlačne obojih in se uporablja, kadar je potrebna ob- centralne sile, ki pada s kvadratom oddaljenosti stojnost proti visokim temperaturam, oksidaci- od središča ji, obrabi Sp: metalokerámika 390 királnost kerozín -a m kem. teh., stroj. frakcija nafte z znosti in gostote fluida, simbol ν, merska enota vreliščem 180–300 °C, ki se uporablja kot kvadratni meter na sekundo gorivo za reakcijske motorje kinemátika -e ž področje mehanike, ki Kerrova célica -e -e [kêrova] ž elektr. elektroop- obravnava gibanje točk in teles brez upošteva-tična fotografska zaslonka, ki deluje na osnovi nja mas in sil Kerrovega pojava in omogoča nanosekundne kinétična energíja -e -e ž fiz. energija telesa preklopne čase zaradi gibanja Kerrova konstánta -e -e [kêrova] ž elektr. kinétična teoríja plínov -e -e -- ž fiz., kem. konstanta v izrazu, ki povezuje razliko lomnih teorija, ki obravnava pline kot veliko število količnikov in kvadrat električne poljske jakosti atomov, molekul v naključnem gibanju in pri Kerrovem pojavu pojasni plinske zakone ter lastnosti idealnih Kerrov pojàv -ega -áva [kêrov] m fiz. elektroop- plinov tični pojav pri nekaterih izotropnih prozornih kinolín -a m kem. 2,3-benzopiridin, C9H2N, optičnih snoveh, da postanejo dvolomne soraz-brezbarvna tekočina z neprijetnim, ostrim merno s kvadratom jakosti zunanjega električ-vonjem, topna v vodi, etanolu, etru, osnovna nega polja PRIM.: Pockelsov pojàv spojina kinolinskih barvil ketón -a m kem. organska spojina s karbonil- kinolínsko barvílo -ega -a s kem. barvilo na no skupino, na katero sta vezani dve atomski podlagi kinolina, npr. kinolinsko rumeno SS, skupini, oksidacijski produkt sekundarnih ki se uporablja za obarvanje plastike, organskih alkoholov, npr. aceton topil, kinolinsko rumeno WS, ki se uporablja ketóza -e ž kem. enostavni sladkor s karbonilno kot živilski dodatek E104 za obarvanje živil k funkcionalno skupino Kippov aparát -ega -a [kípov] m kem. labo-kibernétika -e ž interdisciplinarna veda o ratorijska naprava za pridobivanje plinov v procesih krmiljenja, regulacije in zakonitostih laboratoriju, npr. vodika z raztapljanjem cinka v toka informacij v tehničnih, družbenih sistemih klorovodikovi kislini ter živih organizmih királna molékula -e -e ž kem. molekula z asi-kíhavec -vca m kem. bojni strup, dražljivec, ki metričnim ogljikovim atomom, ki nima ravnine kiklópski betón navadno optično aktivnih S: àsimétrična m -ega -a grad. masivni beton, molékula povzroči kihanje simetrije in je zato v dveh kiralnih oblikah, kilográm királna oblíka -e -e ž kem. ena od oblik kiralne m -a osnovna merska enota med-molekule v katerega so vgrajeni veliki kamni narodnega sistema enot za maso, določena s številsko vrednostjo Planckove konstante, királni cénter -ega -tra m kem. središče asime- kilométrski valôvi v organskih spojinah ali centralni atom v asime- -ih -ôv m mn. telekom. tričnih koordinacijskih spojinah izražene v merski enoti kg m2 s−1, simbol kg trije v molekuli, npr. asimetrični ogljikov atom radijski valovi z valovnimi dolžinami 10–1 km omeríja, óptična izomeríja PRIM.: enanti- porednih členov v mehanizmu, ki jih vežejo ž stroj. sestav za- ki obstaja v dveh oblikah, zrcalnih druga drugi, npr. leva in desna roka, leva in desna pomični ali vrtljivi zgibi kinemátična veríga királnost -i ž 1. simetrijska lastnost strukture, -e -e oziroma s frekvencami 30–300 kHz vijačnica 2. kem. lastnost molekul, ki vsebujejo kinemátična viskóznost -e -i ž fiz. viskoznost npr. asimetrični ogljikov atom, da obstajajo fluida, izražena s količnikom dinamične visko- v dveh strukturnih oblikah, ki sta zrcalni 391 Kirchhoffov napétostni zákon sliki druga druge, kot npr. leva in desna roka kísla elektróda -e -e ž met. oplaščena varilna PRIM.: enantiomeríja, óptična aktívnost, elektroda, katere plašč vsebuje okside, ki dajejo óptična izomeríja pri varjenju kislo zaščitno žlindro Kirchhoffov napétostni zákon -ega -ega kísla obdeláva -e -e ž obdelava v kislem napetosti na elementih sklenjene tokovne kísla raztopína -e -e ž kem. raztopina, ki zanke in vira napetosti enaka nič zakóna [kírhofov] m elektr. pravilo, da je vsota mediju chhoffov zákon vsebuje presežne vodikove ione in je zato njen Sp: drúgi Kir- Kirchhoffov tokôvni zákon -ega -ega zakóna kísla sôl -e solí ž kem. Ü hidrogénsôl [kírhofov] pH manjši od 7 PRIM.: alkálna raztopína m elektr. pravilo, da je vsota tokov, ki pritekajo v vozlišče, enaka vsoti tokov, ki kísla žlíndra -e -e ž met. žlindra, katere glavna odtekajo iz vozlišča Sp: pŕvi Kirchhoffov zákon sestavina je silicijev dioksid Kirchhoffov zákon sévanja -ega zakóna kísli éster -ega -tra m kem. ester večbazne -- [kírhofov] m fiz. zakon, po katerem je količnik kisline, pri katerem so nekatere OH-skupine teregakoli telesa, plina v termodinamičnem kísli iónski izmenjálec -ega -ega -lca m kem. ravnovesju pri dani temperaturi univerzalna emisijskega in atenuacijskega koeficienta ka- proste, nezaestrene funkcija temperature, neodvisna od sestava ionski izmenjalec, ki izmenjuje katione z vodi- kovimi ioni tega telesa, plina k kísanje kislína -e ž kem. spojina, ki ob disociaciji odda -a s kem. anaerobna fermentacija, pri + najmanj en vodikov ion, H , npr. klorovodi- kateri se sladkorji pod vplivom mlečnokislin- kova kislina, HCl, žveplova kislina, H skih bakterij ali njihovih encimov spreminjajo v 2 SO 4 PRIM.: Lewisova kislína mlečno kislino, npr. kisanje zelja in repe, kisanje mleka, proizvodnja jogurta, kefirja, siliranje kislinovzdŕžni cemènt -ega -ênta m kem. teh. živinske krme S: mléčnokislínsko vrênje vezivo na podlagi cementa, odporno proti kisík kislinam -a m kem. prvi element kisikove skupine in okusa, v naravi kot dikisik, O2, uporablja se R–C(O)–NH2, ki nastane z zamenjavo hidro-v metalurgiji, za varjenje, kot oksidant pri pro-periodnega sistema, brezbarven plin brez vonja kislínski amíd -ega -a m kem. organska spojina izvodnji dušikove kisline, etilenoksida, tekoči no NH2 kot oksidant v raketni tehniki, simbol O ksiskupine v karboksilni skupini z aminoskupi- kisíkova prenapétost -e -i ž prenapetost, nastane iz kisline z zamenjavo hidroksiskupine kem. kislínski derivát -ega -a m kem. spojina, ki ki se pojavi na elektrodi zaradi izločanja kisika v z atomom halogena ali z atomsko skupino, ki plinasti obliki vsebuje močno elektronegativen element, npr. kisíkova skupína -e -e ž kem. elementi šeste kisik, dušik glavne skupine periodnega sistema: nekovini kislínski vodíkov atóm -ega -ega -a m kem. kisik in žveplo, polkovini selen in telur ter vodikov atom v molekuli spojine, ki pri disocia-kovina polonij S: halkogéni ciji preide v vodikov ion kisíkov konvêrtor -ega -ja m met. pokončni kislínsko-bázni indikátor -ega -ja m konvertor, v katerem se staljeni grodelj kem. indikator, ki ima v kislem območju pH prepihuje s kisikom skozi kopje od zgoraj drugačno barvo kot v alkalnem, s čimer kisíkov potenciál -ega -a m met. kemijski omogoča določitev ekvivalentne točke pri potencial snovi glede na njeno sposobnost kislinsko-bazni titraciji, npr. metiloranž, fenol- kemijske reakcije s kisikom ftalein S: pH-indikátor 392 klásični sistém kislínsko števílo -ega -a s kem. razmerje med v katerem hitro se vrteči rotor z nastavki udarja maso KOH, potrebno za nevtralizacijo prostih po kosih materiala in jih drobi kislin v maščobi, in maso maščobe, merska kládivo -a s 1. grad., stroj. orodje za tolčenje, enota miligram na gram PRIM.: saponifikacíjsko udarjanje, razbijanje materiala, zabijanje števílo, števílo umíljenja npr. žičnikov, sestavljeno iz glave in ročaja kísli oksíd -ega -a PRIM.: m met. bàt (2) 2. stabilni ali prenosni stroj kremenov ali alumini- ki pri raztapljanju v vodi tvori kislino, npr. kladivo, pnevmatično kladivo, strojno kladivo vodikov klorid, žveplov dioksid kládna sténa -e -e ž grad. stavbni element, kíslo barvílo -ega -a s kem. barvilo, v katerem lesena stena iz brun, hlodov, klad, tramov, je kromofor del aniona, ki se veže na bazične plohov, položenih drug na drugega in zvezanih skupine substratov in se uporablja za barvanje, kísli plín materiala z udarci, odkopavanje in razbijanje kem. -ega -a m plin ali plinska zmes, kamnin, npr. kovaško kladivo, hidravlično jev oksid, sestavina kisle žlindre za oblikovanje, preoblikovanje kovinskega npr. beljakovinskih in poliamidnih vlaken meh. z mozniki, na pero ali na veho kíslo ognjevzdŕžno gradívo -ega -ega -a s glede na vodoravno ravnino 2. grad. ploskev met. klančína -e ž 1. nagnjena ravna ploskev ognjevzdržno gradivo, v katerem je molsko dovoza na dvignjeno nakladališče, npr. za pre- spojine, da odcepi proton in ima značaj kisline -i ž 1. kem. sposobnost kemične klásična fízika -e -e ž fizika, katere aksiomi so bili zapisani v Newtonovem delu Principia in Sp: aciditéta, acídnost 2. kem. merilo za koncen-temelji na predstavi o trirazsežnem prostoru, tracijo vodikovih ionov v raztopini v katerem je mogoče opisati dinamiko v De- k kít vim oksidom večje od ena klása -e ž Ü rázred (1, 2) kíslost razmerje med silicijevim dioksidom in kalcije- kladanje s cestnih na železniška vozila -a m snov za izravnavanje neravnih površin, scartesovem koordinatnem sistemu, čas pa pritrjevanje okenskih šip in tesnjenje je absolutni parameter, ki teče sam od sebe kivéta Sp: newtonska fízika -e ž kem. posodica iz navadnega ali kre-klásična kerámika menovega stekla s planparalelnima stenama -e -e ž keramika iz gline z dodatki neplastičnih silikatnih materialov, ali iz kovine s planparalelnima okencema iz npr. kremena in glinencev, ki obsega gradbeno optično prepustnega materiala za preiskave keramiko, sanitarno keramiko, lončenino, elek-tekočih ali plinastih vzorcev z optičnimi trotehnični porcelan, kamenino metodami, npr. polarimetrijo, spektrofotome-trijo, absorpcijsko spektroskopijo klásična mehánika -e -e ž mehanika, ki izhaja Kjeldahlova metóda iz drugega Newtonovega zakona in obravnava -e -e [kjéldalova] ž kem. metoda za določanje deleža dušika v organskih ravnotežje in gibanje makroskopskih teles snoveh, npr. posredno deleža beljakovin v PRIM.: kvántna mehánika živilih, krmi, odpadni vodi, z digeriranjem v klásična statístika -e -e ž fiz. statistična žveplovi kislini, ki mu sledi pretvorba nastalega mehanika, v kateri velja predpostavka, da je enake njegova določitev s titracijo klásična tiskárska téhnika -e -e -e ž graf. kládica amonijevega sulfata v prosti amonijak in delce, ki sestavljajo sistem, mogoče razlikovati -e ž majhen lesen, kovinski blok, tiskanje s tiskovno formo Sp: konvencionálna ploščica za določen namen, npr. merilna tiskárska téhnika kladica klásični sistém -ega -a m fiz. fizikalni sistem, kladívni drobílnik -ega -a m stroj. drobilnik za katerega lastnosti je mogoče dovolj natančno srednje trde materiale, npr. apnenec, premog, opisati z zakoni klasične mehanike 393 klasifikácija klasifikácija -e ž klénkanje sistem razvrstitve snovi, -a s stroj. nekontrolirani samovžig predmetov, pojmov po določenih značilnostih in izgorevanje zmesi v Ottovem motorju z v označene vrste, skupine, podskupine, razrede notranjim zgorevanjem PRIM.: detonácija klasifikácija po ÁPI -e -- -- ž razvrstitev klepárska déla -ih dél s mn. grad., stroj. gradbena motornih olj po uporabnosti ali vzdržljivosti zaključna dela, s katerimi se pokrivajo strešne klasifikácija zemljín -e -- ž grad. površine s pločevino, izdelujejo pločevinaste postopek raz- dovodne in odvodne cevi, globeli, žlebovi vrščanja zemljin v značilne skupine na osnovi poenotenih strokovnih kriterijev klesánec -nca m grad. velik, navadno prizmatič- klasíranje no oblikovan gradbeni element, npr. obklesan -a s razvrščanje snovi, predmetov S: kamen kváder (2) v skupine, razrede po določenih značilnostih, npr. klasiranje sadja, jajc, volne po kakovostnih kléšče kléšč ž mn. 1. grad., stroj. ročno orodje za razredih, velikosti, snovi po velikosti delcev, različna mehanska opravila, npr. za prijemanje, gostoti PRIM.: hídroklasíranje ščipanje, rezanje, krivljenje, vijačenje, spenjanje, klasírnik 2. vodoravni element ostrešja, ki kem. teh., rud. -a m naprava za ločevanje povezuje škarnika nasproti ležečih strešin snovi po velikosti delcev ali gostoti kléšče za íngote kléšč -- -- ž mn. met. orodje na kláster -tra prebiranje in razvrščanje rude v delovno čeljust in med seboj speta z vrtljivim grad. zgibom klasírnica rúde -e -- ž rud. navadno z vzvodnima ročajema, podaljšanima obrat pri rudniku za k v talini, ki ima enako zgradbo kot nastajajoča m met. šibko vezan skupek atomov žerjavu za prijemanje in prenos ingotov kléščna zvéza kristalizacijska kal -e -e ž grad., les. lesna zveza pri križanju dveh lesenih elementov, navadno klavírska žíca -e -e ž met. hladno vlečena in v navpične sohe in vodoravnih ali poševnih svinčevi kopeli kaljena jeklena žica za strune klešč, pri kateri se na stičnih površinah na obeh klécni mehanízem -ega -zma m stroj. straneh sohe prečno vrežeta utora z enako mehanizem, ki deluje le pri prehodu odmikača širino kot ploha klešč, vsi elementi se vstavijo v v eno smer, pri prehodu v drugo smer pa klecne utore in spojijo s sornikom klécno stikálo -ega -a s elektr., stroj. stikalo kléščni grabílnik -ega -a m grad., stroj. Ü grábež- PRIM.: primarnega električnega vodnika in primarne ênosmérno mêjno stikálo električne izolacije, katerega magnetni krog se Kleinova stekleníca -e -e [klájnova] ž mat. ste- razklene in spet sklene kot klešče okrog izolira- klenica, katere vrat se vrne v notranjost in zlije z nega vodnika, po katerem teče merjeni tok vstopno odprtino klétka zlasti v elektromehanskih ali pnevmatičnih kléščni tokôvnik -ega -a m elektr. tokovnik brez in elektropnevmatičnih strežnih napravah s klecnim mehanizmom, ki se uporablja nice klékelj -klja m posebej oblikovana lesena prevoz rudarjev po jašku tekst. -e ž rud. dvigalo z mrežastimi stenami za klékljana čípka -e -e ž ploski okrasni tronskimi komunikacijskimi storitvami, ki tekst. klíc -a m telekom. zveza, vzpostavljena z elek- palčka, na kateri je navita nit za klekljanje predmet, izdelan z vzorčnim prepletanjem niti, omogoča dvosmerno govorno ali podatkovno npr. idrijske, bruseljske, flandrijske čipke komunikacijo med kličočim in klicanim klékljanec -nca m tekst. preja, sukanec za kle- klícni cénter -ega -tra m telekom. mesto, telefon-kljanje ska številka, kjer omrežni operater sprejema klékljanje -a s tekst. ročno izdelovanje čipk s vprašanja in nanja takoj odgovarja, navadno ob prepletanjem niti, navitih na klekljih pomoči računalnika 394 klorídno talílo klícni signál -ega -a m telekom. kljúč signal za -a m 1. stroj. mehansko ali elektronsko sporočilo klicanemu v telekomunikacijskem kodirani element za ravnanje s ključavnico kot omrežju, da ga nekdo kliče Sp: pozívni signál pripravo, napravo za varovanje prostorov, posod, klimatizácija zabojev 2. stroj. ročno orodje za vijačenje vijakov, -e ž uravnavanje temperature, matic, npr. viličasti ključ, francoski ključ vlažnosti, včasih tudi tlaka zraka in njegova ključávnica menjava z okoljem -e ž stroj. priprava, naprava za klimátska kómora blokiranje ali sprostitev mehanizmov, strojev, -e -e ž komora, v kateri se sistemov, dostopov ustvarijo različne klimatske razmere, potrebne kljúka zlasti za laboratorijske preiskave -e ž grad. ukrivljen zaključek armaturne klimátska napráva palice, s katerim se gladka armatura sidra v -e -e ž stroj. naprava, ki v beton prostoru samodejno uravnava temperaturo, kljúkasti sklòp s pravokótnim spáhom vlažnost in kakovost zraka klín -ega sklópa -- -- -- m grad., les. sklop pri vodorav- -a m 1. les., stroj. ročno orodje v obliki nem podaljšanju elementa, izdelan tako, da trikotne prizme s sorazmerno majhnim se na stičnih koncih elementov na različnih vršnim kotom za ločevanje, cepljenje višinah izdelata dve stični površini z zobom, PRIM.: dléto 2. element prizmatične oblike elementa se stakneta in spojita s sornikom z majhnim naklonom ene od vzdolžnih kljúnasto merílo osnovnih ploskev, navadno 1 : 100, za povezo- -ega -a s stroj. merilo s vanje strojnih delov, npr. gredi in pesta kolesa, kljunom in nonijem za merjenje dolžin utrditev lesnega spoja, niveliranje horizontal- z natančnostjo 0,1 mm, navadno tudi z klínasti jêrmen PRIM.: globínsko merílo (2) -ega jerména m stroj. gumen k nih opažev S: zagózda PRIM.: mozník (2) letvico za merjenje globin S: pomíčno merílo jermen, navadno trapeznega prereza, okrepljen s klór -a m kem. element iz skupine halogenov, tekstilnimi ali polimernimi vlakni, za jermenske rumenkastozelen strupen plin z ostrim vonjem, prenosnike moči pri industrijskih in mobilnih uporablja se za proizvodnjo plastičnih mas, strojih PRIM.: ploščáti jêrmen, zobáti jêrmen herbicidov, zdravil, vodikovega klorida in klo- klínker rovodikove kisline, za beljenje, npr. celulozne -ja m grad. močno žgana opeka z vlaknine, za kloriranje pitne vode in vode v zaprtimi porami za strešnike, fasadno opeko, javnih kopališčih, simbol Cl dimniško opeko, tlak klóralkálijska elektrolíza -e -e ž kem. klínker opéka -- -e m grad. temno siva polna postopek za proizvodnjo klora in natrijevega opeka, dvakrat žgana do temperature sintranja, hidroksida z elektrolizo raztopine natrijevega 1000–1200 °C, z rahlo steklasto površino, klorida PRIM.: amalgámski postópek, dia-v zidu ostane neometana, uporablja se za frágemski postópek dimnike in peči Sp: prepéka klorát -a m kem. klorat(V), sol klorove(V) klinométer -tra m geod. priprava za merjenje kisline, M I ClO naklona, sestavljena iz grezila, kotne skale in 3 , npr. kalijev klorat kloríd vizirnega dela -a m kem. sol klorovodikove kisline, HCl, klišé npr. natrijev klorid -ja m graf. tiskovna forma za visoki tisk, izdelana z jedkanjem ali graviranjem kovinske klorídno talílo -ega -a s met. talilo iz kloridov plošče, npr. cinkove, magnezijeve, ali iz foto- nekaterih kovin, navadno alkalijskih, ali polimerne plošče, s katere se za izdelavo reliefa amonija, ki raztaplja nečistoče pri kemijski kemijsko ali mehansko odstrani neutrjeni del rafinaciji, npr. pri pridobivanju sekundarnega kopirnega sloja aluminija 395 klorírani ogljikovodík klorírani ogljikovodík -ega -a m kem. klórov díoksíd oglji- -ega -a m kem. ClO 2, rumen-kovodik, v katerem so nekateri ali vsi vodikovi kastozelen plin z ostrim, dušljivim vonjem, atomi zamenjani s klorovimi, uporablja se kot uporablja se za beljenje, npr. celuloze, in topilo za maščobe in voske, npr. za kemično razkuževanje pitne vode čiščenje, za proizvodnjo plastičnih mas, nekdaj klórovica -e ž kem. nasičena vodna raztopina tudi kot insekticid in izolant Sp: orgánoklórova klora, uporablja se kot reagent spojína PRIM.: tríkloroetilén klórovo ápno -ega -a s kem. teh. nečist kalcijev kloríranje -a s 1. kem. kemijska reakcija, s katero hipoklorit, zmes okrog 35 % Ca(OCl) se v molekulo spojine uvede en ali več atomov 2 , 30 % CaCl klora 2. kem. teh. razkuževanje pitne vode s 2 in 13 % Ca(OH) 2 , ki se uporablja kot sredstvo za razkuževanje, nekdaj kot belilo za klorom ali s spojinami, ki vsebujejo aktivni klor, celulozo, papir, tekstil Sp: belílno ápno npr. z natrijevim hipokloritom klorovodík -a m kem. Ü vodíkov kloríd klorírno srédstvo -ega -a s snov, ki se uporablja za kloriranje, npr. fosforjev triklorid, klorovodíkova kislína -e -e ž kem. raztopina tionilov diklorid vodikovega klorida v vodi, brezbarvna k klórobenzén -a m kem. aromatska spojina, anorganskih kloridov, za uravnavanje pH C 6 H 5 Cl, brezbarvna, vnetljiva tekočina, Sp: sólna kislína uporablja se za proizvodnjo fenola klót -a m tekst. bombažna tkanina v 5-vezni kloroetán -a m kem. monokloroetan, C 2 H 5 Cl, votkovni atlasovi vezavi za delovne halje, brezbarven, vnetljiv plin, pod tlakom lahko kisline, M zraku kadi, uporablja se za dekapiranje jekla, za I ClO 2 , npr. natrijev klorit hidrokloriranje v organski sintezi, za pripravo klorít tekočina, močna kislina, koncentrirana se na -a m kem. klorat(III), sol klorove(III) hlapna tekočina, uporablja se kot sredstvo za podloge, prešite odeje etiliranje, npr. za proizvodnjo tetraetilsvinca, v klotoída -e ž 1. mat. spirala, katere ukrivlje-medicini za lokalno anestezijo z zamrzovanjem nost se linearno spreminja z dolžino poti po klorofórm ranju in trasiranju cest, železnic, tudi smučar- -a m kem. triklorometan, CHCl 3 , skih skakalnic, npr. planicoida Sp: etíl kloríd njej 2. grad. krivulja, ki se uporablja pri projekti- brezbarvna tekočina s sladkobnim vonjem in močnim anestetičnim učinkom, uporablja knjigovéška pôla -e -e ž graf. pola, ki obsega se kot topilo, lepilo za akrilno steklo, za pro- 16 tiskanih strani in se zgiba trikrat križno produkta pri proizvodnji politetrafluoretilena Knúdsenovo števílo -ega -a s kem. teh. značilno klórolignín izvodnjo difluoroklorometana kot vmesnega PRIM.: tiskôvna pôla -a m kem. s plinastim klorom ali število, ki se uporablja pri obravnavi prenosa klorovico kloriran lignin, da postane topen v snovi v porah, razmerje med povprečno prosto razredčeni raztopini natrijevega hidroksida potjo plinskih molekul in premerom pore, klóroogljikovodík simbol Kn -a m kem. Ü klorírani oglji-kovodík koagulácija -e ž 1. kem. združevanje koloidnih CH koagulanta koloidni raztopini PRIM.: flokuláci-2 =CCl–CH=CH 2 , brezbarvna, lahko kem. hlapna, vnetljiva tekočina, vmesni proizvod pri kloroprén -a m kem. klorobutadien, delcev v večje delce, ki se doseže z dodatkom ja, izkosmíčenje 2. postopek, pri katerem se proizvodnji polikloroprenske sintetične gume z dodatkom koagulanta ob kratkem, intenziv- klórova kislína nem mešanju koloid destabilizira -e -e ž kem. klorova(V) kislina, HClO koagulánt 3 , močna kislina, obstojna le v raztopini -a m kem. snov, npr. trivalentna 3+ in soleh, močen oksidant kationa Fe , Al 3+ , ki nevtralizira negativni 396 koeficiènt lokálnih izgúb v cevovódu naboj koloidnih delcev in povzroča njihovo kódek -dka m telekom. element, naprava iz koagulacijo kodirnika in dekodirnika v elementu, napravi, kòaksiálni kábel ki v eni smeri kodira informacije in jih v -ega -bla m elektr. prenosni vod z dvema koaksialnima valjastima elek- nasprotni smeri dekodira tričnima vodnikoma, kjer je navadno srednji kodíranje -a s mat. enolično pretvarjanje ene vodnik polna žica, obdana z izolatorjem, na vrste zapisa informacije v drugo v skladu z navojni ali bajonetni konektor za območje -ega -ja m elektr. okrogel cijo zapiše in posreduje v skladu z določenim kodom Sp: enkóder radijskih frekvenc, ki omogoča priključevanje kódna razdélba -e -e ž in razdvajanje koaksialnih ali optičnih kablov geod. črtna koda na nivelmanski lati, ki omogoča, da se z digitalnim pleten, obdan z ustreznim plaščem elektr. kodírnik -a m naprava, ki dano informa-kòaksiálni konéktor katerem je drugi vodnik, navadno mrežno danim kodom kóbalt -a m kem. prvi element kobaltove skupine nivelirjem na sliki odseka late odčitata višinska periodnega sistema, srebrnosiva, zelo trda razlika med dnom late in vodoravno ravnino kovina, uporablja se za zlitine, odporne proti nivelirja ter razdalja med lato in nivelirjem obrabi in visokim temperaturam, npr. za izdelavo kódni pretvórnik lopatic pri plinskih turbinah, za permanentne -ega -a m elektr. pretvornik, ki magnete, v medicini za proteze, simbol Co pretvarja eno vrsto koda v drugo, npr. iz deseti-kobaltín škega koda v dvojiški Sp: transkóder -a ž met. srebrnobel rombični psevdo-kubični mineral, arzen-kobaltov sulfid, CoAsS, kodrálnik -a m tekst. naprava za kodranje vlaken kobaltova ruda in teksturiranje sintetičnih filamentnih prej kóbaltova skupína -e -e ž kem. prehodni koeficiènt -ênta m 1. mat. konstantni množilni k elementi devete skupine periodnega sistema, faktor v členu ali matematičnem izrazu, npr. v kovine: kobalt, rodij in iridij vrsti 2. faktor v linearni zvezi med veličinama kóbaltova zlítina -e -e ž met. zlitina kobalta s različnih dimenzij, npr. difuzijski koeficient kromom, kromom in nikljem, kromom in mo- koeficiènt bárvne disperzíje -ênta -- -- m libdenom ali kromom, nikljem in molibdenom, fiz. odvod lomnega količnika po valovni dolžini ki se uporablja v plinskih turbinah, za zobne in ali frekvenci svetlobe, ki potuje skozi optično ortopedske implantate sredstvo PRIM.: Abbejevo števílo kóbaltovo jêklo -ega -a s met. hitrorezno koeficiènt dušênja -ênta -- m fiz. obratna jeklo z masnimi deleži kobalta 5–12 %, vrednost relaksacijskega časa Sp: fáktor dušênja volframa 14–20 %, navadno kroma 4 % in PRIM.: dušílni koeficiènt vanadija 1–2 % kóbaltovo modrílo koeficiènt elástičnosti -ênta -- m -ega -a s kem. zelo obsto- 1. meh. obratna vrednost modula elastičnosti, jen moder kobaltov pigment, kobaltov(II) simbol α , merska enota kvadratni milimeter aluminat, CoAl 2 O 4 , uporablja se za barvanje na newton 2. elektr. koeficient, ki kaže odziv keramike, zlasti kitajskega porcelana, kot odjemalca električne energije na spremembo pigment v barvah njene cene kód -a m mat. pravilo za enolično pretvarjanje koeficiènt hídrodinámičnega odpòra ene vrste zapisa informacije v drugo z znaki, -ênta -- --simboli m meh. Ü fáktor zajéznega odpôra kóda koeficiènt lokálnih izgúb v cevovódu -e ž mat. rezultat enolične pretvorbe ene vrste zapisa informacije v drugo, predstavljen z -ênta -- -- -- -- m meh. Ü fáktor lokálnih izgúb v znaki ali simboli cevovôdu 397 koeficiènt prestópa snoví koeficiènt prestópa snoví -ênta -- -- m koherénca -e ž fiz. prostorsko ali časovno fiz., kem. količnik gostote množinskega toka in ujemanje, npr. valovanj, signalov razlike koncentracij na mejni plasti, simbol K, koherénčna dolžína -e -e ž fiz. značilna merska enota meter na sekundo Sp: koeficiènt dolžina, na kateri valovanje ohrani fazno pred-snôvnega prestópa, snôvna prestópnost vidljivost koeficiènt prestópa toplôte -ênta -- -- m koherénčni čàs -ega čása m fiz. čas, v katerem fiz. koeficient, s katerim se množi tempera-valovanje ohranja fazno predvidljivost turna razlika, da se dobi gostota toplotnega koheréntna enôta toka pri prestopu toplote, merska enota watt -e -e ž merska enota, v na kvadratni meter in kelvin Sp: toplôtna pre-kateri ima enačba številskih vrednosti skupaj s stópnost številskimi faktorji enako obliko kot ustrezna k koeficiènt snôvnega prestópa enačba veličine, npr. km/s kot koherentna -ênta -- -- m enota merske enote m/s PRIM.: fiz., kem. nèkoheréntna Ü koeficiènt prestópa snoví enôta koeficiènt stisljívosti -ênta -- m količnik koheréntna izpeljána enôta -e -e -e ž relativne spremembe prostornine telesa merska enota, v kateri ima enačba številskih (Δ V / V ) in spremembe tlaka (Δ p ), ki povzroči vrednosti skupaj s številskimi faktorji enako to spremembo, simbol κ , merska enota pascal obliko kot ustrezna enačba veličine, npr. km/s na minus ena S: stisljívost (2) PRIM.: módul kot koherentna enota merske izpeljane enote stisljívosti, tláčni koeficiènt m/s PRIM.: nèkoheréntna enôta koeficiènt toplôtnega prehóda -ênta koheréntna mêja -- -- m fiz. -e -e ž met. fazna meja, skozi količnik gostote toplotnega toka pri katero se v trdnini neprekinjeno nadaljujejo vse zaporednem prestopu toplote iz fluida na steno, kristalne ravnine iz ene faze v drugo prevajanju skozi steno in prestopu s stene v drugi fluid, in temperaturne razlike med obema koheréntna mêjna površína -e -e -e ž fluidoma, simbol K , merska enota watt na met. mejna površina, skozi katero se kristalne kvadratni meter in kelvin Sp: toplôtno ravnine v kovinskem materialu neprekinjeno prehódnostno števílo nadaljujejo iz izločka v osnovo koeficiènt trênja -ênta -- m Ü fáktor trênja koheréntna svetlôba -e -e ž fiz. svetloba, ki koeficiènt upôra -ênta -- m fiz. koeficient pri na dovolj velikih razdaljah natančno ohranja kvadratnem zakonu upora, ki je količnik upora valovno dolžino sredstva na telo in upora sredstva na ravno koheréntna zemljína -e -e ž grad. zelo stisljiva, ploščo z enakim prerezom vezljiva drobnozrnata zemljina, pri kateri so koeficiènt zajéznega odpôra -ênta -- -- m zrna manjša od 0,002 mm, npr. gline, ali pa fáktor zajéznega odpôra meh. Ü večja od 0,002 mm in manjša od 0,063 mm, koercitívna jákost -e -i ž fiz. Ü npr. melji, organske zemljine koercitívnost koercitívnost -i ž fiz. koheréntni materiál jakost magnetnega polja, -ega -a m grad. plastičen v katerem se trajni magnet razmagneti Sp: koer- drobnozrnat material s povezanimi zrni, ki se kógnitivno računálništvo v trden, plastičen ali židek material, npr. glina, -ega -a s raču- melj, koherentna zemljina citívna jákost, magnétna koercitívnost po konsistenci glede na delež vode klasificira nalništvo, ki temelji na umetni inteligenci in omogoča, da računalniški sistemi povezujejo in koheréntni sistém enôt -ega -a -- m 1. sistem analizirajo velike količine podatkov iz različnih merskih enot, ki povezuje dimenzije vseh veličin virov hitro in točno ter pomagajo uporabnikom s fizikalnimi zakoni in v katerem obstajajo sprejeti pravilne odločitve v kar najkrajšem času osnovne enote, s katerimi se lahko izrazijo vse 398 kolénasti cévni prikljúček druge enote z zmnožkom potenc osnovnih vrvi, tekstilnih talnih oblog, predpražnikov, enot 2. sistem enot v standardih ISO, v katerem mrež za zaščito plovil proti drgnjenju ob obalo, imajo enačbe številskih vrednosti natančno bolj grobo pa za krtače in čopiče enako obliko, vključno s številskimi faktorji, kot kòks kôksa m kem. teh., met. porozna snov z veliko ustrezne enačbe v izbranem sistemu veličin ogljika, ki se dobi pri pirolizi bituminoznega koheréntno sévanje -ega -a s fiz. sevanje, premoga z malo žvepla in se uporablja kot opisano z valovno funkcijo, ki ima dovolj dobro gorivo v metalurgiji, npr. v plavžih, za proizvod-definirano fazo, da se lahko z njim delajo inter- njo vodnega in generatorskega plina ferenčni poskusi kôksanje -a s kem. teh. postopek pretvorbe koheréntnost -i ž logična ali oblikovna premoga s pirolizo v koks urejenost, npr. teorij koksárna -e ž kem. teh. obrat za pridobivanje kohezija koksa in koksarniškega plina, navadno v -e ž fiz. privlačnost med molekulami iste snovi sklopu železarne kohezíjska síla koksárniški plín -ega -a m kem. teh. plin, -e -e ž fiz. sila med molekulami, ki povzroča kohezijo ki nastane kot stranski produkt pri kohezíjska tŕdnost -e -i ž teoretična plinasto gorivo met. proizvodnji koksa in se uporablja kot trdnost materiala brez napak, zlasti razpok, ki je ocenjena na okoli desetino vrednosti modula kôksna bateríja -e -e ž kem. teh. baterija komor elastičnosti v koksarniški peči, v katerih poteka koksanje premoga ulivanje kolébanje -a s elektr. zaporedje sprememb Sp: kovínska fórma nihanja veličine ali stalno spreminjanje kokíla -e ž met. jeklena ali litoželezna forma za k kokíla za íngote -e -- -- ž met. Ü jeklárska kokíla efektivne ali temenske vrednosti veličine kokíla za tláčno lítje S: fluktuácija PRIM.: utrípanje -e -- -- -- ž met. kokila iz orodnega jekla v stroju za tlačno litje, sestavlje- koléktor -ja m 1. zbirna naprava, zbiralnik, na iz dveh delov, ki se pri odstranjevanju ulitka npr. vodni zbiralnik, zbiralnik nevarnih odpreta kot knjiga odpadkov 2. elektr. priprava iz med seboj kokílna lítina izoliranih lamel na rotorju, po katerih -e -e ž met. ulitki iz sive litine, uliti drsijo ščetke statorja elektromotorja v kokile, ki imajo zaradi hitrega ohlajanja trdo, PRIM.: komutátor (1) 3. elektr. ena od treh obrabno trdno površino elektrod bipolarnega tranzistorja, ki zbira kokílna lomnína -e -e ž met. neuporabne, po-emitorski in bazni tok in ga oddaja kot kolek-škodovane kokile, ki se uporabljajo kot sekun-torski tok 4. rud. flotacijski reagent, ki napravi darne surovine hidrofilne površine delcev neomočljive in na ta kokílni nastávek način zbira delce v peni S: zbirálo -ega -vka m met. nastavek na vrhu jeklarske kokile, ki preprečuje nastanek koléktorska laméla -e -e ž elektr. Ü komutátor-lunkerja v ingotu ska laméla kokón -a m tekst. zapredek sviloprejke, katere koléktorski eléktromotór -ega -ja m elektr. Ü gosenice, ko se zabubijo, izločajo svilene niti, ki komutátorski eléktromotór so surovina za naravno svilo kolénasti cévni prikljúček -ega -ega kókosovo vlákno -ega -a s tekst. vlakno, ki se -čka m stroj. standardni kotni cevni priključek, pridobiva z godenjem vlaknatega sloja oreha navadno pod kotom 45 °, 60 °, 90 °, 120 °, 135 ° kokosove palme in se uporablja za izdelavo PRIM.: cévno koléno 399 kolénčna stréha kolénčna stréha -e -e ž grad. kolíčnik brizánce dvokapnica s -a -- m rud. razmerje med kapom, na eni strani dvignjenim nad veznik rušilnim učinkom razstreliva in rušilnim kolésje učinkom trinitrotoluena, merjenima v pesku -a s stroj. skupek vseh koles na vozilu ali mobilnem delovnem stroju kolíčnik pór -a -- m grad. količnik prostornine kolésna brána por in prostornine zemljine, simbol e -e -e ž agroteh. brana s kolesi, ki imajo ostre, naprej ukrivljene kline za puljenje koligatívne lastnósti -ih -- kem. fizikalne plevela in razbijanje sprijete zemlje in nazaj lastnosti raztopin, odvisne le od koncentraci- ukrivljene kline za ravnanje tal je topljenca, ne pa tudi od njegove kemijske kolésna dvojíca sestave, npr. znižanje parnega tlaka, znižanje -e -e ž stroj. par koles, vezanih z zmrzišča, zvišanje vrelišča, osmozni tlak osjo za tek po dveh tirnicah kolimácija -e ž fiz. vzporejanje svetlobnih kolésna hidrostátična enôta -e -e -e ž žarkov ali ureditev snopa delcev tako, da so stroj. hidrostatična enota, ki lahko deluje kot smeri njihovih hitrosti vzporedne pogonski motor ali zavorna črpalka, pri čemer kolimacíjska ós zavorna črpalka nalaga sproščeno energijo pri -e osí ž fiz. premica skozi zaviranju v hidravlični akumulator S: kolésni optično središče objektiva in presečišče nitnega hidrávlični motór križa merilnika, os x nivelirja, teodolita kolésni báger kolimátor -ega -gra m stroj. bager s -ja m fiz. leča ali lečje v optičnih kolesnim podvozjem napravah, ki zbere žarke iz svetila v vzporeden kolesníca snop -e ž grad. vzdolžni žleb, ki nastane k na najbolj obremenjenem delu vozišča zaradi kòlineácija -e ž grad. medsebojna prireditev preoblikovanja voziščne konstrukcije in/ali v dveh polj točk, premic ali dveh prostorov točk podlago vgrajenega materiala po preslikavi ravnin, kjer si bijektivno ustrezajo kolésni hidrávlični motór točka točki, premica premici in ravnina ravnini, -ega -ega -ja m pri čemer se ohranja skladnost elementov stroj. hidrostatična enota, ki lahko deluje kot kòlineárni véktor pogonski motor ali zavorna črpalka, pri čemer -ega -ja m meh. vektor, ki zavorna črpalka nalaga sproščeno energijo pri deluje na isti premici in v isti smeri zaviranju v hidravlični akumulator S: kolésna kòlineárnost -i ž mat. lastnost točk ali objektov, hidrostátična enôta da ležijo na isti premici kolésni kót -ega -a m elektr. kot med fazama koló -ésa s 1. stroj. osnovni del za prenos vrtilnega napetosti elektroenergetskega omrežja in lastne gibanja, npr. kolo tirničnega vozila, ali za kotal- napetosti generatorja v napajalni točki no vodenje premočrtnega gibanja 2. kolutu kolésni mehanízem -ega -zma m stroj. podoben osnovni del vozil s kolesi pogonski ali pritrditveni mehanizem koles na kolobár -ja m 1. mat. algebrska struktura, na vozilih ali mobilnih delovnih strojih kateri sta definirani dve binarni operaciji z kolésni váljar -ega -ja m grad. gradbeni ustreznimi lastnostmi, analogni seštevanju in samohodni valjar za utrjevanje lepljivih zemljin množenju celih števil PRIM.: pólje (2) 2. mat. in glinenih materialov, ki ima na sprednji osi več ploskev med koncentričnima krožnicama koles z gladkimi pnevmatikami in na zadnjih kolódij -a m kem. viskozna tekočina, ki nastane z pogonskih kolesih traktorske pnevmatike raztapljanjem dinitrata celuloze v zmesi dietile-količína -e ž splošna opredelitev lastnosti tra in etanola 1 : 2, uporablja se v industriji barv, telesa, snovi, polja glede na število merskih fotografski industriji, za proizvodnjo razstrelil- enot PRIM.: fizikálna količína, veličína ne želatine in lepil 400 kolút kolofónija -e ž kem. teh. kolóna trdni preostanek po de- -e ž 1. kem. teh. vitka pokončna valjasta stilaciji terpentinskega olja iz smole, uporablja naprava, navadno s prekati ali polnilom za se kot pripomoček pri mehkem lotanju, za kemijske procese, npr. destilacijska kolona, proizvodnjo smolnega mila za klejenje papirja rektifikacijska kolona 2. prom. najmanj tri vozila, koloíd vozeča drugo za drugim v oddaljenosti, enaki -a m fiz., kem. disperzni sistem z velikostjo ali manjši od varnostne razdalje 3. grad. sestav delcev 1–1000 nm, ki imajo istoimenski naboj 2–5 m dolgih profilnih opažnih jeklenih cevi in se zato ne usedajo, npr. koloidna raztopina, s krono na prvi, ki se lahko sestavljajo do emulzija, aerosol S: koloídni sistém PRIM.: dis-potrebne globine pri uvrtanju betonskega perzíja (3) pilota koloídna kemíja -e -e ž področje fizikalne kolonáda -e ž grad. v vrsti in enakomernih kemije, ki obravnava pojave v zvezi s koloidnim razmikih postavljeno večje število kamnitih, stanjem snovi opečnih, betonskih stebrov koloídna raztopína -e -e ž fiz., kem. disperzija kolónska kromatografíja -e -e ž kem. adsorp-trdnih koloidnih delcev v tekočini, ki se na prvi cijska kromatografija, pri kateri se preiskovana pogled obnaša tako kot prava raztopina raztopina vodi skozi kolono, napolnjeno z ad-koloídna velikóst -e -i ž fiz., kem. velikost sorbentom, npr. aluminijevim oksidom K: CC delcev v območju 1–1000 nm, ki je značilna za koloriméter -tra m kem. merilnik absorbance koloidno stanje snovi raztopine pri določeni valovni dolžini koloídni délec -ega -lca m fiz., kem. delec kolorimétrična analíza -e -e ž kem. Ü kolori-velikosti 1–1000 nm metríja (2) koloídni mlín -ega -a m 1. kem. teh. mlin za kolorimetríja -e ž 1. veda o barvah, ki pripravo koloida iz homogene mešanice su- k preučuje tudi fiziološko in psihološko zazna-spenzije trdnine v tekočini ali dveh tekočin, se-vanje barv 2. kem. metoda kvantitativne analize, stavljen iz rotorja, ki se vrti z vrtilno frekvenco pri kateri se barva preiskovane raztopine po 3000–6000 min –1 , in statorja, razmik med njima dodatku ustreznega reagenta primerja z barvo, določa velikost dobljenih delcev, uporablja se ki jo daje isti reagent s standardno raztopino v farmacevtski, kozmetični, tekstilni, papirni Sp: kolorimétrična analíza industriji in industriji barv, lakov, pralnih 2. sredstev, maziv mlin za pripravo koloida koloríranje -a s tekst. barvno oblikovanje iz homogene mešanice suspenzije trdnine v vzorcev tekočini ali dveh tekočin, sestavljen iz rotorja, kolorít -a m tekst. medsebojno razmerje in ki se vrti z vrtilno frekvenco 50–100 s –1 , in ubranost vseh barv in tonov vzorca na tekstiliji statorja, z razmikom med njima se določa koltán velikost dobljenih delcev, uporablja se v farma- -a m met. motna črna ruda brez leska, cevtski, kozmetični, tekstilni, papirni industriji sestavljena iz niobita in tantalita, uporablja se in industriji barv, lakov, pralnih sredstev, maziv zlasti za pridobivanje tantala za izdelavo tan- koloídni sistém talovih usmernikov za elektronske naprave in -ega -a m fiz., kem. disperzni nikelj-tantalovih zlitin za reakcijske motorje sistem z velikostjo delcev 1–1000 nm, ki imajo kolumbít istoimenski naboj in se zato ne usedajo, npr. -a m met. rjav do črn rombični koloidna raztopina, emulzija, aerosol S: koloíd mineral mangan-niobij-tantal-železov PRIM.: disperzíja (3) oksid, trdna raztopina tantalita in niobita, koloídno stánje (Fe,Mn)(Nb,Ta) -ega -a s fiz., kem. stanje snovi, 2O6, niobijeva ruda da se obnaša kot koloid in ima vse njegove zna- kolút -a m stroj. okrogla plošča, sorazmerno čilnosti in lastnosti majhne debeline v primerjavi s premerom 401 kolútna brána kolútna brána -e -e ž agroteh. kombinatórika brana z gladkoro- -e ž področje matematike, ki bimi ali nazobčanimi koluti premera 40–60 cm obravnava lastnosti permutacijskih grup na več skupnih oseh, ki v poševni legi obračajo kombinírani indikátor -ega -ja m grad. in mešajo zemljo Sp: lopátičasta kolútna brána indikator, ki izraža količnik med vrsto pro-kolútna sklópka -e -e ž stroj. torna sklopka, stornine in vrsto površine, npr. razmerje bruto sestavljena iz dveh plošč z ravnima površinama, prostornine in uporabne površine, v kubičnih ki sta navadno obloženi z materialom z visokim metrih na kvadratni meter, in razmerje med faktorjem trenja, in mehanizmom za pritisno vrsto površine in vrsto prostornine v kvadra- silo S: plôščna sklópka Sp: dískasta sklópka tnih metrih na kubični meter kolútna zavóra -e -e ž stroj. kombinírani prevòz zavora z zavornim -ega -ôza m prom. prevoz kolutom, ki se vrti skupaj s kolesom, in zunanjo blaga v zabojnikih, na tovornih prikolicah, zavorno čeljustjo, ki se ob zaviranju aktivira polpriklopnikih, z dvema ali več različnimi pre- z ustreznim mehanizmom, ročno, nožno, z voznimi sredstvi po železniških progah, cestah, elektromagnetom, hidravličnim ali pnevmatič- morju ali rekah, pri katerem potekata navadno nim valjem Sp: dískasta zavóra, plôščna zavóra začetni in končni del prevoza s cestnim vozilom PRIM.: PRIM.: intermodálni prevòz, opŕtni prevòz bóbenska zavóra kolútne škárje -ih -rij ž mn. met. kombinírani transformátor -ega -ja m škarje v obliki elektr. vrtečega se koluta za prečno ali vzdolžno razre- instrumentni transformator z napetostnikom zovanje, obrezovanje valjanega traku S: in tokovnikom v istem okrovu króžne škárje kombinírano béljenje -ega -a s kem. beljenje, k kolútni brusílnik npr. tekstila, z različnimi oksidacijskimi -ega -a m brusilnik z brusom v obliki vrtečega se koluta za sredstvi ali z redukcijskimi in oksidacijskimi ploskovno brušenje manjših površin sredstvi zapored kolútni varílnik kombinírano rôčno oródje -ega -ega -a s -ega -a m var. varilnik za elektr. ročno orodje z ročaji, ki so obdani z izo- kolutno varjenje lacijskim materialom na delovni strani z izpo- kolútno varjênje -ega -a s var. uporovno stavljenimi prevodnimi deli, npr. kombinirane varjenje, pri katerem se varjenca stiskata z klešče, vijačnik dvema kolutnima elektrodama in hkrati varita komerciálni tísk -ega -a m graf. Ü akcidénčni kóma -e ž fiz. optična aberacija, ki se kaže pri tísk večjih vpadnih kotih glede na simetrijsko os kómora -e ž 1. manjši zaprt prostor, v katerem optičnega elementa in povzroči, da se snop poteka tehnološki proces, npr. zgorevanje, vzporednih žarkov v goriščni ravnini razprši v segrevanje v pari 2. rud. odprt, s stebri kamnine pikico z repom, podobno kometu ločen prostor v rudniku, širok 5–30 m, za odko- komándni prôstor -ega prostóra m elektr. pavanje rude prostor v centru vodenja elektroenergetskega kómora za péskanje -e -- -- ž met. tesno zaprt sistema z dimenzijami, ki omogočajo hkratni prostor za čiščenje ulitkov s peskanjem pregled stanja celotnega elektroenergetskega omrežja s sinoptično ploščo, ki zmore prikazati kómorna péč -e pečí ž met. peč v obliki komore tudi lokacijo okvare, motnje, kar omogoča hitro z električnim ali plamenskim segrevanjem, in ustrezno ukrepanje dispečerja uporablja se za toplotno obdelavo kovinskih kombájn materialov -a m agroteh. kmetijski stroj za več delovnih operacij, npr. žetev, mlačev, stiskanje kómorni postópek -ega -pka m kem. teh. starejši slame v bale, nakladanje postopek za proizvodnjo žveplove kisline 402 kompenzacíjska pregráda v svinčenih komorah iz zmesi žveplovega kompáktor -ja m grad. samohodni valjar za dioksida, zraka in vodne pare ob prisotnosti zbijanje odpadkov na komunalnih deponijah, dušikovih oksidov kot katalizatorja ki ima na podvozju spredaj nameščen valj z kompaktírani vòd bodicami z razširjeno glavo, dolgimi do 30 cm, -ega vóda m elektr. večfazni in zadaj pogonski traktorski kolesi, včasih tudi nadzemni vod, pri katerem so razmiki med gosenici linijskimi vodniki zmanjšani z boljšimi izola-komparátor torji, ustreznejšimi mehanskimi podporami, z -ja m instrument za natančno njihovo ugodnejšo razporeditvijo merjenje veličine in primerjanje z etalonom kompaktírani vodník -ega -a m elektr. večžični kómpas -a m instrument za ugotavljanje strani električni vodnik, pri katerem so prostori med neba, npr. z vrtljivo magnetno iglo, žiroskopom žicami zmanjšani s stiskanjem, z vlečenjem, ali laserskim resonatorjem izbiro profila žic ali njihovo ustrezno razpore- kompatibílnost -i ž sposobnost učinkovitega ditvijo povezovanja in delovanja posameznih elementov, kompaktíranje -a s povečevanje gostote volu-gradnikov ali enot z drugimi elementi, gradniki ali minozne snovi s stiskanjem enotami v sistemu S: združljívost kompaktíranje betóna -a -- s grad. vgrajeva- kompavndírani tokôvnik -ega -a m elektr. nje zemeljsko vlažnega betona z nabijalniki, tokovnik s pomožnim navitjem z neodvisnim valjarji, vibratorji, da se zmanjša prostornina in napajanjem, ki je namenjeno zlasti zmanjše-doseže želena trdnost vanju faznih razlik med primarnim tokom in kompáktna plôskev sekundarnimi toki -e -kve ž mat. ploskev, ki trikotnikov vzbujanje električnega stroja z vsaj dvema kompáktna postája navitjema, od katerih je vsaj eno zaporedno -e -e ž elektr. tovarniško S: méšano vzbújanje izdelana transformatorska postaja manjših kompávndni bátni párni stròj jo je mogoče triangulirati s končnim številom kompavndírano vzbújanje -ega -a s elektr. k dimenzij za razdeljevanje električne energije -ega -ega -ega kompáktna prêja strôja m stroj. batni parni stroj iz dveh vzporedno -e -e ž tekst. preja, izdelana vezanih valjev z ročicama pod kotom 90°, od po modificiranem postopku prstanskega katerih je en valj pogosto visokotlačni, drugi pa predenja, s katerim se doseže predenje z mini-nizkotlačni PRIM.: tandémski bátni párni stròj miziranim ali celo brez predilnega trikotnika kompávndni eléktromotór -ega -ja m elektr. Ü kompáktni odklópnik -ega -a m elektr. méšano vzbújani eléktromotór odklopnik z ulitim nosilnim ohišjem iz izolacij-kompávndno navítje skega materiala -ega -a s elektr. navitje kompáktno predênje iz dveh tuljav, od katerih je vsaj ena vezana -ega -a s tekst. predenje, zaporedno pri katerem se z modifikacijo trivaljčnega kompenzácija jálove močí dvojermenčnega raztezala doseže minimi- -e -- -- ž elektr. zacija ali odprava predilnega trikotnika, kar postopek za zmanjšanje prenosa jalovih moči v vpliva na zapredanje maksimalnega števila celotnem elektroenergetskem omrežju vlaken z najdaljšo možno dolžino in s čim bolj kompenzacíjska pregráda -e -e ž grad. izenačeno prednapetostjo vlaken pregrada za regulacijo odtoka vode iz gorvodne kompáktnost -i ž lastnost snovi, da je zelo elektrarne, za katero se ustvari prostor za zgoščena, iz trdo sprijetih delcev, npr. kom- umetno jezero, ki ob večjih izpustih gorvodne paktnost peska v livarski formi, kompaktnost elektrarne začasno akumulira večje količine betona vode, ki bi lahko ogrozile dolvodno območje 403 kompenzacíjska vôda kompenzacíjska vôda -e -e ž grad. Ü izravnál- [Cu(NH3)4]SO4, natrijev dicianoargentat(I), kompenzacíjski magnét [Ni(CO) -ega -a m4] S: koordinacíjska spojína elektr. Sp: na vôda Na[Ag(CN)2], tetrakarbonilnikelj(0), kompléks magnet v galvanometru za delno kompenziranje delovanja zemeljskega in zunanjih magnetnih polj kompléksna vrédnost -e -i ž elektr. vrednost, kompenzacíjski nivelír izražena s kompleksnim številom -ega -ja m geod. nivelir, ki ima kompenzator namesto nivelacijske libele kompléksno konjugírano števílo -ega in elevacijskega vijaka -ega -a s mat. število, ki se dobi iz kompleksnega k kompenzacíjsko navítje števila, če se njegovi imaginarni komponenti -ega -a s elektr. navitje, spremeni predznak po katerem teče tok, sorazmeren delovnemu kompléksnost toku navitja, nameščeno tako, da izničuje -i ž elektr. značilnost elektro- energetskega sistema, ki jo določa zmnožek popačenje magnetnega polja delovnega navitja števila enakih elementov, števila njihovih zaradi polja drugih tokokrogov v soseščini povezav in števila možnih stanj, pri različnih kompenzatívni bárvi -ih bárv ž dv. dvojica elementih se kompleksnost poveča barv, ki v aditivni mešanici dajeta nepestro kompléksno števílo barvo, belo ali sivo -ega -a s mat. vektorska vsota realne in imaginarne komponente: kompenzátor -ja m 1. naprava za izravnavanje z = a + b i, kjer sta a in b realni števili, i pa imagi- ali odpravljanje razlik, npr. v gibanju, razte- narna enota (i 2 = –1) PRIM.: reálno števílo zanju, električni napetosti, za naravnavanje kompleksométrična titrácija vodoravnosti naprave, vizure 2. geod. naprava, ki -e -e ž kem. titracija, pri kateri nastanek obarvanega uravna vodoravno ali navpično os geodetskega kompleksa pokaže konec titracije instrumenta kompléks kompleksométrično dolóčanje -a m kem. Ü kompléksna spojína -ega -a s kem. kompléksna avtomatizácija določanje deleža kovinskih ionov s titracijo z -e -e ž elektr., stroj. etilendiaminotetraocetno kislino, ki temelji na popolnoma avtomatizirani stroji ali postroji, pri nastanku kelatnega kompleksa kovine katerih so tudi opravila višje stopnje zahtevno- komplemènt sti prepuščena samodejnemu sistemu -ênta m mat. množica, ki z drugo množico sestavlja celoto kompléksna impedánca -e -e ž elektr. Ü elék- komplementárni bárvi trična impedánca -ih bárv ž dv. fiz. barvi, ki pri aditivnem mešanju barv dajeta čutni vtis kompléksna míkrostruktúra -e -e ž met. bele barve Sp: dopolnílni bárvi mikrostruktura jekla, ki je dualna mikrostruk- komplétna mnóžica ortogonálnih tura z zaostalim avstenitom S: ferítna vèčfázna fúnkcij míkrostruktúra -e -e -- -- ž mat. množica med seboj or- togonalnih funkcij, ki tvori ortogonalno bazo kompléksna móč -e močí ž elektr. zmnožek funkcijskega Hilbertovega prostora korena iz tri, fazorja medfazne napetosti komponênta in fazorja toka, merska enota volt amper -e ž 1. kem. sestavina, ki se po aktiviranju spremeni v novo snov ali povzroči S: navídezna móč (2) njen nastanek, npr. vezivo v enokomponen- kompléksna ravnína -e -e ž mat. ravnina, v kateri tnem lepilu, vezivo in premreževalo v dvokom- so kompleksna števila predstavljena kot točke ponentnem lepilu S: aktívna sestavína (1) 2. stroj. kompléksna spojína -e -e ž kem. kemična sestav več delov za opravljanje ene od osnovnih spojina, ki v svoji sestavi vsebuje koordinacijski nalog obdelave, prenosa in/ali krmiljenja toka kompleks, npr. tetraaminbakrov(II) sulfat, snovi, energije, informacije, npr. elektromotor, 404 komprimíranje črpalka, ventil S: sestavína (2) 3. elektr. pasivni ali je ena osnovna kovina, druga pa druga kovina, aktivni električni element, npr. vtič, vtičnica, keramika ali organska spojina žice, kabel, električni upor, kondenzator, kompozít s polimêrno osnôvo -a -- -- -- m tuljava, dioda, tranzistor, integrirano vezje, ki kem. kompozit, pri katerem so v osnovo iz plasto-sestavlja električno ali elektronsko napravo mera ali duromera vložena steklena ali ogljikova S: sestavína (3) , sestávni dél (2) 4. fiz., mat. projek-vlakna ali paraaramidna vlakna tipa kevlarja, da cija vektorja na dano smer, npr. komponenta se izboljšajo njegove mehanske lastnosti sile kompresíja -e ž povišanje tlaka z zmanjša-komponênta breména -e -- ž elektr. bistveni njem prostornine, npr. plina PRIM.: ekspanzíja, del karakteristike odjema, npr. letna, sezonska, stískanje (2) tedenska komponenta odjema električne moči kompresíjski gíb -ega -a m stroj. gib, med kompozícija -e ž 1. grad. sestava kompleksnej-katerim se delovni medij, npr. plin, para, v valju ših materialov iz posameznih osnovnih mate-batnega stroja stiska rialov, npr. beton, vezani les, lepljeni les 2. grad. kompresíjski stròj -ega strôja m stroj. enosto-razporeditev elementov v povezavi z njihovimi penjski ali večstopenjski stroj, npr. kompresor, dimenzijami in namenom, npr. modularna v katerem se fluid komprimira, za kar je kompozicija 3. grad. ustvarjanje ploskovnih potrebno mehansko delo, pri čemer se fluidu ali prostorskih pogledov in prerezov, kar pri zvišata tlak in temperatura projektiranju omogoča boljšo predstavo o prostoru in boljše tehnične rešitve kompresíjsko délo -ega -a s stroj. delo, kompozícija pletíva potrebno za kompresijo delovnega medija, -e -- ž tekst. oblika preple- tanja niti v pletivu navadno plina k stavljena in speta skupina železniških potniških -e -- ž prom. načrtno se- stroj. komprésor -ja m energijski stroj, ki v eni ali več stopnjah povečuje tlak stisljivega delovnega ali tovornih vagonov medija, npr. zraka PRIM.: puhálo, ventilátor kompozít -a m material, sestavljen iz dveh komprésorski hladílnik -ega -a m stroj. ali več ločenih sestavin, katerih lastnosti se hladilnik, v katerem se para hladiva iz upar-zovanja osnovnih in votkovnih niti v tkanini razmerje med prostornino plina pred kompre- PRIM.: sijo in po njej ekspanzíjsko razmérje kompozícija vagónov kompozícija tkaníne kompresíjsko razmérje -ega -a s stroj. -e -- ž tekst. način preve-gradívo jalnika najprej s stiskanjem s kompresorjem dopolnjujejo, npr. stekloplastika S: sestávljeno Sp: armírano gradívo segreje, nato se ohladi na temperaturo okolice, kompozítni izolátor -ega -ja m elektr. izolator utekočini in končno v uparjalniku upari, pri iz najmanj dveh izolacijskih materialov za jedro čemer se notranjost hladilnika ohladi zaradi njega nasutega zemeljskega materiala z valjanjem ali nabijanjem S: komprimíranje (2) kompozít s kerámično osnôvo -a -- -- -- m komprimíranje -a s 1. stroj. postopek, s katerim kem. kompozit, pri katerem so v keramično se poveča tlak fluida, npr. zraka, z zmanjša-osnovo vložena keramična ali ogljikova vlakna, njem prostornine ali dodajanjem fluida v so neposredno brizgana ali ulita v enem kosu komprimácija -e ž grad. povečanje gostote in pritrjena na jedro z vmesnim tulcem ali brez in za obod, sestavljen iz posameznih reber, ki prenosa uparjalne toplote da se izboljšajo njegove mehanske lastnosti posodo S: stískanje (2) 2. grad. povečanje gostote kompozít s kovínsko osnôvo -a -- -- -- m nasutega zemeljskega materiala z valjanjem ali met. kompozit z dvema sestavinama, od katerih nabijanjem S: komprimácija 405 komunálna dejávnost komunálna dejávnost -e -i ž grad. oskrba za povezavo med dvema ali več točkami, po naselij z vodo, vzdrževanje in opremljanje ulic, katerem je možna enosmerna ali dvosmerna trgov in cest, ravnanje z odpadki, odvajanje komunikacija Sp: têlekomunikacíjski vòd padavinskih in odpadnih voda komunikacíjsko omréžje -ega -a s telekom. komunálna ínfrastruktúra -e -e ž grad. infra- omrežje s komutacijsko opremo za analogni struktura, ki zajema zlasti oskrbo s pitno vodo, prenos ali z usmerjalno opremo za digitalni električno energijo, toploto, plinom, odvajanje prenos signalov med omrežnimi priključnimi odpadnih voda, vzdrževanje javnih poti, javne točkami razsvetljave, parkov, mestnega potniškega komutácija -e ž 1. elektr. preklapljanje smeri prometa toka v navitju elektromotorja brez prekinitve komunálna odpádna vôda -e -e -e ž toka v električnem tokokrogu, ki je ob pre- odpadna voda, ki po uporabi v gospodinjstvih, klopu s ščetko kratko vezan PRIM.: stíkanje objektih v javni rabi, proizvodnih in storitvenih 2. telekom. povezovanje funkcijskih enot, dejavnostih odteka v čistilno napravo ali javno prenosnih kanalov in drugih telekomunika- odpádna vôda preklòp (2) 3. elektr. preklapljanje statorskih navitij v ritmu vrtenja motorja komunálna oprémljenost -e -i ž grad. opre-komutacíjska magnetílna krivúlja -e -e mljenost obravnavanega zemljišča ali območja komunálna odpláka kličočim in klicanim Sp: preklápljanje (3) -e -e ž Ü komunálna PRIM.: kanalizacijo Sp: komunálna odpláka cijskih vezij, da se vzpostavi povezava med k z dovoznimi potmi, vodovodno napeljavo, -e ž elektr. magnetilna krivulja, merjena s prekla- pljanjem merilnega magnetilnega toka električno napeljavo, telefonsko napeljavo komutacíjska napráva PRIM.: energétska oprémljenost -e -e ž telekom. naprava, komunálni prikljúček ki omogoča ali izvaja komutacijo, npr. koordi- -ega -čka m mesto na natni stikalnik v analogni telefonski centrali ali elektroenegetskem, plinskem, vodovodnem strežnik v digitalnem sistemu omrežju, kjer so povezane električne, plinske, komutacíjska reaktánca vodovodne napeljave objekta s temi omrežji -e -e ž elektr. reaktanca komutirajoče tuljave komunikácija po eléktroenergétskem vôdu komutacíjska téhnika -e -- -- -- ž elektr. prenos podatkov po elek- -e -e ž elektr. tehnika troenergetskem vodu, npr. pri daljinskem krmi- izvajanja komutacije z uporabo prostorskega ali ljenju elektrarne K: PLC časovnega multipleksa, npr. elektromehanska, komunikacíjska ínfrastruktúra elektronska -e -e ž telekom. infrastruktura, ki zajema terminalsko opremo, komutacíjski pól -ega -a m elektr. pomožni prenosne in komutacijske naprave ustrezne pol, ki nosi komutacijsko navitje električnega zmogljivosti za prenos in izmenjavo sporočil, stroja podatkov, informacij med uporabniki na dogo- komutacíjski sistém -ega -a m elektr. sistem vorjen način elektromehanskih ali elektronskih stikalnih komunikacíjski kanál -ega -a m telekom. elementov, ki izvajajo funkcije stikanja, prekla-povezava med točkama komunikacijskega pljanja omrežja za izmenjavo sporočil, podatkov komutacíjsko navítje -ega -a s elektr. navitje, ki komunikacíjski sprejémnik -ega -a m elektr. pospešuje komutacijo v električnem stroju naprava za sprejem komunikacijskih signalov komutatívni prodúkt -ega -a m mat. produkt, komunikacíjski vòd -ega vóda m telekom. za katerega velja zakon komutativnosti, npr. sestav podzemnih in/ali nadzemnih vodov produkt realnih ali kompleksnih števil 406 končína komutatívnost -i ž mat. komutátor z lástovičjim rêpom lastnost binarne -ja -- -- -- m operacije, katere rezultat je neodvisen od elektr. lamele komutatorja v obliki lastovičjega vrstnega reda operandov, npr. operaciji se- repa za pritrditev na rotor števanja in množenja števil sta komutativni, komutíranje -a s mat. menjavanje vrstnega reda množenje matrik pa ne PRIM.: nèkomutatívna operacij grúpa koncentrácija -e ž 1. količnik količine komutátor -ja m 1. elektr. del enosmernega snovi in prostornine, v kateri je porazdeljena električnega rotacijskega stroja, ki skupaj s 2. kem. količnik množine topljenca in prostor-ščetkami prilagaja izmenično napetost in nine raztopine, simbol c , merska enota mol tok v kotvi zunanjemu enosmernemu ali iz-na kubični meter S: množínska koncentrácija meničnemu elektroenergetskemu omrežju Sp: mólska koncentrácija PRIM.: másna koncen-PRIM.: koléktor (2) 2. mat. operacija, ki predsta-trácija vlja merilo za kršitev komutativnosti binarne koncentrácija napétosti -e -- ž meh. zgošče-operacije nost notranje napetosti na omejenem območju komutátorska delítev -e -tve ž elektr. ločna v materialu, konstrukciji, npr. ob zvaru, razpoki razdalja lamel na komutatorju, ki ustreza širini koncentracíjski trikótnik -ega -a m met. ene lamele komutatorja enakostranični trikotnik za odčitavanje komutátorska laméla -e -e ž elektr. bakrena deležev sestavin v ternarni zlitini, v katerem ploščica, element drsnega kontakta komuta-oglišča predstavljajo tri sestavine zlitine, delež torja električnega stroja, ki omogoča nemoten sestavine narašča v nasprotni smeri urnega preklop zank njegovega navitja Sp: koléktorska kazalca tako, da oglišče, označeno z določeno laméla sestavino, predstavlja 100-odstotni delež te k sestavine komutátorski eléktrični stròj -ega -ega strôja m elektr. enosmerni enofazni ali trifazni koncéntričnost -i ž lastnost družine krogov, električni rotacijski stroj, ki ima na rotorju simetričnih geometrijskih likov, teles, ki imajo komutator s ščetkami isto središče komutátorski eléktromotór -ega -ja m elektr. koncentrírana kislína -e -e ž kem. nerazred-elektromotor s komutatorjem in ščetkami na čena kislina, ki se pod tem imenom prodaja ali rotorju Sp: koléktorski eléktromotór uporablja, npr. koncentrirana žveplova kislina -ega -ega -ja centrirana dušikova kislina z masnim deležem m elektr. enofazni ali trifazni elektro-w komutátorski izménični eléktromotór z masnim deležem w(H2SO4) = 96 %, kon-motor s komutatorskim navitjem in ščetkami (HNO3) = 63 % na rotorju, npr. repulzijski elektromotor, koncentrírana obtéžba -e -e ž grad., stroj. Ü Derijev elektromotor, Schragejev elektromotor točkôvna obtéžba komutátorski korák -ega -a m elektr. ločna koncentrírana raztopína -e -e ž kem. razto- razdalja ali število lamel med priključkoma pina, ki vsebuje razmeroma veliko topljenca dveh sosednjih tuljav komutatorskega ali PRIM.: nasíčena raztopína, razrédčena raztopína kotvinega navitja končánje reákcije -a -- s kem. prekinitev komutátorsko navítje -ega -a s elektr. kotvino verižne reakcije zaradi medsebojnega spajanja navitje, katerega tuljave so priključene na prostih radikalov ali uničenja oziroma dezakti-komutator viranja aktivnih mest S: terminácija komutátorsko ogródje -ega -a s elektr. nosilna končína -e ž stroj. končni del valjastega obdelo-konstrukcija komutatorja vanca, strojnega elementa 407 kônčna deformácija kônčna deformácija -e -e ž meh. kondenzácija deformacija -e ž 1. fiz. prehod plinaste faze po končanem obremenjevanju v tekočo 2. kem. reakcija, pri kateri se molekuli kônčna dóza spojita v večjo oziroma dela iste molekule v obroč, -e -e ž fiz. skupna prejeta doza obenem pa se odcepi preprosta molekula, npr. sevanja H 2 O, NH 3 , CO 2 , HCl S: kondenzacíjska reákcija kônčna energíja -e -e ž energija, ki je na kondenzacíjska črpálka -e -e ž stroj. razpolago na mestu uporabe še pred zadnjo vakuumska črpalka, ki deluje na osnovi kon- pretvorbo, npr. električna energija za elektro- denzacije pare na hlajeni površini motor, vroča voda iz toplovodnega omrežja kondenzacíjska polimerizácija -e -e ž kem. kônčna obračúnska situácija -e -e -e ž polimerizacija, pri kateri se monomeri spajajo grad. obračunska situacija, ki prikazuje znesek v polimere, pri čemer se odcepljajo majhne, za izvršene gradbene storitve od pričetka do enostavne molekule stranskega produkta, kot zaključka gradnje, tudi vsa plačila, ki so bila po so npr. voda, amonijak, vodikov klorid, alkohol obračunskih obdobjih že plačana, in znesek, ki S: polikondenzácija ga je potrebno še poravnati ali vrniti kondenzacíjska reákcija -e -e ž kem. reakcija, kônčna podpóra -e -e ž elektr. podpora na pri kateri se molekuli spojita v večjo oziroma koncu nadzemnega prenosnega voda, dimen- dela iste molekule v obroč, obenem pa se zionirana za polno enostransko obremenitev z odcepi preprosta molekula, npr. H 2 O, NH 3 , električnimi vodniki CO 2 , HCl S: kondenzácija (2) kônčna postája -e -e ž elektr. naprava s proce- kondenzacíjska turbína -e -e ž stroj. parna sorsko enoto, ki zbira podatke in pošilja ukaze turbina v termoelektrarni, ki jo zapušča para s k avtomatom in regulacijskim sistemom v trans- tlakom, nižjim od atmosferskega, navadno med formatorski postaji, posreduje podatke v center 0,03 bar in 0,04 bar, in je povezana s konden- vodenja in izvaja njegove ukaze zatorjem, v katerem kondenzira, kondenzat se končník nato segreva in črpa nazaj v uparjalnik -a m elektr. priključni element na koncu žice, kabla, voda, namenjen za njegovo kondenzát -a m fiz. tekočina, ki se pri ohlajanju mehansko zaščito in priključitev na drug pare izloči v kondenzatorju ali na hladni površini element, žico, kabel, napravo kondenzátor -ja m 1. naprava za utekočinja- končník izolátorja nje par, npr. pri destilaciji, kondenzaciji pare, -a -- m elektr. pribor električ- elektr. regeneraciji topil 2. pasivni dvopolni nega izolatorja, ki omogoča njegovo povezavo element z določeno vrednostjo kapacitance, s podporno strukturo, z električnim vodnikom, sestavina električnih in elektronskih vezij delom opreme ali drugim izolatorjem kônčni položáj kondenzátorske izgúbe -ih -úb ž mn. elektr. -ega -a m elektr., stroj. položaj, ki ga lahko zasede delovna sestavina, naprava, delovne izgube v kondenzatorju zaradi električ- stroj, avtomat na koncu delovnega giba ali nega toka skozi dielektrik delovnega cikla kondenzátorski eléktromotór -ega -ja m kônčni stebèr elektr. enofazni asinhronski kratkostični elek- -ega -brà m elektr. steber, na tromotor s pomožnim faznim navitjem na katerem se zaključi nadzemni del električnega statorju, ki ima priključen kondenzator za voda premik njegove faze kônčno oporíšče -ega -a s elektr. oporišče, na kondenzátorski mikrofón -ega -a m elektr. katerem se končujejo nadzemni vodi mikrofon z zaznavalom v obliki kondenzatorja kônčno stikálo -ega -a s elektr., stroj. Ü mêjno za zaznavanje zvočnih signalov Sp: eléktrostátič- stikálo ni mikrofón 408 konfekcioníranje kondenzátorski papír -ega -ja m elektr. kondúktor papir -ja m elektr. Ü eléktrični prevódnik kot dielektrik v kondenzatorju kônec lóka -nca -- m grad. dotikališče ali skupna kondenzátorski pòdtlák -ega -a m stroj. točka priključitve loka na premo ali prehodnico podtlak v kondenzatorju vodne pare kônec vézanja cemênta -nca -- -- m grad. kondenzátorski tlák -ega -a m elektr. tlak plina- čas od trenutka umešanja vode v cement do stega ali tekočega dielektrika v kondenzatorju trenutka, ko Vicatova igla s prerezom 1 mm2 ne kondenzírano mléko prodre za več kot 1 mm v cementno pasto -ega -a s kem. teh. evapo-rirano mleko, ki vsebuje 40–45 % dodanega konéktor -ja m elektr. element, sestavina z enim sladkorja ali več kontakti, poli za ločljivo povezovanje in kondénzor razdvajanje električnih ali optičnih kablov -ja m fiz. leča ali lečje, ki pretvori divergenten snop svetlobe v snop vzporednih konéktor BNC -ja -- [beencé] m (ang. BNC žarkov, npr. za osvetljevanje vzorcev pri mikro- – bayonet Neill-Concelman) elektr. koaksialni skopiranju, za osvetljevanje diapozitivov pri konektor za bajonetno sklapljanje koaksialnih projekcijskih aparatih kablov kondicioníranje -a s tehnološka priprava konéktor SCART -ja -- [skárt] m (fr. SCART in obdelava snovi, da ustreza normativom, – Syndicat des Constructeurs d‘Appareils Radiorécep-zahtevam kakovosti, namenu rabe teurs et Téléviseurs) elektr. 21-polni pravokotni kondicioníranje lesá dvoredni konektor za povezovanje avdiovizual- -a -- s les. uravnavanje ne opreme vlage v lesu na želeno stopnjo kondicioníranje talíne konéktorski adápter -ega -ja m elektr. adapter, -a -- s met. predpripra- k va taline, npr. kovinske, da ima enakomerno ki omogoča spajanje dveh različnih, mehansko temperaturo in sestavo, dobro razpršene in neskladnih konektorjev omočene oksidne vključke, kar je npr. potrebno konéktor TNC -ja -- [teencé] m (ang. TNC za kakovostne ulitke – threaded Neill-Concelman) elektr. koaksialni kondúkcija konektor za navojno spajanje koaksialnih -e ž fiz. Ü toplôtni prevòd konduktánca -e ž Ü eléktrični prevòd elektr. kablov konduktívnost -i ž Ü eléktrična prevó- konektor ali konektorski par, ki omogoča ele-elektr. konéktor za vtíčne enôte -ja -- -- -- m elektr. dnost ktrično in mehansko povezavo vtične enote z konduktométer -tra m kem. merilnik električ- okvirom, stojalom ne prevodnosti raztopin konfékcija -e ž 1. tekst. serijsko, zlasti industrij-konduktométrična analíza -e -e ž kem. Ü sko izdelovanje oblačil in perila, tekstilij za konduktométrična célica cioníranje 2. izdelek take industrije ž -e -e kem. konfekcionírani kábel konduktometríja dom in tehničnih tekstilnih izdelkov S: konfek-navadno steklena posodica z dvema platinski- -ega -bla m elektr. ele-ma elektrodama, ki se uporablja za merjenje ktrični kabel, ki ima navadno na enem koncu električne prevodnosti raztopin elektrolitov vgrajen vtič, na drugem pa vtičnico ali prosta konduktometríja žična priključka za privijačenje ž -e kem. merjenje električne prevodnosti raztopin elektrolitov, s katerim se konfekcioníranje -a s tekst. serijsko, zlasti in-zasleduje potek kemične reakcije, npr. nevtra- dustrijsko izdelovanje oblačil in perila, tekstilij lizacije v analizni kemiji Sp: konduktométrična za dom in tehničnih tekstilnih izdelkov S: kon-analíza fékcija (1) 409 konferénčna zvéza konferénčna zvéza -e -e ž telekom. konfórmna slíka telefonska -e -e ž mat. slika, ki nastane s zveza, po kateri se lahko udeleženec telefonske konformno preslikavo konference pogovarja sočasno z več drugimi kongruénca -e ž mat. skladnost, npr. likov, po udeleženci obliki in velikosti gradnikov sistema PRIM.: cís-tráns izomeríja, met. intermetalna spojina, ki se kongruentno tali pri kem. konstitúcija (1) 2. prostorska razporeditev točno določenem tališču tako kot čista snov konfigurácija -e ž 1. prostorska razporeditev kongruéntna íntermetálna spojína -e -e -e ž atomov, atomskih skupin med seboj ali vzdolž kongruéntno taljênje -ega -a s met. taljenje verige PRIM.: cís-tráns izomeríja 3. fiz. prostorska intermetalne spojine pri točno določenem razporeditev komponent dinamičnega sistema tališču, pri čemer se kemična sestava te spojine konfiguracíjska entropíja -e -e ž met. ne spremeni entropija pri nastanku trdne raztopine z konhoída -e ž mat. krivulja, ki nastane iz nosilne mešanjem v trdnem stanju, odvisna od razpore-krivulje in fiksne točke zunaj nje kot geome-ditve atomov topitelja in topljenca trijsko mesto točk na veznicah med fiksno konfiguracíjska izomeríja -e -e ž kem. ste- točko in točkami na nosilni krivulji, ki so enako reoizomerija, pri kateri izomerne oblike ne oddaljene od nosilne krivulje vzdolž teh veznic prehajajo zlahka druga v drugo PRIM.: cís-tráns koníca -e ž 1. stroj. koničast del mehanizma, izomeríja, díastêreoizomeríja, enantiomeríja, priprave, naprave za centriranje, vpenjanje, geometríjska izomeríja, konformácija, konfor- npr. obdelovanca na obdelovalnem stroju macíjska izomeríja 2. stroj. stožčast vrh pri nekaterih orodjih, k konfigurátor -ja m elektr. napravah, npr. pri konjičku na stružnici matematični postopek grad. 3. stožčast vrh pri nekaterih konstrukcijah, za oblikovanje modela elektroenergetskega npr. streha nad stolpom, dno prefabriciranega omrežja na podlagi meritev in stanja stikal armiranobetonskega pilota kònfokálne elípse -ih elíps ž mn. mat. elipse, ki koníca elektróde -e -- ž met. nasadni nastavek imajo skupni gorišči na koncu varilne elektrode za zmanjšanje konformácija -e ž kem. stereoizomerija, ki porabe elektrodnega materiala, ki je glede je posledica proste vrtljivosti atomov ali na zahteve varjenja lahko stožčast, zašiljen, skupin atomov okrog enojne vezi, pri kateri zaobljen ali valjast izomerne oblike zaradi nizke energije prehoda koníca mikroskópa na atómsko sílo -e zlahka prehajajo druga v drugo in jih ni -- -- -- -- ž fiz. zelo ostra konica z enim samim mogoče izolirati S: konformacíjska izomeríja atomom na vrhu, s katero mikroskop na PRIM.: konfiguracíjska izomeríja, konstitúcija atomsko silo otipa preiskovano površino konformacíjska izomeríja -e -e ž kem. ste- koníčna elektrárna -e -e ž elektrarna, ki se reoizomerija, ki je posledica proste vrtljivosti zažene in obratuje v kratkem obdobju velikega, atomov ali skupin atomov okrog enojne vezi, presežnega povpraševanja po električni moči, figuracíjska izomeríja S: konformácija PRIM.: kon- Sp: sistema črpajo odjemalci v času konicevŕšna energíja konfórmna preslikáva -e -e ž mat. preslikava, koníčna móč -e močí ž elektr. največja moč ki lokalno ohranja kote prehoda zlahka prehajajo druga v drugo in jih koníčna energíja -e -e ž elektr. energija, ki jo iz ni mogoče izolirati pri kateri izomerne oblike zaradi nizke energije npr. pozimi Sp: vŕšna elektrárna odjema elektroenergetskega sistema v konfórmna projékcija -e -e ž mat. projekcija, določenem času, npr. dnevu, mesecu, letu ki lokalno ohranja kote Sp: koníčna obremenítev 410 konstánta disociácije koníčna obremenítev -e -tve ž elektr. Ü konoíd -a m mat. stožcu podobna premonosna koníčna móč ploskev koníčni odjèm -ega -éma m elektr. največja ele- konoída -e ž grad. oblika eliptičnega paraboloi-ktrična moč odjemalca v določenem časovnem da ali stožcu podobnega telesa obdobju, npr. dnevu, mesecu, letu konôplja -e ž tekst. kulturna rastlina, iz katere koniméter -tra m ekol. naprava za ugotavljanje stebel in listov se pridobivajo celulozna vlakna količine in oblike prahu v zraku za prejo, iz semen in plodov pa olje konjíček konservatívna síla -čka m stroj. enota, priprava za pod- -e -e ž fiz. sila, ki pripada piranje, centriranje in vpenjanje zlasti dolgih polju sil in ima lastnost, da ne opravi dela, če obdelovancev na stružnici PRIM.: linéta deluje po zaključeni poti kónjska móč konsisténca -e močí ž anglosaška merska -e ž kem. stopnja trdnosti ali tekoč-enota za moč, simbol hp, 1 hp = 745,699 9 W nosti masti, testastih ali kašastih snovi, gošč konjugírana dvójna véz -e -e vezí ž kem. konsisténca betóna -e -- ž grad. Ü konsisténca dvojna vez, ki je s po eno enojno vezjo ločena betónske méšanice od drugih dvojnih vezi PRIM.: izolírana dvójna konsisténca betónske méšanice -e -- -- ž véz, kumulírana dvójna véz grad. merilo odpornosti proti tečenju sveže konjugírana preméra elípse -ih -ov -- m betonske mešanice, ena od lastnosti betonske dv. mat. največja in najmanjša razdalja med mešanice, ki določa lastnosti strjenega betona dvema nasproti ležečima točkama na elipsi Sp: konsisténca betóna konjugírane spremenljívke konsisténca zemljíne -ih -ívk ž mn. fiz. -e -- ž grad. karakteristič- k pari dinamičnih spremenljivk v analitični no število za opisovanje trdnosti drobnozrnatih ali kvantni mehaniki, od katerih ena v paru vezljivih zemljin, določeno kot količnik razlike povzroči spremembo druge meje viskoznosti in vlažnosti zemljine ter konjugíranje indeksa plastičnosti zemljine, simbol I -a s mat. nadomeščanje komple-c ksnih števil v matematičnem izrazu s komple- konsisténtnost -i ž lastnost teorije, logične ksno konjugiranimi števili zgradbe, ki ne vsebuje protislovij konjúnkcija -e ž mat. logična operacija med ele- konsolidácija -e ž grad. naravno usedanje mentoma a in b, ki daje rezultat 1 samo takrat, zemljine ali njeno zgoščevanje z nabijanjem, kadar imata oba elementa vrednost 1, sicer je valjanjem in/ali vibriranjem za povečanje rezultat 0 trdnosti in gostote materiala konjunkcíjsko vézje -ega -a s elektr., stroj. logično konsolidacíjsko injektíranje -ega -a s grad. vezje, katerega izhodna spremenljivka ustreza injektiranje injekcijske zmesi za ojačenje dolo-konjunkciji binarnih vrednosti dveh vhodnih čenega območja tal spremenljivk konstánta -e ž mat. količina, ki je natančno konkávnost -i ž mat. lastnost, ki jo ima orienti- določena in ne spreminja svoje vrednosti rana ploskev v okolici točke, če je vsaka točka konstánta disociácije -e -- ž kem. razmerje na ploskvi v tej okolici oddaljena od tangentne med zmnožkom koncentracij produktov ravnine v izhodiščni točki v smeri normale disociacije na potenco, ki ustreza stehiome-S: vbóčenost (1) trijskemu številu posameznega produkta, in konóda -e ž met. črta, ki v binarnem faznem koncentracijo nedisociirane spojine, simbol ⇌ diagramu povezuje krivulji likvidus in solidus K , za reakcijo AB A + B je K = (c(A) · c (B))/ pri konstantni temperaturi (c(AB)) S: disociacíjska konstánta Sp: konstánta 411 konstánta elektrolítske disociácije elektrolítske disociácije PRIM.: elektrolítska strjevalno fronto nižja od temperature likvidus disociácija, stôpnja disociácije zaradi neravnotežnega strjevanja zlitine konstánta elektrolítske disociácije konstitucíjska vôda -e -- -e -e ž kem. v spojini konstánta fíne struktúre pri tem prišlo do kemične spremembe spojine ž -e -- -- fiz. osnovna PRIM.: -- ž kem. Ü disociacíjska konstánta vezana voda, ki je ni mogoče odstraniti, ne da bi kristálna vôda fizikalna konstanta, ki v kvantni elektrodina- miki izraža jakost sklopitve naboja elektrona z konstitucíjsko podhlajêna cóna -- -e -e ž konstánta gíbanja -e -- ž dinamična spre- grad., stroj. fiz. se pojavlja konstitucijska podhladitev elektromagnetnim poljem, simbol met. območje v talini pred strjevalno fronto, kjer α menljivka, funkcija posplošenih koordinat konstruíranje -a s postopek snovanja in posplošenih impulzov, ki med časovnim in izdelave tehnične dokumentacije za izdelavo razvojem dinamičnega sistema ohranja svojo sestavnega dela, sestavine, naprave, stroja, potencialne energije površinske zaščite industríjsko obliková- (2) nje, načrtovánje, projektíranje konstantán -a m elektr. zlitina 55 % bakra, 44 % konstrúkcija -e ž grad., stroj. celota, sestavljena iz niklja in 1 % Mn za električne upore posameznih delov, sestavin, npr. naprava, stroj, gibanja celotna energija, ki je vsota kinetične in rancami, zahtevami glede tehnologije izdelave, PRIM.: vrednost, npr. pri nihalu na vzmet je konstanta vključno z oblikovanjem, izbiro materiala, tole- katere velja Hookov zakon, sorazmernostni konstrukcíjska enôta -e -e ž stroj. mehansko faktor med raztezkom vzmeti in silo konstánta vzmetí -e -- ž fiz. pri vzmeteh, za gradbeni objekt, paličje PRIM.: struktúra k povezan sestav delov in sestavin v konstrukciji črpalka z nespremenljivo iztisnino PRIM.: varia- konstrukcíjski lés -ega lesá m grad. gradbeni bílna črpálka konstántna črpálka -e -e ž stroj. hidrostatična naprave, stroja S: sklòp (1) les za nosilne dele lesene konstrukcije, npr. konstitúcija -e ž 1. kem. opis molekule, ki ostrešja stavb obsega vrsto gradnikov, npr. atomov, atomskih konstrukcíjsko jêklo -ega -a s jeklo iz skupin, iz katerih je sestavljena, in način skupine ogljikovih ali legiranih jekel, ki se povezave med njimi, vključno z večkratni-uporablja za jeklene konstrukcije v gradbeni-mi vezmi, ne pa tudi njihove razporeditve štvu, strojni industriji, ladjedelništvu PRIM.: konfigurácija (1) , konformácija (1) konstrukcíjsko-proizvódna dokumen-2. stroj. struktura naprave, stroja, konstrukcije tácija -e -e ž grad., stroj. tehnična dokumentacija, konstitucíjska fórmula -e -e ž kem. Ü struk-ki opredeljuje izvedbo, materiale, tolerance, túrna fórmula postopke izdelave, površinsko zaščito za konstitucíjska izomeríja -e -e ž kem. sestavne dele, sestavine, sestave, naprave, stroje, izomerija, pri kateri so pri enaki empirični konstrukcije, objekte formuli atomi in atomske skupine vezani kontákt -a m 1. elektr. električno prevoden med seboj na različne načine, pri čemer se element, npr. v stikalu, releju, ki ob stiku z lahko izomeri v kemijskih in fizikalnih lastno- drugim takim elementom sklene električni stih med seboj zelo razlikujejo S: struktúrna tokokrog 2. stroj. delovni stik strojnih elementov, izomeríja PRIM.: cís-tráns izomeríja, funkcio- npr. kotalnega elementa in obroča v kotalnem nálna izomeríja, položájna izomeríja, verížna ležaju, stik dveh zob v zobniškem prenosniku izomeríja kontáktna elektróda -e -e ž elektr. goli del konstitucíjska podhladítev -e -tve ž met. prevodnega elementa, elektrode, ki vzpostavi pojav, ko je dejanska temperatura taline pred električni stik z merjencem 412 kontinuírna péč kontáktna korozíja -e -e ž kem. teh. Ü kontáktni upòr eléktro- -ega -ôra m elektr. električni kémijska korozíja upor pri prehodu električnega toka skozi kontáktna napétost kontaktno površino -e -i ž 1. elektr. električ-na napetost, ki nastane pri stiku dveh kovin z kontáktni vodník -ega -a m elektr. goli vodnik, različnima standardnima elektrodnima poten- po katerem drsi odjemnik toka za napajanje ele-cialoma Sp: stíčna napétost PRIM.: kontáktni ktričnih tirnih vozil PRIM.: dŕsni vòd, kontáktna potenciál, razlíka kontáktnih potenciálov tírnica 2. elektr. električna napetost med odprtima kontáktni vzvòd -ega vzvóda m elektr. vzvod, kontaktoma 3. meh. mehanska napetost, ki se ki zagotavlja določeno silo pri delovanju pojavi pri stiku med telesoma in lahko povzroči kontakta elastično ali plastično deformacijo ali abrazijo kontáktno injektíranje -ega -a s grad. injekti-kontáktna površína -e -e ž elektr. površina, kjer ranje pod nizkim tlakom, navadno s cementno se stikata kontaktna elementa zmesjo z različnimi aditivi za povečanje pro-kontáktna síla -e -e ž elektr. sila, s katero stornine, s katerim se zapolnijo praznine na pritiska en kontaktni element na drugega stiku dveh materialov, npr. med oblogo predora kontáktna tírnica in hribino -e -e ž elektr. toga kovinska profilna žica na izolatorskih nosilcih ali tračnica kontáktno pólje -ega -a s elektr. določen kot električni vodnik, obešen nadzemno ali razpored kontaktov, npr. krožni razpored, redni pritrjen ob voznih tirih PRIM.: kontáktni vodník razpored kontaktov v konektorju kontáktni jezíček -ega -čka m elektr. kontáktor jeziček, ki se -ja m elektr. kontaktnik za preklaplja- premakne pri določenem toku in sklene kontakt nje velikih električnih tokov k kontáktnik -a m elektr. kontaminácija stikalna naprava z enim -e ž onesnaženje z neželenimi ali več elektromehanskimi kontakti, npr. snovmi, npr. z bojnimi strupi, radioaktivnimi stikalo, rele snovmi, biološkimi agensi kontáktni nòž -ega nôža m elektr. del varovalč- kontêjner -ja m 1. Ü univerzálni zabójnik, nega vložka za zagotovitev stika s kontaktnim zabójnik 2. Ü vsébnik sedežem stikala kontêjnerski žerjàv -ega -áva m stroj. žerjav s kontáktni potenciál -ega -a m elektr. razlika prijemalom za ravnanje z zabojniki v skladiščih, električnih potencialov na stiku dveh različnih pristaniščih, na nakladalnih postajah, podoben snovi brez prisotnosti električnega toka kozičastemu žerjavu brez ročice in stolpa, S: razlíka kontáktnih potenciálov Sp: mêjni lahko na kolesih s pnevmatikami Sp: žerjàv za potenciál PRIM.: elektródni potenciál, zabójnike kontáktna napétost (1) kóntilív -a m met. Ü ênožílno kontinuírno lítje kontáktni razmík -ega -a m elektr. razdalja med kontinuírna grêda -e -e ž grad. greda, položena kontaktnima elementoma v razklenjenem na dve krajni podpori in eno ali več vmesnih stanju podpor Sp: zvézna grêda kontáktni stávek -ega -vka m elektr. sestav kontinuírna péč -e pečí ž met. peč, v kateri delovnih in mirovnih kontaktov, npr. pri releju se vložek, npr. obdelovanci, polizdelki, segreva, kontáktni sušílnik -ega -a m sušilnik, pri obdeluje, predeluje v šaržah tako, da se v katerem je sušeča se snov, predmet v stiku peč vloži, med obdelavo, predelavo potuje s segreto površino sušilnega elementa, npr. skozi peč in nato na drugem koncu izstopa sušilnega valja iz nje 413 kontinuírna valjárna kontinuírna valjárna -e -e ž met. kontrólna méra valjarna -e -e ž grad. dodatno izmerjena iz 2–18 med seboj sinhroniziranih valjalnih količina, s katero se preveri pravilnost prvotne strojev, ki zaporedno valjajo vse tanjšo meritve, npr. z merjenjem diagonal pri pra- kontinuírni nosílec napravo, ponovnim merjenjem dolžine v -ega -lca m grad. nepreki-nasprotni smeri pločevino, profile vokotniku, merjenjem iste količine z drugo njeni nosilec čez več polj, podprt s krajnima in z več vmesnimi podporami kontrólna pálica -e -e ž fiz. Ü krmílna pálica (2) kontinuírni preménski diagrám kontrólnik -ega -ega -a m elektr. priprava ali naprava za -a m met. diagram, ki v koordinatah temperatura- nadzorovanje delovanja galvanskega člena, npr. -čas prikazuje fazne premene v jeklu z določeno kontrolnik baterijske napetosti sestavo pri ohlajanju z različnimi ohlajeval- kontrólnik čujéčnosti -a -- m elektr., stroj. nimi hitrostmi, čas je navadno v logaritemski samodejna varnostna naprava na lokomotivah lestvici S: diagrám CCT PRIM.: diagrám TTT, za samodejno ustavljanje zaradi nepozornosti izotêrmni preménski diagrám strojevodje kontinuírni reáktor -ega -ja m kem. teh. reaktor, kontrólni znák -ega -a m znak na elementu, reaktanti in iz njega iztekajo produkti, npr. določenem standardu, npr. standardu ISO S: v katerega med reakcijo neprekinjeno vtekajo izdelku, da je bil pregledan, preverjen po cevni reaktor, mešalni reaktor pretóčni reáktor kónus -a m 1. mat. Ü stôžec 2. grad., stroj. del orodij, gredi, vreten in podobnih strojnih elementov, kontinuírni spékter -ega -tra m fiz., kem. Ü navadno v obliki prisekanega stožca k zvézni spékter kónusni drobílnik -ega -a m stroj. Ü stôžčni kontinuírno lítje -ega -a s met. neprekinjeno drobílnik litje dolgih polizdelkov, npr. blumov, drogov, stroj. kónusni mlín -ega -a mÜ stôžčni mlín palic, daljših od 4 m kontinuitétna enáčba kónusni penetrométer -ega -tra m grad. pene- -e -e ž enačba, s katero trometer iz kovinskega valja s konusnim dnom se v sistemih enačb dinamike kontinuumov in in z merilno skalo za merjenje globine pene- elektromagnetnega polja zadosti naravni zako- tracije za ugotavljanje židkosti in razvrščanje nitosti, da se pri toku fluida ali pri toku naboja zemljin z zrni, manjšimi od 0,4 mm celotna količina snovi ali naboja s časom ne spreminja, npr. pri toku nestisljivega fluida v konvêjer -ja m stroj. krožna, viseča ali talna cevi se zmnožek hitrosti in ploščine prereza ne mehanizirana transportna naprava z verižnim spreminja pogonom PRIM.: tekóči trák kontínuum -a m mat. koherentna celota kot konvékcija -e ž fiz. gibanje fluida zaradi množica, zaporedje vrednosti infinitezimalnih vzgona, ki ga povzročajo temperaturne razlike elementov Sp: narávna konvékcija kontrákcija -e ž Ü kŕčenje konvékcijski tók -ega -a m elektr. električni tok kontrást zaradi gibanja naelektrenih delcev v elektroli- -a m relativna razlika med svetlimi in tih, izolirnih tekočinah, plinih in v vakuumu temnimi površinami konvéksnost -i ž mat. lastnost, ki jo ima orien- kontróla kakôvosti -e -- ž Ü obvladovánje tirana ploskev v okolici točke, če je vsaka točka kakôvosti na ploskvi v tej okolici oddaljena od tangentne kontrolírana atmosfêra -e -e ž Ü nadzoro- ravnine v izhodiščni točki v nasprotni smeri vána atmosfêra normale S: izbóčenost (1) PRIM.: vbóčenost (1) 414 konzervírno srédstvo konvéksno zrcálo -ega -a s fiz. izboklo zrcalo, mentov, v pramen iz množice omejeno dolgih npr. avtomobilsko vzvratno zrcalo, ki omogoča vlaken 2. elektr. Ü pretvórnik vozniku večji zorni kot pogleda nazaj konvêrtor -ja m 1. met. pokončna ali vodo- konvéktor -ja m kem. teh., stroj. prenosnik toplote, ravna peč za prepihovanje taline z zrakom, da ki izmenjuje toploto med enim medijem, potečejo kemijske reakcije oksidacije, npr. navadno tekočino znotraj prenosnika, in oksidacija ogljika, silicija pri izdelavi jekla, drugim medijem, navadno zrakom iz okolice, z oksidacija žvepla pri pridobivanju bakra naravno ali prisilno konvekcijo, uporablja se za 2. elektr. Ü pretvórnik (2) ogrevanje ali za hlajenje, npr. zraka v prostorih konvêrtorski báker -ega -kra m met. surov konvencionálna elektrárna -e -e ž elektrana baker, pridobljen s pihanjem zraka skozi staljen na premog, plin, nafto, jedrsko gorivo bakrov kamen v vodoravnem konvertorju konvencionálna tiskárska téhnika konvêrtorski postópek -e -e -ega -pka m met.-e ž graf. Ü klásična tiskárska téhnika postopek prepihovanja taline v konvertorju konvencionálno teksturíranje konvêrtorsko jêklo -ega -a s tekst. -ega -a s met. jeklo, teksturiranje s sukanjem preje, termofiksira- izdelano v konvertorju, danes predvsem v njem in posukanjem ene levo vite z eno desno kisikovem vito prejo v sukano konvêrzija -e ž pretvorba enot, npr. milj v konvergénca -e ž mat. limitno obnašanje ne- kilometre, snovi s kemijsko reakcijo, ene oblike skončnih vrst in integralov energije v drugo konvergénčni polmér konverzíjske izgúbe -ega -a m mat. polmer -ih -úb ž mn. elektr. izgube k kroga v kompleksni ravnini, v katerem ima pri pretvarjanju energije, napetosti, frekvence funkcija limito v vsaki točki konvolúcija -e ž mat. operacija, ki preslika dve konvergéntna vŕsta -e -e ž mat. vrsta, katere funkciji v eno z integralom po skupni domeni delne vsote konvergirajo proti končni limiti obeh funkcij, katerega integrand je produkt algoritem, ki v končnem številu korakov vodi spremenljivko do poljubno natančnega rezultata konzerváns -a m kem. teh. snov, ki se doda npr. konvergéntni snòp svetlôbe -ega snôpa živilom, zdravilom, barvam, da se prepreči -- m fiz. snop svetlobe, ki se oži v smeri širjenja njihovo kvarjenje zaradi mikrobov ali zaradi svetlobe konvergéntni algorítem spremenljivka, argument druge pa spremenljiv- m -ega -tma mat. ka rezultirajoče funkcije z odšteto integracijsko PRIM.: divergéntna vŕsta obeh funkcij, argument prve je integracijska neželenih kemijskih reakcij S: konzervírno konvergéntnost -i ž mat. lastnost neskonč- srédstvo nih zaporedij, vrst, integralov, ki limitirajo konzervíranje -a s kem. teh. postopek, s katerim proti končni vrednosti PRIM.: divergéntnost se prepreči propadanje izdelka in podaljša zaporédja njegova trajnost s fizikalnimi načini, npr. s konvergéntno zaporédje -ega -a s mat. hlajenjem, preprečevanjem dostopa zraka, zaporedje, pri katerem se primerno pozni členi vlage, pasterizacijo živil, ali s kemijskimi načini, poljubno malo razlikujejo PRIM.: divergéntnost npr. z dodajanjem konzervansov zaporédja konzervírno srédstvo -ega -a s kem. teh. snov, ki konvêrter -ja m 1. tekst. stroj za preobliko- se doda npr. živilom, zdravilom, barvam, da se vanje predilnega kabla finosti nad 3 ktex, prepreči njihovo kvarjenje zaradi mikrobov ali sestavljenega iz množice brezkončnih fila- zaradi neželenih kemijskih reakcij S: konzerváns 415 konzóla konzóla -e ž 1. grad., stroj. enostransko vpet elektrona veznega elektronskega para, npr. nosilec v zid ali steber za nošenje delov zgradbe, dušik v amonijevem ionu, NH + S: 4sémipolárna npr. balkona, ali za pritrditev, npr. nadzemnega véz Sp: koordinatívna kòvaléntna véz voda 2. elektr. sestavni del stebra nadzemnega koordinátna metóda zakolíčbe -e -e -- ž voda, na katerem je z električnim izolatorjem grad. Ü ortogonálna metóda zakolíčbe obešen električni vodnik 3. naprava za simu-koordinátna ós lacijo vožnje, pilotiranja, delovanja krmilne -e osí ž mat. premica v karte-zičnem koordinatnem sistemu, na katero se naprave stroja, postroja nanašajo koordinate konzólni žerjàv -ega -áva m grad., stroj. žerjav koordinátna plôskev v obliki konzole, pritrjen na nosilni steber ali -e -kve ž mat. ploskev v prostoru, v kateri je ena od koordinat kon-steno objekta stantna, npr. sfera v krogelnem koordinatnem koordinácija izolácije -e -- ž elektr. usklajeva-sistemu nje izolacijske stopnje elementov v električnem koordinátni izbirálnik tokokrogu glede na napetost, zaščito in vplive -ega -a m telekom. Ü koordinátni stikálnik okolice ter razpoložljive zaščitne elemente pri prenosu električne energije koordinátni sistém -ega -a m mat. preslikava, koordinacíjska spojína -e -e ž kem. kemična ki priredi točkam v prostoru nabor koordinat spojina, ki v svoji sestavi vsebuje koordinacijski in tako vzpostavlja njihovo poimenovanje, npr. kompleks, npr. tetraaminbakrov(II) sulfat, kartezični koordinatni sistem, krogelni koordi- Na[Ag(CN)2], tetrakarbonilnikelj(0), [Ni(CO)4] koordinátni stikálnik -ega -a m telekom. S: kompléksna spojína Sp: kompléks stikalnik v elektromehanski telefonski centrali, [Cu(NH3)4]SO4, natrijev dicianoargentat(I), natni sistem k koordinacíjski kompléks -ega -a m kem. ion ki omogoča komutacijo telefonskih klicev s ali nevtralna molekula, sestavljena iz central- stikali, razporejenimi v med seboj pravokotnih nega atoma, na katerega so koordinativno vrstah Sp: eléktromagnétni stikálnik, koor-vezani ligandi, npr. tetraaminbakrov(II) dinátni izbirálnik ion, [Cu(NH3)4]2+, dicianoargentatni(I) koordinírani univerzálni čàs – ion, [Ag(CN) 2 ] -ega -ega , tetrakarbonilnikelj(0), čása m astr. mednarodni čas za civilno rabo, ki [Ni(CO) 4 ] temelji na mednarodnem atomskem času, pri koordinacíjsko števílo -ega -a s 1. met., kem. čemer se z občasnim dodajanjem prestopnih število najbližjih sosednjih atomov v določeni sekund čim bolj ujema s povprečnim sončnim kristalni mreži, npr. koordinacijsko število pri časom na meridianu, ki gre skozi Greenwich heksagonalnem najgostejšem skladu in pri K: UTC ploskovno centriranem kubičnem skladu je kòp kópa m rud. prostor, kraj, kjer se koplje, npr. 12, kar je največje možno število 2. kem. število ruda, premog, pesek ligandov okrog centralnega atoma v koordina-kopánje cijskem kompleksu -a s rud. pridobivanje, npr. rude, premoga, iz zemlje z odstranjevanjem kamnin koordináta -e ž mat. vsako število v naboru S: odkopávanje števil, ki skupaj določajo položaj točke v kopél prostoru -i ž 1. kem. teh. tekočina ali talina, v kateri se kemično ali fizikalno obdeluje-koordinatívna kòvaléntna véz -e -e vezí ž jo trdne snovi 2. tekst. tekočina za beljenje, kem. Ü koordinatívna véz barvanje, apretiranje in druge mokre obdelave koordinatívna véz -e vezí ž kem. kovalentna tekstila 3. kem. laboratorijska naprava za vez, v katero en udeleženi atom prispeva oba posredno, enakomerno segrevanje ali hlajenje 416 korák vítja kemijskih posod s sredstvom za prenos kòpolimêr -a m kem. polimer, sestavljen iz toplote, npr. parna kopel, peščena kopel, solna najmanj dveh različnih monomerov, npr. poli-kopel 4. kem. sredstvo za enakomerno segreva- stirenbutadien S: heteropolimêr nje, npr. zrak, tekočina, solna talina, pesek Koppovo pravílo -ega -a [kópovo] s kem. kopélno razmérje -ega -a s tekst. masno pravilo, po katerem je toplotna kapaciteta razmerje tekstilije, ki se barva, in barvalne trdne spojine enaka vsoti toplotnih kapacitet kopeli elementov, ki jo sestavljajo Kopêrnikova teoríja kopréna -e -e ž astr. teorija, da -e ž tekst. večplastna množica navadno je gibanje planetov videti preprosto, če se vzdolžno usmerjenih, vzporejenih in iz-obravnava kot gibanje okrog Sonca, namesto ravnanih vlaken ali filamentov, ki se zaradi kopíčenje dislokácij pramen ali utrjuje v vlaknovino s -a --met. nabiranje dis-kóps okrog Zemlje, temelj razvoja znanosti premajhne trdnosti navadno preoblikuje v lokacij na kristalni meji zrna ali pred oviro, ker -a m tekst. navitek, v katerem je preja navita nimajo dovolj energije, da bi potovale skoznjo v konično v polnilnih in ločilnih plasteh, ki sosednje zrno nastanejo med dviganjem in spuščanjem vodila kopíranje niti S: predílniški navítek -a s 1. prenašanje izvirnega dokumenta, predloge na enako ali podobno koráčni eléktromotór -ega -ja m elektr. sin-podlago, npr. kopiranje risb, načrtov hronski elektromotor brez ščetk, ki sledi pred- 2. prenaša-nje informacije v računalniku iz ene datoteke v krmilnemu dajalniku takta drugo z ukazoma kopiraj in prilepi 3. stroj. obdelava koráčni regulacíjski ukàz -ega -ega materiala z odrezovanjem na kopirni stružnici ali -áza m elektr. ukaz v obliki impulza, ki povzroči kopirnem frezalniku, npr. pri izdelavi dvojnika spremembo stanja sistema po vnaprej k ključa s prenosom oblike izvirnika določenih korakih kopírna plást -e plastí ž graf. plast, ki omogoča koráčno izbíranje -ega -a s telekom. vzposta-upodabljanje tiskovnih elementov tiskovne vljanje poti govornega signala skozi telefonsko forme, pri fotopolimerni plošči omogoča centralo po korakih elementi korák -a m 1. element zaporedja diskretnih nastanek reliefa s poglobljenimi netiskovnimi opravil, stanj 2. stroj. element funkcijskega kopírna strúžnica -e -e ž stroj. stružnica, ki diagrama, ki podaja stanje vezja, enote, naprave, se navadno uporablja za serijsko izdelavo sistema, stroja v danem trenutku ne glede, ali je posname obris predmeta s šablone ali z vzorca elektr. korák izolátorja -a -- m razdalja med naj-in ga prenese na suport z orodjem predmetov, pri kateri kopirna priprava element delovno aktiven ali pasiven bližjima točkama periodično ponavljajočih se ranjem različno oblikovanih kovinskih površin korák navítja -a -- m elektr. število utorskih na frezalnem stroju, pri katerem se delovna kopírno frézanje -ega -a s stroj. frezanje s kopi- reber izolatorja ali med sestavljenimi izolatorji miza navadno giblje v vseh treh koordinatnih delitev med utoroma, v katerih sta nameščeni stranici tuljave smereh PRIM.: kopírno strúženje korák navôja -a -- m stroj. Ü korák vijáka kopírno strúženje -ega -a s stroj. obdelava s kopiranjem na kopirni stružnici PRIM.: kopírno korák vijáka -a -- m stroj. premik vijaka ali matice frézanje v smeri osi pri zasuku za 360° Sp: korák navôja kópje korák vítja -a s met. cev za prepihovanje taline, -a -- m elektr., stroj. dolžina žične vrvi, navadno staljenega grodlja, od zgoraj na kateri so prameni zviti za 360° 417 kôrčni báger kôrčni báger -ega -gra m stroj. korektúrni odtís bager za -ega -a m graf. prvi odtis v zajemanje sipkega materiala s korci na kolesu ali tiskarni za korekture S: poskúsni odtís na brezkončni verigi, traku Sp: báger s kôrci korektúrni znák -ega -a m graf. standardizirani kôrčni elevátor -ega -ja m stroj. elevator za sipki znak za označevanje napak v besedilu material s korci na brezkončni verigi ali traku korelácija -e ž statistična mera za ocenjevanje kôrčno koló -ega kolésa s stroj. kolo s korci pri sorodnosti ali medsebojne povezanosti dveh korčnem bagru procesov kórd -a m 1. tesno sukane niti iz bombaža, korelacíjska fúnkcija -e -e ž mat. funkcija, viskoze, poliamida, poliestra, aramida, katere potek razkriva korelacijo dveh kvadratno steklenih vlaken, jeklene žice, ki se uporablja- integrabilnih funkcij, izračuna se s konvolucijo jo za nosilno ogrodje kolesnih pnevmatik, prve funkcije in druge funkcije z negativnim sukane in združene preje, kablirane preje, koeficient z vrednostmi na intervalu med 0 in 1, na podlagi katerega se presodi, kolikšna je pletenice, trakovi, ekstrudirani prameni fila- verjetnost, da sta spremenljivki, katerih mentov 3. tekst. Ü kórdna tkanína vrednosti so bile večkrat izmerjene, kórdna tkanína -e -e ž tekst. tkanina v platnovi vzročno povezani jermenov in drugih gumenih izdelkov 2. tekst. korelacíjski koeficiènt -ega -ênta m mat. tekstilni dolžinski izdelki, npr. vrvice, vrvi, transportnih trakov, gibkih cevi, klinastih argumentom k vezavi z osnovo iz korda in z votkom iz korén -a m 1. mat. vrednost spremenljivke, pri bombaža, poliestra ali jekla Sp: kórd (3) kateri ima funkcija vrednost nič 2. mat. rezultat kórdno ogródje -ega -a s 1. ena ali več plasti korenjenja, npr. 3 √ 8 = 2, √2 = 1,414... gumirane kordne tkanine pod tekalno plastjo korén enáčbe -a -- m mat. število, ki je rešitev in bočnico avtomobilskega ali letalskega enačbe plašča avtomobilskih ali letalskih pnevmatik, ki zadržuje tlak in nosi obremenitve 2. tekst. korén fúnkcije -a -- m mat. Ü níčla fúnkcije plast ali več plasti gumirane kordne tkanine korénjenje -a s mat. računska operacija, ki je kot armatura za transportne trakove, klinaste inverzna potenciranju, npr. 3 √ 8 = 2 jermene korén lasú -a -- m tekst. del snopiča pokonci kórdžámet -a m tekst. lahki do srednjetežki stoječih vlaken ali zank, vgrajen v temeljno bombažni žamet z vzdolžnimi tankimi rebri, ki plosko tekstilijo jih tvori lasni votek, uporablja se za oblačila in pohištvo korén lopátice -a -- m stroj. del lopatice turbine kôrec ali kompresorja, s katerim je ta pritrjena v -rca m 1. stroj. odprta posoda za zajem vode, okrov, kolut, boben sipkega materiala, gošče s prerezom v obliki korén polinóma črke V ali U, pritrjena na kolo ali brezkončno -a -- m mat. Ü níčla polinóma verigo, trak, za transport ali za pogon vodnega korén vijáka -a -- m stroj. del vijaka, kjer njegov kolesa 2. grad. strešnik v obliki rahlo stožčastega navoj prehaja v steblo žleba, značilen za mediteransko streho korén zobá -a -- m stroj. del zobnika, kjer korékcija -e ž postopek spreminjanja delovanja prehaja zob v kolut naprave, stroja ali rezultata izračuna, meritve korén zvára -a -- m stroj. del zvara na dnu reže korekcíjski fáktor -ega -ja m faktor, s katerim koridór se pomnoži rezultat merjenja, da se kompenzi- -ja m elektr. ozek pas ozemlja, namenjen ra sistematični pogrešek za nadzemne in podzemne vode 418 korpúskul korístna energíja -e -e ž del končne energije, material premika po koritu zaradi vibracij, ki se lahko izkoristi, npr. za mehansko delo, ki se dosežejo z elektromehanskim ali ki jo lahko vzdrži nosilni element, stroj, vozilo, napravah konstrukcija, energetski sistem, elektroenerget-korítasti vijáčni transportêr sko omrežje -ega -ega -ja m stroj. koritasti transporter s pločevinastim korístna prostornína akumulácije -e -e vijačnim vretenom v odprtem ali zaprtem --korístna obtéžba se zlasti za transport drobljivih materialov, ž -e -e elektr., grad. obtežba, drobnih, majhnih delov, npr. pri strežnih toploto za ogrevanje elektromagnetnim pogonom, uporablja razpolago za proizvodnjo električne energije, ž grad. prostornina vode, ki je v akumulaciji na U-koritu za transport suhih, mokrih, pastastih, lepljivih materialov namakanje, nadzor visokih voda koríto -a s 1. rahlo nagnjen žleb za prenos korístni signál -ega -a m 1. elektr. signal z sipkega materiala, taline, npr. livni žleb, korito informacijo, ki jo želi ali potrebuje uporabnik koritastega transporterja 2. podolgovata, na 2. elektr. signal, katerega sprejem v aparatu obeh koncih odprta, izkopana naravna ali sproži vnaprej določeno dejanje umetna vdolbina na zemeljski površini, korítasta stréha po kateri teče voda, npr. regulacijsko korito -e -e ž grad. streha z elektr. 3. navadno pokrit kovinski žleb za naklonom strešin, usmerjenim v sredino polaganje napajalnih, krmilnih, dodatnih, stavbe, in z obodnim kapom, višjim od pomožnih kablov v inštalacije notranjega, s katere voda odteka po strešnem koritu koróna -e ž 1. elektr. delne razelektritve v plinu stroj. tostjo, zlasti zaradi nečistoč ali nepravilnosti na koritasti transporter, ki s polžem potiska astr. k korítasti pôlžni transportêr okrog električnega vodnika pod visoko nape- -ega -ega -ja m material po koritu s prerezom v obliki črke U, njem 2. redka plazemska ovojnica Sonca, uporablja se za transport sipkih materialov zvezd 3. fiz. obarvani svetlobni pasovi okoli korítasti tráčni transportêr -ega -ega -ja m na oblaku drobnih delcev med svetilom stroj. vira svetlobe, ki nastanejo zaradi uklona koritasti transporter z brezkončnim trakom, in opazovalcem da ima prerez v obliki žleba, uporablja se za korozíja -e ž kem. propadanje materiala, npr. kovin, betona, zlasti zaradi kemičnih ali elekt-ki teče po valjčkih, nagnjenih navznoter, tako odpadkov, tudi na večje razdalje rokemičnih vplivov transport razsutega materiala, npr. rude, peska, korítasti transportêr korozíjska obstójnost -e -i ž obstojnost -ega -ja m stroj. transpor-proti koroziji, ki je lahko lastnost kovine, ter v obliki korita za kontinuirni prenos sipkega posledica njenega položaja v elektrokemijski materiala, npr. koritasti polžni transporter, napetostni vrsti ali rezultat protikorozijske koritasti tračni transporter, koritasti verižni zaščite transporter, koritasti vibracijski transporter, koritasti vijačni transporter korozíjska odpórnost -e -i ž naravna ali s korítasti verížni transportêr protikorozijsko zaščito pridobljena lastnost -ega -ega materiala, da je odporen proti koroziji, npr. -ja m stroj. koritasti transporter z brezkončno nerjavno jeklo, pocinkana pločevina verigo s prečnimi pregradami, ki rinejo material po zaprtem koritu, uporablja se za transport korozívnost -i ž lastnost medija, da povzroča razsutih materialov korozijo korítasti vibracíjski transportêr -ega -ega korpúskul -a m fiz. majhen delec, npr. atom, -ja m stroj. koritasti transporter, pri katerem se elektron, proton 419 korpuskulárna teoríja svetlôbe korpuskulárna teoríja svetlôbe -e -e -- ž kosítrenje -a s kem. teh., met. nanašanje tanke fiz. teorija, nastala pred kvantno mehaniko, po plasti kositra, navadno galvansko, npr. na kateri svetlobo prenašajo majhni delci jekleno pločevino, za površinsko zaščito korúnd Sp: cínjenje -a m kem. teh. heksagonalni alumini- jev oksid, v naravi v različkih, obarvanih s kosítrova kúga -e -e ž met. razpadanje primesmi kovinskih oksidov, npr. dragi kamni, kositrnih predmetov v prah pri nizkih tempera- safir, rubin, ametist, topaz, zrnati agregat pa je turah zaradi transformacije kovinskega kositra surovina za izdelavo brusov v nekovinsko obliko pri 13,2 °C korúndna opéka -e -e ž met. ognjevzdržna kosítrov bròn -ega brôna m met. bron z masnim opeka za izzidavo industrijske peči, izdelana deležem kositra do 20 %, ki je osnovni bron za deležem aluminijevega oksida več kot 90 % kosítrov díoksíd -ega -a m kem. kositrov(IV) kós iz taljenega ali sintranega korunda z masnim litje in gnetenje -a m stroj. najmanjši samostojni element oksid, SnO 2, bela, v vodi in kislinah netopna tehničnega sistema, npr. T-kos, U-kos snov, uporablja se za mlečno steklo, bele kósékans glazure in emajle, kot polirno sredstvo -a m mat. trigonometrična funkcija, ki k kosílnica klorid, SnCl2, brezbarvna kristalinična snov, ž -e agroteh., stroj. naprava, samostojen uporablja se za elektrolizno kositrenje pri pro- stroj z lastnim pogonom ali traktorski priklju- izvodnji bele pločevine ček za košnjo kosmáčenje -a s stroj. prva obdelava surovca, kosílni grebén -ega -a m agroteh. ploska jeklena izkovka, ulitka z grobim orodjem, odrezoval- med hipotenuzo in kotu nasprotno kateto, kem. kosítrov kloríd -ega -a m kositrov(II) inverzna funkcija sinusu, simbol csc v pravokotnem trikotniku predstavlja razmerje kosítrovec -vca m met. Ü kasiterít prečka kosilnice, na katero so priviti koničasti nim strojem S: gróba obdeláva jekleni zobje kosmáta méra -e -e ž grad. dejanska mera z kósinus -a m mat. trigonometrična funkcija, ki v upoštevanjem dopustnih toleranc, pribitkov ali pravokotnem trikotniku predstavlja razmerje med odbitkov, npr. zaradi oblog S: brúto méra kotu priležno kateto in hipotenuzo, simbol cos kosmatêna prêja -e -e ž tekst. preja, obdelana kosíter -tra m kem. element iz ogljikove skupine na kosmatilniku periodnega sistema, srebrnobela, kovna kovina, kosmatêna tkanína dokaj obstojna na zraku, uporablja se zlasti za -e -e ž tekst. tkanina, dodelana s kosmatenjem zlitine, npr. bron, ležajne kovine, mehke spajke, za pocinjenje, npr. bela pločevina, simbol Sn kosmatênje -a s tekst. dviganje vlaken na Sp: cín površini tekstilije s kosmatilniki, kar ji daje α-kosíter -tra [álfa] m kem. siva, krhka, praškasta kosmat videz, mehkost in boljše termoizolacij- snov, nekovinska modifikacija kositra s ske lastnosti kubično kristalno strukturo diamanta, obstojna kosmatênje úsnja -a -- s kem. teh. obdelovanje pod 13,2 °C S: sívi kosíter PRIM.: β-kositer, gladke površine usnja s smirkovim papirjem na kovínski kosíter vrtečih se valjih, da se dobi hrapava žametasta β-kositer -tra [béta] m kem. kovinska mo-površina po videzu in na otip S: brúšenje úsnja difikacija kositra s tetragonalno kristalno kosmatílnik -a m tekst. stroj za kosmatenje tekstilij zgradbo, obstojna nad sobno temperaturo, kosmìč srebrnobela kovna kovina S: kovínski kosíter -íča m kem. teh. majhen, rahel skupek PRIM.: α-kosíter zelo drobnih trdnih delcev, npr. dimnine, ali 420 kòtángens delcev, izločenih z izkosmičenjem iz koloidne kotálna brána -e -e ž agroteh. priključna brana raztopine Sp: flókula za drobljenje grud s kotaljenjem paličastih kosmíčasti grafít bobnov s spiralnimi zavoji najrazličnejših oblik -ega -a m met. Ü lamélasti po površini njive grafít kósovna rúda kotálna zapórnica -e -e ž grad. zapornica -e -e ž rud. ruda, npr. železova, za velike odprtine, ki je v obeh zaporničnih katere kosi so veliki 10–40 mm utorih posredno podprta z nizom valjčkov kosôvnica -e ž grad., stroj. seznam vseh sestavnih S: Stoneyeva zapórnica delov sestavine, sestava, naprave, stroja, kon-kotálni elemènt -ega -ênta m stroj. element strukcije, vnesen v sestavnico na sestavni risbi kotalnega ležaja, npr. kroglica, valjček, stožec, ali kot posebna priloga sestavne risbe sodček, iglica kósovni čàs -ega čása m čas za izdelavo enega kotálnik -a m kem. teh., met. stroj za mešanje, dro-kosa, izdelka bljenje, mletje, npr. tudi mehkih materialov, v kostanjevína -e ž 1. les. les pravega kostanja katerem so težki kotaleči se koluti, ki krožijo okrog ( Castanea sativa ), ki se uporablja za električne navpične osi, mešala in drobila S: kotálni mlín drogove, sode, pridobivanje tanina kotálni ležáj -ega -a m stroj. ležaj, navadno kòš kôša m stroj. manjša posoda iz kovinskih ma-sestavljen iz zunanjega in notranjega obroča terialov ali plastičnih mas, namenjena čiščenju ter kletke z ustreznimi kotalnimi elementi, ali filtraciji tekočin, npr. sesalni koš pri črpalkah npr. kroglicami, valjčki, stožci, sodčki, iglicami košárasti lók PRIM.: dŕsni ležáj -ega -a m grad. kamniti ali opečni zidni lok, sestavljen in oblikovan tako, da sta na kotálni mešálnik -ega -a m kem. teh., met. k večji srednji lok z večjim polmerom priključena mešalnik za pripravo mešanice livarskega peska na obeh straneh loka znatno manjšega polmera z dodatki gline kot veziva, sestavljen iz valjaste S: trísredíščni lók posode, zakrivljenih mešalnih plošč in težkih košárasti obòk navpičnih koles, ki se med mešanjem kotalijo -ega -óka m grad. zidan kamnit po mešanici, da drobijo nastale kepe ali opečen obok s prečnim prerezom v obliki loka, sestavljen in oblikovan tako, da sta na kotálni mlín -ega -a m kem. teh., met. stroj za obeh straneh na večji srednji lok z večjim mešanje, drobljenje, mletje, npr. tudi mehkih polmerom priključena loka z znatno manjšim materialov, v katerem so težki kotaleči se koluti, polmerom ki krožijo okrog navpične osi, mešala in drobila kót S: kotálnik -a m mat. mera za razprtje šopa poltrakov, izhajajočih iz središča enotske krožnice, ki na kotálno gíbanje -ega -a s premikanje valjaste-njem sekajo dani lok S: ravnínski kót ga predmeta po podlagi z vrtenjem okoli svoje kóta osi brez drsenja S: kotaljênje PRIM.: rotácija, -e ž 1. navpična razdalja med izbrano vrtênje, vrtílno gíbanje nivojsko ploskvijo in izbrano točko, npr. kotálno trênje nadmorska višina 2. številka, s katero se -ega -a s meh. pojav zaviralne pri kotiranju zapišejo dimenzije predmeta, sile pri kotaljenju zaradi deformacije kotalnega npr. dolžina, širina, višina, premer, kot telesa, npr. kolesa in tračnice, po kateri se kolo PRIM.: kotíranje kotali kotaljênje -a s premikanje valjastega kòtángens -a m mat. trigonometrična funkcija, predmeta po podlagi z vrtenjem okoli svoje osi ki v pravokotnem trikotniku predstavlja brez drsenja S: kotálno gíbanje PRIM.: rotácija, razmerje med kotu priležno in kotu nasprotno vrtênje, vrtílno gíbanje kateto, simbol cotg 421 kôtel kôtel -tla m odprta ali zaprta posoda, navadno enota radian na sekundo 2. elektr. zmnožek valjaste oblike, za toplotne in kemične frekvence z 2π postopke, zlasti za kuhanje in uparjanje kótna minúta -e -e ž mat. Ü minúta (2) kôtelski kámen -ega -mna m kem. teh., stroj. Ü kótna podpóra -e -e ž elektr. nosilna podpora kôtlovec nadzemnega voda na mestu, kjer njegova trasa kotírana méra v vodoravni ravnini bistveno spremeni svojo -e -e ž grad., stroj. označena in vpisana mera v načrtih, risbah konstrukcijske smer PRIM.: kótni dróg, kótni stebèr ali projektne dokumentacije kótna prízma -e -e ž grad. geodetski optični kotírana projékcija inštrument, steklena trikotna prizma, brušena z -e -e ž 1. mat. opisnogeo- metrijska projekcija, ki za projiciranje uporablja odstopanjem <1', ki omogoči lom vizure za 90° eno samo ravnino, navadno vodoravno ali in se uporablja za zakoličevanje pravokotnic na prvo ravnino, in s kotiranjem določa elemente terenu, določanje smeri tras projiciranja 2. grad., stroj. upodabljanje teles z eno kótna razdálja -e -e ž astr., mat. razdalja med projekcijo in dodatnim kotiranjem točkama na enotski sferi v sferni trigonometriji, kotíranje merjena vzdolž glavne krožnice, ki povezuje ti -a s označevanje mer v risbah kon- strukcijske dokumentacije dve točki PRIM.: kóta (2) k kotíšče lóka kótna repeténca -e -e ž fiz. velikost valovnega -a -- s grad. točka presečišča vektorja, simbol k , merska enota meter na tangent, ki potekata skozi dotikališči začetka in minus ena S: kótno valôvno števílo konca loka kótna sekúnda -e -e ž Ü sekúnda (2) kotlárna -e ž 1. postroj s kotli, pomožnimi kótna stopínja napravami, stroji in povezovalnimi cevovodi za -e -e ž mat. Ü stopínja (2) pridobivanje toplote v obliki pare ali vroče vode kótna vrtálna gláva -e -e -e ž stroj. posebna PRIM.: kotlôvnica 2. obrat za izdelavo kotlov priprava na vrtalnem stroju za vrtanje pod kotom kôtlovec -vca m kem. teh., stroj. trdna obloga, kótnica -e ž črta, ki ima na koncih puščice ali pretežno iz kalcijevega in magnezijevega poševnice in označeno koto karbonata, ki se izloča na stenah kotla, v ceveh kótni dróg -ega -a m elektr. primerno utrjen, za vročo vodo, grelnikih Sp: kôtelski kámen pritrjen, okrepljen drog pri ostri spremembi PRIM.: vôdni kámen smeri nadzemnega voda PRIM.: kótna podpóra, kotlôvnica -e ž prostor, zgradba, v kateri je kótni stebèr postavljen parni kotel s pomožnimi napravami kótni instrumènt -ega -ênta m geod. naprava za in stroji PRIM.: kotlárna (1) merjenje in zakoličenje kota 90°, npr. kotni križ, kótna enôta -e -e ž mat. katerakoli od dogovor-kotno zrcalo, kotna prizma jenih merskih enot za delitev kroga, npr. radian, kótnik -a m 1. kovinski, navadno jeklen kotna stopinja, kotna minuta, kotna sekunda, enakokrak profil ali profil v obliki črke L 2. stroj. grad fiksna ali nastavljiva priprava za precizno kótna frekvénca -e -e ž fiz. Ü króžna frekvénca merjenje, kontrolo kotov kótna fúnkcija -e -e ž mat. funkcija, ki izraža kótni pogréšek -ega -ška m elektr. fazna razlika razmerja med stranicami pravokotnega triko- med fazorjema primarnega in sekundarnega tnika glede na enega od njegovih ostrih kotov toka ali fazorjema napetosti transformatorja S: trigonométrična fúnkcija kótni pospéšek -ega -ška m fiz. časovni odvod kótna hitróst -e -i ž 1. fiz. hitrost spreminjanja kotne hitrosti, simbol α, enota radian na smeri krajevnega vektorja, simbol ω, merska kvadratno sekundo 422 koválno varjênje kótni profíl -ega -a m kót óptične rotácije jeklen profil s prerezom -a -- -- m kem. Ü kót v obliki črke L óptičnega zasúka kótni stebèr kót rezíla -ega -brà m elektr. steber nadze- -a -- m stroj. kot med cepilno in prosto mnega voda, postavljen na mestih, kjer se trasa ploskvijo rezila pri nožu, pri rezilu za obdelavo nadzemnega voda lomi PRIM.: kótna podpóra, z odrezovanjem, odvisen od trdnosti materiala, kótni zasúk simbol β S: rezílni kót PRIM.: cepílni kót rezíla, -ega -a m elektr. kot med napetostmi prôsti kót rezíla kótni dróg sile rezanja in sposobnosti odvajanja toplote, vozlišč pri obratovanju elektroenergetskega sistema, izrazit zasuk nastane med napetostma kótva -e ž elektr. vrteči se del generatorja, elek-v dveh vozliščih po izpadu povezovalnega voda tromotorja, ki ga sestavljata železno jedro in kótni zvár polja Sp: indúkt var. -ega -a m zvar dveh delov, npr. kótvino navítje med njima navitje okrog njega, za ustvarjanje magnetnega pločevin, katerih konca sta postavljena pravo- -ega -a s elektr. navitje v sin-kotno drug na drugega tako, da tvorita kotnik hronskem enosmernem ali enofaznem komuta- kótni zvárni spòj delovno moč iz zunanjega elektroenergetskega var. -ega -ega spôja m zvar omrežja ali mu jo oddaja S: torskem stroju, ki med obratovanjem sprejema kótni zvárni spòj PRIM.: T-zvár Sp: indúktovo navítje dveh delov, npr. pločevin, katerih konca sta postavljena pravokotno drug na drugega tako, kótvin tokokróg -ega -a m elektr. električni da tvorita kotnik tokokrog v sinhronskem, enosmernem ali S: kótni zvár PRIM.: T-zvár kót nótranjega trênja zemljíne -a -- -- vanju sprejema delovno moč iz zunanjega elek-enofaznem komutatorskem stroju, ki pri obrato- -- m grad. parameter strižne trdnosti zemljine troenergetskega omrežja ali pa jo pošilja vanj k v enačbi, ki daje zvezo med strižno trdnostjo zemljine in normalno napetostjo na porušni kòvaléntna véz -e vezí ž kem. kemijska vez ploskvi, po kateri zemljina pri prekorači- med atomi v molekulah, npr. v kisiku, O2, tvi strižne napetosti zdrsi, ugotavlja se z metanu, CH4, za katero je značilen vezni elek-meritvami, simbol tronski par med posameznima udeleženima φ S: strížni kót zemljíne atomoma, v katerega prispevata vsak po en kótno valôvno števílo -ega -ega -a s fiz. elektron Sp: atómska véz, homeopolárna véz enota meter na minus ena S: kótna repeténca kem. kòvaléntni kristál -ega -a m kristal, v kótno zrcálo velikost valovnega vektorja, simbol k, merska PRIM.: iónska véz, kémijska véz, kovínska véz -ega -a s grad. priprava za merjenje katerem so atomi med seboj povezani s kova- tičnega kovinskega ohišja z odprto sprednjo met., stroj. koválník -a m stroj za kovanje, npr. stranjo in izrezanima okencema na stranskih in zakoličbo pravih kotov, izdelana iz prizma- lentnimi vezmi straneh, pod katerima sta pod kotom 45° strojno kladivo Sp: koválni stròj pritrjeni zrcali koválni preskús -ega -a m met. nakrčevalni kót omóčenja preskus za ugotavljanje spremenljivk pri -a -- m fiz. kot med ravno trdno kovanju, npr. sile, potrebne za kovanje kot površino in tangento na okroglo površino funkcije trdnosti materiala, faktorja trenja pri tekoče kapljice na mestu stika obeh faz kovanju, razmerja med širino in debelino ob-kót óptičnega zasúka -a -- -- m kem. kot, za delovanca katerega se zasuče ravnina linearno polarizirane koválni stròj -ega strôja m met., stroj. Ü koválník svetlobe pri prehodu skozi optično aktiven medij, simbol α, merska enota radian Sp: kót koválno varjênje -ega -a s met. varjenje dveh óptične rotácije jeklenih, do belega žara segretih jeklenih trakov 423 kovánec s kovanjem, pri katerem se iz stičnih površin koverkót -a m 1. tekst. 5-vezni votkovni atlas, iztisnejo staljeni železovi oksidi in se površini ojačan za dve vezni točki v smeri osnove ali sprimeta zaradi delovanja medatomskih sil votka 2. tekst. volnena, polvolnena ali bombažna kovánec tkanina v vezavi koverkot z muline sukancem v -nca m met. kovinski predmet med osnovi in enobarvnim votkom za oblačila kovanjem kovánje kôvica -e ž stroj. strojni element za trajno -a s met., stroj. tehnološki postopek spajanje kovinskih delov s kovičenjem plastičnega preoblikovanja kovin in zlitin v vročem stanju z udarci kladiva ali s stiskanjem v kovíčeni spòj -ega spôja m grad., stroj. s kovicami kovaški stiskalnici trajno povezan spoj več enakih ali različnih kòvariánca strojnih delov, nosilcev gradbene konstrukcije -e ž mat. merilo za medsebojno Sp: zakòv povezanost dveh naključnih spremenljivk kováška stiskálnica kovíčenje -a s stroj. oblikovanje trajne zveze -e -e ž stiskalnica, ki z dolgotrajno delujočimi pritiski kovaškega strojnih delov s kovicami orodja na pehalu plastično preoblikuje kos kovína -e ž kem., met. element v periodnem kovine, da se pregnete po vsej prostornini in sistemu, ki je z izjemo živega srebra pri sobni dobi enakomerno mikrostrukturo izkovka, npr. temperaturi trden, ima kovinski sijaj, je dober zobnika, cevi strelnega orožja kovína británija -e -e ž met. korozijsko kováška utópna stiskálnica strojnega dela, ročnega orodja, gredi, surovca, električni in toplotni prevodnik -e -e -e ž udarna odporna kositrova zlitina s 4,5–9 % Sb in 1 % stiskalnica za utopno kovanje Cu, ki se je prvotno zaradi srebrnega videza in k kováške kléšče gladke površine uporabljala za gospodinjsko -ih kléšč ž mn. klešče z dolgima vzvodnima ročajema in čeljustma v obliki velike posodje, kasneje kot osnovna kovina za posre- črke C za prijemanje razžarjenih obdelovancev breno posodje in kipce, npr oskarje kováški méh kovínska fórma -e -e ž met. Ü kokíla -ega -a m priprava za dovajanje zraka v kovaško ognjišče kovínska industríja -e -e ž 1. industrija, ki se kováški nôrec ukvarja z oblikovanjem, predelovanjem kovin -ega -rca m strojno kladivo za grobo obdelavo železa, nekdaj na vodni in zlitin v polizdelke in končne izdelke, npr. pogon, danes ga poganja električna energija stroje, transportna sredstva S: kovínskoprede- Sp: loválna industríja (1) 2. industrijska podjetja samokòv kováško kládivo s področja predelave kovin, naprav, strojev, -ega -a s stroj za kovanje z konstrukcij, transportnih sredstev mehanskim ali elektrohidravličnim pogonskim predeloválna industríja S: kovínsko- (2) mehanizmom za udarjanje z orodjem, kladivom na pehalu kovínska kopél -e -i ž 1. met. kopel iz staljene kováško ognjíšče kovine, v kateri navadno potekajo kemijski -ega -a s ognjišče, na procesi katerem se z ogljem ali koksom razžarjajo kosi tališčem za enakomerno segrevanje laboratorij- 2. kem. kopel iz staljene kovine z nizkim kovine pred kovanjem skih posod kováško puhálo -ega -a s puhalo za razžarja- kovínska ločítev -e -tve ž elektr. razporeditev nje oglja, koksa v kovaškem ognjišču električnih vodnikov z ozemljenim kovinskim kôvek -vka m met. Ü izkôvek ozemljilom tako, da se pri razelektritvi naboj odvede samo v zemljo kovelín -a m met. temnomoder heksagonalni kovínska péna mineral, bakrov(II) sulfid, v manjših količinah -e -e ž met. celičasta zgradba v bakrovih rudah Sp: bákrova svetlíca trdne kovine, navadno aluminija, ki ima velik 424 krajévni kábel prostorninski delež s plinom napolnjenih por, aluminija, z maščobnimi kislinami, uporablja se ki je sorazmerno trden in zelo lahek konstruk- za mazanje strojnih delov, npr. ležajev cijski material PRIM.: góbasta kovína kovínskooksídni pôlprevodník -ega -a m kovinah in zlitinah, za katero so značilni prosto kovínskopredeloválna industríja -e -e ž gibajoči se elektroni v kristalni mreži, kar se kovínska véz -e vezí ž kem. kemijska vez v elektr., fiz. Ü pôlprevódnik s kovínskim oksídom odraža v številnih fizikalnih lastnostih kovin, 1. industrija, ki se ukvarja z oblikovanjem, npr. električni prevodnosti, kovinskem lesku, predelovanjem kovin in zlitin v polizdelke in končne izdelke, npr. stroje, transportna kovnosti, oblikovalnosti PRIM.: iónska véz, sredstva S: kovínska industríja (1) 2. industrij-kémijska véz, kòvaléntna véz ska podjetja s področja predelave kovin, naprav, kovínski barométer -ega -tra m fiz. barometer strojev, konstrukcij, transportnih sredstev s kovinsko membrano ali kovinskim mehom, S: kovínska industríja (2) katerega elastična deformacija se prenaša kôvna méd -e medí ž met. med z masnim na kazalnik S: aneroíd PRIM.: membránski deležem cinka 35–45 %, ki ima mikrostrukturo manométer sestavljeno iz ploskovno centriranih kubičnih kovínski kompléks -ega -a m kem. kompleksna α-kristalnih zrn in telesno centriranih kubičnih spojina ali ion s kovino kot centralnim atomom β-kristalnih zrn, primerna za vroče kovanje kovínski kosíter -ega -tra m kem. kovinska kôvna zlítina -e -e ž met. zlitina, ki se da modifikacija kositra s tetragonalno kristalno plastično preoblikovati zgradbo, obstojna nad sobno temperatu-kôvnica ro, srebrnobela kovna kovina S: β-kositer -e ž obrat za kovanje reliefnih izdelkov, npr. kovancev, kolajn, značk PRIM.: α-kosíter, sívi kosíter k kovínski manométer -ega -tra m fiz. kôvnost -i ž met. lastnost materiala, da se da manometer z Bourdonovo cevjo kovati, plastično preoblikovati, ne da bi pri tem kovínski materiál razpokal -ega -a m met. tehnično čista kovina, zlitina, namenjena za nadaljnjo kôvno želézo -ega -a s met. železo z malo obdelavo, predelavo ogljika, ki se je uporabljalo pred industrijsko kovínski pések izdelavo jekla, po lastnostih podobno današnje- -ega -ska m met. drobni, mu mehkemu jeklu ostrorobi koščki kovine za čiščenje ulitkov s peskanjem S: kovínski zdrób kozíčasti žerjàv -ega -áva m stroj. žerjav z kovínski sijáj vrtljivim stolpom na podvozju za vožnjo po -ega -a m sijaj, kot ga ima kovínski zdrób -ega -a m drobni, ostrorobi Sp: portálni žerjàv (2), pristaníški žerjàv (2) koščki kovine za čiščenje ulitkov s peskanjem met. ževalni žerjav nad strojnico hidroelektrarne polirana kovinska površina tirnicah, navadno s štirimi nogami, npr. vzdr-S: kóžica -e ž met. tanka plast, npr. oksida, ki se kovínski pések kovínsko kompléksno barvílo pojavi na površini taline, materiala -ega -ega -a s kem. teh., tekst. kóžni pojàv barvilo na podlagi kovinskih -ega -áva m elektr. pojav, da je kompleksnih spojin, npr. berlinsko modrilo, gostota izmeničnega električnega toka večja pri železov(II,III)cianidoferat(II,III), temno površini električnega vodnika kot v njegovi no-moder pigment, uporablja se za barvanje tranjosti, kar povečuje rezistanco in zmanjšuje tekstila, za umetniške barve, črnila reaktanco z rastjo frekvence Sp: skínefékt kovínsko mílo -ega -a s kem. teh. krajévni kábel sol kovine, -ega -bla m telekom. kabel v navadno kalcija, cinka, magnezija, litija, kabelskem omrežju na medkrajevni ravni, ki 425 krajévni múltipleks povezuje uporabnike s ponudniki elektronskih sestavi kalcitni apnenec, navadno sive barve, s komunikacijskih storitev številnimi bolj ali manj ohranjenimi fosili krajévni múltipleks -ega -a m telekom. Ü krátki réd pro- -ega -a m 1. fiz. Ü réd krátkega stórski múltipleks doséga (1) 2. kem., met. Ü réd krátkega doséga (2) krajévni véktor -ega -ja m mat. vektor, ki krátki stík -ega -a m elektr. stik v električnem poteka od izhodišča koordinatnega sistema do tokokrogu, navadno neželen, ki omogoči velik določene točke v sistemu Sp: rádij véktor električni tok po poti z zelo majhnim električ- krajínska arhitektúra nim uporom -e -e ž arhitektura, ki se ukvarja z oblikovanjem krajine, naravnega kratkostíčna impedánca -e -e ž elektr. in grajenega okolja vrtov in parkov, z impedanca primarnega navitja transformatorja varstvom okolja, narave in s prostorskim pri kratko sklenjenem sekundarnem navitju načrtovanjem kratkostíčna izklópna zmogljívost -e -e -i ž krajíšče daljíce -a -- s mat. točka, v kateri se elektr. izklopna zmogljivost odklopnika, za katero daljica začne ali konča predpisani pogoji delovanja vključujejo tudi krajíšče intervála kratkostični tok -a -- s mat. največja ali najmanjša vrednost v množici realnih števil kratkostíčna klétka -e -e ž elektr. navitje na intervalu oziroma najmanjša zgornja ali rotorja elektromotorja v obliki valjasto razpo- največja spodnja meja te množice rejenih prevodnih palic, na obeh koncih med- k krajíšče nivelmána sebojno kratkostično povezanih s prevodnima -a -- s geod. začetna ali obročema ali ploščama končna točka nivelmana kratkostíčna napétost transformátorja krájna podpóra mostú -e -e -- ž grad. gradbeni -e -i -- ž elektr. relativna vrednost napetosti, ki jo inženirski objekt na vsakem od koncev mostu, je treba pritisniti na primarne ali sekundarne ki podpira njegovo prekladno konstrukcijo in sponke, da se dobi v kratko sklenjenem se- omogoča prehod z mostu na nasip cestnega kundarnem ali primarnem navitju nazivni tok telesa transformatorja krájnik -a m 1. les. na eni strani obla deska, kratkostíčna tŕdnost -e -i ž elektr. odpornost odžagana ob kraju hloda PRIM.: rób (2) elementa, npr. stikala, proti kratkemu stiku 2. tekst. ozek okrepljen pas ob skrajnem kratkostíčni elektródni tók zunanjem delu tek stilije -ega -ega -a m električni tok, ki pri varjenju steče skozi elektr., var. krák -a m 1. mat. vsaka od obeh daljic, ki tvorita elektrodo in varjenec v trenutku dotika med kot 2. vsak od dveh, navadno podolgovatih njima delov, ki sta na enem koncu fiksno ali gibljivo kratkostíčni eléktromotór zvezana -ega -ja m elektr. enofazni komutatorski elektromotor s parom krásta -e ž met. strjeni krvi na koži podobna ščetk v kratkem stiku PRIM.: reluktánčni elék- napaka na ulitku, npr. zaradi pripečenega peska tromotór, repulzíjski eléktromotór livarske forme na površino ulitka kratkostíčni tók -ega -a m 1. elektr. električ- kráški kanál -ega -a m cevast ali ploščat kanal, ni tok skozi mesto kratkega stika, ki je večji nastal z raztapljanjem apnenčaste hribine, od nazivnega toka in je posledica okvare navadno vzdolž razpok in plasti, glavni vodono- ali nepravilne povezave v električnem snik v apnenčastih hribinah tokokrogu 2. elektr., var. električni tok, ki teče kráški mármor -ega -ja m grad. stavbarski skozi kratki stik elektrode in varjenca pri marmor iz kamnolomov na Krasu, po mineralni varjenju 426 krépdešín kratkostíčno razmérje -ega -a s elektr. krêmen razmerje kreména m kem. trigonalno med tokom v kotvinem navitju v kratkem stiku kristaliziran silicijev dioksid, SiO2, uporab- in vzbujalnim tokom pri določeni hitrosti lja se za izdelavo kremenovega stekla, kot vrtenja rotorja kremenovi kristali za oscilatorje v urah, kratkotrájna vrédnost računalnikih, mobilnih telefonih, napravah -e -i ž ekol. dovoljena globalnega navigacijskega satelitskega sistema prekoračitev mejne vrednosti pod določenimi Sp: kvárc pogoji, npr. v trajanju 15 min, vendar ne več pogosto se podaja kot faktor, s katerim se množi kremenaste lupinice diatomej, uporablja se kot zelo vpojen material v jeklenkah za dissous mejna vrednost PRIM.: mêjna vrédnost (2) , plin, kot filtrirni material, absorbent, polirno nàjvíšja dovóljena koncentrácija K: KTV sredstvo, polnilo S: diatomêjska pŕst, diatomít, kratkovláknati bombáž -ega -a m tekst. infuzórijska pŕst po najmanj 60 min, enota miligrami na kubični kreménka -e ž kem. teh. bela prst, ki vsebuje meter ali za pline mililitri na kubični meter, kot štirikrat dnevno z vmesnimi prekinitvami kremeníca -e ž kem. Ü silícijev díoksíd bombaž z vlakni dolžine do 4 cm kreménov fílter -ega -tra m kem. filter iz kŕčenje -a s zmanjševanje dimenzij, obsega, kremenovih mikrovlaken, ki se uporablja prostornine teles, snovi Sp: kontrákcija pri vzorčenju kislih plinov, dimnih plinov, kŕčenje betóna -a -- s grad. aerosolov pri temperaturah do 500 °C manjšanje dimenzij Sp: kvárčni fílter (1) betonskega elementa zaradi sušenja in avto-genega krčenja, ki se razvije v prvih urah ali kreménov kristál -ega -a m kem. brezbarven in dnevih po pričetku vezanja cementa prozoren kristal kremena s steklastim sijajem, k krčílni kalíber -ega -bra m met. najden v naravi se imenuje kamena strela kaliber, ki preprečuje, da bi se kovinski material med Sp: kvárčni kristál valjanjem širil stransko v špranjo med valji kreménovo stêklo -ega -a s kem. teh. steklo, kŕčni lúnker -ega -ja m met. izdelano iz čistega silicijevega dioksida, ki se lunker, ki nastane delov z nasaditvijo segretega dela na hladno visokim temperaturam, in aparatov, halogen-osnovo, npr. zobnika na gred, tekalnega obroča skih žarnic na kolo tirnega vozila, pri čemer segreti del po kreménov pések -ega -ska m ohladitvi močno stisne hladnega met. Sp: naravni nakŕčna pesek iz kremena, zrnavosti 0,63–2 mm, ki se zvéza PRIM.: nakrčevánje (2) uporablja npr. za livarske forme kŕčni naséd prepustnih za ultravijolično svetlobo, cevi, stroj. -ega -a m zveza dveh strojnih laboratorijskega posodja, odpornega proti zaradi krčenja ulitka pri strjevanju uporablja za izdelavo optičnih okenc, leč, kivet, kŕčni tók -ega -a m elektr. velikost električnega toka, ki povzroči krčenje mišic izpostavljene kreozót -a m kem. teh. frakcija pri pirolizi lesa, ki osebe in ji preprečuje ločitev od tokovnega vsebuje gvajakol in krezole ter se uporablja za vira konzerviranje lesa, npr. železniških pragov, tele- krekíranje krép -a m 1. tekst. Ü krép tkanína 2. tekst. Ü krép s -a kem. teh. postopek predelave prêja nafte, ki temelji na cepljenju ogljikovodikov krépdešín kréking fonskih drogov m -a kem. teh. Ü krekíranje z dolgimi verigami v ogljikovodike s kratkimi -a m tekst. zelo fina, tanka, lahka, verigami z različnimi metodami, npr. pri višji enobarvna ali tiskana svilena tkanina v platnovi temperaturi, v prisotnosti katalizatorja, z vezavi z značilno zrnčasto površino, izdelana iz vodno paro Sp: kréking naravne svile ali viskoznega rajona 427 krêpki tísk krêpki tísk -ega -a m graf. tisk z odebeljenimi jenje letala pri nagibu okoli vzdolžne osi in črkami, črtami Sp: mástni tísk PRIM.: poudárjeni spreminjanju smeri letenja tísk krílce -a s stroj. premična ploskev na zadnjem kreponíranje -a s tekst. plemenitenje krep robu letalskega krila, ki omogoča krmarjenje tkanine z nenapetostno obdelavo v milnici, pri okrog vzdolžne osi letala katerem se preja v tkanini skrči, drobno naguba krílna črpálka -e -e ž stroj. rotacijska črpalka z ter dobi zrnčast videz in otip ekscentrično nameščenim rotorjem in radialno krép prêja -- -e ž tekst. močno vita preja, ki se pri vodenimi krili, ki skupaj z ohišjem tvorijo mokrem oplemenitenju krotoviči Sp: krép (2) črpalne elemente Sp: lamélna črpálka PRIM.: ro-PRIM.: súkanka, voálprêja tacíjski komprésor krép tkanína -- -e ž tekst. krílna vákuumska črpálka tkanina, izdelana -e -e -e ž fiz., kem. iz krep preje, s krep vezavo ali s kombinacijo krilna črpalka z ekscentričnim rotorjem, v krép vezáva notranja vzmet potiska proti ohišju, zaradi -- -e ž tekst. vezava z neenakomer- boljšega tesnjenja in mazanja navadno no razporejenimi veznimi točkami in zabrisa- obojega Sp: krép (1) katerem sta radialno nameščeni krili, ki ju nim sosledjem doseganje nizkega tlaka v območju 100–10 potopljena v oljno kopel, uporablja se za –1 krép vzórec -- -rca m tekst. vzorec z zrnčastim Pa Sp: Gaedejeva črpálka, lamélna vákuumska videzom površine, pri katerem je sosledje črpálka, rotacíjska vákuumska črpálka vezave težko opazno krílnik -a m tekst. predpredilnik, ki pramen, stenj k krétnica -e ž 1. elektr. električni element za iz kratkovlaknatega naravnega ali kemičnega ločevanje dveh ali več signalov, frekvenc, prediva, stenj iz dolgovlaknatega kemičnega npr. televizijska kretnica, ki iz sprejetega prediva ali stenj iz stebelnih vlaken, kot so npr. antenskega signala izloči televizijske kanale, lan, konoplja, juta, primerno stanjša, z vitjem programe 2. prom. naprava, ki omogoča spre- utrdi in raztegne v predprejo S: flájer minjanje povezave dveh železniških tirov in s krílni pnevmátični motór -ega -ega -ja m tem prehod vlaka z enega na drug tir S: tírnična stroj. pretvornik energije stisnjenega zraka v krétnica mehansko delo, po konstrukcijski zasnovi krezól -a m kem. metilfenol, CH3(C6H4)OH, podoben krilni črpalki, uporablja se za pogon ki obstaja v treh izomernih oblikah: o-krezol, pnevmatičnega strojnega orodja m-krezol in p-krezol, zmes se uporablja kot krílni zíd -ega -a m grad. del konstrukcije krajnih razkužilo podpor mostu za bočno omejitev nasipa kŕhki lòm -ega lôma m pojav, pri katerem cestnega telesa pri prehodu na most se obremenjeni material zlomi brez občutne krílo -a s 1. stroj. glavna nosilna površina letala, plastične deformacije PRIM.: žílavi lòm na kateri nastaja vzgon 2. stroj. osnovni sestavni kŕhki materiál -ega -a m material, ki se pred del krilne črpalke, rotacijskega kompresor- kŕhkost ploščice, radialno gibljive pod silo vzmeti, ž -i lastnost materiala, da se zlomi brez tlaka delovnega medija ali samo centrifugalne zlomom zelo malo plastično deformira ja, vakuumske črpalke v obliki pravokotne vidne deformacije, če nanj delujejo dinamične sile 3. stroj. ploščat del krilne črpalke, kompre-sile, značilna zlasti za trde materiale, kot je sorja, aerodinamično oblikovanega letalskega steklo, keramika vijaka ali hidrodinamično oblikovanega la-krílca krílc s mn. stroj. aerodinamični premični dijskega vijaka 4. grad. del tlorisno razčlenjene deli na zadnjem robu letalskega krila za krmil- zgradbe S: trákt 428 kristálna snôv ževanje nizkih temperatur, nižjih od –180 °C, in amorfni osnovi stekla, polimera S: míkrokri-izkoriščanje pojavov, ki jih omogočajo lastnosti stalít (1) 3. tekst. mikroskopsko majhen kristal v snovi pri nizkih temperaturah, npr. superpre-mikro- ali makrofibrilu vlakna vodni magneti, zaznavala infrardeče svetlobe in kristalizácija mikrovalov kriogénika litov S: kristálno zŕno Sp: kristál (3) 2. kem. mi- -e ž področje tehnologije za vzdr-kroskopsko majhen kristal v kovinski zlitini, kríočrpálka -e ž fiz., kem. Ü kriogénska črpálka množice poljubno usmerjenih mikrokrista- kriogénska črpálka iz raztopine, taline ž -e -e fiz., kem. vakuumska kristalizacíjska kál PRIM.: fízika nízkih temperatúr -e ž kem. teh., met. izločanje kristalov črpalka za doseganje ultravisokega vakuuma s -e kalí ž kem. majhen, kondenzacijo preostalega plina na hladni ad- trden delec v talini ali raztopini, okrog katerega sorpcijski površini črpalke se začne strjevati kovina, zlitina, kristal Sp: kríočrpálka kríohidrát -a m kristalinična snov iz vode kem. Sp: kristálna kál in soli v določenem razmerju, ki kristalizira pri kristalizátor -ja m 1. kem. teh. naprava za temperaturi, nižji od zmrzišča vode kristalizacijo, v kateri se izločajo kristali iz kriolít -a m aluminij-natrijev fluorid, revanjem topila ali z ohlajevanjem pare snovi, kem. prenasičene raztopine z ohlajevanjem ali odpa- Na 3AlF6, topilo za aluminijev oksid v elektrolitu ki sublimira 2. met. del naprave za kontinuirno za elektrolizno pridobivanje aluminija litje, v katerem se kovina strjuje 3. met. katalitsko krioskopíja učinkovita podlaga, npr. kristalizacijska kal, -e ž kem. določanje relativne molekul-ske mase z merjenjem znižanja zmrzišča raztopine kjer se začne kristalizacija z znano molalnostjo PRIM.: ebulioskopíja kristálna fízika -e -e ž Ü fízika kristálov kríptokristalíničnost zrnu, npr. dendritu, ki ima drugačno sestavo -i ž lastnost kamnine, od ostalega kristalnega zrna S: míkroizcêja da je zgrajena iz mikroskopsko majhnih in še ne kriostát -a m fiz. termostat za nizke temperature kristálna izcêja -e -e ž met. izceja v kristalnem k popolnoma razvitih kristalov PRIM.: mákroizcêja kríptokristálni krêmen kristálna kál -e -kalí m kem. Ü kristalizacíjska kál -ega kreména m kem. kremen s tako drobno strukturo, da se komaj kristálna mêja -e -e ž met. meja med kristalni- krípton zrna v orientacijo drugega zrna -a m kem. element iz skupine žlahtnih kristálna mréža razloči pod svetlobnim mikroskopom mi zrni, na kateri se spremeni orientacija enega plinov, uporablja se za polnjenje žarnic, v -e -e ž kem. geometrijsko urejena kristál ziranih snoveh Sp: prostórska kristálna mréža kem. -a m 1. snov s pravilno notranjo pro-kristálna orientácija plinskih laserjih, simbol Kr prostorska razporeditev atomov, ionov pri kristali-storsko razporeditvijo gradnikov, npr. atomov, -e -e ž met. orientacija ionov, molekul, ki se periodično ponavlja faz evtektika, pri kateri je njegova površina 2. kem. telo iz take snovi z značilno geometrijsko najmanjša idealni kristal kremena je šeststrana prizma, kristálna ravnína -e -e ž kem. geometrijska ki jo zgoraj in spodaj zaključujeta šeststrani ravnina, na kateri ležijo atomi, ioni, molekule obliko, npr. idealni kristal pirita je kocka, kristálna ós -e osí ž kem. Ü kristalográfska ós piramidi 3. met. Ü kristalít (1), kristálno zŕno kot gradniki kristala določenega kristalnega kristalínična snôv -e snoví ž kem. kristalna sistema snov iz množice majhnih kristalov kristálna snôv -e snoví ž kem. snov, nastala s kristalít -a m 1. met. mikroskopsko majhen kristalizacijo, ki ima stalno kemično sestavo in kristal kot sestavina polikristalne snovi iz atome urejene v kristalno mrežo 429 kristálna sóda kristálna sóda -e -e ž kem. kristaloíd kristalohidrat na- -a m kem. snov, katere raztopina za trijevega karbonata, Na2CO3·10H2O, ki se razliko od koloida prehaja skozi membrane uporablja za pranje S: prálna sóda kristálokemíja -e ž področje kristalografije, kristálna struktúra -e -e ž struktura, v kateri ki obravnava povezavo med kemično sestavo so gradniki urejeni v kristalno mrežo snovi in njeno zgradbo kristálna vôda -e -e ž kem. kristobalít rahlo vezana voda -a m kem. tetragonalna psevdoku-v kristalohidratih, npr. v CuSO 4·5H2O, ki se bična modifikacija kremena, termodinamično navadno da odstraniti že s sušenjem pri 105 °C obstojna nad 1470 °C S: hidrátna vôda PRIM.: hidrát (1), konstitucíj- kritêrijska fúnkcija -e -e ž elektr. ciljna funkcija ska vôda, solvát določenega modela pri optimiranju kristálni fílter -ega -tra m elektr. filter, ki ima krítična hitróst -e -i ž elektr., stroj. mejna hitrost, vključen še kristal kremena za frekvenčno stabi- lahko pride do nenormalnega delovanja, Sp: v nihajnem krogu poleg analognih sestavin npr. rotorja električnega stroja, nad katero lizacijo kvárčni fílter (2) okvare, loma kristálni mikrofón -ega -a m elektr. mikrofon, krítična hitróst ohlajevánja -e -i -- ž met. v katerem je aktuator piezoelektrični element najmanjša hitrost ohlajevanja s kalilne tem- Sp: piézoeléktrični mikrofón perature, da se dosežejo razmere za popolno kristálni sistém -ega -a m kem. pretvorbo avstenita v martenzit razvrstitev kristalov po soodvisnosti dolžin primitivnih krítična hitróst sámovzbújanja -e -i -- ž vektorjev in kotov med njimi, npr. kubični elektr. najnižja hitrost vrtenja rotorja, pri kateri se k kristalni sistem, heksagonalni kristalni sistem pod določenimi pogoji napetost stroja vzbudi Sp: kristalográfski sistém sama kristálno stêklo -ega -a s kem. teh. Ü svínčevo krítična hitróst vrtênja gredí ali rótorja stêklo -e -i -- -- -- -- ž stroj. hitrost, pri kateri se frekvenca kristálno zŕno -ega -a s met. vrtenja ujema z osnovno lastno frekvenco gredi mikroskopsko ali rotorja majhen kristal kot sestavina polikristalne snovi krítična ínfrastruktúra iz množice poljubno usmerjenih mikrokristali- -e -e ž infrastruktu- tov S: kristalít (1) Sp: kristál (3) ra, npr. energetski, informacijski, prometni, kristalofízika zdravstveni sistemi, katere odpoved zmanjša ali -e ž Ü fizikálna kristalografíja onemogoči normalno delovanje družbe kristalografíja -e ž veda o zgradbi kristalov in krítična napétost -e -i ž meh. napetost, ki je njihovih geometrijskih, fizikalnih ter kemijskih enaka meji elastičnosti lastnostih krítična obremenítev -e -tve ž meh. obreme- kristalográfska ós -e osí ž kem. vsaka od treh nitev sestavine, naprave, stroja, vozila, nosilne ali štirih osi kristalnega sistema Sp: kristálna ós konstrukcije nad dopustno obremenitvijo kristalográfska smér -e smerí ž kem. smer PRIM.: krítična obtéžba kristalografske osi krítična obtéžba -e -e ž meh. obtežba nosilca, kristalográfski sistém -ega -a m kem. Ü konstrukcije, vozila, ki povzroča kritične kristálni sistém napetosti PRIM.: krítična obremenítev kristálohidrát -a m kem. krítična pót anorganska spojina, -e potí ž najdaljše zaporedje ak-ki vsebuje kristalno vodo, npr. bakrov sulfat tivnosti, ki morajo biti izvedene pravočasno, da pentahidrat, CuSO4·5H2O S: hidrát (1) se zagotovi dokončanje projekta v zahtevanem PRIM.: solvát času 430 krivúlja líkvidus krítična temperatúra -e -e ž 1. fiz., kem. tempe- peraturo in kritičnim tlakom 2. fiz. termodina-ratura, nad katero se ne da utekočiniti plina mično stanje fluida v kritični točki 3. grad. stanje, 2. fiz. temperatura, pri kateri magnetni materiali ko se obremenitev približuje mejni nosilnosti izgubijo magnetne lastnosti 3. kem., met. tempera- ali ko je razmerje med nosilnostjo in obremeni-tura, pri kateri med segrevanjem ali ohlajanjem tvijo konstrukcije manjše od predvidenega ali snovi nastopi fazna sprememba 4. fiz. tempe- predpisanega varnostnega faktorja, kar ogroža ratura v kritični točki 5. fiz. temperatura, pod njeno nosilnost ali stabilnost katero superprevodnik preide v superprevodno krítje -a s stroj. Ü prekrítje (1) stanje krítna apretúra -e -e ž tekst. apretura, ki krítična tóčka -e -e ž 1. kem. točka v faznem onemogoča prepuščanje toka zraka diagramu, v kateri imata plinasta in tekoča 2. faza snovi enako gostoto kem. krítna bárva točka v faznem -e -e ž barva, ki nanesena v tanki plasti povsem prekrije barvo pod seboj diagramu, določena s temperaturo in tlakom, prekrívna bárva pri kateri se omejeno mešljivi tekočini S: ločita 3. mat. točka, v kateri je prvi odvod krítna plást -e plastí ž plast, ki prekriva funkcije enak nič ali ne obstaja predmet, npr. nanesena z barvnim premazom, krítični polmér -ega -a m 1. met. najmanjša galvanskim zlatenjem velikost kristalizacijske kali, izražena kot krítni emájl -ega -a m kem. teh. emajl, skozi katerega polmer krogle, iz katere lahko pri kristalizaciji ne preseva barva podlage osnovnega emajla začne rasti kristalno zrno 2. stroj. najmanjši krivína dovoljeni krivinski polmer, npr. gibkega -e ž mat. obratna vrednost krivinskega polmera cevovoda, jeklene vrvi, pri katerem še ne pride k do trajne poškodbe, plastične deformacije krivína lóka -e -- ž grad. element ceste ali železnice, krítični tlák -ega -a m 1. fiz., kem. tlak, pri sestavljen iz enega ali več lokov in prehodnic katerem se plin pri kritični temperaturi še krivínski króg -ega -a m mat. krog, ki se v dani lahko utekočini 2. meh., stroj. najvišji dovoljeni točki najbolje prilega krivulji tlak v napravi, sistemu, ki še ne povzroči trajnih krivínski polmér deformacij, motenj pri delovanju PRIM.: poru- -ega -a m mat. polmer kroga, ki se v dani točki najbolje prilega krivulji šítveni tlák polmér ukrívljenosti S: krítični vpádni kót -ega -ega -a m stroj. vpadni krívljenje kot, pri katerem se doseže največji vzgonski -a s stroj. tehnološki postopek plastič-nega preoblikovanja z upogibanjem na določen količnik polmer ukrivljenosti krítično dušênje -ega -a s fiz. dušenje nihala, krívljenje armatúre kadar se dušilni koeficient ujema z mejnimi -a -- s grad. oblikovanje armaturnih palic, mrež v obliko, določeno v pogoji med nihajočim in aperiodičnim stanjem armaturnem načrtu krítično obmóčje -ega -a s elektr. območje krivočŕtni lík delovanja, kjer se stanje sistema lahko hitro in -ega -a m mat. lik, ki ga omejuje neravna krivulja bistveno spremeni, kar lahko povzroči okvaro naprave krivúlja -e ž prema ali kriva črta v ravnini ali v krítično pólje -ega -a s fiz. največje zunanje prostoru magnetno polje, pri katerem je superprevodnik krivúlja líkvidus -e -- ž met. krivulja, ki v še v superprevodnem stanju binarnem faznem diagramu označuje mejo, krítično stánje -ega -a s 1. fiz., kem. stanje v nad katero je snov pri segrevanju samo tekoča kritični točki snovi, opredeljeno s kritično tem- PRIM.: krivúlja sólidus 431 krivúlja napétosti in deformácije krivúlja napétosti in deformácije -e -- -- -- ž križajočima se slemenoma, na vseh štirih meh. krivulja v diagramu napetosti, ki prikazuje straneh je fasada s trikotnimi stenami, voda razmerje med napetostjo in deformacijo odteka po globelih v štiri vogalne točke krivúlja sólidus krížni cévni prikljúček -ega -ega -čka m stroj. -e -- ž met. krivulja, ki v binarnem faznem diagramu označuje mejo, nad cevni priključek v obliki križa za povezavo katero snov pri segrevanju preide iz trdnega agre- štirih cevi gatnega stanja v tekoče PRIM.: krivúlja líkvidus krížnik -a m stroj. element z drsnim vodilom, ki krivúlja sólvus spaja batnico batnega stroja in ojnico ročičnega -e -- ž met. krivulja, ki v mehanizma Sp: dŕsna gláva, krížna gláva binarnem faznem diagramu označuje mejo krížni navítek območja trdne raztopine v snovi -ega -tka m tekst. valjast ali krivúljni integrál koničen navitek preje, stenja, katerega navoji se -ega -a m mat. integral pri navijanju križajo funkcije vzdolž krivulje krížni obòk -ega -óka m grad. obok, ki ima krivúljni mehanízem -ega -zma m stroj. obliko predora dveh valjastih ali šilastih obokov krmilni ali pogonski mehanizem, katerega nad kvadratnim prostorom ali pri križanju osnova sta ustrezno oblikovana odmična plošča hodnikov, kjer se dva polkrožna loka sekata pod in odmikač z dročnikom pravim kotom in se obremenitev prenaša na krízno stánje -ega -a s elektr. stanje elektroener- vogalne stebre getskega sistema po motnji, ko mu preti razpad krížni polagálnik -ega -a m tekst. stroj za kríž vodoravno ali navpično polaganje koprene iz -a m krajši daljici ali podolgovata kosa iz k različnih materialov, ki se sekata pod večjim plastičnih vlaken, ki je vključen v linijo za mi- krížanje krížni zgíb -ega -a m stroj. zgib, sestavljen iz -a s elektr. prehod elektroenergetskega dveh viličastih delov s pestom za pritrditev na voda ali telekomunikacijskega voda čez drug konec gonilne ali gnane gredi, ki sta z osrednjim vod pod njim ali pod prometnico, npr. železni- križnim delom povezana s tečaji S: kardánski ško progo, cesto zgíb kotom, navadno pravim kalnikom z valjčki Sp: Cardano-Hookov zgíb, Cardanov zgíb križíšče -a s grad., prom. mesto, kjer se križata, PRIM.: homokinétični zgíb, univerzálni zgíb stikata najmanj dve poti, cesti, železniški progi krížno bárvanje -ega -a s tekst. barvanje krížna méra različnih skupin v eni kopeli ali več kopelih, ž -e -e grad. razdalja med dvema da se dosežejo dvo- ali večbarvni učinki krížna gláva -e -e ž stroj. Ü krížnik tekstilije iz dveh ali več vrst vlaken z barvili bližnjima ogliščema, ki nista na isti premici lektívno bárvanje S: se- PRIM.: diferénčno bárvanje, krížna plôšča -e -e ž stroj. strojni del v obliki dvóbárvno bárvanje okrogle plošče s pravokotnim grebenom na vsaki krížnogrebénasti obòk -ega -óka m grad. strani kot vmesni del med polovicama gredne obok, ki ima obliko predora dveh križajočih se vezi, grebena sta med seboj zamaknjena za 90° obokov, na diagonalnih presečiščih okrepljen z krížna spójka -e -e ž grad. izstopajočim grebenom, na katerem se zaključi spojka za cevi fasad- nega, delovnega odra iz dveh fiksno križno krížno vítje -ega -a s stroj. vitje vzporednih žic, spojenih objemk, izdelana iz dveh polovic, da pramenov, ki so razvrščeni v več plasteh okoli se lahko postavita na cevi in pritrdita s spojnim jedra v sredini, pri čemer je vsaka plast vita v vijakom nasprotno smer krížna stréha -e -e ž grad. streha nad kvadra- kŕma -e ž stroj. zadnji del ladje, čolna, navadno s tnim ali pravokotnim tlorisom stavbe z dvema krmilom in propelerjem 432 krmílni kábel krmárjenje -a s krmílna omárica upravljanje, vodenje s -e -e ž elektr. majhna omara krmilom, npr. plovila z opremo, potrebno za krmiljenje, stikanje, krmárnica tudi za zaščito motorja ali drugih električnih -e ž stroj. prostor na ladji, čolnu, kjer aparatov je nameščena krmilna naprava s krmarskim krmílna pálica kolesom ali krmilno palico in navigacijskimi -e -e ž 1. palica z ročajem, instrumenti PRIM.: povêljniški móst pritrjena na podnožje tako, da z nagibanjem krmílje vnaša v računalnik krmilne parametre za -a s elektr., stroj. sestav mehatronskih vodenje kazalca po zaslonu računalnika, za gradnikov za krmiljenje, regulacijo naprav, upravljanje vozila, letala, plovila, mobilnega strojev, postrojev stroja 2. fiz. palica iz kadmija v jedrskem krmíljenje -a s elektr., stroj. uravnavanje izhodne reaktorju za uravnavanje njegove moči veličine naprave, stroja, sistema na želeno Sp: kontrólna pálica vrednost s sistemom v odprti ali sklenjeni zanki krmílna veličína -e -e ž stroj. veličina kot krmíljenje bremén -a -- s elektr. vodenje parameter naprave, stroja, sistema, na katerega porabe električne energije v elektroenerget- se vpliva ročno, s predkrmiljem ali samodejno s skem sistemu krmilnikom, regulatorjem, servokrmiljem, npr. krmíljenje v odpŕti zánki položaj, hitrost, vrtilna frekvenca, sila, navor -a -- -- -- s elektr., stroj. uravnavanje izhodne veličine naprave, stroja, krmílna žíla -e -e ž elektr. izoliran električni sistema na želeno, programsko spreminjajočo vodnik v elektroenergetskem kablu za prenos se vrednost brez povratne zveze krmilnih signalov krmíljenje v sklénjeni zánki -a -- -- -- s krmílni cénter -ega -tra m center za krmiljenje k elektr., stroj. uravnavanje referenčne veličine več naprav, strojev, postrojev, obratov, sistemov naprave, stroja, sistema na želeno, programsko PRIM.: dispéčerski cénter spreminjajočo se vrednost s povratno zvezo krmílni diagrám -ega -a m stroj. diagram, ki Sp: krmíljenje v zapŕti zánki kaže medsebojno odvisnost gibanja bata in krmíljenje v zapŕti zánki -a -- -- -- s krmilnega drsnika pri batnih strojih krmíljenje v sklénjeni zánki elektr., stroj. Ü krmílni dróg -ega -a m stroj. drog krmilnega krmílna elektróda -e -e ž elektr. elektroda, na mehanizma katero se pritisne napetost za krmiljenje toka krmílni elemènt -ega -ênta m 1. stroj. gradnik med dvema ali več elektrodami krmilnika, npr. ploščati drsnik, batni drsnik, krmílna enôta -e -e ž elektr., stroj. enota tehnič-stožčasti ventil, drsnik zasuna, loputa nega sistema za krmiljenje, npr. regulator, elek- 2. elektr. osnovni gradnik krmilne naprave, tronski krmilnik sistema, npr. stikalo, rele, potenciometer, krmílna mréžica elektromagnet -e -e ž elektr. krmilna elektroda, ki v elektronki uravnava pretok elek- krmílni impúlz -ega -a m elektr. kratek signal, ki tronov od katode k anodi proži krmiljenje procesa krmílna napráva -e -e ž stroj. naprava za krmi- krmílnik -a m elektr., stroj. sestavina krmilne ljenje delovanja naprave, stroja naprave, npr. krmilni mehanizem, hidravlič- krmílna odprtína ni ventil, servomotor, krmilni ojačevalnik, -e -e ž stroj. precizno obdelana regulator odprtina, npr. v puši batnega drsniškega ventila, krmílni kábel navadno s pravokotnim, trikotnim ali okroglim -ega -bla m elektr. večžilni kabel za prerezom, ki jo bolj ali manj pripira batni drsnik prenos krmilnih, merilnih, javljalnih in drugih in s tem krmili pretok fluida informacijskih signalov 433 krmílnik potí krmílnik potí -a -- m stroj. kŕmna lúč hidravlična sestavina -e lučí ž prom. navigacijska luč za zapiranje, odpiranje ali usmerjanje in krmi- na krmi plovila, ki neprekinjeno oddaja ljenje toka hidravličnega fluida belo svetlobo v nasprotni smeri njegove krmílni mehanízem plovbe -ega -zma m stroj. mehanski del krmilnika, regulatorja, naprave krógelna kápica -e -e ž mat. kriva ploskev, ki jo za upravljanje, krmarjenje z mobilnim strojem, ravnina odreže od sfere vozilom, plovilom, letalom krógelna pípa -e -e ž stroj. pipa z vrtljivo krmílni púlt -ega -a m pult z instrumenti za prevrtano kroglo kot zapiralom nadzor in sestavinami za krmiljenje naprav, krógelne fúnkcije -ih -ij ž mn. mat. kvadratno strojev kot vmesnik človek-stroj integrabilne funkcije, definirane v krogelnem krmílni rób bátnega drsníka -ega -a -- -- m prostorskem koordinatnem sistemu, ki tvorijo stroj. natančno obdelan rob kolutno oblikova- ortonormirano bazo Hilbertovega prostora z nega delovnega polja, ki skupaj z nasprotnim definicijskim območjem v krogli krmilno odprtino, npr. hidravličnega, pnevma- nate v trirazsežnem prostoru, ki definirajo lego tičnega ventila podobnim robom v ohišju, puši ventila tvori krógelne koordináte -ih -át ž mn. mat. koordi- izbrane točke s tremi števili r, θ in ϕ, kjer je r krmílni signál oddaljenost točke od koordinatnega središča, -ega -a m signal, ki usmerja delovanje naprave na podlagi informacij, ki jih θ kot med koordinatno osjo z in vektorjem posredujejo zaznavala, npr. temperature, tlaka, od izhodišča do izbrane točke in ϕ kot k namenjen vodenju naprave, stroja za zago- krógelni izsèk -ega -éka m mat. iz krogle tavljanje želene, nastavljene, programirane izsekano telo, ki ga omejujeta krogelna kapica krmílni sistém -ega -a m tehnični sistem, S: sfêrne koordináte stroj. meridiana, ki gre skozi izbrano točko položaja elementa med ravnino začetnega meridiana in vrednosti določene izstopne veličine stroj. in plašč pokončnega stožca S: izsèk krógle delovno polje krmilnega bata določene širine krógelni koordinátni sistém -ega -ega -a m mat. krmílno pólje -ega -a s precizno obdelano prekritje položaj točke podan s krogelnimi koordinatami S: glede na krmilni kanal, ki zagotavlja ustrezno pravokotni koordinatni sistem, v katerem je stroj. krógelni mlín -ega -a m bobnasti delovno polje, ki krmili tok fluida z enim ali mlin za suho ali mokro mletje, v katerem so dvema krmilnima roboma PRIM.: délovno pólje mlevna telesa jeklene ali keramične krogle, krmílno pólje bátnega drsníka -ega -a -- -- s kem. teh., rud. sfêrni koordinátni sistém bátnega drsníka uporablja se npr. v industriji cementa, ktronsko vezje, ki oblikuje signal za proženje krógelni odsèk -ega -éka m mat. del krogle, ki vkrmilne sestavine, npr. proporcionalnega krmílno vézje -ega -a s stroj. električno ali ele- rudarstvu S: króglični mlín magneta pri proporcionalnem ventilu ali ga od nje odreže ravnina navornega motorja, potopne tuljavice pri krógelni zgíb -ega -a m stroj. zgib, ki omogoča servoventilu prostorsko nagibanje členov mehanizma, krmílo npr. homokinetični zgib, zgib robota S: sklèp -a s stroj. sestavni del, sestavina ali Sp: sfêrični zgíb naprava za krmarjenje, vodenje mobilnih krógelno iskrílo delovnih in/ali transportnih strojev, npr. -ega -a s elektr. iskrilo z elek- vozil, plovil, letal, gradbenih, kmetijskih trodama v obliki krogle, ki se uporablja pri raze- strojev lektritvah prenapetosti 434 kromatíranje krógelno valovánje -ega -a s fiz. krôjna slíka valovanje, ki -e -e ž tekst. navadno z računalni-se širi radialno od izvira z enako hitrostjo v vseh škim programom v zmanjšanem merilu izdelan smereh krojni naris s pomanjšanimi krojnimi deli króglasti grafít -ega -a m met. krôjni narís grafit kroglaste -ega -a m tekst. na predpisano širino oblike kot mikrostrukturna sestavina železove materiala položena kombinacija krojnih delov v litine Sp: sferoidálni grafít PRIM.: vôzlasti grafít pravi velikosti króglasti perlít -ega -a m met. Kroll-Bettertonov postópek perlit kroglaste -ega -pka [król oblike, ki nastane z žarjenjem jekla pri tempera- bêtәrtonov] m met. pirometalurški postopek za turi 680–720 °C, daje mu večjo žilavost in obli- odstranjevanje bizmuta iz surovega svinca pri kovalnost Sp: sferoidít PRIM.: rafinaciji svinca lamélni perlít króglasti rezervoár Krollov postópek -ega -ja m rezervoar v -ega -pka [królov] m króglični ležáj kovinskega titana, pri katerem se iz ilmenita v stroj. -ega -a m kotalni ležaj s rudi najprej pridobi plinasti titanov tetraklorid, obliki krogle za shranjevanje plinov pod tlakom 1. met. pirometalurški postopek za pridobivanje kroglicami TiCl4, ki se nato reducira s tekočim magnezi- króglični mlín -ega -a m kem. teh., rud. jem do gobastega titana 2. met. pirometalurški bobnasti mlin za suho ali mokro mletje, v katerem so postopek za pridobivanje kovinskega cirkonija mlevna telesa jeklene ali keramične krogle, z redukcijo cirkonijevega klorida s kovinskim uporablja se npr. v industriji cementa, magnezijem rudarstvu S: krógelni mlín kròm krôma m kem. prvi element kromove krogljênje -a s met. Ü skupine periodnega sistema, jekleno siva, sferoidizácija k mat. sijajna, trda kovina, obstojna na zraku, ga omejujeta dva polmera in krožni lok med nerjavna jekla, za galvanske prevleke za lepši S: krógov izsèk -ega -éka m ravninski lik, ki uporablja se za zlitine, npr. orodna jekla, njima izsèk króga videz in odpornost proti koroziji, simbol Cr dro, močno škrobljeno in kalandrirano platno kovinskih predmetov s tanko plastjo kroma S: krojáški kánafas -ega -a m tekst. sivkastomo- krómanje -a s kem. teh. galvansko prevlečenje za vmesno podlogo pri oblekah krojáško za polepšanje videza, za zaščito pred korozijo plátno Sp: kromíranje vmesno podlogo pri oblekah krojáški kánafas kromátična aberácija -e -e ž fiz. Ü bárvna krojênje -a s razrez sestavnih delov obleke, aberácija obutve, delov iz furnirja, lesa, pločevine na kromátična bárva močno škrobljeno in kalandrirano platno za kalijev kromat, K 2CrO4 S: krojáško plátno -ega -a s tekst. sivkastomodro, kromát -a m kem. sol kromove(VI) kisline, npr. želene oblike in mere -e -e ž 1. barva, ki ima različno svetlost in nasičenost in predstavlja krojílnica -e ž tekst. prostor, obrat za rezanje barvni ton S: péstra bárva (1) 2. nasičena blaga pri krojenju tekstilij spektralna barva, ki opiše barvni ton S: péstra krojílnik bárva (2) -a m tekst. stroj za rezanje blaga pri krojenju tekstilij S: stròj za izrezovánje kromátičnost -i ž lastnost barve, ki istočasno krojílni sestàv opiše barvni ton in nasičenost, ki sta dve od -ega -áva m tekst. sestav iz na-treh osnovnih lastnosti lagalnika bal, stroja za polaganje plasti blaga, krojilnih miz s krojilniki in z vgrajenim tran- kromatíranje -a s kem. teh. postopek za po-sportnim trakom vršinsko zaščito kovin z alkalnimi vodnimi 435 kromátni ión raztopinami spojin šestvalentnega kroma, pri kroma in 0,1–0,25 % molibdena, dobro kaljivo katerem nastane prevleka netopnega kovinske- in korozijsko obstojno, za avtomobilsko indu- ga kromata strijo kromátni ión -ega -a m kem. króm-níkljevo jêklo šestvalentni -ega -a s met. nerjavno anion kromovih soli, CrO 2– 4, zmerno močen kromovo jeklo z dodatkom niklja, npr. jeklo kromatográf uporablja se za jedilni pribor, kirurške instru- m -a kem. naprava za analizo s mente, kuhinjska korita oksidant z masnim deležem kroma 18 % in niklja 8 %, uporablja za ločevanje ali analizo zmesi plinov, ž kem. tehnika, ki se molekuli organske snovi, nosilka obarvanosti S: kromofórna skupína Sp: barvílna skupína tekočin, raztopljenih snovi na podlagi razlike v kromatografíja kromofór -a m kem. teh. skupina z dvojno vezjo v -e kromatografijo hitrosti, s katero potujejo posamezne sestavine kromofórna skupína -e -e ž kem. teh. skupina preiskovane snovi po trdnem ali tekočem z dvojno vezjo v molekuli organske snovi, mediju nosilka obarvanosti S: kromofór Sp: Sp: barvílna kromatográfska analíza kromatográfska analíza -e -e ž Ü kroma- kem. skupína kromatográfska kolóna kislina, H 2CrO4, rdeči kristali, zelo jedka, -e -e ž 1. kem. tanka uporablja se v galvanskih kopelih za kromanje, tografíja krómova kislína -e -e ž kem. kromova(VI) kovinska ali steklena cev za ločevanje sestavin njena uporaba pa se zaradi kancerogenosti pri plinski ali tekočinski kromatografiji s opušča ali omejuje k kem. navadno je napolnjena s stacionarno fazo krómova skupína -e -e ž kem. 2. premerom 4–10 mm in dolžino nekaj metrov, ki prehodni steklena cev za izolacijo posameznih kemičnih elementi šeste skupine periodnega sistema: spojin iz njihove zmesi s kolonsko kromatogra- kovine krom, molibden in volfram fijo s premerom do 50 mm in dolžino do 1 m, z krómov galún -ega -a m kem. kalij-kromov(III) kromatográm -a m 1. kem. ličastimi oktaedrskimi kristali, ki se uporablja vzorec barvnih za strojenje usnja lis na adsorbentu pri papirni ali tankoplastni nasutjem adsorbenta kot stacionarno fazo sulfat dodekahidrat, CrK(SO 4)2·12H2O, z vijo- kromatografiji 2. kem. grafični zapis, ki ga zapiše krómovo jêklo -ega -a s met. nerjavno jeklo, ki kromatografa krómovo strojênje -ega -a s kem. teh. strojenje s kromíranje na papir pisalnik plinskega ali tekočinskega vsebuje vsaj 11 % masnega deleža kroma -a s kem. teh. Ü krómanje kromovimi spojinami, npr. kromati, dikromati, kromít kromovim galunom, najbolj uporabljan -a m kem. krom(III)-železov(II) oksid, postopek strojenja FeCr 2 O 4 , glavna sestavina pomembne kromove rude krómov trífluoríd -ega -a m kem. kromov(III) kromítna opéka fluorid, kromova(III) sol fluorovodikove -e -e ž met. ognjevzdržna kisline, CrF 3 , zelen prašek, netopen v vodi, opeka z velikih deležem Cr 2 O 3 hidrat je topen v vodi, v manjši meri se króm-magnezítna opéka -e -e ž met. ognje-uporablja kot čimža pri barvanju volne vzdržna opeka iz magnezijevega in kromovega krómov tríoksíd -ega -a m kem. kromov(VI) oksida z veliko toplotno stabilnostjo in obstoj-oksid, CrO 3 , anhidrid kromove kisline, rdeča nostjo pri visokih temperaturah kristalinična snov, močen oksidant, uporablja króm-molibdénovo jêklo -ega -a s met. ma-se pri galvanskih kopelih za kromanje, uporaba loogljično jeklo z masnim deležem okoli 1 % pa se zaradi kancerogenosti omejuje ali opušča 436 króžnikasti brús króna -e ž króžna brána vrh kronskega svedra z več rezili iz -e -e ž agroteh. priključna brana, orodnega jekla ali z vložki iz karbidne trdine, sestavljena iz dveh vrst drobilnih diskov in rav-industrijskih diamantov nalnega valja, diski v prvi vrsti režejo in rahljajo króna pregráde obdelovalno zemljo, diski v drugi vrsti drobijo -e -- ž grad. najvišji del grude, pulijo plevel in odstranjujejo stebla, ki pregrade, lahko suhi zaključek telesa pregrade so ostala v zemlji po žetvi, ravnalni valj pa ravna po njeni celotni dolžini, lahko pa je deloma zemljo Sp: dískasta brána izveden tudi kot preliv, ki omogoča kontrolira-no prelivanje zajezene vode čez telo pregrade króžna evolvénta -e -e ž mat. krivulja, ki jo króna prelíva opiše svinčnik na koncu napete strune, ki se -e -- ž grad. najvišji del pregrade za kontrolirano prelivanje zajezene vode odvija od oboda krožnice kronometríranje króžna frekvénca -e -e ž -a fiz. s frekvenca, merjenje časa trajanja krónska mática kota, simbol ω, enota radian na sekundo ali -e -e ž stroj. matica z zarezami sekunda na minus ena kakega elementa dela pomnožena z 2 π, hitrost spreminjanja faznega na eni ploskvi, kar daje videz krone, uporablja Sp: kótna frekvénca PRIM.: frekvénca (1) , vrtílna frekvénca se kot okras ali varovanje proti odvijanju z króžna fúnkcija razcepko PRIM.: slépa mática (2) -e -e ž mat. funkcija, inverzna krónski svéder katerikoli trigonometrični funkciji S: ciklo- -ega -dra m sveder za navadno métrična fúnkcija ali jedrno vrtanje z vrhom v obliki krone krónsko stêklo króžna ígelnica -e -e ž tekst. ležišče pletilnih -ega -a s kem. teh. optično steklo, ki vsebuje alkalijske kovine in kalcij, ima zelo igel krožnega pletilnika, igelna plošča ali igelni majhen lomni količnik in majhno disperzijo cilinder k krôvna plást króžne škárje -e plastí ž grad. vrhnji del voziščne -ih -rij ž mn. met. škarje v obliki konstrukcije, praviloma zgrajen iz obrabne vrtečega se koluta za prečno ali vzdolžno razre-plasti in vezane zgornje nosilne plasti zovanje, obrezovanje valjanega traku S: kolútne krovnína škárje -e ž rud. hribina nad rudnim telesom, plastjo premoga, rudno žilo króžni cevovòd -ega -óda m cevovod s skle-krôvska déla njenim tokom, npr. za kroženje zraka, vode -ih dél s mn. grad. gradbena zaključna dela, s katerimi se pokrivajo strešne površine, npr. króžni diagrám -ega -a m 1. grafikon, ki z opečnimi ali betonskimi strešniki, skodlami, v obliki kroga prikazuje zvezni potek stanj, ravno ali profilirano pločevino, bituminiranimi nalog, dogodkov PRIM.: histográm, stôlpčni trakovi, vlaknenimi cementnimi ploščami, s diagrám 2. grafikon, ki z razdelitvijo kroga ploščami iz bituminiranega strešnega kartona prikazuje deleže, vplive, pomen posameznih króženje dejavnikov v danem procesu PRIM.: histográm, -a s 1. meh. gibanje točke po elektr. stôlpčni diagrám 3. karakteristika sinhron-krožnici 2. fiz. gibanje snovi, npr. vode, plina, skega ali asinhronskega stroja, ki pri določenih zraka, v krogu, po obtočnem cevovodu, pri pogojih kaže odnos med delovno in jalovo krožnem procesu komponento toka v primarnem navitju krožílni reáktor -ega -ja m kem. teh. reaktor króžnik -a m s koncentrično vzgonsko mešalno cevjo z stroj. strojni element v obliki plitve, okrogle posode za določeno opravilo, npr. mešalom ali s šobo za uvajanje plina vanjo doziranje, peletiranje PRIM.: obtóčni reáktor krožíšče króžnikasti brús -a s grad., prom. prostor z enopasovnim -ega -a m stroj. brus v obliki ali večpasovnim krožnim voziščem z otokom v krožnika za brušenje, npr. frezal, svedrov sredini za stekanje najmanj dveh ali več cest PRIM.: sklédasti brús 437 króžni materiál króžni materiál -ega -a m met. krtáčka odpadek, ki se -e ž elektr. Ü ščétka k pri izdelovanju kovinskih polizdelkov, izdelkov, krtíčar -ja m agroteh., stroj. traktorski priključek za npr. pri litju ulitkov, vrača nazaj na predelavo, kopanje osuševalnih rovov predvsem na taljenje v talilni peči kŕvni strúp -ega -a m kem. bojni strup, ki blokira króžni pletílnik -ega -a m tekst. pletilnik prenos kisika po krvi, npr. vodikov cianid s krožno razporejenimi pletilnimi iglami, ksantogenát navadno nameščenimi vzporedno v igelnem -a m kem. sol O-alkilestra ditioo-gljikove kisline, npr. ksantogenat celuloze, ki se cilindru ali radialno v igelni plošči uporablja za proizvodnjo viskozne filamentne króžni procés -ega -a m fiz., stroj. navadno ter-preje PRIM.: viskóza modinamični proces, pri katerem delovni fluid ksénon preide skozi različna stanja in se na koncu vrne -a m kem. element iz skupine žlahtnih plinov, uporablja se npr. v projektorskih v izhodiščno stanje žarnicah, sijalkah, simbol Xe króžni razporèd -ega -éda m elektr. razpored kserogél -a m kem. gel s porami, napolnjenimi kontaktov v obliki krogov v okroglem konek-z zrakom, ki se odlikuje z veliko poroznostjo in torju majhno gostoto in se dobi z odstranjevanjem króžni žagálni líst -ega -ega -a m les., stroj. topila pri nadkritičnih pogojih, pri čemer se osnovni element krožnega žagalnega stroja struktura ne skrči S: aerogél v obliki okrogle plošče z ostrimi, izmenično kserográf -a m graf. naprava za fotokopiranje, razprtimi zobmi ali vložki iz karbidne trdine pri katerem se črni ali barvni prah prilepi na PRIM.: žágni líst električno nabite površine z osvetljene slike, ki króžni žagálni stròj -ega -ega strôja m les. se kopira PRIM.: láserski tiskálnik žagalni stroj s krožnim žagnim listom Sp: cir- kserografíja -e ž graf. tehnika preslikavanja kulárka, cirkulárna žága grafičnih slik s fotokopiranjem, navadno s króžno gospodárstvo -ega -a s gospodarski tonerjem, prevladujoč postopek reprodukci- sistem z organizacijo proizvodnje in porabe, je slik in tiskanja računalniško pripravljenih ki temelji na souporabi, ponovni uporabi, besedil Sp: eléktrofotografíja popravilu, prenovi, ponovni proizvodnji ksilén -a m kem. dimetilbenzen, C izdelkov, kroženju energije, anorganskih in 6 H 4 (CH 3 ) 2 , ki obstaja v treh izomernih oblikah: o -ksilen, organskih snovi PRIM.: premočŕtno gospodár- m -ksilen in p -ksilen, zmes vseh treh se stvo uporablja kot topilo Sp: ksilól króžno polarizírana svetlôba -- -e -e ž fiz. ksilól -a m kem. Ü ksilén svetloba, pri kateri se električna poljska jakost vrti s frekvenco nihanja svetlobnega valovanja ksilolít -a m grad. strjena zmes Sorelovega superpozicija dveh enako močnih linearno KTV -- [katevé] ž krat. ekol. Ü kratkotrájna polariziranih komponent, fazno premaknjenih okrog valovnega vektorja, sestavlja jo lahko cementa in polnila, navadno žagovine za 90° vrédnost PRIM.: polarizírana svetlôba krtáčena površína kubíčna enáčba -e -e ž mat. enačba, katere -e -e ž grad. z žičnimi rešitve so ničle polinoma tretje stopnje krtačami obdelana površina naravnega kamna, da se dobi gladka, a nedrseča površina kubíčna fúnkcija -e -e ž mat. funkcija, ki ima krtáčenje obliko y = x3 -a s tekst. čiščenje blaga s krtačnim bobnom ali krtačnimi valji za odstranitev kubíčna mréža -e -e ž kem. prostorska mreža z svaljkov, odrezanih niti in drugih nečistoč razporeditvijo atomov v ogliščih kocke 438 kurílnost kubíčni čévelj -ega -vlja m kumulatívna frekvénca anglosaška merska -e -e ž vsota vseh enota za prostornino, 28,316 85 dm3 absolutnih frekvenc v urejeni množici frekvenč- kubíčni korén nih razredov do izbranega razreda, npr. število -ega -a m mat. inverzna funkcija vseh prebivalcev mesta, mlajših od 50 let kubične funkcije kumulatívna verjétnostna fúnkcija -e -e kubíčni kristálni sistém -ega -ega -a m kem.-e ž mat. verjetnostna funkcija, ki pri realnem kristalni sistem s tremi med seboj pravokotnimi argumentu x pomeni verjetnost, da naključna in enako dolgimi primitivnimi vektorji spremenljivka zavzame vrednost, ki je manjša kubíčni méter -ega -tra m izpeljana merska ali enaka x enota SI za prostornino, simbol m 3 Sp: kubík kumulén -a m kem. ogljikovodik z najmanj kubíčni minerál -ega -a m kem. mineral iz tremi kumuliranimi dvojnimi vezmi v molekuli, kubičnega kristalnega sistema npr. butatrien CH 2 =C=C=CH 2 kubíčni polinóm -ega -a m mat. polinom tretje kumulírana dvójna véz -e -e vezí ž kem. 2 stopnje, oblike p ( x ) = ax + bx 2 + cx + d dvojna vez, ki je neposredno ob naslednji kubík dvojni vezi PRIM.: -a m Üizolírana dvójna véz, konju- kubíčni méter kulíranje -a s upogibanje niti za oblikova- tekst. gírana dvójna véz kulírno pletênje menzionalna voluminozna koprenska tekstilija tekst. -ega -a s pletenje z obli-s pretežno navpično razporeditvijo vlaken, ki nje zanke pri pletenju kunít koprénska tekstílija -- -e -e ž tekst. tridi- kovanjem zank iz ene ali več niti, ki tečejo v je na eni strani utrjena s prešivanjem z lastnimi pletivu v prečni smeri, v smeri votka snopiči vlaken kulírno pletívo -ega -a s tekst. pletivo, izdelano kúpola -e ž grad. obok kroglaste oblike nad s kulirnim pletenjem k okroglim, kvadratnim ali večkotnim tlorisom kulísa -e ž stroj. strojni del, ročica, ovoza, kúpolasta stréha -e -e ž grad. streha z obliko navadno z izrezom, v katerem drsi kulisni polkrogle ali elipsoida nad krožnim, eliptičnim kamen PRIM.: nihálka, nihálna ovóza ali poligonalnim tlorisom stavbe kulísni kámen -ega -mna m stroj. kamen v obliki kúpolka -e ž met. talilna peč za izdelavo sive prizmatičnega drsnika s čepom za pritrditev litine pogonskega kolesa, ročice, ki drsi po izrezu kuprít -a m kulise, npr. pri nihalni ovozi met. S: rdeč kubični bakrov(I) oksid, ovóznik Cu 2 O, manj pomembna bakrova ruda Sp: rdéči kulísni mehanízem -ega -zma m stroj. bakrénec mehanizem s kuliso za pretvarjanje vrtilnega kurílno ólje gibanja v nihanje ali premočrtno gibanje -ega -a s 1. kem. teh. naftna frakcija, destilat ali ostanek po destilaciji, ki jo sesta-PRIM.: nihálna kulísa, nihálna ovóza vljajo alkani, cikloalkani in aromatski ogljiko-kulminácija -e ž astr. najvišji položaj nebesnega vodiki, uporablja se kot kurivo za peči, parne telesa nad obzorjem, ko telo preide čez krajevni kotle 2. kem. teh. naftna frakcija z območjem meridian vrelišča 170–390 °C in plameniščem nad 55 °C, kultivátor -ja m agroteh. traktorski priključek, ki ki se uporablja kot gorivo za ogrevanje zlasti se uporablja za obdelovanje, rahljanje, droblje- stanovanjskih prostorov S: ékstra láhko kurílno nje zemlje, tal, npr. grebač, rahljalnik ólje Sp: náfta (3) kultúrna rastlína -e -e ž kurílnost rastlina, ki se -i ž 1. stroj. količnik toplote, ki se namerno goji zaradi koristnosti, npr. za sprosti pri zgorevanju trdnega ali tekočega prehrano, industrijsko predelavo, okras goriva, če se pri tem vodna para ne kondenzi- 439 kurívo ra, in njegove mase, simbol H i, merska enota zadoščajo enačbi (x/a)2 + (y/b)2 + (z/c)2 =1 kilojoule na kilogram Sp: spódnja kalórična S: plôskev drúgega réda vrédnost (1) 2. stroj. količnik toplote, ki se kvadrátna enáčba -e -e ž mat. enačba, s sprosti pri zgorevanju plinastega goriva, če se katero se iščejo ničle kvadratnega polinoma, pri tem vodna para ne kondenzira, in njegove x 2 + a x + b = 0 prostornine pri standardnih pogojih, simbol kvadrátna fúnkcija H i , merska enota kilojoule na kubični meter -e -e ž mat. funkcija y = x2 spódnja kalórična vrédnost Sp: (2) kvadrátna matríka -e -e ž mat. matrika z kurívo -a s kem. teh. gorivo, ki se uporablja za enakim številom stolpcev in vrstic pridobivanje toplote z zgorevanjem, predvsem kvadrátna tesnílka -e -e ž stroj. Ü kvadrátni za ogrevanje prostorov, npr. les, premog obróček PRIM.: tŕdno gorívo kvadrátni čévelj -ega -vlja m anglosaška kúter -ja m enojamborna jadrnica z glavnim merska enota za ploščino, 0,092 903 04 m 2 jadrom, vršnim jadrom in več floki k kváčka kvadrátni deciméter -ega -tra m mat. desetiški -e ž tekst. na enem koncu v kaveljček manjkratnik enote za ploščino, simbol dm 2 , ukrivljena igla, ki se uporablja za kvačkanje 1 dm 2 = 10 –2 m 2 kvačkálnik -a m tekst. snutkovni pletilnik z kvadrátni korén -ega -a m mat. inverzna vodoravno v igelnjaku ležečimi iglami funkcija kvadratne funkcije kváčkana čípka -e -e ž tekst. s kvačko ali kvač- kvadrátni méter -ega -tra m izpeljana merska kalnikom prosto, brez podlage izdelana čipka enota SI za ploščino, simbol m 2 kváčkanje -a s tekst. ročno ali strojno oblikova- kvadrátni miliméter -ega -tra m mat. desetiški nje petelj v stolpiče in verižice ter njihovo pove- manjkratnik enote za ploščino, simbol mm 2 , zovanje v izdelek, navadno v čipko 1 mm 2 = 10 –6 m 2 kváder -dra m 1. mat. geometrijsko telo, pra- kvadrátni obróček -ega -čka m stroj. obročasta vokotni paralelepiped 2. grad. velik, navadno tesnilka s kvadratnim prerezom, ki se uporablja prizmatično oblikovan gradbeni element, npr. zlasti pri statičnih tesnilnih spojih Sp: kvadrátna obklesan kamen S: klesánec tesnílka PRIM.: Ó-obróček kvadránt -a m 1. mat. vsako od štirih polj, na kvadrátni polinóm -ega -a m mat. polinom, v katera razdeli ravnino kartezični koordina- katerem nastopajo spremenljivke najpogosteje tni sistem 2. astr. priprava za merjenje višine v drugi potenci, npr. f ( x ) = ax 2 + bx + c , g ( x , y ) = nebesnih teles pri prehodu čez krajevni ax 2 + 2 b xy + cy 2 meridian 3. astr. priprava za merjenje kotov, ki so jo uporabljali srednjeveški pomorščaki kvadrátni zákon upôra -ega zakóna -- m fiz. kvadránt pogôna empirična zakonitost, s katero se opiše upor -a -- m stroj. eden od štirih vrst pogona ali zaviranja z motorjem pri vozilih sredstva in velja pri večji relativni hitrosti med ali mobilnih strojih, kjer prvi kvadrant pred- telesom in fluidom, mejo veljavnosti določa stavlja pogon naprej, drugi zaviranje pri vožnji Reynoldsovo število, pri hitrosti, ki je blizu naprej, tretji pogon nazaj in četrti zaviranje pri hitrosti zvoka ali večji od nje, koeficient upora vožnji nazaj naraste PRIM.: upòr srédstva kvadrátična plôskev kvadrátno integrabílna fúnkcija -e -kve ž mat. ploskev, -- -e -e ž ki jo je mogoče izraziti v implicitni obliki z mat. funkcija, za katero obstaja integral kvadrata rešitvijo kvadratnega polinoma za kartezič- njene absolutne vrednosti po predpisani ne koordinate x, y, z, npr. točke na elipsoidu domeni 440 kvántni sistém kvadrátno jêklo -ega -a s met. jeklen profil urejene po vrednosti, na k delov z enakim kvadratnega prereza številom podatkov kvadrilijón -a m kvantitatívna analíza v Evropi milijon trilijonov, -e -e ž kem. ugotavljanje število 1024 deležev posameznih sestavin v spojini kvadríranje -a s mat. kvantizácija potenciranje na potenco 2 -e ž 1. fiz. postopek, s katerim se kvadrofoníja zvezno porazdeljeni veličini pripišejo diskretne -e ž elektr. popoln prostorski zvok, vrednosti, npr. pri digitalnem zapisu zvoka ki prihaja iz štirih zvočnih virov, zvočnikov, pri 2. fiz. prevedba matematičnega opisa fizikalnih čemer je sprejemnik zvoka v središču med viri pojavov iz klasičnega v modernejši kvantni opis kvadrupól -a m 1. fiz. multipol, ki ustvarja polje kvantizacíjski pogréšek -ega -ška m pogrešek, reda l = 2, npr. električni kvadrupol, ki je sesta-ki nastane pri digitalizaciji analogne spremenljiv-vljen iz dveh enakih razmaknjenih, nasproti ke zaradi izbrane dolžine digitalnega zapisa usmerjenih električnih dipolov 2. elektr. Ü četve-kvantizacíjski šúm ropól -ega -a m elektr. šum, ki kvadrupólni momènt nastane pri pretvorbi analognega v digitalni -ega -ênta m 1. fiz. signal zaradi kvantizacijskega pogreška koeficient v multipolnem razvoju polja pri kvántna eléktrodinámika redu multipola l = 2 2. fiz. merilo za nesferičnost -e -e ž fiz. teorija elektromagnetnega polja, ki združuje kvantno porazdelitve, npr. mase ali naboja v telesu, količnik razlike največje lastne vrednosti mehaniko, dinamiko elektrona in teorijo ele-tenzorja vztrajnostnega momenta in vztraj- ktromagnetizma in je prva napovedala obstoj nostnega momenta krogle z enako maso in antidelcev gostoto ter mase telesa kvántna mehánika -e -e ž področje fizike, ki k kvadrupólni momênt jêdra -ega -ênta -- m matematično opisuje obnašanje snovi v mikro-fiz. Ü jêdrski kvadrupólni momènt skopskem merilu PRIM.: klásična mehánika kvalitatívna analíza -e -e ž kem. kvántna statístika ugotavljanje, -e -e ž fiz. statistična iz katerih sestavin, elementov je sestavljena mehanika, ki obravnava delce z metodami spojina, na podlagi reakcij, ki so značilne zanje kvantne mehanike, po kateri se obnašajo kot kvalitéta jêkla fermioni ali bozoni in jih ni mogoče razlikovati -e -- ž 1. met. razvrstitev jekla po kvaliteti s stališča njegove uporabe, npr. kvántna teoríja pólja -e -e -- ž fiz. teorija konstrukcijsko jeklo, orodno jeklo S: kakôvost polja, ki obravnava osnovne delce in strukture jêkla (1) 2. met., stroj. razvrstitev jekla po kvaliteti s kot kvazidelce stališča sestave, npr. ogljikova jekla, legirana jekla kvántni délec -ega -lca m fiz. delec, katerega S: kakôvost jêkla (2) 3. grad., stroj. razvrstitev jekla po dinamiko je treba opisovati z metodami kvaliteti s stališča njegovih mehanskih lastnosti, kvantne mehanike npr. napetosti tečenja, natezne trdnosti, kvántni izkorístek kovnosti, lomne žilavosti S: kakôvost jêkla (3) -ega -tka m fiz. količnik povprečnega števila zaznanih in vpadlih kvánt -a m fiz. najmanjša količina fizikalne fotonov, verjetnost, da foton, ki prileti na količine, ki v naravi nastopa kot diskretna spre-detektor, sproži fotoefekt menljivka kvántni sistém -ega -a m fiz. sistem, sestavljen kvantifikácija -e ž ugotavljanje ali izražanje iz osnovnih delcev, atomov, molekul, valovanj, količine katerega lastnosti se obravnavajo z metodami kvantíl -a m vsaka od vrednosti opazovane kvantne mehanike PRIM.: kvántnomehánski spremenljivke, ki razdelijo opazovane podatke, sistém 441 kvántni šúm kvántni šúm -ega -a m fiz. kvartárna amónijeva sôl šum, ki je posledica -e -e solí ž kem. kvantne narave interakcije med elektromagne- sol substituiranega amonijevega iona, v kate- tnim valovanjem in nosilci naboja rem so vsi štirje vodikovi atomi zamenjani kvántnomehánske lastnósti z organskimi atomskimi skupinami, npr. -ih -- ž mn. fiz. tetrametilamonijev klorid, N(CH 3 ) 4 Cl, lastnosti delcev, sistemov delcev, polj, ki jih oktadecildimetilbenzilamonijev klorid, klasična fizika ne pozna, npr. lastnost svetlobe, (C 18 H 35 )(CH 3 ) 2 (C 6 H 5 CH 2 )NCl, da se lahko obravnava kot tok fotonov, super-nekatere teh soli se uporabljajo kot prevodnost, Bose-Einsteinova kondenzacija razkužila, površinsko aktivne snovi, kvántnomehánski operátor -ega -ja m fiz. invertna mila PRIM.: amínska sôl k operator, ki deluje v Hilbertovem prostoru, kvartárni ogljíkov atóm -ega -ega -a m po delovanju soroden funkcijam, ki določajo atom, na katerega so neposredno vezani fizikalne količine, npr. energija, gibalna štirje ogljikovi atomi količina, vrtilna količina kvaternárna zlítina -e -e ž met. zlitina, sesta-kvántnomehánski sistém -ega -a m fiz. vljena iz štirih elementov, npr. indija, galija, fizikalni sistem, ki se lahko pravilno opiše le s mangana, arzena kvantno mehaniko PRIM.: kvántni sistém kvaternárni zlítinski sistém -ega -ega -a m kvántno stánje -ega -a s fiz. stanje fizikalnega met. zlitinski sistem kvaternarne zlitine, npr. sistema, kot ga opisuje valovna funkcija, ki je zlitine Al-Ga-In-As lahko hkrati lastna funkcija enega ali več kvan-kvázibinárni zlítinski sistém tnomehanskih operatorjev -ega -ega -a m del ternarnega, kvaternarnega zlitinskega met. kvántno števílo -ega -a s fiz. število, indeks, s sistema, ki ima lastnosti binarnega zlitinskega katerim se v kvantni mehaniki označuje stanje sistema ohranjenih količin kvázidélec -lca m fiz. vzbujeno stanje kvánt sévane energíje -a -- -- m fiz. ele- kvantnega sistema, ki se mu v kvantni teoriji mentarna količina sevane energije, produkt polja lahko pripišejo lastnosti delca, npr. elek- Planckove konstante in frekvence sevanja tronska vrzel, fonon kvánt vrtílne količíne -a -- -- m fiz. najmanjša kvázikristál -a m fiz. snov, urejena v ponavlja- sprememba vrtilne količine fizikalnega jočo se, a ne periodično strukturo, ki pri rent- sistema, ki jo dopušča kvantna mehanika, genski analizi kaže uklonsko sliko, podobno zaradi majhnosti pri makroskopskih telesih ni uklonski sliki kristala, in ima za kristal neobičaj- merljiva, simbol ħ , ħ = h /2π no petštevno ali desetštevno os kvárc -a m kem. Ü krêmen kváziperiódičnost -i ž lastnost pojava, ki se kvárčni fílter -ega -tra m 1. kem. Ü kreménov ponavlja, vendar v časovnih ali na prostorskih fílter 2. elektr. Ü kristálni fílter intervalih, ki niso povsem enakomerni kvárčni kristál -ega -a m kem. Ü kreménov kvintilijón -a m v Evropi bilijon trilijonov, kristál število 1030 kvárk -a m fiz. K-zvár osnovni delec, ki nastopa v -a [ká] m var. soležni zvar, pri katerem treh barvah in treh okusih, osnovna sestavina je reža med varjencema oblikovana v obliki hadronov, npr. protona ali nevtrona črke K 442 ladjedélništvo L labílna léga -e -e ž 1. ravnovesna lega, v laboratórijsko stêklo -ega -a s kem. teh. borosi-katero se telo samo ne vrne po prenehanju likatno steklo z majhnim razteznostnim koefi-zunanjega vpliva PRIM.: nèstabílno stánje kon- cientom, odporno proti kemičnim vplivom, ki strúkcije 2. lega, iz katere se telo odmakne pri se uporablja predvsem za izdelavo laboratorij-najmanjši motnji, sili skega posodja labílno ravnotéžje -ega -a s fiz. ravnotežje ládijska pločevína -e -e ž met. jeklena telesa, ki se poruši ob majhnem dodatnem pločevina iz maloogljičnega jekla velikih vplivu debelin in dimenzij, npr. debeline 6–200 mm, labirínt širine 1500–4 000 mm, dolžine 6 000–18 000 mm, -a m stroj. sistem med seboj povezanih za izdelavo ladijskih trupov votlinic in ozkih, prehodnih kanalov, npr. pri ládijski pòd labirintni tesnilki -ega pôda m grad., les. pod, navadno labiríntna tesnílka izdelan iz skobljanih desk, debeline 18–22 mm, -e -e ž stroj. tesnilka za s pravokotno, na utor ali veho obdelanimi dušenje pare, plina, navadno pri parnih in robovi, ki se položijo tesno druga ob drugo plinskih turbinah, sestavljena iz dvojic špranj na topi stik, stik s peresom ali stik z utorom in med gredjo ali prirobnico na njej in ohišjem veho l ter obročnimi komorami v ohišju, ki so raz-ládijski propéler porejene zaporedno in koaksialno z gredjo ali -ega -ja m stroj. Ü ládijski viják radialno na gred ládijski strôjni telegráf -ega -ega -a m stroj. labiríntno tesnjênje -ega -a s tesnjenje z telegraf, ki povezuje ladijsko strojnico in povelj-labirintno tesnilko niški most za prenos povelij labódji lók -ega -a m grad. poševni lok, sesta- ládijski viják -ega -a m stroj. vijaku z več listi vljen iz loka večjega polmera z ležiščem na nižji podoben pogonski del ladje, ki ga z gredjo ravnini in iz loka manjšega polmera z ležiščem poganja pogonski stroj in s tem ustvarja na višji ravnini s stičiščem obeh lokov v temenu potrebno potisno ali vlečno silo Sp: ládijski na osi, ki poteka skozi sredino razpetine loka, propéler uporablja se za podpiranje stopniščne rame ládijski viják z nastavljívimi lísti -ega -a Sp: labódov vrát-- -- -- m stroj. ladijski vijak z listi, katerih vzpon se labódov vrát -ega -a m grad. Ü labódji lók lahko nastavlja, krmili, navadno z elektrohidra- laboratórijski modél vličnim servosistemom, da se optimira pogon, -ega -a m pomanjšan enostavno krmili hitrost in izbira smer gibanja izdelek za laboratorijski preskus vseh ali ladje nekaterih lastnosti izdelka, naprave, stroja v ladjedélnica razvoju -e ž obrat za gradnjo in vzdrže-laboratórijski plínski gorílnik vanje ladij -ega -ega -a m kem. ladjedélništvo plinski gorilnik za uporabo v laboratoriju, ki -a s dejavnost, ki se ukvarja s omogoča kontrolirano dodajanje zraka plinu tik projektiranjem, z gradnjo, vzdrževanjem in s pred zgorevanjem, npr. Bunsenov gorilnik klasifikacijo plovil 443 ládjica ládjica -e ž kem. láhki betón laboratorijska posodica v obliki -ega -a m grad. beton, katerega gostota čolnička za segrevanje vzorcev v cevni peči, npr. je približno 2/3 gostote navadnega betona in ima platinska ladjica, porcelanska ladjica zato manjšo prepustnost za toploto Lagrangeeva fúnkcija -e -e [lagránževa] ž fiz. láhko kurílno ólje -ega -ega -a s kem. teh. zmes funkcija posplošenih koordinat in posplošenih kerozina in različnih frakcij plinskega olja, ki hitrosti dinamičnega sistema, ki predstavlja se dobi pri predelavi surove nafte, tekočina z razliko med kinetično in potencialno energijo, viskoznostjo, ki omogoča uporabo v gorilni- ž mn. fiz. enačbe analitične mehanike, ki na ogrevanje enoličen način sledijo iz Lagrangeeve funkcije lahkó taljíva zlítina -- -e -e ž met. zlitina z obravnavanega mehanskega sistema, katerih nizkim tališčem, ki vsebujejo vsaj dve od treh rešitve opišejo poti in generalizirane hitrosti osnovnih kovin, npr. bizmut, svinec, kositer, in delcev Lagrangeeve enáčbe vrelišč 170–390 °C in plameniščem nad 55 °C, [lagránževe] -ih enačb ki se uporablja kot kurivo v gospodinjstvih za simbol L PRIM.: Hamiltonova fúnkcija kih brez predhodnega segrevanja, območjem l Lagrangeev načín -ega -a [lagránžev] m škropilnih gasilnih sistemih fiz. se uporablja za talilne varovalke v samodejnih obravnava dinamike kontinuuma v koordina- lahkovódni reáktor -ega -ja m fiz. jedrski tah, ki so vezane na gibajoči se kontinuum reaktor z obogatenim uranom kot gorivom Lagrangeev opís -ega -a [lagránžev] m meh. in vodo kot moderatorjem in hladilnim računanje dinamike deformacij v koordinatnem sredstvom sistemu, vezanem na snov PRIM.: eulerski opís lák -a m 1. tekoče premazno sredstvo, ki se láhka kovína -e -e ž met. kovina z gostoto, nanese na površino lesa, kovine, raztopina manjšo od 5 000 kg/m 3 , npr. aluminij, polimera, npr. alkidne smole, poliestra magnezij, titan, berilij, in zlitina teh kovin v hlapnem organskem topilu, ko topilo láhka málta -e -e ž grad. izhlapi, nastane trda zaščitna ali olepševalna iz lahkega agregata kem. prevleka 2. intenzivno obarvana, bolj ali izdelana zidarska malta, ki ima v strjenem manj netopna spojina, ki nastane iz čimžnega stanju gostoto manjšo od 1 500 kg/m 3 barvila in kovinske soli, uporablja se za barvanje láhka montážna grádnja -e -e -e ž grad. montaž- tekstilnih izdelkov PRIM.: čímžno barvílo na gradnja, pri kateri posamezni montažni lákmus -a m kem. vodotopno rastlinsko barvilo, gradbeni elementi ne presegajo mase 1 000 kg ki se uporablja kot kislinsko-bazni indikator s láhka zlítina -e -e ž met. zlitina, katere osnovna preskokom iz rdeče barve v modro v območju kovina je lahka kovina, npr. aluminijeva zlitina, pH 4,5–8,3 magnezijeva zlitina lákmusov papír -ega -ja m kem. papir, prepojen láhke plátinske kovíne -ih -ih -ín ž mn. kem. z raztopino lakmusa, uporablja se kot kislin- platinske kovine z gostotami okrog 12 g/cm 3 : sko-bazni indikator, ki v alkalnem mediju rutenij, rodij, paladij pomodri, v kislem pa pordeči láhki agregát -ega -a m grad. mešanica osnovnega láks -a m vrvica iz polimernega monofilamen-kamenega agregata z dodatki, npr. plovca, žlindre, ta, navadno perlona ugaskov, pepela, opečnega zdroba laktám -a m kem. ciklični kislinski amid, ki láhki bencín -ega -a m kem. teh. lahko hlapna nastane z intramolekularno kondenzacijo in vnetljiva zmes ogljikovodikov, pretežno s aminoskupine in karboksilne skupine amino- 6–7 ogljikovimi atomi v molekuli in vreliščem karboksilne kisline, npr. ε-kaprolaktam za 70–90 °C proizvodnjo poliamidov 444 lanéni fírnež lámbda sónda -- -e ž stroj. lamélni evtéktik sonda za nadzor -ega -a m met. evtektik, pri kakovosti zgorevanja in učinkovitosti porabe katerem so njegove faze vidne pod mikrosko-goriva v avtomobilskem motorju z notranjim pom kot vzporedne lamele zgorevanjem lamélni fílter -ega -tra m stroj. usedalnik z Lámbertov zákon -ega zakóna m fiz. Ü Beer- vložkom iz zloga nagnjenih lamel za ločevanje -Lámbertov zákon zelo drobnih trdnih delcev, ki se najprej izločajo laméla na lamelah, nato pa usedajo na lijakasto dno, s -e ž 1. met. mikroskopska ploščica, npr. katerega se občasno odstranjujejo martenzita, perlita, grafita v mikrostrukturi lamélni perlít materiala 2. tanka ploščica, npr. lesa, kovine, -ega -a m met. perlit iz izmenoma spojena z več enakimi elementi v končni izdelek, si sledečih lamel ferita in cementita, ki nastane npr. v lamelni parket, lamelno jedro transforma- z žarjenjem jekla nad temperaturo 720 °C ali torja 3. grad., les. krajša ali daljša deska za izdelavo s počasnim ohlajanjem in ima zaradi svoje lepljenih nosilcev 4. elektr. tanka kovinska ploščica zgradbe večjo trdoto PRIM.: króglasti perlít na kolektorju električnega stroja, ki je izolirana lamélno jêdro -ega -a s elektr. jedro, del magne-od drugih ploščic in povezana z enim navojem tnega kroga transformatorja, sestavljeno iz med stroja 5. grad. vodoravni ali navpični sestavni del seboj izoliranih listov pločevine za zmanjšanje okenskih žaluzij, senčil ali zaves iz različno profi-vrtinčnih tokov liranih dolgih kovinskih, lesenih ploščic, ploščic laminárni tók iz plastike ali tkaninskih trakov 6. stroj. obliko- -ega -a m meh. enakomerno, umirjeno gibanje fluida v vzporednih plasteh, vana, površinsko kaljena in polirana jeklena značilno za pretakanje brez vrtinčenja pri ploščica kot osnovni sestavni del hidravlične ali nizkih vrednostih Reynoldsovega števila vakuumske črpalke, kompresorja, hidravličnega l ali pnevmatičnega motorja laminát -a m 1. kompozit iz dveh ali več plasti lamélasti grafít -ega -a m met. grafit v obliki lamel med seboj zlepljenih ali zvarjenih različnih ali enakih ploskih materialov, npr. lepljeno ali lusk kot mikrostrukturna sestavina železove steklo, bimetal, vezana plošča litine S: lúskasti grafít Sp: kosmíčasti grafít S: plástni kompozít 2. tekst. tekstilni ploskovni izdelek iz lamélna črpálka -e -e ž stroj. Ü krílna črpálka dveh ali več med seboj zlepljenih ali zvarjenih lamélna delítev -e -tve ž 1. elektr. obodna razdalja plasti tkanin, pletiv ali vlaknovin za polnila med simetralama sosednjih lamel na komutator- anorakov, spalnih vreč, športnih copat in ju, ki določa število lamel 2. elektr. kot med simetra- tehnične izdelke lama sosednjih lamel na komutatorju laminíranje -a s 1. les. izdelovanje, npr. leplje-lamélna izolácija -e -e ž elektr. izolacija med nega nosilca, z zlepljenjem lamel PRIM.: bon-lamelami komutatorja elektromotorja ali trans- díranje (1), kašíranje (1) 2. tekst. izdelovanje formatorja sestavljene tekstilije z lepljenjem vsaj dveh lamélna míkrostruktúra plasti, npr. tkanine in poliuretanske folije -e -e ž met. mikro-struktura, sestavljena iz dveh faz, kjer sta fazi lán lanú m predivo iz naravnih celuloznih ve-α in β izločeni kot vzporedne lamele, kar se čceličnih vlaken kulturne rastline lan pojavlja pri usmerjenem strjevanju lancétni lók -ega -a m grad. kamniti ali opečni lamélna sklópka -e -e ž stroj. torna sklopka z zidni lok, sestavljen iz dveh krivin s polmerom, eno ali več lamelami, ki se aktivira ročno, nožno, večjim od razpona loka, in središčem v elektromagnetno, hidravlično ali pnevmatično nasprotni oporni točki loka lamélna vákuumska črpálka -e -e -e ž fiz., kem. lanéni fírnež -ega -a m kem. teh. firnež na osnovi teh. Ü krílna vákuumska črpálka lanenega olja, uporablja se za površinsko 445 lanolín zaščito lesa v notranjih prostorih, npr. pohištva, lásasta razpóka -e -e ž met. zelo tanka vrat, stenskih oblog razpoka, npr. na površini gradbenega elementa, lanolín -a m kem. teh. ometa, asfaltne ceste, v izdelku iz naravnega rumena voskasta snov, kamna izloček žlez lojnic pri ovcah, ki se dobi pri pranju surove ovčje volne, uporablja se v lásasti izdélek -ega -lka m tekst. izdelek, kozmetiki za izdelavo krem katerega površino prekriva las lantán -a m kem. element skandijeve skupine láser -ja m (ang. light amplification by stimulated periodnega sistema in prvi element skupine emission of radiation) fiz. naprava, ki seva ozek lantanoidov, srebrnobel, mehek, koven prehodni snop koherentne svetlobe s stimulirano emisijo element, ki se na zraku hitro oksidira, uporablja vzbujenih atomov ali molekul aktivnega se kot anodni material v galvanskih členih nikelj- sredstva, npr. plina, kristala ali plazme-kovinski hidrid, kot sestavina zlitin, simbol La PRIM.: atómska úra, máser lantanídi -ov m mn. kem. Ü f-blók elemêntov láserska dióda -e -e ž fiz. svetleča dioda z lantanoídi -ov m mn. kem. blok elementov v optičnim resonatorjem, ki oddaja usmerjeno periodnem sistemu, ki je znotraj šeste periode monokromatsko svetlobo elementov z atomskimi števili od 57 do 71: metríja -e -e -e -e ž kem. spektroskopija za lantan, cerij, prazeodim, neodim, prometij, d-bloka in obsega 15 kemijsko podobnih láserska ionizacíjska másna spektro- l -e -e [laplásova] ž mat. láserska míkroobdeláva -e -e ž stroj. homogena eliptična parcialna diferencialna postopek, pri katerem se obdela površina enačba Δ[ φ ] = 0, kjer je Δ Laplaceov operator na mikrometrski skali s pomočjo laserske PRIM.: Poissonova enáčba svetlobe Laplaceova transformácija -e -e [laplásova] ž láserska odklónska sónda -e -e -e ž stroj. mat. integralna transformacija, s katero se izražajo merilna naprava, ki zaznava odklon sondirnega funkcije, ki pri dovolj velikem argumentu limiti-laserskega snopa pri prehodu skozi medij z holmij, erbij, tulij, iterbij in lutecij S: f-blók uparijo ioni s površine vzorca in se analizira elemêntov Sp: lantanídi masni spekter nastale pare Laplaceova enáčba samarij, evropij, gadolinij, terbij, disprozij, z močnim fokusiranim laserskim snopom ugotavljanje napak v materialu, pri kateri se padajočih funkcij, uporablja se npr. pri analizi nehomogenim lomnim količnikom rajo proti 0, z vsoto ali integralom eksponentno sistemov krmiljenja, regulacije láserska pincéta -e -e ž fiz. naprava za prijema-Laplaceov operátor -ega -ja [laplásov] m mat. nje in premikanje mikroskopskih dielektričnih diferencialni operator, ki nastopa v enačbah te- delcev v grlu enega ali več fokusiranih laserskih oretične fizike in ima v kartezičnih koordinatah snopov z nanometrsko natančnostjo obliko Δ[φ] = ∂²φ/∂x² + ∂²φ/∂y² + ∂²φ/∂z² láserska resonánca -e -e ž fiz. resonanca med lápor -ja m osnovnim in dolgoživim stanjem nekaterih sedimentna kamnina sive do ru- menkaste barve, ki nastane s sprijetjem zrn atomov, ki omogoča lasersko delovanje glinenih mineralov, s 35–65-odstotnim masnim láserska toplôtna obdeláva -e -e -e ž stroj. deležem zrn apnenca in/ali dolomita, manjših postopki izboljšanja mehanskih lastnosti od 0,063 mm, surovina za izdelavo cementa materiala z laserskim segrevanjem laringofón -a m elektr. Ü gŕlni mikrofón láserska triangulácija -e -e ž stroj. tehnika, lás lasú m tekst. dvignjena vlakna na površini te- ki omogoča tridimenzijsko merjenje oblike kstilije, npr. pri žametu, plišu, velurju ali drugih površin ob uporabi laserskega osvetljevanja in kosmatenih tkaninah kamere 446 láser s preklópom kvalitéte láserska vizúra -e -e ž geod. lásersko gravíranje sled laserskega -ega -a s stroj. graviranje z žarka na tarči ali steni, ki ga oddaja laserski laserskimi impulzi geodetski instrument, npr. laserski nivelir, lásersko grezílo -ega -a s geod. grezilo za cen-laserski teodolit triranje geodetskega instrumenta z laserskim láserski blísk -ega -a m stroj. močna, kratkotraj-žarkom na svetloba, ki jo oddaja laserski vir lásersko označevánje -ega -a s stroj. postopek làserski inženíring površín -ega -a -- m izdelave površinskih označb, ki z obsevanjem stroj. postopek, kjer z uporabo interakcije med z laserskim žarkom lokalno spreminja optične lasersko svetlobo in snovjo spreminjamo lastnosti ali topografijo obdelovanca kemijske in topografske značilnosti površin lásersko površínsko legíranje -ega -ega -a s ter jim na ta način dodamo ali odvzamemo met. legiranje, s katerim se najprej nanesejo na določene funkcionalnosti površino podlage zlitinski elementi, keramični láserski nivelír -ega -ja m geod. nivelir z glavo materiali, ki se potem z visokoenergijskim za oddajanje vidnega laserskega žarka v smeri laserskim žarkom stalijo, zmešajo, da se vodoravne vizure zlitinski elementi, keramični materiali láserski pilótni snòp dispergirajo v nastali talini na površini, po -ega -ega snôpa m stroj. ohladitvi in strditvi pa nastane 0,1–0,5 mm laserski snop vidne svetlobe majhne moči za debela nova zlitinska plast z veliko trdoto in namerjanje, npr. za nastavitev obdelovalnega obrabno trdnostjo laserskega snopa, določanje ravnine lásersko preoblikovánje -ega -a s stroj. preo-láserski resonátor -ega -ja m fiz. optični blikovanje, pri katerem se za segrevanje in/ali resonator, v katerem je aktivna laserska snov v deformiranje obdelovanca uporablja laserska resonanci s frekvenco valovanja, ki jo oddajo svetloba l atomi pri prehodu iz vzbujenega v osnovno lásersko rézanje stanje -ega -a s stroj. postopek, pri láserski skéner katerem se za rezanje obdelovanca uporablja -ega -ja m skener, ki za fokusirana laserska svetloba velike moči zajemanje podatkov o objektih ali prostoru lásersko teksturíranje uporablja laserski žarek -ega -a s stroj. postopek, láserski tiskálnik s katerim se z interakcijo med lasersko svetlobo -ega -a m graf. tiskalnik, ki in snovjo spreminja površinska topografija na z laserskim žarkom ustvarja vzorec električno makro-, mikro- ali nanoskali nabitih rastrskih pik na svetlobno občutljivem lásersko trepaníranje valju, ki privlačijo toner, na vzorec prilepljeni -ega -a s stroj. postopek toner pa se nato prenese na papir in fiksira s laserskega izrezovanja odprtin večjih dimenzij, segrevanjem PRIM.: kserográf npr. v pločevini láserski žárek lásersko varjênje -ega -rka m fiz. koherenten, ozek -ega -a s var. varjenje z snop monokromatskega sevanja, ki ga oddaja impulznim laserskim žarkom, ki daje potrebno laser toplotno energijo PRIM.: plázemsko varjênje, lásersko číščenje varjênje z elektrónskim cúrkom -ega -a s stroj. postopek od-stranjevanja nečistoč s površine obdelovanca lásersko vŕtanje -ega -a s stroj. vrtanje z z uporabo laserskih bliskov z visoko konično impulznim laserskim žarkom velike konične močjo moči lásersko čŕpanje láser s preklópom kvalitéte -ega -a s fiz. mehanizem pri- -ja -- -- -- m prave inverzne zasedenosti v laserskem resonator- fiz., stroj. laser, ki za tvorbo bliskov uporablja ju, ki jo je potrebno doseči za delovanje laserja metodo preklapljanja kvalitete resonatorja 447 láser s preklópom Q láser s preklópom Q -ja -- -- -- [kú] m fiz. lástna porába elektrárne laser, -e -e -- ž električ-namenjen delovanju v pulzih zelo visokih na energija, ki jo porabi elektrarna za lastno moči in/ali zelo kratkih pulzov, pri katerem se delovanje lasersko črpanje do inverzne zasedenosti izvede lástna porába energíje -e -e -- ž energija, v stanju majhne dobrote laserskega resonatorja, potrebna za zagotavljanje lastnega delovanja, nato se dobrota resonančnega sistema bliskovi-npr. elektrarne to poveča, kar povzroči hipen razpad inverzne lástna vrédnost -e -i ž mat. število, s katerim se zasedenosti in sprostitev energije v kratkem pomnoži lastna funkcija po delovanju opera-koherentnem pulzu torja nanjo láser z nastavljívo valôvno dolžíno -ja lástna vrédnost ténzorja -e -i -- ž meh.-- -- -- -- m fiz. laser, katerega aktivno sredstvo je vrednost, s katero se lastni vektor pomnoži ob organsko barvilo v tekočini ali dopirani kristal, delovanju tenzorja nanj npr. safir, dopiran s titanom, primeren za delovanje na širšem pasu valovnih dolžin lástni čàs -ega čása m čas, kot ga meri idealna lásna osnôva -e -e ž tekst. ura, ki se giblje skupaj z opazovalcem osnovna nit v strukturi tkanine, iz katere po rezanju na lástni pogréšek -ega -ška m elektr., stroj. pogrešek tkalskem ali posebnem stroju nastane površina merilnika, ugotovljen ob uporabi pri referenč- z lasom, npr. pri plišu, velurju nih pogojih lásni vótek -ega -tka m tekst. votek, vgrajen v lástni véktor -ega -ja m mat. vektor, ki po strukturi tkanine, iz katerega po rezanju nastane delovanju matrike ali tenzorja nanj ohranja l površina tkanine z lasom, npr. žamet, kord smer lástna energíja -e -e ž fiz. energija, ki je produkt lástno níhanje -ega -a s fiz. nihanje z lastno lastne mase delca in kvadrata hitrosti svetlobe frekvenco lástna frekvénca -e -e ž fiz. frekvenca, s katero lástno stánje -ega -a s fiz. stanje kvantnega sistem po vzbuditvi prosto harmonično niha sistema, ki ga opiše lastna funkcija operatorja, lástna fúnkcija -e -e ž mat. npr. lastno stanje Hamiltonovega operatorja funkcija, ki se po delovanju operatorja nanjo preslika v svoj več- lástno vzbújanje -ega -a s elektr. vzbujanje, npr. kratnik generatorja, ki ni odvisno od zunanjega vira lástna indúkcija PRIM.: sámovzbújanje -e -e ž elektr. elektromagnetna indukcija v tuljavi, do katere pride zaradi spre- láta profílka -e -e ž geod. trimetrska lata s cen-menljivega lastnega magnetnega polja tuljave timetrsko razdelbo, del postopičnega orodja, Sp: sámoindúkcija ki se uporablja za merjenje višinskih razlik v lástna induktánca strmem terenu -e -e ž elektr. induktanca zaradi indukcije v tuljavi Sp: lástna induktívnost láta razálka -e -e ž geod. lesena lata prereza lástna induktívnost 3 × 12 cm, dolžine 4 m z vrezano centimetrsko -e -i ž elektr. Ü lástna in- razdelbo in vdelano libelo na sredini, del duktánca postopičnega orodja za merjenje vodo- lástna mása -e -e ž fiz. masa, ki jo ima mirujoč ravnih razdalj v neenakomernem in delec, kadar nanj ne delujejo sile drugih delcev strmem terenu lástna napétost -e -i ž elektr., kem. električna láteks -a m kem. teh. mleček, ki ga izločajo napetost med odprtima sponkama napetostne- kavčukovci in nekatere druge tropske rastline, ga vira, npr. elektrokemijskega člena S: napétost uporablja se kot surovina za pridobivanje gume víra Sp: eléktromotórna síla PRIM.: kávčuk 448 léča s pózitivnim menískusom laténtna toplôta -e -e ž kem. LCD-zaslòn sprememba -ôna m (ang. LCD – liquid crystal) entalpije pri faznem prehodu, npr. izparilna elektr. tekočekristalni prikazovalnik, ki se entalpija, talilna entalpija Sp: utajêna toplôta uporablja za televizijske zaslone, računal- laterít niške monitorje in v prenosnih elektronskih -a m met. rdeča zemlja iz sekundarnih napravah, npr. prenosnih računalnikih, oksidov železa in aluminija, nastala s prepe-mobilnih telefonih, računalniških tablicah, revanjem silikatnih kamnin v tropskem ročnih urah Sp: LCD-prikazoválnik podnebju, vir za pridobivanje aluminija, PRIM.: LÉD-prikazoválnik železa, titana Lauejeva uklónska slíka LDPE LDPE-ja in -- [eldepé eldepêja] m (ang. low -e -e -e [lávejeva] m density polyethylene) krat. kem. Ü polietilén nízke kem., met. fotografski zapis uklona, ko snop rent-gostôte genskih žarkov, elektronov, nevtronov potuje skozi kristalizirano snov Leblancova vezáva -e -e [leblánova] ž elektr. Laválova šóba vezava navitij trifaznega transformatorja za -e -e ž stroj. šoba v obliki na transformacijo trifaznih napetosti v dvofazne sredini zožene cevi, oblikovana tako, da se plin, ali obratno ki je na vstopni strani pod visokim tlakom, pospeši v vročem plinu v zožitvi do hitrosti Le Blan-Rothovo raztezálo -- -ega -a [le blán zvoka, pri prehodu skoznjo pa se adiabatno rótovo] s tekst. trivaljčno dvojermenčno raztezalo, razpne in usmeri v ozek nadzvočni curek, ki se uporablja na krilniku in prstanskem pre- raketnih motorjev Le Châtelierovo načêlo -- -ega -a [lǝ šateljêje-lavírka uporablja se za pogon turbinskih lopatic in dilniku -e ž grad. oscilirni primež na gradbenem vo] s kem. načelo, po katerem ravnotežni kemijski l stroju za jeklene opažne cevi pri uvrtanju be- sistem, ki se mu vsili sprememba zunanjih tonskega pilota pogojev, npr. koncentracije, parcialnega tlaka, Lavoisierov zákon temperature, prostornine, reagira tako, da -ega zakóna [lavoazjêjev] m kem. Ü vzpostavi novo ravnotežje, pri katerem se vpliv zákon o ohranítvi máse vsiljene spremembe zmanjša, npr. pri zvišanju lawrencij -a [lavréncij] m kem. umetno prido- temperature prične potekati endotermna bljen radioaktivni transuranski element iz reakcija skupine aktinoidov, simbol Lr lazíranje -a s nanašanje lazurne barve, npr. na elektr., kem. primarni galvanski člen z ogleno Leclanchéjev člén -ega -a [leklanšêjev] m površino lesa katodo, obdano z manganovim dioksidom lazúra -e ž kot depolarizantom, nameščeno v poroznem prosojen premaz, navadno na lesu zlasti lesa tanko prozorno ali prosojno prevleko, trolitom, njegova napetost je okrog 1,5 V skozi katero preseva tekstura pobarvane PRIM.: člén cínk-óglje površine léča lazúrna bárva glinenem lončku, in cinkovo anodo ter -e -e ž barva, ki daje na površini raztopino amonijevega klorida kot elek- LC -e ž fiz. optični element, sestavni del [elcé] -- ž (ang. liquid chromatography) krat. kem. Ü optičnih instrumentov in fotoaparatov, ki tekočínska kromatografíja prepušča in lomi svetlobo, pri čemer vzporeden LCD-mónitor -ja [elcedé] m (ang. LCD – liquid snop svetlobe pri prehodu zbere v gorišče ali pa crystal) elektr. računalniški monitor s tekočekris- ga razprši, kot da bi izhajal iz točke v gorišču na talnim zaslonom strani, ki je pred vpadom snopa na lečo LCD-prikazoválnik -a [elcedé] m (ang. LCD – léča s pózitivnim menískusom -e -- -- -- ž liquid crystal) elektr. Ü LCD-zaslòn fiz. leča, katere konveksna površina ima manjši 449 léča z négativnim menískusom krivinski polmer kot druga konkavna ali ravna legírana jekléna lítina -e -e -e ž met. jeklena površina in ima zato pozitivno lomnost litina, ki vsebuje predvsem zlitinska elementa léča z négativnim menískusom krom in nikelj, ki izboljšata njene mehanske -e -- -- -- ž lastnosti fiz. leča, katere konveksna površina ima večji krivinski polmer kot druga konkavna ali ravna legírana želézova lítina -e -e -e ž met. površina in ima zato negativno lomnost železova litina z dodatki zlitinskih elementov, l léčje navadno niklja, kroma, bakra, molibdena za -a s fiz. sestav leč v optični napravi, npr. povečanje trdnosti in boljšo toplotno obdelavo lečje objektiva PRIM.: kakôvostna lítina léd ledú m voda v trdnem stanju, brezbarven legírani spòj -ega spôja m elektr. spoj, ki nastane prozoren ali prosojen modrikasto bel heksago- z legiranjem ene ali več snovi v polprevodniški nalni vodikov oksid kristal LÉD-dióda -e ž (ang. LED – light-emitting diode) legíranje -a s met. elektr. Ü dodajanje zlitinskih svetléča dióda elementov, navadno staljeni osnovni kovini ali ledeburít -a m met. mikrostrukturna sestavina zlitini, za izboljšanje lastnosti z masnim deležem ogljika v železu 4,3 %, ki je legírano jêklo -ega -a s met. jeklo, ki poleg evtektična mešanica avstenita in cementita ogljika vsebuje še druge zlitinske elemente, npr. ledeburítno jêklo -ega -a s met. mnogoo- krom, nikelj, mangan, ki izboljšajo lastnosti gljično jeklo, ki vsebuje v mikrostrukturi tudi jekla ledeburit legírni dodátek -ega -tka m met. dodatek zlitin- ledíšče -a s fiz. temperatura, pri kateri se skega elementa pri izdelavi zlitine pri standardnem tlaku voda strdi v led legúra -e ž met. Ü PRIM.: zlítina strdíšče ledócet lehnják -ócta m kem. -a m porozna sedimentna kamnina, brezvodna ocetna kislina, ki se pod 16,7 °C strdi v ledu podobne kristale nastala z izločanjem kalcita iz tekoče vode na ledolomílec rastlinah, npr. vejicah, listih, uporablja se kot -lca m ladja z okrepljenim lahek naravni kamen trupom in močnimi pogonskimi motorji za razbijanje ledu pri odpiranju plovnih poti po Leidenfrostov pojàv -ega -áva [lájdənfros- zamrznjenem morju tov] m fiz. nastanek izolacijske plasti pare pri ting diode) elektr. prikazovalnik s svetlečimi zaradi česar kapljica razmeroma počasi diodami kot slikovnimi točkami, ki se navadno izpareva uporablja na odprtih prostorih, npr. za prikaz leidenska stekleníca LÉD-prikazoválnik dotiku kapljice s površino, ki ima precej višjo -a m (ang. LED – light-emit- temperaturo od vrelišča tekočine v kapljici, léga steklenica z zunanjo in notranjo kovinsko ž -e 1. točka v prostoru, ki se pripiše oblogo, ki se uporablja kot prvi kondenzator pri telesu, katerega gibanje se opazuje obvestil PRIM.: LCD-zaslòn -e -e [lájdǝnska] ž fiz. žil, razporejeni v enaki osni razdalji od središča 2. elektr. pari poskusih s statično elektriko lemniskáta kabla PRIM.: položáj 3. grad. element lesenega -e ž mat. ravninska krivulja, pri kateri je zmnožek razdalj od dveh gorišč enak ostrešja za povezavo povezij Legendrovi polinómi polovici razdalje med goriščema in ima obliko -ih -ov [ležándro- ležeče osmice Sp: Bernoullijeva lemniskáta vi] m mn. mat. množica ortogonalnih polinomov, Lénardov pojàv ki tvori bazo Hilbertovega prostora cilindrično -ega -áva m fiz. pojav, ki simetričnih harmoničnih funkcij na sferi opisuje lastnost kapljic fluida, da pri razpršitvi 450 leséna oblóga ne ostanejo električno nevtralne, ampak si dela lépljenje kontáktov -a -- s elektr. sprijemanje razpolovljene kapljice neenakomerno razdelita kontaktnih elementov zaradi lokalnega pre-električni naboj grevanja in učinka varjenja pri sklenitvi elek- LÉO tričnega tokokroga, ko steče skoznju prevelik -- ž (ang. low Earth orbit) krat. astr. Ü nízka električni tok Zêmljina órbita lépljeno stêklo -ega -a s kem. teh. varnostno lépanje -a s stroj. postopek fine obdelave steklo iz več med seboj zlepljenih plasti stekla, kovinskih površin z odvzemanjem materiala, ki se uporablja za vetrobranska stekla, zasteklje-npr. z vrtljivo ploščo, vrtljivim trnom, za ne kupole sočasno doseganje geometrijsko natančno lepljívost -i ž fiz. lastnost snovi, npr. lepila, da oblikovanega izdelka in zelo majhne hrapavosti poveže površini površine PRIM.: hónanje, políranje lépek leptón -a m fiz. -pka m kem. v fiziki osnovnih delcev družina sestavina v nekaterih vrstah žita, lepljiva beljakovina, ki daje moki vezivnost fermionov, ki jo sestavljajo elektroni, mioni, čuje zdrs -ega -a s fiz. število leptonov PRIM.: oprijèm v sistemu delcev, pri čemer leptoni prispevajo lepidokrokít -a m met. rdeč do rdečerjav 1, antileptoni pa –1 rombični mineral, gama-železov hidroksid-lépton táu -a -- m fiz. ena od treh vrst leptonov -oksid, sestavina limonita v železovih rudah lepênje -a s stanje, ko statično trenje prepre- leptónsko števílo fiz. antidelci S: leptoni tau, pripadajoči nevtrini in njihovi glutén lepílna málta -e -e ž grad. malta iz finega lés lesá m gozd., les. trdo rastlinsko tkivo, ki agregata z zrni do 1 mm in vmešanimi lepili za v fiziki osnovnih delcev Sp: tauón zidanje s tankimi stiki, lepljenje keramičnih grmovnice, vsebuje 40–50 % celuloze, 25–30 % skupaj s skorjo sestavlja deblo, veje drevesa in l ploščic ali plošč iz naravnega kamna, za pritr- hemiceluloz in 18–30 % lignina jevanje mavčnih ornamentov, saniranje kon-lésarstvo -a s 1. področje biotehnike, ki strukcijskih delov objekta obravnava les, tehnologijo predelave in obdelave lépljenec -nca m grad., les. konstrukcijski les lesa 2. dejavnost, ki se ukvarja s predelavo in pravokotnega prereza, izdelan z lepljenjem obdelavo lesa in lesnih kompozitov, z načrtova-vzdolžno spojenih krajših desk v lesen nosilec, njem in konstruiranjem lesnih izdelkov širok nad 12 cm, visok do 200 cm in dolg do 40 leséna grêda -e -e ž grad. tram, sestavni del m, včasih oblikovan v lok ali okvir S: lépljeni lés konstrukcije, npr. veznik, večjega pravokotnega lépljeni lés -ega -a m grad., les. konstrukcijski prereza z razmerjem stranic širina : višina je les pravokotnega prereza, izdelan z lepljenjem enako 1 : 2 do 1 : 1, položen vodoravno na dve vzdolžno spojenih krajših desk v lesen nosilec, podpori širok nad 12 cm, visok do 200 cm in dolg do 40 leséna kášta -e -e ž grad. gibka podporna m, včasih oblikovan v lok ali okvir S: lépljenec konstrukcija, zgrajena iz ležečih in križno lépljeni nosílec -ega -lca m les. lesen nosilec, položenih debel, med katerimi so vmesne izdelan z lepljenjem krajših ali daljših desk, da praznine zapolnjene s kamenjem, ki se se povečajo njegove dimenzije, togost uporablja za urejanje hudournikov, sanacijo lépljenje posledic vodne erozije, zavarovanje navidezno -a s 1. pritrjevanje z lepilom, npr. stabilnih pobočij furnirja na leseno ploščo, folije na papir, leséna oblóga pločevino, ene plasti lesa na drugo 2. stroj. teh- -e -e ž grad. obloga zidu, stropa nologija povezovanja strojnih delov z lepilom ali tal z deskami, plohi, lesenimi panelnimi PRIM.: lótanje, spájkanje, varjênje ploščami, npr. za zvočno izolacijo 451 leséna zagátnica leséna zagátnica -e -e ž grad. lésna zvéza zagatnica iz -e -e ž grad., les. sestav dveh ali smrekovih, borovih ali hrastovih plohov, več tesarsko obdelanih tramičev in/ali desk, debeline 5–10 cm, širine do 25 cm in dolžine povezanih in trdno spojenih z lesnimi veznimi in okovani s kovinskim čevljem, robovi so lésni betón -ega -a m grad. beton z dodatkom lahko obdelani ravno, na pero in utor ali na 4–6 m, ki so na enem koncu trikotno ošiljeni sredstvi ostrorobi utor in rob tako, da se tesno prilegajo, žagovine PRIM.: heraklít, lésobetón zabijajo se z zabijalnimi stroji ob nameščenem lésni plín -ega -a m kem. teh. plinasta zmes dušika, vodilnem okviru ali jarmu iz lesenih tramičev, ogljikovega monoksida in vodika, ki nastaja v pritrjenih na pilote generatorju za lesni plin ob delnem zgorevanju leséni móst lesa, uporablja se kot manj kvalitetno plinasto -ega mostú m grad. most za prehod gorivo PRIM.: generátor lésnega plína, ge- pešcev in lažjih vozil, izdelan iz okroglic ali nerátorski plín, vôdni plín obdelanih masivnih lesenih elementov, npr. tramov in plohov, povezanih z lesnimi zvezami lésni sékanci -ih -ev m mn. les. biomasa v obliki l leséni opáž koščkov sesekanega lesa velikosti do 10 cm, ki -ega -a m grad. lesena obloga iz se dobi z drobljenjem vej, lesa slabše kakovosti deščic za zaščito ali dekoracijo sten, stropov, ali lesnih ostankov, uporablja se zlasti v energet- fasad, napuščev ske namene leséni pilót -ega -a m grad. pilot iz borovine, lésni tŕn -ega -a m grad., les. lesen spojni hrastovine, smrekovine okroglega prereza s element iz trdega lesa za neposredno spajanje premerom 16–24 cm, dolg do 6 m, na enem dveh kosov lesa, lesen do 12 cm dolg žebelj koncu z ošiljeno in navadno okovano konico, ki okroglega prereza s premerom 2–6 cm, ki se vtisne, zabije v zemljino do trde podlage za je v sredini nekoliko debelejši kot na ravno prenos obtežbe objekta na temeljna tla, zavaro- odrezanih koncih, zabije se v izvrtano luknjo v vanje obal ali brežin pred podsipanjem enem kosu lesa in se nanj natakne drugi kos leséni žebèlj -ega -bljá m grad., les. koničast lésni vézni elemènt -ega -ega -ênta m grad., les. spojni element iz trdega lesa za neposredno lesen ali jeklen spojni element za okrepitev spajanje dveh kosov lesa, kvadratnega ali spojev ali sidranje posameznih tesarskih okroglega prereza in debel 2 cm, ki se zabije v elementov in lesnih zvez, da so trdne in izvrtano luknjo stabilne, npr. klin, žičnik, lesni vijak, spojka, leséno peró -ega -ésa s grad., les. element lesne moznik, okov zveze, tanka, ozka letev, debela 4–8 mm, iz lésni viják -ega -a m tršega lesa, npr. gabrovine, macesnovine, ki se grad., les. vijak s polkrožno, lečasto ali ugreznjeno ravno glavo in z navoji, vtakne v prilegajoči se utor v robu stikajoče se oblikovanimi za vrezovanje v les deske S: dúša PRIM.: véha lèsk lésno óglje léska m optična lastnost površine -ega -a s črn porozen, trden materiala, da odseva svetlobo, odvisna od ostanek pri suhi destilaciji lesa, ki vsebuje vpadnega kota svetlobe in kota opazovanja, 85–98 % ogljika in se uporablja kot gorivo, npr. diamantni, steklasti, svilnati lesk filtrirni medij, adsorbent PRIM.: óglje lésna galanteríja lésno-plástíčni kompozít -e -e ž drobni izdelki iz -ega -a m les. lesa za uporabo v gospodinjstvu, stanovanjski kompozit iz reciklirane plastike, prahu trdega opremi, za okras, npr. rezbarski izdelki lesa in veziva, lahko z aditivi, npr. fungicidi, lésna púlpa ultravijolični stabilizatorji, antioksidanti -e -e ž les. homogena mešanica zmletega lesa in vode, ki se uporablja pri pro- lésnovlaknéna plôšča -e -e ž grad. gradbena izvodnji papirja plošča iz stisnjenih lesnih vlaken, navadno z 452 lévi navòj dodatkom veziva, uporablja se za toplotno vrti letalski motor za ustvarjanje vlečne ali izolacijo streh, fasad potisne sile Sp: letálski propéler lésobetón letéče krílo -a m grad. gradbeni material, -ega -a s stroj. letalo brez repa, mešanica lesnih rezancev, npr. oblancev, pri katerem krmarjenje prevzame krilo sekancev, lesnega drobirja, žagovine ali volne, S: brezrêpnik Sp: samokrílnik portlandskega cementa, mineralnih dodatkov, létev -tve ž 1. grad., les. podolgovat žagan kos lesa drobnega peska in vode, ki se oblikuje v formah s pravokotnim prerezom, širokim do 8 cm in trgovskimi imeni isospan, heraklit lésni astr. létna aberácija -e -e ž aberacija zaradi betón gibanja Zemlje okoli Sonca letalíška stèza -e -e ž prom. Ü vzlétno-pristajál-létna akumulácija -e -e gradbeni izdelek za zidanje, oblaganje, npr. s kovine, navadno pravokotnega prereza PRIM.: za zidake, plošče in se po strditvi uporablja kot visokim do 4 cm 2. stroj. strojni element, del iz na stèza ž količina vode za pregrado, ki zadostuje za predvidene letne letálna pót -e potí ž prom. pot letala med poletom potrebe porabnika, npr. hidroelektrarne, nama-letálnik kalnega sistema -a m stroj. vozilo, namenjeno letenju, ki ga v zraku drži aerostatični ali aerodinamični létna obračúnska situácija -e -e -e ž grad. vzgon obračunska situacija, ki prikazuje znesek za letálnik, lážji od zráka izvršene gradbene storitve od začetka leta do -a -ega -- -- m stroj. zadnjega dne v letu, na katero se nanaša letalnik, napolnjen s segretim zrakom ali létna paraláksa plinom z manjšo gostoto, kot jo ima zrak, ki ga -e -e ž astr. kotni premik letálnik, téžji od zráka zaradi premika opazovališča, ki je posledica -a -ega -- -- m stroj. kroženja Zemlje okrog Sonca obdrži v zraku aerostatični vzgon Sp: aerostát bližnje zvezde glede na oddaljene galaksije l letalnik, ki ga obdrži v zraku aerodinamični letálnost rodnega sistema enot za čas, simbol atr -i, 1atr = ž prom. s certifikatom potrjena spo-31 556 926 s vzgon léto Sp: aerodín -a s naravna merska enota zunaj medna- aerodinamični vzgon nastane na krilu, ko se s letalnik, težji od zraka, potrebni materiala, navadno pravokotnega prereza, na katerem so pritrjeni spajkalna ušesca, vijačne giblje skozi zrak letálo létvica -e ž elektr. element iz neprevodnega stroj. -a sobnost letalnika za letenje PRIM.: plôvnost (1) sponke iz enega samega lista, ki se prepogne in zalepi, smer pomika nasprotna smeri vrtenja, določeni S: da dobi obliko poštne ovojnice aerográm s pravilom desne roke letálska zalépka -e -e ž telekom. letalsko pismo léva vijáčnica -e -e ž mat. vijačnica, pri kateri je PRIM.: désna vijáčnica letálski bencín -ega -a m kem. teh. bencin z léva vráta -ih vrát s mn. vrata s tečaji krila na letalskih batnih motorjev Sp: aviónski bencín léva zánka -e -e ž tekst. zanka, ki se vidi kot lok letálski motór oktanskim številom 100 in več za pogon levi strani, gledano iz notranjosti navzven notranjim zgorevanjem, npr. batni, turbopro- leviatán -a m tekst. pralnik volnenega prediva pelerski, reakcijski, za pogon letala iz 3–5 pralnih kadi za namakanje, pranje, -ega -ja m stroj. motor z ali glava zanke PRIM.: désna zánka letálski propéler -ega -ja m stroj. Ü letálski viják ožemanje in izpiranje letálski viják lévi navòj -ega -a m stroj. sklop letalskemu -ega -ôja m stroj. standardni navoj krilu podobnih, ustrezno zvitih krakov, ki jih ustreznega profila na vijaku, vijačnem 453 levitácija vretenu ali v matici, matičnem vodilu, vrezan fluida ob sočasnem prenosu toplote in snovi, v nasprotni smeri gibanja urnega kazalca razmerje med toplotno difuzivnostjo in difuzij- PRIM.: désni navòj skim koeficientom, simbol Le levitácija -e žfiz. lézenje proces vzdrževanja telesa nad -a s 1. met., stroj. počasna, časovno tlemi v stabilnem ravnotežju brez mehanske odvisna zvezna deformacija materiala pri dol- levkoéster tečenja PRIM.: tečênje 2. elektr., stroj. počasen m -tra kem. vodotopni sulfat reduk-zvezni premik ničlišča merilnika zaradi nenad-podpore, npr. z magnetnim ali električnim poljem gotrajni konstantni obremenitvi med mejo cijskega barvila, ki se po obdelavi substrata z zorovanih zunanjih vplivov, npr. sprememb oksidanti pretvori v netopno barvilo temperature lévkoredukcíjsko barvílo -ega -a s kem., tekst. lézenje betóna -a -- s grad. počasna plastična redukcijsko barvilo, ki se z redukcijo v alkalnem deformacija betonske konstrukcije, zlasti pred-mediju spremeni v vodotopno in za barvanje napete, pri dolgotrajni obremenitvi S: tečênje primerno obliko betóna Sp: popúščanje betóna l lévkospojína -e ž kem., tekst. brezbarvna ali lézenje elektrolíta -a -- s kem. teh. plezanje in obarvana, v vodi topna spojina, ki nastane kasnejše strjevanje elektrolita iz taline po pri-z redukcijo redukcijskih barvil v alkalnem ključku elektrode, npr. v gorivnih členih z raz-mediju in iz barvalne raztopine prehaja na taljenim kalij-litijevim karbonatom kot vlakno, kjer se ponovno oksidira v netopno elektrolitom barvilo PRIM.: béli índigo ležáj -a m stroj. strojni del, ki vodi in podpira gredi, lévkožvêplovo barvílo -ega -a s kem., tekst. osi, vretena PRIM.: ležíšče (1) , vrtljívi zgíb žveplovo barvilo, ki se z redukcijo v alkalnem ležájenje -a s 1. stroj. konstrukcijsko obli- mediju spremeni v vodotopno, za barvanje kovanje sestava vrtljivega zgiba z ležajem primerno obliko 2. stroj. radialno in/ali aksialno podpiranje lévo-désno pletênje -ega -a s tekst. pletenje na vrtljivega strojnega dela z ležajem enofonturnih pletilnikih, pri katerem so na licu ležájna blazínica -e -e ž stroj. drsna plast, vidne desne, na hrbtu pa leve zanke sestavni del drsnega ležaja, na katerega se opira lévosúčnost -i ž kem. lastnost snovi, da suka tečaj gredi, osi PRIM.: dŕsna púša, ležájna púša ravnino linearno polarizirane svetlobe v smeri ležájna klétka -e -e ž stroj. del kotalnega ležaja leve vijačnice PRIM.: enantiomeríja, óptična v obliki kletke, ki zagotavlja optimalni razmik aktívnost, óptična izomeríja, súčnost kotalnih elementov, npr. kroglic, valjčkov, lévo vítje -ega -a s stroj., tekst. vitje v nasprotni sodčkov, in vodenje njihovega kotaljenja po smeri urnega kazalca PRIM.: désno vítje tekalnih utorih v zunanjem in notranjem Lewisova báza obroču ležaja -e -e [lúisova] ž kem. spojina, ki udeležen v kemijski vezi, npr. amonijak, NH3, PRIM.: ležájna blazínica – fluoridni ion, F je donor prostega elektronskega para, ki pa ni ležájna púša -e -e ž stroj. puša drsnega ležaja PRIM.: báza2 ležájna zlítina -e -e ž met. zlitina iz skupine Lewisova kislína -e -e [lúisova] ž kem. spojina, ki kositrovih zlitin z antimonom, bakrom in je akceptor prostega elektronskega para, ki pa ni svincem, ki se zaradi majhnega faktorja trenja udeležen v kemijski vezi, npr. borov trifluorid uporablja za drsne ležaje BF PRIM.: 3kislína ležájni segmènt -ega -ênta m pri aksialnem Lewisovo števílo -ega -a [lúisovo] s kem. drsnem ležaju del, obložen z ležajno kovino in teh. značilno število, ki se uporablja pri toku samoprilagoditveno oblikovan, da z drugimi 454 lího števílo segmenti tvori kolobar in skupaj z ležajnim LÍDAR -- ž (ang. ligt detection and ranging) geod. kolutom zagotavlja oblikovanje mazalnih tehnologija, ki z laserskimi impulzi v vidnem klinov, na katere se opira kolut ali bližnjem infrardečem delu spektra osvet- ležájni ščít ljuje nebesna telesa ali objekte in na podlagi -ega -a m elektr. masivna ali skeletna pridobljenih podatkov ugotavlja njihove oblike konstrukcija za zaščito navitij električnega in lastnosti njihovih površij, npr. za izdelavo stroja, pritrjena na okrov statorja, v katerega se digitalnega modela geografskih višin Sp: 3D lahko namesti ležaj lásersko skeníranje PRIM.: daljínsko zaznávanje, ležájni zgíb -ega -a m stroj. zgib, sestavljen iz 3D-skéner (1) tečaja in ležaja Liebigov hladílnik -ega -a [líbigov] m kem. la-ležíšče -a s 1. stroj. mesto, element za opiranje boratorijski hladilnik, pri katerem se para kon-nosilca, nosilne konstrukcije z gibljivim ali denzira v ravni cevi, obdani z vodno hlajenim negibljivim delom PRIM.: ležáj 2. grad. mesto na hladilnim plaščem podpori, na katerem leži, sloni nosilni element Liejeva grúpa -e -e [líjeva] ž mat. zvezna ležíšče lóka -a -- s grad. površina v peti loka, na množica transformacij, ki imajo strukturo katero se prenaša obtežba loka na podporo ali grupe, tvorijo odvedljivo mnogoterost in zid, lahko vodoravna, z določenim naklonom, so pomembne pri študiju dinamičnih kot samostojen gradbeni element, npr. sistemov oblikovan kos kamna, prisekana opeka v zidu, liftomát -a m grad. aparat za ugotavljanje obde-členek pri jeklenih ali betonskih konstrukcijah lavnosti cementne paste ležíšče mostú -a -- s grad. jekleni, betonski, ligánd -a m kem. molekula, ion ali atom, ki kamniti ali elastomerni element mostu, ki je v koordinacijski spojini vezan na centralni prenaša navpične in vodoravne sile prekladne atom l konstrukcije na podporno konstrukcijo, lignín oblikovan tako, da omogoča ali preprečuje -a m kem. organska polimerna snov, pomike in zasuke sestavina lesa, ki se dobi zlasti kot stranski ležíščna blazína produkt v proizvodnji celuloze, uporablja se -e -e ž grad. do 10 cm debel kot gorivo, gnojilo, za sintezo vanilina prizmatičen betonski podstavek na ležiščni lignít klopi, na kateri je elastomerno ležišče -a m rud. rjavi premog z masnim deležem ogljika 60–70 %, vode 35–75 % in pogosto še ležíščna klóp -e klopí ž grad. prečna greda na ohranjeno lesno strukturo obrežnem podporniku, na kateri so ležišča ligroín -a m kem. teh. naftna frakcija z območjem libéla -e ž priprava za uravnavanje vodoravno-vrelišč 90–100 °C, ki vsebuje zlasti ogljiko-sti iz zaprte steklene posodice ali cevke v ohišju, vodike s 6–7 ogljikovimi atomi v molekuli in navadno napolnjene z etrom ali alkoholom se uporablja kot topilo za maščobe, smole in tako, da v njej ostane zračni mehurček voske PRIM.: têžki bencín líce -a s tekst. sprednja, prava stran, npr. tekstilije, líha fúnkcija -e -e ž mat. funkcija, ki ima pri pletenine PRIM.: hŕbet negativnem argumentu enako vrednost kot pri líce póla -a -- s elektr. površina polovega čevlja, ki pozitivnem, a nasproten predznak na eni strani omejuje zračno režo líha párnost -e -i ž fiz. lastnost sistema, ki se ličína -e ž tekst. vlaknina ličja, npr. ličina abake povrne v prvotno obliko po dveh zrcaljenjih, líčje npr. parnost dlani -a s gozd. oleseneli deli stebel, listov, iz katerih se pridobivajo vlakna za vezanje, tkanje, lího števílo -ega -a s mat. celo število, ki ni npr. preprog deljivo z 2 455 líj lóčnik líj lóčnik -a -a m kem. lineárna ekscéntričnost elípse steklena laboratorijska -e -i -- ž priprava v obliki lija s pipo za ločevanje tekočin, mat. razdalja med središčem in goriščem elipse ki se med seboj ne mešajo Sp: lineárna izsrédnost elípse PRIM.: numêrična lík ekscéntričnost elípse -a m mat. strnjena ravninska množica točk, lineárna enáčba omejena s sklenjeno krivuljo ali lomljeno črto -e -e ž mat. enačba, v kateri je vsak člen konstanta ali produkt konstante z líkanje -a s tekst. obdelava tkanine s temperaturo neznanko in tlakom za zgladitev zmečkanin, odstranjeva-lineárna fúnkcija -e -e ž mat. funkcija, ki je nje odtisov in zalikanih gub vsota linearne kombinacije spremenljivk in líkanje furnírja -a -- s les. ravnanje listov furnirja konstante, npr. f ( x ) = a x + b pri funkciji ene v paketih z obtežitvijo ali v vroči stiskalnici spremenljivke, f ( x, y ) = a x + b y + c pri funkciji líkovo vlákno -ega -a s tekst. dveh spremenljivk vlakno ličja likvácija lineárna interpolácija -e -e ž mat. -e ž met. interpolacija taljenje zlitin, sekundarnih surovin ali rude, pri katerem se ločijo lahko z linearno funkcijo med sosednjima vrednostma taljive sestavine od težko taljivih pri temperatu- lineárna izsrédnost elípse -e -i -- ž mat. Ü od bakrove zlitine, antimonov sulfid iz antimo- lineárna kombinácija -e -e ž mat. vsota nove rude ri, nižji od njihovega tališča, npr. srebrov svinec lineárna ekscéntričnost elípse S: izcejálno taljênje produktov elementov kake množice s faktorji, líkvidus -a m kem., met. staljeno stanje snovi npr. vektor se lahko izrazi kot linearna kom- l e , e in e pa so med funkcija doseže po neskončnem številu vedno x y z seboj pravokotni enotski bazni vektorji v manjših korakov proti tej točki smeri osi x , y in z limíta zaporédja limíta v = v e + v e + v e , pri čemer so v , v in v , -e ž x y y z z x y z mat. vrednost funkcije v točki, ki jo x komponente vektorja, PRIM.: sólidus binacija komponent in baznih vektorjev katerega poljubno majhni okolici ležijo skoraj -e -- ž mat. element, v lineárna léstvica -e -e ž mat. lestvica na koordi-natni osi, ki predstavlja vrednost veličine z njej vsi elementi zaporedja sorazmerno koordinato na osi limitíranje -a s mat. približevanje mejni lineárna mákromolékula -e -e ž kem. vrednosti makromolekula z nerazvejeno verigo limítni cíkel zaporedno ponavljajočih se enot molekul z -ega -kla m elektr. zaprta periodična trajektorija v fazni ravnini vsaj ene trajektorije majhno relativno molekulsko maso, npr. dinamičnega sistema, ko gre čas proti neskonč- polietilen [–CH2–CH2–]n– nosti lineárna molékula -e -e ž kem. molekula, se- linac stavljena iz treh ali več atomov, med katerimi so -a [línak] m fiz. Ü lineárni elektrónski po- vezi pod kotom 180°, npr. molekula acetilena, speševálnik H–C ≡ C–H, ogljikovega dioksida, O=C=O linearizácija -e ž mat. uporaba linearnega lineárna preslikáva -e -e ž mat. preslikava P približka funkcije med dvema množicama U in W , ki priredi vsoti lineárna algébra -e -e ž področje algebre, ki elementov a in b iz množice U element P ( a + b ) obravnava vektorje, vektorske prostore, linearne v množici W , pri čemer je ta vsota slik a in b v transformacije in sisteme linearnih enačb množici W , to je: P ( a + b ) = P ( a ) + P ( b ) lineárna diferenciálna enáčba -e -e -e ž mat. lineárni dajálnik -ega -a m elektr. zaznavalo s diferencialna enačba, v kateri nastopa samo pretvornikom linearnega pomika v analogni ali linearna kombinacija linearnih operatorjev digitalni signal 456 linolêj lineárni eléktromotór -ega -ja m elektr. lineárnost ele- -i ž 1. mat. lastnost sistema, ki je ktromotor z ravnima statorjem in rotorjem, sestavljen iz linearnih enačb ali se ga da z njimi ki opravlja delo s translacijo za razliko od opisati 2. fiz. lastnost fizikalnega sistema, ki ga navadnega elektromotorja, ki to opravlja z je mogoče opisati z linearnimi diferencialnimi vrtenjem enačbami lineárni elektrónski pospeševálnik -ega lineárno vézje -ega -a s elektr., stroj. vezje s -ega -a m fiz. elektronski pospeševalnik, pri pasivnimi in aktivnimi elementi, sestavinami, v katerem se skupina nabitih delcev pospešuje katerem so integralne veličine v linearni medse- de Graaffov pospeševálnik bétatrón, elektrónski pospeševálnik, Van stružnici PRIM.: konjíček línija -e ž 1. sistem zaporedno povezanih lineárni gráf -ega -a m elektr., mat. topološka shema strojev, naprav, ki omogoča delovni proces nih visokofrekvenčnih resonatorjev Sp: linac linéta -e ž stroj. opora za dolge obdelovance na PRIM.: v linearno razmeščeni seriji ustrezno krmilje- bojni odvisnosti v ravnini, ki vsebuje n vozlišč in m povezav z logičnim zaporedjem postopkov, npr. raz- lineárni hidrávlični motór -ega -ega -ja m rezovalna linija 2. elektr. naprava iz električnih stroj. Ü hidrávlični válj vodnikov in elementov za prenos električne lineárni modél energije S: vòd -ega -a m elektr. model, ki ga opisujejo linearne algebrske strukture in zanj línijska napétost -e -i ž elektr. Ü mèdfázna rencialne enačbe línijska valjálna próga -e -e -e ž met. proga z lineárni operátor velja načelo superpozicije, npr. linearne dife- napétost (1) -ega -ja m mat. linearna pre- vzporedno postavljenimi valjalnimi stroji, da l slikava med Hilbertovimi prostori ali v Hilber- jih lahko poganja en elektromotor, valjanec pa tovem prostoru prehaja cikcakasto iz enega stroja v drug stroj lineárni pnevmátični motór S: línijska valjárna -ega -ega -ja m stroj. Ü pnevmátični válj línijska valjárna -e -e ž met. valjarna z katerega časovni razvoj se lahko opiše z linear- S: línijska valjálna próga nimi operatorji línijski alárm -ega -a m elektr. alarm, ki opozarja lineárni zákon upôra -ega zakóna -- m fiz. na izredno stanje mehanskih ali električnih pa-empirična zakonitost, s katero se opiše upor rametrov na električnem vodu S: vódovni alárm sredstva in velja pri majhni relativni hitrosti lineárni sistém jih lahko poganja en elektromotor, valjanec pa fiz. -ega -a m dinamični sistem, prehaja cikcakasto iz enega stroja v drug stroj lineárni raztézek vzporedno postavljenimi valjalnimi stroji, da -ega -zka m fiz. Ü raztézek med telesom in fluidom, mejo veljavnosti línijski elemènt -ega -ênta m grad. element v napetostno stanje v telesu, ki ga opiše napetostni elementih v paličnih konstrukcijah tenzor z eno samo od nič različno lastno vredno-línijski vodník stjo, npr. napetostno stanje palice, obremenjene -ega -a m elektr. električni vodnik v prenosnem ali razdelilnem omrežju enofa-z nategom S: ênoósno napétostno stánje znega ali trifaznega sistema, ki ni ničelni vodnik lineárno napétostno stánje večja od dimenzij prečnega prereza, npr. -ega -ega -a s grad. višina pri stebru, dolžina pri nosilcu, vrvi ali določa Reynoldsovo število konstrukciji, pri katerem je dolžina bistveno lineárno polarizírana svetlôba -- -e -e ž Sp: fáza (4), fázni vodník fiz. svetloba, pri kateri električno in magnetno linolêj polje nihata vedno v isti ravnini, pravokotni na -a m tekst. talna obloga, izdelana iz močne smer razširjanja PRIM.: polarizírana svetlôba tkanine, prepojene z lanenim oljem, z nanosom 457 liogél zmlete plute, smole, lesne moke, apnenca ter lístne státve -ih státev ž mn. tekst. statve s stisnjena med vročimi valji tkalskimi listi liogél -a m kem. gel, katerega pore so napolnjene lístni damást -ega -a m tekst. tkanina v damastni s tekočino, npr. želatina z vodo vezavi, ki predstavlja karo vzorec iz osnovnega lipídi in votkovnega efekta iste vezave -ov m mn. kem. maščobe in maščobam podobne, v vodi netopne naravne snovi, ki se lístno bŕdo -ega -a s tekst. skupek vseh listov na kisline, triacilgliceroli, voski, holesterol lístovka -e ž tekst. mehanizem za prečno pre-lipovína raztapljajo v organskih topilih, npr. maščobne statvah -e ž les. les lipe iz rodu Tilia sp., belkast mikanje osnovnih niti in tvorbo zeva, ki krmili ali rumenkast, brez jedrovine, mehek in programirano dvigovanje in spuščanje listov izdelavo panjev líter -tra m merska enota ob SI za prostornino, neodporen, uporablja se v rezbarstvu in za zvita cev za kompenzacijo temperaturne m asfaltna plast, izdelana z vlivanjem vroče, gosto tekoče asfaltne razteznosti 2. stroj. pri zobniških predležjih mešanice líra -e ž 1. stroj. v obliki grške črke omega grad. líti asfált -ega -a simbol l, 1 l = 1 dm3 rogovili podoben del za premikanje zobnikov líti betón -ega -a m grad. beton, ki se vgrajuje z lísasti bombáž vlivanjem v opaž -ega -a m tekst. bombaž slabše kakovosti z madeži rjavordečkaste do modri- lítij -a m kem. prvi element skupine alkalij-kaste barve zaradi mraza in delovanja vode skih kovin, srebrnobela mehka kovina, ki se l S: mádežasti bombáž uporablja predvsem za proizvodnjo primarnih lisíčji rèp in sekundarnih galvanskih členov, simbol Li -ega rêpa m stroj. žaga z držajem, vpeta samo na enem koncu Sp: sábljasta žága lítijev alanát -ega -a kem. Ü lítijev hidrídoalu-lisíranje minát -a s tekst. pranje, ravnanje, raztezanje in sušenje počesanih volnenih pramenov za lítijeva mást -e mastí ž kem. teh. mast na podlagi odstranitev dodane maščobe, praha, spolste-litijevega stearata in mineralnega olja, uporablja nih vlaken in zmanjšanje prevelike kodravosti se kot mazivo, npr. za mazanje ležajev tako, da se prameni vlečejo skozi pralno kopel lítijev člén -ega -a m z luknjanimi bobni in nato sušijo na vročih elektr., kem. primarni galvanski člen z anodo iz litija, pri katerem luknjanih sušilnih bobnih S: glájenje (2) se kot elektrolit, ki je navadno hkrati katoda, líst -a m 1. stroj. plosko ali rahlo ukrivljeno tanko uporablja raztopina litijeve soli v organskem kovinsko telo, del ročnega orodja ali stroja, npr. topilu, njegova napetost je okrog 3 V list žage, list kose, list lopate 2. stroj. podolgovat PRIM.: lítij-iónski akumulátor aerodinamično, hidrodinamično oblikovan lítijev hidrídoaluminát krak letalskega vijaka, ladijskega vijaka -ega -a m kem. litijev tetrahidridoaluminat, LiAlH lístasta vzmét -e vzmetí 4 , bel kristalini- ž 1. stroj. vzmet v čen prašek, ki burno reagira z vodo, pri čemer obliki ravnega ali rahlo ukrivljenega lista se sprošča vodik, uporablja se kot reducent v iz vzmetnega materiala, npr. jekla, brona, organski sintezi Sp: lítijev alanát kompozita 2. stroj. sestav med seboj povezanih lítijev iónski člén listov različne dolžine, npr. za vzmetenje -ega -ega -a m elektr. Ü lítij-tirničnih vozil, tovornjakov -iónski akumulátor lístasti silikát lítijev stearát -ega -a m kem. silikatni mineral s -ega -a m kem. litijeva sol stearin-SiO4-tetraedri, povezanimi v ravnine ske kisline, LiOOC(CH2)16CH3 458 livársko jêdro lítij-iónski akumulátor -ega -ja m elektr., kem. hidroelektrarne, strojno industrijo, ladjedelni-akumulator s pozitivno elektrodo iz kovinske- štvo Sp: jêklolivárna ga oksida ali fosfata, z negativno elektrodo iz livárna kovín -e -- ž met. livarna za izdelovanje grafita, z raztopino litijeve soli v organskem ulitkov iz neželeznih kovin, zlasti iz aluminija, topilu kot elektrolitom in napetostjo 3,3–4,0 V, bakra, magnezija, cinka in njihovih zlitin uporablja se npr. v mobilnih telefonih Sp: lítijev livárna želéza iónski člén PRIM.: lítijev člén -e -- ž met. livarna za izdelovanje lítina ulitkov iz sive litine in drugih železovih litin -e ž met. železov polizdelek, navadno z Sp: železolivárna določeno sestavo, ki je namenjen za nadaljnjo livárniški kôks predelavo z litjem, npr. bela litina, jeklena litina, -ega -a m met. Ü livárski kôks železova litina livárniški žerjàv -ega -áva m met. žerjav v lítje -a s met. oblikovanje kovinskih izdelkov livarni za transport loncev kovinske taline od litje, tlačno litje ali zdrobljen premog, ki se potresata v formo, PRIM.: ulívanje (1) da se pri litju talina ne prijemlje na njene stene lítje s stískanjem -a -- -- s met. kombinacija livárska fórma -e -e ž met. kovinska škatla, litja in kovanja, pri kateri se staljena kovina napolnjena z livarskim peskom, v katerem vlije v predgret spodnji del dvodelnega utopa, je livna votlina, po kateri se oblikuje vlita vlivanjem staljene kovine v trajno formo ali livárska črnína -e -e ž met. zdrobljeno oglje kokilo, npr. kontinuirno litje, centrifugalno in polizdelkov pri množični proizvodnji z talilne peči do mesta ulivanja jo zgornji utop stiska, dokler se popolnoma ne tekoča kovina, ki se po ohladitvi strdi v ulitek med njenim strjevanjem, ko je še testasta, pa strdi Sp: kalúp (3) S: stiskálno lítje l staljene kovine v kokilo, uporablja se npr. za uporabo v livarstvu pri izdelovanju sive litine v kupolki izdelovanje ingotov lítje v kokílo livárski apnénec -ega -nca m met. apnenec za -a -- -- s met. litje z vlivanjem litografíja livárski gródelj -ega -dlja m met. -e ž graf. grodelj z ploski tisk s tiskovno formo iz posebnega hidrofilnega kamna, uporablja se masnim deležem silicija do 3,75 % za izdelova-zlasti za umetniški tisk, npr. do 10 primerkov nje sive litine v kupolki S: kamnotísk livárski kôks -ega -a m met. zelo trden, kosast litográfski apnénec koks za taljenje sive litine v kupolki Sp: livárni- -ega -nca m apnenec za izdelovanje plošč za kamnotisk ški kôks litopón -a m bel pigment, zmes v livarni kem. teh. transport taline iz talilne peči do mesta ulivanja cinkovega sulfida in barijevega sulfata, líto jêklo livárski lônec -ega -nca m met. -ega -a s met. Ü lonec za jekléna lítina uporablja se za proizvodnjo barv livárski modél -ega -a m met., stroj. navadno líto želézo lesen model za izdelavo livne votline v livarski met. -ega -a s Ü želézova lítina formi lítrska móč -e močí ž stroj. Ü prostornínska livárski pések -ega -ska m met. kremenov móč pesek za izdelovanje livarskih form in jeder livárna -e ž met. obrat za izdelavo ulitkov z Sp: fórmarski pések litjem, npr. livarna jekla, livarna kovin livársko jêdro -ega -a s met. del livarske forme, livárna jêkla -e -- ž met. livarna za izdelovanje ki se vloži na mestih, kjer naj ima ulitek luknje, ulitkov iz navadne in legirane jeklene litine za votline 459 livársko varjênje livársko varjênje -ega -a s var. varjenje z fikacijo in registracijo potniških in tovornih vlivanjem staljene kovine v špranjo med ulitima ladij ter nadzor tehnologije izdelave opreme za varjencema ladjedelništvo livárstvo lócen -a s 1. področje metalurgije, ki -cna m elektr. kratek, mehansko neobre-obravnava teoretične osnove in praktično menjen električni vodnik, ki služi za povezavo izvedbo izdelave ulitkov 2. dejavnost, ki se med dvema ločenima odsekoma nadzemnega ukvarja z litjem kovinskih izdelkov voda lívna čáša lóčena ozemljíla -ih -íl s mn. -e -eelektr. ž met. sistem čaši podoben zgornji del ulivnega sistema, v katerega se pri litju vliva ozemljil, pri katerem na električni potencial lívna jáma tok, ki teče v drugih ozemljilih met. -e -e ž prostor v tleh livarne, kjer ločeválnik talina ozemljila glede na zemljo bistveno ne vpliva se ulivajo v peščene forme veliki ulitki -a m 1. kem. teh. naprava, stroj za lívna spirála -e -e ž kokila s kanalom v S: separátor (1) PRIM.: ekstráktor (1) 2. naprava, met. ločevanje zmesi na sestavine, npr. centrifuga obliki spirale, ki se uporablja za merjenje tekoč- stroj za ločevanje mešanih odpadkov na nosti litine, merilo je pot, ki jo opravi tekoča posamezne vrste odpadkov, npr. plastiko, kovina do trenutka, ko se strdi kovine, steklo, papir in karton lívna votlína -e -e ž met. votlina v livarski formi, ločílna plást -e plastí ž 1. elektr. tanka plast v katero priteče tekoča kovina pri litju za preprečitev škodljivih medsebojnih l 2. plast preje, ki se pri prstanskem lívni prášek -ega -ška m met. prašnata snov, predenju navija na navitek poševno, ko se navadno iz oksidov kalcija in silicija, ki se vodila preje pri navijanju hitro spuščajo uporablja kot mazivo, da se jekleni blok pri kon-za izdelovanje ulitkov med vodnikom in izolacijo, med izolacijo in tekst. plaščem lívna zlítina -e -e ž met. vplivov med sestavnima deloma kabla, npr. zlitina, ki se uporablja tinuirnem litju ne lepi na steno kristalizatorja ločílna razdálja -e -e ž elektr. izolacijska razdalja med odprtima kontaktoma, ki ustreza varno- talina iz talilne peči do mesta ulivanja ali v ločílna spójka -e -e ž elektr. spojka, pri kateri so livarski lonec za prenos taline do mesta ulivanja kovinski plašč, oklep in zaslon kabla električno lívni žléb -ega -a m met. žleb, po katerem teče stnim zahtevam za ločilnike PRIM.: lívno koríto zlitine, da dobro teče in pri litju popolnoma -ega báta m stroj. bat, ki ločuje različna delovna medija, npr. v pnevmohidra-zapolni livno votlino forme, pri čemer nastane vličnih pretvornikih tlaka ali v hidravličnih kakovosten ulitek akumulatorjih lizéna -e ž grad. rob, obrobek, navadno ločílnik -a m elektr. aparat za prekinitev ali izoli-pokončen, rahlo izstopajoč zidni pas brez baze ranje električnega tokokroga pri zelo majhnem ali kapitela, namenjen členitvi stene toku, ki zagotovi zahtevano ločilno razdaljo v LLC talina iz peči do mesta ulivanja m elektr. atenuator PRIM.: lívni žléb med četveropoloma z različno impedanco lívnost -i ž met. sposobnost staljene kovine, ločílni bàt lívno koríto -ega -a s met. žleb, po katerem teče ločílni atenuátor -ega -ja ločeni -- [elelcé] ž (ang. liquid-liquid chromatography) odprtem položaju krat. kem. Ü tekočínsko-tekočínska kromatografíja ločílno mésto -ega -a s elektr. mesto, kjer se od-Lloydov regíster -ega -tra [lójdov] m prom., stroj. jemalčeve naprave lahko ročno ali samodejno mednarodna klasifikacijska družba za klasi- ločijo od omrežja 460 lógična fúnkcija ločljíva zvéza -e -e ž stroj. zveza strojnih prenašajo deloma z vodoravnim učinkom elementov, pri kateri se elementi lahko ločijo, loka v boke doline in deloma z učinkom mase npr. vijačna zveza, utorna zveza PRIM.: ločljívi pregrade navpično v dno doline spòj lóden -dna m tekst. rahlo kosmatena in valjana ločljívi spòj -ega spôja m spoj, pri katerem volnena ali polvolnena tkanina v platnovi ali se povezani deli lahko razstavijo, npr. vijačna keprovi vezavi za obleke in plašče zveza, spoj vtiča in vtičnice S: razstavljívi spòj logarítem -tma m mat. eksponent, s katerim PRIM.: ločljíva zvéza se potencira logaritemska osnova, da se dobi ločljívost število -i ž 1. lastnost mehanskega, elek- tričnega spoja, da se lahko razstavi 2. lastnost logarítemska fúnkcija -e -e ž mat. funkcija, ki optične naprave, s katero se izraža stopnja argumentu priredi njegov logaritem glede na mi ali uklonom svetlobe na vhodni odprtini logarítemska léstvica -e -e ž mat. lestvica na optičnega sistema, izraža se z najmanjšim podrobnosti, omejena z optičnimi aberacija- izbrano osnovo kotom med dvema enakima vzporednima koordinatni osi, ki predstavlja vrednost veličine tako, da je njeno mesto na koordinatni osi so-vstopnima snopoma, ki ju naprava še loči na razmerno logaritmu njene velikosti dva snopa PRIM.: razločljívost (1) lóčna méra logarítemska osnôva -e -e ž mat. število, na -e -e ž mera dolžine po loku ali katerem temelji logaritemski sistem krivulji v radianih ali stopinjah logarítemska spirála -e -e ž mat. spirala, lóčna pregráda -e -e ž grad. betonska pregrada, pri kateri se kot med krajevnim vektorjem in ki se zgradi v kanjonih s stabilnimi stenami, v tangento nanjo ne spreminja Sp: eksponêntna tlorisu ukrivljena tako, da se prenaša hidrosta-spirála, ekviangulárna spirála tična obremenitev v boke doline l logarítemski dekremènt -ega -ênta m mat. lóčna pregráda s konstántnim polmérom naravni logaritem razmerja med zaporednima -e -e -- -- -- ž grad. ločna pregrada, pri kateri ima amplitudama, npr. pri nihanju vsak njen vodoravni segment približno enak logarítemsko merílo polmer ukrivljenosti -ega -a s merilo v loga-ritemski lestvici lóčna pregráda z dvójno ukrívljenostjo -e logarítemsko računálo -ega -a s ročna -e -- -- -- ž grad. navpično in vodoravno ukrivljena priprava z nepomičnimi in pomičnimi logari-tanka betonska ločna pregrada, ki se zgradi v temskimi lestvicami za izvajanje matematičnih kanjonih s stabilnimi stenami operacij lóčna pregráda z opórniki -e -e -- -- [zé] ž grad. logaritmánd -a m mat. argument logaritemske stebrska pregrada z ukrivljenim tlorisom funkcije lóčni móst -ega mostú m grad. most, pri katerem logaritmíranje -a s mat. računanje logaritem-je glavna nosilna konstrukcija izvedena v obliki ske funkcije enega ali več zaporednih obokov ali lokov, nekdaj kamnitih ali opečnih, danes betonskih lógična enáčba -e -e ž mat. enačba, katere ali jeklenih rešitev je logična spremenljivka lóčni zíd -ega -a m grad. gradbeni element, ki lógična enôta -e -e ž elektr. del logičnega vezja, ima v tlorisu ali narisu obliko loka sestava, ki izvaja logične operacije, npr. ko-lóčno-téžnostna pregráda njunkcije, disjunkcije -e -e ž grad. ma-sivnejša ločna pregrada, ki je nekoliko tanjša lógična fúnkcija -e -e ž mat. funkcija logičnih od težnostne, obremenitve v temeljna tla se spremenljivk, izrazljiva z logičnimi operacijami 461 lógična operácija lógična operácija -e -e ž mat. logográf operacija med -a m črka, znak ali simbol, ki predsta-dvema logičnima spremenljivkama vlja besedo, zlog ali morfem S: logográm lógična razpredélnica logográm -e -e ž razpredelnica -a m črka, znak ali simbol, ki pred-rezultatov logičnih operacij nad logičnimi spre- stavlja besedo, zlog ali morfem S: logográf menljivkami lójevec -vca m bel do zelen monoklinski lógična spremenljívka -e -e ž mat. spremen- mineral s trdoto po Mohsovi trdotni lestvici 1, ljivka v binarni logiki, ki lahko zavzame eno magnezijev hidroksid-silikat, Mg3Si4O10(OH)2, od dveh vrednosti, npr. DA ali NE Sp: Boolova uporablja se kot polnilo v papirju, plastiki, spremenljívka PRIM.: Boolova algébra barvilih, električnih kablih, keramiki lógična tabéla lók -e -e ž elektr., stroj. Ü pravílnostna -a m 1. mat. del krožnice ali krivulje lógična vrédnost elementa, določen z dolžino, začetkom, s ž -e -i mat. v binarni logiki temenom ali tangento, koncem ali središčem, razpredélnica 2. grad. del krivulje ali krivine osi gradbenega vrednost, ki izraža neresnico ali resnico polmerom in notranjim kotom 3. geod. del kri - lógični elemènt -ega -ênta m elektr., stroj. elek- vine osi na odseku ceste ali železniške proge, tromehanski, elektronski, fluidični, hidravlični, ki je določen z glavnimi točkami ali dotika- pnevmatični element, sestavina, ki opravlja lišči 4. grad. polkrožni gradbeni element nad logične operacije v računalniški ali krmilni odprtino v zidu tehniki S: lógični gradník lokacíjska dokumentácija -e -e ž grad. do-lógični gradník -ega -a m elektr., stroj. elektro- kumentacija, ki se nanaša na mesto postavitve mehanski, elektronski, fluidični, hidravlični, objekta in se zahteva pred njegovo gradnjo l pnevmatični element, sestavina, ki opravlja lokalizácija -e ž elektr. postopek za ugotovi-logične operacije v računalniški ali krmilni tev mesta lege elementa v okolju s sistemom tehniki S: lógični elemènt meritev z zaznavali lógični modél -ega -a m mat. model, opisan z lokálna bateríja -e -e ž baterija za napajanje matematično logiko posamezne električne ali elektronske opreme z lógični signál -ega -a m elektr. signal, ki se prenaša električno energijo PRIM.: centrálna bateríja ali obdeluje v logičnem vezju ali omrežju lokálna césta -e -e ž prom. cesta, ki povezuje lógično krmílje naselja znotraj občine in je pomembna za -ega -a s elektr., stroj. krmilje naprave, stroja, zgrajeno iz logičnih krmilnih navezovanje prometa na ceste enake ali višje elementov, gradnikov kategorije lógično vézje lokálni čàs -ega čása m čas, ki se po dogovoru -ega -a s elektr., stroj. vezje iz povezanih logičnih elementov, ki vhodne uporablja v javnem življenju v določenem logične signale obdelajo po določenem časovnem pasu in se navadno za celo število logičnem protokolu in jih pretvorijo v ur razlikuje od koordiniranega univerzalnega izhodne logične signale časa, pri čemer je časovni zamik določen tako, lógika da je razlika med lokalnim časom in povpreč- -e ž področje filozofije, matematike in nim sončnim časom v celotnem pasu navadno računalništva, ki obravnava veljavno sklepanje manjša od pol ure logístični cénter -ega -tra m kraj, prostor, lokálni ekstrém -ega -a m mat. največja ali organizacijska enota za logistično dejavnost najmanjša vrednost funkcije na določenem PRIM.: dispéčerski cénter omejenem območju ali intervalu funkcije, logístika -e ž dejavnost, ki se ukvarja z upra-ki je lahko presežena na širšem območju ali vljanjem toka dobrin od virov do porabnikov intervalu funkcije 462 lomnína lokálni mínimum -ega -a m mat. minimalna da so krhki pri temperaturah, nižjih od rdečega vrednost funkcije na omejenem območju njene žara, in se ne dajo pri teh temperaturah preobli-spremenljivke PRIM.: globálni mínimum kovati brez pokanja lokálno kaljênje -ega -a s met. lomljívost v módrem kaljenje dolo- -i -- -- ž met. lastnost čenega dela izdelka, da se po trdoti in navadno nekaterih jekel, da so krhka pri popuščanju na tudi po obrabni trdnosti razlikuje od ostalega modro popuščalno barvo izdelka lomljívost v tôplem -i -- -- ž met. lastnost lokálno omréžje -ega -a s elektr. elektroenerget- nekaterih jekel in drugih kovinskih materia-sko omrežje znotraj omejenega geografskega lov, da so krhki pri rdečem žaru in se ne dajo območja vroče preoblikovati brez pokanja S: lomljívost lókarica v vróčem -e ž grad. žaga z ravnim jeklenim nazob-čanim listom, vpetim v lesen ali kovinski lok ali lomljívost v vróčem -i -- -- ž met. lastnost mesta okvare, npr. na kablu S: lomljívost v tôplem lokomotíva -e ž stroj. tirnično vozilo za vleko lómna mehánika -e -e ž področje mehanike, vagonov, npr. parna lokomotiva, električna ki obravnava napredovanje razpok v materialih lokátor lov, da so krhki pri rdečem žaru in se ne dajo -ja m elektr. naprava za ugotavljanje vroče preoblikovati brez pokanja lokast okvir nekaterih jekel in drugih kovinskih materia-lokomotiva, dizelska lokomotiva krat. ž odpornost materiala elektr. pričakovana izguba moči proti širjenju razpoke v zarezi, merska enota LO-LO LO-LO-ja [lóló] m (ang. lift-on-lift-off) pascal meter na eno polovico LOLE -- in -- [eloelé] ž (ang. loss of load expectation) lómna žílavost -e -i do porušitve krat. prom. nakladalno-razkladalna tehnika, pri lómnica -e ž mat. Ü lómljena čŕta kateri si prevozno sredstvo z lastnim dvigalom lómni kolíčnik l na vstopnem mestu naloži tovor, npr. zabojnik, -ega -a m 1. fiz. količnik hitrosti na izstopnem pa ga razloži svetlobe, elektromagnetnega valovanja v LOLP vakuumu in v določeni snovi, ki je lahko -- [eloelpé] ž (ang. loss of load probability) odvisen od valovne dolžine svetlobe in anizo-krat. elektr. verjetnost izgube moči tropnosti snovi, simbol n 2. fiz. količnik hitrosti lòm lôma m pojav, pri katerem se strojni, valovanja v dveh sredstvih gradbeni element, konstrukcija pri statični ali lómni kót -ega -a m 1. fiz. ostri kot med dinamični preobremenitvi zlomi, poruši smerjo lomljenega žarka in pravokotnico lómljena čŕta -e -e ž mat. črta iz daljic, ki v na mejno ploskev sredstva, v katero se žarek lomnih točkah spreminja smer Sp: lómnica lomi 2. stroj. kot pri statičnem konstrukcijskem lómljena površína -e -e ž grad. elementu, prelomljenem na določenem mestu, s sekiro za kamen ali dletom obdelana čelna površina naravnega ali pri dinamičnem sestavu, npr. pri lomljeni lómljena stréha prenosu vrtilnega gibanja med seboj gibljivih grad. -e -e ž Ü mansárdna stréha enot mehanizma, stroja, npr. pri motornih kamna, da se razkolje in dobi lomljen videz gredi s kardanskim zgibom, ki se uporablja pri lómljeni vdèv -ega vdéva m tekst. vdev vozilih, kmetijskih strojih 3. elektr. sprememba osnovnih niti v liste, ki se uporablja pri izdelavi kota poteka trase nadzemnega voda pri kotnem vezav, pri katerih se keprovi žarki lomijo in stebru, kotni podpori spreminjajo smer lomnína -e ž met. zlomljeni, odpadni kovinski lomljívost v hládnem -i -- -- ž met. lastnost deli, navadno železove litine, ki se vračajo na nekaterih jekel in drugih kovinskih materialov, pretaljevanje 463 lómni zákon lómni zákon -ega zakóna m fiz. Ü longitudinálno valovánje Snellov zákon -ega -a s fiz. lómnost valovanje z nihanjem v smeri njegovega razšir- -i ž 1. fiz. lastnost optičnih sredstev, da janja, npr. zvok v plinih S: vzdôlžno valovánje pri nepravokotnem vpadu svetlobe lomijo smer PRIM.: préčno valovánje, transverzálno žarka 2. fiz. obratna vrednost goriščne razdalje, valovánje mera zanjo je dioptrija lopáta kopáča -e -e ž grad. ročno orodje iz lómnost léče -i -- ž fiz. obratna vrednost jeklene pločevine srčaste oblike s privihanim goriščne razdalje leče, mera zanjo je dioptrija zgornjim robom za kopanje v rahlih zemljinah, lòm svetlôbe lôma -- m fiz. sprememba smeri za kopanje peska, zidarska in betonerska dela, nasajeno na do 100 cm dolg lesen ročaj svetlobnega žarka pri prestopu meje med optičnima sredstvoma z različnima lomnima lopáta metáča -e -e ž grad. ročno orodje iz količnikoma tanke, rahlo trapezne dolge jeklene pločevine lòm valovánja lôma -- m fiz. sprememba smeri ali trde plastike s podolžno ukrivljenimi robovi žarka pri prestopu meje med sredstvoma z za premetavanje ali nakladane sipkih materia- različnima hitrostma razširjanja valovanja lov, nasajeno na do 120 cm dolg lesen ročaj lončárska glína lopáta rezáča -e -e ž sedimentna kamnina iz -e -e ž grad. ročno orodje iz drobnozrnatih mineralov, pretežno kaolinita in jeklene pločevine srčaste ali pravokotne oblike, montmorillonita, navadno rdečkasto obarvana s privihanim zgornjim robom za kopanje v zaradi železovega oksida rahlih zemljinah, rezanje travne ruše in preme- lončenína tavanje zemlje, nasajeno na lesen do 100 cm -e ž porozni, neglazirani ali glazirani dolg ročaj l keramični izdelki, npr. fajansa, pečnice, indukcijska peč, v kateri se kovina segreva v medija na rotorske lopatice ali na rotor turbin- neprevodnem šamotnem loncu, ki ga obdaja skega stroja, npr. rotorska lopatica elektromagnetna tuljava Sp: indukcíjska péč lopátičasta kolútna brána -e -e -e ž agroteh. Ü brez jêdra kolútna brána lônčno ležíšče lônčna indukcíjska péč -e -e pečí ž statorska lopatica, in usmerja tok delovnega elektr., met. je pritrjen na njegovo notranje ohišje, npr. terakota, opeka, keramične ploščice lopática -e ž stroj. del turbinskega stroja, ki vljeno iz jeklene posode z vloženim kovinskim -ega -a s grad. ležišče mostu, sesta- lopúta -e ž stroj. cevno zapiralo s ploščo, vrtljivo okrog prečne osi PRIM.: pípa, ventíl, zasún ali elastomernim diskom, tesnila in pokrova, če je nepomično, in dodatne s polimerom prekrite Lorentzova síla -e -e [lórencova] ž fiz. sila drsne plošče, če je pomično dolgega dosega, vsota električne in magnetne lônec sile, s katero deluje elektromagnetno polje na -nca m met. pokončna valjasta posoda, nabiti delec, posredujejo jo fotoni, ena od štirih izzidana z ognjevzdržnim materialom, za osnovnih sil v naravi S: eléktromagnétna síla (1) transport ali obdelavo taline Lorentzova transformácija -e -e [lórencova] ž lônec za gródelj -nca -- -- m met. lonec, v fiz. transformacija med prostorsko-časovnimi katerega teče pri prebodu plavža staljeni koordinatami inercialnih sistemov, ki ohranja grodelj, ki se potem prevaža navadno do enakost svetlobne hitrosti v vseh sistemih jeklarske peči PRIM.: Galilêjeva transformácija lônec za žlíndro -nca -- -- m met. lonec, v Lorentzov fáktor -ega -ja [lórencov] m fiz. katerega se iz talilne peči izpušča tekoča žlindra količnik teka časa, ki ga meri mirujoči opazo- longitudinálnost -i ž fiz. lastnost česa, kar je v valec, in časovnega teka v sistemu delca, ki se smeri gibanja ali valovanja giblje s hitrostjo blizu svetlobni 464 lučálnik Lorenzovo števílo -ega -a [lórencovo] s fiz. lovílnik -a m 1. naprava za lovljenje, pre- teoretična vrednost (π2/3)(kB/e)2 = 2,44 × 10–8 strezanje, npr. lovilnik petlje, lovilnik žlindre –2 W Ω K , ki po Wiedemann-Franzovem zakonu 2. kem. teh. naprava za odstranjevanje trdnih in predstavlja količnik toplotne prevodnosti in tekočih snovi iz odpadnih vod zmnožka električne prevodnosti in termodina- lovílnikova nít -e níti ž tekst. nit, ki je navita mične temperature pri kovinskih prevodnikih na vretence in vdeta v spodnji lovilnik niti, pri Loschmidtovo števílo -ega -a [lóšmitovo] s šivanju se prepleta z igelno nitjo, s čimer se kem. številska gostota delcev idealnega izdela enoigelni dvonitni vbod plina pri standardnih pogojih, simbol L, lovílnik pêtlje -a -- m tekst. del šivalnika, ki L = 2,686 763 · 10 25 m –3 ujame igelno nit, ko šivalna igla pri šivanju lót material in ponese nit pod vbodno ploščo, pri m -a stroj. zlitina iz neželeznih kovin za vračanju igle proti zgornjem položaju zaradi lóšč -a m 1. kem. teh. Ü emájl 2. kem. teh. Ü glazúra prehaja iz zgornjega položaja, prodre skozi spajanje kovinskih delov S: spájka trenja med nitjo in materialom nastane petlja, lotálna koníca -e -e ž stroj. navadno bakrena ali ki jo zadrži lovilnik do trenutka, ko igla nasled-pobakrena kovinska konica na lotalniku, ki pri njič prodre skozi material, takrat se niti preple-lotanju tali lot S: spajkálna koníca teta in nastane šivalni vbod lotálna kopél -e -i ž stroj. lovílnik žlíndre kopel z raztaljenim -a -- m met. mesto v ulivnem lotálna žíca površini taline elektr., stroj. -e -e ž lot v obliki žice, Löwenherzov navòj lotom za potopno lotanje S: spajkálna kopél lijaku, kjer se pri litju zadržijo oksidi, nastali na žíca stroj. navoj s kotom profila 53° 8ʼ, ki se je uporab- lotálnik ljal za geodetske instrumente, fotoaparate, ure elektr., stroj. -a m orodje za lotanje z low-heat cemènt -- -ênta navadno z jedrom iz kolofonije -ega -ôja [lévenhêrcov] m S: spajkálna l lotalno konico, segreto v plamenu ali ele- [lóu hít] m grad. ktrično, ki pri lotanju tali lot S: portlandski cement iz cementnega klinkerja z spajkálnik lotálni prášek -ega -ška m prašek, s med postopkom hidratacije kot pri navadnem katerim se posuje lotano mesto, da se površina elektr., stroj. ki povzročajo znatno nižje sproščanje toplote Sp: dodatki mavca in zmlete granulirane žlindre, spajkálo kovine zaščiti pred oksidacijo S: spajkálni masivnih betonskih konstrukcijah velikih portlandskem cementu, uporablja se pri prášek dimenzij, npr. betonskih pregradah lotálno ušésce -ega -a s elektr., stroj. ušesce, npr. lóža -e ž grad. manjši odprt prostor pred glavno na letvici, v katero se vdene žica pred lotanjem, stavbo, omejen s stebri, nad katerimi so da se zagotovi večja mehanska trdnost spoja arhivolti, npr. balkonska niša na mostu S: spajkálno ušésce LSIC LSIC-ja in -- [elesicé elesicêja] m (ang. large lótanje -a s stroj. spajanje kovinskih delov s scale integrated circuit) krat. elektr. Ü obséžno inte-staljenim lotom s tališčem, nižjim od tališča grírano vézje spajanih delov, ki se vlije v špranjo med lúbje -a s gozd. mrtvi del skorje deloma, pri čemer pride do difuzije med osnovnim materialom in lotom S: spájkanje lúč lučí ž svetilo za osvetlitev, označevanje, PRIM.: lépljenje (2) oddajanje svetlobnih signalov lót v blóku -a -- -- m stroj. blok lota, ki se pred lučálnik -a m rud., stroj. lučalni stroj s centrifugo, uporabo stali v lotalno kopel S: spájka v blóku ki meče curek peska pri peskanju, zasipavanju Sp: spájka v íngotu v rudniku 465 lučálo lučálo -a s tekst. lúks mehanizem, s katerim se pri -a m fotometrična enota SI za osvetljenost, čolničnih statvah čolniček zaluča skozi zev luks = lumen na kvadratni meter, simbol lx lúč svêtlega profíla lučí -- -- ž prom. svetlobna lúksméter -tra m fiz. merilnik osvetljenosti oznaka profila naloženega vozila Sp: gabarítna lúč lúmen -mna m fiz. fotometrična veličina za Lüdersove čŕte -ih čŕt [lídersove] ž mn. met. svetlobni tok, ki ga izotropno svetilo s sve-površinska napaka pri plastični deformaciji tilnostjo 1 kandele oddaja v prostorski kot 1 pločevine v obliki črt, pogosto vidna s prostim steradian, simbol lm očesom Sp: Hartmannove čŕte lúmen sekúnda -- -e m sestavljena merska met. površinska napaka pri plastični deforma- luminiscénca -e ž fiz. oddajanje svetlobe v ciji pločevine v obliki pasov, pogosto vidna s Lüdersovi pasôvi -ih pasôv [lídersovi] m mn. enota za svetlobno energijo v SI, simbol lm s prostim očesom energijskimi nivoji ob kemijskih reakcijah ali snovi, ki nastaja pri prehodih elektronov med Lúdolfovo števílo -ega -a s mat. število, ki pred- jih vzbuja elektromagnetno polje PRIM.: fluore- kroga, simbol π luminiscénčni cénter -ega -tra m elektr. atom lúg stavlja razmerje med obsegom in premerom scénca (2) PRIM.: -a m 1. kem. vodna raztopina alkalije ali skupina atomov, ki primerno vzbujeni ob 2 anorgánska báza, báza 2. raztopina prehodu v osnovno stanje oddajo energijo v alkalije za luženje, npr. alkalijski lug, sulfatni lug obliki vidne svetlobe lúkenjski ujémni sistém -ega -ega -a m stroj. luminofór -ja m 1. kem. atom ali atomska ujemni sistem z enotno luknjo skupina v spojini, ki povzroča pojav lumini- l lúknja scence 2. kem. snov, ki pretvarja ultravijolično -e ž praznina v trdnem telesu, lahko svetlobo v vidno in se uporablja za obloge fluo- plitva, globoka ali skoznja rescenčnih sijalk, kot dodatek materialu za leče luknjáč -a m Ü luknjálo očal Sp: fósfor (2) luknjálnik -a m 1. stroj. stroj za luknjanje lunárni módul -ega -a m enota vesoljske folije, papirja, kartona, usnja z izrezovanjem z postaje, ki se loči od postaje, ko ta vstopi v luknjalom 2. stroj. stroj za luknjanje pločevine s orbito, in pristane na Luni ter se po zaključeni prebijanjem, štancanjem PRIM.: prebijálnik misiji vrne na vesoljsko postajo luknjálo -a s votlo valjasto orodje z ostrim lunéta -e ž grad. polkrožno ali v obliki krogelne-rezilom za luknjanje PRIM.: prebijálo ga odseka uokvirjeno stensko polje nad vrati lúknjanje -a s stroj. strojno izsekovanje luknjic ali oknom, pogosto s plastičnim ali slikarskim v ravni črti skozi papir, karton, pločevino, okrasom npr. kot predpriprava papirja, ki olajša pretrg, lúnisolárno léto -ega -a s astr. perioda, ki za vodilo v zapisovalnih napravah, za oster približno ustreza periodi tropskega leta, z do-prepogib pločevine v mehanski predelavi dajanjem prestopnega dneva zato, da se koledar S: perforíranje ujema z letnimi časi in Luninimi menami lúknjica -e ž majhna praznina v trdnem telesu lúnker -ja m met. večja praznina, ugreznina, ki PRIM.: póra nastane v delu ulitka, ki se strdi zadnji, zaradi lúknjičasti betón -ega -a m grad. Ü pénjeni krčenja kovinskega materiala pri strjevanju betón lúpa -e ž fiz. leča, s katero se približa predmet lúknjičasto mésto -ega -a s met. livarska očesu, preprosta optična priprava z zbiralno napaka, pri kateri je na določenem mesto v lečo za opazovanje majhnih stvari ulitku polno luknjic PRIM.: povečeválno stêklo 466 lúžnica lupílnik -a m gozd., les. lúžena pločevína stroj za strganje, lupljenje -e -e ž met. Ü dekapírana lesa S: drzálnik PRIM.: drzálo (1) pločevína lúskasta stréha -e -e ž grad. streha z manjšo lúženje -a s 1. kem. teh. odstranjevanje oksidov strešno, navadno palično podkonstrukcijo na in drugih spojin s površine kovine s kemičnimi točkovnem temelju in paraboloidno ali hiper- sredstvi, z elektrolizo PRIM.: dekapíranje boloidno obliko strešine 2. obdelava lesa z lužilom lúskasti grafít -ega -a m met. grafit v obliki lamel lužílna kopél -e -i ž kem. teh. kopel za luženje ali lusk kot mikrostrukturna sestavina železove materialov, npr. jeklene pločevine s kislino, litine S: lamélasti grafít Sp: kosmíčasti grafít aluminija z raztopino natrijevega hidroksida lúščenje PRIM.: dekapírna kopél -a s 1. les. krožno ali spiralno rezanje površine ingotov, gredic pred nadaljnjo nastaja pri dekapiranju zaradi absorpcije predelavo z odstranjevanjem zgornje plasti furnirja s furnirskega hloda 2. met. čiščenje lužílna kŕhkost -e -i ž met. krhkost jekla, ki vodika na kristalne meje luščílni stròj -ega strôja m les. stroj za izdelova- lužílo -a s 1. kem. teh. sredstvo za obdelavo nje furnirja z luščenjem površine lesa, v katero se vpije in jo lutécij -a m kem. element iz skupine lantanoidov, obarva 2. kem. teh. Ü čímža srebrnobela težka kovina, zaradi visoke cene lúžnatost -i ž kem. Ü alkálnost se uporablja le za posebne namene, npr. izotop lúžnica lutecij-176 za ugotavljanje starosti meteoritov, -e ž kem. tekočina po izluževanju, ki simbol Lu vsebuje izlužene snovi l 467 Maagov pehálni stròj M Maagov pehálni stròj -ega -ega strôja [mágov] m mádežasti bombáž -ega -a m tekst. bombaž stroj. pehalni stroj za ozobljenje z orodjem v obliki slabše kakovosti z madeži rjavordečkaste do zobate letve, navadno z navpičnimi delovnimi gibi modrikaste barve zaradi mraza in delovanja in z odvalnim pehanjem PRIM.: Fellowsov pehálni vode S: lísasti bombáž stròj, frezálnik za ozóbljenje magazín -a m stroj. enota pri obdelovalni celici z macerácija -e ž kem. teh. postopek mehčanja, pri naborom orodij katerem se na material pri sobni temperaturi magénta -e ž 1. graf. sekundarna barva, ki pusti učinkovati topilo, npr. voda, olje, alkohol, nastane z aditivnim mešanjem primarne rdeče da se iz njega izlužijo določene učinkovine in primarne modre svetlobe in je ena od treh macesnovína -e ž les. srednje trd les macesna iz primarnih barv subtraktivnega mešanja in ena rodu Larix z rumenkastobelo do rdečkastobelo od štirih procesnih barv PRIM.: purpúrna bárva, beljavo in rdečerjavo do rjavordečo jedrovino, škrlátna bárva 2. graf. osnovna procesna barva v uporablja se za pohištvo, stavbno pohištvo, barvnem tisku m furnir, pode, kot gradbeni les magistrála -e ž osrednja, glavna zbirna cesta, Machov kót -ega -a [máhov] m fiz. polovični kot proga ali zbirni komunalni vod Machovega stožca magnét -a m fiz. feromagnetno ali ferima-Machovo števílo -ega -a [máhovo] s fiz. količnik gnetno telo, ki vzdržuje magnetno polje brez hitrosti telesa, ki se giblje v določenem mediju, vzbujanja in hitrosti zvoka v tem mediju, simbol Ma magnétenje -a s fiz. postopek, s katerim se v Machov stóžec -ega -žca [máhov] m fiz. stožčast feromagnetnem telesu trajno vzbudijo lastnosti val z vrhom na koničastem predmetu, ko se ta magneta Sp: magnetizíranje giblje z nadzvočno hitrostjo skozi zrak magnétik -a m fiz. snov z izraženimi magnetni-macóla -e ž prizmatično kladivo z ravno mi lastnostmi, npr. feromagnetik, ferimagnetik, spodnjo in zgornjo ploskvijo za ročno razbi- antiferomagnetik, paramagnetik, diamagnetik janje skal in zabijanje kolov, npr. težko 5 kg, magnetílna karakterístika -e -e ž fiz. krivulja, nasajeno na 80 cm dolg ročaj ki kaže odvisnost gostote magnetnega polja v máček -čka m stroj. premična delovna enota snovi od jakosti magnetnega polja v tej snovi žerjava z dvižnim mehanizmom, kavljem, prije- magnetílna krivúlja -e -e ž elektr. krivulja, ki malom ali grabilnikom za dviganje in prenaša-kaže odvisnost gostote magnetnega polja od nje bremen vzbujalnega toka máčje okó -ega očésa s fiz. retroreflektor z lečo magnetílni tók -ega -a m fiz. električni tok, s in ravnim zrcalom v njeni goriščni ravnini katerim navitje okrog elektromagneta ali trans-Mádelungova konstánta -e -e ž fiz., kem. formatorja ustvarja magnetno polje, katerega konstanta za računanje elektrostatične potenci- jakost vzbuja magnetizacijo v jedru elektroma- alne energije iona v kristalu, simbol α gneta ali transformatorja 468 magnétna nevíhta magnetílno pólje -ega -a s fiz. zunanje magnetno signalov pretvarja v magnetne in jih zapisuje na polje, ki mu je izpostavljen feromagnetik in vpliva, magnetni nosilec informacij oziroma pretvarja da se mikroskopski magnetni momenti v snovi magnetne signale z magnetnega nosilca infor-orientirajo vzdolž tega polja, kar povzroči, da macij v električne signale feromagnetik zadrži magnetno polarizacijo tudi magnétna histeréza -e -e ž fiz. histereza med po izklopu zunanjega magnetnega polja gostoto magnetnega polja v snovi in jakostjo magnetílno práženje -ega -a s met. praženje magnetnega polja, v katerem je snov, zlasti v feromagnetikih in ferimagnetikih, neodvisna nemagnetne železove rude, da se železove od hitrosti sprememb spojine, npr. hematit, oksidirajo v magnetit in se ruda lahko loči od jalovine z magnetno sepa- magnétna histerézna zánka -e -e -e ž fiz. hi-racijo Sp: magnétno práženje strerezna zanka, ki kaže odzivanje gostote ma-magnetít -a m met. črn kubični ferimagne-gnetnega polja v snovi na periodično nihanje jakosti magnetnega polja tni mineral, železov(II,III) oksid, Fe 3 O 4 , pomembna sestavina železovih rud magnétna ígla -e -e ž fiz. igla iz namagnete-magnetizácija -e ž fiz. vektorsko polje, ki izraža nega jekla, uležajena tako, da se lahko obrne v gostoto induciranih ali permanentnih elemen- smer zemeljskega magnetnega polja tarnih magnetnih momentov v snovi, simbol magnétna inklinácija -e -e ž geod. kot med M , merska enota amper na meter vodoravno ravnino in magnetno iglo magnetízem -zma m področje fizike, ki magnétna koercitívnost -e -i ž fiz. Ü koerci-obravnava magnetne lastnosti snovi tívnost magnetizíranje -a s fiz. Ü magnétenje magnétna konstánta -e -e ž fiz. m magnétna anomalíja -e -e ž fiz. odstopanje osnovna fizikalna konstanta z vrednostjo jakosti in smeri magnetnega polja od normalne 1,256 637 06 · 10–6 H/m, količnik gostote in smeri zaradi podzemnih ali podmorskih jakosti magnetnega polja v vakuumu, simbol μ 0 naravnih ali umetnih magnetnih snovi S: permeabílnost vákuuma magnétna blazína -e -e ž elektr. magnétna lastnóst magnetno -e -i ž elektr. lastnost polje nad magnetom, ki kot blazina odbija snovi, da jo je mogoče namagnetiti, da jo oziroma nosi objekt magnet privlači in nanjo vpliva zunanje magnétna deklinácija magnetno polje ž -e -e geod. kot med smerjo proti geografskemu severu in smerjo magnétna léča -e -e ž fiz. magnetno polje v magnétna doména tako, da deluje na snop kot navadna leča na ž -e -e fiz. mikroskop-snop svetlobe proti magnetnemu severu napravah z elektronskim snopom, oblikovano sko območje v feromagnetnem materialu, v katerem so vsi magnetni dipoli enako magnétna napétost -e -i ž fiz. fizikalna gnetizirana tanka plast, ki se v izračunih lahko povezuje dve točki v prostoru obravnava kot neskončno tanka magnétna nevíhta -e -e ž elektr. motnja v magnétna energíja -e -e ž fiz. Ü energíja ma-zemeljskem magnetnem polju zaradi protube-gnétnega pólja ranc Sonca, ki lahko v visokonapetostnih vodih magnétna gláva magnétna dvóplást analogiji z električno napetostjo, integral ž -e -plastí fiz. močno ma-jakosti magnetnega polja vzdolž krivulje, ki usmerjeni PRIM.: Weissova doména količina, določena v magnetnem polju po -e -e ž elektr. električna inducira napetost z nizko frekvenco in močno naprava, ki informacije v obliki električnih moti obratovanje 469 magnétna permeabílnost magnétna permeabílnost -e -i ž fiz. magnétne izgúbe -ih -úb ž mn. fiz. moč, ki količnik gostote in jakosti magnetnega polja v se izgubi v magnetni snovi v obliki toplote v magnetiku, simbol μ, merska enota henry na časovno spreminjajočem se magnetnem polju meter Sp: absolútna permeabílnost zlasti zaradi magnetne histereze in vrtinčnih magnétna pločevína tokov -e -e ž met. Ü eléktro- pločevína magnétni ázimut -ega -a m horizontalni kot, magnétna polarizácija merjen v smeri urnega kazalca med smerjo -e -e ž fiz. vektorsko proti magnetnemu severu in smerjo proti polje, prispevek magnetizacije h gostoti ma- izbrani točki gnetnega polja v snovi, zmnožek magnetizacije in magnetne konstante μ0, simbol Jm, merska magnétni dípól -ega -a m 1. magnetno pola-enota tesla PRIM.: dípólni momènt (2) rizirano telo, v katerem je vektorska vsota ele- magnétna póljska gostôta mentarnih magnetnih dipolov različna od nič, -e -e -e ž elektr., fiz. njegovo magnetno polje se na dovolj veliki vektorsko polje, ki je v praznem prostoru oddaljenosti ne razlikuje od polja dipola zmnožek jakosti magnetnega polja in magnetne 2. elektr., fiz. tokovna zanka, katere magnetno konstante, v snovi se zmnožku prišteje še polje se na dovolj veliki oddaljenosti ne prispevek magnetizacije, simbol B , merska razlikuje od polja dipola enota tesla S: gostôta magnétnega pólja, gostôta magnétnega pretóka magnétni dípólni momènt -ega -ega magnétna póljska jákost -ênta m 1. fiz. -e -e -i ž fiz. dipolni moment, vektorska vektorsko polje v smeri silnic magnetnega polja v praznem fizikalna količina, ki določa navor, s katerim m gibajoči se nabiti delec, simbol dipol, pri majhni sklenjeni tokovni zanki je prostoru, velikost je sorazmerna magnetni sili na zunanje magnetno polje deluje na magnetni H, merska enota magnétna resonánca -e -e ž resonanca, m, merska enota amper kvadratni meter ki nastopi pri elektromagnetnem vzbujanju elektr. ki ustreza ploskvi, ki jo objema zanka, simbol amper na meter enak zmnožku električnega toka in vektorja, S: jákost magnétnega pólja precesije jedrskih ali elektronskih spinov v magnetnega momenta, simbol 2. elektr. zmnožek magnetne konstante in zunanjem magnetnem polju, kadar je j m ali j, merska enota weber meter vzbujevalna frekvenca enaka frekvenci precesije spina okrog smeri magnetnega polja magnétni dípólni momènt molékule -ega PRIM.: -ega -ênta -- m kem. vektorska vsota dipolnih elektrónska páramagnétna resonánca, magnetno polje na nabiti delec, zmnožek magnetnih momentov vseh atomskih jeder v naboja in vektorskega produkta hitrosti delca molekuli, simbol m , μ , merska enota joule tesla ter gostote magnetnega polja 2. elektr. sila, s na minus ena PRIM.: díamagnetízem, párama- katero deluje magnetno polje na električni gnetízem vodnik, po katerem teče električni tok magnétni elektrónski mikroskóp magnétna síla momentov in spinskih magnetnih momentov fiz. -e -e ž 1. sila, s katero deluje vseh elektronov v molekuli ter spinskih jêdrska magnétna resonánca momentov, sestavljena iz orbitalnih magnetnih magnétna sléd -ega -ega -e sledí ž elektr. namagnete- -a m fiz. elektronski mikroskop, katerega leče no področje na magnetnem traku z zapisom tvori statično magnetno polje zvočnega signala, videosignala ali obeh signalov magnétni inklinátor hkrati, ki mu sledi snemalna in/ali bralna glava -ega -ja m merilnik magnétna susceptibílnost magnetne inklinacije Sp: inklinacíjska búsola -e -i ž fiz. količnik magnetizacije v magnetiku in jakosti magne- magnétnik -a m elektr. del stroja, ki nosi tnega polja, ki jo povzroča, simbol κ vzbujalno navitje 470 magnétno separíranje magnétni kómpas -ega -a m magnétni sklòp kompas z -ega sklópa m fiz. medsebojni vrtljivo magnetno iglo za orientiranje proti vpliv dveh tokovnih zank z magnetnim poljem, severnemu magnetnemu polu S: búsola ki ga ustvarjata magnétni króg -ega -a m elektr. sklenjen tok magnétni tokokróg -ega -a m elektr. sklenjen magnetnega pretoka pri transformatorju, ki krog samo magnetnih elementov omogoča prenos moči z enega napetostnega magnétni upòr -ega -ôra m fiz. količnik nivoja na drugega, pri električnih strojih pa magnetne napetosti in magnetnega pretoka, pretvorbo mehanske energije v električno ali simbol R m , merska enota henry na minus ena obratno S: reluktánca magnétni ležáj -ega -a m 1. elektr., stroj. ležaj, ki z magnétni ventíl -ega -a m elektr. ventil z magnetnim poljem podpira vrtečo se os, gred elektromagnetnim aktiviranjem, proženjem brez mehanskega stika med njima, npr. v elek-S: eléktromagnétni ventíl tričnem števcu 2. stroj. premočrtni ležaj, vodilo, magnétno bogatênje katerega del brez dotikanja podpira magnetna -ega -a s rud. postopek sila, npr. pri električnem vlaku, ki temelji na povečevanja deleža koristnih sestavin z levitaciji z magnetnim poljem magnetno separacijo magnétni meridián -ega -a m magnétno jêdro umišljen -ega -a s elektr. del naprave polkrog na zemeljskem površju, ki povezuje iz visoko permeabilnega materiala, navadno z magnetna pola S: magnétni pôldnévnik navitjem, za ustvarjanje večjih gostot magne-magnétni momènt tnega polja m -ega -ênta fiz. vektor v smeri pravokotno na ploskev tokovne zanke, magnétno kvántno števílo -ega -ega -a s m zmnožek toka in ploščine, ki jo oklepa zanka, fiz. kvantno število, ki določa vrtilno količino simbol m, merska enota amper kvadratni meter elektrona na dani orbitali vzdolž smeri, ki jo magnétni pól določa zunanje magnetno ali električno polje -ega -a m fiz. območje na magnetu, iz katerega izhajajo ali v katerega magnétno nasíčenje -ega -a s elektr. stanje vstopajo silnice magnetnega polja, ki po feromagnetika ali ferimagnetika, ko se magne-dogovoru izhajajo iz severnega in vstopajo v tizacija pri povečanju jakosti magnetnega polja južni magnetni pol ne more bistveno povečati magnétni pôldnévnik -ega -a m magnétno pólje umišljen -ega -a s elektr. polje, ki ga polkrog na zemeljskem površju, ki povezuje ustvarjajo električni toki in ga opredeljujeta magnetna pola S: magnétni meridián jakost magnetnega polja in gostota magnetnega magnétni pretòk polja, simbol V -ega -óka m elektr., fiz. integral gostote magnetnega polja po orientirani magnétno práženje -ega -a s met. Ü magnetíl-ploskvi, simbol Φ, merska enota weber no práženje magnétni prevòd -ega -óda m elektr., fiz. količnik magnétnoresonánčna spektroskopíja magnetnega pretoka in magnetne napetosti, -e -e ž fiz. visokofrekvenčna spektroskopija, pri obratna vrednost magnetnega upora, simbol Λ, kateri se izkoriščajo prehodi med energijskimi merska enota henry S: permeánca (2) stanji magnetnih momentov elektronov ali magnétni separátor jeder v magnetnem polju, npr. jedrska magnet- -ega -ja m rud. separator noresonančna spektroskopija, elektronska za ločevanje feromagnetikov od nemagnetnih magnetnoresonančna spektroskopija snovi z močnim magnetnim poljem, npr. na magnétno separíranje tekočem traku S: eléktromagnétni separátor (1) -ega -a s rud. separi-Sp: eléktromagnétni ločílnik ranje z močnim magnetnim poljem, s katerim 471 magnétno vzbújanje se ločijo feromagnetiki od nemagnetnih snovi, skozi površino predmeta, konstrukcije, kjer npr. železo od aluminija nastanejo prosti magnetni poli, ki postanejo magnétno vzbújanje vidni, če se površina predmeta, konstrukcije -ega -a s elektr. vzbujanje prekrije s suspenzijo drobnih magnetnih delcev toka v navitju z zunanjim magnetnim poljem, Sp: magnetoskópska preiskáva npr. pri generatorju manjše moči z baterijskim magnetoskópska preiskáva vzbujanjem -e -e ž met. Ü magnétoelástičnost magnetoskopíja -i ž fiz. lastnost feroma-gnetov, da se jim ob mehanski obremenitvi magnétostátika -e ž področje fizike, ki spremeni magnetna polarizacija PRIM.: Joulov obravnava pojave in lastnosti statičnih ali pojàv (2), magnetostríkcija počasi se spreminjajočih magnetnih polj magnétoeléktrični instrumènt -ega magnetostríkcija -e ž fiz. plastična reverzi--ênta m elektr. Ü instrumènt z vrtljívo tuljávico bilna deformacija feromagnetika pod vplivom magnétohídrodinámična črpálka magnetnega polja S: Joulov pojàv (2) PRIM.: ma- -e gnétoelástičnost -e ž stroj. hidrodinamična črpalka, navadno za magnétoupórnost transport tekočih kovin in drugih fluidov z -i ž fiz. lastnost nekaterih veliko električno prevodnostjo, ki izkorišča električno prevodnih snovi, da pod vplivom delovanje magnetnega polja na fluid, po zunanjega magnetnega polja spremenijo katerem teče električni tok Sp: eléktromagnétna upornost črpálka magnetrón -a m elektr. močnostna elektronka, magnétohídrodinámična elektrárna -e ki z interakcijo elektronov v navzkrižnem ele- m-e ž elektrarna, sestavljena iz magnetohidro- ktričnem in magnetnem polju generira mikro- dinamičnega generatorja in iz parne turbine s valove klasičnim generatorjem Sp: MHD-elektrárna magnézij -a m kem. element iz skupine ze-magnétohídrodinámični generátor -ega meljskoalkalijskih kovin, srebrnobela, zelo -ja m elektr. generator, pri katerem se toplota reaktivna lahka kovina, ki se na zraku pasivira pretvarja neposredno v električno, tako da zaradi nastanka zaščitne oksidne plasti, zaradi teče ionizirani plin z visoko temperaturo in velike mehanske trdnosti in nizke gostote določeno hitrostjo skozi magnetno polje se uporablja v zlitinah z aluminijem, zlasti v magnétohídrodinámika avtomobilski in letalski industriji, v zlitinah, -e ž fiz. dinamika odpornih proti morski vodi, za žrtvovalne plazme, tekočin, talin v prisotnosti močnih anode pri katodni zaščiti, simbol Mg magnetnih polj in električnih tokov magnézija -e ž kem. Ü magnézijev oksíd magnetométer -tra m fiz. merilnik gostote magnézijev karbonát magnetnega polja ali magnetnega dipolnega -ega -a m kem. magne- magnétoóptika netopna snov, uporablja se za proizvodnjo ma- -e ž področje elektrooptike, gnezijevega oksida momenta magneta zijeva sol ogljikove kisline, MgCO3, bela, v vodi ki obravnava oblikovanje snopa elektronov z magnetnim poljem magnézijev kloríd -ega -a m kem. magnezijeva magnetoskopíja sol klorovodikove kisline, MgCl -e ž met. neporušitve-2, brezbarvna kristalinična snov, topna v vodi, uporablja se za na preiskava feromagnetnih materialov za Sorelov cement, za impregniranje lesa, gasilno odkrivanje površinskih ali podpovršinskih sredstvo, sestavina mrazin napak, npr. razpok, vključkov, pri kateri se magnézijev oksíd preiskovani predmet, konstrukcija namagneti, -ega -a m kem. magnezijeva napake povzročijo, da magnetni pretok prodre spojina s kisikom, MgO, bela, v vodi netopna 472 makroskópski obrús snov, navadno se uporablja za proizvodnjo makadámska grádnja -e -e ž grad. gradnja ognjevzdržne keramike, npr. magnezitne opeke dvoplastne gramozne voziščne konstrukcije Sp: magnézija ceste iz spodnje 30 cm debele plasti, v katero magnezít se vgradi drobno kamenje ali grob, navadno -a m met. bel trigonalni mineral, ostrorobi prod, in iz zgornje 10 cm debele magnezijev karbonat, MgCO 3 , surovina za plasti s predpisanim naklonom, v katero se izdelavo ognjevzdržnih gradiv in za pridobiva-vgradi drobljen pesek, ki se nato uvalja s težkim nje magnezija statičnim ali vibracijskim valjarjem magnezítna opéka -e -e ž met. ognjevzdržna makéta -e ž prostorski vzorec naprave, stroja, opeka iz žganega magnezita, ki vsebuje masni gradbenega objekta v naravni velikosti ali v delež magnezijevega oksida 85–90 %, glavni določenem merilu, brez možnosti delovanja nečistoči sta železov(III) oksid in kalcijev oksid PRIM.: modél (1) magnitúda -e ž 1. mat. velikostni red spre-mákrocíklična spojína -e -e ž kem. obročasta menljivke 2. astr. logaritemsko merilo relativne spojina, katere obroč sestavlja najmanj 8–12 svetlosti zvezd atomov, vanj pa so lahko vključeni tudi manjši magnitúda potrésa -e -- ž grad. mera za obroči, npr. benzenski obroč sproščeno energijo v žarišču potresa, ki se mákrofibríl -a m tekst. snopič mikrofibrilov, izračuna iz instrumentalnega zapisa vrednosti povezan z interfibrilnimi veznimi molekulami pospeškov, frekvence in časa gibanja tal in se debeline 60–1000 nm izraža npr. z 10-stopenjsko Richterjevo lestvico mákroizcêja PRIM.: intenzitéta potrésa, jákost potrésa -e ž met. mesto v zlitini, ki Mágnusov pojàv ima drugačno sestavo od okolice zaradi -ega -áva [mágnusov] m fiz. neenakomerno porazdeljene primesi, zli-pojav delovanja sile na vrteče se telo pravoko-tinskega elementa v strjeni zlitini S: izcêja m tno na smer relativnega gibanja telesa skozi PRIM.: míkroizcêja fluid, ki nastane zaradi razlike med dinamičnim mákroizcêjanje tlakom na strani, kjer se relativni hitrosti telesa -a s met. pojav pri strjevanju in fluida odštevata, in na nasprotni strani, kjer zlitin, da so v ulitem bloku območja, ki imajo se hitrosti seštevata drugačno sestavo od ostalega dela bloka MÁG-postópek PRIM.: míkroizcêjanje -pka m (ang. MAG – metal active gas) var. postopek za varjenje z nezaščiteno mákrojédkanje -a s met. jedkanje makro-elektrodo v zaščitni atmosferi CO2 skopskih obrusov za preiskave pod mikro-mahagónij skopom -ja m les. plemenit les listavcev iz rodu mákromolékula Swietenia , ki rastejo v tropskem območju -e ž kem. zelo velika Srednje Amerike in severnega dela Južne molekula, ki navadno nastane s polimeriza-Amerike, rdečerjave barve, z lepo teksturo, cijo iz enakih ali različnih manjših gradnikov uporablja se za furnirje, inštrumente in pohištvo Sp: vêlemolékula majólika -e ž izdelki iz lončevine, belo mákroobrús -a m met. Ü makroskópski obrús pološčene z okrašenim neporoznim loščem makroskópske lastnósti -ih -- ž mn. lastnosti makadamizíranje -a s grad. gradnja in urejanje snovi, ki se nanašajo na snov kot kontinuum, vozne površne vozišča, parkirišča s posipanjem npr. tlak, prostornina, temperatura, električna in uvaljanjem drobljenega peska prevodnost, agregatno stanje makadámska césta makroskópski obrús -e -e ž grad. cesta, parkiri- -ega -a m met. kovinski šča ali druge vozne površine, izdelane z maka- obrus za opazovanje makrostrukture s prostim damsko gradnjo očesom Sp: mákroobrús 473 makroskópski posnétek makroskópski posnétek -ega -tka m met. malát -a m 1. kem. sol jabolčne kisline, npr. fotografski posnetek makroskopskega obrusa natrijev malat 2. kem. ester jabolčne kisline, npr. makroskópsko opazovánje dietil malat -ega -a s met. opazovanje s prostim očesom, npr. prelomnine maleínska kislína -e -e ž kem. cis-butendioj-pri prelomnem preskusu, makrostrukture za ska kislina, HOOC–CH=CH–COOH, bela, odkrivanje vključkov strupena kristalinična snov, uporablja se za makroskópsko teló proizvodnjo polimerov, umetnih smol -ega -ésa s fiz. telo, ki je sestavljeno iz tako velikega števila atomov, da je máli máček -ega -čka m grad. priprava za diskretnost, ki se pojavlja v kvantni mehaniki, dviganje in prestavljanje manjših kamnitih nezaznavna in se lahko njegove lastnosti obrav- klesancev, sestavljena iz 10 cm dolgega navajo z zakoni klasične mehanike železnega klina, ki je spodaj trapezno razširjen m mákrostruktúra in ima zgoraj zanko za vstavljanje vrvi, in iz -e ž met. s prostim očesom ravnega klina, ki je zgoraj zakrivljen za 90°, klina vidna zgradba materiala, sestavljena iz večjih se vstavita v izklesan utor v klesancu, pri dvigu kristalnih zrn se zaradi teže klesanca zagozdita tako, da se maksimálna imisíjska koncentrácija -e -e blok lahko dvigne -e ž ekol. koncentracija onesnaževalca v zraku na malivlies -a [malívliz] m tekst. koprenska teksti- prostem, ki pri predpisanem trajanju in pogo- lija, prešita s snopiči vlaken, ki nastajajo z izri- stosti še ne vpliva škodljivo na človeka, živali in vanjem vlaken iz nje s posebno razporeditvijo rastline K: MIK kaveljnih igel maksimálni verjétni potrès -ega -ega -ésa m maliwatt -a [malivát] m tekst. koprenska tekstili- grad. najmočnejši potres, ki se po pričakova- ja, utrjena s prešivalnimi nitmi nju lahko zgodi z določeno verjetnostjo in v malokalórično gorívo določenem časovnem obdobju na lokaciji, -ega -a s kem. teh., stroj. Ü navadno je določen z zgornjo mejo pričakova- nizkoenergíjsko gorívo ne potresne intenzitete ali magnitude potresa malokótna kristálna mêja -e -e -e ž met. Ü K: MCE ozkokótna kristálna mêja máksimum fúnkcije -a -- m mat. ekstrem málo legírano jêklo -- -ega -a s met. jeklo, ki funkcije, ki predstavlja njeno največjo vrednost vsebuje zlitinske elemente do masnega deleža na danem območju 4 % in se lahko toplotno utrjuje mála hídroelektrárna -e -e ž hidroelektrarna maloogljíčno jêklo -ega -a s met. jeklo, ki z močjo do 10 MW vsebuje masni delež ogljika 0,05–0,25 % malahítno zelêno -- -ega m kem. zeleno trife-malovôdni kôtel -ega -tla m stroj. kotel, v nilmetansko barvilo, topno v vodi, uporablja se katerem tečejo dimni plini okrog snopov cevi, za barvanje barvnega papirja in mikroskopskih ki so postavljeni poševno ali navpično okrog preparatov, za barvanje tekstila zaradi majhne kurišča, voda pa se segreva, uparja in pregreva obstojnosti na svetlobi ni primerno S: brilján-v ceveh S: vodocévni kôtel PRIM.: dimnocévni tno zelêno kôtel mála napétost -e -i ž elektr. napetost, nižja od málta -e ž 1. grad. na gradbišču pripravljena 50 V izmenične napetosti ali 120 V enosmerne homogenizirana mešanica veziv, agregata, napetosti K: MN dodatkov in toliko vode, da se dobro obdeluje, mála pôlós elípse -e -osí -- ž mat. daljica, sprime s podlago ali z gradbenimi elementi pri ki veže središče elipse in točko na njej, ki je zidanju, ometavanju 2. grad. pastast gradbeni najmanj oddaljena od središča material za zidanje, zapolnitev vodoravnih in 474 mansárdni nosílec navpičnih stikov med zidaki, kosi kamna, ki mangánov díoksíd -ega -a m kem. MnO 2, omogoča enakomeren prenos obtežbe zgornjih rjavočrn prah, uporablja se kot depolarizant v plasti zida po celi površini na spodnjo plast cink-ogljikovih galvanskih členih, za razbarva-máltarka nje steklene taline, za rjave glazure, sikative -e ž grad. korito z ročaji iz lesa, kovine, plastike s prostornino do 0,05 m mangánovo jêklo 3 za prenašanje, -ega -a s met. obrabno trdno shranjevanje, mešanje malte na gradbenem in žilavo jeklo z masnim deležem mangana črpalka, ki izrablja razliko med gostoto vode in podvozjih gostoto mešanice vode z zrakom, ki nastane ob manílsko vlákno -ega -a s tekst. dolgo, trdno uvajanju stisnjenega zraka v spodnji del poto-vlakno, pridobljeno iz abake, tropske rastline iz pljene cevi, pri čemer se zaradi vzgona skupaj družine bananovk Musa textilis , uporablja se za z mešanico dvigajo tudi ostanki blata, mulja, izdelavo vrvic, ladijskih vrvi, mrež mámutska črpálka orodja na gradbenih strojih, npr. strgalo, stroj. -e -e ž dinamična ravnalno desko, gosenice pri goseničnih objektu okoli 13 %, uporablja se za svedre, vzmeti, peska in drugih usedlin S: ábakovo S: vzgónska črpálka PRIM.: vlákno globínska črpálka MÁN manipulátor -ja m 1. stroj. naprava, stroj za MAN-a in -- m (ang. metropolitan area ravnanje s predmeti, obdelovanci, orodji v network) krat. telekom. Ü méstno omréžje (1) prostoru, ki so preveliki, pretežki, prevroči za manevríranje -a s 1. prom. počasno premikanje posamezne delavce 2. stroj. enota, naprava za vozila, plovila zaradi urejanja prometa, prilaga-avtomatizirano strego, npr. pri obdelovalnem janja terenu pri vožnji in delu 2. prom. ranžiranje stroju 3. kem. naprava za ravnanje z močno radio-železniških vozil 3. grad. obračanje ali name-aktivnimi snovmi v vroči celici ščanje gradbenega stroja pri zemeljskih delih, mànjkrátnik enôte -a -- m merska enota, m nakladanju ali razkladanju na določeno mesto dobljena z množenjem dane merske enote s mangán -a m kem. prvi element manganove celim številom, manjšim od ena, npr. sekunda skupine periodnega sistema, srebrnobela, je šestdesetina minute PRIM.: vèčkrátnik enôte trda, krhka kovina, uporablja se v jeklarstvu, za Mannesmannov postópek -ega -pka [má-zlitine, zlasti nerjavna jekla, simbol Mn nesmanov] m met. postopek za izdelavo nevarje-manganát -a m 1. kem. manganat(VI), nih jeklenih cevi z valjanjem okroglice, ki se sol manganove(VI) kisline, npr. kalijev najprej preluknja, nato valja, pri čemer se stene sol manganove(VII) kisline, npr. kalijev per- manométer -tra m fiz. merilnik tlaka, npr. manganat, KMnO S: 4 permanganát kovinski manometer, diferenčni manometer manganat(VI), K stanjšajo, 2 MnO 4 2. kem. manganat(VII), manganín® -a m elektr., met. blagovna znamka mansárda -e ž grad. soba ali prostor na pod-zlitine z masnimi deleži bakra 86 %, mangana strešju, navadno z delom stropa, ki je poševno v merilnikih mansárdna stréha -e -e ž grad. streha z mangánova skupína 12 % in niklja 2 %, uporablja se za upore, zlasti nagnjen -e -e ž kem. prehodni lomljeno strešino, pri kateri je prelomnica elementi sedme skupine periodnega sistema: vzporedna s slemenom in kapom, zgornji kovine mangan, tehnecij in renij del strešine nad prelomnico je položnejši mangánov bròn Sp: lómljena stréha -ega brôna m met. bron z masnim deležem mangana 3–5 %, oksidacijsko mansárdni nosílec -ega -lca m grad. armira-odporna zlitina, ki ohrani trdnost pri zmerno nobetonski ali jekleni nosilec s podporama v povišanih temperaturah različnih nivojih in z lomljeno osjo 475 mansárdno ôkno mansárdno ôkno -ega -a s grad. marmoríranje navpično -a s grad. umetno barvanje vgrajeno strešno okno mansarde naravnega kamna, mavčnih ometov ali drugih manšétna tesnílka materialov, da se ustvari videz barvnega -e -e ž stroj. tesnilka v obliki marmorja zavihanega obroča s prerezom v obliki črke U mártêmpranje ali V ali zloga V-tesnilk, izdelana iz usnja ali ela- -a s met., stroj. Ü breznapétostno stomernega materiala, zlasti za oblikovanje di- kaljênje namičnih tesnilnih spojev, npr. batna tesnilka, martenzít -a m met. mikrostrukturna sestavina batnična tesnilka PRIM.: bátna tesnílka kaljenih jekel, ki je prenasičena trdna raztopina mantísa -e ž mat. decimalno število, dobljeno ogljika v tetragonalnem feritu pri deljenju danega decimalnega števila z 10 na martenzítna míkrostruktúra -e -e ž met. potenco desetiškega eksponenta tega števila mikrostruktura, pretežno iz martenzita v obliki mareográf -a m geod. instrument, s katerim ploščic, ki se na določenih prerezih obrusa se zapisuje nivo morske gladine za določitev vidijo kot iglice srednjega nivoja martenzítna níkelj-želézova lítina -e -e -e ž marína met. bela litina z masnim deležem niklja 5–8 %, -e ž grad. gradbeni inženirski objekt za pristajanje jaht in drugih plovil s privezi in ki ima martenzitno mikrostrukturo oskrbo plovil martenzítna preména -e -e ž met. Ü marten-marjétični tiskálnik zítna transformácija -ega -a m graf. udarni tiskalnik z reliefnimi črkami na vrtljivem martenzítna transformácija -e -e ž met. m márka betóna kaljenju Sp: martenzítna preména -e -- ž grad. Ü tŕdnostni rázred betóna nosilnem mehanizmu v obliki marjetice pretvorba avstenita v martenzit, npr. pri martenzítna želézova lítina -e -e -e ž met. márka cemênta železova litina z martenzitno mikrostrukturo -e -- ž grad. Ü tŕdnostni rázred cemênta martenzítno jêklo -ega -a s met. jeklo, katerega markácija mikrostruktura je pretežno iz martenzita -e ž oznaka točke na terenu, npr. Knafelčeva planinska markacija z belo piko v martenzítno stáranje -ega -a s met., stroj. rdečem kolobarju staranje s toplotno obdelavo jekla z masnim márka libéle deležem niklja 15–25 % in dodatki kobalta, -e -- ž geod., grad. črtna oznaka na molibdena in titana, ki je sestavljena iz av- cevni libeli ali označen krožec na dozni libeli, za stenitizacije in ohlajanja na zraku do sobne uravnavanje libele v vodoravni položaj temperature, da nastane mehek nikelj-železov márkovska veríga -e -e ž mat. abstraktni martenzit, ki se umetno stara pri okoli 500 °C, matematični sistem, ki prehaja med končnim pri tem jeklo doseže veliko trdnost in žilavost številom različnih stanj, pri čemer je verjetnost ter ohrani dobro gnetljivost za prehod iz prejšnjega stanja neodvisna od martínovka -e ž met. plamenska peč z rege- pretekle zgodovine sistema PRIM.: nakljúčni nerativnim gretjem zraka za kurjenje, ki se je procés, stohástični procés nekdaj uporabljala za predelavo grodlja skupaj mármor -ja m grad. homogena, drobno- do z dodanim starim železom v jeklo grobozrnata metamorfna kamnina, prekri- martínsko jêklo -ega -a s met. jeklo, izdelano v staljeni apnenec iz zelo čistega kalcijevega martinovki karbonata, bele barve, če vsebuje primesi, ima mása lahko modrikast, rumenkast ali rožnat odtenek, -e ž 1. fiz. gravitacijski naboj snovi, zaradi topna v kislinah katerega se telesa privlačijo po Newtonovem 476 másna matríka gravitacijskem zakonu in se upirajo pospe- maska 2. met. tankostenska forma za natančne ševanju po drugem Newtonovem zakonu ulitke in enkratno litje, npr. litje v masko po gibanja, osnovna veličina v mednarodnem Croningu 3. grad. gradbeni element za prekri-sistemu veličin, simbol m, merska enota vanje, npr. odprtin, zaključkov nosilcev, zidu, kilogram 2. elektr. prevodno telo, npr. ohišje, stropa, ki niso estetsko obdelani, ali za zaščito, okrov, okvir, katerega potencial se šteje kot refe- npr. vročih cevi, dvigalnih jaškov v stavbah renčni potencial, z ozemljitvijo dobi potencial maskarón -a m grad. okrašen temenski kamen zemlje PRIM.: zêmlja 3. met. gosta mešanica nad vhodnimi vrati, navadno v obliki spačenega trdnih delcev različnih velikosti in vode, ki se obraza lahko gnete in se npr. uporablja za izzidavo masléna kislína industrijske peči z nabijanjem -e -e ž kem. Ü butanójska kislína mása elektróna -e -- ž fiz. naravna konstanta, maslénokislínsko vrênje m –31 -ega -a s kem. fer-e = 9,109 383 70 · 10 kg mentacija sladkorja, škroba z maslenokislin-mása nevtróna -e -- ž fiz. naravna konstanta, skimi bakterijami, uporablja se za proizvodnjo m n = 1,674 927 498 04(95) · 10 –27 kg maslene kisline mása protóna -e -- ž fiz. naravna konstanta, másna bilánca -e -e ž integralni prikaz m p = 1,672 621 92 · 10 –27 kg dotokov in odtokov mas snovi v zaključenem mása za injektíranje káblov -e -- -- -- ž grad. sistemu masa, izdelana iz cementa, vode in dodatkov, másna entalpíja -e -e ž fiz., kem. količnik ki izboljšajo tekočnost, povzročajo nabrekanje entalpije in mase snovi, simbol h , merska enota in zmanjšajo krčenje, uporablja se predvsem joule na kilogram S: specífična entalpíja za injektiranje kablov pri naknadno napetih másna entropíja m betonskih konstrukcijah -e -e ž fiz., kem. količnik máser entropije in mase, simbol s, merska enota joule -ja m fiz. naprava, ki seva koherentne na kilogram kelvin S: specífična entropíja mikrovalove z izkoriščanjem kvantnomehan-másna gostôta skih lastnosti vzbujenih molekul, da pri stimu- -e -e ž kem. značilnost snovi, lirani emisiji oddajajo mikrovalove, ki so fazno količnik mase snovi in prostornine, ki jo usklajeni z vpadlim valovanjem PRIM.: atómska zavzema, simbol ρ, merska enota kilogram na úra, láser kubični meter S: gostôta (2) Sp: prostornínska máserska resonánca gostôta, prostornínska mása -e -e ž fiz. resonanca med osnovnim in dolgoživim stanjem másna izparílna entalpíja -e -e -e ž fiz., kem. nekaterih atomov, ki omogoča delovanje količnik izparilne entalpije in mase Sp: másna maserja izparílna toplôta máserski resonátor másna izparílna toplôta -ega -ja m fiz. mikrova- -e -e -e ž fiz., kem. Ü lovni resonator, v katerem je aktivna maserska másna izparílna entalpíja snov v resonanci s frekvenco valovanja, ki jo másna koncentrácija -e -e ž kem. količnik oddajo atomi ali molekule pri prehodu iz vzbu-mase topljenca in prostornine raztopine, jenega v osnovno stanje simbol γ , merska enota kilogram na kubični masívni vodník -ega -a m elektr. električni meter, gram na liter PRIM.: koncentrácija (2), vodnik iz ene same polne žice ali palice množínska koncentrácija, števílska koncen-máska trácija -e ž 1. priprava za prekrivanje delov predmeta, ki ne smejo biti barvani, másna matríka -e -e ž grad. matrika, ki popiše lakirani, jedkani, osvetljeni, npr. lakirna maso konstrukcije, razdeljene na končno 477 másna plínska konstánta število končnih elementov in se uporabi npr. másni délež -ega -a m kem. količnik mase pri dinamični analizi konstrukcije po metodi ene komponente in mase vseh komponent končnih elementov raztopine, zmesi, zlitine, simbol w másna plínska konstánta Sp: utéžni dél -e -e -e ž kem. Ü specífična plínska konstánta másni pretòk -ega -óka m fiz., kem. masa, ki steče m másna prôsta energíja skozi dani prerez, npr. skozi cev, kanal, na enoto -e -e -e ž kem. Ü specí- časa, simbol q , merska enota kilogram na fična prôsta energíja m sekundo másna síla -e -e ž meh. sila na enoto mase in- másni profíl -ega -a m grad. grafični prikaz s finitezimalnega delca gibajočega se fluida pri projektom razporejene zemeljske mase vzdolž računanju njegovega napetostnega tenzorja trase, iz usekov v nasipe, telesa ceste ali železni- másna specífična aktívnost -e -e -i ž fiz. ške proge aktivnost, deljena s celotno maso vzorca, másni spékter -ega -tra m fiz., kem. spekter, merska enota becquerel na kilogram, simbol a ki kaže porazdelitev ioniziranih atomov ali másna spektrometríja -e -e ž fiz., kem. spektro- molekul v odvisnosti od mase ali količnika metrija, pri kateri se vzorec uplini in ionizira, mase in naboja nastali ioni pa razvrstijo po razmerju med másni tók -ega -a m fiz., kem. prenos mase zaradi njihovo maso in nabojem gibanja fluidov, njegovo velikost opiše masni másna spektrometríja z induktívno pretok sklópljeno plázmo -e -e -- -- -- -- ž kem. másno števílo -ega -a s fiz., kem. skupno število masna spektrometrija, pri kateri poteka ioni- protonov in nevtronov v atomskem jedru, zacija delcev v induktivno sklopljeni plazmi, simbol A S: nukleónsko števílo uporablja se za določanje sledov kovin in npr. pri sodnomedicinskih toksikoloških plošč, izdelanih s parnim eksplozijskim razvla- preiskavah nekaterih nekovin v vzorcih do 10–12 μg/g, masonít® -a m grad. blagovna znamka vlaknenih K: ICP-MS knjenjem lesa in stiskanjem vlaknine, uporablja másna talílna entalpíja -e -e -e ž fiz., kem. se v gradbeništvu, za izdelavo vrat, glasbil, npr. količnik talilne entalpije in mase staljene snovi kitar S: specífična talílna entalpíja Sp: másna talílna masôvno miníranje -ega -a s rud. razstreljeva-toplôta, specífična talílna toplôta nje hribine v velikem obsegu v kamnolomih, másna talílna toplôta -e -e -e ž fiz., kem. Ü podzemnih rudnikih, kjer se uporabljajo visoko másna talílna entalpíja produktivne odkopne metode z rušenjem másna tóčka glavne krovnine -e -e ž fiz. masa, ki se v dani fizikalni obravnavi vzame za točkasto, npr. pri mást mastí ž kem. teh. poltrdna snov, ki se računanju gibanja planetov okrog Sonca se uporablja kot mazivo, npr. tovotna mast lahko obravnavajo Sonce in planeti kot točke z S: strôjna mást ustreznimi masami mástni čŕni prêmog -ega -ega premóga m rud. másna toplôtna kapacitéta -e -e -e ž črni premog z masnim deležem ogljika 88 %, fiz., kem. Ü specífična toplôtna kapacitéta primeren za koksanje másni atenuacíjski koeficiènt -ega -ega mástni pések -ega -ska m met. naravni livarski presekov vseh sipalcev v snovi, npr. molekul, mástni tísk -ega -a m graf. Ü krêpki tísk kapljic, prašnih delcev, v enoti mase, merska -ênta m fiz. vsota sipalnih in absorpcijskih pesek z velikim deležem gline enota meter na kvadrat na kilogram mástno ápno -ega -a s grad. Ü uležáno ápno 478 matríčna algébra maščôba -e ž kem. matemátični modél ester glicerola z maščobno -ega -a m mat. opis kislino, npr. palmitinsko, stearinsko, oleinsko bistvenih lastnosti fizikalnega sistema ali kislino procesa z matematičnimi metodami maščôbna kislína matemátični simból -e -e ž kem. nasičena ali ne- -ega -a m mat. simbol, ki nasičena karboksilna kislina z dolgo, navadno se uporablja v matematičnem jeziku, npr. + za nerazvejeno alifatsko verigo seštevanje, > za večje od maščôbno strojênje -ega -a s kem. teh. strojenje matemátika -e ž veda o številih, količinah, z živalskimi maščobami kot strojili, zlasti z olji, prostoru in povezavah kot abstraktnih npr. ribjim oljem, ki daje mehko, vodovpojno konceptih ali uporaba teh metod v drugih usnje vedah, npr. v fiziki ali tehniki mašílka materiál -e ž stroj. strojni element za tesnjenje z -a m 1. snov za nadaljnjo obdelavo, ustreznim mehanizmom za stiskanje mašila v predelavo, npr. jeklo, les, preja, papir, obliki vložka iz ustreznega materiala steklo 2. polizdelki, izdelki za gradnjo, vgrajeva-mašílni dróg nje, npr. električni inštalacijski material -ega -a m met. drog za mašenje prebodne odprtine peči, npr. s kepo gline materiálni stróški -ih -ov m mn. izdatki za mašílo gradiva, polizdelke, energijo in pomožna -a s stroj. sredstvo za zapiranje, tesnjenje sredstva pri izdelavi izdelkov, gradnji objektov luknje, špranje matêrija -e ž Ü snôv matemátična fízika -e -e ž področje fizike in mática matematike, ki obravnava logično konsisten- -e ž stroj. strojni element v sestavu z matemátična fórmula vo zvezo ali vijačni pogonski mehanizem -e -e ž mat. izjava, m tnost fizikalnih teorij in jih nadgrajuje vijakom, vijačnim vretenom za trdno, razstavlji-navadno v obliki enakosti, kako izračunati mátični modél -ega -a m met. prvi natančen določeno količino iz danih podatkov, npr. model ulitka kot osnova za serijsko izdelavo ploščina pravokotnika je zmnožek dolžine modelov S: prámodél stranic a in b matírani balón -ega -a m elektr. balon žarnice, ki matemátična lógika -e -e ž področje mate- je na notranji strani tako obdelan, da razpršuje matike in logike, ki temelji na matematičnem svetlobo modeliranju logičnih procesov matríca -e ž 1. stroj. kovinsko preoblikovalno matemátični formalízem -ega -zma m mat. v orodje z negativno obliko izdelka za serijsko matematični obliki zapisane zakonitosti danega izdelavo s kovanjem, stiskanjem, štanca-področja znanosti in matematična orodja za njem 2. graf. tiskovna forma v ciklostilu, ki pravokotna na normalo geoida na mestu 3. grad. izrezan vzorec iz plastificiranega papirja, premazan z barvo za polaganje na steno računanja ali strop pri slikopleskarskih delih 4. kem. pri nizki matemátični izràz -ega -áza matemátični horizónt bil zaporna plast odstranjena v procesu njene -ega -a m ravnina, izdelave raziskovanje tega področja prepušča tiskarsko barvo na mestih, kjer je m mat. smiseln temperaturi hitro zamrznjena inertna snov, zapis, sestavljen iz števil, spremenljivk, mate- vsebujoča vključke neobstojne, reaktivne snovi, matičnih funkcij in operacij ki se dajo dokazati z ustrezno metodo, npr. z matemátični jêzik infrardečo spektroskopijo 5. kem., met. Ü osnôva -ega jezíka m mat. sistem za sporazumevanje v matematiki z natančno matríčna algébra -e -e ž področje algebre, ki določenimi pravili in z uporabo dogovorjenih obravnava množico matrik določenega reda z simbolov operacijama seštevanje in množenje matrik 479 matríčna analíza matríčna analíza -e -e ž mat. Maxwell-Boltzmannova porazdelítev proučevanje -e matrik vključno z njihovimi algebrskimi in -tve [máksvel bólcmanova] ž fiz., kem. porazdelitev, metričnimi lastnostmi ki opisuje, kako so molekule ali atomi v plinu matríčna identitéta porazdeljeni po hitrosti ob predpostavki, da -e -e ž mat. Ü enôtska matríka se molekule kot točkasti delci obnašajo po matríčna téhnika -e -e ž kem. tehnika dokazo- zakonih klasične mehanike Sp: Boltzmannova vanja obstoja v navadnih razmerah neobstojnih statístika PRIM.: Boltzmannova porazdelítev snovi v matrici Maxwellove enáčbe -ih enačb [máksvelo- matríčni tiskálnik -ega -a m graf. udarni ve] ž mn. fiz. sistem dveh vektorskih in dveh tiskalnik z glavo, v kateri je navadno namešče- skalarnih diferencialnih enačb, ki povezujejo nih 9 ali 24 iglic, ki s programirano kombinacijo električno in magnetno polje s toki in naboji udarcev oblikujejo črke, besedilo, simbole, mazálka -e ž 1. stroj. element na ohišju kro- enostavne slike z barvnega traku na papir gličnega ali drsnega ležaja ali zgiba, skozi S: íglični tiskálnik katerega se v ležaj ali zgib vtiskava mazivo 2. stroj. matríka -e ž mat. pravokotna razpredelnica priprava za ročno vtiskanje maziva v mazalko, števil ali algebrskih elementov ki je na ohišju krogličnega ali drsnega ležaja matríka prenôsnih fúnkcij -e -- -- ž elektr. ali zgiba 3. stroj. priprava za ročno mazanje s matrika, ki ima m vrstic in n stolpcev prenosnih tekočim mazivom m funkcij dinamičnega sistema, kjer so v diagonali mazálna blazínica -e -e ž stroj. kosem polsti prenosne funkcije istoležnih vhodno-izhod-ali stenj, prepojen z oljem, za mazanje drsnih nih elementov, zunaj diagonale pa prenosne ležajev funkcije križnih povezav, pri tem predstavljajo mazálni aparát vrstice m izhodov, stolpci pa n vhodov -ega -a m stroj. Ü mazálnik mávčna málta -e -e ž grad. malta, v kateri je mazálnik -a m stroj. priprava, sistem za vezivo mavec samodejno mazanje gredi, tečaja z mastjo ali mávec mazalnim oljem Sp: mazálni aparát -vca m kem. teh. kalcijev sulfat hemihidrat, CaSO4·½ H2O, bel prah, pridobljen z delno de- mazálni klín -ega -a m stroj. klinasto oblikovana hidracijo sadre, ki se zmešan z vodo hitro strdi, plast mazalnega sredstva, npr. mazalnega olja, uporablja se v gradbeništvu PRIM.: sádra masti, med drsno površino gredi in ležajno mávrične bárve pušo ali ležajno blazinico pri radialnem -ih bárv ž mn. po valovnih dolžinah urejene spektralne barve, ki nastanejo, drsnem ležaju ali ležajnim kolutom in ležajnimi ko se bela svetloba razkloni pri prehodu skozi segmenti pri aksialnem drsnem ležaju, pri mávrski lók -ega -a m zidni lok s krivino hitrosti gibanja in viskoznosti maziva grad. nosilnost ležaja, ki je odvisna od relativne vodne kapljice ali optično prizmo čemer hidrodinamično mazanje zagotavlja v obliki podkve ali krožnice in razponom do četrtino manjšim od največjega polmera loka, mazálno ólje -ega -a s stroj. mineralno ki ima središče nad tetivo loka S: olje za mazanje drsnih ležajev, strojev pôdkvasti lók maxwell PRIM.: minerálno ólje, motórno ólje -a [máksvel] m merska enota v merskem sistemu CGS za Gaussov magnetni mazálnost -i ž lastnost, primernost maziva, pretok, simbol Mx, 1 Mx = 10–8 Wb npr. mazalnega olja, masti, grafita, sintetičnega Maxwell-Boltzmannova klásična statístika maziva, za mazanje-e -e -e [máksvel bólcmanova] m fiz. mázanje porazdelitev -a s met., stroj. dovajanje maziva, npr. atomov ali molekul v plinu po hitrostih, kot masti, mazalnega olja, grafita, sintetičnih maziv, sledi iz Maxwell-Boltzmannove porazdelitve stisnjenega zraka, v ležaje, mehanske prenosni- 480 mèdkovínska spojína mehanske obrabe strojnih delov mèdetáža -e ž grad. del stavbe, katerega prostori mazávo mílo ke, vodila, sestave stroja za zmanjšanje trenja in medenína -e ž met. Ü méd topna zmes kalijevih soli višjih maščobnih grad. mèdetážna stávba -e -e ž stavba, pri kislin, zlasti stearinske, oleinske, palmitinske, -ega -a s kem. teh. mehka, v vodi niso v nivoju etaž ki ima detergentski učinek in se uporablja za kateri so nivoji posameznih prostorov zama-knjeni do polovice etažne višine brivska mila in pene PRIM.: mílo (1) , tenzíd mazíva EP mèdetážne stopníce -ih -íc ž mn. grad. mazív -- [epé] m mn. (ang. EP – extreme pressure) stroj. navadno enoramne stopnice v medetažnih maziva z aditivi EP, ki zmanjšajo obrabo močno obremenjenih delov stavbah za prehod iz ene etaže v drugo mazívo -a s met., stroj. mèdetážni stròp poltrdno ali tekoče sredstvo -ega strôpa m grad. strop na za mazanje strojnih delov, npr. drsnih površin, različnih nivojih kot prehod iz višje etažne vodil, ležajev, zobnikov višine v nižjo ali obratno mazút -a m kem. teh. kurilno olje iz ostankov po mèdetážni vênec -ega -nca m grad. venec, predelavi surove nafte, zelo viskozna tekočina lahko tudi z dekorativnimi elementi, za zaščito z vreliščem nad 300 °C in plameniščem nad nižjih navpičnih površin fasade pred dežjem 60 °C, v zmesi z dizelskim gorivom se uporablja ali pripeko, ki v višini stropa na fasadni strani za pogon ladijskih dizelskih motorjev, segreto konzolno izstopa iz površine zidu S: etážni na 130–140 °C kot kurivo za parne kotle vênec S: têžko kurílno ólje mèdfázna napétost -e -i ž 1. elektr. efektivna MCE MCE-ja in -- [emceé emceêja] m napetost med linijskima vodnikoma trifaznega (ang. maximum credible earthquake) krat. grad. Ü izmeničnega sistema Sp: línijska napétost maksimálni verjétni potrès 2. elektr. napetost med linijskima vodnikoma m MDF-plôšča -e [emdeèf] ž (ang. MDF – Medium v dani točki električnega tokokroga Density Fiberboard) grad. PRIM.: eléktrična napétost (2) gradbena vlaknena plošča, debela 3–25 mm, izjemoma tudi 60 mm, za mèdfázna razdálja -e -e ž elektr. najmanjša suhomontažna dela, obloge, pohištvo in pode razdalja med vodnikoma ali prevodnima mèč mêča m gozd., stroj. del ročne motorne žage, deloma na faznih potencialih pri upoštevanju po katerem teče veriga vseh obratovalnih pogojev méd medí ž met. zlitina bakra in cinka z masnim mèdfázno žarjênje -ega -a s met. rekrista-deležem cinka 30–50 % v odvisnosti od želenih lizacijsko žarjenje med posameznimi fazami lastnosti, npr. navadna med, rumena med, preoblikovanja, da se zmanjša trdota kovna med Sp: medenína PRIM.: bròn deformacijsko utrjenega kovinskega medálja materiala -e ž okrogel, navadno ploščat ali ovalen zlat, srebrn, bronast ulit, kovan, mediteránska stávba -e -e ž grad. stavba, štancan, graviran predmet z reliefno podobo, zidana z grobo obdelanim naravnim lokalnim napisom, ki se podeljuje osebam, ustanovam kamnom iz slojevitega apnenca na suho ali z kot priznanje za športne, vojaške, znanstvene, apneno malto, navadno z neometanimi zidovi, akademske ali druge dosežke dvokapnico z naklonom do 18°, brez napuščev, mèddendrítni prôstor -ega prostóra m met. Ü ponekod tudi ravno, krito s skrilom, kamnitimi interdendrítni prôstor ploščami, korci meddvérje -a s grad. mèdkovínska spojína prostor med vhodnimi in -e -e ž kem., met. trdna notranjimi vrati v javnih stavbah, veža ali kratek kovinska spojina iz dveh ali več kovinskih hodnik pri stanovanjih atomov v točno določenem atomskem 481 mèdkrôvje razmerju, z značilnimi lastnostmi in kristalno uporablja kot mednarodna podlaga za zgradbo, npr. Ag3Sn in Cu3Sn v zobnih ugotavljanje vrednosti drugih etalonov neke amalgamih Sp: íntermetálna spojína veličine mèdkrôvje -a s mednárodni nebésni referénčni sistém prostor med dvema krovoma mèdlamélna izolácija diščem v središču Sonca, katerega osi so vedno ž -e -e elektr. izolacija enako usmerjene glede na izbrane oddaljene ladje Sp: mèdpálubje -ega -ega -ega -a m astr. koordinatni sistem z izho- med sosednjima lamelama komutatorja, trans- galaksije in na katerega so vezane geografske formatorja koordinate sistema Mednarodne službe za mèdlamélna lóčna razdálja -e -e -e ž rotacijo Zemlje in referenčne sisteme K: ICRS elektr. dolžina loka med dvema enakoležnima mednárodni sistém enôt -ega -a -- m sistem točkama sosednjih lamel na komutatorju merskih enot, ki temelji na mednarodnem mèdlamélna razdálja -e -e ž met. razdalja med sistemu veličin, njihovih imenih in simbolih, lamelami lamelnega evtektika, ki je odvisna od vključuje tudi predpone in pravila za uporabo hitrosti rasti lamel, ta pa od hitrosti strjevanja K: SI mèdmolékulska ìnterákcija -e -e ž kem. mednárodni sistém veličín -ega -a -- m delovanje šibkih privlačnih sil med molekula- sistem veličin, ki temelji na sedmih osnovnih mi, ki se odraža, npr. kot vodikova vez, van der veličinah: dolžina, masa, čas, električni tok, mèdmolékulske síle svetilnost K: ISQ fiz., kem. -ih síl ž mn. elek-mednárodni stándard Waalsove sile S: termodinamična temperatura, množina snovi, sekundárna kémijska véz m trostatične privlačne ali odbojne sile med mo- -ega -a m standard, ki lekulami, ki so šibke v primerjavi z vezmi med ga sprejme mednarodna organizacija za stan- atomi v molekuli PRIM.: dardizacijo, npr. standard ISO vodíkova véz mednárodna césta mèdnavítni stík -ega -a m elektr. -e -e ž prom. okvara izolacije državna cesta, ki je z mednarodnim aktom uvrščena v omrežje med dvema električnima vodnikoma različnih evropskih cest navitij tuljave, transformatorja mednárodna léstvica za trdôto gúme mèdôkenski okvír -ega -a m grad. gradbeni -e -e -- -- -- ž kem. teh. element v okenski odprtini, navadno okenski mednarodna lestvica, po kateri se določa trdota gume z merjenjem globine podboj, na katerega se namestijo okenska krila vtiska kroglice z določenim premerom in mèdôkenski slòp -ega slôpa m grad. nosilni določeno silo K: IRHD gradbeni element med okenskima odprtinama, Mednárodna slúžba za referénčne npr. steber, do 1 m dolg zid sistéme in vrtênje Zêmlje -e -e -- -- -- -- -- -- ž mèdomréžno povezovánje -ega -a s telekom. služba, ki vzdržuje koordinatni sistem na Zemlji proces medsebojnega povezovanja dveh ali več in na nebu ter usklajuje svetovni čas K: IERS omrežij za oskrbovanje uporabnikov s standar- mednárodni atómski čàs diziranimi storitvami -ega -ega čása m atomskih ur nacionalnih observatorijev ob mèdósna razdálja -e -e ž 1. grad. razdalja med upoštevanju relativističnih popravkov zaradi astr. terestrični čas, ki ga realizira več kot 400 mèdósje -a s stroj. Ü mèdósna razdálja (2, 3) razlik v gravitacijskem potencialu, na katerem osema, npr. podpor, nosilcev, cestišč 2. stroj. razdalja med osema vozila, mobilnega stroja so locirane ure K: TAI Sp: mèdósje (1) 3. stroj. razdalja med vzpore-mednárodni etalón -ega -a m etalon, ki je dnima osema, gredema v mehanizmih, strojih z mednarodnim dogovorom priznan, da se Sp: mèdósje (2) 482 mehánika kontínuuma mèdpálubje -a s Ü megalítska grádnja mèdkrôvje -e -e ž grad. gradnja v zelo medsebójna indúkcija velikem obsegu, zelo velikih objektov, pri kateri -e -e ž elektr. vzbujanje se uporabljajo veliki gradbeni elementi napetosti v električnem tokokrogu pri spremembi toka v sosednjem tokokrogu zaradi megalítska zgrádba -e -e ž grad. stavba iz elektromagnetne indukcije velikih kamnitih ali betonskih blokov medsebójna induktánca -e -e ž elektr. induk- megalítski zíd -ega -a m grad. zid iz zelo velikih tanca zaradi medsebojne indukcije magnetnega naravnih, delno obdelanih kamnitih blokov, prvi zanki povzroči električni tok druge meglà -è ž koloidna disperzija kapljic v plinu zanke, in električnega toka v drugi zanki, sklopa, količnik magnetnega pretoka, ki ga v klad simbol L meglénka mn , merska enota henry Sp: med- -e ž prom. luč na vozilu za osvetli-sebójna induktívnost tev vozišča tik pred vozilom in za svetlobno medsebójna induktívnost opozorilo nasproti vozečim vozilom v megli -e -i ž elektr. Ü medsebójna induktánca meglílnik -a m kem. teh. Ü atomizátor medsebójna reaktánca -e -e ž elektr. med- méh -a m 1. stroj. element cevovoda v obliki sebojni vpliv dveh tokovnih zank, izražen kot kratke rebraste cevi, ki omogoča njegovo vsota produkta frekvence toka in medsebojne vzdolžno ali/in kotno deformacijo induktance ter negativne obratne vrednosti 2. stroj. zaznavalo tlaka v manometru, ki ima produkta frekvence toka in medsebojne kapa- obliko na eni strani zaprte tankostenske citance kovinske rebraste cevi z nagubanim plaščem, mèdsistémska okvára ki se pod vplivom tlaka razteza v vzdolžni smeri -e -e ž elektr. okvara PRIM.: aneroíd 3. stroj. elastomerni, gumeni zaradi stika med dvema električnima m ločilni element plina in olja v hidravličnem sistemoma z različnima nivojema napetosti akumulatorju z mehom 4. stroj. elastični zgib za medsténje -a s prostor med stenama dvosten-prenos navora ske posode, npr. devarske posode mehánična delávnica -e -e ž stroj. obrat za mèdteménska vrédnost -e -i ž razlika izdelavo ali vzdrževanje strojev S: strôjna med največjo in najmanjšo vrednostjo nihaja delávnica pri periodičnem spreminjanju veličine, npr. mehánika -e ž 1. področje fizike, ki izmenične napetosti, izmeničnega toka obravnava medsebojno delovanje teles in sil mèdvlóga -e ž tekst. tkana, netkana, pletena PRIM.: dinámika (1) 2. področje strojništva, ploskovna tekstilija, ki se s spajanjem, npr. ki obravnava delovanje mehanizmov, naprav, našivanjem, pritrjuje na posamezne dele strojev, npr. precizna mehanika oblačila mehánika fluídov -e -- ž področje mehanike, mèdzbirálčni odklópnik -ega -a m elektr. ki obravnava gibanje in lastnosti tekočin, odklopnik, ki omogoča sklop ali razklop dveh plinov, plazme zbiralk v stikališču mehánika kamnín -e -- ž področje geome-medzóbje -a s 1. stroj. prostor med zobmi pri hanike, ki obravnava sestavo in mehansko zobniku 2. stroj. razdalja med zobmi pri žagi obnašanje kamnin pri načrtovanju temeljenja, mèdzŕnski vodonôsnik -ega -a m grad. vodo- gradnji predorov, odkopavanju ali globinskem nosnik, v katerem se v plasti med zrni proda, vrtanju peska ali konglomerata zadržuje voda mehánika kontínuuma -e -- ž področje megalít -a m grad. zelo velik kamnit blok, klada mehanike, ki obravnava zvezno porazdeljene 483 mehánika tál snovi, npr. elastomehanika, hidrodinamika, škripcem in s pogonskim elektromotorjem na magnetohidrodinamika tleh premika po lestvi, uporablja se za poševni mehánika tál transport manjših količin gradbenega materiala -e -- ž področje gradbeništva, ki na višji nivo, npr. ploščo, streho obravnava značilnosti in geotehnične lastnosti mehánska obdeláva tal ter na podlagi laboratorijskih in terenskih -e -e ž grad., stroj. obliko- preiskav analizira napetostna in deformacijska vanje strojnih delov s plastičnim preoblikova- stanja v tleh, npr. določanje dopustnih obreme- njem ali odrezovanjem materiala nitev tal, izračunavanje zemeljskih pritiskov, ana- mehánska reaktánca -e -e ž meh. imaginarna liziranje stabilnosti pobočij PRIM.: géomehánika komponenta mehanske impedance mehanizácija -e ž 1. stroj. delno ali popolno na- mehánska stiskálnica -e -e ž stroj. stiskalnica domeščanje ročnega dela in dela domačih živali z mehanskim pogonom, npr. ekscentrska sti- s stroji v industriji, gradbeništvu, rudarstvu, skalnica kmetijstvu 2. naprave, stroji, vozila v industriji, gradbeništvu, rudarstvu, kmetijstvu mehánska tehnologíja -e -e ž stroj. tehnologi- mehanízem ja pridobivanja in plemenitenja gradiv, izdelave -zma m 1. stroj. sestav med seboj strojnih elementov, naprav in strojev povezanih strojnih delov za opravljanje dolo- čenega dela, npr. krmilni mehanizem, pogonski mehánska vzdržljívost -e -i ž 1. meh., stroj. mehanizem 2. fiz., kem. naravna zakonitost poteka najvišja vrednost parametrov obremenitve, npr. procesa, reakcije število delovnih ciklov, čas vzdržljivosti dela, m mehánska délovna odpórnost sestavine, aparata, naprave, stroja do okvare ali -e -e -i ž meh., stroj. porušitve 2. meh. standardizirana vrednost Ü mehánska impedánca parametra obremenitve pri preskušanju vzdr- mehánska energíja -e -e ž stroj. vsota po- žljivosti tencialne in kinetične energije v mehanskem mehánska zavóra -e -e ž stroj. zavora, ki deluje sistemu na osnovi sile trenja in se aktivira nožno ali mehánska histeréza -e -e ž meh. histereza ročno, elektromagnetno, hidravlično ali pnev- zaradi zaostajanja med napetostjo in defor- matično macijo pri elastomernem materialu, ki ne mehánske lastnósti -ih -- ž mn. sledi Hookovemu zakonu Sp: lastnosti deformacíjska snovi, materialov, ki so v zvezi s silami, ki histeréza delujejo nanje, npr. trdnost, trdota, prožnost, mehánska impedánca -e -e ž meh. impedanca, obdelovalnost, stisljivost izražena kot količnik fazorja sile na telo in mehánske škárje -ih -rij ž mn. stroj., tekst. fiksne fazorja hitrosti telesa, ki jo ta sila povzroča, ali prenosne škarje, navadno z mehanskim ali simbol Z m , merska enota newton sekunda na meter Sp: mehánska délovna odpórnost elektromotornim strojnim pogonom mehánska interpolácija plástnic mehánski amortizêr -e -e -- -ega -ja m stroj. Ü ž grad. interpolacija plastnic na načrtu z mehanski- mehánski dušílnik níhanja mi napravami za interpoliranje, npr. z interpo- mehánski báger -ega -gra m grad., stroj. bager latorjem za izkop in nakladanje zemljine in razsutega mehánska izgúba -e -e ž izguba moči, po- kamninskega materiala, npr. gramoza, z rabljene za pomožne pogonske agregate, npr. mehanskim pogonskim mehanizmom in s črpalka za mazanje, ventilator za hlajenje pogonom z motorjem z notranjim zgorevanjem mehánska léstev -e -tve ž grad. mehánski dušílnik níhanja kovinska lestev -ega -a -- m s transportnim vozičkom, ki se z žično vrvjo, stroj. dušilnik, ki duši sunke in/ali nihanje z 484 mehčálni aparát zavornim mehanizmom S: tórni dušílnik peskanjem, strganjem, prepihovanjem, Sp: mehánski amortizêr PRIM.: hidrávlični precejanjem dušílnik, zavóra, zavórni mehanízem mehánsko délo -ega -a s fiz. Ü délo mehánski ekstenzométer -ega -tra m mehánsko gíbanje -ega -a s meh. gibanje ekstenzometer z mehanskim zaznavalom in zaradi delovanja zunanjih sil kazalcem mehánsko gonílo -ega -a s stroj. sestav strojnih mehánski ekvivalènt toplôte -ega -ênta elementov za prenos in krmiljenje moči v eno--- m fiz. količnik toplote in mehanskega dela, če stopenjski ali večstopenjski izvedbi, navadno se vse delo spremeni v toploto, 4,186 0 J/cal s povečanjem navora in zmanjšanjem vrtilne mehánski gradník -ega -a m stroj. sestavni del, frekvence sestavina, sestav v napravi, stroju, npr. vijak, mehánsko grezílo -ega -a s geod., grad. grezilo sornik, ležaj, kulisni mehanizem, zobniški iz svinčene uteži v obliki obrnjenega stožca, ki menjalnik je obešena na vrvici za določanje navpičnice mehánski izkorístek -ega -tka S: m stroj. količnik svínčnica izstopne in vstopne mehanske energije tehnič- mehánsko kládivo -ega -a s stroj. Ü strôjno nega sistema, naprave, stroja kládivo mehánski nakladálnik -ega -a m grad., rud. mehánsko krmílje -ega -a s stroj. krmilje z me- sipkega materiala, razsute zemljine, kamnin, grad. mehánsko mešálo -ega -a s naprava, premoga, pri katerem je na gosenični traktor gradbeni stroj, podoben bagru, za nakladanje hanskimi gradniki s hidravličnim pogonom in hidravličnim podobna vrtalniku, pri katerem se v vrtalno m prenosom moči na delovno orodje nameščena glavo vstavi ena ali dve mešalni palici, za širša nakladalna lopata mešanje malt, tekočih barv, gradbenega lepila mehánski pogòn mehánsko níhanje -ega -a s fiz. nihanje telesa -ega -ôna m pogon, pri kate- okoli ravnotežne lege, pri katerem kinetična rem se moč prenaša z mehanskimi prenosniki energija periodično prehaja v potencialno, npr. mehánski prenôsnik -ega -a m stroj. gravitacijsko ali elastično potencialno energijo mehanizem za prenos mehanske moči, premo-mehánsko utrjevánje -ega -a s utrjevanje za črtnega ali vrtilnega gibanja, navadno v prosti povečanje trdote materiala z mehanskimi obre-izvedbi povezave ustreznih strojnih elementov menitvami PRIM.: preoblikoválno utrjevánje PRIM.: gonílo mehánsko apretíranje mehánsko zapisovánje -ega -a s elektr. zapi- -ega -a s apretira-sovanje podatkov na mehanski medij, npr. z nje z mehansko obdelavo, npr. z brušenjem, brazdo na gramofonski plošči, ki se ji v skladu smojenjem, kosmatenjem, kalandriranjem, s snemanim zvokom spreminjata globina in glajenjem, da se spremenijo zlasti videz ali širina lastnosti tekstilije, papirja, usnja, lesa mehánsko-biolóška obdeláva odpádkov mehatrónika -e interdisciplinarno področje, -e -e -- ki obravnava sinergijo elektrotehnike, elektro- ž ekol. obdelava odpadkov, ki vključuje nike, strojništva in informacijske tehnologije mehansko ločevanje nekaterih sestavin za načrtovanje, izdelavo in vzdrževanje samo-odpadkov in biološke obdelave drugih, tako da dejnega krmiljenja in regulacijo naprav, strojev, je obdelani preostanek odpadkov manjši, sta-postrojev PRIM.: eléktromehánika bilnejši in primernejši za različno uporabo mehčálec -lca m Ü mehčálo (2) mehánsko číščenje -ega -a s stroj. čiščenje mehčálni aparát z brušenjem, drgnjenjem, s krtačenjem, -ega -a m kem. teh. Ü mehčálnik 485 mehčálnik mehčálnik -a m kem. teh. mêhka števíla naprava za mehčanje -ih -íl s mn. elektr. mehka vode Sp: mehčálni aparát množica realnih števil, ki so znotraj pripad- mehčálo nostne funkcije -a s 1. kem. teh. snov, ki se dodaja polimernim materialom, gumi, barvam in mêhka uníja mnóžic Á in B -e -e -- -- -- --lakom, lepilom, da se izboljšajo njihove [bé] ž mat. mehka množica, v kateri je pripadnost lastnosti za uporabo in nadaljnjo predelavo, elementa enaka mehki disjunkciji pripadnosti npr. gibkost, voljnost, prožnost S: plastifi- A in B kátor (1) 2. sredstvo, ki navadno vsebuje mêhka vôda -e -e ž voda, ki je brez ali ima zelo kationsko aktivne tenzide in da perilu po malo raztopljenih soli kalcija in magnezija in pranju mehek otip Sp: mehčálec ne vsebuje mineralov, ki bi tvorili usedline, npr. mehčánje vôde -a -- s kem. teh. odstranjevanje deževnica kalcijevih, magnezijevih soli iz trde vode, da se mêhki komplemènt -ega -ênta m mat. prepreči nastajanje kotlovca, uporablja se npr. množica mehkih števil, ki predstavlja množico za pripravo kotlovske vode števil U v mejah (0, 1) brez množice A , mêhka disjúnkcija -e -e ž mat. operator, ki razlika U – A m dvema mehkima logičnima vrednostma p in q mêhki lés -ega lesá m grad. les z najmanjšo priredi njun maksimum max( p,q ) trdoto, po ISO-standardu 1,3–2,7, les iglavcev mêhka gúma -e -e ž kem. teh. guma z masnim jelke in smreke, ki se uporablja za strešne konstrukcije, strope, opaže, stene, podpore, deležem žvepla 5–10 %, uporablja se za pnev-stavbno in notranje pohištvo, in les listavcev matike, tesnila lipe, breze, topola jelše, vrbe, ki se uporablja mêhka kamnína -e -e ž grad. kamnina z nizko za vezane gradbene plošče, furnir, pohištvo, trdoto, nizko tlačno trdnostjo in razmeroma stenske obloge majhno gostoto, da se lahko obdeluje z ročnim mêhki lót orodjem, nudi majhen odpor pri drobljenju -ega -a m elektr., stroj. lot, navadno in razenju, npr. sadra, kreda, plovec, lehnjak, iz kositra in svinca, s tališčem 90–450 °C za peščenjak, razpokan apnenec, lapor, tuf lotanje zlasti v elektroniki S: mêhka spájka mêhka konjúnkcija -e -e ž mat. mêhki magnétiki operator, ki -ih -ov m mn. fiz. feromagne-dvema mehkima logičnima vrednostma p in q tiki z nizko koercitivnostjo in veliko permeabil- priredi njun minimum min(p,q) nostjo, ki se uporabljajo predvsem za doseganje mêhka lógična vrédnost zgostitve magnetnega pretoka pri elektromag- -e -e -i ž mat. logična netih, transformatorjih, elektromotorjih, za vrednost, ki izraža stopnjo resnice, realno magnetno zaščito pred zunanjim magnetnim število med 0 in 1 poljem, navadno posebej mehansko in/ali mêhka lógika -e -e ž elektr., stroj. logika, pri toplotno obdelane zlitine železa s silicijem, kateri je stroga matematična obravnava stanja nikljem ali redkimi kovinami sistema zamenjana z opisnimi informacijami, mêhki modél -ega -a m elektr. model dinamič-posplošitev binarne logike, pri kateri se logični nega sistema v obliki pravil, mehkih opera-vrednosti pripiše stopnja resnice med 0 in 1 torjev in pripadnostnih funkcij, ki z mehko mêhka mnóžica -e -e ž mat. množica logiko določajo preslikavo med vhodi in elementov skupaj s stopnjami pripadnosti izhodi sistema elementov, ki so mehke logične vrednosti mêhki operátor -ega -ja m elektr., stroj. operator, mêhka spájka -e -e ž elektr., stroj. spajka, navadno ki deluje nad izjavami v mehki logiki, npr. iz kositra in svinca, s tališčem 90–450 °C, za mehka konjunkcija, mehka disjunkcija, mehki lotanje zlasti v elektroniki S: mêhki lót komplement, ali nad mehkimi množicami 486 mêja žídkosti zemljíne mêhki presèk mnóžic Á in B mehúrčna célica po Glaserju -ega -éka -e -e -- ---- -- -- -- [bé] m mat. mehka množica, v kateri je [glázәrju] ž fiz. celica s pregreto tekočino, navadno z pripadnost elementa enaka mehki konjunkciji utekočinjenim vodikom, v kateri nabiti osnovni pripadnosti A in B delci puščajo mehurčne sledi, pomembna pri mêhki regulátor začetnih raziskavah osnovnih delcev -ega -ja m elektr., stroj. regulator, mehúrjasti omèt ki določa vhodno veličino z mehko logiko -ega -éta m grad. omet, ki se po celotni površini ni trdno sprijel s podlago ali mêhko jêklo -ega -a s met. jeklo z masnim je delno odstopil od podlage zaradi nepravilne-deležem ogljika do 0,25 %, najpogostejše in ga ometavanja ali kasneje zaradi drugih vplivov, splošno uporabljano maloogljično jeklo, ki npr. korozije se da dobro preoblikovati, je poceni, a zaradi mehúrjevec majhne trdnosti in velike gnetljivosti ni -vca m kem. bojni strup, ki povzroči nastanek velikih, bolečih mehurjev na koži, npr. primerno za konstrukcije iperit mêhko lótanje -ega -a s stroj. lotanje z mehkim Meissnerjev pojàv lotom S: mêhko spájkanje -ega -áva [májsnərjev] m pojav, da se pri prehodu v superprevodno fiz. mêhkomagnétna zlítina -e -e ž elektr. fero-stanje magnetno polje izrine iz superprevodni-magnetna zlitina z nizko koercitivnostjo in ka PRIM.: súperprevódnost ozko histerezno zanko, ki ostane namagnetena, mêja -e ž črta, površina, kjer se stikata dve dokler deluje zunanje magnetno polje, npr. območji, npr. kristalna meja, fazna meja, ali nikljeve zlitine krajišče intervala, npr. spodnja meja integrala, mêhkomagnétni kontáktnik -ega -a m elektr. zgornja meja integrala kontaktnik, ki potrebuje stalno elektromag-mêja elástičnosti -e -- ž meh. največja napetost netno vzbujanje, da po preklopu ostane v m pri deformaciji, do katere velja linearna delovni legi odvisnost med obremenitvijo in deformacijo mêhkomagnétni materiál -ega -a m met. PRIM.: Hookov zákon material, ki ima ozko magnetno histerezno mêja parcéle -e -- ž geod. črta med mejniki, ki zanko, veliko permeabilnost in majhno koerci-razmejuje parcele in je evidentirana v zemlji-tivnost, npr. čisto železo škem katastru Sp: parcélna mêja mêhko réntgensko sévanje -ega -ega mêja plástičnosti -e -- ž meh. Ü napétost tečênja-a s fiz., kem. rentgensko sevanje z valovnimi dolžinami, navadno daljšimi od desetink mêja plástičnosti zemljíne -e -- -- ž grad. nanometra značilen nespremenljiv parameter, ki določa mêhko spájkanje delež vode v zemljini, pri katerem ta prehaja iz -ega -a s stroj. spajkanje z plastičnega v krhko stanje, simbol W mehko spajko S: mêhko lótanje p mêhko žarjênje mêja stabílnosti -e -- ž elektr. parameter, ki določa -ega -a s met. žarjenje, s področje stabilnosti dinamičnega sistema katerim se doseže majhna trdota in dobra gne-mêja státične stabílnosti tljivost kovinskega materiala, da se ga lahko z -e -- -- ž elektr. stanje malo energije preoblikuje elektroenergetskega sistema, ko razlika faznih mêhko želézo kotov med sosednjima vozliščema prenosnega -ega -a s met. železo z masnim električnega voda doseže 90° deležem ogljika do 0,02 %, ki ima feritno mêja žídkosti zemljíne mikrostrukturo in je klasičen primer fero- -e -- -- ž grad. magnetnega materiala, uporablja se za parameter za določanje vlažnosti, pri kateri magnetna jedra elektromotorjev, trans- zemljina preide iz tekočega v plastično stanje, formatorjev simbol W l 487 mêjna méra mêjna méra -e -e ž stroj. mêjno stánje nosílnosti izpeljana, tolerira- -ega -a -- s grad. na mera, določena z zgornjim in spodnjim mejno stanje gradbene konstrukcije, pri odstopkom katerem lahko pride do izgube stabilnosti, mêjna napétost prevelike deformacije, porušitve prereza ali -e -i ž elektr. najvišja ali najnižja konstrukcije, utrujanja materiala in lahko dovoljena napetost pri obratovanju ogrozi človeška življenja mêjna obremenítev -e -tve ž obremenitev, mêjno stánje uporábnosti -ega -a -- s pri kateri nastopi nevarnost trajne deformacije grad. mejno stanje gradbene konstrukcije, pri ali porušitve materiala, sestavine, konstrukcije katerem ta ne izpolnjuje več pogojev uporab- mêjna plást -e plastí ž fiz. tanka plast na meji nosti, npr. preveliki pomiki, ki onemogočijo med sredstvoma, kjer so za prenos toplote, normalno uporabo, prevelike razpoke, ki snovi pomembne viskozne sile upora vplivajo na trajnost konstrukcije, neugodne mêjna površína -e -e ž površina, ki kaj vibracije konstrukcije, ki vplivajo na počutje in ločuje, npr. izloček od osnove v kovinskem lahko povzročajo škodo materialu mêjno stikálo -ega -a s elektr., stroj. položajno mêjna tóčka -e -e ž geod. točka na meji parcele, stikalo, ki zagotavlja omejitev giba ali proži mêjna vrédnost ljenja, npr. pri hidravličnem ali pnevmatičnem -e -i ž 1. v specifikaciji valju označena z mejnikom naslednji korak v delovanju sekvenčnega krmi- navedena največja ali najmanjša vrednost dane Sp: kônčno stikálo m 2–CN)3, bela trdna snov, uporablja se hlapov, aerosolov, dovoljena na delovnih skupaj s formaldehidom za proizvodnjo mela-mestih v osemurnem delavniku pet dni na minskih smol teden v celotni delovni dobi, merska enota melamínformaldehídna smôla miligram na kubični meter ali za pline mililiter -e -e ž kem. umetna smola, ki se pridobiva s kondenza-ja 2. ekol. najvišja dovoljena povprečna koncen- melamín -a m kem. trimer cianamida tracija zdravju škodljivih snovi, npr. plinov, (NH veličine PRIM.: nàjvíšja dovóljena koncentráci- mêjno trênje -ega -a s fiz. Ü méšano trênje na kubični meter PRIM.: kratkotrájna vrédnost teh. mejník za toplotno obstojno plastiko, posodo za živila, -a m geod. vidna trajna oznaka ohišja stikal, laminate za delovne pulte K: MV cijo melamina s formaldehidom, uporablja se mejne točke na terenu, npr. naravni kamen, S: mela- mínska smôla betonski mejnik, mejnik s kovinskim sidrom, melamínska plôšča klin, vogal -e -e ž grad., les. iverna ali mêjni kalíber lepljena plošča za izdelavo betonskih opažev, -ega -bra m stroj. orodje za kalupov, pohištva za vlažno okolje, npr. kuhinje, kontrolo mejne vrednosti obdelovanca pralnice, ki je prevlečena z melaminsko folijo ali mêjni potenciál -ega -a m elektr. Ü kontáktni obdelana z melaminsko smolo potenciál melamínska smôla -e -e ž kem. teh. umetna mêjni prepústni tók -ega -ega -a m elektr. smola, ki se pridobiva s kondenzacijo največja trenutna dovoljena vrednost električ- melamina s formaldehidom, uporablja se za nega toka pri izklopu aparata ali varovalke toplotno obstojno plastiko, posodo za živila, mêjni tók -ega -a m elektr. največji električni tok, ohišja stikal, laminate za delovne pulte S: mela-ki še ne poškoduje naprave mínformaldehídna smôla mêjno stánje -ega -a s stanje, v katerem kon- Melánov nosílec -ega -lca m 1. grad. nosilec strukcija, naprava, stroj še ustreza projektnim za navadno plitev ločni most iz kovičenih ali zahtevam varjenih jeklenih profilov, ki se nato v celoti 488 menjálnik zabetonirajo 2. grad. varjena jeklena samonosilna črpalki, ventilu, hidravličnem akumulatorju armatura za ločni most pri sodobni tehnologiji Sp: diafrágma (4), ópna (2) 3. stroj. tanka, ne-gradnje mostov, sestavljena iz cevi ali jeklenih prepustna elastična kovinska ali elastomerna palic ploščica kot zaznavalo v merilnikih tlaka, npr. Melánov sistém grádnje v membranskem manometru 4. fiz. zelo tanka -ega -a -- m grad. opna kot delilnik žarka sistem gradnje ločnih železobetonskih mostov, membrána zvóčnika pri katerem se najprej izdela samonosilna -e -- ž elektr. stožčasta ali konstrukcija iz jeklenih profilov ali toga rešet- ravna membrana v zvočniku, ki oddaja zvočni kasta jeklena konstrukcija, ki se po namestitvi signal v okolico opaža v celoti zabetonira, npr. Zmajski most v membránska črpálka -e -e ž kem. teh., stroj. Ljubljani pehalna črpalka, pri kateri se tlačni medij sesa melilít -a m met. mineral iz skupine tetragonal-in iztiska z gibanjem prožne kovinske, gumene nih aluminij-kalcij-magnezij-natrijevih skupin- ali plastične membrane ali meha, uporablja se skih silikatov, (Ca,Na)2(Mg,Al)[Si2O7], tudi zlasti za črpanje korozivnih medijev Sp: dia-sestavina strjenih metalurških žlinder frágemska črpálka PRIM.: kémijska črpálka meliorácija -e ž agroteh., grad. poseg v prostor membránska filtrácija -e -e ž kem. teh. zaradi izboljšanja zemljišča z agrotehničnimi postopek za odstranjevanje finih delcev, tudi ukrepi, npr. z obdelavo tal, in s hidrotehničnimi mikroorganizmov, iz tekočin ali njihovega ukrepi, npr. z odvodnjavanjem, osuševanjem, koncentriranja s filtracijo skozi membrano z namakanjem, regulacijo in drenažo določeno velikostjo por PRIM.: nánofiltrácija, melioracíjski načŕt últrafiltrácija -ega -a m grad. dokumen- tacija za odločitev za poseg v prostor zaradi membránski manométer -ega -tra m fiz. m izboljšanja zemljišča in/ali projektna doku- manometer s kovinsko membrano kot zaznava-mentacija, ki se nanaša na melioracijo lom tlaka PRIM.: aneroíd, kovínski barométer melírana lítina -e -e ž met. litina, katere mikro- membránski separátor -ega -ja m kem. struktura je sestavljena iz bele in sive litine, zato teh. separator za ločevanje plinskih zmesi na je njena prelomnina belo-siva sestavine, npr. zraka na kisik in dušik, na osnovi mélj različnih hitrosti efuzije skozi membrano -a m grad. zmes okruškov kamnin, velikosti zrn 0,002–0,05 mm, ki ima zaradi večje speci- mendelévij -a m kem. neobstojen, umetno pri-fične površine večji vpliv na kemijske lastnosti dobljen radioaktivni element iz skupine aktino-tal kot pesek, večji kapilarni dvig vode, ne idov, ki nima tehničnega pomena, simbol Md melt-blowing postópek -- -pka [meltblô- menískus -a m fiz. ukrivljena površina močeče ving] m tekst. postopek, pri katerem nastane ali nemočeče tekočine v kapilarah koprena z brizganjem taline polimera in s nabreka, slabo lepljiva, ni plastična mênedžment -a m Ü uprávljanje hkratnim pihanjem finih mikrovlaken z dolžino menjálna armatúra -e -e ž grad. prečno od nekaj milimetrov do nekaj metrov na sitasto na palice v nosilni smeri položene jeklene površino armaturne palice pred odprtino v armiranobe- membrána tonski plošči -e ž 1. umetna tanka stena, podobna celični membrani, ki glede na svoje menjálnik -a m 1. stroj. mehanski prenosnik, lastnosti selektivno prepušča molekule, ione npr. zobniški prenosnik, z ročno ali avtomatič-PRIM.: pôlprepústna sténa 2. stroj. tanka, ne- no stopenjsko izbiro prestavnega razmerja, prepustna elastična stena kot pregrada med npr. avtomobilski menjalnik PRIM.: predléžje delovnima medijema, npr. v membranski 2. grad. gradbeni konstrukcijski element za 489 ménjanje plastí prenos obtežbe iz prekinjene nosilne smeri na rani raztopini natrijevega ali kalijevega hidro- sosednje vzporedne nosilce ali podpore, posta- ksida, s čimer se povečajo trdnost, lesk vlaken vljen pred odprtino, prečno na nosilno smer in njihova sposobnost obarvanja ménjanje plastí -a -- s grad. mercerizírani bombáž nasipanje materiala -ega -a m tekst. bombaž, v različno debelih plasteh ali plasti različnih bombažni izdelki, obdelani z mercerizacijo materialov, npr. drobljenca, peska, gramoza mercerizírnik -a m tekst. stroj za mercerizacijo menjáva naklônov -e -- ž 1. grad. menjava tekstilij prečnega naklona vozišča iz ene smeri v naklon meridián -a m 1. mat. vsaka ravnina v sistemu nasprotne smeri pri nasprotnosmernih cestnih krogelnih koordinat, v kateri leži koordinatna krivinah 2. menjava strešnega naklona iz eno-os z 2. astr. glavni krog na nebesni sferi, ki gre smernega prečnega v dvosmerni prečni naklon skozi nebesna pola in obratno merílna anténa -e -e ž elektr. antena za merjenje menzúra -e ž kem. Ü merílni válj elektromagnetnih poljskih jakosti in radiofre-MEO -- [méo] ž (ang. medium Earth orbit) krat. astr. Ü kvenčnih signalov srédnja Zêmljina órbita merílna búčka -e -e ž kem. okrogla laboratorij-méra ska bučka z ozkim, dolgim vratom z značko v -e ž 1. vrednost ali količina česa v pri- merjavi z istovrstno referenčno količino obliki tankega obročka, ki označuje natančno 2. mat. prostornino, za pripravo raztopin s točno znano število, s katerim se vsaki podmnožici dane množice sistematično priredi vrednost, ki koncentracijo v analizni kemiji ustreza deležu podmnožice v celotni množici merílna kládica -e -e ž 1. stroj. precizno m tako, da je mera dveh podmnožic, ki nimata izdelana kladica iz stabilnega materiala kot skupnih elementov, vsota mer obeh podmnožic etalonsko merilo za kontrolo merilnikov méra éxtra múros dolžin 2. grad. -e -- -- ž grad. prizmatični kovinski kos pravo- dejanska mera zunanje strani obodnih zidov kotnega prereza, s katerim se merijo dolžine do 0,001 mm natančno, navadno debeline méra íntra múros -e -- -- ž grad. dejanska mera keramičnih ploščic ali dopustne tolerance pri notranje strani obodnih zidov keramičnih oblogah méra na pánju -e -- -- ž gozd., grad. mera količine merílna láta -e -e ž geod. orodje pravokotnega lesa, izmerjena na stoječem drevesu v prsni prereza iz lesa, kovine, plastike s centimetr- višini sko ali kodno razdelbo za merjenje dolžin in méra stabílnosti -e -- ž grad. višinskih razlik najmanjša vodoravna sila, ki deluje na telo v težišču in merílna metóda -e -e ž logično zaporedje povzroči, da se telo prevrne operacij pri merjenju Mercallijeva léstvica -e -e [merkálijeva] ž merílna nègotôvost -e -i ž parameter, dvanajststopenjska lestvica za opis intenzitete povezan z merilnim rezultatom, ki opisuje potresa PRIM.: EMS-léstvica raztros vrednosti, ki se upravičeno lahko Mercatorjeva projékcija pripišejo merjeni veličini -e -e [merkátorjeva] ž geod. prečna valjna konformna projekcija Zemlji- merílna pálica -e -e ž palica z oznakama za nega elipsoida na ravnino, kjer se srednji meri - ugotavljanje višine gladine tekočine v posodah, dian preslika kot os n pravokotnega ravninskega npr. ravni olja v karterju motorja z notranjim koordinatnega sistema, ekvator pa kot os e zgorevanjem mercerizácija -e ž tekst. merílna pipéta postopek plemenitenja -e -e ž kem. graduirana pipeta za bombažnih tekstilij z namakanjem v koncentri- odmerjanje manjših količin reagenta 490 merílni pretvórnik merílna téhnika -e -e ž merílnik fáznega kóta tehnika, ki se ukvarja z -a -- -- m elektr. naprava merjenjem fizikalnih in kemijskih veličin za merjenje kosinusa faznega kota med tokom merílna úra in napetostjo pri izmeničnem električnem toku -e -e ž grad. naprava s točnostjo Sp: cos φ-méter PRIM.: fazométer enega mikrometra za merjenje debelin, majhnih razdalj, premikov, katere zaznavalo merílnik gostôte elektrolíta -a -- -- m kem. teh. z velikim prestavnim razmerjem prenaša areometer za merjenje gostote žveplove kisline, linearne premike na kazalec ki se uporablja kot elektrolit v svinčevih aku-merílna úrica -e -e ž stroj. mulatorjih merilna priprava s tipalom s trdo konico in urnim mehanizmom za merílni lístič -ega -a m 1. meh., stroj. listič z merjenje hrapavosti površin s točnostjo do 1 µm vgrajeno uporovno žico kot zaznavalom za merílna veríga merjenje deformacije kovinskih delov, kon- -e -e ž niz povezanih enot grad. strukcije 2. jeklen listič s standardizirano merilnega sistema za oblikovanje, prenos in debelino za merjenje debeline zarez, razpok ali pretvarjanje signala majhnih razmikov med predmeti, npr. razpok v merílna zaslónka -e -e ž stroj. zaznavalo za betonu, zidovih merjenje toka fluida v obliki tanke pregradne merílni mostìč plošče v cevi z ostrorobo odprtino, ki -ega -íča m elektr. merilna naprava, sestavljena iz štirih vej ali skupin povzroča padec tlaka, premo sorazmeren toku elementov vezja, npr. električni upori, tuljave, PRIM.: Ventúrijeva cév kondenzatorji, ki so povezani v štirikotnik, merílnica -e ž prostor ali oddelek v podjetju, v katerem eno diagonalo napaja tokovni vir, laboratoriju, tovarni, kjer se opravljajo meritve druga pa je povezana z ničelnim indikatorjem merílni dajálnik -ega -a m elektr., stroj. merilna ali merilnikom sestavina, priprava z zaznavalom, pretvorni-merílni napétostnik -ega -a m elektr. m napeto-kom in ojačevalnikom z izhodnim signalom za stnik za prenos signala k merilnikom in števcem prikaz vrednosti fizikalne ali kemijske veličine na kazalniku merilnika in/ali za krmiljenje, merílni objékt -ega -a m grad. hidrotehnični regulacijo objekt na vodotoku za merjenje pretoka in merílni dosèg hitrosti vode v obliki korita trapeznega ali tri- -ega -éga m elektr. vrednost kotnega prereza z napravo za beleženje nivoja merjene veličine, ki pripada zgornji meji vode merilnega območja PRIM.: celôtno merílno obmóčje, merílno obmóčje merílni odjémnik -ega -a m osnovna enota merílni etalón merilnega sistema, sestavljena iz zaznavala in -ega -a m realizacija defini-cije določene veličine, ki je uporabljena kot merilnega pretvornika, ki navadno predstavlja-referenca in ima navedeno vrednost ter pripa- ta enoten element dajočo merilno negotovost merílni pogréšek -ega -ška m pričakova-merílni instrumènt -ega -ênta m no odstopanje rezultata merjenja od prave instrument, naprava za merjenje fizikalnih in kemijskih vrednosti merjene veličine zaradi lastnosti merílnik instrumênta m -a instrument, naprava za merjenje merílni postópek veličin merilnika ali merilne metode Sp: S: pogréšek merílnik fizikalnih in kemijskih veličin S: merílni -ega -pka m niz operacij pri instrumènt merjenju v skladu z dano metodo merílni kábel -ega -bla m elektr. merílni pretvórnik večžilni kabel -ega -a m elektr., stroj. pretvor-za prenos signalov med merilnimi pretvorniki nik fizikalne ali kemijske veličine z ustreznim in/ali krmilno-regulacijskimi napravami zaznavalom in ojačevalnikom v električni 491 merílni relé signal, ki se uporablja pri merjenju ali merítev -tve ž niz postopkov, s katerimi se krmiljenju, regulaciji ugotovi vrednost veličine merílni relé -ega -êja m elektr. rele, ki deluje mérjenec -nca m predmet, izdelek, ki se meri, glede na zahtevano natančnost, ko vhodna npr. preskušanec za trdnostni preskus, strojni vljeno vrednost mérjenje -a s postopek ugotavljanja vrednosti merílni rezultát veličina, npr. napetost, tok, moč, doseže nasta- del za preverjanje toleranc, dilatacija na mostu -ega -a m z merjenjem veličine v dogovorjenih merskih enotah dobljena vrednost merjene veličine, včasih z dodano merilno negotovostjo merkaptán -a m kem. Ü tiól merílni sistém meroslôvje -a s veda o merjenju -ega -a S: mmetrologíja skupek med seboj povezane strojne in programske opreme za Sp: meroznánstvo merjenje meroznánstvo -a s Ü meroslôvje m merílni tokôvnik -ega -a m elektr. tokovnik mérska enôta -e -e ž dogovorjena vrednost za prenos signala k merilnikom in števcem, veličine, s katero se lahko primerja vsaka namenjen električnim tokom od 0 do 120 % vrednost veličine iste vrste, razmerje med naznačenega toka drugo in prvo se izrazi s številom merílni transformátor -ega -ja m elektr. trans-mérska míza -e -e ž grad. del pribora za formator, ki prenaša informacijske signale k grafično metodo izmere na katastrskih merilnim instrumentom, števcem, zaščitnim načrtih, vodoravna plošča pritrjena na stojalu ali krmilnim napravam S: instrumêntni trans-z začrtanim stopinjskim merilom, mrežo ali formátor milimetrsko mrežo in znaki za topografske merílni válj -ega -a m kem. graduiran steklen posnetke valj za merjenje manjših prostornin tekočin mérski sistém -ega -a m sistem, ki ga določajo Sp: menzúra merske enote, npr. SI, Gaussov merski sistem merílno mésto -ega -a s mesto, kjer se izvajajo Sp: fizikálni mérski sistém meritve veličin, npr. pretoka energije, vodostaja mérski trák -ega trakú m geod., grad. 10–50 m reke, mase tovora dolg, 12–15 mm širok trak iz dimenzijsko ob-merílno načêlo -ega -a s teoretična osnova, stojnega materiala z milimetrsko ali centimetr-vodilo za merjenje sko razdelbo za merjenje dolžin merílno obmóčje -ega -a s elektr. razpon med mérsko števílo -ega -a s število, ki pove, koliko spodnjo in zgornjo vrednostjo merjene veličine izbranih merskih enot vsebuje merjena veličina PRIM.: merílni dosèg merílno obmóčje štévca mésečna akumulácija -e -e ž količina -ega -a -- s elektr. vode za pregrado, ki zadostuje za predvidene območje vrednosti toka, v katerem števec mesečne potrebe uporabnika ustreza predpisani točnosti merílno obmóčje tokôvnika mésečna obračúnska situácija -e -e -e ž -ega -a -- s elektr. območje tokovnika, ki se uporablja za razširitev grad. obračunska situacija, ki prikazuje znesek ali zožitev merilnega območja ampermetra, za izvršene gradbene storitve po postavkah in merílo od začetka do konca obračunskega meseca, na -a s 1. razmerje razdalj med točkami v katerega se nanaša naravi in ustreznimi točkami na karti, tehnični vatmetra ali kot zaščitni tokovnik skupni znesek, ki ga je treba plačati za storitve risbi, modelu mesh 2. merilni pripomoček z označe- -a [méš] m anglosaška mera za širino nimi merskimi enotami, npr. merski trak odprtine v mreži sita, ki ustreza številu odprtin 492 méšana kanalizácija na colo dolžine z upoštevanjem debeline PRIM.: mešálo 2. kem. teh. naprava za homogeni-žice, npr. sito 5 mesh ima širino zank 4 mm ziranje zmesi trdnih snovi s premešavanjem PRIM.: števílka síta, zánka (3) S: homogenizátor Sp: agitátor (1) PRIM.: mešálo méstna hítra césta -e -e -e ž prom. glavna mešálnik betóna -a -- m grad. premični ali mestna cesta, ki se z nadvozi ali podvozi izogiba stacionarni stroj za suho ali mokro mešanje križiščem PRIM.: méstna magistrála betona z delovno prostornino 100–3 000 méstna magistrála -e -e ž prom. litrov in električnim pogonom ali s pogonom z prometnica motorjem z notranjim zgorevanjem, navadno za hiter mestni promet, ki poteka po dveh ali opremljen s transportnimi napravami za več pasovih in se z drugimi prometnicami križa dovajanje materialov za mešanje in odvoz v različnih nivojih, npr. z nadvozi ali podvozi betonske mešanice PRIM.: méstna hítra césta méstni plín mešálnik za pések -a -- -- m met. -ega -a m kem. teh. mešalnik za plinasto gorivo, ki se pridobiva v plinarnah s pirolizo premoga, mešanje rabljenih in svežih livarskih peskov, poleg gorljivih sestavin, npr. vodika, ogljikove- drobljenje grudic sprijetega peska in čiščenje ga monoksida, metana in nekaterih višjih oglji- starih livarskih peskov kovodikov, vsebuje tudi negorljive sestavine, mešálni ločeválnik -ega -a m kem. teh. postroj npr. ogljikov dioksid in dušik, zaradi strupe-za ekstrakcijo tekoče-tekoče iz zaporedno nosti ogljikovega monoksida se nadomešča z si sledečih mešalnikov in ločevalnikov zemeljskim plinom Sp: svetílni plín S: mešálno-ločeválni ekstráktor méstni sistém -ega -a m mat. sistem zapisovanja Sp: Fênskejev ekstráktor števil s števkami, pri katerem je vrednost števila, mešálni reáktor -ega -ja m kem. teh. reaktor v ki ga predstavlja posamezna števka, odvisna tudi obliki posode z mešalom, navadno z dodatno od položaja te števke v zapisu števila m opremo, npr. mešalne pregrade, hladilna kača méstno ločílo -ega -a s mat. ločilo, ki v mestnem ali dvojna stena, merilna zaznavala sistemu določa začetek mestnega štetja mešálno-ločeválni ekstráktor -ega -ja m méstno omréžje -ega -a s 1. telekom. elektron- kem. teh. postroj za ekstrakcijo tekoče-tekoče sko komunikacijsko omrežje, ki povezuje iz zaporedno si sledečih mešalnikov in loče-lokalna omrežja znotraj večjega mesta K: MÁN valnikov S: mešálni ločeválnik Sp: Fênskejev večjega mesta mešálno razmérje -ega -a s grad. masni ali mešálna célica 2. elektr. elektroenergetsko omrežje na območju ekstráktor -e -e ž 1. Ü mešálna enôta prostorninski deleži posameznih sestavin 2. tekst. Ü mešálna kómora gradbenih materialov, ki se mešajo mešálna enôta -e -e ž naprava, stroj za mešálo -a s kem. teh. priprava za mešanje ali mešanje v postroju Sp: mešálna célica (1) premešavanje, ki jo navadno poganja elektro-mešálna kómora -e -e ž tekst. motor Sp: agitátor (2) PRIM.: homogenizátor, naprava, stroj, ki rahlja in meša istovrstna vlakna ali mešanico mešálnik (1, 2) vlaken Sp: mešálna célica (2) méšana čŕta -e -e ž prom. črtna talna označba mešálna míza -e -e ž elektr. miza s krmilnimi in na vozišču, sestavljena iz prekinjenih črt in iz nadzornimi napravami za mešanje programskih daljših odsekov neprekinjene črte signalov méšana kanalizácija -e -e ž grad. mestni kana- mešálnik -a m 1. naprava, stroj za mešanje, lizacijski sistem, ki skupno v isti cevi ali kanalu navadno sestavljena iz posode in mešala, npr. odvaja odpadno in padavinsko vodo po razbre-laboratorijski mešalnik, mešalnik betona menilnikih ali neposredno v odvodnik 493 méšane stopníce méšane stopníce -ih -íc ž mn. grad. méšano vzbújani eléktromotór navadno -- -ega -ja m zunanje stopnice na terenu, ki imajo različno elektr. elektromotor z zaporednim in vzpored-široke ploskve za hojo, ker se naklon stopniščne nim navitjem za vzbujanje magnetnega polja rame prilagaja naklonu terena Sp: kompávndni eléktromotór méšani amín -ega -a m kem. amin, v katerem méšano vzbújanje -ega -a s elektr. vzbujanje so na dušikov atom vezane različne alifatske in električnega stroja z vsaj dvema navitjema, od aromatske funkcionalne skupine katerih je vsaj eno zaporedno S: kompavndíra-méšanica no vzbújanje -e ž zmes, pripravljena za določen namen, npr. betonska mešanica mešljívost -i ž fiz., kem. sposobnost tekočin, da méšani drúgi momènt plôskve se raztapljajo druga v drugi in tako tvorijo eno -ega -ega samo fazo -ênta -- m meh. geometrijska značilnost ploskve, npr. prečnega prereza nosilca, ploskovni métacénter -tra m prom. točka, v kateri statični integral produkta razdalj od dveh osi v ploskvi vzgon seka simetrijsko ravnino plovila méšani éter -ega -tra m kem. eter z dvema métafosfát -a m kem. sol metafosforjeve kisline, vezanima na atom kisika, npr. etil metil eter métafósforjeva kislína -e -e ž kem. PRIM.: enostávni éter različnima alkilnima skupinama, R1OR2, (HPO3)n méšani pórtlandski cemènt -ega -ega steklasta snov, uporablja se kot sušilo, v zobnih grad. trioksidofosforjeva(V) kislina, (HPO3)n, bela, -ênta m portlandski cement, izdelan iz fino cementih PRIM.: fósforasta kislína, fósforjeva zmletega cementnega klinkerja in mineralnih kislína, ortofósforjeva kislína, polifósforjeva m dodatkov, npr. granulirane plavžne žlindre, kislína skrilavca, apnenca in mikrosilike, ki se pomešan métakrilát -a m 1. kem. sol metakrilne kisline, kem. pucolana, elektrofiltrskega pepela, žganega z vodo v pasto kemijsko veže, strdi in v vodi npr. natrijev metakrilat 2. ester metakrilne obdrži trdnost kisline, npr. metil metakrilat méšani prodúkt metakrílna kislína -e -e ž kem. 2-metilpro- -ega -a m mat. preslikava, ki priredi trem vektorjem skalarni produkt penojska kislina, CH2C(CH3)COOH, vektorskega produkta prvih dveh vektorjev in brezbarvna, viskozna tekočina z neprijetnim, tretjega vektorja dražečim vonjem, surovina za proizvodnjo PRIM.: skalárni prodúkt méšani zíd -ega -a m 1. zid, sestavljen iz grad. akrilnega stekla kamna in opeke metalizácija -e ž 1. nanašanje kovinske 2. zid, izdelan z zapolnjeva-njem praznin lesenih ali jeklenih predalčnih plasti na predmet, izdelek z nabrizgavanjem, sten, npr. z opeko naparevanjem, vročim cinkanjem za zaščito méšanje pred korozijo, za obnavljanje obrabljenih -a s postopek, pri katerem se z strojnih delov mehansko pripravo, napravo doseže homogeni- nje kovinske prevleke na kovini, npr. jeklu, z S: pokovínjenje 2. met. ustvarja- ziranje zmesi, pospeši kemijska reakcija, prenos difuzijo različnih kovin v površinsko plast, da toplote se izboljšata korozijska obstojnost in obrabna méšanje betóna -a -- s grad. ročno ali strojno trdnost mešanje sestavin in dodatkov betonske metalografíja -e ž met. področje metalurgije, mešanice v betonskih mešalnikih z dodajanjem ki obravnava zgradbo in lastnosti kovin, vode zlitin, ki se preiskujejo zlasti s svetlobnim in méšano trênje -ega -a s fiz. trenje pri prehodu elektronskim mikroskopom ter rentgensko od suhega na tekočinsko trenje Sp: mêjno trênje difrakcijo 494 métastabílnost metalográfska preiskáva -e -e ž met. oblikovanjem in toplotno obdelavo kovinskih preiskava mikrostrukture materialov, predvsem materialov kovin in zlitin s svetlobnim, elektronskim mi- metalúrški reáktor -ega -ja m met. reaktor, v kroskopom katerem potekajo metalurški procesi metalográfski zbrúsek -ega -ska m met. Ü metalúrško ápno -ega -a s met. apno, ki se obrús uporablja zlasti pri taljenju železovih rud v metalográfsko jedkálo -ega -a s met. jedka plavžu S: talílniško ápno kemikalija ali raztopina takih kemikalij métamateriál -a m kem. umetno ustvarjena različnih sestav za jedkanje površine snov s fizikalnimi lastnostmi, kakršnih v naravi kovinskega obrusa, da se odkrije mikro-ni, npr. z negativnim lomnim količnikom, ki so struktura in obarvajo posamezne mikrostruk-posledica periodične strukturiranosti snovi, turne sestavine, vidne pod mikroskopom zaenkrat še v fazi raziskav S: jedkálo (2) metameríja -e ž pojav, pri katerem sta pod do-metalokerámika -e ž kem. teh., met. Ü kermét ločenimi pogoji opazovanja, npr. osvetlitve in metalurgíja -e ž veda o fizikalnem in velikosti ploskve, teksture površine materiala, kemijskem obnašanju kovin in zlitin, prido-barvi dveh vzorcev videti enaki, pod drugačni-bivanju kovin iz rud, izdelavi zlitin, predelavi mi pogoji pa se barvi vzorcev ne ujemata več kovin in zlitin v polizdelke in izdelke metamérni bárvi -ih bárv ž dv. barvi, ki sta metalurgíja nèželéznih kovín -e -- -- ž pri določenih pogojih, npr. pri osvetljevan-področje metalurgije, ki obravnava pridobiva-ju z enako vrsto svetlobe, na pogled enaki nje in predelavo neželeznih kovin S: pogójno enáki bárvi m metalurgíja prahòv -e -- ž področje metalur-metán -a m kem. najenostavnejši ogljikovodik, gije, ki obravnava izdelavo kovinskih prahov, CH 4 , brezbarven, vnetljiv plin, glavna sestavina mešanje, stiskanje prahov v določene oblike zemeljskega plina, uporablja se kot plinasto in sintranje stiskancev, da se dobijo izdelki gorivo in kot surovina v kemični industriji končnih mer Sp: prášna metalurgíja metanól -a m kem. alkohol, izpeljan iz metana, metalurgíja želéza in jêkla -e -- -- -- ž CH 3 OH, brezbarvna, vnetljiva strupena področje metalurgije, ki obravnava pridobiva-tekočina s prijetnim vonjem in pekočim nje in predelavo železa in jekla okusom, ki se uporablja kot topilo, v organski metalúrška péč -e pečí ž met. sintezi, nekdaj za denaturiranje etanola, peč, v kateri metalúrški apnénec PRIM.: denaturírani špírit met. -ega -nca m apnenec métastabílno ravnotéžje potekajo metalurški procesi za proizvodnjo biodizelskega goriva za uporabo v metalurgiji, dodaja se vsipu za -ega -a s fiz. ter-plavž, da pri taljenju železovih rud nastaja modinamično ravnotežje, pri katerem ima metalúrški cemènt se dovede aktivacijska energija, potrebna m -ega -ênta grad. Ü za določen proces, reakcijo, sistem preide v žlíndrni cemènt žlindra Gibbsova energija lokalni minimum, če pa stabilno termodinamično ravnotežje, katerega metalúrški kôks -ega -a m met. trden energija je absolutno najmanjša kosoven koks za taljenje rude v plavžu métastabílnost -i ž fiz., kem. določen čas S: plávžni kôks trajajoča stabilnost sistema v stanju z večjo metalúrški procés -ega -a m met. proces, Gibbsovo energijo, kot je najmanjša Gibbsova povezan s pridobivanjem, predelovanjem, energija pri danih zunanjih pogojih 495 métastabílno stánje métastabílno stánje -ega -a s 1. fiz., kem. metilíranje -a s kem. uvajanje metilne skupine v dolgoživo vzbujeno energijsko stanje, npr. organsko molekulo atoma 2. fiz., kem. stanje termodinamičnega metíl kloroformiát -- -a m kem. metil ester sistema, ki obstaja do pojava zunanje motnje, kloromravljinčne kisline, ClCOOCH 3 , brez-npr. pregreta tekočina barvna do rumenkasta tekočina z ostrim métastabílnostni fázni diagrám -ega vonjem, uporablja se kot stabilizator za vodikov cianid-ega -a m met. fazni diagram, ki prikazuje pojav nekaterih faz, ki jih v stabilnem termodina- metíloranž -a m kem. natrijev p-dimetilami-mičnem ravnotežju ni, vendar nastajajo pri noazobenzensulfonat, oranžno, v vodi topno industrijskih izdelovalnih postopkih in dolgo barvilo, ki se uporablja v analizni kemiji kot ki-ne razpadejo v stabilnejše faze, npr. diagram slinsko-bazni indikator, ki je v kislem območju Fe–Fe 3 C pH rdeč, v alkalnem pa rumen S: heliantín meteór -ja m astr. svetla sled, ki se vidi ob vstopu metóda kônčnih elemêntov -e -- -- ž meteoroida v Zemljino ozračje S: utrínek mat. numerično reševanje kontinuumskih meteorít -a m astr. kamniti ali kovinski kos problemov na področjih elastomehanike, snovi, ki pade na zemeljsko površje iz vesolja dinamike konstrukcij, stabilnosti, hidromeha- meteórna odpádna vôda približnih rešitev z diskretizacijo parcialnih -e -e -e ž Ü pada- diferencialnih enačb PRIM.: meteoroíd nike, geomehanike, prenosa toplote z iskanjem m PRIM.: mréžno načrtovánje, kobalta, mangana PÊRT meteoroíd -a m astr. večji ali tudi manjši metóda nàjmánjših kvadrátov -e -- -- ž kos snovi, ki kroži okrog Sonca in ni satelit mat. metoda regresijske analize, ki se uporablja nobenega planeta PRIM.: meteorít za približno reševanje predoločenih sistemov meteorologíja -e meteórno želézo metóda krítične potí -e -- -- ž postopek načr- s -ega -a met. samorodno tovanja niza projektnih dejavnosti z upošteva- železo iz meteoritov, ki ima primesi niklja, njem kritične poti vínska odpádna vôda K: MKE ž veda o procesih v ozračju enačb z minimizacijo vsote kvadratov in njihovem vplivu na vreme odstopanj rešitve vsake od enačb meteorolóški balón -ega -a m metóda padajóčega nihála balon z -e -- -- ž tekst. registrirnimi meteorološkimi instrumenti metoda za ugotavljanje sile, potrebne za S: sondážni balón nadaljnje trganje zarezanega vzorca tkanine méter z uporabo nihala z rezilom, ki se dvignjeno -tra m osnovna merska enota medna- iz ravnotežne lege spusti na preskušanec rodnega sistema enot za dolžino, določena S: Élmendorfova metóda z dolžino poti, ki jo v vakuumu prepotuje metóda zaréznih stén svetloba v časovnem intervalu 1/299 792 458 -e -- -- ž grad. postopek pri izkopu globokih gradbenih jam, npr. pri sekunde, simbol m gradnji večetažnih kleti, podzemne železnice, metíl -a m kem. enovalentna funkcionalna pri katerem se izdela ozek in globok jarek, ki se skupina metana –CH 3 sproti zapolnjuje z mešanico bentonita in vode, metíl benzoát -- -a m kem. metil ester ker tiksotropne lastnosti bentonita preprečijo, benzojske kisline s prijetnim vonjem, ki se da bi se zareza stisnila ali porušila, preden ni uporablja za parfume dokončno zapolnjena z betonom metíl etíl ketón -- -- -a m Ü butanón, etíl metíl metóda z zráčnim tókom -e -- -- -- ž tekst. ketón standardizirano ugotavljanje povprečnega 496 MÍG-postópek premera vlaken volne, bombaža z merjenjem podoben Morsejevemu stožcu, s stožčevim zračnega toka skozi cev, napolnjeno z vlakni razmerjem točno 1 : 20 metodologíja -e ž sistem načel, pravil, metod métrski valôvi -ih -ôv m mn. telekom. radijski pri kakem raziskovanju, razmišljanju valovi z valovnimi dolžinami 10–1 m oziroma s metóksiskupína frekvencami 30–300 MHz -e ž kem. funkcionalna njenimi elementi, npr. evklidski prostor, mno- temveč le z več mejnimi kanoničnimi struktura-mi, od katerih pa nobena ne poda celotne slike goterost o porazdelitvi elektronov, ki je v resnici nekje métrični ténzor -ega -ja m mat. tenzor, s vmes S: resonánca (2) katerim se izraža infinitezimalni element mezón -a m fiz. subatomski delec, bozon, sesta-kvadrata razdalje med dvema točkama kot bili-vljen iz kvarka in antikvarka, ki ju povezuje sila métrični prôstor razmer strukture molekule ali večatomskega -ega prostóra m mat. množica iona ni mogoče opisati z eno samo formulo, skupaj z metriko, ki določa razdaljo med skupina –OCH mezomeríja -e ž kem. 3 pojav, ko zaradi posebnih nearna forma infinitezimalnih razlik koordinat med pari elementov dane množice [emgé] m obročasta tesnilka s pravokotnim prerezom, ki ima z metrologíja -e ž veda o merjenju S: meroslôvje notranje strani navulkaniziran obroček trape-métrika -e ž mat. funkcija, ki definira razdaljo stroj. MG-obróček -čka močne interakcije métrska kónjska móč znega prereza iz elastomera, primerna zlasti za -e -e močí ž merska enota za moč zunaj mednarodnega sistema tesnjenje cevnih priključkov togih cevovodov enot, simbol KM, 1 KM = 735,499 W MHD-elektrárna -e [emhadé] ž Ü magnétohí- m métrska méra -e -e ž stroj. drodinámična elektrárna dolžinska mera v metrih ali njegovih manjkratnikih, v strojništvu Michellov ležáj -ega -a [míčlov] m stroj. aksialni v milimetrih, kot standardnih merskih enotah drsni ležaj z jeklenim opornim kolutom, ki drsi dolžine po obroču, sestavljenem iz samoprilagodljivih métrski cènt -ega cênta m Ü drsnih segmentov, obloženih z ležajno kovino, cènt métrski karát -ega -a m merska enota zunaj kline iz olja segmenti tvorijo s kolutom nosilne mazalne mednarodnega sistema enot za maso dragih kamnov, simbol carat, 1 carat = 200 mg Michelsonov interferométer -ega -tra [máj-S: kəlsonov] m karát fiz. (1) optični interferometer, v katerem métrski kónus nastane interferenčna slika z interferenco stroj. -ega -a m Ü métrski stôžec svetlobe, ki se na vhodu vanj razcepi na snopa, métrski mérski sistém -ega -ega -a m med- ki potujeta po različnih poteh in se na izhodu narodni desetiški sistem merskih enot, uveden združita ter interferirata v 18. stol., ki je zamenjal anglosaške merske Miejevo sípanje -ega -a [míjevo] s fiz. elastično enote, danes znan kot mednarodni sistem enot sipanje elektromagnetnega valovanje na métrski navòj -ega -ôja m stroj. standardni kroglicah, katerih velikost je približno enaka valovni dolžini svetlobe, pomembno pri navoj za vijake in matice s trikotnim profilom sipanju svetlobe na vodnih kapljicah v megli ali pod kotom 60°, z imenskim premerom in korakom iz nabora standardnih števil delcev v koloidnih raztopinah, npr. v mleku S: normálni métrski navòj MÍG-postópek -pka m (ang. MIG – metal inert gas) métrski stôžec -ega -žca m stroj. standardiziran var. postopek za varjenje z nezaščiteno elektrodo v stožčast držaj paličastega orodja, po izmerah zaščitni atmosferi inertnega argona 497 migrácija migrácija -e ž fiz., kem. gibanje atomov, ionov, elementi so veliki okoli 1 mikrometra molekul v snovi, raztopini zaradi razlike S: míkrovézje Sp: míkročíp kemijskih potencialov míkroelemènt -ênta m kem. esencialni MIK -- [mík] ž krat. ekol. Ü maksimálna imisíjska element, ki ga živi organizem potrebuje za mikálnik železo, jod, selen PRIM.: slédni elemènt tekst. -a m stroj za mikanje vlaken in míkrofibríl koncentrácija normalno delovanje v majhnih količinah, npr. pripravo pramena ali predpreje -a m tekst. urejen skupek, snopič kri- mikálni pokrôvček -ega -čka m del makromolekul, povezanih z intrafibrilnimi tekst. staliziranih, drobno kristaliziranih in amorfnih vzporedi in pripravi za izdelavo koprene ja pod tlakom 100–400 kPa, s katero se izločijo delci z velikostjo nad 0,1–5 μm, uporablja se za mikálniški postópek izdeláve koprén -ega odstranjevanje bakterij pri pripravi pitne vode, -pka -- -- m tekst. prva faza pri izdelavi vlaknovin, kot predstopnja pri drugih postopkih ločevanja v kateri se z mikalnikom z valjčki izdela PRIM.: nánofiltrácija, últrafiltrácija temeljni sloj koprene ploščah, ki iz zrahljanih vlaken izčeše nečistoče kem. teh. míkrofiltrácija -e ž membranska filtraci-in kratka vlakna, ostala osami, zravna, meša, mikalnika z zobci ali iglami na valjih, bobnih, veznimi molekulami, debeline 4–45 nm mikrofón -a m elektr. elektroakustični pretvor- míkanje -a s tekst. faza predenja vlaken, ki nik, ki pretvarja spremembe zvočnega tlaka v obsega rahljanje, osamitev, izravnavo, vzpore- sorazmerno spreminjanje električnega toka, janje, mešanje, izločanje nečistoč in izdelavo npr. del pogovorke poleg slušalke m míkanka -e ž 1. tekst. preja, izdelana iz mikane pojavi, če sta zvočnik in mikrofon povezana z predpreje kopren na mikalnikih mikrofoníja -e ž elektr. zvočna resonanca, ki se 2. tekst. tekstilija, izdelana iz mikane preje ojačevalnikom s pozitivno povratno zvezo míkroanalíza míkrogenerátor -e ž kem. analiza za ugotavljanje -ja m elektr. majhen generator zelo majhnih količin elementov ali spojin za mikroomrežja míkroarmatúra míkrohídroelektrárna -e ž grad. vlakna majhnih -e ž hidroelektrarna z premerov iz različnih materialov, npr. jeklene močjo do 2 kW žice, mineralnih, polipropilenskih, lesnih míkroinkapsulíranje -a s kem. teh. postopek, vlaken, slame, ki se vmešavajo v mešanico pri katerem se drobni delci ali kapljice obdajo z malte, betona, asfalta za povečanje njihove enakomerno oblogo, ki prepreči vpliv zračnega povezanosti, povečanje strižne odpornosti, kisika, vlage in drugih agensov ali izhlapevanje preprečevanja nastanka razpok PRIM.: inkapsulíranje (1) míkroarmírani cemêntni éstrih -ega -ega míkroizcêja -e ž met. izceja v kristalnem zrnu, -a m cementni estrih s primešanimi jeklenimi, npr. dendritu, ki ima drugačno sestavo od steklenimi ali plastičnimi vlakni ostalega kristalnega zrna S: kristálna izcêja míkročíp PRIM.: mákroizcêja -a m elektr. Ü míkroelektrónsko vézje míkrodélec míkroizcêjanje -a s met. pojav pri strjevanju -lca m delec velikosti 0,1–100 μm zlitin, da so v kristalnem zrnu, npr. dendritu, míkroelektrónika -e ž področje elektronike, mesta z drugačno sestavo od ostalega kristalne- ki obravnava snovanje, proizvodnjo, uporabo ga zrna PRIM.: mákroizcêjanje mikroelektronskih vezij míkroklíma -e ž podnebnim razmeram míkroelektrónsko vézje -ega -a s elektr. na podobne razmere v zaprtem prostoru, ki so čipu integrirano elektronsko vezje, katerega drugačne od razmer v okolici 498 mikroskópski obrús míkrokristalít -a m 1. met. míkroposnétek s svêtlim póljem mikroskopsko -tka majhen kristal v kovinski zlitini, amorfni osnovi -- -- -- m 1. fiz. mikroposnetek elektronskega stekla, polimera S: kristalít (2) 2. fiz. območje v transmisijskega mikroskopa, pri katerem slika materialu, npr. feromagnetiku, ki ima pravilno nastane z elektronskim snopom, katerega kristalno ureditev elektroni se absorbirajo v vzorcu, zato je slika míkrolegírano jêklo vzorca temnejša od okolice 2. fiz. mikropo- -ega -a s met. jeklo, ki snetek svetlobnega mikroskopa, pri katerem vsebuje masne deleže 0,05–0,15 % niobija, slika nastane s svetlobnim snopom, ki preseva vanadija, titana, molibdena, cirkonija, bora ali vzorec, zato je slika vzorca temnejša od okolice redkozemeljskih kovin, ki udrobnijo mikro-míkroposnétek s têmnim póljem strukturo in omogočajo izločevalno utrjanje -tka 1. -- -- -- m fiz. míkrolúnker -ja m met. mikroposnetek elektronskega drobna praznina v transmisijskega mikroskopa, pri katerem k ulitku kot del mikroporoznosti, ki predstavlja nastanku slike prispevajo le elektroni, ki se livarsko napako zaradi krčenja pri kašastem sipajo na vzorcu, zato je slika vzorca svetlejša strjevanju PRIM.: míkropóra od okolice 2. fiz. mikroposnetek svetlobnega míkromerílo -a s fiz. merilo za ugotavljanje presevnega mikroskopa, pri katerem k nastanku podrobnosti mikrometrskih dimenzij slike prispeva le svetloba, ki se sipa ali lomi na mikrométer -tra m stroj. Ü mikrométrsko merílo vzorcu, zato je slika vzorca svetlejša od okolice mikrométrski valôvi -ih -ôv m mn. telekom. míkroradiografíja -e ž fiz. izdelava radio-radijski valovi z valovnimi dolžinami 1 mm–10 grafskih posnetkov majhnih ali zelo majhnih μm oziroma s frekvencami 300–3 000 GHz predmetov, ki omogočajo naknadno mikro- mikrométrski viják nekaj stokrat -ega -a m stroj. natančno m Sp: decimilimétrski valôvi skopsko preiskavo ali povečanje posnetka za obdelan vijak mikrometrskega merila míkrorazpóka -e ž met. zelo drobna razpoka, mikrométrsko merílo vidna pod mikroskopom, ki zmanjša mehanske -ega -a s stroj. merilo lastnosti, če se pojavlja v večjem številu dolžine z mikrometrskim vijakom natančnosti najmanj 10–2 mm Sp: mikrométer míkrosílika -e ž grad., kem. teh. amorfni silicijev míkroomréžje -a s elektr. dioksid z delci velikosti pod 1 μm, uporablja elektroenerget-sko omrežje za enosmerni ali izmenični tok se kot dodatek cementu za izdelavo visokoka-z mikrogeneratorji in mikroturbinami ali kovostnih malt in betonov z visoko trdnostjo, fotočleni za zagotavljanje napajanja osamljenih odpornostjo proti abraziji, kemikalijam, nepre-uporabnikov brez povezave ali s povezavo z pustnostjo za vodo elektroenergetskim sistemom za povečanje mikroskopíja -e ž preiskava vzorcev materiala zanesljivosti dobave električne energije z mikroskopom míkropipéta -e ž kem. graduirana pipeta z batom mikroskóp na atómsko sílo -a -- -- -- m fiz. za odmerjanje majhnih prostornin (5–5000 μl) naprava za opazovanje površin z ločljivostjo míkropóra -e ž pora velikosti do 2 nm desetin nanometra ali merjenje sil in električ- míkroporóznost K: AFM ž -i poroznost snovi, ki je mikroskópske lastnósti PRIM.: nih potencialov med posameznimi atomi míkrolúnker míkroposnétek snovi, materiala na ravni atomov, molekul, -tka m met. fotografija ali elek-npr. struktura, razporeditev atomov, molekul v sestavljena iz veliko mikropor -ih -- ž mn. lastnosti tronska slika mikrostrukture materiala, posneta snovi s svetlobnim ali elektronskim mikroskopom mikroskópski obrús S: mikroskópski posnétek -ega -a m met. Ü obrús 499 mikroskópski posnétek mikroskópski posnétek -ega -tka m met. mikrovalôvno segrévanje -ega -a s elektr. fotografija ali elektronska slika mikrostrukture segrevanje dielektričnih snovi z vzbujanjem materiala, posneta s svetlobnim ali elektron- nihanj in vrtenja polarnih molekul, npr. skim mikroskopom S: míkroposnétek molekul vode, v visokofrekvenčnem elek- mikroskópsko merílo tromagnetnem polju nad 100 MHz, zlasti za -ega -a s fiz. merilo za segrevanje živil, sušenje lesa, keramike pred ugotavljanje podrobnosti, ki se lahko razberejo žganjem Sp: dieléktrično segrévanje samo z mikroskopom, npr. z optičnim mikro- PRIM.: visokofrekvénčno grétje skopom, elektronskim mikroskopom m míkrostruktúra mikrovalôvno sušênje -ega -a s sušenje z -e ž met. pod mikroskopom vid- mikrovalovnim segrevanjem, ki se uporablja na zgradba materiala, sestavljena iz kristalnih zrn zlasti za les, keramiko pred žganjem míkrostruktúrna analíza -e -e ž met. analiza míkrovarjênje -a s var. varjenje zelo majhnih vrste in deleža mikrostrukturnih sestavin v kovinskih varjencev ali varjencev iz polimernih mikrostrukturi materialov materialov, debeline pod 0,5 mm in s prerezi míkrostruktúrna sestavína -e -e ž met. do 10 mm 2 , pod mikroskopom z zelo majhnimi sestavina mikrostrukture kovinskega materiala, toki, npr. pod 10 A npr. jekla, železove litine míkrovézje -a s elektr. na čipu integrirano míkrotehnologíja -e ž tehnologija, ki se elektronsko vezje, katerega elementi so veliki uporablja za razvoj postopkov in tehnične okoli 1 mikrometra S: míkroelektrónsko vézje opreme pri obdelavi in raziskovanju materialov Sp: míkročíp ter izdelavi izdelkov v mikrometrskem merilu, míkrovlákno npr. integrirana vezja, zaznavala -a s tekst. kemično vlakno z míkrotóm dolžinsko maso pod 0,3 dtex, ki se zaradi velike -a m met. naprava za tanko rezanje vpojnosti uporablja za tkanine za športna mikroskopskih preparatov za transmisijsko oblačila, čistilne krpe S: últrafíno vlákno elektronsko mikroskopijo míkrotrdôta mílibár -a m dovoljena merska enota zunaj -e ž met. trdota, ki se določa in mednarodnega sistema enot za majhne tlake, meri na mikroskopsko majhnih površinah, npr. simbol mbar, 1 mbar = 10 2 Pa na kristalnih zrnih kovinskih materialov míkrotunelíranje milijárda -e ž v Evropi tisoč milijonov, število 10 9 -a s grad. metoda vodoravne- vtiskanju cevi s premeri 150–1000 mm v –6 milijonínka -e ž milijonti del celote, število 10 izvrtino s hidravličnim strojem, pri kateri ga vrtanja tunela v polnem profilu ob hkratnem milijón -a m tisoč tisočev, število 106 se uporablja avtomatizirana in računalni- milimétrski papír -ega -ja m papir z natisnje-ško vodena strojna oprema, smer vrtanja se no mrežo velikosti 1 mm × 1 mm za risanje uravnava z uporabo laserske tehnologije diagramov míkroturbína -e ž elektr. majhna turbina za milimétrski valôvi -ih -ôv m mn. telekom. mikroomrežja radijski valovi z valovnimi dolžinami 10–1 mm míkrovalôvi -ôv m mn. fiz. splošno poime- oziroma s frekvencami 30–300 GHz novanje območja elektromagnetnih valov z mílisekúndni vžigálnik -ega -a m grad., rud. valovnimi dolžinami 1 m–1 mm oziroma s eden od med seboj električno povezanih vžigal-frekvencami 300 MHz–300 GHz nikov s pirotehničnim zakasnilnim polnjenjem, mikrovalôvno ozádje -ega -a s astr. sevanje ki se sproži 24–60 milisekund po sproženju črnega telesa s temperaturo 2,7 K, ki napolnjuje predhodnega vžigalnika, npr. pri odstreljevanju vesolje S: prásévanje rude, kamnine v kamnolomu 500 minimálni krítični réz mílja -e ž minerálna vôlna mednarodna kopenska dolžinska -e -e ž mehek, vlaknat merska enota zunaj mednarodnega sistema material iz mineralnih vlaken, npr. kamena enot, 1609,344 m PRIM.: môrska mílja, volna, steklena volna, ki se uporablja za návtična mílja toplotne in zvočne izolacije Miller-Bravaisovi índeksi -ih -ov [mílər minerálno barvílo -ega -a s kem. teh. Ü bravêjevi] m mn. fiz. štirištevilčna cela števila, zêmeljska bárva ki v kristalografiji označujejo kristalografske minerálno gnojílo -ega -a s kem. teh. gnojilo smeri in kristalne ravnine v heksagonalnih in na podlagi anorganskih spojin, sečnine in/ali rombičnih kristalografskih sistemih mineralov, npr. KAN Sp: umétno gnojílo millerit -a [milerít] m met. zlato kovinski heksa-PRIM.: apnéni dušík gonalni mineral, nikljev sulfid, NiS, pomembna minerálno gradívo -ega -a s grad. mineralna nikljeva ruda surovina za gradnjo ali izdelavo gradbenih pol-Millerjevi índeksi -ih -ov [mílərjevi] m mn. fiz. izdelkov, ki se pridobiva v kamnolomih, gramo-trištevilčna cela števila, ki v kristalografiji ozna- znicah ali peskokopih čujejo kristalografske smeri in kristalne ravnine minerálno nasíčenje -ega -a s grad. prepojitev v Bravaisovih mrežah, pri čemer so indeksi kris-peska ali nanosov z minerali, raztopljenimi v vodi talografskih smeri izraženi kot števila v oglatih minerálno ólje oklepajih, npr. indeks [100] predstavlja rob -ega -a s kem. teh. tekoča zmes višjih ogljikovodikov, naftna frakcija z kocke v smeri osi x , indeksi kristalnih ravnin pa območjem vrelišč 300–370 ºC v okroglih oklepajih, npr. indeks (100) pred- PRIM.: mazálno stavlja ravnino, ki je pravokotna na smer x ólje, ólje (2), rastlínsko ólje mílo -a s 1. kem. teh. minerálno strojênje navadno poltrdna, v vodi topna -ega -a s kem. teh. strojenje m zmes natrijevih soli višjih maščobnih kislin, zlasti z anorganskimi solmi, navadno s kromovimi stearinske, palmitinske, oleinske, ki ima učinek míni hídroelektrárna -- -e m hidroelektrarna detergenta PRIM.: detergènt, mazávo mílo, povr-z močjo do 5 kW šínsko aktívna snôv 2. kem. teh. v vodi netopna sol mínij višje maščobne kisline, npr. kalcijevo milo, litijevo -a m kem. svinčev(II,IV) oksid, rdeč netopen prašek, uporablja se kot pigment v osnovnih milo, ki se uporablja za izdelavo tehničnih maziv premazih za zaščito proti rji, za proizvodnjo svin-PRIM.: tôvotna mást čevega stekla, pridobivanje svinčevega dioksida za minerálna bárva -e -e ž barva na podlagi na rav- anode v svinčevih akumulatorjih nih pigmentov anorganskega izvora, npr. okre, minimálna krítična véz hematita PRIM.: narávna bárva, zêmeljska bárva -e -e vezí ž elektr. najmanjše število izpadlih vezi v grafu elektro-minerálna izolácija -e -e ž elektr. izolacija iz energetskega omrežja, ki onemogoči prenos stisnjenega mineralnega prahu električne energije v določeni smeri minerálna kislína -e -e ž kem. Ü anorgánska minimálna plôskev -e -kve ž mat. gladka kislína ploskev, katere površina med dvema zaključe-minerálna sestáva -e -e ž rud. sestava rude, nima krivuljama, ki ležita v njej, je manjša od rudnega koncentrata glede na minerale, ki jih katerekoli druge ploskve, ki bi bila napeta med vsebuje istima krivuljama minerálna surovína -e -e ž rud. naravni minimálni krítični réz -ega -ega -a m elektr. material z določeno geološko zgradbo, ki najmanjše število izpadlih elementov v grafu vsebuje kovinske in nekovinske minerale, npr. elektroenergetskega omrežja, ki onemogoči ruda, in ima ekonomsko vrednost prenos elektrike v določeni smeri 501 minimálni pretòk vôde minimálni pretòk vôde -ega -óka -- m grad. mléček -čka m kem. teh. mleku podoben sok pretok vode v vodovodnem sistemu, reki, ki še nekaterih rastlin, dreves, npr. kavčukovca zagotovi oskrbo s pitno in vodo za gospodarske mléčna kislína -e -e ž kem. 2-hidroksipropanoj-namene ska kislina, CH 3 CH(OH)COOH, brezbarvna, mínimum fúnkcije -a -- m mat. ekstrem oljnata tekočina, skoraj brez vonja, uporablja se kot dodatek (E 270) v živilih za uravnavanje funkcije, ki predstavlja njeno najmanjšo pH, za izdelavo biorazgradljive plastike, v far-vrednost na danem območju minizíranje macevtski industriji, kozmetiki -a s barvanje z minijem kot minúta anaerobna fermentacija, pri kateri se sladkorji -e ž 1. dovoljena merska enota za pod vplivom mlečnokislinskih bakterij ali čas zunaj SI, simbol min, 1 min = 60 s osnovnim premazom proti rji mléčnokislínsko vrênje -ega -a s kem. dovoljena merska enota za ravninski kot zunaj 2. mat. njihovih encimov spreminjajo v mlečno kislino, npr. kisanje zelja in repe, kisanje mleka, SI, simbol ', 1' = 1°/60 Sp: kótna minúta proizvodnja jogurta, kefirja, siliranje živinske minútna rezêrva -e -e ž elektr. rezerva delovne krme S: kísanje moči za terciarno regulacijo frekvence, ki je na mléčno stêklo -ega -a s kem. teh. belo, prosojno, razpolago v manj kot 15 minutah a neprozorno steklo, ki se dobi z dodatkom mión -a m fiz. fermion, ena od treh vrst leptonov belega pigmenta, npr. kalcijevega fosfata, kalci-v standardnem modelu elementarnih delcev jevega fluorida, kositrovega dioksida v stekleno miriamétrski valôvi maso -ih -ôv m mn. telekom. m radijski valovi z valovnimi dolžinami mléko -a s 1. emulzija kapljic maščobe v vodi, miroválni čàs delcev svetle barve, npr. apneno mleko, -ega čása m čas mirovanja cementno mleko 100–10 km oziroma s frekvencami 3–30 kHz npr. čistilno mleko 2. redka suspenzija drobnih mirovánje mlétje -a s kem. teh., rud. drobljenje delcev v prah -a s popolno prenehanje delovanja, velikosti do 0,01 mm z udarjanjem prosto se naprave, stroja dejavnosti ali gibanja gibajočih mlevnih teles in s trenjem med pre- mirôvna mása -e -e ž fiz. masa mirujočega delca mikajočimi se površinami teh teles, npr. krogel, mirôvni kontákt palic -ega -a m elektr. sklenjen kontakt, ki se pri vzbuditvi releja, stikala mlévno teló -ega -ésa s kem. teh., rud. telo, ki ima razklene, onemogoči tok skozenj in preide v obliko krogle, palice, kladiva, valja, stožca z stanje delovnega kontakta zobmi in v mlinu z udarjanjem in trenjem mívka drobi in melje material, npr. rudo, lapor, -e ž grad. naplavina, usedlina ob rečnih premog koritih, droben pesek debeline do 1 mm ali mlín usedlina kamnin v kotanjah in jamah suhega -a m 1. naprava, stroj za drobljenje srednje velikih kosov materiala velikosti vodotoka, gradbeni material za malte in estrihe 6–12 mm, npr. rude, v drobne delce, manjše mizárna -e ž obrat za izdelavo lesenih izdelkov od 0,2 mm 2. grad. stroj za pripravo gramozov, za potrebe podjetja, rudnika, npr. modelov za peskov različnih granulacij in kamene moke z livarno, delov podporja v rudniku drobljenjem in mletjem kamnin, portlandskega mizárska méra -e -e ž grad. svetla mera cementnega klinkerja, opeke, betona odprtine okna ali vrat mlín kládivar -a -ja m grad. mlin z vrtečimi se MKE -- [emkaé] ž mat. Ü metóda kônčnih udarnimi kladivi na vrtilni osi za grobo mletje elemêntov kamenih agregatov 502 mobílnik mlín na kámne -a -- -- m množílnik mlin na vodni ali -a m naprava, ki kaj pomnoži, z motorni pogon, v katerem se navadno žita meljejo množenjem poveča med dvema vodoravnima mlinskima kamnoma, množína snoví -e -- ž kem. količnik števila od katerih se zgornji vrti, spodnji pa miruje edink snovi in Avogadrove konstante, osnovna mlínski kámen -ega -mna m monoliten kolut veličina v mednarodnem sistemu veličin, na iz kremenovega peščenjaka ali konglomerata z katerih temelji mednarodni sistem merskih debelino 20–30 cm, obdan z jeklenim obročem enot, simbol n, merska enota mol in z odprtino v sredini za pogonsko gred množínska bilánca -e -e ž integralni prikaz MMS -- [ememès] ž (ang. Multimedia Messaging dotokov in odtokov množine snovi v zaključe-Service) krat. telekom. Ü storítev vèčpredstávnost- nem sistemu, kar je snovna bilanca na podlagi nih sporočíl množine snovi MN -- [emèn] ž krat. elektr. Ü mála napétost množínska izdeláva -e -e ž izdelava velikih mnogolíčna fúnkcija količin enakih izdelkov, navadno na tekočem -e -e ž mat. funkcija, traku ki ima pri isti vrednosti neodvisne spremen-množínska koncentrácija ljivke več vrednosti odvisne spremenljivke, -e -e ž kem. količnik npr. √ 4 = 2 in √4 = –2 množine topljenca in prostornine raztopine, mnogolíčnost simbol c, merska enota mol na kubični meter -i ž kem. Ü polimorfíja S: koncentrácija (2) Sp: mólska koncentrácija mnógoogljíčno jêklo -ega -a s met. jeklo, ki PRIM.: másna koncentrácija, števílska koncen-vsebuje masni delež ogljika 0,6–1 % trácija mnógorodôvno óptično vlákno -ega -ega množínski tók -ega -a m kem. količnik m-a s fiz. Ü vèčrodôvno óptično vlákno pretečene množine snovi in za to porab - mnogotérost ljenega časa, simbol F, merska enota mol -i ž mat. abstraktni matematični na sekundo prostor, v katerem ima vsaka točka okolico, moaré ki je homeomorfna evklidskemu prostoru, a -êja m 1. tekst. tkanina z vtisnjenim z drugačno topološko strukturo, kot jo ima svetlikajočim se vzorcem v obliki lesnih struktura evklidskega prostora letnic 2. graf. neželen vzorec v rastru zaradi množênje interference med več rastrskimi strukturami -a s mat. ena od štirih osnovnih aritmetičnih operacij med celimi števili in po- mobílna fáza -e -e ž kem. plin ali tekočina, ki se splošitev te operacije na polje realnih in kom- vodi skozi kolono s stacionarno fazo pri kroma-pleksnih števil, vektorjev in matrik tografiji, npr. trdnim adsorbentom, nehlapnim množênje matrík topilom -a -- s mat. računska operacija, ki priredi matrikama A in B z di- mobílna sprejémno-oddájna postája -e menzijama m × n in n × p matriko z dimenzijo -e -e ž elektr. prevozna ali prenosljiva sprejemno-m × p matriko C = A × B z dimenzijo m × p tako, -oddajna postaja, ki se uporablja v različnih da je vsak element produkta skalarni produkt geografskih območjih PRIM.: fíksna sprejémno-ustrezne vrstice prve in ustreznega stolpca -oddájna postája druge matrike mobílnik -a m telekom. mobilni telefon, ki mnóžica -e ž mat. zbirka dobro definiranih med omogoča dodatne storitve, npr. pošiljanje seboj različnih objektov, ki se lahko obravna- kratkih besedilnih sporočil, fotografiranje in vajo skupaj kot celota, npr. množica naravnih pošiljanje fotografij, brskanje po internetu, števil, množica točk v ravnini, na krivulji, v predvajanje in poslušanje glasbenih posnetkov, prostoru uporabo umetne inteligence 503 mobílni stròj mobílni stròj -ega strôja m grad., stroj. môčnostna elektrónika premični -e -e ž elektr. elek-delovni stroj z lastnim pogonom ali prestavljiv, tronika, ki se uporablja v elektroenergetskih navadno tudi z lastnim podvozjem sistemih mobílni telefón -ega -a m telekom. môčnostna elektrónka brezvrvični -e -e ž elektr. elektron-telefon, ki omogoča vzpostavljanje govornih ka za večje izhodne moči mobilnih povezav med naročniki môčnostni fáktor -ega -ja m elektr. količnik mobílno komunicíranje -ega -a s telekom. delovne moči in absolutne vrednosti navidezne izmenjava elektronskih signalov, npr. govora, moči, kosinus kota med fazorjem napetosti in slik, podatkov, med mobilnimi napravami po toka, simbol λ S: cos φ mobilnem komunikacijskem omrežju môčnostni kondenzátor -ega -ja m elektr. mobílno komunikacíjsko omréžje -ega kondenzator za uporabo v elektroenergetskem -ega -a s telekom. komunikacijsko omrežje spre- sistemu za izločanje visokofrekvenčnih motenj jemno-oddajnih radijskih postaj na zemeljski in za kompenzacijo induktivne jalove moči površini, ki omogoča mobilne elektronske môčnostni láser -ega -ja m elektr. laser, grajen komunikacije, pri katerih kličoči in klicani za velike moči, npr. za rezanje različnih materia- med zvezo lahko spreminjata svoj geografski lov, spajanje kovin položaj, in se lahko poveže tudi s fiksnim ko- munikacijskim omrežjem môčnostni relé -ega -êja m 1. elektr. rele, ki zaščiti napravo pred preseganjem določene Möbiusov trák -ega trakú [mébiusov] m mat. moči 2. elektr. merilni rele, ki z zmnožkom ploskev, ki nastane v prostoru, če se začetek veličin električne napetosti in električnega toka m traku pravokotne oblike poveže s koncem tako, zaznava navidezno moč in se lahko odziva na se prilepi na začetno stranico stroj. môčnostni signál -ega -a m izhodni signal móč da se končna stranica zasuka okrog osi traku in delovno ali jalovo moč močí ž 1. količnik dela in časa, v katerem krmilnika, navadno vkrmilni signal z močjo do je delo opravljeno, ali količinik prenesene nekaj wattov, ojačen do tisočkrat in več na moč, energije in za to potrebnega časa, simbol P, ki je potrebna za opravljanje dela, npr. s flui- sposobnost kemičnih snovi, npr. moč baze, môčnostni spékter -ega -tra m spekter, ki kisline, ionska moč merska enota watt 2. kem. merilo za učinkovanje, dnotehničnim motorjem ali delovnim valjem predstavlja porazdelitev kvadratov spektralnih se zaradi medmolekulskih sil lepi na trdno môčnostni transformátor -ega -ja m elektr. površino močljívost -i ž fiz. sposobnost tekočine, da komponent signala ali šuma transformator z dvema ali več navitji, ki z môčna báza -e -e ž kem. baza z visoko stopnjo elektromagnetno indukcijo pretvarja sistem disociacije izmenične napetosti in toka v drug sistem môčna kislína napetosti in toka, navadno drugačnih velikosti -e -e ž kem. kislina z visoko in iste frekvence stopnjo disociacije móč preobremenítve močí -- ž elektr. največja môčna síla -e -e ž fiz. Ü síla môčne interákcije moč, ki jo naprava lahko vzdrži določen čas močnó legírano jêklo -- -ega -a s met. jeklo, ki móč prôstega téka močí -- -- ž elektr. moč, ki vsebuje masne deleže zlitinskih elementov nad jo potrebuje pogonski stroj za premagovanje 4 %, npr. nerjavno jeklo vsaj 11 % Cr trenja in izgub notranjih uporov pri naznačeni môčnostna dióda -e -e ž elektr. dioda za usmer- napetosti, naznačenih vrtljajih in brez obreme- janje večjih tokov nitve 504 módra cóna modálna analíza -e -e ž 1. elektr. analiza lastnih strukturne sestavine in meje vzete kot celota, vrednosti in lastnih vektorjev linearnega uporablja se pri reševanju problemov na mejah sistema 2. grad. standardna metoda seizmične med fazami, npr. pri dinamiki strjevanja analize gradbenih konstrukcij, pri kateri se módem -a m 1. elektr. elektronski sestav, obravnava konstrukcija v elastičnem območju ki združuje modulator in demodulator odziva materiala ob potresnem vzbujanju tal in 2. telekom. komunikacijska naprava, ki z analo-superpoziciji vplivov nihajnih oblik konstruk-gno-digitalnim ali digitalno-analognim pre-cije, ki največ prispevajo k njenemu odzivu, tvarjanjem posreduje med digitalnimi podatki npr. pomikom iz računalnika ali terminalske naprave in analo-modálna regulácija -e -e ž elektr. regulacija, pri gnimi avdiosignali iz standardnega telefonske-kateri regulacijski signal sestavljajo elementi ga voda lastnega vektorja sistemske matrike moderátor -ja m fiz. snov, npr. voda, težka modél -a m 1. v določenem merilu izdelana voda, grafit, ki v jedrskih reaktorjih s trki dovolj naprava, stroj, objekt za preverjanje osnovnih upočasni hitre nevtrone, da lahko sprožajo lastnosti, načela delovanja, funkcionalnosti, nove jedrske reakcije dimenzij PRIM.: makéta 2. grad. geometrijski, modificírana síva lítina -e -e -e ž met. siva računski in/ali digitalni model konstrukcije, s litina, pri kateri se z majhnimi dodatki kalcija, katerim se izdela analiza notranjih sil konstruk-silicija, ferosilicija, v novejšem času tudi barija, cije in premikov ter dimenzionirajo posamezni cirkonija, stroncija in redkozemeljskih kovin, elementi 3. kem. teh. votla priprava za ulivanje doseže, da se ogljik izloča v majhnih lističih, kar izdelkov iz nekovinskih materialov, npr. izboljša njene mehanske lastnosti keramike S: kalúp (2) m modificíranje modél AR -a s 1. izboljšanje, prilagoditev -a -- [aèr] m (ang. AR – autoregressive) mat. Ü celote z delnimi ali majhnimi sprememba- ávtoregresíjski modél mi njenih delov 2. kem. izboljšanje lastnosti modél ÁRMA -a -- m (ang. ARMA – autoregressive materiala z ustreznimi dodatki in njihova moving average) mat. Ü dinámični ávtoregresíjski prilagoditev potrebam, zahtevam 3. met. udrob-modél nitev mikrostrukture nekaterih neželeznih modelíranje -a s izdelovanje modelov zlitin in s tem izboljšanje njihovih mehanskih sistemov ali signalov za potrebe analiz, npr. lastnosti z dodajanjem modifikatorja v talino izdelka, aerodinamičnega profila, izdelovalne-4. met. spreminjanje oblike izločenega grafita v ga, kemijskega procesa, matema tične konstruk-mikrostrukturi železove litine in s tem izbolj-cije, ki opisuje naravni proces ali pojav šanje njenih mehanskih lastnosti z dodajanjem modélna mizárna -e -e ž met. modifikatorja, npr. ferosilicija, kalcij-silicija, mizarna v livarni, ki izdeluje lesene modele za oblikovanje livne zlitin stroncija, redkozemeljskih kovin, v talino votline v peščeni formi modifikácija -e ž kem. kristalna oblika, v kateri modélna plôšča -e -e ž met. lahko nastopa trdna snov iste kemične sestave lesena ali kovinska plošča, na katero se pritrdi model ali polovica modifikátor -ja m 1. kem. teh. sredstvo za izbolj-dvodelnega modela za oblikovanje livne votline šanje lastnosti polimerov, npr. modifikator v peščeni formi udarne trdnosti 2. met. sredstvo za modificira-modélna raziskáva -e -e ž raziskava sistemov, nje, ki pospešuje tvorbo kristalizacijskih kali industrijskih procesov s fizičnimi ali matema- v talini ali vpliva na obliko izločenega grafita v tičnimi modeli železovi litini PRIM.: cepívo modél s fáznim póljem -a -- -- -- m mat., met. módra cóna -e -e ž prom. prostor za omejen čas matematični model, pri katerem so mikro- parkiranja 505 módra gálica módra gálica -e -e ž kem. teh. bakrov sulfat pen- elementi sestavljajo na gradbišču, npr. sanitarni tahidrat, CuSO4∙5H2O, modra kristalna snov, ki modul, standardna stanovanjska enota, stano- se uporablja za pripravo škropiv za vinsko trto vanjski zabojnik 2. grad., stroj. snovanje, dimen- modrênje strojev, objektov z modulno oblikovanimi s -a met. segrevanje jeklenih izdelkov gradniki Sp: bákrova gálica PRIM.: halkantít zioniranje in gradnja funkcijskih enot naprav, in predmetov na okoli 150 °C na zraku, da se grádnja Sp: módulna grádnja, zlogôvna pojavi na površini modrikasta barva tankega filma iz železovega oksida Fe modulárna kompozícija 3 O 4 , ki predstavlja -e -e ž grad. sestav módri cemènt uporabo skupne mere, osnovnega modula grad. -ega -ênta m portlandski modulárna méra zaščito pred rjavenjem arhitektonskih in gradbenih elementov z mešani cement z navadno zgodnjo trdnostjo, -e -e ž grad. dimenzije ki se uporablja pri gradnji, za nearmirane in osnovnega modula armirane betone, tlakovce, drobne betonske modulárna opéka -e -e ž grad. zidak iz žgane izdelke gline, lahko tudi iz siporeksa, betona, lahkega modrílo -a s kem. betona, ki ima standardizirane nazivne modro barvilo, npr. berlinsko modrilo dimenzije robov 300 mm × 200 mm × 200 mm, módri šúm dejanske so 290 mm × 190 mm × 190 mm -ega -a m šum, katerega spektralna Sp: modulárec gostota narašča s frekvenco módul -a m 1. značilna mera, npr. modul število, ki pove, kolikokrat se osnovni modul fiz. modulárni koeficiènt -ega -ênta m grad. celo elastičnosti, strižni modul 2. za določeno snov, ponovi v neki kompoziciji m predmet značilna ali dogovorjena vrednost, npr. modul ozobja modulárno projektíranje 3. mat. -ega -a s pro- absolutna vrednost kompleksnega števila 4. elektr., stroj. jektiranje z uporabo osnovnih in projektnih enota naprave, stroja iz več delovno, praviloma tudi mehansko modulov v obliki pravilnih mrež različnih oblik povezanih elementov ali sestavin za opravlja- modulátor -ja m 1. elektr. vezje, naprava za nje funkcij na višji stopnji členitve tehničnega moduliranje izmeničnih, navadno električ- sistema S: zlòg (1) nih signalov v telekomunikacijski in krmilni modulácija -e ž 1. elektr., fiz. tehniki 2. prilagoditveni člen v verigi prenosa oblikovanje izmeničnih signalov nosilnega signala s spreminjanjem njegove amplitude, frekvence, faze 2. fiz. menjanje, pri- módul elástičnosti -a -- m značilno število, lagajanje tonalitete glasu pri prenosu, obdelavi ki opredeljuje linearno zvezo med mehansko zvočnih signalov 3. fiz. spreminjanje hitrosti ele- napetostjo in deformacijo, simbol E, merska ktronov v elektronskem snopu, npr. za prikaz enota newton na kvadratni milimeter nihanjem z nižjo frekvenco signala, s katero se modulira nosilna frekvenca S: modulacíjska frekvénca modulacíjska frekvénca -e -e ž elektr. modulírni signál -ega -a m elektr. signal, s frekvenca signala, s katero se modulira nosilna katerim se modulira nosilna frekvenca frekvenca S: modulírna frekvénca módulna enôta spreminjanje značilne veličine visokofrekvenč- modulírna frekvénca -e -e ž elektr. frekvenca nega nihanja, npr. amplitude, faze, frekvence, z slike na zaslonu Braunove elektronke 4. elektr., fiz. PRIM.: strížni módul, Youngov módul modulárec -e -e ž grad. dolžinska enota 10 -rca m grad. Ü modulárna opéka cm, ki se uporablja v arhitekturi in gradbeništvu modulárna grádnja -e -e ž 1. grad. montažna pri urejanju razmerij med gradbenimi elementi gradnja, pri kateri se industrijsko proizvedeni in arhitektonsko kompozicijo, simbol M 506 môkri člén módulna grádnja -e -e ž grad., stroj. Ü módul tógosti -a -- m meh. Ü strížni módul modulárna grádnja (2) mohêr -ja m mehka, svilasta, lesketajoča se, módulna izvédba -e -e ž stroj. izvedba dolo- rahlo valovita dlaka angorske koze, dolga čenega dela, sestavine, naprave, stroja, objekta 120–250 mm, debela povprečno 42 μm, iz vnaprej pripravljenih funkcijskih enot, kar uporablja se sama ali v mešanici z ovčjo volno omogoča hitrejšo, bolj prilagodljivo, cenejšo za izdelavo plaščev, plišev, dekoracijskih tkanin, izdelavo, gradnjo pletenin, šalov módulna méra -e -e ž 1. stroj. Mohrova porušítvena hipotéza -e -e značilna meh.-e [mórova] ž hipoteza, ki se uporablja za vrednost modulnega parametra, npr. izračun napetosti pri sestavljeni obremenitvi osnovna izmera elementa, objekta, mere, z upogibom in vzvojem za nosilce okroglega moč naprave, delovnega tlaka 2. grad. mera, prereza, npr. gredi, osi PRIM.: Bachova poru-izražena v modulnih enotah, npr. modulna šítvena hipotéza mera modulnega zidaka dimenzij 30 cm × 20 cm × 20 cm, ki ima dejanske dimenzije Mohrova sôl -e solí [mórova] ž kem. 29 cm × 19 cm × 19 cm, ker je pri zidanju amonij-železov(II) sulfat heksahidrat, 1 cm namenjen malti, je 3 M × 2 M × 2 M, ali Fe(NH4)2 (SO4)2·6H2O, svetlozelena kristali-modulna mera odprtine okna 100 cm × 120 nična železova(II) sol, topna v vodi, ki se zaradi cm, ki ima dejansko svetlo mero 101 cm × 121 večje obstojnosti proti oksidaciji uporablja v cm, je 10 M × 12 M analizni kemiji PRIM.: amónij-želézov sulfát (1) módulna méra ozóbja -e -e -- ž stroj. Ü módul Mohrov korekcíjski fáktor -ega -ega -ja ozóbja [mórov] m meh. količnik sestavljene upogibno- módulna urejênost -vzvojne napetosti in čiste upogibne napetosti -e -i ž medsebojna pri okroglem ali kolobarjastem prerezu ob m urejenost vrednosti veličin gradnikov v pri-upoštevanju porušitvene hipoteze po Mohru merjavi z osnovnimi veličinami izhodiščnega PRIM.: Bachov korekcíjski fáktor, Húberjev modula, ki omogoča gradnjo samo s kombi-korekcíjski koeficiènt niranjem standardnih enot na enaki ali nižji Mohrov napétostni króg stopnji členitve tehničnega sistema -ega -ega -a grafična metoda za določanje [mórov] m meh. módulni rézkar -ega -ja m stroj. Ü módulno velikosti in smeri glavnih napetosti v Cauchyje-frezálo vem napetostnem tenzorju módulno frezálo -ega -a s stroj. frezalo v obliki Mohsova trdôtna léstvica -e -e -e [mósova] ž diska s profiliranimi rezalnimi zobmi, npr. z kem., met. desetstopenjska lestvica, ki predstavlja evolventnim, cikloidnim ali žagastim profilom primerjalno merilo odpornosti mineralov in za ozobljenje zobnika Sp: módulni rézkar drugih trdnin proti razenju módulo -a m mat. ekvivalenčna relacija, ki môkra málta -e -e ž grad. industrijska malta ali razvršča števila glede na izbrani modul po malta, izdelana na gradbišču, katere sestavine ostanku pri deljenju s tem modulom so pripravljene in premešane s predpisano módul ozóbja količino vode S: -a -- m stroj.svéža málta značilna mera evol-ventnega ozobja, količnik delilnega premera in môkra pára -e -e ž stroj. vodna para pri tempe-števila zob Sp: módulna méra ozóbja raturi vrelišča, ki vsebuje tudi vodne kapljice in módul stisljívosti je zato vidna -a -- m količnik spremembe tlaka p in relativne spremembe prostornine môkri člén -ega -a m elektr., kem. galvanski člen s ΔV/V0, ki jo povzroča tlak, simbol K, merska tekočim elektrolitom, npr. električni akumu-enota pascal PRIM.: koeficiènt stisljívosti lator 507 môkri izločeválnik prahú môkri izločeválnik prahú -ega -a -- m molekulárno síto -ega -a s kem. Ü molékulsko izločevalnik trdnih delcev iz dimnih plinov, síto pri katerem se plin vodi skozi prho ali bazen molékulska črpálka -e -e ž fiz., kem. vakuumska tekočine, navadno vode črpalka za doseganje ultravisokega vakuuma, môkri mlín -ega -a m grad. mlin, npr. krogelni, v ki temelji na mehanskem pospeševanju delcev katerega se pri mletju doda tekočina, navadno plina proti izstopni odprtini ob valjastem voda, da se dobi zelo drobnozrnat zmletek rotorju z visoko vrtilno frekvenco, pri čemer môkri plôski tísk je med vstopno in izstopno odprtino špranja -ega -ega -a m graf. ploski tisk, med statorjem in rotorjem zelo majhna in pri katerem so tiskovni elementi oleofilni in hi- onemogoča vračanje delcev plina drofobni, netiskovni pa hidrofilni in oleofobni molékulska destilácija -e -e ž kem. destilacija môkri postópek -ega -pka m 1. kem. teh. za ločevanje polimernih snovi na frakcije z postopek, ki poteka v raztopini, ker potekajo različno relativno molekulsko maso, ki poteka reakcije med raztopljenimi reagenti bistveno pri najnižji možni temperaturi, da se prepreči hitreje kot med trdnimi 2. grad. mešanje agregata razkroj in veziva ob prisotnosti vode molékulsko síto -ega -a s kem. naravni ali sin- môkro brúšenje -ega -a s stroj. brušenje ob tetični zeolit z veliko specifično površino in dovajanju hladilne tekočine S: hládno brúšenje velikostjo por okrog 0,4 nm, ki zadržijo majhne môkro číščenje -ega -a s kem. teh. odstranjevanje molekule, npr. vodo, v svoji strukturi, ne da nečistoč iz plinov z izpiranjem, npr. v pralnikih bi se ta bistveno spremenila, uporablja se za plinov sušenje organskih topil, kot katalizator Sp: mo- m môkro kémično predênje lekulárno síto -ega -ega -a s tekst. kemično predenje, pri katerem se vlakna moleskín -a m 1. tekst. krzno iz krtove kože razredči ali nevtralizira, polimer pa koagulira in molibdát -a m kem. sol molibdenove(VI) odvaja iztiskajo v drugo raztopino, v kateri se topilo 2. tekst. Ü angléško úsnje (1) kisline, H 2MoO4, npr. natrijev molibdat, ki se môkro vléčenje -ega -a s met. vlečenje žice, uporablja v mineralnih gnojilih cevi skozi votlice, ki so potopljene v tekoče molibdén -a m kem. element iz kromove mazivo skupine periodnega sistema, srebrnosiva môkro vŕtanje -ega -a s vrtanje v hribino, pri kovina z visokim tališčem, odporna proti katerem izplaka hladi vrtalno krono ali udarni koroziji, uporablja se kot sestavina legiranih sveder, odvaja vrtanino in preprečuje nastanek jekel, simbol Mo prahu molibdenít -a m met. kovinsko modrikasto siv mól -a m osnovna merska enota v mednaro- tetragonalni ali trigonalni mineral, molibdenov dnem sistemu enot za množino snovi, ki vsebuje disulfid, MoS 2, molibdenova ruda Sp: molib-23 točno 6,022 140 76 · 10 edink, simbol mol dénov sijájnik molálnost -i ž kem. koncentracija snovi v molibdénov dísulfíd -ega -a m kem. MoS2, raztopini, opredeljena kot količnik množine črnosivi kristali s kovinskim leskom in grafitu snovi in mase topila PRIM.: števílska koncen- podobno strukturo ter lastnostmi, uporablja se trácija kot trdno mazivo za ležaje molékula -e ž kem. osnovni gradnik snovi, molibdénovo jêklo -ega -a s met. orodno jeklo, sestavljen iz dveh ali več atomov, med seboj obrabno trdno pri visokih temperaturah, ki povezanih s kemijskimi vezmi vsebuje masni delež molibdena 10–15 % 508 mólska toplôta molibdénov sijájnik -ega -a m met. Ü mólska nevtralizacíjska entalpíja molib- -e -e -e ž denít kem. toplota, ki se sprosti pri nevtralizaciji enega Mollierov diagrám mola vodikovih ionov s hidroksidnimi ioni ali -ega -a [moljêrov] m stroj. enega mola hidroksidnih ionov z vodikovimi diagram, ki prikazuje toplotne lastnosti vlažnega ioni S: mólska nevtralizacíjska toplôta zraka: specifično prostornino, specifično entalpijo in specifično entropijo v odvisnosti mólska nevtralizacíjska toplôta -e -e -e ž od temperature in relativne vlažnosti pri tlaku 1 kem. toplota, ki se sprosti pri nevtralizaciji enega bar PRIM.: Mollierov diagrám h-s za vôdno páro, mola vodikovih ionov s hidroksidnimi ioni ali Mollierov diagrám h-x za vlážen zràk enega mola hidroksidnih ionov z vodikovimi Mollierov diagrám h-s za vôdno páro ioni S: mólska nevtralizacíjska entalpíja -ega -a -- -- -- -- [moljêrov há ès] m stroj. fazni diagram mólska nótranja energíja -e -e -e ž kem. s krivuljo nasičenosti, krivuljami stanja pri simbol Um, merska enota joule na mol stalni temperaturi in tlaku in stalnih vrednostih nenasičene, nasičene in pregrete vodne pare količnik notranje energije in množine snovi, faktorja suhosti pare v območju nenasičenosti mólska plínska konstánta -e -e -e ž kem. PRIM.: sorazmernostna konstanta v splošni plinski Mollierov diagrám Mollierov diagrám h-x za vlážen zràk enačbi, zmnožek Boltzmannove in Avogadrove -ega -a -- -- -- -- [moljêrov há íks] m diagram, merska enota joule na mol kelvin stroj. konstante, simbol R, R = 8,314 472(15) J mol–1 K–1, S: plínska ki prikazuje toplotne lastnosti vlažnega zraka: konstánta Sp: splôšna plínska konstánta specifično prostornino, specifično entalpijo PRIM.: specífična plínska konstánta in specifično entropijo v odvisnosti od tem-mólska prevódnost perature in relativne vlažnosti pri tlaku 1 bar -e -i ž kem. količnik ele-ktrične prevodnosti in koncentracije snovi, PRIM.: Mollierov diagrám m simbol Λ , merska enota siemens kvadratni mólska entalpíja -e -e ž fiz., kem. količnik meter na mol Sp: ekvivaléntna prevódnost entalpije in množine snovi, simbol Δ H m , mólska prostornína merska enota joule na mol Sp: mólska toplôta -e -e ž fiz., kem. količnik mólska entropíja prostornine in množine plina pri dani tempe- -e -e ž kem. količnik raturi in danem tlaku, simbol V entropije in množine snovi, simbol S m , merska enota m , merska kubični meter na mol PRIM.: Avogádrov zákon enota joule na mol mólska hidratacíjska entalpíja mólska talílna entalpíja -e -e -e ž fiz., kem. -e -e -e ž količnik talilne entalpije in množine staljene fiz., kem. sprememba molske entalpije, ki se kaže snovi, simbol Δ kot sproščena toplota pri hidrataciji plinastih fus H , merska enota joule na mol Sp: mólska talílna toplôta ionov, njihovem popolnem raztapljanju v vodi in hkratni pretvorbi v hidratizirane ione pri mólska talílna toplôta -e -e -e ž fiz., kem. Ü joule na mol Sp: hidratacíjska entalpíja, hidrata- fiz., kem. mólska topílna entalpíja -e -e -e ž cíjska toplôta stalnem tlaku, simbol ΔhydH, merska enota mólska talílna entalpíja mólska izparílna entalpíja -e -e -e ž pri raztapljanju, in množine snovi, ki se raztaplja kem. količnik entalpije, ki je enaka toploti, dovedeni količnik izparilne entalpije in množine snovi v topilu pri stalnem tlaku in neskončnem raz-mólska koncentrácija -e -e ž kem. Ü koncen- redčenju, simbol ΔsolH, enota joule na mol trácija (2) Sp: entalpíja raztápljanja, topílna entalpíja, mólska mása topílna toplôta -e -e ž kem. količnik mase snovi in njene množine, simbol mólska toplôta M , merska enota -e -e ž fiz., kem. Ü mólska kilogram na mol Sp: ekvivaléntna mása entalpíja 509 mólska toplôtna kapacitéta mólska toplôtna kapacitéta -e -e -e ž fiz., kem. nečiste kovine v toku ogljikovega monoksida količnik toplotne kapacitete in množine snovi, pri 50–80 °C in termičnim razkrojem nastalega simbol C, merska enota joule na kelvin in mol plinastega tetrakarbonilniklja, Ni(CO)4 Sp: atómska toplôta PRIM.: specífična toplôtna Mongeova projekcíjska metóda -e -e -e kapacitéta [mónžova] ž grad., mat. metoda hkratnega projicira-mólska zgoreválna entalpíja nja telesa na tri med seboj pravokotne ravnine: -e -e -e ž kem. sprememba molske entalpije, ki se kaže kot tloris (x, y), naris (x, z) in stranski ris (y, z) sproščena toplota pri popolnem zgorevanju Monierova sténa -e -e [monjêjeva] ž grad. spojine v atmosferi kisika pri standardni tempe- nenosilna stena v stavbi, izdelana tako, da se raturi in tlaku, simbol Δ cH, merska enota joule na pritrjen okvir napne jeklena žična mreža, na mol Sp: zgoreválna entalpíja, zgoreválna omeče z močno gosto cementno malto in toplôta (3) izravna kot stenski omet mólski absorpcíjski koeficiènt -ega mónitor -ja m nadzorovalna naprava za opa--ega -ênta m kem. merilo za količino svetlobe zovanje, zasledovanje in zapisovanje stanja in določene valovne dolžine, ki jo absorbira dogajanja v tehničnem sistemu, navadno s tele- kvadratni meter na mol PRIM.: dolžínski ab- mónitoring -a m nadzor z načrtnim nepreki-sorpcíjski koeficiènt množina snovi, simbol ε, merska enota vizijskim snemanjem njenim zbiranjem in ocenjevanjem ustreznih mólski óptični zasúk -ega -ega -a m kem. informacij o stanju naprave, stroja, postroja, količnik kota zasuka linearno polarizirane objekta, sistema, okolja z opazovanjem, svetlobe in zmnožka dolžine poti žarka skozi meritvami zaradi zagotavljanja funkcional- m medij ter koncentracije optično aktivne snovi, nosti, učinkovitosti, zanesljivosti, varnosti simbol α PRIM.: n , merska enota radian kvadratni meter téhnični nadzòr na mol mónoacíl gliceról -- -a m kem. ester glicerola z mólsko razmérje -ega -a s kem. razmerje med maščobnimi kislinami, v katerem je zaestrena množinama spojin ali elementov, ki sodelujeta ena OH-skupina glicerola Sp: mónogliceríd v kemijski reakciji ali sestavljata zmes mónoamónijev fosfát -ega -a m kem. Ü momènt -ênta m fiz. integral zmnožka poraz- amónijev díhidrogénfosfát deljene veličine in razdalje od osi PRIM.: drúgi mónofilamêntna prêja -e -e ž tekst. filamen-momènt tna preja, ki jo tvori en filament S: enójna prêja momènt síle -ênta -- PRIM.: m meh. múltifilamêntna prêja vektorski produkt sile in sile, simbol M, merska enota newton mónohidróksialkohól -- -a m kem. alkohol, meter krajevnega vektorja od osišča do prijemališča mónogliceríd -a m kem. Ü mónoacíl gliceról ki ima v molekuli eno samo hidroksiskupino moment v kateremkoli prerezu med mónokálcijev fosfát -ega -a m kem. kalcijeva di-podporama nosilca momènt v pólju -ênta -- -- m grad. upogibni Sp: ênovaléntni alkohól hidrogensol fosforjeve(V) kisline, Ca(H 2PO4)2, monacít -a m met. rumen do rjav ali rdečkast bel, v vodi zmerno topen prah, pomembno monoklinski mineral, cerij-lantan-neodimov mineralno gnojilo S: kálcijev díhidrogénfosfát fosfat, (Ce,La,Nd,Th)[PO4], pomembna ruda PRIM.: superfosfát za pridobivanje torija, lantana in cerija mónokarboksílna kislína -e -e ž kem. kar-Móndov postópek -ega -pka m kem. teh., met. boksilna kislina, ki vsebuje eno karboksilno postopek za rafiniranje niklja s segrevanjem skupino, npr. ocetna kislina, CH3COOH 510 monotóno padajóča fúnkcija mónoklínski kristálni sistém -ega -ega -a m mónonátrijev fosfát -ega -a m kem. natrijeva kem. kristalni sistem, pri katerem sta dva primi- dihidrogensol fosforjeve(V) kisline, NaH2PO4, tivna vektorja pod pravim kotom, tretji pa pod za impregniranje tkanin proti vnetljivosti kotom, ki ni pravi S: nátrijev díhidrogénfosfát mónoklínski minerál mónoplán -ega -a m mineral iz -a m stroj. Ü ênokrílnik monoklinskega kristalnega sistema mónopól -a m 1. fiz. električno nabito telo kot mónoklóroócetna kislína -e -e ž kem. izvor ali ponor silnic električnega polja, npr. ClCH točkasti električni naboj, ion 2. elektr. Ü móno-2 COOH, ocetna kislina, v kateri je en vodikov atom metilne skupine nadomeščen z pólska anténa atomom klora, brezbarvna trdna snov z ostrim mónopólni momènt -ega -ênta m fiz. koe-vonjem, široko se uporablja v organski sintezi, ficient v multipolnem razvoju polja pri redu npr. sintezi zdravil, barvil, pesticidov multipola l = 0 mónokristál -a m kem. makroskopski kristal, mónopólska anténa -e -e ž elektr. dipolna katerega atomi, molekule, ioni so razporejeni v antena z enim navpičnim električnim neprekinjeni enotni, homogeni kristalni mreži, vodnikom, ki predstavlja en pol, drugi pol pa je skim uklonom, v industriji polprevodnikov kem. mónosaharíd -a m sladkor, ki ga s hidrolizo mónokristálni silícij uporablja se za določanje strukture z rentgen- zemlja Sp: mónopól (2) -ega -a m elektr., kem. silicij, ni mogoče razstaviti na manjše enote, npr. ki je monokristal PRIM.: polikristálni silícij glukoza, fruktoza, galaktoza S: enostávni sládkor mónokromátska bárva -e -e ž fiz. Ü čísta bárva mónostabíl -a m elektr. Ü mónostabílni múlti- mónokromátska svetlôba vibrátor -e -e ž fiz. m svetloba, elektromagnetno valovanje, katerega mónostabílni múltivibrátor -ega -ja m elektr. električno in magnetno polje niha z eno samo elektronsko preklopno vezje, multivibrator z frekvenco enim stabilnim in enim nestabilnim stanjem mónokromátsko sévanje S: mónostabílno vézje Sp: mónostabíl -ega -a s fiz. elek-tromagnetno sevanje z eno valovno dolžino mónostabílno vézje -ega -a s elektr. elek- mónoksid tronsko preklopno vezje, multivibrator z -a m kem. oksid, ki vsebuje v enim stabilnim in enim nestabilnim stanjem molekuli en sam kisikov atom, npr. ogljikov S: mónostabílni múltivibrátor Sp: mónostabíl monoksid, CO PRIM.: bístabílno vézje monolít -a m 1. grad. velik pokončen kamnit monotéktična reákcija -e -e ž met. reakcija blok, obdelan kot spomenik, obelisk, v binarnih zlitinah, pri kateri v določenem steber 2. grad. velik, navadno betonski stavbni koncentracijskem območju nastaneta iz ene element taline dve talini z različno sestavo in različnimi monolítna plôšča -e -e ž grad. masivna lastnostmi kot dve ločeni fazi armirana betonska plošča, zgrajena na objektu, monotektoídna reákcija -e -e ž kem., met. reak- brez prekinitev zaradi dilatacij cija v binarnih zlitinah, pri kateri nastaneta iz monolítni betón -ega -a m grad. velika masa homogene trdne raztopine dve novi trdni razto- betona, vgrajena z neprekinjenim delovnim pini z različnima sestavama S: spinodálna reákcija procesom in brez prekinitev zaradi dilatacij monotóno padajóča fúnkcija -- -e -e ž mat. monomêr -a m kem. manjša molekula, ki se realna funkcija, katere vrednost pada z narašča-kemijsko veže z drugimi enakimi ali različnimi njem neodvisne spremenljivke S: enakomérno molekulami v večjo molekulo padajóča fúnkcija 511 monotónost fúnkcije monotónost fúnkcije -i -- ž mat. montážna rísba lastnost -e -e ž risba, ki prikazuje realne funkcije, da z naraščanjem neodvisne način sestavljanja predhodno izdelanih in spremenljivke njena vrednost samo narašča ali primerno označenih elementov, gradnikov v samo pada sestavino, napravo, stroj, konstrukcijo, gradbeni monotropíja objekt PRIM.: sestávna rísba, téhnična rísba -e ž kem. pojav, da snov obstaja le v eni stabilni modifikaciji, metastabilne montážna spójnica -e -e ž grad. reža med modifikacije pa se dajo pod določenimi pogoji dvema montažnima elementoma ali med ireverzibilno prevesti v stabilno modifikacijo montažnim elementom in podlago, ki omogoča PRIM.: polimorfíja dovoljene pomike in zasuke elementa, lahko se montáža zatesni s plastičnim ali elastičnim materialom -e ž 1. grad. sestavljanje ali namešča- nje vnaprej izdelanih gradbenih elementov montážni grádbeni elemènt -ega -ega na določeno mesto, da so stabilni in varni -ênta m grad. vnaprej izdelan gradbeni element, PRIM.: sestávljanje 2. elektr., stroj. sestavljanje navadno iz armiranega betona, jeklenih sestavin, naprav, strojev iz posameznih profilov in pločevine ali lesenih tramičev, desk, gradnikov 3. napeljevanje inštalacijskih vodov, gradbenih, izolacijskih plošč, ki se na gradbišču razmeščanje, pritrjevanje opreme, npr. na postavi, sestavi, spoji z drugimi elementi ali gradbenih objektih, strojih, postrojih 4. astr. pritrdi na druge elemente m podstavek teleskopa, ki omogoča stabilno montážni kábel -ega -bla m grad. navadno usmerjanje in premikanje po začrtanem jeklena vrv, na katero se pritrdijo, obesijo programu montažni elementi ali se uporablja pri montaži montážna armatúra -e -e ž 1. grad., stroj. montážni načŕt -ega -a m 1. grad. risba pomožne naprave in ogrodja za montažo montažnih elementov ali sestava objekta iz 2. grad. opora nosilni armaturi ali opažu med montažnih elementov s pisnimi postopkovnimi izdelavo armiranega betonskega elementa navodili, seznamom osnovnega in pomožnega PRIM.: armatúrni kòš materiala, strojev in naprav za montažo, lahko montážna grádnja -e -e ž grad. gradnja s pred-tudi s časovnim načrtom poteka 2. elektr. popolna fabriciranimi montažnimi gradbenimi elementi shema ožičenja, povezave električnih elementov, montážna grádnja mostú naprav z upoštevanjem njihove prostorske raz- -e -e -- ž grad. poreditve 3. stroj. sestavna risba naprave, stroja z gradnja mostu, pri kateri se vnaprej izdelani navodili za sestavljanje jekleni ali prednapeti armirani betonski nosilci montážni nosílec ali plošče postavijo na že pripravljena ležišča na -ega -lca m grad. vnaprej podpornikih in se medsebojno povežejo izdelan nosilni gradbeni element, ki se na montážna híša gradbišču vstavi v gradbeno konstrukcijo, -e -e ž grad. stavba, navadno sta-navadno iz armiranega betona, jeklenih novanjska, ki se sestavi iz montažnih gradbenih profilov, lahko tudi lesa, tramičev in desk elementov sten, stropa in strehe, povezanih v montážni óder objekt -ega ódra m 1. grad. oder za montážna kášta dostop in izvajanje del na fasadi ali stropu -e -e ž grad. gibka podporna 2. grad. trajen del gradbenega objekta, sesta-konstrukcija za montažo opornih zidov na pla-vljen iz posebnih vnaprej izdelanih lesenih zovitem terenu in stabilizacijo hribine, zgrajena elementov, jeklenih ali aluminijastih profilov, iz vzdolžnih 1,75 m dolgih železobetonskih na katere se namesti pod za hojo elementov s pravokotnim prerezom in prečnih montážni stròp 1 m dolgih elementov z obliko črke Z, ki se -ega strôpa m 1. grad. nosilni zložijo v okvir, vmesne praznine se zapolnijo s stavbni element nad prostorom, sestavljen kamenjem navadno iz montažnih plošč in nosilcev, 512 móstni amortizêr izdelanih iz armiranega ali lahkega betona, MÓS MOS-a in -- m (ang. metal oxide semicondu-tramičev in desk ali iz oblikovanih opečnih ctor) krat. elektr., fiz. Ü pôlprevódnik s kovínskim prekrivanje inštalacijskih naprav in vodov, ki 2. grad. dekorativen stavbni element za zbavərjeva] ž fiz. spektroskopija z visoko ločljivo-stjo, ki temelji na Mössbauerjevem pojavu potekajo pod stropom za zvočno in toplotno Mössbauerjev pojàv izolacijo, izdelan iz lesenih montažnih konstrukcijo zidov ali na opaž, povežejo in Mössbauerjeva spektroskopíja -e -e [mé-spojijo elementov, stropnikov, ki se položijo na nosilno oksídom -ega -áva [mézbavər- elementov, jeklenih ali aluminijastih profilov jev] m fiz. z brezodrivno emisijo povezana in lesenih, mavčnih, kartonskih, plastičnih jedrska resonančna fluorescenca, uporablja se v okrasnih plošč Mössbauerjevi spektroskopiji montmorillonit -a [montmorilonít] m kem. móst listast mostú m 1. grad. gradbeni inženirski aluminijev silikat Al2O3·4SiO2·H2O, v katerem objekt za prehod prometnic ali komunalnih je del aluminijevih in silicijevih ionov zamenjan vodov praviloma čez večjo vodno oviro, npr. z nižjevalentnimi ioni, npr. magnezijevimi ioni, reko, jezero, morje, z razponom, daljšim od glavna sestavina bentonitov 5 m 2. kem. atom ali krajša veriga atomov, ki Moodyjev diagrám povezuje med seboj daljše verige, npr. disul- -ega -a [múdijev] m fidni most –S–S–, ki povezuje beljakovinske meh., stroj. diagram odvisnosti faktorja trenja verige v keratinu, kisikov most –O– v epoksidih fluida od Reynoldsovega števila za gladke in mostíčna vezáva hrapave cevi -e -e ž elektr. četveropol s morál štirimi zančno vezanimi vejami, kjer vsak pri- -a m les. žagani les kvadratnega prereza, ključni par tvorita nesosednji vozlišči s stranicami 5–10 cm, debelejši od letve in mostíčni usmérnik drobnejši od grede S: četrták -ega -a m elektr. polno- m valovni usmernik, ki s štirimi ali več diodami morfolín -a m kem. heterociklična spojina v mostični vezavi pretvarja izmenični tok v s formulo C 4 H 9 NO, brezbarvna tekočina z enosmerni tok vonjem po amonijaku, uporablja se kot koro-móstna dilatácija zijski inhibitor v vodnih in parnih sistemih, -e -e ž grad. naprava na kot pomožno vulkanizacijsko sredstvo v krajnih ali vmesnih podporah prekladne kon-gumarstvu, farmacevtski industriji strukcije za kontroliranje deformacij v vzdolžni Morsejev kónus smeri mostu, ki jih povzročajo temperaturne -ega -a [mórzejev] m stroj. Ü spremembe in sile zaradi zaviranja in pospeše-Morsejev stôžec vanja vozil Morsejev stôžec -ega -žca [mórzejev] m stroj. móstna króžna žága -e -e -e ž stroj. stroj stožčast držaj paličastega orodja za vrtanje, v obliki pomičnega portala, na katerem je grezenje, frezanje v standardizirani obliki prise-montiran premičen in gibljivo vpet okrogel kanega stožca s stožčevim razmerjem približno žagni list, ki omogoča rezanje obdelovanca v 1 : 20 za povezavo s pogonskim vretenom ob-več smereh delovalnega stroja s trenjem Sp: Morsejev kónus móstna odprtína -e -e ž grad. svetla razdalja môrska gladína -e -e ž geod. povprečna višina med podporama mostu morja kot izhodišče za merjenje nadmorske móstna plôšča višine -e -e ž grad. nosilna armirana môrska mílja betonska plošča mostu, na kateri je cestišče ali -e -e ž merska enota zunaj med-progovna konstrukcija narodnega sistema enot za dolžino, simbola móstni amortizêr M in NM, 1 M = 1852 m S: návtična mílja -ega -ja m grad. hidravlična PRIM.: mílja ali vzmetna naprava na mostnih podporah, 513 móstni lók ki prevzema potresne in ostale dinamične poljubnem mestu PRIM.: teoríja môtenj obtežbe in dopušča premike, ki nastanejo 2. elektr. dogodek, ki zaradi notranjega ali zaradi temperaturnega raztezanja in krčenja zunanjega vzroka vpliva na normalno m móstni lók delovanje električne opreme ali napajalnega -ega -a m grad. gradbeni konstruk- sistema 3. elektr. izpad, namerna ali nenamerna cijski element ločne oblike pri premostitvenih prekinitev ali neuspel ponovni vklop kot objektih z obrežnimi oporami in/ali z vmesnimi posledica okvare v elektroenergetskem podporami, lahko pod voziščem ali nad njim sistemu, katere posledice so lahko prenape- móstni podpórnik -ega -a m grad. stebrasti del tost, prenapetostni udar, fliker v tem sistemu mostu, ki prenaša obtežbo na temelj môtnost -i ž fiz. koeficient prenosa energije s móstni žerjàv -ega -áva m grad., stroj. žerjav v sevanjem v snovi, ki podaja zmanjševanje seval- industrijski hali za dviganje, prenos in ravnanje nosti vzdolž žarkov sevanja z bremeni, navadno pravokoten most iz dveh motór -ja m 1. energijski stroj za pogon polnostenskih ali paličnih nosilcev, povezanih delovnih strojev ali drugih energijskih strojev, s kolesnim podvozjem za vzdolžno vožnjo po npr. elektromotor, motor z notranjim zgoreva- tirnicah in z mačkom njem, raketni motor 2. Ü motórno koló móst z lóčnim zídom -ú -- -- -- m grad. ločni motórgenerátorski agregát -ega -a m stroj. most, ki premošča razpetino s kamnitim ali sestav motorja z notranjim zgorevanjem in betonskim lokom, prostor nad lokom do nivoja električnega generatorja PRIM.: dízeleléktrični horizontalne prometnice omejujeta navpična agregát, varílni agregát zidova, postavljena na bočnih straneh loka, motórna drezína zgoraj povezana s ploščo -e -e ž stroj. drezina na pogon móst z zatégami z motorjem z notranjim zgorevanjem Sp: ávto- mostú -- -- m grad. most, pri drezína katerem je gredna konstrukcija s pomočjo motórna gréd zateg obešena na pilone, uporablja se za večje -e gredí ž stroj. Ü ročíčna gréd razpone motórna vlakôvna enôta -e -e -e ž stroj. môški konéktor -ega -ja m elektr. konektor s motorno gnana enota vlaka, npr. dizelska loko- kontakti v obliki trnov ali s ploščatimi kontakti, motiva, električna lokomotiva ki se uporablja kot vtič motórne saní -ih -- ž mn. stroj. motorno vozilo motéča frekvénca -e -e ž elektr. frekvenca, z goseničnim podvozjem za prevoz po snegu in ki nenamerno, naključno moti ali spreminja ledu, za krmarjenje ima krmilo kot pri kolesu ali koristni signal motorju in dve sprednji smučki mótek -tka m priprava, npr. cevka, valj, na motórni báger -ega -gra m stroj. bager z motornim katero se navija nit, sukanec, vrv, žica, film pogonom, navadno z dizelskim motorjem móteno stánje motórni bencín -ega -a s elektr. obratovalno -ega -a m kem. teh., stroj. bencin za stanje elektroenergetskega sistema, ki zaradi pogon bencinskih motorjev z dodanimi aditivi motenj odstopa od normalnega in lahko preide za uravnavanje oktanskega števila v krizno stanje motórni grabílnik -ega -a m stroj. grabilnik z motílna frekvénca -e -e ž elektr. frekvenca, motornim zapiranjem in odpiranjem grabila, ki namerno moti ali spreminja koristni signal navadno z elektromotornim ali hidravličnim PRIM.: motéča frekvénca pogonom môtnja motórni petrolêj -e ž 1. fiz. sila, ki spremeni dinamiko -ega -a m kem. teh., stroj. tekoče fizikalnega sistema, v katerega lahko vstopi na gorivo, ki se uporablja za pogon motorjev 514 mréžasti obòk z nizkim kompresijskim razmerjem, npr. v debeline v utoru gredi, z drugo polovico, ki starejših kosilnicah Sp: petrolêj (1) gleda iz njega, pa v utoru elementa na gredi, npr. motórni zmáj kolesa, zobnika, za spajanje elementa z gredjo in -ega -a m stroj. lahka letalna vzdolžno premikanje PRIM.: klín (2) naprava s krilom in lahkim motorjem s prope-móžnar lerjem, ki jo pilotira človek, navadno leže -ja m močna, navadno kovinska motórno gorívo posoda z zaobljenim dnom za ročno drobljenje -ega -a s kem. teh., stroj. tekoče, trdih snovi s pestilom plinasto ali trdno gorivo za pogon motorjev z mravljínčna kislína notranjim zgorevanjem, npr. bencin, plinsko -e -e ž kem. metanojska olje, zemeljski plin, bioplin, drva kislina, HCOOH, brezbarvna tekočina z ostrim motórno koló vonjem, katere hlapi dražijo oči, meša se z vodo, -ega kolésa s osebno vozilo z etanolom, dietil etrom, razmeroma močna dvema, tremi ali štirimi kolesi, ki ga poganja organska kislina, uporablja se kot konzervans motor z notranjim zgorevanjem Sp: motór (2) za živinsko krmo, v usnjarstvu, kot koagulant motórno ólje -ega -a s kem. teh., stroj. mineralno pri proizvodnji gume, v sredstvih za odstranje-olje za mazanje motorjev z notranjim zgoreva- vanje vodnega kamna njem PRIM.: avtomobílsko ólje, mazálno ólje mrazína -e ž 1. kem. mešanica nekaterih soli motoróga -e ž križni nosilec oboda pri vodnih in vode, ki iz okolice črpa topilno entalpijo kolesih, motovilih PRIM.: napéra (1) soli, npr. amonijevega nitrata, za hladilne motórski kondenzátor kopeli s temperaturo –15 °C 2. kem. mešanica -ega -ja m elektr. kon-soli, npr. natrijevega klorida, vode in ledu, ki denzator za zagon in delovanje enofaznega zaradi znižanja zmrzišča iz okolice črpa talilno elektromotorja entalpijo ledu, za hladilne kopeli s temperaturo motórski odklópnik -ega -a m elektr. navadno –18 °C 3. kem. mešanica suhega ledu in organ- m tripolni odklopnik za zaščito tokokroga elek-skega topila, npr. acetona, ki iz okolice črpa tromotorja pred preobremenitvami in kratkimi izparilno toploto, za hladilne kopeli s tempera-stiki turo –78 °C motór z nótranjim zgorévanjem -ja -- -- -- m mréža -e ž 1. prepletene niti, vrvi, žice z stroj. toplotni stroj, v katerem se energija mešanice ustreznim medsebojnim razmikom, npr. mreža goriva in zraka z zgorevanjem v valjih pretvarja v sita, armaturna mreža 2. prostorska razpo-mehansko delo Sp: eksplozíjski motór reditev, npr. koordinat, triangulacijskih točk motovílo PRIM.: omréžje -a s 1. stroj. boben, naprava, ki se vrti okoli osi in se uporablja za navijanje preje, mréža rábic -e -- ž grad. mreža z okenci 10 mm traku, žice 2. stroj. ladijska palubna naprava, stroj, x 10 mm in debelino jeklene žice do 1 mm za sidrno verigo PRIM.: vítel 3. agroteh. del kombajna mréžasta míkrostruktúra -e -e ž met. mikro-za pobiranje požetega žita navadno z navpično gredjo, za ravnanje z vrvjo, armiranje ometa sten iz manj trdnih materialov struktura, sestavljena iz dveh faz, kjer je faza β mozaík -a m grad. dekoracija stene ali tlaka iz izločena po kristalnih mejah zrn faze α in je pod sestavljenih raznobarvnih kamnov ali manjših mikroskopom videti kot mreža keramičnih ploščic, lepljenih na podlago ali mréžasti obòk -ega -óka m grad. valjast ali vtisnjenih v svež omet šilast obok, pri katerem potekajo poševno na mozník -a m 1. les. valjast element iz trdega lesa, vzdolžno os navadno elipsasti nosilni loki, ki se ki se vstavi v prilegajočo se izvrtino za spajanje križajo v obliki mreže, med njimi so prilegajoča in utrditev lesnih vezi PRIM.: čèp (3) 2. stroj. priz- se polja s segmentnimi ali polkrožnimi oboki matičen element, nameščen z eno polovico manjših premerov 515 mréžasto opletêna elektróda mréžasto opletêna elektróda -- -e -e ž met. mŕtva cóna -e -e ž 1. stroj. območje ohlapne varilna žica za obločno varjenje, ki jo obdaja zveze med sosednjimi gibljivimi deli, npr. pri mrežast oplet iz tankih žic, prostor med varilno gibanju mehanizma PRIM.: mŕtvi gíb (1), mŕtvi žico in opletom je napolnjen z maso iz snovi za hòd 2. elektr. Ü mŕtvo obmóčje stabilizacijo obloka, tvorbo zaščitne žlindre, mŕtva léga báta -e -e -- ž stroj. lega bata pri tvorbo zaščitne plinske atmosfere, za legiranje batnih strojih, hidravličnih, pnevmatičnih mréženje -a s telekom. vzpostavljanje, ohranjanje valjih, v kateri se spremeni smer njegovega gibanja in širjenje omrežja osebnih stikov za obvešča- S: skrájna léga báta nje, izmenjavo informacij mŕtvi čàs -ega čása m 1. čas, v katerem mréžica -e ž elektr. mrežasta elektroda v elek- naprave niso vključene, a so pripravljene tronki, npr. krmilna, zaslonska, dušilna za delovanje, obratovanje 2. čas od odziva mréžna konstánta signala do začetka njunega delovanja kem. -e -e ž 1. dolžina PRIM.: mrežica naprave, stroja na spremembo vhodnega Sp: osnôvna mréžna konstánta, parámeter in prvo ponovno vzpostavitvijo toka na kristálne mréže 2. kot med robovi osnovne kateremkoli njegovem polu pri ponovnem celice v kristalu vklopu robov in koti med njimi v osnovni celici kristala med ugasnitvijo obloka v vseh polih stikala odzívni čàs 3. elektr. časovni interval mréžna opéka -e -e ž grad. Ü votlíčasta opéka mŕtvi gíb -ega -a m 1. stroj. del pomika, giba mréžni diagrám v spojih, zgibih, mehanizmih zaradi ohlapne -ega -a m grafična predsta- vitev s puščicami in krogci ali s črtami poveza- zveze S: mŕtvi hòd PRIM.: mŕtva cóna (1) m nimi kvadratki zaporedja aktivnosti, njihovih 2. stroj. nekoristni, neučinkoviti del delovnega medsebojnih povezav in odvisnosti z upošte- giba, npr. pri delovnem valju, motorju vanjem potrebnega časa in virov za dokončanje mŕtvi hòd -ega hôda m stroj. del pomika, giba posamezne aktivnosti v spojih, zgibih, mehanizmih zaradi ohlapne mréžni načŕt zveze S: mŕtvi gíb (1) PRIM.: mŕtva cóna (1) -ega -a m grafični prikaz časovnega poteka posameznih procesov in mŕtvi pás -ega pasú m elektr. Ü mŕtvo obmóčje njihove medsebojne odvisnosti pri snovanju, gradnji in nadzoru poteka izvajanja komple- mŕtvo obmóčje -ega -a s elektr. območje, kjer ksnih tehničnih projektov se regulator na majhne signale do določene PRIM.: gantográm, vrednosti ne odzove Sp: mŕtva cóna (2) , PÊRT mŕtvi pás mréžno načrtovánje -ega -a s načrtovanje, ki múfa -e ž 1. kem. pripomoček za pritrditev, npr. zajema izdelavo mrežnega načrta, ocenjevanje prižeme, pravokotno na palico laboratorijskega trajanja posameznih projektnih aktivnosti, stojala 2. elektr. kovinski okrov spoja dveh kablov določanje nespremenljivih rokov, načrtova- nje stroškov, zmogljivosti in poti za izvajanje múfla -e ž met. komora iz ognjevzdržnega PRIM.: metóda krítične potí gradiva, ki se segreva z zunanje strani, uporablja mréžno trênje se zlasti za toplotno obdelavo kovin -ega -a s met. odpor proti drsenju dislokacije po kristalni ravnini, npr. pri múflovka -e ž peč z muflo, uporablja se npr. za deformiranju, preoblikovanju kristaliziranih toplotno obdelavo kovin, v analizni kemiji za kovinskih materialov PRIM.: Peierls-Nabarrova žarjenje oborin v lončkih napétost múlda -e ž grad. zaokroženo dno jarka ali dna mŕtva akumulácija -e -e ž grad. prostornina jaška za zbiranje in/ali usmerjanje padavinske zbiralnika pod nivojem najnižjega izpusta ali kanalizacijske vode 516 MV muliné súkanec -- -nca [muliné] m tekst. podanim s številom polov na sferi PRIM.: elék- mulít vhodi in izhodi m -a kem. razmeroma redek silikatni múltipólni momènt sukanec iz dveh ali več raznobarvnih niti trični dípól (1) 2. elektr. električno vezje z več mineral s sestavo od 3Al2O3·2SiO2 do -ega -ênta m fiz. koefici-2Al2O3·SiO2, ki nastaja pri žganju kaolinita kot ent v multipolnem razvoju bistvena sestavina porcelana, šamotne opeke múltipólni razvòj -ega -ôja m 1. fiz. razvoj múlj -a m kem. teh. usedlina v industrijskih funkcij, definiranih na površini krogle, v linearno iz dveh ali več združenih ali posukanih izhodišča, v linearno kombinacijo harmoničnih predivnih ali filamentnih prej S: vèčnítna funkcij v krogelnih koordinatah 3. v elektrodina-prêja PRIM.: enójna prêja, ênonítna prêja, miki razvoj elektromagnetnega polja nihajočih mónofilamêntna prêja nabojev in tokov, ki so koncentrirani okrog koor-múltiknít koprénska tekstílija múltifilamêntna prêja razvoj statičnega električnega polja, ki ga ustvar- -e -e ž tekst. preja jajo naboji, koncentrirani okrog koordinatnega napravah, npr. anodni mulj, rdeči mulj kombinacijo krogelnih funkcij 2. v elektrostatiki -- -e -e ž tekst. dinatnega izhodišča, v linearno kombinacijo po tridimenzionalna voluminozna koprenska teks- krogelnih funkcijah tilija s pretežno navpično razporeditvijo vlaken, multivariabílni dinámični sistém -ega -ega ki je na obeh straneh utrjena s prešivanjem z -a m elektr. sistem z več spremenljivkami, ki ga lastnimi snopiči vlaken opisuje ustrezno število linearnih diferencial-múltipleks -a m telekom. naprava, v kateri se nih enačb skupni prenosni kanal razdeli v več ločenih múltivibrátor -ja m elektr. elektronsko kanalov, od katerih lahko vsak prenaša signale preklopno vezje, ki deluje kot oscilator s parom v isti smeri aktivnih elementov, npr. elektronk, tranzistor- m múltipleksiranje -a s telekom. postopek jev, pri katerem se izhod enega veže na vhod kombiniranja več signalov za prenos v enem drugega prenosnem kanalu Muntzova kovína -e -e [múncova] ž met. med z múltipleksor -ja m telekom. naprava, ki omogoča masnim deležem bakra 60 % in cinka 40 % za in izvaja multipleksiranje korozijsko odporne strojne elemente multiplikátor -ja m stroj. muskovít zobniški prenosnik, -a m kem. najpogostejša sljuda bele katerega odgonska gred ima multiplici- ali rumene barve, ki se kolje v zelo tanke lističe, rano vrtilno frekvenco pogonske gredi surovina za izdelavo ognjevzdržnih in izolacij-PRIM.: redúktor, zobníško gonílo skih materialov, uporablja se npr. za okenca na múltipól talilnih pečeh -a m 1. fiz. element, ki ustvarja polje z danim multipolnim momentom in z redom, MV -- [emvé] ž krat. ekol. Ü mêjna vrédnost (2) 517 Nabarro-Herringovo lézenje N Nabarro-Herringovo lézenje -ega -a [nabáro nabòj -ôja m 1. fiz. vir polja pri delcih, ki hêringovo] s met. lezenje, pri katerem difuzija delujejo med seboj s silami na daljavo, npr. atomov skozi kristalno mrežo povzroči, da se električni naboj, masni naboj, barvni naboj kristalna zrna pri dolgotrajni obremenitvi raz- 2. rud. določena masa razstreliva, potrebna za tegnejo v smeri zunanje napetosti razstreljevanje, npr. kamnine v rudniku, ki se nabijálna mása vstavi v vrtino in sproži hkrati -e -e ž met. ognjevzdržna masa za nabijanje, npr. izzidave industrijskih peči, nabòj elektróna -ôja -- m fiz. negativni loncev za prenos taline S: phálna mása osnovni električni naboj nabijálnik -a m met. nabôjno števílo stroj za nabijanje -ega -a s kem. razmerje med n nabijálo električnim nabojem delca, npr. iona, in -a s grad., met. ročno orodje za nabijanje osnovnim nabojem, simbol z nabíjanje -a s grad., met. zgoščevanje, utrjevanje nabòr -ôra m elektr., stroj. namensko, smiselno s tolčenjem, udarjanjem, npr. dna industrijske nabran, zbran, sestavljen skupek gradnikov, npr. peči ali stene lonca za transport taline z ognje-nabor podatkov, nabor elektronskih elementov vzdržno maso, peska v peščeni formi za litje, nabrázdana površína gline za zid, tlak S: phánje -e -e ž grad. z nazobča-nim kladivom ali dletom obdelana površina nabíjanje fórme -a -- s met. tlačenje svežega li-naravnega ali umetnega kamna, betona varskega peska, da se dosežeta ustrezna gostota nabrekajóča málta in trdnost peščene forme -e -e ž grad. Ü ekspanzívna málta nabíta gostôta -e -e ž grad. količnik mase snovi, nabrékanje npr. zemljine, in prostornine po nabijanju -a s met., grad. povečevanje prostor- PRIM.: zbíta gostôta nine trdnega telesa, npr. lesa, betona, celulozne nabíta prostornína vlaknine, ometa, opeke pri žganju, ko to vpije -e -e ž grad. specifična tekočino, navadno vodo ali olje PRIM.: napiho- prostornina zrnatega materiala ali zemljine po vánje nabijanju z določenim številom udarcev v litrih nabrékanje betóna na kilogram -a -- s grad. kontrolirano povečevanje prostornine betona, ki se doseže nabíti betón -ega -a m grad. z nabijalom z uporabo cementne mešanice s posebnimi zgoščen ročno vgrajen beton S: pháni betón dodatki v prahu, da se kompenzira njegovo nabíti délec -ega -lca m fiz. delec, ki ima od nič krčenje, npr. pri izdelavi industrijskih tlakov, različen električni naboj, npr. elektron, proton, ion vodotesnih betonov za rezervoarje nabítje kondenzátorja -a -- s elektr. nabreklína napolnitev -e ž izboklina na površini trdnega kondenzatorja z elektrino telesa, npr. ometa zaradi vpijanja vode, ulitka nábla zaradi mehke peščene forme -e ž mat. operator odvajanja po treh pro-storskih koordinatah, ki skalarni funkciji treh nabrízg -a m plast, izdelana z nadzorovanim spremenljivk priredi njen gradient, simbol ∇ brizganjem 518 nàdkrítični pogóji nabrizgávanje -a s nanašanje razpršene topografskih črt terena v kotirani projekciji na tekočine, taline, drobnih trdnih delcev, redke vodoravni ravnini gošče na podlago za površinsko zaščito nadáljnja trgálna tŕdnost -e -e -i ž tekst. nacionálni etalón -ega -a m etalon dane odpornost zarezanega preskušanca, natrgane, veličine, ki je z državnim odlokom priznan kot zatrgane tekstilije proti nadaljnjemu trganju podlaga za ugotavljanje vrednosti vseh drugih nàdevtéktična zlítina -e -e ž met. zlitina, npr. etalonov iste veličine v tej državi silicij-aluminijeva, ki ima večji delež zlitinskega nacionálni stándard -ega -a m standard, ki elementa, kot ustreza evtektiku ga sprejme pooblaščeni nacionalni organ za nàdevtektoídno jêklo -ega -a s met. jeklo, standarde, npr. v Sloveniji Slovenski inštitut za ki vsebuje nad 0,76 % ogljika, njegova mikro-standardizacijo struktura je pri sobni temperaturi sestavljena iz načêlo kòvariántnosti -a -- s fiz. načelo, po perlita in cementita katerem mora matematični zapis fizikalnih nàdglavíšče -a s astr. točka na nebesni sferi, zakonov voditi do enakih zaključkov ne glede v kateri poltrak, ki se razteza od opazovalca na referenčni sistem, na katerega se ta zapis navpično navzgor, prebada nebesno sfero nanaša S: zenít načêlo superpozícije -a -- s fiz. načelo, po nadgrádnja -e ž 1. izboljšava izdelka z katerem je odziv sistema na dva vpliva enak zamenjavo posameznih njegovih delov z vsoti odzivov, ki ju na sistemu povzroči vsak boljšimi, bolj izpopolnjenimi 2. grad. na stebrih vpliv posebej, npr. elektromagnetno polje, ki ga ali neposredno na temeljih ležeči nosilni povzročata valovanji iz dveh izvirov, je v vsaki elementi mostu, npr. prečni in vzdolžni nosilci, točki vektorska vsota električnih in magnetnih oboki 3. grad. nov del stavbe, zgrajen nad že ob- n polj obeh valovanj stoječim delom stavbe, npr. nad pritličjem načŕt -a m sestavni del projekta, podroben nadhòd -óda m grad. most, namenjen pešcem, prikaz določenega izdelka, objekta, omrežja kolesarjem za prehod nad cesto, avtocesto, in njegovih najvažnejših lastnosti, časovnega železniško progo poteka postopkov, operacij, montaže nadír -ja m astr. točka na nebesni sferi, v kateri načŕt opáža -a -- m grad. tehnološki načrt opaža poltrak, ki se razteza od opazovalca navpično ali kalupa za izdelavo betonskega gradbenega navzdol, prebada nebesno sfero S: podnožíšče elementa s specifikacijo opažnih elementov, nadkòp navadno v merilu 1 : 20 ali 1 : 10, lahko vsebuje -ópa m 1. rud. jamski objekt, izkopan z tudi načrt podporne konstrukcije opaža nagibom navzdol od določene etaže v jami PRIM.: opážni načŕt 2. rud. območje v jami, kjer poteka odkopavanje načrtovánje premoga, rude nad nivojem obstoječega odkopa -a s snovanje, določanje struktur in vrednosti parametrov naprave, stroja, nàdkrítična mása -e -e ž fiz. najmanjša masa postroja, procesa PRIM.: industríjsko obliková- cepljivega materiala, npr. urana-235, ki je nje, konstruíranje zadostna, da v njej steče jedrska verižna reakcija načrtovánje kakôvosti -a -- s opredelitev nàdkrítični fluíd -ega -a m kem. fluid pri tempe-konkretnih ciljev, rokov, izvedbenih procesov, raturi in tlaku tik nad kritično točko Sp: súper-izvajalcev in potrebnih virov v okviru politike krítični fluíd kakovosti nàdkrítični pogóji -ih -ev m mn. fiz., kem. načŕt plástnic -a -- m geod. geodetski načrt, ki stanje plina malo nad kritično temperaturo in prikazuje površino terena, projekcijo točk ali kritičnim tlakom 519 nadlánka nadlánka -e ž tekst. nàdométna vtíčnica zgornja dlaka ovc in -e -e ž elektr. posebej nekaterih živali, ki se uporablja za vlakna, bolj oblikovana vodotesna vtičnica za pritrditev na groba in nečista, pokriva finejšo podlanko steno nàdméra nàdpritlíčna stávba -e ž stroj. negativna razlika med mero -e -e ž grad. stavba, ki ima luknje in mero gredi, čepa, če je premer gredi, nad pritličjem prostore s poševnim stropom in čepa večji od premera luknje manjšo uporabno površino kot pritličje in se ne nadmôrska višína štejejo za nadstropje -e -e ž navpična razdalja med ničelno nivojsko ploskvijo in izbrano nadstréšek -ška m 1. grad. konstrukcija na nadoméstna grádnja strešnega okna za naravno osvetlitev bivalnega grad. -e -e ž gradnja podstrešnega prostora ali vrat za strešni točko S: absolútna kóta predrti strešini nad kapom za namestitev novega objekta na mestu prej odstranjenega balkon 2. grad. del strehe, ki sega nad zid stavbe ali v njegovi neposredni bližini, vendar znotraj nadstréšnica gradbene parcele, s katero se bistveno ne spre- -e ž grad. navadno s streho pokrit odprt ali polodprt prostor za shranjevanje osebnih menijo namembnost, zunanjost, velikost in avtomobilov, kmetijske mehanizacije, orodja vplivi na okolje nadoméstna impedánca eléktričnega nadstrópje -a s grad. deli stavbe ali etaže, ki so omréžja nad pritličjem -e -e -- -- ž elektr. impedanca električne- ga omrežja, kot jo zaznava bremensko vozlišče nadstrópna stávba -e -e ž grad. stavba, ki ima Sp: Théveninova impedánca omréžja nad pritlično etažo še najmanj eno ali več nad-nadoméstna rezêrva stropnih etaž -e -e ž elektr. rezerva n moči za terciarno regulacijo frekvence, ki jo nàdstruktúra -e ž met. kristalna mreža zlitine, elektroenergetski sistem potrebuje po velikem npr. baker-zlato, v kateri atomi zlitinskega izpadu moči, npr. pri izpadu velikega električ- elementa zasedajo točno določena mesta, nega agregata namesto da so razporejeni poljubno nadoméstna shéma -e -e ž elektr. shema vezja z nàdsvetlôba -e ž 1. grad. zastekljena površina idealnimi elementi, katerih električni parametri nad zunanjimi ali notranjimi vrati 2. grad. so v želenem območju električno enakovredni odprtina nad notranjo predelno steno, ki je dejanskim parametrom določenega realnega navadno zastekljena, pozidana s prosojnimi vezja ali naprave Sp: ekvivaléntna shéma zidaki ali zaprta s prosojno ploščo 3. grad. ozek nadoméstna sinhrónska reaktánca zastekljen pas pod stropom lahke montažne -e -e -e notranje predelne stene ž elektr. privzeta vrednost sinhronske reaktance, ki pri študijah pri določenih pogojih nàdtemperatúra transformátorja -e -- ž nadomešča električni generator elektr. razlika med temperaturo opazovanega nadoméstno vézje dela transformatorja in temperaturo hladilnega -ega -a s elektr. poenosta- zraka ali vode na vhodu v hladilnik transforma- vljen teoretični model kompleksnega vezja, torja izveden s standardnimi električnimi elementi, npr. električnimi upori, kondenzatorji, nàdtláčna párna turbína -e -e -e ž stroj. ener-tuljavami, napetostnimi viri, tokovnimi gijski pogonski stroj, pri katerem se tlak pare v viri za analizo delovanja dejanskega sistema turbini pri toku skozi en venec ali več vencev Sp: ekvivaléntno vézje lopatic vodilnika in gonilnika zvezno zmanjšuje nàdométna inštalacíja S: reakcíjska párna turbína -e -e ž elektr. inštalaci-ja, pritrjena na steno, npr. električna, plinska, nàdtláčna turbína -e -e ž stroj. Ü nàdtláčna toplovodna, vodovodna inštalacija turbínska stôpnja 520 nadzórno omréžje nàdtláčna turbínska stôpnja -e -e -e ž stroj. nàdvrátni vênec -ega -nca m grad. preklada nad turbinska stopnja iz venca vodilnih in venca vhodnimi vrati na fasadni strani, lahko z deko-gonilnih lopatic, pri čemer tlak delovne snovi rativnimi elementi pri toku skozi vodilne in gonilne lopatice nadzémna višína -e -e ž geod., grad. navpična narašča, npr. pri črpalki, ali pada, npr. pri vodni razdalja ravnine, točke ali najnižjega dela turbini Sp: reakcíjska turbínska stôpnja objekta, npr. letala, od zemeljskega površja nàdtláčni napajálnik -ega -a m met. napajalnik nadzémni kábel -ega -bla m elektr. električni z jedrom iz snovi, ki pri segretju oddaja pline kabel, prirejen za obešanje na podporah, npr. in ustvarja dodaten tlak na površino taline v elektroenergetski kabel, telekomunikacijski napajalniku kabel nàdtók -a elektr. električni tok, ki je večji od na-nadzémni vòd -ega vóda m elektr. električni vod značenega, načrtovanega, še dovoljenega toka iz golih, polizoliranih ali izoliranih električnih nàdtokôvna zaščíta -e -e ž 1. elektr. zaščita elek- vodnikov, obešenih z električnimi izolatorji na tričnih ali elektronskih naprav, postrojev, ko elek- konzolah, za prenos električne energije na večje trični tok skoznje preseže nastavljeno vrednost razdalje Sp: daljnovòd 2. rele, ki pri preseganju dopustne tokovne obre-nadzémno omréžje -ega -a s elektr. elektroe-menitve ščiti napravo ali postroj z izklopom nergetsko omrežje, ki ga v glavnem sestavljajo nàdtokôvni aparát -ega -a m elektr. zaščitna nadzemni vodi naprava v električnem vezju, ki prekine elek-nadzemnovódna armatúra -e -e ž elektr. trični tok skoznjo, ko v določenem času preseže nosilni del, sklop na stebrih nadzemnega voda, vnaprej določeno vrednost ki nosi električne vodnike Sp: daljnovódna nàdtokôvni relé -ega -êja m elektr. rele, ki meri armatúra n električni tok in pri njegovi previsoki vrednosti nadzemnovódni izolátor -ega -ja m elektr. izklopi napajanje zaščitene naprave ali postroja izolator na armaturi nadzemnega voda, ki se Sp: pretokôvni relé uporablja za podpiranje, nošenje ali ločevanje nadušíčenje -a s met. toplotna obdelava, s električnih vodnikov Sp: daljnovódni izolátor katero se povečuje koncentracija dušika v povr-nadzemnovódni koridór -ega -ja m elektr. kori- šinski plasti jekla dor, namenjen za nadzemni vod in varnostno nàdvíšek -ška m 1. grad. večkratnik, navadno območje ob njem Sp: daljnovódni koridór desetkratnik ali stokratnik, merila višin glede nadzídek -dka m 1. na merilo vodoravnih razdalj v načrtu ceste, grad. na novo izdelan zid nad že obstoječim zidom 2. železnice, kanalizacije, nadzemnega voda grad. del stavbe ali 2. grad. prostor, ki se na novo zida na obstoječo stavbo višinska razlika med vrhom zunanje ali nad obstoječim prostorom in vrhom notranje tirnice železniške proge v krivini, da se zmanjša vpliv centrifugalne sile na nadzírano omréžje -ega -a s telekom. komuni-vozilo 3. grad. višinska razlika med zunanjim in kacijsko omrežje, ki v skladu s svojo zasnovo notranjim robom vozišča pri cestni krivini, da omogoča sprotni dokumentirani nadzor se zmanjša vpliv centrifugalne sile na vozilo dogodkov v njem in ne dovoljuje vnašanja nàdvôdna višína -e -e ž grad. višina gradbenega tveganj v svoja omrežna vozlišča objekta ali elementa, ki je nad nivojem vodne nadzórno omréžje -ega -a s elektr., stroj. komu-površine nikacijsko omrežje vozlišč, ki skupaj nadzirajo, nadvòz -ôza m grad. most, po katerem je zaznavajo in krmilijo ali omogočajo nadzor speljana cesta nad drugo cesto, avtocesto, vplivov okolja, npr. na električno omrežje, vro-železniško progo čevodno omrežje 521 nadzorována atmosfêra nadzorována atmosfêra -e -e ž náftni plín atmosfera z -ega -a m kem. teh. mešanica butana vzdrževano sestavo in čistočo plinskega okolja, in propana, ki se dobi pri rafinaciji nafte in se navadno zraka Sp: kontrolírana atmosfêra uporablja utekočinjena v jeklenkah kot gorivo v nadzorováni vír gospodinjstvu, za pogon avtomobilov -ega -a m elektr. idealni napeto-stni vir ali idealni tokovni vir, katerega izhodna náftni skrílavec -ega -vca m kem. teh. skrilavec, veličina je odvisna od zunanje napetosti ali toka ki vsebuje trdno zmes organskih kemijskih nàdzvóčna hitróst spojin, iz katere se pridobivajo tekoči ogljiko- -e -i ž fiz. relativna hitrost vodiki kot nadomestek nafte Sp: óljni skrílavec gibanja sredstva glede na kako oviro, ki je večja naftójska kislína od hitrosti zvoka v tem sredstvu -e -e ž kem. hidroksinaftalen- naeléktrenost α-naftójska kislína -e -e [álfa] ž kem. 1-hidro- -i ž elektr. stanje snovi, npr. plina, ksi-2-naftalenkarboksilna kislina, brezbarvna ozračja, ki je določeno z razliko med njeno ali svetlozelena trdna snov, vmesni produkt pri naeléktrenje karboksilna kislina, C -a s elektr. Ü naelektrítev10H6OHCOOH na enôto Sp: naeléktrenje 10H7OH, bela trdna snov, uporablja se za pro izvodnjo insekticidov Sp: α-naftól -- -- pogosto uporabljana, po ISO ne-2. kem. 2-naftol, 2-hidroksinaftalen, C 10 H 7 OH, dovoljena fraza, s katero se izraža diferencialni bela trdna snov, uporablja se kot intermediat v količnik dveh veličin, pri čemer je v imenovalcu proizvodnji azobarvil Sp: β-naftól interval veličine, ki je primeren načinu uporabe, naelektrítev -tve ž elektr. vnos električnega naftól -a m 1. kem. 1-naftol, 1-hidroksinaftalen, naboja na sredstvo ali vzbujanje elektrine v C sredstvu pozitivno in negativno elektrino proizvodnji barvil in zdravil n npr. moč je delo, opravljeno v časovni enoti α-naftól -a [álfa] m kem. Ü naftól (1) naftól AS -a -- [aès] m kem. anilid β-hidroksi- náfta -e ž 1. kem. teh. kompleksna, bolj ali naftojske kisline, uporablja se za barvanje manj viskozna, svetla do temna tekoča zmes tekstila plinastih, tekočih ali trdnih ogljikovodikov β-naftól in drugih organskih spojin, ki je v ležiščih -a [béta] m kem. Ü naftól (2) pod zemeljskim površjem S: surôva náfta nagíb -a m 1. grad. kot zasuka konstrukcije iz Sp: zêmeljsko ólje 2. kem. teh. Ü plínsko originalne navpične lege, npr. nagib opornega ólje (1) 3. kem. teh. Ü ékstra láhko kurílno zidu, nagib stebra 2. časovno spremenljiv odklon ólje, kurílno ólje (2) od prvotne navpične lege, npr. nagib ladje naftalén -a m kem. policiklični aromatski nagíbna napráva -e -e ž met. naprava, ki nagne ogljikovodik, C 10 H 8 , beli kristali z značilnim iz navpične lege, npr. kisikov konvertor pri vonjem, uporablja se v sredstvih zoper molje, izlivanju taline kot pomemben intermediat v kemični industri-nagíbna péč ji Sp: naftalín -e pečí ž met. peč, npr. kisikov konvertor, ki se lahko pri izlivanju taline nagne naftalín -a m kem. Ü naftalén iz navpične lege naftén -a m kem. Ü cíkloalkán naglávna pogôvorka -e -e ž telekom. náftna ploščád -e -i ž velika premična ploščad pogovorka, pri kateri je slušalka vpeta z napravami za vrtanje v morsko dno, črpanje ali vgrajena v kapo ali čelado, mikrofon in predelovanje nafte ter zemeljskega plina, pa nameščen ob grlu ali ustih govorca navadno sidrana v dno obrežnega morja PRIM.: naglávna slušálka, naglávni mikrofón náftni gorílnik naglávna slušálka -ega -a m kem. teh., stroj. Ü óljni -e -e ž elektr. slušalka, gorílnik nameščena na govorčeva ušesa in žično ali 522 nakljúčnost brezžično povezana s sprejemno-oddajno kladanje tovornjakov ali za dovoz z viličarjem napravo PRIM.: naglávna pogôvorka PRIM.: dvížna míza naglávna svetílka -e -e ž grad., rud. električna nakladálna ploščád -e -i ž stroj. ploščad z svetilka, ki jo napaja baterija in se nosi na čeladi dvižnim mehanizmom, npr. s škarjastim ali na glavi z ustrezno prirejeno pritrditvijo mehanizmom, škripčevjem, z zobniškim naglávni mikrofón prenosnikom, z elektromehanskim ali elektro- -ega -a m elektr. mikrofon, hidravličnim pogonom, uporablja se za nakla-vgrajen v čelado ali pritrjen na posebno danje nosilno ročico, povezan žično ali brezžično s nakladálnik sprejemno-oddajno napravo PRIM.: naglávna -a m stroj. naprava, stroj za naklada-pogôvorka nje, npr. nakladalna ploščad, nakladalni žerjav, nágnjenost h gróbemu zŕnu nakladalni transporter -i -- -- -- ž met. dovzetnost kovinskega materiala, da pri krista- nakladálni profíl -ega -a m prom. omejena, na lizaciji nastajajo groba zrna prometnico pravokotna ravnina, ki je prazno nágnjenost k pókanju ali naloženo vozilo ne sme presegati z nobenim -i -- -- ž met. dovze-svojim delom, npr. v cestnem ali železniškem tnost, npr. jekla z določeno sestavo, da poka pri predoru S: profíl vozíla Sp: gabarít vozíla varjenju, kontinuirnem litju S: pókavost nakladálni transportêr -ega -ja m stroj. nahajalíšče -a s rud. kraj, kjer so mineralne gumeni transportni trak ali verižni transporter, surovine, premog, naravni kamen, nafta, navadno z elektromehanskim pogonom zemeljski plin v večjih količinah nakladálni žerjàv -ega -áva m stroj. stacionarna nájlon® -a m kem., tekst. vrstno ime za sintetične ali mobilna naprava za nakladanje poliamide, npr. poliamid 66 nakládnik -a m grad., les. n kratek škarnik med najnížja obratoválna gladína -e -e -e ž slemensko lego in žlotnikom grad. gladina, do katere se zbiralnik prazni v nakljúčna odpôved normalnih obratovalnih razmerah, spodnja -e -i ž odpoved, ki je s meja koristne uporabne akumulacije predhodno preiskavo ni mogoče predvideti najvéčja spektrálna svetlôbna učinko- nakljúčna spremenljívka -e -e ž mat. vítost -e -e -e -i ž fiz. spektralna svetlobna učin- spremenljivka, ki z določeno verjetnostjo kovitost vira vidne svetlobe, ki je enaka 683 naključno zavzame katero od možnih vrednosti lm/W pri frekvenci 540 · 1012 Hz, simbol K S: mstohástična spremenljívka nàjvéčja verjétna poplávna vôda -e -e -e nakljúčni dogódek -ega -dka m mat. dogodek, -e ž grad. najvišja voda, možna na lokaciji zaradi ki ga ni mogoče napovedati, ampak se mu lahko meteoroloških in hidroloških razmer pripiše samo določena verjetnost nàjvíšja dovóljena koncentrácija -e -e -e ž nakljúčni procés -ega -a m mat. družina na-ekol. najvišja koncentracija snovi z zelo hitrim ključnih spremenljivk, značilnih za naključne škodljivim učinkom, npr. vodikov fluorid, dogodke, s katero se modelirajo procesi, katerih ki ne sme biti presežena niti za zelo kratek zaporedja ni mogoče napovedati z vzročnimi čas, merska enota miligram na kubični meter povezavami med dogodki S: stohástični procés ali za pline kubični centimeter na kubični PRIM.: márkovska veríga meter PRIM.: kratkotrájna vrédnost, mêjna nakljúčnost -i ž značilnost pojava, ki ni vrédnost (1) natančno napovedljiv, npr. za atomsko jedro se nakladálna míza -e -e ž grad. premična ali lahko napove verjetnost, da bo razpadlo, ne da fiksna naprava s ploščadjo za nakladanje in raz- pa se napovedati kdaj 523 náklo vodoravno ravnino, npr. naklon strehe, ceste, močno stisne gred PRIM.: kŕčni naséd železniške proge nakŕčna zvéza -e -e ž stroj. Ü kŕčni naséd naklòn céste -ôna -- m grad. kot nagnjeno-nalèg sti vozišča v vzdolžnem ali prečnem profilu -éga m grad., les. lesna zveza dveh elementov, pri kateri se na spodnji element naklòn dela, npr. zobnika, na gred s segretjem do take m -ôna grad. kot nagnjenosti glede na temperature, da se pesto razširi in po ohladitvi náklo -a s met., stroj. Ü nakoválo pri izdelovanju kovic 2. stroj. nasaditev segretega ceste glede na vodoravno ravnino, izražen v odstotkih vzdolžno ali prečno položi zgornji element naklòn nasípa nalèg na spáh -éga -- -- m -ôna --grad., les. m grad. naleg, pri kot med nasipno ploskvijo in vodoravno ravnino, ki se izraža katerem se na spodnji element položi zgornji v odstotkih ali kot tangens naklonskega kota element tako, da se stranski ploskvi dotikata in nasipne ploskve se na sredini križanja spojita s sornikom naklonomér nalèg s pôlnim sklópom -éga -- -- -- m -a m geod., grad. priprava za grad., les. naleg, pri katerem se na stičnih straneh določanje nagiba, npr. pobočja, nasipa na obeh elementov prečno vrežeta utora širine osnovi merjenja višinskih kotov prečnega elementa in globoka do polovice naklónski kót -ega -a m mat. kot med premico višine elementa, utor zgornjega elementa in pozitivnim poltrakom abscisne osi se prečno vstavi v utor spodnjega, na naklòn želézniške próge sredini križanja se oba elementa spojita -ôna -- -- m nagnjenost železniške proge v vzdolžnem s sornikom n profilu glede na vodoravno ravnino, izražena v nalèg z ênostránsko oslabítvijo -éga -- -- promilih -- m grad., les. naleg, pri katerem se v zgornjo stran naknádno prèdnapéti betón spodnjega elementa prečno vreže utor, globok -- -ega -a m grad. betonski gradbeni element, v katerem se do ene petine višine elementa in širok kot kabli, ki so med betoniranjem prosto položeni prečni zgornji element, nato se zgornji v za to predvidenih ceveh ali posebnih kanalih element prečno vstavi v utor, na sredini elementa, po betoniranju, ko beton doseže okoli križanja se oba elementa spojita s 75 % tlačne trdnosti, prednapnejo, napenjalna sornikom sila se prenaša v betonski prerez s posebnimi nalétna zavóra -e -e ž stroj. zavora prikolice, sidrnimi glavami na obeh koncih kabla ki se med zaviranjem vlečnega vozila sproži PRIM.: prèdnapénjanje po strjevánju betóna samodejno PRIM.: sámozavórni sistém nakopíčena energíja -e -e ž Ü shránjena naléžna plôskev têmelja -e -kve -- ž grad. energíja ravnina dna temelja, po kateri se prenašajo vse nakoválo obtežbe temelja v temeljna tla -a s met., stroj. težek jeklen blok z ravno zgornjo ploskvijo ter stožčastim in prizmatič- nalòm -ôma m začetek loma v obliki razpoke, nim rogom za oblikovanje kovinskih materia- ki se pojavi na površini predmeta in ne sega lov s kovanjem Sp: náklo globoko v notranjost nakrčeválni preskús -ega -a m met. preskus namakálni razpršílnik -ega -a m agroteh. kovnosti kovinskega materiala, pri katerem se naprava za namakanje njiv, travnikov, trat z razžarjenemu preskušancu zmanjšuje višina s razprševanjem vode pod tlakom, sestavljena iz kovanjem, stiskanjem ene ali več navpičnih cevi z vrtljivimi šobami na nakrčevánje vrhu PRIM.: deževálnik -a s 1. met. kovanje konca segrete palice smeri njene osi, da se skrči in odebeli, npr. namerílna napráva -e -e ž Ü namerílnik 524 napajálni sistém namerílnik -a m nánovlákno mehanska, optična, radarska, -a s kem. kemično vlakno z laserska naprava za namerjanje, npr. lovskega debelino 100–500 nm ali vojaškega strelnega orožja Sp: namerílna nánožíca -e ž žica s premerom velikostnega napráva reda nanometer namérjenje -a s usmerjenje, npr. strelnega naogljíčenje -a s met. toplotna obdelava, s orožja, daljnogleda, v cilj streljanja, opazovanja katero se povečuje koncentracija ogljika v povr-namízno založníštvo -ega -a s graf. postopek šinski plasti jekla vnosa besedil, risb in slik v osebni računalnik naoljeválnik stísnjenega zráka -a -- -- stroj. opremljen z ustrezno strojno in programsko samostojna sestavina ali sestavina pnevmatične opremo, njihovo urejanje, oblikovanje in tiskanje FRN-enote, ki zagotavlja mazanje delovnih nánocévke -évk ž mn. cevke s premerom nekaj sestavin pnevmatične naprave z oljem, nanometrov, z eno ali več stenami iz grafena, dodanim stisnjenemu zraku S: pnevmátični odlikujejo se po izjemni mehanski trdnosti, naoljeválnik veliki električni prevodnosti in imajo veliko nápa -e ž naprava v obliki strešice, pokrova za potencialno uporabnost zajemanje in odvajanje navadno škodljivih, nánodélec strupenih plinov nad vrati industrijske peči, -lca m delec, manjši od 100 nm Sp: ko so odprta, npr. pri polnjenju ali praznjenju, àmikrón vlage in toplote nad sušilnim strojem, kuhalni- nánofiltrácija -e ž kem. teh. membranska kom filtracija raztopin z nizko skupno koncentra- cijo topljenca, s katero se pri mehčanju vode napajálna tóčka -e -e ž elektr. vozlišče v ele- izločijo delci z velikostjo 1–10 nm, npr. več- ktroenergetskem omrežju, ki ima natančno n valentni ioni, Ca določene tehnične zahteve napajanja 2+ , Mg 2+ PRIM.: membránska filtrácija, míkrofiltrácija, últrafiltrácija napajálnik -a m 1. elektr. pretvornik, ki pridobiva nánokompozítna prevléka električno energijo iz vira in jo v določeni obliki -e -e ž prevleka, dobavlja uporabniku 2. elektr. naprava, ki pretvarja sestavljena iz zrn dveh različnih faz, njihova izmenično napetost elektroenergetskega velikost pa je nekaj deset nanometrov ali manj omrežja v ustrezno stabilizirano enosmerno nánomateriál -a m naraven ali umetno napetost, ki jo za svoje delovanje potrebujejo izdelan material iz delcev, ki imajo značilne porabniki, npr. enote računalnika, radijski dimenzije 1–100 nm aparat 3. met. del, ulit hkrati z ulitkom, v katerem nánoplástna prevléka je kovina, ki se strdi zadnja in napaja ulitek s -e -e ž večplastna talino med strjevanjem, kar preprečuje nastanek prevleka, pri kateri je debelina posameznih napak v ulitku zaradi krčenja plasti nekaj deset nanometrov ali manj nanòs napajálni prekát -ega -a m kem. teh. prekat v -ôsa m grad. plast materiala, s katero se rektifikacijski koloni, v katerega vstopa para prevleče osnovna plast, npr. plast fine malte čez zmesi iz uparjalnika plast grobe malte napajálni sistém -ega -a m 1. met. sistem, se-nánosekúndni láser -ega -ja m fiz., stroj. stavljen iz ulivnega lijaka, dovodnih kanalov in bliskovni laser s trajanjem bliskov v nanosekun-napajalnika ali napajalnikov, ki se po končanem dnem območju litju, napolnjen s strjeno kovino, odreže od ulitka nánotehnologíja -e ž tehnologija obdelave in predstavlja krožni material 2. elektr. omrežje in raziskovanja materialov ter izdelave izdelkov generatorjev električne energije, prenosnih in na ravni atomov, molekul iz delcev z vsaj eno priključnih zmogljivosti za napajanje odjemal-značilno dimenzijo 1–100 nm cev električne energije 525 napajálni vòd napajálni vòd -ega vóda m elektr., stroj. napenjálna izolátorska veríga vod -e -e -e ž elektr. za dovajanje električne energije, fluida do izolatorska veriga z opremo in s priborom, ki porabnika zagotavlja ustrezno nategnjenost električnega napájani elemènt anténe vodnika ali snopa vodnikov, obešenih na nad- -ega -ênta zemnovodnih izolatorjih -- m elektr. sevalni element antene, povezan z napenjálna spójka radijskim oddajnikom ali radijskim spreje- -e -e ž elektr. spojka za pritr- mnikom neposredno ali po napajalnem vodu ditev električnega vodnika na napenjalno izola- S: vzbújani elemènt anténe torsko verigo, ki prenaša celoten tok in določa napájanje konec vodnika -a s 1. elektr. dovajanje električne energije porabniku 2. stroj. dovajanje fluida napenjálni bóben -ega -bna m met. navijalni porabniku, npr. vode 3. met. dovajanje taline boben, ki napenja in navija pločevino v kolut na v ulitku do mesta strjevanja, da se prepreči izhodu iz valjalnega stroja S: napenjálnik (2) nastanek lunkerja ali drugih napak zaradi napenjálnik -a m 1. stroj. naprava za napenjanje krčenja pri strjevanju žice, pločevine, pogonskih verig 2. met. navijalni napáka -e ž 1. met. nepravilnost, npr. v kristalni boben, ki napenja in navija pločevino v kolut na strukturi, ki je lahko točkasta, črtna, ploskovna izhodu iz valjalnega stroja S: napenjálni bóben ali trirazsežna Sp: defékt 2. Ü pogréšek napenjálni stebèr -ega -brà m elektr. močnejši napáka mréže -e -- ž met. nepravilnost v steber, ki je lahko kotni steber ali steber v ravni kristalni zgradbi, npr. točkasta napaka, črtna liniji nadzemnega voda kot začetek ali zaključek napaka napenjalnega polja električnih vodnikov S: raz- n napáka zarádi paralákse bremenílni stebèr -e -- -- ž fiz. napačen odčitek z merilne skale zaradi neupoštevanja napenjálno pólje -ega -a s elektr. del nadze-paralakse PRIM.: paraláksa mnega voda med sosednjima napenjalnima napáka zlóga stebroma -e -- ž kem., met. napaka v ploskovno centriranem ali heksagonalnem napéra -e ž 1. stroj. del, navadno jeklena žica, gostem zlogu, pri kateri se spremeni pravilno ki povezuje platišče kolesa s pestom, npr. pri zaporedje ravnin atomov, npr. AB, AB, ABC, kolesu, športnem avtomobilu Sp: napérek, špíca AB, AB PRIM.: motoróga, ročíca (2) 2. stroj. paličast del napálm okroglega ali elipsastega prereza, ki povezuje -a m kem. zažigalna zmes iz želirnega platišče kolesa s pestom, npr. pri jermenici, sredstva in goriva, npr. bencina, kerozina večjem zobniku naparévanje -a s kem. nanašanje uparjene napérek -rka m stroj. Ü napéra (1) snovi v vakuumu na ustrezno podlago, npr. na- napétost parevanje titanovega nitrida na orodja za utrje- -i ž 1. notranje stanje snovi, ki vanje površine, silicijevega dioksida na optične nastopi zaradi nanjo delujočih sil 2. tlaku komponente PRIM.: kémično naparévanje podobna veličina, s katero se snov upira defor- nápa úsnje maciji, simbol σ, merska enota pascal -- -a s kem. teh. mehko usnje z gladko površino, izdelano iz kož govedi, svinj, koz, napétost dotíka -i -- ž elektr. električna ovc, obdelano na zunanji ali notranji strani, napetost med napravo in zemljo ali med pre- uporablja se za obutev, oblačila, tapecirano vodnima deloma, ki se ju lahko človek ali žival pohištvo PRIM.: núbuk, velúr úsnje naključno hkrati dotakne napenjálka napétost harmónske frekvénce -e ž stroj. priprava za napenjanje -i -- -- ž žice, da je natezno obremenjena, npr. pri posta- elektr. sinusna napetost s frekvenco, enako vljanju žične ograje večkratniku frekvence osnovne napajalne 526 napétostni preskús napetosti, pomemben člen pri delovanju zaščit napétostna vŕsta -e -e ž kem. Ü eléktrokémij- napétost napétostna zaščíta -e -e ž elektr. zaščita napétost koráka v elektroenergetskem sistemu S: harmónska ska napétostna vŕsta -i -- ž elektr. električna naprave, sistema pred previsoko ali prenizko površini, oddaljenima za dolžino koraka ali napétostni elipsoíd -ega -a m meh. geome-približno za 1 meter napetost med dvema točkama na Zemljini električno napetostjo trijsko mesto krajišč vektorja prostorninske napétostna elípsa -e -e ž meh. geometrijsko napetosti, katerega polosi so enake glavnim katere polosi sta enaki glavnima napetostma elektr. napétostni generátor -ega -ja m PRIM.: mesto krajišč vektorja ravninske napetosti, napetostim PRIM.: napétostna elípsa napétostna grbína generator napetosti z notranjim uporom nič elektr. napétostni elipsoíd -e -e ž kratkotrajno napetost v dani točki elektroenergetskega navadno kratkotrajna sprememba električne elektr. napetosti zvišanje električne napetosti nad normalno napétostni impúlz -ega -a m 1. elektr. hitra, količnik električne napetosti in obremenitve zniža generatorja, transformatorja napétostni indikátor -ega -ja m elektr. Ü pre-napétostna koníca -e -e ž 1. meh. lokalno skuševálnik fáze močno povečanje napetosti v materialu napétostnik napétostna karakterístika napetostni val na vodu ali opremi, ki se hitro ž -e -e elektr. dvigne in nato navadno počasneje nenihajno omrežja S: napétostni súnek 2. krajši PRIM.: napétostni udòr 2. elektr. kratkotrajno zelo hitro povišanje ele- -a m elektr. instrumentni transfor- n ktrične napetosti v električnem tokokrogu in mator, ki spreminja eno vrednost izmenične hitro ponovno vračanje na začetno vrednost napetosti v drugo vrednost izmenične PRIM.: napétostni udár napetosti iste frekvence pri približno enaki napétostna korozíja fazi S: napétostni transformátor Sp: napétostni -e -e ž met. nastajanje in merílni transformátor napredovanje razpok v natezno obremenjenem materialu v korozivnem okolju napétostni liják -ega -a m elektr. prostorski napétostna nèsimetríja potek električnega potenciala okoli ozemljila v -e -e ž elektr. stanje, ko v trifaznem sistemu fazne napetosti niso enake zemlji ali koti med njimi niso enaki napétostni merílni transformátor -ega napétostna nèstabílnost -ega -ja m -e -i elektr. Ü ž elektr. napétostnik nenad- no in veliko znižanje električne napetosti v napétostni nivó -ega -ja m elektr. ena od bremenskem vozlišču proti vrednosti nič, ker standardiziranih električnih napetosti danega postane nadomestna impedanca elektroener-elektroenergetskega omrežja, npr. 110 kV, getskega omrežja v njem višja od impedance 220 kV, 400 kV bremena v vozlišču S: napétostni zlòm napétostni odvódnik -ega -a m elektr. Ü prena-napétostna razpóka -e -e ž met. razpoka v pétostni odvódnik materialu, nastala zaradi nateznih, tlačnih ali napétostni pràg strižnih sil -ega prága m elektr. mejna vrednost napetosti, pod katero ali nad katero napétostna regulácija -e -e ž elektr. regulacija se proces sproži, ustavi ali deluje po drugem napetosti v elektroenergetskem omrežju s pri-programu marnimi in sekundarnimi regulatorji jalove moči, napétostni preskús ki zagotavlja sorazmerno konstantno napetost v -ega -a m elektr. preskus širokem obsegu različnih obremenitev prebojne trdnosti izolacije električnega 527 napétostni profíl vodnika, elementa, naprave z visoko napeto- tričnega voda ali tokokroga, z značilnim hitrim stjo, npr. za dokaz primernosti izolacije navitja vzponom, ki mu sledi počasnejše padanje transformatorja napétostni udòr -ega -ôra m elektr. kratkotraj-napétostni profíl -ega -a m elektr. stanje elek- no znižanje električne napetosti pod normalno trične napetosti v vozliščih elektroenergetskega napetost v dani točki elektroenergetskega sistema, ki se vzpostavijo ali jih operater želi omrežja PRIM.: napétostna grbína vzpostaviti v določenem stanju obratovanja napétostni vír -ega -a m 1. elektr. vir enosmerne napétostni regulátor -ega -ja m 1. elektr. regu- ali izmenične električne napetosti, npr. baterija, lator, ki v določenem območju delovnih pogo- alternator, električni generator v hidroelektrar- jev, npr. toka, temperature, časa, vzdržuje v ni 2. elektr. dvopolni element, pri katerem je elek-elek tričnem vezju konstantno napetost trična napetost med njegovima priključkoma 2. elektr. regulator, ki glede na dano referenco neodvisna od električnega toka skozenj regulira električno napetost napétostni zlòm -ega zlôma m elektr. nenad- napétostni stabilizátor -ega -ja m elektr. no in veliko znižanje električne napetosti v element, naprava, ki vzdržuje konstantno bremenskem vozlišču proti vrednosti nič, električno napetost v električnem tokokrogu, ker postane nadomestna impedanca elektro- napajanem s spremenljivo električno napeto- energetskega omrežja v njem višja od stjo Sp: stabilizátor napétosti impedance bremena v vozlišču napétostni súnek S: napétostna nèstabílnost -ega -nka m elektr. hitra, navadno kratkotrajna sprememba električne napétostno povzročêna kristalizácija -- -e n napetosti S: napétostni impúlz (1) -e ž kem. teh. kristalizacija v prvotno amorfnem napétostni ténzor materialu, npr. elastomeru, ki jo povzročijo -ega -ja m 1. meh. tenzor, s mehanske napetosti katerim se izražajo sile na površino umišljene infinitezimalne kocke v snovi, s katerimi se napétostno stánje -ega -a s meh. stanje telesa taka kocka upira deformaciji zaradi sil, ki iz ali sistema, v katerem obstajajo notranje okolice delujejo nanjo S: Cauchyjev napétostni napetosti zaradi obremenitev z zunanjimi ténzor 2. fiz. tenzor v relativnostni teoriji, ki je silami izvir gravitacijskega polja in ga je potrebno napétostno varoválo -ega -a s elektr. Ü taljívi pripisati vsem poljem sil, prostorske kompo-vlóžek nente so enake kot pri Cauchyjevem napeto-napétost razelektrítve stnem tenzorju -i -- ž elektr. najnižja napétostni transformátor električna napetost, pri kateri se v preskušancu -ega -ja m elektr. še sproži razelektritev instrumentni transformator, ki spreminja eno napétost stíka vrednost izmenične napetosti v drugo vrednost -i -- ž elektr. električna napetost med kontaktnima elementoma pred njuno izmenične napetosti iste frekvence pri približno sklenitvijo ali po njuni razklenitvi enaki fazi S: napétostnik Sp: napétostni merílni transformátor napétost tečênja -i -- ž meh. napetost, pri napétostni udár -ega -a m elektr. prehodni kateri se material preneha obnašati elastično napetostni val, ki pride na vod ali v opremo, za in se začne nepovratno plastično deformirati katerega sta značilna hiter vzpon in počasnejše Sp: mêja plástičnosti PRIM.: Hookov zákon nenihajno padanje napetosti PRIM.: napétostna napétost víra -i -- ž elektr., kem. električna koníca (2) napetost med odprtima sponkama napetostne-napétostni udárni vál -ega -ega -a m elektr. ga vira, npr. elektrokemijskega člena S: lástna val električne napetosti, ki se širi vzdolž elek- napétost Sp: eléktromotórna síla 528 narávni bencín napíhana tekstílija -e -e ž tekst. tekstilija, vostjo, trdoto, zdržljivostjo, elastičnostjo, in izdelana tako, da se množica posamičnih vlaken novimi lastnostmi, npr. oblikovnim spominom, z zračnim tokom v več plasteh napiha na sitast katerega zgradba in uporabnost je prilagojena brezkončni trak, nastala tekstilija pa se utrdi v prihodnjim področjem tehnične uporabe napravi za utrjevanje Sp: zráčno položêna teks- PRIM.: pámetni materiál tílija napredovánje reákcije -a -- s kem. širjenje, napihovánje -a s met. povečevanje prostornine razširjanje verižne reakcije, npr. gorenja, ek-testastega materiala zaradi razvijanja plinov v splozije S: propagácija njem PRIM.: nabrékanje naprševánje -a s nanašanje tankih plasti na naplavínsko rudíšče -ega -a s rud. rudišče, podlago s curkom plazme nastalo kot aluvialna naplavina S: aluviálno napúšč -a m grad. del strehe med kapom in rudíšče fasadno steno ali med robom čela strehe in naplávljena tekstílija -e -e ž tekst. tekstilija, čelno fasadno steno ali zatrepom izdelana po hidrodinamičnem postopku, ki naraščajóče zaporédje -ega -a s mat. se je razvil iz tehnologije izdelave papirja, zaporedje realnih števil, v katerem je vsak pri katerem se zelo kratka ali celo zdrobljena naslednji člen večji od predhodnega vlakna suspendirajo v vodi in se nato napla-vljajo na sitasto površino Sp: vôdno položêna narávna bárva -e -e ž barva na podlagi tekstílija naravnih barvil ali pigmentov organskega ali naplínjanje -a s met. absorpcija plina v talino iz anorganskega izvora PRIM.: minerálna bárva okoliške atmosfere narávna filtrácija -e -e ž precejanje vode n napoklína -e ž met. manjša razpoka, navadno skozi različne geološke sklade, zemljo, peščene na površini preskušanca, polizdelka, izdelka, strukture rečnih strug ulitka narávna gúma -e -e ž kem. teh. guma, izdelana napôlnjenost -i ž elektr. lastnost polnjivega s koagulacijo mlečka kavčukovca S: narávni baterije, baterijskega vložka, da je napolnjen z narávna konstánta -e -e ž konstanta, katere električno energijo do praktično 100 % svoje osnova so nespremenljive lastnosti gradnikov električnega elementa, npr. akumulatorske kávčuk zmogljivosti snovi, npr. Bohrov magneton, Comptonova čakovanih obremenitev elektroenergetskega fiz. narávna konvékcija -e -e žÜ konvékcija sistema za določen časovni interval v prihodno-napôved obremenítve -i -- ž elektr. ocena pri- valovna dolžina sti, navadno za en dan narávna móč vóda -e močí -- ž elektr. moč, pri napraševánje kateri se električna impedanca voda obnaša kot -a s nanašanje tankih plasti na podlago, pri katerem je vhodni material prah, čisti električni upor zaradi njegove uravnoteže-npr. prašno lakiranje ne induktance in kapacitance napráva narávna rádioaktívnost -e -i ž fiz. radioak- -e ž sestav delov in sestavin, povezanih v funkcionalno celoto, za opravljanje določenih tivnost, ki jo povzročajo dolgoživi radioaktivni operacij, enota v členitvi tehničnega sistema izotopi na Zemlji naprédna kerámika narávni alizarín -e -e ž Ü téhnična -ega -a m kem. alizarin, prido-kerámika bljen iz korenine barvilnega brošča naprédni materiál narávni bencín -ega -a m material z -ega -a m kem. teh. lahki bencin z občutno izboljšanimi lastnostmi, npr. žila- območjem vrelišč 40–60 °C, ki se dobi pri de- 529 narávni kámen gazolinaži zemeljskega plina in se uporablja kot narís -a m mat. ortogonalna projekcija predmeta topilo S: gazolín, petróléter na navpično ravnino x–z Sp: narísna projékcija narávni kámen -ega -mna m grad. trden naravni narísna méra -e -e ž grad. Ü navpíčna méra n material različne kemične in fizikalne sestave, narísna projékcija -e -e ž mat. Ü narís ki se uporablja v gradbeništvu Sp: kámen (1) narív -a m grad. zemljina ali drug material, ki narávni kávčuk -ega -a m kem. teh. guma, se narine na kup z gradbenim strojem, npr. izdelana s koagulacijo mlečka kavčukovca rinežem S: narávna gúma narívanje -a s grad. gradnja mostne prekladne narávni logarítem -ega -tma m mat. logaritem, konstrukcije, pri kateri se posamezni elementi, ki ima za osnovo Eulerjevo število, simbol dolžine 15–30 m, izdelujejo na enem bregu in ln Sp: Néperjev logarítem PRIM.: desetíški se s hidravlično opremo postopno potiskajo na logarítem drugi breg ali proti sosednji podpori narávni pések -ega -ska m 1. pesek, ki se narívni prelòm -ega -ôma m grad. prelom, pri koplje v peskokopih ali rečnih naplavinah katerem je gibajoča se hribina široko narinjena 2. met. kremenov pesek, ki vsebuje masni delež na stabilno podlago gline 5–20 % naročníška telefónska centrála -e -e -e ž narávno barvílo -ega -a s barvilo rastlinskega telekom. Ü zasébna telefónska centrála ali živalskega izvora nasadítev na čèp -tve -- -- ž grad., les. lesna zveza narávno beljakovínsko vlákno -ega -ega dveh elementov, pri kateri se konec drugega -a s dlaka nekaterih živali, npr. volna, ali strjen elementa s pravokotnim čepom nasadi na živalski izloček, npr. svila S: narávno proteínsko zgornji del prvega s pravokotnim utorom, vlákno globokim do dveh petin višine elementa, ob narávno béljenje -ega -a s beljenje na soncu, straneh se elementa pravokotno ali diagonalno spojita s spojkami brez kemičnih sredstev narávno gorívo -ega -a s kem. teh., stroj. gorivo nasadítev na pošévni ulèg -tve -- -- -- ž rastlinskega izvora, v katerem je nakopi- grad., les. lesna zveza dveh elementov, pri kateri čena sončna energija in se uporablja kot se konec drugega nasadi na zgornjo stran biomasa za kurjenje brez posebne predelave, prvega elementa s prečnim poševnim izsekom, npr. les, slama, lesni sekanci in lesni peleti globokim do dveh petin višine elementa, stični narávno proteínsko vlákno da se priležno vsadi v izsek prvega elementa, -ega -ega -a s elementa se ob straneh spojita s spojkami PRIM.: bíogorívo konec drugega elementa se poševno izseka, dlaka nekaterih živali, npr. volna, ali strjen živalski izloček, npr. svila S: nasadítev na rávni ulèg narávno beljakovín- -tve -- -- -- ž grad., les. narávno stáranje konec drugega nasadi na zgornjo stran prvega -ega -a s met. staranje elementa s prečnim izrezom, globokim do sko vlákno lesna zveza dveh elementov, pri kateri se elementa, izdelka, ki poteka v običajnih okoli- dveh petin višine elementa in enako velikim ščinah, npr. pri sobni temperaturi kot stični konec drugega elementa, ki se vsadi narávno števílo -ega -a s mat. število, do v izrez, ob straneh se elementa pravokotno katerega se pride s štetjem PRIM.: célo števílo, spojita s spojkami reálno števílo nasádni kljúč -ega -a m stroj. ključ za vijačenje narávno vlákno -ega -a s vlakno rastlinskega, vijačne zveze s šestrobimi vijaki v obliki obroča živalskega ali mineralnega izvora s šestrobo ali dvanajstrobo odprtino in z 530 nastávljanje držalom, navadno kot dvojni ključ z zaporedni- oksidaciji pri visokih temperaturah, koroziji v mi standardnimi zevmi solnih talinah, obrabi nascéntni kisík -ega -a m kem. nasíp kisik v trenutku -a m grad. gradbeni objekt, ki se navadno nastanka pri kemijski reakciji, npr. pri razpadu izdela z nasipanjem od drugod pripeljane vodikovega peroksida, in je zato še v obliki zemljine, kosov kamnine ali drugega materiala, atomov, zato je bolj reaktiven kot molekulski npr. kosov betona, drobljene opeke, prodca, kisik npr. cestni nasip, železniški nasip, valobran, nascéntni vodík nasuta pregrada -ega -a m kem. vodik v trenutku nastanka pri kemijski reakciji, npr. nasípna gostôta -e -e ž količnik mase sipke med cinkom in klorovodikovo kislino, ki je še v snovi in prostornine, ki jo zaseda, pri čemer je obliki atomov in je zato bolj reaktiven kot mo- v prostornini všteta tudi prostornina praznih lekulski vodik PRIM.: atómski vodík prostorov med posameznimi delci, merska nascéntno stánje enota kilogram na kubični meter -ega -a s kem. kratkoživo, zelo reaktivno stanje nekaterih plinov v obliki nasípna plôskev -e -kve ž grad. bočna ploskev, s atomov, še preden se ti združijo v molekule katero je ob straneh omejen nasip nasékana površína -e -e ž grad. z zobato sekiro nasípni kót -ega -a m grad., kem. teh. kot, ki ga tvori za kamen obdelana površina naravnega kamna strmina stožca nasutega materiala z osnovnico, nasíčena kalomélska elektróda pri katerem še ne pride do drsenja ali usipanja -e -e -e ž kem. kalomelska elektroda z nasičeno raztopino nasípni stôžec -ega -žca m grad. konična kalijevega klorida kot elektrolitom nasipna ploskev nasíčena pára -e -e ž stroj. para, ki je v termodi- naslávljanje -a s telekom. postopek, pri katerem n namičnem ravnotežju s tekočo fazo kličoči označi identiteto klicanega pri vsakem nasíčena raztopína poskusu klica -e -e ž kem. raztopina z največjo možno koncentracijo topljenca pri naslòn -ôna m grad. poševno odrezana ploskev danih pogojih PRIM.: koncentrírana raztopína lesenega elementa konstrukcije strehe, na nasíčena spojína katero se nasloni drug element pri lesni zvezi -e -e ž kem. organska spojina, ki ima v molekuli med ogljikovimi atomi same nasprótna katéta -e -e ž mat. v pravokotnem enojne vezi trikotniku kateta, ki leži nasproti danega nasíčeni ogljikovodík ostrega kota PRIM.: priléžna katéta -ega -a m kem. ogljiko-vodik s samimi enojnimi vezmi med ogljikovi- nasprótni tók -ega -a m kem. teh. tok, ki teče v mi atomi nasprotni smeri kot prvi tok, npr. v toplotnem nasíčeni zràk menjalniku, frakcionirni koloni S: prótitók -ega zráka m stroj. zrak, ki pri določenih temperaturi in tlaku vsebuje nastavítvena pripráva -e -e ž elektr., stroj. del, največjo možno količino vodne pare sestavina, mehanizem, elektronsko vezje za nasíčenost bárve nastavljanje, justiranje merilnika, krmilnika ali -i -- ž fiz. kombinacija inten-krmilno-regulacijske naprave zivnosti svetlobe in porazdelitve po spektru, ki nastavítveno obmóčje daje vtis intenzivne barve, z manjšanjem nasi- -ega -a s območje, v čenosti ta preide v sivo ali belo Sp: saturíranost katerem so možne nastavitve določenih spre-bárve menljivih veličin nasilícenje -a s met. nastávljanje dodajanje silicija v trdni -a s spreminjanje položaja dolo-kovinski material, npr. jeklo, nikljevo zlitino, z čenega sestavnega dela, mehanizma naprave, difuzijo, da se poveča njegova odpornost proti stroja, da naprava, stroj pravilno deluje, npr. 531 nastavljívi kondenzátor nastavljanje uplinjača motorja z notranjim iz višje ležeče posode čez njen rob v nižje ležečo zgorevanjem, nastavljanje žage posodo S: sifón (2) 2. pripomoček, navadno nastavljívi kondenzátor steklena cev s posodo, za odvzem tekočine s -ega -ja m elektr. kon- podtlakom, npr. iz soda 3. grad. Ü sifónski prelív denzator, ki mu je mogoče spreminjati, nasta- natezálnik vljati kapacitanco -a m stroj. stroj za natezanje, npr. nasúta pregráda pločevine, žice, cevi, z namenom ravnanja -e -e ž grad. pregrada, zgrajena z nasipavanjem izkopanih naravnih ali natézna armatúra -e -e ž grad. armatura za odpadnih industrijskih ali rudarskih materialov prevzemanje nateznih obremenitev v armira- nasútje nobetonski konstrukciji -a s 1. nasuta plast zrnatega, kosastega materiala, npr. v kemijskem reaktorju, metalur- natézna cóna -e -e ž meh. območje v nosilcu, ški peči za taljenje rud 2. grad. neutrjena prosto obremenjenem na upogib, kjer se pojavljajo nasuta plast sipkega materiala za zapolnitev natezne napetosti PRIM.: tláčna cóna (1) praznine, npr. med stropniki, pod podi, tlaki, ali natézna napétost -e -i ž meh. napetost v za doseganje določenega nivoja materialu, konstrukciji pri nategu nataknítev -tve ž grad., les. lesna zveza križanja natézna obremenítev -e -tve ž meh. obreme-dveh lesenih elementov, pri kateri je spodnji nitev z natezno silo, ki razteguje telo element, npr. strešna lega, vodoraven in zgornji natézna tŕdnost prečni element, npr. škarnik, nagnjen, ima -e -i ž trdnost materiala pri natezni obremenitvi trikoten urez in se natakne v trikoten urez na spodnjem elementu, pribije ali spoji s sornikom natézni dinámični próžnostni módul n nataknítev z zóbom -tve -- -- [zé] ž grad., les. -ega -ega -ega -a m meh. dinamični prožnostni nataknitev, pri kateri je spodnji element, npr. modul viskoelastičnih materialov, izračunan strešna lega, vodoraven in zgornji prečen, npr. iz nateznih dinamičnih preskusov, sestavljen škarnik, nagnjen in ima trapezni urez, s katerim iz shranjene energije, ki predstavlja elastično se natakne na poševno urezan zob v spodnjem komponento modula, in iz energije, ki se izgubi elementu in pritrdi z žičnikom kot toplota ter predstavlja viskozno kompo- nataljevánje nento modula -a s met. začetek taljenja trdnine, npr. na površini, robovih delcev, če se toplota natézni preskús -ega -a m preskus za ugotav-dovaja od zunaj ljanje natezne trdnosti materiala s standardizi- natánčnost ranim preskušancem na trgalnem stroju -i ž 1. mera za podrobnost izražanja določene veličine natézni preskús v vróčem Sp: precíznost -ega -a -- -- m met. 2. mera za ponovljivost meritve PRIM.: tóčnost natezni preskus za ugotavljanje termomehan- 3. lastnost, stopnja sposobnosti, npr. orodja, skih lastnosti materiala pri segrevanju do višjih naprave, instrumenta, da deluje z določenim temperatur najmanjšim odstopanjem ali znotraj dopustnih natézno-tláčni stròj -ega strôja m met., stroj. Ü toleranc 4. skladnost dobljenih podatkov pri preskuševálnik dinámične tŕdnosti ponovljenih opazovanjih Sp: precíznost NATM-metóda -e [enateèm] ž (ang. NATM – New natèg -éga m meh. sočasno delovanje dveh Austrian Tunelling Method) grad. gradnja predorov, enako velikih, nasprotno usmerjenih sil, ki pri kateri se izkoristi nosilnost skalnega masiva, ležita na isti premici in delujeta tako, da skušata v katerega se koplje polni profil predora, telo raztegniti izkopana odprtina se takoj zavaruje s tanko natéga -e ž 1. pripomoček, navadno v obliki plastjo zaščitnega brizganega betona, ki z ukrivljene elastične cevi, za pretakanje tekočin radialno uvrtanimi geotehničnimi sidri 532 nátrijev hipoklorít aktivira naravni nosilni obroč v skali okoli Na2SiF6, uporablja se za utrjevanje betona in izkopa, z geotehničnimi inštrumenti se kot insekticid za les Sp: nátrijev fluorosilikát lahko spremlja porazdelitev napetosti v skali nátrijev fluorosilikát -ega -a m kem. Ü nátrijev S: nôva avstríjska metóda grádnje predôrov fluorídosilikát PRIM.: NMT-metóda nátrijev fosfát -ega -a m kem. natrijeva sol natòk -óka m 1. dotok fluida v sistem od fosforjeve(V) kisline, Na zgoraj 2. 3 PO 4 , brezbarvni stroj. dotok delovnega fluida v rotor, kristali, topni v vodi, uporablja se v čistilih in gonilnik turbinskega stroja pralnih praških skupaj z detergenti, v spajkalnih nátrij -a m kem. element iz skupine alkalijskih praških S: trínátrijev fosfát kovin, mehka, srebrnobela, zelo reaktivna nátrijev glutamát -ega -a m kem. mononatri-kovina, ki burno reagira z vodo, uporablja se za jeva sol glutaminske kisline, bel kristaliničen, v proizvodnjo natrijevega hidridoaluminata, na-vodi topen prašek, uporablja se v živilstvu kot trijevega hidridoborata, kot hladilo v nekaterih prehranski dodatek za izboljšanje okusa jedrskih reaktorjih, simbol Na nátrijev héksamétafosfát -ega -a kem. Ü nátrijev acetát -ega -a m kem. natrijeva sol nátrijev polifosfát ocetne kisline, NaCH 3 COO·3H 2 O, bela kri-nátrijev hidrogénborát stalinična snov, uporablja se kot prehranski -ega -a m kem. natrijeva hidrogensol borove kisline, Na dodatek, regulator kislosti v živilih, zaradi 2 HBO 3, velike kristalizacijske toplote kot akumulator brezbarvna, kristalinična, v vodi topna snov, ki se uporablja kot sestavina frit za emajle in toplote, npr. v grelnih blazinicah za roke varilne praške, kot zaviralec gorenja nátrijeva sijálka -e -e ž elektr. razelektritvena nátrijev hidrogénfosfát sijalka, v kateri oddaja rumeno enobarvno -ega -a m kem. natrijeva hidrogensol fosforjeve(V) kisline, svetlobo natrijeva para n Na nátrijev benzoát -ega -a m 2 HPO 4 , v vodi topen bel prah, ki se uporablja kem. natrijeva sol za preprečevanje sprijemanja sipkih snovi benzojske kisline, ki se uporablja predvsem kot S: dínátrijev fosfát konzervans in prehranski dodatek nátrijev hidrogénkarbonát -ega -a m nátrijev cianíd -ega -a m kem. natrijeva sol cia-kem. natrijeva hidrogensol ogljikove kisline, novodikove kisline, NaCN, zelo strupena bela NaHCO kristalinična snov, ki se uporablja za cianidno 3 , bel, v vodi slabo topen prah, vmesni proizvod pri proizvodnji kalcinirane sode, luženje zlata in srebra, v kopelih za galvansko uporablja se v živilstvu, kot gasilno sredstvo v srebrenje, zlatenje, nikljanje gasilnikih na prah, kot sredstvo za nevtralizaci-nátrijev citrát -ega -a m kem. natrijeva sol jo kislin ob razlitjih Sp: sóda bikarbóna citronske kisline, ki se uporablja kot prehranski nátrijev hidrogénsulfát -ega -a m spojina dodatek za uravnavanje kislosti hrane NaHSO 4 , ki se uporablja v kemični, papirni, nátrijev díhidrogénfosfát -ega -a m kem. usnjarski industriji natrijeva dihidrogensol fosforjeve(V) kisline, nátrijev hidroksíd -ega -a m kem. spojina na-NaH 2 PO 4 , za impregniranje tkanin proti vne-trijevega in hidroksidnega iona, NaOH, bela tljivosti S: mónonátrijev fosfát higroskopna snov, močna baza, pomembna nátrijev fenolát -ega -a m kem. natrijev osnovna kemikalija, uporablja se pri pridobi-fenoksid, C6H5ONa, uporablja se za proizvod- vanju glinice po Bayerjevem postopku, pri pro-njo salicilne kisline z reakcijo karboksiliranja izvodnji mila, v papirni industriji nátrijev fluorídosilikát nátrijev hipoklorít -ega -a m kem. -ega -a m kem. natrijeva sol natrijeva sol heksafluoridosilicijeve kisline, klorove(I) kisline, NaOCl, močen oksidant, 533 nátrijev karbonát uporablja se za beljenje tkanin, v razkužilnih nátrijev sulfát -ega -a m kem. natrijeva nátrijev karbonát kristali, uporablja se kot dodatek v pralnih -ega -a m kem. natrijeva sredstvih, papirni in tekstilni industriji, sol ogljikove kisline, Na sredstvih sol žveplove kisline, Na2SO4, brezbarvni topen prah, uporablja se zlasti kot pomembna steklarstvu 2 3 CO, bel, v vodi surovina pri proizvodnji stekla, za mehčanje nátrijev sulfít -ega -a m kem. natrijeva sol klorovodikove kisline, NaCl, brezbarvna krista- industriji, v živilski industriji kot konzervans linična snov, ki se uporablja kot kuhinjska sol v E221, v vinarstvu prehrani, za zimsko soljenje cest, kot industrij- nátrijev tetraborát ska surovina, npr. za proizvodnjo klora, natrije- -ega -a ž kem. natrijeva sol borove kisline, ki se uporablja pri izdelavi nátrijev kloríd drat Na -ega -a m kem. natrijeva sol 2SO3·7H2O, bela kristalinična snov, reducent, uporablja se kot belilo v papirni vode Sp: sóda žveplaste kisline, Na2SO3, navadno heptahi- nátrijev nitrát stekla, keramike, detergentov kem. -ega -a m natrijeva sol nátrijev tíosulfát vega hidroksida S: sól (2) dušikove kisline, NaNO -ega -a m kem. natrijeva sol 3 , bela kristalinična trdna snov, dobro topna v vodi, uporablja se za tiožveplove kisline, Na2S2O3·5H2O, brezbarvni proizvodnjo mineralnih gnojil, kot prehranski kristali, uporablja se v tekstilni industriji kot dodatek in konzervans v živilski industriji antiklor nátrijevo mílo nátrijev trífosfát -ega -a s kem. teh. trdna zmes -ega -a m kem. natrijeva sol natrijevih soli višjih maščobnih kislin, navadno tripolifosforjeve kisline, Na5P3O10, bel prašek, n pralno milo, ki se dobi z umiljenjem maščobe sestavina pralnih praškov, ki mehča vodo soljevanjem mila iz nastalega milnega kleja nátrijev trípolifosfát -ega -a m kem. natrijeva Sp: jêdrno mílo sol tripolifosforjeve kisline, Na 5 P 3 O 10 , bel prašek, sestavina pralnih praškov, ki mehča nátrijev perborát -ega -a m kem. natrijev vodo z natrijevim hidroksidom in naknadnim iz- S: nátrijev trípolifosfát peroksoborat, NaBO S: nátrijev trífosfát 2 (OH) 2 , brezbarvna, kristalinična, higroskopna, v vodi topna snov, natrónsko ápno -ega -a s kem. teh. zmes natri-oksidant, v vodi razpade na natrijev hidrogen- jevega in kalcijevega hidroksida, uporablja se borat in vodikov peroksid, uporablja se kot za absorpcijo ogljikovega dioksida v kemični blago belilo v pralnih sredstvih analizi, pri splošni anesteziji in v dihalnih nátrijev polifosfát aparatih z zaprtim obtokom -ega -a m kem. zmes poli-mernih natrijevih metafosfatov, (NaPO3)n, ki navádna méd -e medí ž met. med z masnim se uporablja za mehčanje vode, kot sestavina deležem cinka okoli 37 %, primerna za hladno sekvestrant Sp: Grahamova sôl, nátrijev héksa- navádna žúka -e -e ž gozd. grm iz družine métafosfát pralnih praškov, prehranski dodatek v živilih, preoblikovanje, izdelavo vijakov, kovic metuljnic (Spartium junceum L.), ki se goji za nátrijev polistirénsulfonát -ega zaščito proti površinski eroziji, za olje, vlakna, fonske kisline – derivata polistirena, navádni motórni bencín -ega -ega -a m –[–CH(C-a m kem. natrijeva sol polistirensul- celulozno vlaknino Sp: brnístra polimer je bela, v vodi topna snov, premrežen 6 4 3 2 n kem. teh. motorni bencin z oktanskim številom H SO Na)–CH –] –, linearni pa je rjav in v vodi netopen, uporablja se kot pod 91 ionski izmenjalec zlasti za mehčanje vode, za navár -a m met., var. material, nanesen na osnovni ionskoizmenjalne membrane v gorivnih členih material z varjenjem 534 navórni motór navárjanje -a s met., var. navijálnik nanašanje kovinske plasti -a m stroj. naprava, stroj za navijanje na površino kovinskega materiala z varjenjem, navíjanje -a s večkratno ovijanje tankega da se zagotovijo želene mere ali lastnosti podolgovatega predmeta okrog česa, npr. navídezna gostôta -e -e ž gostota porozne valjanega kovinskega traku na navijalni boben, snovi, pri kateri je v prostornino vključena tudi niti, žice na tulec, jedro transformatorja, prostornina zaprtih por papirnega traka na stročnico navídezna magnitúda -e -e ž astr. logari- navítek -tka m sukanec, preja, žica, ki je navita temsko merilo za gostoto svetlobnega toka z npr. na papirnat, plastičen, lesen tulec astronomskega objekta, definirano s formulo navítje -a s elektr. navadno v obliki vijačnice m = 2,5 log 10 ( E/E 0 ), pri čemer je E gostota navita žica, npr. v tuljavi, transformatorju, ali svetlobnega toka z objekta, zvezde, merjena zvita cev, npr. v toplotnem menjalniku na katerem od dogovorjenih fotometričnih navòj kanalov, simbol m PRIM.: absolútna magnitúda -ôja m stroj. v obliki vijačnice vrezana navídezna móč površina vijaka, vijačnega vretena, matice, -e močí ž 1. elektr. zmnožek vodilne matice fazorja napetosti in fazorja toka v enofaznem navôjnica sinusnem izmeničnem sistemu, simbol S , -e ž 1. stroj. zvita ploskev, omejena z zunanjo in notranjo vijačnico navoja, merska enota volt amper 2. elektr. zmnožek korena iz tri, fazorja medfazne napetosti in njena prečna stranica je pravokotna na os pri fazorja toka, merska enota volt amper S: kom- pravokotnem navoju in poševna na os pri pléksna móč trikotnem in trapeznem navoju vijaka ali polža navídezna poróznost Sp: helikoíd 2. stroj. funkcionalni del polža s pra- -e -i ž prostorninski vokotnim navojem pri polžnem transporterju delež odprtih por v porozni trdnini 3. grad. Ü roléta n navídezna prostornína -e -e ž celotna pro-navôjni konéktor -ega -ja m elektr. konektor za stornina brez prostornine odprtih por navojno povezavo konektorskega vtiča s konek-navídezno zasébno omréžje -ega -ega -a s torsko vtičnico omrežje, ki omogoča razširitev zasebnega telekom. navôjni svéder -ega -dra m stroj. sveder za vre-komunikacijskega omrežja z delno uporabo zovanje navojev v različne materiale javnega omrežja in hkrati oddaljen dostop in navôjno rezílo povezave med usmerjalniki K: VPN -ega -a s stroj. orodje iz Navier-Stokesove enáčbe orodnega jekla za vrezovanje navojev -vih enačb [navjé stôuksove] ž mn. mat. navòj za dvókoló nelinearne parcialne diferen- -ôja -- -- m stroj. colski navoj cialne enačbe, s katerimi se opisuje dinamika trikotnega profila s kotom 60⁰, ki se uporablja viskoznih fluidov za dvokolo navigacíjska lúč navòr -e lučí ž prom. signalna luč na -ôra m 1. projekcija momenta sile na plovilu, ki kaže njegov položaj, profil in smer os, simbol T, merska enota newton meter plovbe S: pozicíjska lúč (2) Sp: vrtílni momènt (1) 2. fiz. vektorski produkt navijálni avtomát krajevnega vektorja od osišča do prijemališča -ega -a m naprava za avto-sile in sile Sp: vrtílni momènt (2) matično navijanje tuljav, navitij, prej, ploskih navòr magnétnega pólja tekstilij -ôra -- -- m fiz. navijálni bóben navor, s katerim deluje magnetno polje na -ega -bna m met. boben z magnetni dipol lastnim pogonom za navijanje tankega kovin-navórni motór skega traku, ki po valjanju prihaja iz valjalnega -ega -ja m elektr. brezkrtačni stroja ali z valjalne proge sinhronski motor s trajnim magnetom, ki ima 535 navòz velik navor pri manjših hitrostih vrtenja, tudi nazívna impedánca merílnega trans- pri popolni zaustavitvi formátorja -e -e -- -- ž elektr. impedanca sekun- navòz darnega električnega tokokroga, ki pripada -ôza m 1. grad. utrjena poševna ravnina za nazivnemu toku pri nazivni napetosti lažji dostop na višji nivo 2. grad. poševna ravnina, nazívna méra na kateri se gradi in po zgraditvi z nje splavi ladja -e -e ž grad. s standardom ali navozíšče tehničnim normativom določena dimenzija -a s rud. mesto v jami, navadno izdelka, navadno na celo število zaokrožena blizu jaška, kamor se pripelje premog, ruda z dejanska mera Sp: iménska méra (2) odkopnih delovišč nazívna móč -e močí ž elektr. dogovorjena navpíčna globína -e -e ž rud. globina jaška, vrednost navidezne moči za dimenzioniranje merjena od ustja jaška do določenega mesta in preskušanje pri nazivni napetosti in nazivni navpíčna méra -e -e ž grad. dejanska mera v hitrosti, npr. generatorja, transformatorja navpični ravnini Sp: narísna méra nazívna napétost -e -i ž elektr. standardna ele- navpíčnica -e ž mat. premica, pravokotna na ktrična napetost, ki se upošteva pri snovanju vodoravno ravnino sestavine, naprave, stroja, konstrukcije, navpíčni kót postroja S: stroj. iménska napétost -ega -a m kot s krakoma v navpični ravnini, pri čemer je prvi krak preseči- nazívna vrédnost -e -i ž elektr. vrednost šče navpične in vodoravne ravnine veličine za opis pri konstruiranju, projektiranju, navpíčni pehálni stròj izbiri sestavnega dela, sestavine, naprave, stroja, -ega -ega strôja m stroj. S: opreme stroj. iménska vrédnost pehalni stroj z navpičnimi delovnimi gibi za n obdelavo kovin z odrezovanjem, odvzemanjem nazívni navòr -ega -ôra m elektr. navor elektro-materiala s pehalom, katerega gibi so krajši kot motorja na pogonski gredi pri nazivni moči in notranjih in zunanjih utorov, žlebov, ozobja nazívni nivó -ega -ja m elektr. nivo električne navŕtanje pri vodoravnem stroju, uporablja se za izdelavo nazivni vrtilni frekvenci PRIM.: iménski navòr -a s stroj. začetno vrtanje kot vodilo moči, električne napetosti, električnega toka, svedru za nadaljnje vrtanje pri katerem se merijo določene tehnične návtična mílja lastnosti -e -e ž merska enota zunaj mednarodnega sistema enot za dolžino, nazívni premér -ega -a m elektr., grad. s standar-simbola M in NM, 1 M = 1852 m S: môrska dom ali tehničnim predpisom določen premer mílja PRIM.: mílja Sp: iménski premér (2) navulkanizíranje -a s stroj. postopek za trajno nazívno obmóčje -ega -a s elektr. območje spojitev elastomernega materiala z neelasto- delovanja naprave, stroja, ki se uporablja pri mernim ob hkratni vulkanizaciji elastomera, dimenzioniranju, konstruiranju npr. navulkaniziranje gume na kord pnevmati- naznáčena móč -e močí ž elektr. moč, ki jo ke Sp: vulkanizácija (2) , vulkanizíranje (2) navede proizvajalec, zapisana na identifikacijski nazív -a m izraz, ki opredeljuje vrsto, izvedbo, ploščici naprave, stroja Sp: indicírana móč (1) velikost, značilno lastnost tehničnega izdelka naznáčena napétost -e -i ž elektr. napetost, nazívna debelína -e -e, ž stroj. Ü iménska ki jo proizvajalec navede, zapiše na oznake debelína za določene pogoje delovanja, obratovanja nazívna frekvénca sestavine, naprave, stroja in je v določenih -e -e ž elektr. frekvenca, primerih lahko enaka nazivni napetosti navedena v specifikaciji aparata, naprave, stroja, naznáčena vrédnost po kateri so določeni preskusni pogoji in fre- -e -i ž elektr. vrednost kvenčne meje pri uporabi značilne veličine tehničnega parametra izdelka, 536 nèelástični tŕk ki jo navede proizvajalec, npr. naznačena nebésni meridián -ega -a m astr. meridian napetost, naznačena moč, naznačena vrtilna koordinatnega sistema, v katerem je os z os vrédnost nebésni pól -ega -a m astr. točka na nebesni naznáčeni praznílni tók frekvenca pri rotacijskih strojih PRIM.: iménska vrtenja Zemlje elektr. praznilni tok, naveden v specifikaciji ali nebésno teló -ega telésa s zunajzemeljsko naznačen na bateriji, kondenzatorju -ega -ega -a m sferi, okoli katere se navidezno vrti nebo telo, ki se vidi na nebu, npr. Sonce, Luna, ki ga proizvajalec navede, zapiše na oznake nèčísti gramòz -ega -óza m grad. gramoz, ki za določene pogoje delovanja, obratovanja vsebuje koherentne materiale naznáčeni tók -ega -a m elektr. električni tok, planeti, kometi, zvezde naprave, npr. transformatorja nazóbčana podlóžka nèčísti pôlprevódnik -ega -a m elektr., fiz. pol- -e -e ž stroj. podložka prevodnik, v katerem sta koncentraciji gibljivih z nazobčanim obodom, ki zagotavlja večjo elektronov in praznin v termičnem ravnovesju varnost pred odvijanjem matice pri vijačni zaradi primesi nečistot bistveno različni Sp: eks-zvezi trínzični pôlprevódnik nažebljána plôšča -e -e ž grad., les. sredstvo nèčistôča -e ž kem. neželena primes, ki navadno v za bočno okrepitev vozlišč, stikov ali spajanje manjših količinah spremlja osnovno sestavino lesenih elementov lesne zveze, s strani nameščena in v les zabita pravokotna 1–4 mm nèčistôta -e ž fiz., kem. namensko dodana primes debela jeklena pločevina, ki ima po površini v spojinah, da se dosežejo posebne lastnosti, izsekane in pravokotno ukrivljene do 15 mm npr. polprevodnikov, luminoforov n dolge konice Nd:YAG-láser -ja [néodimjág] m infrardeči nèporúšno preskúšanje (1) 2. grad. Ü nèporúšno fiz. nèdestruktívno preskúšanje -ega -a s 1. Ü optično črpani laser, v katerem je aktivno preskúšanje nèarmírani betón -ega -a m grad. beton brez bi prišlo do prekinitve napajanja vgrajene armature nèdolóčeni integrál -ega -a mmat. funkcija nebésna mehánika -e -e ž področje astrono-F ( x ), katere odvod je prvotna funkcija f ( x ) mije, ki je s proučevanjem kinematike gibanja nèdolóčenost Y nèdobávljena energíja -e -e ž elektr. energija, 3 Al 5 O 12 , dopiran z neodimovimi atomi ki bi jo dobavil elektroenergetski sistem, če ne sredstvo kristal itrij-aluminijevega oksida, nebésna sfêra sistema enačb, ki ne določa vseh neznank, npr. astr. -e -e ž navidezna sfera z ne-če je neznank več kot enačb nebesnih teles utemeljilo dinamiko -i ž mat. lastnost linearnega skončnim polmerom in središčem v izbranem navideznem opazovališču, npr. središču nèdušêno eléktrično níhanje -ega -ega -a s Zemlje, Sonca, Galaksije, na katero se projicira- elektr. električno nihanje, kadar se nihajnemu nebésne koordináte trična ali magnetna energija ž mn. -ih -át astr. koordi-nèdušêno níhanje jo položaji nebesnih teles krogu v ritmu njegove frekvence dovaja elek-nate za določanje položaja nebesnega telesa na -ega -a sfiz. nihanje, nebesni sferi, npr. ekvatorske koordinate, eklip- katerega amplituda se s časom ohranja, navadno tične koordinate, galaktične koordinate zato, ker energijske izgube nadomešča dodatni nebésni ekvátor mehanizem, npr. vzmet pri mehanski uri -ega -ja m astr. krog na nebesni sferi, kjer se ta seka z ravnino zemelj- nèelástični tŕk -ega -a m fiz. trk, pri katerem se skega ekvatorja del kinetične energije, ki so jo imela telesa pred 537 nèelástično sípanje trkom, spremeni v povečanje notranje energije poteka redukcija kem. S: katóda (2) 3. elektroda enega ali več udeleženih teles, npr. pri močnem v galvanskem členu, na kateri poteka oksidacija trku krogle z debelim kosom lesa se kinetična S: anóda (3) energija spremeni v delo, ki napravi luknjo, in négativna komponênta -e -e ž elektr. simetrič-v toploto, zaradi katere se les segreje, pri trku na komponenta fazorjev toka ali napetosti, ki dveh atomov v osnovnem stanju preideta oba velja za nesimetrični trifazni sistem in se vrti v ali eden od njiju v vzbujeno stanje negativno smer Sp: invêrzna komponênta nèelástično sípanje -ega -a s fiz. sipanje, négativna povrátna zvéza -e -e -e ž elektr., stroj. pri katerem sipani delec in sipalec oddasta povratna zveza pri regulaciji tehničnega ali sprejmeta del kinetične energije na račun sistema, pri katerem se izhodni signal vrne spremembe notranje energije enega ali obeh na vhod, v primerjalnem členu pa se oblikuje delcev, npr. pri ionizaciji atomov s trki krmilni signal, ki zmanjšuje razliko vrednosti nèevklídska geometríja -e -e ž geometrija, izhodnega in vhodnega signala PRIM.: pózitivna za katero ne velja peti aksiom evklidske geome- povrátna zvéza trije o vzporednicah négativna spónka -e -e ž elektr. sponka, néfelometríja proti kateri teče električni tok iz električnega -e ž kem. metoda za merjenje motnosti, npr. vode naravnih vodotokov, ali tokokroga pri praznjenju električnega aku- koncentracije delcev v suspenziji, pri kateri se mulatorja, baterijskega člena ali v električni meri jakost sipane svetlobe tokokrog pri polnjenju PRIM.: túrbidime-tríja négativne komponênte napétosti -ih -ênt n negácija -- ž mn. elektr. sistem trifaznih komponent elekt- -e ž mat. logična operacija, ki spremeni vrednost 1 v 0 ali vrednost 0 v 1 rične napetosti v simetričnih komponentah, ki elektr., met. se vrtijo v nasprotni smeri vrtenja napetosti nanos kovinske plasti brez delovanja električ- négativne komponênte tóka -ih -ênt ž mn. nègalvánsko pokovínjenje -ega -a s nega toka, npr. kemično nikljanje -- elektr. sistem trifaznih komponent elek- Sp: brezto- kôvno pokovínjenje tričnega toka v simetričnih komponentah, ki se vrtijo v nasprotni smeri vrtenja napetosti obrnjenim reliefom, na katerem so izbokline grad. négativni momènt -ega -ênta m moment predmeta ponazorjene kot vdolbine in obratno négativ -a m ponazoritev predmeta z Sp: négativni sistém tokòv zaradi lastne teže konzolnega ali kontinuirne- négativna armatúra -e -e ž grad. armatura za ga nosilca, ki povzroči nateg nad podporami položena v zgornji coni nosilca ali plošče, négativni odcèp -ega -épa m elektr. odcep trans-kjer se pojavljajo natezne napetosti, npr. pri prevzemanje negativnih momentov, navadno nosilca na njegovi zgornji strani balkonih formatorja z negativnim odcepnim faktorjem S: zgórnja armatúra négativna dioptríja négativni pól -ega -a m 1. elektr. pol, v katerega -e -e ž fiz. dioptrija, po dogovoru teče električni tok 2. fiz. pol, v izražena z negativnim številom, kadar se vpadni katerega po dogovoru vstopajo silnice električ- vzporedni snop žarkov, ki pada na lečo, zrcalo, nega polja po prehodu razprši négativna elektróda négativni síj -ega -a m elektr. svetlenje v -e -e ž 1. elektr. elektroda, območju za katodnim temnim prostorom ki lahko oddaja nosilce negativnega naboja v S: négativno tlênje medij z nižjo prevodnostjo ali sprejema nosilce négativni sistém napétosti pozitivnega naboja iz njega S: katóda (1) -ega -a -- m 2. kem. elektroda v elektrolizni celici, na kateri elektr. sistem trifaznih komponent električne 538 nèkovína napetosti v simetričnih komponentah, ki se nèinerciálni sistém -ega -a m fiz. opazovalni vrtijo v nasprotni smeri vrtenja napetosti sistem, ki je pospešen ali se vrti glede na inerci-négativni sistém tokòv alnega -ega -a -- m elektr. Ü négativne komponênte tóka nèiónsko površínsko aktívno srédstvo négativni temperatúrni koeficiènt -ega -ega -ega -a s kem. površinsko aktivna snov, -ega ki ima poleg hidrofobnega dela neionski hidro--ega -ênta m fiz. temperaturni koeficient snovi, filni del katere upornost se z višanjem temperature znižuje K: NTK nèizrábna akumulácija -e -e ž prostornina négativno prekrítje zbiralnika pod nivojem dna najnižjega izpusta -ega -a s stroj. prekritje, npr. pri batnem krmilnem ventilu, če je krmilno nèizráženi pól -ega -a m elektr. del valjastega polje ožje od krmilnega kanala PRIM.: níčelno jedra električnega rotacijskega stroja, ki deluje prekrítje, pózitivno prekrítje kot pol pri vzbujanju s porazdeljenim vzbujal-négativno tlênje -ega -a s elektr. nim navitjem svetlenje v območju za katodnim temnim prostorom nèkoheréntna enôta -e -e ž merska enota, v S: négativni síj kateri ima enačba številskih vrednosti skupaj s komponente v simetričnih komponentah elek- enačbe veličine, npr. km/h je nekoherentna PRIM.: négativno zaporédje -ega -a s elektr. številskimi faktorji različno obliko od ustrezne trifazne tričnega sinusnega toka ali napetosti, ki se vrtijo enota merske enote m/s koheréntna v nasprotni smeri vrtenja napetosti enôta, koheréntna izpeljána enôta nègotôvost nèkoheréntna mêja -e -e ž met. fazna meja, -i ž ocenjena količina, delež, za katerega se lahko opazovana, merjena, izraču- skozi katero se v trdnini zaradi prevelikih razlik n negovánje betóna -a -- s zaščita betona drugo grad. kristalne ravnine ne nadaljujejo iz ene faze v nana vrednost razlikuje od prave vrednosti v kristalni zgradbi ali v mrežnih konstantah pred zunanjimi vplivi, ki bi poslabšali kakovost strjenega betona ali povzročili poškodbe v nèkoheréntna zemljína -e -e ž grad. malo času od vgradnje do dosežene končne stisljiva, nevezljiva debelozrnata zemljina, pri nèhidrávlično vezívo klasifikacijo je granulometrijska sestava, npr. grad. -ega -a s gradbeni gramoz, pesek, mivka material, ki se ob prisotnosti vode veže, a strdi kakovosti kateri so zrna večja od 0,063 mm, osnova za le na zraku in trajno obdrži obliko, npr. mavec, nèkoheréntni materiál -ega -a m grad. debe- posplošenimi koordinatami, ki je odvisna tolčenec, nekoherentna zemljina od časovnega razvoja dinamičnega sistema, nèkomutatívna grúpa npr. gibanje točkaste mase, zaprte v škatli, se -e -e ž mat. grupa z operacijo, ki ni komutativna, tako da je rezultat lahko opiše s tremi koordinatami x , y , z , ki so odvisen od vrstnega reda operandov, npr. grupa neodvisne, dokler delec ne udari v steno, ki zasukov ploskev Rubikove kocke, ker zasuk nèholonómna véz se uporablja za izdelavo nasipov ali kot agregat meh. -e vezí ž zveza med za betone in malte, npr. drobir, drobljenec, apno, vodno steklo lozrnat, sipek material iz nepovezanih zrn, ki predstavlja vez -e y, ki ž mat. diferencialna enačba, katere leva stran je sledi zasuku okrog osi x PRIM.: komutatívnost linearna kombinacija višjih odvodov neznane nèhomogéna diferenciálna enáčba okrog osi x, ki sledi zasuku okrog osi y, ne da -e -e iste konfiguracije kocke kot zasuk okrog osi funkcije s koeficienti, ki so lahko tudi znane nèkovína -e ž kem. element, ki nima lastnosti funkcije, desna stran pa je različna od nič kovine, npr. ogljik, dušik, žveplo, klor 539 nèlineárna elástičnost nèlineárna elástičnost -e -i ž fiz. nèodvísni vír elastičnost, -ega -a m elektr. idealni napetostni pri kateri deformacija ni linearno odvisna od ali tokovni vir, ki ni odvisen od zunanje elek- napetosti trične napetosti ali električnega toka nèlineárna enáčba -e -e ž mat. enačba, v kateri nèomočljívost -i ž lastnost trdne površine, da nastopajo neznanke ali neznane funkcije v se je tekočina ne oprime PRIM.: hidrofóbnost, potencah ali kot argumenti funkcij vodoodbójnost nèmetamérni bárvi néon -ih bárv ž dv. barvi, ki -a m kem. element iz skupine žlahtnih imata identične krivulje odbite optične gostote plinov, uporablja se v neonskih ceveh, za in sta pri vseh pogojih enaki S: nèpogójno enáki laserje, simbol Ne bárvi néonska cév -e ceví ž plinska razelektritvena némška trdôtna stopínja -e -e -e ž merilo sijalka iz steklene cevi, napolnjene z neonom za trdoto vode, izraženo kot masna koncen- pri nizkem tlaku, ki se uporablja za osvetljeva- tracija kalcijevega oksida, CaO, simbol °dH, nje, reklamne napise 1 °dH = 10 mg/l néonska tlívka -e -e ž elektr. tlivka, ki vsebuje nènasíčena spojína -e -e ž kem. organska neon in se uporablja kot vidni indikator elek- spojina, ki ima v molekuli med ogljikovimi trične napetosti ali položaja, npr. stikala atomi eno ali več dvojnih ali trojnih vezi neoprén -a m kem. teh. sintetična guma, izdelana nènasíčeni ogljikovodík -ega -a m kem. s polimerizacijo kloroprena, uporablja se za ogljikovodik z eno ali več dvojnimi ali trojnimi cevi, tesnila, korozijsko odporne prevleke, npr. vezmi med ogljikovimi atomi PRIM.: dién reaktorjev, potapljaške obleke n nenewtonska tekočína -e -e [nènjútnska] m nèorientírana míkrostruktúra -e -e ž fiz. tekočina, v kateri tenzor napetosti ni linearna met. mikrostruktura kovinskega materiala, funkcija tenzorja deformacijskih hitrosti v katerem so kristalna zrna poljubno PRIM.: newtonski flúid usmerjena nèobratoválnost -i ž stanje, v katerem nèorientírana pločevína -e -e ž met. jeklena naprava, stroj, postroj ne izvaja svoje funkcije pločevina za gradnjo jeder transformatorjev, ki neodím ima neorientirano mikrostrukturo S: eléktro- -a m kem. element iz skupine lantano- pločevína PRIM.: dinámska pločevína idov, uporablja se za zlitine za trajne magnete, nèosvínčeni bencín skupaj s prazeodimom kot sestavina stekla -ega -a m kem. teh. motorni za zaščitna očala varilcev in steklopihačev, za bencin z manj svinca kot 0,01 g/l za uporabo v laserje, simbol Nd avtomobilskih motorjih s katalizatorjem nèodmévna sôba -e -e ž fiz. soba s tako obli- néper -ja m fiz. merska enota za nivo poljske kovanimi in opremljenimi stenami, tlemi in veličine, npr. raven zvočnega tlaka, zvočne stropom, da absorbirajo zvok ali radiofrekvenč- moči, glasnosti, izražena z naravnim loga-ne signale S: glúha sôba Sp: tíha sôba ritmom količnika merjene in primerjalne nèodvísna enáčba vrednosti, simbol Np PRIM.: bél, decibél, fón -e -e ž mat. enačba v sistemu enačb, ki je ni mogoče izraziti z drugimi Néperjev logarítem -ega -tma m mat. Ü enačbami narávni logarítem nèodvísna spremenljívka -e -e ž mat. spre- néperska absorbánca -e -e ž fiz., kem. negativni menljivka, katere vrednost se lahko poljubno naravni logaritem prepustnosti plasti za elek- izbere in ni odvisna od vrednosti drugih tromagnetno valovanje, simbol A PRIM.: absor-e spremenljivk bánca (1), óptična gostôta 540 nèposrédno tískanje nèpéstra bárva -e -e ž barva brez izraženega goriva, npr. ogljik, ogljikovodiki, ne oksidi-barvnega tona, ki se zaznava kot bela, črna rajo popolnoma, npr. do CO2, H2O, temveč in različni sivi odtenki S: àkromátična bárva, nastajajo pri tem saje, ogljikov monoksid nevtrálna bárva nèporúšna analíza -e -e ž kem. analiza, pri nèplemeníta kovína -e -e ž met. kovina, ki je kateri ostane vzorec nepoškodovan, npr. slabše odporna proti koroziji kot plemenite določanje deleža olja v semenih z NMR-spek-kovine troskopijo nèpogójno enáki bárvi -- -ih bárv ž dv. nèporúšno preskúšanje barvi, -ega -a s 1. pre-ki imata identične krivulje odbite optične skušanje, po katerem je preskušanec nepo-gostote in sta pri vseh pogojih enaki S: nèmeta- škodovan, še uporaben Sp: nèdestruktívno mérni bárvi preskúšanje (1) 2. grad. preskušanje tlačne nèpolárna molékula trdnosti betonskih konstrukcij ali elementov -e -e ž kem. molekula, ki s sklerometrom ali s posebno ultrazvočno nima permanentnega dipolnega momenta, ker v prenosno napravo, ki ne poškoduje preskušan-njej ni polarnih vezi, npr. O 2 , ali pa se polarnost ca Sp: nèdestruktívno preskúšanje (2) kljub prisotnosti polarnih vezi v molekuli zaradi nèposrédna oblóčna péč njene simetričnosti izniči, npr. CCl -e -e pečí ž met. 4 obločna peč, v kateri oblok med elektrodo ali nèpolárna spojína -e -e ž kem. spojina, sesta-elektrodami in vložkom hitro stali kovinski vljena iz nepolarnih molekul vložek, navadno različna jekla, in ga segreje na nèpolárno topílo -ega -a s kem. topilo, katerega temperaturo litja molekule so nepolarne, npr. ogljikovodiki, nèposrédni oblòk -ega -óka m met. oblok, pri dietileter, ogljikov tetraklorid, ki se mešajo katerem teče električni tok neposredno med med seboj, ne pa s polarnimi topili, npr. z vodo, elektrodo in vložkom v peči pri taljenju ali n in raztapljajo nepolarne snovi, npr. maščobe, elektrodo in varjencem pri varjenju voske, smole, ne pa ionskih in polarnih nèposrédni zagòn -ega -ôna m elektr. zagon nèpomíčno ležíšče -ega -a s grad. ležišče, ki motorja z neposrednim priklopom na elektroe-preprečuje pomike v navpični in vodoravni nergetsko omrežje Sp: diréktni zagòn smeri, dopušča pa zasuk elementa okoli tečajne nèposrédno hlajêno navítje točke, npr. pri prostoležečem nosilcu -- -ega -a s navitje, v katerem teče hladilo po votlih elektr. nèpopôlna oksidácija -e -e ž kem., met. oksida-električnih vodnikih, ceveh ali kanalih, ki so cija, ki ni potekla do konca S: délna oksidácija neločljiv del navitja znotraj glavne električne nèpopôlna redúkcija -e -e ž kem. redukcija, ki izolacije S: nótranje hlajêno navítje ni potekla do konca in pri kateri ni bil ves kisik nèposrédno sklópljeni ojačeválnik -- odstranjen iz molekule, npr. redukcija Fe 3 O 4 do -ega -a m elektr. osnovni gradnik operacijskih FeO S: délna redúkcija ojačevalnikov, pri katerem je izhod ene stopnje nèpopôlno substituírani fluoroklóro-neposredno sklopljen z vhodom naslednje ogljíkovodík -- -ega -a m kem. fluorokloroo-stopnje tako, da lahko tudi signali s frekvenco gljikovodik, katerega molekula vsebuje poleg nič prehajajo od vhoda do izhoda, uporablja fluorovih in klorovih atomov še en ali več se za ojačevanje enosmernih in izmeničnih nenadomeščenih atomov vodika prvotnega signalov, npr. v televizijskih sprejemnikih, ogljikovodika, zato je manj škodljiv za ozonsko analognih računalnikih Sp: ênosmérni ojače-plast K: HCFC válnik nèpopôlno zgorévanje -ega -a s kem., met. nèposrédno tískanje -ega -a s graf. tiskanje zgorevanje, pri katerem se gorljive sestavine s prenosom tiskarske barve s tiskovnih 541 nèpráva debelína elementov tiskovne forme neposredno nèprodúšnost -i ž lastnost, npr. posode, na tiskovni material S: diréktno tískanje naprave, da je tako tesno zaprta, da plini, PRIM.: posrédno tískanje tekočine ne morejo uhajati iz nje ali prodirati nèpráva debelína vanjo -e -e ž rud. neenako- merna debelina premogove plasti, ki ni neptúnij -a m kem. umetno pridobljen ra-primerna za gospodarno strojno odkopavanje dioaktivni transuranski element iz skupine PRIM.: resníčna debelína aktinoidov, srebrnobela kovina, uporablja n nèpráva tóčka se za pridobivanje plutonija z obsevanjem z -e -e ž grad. perspektivna projek- nevtroni, v napravah za odkrivanje visokoener- cija neskončno oddaljene točke na premici gijskih nevtronov, simbol Np nèprávi krép -ega -a m tekst. tkanina iz navadne nèrazvíta fúnkcija -e -e ž mat. funkcija, v kateri preje, katere značilni videz se dobi s čim bolj je iskana spremenljivka podana z ničlo funkcije, premešano krep vezavo ali s kalandriranjem in npr. x ² + a ² = 0 S: implicítna fúnkcija vtiskovanjem krep vzorca nèrelativístična fízika -e -e ž področja nèpravílni vèčkótnik -ega -a m mat. večkotnik, fizike, ki obravnavajo pojave pri hitrostih, ki so pri katerem vse stranice ali koti niso enaki zanemarljivo majhne v primerjavi s hitrostjo nèpravílnost -i ž stanje, da kaj ni v skladu s svetlobe, in v šibkem gravitacijskem polju standardi izdelovalca, tehničnimi predpisi, nèrézani osnôvni žámet -ega -ega -a m tekst. splošno prakso ripsasta tkanina z ozkimi in širokimi rebri za nèprávi obòk -ega -óka m grad. obok, zidan pohištveno blago S: epinglé (2) tako, da sta vsak kamen ali opeka v vodoravni nèrjávno jêklo -ega -a s met. jeklo, ki vsebuje plasti zamaknjena navznoter za četrtino, kamni masni delež kroma vsaj 10,5 %, včasih tudi ali opeke molijo drug čez drugega in se na vrhu druge zlitinske elemente, npr. nikelj, in je v zadnji plasti stikajo odporno pred korozijo nèprávo oblikôvno števílo -ega -ega -a s Nêrnstova enáčba -e -e ž kem. enačba, gozd. količnik prostornine debla in prostornine ki podaja odvisnost potenciala polčlena enako visokega valja, ki ima enak premer kot od koncentracije ali aktivnosti in deblo v višini 130 cm od tal temperature neprekínjeno napajánje -ega -a s elektr. nèseparírani nasípni materiál -ega -ega napajanje, ki ob krajšem izpadu toka iz električ- -a m grad. zemljina ali skalomet, katerega granu- nega omrež¬ja brez prekinitve nadomesti redno lacija ni predpisana in se vgrajuje tak, kot se napajanje Sp: brezprekinítveno napájanje K: UPS 2 pridobi z izkopom nèprelívna pregráda -e -e ž grad. pregrada ali nèsimétrični amín -ega -a m kem. sekundar- njen del, čez katerega ni predvideno prelivanje ni ali terciarni amin, v katerem so vodikovi vode atomi amonijaka nadomeščeni z različnimi nèpremočljívi materiál -ega -a m tekst. teksti- atomskimi skupinami lija, ki ne prepušča vode in se z njo ne prepoji nèsimétrično obratovánje -ega -a s elektr. nèprepústni oklèp -ega -épa m elektr. zrakote- obratovanje trifaznega sistema fazorjev sen in vodotesen oklep kabla, naprave napetosti in toka po motnji, npr. v kratkem nèprepústnost za vôdo stiku, po prekinitvi faze -i -- -- ž lastnost posode, cevovoda, cevnega neskônčna mnóžica -e -e ž mat. množica z spoja, da ne prepušča vode S: vodotêsnost neomejenim številom elementov PRIM.: štévna PRIM.: zrakotêsnost mnóžica 542 nevtrálna léga nèspárjeni elektrón -ega -a m kem. nètkáni géotekstíl elektron, ki -ega -a m grad. geotekstil, na orbitali ni del para S: sámski elektrón izdelan v obliki polsti ali drugače izdelane ponjave, Nesslerjev reagènt kjer so vlakna urejeno ali neurejeno usmerjena -ega -ênta [néslərjev] m in/ali termično in/ali kemijsko povezana kem. alkalna raztopina kalijevega tetrajodido-néto mása merkurata, K 2 HgI 4 , s koncentracijo 0,09 mol/l, -- -e ž masa, v katero ni všteta masa zelo občutljiv reagent za amonijak, uporablja embalaže se zlasti za ugotavljanje njegove prisotnosti v néto méra -- -e ž grad. dejanska mera brez pitni vodi upoštevanja toleranc, pribitkov, odbitkov, npr. nèstabílno atómsko jêdro -ega -ega -a s fiz. zaradi oblog S: čísta méra sistem nukleonov, ki lahko s posredovanjem néto prenôsna zmogljívost -- -e -i ž elektr. katere od osnovnih sil preide v stanje z nižjo razlika med celotno prenosno zmogljivostjo energijo z oddajo radioaktivnega sevanja elektroenergetskega voda in njegovo zaneslji-nèstabílno stánje -ega -a s 1. ravnotežje vostno prenosno rezervo sistema, ki ga poruši najmanjša motnja nèurejêna enáčba -e -e ž kem. kemijska enačba fiz. 2. stanje sistema, ki po delovanju motnje brez stehiometrijskih koeficientov ob simbolih preide v stanje z nižjo energijo 3. elektr. stanje, ko in formulah reaktantov in produktov in s puščico so parametri dinamičnega elektroenergetskega namesto enačaja PRIM.: enáčba reákcije, stehio-sistema zunaj dopustnih vrednosti in sistem metríjska enáčba, urejêna enáčba nima ravnovesja nèvarjêna cév -e ceví ž cev, ki ni varjena, nèstabílno stánje konstrúkcije -ega -a ampak izdelana z valjanjem, iztiskanjem, -- s grad. stanje konstrukcije, ko se pri majhnih centrifugiranjem Sp: brezšívna cév premikih pojavijo taka odstopanja od rav- nevárnostno obmóčje -ega -a s elektr. notežne lege, da se pri ustavitvi premikanja n območje, ki je zaradi narave procesa dostopno konstrukcija ne povrne v prvotno stanje, samo usposobljenim strokovnjakom ampak zavzame novo lego ali se zaradi zunanjih vplivov prevrne PRIM.: labílna nevtralizácija -e ž 1. kem. reakcija med léga (1) kislino in bazo, pri kateri nastaneta voda in sol nèstisljíva tekočína 2. elektr. izenačenje pozitivne in negativne -e -e ž fiz. idealizirana elektrine tekočina, ki se ji s spremembo tlaka prostornina ne spremeni Sp: ìnkompresibílna tekočína nevtrálna atmosfêra -e -e ž kem., met. atmosfera nèstisljívost iz kemijsko inertnega plina, v katerem se snovi -i ž fiz. lastnost snovi, da ne oksidirajo in ne reducirajo, npr. helij, argon, ohranja gostoto ne glede na spremembe tlaka vodik Sp: ìnkompresibílnost nètaljíva elektróda nevtrálna bárva -e -e ž barva brez izražene- -e -e ž var. varilna ga barvnega tona, ki se zaznava kot bela, črna elektroda, ki se uporablja le za dovod električne in različni sivi odtenki S: àkromátična bárva, energije in ustvarjanje obloka, npr. volframova nèpéstra bárva elektroda, pri čemer se dodajni material dovaja nevtrálna cóna ločeno -e -e ž elektr. lega ščetk na ko- netílka mutatorju, pri kateri med vzbujalnim navitjem -e ž stroj. kapica z inicialnim razstreli-in komutatorskim navitjem stroja ni medseboj-vom, vdelana v tulec naboja strelnega orožja, ki ne induktance se vžge z udarcem udarne igle, uporablja se za nevtrálna léga vžig smodniškega polnjenja Sp: vžigálna kápica -e -e ž lega, v kateri telo ostane PRIM.: detonátor, eléktrični detonátor, eléktrič- po prenehanju zunanjega vpliva PRIM.: indi-ni vžigálnik, vžigálnik feréntna léga 543 nevtrálna ós nevtrálna ós -e osí ž grad., stroj. vzdolžna os svetlobe med ravno in sferično lečo, ki se nosilca, obremenjenega na upogib, kjer dotikata in se nanju sveti z monokromatsko so napetosti nič in predstavlja mejo med svetlobo nateznimi in tlačnimi napetostmi newtonska fízika -e -e [njútnska] ž Ü klásična nevtrálna tóčka -e -e ž elektr. stična točka fízika vezave generatorskih ali transformatorskih newtonski flúid -ega -a [njútnski] m fiz. najpre-navitij v zvezdo S: zvezdíšče Sp: zvezdíšče prostejši teoretični model fluida, ki upošteva trífáznega sistéma viskoznost, uporaben za razmeroma počasno nevtrálni éster -ega -stra m kem. ester, v gibanje fluida in predpostavlja konstantno nevtrálni fílter hitrostjo PRIM.: nenewtonska tekočína fiz. -ega -tra m filter, katerega nèzaščíteno oblóčno varjênje katerem so zaestrene vse kislinske OH-skupine razmerje med strižno napetostjo in strižno spektralna presevnost je enaka za vse valovne -ega -ega dolžine določenega frekvenčnega območja -a s var. obločno varjenje v zračni atmosferi, pri Sp: katerem var ni zaščiten pred oksidacijo sívi fílter nevtrálni vodník neznánka -e ž mat. neznano število, ki se išče, -ega -a m elektr. električni vodnik, ki se z drugimi vodniki povezuje v ko se rešuje enačba ničlišče večfaznega sistema nèzvéznost -i ž 1. mat. lastnost funkcije, ki v n nevtríno dani točki svojega definicijskega območja nima -a m fiz. električno nevtralen fermion, elektr. limitne vrednosti 2. nenadna sprememba lepton z zelo majhno maso, ki interagira s silo enoličnosti v enoličnem prenosnem vodu, ki šibke interakcije povzroči odboj valov nevtrón -a m fiz. električno nevtralen subatom- nèželézna kovína -e -e ž met. kovina, ki ni ski delec v atomskem jedru, barion, fermion, železo ali železova zlitina, npr. aluminij, baker, sestavljen iz treh kvarkov, ki ima maso samo cink, magnezij Sp: bárvna kovína PRIM.: želézna malo večjo od mase protona kovína nevtrónska difrákcija -e -e ž fiz. tehnika nèžláhtna kovína -e -e ž kem. kovina, ki ima preiskave atomske in magnetne strukture nižji standardni elektrodni potencial od vodika materialov s snopom počasnih nevtronov, ki in se zato v kislinah ne raztaplja in ni odporna se elastično sipajo na preiskovancu PRIM.: elek- proti koroziji, npr. železo trónska difrákcija, réntgenska difrákcija newton NF -- [enèf] ž krat. telekom. Ü nízka frekvénca -a [njútn] m izpeljana merska enota za silo v SI, simbol N, 1 N = 1 kg m/s2 NF-opéka -e [enèf] ž NF – normalni format grad. Ü Newtonov gravitacíjski zákon opéka normálnega formáta -ega -ega zakóna [njútnov] m fiz. zakon, po katerem se dve n-heptán -a [èn] m kem. alkan z nerazvejeno telesi privlačita s silo, sorazmerno produktu verigo in s sedmimi ogljikovimi atomi, C7H16, ki njunih mas, obratno sorazmerno kvadratu se uporablja kot topilo in v mešanici z oktanom njune oddaljenosti in usmerjeno vzdolž za ugotavljanje oktanskega števila bencinov zveznice njunih težišč Sp: gravitacíjski zákon NiCd-akumulátor -ja [nicedé] m elektr. Ü níkelj-Newtonovi gibálni zakóni -ih -ih -ov [njútnovi] -kádmijev akumulátor m mn. fiz. trije zakoni gibanja, ki jih je formuliral Nicolova prízma -e -e [níkolova] ž fiz. prizma iz Isaac Newton in so osnova klasične mehanike dveh zlepljenih prizem islandskega dvolomca, Newtonovi kolobárji -ih -ev [njútnovi] m mn. ki se v polarizacijskem mikroskopu uporablja fiz. kolobarji, ki nastanejo zaradi interference kot polarizator Sp: níkol 544 níčni vodník ničálnica -e ž tekst. níčelni sistém tóka dvižni element iz žice z -ega -a -- m elektr. sistem očescem v sredini, nameščen v okvir lista trifaznih komponent električnega toka v si-na statvah ali na galirni vrvici žakarskega metričnih komponentah, ki se vrtijo sofazno mehanizma, ki dviga in spušča osnovne niti pri s prvo komponento napetosti pozitivnega tvorbi zeva S: nítnica zaporedja níčelna čŕtica níčelni vodník -e -e ž črtica na lestvici, ki -ega -a m elektr. ozemljeni označuje vrednost nič nevtralni vodnik s potencialom nič Sp: níčni níčelna hipotéza vodník -e -e ž mat. domneva, ki se pri statističnem testiranju želi zavreči na dani níčelno prekrítje -ega -a s stroj. prekritje, stopnji značilnosti npr. pri batnem krmilnem ventilu, ko sta níčelna impedánca krmilno polje in krmilni kanal enako široka -e -e ž elektr. impedanca PRIM.: négativno prekrítje, pózitivno ničelnega sistema simetričnih komponent prekrítje Sp: homopolárna impedánca níčelno zaporédje -ega -a s elektr. trifazne níčelna komponênta -e -e ž elektr. simetrič-komponente v simetričnih komponentah, kjer na komponenta fazorjev toka ali napetosti, so vse tri faze tega zaporedja sofazne in se vrtijo ki velja za nesimetrični trifazni sistem in se sofazno s prvo komponento toka ali napetosti vrti s sofazno komponento Sp: homopolárna pozitivnega zaporedja komponênta níčenje -a s elektr. priključitev okrovov in drugih níčelna korelácija -e -e ž mat. odnos dveh na-dostopnih neizoliranih delov električnih ključnih spremenljivk, ki nista korelirani ali je naprav na ozemljeni nevtralni vodnik njun korelacijski koeficient enak nič níčla -e ž mat. simbol za števko nič, število, ki níčelna nivójska plôskev -e -e -kve ž geod. re- n predstavlja identiteto pri operaciji seštevanje ali ferenčna ploskev geoida, ki ustreza srednjemu znak za praznino na danem decimalnem mestu nivoju morske gladine, za določanje višin točk v decimalnem zapisu števil na Zemlji níčla fúnkcije -e -- ž mat. vrednost neodvisne níčelnica -e ž stroj. grafična ponazoritev mejnih spremenljivke, pri kateri ima funkcija vrednost mer in ujemov s črto, ki pomeni imensko mero, nič Sp: korén fúnkcije na katero se nanašajo odstopki mere in tolerance níčla polinóma -e -- ž mat. vrednost spremen-níčelni indikátor -ega -ja m 1. elektr. indikator ljivke x v polinomu, za katero ima ta vrednost enosmernega toka z vrednostjo nič v sredini nič Sp: korén polinóma merilne skale, ki z odklonom kazalca od ničlíšče srednje lege kaže smer enosmernega toka v -a s 1. točka, ki je po dogovoru sprejeta merjencu 2. kem. indikator izmeničnega toka, kot izhodišče merjenja določene veličine, npr. npr. slušalke v Wheatstonovem mostiču, za ničlišče Celzijeve temperaturne lestvice je pri merjenje prevodnosti elektrolitov, ki zaznava temperaturi taljenja ledu 2. elektr. točka, kjer je izmenični tok kot zvok s frekvenco tega toka v trifaznem sistemu vsota fazorjev električne níčelni prôstor napetosti in vsota fazorjev električnega toka -ega prostóra m mat. podpro-enaka nič stor, ki ga linearni operator preslika v nič níčna situácija -e -e ž grad. obračunska níčelni sistém napétosti -ega -a -- m elektr. situacija, ki prikazuje končni znesek za sistem trifaznih komponent električnih gradbene storitve, izvršene po pogodbi, napetosti v simetričnih komponentah, ki se namenjena za arhiv vrtijo sofazno s prvo komponento napetosti níčni vodník pozitivnega zaporedja -ega -a m elektr. Ü níčelni vodník 545 níčti zákon têrmodinámike níčti zákon têrmodinámike -ega zakóna ali obratno, ki je na eni strani vpet v vrtljivi zgib -- m fiz., kem. zakon, po katerem dva sistema, ki sta PRIM.: kulísa, nihálna ovóza v stiku in izolirana od okolice, po dovolj dolgem nihálna kulísa -e -e ž stroj. kulisa, v kateri drsi času dosežeta stanje termodinamičnega ravno-ovoznik sem in tja PRIM.: kulísni mehanízem vesja, v katerem imata enako temperaturo nihálna ovóza -e -e ž stroj. ovoza z nihalnim NiFe-akumulátor -ja [nífe] m elektr. Ü níkelj-že-vzvodom, izrezom in ovoznikom, s katerim lézov akumulátor se vrtilno gibanje pretvarja v nihanje in nato v niháj -a m fiz. vsa stanja nihala med zaporedni- premočrtno gibanje, npr. za pogon pehalnega ma ekvivalentnima fazama nihanja stroja PRIM.: kulísa, kulísni mehanízem, nihálka nihájna brána -e -e ž agroteh. nihálna vráta priključna brana, -ih vrát s mn. vrata z enim ali zlasti za obdelavo lahkih tal, sestavljena iz dvema kriloma s tečaji, ki omogočajo odpiranje dveh prečno nameščenih letev z vstavljenimi v prostor in iz njega elastično vpetimi klini, dolgimi okoli 30 cm, nihálo -a s fiz. telo, ki visi na žici, vrvi, pritrjeno ki nihajo levo in desno pravokotno na smer z vrtljivim zgibom v točki ali na vzvodu, drogu, gibanja stroja da lahko prosto niha zaradi težnosti, ko je od-nihájna obremenítev -e -tve ž meh. Ü maknjeno iz ravnotežne lege izménična obremenítev níhanje -a s fiz. periodično spreminjanje nihájna tŕdnost -e -i ž meh. utripna trdnost pri veličine okoli srednje vrednosti, npr. položaja, izmenični obremenitvi tlaka, električnega toka, električne napetosti, n níhard -a m met. vrstno ime za martenzitne ni-nihájni kotálni ležáj -ega -ega -a m stroj. kelj-železove zlitine z veliko obrabno trdnostjo, kotalni ležaj s kroglicami v eni ali dveh vrstah, uporablja se za valje za valjanje kovin, obloge v nihájni čàs obremenitve, zvoka Sp: oscilácija -ega čása m fiz. trajanje enega nihaja sodčki ali bombiranimi stožci, ki s kroglasto mlinih, črpalke za gošče, mlevska telesa izvedbo zunanjega obroča dopušča nagib tečaja nikelín -a m 1. met. zlitina za električne upore nihájni króg -ega -a m elektr., fiz. električni krog, z masnim deležem bakra 67 %, niklja 30 % in v katerem se periodično spreminja potencialna mangana 3 % 2. met. bakreno rdeč heksagonalni energija v kinetično in nazaj v potencialno, mineral, nikljev arzenid, NiAs, nikljeva ruda električna energija v magnetno in nazaj v elek-níkelj trično -klja m kem. element iz nikljeve skupine periodnega sistema, srebrnobela kovna kovina, nihájni načín -ega -a m fiz. način nihanja pri uporablja se za proizvodnjo nerjavnih jekel, kateri od resonančnih frekvenc kompleksnega neželeznih zlitin, npr. zlitine monel, zlitin za sistema permanentne magnete, simbol Ni nihájni spékter -ega -tra m fiz., kem. IR-spekter níkelj-kádmijev akumulátor -ega -ja m elektr. ali ramanski spekter, ki nastane zaradi nihanj akumulator s pozitivno elektrodo iz nikljevega atomov v molekulah Sp: vibracíjski spékter hidroksid-oksida, z negativno elektrodo iz nihájno kládivo -ega -a s met., stroj. kladivo, ki se kadmija, z raztopino kalijevega hidroksida kot kot nihalo spusti s predpisane višine, da v svoji elektrolitom in napetostjo 1,2 V, uporaba je najnižji legi udari po preskušancu za preskuša- zaradi škodljivega vpliva kadmija na okolje v nje udarne žilavosti materiala večini držav prepovedana Sp: kádmij-níkljev nihálka akumulátor, NiCd-akumulátor -e ž stroj. nihajoč element ročičnega mehanizma, npr. štirizgibnega mehanizma, za níkelj-želézov akumulátor -ega -ja m elektr. pretvarjanje rotacijskega gibanja v premočrtno akumulator s pozitivno elektrodo iz nikljevega 546 nitrát hidroksid-oksida, z negativno elektrodo iz trdnost tudi pri visokih obratovalnih tempera-železa, z raztopino kalijevega hidroksida kot turah, uporablja se za dele plinskih turbinskih elektrolitom in napetostjo 1,2 V Sp: Édisonov strojev akumulátor, NiFe-akumulátor, níkelj-želézov niobát -a kem. spojina, ki vsebuje niobatni člén anion, NbO – 3 , npr. litijev niobat LiNbO 3 níkelj-želézov člén -ega -a m elektr. Ü níkelj-že-nióbij -a m kem. element iz vanadijeve skupine lézov akumulátor periodnega sistema, siva, mehka, kovna níkljanje -a s kem. teh. prekrivanje predmetov s kovina, uporablja se za proizvodnjo zlitin, za tanko prevleko niklja za polepšanje njihovega trajne magnete, v obliki žice za superprevodne videza, zaščito proti koroziji magnete, za raketne šobe, dele plinskih turbin, níkljeva skupína za toplotne menjalnike s kovinskimi talinami, -e -e ž kem. prehodni simbol Nb elementi desete skupine periodnega sistema: niobít kovine nikelj, paladij in platina -a m met. kolumbit, v katerem prevladuje níkljev bròn delež niobija nad deležem tantala -ega brôna m met. bron z masnim deležem kositra 5–8 %, niklja 5–8 % níša -e ž grad. poglobitev v steni, navadno za-in cinka 1–2 %, nikelj izboljša njegove ključena s polkrožnim lokom ali obokom s mehanske lastnosti in omogoča utrjevanje polkupolo s staranjem nìt níti ž tekst. dolg, tanek skupek vlaken, narejen níkljev formiát -ega -a m kem. nikljeva sol s sukanjem mravljinčne kisline, uporablja se za pripravo nítasti lúnker -ega -ja m met. tanek, niti aktivnega niklja, ki se uporablja kot katalizator podoben lunker v sredini žile pri kontinuirnem pri postopku za pridobivanje rastlinskih masti, litju n margarine s hidrogeniranjem olj nítnica -e ž tekst. dvižni element iz žice z níkljev karboníl -ega -a m kem. tetrakarbonil-očescem v sredini, nameščen v okvir lista nikelj, Ni(CO) 4 , brezbarvna do rahlo bledo na statvah ali na galirni vrvici žakarskega rumenkasta strupena tekočina, vmesni produkt mehanizma, ki dviga in spušča osnovne niti pri pri pridobivanju čistega niklja tvorbi zeva S: ničálnica níkljevo jêklo -ega -a s met. konstrukcijsko nítni kríž -ega -a m fiz. priprava iz dveh pre-jeklo z masnim deležem niklja 0,5–6 %, ki križanih zelo tankih vlaken v gorišču okularja poveča njegovo trdnost optičnega instrumenta za naravnavanje na cilj, níkol -a m fiz. Ü Nicolova prízma npr. teleskopa, mikroskopa NiMH-akumulátor -ja [eniemhá] m (ang. NiMH nítni napenjálec -ega -lca m tekst. naprava za akumulator s pozitivno elektrodo iz nikljeve- nítno ustavljálo -ega -a s tekst. element, ki ga hidroksid-oksida, z negativno elektrodo – nickel-metal hydride – nikelj-kovinski hidrid) elektr. napenjanje niti, npr. pri cevčnici iz kovinskega hidrida, ki absorbira vodik, z zazna pretrg niti in ustavi delovanje stroja, npr. pri snovalu ustavi pogonsko gred pri cevčnici raztopino kalijevega hidroksida kot elektroli-nítramonkál tom in napetostjo 1,2 V, uporablja se zlasti za -a m kem. dušično gnojilo, zmes pogon električnih avtomobilov amonijevega nitrata (76 %) in kalcijevega nimonic® karbonata (24 %) K: KÁN -a [nimónik] m met. blagovna znamka za družino zlitin z masnim deležem niklja nitrát -a m 1. kem. sol dušikove(V) kisline, npr. nad 50 %, kroma nad 20 % in dodatki titana kalijev nitrat KNO3 2. kem. ester dušikove(V) ter aluminija, ki ohrani veliko trajno statično kisline, npr. etil nitrat, nitrat celuloze 547 nitrát celulóze nitrát celulóze -a -- m kem. nítrolák ester celuloze -a m kem. lak na podlagi trinitrata in dušikove kisline PRIM.: dínitrát celulóze, celuloze, ki vsebuje poleg dinitrata celuloze še trínitrát celulóze smole, mehčala, topila Sp: celulózni lák, nítro-nitríd celulózni lák -a m kem. binarna spojina elementa z nitridíranje oljnata tekočina, uporablja se za ekstrakcijo -a s met. površinsko utrjevanje aromatskih ogljikovodikov iz nafte, kot kovin, navadno maloogljičnega jekla s segre- dušikom, npr. borov nitrid nítrometán -a m kem. CH3NO2, brezbarvna vanjem v atmosferi plina, bogatega z dušikom, topilo navadno amonijaka, ali v solni talini, npr. natri- nítrométer -tra m kem. laboratorijska priprava jevega cianida, pri čemer nastane površinska za merjenje prostornine plinastega dušika ali nitríl nastanejo pri reakciji med vzorcem in koncen- -a m kem. organska spojina R–CN, v kateri trirano žveplovo kislino plast nitrida S: nitríranje (2) drugih dušik vsebujočih plinov, npr. NO, ki je cianoskupina –CN zamenjala vodikov atom Sp: cianíd (2) nítroskupína -e ž kem. funkcionalna skupina nitríranje –NO2, npr. v nitrometanu, CH3NO -a s 1. kem. uvajanje nitroskupine v 2 organsko molekulo 2. met. nitrozílžvêplova kislína površinsko utrjevanje -e -e ž kem. kovin, navadno maloogljičnega jekla s segre- NOHSO4, brezbarvna do svetlorumena krista-vanjem v atmosferi plina, bogatega z dušikom, linična snov, ki nastaja kot stranski produkt pri navadno amonijaka, ali v solni talini, npr. natri- komornem postopku za proizvodnjo žveplove jevega cianida, pri čemer nastane površinska kisline, uporablja se pri proizvodnji kaprolak- n plast nitrida S: nitridíranje tama nitrírna kislína -e -e ž kem. nitrózni plíni zmes koncentrirane -ih -ov m mn. kem. teh. zmes žveplove in koncentrirane dušikove kisline v dušikovih oksidov (NO x), sestavljena pretežno množinskem razmerju od 1 : 2 do 2 : 1, ki se iz NO in NO , rdečerjave barve z ostrim 2 uporablja za nitriranje aromatskih spojin, npr. vonjem, ki nastaja pri reakciji med dušikovo benzena kislino in organskimi snovmi ali kovinami, npr. nitrít bakrom, srebrom, v manjših koncentracijah -a m 1. kem. sol dušikove(III) kisline, npr. tudi pri zgorevanju fosilnih goriv pri višjih natrijev nitrit NaNO 2 2. kem. ester dušikove(III) temperaturah v kuriščih, motorjih z notranjim kisline, npr. etil nitrit, amil nitrit zgorevanjem nítrobarvílo -a s kem. organsko barvilo z ni- nitrózobarvílo -a s kem. organsko barvilo z troskupino –NO 2 v molekuli kot kromoforno nitrozoskupino –N=O v molekuli kot kromo- skupino forno skupino nítrobenzén -a m kem. C 6 H 5 NO 2 , rumenkasta nivelácija -e ž 1. geod. določanje višine točk oljnata tekočina z vonjem po grenkih mandljih, 2. grad. izravnavanje terena na določeno koto, ki se pridobiva z nitriranjem benzena in nadmorsko višino, izbrano relativno koto uporablja za proizvodnjo anilina nivelacíjska láta -e -e ž geod. lesena ali nítrocelulóza -e ž kem. Ü trínitrát celulóze kovinska lata s centimetrsko ali kodno razdelbo nítrocelulózni lák -ega -a m kem. Ü nítrolák za niveliranje S: nivelmánska láta nítrocementíranje -a s met. površinsko niveléta -e ž grad. višinska lega osi ceste, železni-utrjevanje jekla z nadušičenjem in naogljiče- ške proge, mostu, cevovoda, kanala njem nivelír -ja m geod. instrument za merjenje nítroglicerin -a m kem. Ü glicerólov trínitrát višinskih razlik z vodoravno vizuro ali vodo- 548 nízki vákuum ravnim laserskim žarkom, vodoravnost se nivó póljske veličíne -ja -- -- m elektr. logaritem naravna s cevno libelo ali s kompenzatorjem količnika merjene poljske veličine, npr. ele- nivelírana tóčka ktrične poljske jakosti, in referenčne poljske -e -e ž geod., grad. točka na veličine, simbol L , merski enoti neper, bel terenu, na katero se usmeri nivelir in izmeri F višinska razlika glede na neko drugo dano nivó spódnje vôde -ja -- -- m grad. navpična točko razdalja od nivoja proste gladine vode v nivelíranje odvodnem sistemu do turbine -a s 1. postopek postavitve smeri ali ravnine v vodoravni položaj 2. geod. merjenje nivó veličíne močí -ja -- -- m fiz. logaritem višinskih razlik količnika merjene moči in referenčne moči, nivelíranje s krajíšča simbol L , merski enoti neper in bel -a -- -- s geod. določanje P višinske razlike med stojiščem nivelirja in nive- nívo zgórnje vôde -ja -- -- m grad. navpična lirano točko razdalja od nivoja vode v zbiralniku ali nivelíranje s sredíne dovodnem kanalu do turbine -a -- -- s geod. določanje višinske razlike med dvema niveliranima nivó zvóčnega tláka -ja -- -- m fiz. desetiški točkama s postavljanjem nivelirja na sredino logaritem količnika efektivne vrednosti med njima zvočnega tlaka in referenčnega tlaka 20 μPa nivelmán v zraku in 1 μPa v tekočini, simbol L , merska -a m geod. metoda določanja višinskih P razlik in višin točk enota decibel nivelmán préčnega profíla nivó zvóčne jákosti -ja -- -- m fiz. Ü -a -- -- m geod. detajlni nivelman terena v navpični ravnini, glásnost (2) nivelmánska láta moči zvočne jakosti, pri katerem je primerjalna -e -e ž geod. lesena ali –12 jakost tona pri frekvenci 1000 Hz enaka 10 kovinska lata s centimetrsko ali kodno razdelbo W/m pravokotni na os ceste, železnice, kanala nivó zvóčne močí -ja -- -- m fiz. nivo veličine n za niveliranje 2 S: glásnost (2) Sp: nivó zvóčne jákosti S: nivelacíjska láta nivelmánska mréža nízka frekvénca -e -e ž -e -e telekom. ž geod. radijska mreža reperjev z višinami, določenimi z generalnim frekvenca v območju 30–300 kHz K: NF nivelmanom na območju mesta, regije ali nízka grádnja -e -e ž grad. gradnja gradbenih države inženirskih in infrastrukturnih objektov, nivelmán vzdôlžnega profíla -a -- -- m geod. prometnic, letališč, pristanišč, viaduktov, detajlni nivelman terena v navpični ravnini, mostov, predorov, podzemske gradnje, vzdolžno v smeri osi ceste, železnice, kanala komunalno opremljanje zemljišč nivó nízka napétost -ja m 1. fiz. logaritem količnika merjene -e -i ž elektr. električna napetost, spremenljivke in njene primerjalne vrednosti, enaka ali nižja od 1 kV izmenične ali 1,5 kV npr. nivo poljske veličine, nivo veličine enosmerne napetosti K: NN moči 2. višina ravne površine, gladine, npr. nízka Zêmljina órbita -e -e -e ž astr. orbita nivo cestišča, nivo tekočine S: ráven 2000 km ali manj nad površjem Zemlje, po nivójska oznáka -e -e ž oznaka višine kateri krožijo sateliti, ki obkrožijo Zemljo tekočine v posodi, rezervoarju, na terenu približno v eni uri in pol K: LÉO nivójska razpetína nízki vákuum -e -e ž elektr. razpetina, -ega -a m prostor s tlakom v pri kateri sta pritrdilni točki električnega območju 3–100 kPa, uporablja se za predva-vodnika na dveh sosednjih podporah skoraj v kuumski sistem PRIM.: cúrkovna vákuumska isti ravnini črpálka, ejéktorska vákuumska črpálka 549 nizkoenergíjsko gorívo nizkoenergíjsko gorívo -ega -a skem. teh., stroj. uporablja za proučevanje strukture, kemijskega gorivo z nizko energijsko vrednostjo, npr. okolja molekul, za analizo, npr. za neporušno plavžni plin za predgrevanje zraka pri plavžu določanje maščob v rastlinskih semenih Sp: malokalórično gorívo, nizkokalórično gorívo S: jêdrska magnétnoresonánčna spektro- nizkofrekvénčna indukcíjska péč skopíja -e -e pečí ž elektr., met. indukcijska peč, ki dela pri NMT-metóda -e [enemté] ž omrežni frekvenci in se uporablja zlasti v (ang. NMT – Norwegian Method of Tunnelling) livarnah in jeklarnah grad. gradnja predorov s strojnim izkopavan- nizkokalórično gorívo jem ali miniranjem v skalnati hribini, kjer -ega -a s kem. teh., stroj. Ü prevladujejo plasti, ali v izrazito razpokani nizkoenergíjsko gorívo kamnini S: norvéška metóda grádnje predôrov nizkonapétostno omréžje -ega -a s elektr. PRIM.: NATM-metóda razdelilno omrežje z izmenično napetostjo med NN -- [enèn] ž krat. elektr. Ü nízka napétost 110 V in 235 V prepušča signale do določene mejne frekvence ni transuranski element iz skupine aktinoidov brez tehničnega pomena, simbol No nizkotemperatúrno popúščanje nizkopasôvni fílter nobélij -a m kem. umetno pridobljen radioaktiv- -ega -tra m elektr. filter, ki met. -ega -a s met. nodulárna lítina -e -e žÜ síva lítina s kró- popuščanje pri 150–250 °C, pri katerem glastim grafítom se iz martenzita začne izločati ogljik, ki tvori dispergirane, nekaj medatomskih razdalj velike, nodulárni grafít -ega -a m met. Ü vôzlasti grafít lamelaste delce železovega karbida, pri čemer n martenzit ohranja igličasto mikrostrukturo, nôga -e ž spodnji del, npr. tirnice, ingota, na uporablja se npr. za ogljikova in maloogljična katerem predmet stoji ali je pritrjen na podlago jekla za rezila nogáča -e ž agroteh. podaljšani togi ali vzmetni nížja geodezíja delovni del grebača ali vzmetne zvezdaste -e -e ž področje geodezije, ki obravnava dejansko stanje večjega ali manjšega valjaste brane z rezilom različnih oblik dela površine Zemlje z natančnim tridimen- nomenklatúra -e ž sistem poimenovanja kotov med njimi in izdelavo topografskih kart storitev, razvrščenih po vrstah, skupinah, pod- Sp: zijskim določanjem točk na površini, razdalj, snovi, predmetov, dejavnosti, proizvodov in/ali práktična geodezíja skupinah, razredih njívska brána -e -e ž agroteh. priključna brana z nomográm -a m grafični pripomoček za različno nameščenimi togimi ravnimi ali upo- približno vrednotenje funkcije v obliki gnjenimi zobmi za plitvo rahljanje zemlje diagrama iz več navpičnih lestvic, navadno vsaj NMR -- [enemèr] ž (ang. nuclear magnetic resonance) treh, po eno za vsako spremenljivko v enačbi, NMR-spékter vrednosti in iz njenega sečišča na lestvici tretje [enemèr] -tra m (ang. NMR – spremenljivke odčita iskana vrednost nuclear magnetic resonance) krat. fiz. Ü pri čemer se nariše premica skozi točki znanih jêdrska magnétna resonánca (1, 2) fiz., kem. spekter, ki se dobi pri preiskavi snovi z metodo jedrske nónij -a m pomožna skala na pomičnem delu magnetne resonance S: jêdrski magnétnoreso- merila, npr. kljunastega merila, ki omogoča od- nánčni spékter čitavanje vrednosti, ki so manjše, npr. desetkrat, NMR-spektroskopíja od razdelka na glavni skali -e [enemèr] ž (ang. NMR – nuclear magnetic resonance jedrska nórma -e ž 1. mat. funkcija, ki vektorjem priredi magnetna resonanca) kem. spektroskopija, ki pozitivno število, imenovano velikost ali temelji na jedrski magnetni resonanci in se dolžina 2. grad., stroj. standard, ki določa izmere, 550 nosílec nabôja kakovost, lastnosti surovin, polizdelkov, normálni etát -ega -a m etat, ki predstavlja delavec mora opraviti v določenem času normálni evtéktik -ega -a m met. evtektik, pri normála izdelkov 3. količina in kakovost dela, ki ga 80 % normalnega prirasta gozda -e ž 1. mat. premica, pravokotna katerem so faze, ki sočasno rastejo iz taline, na drugo premico, ravnino S: pravokótnica enakomerno in periodično razporejene, pravokoten na tangentno ravnino ploskve normálni métrski navòj -ega -ega -ôja m normalizácija 2. mat. smerni vektor, ki je v dani točki njihovi deleži pa so približno enaki -e ž met. Ü normalizíranje stroj. standardni navoj za vijake in matice s normalizacíjsko žarjênje -ega -a s met. Ü trikotnim profilom pod kotom 60°, z imenskim normalizíranje števil S: métrski navòj s -a met. toplotna obdelava, normálni pogóji normalizíranje premerom in korakom iz nabora standardnih sestavljena iz žarjenja jekla tik nad temperaturo, -ih -ev m mn. Ü stándardni pri kateri se ferit pretvori v avstenit, in ohlajanja pogóji na zraku, da se dobi enakomerna drobnozrnata normálni prelòm -ega -ôma m grad. nagnjeni mikrostruktura Sp: normalizácija, normalizacíj-prelom, pri katerem je prelomnina zemeljske sko žarjênje skorje nagnjena navzdol normálna aksonometríja -e -e ž mat. Ü pra-normálni tlák -ega -a m Ü stándardni tlák vokótna aksonometríja normálno človéško okó -ega -ega očésa s normálna enáčba prémice -e -e -- ž mat. enačba, človeško oko, standardizirano glede na ki ima obliko x cos α + y sin α = p , kjer je α kot, ki ga občutljivost za jakost in valovno dolžino oklepa pravokotnica na premico skozi koordina-svetlobe tno izhodišče, in p razdalja izhodišča od premice n normatív -a m glavni del tehničnega normálna napétost -e -i ž 1. meh. kompo-standarda, ki predpisuje, kaj je treba v nenta napetostnega tenzorja v smeri normale standardu upoštevati na ploskev prereza 2. elektr. napetost znotraj dopustnih meja v elektroenergetskem omrežju normatív materiála in čása -a -- -- -- m Ü normálna obremenítev -e -tve ž 1. meh. téhnični normatív obre- menitev, pri kateri sila deluje pravokotno na nórma véktorja -e -- ž mat. mera za velikost ploskev prereza 2. elektr. obremenitev elektroe- vektorja, dolžina vektorja, kvadratni koren iz nih toleranc norvéška metóda grádnje predôrov -e normálna porazdelítev nergetskega omrežja, ki je še znotraj predpisa- skalarnega produkta vektorja samega s sabo -e -tve ž mat. zvezna -e -- -- ž grad. gradnja predorov s strojnim izko- verjetnostna porazdelitev, katere verjetnostna pavanjem ali miniranjem v skalnati hribini, gostota je Gaussova funkcija S: Gaussova poraz- kjer prevladujejo plasti, ali v izrazito razpokani delítev PRIM.: Gaussova fúnkcija kamnini S: NMT-metóda normálna síla -e -e ž fiz. pravokotna kompo- nosílec -lca m 1. grad., stroj. konstrukcijski nenta sile, s katero podlaga deluje na telo, ki je v element, ki prenaša obremenitve preko dveh stiku z njo ali več ležišč na podpore 2. grad., stroj. jeklen normálni člén -ega -a m elektr., kem. Ü stándardni ali betonski element, ki prenaša obremenitve člén na podpore, navadno standardnega profila v normálni eléktrokorúnd obliki črk I, L, O, Π, U, Z ali pravokotnika -ega -a m kem. teh. elektrokorund s približno 95 % Al nosílec nabôja 2 O 3 , ki se -lca -- m fiz., kem. gibljiv električ-uporablja zlasti za peskanje no nabit delec, npr. elektron, ion, vrzel 551 nosílna armatúra nosílna armatúra -e -e ž grad. nosílnost armatura iz -i ž največja masa bremena, ki jeklenih palic ali mreže, ki prevzema natezne, jo vzdrži konstrukcija, npr. vozila, mostu, lahko tudi tlačne sile v konstrukciji pregrade, planum nosílna frekvénca -e -e ž elektr. frekvenca, s nosílnost kábla -i -- ž elektr. dovoljena katero se prenaša moduliran elektromagnetni mehanska obremenitev kabla, ki obsega npr. signal lastno težo med dvema nosilcema, obremeni- nosílna izolátorska veríga tev zaradi žleda, vetra -e -e -e ž elektr. jev, ki nosi električni vodnik električnega voda nosílnost vozíšča -i -- ž grad. mehanska nosílna konstrúkcija veriga iz navadno gibljivo povezanih izolator- nosílnost okólja -i -- ž ekol. Ü vzdŕžnost okólja -e -e ž grad., stroj. del stroja, odpornost vozišča proti kratkotrajnim obreme- obremenitve nosílnost zobníka -i -- ž stroj. največja nosílna plást objekta, ki prenaša statične ali/in dinamične nitvam z vozili -e plastí ž graf. spodnja plast dopustna obremenitev zobnika, da ne pride do tiskovne forme, ki omogoča dimenzijsko stabil- okvar, npr. deformacije boka zoba, njegovega stroju nótranja arhitektúra -e -e ž arhitektura, ki nosílna vŕv kábla nost in vpenjanje tiskovne forme v tiskarskem naloma ali zloma -e vrví -- ž elektr. navadno se ukvarja z načrtovanjem in oblikovanjem jeklena vrv, dodana kabelski izolaciji ali ločena notranjih prostorov in njihove opreme od nje, ki nosi kabel v nadzemnem kabelskem omrežju nótranja balístika -e -e ž balistika izstrelka, n ko je še v cevi nosílni eléktromagnét -ega -a m elektr., stroj. elektromagnet za prijemanje in prenaša- nótranja eléktrična napráva -e -e -e ž elek- nje bremena pri dvigalih, žerjavih, strežnih trična naprava za uporabo v zaprtih prostorih, napravah ki jo ščitijo pred čezmernimi okoljskimi vplivi, S: breménski eléktromagnét Sp: elék- tromagnétno prijemálo npr. vlago, previsoko temperaturo, mehanskimi nosílni izolátor -ega -ja m električni elektr. poškodbami izolator na drogu, stebru, ki nosi električni nótranja energíja -e -e ž fiz. energija termodi- nosílni plín -ega -a m kemijsko inerten joule kem. cialnih energij edink, simbol U, merska enota vodnik namičnega sistema, vsota kinetičnih in poten- plin, ki pri plinski kromatografiji prenaša plinasto ali težje hlapno preiskovano snov skozi nótranja erozíja -e -e ž grad. tvorba praznin v nosílni trám ali kemično izpiranje materiala zaradi pronica- grad., les. -ega -a m lesen nosilni nja vode kromatografsko kolono zemljini ali krhki skali, ki jo povzroči mehansko konstrukcijski element ostrorobega pravoko- tnega prereza z razmerjem stranic navadno 4 : 7 nótranja léga báta -e -e -- ž stroj. lega bata pri ali 5 : 7, dolg do 12 m, rezan ali tesan iz hloda, batnih strojih, pri kateri je batnica popolnoma uporablja se za strešne lege, veznike uvlečena v valj nosílni vál nótranja napétost -ega -a m elektr. elektromagnetni -e -i ž meh. napetost v val s frekvenco, ki je amplitudno, frekvenčno materialu kot posledica vpliva notranjih sil, ali fazno modulirana z informacijskim valom, ki nastanejo pri neenakomernem segrevanju, katerega frekvence so bistveno nižje od nosilne ohlajanju, mehanski obdelavi, strukturnih frekvence in omejene s predpisanim frekvenč- spremembah v trdnem materialu, npr. kovini, nim pasom steklu 552 novográdnja nótranja prenapétost -e -i ž elektr. nótranji omèt prenape- -ega -éta m grad. omet iz grobe tost, ki se pojavi v elektroenergetskem sistemu ali fine, navadno samo apnene ali mavčne zaradi stikalnih manipulacij, okvar, feroreso- malte, ki se nanese v eni ali več plasteh na nance notranjo površino prostora nótranja síla -e -e ž fiz. nótranji prikljúček sila, ki deluje med -ega -čka m elektr. priklju- nótranja ukrívljenost električne inštalacije od zunanjega priključka ž -e -i mat. ukrivlje-do obračunskih merilnih naprav gradniki sistema PRIM.: zunánja síla ček, ki povezuje električne vode in naprave nost mnogoterosti, ki jo je mogoče definirati ne glede na to, kako je ta vložena v večraz- nótranji stôžec -ega -žca m stroj. standardizi-sežni prostor, in se izraža samo z metričnim rana stožčasta izvrtina kot gnezdo za Morsejev nótranje brúšenje ga stroja PRIM.: zunánji stôžec stroj. -ega -a s brušenje nótranji upòr tenzorjem v mnogoterosti in njegovimi odvodi stožec ali metrski stožec v vretenu obdelovalne-notranjih površin, npr. izvrtine, delovnega -ega -ôra m elektr. električni upor navitje, v katerem teče hladilo po votlih ele- električni tok ktričnih vodnikih, ceveh ali kanalih, ki so nótranji vskóčnik -ega -a m stroj. strojni neločljiv del navitja znotraj glavne električne element v obliki elastičnega obročka v utoru izolacije S: nèposrédno hlajêno navítje puše, stročnice za varovanje strojnih delov pred nótranje trênje nótranje hlajêno navítje ali generatorja, ki povzroči znižanje električne elektr. -- -ega -a s napetosti na priključnih sponkah, kadar teče valja, bloka motorja vira električnega toka, npr. galvanskega člena plastmi fluida, ki se gibljejo z različno PRIM.: zunánji vskóčnik grad. hitrostjo -ega -a s 1. fiz. trenje med aksialnim pomikom Sp: Seegerjev obróček (2) zagotavlja njeno strižno trdnost nôva avstríjska metóda grádnje predôrov -e -e -e -- -- ž grad. gradnja predorov, nótranji alárm -ega -a m elektr., stroj. alarm, ki ga pri kateri se izkoristi nosilnost skalnega masiva, 2. trenje med zrni zemljine, ki n sprožajo notranja zaznavala alarmne naprave, v katerega se koplje polni profil predora, ustrezno strojno ali programsko urejena, izkopana odprtina se takoj zavaruje s tanko povezana S: intêrni alárm plastjo zaščitnega brizganega betona, ki z nótranji elektrón -ega -a m fiz. radialno uvrtanimi geotehničnimi sidri aktivira elektron, ki pri- naravni nosilni obroč v skali okoli izkopa, z pada katerikoli elektronski lupini razen zunanji geotehničnimi inštrumenti se lahko spremlja nótranji fótoefékt -ega -a m fiz. fotoefekt v porazdelitev napetosti v skali S: NATM-metóda polprevodniku, pri katerem elektroni prehajajo nôva izméra -e -e ž geod. ponovna izdelava iz valenčnega v prevodni pas katastra nepremičnin s postopki ureditve mej, nótranji izkorístek -ega -tka m elektr. količnik parcelacije, preureditve parcel in izravnave mej vložene energije, zmanjšane za porabljeno na območju, kjer kakovost sedanjega katastra energijo za delovanje naprave ali stroja, in ne ustreza metodam vzdrževanja celotne vložene energije nôvčični štévec -ega -vca m elektr. števec elek-nótranji momènt -ega -ênta m grad. moment trične energije z vgrajeno pripravo, ki ga vklopi, notranjih sil, ki v prerezu palice, nosilca, urav-ko se vanjo spusti en ali več kovancev, in spet noteži vplive zunanjih sil izklopi po času, ki ustreza plačanemu znesku nótranji navòr porabljene energije -ega -ôra m fiz. navor, s katerim se telo zaradi elastične deformacije upira novográdnja -e ž gradnja novega objekta ali zunanjemu navoru urbanistična ureditev naravnega okolja 553 nôvo srebró nôvo srebró -ega -á s met. nújni izklòp zlitina bakra z -ega -ópa m elektr. hitro odprtje nikljem in cinkom, ki se uporablja v fini kontaktov stikalne naprave, ki na podlagi mehaniki, za orodje, jedilni pribor Sp: alpáka (2) določenih procesnih parametrov v napravi, nòž postroju, sistemu prekine električno napajanje nôža m stroj. rezalno orodje, prilagoje- in s tem prepreči ali ublaži nevarna stanja, npr. no različnim postopkom odrezovanja, npr. previsoko napetost, temperaturo za struženje, pehanje, ozobljenje, rezanje nújno napájanje pločevine, papirja -ega -a s elektr. napajanje iz agregata ali akumulatorske baterije ob izpadu nožíca -e ž elektr. valjasto ali prizmatično rednega napajanja kritične infrastrukture oblikovan priključni stebriček električnih ali nukleácija elektronskih elementov, ki pritrdi element -e ž met. ustvarjanje kristalizacijskih kali za začetek kristalizacije na podnožje in omogoči električni kontakt Sp: pín (2) nukleacíjsko délo -ega -a s met. aktivacijska n-ta projekcíjska tvórba -e -e -e [èn] ž energija, potrebna za nastanek klastra, katerega mat. projekcija na n-to projekcijsko ravnino v velikost je večja od kritičnega polmera sistemu, ki je sestavljen iz več urejenih projek- nukleánt -a m met. sredstvo, ki povzroča cijskih ravnin nastanek kali n-têrica -e [èn] ž mat. urejena skupina n števil, nukleárna elektrárna -e -e ž Ü jêdrska členov, elementov elektrárna N-típ pôlprevódnika -a -- [èn] m elektr., fiz. Ü nukleárna energíja -e -e ž fiz. Ü jêdrska pôlprevódnik típa N energíja n NTK NTK-ja in -- [enteká] m krat. Ü négativni nukleón -a m fiz. gradnik atomskega jedra, temperatúrni koeficiènt proton ali nevtron núbuk -a m kem. teh. mehko usnje z žametasto nukleónsko števílo -ega -a s fiz., kem. skupno površino iz finih, gostih vlaken, izdelano z število protonov in nevtronov v atomskem ki se uporablja za tapeciranje pohištva, obutev, fiz. nuklíd -a m atomsko jedro, ki je opredeljeno oblačila, rokavice, ročne torbice PRIM.: nápa s številom protonov, nevtronov in njegovim brušenjem goveje ali telečje kože na lični strani, jedru, simbol A S: másno števílo úsnje, sémiš, velúr úsnje núča -e ž 1. kem. laboratorijski lij za vakuumsko fiz. energijskim stanjem filtracijo, navadno iz porcelana, valjaste oblike, numêrična apertúra -e -e ž razmerje med s perforiranim dnom, na katero se namesti goriščno razdaljo in premerom objektiva filtrirni papir S: Büchnerjev líj 2. kem. steklen numêrična ekscéntričnost elípse -e -i -- ž laboratorijski lij za vakuumsko filtraci- mat. količnik linearne ekscentričnosti in velike jo, valjaste oblike, z dnom iz sintranega polosi elipse Sp: numêrična izsrédnost elípse navadno kovinska naprava za šaržno numêrična izsrédnost elípse -e -i -- ž mat. Ü vakuumsko filtracijo v industriji numêrična ekscéntričnost elípse stekla 3. kem. teh. Büchnerjevemu liju podobna, PRIM.: lineárna ekscéntričnost elípse nújna razsvetljáva -e -e ž elektr. razsvetljava, numêrična metóda -e -e ž mat. metoda za ki se ob izpadu omrežne napetosti samodejno reševanje matematičnega problema, ki določa preklopi na akumulatorsko baterijo in kaže vrsto in zaporedje operacij v računskem najkrajšo pot za izhod iz prostora, zgradbe, postopku predora Sp: pomóžna razsvetljáva, zasílna raz-numêrični relé svetljáva -ega -êja m elektr. Ü digitálni relé 554 Nyquistov teorém numêrično integríranje -ega -a s mat. izra- pri prestopu in snovnega toka pri difuziji kot čunavanje integralov funkcij z numeričnimi posledica analogije prenosa toplote in snovi, metodami na podlagi vrednosti funkcij v dis- simbol Nu* Sp: Sherwoodovo števílo kretnih točkah Nyquistov diagrám -ega -a [nájkvistov] m numêrično krmíljenje -ega -a s stroj. krmi- elektr., fiz. diagram, ki prikazuje karakteristiko ljenje obdelovalnih strojev z računalniškim regulacijskega sistema v obliki sklenjene regu-programom K: CNC lacijske zanke s krivuljama odvisnosti ampli-Nusseltovo števílo tudnega razmerja in faznega kota od krožne -ega -a [núseltovo] s fiz. značilno število, ki se uporablja pri obravnavi frekvence, narisanima v polarnem koordina-prenosa toplote skozi fazno mejo fluida, tnem sistemu PRIM.: Bódejev diagrám, fázna količnik toplotnega toka pri prestopu in pri rezêrva prevajanju, simbol Nu PRIM.: Biótovo števílo Nyquistov teorém -ega -a [nájkvistov] m Nusseltovo števílo za prenôs snoví -ega elektr., fiz. teorem, po katerem frekvenca vzorčenja, -a -- -- -- [núseltovo] s kem. teh. značilno število, ki ki je enaka dvakratni najvišji frekvenci zveznega se uporablja pri obravnavi prenosa snovi skozi časovnega signala končne pasovne širine, fazno mejo fluida, količnik snovnega toka zajame celotno informacijo n 555 Ó-alkíléster O Ó-alkíléster -tra m kem. ester ditioogljikove obdeloválna míza -e -e ž stroj. posebej obliko-kisline, v katerem je alkilna skupina vezana vana miza na obdelovalnem stroju za pritrditev na kisikov atom ditioogljikove kisline, in podajanje obdelovanca R–O–CSS–H obdeloválni cénter -ega -tra m stroj. sestav obálni nasíp -ega -a m grad. Ü valobrán računalniško krmiljenih obdelovalnih strojev obarjálna kopél in pomožnih enot z zalogovnikom potrebnih -e -i ž tekst. kopel z raztopino, orodij za integrirano obdelavo strojnih delov npr. žveplove kisline, za obarjanje in predenje S: obdeloválna célica celuloznih vlaken iz viskoze obarjálni reagènt obdeloválnost -i ž stroj. lastnost materiala, -ega -ênta m kem. teh. reagent, da ga je mogoče obdelovati po določenem ki reagira z raztopljeno snovjo, pri čemer postopku, npr. z odrezovanjem nastane netopna snov, ki se izloči iz raztopine kot oborina S: oborílo (1) obdelovánec -nca m stroj. surovec, polizdelek o iz raztopine z dodatkom oborila, pri čemer glede na vrsto in način obdelave obárjanje -a s kem. ali posamezen del izdelka med obdelavo ne izločanje raztopljene snovi pride do kemijske reakcije, pri kateri nastane OBE OBE-ja in -- [obé obêja] m (ang. operating oborina grad. obelísk -a m visok kamnit steber kvadra-občutljívost netopna snov, ki se izloči iz raztopine kot basis earthquake) krat. grad. Ü obratoválni potrès -i ž lastnost elementa, da se tnega prereza, navadno iz enega kosa, v obliki odziva na spremembe vhodne veličine spomenika, ki se proti vrhu zožuje in zaključi s občutljívost instrumênta -i -- ž piramidasto konico najmanjša razlika v merjeni veličini, ki jo zazna instrument obésa -e ž 1. stroj. mehanizem povezave kolesa obdájanje -a s met. s šasijo ali samonosno karoserijo pri vozilu, nanašanje materiala na celotno površino telesa, npr. obdajanje zrn mobilnem stroju, navadno v sestavu z ustrezno livarskega peska v livarski formi z glino kot oblikovanim, nihajno obešenim nosilcem obdeláva -a s mesto na podpori, konzoli droga, ž -e dajanje končne oblike, mere in stebra, kjer se obesi, pripne, npr. električni lastnosti obdelovancu z ustreznimi postopki, vodnik, kabel nadzemnega voda npr. z odrezovanjem, s kovanjem, z elektroero- obésna spónka zijo, s toplotno obdelavo, površinsko zaščito -e -e ž elektr. sponka za pri- trditev nadzemnega izoliranega kabla na obdélanec obešanje bremena na nosilno konstrukcijo m -nca obdelovanec po obdelavi obesíšče vezivom z vzmetjo in blažilnikom 2. stroj. priprava za obdeloválna célica -e -e ž stroj. sestav raču- nosilec tako, da nanj prenese svojo težo in težo nalniško krmiljenih obdelovalnih strojev in dodatnega bremena Sp: obešálka pomožnih enot z zalogovnikom potrebnih obésni kábel orodij za integrirano obdelavo strojnih delov -ega -bla m elektr. kabel, S: obdeloválni cénter opremljen z obesnimi sponkami ali dodatno 556 oblóčni čàs stikála ojačen, namenjen za obešanje, pripenjanje na vozila, gostote zraka in oblikovnega faktorja, ki kabelske nosilce na drogovih, stebrih je odvisen od oblike vozila obésni materiál -ega -a m elektr. material za oblikôvnik -a m grad. navadno kovinski ali izdelavo obesnih sponk nadzemnega voda, ki plastičen razstavljiv opaž za izdelavo gradbe-držijo vodnik na opori nega elementa, v katerega se vstavi betonska obešálka armatura in vlije sveža betonska mešanica, po -e ž elektr. Ü obésna spónka utrditvi betona se razstavi in ponovno večkrat objékt -a m mat. abstraktni pojem, ki se uporabi S: kalúp (1) uporablja v matematiki, npr. število, množica, oblikôvni spomín -ega -a m met. sposobnost funkcija, grupa snovi, zlitine, ki zaradi zunanjih vplivov, npr. objektív -a m 1. fiz. lečje, ki omogoča čim segretja, spremeni obliko, da dobi prvotno vernejšo preslikavo predmeta na ravnino obliko, ko se razmere vrnejo v prvotno stanje detektorja, npr. pri fotoaparatu, mikroskopu oblikôvno števílo -ega -a s gozd. količnik pro-2. fiz. lečje projektorja, s katerim se projicirajo stornine debla in prostornine enako visokega slike na zaslon v optičnih instrumentih valja, ki ima enak premer kot deblo v določeni objéktno stêkelce -ega -a s steklena ploščica, višini na katero se pri mikroskopiranju namesti óbli navòj -ega -ôja m stroj. navoj z zaokroženim preparat profilom, npr. za okove sijalk, spenjače pri žele-objémka -e ž pripomoček za pritrditev cevi, zniških vagonih instalacijskih vodnikov, npr. na steno oblóčna kómora -e -e ž elektr. komora v cevnem óblatni elipsoíd -ega -a m mat. rotacijski odvodniku za gašenje obloka, ki nastane pri ioni-elipsoid, ki nastane z vrtenjem elipse okrog zaciji plina med dvema ali več elektrodami o njene krajše osi PRIM.: prolátni elipsoíd oblóčna péč -e pečí ž kem. teh., met. industrijska oblíka energíje -e -- ž energija glede na medij peč, v kateri je vir energije za segrevanje elek-in način prenosa in pretvorbe, npr. električna, trični oblok kemijska, mehanska energija oblóčna pregráda -e -e ž elektr. pregrada iz oblikovánje polimêrnih materiálov -a -- negorljive snovi, ki preprečuje nastanek obloka-- s kem. teh. tehnološki postopek izdelave plastič-Sp: pregráda proti oblóku nih predmetov z litjem, brizganjem, stiskanjem, oblóčna razdálja -e -e ž elektr. razdalja, pri pihanjem ali z mehansko obdelavo kateri nastane oblok med kovinskimi deli izo-oblikovánje v avstenítni stôpnji -a -- -- -- s latorja v atmosferi, med katerimi je priključena oblikovanje izdelkov s termomehansko met. obratovalna napetost obdelavo, pri kateri pride do plastične defor-oblóčna sijálka -e -e ž elektr. razelektritvena macije metastabilnega avstenita in njegove sijalka, v kateri oddaja svetlobo razelektritveni pretvorbe v martenzit in/ali bainit oblok med elektrodama S: oblóčnica oblikôvni fáktor -ega -ja m fiz. faktor v empi-oblóčnica -e ž elektr. razelektritvena sijalka, v ričnih fizikalnih formulah, ki izražajo splošno kateri oddaja svetlobo razelektritveni oblok zvezo med različnimi fizikalnimi količinami, pri med elektrodama S: oblóčna sijálka čemer je odvisnost od oblike predmeta ali po-oblóčni čàs stikála razdelitve snovi, na katero se formula nanaša, -ega čása -- m elektr. časovni zajeta v njem, npr. sila, s katero zrak naspro- interval od trenutka ločitve kontaktov, med tuje gibajočemu se vozilu, je enaka produktu katerimi nastane oblok, do trenutka dokončne kvadrata hitrosti vozila, prečnega prereza ugasnitve obloka med vsemi kontakti 557 oblóčni čàs varoválke oblóčni čàs varoválke -ega čása -- m elektr. oblòk -óka m elektr. pojav v obliki svetlobnega časovni interval od trenutka pojava obloka loka med elektrodama zaradi plazme, ki jo do trenutka dokončne ugasnitve obloka v povzroči prehod električnega toka skozi plin varovalki obmóčje -a s 1. nabor vrednosti med mejnima oblóčni kontákt -ega -a m elektr. kontakt, ki vrednostma, npr. merilno območje 2. mat. mora vzdržati obločne toke, ki sproti odnašajo omejena ali neomejena povezana množica z njegov material neprazno notranjostjo v ravnini ali prostoru oblóčno rézanje -ega -a s var. rezanje obmóčje elástičnosti -a -- s meh. območje kovinskih materialov z oblokom Sp: eléktrično mehanskih napetosti pod napetostjo tečenja, ki rézanje jo določa meja elastičnosti oblóčno segrévanje -ega -a s elektr. segrevanje obmóčje N -a -- [èn] s elektr., fiz. območje, kjer je obloku, npr. v obločni peči obmóčje P -a -- [pé] s elektr., fiz. območje, kjer je oblóčno varjênje materiala s toploto, ki nastaja v električnem polprevodnik tipa N pri katerem toploto, potrebno za stalitev obmóčje plástičnosti -a -- s območje osnovnega in dodajnega materiala, daje oblok -ega -a s var. varjenje, polprevodnik tipa P Sp: napetosti nad napetostjo tečenja eléktrično oblóčno varjênje oblóčno varjênje v zaščítni atmosfêri obmóčje praznítve -a -- s grad. del brežin -ega -a -- -- -- vodnega zbiralnika, viden ob praznitvi s var. obločno varjenje v okolju, v katerem je var zaščiten pred oksidacijo, npr. v obmóčje vôdnega zbirálnika -a -- -- s grad. o nevtralnih plinih, zlasti heliju in argonu, v plinu površina vodnega zbiralnika, napolnjenega do CO2, v vakuumu, pod varilnim praškom kote gladine normalne zajezitve oblóga -e ž 1. grad. navadno nenosilni in/ali obnavljálnik -a m elektr. naprava, ki obnavlja njem in/ali zlaganjem, oblaganjem, pritrje- strukcij, prometnic zaradi obrabe, poškodbe za zagotavljanje zahtevanih lastnosti, podaljšanje vanjem, zidanjem, vgrajevanjem elementov, življenjske dobe 2. grad. dela, s katerimi se stavba npr. plošč, zidakov, desk, panelnih plošč, prilagodi novim funkcionalnim zahtevam, zago- trakov 2. grad. prevleka iz asfaltnega betona, tovi predvidena odpornost konstrukcije, kapaci- element stene, tal, stropa stavbe ali gradbenega obnôva -e ž 1. popravilo naprave, stroja, kon-inženirskega objekta, ki se izdela z namešča-samonosilni zaščitni ali dekorativni gradbeni raven in kakovost signalov S: regenerátor kanalu, predoru, jašku za zagotovitev vodo- teta preliva in izpustov pri pregradi, s povečanjem armiranega betona, pnevmatskega betona pri tesnosti, preprečitev erozije ali zmanjšanje akumulacije varnost pred visokimi vodami trenja 3. grad. jeklena prevleka na razbijaču obnôva livárskega péska -e -- -- ž met. ali drugi betonski konstrukciji, izpostavljeni obdelava rabljenega livarskega peska z droblje- vodnemu toku, ki ga zaščiti pred kavitaci- njem, segrevanjem, sejanjem za odstranitev jo 4. stroj. dodatna plast na strojnem elementu, zlasti starih veziv in dodajanjem svežih veziv, steni posode, cevi, npr. plast kotlovca v grelniku 5. plast snovi, ki se nabere na notranji povrnitve sinhronskega stroja v sinhrono obra- tovanje po izgubi sinhronizma vode 6. elektr. neprevodni material posebnih obnovítveni čàs dióde oblik na stenah, tleh in stropu gluhe sobe, ki z drsnem ležaju, visok faktor trenja pri zavorni obnôva sinhronízma -e -- ž elektr. proces oblogi da se doseže posebna lastnost, npr. drsnost pri dodatkov, vlage za ponovno uporabo v livarni -ega čása -- m elektr. absorpcijo onemogoča ali bistveno zmanjšuje čas, potreben, da se PN-spoj polprevodniške odboj zvočnih ali radiofrekvenčnih signalov diode povrne v normalno stanje 558 obračálnik obnovljívi víri energíje -ih -ov -- m mn. obòk -óka m grad. gradbeni element, zaključek naravni viri energije, ki jih je mogoče koristno zgornjega dela prostora z usločenim masivnim izrabiti, npr. sonce, veter, vodotoki, plimovanje, nosilnim stropom, navadno zidan z opeko ali obnovljívi víri surovín času tudi iz betona m mn. -ih -ov --oborílo toplota Zemlje, organske snovi obdelanim naravnim kamnom, v novejšem naravni viri surovin, npr. sveža voda, zrak, -a s 1. kem. teh. reagent, ki reagira z razto- obnovljívost -i ž sposobnost naprave, reagènt elektr. ki se izloči iz raztopine kot oborina S: obarjálni rodovitna zemlja, rastline in živali pljeno snovjo, pri čemer nastane netopna snov, stroja, sestava, da obnovi delovanje po omogoča izkosmičenje koloidnih delcev, ki so 2. kem. teh. snov, navadno polielektrolit, ki odpovedi brez popravljalnega vzdrževanja sicer premajhni, da bi se sami med seboj sprijeli obnovljívost merítve -i -- ž merilna natanč- v večje delce, uporablja se npr. pri čiščenju nost pri nizu ponovljivih pogojev merjenja, pri odpadnh vod S: flokulánt čemer je pogojem le delno zadoščeno oborína -e ž netopna snov, ki nastane s obóčni lók kemijsko reakcijo ob dodatku oborila raztopini -ega -a m grad. lok, kjer notranji zid PRIM.: usedlína predira obok obóčno pólje obrába -e ž 1. stroj. odnašanje materiala s -ega -a s grad. del oboka, ki ga površine sestavnih delov v stiku pri relativnem omejujejo grebeni ali rebra gibanju zaradi trenja, površinskega tlaka, kavita-obódna hitróst -e -i ž fiz. hitrost, ki jo ima cijske erozije 2. grad. količina materiala, odstranje-točkasto telo pri kroženju nega z drgnjenjem, iztrganjem iz obrabne plasti obódna hitróst fluída zaradi mehanskih vzrokov, vremenskih vplivov -e -i -- ž stroj. kompo- o nenta absolutne hitrosti fluida, npr. vode, pare, obrába kontáktov -e -- ž elektr. zmanjšanje zraka, pri turbinskih strojih v obodni smeri površine kontaktov zaradi odnašanja materiala vrtenja rotorja S: tangenciálna hitróst fluída pri dovolj močnem električnem toku PRIM.: rélativna hitróst fluída obrábna plást -e plastí ž grad. vrhnja plast obódna méra -e -e ž grad. mera, izmerjena gradbenega elementa, voziščne konstrukci- obogaten uran, ki vsebuje večji delež izotopa 235U obloge kanalov kot naravni uran in je uporaben kot jedrsko gorivo obrábna tŕdnost -e -i ž odpornost elementa, obòj -ôja m grad. lesen opaž, včasih tudi rezljan, izdelka proti izgubi funkcionalnosti zaradi obrabe ki z letvami deli steno v uokvirjena polja obračáj fúnkcije -a --obogatêni urán določene sestave in veziva, ki se uporablja za m -ega -a kem. izotopsko vozišča, letališčne ploščadi, industrijske tlake, vodoravno po obodu parcele ali objekta je iz zmesi trdih, navadno kremenovih, zrn obojesmérna armatúrna mréža -e -e -e ž funkcija spremeni iz konveksne v konkavno ali grad. m mat. točka, v kateri se pravokotnih smereh obračálna napráva -e -e ž 1. met. naprava, npr. obojesmérna reákcija armaturna mreža, nosilna v obeh med seboj obratno S: prevòj fúnkcije -e -e ž kem. reakcija, ki pri valjalnem stroju, formarskem stroju, ki med lahko poteka v nasprotni smeri brez povečanja tehnološkim procesom obrača ingot, livarsko entropije, npr. pri ravnotežni reakciji med formo 2. stroj. železniška naprava za obračanje vodikom in jodom, pri kateri nastaja vodikov lokomotiv Sp: okrétnica jodid S: reverzibílna reákcija obračálnik -a m stroj, traktorski priključek, ki obójka -e ž kratka cev, navadno z notranjim kaj obrača, npr. hlode pri spravilu lesa, seno po navojem, za spajanje palic, cevi, kablov košnji PRIM.: zgrabljálnik 559 obračúnska méra obračúnska méra -e -e ž grad. obratoválna tóčka mera, ki se -e -e ž elektr. Ü délovna uporablja za izračun količin pri obračunu del tóčka obračúnska merílna napráva -e -e -e ž elektr. obratoválne lastnósti -ih -- ž mn. lastnosti, naprava, ki meri porabo električne energije, ki določajo obnašanje sestavin, naprav, strojev, npr. električni števec postrojev v obratovanju obračúnska situácija -e -e ž grad. račun, s obratoválni fáktor -ega -ja m količnik de-katerim se mesečno, letno ali po dogovoru v janskega in največjega možnega trajanja obra- pogodbi obračunavajo gradbene storitve, sesta- tovanja v opazovanem obdobju, ki se navadno združene količine posameznih izvršenih vrst katerih deluje naprava v skladu s svojo zasnovo, namembnostjo, npr. napetost, obremenitev, del, pomnožene s cenami za enoto tako, da so okolje, signali, časovne omejitve 2. pogoji, ki prikazani zneski za ta dela in skupni znesek za jih določi dobavitelj, ali sistemska pravila za vsa dela obratovanje obrámbni nasíp pisani podatki, in notranjih strani, na katerih so obratoválni pogóji -ih -ev m mn. 1. pogoji, v napisane postavke iz pogodbenega predračuna, vljen iz ovitka, na katerem so napisani vsi pred- nanaša na koledarsko leto S: fáktor obratovánja nasíp -ega -a m grad. Ü varoválni elektr. obratoválni poskús -ega -a m poskus za ugotavljanje sposobnosti stroja, postroja za fúnkcija grad. obratoválni potrès -ega -ésa m potres, obrátna sorazmérnost obrátna fúnkcija -e -e ž mat. Ü invêrzna ustrezno delovanje, npr. po vzdrževanju -e -i ž mat. odnos med ki povzroči takšno gibanje tal, da nastane le o dvema spremenljivkama, katerih produkt je manjša škoda, npr. pregrada s pripadajočimi konstanta objekti in opremo ostane funkcionalna in pov- obrátno enolíčna upodobítev zročena škoda se lahko popravi K: OBE -- -e -tve ž mat. Ü bijékcija obratoválni režím -ega -a m elektr. predpisani obratoválna môtnja način obratovanja agregatov v elektroenerget- -e -e ž elektr. motnja, ki vpliva na kakovost delovanja postroja skem sistemu obratoválna napétost obratovánje vôdnega zbirálnika -e -i ž 1. elektr. električ- -a -- -- s na napetost na stroju, postroju pri obratovanju, grad. usklajeno polnjenje in praznjenje vodnega npr. potencialna razlika med poloma obreme- zbiralnika v mejah uporabne akumulacijske njenega člena ali baterije 2. elektr. pričakovana, prostornine, npr. pri obratovanju verige hidro- ocenjena ali izmerjena vrednost električne elektrarn napetosti znotraj predpisanih toleranc v obremenílna célica -e -e ž element z določenem trenutku in na določenem mestu v uporovnim merilnim lističem kot zaznavalom električnem omrežju sile, npr. v elektronskih tehtnicah obratoválna ozemljítev -e tve ž elektr. oze- obremenílna pêta -e -e ž grad. skalomet, mljitev točke v električnem tokokrogu opreme, kamnomet ob vznožju nasute pregrade ali ki je potrebna za pravilno delovanje te opreme nasipa za povečanje nosilnosti in/ali sistema obremenílni dosèg -ega -éga m elektr. zgornja obratoválna prenapétost -e -i ž elektr. pre-vrednost, npr. električnega toka pri števcu ali napetost, ki se pojavi na napravi ali postroju vatmetru v obratovanju zaradi okvar, kratkega stika, obremenítev stikalnih manipulacij, feroresonance v elektro- -tve ž 1. vpliv bremena, energetskem omrežju delovne sile, nanosa, odpora na napravo, 560 obrtníška grádnja stroj, konstrukcijo, sistem pri obratovanju svežega betona, s katero se zmanjša izhlape-PRIM.: brême (1) 2. elektr. električna napetost, vanje vode, poveča odboj sončnih žarkov in električni tok, moč, impedanca na izhodni doseže nadzorovano vezanje strani električnega elementa, električnega obróbek -bka m 1. met. material, ki uide vezja, generatorja električne energije ali na skozi špranjo dvodelnega utopa pri kovanju vhodni strani električnega elementa, elek-ali dvodelne forme pri litju S: grebén (4) tromotorja, elektroenergetskega omrežja Sp: bráda (2) PRIM.: ígla (2) 2. tekst. okrasni rob, ali drugega porabnika električne energije izdelan z obšivanjem S: bordúra (1) , obšítek PRIM.: brême (2) 3. stroj. sila, navor, moč na obróbljena dèska izstopu iz pogonskega mehanizma, naprave, -e -e ž les. deska s pravoko-tno ali poševno obžaganimi robovi stroja, sistema 4. stroj. tlak, tok, moč na izhodni strani v delovnih priključkih primarnega pre- obróbna dèska -e -e ž grad. element strehe, tvornika hidravlične ali pnevmatične energije, deska, pritrjena po robu vzdolž strešnega čela npr. hidravlične črpalke, kompresorja ali zatrepa obremenítev okólja -tve -- ž učinek vseh obróč -a m 1. stroj. sestavni del, konstrukcija v vplivov na okolje, ki nastajajo kot posledica obliki prstana 2. kem. oblika molekule, v kateri človekovih dejavnosti so atomi vezani med seboj v obliki sklenjenega obremenítvena karakterístika -e -e ž elektr. obroča, npr. benzenski obroč 3. kem. držalo za filtrirni lij, ki se pritrdi na laboratorijsko karakteristika, ki opisuje zvezo med električno stojalo napetostjo in električnim tokom na sponkah 4. elektr. več v obliko kroga sklenjenih električnih vodov, ki se napajajo iz enega generatorja pri določeni obremenitvi in na-samega vira stavljeni referenčni vrednosti regulatorjev PRIM.: zánka (4) o napetosti in frekvence obróčasti mozník -ega -a m les. moznik v obremenítveni diagrám -ega -a m elektr. obliki obroča z zobci na zgornjem in spodnjem robu, ki se postavi v stik med križem ležeča diagram, ki prikazuje časovni potek obremeni-lesena elementa in s pritiskom na zunanji tve tipičnega odjemalca ali odjemne skupine del stika doseže, da se ugrezne v spodnji in elektroenergetskega omrežja zgornji element, zveza se lahko dodatno utrdi s obremenljívost kábla -i -- ž elektr. podatek o sornikom dovoljeni velikosti električnega toka na enoto obróčna prehódna zapórnica dolžine žile kabla v amperih na meter -e -e -e ž grad. pravokotna zapornica s krožno odprtino in obrézanje grebéna -a -- s met. odstranjevanje hidravličnim pogonom, ki se uporablja zlasti obrobka na izkovkih, ulitkih, npr. z brušenjem pri velikih hitrostih vode in s pomikom pra-S: obrézanje obróbka vokotno na os cevi zapre cev s svojim polnim obrézanje obróbka -a -- s met. odstranjevanje delom, pri odprtem stanju pa omogoča miren obrobka na izkovkih, ulitkih, npr. z brušenjem tok vode S: obrézanje grebéna obróčni silikáti -ih -ov m mn. kem. skupina sili-obrízg -a m grad. osnovni omet iz redke cementne katnih mineralov z SiO4-tetraedri, povezanimi malte, ki se nanaša na opečno, kamnito ali v obroče, v katerih je razmerje Si : O enako 1 : 3, betonsko površino, ročno z zidarsko zajemalko najpogostejši obroči so Si3O9, Si4O12 in Si6O18 ali zidarskim mlinčkom, strojno pa z brizganjem S: cíklosilikáti v do 5 mm debeli plasti, da postane površina obrtníška grádnja -e -e ž grad. gradnja manjših dobro sprijemljiva z grobim ometom in manj zahtevnih objektov, pri kateri se upora-obrízg za négo betóna -a -- -- -- m grad. bljajo zlasti ročno orodje, manjši ročni stroji in tekočina, ki se uporabi za premaz površine naprave PRIM.: industríjska grádnja 561 obrús obrús -a m met. iz predmeta izrezan, zbrušen in mehansko napetost v konstrukciji ali njenem poliran vzorec kovinskega materiala, kamnine delu, npr. vetrna obtežba, žledna obtežba nadze- ali keramike za mikroskopiranje Sp: metalográf- mnega voda PRIM.: brême (1) ski zbrúsek, mikroskópski obrús obtežílni nasíp -ega -a m grad. nasip iz gramo-obrúšenje -a s obdelava predmeta, odstranitev znega materiala na slabo nosilnem zemljišču obsèg zemljišče pod njim, pred gradnjo objekta se m -éga 1. mat. dolžina krivulje, ki ome - delno odstrani izbokline z brusom, npr. igle, grebena kot začasen poseg, da se utrdi in zgosti juje lik 2. mat. algebrska struktura, na kateri so definirane operacije seštevanja, odštevanja, obtežítev -tve ž vgradnja balasta, navadno množenja in deljenja, razen z nič, npr. obseg svinca ali druge težke kovine, betona v plovilo, racionalnih števil, obseg realnih števil, obseg npr. jadrnico, za povečanje stabilnosti, proti obsèv dvigala, letala fiz. -éva m gostota vpadle energije na povr - obtóčna črpálka kompleksnih števil PRIM.: pólje (2) prevračanju, za uravnoteženje, npr. žerjava, šino v določenem časovnem obdobju, simbol -e -e ž stroj. črpalka, ki H , merska enota joule na kvadratni meter vzdržuje tok tekočine v obtoku obsévanje obtóčni reáktor -ega -ja m kem. teh. -a s fiz. cevni izpostavitev tarče sevanju, npr. obsevanje vzorca z ultravijolično svetlobo reaktor z zunanjim obtokom, pri katerem se del iztoka ponovno vrača v reaktor PRIM.: krožílni obsévanost -i ž 1. fiz. ploskovna gostota reáktor ploskev obtóčno mázanje -ega -a s stroj. 2. energije, ki vpada s sevalnimi tokovi na dano o cirkulacíjsko mázanje merska enota watt na kvadratni meter obvladovánje kakôvosti svetlobe, ki vpada na dano ploskev, simbol naprave, stroja z oljem z obtočno črpalko E e , Sp: elektr. ploskovna gostota moči mazanje obsévna dóza -a -- s -e -e ž fiz. postopki količnik naboja, ki se telesa, merska enota C/kg izdelka ali del upravljanja kakovosti, ki z ustre- Sp: ekspozícijska znimi operativnimi tehnikami in dejavnostmi z ionizacijo sprosti v obsevanem telesu, in mase za preverjanje in zagotavljanje ustreznosti dóza obséžno integrírano vézje -ega -ega -a s Sp: kontróla kakôvosti PRIM.: zagotávljanje elektr. omogoča izpolnjevanje zahtev glede kakovosti določenem mediju, okoliščinah ne spremeni -i ž lastnost materiala, da v obvóznica -e ž prom. cesta, ki vodi okrog naselja in nadomešča del ceste skozi naselje svojih lastnosti, npr. barve, teksture Sp: obvózna césta PRIM.: odpórnost obzórje enem čipu K: LSIC obvózna césta -e -e ž prom. Ü obvóznica obstójnost integrirano vezje z več tisoč tranzistorji na kakôvosti (1) K: QC obstreljevánje -a s rud. teren v rudniku, premogovniku -a s fiz. izpostavljanje tarče na isti nadmorski višini s svojimi geometrij- curku delcev, npr. atomov, atomskih jeder, ele- skimi parametri, npr. dolžino, širino in višino, ktronov ki nastane pri odkopavanju premoga, rude obšítek -tka m tekst. okrasni rob, izdelan z obši- S: etáža (3) Sp: horizónt vanjem S: bordúra (1) , obróbek (2) obžgána površína -e -e ž 1. grad. z gorilnikom obtéžba -e ž 1. zunanji vpliv na podlago ali obdelana površina naravnega kamna, da se pod prevozno sredstvo s silo, ki ustreza masi bremena tlakom lušči zgornja površina in dobi groba in se izraža v enotah teže 2. grad. zunanja sila, struktura 2. les. z gorilnikom obdelana površina upogibni ali vzvojni moment, ki povzroča lesa, zlasti zaradi lepšega videza 562 odcèp oceánotêrmična elektrárna -e -e ž termo- npr. odboj dveh enakoimenskih nabojev 3. fiz. elektrarna, ki izkorišča temperaturno razliko sprememba smeri valovanja na meji med ocenjevánje kakôvosti iz katerega prihaja s -a -- postopek ugo-odbójna bárva površinske in globinske plasti oceanske vode dvema sredstvoma nazaj v sredstvo, tavljanja ravni kakovosti izdelka ali storitve, ki -e -e ž barva, ki odbija vpadno ga izvajajo neodvisni strokovnjaki, usposoblje- svetlobo ni za presojo, revizijo Sp: ugotávljanje kakôvosti odbójna izgúba -e -e ž elektr. izguba dela K: QA signala, ki se na spoju, vmesniku odbije ocenjevánje stánja -a -- s elektr. izračun najver- proti viru, namesto da bi se širil naprej po jetnejših vrednosti fazorjev električne napetosti prenosnem vodu in električnih tokov v elektroenergetskem odbójna prízma -e -e ž fiz. retroreflektor s omrežju v danem trenutku na podlagi rešitve prizmo v obliki kockinega vogala modela enačb elektroenergetskega omrežja odbójna trdôta po Shoru -e -e -- -- [šóru] ž ócetna kislína -e -e ž kem. etanojska kislina, met., stroj. trdota materiala, ki se določa z CH 3 COOH, brezbarvna viskozna tekočina merjenjem višine odboja standardiziranega z ostrim vonjem, najpomembnejša organska kladivca od površine preskušanca kislina, uporablja se v organski sintezi, pri pro-odbójnik -a m 1. izvodnji kemičnih vlaken, v farmacevtski indu-grad. kamen ob vznožju portalov ali na vogalih stavb, ki varuje pred striji, medicini, živilski industriji poškodbami z vozili 2. stroj. del, sestavina, ki ócetnokislínsko vrênje -ega -a s kem. aerobna na vozilu, transportni napravi, stroju prestreza fermentacija, pri kateri se etanol pod vplivom udarce ob dotiku z omejevalnikom gibanja ocetnokislinskih bakterij spreminja v ocetno ali pri naletu vozila, npr. odbojnik osebnega kislino, uporablja se pri proizvodnji kisa o avtomobila, vzmetni odbojnik tirničnega océvje -a s sestav vseh cevi in cevovodov vozila Sp: odbijáč PRIM.: amortizêr, znotraj naprave, stroja, objekta blažílnik očésce odbójni zákon -a s tekst. odprtina na ničalnici, skozi -ega zakóna m fiz. zakon, po očíšče od nje odbije tako, da oklepa odbiti žarek s -a grad. središčna točka pri perspek-enak kot glede na normalo na površino v točki katero se vdene osnovna nit katerem se žarek, ki vpada na gladko površino, tivni projekciji, v kateri se na videz sekajo vse odboja, kot ga oklepa vpadni žarek, pri čemer vzporedne premice, ki so pravokotne na projek-ležijo vpadni žarek, odbiti žarek in normala v cijsko ravnino isti ravnini očŕtani króg -ega -a m mat. krog, ki gre skozi odbójnost -i ž 1. fiz. količnik odbitega in vsa oglišča trikotnika ali pravilnega večkotnika vpadnega sevalnega toka za širše območje odbijáč -a m stroj. Ü odbójnik (2) valovnih dolžin, npr. za sevanje ene valovne dolžine, simbol ρ S: reflektánca (1) 2. fiz. količ- odbírek -rka m odčitana izmerjena vrednost nik odbite in vpadne zvočne moči, simbol r odbítek -tka m rud. zmanjšanje vrednosti rude S: fáktor odbójnosti (2) , reflektánca (2) zaradi škodljivih primesi S: penále odcèp -épa m 1. grad. lesen element, ki je z odbòj -ôja m 1. fiz. sprememba smeri gibanja lesno zvezo pravokotno ali poševno spojen elastičnega telesa, ki se med udarcem ob trdo z navpično soho 2. elektr. mesto, kjer se od površino začasno deformira in odskoči od glavnega električnega voda odcepi stranski nje 2. fiz. sprememba smeri gibanja dveh teles ob električni vod ali od navitja transformatorja približevanju zaradi medsebojne odbojne sile, del njegovega navitja 563 odcepílna turbína odcepílna turbína -e -e ž stroj. Ü odgòr pri taljênju odjémno- -ôra -- -- m met. zmanjšanje -kondenzacíjska turbína mase zaradi izparevanja ali oksidacije med odcèp navítja postopkom taljenja kovine v livarni Sp: talílna -épa -- m elektr. priključek v izgúba določeni točki navitja, npr. pri transformatorju odjemálec z odcepi PRIM.: izvòd -lca m elektr. pravna ali fizična odcépni fáktor oseba, ki jemlje električno energijo iz sistema, -ega -ja m elektr. celoštevilčni navadno iz razdelilnega omrežja faktor, ki pri transformatorju določa številko odjèm eléktrične energíje odcepa v pozitivno ali negativno stran regulira- -éma -- -- m elektr. nega navitja pretok električne energije skozi prevzemno- odcépni kontákt transformátorja -predajno mesto -ega -a -- odjémna ročíca m elektr. kontakt pri transformatorju z odcepi -e -e ž elektr. enota gramofona za regulacijo napetosti ali diskovnega pogona, ki nosi bralno glavo odcépni vòd odjémni vòd -ega vóda m elektr. električni vod, -ega vóda m elektr. razdelilni vod ki se v določeni točki odcepi od glavnega voda za napajanje odjemalcev odcèp transformátorja -épa -- m elektr. mesto odjémno-kondenzacíjska turbína -e -e ž na navitju transformatorja, kjer se odcepi del stroj. parna turbina, v kateri večji del pare navitja zaradi regulacije napetosti PRIM.: trans- ekspandira, ko se ohladi do temperature oddájnik tlakom pa je namenjen tehnološkim -a m električna naprava, ki oddaja procesom ali ogrevanju stavb formátorski prikljúček okolice, del pare z višjo temperaturo in o zvočne ali elektromagnetne signale, npr. Sp: odcepílna turbína svetlobne, radijske, televizijske, telefonske, odkàp telegrafske -ápa m grad. navzven štrleč prag s oddájnost toplôtnega sevála koritastim žlebom pri oknih in zunanjih -i -- -- ž fiz. vratih za varovanje pred nalivom količnik sevalnosti opazovanega toplotnega sevala odkápnik in sevalnosti črnega telesa iste temperature -a m 1. grad. koritast žleb, npr. na oddáljeno ozemljílo spodnji strani okenske police, za odtekanje -ega -a s elektr. ozemljilo, vode ob dežju 2. elektr. del kapastega izolatorja, ki je priključeno na napravo v takšni oddalje- ki pokriva električni vodnik in usmerja nosti od nje, da je neodvisno od vseh drugih deževnico od njega ozemljil v njeni bližini odkápni robník -ega -a m grad. robnik, oddúšnik -a m odprtina, lahko s samozapor- vgrajen tako, da je do 5 cm odmaknjen od nim pokrovom ali varnostnim ventilom, za spodnjega elementa, ki ga pokriva, da se sprostitev tlaka v zaprti posodi PRIM.: odzrače- padavinska voda ne zliva po spodnjem válnik elementu ali zidu óder ódra m začasna montažna konstrukcija, odkládnik -a m grad., les. kratek škarnik med podest, ploščad, ki se uporablja npr. pri gradnji, grebenjakom in kapno lego za tribune odklòn -ôna m 1. elektr. odmik gibljivega dela, odgòn -ôna m stroj. odvod mehanske energije iz elementa v instrumentu od določenega položaja, prenosnika, pretvornika, mehanizma npr. kazalca na merilniku 2. elektr. sprememba odgónska gréd -e gredí ž stroj. gred pogon- smeri svetlobnega snopa, elektronskega snopa skega stroja, npr. motorja, mehanskega pre- zaradi zunanjih vplivov 3. mat. razlika med vre-nosnika, z opredeljenim navorom in vrtilno dnostjo spremenljivke in njeno srednjo vredno- frekvenco S: izstópna gréd PRIM.: gnána gréd stjo S: deviácija (3) 564 odpádna vôda odklónska elektróda -e -e ž elektr. odkôvek elektroda, -vka m met. Ü izkôvek katere električno polje odklanja elektronski odlagalíščna etáža -e -e ž rud. etaža, kjer se snop odlaga material, lahko tudi jalovina odklónski koeficiènt -ega -ênta m elektr. odlítek -tka m met. Ü ulítek količnik električne napetosti in velikosti odmašítev prenôsnih potí odklona, ki ga povzroča ta napetost -tve -- -- ž elektr. ukrepi v elektroenergetskem sistemu, ki razbre-odklónsko dèfokusíranje -ega -a s elektr. menijo določeno prenosno pot v omrežju napaka Braunove elektronke, ki se kaže v spremi-odmèv njanju prereza elektronskega snopa v odvisnosti -éva m fiz. pojav, pri katerem se zaradi od njegove oddaljenosti od osi elektronke odboja zvočnih valov od trdne površine ponovi odklòp ali podaljša prvotni zvok -ópa m elektr. uradni izklop odjemalca iz omrežja zaradi neustreznih dejanj ali nespošto- odmíčna gréd -e gredí ž stroj. gred z odmikači vanja predpisov o priklopu za mehansko krmiljenje z odmikanjem, npr. odklópnik ventilov pri motorju z notranjim zgorevanjem -a m elektr. naprava, ki stika, prevaja Sp: grebénasta gréd, odmikálna gréd in prekinja bremenske toke v normalnih odmíčna plôšča pogojih, v nenormalnih pogojih, npr. pri -e -e ž stroj. Ü odmikáč kratkem stiku, pa po določenem času prekine odmíčni mehanízem -ega -zma m stroj. krmilni bremenski tok mehanizem za odmikanje, krmiljenje, npr. odklópnik na preostáli tók -a -- -- -- m ventilov pri motorjih z notranjim zgorevanjem elektr. stikalo na preostali tok, ki ni namenjeno odmík -a m 1. stroj. razdalja, za katero je bil pre-za zaščito pred preobremenitvijo ali kratkim maknjen strojni del med obratovanjem, npr. stikom odmik ventila pri motorjih z notranjim zgore- o odklópni ločílnik -ega -a m elektr. ločilnik, ki vanjem 2. fiz. oddaljenost od srednje vrednosti odklopi normalni obratovalni tok, ne pa krat- pri nihanju, valovanju 3. odstopanje merjene kostičnega vrednosti od srednje vrednosti ali primerjalne odkòp vrednosti -ópa m rud. prostor, kraj v rudniku, pre- mogovniku, kjer se odkopava ruda, premog odmikáč -a m stroj. del odmičnega mehanizma PRIM.: izkòp (1) z določeno krivuljo odmikanja, navadno na odkopávanje kolutu, gredi, drogu za krmiljenje ventilov, npr. -a s rud. pridobivanje, npr. rude, na odmični gredi motorja z notranjim zgoreva-premoga, iz zemlje z odstranjevanjem kamnin njem Sp: odmíčna plôšča, odmikálo S: kopánje odmikálna gréd -e gredí ž stroj. Ü odmíčna gréd odkopávanje v etážah -a -- -- s rud. odkopava-odmikálo nje premoga, rude na več višinskih nivojih ob -a s stroj. Ü odmikáč upoštevanju geometrijskih in geomehanskih odoránt -a m snov za umetno osmrajanje zakonitosti rudnega telesa, talnine in krovnine nevarnih snovi, ki so sicer brez vonja, npr. odkópna etáža -e -e ž rud. etaža v jami ali na butana v jeklenkah za uporabo v gospodinjstvu površini, kjer se odkopava premog, ruda odpádna toplôta -e -e ž toplota, ki nastaja kot odkópno delovíšče -ega -a s rud. delovišče, stranski proizvod pri tehničnih procesih in ni kjer se odkopava premog, ruda koristno uporabljena odkópno dléto odpádna vôda -ega -a s rud. ročno ali strojno -e -e ž za določen namen upo-dleto za odkopavanje rude, drobljenje betona, rabljena voda, ki vsebuje odpadne snovi in se kamna ne vrača v ponovno uporabo Sp: odpláka 565 odpirálni čàs odpirálni čàs -ega čása m elektr. odpŕta póra časovni interval -e -e ž pora na površini materiala, med začetkom ločitve kontaktov in trenutkom, v katero lahko prodira fluid ko so kontakti ločeni v vseh polih mehanskega odpŕta zánka -e -e ž 1. elektr. stanje, ko je stikalnega aparata električni tokokrog prekinjen 2. elektr. stanje v odpirálno délo -ega -a s rud. kopanje hribine za elektroenergetskem omrežju, ko odjemalec dostop do rudnega telesa ali plasti premoga nima napajanja z vsaj dveh strani 3. stroj. krmilni odpláka sistem, pri katerem signal nima povratne zveze -e ž Ü odpádna vôda PRIM.: sklénjena zánka odpòr -ôra m 1. stroj. sila trenja pri gibanju 2. stroj. odpŕti aparát -ega -a m elektr. aparat, katerega notranje trenje v fluidu pri pretakanju skozi cev, deli pod napetostjo niso zavarovani pred na- kanal ali pri gibanju telesa po površini fluida ali ključnim dotikom v fluidu PRIM.: aêrodinámični odpòr odpórnost odpŕti intervál -ega -a m mat. interval, ki mu -i ž sposobnost materiala, da pod pripadajo vsa realna števila, ki so večja od vplivom okolja ne spremeni svojih lastnosti, spodnjega krajišča in manjša od zgornjega npr. odpornost proti obrabi, ognju, vlagi, kemi- krajišča PRIM.: intervál (2) , zapŕti intervál kalijam, koroziji PRIM.: obstójnost odpórnostni momènt odpŕti kalíber -ega -bra m met. -ega -ênta m meh. kaliber, pri geometrijska značilnost prereza, npr. nosilca, katerem se pri valjanju material valjanca lahko stebra, količnik vztrajnostnega momenta širi v špranjo med valjema točke na obravnavani ploskvi, simbol Z, W, višine, ki segajo iz površine temeljne tekstilije S: ploskve in radialne razdalje najbolj oddaljene odpŕti lás -ega lasú m tekst. kratka vlakna določene o merska enota kubični meter odpórnostni momènt plôskve odpŕti napajálnik -ega -a m met. nepokrit odpórnostni momènt plôskve -ega -ênta zgornja ploskev ima stik z zunanjo atmosfero in m napajalnik na najvišjem delu ulitka, katerega npr. nosilca, stebra, količnik vztrajnostnega mest, kjer se zaradi krčenja ulitka pri strjevanju momenta ploskve in radialne razdalje najbolj -- meh. geometrijska značilnost prereza, atmosferski tlak omogoča, da talina doteka do pojavlja primanjkljaj taline oddaljene točke na obravnavani ploskvi, simbol Z odpŕti položáj -ega -a m elektr. , W , merska enota kubični meter S: položaj odpórno- odpórnost proti mótenju tovljen vnaprej določen razmik med odprtimi elektr. -i -- -- ž spo- kontakti glavnega električnega tokokroga stni momènt mehanske stikalne naprave, v katerem je zago- sobnost prenosnega sistema, zlasti sprejemne opreme, da zmanjša ali zavrne učinke motenja odpŕti sistém -ega -a m sistem, pri katerem se na želene signale snov, energija, informacije izmenjujejo odpórnost proti môtnji -i -- -- ž elektr. odpŕti têrmodinámični sistém -ega -ega sposob-nost naprave, opreme, sistema, da pri elektro- -a m met., stroj. termodinamični sistem, pri katerem magnetni motnji deluje brez poslabšanja se snov in energija lahko izmenjujeta z okolico odpôved -i ž 1. stroj. odrezovánje prenehanje delovanja -a s stroj. tehnološki postopek naprave, stroja ali postroja zaradi poškodbe obdelave materiala z odvzemanjem delcev ali porušitve gradnika PRIM.: okvára (1) z rezanjem, npr. piljenjem, struženjem, 2. elektr. izguba sposobnosti električne naprave frezanjem, brušenjem za izvajanje zahtevane funkcije, kar lahko odsèk prekrívanja zaščít -éka -- -- m elektr. pripelje do okvare PRIM.: híba, okvára (2) odsek nadzemnega voda, ki ga ščiti več zaščit z odpraševánje -a s kem. teh., met. Ü razpraševánje (1) različnim dosegom glede na elemente v njem 566 odvodnjávanje odsèk preplétanja -éka -- m elektr. odvál dolžina -a m 1. met., rud. odlagališče neuporabnega električnega voda med zaporednima prepleta- sipkega ali kosastega materiala, ki nastaja pri njima kopanju, taljenju rude 2. stroj. material, odstra- odsévek njen z obdelovanca pri strojni obdelavi s posa- -vka m grad. material, ki pri sejanju meznimi gibi odrezovalnega orodja ostane na situ odválna krivúlja -e -e ž stroj. krivulja ozo-odsévna bárva -e -e ž barva, ki zelo dobro bljenja, ki nastane z odvalnim pehanjem ali s odbija vpadno svetlobo, npr. za označevanje profilnim frezanjem z modulnim frezalom prometne signalizacije ali oblačil za boljšo odválni bát -ega -a m stroj. gibljiva podpora vidnost ponoči Sp: reflektírna bárva meha zračne vzmeti, ki omogoča ustrezno de-odsévnost -i ž lastnost površine, da odbija formacijo meha svetlobo v smeri, od koder je prišla odválni prodúkt -ega -a m 1. rud. neuporaben odskakovánje kontáktov -a -- s elektr. produkt, ki nastane pri flotaciji 2. stroj. neupora-odbijanje kontaktnih elementov zaradi ben produkt pri strojni obdelavi obdelovanca, prevelike sile pri sklenitvi kontakta pred npr. s pehanjem dokončnim stalnim stikom odválno pehánje -ega -a s stroj. pehanje, pri odskŕba -e ž stroj. sklepni del življenjskega cikla katerem se po vsakem delovnem gibu orodja naprave, stroja, postroja, ki obsega dekomisijo, obdelovanec premakne naprej za globino reza, razstavljanje, ločevanje še uporabnih gradnikov, uporablja se pri obdelavi zobnikov recikliranje, odstranjevanje odpadkov odvísna spremenljívka -e -e ž mat. spremen-odstópanje sinhrónega čása -a -- -- s elektr. ljivka, katere vrednost je določena kot vrednost o razlika med omrežnim sinhronim časom in funkcije, katere argumenti so neodvisne spre-standardnim časom menljivke odstópek odvísni časôvni relé -pka m elektr., stroj. razlika med ugoto- -ega -ega -êja m elektr. vljeno in imensko mero, nazivno vrednostjo rele, pri katerem je čas delovanja odvisen od odstótek velikostjo električnega toka m -tka stoti del česa, simbol % odvòd spremenljive veličine velikosti vzbujalne veličine, npr. zmanjšuje se z odstótna tóčka in diferenciala neodvisne spremenljivke v mat. -e -e ž mera za aritmetično limiti, ko gre diferencial neodvisne spremen-Sp: -óda m procènt mat. količnik diferenciala funkcije razliko med dvema deležema, izraženima v ljivke proti nič PRIM.: diferenciálni kolíčnik odstotkih odvódnik -a m elektr. element, ki odvaja prena-odtéhtek -tka m kem. odtehtana masa snovi petosti v zemljo in s tem ščiti napetostno obču-Sp: zatéhta tljive električne naprave odtís -a m podoba, ki ostane na podlagi ali v odvódni kanál -ega -a m grad. kanal za tisnjenjem tiskovne forme, šablone, predmeta odvódni upòr -ega -ôra m elektr. zaščitni upor nanjo podlagi, npr. na papirju, tekstiliji, v kovini s pri- odvajanje vode, npr. od hidroelektrarne v reko med električnim vodnikom ali elementom pod odtiskoválnica -e ž graf. naprava za ročno električno napetostjo in zemljo za odvajanje tiskanje z ročnim vlaganjem tiskovnega statične elektrine materiala, tiskanjem in izlaganjem odtisov odvodnjávanje -a s 1. grad. zbiranje in odstra-odvájanje -a s mat. preslikava, ki funkciji v vsaki njevanje vode s površine ali globine, npr. z jarki, točki priredi njen odvod Sp: diferencíranje kanali, cevovodi, drenažo 567 odvódnost odvódnost -i ž elektr. OFHC realni del dozemne -ja in -- [oefhacé oefhacêja] m (ang. oxygen admitance free high conductivity) krat. brezoksiden električ- odvozíšče no dobro prevoden, npr. baker za električne -a s rud. mesto na površini terena, navad - vodnike no blizu jaška, od koder se odvaža premog, ruda ófsetni tísk -ega -a m graf. tehnika posrednega odzív konstrúkcije -a -- m grad., stroj. veličina, ploskega tiska, pri kateri se tiska s tiskovne s katero se meri dinamični odziv sistema, forme na vmesni gumeni valj in z njega na papir navadno absolutni pospešek, relativna hitrost, PRIM.: posrédni tísk relativni pomik ogléna anóda -e -e ž 1. met. anoda iz pe- odzívni čàs -ega čása m čas od spremembe trolkoksa in katrana kot veziva za pridobi- vhodnega signala do odziva naprave, stroja vanje aluminija z elektrolizo Sp: ogljíkova nanjo Sp: reakcíjski čàs (2) PRIM.: mŕtvi čàs (2) anóda (1) 2. kem. teh. anoda iz amorfnega ogljika, odzívnik -a m 1. telekom. telefonskemu aparatu npr. retortnega oglja, za uporabo v elektrolizi prigrajena naprava, ki se ob odsotnosti Sp: ogljíkova anóda PRIM.: grafítna anóda naročnika odzove na klic ali omogoča zapis ogléni mikrofón -ega -a m elektr. mikrofon z sporočila na pomnilni medij 2. telekom. naprava zaznavalom iz oglenega prahu pri sekundarnem radarju, ki na povpraševalne óglje signale odda niz razpoznavnih impulzov -a s kem. lahka črna snov, ki vsebuje veličine, merjene na izhodu pretvornika, in ali rastlinskih snovi, uporablja se kot gorivo, za elektrode PRIM.: lésno óglje veličine, merjene na vhodu odzívnost pretežno ogljik in nastane pri pirolizi živalskih -i ž količnik intenzivnosti določene o odzračeválnik ogljíčenje -a s met. vnašanje ogljika v jeklo -a m stroj. naprava, sestavina, navadno ventil, za izpuščanje zraka, npr. iz ogljíčni odtís -ega -a m ekol. merilo za vpliv na cevovoda, cevnega radiatorja, ohišja naprave, okolje v obliki količine emisij toplogrednih stroja, rezervoarja PRIM.: oddúšnik plinov, ki jih posameznik, definirana popula- odzračevánje cija, dogodek, dejavnost povzroči pri uporabi -a s stroj. izpuščanje zraka, npr. iz energije radiatorja, ohišja naprave, stroja brastimi valji, prevlečenimi s hrapavim usnjem, periodnega sistema, ki obstaja v več alotrop- skih modifikacijah z zelo različnimi fizikalnimi odzrnjeválni stròj ogljík -a m kem. prvi element ogljikove skupine -ega strôja m tekst. stroj z re- vlaken od semen uporablja za talilnike, elektrode, ogljikova vlakna, pisala, kot diamant v rezalnih ploščah, odzrnjevánje bombáža -a -- s tekst. ločevanje vrtalnih glavah, kot amorfni ogljik v obliki saj bombažnih vlaken od semen z odzrnjevalnim ali s krtačnimi valji za odstranjevanje, ločevanje in kemijskimi lastnostmi, npr. kot grafit se z žaginim listom podobnimi ploščami na valjih strojem met. kot polnilo za gumo, plastiko, simbol C odžíganje -a s odstranjevanje, npr. gorljivih anóda ogljíkova anóda -e -e ž 1. Ü ogléna odžveplánje ogljíkova skupína -e -e ž elementi šti- met. -a s Ü razžveplánje (1) rinajste skupine periodnega sistema: ogljik, oersted odpadnih plinov, s sežiganjem kem. (1) 2. kem. teh. Ü ogléna anóda (2) -a [êrsted] m merska enota v merskem silicij, germanij, kositer in svinec, ogljik je sistemu CGS za Gaussovo jakost magnetnega nekovina, silicij in germanij sta polkovini, polja, simbol Oe, 1 Oe = (103/4π) A/m, enota kositer in svinec pa kovini A/m ogljíkov díoksíd -ega -a m kem. CO2, brezbar-OES -- [oeès] ž (ang. optic emission spectrometry) ven, negorljiv, v vodi topen plin, uporablja se za krat. kem. Ü atómska emisíjska spektroskopíja gaziranje pijač, v gasilnih aparatih 568 ohíšje ogljíkov dísulfíd -ega -a m kem. ognjevzdŕžna málta CS 2 , brezbarv- -e -e ž grad. malta za na ali rumenkasta, hlapljiva, zelo strupena in zidanje ali za obloge v industrijskih pečeh in na vnetljiva tekočina, ki močno lomi svetlobo, z mestih, kjer se pričakujejo zelo visoke tempera-vonjem po gnili repi, uporablja se za izdelavo ture, v kateri se kot agregat uporablja šamotna masnih deležih izražena empirična vrednost vodno steklo, apno vsote masnih deležev zlitinskih elementov, ognjevzdŕžna oblóga razen ogljika, ki imajo enak vpliv na lastnosti -e -e ž grad. obloga zidu, tal ali notranjosti prostorov, ki so izposta-železove litine, jekla, kot bi ga imel masni delež vljeni visokim temperaturam plamena, npr. s samega ogljika ogljíkov ekvivalènt korund, kromit, karborund z velikostjo zrn do m -ega -ênta met. v 2 mm in za vezivo kaolin, ognjevzdržna glina, viskoze za umetno svilo, kot topilo moka ali pesek, drobljena ali mleta opeka, ogljíkov hidrát šamotnimi ploščami, zidaki kem. -ega -a m organska ognjevzdŕžni konéktor -ega -ja m spojina, sestavljena iz ogljika, vodika in kisika, elektr. konektor, ki določen čas lahko vzdrži plamen pri čemer sta slednja navadno v enakem določene temperature razmerju 2 : l kot v vodi in ima empirično formulo Cm(H2O)n, npr. glukoza C6H12O6 ognjevzdŕžno gradívo -ega -a s met. gradivo, ogljíkov mónoksid -ega -a m kem. ki je obstojno v ognju in pri visokih tempe- CO, ogljikov oksid, brezbarven, strupen plin, ki raturah, uporablja se za gradnjo metalurških, nastaja pri nepopolnem zgorevanju ogljika in steklarskih in drugih peči snovi, ki vsebujejo ogljik ognjevzdŕžnost -i ž met. lastnost materiala, ogljikovodík -a m kem. da ne gori, vzdrži visoko temperaturo in hkrati organska spojina, sesta- o CH za izzidavo industrijskih peči PRIM.: žarov-4 , eten, C 2 H 4 , acetilen, C 2 H 2 zdŕžnost vljena izključno iz ogljika in vodika, npr. metan, prenese mehanske obremenitve, npr. opeka ogljíkovo jêklo -ega -a s met. nelegirano jeklo, ki vsebuje le ogljik kot zlitinski element ognjíšče -a s 1. met. spodnji del talilne peči, ogljíkovo vlákno -ega -a s vlakno premera del žarilne peči, kamor se vlagajo predmeti za kem. kjer je ruda v stiku s plamenom 2. met. spodnji iz ogljikovih atomov, ki tvorijo kristale, grad. ogrédje -a s iz tramov sestavljena lesena vzporedne z njegovo osjo Sp: grafítno vlákno nosilna konstrukcija strehe 5–10 mikrometrov, sestavljeno predvsem segrevanje, žarjenje ognjekázno ôkence -ega -a s stroj. ogreválna bateríja -e -e ž baterija za s prosojnim varnostnim steklom zaprto ogrevanje navadno mobilnih prostorov, npr. okroglo okence na kurišču peči za vagonov opazovanje zgorevanja ognjevzdŕžna glína ogreválni čàs -ega čása m elektr. čas, potreben -e -e ž kem. teh. glina, ki za segrevanje katode, da ta začne ustrezno vzdrži temperaturo 1515–1775 °C, uporablja delovati se zlasti za izdelavo ognjevzdržne opeke za izzidavo peči ogródje -a s 1. grad., stroj. nosilni del, skelet ognjevzdŕžna kerámika naprave, stroja, konstrukcije 2. elektr. konstrukci- -e -e ž kem. teh. ja, npr. iz lesa ali kovine, ki daje oporo in zaščito klasična keramika, ki hkrati prenese visoke napravi, aparatu, stroju temperature in mehanske obremenitve, npr. ohíšje ognjevzdržna opeka, šamotna opeka, zaščitne -a s zunanji del naprave, aparata, stroja cevi za termočlene Sp: refraktárije, refraktárni za zaščito pred mehanskimi, električnimi, materiáli kemičnimi vplivi PRIM.: okròv (2) 569 ohlajeválna krivúlja ohlajeválna krivúlja -e -e ž kem., met. ojačeválnik krivulja -a s naprava za večanje moči v diagramu temperatura-čas, ki pri termičnih signala analizah prikazuje morebitne fazne spremembe ojačeválni médij -ega -a m fiz. aktivno ohlàp -ápa m stroj. pozitivna razlika med sredstvo pri optičnem ojačevanju mero luknje in mero gredi v ujemu, če je ojačítveni oplèt -ega -éta m 1. elektr. zaščitni premer gredi, čepa manjši od premera luknje kovinski oplet, spiralno ovit okoli električnega PRIM.: réža (1) vodnika na obesišču, ki se oblikuje in namesti ohm -a [óm] m izpeljana merska enota v med-pred montažo obesne sponke 2. stroj. zaščitni narodnem sistemu enot za električni upor, oplet gibkih cevi, cevovodov s tekstilnimi ali simbol Ω,1 Ω = 1 V/A kovinskimi vlakni za povečanje trdnosti in pre- Ohmov zákon prečevanje mehanskih poškodb -ega zakóna [ómov] m elektr. zakon, po katerem je električna napetost na ójnica -e ž stroj. del ročičnega mehanizma pri električnem uporu enaka zmnožku električne- batnih strojih za pretvarjanje premočrtnega ga toka in upora gibanja v vrtilno gibanje in obratno, ki povezuje o ohmski delílnik napétosti bat, batnico ali križnik z ročico ali pri večvalj- -ega -a -- nem stroju z ročično gredjo [ómski] m elektr. Ü upôrovni delílnik napétosti ôkenski vênec -ega -nca m grad. preklada nad ohmski pádec napétosti -ega -dca -- oknom, lahko z dekorativnimi elementi [ómski] m elektr. Ü upôrovni pádec napétosti ôkensko krílo -ega -a s les. del okna, ki je z ohmski upòr -ega -ôra [ómski] m elektr. Ü elék- nasadilom pritrjen na okenski okvir, da se lahko trični upòr odpira in zapira ohmsko segrévanje -ega -a [ómsko] s elektr. Ü oklèp -épa m trden zunanji zaščitni del upôrovno segrévanje sestavine, naprave, stroja, vozila za mehansko ohranítveni zákon -ega zakóna m fiz. zakon, ali elektromehansko zaščito Sp: oklòp po katerem se v izoliranem sistemu neka PRIM.: zaslòn (1) merljiva lastnost ne spreminja, npr. gibalna oklépljeni prôstor -ega prostóra m elektr. količina, vrtilna količina, naboj, masa, energija, prostor, obdan s kovinsko mrežo ali ploščami barionsko število, leptonsko število za elektromagnetno ločitev med notranjim in ohránjena količína -e -e ž fiz. fizikalna zunanjim okoljem količina v kvantni mehaniki, ki ohranja svojo oklòp -ópa m Ü oklèp vrednost, kadar se energija kvantnega sistema okólica ne spreminja s časom -e ž fiz. neposredno območje, ki obdaja ojáčeni vodník fizikalni sistem, nanj vpliva ali z njim sodeluje -ega -a m elektr. električni vodnik v obliki žične vrvi iz žic dveh različnih okóljska histeréza -e -e ž ekol. histereza med materialov za izboljšanje mehanskih lastnosti vitalnostjo okoljskega sistema in predzgodovi- ojáčenje no koncentracije onesnaževanja -a s 1. elektr. količnik izhodne in vhodne vrednosti veličine, npr. električne napetosti, okóljska téhnika -e -e ž področje tehnike, ki električnega toka, tlaka S: ojačeválni fáktor obravnava nadzorovanje, urejanje in izboljše- 2. elektr. povečanje dovedene moči, npr. napravi vanje okolja in vključuje ravnanje z odpadki, ojačeválni fáktor čiščenje okolja, urejanje rek, prostora, prometa -ega -ja m elektr. količnik Sp: okóljsko inženírstvo izhodne in vhodne vrednosti veličine, npr. okóljska vzdŕžnost električne napetosti, električnega toka, tlaka -e -i ž ekol. okolju prijazna S: ojáčenje (1) raba naravnih virov, ki ohranja naravo in okolje 570 oksidacíjsko števílo okóljsko inženírstvo -ega -a s Ü okóljska element, aparat, napravo s standardizirano okòv PRIM.: ohíšje m -ôva elektr. priprava s sponkama za oksalát téhnika vrsto in stopnjo zaščite pred zunanjimi vplivi priključitev v električni tokokrog, v katero se -a m 1. kem. sol oksalne kisline, npr. ókra kisline, npr. dimetil oksalat, (CH3)2C2O -e4 ž glina s primešanim železovim oksidom oksálna kislína pritrdi vznožek sijalke natrijev oksalat, Na2C2O4 2. kem. ester oksalne različnih barv ali z barvnimi pasovi in s trdoto za čiščenje, npr. madežev od rje, v ekstraktivni 5–8 po Mohsovi trdotni lestvici, ki se zaradi metalurgiji lantanoidov, HOOC–COOH estetskega videza in sijaja po obdelavi, npr. oksíd okrásni kámen -e -e ž kem. etandiojska kislina, -ega -mna m naraven kamen brezbarvna, kristalinična snov, ki se uporablja kompozita, ki izboljšuje njegove mehanske -e ž 1. kem., met. spajanje s kem. kisikom 2. kemijska reakcija, pri kateri lastnosti, npr. različna vlakna atom, ion ali molekula odda enega ali več elek-okrepítev z naléganjem -tve -- -- ž grad., les. tronov in poteka kot del redukcijsko-oksidacij-lesna zveza za povečanje višine osnovnega ske reakcije vedno hkrati z redukcijo okrepílni materiál magnezijev oksid, MgO, železov oksid, Fe2O3 -ega -a m sestavina oksidácija poliranju, uporablja za nakit ali okraske -a m kem. spojina elementa s kisikom, npr. elementa, npr. strešne lege, ki se izdela tako, da se na osnovno lego po vsej dolžini položita oksidacíjska rafinácija -e -e ž met. rafinacija, še ena ali dve legi in obojestransko zvežeta pri kateri se v talini raztopljene nečistoče s okrétnica o -e ž stroj. Ü obračálna napráva (2) oksidacíjska žlíndra spojkami ali s sorniki tvorijo rafinacijsko žlindro, npr. pri izdelavi S: pokônčno razšírjanje jekla z osnovnim elementom s poševno zabitimi kemijskimi reakcijami vežejo na kisik in -e -e ž met. žlindra, ki 25 cm in poljubno dolgo, navadno do 8 m poleg ogljika oksidirajo zlasti silicij, mangan in met. 2. valjast kovinski blok, navadno za fosfor okroglíca -e ž 1. les. deblo s premerom do nastane pri žilavenju grodlja, pri katerem se iztiskovanje profilov, cevi oksidacíjski potenciál -ega -a m kem. okrógli kalíber -ega -bra m met. kaliber za potencial, ki ga ima polčlen, v katerem poteka končno valjanje polizdelkov z okroglimi oksidacija, glede na standardno vodikovo prerezi, npr. palic, žic elektrodo PRIM.: stándardni oksidacíjski okrógli konéktor potenciál -ega -ja m elektr. konektor valjaste oblike, ki ima krožno razporejeno oksidacíjsko práženje -ega -a s met. Ü kontaktno polje práženje okrógli lés -ega lesá m gozd. leseni drogovi, oksidacíjsko stánje -ega -a s kem. ionski naboj palice različnih premerov, ki se uporabljajo atoma v kemični spojini ob predpostavki, da so zlasti v gradbeništvu vse vezi v spojini ionske, npr. oksidacijsko stanje okrógli profíl železa v železovem(III) kloridu FeCl -ega -a m profil izdelka z 3 je +3 S: oksidacíjsko števílo okroglim prerezom oksidacíjsko števílo -ega -a s kem. ionski naboj okróglo jêklo -ega -a s met. jekleni drogovi, atoma v kemični spojini ob predpostavki, da so palice, cevi različnih premerov vse vezi v spojini ionske, npr. oksidacijsko stanje okròv -ôva m 1. stroj. zaščitni, nosilni del železa v železovem(III) kloridu FeCl 3 je +3 aparata, naprave, stroja 2. elektr. del, ki obdaja S: oksidacíjsko stánje 571 oksidánt oksidánt -a m kem. element ali spojina, ki v tanom, izražen v odstotkih, merilo kakovosti redoks reakciji sprejema elektrone od druge goriva za bencinske motorje kemične zvrsti, ki jo oksidira, sama pa se pri oktét -a m 1. elektr. skupek osmih bitov v podat-tem reducira PRIM.: reducènt kovnem formatu, ki dobi dodatni uvodni bit 0 oksídna kóža in zaključni bit 1 v okviru OSI 2. -e -ekem. ž met. stabilna debelejša oksidna oksídna kóžica lupini atoma ali iona met. -e -e ž tanka oksidna okulár plast, ki nastane na ohlajajoči se talini skupina osmih valenčnih elektronov na zunanji plast, ki nastane na površini taline, kovine, npr. -ja m fiz. v optičnih instrumentih očesu aluminija najbližji sestav leč oksídna plást okús kvárka -a -- m fiz. lastnost, po kateri se -e plastí ž met. tanka plast oksida, ki nastane na površini kovine, npr. železa, kvarki delijo na tri družine: gor, dol, vrh aluminija, kot posledica korozije okvára -e ž 1. stroj. prenehanje normalnega oksíd-sôl delovanja gradnika, naprave, stroja ali postroja -solí ž kem. Ü bázična sôl zaradi poškodbe, obrabe sestavnih delov óksokislína -e ž kem. kislina, ki ima v molekuli PRIM.: odpôved (1) 2. elektr. stanje električne kisikov atom, na katerega je vezan kislinski naprave, ko ni sposobna izvajati zahtevane vodikov atom funkcije PRIM.: híba, odpôved (2) óksopostópek -pka m kem. teh. Ü hidrofor- okvárna eléktrična napétost -e -e -i ž elektr. milíranje električna napetost, ki se pojavi na mestu o óksosintéza okvare med prevodnim delom, ki normalno ni -e ž kem. teh. postopek za pridobi- pod napetostjo, in zemljo vanje aldehidov iz alkenov s hkratno adicijo okvír ogljikovega monoksida in vodika pri zvišani -a m 1. elektr. mehanska nosilna konstruk- cija z vodili za vtične enote, ustreznimi konek- temperaturi in v prisotnosti katalizatorja S: hi- torji in ožičenjem droformilíranje Sp: óksopostópek 2. stroj. nosilna konstrukcija naprave, stroja v obliki okna 3. grad. nosilna óksospojína -e ž kem. organska spojina, ki gradbena konstrukcija iz stebrov in prečk, ki vsebuje oksoskupino =O, kisikov atom, ki je z povezujejo stebre dvojno vezjo vezan na atom ogljika ali drugega okvír bráne -a -- m elementa, npr. keton, aldehid, karboksilna agroteh. Ü braníšče kislina, sulfonska kislina okvírna anténa -e -e ž elektr. antena v obliki oktaéder okvira z enim ali več ovoji električnega vodnika -dra m mat. polieder, ki ga omejuje osem trikotnikov, praviloma enakostraničnih za iskanje smeri elektromagnetnega signala in cija med atomi v središčih ploskev kocke pri Óldhamova grédna véz -e -e vezí ž gredna vez za povezavo gredi, ki nista točno ploskovno centrirani kubični mreži, ki ima soosni, sestavljena iz dveh enakih kolutov, ki oktaédrska interstícija -e -e met. intersti- stroj. za komunikacijske zveze obliko oktaedra imata vsak po en utor, in križne plošče s pravo- molekuli osem molekul kristalne vode oleínska kislína -e -e ž kem. cis-oktadec-9-enoj-oktán óktahidrát -a m kem. kristalohidrat, ki vsebuje v kotnima letvama S: grédna véz s krížno plôščo -a m kem. alkan z osmimi ogljkovi- ska kislina, brezbarvna oljnata tekočina brez mi atomi v molekuli, brezbarvna, vnetljiva vonja, sestavina rastlinskih in živalskih maščob, tekočina, sestavina bencina, C8H18 CH3(CH2)7CH=CH(CH2)7COOH oktánsko števílo oleofílnost -ega -a s kem. prostorninski -i ž lastnost materiala, npr. teksti-delež izooktana v primerjalni mešanici z n-hep- lije iz sintetičnih vlaken, vrhnjega sloja papirja 572 óljni transformátor za ofsetni tisk, da bolj privlači in vpija olja in olje brez nevarnosti onesnaženja okolja, npr. maščobe kot vodo pod oljnim transformatorjem, hidravličnim oleofobíranje agregatom S: óljni lovílnik -a s nanašanje premaza, oleofóbnost ska naprava za posredno segrevanje z oljem kot -i ž lastnost materiala, npr. medijem za prenos toplote prevleke, da material ne privlači olja in maščobe óljna kopél -e -i ž 1. kem. navadno laboratorij-premaza, prevleke, da ne privlači olja in maščobe 2. met. kalilna kopel olesenélo vlákno -ega -a s les. rastlinsko óljni fílter -ega -tra m stroj. filter za odstra-vlakno, ki vsebuje navadno nad 10 % lignina za kaljenje, npr. jekla, z oljem njevanje trdnih delcev in drugih nečistoč iz óligosaharíd -a m kem. sladkor, sestavljen iz strojnega, motornega, hidravličnega olja največ šestih monosaharidov óljni gorílnik -ega -a m kem. teh., stroj. gorilnik, ki olivín -a m kem. zelen rombični mineral, magne- omogoča kontrolirano zgorevanje kurilnega zij-železov silikat, sestavljen iz nepovezanih olja, navadno v pečeh za centralno ogrevanje SiO4-tetraedrov, sestavina strjenih metalurških Sp: náftni gorílnik žlinder pri pridobivanju železa óljnik -a m stroj. posodica z oljem za mazanje s ólje -a s 1. kem. viskozna tekočina, ki se meša kapanjem ali s stenjem z drugimi olji, ne pa z vodo 2. kem. tekoča óljni kábel -ega -bla m elektr. tlačni kabel z maščoba rastlinskega ali živalskega izvora, izolirnim oljem, ki prosto kroži med žilami triacil glicerol PRIM.: minerálno ólje znotraj kabla PRIM.: izolírno ólje ali plastična cev na posodi, rezervoarju olja kot film med gredjo, tečajem in ležajno blazinico, PRIM.: kazalnik gladine, količine olja oljekázno pušo ali drsnikom in premočrtnim vodilom, oljekázna cév -e ceví ž stroj. prozorna steklena óljni klín -ega -a m stroj. klinasto oblikovan oljni ôkence o drsnim obročem in ležajnimi segmenti, ki oljekázna pálica -e -e ž stroj. zagotavlja hidrodinamično mazanje kovinska palica z oznakama max in min, ki se uporablja kot óljni kontáktor -ega -ja m elektr. kontaktor v hanskega prenosnika oljekázno ôkence óljni lovílnik -ega -a m elektr. betonska jama, v oljekázno ôkence -ega -a s stroj. s prozornim katero lahko ob poškodbi naprave, stroja steče varnostnim steklom zaprto okroglo okence na olje brez nevarnosti onesnaženja okolja, npr. posodi, rezervoarju, tanku olja za nadzor gladine motorja z notranjim zgorevanjem ali ohišju me- mi v olje PRIM.: kazalnik gladine olja za mazanje v karterju ohišja transformatorski postaji s kontakti, potopljeni- pod oljnim transformatorjem, hidravličnim olja PRIM.: oljekázna cév, oljekázna pálica agregatom S: óljna jáma ólje za visôke tláke -a -- -- -- s stroj. Ü hipoídno óljni odklópnik -ega -a m elektr. odklopnik, pri ólje katerem se kontakti razklenejo in sklenejo v óljna bárva olju -e -e ž barva iz pigmenta in firneža óljna difuzíjska črpálka óljni papír -ega -ja m z oljem premazan papir, -e -e -e ž fiz., kem. vi-da postane odporen proti vodi, prosojen in ima sokovakuumska črpalka na curek oljne pare, ki višjo prebojno trdnost PRIM.: papírna izolácija odnaša molekule plina iz vakuumskega sistema óljni skrílavec v predvakuum, uporablja se za doseganje -ega -vca m kem. teh. Ü náftni visokega vakuuma v območju 10 –1 –10 –7 Pa skrílavec živosrebŕna difuzíjska črpálka PRIM.: óljni transformátor -ega -ja m elektr. transfor-óljna jáma -e -e ž elektr. betonska jama, v mator, katerega magnetni krog in navitja so katero lahko ob poškodbi naprave, stroja steče potopljeni v olje PRIM.: izolírno ólje 573 omakálno alumínjenje omakálno alumínjenje -ega -a s met. Ü omréžje z izolírano nevtrálno tóčko -a potópno alumínjenje -- -- -- -- s elektr. elektroenergetsko omrežje, pri omakálo katerem nevtralna točka nima neposredne -a s kem. Ü omočílo povezave s potencialom Zemlje ombrométer -tra m merilnik količine padavin omréžje z nèposrédno ozemljêno omejêna deformácija -e -e ž stroj. nevtrálno tóčko deformaci- -a -- -- -- -- -- s elektr. elektroe-ja, ki je omejena z ustreznim konstrukcijskim nergetsko omrežje, ki ima nevtralno točko togo oblikovanjem, npr. vzmeti pri avtomobilski vezano na potencial Zemlje obesi, membrane v zaznavalu tlaka omréžna eléktrična napétost -e -e -i ž elektr. omejêna fúnkcija -e -e ž mat. realna funkcija, izmenična napetost javnega elektroenergetske- katere vrednost na predpisanem intervalu ali ga omrežja 230 V s frekvenco 50 Hz območju je navzgor in navzdol omejena omréžna frekvénca -e -e ž elektr. frekvenca omejeválnik napétosti -a -- m elektr. aparat, izmenične napetosti v elektroenergetskem ki omejuje delovno napetost, da ne preseže omrežju S: frekvénca omréžja določene vrednosti omréžna prikljúčna tóčka -e -e -e ž telekom. omejeválnik tláka -a -- m stroj. ventil, ki točka, na kateri ima uporabnik dostop do ko- omejuje, krmili največji tlak v napravi, sistemu munikacijskega omrežja S: tláčno omejeválni ventíl omréžna stikálna napráva -e -e -e ž elektr. omèt -éta m grad. stikalna naprava pri proizvodnji, prenosu, raz- gradbeni element, homogena plast strjene malte, ki se nanaša ročno z deljevanju in pretvorbi električne energije o metanjem ali strojno z brizganjem na zunanjo omréžna topologíja -e -e ž 1. telekom. razporedi-in/ali notranjo površino zidu ali stropa zaradi tev elementov komunikacijskega omrežja, npr. izravnave, zaščite ali dekoracije, navadno vozlišč in povezav med njimi 2. elektr. ureditev ali zaključna obdelava sten in stropov fizična postavitev računalnikov, kablov in drugih omética -e ž tekst. omrežnih komponent ter njihovih povezav v vbod, s katerim se obšije rob tkanine, da se prepreči cefranje omrežju, uporablja se pri načrtovanju omrežij, npr. za izračun pretokov moči v elektroenerget- sistem daljinskega krmiljenja, v katerem lahko omréžne omejítve -ih -ev ž mn. elektr. omejitve vsaka od postaj omrežja komunicira z vsako zmogljivosti prenosa po elektroenergetskih ómnibusna konfigurácija -e -e ž telekom. skem omrežju postajo v sistemu vršinske napetosti omogoča boljšo močljivost m telekom. naprava ali oprema, ki s svojimi lastnostmi, funkcijami površine Sp: omakálo in zmogljivostmi omogoča in/ali zagotavlja omočílo -a s kem. sredstvo, ki z znižanjem po- omréžni elemènt -ega -ênta vodih vpija vodo, se omoči, premoči in prepušča vodo omréžni nivó -ega -ja m elektr. nivo OSI-mode-omočljívost omočljívi materiál -ega -a m tekst. tekstilija, ki izvajanje telekomunikacijskih storitev -i ž lastnost trdne površine, da la, ki združuje ali razdružuje povezave, izbira se je tekočina oprime PRIM.: hidrofílnost, vo- poti, prioritete in omogoča pregleden prenos dovpójnost podatkov omréžje -a s sistem prostorsko povezanih omréžni sinhróni čàs -ega -ega čása m elektr. elementov, npr. elektroenergetsko omrežje, čas, ki ga določa frekvenca elektroenergetskega računalniško omrežje, cestno omrežje, komu- sistema in vsak trenutek sledi standardnemu nikacijsko omrežje PRIM.: mréža (2) času, tako da vsako odstopanje izravnava se- 574 opéčni zidák kundarna regulacija frekvence, katere nihanje opáženje -a s 1. grad. izdelava lesenega opaža pomeni odjem ali vnašanje moči v omrežje pri napušču strehe 2. grad. izdelava kalupa za omréžni transformátor betoniranje gradbene konstrukcije -ega -ja m elektr. trans-formator, ki prenese določeno moč z višjega opážna míza -e -e ž grad. opažni element za napetostnega nivoja na napetostni nivo elektro- večkratno opaženje večjih armiranobetonskih energetskega omrežja plošč pri velikih stavbah, ki se po vsaki uporabi omréžno vozlíšče -ega -a s 1. telekom. nekoliko zniža, da se lahko izvleče in prestavi, vozlišče, izdelan iz kovinskega nosilnega ogrodja, kjer se spajajo vodi, povezave 2. telekom. točka v na katerem so nameščene opažne plošče podatkovnem omrežju, kjer ena ali več funkcij-S: izvléčna míza skih enot medsebojno povezuje podatkovne kanale ali podatkovne tokokroge opážna plôšča -e -e ž grad. navadno večpla- onesnaževálec -lca m ekol. stna lepljena lesena plošča standardiziranih snov ali energija, dimenzij, dobro impregnirana in pogosto pla-npr. hrup, svetloba, ki uhaja v okolje in ima stificirana, uporablja se za izdelavo opaža škodljive vplive, npr. na zdravje živih bitij Sp: onesnaževálo, onesnažílo, polutánt opážni načŕt -ega -a m grad. načrt betonske-onesnaževálo -a s ekol. Ü ga gradbenega elementa, npr. plošče, zidu, onesnaževálec onesnaževánje -a s vnašanje onesnaževal- elementov, navadno v merilu 1 : 50, ki je osnova ekol. stebra, nosilca z značilnimi prerezi in legami cev v okolje za izdelavo opažev PRIM.: načŕt opáža onesnažílo -a s ekol. Ü onesnaževálec opážni vibrátor -ega -ja m grad. vibrator, ki se Ó-obróček -čka m stroj. obročasta tesnilka s pritrdi na opaž ob vgrajevanju svežega betona o prerezom v obliki črke O, izdelana iz različnih in s stresanjem opaža povzroča zgoščevanje materialov, za oblikovanje statičnih ali di- sveže vgrajenega betona namičnih tesnilnih spojev Sp: Ó-tesnílka opážno ólje -ega -a s grad. olje za premaz PRIM.: kvadrátni obróček, X-obróček opažev pred vgrajevanjem betona, da se po opalescénca -e ž fiz. barvitost nekaterih strditvi betonske mase lažje odstranijo od be-rahlo motnih snovi, npr. opala, zaradi sipanja tonskega elementa svetlobe na delcih koloidne velikosti in opéčna oblóga -e -e ž grad. obloga zidu ali tal z morebitne interference svetlobe pri nekaterih opečnimi zidaki, s ploščami ali planetami vrstah glaziranega porcelana, mlečnem steklu, opéčni blók zaradi česar se spreminjajo barvni odtenki -ega -a m grad. opeka večjih dimenzij za nenosilne zidove in polnila v opazoválna tóčka -e -e ž točka, v kateri se betonskih stropih, navadno z vzdolžnimi ali nadzorujejo, merijo fizične spremembe kon-pokončnimi luknjami strukcije, okolja opéčni lók -ega -a m grad. nosilni konstrukcijski opazovánje -a s vizualno zaznavanje stanja element, ki omogoča premostitev, npr. vratnih z odčitavanjem instrumentov, analizami ali okenskih odprtin pri opečnih ali kamnitih odčitkov, interpretacijo rezultatov za ugoto-stenah vitev odziva okolja, okolice, konstrukcije, tal, opéčni zdrób strojev, naprav, stopnje varnosti -ega -a m grad. zdrobljena opeka različnih frakcij za izdelavo betonov in malt, opáž -a m 1. grad. lesena ali jeklena pomožna posipe teniških igrišč, hlevske tlake konstrukcija pri gradnji, ki zagotavlja končno opéčni zidák obliko vanjo vgrajenega tekočega gradbenega -ega -a m grad. zidak z gostoto materiala, npr. svežega betona 2. zaključna 1800–2400 kg/m3, izdelan iz gline s peskom obloga sten, navadno lesena ali brez njega in z drugimi dodatki, žgan pri 575 opéčno strôpno polnílo 900–1000 °C, da obdrži zahtevano obliko, opláščena elektróda -e -e ž var. dodajna trden in odporen na zunanje vplive S: pôlna elektroda za ročno obločno varjenje, obdana s opéka plastjo iz kovinskih oksidov, silikatov, iz katere o opéčno strôpno polnílo pri varjenju nastaja žlindra, ki varuje var pred -ega -ega -a s grad. zunanjo atmosfero in upočasnjuje njegovo opeka različnih oblik in dimenzij, navadno z ohlajanje vzdolžnimi luknjami, za polnila v betonskih opláščena prêja stropih -e -e ž tekst. preja, izdelana po modificiranem postopku prstanskega predenja, opéka -e ž grad. izdelek prizmatične oblike, z jedrom iz filamentne ali elastanske preje in s izdelan iz žgane gline v kalupu, v katerega se plaščem iz prediva, ki jo obdaja vtisne gnetljiva glina, ilovica ali glinena masa z opláščeni kábel -ega -bla m elektr. večžilni različnimi primesmi, sušen in žgan do tempe- električni kabel, v katerem je izoliran vsak rature 1000 °C, uporablja se za zidanje opečnih posamezen vodnik in z izolirnim plaščem zidov še vse žile kabla skupaj Sp: pásasti kábel opéka normálnega formáta -e -- -- ž grad. PRIM.: kábelsko opláščenje opeka, ki ima standardizirane dimenzije robov opláščenje -a s opremljenje posode, reaktorja, v razmerju 4 : 2 : 1, v Sloveniji dimenzije cevi s plaščem za prenos toplote, segrevanje, 250 mm × 120 mm × 65 mm Sp: NF-opéka hlajenje, izolacijo opéka stárega formáta -e -- -- ž grad. opeka oplemenítenje -a s izboljšanje videza, lastnosti z dimenzijami robov 290 mm × 140 mm × z dodelavo, dodatki, npr. tekstilij z beljenjem, 65 mm, ki se je uporabljala v avstroogrskih in barvanjem, gofriranjem, papirjev s prema- nemških deželah, danes le še za sanacijska dela zovanjem, oslojevanjem, gofriranjem, jekla z operacíjski ojačeválnik -ega -a m elektr. dife- odstranjevanjem škodljivih primesi, npr. žvepla, renčni ojačevalnik z zelo velikim ojačenjem, fosforja, in dodajanjem zlitinskih elementov veliko vhodno in nizko izhodno impedanco oplemeníteno jêklo -ega -a s met. Ü plemeníto operánd -a m mat. spremenljivka, ki jo obdeluje jêklo računska operacija oplèt -éta m elektr. prevleka električnega vodnika operatívni načŕt -ega -a m načrt organizacije, iz spletenih kovinskih ali nekovinskih materia- časovnega in izvajalskega zaporedja posame- lov za izolacijo, zaščito in ojačitev znih dejavnosti, ukrepov oplétanje -a s 1. stroj. soosno premočrtno operátor gibanje ob vrtenju poševne plošče, npr. pri -ja m mat. preslikava med Hilberto- vimi prostori ali v Hilbertovem prostoru, npr. hidravličnih batnih črpalkah, motorjih z odvajanje po koordinati opletavko 2. x je operator, ki priredi stroj. aksialno in/ali radialno ne-funkciji enakomerno vrtenje, npr. kolesa, jermenice, f ( x,y,z ) funkcijo, ki je njen parcialni odvod po koordinati zobnika, zaradi dinamičnega neuravnoteženja x opiráča opletávka -e ž stroj. mehanizem v obliki vrteče -e ž grad. poševen konstrukcijski element povezja, ki je z ulegom povezan z se poševne plošče na gredi, ki ustvarja soosno veznikom in s stebričem premočrtno gibanje, npr. batov v hidravlični trije, ki obravnava geometrijske like, telesa -a s uvajanje plinske napeljave, omrežja Sp: gazifikácija (2) , plinifikácija in njihova medsebojna razmerja, uporablja ópna opísna geometríja -e -e ž področje geome- oplinjevánje aksialni črpalki, motorju metode risanja v ravnini tako, da se z risb lahko -e ž 1. napeta, prožna tanka plast določijo oblika, velikost in položaj likov med snovi, npr. stena milnega mehurčka seboj in v prostoru Sp: deskriptívna geometríja 2. stroj. Ü membrána (2) 576 óptična ênoósnost opóra -e ž grad. opŕtni vlák poševen konstrukcijski element -ega -a m prom. vlak z odprtimi, ostrešja, obremenjen na tlak, ki se z eno stranjo nizkopodnimi vagoni za prevoz cestnih vozil opira na soho in z drugo na veznik in zagotavlja óptična aberácija -e -e ž 1. fiz. lastnost leče stabilnost strešnega povezja ali zrcala, zaradi katere optična preslikava opóra transformátorja -e -- ž elektr. kovinska predmeta na sliko ni povsem točna, ker se ali lesena konstrukcija, ki nosi manjši razdelilni žarki, ki izvirajo iz ene točke na predmetu, ne transformator na višini zunaj dosega nepoobla-združijo natančno v eni točki na sliki, ali pa se ščenih oseb premice preslikajo v krivulje PRIM.: goríščna objektih postavljen drog ali konstrukcija za pri preslikavi z lečo ali objektivom, npr. sferna aberacija, astigmatizem nadzemne električne vode oporíšče ravnína 2. fiz. matematična predstavitev napak -a s 1. elektr. v zemljo ali na gradbenih 2. stroj. točka opiranja strojnega elementa, konstrukcije óptična aktívnost -e -i ž kem. lastnost snovi, da opórje suka ravnino linearno polarizirane svetlobe pri -a s rud. fiksna ali premična jeklena kon- S: prehodu skoznjo súčnost PRIM.: désnosúč-strukcija za okrepitev izvrtine nost, királnost (2) , lévosúčnost opórnik -a m grad. zidana slopasta opora, pra-óptična báza -e -e ž razdalja med objektivoma vokotno prislonjena k zidu, ki zadržuje bočne pri snemanju ali vrednotenju stereoskopskih pritiske in poveča stabilnost stavbe posnetkov S: stêreoskópska báza opórni zíd -ega -a m grad. zid nad niveleto óptična debelína prometnice za stabilizacijo brežin vkopov in -e -e ž fiz. logaritem količnika sevalnega toka, ki vpade na absorp-usekov PRIM.: škárpa tivno plast, in prepuščenega sevalnega toka opozorílni čàs -ega čása m 1. čas, ko deluje PRIM.: absorbánca (1) , óptična gostôta opozorilni signal, npr. čas, ko utripa rumena o óptična dvóósnost luč na semaforju 2. prom. čas od vklopa zapornič- -e -i ž fiz. lastnost dvolomnih kristalov, katerih tenzor dielektrič-nega signala do spusta polzapornice pri avto-nosti ima tri različne glavne vrednosti matičnem zavarovanju cestnega prehoda čez železniško progo óptična emisíjska spektroskopíja -e -e -e ž oprijèm -éma m stik s podlago, ki preprečuje kem. spektroskopija za kvalitativno in kvantita-zdrs PRIM.: lepênje, síla lepênja tivno določanje elementov na osnovi emisije oprijemljívost svetlobe določenih valovnih dolžin, ki jo -i ž 1. lastnost snovi, npr. oddajajo vzbujeni atomi uplinjenega vzorca ob barvnega premaza, ometa, da se sprime s prehodu nazaj v osnovno stanje, uporablja se za podlago 2. lastnost, npr. kolesne pnevmatike, elementno analizo trdnih, tekočih in plinastih ki zmanjšuje možnost zdrsa vzorcev S: atómska emisíjska spektroskopíja oprijémna fólija -e -e ž prozorna, adhezivna PRIM.: emisíjski spékter K: AES 2 , OES plastična folija za zavijanje izdelkov, živil óptična emisíjska spektroskopíja z opróga -e ž grad. gradbeni element v obliki induktívno sklópljeno plázmo -e -e -e -- močnega prečnega loka, ki nosi obok-- -- -- ž kem. atomska emisijska spektroskopija, opróžni lók -ega -a m grad. rebrasta okrepitev ki vzbuja atome z argonsko plazmo, uporablja med nasprotnima podporama pri kadunjastih se pri kemični analizi okolja, raziskavah kovin, opŕtni prevòz spektroskopíja z induktívno sklópljeno plázmo -ega -ôza m prom. prevoz cestnih K: in križnih obokih v farmacevtski industriji S: atómska emisíjska vozil po železniški progi, pri katerem se cestno ICP-AES, ICP-OES vozilo naloži na prirejeni železniški vagon óptična ênoósnost -e -i ž fiz. lastnost PRIM.: intermodálni prevòz, kombinírani prevòz dvolomnih kristalov, katerih tenzor dielek- 577 óptična gostôta tričnosti ima eno od treh glavnih vrednosti óptični indikátor -ega -ja m elektr. Ü svetlôbni različno od ostalih dveh, ki sta enaki kazálnik óptična gostôta -e -e žfiz., kem. óptični instrumènt negativni desetiški -ega -ênta m fiz. instru-logaritem prepustnosti plasti za elektromagne- ment, ki usmerja svetlobne žarke tako, da tno valovanje, simbola D, A S: (1) 10 absorbánca oblikujejo sliko ali analizirajo svetlobo zaradi PRIM.: néperska absorbánca, óptična debelína določanja njenih značilnosti óptična indikatrísa -e -e ž fiz. Ü óptični interferométer -ega -tra m elipsoíd fiz. interfe- óptična izomeríja valovanje vidne svetlobe kem. -e -e ž oblika stere-óptični izomêr lómnih kolíčnikov rometer, v katerem interferira elektromagnetno centrom, pri kateri imata dva izomera povsem izomerov, ki sta zrcalni sliki drug drugega S: oizomerije, značilna za molekule s kiralnim -ega -a m kem. eden od obeh enake fizikalne in kemijske lastnosti, razli- enantiomêr kujeta pa se samo v smeri sukanja ravnine óptični izvír -ega -a m fiz. svetlobni vir kot linearno polarizirane svetlobe S: enantio- ključni element optičnega sistema, npr. svetleča királnost (2), lévosúčnost óptični kábel -ega -bla m elektr. kabel z enim óptična napráva meríja PRIM.: désnosúčnost, királni cénter, dioda, diodni laser -e -e ž naprava, ki izrablja ali več optičnimi vlakni v zaščitnem plašču za z optičnimi sistemi, npr. daljnogled, teleskop, óptični konéktor -ega -ja m elektr. konektor, ki mikroskop, fotografski aparat naravo in lastnosti svetlobe za ustvarjanje slike prenos svetlobnih signalov omogoča povezavo optičnega vlakna z drugim o óptična ós -e osí ž fiz. rotacijska simetrijska os optičnim vlaknom ali sestavino optičnega optičnega sistema sistema óptična pót -e potí ž fiz. óptični materiál pot svetlobnega žarka -ega -a m fiz. snov, ki se snovi, npr. stekla, s poliranimi ploskvami, del za modulacijo faze in frekvence monokromat- optičnih naprav za odklanjanje in razklanjanje ske svetlobe svetlobnih žarkov óptični mikroskóp -ega -a m fiz. mikroskop, óptična sklopítev -e -tve ž fiz. sklopitev ki za osvetljevanje uporablja vidno svetlobo optičnih sistemov, s katero se določa, koliko óptična prízma za modulacijo prepustnosti snovi za svetlobo, fiz. -e -e ž prizma iz prozorne odklona snopa ali polarizacijske ravnine, tudi v snovi lahko uporablja za modulacijo svetlobe, npr. svetlobe iz oddajnega sistema preide v sprejemni geod. S: svetlôbni mikroskóp sistem, npr. sklopitev laserja z optičnim vlaknom óptični nivelír -ega -ja m nivelir z odčita- vanjem na merski lati, vodoravnost vizure se meter z optičnim zaznavalom óptični resonátor -ega -ja m fiz. votlina, óptični elemènt óptični ekstenzométer -ega -tra m ekstenzo- zagotovi s cevno libelo ali kompenzatorjem -ega -ênta m fiz. element, s obdana z zrcalnimi stenami, na katerih se katerim se spreminjajo lastnosti svetlobnih svetloba odbija in interferira tako, da se pri snopov, npr. leča, zrcalo, okno, delilnik žarka, diskretnih resonančnih frekvencah elektroma- prizma, vogal kocke, mrežica, akustooptični gnetno polje ojača, pri drugih pa močno oslabi modulator, fazna ploščica PRIM.: Helmholtzov resonátor óptični fílter -ega -tra m fiz., kem. naprava ali óptični sistém -ega -a m fiz. sistem leč, zrcal snov, ki prepušča v glavnem samo svetlobo na in prizem, ki sestavljajo optični del optičnega ozkem pasu valovnih dolžin Sp: svetlôbni fílter instrumenta, npr. svetlobnega mikroskopa 578 orehovína óptični sklópnik -ega -a m elektr. optoelektron- potuje svetloba, sestavljeno iz jedra, plašča in ski element za prenos električnih signalov s zaščitne prevleke, uporablja se npr. v telekomu-posredovanjem svetlobnega sevanja, ki pretvori nikacijah električni signal v svetlobni, svetlobnega pa óptika -e ž 1. področje fizike, ki obravnava spet v električni, zaradi česar je izhodni del svetlobo in svetlobne pojave 2. fiz. sestav elementa galvansko ločen od vhodnega dela, elementov za oblikovanje poti svetlobe skozi npr. s steklom, praznim prostorom Sp: fótorelé, optični aparat óptosklópnik óptoelektrónski elemènt -ega -ênta m óptično aktívna snôv -- -e snoví ž kem. snov, ki elektr. polprevodniški element, ki sprejema ali suče ravnino polarizirane svetlobe oddaja optično sevanje ali ga uporablja za óptično belílo -ega -a s fiz. brezbarvna lastno delovanje, npr. fotodiode, svetleče diode, optični sklopniki organska spojina, ki absorbira ultravijolič- no svetlobo in jo pri osvetljevanju oddaja v óptosklópnik -a m elektr. Ü óptični sklópnik področju vidnega spektra órbita -e ž astr. eliptična ali krožna tirnica óptično brúšenje -ega -a s brušenje z natanč-nebesnega telesa, ki je gravitacijsko vezano na nostjo, večjo od desetinke mikrometrskega masivnejše telo, okoli katerega kroži merila, za obdelavo optičnih površin orbitála -e ž fiz., kem. komponenta valovne óptično čŕpanje -ega -a s fiz. vzbujanje atomov funkcije elektronov v atomu, ki predstavlja ver-s fotoni vpadle svetlobe, da preidejo v višje jetnostno porazdelitev posameznega elektrona energijsko stanje, npr. pri pripravi inverzne oziroma prostor v elektronski ovojnici atoma, zasedenosti za delovanje laserja v katerem se z največjo verjetnostjo nahaja óptično grezílo -ega -a s geod. grezilo za cen-posamezen elektron, in ji pripadata glavno in o triranje geodetskega instrumenta s svetlobnim tirno kvantno število žarkom orbitálna vrtílna količína -e -e -e ž fiz. óptično ojačevánje -ega -a s fiz. ojačevanje vektorski produkt krajevnega vektorja, ki ga koherentne svetlobe s stimulirano emisijo pri opisuje težišče gibajočega se delca glede na prehodu curka svetlobe skozi ustrezno aktivno izhodišče, in gibalne količine tega delca sredstvo vzbujenih atomov orbitálni magnétni momènt -ega -ega óptično sévanje -ega -a s fiz. elektromagnetno -ênta m fiz. magnetni dipolni moment, sorazme-sevanje v območju valovnih dolžin med rent- ren z orbitalno vrtilno količino, ki ga ustvarja gensko svetlobo in radijskimi valovi, ki se lahko elektron zaradi kroženja okrog jedra usmerja z optičnimi aparati ordináta -e ž mat. druga koordinata v ravnin-óptično stêklo -ega -a s kem. teh. steklo skem kartezičnem koordinatnem sistemu, ki s posebnimi dodatki, ki točno določajo meri predznačeno razdaljo katere koli točke od njegove optične lastnosti, npr. lomni količnik, abscisne osi, navadno označena z y, tudi druga odvisnost lomnega količnika od valovne koordinata v prostorskem kartezičnem koordi-dolžine svetlobe, uporablja se za izdelavo natnem sistemu optičnih komponent, npr. leč, prizem, zrcal ordinátna ós -e osí ž mat. druga koordinatna os óptičnovlákenski láser -ega -ja m fiz. laser, v kartezičnem koordinatnem sistemu katerega aktivno sredstvo je z oksidi redkoze- orehovína -e ž les. belosiv do rumenosiv les meljskih kovin dopirano optično vlakno, ki se s sivorjavo do rdečkastorjavo jedrovino iz lasersko črpa s svetlečimi diodami drevesa oreha iz rodu Juglans , ki se mehansko óptično vlákno -ega -a s fiz. zelo tanko vlakno, dobro obdeluje in se uporablja za pohištvo, navadno iz kremenovega stekla, po katerem parket, furnir 579 orgándi orgándi -ja m tekst. orgánsko vlákno transparentna, barvana, -ega -a s kem. naravno ali vzorčasta ali vezena finonitna bombažna kemično vlakno organske sestave, navadno iz tkanina polimerov orgánofosfáti orientabílna plôskev -ov m mn. kem. estri fosforje- -e -kve ž mat. ploskev ve(V) kisline, osnova insekticidov, herbicidov, v evklidskem prostoru, ki ji je mogoče v vsaki živčnih bojnih strupov, PO(OR) točki na nedvoumen način določiti normalo 3 orgánofósforjeve spojíne orientácija -ih -ín ž mn. kem. -e ž 1. splošna ali trajna smer česa, spojine, ki vsebujejo atom fosforja, vezan nepo- npr. kristalnih zrn v mikrostrukturi 2. mat. smer sredno na ogljikov atom, osnova insekticidov, normale na ploskev herbicidov, živčnih bojnih strupov, uporabljajo orientírana míkrostruktúra -e -e ž met. se kot razgradljivi pesticidi namesto prepoveda-mikrostruktura kovinskega materiala, v nih nerazgradljivih kloriranih ogljikovodikov katerem so kristalna zrna razpotegnjena in s organogéni apnénec -ega -nca m kem. tem usmerjena v določeno smer, kar se doseže apnenec, nastal iz apnenčastih ogrodij živih npr. z valjanjem organizmov, npr. kreda orientírana plôskev -e -kve ž mat. ploskev, ki orgánoklórova spojína ima v vsaki točki določeno normalo, ki se infini- -e -e ž kem. Ü orgánokovínska spojína malni okolici kem. -e -e ž organska orodjárski brusílnik klorírani ogljikovodík tezimalno malo razlikuje od normal v infinitezi- spojina s kovino, v kateri je atom kovine vezan -ega -a m stroj. električni neposredno na ogljikove atome, npr. trietil ali pnevmatični brusilnik za brušenje orodja, o aluminij, Al(C npr. frezal, svedrov, navojnih svedrov, nožev za H 2 5 ) 3 orgánoníkljeva spojína struženje kem. -e -e ž organo-oródje kovinska spojina z nikljem, npr. tetrakarbonil -a sstroj. mehanski pripomoček za prije- nikelj, Ni(CO) manje, vpenjanje, obdelovanje, izdelovanje česa 4 orgánska kemíja oródno jêklo -ega -a s met. mnogoogljič- -e -e ž področje kemije, ki no jeklo, legirano s kromom, z volframom, obravnava ogljikove spojine, razen anorganskih vanadijem, kobaltom, manganom, titanom, spojin, kot so npr. ogljikovi oksidi, ogljikova niobijem, cirkonijem za izdelavo rezalnih kislina, karbonati, karbidi orodij, utopov orgánska zemljína -e -e ž grad. drobnozrnata Órsatov aparát -ega -a m kem. laboratorijska zemljina, npr. šota, koščki lesa, ki se loči od naprava za volumetrično analizo plinov z gline po barvi, ki je lahko črna, temno rjava, absorpcijo posameznih sestavin v različnih neprijetnem vonju, vidnih organskih primeseh reagentih in merjenjem prostornine preostale-in ji pri sušenju plastičnost zelo in hitro upade ga plina po absorpciji orgánske báze -ih báz ž mn. kem. ogljikove ortít -a m met. monoklinski skupinski silikat, spojine, npr. amini, alkaloidi, ki vsebujejo poleg ki vsebuje cerij in redkozemeljske kovine, ogljika in vodika tudi druge elemente, npr. Ca(Ce,La,Y,Ca)Al dušik, na katere se pri reakciji s kislinami veže 2 (Fe II ,Fe III )O(SiO 4 )(Si 2 O 7 )(OH), surovina za pridobivanje redkozemeljskih proton, pri čemer nastanejo soli kovin S: alanít orgánsko topílo -ega -a s kem. navadno ortofosfát -a m kem. Ü fosfát (1) nepolarno topilo, ki se uporablja za kemično ortofósforjeva kislína čiščenje, npr. bencin, trikloroetilen, kot redčilo -e -e ž kem. za barve in lake, npr. toluen, terpentin, za odstra- tetraoksidofosforjeva(V) kislina, H3PO4, brez-njevanje laka za nohte, npr. aceton, etil acetat barvni kristali ali viskozna tekočina, uporablja 580 osciloskóp se za proizvodnjo mineralnih gnojil, za fosfa- določene mešanice keramičnih materialov, tiranje S: fósforjeva kislína PRIM.: fósforasta katere konica se pri segrevanju pri določeni kislína, métafósforjeva kislína, polifósforjeva temperaturi zaradi zmehčanja materiala ukrivi kislína do osnovne ploskve, niz stožcev se v ZDA órtofóto uporablja za ocenjevanje zmehčišča keramič- -a m geod. aerofotografija, ki je z nih materialov, rude PRIM.: pirométrski stôžec, upoštevanjem podatkov o reliefu in absolutni Segerjev stôžec orientaciji aerofotografij pretvorjena v pravo-kotno projekcijo Sp: órtofóto načŕt ós osí ž 1. mat. premica v prostoru ali ravnini, órtofóto načŕt glede na katero se objekti orientirajo ali vrtijo, -- -a m geod. Ü órtofóto npr. koordinatna os, simetrijska os, vrtilna os ortogonálna aksonometríja -e -e ž mat. Ü 2. stroj. drog, tečaj, okrog katerega se vrti kolo, pravokótna aksonometríja zobnik, jermenica in ne prenaša navorov ortogonálna báza Hílbertovega PRIM.: gréd prostóra -e -e -- -- ž mat. baza Hilbertovega osámljeni elektrón -ega -a m fiz. elektron, ki je elementov fiz. ós anizotrópnosti osí -- ž lastni vektor ortogonálna izméra prostora, sestavljena iz med seboj ortogonalnih sam na kakem energijskem nivoju -e -e ž geod. metoda izmere tenzorja, ki opisuje anizotropnost ali zakoličenja točke, kjer se po spuščanju pravo- kotnice izmeri razdalja od izhodišča daljice do ós céste osí -- ž grad. izbrana vzdolžna pro-presečišča kot absciso in razdalja od presečišča do storska krivulja, sestavljena iz geometrijskih točke kot ordinato elementov v tlorisu in vzdolžnem prerezu, ortogonálna matríka -e -e ž matrika, ki o mat. navadno na sredini vozišča ceste da enotsko matriko, če se pomnoži z njej tran- oscilácija -e ž fiz. Ü níhanje sponirano matriko oscilacíjski váljar -ega -ja m grad. valjar za ortogonálna metóda zakolíčbe -e -e -- ž grad. zgoščevanje plasti materiala, npr. asfaltne metoda, pri kateri se na določeno mersko črto plasti na mostovih, v parkirnih hišah, na na terenu in/ali poligonsko stranico iz točk na avtocestah, ki ima v sklopu premikajočega črti zakoličijo pravokotnice in odmerijo razdalje se valja napravo za ustvarjanje samo vodo-ordinate do točke na pravokotnici, ki se označi s ravnih tresljajev in ne povzroča dodatnih ortogonálne fúnkcije PRIM.: vibracíjski váljar mat. -ih -ij ž mn. funkcije oscilátor količkom Sp: navpičnih obremenitev podlage koordinátna metóda zakolíčbe v funkcijskem Hilbertovem prostoru, ortogo- -ja m elektr., fiz. naprava za ustvarjanje ortogonálnost določajo karakteristike naprave ž -i mat. lastnost dveh oscilográf nalne glede na skalarni produkt v njem periodične veličine, katere osnovno frekvenco elementov vektorskega prostora, Hilbertovega -a m elektr. naprava za zapisovanje ortonormírana báza ljive električne veličine, npr. električnega toka, ž -e -e mat. baza vek-električne napetosti prostora, katerih skalarni produkt je enak nič trenutnih vrednosti merjene časovno spremen-torskega ali Hilbertovega prostora, v kateri je skalarni produkt dveh različnih baznih oscilográm -a m elektr. oscilografski zapis, vektorjev enak nič, skalarni produkt baznega grafični prikaz nihanja, poteka veličine vektorja s samim seboj pa enak ena osciloskóp -a m elektr. naprava za prikazovanje Órtonov stôžec -ega -žca m kem. teh., met. in/ali merjenje trenutnih vrednosti opazovane, piramida standardizirane velikosti in oblike s merjene časovno spremenljive veličine na trikotno osnovno ploskvijo, izdelana iz točno zaslonu slikovne elektronke 581 ósemstrána prízma ósemstrána prízma -e -e ž mat. osnôva prizma, ki -e ž 1. kem., met. osnovna sestavina sestav- ima za osnovno ploskev osemkotnik in plašč iz ljenih materialov, mikrostruktur Sp: matríca (5) osmih paralelogramov 2. tekst. vzdolžna nit v tkanini S: osnôvna nìt ÓSI osnôvna aritmétična operácija OSI-ja in -- m (ang. open system interconnec- -e -e -e ž tion) mat. krat. sistem protokolov za medomrežno vsaka od štirih osnovnih računskih operacij ÓSI-modél množenje in deljenje -a m (ang. OSI – open system inter-osnôvna célica povezovanje odprtih sistemov med števili, imenovanih seštevanje, odštevanje, connection) -e -e ž standardizirani model komunika-kem. najmanjša skupina cijskih funkcij za pripravo, pošiljanje, sprejem atomov, ionov ali molekul v zgradbi kristala in obdelavo podatkov v odprtem sedemnivoj- s ponovljivo razdaljo med njimi v vseh skem sistemu povezav telekomunikacijskih treh smereh prostora S: elementárna célica in/ali podatkovnih omrežij Sp: osnôvna prostórska célica osiromášeni urán osnôvna enôta SI -e -e -- [esí] ž merska enota, -ega -a m kem. izotopsko osiromašen uran, pretežno izotop ki je z mednarodnim dogovorom sprejeta kot 238 U, ki se zaradi velike gostote uporablja za izstrelke z enota za osnovno veličino veliko prebojno močjo osnôvna fizikálna konstánta -e -e -e ž fiz. o zidni lok, sestavljen iz polovic dveh nasproti svetlobe v vakuumu, osnovni naboj, Planckova obrnjenih krivin, ki imata polmer 1/6 razpona konstanta, Boltzmannova konstanta loka S: íslamski lók osnôvna izolácija -e -e ž elektr. izolacija delov ósmij -a m kem. element iz železove skupine pod napetostjo, ki zadostuje za osnovno zaščito periodnega sistema ali platinska kovina, srebr- oslôvski lók -ega -a m kamniti ali opečni katerih temelji sistem merskih enot, npr. hitrost grad. ve lastnosti gradnikov snovi in prostora, na osíšče konstanta, katere osnova so nespremenlji- -a s fiz. točka, okrog katere se vrti telo nobela, trda, krhka plemenita kovina z visoko osnôvna komponênta -e -e ž glavna sestavina naprave, stroja, pripravka, npr. gostoto, kemijsko zelo odporna, uporablja se v pogonski motor, sklopka, ojačevalnik, ventil, zlitinah s platino, iridijem in drugimi platinski-premreževalo v dvokomponentnem laku mi kovinami za konice nalivnih peres, električ-S: osnôvna sestavína ne kontakte, simbol Os osnôvna kovína -e -e ž met. kovina, ki se ji osmirídij -a m kem. zelo trda naravna zlitina dodajajo zlitinski elementi, da se dobi zlitina osmija in iridija z masnim deležem iridija nad osnôvna lástna frekvénca 68 %, uporablja se za konice nalivnih peres -e -e -e ž meh. najnižja lastna frekvenca tehničnega sistema ósna napétost -e -i ž elektr. napetost, ki nastane osnôvna línija -e -e ž na dveh koncih osi generatorja zaradi nesime-grad. premica med dvema znanima osnovnima točkama trije glavnega magnetnega polja ósna simetríja osnôvna mréžna konstánta -e -e -e ž kem. Ü -e -e ž stroj. simetrija glede na os vrtenja mréžna konstánta (1) S: aksiálna simetríja ósni generátor osnôvna nìt -e níti ž tekst. vzdolžna nit v tkanini -ega -ja m 1. elektr. generator, S: osnôva (2) ki ga žene os vozila in katerega hitrost vrtenja se spreminja s hitrostjo vozila 2. elektr. pomožni osnôvna plôskev -e -kve ž mat. ploskev, na generator na osi turbine, npr. za neodvisno kateri stoji geometrijsko telo, npr. osnovna vzbujanje glavnega generatorja ploskev stožca je krog ósni pritísk osnôvna prostórska célica -ega -a m stroj. pravokotna sila obre- -e -e -e ž kem. Ü menitve kolesne dvojice na podlago pri vozilih elementárna célica 582 osnôvnotoleránčna méra osnôvna sestavína -e -e ž glavna sestavina večinoma osnovne vezne točke in so na naprave, stroja, pripravka, npr. pogonski motor, sprednji strani tkanine vidne osnovne niti sklopka, ojačevalnik, ventil, premreževalo v dvo- osnôvni eléktrični dípól -ega -ega -a m komponentnem laku S: osnôvna komponênta (1) elektr. hipotetični sevalni element iz električ-osnôvna tóčka -e -e ž grad. točka z znanim nega vodnika neskončno majhne dolžine, položajem, privzeta kot fiksna točka, neodvisna po katerem teče časovno spremenljiv elek-od opazovane konstrukcije, kot stojišče za trični tok, ki ima v vsaki točki vodnika enako opazovanje konstrukcije ali za kontrolo lokacij vrednost PRIM.: Hertzov magnétni dípól drugih stojišč, ki niso fiksna osnôvni emájl -ega -a m kem. teh. emajl, ki se osnôvna veličína -e -e ž veličina v dogovorje- kot prvi nanese na kovino in zagotavlja boljši nem naboru sistema veličin, v katerem nobene oprijem kritnega emajla veličine ni mogoče izraziti z drugimi veličinami osnôvni képer -ega -pra m tekst. keper, pri tega nabora, npr. nabor veličin dolžina, masa, katerem so tanjši diagonalni žarki iz votkovnih električni tok, termodinamična temperatura, točk, izrazite diagonalne žarke tvorijo osnovne množina snovi in svetilnost v mednarodnem vezne točke sistemu veličin osnôvni króg -ega -a m izhodiščni krog nastaja-osnôvne dimenzíje -ih -íj ž mn. dimenzije nja, oblikovanja odvalne krivulje, npr. cikloide osnovnih veličin v mednarodnem sistemu veličin: osnôvni materiál dolžina L , masa M , čas T , električni tok I , termodi- -ega -a m material, ki se nepo-sredno predeluje, vgrajuje v izdelke višje stopnje namična temperatura Q , množina N in svetilnost J, iz katerih se lahko izpeljejo dimenzije izpeljanih osnôvni módul -ega -a m grad. osnovna enota veličin, npr. dimenzija veličine delo je W = L 2 MT –2 celote s točno določeno velikostjo in obliko, PRIM.: dimenzíja veličíne npr. kopalniški modul o osnôvne interákcije -ih -ij ž mn. fiz. gravitacijska, osnôvni nabòj -ega -ôja m fiz. kvant električ-elektromagnetna, šibka in močna interakcija, ki nega naboja, enak naboju protona in nasproten predstavljajo mehanizem, po katerem osnovni naboju elektrona, naravna konstanta s točno delci delujejo drug na drugega in s katerim se dajo vrednostjo e = 1,602 176 634 · 10 –19 C, simbol e , pojasniti vsi opaženi fizikalni pojavi enota coulomb osnôvne síle -ih síl ž mn. fiz. sile, ki jih posredu- osnôvni odstópek mére -ega -pka -- m stroj. jejo osnovne interakcije odstopek mere, ki določa lego tolerančnega osnôvni brošé -ega -êja m tekst. tkanina iz dveh polja glede na ničelnico v sistemu mejnih mer osnov, ki sta pri tkanju vdeti v igle, nameščene in ujemov po standardu ISO na letve, osnovi se lahko premikata levo, desno, osnôvni válj -ega -a m 1. stroj. osnovni element, navzgor in navzdol S: vótkov brošé sestavina, enota naprave, stroja, npr. cestnega osnôvni čàs -ega čása m 1. predpisani čas za valjarja, papirnega stroja 2. tekst. valj, na katerega 2. izvedbo kake operacije, postopka elektr. naj- se s snovalnih bobnov ali snovalnih valjev previje osnova in se nato prenese na statve krajši čas distančne zaščite osnôvni délec -ega -lca m fiz. osnôvno stánje najmanjši delec, -ega -a s fiz. energijsko stanje ki sestavlja snov ali posreduje interakcijo in po kvantnega sistema, ki ima od vseh možnih ener-dosedanjem vedenju ni sestavljen iz manjših gijskih stanj tega sistema najmanjšo energijo delcev, npr. elektron, kvark, foton, nevtrino osnôvnotoleránčna méra -e -e ž stroj. mera, Sp: elementárni délec sestavljena iz imenske mere in oznake zahteva-osnôvni efékt -ega -a m tekst. optični učinek nega tolerančnega razreda ali imenske mere in tkanine, ki se dobi z vezavo, pri kateri so odstopkov 583 osnôvnotoleránčna stôpnja osnôvnotoleránčna stôpnja -e -e ž stroj. ostréšje na kléšče -a -- -- s grad., les. ostrešje, v sistemu mejnih mer in toleranc ISO-skupina sestavljeno iz po dveh škarnikov, povezanih s toleranc, prirejenih ravni točnosti za vse čepom s pravokotnim naslonom, iz kapne in Ossbergerjeva turbína nosilnih zidovih, nadzidanih lokih, opečnih -e -e [ósbergerjeva] ž ali betonskih konzolah v strešnem dimniškem imenske mere vmesne lege ali vmesnih leg, ki ležijo na prečnih stroj. izpopolnjena izvedba Bankijeve turbine s zidovju, kapne lege so sidrane v obodni zid poenostavljeno konstrukcijo in natančnejšo ali zidno vez, srednje lege so na spodnji strani regulacijo moči povezane z dvostranskimi kleščami S: ostréšje ós simetríje osí -- ž kem. os, okoli katere se brez povézja zavrti kristal, da pride spet v prvotno lego Ostwaldovo zorênje -ega -a [óstvaldovo] s ostánek pri deljênju -nka -- -- kem., met. m mat. pojav v trdnih raztopinah in tekočih najmanjše pozitivno število, ki je rezultat zapo- solih, pri katerem se spreminjajo nehomogene osténje ali delci sola se raztapljajo in ponovno izločajo grad. -a s zidna površina med zunanjim na večjih delcih rednega odštevanja delitelja od deljenca strukture, mikrostrukture, npr. majhni kristali odprtine, na katero poteka pravokotno ali Ostwaldov trikótnik zgorévanja -ega -a [óstvaldov] robom zidu in robom okenske ali vratne poševno -- m kem., met. diagram za odčitavanje sestave zgorevalnih plinov, ki ima obliko pravo- hribini, ki nastane pri vrtanju, v trdnih hribinah prostorninski deleži CO2, na drugi prostornin-stabilna, da se ne zruši sama vase, v mehkejših osténje izvrtíne -a -- s rud. stena vrtine v kotnega trikotnika, v katerem so na eni kateti o ski deleži O2 in na črtah, vzporednih s hipote- treba zaščititi s cevjo ali utrditi z gosto izplako Ostwaldov zákon razrédčenja -ega zakóna ós teodolíta in tektonsko poškodovanih hribinah pa jo je nuzo, prostorninski deleži CO osí -- ž geod. vsaka od treh med- -- [óstvaldov] m kem. zakon, ki podaja zvezo med sebojno pravokotnih osi: navpična os, okrog konstanto disociacije in stopnjo disociacije katere se vrti daljnogled, in os daljnogleda, ki osvetlítev -tve ž fiz. način uporabe svetlobnih predstavlja vizuro katere se vrti teodolit, vodoravna os, okrog šibkih elektrolitov ostrênje oródja -a -- s stroj. obnova rezilnih osvetljênost -i ž fiz. ploskovna gostota moči kotov rezila pri rezalnih orodjih z brušenjem teles za doseganje želenega svetlobnega učinka svetlobe, ki vpada na dano ploskev, z upošteva- ostréšje -a s grad. gradbeni element stavbe, njem svetlobne občutljivosti očesa, simbol E v, del strehe, ki jo prečno in vzdolžno povezuje merski enoti lux, lumen na kvadratni meter spodnji nosilni notranji del, sestavljen iz osvínčeni bencín -ega -a m kem. teh. motorni strešnih leg in nosilnega povezja, ki nosi lege bencin z aditivi proti klenkanju na podlagi ostréšje brez povézja svinčevih spojin -a -- -- s grad., les. ostrešje, sestavljeno iz po dveh škarnikov, povezanih s ós z osí -- [zé] ž mat. tretja os v prostorskem pra- vmesne lege ali vmesnih leg, ki ležijo na prečnih grad. ós zbirálnika osí -- ž črta, ki povezuje nosilnih zidovih, nadzidanih lokih, opečnih čepom s pravokotnim naslonom, iz kapne in vokotnem koordinatnem sistemu ali betonskih konzolah v strešnem dimniškem središčne točke površine v vseh prerezih vodnega zbiralnika, ko je ta napolnjen do kote zidovju, kapne lege so sidrane v obodni zid gladine normalne zajezbe ali zidno vez, srednje lege so na spodnji strani povezane z dvostranskimi kleščami S: ostréšje otepálnik -a m 1. tekst. naprava z lopaticami za na kléšče otepanje, odstranjevanje pazderja in kratkih 584 ozemljítveni fáktor vlaken iz lanenih stebel po trenju 2. tekst. rahljal- povezane skupine električnih vodnikov okoli nik za temeljito končno rahljanje bombaža jedra transformatorja, kotve statorja ali rotorja Ó-tesnílka elektromotorja -e ž stroj. Ü Ó-obróček otóčenje ovóza -e ž stroj. kulisni mehanizem za pretvar- -a s elektr. razdelitev elektroenerget-janje vrtilnega gibanja v premočrtno, npr. za skega sistema na predvidene otoke, ki vsak pogon pehalnega stroja zase poskuša doseči ravnotežje proizvodnje in porabe, kot zaščitni ukrep pri veliki motnji ovóznik -a m stroj. kamen v obliki prizmatične- no obratovanje agregata ali dela elektroenerget- kolesa, ročice, ki drsi po izrezu kulise, npr. pri nihalni ovozi otóčno obratovánje -ega -a s elektr. ga drsnika s čepom za pritrditev pogonskega samostoj-skega sistema brez povezav s sistemom S: kulísni kámen otonít ovrátnik -a m 1. met. -a [otonít] m kem. obroč med kalibri valja za rumenozelen, met. valjanje profilov 2. obloga okrog napajal-svetleč radioaktiven kalcij-uranilov fosfat, nika, da se krmiljeno hladi in se talina v njem Ca(UO 2 ) 2 (PO 4 ) 2 ·10–12H 2 O, z masnim zadnja strdi deležem urana 48,27 % notranjim zgorevanjem, ki deluje po načelu enofazni napetostnik z neposredno ozemlje-elektr. nim enim koncem navitja Ottov motór ozemljêni napétostnik -ega -a m 1. elektr. -ega -ja [ótov] m stroj. motor z Ottovega termodinamičnega krožnega procesa 2. trifazni nape-PRIM.: tostnik z neposredno ozemljenim zvezdiščem dízelski motór Ottov têrmodinámični króžni procés primarnega navitja -ega -ega -ega -a ozemljílni sistém -ega -a m elektr. [ótov] m stroj. sistem ustrezno krožni proces v motorju z notranjim zgorevanjem, pri katerem delovni fluid razporejenih medsebojno povezanih ozemljil o preide skozi dve termodinamični spremembi ozemljílni vodník -ega -a m elektr. vodnik, ki pri katerih ni izmenjave toplote PRIM.: Carnotov ozemljílo -a s elektr. prevodni element, vložen króžni procés, Dieslov króžni procés pri konstantni prostornini in dve spremembi, ozemljilo povezuje z ozemljitvenim sestavom v električno prevodno zemljino ali podobno ovál -a m mat. telo ali lik elipsoidu ali elipsi prevodno sredstvo, za izenačitev električnega podobne oblike potenciala ščitenega dela z električnim po-oválni kalíber -ega -bra m met. vmesni kaliber tencialom zemlje, npr. bakrena palica, zabita v ovalne oblike pri valjanju kvadratnih gredic v zemljo, tračno ozemljilo, položeno v zemljo okrogel profil, npr. palico ozemljítev -tve ž elektr. električna povezava ôven -vna m težko udarno, zabijalno, razbijalno elementa, naprave, zgradbe, postroja z ozemlji-kladivo v obliki klade, ki se dviguje in prosto lom ali več ozemljili, da se izenačijo njihovi spušča, npr. za zabijanje pilotov, razbijanje električni potenciali s potencialom zemlje livarske lomnine ozemljítvena impedánca -e -e ž elektr. ovíjanje -a s 1. navijanje tankega tekstilnega, impedanca med določeno točko elektroener-gumenega, kovinskega izdelka okoli česa, npr. getskega omrežja, instalacije, opreme in refe-cevi, za zaščito, izolacijo 2. elektr. navijanje žice renčno zemljo pri dani frekvenci okoli jedra transformatorja, tulke tuljave ozemljítvena spónka -e -e ž elektr. sponka, ovírna lúč -e lučí ž prom. talna signalna luč na povezana z dostopnimi kovinskimi deli letališču za opozarjanje na stalno ali premaklji- naprave, stroja za priključek ozemljitvenega ali vo oviro na vzletno-pristajalni stezi zaščitnega vodnika ovòj -ôja m elektr. ozemljítveni fáktor enkratno ovitje izoliranega -ega -ja m elektr. količnik ali neizoliranega električnega vodnika ali največje vrednosti dozemne napetosti faznega 585 ozemljítveni ločílnik vodnika, ko ima eden od ostalih treh vodnikov oznáka toleránce -e -- ž stroj. oznaka po stik z zemljo, in največje napetosti faznega sistemu kodiranja dovoljenih odstopkov mere vodnika, ko zemeljskega stika ni od imenske vrednosti, ki temelji na oddalje- ozemljítveni ločílnik nosti lege tolerančnega polja od ničelnice in -ega -a m elektr. mehanski stikalni aparat za ozemljitev delov električ- velikosti tolerančnega polja IT, lega tolerančne- čas vzdržati kratkostični tok, ne pa toka pri A do ZC za luknje in a do zc za gredi, velikost tolerančnega polja pa s številkami od 0 do 18 nega tokokroga, ki je sposoben za določen ga polja je označena s črkovnimi oznakami od normalnih obratovalnih razmerah ozemljítveni sestàv ozóbje -a s stroj. vsi zobje zobnika -ega -áva m elektr. sestav opreme, sistema ali posameznih delov sistema Maagovim ali s Fellowsovim pehalnim Sp: povezav in naprav, potrebnih za ozemljitev ozóbljenje -a s stroj. izdelava ozobja, npr. z ozemljítveni sistém strojem ozemljítveni sistém -ega -a m elektr. Ü oze- ozokerít -a m kem. rjava ali črna naravna snov, mljítveni sestàv podobna parafinskemu vosku, ki se zaradi ozemljítveni upòr -ega -ôra m elektr. električni visokega tališča uporablja za električne upor sistema ozemljitve, realni del ozemljitve-izolacije, sveče S: zêmeljski vósek ne impedance ozemljila PRIM.: cerezín ni vodnik, ki zagotavlja prevodno pot ali del trikisik, O3, svetlomoder plin z ostrim vonjem, prevodne poti med dano točko v sistemu, inšta-ozemljítveni vodník -ega -a m elektr. električ- ozón -a m kem. alotropska modifikacija kisika, ki spominja na klor, v stratosferi absorbira večji o laciji ali opremi in ozemljilom del za življenje škodljivega ultravijoličnega ozkokótna kristálna mêja -e -e -e ž met. sevanja, uporablja se v farmacevtski industriji kristalna meja, na kateri sta dotikajoča se in industriji maziv, namesto klora za razkuževa- kristala med seboj zasukana za manj kot 15° nje pitne vode in vode v kopalnih bazenih Sp: malokótna kristálna mêja ozoníranje -a s kem. uporaba ozona za razkuže- sistem znakov, niz črk, števk, črk in števk, črta, ozráčeni betón -ega -a m grad. beton, ki vsebuje svetlobni znak, dogovorjen predmet za označe-oznáka -e ž dogovorjena beseda, kratica, znak, vanje pitne vode ali vode v kopalnih bazenih zračne pore Sp: aerírani betón vanje, npr. oznaka jekla, oznaka ležaja, oznaka oznáka CE vodo, zemljo, pesek Sp: aeríranje 2. grad. uvajanje -e -- [cé] ž oznaka, da izdelek izpol- zraka, npr. v beton, da za povečanje izolativno- njuje zahteve evropskega standarda o varnosti viskoznosti, oznaka na cestišču, mejnik ozráčenje -a s 1. grad. uvajanje zraka, npr. v naprav, strojev sti nastanejo v njem zračne pore Sp: aeríranje oznáka jêkla ozračeválni zób -ega zobá m grad. izboklina iz -e -- ž niz črk in števk, ki po standardu, tovarniškem predpisu označuje krone preliva za ozračenje vodnega curka sestavo, lastnosti, uporabo, toplotno obdelavo, ozračevánje -a s kem. teh. postopek za nasiče-npr. določenega jekla, ležaja, olja, tolerance vanje z zrakom, navadno za tekočine, v katerih oznáka ležája -e -- ž stroj. niz števk z dodanimi potekajo aerobni procesi, ali za odstranjevanje črkami, ki po standardu, tovarniškem predpisu neželenih raztopljenih plinov iz tekočin S: pre-označuje tip ležaja, npr. enovrstni kroglični zračevánje Sp: aerácija ležaj, in velikost gredi, za katero je namenjen ožíčenje -a s elektr. sestav vseh žic, električnih oznáka skládnosti -e -- ž oznaka, ki označuje, vodnikov, kablov za povezovanje električnih da izdelek izpolnjuje zahteve ustreznih sestavnih delov znotraj naprave, stroja, evropskih smernic, standardov, npr. oznaka CE objekta 586 pálica P PA PA-jev in -- [peáji] m mn. krat. kem., tekst. Ü pádno kládivo -ega -a s met., stroj. kovaško PA 66 desko in tornimi kolesi za dviganje paha, ki -ja -- in -- [pea šéstinšéstdeset] m krat. kem. Ü prosto pada na obdelovanec poliamídi kladivo na vodno kolo ali parni batni stroj z páčok málta páh -a m stroj. zgornji gibajoči se del stiskalnice, ž -- -e grad. apnena malta za kovaškega kladiva, na katerega se pritrdi orodje poliamíd 66 ometavanje in ornamente na stenah ali stropu v pretežno suhih prostorih, pripravljena iz pahljáčasti obòk -ega -óka m grad. križni mešanice gašenega apna, drobnega peska v obok, pri katerem iz ene pete na stebru ali zidu razmerju 1 : 1 ali 1 : 2 in toliko vode, da se potekajo rebra štirih polkrožnih lokov, katerih dobro obdeluje spodnji deli tvorijo del pahljače ali konoido, padavínska odpádna vôda zgornji del pa se lahko podaljša v razplet reber z -e -e -e ž voda, večjim premerom čez obok nastala zaradi padavin, npr. dežja, snega, ki odteka z utrjenih, tlakovanih, asfaltiranih pakét -a m telekom. sporočilo ali njegov del kot površin ali s streh neposredno v javno kanaliza- zaporedje digitalnih podatkov, vključno s sto- p cijo ali v vodotok Sp: ritvenimi podatki, npr. z naslovom, prirejeno meteórna odpádna vôda pádec -dca m 1. višinska razlika med dvema celoto tako, da ga je mogoče oddati in prenašati kot točkama, npr. pri spuščanju ceste, železniške proge pakétna komutácija -e -e ž telekom. postopek 2. negativna razlika med končno in začetno vrednostjo veličine usmerjanja sporočil v telekomunikacijskem 3. razlika med višino spodnje gladine vode elektrarne naslovljene pakete, ki jih določeno omrežno vozlišče sprejme, shrani in pošlje naprej po višino zgornje gladine vodne akumulacije in omrežju, kjer se sporočilo najprej razdeli v pádec gladíne -dca -- m grad. višinska razlika ustreznih prenosnih kanalih, na sprejemni med gladino vode pred vodno napravo in za strani pa se sprejeti paketi preoblikujejo nazaj v njo, npr. jezom sporočilo pádec napétosti -dca -- m elektr. znižanje elek- paládij -a m kem. element iz nikljeve skupine trične napetosti za določeno vrednost periodnega sistema oziroma skupine platinskih pádec tláka kovin, srebrnobela, mehka in kovna plemenita -dca -- m stroj. zmanjšanje tlaka kovina, uporablja se v avtomobilskih katali-zaradi opravljenega dela v fluidični napravi, zatorjih, za električne kontakte, za čiščenje notranjega trenja v toku fluida, v hidravličnem vodika z difuzijo, simbol Pd odporniku, zapiralu v cevovodu PRIM.: hidrá-vlični odpòr (2) pálec -lca m Ü cóla pádec vodotóka -dca -- m grad. višinska razlika paléta -e ž standardizirana lesena podlaga, ki nivoja vode med dvema merilnima mestoma omogoča talni prenos blaga z viličarjem določenega odseka vodotoka pálica -e ž 1. grad., stroj. nosilni element, sestavni pádnica -e ž črta, ki pravokotno seka plastnice del paličja, z eno izrazito dimenzijo, obre- 587 páličasto frezálo menjen z osno silo kot primarno obreme- palmitínska kislína -e -e ž kem. heksadekanoj-nitvijo 2. stroj. strojni element za krmiljenje, ska kislina, C15H31COOH, bela kristalinična izklapljanje snov, kot ester z glicerolom glavna sestavina páličasto frezálo rastlinskih in živalskih maščob -ega -a s stroj. frezalo s stožča-stimi, ravnimi čelnimi in/ali obodnimi rezili na pámetni materiál -ega -a m met. material, ki valjastem ali stožčastem steblu za vpenjanje v na predvidljiv način bistveno spremeni eno ali pogonsko glavo frezalnega stroja več svojih lastnosti, npr. mehanske, toplotne, páličasto jêklo optične, elektromagnetne, kot odgovor na -ega -a s met. jeklo v obliki palic, zunanje vplive, uporablja se za zaznavala, aktua- navadno dolgih 4 m, različnih prerezov, npr. torje, stikala PRIM.: naprédni materiál okroglih, kvadratnih, šestkotnih, pravokotnih, PAN različnih kakovosti, npr. iz maloogljičnega, PAN-a in -- [peaèn peaêna] m krat. kem. Ü poliakrílonitríl nerjavnega, orodnega jekla, za različne namene, npr. avtomatnega jekla, konstrukcijskega jekla pánama vezáva -- -e ž tekst. izpeljanka platnove páličje -a s grad. ravninska ali prostorska kon- vezave, pri kateri se hkrati prepletajo dve, tri ali strukcija iz palic, navadno kovinskih ali lesenih, štiri osnovne in prav toliko votkovnih niti ki so nosilni elementi, členkasto vpeti na obeh panélna plôšča -e -e ž 1. grad. do 6 m2 velika in koncih 5–30 mm debela gradbena plošča, izdelana iz pálična konstrúkcija -e -e ž grad., stroj. več navzkrižno zlepljenih in gladko površinsko navadno kovinska konstrukcija, sestavljena iz palic, pro- obdelanih, s plastičnimi materiali obloženih ali filov, npr. pri stebrih nadzemnega voda, mostovih, premazanih plasti tankih desk, furnirjev, npr. p pálični mlín 2. grad. površinsko premazana ali s plastičnimi nosilcih žerjavov Sp: predálčna konstrúkcija vezana gradbena plošča, satasta plošča mlevna telesa jeklene palice -ega -a m rud. mlin, v katerem so materiali obložena plošča formata 200 cm × 300 cm, izdelana z lepljenjem lesenih iveri ali pálični móst -ega mostú m grad. most, pri slame in s stiskanjem ali valjanjem na standar- katerem je glavna nosilna konstrukcija greda v dno debelino, npr. iverna plošča, OSB-plošča, obliki paličja, postavljena pod voziščem ali nad MDF-plošča njim, npr. pri jeklenih železniških mostovih, pantográf -a m 1. kovinska ali lesena manjših lesenih mostovih priprava za prerisovanje risb v spremenjenem pálični nosílec -ega -lca m grad., stroj. nosilec, merilu 2. mehanizem iz škarjasto poveza-izdelan iz zgornjega in spodnjega pasu, ki ju po- nega paličja, ki omogoča, da gibanje tipala ima namesto navitja električni vodnik v obliki 3. kovanju, rezkanjuelektr. tokovni odjemnik palic ali snopa žic pri vlečnih električnih tirnih vozilih, ločilnikih pálični vibrátor -ega -ja m grad. vibrator, pri v transformatorskih postajah, sestavljen iz katerem se za zgostitev betona vibratorska igla škarjasto povezanega paličja v obliki dveh med potaplja v svežo betonsko mešanico pálični tokôvnik premike pisala, rezala, gravirne igle na drugem -ega -a m elektr. tokovnik, ki koncu tega mehanizma, npr. pri kiparstvu, vezujejo diagonalne in navpične vmesne palice pri sledenju izvirni obliki povzroči enake S: potópni seboj vzporedno povezanih paralelogramov vibrátor S: škárjasti odjémnik pálično ozemljílo -ega -a s elektr. ozemljilo v pantográfski ločílnik -ega -a m elektr. ločilnik, obliki palice, zabite v zemljo ki mu pantograf omogoča gibanje v navpični palmitát smeri pri sklenitvi ali ločitvi kontaktov -a m 1. kem. sol palmitinske kisline, npr. natrijev palmitat, ki je sestavina mila 2. kem. papírna izolácija ester -e -e ž elektr. izolacija z oljnim palmitinske kisline, npr. etil palmitat impregniranim papirjem PRIM.: óljni papír 588 paralélni tóki papírna kromatografíja -e -e ž kem. paraksiálna aproksimácija adsorp- -e -e ž fiz., mat. cijska kromatografija, pri kateri je adsorbent aproksimacija pri projektiranju optičnih filtrirni papir sistemov, ki velja za paraksialne žarke papírnata prêja -e -e ž tekst. preja, vita iz pa- paraksiálni snòp -ega snôpa m fiz., mat. snop pirnatih trakov, uporablja se zlasti za oblačila iz vzporednih žarkov, ki vpada na optični sistem ne izdelke paraksiálni žárek -ega -rka m fiz., mat. svetlobni papírni kondenzátor pletenin, npr. svečana oblačila, in za dekorativ- vzporedno z njegovo optično osjo -ega -ja m elektr. konden- žarek, ki prečka optični sistem pod majhnim z oljem, ki ločuje aluminijevi foliji kot elektrodi paraláksa -e ž razlika med navideznima pára zator z dielektrikom iz papirja, impregniranega kotom glede na optično os -e ž plin pri temperaturi, ki je višja od položajema projekcije bližnjega predmeta z vrelišča tekočine, vendar nižja od kritične dveh gledišč na oddaljeno ravnino, ki se izraža temperature, da ga je mogoče utekočiniti že s z ostrim kotom trikotnika med obema gle-samim stiskanjem brez zniževanja temperature diščema in točko na opazovanem predmetu parábola -e ž mat. PRIM.: napáka zarádi paralákse geometrijsko mesto točk na ravnini, ki so enako oddaljene od direktrise paraléla -e ž mat. Ü vzporédnica parabole in od gorišča parabole PRIM.: stóžnica paralelepipéd -a m mat. prizma, katere parabólična anténa -e -e ž elektr. Ü paraboloí-osnovna ploskev je paralelogram dna anténa paralelizíranje -a s tekst. vzporedno poravnava-parabólična diferenciálna enáčba -e -e -e ž nje vlaken mat. parcialna diferencialna enačba, s katero se paralélka rešujejo difuzijski problemi, npr. difuzija snovi, -e ž kem. Ü vzporédna določítev p toplote, svetlobe, magnetnega polja paralélna določítev -e -tve ž kem. Ü parabólično zrcálo -ega -a s fiz. zrcalo v obliki vzporédna določítev rotacijskega paraboloida paralélna dušílka -e -e ž elektr. dušilka, paraboloíd -a m mat. telo, ki ga opiše parabola, vzporedno vključena v elektroenergetsko če se zavrti okrog svoje osi omrežje za kompenzacijo kapacitivnega elek-paraboloídna anténa -e -e ž elektr. tričnega toka voda S: vzporédna dušílka sprejemna ali oddajna antena, ki jo sestavljata reflektor v paralélna kompenzácija -e -e ž elektr. obliki paraboloidnega krožnika in sprejemnik dodajanje ali odvzemanje jalove moči v točki ali oddajnik v njegovem gorišču Sp: parabólična elektroenergetskega omrežja z dušilkami, kon-anténa denzatorji ali s sinhronskimi kompenzatorji, parafín -a m 1. kem. Ü alkán 2. kem. teh. Ü vezanimi vzporedno z omrežjem S: vzporédna parafín-ski vósek kompenzácija parafínski vósek -ega -ska m kem. teh. paralélna projékcija vosku -e -e ž mat. projekcija, podobna brezbarvna ali bela trdna snov, zmes pri kateri je projekcijsko središče od projek-višjih nasičenih ogljikovodikov, ki se uporablja cijske ravnine neskončno oddaljena točka, v kozmetiki, za sveče, kot moderator nevtronov tako da projicirni žarki predstavljajo Sp: parafín (2) družino vzporednih premic S: vzporédna parafínsko ólje projékcija -ega -a s kem. teh. zelo prečišče- no mineralno olje, brezbarvna oljnata tekočina paralélni tóki -ih -ov m mn. elektr. pretoki moči brez vonja in okusa, uporablja se v medicini in v elektroenergetskem omrežju v skladu s Kir-kozmetiki chhoffovima zakonoma 589 paralélno navítje paralélno navítje -ega -a s elektr. paramétrična enáčba glavno -e -e ž mat. enačba, ki vzbujalno navitje, vezano vzporedno s celotnim podaja položaj točke na dani krivulji ali ploskvi kotvinim tokokrogom elektromotorja ali samo s tremi funkcijami tako, da je vsaka koordinata z njegovim delom S: vzporédno navítje točke na krivulji ali ploskvi izražena s funkcijo paralélno obratovánje enega ali dveh parametrov -ega -a s elektr. sinhrono obratovanje povezanih elektroe- parapétni menjálnik -ega -a m grad. prečni nergetskih sistemov, obratovanje vzporedno nosilni tramič, ki povezuje prekinjeno soho vezanih elementov elektroenergetskega s sosednjima sohama pod okensko odprtino sistema, npr. vodov, transformatorjev, v leseni predalčni steni, povezan s čepom ali generatorjev nagnjenim ulegom páramagnétik -a m fiz. snov, za katero je parapét teráse -a -- m grad. podaljšek stene na značilen paramagnetizem robu terase kot zidana ograja páramagnetízem -zma m fiz. lastnost snovi, parazítna kapacitánca -e -e ž elektr. navadno pri kateri zunanje magnetno polje inducira neželena kapacitanca med deli elektronskih polarizacijo v njegovi smeri in tako poveča sestavin, povezav, vezij gostoto magnetnega polja, zato magneti pri- parazítni tók -ega -a m elektr. neželeni električni vlačijo paramagnetike PRIM.: díamagnetízem, tok, ki nenadzorovano teče, kroži po električ-magnétni dípólni momènt molékule nem vodniku, vezju, dielektriku, napravi in parámeter -tra m številska ali druga merjena navadno moti, slabša delovanje naprave p vrednost v množici veličin, ki določa lastnosti parcéla -e ž geod. prostorsko odmerjeno sistema ali pogoje njegovega delovanja zemljišče, ki leži v eni katastrski občini in je parámeter elípse -tra -- m mat. polovica v katastru nepremičnin vpisano z mejo ter dolžine tetive skozi gorišče, pravokotne na označeno s parcelno številko veliko polos elipse parcelácija -e ž geod. združitev parcel, delitev parámeter hipêrbole -tra -- m mat. oddalje-parcele in preoblikovanje parcel nost direktrise od gorišča hiperbole parcélna mêja -e -e ž geod. Ü mêja parcéle parámeter kristálne mréže -tra -- -- m kem. Ü parciálna diferenciálna enáčba -e -e -e ž mat. mréžna konstánta (1) diferencialna enačba, v kateri nastopa neznana parámeter parábole -tra -- m mat. polovica funkcija več spremenljivk in njeni parcialni dolžine tetive skozi gorišče, pravokotne na odvodi simetrijsko os parciálna dislokácija -e -e ž met. Ü délna dis-parámeter réda -tra -- m fiz. fizikalna količina, lokácija glede na katero se snov prostorsko uredi v parciálni diferenciál -ega -a m mat. diferencial kateri od svojih termodinamičnih faz, npr. funkcije več spremenljivk glede na eno od spre-smer magnetne polarizacije pri ureditvi fero-menljivk magnetika, velika polos ali sučna os molekule parciálni odvòd tekočega kristala pri ureditvi tekoče kristalne -ega -óda m mat. odvod faze funkcije več spremenljivk glede na eno od spre- parámeter verížnice menljivk -tra -- m elektr. količnik vodoravne komponente natezne sile v vrvi parciálni tlák -ega -a m fiz., kem. delež tlaka v in njene teže na enoto dolžine z upošteva- celotnem tlaku plinske zmesi, ki ga prispeva no dodatno silo zaradi vetra in teže ledu pri posamezna komponenta S: délni tlák določeni temperaturi nadzemnega voda PRIM.: Dáltonov zákon 590 párni kôtel párica -e ž elektr. par električnih vodnikov za segata druga v drugo in sta centrirani z vmesno prevajanje toka ali signalov pušo, omogoča majhne aksialne pomike parílni barválni postópek -ega -a m stroj. strojni del v obliki zvona s tremi m -ega -ega -pka obodnimi izrezi pod kotom 60° in vmesnimi tekst. parílna célica -e -e ž Ü párkljasto oblikováni strôjni dél parílnik -- -ega raztopino barvila in nato izpostavi pari barvanje, pri katerem se blago prepoji z parklji, ki segajo v zrcalno simetrični drug strojni del, npr. pri parkljasti gredni vezi parílnik -a m naprava za obdelavo surovin s párna elektrárna -e -e ž termoelektrarna, v paro Sp: parílna célica kateri vodna para žene turbino ali batni stroj za paríški máček -ega -čka m grad. priprava za pogon električnega generatorja dviganje in prestavljanje težkih kamnitih párna kopél -e -i ž kem. kopel s paro za segreva-blokov, sestavljena iz dveh železnih klinov z nje laboratorijskih posod, npr. izparilnic zankama za vstavljanje vrvi na vrhu, ki sta na párna turbína -e -e ž stroj. pogonski stroj, ki sredini rahlo lomljena, eden ima zob, drugi ga žene vodna para, lahko tudi druga snov, pri utor, oba klina se vstavita v trapezno izklesana čemer se pri toku skozi eno ali več turbinskih utora v bloku, pri dviganju vrv sklene klina, da stopenj zaradi oddane energije znižujeta tem-se zagozdita in se blok lahko dvigne peratura in tlak párjenje betóna -a -- s grad. negovanje svežega pârnica -e ž stroj. jamica, ki nastane med betona s pihanjem pare za pospešitev strjevanja parničnim varjenjem zaradi lokalnega upareva-párjenje tekstílij -a -- s tekst. obdelava tekstilij nja materiala v območju laserskega obsevanja z nasičeno ali pregreto vodno paro, npr. za párnično varjênje -ega -a s učinkovit režim zmanjšanje krčenja, leska, izenačenje videza laserskega varjenja, pri katerem se zaradi visoke p pletiva, izboljšanje otipa, fiksiranje barvila intenzitete laserske svetlobe material lokalno párkelj -klja m stroj. podolgovat del strojnega upareva, kar privede do nastanka parnice, ki elementa v obliki zoba ali palice, ki ima videz omogoča neposreden vnos toplote v globino živalskega parklja in sega v zrcalno simetrični varjenca drug strojni element párni diagrám -ega -a m stroj. diagram, ki parkerizíranje -a met. fosfatiranje površine prikazuje toplotni krožni proces pri delovanju kovine ob dodatku manganovih soli parnega batnega stroja ali parne turbine parkétarska déla -ih dél s mn. grad. gradbena párni ejéktor -ega -ja m stroj. ejektorska zaključna dela, s katerimi se oblagajo talne črpalka, pri kateri je delovna snov vodna parketa iz različnih vrst lesa, npr. hrasta, bukve, párni eksplozíjski postópek -ega -ega jesena, ali laminata na pripravljeno podlago s pri-površine z lesenimi ploščicami ali deščicami para bijanjem ali lepljenjem, brušenjem, lakiranjem -pka m les. postopek za razvlaknjevanje lesa, pri katerem se lesni sekanci izpostavijo vodni parkétna déščica -e -e ž les. Ü parkétnica pari pod tlakom 70 bar, nato se tlak naglo parkétnica zmanjša, da se les eksplozivno razvlakni, pri -e ž les. lesena deščica parketa, čemer ostanejo dolga vlakna nepoškodovana, debela 25 mm Sp: parkétna déščica uporablja se za izdelovanje lesnovlaknenih parkírna lúč -e lučí ž prom. signalna luč za ozna-plošč za fasadne in strešne izolacije čevanje vozila med parkiranjem párni kôtel -ega -tla m stroj. naprava, v kateri párkljasta grédna véz -e -e vezí ž stroj. gredna zgoreva gorivo za pridobivanje visokotem-vez s parkljasto oblikovanima polovicama, ki peraturne in visokotlačne pare, namenjene 591 párni stròj za različne tehnološke procese in kot delovni sprememba tlaka na enem mestu mirujočega medij za pogonske stroje fluida povzroči enako spremembo tlaka povsod párni stròj v mirujočem fluidu, iz česar sledi, da je tlak v -ega strôja m stroj. pogonski stroj, tekočini zmnožek njene globine, težnostnega v katerem se toplota v obliki vodne pare, ki jo pospeška in gostote dobavlja zunanji vir energije, npr. parni kotel, pasivácija jedrski reaktor, spreminja v mehansko delo, -e ž kem. teh. Ü pasivíranje navadno za pogon električnega generatorja, pasivíranje -a s kem. teh. postopek za upoča-parne lokomotive snitev korozije z oksidacijo kovinske površine párni tlák Sp: pasivácija PRIM.: aktivíranje (1), eloksíranje -ega -a m fiz., kem. tlak, ki ga ima para v zaprtem termodinamičnem sistemu pri dani pasívna komponênta -e -e ž elektr. kompo-temperaturi v termodinamičnem ravnotežju s nenta, ki za delovanje ne potrebuje zunanjega svojo kondenzirano fazo, ki je lahko tekoča ali napajanja, npr. dušilka, električni upor, kon- trdna denzator párnost -i ž fiz. lastnost sistema glede na pro- pasívna rezêrva -e -e ž naprava, ki lahko po storsko zrcaljenje določeni prekinitvi obratovanja primerno párnostni bít nadomesti napravo, ki je odpovedala -ega -a m telekom. dodatni bit pri prenosu podatkov, ki zagotavlja, da je vsota pasívni četveropól -ega -a m elektr. četveropol bitov v podatkih vedno liha ali soda, s čimer iz električnih pasivnih elementov, npr. konden- omogoča odkrivanje morebitnih napak zatorjev, uporov, tuljav parovódno omréžje pasívni fílter -ega -tra m elektr. filter, ki ima -ega -a s omrežje med p seboj povezanih virov, naprav, cevovodov in v svojem vezju samo pasivne komponente, merilno-regulacijske opreme za prenos in upore, tuljave in kondenzatorje razdeljevanje pare za ogrevanje in industrijsko pasívni satelít -ega -a m astr. satelit, ki kroži uporabo okoli Zemlje na nizki orbiti in deluje kot parsék odbojnik radijskih valov, poslanih z Zemlje -a m astr. merska enota za merjenje astronomskih razdalj, oddaljenost, na kateri pasívni zêmeljski pritísk -ega -ega -a m grad. bi imela astronomska enota zorni kot kotne zemeljski pritisk, ki nastane, ko se navpični sekunde, približno 3 svetlobna leta oporni zid premakne proti zaledni zemljini, in pásarska déla predstavlja odpor zemljine -ih dél s mn. grad. gradbena zaključna dela, s katerimi se izdelujejo in pasívno vézje -ega -a s elektr. vezje s pasivnimi montirajo dekorativno površinsko obdelani elementi, ki za svoje delovanje potrebuje samo stavbni elementi in notranja oprema v stano- vhodne signale vanjih in javnih prostorih, navadno iz pleme- pásnica -e ž grad., stroj. zgornji in/ali spodnji nitih kovin, bakra, aluminija, medi, brona, npr. prečni del nosilca PRIM.: stojína stilne ograje, okenske rešetke, prekrivne rozete, pasôvna matríka -e -e ž mat. matrika, katere napisne tablice, okraski od nič različni elementi so samo v ozkem pasu pásasti kábel -ega -bla m elektr. Ü opláščeni vzdolž diagonale kábel pasôvna širína -e -e ž telekom. razlika med pascal -a [paskál] m izpeljana merska enota v mejnima frekvencama radiofrekvenčnega mednarodnem sistemu enot za tlak, napetost, spektra S: širína frekvénčnega pasú simbol Pa, 1 Pa = 1 N/m 2 pasôvna širína anténe -e -e -- ž elektr. fre-Pascalov zákon -ega zakóna [paskálov] m kvenčni pas, znotraj katerega ostajajo karakteri-fiz. osnovni zakon hidrostatike, po katerem stike antene v dovoljenih okvirih 592 Pécletovo števílo pasôvna vrzél -e -i ž elektr. patríca najmanjša energija -e ž met., stroj. zgornji del utopa, štance, pri polprevodnikih, potrebna za prehod orodja za globoki vlek elektrona iz valenčnega v prevodni pas Páulijevo izključítveno načêlo -ega -ega -a s PRIM.: energíjska réža fiz. načelo, po katerem dva fermiona, npr. elek- pasôvni agregát -ega -a m elektr. agregat za trona, ne moreta biti v istem kvantnomehan-neprekinjeno obratovanje blizu polne moči in s skem stanju sistema S: izključítveno načêlo tem za pokrivanje osnovne obremenitve Páulingova pravíla -ih -íl s mn. kem. pet pravil pasôvni fáktor -ega -ja m elektr. faktor za napovedovanje in utemeljevanje kristalne pasovnega navitja, ki upošteva porazdelitev zgradbe ionskih kristalov navitja za zmanjšanje razlik induciranih elek- pavšálna dobáva -e -e ž elektr. nemerjena tričnih napetosti v tuljavah iz različnih utorov dobava električne energije pasôvni fílter -ega -tra m elektr. filter, ki pavšálna tarífa -e -e ž elektr. tarifa, ki določa prepušča ali zapira določen frekvenčni pas ali stalno plačilo za obračunsko obdobje ne glede pas valovnih dolžin PRIM.: pasôvno prepústni na porabo električne energije ali moč odjema fílter, pasôvno zapórni fílter p-blók elemêntov -a -- [pé] m kem. del period-pasôvno navítje -ega -a s elektr. navitje, poraz-nega sistema elementov, ki obsega zadnjih šest deljeno vzdolž zračne reže električnega stroja skupin periodnega sistema: elemente borove pasôvno prepústni fílter skupine (B, Al, Ga, In, Tl), ogljikove skupine -- -ega -tra m elektr. frekvenčni filter, ki prepušča samo določen (C, Si, Ge, Sn, Pb), dušikove skupine (N, P, pasov v delni širini in polni gostoti na snovalni p PC pasôvno snovánje -ega -a s snovanje žlahtnih plinov (He, Ne, Kr, Xe, Rn) tekst. skupine halogenov (F, Cl, Br, I, At) in skupine frekvenčni pas As, Sb, Bi), kisikove skupine (O, S, Se, Te, Po), PRIM.: pasôvni fílter boben, nato se vsi pasovi skupaj previjejo na PC-eja in -- [pecé pecêja] m (ang. polycarbonate) kem. krat. Ü polikarbonát osnovni valj pasôvno zapórni fílter PCB PCB-eja in -- [pecebé pecebêja] m krat. kem. Ü -- -ega -tra m elektr. frekvenčni filter, ki ne prepušča določenega poliklorírani bífeníl frekvenčnega pasu PRIM.: pasôvni fílter pck -- [pecekà] ž krat. kem. Ü ploskôvno centrírana pasterizíranje kubíčna mréža -a s segrevanje, npr. mleka, piva, na okoli 64 °C, da se uniči večina mikroor- PD-regulácija -e [pedé] ž elektr., stroj. Ü ganizmov proporcio nálno-diferenciálna regulácija patêntna vezáva -e -e ž tekst. vezava pri PE PE-ja in -- [peé peêja] m (ang. polyethylene) desna zančna stolpca z levima zančnima Pearsonov statístični preskús -ega -ega stolpcema, pletivo se po širini močno skrči pletenju, pri katerem se navadno menjavata krat. kem. Ü polietén in na obeh straneh so vidni le desni stolpci, je -a [pírsonov] m mat. statistično orodje, s katerim se preverja ujemanje rezultatov meritev z raztegljivo in elastično, zlasti po širini napovedmi modelov, npr. resničnost hipotez, patêntni obróbek -ega -bka m tekst. v patentni delovanje proizvodne linije, učinkovitost vezavi pleten, zelo elastičen zaključek pletenih delovnega procesa, ugotavljanje verjetnosti, da tekstilnih ali drugih izdelkov, npr. usnjenih dve končni množici podatkov izvirata iz stati-pátočno ólje stično sorodnega procesa S: preskús χ2 Sp: tést χ2 -ega -a s kem. teh. zmes srednjih in višjih alkoholov, predvsem amil alkohol, ki nastaja Pécletovo števílo -ega -a [peklêjevo] s fiz. kot neželena primes pri alkoholnem vrenju značilno število, ki se uporablja pri obravnavi 593 Pécletovo števílo prenôsa snoví prenosa toplote v toku fluida, količnik prenosa pehálni stròj -ega strôja m stroj. obdelovalni toplote s konvekcijo in prenosa toplote s preva- stroj z vodoravnim ali navpičnim gibanjem janjem, simbol Pe pehala, na katerem je pritrjena glava z odrezo- Pécletovo števílo prenôsa snoví valnim nožem, orodjem za obdelavo ravnih -ega -a površin, utorov, ozobja -- -- [peklêjevo] s kem. teh. značilno število, ki se uporablja pri obravnavi prenosa snovi v toku pehálo -a s stroj. osnovni del pehalnega stroja, fluida, količnik prenosa snovi s konvekcijo in na katerega je pritrjeno orodje za odrezovanje, prenosa snovi z difuzijo, simbol Pe* preoblikovanje PECVD -ja in -- [pecevedé pecevedêja] m (fr. plas- pehánje -a s stroj. obdelava z odrezovanjem z ma-enhanced chemical vapour deposition) krat. kem. Ü vodoravnim ali navpičnim gibanjem orodja plázemsko kémično naparévanje na pehalu, navadno s pogonom z nihalno ali péč vrtilno ovozo pečí ž naprava, v kateri potekajo procesi ob dovajanju toplote, dobljene iz električne Peierls-Nabarrova napétost -e -i [pájerəls energije ali s pretvarjanjem kemijske energije nabárova] ž met. napetost, potrebna za premik goriva dislokacije v ravnini atomov osnovne celice péč s transpórtnim trákom PRIM.: mréžno trênje pečí -- -- -- ž met. kontinuirna peč, v kateri se vložek pomika skozi pektín -a m kem. rastlinski polisaharid v celičnih peč med segrevanjem, obdelavo na mrežastem stenah, bel do svetlorjav prah, ki se uporablja v ali členkastem transportnem traku živilski industriji kot sredstvo za želiranje, kot péč z váljčno prógo stabilizator v sadnih sokovih PRIM.: galêrta pečí -- -- -- ž met. konti- p nuirna peč, v kateri se vložek pomika skozi peč pelét -a m kroglica ali kratka paličica, izdelana uporablja se npr. za obdelavo srednje velikih ali pelet, lesni pelet Sp: peléta velikih obdelovancev med segrevanjem, obdelavo na valjčni progi, iz mešanice prahu, zdroba in veziva, npr. rudni péč z vrtljívim dnòm pečí -- -- -- ž valjasta met. peléta -e ž Ü pelét kontinuirna peč, katere dno, ki se vrti okoli peletíranje -a s postopek za izdelavo peletov navpične osi, ima obliko kolobarja, uporablja se iz mešanice prahu in veziva npr. za kaljenje, segrevanje surovcev za kovanje peletírni króžnik -ega -a m kem. teh. peletizator pedál v obliki poševno postavljenega vrtečega se -a m stroj. del za nožni pogon naprave, npr. kolesa, ali vzvod za nožno aktiviranje sklopke, krožnika, na katerem se delci praškaste snovi zavore ali pospeševanje vozila z dodanim vezivom združujejo v pelete in S: stopálka pedométer izstopajo na prosto na dnu naprave, ko dosežejo -tra m elektromehanska ali elek- ustrezno velikost tronska prenosna priprava za štetje korakov na pehálna črpálka peletov, npr. peletirni krožnik ž -e -e stroj. hidrostatična Peltierov elemènt podlagi premikanja rok ali kolka peletizátor -ja m kem. teh. naprava za izdelovanje črpalka s pehalno gibajočimi se črpalnimi -ega -ênta [peltjêjev] m elementi, npr. batom, membrano fiz. PRIM.: bátna element, sestavljen iz spoja dveh različno črpálka dopiranih polprevodnikov, aktivni del Peltiero- pehálna ovóza vega hladilnika PRIM.: têrmočlén ž -e -e stroj. pogonski mehanizem s pretvarjanjem vrtilnega gibanja Peltierov hladílnik -ega -a [peltjêjev] m v premočrtno z vrtljivo ročico s čepom v hladilnik, ki deluje na osnovi Peltierovega ovozniku pravokotne kulise, povezane s pojava in se uporablja predvsem za globoko pehalom, npr. za pogon pehalnega stroja hlajenje majhnih naprav, ki ne dovoljujejo 594 peptídna véz mehanskih tresljajev in delujejo v različnih Penningov vákuumméter -ega -tra vremenskih razmerah [péningov] m fiz., kem. vakuummeter s hladno Peltierov pojàv katodo in magnetnim poljem, v katerem se pot -ega -áva [peltjêjev] m elektr. ter-elektronov podaljša in s tem poveča število moelektrični pojav, pri katerem električni tok trkov med elektroni in molekulami plina požene toplotni tok skozi stik dveh različnih PRIM.: ionizacíjski vákuumméter, ionizacíjski polprevodnikov, uporablja se za hlajenje vákuumméter s hládno katódo, ionizacíjski Péltonova turbína -e -e ž stroj. vodna turbina z vákuumméter z žaréčo katódo lopaticami v obliki korcev, primerna za majhne penobetón -a m grad. Ü pénjeni betón pretoke in velike višinske razlike pentagonálna bípiramída -e -e ž mat. bipira-PÉL-vodník -a m (ang. PEL – protective earthing mida, ki ima za osnovno ploskev petkotnik in and line) elektr. zaščitni ozemljitveni in linijski plašč iz desetih trikotnikov vodnik pentán -a m kem. alkan s petimi ogljikovimi péna -e ž 1. disperzija mehurčkov v atomi, C 5 H 12 , brezbarvna, lahko hlapna, tekočini 2. met. plinski mehurčki, pomešani s vnetljiva tekočina, uporablja se kot topilo, trdnimi kovinskimi oksidi na površini taline kot sredstvo za mehurčenje pri proizvodnji penále penjenih plastičnih mas -a m rud. zmanjšanje vrednosti rude zaradi škodljivih primesi S: odbítek pentlandít -a m met. kubični nikelj-železov penálni koeficiènt sulfid, (Fe,Ni) -ega -ênta m elektr. koefici-9S8, pomembna nikljeva ruda ent, ki upošteva delež izgub agregata v omrežju pentóda -e ž elektr. elektronka s petimi elektro- S: prirástni koeficiènt trodami, navadno v obliki mrežic, od katerih je pénasta gúma vsaj ena krmilna -e -e ž kem. teh. gobasta guma, pentozáni pri določanju njegove optimalne obremenitve dami: katodo, anodo in s tremi dodatnimi elek- p izdelana z dodatkom sredstev za penjenje pri -ov m mn. kem. rastlinske sluznine iz vulkanizaciji skupine hemiceluloz penetrométer PÉN-vodník -a m (ang. PEN – protective earthing -tra m grad. instrument za elektr. and neutral) električni vodnik, ki opravlja ugotavljanje zbitosti nasute in kompaktirane funkcijo zaščitnega in nevtralnega vodnika zemljine pénica pepél -a m kem. teh. mineralni ostanek pri gorenju -e ž met. listek zlata, tanjši od folije, ki se organskih snovi, npr. premoga uporablja za zlatenje, npr. črk S: zláta péna pepelíka -e ž kem. Ü kálijev karbonát penílo -a s kem. teh., rud. reagent, ki pospešuje pepíta tkanína penjenje, uporablja se npr. pri flotaciji -- -e ž tekst. tkanina s pepita vzorcem PRIM.: flotacíjsko srédstvo pénjena plástična mása pepíta vzórec -- -rca m tekst. vzorec iz svetlo- -e -e -e ž kem. teh. plastična masa z dispergiranimi plinskimi -temnih kvadratkov, razvrščenih v navpične in mehurčki, npr. poliuretanska pena, uporablja se vodoravne črte kot material za toplotne in zvočne izolacije peptíd -a m kem. kondenzacijski produkt ami- pénjeni betón nokislin, ki nastane tako, da se aminoskupina -ega -a m grad. beton z gostoto ene molekule veže s karboksilno skupino druge 1200–1600 kg/m 3 , pri katerem se v betonsko molekule ob odcepitvi ene molekule vode mešanico doda penilo, da se pred vgradnjo peptídna véz naredi fina in stabilna pena, iz katere po utrditvi -e vezí ž kem. skupina –CO–NH–, nastanejo zračne pore, luknjice Sp: lúknjičasti ki povezuje aminokisline v peptidih ali v belja-betón, penobetón PRIM.: plinobetón kovinah PRIM.: amídna véz 595 perborát perborát -a m kem. periódičnost sol hipotetične perborove -i ž lastnost pojava, da se kisline H2B2O8, npr. natrijev perborat, ponavlja v enakih časovnih intervalih, npr. pri Na2H4B2O8, uporablja se kot nosilec aktivnega nihanju, ali da se nek vzorec ponavlja v enako- kisika v pralnih sredstvih, za beljenje mernih intervalih, npr. pri kristalih percentíl -a m mat. periódni sistém elemêntov vsaka od vrednosti -ega -a -- m kem. opazovane spremenljivke, ki razdelijo tabelarična razvrstitev kemijskih elementov po opazovane podatke, urejene po vrednosti, na rastočih atomskih številih in glede na njihove perforíranje in osemnajst navpičnih skupin s -a stroj. strojno izsekova-peristáltična črpálka sto delov z enakim številom podatkov S: centíl kemijske lastnosti na sedem vodoravnih period nje luknjic v ravni črti skozi papir, karton, -e -e ž stroj. rotacijska pločevino, npr. kot predpriprava papirja, ki črpalka z več vrtljivimi elementi, npr. valjčki, ena- olajša pretrg, za vodilo v zapisovalnih napravah, komerno razvrščenimi na rotorju, ki pri vrtenju za oster prepogib pločevine v mehanski pritiskajo na gibko cev in pri tem potiskajo fluid v predelavi njej Sp: S: cévna črpálka z gíbko cevjó lúknjanje pergamentíranje peristíl -a m grad. -a s tekst. prostor, ki ga obkrožajo postopek, s katerim se naredi površina tekstilije prosojna, steklasta, kolonade in arkade, navadno na samostanskih opalescentna, presevna dvoriščih pred glavno stavbo ali svetiščem periástron peritéktična reákcija -e -e ž met. -a m astr. reakcija, po točka orbite nebesnega telesa, ki je najbližje zvezdi, okoli katere telo kateri talina pri ohlajanju reagira z že obstoječo kroži trdno fazo, pri čemer nastane pri binarni zlitini perifêrni elektrón -ega -a m kem. elektron, ki ternarni zlitini pa talina reagira z dvema že ob- p nova trdna faza, ki obdaja prvotno fazo, pri vlja pri svetlobnih pojavih, pojavih prevajanja met. peritéktična tóčka -e -e ž točka v peri-in pri kemijskih lastnostih atoma S: valénčni tektičnem faznem diagramu, v kateri poteka pripada zunanji elektronski lupini in se uvelja- stoječima fazama in nastane nova trdna faza elektrón peritektična reakcija, med potekom reakcije se sistemu, v kateri se Luna ali kako drugo peritéktični fázni diagrám -ega -ega -a m nebesno telo najbolj približa Zemlji perigêj -a m astr. točka v geocentričnem temperatura ne spreminja PRIM.: met. binarni fazni diagram s peritektično točko, apogêj v katerem so področja taline, trdne raztopine perihélij -a m astr. točka, v kateri je planet α in trdne raztopine β , med temi fazami so najbližje Soncu PRIM.: afélij zmes obeh trdnih raztopin, mešanica taline in perióda trdne raztopine α in mešanice taline in trdne -e ž 1. fiz., mat. interval ponavljanja raztopine β v termodinamičnem ravnotežju periodičnega pojava 2. kem. vodoravna vrstica v periodnem sistemu elementov peritéktik -a m met. dvokomponentna ali perióda fúnkcije večkomponentna trdna faza, ki nastane pri -e -- ž mat. prirastek točno določeni temperaturi in sestavi zlitine neodvisne spremenljivke periodične funkcije, po reakciji med talino in že obstoječo trdno pri katerem se funkcijska vrednost ponovi fazo pri binarnih sistemih ali talino in dvema že periódična fúnkcija -e -e ž mat. funkcija, obstoječima fazama pri ternarnih sistemih, pri katere vrednosti se ponavljajo v enakih inter- čemer novo nastala faza obda prvotno trdno ali valih prvotni trdni fazi periódično gíbanje -ega -a s fiz. gibanje, ki se peritektoíd -a m met. dvokomponentna ali več-ponavlja v enakih časovnih presledkih komponentna trdna faza, ki nastane pri točno 596 pêroksíd določeni temperaturi in sestavi zlitine v skladu permeabílnost -i ž lastnost membrane, s peritektoidno reakcijo porozne snovi ali nasutja, da prepušča plin ali peritektoídna reákcija tekočino S: prepústnost (1) -e -e ž met. reakcija, pri kateri se v binarnem sistemu pri ohlajanju pre- permeabílnost vákuuma -i -- ž fiz. tvorita dve trdni fazi v novo trdno fazo osnovna fizikalna konstanta z vrednostjo perklorát 1,256 637 06 · 10–6 H/m, količnik gostote in -a m kem. klorat(VII), sol klorove(VII) jakosti magnetnega polja v vakuumu, simbol μ kisline, npr. kalijev perklorat, KClO0 4 S: magnétna konstánta pêrl -a m graf. velikost tiskarskih črk 5 tipograf-permeánca -e ž 1. fiz. lastnost materiala, da skih enot prepušča tok snovi ali energije 2. elektr., fiz. količnik perlít -a m 1. met. mikrostrukturna sestavina magnetnega pretoka in magnetne napetosti, obratna vrednost magnetnega upora, simbol jekel, nastala z evtektoidno reakcijo, ki je Λ , merska enota henry pod mikroskopom videti kot drobne S: magnétni prevòd vzporedne izmenične lamele cementita in permínvar -ja m met. mehkomagnetna zlitina ferita 2. grad. amorfna vulkanska steklasta z masnim deležem niklja 45 %, železa 30 % in kamnina z relativno velikim deležem hidratne kobalta 25 %, uporablja se v radijski elektroniki vode, ki se ji pri segrevanju močno poveča in telekomunikacijski opremi za zelo stabilna prostornina, uporablja se kot industrijski jedra transformatorjev izolacijski material permitívnost -i ž elektr., fiz. količnik gostote in perlitíranje -a s met. toplotna obdelava, pri jakosti električnega polja S: dieléktričnost kateri se jeklo, segreto tik nad temperaturo permitívnost vákuuma -i -- ž elektr., fiz. končane premene ferita v avstenit, ohladi na osnovna fizikalna konstanta z vrednostjo temperaturo najhitrejše izotermne premene p 8,854 188 · 10 –12 F/m, količnik gostote in jakosti v perlit, zadrži pri tej temperaturi do končane električnega polja v vakuumu, simbol ε S: premene in potem ohladi, temperatura najhi-0 elék-trična konstánta Sp: absolútna permitívnost trejše premene se odčita iz diagrama TTT za ustrezno jeklo permutácija -e ž mat. zamenjava mesta perlítni omèt elementa v urejeni množici -ega -éta m grad. omet iz toplotne izolacijske malte, ki ji je primešan perlit permutacíjska grúpa -e -e ž mat. grupa, ki zrnavosti do 2 mm jo sestavljata urejena množica elementov in pêrlon® binarna operacija zamenjave mesta med dvema -a m kem. teh., tekst. blagovna znamka elementoma poliamida 6, blagovna znamka poliamida 6, uporablja se za ščetke, pasove, ribiške vrvice permutíranje -a s elektr. povezovanje kablov, permalój kjer se spoji zaslonov zaporednih odsekov -a m met. zlitina iz 80 % niklja in 20 % kablov med seboj zamenjujejo, da vsak železa z zelo visoko permeabilnostjo za magnetna zaslonski tokokrog zaporedoma obkroži jedra električnih in elektronskih naprav vse tri linijske vodnike permanéntna trdôta vôde -e -e -- ž kem. Ü permutíranje elemêntov -a -- s mat. trájna trdôta vôde zamenjava vrstnega reda elementov, npr. abc permanéntni magnét -ega -a m fiz. Ü trájni v acb, bac magnét pêroksíd -a m kem. spojina, ki vsebuje peroksi- permanganát -a m kem. manganat(VII), sol dni ion O 2– 2 ali peroksiskupino –O–O–, npr. manganove(VII) kisline, npr. kalijev perman- vodikov peroksid, H2O2, dibenzoil peroksid, ganat, KMnO S: (2) 4 manganát (C6H5CO)2O2 597 peróksodísulfát peróksodísulfát -a m kem. peskomèt sol peroksodižve- -éta m met. dodajalnik peska pri plove kisline, H2S2O8, npr. kalijev peroksodisul- formanju fat, K2S2O8, močen oksidant Sp: persulfát pesticíd -a m kemično sredstvo za uničevanje perónska stréha -e -e ž grad. streha na stebrih z škodljivcev dvostranskimi konzolami in nagibom strešin v pestìč -íča m stroj. paličast rezilni del pri štanci, sredino, da ima notranji odtok del preoblikovalnega orodja za globoki vlek persisténca -e ž elektr. pojav, da svetlost točk pestílo -a s tolkač pri terilnici Sp: pistíl na luminiscenčnem zaslonu, npr. Braunove pésto elektronke, po prenehanju vzbujanja ne pade -a s stroj. osrednji del kolesa, zobnika, jermenice za pritrditev na gred, os ali na tečaj, takoj na nič perspektívna kòlineácija čep pri vrtenju Sp: glavína -e -e ž grad. geome-trijska povezava prirejenih projekcijskih točk péstra bárva -e -e ž 1. barva, ki ima različno ali premic, kjer je določeni točki ali premici svetlost in nasičenost in predstavlja barvni prvega polja prirejena določena točka ali ton S: kromátična bárva (1) 2. nasičena spek-premica drugega polja, premice spojnice prire- tralna barva, ki opiše barvni ton S: kromátična jenih točk potekajo skozi neko končno točko, bárva (2) sečišča prirejenih premic so na isti premici péstrost bárve -i -- ž lastnost barve, ki perspektívna projékcija -e -e ž grad., mat. akso- označuje barvni ton, npr. rdeč, rumenozelen p nometrična projekcija telesa na projekcijsko peščéna fórma -e -e ž met. livarska forma kot ploskev z žarki, ki izhajajo iz končno odda-okvir z dnom, v katerega se nasipa livarski ljenega projekcijskega središča S: centrálna pesek in z modelom ustrezne oblike izdela livna projékcija votlina za ulivanje tekoče kovine persulfát -a m kem. Ü peróksodísulfát peščéna kopél -e -i ž kem. kopel za enakomer- PÊRT PERT-a m (ang. program evaluation and review no segrevanje laboratorijskih posod, npr. izpa- technique) metoda za analizo nalog, vključenih v rilnic, z vročim peskom izvedbo danega projekta, zlasti za analizo trajanj, PÉT PET-a in -- m krat. kem. Ü polietiléntereftalát potrebnih za dokončanje posameznih aktivnosti pêta industríjska revolúcija in ugotavljanje najkrajšega časa, potrebnega za -e -e -e ž indu-strija, v kateri se uporabljajo digitalizacija, roboti-dokončanje celotnega projekta PRIM.: metóda zacija, umetna inteligenca, osrednjo vlogo imajo krítične potí, mréžni načŕt senzorji ter velika povezljivost naprav, ki med perturbográf -a m elektr. trajno delujoči seboj komunicirajo in uravnavajo proizvodne in merilnik s pomnilnikom, ki omogoča zapisova-druge procese, njen namen je večja povezanost nje časovnega poteka veličin pred dogodkom med pametnimi tehnologijami in človekom, npr. in med njim, npr. pri okvari avtonomna vozila S: industríja 5.0 pervibrátor -ja m grad. Ü vibrátor za betón pêta lóka -e -- ž grad. ležišče loka, oporna točka, PÉS -- ž (ang. photoelectron spectrometry, photoe-izdelana pravokotno na njegovo os mission spectrometry) krat. kem. Ü fótoelektrónska pêta nasípa -e -- ž grad. vznožje nasipa na stiku spektroskopíja temeljnih tal in pobočja nasipa za oporo in pések -ska m grad. drobnozrnata usedlina iz povečanje njegove stabilnosti preperelih kamnin z velikostjo zrn 0,1–8,0 mm pétersenka -e ž elektr. tuljava za kompenziranje péskanje -a smet. čiščenje površine ulitkov, kapacitivnega toka enofaznega zemeljskega stika pločevine s curkom peska ali kovinskega zdroba v razdelilnem omrežju S: Pétersenova tuljáva 598 piézoeléktrični kristál Pétersenova tuljáva -e -e ž elektr. tuljava za sintetična preja zvezno potiska v segreto termo-kompenziranje kapacitivnega toka enofazne- fiksirno komoro in nezvezno odvaja iz nje ga zemeljskega stika v razdelilnem omrežju pháni betón -ega -a m grad. z nabijalom zgoščen S: pétersenka ročno vgrajen beton S: nabíti betón petkótnik -a m mat. poligon s petimi stranicami pháni opáž -ega -a m 1. grad. lesene deske ali pêtni sklàd -ega skláda m grad. prva plast plohi, ki se sočasno z izkopavanjem zabijajo v položene opeke, kamnov na podlago ali na zemljino za varovanje pred posipanjem temelj zidu 2. grad. lesen opaž zidu, v katerega se s phanjem pétrokemíja vgradi glinena malta -e ž področje kemije, ki obravnava predelavo surove nafte in zemeljske- phánje -a s grad., met. zgoščevanje, utrjevanje s ga plina v kemične proizvode tolčenjem, udarjanjem, npr. dna industrijske petrolêj peči ali stene lonca za transport taline z ognje- -a m 1. kem. teh., stroj. Ü motórni vzdržno maso, peska v peščeni formi za litje, petrolêj 2. kem. teh., stroj. Ü svetílni petrolêj gline za zid, tlak S: nabíjanje petrolêjski kôks -ega -a m kem. teh. Ü petrólkôks phánje glíne -a -- s grad. vgrajevanje glinene petróléter -tra m kem. teh. lahki bencin z malte ali glinenega blata v opaž s tolčenjem, gazolinaži zemeljskega plina in se uporablja kot pH-indikátor -ja [pehá] m kem. indikator, ki topilo območjem vrelišč 40–60 °C, ki se dobi pri de- udarjanjem S: gazolín, narávni bencín ima v kislem območju pH drugačno barvo petrólkôks -a m kem. teh. porozna snov z veliko kot v alkalnem, s čimer omogoča določitev ogljika, ki se pridobiva poleg hlapnih ogljikovo- ekvivalentne točke pri kislinsko-bazni titraciji, p dikov pri krekiranju težkih olj, ki nastajajo kot npr. metiloranž, fenolftalein S: kislínsko-bázni jah nafte, uporablja se za izdelavo anod za elek- pH-méter -tra [pehá] m voltmeter z velikim trolizno pridobivanje aluminija ostanki, npr. pri vakuumski destilaciji v rafineri- indikátor kôks Sp: petrolêjski notranjim uporom za merjenje elektrodnih po- tencialov in skalo ali kazalnikom v enotah pH pétstèbrni transformátor -ega -ja m elektr. phot -a [fót] m merska enota v merskem sistemu trifazni transformator, ki ima za izboljšanje CGS za osvetljenost, simbol ph, 1 ph = 10 4 lx magnetnega pretoka namesto treh še dodatna PÍD stranska stebra PID-a in -- m krat. grad. Ü projékt izvedênih pewter dél -tra [pjút ә r] m zlitina kositra in svinca za izdelavo okrasnih predmetov, posodja PÍD-regulácija -e ž elektr., stroj. Ü proporcionál-pH no-integrálno-diferenciálna regulácija pH-ja in -- [pehá pehája] m (lat. pondus hy-drogenii, potentia hydrogenii) krat. kem. negativni piedestál -a m grad. Ü podnóžje (3) desetiški logaritem koncentracije vodikovih piézoeléktrični fílter -ega -tra m fiz. ionov, pH = –log c (H + elek-), merilo za kislost tronski filter, ki deluje na osnovi mehanske raztopine, ki je posledica prisotnosti vodikovih resonance piezoelektričnih kristalov ali ionov v njej Sp: vodíkov eksponènt keramik, uporablja se zlasti kot frekvenčna phálna mása -e -e ž met. ognjevzdržna masa referenca za nabijanje, npr. izzidave industrijskih peči, piézoeléktrični kristál -ega -a m fiz. kristal, ki loncev za prenos taline S: nabijálna mása se električno polarizira pod vplivom mehanske phálni teksturírni postópek -ega -ega napetosti in se deformira pod vplivom -pka m tekst. teksturirni postopek, pri katerem se zunanjega električnega polja 599 piézoeléktrični mikrofón piézoeléktrični mikrofón -ega -a m elektr. Ü pihálna cév -e ceví ž met. cev, ki vodi zrak z kristálni mikrofón nizkim nadtlakom od puhala do pihalice piézoeléktrični pojàv -ega -áva m fiz. pojav, ki píhanje stêkla -a -- s kem. teh. ročno ali strojno opisuje linearno zvezo med električno polari- izdelovanje steklenih predmetov s pihanjem v zacijo in mehansko napetostjo v piezoelektrič- kapljo staljenega stekla in dokončnim oblikova- nem materialu, npr. keramiki njem v kalupu PRIM.: steklopiháštvo piézoeléktrični zvóčnik -ega -a m elektr. piké -êja m tekst. reliefno vzorčasta tkanina, nastalega z deformacijami piezoelektričnega pikíranje -a s grad. pri interpolaciji plastnic elementa, pretvarja v zvočna nihanja membrane zvočnik, ki spreminjanje električnega toka, navadno iz dveh osnov in dveh votkov označevanje s konico svinčnika, šestila, igle piézoeléktričnost -i ž fiz. lastnost nekaterih tistih točk z nadmorsko višino, zaokroženo kristalov, npr. kalij-natrijevega tartrata, na celo število, ki so med dvema točkama kremena, ali keramičnih materialov, npr. bari- izmerjene nadmorske višine, ki ni zaokrožena polarizirajo ali pod vplivom zunanjega električ- piknométer -tra m fiz. steklena posodica nega polja raztegnejo ali skrčijo jevega titanata, da se pri mehanski obremenitvi na celo število z brušenim zamaškom, v katerem je tanka piézoeléktrik -a m fiz. snov, ki se pod vplivom izvrtina, uporablja se za določanje gostote deformira pod vplivom električnega polja pikosekúndni láser -ega -ja m fiz., stroj. piézokerámika mehanske napetosti električno polarizira ali tekočin in trdnih snovi -e ž kem. teh. keramika s piezo- bliskovni laser s trajanjem bliskov v pikosekun- p električnimi lastnostmi, navadno na podlagi dnem območju svinčevega cirkonat-titanata, barijevega titanata kem. pikrát -a m sol pikrinske kisline, npr. piézométrična črta potek hidrostatičnih tlakov vzdolž cevovoda -e -e ž grad. črta, ki prikazuje amonijev pikrat, C6H2(NO2)3ONH4 pikrínska kislína -e -e ž kem. 2,4,6-trinitrofe-piézoupórnost -i ž fiz. lastnost polprevodni-nol, C 6 H 2 (NO 2 ) 3 OH, rumena trdna, eksploziv-kov in kovinskih prevodnikov, da se jim ob na snov, uporablja se za proizvodnjo razstreliv spremembi mehanske napetosti spremeni elek- trična upornost píksel -sla m Ü slikôvni elemènt piézoupôrovni barométer píla -e ž ročno paličasto orodje ploščatega, -ega -tra m fiz. barometer, ki meri zračni tlak na podlagi piezo- kvadratnega, trikotnega, polokroglega ali pigmènt drobnimi zobci za grobo ali fino obdelavo m -ênta kem. trdna, netopna anor-kovin, lesa, usnja z odvzemanjem materiala upornosti zaznavala okroglega prereza z grobimi, polgrobimi ali ganska ali organska, naravna ali sintetično pridobljena snov, ki se fino zmleta skupaj z piláster -tra m grad. zidni opornik za okrepitev vezivom, topilo in drugimi dodatki uporablja ali členitev zidu, ki ima obliko iz zidu izstopajo- kot barvilna snov v v barvnih pripravkih in čega stebra lakih Sp: barvína pilón -a m grad. vitka, visoka konstrukcija, npr. v pigmêntna bárva -e -e ž pripravek za barvanje obliki dveh stebrov ali okvira, ki prevzema zlasti na podlagi pigmenta kot barvilnega sredstva tlačne sile, npr. pri visečem mostu píhalica pilót -e ž met. ustnik pihalne cevi pri plavžu, -a m grad. lesen, betonski, jeklen poln ali konvertorju, skozi katerega se vpihuje v peč votel gradbeni element v obliki kola, zabitega potrebni zrak za zgorevanje goriva, kemijske v temeljna tla, uporablja se za prenos obtežbe reakcije objekta v temeljna tla v večjih globinah, 600 piroluzít vgrajuje se z vtiskanjem, zabijanjem, uvrtanjem z neprijetnim ostrim vonjem, ena od osnovnih v zemljino kemikalij v kemični industriji, uporablja se za pilotíranje sinteze, kot topilo, katalizator, za denaturacijo -a s 1. prom. vodenje, upravljanje, gorilnega špirita krmarjenje letala, letalnika, vesoljske ladje pirimidín 2. prom. posebno vodenje ladje v pristanišču, ki -a m kem. piridinu podobna hetero-ga opravlja ladijski pilot 3. grad. Ü temeljênje na ciklična spojina s formulo C 4H4N2, ki ima dva pilótih dušikova atoma v šestčlenskem obroču pilótna napráva -e -e ž Ü pôlindustríjski pirít -a m kem. teh. zlato rumen kubični železov pilótni ventíl žveplovega dioksida za papirno industrijo, za -ega -a m stroj. Ü prèdkrmílnik pridobivanje žveplove kisline, kot dodatek pilótno krmíljenje postròj disulfid, FeS2, uporablja se za pridobivanje -ega -a s 1. stroj. Ü litijevi anodi v litijevem členu prèdkrmíljenje 2. stroj. Ü vkrmíljenje píroeléktrični kristál -ega -a m fiz. kristal, ki se pilótno vozlíšče -ega -a s elektr. vozlišče v ele- pri spremembi temperature električno polarizi- sekundarna regulacija napetosti, navadno píroeléktrični pojàv -ega -áva m fiz. pojav, ki nameščeno v najmočnejše vozlišče omrežja ktroenergetskem omrežju, iz katerega deluje ra sorazmerno s spremembo temperature opisuje lastnost nekaterih električno polarizi- pín -a m 1. elektr. Ü tŕn (3) 2. elektr. Ü nožíca ranih materialov, da se pri spremembi tempe- pípa rature spremeni njihova električna polarizacija, -e ž stroj. cevno zapiralo s prevrtanim zato se na njihovi površini pojavi naboj, ki je stožcem, kroglo ali valjem kot zapornim sorazmeren s spremembo temperature elementom, ki se lahko obrača okrog osi, pravo-píroeléktričnost kotne na tok fluida, za 90° in omogoča zapiranje -i ž fiz. lastnost nekaterih p ali odpiranje toka fluida PRIM.: lopúta, ventíl, kristalov, npr. turmalina, ali keramičnih materi-zasún alov, da se pri segrevanju električno polarizirajo pipéta ali da se jim pod vplivom zunanjega električne- -e ž kem. laboratorijska priprava za ga polja spremeni temperatura odmerjanje tekočin, na koncu zožena, zgoraj pírofórnost odprta steklena ali plastična cevka z oznako -i ž kem. lastnost snovi, da se v stiku točne prostornine z zrakom vnamejo piramída -e ž mat. geometrijsko telo, omejeno z pírofosfát -a m kem. Ü dífosfát osnovno ploskvijo, ki je poljuben večkotnik, in pírofósforjeva kislína -e -e ž kem. Ü dífósfor-s plaščem, ki je sestavljen iz toliko trikotnikov, jeva kislína kolikor stranic ima večkotnik pirolidín -a m kem. laktam aminomaslene Piránijev vákuumméter -ega -tra m va-kisline s formulo C 4 H 7 NO, brezbarvna kuummeter, ki meri tlak na osnovi toplotne tekočina, uporablja se kot surovina v farma-prevodnosti, uporablja se za merjenje tlaka v cevtski industriji, pri sintezi polivinilpirolidona območju 10 –2 –10 5 Pa pirolíza -e ž kem. segrevanje organskih snovi, pirargirít -a m met. heksagonalni antimon-sre-npr. lesa, premoga, brez dostopa zraka, pri brov sulfid, Ag 3 SbS 3 , temnordeča srebrova ruda čemer nastanejo plinasti, tekoči in trdni PÍ-regulácija -e ž elektr., stroj. Ü proporcionálno-razkrojni produkti PRIM.: têrmolíza-integrálna regulácija piroluzít -a m met. črn tetragonalni mineral, se-piridín -a m kem. heterociklična spojina s stavljen predvsem iz manganovega(IV) oksida, formulo C5H5N, brezbarvna, vnetljiva tekočina MnO2, pomembna manganova ruda 601 pírometalurgíja pírometalurgíja -e ž področje metalurgije, janja kinetične energije fluida, rotirajočega v ki obravnava pridobivanje in rafinacijo kovin zaprtem ohišju, v statični tlak na ustju Pitotove s postopki, ki potekajo z uporabo toplote, npr. cevi v ohišju, ki potiska fluid skozi cev proti praženje, taljenje rud, plamenska rafinacija izstopni odprtini pirométer -tra m fiz. Pitot-Prandtlova cév termometer za brezkon- -e ceví [pitó prántlova] ž taktno merjenje temperature na osnovi toplo- zaznavalo zastojnega tlaka v obliki tanke tnega sevanja cevke z odprtino, pravokotno na tok fluida, pirometríja za merjenje hitrosti fluida ali telesa v njem -e ž merjenje temperatur, višjih S: Pitotova cév od 1500 °C PÍV-gonílo -a s (ang. PIV – positive infinitely pirométrski stôžec -ega -žca m kem. teh., met. variable) stroj. brezstopenjsko gonilo z nastavlji-rahlo nagnjena tristranična piramida standar-vimi stožčastimi utornimi kolesi in lamelnim dizirane velikosti in oblike, izdelana iz točno klinastim verižnim jermenom določene mešanice keramičnih materialov, plameníca katere konica se pri segrevanju pri določeni -e ž kem. teh. Ü bákla (2) temperaturi zaradi zmehčanja materiala ukrivi plameníšče -a s kem. teh. najnižja temperatura do osnovne ploskve, niz takih stožcev se vnetljive tekočine, pri kateri se hlapi nad njo uporablja za ocenjevanje zmehčišča keramič-ob stiku z odprtim plamenom vnamejo in nih materialov, rude PRIM.: Órtonov stôžec, ugasnejo, ko se plamen odmakne, uporablja se Segerjev stôžec kot glavni kriterij pri ocenjevanju vnetljivosti pirotéhnika -e ž izdelovanje in uporaba vne- tekočin, npr. tekočih goriv PRIM.: vnetíšče p tljivih snovi za umetni ogenj, rakete, strelivo plaménka -e ž stroj. inštalaterska priprava na pismárnica -e ž plastični zaboj s pokrovom ali uplinjeni bencin ali gorilni špirit z močnim brez njega, ki se v poštnem prometu uporablja plamenom za lotanje, odstranjevanje barve kot prevozna enota za poštne pošiljke plamenocévni kôtel -ega -tla m stroj. Ü dimno-pistíl -a m Ü pestílo cévni kôtel Pitágorov izrèk -ega -éka m mat. izrek, po plaménska atómska absorpcíjska spek- katerem je v pravokotnem trikotniku kvadrat troskopíja -e -e -e -e ž kem. atomska absorpcij-hipotenuze enak vsoti kvadratov obeh katet ska spektroskopija, pri kateri se atomi vzbujajo pítna vôda v plamenu Sp: plaménska fotometríja K: F-AAS -e -e ž voda v prvotnem stanju ali po obdelavi, ki ustreza predpisom o higienski plaménska atómska emisíjska spek-neoporečnosti, namenjena za pitje, pripravo troskopíja -e -e -e -e ž kem. atomska emisijska hrane, proizvodnjo živil spektroskopija, pri kateri se atomi vzbujajo v pítnik plamenu, uporablja se zlasti za določanje alka- -a m naprava, navadno na javnih krajih lijskih kovin v farmacevtski kemiji K: F-AES ali v javnih objektih, iz katere izteka voda za plaménska cév pitje, povezana na vodovodno omrežje -e ceví ž stroj. cev v dimnocev- Pitotova cév nem kotlu -e ceví [pitójeva] ž zaznavalo za- stojnega tlaka v obliki tanke cevke z odprtino, plaménska fotometríja -e -e ž kem. Ü pravokotno na tok fluida, za merjenje hitrosti plaménska atómska absorpcíjska spektro-fluida ali telesa v njem S: Pitot-Prandtlova cév skopíja PRIM.: Prandtlova cév plaménska rafinácija -e -e ž met. izločanje Pitotova črpálka -e -e [pitójeva] ž kem. teh. hidro- nečistoč, zlasti železa, bakra, svinca, iz kovinske dinamična črpalka, ki deluje na osnovi pretvar- taline z vpihovanjem zraka ali kisika, da 602 planimetríja nečistoče oksidirajo in preidejo v žlindro ali prozorno za svetlobo in v termodinamičnem nastali oksidi izparijo ravnovesju z okolico pri dani temperaturi plaménski fotométer S: spékter čŕnega telésa -ega -tra m kem. planét fotometer, pri katerem se atomi vzorca vzbujajo -a m astr. nebesno telo z maso, manjšo od nekaj tisočin mase Sonca, ki ne more vzdrževati s plamenom in se uporablja v anorganski jedrskih reakcij v svoji notranjosti, a dovolj kemijski analizi za ugotavljanje deleža zlasti veliko, da dominira v svoji orbiti in ima okroglo alkalijskih in zemeljskoalkalijskih elementov v obliko preiskovani snovi plaménsko číščenje planéta -e ž grad. opečna plošča pravokotne -ega -a s met. odstranje-vanje površinskih napak pri jeklih s kisikovim oblike, različnih dimenzij in debelin do največ plaménsko kaljênje tudi kot polnilo med škarniki pri tradicionalnih met. -ega -a s najpre-primorskih strehah, kritih s korci plamenom 3 cm, uporablja se za oblaganje tal, stropov, Sp: flémanje prostejši način kaljenja, pri katerem se jeklo segreva z acetilen-kisikovim plamenom planétni prenôsnik -ega -a m stroj. Ü planétno tekst. gonílo ranje, pri katerem je ena od plasti poliuretanska planétni tórni prenôsnik -ega -ega -a m plaménsko laminíranje -ega -a s lamini-folija, ki se s plamenom primerno plastificira, stroj. Ü planétno tórno gonílo da postane lepljiva, nato pa se na gladkih planétno gíbanje -ega -a s stroj. vrtenje okoli bobnih spoji s tekstilijo osi, ki se že sama vrti okoli druge osi, npr. pri plaménsko rézanje planetnem gonilu -ega -a s met., stroj. rezanje kovin, navadno jekel, s plamenom mešanice planétno gonílo -ega -a s stroj. gonilo, pri p acetilena ali vodika in kisika Sp: avtogéno katerem se vsaj en zobnik vrti okoli sončnega rézanje zobnika Sp: planétni prenôsnik plaménsko varjênje planétno koló -ega -a s var. varjenje -ega kolésa s stroj. kolo planetne-kovin, navadno jekel, s plamenom plinske ga gonila, ki se vrti okoli sončnega kolesa, npr. mešanice, npr. acetilena in kisika, vodika in planetni zobnik, planetno torno kolo kisika Sp: avtogéno varjênje planétno tórno gonílo -ega -ega -a s stroj. planárna dióda gonilo, podobno planetnemu gonilu, pri -e -e ž elektr. dioda, izdelana s planarno tehnologijo, tako da sta njeni katerem so zobniški pari zamenjani s pari elektrodi vzporedni ploskvi tornih koles Sp: planétni tórni prenôsnik planárna tehnologíja planetoíd -a m astr. Ü asteroíd -e -e ž elektr. tehno-logija izdelave polprevodniških elementov, planicoída -e ž grad. del krivulje, po kateri je npr. diod, tranzistorjev, integriranih vezij, na oblikovano doskočišče z iztekom smučarske jedkanjem, nanašanjem kovin in ionsko im- planiméter -tra m meh. finomehanična naprava plantacijo površini rezine polprevodnika z oksidiranjem, skakalnice, npr. v Planici za mehansko merjenje ploščin nepravilnih Planckova konstánta -e -e [plánkova] ž fiz. ravninskih likov, npr. parcel, prečnih profilov, enačbah kvantne mehanike, simbol h, njena planimetríja -e ž področje matematike, ki točna vrednost je osnovna fizikalna konstanta, ki se pojavlja v usnja h = 6,626 070 04 · 10–34 J s obravnava lastnosti likov v ravnini in se ukvarja Planckov spékter -ega -tra [plánkov] m fiz. z računanjem obsega in ploščin likov, tudi spekter elektromagnetnega sevanja, ki ga dolžin daljic in velikosti kotov v danem liku oddaja vsako telo, ki je dovolj veliko, da je ne- PRIM.: ravnínska geometríja 603 planírni plúg planírni plúg -ega -a m grad. plástična mása stroj z gibljivo -e -e ž kem. teh. sintetični ali kovinsko ploščo v sredini za razgrinja- polsintetični organski polimerni material z nje nasutih materialov in ravnanje terena dodatki barvil, mehčal, polnil, ki se da obliko- PRIM.: gréder, ravnálnik (2) vati s stiskanjem, iztiskanjem ali ulivanjem in se plánkonvéksna léča uporablja za izdelavo različnih predmetov, npr. -e -e ž fiz. leča z eno avtomobilskih delov, posode, igrač S: plástika ravno in drugo konveksno površino, ki ima zato PRIM.: duromêr, elastomêr, plastomêr pozitivno lomnost plánum plástična omejítev -e -tve ž met. omejitev -a m grad. po predpisih izravnana in plastične deformacije kot lastnost materiala, ki utrjena zgornja površina nasipa in/ali nasutega je pomembna, npr. pri širjenju razpoke v obre- materiala pri cestah, železniških progah, menjenem materialu ploščadih p plánum izkópa plástični betón -ega -a m grad. beton plastične -a -- m grad. po predpisih konsistence, primeren za vgrajevanje z vibra- izravnana in utrjena površina dna izkopa torji plánum nasípa -a -- m grad. po predpisih plástični člének -ega -nka m grad. mesto na izravnana in utrjena zgornja površina nasipa konstrukciji, kjer so napetosti po celotnem in/ali nasutega materiala pri cestah, železnicah, prečnem prerezu dosegle napetost tečenja in ploščadih teoretično ne prevzema upogibnega momenta plánum podláge -a -- m grad. po predpisih plástični fólijski kondenzátor -ega -ega urejena in utrjena zgornja površina plasti pod -ja m elektr. kondenzator iz zvite polimerne folije, vsako naslednjo plastjo, npr. pod asfaltno npr. polipropilenske, polietilentereftalatne, plastjo pri cestah, pod tolčencem pri železni- poliesterske, ki je dielektrik in je pokovinjena ških progah, pod temeljem na obeh straneh, kovinski plasti sta elektrodi plánum têmeljnih tál -a -- -- m grad. po predpisih plástično deformíranje -ega -a s tekst. razteza- mehansko utrjena in izboljšana površina temelj- nje oblikovanih, spredenih kemičnih vlaken z nih tal in/ali plasti, na katerih se izdela temelj raztezanjem, da se dosežejo enoosna usmerje- stavbe ali gradbenega inženirskega objekta nost vseh gradnikov kristaliničnih in amorfnih plánvibrátor -ja m grad. vibrator s ploščo za vlaken in dobre tekstilne lastnosti vibriranje in glajenje betonske površine plošče plástično preoblikovánje -ega -a s met. preo- ali betonskega elementa blikovanje, ki se doseže s plastično deformacijo plást plastí ž 1. elektr., stroj. sloj žic v vrvi, kablu materiala v obliki valja s konstantnim polmerom, ki plástičnost imajo isto smer in enak korak vitja 2. grad. del -i ž 1. lastnost materiala, da se pri obremenitvi trajno deformira sestave zemeljskega polprostora, delovna višina 2. lastnost materiala, da se lahko preoblikuje nasutja, npr. pri izdelavi zemeljskih nasipov, pregrad, platojev, višina takta pri vgrajevanju plastificíranje -a s 1. kem. modificiranje betona polimera s plastifikatorjem 2. prevlečenje plástična deformácija -e -e ž meh. deformacija materiala, npr. papirja, tkanine, s tanko plastjo materiala pri prekoračeni napetosti tečenja, plastike 3. grad. dodajanje plastifikatorjev za meji elastičnosti dosego plastičnega odziva materiala, npr. malte plástična konsisténca betóna plastifikátor -e -e -- ž grad. -ja m 1. kem. teh. snov, ki se lastnost betonske mešanice, da dobro zapol- dodaja polimernim materialom, gumi, njuje opaženi prostor in s tem omogoča dobro barvam in lakom, lepilom, da se izboljšajo vgradljivost betona njihove lastnosti za uporabo in nadaljnjo 604 plátonska telésa predelavo, npr. gibkost, voljnost, prožnost platína -e ž 1. tekst. dvižni element za tvorbo S: mehčálo (1) 2. grad. snov, ki se doda zemeljsko zeva pri žakarskih mehanizmih 2. tekst. tanek vlažnim betonom z možnim učinkom zavlače- kovinski listič, ki se pri pletenju premika med in estrihov, kjer se zahteva boljša vgradljivost plátinirídij -a m kem. zelo trda zlitina platine in materiala vanja vezanja pri izdelavi betonske galanterije iglami in oblikuje zanke površinsko zaščito dokumentov iridija z masnim deležem iridija navadno 10 %, 3. naprava za plastificiranje, npr. za uporablja se za nakit, za izdelavo predilnih šob tični organski polimerni material z dodatki plátinródijev têrmočlén -ega -a m barvil, mehčal, polnil, ki se da oblikovati s plástika -e ž kem. teh. sintetični ali polsinte- v tekstilni industriji stiskanjem, iztiskanjem ali ulivanjem in se termočlen iz zlitin platine in rodija v obliki žice, ki se odlikuje po stabilnosti in uporabnosti pri uporablja za izdelavo različnih predmetov, npr. visokih temperaturah avtomobilskih delov, posode, igrač S: plástična plátinska góba mása Sp: plást, umétna snóv PRIM.: duromêr, -e -e ž kem. sivočrna porozna elastomêr, plastomêr platina, uporablja se kot katalizator v kemični plástni kompozít industriji -ega -a kompozit iz dveh ali več plasti med seboj zlepljenih ali zvarjenih platínska rešêtka -e -e ž tekst. rešetka z noži, različnih ali enakih ploskih materialov, npr. lep- ki omogoča pravilno razvrstitev platin pri ljeno steklo, bimetal, vezana plošča S: laminát (1) žakarskem mehanizmu plástomehánika -e ž področje mehanike, ki plátinske kovíne -ih -ín ž mn. kem. kemijsko obravnava postopke preoblikovanja kovin v zelo obstojne kovine z visokimi tališči: rutenij, plastičnem stanju rodij, paladij, osmij, iridij in platina p plastomêr -a m kem. polimerna snov, ki se pri plátinski termométer -ega -tra m uporovni segretju zmehča in se da tudi večkrat toplotno termometer z zaznavalom iz platinske žice, preoblikovati, npr. polivinil klorid, polietilen ki ima veliko stabilnost in širok temperaturni Sp: têrmoplást PRIM.: duromêr, elastomêr, razpon, uporablja se za merjenje temperatur od plástična mása, plástika, têrmoplástična mása –200 °C do +500 °C plášč -a m 1. zunanji varovalni del predmeta, platíranje -a s met. postopek obdelave kovin, naprave, npr. plašč kabla, plašč plavža, plašč pri katerem se osnovna, manj plemenita kolesne pnevmatike 2. mat. vse stranske ploskve kovina, mehansko, npr. z valjanjem, prevleče s stenama, napolnjen z medijem za prenos toplote platíšče -a s stroj. navadno pločevinast kolesni ali evakuiran, da se prepreči prenos toplote, npr. geometrijskega telesa 3. kem. prostor med prevleko iz plemenitejše kovine grelni plašč, hladilni plašč, vakuumski plašč obroč z uvaljanim tesnilnim profilom za prile-ganje avtomobilske, kolesne pnevmatike, pnev-pláščni kábel -ega -bla m elektr. tlačni kabel, pri matike mobilnega stroja s kolesnim podvozjem katerem je izolacijska tekočina nameščena pod plátno -a s tekst. tkanina v platnovi vezavi kovinskim plaščem že med izdelavo plátnova vezáva -e -e ž tekst. najenostavnejša plátina -e ž kem. element iz nikljeve skupine vezava z izmeničnim prepletanjem ene niti periodnega sistema oziroma skupine platinskih osnove in enega votka kovin, srebrnobela, kovna, tanljiva plemenita plátonska telésa kovina z veliko gostoto, zelo odporna proti -ih telés s mn. mat. pet koroziji, uporablja se za avtomobilske katali- geometrijskih teles z zelo visoko simetrijo: zatorje, elektrode, laboratorijske pripomočke, tetraeder, heksaeder, oktaeder, ikozaeder in uporovne termometre, simbol Pt dodekaeder 605 plaváč plaváč -a m plázemsko varjênje element, ki plava na tekočini, lahko -ega -a s var. obločno sestavni del, ki reagira na spremembo nivoja varjenje v zaščitni atmosferi argona ali helija z tekočine, npr. v uplinjaču bencinskega motorja volframovo elektrodo v gorilniku za varjenje, ki z notranjim zgorevanjem, v straniščnem izpla- ima dvojno šobo, skozi notranjo bakreno šobo kovalniku z majhno odprtino izhaja ozek curek plazme, plavajóči báger katerega hitrost je blizu hitrosti zvoka in ima -ega -gra m stroj. bager, temperaturo nad 25 000 °C, skozi zunanjo montiran na plovilu ali konstruiran za dela na pa teče zaščitni plin PRIM.: lásersko varjênje, vodi ali v njej varjênje z elektrónskim cúrkom plavajóči cemêntni éstrih -ega -ega -a m plazílna razdálja -e -e ž elektr. najkrajša razdalja grad. cementni estrih, položen na toplotno med prevodnima deloma na površini izolatorja ali zvočno izolacijo tal in ločen z dilatacijo od obodnih zidov in inštalacijskih vodov, plazílni tók -ega -a m elektr. parazitni tok, ki uporablja se kot podlaga tlakov teče po površini izolatorja, npr. zaradi nečistoč plavajóči dók S: plazéči tók -ega -a m premični dok, ki ga lahko vlačilec premakne na želeno mesto, npr. v plázma -e ž fiz. snov, v kateri so gradniki pri ladjedelnici visoki temperaturi ionizirani in se skoraj prosto plavajóči mlín gibljejo -ega -a m agroteh. mlin za mletje žita z vodnim kolesom, ki ga poganja tok plazôvna dióda -e -e ž elektr. dioda, ki pri reke, plavajoč na reki na čolnih ali pontonih, določeni prebojni napetosti zelo hitro preide v premično sidranih na obrežje prevodno stanje in se zato lahko uporablja kot p plavajóči móst referenčna dioda ali zaščitna dioda Sp: dióda s -ega mostú m grad. navadno začasen most, sestavljen iz vrste plavajočih plazôvnim prebôjem pontonov, čolnov ali amfibijskih vozil, ki se plazôvna karakterístika dióde -e -e -- ž elektr. preklade in plošče za hojo in vožnjo vozil elektr. plazôvni prebòj -ega -ôja m 1. pojav, da S: pontónski móst dovolj visoka električna napetost sproži plaz sidrajo v dno ali v obalo in se čeznje položijo napetostno-tokovna krivulja plazovne diode plávž -a m met. jaškasta peč za pridobivanje elektrine skozi sicer neprevodni material železa, svinca iz rude 2. elektr. pojav, da v polprevodniku zaradi plávžni kôks močnega električnega polja pride do kumu- -ega -a m met. trden kosoven koks plazéči tók nekateri nosilci dobijo dovolj energije, da z elektr. -ega -a m parazitni tok, ki ionizacijo sprostijo nove pare vrzel-elektron za taljenje rude v plavžu lativnega povečanja števila nosilcev naboja in S: metalúrški kôks teče po površini izolatorja, npr. zaradi nečistoč S: PLC plazílni tók -- [peelcé] ž (ang. power line communication) plázemsko kémično naparévanje krat. telekom. Ü komunikácija po eléktroenergét- -ega skem vôdu -ega -a s kem. kemično naparevanje tankih plasti s plazmo, uporablja se pri izdelavi polprevodni- pléksi stêklo -- -a s kem. teh. polimerni metil plázemsko rézanje nadomestek za steklo S: akrílno stêklo, s -ega -a var. rezanje s curkom polimetíl metakrilát kov K: PECVD ester metakrilne kisline, prozoren plastomer, plazme, ki doseže 20 000–25 000 °C, uporablja se pri vseh materialih, ki prevajajo električni tok in jih plemeníta kovína -e -e ž met. kemijsko zelo zaradi oksidacije ni možno rezati plamensko, npr. obstojna kovina, ki se uporablja za električne nerjavna jekla z velikim deležem kroma in niklja, kontakte, katalizatorje, nakit, npr. zlato, srebro, orodna jekla, aluminij, baker platina Sp: drága kovína, žláhtna kovína (1) 606 plínasto gorívo plemeníta málta -e -e ž grad. pletílka malta iz mešanice -e ž tekst. podolgovata, na enem koncu veziva, npr. cementa, apna, gradbenega mavca, ošiljena palčka za ročno pletenje alabastra, in drobnega dolomitnega, kalcitnega, pletílna ígla -e -e ž tekst. igla za oblikovanje marmornega, barvnega peska, tudi z dodanimi zank na pletilnikih, ki z zapiralno glavo mineralnimi barvami, klejem in toliko vode, izolira posamezno nit, da se lahko zaplete v da se lahko dobro obdeluje, namenjena za zanko zaključne fasadne in notranje omete sten pletílnik -a m tekst. stroj za izdelavo pletiva in plemeníti eléktrokorúnd -ega -a m kem. pletenin teh. elektrokorund z več kot 99 % Al 2 O 3 , ki se pletívo uporablja za izdelavo brusiv in za peskanje -a s tekst. metrsko ali kosovno pleteno blago, iz katerega se s krojenjem in šivanjem plemeníti furnír -ega -ja m les. furnir, izdelan izdelujejo pletenine iz lesa plemenitih listavcev, ki se uporablja za plevélnik oplaščenje lesnih kompozitov ali za izdelavo -a m agroteh. stroj iz jeklenega okvira pohištva in trikotnih zob za rahljanje zemlje in puljenje plemeníti plíni plevela Sp: ekstirpátor -íh -ov m mn. kem. Ü žláhtni plíni plemeníto jêklo plezajóči opáž -ega -a m grad. Ü gnáni opáž s -ega -a met. zelo čisto nele-girano ali legirano jeklo, ki vsebuje delež žvepla plézanje -a s 1. elektr., kem. teh. vzpenjanje ele-in fosforja, manjši od 0,025 % Sp: oplemeníteno ktrolita iz taline po električnem priključku z dolgim levo ali desno zamaknjenim ročajem in 2. kem. teh. rast kristalov, npr. iz nasičene raztopine ali taline, v tanki plasti navzgor po z dolgim enostransko brušenim rezilom steni posode p pleteníca -e plenkáča členu z raztaljenim kalij-litijevim karbona- -e ž grad. velika in široka tesarska sekira tom jêklo elektrode, kjer se nato strdi, npr. v gorivnem izdelan s prepletanjem, križanjem, ovijanjem ž 1. tekst. ozek tekstilni izdelek, plézanje dislokácije -a -- s met. premikanje dislokacije z ene atomske ravnine na drugo pramenov, prej 2. elektr. ozek, ploščat, zvijav zaradi difuzije praznin električni vodnik, izdelan s prepletanjem, pleziohróna razlíka križanjem, ovijanjem tankih žic, npr. za -e -e ž telekom. frekvenčno vezavo avtomobilskega akumulatorja na neujemanje delovanja oddajnika in sprejemni-maso PRIM.: ploščáti kábel ka na isti nazivni frekvenci pleteníca ščétke -e -- ž elektr. pleziohróni sistém pletena kovinska -ega -a m telekom. telekomu-povezava ščetke s priključkom na električni nikacijski sistem, v katerem so njegovi različni vodnik deli skoraj popolno sinhronizirani pletenína -e ž tekst. v celem pleten ali šivan plímska síla -e -e ž fiz. del gravitacijske sile na pletênje je, npr. Zemljo plimsko preoblikujeta Luna in -a s tekst. izdelava pletiva z oblikova-Sonce pleten izdelek razsežno telo, s katero ga drugo telo preobliku-njem in prepletanjem zank iz enega sistema niti ali iz več sistemov niti plín -a m fiz. snov, ki nima stalne prostornine in pletênje vrví oblike, ker so gradniki med seboj oddaljeni in -a -- s 1. stroj., tekst. izdelovanje se skoraj prosto gibljejo vrvi iz pramen tekstilnih vlaken, npr. kono-plínasto gorívo pljinih, lanenih, sintetičnih, z istosmernim ali -ega -a s kem. teh., stroj. gorivo v križnim vitjem 2. met., stroj. izdelovanje jeklene plinastem agregatnem stanju, npr. metan kot vrvi s strženom ali brez njega z istosmernim ali zemeljski plin, butan, propan, naftni plin, ko-križnim vitjem jeklenih žic ksarniški plin, mestni plin 607 plín dissous plín dissous -a -- [disú] m kem. plínska elektrónka acetilen, ki je -e -e ž elektr. elektron-pod tlakom raztopljen v acetonu, s katerim je ka, napolnjena s plinom, ki se pri določeni prepojena porozna masa v jeklenki S: dissous plín napetosti med elektrodami ionizira, zato so plinifikácija njene električne lastnosti bistveno odvisne od -e ž Ü oplinjevánje (2) tlaka in vrste plina v balonu plínjenje bateríje -a -- s elektr. nastajanje plinov plínska konstánta -e -e ž kem. sorazmernostna pri polnjenju akumulatorske baterije, ko je ta konstanta v splošni plinski enačbi, zmnožek že polna Boltzmannove in Avogadrove konstante, plinobetón -a m grad. beton z gostoto simbol R , R = 8,314 472(15) J mol –1 K –1 , 400–700 kg/m 3 , izdelan z mešanjem kre- merska enota joule na mol kelvin S: mólska menovega peska, apna, vode, portlandskega plínska konstánta Sp: splôšna plínska konstánta cementa, aluminijevega praha, pri čemer se PRIM.: specífična plínska konstánta sprošča vodik in nastanejo v njem mehurčki, plínska kromatografíja -e -e ž kem. kromato- dober izolacijski material, obstojen na mrazu, v grafija za ločevanje ali analizo zmesi plinov ali ognju Sp: pórobetón PRIM.: pénjeni betón par K: GC plinohrám -a m kem. teh. velik plinski rezervoar plínska razelektrítev -e -tve ž elektr. razelektri- s prostornino okoli 50 000 kubičnih metrov, tev s prehodi elektrine skozi plin, npr. v plinski navadno v obliki zvona nad vodno zaporo, sijalki za shranjevanje zlasti mestnega ali koksarni- plínska redúkcija škega plina pri nadtlaku do 50 mbar, npr. ob -e -e ž met. redukcija s plina- plinarnah, koksarnah S: gazométer stimi reducenti, navadno z vodikom, ogljiko- p plinomér vim monoksidom -a m merilnik pretečene prostornine plina, npr. zemeljskega plina S: plínski štévec plínska trítijeva sijálka -e -e -e ž elektr. sijalka Sp: plínska úra iz steklene cevi, znotraj prevlečene z lumino- plinotêsnost forom in napolnjene z radioaktivnim tritijem, -i ž lastnost posode, spoja, svetlobo daje sevanje beta plinovoda, da ne prepušča plina plínska turbína -e -e ž stroj. energijski stroj, plinovòd -óda m nizkotlačni, srednjetlačni, ki energijo toka vročega plina iz zgoreval- visokotlačni podzemni ali nadzemni cevovod ne komore v turbino pretvarja v mehansko za prenos plina, npr. zemeljskega plina energijo za pogon, npr. električnega generator- plinovódno omréžje -ega -a s omrežje med ja, letala, dirkalnega avtomobila PRIM.: rakétni seboj povezanih virov, naprav, cevovodov in motór, reakcíjski motór merilno-regulacijske opreme za prenos in raz- plínska úra -e -e ž Ü plinomér, plínski štévec deljevanje plina za ogrevanje in industrijsko plínski generátor uporabo -ega -ja m kem. teh. generator plínska analíza za pridobivanje gorilnega plina iz premoga, lesa -e -e ž kem. analiza plinske Sp: gazifikátor PRIM.: vôdni plín zmesi z absorpcijo v reagentih, v katerih se ab- plínski gorílnik sorbirajo posamezne sestavine, in z merjenjem -ega -a m 1. šoba ali sestav ustreznega vsakokratnega zmanjšanja prostor- šob, ki omogočajo nadzorovano zgorevanje nine plina plinastega goriva PRIM.: gorílna šóba 2. naprava plínska elektrárna za segrevanje laboratorijskih posod s plinskim -e -e ž termoelektrarna, plamenom, npr. Bunsenov gorilnik v kateri je energent plin in se za pogon elek- plínski kábel tričnega generatorja uporablja plinski motor -ega -bla m elektr. tlačni visokona- z notranjim zgorevanjem, plinska turbina ali petostni kabel z izolirnim inertnim plinom, ki plinski kotel in parna turbina je v stiku z izolacijo 608 plôskev plínski kromatográf -ega -a m kem. plínsko-párna elektrárna kromato- -e -e ž termo-graf za analizo s plinsko kromatografijo elektrarna, ki izkorišča plin kot gorivo v plinski plínski láser turbini z generatorjem, dimni plin pa za gene- -ega -ja m fiz. laser, katerega racijo pare in pogon parne turbine, povezane s aktivno sredstvo je plin ali mešanica plinov, svojim električnim generatorjem npr. He-Ne, Ar-Kr, CO 2 , in se vzbuja v inverzno zasedenost z razelektritvijo v plinu plínsko-tekočínska kromatografíja -e -e ž plínski mehúrček kem. plinska kromatografija, pri kateri se zmes -ega -čka m met. kroglasta votlinica v kovini, ulitku, navadno napolnjena z plinov vodi skozi kolono, napolnjeno s trdnim zrakom, kot napaka v kovinskem materialu nosilcem, prevlečenim s filmom nehlapne plínski odklópnik tekočine K: GLC -ega -a m elektr. Ü izpíšni plínski pomnoževálni fáktor kem. plinska kromatografija, pri kateri se zmes -ega -ega -ja m plinov vodi skozi kolono, napolnjeno s trdnim elektr. odklópnik plínsko-trdnínska kromatografíja -e -e ž občutljivosti plinske elektronke izključno pomnoževalni faktor, ki izraža povečanje K: adsorbentom GSC zaradi ionizacije plina plíš -a m tekst. tkana ali pletena tekstilija z nad plínski prêmog 3 mm visokim lasom -ega premóga m rud. črni premog z masnim deležem ogljika okoli 85 % in plítvo fundíranje -ega -a s grad. Ü plítvo prostornine plina, npr. zemeljskega plina -ega -vca m merilnik pretečene nosilnih tleh blizu površine, s katerim se obre-menitve objekta prenašajo v tla, npr. točkovno, S: plinomér Sp: plínska úra pasovno, ploskovno, najmanjša globina dna p plínski termométer -ega -tra m fiz. termometer, temelja v zmernem klimatskem pasu 80 cm napolnjen z vodikom ali helijem, ki meri tlak izvodnjo mestnega plina grad. plítvo temeljênje -ega -a s temeljenje v plínski štévec hlapnih sestavin 28–35 %, uporablja se za pro- temeljênje Sp: plítvo fundíranje konstantne prostornine plina in poda tempera- PLL -- [peelèl] ž (ang. phase locked loop) krat. elektr. Ü turo z upoštevanjem splošne plinske enačbe fázno sklénjena zánka plínsko cementíranje -ega -a s met. cementira-pločevína -e ž met. tanek, ploščat, na določene nje jekla s plinastim cementirnim sredstvom, ki mere narezan valjarniški polizdelek vsebuje ogljik, npr. z ogljikovim monoksidom, metanom, propanom, butanom ali tekočimi plòh plôha m les. žagarski izdelek pravokotnega hlapnimi ogljikovodiki prereza z ostrimi robovi, debel 48–100 mm, plínsko hlajêni reáktor širok nad 10 cm in navadno do 6 m dolg -- -ega -ja m fiz. moderator uporablja grafit, za hlajenje pa plin, tesano bruno S: jedrski reaktor, v katerem se namesto vode za plôhasto brúno -ega -a s les. dvostransko navadno ogljikov dioksid grafítni reáktor met. karbonitridiranje s plinastimi reagenti, tilnika ki vsebujejo dušik in ogljik, npr. z zmesjo plôska tekstílija -e -e ž amonijaka in ogljikovega monoksida ali zmesjo tekst. tekstilija, katere debelina je veliko manjša od njene širine in plínsko kárbonitridíranje plôska ígelnica -e -e ž tekst. ležišče vzporednih -ega -a m pletilnih igel v obliki plošče, del ploskega ple-amonijaka in metana, in nato s kaljenjem plínsko ólje dolžine -ega -a s 1. kem. teh. naftna frakcija z območjem vrelišč 240–360 °C plôskev Sp: náfta (2) -kve ž mat. dvorazsežni geometrijski PRIM.: ékstra láhko kurílno ólje 2. kem. teh., stroj. Ü objekt, ki je lahko ravna ali kriva površina telesa dízelsko gorívo PRIM.: plôščina, površína (1, 3) 609 plôskev drúgega réda plôskev drúgega réda -kve -- -- ž mat. ploskôvno centrírana kócka ploskev, -- -e -e ž kem. Ü ki jo je mogoče izraziti v implicitni obliki z ploskôvno centrírana kubíčna mréža rešitvijo kvadratnega polinoma za kartezič- ploskôvno centrírana kubíčna mréža -- ne koordinate x , y , z , npr. točke na elipsoidu -e -e -e ž kem. zadoščajo enačbi ( x/a ) 2 + ( y/b ) 2 + ( z/c ) 2 kubična mreža z enakim =1 atomom v središču vsake ploskve osnovne S: kvadrátična plôskev celice Sp: ploskôvno centrírana kócka plôski jêrmen -ega jerména m stroj. Ü ploščáti K: pck jêrmen ploskôvno centrírani kubíčni sklàd plôski pletílnik -ega -a m tekst. pletilnik za -- -ega -ega skláda m kem. sklad, pri katerem so izdelavo pletiv atomi kovin razporejeni v ogliščih in na sredini plôski tísk ploskev kocke, pri čemer so atomi v ogliščih in -ega -a m graf. tehnika tiska, pri na sredini šestkotnika na istih mestih v vsaki kateri tiskovni in netiskovni elementi ležijo četrti ploskvi, v vmesnih pa so enkrat v enih v isti ravnini, ločijo pa se po površinskih medprostorih nad dano ploskvijo, drugič lastnostih, npr. oleofilnosti in hidrofilnosti pa v drugih medprostorih pod ploskvijo PRIM.: litografíja, ófsetni tísk S: met. ploskôvno centrírani kubíčni zlòg plôsko strúženje -ega -a s stroj. ravno struženje, ploskôvno centrírani kubíčni zlòg -- -ega pravokotno na os vretena S: čêlno strúženje -ega zlóga m met. zlog, pri katerem so atomi ploskôvna diagonála -e -e ž mat. daljica, ki kovin razporejeni v ogliščih in na sredini veže nasprotni nesosednji oglišči lika ploskev kocke, pri čemer so atomi v ogliščih in p ploskôvna konstrúkcija na sredini šestkotnika na istih mestih v vsaki -e -e ž grad. konstruk- četrti ploskvi, v vmesnih pa so enkrat v enih cija, pri kateri sta dve dimenziji veliko večji od medprostorih nad dano ploskvijo, drugič tretje, npr. dolžina in širina pri plošči, dolžina pa v drugih medprostorih pod ploskvijo in višina pri steni, dolžina in širina razpona pri S: kem. ploskôvno centrírani kubíčni sklàd lupinasti strehi, premer kupolaste strehe ploskôvno razšírjanje -ega -a s grad., les. ploskôvna napáka -e -e ž met. nepravilnost večanje površine osnovnega elementa lesenega v kristalni zgradbi kristalne snovi v obliki poda ali opaža z lesno zvezo ploskve, npr. kristalna meja plôšča -e ž 1. grad. tanjši ploskovni konstru- ploskôvni brusílnik -ega -a m stroj. brusilnik kcijski element z ravno površino iz betona, za brušenje ravnih ploskev Sp: ravnínski lesa, mavca, siporeksa 2. grad. v inženirski brusílnik geologiji kamninsko telo z vzporednimi ploskôvni integrál -ega -a m mat. integral ploskvami funkcije po dani ploskvi ploščáta tesnílka -e -e ž stroj. tesnilka s ploskôvni vír -ega -a m fiz. vir, ki je porazde- pravokotnim prerezom, izdelana iz kovinskih ljen po ploskvi, npr. membrana zvočnika je ali elastomernih materialov, ki se uporablja ploskovni vir zvoka za oblikovanje statičnih tesnilnih spojev ploskôvni vzórec -ega -rca m tekst. vzorec na ploščáti drsník -ega -a m stroj. drsnik z ravno tekstiliji, ki je v celoti na isti ploskvi in ne daje drsno ploskvijo, v kateri so krmilne odprtine in občutka reliefa, npr. valovitosti, izstopanja iz krmilna polja ploskve ploščáti jêrmen -ega jerména m stroj. gumen, ploskôvno brúšenje -ega -a s stroj. brušenje usnjen jermen ali jermen iz umetnih vlaken za večje ravne ploskve s skledastim brusom prenos moči z jermenicami Sp: plôski jêrmen Sp: ravnínsko brúšenje PRIM.: klínasti jêrmen 610 pnevmátični motór ploščáti kábel -ega -bla m elektr. plúnžer kabel z vzpo- -ja m stroj. Ü potópni bàt rednimi, navadno večbarvnimi, medsebojno plutónij -a m kem. umetno pridobljen radioak-izoliranimi žilami PRIM.: pleteníca, praménasti tivni transuranski element iz skupine aktino-vodník idov, mehka, srebrnobela kovina, na zraku se ploščáti kalíber -ega -bra m met. kaliber za hitro prevleče z oksidno prevleko, uporablja se valjanje ploščatih profilov iz kvadratnih gredic kot jedrsko gorivo v hitrooplodnih reaktorjih, ploščáti komutátor za jedrsko orožje, simbol Pu -ega -ja m elektr. diskasti komutator z lamelami, nameščenimi radialno pnevmátična energíja -e -e ž stroj. energija na površino diska stisnjenega zraka, ki se uporablja za pnevmatič-ploščáto jêklo ni pogon, pnevmatično krmiljenje -ega -a s met. ploščati jekleni izdelki kot plošče, vroče in hladno valjana pnevmátična FRN-enôta -e -e [eferèn] ž pločevina (ang. FRN – filter regulator) stroj. enota, modul plôščina za pripravo stisnjenega zraka v pnevmatični -e ž mat. mera za velikost ploskve, napravi, sestavljena iz pnevmatičnega filtra, geometrijskega lika, simbol A , merska enota reducirnega ventila in naoljevalnika stisnjenega kvadratni meter PRIM.: plôskev, površína (1) zraka, navadno s prigrajenim manometrom ploščínska mása -e -e ž količnik mase in pnevmátična póšta -e -e ž lokalni prenos, ploščine, ki jo pokriva ploščinsko porazdeljena pošiljanje poštnih pošiljk, zaprtih v posebnem masa, merska enota kilogram na kvadratni tulcu, s stisnjenim zrakom po ceveh od pošilja-meter, npr. ploščinska masa papirja, barvnega telja k prejemniku S: cévna póšta premaza plôščna sklópka pnevmátična sestavína -e -e ž stroj. -e -e ž stroj. osnovna torna sklopka, p sestavljena iz dveh plošč z ravnima površinama, enota, gradnik pnevmatične naprave, praviloma ki sta navadno obloženi z materialom z visokim iz mehansko povezanih sestavnih delov, elemen- faktorjem trenja, in mehanizmom za pritisno tov za opravljanje ene od osnovnih nalog pre- silo nosa, pretvarjanja ali krmiljenja energije, S: kolútna sklópka Sp: dískasta sklópka plôščna zavóra -e -e ž Ü kolútna zavóra kompresor, krilni pnevmatični motor, pnevma-stroj. informacije, npr. gibljivi plastični cevovod, plôvčev betón -ega -a m grad. tični regulator tlaka, tripotni krmilnik poti betonska mešanica z agregatom iz plovca pnevmátični aktuátor -ega -ja m stroj. plôvec -vca m grad. porozna vulkanska steklasta sestavina za pnevmatično vkrmiljenje, predkr-kamnina, nastala pri zelo hitrem strjevanju s miljenje ventila ali za pnevmatično delovanje, plini bogate lave, uporablja se kot polnilo za opravljanje dela, npr. pnevmatični valj, pnev-lahke betone in izolacijske betonske zidake matični motor plovílo pnevmátični dušílnik -a s vozilo, ki se premika po vodi, v -ega -a m stroj. dušilnik vodi, po zraku, npr. čoln, ladja, podmornica, nihanja tlaka s pnevmatičnim odpornikom letalnik pnevmátični fílter -ega -tra m stroj. samostojna plôvni báger -ega -gra m bager s plovnim sestavina ali sestavina pnevmatične FRN-enote podvozjem, npr. v obliki ladje ali plovne s filtrirnim vložkom za izločanje nečistoč in ploščadi konstrukcijo, ki omogoča tudi izločanje kon- plôvnost denzata vlage, navadno opremljena še z ročnim -i ž 1. prom. s certifikatom ali samodejnim izpustom kondenzata potrjena sposobnost plovila za plovbo pnevmátični motór PRIM.: letálnost 2. prom. lastnost vodotoka, -ega -ja m stroj. pretvornik kanala, da omogoča plovbo energije, ki pnevmatično energijo pretvarja 611 pnevmátični naoljeválnik v mehansko, navadno z vrtljivim izhodnim kopanje, sekanje, vrtanje, zbijanje, kovanje, ki gibanjem gredi ali kot pnevmatični valj s pre- se uporablja v kovinski industriji, rudarstvu, močrtnim gibanjem batnice gradbeništvu pnevmátični naoljeválnik -ega -a m stroj. pnevmátično krmílje -ega -a s krmilje s FRN-enote, ki zagotavlja mazanje delovnih pnevmátično krmíljenje -ega -a s stroj. krmi-sestavin pnevmatične naprave z oljem, samostojna sestavina ali sestavina pnevmatične pnevmatičnimi gradniki dodanim stisnjenemu zraku ljenje s pnevmatičnim krmilnim vezjem S: naoljeválnik stísnjenega zráka pnevmátika -e ž 1. področje fluidne tehnike, pnevmátični odpórnik ki obravnava pretvarjanje, prenos in krmilje- -ega -a m stroj. fiksna nje energije, informacije s stisnjenim zrakom ali nastavljiva sestavina v pnevmatičnem ali drugimi plini, ki se uporabljajo za pogon sistemu, ki zmanjšuje tlak ali tok in krmiljenje naprav, strojev, zlasti za strežne pnevmátični pogòn -ega -ôna m pogon s naprave in delo v eksplozijsko nevarnih pnevmatično energijo okoljih 2. stroj. toroidno oblikovan gumen prenos energije s stisnjenim zrakom na obroču, platišču, napolnjen s stisnjenim Sp: zrakom gúma (2) pnevmátični proporcionálni izhódni pnevmátični prenòs energíje samotesen plašč ali plašč z vgrajeno zračnico -ega -ôsa -- m signál pnevmátski betón -ega -a m grad. Ü brízgani -ega -ega -ega -a m stroj. izhodni signal v obliki tlaka stisnjenega zraka, sorazmeren betón vhodnemu vkrmiljenemu električnemu signalu pnevmátsko temeljênje -ega -a s grad. Ü p pnevmátični reducírni ventíl temeljênje s kesóni -ega -ega -a m stroj. ventil kot samostojna sestavina ali sestavina pnévmohidrávlična črpálka -e -e ž stroj. pnevmatične FRN-enote za zmanjševanje tlaka navadno enovaljna ali dvovaljna hidravlična stisnjenega zraka iz pnevmatičnega omrežja na črpalka, ki jo poganja krmiljeni dvosmerni regulirano vrednost delovnega tlaka pnevma- pnevmatični valj, neposredno vezan s hidravlič- tične naprave nim valjem PRIM.: pnévmohidrávlični pretvór-pnevmátični válj nik tláka -ega -a m stroj. pnevmatični motor s premočrtnim gibanjem Sp: lineárni pnévmohidrávlični pretvórnik tláka pnevmátični motór -ega -a -- m stroj. pretvornik iz pnevmatičnega pnevmátični ventíl -ega -a m 1. ventil s pnev- in hidravličnega valja, ki nizek pnevmatični matičnim vkrmilnikom, aktuatorjem 2. stroj. ven- tlak navadno pretvarja v hidravlični, primeren pnevmátični vòd sestavin in tlačnih posod PRIM.: pnévmohidrá- m -ga vóda stroj. kovinski ali vlična črpálka til za krmiljenje s stisnjenim zrakom zlasti za visokotlačna preskušanja hidravličnih gibki cevovod v pnevmatični napravi za prenos pnevmatičnega toka ali krmilnega signala s PN-spòj -spôja [peèn] m elektr. spoj v polprevo-stisnjenim zrakom PRIM.: hidrávlični vòd dniku med polprevodnikom tipa P in polprevo- pnevmátično dvigálo dnikom tipa N -ega -a s stroj. transpor-tna naprava za dviganje bremen s pnevma- pobèg strôja -éga -- m elektr. neželeno in nenad-tičnim pogonom, navadno v sestavu strežne zorovano povečanje vrtilne frekvence stroja, naprave npr. pri elektromotorju, parni turbini, kar vodi pnevmátično kládivo do poškodbe -ega -a s nepremič-no ali prenosno kladivo s pnevmatičnim pobóčni grúšč -ega -a m grad. s kraja nastanka pogonom in opremljeno z orodji za razbijanje, navaljen grušč, ki oblikuje pobočje 612 podaljševánje armatúre s prekrívanjem pobóljšanje -a s met., stroj. podajálni bóben doseganje velike -ega -bna m stroj. boben, ki žilavosti in natezne trdnosti jekla s kaljenjem in v podajalniku strežne naprave obdelovalnega popuščanjem pri višjih temperaturah sistema podaja trakasti, žični material pobóljšanje v avstenítni stôpnji -a -- -- -- s podajálni mehanízem -ega -zma m stroj. met., stroj. toplotna obdelava, sestavljena iz gašenja mehanski prenosnik za pogon pomožnega in izotermnega žarjenja pri temperaturi obstoj- gibanja, podajanja orodja ali obdelovanca nosti avstenita pri obdelovalnih ali mobilnih delovnih pobóljšanje v martenzítni stôpnji strojih -a -- -- -- s met., stroj. Ü breznapétostno kaljênje podájanje -a s stroj. primikanje obdelovanca k pocínkana pločevína rezalnemu orodju ali orodja k obdelovancu pri -e -e ž kem. teh., met. strojnem obdelovanju jeklena pločevina s prevleko iz cinka, navadno podájnost izdelano z vročim cinkanjem, zaradi odpor- -i ž 1. grad. elastični in plastični nosti proti koroziji se uporablja v gradbeni- posedek površine pri določeni obremenitvi štvu, npr. kot strešna kritina Sp: galvanizírana kot merilo razpoložljive nosilnosti konstruk-pločevína cije 2. grad. lastnost gradbenega elementa in/ali pocinkoválna kàd plasti zemljine, ki se kaže v občasni ali trajni -e kadí ž 1. kem. teh. kad z deformaciji zgornje površine zaradi obtežbe in raztaljenim cinkom za vroče cinkanje 2. kem. teh. je odvisna od velikosti elementa kad za galvansko pocinkanje podáljšana apnéna málta -e -e -e ž grad. Pockelsova célica -e -e [pókəlsova] ž fiz. elek-malta za zidanje trdnejšega zidovja in ometa-trooptična celica, ki izrablja Pockelsov pojav vanje v malo vlažnih prostorih, pripravljena Pockelsov pojàv -ega -áva [pókəlsov] m fiz. industrijsko ali na gradbišču iz homogenizirane p elektrooptični pojav pri nekaterih dvolomnih mešanice cementa, hidriranega apna, peska, kristalih, da postanejo dvolomni sorazmer- navadno v razmerju 1 : 3 : 9 ali 1 : 2 : 6 in toliko no z jakostjo zunanjega električnega polja vode, da se dobro obdeluje, sprime s podlago PRIM.: Kerrov pojàv ali gradbenimi elementi pri zidanju, ometava-počási vezóči cemènt nju in se na zraku strdi -- -ega -ênta m grad. industrijsko pripravljena suha mešanica por- podáljšana cemêntna málta -e -e -e ž tlandskega cementa in dodatkov, ki povzročijo mešanica cementa, apna ali sadre, peska frakcije zakasnitev vezanja in podaljšajo čas strjevanja 0–4 mm v razmerjih 1 : 1, 2 : 1, 2 : 3 in tolikšne PRIM.: hítro vezóči cemènt količine vode, da se doseže zadostna plastič-počásna varoválka nost za vgrajevanje PRIM.: cemêntna málta -e -e ž elektr. električna varovalka, katere taljivi element dopušča podáljšani formát -ega -a m stroj. list papirja kratkotrajne preobremenitve brez prekinitve za tehnične risbe, ki se nato zloži na osnovni električnega tokokroga, uporablja se za zaščito format, navadno na A4-format močnostnih elementov, naprav podaljševánje armatúre na preklòp -a počásni nevtrón -ega -a m fiz. nevtron v -- -- -- s grad. Ü podaljševánje armatúre s pre-jedrskem reaktorju, ki se je v trkih z atomi krívanjem v sredici reaktorja upočasnil, da je njegova podaljševánje armatúre s prekríva-povprečna kinetična energija izenačena s njem -a -- -- -- s grad. podaljševanje armature, povprečno kinetično energijo atomov v sredici pri katerem se sila v armaturni palici prenaša reaktorja na naslednjo priloženo palico v isti smeri z pòd pôda m grad. obloga na tleh zaprtega adhezijo z betonom Sp: podaljševánje armatúre prostora, po kateri se hodi na preklòp 613 podátkovna bilánca podátkovna bilánca -e -e ž integralni prikaz priključkih pri nazivni obremenitvi nižja kot dotokov in odtokov informacij, podatkov v pri prostem teku sklenjenem sistemu S: informacíjska bilánca pòdkonstrúkcija -e ž grad. nosilna ali pomožna podátkovna komunikácija -e -e ž telekom. konstrukcija dela stavbe, na katero se pritrju- prenos in izmenjava informacij med napravami jejo zaključni vidni elementi, npr. na stropnike ali opremo za obdelavo podatkov pritrjene letve, ki nosijo lesen opaž stropa podbíjanje pòdkòp -a s 1. grad. delovni postopek, pri -ópa m 1. rud. jamski objekt, izkopan katerem se s strojem ali ročno zabija, gosti z nagibom navzdol od določene etaže v material pod gradbenim elementom, npr. jami 2. rud. območje v jami, kjer poteka odkopa-tolčenec pod železniškim pragom 2. grad. sistem vanje premoga, rude pod nivojem obstoječega gradnje z zabijanjem zaščitne kovinske cevi s odkopa p premerom 50–2000 mm vodoravno v zemljino, podkópno délo -ega -a s rud. delo pri kopanju npr. mulj, ilovico, prod, uporablja se zlasti pri poševnega rova navzdol med etažama izvedbi križanj prometnic ob gradnji vodovodov, pòdkrítični fluíd kanalizacij, plinovodov, kablovodov -ega -a m kem. fluid pri tem-peraturi in tlaku tik pod kritično točko pòdevtéktična zlítina -e -e ž met. zlitina, npr. pôdkvasti lók silicij-aluminijeva, ki ima manjši delež zlitin- -ega -a m grad. zidni lok s krivino v obliki podkve ali krožnice in razponom do skega elementa, kot ustreza evtektiku četrtino manjšim od največjega polmera loka, pòdfrekvénčna zaščíta -e -e ž elektr. zaščita, ki ima središče nad tetivo loka S: mávrski lók ki deluje pri znižanju omrežne frekvence podlánka pod določeno vrednost, pri kateri izklopi -e ž tekst. spodnja dlaka pri živalih, npr. ovcah, kamelah, ki se uporablja za vlakna posamezne bloke moči porabnikov in s tem pomaga vzpostaviti ravnotežje med proizvod- podlívanje -a s grad. delovni postopek, pri njo in porabo katerem se vnaša ekspanzivna malta pod pòdfrekvénčni relé -ega -êja m elektr. rele, ki del konstrukcije, da se zagotovi dober stik s podlago, npr. del temeljev, strojev, črpalk, razbremenjuje elektroenergetski sistem z od-žerjavnih prog klapljanjem odjemalcev glede na padec njegove frekvence podlóžka -e ž stroj. navadno okrogla standardi- podhladítev -tve ž fiz., met. ohladitev tekočine, zirana ploščica z luknjo v sredini, ki se podlaga taline pod ravnotežno temperaturo zmrzova- pod matico nja, ne da bi se začela strjevanje, kristalizacija podlóžno furníranje -ega -a s les. furniranje, podhlajêna tekočína -e -e ž fiz., kem. teh. pri katerem se manj kakovostni furnirni listi tekočina, ohlajena pod temperaturo tališča lepijo na podlago za prekrivno furniranje, da se trdne faze prepreči pokanje zaključnega, vidnega furnirja podhòd Sp: slépo furníranje -óda m grad. gradbeni inženirski objekt, most s svetlo višino do 3 m za prehod pešcev, pòdmatríka -e ž mat. kvadratna matrika, ki kolesarjev in lažjih vozil pod prometnico, npr. je del osnovne matrike, iz katere se izpusti cesto, železniško progo določeno število vrstic in stolpcev pòdintervál -a m mat. vsak interval v delitvi pòdmnóžica -e ž mat. skupina elementov, ki jih intervala na manjše enote vsebuje večja množica elementov pòdkompávndni stròj podmórnica -ega strôja m elektr. -e ž vojaško, transportno ali mešano vzbujan generator, pri katerem je raziskovalno plovilo zlasti za podvodno napetost zaporednega vzbujalnega navitja na delovanje 614 pòdsinhronízem pòdnapétostna napráva -e -e ž elektr. podpíh -a m prisilno dovajanje zraka za zgore-naprava, ki začne delovati, ko pade napetost vanje v kurišče, npr. parnega kotla pod vnaprej določeno vrednost podpóra -e ž 1. element, ki podpira konstruk-pòdnapétostna zaščíta -e -e ž elektr. zaščita, cijo, da ostane v predvideni legi in dopolnjuje ki pri padcu omrežne napetosti pod določeno njeno nosilnost 2. element, konstrukcija za vrednost izklaplja določene porabnike in s tem podpiranje, npr. ležišče mostu, steber nadze-pomaga pri vzdrževanju ravnotežja med pro- mnega voda izvodnjo in porabo podpóra transformátorja -e -- ž elektr. pódnica -e ž 1. grad., les. lesen konstrukcijski kovinska ali lesena konstrukcija, ki nosi manjši element poda, tramič, na katerega se pribijejo razdelilni transformator na višini zunaj dosega deske, slepi pod ali ladijski pod 2. grad., les. kon- nepoklicanih strukcijski element pohodne ali vozne površine podpórje -a s rud. leseni, kovinski, betonski lesenega mostu, tramič, debel do 100 mm, ali hidravlični elementi, s katerimi se zava-ali debelejši ploh, debel 48 mm, ki se položi rujejo odprti jamski prostori pred rušenjem drug poleg drugega na topi stik 3. grad., les. lesen ali padanjem hribine s stropa in bokov ter pohodni element poda ali terase zagotavljajo predpisane stabilnostne razmere podnožíšče -a s astr. točka na nebesni sferi, v podzemnih prostorih in varno rudarjenje v kateri poltrak, ki se razteza od opazovalca Sp: jámsko podpórje navpično navzdol, prebada nebesno sfero podpórna tóčka -e -e ž elektr. vozlišče elektro-S: nadír energetskega sistema, ki s svojim velikim proi-podnóžje -a s 1. elektr. ustrezno razporejeni zvodnim agregatom dobavlja delovno ali jalovo p priključki elektronskih elementov, npr. pri moč in s tem deluje kot stabilizator obratovanja elektronkah, tranzistorjih, integriranih vezjih podpórni izolátor -ega -ja m elektr. togi elek-PRIM.: vznóžek 2. stroj. spodnji del nosilnega trični izolator s sornikom v notranjosti izola-ogrodja, ohišja stroja PRIM.: podstávek (2) cijskega dela, ki je pritrjen na konstrukcijo za 3. grad. spodnji nosilni del kipa, stebra podporo električnega vodnika ali zbiralk Sp: piedestál PRIM.: báza 1 (5) , podstávek (3) podpórni válj -ega -a m met. valj v valjalnem podóbnost -i ž mat. lastnost dveh likov ali dveh stroju, ki podpira delovni valj, da se ne krivi geometrijskih teles, ki imata enake kote in podpórni zíd enaka razmerja med enakoležnimi stranicami -ega zidú m grad. zid pod niveleto podôlžna zvéza prometnice za stabilizacijo cestnega telesa ali -e -e ž grad. konstrukcijski pobočja PRIM.: škárpa element ostrešja iz gradbenega lesa, ki ga sesta-pòdprôstor vljajo strešne lege, ročice, vetrne vezi, pozidnice -prostóra m mat. prostor nižje raz-in v podolžni smeri veže streho sežnosti, vložen v prostor z višjo razsežnostjo pòdométni kábel -ega -bla m elektr. podróčje praznítve oplaščeni -a -- s grad. del brežin kabel za neposredno podometno montažo ali vodnega zbiralnika, na katere vpliva praznitev za montažo v inštalacijske cevi zbiralnika podòr -ôra m nenaden, obsežen in globoko podrsávanje -a s stroj. ponavljajoči se zdrsi segajoč zdrs plasti zemljine in skal po pobočju pogonskih koles s kratkimi prekinitvami podpéški mármor -ega -ja m grad. stavbarski pòdsinhronízem -zma m elektr. stanje neena-marmor iz kamnolomov Podpeč in Drenov kosti frekvenc dveh periodičnih pojavov, pri Grič, temno siv do črn apnenec z značilnimi čemer je obravnavana frekvenca nižja od refe-belimi kalcitnimi lisami ali žilami renčne 615 pòdsinhrónski reluktánčni motór pòdsinhrónski reluktánčni motór podvojêno napájanje -ega -ega -a s elektr.-ega -ja m elektr. reluktančni elektromotor s napajanje odjema z električno energijo iz dveh številom izraženosti, ki imajo funkcijo pola, med seboj neodvisnih električnih tokokrogov, večjim od števila polov primarnega stator- da se poveča zanesljivost napajanja skega navitja, zato se motor vrti s povprečno podvòz -ôza m grad. gradbeni inženirski objekt hitrostjo, ki je premo sorazmerna količniku za vodenje ene prometnice pod drugo, npr. števila izraženosti in števila polov ceste pod železniško progo pòdsistém -a m skupina med seboj načrtno podvózje -a s stroj. ogrodje s kolesi ali goseni-povezanih, soodvisnih delov, ki sestavljajo cami pri vozilih, npr. avtomobilih, železniških sistema podvózje s smučmí ali čôlni -a -- -- -- -- s stroj. pòdslápje funkcijsko celoto in predstavljajo del večjega vozilih, mobilnih strojih, letalih -a s grad. del struge pod jezom, podvozje letala, ki ima namesto koles smuči ali pregrado, kamor pada voda čolne za pristajanje na vodi podstávek podzémna garáža -vka m 1. elektr. okroglo ali pravo- -e -e ž grad. garaža pod kotno telo s kontakti, izvedeno kot vtičnica za nivojem terena, lahko v več podzemnih etažah podnožje elektromehanskega ali elektronskega podzémna postája -e -e ž elektr. elektroe-elementa, ki omogoča ločljivi spoj elementa v nergetska postaja, zgrajena za obratovanje v vezju 2. stroj. spodnji element, sestav ogrodja, podzemnih prostorih ohišja stroja PRIM.: podnóžje (2) 3. grad. spodnji podzémna želéznica -e -e ž železniška proga, nosilni, navadno malo razširjeni del stebra, speljana večinoma pod površino mesta kipa, stavbe Sp: piedestál PRIM.: báza 1 (5) , p podnóžje podzémni kábel (3) -ega -bla m elektr. električni podstávek elektrónke kabel, zakopan v zemljo ali položen v kabelski -vka -- m elektr. kanal mehanski element s kontaktnimi odprtinami, zarezami, ki omogoča neporušno vtikanje in podzémno kábelsko omréžje -ega -ega -a s iztikanje elektronke elektr. elektroenergetsko omrežje, ki ga sestavlja- podstréšje jo izolirani kabli, položeni na izbranih trasah v -a s grad. dostopen prostor znotraj zemljo ostrešja stavbe, navadno za vzdrževanje in pòdzíd popravilo strešne kritine, tudi za ureditev -a m grad. konstrukcija, s katero se podpre, podzida druga konstrukcija, ki bi bila bivalnih prostorov. sicer nestabilna podtálje -a s grad. kar je pod površino tal pòdzŕno -a s met. del kristalnega zrna, ki ga od pòdtlák -a m razlika med zračnim tlakom in ostalega zrna loči ozkokotna kristalna meja tlakom, ki je manjši od njega poenôtena atómska másna enôta -e pòdvlák -a m grad., les. lesen konstrukcijski -e -e -e ž merska enota zunaj mednarod- element ostrešja v podolžni zvezi, nosilni tram, nega sistema enot za maso, 1/12 mase ki je s spodnje strani obešen na strešno gredo atoma stabilnega izotopa 12 C, simbol u, Da, in nosi stropnike, če leži na gredi, se stropniki 1 Da = 1 u = 1,660 · 10 –27 kg S: dálton obesijo nanj, na njegovi zgornji strani se poglábljanje strúge -a -- s 1. proces, pri namestijo podnice podstrešnega poda katerem se dno vodotoka znižuje zaradi podvôdni kábel -ega -bla m elektr. vodotesen odnašanja proda z dna 2. grad. izkopavanje električni ali komunikacijski kabel, ki pri materiala z dna struge, npr. z bagrom, za prido- potopitvi v vodo vzdrži določeno globino in bivanje proda, preprečevanje poplavljanja ob tlak, za polaganje v morje, reke ali jezera visoki vodi 616 pogrézno opórje pogójna verjétnost -e -i ž mat. relativna ver- elektromotor, motor z notranjim zgorevanjem, jetnost dogodka glede na drug dogodek, npr. parni stroj, parna turbina, plinska turbina, da bo reka porušila hišo, če bo vodna gladina raketni motor Sp: gonílni stròj PRIM.: energíjski narasla za pet metrov PRIM.: brezpogójna ver- stròj jétnost pogónski zobník -ega -a m stroj. zobnik, s pogójno enáki bárvi -- -ih bárv ž dv. barvi, katerim se energija pogonskega stroja dovaja ki sta pri določenih pogojih, npr. pri osvetlje- delovnemu orodju, napravi, stroju vanju z enako vrsto svetlobe, na pogled enaki pogónsko gorívo -ega -a s kem. teh., stroj. gorivo, S: metamérni bárvi ki se uporablja za pogon motorjev z notranjim pogòn -ôna m stroj. ustvarjanje ali pretvarjanje zgorevanjem, raketnih motorjev in prenos mehanske energije do naprave, stroja, pogónsko srédstvo -ega -a s snov kot vir vozila, npr. za premagovanje sil vztrajnosti, pogonske energije naprave, stroja, npr. gorivo, sil pri kotalnem trenju, zračnega odpora pri para, stisnjeni zrak Sp: pogónski médij vozilih, aerodinamičnega ali hidrodinamič-pogóstost odpôvedi -i -- ž povprečno število nega odpora pri letalih in plovilih, sil rezanja odpovedi elementa, sestavine, naprave, stroja v in preoblikovanja pri obdelovalnih strojih danem časovnem intervalu PRIM.: pogónska napráva pogónska gréd pogóstost popravíla -i -- ž elektr. povprečno -e gredí ž stroj. gred, s katero se energija pogonskega stroja dovaja delovnemu število popravil elementa, sestavine, naprave, orodju, napravi, stroju stroja v danem časovnem intervalu S: gonílna gréd pogónska napráva pogôvor -a m telekom. izmenjava informacij med -e -e ž stroj. enota stroja, strojni sestav med pogonskim strojem in gnano dvema ali več komunikacijskimi priključki p napravo, strojem, vozilom PRIM.: pogòn pogôvorka -e ž telekom. sprejemno-oddajna gonila, ki se uporablja za pogon, npr. kolesa, omogoča obojesmerno govorno komunikacijo med kličočim in klicanim pogónska veríga naprava, sestavljena iz mikrofona in slušalke, ki -e -e ž stroj. veriga verižnega motornega kolesa, odmične gredi pri motorju z S: telefónska slušálka notranjim zgorevanjem pogréšek -ška m razlika med opazovano, pogónski agregát izračunano ali izmerjeno in pravo vrednostjo -ega -a m stroj. pogonski Sp: napáka (2) motor z notranjim zgorevanjem, elektromotor ali kombinacija motorja z notranjim zgoreva- pogréšek instrumênta -ška -- m Ü merílni njem in elektromotorja pogréšek pogónski médij -ega -a m Ü pogónsko srédstvo pogrézna hitróst -e -i ž met. hitrost, s katero pogónski mehanízem izhaja strjeni blok kovinskega materiala iz kri- -ega -zma m stroj. stalizatorja pri kontinuirnem ali polkontinuir-mehanizem, s katerim se energija pogonskega nem navpičnem litju stroja dovaja delovnemu orodju, napravi, stroju pogrézni bàt PRIM.: gnáni mehanízem -ega báta m stroj. Ü potópni bàt pogónski plín -ega -a m 1. stroj. naravni ali pogrézno dnó -ega -à s met. gibljiv čep, ki umetno pridobljen plin kot pogonsko sredstvo zapira livno peč na začetku kontinuirnega litja za naprave, stroje 2. inertni plin pod tlakom v in se odstrani, ko se izhajajoča talina strdi v aerosolnih pršilkah, npr. butan obliki droga pogónski stròj pogrézno opórje -ega strôja m stroj. generator -ega -a s rud. oporje, ki se mehanske energije za pogon vozila, letala, spušča po jašku navzdol med njegovim poglab-plovila, delovnega ali obdelovalnega stroja, npr. ljanjem 617 pohíštveni elemènt pohíštveni elemènt -ega -ênta m les. podaljšanju elementa, npr. okroglega stebra posamezen del pohištva za sestavljanje opreme ali sohe, izdelan tako, da se zgornji ploskvi stanovanjskih prostorov, npr. omara, omarica, spodnjega elementa križno zarežeta, dva poise postavi spodnji konec zgornjega elementa, ki -a [poás] m stara merska enota v merskem ima prav tako križno izrezana utora, zveza se postelja, sedežna garnitura nasprotna dela izrežeta, na spodnji element se P, 1 P = 0,1 Pa s okrepi s predhodno nataknjenim obročem sistemu CGS za dinamično viskoznost, simbol p Poissonova enáčba pokônčni spàh -ega spáha m grad., les. spah -e -e [poasónova] ž mat. pri navpičnem podaljšanju elementa, npr. nehomogena eliptična parcialna diferenci- okroglega stebra ali sohe, izdelan tako, da se alna enačba Δ[ φ ] = q , kjer je q izvir polja φ na vrh spodnjega elementa postavi spodnji PRIM.: Laplaceova enáčba konec zgornjega elementa, stik pa poveže z Poissonova porazdelítev -e -tve okroglim čepom in utorom v sredini stika [poasónova] ž mat. diskretna verjetnostna po- ter s spojkami razdelitev za proces, katerega naključna spre- pokônčno razšírjanje -ega -a s grad., les. lesna menljivka je število enkratnih dogodkov, npr. zveza za povečanje višine osnovnega elementa, razpadov radioaktivnega jedra, v določenem npr. strešne lege, ki se izdela tako, da se na času, če je verjetnost za to, da pride do osnovno lego po vsej dolžini položita še ena ali dogodka, sorazmerna s časom dve legi in obojestransko zvežeta z osnovnim Poissonovo števílo -ega -a [poasónovo] s meh. elementom s poševno zabitimi spojkami ali s količnik relativnega skrčka v prečni smeri in re- sorniki S: okrepítev z naléganjem lativnega raztezka v vzdolžni smeri pri natezno pokônčno razšírjanje z zaséki -ega -a obremenjenem materialu, simbol μ -- -- s grad., les. lesna zveza za povečanje debeline pokálna kislína -e -e ž kem. Ü fulmínska kislína osnovnega elementa po višini, npr. strešne lege, pókavost -i ž met. ki se izdela tako, da se na osnovno lego, ki ima dovzetnost, npr. jekla z določeno sestavo, da poka pri varjenju, konti- na vrhu pravokotne ali poševne zaseke, po vsej pokônčni sklòp enako zasekana, legi se spojita s sorniki grad., les. -ega sklópa m sklop pokovínjenje nuirnem litju S: dolžini položi še ena lega, ki je na spodnji strani nágnjenost k pókanju pri navpičnem podaljšanju elementa, npr. -a s nanašanje kovinske plasti okroglega stebra ali sohe, izdelan tako, da se na predmet, izdelek z nabrizgavanjem, napa- spodnji element zgoraj zareže do polovice revanjem, vročim cinkanjem za zaščito pred debeline in v dolžini dveh debelin, nanj se korozijo, za obnavljanje obrabljenih strojnih postavi enako zarezan spodnji konec zgornjega delov S: metalizácija (1) elementa, da se obe zarezani površini stakneta pól -a m 1. elektr. element, navadno valjast, npr. in spojita s sornikoma pri vtiču, za dovod ali odvod električnega pokônčni sklòp s čêpom in z rávnim toka 2. elektr. vsaka od faz izmeničnega toka pri spáhom -ega sklópa -- -- -- -- -- -- [ès zé] m grad., les. stikalni opremi 3. elektr. priključna točka električ-sklop pri navpičnem podaljšanju sohe, izdelan nega elementa, npr. dvopolni element, četvero- tako, da se na spodnji element z utorom na polna shema 4. mat. točka, v kateri gre vrednost sredini zgornje ploskve postavi spodnji konec funkcije proti neskončno 5. fiz. področje na zgornjega elementa z vgrajenim čepom na naelektrenem ali namagnetenem telesu, iz sredini spodnje ploskve, čep se vstavi v utor in katerega izhajajo ali vstopajo silnice električne- oba elementa spojita s sornikoma ga ali magnetnega polja pokônčni sklòp s krížnim čêpom -ega polariméter -tra m kem. instrument za kemično sklópa -- -- -- m grad., les. sklop pri navpičnem analizo na podlagi polarimetrije 618 polárni koordinátni sistém polarimétrična analíza -e -e ž kem. Ü polarizírni delílnik žárka polari- -ega -a -- m fiz. metríja delilnik žarka, navadno v obliki kocke, se- polarimetríja stavljene iz dveh enakih tristranih prizem, ki -e ž kem. merjenje kota in smeri razcepi vpadni snop nepolarizirane svetlobe v zasuka polarizacijske ravnine linearno polarizi-dva snopa, od katerih gre eden skozi kocko in rane svetlobe, navadno v raztopini preiskovane je polariziran v ravnini pravokotno na skupno snovi, uporablja se za ugotavljanje čistote ploskev prizem, drugi snop, ki se odbije od preiskovanih snovi, koncentracije njihovih skupne ploskve, pa je polariziran v njeni raztopin Sp: polarimétrična analíza ravnini polaritéta -e ž 1. elektr., fiz. usmerjenost polárna metóda izmére -e -e -- ž geod. metoda magnetnega pola, enosmernega toka izmere ali zakoličenja točke, pri kateri se s teo-2. kem. Ü polárnost (1) 3. fiz. Ü polárnost (2) dolitom ali tahimetrom izmerita horizontalni polarizabílnost -i ž fiz. količnik induciranega kot med izhodiščno smerjo in smerjo proti dipola molekule ali atoma in jakosti zunanjega točki ter razdalja med stojiščem in točko električnega ali magnetnega polja polárna metóda zakolíčbe -e -e -- ž geod. polarizácija -e ž fiz. pojav, pri katerem se kaj metoda zakoličbe, pri kateri se iz danih točk usmeri glede na zunanje vplive, npr. usmeritev merske črte na terenu in/ali poligonske stranice molekul tekočega kristala z zunanjim električ- izmeri kot in zakoliči smer drugega kraka, na nim poljem katerem se odmeri razdalja do zahtevane točke, polarizacíjska ravnína ki se označi s količkom -e -e ž fiz. ravnina, ki jo tvorita valovni vektor in vektor električne polárna molékula -e -e ž kem. molekula, pri polarizacíjski fílter težiščem negativnega naboja S: heteropolárna -ega -tra m fiz. kristal, ki p poljske jakosti polarizirane svetlobe kateri težišče pozitivnega naboja ne sovpada s prepušča samo svetlobo, ki niha v eni polariza- molékula cijski ravnini polárna spojína -e -e ž kem. spojina, sestavlje-polarizacíjski mikroskóp na iz polarnih molekul -ega -a m fiz. mikroskop, ki osvetljuje vzorec s polarizi- polárna véz -e vezí ž kem. kovalentna vez med rano svetlobo in se uporablja za preiskavo elementi z različno elektronegativnostjo, pri dvolomnih materialov kateri vezni elektronski par ni v sredini vezi polarizátor med obema atomoma, temveč je premaknjen -ja m 1. fiz. optični element, ki k bolj elektronegativnemu atomu, npr. kloru v prepušča svetlobo ene polarizacije ali loči vodikovem kloridu, HCl PRIM.: polárnost (1) prvotno nepolariziran snop svetlobe v dva polárne koordináte prostorsko ločena, med seboj pravokotno -ih -át ž mn. mat. pravokot-polarizirana snopa svetlobe 2. fiz. prva, nevr-ne koordinate v ravnini, pri katerih je položaj tljiva Nicolova prizma, npr. v polarimetru, ki točke podan z oddaljenostjo točke od izhodišča prepušča le linearno polarizirano svetlobo in kotom, ki ga daljica med točko in izhodiščem PRIM.: analizátor (2) oklepa s smerjo, ki je izbrana kot ničelna polarizírana svetlôba -e -e ž fiz. svetloba, polárni diagrám -ega -a m diagram kotne katere električna poljska jakost kaže v napove- odvisnosti veličine v polarnem koordinatnem dljivo smer PRIM.: króžno polarizírana svetlôba, sistemu lineárno polarizírana svetlôba polárni koordinátni sistém -ega -ega -a m polarizírani relé -ega -êja m elektr. rele, katerega mat. pravokotni koordinatni sistem v ravnini, preklop je odvisen od smeri njegovega napajal- definiran s poltrakom x, v katerem so koordi-nega električnega toka natne krivulje krožnice s središčem v izhodišču 619 polárni vztrájnostni momènt plôskve poltraka x in vsi poltraki z istim krajiščem v pôlesenciálna amínokislína -e -e ž kem. istem izhodišču aminokislina, ki mora biti v ustrezni količini polárni vztrájnostni momènt plôskve zastopana v prehrani, da se prepreči njena -ega -ega -ênta -- sinteza iz esencialnih aminokislin in s tem m meh. geometrijska značilnost zmanjšanje njihove količine oblike ploskve, npr. prečnega prereza nosilca, poliadícija ploskovni integral kvadratov razdalj od izbrane -e ž kem. polimerizacija, pri kateri se osi, pravokotne na ploskev, simbol Ia, merska monomeri spajajo v polimere, ne da bi pri tem enota meter na štiri S: drúgi polárni momènt nastajali stranski produkti S: adícijska polime-plôskve rizácija polárnost -i ž 1. kem. pojav pri atomskih poliakrílno vlákno -ega -a s tekst. sintetično skupinah iz elementov, ki imajo različno ele- vlakno iz akrilnih polimerov p ktronegativnost, zaradi česar niso električno poliakrílonitríl -a m kem. polimer nevtralne in pride do delnih nabojev na atomih, –[–CH npr. v hidroksiskupini, –O δ– H δ+ 2 –CH(CN)–] n –, plastomer s tališčem , v molekuli nad 300 °C, ki pa se že prej razkroji, uporablja vodikovega fluorida, H δ+ F δ– , kar se zaradi se za proizvodnjo sintetičnih vlaken, vlaken za dodatnih medmolekulskih sil kaže na nekaterih filtracijo vročih plinov, ponjav, vrvi, vlaken za fizikalnih lastnostih takih snovi, kot so vrelišče, okrepitev betona, kot izhodna snov za proizvod-zmrzišče, topnost v polarnih topilih, npr. njo visokokakovostnih ogljikovih vlaken vodi, etanolu Sp: polaritéta (2) PRIM.: polárna K: PAN véz 2. fiz. lastnost sistema, da ima inherentno poliamfolít smer, npr. molekula je polarna, če ima električni -a m kem. polielektrolit, ki se glede na vrednosti pH medija, v katerem je, obnaša dipolni moment, električna baterija ima smer kot polikislina ali kot polibaza polarnosti označeno z znakoma + in – na ohišju S: amfotêrni polielektrolít Sp: polaritéta (3) polárno topílo -ega -a s kem. poliamíd 66 topilo, katerega -a -- -- [šést šést] m kem. polimer molekule so polarne, npr. voda, etanol, aceton, –(–NH–(CH 2)6–NH–CO–(CH2)4–CO–)n–, ki se mešajo med seboj in raztapljajo ionske ki se dobi s polikondenzacijo heksametilen- in polarne spojine, npr. soli, kisline, alkalije, diamina in adipinske kisline, uporablja se za polarográf za predelavo v predmete za široko potrošnjo -a m kem. naprava za kemično K: vodikov fluorid, amonijak, ne pa nepolarnih proizvodnjo sintetičnih vlaken in granulata analizo s polarografijo PA 66 polarografíja poliamídi -ov m mn. kem., tekst. termoplastični -e ž kem. elektrokemijska metoda polimeri, v katerih so monomeri povezani kvantitativne analize, npr. za ugotavljanje kon- med seboj z amidnimi vezmi –NH–CO–, centracije kovinskih ionov v raztopini Sp: pola- npr. najlon, perlon, uporabljajo se zlasti kot rográfska analíza sintetična vlakna v tekstilni industriji, za polarográfska analíza -e -e ž kem. Ü polaro- strune brenkal, ribiške vrvice, plezalne grafíja vrvi, nitke za motorne kose, tehnične polarográm tkanine K: PA -a m kem. grafični zapis odvisnosti električnega toka skozi raztopino od potencia- poliamidimíd -a m kem. aromatski polimer, v la, kot ga zapiše pisalnik polarografa katerem so tako amidne kot imidne skupine, pôlčlén mehansko in toplotno zelo obstojen -a m kem. vsak od dveh sestavnih delov elektrokemijskega člena, navadno kovina, po- poliamidimídno vlákno -ega -a s tekst. negor-topljena v elektrolit, navadno raztopino njene ljivo, do okoli 400 °C obstojno tekstilno vlakno soli S: elektróda (2) iz poliamidimida S: aramidimídno vlákno 620 polikarbonát polibáza -e ž kem. polietiléntereftalát polielektrolit, sestavljen iz -a m kem. polimer makromolekul z bazičnimi skupinami, kot je –[–O–C(O)–(C 6H4)–C(=O)–O–CH2–CH2–]n–, robovih, robovi pa se stikajo v ogliščih, npr. tnosti katalizatorjev in ima le malo razvejene molekule, uporablja se za proizvodnjo plastenk, kocka, piramida, prizma, oktaeder vodovodnih cevi, zabojnikov za odpadke polielektrolít -a m kem. v vodi topen polimer, K: HDPE katerega ponavljajoče se enote nosijo pozitivno polifluoroetilénpropilén -a m kem. ali negativno nabito atomsko skupino, npr. kopolimer tetrafluoroetena in fluoroprope-–SO – 3 v polinatrijevem stirensulfonatu, na, skoraj prozorna, kemijsko zelo odporna uporablja se kot flokulant, gostilo, emulgator, termoplastična masa, uporablja se za delo z bistrilo, v kozmetiki, živilski industriji vodikovim fluoridom in drugimi agresivnimi poliéster -tra m kem. polimer z estrsko spojinami, ki razjedajo steklo K: FÉP funkcionalno skupino –[–C(O)O–]–, brov sulfid, AgSbS K: PÉT 2 , srebrova ruda polietilén visôke gostôte -a -- -- m kem. poliéder -dra m mat. telo, ki ga omejuje končno polietilen, ki se dobi s polimerizacijo v priso-število večkotnikov, ki se stikajo v ravnih polibazít plastenke za pijače, kemična vlakna, npr. sintetič- -a m met. monoklinski antimon-sre-no runo npr. –NH 2, na večjem delu sestavnih enot prozorna, termoplastična snov, ki se uporablja za vgrajeno v glavno verigo, uporablja se za polifosfát -a m kem. sol polifosforjeve kisline PRIM.: fosfát (1) izdelavo sintetičnih vlaken, mikrovlaken, polifósforjeva kislína poliestrskih smol in lakov, kompozitov, -e -e ž kem. fosforjeva termoplastičnih polimerov za proizvodnjo kislina, ki nastane s kondenzacijo dveh ali več p poliéstrska smôla fósforasta kislína, métafósforjeva kislína, orto- -e -e ž kem. teh. umetna fósforjeva kislína plastenk, volnenega runa molekul H PRIM.: 3 PO 4dífósforjeva kislína, smola, ki nastane z adicijsko polimerizacijo dikarboksilnih kislin in poliolov, npr. z poligón -a m 1. mat. ravninski lik, omejen z etandiolom, glicerolom PRIM.: alkíd, daljicami geod. S: vèčkótnik 2. niz geodetskih alkídna smôla točk za izmero zemljišča PRIM.: geodétska polietén mréža -a m kem. termoplastični polimer etena, ki ga sestavljajo med seboj povezane poligonizácija -e ž 1. met. razvrstitev isto-etenske enote, –[–CH 2–CH2–]n–, najbolj vrstnih dislokacij drugo nad drugo med razširjena je plastika, ki se uporablja za popravo 2. elektr. namestitev kontaktnega proizvodnjo embalaže, npr. folij, vrečk, vodnika v cikcak obliki v ravnini, vzporedni posod, plastenk S: polietilén K: PE z železniško progo, da se drsnik tokovnega polietilén odjemnika ne obrablja samo na enem mestu -a m kem. termoplastični polimer S: cikcákanje etena, ki ga sestavljajo med seboj povezane poliizoprén etenske enote, –[–CH 2 –CH 2 –] n –, najbolj -a m kem. polimetilbutadien, razširjena je plastika, ki se uporablja za pro-–(–CH 2 –C(CH 3 )=CH–CH 2 –) n –, gradnik izvodnjo embalaže, npr. folij, vrečk, posod, naravnega kavčuka plastenk S: polietén K: PE polikarbonát -a m kem. polimer polietilén nízke gostôte -a -- -- m kem. –[–O–C6H4–C(CH3)2– C6H4–O–C(O)–]n–, polietilen z močno razvejenimi molekulami, mehansko in toplotno odporna ter samougasna ki se navadno uporablja za proizvodnjo plastika, uporablja se v elektroniki, v gradbeni-embalaže, npr. folij, vrečk, posod, štvu za svetlobne kupole, okna, za avtomobil-plastenk K: LDPE ske žaromete, zaščitna očala, leče za očala K: PC 621 polikislína polikislína -e ž kem. polimorfíja polielektrolit, sestavljen iz -e ž kem. pojav, da snov nastopa makromolekul s kislimi skupinami, kot je npr. v več modifikacijah, npr. železo kot α-železo, –SO3H, na večjem delu sestavnih enot δ-železo, γ-železo Sp: mnogolíčnost poliklorírani bífeníl PRIM.: monotropíja -ega -a m kem. zmes klo-riranih derivatov bifenila z različnim številom z pôlindustríjski postròj -ega -ôja m poskusna atomi klora nadomeščenih vodikovih atomov naprava za proizvodnjo v manjšem merilu, ki v molekuli, bolj ali manj viskozna brezbarvna omogoča, da se med njenim obratovanjem do rumena tekočina, ki se je nekdaj uporabljala pridobijo potrebni podatki za industrijsko kot transformatorsko olje, kot dielektrik v kon- proizvodnjo, opravijo tržne raziskave, preverijo denzatorjih, v hidravličnih fluidih, vakuumskih vplivi na okolje Sp: pilótna napráva črpalkah K: PCB polinóm -a m mat. linearna kombinacija potenc polikondenzácija -e ž kem. polimerizacija, spremenljivk s celimi nenegativnimi eksponen- pri kateri se monomeri spajajo v polimere, ti, npr. polinom z eno spremenljivko se lahko molekule stranskega produkta, kot so npr. polinómska enáčba -e -e ž mat. enačba, s voda, amonijak, vodikov klorid, alkohol katero se iščejo ničle polinoma pri čemer se odcepljajo majhne, enostavne zapiše v obliki anxn + axn–1 + ... + a1x + a0 p sestavljena iz velikega števila zelo drobnih kri- višjo od tretje stalnih zrn poliól -a m kem. alkohol z več hidroksiskupina-polikristálni silícij -ega -a m elektr., kem. mi, npr. etilen glikol, glicerol silicij, katerega mikrostruktura je sestavlje-polípasti grabílnik polikristálna snôv polinóm víšjega réda -a -- -- m mat. polinom, -e snoví ž met. trdna snov, katerega člen z najvišjo potenco ima potenco S: kondenzacíjska polimerizácija na iz velikega števila drobnih kristalnih zrn -ega -a m stroj. Ü polípni PRIM.: mónokristálni silícij grabílnik polimêr polípni grabílnik -a m kem. makromolekula, sestavljena -ega -a m stroj. grabilnik z polimerizácija kosovnim materialom nepravilnih oblik, npr. -e ž kem. reakcija, pri kateri kovinski in drugi odpadki iz ponavljajočih se monomerov večprstnim polipnim grabilom za ravnanje s iz enakih ali različnih monomerov nastajajo Sp: polípasti grabílnik polimerizát priprava z več krožno razporejenimi prsti za m -a kem. reakcijska zmes po prijemanje, npr. sena, slame, gnoja, vejevja, končani polimerizaciji polimeri polípno grabílo -ega -a s agroteh., stroj. orodje, kosovnega materiala nepravilnih oblik polimêrna málta -e -e ž grad. cementna malta, pólipropén -a m kem. termoplastični polimer, v katero je za boljšo sprijemljivost z materiali ki ga sestavljajo med seboj povezane propi-vmešana predpisana količina polimera, npr. lenske enote, –[–CH(CH stirena, uporablja se zlasti za saniranje kon-3 )–CH 2 –] n –, zelo uporabna plastika, odporna proti topilom, strukcijskih delov objekta kislinam in bazam, ki se uporablja za proizvod-polimêrno vlákno -ega -a s kem. vlakno njo embalaže, posod, vrvi, laboratorijskega iz naravnega ali predelanega naravnega posodja S: polipropilén K: PP polimera polipropilén -a m kem. termoplastični polimer, polimetíl metakrilát -- -a m kem. teh. polimerni ki ga sestavljajo med seboj povezane propenske metil ester metakrilne kisline, prozoren enote, –[–CH(CH3)–CH2–]n–, zelo uporabna plastomer, nadomestek za steklo S: akrílno plastika, odporna proti topilom, kislinam stêklo, pléksi stêklo in bazam, ki se uporablja za proizvodnjo 622 póljski efékt embalaže, posod, vrvi, laboratorijskega posodja poliuretáni -ov m mn. kem. polimeri, navadno S: pólipropén K: PP duromeri, v katerih so molekulske enote políranje povezane med seboj s karbamatnimi vezmi -a s stroj. postopek fine obdelave –NH–C(O)–O–, uporabljajo se v gradbeni-kovinskih površin z odvzemanjem materiala, štvu, npr. pene za vgradnjo vrat, oken, za npr. s polirno pasto, z elektroliznim postopkom, proizvodnjo oblazinjenega pohištva, z elektroerozijo, za doseganje zelo majhne hrapa-avtomobilskih sedežev vosti PRIM.: hónanje, lépanje poliviníl acetát -- -a m kem. polisaharíd -a m kem. polimerni ogljikov hidrat, –[–CH ki ga sestavlja dolga veriga monosaharidov, 2 –CH(COOCH 3 )–] n –, gumi podoben plastomer, uporablja se za proizvodnjo povezanih med seboj z glikozidnimi vezmi, npr. emulzijskih lepil za porozne materiale, škrob, celuloza npr. za les, papir, lepenko polistirén -a m kem. termoplastičen aromatski poliviníl kloríd -- -a m kem. termoplastičen stirenski gradniki, –[–CH(C6H5)–CH2–]n–, molekule vinil klorida, –[–CH2–CHCl–]n–, uporablja se za proizvodnjo embalaže, ovitkov polimer, ki ga sestavljajo med seboj povezani polimer, ki ga sestavljajo med seboj povezane plastificirani se uporablja za proizvodnjo za CD- in DVD-plošče, plastenk, pladnjev, talnih oblog, gibkih cevi, izolacije električnih jedilnega pribora za enkratno uporabo, vodnikov, neplastificirani (trdi) pa za okenske polistirena Sp: polistiról polivinílpirolidón -a m kem. polistiról kozarcev ter za proizvodnjo ekspandiranega okvire, odtočne cevi, gramofonske plošče polisulfíd do rumenkasta trdna snov, topna v vodi, termo- -a m kem. sol poližveplovodikove plastični polimer, uporablja se v talilnih lepilih, kisline, npr. natrijev polisulfid, Na -a m kem. Ü polistirén –[–CH 2–CH(N(CH2CH2CH2CO))–]n–, bela 2 x S p za membrane za dializo in čiščenje odpadne prerez skozi ternarni, kvaternarni fazni diagram pôlizdélek -lka m izdelek, namenjen nadaljnji pri določenem deležu ene ali dveh komponent, politêrmni prerèz -ega -éza m met. navpični vode, v živilstvu kot stabilizator E1201 K: PVP ki prikazuje spreminjanje posameznih profili, vezane plošče, vosek predelavi v končne izdelke, npr. pločevina, enofaznih ali večfaznih področij s temperaturo politétrafluoroetilén -a m politetra- opisuje določeno lastnost prostora ali medija kem. ga, vektorskega ali tenzorskega značaja, ki pri tem deležu komponente ali komponent pólje -a s 1. fiz. fizikalna količina skalarne-fluoroeten –[–CF2–CF2–]n–, sintetični fluo- v njem, npr. električno polje, magnetno polje, ropolimer, zelo kemijsko odporen in liofoben hitrostno polje 2. mat. algebrska struktura, na material z zelo majhnim tornim faktorjem, ki kateri so definirane operacije seštevanje, od- in ležaje, za neoprijemne obloge, npr. ponev in PRIM.: kolobár (1), obsèg (2) 3. elektr. del trans- PRIM.: pekačev fluoropolimêr K: PTFE formatorske postaje, ki ima omrežne in krmilne se uporablja v kemijski tehniki, za drsne obloge števanje, komutativno množenje in deljenje polítika kakôvosti stikalne naprave za določen električni tokokrog -e -- ž opredelitev ciljev, ravni, vzdrževanja kakovosti, njihovih medse- S: célica (2) bojnih povezav in izbira načina podpore tej opre- póljska emisíja -e -e ž fiz. emisija elektronov iz delitvi na podlagi načel upravljanja kakovosti kovine zaradi močnega zunanjega električnega politrópna spremémba stánja polja, ki omogoči premagovanje izstopnega -e -e -- ž stroj. dela s tunelskim pojavom S: hládna emisíja sprememba stanja termodinamičnega sistema, pri póljski efékt kateri tehnični sistemi pogosto delujejo pri spre- -ega -a m 1. elektr. spreminjanje menljivi temperaturi, dovodu ali odvodu toplote električne prevodnosti snovi z učinkovanjem 623 póljski tranzístor zunanjega električnega polja 2. elektr. učinko- polnílna nít -e níti ž tekst. dodatna nit, navadno vanje električnega polja, ki s spreminjanjem debelejša, manj vita in bolj voluminozna od krmili pretok elektrine in se uporablja v tranzi- osnovnih niti, vložena ali vpletena v strukturo storjih z učinkom polja za krmiljenje pretoka pletiva, da je to debelejše in polnejše elektronov med izvorom in ponorom polnílna postája za eléktrična vozíla póljski tranzístor -ega -ja m elektr. tranzistor, v -e -e -- -- -- ž elektr. polnilna postaja, navadno katerem se z napetostjo med vrati in izvorom v obliki stebra, na primernem, za električna krmili tok v prevodnem kanalu Sp: tranzístor vozila dostopnem mestu, z virom električnega FÉT napajanja in ustreznimi električnimi priključ- póljski tranzístor kovína-oksíd-pôlpre- ki, ki omogoča izmenično ali enosmerno vódnik napajanje električnih vozil K: EVSE -ega -ja -- m elektr. poljski tranzistor, pri katerem so izolacijske plasti iz oksidne snovi polnílni fáktor jêdra -ega -ja -- m elektr. faktor, Sp: tranzístor MÓSFET ki izraža, koliko je dejanski prerez železnega pôlkontinuírno lítje jedra zaradi izolacije med lamelami manjši od -ega -a s met. litje dolgih geometrijskega prereza polizdelkov, navadno drogov, krajših od 4 m, ki polnílni fáktor jeklénke se prekine, ko ulitek doseže načrtovano dolžino -ega -ja -- m kem. pôlkovína količnik dopustne mase plina in prostornine -e ž kem. element v periodnem jeklenke, merska enota kg/l sistemu, ki ima lastnosti tako kovin kot nekovin, npr. silicij, germanij polnílni fáktor navítja -ega -ja -- m elektr. p pôlkrógla faktor, ki izraža, v kolikšni meri se lahko celotni -e ž mat. del krogle, ki ga odseka prostor tuljavnika izkoristi za navitje ravnina skozi njeno središče polnílni tók -ega -a m elektr. električni tok, ki pôlkróžni lók -ega -a m grad. kamniti ali opečni teče v električni akumulator, ko se z akumula- zidni lok s polmerom krivine, enakim polovič- torskim polnilnikom priključi na vir napetosti, nemu razponu loka, in s polkrožno ukrivljeno navadno na omrežno napetost spodnjo površino polnílo -a s snov, ki se dodaja osnovnemu polmér -a m mat. polovica premera kroga ali materialu zaradi manjše porabe ali izboljšanja krogle Sp: rádij 2 njegovih lastnosti, npr. mehanskih, električnih polmér ukrívljenosti -a -- m mat. polmer lastnosti, obdelovalnosti kroga, ki se v dani točki najbolje prilega krivulji polnílo za káble -a -- -- s elektr. Ü kábelsko polnílo S: krivínski polmér pôlni natòk -ega -óka m stroj. natok delovnega pôlna opéka -e -e ž grad. opeka z gostoto fluida pri turbinskih strojih na celotni obod 1800–2400 kg/m 3 , izdelana iz gline s peskom gonilnika PRIM.: délni natòk ali brez njega in z drugimi dodatki, žgana pri pôlni zidák 900–1000 °C, da obdrži zahtevano obliko, -ega -a m grad. zidak prizmatične trdna in odporna na zunanje vplive S: opéčni oblike brez odprtin zidák pôlnjenje eléktričnega akumulátorja -a -- pôlna pipéta -e -e ž kem. pipeta z razširjenim -- s elektr. pretvarjanje električne energije akumu-delom v sredini in oznako v obliki obročka na latorja v kemijsko z enosmernim električnim zgornjem delu, ki označuje točno prostornino tokom iz zunanjega vira polnílna karakterístika akumulátorja -e pôlnjenje kondenzátorja -a -- s elektr. pri--e -- ž elektr. krivulja časovnega poteka polnilnega ključitev kondenzatorja na vir napetosti, da se toka električnega akumulatorja elektrina v njem kratkotrajno shrani 624 pôlprevódna glazúra polnljívi eléktrokémijski člén polovíčni pravokótni priklòp -ega -ega -ega -ega -a m elektr., kem. baterijski člen, ki ga je, ko se -ópa m grad., les. lesna zveza pravokotnega odcepa, izprazni, mogoče ponovno napolniti z elek- pri kateri se na primarnem elementu do tričnim tokom, npr. litijev ionski akumulator polovice širine elementa prečno izdela pravo-PRIM.: akumulátorski člén (1), sekundárni elék- koten utor, globok do polovice višine elementa, trokémijski člén in na stičnem delu priklopnega elementa enako polnojármenik globok utor, dolg polovico širine primarnega -a m gozd., les. delovni stroj za razžagovanje hlodov z žagnimi listi, vpetimi v elementa, elementa pa se vstavita v utora jarem S: jármenik Sp: gáter polovíčno véhanje -ega -a sgrad., les. lesna zveza polnosténski nosílec -ega -lca m grad. za vodoravno razširjanje osnovnega elementa pri izdelavi podov in opažev, pri kateri se na podlago I-nosilec pri mostovih, katerega sestavni deli so položita ena do dve deski ali ploha z vzdolžnim varjeni ali kovičeni pravokotnim utorom na robu stranske ploskve, polnovalôvna mostíčna vezáva -e -e stakneta z grebenom in pribijeta na podlago na -e ž elektr. vezava v polnovalovnem usmerniku robu ali privijačita z vrha Sp: celo valôvna mostíčna vezáva pólovna delítev -e -tve ž 1. elektr. delitev oboda polnovalôvni usmérnik -ega -a m elektr. kotve električnega stroja na pole 2. elektr. ločna usmernik, ki pretvori oba polvala vhodne sinusne razdalja na komutatorju, ki ustreza enemu polu električne veličine v izhodno enosmerno električ-električnega stroja no veličino Sp: celovalôvni usmérnik položáj -a m umestitev točke v prostoru, polnovpéta podpóra -e -e ž grad. podpora, ki določena s koordinatami izbranega koordina-preprečuje pomike in zasuke elementa, ki ga tnega sistema, npr. v Gauss-Krügerjevem ko-podpira, npr. konzole ordinatnem sistemu, polarnem koordinatnem p polnovpéti nosílec -ega -lca m grad., stroj. sistemu Sp: pozícija PRIM.: léga (2) nosilec, ki je na obeh straneh togo vpet položájna izomeríja -e -e ž kem. strukturna polnovpéto ležíšče -ega -a s grad. ležišče, ki izomerija, pri kateri se izomera razlikujeta v preprečuje pomike in zasuke ter prevzema položaju substituenta na verigi, npr. butan-1-ol navpične in vodoravne obtežbe ter obtežbe z in butan-2-ol PRIM.: konstitucíjska izomeríja momentom, npr. pri polnovpetem nosilcu položájno stikálo -ega -a s elektr. stikalo, ki poloída -e ž meh. krivulja zaporedja trenutnih deluje na podlagi vnaprej določenega položaja polov vrtenja in se proži s premikajočimi se deli stroja polónij -a m kem. pôlprepústna cóna radioaktiven element iz -e -e ž grad. del prereza skupine halkogenov, srebrnobela kovina, ki se nasute pregrade, ki vsebuje material, katerega uporablja v kombinaciji z berilijem za prenosne zrnavost je med zrnavostjo za vodo prepustne in vire nevtronov, simbol Po za vodo neprepustne cone S: prehódna cóna (1) pôlós elípse -osí -- ž mat. daljica, ki veže pôlprepústna membrána -e -e ž kem. središče elipse in točko na njej, ki je najbolj ali membrana, ki prepušča le ione topila in ne najmanj oddaljena od središča ionov topljenca pólov čévelj -ega -vlja m elektr. pôlprepústna sténa del izraženega -e -e ž kem. tanka stena, pola tik ob zračni reži v električnem rotacij- ki glede na velikost por prepušča le nekatere skem stroju molekule, ione PRIM.: membrána (1), sténa (2) polovíčni dúpleksni prenòs -ega -ega -ôsa m pôlprevódna glazúra -e -e ž elektr. glazura z telekom. simpleksni prenos z dupleksnimi manjšim električnim uporom od navadnega napravami keramičnega materiala 625 pôlprevódnik pôlprevódnik -a m fiz. snov, ki je po električni njegove lastnosti opisujejo zakoni mehanike in prevodnosti med električnimi izolatorji in ele- določajo značilni parametri tal p ktričnimi prevodniki, njena prevodnost s tem- pôlravnína -e ž mat. množica točk, ki je peraturo narašča in jo je mogoče spremeniti z omejena s premico dopiranjem pôlsekúndni vžigálnik -ega -a m grad., rud. eden pôlprevódnik s kovínskim oksídom -a -- -- od med seboj električno povezanih vžigalnikov -- m elektr., fiz. triplastni polprevodnik, pri katerem s pirotehničnim zakasnilnim polnjenjem, ki je med dvema kovinskima plastema električ-se sproži pol sekunde po sproženju predho-ni izolator, navadno iz kovinskega oksida, dnega vžigalnika, npr. pri odstreljevanju rude, uporablja se v integriranih vezjih Sp: kovínskoo-kamnine v kamnolomu ksídni pôlprevodník K: MÓS pôlst polstí ž tekst. z mehansko obdelavo volne pôlprevódnik típa N -a -- -- [èn] m elektr., fiz. ali drugih keratinskih vlaken, npr. živalskih nečisti polprevodnik, v katerem koncentracija dlak, pri povišani temperaturi, brez mokrega gibljivih elektronov presega koncentracijo valjanja izdelan netkan tekstilni izdelek vrzeli Sp: N-típ pôlprevódnika PRIM.: vlaknovína (1) pôlprevódnik típa P -a -- -- [pé] m elektr., fiz. polstênje blagá -a -- s tekst. obdelava nečisti polprevodnik, v katerem koncentracija volnenega blaga, ki se z gnetenjem v vlažnem vrzeli presega koncentracijo gibljivih elektro-stanju in pri povišani temperaturi zgosti, s nov Sp: P-típ pôlprevódnika čimer se zakrije struktura tekstilije pôlprevódniška dióda -e -e ž elektr. dioda, pôltovórni avtomobíl -ega -a m osebni izdelana s spojem polprevodnikov tipa P in avtomobil s podaljškom v obliki odprtega tipa N kesona za prevoz manjših tovorov S: pôltovor-pôlprevódniška elektrónika -e -e ž nják področje elektronike, ki obravnava zgradbo, pôltovornják -a m osebni avtomobil s po-delovanje in lastnosti polprevodniških elek-daljškom v obliki odprtega kesona za prevoz tronskih elementov ter njihovo uporabo manjših tovorov S: pôltovórni avtomobíl pôlprevódniški elemènt -ega -ênta m elektr. pôltrák -a m mat. ravna črta, na enem element, katerega bistvene električne značilno-koncu omejena s točko, na drugem koncu sti so odvisne od toka nosilcev naboja v enem neomejena ali več polprevodnih materialih, npr. dioda, tranzistor, njune izvedenke, kombinacije polutánt -a m ekol. Ü onesnaževálec pôlprevódniški láser -ega -ja m fiz., stroj. laser, pôlvál -a m elektr. pozitivna ali negativna pri katerem je aktivna snov polprevodnik polovica periode sinusnega valovanja pôlprevódniški láser s stránskim pôlválj -a m mat. polovica valja, ki ga odseka sévanjem -ega -ja -- -- -- m fiz., stroj. polprevodni-ravnina, ko gre skozi njegovo os ški laser, ki seva vzdolž ravnine polprevodnika pôlž -a m 1. stroj. strojni element v obliki pôlpriklópnik -a m stroj. priklopno vozilo brez vijačnice s pravokotnim, trapeznim, pol-lastnega pogona samo z zadnjim kompletom krožnim, hiperboloidnim prerezom, ki se koles, ki se z vrtljivim sedlom pritrdi na vlačilec, uporablja pri transporterjih za kontinuirni zlasti za prevoz težke gradbene mehanizacije, transport, pri polžnih prenosnikih in črpalkah vojaških oklepnih vozil, topov za zelo viskozne tekočine 2. stroj. gonilni element pôlprôstor -prostóra m grad. prostor pod polžnega prenosnika, npr. zobnik, ali zobniške površino tal, na katerih se temelji objekt, dvojice za velika prestavna razmerja 626 pomóžna razsvetljáva pôlžasti transportêr -ega -ja m stroj. Ü pomíčno merílo pôlžni -ega -a s stroj. merilo s transportêr kljunom in nonijem za merjenje dolžin z na- pôlžasto koló tančnostjo 0,1 mm, navadno tudi z letvico za -ega -ésa s stroj. Ü pôlžni zobník merjenje globin S: kljúnasto merílo pôlžláhtna kovína -e -e ž kem. kovina, ki ima pomík -a m 1. meh. premočrtno višji standardni elektrodni potencial od vodika mehansko gibanje na majhnih razdaljah in se zato ne raztaplja v kislinah, ki ne oksidirajo, PRIM.: zasúk 2. razdalja, izmerjena med npr. v klorovodikovi kislini, in niso odporne začetnim položajem telesa in njegovim proti koroziji na vlažnem zraku, npr. baker končnim ali vmesnim položajem, izražena v pôlžni elevátor -ega -ja m stroj. elevator s dolžinskih merskih enotah polžem kot elementom prenosa pomírjeno jêklo -ega -a s met. jeklo, v katerega pôlžni prenôsnik -ega -a m stroj. Ü pôlžno talini se ne razvija ogljikov monoksid zaradi pôlžni transportêr prebitka kisika -ega -ja m stroj. transporter pomladíšče gonílo reakcije med ogljikom in kisikom, ker ni z vretenom, ki ima obliko ploščate polžnice in -a s astr. točka na nebesni krogli, potiska navadno sipek material po U-koritu v kateri je Sonce ob nastopu pomladanskega ali cevi Sp: pôlžasti transportêr PRIM.: vijáčni enakonočja transportêr pomnílni zaslòn -ega -ôna m elektr. zaslon v pôlžni zobník -ega -a m stroj. odgonski zobnik osciloskopu, ki zadrži oscilogram za nekaj časa polžnega prenosnika z valjčnim ali globoidnim pomnoževálni fáktor -ega -ja m elektr. količnik Sp: ozobjem pôlžasto koló, pôlžno koló števila izhodnih elektronov in fotoelektronov pôlžno gonílo -ega -a s stroj. pri fotopomnoževalkah zobniško gonilo, p sestavljeno iz polžnega zobnika in polža, pomôrski bròn -ega brôna m met. bron z navadno v obliki valja ali globoida Sp: pôlžni masnim deležem kositra 10 % in cinka 2 %, prenôsnik korozijsko odporna zlitina, ki se uporablja v pôlžno koló -ega kolésa s stroj. Ü ladjedelništvu pôlžni zobník pomíčna čeljúst pomóžna čŕta -e -e ž -e -i ž stroj. črta, ki pri grafičnih čeljust na glavah vpenjalnih naprav za vpenjanje obdelovanca ali rešitvah omogoča in olajša pot do rezultata orodja na obdelovalnem stroju pomóžna fáza -e -e ž elektr. dodatna faza eno- pomíčna podpóra -e -e ž grad. faznega asinhronskega električnega stroja s podpora, ki premaknjeno fazo napetosti, npr. s kondenza-omogoča pomik elementa, konstrukcije v torjem določeni smeri in zasuk okoli vodoravne osi y pomíčni zgíb pomóžna pogônska enôta -e -e -e ž stroj. -ega -a m stroj. zgib, ki omogoča naprava na letalu za proizvodnjo stisnjenega premočrtno gibanje sosednjih členov zraka, npr. za zagon reakcijskih motorjev, mehanizma, npr. robota Sp: dŕsni zgíb, ustvarjanje tlaka v potniški kabini, proizvajanje translacíjski zgíb električne energije za letalske sisteme K: APU pomíčno ležíšče -ega -a s grad. ležišče pomóžna pregráda -e -e ž grad. začasna elementa, ki podpira konstrukcijo, omogoča pregrada, ki ogradi gradbiščno jamo v koritu njen pomik v vodoravni smeri in zasuk reke, da se lahko po izčrpanju vode iz ograjene-elementa okoli tečajne točke ter prenaša ga prostora gradi na suhem obtežbe v smeri pravokotno na smer pomóžna razsvetljáva možnega pomika, npr. pri prosto ležečem -e -e ž elektr. Ü nújna nosilcu razsvetljáva 627 pomóžna zbirálka pomóžna zbirálka -e -e ž elektr. pomračítvena spremenljívka manj opremlje- -e -e ž astr., fiz. na zbiralka v razdelilni transformatorski postaji dvojica zvezd na nebu, zaradi oddaljenosti z dvema, tremi zbiralkami, ki se uporablja pri vidna kot ena zvezda, ki zaradi kroženja okrog nenormalnih obratovalnih stanjih skupnega težišča in naključno ugodne orien- pomóžni agregát tacije spreminja sij, ko se zvezdi navidezno -ega -a m elektr. Ü agregát za prekrivata rezêrvno napájanje pomóžni ávtožerjàv ponavljálnik -a m elektr. -ega -áva m stroj. naprava, ki pri prenosu pomožni sprejema signale, popravlja njihovo raven in žerjav na tovornem vozilu, navadno vgrajen na kakovost ter jih oddaja naprej S: repetítor šasijo med kabino in kesonom ter opremljen z grabilnikom, prirejenim za značilni tovor, npr. ponikoválnica -e ž grad. naprava na koncu ka-s kavljem za kosovna bremena, grabežnicami nalizacijskega sistema, jarka, korita, odtoka iz za ravnanje z debli, lesnimi izdelki, grabilnikom greznice za ponikanje površinske, padavinske za sipke materiale Sp: pomóžno ávtodvigálo ali prečiščene odpadne vode, izdelana kot velik PRIM.: ávtožerjàv in globok jašek ali pokončno vkopana perfo- pomóžni izhòd -ega -óda m 1. elektr. rirana betonska cev s premerom do 200 cm, izhod, ki se uporablja zaradi vzdrževalnih, popravljalnih lahko zapolnjena s kamenjem, grobim prodom del na glavnem izhodu električne naprave, in pokrita z betonskim pokrovom aparata 2. var. izhod pri varilnem aparatu za ponòr -ôra m elektr. ena od treh elektrod tranzi-napajanje pripadajočih pomožnih naprav storja z učinkom polja, v kateri tok skozi tranzi-pomóžni kontákt -ega -a m elektr. kontakt v stor ponikne p pomožnem električnem tokokrogu aparata, ponòr eléktričnih sílnic -ôra -- -- m elektr. releja mesto, prostor v električnem polju, kamor se pomóžni materiál -ega -a m material, potre- stekajo električne silnice ben pri kakem obdelovalnem procesu, ki se ponovljívost merítve -i -- ž merilna natanč-neposred no ne vgrajuje v izdelek, npr. mazivo nost pri nizu ponovljivih pogojev merjenja, pomóžni relé -ega -êja m elektr. rele, ki lahko npr. isti merilni postopek, isti izvajalec, isti poveča število kontaktov ali poveča stikalne merilnik, isti delovni pogoji in okolica zmogljivosti kontaktov primarnega releja ponôvni vžíg -ega -a m elektr. ponovna vzpo-pomóžni tokokróg -ega -a m elektr. električni stavitev obloka med kontakti mehanskega tokokrog v stikalni napravi za nadzor, meritve, odklopnika po odklopu v manjšem intervalu signalizacijo in regulacijo od četrtine periode sistemske frekvence pomóžni vzbujálnik Sp: -ega -a m elektr. povrátni vžíg manjši vzbujalnik večjega vzbujalnika, ki da dovolj elek- pontónski móst -ega mostú m grad. navadno tričnega toka za vzbujanje velikega generatorja začasen most, sestavljen iz vrste plavajočih pomóžno ávtodvigálo -ega -a s stroj. Ü pontonov, čolnov ali amfibijskih vozil, ki se pomóžno navítje preklade in plošče za hojo in vožnjo vozil elektr. -ega -a s navitje, S: pomóžni ávtožerjàv sidrajo v dno ali v obalo in se čeznje položijo plavajóči móst namenjeno majhnim obremenitvam v primer- javi z glavnim navitjem električnega stroja, pônvica -e ž elektr. vbočen del kapastega izola-zlasti za zagon torja, v katerega se namesti betič pri sestavlja- pomóžno stikálo nju izolatorja iz več elementov -ega -a s elektr. stikalo z enim ali več krmilnimi ali pomožnimi kontakti, ki jih popáčenje -a s spreminjanje, odstopanje mehansko proži stikalna naprava od prvotne oblike, npr. valovanja, slike, 628 porazdeljêna obtéžba zvoka, mikrostrukturne sestavine S: distórzija notranje napetosti v materialu in trdota ter PRIM.: dušênje (4) poveča žilavost PRIM.: umírjeno jêklo popáčenje napétosti 2. kem. teh. toplotna obdelava stekla, s katero -a -- s elektr. odsto-se odpravijo notranje napetosti panje omrežne napetosti od sinusne oblike popúščanje betóna zaradi vsebnosti višjih harmonikov, napetosti -a -- s grad. Ü lézenje flikerjev, napetostnega udora ali grbine betóna poplávno obmóčje -ega -a s grad. zemljišče, ki popúščanje na módro -a -- -- s met. popušča-ga za različno dolgo obdobje občasno poplavi nje jeklenih izdelkov pri temperaturah, ko se voda na njihovi površini pojavi tanka oksidna plast poplèt modre barve -éta m grad. gradbeni element za zaščito nizkih in strmih brežin v vzdolžni smeri, póra -e ž votlinica, kanalček v trdnini, navadno razdalji 20–30 cm in prepletenih z vrbovimi porába -e ž proces uporabljanja osnovnega, vejami izdelan iz lesenih kolov, zabitih v brežino na mikroskopske velikosti PRIM.: lúknjica pomožnega materiala, energije za potek proi- popôlna dislokácija -e -e ž met. dislokacija, pri zvodnega procesa kateri ima Burgersov vektor dolžino, ki predsta- porába eléktrične energíje -e -- -- ž količina vlja razdaljo med dvema atomskima ravninama električne energije, ki jo uporabi odjemalec v v kristalni zgradbi, zato se lokalno ne spreme-določeni časovni enoti nita zaporedje zloga ravnin in kristalna zgradba porába injékcijske máse PRIM.: délna dislokácija -e -- -- ž grad. popôlnoma difúzni odbòj izmerjena količina injekcijske zmesi v enoti -- -ega -ôja m fiz. prostornine ali dolžine injekcijske vrtine odboj, za katerega velja Beer-Lambertov zakon p porábnik -a m elektr., stroj. naprava, stroj, ki za popráva -e ž met. žarjenje plastično deformira-svoje delovanje uporablja energijo ne kovine pod temperaturo rekristalizacije porábniško vozlíšče -ega -a s elektr. vozlišče v poprávna túlka -e -e ž elektr. tulka, ki se elektroenergetskem omrežju s poznano obre-namesti tesno okrog poškodovanega dela ele-menitvijo z delovno in jalovo močjo ktričnega vodnika, da se ponovno vzpostavijo porazdelítev njegove električne in mehanske lastnosti S: re- -tve ž mat. razvrstitev elementov paratúrna túlka kake množice po skupinah s sorodnimi la- populácija stnostmi, npr. porazdelitev prebivalstva po -e ž fiz. množica edink, za katero starosti veljajo določena statistična pravila, npr. porazdelítvena fúnkcija prevodni elektroni v kovini, vzbujeni atomi v -e -e ž 1. fiz. zvezna laserju, zvezde, razvrščene po masi ali diskretna funkcija, ki opisuje porazdelitev popuščálna bárva 2. mat. funkcija, ki pri realnem argumentu x -e -e ž met. navadno modra pomeni verjetnost, da naključna spremenljiv-barva, ki nastane na površini jekla po popušča-ka zavzame vrednost, ki je manjša ali enaka x nju PRIM.: verjétnostna fúnkcija popúščanje -a s 1. met. toplotna obdelava porazdelítveni koeficiènt -ega -ênta m met. jeklenih izdelkov po kaljenju z nekajurnim količnik deležev nečistote v trdni in tekoči fazi, segrevanjem pri različnih temperaturah med npr. pri conski rafinaciji, ali nečistoče v dveh 150 °C in 700 °C v odvisnosti od namena tekočih fazah, npr. v staljeni kovini in žlindri obdelave, npr. nizkotemperaturno popuščanje, porazdeljêna obtéžba srednjetemperaturno popuščanje, visokotem- -e -e ž grad. Ü zvézna peraturno popuščanje, pri čemer se zmanjšajo obtéžba 629 porazdeljêno navítje porazdeljêno navítje -ega -a s elektr. pórtlandski cemènt navitje -ega -ênta m grad. hidra-z električnimi vodniki, porazdeljenimi na več vlično vezivo, fino zmleta mešanica 95 % ce- utorov v posameznem polu mentnega klinkerja in dodatkov, ki se pomešan porcelán z vodo v pasto kemijsko veže, strdi in v vodi -a m 1. gosta, neporozna keramika obdrži doseženo trdnost iz gline, glinenca in kremenovega peska v pórtlandski cemêntni klínker približnem razmerju 50 : 25 : 25, žgana pri -ega -ega -ja 1250–1400 °C, prelomna površina je navadno m grad. hidravlični material v proizvodnji cementa, ki nastane s sintranjem natančno bela, prosojna, steklasta in neporozna 2. izdelki iz take keramike, npr. gospodinjska posoda, predpisane mešanice surovin, ki vsebujejo laboratorijska posoda PRIM.: béla kerámika CaO, SiO2, Al2O3, Fe2O3 in manjše količine porcelánka drugih snovi -e ž Ü kaolín pórni tlák porušítev -tve ž 1. nenadno prenehanje -ega -a m grad. tlak tekočine v porah stabilnega, stacionarnega stanja 2. razpad ali prazninah zemljine, skale, betona predmeta, objekta, sistema na sestavne dele, pórobetón -a m grad. Ü plinobetón kose zaradi preobremenitve, napake v kon- p porolít strukciji ali izvedbi, delovanja zunanjih sil -a m grad. 3–10 cm debela opeka večjih PRIM.: zrušítev 3. zlom, pretrganje, zdrobitev dimenzij za nenosilne predelne stene in obloge, preskušanca, dela, konstrukcije pri trdnostnih navadno z vzdolžnimi luknjami preiskavah, mehanskih preobremenitvah porózna opéka -e -e ž grad. opeka z gostoto porušítev pregráde -tve -- ž grad. manjšo od 1250 kg/m 3 zrušitev , izdelana iz gline, v ali premik dela pregrade ali njenega temelja katero so vmešane lahko gorljive primesi, npr. tako, da pregrada ne more več zadrževati vode, žagovina, ki pri žganju zgorijo in na njihovem kar sprosti velike količine vode in predstavlja mestu nastanejo majhne pore poplavno nevarnost za dolvodno območje poróznost -i ž 1. značilnost snovi, da ima veliko porušítvena hipotéza -e -e ž meh. hipoteza, por PRIM.: efektívna površína (2) 2. značilnost predstavljena z empirično enačbo in ustreznimi snovi s porami, da lahko prepušča, vpija tekočino, koeficienti za trdnostne izračune gradbenega plin 3. prostorninski delež por v trdnini elementa, nosilca, ki je hkrati obremenjen na pórt -a m 1. elektr. programski ali strojni vmesnik upogib in vzvoj, npr. Bachova porušitvena za prenos informacij med računalnikom hipoteza, Huberjeva porušitvena hipoteza, in drugimi napravami 2. elektr. prehod med Mohrova porušitvena hipoteza programi, ki jih programska oprema uporablja porušítvena obremenítev -e -tve ž meh. za izmenjavo informacij vrednost statične, dinamične ali trdnostne portál -a m 1. grad. vhodno-izhodna konstruk-veličine ob porušitvi cija večje razpetine in višine, npr. arhitektonsko porušítvena tŕdnost -e -i ž meh. največja posebej oblikovan in poudarjen vhod v monu-napetost v materialu tik pred porušitvijo mentalno stavbo 2. elektr., grad. nosilna konstruk-porušítveni tlák cija, na katero se v razdelilni transformatorski -ega -a m stroj. tlak, pri postaji z izolatorskimi verigami priključijo katerem pride do poškodbe, porušitve delov, električni vodniki visokonapetostnega nad- sestavin, naprave, sistema PRIM.: krítični zemnega voda ali speljejo zbiralke v razdelilni tlák (2) transformatorski postaji porúšna napétost -e -i ž 1. meh. največja portálni žerjàv -ega -áva m 1. stroj., grad. napetost v materialu, ki jo konstrukcija, pre- nepomičen ali pomičen žerjav v obliki skušanec vzdrži, preden se poruši 2. elektr. Ü portala 2. stroj. Ü kozíčasti žerjàv prebójna napétost 630 pospeševálna elektróda porúšna napétost dióde -e -i -- ž elektr. obdelovancih, npr. utorov na gredi, lukenj napetost na diodi, pri kateri pride do elek- različnih oblik prerezov 2. met. pobiranje, npr. tričnega preboja z Zenerjevim pojavom ali z tekoče ali penaste žlindre, s površine taline nastankom elektronskega plaza PRIM.: zapórna posnémek -mka m met. posneta penasta žlindra napétost dióde na površini taline porúšno preskúšanje -ega -a s preskuša-posnétek -tka m analogni ali digitalni zapis nje, pri katerem se preskušanec nepovratno zvoka, slike na snemalni trak, film, v pomnilnik poškoduje ali uniči Sp: destruktívno preskú-pospéšek šanje -ška m fiz. časovni odvod hitrosti telesa, simbol a , merska enota meter na posébna dinámična črpálka -e -e -e ž stroj. sekundo kvadrat hidrodinamična črpalka, ki deluje z izrablja-pospéšek prôstega páda njem posebnega hidrodinamičnega učinka, -ška -- -- m fiz. pospešek telesa, s katerim to prosto pada proti npr. curkovna, magnetohidrodinamična, Zemlji, merjen relativno glede na mirujočega mamutska, obodna črpalka PRIM.: ejéktorska opazovalca na Zemlji in je vsota gravitacijskega črpálka, injéktorska črpálka in sistemskega pospeška posébna méd -e medí ž met. med, ki poleg pospéšek tál cinka vsebuje še tretji zlitinski element, npr. -ška -- m fiz. pospešek prostega zemeljskega površja, za katerega se privzame, nikelj, kositer, mangan da s svojim premikanjem vzbuja nihanje posébna rotacíjska črpálka -e -e -e ž stroj. predmetov, stavb, ki so na njem rotacijska črpalka z elastičnimi črpalnimi pospéšeno gíbanje elementi, odpornimi proti obrabi, uporablja -ega -a s fiz. gibanje, pri katerem se hitrost spreminja s časom se za črpanje fluidov, ki vsebujejo trdne delce p pri sorazmerno nizkem tlaku, npr. peristaltična pospéšeno stáranje -ega -a s staranje črpalka elementa, izdelka, pri katerem se s poostrenimi posédek -dka m grad. pomik navzdol zaradi pogoji, npr. zvišano temperaturo, vlažnostjo, zunanjega vpliva in/ali porušitve notranjega koncentracijo kisika, sončno svetlobo, vibraci- posédek têmelja kot pri naravnem staranju PRIM.: umétno m -dka --grad. vertikalni stáranje ravnovesja zgradbe snovi jami, v dosti krajšem času doseže enak učinek premik temelja glede na predvideno projektno lego zaradi nezadostnega komprimiranja tal, pospéšeno utrjevánje betóna -ega -a -- s posíp valca vezanja cementa v betonsko mešanico za m -a grad. sipek material za posipavanje, doseganje potrebne trdnosti vgrajene plastične lahko tudi neenakomerno vzdolž temelja grad. utrjevanje betona z dodajanjem pospeše-npr. ceste betonske mešanice, uporablja se pri hitri poskúsni odtís -ega -a m graf. prvi odtis v gradnji, ko je potrebno čim hitrejše odstranje-tiskarni za korekture S: korektúrni odtís vanje opažev betonskih konstrukcij posnemálna ígla -e -e ž stroj. posebno obliko- pospeševálna anóda -e -e ž elektr. elektroda vano orodje, npr. z velikim številom rezalnih v elektronki, ki pred anodo z visokim pozitiv-zob, za postopno obdelavo s posnemanjem, nim potencialom privlači in s tem pospešuje npr. utorov za zagozde, moznike, utorne gredi v elektrone pestih zobnikov, jermenic pospeševálna elektróda -e -e ž elektr. posnémanje -a s 1. stroj. tehnološki postopek elektroda, katere električno polje povečuje obdelovanja kovin z odrezovanjem materiala hitrost elektronov v snopu PRIM.: zavirálna za izdelavo zunanjih ali notranjih profilov na elektróda 631 pospeševálnik pospeševálnik -a m fiz. naprava za doseganje valji prenaša s tiskovnih elementov na tiskovni visoke kinetične energije nabitih delcev, npr. material PRIM.: ófsetni tísk, támpotísk betatron, ciklotron, sinhrotron, trkalnik posrédno mérjenje kótov -ega -a -- s grad. pospeševálnik délcev -a -- m fiz. naprava, merjenje kotov z ročnim trakom, pri katerem ki z elektromagnetnim poljem pospešuje in se izmerijo stranice trikotnika in nato s trigo- kolimira curek nabitih delcev do visokih energij nometrijo izračunajo koti med pripadajočima Sp: akcelerátor (1) stranicama pospeševálo -a s kem. teh. navadno organska posrédno mérjenje razdálje -ega -a -- s grad. spojina, ki močno pospeši vulkanizacijo merjenje razdalje na vzporedni premici ali z naravne gume Sp: akcelerátor (2) uporabo podobnih trikotnikov, kadar zaradi pospeševálo vézanja terenske ovire razdalje ni mogoče neposredno -a -- s grad. dodatek, ki izmeriti pospeši stopnjo hidratacije cementa in tako skrajša čas vezanja in/ali pospeši razvoj stopnje posrédno ozemljêno omréžje -- -ega -a s trdnosti elektr. elektroenergetsko omrežje, v katerem so pospeševánje nevtralne točke ozemljene z ozemljitvenim -a s 1. fiz. spreminjanje hitrosti uporom zaradi omejitve zemeljskostičnih gibanja 2. elektr. prehajanje stroja od potega do tokov obratovalne hitrosti p posplôšena hitróst posrédno tískanje -ega -a s graf. tiskanje, -e -i ž meh. časovni odvod pri katerem poteka prenos tiskarske barve s posplošene koordinate tiskovnih elementov tiskovne forme najprej na posplôšene koordináte -ih -át ž mn. mat., meh. vmesni element in z njega na tiskovni material, množica parametrov, ki povsem opredeli stanje npr. pri ofsetnem tisku na gumeni valj ali na in položaj dinamičnega sistema v prostoru kovinski valj s prevleko iz gumiranega platna, posplôšeni impúlz -ega -a m meh. pri tampotisku pa na tampon iz silikonske dinamična spremenljivka, ki je v analitični mehaniki gume PRIM.: diréktno tískanje, nèposrédno analogna komponenti gibalne količine vzdolž tískanje ustrezne posplošene koordinate posredoválna míza -e -e ž telekom. pult z posplošítev -tve ž mat. gumbi, stikali, prikazovalniki, kjer operater formulacija splošno veljavnih konceptov, ki izhaja iz specifičnih klice sprejema, jih prevezuje in po potrebi tudi primerov, npr. posplošitev seštevanja naravnih sam kliče števil na seštevanje realnih števil, vektorjev, posredoválno mésto -ega -a s telekom. mesto tenzorjev pri telefonski centrali, ki telefonistu omogoča posrédna fúnkcija -e -e ž mat. pregled stanja dohodnih in odhodnih klicev, funkcija, ki je posrédna oblóčna péč klicev, sočasno obveščanje več uporabnikov, met. -e -e peči ž posredovanje vnaprej posnetih govornih funkcija neke druge funkcije sprejem in prevezavo klica, začasno zadržanje obločna peč, v kateri se vložek segreva, tali sporočil, pregled zasedenosti telefonskih vodov zaradi prenosa toplote s sevanjem z obloka med uporabnikov, konferenčne zveze, zagotavljanje elektrodami na vložek zanesljivih povezav prednostnim telefonskim posrédna prémica -e -e ž grad. pomožna številkam, npr. policije, vojske, nujne medicin- premica za zakoličbo osnovne premice čez ske pomoči terenske ovire na terenu posredovánje klíca -a -- s telekom. sprejem posrédni tísk -ega -a m graf. posredno tiskanje, in prevezava klica, klicanje, vzpostavitev pri katerem se tiskarska barva z gumenimi komunikacijske zveze, kar pri posredovalni 632 pošévni spàh mizi oziroma na posredovalnem mestu ročno pošévna projékcija -e -e ž mat. vzporedna pro-opravlja operater ali po določenem protokolu jekcija, pri kateri padajo projicirni žarki na pro-samodejna naprava jekcijsko ravnino pod določenim kotom, kot postája parametra projekcije pa se namesto vpadnega -e ž elektr. krajevno in prostorsko omejen del elektroenergetskega sistema, ki kota projicirnih žarkov navadno navajata vključuje konce prenosnih ali razdelilnih zatezni kot in skrajševalno razmerje vodov, električne stikalne in krmilne naprave, pošévna razpetína -e -e ž elektr. razpetina, pri poslopja in transformatorje, navadno tudi kateri pritrdilni točki električnega vodnika na zaščitne, varnostne in nadzorne naprave dveh sosednjih podporah nista v isti višini postavítveni ukàz -ega -áza m elektr. ukaz, ki pošévni kljúkasti sklòp s pravokótnim daljinsko prenese zahtevano stanje elementov spáhom -ega -ega sklópa -- -- -- m grad., les. sklop elektroenergetskega sistema v vodeno postajo pri vodoravnem podaljšanju elementa, izdelan in se tam zapiše kot poševni sklop tako, da je stična poševna postavljálnica -e ž prom. prostor, objekt ob ploskev iz dveh s pravokotnim zasekom ločenih železniški progi z napravami za postavljanje delov, elementa se stakneta s pravokotnim ali kretnic in signalov poševnim spahom, med zoba se lahko vstavita póstelja zagozdi in elementa spojita s sornikoma -e ž stroj. osnovni okvir stružnice, na katerega se montirajo vodila za drsenje sani za pošévni lók -ega -a m grad. kamniti ali opečni premikanje suporta, konjička zidni lok z ležišči loka na različnih višinah in postópično oródje -ega -a s geod. nagnjeno tetivo loka orodje za merjenje dolžin in višinskih razlik v strmem pošévni mèt -ega méta m fiz. gibanje telesa, p terenu, sestavljeno iz late razalke in late profilke vrženega, izstreljenega v zrak v poševni smeri, postròj -ôja m 1. stroj. njegovo gibanje je sestavljeno iz enakomernega naprave in stroji, ki sesta-vljajo strojno opremo tehničnega sistema za gibanja v vodoravni smeri in enakomerno po-opravljanje razsežnejših in/ali zapletenih nalog spešenega v navpični smeri Sp: postrojênje 2. elektr. sestav naprav in strojev, ki pošévni sklòp s pošévnim spáhom -ega kot funkcionalna in funkcijska celota opravljajo sklópa -- -- -- m grad., les. sklop pri vodoravnem določene naloge, npr. postroj za proizvodnjo podaljšanju elementa, npr. strešne lege, električne energije škarnika ali stropnika, na podprtem stiku ali elektr., stroj. postroj, ki obsega enoto za pripravo ploskvi prilegata, poševni čeli stikata, in spojita plina, plinsko turbino in električni generator z s sorniki vsemi pomožnimi napravami in opremo pošévni sklòp z rávnim spáhom -ega postulát -a m postavka, trditev, potrebna kot sklópa -- -- --postròj plínske elektrárne da se dela na stikajočih se koncih poševno -ôja -- -- m zarežeta, se stakneta, da se poševno zarezani postrojênje -a s stroj. Ü postròj (1) stiku, kjer vsaj spodnji del leži na podpori, tako podlaga ali izhodišče določene teorije m grad., les. sklop pri vodoravnem po-daljšanju elementa, npr. strešne lege, škarnika posúkanje -a s tekst. sukanje več niti, pramenov ali stropnika, na podprtem stiku ali stiku, kjer pošévna aksonometríja -e -e ž mat. aksono- vsaj spodnji del leži na podpori, izdelan tako, da metrija, pri kateri vzporedni projicirni žarki se dela na stikajočih se koncih ravno zarežeta, oklepajo z risalno ravnino kot, različen od 90° se stakneta, da se odrezani ploskvi prilegata in pošévna armatúra ravni čeli dotikata, in spojita s sorniki -e -e ž grad. zakrivljena armatura za prevzem strižnih napetosti, npr. v pošévni spàh -ega spáha m grad., les. spah pri območju blizu podpore nosilca podaljšanju elementa na trdni podpori, npr. 633 pošévni ulèg zidu, nosilcu, tramu, izdelan tako, da je vsak od potenciál -a m 1. zmogljivost, sposobnost povezanih delov poševno prečno odrezan, dela opravljanja dela, določenih nalog, izražena kot se nato stakneta in povežeta s spojko energija, obseg proizvodnje 2. fiz. skalarno polje, pošévni ulèg količnik med potencialno energijo preskusnega -ega uléga m grad. lesna zveza telesa in njegovo maso oziroma nabojem, npr. odcepa, pri kateri se na stično stran sohe vreže električni potencial, gravitacijski potencial prečni poševen utor, v katerega se vtakne potenciálna bariêra poševno odrezan konec odcepa, soha in odcep -e -e ž fiz. vrh v potencia- se nato obojestransko spojita s spojko S: ênkrat lu, ki predstavlja znatno oviro prečkanju delcev, nágnjeni ulèg predvsem pri kvantni obravnavi prehoda elek- pošévni vogálni sklòp tronov S: elektr. potenciálni hríb -ega -ega sklópa m grad., les. lesna vogalna zveza dveh elementov, pri potenciálna energíja -e -e ž fiz. energija, ki kateri se konca elementov pravokotno stikata in jo ima telo ali sistem glede na zunanje polje sil, sta do treh petin višine prečno poševno izrezana, navadno glede na gravitacijsko polje, simbola da se izrezani površini prilegata, na sredini stika V, E p, merska enota joule se elementa spojita s klinom ali sornikom potenciálna jáma -e -e ž fiz. področje v okolici npr. mehanskega prenosnika, s poševnim potenciálni hríb -ega -a m elektr. vrh v potencia-ozobjem, nagnjenim proti osi vrtenja, ki zago-pošévni zobník -ega -a m stroj. valjasti zobnik, lokalnega minimuma energije tavlja večjo nosilnost in mirnejši tek prenosnika predvsem pri kvantni obravnavi prehoda elek- lu, ki predstavlja znatno oviro prečkanju delcev, p dvema skrajnima in enim drsnim kontaktom ali npr. mansardno okno, vgrajeno v poševno več stalnimi kontakti, navadno za odjem dela streho PRIM.: rávno stréšno ókno napetosti PRIM.: reostát poškódba -e ž stroj. sprememba na napravi, potenciométrična analíza -e -e okno z ravno površino za osvetlitev in prezra- potenciométer -tra m elektr. električni upor z čevanje podstrešnih ali mansardnih prostorov, pošévno stréšno ôkno -ega -ega -a s grad. tronov S: fiz. potenciálna bariêra stroju, ki je posledica obrabe, zloma, nepravil- tenciometríja ž kem. Ü po-nega delovanja pogonske, krmilno-regulacijske opreme ali nepravilnega ravnanja z njo potenciometríja -e ž kem. volumetrična poštnih vreč, pismarnic ali zabojnikov, ki se tenciala na elektrodi, ki je skupaj z referenčno pošlje/jo drugi pošti, poštnemu centru elektrodo potopljena v preiskovano raztopino pót póštni sklèp metoda kvantitativne analize, pri kateri se -ega sklépa m ena ali več zaprtih končna točka titracije določi z merjenjem po- potí ž 1. prom. povezava dveh točk po Sp: potenciométrična analíza kopnem, vodi, zraku, po kateri se giblje potencíranje -a s mat. množenje n enakih predmet, človek, transportno sredstvo 2. fiz. faktorjev, če je potenca n naravno število, ali po-razdalja, ki jo telo prepotuje med gibanjem splošitev take operacije, če je potenca n realno potèg -éga m 1. elektr. stanje stroja v trenutku ali kompleksno število prehoda iz mirovanja v delovanje 2. met. sunkovit poténčna vŕsta -e -e ž mat. neskončna vrsta, gib k sebi, npr. pri vlečenju žice, vlečenju žile pri katere členi so produkti naraščajočih potenc kontinuirnem litju argumenta x in konstant, ki so koeficienti vrste potèk -éka m tok dogajanja, smer dogajanja, poténčni eksponènt -ega -ênta m mat. število npr. pri procesu, delovni operaciji faktorjev pri potenciranju, če je eksponent poténca -e ž mat. zmnožek enakih faktorjev, naravno število, v splošnem je mogoče razširiti npr. a³, izražen s potenčno osnovo, npr. a, in potenco na eksponente, ki so poljubna kom- potenčnim eksponentom, npr. 3 pleksna števila 634 potópno lótanje potézni tók -ega -a m elektr. največji ustaljeni odprtino pod gladino fluida, npr. hidravlična efektivni tok, ki pri zagonu teče v elektromotor črpalka, drenažna črpalka PRIM.: globínska pri nazivni napetosti in frekvenci, ko elektro- črpálka motor miruje v vseh svojih kotnih položajih potópna tuljávica -e -e ž elektr., stroj. elektro-Potierova metóda -e -e [potjêjeva] ž elektr. način mehanski pretvornik s premočrtno gibljivo uporabe Potierovega trikotnika, ki se dobi pri tuljavico v polju trajnega magneta, ki v od-kratkem stiku, za pretvorbo statorskih tokov v visnosti od vkrmilnega električnega toka reaktanca, ki upošteva razsipanje vzbujalnega cizijskih tehtnicah za merjenje mase od nekaj navitja pri preobremenitvi in pri prevzbujanju, mg do nekaj kg z merilno točnostjo do 10 –6 s katero se nadomesti reaktanca razsipanja Sp: gibljíva tuljávica pri računanju vzbujanja pri obremenitvi po potópni bàt -ega báta m stroj. bat enosmernega Potierovi metodi delovnega valja v obliki batnice brez posebnega Potierova reaktánca se npr. kot vkrmilnik pri elektrohidravličnem elektr. -e -e [potjêjeva] ž ali elektropnevmatičnem servoventilu ali v pre-rotorski vzbujalni tok povzroča sorazmerno silo ali pomik, uporablja Potierov trikótnik -ega -a [potjêjev] m elektr. po bata, z vodilom in tesnilom v pokrovu valja ratorja za ugotavljanje potrebnega vzbujalnega samostojni električni grelnik vode s potopnim grelom, ki se za segrevanje potopi v vodo in po toka z upoštevanjem magnetnega nasičenja končanem segretju zopet dvigne iz vode električnega stroja potópni vibrátor -ega -ja m grad. vibrator, pri potísna klóp -e klopí ž met. manjši stroj za izde-katerem se za zgostitev betona vibratorska igla diagramu električnih tokov in električnih potópni eléktrični grélnik -ega -ega -a m napetosti obremenjenega sinhronskega gene-ameriškem standardu trikotnik v kazalčnem Sp: plúnžer, pogrézni bàt lovanje nevarjenih cevi srednjih premerov tako, p potaplja v svežo betonsko mešanico S: pálični da se votel surovec z dnom s silo potisne skozi vibrátor votlico potópno alumínjenje -ega -a s met. alumi- potísna napráva -e -e ž 1. stroj. naprava na njenje s potapljanjem jeklenih predmetov v obdelovalnem stroju ali v sestavu strežne staljeni aluminij Sp: omakálno alumínjenje naprave za premočrtno podajanje obdelovanca potópno bárvanje -ega -a s barvanje ma- ali orodja s potiskanjem, npr. z vijačnim me- terialov, npr. papirja, pločevine in izdelkov, s hanizmom, delovnim valjem 2. stroj. naprava za potapljanjem v barvalno kopel Sp: bárvanje s transport obdelovanca, predmeta s potiska- potápljanjem njem, npr. v potisni peči potísna péč potópno cínkanje -ega -a s kem. teh., met. Ü vróče -e pečí ž met. dolga segrevalna peč, cínkanje skozi katero potisna naprava potiska predmete od vhoda do izhoda skozi cone z različnimi potópno grélo -ega -a s grelo z uporovno temperaturami grelno žico v neprepustno zaprti kovinski, potísni bàt keramični cevi ali cevi iz kremenovega stekla za -ega báta m bat za potiskanje segrevanje tekočin delov, sipkega materiala ali taline pri strežnih potópno lótanje napravah ali strojih za preoblikovanje -ega -a s stroj. lotanje več mest potómec hkrati, npr elektronskih komponent v tiskanih -mca m fiz., kem. produkt radioaktivne-vezjih, s potapljanjem v kopel z raztaljenim ga razpada radioaktivnega izotopa lotom, pri čemer morajo biti ostale površine potópna črpálka -e -e ž stroj. črpalka, ki deluje predmeta zaščitene z masko, ki se po končanem potopljena v delovni fluid in ima sesalno lotanju odstrani S: potópno spájkanje 635 potópno spájkanje potópno spájkanje -ega -a s stroj. Pourbaixov diagrám spajkanje -ega -a [purbêjev] m več mest hkrati, npr elektronskih komponent kem., met. diagram, ki kaže odvisnost elektrodnega v tiskanih vezjih, s potapljanjem v kopel z potenciala od pH in termodinamično stabilne raztaljeno spajko, pri čemer morajo biti ostale faze vodnih raztopin S: diagrám potenciál-pH površine predmeta zaščitene z masko, ki se povečeválno stêklo -ega -a s fiz. leča z veliko po končanem spajkanju odstrani S: potópno lomnostjo, ki predmet med goriščem in lečo lótanje preslika v večjo, a bolj oddaljeno sliko, ostrejšo potoválna hitróst -e -i ž prom. povprečna za oko PRIM.: lúpa hitrost vozila med dvema točkama poti povêljniški móst -ega mostú m dvignjen z upoštevanjem vmesnih postankov prostor na plovilu, ladji z dobro preglednostjo PRIM.: povpréčna hitróst in potrebno navigacijsko opremo, s krmilno potovánje kontáktnega materiála napravo in ladijskim strojnim telegrafom, od -a -- -- s elektr. koder poveljnik ali navigacijski častnik vodi odnašanje kontaktnega materiala zaradi lokalnega obloka in uparjanja kovine pri razkle- ladjo PRIM.: krmárnica nitvi kontakta ali zaradi različnih standardnih povès -ésa m navpična razdalja med zveznico elektrodnih potencialov kovin pri električnem podpor, obesišč in osjo nosilca, kabla, žice, kontaktu ki se povesijo zaradi lastne teže in morebitne potrdílnik dodatne obremenitve -a m elektr. indikator za določen položaj kontakta, lučka ali priprava za daljinsko povézanost -i ž mat. topološka opredelitev položaju grad. povézje -a s osnovni nosilni konstrukcijski potrdílno stikálo kazanje, ki potrdi, da je naprava v zahtevanem povezave delov mnogoterosti med seboj p -ega -a s elektr. indikator za element ostrešja, sestavljen iz veznika, soh, potrditev stanja stikala, ki pokaže razliko med opor, razpirač, goltnika, klešč, škarnika, ki v dejanskim in prikazanim stanjem stikala prečni smeri veže streho na okoli 4-metrskih potrès razmikih -ésa m naravni pojav, pri katerem pride v Zemljini skorji do nenadne sprostitve na- povézje brez lége -a -- -- s grad., les. povezje kopičenih elastičnih napetosti in posledično za razpetino ostrešja do 5 m, sestavljeno iz po do premikanja Zemljinih plošč, kar povzroči dveh škarnikov, povezanih v slemenu s škarja- sunkovito nihanje tal stim čepom, spono ali pribitih na slemensko potrésni spékter odzíva desko in postavljenih na stropnik ali na zidu -ega -tra -- m položen veznik S: škárjasto povézje grad. spekter, ki prikazuje maksimalen odziv konstrukcije, predstavljene s sistemom z eno povézje s sleménsko légo -a -- -- -- s grad., les. prostostno stopnjo, na potresno gibanje tal v povezje, sestavljeno iz po dveh topo prirezanih odvisnosti od lastne nihajne dobe in dušenja v škarnikov, pri enokapnicah iz enega škarnika, ki konstrukciji sta položena in pribita na kapno in slemensko potresomér lego, podprto s sohami in na razmikih do 4 m -a m fiz. Ü seizmográf okrepljeno z ročico potujóči vál -ega -a m elektr. val, ki se širi povézje s trapéznim vešálom -a -- -- -- s skozi lokalno homogen medij z zanj značilno grad., les. povezje za razpetino 8–13 m, sestavljeno hitrostjo iz po dveh topo prirezanih škarnikov, v slemenu poudárjeni tísk -ega -a m graf. tisk z drugo spojenih s škarjastim čepom in pribitih na različico pisave, npr. krepko, kurzivno, ali v kapno gredo, ki leži na glavi veznika, in na drugi barvi, npr. v rdeči, da izstopa iz besedila srednjo strešno lego, obe sta podprti s trapezni- PRIM.: krêpki tísk ma vešaloma in okrepljeni z ročicama 636 povrátni preskòk povézje s trikótnim vešálom -a -- -- -- s ura, če bi Zemlja enakomerno krožila okrog grad., les. povezje za razpetino do 8 m, sestavljeno Sonca in bi bila njena os vrtenja pravokotna na iz po dveh topo prirezanih škarnikov, pribitih ekliptiko PRIM.: časôvna enáčba na kapno gredo, ki leži na glavi veznika, in na povpréčni sónčni čàs na Greenwichu -ega slemensko lego, podprto s trikotnim vešalom in -ega čása -- -- [gríniču] m astr. povprečni sončni okrepljeno z ročico čas na dogovorjenem izhodiščnem meridianu, povézje z vmésno légo -a -- -- -- s grad., les. ki poteka skozi astronomski observatorij povezje za razpetino ostrešja do 20 m, sesta- Greenwich K: GMT vljeno iz po dveh škarnikov, pri enokapnicah iz povrátna informácija -e -e ž elektr. informacija enega škarnika, povezanih v slemenu s škarja-za preveritev, ali se je ukaz izvedel stim čepom, položenih in pribitih na kapno in povrátna móč vmesno lego, podprto s sohami na razmiku do -e močí ž elektr. električna moč, ki teče nazaj v generator in je navadno škodljiva 4 m, vsi elementi so s kleščami povezani pod zanj, ker ga skuša poganjati, pri čemer ga lahko vmesno lego okvari povezoválna plôšča -e -e ž elektr. stikalna povrátna napétost plošča s priključki naprav, ki omogočajo križno -e -i ž 1. elektr. električna napetost na sponkah stikalnega aparata po priključevanje prekinitvi toka 2. elektr. električna napetost, ki se povezoválni vòd -ega vóda m elektr. nadzemni po prekinitvi toka pojavi na priključnih polih vod, ki povezuje dve elektroenergetski omrežji varovalke povpraševálni signál -ega -a m elektr. signal, ki povrátna zánka -e -e ž elektr., stroj. Ü povrátna ga pošlje zemeljska postaja letalu, satelitu, da ga zvéza prepozna povrátna zvéza p -e -e ž elektr., stroj. povezava regu-povpraševálni ukàz -ega -áza m elektr. ukaz, s liranega sistema od izhoda na vhod Sp: povrátna katerim se zahteva prenos informacij iz ene ali zánka več električnih postaj povrátni eléktrični tók -ega -ega -a m elektr. povpréčenje -a s postopek ugotavljanja električni tok, ki teče v nasprotni smeri od povprečne vrednosti, npr. povprečne vrednosti predvidene in lahko povzroči poškodbo ali velikosti uničenje naprave povpréčje -a s mat. številski podatek kot mera povrátni fílter -ega -tra m stroj. oljni filter za določanje srednje vrednosti končnega za vgradnjo v povratni vod hidravlične nabora številskih podatkov naprave povpréčna gostôta -e -e ž količnik mase povrátni gíb -ega -a m stroj. pot povratka zmesi in prostornine, ki jo zavzema delovne ali krmilne sestavine, naprave v izho-povpréčna hitróst -e -i ž prom. količnik diščno lego, položaj prevožene razdalje in zanjo porabljenega časa povrátni glás -ega glasú m telekom. del glasu iz Sp: srédnja vôzna hitróst PRIM.: potoválna hitróst pogovorke, ki se iz mikrofona in diferencialne-povpréčna prôsta pót -e -e potí ž fiz. ga transformatorja vrne v slušalko povprečna razdalja, ki jo prepotuje gibajoči se povrátni preskòk -ega -ôka m elektr. preskok delec v plinu ali v plazmi, npr. atom, molekula, med ozemljenimi deli in linijskim vodnikom foton, med dvema trkoma kot posledica udara strele v element elektro-povpréčni sónčni čàs -ega -ega čása m astr. energetskega omrežja, ki je navadno na poten-teoretični sončni čas, kot bi ga kazala sončna cialu Zemlje 637 povrátni vodník povrátni vodník -ega -a m elektr. površínska energíja električni -e -e ž fiz. energija, s vodnik za povratek električnega toka k izvoru, katero je površinska plast z medmolekulskimi npr. kovinska napeljava v zemlji, prevodna silami vezana na notranjost, zmnožek povr- zemlja, tirnice šinske napetosti in površine PRIM.: površínska med elektrodama poveča, razdalja med elektro- ρ , merska enota A kilogram na kvadratni meter S: površínska dama skrajša ali se zmanjša količina inertnega másna gostôta 2. količnik mase tekstila in plina njegove ploščine, merska enota gram na povrátno enolíčna fúnkcija -- -e -e ž mat. kvadratni meter Sp: gramatúra 3. količnik mase funkcija, katere inverzna funkcija je tudi in ploščine papirja, kartona in lepenke, ki se enolična povrátni vžíg oblóka površínska gostôta -e -e ž 1. zvezna po- -ega -a -- m elektr. razdelitev snovi po ploskvi, količnik mase ponovni vžig obloka, če se električna napetost snovi in ploščine, simbol povrátni vžíg napétost -ega -a m elektr. Ü ponôvni vžíg izraža v gramih na kvadratni meter, npr. povr- povrátno enolíčna preslikáva šinska gostota navadnega pisarniškega papirja -- -e -e ž 80 g/m 2 Sp: gramatúra mat. Ü injékcija površínska gostôta elektríne -e -e -- ž povrátno stikálo -ega -a s elektr. stikalo, ki se po elektr. Ü fiz. gostôta površínskega nabôja koncu delovanja ali po prenehanju zunanje sile površínska gostôta nabôja vrne v začetni položaj PRIM.: ênosmérno mêjno -e -e -- ž fiz. količnik stikálo površinsko porazdeljenega električnega naboja in p površína ploščine, ki se izraža kot razlika električnega po- -e ž 1. zunanji del predmeta, tenciala med zunanjo in notranjo stranjo površine, npr. nosilca, ali tal PRIM.: plôskev, plôščina simbol ρ , merska enota coulomb na kvadratni 2. met., kem. ploskev, ki loči fazna območja, A meter S: gostôta površínskega nabôja Sp: elektr. povr- npr. trdno in tekoče ali tekoče in plinasto, šínska gostôta elektríne v ternarnih faznih diagramih 3. mat. skupna površínska másna gostôta ploščina vseh ploskev, ki omejujejo geometrij- -e -e -e ž zvezna površína líkvidus snovi in ploščine, simbol ρ -e -- ž met. praviloma A, merska enota kilogram na kvadratni meter sko telo, npr. površina kocke PRIM.: plôskev porazdelitev snovi po ploskvi, količnik mase izbočena površina, ki v ternarnem faznem S: površínska gostôta (1) diagramu označuje mejo, nad katero snov pri površínska napáka segrevanju v celoti preide v tekoče agregatno -e -e ž met. nepravilnost na stanje površini kovinskega izdelka, ulitka, npr. zvar v površína sólidus hladnem -e -- ž met. praviloma usločena površina, ki v ternarnem faznem površínska napétost -e -i ž fiz. količnik sile, s diagramu označuje mejo, pod katero snov pri katero se iz tekočine izvleče prečka, vzporedna ohlajanju v celoti preide v trdno agregatno z gladino, in dvojne dolžine te prečke, simbol γ, stanje merska enota newton na meter PRIM.: površín- površína telésa ska energíja -e -- ž 1. mat. ploskev ali skupina ploskev, s katero je omejen prostor, površínska téhnika -e -e ž področje tehnike, ki ga zavzema telo 2. mat. ploščina vseh ki obravnava lastnosti površin materialov, npr. ploskev, s katero je omejen prostor, ki ga hrapavost, trdoto, njihovo utrjevanje, obdelavo, zavzema telo npr. zaščito pred korozijo površína zbirálnika -e -- ž grad. vodna ploskev površínska vôda -e -e ž voda na zemeljskem pri določeni koti zajezitve v zbiralniku površju, npr. potok, reka, jezero, morje 638 pózitivna spónka površínska zaščíta -e -e ž prevleka na česa na določeno mesto, npr. spletne strani na površini predmetov, ki preprečuje ali upočasni internet korozijo in obrabo, npr. barvni premazi, pozídnica -e ž grad. vodoraven konstrukcijski galvanske prevleke, oksidna plast element, tram, ki leži na zunanjem zidu ali zidni površínski kòp -ega kópa m rud. kopanje, npr. vezi peska, na površini zemlje PRIM.: dnévni kòp pózitivna armatúra -e -e ž grad. armatura ob površínsko aktívna snôv -- -e snoví ž kem. spodnjem delu nosilca ali plošče za prevzema-sredstvo, ki olajša omočljivost, emulgiranje z nje nateznih sil, ki nastopijo zaradi pozitivnih zmanjšanjem površinske napetosti tekočin, momentov S: spódnja armatúra npr. detergent, milo, emulgator, omočilo pózitivna dioptríja -e -e ž fiz. dioptrija, S: tenzíd Sp: surfaktánt PRIM.: mílo (1) izražena s pozitivnim številom, kadar se žarki površínsko delovíšče -ega -a s rud. delovišče vpadnega snopa žarkov, ki padajo na lečo, na dnevnem kopu zrcalo, po prehodu usmerijo v točko na goriščni površínsko kaljênje ravnini -ega -a s 1. met. kaljenje, pri katerem se površina obdelovanca segreje pózitivna elektróda -e -e ž 1. elektr. elektroda, na temperaturo avstenitizacije z acetilen- ki lahko oddaja nosilce pozitivnega naboja v -kisikovim plamenom ali indukcijsko, nato se medij z nižjo prevodnostjo ali sprejema nosil- obdelovanec zelo hitro ohladi 2. met. kaljenje, ce negativnega naboja iz njega S: anóda (1) pri katerem se površina obdelovanca najprej 2. kem. elektroda v elektrolizni celici, na kateri naogljiči in segreje na temperaturo avsteniti- poteka oksidacija S: anóda (2) 3. kem. elektroda zacije, nato se obdelovanec zelo hitro ohladi v v galvanskem členu, na kateri poteka redukcija p kalilnem sredstvu S: katóda (3) povŕšje pózitivna komponênta -a s zunanji, vrhnji del Zemlje, ki -e -e ž elektr. sime- povrtálo ki velja za simetrični in nesimetrični trifazni s -a stroj. fiksno ali nastavljivo orodje sistem in se vrti v smeri vrtenja rotorjev gene-zajema relief in njegove značilnosti trična komponenta fazorjev toka in napetosti, za povrtavanje ratorjev povrtávanje -a s stroj. dodelava luknje pózitivna povrátna zvéza -e -e -e ž elektr., stroj. na dokončno obliko in mero, glajenje povratna zveza, pri kateri se izhodni signal površine in doseganje zahtevane tolerance vrne na vhod v fazi z vhodnim signalom, npr. PRIM.: vŕtanje (1) v frekvenčnem generatorju PRIM.: négativna Poyntingov véktor -ega -ja [pôjntingov] m fiz. povrátna zvéza vektor v smeri razširjanja elektromagnetnega pózitivna smér vrtênja -e smerí -- ž mat. valovanja, ki predstavlja gostoto energijskega vrtenje od abscise proti ordinati v nasprotni toka valovanja smeri urnih kazalcev pozícija -e ž Ü položáj pózitivna smér vrtênja rótorjev -e smerí pozicíjska lúč -e lučí ž 1. prom. signalna luč -- -- ž elektr. smer vrtenja rotorjev generatorjev na vozilu, ki spredaj ali zadaj označuje njegov v elektroenergetskem omrežju v smeri urnih položaj, velikost 2. prom. signalna luč na plovilu, kazalcev ki kaže njegov položaj, profil in smer plovbe pózitivna spónka -e -e ž elektr. sponka, od S: navigacíjska lúč katere pri polnjenju, npr. električnega akumu-pozicioníranje -a s 1. ugotavljanje položaja, latorja, baterijskega člena, teče električni tok npr. točke na zemlji, letala v zraku 2. umeščanje skozi električni tokokrog 639 pózitivni momènt pózitivni momènt -ega -ênta m grad. pozitrón moment -a m fiz. antidelec elektrona zaradi lastne teže prostoležečega ali kontinuir- pozívni signál -ega -a m telekom. Ü klícni signál nega nosilca, ki povzroči nateg v polju nosilca pozívnosignálni generátor -ega na njegovi spodnji strani-ja m 1. telekom. elektronsko vezje, ki proizvaja pózitivni pól -ega -a m 1. elektr. pol, iz katerega pozivne signale 2. elektr., telekom. generator po dogovoru teče električni tok 2. fiz. pol, iz izmenične napetosti v ročnem, prenosnem katerega po dogovoru izstopajo silnice električ-telefonu za začetek telefonskega klica nega polja pozlačevánje -a s mehansko nanašanje zlate pózitivni pól bateríje -ega -a -- m elektr. pene na predmete za polepšanje videza, npr. prevodni del akumulatorske baterije za pri-kipov, štukatur S: zlatênje (2) PRIM.: zlatênje ključitev zunanjega električnega tokokroga na požárna cév -e ceví ž Ü protipožárni vòd pozitivno elektrodo člena pózitivni pól galvánskega čléna požárna pregráda -e -e ž 1. elektr., grad. zid -ega -a -- -- med celicama, prostoroma, npr. v transfor- m elektr. prevodni del galvanskega člena za na pozitivno elektrodo galvanskega člena ki omejuje razširjanje požara, vročine in s S: priključitev zunanjega električnega tokokroga matorski postaji, zgradbi, vozilu, rudniku, tem porušitev strukture požárni zíd (1) pózitivni sistém napétosti -ega -a -- m elektr. 2. telekom. funkcijska enota elektronskega ko-sistem trifaznih komponent napetosti v sime- munikacijskega omrežja, ki pri posredovanju tričnih komponentah, ki se vrtijo v pozitivni prometa iz zunanjega omrežja ščiti zasebno smeri vrtenja napetosti elektroenergetskega omrežje ali notranje omrežje organizacije pred p omrežja nepooblaščenim dostopom S: požárni zíd (2) pózitivni sistém tóka -ega -a -- m elektr. sistem požárni bazén -ega -a m hranilnik vode za trifaznih komponent električnega toka v sime- gašenje požarov omrežja napeljava, namenjena za gašenje požara S: protipožárni vòd pózitivni temperatúrni koeficiènt -ega požárni zíd smeri vrtenja napetosti elektroenergetskega požárni vòd -ega vóda m vodovodna tričnih komponentah, ki se vrtijo v pozitivni -ega -ênta -ega -a m 1. elektr., grad. zid med m elektr. temperaturni koeficient celicama, prostoroma, npr. v transformatorski snovi, katere upornost raste s temperaturo postaji, zgradbi, vozilu, rudniku, ki omejuje K: PTK razširjanje požara, vročine in s tem porušitev pózitivno definítna matríka -- -e -e ž mat. strukture S: požárna pregráda (1) 2. telekom. matrika, ki ima vse lastne vrednosti pozitivne funkcijska enota elektronskega komunikacij- pózitivno definítni funkcionál skega omrežja, ki pri posredovanju prometa -- -ega -a m iz zunanjega omrežja ščiti zasebno omrežje ali mat. funkcional, ki ima vedno pozitivno vrednost notranje omrežje organizacije pred nepoobla- pózitivno prekrítje -ega -a s stroj. prekritje, ščenim dostopom S: požárna pregráda (2) npr. pri batnem krmilnem ventilu, ko je PP PP-ja in -- [pepé pepêja] m krat. kem. Ü póli- krmilno polje širše od krmilne odprtine, kanala propén PRIM.: négativno prekrítje, níčelno prekrítje pózitivno zaporédje PQ-vozlíšče -a [pé kú] s elektr. vozlišče v elektro- -ega -a s elektr. trifazne energetskem omrežju z vnaprej določenima komponente v simetričnih komponentah elek- delovno obremenitvijo in jalovo obremenitvijo tričnega sinusnega toka ali napetosti, ki se vrtijo práfáktor v smeri vrtenja napetosti elektroenergetskega -ja m mat. vsako praštevilo, ki nastopa omrežja kot faktor v faktorizaciji naravnih števil 640 pravílno delovánje zaščíte pràg prága m 1. grad. stavbni element, sidran na fluida v cevi, kanalu ali hitrosti telesa v fluidu, trdno podlago, temelj, ploščo, na katerega se z npr. ladje, letala PRIM.: Pitotova cév lesno zvezo vsadijo sohe, stebrički, diagonalne Prandtlovo števílo -ega -a [prántlovo] s fiz. opore 2. grad. potopljena zgradba čez reko za značilno število, ki se uporablja pri prenosu uravnavanje gorvodne gladine 3. grad. vodoravno toplote, količnik difuzivnosti gibalne količine, ležišče, npr. zapornice 4. vrednost veličine, pri ki je kinematična viskoznost, in toplotne difu-kateri pride do hitre, bistvene spremembe, npr. zivnosti, simbol Pr PRIM.: Schmidtovo števílo prag občutljivosti, prag valovne dolžine, napeto-práni betón stni prag, prag zaznavala merilnika ali krmilnika -ega -a m grad. beton, katerega površina se v času vezanja izpira z vodo, da pràg občutljívosti prága -- m najmanjša postanejo zrna agregata vidna vrednost veličine, ki jo zazna zaznavalo práoblikovánje -a s oblikovanje prvotne pràg zapórnice prága -- m grad. ležišče oblike materiala, npr. litje, kovanje, pihanje zapornice, izdelano iz lesa, kamna, betona ali plastike, stekla kovine na dnu odprtine v konstrukciji prásévanje -a s astr. sevanje črnega telesa s práh prahú m zelo drobni delci s premerom temperaturo 2,7 K, ki napolnjuje vesolje manjšim od 0,01 mm prástròj -strôja m stroj. prvotna, najstarejša práktična geodezíja -e -e ž Ü nížja geodezíja izvedba stroja, npr. klin, vzvod, kolo, škripec prálna sóda -e -e ž kem. kristalohidrat natrijeve-Sp: enostávni stròj ga karbonata, Na2CO3·10H2O, ki se uporablja prášek za cementíranje -ška -- -- m met. Ü za pranje S: kristálna sóda tŕdno cementírno srédstvo prálnik -a m industrijska pralna naprava, npr. prášna metalurgíja -e -e ž Ü metalurgíja pralnik plinov p prahòv prálnik plínov -a -- m kem. teh. naprava za prášno cementíranje -ega -a s met. cementira-čiščenje plinov s protitokom tekočine, ki nje s trdnim cementirnim sredstvom kemično in/ali mehansko odstrani določene práštevílo sestavine iz plina, uporablja se npr. za čiščenje -a s mat. celo število, ki ima razen dimnih plinov z razžvepljevanjem in razpraše- samega sebe le še enoto za prafaktor vanjem Sp: izpirálnik PRIM.: izpirálna kolóna práva anomalíja -e -e ž mat. kot med veliko prámen praména m 1. tekst. rahlo vita linijska polosjo elipse v smeri perigeja in zveznico tekstilna tvorba z izravnanimi vlakni 2. stroj. dolg točke na obodu elipse z goriščem elipse skupek žic, izdelan z vitjem práva gostôta -e -e ž količnik mase sipke praménasti vodník -ega -a m elektr. električni snovi in njene prostornine brez upoštevanja vodnik iz več vzdolžno vitih žic, ki zagota- vmesnih praznin Sp: resníčna gostôta vljajo veliko prepogibno trdnost in zvijavost práva vrédnost veličíne -e -i -- ž vrednost, PRIM.: ploščáti kábel ki je pripisana določeni veličini in ustreza njeni praménsko rúno -ega -a s tekst. združeni definiciji Sp: resníčna vrédnost veličíne prameni pred postopkom česanja pravílni vèčkótnik -ega -a m mat. večkotnik, prámodél -a m met. prvi natančen model ki ima vse stranice in kote enake, npr. enako-ulitka kot osnova za serijsko izdelavo modelov stranični trikotnik, kvadrat, pravilni petkotnik S: mátični modél S: enakokótni vèčkótnik Prandtlova cév -e ceví [prántlova] ž pravílno delovánje zaščíte zaznavalo -ega -a -- s elektr. zastojnega tlaka v merilniku toka ali pretoka sprožitev izklopnih signalov ali ukazov, ki jih 641 pravílnost instrumênta na predviden način sproži zaščita kot odziv na rahlo klinasto ali radialno klesanih kamnov s okvaro ali na drugo nenormalnost v elektroe- centralno razporejenimi stiki nergetskem sistemu pravokótna aksonometríja -e -e ž mat. akso-pravílnost instrumênta -i -- ž elektr. ujemanje nometrija, pri kateri je projekcija na risalno povprečne vrednosti neskončnega števila ravnino pravokotna in vzporedni žarki oklepajo ponovitev izmerjene vrednosti veličine z refe- z njo kot 90° Sp: normálna aksonometríja, orto-renčno vrednostjo veličine gonálna aksonometríja pravílnost merílnika -i -- ž lastnost pravokótna eléktrična napétost -e -e -i ž merilnika, ki združuje njegovo pravilnost in elektr. električna napetost, katere časovni potek natančnost ima obliko pravokotnikov, ki se periodično pravílnostna razpredélnica ponavljajo z določeno frekvenco -e -e ž elektr., stroj. tabela rezultatov logične funkcije, npr. ko- pravokótna nataknítev -e -tve ž grad., les. na-njunkcije, disjunkcije ali negacije za eno ali več taknitev, pri kateri se v rob spodnjega elementa logičnih spremenljivk S: pravílnostna tabéla vreže pravokoten utor, v katerega se vtakne Sp: lógična tabéla, resníčnostna tabéla zgornji element pravílnostna tabéla -e -e ž elektr., stroj. tabela pravokótna projékcija -e -e ž mat. projekcija rezultatov logične funkcije, npr. konjunkcije, za predstavljanje prostorskih tvorb v ravnini, disjunkcije ali negacije za eno ali več logičnih pri kateri so vzporedni projicirni žarki pravo- spremenljivk S: pravílnostna razpredélnica kotni na to projekcijsko ravnino Sp: lógična tabéla, resníčnostna tabéla p stantnih koordinat sekajo pod pravim kotom, določa potek procesa, npr. obdelave, merjenja pravílo -a s besedno ali matematično izražena ordinate, pri katerih se krivulje ali ploskve kon- zakonitost fizikalnega ali kemijskega pojava, ki pravokótne koordináte -ih -át ž mn. mat. ko- npr. kartezični koordinati, eliptične koordinate, pravílo désne rôke cilindrične koordinate, krogelne koordinate, -a -- -- s 1. fiz., mat. pravilo za ugotavljanje smeri vektorja kotne hitrosti polarne koordinate ali vektorskega produkta, po katerem je smer pravokótnica -e ž mat. premica, pravokotna na kotne hitrosti ali produkta v smeri palca desne drugo premico, ravnino S: normála (1) roke, če se ostali prsti ovijajo okoli telesa v pravokótni dvókótnik smeri gibanja površine telesa ali v smeri vrtenja -ega -a m mat. del površja krogle, omejen z dvema velikima prvega vektorja v drugega 2. elektr. pravilo za med seboj pravokotnima polkrožnicama ugotavljanje smeri silnic magnetnega polja sfêrni dvókótnik okoli ravnega vodnika, ki kažejo v smeri prstov PRIM.: desne roke, če palec kaže v smeri toka pravokótni impúlz -ega -a m elektr. impulz s pravílo léve rôke -a -- -- s elektr. pravilo za časovnim potekom v obliki pravokotnika ugotavljanje smeri vektorskega produkta, po pravokótni konéktor -ega -ja m elektr. katerem ta kaže v smeri sredinca, prvi vektor konektor s kontaktnim poljem v obliki pravo-v smeri kazalca in drugi vektor v smeri palca kotnika, npr. pri vtičnih enotah leve roke, npr. palec kaže smer sile na vodnik, pravokótni koordinátni sistém po katerem teče električni tok, kazalec smer -ega -ega -a silnic magnetnega polja in sredinec smer toka m mat. koordinatni sistem, v katerem se koor-Sp: Flémingovo pravílo dinatne ploskve ali krivulje sekajo pod pravim právi obòk kotom -ega -óka m grad. obok iz pokončno ali na rob postavljenih opek v polkrožnem pravokótni navòj -ega -ôja m stroj. navoj z loku ali iz za to posebej obdelanih, navadno vijačnico pravokotnega prereza 642 prebójna napétost pravokótni priklòp -ega -ópa m grad., les. lesna ja, kadar je med ploščama kondenzatorja vzpo-zveza pravokotnega odcepa, pri kateri se na stavljena prevodna pot ali ko je nanj priključen primarnem elementu prečno izdela pravokoten porabnik utor, globok do polovice višine elementa, in na práženje -a s met. segrevanje navadno sulfidnih stičnem koncu priklopnega elementa enako rud z zrakom, pri čemer se sulfidi oksidirajo v globok utor, po dolžini enak širini primarnega ustrezne okside Sp: oksidacíjsko práženje elementa, priklopni element se vstavi v utor prebijáč na primarnem elementu, na sredini stika se -a m stroj. Ü prebijálo elementa spojita s klinom ali sornikom prebijálna tŕdnost -e -i ž meh., stroj. odpornost pravokótni vogálni spàh -ega -ega spáha m materiala proti prebijalnemu rezanju, odvisna grad., les. spah pri vogalni zvezi dveh elementov, od premera pestiča in matrice, njunega ohlapa pri katerem se njuna konca pravokotno stikata in strižne trdnosti preskušanega materiala in navadno spojita z diagonalno spojko PRIM.: prebójna tŕdnost (3) právo oblikôvno števílo prebijálnik -ega -ega -a s gozd. -a m stroj. stroj za prebijanje, količnik prostornine debla in prostornine štancanje pločevine PRIM.: luknjálnik (2) enako visokega valja, ki ima enak premer kot prebijálo -a s stroj. valjasto orodje s polnim deblo pri 1/10 svoje višine ali votlim rezilom za prebijanje, luknjanje prazeodím -a m kem. element iz skupine lanta- pločevine Sp: prebijáč PRIM.: luknjálo noidov, uporablja se v zlitinah z magnezijem za prebíjanje -a s stroj. postopek rezanja luknje v letalske motorje, za rumeno obarvana stekla in pločevino, plastično folijo, papir s pestičem, emajle, skupaj z neodimom kot sestavina stekla prebijalom skozi matrico za zaščitna očala varilcev in steklopihačev, kot prebòd katalizator, simbol Pr -ôda m met. izpust taline iz peči, npr. p plavža, kupolke, s prebijanjem čepa v izpustni praznílni čàs -ega čása m elektr. čas, potreben, odprtini da odteče naboj iz kondenzatorja prebódna odprtína -e -e ž met. odprtina peči, praznílni preskús bateríje -ega -a -- m elektr. npr. kupolke, plavža, ki se za izpuščanje taline preskus koristne, uporabljive delovne energije prebije z drogom baterije z merjenjem časa do popolne izprazni-prebódni dróg za kúpolko tve s predpisanim praznilnim tokom, npr. 25 A -ega -a -- -- m met. drog za prebijanje prebodne odprtine kupolke praznílni tók -ega -a m elektr. električni tok, ki pri izlivanju taline teče iz električnega akumulatorja, ko je nanj prebódni konéktor priključen porabnik -ega -ja m elektr. konektor, pri katerem je električni kontakt z vodnikom praznína -e ž met. mesto v kristalni mreži, kjer izveden z nožastimi kovinskimi zobmi, ki manjka osnovni gradnik prebodejo izolacijo kabelske žile praznítev -tve ž grad. razlika med višino gladine prebódni kontákt -ega -a m elektr. kontakt normalne zajezbe in nižjo vodno gladino v v obliki kovinskega zoba v priključnem delu zbiralniku v določenem času izpuščanja vode stikala, konektorja, vtiča, vtičnice, ki ustvari práznjenje eléktričnega akumulátorja stik z električnim vodnikom, žilo električnega -a -- -- s elektr. pretvarjanje kemijske energije kabla s prebodom njegove izolacije akumulatorja v električno, ko se nanj priključi prebójna napétost -e -i ž elektr. napetost, pri porabnik kateri pride do preboja dielektrika pri predpisa-práznjenje kondenzátorja -a -- s elektr. nih preskusnih pogojih ali uporabi Sp: porúšna odtekanje električnega naboja iz kondenzator- napétost (2) 643 prebójna napétost dióde prebójna napétost dióde -e -i -- ž elektr. precízna mehánika -e -e ž področje strojni-najnižja zaporna napetost na PN-spoju, ki štva, ki obravnava raziskovanje, konstruiranje, povzroči, da začne dioda prevajati v zaporni natančno izdelavo sestavnih delov z ozkimi najvišja napetost, ki v določenem delu izolator- preciznih odrezovalnih in preoblikovalnih ja s prebojem povzroči, da postane električno orodij v vesoljski industriji, vojaški tehniki prevoden PRIM.: fína mehánika prebójna razelektrítev -e -tve ž elektr. razelek- precízni teodolít -ega -a m geod. Ü sekúndni tritev ob preboju dielektrika prebójna napétost izolátorja in utrjenimi površinami in iz njih sestavljene -e -i -- ž elektr. sestavine, ki se uporabljajo zlasti za izdelavo smeri tolerancami, majhnimi ohlapi, zelo gladkimi teodolít prebójna tŕdnost -e -i ž 1. elektr., fiz. največja precíznost -i ž Ü natánčnost (1, 4) jakost električnega polja v snovi, pri kateri še préčka -e ž grad. greda, ki premošča razpetino ne pride do električnega preboja, ali najnižja med dvema stebroma pritisnjena napetost med točkama, pri kateri pride do električnega preboja S: dieléktrična préčna deformácija -e -e ž fiz. deformacija tŕdnost 2. elektr. količnik najvišje pritisnjene mehansko obremenjene umišljene infinitezi- napetosti brez preboja in razdalje med prevodni- malne kocke v trdni snovi, ki se skrči v kvader S: eléktrična tŕdnost 3. grad., meh. napetost, ko pri préčna diferénčna zaščíta -e -e -e ž elektr. točkovni obremenitvi podlage strižna napetost ma deloma pri določenih preskusnih pogojih pravokotno na os napetosti p preseže mejo trdnosti materiala zaščita za vzporedno povezane električne PRIM.: prebijál-tokokroge, katere delovanje je odvisno od neu-na tŕdnost ravnotežene porazdelitve toka med električni-prebójni aparát -ega -a m aparat za pre-mi tokokrogi skušanje prebojne trdnosti izolacije, kartona, préčna grêda -e -e ž grad. greda, ki prečno folij povezuje dve gredi, npr. pri mostovih prebójni tók -ega -a m elektr. električni tok pri préčna impedánca -e -e ž elektr. impedanca sin-preskušanju, ki steče skozi izolacijo pri njenem hronskega stroja v prečni smeri lege njegove kotve preboju pri visoki preskusni napetosti préčna komponênta sinhrónske indu-precejálnik -a m grad. del čistilne naprave za círane napétosti -e -e -- -- -- ž elektr. kompo-čiščenje odpadne vode iz proda, tolčenca ali nenta sinhronske inducirane napetosti, ki jo posebnih elementov iz plastike z največjo inducira magnetni pretok vzdolžne komponen-možno površino, na katero se kot sluzava te vzbujanja sinhronskega stroja prevleka pritrdijo mikroorganizmi préčna komponênta tóka v kôtvi -e -e -- -- precêjanje -a s 1. pretakanje skozi cedilo za -- ž elektr. komponenta električnega toka v kotvi odstranjevanje gošče, trdnih delcev 2. grad. pro-električnega stroja, ki povzroča njeno vzbujanje nicanje vode skozi nasip, pod temelji pregrade v prečni smeri precesíja -e ž fiz. kroženje vrtilne osi vrtavke préčna komponênta vzbújanja -e -e -- ž okrog osi, ki jo določa smer zunanjega navora elektr. komponenta magnetnega vzbujanja, ki na vrtavko magneti prečno na os magnetnih polov elek- precizíjsko ulívanje tričnega stroja -ega -a s met. ulivanje predmetov zelo zapletenih oblik in natančnih préčna napétost -e -i ž 1. elektr. napetost, mer s posebnimi postopki, npr. ulivanje s stalji- katere fazor je pravokoten na osnovnega vimi modeli, ulivanje z izparljivimi modeli 2. meh. Ü strížna napétost (2) 644 predênje z zráčnim cúrkom préčna regulácija -e -e ž elektr. préčno zasipávanje dolíne regulacija -ega -a -- s grad. fazorja napetosti z dodajanjem spremenljive zasipavanje doline z jalovino prečno na njeno prečne napetosti, ki je pravokotna na osnovni vzdolžno os tako, da sta zunanji pobočji nasipa préčna síla doline se na dnu uredi kontrolirano odvodnja- -e -e ž meh. sila, ki deluje pravoko-vanje gorvodnega dela doline fazor na gorvodni in dolvodni strani, v najnižji točki elektr. trajna vrednost izmenične komponente 2. grad., stroj. nosilna lesena ali jeklena konstrukci-kotvine napetosti, ki jo povzroči celotni prečni ja iz paličnih nosilcev primarni magnetni pretok, vzbujen s prečno predálčna konstrúkcija komponento kotvinega toka, deljena z vredno- -e -e ž grad., stroj. Ü pálična konstrúkcija stjo osnovne komponente električnega toka, ko préčna sinhrónska impedánca predálčje -a s 1. grad., stroj. med seboj povezani, -e -e -e ž privijačeni, kovičeni, varjeni palični nosilci tno na os nosilca se električni stroj vrti z naznačeno hitrostjo predálčna sténa -e -e ž grad. stavbni element préčna sinhrónska reaktánca pri montažnih lesenih stavbah, navadno lesena, -e -e -e ž elektr. 14–16 cm debela stena iz stebričev in vodo- trajna vrednost osnovne izmenične kom-ponente napetosti električnega stroja, ki jo ravnih tramičev, ki so sestavljeni, povezani in povzroči celotni prečni primarni magnetni spojeni v nosilni skelet stavbe z lesnimi zvezami pretok, vzbujen s prečno komponento elek- S: prekátna sténa tričnega toka in deljen z osnovno izmenično predálčno povézje -ega -a s grad., les. konstruk-komponento tega toka pri nazivni hitrosti sin- cijski prečni element ostrešja brez škarnikov in hronskega stroja strešnih leg za velike razpetine nad 10 m, sesta- préčna začétna impedánca vljen iz paličnih nosilcev ali z žeblji spojenih -e -e -e ž p elektr. količnik prečnih komponent električne nosilcev, navadno postavljenih na razmiku napetosti na sponkah in električnega toka v do 2 m, na katere se položijo močnejše letve začetnem obratovalnem stanju sinhronskega ali tramiči s prerezom 8 cm × 10 cm in nanje stroja strešna kritina préčni naklòn preddvérje -a s grad. navadno pokrit prostor -ega -ôna m grad. naklon ceste, pred vhodnimi vrati pri javnih stavbah železnice pravokotno na njeno os préčni primárni magnétni pretòk predélana snôv -e snoví ž tekst. snov, prido- -ega -ega bljena s predelavo naravne snovi, npr. regeneri--ega -óka m elektr. magnetni pretok pravokotno rana celulozna vlakna na glavno smer magnetnega polja električnega stroja predélek -lka m elektr. zaprt sestav električnih préčni raztézek elementov, naprav z odprtinami samo za pove- -ega -zka m tekst. prečna defor-zovanje, nadzor in prezračevanje macija tekstilije, folije préčni transformátor predênje -a s tekst. izdelava preje -ega -ja m elektr. trans-formator, ki z dodajanjem prečnega fazorja predênje z odpŕtim kôncem -a -- -- -- s napetosti regulira pretok moči v elektroener- tekst. predenje brez vretena, pri katerem se getskem sistemu posamična vlakna pripredajo na odprtem préčno valovánje koncu preje -ega -a s fiz. valovanje z nihanjem pravokotno na smer razširjanja, npr. predênje z zráčnim cúrkom -a -- -- -- s tekst. valovanje na površini vode, elektromagnetno predenje snopaste preje z nasprotno usmerje-valovanje S: transverzálno valovánje PRIM.: lon- nima prečnima zračnima curkoma S: cúrkovno gitudinálno valovánje, vzdôlžno valovánje predênje Sp: air-jet predênje 645 predêno predêno -a s tekst. predílni trikótnik preja, zvita v več enako -ega -a m 1. tekst. mesto na dolgih navojev preji v obliki trikotnika, ki nastane med točko prèdevtektoíd vpetja odvajalnih valjev raztezala in točko -a m met. faza, ki nastane pri posredovanja vitja množici vlaken, iz katere se ohlajanju železa pred evtektoidnim razkrojem tvori predivna preja, oslabljeno mesto, kjer se avstenita v ferit in cementit preja lahko pretrga prèdgreválnik -a m kem. teh., met. naprava za predílno vretêno -ega -a s tekst. vrtljiv element predgrevanje, npr. zraka pred uvajanjem v kolovrata ali predilnika, ki vlakna vije v prejo, plavž, napajalne vode za parni kotel obenem pa se ta navija na predilniški navitek prèdgrévanje -a s kem. teh., met. segrevanje predívna prêja -e -e ž tekst. preja, spredena iz naprave, medija pred delovnim procesom, npr. prediva industrijske peči, zraka pred uvajanjem v plavž, predívo napajalne vode za parni kotel, navadno z izra- -a s tekst. množica dolžinsko omejenih bljanjem odpadne toplote vlaken in vmesnih nečistoč, ki se pripravijo po predhódnik določenem tehnološkem postopku in spredejo -a m kem. spojina, ki se uporablja v poljubno dolgo prejo za izdelavo druge spojine S: prekúrzor (1) prèdizdélana armatúra -e -e ž grad. Ü predhódno prèdnapéti betón -- -ega -a m armatúrni kòš grad. betonski gradbeni element, v katerem so prèdkrílce kabli, sidrani zunaj opaža, napeti pred beto- -a s stroj. pomični sprednji rob krila niranjem elementa in ostanejo napeti, dokler letala, ki se izvleče naprej, s čimer se poveča vgrajeni beton ne doseže predpisane trdnosti, kritični vpadni kot krila in s tem zmanjša p po tem času se njihov prosti del odreže tako, najmanjša hitrost letala, potrebna pri vzletu ali da sproščena natezna sila v kablu z adhezijo pristanku povzroča tlačno napetost v betonskem prerezu prèdkrmíljeni ventíl -ega -a m stroj. več-elementa S: adhezíjsko prèdnapéti betón stopenjski ventil, katerega glavna stopnja se predílna raztopína -e -e ž 1. tekst. raztopina aktivira s predkrmilnim ventilom polimera pri kemičnem predenju vlaken, ki prèdkrmíljenje -a s stroj. krmiljenje večsto-se iztiskajo skozi odprtine predilnih šob v se-penjskega krmilnika, pri katerem se s predkr-grevalni jašek, kjer topilo izhlapi, polimer pa milnikom, ki zahteva vkrmilnik manjše moči, koagulira in se odvaja 2. tekst. raztopina polimera krmili druga, navadno tudi že izhodna stopnja pri kemičnem predenju vlaken, ki se iztiskajo krmilnika, npr. pri dvostopenjskem hidravlič-skozi odprtine predilne šobe v drugo raztopino, nem ventilu Sp: pilótno krmíljenje (1) v kateri se topilo razredči ali nevtralizira, prèdkrmílna stôpnja krmílnika -e -e -- ž stroj. polimer pa koagulira in se odvaja navadno prva stopnja dvostopenjskega ali več-predílna šóba -e -e ž tekst. šoba z okroglimi ali stopenjskega krmilnika, ki zagotavlja njegovo profiliranimi luknjicami, skozi katere se potiska delovanje pri nizkem nivoju vhodnega signala talina ali raztopina polimera pri oblikovanju S: vkrmílna stôpnja krmílnika kemičnih vlaken prèdkrmílnik -a m stroj. ventil kot prva, vhodna predílnik -a m tekst. stroj za predenje stopnja večstopenjskega krmilnika, npr. ročno predílni lônec -ega -nca m tekst. del predilnika v ali elektromagnetno vkrmiljeni predkrmilni obliki lonca s centrifugalnim pogonom ventil za krmiljenje druge stopnje hidravličnega predílniški navítek ventila S: prèdkrmílni ventíl Sp: pilótni ventíl -ega -tka m tekst. navitek, PRIM.: vkrmílnik v katerem je preja navita konično v polnilnih in prèdkrmílni ventíl ločilnih plasteh, ki nastanejo med dviganjem in -ega -a m stroj. ventil spuščanjem voza s prstani in tekači S: kóps kot prva, vhodna stopnja večstopenjskega 646 predpónska enôta krmilnika, npr. ročno ali elektromagnetno vkr- prèdnapéto sídro -ega -a s grad. sidro, ki mu je stopnje hidravličnega ventila S: prèdkrmílnik prèdnapétost -i ž 1. stroj. v material, element Sp: miljeni predkrmilni ventil za krmiljenje druge bila pri vgradnji vsiljena natezna sila pilótni ventíl PRIM.: vkrmílnik konstrukcije vložena notranja napetost, predléžje -a s stroj. zobniški, torni ali jermenski nasprotna tisti, ki jo bo material, element mehanizem pred delovnim mehanizmom prenašal pri obremenitvi, npr. prednapetost stroja, s katerim se dosežeta ustrezna vrtilna v armaturi za prednapeti beton, prednape-frekvenca, možnost vklapljanja in izklapljanja tost v vijačni natezni vzmeti 2. elektr. električ-mehanizma PRIM.: gonílnik (1), menjálnik (1), na napetost na nelinearnem električnem predlóžek točko mirovanja, delovanja 3. tekst. predpisana -žka m tekst. surovina ali polizdelek, napetost, obremenitev, s katero se vpenjajo, prenôsnik (1) elementu, sestavini, ki ga napaja in mu določi predlóžka -e ž kem. laboratorijska posoda za prèdnapéto stêklo -ega -a s kem. teh. Ü kaljêno prestrezanje destilata stêklo prèdnapénjanje ki se dovaja izdelovalnemu stroju zravnajo preskušanci pri mehanskih preiskavah postopek, s katerim se v element vnesejo -a s grad. tehnološki prédnostni proizvajálec -ega -lca m elektr. proizvajalec, ki proizvaja električno energijo z natezne napetosti, npr. v jeklene vrvi pri pred-nadpovprečnim izkoristkom ali iz obnovljivih napenjanju betona virov energije prèdnapénjanje betóna -a -- s grad. postopek, prèdoblikovánec -nca m var. iz tankih jeklenih s katerim se odpravijo, zmanjšajo normalne pločevin enake kakovosti ali različnih kakovosti natezne napetosti v prerezu gradbenega in debelin zložen, po šabloni izrezan, ukrojen elementa zaradi vnosa tlačnih sil vzdolž osi in po robovih spojen surovec za oblikovanje p elementa, lahko s predhodnim napenjanjem avtomobilskih sestavnih delov lahkih karoserij jeklenih vrvi pred vgradnjo betona ali z in šasij naknadnim napenjanjem kablov po doseženi prèdoblóčni čàs stikála -ega čása -- m zadostni trdnosti betona, s čimer se doseže elektr. časovni interval od trenutka sprožitve večja nosilnost betonskih elementov, vodote-odpiranja kontaktov stikala, skozi katere teče snost velikih betonskih posod tok, do trenutka, ko se med njimi pojavi oblok prèdnapénjanje po strjevánju betóna -a prèdolóčeni sistém enáčb -ega -a -- m mat.-- -- -- s grad. izdelava prednapetega betonskega sistem enačb, pri katerem je število enačb večje gradbenega elementa, pri kateri se kabli za na-od števila neznank penjanje vstavijo v vbetonirane cevi, ki so lahko vgrajene znotraj ali tudi zunaj elementa, kabli predòr -ôra m grad. gradbeni inženirski objekt se nato napnejo in zagozdijo v vgrajene sidrne za prehod prometnice skozi hribino ali glave PRIM.: naknádno prèdnapéti betón zemljino S: tunél prèdnapéta pregráda -e -e ž grad. pregrada, prèdpečêna anóda -e -e ž kem. teh., met. oglena pri kateri stabilnost celotnega objekta zagota- anoda za elektrolizno pridobivanje aluminija, vljajo vgrajena dodatna jeklena sidra skozi telo izdelana s stiskanjem mešanice zdrobljenega pregrade, sidrana v temeljno hribino petrolkoksa in smole črnega premoga v anodne prèdnapéti betón bloke, žgana brez dostopa zraka -ega -a m grad. betonski gradbeni elementi, v katerih se s predhodnim predpónska enôta -e -e ž merska enota z ali naknadnim prednapenjanjem ustvarijo v desetiškim manjkratnikom ali večkratnikom vseh prerezih tlačne napetosti, ki nevtralizirajo merske enote, npr. decimeter s predpono deci-, natezne napetosti kilometer s predpono kilo- 647 prèdprêja prèdprêja -e ž tekst. prèdznák linijska tekstilna tvorba, -a m mat. znak plus ali minus pred sestavljena iz množice vzdolžno usmerjenih, številom vzporejenih in izravnanih vlaken, ki se učvrsti z preéstrenje -a s kem. kemijska reakcija, pri vitjem S: sténj (1) kateri se alkoholna skupina v estru zamenja z prèdsignál -a m prom. stalni signal na železni-drugo alkoholno skupino, pri čemer nastane drug ester ški progi, postavljen pred glavnim signalom v zavorni razdalji vlaka prefabricíranje -a s grad. vnaprejšnje izdelo-predupòr -ôra m elektr. električni upor, ki je vanje, proizvajanje, npr. gradbenih elementov, vezan zaporedno z voltmetrom ali z napeto- ki se nato uporabijo na gradbišču, navadno pri stnim krogom merilnika za razširitev njegovega gradnji montažnih stavb, mostov napetostnega merilnega območja prêfabrikát -a m grad. vnaprej izdelan gradbeni predvájanje -a s pretvarjanje mehanskega, element, ki se vgradi v konstrukcijo kot njen filmskega, magnetnega, elektronskega zapisa sestavni del zvoka, slike z uporabo ustreznih postopkov in pregíbni preskús -ega -a m met. preskus gne-naprav v slišno, vidno obliko S: reprodúkcija (1) tljivosti materiala z upognitvijo preskušanca, prèdvákuum -a m fiz., kem. prostor s tlakom npr. debele pločevine, profila, za predpisan kot ali dokler se ne pojavijo na njegovi natezni do nekaj deset milibarov v predvakuumskem strani razpoke sistemu, ki omogoči delovanje visokovakuum-ske črpalke pregíbno števílo -ega -a s met. število pregibov, prèdvákuumska črpálka -e -e ž fiz., kem. ki jih vzdrži material pri pregibnem preskusu p črpalka, navadno rotacijska, za ustvarjanje preglédni načŕt -ega -a m 1. grad. geodetski predvakuuma načrt raztegnjenega terenskega pasu za prèdvákuumski prôstor -ega prostóra m projekt ceste ali železniške proge, razpo-reditev objektov na zemljišču z vrisanimi fiz., kem. prostor s tlakom v območju 3–100 kPa, poteki komunalnih vodov v zemlji in zraku, v katerega se stekajo plini na izhodni strani situacíjski visokovakuumskih črpalk in se stalno izčrpava navadno v merilu 1 : 10 000 PRIM.: 2. s katero od mehanskih srednjevakuumskih načŕt sestavni del načrta, ki podaja pregled črpalk celotne projektne rešitve PRIM.: situacíjski prèdvákuumski sistém načŕt -ega -a m fiz., kem. del vakuumskega sistema, ki z dovolj nizkim pregnêtenje -a s grad., met. močno gnetenje tlakom omogoči delovanje visokovakuumske materiala po vsej prostornini, npr. jekla pri prèdvžíg dosežejo enakomerna mikrostruktura ali -a m stroj. vžig pogonske zmesi z zgradba in enakomerne lastnosti črpalke kovanju, gline pri izdelavi zidakov, da se vžigalno svečko pri motorju z notranjim zgorevanjem, preden pride bat v zgornjo pregráda -e ž 1. grad. betonski, kamniti ali prèdzlítina tok vode ali smer doline, za katerim se ustvari -e ž met. vnaprej pripravljena prostor za zbiranje in shranjevanje vode, ki se mrtvo lego nasuti inženirski objekt, nameščen prečno na zlitina za legiranje uporabi za proizvodnjo električne energije ali prèdznáčena razdálja -e -e ž mat. razdalja, namakanje kmetijskih površin, za odlaganje merjena vzdolž orientirane premice s pozi- odpadnih proizvodov industrije ali rudarje- tivnim predznakom, če je merjena v smeri nja 2. prom. pregradna stena v ladji, plovilu, ki orientacije, in z negativnim predznakom, če je zagotavlja ločenost tovora, nepotopljivost in merjena v nasprotni smeri stabilnost plovila 648 prehódna trdôta vôde pregráda proti oblóku -e -- -- ž elektr. Ü mikrostruktur, npr. mnogoogljičnega jekla s pregráda v sêdlu javnega jekla, zaradi vpliva temperature pri -e -- -- ž grad. pomožna varjenju spremenjena oblóčna pregráda perlitno mikrostrukturo in avstenitnega ner-pregrada, zgrajena v sedlu ali na najnižji točki pregréta pára električna napetost, ki se pojavi na sponkah -e -e ž stroj. vodna para, pregreta elementa neposredno po prekinitvi električne-malo nad temperaturo nasičenosti, ki se pri oboda zbiralnika prehódna eléktrična napétost -e -e -i ž elektr. višji pregretosti približuje idealnemu plinu ga tokokroga pregréta tekočína ki se pojavi, kadar shranjena energija spremeni ž -e -e fiz., kem. tekočina, svojo obliko 2. stroj. energija, ki se pojavi, segreta nad vrelišče PRIM.: prehódna energíja súha pára -e -e ž 1. stroj. energija, kadar shranjena energija preide iz enega segreta nad vrelišče, ne da bi zavrela 2. met. pre- prehódna inducírana napétost -e -e -i ž dolgo segrevanje ali segrevanje na previsoko pregrétje -a s 1. fiz., kem. pojav, da je tekočina telesa v drugo, npr. električna energija temperaturo pri toplotni obdelavi, npr. jekla, ja pri prehodnem pojavu elektr. sinhronska inducirana napetost generator-kar navadno povzroči nastanek grobozrna- te mikrostrukture, poslabšanje mehanskih prehódna okvára -e -e ž 1. okvara, ki izgine pregréto jêklo ne izolacije, ki začasno vpliva na poslabšanje -ega -a s met. predolgo ali na njenih izolacijskih lastnosti in se po kratkem lastnosti, npr. žilavosti brez zunanjega posega 2. elektr. okvara električ- previsoko temperaturo segrevano jeklo pri času brez zunanjega posega povrne v prvotno toplotni obdelavi stanje, npr. večkratni dotik prenosnega voda in pregreválnik -a m naprava za pregrevanje, veje drevesa, ki zaradi nastalega obloka delno p npr. vodne pare odgoreva pregrévanje -a s 1. met. enakomerno se- prehódna préčna reaktánca -e -e -e ž grevanje po vsej prostornini, da se čim bolj elektr. količnik začetne vrednosti nenadne zmanjšajo temperaturne razlike, npr. v ingotu spremembe osnovne izmenične kompo- pred valjanjem 2. fiz. segrevanje, npr. vodne nente električne napetosti na statorju, ki pare, nad vrelišče jo povzroči celotni prečni magnetni P-regulácija pretok, in sočasne spremembe izmenične -e [pé] ž elektr., stroj. Ü proporcionál-komponente prečnega električnega toka na regulácija pri naznačeni frekvenci in po zanemarjenih prehòd -óda m 1. fiz. prenos toplote ali začetnih periodah Sp: tranziéntna préčna snovi skozi steno, pregrado z zaporednim reaktánca prestopom, prevodom ali difuzijo in pre- prehódna prenapétost -e -i ž elektr. do nekaj stopom 2. telekom. omrežno vozlišče, vmesnik milisekund trajajoča nihajoča ali nenihajoča, med strukturno različnima komunikacijskima navadno močno dušena prenapetost v elektro-omrežjema, ki lahko uporabljata tudi različne energetskem omrežju komunikacijske protokole prehódna stabílnost -e -i ž elektr. lastnost ele-prehódna cóna -e -e ž 1. grad. del prereza ktroenergetskega sistema, da pri večji motnji nasute pregrade, ki vsebuje material, katerega preide v drugo stanje ali pa pade iz sinhronizma zrnavost je med zrnavostjo za vodo prepustne Sp: tranziéntna stabílnost in za vodo neprepustne cone S: pôlprepústna prehódna trdôta vôde cóna 2. met. pas materiala, katerega sestava je -e -e -- ž kem. Ü pri varjenju varjencev dveh različnih sestav in začásna trdôta vôde 649 prehódna vzdôlžna reaktánca prehódna vzdôlžna reaktánca -e -e -e ž označen z veliko črko E in številko, npr. natrijev elektr. vzdolžna reaktanca na sredini prehodne- benzoat z E211 ga pojava, npr. pri kratkem stiku generatorja, prêja -e ž tekst. poljubno dolga linijska tekstilna količnik vrednosti nenadne spremembe tvorba, spredena iz naravnih ali kemičnih vlaken, osnovne izmenične komponente električne namenjena za tkanje, pletenje, vezenje, šivanje napetosti, ki jo povzroči celotni magnetni prekalítev pretok navitja, in sočasne spremembe izme- -tve ž met. doseganje največje možne trdote jekla po vsej prostornini predmeta s nične komponente vzdolžnega električnega kaljenjem toka pri naznačeni frekvenci in po zanemar- jeni začetni periodi Sp: tranziéntna vzdôlžna prekaljívost -i ž met. lastnost jekla, ki se meri reaktánca z razdaljo od površine kaljenega predmeta prehódne kovíne -ih -ín ž mn. kem. elementi do tistega mesta, kjer je mikrostruktura jekla d-bloka v periodnem sistemu elementov sestavljena iz 50 % masnega deleža martenzita S: prehódni elemênti in 50 % masnega deleža perlita ali druge mikro- prehódnica strukturne sestavine ž -e grad. del krivulje klotoide, vstavljen med premo in krožnim lokom ali prekát -a m 1. manjši zaprt prostor, predelek dvema krožnima lokoma, kjer se njen krivinski v sestavini, napravi, npr. destilacijski koloni, polmer zvezno spreminja, kar omogoča v katerem potekajo procesi ali njihove linearno naraščanje radialnega pospeška pri posamezne faze 2. grad. prazen prostor med prehódni elemênti diagonalami, venčnimi gredami in razpiračami, m mn. -ih -ov kem. elementi ki ni okenska ali vratna odprtina gibanju, npr. po cestišču, železniški progi lesenimi stenskimi elementi, npr. pragi, stebriči, p d-bloka v periodnem sistemu elementov čemer se ne upoštevajo prvi nihaji kratkostič- električni tok na začetku kratkega stika, pri ravnih tramičev, ki so sestavljeni, povezani in spojeni v nosilni skelet stavbe z lesnimi zvezami nega toka S: predálčna sténa prehódni ujèm -ega -éma m stroj. ujem, pri prekinítev oblóka -tve -- ž elektr. ugasnitev katerem je lahko majhna pozitivna ali majhna prehódni tók krátkega stíka montažnih lesenih stavbah, navadno lesena, -ega -a -- -- m 14–16 cm debela stena iz stebričev in vodo- elektr. S: prekátna sténa prehódne kovíne -e -e ž grad. stavbni element pri negativna razlika med merama dveh elementov obloka zaradi povečane razdalje med kontakto- ma ali zaradi znižanja napetosti med njima v stiku, npr. gredi in ležaja, čepa in luknje, zato prekinjálnik sta dela ali lahko sestavljiva ali sestavljiva z -a m elektr. naprava na vozilu, uporabo le majhne sile ki povzroča utripanje smernih luči, smernih prehódnost utripalk -i ž lastnost sistema, da omogoča prehod toplote, snovi skozi steno, pregrado prekínjana okvára -e -e ž elektr. prehodna z zaporednim prestopom, prevodom in okvara, ki se zaradi istega vzroka občasno prestopom pojavlja na istem mestu Sp: intermitirajóča prehódno stánje okvára -ega -a s elektr. obratovalno stanje elektroenergetskega sistema, v katerem prekinjeváno obratovánje -ega -a s elektr. se vsaj ena od spremenljivk stanja kratkotrajno obratovanje, pri katerem si sledijo periode spreminja obremenitve in periode prekinitve prehránski dodátek prekláda -ega -tka m kem. teh. -e ž grad. obojestransko podprt nosilni kemični dodatek živilu za konzerviranje, zgo- element za premostitev odprtine, npr. v steni, ščevanje, razredčevanje, dodajanje arome, ki je sklopu strešne konstrukcije 650 preklópno krmílje prekládna konstrúkcija -e -e ž grad. konstruk- diskretnih vhodnih vrednosti v končno število cija, navadno izvedena kot prosto ležeč nosilec diskretnih izhodnih vrednosti za premoščanje večjih odprtin preklópna prenapétost -e -i ž elektr. indu-prekládna konstrúkcija mostú -e -e -- ž cirana prehodna prenapetost v poljubnem grad. del mostu nad podporami, ki neposre- delu sistema zaradi preklopnega manevra ali dno prevzema prometno obtežbo, statične kratkega stika in dinamične sile in jih prenaša na podporno preklópna tabéla -e -e ž elektr. tabela vseh konstrukcijo kombinacij vrednosti funkcije vhodne spre-prekládni menjálnik -ega -a m grad. menljivke in ustreznih vrednosti izhodne spre- prečni nosilni tramič, ki povezuje prekinjeno soho s menljivke določene preklopne funkcije sosednjima sohama nad okensko odprtino v preklópna téhnika -e -e ž elektr. tehnika za enkrat nagnjenim ulegom preklópna vrédnost -e -i ž elektr., stroj. vrednost preklápljanje leseni predalčni steni, povezan s čepom ali z spreminjanje stanj v diskretnih avtomatih -a s 1. elektr. periodična in av- vhodne veličine večpoložajnega elementa, tomatična menjava smeri električnega toka v sestavine, ki spremeni vrednost izhodne preklòp 3. telekom. Ü komutácija (2) nalna enota, ki izvede preklopno funkcijo -ópa m 1. elektr., stroj. sprememba stanja preklópnik -a m elektr. stikalo za izbiranje preklopnega vezja, preklopne sestavine 2. telekom. enega od dveh ali več električnih tokokrogov stika z ene skupine električnih vodnikov na drugo preklópni elemènt -ega -ênta m elektr. funkcio-skupino tokokrogu 2. elektr. prenašanje električne povezave, veličine, npr. napetosti, tlaka, položaja krmiljena preusmeritev toka informacij v Sp: preklópno stikálo komunikacijskem kanalu PRIM.: komutáci- p ja (2) 3. elektr. preklópni kontákt prenos električne povezave, stika -ega -a m elektr. kontakt, ki pri delovanju preklopi en električni tokokrog z ene skupine električnih vodnikov na drugo na drugega skupino 4. grad., les. povezava dveh delov pri vo-doravnem podaljšanju elementa ostrešja preklópni relé -ega -êja m elektr. rele, ki ima dva preklópna algébra -e -e ž mat. Ü položaja in po prekinitvi napajanja ostane v Boolova algébra zadnjem položaju preklópna dióda preklópni sistém -ega -a m elektr. -e -e ž elektr. Ü sistem pre- stikálna dióda preklópna fúnkcija -e -e ž funkcija, menljivk izvajajo preklopne funkcije elektr. klopnih elementov, ki na podlagi binarnih spre- katere vhodna spremenljivka in izhodna spre- menljivka lahko zavzameta le končno število preklópni tók -ega -a m elektr. električni tok, vrednosti ki ga med preklopom odcepa prekine vsak stavek glavnih preklopnih ali premostitvenih sklop pri vodoravnem podaljšanju elementa, elektr. preklópni tokokróg -ega -a m električni ki je lahko natezno obremenjen, izdelan tako, preklòp na lástovičji rèp -ópa -- -- -- m grad., les. kontaktov presmernega ali izbiralnega stikala da se na koncu enega dela izseka trapezen čep tokokrog, ki ga sestavljajo deli, ki omogočajo pretok naznačenega toka skozi preklopno napravo in na začetku drugega zaseka trapezen utor, v katerega se nasadi čep, dela se stakneta tako, da preklópni ukàz -ega -áza m elektr. ukaz, ki ju ni treba spojiti s spojnim sredstvom S: rêpasti spremeni stanje dvopoložajne naprave sklòp z naslônom preklópno krmílje -ega -a s elektr., stroj. krmilno preklópna lógika -e -e ž področje logike, ki vezje, ki deluje s prenosom in obdelavo obravnava transformacijo končnega števila binarnih signalov S: binárno krmílje 651 preklópno stikálo preklópno stikálo -ega -a s elektr. Ü prekrívna bárva preklópnik -e -e ž barva, ki nanesena v preklópno vézje tanki plasti povsem prekrije barvo pod seboj -ega -a s elektr. električ- S: krítna bárva no ali elektronsko vezje z dvema stanjema prekrívni zvár PRIM.: stikálno vézje -ega -a m var. zvar, pri katerem preklòp odcépov se varjenca delno prekrivata -ópa -- m elektr. zaporedje vseh dogodkov od začetka do konca prehoda prekrívno furníranje -ega -a s les. furniranje, električnega toka z enega odcepa transforma- pri katerem se listi furnirja lepijo na leseno torskega navitja na sosednji odcep podlago, da dobi lepši, žlahtnejši videz preklòp relêja -ópa -- m elektr. prehod gibljivih prekrmíljenje -a s 1. prom. prestavitev, delov releja od enega v drugi končni položaj premik krmila plovila, npr. ladje, v novo preklòp zbirálk lego 2. stroj. nastavitev novih parametrov -ópa -- m elektr. preklop kot delovanja pri delujoči napravi, stroju, npr. ukrep začasne preureditve elektroenergetskega hitrosti, smeri gibanja, vrtenja, delovnega omrežja ali napajanja, npr. pri vzdrževalnem tlaka, temperature posegu na sistemu zbiralk prekúcnik -a m prom. tovorno vozilo, železniški prekompavndírani stròj -ega strôja m vagon z zabojem in mehanizmom za njegovo elektr. mešano vzbujan električni generator, pri nagibanje pri praznjenju, lahko enostranski, katerem je električna napetost zaporednega dvostranski ali tristranski vzbujalnega navitja na priključkih pri nazivni prekúrzor obremenitvi večja kot pri prostem teku -ja m 1. kem. spojina, ki se uporablja p prekòp za izdelavo druge spojine S: predhódnik -ópa m grad. umetno izdelana vodna 2. met. izdelek, ki se uporablja za izdelavo pot, ki povezuje morji, jezeri, reki končnega izdelka, npr. stisnjenec iz kovin-prekovánje -a s 1. met., stroj. spreminja-skega prahu in penilnega sredstva za izdelavo nje prvotne oblike predmeta s ponovnim kovinske pene kovanjem 2. met., stroj. ponovno kovanje izkovka prelèt -éta m fiz. razdalja, pot med določenima za doseganje drobnejše in enakomernejše mi-točkama, ki jo preide leteče telo, npr. naelektre-krostrukture in enakomernejših lastnosti po ni delec, letalo, raketa vsej prostornini preležáno ápno -ega -a s grad. gašeno apno, ki prekristalizácija -e ž kem. teh. ponovna kristali-se je zaradi predolgega skladiščenja karbonati-zacija, ki se uporablja za čiščenje snovi ziralo in izgubilo svoje lastnosti prekristáljeni apnénec -ega -nca m grad. me-prelív -a m 1. mesto, kjer tekočina, npr. tamorfna kamnina iz apnenca, ki je bil najprej odpadna voda, odteka čez rob zbiralnika, raztopljen, nato pa je ponovno kristaliziral, npr. naprave 2. grad. konstrukcija, po kateri ali skozi marmor katero se odvajajo vode prekríti čàs -ega čása m čas, v katerem hkrati prelívna dŕča -e -e ž grad. strmo nagnjen potekata različna elementa dela prelivni kanal prekrítje -a s 1. stroj. stopnja prekrivanja prelívna pregráda -e -e ž grad. pregrada, pri krmilnega kanala s krmilnim poljem pri kateri čez njeno krono lahko teče voda drsniškem krmilniku s ploščatim ali batnim prelívna zapórnica drsnikom Sp: krítje 2. grad. plast materiala, -e -e ž grad. zapornica na nanesena na predhodno utrjeno podlago prelivnem delu krone pregrade, s katero se prekrívka uravnava nivo akumulacije -e ž grad. substrat, navadno plast humusa pri urejanju okolice ali pri zelenih prelívni kanál -ega -a m grad. kanal, ki odvaja strehah vodo s preliva dolvodno v reko 652 premostítveni objékt prelòm -ôma m 1. grad., stroj. porušitev materiala svoje navpične osi, da se omogoči prehod pri strigu ali upogibu 2. grad. območje v Zemljini ladij PRIM.: dvížni móst skorji, povezano s preteklimi in morebitnimi premík -a m fiz. daljica od prvotne lege do prihodnjimi tektonskimi premiki, vključuje končne lege, predstavljena kot vektor tudi razpoke, ki segajo skozi celotno Zemljino premikálka -e ž stroj. lokomotiva za premikanje kamninsko lupino in ločujejo tektonske plošče in razvrščanje vagonov prelómna plôskev -e -kve ž Ü prelomnína premočŕtno gíbanje -ega -a s fiz. Ü prémo prelomnína -e ž površina, nastala ob prelomu gíbanje predmeta, preskušanca, plasti v zemeljski skorji premočŕtno gospodárstvo -ega -a s Sp: go-prelómna plôskev spodarski sistem z organizacijo proizvodnje préma -e ž 1. stroj. sprednji ali zadnji prečni in porabe, ki temelji na enosmernem toku: nosilni gradnik vozila, ki povezuje kolesa med vzemi, proizvedi, uporabi, odloži in onesnaži seboj in s karoserijo in omogoča vzmetenje in PRIM.: króžno gospodárstvo vodenje vozila 2. grad. raven odsek osi ceste ali prêmog premóga m rud. gorljiva črna ali rjava železniške proge sedimentna kamnina, nastala s pooglenitvijo préma sorazmérnost -e -i ž mat. medsebojni močvirskih rastlin, ki se jim je v okolju brez odnos dveh spremenljivk, ki se spreminja-pristopa zraka povečevala količina ogljika, se-ta v enakem razmerju, npr. ob dvakratnem stavljena pretežno iz ogljika in ogljikovodikov, povečanju prve spremenljivke se tudi druga lahko vsebuje tudi majhne količine žvepla poveča dvakratno prémo gíbanje -ega -a s fiz. gibanje po premici preména -e ž met. prehod iz enega stanja v Sp: premočŕtno gíbanje PRIM.: translatórno drugo, npr. iz enega agregatnega stanja v drugo, gíbanje p ene kristalne zgradbe v drugo pri kaljenju premógovo bláto -ega -a s rud. blato iz PRIM.: pretvórba mešanice zemlje in delcev premoga po preménsko utrjevánje -ega -a s met. utrjeva-izpiranju premoga nje zaradi premen, npr. pri kaljenju jekla premonôsna plôskev -e -kve ž mat. ploskev, premér -a m mat. dolžina daljice, ki gre skozi v kateri vsako njeno točko prečka vsaj ena središče lika ali telesa s centralno simetrijo, zlasti premica, npr. enodelni hiperboloid kroga ali krogle, in ima krajišči na njegovem premostílnik -a m elektr. naprava za električno robu, npr. na krožnici, površini krogle premoščanje električnih elementov, ki ne smejo premérka -e ž gozd. priprava za merjenje biti obremenjeni, npr. z električnim tokom debeline debel, hlodov premostítvena impedánca -e -e ž elektr. elek-prémica -e ž grad. navidezna ravna črta med trična impedanca, ki z električnim uporom ali z označenima in/ali zakoličenima točkama na več deli dušilke omejuje izenačevalni električni terenu ali objektu ali s signaliziranjem s trasir-tok med odcepoma transformatorja kami označena ravna črta premostítvena konstrúkcija -e -e ž grad. premíčne stopníce -ih -íc ž mn. grad. stopnice konstrukcija, ki premošča oviro v razpetini brez na tekočem traku, ki povezujejo etaže, npr. pri dodatne vmesne podpore podzemni železnici, v blagovnicah S: tekóče premostítveni objékt -ega -a m grad. gradbeni stopníce Sp: eskalátor inženirski objekt, ki se uporablja za prehod pro-premíčni móst -ega mostú m grad. most, pri metnice čez fizično oviro, npr. sotesko, dolino, katerem se mostna konstrukcija obrača okrog reko, cesto, železniško progo, morsko ožino 653 premréžena struktúra premréžena struktúra -e -e ž kem. prenapétostni relé zgradba -ega -êja m elektr. rele, ki polimera, nastala s premreženjem meri električno napetost in pri njeni previsoki premréženi polimêr vrednosti izklopi napajanje ščitene naprave ali -ega -a m kem. polimer, postroja v katerem so polimerne verige na nekaterih prenasíčena raztopína mestih ali skupinah na njih med seboj povezane -e -e ž kem. raztopina, ki vsebuje več topljenca, kot ustreza njegovi v prostorsko mrežo, npr. vulkanizirana guma, topnosti pri danih pogojih v kateri so verige poliizoprena med seboj povezane z mostovi žveplovih atomov prenasíčena tŕdna raztopína -e -e -e ž met. premréženje trdna raztopina, ki vsebuje več topljenca, kot -a s kem. pojav, da se več posa- meznih polimernih verig poveže med seboj s ustreza njegovi topnosti pri ravnotežnih pogojih, kovalentnimi ali z ionskimi vezmi v prostorsko kar se npr. doseže z njeno hitro ohladitvijo tvorbo, pri čemer verige izgubijo svoje indi- prenasíčeni zràk -ega zráka m stroj. zrak, ki vidualne lastnosti, iz plastomera pa nastane vsebuje pri izbrani temperaturi več vode, kakor duromer ustreza količini pare v stanju nasičenosti, voda premreževálo je lahko tudi v tekočem ali trdnem agregatnem -a s kem. sredstvo, ki povzroči premreženje stanju, npr. megla S: trdílo p prenapétost prenòs -ôsa m premeščanje z enega mesta -i ž 1. kem. razlika med delovno na drugo z določenim medijem, npr. prenos napetostjo elektrokemijskega člena v sklenje- toplote, snovi, električne energije, signala, nem električnem tokokrogu in njegovo nape- podatkov, ali po določeni infrastrukturi, npr. tostjo pri odprtem tokokrogu, ki je posledica cevovodu, elektroenergetskem omrežju anodne in katodne polarizacije in povzroča prenòs energíje izgubo energije PRIM.: eléktrokémijska pola- -ôsa -- m tok energije, npr. električne energije, toplote, od proizvajalcev k rizácija 2. elektr. navadno kratkotrajna električna odjemalcem napetost, višja od načrtovane, naznačene, obratovalne, še dovoljene, ki nastane zaradi prenòs močí -ôsa -- m 1. elektr. prevajanje moči zunanjih vzrokov, npr. električne strele, ali od proizvodnega vira po visokonapetostnem, notranjih vzrokov, npr. pri preklapljanju srednjenapetostnem ali nizkonapetostnem električnih vodov 3. elektr. konična vrednost omrežju do odjemalca 2. stroj. tok energije od električne napetosti pri elektromagnetnem mesta nastajanja do mesta, kjer se koristno prehodnem pojavu uporablja, s povezavo pogonskega stroja in prenapétost kovíne delovnega mehanizma, naprave, stroja z me- -i -- ž kem. prenapetost, ki se pri elektrolizi pojavi na elektrodi zaradi hanskimi prenosniki izločanja kovine prenôsna fúnkcija -e -e ž 1. elektr., stroj. funkcija, prenapétostna zaščíta ki določa pretvorbo vhodnega v izhodni časov- -e -e ž elektr. zaščita fiz. ni signal Sp: prevajálna fúnkcija 2. funkcija, ki električnih ali elektronskih naprav, postrojev priredi frekvenčnemu spektru vzbujanja fre- pred zunanjimi prenapetostmi, izvedena z kvenčni spekter odziva linearnega sistema električnimi varovalkami, prenapetostnimi odvodniki, iskrišči prenôsna hitróst -e -i ž telekom. količnik števila prenapétostni odvódnik določenih podatkovnih elementov, prenesenih -ega -a m elektr. v danem časovnem intervalu, in trajanja tega element za zaščito električnih naprav pred intervala S: hitróst prenôsa previsokimi prehodnimi prenapetostmi, ki omejuje trajanje in pogosto tudi amplitudo prenôsna pót -e potí ž elektr. ena od glavnih spremljajočega električnega toka Sp: napétostni smeri električnih tokov pri prenosu električne odvódnik energije v elektroenergetskem omrežju 654 preoblikoválno oródje prenôsna rezêrva močí -e -e -- ž elektr. rezerva lovalnih strojih PRIM.: prenôsnik z vléčnim moči, ki dovoljuje nenačrtovano trenutno mozníkom povečanje prenosne moči elektroenergetske- prenôsni napétostni nivó -ega -ega -ja m ga omrežja v določeni smeri, npr. Slovenija– elektr. napetostni nivo elektroenergetskega Avstrija, Slovenija–Italija, ne da bi elektro-omrežja z visokimi napetostmi, npr. 110 kV, energetski sistem razpadel 220 kV in 400 kV, ki se uporablja za prenos prenôsna zmogljívost -e -i ž 1. elektr. največja velikih količin moči dovoljena obremenitev prenosne poti, npr. kabla prenôsni vòd -ega vóda m 1. elektr. del preno-telekom. v elektroenergetskem sistemu 2. sposob-snega omrežja, sistem električnih vodnikov, nost opreme, naprav, sredstev, da omogočajo npr. žice, valovodi, koaksialni kabli, s primer-prenos določenega števila podatkov, informacij nimi priključnimi elementi, npr. konektorji, ki največja dopustna obremenitev prenosne poti, tričnih signalov med dvema ali več priključnimi elektr. mesti prenôsna zmogljívost vóda omogoča prenos električne energije ali elek- -e -i -- ž 1. elektr. ki pri termičnem toku, nazivni napetosti, njeni 2. električni vod, ki prenaša, npr. dolžini in stanju elektroenergetskega sistema signal, od operaterja sprejemne naprave do še zagotavlja stabilnost njegovega obratova- uporabnika nja 2. elektr. sposobnost telekomunikacijskega prenôsno omréžje -ega -a s 1. elektr. omrežje voda ali kanala, da omogoča zanesljiv in kako- visokonapetostnih nadzemnih vodov za prenos vosten prenos določenega števila podatkov, velikih količin električne energije 2. telekom. komu- informacij v določenem času nikacijsko omrežje, v katerem se telekomunika- prenôsne izgúbe cijski promet ne končuje, npr. mednarodno ali -ih izgúb ž mn. elektr. izgube, medkrajevno omrežje ki nastajajo v elementih prenosnega elektroe-nergetskega omrežja prenôsno razmérje -ega -a s stroj. Ü prestávno p prenôsni brusílnik razmérje (1) -ega -a m stroj. brusilnik z gibko gredjo za ročno obdelavo velikih prenòs snoví -ôsa -- m kem. prehajanje snovi z izdelkov, npr. ulitkov, zvarjencev, na mestu enega mesta na drugo, npr. z difuzijo z mesta z prenôsnik cijo Sp: snôvni prenòs -a m 1. stroj. naprava za prenos moči, prenòs toplôte njihove izdelave višjo koncentracijo na mesto z nižjo koncentra-sile, toplote PRIM.: predléžje 2. telekom. električ- -ôsa -- m fiz. prehajanje toplote no, elektronsko vezje, ki omogoča medsebojno z enega mesta na drugo s prevajanjem, konvek-komunikacijo, medobratovalnost med telefon- cijo ali sevanjem Sp: toplôtni prenòs skima centralama preoblikoválna hitróst -e -i ž met. hitrost prenôsnik toplôte deformacije materiala pri preoblikovanju, -a -- m stroj. naprava, v kateri se toplota z medija z višjo temperaturo, izražena kot deformacija v enoti časa, merska npr. dimnega plina, prenaša na medij z nižjo enota sekunda na minus ena temperaturo, npr. vodo, zrak Sp: izmenjálnik preoblikoválna tŕdnost -e -i ž met. odpornost toplôte materiala proti deformaciji pri preoblikovanju, prenôsnik z vléčnim mozníkom ki se izraža z napetostjo tečenja -a -- -- -- m stroj. podajalni mehanizem z utorno gredjo in preoblikoválno délo -ega -a s met., stroj. energija, vlečnim moznikom pri obdelovalnih strojih potrebna za preoblikovanje navadno kovinskega PRIM.: prenôsnik z vléčno utórno stróčnico materiala PRIM.: deformacíjsko délo prenôsnik z vléčno utórno stróčnico preoblikoválno oródje -a -ega -a s stroj. orodje -- -- -- -- m stroj. podajalni mehanizem z utorno za obdelavo s preoblikovanjem, npr. štanca, gredjo in vlečno utorno stročnico pri obde- orodje za globoki vlek, orodje za vtiskanje 655 preoblikoválnost preoblikoválnost -i ž met. prepéka lastnost kovinskega -e ž grad. Ü klínker opéka materiala, da se lahko preoblikuje Sp: duktílnost preplàz -áza m elektr. porušna razelektri-preoblikoválno utrjevánje -ega -a s met., stroj. tev v plinski ali tekoči izolacijski snovi utrjevanje kovinskih materialov s plastično PRIM.: preskòk (1) deformacijo, npr. z valjanjem, avtofretiranjem preplétanje -a s 1. križanje niti, trakov, žic PRIM.: mehánsko utrjevánje pri izdelovanju tkanin, trakov, vrvi, mrež preoblikovánec -nca m met. surovec, ki se 2. elektr. periodično menjanje mest linijskih plastično preoblikuje vodnikov nadzemnega visokonapetostnega preoblikovánje voda na enakih razdaljah, da se doseže simetrija -a s 1. met., stroj. tehnolo- njegovih parametrov proti zemlji S: transpozíci- ški postopek spreminjanja prvotne oblike ja vóda 3. elektr. premeščanje žic ovoja ali tuljave kovinskega materiala, npr. globoki vlek, v posameznih zaporednih utorih elektromotor- vtiskavanje 2. tekst. spreminjanje prvotne ja za zmanjšanje izgub zaradi vrtinčnih tokov oblike tekstilnega materiala, npr. oblikovanih prepogíbna tŕdnost kemičnih vlaken, z raztezanjem -e -i ž elektr. lastnost elek- p preoblikovánje s tekóčim médijem tričnega vodnika, ki se izraža s številom prepo- -a -- -- gibov, preden se zlomi -- s stroj. Ü hidrávlično preoblikovánje prepovédani prehòd -ega -óda m fiz. prehod preoblikovánje v perlítni stôpnji -a -- -- -- s med atomskimi stanji, ki poteka na manj met. plastično preoblikovanje med izotermno verjeten način premeno avstenita v perlit prepoznávanje gôvora -a -- s ugotavljanje preoblikovánje z elástičnim médijem -a -- identitete govorca s prepoznavo glasu, besed, -- -- s stroj. preoblikovanje, navadno globoki vlek, stavkov PRIM.: razpoznávanje gôvora z orodjem, katerega ena stran je toga in druga iz prepúst viskoelastičnega materiala, npr. gume, olja pod -a m 1. grad. manjši most z razpetino tlakom PRIM.: eksplozíjsko preoblikovánje 1–5 m za premoščanje potoka ali ceste za pre- preobremenítev hajanje divjih živali in dvoživk 2. grad. cevast -tve ž 1. preseganje element pod prometnico ali zemeljsko oviro za dovoljene mehanske ali električne obremeni- odtekanje presežnih površinskih vod tve, npr. nosilne konstrukcije, transportnega prepústna napétost stroja, električnega kabla 2. elektr. obratoval- -e -i ž elektr. električna no stanje v nepoškodovanem električnem napetost na polprevodniški diodi zaradi toka v tokokrogu, ki povzroči previsoko tokovno prepustni smeri diode obremenitev prepústna smér -e smerí ž fiz. smer električ-preobremenítvena zaščíta -e -e ž elektr. zaščita nega toka, ko je na območju P polprevodnika z napravo, ki pri preobremenitvi odklaplja električna napetost pozitivna glede na območje določene dele elektroenergetskega omrežja N Sp: prevódna smér preostála napétost -e -i ž 1. elektr. vsota napeto- prepústna širína fíltra -e -e -- ž elektr. frekvenč-stnih fazorjev trifaznega sistema do zemlje Sp: re- ni pas, ki ga filter prepušča brez slabljenja ali ziduálna napétost (1) 2. meh. notranja napetost, ki dušenja ostane v elementu, ko so nanj prenehali delovati prepústnost -i ž 1. lastnost membrane, zunanji vplivi, npr. v jeklenem elementu po porozne snovi ali nasutja, da prepušča plin ali varjenju Sp: reziduálna napétost (2) tekočino S: permeabílnost 2. lastnost snovi, preostáli tók -ega -a m elektr. vsota trenutnih materiala, da omogoča prehod elektroma-vrednosti linijskih tokov v trifaznem sistemu gnetnih in drugih sevanj 3. fiz. količnik prepu-Sp: reziduálni tók ščenega in vpadnega sevalnega toka za širše 656 preskús po Ízodu območje valovnih dolžin, npr. vidne svetlobe, sprememba barve indikatorja v ekvivalentni ali za sevanje ene valovne dolžine S: transmi- točki pri titraciji tánca 4. prom. največje število vozil, ki lahko preskús -a m postopek, s katerim se kaj peljejo skozi cestni profil v časovni enoti in še ugotavlja, npr. določena lastnost materiala, ne povzročajo zastojev naprave, stroja, konstrukcije, preverja teoretič-prepústnost próge -i -- ž prom. največje možno na napoved določenega procesa, pojava, npr. število vlakov na progi ali na njenem odseku v lezenja S: tést 24 urah preskús χ2 -a -- [hí kvadrát] m mat. statistično prerèz -éza m ploskev ali krivulja, kjer ravnina orodje, s katerim se preverja ujemanje rezul-prereže telo, strojni element, gradbeno kon- tatov meritev z napovedmi modelov, npr. re-strukcijo PRIM.: sničnost hipotez, delovanje proizvodne linije, téhnična rísba presêjna krivúlja učinkovitost delovnega procesa, ugotavljanje -e -e ž grafični prikaz verjetnosti, da dve končni množici podatkov zrnavosti agregata po sejanju izvirata iz statistično sorodnega procesa presêjna krivúlja zŕnatega materiála S: Pearsonov statístični preskús Sp: tést χ2 -e -e -- -- ž grad. grafični prikaz deležev posameznih preskús kaljívosti jêkla po Jominyju -a Sp: frakcij nekoherentnega materiala granulacíj--- -- -- -- [džóminiju] m met. preskus, pri katerem ska sestáva se paličast preskušanec segreje na temperaturo presèk -éka m mat. avstenitizacije in zakali na enem koncu, nato se množica elementov, ki je skupna dvema množicama, npr. točke na prese- meri trdota vzdolž preskušanca in ugotavlja, do čiščih krivulj, ploskev, teles katere dolžine ima želeno trdoto presesálna búča preskúsna eléktrična napétost -e -e ž kem. -e -e -i ž erlenmajerici elektr. predpisana ali dogovorjena električna p podobna buča z debelimi stenami in stranskim napetost, ki jo mora brez posledic vzdržati priključkom na vakuumsko črpalko, uporablja električna naprava, npr. 1 minuto se za vakuumsko filtracijo v laboratoriju presévek preskúsni kámen -ega -mna m met. kamen, na -vka m material, ki pri sejanju pade katerem zlatarji preskušajo čistino zlata, tako skozi sito da po njem podrgnejo z zlatim predmetom, presévni elektrónski mikroskóp -ega -ega katerega čistina se ugotavlja, nato s paličico -a m fiz. elektronski mikroskop za preiskavo zlata znane čistine prečno obe sledi premažejo zelo tankih vzorcev z elektronskim snopom, s z raztopino dušikove kisline in iz obledelosti katerim se vzorec preseva, iz vzorca izhajajoči sledi na kamnu ocenijo čistino preskušanca elektroni pa tvorijo sliko na fluorescenčnem preskúsni pogòj -ega -ója m pogoj, pri zaslonu S: transmisíjski elektrónski mikroskóp katerem imajo vse vplivne veličine in parametri K: TÉM instrumentov, npr. temperatura, vlaga, tlak, presévnost -i ž grad. značilnost sita, da med preskušanjem svoje standardne vrednosti prepušča zrna do določenega premera preskúsni tlák -ega -a m stroj. tlak preskušanja presípna dŕča -e -e ž rud. drča, po kateri se sestavine, naprave, sistema, navadno mnogo-ruda, premog presipava iz rova v vozičke za kratnik delovnega tlaka odvoz Sp: zdŕsna dŕča preskús po Ízodu -a -- -- m met. po ASTM preskòk -ôka m 1. elektr. električni preboj med standardiziran preskus za ugotavljanje udarne električnima vodnikoma v plinu, tekočini zarezne žilavosti z enostransko vpetim ali vakuumu, vsaj delno vzdolž površine pokončnim preskušancem z zarezo, po katerem trdne izolacije PRIM.: preplàz 2. kem. nenadna udari nihalno kladivo PRIM.: Charpyjev preskús 657 preskús po Marshu preskús po Marshu -a -- -- [máršu] m kem. preskuševálnik fáznega zaporédja -a -- preskus z arzenovim zrcalom za ugotavlja- -- m elektr. naprava za ugotavljanje smeri vrtenja nje prisotnosti zelo majhnih količin arzena, trifaznih napetostnih fazorjev, ki se uporablja uporablja se na področju forenzične toksiko- pri priključevanju trifaznih virov ali porabnikov preskušalíšče zaporédja fáz s -a kraj, mesto, urejeno in preslikáva logije na elektroenergetsko omrežje Sp: indikátor preskušálni bazén množice priredi elemente druge množice stroj. -ega -a m bazen za presmérnik opremljeno za preskušanje S: preskuševalíšče -e ž mat. predpis, ki elementom ene preskušanje hidrodinamičnih lastnosti vodnih -a m elektr. elektronska naprava ali objektov, vodotokov, plovil S: preskuševálni elektronsko vezje za pretvarjanje enosmerne bazén električne napetosti enega napetostnega sestavine, naprave, stroja, konstrukcije za se v prenosnih elektronskih napravah, npr. preskušanje njihovih tehničnih lastnosti, npr. mobilnem telefonu, prenosnem računalniku ustreznosti načrtovanemu namenu, zmogljivo- S: preskúšanec nivoja, npr. nivoja baterijskega člena, na drug -nca m vzorec elementa, nivo, npr. visokonapetostni nivo, uporablja ênosmérni pretvórnik PRIM.: razsmérnik, sti, trdnosti, trajnosti, varnosti usmérnik K: DC/DC preskúšanje -a s postopek preverjanja, presmérniška postája -e -e ž elektr. elek-merjenja, obremenjevanja za pridobitev trična postaja, ki pretvarja izmenični tok ene podatkov o lastnostih, značilnostih elementa, frekvence v enosmerni tok in takoj nato v sestavine, naprave, stroja, postroja izmenični tok druge frekvence p preskúšanje materiála -a -- ugotavljanje s presmérno stikálo -ega -a s elektr. stikalo z fizikalnih lastnosti materiala in primerjanje z izbiralnikom odcepov za vodenje, vklapljanje zahtevami standardov, predpisov ali dogovorov in izklapljanje električnih tokov v električnih preskuševalíšče tokokrogih, ki so izbrani pri preklopu na drug -a s kraj, mesto, urejeno in opremljeno za preskušanje odcep transformatorja S: preskušalíšče objektov, vodotokov, plovil 2. pregled in S: preskušálni bazén ocena podatkov, zbranih pri analizi parametrov preskuševálnik -a m naprava, stroj za prever- sistema janje fizikalnih ali kemijskih lastnosti materia- prestáva preskušanje hidrodinamičnih lastnosti vodnih potrdilno ali odklonilno mnenje, da proizvod ali storitev ustreza specifikacijam preskuševálni bazén presója -e ž 1. ugotovitev ustreznosti, -ega -a m stroj. bazen za lov, elementov, sestavin, naprav, strojev -e ž 1. elektr. razmerje med napeto- stma primarnega in sekundarnega navitja, preskuševálnik akumulátorjev -a -- m elektr. npr. napetostnika, tokovnika, transformatorja voltmeter z vzporedno priključenim električ- 2. stroj. položaj zobniškega para v zobniškem nim uporom za merjenje električne napetosti menjalniku, ki določa razmerje med vrtilnima električnega akumulatorja pod obremenitvijo frekvencama gonilne in gnane gredi, navadno v preskuševálnik dinámične tŕdnosti vozilu, delovnem stroju -a -- -- m met., stroj. stroj za preskušanje utripne in prestáva napétostnika -e -- ž elektr. razmerje nihajne trdnosti materiala Sp: natézno-tláčni med napetostma primarnega in sekundarne- stròj ga navitja napetostnika, navadno izraženo z preskuševálnik fáze nazivnima napetostma -a -- m elektr. naprava za ugotavljanje prisotnosti električne napetosti prestáva tokôvnika -e -- ž elektr. razmerje med Sp: napétostni indikátor številom ovojev primarnega in sekundarnega 658 pretvárjanje frekvénce navitja, ki zniža sekundarni tok tokovnika na pretikálo -a s elektr., stroj. priprava za pretikanje, standardno vrednost, navadno na 1 amper npr. stikalnega čepka, vzvoda, ročice prestávno razmérje -ega -a s 1. stroj. razmerje pretóčna elektrárna -e -e ž hidroelektrarna, in gnanega stroja z mehanskimi prenosniki, pretóčna hitróst -e -i ž kem. teh. hitrost preta-npr. jermenskim pogonom, zobniškim me-med vrtilnima frekvencama pogonskega stroja ki izrablja naravni padec toka reke njalnikom, hidravličnim gonilom kanja fluida skozi pretočni prerez cevi, kanala, Sp: prenôsno delovno enoto razmérje 2. elektr. razmerje med številom ovojev primarnega in sekundarnega navitja transfor- pretóčni čàs -ega čása m 1. čas od vstopanja matorja materiala v posamezno fazo proizvodnega pro- prestòp cesa do izdelave polizdelka, izdelka 2. čas od -ópa m prehod toplote, snovi skozi vstopa materiala v proizvodni proces do uskla-mejno plast, film diščenja izdelka prestópna prenapétost -e -i ž kem. Ü aktiva-pretóčni mešálni reáktor -ega -ega -ja m kem. cíjska prenapétost teh. mešalni reaktor s kontinuirnim pretokom prestópna sekúnda -e -e ž astr. sekunda, ki reaktantov in produktov se pri tvorjenju koordiniranega univerzal-pretóčni reáktor -ega -ja m kem. teh. reaktor, v nega časa občasno doda mednarodnemu katerega med reakcijo neprekinjeno vtekajo atomskemu času, da se koordinirani univerzal-reaktanti in iz njega iztekajo produkti, npr. ni čas uskladi s povprečnim trajanjem dneva, ki cevni reaktor, mešalni reaktor S: kontinuírni se zlasti zaradi plimskih vplivov Lune in Sonca reáktor zelo počasi daljša p pretóčno števílo prestópnost -ega -a s fiz. količnik dejanske -i ž lastnost sistema, da omogoča hitrosti iztekanja tekočine skozi šobo ali prehod toplote, snovi skozi mejno plast, film zaslonko in idealne hitrosti iztekanja brez trenja pretáknjeni priklòp -ega -ópa m grad., les. pretòk -óka m količnik mase, energije sevanja, lesna zveza pravokotnega odcepa, pri kateri fluida, ki preteče skozi dano ploskev, in za to se na primarnem elementu v srednji tretjini porabljenega časa prečno izdolbe luknja pravokotnega prereza, enako široka kot priklopni element, na stičnem pretòk informácij -óka -- m hitrost prenosa koncu priklopnega elementa je rep, po dolžini podatkov, količnik prenesenega števila, npr. enak širini primarnega elementa, elementa bitov, in za to porabljenega časa, enota baud se stakneta in na sredini spojita s klinom ali pretòk močí -óka -- m sornikom elektr. količnik električne energije, ki preteče po vodu ali po elektroe-pretaljevánje -a s met. ponovno taljenje že nergetskem omrežju v določeni točki, in za to strjenega materiala porabljenega časa pretíčna ročíca -e -e ž stroj. ročica za izbiro pretokôvni relé -ega -êja m elektr. Ü nàdtokôvni prestave v menjalniku avtomobila, mobilnega relé stroja, navadno nameščena ob volanu ali nepo-pretŕg sredno na menjalniku Sp: pretíčni dróg -a m porušitev materiala pri natezni obremenitvi pretíčni dróg -ega -a m stroj. Ü pretíčna ročíca pretŕžna dolžína -e -e ž tekst. dolžina linijske pretíčni vzvòd -ega -ôda m stroj. vzvod za izbiro ali ploske tekstilije pri pretrgu prestave v menjalniku avtomobila, mobilnega pretvárjanje frekvénce stroja, navadno nameščen ob sedežu voznika -a -- s 1. telekom. Sp: pretíčni dróg prenos vseh spektralnih komponent signala z 659 pretvórba enega mesta v frekvenčnem spektru na drugo prevajálna fúnkcija -e -e ž elektr., stroj. Ü mesto, pri čemer se ohranjajo frekvenčna prenôsna fúnkcija (1) razlika vsakega para komponent, njihovi prevájanje -a s prenašanje snovi, energije s relativna amplituda in relativna faza tokom, npr. električnim, toplotnim 2. elektr. pretvorba frekvence elektroener-prevájanje eléktričnega tóka getskega sistema v drugo frekvenco sosednjega -a -- -- s zvezno gibanje elektrine v snovi zaradi sistema s pomočjo trifaznega usmernika in elektr. pomikanja prostih elektronov v kristalni trifaznega razsmernika mreži, ionov v raztopini ali talini pretvórba -e ž kem. snovna sprememba ali preverítveni ukàz sprememba kristalne zgradbe zaradi kemijske -ega -áza m elektr. ukaz za ugotovitev pravilnega delovanja naprave ali termične reakcije PRIM.: preména pretvórba eléktrike prevézna zvéza -e -- ž elektr. spreminjanje -e -e ž grad., les. lesna zveza karakteristike, oblike in frekvence električne pri vodoravnem podaljšanju elementa, napetosti in električnega toka z uporabo pre- npr. tramiča, na podprtem stiku, izdelana pretvarja eno spremenljivko v drugo, eno vrsto deloma spoji s sorniki zapisa informacije v drugo, eno obliko energije prevéznik -a m grad., les. spojni element lesne v drugo, enosmerno napetost v izmenično ali zveze pri vzdolžnem podaljšanju elementa, obratno Sp: konvêrter (2) , konvêrtor (2) npr. tramiča, ki se vstavi v polovično zarezo pretvórnik eléktričnih veličín pretvórnik drugega na zgornji strani v zarezan utor elektr. -a m naprava ali element, ki vstavi prevezni kos lesa, ki se z obema tvornika tako, da se v konec enega dela in začetek p -a -- -- m elektr. na stični ploskvi tramičev, dolg tri do pet pretvornik ene oblike ali vrste veličine v drugo, višin tramiča in enako širok kot tramič npr. energijski pretvornik, signalni pretvornik, tokovni pretvornik manjših predilniških navitkov previje izdelano S: prejo na večje križne navitke ávtokóner pretvórnik impúlzov merilni pretvornik, napetostni pretvornik, previjálni stròj -ega strôja m tekst. naprava, ki iz ki pretvarja impulze v druge vrste signalov prevísna grêda -e -e ž grad. greda s konzolnim delom, npr. za podporo nadstreška pri stavbi, -a -- m elektr. pretvornik, postaja, ki pretvarja izmenični tok v enosmerni grad. prevléka -e ž tanka plast, nanesena na ali enosmerni tok v izmenični tok osnovno površino, npr. bitumenska masa na pretvórniška postája -e -e ž elektr. električna mostnih konstrukcijah telefonske centrale, ki omogoča samodejno prevódna smér -e smerí ž fiz. Ü prepústna preusmeritev neodgovorjenega klica na drugo, preusmerítev klíca -tve -- ž telekom. funkcija betonski površini predhodno določeno številko smér PRIM.: avtomát- ska nôčna zvéza prevódnik -a m fiz. snov, telo, priprava, ki preusmerítev réke prevaja električni tok, toploto, zvok -tve -- ž grad. usmeritev toka reke okoli gradbišča v prvotni strugi z prevódni kanál -ega -a m elektr. polprevodniška začasno pregrado in po potrebi z začasnim plast poljskega tranzistorja med območjema obtočnim kanalom izvora in ponora, v kateri je tok odvisen od preusmerítveni žléb električnega potenciala med vrati in izvorom -ega -a m grad. dolvodni del preliva, ki preusmeri hitro tekoči vodni tok prevódni pás -ega pasú m fiz. elektronski s trajektorijo v smeri navzgor tako, da voda ne energijski pas za elektrone v snovi, v katerem more spodjedati temelja preliva niso zasedena vsa možna energijska stanja 660 prikazoválnik prevódnost -i ž fiz. priblížanje lastnost, ki izraža sposob- -a s elektr. sorazmerno bližnja nost snovi za prevajanje toka, npr. električnega, medsebojna lega elektroenergetskega in tele-toplotnega, količnik gostote električnega toka komunikacijskega voda, pri katerem so elektro-in gradienta električnega potenciala, količnik magnetni vplivi elektroenergetskega voda na gostote toplotnega toka in gradienta tempera- telekomunikacijski vod dovolj veliki, da lahko ture pride do elektromagnetnega motenja prevòj fúnkcije -ôja -- m mat. točka, v kateri se priblížek -žka m mat. matematični rezultat, funkcija spremeni iz konveksne v konkavno ali katerega natančnost ustreza namenu obratno S: obračáj fúnkcije PRIM.: aproksimácija prevračálnik -a m naprava za prevračanje, priblížnost -i ž dovolj velika natančnost za obračanje v proizvodni ali predelovalni liniji določen namen S: aproksimatívnost prevračálnik íngotov -a -- m met. prevra- pribòr -ôra m različno orodje, pripomočki, čalnik, ki na začetku linijske valjalne proge potrebni za obratovanje, vzdrževanje stroja, prevrača ingote iz navpične v vodoravno lego opravljanje določenega dela prevzémno-predájno mésto -ega -a s elektr. pričakována hitróst -e -i ž grad. hitrost vožnje mesto na prenosnem ali razdelilnem omrežju, na cestah, ki je predvidena pri načrtovanju ceste kjer se prevzema in predaja električna energija pridobiválno délo -ega -a s rud. delo pri in merijo oddane in prejete količine kopanju rude, premoga prevzéta energíja -e -e ž energija, ki jo Prigogineov teorém -ega -a [prigóžinov] m odjemalec prevzame in plača po dogovorjeni fiz., kem. teorem iz termodinamike neravnote-tarifi žnih procesov, po katerem je pri stacionarnem prezračeválni jášek grad., rud. p -ega -ška m jašek neravnovesnem stanju hitrost naraščanja za dovod in odvod zraka, npr. v podzemne entropije najmanjša možna, npr. pri stacionar-prostore, notranje dele visokih stavb nem prenosu toplote skozi sredstvo se ustvari prezračeválnik tako temperaturno polje, da je hitrost narašča- -a m 1. met. naprava za nja entropije najmanjša rahljanje livarskega peska z uvajanjem zraka prijèm S: aerátor (1) 2. kem. teh. Ü prezračeválo -éma m stroj. medsebojni tesni stik dveh prezračeválo strojnih delov, obdelovanca s prijemalnim -a s kem. teh. naprava za nasiče-orodjem, npr. s kleščami, bremena s prijemal-vanje z zrakom, navadno tekočin, v katerih nikom, npr. z grabilom pri strežnih in transpor-potekajo aerobni procesi, npr. pri čiščenju tnih napravah, strojih odpadnih vod Sp: aerátor (2) , prezračeválnik (2) prijemalíšče -a s meh. točka, glede na katero prezračevánje -a s kem. teh. postopek za nasiče-ima porazdeljena sila navor nič vanje z zrakom, navadno za tekočine, v katerih prijemálna čeljústka potekajo aerobni procesi, ali za odstranjevanje -e -e ž rud. majhna neželenih raztopljenih plinov iz tekočin S: ozra- čeljust za prijemanje in dvigovanje vrtalnih cevi čevánje Sp: aerácija prijemálo -a s priprava, orodje, sestavina prežarjevánje -a s met. predolgo žarjenje pri za prijemanje obdelovanca pri strežnih in previsoki temperaturi, kar ima za posledico montažnih napravah, npr. obdelovalnih pripo-grobozrnato mikrostrukturo močkih, manipulatorjih, robotih pribíjanje -a s tekst. potiskanje zatkanega prikazoválnik -a m elektronska naprava, ki votka s pomočjo bila z grebenom k že stkani prikazuje informacije, npr. podatke, slike, v tkanini vidni obliki 661 prikládnik prikládnik -a m grad., les. kratek škarnik med projektno dokumentacijo, utemelji neoporeč- slemenom in žlotnikom nost svoje napeljave in postrojev prikljúček -čka m 1. element, sestavina za priklópna brána -e -e ž agroteh. Ü prikljúčna povezavo ali mesto povezave enega dela z brána ustreznim drugim delom, npr. cevni priklju- priklòp na dvójni čèp -ópa -- -- -- m grad., les. ček, kabelski priključek, telefonski priključek lesna zveza pravokotnega odcepa, pri kateri PRIM.: spòj (1) 2. elektr. prevodno spojno mesto se na primarnem elementu prečno izdolbeta v napravi, električnem vezju ali elektroener-dve luknji pravokotnega prereza do sredine getskem omrežju, ki zagotavlja njegovo pove-elementa, na stičnem delu priklopnega zovanje na enega ali več zunanjih električnih elementa se izrežeta repa in elementa se vodnikov 3. grad. del javne ceste, določen z stakneta mejami, znotraj katerih se spremenijo elementi priklópnik in dimenzije prečnega profila ceste kot glavne -a m vozilo brez lastnega pogona, prometne smeri ali označbe na vozišču na ki ga vleče motorno vozilo glavni prometni smeri prikólica -e ž navadno dvoosno vozilo brez prikljúčna brána -e -e ž agroteh. brana, pritrjena lastnega pogona zlasti za prevažanje tovora, z nosilnim okvirom na tritočkovno drogovje ki se pripne za vlečno vozilo, npr. tovornjak, traktorja Sp: priklópna brána traktor prikljúčna gláva -e -e ž rud. glava, ki se prilagodítev -tve ž funkcionalna in konstruk-uporablja pri vrtalnem drogovju za vpenjanje cijska prireditev, preureditev naprave, stroja vrtalnih cevi S: vrtálna gláva (2) za določen namen, določeno vrsto uporabe, p prikljúčna omárica -e -e ž 1. elektr. delovanja zaprta ali zaščitena povezovalna naprava, ki omogoča prilagodítvena impedánca -e -e ž elektr. izvedbo enega ali več spojev 2. elektr. naprava z impedanca na stiku dveh prenosnih vodov, ki enim vhodom in dvema ali več izhodi, ki izvaja preprečuje odboj valovanja na stiku želeno porazdelitev napajanja od napajalne-prilagodljívost -i ž sposobnost, npr. računal-ga voda do napajanih vodov ali elementov 3. antene grad. niškega sistema, da se prilagodi spremembam gradbeni element v obliki omare vrste, načina, pogojev obratovanja Sp: adaptív-v zidu ali jaška, kjer so nameščeni elementi za nost trajen ali začasen priključek prikljúčna opréma priléžna katéta -e -e ž mat. -e -e ž telekom. v pravokotnem naprave, priključene na komunikacijskih omrežnih trikotniku kateta, ki je krak danega ostrega kota priključnih točkah, ki pretvarjajo podatke, PRIM.: hipotenúza, nasprótna katéta informacije v signale in jih oddajajo ali priléžna želézna plôšča -e -e -e ž grad., les. prejete signale pretvarjajo v podatke, pravokotna, 4–10 mm debela jeklena plošča z informacije več luknjami na površini za pribijanje z žeblji ali prikljúčna tóčka -e -e ž elektr. mesto, kjer se privijanje z lesnimi vijaki priključi električni porabnik PRIM.: spónka (2) priléžno želézo -ega -a s grad., les. ploščat, prikljúčno mésto -ega -a s elektr. točka v 4–15 mm debel, 40–60 mm širok in poljubno javnem elektroenergetskem omrežju, na dolg jeklen element z rahlo ukrivljenimi vogali, katero se priključi električna inštalacija ki se zarijejo v les, in z več simetrično razporeje- priklòp nimi luknjami v sredini za vijake ali žeblje -ópa m elektr. uradna priključitev odjemalca na elektroenergetsko omrežje, prilóžna libéla -e -e ž geod. dozna libela ki z dokazili, npr. gradbenim dovoljenjem, za navpično uravnavanje nivelacijskih lat, 662 primárni tók pritrjena na kotni nastavek tako, da je njena primárni amín -ega -a m kem. amin, ki nastane z osna ravnina pravokotna na smer kotnega zamenjavo enega vodikovega atoma v molekuli profila amonijaka z alkilno skupino, npr. etilamin, primárna bárva C -e -e ž 1. barva, ki je ni 2H5NH2 mogoče mešati z drugo primarno barvo, da bi primárni člén -ega -a m elektr., kem. galvanski nastala tretja barva 2. graf. rdeča, zelena in modra člen, ki ga ni mogoče ponovno električno barva v aditivnem sistemu barv, iz katerih se z polniti PRIM.: sekundárni člén mešanjem v različnih razmerjih dobi celotna primárni délci -ih -ev m mn. fiz. delci, ki izhajajo barvna lestvica 3. graf. cian, magenta in rumena iz snovi s primarno emisijo, npr. elektroni barva v subtraktivnem sistemu barv, iz katerih primárni eléktrokémijski člén se z mešanjem v različnih razmerjih dobi -ega -ega -a celotna barvna lestvica m elektr., kem. elektrokemijski člen, v katerem poteka neobrnljiva kemijska reakcija in ga zato, primárna emisíja -e -e ž fiz. emisija, navadno ko se izprazni, ni mogoče ponovno napolniti z elektronov zaradi notranjih vzrokov v snovi, električnim tokom S: primárni galvánski člén npr. toplote, sevanja ali električnega polja primárni elektrón -ega -a m fiz. elektron, s primárna energíja -e -e ž energija naravnih katerim se obstreljuje trdna površina, npr. ana-virov, ki niso bili izpostavljeni še nobeni liziranega vzorca v elektronskem mikroskopu, spremembi, npr. premog iz rudnika, da se iz nje izbijejo elektroni zemeljski plin iz vrtine, energija sončnega primárni etalón sevanja -ega -a m etalon z zadostno primárna fáza točnostjo, da se uporablja za umerjanje sekun- -e -e ž met. faza, ki pri strjevanju darnih etalonov PRIM.: délovni etalón kovinskega materiala raste iz taline primárni galvánski člén p -ega -ega -a m primárna merílna metóda -e -e -e ž metoda, elektr., kem. elektrokemijski člen, v katerem poteka ki definira določeno veličino z drugimi fizikal-neobrnljiva kemijska reakcija in ga zato, ko se nimi veličinami izprazni, ni mogoče ponovno napolniti z elek-primárna napétost -e -i ž elektr. napetost na tričnim tokom S: primárni eléktrokémijski člén primarnem navitju transformatorja primárni króg -ega -a m fiz. obtok hladilnega primárna odpôved -e -i ž odpoved elementa, sredstva v jedrskem reaktorju, ki je v neposre-naprave, ki neposredno ali posredno ne dnem stiku z reaktorsko sredico povzroči odpovedi druge naprave, elementa primárni ogljíkov atóm -ega -ega -a m kem. primárna regulácija frekvénce -e -e -- ž elektr. atom, na katerega je neposredno vezan en regulacija omrežne frekvence s turbinskim re- ogljikov atom gulatorjem, ki uravnava moč agregata in deluje primárni relé -ega -êja m elektr. rele, ki ga napaja nekaj sekund primarni električni tok ali napetost glavnega primárna surovína -e -e ž naravna nepredela-električnega tokokroga brez vmesnega trans-na snov za nadaljnjo predelavo formatorja ali drugega pretvornika primárni alkohól -ega -a m kem. alkohol, ki ima primárni stándard -ega -a m kem. reagent v hidroksiskupino vezano na primarni ogljikov analizni kemiji, ki se uporablja za standardi-atom, npr. etanol, CH3CH2OH, 1-propanol, zacijo raztopin drugih reagentov, npr. natrijev CH3CH2CH2OH karbonat za standardizacijo raztopin kislin primárni alumínij primárni tók -ega -a m met. aluminij, -ega -a m elektr. električni tok skozi pridobljen z elektrolizo glinice primarno navitje transformatorja 663 primárni tokokróg primárni tokokróg -ega -a m elektr. priobálna téhnika električni -e -e ž rud. tehnika črpanja tokokrog indukcijskega stroja, ki pri obra- naravnih bogastev, zlasti nafte in zemeljskega tovanju prejema delovno moč iz zunanjega plina, v obalnem morju elektroenergetskega omrežja ali jo vanj oddaja pripádnostna fúnkcija -e -e ž mat. funkcija, PRIM.: primárno navítje (2) ki elementu množice na podlagi pravil priredi primárni vodovòd -ega -óda m vodovod za stopnjo pripadnosti transport pitne vode od enega ali več vodnih pripomóček -čka m preprosta mehanska virov do sekundarnega vodovoda priprava za lažje opravljanje določenega dela, primárno hladílo -ega -a s elektr. hladilo, ki npr. prijemalo, primež obdaja določen del stroja in z njega odvaja pripráva proizvódnje -e -- ž medsebojno presežno toploto povezane dejavnosti, ki jih je treba izvesti pred primárno lézenje -ega -a s met. prva stopnja začetkom proizvodnje lezenja, ko je začetna hitrost deformacije velika, pripráva teréna -e -- ž agroteh., grad. pripravljalna nato pa se zaradi preoblikovalnega utrjevanja dela na zemljišču za omogočanje določene zmanjšuje dejavnosti, npr. ravnanje, osuševanje, prekopa-primárno navítje vanje, oranje -ega -a s 1. elektr. prvo, p vhodno navitje transformatorja, na katero je pripravljálna déla -ih dél s mn. grad. vse ak-priključena električna napetost 2. elektr. navitje tivnosti pred gradnjo, potrebne za odprtje indukcijskega stroja, ki pri obratovanju prejema gradbišča, npr. izdelava dostopnih cest, elek-delovno moč iz zunanjega elektroenergetske-tričnih in vodovodnih priključkov, začasnih ga omrežja ali ga vanj oddaja PRIM.: primárni deponij materialov tokokróg pripravljálno-zakljúčni čàs -ega čása m čas priméstna želéznica -e -e ž železniška proga, za pripravo in končanje zaporedja postopkov, ki ki povezuje mesto in okoliška naselja se deli na osnovni in dodatni čas prímež -a m stroj. priprava, enota za vpenjanje priprávljenost -i ž stanje naprave, stroja, pri piljenju, žaganju, upogibanju, kovanju, tekst. priprédanje -a s združevanje posameznih sestavljena iz fiksne in gibljive čeljusti in akti-obdelovanca pri ročni ali strojni obdelavi, zlasti postroja, da lahko začne delovati, obratovati virana ročno z vijačnim pogonom ali strojno s vlaken pri predenju v predivno prejo hidravličnim ali pnevmatičnim valjem prirástek -tka m mat. korak pri povečevanju primitívna célica spremenljivke S: inkremènt (1) -e -e ž kem. Ü enostávna osnôvna célica prirástni koeficiènt -ega -ênta m elektr. koefici- primitívni véktor ent, ki upošteva delež izgub agregata v omrežju -ega -ja m mat. vsak od treh pri določanju njegove optimalne obremenitve linearno neodvisnih vektorjev med sosednjimi S: penálni koeficiènt oglišči enostavne osnovne celice v Bravaisovi mreži priredítev -tve ž 1. mat. določitev povezave princíp ekvivalénce elementov dveh množic v pare, npr. pri presli- -a -- m fiz. temeljno kavi 2. stroj. prilagoditev namenu, npr. obdelo- načelo Einsteinove teorije gravitacije, po valnega stroja izdelavi določenega izdelka katerem se skupna masa in energija enako priróbnica odzivata na pospeške in sile ali da v gravitacij- -e ž 1. stroj. kolobarjast del cevnega skem polju vsa telesa enako padajo ne glede na priključka, ohišja cevnega zapirala, armature to, kolikšen del njihove mase izvira iz mase in za njegovo spajanje, povezovanje v cevovod kolikšen iz energije Sp: flánša 2. stroj. kolobarjast strojni del za 664 Proctorjeva metóda medsebojno povezovanje gredi, gredne vezi, katerih ima eno pozitivni električni naboj, sklopke in drugih delov na gredi 3. stroj. kolo- drugo pa negativni barjasto oblikovan del ohišja mehanskega pre- prizémno omréžje -ega -a s telekom. radioko-nosnika in njegovega pokrova, menjalnika ali munikacijsko omrežje brez vesoljskih komuni-drugih enot stroja za njihovo povezavo z vijaki kacij in radioastronomije prisílna konvékcija -e -e ž stroj. konvekcija z prízma -e ž 1. mat. telo, ki ima dve skladni in umetno povzročenim tokom fluida, npr. z ven- vzporedni osnovni ploskvi, stranske ploskve pa tilatorjem za zrak ali s črpalko za vodo so paralelogrami 2. fiz. prizmatično telo iz pro-prisílna nèrazpoložljívost zornega materiala za optične instrumente, npr. -e -i ž elektr. neraz-položljivost zaradi nenačrtovane prekinitve daljnoglede, periskope delovanja električne naprave prižéma -e ž 1. stroj. sestav čeljusti podobnih prisílno hlajênje delov za spajanje, povezovanje vrvi, cevi -ega -a s hlajenje s prisilnim kem. 2. pripomoček za pritrditev laboratorijske tokom hladila posode, npr. bučke, z mufo na laboratorijsko prislónjena ênokápnica -e -e ž grad. enoka-stojalo pnica, katere višji konec je naslonjen na steno problém dvéh telés -a -- -- m astr., fiz. osnovni prispévno obmóčje -ega -a s grad. območje, problem klasične mehanike, ki obravnava ki zaradi geografskih značilnosti usmerja tok gibanje dveh teles samo pod vplivom medse-površinskih ali podzemnih voda v nižje ležeči bojnih sil, npr. gibanje planeta okrog Sonca zbiralnik, jezero, reko procedúra -e ž Ü tehnolóški postópek (2) pristaníški žerjàv -ega -áva m 1. stroj. Ü žerjàv z procènt -ênta m Ü odstótek nagíbno ročíco 2. stroj. Ü kozíčasti žerjàv procésna industríja p -e -e ž industrija, ki se pritézni tók relêja -ega -a -- m elektr. elek-ukvarja z izdelovanjem materialov in polizdel-trični tok, pri katerem rele sklene kontakte kov za izdelčno tehniko PRIM.: spustítveni tók relêja procésna téhnika -e -e ž področje tehnike, ki pritísk -a m sila, enaka zmnožku tlaka in obravnava načrtovanje, delovanje, krmiljenje in ploščine ploskve, na katero deluje optimizacijo kemijskih, fizikalnih in bioloških pritísnjena eléktrična napétost -e -e -i ž procesov PRIM.: izdélčna téhnika elektr. električna napetost med kontaktoma procésne bárve -ih bárv ž mn. graf. barve, ki se stikalne naprave, tik preden skoznju steče elek- uporabljajo pri barvnem tisku in vključujejo trični tok primarne barve subtraktivnega mešanja: cian, pritlíčje magento, rumeno in črno kot ključne oziroma -a s grad. del stavbe, katerega prostori so neposredno nad zemeljsko površino ali največ kontrastne barve K: CMYK 1,40 m nad njo procésni sistém -ega -a m proizvodni sistem privéznik za izvajanje industrijskih procesov -a m 1. nizek steber za privez plovil na obali 2. enojni ali dvojni stebriček na krovu procesórika -e ž veda o procesorjih, plovila za privezovanje, vleko obdelavi informacijskih signalov in oblikovanju privijáčenje krmilnih signalov aktorike krmilnih sistemov -a s grad., stroj. spojitev, povezava Sp: procesórika sistéma delov, gradnikov z navojem, vijaki privláčna síla procesórika sistéma -e -- ž Ü procesórika -e -e ž fiz. sila, ki skuša zmanjšati razdaljo med dvema telesoma, npr. gravita- Proctorjeva metóda -e -e [próktorjeva] ž grad. cijska sila, električna sila med telesoma, od metoda na osnovi standardnega ali modificira- 665 Proctorjev preskús nega Proctorjevega preskusa za ugotavljanje ali profilírani vodník -ega -a m elektr. električni optimiranje vlažnosti zemeljskega materiala za vodnik, katerega prerez je prilagojen uporabi, nasipe, da se doseže njegova največja zgostitev npr. kvadraten ali pravokoten v utoru električ- Proctorjev preskús nega stroja, pletenica, če je potrebna gibkost -ega -a [próktorjev] m grad. laboratorijski preskus ugotavljanja, pri kateri profilíranje -a s izdelava profilov različnih vlažnosti se zemeljski material s predpisanim prerezov načinom stiskanja najbolj zgosti profíl kontáktne tírnice -a -- -- m prom. vsi pród -a m grad. zmes naravnih, lahko ostrorobih prečni prerezi kontaktne tirnice, upoštevajoč ali zaobljenih kamnitih zrn velikosti 2–63 mm izolatorje, varnostne naprave in predpisane pródec razdalje od ozemljenih delov, delov pod nape- -dca m grad. zmes naravnih, lahko tostjo Sp: gabarít kontáktne tírnice ostrorobih ali zaobljenih kamnitih zrn velikosti 16–32 mm, uporablja se za nasipavanje ali kot profílna žíca -e -e ž žica, navadno s pravoko-osnova za agregat betonskih mešanic tnim prerezom pródni izpúst -ega -a m grad. izpust v spodnjem profílni brús -ega -a m brus za brušenje delu pregrade ali jezu, opremljen z zapornico, profilov p za občasno kontrolirano izpiranje prodnih profílno jêklo -ega -a s met. vroče valjan ali usedlin iz akumulacije PRIM.: izplakoválni hladno oblikovan jeklen paličast polizdelek izpúst različnih oblik prerezov pródni zadrževálnik -ega -a m grad. zadrževal-profíl odjémnikov -a -- m prom. omejena, na nik, navadno postavljen pred vodnim zbiralni-železniški tir pravokotna ravnina, zunaj katere kom za zadrževanje proda in peska morajo biti vse ovire, upoštevajoč bočne prodúkt -a m 1. načrtovani rezultat določene-premike in varnostne razdalje Sp: gabarít ga procesa, npr. industrijskega procesa, infor- odjémnikov macijske tehnologije Sp: izdélek (4) 2. snov, profíl vozíla -a -- m prom. omejena, na ki nastane iz reaktantov v kemijski reakciji, prometnico pravokotna ravnina, ki je npr. produkt gorenja, oksidacijski produkt prazno ali naloženo vozilo ne sme presegati 3. Ü izdélek (3) 4. Ü proizvòd (2) z nobenim svojim delom, npr. v cestnem prodúktni relé -ega -êja m elektr. rele, katerega ali železniškem predoru S: nakladálni profíl vzbujalna veličina je produkt dveh električnih Sp: gabarít vozíla veličin profíl vôznega vóda -a -- -- m 1. prom. profíl -a m 1. geometrijska oblika normalna varnostna razdalja med najnižjo prereza 2. kovinski, gumeni, plastični, stekleni točko kontaktnega vodnika in zgornjo mejo paličasti polizdelek z različnimi oblikami nakladalnega profila železniškega vozila prereza 3. grad. grafični prikaz prometnice ali Sp: gabarít vôznega vóda 2. prom. varnostna prenosnega energetskega voda v vzdolžnem razdalja med deli pod napetostjo, npr. električ- ali prečnem prerezu 4. grad. prečni prerez kon- nimi vodniki, ročicami, odjemniki toka, in deli, strukcijskega in pripadajočega zračnega dela ki normalno niso pod napetostjo Sp: gabarít prometnice, načrtovane in zgrajene po standar- vôznega vóda dih izključno za prehod vozila, npr. železniški próga -e ž 1. s tirnicami opremljena pot predor za vožnjo vozil, strojev s tekalnimi kolesi profilírani brús -ega -a m stroj. profilno 2. met. zaporedje valjalnih strojev za zvezno oblikovan brus, navadno v obliki stožca ali valja valjanje kovinskih polizdelkov, npr. pločevine, na steblu za vpenjanje v brusilnik žice, profilov 3. rud. vodoraven ali nagnjen 666 projéktna dokumentácija rov v rudniku, navadno s tirnicami, za odvoz projékcija -e ž 1. slika, upodobitev prostor-izkopane rude, izkopanega premoga z vozički ske tvorbe s projicirnimi žarki na projekcijski 4. del poti, na kateri potekajo meritve, ravnini, zaslonu 2. mat. rezultat preslikave s pro-preskusi jektorjem, npr. komponenta vektorja v izbrani progôvna hitróst smeri -e -i ž prom. dovoljena hitrost vlaka na določenem delu proge projékcija tóčke -e -- ž mat. upodobitev točke v progôvni blók prostoru v točko na projekcijski ravnini, v kateri -ega -a m 1. prom. naprava za jo prebada projicirni žarek, ki poteka iz projek-premikanje, uravnavanje signalov, ki zapirajo cijskega središča skozi dano točko ali odpirajo pot vlaku 2. prom. sestav funkcijskih projékcija tvórbe enot, ki omogoča daljinsko krmiljenje železni- -e -- ž mat. upodobitev vseh ških signalno-varnostnih naprav točk prostorske tvorbe v točke na projekcijski programátor ravnini, v katerih jo prebadajo projicirni žarki, -ja m naprava, ki v skladu ki potekajo iz projekcijskega središča skozi z vgrajenim, vpisanim programom krmili dane točke delovanje naprave, stroja, npr. programator pralnega stroja projekcíjska ravnína -e -e ž mat. ravnina v programirljívi brálni pomnílnik opisni geometriji, na katero se projicira slika -ega -ega telesa-a m elektr. bralni pomnilnik, v katerega lahko projekcíjsko sredíšče uporabnik vpiše podatke le enkrat in se ne -ega -a s mat. točka, iz izgubijo, ko preneha električno napajanje, katere izhajajo vsi projicirni žarki, uporabljeni število branj pa je poljubno K: PRÔM pri projiciranju na dano ravnino v obliki programske opreme za usmerjanje po projektántski nadzòr -ega -ôra m grad. p prográmsko stikálo -ega -a s telekom. stikalo projékt -a m grad. Ü projéktna dokumentácija (1) komunikacijskem omrežju občasen nadzor usklajenosti izvajanja projekta, prográm zagotávljanja kakôvosti -a -- -- m ki ga opravlja projektant na gradbišču podrobno navodilo za izvajanje dejavnosti projektíl -a m fiz. delec snovi, ki s trkom v zagotavljanja kakovosti za posamezne sestavine drug delec, tarčo povzroči stimulirano jedrsko opreme ali postroja, vključno z ustreznimi reakcijo administrativnimi postopki in tehnikami projektíranje obvladovanja kakovosti -a s izdelovanje tehnične in projektne dokumentacije ter usklajevanje proizvòd -óda m 1. snov, material, proizveden tehničnih rešitev med strokami, npr. za objekte, v določenem tehnološkem procesu in navadno naprave, postroje predelan v kosovno obliko, npr. milo, tablete, projékt izvedênih dél zobna pasta S: izdélek (2) 2. energija, material, -a -- -- m grad. končna projektna dokumentacija dejansko izvedenih namenjen prodaji ali predelavi, npr. električna del, izdelana na osnovi projekta za izvedbo energija, ruda Sp: prodúkt (4) PÍD K: proizvódna zmogljívost elektrárne -e -i projéktna dokumentácija-- ž elektr. izhodna električna moč elektrarne -e -e ž 1. grad. dokumentacija, ki obsega sistematično urejen proizvódnja -e ž načrtno, organizirano izde-sestav načrtov, tehničnih opisov, poročil, lovanje predmetov, pridobivanje, npr. energije, izračunov, risb in drugih prilog, s katerimi se rud PRIM.: izdeláva določijo lokacijske, funkcionalne, oblikovne proizvódnja eléktrične energíje -e -- -- ž in tehnične značilnosti nameravane gradnje pretvarjanje določene oblike energije, npr. objekta Sp: projékt 2. elektr., stroj. sestav tehničnih vodne, sončne, kemijske, v električno risb s sestavnimi in podrobnimi načrti, opisi 667 projéktna hitróst in tehničnimi pogoji za izdelavo, montažo, prométnica -e ž grad. objekt, po katerem poteka uporabo in vzdrževanje naprav, strojev, promet, npr. cesta, železnica, vodna pot postrojev prométni pás -ega pasú m grad. del vozišča, projéktna hitróst -e -i ž grad. hitrost, za katero primerno širok za premikanje določene vrste je načrtovana in zgrajena cesta, železnica vozil v eni smeri, vključno z označbami projéktni módul -ega -a m grad. vsota enakih promótor -ja m kem. snov, ki poveča aktivnost ponavljajočih se osnovnih modulov katalizatorjev, encimov S: aktivátor (1) projéktni potrès PRIM.: ántikatalizátor, inhibítor (1) -ega -ésa m grad. potres, ki povzroči maksimalno gibanje tal, za katero se Pronyjeva zavóra -e -e [proníjeva] ž stroj. projektira pregrada, od katere se pričakuje, da mehanska zavora, navadno čeljustna, za ohrani svojo zajezbeno sposobnost K: DBE ugotavljanje moči pogonskega stroja z projéktor merjenjem navora, potrebnega za ustavitev -ja m 1. optična naprava za projici- vrtenja ranje slik na zaslon 2. mat. operator, enak svoji propadién poljubni potenci, npr. operator, ki generira tloris -a m kem. organska spojina s projékt za izvédbo formulo CH -a -- -- m grad. projektna 2=C=CH2, ki se uporablja za plamensko rezanje in varjenje S: alén (2) dokumentacija, ki obsega podrobno grafično, propagácija numerično in besedilno informacijo o načrto- -e -e ž kem. širjenje, razširjanje vanem objektu in posebne zahteve za njegovo verižne reakcije, npr. gorenja, eksplozije izvedbo K: PZI S: napredovánje reákcije p projicíranje -a s prenos slike prostorske propán -a m kem. alkan s tremi ogljikovimi tvorbe s projicirnimi žarki na projekcijsko atomi, C3H8, brezbarven, gorljiv plin, uporablja ravnino, zaslon se sam ali v zmesi z butanom kot gorilni plin projicírni žárek -ega -rka m mat. v opisni geo- propanól -a m kem. alkohol, izpeljan iz propana, metriji vsak poltrak, izhajajoč iz projekcijskega C 3H7OH, brezbarvna, vnetljiva tekočina, središča uporablja se kot topilo prolátni elipsoíd -ega -a m mat. rotacijski propelánt -a m pogonski plin, npr. v pršilih elipsoid, ki nastane z vrtenjem elipse okrog propéler -ja m stroj. strojni element z najmanj njene daljše osi PRIM.: óblatni elipsoíd dvema ustrezno vijačno zvitima listoma, ki ga PRÔM PROM-a in -- m (ang. programmable vrti letalski motor ali ladijski pogonski stroj za read-only memory) krat. elektr. Ü programirljívi ustvarjanje vlečne ali potisne sile brálni pomnílnik propéler s spremenljívim korákom -ja promèt -éta m telekom. število vzpostavljenih ko- -- -- -- m stroj. propeler, katerega korak se med munikacijskih povezav v določenem časovnem delovanjem lahko spreminja, vključno za smer intervalu gibanja plovila prométij -a m kem. radioaktivni element propén -a m kem. alken s tremi ogljikovimi iz skupine lantanoidov, ker oddaja samo atomi, C3H6, brezbarven, gorljiv plin s šibkim β-sevanje, se uporablja namesto radija v neprijetnim vonjem, uporablja se za proizvod- svetlečih označevalnih barvah, simbol Pm njo polipropena Sp: propilén prométna zmogljívost telefónske propénamíd -a kem. amid akrilne kisline, centrále -e -i -- -- ž telekom. število hkratnih CH2CHCONH2, bela kristalna snov brez klicev, ki jih omogoča telefonska centrala vonja, uporablja se za proizvodnjo polimerov PRIM.: kapacitéta telefónske centrále in barvil S: akrílamíd 668 prôsta precesíja propeníl -a m kem. proporcionálno-integrálna regulácija funkcionalna skupina, -e propíl porcionalno-integralnega delovanja in združuje -a m kem. enovalentna funkcionalna lastnosti proporcionalne in integralne regulaci-CH2=CH–CH2– S: alíl -e ž elektr., stroj. regulacija, ki deluje po načelu pro-skupina propana, –C3H7 je Sp: PÍ-regulácija propilén -a m kem. Ü propén proporcionálno-integrálno-diferen-propilénoksíd -a m kem. epoksipropan, ciálna regulácija -e -e ž elektr., stroj. regulacija s C3H6O, brezbarvna, v vodi in etanolu topna povratno zanko, pri kateri se v fizikalni sistem tekočina z rahlim vonjem po etru, uporablja se posega z uteženo vsoto treh komponent: za proizvodnjo poliuretanov razlike med dejansko in želeno vrednostjo propiónska kislína regulirane veličine, hitrostjo spreminjanja -e -e ž kem. propanojska razlike in časovnim integralom razlike kislina C 3 H 5 COOH, brezbarvna tekočina z ne-Sp: PÍD-regulácija prijetnim vonjem, uporablja se za proizvodnjo plastičnih mas, herbicidov, zdravil proporcionálno-integrírni regulátor -ega proporcionálna regulácija -ja m elektr., stroj. regulator, katerega izhodni signal -e -e ž elektr., stroj. je utežena vsota pogreška in integrala pogreška, regulacija s povratno zanko, pri kateri se v pri čemer je pogrešek njegov vhodni signal fizikalni sistem posega sorazmerno z razliko med dejansko in želeno vrednostjo regulirane proporcionálno vézje -ega -a s elektr. elek-veličine Sp: P-regulácija tronsko vezje, pri katerem je izhodna veličina proporcionálna téhnika sorazmerna vhodni veličini, npr. operacijski -e -e ž področje ojačevalnik PRIM.: diferencírno vézje, integrír-hidravlike in pnevmatike, ki pri krmiljenju no vézje uporablja proporcionalne ventile p prosójna gúma -e -e ž kem. teh. prosojen ali proporcionálni eléktromagnét -ega -a m prozoren elastomer na osnovi silikonske gume stroj. zvezno delujoč elektromagnet s krmilje-za izdelavo gibkih cevi, folij njem sile ali poti kot vkrmilnik, aktuator pro-porcionalnih ventilov za krmiljenje tlaka, toka prosójnost -i ž fiz. lastnost snovi, materiala, ali poti S: proporcionálni magnét npr. megle, papirja, motnega stekla, da proporcionálni magnét prepušča svetlobo, ki jo ob prehodu deloma -ega -a m stroj. zvezno ali povsem razprši, zato je slika, gledana skozi delujoč elektromagnet s krmiljenjem sile ali prosojno plast, deloma ali povsem zabrisana poti kot vkrmilnik, aktuator proporcionalnih PRIM.: prozórnost ventilov za krmiljenje tlaka, toka ali poti S: pro-porcionálni eléktromagnét prôsta energíja -e -e ž fiz., kem. Ü Helmholtzova proporcionálni ventíl energíja -ega -a m stroj. ventil za krmiljenje tlaka, toka, poti fluida, ki deluje prôsta entalpíja -e -e ž fiz., kem. Ü Gibbsova ustrezen hidravlični ali pnevmatični proporci- prôsta gladína -e -e ž grad. gladina, na katero onalni izhodni signal zvezno in vhodni vkrmilni signal pretvarja v energíja sêrvoventíl deluje samo zračni tlak PRIM.: regulacíjski ventíl, proporcionálno-diferenciálna regulácija prôsta plôskev rezíla -e -kve -- ž stroj. prednja -e -e ploskev noža, rezila za obdelavo z odrezova- ž elektr., stroj. regulacija s povratno zanko, pri njem, nagnjena za prosti kot od tangencialne kateri se v fizikalni sistem posega z uteženo ploskve obdelave vsoto razlike med dejansko in želeno vredno-prôsta precesíja stjo regulirane veličine ter hitrostjo njenega -e -e ž fiz. precesija vrtilne spreminjanja Sp: PD-regulácija osi prosto vrteče se vrtavke, kadar vrtilna os ne 669 prôsti bàt sovpada z eno od glavnih osi tenzorja vztrajno- prostornína -e ž 1. mat. prostor, ki ga stnega momenta zavzema telo, simbol V, merska enota kubični prôsti bàt meter 2. mera za velikost prostora, ki ga -ega báta m stroj. bat brez batnice pri zavzame telo, simbol V , merska enota kubični nekaterih izvedbah sestavin in batnih strojev meter prôsti gabarít próge -ega -a -- m prom. Ü svêtli prostornína zbirálnika -e -- ž grad. celotna profíl próge prostornina zbiralnika od dna rečnega korita do prôsti kót rezíla -ega -a -- m stroj. kot med kote zajezitve, ki vključuje izrabljivo, neizrablji-prosto ploskvijo rezila pri nožu, rezilu za vo in mrtvo akumulacijo obdelavo z odrezovanjem in tangento na prostornínska bilánca -e -e ž integralni ploskev obdelave za trde materiale obdelave, prikaz dotokov in odtokov prostornin snovi v npr. karbidno trdino, 3–5°, in za žilave materiale zaključenem sistemu, kar je snovna bilanca na do 12°, simbol γ PRIM.: cepílni kót rezíla, kót podlagi prostornine snovi rezíla, rezílni kót prostornínska energíja -e -e ž fiz. Ü gostôta prôsti pád -ega -a m fiz. gibanje telesa, na katero energíje razen gravitacijske sile ne deluje nobena sila prostornínska gostôta -e -e ž kem. Ü gostôta (2) prôsti radikál -ega -a m kem. atom ali atomska prostornínska mása skupina z vsaj enim samskim elektronom, npr. -e -e ž kem. Ü gostôta (2) hidroksil, OH• S: radikál prostornínska móč -e močí ž stroj. količnik prôsti ték moči, npr. motorja z notranjim zgorevanjem, -ega -a m elektr., stroj. tek stroja ali p naprave brez obremenitve in gibne prostornine, merska enota kW/l prôsto délo -ega -a s razlika med ekspan- stroj. Sp: lítrska móč zijskim delom, ki je izmerjeno na osi pogonske- prostornínska síla -e -e ž fiz. sila, porazdeljena ga stroja, zmanjšanega za kompresijsko delo, in po prostornini, ki se izraža kot zmnožek gostote delom, ki je potrebno, da se delovna snov vrne sile in prostornine v začetno stanje prostornínska števílnost -e -i ž Ü števílska prôstokováni izkôvek gostôta -ega -vka m met., stroj. preprost izdelek, ročno skovan iz razžarjenega prostornínska zgoreválna toplôta -e -e kosa jekla s kladivom na nakovalu, npr. podkev, -e ž stroj. količnik toplote, ki se sprosti pri zgo-vile, kosa revanju plinastega goriva, če se pri tem vodna dveh členkastih podporah standardnih pogojih, simbol Hs, merska enota joule na kubični meter prôsto ležéča grêda para kondenzira, in njegove prostornine pri -- -e -e ž grad. greda na S: zgoreválna toplôta (2) prôstor-čàs -čása m mat. matematični model Sp: energíjska vrédnost goríva (2), zgórnja časom kot četrto prostornine ene komponente in prostornine PRIM.: prôstor Minkowskega vseh komponent raztopine, zmesi, zlitine pred prôstor Minkowskega prostóra -- [minkôv- mešanjem, simbol φ matematični model štirirazsežnega skega] m mat. prostornínski integrál -ega -a m mat. integral prostora, v katerem se fizikalno dogajanje funkcije po dani prostornini ali prostoru fizikalno dogajanje opisuje z dogodki, označe- prostornínski délež -ega -a m količnik nimi s štirimi koordinatami, tremi krajevnimi in štirirazsežne mnogoterosti, v katerem se kalórična vrédnost (2) opisuje z dogodki, označenimi s štirimi koor- dinatami, tremi krajevnimi in časom kot četrto prostornínski izkorístek -ega -tka m stroj. Ü PRIM.: prôstor-čàs volumétrični izkorístek 670 prostóstna stôpnja prostornínski pretòk -ega -óka m fiz. prostórski nabòj količnik -ega -ôja m fiz. električni pretečene prostornine snovi in za to porablje- naboj, kadar se obravnava prostorsko porazde-nega časa, simbol q , merska enota kubični ljen naboj kot kontinuum V meter na sekundo prostórski podátki -ih -ov m mn. geod. prostornínski raztézek -ega -zka m relativno vektorski ali rastrski podatki, ki vsebujejo infor-povečanje prostornine macijo o lokaciji prostornínski raztéznostni koeficiènt -ega prostórski pravokótni koordinátni -ega -ênta m fiz. količnik prostorninskega raztezka sistém -ega -ega -ega -a m mat. koordinatni in spremembe temperature pri segrevanju sistem v prostoru, pri katerem se koordinatne prostornínski skŕček ploskve povsod sekajo pod pravim kotom, npr. -ega -čka m relativno kartezični koordinatni sistem, krogelni koordi-zmanjšanje prostornine zaradi zunanjih vplivov natni sistem, elipsoidni koordinatni sistem prostórska diagonála -e -e ž 1. mat. daljica, prostórski zvók -ega -a m elektr. zvok v prostoru ki veže nesosednji oglišči v telesu S: telésna okoli sprejemnika, poslušalca diagonála 2. grad., stroj. diagonala v prostorskem prostórsko bárvanje paličju za prevzemanje vzvojnih obremenitev -ega -a s tekst. barvanje prostorskega paličja preje, ki po tkanju, pletenju ali iglanju daje prostórska gostôta elektríne neenakomerne barvne vzorce S: ástrobárvanje -e -e -- ž PRIM.: spektrálno bárvanje elektr., fiz. Ü gostôta eléktričnega nabôja prostórsko centrírana kubíčna mréža -- -e prostórska kristálna mréža -e -e -e ž kem. Ü-e -e ž kem. Ü telésno centrírana kubíčna mréža kristálna mréža prostórsko načrtovánje -ega -a s področje prostórska krivúlja -e -e ž mat. krivulja, katere urbanizma, ki načrtuje razmeščanje dejavnosti p točke niso na isti ravnini v prostoru občine, regije, pokrajine, države prostórska montážna grádnja -e -e -e ž Sp: prostórsko planíranje grad. montažna gradnja objektov z montažnimi prostórsko napétostno stánje -ega -ega gradbenimi elementi, npr. sanitarnih kabin, -a s grad. napetostno stanje v telesu, ki ga opiše bivalnih celic, stopniščnih in dvigalnih jaškov, napetostni tenzor s tremi od nič različnimi navadno iz monolitnega ali lahkega betona ali iz lastnimi vrednostmi, npr. stanje telesa zaradi drugih gradbenih materialov, ki se na gradbišču izpostavljenosti zunanjemu tlaku S: tríôsno postavijo, sestavijo, spojijo z drugimi elementi napétostno stánje ali pritrdijo na druge elemente prostórsko planíranje -ega -a s Ü prostórsko prostórska tvórba -e -e ž mat. geometrijsko načrtovánje telo, predmet ali objekt v prostoru prostórsko pólje tóčk -ega -a -- s grad. prostórske koordináte -ih -át ž mn. mat. ko-množica vseh točk v prostoru, npr. geometrij-ordinate, ki določajo položaj točke v prostoru, sko telo navadno trirazsežnem prostóstna stôpnja -e -e ž 1. kem. spremen-prostórski kót -ega -a m mat. mera za razprtje ljivka stanja, npr. tlak, temperatura, ki ne vpliva šopa poltrakov, izhajajočih iz središča enotske na število faz sistema v ravnotežju 2. fiz. vsaka krogle, ki na njej prebadajo dano površino od neodvisnih spremenljivk, ki določajo stanje prostórski múltipleks -ega -a m telekom. polje dinamičnega sistema, npr. koordinate delcev, ali več polj električnih kontaktov, ki s komuta- ki sestavljajo sistem in se lahko spreminja-cijo omogočajo povezavo kličočega s klicanim jo neodvisno od koordinat drugih delcev v Sp: krajévni múltipleks sistemu 3. grad. posamezna neodvisna možnost 671 protaktínij gibanja telesa s pomikom v treh pravokotnih protiobrábna oblóga -e -e ž 1. grad. obloga smereh in dodatnim vrtenjem okrog vsake od tal ali kanalov s kamnom, opeko, kamnitimi teh smeri ali betonskimi ploščami, jekleno pločevino za protaktínij zmanjšanje njihove obrabe 2. grad. asfaltna plast -a m kem. radioaktivni element iz cestnega vozišča, tlaka v skladiščih in na drugih skupine aktinoidov, srebrnosiva kovina, močno prometnih površinah za zmanjšanje simbol Pa obrabe 3. stroj. obloga za zmanjšanje trenja v proteín -a m kem. velemolekulska organska ležajih, vodilih, npr. bron, ležajna zlitina, polite- snov, ki lahko poleg ogljika, vodika, kisika in trafluoretilen dušika vsebuje tudi žveplo, sestavljena iz dolgih protipenílo -a s kem. sredstvo za preprečevanje verig aminokislin, vezanih med seboj s pepti- penjenja dnimi vezmi –CO–NH–, glavna sestavina živih protipovrátni ventíl organizmov in nosilka življenjskih procesov -ega -a m stroj. ventil, ki S: beljakovína krmili ali prepušča tok fluida samo v eno smer protiblokírni zavórni sistém S: ênosmérni ventíl PRIM.: Téslova fluídična -ega -ega -a m dióda stroj. sistem v motornem vozilu, ki preprečuje blokiranje koles pri zaviranju in ohranja dobro protipožárna oblóga -e -e ž grad. obloga vodljivost vozila PRIM.: sámozavórni sistém zidu, tal in stropa s ploščami, zidaki, panelnimi K: 1 ABS ploščami iz negorljivih ali težko vnetljivih ma- protidetonacíjska zaščíta terialov -e -e ž stroj. zaščita motorjev z notranjim zgorevanjem protipožárni vòd -ega vóda m vodovodna p proti klenkanju z uporabo antidetonatorja napeljava, namenjena za gašenje požara protidŕsna oblóga S: požárni vòd Sp: požárna cév -e -e ž grad. obloga tal s ploščami, trakovi, s hrapavo obdelavo protismérno vítje -ega -a s stroj. vitje žic v betonskih ali asfaltnih površin za zmanjšanje pramen, pri katerem so posamezne plasti žic drsenja vite v nasprotno smer protieksplozíjska zaščíta -e -e ž uporaba ek- protitláčna turbína -e -e ž stroj. parna turbina, splozijsko varnih materialov, sredstev, aparatov, v kateri se para ekspandira le do višje tempera- naprav Sp: eksplozíjska zaščíta ture, kot je temperatura okolice, izpušna para protieksplozíjsko zaščíteni aparát pa se pri povišanem tlaku uporablja za druge -- -ega tehnološke procese -a m elektr. aparat za obratovanje v vnetljivem protitóčna ekstrákcija okolju, zasnovan tako, da s svojim delovanjem -e -e ž kem. teh. ekstrak- ne more povzročiti vžiga Sp: eksplozíjsko várni cija tekoče-tekoče z ekstraktantom v protitoku aparát prótitók -a m kem. teh. tok, ki teče v nasprotni protihrúpna ográja -e -e ž grad. ograja, smeri kot prvi tok, npr. v toplotnem menjalni- ki ščiti okolico pred viri hrupa, npr. ob ku, frakcionirni koloni S: nasprótni tók avtocesti prótiutéž -uteží ž stroj. utež za uravnoteženje protikorozíjska zaščíta -e -e ž zaščita gibajočih se strojnih delov površine predmetov s prevleko ali kemično protizdŕsno krmílje -ega -a s 1. stroj. samo- obdelavo za preprečevanje korozije Sp: ántiko-dejno krmilje za preprečevanje zdr savanja rozíjska zaščíta PRIM.: anódna zaščíta, katódna pogonskih koles pri terenskih vozilih zaščíta in mobilnih delovnih strojih K: ASC protinalétna lúč -e lučí ž prom. signalna luč na 2. stroj. samodejno krmilje za preprečevanje letalniku, ki kaže njegov položaj zdrsavanja pogonskih koles z ustrezno 672 pŕva slédnica ravníne povezanim krmiljenjem zaviranja, npr. pro- ali jedrska reakcija, simbol EA, Ea, merska enota –1 tiblokirnim zavornim sistemom, in navora joule na mol, J mol S: aktivacíjska energíja motorja K: ASR prožílni kontákt -ega -a m elektr. kontakt, ki protokól -a m 1. dogovorjen ali predpisan proži delovanje naprave sistem snovanja, načrtovanja in odziva v prožílni signál -ega -a m signal, pri katerem se določenih formalnih sistemih 2. telekom. skupina začne operacija, delovanje, npr. naprave, stroja pravil v sistemu protokolov za medomrežno prožílo povezovanje odprtih sistemov, ki določajo -a s sestavina, priprava za proženje, npr. delovanja naprave, stroja pogoje in pravila za vklop v prenosni medij, naslov prejemnika, funkcijski in postopkovni próžna deformácija -e -e ž meh. Ü elástična način izmenjave podatkov, način in preverja-deformácija nje poteka prenosa, zaščito pred napakami, próžnost postopek izmenjave uporabniških podatkov, -i ž lastnost materiala, da se reverzi-bilno odziva na zunanji vpliv, pri obremenitvi njihovo predstavitev deformira, po razbremenitvi pa vrne v prvotno protón -a m fiz. pozitivno nabit delec, barion, stanje S: elástičnost fermion, sestavljen iz treh kvarkov, ki skupaj z próžnostna energíja nevtroni sestavlja atomsko jedro -e -e ž meh. mehanska energija, ki se zaradi deformacije akumulira protónski akcéptor -ega -ja m kem. molekula, znotraj mej elastičnosti v materialu, npr. v npr. NH 3 , ki sprejme proton H + , s katerim tvori elastičnem elementu, vzmeti PRIM.: amonijev ion, NH + eléktrična PRIM.: 4 protónski dónor potenciálna energíja, gravitacíjska potenciálna protónski dónor -ega -ja m kem. molekula, ki energíja p odda proton drugi molekuli PRIM.: protónski pŕsna méra -e -e ž gozd., grad. mera količine lesa, akcéptor ki se določi na stoječem deblu, na podlagi protónsko števílo -ega -a s fiz., kem. število premera v prsni višini protonov v atomskem jedru elementa, ki pŕsna višína -e -e ž gozd. višina debla 130 cm določa njegovo mesto v periodnem sistemu od tal S: atómsko števílo Sp: vŕstno števílo pŕstanski predílnik -ega -a m tekst. predilnik, prototíp -a m izvedba novega izdelka, na katerem se stenj najprej primerno stanjša v naprave, stroja, ki služi za preskušanje njegovih raztezalu, na izhodu iz raztezala se stanjšanemu osnovnih lastnosti, funkcionalnosti, oblike, stenju posreduje vitje s pomočjo tekača, ki zanesljivosti, varnosti PRIM.: vzórec (4) kroži po obodu prstana, nameščenem na pr-proustit -a [prústit] m met. svetlordeč mineral, stanskem vozu, ki se dviga in spušča, da se preja arzen-srebrov sulfid, Ag3AsS3, srebrova ruda navija na predilniški navitek prozórnost -i ž fiz. lastnost snovi, materiala, pŕstansko predênje -ega -a s tekst. predenje npr. stekla, da prepušča svetlobo tako, da se preje na prstanskem predilniku, kjer se stenj skozenj predmeti razločno vidijo PRIM.: pro- najprej razteza in stanjša v raztezalu, nato vije v sójnost prejo, ki se navija na predilniški navitek próženje -a s elektr., stroj. ročno, mehansko, pršílo -a s 1. posodica s sredstvom za pršenje, električno daljinsko aktiviranje začetka npr. insekticidom, barvo, in pogonskim plinom delovanja priprave, naprave, stroja, strelnega Sp: sprêj 2. sredstvo za pršenje, npr. insekticid, orožja barva prožílna energíja -e -e ž fiz., kem. pŕva slédnica ravníne energija, ki jo -e -e -- ž mat. presečna je treba dovesti, da se sproži kemijska, fizikalna premica ravnine s prvo projekcijsko ravnino 673 pŕva soslédnica ravníne pŕva soslédnica ravníne -e -e -- ž mat. s prvo in energije, dovedene v obliki opravljenega dela slednico dane ravnine vzporedna premica te na sistemu ravnine psévdobinárni prerèz -ega -éza m met. poli- pŕva stôpnja distánčne zaščíte -e -e -- -- ž termni prerez skozi ternarni fazni diagram pri elektr. distančna zaščita, ki v prvem trenutku določeni koncentraciji ene komponente delovanja deluje kot glavna zaščita psévdoelástičnost -i ž met. lastnost materiala, pŕvi Cauchyjev izrèk o dinámiki -ega -ega da lahko doseže zelo velike deformacije, tudi -éka -- -- [košíjev] m meh. izrek, po katerem je v nekaj 100 %, npr. lastnost zlitin z oblikovnim mirujočem telesu ali fluidu vsota vseh notranjih spominom Sp: súperelástičnost p sil, ki delujejo na površino poljubne imaginar- psévdoheksagonálni kristál -ega -a m kem. ne kockice v telesu ali fluidu, nasprotno enaka kristal s šestimi stranskimi ploskvami, ki ima vsoti vseh prostorninskih sil, ki delujejo na heksagonalno obliko, a ne spada v heksagonalni snov znotraj te kockice kristalni sistem pŕvi destilát -ega -a m kem. destilat prve de-psévdokubíčni minerál -ega -a m kem. stilacije surove zmesi, pri kateri se odstranijo mineral s kristali, ki so zelo podobni kubičnim, zlasti mehanske primesi, npr. pri pridobivanju vendar se njihovi koti rahlo razlikujejo od etanola z alkoholnim vrenjem sladkorja iz slad-kotov kocke kornega trsta psévdoplástičnost -i ž fiz. lastnost strižno pŕvi Faradayev zákon -ega -ega zakóna obremenjenih nenewtonskih tekočin, npr. [fáradejev] m kem. zakon, po katerem je masa staljenih polimerov, nekaterih gošč, da se snovi, ki se pri elektrolizi izloči ali raztopi na zmanjša njihova viskoznost z obremenitvijo, elektrodi, sorazmerna količini elektrine, ki je posebna oblika tiksotropnosti stekla skozi elektrolit psévdostátična analíza -e -e ž grad. seizmična pŕvi Fickov zákon -ega -ega zakóna [fíkov] m analiza, izvedena kot statična analiza, pri čemer fiz. zakon, po katerem je difuzijski tok sorazme-so vztrajnostne sile upoštevane kot zunanje ren negativni vrednosti gradienta koncentracije statične sile, velikost sil je sorazmerna masi S: Fickov zákon difuzíje telesa in razporeditvi pospeška pŕvi Képlerjev zákon -ega -ega zakóna m psihrométer -tra m fiz. merilnik relativne astr. zakon, po katerem se planeti gibljejo okrog vlažnosti zraka s suhim in mokrim termome-Sonca po elipsah s Soncem v enem gorišču trom v zračnem toku Sp: aspiracíjski psihro-PRIM.: Képlerjevi zakóni méter pŕvi Kirchhoffov zákon -ega -ega zakóna psilomelán -a m met. manganov oksid s [kírhofov] m elektr. Ü Kirchhoffov tokôvni zákon kristalno vodo, z različnimi masnimi deleži pŕvi Newtonov zákon gíbanja -ega -ega barija in kalija in masnim deležem mangano-zakóna -- [njútnov] m fiz. zakon, po katerem vega oksida 70–80 %, najprimernejša ruda za koordinat, miruje ali se giblje premo in enako- PTFE PTFE-ja in -- [peteefé peteefêja] m merno, če nanj ne deluje nobena sila telo, ki se opazuje v nepospešenem sistemu pridobivanje mangana pŕvi zákon têrmodinámike -ega zakóna P-típ pôlprevódnika -a -- [pé] m elektr., fiz. Ü--krat. kem. Ü politétrafluoroetilén o ohranitvi energije, po kateri je sprememba pôlprevódnik típa P m fiz., kem. termodinamična različica zakona notranje energije termodinamičnega sistema PTK PTK-ja in -- [peteká] m krat. elektr. Ü pózitivni enaka vsoti energije, dovedene v obliki toplote, temperatúrni koeficiènt 674 púščica pucolán -a m kem. púnec naravna, tudi umetno -nca m žig na predmetih iz plemenitih dobljena kamnina, navadno iz silicijevega kovin za dokaz čistine izdelka dioksida in aluminijevega oksida, ki v púpin -a m stroj za ponovno navijanje niti, prisotnosti vode reagira s kalcijevim papirnega, kovinskega traku z enega valja na hidroksidom in se strjuje kot cement, drugega tudi pod vodo pupinírani kábel -ega -bla m elektr. kabel, ki pucolánski cemènt -ega -ênta m grad. ima na določenih presledkih vstavljene dušilke cement, izdelan iz fino zmletega cementnega za povečanje induktance, s čimer se kompenzi-klinkerja in dodatkov pucolana, elektrofiltr-ra neželeni vpliv kapacitance in s tem zmanjša skega pepela in do 10 % mikrosilike, ki se dušenje signala pomešan z vodo kemijsko veže v pasto, v púpinka vodi strdi in v njej obdrži trdnost -e ž elektr. Ü Púpinova tuljáva púfer -fra m kem. raztopina, katere pH se ob Púpinova tuljáva -e -e ž elektr. tuljava, dodatku kisline ali baze skoraj ne spremeni dušilka, vgrajena v telekomunikacijski vod, S: púfrska raztopína da pri prenosu signala na velikih razdaljah púfrska raztopína s povečanjem induktance voda kompenzi- -e -e ž kem. raztopina, ra neželeni vpliv njegove kapacitance in s katere pH se ob dodatku kisline ali baze skoraj tem zmanjšuje dušenje, popačenje signala ne spremeni S: púfer Sp: púpinka púfrski sistém -ega -a m kem. kombinacija púrpur -ja m 1. kem. naravno modrikasto - šibke kisline in njene soli z močno bazo ali pa rdeče barvilo, pridobljeno iz sluznice šibke baze in njene soli z močno kislino, ki v morskih polžev škrlatnikov S: škrlát (1) raztopini deluje kot pufer 2. kem. rastlinsko ali sintetično barvilo p puhálka -e ž 1. kem. laboratorijska buča rdeče barve z vijoličastim odtenkom ali plastenka za izpiranje oborin na filtru s S: škrlát (2) curkom izpiralne tekočine 2. kem. kovinska purpurín -a m kem. 1,2,4-trihidroksiantra- cevka z ustnikom za pihanje v plamen kinon, rdeče naravno barvilo, pridobljeno gorilnika, da se poviša temperatura iz pravega brošča (Rubia tinctorum) plamena, ki se usmeri na preiskovani vzorec Sp: puhálnica purpúrna bárva -e -e ž modrikastordeča puhálnica sekundarna barva, nastala z mešanjem rdeče -e ž kem. Ü puhálka (2) S: in vijolične barve škrlátna bárva puhálnik -a m stroj. stroj za transport zraka PRIM.: magénta ali praškastih in lahkih materialov s puhalom, pústa glína -e -e ž kem. teh. glina z večjim npr. puhalnik za seno, slamo deležem peska puhálo -a s stroj. energijski stroj, podoben pustílo -a s kem. teh., met. neplastičen material kot ventilatorju, za generacijo stisnjenega dodatek pri izdelavi opek zraka do 3 bar, npr. kovaško puhalo PRIM.: komprésor, ventilátor púša -e ž stroj. strojni element v obliki votlega pulzíranje zmanjšanje njenega premera in/ali opravljanje elektr., fiz. -a s Ü utrípanje (1) določene funkcije, npr. distančna puša, ležajna púltna stréha -e -e ž grad. Ü valja, npr. kosa cevi, ki se vloži v izvrtino za ênokápnica púmpa -e ž stroj. Ü črpálka puša puncíranje -a s púščica žigosanje izdelkov iz plemeni- -e ž grafični simbol za označevanje tih kovin usmerjenosti, smeri ali dimenzije na risbi 675 púščica lóka púščica lóka -e -- ž grad. púščičasto ozóbje višina loka ali pravo- -ega -a s stroj. ozobje kotna razdalja med zveznico obeh pet loka in zobnika z zobmi v obliki puščic Sp: dvójno njegovim temenom púščičasto ozóbje púščičasti zobník -ega -a m stroj. valjasti PVP PVP-eja in -- [pevepé pevepêja] m krat. kem. Ü zobnik s simetričnim poševnim ozobjem v polivinílpirolidón obliki puščice z nagibnim kotom ozobja do 45°, pri katerem se aksialni sili obeh strani puščice PV-vozlíšče -a [pevé] s elektr. vozlišče v med seboj kompenzirata elektroenergetskem omrežju z vnaprej Sp: púščičasti zobník z dvójnim pošévnim ozóbjem določenima delovno obremenitvijo in púščičasti zobník z dvójnim pošévnim delovno napetostjo ozóbjem PZI -ega -a -- -- -- -- m stroj. Ü púščičasti PZI-ja in -- [pezeí pezeíja] m krat. grad. Ü zobník projékt za izvédbo Q q QA QA-ja in -- [kuá] m (ang. quality assessment) QC QC-ja in -- [kucé kucêja] m (ang. quality krat. Ü ocenjevánje kakôvosti control) krat. Ü obvladovánje kakôvosti 676 radiálna hitróst R racemát -a m kem. optično neaktivna ekvimo- računálo -a s priprava, naprava za izvajanje larna zmes obeh enantiomerov optično aktivne osnovnih računskih operacij spojine S: racémna zmés račúnanje -a s mat. izvajanje računskih operacij racemizácija -e ž kem. pretvorba optično ali drugih matematičnih postopkov, ki dajo aktivne snovi v racemat številski ali algebraični rezultat, npr. računanje racémna zmés kvadratnega korena, poenostavljanje algebraič- -e zmesí ž kem. optično nih izrazov, računanje določenih ali nedoloče-neaktivna ekvimolarna zmes obeh enantiome-nih integralov rov optično aktivne spojine S: racemát račúnska operácija -e -e ž mat. funkcija, ki racionalizácija -e ž ukrepi v gospodarstvu, priredi določenemu številu vhodnih spremen-proizvodnji, prometu, industriji, s katerimi se ljivk izhodno spremenljivko ali nabor izhodnih znižajo stroški in poveča storilnost spremenljivk po nedvoumnem, natančno racionálna fúnkcija -e -e ž mat. funkcija, ki se določenem predpisu izraža kot količnik dveh polinomov račúnski korák -ega -a m mat. konstanten ali racionálno števílo -ega -a s mat. število, ki ga spremenljiv prirastek neodvisne spremenljivke r je mogoče izraziti z ulomkom dveh celih števil, za potrebe numerične obravnave pri čemer imenovalec ni nič PRIM.: ìracionálno račúnstvo -a s področje matematike, ki števílo, reálno števílo obravnava računanje s števili in abstraktno racon -a [rakón] m (ang. RAdar beaCON) telekom. teorijo števil, ki tvorijo matematično strukturo odzivna radijska sprejemno-oddajna boja s z lastnostmi kolobarja glede na njeni osnovni fiksnim navigacijskim znakom, ki se s tem operaciji seštevanja in množenja S: aritmétika znakom odzove na radarski signal s plovila PRIM.: algébra račún -a m mat. matematični postopek, s rád -a m merska enota zunaj mednarodnega katerim se vhodni podatki pretvorijo v rezultat sistema enot za absorbirano dozo, simbol rad, 1 računálniška beséda rad = 10 mGy -e -e ž elektr. niz znakov ali omejeno zaporedje bitov kot enota informa- rádar -ja m (ang. radio detection and ranging) cij, ki jih obdeluje računalnik naprava za zaznavanje objektov in hitrosti računálniško podpŕta proizvódnja njihovih gibanj, npr. letal, ladij, vesoljskih -- -e plovil, vremenskih motenj, z radijskimi valovi, -e ž stroj. uporaba računalnika z ustrezno pro-ki se odbijejo od objektov gramsko opremo za vodenje izdelave sestavnih radiácija delov, orodij, strojev, naprav K: CAM -e ž fiz. oddajanje energije v okoliški računálniško podpŕto preskúšanje prostor z valovanjem ali z delci S: sévanje -- -ega -a s stroj. uporaba računalnika z ustrezno radiálna hitróst -e -i ž 1. fiz. komponenta hitrosti programsko opremo za ocenjevanje kakovosti vzdolž krajevnega vektorja, npr. hitrost, ki jo izdelkov, sestavnih delov, naprav, strojev meri radar 2. astr. hitrost oddaljevanja nebesnega K: CAT objekta, npr. galaksije, od opazovališča 677 radiálna opéka radiálna opéka -e -e ž grad. radiálno-aksiálni turbínski stròj navadno polna -ega -ega opeka, včasih tudi luknjičasta, z večjo ležiščno strôja m stroj. turbinski stroj, v katerem je tok ploskvijo trapezne oblike, za zidanje samostoj- delovnega medija pri vstopu radialni in pri nih tovarniških dimnikov, stebrov krožnega izstopu aksialni, npr. Francisova vodna turbina prereza, bunkerjev, zidov ločne tlorisne oblike PRIM.: aksiálni turbínski stròj, radiálni turbínski radiálna párna turbína stròj -e -e -e ž stroj. ener- gijski pogonski stroj, ki ga žene vodna para s radiálno obratovánje -ega -a s elektr. obrato-tokom skozi turbino pravokotno na os vrtenja vanje elektroenergetskega omrežja, pri katerem radiálna pnevmátika se vsaka točka omrežja napaja samo po eni -e -e ž stroj. pnevmatika, prenosni poti sestavljena iz več plasti gumiranega avtomobil- skega korda, ki ležijo radialno na smer njenega radiálno omréžje -ega -a s elektr. elektroener-vrtenja getsko omrežje iz radialnih vodov, ki z elek- radiálna síla -e -e ž 1. fiz. trično energijo iz enega vira, npr. iz elektrarne, komponenta sile napajajo končne uporabnike, odjemalce, do vzdolž krajevnega vektorja 2. fiz. komponenta vsakega po eni poti Sp: zvézdasto omréžje, sile, pravokotna na os 3. fiz. komponenta sile v žárkasto omréžje smeri proti osišču ali od njega proč radiálni bátni motór radián -a m mat. -ega -ega -ja m stroj. kot, ki pripada loku z dolžino hi-drostatični motor z bati, nameščenimi radialno 1 na enotski krožnici, izpeljana merska enota na odgonsko gred, z notranjim ali zunanjim mednarodnega sistema enot za ravninski kot, opiranjem in s konstantno ali spremenljivo simbol rad r iztisnino rádij1 -a m kem. radioaktivni element iz skupine radiálni dŕsni ležáj -ega -ega -a m stroj. zemeljskoalkalijskih kovin, mehka, srebrnobela drsni ležaj, v katerem tečaj drsi po ležajni blazinici ali kovina, ki se na zraku hitro prevleče z oksidno v ležajni puši in prenaša le radialne obremeni- prevleko, uporablja se v jedrski medicini, tve simbol Ra radiálni kotálni ležáj rádij2 -a m mat. Ü -ega -ega -a m stroj. polmér kotalni ležaj s kotalnimi elementi, ki prenaša le rádijska frekvénca -e -e ž elektr. frekvenca PRIM.: radialne obremenitve aksiálni króglični nihanja izmeničnega električnega toka ali ležáj, radiálno-aksiálni ležáj izmenične električne napetosti, električnega, radiálni turbínski komprésor magnetnega, elektromagnetnega polja ali me- -ega -ega -ja m stroj. hanskega sistema v območju od 20 kHz do 300 turbinski kompresor, v katerem teče radiálni turbínski stròj frekvenc in spodnjo mejo frekvenc infrardeče m -ega -ega strôja svetlobe delovni medij pravokotno na njegovo os GHz, ki je približno med zgornjo mejo slišnih stroj. S: rádiofrekvénca turbinski stroj, pri katerem teče delovni medij pravokotno na os rotorja PRIM.: rádijska komunikácija radiálno- -e -e ž telekom. teleko--aksiálni turbínski stròj munikacija po radijskih valovih S: rádiokomu-radiálni vòd nikácija m -ega vóda elektr. električni vod, napajan le iz enega vozlišča elektroenergetske- rádijski goniométer -ega -tra m elektr. Ü rádio-ga sistema goniométer radiálno-aksiálni ležáj -ega -a m stroj. rádijski horizónt ležaj, -ega -a m telekom. skupina navadno kotalni, ki lahko prenaša radialne in točk, v kateri so neposredni žarki iz oddajne aksialne obremenitve PRIM.: aksiálni króglični antene tangencialni na zemeljsko površino ležáj, radiálni kotálni ležáj S: rádiohorizónt 678 rádioaktívno ugotávljanje stárosti rádijski interferométer -ega -tra m fiz. rádioaktívni izotóp inter- -ega -a m fiz., kem. naraven ferometer, v katerem interferirata električna ali umetno pridobljen nestabilen izotop, ki signala dveh prostorsko ločenih anten, ki sta ob razpadu oddaja ionizirajoče sevanje in se usmerjeni v isti izvir uporablja za preiskavo materialov, v jedrski rádijski kanál medicini, za konzerviranje živil Sp: rádioizotóp, -ega -a m telekom. Ü rádiofre-rádionuklíd kvénčni kanál rádijski kómpas rádioaktívni odpádek -ega -dka m fiz., kem. -ega -a m telekom. radijski spre-kontaminirani odpadek, ki nastaja zlasti v jemnik, ki s smerno anteno ugotavlja kot med jedrskih elektrarnah, pri raziskavah, v medicini njeno smerjo in smerjo prihajajočega radio-in se ne more ali ne sme ponovno uporabiti, frekvenčnega signala iz radijskega oddajnika zato se shranjuje v posebnih skladiščih Sp: rádiokómpas rádijski skéner rádioaktívni razpàd -ega -áda m fiz. -ega -ja m telekom. spontan radijski sprejemnik, ki samodejno preiskuje radiofre- razpad nestabilnega atomskega jedra v drugo kvenčni prostor in išče aktivne radiofrekvenčne atomsko jedro ali v isto jedro v nižjem energij- rádijski sprejémnik -ega -a m elek- obliki sevanja alfa, beta ali gama elektr. pri čemer se izseva ionizirajoče sevanje v kanale skem stanju, neodvisen od zunanjih pogojev, Sp: kanálski skéner rádijski šúm rádioaktívno datíranje -ega -a s fiz., kem. ugo-elektr. -ega -a m Ü rádiofrekvénčni tavljanje starosti, npr. arheoloških ostankov šúm organskega izvora, z atomskim razmerjem rádijski valôvi -ih -ôv m mn. telekom. dogovor-med radioaktivnim izotopom ogljika-14 in r tronska naprava za sprejem radijskih valov in PRIM.: cepítev jêdra pretvorbo njihove vsebine v zvok, govor, glasbo S: razpàd jêdra jeno območje elektromagnetnega valovanja s izotopom ogljika-12 S: rádioaktívno ugotávlja-frekvencami, nižjimi od 3 000 GHz nje stárosti Sp: rádiokarbónsko datíranje rádijsko sondíranje -ega -a s preiskovanje rádioaktívno sévanje -ega -a s fiz. sevanje sestave tal, površja Zemlje, planetov z radiofre- hitrih delcev, npr. nevtronov, delcev alfa, beta, kvenčnimi signali beta plus ali gama, ki se sprostijo pri jedrskih rádijsko ugotávljanje položája reakcijah -ega -a -- s telekom. ugotavljanje položaja, hitrosti gibanja rádioaktívno sledílo -ega -a s kem. spojina, določenega objekta z radijskimi valovi S: rádio- v kateri je en atom nadomeščen z atomom determinácija radioizotopa istega elementa, uporablja se rádij véktor -- -ja m mat. npr. za sledenje poti tega elementa v kemijski Ü krajévni véktor reakciji od reaktanta do produkta, npr. vodi-radikál -a m kem. atom ali atomska skupina z kovega atoma iz alkoholne OH-skupine pri vsaj enim samskim elektronom, npr. hidroksil, esterifikaciji, joda pri biokemijskih reakcijah v OH • S: prôsti radikál organizmu Sp: rádioaktívni indikátor radikálski iniciátor -ega -ja m kem. snov, ki rádioaktívnost -i ž fiz. lastnost nestabilnih v standardnih pogojih povzroča nastajanje atomskih jeder, da razpadajo prostih radikalov rádioaktívno ugotávljanje stárosti -ega rádioaktívni elemènt -ega -ênta m kem. nestabi--a -- s fiz., kem. ugotavljanje starosti, npr. arheolo-len kemični element, ki ob oddajanju radioaktiv-ških ostankov organskega izvora, z atomskim nega sevanja prehaja v drug, stabilnejši element razmerjem med radioaktivnim izotopom rádioaktívni indikátor -ega -ja m kem. Ü rádi-ogljika-14 in izotopom ogljika-12 S: rádioaktív-oaktívno sledílo no datíranje Sp: rádiokarbónsko datíranje 679 rádioastronomíja rádioastronomíja -e ž rádiofrekvénčno mótenje področje astronomije, -ega -a s elektr. Ü ki obravnava lastnosti vesolja z analizo radijskih eléktromagnétno mótenje valov, ki jih oddajajo vesoljski objekti rádiogonimetríja -e ž elektr. ugotavljanje rádiodeterminácija -e ž telekom. ugotavljanje položaja oddajnika z radiogoniometri položaja, hitrosti gibanja določenega objekta rádiogoniométer -tra m elektr. goniometer z radijskimi valovi S: rádijsko ugotávljanje za ugotavljanje smeri izvora radijskih valov položája Sp: rádijski goniométer rádiodifuzíja -e ž 1. elektr. enosmerno radiografíja -e ž met., stroj. preiskava materiala in ali kabelskih omrežjih za več uporabni- met., stroj. radiográfski posnétek -ega -tka m kov, ki imajo ustrezne sprejemne naprave oddajanje radijskih valov po radijskih strojnih delov z rentgenskimi žarki ali žarki gama Sp: posnetek na film, izdelan z rentgenskimi žarki razpršêno oddájanje 2. telekom. oddajanje ali žarki gama in razširjanje radijskih in/ali televizijskih programov za neposredni javni sprejem brez rádiohorizónt -a m telekom. skupina točk, v posebnega izbiranja kateri so neposredni žarki iz oddajne antene r radiofoníja tangencialni na zemeljsko površino S: rádijski -e ž telekom. brezžična telefonija horizónt rádiofrekvénca -e ž elektr. frekvenca nihanja rádioizotóp -a m fiz., kem. Ü rádioaktívni izotóp izmeničnega električnega toka ali izmenične rádioizotópski têrmoeléktrični električne napetosti, električnega, magnetne- generátor ga, elektromagnetnega polja ali mehanskega -ega -ega -ja m kem. termoelektrični generator, ki na osnovi Seebeckovega pojava sistema v območju od 20 kHz do 300 GHz, ki pretvarja toploto razpada radioaktivnega je približno med zgornjo mejo slišnih frekvenc izotopa neposredno v električno energijo, in spodnjo mejo frekvenc infrardeče svetlobe uporablja se v vesoljskih sondah za napajanje S: rádijska frekvénca naprav S: rádioizotópski têrmogenerátor rádiofrekvénčna môtnja -e -e ž elektr. Ü elék- rádioizotópski têrmogenerátor -ega tromagnétna môtnja -ja m kem. termoelektrični generator, ki na rádiofrekvénčni kanál -ega -a m telekom. osnovi Seebeckovega pojava pretvarja toploto del radiofrekvenčnega spektra, namenjen za razpada radioaktivnega izotopa neposredno v prenos signalov, definiran z dvema določeni- električno energijo, uporablja se v vesoljskih ma mejama ali z njegovo srednjo frekvenco in sondah za napajanje naprav S: rádioizotópski ustrezno pasovno širino Sp: frekvénčni kanál, têrmoeléktrični generátor rádijski kanál PRIM.: rádiofrekvénčni pás rádiokarbónsko datíranje -ega -a s fiz., kem. Ü rádiofrekvénčni pás -ega pasú m telekom. rádioaktívno datíranje zvezni niz frekvenc med določenima mejnima rádiokemíja -e ž področje jedrske kemije, ki frekvencama, npr. pas 11,3–14 kHz za področje se ukvarja s proizvodnjo in uporabo radioaktiv- radionavigacije PRIM.: rádiofrekvénčni kanál nih izotopov rádiofrekvénčni spékter -ega -tra m elektr. rádiokómpas -a m telekom. Ü rádijski kómpas območje frekvenc elektromagnetnega nihanja ali valov, ki jih je mogoče uporabljati za prenos rádiokomunikácija -e ž telekom. telekomunika-informacij, po dogovoru od 3 kHz do 3 000 GHz cija po radijskih valovih S: rádijska komunikácija rádiofrekvénčni šúm -ega -a m elektr. elektro- rádiokomunikacíjsko omréžje -ega -a s magnetni šum s komponentami v radiofre- telekom. fiksno ali mobilno omrežje za radioko-kvenčnem območju Sp: rádijski šúm, RF-šúm munikacije 680 rákel rádiolokácija -e ž telekom. rafinácija ugotavljanje položaja -e ž kem. teh., met. tehnološki postopek objektov z uporabo lastnosti razširjanja za izločanje škodljivih, neuporabnih primesi, radijskih valov nečistoč, npr. rafinacija bakra, sladkorja radiolóška zaščíta PRIM.: číščenje (1) -e -e ž zaščita oseb pred škodljivimi vplivi ionizirajočega sevanja rafinácija náfte -e -- ž kem. teh. tehnološki S: zaščíta pred sévanjem postopek za izločanje škodljivih, neuporabnih rádioluminiscénca primesi iz surove nafte in njena predelava v -e ž fiz. luminiscenca, ki jo po- uporabne proizvode, npr. bencin, plinsko olje, vzročijo rentgenski žarki ali radioaktivno sevanje petrolej, kerozin, kurilno olje, mazalna olja, radiométer -tra m fiz. merilnik jakosti elektro-bitumen, ki vključuje fizikalne postopke, npr. magnetnega sevanja frakcionirano destilacijo, in kemične postopke, radiometríja npr. krekiranje, reformiranje -e ž področje fizike, ki se ukvarja z meritvami elektromagnetnega valovanja, rafinacíjska žlíndra -e -e ž met. žlindra, ki vključno s svetlobo, njegove porazdelitve po pokriva staljeno kovino pri procesih rafinacije, smereh razširjanja in vpadanja, po jakosti nastala iz dodanih talil in nečistoč iz surove vpadnega valovanja rafinátor -ja m les. stroj za razvlaknjevanje rádionavigácija sevanja njegovih izvirov in valovni dolžini kovine -e ž telekom. radiodeterminaci- naravno sprijetih celuloznih vlaken, toplotno, ja, ki se uporablja za navigacijo in opozarjanje kemično obdelanih lesnih sekancev, rezancev, na ovire izmetnih skupkov pri sočasnem dovajanju rádionuklíd majhne količine sveže vode S: -a m fiz., kem. rafinêr Ü rádioaktívni izotóp rádioskopíja rafinêr -ja m les. -e ž fiz. stroj za razvlaknjevanje preiskovanje neprozornih naravno sprijetih celuloznih vlaken, toplotno, r objektov z rentgenskimi žarki, presvetljevanje z kemično obdelanih lesnih sekancev, rezancev, rentgensko svetlobo izmetnih skupkov pri sočasnem dovajanju rádiotéhnika -e ž področje elektrotehnike, ki majhne količine sveže vode S: rafinátor obravnava lastnosti in uporabo elektromagne-rafinírani alumínij -ega -a m met. s ponovnim tnih valov elektroliznim postopkom in kemično očiščen rádiotelefón -a m telekom. radijska sprejemno-primarni aluminij čistote nad 99,95 % za -oddajna naprava za prenos govora posebne namene, npr. za folijske elektrode v rádiotelefoníja -e ž telekom. električnih kondenzatorjih, napajanje tankih telefonija z radijski-mi komunikacijami PRIM.: plasti v industriji polprevodnikov têlekomunikácija rádiotelegráf -a m telekom. rahljálnik telegraf, ki za prenos -a m 1. tekst. stroj, ki pred predilnim skimi komunikacijami têlekomunikácija zobmi za rahljanje obdelovalne zemlje PRIM.: 2. agroteh. traktorski priključek z rádioteleskóp -a m astr., fiz. usmerjena radijska ráka -e ž grad. z deskami obložen ali obzidan antena za prestrezanje radijskih signalov iz vesolja rádiotelegrafíja valji, prevlečenimi z iglasto, žagasto, zobato, ž -e telekom. telegrafija z radij-klinasto oblogo signalov, sporočil uporablja radijske valove postopkom rahlja in čisti vlakna, pretežno z jarek, betonsko korito, po katerem je speljana rádiotelevizíja -e ž radiodifuzija, ki združuje voda od jezu na potoku, reki do vodnega kolesa zvokovno in slikovno oddajanje rákel -kla m 1. graf. v primeren nosilec vpet rádon -a m kem. radioaktivni element iz skupine tanek jeklen ali plastičen trak, s katerim se od-žlahtnih plinov, ki nastaja pri radioaktivnem stranjuje odvečna tiskarska barva z netiskovnih razpadu radija, simbol Rn elementov v globokem tisku ali z rastrskega 681 rakéta valja v fleksotisku 2. graf. v primeren nosilec vpet Rankinov diagrám -ega -a [rênkinov] m fiz., stroj. nekaj mm debel trak iz fleksibilnega elastome- diagram, ki prikazuje Clausius-Rankinov ra, s katerim se potiska tiskarska barva skozi krožni proces z vodno paro S: Clausius-Ranki-tiskovne elemente šablone v sitotisku nov diagrám rakéta ranžíranje -e ž leteče telo na reakcijski pogon, ki -a s prom. razvrščanje železniških deluje neodvisno od pogonskega medija, okolja vozil s sestavljanjem in ločevanjem rakétni motór Raoultov zákon -ega -ja m stroj. reakcijski -ega zakóna [raúlov] m motor, ki ga poganjajo hitro iztekajoči plini kem. zakon, po katerem je parcialni tlak vsake rakétni pogòn tlaku čiste sestavine, pomnoženemu z njenim stroj. -ega -ôna m pogon, pri množinskim deležem v zmesi PRIM.: plínska turbína sestavine idealne zmesi tekočin enak parnemu katerem gibalna količina izpušnih plinov raketoplán -a m zunajzemeljski letalnik na večji vzorec raketni pogon, ki pri povratku lahko pristane na stroj. ki se pri tkanju ali tiskanju na blago sestavlja v raketnega motorja ustvarja potisk rapórt -a m tekst. ponavljajoča se enota vzorca, Zemlji kot letalo rást rastí ž večanje velikosti česa z dovajanjem, Rámanovo sípanje elektr. Ü brálno-vpisoválni pomnílnik graf. ráster -tra m razčlenitev površine slike na -ega -a s fiz. neelastično rastrske pike, ki glede na velikost, gostoto in sipanje fotonov na molekulah, pri katerem RÁM RAM-a in -- m (ang. random-access memory) nega zrna pri strjevanju krat. dodajanjem novih gradnikov, npr. rast kristal- barvo omogočajo doseganje različnih rastrskih r foton odda del energije za vzbuditev sipalca tonskih vrednosti in s tem tiskanje različnih dolžino sestavina sluzi nekaterih zlasti zdravilnih rastlin, npr. gozdnega slezenovca rámanska spektroskopíja -e -e ž kem. spek-rastlínsko barvílo -ega -a s naravno barvilo, troskopija, ki obravnava nihajne ali rotacijske pridobljeno iz cvetov, listov, stebla, lesa, korenin spektre, dobljene pri neelastičnem sipanju rastlínsko ólje dolžino od tiste pred trkom ali dobi energijo rastlínska sluznína -e -e ž kem. glavna od vzbujenega sipalca in odleti s krajšo valovno in zaradi tega odleti po trku z daljšo valovno barvnih tonov žarka enobarvne svetlobe, navadno laserske, -ega -a s kem. teh. naravno olje iz rámanski spékter sončnično olje PRIM.: minerálno ólje fiz., kem. -ega -tra m spekter rastlínsko strojênje pri prehodu skozi preiskovano snov rastlinskih plodov, npr. bučno olje, olivno olje, svetlobe, ki se dobi z ramansko spektroskopijo -ega -a s kem. teh. strojenje ráma téhtnice -e -- ž krak vzvoda tehtnice, lesa, listov, plodov rastlin, npr. tanin z rastlinskimi strojili, ki se pridobivajo iz lubja, npr. rimske tehtnice rámpa -e ž 1. elektr. linearno naraščajoča spre- zapis z računalniškimi programi elektr., prom. rastríranje -a s graf. pretvorba slike v rastrski menljivka, signal 2. uvoj kontaktne graf. rástrska píka -e -e ž najmanjši element tirnice na vsakem koncu njenega odseka, ki rastrirane slike olajšuje uvoz ali izvoz kontaktnega drsnika elek-tričnega tirnega, cestnega vozila 3. grad. konstruk- rástrska tónska vrédnost -e -e -i ž graf. delež cija za prometno povezavo dveh nivojev pokritosti površine vzorca z rastrskimi pikami ráng matríke procesnih barv -a -- m mat. red največje kvadratne podmatrike, ki ima od nič različno rástrski elektrónski mikroskóp -ega -ega -a determinanto m fiz. Ü vrstíčni elektrónski mikroskóp 682 rávni preklòp rástrski fílm -ega -a m graf. rávna stréha kopirna predloga za -e -e ž grad. streha z naklonom izdelavo tiskovne forme, na kateri so upodo- strešine, manjšim od 10° bljeni tiskovni elementi kot rastrske pike rávni kamníti lók -ega -ega -a m grad. kamniti rástrski globôki tísk -ega -ega -a m graf. globoki lok, izdelan iz neparnega števila kosov obdela-tisk, pri katerem se uporabljajo tiskovne forme v nega lomljenega ali klesanega naravnega kamna obliki valjev s poglobljenimi tiskovnimi površi-s takimi poševnimi čeli, da se smeri stičnih nami v obliki alveol, iz katerih se tiskarska barva ravnin sekajo v središču loka, ki je v osi loka na prenaša neposredno na tiskovni material razdalji za do 1,5-krat večji od razpona, ležiščni rástrski tón -ega -a m graf. opori loka sta obdelani pod kotom 60–75° barvni učinek rastrske tonske vrednosti rávni lók -ega -a m grad. opečna ali kamnita rástrski transmisíjski elektrónski preklada, rahlo nadvišana v sredini razpetine, mikroskóp -ega -ega -ega -a m fiz. Ü vrstíčni tako da statično deluje kot lok transmisíjski elektrónski mikroskóp ravnína -e ž 1. mat. dvorazsežni geometrij-rástrski zapís -ega -a m graf. zapis slike v raču- ski objekt, v katerem skozi poljubni različni nalnikovem pomnilniku kot polje slikovnih točki poteka premica, ki v celoti pripada temu elementov, katerega kakovost se meri s številom objektu 2. ravna ploskev brez izboklin in barvni predstavitvi ima vsak slikovni element ravnínska geometríja -e -e ž področje poleg svoje koordinate tudi kodo barve slikovnih elementov na enoto dolžine slike, pri vdolbin ráven ravní ž višina ravne površine, gladine, odnose med njimi, npr. črte, kroge, trikotnike S: geometrije, ki obravnava like v ravnini in letev s spodnjim robom v obliki rezila, osnovni točke ležijo na isti ravnini del stroja za ravnanje nasutega materiala, terena ravnínske koordináte -ih -át ž mn. mat. koor-ravnálni báger -ega -gra m grad., stroj. bager z dinate, ki določajo položaj točke v ravnini ravnalno desko ravnínski brusílnik ravnálna dèska -e -e ž grad. lesena ali jeklena ravnínska krivúlja -e -e ž mat. krivulja, katere r npr. raven cestišča, raven tekočine nivó (2) PRIM.: planimetríja, trigonometríja ravnálnik -ega -a m stroj. Ü ploskôvni -a m 1. stroj. stroj za ravnanje, npr. brusílnik pločevine, profilov 2. grad., stroj. stroj za razgri-njanje nasutih materialov in ravnanje terena ravnínski kót -ega -a m mat. mera za razprtje PRIM.: gréder, planírni plúg šopa poltrakov, izhajajočih iz središča enotske ravnálo -a s 1. grad. krožnice, ki na njej sekajo dani lok S: kót prečna letev na daljšem ročaju za ravnanje peska, svežih asfaltnih ravnínsko brúšenje -ega -a s stroj. Ü ploskôvno grad. mešanic, betona 2. deska, aluminijasta brúšenje ali železna plošča, naslonjena na vodila, za ravnínsko napétostno stánje -ega -ega ravnanje površine nanesenega ometa, nasipa, -a s grad. vgrajenega betona 3. grad. napetostno stanje, navadno v ploščatih plošča finišerja za raz-strukturah, ki ga opiše napetostni tenzor z porejanje asfaltne mešanice 4. grad. srednji plug, dvema od nič različnima lastnima vrednostma, srednja ravnalna deska gradbenega stroja za npr. napetostno stanje membrane napihnje-ravnanje površine nasipa, nasutega materiala, nega balona, stena brez obremenitve v smeri gramozne, makadamske ceste normale S: dvóósno napétostno stánje ravnánje z energíjo -a -- -- s dejavnosti, ki rávni preklòp vključujejo politiko, načrtovanje, zagotavlja- -ega -ópa m grad., les. sklop pri nje in obvladovanje energije Sp: uprávljanje z vodoravnem podaljšanju elementa, npr. strešne energíjo lege, škarnika, stropnika, na podprtem stiku 683 rávni rótor ali stiku, kjer vsaj spodnji del leži na podpori in pravokoten utor, v katerega se vtakne poševno se konec enega dela in začetek drugega ravno odrezan konec tramiča, soha in tramič se nato zasekata, dela se stakneta, da se ravni ploskvi obojestransko spojita s spojko zasekata, čeli pritisneta druga na drugo in rávno brúšenje -ega -a s stroj. ploskovno spojita s sorniki S: rávni sklòp s pravokótnim brušenje s kolutnim brusom spáhom ravnolínijska dolžína zbirálnika -e -e rávni rótor -ega -ja m elektr. rotor, pri katerem -- ž grad. premočrtna razdalja med pregrado se za potrebe premočrtnega pogona navitje in najbolj oddaljeno točko zbiralnika, ki se namesto v krogu razvije v ravnini, kar povzroči uporablja pri izračunu višine vala v zbiralniku premočrtno premikanje rávno ozóbje -ega -a s stroj. ozobje, katerega rávni sklòp s pošévnim spáhom -ega zobje so vzporedni z osjo vrtenja zobnika sklópa -- -- -- m grad., les. sklop pri podaljšanju rávno stréšno ókno elementa, npr. strešne lege ali stropnika, na -ega -ega -a s grad. okno podprtem stiku ali stiku, kjer vsaj spodnji del za osvetlitev in prezračevanje podstrešnih ali leži na podpori, tako da se konec enega dela in mansardnih prostorov, npr. mansardno okno, začetek drugega dvostransko poševno zasekata, vgrajeno v navpično odprtino nadstreška dela se stakneta, da se ravni ploskvi zaseka in PRIM.: pošévno stréšno ôkno poševni čeli delov pritisneta druga na drugo, in ravnotéžje -a s 1. stanje, v katerem so vsi vplivi spojita s sorniki na sistem med seboj izničeni in je zato ustaljeno rávni sklòp s pravokótnim spáhom -ega S: ravnovésje (1) 2. meh. stanje telesa, pri katerem sklópa -- -- -- m grad., les. sklop pri vodoravnem po- je rezultanta vseh zunanjih sil in vseh zunanjih r daljšanju elementa, npr. strešne lege, škarnika, navorov enaka nič S: ravnovésje (2) stropnika, na podprtem stiku ali stiku, kjer vsaj ravnotéžna enáčba -e -e ž kem. enačba, s spodnji del leži na podpori in se konec enega dela in začetek drugega ravno zasekata, dela se katero se opišejo razmerja med koncentracija- mi reaktantov in reakcijskih produktov, ki so v stakneta, da se ravni ploskvi zasekata, čeli priti- termodinamičnem ravnotežju sneta druga na drugo in spojita s sorniki S: rávni ravnotéžna konstánta kémijske reákcije preklòp -e -e -- -- rávni sklòp z grebénom ž kem. količnik zmnožka ravnotežnih m -ega sklópa -- -- koncentracij produktov na potenco, ki je grad., les. sklop pri podaljšanju elementa, npr. enaka stehiometrijskemu številu posameznega strešne lege ali stropnika, na podprtem stiku ali produkta, in zmnožka ravnotežnih koncen- stiku, kjer spodnji del leži na podpori, izdelan tracij reaktantov v reakciji na potenco, ki je tako, da se na koncu enega dela in začetku enaka stehiometrijskemu številu posameznega drugega zasekata greben in zareza, dela se reaktanta pri kemijski reakciji, simbol K stakneta, da se grebena pritisneta v prilegajoči c ravnotéžni diagrám se zarezi na čelih, in spojita s sorniki S: sklòp s -ega -a m kem., met. Ü fázni diagrám tríróbim spáhom (2) rávni spàh -ega spáha m grad., les. spah pri ravnotéžno strjevánje -ega -a s kem., met. str-podaljšanju elementa na podpori, npr. zidu, jevanje zlitine, pri katerem se koncentracije nosilcu, tramu, izdelan tako, da se povezana tekoče in trdne faze spreminjajo, kot prika- dela, ki ležita na podpori, čelno stakneta in zujejo krivulje likvidus in solidus v binarnem povežeta s spojko z dveh ali treh strani faznem diagramu ali površine likvidus in Sp: čêlni spàh solidus v ternarnem faznem diagramu rávni ulèg rávno valovánje -ega uléga m grad., les. lesna zveza -ega -a s fiz. valovanje, odcepa, pri kateri se na stično stran sohe vreže katerega žarki so vzporedni, pogosto se 684 razdelílna izgúba uporablja kot približek valovanja zelo daleč agregata, nato se ugotavljajo njeni dinamični od izvira odzivi in dinamični parametri ravnovésje razbremenílni stebèr -a s 1. stanje, v katerem so vsi vplivi -ega -brà m elektr. na sistem med seboj izničeni in je zato ustaljeno močnejši steber, ki je lahko kotni steber ali S: ravnotéžje (1) 2. meh. stanje telesa, pri katerem steber v ravni liniji nadzemnega voda kot je rezultanta vseh zunanjih sil in vseh zunanjih začetek ali zaključek napenjalnega polja elek-navorov enaka nič S: ravnotéžje (2) tričnih vodnikov S: napenjálni stebèr ravnovésna bateríja razbremenílno oporíšče -ega -a s elektr. -e -e ž elektr. Ü izravnálna bateríja oporišče, ki razbremenjuje sile pri spremembi smeri trase nadzemnega voda Rayleighovo sípanje -ega -a [rêjlijevo] s bistveno manjši od valovne dolžine svetlobe hanje delovanja bremena na element, sestavino, elektr. napravo, stroj, konstrukcijo, vozilo fiz. razbremenítev -tve ž 1. zmanjšanje ali prene- elastično sipanje fotonov na delcih, ki so 2. proces Rayleighovo števílo -ega -a odklopa izbranih bremen zaradi motenj v elek-[rêjlijevo] s 1. značilno število, ki se uporablja troenergetskem sistemu in za ohranitev napajanja vzgonske sile in sile upora pri konvekciji ob elektr. razcèp -épa m sestavni del glave stebra vročem telesu, simbol pri prenosu toplote s konvekcijo, količnik preostalega sistema število, ki opisuje prenos toplote v kemijskih nadzemnega voda Ra 2. kem. teh. značilno reaktorjih s prevajanjem in konvekcijo znotraj razcépka -e ž stroj. del, element, varovalka proti fluida, zmnožek Grashofovega in Prandtlovega premočrtnemu premiku, npr. sornika, kolesa, Rayleigh-Taylorjeva nèstabílnost polkrožno profilirane žice, vložene v izvrtino in -e -i [rêjli r števila, simbol Ra ali odvijanju matice na vijačni zvezi v obliki têjlorjeva] razprte na drugem koncu ž fiz. nestabilnost meje med dvema fluidoma, ki nastane, kadar je plast fluida z večjo razcépna omárica -e -e ž elektr. omarica, razbijáč izstope posameznih žil brez spreminjanja m -a grad. armiranobetonska konstruk-njegovih izolacijskih lastnosti gostoto nad plastjo fluida z manjšo gostoto nameščena na večžilnem kablu, ki omogoča cija navadno v obliki več zob v vrsti prečno na smer toka, s katero se doseže razbitje in razcépni prodúkt -ega -a m kem. produkt posledično disipacija energije vodnega toka v cepitve atomskih jeder, npr. v jedrskem reaktorju podslapju pregrade ali drobirskega toka v hu- razcépno oporíšče -ega -a s elektr. oporišče, na dourniku katerem se vodi cepijo v dve ali več smeri razbremenílna cév -e ceví ž grad. cev, ki se razdaljemér -a m naprava za merjenje razdalj uporablja za zmanjšanje vzgona ali pornega med opazovalčevima mestom in ciljem, npr. tlaka v temelju, telesu pregrade v geodeziji, pri določanju goriščne razdalje v razbremenílnik -a m grad. fotografiji, pri točnem namerjanju artilerijske- zbiralnik s prelivom, Sp: ga orožja teleméter čez katerega odteka odvečna padavinska voda v sprejemnik, ki v mešanem kanalizacijskem razdelílna dóza -e -e ž elektr. doza, v kateri sistemu ob zelo močnih nalivih preprečuje se navadno cepi napeljava na več strani in gorvodno mašenje cevi in omogoča normalen omogoča neposreden dostop do omrežja nizek pretok odpadne vode v čistilno napravo zaradi vzdrževanja, meritev, popravil razbremenílni preskús -ega -a m elektr. razdelílna izgúba -e -e ž elektr. izguba moči dinamični preskus, pri katerem se v trenutku v razdelilnem omrežju, npr. zaradi upornosti izklopi obremenitev naprave, npr. porabniki od električnih vodnikov 685 razdelílna omárica razdelílna omárica -e -e ž elektr. omarica za cev z dvema elektrodama, med katerima elek- razvod električnega toka po posameznih elek- trični tok prenašajo elektroni, ki se pospešujejo tričnih tokokrogih PRIM.: razdelílnik v medelektrodnem potencialu, npr. rentgenska razdelílna plôšča cev, cev fluorescenčne sijalke, cev spektroskop- -e -e ž elektr. Ü razdelílnik ske svetilke razdelílna postája -e -e ž elektr. postaja raz- razelektrítvena sijálka -e -e ž elektr. sijalka, delilnega omrežja brez transformatorjev za v kateri nastaja svetloba zaradi razelektritve napajanje odjemalcev v plinu, kovinski pari ali mešanici plinov in razdelílna transformátorska postája -e kovinskih par -e -e ž elektr. postaja elektroenergetskega preno- razelektrítveni impúlz -ega -a m elektr. impulz, snega omrežja, ki električno energijo z visoko-ki sproži razelektritev elementa ali naprave napetostnega nivoja transformira na srednjo razelektrítveni tók napetost K: RTP -ega -a m 1. elektr. električni r razdelílnik tok ob razelektritvi naboja skozi sicer izolirno -a m elektr. naprava v nizkonapeto- snov 2. elektr. neželeni električni tok ob razelek- stnem elektroenergetskem omrežju ali inšta- tritvi naboja, ki se nabere, npr. ob pretakanju laciji, ki z vgrajenimi sestavinami, npr. stikali, tekočih goriv, nekaterih kemikalij, in zaradi varovalkami, spončno letvijo, omogoča priklju- iskrenja lahko povzroči eksplozijo ček električnih vodov in razdelitev električnih razfósforjenje tokov Sp: razdelílna plôšča, razvódnik -a s met. (3) odstranjevanje fosforja iz kovinske taline, navadno taline jekla PRIM.: razdelílna omárica Sp: de- fosforácija razdelílnik vžíga -a -- m elektr., stroj. Ü dodelílnik razgradljívost vžíga -i ž kem. lastnost polimernih materialov, da se v okolju razkrojijo PRIM.: bío- razdelílni transformátor -ega -ja m elektr. razgradljíva plástika transformator, ki pretvarja želeno moč na nape- razgrádnja tostni nivo razdelilnega omrežja ali odjemalca -e ž 1. kem. fizikalni, kemijski ali bi- razdelílno omréžje pretvarjajo v enostavne spojine, elemente, npr. -ega -a s elektr. omrežje pri čiščenju odpadnih vod PRIM.: distribucíjski transformátor okemijski proces, pri katerem se kemične snovi napajanje končnih uporabnikov, odjemalcev beljakovin na peptide in nato na posamezne S: distribucíjsko omréžje aminokisline 3. elektr., grad. proces razstavljanja razdeljêni ločílnik nadzemnih vodov in/ali podzemnih kablov za razkroj spojin na enostavnejše, npr. razgradnja 2. kem. postopen -ega -a m elektr. ločilnik, pri in podiranja objekta, npr. stavbe, gradbenega katerem gibljivi in negibljivi kontakti posame- inženirskega objekta, električnega sestava znih polov niso na skupnem podnožju 4. stroj. postopek razstavljanja in ravnanja z razeléktrenje odpadnimi deli naprave, stroja na koncu -a s 1. elektr. Ü razelek-njegove življenjske dobe, ob dekomisiji trítev (1) 2. fiz. Ü razelektrítev (2) razíglanje -a s stroj. odstranjevanje ostrega razelektrítev -tve ž 1. elektr. kratkotrajen sunek robu pri izdelkih, izdelanih z odrezovanjem, električnega toka skozi plin ali paro, ki se pojavi npr. s štancanjem, frezanjem, struženjem, pri visoki električni poljski jakosti med elek-mehansko, z elektroerozijo trodama, npr. med oblakom in Zemljo Sp: raze-razkisíčenje léktrenje (1) 2. fiz. pojav, pri katerem naelektreno -a s kem. teh., met. Ü dezoksidácija telo izgubi električni naboj Sp: razeléktrenje (2) razklápljanje -a s elektr. postopek prekinjanja razelektrítvena cév -e ceví ž prazna ali z raz- povezav med deli elektroenergetskega redčenim plinom napolnjena, navadno steklena omrežja 686 razpàd álfa razklêjenje narávne svíle -a -- -- s tekst. od- ostrino podrobnosti na sliki Sp: definícija (2), stranitev sericina, ki lepi dvojno nit surove svile, resolúcija (3) s pranjem v milnici ali rahlo alkalni raztopini razmagnétenje -a s fiz. postopek, s katerim se S: degumíranje narávne svíle v magnetu izniči magnetizacija razklenítev -tve ž elektr. prekinitev povezave, razmastílna kàd -e kadí ž kem. teh. kad za elek-npr. v električnem tokokrogu trolitsko razmaščanje razklòn svetlôbe -ôna -- m fiz. razpršitev žarka razmérje -a s število, ki se dobi z deljenjem bele svetlobe na snop mavričnih žarkov, ki dveh veličin z isto dimenzijo, npr. raztezek nastane zaradi disperzije svetlobe razmérnik -a m količnik dveh veličin iste vrste, razklòp -ópa m kem. pretvorba težko topnih ki prikazuje razmerje med njima, npr. razmerje snovi v spojine, ki so topne v vodi ali kislinah med dolžino preskušanca po nateznem razklópna postája -e -e ž elektr. Ü stikalíšče preskusu in pred njim razkólnost -i ž kem. razméšana tŕdna raztopína lastnost mineralov, kamnin, -e -e -e ž met. da se pri razbijanju razkoljejo v smeri kake iz dveh raztopin sestavljena trdna raztopina, kristalne ploskve nastala iz homogene trdne raztopine zaradi razkoseválnik prevelike razlike v velikosti atomov -a m stroj za sekanje, rezanje, komponent drobljenje odpadnih kovinskih, plastičnih ma-razméšanje terialov -a s kem., met. pojav, da iz ene razkosmíčenje homogene tekoče ali trdne faze nastaneta dve -a s kem. teh. dispergiranje fazi z različnima sestavama skupkov na delce koloidnih velikosti, ki se razméšanje v tŕdnem uporablja npr. za pripravo gladko tekoče su- -a -- -- s met. pojav r spenzije gline v keramični industriji S: deflo-pri binarnih trdnih raztopinah, da v sistemu kulácija PRIM.: flokulácija, izkosmíčenje popolne topnosti v trdnem in tekočem razkriválno délo stanju pri preveliki razliki v velikosti atomov -ega -a s rud. delo pri odstra-komponent zaradi pozitivne entalpije mešanja njevanju krovnine nad rudnim telesom nastaneta iz ene homogene raztopine dve razkròj -ôja m kem. proces, pri katerem snov ločeni raztopini z različnima sestavama prehaja v svoje sestavine ali enostavnejše razmík -a m najkrajša razdalja med sosednjima spojine predmetoma, deloma, črtama, črkama razkuževánje -a s kem. teh. postopek obdelave razmnoževánje -a s graf. izdelovanje kopij odpadne vode ali blata za zmanjšanje številske besedil, risb, slik koncentracije patogenih klic pod predpisano razódranje vrednost, ki je še nevarna za okužbo Sp: dezin- -a s grad. postopek, pri katerem fékcija se odstrani oder, ki v času gradnje omogoča razlíka kontáktnih potenciálov izdelavo konstrukcije, npr. armiranobetonske -e -- -- ž plošče, dostop do konstrukcije ali izvedbo del elektr. razlika električnih potencialov na stiku na konstrukciji, npr. fasadni oder dveh različnih snovi brez prisotnosti elek-razogljíčenje tričnega toka S: kontáktni potenciál Sp: mêjni -a s met. odstranjevanje ogljika iz potenciál PRIM.: elektródni potenciál, jekel v staljenem ali trdnem stanju Sp: dekarbo-kontáktna napétost (1) nizácija razločljívost -i ž razpàd álfa 1. število slikovnih -áda -- m fiz. jedrska reakcija, pri elementov, ki jih vsebuje slika Sp: definícija (1), kateri radioaktivno jedro razpade na lažje jedro resolúcija (2) PRIM.: ločljívost (2) 2. merilo za in delec alfa S: álfa razpàd 687 razpàd béta razpàd béta -áda -- m fiz. jedrska reakcija, pri nih na stenah ali raztopljenih plinov v stenah kateri se proton v jedru spremeni v nevtron in vakuumskih naprav 3. elektr. odstranjevanje pozitron ali nevtron v proton in elektron plinov, npr. iz elektronk S: degazíranje (2) S: béta razpàd razplinjeválno srédstvo -ega -a s met. razpàd jêdra -áda -- m fiz. spontan razpad ne- sredstvo za odstranitev raztopljenih plinov iz stabilnega atomskega jedra v drugo atomsko kovinske taline Sp: degazánt jedro ali v isto jedro v nižjem energijskem razpóčna plôščica -e -e ž stroj. del v obliki stanju, neodvisen od zunanjih pogojev, pri ploščice, diska, ki je natančno dimenzioniran in čemer se izseva ionizirajoče sevanje v obliki izdelan tako, da pri morebitnem porastu tlaka sevanja alfa, beta ali gama S: rádioaktívni razpàd nad konstrukcijsko vrednost poči, se poruši PRIM.: cepítev jêdra in s tem prepreči poškodbe ali celo porušitev razpádna konstánta -e -e ž fiz. obratna drugih vitalnih delov in sestavin naprave vrednost razpadnega časa Sp: razpóčni dísk razpádni čàs -ega čása m fiz. razpóčna tŕdnost povprečno -e -i ž 1. odpornost trajanje zadrževanja kvantnega sistema v ploske tekstilije, papirja, kartona, da se r se pregreta tekočina ekspandira in se pri tem tlaka v njej delno upari S: ekspanzíjska posóda (2) razpóčni dísk -ega -a m stroj. Ü razpóčna razpénjenje -a s kem. teh. odstranjevanje plôščica pene s površinsko aktivnimi dodatki, npr. pri razpóka razpenjálnik tekočine 2. stroj. odpornost zaprte tlačne -a m kem. teh. posoda, v kateri posode proti delovanju naraščajočega vzbujenem stanju ne razpoči, ko nanj deluje tlak plina ali čiščenju odpadnih vod, pri proizvodnji papirja -e ž nepopolna, začetna porušitev PRIM.: spénjenje materiala v obliki ozkega do zevajočega razpérjanje preloma PRIM.: réža (1), špránja -a s les. upognitev konic zob na žagnem listu izmenoma na eno in drugo stran, razpóka v konstrúkciji -e -- -- ž grad. razpoka, da se pri žaganju olajša hod žage ki nastane v gradbeni konstrukciji, npr. zaradi razpetína neenakomernega posedanja temeljnih tal, -e ž 1. grad. svetla vodoravna krčenja materialov, temperaturnih sprememb razdalja, merjena med podporami razpoklínski vodonôsnik nosilca, plošče, loka, npr. razpetina mostu -ega -a m grad. vo- PRIM.: razpòn (1) 2. elektr. vodoravna dolžina donosnik v razpokanih kamninah nadzemnega voda med zaporednima podpor- razpolôvna dôba -e -e ž fiz., kem. Ü razpolôvni nima točkama, drogoma, stebroma čàs razpetína kríl -e -- ž stroj. razdalja med obema razpolôvni čàs -ega čása m fiz., kem. čas, v skrajnima koncema kril letala katerem pri radioaktivnem razpadu razpade razpiráča -e ž grad. poševen konstrukcijski polovica radioaktivnega izotopa ali pri kemijski element povezja, ki je z ulegom povezan z reakciji reagira polovica izhodne snovi Sp: raz-veznikom in s stebričem polôvna dôba razpírnik -a m grad. Ü gôltnik razpoložljíva móč -e močí ž moč, ki je v razplínjanje določenem času na razpolago porabniku -a s 1. met. odstranjevanje plinov iz kovinske taline, npr. pred litjem S: degazíra- razpoložljívost -i ž verjetnost, da je stroj, nje (1) 2. fiz. odstranjevanje raztopljenih plinov naprava, sistem v določenem časovnem iz tekočin v vakuumskih napravah, adsorbira- intervalu na razpolago za obratovanje, uporabo 688 razrezoválna línija razpoložljívost energíje -i -- ž stroj. razpršílna léča količnik -e -e ž fiz. leča z negativno energije, ki jo vir lahko zagotavlja v določenem lomnostjo, ki ima goriščno ravnino na strani časovnem intervalu, npr. v enem letu, ko ni v vstopnega snopa popravilu ali vzdrževanju, in največje možne razpršílnik -a m stroj. priprava, ki razprši proizvedene energije v tem obdobju tekočino na zelo drobne kapljice razpoložljívost močí -i -- ž stroj. količnik moči rázred razréda m 1. z mejnima vrednostma naprave, stroja, postroja, ki je na razpolago v ali stopnjo značilnosti, npr. točnosti, določen času, ko lahko obratuje, in njegove imenske okvir za razvrščanje Sp: klása 2. skupina, pod-moči skupina snovi, predmetov, pojavov, ki se med razpoložljívost napráve -i -- ž vsota časa seboj razlikujejo le po določenih značilnostih, obratovanja naprave in časa pripravljenosti za npr. kakovosti Sp: klása obratovanje rázred céste razréda -- m prom. razvrstitev razpòn -ôna m 1. grad. svetla razdalja med cest po prednosti zimskih vzdrževalnih oporama zidnega loka, podporami mostu del, npr. avtoceste in hitre ceste spadajo v razpetína PRIM.: (1) 2. grad. osna in/ali svetla 1. razred, glavne ceste, glavne mestne ceste razdalja med podporami nosilca, grede in pomembnejše regionalne ceste v 2. razred, razpónska konstrúkcija -e -e ž grad. ceste 6. razreda so v zimskih razmerah zaprte kon-PRIM.: réd céste strukcija, ki premošča razpon med sosednjima podporama razrédčena raztopína -e -e ž kem. raztopina, ki razpóra vsebuje razmeroma malo topljenca PRIM.: -e ž grad.kon- konstrukcijski element za podporo ali zagotavljanje predvidene lege, npr. centrírana raztopína r greda v ostrešju, tlačno obremenjena palica, vez razredčílo -a s kem. Ü redčílo v predalčju, element za razpiranje dvostranske- ga opaža pri izkopih razredčína -e ž elektr., fiz. območje v elastični snovi, kjer je tlak manjši, ali v zraku, kjer je razporedítev délta -tve -- ž elektr. razporedi- gostota molekul manjša od povprečnega tlaka, tev električnih vodnikov, pri kateri so linijski povprečne gostote vodniki razporejeni v vogalih enakokrakega trikotnika, pri čemer spodnja stranica ni nujno rázred instrumênta razréda -- m razred za vodoravna razvrstitev instrumentov po določenih merilih, S: délta razporedítev npr. točnosti, vzdržljivosti razpoznávanje gôvora -a -- s matematična analiza govorjenih besed, stavkov in njihov rázred tóčnosti razréda -- m 1. razred meril- nje prašnih delcev iz plinov, navadno dimnih -a s 1. kem. teh., met. odstranjeva- instrumentnega ali merilnega transformatorja, pri katerem ostaneta tokovni in kotni pogrešek plinov Sp: odpraševánje 2. grad. odstranjevanje ali napetostni in kotni pogrešek v določenih prašnih delcev s površine konstrukcije pred mejah pri predpisanih pogojih uporabe nanosom barve ali protikorozijske plasti razrezoválna línija gôvora katerih točnost značilne mere je v ustreznem elektr. intervalu S: tóčnostni rázred 2. oznaka razpraševánje prepis v besedilo PRIM.: nikov ali izdelkov, označenih z istim simbolom, prepoznávanje razpršêno oddájanje -e -e žmet. linija za avtomati- s -ega -a elektr. Ü rádio-zirano vzdolžno razrezovanje širokih kovinskih, difuzíja (1) navadno jeklenih, trakov na ožje, sestavljena razprševánje -a s fiz. difuzni odboj usmerje-iz stroja za razvijanje traku iz zvitka, stroja za nega sevanja na hrapavi površini ali sipanje na vzdolžno rezanje in stroja za navijanje razrezanih delcih, npr. v megli trakov na navijalni boben S: delílna línija 689 razrezoválnik razrezoválnik -a m stroj za razrezovanje do dve deski ali ploha z ravnim stikanjem pra- papirja, pločevine, plastike, npr. stroj za razre- vokotnih robov zovanje dokumentov razšírjeni vodník -ega -a m elektr. večžilni elek-razséžnost prostóra -i -- ž mat. število trični vodnik, pri katerem so nekatere notranje koordinat, ki so potrebne, da se povsem žice izpuščene ali zamenjane z lažjimi nekovin- opredeli lega točke v prostoru Sp: dimenzíja skimi zaradi doseganja večjega premera prostóra razšírjeno obmóčje tokôvnika -ega -a -- s razséžnost véktorskega prostóra -i -- -- ž elektr. območje tokovnika z naznačenim trajnim mat. število linearno neodvisnih vektorjev, ki toplotnim tokom, večjim od naznačenega pri- tvorijo bazo vektorskega prostora marnega toka, na katerega se nanašajo zahteve razsmérnik za točnost -a m elektr. elektronska naprava ali elektronsko vezje za pretvarjanje enosmerne razširjeválnik láserskega snôpa -a -- -- m električne napetosti v izmenično napetost, stroj. optični sestav, ki se uporablja za povečanje npr. enosmerne baterijske napetosti 12 V v premera in zmanjšanje divergence laserskega izmenično napetost 220 V za pogon ustreznega snopa stroja PRIM.: ênosmérni pretvórnik, presmér- raztápljanje -a s kem. prehajanje trdne snovi v nik, usmérnik K: DC/AC tekočini v tako majhne delce, da jih ni mogoče razsoljevánje vôde -a -- s kem. odstranjeva-razločiti r nje soli iz morske vode, npr. z elektrodializo, raztèg -éga m fiz. sprememba dolžine telesa reverzno osmozo zaradi mehanske obremenitve ali segrevanja razstavljívi spòj -ega spôja m spoj, pri PRIM.: raztézek katerem se povezani deli lahko razstavijo, npr. raztezálna míza -e -e ž les. miza, pri kateri je vijačna zveza, spoj vtiča in vtičnice S: ločljívi mizna plošča izdelana navadno iz treh delov, ki spòj se s posebnim sistemom zložijo drug v drugega, razstójnik -a m elektr. naprava, ki drži drug pod drugega ali drug nad drugega v posamezne električne vodnike v snopastem manjšo površino vodniku v zahtevanih geometrijskih legah raztezálo -a s tekst. naprava za raztezanje razstrelívo -a s kem. teh. eksplozivna snov, katere združenih pramenov ali stenja do želene ali eksplozija se izzove z detonatorjem, uporablja zahtevane debeline za načrtovano finost preje, se v vojaške namene ali za razstreljevanje, za raztezanje oblikovanih kemičnih vlaken pri npr. v kamnolomih, rudnikih Sp: eksplozív preoblikovanju PRIM.: smodník raztézek -zka m fiz. relativna sprememba razstreljevánje -a s grad., rud. rušenje homogene dolžine telesa zaradi mehanske obreme-strukture objekta ali kamnine z razstrelivom, nitve ali segrevanja, simbol ε Sp: dolžínski npr. pri gradnji predora raztézek, lineárni raztézek, rélativni podáljšek razšírjanje na pošévni spàh PRIM.: raztèg -a -- -- -- s grad., les. ploskovno razširjanje, pri katerem se na raztopína -e ž kem. homogena zmes, ki podlago položita in pribijeta ali privijačita ena je sestavljena iz ene same faze in vsebuje do dve deski ali ploha s poševno odrezanimi topljenec, npr. sladkor, raztopljen v topilu, robovi, ki se prilegajo drug na drugega npr. vodi razšírjanje na pravokótni spàh -a -- -- -- s raztopína amónijaka -e -- ž kem. vodna grad., les. ploskovno razširjanje, pri katerem se na raztopina NH3, šibka baza Sp: amónijev podlago položita in pribijeta ali privijačita ena hidroksíd, sálmiakovec 690 razžveplánje raztopínsko utrjevánje -ega -a s met. razvlaknjeválnik utrje- -a m les. stroj za razvlaknje-vanje z zlitinskimi elementi, ki so raztopljeni v vanje lesa osnovni kovini, s čimer povzročajo elastično razvlaknjevánje -a s les. ločevanje naravno napetostno polje v kristalni mreži in otežujejo sprijetih celic surovega, kemično ali termično drsenje dislokacij obdelanega sekanca, izmetnih skupkov, grč pri razvejêna mákromolékula -e -e ž kem. ma-proizvodnji meljavine, polceluloze v celulozna kromolekula, ki ima na glavno verigo vezane vlakna z brusilnikom, defibratorjem, diskastim stranske verige iz enakih gradnikov rafinerjem, mlinom ob dodatku sveže vode razvejêna molékula -e -e ž kem. molekula, ki razvódnica -e ž elektr. škatla, v kateri se izvedejo ima na glavno verigo vezane stranske verige, povezave in usmerjanje električnih vodnikov npr. 4-etiloktan inštalacije razvejíšče -a s mat. krivulja, vzdolž katere je razvódnik -a m 1. stroj. ploščati ali batni analitična funkcija nezvezna drsnik kot krmilnik parnega batnega stroja razvijajóča se okvára 2. stroj. ploščati ali batni drsnik kot hidravlični, -e -- -e ž elektr. okvara S: pnevmatični krmilnik poti fluida dŕsniški izolacije, ki se začne z zemeljskim stikom linij-ventíl 3. elektr. Ü razdelílnik skega vodnika ali medsebojnim stikom dveh linijskih vodnikov in se razvije v okvaro med razvòj -ôja m dejavnost snovanja, oblikovanja dvema ali tremi linijskimi vodniki in poskusne izdelave novih izdelkov, naprav, razvijálnik strojev -a m kem., var. naprava za razvijanje plina s kemijsko reakcijo, npr. acetilenski raz- razvójni cíkel -ega -kla m čas od zamisli do vijalnik začetka redne proizvodnje industrijskega r razvijálno barvílo izdelka -ega -a s kem. netopno barvilo, ki se razvije iz dveh topnih sestavin razvójno délo -ega -a s uporaba že znanih neposredno na substratu znanstvenih dognanj raziskovalnega dela v razvíjanje procesu nastajanja novega izdelka -a s kem. postopek v fotografiji, s katerim postane latentna slika vidna na filmu ali razvrednôtenje okólja -a -- s ekol. zmanjšanje papirju PRIM.: fiksíranje (2) ekološke vrednosti okolja zaradi škodljivih razvíjanje fúnkcije -a -- s mat. zapis funkcije v bioloških, fizikalnih ali kemičnih sprememb, ki obliki vrste preprostejših funkcij, ki so konver- jih povzroča zlasti človek s svojimi posegi, kot razvíjanje plína dácija okólja s -a --kem. pridobivanje plina razžárjanje gentne na predpisanem intervalu je npr. onesnaževanje zraka, voda, tal Sp: degra-s kemijsko reakcijo, npr. ogljikovega dioksida z -a s met. segrevanje kovinskega reakcijo med kalcijevim karbonatom in kloro- materiala do žara vodikovo kislino razželézenje -a s 1. kem. odstranitev železa iz razvíta fúnkcija -e -e ž mat. funkcija, ki podaja tehnološke vode z oksidacijo ali s pretvorbo odvisno spremenljivko z neposredno izračun- topnih železovih(II) spojin v slabo topne ljivim izrazom kot funkcijo neodvisne spre- železove(III) spojine in filtracijo 2. met. odstra-menljivke, y = f(x) S: eksplicítna fúnkcija nitev železa iz kovinske taline razvíta méra razžveplánje -e -e ž grad. mera zunanje ali -a s 1. met. odstranitev žvepla, notranje strani merjenca, ki ima krivino ali je npr. iz tekočega jekla Sp: desulfurácija (2), lomljen, izmerjena tako, kot da bi bil merjenec odžveplánje 2. kem. teh. odstranjevanje žveplo-raven, npr. obseg kroga ali valovita pločevina vega dioksida iz dimnih plinov Sp: desulfu-kot ravna črta, ravnina rácija (1) 691 rdéča krvolúžna sôl rdéča krvolúžna sôl -e -e solí m kem. Ü kálijev sprememba, npr. razvijanje plina, sprememba héksacianídoferát(III) barve, nastanek oborine PRIM.: reaktánt rdéča lítina reákcija indúkta -e -e ž met. zlitina, ki vsebuje masni -e -- ž elektr. Ü reákcija kótve delež 85 % bakra in 5–20 % kositra, lahko reákcija kótve -e -- ž elektr. magnetno vzbujanje tudi cink in svinec, je kovna in se uporablja za v kotvinem navitju ali sprememba magne-izdelavo medalj in okrasnih predmetov tnega pretoka v zračni reži električnega stroja rdéča méd -e medí ž met. med rdečkaste barve, Sp: reákcija indúkta ki vsebuje masni delež bakra nad 80 % in cinka reakcíjska energíja -e -e ž fiz. razlika lastne 14–16 % ter zelo majhne dodatke železa in energije vseh delcev, ki vstopajo v jedrsko svinca S: tómbak reakcijo, in delcev, ki pri tem nastanejo, simbol rdéča trohnôba Q, merska enota joule, elektronvolt -e -e ž les. okužba iglavcev, ki jo povzročajo glive iz rodu Heterobasidion, pri reakcíjska entalpíja -e -e ž kem. sprememba kateri se les rdečkasto obarva entalpije pri kemijski reakciji Sp: reakcíjska rdéče bláto toplôta -ega -a PRIM.: s kem. teh. Ükémijska energíja rdéči múlj rdéči cemènt -ega -ênta m mešani portlan- porah katalizatorja grad. med hitrostjo kemijske reakcije in uporom v 2. elektr. histereza med ele- dski cement z dodatkom pucolana in z visoko rdéči bakrénec reakcíjska histeréza -e -e ž 1. kem. histereza -ega -nca m met. Ü kuprít ktrično napetostjo na akumulatorskem členu zgodnjo trdnostjo, ki se uporablja za manj pri polnjenju ali praznjenju in stanjem njegove zahtevne gradnje, nearmirane betone, tlake in napolnjenosti r betonske izdelke rdéči fósfor -ega -ja m alotropska modi- in kemijske tehnike, ki obravnava mehanizme kem. reakcíjska kinétika -e -e ž področje kemije fikacija fosforja, rdeč do vijoličast amorfen in hitrosti kemijskih reakcij S: kémijska samovnetljiv, ni strupen in se uporablja za pro- stroj. reakcíjska párna turbína -e -e -e ž ener-izvodnjo fosforjevih spojin, v industriji vžigalic prašek, netopen v ogljikovem disulfidu, ni kinétika PRIM.: gijski pogonski stroj, pri katerem se tlak pare v béli fósfor turbini pri toku skozi en venec ali več vencev rdečílo -a s kem. rdeče barvilo, uporablja se npr. lopatic vodilnika in gonilnika zvezno zmanjšuje za ličila v kozmetiki, za rdeče črnilo S: nàdtláčna párna turbína rdéči múlj -ega -a m kem. teh. odpadek pri pri- reakcíjska površína -e -e ž kem. fazna meja dobivanju glinice iz boksita, ki vsebuje zlasti med reaktanti v različnih agregatnih stanjih okside železa, silicija in titana Sp: rdéče bláto ali med tekočimi reaktanti, ki se ne mešajo, na reagénčni papír kateri poteka kemijska reakcija -ega -ja m kem. papir, prepojen z reagentom, za ugotavljanje prisotnosti reakcíjska prevléka -e -e ž kem. spojina na nekaterih snovi, npr. jodidno-škrobni papir kovini, ki nastaja pri kemijski reakciji med dantov, kot sta klor in ozon, svinčev papir za reakcíjska toplôta -e -e ž kem. Ü reakcíjska ugotavljanje prisotnosti vodikovega sulfida, entalpíja za ugotavljanje prisotnosti plinastih oksi- kovino in raztopino, v katero se kovina pomaka fenolftaleinski papir za ugotavljanje polarnosti enosmernega toka reakcíjska turbínska stôpnja -e -e -e ž stroj. Ü reagènt nàdtláčna turbínska stôpnja -ênta m kem. snov ali spojina, ki se doda preiskovani snovi, da pride do reakcíjski čàs -ega čása m 1. kem. čas, potreben kemijske reakcije, pri kateri se zgodi značilna za potek kemijske reakcije 2. Ü odzívni čàs 692 reálna níčla reakcíjski izkorístek -ega -tka m kem. reaktívno barvílo delež -ega -a s tekst. barvilo, ki se želenega produkta, pridobljenega z enostavno na celulozni in volneni substrat veže s kovalen-kemijsko reakcijo, glede na njegovo teoretično tno vezjo možno množino S: izkorístek reákcije reaktívno letálo -ega -a s stroj. Ü reakcíjsko reakcíjski motór -ega -ja m stroj. motor, ki letálo proizvaja potisno silo na podlagi spremembe reaktívnost -i ž kem. sposobnost elementa ali gibalne količine iztekajočih plinov, nastalih spojine, da sodeluje v kemijskih reakcijah, pri v zgorevalni komori pri zgorevanju kerozina čemer se sprošča energija kot toplota PRIM.: plínska turbína reáktor pačúka -ja -- m kem. teh. krožilni reaktor reakcíjsko letálo -ega -a s stroj. letalo z enim ali z vzgonsko mešalno cevjo, ki se uporablja za več reakcijskimi motorji Sp: reaktívno letálo izluževanje rud reakcíjsko nanašánje -ega -a s fiz., kem. reáktor s cévnim snôpom -ja -- -- -- m kem. nanašanje tankih plasti iz parne faze, pri teh. reaktor z do 10 000 vzporednimi cevmi katerem se eden od elementov dovaja v plinasti v valjastem ohišju, ki deluje kot prenosnik fazi PRIM.: blískovno lásersko nanášanje, toplote in se uporablja pri močno eksotermnih fizikálno nanášanje iz párne fáze, kémično ali močno endotermnih reakcijah nanášanje iz párne fáze, zavésno nanášanje reáktor s fluidizírano plastjó -ja -- -- -- m reakcíjsko naprševánje -ega -a s naprše-kem. teh. kontinuirni reaktor, v katerem poteka vanje, pri katerem se inertnemu plinu dodaja kemijska reakcija med trdnino in plinom, ki reaktiven plin, npr. kisik, dušik, ki reagira z ma-se vpihava skozi porozno ploščo na dnu, pri terialom tarče, uporablja se za nanašanje tankih čemer plin trdnino razrahlja in jo fluidizira, da plasti, npr. oksidov, nitridov na substrat se obnaša, kot da bi bila tekočina, npr. kurjenje r reaktánca -e ž elektr. parnega kotla s fluidizirano plastjo premo- imaginarni del električne govega prahu impedance, ki ga tvorita kapacitivna reaktanca in induktivna reaktanca, simbol X, merska reáktorska posóda -e -e ž fiz. posoda, v Sp: enota ohm jálovi upòr PRIM.: eléktrična kateri je nameščen jedrski reaktor s svojim impedánca hladilom, gorivnimi elementi in krmilnimi reaktánca nasíčenja -e -- ž elektr. palicami reaktanca elementa iz magnetnih materialov, ko pridejo v reáktorska sredíca -e -e ž fiz. osrednji del področje nasičenja jedrskega reaktorja, kjer potekajo jedrske reaktánčni relé reakcije Sp: -ega -êja m elektr.reáktorsko jêdro rele, katerega vzbujalna veličina je določena vrednost reaktance reáktorsko hladílo -ega -a s fiz. hladilo za reaktánt -a m kem. hlajenje jedrskega reaktorja med njegovim snov, ki se porablja pri delovanjem kemijski reakciji PRIM.: reagènt reaktívna móč reáktorsko jêdro -ega -a s fiz. Ü -e močí ž elektr. reáktorska imaginarna sredíca komponenta zmnožka fazorjev električne napetosti in električnega toka, potrebna za ma- reálna fúnkcija -e -e ž mat. preslikava med se v elektroenergetskem sistemu z izmenično reálna komponênta -e -e ž mat. realni del napetostjo v eni periodi zvezno izmenjuje med gnetenje strojev, transformatorjev in vodov, ker množicama realnih števil električnim in magnetnim poljem, simbol kompleksnega števila Q , merska enota var S: jálova móč PRIM.: reálna níčla induktív- -e -e ž mat. ničla funkcije, ki je na móč, kapacitívna móč realno število 693 reálna raztopína reálna raztopína -e -e ž kem., met. raztopina, pri povečuje upogibno trdnost, preprečuje kateri so med komponentami interakcije, zato drsenje 3. grad. element za okrepitev ploskovne se za njen nastanek navadno porablja toplota in konstrukcije v pravokotni smeri na tangen- reálni čàs pločevina, rebrasta plošča 4. elektr. del električ- m -ega čása dejanski čas, v katerem nega izolatorja, ki štrli iz njegovega telesa in je ima entalpija mešanja pozitivno vrednost cialno ravnino konstrukcije, npr. valovita poteka proces namenjen povečanju plazilne razdalje r reálni plín -ega -a m fiz., kem. plin, ki se ne obnaša rêbro izolátorja -a -- s elektr. del z valovito ali kot idealni plin zaradi sil med molekulami, nevalovito površino, ki štrli iz telesa izolatorja zato se njegovega stanja ne da točno opisati s in podaljša plazilno razdaljo splošno plinsko enačbo reciklírana vôda -e -e ž voda, ki se večkrat reálnočasôvna úra -e -e ž funkcijska enota uporabi, preden se vrne v naravni hidrološki za merjenje in beleženje absolutne, relativne ali cikel, npr. prečiščena tehnološka voda inkrementne časovne vrednosti reciklíranje -a s vračanje v industriji že upora-reálno števílo -ega -a s mat. matematični bljenih materialov, neuporabnih in izrabljenih pojem, intuitivno določen kot število, ki ustreza izdelkov v predelavo za izdelovanje ponovno točki na številski premici in je element množice uporabnih materialov racionalnih ali množice iracionalnih števil recipróčni prôstor -ega prostóra m fiz. PRIM.: ìracionálno števílo, kompléksno števílo, evklidski prostor valovnih vektorjev, v katerega narávno števílo, racionálno števílo preslika Fourierova transformacija funkcije rêbrasta armatúra -e -e ž grad. armatura koordinat v prostoru iz rebrastih jeklenih palic z večjo natezno recirkulácija -e ž kem. teh. vračanje celotnega trdnostjo in boljšo oprijemljivostjo z betonom toka prečiščene odpadne vode ali njegovega rêbrasta betónska plôšča -e -e -e ž grad. dela iz katere koli faze čiščenja v predhodno betonska stropna konstrukcija za premostitev fazo čiščenja večjih razponov, ki ima spodaj rebra, v katerih réd -i ž elektr. vrstica trnov, nožic, kontaktov, je natezna armatura polov v električnem konektorju rêbrasti obòk -ega -óka m grad. polkrožni PRIM.: ênorédni konéktor opečni obok, na določeni razdalji prekinjen réd céste -a -- m prom. razvrstitev javne ceste z ločnimi rebri, štrlečimi na spodnjo stran, glede na gostoto prometa in njene tehnične ki se navadno opirajo na okrepitve zidov lastnosti, ki omogočajo hitro, varno in za okolje ali slope čim manj obremenjujoče potekanje prometa, rebrênje -a s oblikovanje reber, npr. na npr. avtocesta, hitra cesta, glavna cesta, lokalna pločevini, v tkanini cesta, javna pot PRIM.: rázred céste rebríčasta plôšča -e -e ž grad. plošča z večjim redčílo -a s kem. topilo za redčenje in čiščenje številom nizkih reber na manjših medsebojnih oljnih barv, npr. terpentin, specialni bencin razdaljah kot pri rebrasti betonski plošči Sp: razredčílo rebríčenje -a s vtiskanje reber, npr. v površino réd determinánte -a -- m mat. število stolpcev gumba pri instrumentu, za boljši oprijem ali vrstic v kvadratni matriki, iz katere se računa rêbro determinanta -a s 1. podolgovat del, člen česa za povečanje površine, boljši prenos toplote, réd diferenciálne enáčbe -a -- -- m mat. npr. rebro radiatorja 2. podolgovata izboklina najvišji red odvoda neznane funkcije v diferen- na površini pločevine, pohodne plošče, ki cialni enačbi 694 reducírana Planckova konstánta réd dôlgega doséga -a -- -- m 1. fiz. réd múltipóla urejenost -a -- m fiz. število, povezano s snovi, pri kateri je parameter reda v korelaciji številom polov na sferi, ki na veliki oddalje-sam s seboj na velikih razdaljah 2. kem., met. pro- nosti objema multipol in se izraža s tirnim storska ureditev gradnikov, npr. atomov, ionov, kvantnim številom l ustrezne sferne funkcije, molekul, v kristalizirani snovi, kjer imajo ti npr. monopol ima l = 0, dipol 1, kvadrupol 2 in Sp: ploščami, skozi katere so napeljane in razpore-dôlgi réd jene galirne vrvice rèdestilácija -e ž očiščenje tekočine, taline z rédni razporèd -ega -éda m elektr. razpored večkratno destilacijo kontaktov v redeh znotraj pravokotnega ko-rédka cemêntna málta ponavlja na velike razdalje v primerjavi z me- redníca -e ž tekst. okvir s preluknjanimi datomskimi razdaljami do najbližjih sosedov natančno določen položaj, ki se periodično oktupol 3 -e -e -e ž grad. groba nektorja, npr. enoredni, dvoredni, troredni nanosom ometa pri prehodu skozi optično anizotropno snov polarizirana pravokotno na os anizotropnosti rédka matríka -e -e ž mat. matrika, katere réd odvôda -a -- m mat. število zaporednih elementi so redko različni od nič odvajanj funkcije, s katerimi se doseže dani rédka zêmlja -e -e vode, da je dobro tekoča, namenjena za rédni žárek -ega -rka m fiz. žarek svetlobe, ki je obrizg površin sten in stropov pred cementna malta, ki ji je dodana taka količina konektor ž kem. oksid redkozemelj- odvod skega elementa kem. rédoks reákcija -- -e ž kem. kemijska reakcija, iz skupine elementov, ki obsega skandij, itrij in ja, pri čemer en atom, ion ali molekula sprejme S: r rédkozêmeljska kovína -e -e ž element pri kateri hkrati potekata redukcija in oksidaci-lantanoide rédkozêmeljski elemènt enega ali več elektronov, drug atom, ion ali rédkozêmeljski elemènt molekula pa odda enega ali več elektronov, npr. -ega -ênta m kem. rjavenje železa na vlažnem zraku, pri katerem element iz skupine elementov, ki obsega skandij, itrij in lantanoide S: rédkozêmeljska se elementno železo oksidira v železov(III) ion, kovína kisik iz zraka pa se reducira v oksidni ion réd krátkega doséga réd polinóma -a -- -- m 1. fiz. urejenost -a -- m mat. najvišja potenca, snovi, pri kateri se korelacija parametra reda ki nastopa v kakem členu polinoma S: stôpnja samega s seboj zmanjša že na nekaj značilnih polinóma razdaljah struktur, ki določajo ta parameter réd reákcije -a -- m 1. kem. vsota eksponentov Sp: krátki réd (1) 2. kem., met. prostorska ureditev koncentracij vseh reaktantov v izrazu za hitrost gradnikov, npr. atomov, ionov, molekul, kemijske reakcije 2. kem. eksponent koncentra-v trdnem materialu, ko ima vsak gradnik cije posameznega reaktanta v izrazu za hitrost podobno, a ne povsem enako razporejene kemijske reakcije, npr. red reakcije glede na prve sosednje in tudi druge sosednje gradnike, posamezen reaktant npr. pri amorfnih snoveh, kot so stekla, večina reducènt polimerov, medtem ko je razporeditev bolj -ênta m kem. element ali spojina, ki v redoks reakciji oddaja elektrone drugi kemični oddaljenih atomov manj natančno določena zvrsti, ki jo reducira, sama pa se pri tem oksidira Sp: krátki réd (2) réd matríke PRIM.: oksidánt -a -- m mat. urejeni števili stolpcev in vrstic matrike, npr. 3 × 2 pri nekvadratni reducírana Planckova konstánta -e -e -e matriki s tremi stolpci in dvema vrsticama [plánkova] ž fiz. Planckova konstanta, deljena z S: dimenzíja matríke 2π, simbol ћ 695 reducírni cévni prikljúček reducírni cévni prikljúček -ega -ega -čka m referénčni etalón -ega -a m etalon, navadno stroj. cevni priključek za povezavo dveh cevi največje meroslovne kakovosti, ki je na cevovoda z različnimi imenskimi premeri, razpolago na danem mestu ali v dani uporablja se pri zmanjševanju premera organizaciji in je podlaga za meritve cevovoda na tem mestu reducírni ventíl -ega -a m stroj. referénčni pogóji ventil, ki -ih -ev m mn. pogoji, ki znižuje vstopni tlak in na izstopni strani obsegajo vrednosti in/ali območja vplivnih vzdržuje konstantni tlak S: zmanjševálnik veličin, pri katerih so merilne negotovosti tláka PRIM.: regulátor tláka ali mejne vrednosti pogreška, dopustne za redúkcija merilnik, najmanjše -e ž 1. kem. kemijska reakcija, pri kateri atom, ion ali molekula sprejme enega ali referénčni signál -ega -a m 1. elektr. signal, ki več elektronov in poteka kot del redukcijsko- se pri regulaciji uporablja za doseganje želene -oksidacijske reakcije vedno hkrati z oksida- vrednosti 2. elektr. signal, ki omogoča sinhroniza-cijo 2. met. zmanjšanje, npr. prereza cevi pri cijo poteka procesa valjanju ali vlečenju referénčni sistém -ega -a m fiz. abstraktni redukcíjski potenciál -ega -a m kem. potencial, koordinatni sistem, ki točkam v prostoru in ki ga ima polčlen, v katerem poteka redukcija, času enolično priredi koordinate glede na glede na standardno vodikovo elektrodo množico referenčnih točk, ki določajo orienta- PRIM.: stándardni redukcíjski potenciál cijo in merilo tega referenčnega sistema glede r redukcíjsko barvílo na druge referenčne sisteme v prostoru in času, -ega -a s kem. v vodi npr. mednarodni nebesni referenčni sistem netopno barvilo, ki se z redukcijo v alkalnem referénčni vír mediju pretvori v topne levkospojine in se nato -ega -a m 1. elektr. referenčna naprava, ki daje električno ali magnetno na substratu oksidira v netopno barvilo redukcíjsko béljenje veličino v okviru zahtevane tolerance ali z -ega -a s kem. beljenje v določeno negotovostjo 2. elektr. etalon za kali- kopeli, ki vsebuje reducent bracijo merilnika redúktor -ja m stroj. enostopenjski ali več- referénčno vozlíšče -ega -a s elektr. vozlišče v stopenjski mehanski prenosnik z zmanjšano elektroenergetskem omrežju, kjer se v kom- vrtilno frekvenco in povečanim navorom na pleksni ravnini izbere faza napetosti, po kateri izhodu PRIM.: multiplikátor, zobníško gonílo se ravnajo vse faze spremenljivk vozlišč tega redundánca -e ž obstoj več kot enega sredstva sistema za izvedbo zahtevane funkcije refleksíja -e ž mat. preslikava ploskve v ploskev, redundántni sistém enáčb -ega -a -- m mat. pri kateri se vsaka točka preslika v točko na rešljiv sistem z več enačbami, kot ima spremen- nasprotni strani zrcalne ravnine S: zrcáljenje ljivk refleksíjski goniométer -ega -tra m kem. go- reed kontákt -- -a [ríd] m elektr. Ü hermétični niometer za merjenje kotov med kristalnimi kontákt ploskvami po odbojih svetlobe od njih referénčna dióda -e -e ž elektr. dioda, ki refleksíjski koeficiènt -ega -ênta m fiz. vzdržuje konstantno napetost neodvisno od količnik amplitude odbitega in amplitude obremenitve, spreminjanja napajanja ali tem- vpadnega sevalnega ali svetlobnega polja pri perature zrcalnem odboju referénčna veličína -e -e ž refleksíjski spékter veličina, s katero -ega -tra m graf. spekter se pri regulaciji primerja regulirana veličina odbite svetlobe od obarvanega predmeta 696 regenerátno vlákno refleksíjski vzórec -ega -rca m graf. refraktárni materiáli vzorec na -ih -ov m mn. kem. teh. Ü predmetu, ki svetlobo odbija ognjevzdŕžna kerámika refleksívna relácija -e -e ž mat. binarna refraktométer -tra m kem. instrument za relacija, pri kateri je vsak element v relaciji sam merjenje lomnega količnika preiskovane snovi, ali enak ≥ med števili ter relacija vzporeden║ refraktométrična analíza -e -e ž kem. Ü med premicami s sabo, npr. relacija enakosti = ali relacija večji npr. z merjenjem Brewsterjevega kota reflektánca -e ž 1. količnik odbitega in fiz. refraktometríja vpadnega sevalnega toka za širše območje refraktometríja -e ž kem. metoda kvantita-valovnih dolžin, npr. za sevanje ene valovne tivne analize z merjenjem lomnega količnika dolžine, simbol ρ S: odbójnost (1) 2. fiz. raztopine preiskovane snovi Sp: refraktométrič- količnik odbite in vpadne zvočne moči, simbol na analíza r S: fáktor odbójnosti (2), odbójnost (2) refráktor -ja m fiz. astronomski daljnogled z reflektírna bárva -e -e ž Ü odsévna bárva objektivom iz leč reflektométrična interferénčna spektro- regálni žerjàv -ega -áva m stroj. žerjav za regalna skopíja -e -e -e ž kem. spektroskopija, ki temelji skladišča in ravnanje z bremeni v škatlah, na interferenci bele svetlobe na tankih filmih in zabojih, zabojnikih ali na paletah za koordina-se uporablja za raziskave molekulskih interak- tno pozicioniranje, navadno avtomatično raču- sevanje po odbojnem zakonu -ja m 1. površina, ki odbija vpadno pri katerem oslabljeni, lahko tudi nebistveno fiz. 2. ustrezno popačeni, dohodni impulzi vzbujajo generira-oblikovana površina, ki odbija svetlobo r nje novih impulzov, ki so časovno, oblikovno in sijalke v ozek snop, npr. avtomobilski reflektor velikostno enaki izvirnim 3. lih S: interferénčna spektroskopíja regenerácija impúlza -e -- ž elektr. postopek, refléktor cij, zlasti v kemijskih zaznavalih in biozaznava- nalniško krmiljen, voden elektr. ustrezno oblikovana prevodna odbojna površina, katere mere so velike v primerjavi z regenerácija toplôte -e -- ž postopek za valovno dolžino vpadnega elektromagnet - izrabo odpadne toplote vročega fluida, ki se nega sevanja 4. elektr. v presledkih vodi skozi medij za kratkotrajno del antene Yagi, ki leži za dipolom in poveča njeno smernost shranjevanje toplote, nato se skozi segreti refléktorska sijálka toploto PRIM.: rekuperácija toplôte elektr. -e -e ž sijalka, v regeneratívno grétje PRIM.: medij vodi hladen fluid, ki prevzame shranjeno diréktor anténe (2) kateri je del balona prekrit z odbojno snovjo, ki -ega -a s gretje z rege-usmerja oddano svetlobo sijalke neracijo toplote refórming -a m kem. teh. Ü reformíranje regeneratívno grétje zráka -ega -a -- s met. reformíranje gretje zraka z vročimi dimnimi plini, ki po -a s kem. teh. kemijska presnova težjih bencinskih frakcij nafte v hlapnejše zgorevanju goriva oddajo toploto v toplotni produkte z višjim oktanskim številom s regenerator hkratnim krekiranjem, ciklizacijo, dehidroge- regenerátno predívo -ega -a s tekst. predivo, nacijo in izomerizacijo Sp: refórming pridobljeno z regeneracijo tekstilnih odpadkov refrákcija -e ž fiz. sprememba smeri razširjanja regenerátno vlákno -ega -a s 1. tekst. nemo-svetlobe zaradi spreminjanja lomnega količnika dificirano kemično vlakno, pridobljeno iz v optično nehomogenem sredstvu raztopin viskoze iz naravnih polimerov z obar-refraktárije -ij ž mn. kem. teh. Ü ognjevzdŕžna janjem in regeneriranjem v obliki filamenta kerámika S: sekundárno vlákno 2. tekst. vlakno za ponovno 697 regenerátor izdelavo prediva, pridobljeno iz sekundarnih kljub motečim vplivom okolice 2. urejanje pro-tekstilnih surovin metnega režima na prometnicah, npr. obvezne regenerátor smeri, enosmernega prometa, omejitev nosil- -ja m elektr. naprava, ki obnavlja nosti, omejitev hitrosti vožnje raven in kakovost signalov S: obnavljálnik regenerátor toplôte regulácija frekvénce in močí -e -- -- -- ž elektr. -ja -- m stroj. Ü toplôtni pridobljena iz naravne celuloze, npr. lesa, energetskega sistema s sosednjimi povezanimi bombažnega lintersa, po nabrekanju in delni sistemi pri izmenjavi električne energije Sp: fre- depolimerizaciji z raztapljanjem v topilih in kvénčno-môčnostna regulácija sistéma obarjanjem PRIM.: celofán, viskóza regulácija vodotóka -e -- ž grad. regulacija regenerírana gúma regenerírana celulóza vrednosti in odstopanja delovne moči od kem. -e -e ž celuloza, zahtevane moči na povezovalnih vodih elektro-regenerátor regulacija odstopanja frekvence od nazivne r izdelana z mehansko dezintegracijo gumenih -e -e ž kem. teh. guma, struge naravnega vodotoka za zaščito okolja pred poplavami, za namakanje, izkoriščanje odpadkov, npr. izrabljenih kolesnih pnevmatik, vodne sile z gradnjo infrastrukturnih objektov, in ločitvijo od negumenih sestavin, npr. žičnih npr. poglobitev, preusmeritev struge, gradnja vložkov, korda, uporablja se za dodajanje pregrad, jezov, kanalov, obloge obrežij in dna, gumeni surovini pri proizvodnji manj ustvarjanje mrtvic, zasaditev rastlinja zahtevnih gumenih izdelkov regulacíjska pregráda -e -e ž grad. pregrada, ki regenerírano kémično vlákno -ega -ega -a s ustvari zbiralnik, iz katerega se spušča voda za kem. vlakno v obliki prediva ali filamentnih prej, uravnavanje pretoka v reki pridobljeno z regeneracijo naravnih polimerov regionálna césta regulacíjska téhnika -e -e ž -e -e ž prom. področje cesta za povezo-vanje pomembnejših središč občin ali mestnih tehnike, ki obravnava snovanje, izvedbo in občin in navezovanje prometa na državne ceste uporabo krmilno-regulacijskih naprav regionálni načŕt -ega -a m grad. regulacíjska vôdna zapórnica -e -e -e ž načrt, ki grad. vodna zapornica, ki obratuje pod polnim grafično in tekstovno prikazuje splošne pritiskom za reguliranje pretoka podatke o naravnih in prostorskih pogojih večjega območja ali mesta, navadno v merilu 1 : regulacíjska zánka -e -e ž elektr., stroj. sklenjena 2 000 ali 1 : 5 000 krmilna zanka, ki izhodno veličino krmiljene registrírni balón -ega -a m majhen balon, enote primerja z referenčno opremljen z aparati za ugotavljanje temperatu- regulacíjski gradník -ega -a m elektr., stroj. re, tlaka, vlažnosti, kozmičnih žarkov v višjih osnovni gradnik regulacijske naprave, npr. refe-zračnih plasteh renčni potenciometer, diskriminator kot pri-registrírni barométer -ega -tra m Ü barográf merjalni člen, izvršilni motor, merilnik signala registrírni instrumènt povratne zveze -ega -ênta m Ü zapi-soválnik regulacíjski obsèg močí -ega -éga -- m elektr. registrírni termométer -ega -tra m Ü vsota regulacijskih območij delovnih moči agre- termográf gatov, vključenih v regulacijo frekvence in moči regresíjska analíza -e -e ž mat. regulacíjski sistém statistično oce- -ega -a m elektr., stroj. sestav njevanje korelacij med spremenljivkami, npr. z vseh enot sistema krmiljenja v sklenjeni zanki metodo najmanjših kvadratov PRIM.: regulátor (2) regulácija -e ž 1. elektr., stroj. regulacíjski transformátor postopek, s katerim -ega -ja m se izbrana veličina vzdržuje pri želeni vrednosti elektr. transformator, pri katerem se z odcepi 698 rektascénzija na primarnem navitju lahko regulira velikost programa, tehničnega sistema, gradbenega, transformirane napetosti industrijskega objekta ali proizvodne, storitve- regulacíjski ventíl ne organizacije, da se izrazito izboljšajo kazalci -ega -a m stroj. ventil za učinkovitosti regulacijo tlaka, toka, poti, npr. tlaka pare rekalescénca pred parno turbino, toka v hidravlični napravi -e ž met. pojav, da sproščanje PRIM.: proporcionálni ventíl, sêrvoventíl toplote pri strjevanju kovinskega materiala regulacíjsko koríto povzroči segretje taline, ki se strjuje -ega -a s grad. jarek, v katerega se preusmeri vodotok ali se uporablja rekombinácija -e ž 1. elektr., fiz. prehod ionizi- model realne raztopine, pri kateri je entropija 3. izničijo gibljivi nosilci nabojaastr., fiz. obdobje mešanja enaka entropiji mešanja idealne v zgodnji zgodovini vesolja, ko se je prvotna raztopine, kar včasih omogoča poenostavljeno ionizirana plazma ohladila in so se protoni računanje termodinamičnih funkcij združevali z elektroni v vodikove atome regulátor regulárna raztopína združitvi z elektronom ali elektroni 2. fiz. proces -e -e ž kem., met. teoretični v polprevodnikih, pri katerem nastanejo ali se kot razbremenilnik za odvajanje visoke vode ranega atoma v plazmi v nevtralno stanje ob podlagi signala napake s pomočjo vgrajenega -ja m 1. enota ali sistem, ki na rekombinacíjski koeficiènt -ega -ênta m elektr., fiz. hitrost spreminjanja številske gostote algoritma generira krmilni signal 2. elektr., stroj. ionov pri rekombinaciji, simbol α , merska naprava, ki mehansko, elektronsko, računalni-enota kubični meter na sekundo ško uravnava določen proces PRIM.: regulacíjski rekonstrúkcija sistém -e ž grad. spreminjanje tehničnih regulátor tláka značilnosti obstoječega objekta, pri čemer se -ja -- m stroj. sestavina, npr. deloma spreminjajo konstrukcijski elementi, ventil, ali naprava, sestavljena iz ventila in zmogljivost ali uvedejo druge izboljšave, pri r zaznavala tlaka, ki krmili, regulira izhodni tlak čemer se gabariti praviloma ne spreminjajo fluida PRIM.: reducírni ventíl, zmanjševálnik rekristalizácija tláka -e ž met. proces nastajanja regulátor vklòp-izklòp novih kristalnih zrn v trdni kovini iz kristali- -ja -- m elektr., stroj. Ü zacijskih kali, ki so prisotne na mestih, kjer je dvópoložájni regulátor energija kristalne mreže po preoblikovanju, ki regulírana veličína -e -e ž elektr., stroj. izhodna predstavlja hladno deformacijo, največja, npr. veličina z zaprto zanko reguliranega sistema na mejah kristalnih zrn, dvojčkov, in ga aktivira PRIM.: regulírna veličína s segrevanjem kovine dovedena toplota regulírna energíja -e -e ž elektr. energija, ki jo rekristalizacíjska temperatúra -e -e ž met. potrebuje regulator za svoje delovanje, npr. temperatura, pri kateri poteče rekristaliza-za regulacijo frekvence v elektroenergetskem cija kovinskega materiala, deformiranega v ustrezne spremembe frekvence elektroener- rekristalizacíjsko žarjênje -ega -a s met. getskega sistema brez delovanja sekundarne sistemu, količnik spremembe delovne moči in hladnem regulacije frekvence hladnem, da se zaradi rekristalizacije zmanjšata žarjenje kovinskega materiala, deformiranega v regulírna veličína -e -e ž elektr., stroj. vhodna njegova trdota in trdnost in poveča gnetljivost veličina, ki krmili regulirani sistem PRIM.: re- Sp: dovršílno žarjênje gulírana veličína rektascénzija -e ž astr. nebesna koordinata z rèinženíring -a m uvajanje sprememb v inže- izhodiščem v pomladišču vzdolž vzporednika v niring, ki predstavljajo temeljito in učinkovito ekvatorskem koordinatnem sistemu PRIM.: de-prenovo tehničnega izdelka, proizvodnega klinácija (2) 699 rektifikácija rektifikácija -e ž 1. kem. postopek za čiščenje produkta mase delca in kvadrata njegove tekočih snovi z večkratnim delnim uparja- hitrosti, ko pa se hitrost približuje hitrosti njem tekoče zmesi in ponovno kondenzacijo svetlobe, narašča proti neskončnosti pare, ki temelji na različni hlapnosti sestavin, relativístična fízika -e -e ž fizika, ki se je uporablja se za pridobivanje najlažje hlapne razvila z Einsteinovo teorijo relativnosti in sestavine PRIM.: deflegmácija, frakcionírana nadgrajuje klasično fiziko pri obravnavi hitrega destilácija 2. geod. postopki, s katerimi se instru-gibanja ali velikih sistemov, zlasti s tem, da ment pripravi tako, da se odpravijo vzroki za priredi geometrijskim relacijam v prostoru nastanek sistematičnih merilnih pogreškov dinamiko, zato tudi čas ne more biti absoluten, rektifikacíjska kolóna -e -e ž 1. kem. teh. kolona ampak se lahko le usklajuje z atomskimi urami, ki ga merijo pri šaržni destilaciji, v katero vstopa para iz r destilacijskega kotla spodaj, najlažje hlapna relativístična mehánika -e -e ž področje komponenta pa izhaja zgoraj, uporablja se za klasične mehanike, ki pri obravnavanju gibanja pridobivanje ene komponente, npr. etanola, iz upošteva relativnost časa in zato napoveduje večkomponentne zmesi 2. kem. teh. del frakcionir-tudi gibanja, pri katerih se hitrosti približajo ne kolone nad napajalnim prekatom hitrosti svetlobe rekuperácija toplôte -e -- ž postopek za relativístični poprávki -ih -ov m mn. astr. izrabo odpadne toplote vročega fluida, ki se popravki, ki jih je treba upoštevati, da se rezultati vodi skozi toplotni menjalnik, kjer se navadno meritev ujemajo z napovedmi predrelativistične uporabi za predgrevanje PRIM.: regenerácija fizike, npr. gravitacijski rdeči premik toplôte rélativna atómska mása -e -e -e ž kem. količnik rekuperatívno grétje -ega -a s gretje z reku- mase atoma elementa in atomske masne kon- peracijo toplote v toplotnem izmenjalniku, npr. stante, simbol A PRIM.: v kavperju r atómska mása rélativna dieléktrična konstánta -e -e -e ž rekuperatívno zavíranje -ega -a s elektr. Ü elektr., fiz. Ü rélativna dieléktričnost generátorsko zavíranje rélativna dieléktričnost -e -i ž elektr., fiz. relaksácija -e ž meh. popuščanje napetosti, količnik dielektričnosti in električne konstante prehajanje v ravnovesno stanje S: rélativna permitívnost Sp: rélativna dielék- relaksacíjski čàs -ega čása m fiz. značilen čas trična konstánta vračanja sistema iz vzbujenega v ravnovesno rélativna frekvénca -e -e ž mat. količnik stanje, npr. relaksacijski čas dušenega nihala absolutne frekvence in števila vseh elementov je dolžina časovnega intervala po prenehanju v statističnem vzorcu, npr. delež prebivalcev vzbujanja, v katerem amplituda nihanja pade na mesta, starih od 40 do 50 let 1/Eu število vrednosti na začetku intervala rélativna gostôta -e -e ž količnik gostot snovi in relaksacíjski oscilátor -ega -ja m elektr. referenčne snovi pri določenih pogojih, simbol d generator periodičnih nesinusnih nihanj, ki rélativna hitróst uporablja zaporedje dveh aperiodičnih, redno -e -i ž fiz. hitrost gibanja se spreminjajočih in navadno zelo različno telesa glede na referenčni sistem, ki se giblje dolgih pojavov, npr. polnjenje in praznjenje hkrati z drugim gibajočim se telesom kondenzatorja rélativna hitróst fluída -e -i -- ž stroj. kompo-relativístična energíja -e -e ž fiz. kinetična nenta absolutne hitrosti fluida, npr. vode, pare, energija delcev, ki se gibljejo s hitrostjo, primer- zraka, pri turbinskih strojih glede na vrteči se ljivo s hitrostjo svetlobe, pri dovolj majhnih rotor PRIM.: obódna hitróst fluída, tangenciálna hitrostih preide v klasično obliko polovica hitróst fluída 700 reliéf rélativna kóta -e -e ž višinska razlika od nastavitve, meritve električnih veličin in rélativna občutljívost točkami voda ž -e -i 1. količnik rélativnostna teoríja izbrane ravnine do izbrane točke izmenjave logičnih signalov med posameznimi absolutne občutljivosti in merilnega obsega -e -e ž fiz. teorija gibanja merilnika 2. elektr. količnik absolutne občutlji- delcev in polj v prostoru in času, ki ob upošte-vosti pretvornika v danih pogojih delovanja in vanju načela kovariantnosti in enakosti hitrosti določene referenčne občutljivosti tega pretvor- svetlobe v vseh referenčnih sistemih omogoča nika sintezo zakonov elektromagnetizma in gravi- 3. elektr. količnik absolutne občutljivosti detektorja, obsevanega z merjenim sevanjem, tacije v enotno predstavo o vesolju kot celoti in občutljivosti, ko je obsevan z referenčnim S: Einsteinova teoríja rélativnosti sevanjem relé -êja m elektr. elektromagnetno stikalo, ki rélativna permeabílnost ga krmili električni tok skozi navitje elektro- -e -i ž fiz. količnik magnetne permeabilnosti magnetika in magneta, pri čemer sta krmilni in električni magnetne konstante, simbol tokokrog električno ločena μ r rélativna permitívnost relêjna avtomátika -e -e ž elektr. diskretna -e -i ž elektr., fiz. zaščitna avtomatika v elektroenergetskem količnik dielektričnosti in električne konstante sistemu, izvedena z električnimi releji S: rélativna dieléktričnost Sp: rélativna dielék-trična konstánta relêjna híšica -e -e ž elektr. majhna stavba, zaprt rélativna spremémba količíne prostor z napravami za relejno zaščito, informa- -e -e -e ž fiz. tiko in avtomatizacijo pri stikalnem polju voda količnik spremembe in vrednosti količine pred relêjna napráva spremembo -e -e ž elektr. naprava, ki z r uporabo relejev opravlja določeno funkcijo, rélativna višína -e -e ž razlika nadmorskih npr. zaščiti prenosni vod pri kratkem stiku višin dveh točk na zemeljski površini, npr. relêjna postája višina gore nad njenim vznožjem -e -e ž elektr. radijska postaja, ki prepošlje signal z isto informacijo takoj ali po rélativna vlážnost zráka -e -i -- ž količnik določeni časovni zakasnitvi delnega tlaka vodne pare v zraku pri določeni relêjna téhnika -e -e ž področje elektroteh-temperaturi in največjega možnega parnega nike, ki uporablja releje pri izvajanju določenih tlaka vode pri tej temperaturi PRIM.: absolútna funkcij, npr. krmilnih, zaščitnih, logičnih vlážnost zráka rélativni podáljšek relêjna zaščíta -e -e ž elektr. zaščita elektro- -ega -ška m fiz. Ü raztézek energetskega voda z napravo, ki na podlagi rélativni pogréšek -ega -ška m količnik abso-vhodnih podatkov, npr. električne napetosti, lutnega pogreška in primerjalne vrednosti električnega toka, električnega upora, tempera-rélativni tláčni koeficiènt ture, odkrije okvaro na njem in sproži ustrezen -ega -ega -ênta m fiz. količnik relativne spremembe tlaka in tem- odklopnik ali sistem odklopnikov perature pri segrevanju pri stalni temperaturi, relé na jálovo móč -êja -- -- -- m elektr. rele, ki za simbol α , merska enota kelvin na minus ena p zaščito naprave izrablja jalovo moč elektroener-rélativno gíbanje getskega omrežja -ega -a s fiz. gibanje glede na drugo telo, npr. hitrost jadrnice glede na obalo relé na povrátni tók -êja -- -- -- m elektr. rele, ki je odvisno od relativne hitrosti jadrnice glede ščiti, npr. generator, pred povratnim električ-na veter nim tokom rélativno selektívna zaščíta reliéf -- -e -e ž elektr. -a m upodobitev, npr. likov, vzorcev, ki zaščita, katere delovanje je odvisno od njene izstopajo iz osnovne ploskve 701 reliéfni tísk reliéfni tísk -ega -a m 1. graf. remanéntna magnetizácija tisk v sitotisku z -e -e ž elektr., fiz. Ü debelo plastjo nanosa barve S: debeloslôjni remanénca tísk 2. graf. tisk, pri katerem se z mehanskim remanéntni magnét -ega -a m elektr., fiz. preoblikovanjem tiskovnega materiala dobijo magnet, ki ostane magneten, ko nanj ne deluje dvignjeni, izbočeni tiskovni elementi, npr. več zunanje magnetno polje Braillova pisava, in za odtis ni potrebno nabar-remanéntno magnétno pólje vanje tiskovne površine S: slépi tísk -ega -ega -a s reluktánca elektr., fiz. Ü remanénca -e ž fiz. količnik magnetne napetosti in magnetnega pretoka, simbol remónt R m , merska -a m pregled, obnova, popravilo, enota henry na minus ena S: magnétni upòr zamenjava dotrajanih delov strojev, naprav, reluktánčna sinhronizácija opreme -e -e ž elektr. sin- hronizacija sinhronskega stroja z izraženimi remóntna delávnica -e -e ž delavnica za poli tako, da se njegova hitrost vrtenja privede popravilo, vzdrževanje naprav, strojev blizu sinhronizma, vendar brez vzbujanja remórker -ja m prom. rečni ali morski vlačilec, ki reluktánčni eléktromotór -ega -ja m elektr. po potrebi tudi obrne in privleče veliko plovilo sinhronski elektromotor z enakomerno po- do pristaniškega pomola r razdeljenimi izraženimi poli na rotorju, brez rénij -a m kem. element iz manganove skupine rotorskega vzbujalnega navitja, lahko s krat-periodnega sistema, težka, zelo trda kovina, ki kostično kletko za zagon PRIM.: kratkostíčni se na zraku oksidira šele nad 1000 °C, uporablja eléktromotór se za šobe reakcijskih motorjev, turbinske reluktánčni generátor -ega -ja m elektr. lopatice, simbol Re večfazni sinhronski generator, ki ima na rotorju réntgenska cév -e ceví ž elektr. elektronska močno izražene pole brez vzbujalnega navitja dioda s posebno oblikovano anodo na visoki in brez trajnih magnetov napetosti, ob kateri pri vpadu elektronov reluktánčni koráčni eléktromotór -ega nastaja rentgensko sevanje -ega -ja m elektr. koračni elektromotor, ki na réntgenska difrákcija -e -e ž fiz. difrakcija rotorju nima navitja niti trajnih magnetov, rentgenskega snopa na atomih pri prehodu ampak močno izražene pole v obliki zob skozi snov, pri kateri se pojavi značilni uklonski reluktánčni stròj -ega strôja m elektr. večfazni vzorec, iz katerega se lahko ugotovi kristalna sinhronski stroj, ki ima na rotorju močno struktura preiskovane snovi PRIM.: elektrónska izražene pole brez vzbujalnega navitja in brez difrákcija, nevtrónska difrákcija trajnih magnetov, navadno se uporablja kot réntgenska fluorescénca -e -e ž kem. sevanje elektromotor Sp: sinhrónski reluktánčni stròj sekundarne fluorescenčne rentgenske svetlobe, rém -a m merska enota zunaj mednarodnega ki je značilna za vsak element in jo izseva snov sistema enot za ekvivalentno dozo, simbol rem, pri obsevanju s primarno visokoenergijsko 1 rem = 10 mSv rentgensko svetlobo ali sevanjem gama K: XRF remanénca -e ž elektr., fiz. réntgenska fluorescénčna spektrosko- magnetizacija, ki ostane v magnetnem materialu po tem, ko se píja -e -e -e ž kem. spektroskopija na podlagi izključi zunanje polje, v katerem je dosegla nasi- rentgenske fluorescence, uporablja se za čenost Sp: remanéntna magnetizácija, remanén- elementno analizo tno magnétno pólje, reziduálni magnetízem réntgenska fótoelektrónska spektrosko- remanéntna gostôta -e -e ž fiz. píja gostota ma- -e -e -e ž kem. spektroskopija, ki za vzbujanje gnetnega polja, ki ustreza remanenci uporablja rentgensko svetlobo in se uporablja 702 rêpasti sklòp z naslônom za določanje elementne sestave, empirične nm, ki izvira od pospeševanja elektronov ali formule, kemijskega in elektronskega stanja rentgenske fluorescence S: réntgenska svetlôba elementov v spojini PRIM.: fótoelektrónska Sp: réntgenski žárki, žárki X spektroskopíja, fótoemisíjska spektroskopíja, reologíja -e ž področje fizike, ki obravnava últravijólična fótoelektrónska spektroskopíja tok zlasti nenewtonskih tekočin in deformacijo K: ESCA, XPS, X-ray PES plastičnega toka trdnin réntgenska fotografíja -e -e ž neporušna reométer -tra m laboratorijski merilnik oblik fotografska tehnika z rentgenskimi žarki, ki se toka tekočin, suspenzij, gošč uporablja za odkrivanje podrobnosti v notra-reopeksíja njosti predmeta, npr. za preverjanje kakovosti -e ž kem. teh. lastnost nekaterih nenewtonskih tekočin, da jim viskoznost pri zvarov trajajočih obremenitvah narašča, zaradi česar réntgenska spektroskopíja -e -e ž kem. se lahko reopektični soli, npr. bentonit, milni spektroskopija, ki obravnava emisijske spektre, sol, ob tresenju zgostijo ali celo strdijo, ob dobljene pri prehodu žarka rentgenske svetlobe mirovanju pa postanejo spet tekoči skozi preiskovano snov PRIM.: tiksotropíja réntgenska svetlôba -e -e ž fiz. elektroma-reostát -a m elektr. zvezno spremenljiv električni gnetno valovanje z valovno dolžino 0,01–10 upor PRIM.: dŕsni upòr, potenciométer nm, ki izvira od pospeševanja elektronov ali rèp rentgenske fluorescence S: réntgensko sévanje rêpa m stroj. zadnji del letala, ki ga sestavljata smerni rep in višinski rep Sp: réntgenski žárki, žárki X réntgenski fílm reparatúrna túlka -ega -a m fiz. črno-beli film, -e -e ž elektr. tulka, ki se r ki je prilagojen za snemanje z rentgensko namesti tesno okrog poškodovanega dela svetlobo in je zaradi boljše absorpcije sevanja električnega vodnika, da se ponovno vzposta-obojestransko prevlečen s plastjo srebrovega vijo njegove električne in mehanske lastnosti bromida, občutljivega za svetlobo, uporablja se S: poprávna túlka za rentgenske preiskave materialov reparatúrni oplèt -ega -éta m elektr. kovinski réntgenski fluorescénčni analizátor -ega oplet, spiralno ovit okrog poškodovanega dela -ega -ja m kem. analizator za elementno analizo električnega vodnika, da se ponovno vzpostavi-materialov, zlasti stekel, kovin, keramike in jo njegove električne in mehanske lastnosti gradiv z rentgensko fluorescenco rêpasti priklòp -ega -ópa m grad., les. lesna réntgenski spékter -ega -tra m fiz., kem. spekter zveza pravokotnega odcepa, pri kateri se na rentgenske svetlobe, ki nastane pri obstreljeva- primarnem elementu prečno izdela trapezen réntgenski žárki na stičnem delu priklopnega elementa enako m mn. -ih -ov fiz. Ü réntgen-oblikovan rep trapezne oblike, po dolžini enak ska svetlôba nju posameznega elementa z elektroni urez, globok do polovice višine elementa, in širini primarnega elementa, priklopni element réntgensko fluorescénčno sévanje se vstavi v urez na primarnem elementu, na -ega -ega -a s fiz., kem. rentgensko sevanje, ki je sredini stika se elementa spojita s klinom ali posledica rentgenske fluorescence, do katere sornikom pride zaradi prehodov elektronov v atomih rêpasti sklòp z naslônom -ega sklópa -- elementa z orbital z višjo energijo na orbitale -- m grad., les. sklop pri vodoravnem podaljšanju z nižjo elementa, ki je lahko natezno obremenjen, réntgensko sévanje -ega -a s fiz. elektroma-izdelan tako, da se na koncu enega dela izseka gnetno valovanje z valovno dolžino 0,01–10 trapezen čep in na začetku drugega zaseka 703 repco predílnik trapezen utor, v katerega se nasadi čep, dela se resníčna debelína -e -e ž rud. dejanska stakneta tako, da ju ni treba spojiti s spojnim debelina premogove plasti, ki je primerna sredstvom S: preklòp na lástovičji rèp za gospodarno strojno odkopavanje repco predílnik PRIM.: nèpráva debelína -- -a [répko] m tekst. predilnik, pri katerem se v casablancas raztezalo dovajata resníčna gostôta -e -e ž Ü práva gostôta ločena stenja, vita v isto smer, za odvajalnimi resníčna vrédnost veličíne -e -i -- ž Ü práva jejo S- ali Z-zavoji, po združitvi se stenja vijeta resníčnostna tabéla -e -e ž elektr., stroj. Ü pravíl-drug okrog drugega in tako tvorita strukturo valji raztezala se stenjem s svaljkalom posredu- vrédnost veličíne preje nostna razpredélnica repelènt resolúcija -e ž 1. najmanjša razlika med -énta m kem. sredstvo za odganjanje dvema diskretnima vrednostma, ki se lahko insektov, npr. komarjev, ki se uporabi neposred-razloči, npr. na merilni lestvici 2. Ü razlo-no na koži ali na obleki čljívost (1) 3. Ü razločljívost (2) réper -ja m geod. točka na terenu ali objektu, resonánca -e ž 1. meh. pojav, da se sistem na ki ima točno določeno višino, označena s vzbujanje z določenimi frekvencami blizu kovinskim čepom, vgrajenim v objekt ali na lastne frekvence posebej močno odzove terenu v točkovni temelj 2. kem. pojav, ko zaradi posebnih razmer repetítor -ja m elektr. naprava, ki pri prenosu strukture molekule ali večatomskega iona ni sprejema signale, popravlja njihovo raven in mogoče opisati z eno samo formulo, temveč kakovost ter jih oddaja naprej S: ponavljálnik le z več mejnimi kanoničnimi strukturami, od r replíka katerih pa nobena ne poda celotne slike o po- -e ž met. natančen posnetek, odtis reliefa razdelitvi elektronov, ki je v resnici nekje vmes predmeta, npr. izločka v mikrostrukturi, za opa- S: mezomeríja 3. fiz. kratkoživi delec, ki se zazna zovanje v presevnem elektronskem mikroskopu s povečanjem sipalnega preseka pri trkih viso- rêpni rótor -ega -ja m stroj. rotor na repu heli- koenergijskih delcev kopterja, ki se vrti v navpični ravnini in izniči resonánčna frekvénca -e -e ž fiz. za sistem vrtilni moment glavnega rotorja, da helikopter značilna frekvenca, pri kateri pride do lahko leti naravnost resonance reprezentánčno drevó -ega -ésa s gozd. resonánčna krivúlja -e -e ž fiz. krivulja, ki vzorčno drevo za ugotavljanje dendrometrij-prikazuje količnik amplitude nihanja nihala pri skih elementov stacionarnem vzbujanju in amplitude vzbujanja reprodúkcija v odvisnosti od frekvence vzbujanja -e ž 1. pretvarjanje mehanskega, filmskega, magnetnega, elektronskega zapisa resonánčna struktúra -e -e ž kem. vsaka od zvoka, slike z uporabo ustreznih postopkov možnih struktur, s katerimi je mogoče opisati in naprav v slišno, vidno obliko S: predvája- porazdelitev elektronov v molekuli, ionu, ki nje 2. različni postopki, ki zagotavljajo serijsko prispeva k dejanski porazdelitvi samo določen proizvodnjo delež S: kanónična struktúra reprodukcíjski materiál -ega -a m material resonánčni fílter -ega -tra m elektr., fiz. filter, ki za izdelavo, predelavo ali dodelavo v valovodu prepušča elektromagnetne valove repulzíjski eléktromotór samo ene ali več izbranih zvrsti -ega -ja m elektr. enofazni komutatorski elektromotor, pri resonánčni hibríd -ega -a m kem. struktura katerem se vrtilna frekvenca lahko naravnava dejanske porazdelitve elektronov v molekuli, s spreminjanjem lege ščetk na kolektorju ionu, ki je nekje vmes med vsemi možnimi PRIM.: kratkostíčni eléktromotór kanoničnimi strukturami 704 reverzírni valjálni stròj resonánčni lés -ega lesá m les. retórta les najvišje -e ž 1. kem. destilacijska posoda v obliki kakovosti, ki krepi ali duši nihanja in se okrogle buče z navzdol zavitim, zožujočim navadno uporablja za izdelavo glasbil se vratom 2. kem. teh., met. neprodušno zaprta Sp: akústični lés kovinska posoda v retortni peči, npr. za pri- resonánčno energíjsko stánje dobivanje lesnega oglja s pirolizo lesa, koksa s -ega -ega koksanjem premoga-a s fiz. stanje, katerega lastna frekvenca je enaka retórtna péč frekvenci vzbujanja -e pečí ž kem. teh., met. navadno vodoravna industrijska peč, v kateri se segreva resonánčno ozemljêno omréžje -- -ega -a s material v retortah, uporablja se za toplotno elektr. elektroenergetsko omrežje, pri katerem obdelavo kovin v določeni atmosferi, za prido-so nevtralne točke ozemljene z induktivno bivanje lesnega oglja s pirolizo lesa reaktanco zaradi kompenzacije kapacitivne retórtni grafít -ega -a m kem. ogljik, ki se reaktance in s tem omejitve kratkostičnih tokov izloča na notranjih stenah retort v plinarnah, resonánčno vzbújanje -ega -a s fiz. vzbujanje koksarnah, uporablja se za elektrode v sistema z motnjo, ki niha z njegovo resonančno nekaterih galvanskih členih S: retórtno óglje frekvenco retórtno óglje -ega -a s kem. ogljik, ki se resonátor -ja m fiz. element z izrazito resonanč-izloča na notranjih stenah retort v plinarnah, no frekvenco ali frekvencami, ki se navadno koksarnah, uporablja se za elektrode v uporablja kot resonančni filter ali kot element nekaterih galvanskih členih S: retórtni grafít za definicijo dogovorjene frekvence, npr. rétrorefléktor -ja m fiz. optični element, ki laserski resonator, Helmholtzov resonator, odbija svetlobo v nasprotni smeri vpada, npr. maserski resonator, glasbene vilice odbojna prizma, mačje oko resórpcija -e ž fiz. pojav, pri katerem ena snov reverzibílna reákcija -e -e ž kem. reakcija, ki r vpija in raztaplja drugo snov, ki se je pred tem iz lahko poteka v nasprotni smeri brez povečanja te snovi izločila PRIM.: sórpcija entropije, npr. pri ravnotežni reakciji med restavrácija -e ž grad. obnova, prenova, s katero vodikom in jodom, pri kateri nastaja vodikov se ohranjata prvotna zasnova in oblika, npr. jodid S: obojesmérna reákcija spomeniških objektov reverzibílni agregát -ega -a m elektr., stroj. ro-rešêtka -e ž 1. grad. sistem iz kovinskih palic, ki tirajoči električni stroj, ki lahko obratuje kot deluje kot nosilna konstrukcija 2. grad. sistem generator ali motor, npr. za pogon ali zaviranje iz kovinskih palic na vtoku v cev ali kanal, da vozila, dvigala, delovanja črpalke PRIM.: rever-prepreči vstop plavajočim in potopljenim zibílni pogòn predmetom reverzibílni pogòn -ega -ôna m met. pogon reševálni aparát -ega -a m rud. aparat z lastno valjalnega stroja, ki omogoča vrtenje valjev v zalogo stisnjenega zraka, ki reševalni ekipi obe smeri PRIM.: reverzibílni agregát v rudniku kratkotrajno omogoča dihanje reverzibílni procés -ega -a m fiz. proces, PRIM.: dihálni aparát ki lahko poteka tudi v nasprotni smeri brez reševánje enáčbe povečanja entropije -a -- s mat. iskanje tistih vrednosti neznanke v enačbi, za katere velja reverzíranje -a s spreminjanje smeri vrtenja enačaj stroja, npr. s krmiljem retencíjski čàs reverzírni valjálni stròj -ega čása m kem. teh. čas, v -ega -ega strôja m met. katerem je določena količina plina ali tekočine valjalni stroj, pri katerem se valji vrtijo najprej v reaktorju, plinskokromatografski koloni, v eno smer, po prehodu valjanca skozi stroj se procesu S: biválni čàs (1) Sp: zadrževálni čás (2) smer vrtenja valjev obrne 705 reverzírno obratovánje eléktromotórja reverzírno obratovánje eléktromotórja rezálni gorílnik -ega -a m var. gorilnik, katerega -ega -a -- s elektr. obratovanje elektromotorja, pri plamen je dovolj vroč, da stali material, npr. katerem se preklopi smer vrtenja po končanem jeklo, uporablja se za plamensko rezanje izteku rezálnik -a m stroj. stroj za rezanje, npr. papirja, revêrzna osmóza -e -e ž kem. osmoza skozi pločevine, furnirja polprepustno membrano pod tlakom, večjim rezálno ólje -ega -a s stroj. olje za mazanje in od osmoznega, pri čemer prodira topilo s hlajenje rezalnih orodij pri obdelavi materiala z področja z nižjo koncentracijo topljenca na odrezovanjem področje z višjo koncentracijo, uporablja se rezálno oródje npr. za pripravo pitne vode z razsoljevanjem -ega -a s stroj. orodje za obdelavo z rezanjem, npr. nož, žaga, frezalo, brus morske vode Sp: híperfiltrácija revêrzni prelòm rézani kámen -ega -mna m naravni kamen, ki -ega -ôma m grad. prelom v zemeljski skorji, pri katerem je prelomna se pridobiva v kamnolomih v obliki blokov z revêrzni tók -ega -a m električni tok, ki visokotlačnim vodnim curkom, masivni bloki elektr. žaganjem z jekleno spiralno ali diamantno žico, ravnina nagnjena navzdol lomljenjem, vrtanjem, razstrelivi in ognjem, z teče v skoraj neprevodni, zaporni smeri diode se nato razrežejo z mostnimi krožnimi žagami S: zapórni tók Sp: invêrzni tók ali s CNC-stroji v manjše kose ali plošče stan- rèvibríranje dardnih dimenzij -a s grad. naknadno vibriranje betona, ki se izvaja 1,5–3 ure po prvem vibrira- rézanje -a s razkosavanje materiala z noži, nju, s čimer se znatno poveča trdnost betona, škarjami, rezili, rezalnim gorilnikom, laserskim r zlasti zgodnja trdnost, pri izdelavi prefabricira- žarkom nih betonskih elementov elektr. rezêrvna bateríja -e -e ž električ-revizíja projékta -e -- ž grad. po posebnem na baterija, ki nadomesti izpad zunanjega naročilu investitorja izveden pregled projektne napajanja z električno energijo PRIM.: zaščítna izdelana v skladu s projektno nalogo, zahtevami elektr. rezêrvna móč -e močí ž razlika med vso naročnika in zakonsko predpisanimi bistve-dokumentacije, s katerim se ugotovi, ali je bateríja nimi zahtevami, npr. mehanska odpornost in razpoložljivo močjo in zahtevano močjo elek- stabilnost, varnost pred požarom, zaščita pred troenergetskega sistema hrupom rezêrvna zaščíta -e -e ž elektr. zaščita, ki se revizíjski jášek vključi ročno ali samodejno, če glavna zaščita v -ega -ška m grad. betonski, zahtevanem času ne deluje zidan, plastičen gradbeni element, izdelan iz navpične cevi kvadratnega, pravokotnega rezêrvna zmogljívost -e -i ž 1. elektr. zmoglji-ali okroglega prereza z dnom in pokrovom, vost električne baterije, izražena kot število ki se namesti na trasi kanalizacije, vodovoda minut, ko lahko popolnoma napolnjena ali druge napeljave v zemlji, stavbi na razdalji 12 V baterija pri 25 °C zagotavlja tok 25 A, 20–30 m, na stičiščih in lomih vodov ali pri- dokler napetost baterije ne pade pod 10,5 V ključkih za čiščenje in pregled kanalizacijske ali 2. elektr. zmogljivost elektroenergetskega druge napeljave sistema, izražena kot največja moč, ki jo lahko Reynoldsovo števílo dobi elektroenergetski sistem od dobaviteljev -ega -a [rêjnoldsovo] s električne energije za potrebe stabilizacije fiz. značilno število v hidrodinamiki, ki se obratovanja pri motnji v obratovanju uporablja pri obravnavi podobnosti tokov in rezêrvni dél upora pri pretakanju fluida skozi cev, količnik -ega -a m del za zamenjavo po- vztrajnostne in viskozne sile upora, simbol Re škodovanega prvotnega dela naprave, stroja 706 Richterjeva léstvica rezêrvno napájanje -ega -a s elektr. rézkar napajanje -ja m stroj. Ü frezálo z električno energijo, ki se lahko uporabi, ko ni rezultánta -e ž fiz. seštevek dveh ali več rednega napajanja ali je to nezadostno vektorjev, npr. sil, hitrosti rezervoár -ja m posoda, prostor za shranjeva-rezultirajóča ekscéntričnost -e -i ž stroj. Ü nje tekočin, plinov, npr. vodni rezervoar, hidra-skúpna ekscéntričnost vlični rezervoar réža -e ž 1. grad., stroj. presledek, vrzel med reziduálna napétost -e -i ž 1. elektr. Ü deloma, npr. rotorjem in statorjem električnega preostála napétost (1) 2. meh. Ü preostála stroja, tračnicama, nosilcema mostne kon- napétost (2) strukcije PRIM.: ohlàp, razpóka, špránja reziduálni magnetízem -ega -zma m 2. elektr. zelo majhen presledek v magnetnem trifazni napetostnik ali skupina treh faznih elektr. razmik med odprtima kontaktoma releja, prekinjevalnika v dodelilniku električne napetostnikov, katerih sekundarna navitja so iskre pri Ottovem motorju z notranjim zgore-vezana v odprti trikot tako, da se med ustrezni-vanjem reziduálni napétostnik med dvema ali več elektrodami iskrila m -ega -a elektr. 4. elektr., fiz. Ü remanénca jedru, ki tvori magnetni krog 3. elektr. razmik sekundarnih navitij instrumentnih transforma- administracije torjev, ki omogoča oblikovanje algebrske vsote režím delovánja faznih tokov ali faznih napetosti večfaznega -a -- m elektr. predpisan način obratovanja naprave, stroja, sistema v sistema določenih razmerah, npr. pri obremenitvi reziduálni spòj režíjski materiál -ega -a m material, potreben m -ega spôja elektr. vezava za vzdrževanje proizvodnih sredstev, vodenje mi sponkami pojavi preostala napetost reziduálni tók r -ega -a m elektr. Ü preostáli tók RF-šúm -a [erèf] m elektr. Ü rádiofrekvénčni šúm reziduálni tokôvnik -ega -a m elektr. trifazni ríbja stèza tokovnik ali trije fazni tokovniki, povezani tako, -e -e ž grad. umetni prehod za ribe, ki omogoči ribam selivkam, da premagajo oviro, da omogočajo transformacijo samo preostalega npr. jez, pregrado, naravni slap toka rezílni kót -ega -a m stroj. ríbji képer kot med cepilno in -ega -pra m tekst. tkanina v keprovi prosto ploskvijo rezila pri nožu, pri rezilu za vezavi, pri kateri se diagonalni žarki različnih obdelavo z odrezovanjem, odvisen od trdnosti širin lomijo, kar daje vzorec ribje kosti materiala, sile rezanja in sposobnosti odvajanja Richardson-Ellinghamov diagrám -ega toplote, simbol α S: kót rezíla PRIM.: cepílni kót -a [ríčardson êlingəmov] m met. diagram, ki kaže rezíla, prôsti kót rezíla odvisnost standardne reakcijske Gibbsove rezistánca -e ž elektr. Ü energije za tvorbo kovinskih oksidov, CO in eléktrični upòr rezistívnost H2O od temperature, uporablja se za razlage -i ž elektr. Ü eléktrična upórnost metalurških procesov oksidacije in redukcije rezkálna gláva -e -e ž stroj. Ü frezálna gláva Richardsovo pravílo -ega -a [ríčardsovo] s rezkálni vlóžek enostavnih kovinah s podobnimi kristalnimi m -ega -žka stroj. Ü frezálni zgradbami in podobnimi zgradbami taline rezkálnik -a m stroj. Ü frezálnik met. pravilo, po katerem je talilna entropija pri vlóžek približno 8–16 J/K rezkálo -a s stroj. Ü frezálo Richterjeva léstvica -e -e [ríhtǝrjeva] ž grad. rézkanje -a s stroj. Ü frézanje stroj. desetstopenjska lestvica za določanje lokalne 707 rícinusovo ólje magnitude potresa glede na sproščeno risb, z gladkim levim robom za vodenje seizmično energijo, ki se določi na osnovi T-ravnila 2. grad. pripomoček za risanje s logaritma maksimalnega vodoravnega premika stojalom, pravokotno desko na mehanizmu tal, izmerjenega s seizmografom za nagibanje, risalno pripravo s pantografom rícinusovo ólje in vrtljivo glavo z ravniloma za pomikanje po -ega -a s kem. teh. rastlinsko deski S: risálna míza olje iz ricinusovega semena, brezbarvno do in kozmetiki, v mazivih, pri proizvodnji poliu- risálna míza -e -e ž grad. pripomoček za risanje retanov svetlorumenkasto olje, uporablja se v medicini risálna ígla -e -e ž les., stroj. Ü zarisoválna ígla s stojalom, pravokotno desko na mehanizmu Riemannova geometríja -e -e [rímanova] ž za nagibanje, risalno pripravo s pantografom področje diferencialne geometrije, ki in vrtljivo glavo z ravniloma za pomikanje po metriko rísana cév -e ceví ž cev strelnega orožja, npr. Riemannov integrál obravnava mnogoterosti z zvezno odvedljivo deski S: risálna dèska (2) -ega -a [rímanov] m mat. pištole, topa, z vrezanimi vijačnimi utori, ki določeni integral, definiran kot limita integral- zagotavljajo vrtenje izstrelka, njegov stabilen postaja delitev čedalje bolj drobna rísba -e ž grafični prikaz osnovnih enot tehnič-Riemannov ténzor ske vsote, prirejene dani delitvi intervala, ko let in večjo prebojnost -ega -ja [rímanov] m mat. nega sistema, npr. objekta, postroja, naprave, tenzor, ki meri notranjo ukrivljenost večrazse- stroja, sestavine in njihovih sestavnih delov žnih mnogoterosti rítmična lúč -e lučí ž signalna luč, ki v enako- r rímska števílka -e -e ž številka, zapisana mernih presledkih oddaja svetlobo v vse smeri z rimskimi znaki, npr. I, V, X, L, C, D, M grad. Ritterjeva metóda -e -e [rít ǝ rjeva] ž PRIM.: arábska števílka računsko določanje osnih sil v palicah rímska téhtnica -e -e ž viseča vzvodna ravninske palične konstrukcije ob upoštevanju tehtnica s premično utežjo ravnotežnih enačb desko za rinjenje, razgrebanje, ravnanje zemlje, čevinast žleb za spuščanje, spravilo lesa z višjih S: rínež -a m grad., stroj. gosenični traktor s plužno ríža -e ž gozd. koritasto oblikovan lesen ali plo- terena, sipkih materialov búldožer na nižje dele gozda zaradi težnosti ali s tokom rínjena naplavína vode -e -e S: ž grad.dŕča (1) material, ki se giblje po rečnem dnu s kotaljenjem, drsenjem, včasih v ŕja -e ž kem. rjavkasta prevleka iz hidratiziranega vodnem toku s kratkimi odskoki delcev materiala železovega oksida na površini železnih, jeklenih od dna do višine nekaj premerov teh delcev predmetov ríps -a m tekst. tkanina s prečnimi ali podolžnimi rjáva diskolorácija -e -e ž les. estetske rebri v ripsovi vezavi poškodbe lesa z rjavim obarvanjem beljave, ki rípsova vezáva -e -e ž tekst. izpeljanka platnove ga povzročajo glive rjave trohnobe vezave, pri kateri so vezne točke okrepljene z rjavênje -a s nastajanje rje na površini, npr. dodatnimi votki ali dodatnimi osnovami, kar jekla, kot oblika korozije daje tkanini značilen rebrast videz rób -a m 1. mat. stičišče dveh ploskev geometrij-rís -a m grad. oznaka vodoravnosti na steni pri skega telesa, npr. rob kocke 2. skrajni, zunanji določanju padcev tal del česa, npr. rob lista papirja, rob atomske risálna dèska -e -e ž 1. pravokotna deska, ravnine PRIM.: krájnik 3. mat. meja podmnožice katere mere ustrezajo standardnim formatom S v topološkem prostoru X, množica tistih točk 708 rôčni váljar v S, ki jih je mogoče doseči tako iz množice S robótska célica -e -e ž elektr., stroj. robot ali kot iz zunanjosti množice S skupina robotov, obdelovalnih strojev in robinijevína strežnih naprav v postroju za samodejno -e ž les. les robinije ( Robinia obdelavo, izdelavo delov, varjenih konstrukcij pseudacacia L.), uporablja se za kolarstvo, ali montažo naprav, strojev, konstrukcij vodne gradnje, vinogradniško kolje róbljena dèska robústnost -i ž lastnost tehničnega sistema, da -e -e ž les. deska pravokotnega zagotavlja stabilnost tudi pri večjih odstopanjih prereza z ravno ali poševno obrezanimi robovi parametrov od predvidenih vrednosti róbljenje -a s 1. les., tekst. izdelava roba, robov ročíca -e ž 1. meh. pravokotna razdalja med pri tekstilnih izdelkih, pri obžagovanju desk učinkovalnico in vrtilno osjo 2. stroj. enoramni 2. stroj. tehnološki postopek izdelave ali spajanja vzvod ročičnega mehanizma z vrtljivim zgibom pločevinastih izdelkov z vihanjem, upogiba-kot oporo PRIM.: napéra (1) 3. grad. gradbeni njem robov konstrukcijski element, tramič, nameščen pod róbljenje ceví -a -- s stroj. priprava konca cevi s kotom 45° na spodnji strani lege, povezan s širjenjem, navadno valjanjem, pod določenim stebričem z ulegom ali na čep kotom za nekatere standardne cevne priključke ročíčna gréd -e gredí ž stroj. gred enovalj-róbna dislokácija -e -e ž met. dislokacija, ko je nih ali večvaljnih batnih strojev z ročičnimi atomska ravnina vrinjena v kristalno zgradbo mehanizmi, npr. gred motorja z notranjim in dislokacijska črta, ki je pravokotna na drsno zgorevanjem, gred batnega kompresorja ravnino, predstavlja njen rob, kar pomeni, da Sp: motórna gréd je Burgersov vektor pravokoten na vrinjeno ročíčna zvéza -e -e ž grad., les. lesna zveza na ravnino ročici, ki podpira strešno lego in je oprta v soho, robník -a m 1. grad. gradbeni element, ki razme- izdela se na obeh straneh ročice kot poševni r juje in/ali zaključuje drug gradbeni element, čep, pod lego in na sohi pa kot prilegajoč se površino, npr. cestni robnik 2. grad. letev, vstavlje-poševen utor na na čelo desk ali lamelnih lepljenih, vezanih ročíčni mehanízem -ega -zma m stroj. lesenih plošč za ojačitev robov, čela in za pogonski mehanizem za pretvarjanje premo-varovanje pred poškodbami črtnega v vrtilno gibanje ali obratno pri batnih róbni konéktor -ega -ja m elektr. moški ali strojih, sestavljen iz ročice ali ekscentra, ojnice ženski konektor za pritrditev na rob plošče s in bata pri motorjih z notranjim zgorevanjem tiskanim vezjem ali batnice z batom in križnikom pri vrstnih róbni pogóji -ih -ev m mn. mat. pogoji na robu batnih črpalkah in parnih batnih strojih definicijskega območja, ki jim mora zadoščati Sp: ročíčno gonílo rešitev diferencialne enačbe ročíčno gonílo -ega -a s stroj. Ü ročíčni mehanízem robót -a m samodejno delujoč stroj z umetno rôčna bátna črpálka -e -e -e ž stroj. batna inteligenco za opravljanje določenih nalog, npr. črpalka z ročnim ali nožnim pogonom varjenje, montaža rôčna stiskálnica -e -e ž stroj. manjša mehanska robótika -e ž interdisciplinarno področje, ki ali hidravlična stiskalnica z ročnim ali nožnim združuje računalništvo in tehniko ter vključuje pogonom načrtovanje, zgradbo, delovanje in uporabo rôčni čàs robotov pri načrtovanju strojev za nadomešča- -ega čása m čas, potreben za ročno obdelavo obdelovanca nje človeškega dela PRIM.: eléktromehánika robotizácija -e ž uvajanje robotov v delovne rôčni váljar -ega -ja m grad. manjši vlečni procese valjar za utrjevanje peščenih površin teniških 709 rôčno brúšenje igrišč, dvorišč ali zelenic z vlečnim ročajem in sestavljena iz lesenih, plastičnih ali kovinskih lesenim, betonskim ali kovinskim valjem, na- letvic, med seboj povezanih s trakovi, ki polnjenim z betonom ali vodo omogočajo njihovo navijanje na ustrezno rôčno brúšenje oblikovano vreteno Sp: navôjnica (3) -ega -a s brušenje z ročnim, namiznim ali prenosnim brusom rolétarska déla -ih dél s mn. grad. gradbena rôčno délo zaključna dela, s katerimi se izdelujejo in na -a s delo, ki se opravlja z roko ali odprtine objekta montirajo rolete, senčila, ročnim orodjem mreže, zavese iz različnih materialov rôčno krmíljenje -ega -a s stroj. krmiljenje RÔM ROM-a in -- m (ang. read-only memory) naprav, strojev z vmesnikom človek-stroj krat. elektr. Ü brálni pomnílnik rôčno stávljenje -ega -a s graf. tehnika ročnega romboédrični kristálni sistém -ega -ega zlaganja posameznih črk iz tiskarske zlitine v -a m kem. kristalni sistem s tremi enako dolgimi vrstičnik tako, da s prelomom stolpcev besedila primitivnimi vektorji, v katerem so vsi koti nastane tiskovna forma za knjigotisk med sosednjima vektorjema enaki, a manjši od rôčno tískanje -ega -a s graf. tiskanje z ročnim pravega kota S: trigonálni kristálni sistém vlaganjem tiskovnega materiala, tiskanjem in rómbski dodekaéder izlaganjem odtisov -ega -dra m mat. dode- kaeder, ki ga omejujejo skladni rombi ródij -a m kem. element iz kobaltove skupine rómbski kristálni sistém periodnega sistema oziroma skupine platinskih -ega -ega -a m kem. kristalni sistem s tremi različno dolgimi in med kovin, srebrnobela, trda plemenita kovina, seboj pravokotnimi primitivnimi vektorji kemijsko zelo odporna, uporablja se v avtomo- r bilskih katalizatorjih, simbol Rh rondéla -e ž met. okrogel izrezek iz pločevine rodôvna disperzíja -e -e ž fiz. razpršitev različnih premerov za predelavo v končni optičnega impulza pri prenosu z večrodovnim izdelek, npr. posodo optičnim vlaknom Rootsova črpálka -e -e [rútsova] ž stroj. Ü en rod puhalo z vrtečima se batoma Sp: Rootsova črpálka PRIM.: črpálka z vrtéčimi se kríli rôgljasta váljasta brána -e -e -e ž agroteh. Ro-Ro -ja in -- [roró] m (ang. roll-on-roll-off) brana z roglji, samostojna ali v kombinaciji z krat. nakladalno-razkladalna tehnika, pri kateri zgoščevalnim valjarjem cestno vozilo pri prevozu z drugim prevoznim optičnega vlakna širijo na enak način, v vlaknu Rootsovo puhálo -ega -a [rútsovo] s stroj. s premerom do 5 mikrometrov lahko potuje le ród žárkov rodú -- m telekom. žarki, ki se po jedru Rootsovo puhálo rôglji -ev m mn. les. ročno ali strojno izdelana vozilom na vstopni strani samo zapelje na to kotna mizarska zveza za spajanje ploskovnega prevozno vozilo in na izstopni strani samo pohištva iz masivnega lesa zapelje z njega, npr. ladja Ro-Ro rogljíčenje -a s les. izdelava mizarske kotne Rosejeva zlítina -e -e [rózejeva] ž met. nizkota-zveze z roglji, npr. pri izdelavi predalov ljiva zlitina z masnim deležem bizmuta 50 %, róg nakovála -a -- m met., stroj. stožčast ali priz- svinca 25–28 % in kositra 22–25 %, ki ima matičen nastavek na nakovalu, ki se uporablja tališče pri 94–98 °C in se ne krči pri ohlajanju, za dodatna dela pri kovanju, npr. za krivljenje uporablja se za spajke izdelka Rosenbrockova sistémska matríka -e -e -e roléta -e ž grad. priprava na zunanji strani okna [rózǝnbrokova] ž elektr. sistemska matrika, ki se za zatemnjevanje, zapiranje okenske odprtine, uporablja v avtomatiki in opisuje model mul- 710 rótaméter tivariabilnega linearnega dinamičnega sistema rotacíjski ojačeválnik -ega -a m elektr. rotacij-po Laplaceovi transformaciji pri začetnih ski stroj za ojačenje moči tako, da ojači vhodni pogojih, enakih nič signal rosíšče -a s temperatura, pri kateri se začne rotacíjski pretvórnik -ega -a m elektr. elek-kondenziranje vodnih hlapov iz vlažnega zraka trični stroj s samo enim kotvinim navitjem, rotácija ki je vezano na komutator in na drsne obroče, -e ž gibanje, pri katerem točke v uporablja se za pretvarjanje izmeničnih tokov v telesu krožijo okoli osi skozi težišče telesa enosmerne in obratno S: vrtênje, vrtílno gíbanje Sp: rotacíjsko gíbanje PRIM.: kotaljênje, kotálno gíbanje rotacíjski spékter -ega -tra m fiz., kem. spekter rotacíjska črpálka -e -e ž kem. teh., stroj. infrardeče svetlobe, ki nastane zaradi prehodov hidrosta-med rotacijskimi stanji molekul tična črpalka s črpalnimi elementi v obliki celic, ki pri vrtenju okoli osi tlačni medij na nizkotlač- rotacíjski stròj -ega strôja m 1. elektr., stroj. ni strani neprekinjeno sesajo, na visokotlačni stroj, katerega osnovna enota je rotor ali strani pa ga iztiskajo, npr. zobniška črpalka, gonilnik 2. elektr., stroj. stroj z vrtečimi se elementi krilna črpalka, vijačna črpalka S: célična črpálka za iztiskanje, npr. hidrostatična črpalka, PRIM.: rotacíjski komprésor pnevmatični motor, vakuumska črpalka rotacíjska plôskev PRIM.: volúmenski stròj 3. elektr. -e -kve ž mat. električna ploskev, ki nastane z vrtenjem ravninske krivulje okrog osi, naprava z vrtečimi se elementi za pretvarja-ki leži v isti ravnini nje energije, npr. električne v mehansko ali PRIM.: vrtenína rotacíjska simetríja -e -e ž preslikava, pri uporablja elektromagnetno indukcijo mat. mehanske v električno, ki za svoje delovanje kateri sistem po poljubnem zasuku okrog sime- r trijske osi ne spremeni oblike, npr. pri zasuku rotacíjski tiskárski stròj -ega -ega strôja m graf. valja, stožca okrog njunih osi stroj za tiskanje na pole med valjem s tiskovno rotacíjska vákuumska črpálka -e -e -e ž tudi z vmesnim gumenim valjem formo in tiskovnim valjem, pri ofsetnem tisku rotacíjski elipsoíd rotacíjski zgíb -ega -a m stroj. Ü vrtljívi zgíb mat. -ega -a fiz., kem. Ü krílna vákuumska črpálka m elipsoid, ki nastane z vrtenjem elipse okrog ene od njenih rotacíjsko gíbanje -ega -a s Ü rotácija, osi S: dvóósni elipsoíd PRIM.: vrtênje, vrtílno gíbanje vrtenína rotacíjski hidrávlični motór rotacíjsko-nihájni spékter -ega -ega -ja -ega -tra m fiz., kem. m stroj. inverzna hidrostatična enota, podobna trakasti spekter svetlobe, navadno v dolgova-rotacijski hidrostatični črpalki S: célični hidrá- lovnem infrardečem območju, ki nastane pri rotacíjski hiperboloíd stanji molekul m -ega -a mat. rotacij-rotacíjsko stánje molékule vlični motór prehodih med rotacijskimi in vibracijskimi ska ploskev, ki nastane z vrtenjem hiperbole -ega -a -- s fiz., kem. rotacíjski komprésor vrtilno količino in temu ustrezno rotacijsko -ega -ja m stroj. energijo okoli svoje osi kvantno stanje molekule z natančno določeno kompresor z vrtljivimi elementi za iztiskanje delovnega medija PRIM.: rotacíjsko vŕtanje célična črpálka, krílna -ega -a s grad. vrtanje v trda rotacíjski nivelír noži iz orodnega jekla, hlajenimi z izplako ali s -ega -ja m grad. nivelir, ki stisnjenim zrakom črpálka, rotacíjska črpálka tla z vrtalno glavo z diamantnimi vložki ali z z laserskim žarkom in vrtenjem vzpostavi vodoravno, navpično ali nagnjeno ravnino, rótaméter -tra m merilnik prostorninskega višina se odčitava z detektorjem toka tekočin in plinov v obliki navpične, rahlo 711 rotátor stožčaste, navadno steklene graduirane cevi s ròv rôva m rud. podzemni prostor v rudniku, plavačem, ki meri pretok na podlagi pomika oblikovan kot profilirana cev, predor za plavača po višini cevi povezavo prostorov pri odkopavanju rude in rotátor povezavo s terenom PRIM.: jámska próga -ja m element, ki omogoča nadzorova-ne zasuke, npr. za usmerjanje teleskopa rozanilín -a m kem. rdeče trifenilmetansko rótoplan barvilo, topno v vodi, uporablja se v histologiji, -a stroj. letalnik, težji od zraka, ki ga barvni fotografiji S: fuksín drži v zraku vzgonska sila rotorja, vrtečega se okrog navpične osi, za vodoravni let pa se rozéta -e ž grad. ornament, ki rahlo izstopa iz rotor nagne v smer letenja površine ometa, izdelan navadno iz mavčne rótor malte v posebnem modelu ali kalupu, ki se nato -ja m 1. elektr., stroj. vrteči se del stroja vgradi in/ali prilepi na omet stene ali stropa PRIM.: gonílnik (1) , státor 2. mat. linearna poljih v trirazsežnih prostorih, ki vektor- róžnati šúm -ega -a m šum, katerega spektral-skemu polju priredi vektorsko polje, na gostota pada s frekvenco diferencialna operacija na vektorskih rozétni grafít -ega -a m met. Ü grafítna rozéta katerega komponente so odvodi prejšnjega vektorskega polja RTP -- [ertepé] ž krat. elektr. Ü razdelílna transfor-rótorska kápa mátorska postája -e -e ž elektr. kovinski valj ali podobno oblikovan element, ki obkroža rubídij -a m kem. element iz skupine alkalijskih glave navitij pri hitro vrtečih se elektro- kovin, mehka, srebrnobela kovina, uporablja motorjih in preprečuje radialne premike se kot getrski material v vakuumskih ceveh, r rótorski járem spojine pa v pirotehniki za rdeče obarvanje -ega -rma m elektr. jarem, ki ognja, simbol Rb nosi vrteče se izražene pole rúda -e ž rud. naravna zmes mineralov in rótorski predílnik -ega -a m tekst. predilnik jalovine, iz katere se lahko gospodarno za rotorsko predenje pridobiva koristna sestavina, zlasti kovina rótorski tokokróg -ega -a m elektr. električni rudárska eléktrična svetílka -e -e -e ž rud. tokokrog, ki ga tvori rotorsko navitje elek- svetilka, ki je pritrjena na rudarjevo zaščitno tričnega stroja, povezano z virom napetosti čelado, napaja jo akumulator, ki ga rudar nosi v z drsnim obročem in ščetkami, ali samo toku za pasom kratkostična kletka, v kateri se inducira električna napetost s statorjevim magnet- rudársko kládivo -ega -a s rud. pnevmatično nim poljem kladivo za ročno odkopavanje rude, jalovine rótorski upôrovni zaganjálnik -ega -ega rudárstvo -a s 1. veda o mineralnih surovinah, -a m elektr. uporovni zaganjalnik za asinhronske rudah, premogu in njihovem pridobivanju elektromotorje, ki med zagonom zaporedoma 2. dejavnost, ki se ukvarja s pridobivanjem izključuje enega ali več električnih uporov v mineralnih surovin, rud, premoga rotorskem tokokrogu rudíšče -a s rud. območje, kjer je toliko rótorsko predênje -ega -a s tekst. predenje z kovinskih ali nekovinskih mineralov, da jih je sportnega kanala priletijo z zračnim tokom rúdna globína -e -e ž rud. razdalja od površine tangencialno na steno rotorja in se zaradi odprtim koncem, pri katerem vlakna iz tran- gospodarno izkoriščati rotacije rotorja in inercialnega polja sil, ki terena do težišča rudnega telesa delujejo v rotorju, pričnejo zapredati na rúdna žíla -e -e ž rud. z rudnimi minerali zapol-odprtem koncu preje njena razpoka v prvotni kamnini 712 Rydbergova konstánta rúdnik -a m rud. rúnska vôlna kraj, območje, kjer se ročno ali -e -e ž tekst. prvič uporabljena strojno kopljejo ruda, minerali nekovin strižena volna s hrbta žive ovce rúdni koncentrát -ega -a m rud. rúska stréha z odstrani- -e -e ž grad. streha brez kapa nad tvijo nekoristnih sestavin iz rude in ločitvijo večkotno ali krožno tlorisno obliko stolpa z mineralov posameznih kovin obogatena ločno oblikovanimi strešinami, ki so v spodnji ruda tretjini močno razširjene in zgoraj zaključene z rúdni kòp ostro konico S: čebúlasta stréha -ega kópa m rud. odkopavanje rude na odkopu rušítvena déla -ih dél s mn. grad. gradbena rudnína dela, s katerimi se ročno, z gradbenimi stroji -e ž rud. naravna neorganska snov v ali razstreljevanjem rušijo in/ali odstranjuje-zemeljski skorji z določeno kemično sestavo in jo zgrajeni gradbeni elementi, konstrukcije, fizikalnimi lastnostmi celotni objekti ali njihovi deli rúdniški jášek -ega -ška m rud. Ü jášek (1) ruténij -a m kem. element iz železove skupine rúdno teló -ega telésa s rud. območje v hribini, periodnega sistema oziroma skupine platin-ki vsebuje rude skih kovin, srebrnobela plemenita kovina, ki rújevo barvílo se uporablja v zlitinah s platino in iridijem za -ega -a s barvilo iz listov in vejic grma strojilnega octovca ( električne kontakte, odporne proti obrabi, za Rhus coriaria ), ki obarva črno, iz korenin in plodov rdeče, iz katalizatorje, simbol Ru skorje rumeno Rutherfordova spektroskopíja -e -e rumêna krvolúžna sôl [radǝrfórdova] ž fiz. -e -e solí ž kem. Ü spektroskopija, ki temelji na kálijev héksacianídoferát(II) Rutherfordovem sipanju visokoenergijskih r met. ionov rumêna pogáča -e -e ž koncentrat lombovem potencialu kem. teh. vo] s elastično sipanje nabitega delca v Cou-mlete uranove rude po luženju s kislino ali rutíl -a m kem. rdečerjav tetragonalni mineral, lugom in nadaljnji kemični obdelavi, ki vsebuje masni delež cinka 27–40 % Rutherfordovo sípanje -ega -a [radǝrfórdo-fiz. rumêna méd -e medí ž med, ki vsebuje rumêni antimón kot bel pigment, v manjših količinah še za kem. -ega -a m neobstojna keramiko, npr. elektrokeramiko, in rutilne okoli 80 % uranovega oksida, U pretežno titanov dioksid, TiO2, uporablja se 3 O 8 amorfna nekovinska modifikacija antimona elektrode v varilstvu rumêni arzén -ega -a m kem. obstojna nekovin- rutílna elektróda -e -e ž met. s titanovim ska alotropska modifikacija arzena z moleku-dioksidom oplaščena varilna elektroda lami As 4 Rydbergova konstánta -e -e [rídbergova] ž fiz. rumêni fósfor -ega -ja m kem. Ü béli fósfor konstanta atomske fizike, s katero se izražajo rúno -a s tekst. izotropna ploskovna tvorba, sestav-valovna števila fotonov, ki jih odda vodikov atom pri prehodu njegovega elektrona med ljena iz večplastne množice nerazvlaknjenih in neorientiranih kosmov in kosmičev, vlaken različnimi orbitalami, RH = 10 973 731,6 m–1 713 sábljasta žága S sábljasta žága -e -e ž stroj. Ü lisíčji rèp sálmiak -a m kem. Ü amónijev kloríd sádni sládkor -ega sladkórja m kem. sálmiakovec monosaha- -vca m kem. Ü raztopína amónijaka rid, ketoza, C6H12O6, beli igličasti kristali sladkega salodúr -ja m grad. mešani portlandski cement okusa, ki je v sadju, uporablja se v prehrani za z dodatkom žlindre in drugih mineralnih diabetike namesto saharoze S: fruktóza dodatkov, ki ima nizko toploto hidratacije in se sádra -e ž kem. kalcijev sulfat s kristalno vodo, uporablja za zahtevne gradnje, masivne betone CaSO PRIM.: 4 ·2H 2 Omávec v hidrogradnji, za pregrade, temelje saharíd -a m kem. samárij ogljikov hidrat, gradnik slad- -a m kem. element iz skupine lantano- saharín C, simbol Sm kem. -a m sulfimid benzojske kisline, samodêjna regulácija frekvénce -e -e -- ž C 6 H 4 C(O)SO 2 NH, umetno sladilo E954, 1. elektr. samodejno usklajevanje frekvence praktično brez energijske vrednosti, približno lokalnega oscilatorja v heterodinskem spre-disaharid, polisaharid -kobaltove magnete, ki ne izgubijo lastnosti do o 700 korjev, škroba, celuloze, npr. monosaharid, idov, uporablja se za permanentne samarij- s 300–700-krat slajše od saharoze jemniku z nosilno frekvenco sprejetega saharóza -e ž kem. disaharid glukoze in signala Sp: avtomátska regulácija frekvénce (3) fruktoze, C 12 H 22 O 11 , pesni ali trstni sladkor, K: AFC 2. stroj. regulacija vrtilne hitrosti beli, v vodi topni kristali sladkega okusa mehanizma, stroja, npr. pogonske gredi, Saint-Venantov izrèk gonilnika, motorja, turbine S: -ega -éka [sán avtomátska elektr. regulácija frekvénce (2) 3. Ü venánov] m meh. avtomátska izrek, po katerem postane razlika regulácija frekvénce (1) napetosti med dvema statično ekvivalentnima obremenitvama dovolj daleč od prijemališča sil samodêjne státve -ih státev ž mn. tekst. statve s poljubno majhna samodejno menjavo votkovnega navitka in/ali Saint-Venantov problém čolnička ter s skrajšanim časom mirovanja pri -ega -a [sán venánov] m meh. menjavi votka problem, ki obravnava porazdelitev napetosti ob tlačnem dotiku dveh teles, npr. samodêjni klíc -ega -a m telekom. programiran porazdelitev napetosti v obdelovancu, ki je signal, ki ga avtomatska naprava pošilja zaradi vpet v glavo stružnice preverjanja, preskušanja ali meritev Sp: avto-sáje mátski klíc sáj ž mn. kem. zelo čist ogljik, ki nastane pri nepopolnem zgorevanju, uporablja se za samodêjni menjálnik -ega -a m stroj. tiskarske barve, tuš, za izdelavo elektrod, kot menjalnik s krmilnim mehanizmom, ki črn pigment, npr. za gumo z napravo, mehanizmom za predizbiro salicílna kislína samodejno pretika in prilagaja prestavno -e -e ž kem. o-hidroksibenzoj-razmerje glede na vozne razmere ska kislina, HO–C 6 H 4 –COOH, brezbarvna samodêjni odklópnik kristalinična snov, uporablja se za sintezo -ega -a m elektr. barvil, zdravil npr. aspirina odklopnik, ki pod vnaprej določenimi pogoji 714 sanforizíranje samodejno odklopi električni tokokrog sámopraznítev -tve ž elektr. pojav, ko baterija Sp: avtomátski odklópnik izgublja shranjeno električno energijo na drug samodêjni odzívnik način kot s praznitvijo v zunanji električni -ega -a m elektr. odzivnik, tokokrog ki se na povpraševalni ukaz programirano samorézni viják odzove in tako omogoča preskušanje delovanja -ega -a m stroj. vijak z ostrim navojem, ki pri prvem uvijanju, npr. v vmesnikov Sp: avtomátski odzívnik pločevino, trdo plastiko, sam vreže navoj vanjo samodêjnost -i ž lastnost vezja, naprave, samoródna kovína -e -e ž stroja, da deluje brez vpliva človeka met. S: kovina, zlasti avto-zlato, srebro, platina, baker, ki je v naravi kot mátičnost čista kovina ali kot zlitina, npr. osmiridij sámodifuzíja -e ž kem., met. difuzija lastnih samostánski obòk -ega -óka m grad. križni atomov ali molekul v čisti snovi, npr. kovini, obok, ki je stransko zaključen s štirimi ali raztopini s konstantno kemično sestavo, pri lunetnimi stenami, ki se stikajo v žlebnicah kateri imajo ti atomi enake kemijske in različne fizikalne lastnosti, npr. izotopi sámougásnost -i ž kem. lastnost materiala, npr. sámodržálno vézje plastike, da se pri vžigu sicer vname, vendar -ega -a s elektr., stroj. vezje, sam od sebe ugasne Sp: sámogásnost ki zadržuje rele po aktiviranju v aktiviranem sámovôzni váljar položaju, npr. s sklenjenimi ali z razklenjenimi -ega -ja m grad., stroj. valjar kontakti z lastnim pogonom za valjanje, utrjevanje in sámogásnost ravnanje, npr. terena, asfaltnih površin -i ž kem. Ü sámougásnost sámovzbujálno navítje -ega -a s elektr. samohódno hidrávlično podpórje -ega vzbujalno navitje v generatorju, ki proizvaja -ega -a s rud. podporje, sestavljeno iz enot z več potrebno napetost za samovzbujanje pri s hidravličnimi valji in ustreznim krmiljem, ki se zagonu v korakih z dvigovanjem in spuščanjem podpor sámovzbújanje -a s elektr. resonančno pomika proti rudniškemu čelu vzbujanje tokokroga, npr. generatorja, ki zaradi sámoindúkcija -e ž elektr. Ü lástna indúkcija induktance in kapacitance priključenega sámokaljívo jêklo -ega -a s met. jeklo, ki je elektroenergetskega omrežja lahko povzroči kaljivo na zraku škodljiva nihanja PRIM.: lástno vzbújanje samokòv sámovžíg -a m kem. -ôva m Ü spontani vžig gorljivih kováški nôrec materialov na zraku, ko se doseže ustrezna tem- samokrílnik -a m stroj. Ü brezrêpnik peratura sámomazálni ležáj -ega -a m stroj. drsni ležaj sámozavórni sistém -ega -a m stroj. sistem v z blazinico, pušo, npr. iz sintranega brona, motornem vozilu, ki zaznava oddaljenost in prepojeno z mazivom, npr. z mastjo ali oljem, hitrost vozila pred seboj ter na ustrezni razdalji ali iz politetrafluoretilena, polnjenega z samodejno sproži zavore namesto voznika grafitom in s tem ob hkratni uporabi protiblokirnega sámonosílni kábel zavornega sistema zelo poveča učinkovitost -ega -bla m elektr. nadzemni PRIM.: zaviranja nalétna zavóra, protiblokírni kabel, okrepljen z žično vrvjo, da ne potrebuje zavórni sistém dodatne nosilne opore ali ojačitve pri vpetju med nosilna stebra na večji razdalji sámski elektrón -ega -a m kem. elektron, ki na sámonôsna karoseríja orbitali ni del para S: nèspárjeni elektrón -e -e ž stroj. karoserija, ki ima tudi lastnost šasije, navadno sestavljena sanforizíranje -a s tekst. mehanski postopek za iz zvarjenih predoblikovancev dimenzijsko stabilizacijo tekstilij iz bombaža, 715 saní viskoze in iz njunih mešanic s sintetičnimi ploščama, vmesni prazni prostor je zapolnjen vlakni v pari na krčilnih strojih z brezkončnim s kvadratnim, šestkotnim ali okroglim satastim gumenim trakom ali brezkončnim trakom iz polnilom iz kartonastih trakov ali tankih letvic polsti satelítska anténa -e -e ž elektr. paraboloidna saní saní ž mn. stroj. enota obdelovalnega stroja, antena za sprejemanje signalov z geostacionar- navadno stružnice ali podobnega odrezovalne- nih satelitov ga stroja za vzdolžno podajanje obdelovanca, satelítska geodezíja -e -e ž področje orodja, ki leži na vodilih postelje, vzporednih z geodezije, ki za geodetske meritve uporablja glavnim vretenom stroja, s pripravo za names-podatke Zemljinih umetnih satelitov titev in pritrditev obdelovalnega orodja, npr. satelítska navigácija stružnega noža -e -e ž elektr. radionavi- saníranje zrúška gacija z radijskimi signali iz umetnih satelitov, -a -- s 1. rud. obnavlja- ki na višini približno 20 000 km krožijo okoli nje profila zrušenega rova v rudniku, npr. z Zemlje vgradnjo lesenega podporja in zapolnitvijo satén praznega prostora nad njim z jamskim lesom -a m tekst. gosta, lesketajoča se, lahka tkanina gladke površine, tkana v atlasovi vezavi Sp: dvíganje zrúška 2. grad., rud. obnavljanje zrušenega profila predorske cevi, npr. z sátje -a s grad., stroj. nerazstavljiva sestavina z vgradnjo jeklenega podporja predpisanega zgradbo, podobno čebeljim satom, npr. satje prečnega profila in armaturne mreže ter vbri-hladilnika pri avtomobilskem motorju, nosilna zganjem betona v prazen prostor nad njim satasta plošča s sanitárna armatúra -e -e ž grad. oprema v sani- saturátor -ja m kem. teh. naprava za nasičevanje tarijah, npr. pipe, ventili, sifoni, cevi tekočin s plinom, npr. sladkorne raztopine z sanitárna kerámika -e -e ž keramika za ogljikovim dioksidom pri proizvodnji sladkorja sanitarne prostore, npr. za umivalnike, kopalne saturíranost bárve -i -- ž fiz. Ü nasíčenost bárve kadi, WC-školjke Sayboltov viskoziméter -ega -tra sanitárna vôda -e -e ž voda za splakovanje [sájboltov] m viskozimeter, pri katerem se stranišč, umivanje in pranje meri čas iztekanja standardne prostornine Sankey-Rántov diagrám -ega -a [sênki] m tekočine skozi standardizirano odprtino in grafični prikaz energijskih tokov s puščicami, ima posodico za vzorec v tekočinski kopeli katerih širine so sorazmerne toku 21–99 °C, uporablja se za merjenje viskozno- saponifikácija sti zelo viskoznih tekočin, npr. mazalnih olj -e ž kem. alkalna hidroliza PRIM.: Énglerjev viskoziméter maščob, pri kateri nastanejo mila S: umíljenje s-blók elemêntov PRIM.: hidrolíza (2) -a -- [ès] m kem. del period- saponifikacíjsko števílo nega sistema elementov, ki obsega prvi dve -ega -a s kem. merilo navpični skupini periodnega sistema: alkalijske za kakovost maščobe, definirano kot masa kovine (Li, Na, K, Rb, Cs, Fr) in zemeljskoalka- kalijevega hidroksida, potrebna za nevtraliza- lijske kovine (Be, Mg, Ca, Sr, Ba, Ra) cijo prostih kislin in popolno hidrolizo estrov Scheringov mostìč v maščobi, merska enota miligram na gram -ega -íča [šêringov] m elektr. S: števílo umíljenja PRIM.: kislínsko števílo mostič z izmeničnim tokom za merjenje izgub sátasta plôšča v kablih, dielektrikih, izolantih -e -e ž grad. gradbena plošča za vratna krila in lesene predelne stene, izdelana Schmidtovo števílo -ega -a [šmítovo] s fiz. iz okvira, zaprtega z notranje in zunanje značilno število, ki se uporablja pri prenosu strani z lesonitnima ali vezanima gradbenima snovi, količnik difuzivnosti gibalne količine, 716 sêdlo ki je kinematična viskoznost, in difuzivnosti pri postopku za izdelavo vlaken iz regenerirane snovi, ki je difuzijski koeficient, simbol Sc celuloze PRIM.: Prandtlovo števílo scintilácija -e ž kem. pojav emisije svetlobe pri Schottkyjeva bariéra -e -e [šótkijeva] ž elektr. Ü prehodu ionizirajočega sevanja skozi snov, Schottkyjeva pregráda navadno kristal Schottkyjeva dióda -e -e [šótkijeva] ž elektr. pol- scintilacíjski štévec -ega -vca m kem. števec prevodniška dioda z zelo nizko negativno na- za merjenje ionizirajočega sevanja, v katerem petostjo ali s potencialnim padcem v prepustni sevanje, ki zadene scintilacijski kristal, sproži smeri, ki zaradi te lastnosti omogoča zelo hitro fluorescenco, ki jo fotopomnoževalka pretvori preklapljanje PRIM.: stikálna dióda v električni signal Schottkyjeva napáka -e -e [šótkijeva] ž met. Scottova vezáva -e -e [skôtova] ž elektr. elek-napaka, ki predstavlja odsotnost atoma na trično vezje, ki trifazno napetost pretvarja v ustreznem mestu v kristalni mreži ionskega dvofazno in obratno, uporablja se pri trans-kristala formatorjih manjših moči in predstavlja Schottkyjeva pregráda prihranek, ker ima samo dve navitji namesto -e -e [šótkijeva] ž elektr. treh kot pri trifaznem transformatorju potencialnoenergijska pregrada za elektrone na S: Scottov T-transformátor spoju polprevodnik-kovina, ki deluje kot dioda Scottov T-transformátor Sp: Schottkyjeva bariéra -ega -ja [skôtov Schottkyjev pojàv té] m elektr. električno vezje, ki trifazno napetost -ega -áva [šótkijev] m elektr. pretvarja v dvofazno in obratno, uporablja se povečanje izhajanja elektronov iz površine pri transformatorjih manjših moči in pred-segretega materiala v električnem polju zaradi stavlja prihranek, ker ima samo dve navitji zmanjšanja izstopnega dela namesto treh kot pri trifaznem transforma - s Schottkyjev šúm -ega -a [šótkijev] m elektr. torju S: Scottova vezáva elektromagnetni šum, ki je posledica diskretne sečnína -e ž kem. diamid ogljikove kisline, narave električnega naboja H 2 N–CO–NH 2 , bela, trdna, v vodi topna snov, Schragejev eléktromotór -ega -ja ki se uporablja zlasti kot dušikovo gnojilo, kot komutatorski izmenični elek-[šrágejev] m elektr. surovina za proizvodnjo plastičnih mas, lepil tromotor, pri katerem se lahko z nastavljanjem S: karbamíd, úrea napetosti na statorju spreminja hitrost vrtenja sédež ventíla -a -- m stroj. odprtina s tesnilnim in odvzem jalove moči robom za tesno nasedanje zapornega dela, Schrödingerjeva enáčba -e -e [šrédingər-elementa ventila, npr. stožca, kroglice parcialna diferencialna enačba, ki v jeva] ž fiz. sedimentácija -e ž pojav, da se trdni delci, kvantni mehaniki opisuje časovni razvoj kvan-suspendirani v tekočini, pod vplivom težnosti, tnomehanskega sistema in predstavlja razširitev centrifugalne sile usedejo na dno posode in klasične Hamiltonove mehanike na obravnava-tvorijo usedlino S: usédanje nje sistemov kvantnih delcev sedimentacíjska analíza -e -e ž ugotavljanje Schrödingerjeva valôvna mehánika -e -e zrnavosti na podlagi hitrosti usedanja delcev-e [šrédingərjeva] ž Ü valôvna mehánika sêdlasta stréha -e -e ž grad. streha z dvema stre-Schweizerjev reagènt -ega -ênta [šváj-šinama, ki imata naklon večji od 10°, in dvema cərjev] m tekst. raztopina tetraaminbakrovega kapoma S: dvókápnica Sp: dvókápna stréha hidroksida [Cu(NH 3 ) 4 ](OH) 2 , ki nastane pri sêdlo raztapljanju bakrovega(II) oksida v presežku -a s 1. stroj. vrtilno-nagibno ležišče za pritr-vodne raztopine amonijaka, topilo za celulozo ditev polpriklopnika na vlečno tovorno vozilo 717 Seebeckov pojàv 2. met. najširši del plavža za pridobivanje agregata v obliki nezalitih mest, usedanje grodlja 3. mat. točka, v kateri sta oba prva velikih zrn agregata, iztekanje cementnega enaka nič, funkcija pa v tej točki nima lokalnega segreválna krivúlja -e -e ž kem., met. krivulja ekstrema parcialna odvoda funkcije dveh spremenljivk mleka staljena steklena masa v diagramu temperatura-čas, ki pri termičnih 4. kem. teh. mesto, čez katero se pretaka Seebeckov pojàv -ega -áva [zébekov] m elektr. sêizmična metóda -e -e [sejz-] ž metoda termoelektrični pojav, pri katerem zaradi analizah prikazuje morebitne fazne spremembe razlike temperatur med stikoma dveh različnih za ugotavljanje sestave geološke podlage z umetno povzročenimi potresi prevodnikov po prevodnikih steče tok ali pa se na odprtih koncih pojavi napetost, sorazmerna sêizmični šúm -ega -a [sejz-] m grad. šum, ki razliki temperatur ga povzroča tresenje tal zaradi naravnih ali Seegerjev obróček umetnih vplivov, npr. železniškega ali cestnega -ega -čka [zégərjev] m prometa 1. stroj. Ü zunánji vskóčnik 2. stroj. Ü nótranji vskóčnik seizmográf -a [sejz-] m fiz. naprava za merjenje Segerjev stôžec in zapisovanje premikov in pospeškov tal na -ega -žca [zégərjev] m kem. standardizirane velikosti in oblike, izdelana iz potresa, izbruha vulkana, uporabe eksploziva Sp: teh., met. rahlo poševna tristranična piramida dani lokaciji v odvisnosti od časa, npr. zaradi točno določene mešanice keramičnih materia- potresomér PRIM.: seizmométer lov, katere konica se pri segrevanju pri določeni seizmográm -a [sejz-] m fiz. grafični zapis temperaturi zaradi zmehčanja materiala ukrivi meritev seizmografa s do osnovne ploskve, niz Segerjevih stožcev se uporablja v Evropi za ocenjevanje zmehčišča seizmologíja -e [sejz-] ž področje fizike, ki obravnava potrese, razširjanje elastičnih valov keramičnih materialov, rude PRIM.: Órtonov stôžec, pirométrski stôžec skozi Zemljo in druga njej podobna vesoljska telesa, popotresne okoljske vplive, vzroke zakrivljeno gorvodno ploščo, ki je z radialnimi lastnosti zemeljske skorje ročicami oprta na stebrih ali drugih podpornih segmêntna zapórnica -e -e ž grad. zapornica z za nastanek potresov in raziskuje mehanske segmêntni lók zemljevid z vrisanimi zemeljskimi prelomnica- grad. -ega -a m kamniti ali mi in območji najvišjih pričakovanih potresov opečni zidni lok iz dveh odsekov kroga s sredi- konstrukcijah seizmolóški zemljevíd -ega -a [sejz-] m grad. ščema pod tetivo loka in polmerom, večjim od seizmométer -tra [sejz-] m grad. merilnik segmêntni obòk PRIM.: seizmográf grad. -ega -óka m zidan sejálna analíza razpona loka potresnih gibanj tal ali konstrukcij kamnit ali opečen obok, pri katerem je -e -e ž ugotavljanje sestave njegova os del krogelnega odseka s središčem zrnatega materiala s sejanjem skozi stavek sit z pod tetivo loka in s polmerom, daljšim od naraščajočo gostoto PRIM.: granulometríjska razpona oboka analíza segregácija -e ž 1. grad. sejálni kolút usedanje večjih zrn -ega -a m agroteh. kolut v sejalnem agregata na dnu mešanice, npr. pri svežem, stroju z izvrtinami na obodu, v katerega nepravilno vgrajenem betonu 2. met. Ü izcêja pritekajo semena iz zalogovnika in pri vrtenju segregírani betón padajo v brazdo -ega -a m grad. beton z napakami zaradi slabega, neustreznega vgraje- sékanec -nca m les. enakomerno nasekani vanja betonske mešanice, npr. beton z gnezdi koščki lesa, pod kotom 75°, za izdelovanje 718 sekundárni etalón meljavine, polcelulozne, celulozne vlaknine ali sekundárna regulácija frekvénce -e -e -- ž za uporabo v energetske namene Sp: sékanica elektr. regulacija omrežne frekvence z dodatnim sékanica regulatorjem frekvence in moči, ki deluje na -e ž les. Ü sékanec izbrane generatorje v elektroenergetskem sékans -a m mat. trigonometrična funkcija, ki v sistemu nekaj minut pravokotnem trikotniku predstavlja razmerje sekundárna rezêrva močí -e -e -- ž elektr. moč, med hipotenuzo in kotu priležno kateto, ki je v elektroenergetskem sistemu na razpolago inverzna funkcija kosinusa, simbol sec za sekundarno regulacijo frekvence sékcijska tuljáva komutátorskega sekundárna surovína -e -e ž material neu-navítja -e -e -- -- ž elektr. enopremerska tuljava porabnih ali izrabljenih izdelkov in odpadki komutatorskega navitja materiala pri izdelovanju polizdelkov, izdelkov, sekstánt -a m astr. instrument za merjenje ki se vračajo v predelavo za dobivanje novega višine zvezd nad obzorjem pri navigaciji materiala séktorska zapórnica -e -e ž grad. prelivna ali sekundárni alumínij -ega -a m met. aluminij, jezovna zapornica iz votlega bobna, ki ima v pridobljen s pretaljevanjem aluminijevih se-prerezu obliko krožnega izseka, boben drži v kundarnih surovin in z rafinacijo taline s klori- njim, dvigne se z vodo v zbiralniku in spusti sekundárni amín -ega -a m kem. amin, ki navadno avtomatsko, ko ga prelije visoka voda dvignjenem položaju tlak vode v komori pod dnimi talili nastane z zamenjavo dveh vodikovih atomov sekúnda -e ž 1. osnovna merska enota med- v molekuli amonijaka z alkilnima skupinama, trajanjem 9 192 631 770 period sevanja, ki sekundárni amónijev fosfát -ega -ega -a m ustreza prehodu med hiperfinima nivojema narodnega sistema enot za čas, določena s npr. dietilamin s osnovnega stanja atoma cezija-133, simbol s kem. Ü amónijev hidrogénfosfát 2. dovoljena merska enota za ravninski kot sekundárni člén -ega -a m elektr., kem. galvanski zunaj mednarodnega sistema enot, simbol ˝, člen z reverzibilno kemijsko reakcijo, ki 1˝ = 1'/60 Sp: kótna sekúnda ga je mogoče električno ponovno polniti sekundárna bárva PRIM.: primárni člén -e -e ž 1. barva, ki nastane z mešanjem enakih deležev dveh primarnih sekundárni délci -ih -ev m mn. fiz. delci, ki barv 2. graf. rdeča, zelena in modra barva v sub- izhajajo iz snovi s sekundarno emisijo, npr. traktivnem sistemu barv elektroni, ioni sekundárna emisíja -e -e ž fiz. emisija, sekundárni eléktrokémijski člén -ega -ega ki jo povzročijo delci, elektroni ali ioni, če -a m elektr., kem. elektrokemijski člen, v katerem z zadostno energijo udarjajo na površino poteka obrnljiva kemijska reakcija in ga je zato, snovi ali prodirajo skoznjo in s tem vzbujajo ko se izprazni, mogoče ponovno napolniti oddajanje sekundarnih delcev z električnim tokom v nasprotni smeri kot sekundárna energíja pri praznjenju S: akumulátorski člén (1) -e -e ž energija, prido-PRIM.: polnljívi eléktrokémijski člén bljena iz primarne energije na mestu pretvorbe, sekundárni elektrón npr. električna energija na izhodu iz elektrarne, -ega -a m fiz. elektron, toplota na pragu kotlarne ki ga primarni elektron pri obstreljevanju trdne sekundárna kémijska véz površine, npr. analiziranega vzorca v elektron- -e -e vezí ž kem. skem mikroskopu, izbije iz nje delovanje šibkih privlačnih sil med molekula-sekundárni etalón mi, ki se odraža, npr. kot vodikova vez, van der -ega -a m etalon, ki se Waalsove sile S: mèdmolékulska ìnterákcija po točnosti približuje primarnemu etalonu, 719 sekundárni galvánski člén s katerim je kalibriran, in se uporablja za sekundárno navítje -ega -a s 1. elektr. drugo, umerjanje delovnih etalonov PRIM.: délovni izhodno navitje transformatorja za oddajo etalón njegove moči bremenskemu tokokrogu sekundárni galvánski člén 2. elektr. navitje indukcijskega stroja, ki ni -ega -ega -a m vezano na zunanji električni tokokrog elektr. galvanski člen, v katerem poteka obrnljiva sekundárno páličje kemijska reakcija, npr. električni akumulator -ega -a s grad. paličje, ki zmanjšuje uklonsko dolžino primarnih palic sekundárni króg -ega -a m elektr. obtok hladil-palične konstrukcije nega sredstva v jedrskem reaktorju, ki prenaša sekundárno vlákno toploto iz primarnega kroga v turbino -ega -a s tekst. nemodifi-cirano kemično vlakno, pridobljeno iz raztopin sekundárni ogljíkov atóm -ega -ega -a m kem. viskoze iz naravnih polimerov z obarjanjem atom, na katerega sta neposredno vezana dva in regeneriranjem v obliki filamenta S: rege-ogljikova atoma nerátno vlákno (1) sekundárni rádar -ega -ja m radar za nadzor sekúndni teodolít -ega -a m geod. teodolit za zračnega prometa, ki odkrije letalo, ugotovi merjenje kotov z natančnostjo 1 sekunde ali s navitje napaja električni tok ali električna -ega -êja m elektr. rele, katerega sekvénca -e ž 1. zaporedje korakov, elementov, dogodkov v celotnem poteku procesa 2. kem. zapo- napetost merilnega transformatorja redje, v katerem so vezane aminokisline v pep- sekundárni stándard -ega -a m kem. reagent tidih ali beljakovinah 3. stroj. zaporedje korakov v analizni kemiji, ki je umerjen s primarnim zahteva identifikacijo sekvénator -ja kem. Ü sekvénčnik sekundárni relé njegov položaj in od njegovega transponderja manj Sp: precízni teodolít pri sekvenčnem krmilju standardom sekvénčna analíza -e -e ž stroj. analiza sekvenc sekundárni tók -ega -a m elektr. električni tok pri snovanju sekvenčnih krmilij skozi sekundarno navitje transformatorja, ki sekvénčnik -a kem. avtomatizirana naprava za dovaja električno energijo porabniku določanje sekvence, npr. peptidov v beljakovini sekundárni tokokróg -ega -a m elektr. elek- Sp: sekvénator trični tokokrog indukcijskega stroja, ki v času sekvénčni ventíl -ega -a m stroj. ventil, ki se obratovanja nima električnega stika z zunanjim odpre, ko je vstopni tlak višji od nastavljenega, elektroenergetskim omrežjem uporablja se pri sekvenčnih krmiljih v odvisno-sekundárni vodovòd sti od tlaka -ega -óda S: mzaporédnostni ventíl vodovodno omrežje za neposredno priključe- sekvénčno krmílje -ega -a s elektr., stroj. sestav, vanje stavb na vodovodni priključek vezje, naprava, ki omogoča sekvenčno krmilje- sekundárnoemisíjski fáktor nje Sp: zaporédnostno krmílje -ega -ja m fiz. število sekundarnih elektronov, zbitih sekvénčno krmíljenje -ega -a s elektr., stroj. s površine z udarcem enega primarnega koračno krmiljenje v odprti zanki, kjer je elektrona prehod z enega koraka na naslednjega program- sekundárno lézenje sko določen v skladu z izpolnjenimi zunanjimi -ega -a s met. druga pogoji prehajanja, npr. krmiljenje v odvisnosti stopnja lezenja, ko postane hitrost deforma- od poti, tlaka, temperature S: zaporédnostno cije skoraj konstantna zaradi ravnotežja med krmíljenje preoblikovalnim utrjevanjem in mehčanjem sekvénčno vézje materiala zaradi segrevanja S: stacionárno -ega -a s elektr. vezje, ki lézenje izvaja logične operacije zaporedno, tako da so 720 senzitometríja njegove izhodne vrednosti v vsakem trenutku selén -a m kem. element iz kisikove skupine odvisne od njegovih vhodnih vrednosti in no- periodnega sistema, nekovina, polprevodnik, ki tranjega stanja v tem trenutku se uporablja pretežno v steklarski industriji za sekvestránt proizvodnjo rubinsko rdečega stekla, v fotoko- -a m kem. spojina, ki tvori kelatne pirnikih, simbol Se komplekse z večvalentnimi kovinskimi ioni, zlasti z bakrovimi, železovimi in nikljevimi, in s SEM SEM-a in -- [sém] m (ang. scanning electron tem prepreči njihovo nezaželeno delovanje, kot microscope) krat. fiz. Ü vrstíčni elektrónski uporablja se tudi za vezavo motečih ionov v sémering tesnílka -- -e ž stroj. tesnilka za kompleksometrični titraciji tesnjenje rotirajočih strojnih delov, npr. gredi, je npr. katalitska oksidacija maščob v živilih, mikroskóp selektívna adsórpcija -e -e ž kem. adsorpcija, osi in ohišij, da se prepreči uhajanje delovnega birajo kot druge met. sémikoheréntna mêja -e -e ž fazna meja, selektívni fílter pri kateri se nekatere sestavne zmesi bolj adsor- medija, maziva -ega -tra m fiz. filter, ki prepušča skozi katero se v trdnini nadaljujejo samo samo sevanje določenih valovnih dolžin nekatere kristalne ravnine iz ene faze v drugo selektívno bárvanje -ega -a s tekst. barvanje sémilogarítemski diagrám -ega -a m tekstilije iz dveh ali več vrst vlaken z barvili diagram, v katerem so vrednosti veličine na eni različnih skupin v eni kopeli ali več kopelih, koordinatni osi narisane v logaritemski lestvici, da se dosežejo dvo- ali večbarvni učinki na drugi pa v linearni S: krížno bárvanje PRIM.: diferénčno bárvanje, sémipolárna véz -e vezí ž dvóbárvno bárvanje kem. kovalentna vez, v katero en udeleženi atom prispeva oba selektívno lásersko pretaljevánje -ega elektrona veznega elektronskega para, npr. -ega -a s stroj. aditivni izdelovalni postopek, pri s dušik v amonijevem ionu, NH + S: katerem se prašne delce z laserskim snopom 4 koordinatív-na véz lokalno pretaljuje in s tem združuje v enovito sémiš obliko izdelka, ki nastane v slojih, s programira- -a m kem. teh. mehko usnje z žametasto površino, izdelano z brušenjem goveje, nim vodenjem laserskega snopa po trajektoriji, telečje, ovčje ali kozje kože na notranji strani, ki je določena s tridimenzionalnim modelom uporablja se za obutev in oblačila predmeta S: velúr úsnje núbuk PRIM.: selektívno lásersko síntranje -ega -ega -a s sémiš strojênje stroj. aditivni izdelovalni postopek, pri katerem -- -a m kem. teh. maščobno se prašne delce z laserskim snopom lokalno strojenje kož srnjadi, ovc, koz za izdelavo usnja segreva do temperature sintranja in s tem za oblačila, ki daje zelo elastično, mehko in združuje v enovito obliko izdelka, ki nastane v žilavo usnje slojih, s programiranim vodenjem laserskega senzibilizátor -ja m kem. barvilo, dodano snopa po trajektoriji, ki je določena s tridimen-emulziji za povečanje občutljivosti filma za zionalnim modelom predmeta določen del barvnega spektra selektívnost -i ž 1. elektr. sposobnost električne-senzibílna toplôta -e -e ž kem. toplota, ki se ga vezja, instrumenta, naprave, da razloči nihanje absorbira ali sprosti med spreminjanjem tem-v določenem frekvenčnem pasu 2. elektr. sposob-perature brez sprememb agregatnega stanja ali nost sistema zaščite, da ugotovi okvarjeni odsek, druge fazne premene okvarjeno fazo ali okvarjene faze elektroener-senzitometríja getskega sistema 3. kem. teh. množinsko razmerje -e ž fiz. področje raziskav ob-med nastalim želenim produktom in neželenimi čutljivosti materialov na svetlobo, npr. fotograf-produkti skih filmov, papirjev 721 sénzor sénzor -ja m sêrijsko navítje element v merilniku, krmilno- -ega -a s elektr. električno -regulacijski napravi, sistemu, ki se na podlagi navitje, ki je vezano zaporedno z glavnim ele- svojih fizikalno-kemijskih lastnosti odziva na ktričnim navitjem v električnem tokokrogu spremembe določene veličine, npr. hitrosti, S: zaporédno navítje poti, tlaka, sile, navora, temperature, električne sêrijsko-paralélni pretvórnik -ega -a m elektr. napetosti, električnega toka, in jih pretvarja v pretvornik, ki pretvarja časovno zaporedne sorazmerni merilni, krmilni signal S: zaznaválo digitalne podatke v vzporedne digitalne senzórika -e ž interdisciplinarno področje, ki podatke obravnava zaznavala, njihove izvedbe, lastnosti sêrvisna césta -e -e ž cesta v večjih mestih z in uporabo veliko prometa, ki je vzporedna glavni prome-senzórika sistéma -e -- ž del krmilnega tnici za dostop do hotelov, stanovanj, trgovin, sistema za zajemanje, prenos in obdelavo uradov, industrijskih con PRIM.: vzdrževálna podatkov o stanju sistema, npr. merjenih césta s vrednosti parametrov stanja, in njihovega sêrvoaktuátor -ja m stroj. izvršilni motor v posredovanja v krmilno-regulacijsko zanko servomehanizmu sistema sêrvočrpálka -e ž stroj. hidrostatična črpalka separácija -e ž 1. rud. obrat pri rudniku, pre-s servokrmiljem za spreminjanje iztisnine po mogovniku za ločevanje koristnih rudnin, določeni zakonitosti Sp: sêrvopúmpa premoga, mineralnih surovin od jalovine sêrvohidrávlika PRIM.: separíranje (1) 2. grad. obrat za separi- -e ž področje hidravlike, ki obravnava uporabo servotehnike pri hidravlič-ranje agregata, navadno združen z betonarno nih pogonih z zveznim delovanjem servoventi-PRIM.: separíranje (2) lov ali proporcionalnih ventilov separátor -ja m 1. kem. teh. naprava, stroj za sêrvokrmílje ločevanje zmesi na sestavine, npr. centrifuga -a s stroj. krmilje v servosistemu, S: ločeválnik (1) 2. rud. naprava za ločevanje npr. v servovolanu rude od jalovine 3. naprava za odstranjevanje sêrvokrmíljenje -a m stroj. krmiljenje z visoko ene vrste snovi, navadno nečistoče, iz zmesi stopnjo ojačenja na podlagi fizikalnih lastnosti, npr. separator sêrvokrmílnik prahu, olja, separator vode iz goriva S: izloče- -a m elektr., stroj. krmilna sestavina, vezje, naprava, ki razliko vstopnega in izstopne-válnik ga signala iz primerjalnega člena pretvarja in separíranje -a s 1. rud. tehnološki postopek ojači za ustrezno delovanje izvršilnega servo-ločevanja navadno koristnih rudnin, premoga, motorja mineralnih surovin od jalovine PRIM.: separá-sêrvomehanízem cija (1) 2. grad. pranje in ločevanje zrn agregata -zma m stroj. mehanizem s servomotorjem za regulacijo z izvršilnim za beton ali malte po posameznih frakcijah motorjem z mehanskim izhodom in povratno PRIM.: separácija (2) zvezo, ki primerja vrednosti izhodne veličine z sericín -a m kem. nevlaknata beljakovina, kleju vhodno v primerjalnem členu ter pretvarja in podobna snov, ki obdaja vlakna surove svile ojačuje signal pogreška v krmilni signal izvršil-sêrijska izdeláva -e -e ž izdelava velikega nega motorja števila enakih delov, izdelkov sêrvomotór -ja m 1. elektr., stroj. elektromotor, sêrijski eléktromotór -ega -ja m elektr. ki s povratno zvezo uravnava zasuk rotorja, elektromotor z zaporednim navitjem za uporablja se za pozicioniranje, za regulacijo vzbujanje magnetnega polja Sp: glavnovézni vrtilne frekvence mehanskih sklopov, npr. pri eléktromotór robotih, obdelovalnih strojih, izvršilnih meha- 722 sestávljanje fórme nizmih 2. elektr., stroj. hidravlični ali pnevmatični sesálni fílter -ega -tra m stroj. oljni filter za motor ali valj v sestavi z elektrohidravličnim, vgradnjo v sesalni vod hidravlične naprave ali elektropnevmatičnim servoventilom ali pro- sesalno cev črpalke porcionalnim ventilom kot izvršilni motor sesálni gíb -ega -a m stroj. gib, med katerim servomehanizma se delovni medij, npr. plin, para, tekočina, s sêrvopnevmátika -e ž stroj. pnevmatika v podtlakom sesa v valj batnega stroja servotehniki, ki z ustreznimi servokrmilniki sesálni kòš -ega kôša m stroj. grobi filter na omogoča pnevmatični servopogon vstopu v sesalno cev, vod, navadno izdelan iz sêrvopogòn -ôna m elektr., stroj. ojačevalna kovinskega sita ali plastične mreže, za izločanje pogonska naprava stroja, vozila, letala, plovila grobih nečistoč iz delovnega fluida z ojačevalnikom, servokrmilnikom in izvršil- sesálni ventíl -ega -a m stroj. samodejni ali nim servomotorjem, npr. servokrmilo vozila, krmiljeni ventil, ki omogoča vstopanje fluida mobilnega stroja v valj pri sesalnem gibu batnega stroja, npr. sêrvopúmpa -e ž stroj. Ü sêrvočrpálka črpalke, kompresorja, motorja z notranjim sêrvosistém zgorevanjem -a m stroj. sistem za servokrmi- ljenje, regulacijo fizikalnih parametrov, npr. sesánje -a s stroj. ustvarjanje podtlaka s sesalko, položaja, vrtilne frekvence črpalko, ki fluid izvleče iz posode, rezervoarja sêrvotéhnika in ga transportira na tlačno stran sistema -e ž elektr., stroj. tehnični postopki, gradniki in sistemi, ki z ojačenjem vkrmilnega sesílna dislokácija -e -e ž met. dislokacija, ki signala omogočajo samodejno krmiljenje, re- se ne more premikati zaradi nehomogenosti gulacijo v kristalni mreži, npr. intersticijskega atoma, s sêrvoválj vrzeli, elastične napetosti v ravnini drsenja -a m stroj. sestav hidravličnega ali pnevmatičnega valja z ustreznim servoventi- sestàv -áva m skupina med seboj načrtno, lom ali proporcionalnim ventilom za pozicio- smiselno povezanih, soodvisnih delov, niranje, ki na temelju spremenljivega krmilnega gradnikov, ki sestavljajo funkcijsko celoto signala lahko bat valja pozicionira v določenem S: sistém (1) položaju sestavína -e ž 1. sestavni del zmesi, spojine, sêrvoventíl -a m stroj. za regulacijsko tehniko npr. živila, zdravila 2. stroj. sestav več delov za zasnovan zvezno delujoč ventil, ki šibek vhodni opravljanje ene od osnovnih nalog obdelave, signal pretvarja v močnostni proporcionalni prenosa in/ali krmiljenja toka snovi, energije, izhodni signal PRIM.: proporcionálni ventíl, informacije, npr. elektromotor, črpalka, sêrvozavóra aktivni električni element, npr. vtič, vtičnica, ž -e stroj. zavora s servomehaniz-žice, kabel, električni upor, kondenzator, regulacíjski ventíl ventil S: komponênta (2) 3. elektr. pasivni ali mom tuljava, dioda, tranzistor, integrirano vezje, ki sêrž -a m tekst. tkanina v 4- do 8-vezni večredni sestavlja električno ali elektronsko napravo keprovi vezavi, katere osnova ima namensko S: komponênta (3), sestávni dél (2) vgrajene določene ponavljajoče se posebnosti, sestávljanje -a s stroj. povezovanje delov, npr. vozliče, zanke, pentlje sestavin, naprav, strojev v funkcijsko celoto sesálka -e ž stroj. črpalka, namenjena zlasti za PRIM.: montáža (1) sesanje fluida sestávljanje fórme -a -- s met. vlaganje jeder v sesálna cév -e ceví ž stroj. cev na sesalni strani spodnji del livarske forme, postavitev zgornjega sesalke, črpalke, sesalnega sistema dela na spodnji del ter pritrditev obeh delov 723 sestávljena fórma sestávljena fórma -e -e ž met. sestávljeno števílo livarska forma, -ega -a s mat. celo število, sestavljena iz dveh polovic, ki se razmakneta, ki se lahko zapiše kot produkt vsaj dveh od ena kadar se v livno votlino vlagajo jedra različnih celih števil Sp: deljívo števílo sestávljena kamníta prekláda sestávna rísba -e -e ž -e -e -e stroj. ž risba objekta, kon-grad. strukcije, naprave, stroja, sestavine s potrebni- preklada iz treh ali več kosov klesanega sestávljena pregráda -e -e ž pregrada, za sestavljanje, montažo, zaščito in s podatki o grad. risom, prerezi v pravokotni projekciji, navodili naravnega kamna mi pogledi, npr. narisom, tlorisom, stranskim sestavljena iz najmanj dveh značilnih tipov, npr. osnovnih tehničnih lastnostih PRIM.: montážna pregrade sestávnica -e ž stroj. osnovna enota sestavne sestávljena rávna kamníta prekláda nasute, betonske, težnostne, ločne, stebrske rísba -e risbe, preglednica z naslovom, seznamom -e -e -e ž grad. preklada z razponom do 200 cm, sestavnih delov z opisom materiala, iz katerega izdelana iz treh kosov obdelanega lomljenega so izdelani, značilnosti njihove izdelave, s stan- ali klesanega naravnega kamna, pri čemer dardom, po katerem so izdelani, s podpisi in čelom in zobom ali brez njega postavita na sestávni dél -ega -a m 1. gradnik tehničnega ležišče, med njiju se položi vmesni kos, ki ima se krajna kosa z enim poševno obdelanim imeni avtorjev risbe, kontrole in datumom nasprotno poševno obdelani čeli z zobom ali element, npr. vtič, vtičnica, žice, kabel, elek- sistema 2. elektr. pasivni ali aktivni električni brez njega trični upor, kondenzator, tuljava, dioda, tran- sestávljena reákcija -e -e ž kem. reakcija, se- zistor, integrirano vezje, ki sestavlja električno s stavljena iz zaporedja več reakcij, hitrost določa ali elektronsko napravo S: komponênta (3), najpočasnejša stopnja PRIM.: elementárna sestavína (3) reákcija seštévanje matrík -a -- s mat. računska sestávljena stréha operacija, ki priredi istovrstnima matrikama -e -e ž grad. streha z nižjo strešno konstrukcijo nad objektom s pravo- matriko, katere elementi so vsote istoležnih kotno razčlenjenim tlorisom, sestavljena iz elementov večje dvokapnice ali štirikapnice, na katero so seštévanje véktorjev -a -- s mat. računska navadno priključene dvokapnice ali trikapnice operacija, ki priredi vektorjema vektor, katerega manjšega razpona, in z več kapi na istem nivoju komponente so vsote istoležnih komponent ali različnih nivojih sétvena srédnje têžka brána -e -- -e -e ž sestávljeni lók -ega -a agroteh. m grad. lok iz dveh ali več srednje težka njivska brana za zagrinjanje lokov ali krivulj z različnimi polmeri s skupnim semena stičiščem seválna dóza -e -e ž fiz. radiometrična veličina, sestávljeni sládkor količnik sevalne energije, ki v danem trajanju -ega sladkórja m kem. sestávljenka simbol e stroj. -e ž funkcijska enota, sesta-seválna energíja -e -e ž 1. fiz. energija, ki jo vljena iz standardnih gradnikov, delov, sestavin, vsebuje sevalno polje, npr. energija elektroma-modulov gnetnega polja pri elektromagnetnem sevanju desetih monosaharidov, npr. saharoza ploskve, merska enota joule na kvadratni meter, H sladkor, sestavljen iz vsaj dveh do največ pade na izpostavljeno ploskev, in površine te sestávljeno gradívo -ega -a s material, sesta- ali kinetična energija nosilcev sevanja pri radi- vljen iz dveh ali več ločenih sestavin, katerih oaktivnem sevanju, 2. fiz. energija, ki jo zajame lastnosti se dopolnjujejo, npr. stekloplastika določena ploskev, na katero vpadajo svetlobni S: kompozít Sp: armírano gradívo tokovi, simboli Qe, W, U, merska enota joule 724 sfêrični zgíb seválna impedánca -e -e ž telekom. količnik prenaša skozi ploskvico v majhen prostorski kot celotne sevane moči antene in kvadrata v smeri pravokotno na ploskvico, in produkta efektivne vrednosti antenskega toka, merjen v prostorskega kota in ploščine ploskvice, merska točki dovoda moči v anteno enota watt na steradian in kvadratni meter seválna izgúba seválo -e -e ž fiz. energijska izguba -a s fiz. vir elektromagnetnega valovanja zaradi sevanja s površine telesa, npr. pri katerekoli valovne dolžine PRIM.: sijálka, svetílo ohlajanju v vakuumu sévanje -a s fiz. oddajanje energije v okoliški seválna karakterístika prostor z valovanjem ali z delci S: radiácija -e -e ž elektr. prostorska porazdelitev veličine za določen sprejemnik, sévanje álfa -a -- s fiz. ionizirajoče sevanje npr. elektromagnetno polje antene S: smérna delcev alfa z dosegom v zraku nekaj cm, ki karakterístika nastaja pri razpadu nekaterih radioaktivnih seválna móč izotopov, npr. 238U, 239Pu S: álfa sévanje -e močí ž fiz. Ü izsèv seválni diagrám sévanje béta -a -- s fiz. sevanje hitrih elektro- -ega -a m elektr. grafična nov ali pozitronov, ki nastanejo pri radioaktiv-predstavitev prostorske porazdelitve veličine, nem beta razpadu S: béta sévanje ki opredeljuje elektromagnetno polje antene S: smérni diagrám (2) sévanje gáma -a -- s fiz. elektromagnetno seválni elemènt anténe sevanje z valovno dolžino pod 10 pm in -ega -ênta -- m elektr. energijo kvanta nad 100 keV, ki nastaja npr. pri osnovni del antene, ki oddaja radiofrekvenčne radioaktivnem razpadu S: gáma sévanje signale PRIM.: anténa Yagi seválni izkorístek séverni pól -ega -a m fiz. pol, iz katerega po -ega -tka m fiz. količnik dogovoru izstopajo silnice magnetnega polja energijskega toka oddanega sevanja in moči, ki sezónska akumulácija s jo porabi vir, simbol η -e -e ž količina e vode za pregrado, ki zadostuje za predvidene seválni ščít -ega -a m kem. fizična prepreka, sezonske potrebe uporabnika zaslon, npr. stena iz svinčene opeke, baritnega sežíg betona, ki absorbira zdravju škodljivo ionizi- -a m kem. namerno povzročeno zgorevanje z namenom uničenja, npr. organskih odpadkov, rajoče sevanje, uporablja se pri delu z močno odpadnih gorljivih plinov pri predelavi surove radioaktivnimi snovmi nafte, ali pretvorbe v druge, enostavnejše seválni tók -ega -a m 1. fiz. energijski tok spojine, npr. pri elementni analizi organskih fotonov ali delcev, ki se s sevanjem prenaša spojin skozi prostor v določeni smeri 2. elektr. moč SF -- [esèf] ž krat. telekom. Ü srédnja frekvénca svetlobe, ki jo s sevanjem oddaja vir svetlobe, simbol Φe, merska enota watt sfalerít -a m met. mineral cinkov sulfid, ZnS, seválno grélo glavna sestavina cinkovih sulfidnih rud -ega -a s elektr. grelo z infrarde-čim sevanjem za ogrevanje prostorov, navadno Sp: cínkova svetlíca kopalnic, ali za segrevanje kuhalne plošče, SFC-kromatografíja -e [esefcé] ž (ang. super-pečice critical-fluid-chromatography) kromatografija, ki seválno pólje uporablja kot mobilno fazo nadkritični fluid, -ega -a s fiz. polje energijskih npr. ogljikov dioksid tokov in njihovih porazdelitev po smereh in energijah fotonov ali delcev sfêra -e ž mat. površina krogle, geometrijska seválnost ploskev iz točk, ki so enako oddaljene od -i ž fiz. porazdelitev gostote svetlob-skupnega središča nega toka v dani točki po prostorskem kotu, sfêrični zgíb količnik energijskega toka, ki se s sevanjem -ega -a m stroj. Ü krógelni zgíb 725 sfêrna aberácija sfêrna aberácija -e -e ž fiz. sferoidít optična napaka pri -a m met. Ü zŕnati perlít vpadu žarkov, vzporednih z optično osjo, na sferoidizácija -e ž met. toplotna obdelava za lečo ali zrcalo, zaradi katere se žarki, ki vpadajo izboljšanje mehanskih lastnosti, npr. gnetljivo-na različnih razdaljah od osi, sekajo na nekoliko sti, pri kateri se lamelne karbidne faze v jeklu ali različnih razdaljah od goriščne ravnine lamelne grafitne faze v sivi litini z difuzijo preo-sfêrna astronomíja -e -e ž področje astro-blikujejo v kroglasto obliko Sp: krogljênje nomije, ki določa pravo in navidezno lego shéma -e ž poenostavljen prikaz zgradbe in nebesnih teles z metodami sferne trigonome-delovanja sistema z dogovorjenimi simboli trije Sherwoodovo števílo -ega -a [šêrvudovo] skem. sfêrna geometríja -e -e ž področje geometri-teh. Ü Nusseltovo števílo za prenôs snoví je, ki obravnava like na krogli shránjena energíja -e -e ž energija, ki je sfêrna trigonometríja -e -e ž astr. trigonome-v nekem telesu ali prostoru in jo je mogoče trija trikotnika na krogli obdržati poljubno dolgo, npr. potencialna sfêrne fúnkcije -ih -ij ž mn. mat. kvadratno energija vode v zbiralniku Sp: nakopíčena integrabilne funkcije, definirane na sferi, ki energíja tvorijo ortonormirano bazo Hilbertovega SI SI-ja in -- [esí] m (fr. système international prostora z definicijskim območjem na sferi d‘unités) krat. Ü mednárodni sistém enôt s sfêrne koordináte -ih -át ž mn. mat. koordina- sidêrično léto -ega -a s astr. Ü sidêrsko léto te v trirazsežnem prostoru, ki definirajo lego siderít -a m met. svetlorjav železov karbonat, izbrane točke s tremi števili r , θ in ϕ , kjer je r FeCO oddaljenost točke od koordinatnega središča, 3 , železova ruda, ki ne vsebuje za izdelavo jekla škodljivih primesi žvepla in fosforja θ kot med koordinatno osjo z in vektorjem ravnino začetnega meridiana in meridiana, ki sidêrsko léto -ega -a s astr. čas, v katerem gre skozi izbrano točko od izhodišča do izbrane točke in ϕ kot med sidêrski čàs -ega čása m astr. Ü zvézdni čàs S: krógelne koordináte Zemlja obkroži Sonce glede na oddaljene sfêrni dvókótnik -ega -a m mat. del površja zvezde, zaradi precesije Zemljine osi daljši krogle, omejen z velikima glavnima polkrožni- od tropskega leta za 20 min in 24,5 sekunde cama PRIM.: pravokótni dvókótnik Sp: sidêrično léto sfernem trikotniku nad dvema pravima kotoma sídrani stebèr -ega -brà m grad. steber, dodatno sfêrni koordinátni sistém sfêrni ekscés -ega -a m mat. presežek vsote kotov v sídrani dróg -ega -a m grad. Ü sídrani stebèr -ega -ega -a m mat. opremljen s sidrnimi vrvmi za zagotavljanje položaj točke podan s krogelnimi koordinatami sídranje -a s 1. grad. povezava armaturne palice S: pravokotni koordinatni sistem, v katerem je nosilnosti in stabilnosti Sp: sídrani dróg krógelni koordinátni sistém z betonom z adhezijo in drugimi načini, npr. sfêrni trikótnik -ega -a m mat. trikotnik na s kljuko 2. grad. povezava jeklenega stebra s krogli, katerega stranice so deli glavnih krožnic temeljem 3. povezava nosilnega kabla visečega sfêrno ležíšče mostu s sidrnim blokom -ega -a s grad. vrtljivo ležišče mostu, sestavljeno iz konkavne spodnje plošče, sídrna armatúra -e -e ž grad. armaturne palice kroglastega elementa, zgornje plošče in vgraje- za sidranje konstrukcije v nosilno podlago nega obodnega jeklenega obroča sídrna dolžína armatúre -e -e -- ž grad. dolžina sferoidálni grafít -ega -a m met. Ü króglasti armaturne palice, na kateri se natezna sila z grafít adhezijo prenese v beton 726 signírna bárva sídro -a s 1. stroj. signalizíranje priprava z lopatasto oblikova- -a s 1. oddajanje ali pošiljanje nimi deli, ki se privezana na verigo ali vrv spusti znakov v obliki sporočila, npr. zvočno s sireno, na dno morja in uporablja za privez čolna, električno pri izbiranju telefonske številke ladje, naftne ploščadi 2. grad. kovinska priprava S: signalizácija (1) 2. grad. označevanje točke na za pritrjevanje, povezovanje, utrjevanje terenu s trasirko, postavljeno tako, da je točka gradbenih elementov, npr. povezovanje dveh vidna z večje razdalje S: signalizácija (2) delov gradbene konstrukcije, utrjevanje oboka 3. geod. označevanje točk za lažje viziranje predora s povezovanjem betonske obloge s S: signalizácija (3) hribino signálna lúč -e lučí ž luč za oddajanje svetlob- siemens -a [símens] m izpeljana merska enota nega signala pri motnji v delovanju sistema SI za prevod, admitanco in susceptanco, simbol signálna napráva -e -e ž elektr. naprava, ki odda S, 1 S = 1 Ω –1 signal pri spremembi krmiljene spremenljivke sievert -a [sívert] m izpeljana merska enota SI signál napáke -a -- m razlika med signalom, ki za ekvivalentno dozo sevanja, simbol Sv, predstavlja regulirano veličino, in signalom, ki 1 Sv = 1 J/kg predstavlja želeno vrednost te veličine Sievertsov zákon -ega zakóna [sívǝrtsov] m met. signálna tóčka -e -e ž grad. izbrana točka na pravilo, s katerim se napoveduje topnost plinov terenu, na katero je trasirka postavljena tako, da v raztaljenih kovinah je točka vidna z večje razdalje sifón -a m 1. cev v obliki dvojnega kolena ali signálni aparát -ega -a m aparat, ki proizvaja podobno oblikovana priprava, ki omogoča signale, navadno zvočne ali svetlobne znake, pretok tekočin, talin in preprečuje prehod npr. semafor S: signálnik plinov 2. pripomoček, navadno v obliki ukri-signálni generátor -ega -ja m elektr. generator s vljene elastične cevi, za pretakanje tekočin iz različnih oblik, velikosti in frekvenc signalov višje ležeče posode čez njen rob v nižje ležečo za preskušanje ali meritve PRIM.: funkcíjski posodo S: natéga (1) generátor sifónski prelív -ega -a m grad. zaprti cevni preliv signálnik -a m aparat, ki proizvaja signale, v obliki obrnjene črke U, ki zaradi atmosfer-navadno zvočne ali svetlobne znake, npr. skega tlaka sesa vodo iz zgornje zajezitve in semafor S: signálni aparát jo odvaja čez krono jezu v spodnji nižje ležeči rezervoar, npr. za zagotovitev natančne in signálni pretvórnik -ega -a m elektr. pretvornik avtomatične regulacije nivoja zgornje vode ene veličine, ki predstavlja informacijo, v drugo, Sp: natéga (3) ki predstavlja isto informacijo signál -a m 1. fizikalni pojav, katerega priso- signálni relé -ega -êja m elektr. rele za vklaplja- informacijo 2. dogovorjeni znak za prenos signál pogréška -a -- m razlika med dejansko informacije tnost, odsotnost ali spreminjanje predstavlja nje optične ali akustične signalizacije in želeno, nastavljeno ali referenčno vrednostjo znakov v obliki sporočila, npr. zvočno s sireno, signál povrátne zvéze -a -- -- m povratni električno pri izbiranju telefonske številke signal izhodnega stanja, ki se vrača v primerjal-signalizácija -e ž 1. oddajanje ali pošiljanje regulirane veličine v regulacijski zanki terenu s trasirko, postavljeno tako, da je točka ni člen, kjer se primerja z referenčnim signalom S: signalizíranje (1) 2. grad. označevanje točke na vidna z večje razdalje in oblikuje krmilni signal S: signalizíranje (2) 3. signírna bárva geod. označevanje točk za lažje viziranje -e -e ž barva za označevanje S: signalizíranje (3) izdelkov, predmetov, embalaže 727 sigúrnost sigúrnost -i ž 1. odsotnost nesprejemljivega in jim Higgsovo polje podeli maso, je kratkega tveganja za delovanje sistema 2. sposobnost dosega in deluje med kvarki v mezonih in sistema, da izniči motnje, ki so posledica večjih barionih ter med hadroni v atomskih jedrih okvar 3. elektr. odpornost elektroenergetskega Sp: môčna síla sistema proti okvaram, npr. sistem po motnji síla šibke interákcije -e -- -- fiz. ena od štirih deluje naprej po programu, odjemalci motnje osnovnih sil v naravi, ki jo posredujejo bozoni ne čutijo W in Z, je kratkega dosega in odgovorna za sijáj -a m optična lastnost površine materiala, jedrske razpade Sp: šíbka síla da odbija svetlobo, razmerje med zrcalno in síla téže -e -- ž fiz. Ü téža (1) difuzno odbito svetlobo síla trênja -e -- ž fiz. komponenta sile na stiku sijálka -e ž elektr. element v svetilu, ki električno telesa s podlago v tangentni ravnini dotika, vzbujen oddaja svetlobo PRIM.: seválo kadar telo drsi ob podlagi, deluje v nasprotni síj zvézde -a -- m astr. merilo za jakost svetlobe smeri drsenja in je enaka zmnožku normalne z zvezde komponente sile na stiku in faktorja trenja, sikatív simbol F -a m kem. teh. dodatek sušljivim oljem, ki s, merska enota newton pospeši njihovo sušenje, navadno oksid težke síla upôra -e -- ž fiz. sila, s katero fluid zavira kovine, npr. svinca, mangana, ali sol kovine z relativno gibanje telesa v njem PRIM.: hídro-nenasičenimi maščobnimi kislinami dinámični odpòr síla -e ž fiz. fizikalna količina, ki meri vpliv telesa síla vezí -e -- ž fiz. sila, pravokotna na smer na drugo telo in lahko povzroča spremembo gibanja, ki zagotavlja, da se telo giblje po s gibalne količine ali deformacijo, simbol F, določeni poti merska enota newton silícij -a m kem. element iz ogljikove skupine síla cúrka -e -- fiz. sila, s katero curek deluje na periodnega sistema, polkovina, ki se uporablja oviro ali iztekajoči curek odriva šobo, npr. sila v zlitinah z aluminijem, npr. silumin, železom, curka na lopatice turbine, sila curka iz reakcij- npr. ferosilicij, v elektroniki za diode, za fotona- skega motorja petostne člene, simbol Si med dvema delcema z ustreznima nabojema in aluminijeva zlitina, ki navadno vsebuje masni je njena velikost sorazmerna z obratno vredno- síla dôlgega doséga -e -- -- ž fiz. sila, ki deluje silícij-alumínijeva zlítina -e -e ž met. livna stjo kvadrata razdalje med delcema, npr. gravi- -silícijeva zlítina delež silicija 8–13 % S: zlítina Al-Si Sp: alumínij- PRIM.: silumín tacijska sila, elektromagnetna sila, posredujejo pa jo brezmasni delci silícijeva dióda -e -e ž elektr. polprevodniška síla krátkega doséga dioda na silicijevem substratu fiz. -e -- -- ž sila, ki deluje silícijev bròn -éga brôna m med dvema delcema z ustreznima nabojema in met. bron z masnim deležem silicija do 5 %, uporablja se za korozij-njena velikost eksponentno pada z razdaljo med sko odporne ulitke, za pločevino in žice njima, npr. sila šibke interakcije, sila močne inte-rakcije, posredujejo pa jo delci z maso silícijev díoksíd -ega -a m kem. spojina silicija síla lepênja -e -- ž fiz. komponenta sile na in kisika, SiO2, brezbarvna, trda, v vodi in stiku telesa s podlago v tangentni ravnini kislinah netopna snov, ki je surovina za pro- dotika, kadar telo miruje glede na podlago izvodnjo borosilikatnega in kremenovega PRIM.: oprijèm stekla Sp: kremeníca síla môčne interákcije silícij-germánijeva zlítina -e -- -- fiz. ena od štirih -e -e m kem. zlitina osnovnih sil v naravi, ki jo posredujejo gluoni silicija in germanija s poljubnim množinskim 728 simétrični vòd razmerjem med elementoma, uporablja se kot npr. premoga, cementa, sekanca, žitnega polprevodniški material v integriranih vezjih zrnja PRIM.: búnker (1, 2) silikagél -a m kem. kserogel silicijeve kisline, silumín -a m met. livna zlitina aluminija s bela amorfna masa, uporablja se kot absorbent silicijem, ki lahko vsebuje še magnezij in/ali za vlago, ki se da s segrevanjem regenerirati baker ali oba PRIM.: silícij-alumínijeva zlítina sílikaopéka -e ž grad., met. Ü silikátna opéka simból -a m dogovorjeni znak, črka ali več silikát -a m 1. kem. sol silicijeve kisline, npr. črk, števka ali več števk, shematična podoba natrijev silikat 2. kem. ester silicijeve kisline, npr. za oznako določenega pojma, npr. kemičnega tetraetil silikat elementa, merske enote, veličine, električnega silikátna opéka ali strojnega elementa -e -e ž grad., met. svetlo siva do bela, polna ali votličasta ognjevzdržna opeka, simetrála -e ž premica, ki loči geometrijski lik ških in steklarskih peči posrednim napajanjem iz simetričnega preno- Sp: sílikaopéka snega voda, sestavljena iz dveh geometrijsko silikón -a m kem. polisiloksan, sintetični anor-simetričnih delov glede na ravnino, ki se šteje gansko-organski polimer s splošno formulo kot ravnina z ničelnim potencialom (R 2 SiO) n , v katerem so na osnovno verigo simétrična komponênta peska, stisnjena v kalupu pri visokem tlaku simétrična anténa -e -e ž elektr. antena z ne-vodne pare, uporablja se za izzidavo metalur-izdelana iz gašenega apna in kremenovega ali telo v dve enaki, zrcalni polovici –O–Si–O–Si– po silicijevih atomih vezane -e -e ž elektr. ena od organske atomske skupine R, npr. metil, etil, treh po velikosti enakih komponent v sistemu fenil, ki je podoben gumi, vendar je kemijsko simetričnih komponent pri nesimetriji v inerten in se uporablja za tesnila, lepila, maziva, trifaznem sistemu napetosti s medicinske pripomočke, izolacije simétrična napétost -e -i ž elektr. fazna silikónska gúma -e -e ž kem. teh. sintetični napetost v trifaznem sistemu, ko so vsi fazorji elastomer na osnovi silikona, ki se odlikuje enaki in medsebojno premaknjeni za 120° s svojo kemijsko inertnostjo in ne spremeni simétrična spojína -e -e ž kem. spojina ali bistveno svojih lastnosti v širokem temperatur-derivat benzena, ki nastane z zamenjavo treh nem območju od –55 °C do +300 °C, uporablja vodikovih atomov na vsakem drugem ogljiko-se v avtomobilski industriji, pri medicinskih vem atomu benzenskega obroča na mestih 1, 3 pripomočkih in vsadkih, v fugirnih masah in 5, z drugimi atomi ali atomskimi skupinami, silimanít -a m met. aluminosilikatni mineral, ki npr. 1,3,5-trihidroksibenzen PRIM.: àsimétrična se uporablja za mnogoglinična ognjevzdržna spojína, vicinálna spojína gradiva za izzidavo peči v metalurgiji, steklarski simétrični amín -ega -a m kem. sekundarni ali in cementni industriji terciarni amin z enakimi atomskimi skupinami, sílnica -e ž mat. krivulja, ki ponazarja vektorsko vezanimi na dušikov atom polje, tako da njena tangenta kaže v vsaki točki simétrični dovajálni vòd -ega -ega vóda m prostora v smeri vektorskega polja, npr. silnica elektr. Ü simétrični vòd električnega polja PRIM.: tokôvnica sílnica magnétnega pólja -e -- -- ž fiz. simétrični trífázni sistém -ega -ega -a m sklenjena krivulja, pri kateri se tangenta v elektr. trifazni sistem, v katerem imajo električne vsaki točki ujema s smerjo magnetne igle v napetosti enake amplitude in so med njihovimi magnetnem polju faznimi koti enake razlike sílos -a m simétrični vòd naprava, posoda v obliki stolpa za -ega vóda m elektr. električni vod hranjenje, skladiščenje snovi v razsutem stanju, iz dveh električnih vodnikov iste vrste, ki imata 729 simétrično zaporédje enaki impedanci vzdolž svoje dolžine, proti simulácija -e ž postopek posnemanja poteka zemlji in drugim električnim tokokrogom procesa, pomembnih značilnosti delovanja Sp: simétrični dovajálni vòd naprave ali stroja z modeli ali numerično simétrično zaporédje analizo -ega -a s elektr. zaporedje komponent pozitivnega, negativ- simulátor -ja m naprava, stroj ali računalniški nega in ničelnega zaporedja, ki nadomešča program za simulacijo, npr. letenja nesimetrično stanje trifaznega sistema fazorjev simultáni inženíring -ega -a m Ü sočásni napetosti in toka, npr. pri okvarah inženíring simetríja -e ž mat. lastnost matematičnega sindiotáktični polimêr -ega -a m kem. polimer, objekta, ki se ne spremeni, kadar nanj deluje pri katerem se substituentne skupine pravilno transformacija ali družina transformacij, npr. izmenjujejo nad in pod ravnino verige S: alter-geometrijski lik je lahko simetričen glede na nirajóči polimêr zrcaljenje ali rotacijo, enačba glede na permuta-sinergíja -e ž pojav, ko dva ali več vplivov, ki cijo koeficientov delujejo skupaj, ustvari učinek, ki je večji od simetríjska grúpa -e -e ž mat. grupa vseh vsote učinkov posameznih vplivov transformacij na geometrijskih ali algebrajskih singulárna tóčka -e -e ž mat. točka, v kateri objektih, ki teh objektov ne spremenijo, npr. funkcija ni analitična grupa zasukov kocke za 90° okrog srednjice ali za 120° okrog telesne diagonale singulárnost -i ž mat. lastnost funkcije, da v simetríjska operácija točki ni definirana ali odvedljiva -e -e ž mat. transforma- s cija, ki ohranja simetrijo sínhrociklotrón -a m fiz. izpopolnjena verzija simetríjska ós ciklotrona, ki omogoča pospeševanje protonov, -e osí ž mat. premica skozi sime- tričen lik, ki ga deli na zrcalno simetrična lika elektronov in delcev alfa do relativističnih energij s tem, da je upoštevano zmanjšanje simetríjska ravnína -e -e ž mat. ravnina frekvence kroženja, ko se hitrost delca zelo simetrični polovici telekom. sinhróna komunikácija -e -e ž komu-simpatéks skozi simetrično telo, ki ga deli na zrcalno približa hitrosti svetlobe -a m tekst. dvo- ali večplasten nikacija, pri kateri skupni časovni signal določa laminat iz hidrofilne 0,015 mm debele začetek prenosa vsakega dela signala posebej z različnimi tkaninami, pleteninami, vato, sinhronizácija -e ž 1. časovna uskladitev poliestrske membrane brez por, zlepljene koprenami in/ali vlaknovinami, ki odvajajo dveh procesov ali delovanj 2. elektr. uskladitev navzven pare znoja, zadržujejo pa dež in frekvence, faze in napetosti v elektroenerget- skem sistemu pri priklopu novega proizvodne- veter ga vira símpleks -a m 1. mat. posplošitev najpre- sinhronizacíjski impúlz -ega -a m elektr. kratek prostejših geometrijskih pojmov daljica, signal za sinhronizacijo poteka procesov trikotnik, tetraeder na geometrijske strukture v večrazsežnih prostorih 2. elektr. nesočasna sinhronizacíjski podátki -ih -ov m mn. elektr. obojesmerna komunikacijska povezava časovni signali za usklajevanje prenosa sporočil PRIM.: dúpleks (1) 3. stroj. Ü ênováljna črpálka med oddajnikom in sprejemnikom símpleksni prenòs -ega -ôsa m telekom. sinhronizátor -ja m elektr. naprava, ki enosmerni hkratni prenos telekomunika- omogoča samodejno vzporedno sklapljanje cijskega signala, npr. med dvema radijskima dveh sinhronskih generatorjev, ko dosežeta postajama PRIM.: dúpleksni prenòs sinhronizem 730 sinhrotrónsko sévanje sinhronízem -zma m 1. časovno sovpadanje ki pretvarja električno moč v mehansko dveh dogodkov, pojavov 2. elektr. stanje, ko s posredovanjem vrtilnega magnetnega frekvenci in fazi nihanja sovpadata polja, pri čemer se vrti z vrtilno frekvenco, sinhronízem eléktroenergétskega ki je točno sorazmerna frekvenci priključne sistéma napetosti m -zma -- --elektr. sovpadanje obrato-sinhrónski eléktromotór s kratkostíčno valne in nazivne frekvence in faznih kotov med klétko napetostjo elektroenergetskega omrežja in -ega -ja -- -- m elektr. sinhronski elektro-motor z izraženimi poli, ki ima v polih kratko-napetostmi posameznih generatorjev stično kletko za zagon sinhronizírani àsinhrónski eléktromotór-ega -ega -ja m elektr. sinhrónski generátor sinhronski elektromotor z -ega -ja m elektr. valjastim rotorjem in s sekundarnim navitjem v generator enofazne ali trifazne izmenične obliki tuljave, podobnim navitju pri asinhron- napetosti, katere frekvenca je v taktu vrtenja skem elektromotorju z drsnimi obroči, ki se njegovega rotorja S: alternátor Sp: izménični uporablja za zagon in vzbujanje generátor sinhronizíranje generátorjev -a -- s elektr. sinhrónski kompenzátor -ega -ja m elektr. prilagajanje vrtilne frekvence generatorjev mehansko neobremenjen sinhronski stroj v trenutni frekvenci in fazi napetosti elektroener- elektroenergetskem sistemu, ki proizvaja ali getskega sistema absorbira jalovo moč sinhronizírni tók -ega -a m elektr. sinhrónski reluktánčni stròj električni tok, -ega -ega ki nastane pri sinhronizaciji dveh generatorjev strôja m elektr. Ü reluktánčni stròj s skoraj sinhronima vrtilnima frekvencama sinhrónski stròj -ega strôja m elektr. enofazni ali zaradi razlike v njuni hitrosti, napetosti in večfazni električni stroj, katerega rotor se vrti s faznem kotu s frekvenco izmenične napetosti elektroenerget-sinhróno delovánje -ega -a s časovno skega omrežja usklajeno delovanje več enot tehničnih sinhrotrón -a m fiz. sinhrociklotron, v katerem sistemov se delci pospešujejo do zelo visokih energij sinhrónska hitróst -e -i ž elektr. hitrost gibanja v navzkrižnem električnem in magnetnem dveh ali več elementov, ki je časovno usklajeno polju, ki je sinhronizirano tako, da gruča delcev vrednosti razlike fazorjev notranje sinhronske ali kot zelo svetel vir sinhrotronskega sevanja napetosti in napetosti na priključkih sinhron-PRIM.: bétatrón, elektrónski pospeševálnik, skega stroja ter toka pri ustaljenem obratovanju Van de Graaffov pospeševálnik sinhrónska inducírana napétost -e -e -i ž sinhrotrónska frekvénca -e -e ž fiz. elektr. sinhrónska impedánca ji, uporablja pa se za doseganje zelo visokih ž -e -e elektr. količnik energij v fiziki osnovnih delcev, npr. CERN, ali ima enak časovni zamik ves čas pospeševanja kroži po isti trajektori- hronskega generatorja, ki bi jo v praznem teku električna napetost v kotvinem navitju sin- frekvenca, s katero kroži nabiti delec v homogenem magnetnem polju, definirana vzbudil vzbujalni tok rotorja, če se zanemari glede na čas, kot ga meri mirujoči opazovalec in magnetno nasičenje stroja je tem nižja od ciklotronske frekvence, čim bolj sinhrónska reaktánca -e -e ž elektr. predposta-se delec približuje hitrosti svetlobe vljena vrednost reaktance sinhronskega genera- sinhrotrónsko sévanje -ega -a s fiz. sevanje, torja za potrebe sistemskih študij ki ga oddajajo skoraj s svetlobno hitrostjo se sinhrónski eléktromotór -ega -ja m elektr. gibajoči nabiti delci, ki v magnetnem polju sinhronski stroj za pogon mehanskih bremen, potujejo po ukrivljenih trajektorijah 731 sinóptična plôšča sinóptična plôšča -e -e ž elektr. plošča s shema- iglanjem povežejo s kopreno in nato prerežejo tično predstavitvijo trenutnega stanja stikal, S: umétno kŕzno vodov, zaščit in meritev v nadzorni oziroma sintétično ólje -ega -a s kem. teh. olje, ki se dobi centralni postaji elektroenergetskega sistema na umeten način, npr. s polimerizacijo ali poli-sínterkorúnd -a m kem. teh. Ü síntrani korúnd kondenzacijo manjših molekul, uporablja se za posebne namene, npr. kot mazivo v reakcijskih sintétična bárva -e -e ž kem. Ü sintétično motorjih, ali za mešanje z mineralnimi olji barvílo sintétično vlákno -ega -a s kem. vlakno, sintétična geometríja -e -e ž Ü aksiomátična izdelano iz industrijsko sintetiziranega geometríja materiala PRIM.: kémično vlákno sintétična gúma -e -e ž kem. teh. elastomer, sintéza -e ž združevanje delov v celoto, npr. pridobljen pretežno iz stranskih produktov pri operacij v proces, elementov ali enostavnih predelavi nafte, ki se odlikuje po odpornosti spojin v bolj zapletene kemijske spojine proti tekočemu gorivu, oljem in se uporablja sintézna kemíja zlasti za avtomobilske plašče in za cevi -e -e ž področje kemije, ki PRIM.: gúma (1) obravnava razvoj metod in strategij sinteze ter sintétična málta razvoj tehnoloških postopkov -e -e ž grad. malta za tanko-plastne okrasne zaključne omete in prevleke, sintézni amónijak -ega -a m kem. iz elementov v kateri se kot agregat uporablja mleti kamen, industrijsko pridobljen amonijak za proizvod- npr. marmor, barvne kamnine, z velikostjo zrn njo dušikove kisline, mineralnih gnojil, raz- 2 mm in za vezivo polivinilacetatna smola v streliv s razmerjih vezivo : agregat od 1 : 2 do 1 : 4 sintézni plín -ega -a m kem. plinasta zmes sintétična smôla -e -e ž kem. teh. duromer, ki je vodika in ogljikovega monoksida, ki se dobi po lastnostih podoben naravnim rastlinskim iz vodnega plina, metana, naftnih derivatov in smolam in ima obliko viskozne tekočine s se uporablja v kemijski sintezi, npr. metanola, sposobnostjo strjevanja, uporablja se za lake, amonijaka PRIM.: generátorski plín samorazlivne talne prevleke in kompozite síntrana kovína -e -e ž kovina ali zlitina, S: umétna smôla PRIM.: smôla (2) katere sestavine so izdelane kot kovinski prah sintétični bencín -ega -a m kem. teh. motorni po postopkih metalurgije prahov, ki se nato stisne v zeleni surovec in sintra, da postane gost bencin, pridobljen s katalitičnimi postopki iz premoga, vodnega plina, ogljikovega síntrani bórov nitríd -ega -ega -a m kem. monoksida in vodne pare kubična modifikacija borovega nitrida, ki se sintétično barvílo -ega -a s kem. kemično pridobi iz heksagonalne modifikacije borovega izdelano organsko barvilo, ki se uporablja za nitrida pod visokim tlakom in pri visoki tempe- barvanje tekstila, usnja, papirja Sp: sintétična raturi, ima trdoto diamanta Sp: bórov diamánt bárva, umétna bárva, umétno barvílo PRIM.: borazón sintétično gorívo -ega -a s kem. teh. tekoče síntrani bròn -ega brôna m material iz gorivo, npr. bencin, dizelsko gorivo, pridoblje- bronenega prahu, delcev, kroglic, izdelan s sti- no neposredno iz premoga po Bergiusovem skanjem in sintranjem postopku ali iz sinteznega plina po Fischer- síntrani korúnd -ega -a m kem. teh. umetni -Tropschevem postopku korund, izdelan s sintranjem aluminijevega sintétično kŕzno -ega -a s tekst. krznu podobna oksida, uporablja se za proizvodnjo brusiv, tekstilija, izdelana na pletilnikih iz koprene, na brusilnih kolutov, cevk za termočlene Sp: sín-katero se dovaja preja, oblikuje v zanke, ki se z terkorúnd 732 sistém MKSA síntranje -a s sipálni presèk postopek za izdelavo predmetov -ega -éka m fiz. površina, ki iz drobnozrnatih materialov s segrevanjem na predstavlja delec kot oviro za vpadni curek temperaturo, nižjo od tališča, včasih tudi ob delcev ali valovanja hkratnem stiskanju, pri čemer pride do zdru- sípanje -a s fiz. razpršitev vpadlega ozkega ževanja delcev zaradi nataljevanja in zato do snopa valovanja ali delcev na tarčo po interak-zvišanja gostote, uporablja se za oblikovanje ciji z njo materialov z zelo visokimi tališči, npr. volframa síporeks® -a m grad. lahek beton, izdelan pod in molibdena, za izdelavo, npr. karbidnih trdin velikim tlakom iz peska, cementa in katalizator-za rezilna orodja, za doseganje kontrolirane po-jev, ki je dober toplotni izolator roznosti, npr. keramičnih, steklenih, kovinskih filtrirnih medijev, poroznih ležajnih kovin, za sistém -a m 1. skupina med seboj načrtno, povečanje gostote, npr. tablet jedrskega goriva smiselno povezanih, soodvisnih delov, sínus -a m mat. gradnikov, ki sestavljajo funkcijsko celoto trigonometrična funkcija, ki v fiz. S: sestàv 2. skupnost fizikalnih objektov pravokotnem trikotniku predstavlja razmerje ali pojmov v obravnavi, npr. termodinamični med kotu nasprotno kateto in hipotenuzo, sistem, mednarodni sistem veličin in enot, simbol sin periodni sistem elementov 3. stroj. sestav strojev, sínusna napétost -e -i ž elektr. električna naprav in programske opreme, ki opravlja napetost, ki se spreminja po sinusni funkciji časa sklenjen obseg zahtevnejših nalog s področja sínusni izrèk -ega -éka m mat. prenosa, obdelave in krmiljenja toka snovi, izrek, po katerem je v trikotniku razmerje dveh stranic enako energije in informacij S: téhnični sistém razmerju med sinusoma njima nasproti ležečih sistém CGS -a -- [cegeès] m absolutni sistem kotov fizikalnih merskih enot z osnovnimi enotami s sínusni tók elektr. centimeter, gram, sekunda -ega -a m električni tok, ki se spreminja po sinusni funkciji časa sistém enòt -a -- m nabor osnovnih in izpe-sínusno níhanje -ega -a m fiz. ljanih merskih enot, skupaj z njihovimi več- nihanje, pri katerem odmik nihajoče veličine opiše sinusna kratniki in manjkratniki, opredeljen s pravili za funkcija z ustrezno začetno fazo določen sistem veličin S: harmónično níhanje (3) sistemizácija -e ž razvrstitev snovi, sínusno valovánje -ega -a s fiz. predmetov, pojmov po določenem sistemu valovanje, katerega prostorsko-časovni potek v smeri sistemizíranje -a s oblikovanje sistema po razširjanja se opiše s funkcijo A sin(kx – ωt), pri vnaprej določenih značilnostih za razvrščanje čemer je x oddaljenost od izvira, A amplituda, elementov, snovi, predmetov, pojmov, npr. odvisna od x, k valovni vektor, ω krožna električnih uporov, strojnih delov, delovnih frekvenca in t čas mest v podjetju sinusoída -e ž mat. krivulja, ki prikazuje sistém lineárnih enáčb -a -- -- m mat. množica funkcijo sinus, graf te funkcije dveh ali več linearnih enačb s skupnim sipálec naborom neznank -lca m fiz. delec ali polje, ki ga ustvari delec, na katerem se delec iz snopa ali valovanje sistém mêjnih mér -a -- -- m stroj. sistem stan-siplje dardiziranih toleranc in odstopkov mere sipálni koeficiènt -ega -ênta m fiz. koeficient, sistém MKSA -a -- [emkaesá] m (meter-ki-s katerim se množi velikost sipalca, da se dobi logram-sekunda-amper) sistem merskih enot, v njegov sipalni presek, npr. pri Rayleighovem katerem so osnovne veličine dolžina, masa, čas sipanju in električni tok Sp: Giorgijev sistém enòt 733 sistémska matríka sistémska matríka -e -e ž mat. sitotísk matrika koefi- -a m graf. tiskanje, pri katerem se cientov sistema enačb linearnega ali linearizira- tiskarska barva z raklom potiska na tiskovni nega dinamičnega sistema material skozi prepustne tiskovne elemente s sistémska ozemljítev tiskovne forme -e -tve ž elektr. funk-situacíjska rísba cijska, obratovalna in zaščitna ozemljitev -e -e ž grad., stroj. risba, ki v tlorisu prikazuje urbanistično ureditev točke ali točk v elektroenergetskem sistemu območja, razporeditev zgradb in strojev v PRIM.: zdrúžena ozemljítev določenem prostoru PRIM.: téhnična rísba sistémska síla -e -e ž fiz. negativni produkt situacíjski načŕt -ega -a m grad. geodetska in mase telesa in sistemskega pospeška gradbena risba, ki s projekcijo na vodoravno sistémska storítev -e -tve ž elektr. storitev, ki ravnino prikazuje medsebojne razdalje ali omogoča nemoteno delovanje elektroener-položaj točk terena, objektov in prometnic getskega omrežja, npr. regulacija frekvence in PRIM.: preglédni načŕt napetosti síva bárva -e -e ž barva, ki vsebuje enake sistémska téhnika -e -e ž interdisciplinarno deleže primarnih barv aditivnega ali subtraktiv-področje tehnike, ki načrtuje smotrno in ciljno nega mešanja usmerjeno oblikovanje kompleksnih sistemov síva lítina -e -e ž met. železova litina, v kateri se na temelju določenega miselnega modela in grafit pri strjevanju izloči kot grafitni kosmiči in načel Sp: sistémski inženíring ima zato prelomnino sive barve sistémski inženíring -ega -a m Ü sistémska síva lítina s króglastim grafítom -e -e -- téhnika-- -- ž met. siva litina, v katere kovinski osnovi je sistémski pospéšek -ega -ška m fiz. pospešek izločeni grafit v obliki bolj ali manj pravilnih na danem mestu glede na inercialni sistem, npr. kroglic Sp: nodulárna lítina centripetalni pospešek pri kroženju síva lítina z vôzlastim grafítom -e -e -- -- sistémsko imé -ega -na s kem. ime kemične -- ž met. siva litina, v kateri so se grafitni lističi spojine, ki je tvorjeno po sistematiki z dodatki magnezija in cerija, v novejšem Mednarodne unije za čisto in uporabno času tudi redkozemeljskih kovin, pretvorili kemijo IUPAC v grafitne vozle, ki prestavljajo nepravilno sistémsko impedánčno razmérje obliko kroglic, kar napravi litino, da je kovna -ega -ega Sp: -a s razmerje med električno impedanco elektr. nodulárna lítina vira in zaščitenega območja za dano merilno sívi absórber -ega -ja m fiz. površina, ki enako- mesto, navadno na enem koncu voda merno absorbira vse valovne dolžine sevanja sistém televizíjske bárvne téhnike sívi antimón -ega -a m kem. kovinska modifika- -a -- -- cija antimona, ki se uporablja zlasti za izdelavo -- m sistem obdelave, zapisa, prenosa, sprejema zlitin in prikaza barvnih televizijskih slik sistém veličín sívi arzén -ega -a m kem. obstojna alotrop- -a -- m niz med seboj neodvi-ska modifikacija arzena, siva krhka snov s snih osnovnih veličin, ki so povezane z drugimi kovinskim leskom kot dodatek v zlitinah s veličinami z nizom skladnih enačb svincem za povečanje trdote sistém z êno prostóstno stôpnjo -a -- -- -- sívi cemènt -ega -ênta m grad. portlandski -- m grad. nihalo, določeno z nihajnim časom T in cement z nizko toploto hidratacije in z navadno koeficientom dušenja ξ zgodnjo trdnostjo, ki se uporablja za hidrogra-síto -a s 1. element, naprava za razvrščanje dnjo in za namene, kjer je priporočljiva uporaba delcev po velikosti s sejanjem 2. elektr. Ü fílter (3) cementov nižjega trdnostnega razreda 734 skeníranje sívi fílter -ega -tra m fiz. Ü skalomèt nevtrálni fílter -éta m grad. prosto nametane skale, sívi gródelj večje od 50 cm, ki niso povezane z betonom, -ega -dlja m met. grodelj, v katerem navadno ob bregovih brzic, da se prepreči je ogljik izločen kot grafit in ima zato sivo pre-erozija brežine in umiri vodotok lomnino skalométna pregráda -e -e ž grad. nasuta sívi kosíter -ega -tra m kem. siva, krhka, pregrada, v kateri je več kot 50 % celotne pro-praškasta snov, nekovinska modifikaci-stornine iz naravnega ali lomljenega kamna ja kositra s kubično kristalno strukturo skándij diamanta, obstojna pod 13,2 °C S: α-kosíter -a m kem. prvi element skandijeve skupine periodnega sistema, srebrnobela kovina, PRIM.: β-kositer, kovínski kosíter uporablja se predvsem kot sestavina zlitin z alu-sívo teló -ega -ésa s fiz. po teoriji sevanja ide-minijem v letalski industriji, simbol Sc alizirano telo, katerega površina ima albedo skándijeva skupína neodvisen od valovne dolžine svetlobe -e -e ž kem. prehodni elementi tretje skupine periodnega sistema, skáj -a m kem. teh. usnju podoben izdelek iz in sicer skandij, itrij, lantan in aktinij, ki se nosilne tekstilije in premaza S: imitácija úsnja, uvrščajo med lahke kovine umétno úsnje skelétna montážna grádnja -e -e -e ž grad. skála -e ž urejen niz oznak s pripadajočim ošte-montažna gradnja z montažnimi nosilnimi vilčenjem na prikazovalniku merilnika gradbenimi elementi, navadno iz armiranega skalár -ja m 1. fiz. betona, npr. elementi temeljev, stebrov, gred, fizikalna količina, ki je povsem opredeljena s svojo velikostjo in nima nosilcev, plošč, sten, ali iz predhodno izdelanih smeri, npr. masa, dolžina, temperatura jeklenih profilov, ki se na gradbišču postavijo, s 2. fiz. sestavijo, spojijo z drugimi elementi ali fizikalna količina, ki se ne spreminja pri spremembi koordinatnega sistema pritrdijo na druge elemente skalárna fúnkcija skelétnica -e ž stroj. Ü -e -e ž mat. skelétnica profíla funkcija, ki priredi točkam v prostoru skalar, npr. tempe- skelétnica profíla -e -- ž stroj. krivulja, ki raturo povezuje središča profilu letalskega krila skalárni potenciál -ega -a m fiz. včrtanih krogov Sp: skelétnica skalarno polje v teoriji elektromagnetnega polja, ki s svojim skelétni silikát -ega -a m silikat, v katerem so skalárni prodúkt -ega -a m mat. operacija, ki skéner -ja m naprava za optično zajemanje vektorjema priredi število in je v evklidskem rokopisov, tiskanih besedil, slik in njihovo prostoru vsota produktov istoležnih komponent pretvorbo v obliko, primerno za računalniško obeh vektorjev PRIM.: méšani prodúkt obdelavo in shranjevanje skalárno pólje -ega -a s polje, ki je v vsaki skeníranje -a s 1. zajemanje prostor-točki prostora opredeljeno samo s svojo veli-skih podatkov, npr. z radarjem, laserjem, s in za statična električna polja preide v električni skén -a m digitalni posnetek besedila, slike, ki potencial se dobi s skenerjem gradientom definira električno poljsko jakost SiO4-tetraedri povezani v skelet kostjo sonarjem 2. optično zajemanje rokopisov, skálno sídro -ega -a s grad. sidro iz jeklene tiskanih besedil, slik in njihova pretvorba v palice ali kabla, navadno daljše od 4 m, obliko, primerno za računalniško obdelavo nameščeno v vrtino v skali in končno predna- in shranjevanje 3. sistematično preiskovanje peto, katerega odpornost na izvlek zagotavlja površine, da se za vsak njen element proizvede injekcijska zmes ali jeklen klin električni signal, ki predstavlja njegove značilne 735 skenírni snòp lastnosti 4. zaporedno preiskovanje skupine mokinetični zgib, zgib robota S: krógelni zgíb radiofrekvenčnih kanalov, da se ugotovi prosti Sp: sfêrični zgíb kanal za vzpostavitev komunikacijske povezave sklépna lúč -e lučí ž prom. rdeča luč kot signal na skenírni snòp -ega snôpa m elektr. laserski snop zadnjem vagonu vlaka v skenerju za zajemanje besedila, slike sklépnik -a m grad. Ü teménski kámen skíca -e ž grad., stroj. prostoročna risba, pri kateri sklépni kámen -ega -mna m grad. Ü teménski npr. vrste črt, prerezi, uporablja se zlasti v fazi prom. sklépni signál -ega -a m optični signal, snovanja posameznih elementov in sklopov, so upoštevana pravila tehničnega risanja, kámen za zapisovanje zamisli ali tehničnih rešitev rdeča luč na zadnjem vagonu vlaka PRIM.: téhnična rísba sklerométer -tra m grad. prenosni merilnik s skínefékt trdnosti betona z neporušnim preskušanjem, -a m elektr. Ü kóžni pojàv pri katerem se meri odboj udarne igle od skíp -a m 1. rud. voziček s posodo za prevoz betonske površine rude, premoga po jašku 2. met. voziček s posodo skleroskóp -a m met., stroj. merilnik odbojne za polnjenje plavža, ki se poševno dviga na vrh trdote po Shoru plavža sklòp sklópa m 1. stroj. mehansko povezan sklàd skláda m 1. kem. urejena prostorska sestav delov in sestavin v konstrukciji naprave, razporeditev atomov, ionov ali molekul v snovi stroja S: konstrukcíjska enôta 2. grad., les. lesna met. S: zlòg (2) 2. urejen nabor podatkov zveza pri stikanju ali vodoravnem podaljšanju skládnost proizvóda -i -- ž dejstvo, da je elementa, npr. strešne lege, ali na podprtem izdelek skladen z zakonskimi, tehničnimi stiku, izdelana tako, da se konca spojenih delov in varnostnimi zahtevami PRIM.: ustréznost delno izrežeta, stakneta in povežeta s poševno proizvóda spojko s strani ali s sornikom sklédasti brús -ega -a m stroj. sklopítev brus v obliki -tve ž fiz. medsebojni vpliv med votlega valja z dnom ali prisekanega votlega dvema fizikalnima sistemoma ali poljema stožca z dnom za ploskovno brušenje sklopítvena konstánta -e -e ž fiz. konstanta, PRIM.: króžnikasti brús ki nastopa v delu Hamiltonove funkcije in pred-sklédasti mlín -ega -a m grad. stavlja medsebojni vpliv dveh sklopljenih polj, mlin, v katerem se mlevna telesa, npr. krogle, valji, pri mletju npr. konstanta fine strukture gibljejo po notranji steni delovnega prostora v sklópka -e ž stroj. strojni element za ločljivo obliki sklede sklapljanje pogonske in gnane gredi sklenítev -tve ž elektr. vzpostavitev povezave, sklópnik -a m fiz. priprava za povezavo optičnih npr. sklenitev kontaktov električnega tokokroga ali optoelektronskih sestavin, enot ali naprav sklénjena zánka -e -e ž elektr., stroj. sklenjena pot sklópni kondenzátor -ega -ja m elektr. kon-krmilnega signala v sistemu regulacije od vhoda denzator, ki enosmerno ločuje in izmenično povratek na vhod sistema, v primerjalni člen, v sklòp s krížnim grebénom sklópa -- -- -- m katerem se oblikuje krmilni signal za zmanjšanje v sistem do njegovega izhoda in po povratni zvezi sklaplja dva električna tokokroga razlike med izhodnim in referenčnim signalom nem razširjanju, pri katerem se stični ploskvi grad., les. sklop dveh elementov pri ploskov- Sp: zapŕta zánka PRIM.: odpŕta zánka (3) zarežeta v obliki trikotnika, nasproti ležeči tri- sklèp sklépa m stroj. zgib, ki omogoča prostor- kotniki se izdolbejo, oba elementa pa stakneta sko nagibanje členov mehanizma, npr. ho- tako, da gredo izrezi drug v drugega 736 skúpna méra sklòp s tríróbim spáhom sklópa -- -- -- m skóznjik -a m elektr. neprevoden cevast element, grad., les. sklop pri podaljšanju elementa, npr. ki omogoča enemu ali več električnim vodnikom strešne lege ali stropnika, na podprtem stiku ali izoliran prehod skozi predelno steno, npr. zid ali stiku, kjer spodnji del leži na podpori, izdelan kotel transformatorja, brez fizičnih poškodb tako, da se na koncu enega dela in začetku skrájna léga báta -e -e -- ž stroj. lega bata pri drugega zasekata greben in zareza, dela se batnih strojih, hidravličnih, pnevmatičnih stakneta, da se grebena pritisneta v prilegajoči valjih, v kateri se spremeni smer njegovega se zarezi na čelih, in spojita s sorniki S: rávni gibanja S: mŕtva léga báta sklòp z grebénom skŕček -čka m relativno zmanjšanje dimenzij sklòp z dvójnim grebénom sklópa -- -- -- m telesa zaradi zunanjih vplivov, npr. dolžinski grad., les. sklop pri razširjanju, pri katerem se skrček, prostorninski skrček na stični strani spodnjega elementa v srednji skréper tretjini širine izdolbe utor, v stično stran -ja m 1. grad., rud. stroj, ki s strganjem zgornjega prečnega elementa se prečno izrežeta podlage naklada material v svoj keson dva utora, oba elementa pa se vstavita v utore, 2. les., stroj. Ü strgálo (1) da se površine utorov stikajo skríti pošévni sklòp -ega -ega sklópa m grad., les. sklòp z enójnim grebénom sklópa -- -- -- m sklop pri podaljšanju elementa, npr. grede, na sklop dveh elementov, pri katerem se grad., les. podprtem stiku brez spojnih sredstev, izdelan na stični strani v spodnji element prečno vreže kot poševni sklop z ravnim spahom tako, da se utor z zgornje strani, na stični strani prečno na čelu spodnje grede naredi trirobi čep in na postavljenega zgornjega elementa se vreže utor čelu zgornje utor za vstavljanje čepa s spodnje strani, elementa pa se nato stakneta skŕknjena beljakovína -e -e ž kem. Ü dena-tako, da gre zgornji utor v spodnjega turírana beljakovína s sklòp z rêpastim grebénom -ópa -- -- -- m skupína grad., les. -e ž 1. stvari, ki imajo podobno sklop pri razširjanju, izdelan kot sklop sestavo in značilnosti, npr. kamnine v klasifi-s križnim grebenom, le da imata izreza in kaciji magmatskih kamnin 2. enota naprave, grebena na stičnih straneh obeh elementov stroja, ki opravlja skupno nalogo, npr. antenska trapezno obliko skupina 3. kem. vsak od stolpcev periodnega sklòp z ulégi sklópa -- -- m grad., les. sklop pri sistema elementov, v katerega so uvrščeni vodoravnem razširjanju, pri katerem se na elementi s podobnimi lastnostmi Sp: vertikála stičnih straneh v oba elementa prečno pod skupínska sprejémna anténa -e -e -e ž kotom vrežeta utora, nato pa se zgornji element elektr. sestav več med seboj povezanih enakih in prečno vstavi v utor tako, da se površini izreza enako usmerjenih anten za ojačitev sprejetih stikata signalov skóbeljnik -a m 1. les. miza za vpenjanje ob-skupínski silikát delovanca pri skobljanju 2. les., stroj. stacionarni -ega -a m kem. silikat z dvema SiO ali prenosni ročni stroj za skobljanje lesa ali 4-tetraedroma, ki si delita kisikov ion, da kovin 3. les., stroj. stroj za skobljanje lesa ali kovin nastane skupina Si 6– 2 O 7 , npr. hemimorfit skóbeljni stròj S: skúpna ekscéntričnost -e -i ž stroj. efektivna skóbeljni stròj -ega strôja m les., stroj. stacionar-ekscentričnost dvojnega ekscentra Sp: rezulti-ni ali prenosni ročni stroj za skobljanje lesa ali rajóča ekscéntričnost kovin S: skóbeljnik (3) skúpna méra -e -e ž grad. dogovorjena mera skóbljanje -a s les., stroj. obdelava lesenih ali za celoto, za katero je določena skupna cena za kovinskih delov z ravno površino z nožem ali vsa izvedena dela, kadar se posamezna dela ne frezalom merijo in količine ne računajo 737 skúpna sprejémna anténa skúpna sprejémna anténa -e -e -e ž elektr. sledílno délo -ega -a s rud. delo v zvezi s antena, na katero je lahko priključenih več sledenjem poteka rudnih žil neodvisnih sprejemnikov sledljívost merílnega rezultáta -i -- -- ž skúpne izgúbe -ih izgúb ž mn. seštevek izgub lastnost merilnega rezultata, da z neprekinje- energije ali mase v posameznih enotah ali v no verigo primerjav, ki imajo vse opredeljene celotnem tehničnem sistemu negotovosti, omogoča navezavo na referenčno skúpni sistém za izenačítev potenciálov vrednost, navadno na nacionalni ali mednaro- -ega -a -- -- -- dni etalon m elektr. ozemljitveni sestav, ki zagotavlja zaščitno in funkcijsko izenačitev sléd matríke sledí -- ž mat. vsota diagonalnih potencialov elementov kvadratne matrike skúpno navítje -ega -a s elektr. skupni del pri- slédnica -e ž mat. presečna premica ravnine s avtotransformatorju slédni elemènt -ega -ênta m kem. element, skutterudít marnega navitja in sekundarnega navitja pri projekcijsko ravnino -a m met. kubični kobaltov katerega vsebnost v preiskovanem vzorcu arzenidni mineral, ki vsebuje še nikelj in železo, ne presega 100 mikrogramov na gram (Co,Ni,Fe)As3, kobaltova in nikljeva ruda PRIM.: míkroelemènt slabílni člén -ega čléna m elektr., fiz. element v slédno črtálo -ega -a s agroteh. kolut, ki črta sistemu, ki zmanjšuje jakost signalov brazdico v zemljo tam, kjer naj teče levo slabljênje -a s elektr., fiz. sprednje kolo traktorja pri naslednji vožnji manjšanje električne, elektromagnetne, zvočne moči ali moči signala slême sleména s grad. zgornji rob strehe, kjer se s med točkama vzdolž vodnika signala ali smeri stikata strešini curka S: atenuácija PRIM.: dušênje (4) grad., les. sleménska dèska -e -e ž lesen kon-sláčenje blóka -a -- s met. snemanje plašča strukcijski element ostrešja za pritrditev jeklarske kokile z ingota strešnega krova, ki vzdolžno povezuje vse nanj slád -a m kem. z obeh strani pribite letve vzkaljeno in posušeno žito, navadno ječmen, pšenica, rž, ki se uporablja za sleménska léga -e -e ž grad., les. strešna lega v proizvodnjo piva, viskija, alkohola slemenu, navadno pokončnega pravokotnega sládkor sladkórja m kem. ogljikov hidrat, sesta- prereza, ki je podprta s sohami, povezana z slána kómora stebrih in nosilnih prečnih zidovih na razmiku ž -e -e komora za preskušanje 3–5 m in povezuje na njej pribite škarnike vljen iz enega do največ desetih monosaharidov ročicami, leži na zidanih, betonskih ali lesenih mizacijo slanice in se uporablja v slani komori ž kem. megla, ki nastane z ato- slemena na rob postavljena letev ali ožja deska za pritrditev strešnega krova za preskušanje korozijske odpornosti materia- slána mègla sleménska létev -e -tve ž grad., les. vzdolž -e -e korozijske odpornosti s slano meglo lov in/ali površinskih prevlek sleménski jézdec -ega -a m grad. Ü sleménski slaníca stolpìč -e ž kem. raztopina natrijevega klorida, z masnim deležem NaCl okrog 20 %, ki se sleménski stolpìč -ega -íča m grad. nadstrešek uporablja kot hladilno sredstvo za temperature s piramidno ali čebulasto streho, navadno na do –20 °C sredini slemena, v križišču dveh slemen ali na sléd stičišču več slemen Sp: sleménski jézdec sledí ž elektr. mehanski zapis v obliki brazde na gramofonski plošči, po kateri drsi igla bralne slépa mática -e -e ž 1. stroj. enostransko glave zaprta matica za zapiranje cevi, cevovoda 738 smérna anténa PRIM.: vijáčni čèp 2. stroj. enostransko zaprta scenčni zaslon, da tvori svetlobno točko, in mu matica s polkrogelno glavo za zveze, ki se upo- s spreminjanjem lege in jakosti omogoča risa- rabljajo kot okras PRIM.: krónska mática nje simbolov, slik, števk in črk na tem zaslonu slépa priróbnica S: Bráunova elektrónka Sp: katódna cév -e -e ž stroj. prirobnica v obliki slépi cévni prikljúček točkovni gradnik slikovne informacije m -ega -ega -čka stroj. Sp: píksel cevni priključek, zaprt z vijačnim čepom, slepo plošče za zapiranje cevi, cevovoda slikôvni elemènt -ega -ênta m osnovni slépi furnír s splošno formulo X 2 -ega -jaY4–6Z8O20(OH,F)4, kjer m les. furnir, pri katerem se je navadno X = K, Na ali Ca, Y = Al, Mg ali Fe, izkoriščajo mehanske lastnosti lesa, uporablja matico ali slepo prirobnico sljúda -e ž kem. eden iz skupine listastih silikatov se zlasti za izdelavo vezanih plošč ali lepljenje ali nosilec za grelna navitja Z = Si ali Al, uporablja se kot električni izolator slépi napajálnik sljúdni kondenzátor -ega -ja m elektr. sljudna met. -ega -a na notranje ploskve pohištva v celoti v peščeni formi m napajalnik, ki je ploščica kot dielektrik z naparjenima kovinski- S: zapŕti napajálnik ma površinama kot elektrodama slépi pòd -ega pôda m grad. lesena ali betonska slòp slôpa m grad. navpičen iz opeke ali kamna podlaga, na katero se položi zaključna plast zidan stavbni element pravokotnega prereza, poda, npr. parket, keramične prevleke ali pri katerem je daljša stranica za 1,5-krat do prevleke iz umetne mase 2,5-krat daljša od krajše slépi tísk -ega -a m graf. tisk, pri katerem se slovénski držávni horizontálni koor- z mehanskim preoblikovanjem tiskovnega dinátni sistém -ega -ega -ega -ega -a m geod. s materiala dobijo dvignjeni, izbočeni tiskovni sistem za opis lokacije objektov in pojavov na elementi, npr. Braillova pisava, in za odtis območju Slovenije ter zagotavljanje medo-ni potrebno nabarvanje tiskovne površine pravilnosti zbirk prostorskih podatkov, npr. S: reliéfni tísk (2) kataster nepremičnin, prostorski akti, projekti, níranje omrežjem stalnih postaj za globalno določanje K: slépo furníranje določen z državnimi geodetskimi točkami in -ega -a s les. Ü podlóžno fur- položaja D96/TM predstavlja netiskovne elemente in obdaja ali -ega -ega -ega -a -- [dvá tísoč desét] m geod. državni višinski sistem s povezavo na mareograf Koper, ločuje tiskovne elemente izhodišče je reper FR 1049 v Smolniku slikárska déla no za izdelavo tiskovne forme za knjigotisk, ki slovénski držávni višínski sistém 2010 slépo gradívo -ega -a s graf. gradivo, uporablje- dela pri gradnji objekta, s katerimi se izdelu- -ih dél s mn. grad. slikopleskarska slušálka -e ž elektr. elektroakustični pretvornik, ki prejete električne signale pretvarja v zvočna jejo črte, vzorci, figure, slike v enem ali v več nihanja, npr. del pogovorke različnih tonih in slikarskih tehnikah slíkopleskárska déla smarágd -a m prozoren zelen dragi kamen, -ih dél s mn. grad. različek berila, Be zaključna dela, s katerimi se izravnava podlaga 3 Al 2 (SiO 3 ) 6 , barvo mu dajejo primesi kroma in nanašajo tankoplastni ometi, premazi na notranje in zunanje ometane opečne, betonske smér smerí ž orientacija lege ali gibanja v površine prostoru, npr. smer vektorja slikôvna elektrónka -e -e ž elektr. elektronka, smérna anténa -e -e ž elektr. antena, ki zago-v kateri spremenljivo elektromagnetno polje tavlja v določeni smeri bistveno večjo sevalno fokusira in usmerja snop elektronov na fluore- jakost 739 smérna karakterístika smérna karakterístika -e -e ž elektr. prostorska energetskega sistema, ko ta razpade, preklopi v porazdelitev veličine za določen sprejemnik, sosednji elektroenergetski sistem, da normalno npr. elektromagnetno polje antene S: seválna deluje naprej karakterístika smérnost anténe -i -- ž elektr. razmerje smérna lúč -e lučí ž prom. utripajoče svetlobno med jakostjo sevanja antene v dani smeri in telo na skrajnem levem in skrajnem desnem povprečno vrednostjo jakosti sevanja v vseh sprednjem in zadnjem delu motornega smereh vozila, včasih tudi na boku vozila, v vzvratnih smerokàz -áza m prom. tablica, znak ali ogledalih za nakazovanje spremembe smeri osvetljena naprava ob cesti, na križišču, ki z vožnje S: smérnik napisanim imenom ulice, kraja usmerja promet smérna zaščíta -e -e ž elektr. tokovna zaščita, ki PRIM.: smérnik deluje samo pri okvari v smeri od relejne točke smírek -rka m drobnozrnata naravna zmes naprej, npr. v razdelilnem omrežju korunda in hematita ali magnetita, ki se smérni diagrám -ega -a m 1. elektr. prikaz obču-uporablja za brušenje in glajenje tljivosti elektroakustičnega pretvornika v odvi-smírkovo plátno -ega -a s platno z naneseno snosti od smeri vpadnega zvoka 2. elektr. grafična plastjo brusilnega sredstva, npr. smirka, korunda, predstavitev prostorske porazdelitve veličine, silicijevega karbida PRIM.: smírkov papír ki opredeljuje elektromagnetno polje antene S: seválni diagrám smírkov papír -ega -ja m močan papir z s smérnik naneseno plastjo trdnih delcev brusilnega -a m prom. utripajoče svetlobno telo na sredstva, npr. smirka, korunda, silicijevega skrajnem levem in skrajnem desnem sprednjem karbida PRIM.: smírkovo plátno in zadnjem delu motornega vozila, včasih tudi na boku vozila, v vzvratnih ogledalih za naka- Smithov diagrám -ega -a [smítov] m meh. Ü PRIM.: smerokàz smithsonit -a [smitsonít] m met. brezbarven ali smérni relé zovanje spremembe smeri vožnje S: smérna lúč diagrám dinámične tŕdnosti -ega -êja m elektr. rele z dvema zelenkast triklinski mineral, cinkov karbonat, vzbujalnima veličinama, ki deluje na podlagi ZnCO3, glavni mineral cinkovih oksidnih rud električne napetosti glede na referenčni tok ali kem. teh. smodník -a m snov v obliki prahu ali zrn, napetost meritve faznega kota električnega toka ali Sp: kalamína (3) ki zgoreva z eksplozivno hitrostjo, uporablja smérni rèp -ega rêpa m stroj. navpični del repa se za strelivo, razstreljevanje, v pirotehniki letala, ki ga sestavljata smerni stabilizator in PRIM.: razstrelívo smerno krmilo smérni sklàd -ega skláda m opeke v zidnem do moten izloček, zlasti iglavcev, ki se sčasoma grad. smôla -e ž 1. gozd. rumenkast do rjavkast, bister skladu, položene v smeri daljše stranice zidu strdi in se uporablja za pridobivanje terpentina smérni stabilizátor in kolofonije S: drevésna smôla 2. kem. teh. rjava do -ega -ja m stroj. nepremični del smernega repa letala za vzdrževanje smeri črna, gosta, zelo viskozna snov, ki se pridobiva smérno krmílo smolnatega lesa, uporablja se v gradbeništvu pri s -ega -a stroj. premični zadnji hidroizolacijah, pripravi asfaltnih materialov, za del smernega repa za krmarjenje letala okoli leta z destilacijo surove nafte, s pirolizo premoga ali navpične osi polirnega sredstva pri poliranju velikih zrcal, npr. tesnjenje špranj v lesenih plovilih, kot nosilec smérno obratovánje -ega -a s elektr. obrato- za teleskope PRIM.: sintétična smôla, umétna vanje, pri katerem se agregat iz enega elektro- smôla 740 sòčêlni zvár smôlni betón -ega -a m grad. snoválni válj beton, ki ima za -ega -a m tekst. valj z velikimi vezivo umetno smolo stranskimi koluti, na katerega se pri širinskem smôlno mílo snovanju nasnuje osnova v delni gostoti in -ega -a s kem. teh. milo, ki se dobi z polni širini umiljenjem kolofonije, uporablja se v papirni-snovánje štvu za klejenje papirja -a s 1. začetna faza konstruiranja, smrekovína projektiranja tehničnega elementa, sestavine, -e ž les. srednje gosti les smrek iz naprave, stroja, aparata, konstrukcije, gradbe-rodu Picea z neobarvano jedrovino, uporablja nega objekta, sistema 2. tekst. izdelava osnove, se predvsem v gradbeništvu, za pohištvo in pri kateri se niti z navitkov vzporedno navijejo stavbno pohištvo, za furnir in vezani les na snovalni boben ali snovalni valj in nato SMS SMS-a in -- [esemès] m (ang. Short Message(ing) previjejo na osnovni valj service) krat. telekom. Ü storítev krátkih sporočíl snôvna bilánca -e -e ž integralni prikaz SN -- [esèn] ž krat. elektr. Ü srédnja napétost (2) dotokov in odtokov snovi v sistemu Snellov zákon -ega zakóna [snélov] m fiz. PRIM.: másna bilánca, prostornínska bilánca z različno hitrostjo razširjanja lómni zákon tališče PRIM.: Fermatovo načêlo, Hamiltonovo načêlo, snôvna prestópnost -e -i ž fiz., kem. Ü variacíjsko načêlo koeficiènt prestópa snoví snòp svetlobe, skozi mejo med dvema sredstvoma deljuje določeno lastnost snovi, npr. gostoto, Sp: formula, ki opisuje prehod valovanja, navadno snôvna konstánta -e -e ž konstanta, ki opre- snôpa m 1. mat. množica žarkov v prostoru, ki se sekajo v eni točki in opisujejo snôvni prenòs -ega -ôsa m kem. Ü prenòs snoví prostorsko omejen curek sevanja ali toka, npr. snôvno méšanje bárv -ega -a -- s fiz. mešanje PRIM.: elektronski snop, Gaussov snop šòp barvnih pripravkov za doseganje ustreznega s 2. grad. razporeditev zateg, pri kateri potekajo barvnega učinka kabli radialno od vrha pilona do mostne plošče snutkovína -e ž tekst. pletivo, izdelano na snut-snôpasta prêja -e -e ž tekst. preja iz jedra vzpo-kovnem pletilniku iz velikega števila niti, ki se rednih, nevitih vlaken, ovitih s snopiči vlaken odvijajo z enega ali več osnovnih valjev in se S: cúrkovna prêja med seboj bočno prepletajo snôpasti vodník -ega -a m elektr. več vzporedno snútkovni pletílnik -ega -a m tekst. enofon-vezanih električnih vodnikov, geometrijsko turni ali dvofonturni pletilnik za izdelovanje enotno razmeščenih za eno fazo električne-snutkovnega pletiva iz velikega števila osnov, ga voda, npr. tri žice, ki imajo na določenih ki se odvijajo z enega ali več osnovnih valjev ali razdaljah distančnike, da obdržijo razdalje navitkov, nameščenih v cevčnici glede na kožni pojav toka sočásni inženíring -ega -a m razvojni inže-snôv snoví ž kar obstaja in ima določene niring s poudarkom na sočasnem reševanju in lastnosti, značilnosti, npr. trdna snov, tekočina, izvajanju posameznih faz projekta zaradi skraj-plin Sp: matêrija ševanja rokov in zniževanja stroškov usvajanja snoválni bóben -ega -bna m tekst. del snoval-proizvodnje novega izdelka Sp: hkrátni inže-níring, simultáni inženíring nega stroja za pasovno snovanje, na katerega se navijajo pasovi osnovnih niti pred previjanjem sòčêlni zvár -ega -a m var. z varjenjem spojena na osnovni valj dva dela, katerih čelni ploskvi sta ravni ali snoválnik -a m tekst. naprava za vzporedno prirezani pod kotom med 0° in 45°, da se v navijanje osnove na osnovne valje, ki se upora- nastalo režo dodaja dodajni material bljajo v tkalnici in pletilnici S: sòléžni zvár 741 sóda sóda -e ž kem. Ü sòléžni zvár nátrijev karbonát -ega -a m var. z varjenjem spojena dva sóda bikarbóna dela, katerih čelni ploskvi sta ravni ali prirezani -e -e ž kem. Ü nátrijev hidro- pod kotom med 0° in 45°, da se v nastalo režo génkarbonát dodaja dodajni material S: sòčêlni zvár sóda fúnkcija -e -e ž mat. funkcija, ki ima pri sólidus -a m kem., met. trdno ali strjeno stanje nasprotno predznačenem argumentu isto snovi PRIM.: líkvidus vrednost solíter -tra m kem. Ü kálijev nitrát sódčasti ležáj -ega -a m stroj. kotalni ležaj s solítrna kislína kotalnimi elementi v obliki sodčkov -e -e ž kem. Ü dušíkova kislína sódček sólna kislína -čka m 1. ameriška merska enota -e -e ž kem. Ü klorovodíkova za prostornino nafte, 158,987 3 l Sp: barél kislína 2. stroj. element kotalnega ležaja v obliki v sólna kopél -e -i ž met., stroj. kopel za toplotne sredini izbočenega valja obdelave s solno talino, npr. za kaljenje, bre-sódčkasti obòk -ega -óka m grad. obok iz znapetostno kaljenje, poboljšanje v avstenitni pokončno postavljenih opek, ki se pod kotom stopnji naslanja na obodni zid sólni móst -ega mostú m kem. steklena cevka sódčkasto popáčenje v obliki črke U s poroznima zamaškoma, na- -ega -a s fiz. optična aberacija, ki kvadratno mrežo preslika v polnjena z nevtralnim elektrolitom, npr. KCl, sóha -e ž 1. steber ali navpičen podporni člen grad. skega člena električno povezana v galvanski sodčkasto NH4NO3, s katero sta polčlena elektrokemij- s drog 2. samostojen ali v sistem strešne kon-strukcije povezan navpičen tramič kvadratnega solvát -a kem. adukt molekul ali ionov topljenca PRIM.: grad. S: elektrolítski kljúč prereza in molekul topila hidrát (1), kristálna sól -a m koloidna disperzija, ki jo sestavljajo kem. vôda, kristálohidrát tekočina kot disperzijski medij in trdni delci solvatácija -e ž kem. vezanje molekul topila kot disperzijska faza na raztopljen ion ali nevtralno molekulo, pri PRIM.: gél čemer nastane solvat nevtralizacijsko reakcijo med kislino in bazo Solvayev postópek -ega -pka [sólvejev] m kem. teh. sôl solí ž 1. kem. ionska spojina, ki nastane z 2. postopek za pridobivanje sode oziroma kem. natrijeva sol klorovodikove kisline, NaCl, natrijevega hidrogenkarbonata iz natrijevega brezbarvna kristalinična snov, ki se uporablja klorida, amonijaka in ogljikovega dioksida kot kuhinjska sol v prehrani, za zimsko soljenje cest, kot industrijska surovina, npr. solvéntna ekstrákcija -e -e ž kem. Ü ekstrákci- S: nátrijev kloríd solzívec -vca m kem. bojni strup dražljivec, ki sôl AH za proizvod njo klora, natrijevega hidroksida ja tekóče-tekóče metilendiamina in adipinske kisline, surovina somórnica -e ž voda, ki je bolj slana od sladke za izdelavo poliamida 66 in manj slana od morske, navadno v izlivih rek v solí -- [ahá] ž kem. sol, ki nastane iz heksa- povzroči solzenje, npr. bromoacetofenon solariméter -tra m merilnik energijskega toka morje S: brákična vôda sončnega obsevanja són -a m fiziološka enota zunaj mednarodnega solárna bateríja -e -e ž Ü fótonapétostna sistema enot za glasnost, simbol son bateríja, sónčna bateríja sónar -ja m naprava za odkrivanje objektov solárna célica -e -e ž elektr. Ü fótočlén pod vodo, npr. jate rib, potopljenih ladij, 742 sòvpréžni móst podmornic, z ultrazvočnimi valovi, ki se sondíranje -a s 1. jemanje vzorcev materiala, odbijejo od objekta podatkov, merjenje s sondo 2. grad. ugotavljanje sònarávni razvòj globine in sestave temeljnih tal -ega -ôja m ekol. razvoj, ki ne zmanjšuje kakovosti okolja in količine naravnih sorbít -a m met. poimenovanje mikro- virov, da se ohranijo enake življenjske razmere strukturne sestavine kaljenega jekla v obliki tudi naslednjim rodovom zelo drobnih tankih lamel cementita v feritni Sónčev blíšč osnovi -ega -a m astr. kratke erupcije v Sončevi atmosferi, zaznavne zlasti v ultravijo- Sorélov cemènt -ega -ênta m grad. nehidravlič- sónčna bateríja magnezijevim kloridom, lahko tudi mešanica ž -e -e baterija fotonapeto-cinkovega oksida in cinkovega klorida, ki lični in rentgenski svetlobi no vezivo, mešanica magnezijevega oksida z stnih členov, ki proizvajajo električno napetost doseže nekoliko večje trdnosti od portland-S: fótonapétostna bateríja Sp: solárna bateríja skega cementa sónčna célica -e -e ž elektr. Ü fótočlén sórnik -a m grad., stroj. element v obliki čepa za sónčna elektrárna -e -e ž elektrarna, ki trdno ali vrtljivo povezavo delov stroja, kon-proizvaja električno energijo iz sončnega strukcije PRIM.: zatìč sevanja neposredno z izrabljanjem fotoelek- sórpcija -e ž fiz., kem. pojav, pri katerem ena snov tričnega pojava ali posredno s pretvarjanjem v sprejema ali oddaja drugo snov PRIM.: absórp-toploto PRIM.: fótonapétostna elektrárna cija (1) , adsórpcija, desórpcija, fizisórpcija, sónčna energíja kemisórpcija, resórpcija -e -e ž energija, pridobljena s pretvarjanjem energije sončnega sevanja sorpcíjska histeréza -e -e ž fiz., kem. neskladje s sónčni cíkel med adsorpcijsko izotermo in desorpcijsko -ega -kla m astr. približno 11-letni cikel, v katerem Sonce spreminja svojo izotermo, npr. pri lesu, celulozi aktivnost sorpcíjska izotêrma -e -e ž fiz., kem. izoterma, sónčni čàs ki ponazarja zvezo med relativno zračno vlaž- -ega čása m astr. čas, kot ga meri sončna ura, za 12 ur povečan kot med nostjo in ravnotežno vlažnostjo trdne snovi krajevnim meridianom in meridianom, ki gre pri sorpciji, npr. pri lesu PRIM.: adsorpcíjska skozi Sonce, pri čemer je kot merjen v urah izotêrma, desorpcíjska izotêrma tako, da polnemu kotu ustreza 24 ur sortimènt -ênta m Ü asortimènt sónčni generátor -ega -ja m elektr. generator, ki sortíranje -a s prebiranje in ločevanje večje sončno energijo pretvarja v električno količine stvari, navadno iste vrste, glede na sónčni zobník določeno lastnost -ega -a m stroj. osrednji zobnik planetnega gonila PRIM.: sónčno koló soslédje -a s skupek druga drugi sledečih si sónčno koló stvari, pojavov, npr. časovno sosledje, sosledje -ega -ésa s stroj. zobnik planetnega matematičnih členov, sosledje vzorcev gonila, prenosnika ali torno kolo planetnega PRIM.: zaporédje (1) tornega prenosnika, gonila PRIM.: sónčni zobník soslédnica -e ž mat. premica na dani ravnini, ki sónda je vzporedna s projekcijsko ravnino -e ž naprava za zajemanje podatkov ali jemanje vzorcev, npr. vesoljska sonda sovísnica -e ž krivulja medsebojne odvisnosti sondážni balón dveh veličin -ega -a m balon z registrirni-mi meteorološkimi instrumenti sòvpréžni móst S: meteorolóški -ega mostú m grad. most, pri balón katerem je prekladna konstrukcija izdelana 743 Soxhletov ekstráktor iz jeklenih elementov in armirane betonske spajkálno ušésce -ega -a s elektr., stroj. ušesce, nosilne plošče, ki skupaj zagotavljajo nosilnost npr. na letvici, v katero se vdene žica pred spaj- mostu kanjem, da se zagotovi večja mehanska trdnost Soxhletov ekstráktor spoja S: lotálno ušésce -ega -ja [sóksletov] m pretoči v destilirko, čisto topilo pa se sproti spajanih delov, ki se vlije v špranjo med deloma, destilira v posodico z vzorcem, dokler ta ni pri čemer pride do difuzije med osnovnim ma- spet polna terialom in spajko S: lótanje PRIM.: lépljenje (2) spàh spáha m 1. grad., les. tesno stikanje spájka v blóku -e -- -- ž stroj. ulitek spajke, ki dveh lesenih elementov pred povezavo se pred uporabo stali v spajkalno kopel S: lót v 2. večkratno ekstrakcijo, pri kateri se izvleček spájkanje -a s stroj. spajanje kovinskih delov po vsaki ekstrakciji preko natege samodejno s staljeno spajko s tališčem, nižjim od tališča kem. teh. steklena laboratorijska priprava za spajkálo -a s elektr., stroj. Ü lotálnik nju elementa, npr. tramiča, na podprtem stiku grad., les. lesna zveza pri vodoravnem podaljša- blóku Sp: spájka v íngotu spájka v íngotu izdelana tako, da se konca spojenih delov čelno -e -- -- ž stroj. Ü lót v blóku stakneta in povežeta s spojko speciálna fúnkcija -e -e ž mat. članica družine spahovánje furnírja -a -- s les. delovna funkcij s posebnim pomenom v funkcijski operacija pri sestavljanju posameznih listov analizi ali teoretični fiziki, ki imajo dogo-furnirja v ploskev, pri kateri se natančno vorjeno ime in so navedene skupaj s svojimi obrežejo robovi mnogimi lastnostmi v ustreznih zbirkah, npr. s spájanje Besslove funkcije, Legendrovi polinomi, -a s 1. kem. reakcija, pri kateri iz krogelne funkcije, Hermitovi polinomi elementov nastane spojina 2. stroj. povezovanje specífična anergíja elementov ali oblikovanje spojev, npr. cevnih -e -e ž stroj. količnik spojev s cevnimi priključki anergije in mase energenta, merska enota joule spájka na kilogram -e ž stroj. zlitina iz neželeznih kovin za spajanje kovinskih delov S: lót specífična eksergíja -e -e ž stroj. količnik spajkálna koníca eksergije in mase energenta, merska enota -e -e ž stroj. navadno joule na kilogram bakrena ali pobakrena kovinska konica na specífična energíja spajkalniku, ki pri spajkanju tali spajko -e -e ž po ISO količnik S: lotálna koníca energije in mase energenta, simbol e, merska spajkálna kopél enota joule na kilogram -e -i ž stroj. kopel z raztaljeno spajko za potopno spajkanje specífična entalpíja S: lotálna kopél -e -e ž fiz., kem. količnik spajkálna žíca entalpije in mase snovi, simbol h, merska enota -e -e ž elektr., stroj. spajka v obliki joule na kilogram S: másna entalpíja žice, navadno z jedrom iz kolofonije S: lotálna specífična entropíja žíca -e -e ž fiz., kem. količnik spajkálnik entropije in mase, simbol s, merska enota joule -a m elektr., stroj. orodje za spajkanje na kilogram kelvin S: másna entropíja s spajkalno konico, segreto v plamenu ali ele- specífična Gibbsova energíja ktrično, ki pri spajkanju tali spajko S: lotálnik -e -e -e Sp: spajkálo [gíbsova] ž fiz., kem. količnik Gibbsove energije in spajkálni prášek mase, simbol g, merska enota joule na kilogram -ega -ška m elektr., stroj. prašek, s katerim se posuje spajkano mesto, specífična Helmholtzova energíja -e -e da se površina kovine zaščiti pred oksidacijo -e [helmhólcova] ž kem. količnik Helmholtzo-S: lotálni prášek ve energije in mase, simbol a, merska enota 744 specifikácija joule na kilogram S: specífična Helmholtzova simbol S , merska enota kvadratni meter m fúnkcija Sp: specífična prôsta energíja na kilogram specífična Helmholtzova fúnkcija -e -e specífična prôsta energíja -e -e -e ž kem. Ü-e [helmhólcova] ž kem. količnik Helmholtzo- specífična Helmholtzova energíja ve energije in mase, simbol a, merska enota specífična prostornína -e -e ž fiz. količnik pro-joule na kilogram S: specífična Helmholtzova stornine snovi in njene mase, obratna vrednost energíja Sp: specífična prôsta energíja gostote, merska enota kubični meter na kilogram specífična nótranja energíja -e -e -e ž fiz. specífična talílna entalpíja -e -e -e ž fiz., kem. količnik notranje energije in mase, simbol u , količnik talilne entalpije in mase staljene snovi merska enota joule na kilogram S: másna talílna entalpíja Sp: másna talílna specífična ohmska upórnost -e -e -i toplôta, specífična talílna toplôta [ómska] ž elektr. Ü eléktrična upórnost specífična talílna toplôta -e -e -e ž fiz., kem. Ü specífična plínska konstánta -e -e -e ž másna talílna entalpíja kem. sorazmernostna konstanta v zakonu o specífična toplôta -e -e ž fiz., kem. Ü specífična idealnih plinih, ki velja za vsak plin ali zmes toplôtna kapacitéta plinov i , simbol R i , merska enota joule na kilogram kelvin Sp: másna plínska konstánta specífična toplôtna kapacitéta -e -e -e ž mólska plínska konstánta, plínska PRIM.: fiz., kem. količnik toplotne kapacitete in mase konstánta telesa, simbol c , merska enota joule na kilogram specífična porába apnénca kelvin Sp: másna toplôtna kapacitéta, specífična -e -e -- ž met. PRIM.: toplôta mólska toplôtna kapacitéta količnik mase porabljenega apnenca in mase pridobljenega grodlja S: vrédnostno števílo specífična zgoreválna toplôta -e -e -e ž stroj. s apnénca količnik toplote, ki se sprosti pri zgorevanju energije in števila proizvodov, izdelanih s to para kondenzira, in njegove mase, simbol Hs, S: specífična porába energíje trdnega ali tekočega goriva, če se pri tem vodna -e -e -- ž količnik energijo merska enota joule na kilogram zgoreválna specífična porába kôksa -e -e -- ž met. toplôta (1) Sp: zgórnja kalórična vrédnost (1) količnik mase porabljenega koksa in mase specífični óptični zasúk -ega -ega -a m kem. pridobljenega grodlja količnik kota zasuka linearno polarizirane S: vrédnostno števílo specífična porába premóga medij ter masne koncentracije, simbol [α] met. -e -e -- ž λθ kôksa svetlobe in zmnožka dolžine poti žarka skozi količnik mase porabljenega premoga in proi- kilogram , merska enota radian kvadratni meter na količnik porabljene toplote in števila proizve- -e -e -- 1. stroj. upórnost specífično délo denih enot specífična porába toplôte specífični upòr -ega -ôra m elektr. Ü eléktrična ž zvedene električne energije 2. stroj. poraba toplote, normirana -ega -a s veličina, ki se na referenčno veličino, npr. specifična poraba uporablja pri turbinskih strojih, kot so črpalke, toplote za ogrevanje stavbe kompresorji in ventilatorji, količnik dela in specífična površína mase, simbol w, merska enota joule na kilogram ž -e -e količnik celotne površine snovi, vključno s površino por in specifikácija -e ž podroben popis količin in vmesnih prostorov med zrni, in njene mase, osnovnih zahtev za gradivo, sestavo in lastnosti, uporablja se pri poroznih ali zrnatih snoveh, npr. proizvoda, naprave, stroja, zgradbe, npr. pri karakterizaciji adsorbentov, cementa, procesa, pogojev preskušanja 745 specifikácija dél specifikácija dél -e -- ž spektrálna karakterístika podroben popis in -e -e ž fiz. funk-opis del za izvedbo objekta, postroja po posa- cijska odvisnost spremenljivke od valovne meznih skupinah in vrstah del z opisom posa- dolžine ali frekvence meznih postavk spektrálna komponênta -e -e ž 1. mat. koefi-spékter -tra m predstavitev sestavin opazova- cient pri razvoju signala na časovnem intervalu nega pojava, npr. svetlobe, električnega signala, (0,T) v Fourierovo vrsto s frekvencami ν = k/T k fiz. curka delcev, glede na značilno lastnost, npr. 2. komponenta kompleksnega vektorja, ki ga valovno dolžino, frekvenco, energijo sestavljajo koeficienti Fourierove vrste spékter čŕnega telésa -tra -- -- m fiz. spekter spektrálna ločljívost -e -i ž fiz. ločljivost elektromagnetnega sevanja, ki ga oddaja vsako spektroskopa, določena z najmanjšo razliko telo, ki je dovolj veliko, da je neprozorno za valovnih dolžin dveh spektralnih črt, ki ju okolico pri dani temperaturi S: Planckov spékter spektrálna občutljívost -e -i ž fiz. relativna spektrálna absorbánca svetlobo in v termodinamičnem ravnovesju z naprava še loči -e -e fiz. absorbanca v učinkovitost zaznavanja elektromagnetnih odvisnosti od valovne dolžine ali drugih nihanj v odvisnosti od frekvence ali spektrálna analíza valovne dolžine -e -e ž 1. kem. ugotavlja- njenega svetlobnega spektra PRIM.: spektrome- logaritem količnika spektralnega sevalnega fiz. tríja nje elementov v preiskovani snovi na podlagi spektrálna óptična debelína -e -e -e ž fiz. 2. ugotavljanje fizikalnih lastnosti, npr. toka, ki vpade na absorptivno plast, in spektral- s -e -e ž fiz. barva, katere delitev spektralnih komponent po valovnih svetloba ima eno samo valovno dolžino S: čísta dolžinah ali frekvencah Sp: spektrálna porazde-bárva, mónokromátska bárva npr. zvezde, na podlagi njegovega spektra fiz. spektrálna porazdelítev -e -tve ž poraz-spektrálna bárva hitrosti, sestave, temperature, tlaka, sevalca, nega sevalnega toka, ki iz nje izhaja lítev energíje sévanja spektrálna čŕta spektrálna reflektánca -e -e ž fiz. reflektanca fiz. -e -e ž značilna črta v kot funkcija valovne dolžine spektru z določeno valovno dolžino, ki ustreza spektrálna seválnost -e -i ž fiz. spektralna energijskemu prehodu atoma med lastnima porazdelitev sevalnosti po valovnih dolžinah, energijskima stanjema PRIM.: absorpcíjska čŕta, frekvencah ali energijah fotonov katerega periodične komponente se po -e -tve -- -- ž fiz. Ü spektrálna porazdelítev frekvenci zelo malo razlikujejo spektrálna čístost -e -i ž fiz. lastnost valovanja, spektrálna porazdelítev energíje sévanja emisíjska čŕta spektrálna energíja spektrálna sijálka -e -e ž fiz. absolutna -e -e ž elektr. razelektritvena spektrálna gostôta valovnih dolžinah, značilnih za plin, s katerim ž -e -e fiz. varianca v je napolnjena, uporablja se zlasti za kalibracijo naboru spektralnih komponent časovno vrednost kvadrata spektralne komponente sijalka, ki oddaja svetlobo pri točno določenih spektrometrov odvisnega signala pri določeni frekvenci, ki ustreza različnim izvedbam procesa na fiksnem spektrálna svetlôbna učinkovítost -e -e časovnem intervalu, pomnožena z dolžino tega -i ž fiz. merilo za učinkovitost monokromatskega intervala svetlobnega vira pri valovni dolžini λ, simbol spektrálna gostôta močí K(λ), merska enota lumen na watt -e -e -- ž elektr. poraz-delitev spektralnih komponent moči signala ali spektrálna širína fíltra -e -e -- ž fiz. širina šuma po frekvenci ali valovni dolžini spektralnega pasu, v katerem filter prepušča 746 spinodálna reákcija svetlobo, elektromagnetno valovanje ali elek- elektromagnetnim poljem ali s sevanjem, npr. trični signal masna spektrometrija, in se uporablja za kvan- spektrálni fotométer titativno analizo snovi, ugotavljanje izotopske -ega -tra m kem. Ü spék-sestave trofotométer spektroskóp -a m 1. fiz. optični instrument, spektrálni seválni tók -ega -ega -a m 1. fiz. ki razcepi vpadlo svetlobo po valovnih spektralna porazdelitev sevalnega toka po dolžinah 2. kem. instrument, ki se uporablja v valovnih dolžinah, simbol Φ 2. fiz. spektralna e,λ spektroskopiji ali spektrometriji, npr. spektro-porazdelitev sevalnega toka po frekvencah, graf, spektrometer simbol Φ e,ν spektroskopíja -e ž 1. področje fizike, ki spektrálni svetlôbni izkorístek -ega -ega zlasti kvalitativno obravnava interakcije snovi -tka m fiz. količnik spektralne svetlobne učinko-z elektromagnetnim poljem ali s sevanjem, vitosti in največje spektralne svetlobne učinko-npr. atomska spektroskopija, infrardeča vitosti, simbol V ( λ ) spektroskopija, ramanska spektroskopija, spektrálni trák -ega trakú m fiz. gost niz spektral-rentgenska spektroskopija, EPR-spektrosko-nih črt, ki ustrezajo rotacijskim ali vibracijskim pija 2. področje analizne kemije, ki obravnava energijskim prehodom elektronov v molekuli identifikacijo elementov in raziskave atomske spektrálno bárvanje in molekulske zgradbe na podlagi emisijskih ali -ega -a s tekst. pro-absorpcijskih spektrov spojin, npr. določanja storsko barvanje preje na križnih navitkih z funkcionalnih skupin v organski kemiji brizganjem več barv skozi perforirane nosilce spektroskópska svetílka PRIM.: ástrobárvanje, prostórsko bárvanje -e -e ž elektr. ra-zelektritvena cev, napolnjena z razredčenim spéktrofotométer -tra m kem. spektrometer plinom, v kateri tok elektronov vzbuja atome, za področje vidne svetlobe, ki se uporablja v s zaradi česar sevajo samo svetlobo pri diskretnih kvantitativni analizi Sp: spektrálni fotométer valovnih dolžinah, ki so značilne za snov v cevi, PRIM.: fotométer uporablja se za kalibriranje spektroskopov spéktrofotometríja -e ž 1. fiz. merjenje poraz-spenjáča -e ž stroj. priprava za spenjanje delitve svetlobne moči po valovnih dolžinah ali tirničnih vozil, npr. lokomotive in vagonov frekvencah 2. kem. metoda kvantitativne analize spenjálni várek -ega -rka m var. varek za rahlo, z merjenjem svetlobnega toka vidne svetlobe začasno vezanje dveh delov določene barve ali valovne dolžine S: fotome-tríja (3) Sp: fotométrična analíza spénjenje -a povzročanje nastanka pene s spektrográf -a m kem. površinsko aktivnimi dodatki, npr. pri flotaciji naprava za kvantitativno analizo s spektrometrijo, ki spekter posname in PRIM.: razpénjenje zapiše spín -a m fiz. osnovnemu delcu lastna vrtilna spektrográm -a m fiz. količina grafični prikaz spremi- njanja spektra s časom spinél -a m kem. magnezij-aluminijev oksid, spektrométer -tra m fiz., kem. MgAl2O4, in eden od mineralov iz obsežne spektroskopski in-spinelne skupine s splošno formulo A 2+ B 3+ 2O 2– 4, strument, ki loči valovanja različnih frekvenc ali ki kristalizirajo v kubičnem kristalnem sistemu valovnih dolžin, iz katerih je sestavljen vstopni žarek, in tako omogoča analizo porazdelitve spinodála -e ž met. krivulja, ki v binarnem energije v vstopnem žarku po frekvencah ali faznem diagramu loči območji faz, nastalih po valovnih dolžinah spinodalni reakciji spektrometríja -e ž področje fizike, ki se spinodálna reákcija -e -e ž kem., met. reakcija ukvarja zlasti z merjenjem interakcije snovi z v binarnih zlitinah, pri kateri nastaneta iz 747 spínska vrtílna količína homogene trdne raztopine dve novi trdni splôšna plínska konstánta -e -e -e ž kem. Ü raztopini z različnima sestavama S: monotek- mólska plínska konstánta toídna reákcija spódnja armatúra -e -e ž grad. armatura ob spínska vrtílna količína -e -e -e ž fiz. vrtilna spodnjem delu nosilca ali plošče za prevzema- količina telesa glede na os, ki gre skozi njegovo nje nateznih sil, ki nastopijo zaradi pozitivnih težišče momentov S: pózitivna armatúra spínski magnétni momènt -ega -ega spódnja eksplozíjska mêja -e -e -e ž 1. kem.-ênta m fiz. magnetni moment osnovnih delcev, koncentracija gorljivega plina, hlapov ali prahu ki je sorazmeren njihovi spinski vrtilni količini v zmesi z zrakom, pod katero se zmes ob stiku PRIM.: Bohrov magnetón, jêdrski magnetón z odprtim plamenom niti ne vname niti ne s spínsko kvántno števílo eksplodira PRIM.: eksplozíjska mêja, zgórnja -ega -ega -a s eksplozíjska mêja 2. stroj. meja vnetljivosti fiz. kvantno število, ki določa lastno vrtilno plinskih zmesi pri motorjih z notranjim količino kvantnega delca zgorevanjem spirála -e ž mat. ravninska krivulja, ki ima spódnja kalórična vrédnost -e -e -i ž stroj. Ü začetek v središčni točki, ki jo obkroža in se od kurílnost (1, 2) nje oddaljuje spódnji bainít -ega -a m met. bainit, ki nastaja spirálna armatúra -e -e ž grad. Ü vijáčna pri nižjih temperaturah temperaturnega armatúra območja premene avstenita v bainit in ima splakoválna gláva -e -e ž rud. glava na iglasto obliko vrtalnem drogovju, ki omogoča čiščenje vrtine spódnji odstópek mére -ega -pka -- m stroj. z izplako razlika med najmanjšo in pripadajočo imensko splávna míza -e -e ž rud. naprava za gravitacij- mero sko bogatenje mineralnih surovin, primerna spódnji ustròj -ega -ôja m grad. utrjen, lahko za rude zrnavosti 0,02–8 mm in premoge večplasten del cestnega ali železniškega telesa, zrnavosti 0,8–40 mm, v kateri se zrna gibljejo ki je podlaga za gradnjo zgornjega ustroja pro- po nagnjeni površini v tanki vodni plasti in se metnice, npr. nasip zaradi različne hitrosti gibanja samodejno raz- spódnji vênec vrstijo po velikosti Sp: splávni aparát -ega -nca m grad. konično oblikovan armiranobetonski temelj vodnjaka, splávni aparát -ega -a m rud. Ü splávna míza ki je osnova za zidanje sten vodnjaka in zago- splávnica -e ž prom. naprava za premoščanje tavlja enakomerno in kontrolirano pogrezanje višinske razlike na plovni poti, npr. bazen v celotne konstrukcije vodnjaka v fazi njegovega prekopu za vstop in izstop ladij poglabljanja z izkopavanjem zemljine v njegovi splôščenost elípse notranjosti -i -- ž mat. količnik razlike dolžin velike in male polosi ter velike polosi spodúmen -mna m met. bel do svetlozelen elipse monoklinski aluminij-litijev silikat, pri katerem splôšna plínska enáčba so SiO4-tetraedri povezani v niti, uporablja se -e -e -e ž kem. enačba kot litijeva ruda pV = nRT , ki podaja medsebojno odvisnost tlaka, prostornine, množine in temperature spòj spôja m 1. grad., stroj. zveza ali mesto nelo-plina, pri čemer je p tlak plina, V prostornina, čljivo ali ločljivo povezanih delov, npr. spah, ki jo zaseda, n množina, T temperatura, zgib, vijačeni spoj, zvar, lotani spoj PRIM.: pri-R plinska konstanta PRIM.: enáčba stánja kljúček (1), zvéza (1) 2. elektr. prehodna plast ideálnega plína med električno različnima polprevodniškima 748 spremémba gladíne območjema, ki s potencialnim pragom ovira elementov, nameščenih na skupno nosilno prehajanje nosilcev naboja med njima podlago ali vgrajenih vanjo Sp: spónčnica spojína -e ž kem. spónčnica čista snov, sestavljena iz dveh -e ž elektr. Ü spónčna létev ali več atomov različnih elementov, ki so med spónka -e ž 1. vezni del za medsebojno S: seboj povezani s kemijskimi vezmi kémična spajanje ali pritrjevanje folij, papirja, usnja, spojína PRIM.: zmés tekstilij na leseno podlago, najpogosteje kot spojína s kondenzíranimi obróči ploščata jeklena žica s pravokotno ukrivljenima -e -- -- elektr. krakoma v obliki črke U 2. -- ž kem. element za pri- spojina s skeletom iz več aromatskih ključitev električnih vodnikov PRIM.: prikljúč-obročev, ki so med seboj spojeni z dvema na tóčka, spójka, spójka (2) skupnima ogljikovima atomoma, npr. naftalen, C10H8, z dvema kondenziranima obročema spónski viják -ega -a m grad., les. lesni vijak, spójka ki ima na eni strani lečasto, pravokotno ali -e ž 1. stroj. sestavina za hitro spajanje šestkotno glavo, na drugi strani pa navoj s zlasti gibkih cevovodov, npr. hidravlična cevna podložko in matico za privijanje s ključem spojka, pnevmatična cevna spojka 2. grad. spojni spontána emisíja element za povezavo cevi fasadnega, delovnega -e -e ž fiz. emisija fotona pri prehodu atoma ali molekule iz višjega v odra 3. elektr. priprava za elektromehansko spajanje, priključevanje in ločevanje, pre- nižje energijsko stanje, do katere pride brez kinjanje električnih vodov, vrvic, kablov zunanjega vpliva PRIM.: spónka (2) sprážek -žka m kem. teh. snov, ki ostane po spójna dióda -e -e ž elektr. praženju rud, npr. pirita polprevodniška dioda, pri kateri se polprevodniški učinek kaže sprédnja goríščna razdálja -e -e -e ž fiz. s na legiranem, difundiranem, elektrokemijskem razdalja med sečiščem optične osi s sprednjo ali gojenem spoju polprevodniških materialov ravnino optičnega sistema, npr. objektiva, in tipa P in tipa N sprednjim goriščem optičnega sistema spójnica -e ž stroj. del za spajanje posameznih sprédnje goríšče objektíva -ega -a -- s fiz. enot mehanizma, naprave, stroja gorišče objektiva na sprednji strani optičnega spójni člének sistema, v katerem se sekajo žarki ali iz katerega -ega -nka m stroj. strojni del navidezno prihajajo žarki paraksialnega snopa za spajanje verige, npr. bremenska veriga, svetlobe pogonska veriga spréga -e ž stroj. drog, ki veže dva dela spójni dételjasti čèp -ega -ega čêpa m met. mehanizma, npr. dve ročici čep v obliki štiriperesne deteljice za spajanje sprêj -a m Ü pršílo (1) pogonske gredi in valjalnega stroja spójnik sprejemljíva ráven kakôvosti -a m stroj. -e ravní -- ž sestavina za spajanje raven kakovosti, ki jo kupec, porabnik ali kovinskih vrvi, npr. jeklenih vrvi, bakrenih vrvi odjemalec še sprejema, podana v odstotkih spójni póljski tranzístor -ega -ega -ja m elektr. števila neustreznih izdelkov K: AQL poljski tranzistor, pri katerem so vrata izvedena sprejémnik -a m elektr. električna naprava, ki s PN-spojem do prevodnega kanala K: JFET sprejema zvočne in elektromagnetne signale, spóna -e ž les., stroj. jeklen pripomoček za npr. svetlobne signale, radijske signale, televizij-povezavo delov lesenih ali kovinskih konstruk-ske signale, telefonske signale, telegrafske signale cij, priključkov mobilnih delovnih strojev spremémba gladíne -e -- ž grad. nihanje spónčna létev -e -tve ž elektr. sestav v obliki gladine vodnega zbiralnika, ki je posledica letve iz več medsebojno izoliranih spajalnih njegovega obratovanja 749 spremenljívi kondenzátor spremenljívi kondenzátor -ega -ja m elektr. srebŕna brónsa -e -e ž kem. teh. bronsa na kondenzator, katerega kapacitanco je mogoče podlagi aluminija, ki ima srebrn sijaj S: alumíni-spreminjati z zunanjim posegom, npr. s premi- jeva brónsa kanjem plošč srebró -á s kem. element bakrove skupine pe-spremenljívi prométni znáki -ih -ih riodnega sistema, srebrnobela, zelo tanljiva -ov m mn. prometni znaki, ki prikazujejo spre- plemenita kovina z najvišjo električno in minjanje sporočil o razmerah na cestah toplotno prevodnostjo od vseh elementov, spremenljívka uporablja se pri proizvodnji fotočlenov, v elek- -e ž mat. simbol, ki predstavlja troniki, za električne kontakte, zrcala, kataliza- matematični objekt, npr. število, vektor, ki torje, v galvanotehniki, simbol Ag sodeluje v matematični obravnavi, npr. čas, srêbrov amalgám koordinata, komponenta vektorja -ega -a m Ü zóbni amalgám sprémljanje kakôvosti -a -- s preverjanje srêbrov cianíd kakovosti izdelkov med njihovo proizvodnjo in -ega -a m kem. srebrova sol cia- novodikove kisline, AgCN, bel, v vodi netopen uporabo prah, ki se uporablja za galvansko srebrenje sprostítveni tók -ega -a m elektr. zmanjšan ele- srêbrov fulminát ktrični tok, pri katerem mišični krči popustijo -ega -a m kem. srebrova sol fulminske kisline, AgCNO, zelo eksplozivna toliko, da se odrasla oseba, ki je naključno prišla snov v stik s tokovnim virom, lahko loči od njega sprožítev reákcije srêbrov kloríd -ega -a m -tve --kem. ž kem. srebrova sol klo- začetna stopnja verižne reakcije, pri kateri nastane rovodikove kisline, AgCl, bela, v vodi netopna s aktivni vmesni produkt, ki nastopa kot reaktant snov, ki na svetlobi razpada na srebro in klor in spunbonding postópek papirjev, občutljivih za svetlobo [spánbán- -- -pka srêbrov sijájnik v naslednji stopnji potemni, uporablja se za proizvodnjo filmov in S: iniciácija din] m tekst. -ega -a m met. Ü argentít postopek za izdelovanje eno- ali večplastne ekstrudirane koprene s polaganjem, srêbrov svínec -ega -nca m met. svinec, v medsebojnim prepletanjem in zazankanjem katerem je raztopljeno srebro, pridobljen pri transporterju sredínska dèska -e -e ž les. deska, ki vsebuje spustítveni tók relêja množice brezkončnih filamentov na sitastem taljenju svinčevih rud, ki vsebujejo srebro -ega -a -- m elektr. elek- stržen, izrezana iz sredine prečnega prereza PRIM.: pritézni tók relêja sredíšče simetríje -a -- s fiz. točka v središču spúščanje pravokótnice trični tok, pri katerem rele razklene kontakte debla S: jêdrovna dèska -a -- s geod. določanje kristala, skozi katero se dobi zrcalna slika vsake presečišča daljice in pravokotnice do dane ploskve kristala točke pri ortogonalni izmeri ali zakoličenju sredíščni kót lóka -ega -a -- m grad. kot med srájčka -e ž fiz. tankostenska cev iz cirkonijeve krakoma, ki povezujeta začetek in konec loka s katero so neprodušno zaprte tablete jedrskega sredíščno gnézdo -ega -a s stroj. stožčasta goriva in ki onemogoča, da bi plinasti cepitveni zlitine zircaloy, sestavni del gorivne palice, v središčem produkti uhajali iz jedrskega reaktorja izvrtina na končini valjastega obdelovanca za njegovo središčno vpetje med konice na obde- srcé -á s gozd. stržen debla lovalnem stroju, npr. na konjičku stružnice ali srebrênje frezalnega stroja -a s kem. teh. prekrivanje predmetov s tanko prevleko srebra za polepšanje njihovega srédnja frekvénca -e -e ž telekom. radijska videza, izdelavo zrcal frekvenca v območju 300–3000 kHz K: SF 750 stabilizírana zaščíta srédnja léga -e -e ž grad., les. sŕh strešna lega med -a m stroj. oster rob na obdelovancu po kapno lego in slemensko lego, navadno po- obdelavi z odrezovanjem S: ígla (2) končnega pravokotnega prereza, ki je podprta s sŕk -a m fiz. tok fluida proti mestu z nižjim sohami in povezana z ročicami, leži na zidanih, lokalnim tlakom betonskih ali lesenih stebrih ali nosilnih sŕpasta brána prečnih zidovih na razmikih 3–5 m in povezuje -e -e ž agroteh. priključna trodelna brana, ki ima na vsakem delu po 15 močnih na njej pritrjene škarnike S: vmésna léga štirioglatih zob, razporejenih v obliki črke S, za srédnja napétost -e -i ž 1. meh. srednja lažje ali srednje težko predsetveno brananje vrednost amplitude časovno spreminjajoče se stabilizácija napetosti 2. elektr. vsak od napetostnih nivojev -e ž 1. uravnavanje stalne med nizko električno napetostjo in visoko elek- vrednosti kake veličine, npr. električnega trično napetostjo K: SN toka, ki bi se spreminjala zaradi zunanjih srédnja vôzna hitróst vplivov 2. grad. utrditev ali okrepitev, npr. -e -e -i ž prom. Ü hribine, zemljine 3. grad., stroj. vzpostavitev rav-povpréčna hitróst notežja in povečanje stabilnosti konstrukcije, srédnja Zêmljina órbita -e -e -e ž astr. orbita temeljnih tal ali pobočja z mehanskimi ali 2000–35 786 km nad Zemljo, po kateri krožijo kemičnimi ukrepi sateliti za navigacijo, npr. globalnega navigacij-stabilizácija avsteníta -e -- ž met. povečanje skega satelitskega sistema K: MEO stabilnosti avstenita, da se pri martenzitni srédnjefrekvénčna indukcíjska péč -e -e transformaciji prekine ohlajevanje pred tempe-pečí ž elektr., met. indukcijska peč, ki dela pri fre-raturo končane transformacije in se nadaljuje kvencah 1–20 kHz in ima talilno zmogljivost za čez določen čas, pri čemer se transformacija šarže do 150 kg jekla ali do 75 kg aluminija nadaljuje šele po določeni podhladitvi s srédnjenapétostno omréžje -ega -a s elektr. stabilizacíjski tók -ega -a m elektr. kombinacija elektroenergetsko omrežje z izmeničnimi na-vhodnega in izhodnega električnega toka pri petostmi med 1 kV in 35 kV diferenčnem releju, ki stabilizirata delovanje srédnjeogljíčno jêklo releja -ega -a s met. jeklo, ki vsebuje masni delež ogljika 0,3–0,6 % stabilizátor -ja m 1. naprava, ki vzdržuje srédnjetemperatúrno popúščanje kako veličino pri stalni vrednosti 2. naprava -ega -a za uravnavanje stabilnosti telesa pri gibanju v s met. popuščanje pri 350–450 °C, pri katerem se začne pojavljati premena železovega karbida prostoru, npr. ladje, letala, rakete PRIM.: žirosta-v cementit, znižata se trdota in trdnost jekla in bilizátor povišata njegova preoblikovalnost in žilavost, stabilizátor napétosti -ja -- m elektr. Ü napéto-uporablja se npr. za vzmetna jekla stni stabilizátor srédnje têžka brána -- -e -e ž agroteh. brana s stabilizírana napétost -e -i ž elektr. napetost ploščinsko maso 20–35 kg/m 2 na izhodnih priključnih točkah stabiliziranega srédnje téžka montážna grádnja -e -e napajalnika, ki se znotraj toleranc ne spreminja -e -e ž grad. montažna gradnja, pri kateri imajo ne glede na obremenitev v teh točkah posamezni montažni gradbeni elementi stabilizírana tóčka -e -e ž geod. točka na ze-maso1000–5000 kg meljskem površju, označena s trajno oznako srédnjica -e ž mat. premica, ki razpolavlja lik ali stabilizírana zaščíta -e -e ž elektr. diferenčna vse prereze telesa, ki jih vsebuje zaščita, ki z dvema tokovnikoma rešuje njuni srédnji vákuum -ega -a m prostor s tlakom v neenaki karakteristiki in občasno zasičenost območju 10–1–3 kPa posameznega tokovnika s stabilizacijskim 751 stabilizírana zemljína tokom v obliki aritmetične ali geometrijske katerega se vodi mobilna faza, npr. preiskovani vsote njunih tokov, kar bistveno poveča zane- plin, tekočina sljivost njenega delovanja stacionárna tóčka -e -e ž 1. mat. točka, v kateri stabilizírana zemljína -e -e ž grad. dobro kom- je prvi odvod ali v kateri so vsi prvi parcialni paktirana mešanica prvotne zemljine, cementa odvodi funkcije enaki nič 2. meh. točka ravnoves-in vode, s katero se zaščiti brežina, npr. pri ja v polju potencialnih sil gradnji cest stacionárni akumulátor -ega -ja m elektr. Ü stabilizírani relé -ega -êja m elektr. diferenčni stacionárna akumulátorska bateríja rele, ki deluje na razliko tokov, stabilizira njihov stacionárni pojàv -ega -áva m fiz. pojav, odziv, npr. vsoto obeh tokov katerega parametri se s časom ne spreminjajo, stabilizírano napájanje -ega -a s elektr. npr. stacionarni toplotni tok napajanje, pri katerem se dovajanje električne stacionárno lézenje -ega -a s met. druga energije ne spreminja stopnja lezenja, ko postane hitrost deforma-stabílna léga -e -e ž lega, v katero se telo samo cije skoraj konstantna zaradi ravnotežja med vrne po prenehanju zunanjega vpliva preoblikovalnim utrjevanjem in mehčanjem stabílno ravnotéžje materiala zaradi segrevanja S: sekundárno -ega -a s meh. ravnotežje lézenje telesa, v katerem ima to najmanjšo potencialno stacionárno stánje energijo, zaradi česar se po odmiku iz ravnote- -ega -a s stanje fizikalnega žne lege spet vrne vanjo sistema, v katerem se ustrezni parametri ne s katero se sistem vrne po tem, ko nanj preneha stacionáža -e ž grad. lokalni koordinatni sistem delovati motnja stabílno stánje spreminjajo s časom S: ustaljêno stánje -ega -a s ravnotežje sistema, v za popis linijskih objektov, ki ima izhodišče na stabílno stánje konstrúkcije začetku in konec na zaključku objekta, npr. pri -ega -a -- s grad. cestah, železnicah, cevovodih stanje konstrukcije, ko se pri majhnih premikih stalílni tók varoválke pojavijo tako majhna odstopanja od ravnotežne -ega -a -- m elektr. elek- lege, da se pri ustavitvi premikanja konstrukcija trični tok, pri katerem se stali zaščitni element povrne v prvotno stanje varovalke in s tem prekine električni tokokrog stabílnost grádbenega elemênta -i -- stalítev -tve ž pretvorba snovi iz trdnega v -- ž 1. grad. sposobnost gradbenega elementa, tekoče agregatno stanje s segrevanjem nad da pri dani obremenitvi ne pride do uklona ali tališče izbočenja 2. sposobnost gradbenega elementa, staljívi modél -ega -a m met. model ulitka, da pri dani obremenitvi ohrani prvotno lego in npr. iz voska, ki se po formanju s segrevanjem ravnotežje odstrani iz forme, da ostane v njej livna votlina stacionárna akumulátorska bateríja -e kot negativna oblika ulitka -e -e ž elektr. akumulatorska baterija za stalno stálna lúč -e lučí ž signalna luč, ki neprekinje-postavitev na določenem mestu Sp: stacionárni no oddaja svetlobo v vse smeri s stalno svetil-akumulátor nostjo in barvo stacionárna difuzíja -e -e ž fiz., kem. difuzija, pri stándard -a m 1. dokument, ki določa pravila kateri se difuzijski tok s časom ne spreminja za dejavnosti ali njihove rezultate, pomembne stacionárna fáza -e -e ž kem. trden adsorbent za občo rabo in doseganje urejenosti na danem ali težko hlapna tekočina na trdnem nosilcu v področju, in ga pripravi in sprejme poobla- kromatografski koloni pri kromatografiji, čez ščeni organ Sp: industríjska nórma, téhnična 752 stándardni odklòn nórma 2. kem. s predpisom določena vrednost, se sosednji vrednosti razlikujeta vedno za enak ki se uporablja za definiranje, izvedbo ene ali faktor, uporabljajo se za razvrščanje vrednosti, več vrednosti veličine kot referenca, npr. stan- npr. premerov, dolžin, prostornin, električnih dardna temperatura, standardna koncentracija uporov, različnih industrijskih izdelkov PRIM.: primárni stándard stándardna vodíkova elektróda -e -e stándard ISO -a -- [íso] m mednarodni -e ž kem. polčlen Pt|H2(g)H+(aq), sestavljen vodikovih ionov s koncentracijo 1 mol dm , ki standardizácija jo obliva tok plinastega vodika pri standardnem ž -e proces uvajanja in tlaku 101,3 kPa in ima po dogovoru potencial razvoja tehničnih standardov na podlagi 0,00 mV PRIM.: kalomélska elektróda konsenza različnih strani, npr. podjetij, uporab-stándardni čàs nikov, interesnih skupin, organizacij za standar- -ega čása m čas, ki se uporablja na določenem geografskem območju in je z dizacijo in predstavnikov vlad zamikom celega števila ur sinhroniziran s ko-trotehniko in elektroniko, npr. mednarodni platino, kot kontaktne elektrode v raztopini –3 standard veličin in enot ISO 80000 standard, izdelan za vsa področja, razen za elek- iz platinske ploščice, prevlečene z gobasto stándardna deviácija -e -e ž mat. mera za ordiniranim univerzalnim časom tako, da se razpršenost naključne spremenljivke, kvadratni približno ujame s povprečnim sončnim časom koren povprečne vrednosti kvadratov razlik stándardni člén -ega -a m elektr., kem. primarni elek-med opazovanimi vrednostmi spremenljivk in trokemijski člen z natančno določenim potencia-njihovo povprečno vrednostjo S: stándardni lom pri določeni temperaturi, ki se uporablja kot odklòn Sp: stándardni odmík PRIM.: variánca napetostni standard Sp: normálni člén stándardna konsisténca cemênta -e -e stándardni elektródni potenciál -ega -- ž grad. konsistenca cementa, pri kateri se valj v -ega -a m kem. elektrodni potencial standardne- s Vicatovem aparatu s premerom 10 mm posede ga polčlena PRIM.: stándardni oksidacíjski v vzorec tako, da se zaustavi na višini 5–7 mm potenciál nad stekleno ploščico mera, izbrana iz nabora standardnih števil kartona z obliko in velikostjo po standardu ISO in razmerjem med širino in višino 1 : √2, označen stándardna méra stándardni formát -ega -a m list papirja ali -e -e ž stroj. značilna imenska stándardna obtéžba -e -e ž s standardi in glede na velikost s črkami A, B oziroma C in s delovanja in vrednosti, npr. statična obtežba, stándardni modél osnôvnih délcev -ega dinamična obtežba predpisi določena obtežba po vrsti, načinu pripadajočimi številkami od 0 do 10 -a -- -- m fiz. teorija v fiziki osnovnih delcev, stándardna raztopína -e -e ž kem. raztopina s ki opisuje dinamiko subatomskih delcev na točno določeno koncentracijo, ki se uporablja v osnovi delovanja treh osnovnih interakcij volumetriji S: teoríja osnôvnih délcev stándardna reakcíjska Gibbsova stándardni navòj -ega -ôja m stroj. normalni energíja -e -e -e -e [gíbsova] ž met. Gibbsova metrski navoj po standardu ISO PRIM.: cólski oksidacijo kovine, simbol ΔG°, merska enota stándardni odklòn -ega -ôna m mat. mera za joule na mol energija za določeno kemijsko reakcijo, npr. za navòj razpršenost naključne spremenljivke, kvadratni stándardna števíla -ih -íl s mn. stroj. zaokrožene koren povprečne vrednosti kvadratov razlik vrednosti členov geometrijskega zaporedja, ki med opazovanimi vrednostmi spremenljivk in razdeli interval 1–10 na pet, deset, dvajset, štiri- njihovo povprečno vrednostjo S: stándardna deset, izjemoma osemdeset vrednosti tako, da deviácija Sp: stándardni odmík PRIM.: variánca 753 stándardni odmík stándardni odmík -ega -a m mat. Ü stándardna in storitev, ki temelji na dognanjih znanosti in deviácija izkušnjah stándardni oksidacíjski potenciál -ega -ega Stántonovo števílo -ega -a s fiz. količnik to--a m kem. potencial, ki ga ima standardni polčlen, plotnega toka pri prestopu in toplotnega toka dno vodikovo elektrodo PRIM.: oksidacíjski stáranje -a s 1. časovno odvisne nepovratne potenciál, stándardni elektródni potenciál v katerem poteka oksidacija, glede na standar- pri konvekciji, simbol St spremembe lastnosti snovi ali materiala stándardni pogóji -ih -ev m mn. 1. kem. stan- 2. met. počasno izločanje topljenca iz prenasiče- tlak za račune z veličinami v fiziki, in sicer = 100 kPa 2. standardna temperatura in Starkov efékt -ega -a [štárkov] m fiz. pojav, pri katerem se spektralne črte atomov premaknejo T = 273,15 K (0 °C), p = 101 325 Pa 3. s stan-in razcepijo, če so atomi v električnem polju dardom predpisani pogoji, npr. za preskušanje, nami v kemiji, in sicer T = 273,15 K (0 °C), kovinski material PRIM.: izločeválno utrjevánje fiz. p dardna temperatura in tlak za račune z veliči- ne trdne raztopine, ko nastali izločki utrjujejo varnost pri delu stárterski akumulátor -ega -ja m elektr. aku-stándardni pogréšek mulatorska baterija, ki lahko oddaja kratko- -ega -ška m sistema- tično odstopanje izmerjenih vrednosti od trajne močne tokovne sunke v avtomobilski stándardni pôlčlén revanjem elektr., kem. -ega -a m polčlen, státična dolóčenost resničnih vrednosti zaganjalnik za zagon motorja z notranjim zgo- v katerem ima raztopina ionov ob elektrodi -e -i ž meh. pogoj, da so s stándardni pospéšek prôstega páda delujejo na konstrukcijo v smeri osi x, osi y in aktivnost 1 mol dm–3 v statiki prostorskih konstrukcij vsote sil, ki in temperaturo 25 °C -ška -- -- -ega osi z, in vsote momentov v smereh osi x, osi y m fiz. pospešek prostega pada, ki ima in osi po definiciji na Zemlji vrednost 9,806 65 m/s 2 z enake nič, za vsak pogoj se lahko zapiše , matematična enačba stándardni redukcíjski potenciál státična eléktrika -e -e ž elektr. pojavi, ki -ega -ega nastajajo zaradi mirujočih električnih nabojev simbol g PRIM.: gravitacíjski pospéšek-a m kem. potencial, ki ga ima standardni polčlen, v katerem poteka redukcija, glede na standar- státična nèdolóčenost -e -i ž meh. stanje, ko dno vodikovo elektrodo PRIM.: redukcíjski pogoj za statično določenost nosilca, nosilne potenciál, stándardni elektródni potenciál konstrukcije ne zadošča in je pri izračunu stándardni tlák podpornih sil treba upoštevati še elastičnost -ega -a m dogovorjena nosilca ali konstrukcije vrednost tlaka, npr. 100 kPa Sp: normálni tlák stándardno ozóbje státična obremenítev -e -tve ž meh. -ega -a s stroj. obreme- evolventno ozobje zobnika ali zobate letve s standardnim nitev, ki se s časom ne spreminja modulom ozobja státična obtéžba -e -e ž grad. obtežba, ki se s stándardno stánje -ega -a s časom ne spreminja stanje pri dogo- vorjenih razmerah, ki je podlaga za primerjanje státična razpetína -e -e ž grad. računska z dejanskimi razmerami vodoravna razdalja, merjena v osi med stánje fluída -a -- s stroj. stanje, opisano z podporama, ali razdalja, ki je pri širokih enačbo, ki povezuje tlak, temperaturo in speci- podporah povečana za 5 % fično prostornino státična rekristalizácija -e -e ž met. rekrista-stánje téhnike -a -- s dosežena stopnja razvoja lizacija, pri kateri potekata nastajanje krista- tehnične zmogljivosti proizvodov, procesov lizacijskih kali in rast novih kristalnih zrn pri 754 státve z ênostránskim vnašálom dodatni toplotni obdelavi po končanem státično magnétno pólje -ega -ega -a s fiz. preoblikovanju magnetno polje, ki se s časom ne spreminja, státična síla trênja npr. magnetno polje trajnega magneta -e -e -- ž fiz. sila lepenja, tik preden začne telo drseti, simbol Fs, merska státično trênje -ega -a s fiz. sila lepenja, tik enota newton S: státično trênje preden začne telo drseti, simbol F s, merska státična stabílnost enota newton S: státična síla trênja -e -i ž 1. meh. stanje elementa, v katerem se ohranja ravnotežje do státika -e ž 1. področje mehanike, ki pojava mejnih obremenitev 2. elektr. območje obravnava stalne vplive na konstrukcije in obremenitev, kjer kolesni kot generatorja ne notranje statične veličine, napetosti ter preseže 90° deformacije zaradi njih PRIM.: dinámika (2) státična tŕdnost 2. elektr. razmerje med relativno spremembo -e -i ž met., stroj. napetostno in frekvence in relativno spremembo moči deformacijsko stanje v materialu ali konstrukciji, elektroenergetskega sistema ko to ostane zaradi zunanjih ali notranjih vplivov statístična mehánika v mejah dopustnih napetosti in deformacij -e -e ž področje státični fáktor trênja mehanike, ki s statističnimi metodami obravnava -ega -ja -- m meh. sisteme z zelo velikim številom atomov, molekul količnik največje sile trenja in pravokotne kom-ali osnovnih delcev, za katere veljajo osnovni ponente sile dotika med mirujočima telesoma, zakoni klasične ali kvantne mehanike simbol μ S: s fáktor lepênja PRIM.: dinámični statístično múltipleksiranje fáktor trênja -ega -a s telekom. státični fluídični elemènt souporaba komunikacijskih povezav, pri kateri -ega -ega -ênta m se komunikacijski kanal glede na trenutne stroj. fluidični element z gibljivimi deli v obliki prometne zahteve razdeli na več kanalov, ki se membrane, kroglice ali batnega drsnika nato dodeljujejo posameznim podatkovnim s státični modél konstrúkcije -ega -a -- m grad. tokom model konstrukcije, prikazan z geometrijo, statístika -e ž področje matematike, ki lastnostmi materiala in obtežbo nanjo, ki se obravnava zbiranje, analizo in interpretacijo uporabi pri analizi njene nosilnosti in deforma-velikih množic podatkov bilnosti zaradi statičnih vplivov statív -a m prenosno trinožno stojalo z glavo státični momènt plôskve -ega -ênta -- m meh. za pritrditev geodetskega inštrumenta, npr. integral zmnožkov ploščin elementarnih ploskev teodolita, teleskopa, fotografskega aparata, za in oddaljenosti njihovih težišč od izbrane osi ohranjanje njihove stabilnosti státični relé -ega -êja m elektr. Ü elektrónski relé státor -ja m elektr., stroj. mirujoči del rotacijskega státični tesnílni spòj -ega -ega spôja m stroj. stroja PRIM.: rótor (1) spoj dveh mirujočih strojnih elementov, med státve -tev ž mn. 1. tekst. ročna priprava za katerima je tesnilka ali mašilo tkanje 2. tekst. tkalski stroj za izdelavo tkanin státični tórni fáktor -ega -ega -ja m stroj. Ü státve za frotír státev -- -- ž mn. tekst. statve státični fáktor trênja z najmanj dvema osnovnima valjema in z státični váljar -ega -ja m grad. gradbeni valjar, ki gibanjem bila pri pribijanju votka, ki omogoča pri valjanju zbija zemljino z lastno težo tvorbo zank iz zančne osnove státični vzgòn -ega vzgôna m fiz. státve z ênostránskim vnašálom sila, ki státev -- deluje na mirujoče plavajoče ali potopljeno -- -- ž mn. tekst. statve, pri katerih se votek vnaša z telo, nasprotna teži izpodrinjenega fluida ene strani z vnašalom, ki ga kljukasto grabilo pri PRIM.: dinámični vzgòn povratku potegne tudi v nasprotno smer 755 státve z obójestránskim vnašálom státve z obójestránskim vnašálom státev 3. elektr. pokončni del transformatorskega -- -- -- ž tekst. statve, ki imajo na vsaki strani jedra, ki ga z drugimi stebri jedra povezujeta vnašalo, ki votek prenese do sredine, kjer ga jarma prevzame vnašalo z druge strani statev stebèr nadzémnega vôda -brà -- -- m elektr. Staufferjeva mazálka -e -e [štáufǝrjeva] ž stroj. jeklen, betonski ali lesen steber s konzolami mazalka za občasno ročno mazanje z mastjo ali prečkami z električnimi izolatorji, ki nosijo stávba nadzemne električne vodnike Sp: daljnovódni -e ž grad. objekt z enim ali več prostori, stebèr PRIM.: dróg (1) , jámbor (4) v katere človek lahko vstopi in so namenjeni prebivanju ali opravljanju dejavnosti stêblo -a s stroj. rastlinskemu steblu podoben del stavbárski mármor strojnega elementa -ega -ja m grad. trden, pisan apnenec ali druga sedimentna kamnina, ki se stebríčasta galeríja -e -e ž grad. galerija, pri dobro zgladi in polira do sijaja, npr. hotavelj- kateri je s stebriči pri zasnovi njene konstruk- ski marmor, uporablja se za obloge tal in sten, cije poudarjena navpična smer monumentalne okenske police, stebre, stopnice, stopniščne ograje zgradbe stávbnoključávničarska déla -ih stebríčasti kristál -ega -a m met. podolgovat dél s mn. grad. gradbena zaključna dela, s katerimi kristal, pravokoten na strjevalno fronto, ki se se kovinski elementi in konstrukcije iz jekla, pojavlja pri strjevanju ingotov, blokov, blumov in montirajo na objektu, npr. kovinska okna, grad. stebríšče -a s več stebrov v vrsti, arhitek-vrata, ograje, ogrodja aluminija, bakra, medi izdelujejo v delavnici S: transkristál tonski element, ki daje prostoru poseben, mo- s stávbnomizárska déla -ih dél s mn. grad. numentalen videz gradbena zaključna dela, s katerimi se izdeluje- jo in montirajo lesena ali plastična okna in vrata stêbrska pregráda -e -e ž grad. razčlenjena na stavbi, lesene obloge, stopnišča, ograje pregrada vodotoka iz gorvodnega vodotesnega dela, ki je na dolvodni strani podprt z vrsto stávbno razálo -ega -a s grad. Ü cévna vôdna stebrov téhtnica stečíšče -a s grad. element strehe, točka, kjer se predmetov, razvrščenih po velikosti, npr. posameznih robov, npr. slemena, grebena in stavek viličastih ključev, stavek svedrov, stavek stávek -vka m 1. več primerkov istovrstnih stika dvoje, troje ali tudi več strešin ali presečišč zobnikov PRIM.: družína, garnitúra 2. del graf. globeli stearát [štéfan bólcmanova] ž fiz. konstanta, ki v Stefano- kem. -a m 1. sol stearinske kisline, npr. vem zakonu povezuje svetlost črnega telesa s tiskovne forme za tiskanje besedila Stefan-Boltzmannova konstánta -e -e natrijev stearat, ki je sestavina mila 2. kem. ester četrto potenco njegove temperature, simbol σ, stearinske kisline, npr. metil stearat σ = 5,670 374... · 10 −8 W m −2 K −4 Sp: Stefanova stearínska kislína -e -e ž kem. oktadekanojska konstánta kislina, CH3(CH2)16COOH, bela voskasta Stefanova konstánta -e -e [štéfanova] ž fiz. Ü snov, ki se uporablja za proizvodnjo mil, de-Stefan-Boltzmannova konstánta tergentov, šamponov, sestavin za industrijska Stefanovo števílo maziva, npr. litijevega stearata -ega -a [štéfanovo] s kem. teh. stebèr značilno število v kemijski termodinamiki, ki je -brà m 1. grad. pokončni element, ki količnik senzibilne in latentne toplote, simbol Ste podpira ali nosi, npr. most, streho ali nadzemni Stefanov zákon vod 2. stroj. pokončni element ogrodja stroja, -ega zakóna [štéfanov] m fiz. npr. stiskalnice, skobeljnega stroja zakon, po katerem vsaka površina črnega telesa 756 sténj seva elektromagnetno energijo, katere gostota kremenovega peska in recikliranega stekla toka je sorazmerna s četrto potenco tempera- in razvlaknjena z rotacijskim krožnikom ali ture telesa vpihavanjem močnega curka zraka, dober stehiométrična spojína toplotni in zvočni izolator, dobra proti- -e -e ž kem. spojina, požarna zaščita pri kateri je razmerje med atomi, ki jo tvorijo, steklíšče točno določeno -a s kem., met. temperatura, pri kateri se stehiometríja pri ohlajanju taline amorfne snovi njena vi- -e ž področje kemije, ki skoznost toliko poveča, da se atomi ne morejo obravnava količinska razmerja med reaktanti več premikati in material lahko prenaša strižne pred kemijsko reakcijo in produkti po njej napetosti stehiometríjska enáčba -e -e ž kem. kemijska stêklo -a s kem. teh. anorganski material, ki preide enačba s stehiometrijskimi koeficienti ob iz taline v trdno snov, ne da bi kristaliziral simbolih in formulah, ki ustrezajo absolutnim stêklokerámika vrednostim stehiometrijskih števil S: urejêna -e ž kem. teh. keramika na enáčba PRIM.: enáčba reákcije, nèurejêna enáčba podlogi stekla, ki po strditvi kristalizira stehiometríjsko števílo steklopiháštvo -ega -a s kem. število -a s kem. teh. ročno izdelovanje edink posameznih reaktantov in produktov v votlih steklenih izdelkov in laboratorijskih urejeni kemijski enačbi aparatur z vročim preoblikovanjem steklenih stekalíšče cevi s pihanjem PRIM.: píhanje stêkla -a s mat. točka, v katere poljubno majhni okolici je neskončno mnogo elementov stêkloplástika -e ž kem. teh. s steklenimi vlakni dane množice ali danega zaporedja okrepljen polimerni material, npr. poliestr- steklárska déla ska smola, za izdelavo športnih plovil, letal -ih dél s mn. grad. gradbena Sp: fíberglás s zaključna dela, s katerimi se vstavljajo steklene stelárna astrofízika plošče in profilirano steklo v stavbnomizarske -e -e ž področje astrofizi-ke, ki obravnava fizikalno zgradbo, lastnosti in in druge izdelke, izdelujejo steklene stene, vrata, vitraji razvoj zvezd S: fízika zvézd steklárska pípa STÉM -e -e ž jeklena cev z lesenim STEM-a in -- m (ang. scanning transmission držajem in ustnikom za oblikovanje stekla s electron microscope) krat. fiz. Ü vrstíčni transmisíj-pihanjem ski elektrónski mikroskóp steklárski diamánt sténa -ega -a m ročno orodje za -e ž 1. grad. navpična, ravna ploskovna rezanje stekla z vdelanim industrijskim diaman- konstrukcija, nosilna predvsem v svoji ravnini, z membrano v obliki bučke iz posebnega PRIM.: pôlprepústna sténa 3. grad. navpična meja izkopa pri pridobi-stekla, v kateri je raztopina kalijevega klorida vanju mineralnih gradiv, npr. v gramoznicah ali s koncentracijo, navadno 0,1 mol/l, in notranja kamnolomih stekléna elektróda prepustna ločilna pregrada med prostoroma, ž -e -e kem. polčlen npr. v elektrolizni celici tom ali snovjo, po trdoti primerljivo z njim za omejevanje prostorov v stavbi 2. kem. pol-elektroda srebro-srebrov klorid, uporablja se 4. stroj. del konstrukcije posode, za merjenje pH s pH-metrom kot indikatorska rezervoarja, ohišja, ki omejuje prostornino in zagotavlja njeno nosilnost in tesnost elektroda namesto vodikove elektrode sténj -a m 1. tekst. linijska tekstilna tvorba, stekléna oblóga -e -e ž grad. dekorativna sestavljena iz množice vzdolžno usmerjenih, obloga zidu, stropa ali tal iz steklenih plošč vzporejenih in izravnanih vlaken, ki se učvrsti z stekléna vôlna -e -e ž mineralna volna vitjem S: prèdprêja 2. bombažni trak ali vrvica iz steklenih vlaken, ki so izdelana iz taline za sveče, petrolejke 757 sténski menjálnik sténski menjálnik -ega -a m grad. stêreopolimêr prečni tram -a m kem. polimer iz enakih na prekinjeni sohi pred odprtino ali za njo v monomernih enot, a različnih prostorskih leseni predalčni steni, povezan s sosednjima ureditev, npr. polipropilen –(CH2–CHCH3)n– ali fine malte, ki se nanese v eni ali več plasteh makromolekul in stopnji kristaliničnosti na notranjo površino v prostoru ali na fasadno razlikujejo med seboj površino stavbe stereoskóp -a m instrument z dvema okular-sténski opáž -ega -a m zaključna plast stenske jema, ki združi sliki, ki ju vidi posamezno oko, v obloge, npr. iz lesa sténski omét sicer kot izotaktični, sindiotaktični in ataktični -ega -éta m grad. omet iz grobe polipropilen, ki se v lastnostih, urejenosti sohama s čepom ali nagnjenim ulegom obstaja v treh stereoizomernih različicah, in eno sliko, ki daje vtis prostorske globine steradián -a m mat. prostorski kot, ki pripada stêreoskópska báza -e -e ž razdalja med krogelni kapici s površino 1 na enotski krogli, objektivoma pri snemanju ali vrednotenju enot za prostorski kot, simbol sr stèza za prèdnapénjanje -e -- -- ž grad. podol-stêreogramofón izpeljana merska enota mednarodnega sistema stereoskopskih posnetkov S: óptična báza -a m gramofon, ki pri pred- govata ploščad z opornikoma na koncih, med vajanju omogoča ustvarjanje prostorskega vtisa katera se vpne žica za prednapenjanje, nanjo se posnetega zvoka namesti kalup za betonski element in nato vanj stêreoizomeríja vlije sveža betonska mešanica -e ž kem. izomerija, pri kateri imata izomera različno prostorsko razporeditev stèzna lúč -e lučí ž 1. niz talnih luči na s stêreokemíja ki označuje del, namenjen za pristajanje ali atomov in atomskih skupin letališki vzletno-pristajalni stezi ali tik ob njej, obravnava prostorsko razporeditev atomov ali -e ž področje kemije, ki vzletanje letala 2. niz talnih luči na pohodnih ploščadih ali cestah, ki označujejo površino za atomskih skupin v molekulah in njen vpliv na pešce ali motorni promet kemijske lastnosti stičíšče -a s grad. točka na osi ceste ali železnice, stêreolitografíja -e ž 1. stroj. aditivni izdeloval- v kateri se stikata dve krožnici, ki imata skupno lokalno osvetljuje površina svetlobno obču- stíčna napétost -e -i ž elektr. Ü kontáktna tljive umetne smole, ki se na mestu osvetlitve ni postopek, pri katerem se z laserskim žarkom tangento v tej točki, ali krožnica in prema strdi napétost (1) 2. graf. litografija, pri kateri se na kamnito ploščo nanaša prah svetlobno občutljive stikalíšče -a s elektr. razdelilna postaja elektro-umetne smole v zaporednih tankih plasteh, ki energetskega prenosnega omrežja, ki vsebuje se osvetljujejo z računalniško programiranim stikalne naprave, zbiralke, merilne naprave, vodenjem laserskega snopa po trajektoriji, nima pa močnostnih transformatorjev in stêreologíja in napajanje odjemalcev Sp: razklópna postája ž -e fiz., met. metoda za razlaganje stikálna célica določeni s trirazsežnim modelom predmeta omogoča preklope vodov, oblikovanje omrežja prostorske notranje zgradbe materialov iz -e -e ž elektr. Ü stikálno pólje ravninskih prerezov skoznje, s katero se dobijo stikálna dióda -e -e ž elektr. dioda s hitrim informacije o materialih z meritvami na ravnin- prehodom iz neprevodnega stanja v prevodno skih obrusih stanje in obratno, ki ima funkcijo stikanja stêreometríja Sp: preklópna dióda PRIM.: Schottkyjeva dióda -e ž področje matematike, ki obravnava računanje površine in prostornine stikálna manipulácija -e -e ž elektr. prekla-teles, tudi dolžin daljic in velikosti kotov v pljanje stikala na elektroenergetskem vodu ali danem telesu PRIM.: geometríja omrežju 758 stík pri betoníranju stikálna napétost -e -i ž elektr. stikálni manéver največja -ega -vra m 1. elektr. odpiranje trenutna vrednost napetosti na sponkah ali zapiranje kontaktov stikala, releja ali kon-varovalke ali stikalne naprave v trenutku taktnika 2. elektr. premik gibljivega kontakta stikal skupaj s pripadajočo krmilno, merilno, preklop voda ali odjema od enih zbiralk na zaščitno in regulacijsko opremo druge zbiralke stikálna opréma -e -e ž elektr. oprema za krmi-stikálni napétostni udár -ega -ega -a m ljenje, zaščito in nadzorovanje stroja ali aparata elektr. prehodni napetostni val ob napetostnem stikálna plôšča stikálna napráva 3. elektr. postopek spremembe, preureditve -e -e ž elektr. stikalo ali sestav sheme elektroenergetskega omrežja, npr. delovanja ali gibljivih kontaktov na sosednji položaj -e -e ž elektr. plošča s krmilnimi, preskusu opreme s čelom 100–300 ms in stikalnimi, merilnimi, zaščitnimi, signalnimi trajanjem hrbta nekaj milisekund do polovične elementi za daljinsko krmiljenje temenske vrednosti stikálna postája stikálni simból -e -e ž elektr. razdelilna postaja -ega -a m elektr. simbol v elek-brez transformatorja, ki s preklapljanjem vodov trični shemi za električno sestavino, ki kaže omogoča različna oblikovanja elektroener- njeno funkcijo getskega omrežja in napajanja odjemalcev stikálno pólje -ega -a s elektr. del sklopa sti-Sp: razklópna postája kalnega aparata ali naprave za stikanje, ki ga stikálna prenapétost sestavljata glavni električni tokokrog in krmilni -e -i ž elektr. prehodna prenapetost, ki nastane pri določenem električni tokokrog Sp: stikálna célica preklopu ali kratkem stiku na poljubnem mestu stikálno vézje -ega -a s elektr. električno ali v elektroenergetskem sistemu elektronsko vezje, ki stika električne tokokroge s stikálna razpredélnica PRIM.: preklópno vézje -e -e ž elektr. razpredel-nica, ki kaže zaporedje delovanja stikalnih ali stikálno zaporédje -ega -a s elektr. zaporedje krmilnih naprav S: stikálna tabéla določenih stikalnih manevrov v danih časovnih stikálna tabéla intervalih -e -e ž elektr. razpredelnica, ki kaže zaporedje delovanja stikalnih ali krmilnih stikálo -a s 1. elektr. mehanska, električna ali ele-naprav S: stikálna razpredélnica ktronska naprava, ki električni tokokrog sklene mutacijo električnih in fluidičnih tokokrogov omogoča medsebojno povezovanje ali stikanje delov elektronskega komunikacijskega omrežja stikálna téhnika ali razklene 2. telekom. elektronska naprava, ki -e -e ž elektr. tehnika, ki za ko-uporablja elektromehanske stikalne elemente, naprave stíkanje -a s elektr. povezovanje ali ločevanje ele- stikálna zmogljívost ktričnih tokokrogov, delov elektroenergetskega -e -i ž elektr., stroj. zmoglji-ali elektronskega komunikacijskega omrežja vost odklopnika, določena z električno napeto-PRIM.: komutácija (1) stjo, nazivnim električnim tokom in s hitrostjo preklapljanja stík na peró in utòr -a -- -- -- -- m grad., les. stik stikálni cíkel sosednjih desk, ki imata v robu vrezan utor, v -ega -kla m elektr. zaporedje katerega se vstavi leseno pero stikalnih manevrov iz enega položaja v želeni položaj in nazaj v prvotni položaj skozi vse stík na vého -a -- -- m grad., les. stik sosednjih desk, vmesne položaje pri katerem ima ena deska utor in druga veho stikálnik -a m elektr. sestav več stikal za določen stík pri betoníranju -a -- -- m grad. stična namen, npr. za krmiljenje, elektromehansko površina med dvema zaporednima fazama komutacijo betoniranja 759 stílb stílb -a m merska enota v merskem sistemu 2. stroj. postopek, s katerim se poveča tlak fluida, pri prehodu atoma iz vzbujenega stanja v stanje kompresíja stisljívost -i ž 1. lastnost snovi, da se njena z nižjo energijo, ki jo vzbudi vpadli foton, če gostota spreminja s tlakom 2. količnik relativne ima enako energijo, kot je razlika energij obeh spremembe prostornine telesa (Δ stimulírana emisíja dajanjem fluida v posodo S: komprimíranje (1) -e -e ž fiz. emisija fotona PRIM.: CGS za svetlost, simbol sb, 1 sb = 104 cd/m2 npr. zraka, z zmanjšanjem prostornine ali do- stanj, stimulirano emitirani foton pa ima enako V/V) stirén spremembo, simbol κ, merska enota pascal na kem. -a m fenileten, C 6 H 5 CH=CH 2 , brez- minus ena energijo, smer in fazo kot vpadli foton in spremembe tlaka (Δp), ki povzroči to S: koeficiènt stisljívosti barvna, oljnata, strupena tekočina s sladkobnim Stírlingov króžni procés -ega -ega -a m grad. stroj. stisljívosti vonjem, surovina za proizvodnjo polistirena stisljívostni fáktor -ega -ja m fiz., kem. Ü fáktor termodinamični krožni proces z izotermnim stisljívost zemljíne -i -- ž fizikalna dovodom in odvodom toplote in izohorno lastnost zemljine, da se pri obremenitvi s tlačno silo posede, deformira, stisne zaradi iztisnitve kompresijo in ekspanzijo delovne snovi vode in/ali zraka iz praznin med delci PRIM.: Carnotov króžni procés s stirofléks® stohástična spremenljívka -e -e ž mat. -a m kem. teh. blagovna znamka ko-spremenljivka, ki z določeno verjetnostjo polimera stirena in butadiena, uporablja se za naključno zavzame katero od možnih vred- izdelavo profilov, gibkih cevi, mehkih pen, folij nosti S: nakljúčna spremenljívka za embaliranje živil stohástični procés -ega -a m mat. družina na-stirofléksni kondenzátor -ega -ja m elektr. ključnih spremenljivk, značilnih za naključne plastični folijski kondenzator, v katerem je dogodke, s katero se modelirajo procesi, katerih dielektrik folija iz stirofleksa zaporedja ni mogoče napovedati z vzročnimi stiropór -a m kem. termoizolacijski, paropropu- povezavami med dogodki S: nakljúčni procés stni gradbeni material z visoko tlačno trdnostjo, PRIM.: márkovska veríga izdelan iz ekspandiranega polistirena, uporablja stojéča vôda -e -e ž voda v naravnem jezeru, se pri gradnji stavb za izolacijske plasti od temeljev ribniku, mlaki, močvirju, ki ima stalen ali do fasadnih oblog, kot zaščita izdelkov pri embali-občasen pritok ali odtok tekočih površinskih ranju v industriji in storitvenih dejavnostih ali podzemnih voda stiskálnica -e ž stroj. stroj za stiskanje, preobli- stojéče valovánje -ega -a s fiz. nihanje kovanje, odrezovanje, štancanje, globoki vlek medija, pri katerem je amplituda nihanja na stiskálnica za brízganje danem mestu neodvisna od časa, spreminja -e -- -- ž stroj. stiskal- nica za izdelavo kovinskih izdelkov z udarnim pa se s krajem, ima vozle in temena in se lahko iztiskanjem predstavi kot interferenca valov, potujočih v stiskálno lítje -ega -a s kombinacija litja met. nasprotnih smereh in kovanja, pri kateri se staljena kovina vlije v stojéči pilót -ega -a m grad. jeklen, lesen, predgret spodnji del dvodelnega utopa, med betonski pilot, navadno zabit do trde njenim strjevanjem, ko je še testasta, pa jo kamninske nosilne podlage, da prevladuje zgornji utop stiska, dokler se popolnoma ne nosilnost na njegovi konici strdi S: lítje s stískanjem stojína -e ž grad., stroj. pokončni del nosilca v stískanje obliki črke I, T, U ali Z PRIM.: pásnica -a s 1. stroj. tehnološki postopek preoblikovanja, s katerim se s silo, ki deluje stojíšče -a s geod. točka na terenu, na katero se na površino materiala, oblikuje izdelek centrira navpična os geodetskega instrumenta 760 stôpnja izolácije stójka -e ž rud. stôpenjski atenuátor lesen, jeklen ali aluminijast -ega -ja m elektr. opornik v rudniškem rovu ali odprtem atenuator s koračno, po stopnjah nastavljivimi jamskem prostoru vrednostmi slabljenja stójna tóčka -e -e ž kem. teh., met. del ohlajevalne stopínja -e ž 1. izpeljana merska enota za tem-ali segrevalne krivulje, ko se v diagramu tem- peraturo v SI, npr. °C 2. mat. dovoljena merska peratura-čas temperatura vzorca ne spreminja, enota za ravninski kot zunaj SI, simbol °, porablja ali sprošča, npr. strjevanje ali taljenje stopínja Célzija -e -- ž izpeljana merska enota snovi dokler ne poteče reakcija, pri kateri se toplota 1° = π/180 rad Sp: kótna stopínja S: zastójna tóčka (1) v mednarodnem sistemu enot za Celzijevo sistemu CGS za kinematično viskoznost, stopníčasta čŕta simbol St, 1 St =10 stokes -a [stôuks] m merska enota v merskem temperaturo, simbol °C Sp: Célzijeva stopínja –4 2 m -e -e ž enakomerno in /s izmenoma levo ali desno pravokotno lomljena Stokesovi parámetri -ih -ov [stôuksovi] m mn. črta štirje parametri za opis polarizacijskih lastnosti svetlobe, ki opredelijo jakost svetlobe, delež stopníščna ráma -e -e ž grad. nosilni gradbeni polarizirane komponente in obliko elipse, element pri stopnicah med podestoma ali po kateri se giblje vektor električnega polja v etažama, ki poševno povezuje nižji nivo z vpadni ravnini višjim, na katerem so nameščene stopnice stôlpasta stréha -e -e ž grad. stopníščni avtomát streha piramidne -ega -a m elektromehan-ali stožčaste oblike z naklonom strešin navadno ska naprava s časovnim mehanizmom, ki po večjim od 60°, ki je nad kvadratno, poligonalno določenem času izključi osvetlitev stopnišča ali krožno tlorisno osnovo stavbe stôpnja -e ž 1. obseg, mera pojava, lastnosti, s stôlpčna matríka -e -e ž mat. matrika z npr. stopnja bazičnosti, stopnja disociacije dimenzijo n × 1, sestavljena iz enega stolpca in 2. del pojava, dogajanja glede na celoto pri n vrstic PRIM.: vrstíčna matríka izdelavi česa, npr. stopnja postopka, procesa stôlpčni diagrám PRIM.: fáza (1) 3. stroj. agregatna enota črpalke, -ega -a m mat. grafični kompresorja, turbine, ki je sestavljena iz več prikaz porazdelitve številčnih podatkov s pra-stopenj, razporejenih po zaporedju tlačnih vokotnimi stolpci, npr. statističnih podatkov območij, npr. nizkotlačna stopnja, visokotlačna S: histográm PRIM.: króžni diagrám (1, 2) stopnja stôlpec -pca m mat. pokončen prostor v matriki, stôpnja belíne -e -- ž številčno izražen ki sega od vrha do dna matrike, v katerem so dosežen belilni učinek papirja, tekstila vpisani njeni elementi drug pod drugim stôlpni žerjàv stôpnja disociácije -e -- ž kem. -ega -áva m grad., stroj. delež disociira- žerjav z visoko navpično palično konstrukcijo v obliki nih molekul glede na celotno število molekul, stolpa in vodoravno ročico, po kateri se giblje simbol α PRIM.: disociacíjska konstánta, elek-maček Sp: trolítska disociácija, konstánta disociácije grádbeno dvigálo Stoneyeva zapórnica -e -e [stôunijeva] ž grad. stôpnja filtrácije -e -- ž stroj. s standardom zapornica za velike odprtine, ki je v obeh za- opredeljena nominalna ali absolutna velikost porničnih utorih posredno podprta z nizom delcev nečistoče v mikrometrih, ki jih filter, valjčkov S: kotálna zapórnica filtrirni vložek še zadrži PRIM.: β-fáktor, filtra-stopálka cíjsko razmérje, β-vrédnost -e ž 1. stroj. del za nožni pogon naprave, npr. kolesa S: pedál 2. stroj. stôpnja izolácije vzvod za -e -e ž elektr. niz določenih nožno aktiviranje sklopke, zavore ali pospeše- vzdržnih napetosti, ki opredeljujejo dielektrič-vanje vozila no trdnost izolacije 761 stôpnja polinóma stôpnja polinóma -e -- ž mat. stôžčasti mlín najvišja potenca, -ega -a m stroj. Ü stôžčni mlín ki nastopa v kakem členu polinoma S: réd stôžčasti ventíl -ega -a m stroj. Ü stôžčni ventíl polinóma stôžčasti zobník -ega -a m stroj. zobnik v obliki stôpnja pripádnosti -e -- ž mat. parameter z stožčastega telesa z ravnimi ali hipoidnimi vrednostjo med 0 in 1, določen s pripadnostno zobmi, uporablja se za povezavo dveh gredi pre-funkcijo, z njim se določi, s kolikšno težo dani nosnega mehanizma, ki se križata pod kotom, element množice pripada tej množici, npr. pri navadno 90° vrednosti 1 pripada v celoti, pri 0,33 pa le tre-stôžčevo razmérje -ega -a s razmerje med tjinsko razliko med večjim in manjšim premerom pri-stôpnja zasíčenja -e -- ž grad. količnik pro-sekanega stožca in njegovo dolžino stornine z vodo zapolnjenih por in prostornine stôžčni drobílnik -ega -a m stroj. drobilnik vseh por v zemljini, simbol Sr s stožcem, ki se ekscentrično vrti znotraj stôpnja zaúpanja -e -- ž 1. merilo za zane-lijakastega plašča, uporablja se za primarno 2. sljivost rezultata mat. verjetnost, da je prava drobljenje od srednje trdih do najtrših, žilavih vrednost statistično ocenjene veličine v vnaprej in krhkih materialov Sp: kónusni drobílnik, določenem intervalu za to veličino, pri pogoju, stôžčasti drobílnik da velja ničelna hipoteza stôžčni mlín -ega -a m stroj. mlin za fino mletje storítev krátkih sporočíl -tve -- -- ž telekom. drobnih trdnih delcev z narebrenim stožča- standardizirani komunikacijski protokoli, ki stim trnom, ki se vrti v narebrenem stožča- mobilnikom omogočajo pošiljanje in spreje- stem ohišju, uporablja se za mletje soli, kave s manje besedilnih sporočil K: SMS Sp: kónusni mlín, stôžčasti mlín storítev stándardnih frekvénc in stôžčni ventíl -ega -a m stroj. ventil s stožcem, ki časôvnih signálov je zaporni element in hkrati lahko tudi krmilni -tve -- -- -- -- -- ž telekom. radiokomunikacijska storitev za znanstvene, element Sp: stôžčasti ventíl tehnične namene in splošno uporabo, ki za- stôžec -žca m mat. geometrijsko telo, ki ima gotavlja oddajanje določenih frekvenc ali/in krog za osnovno ploskev, njegov vrh in točke na časovnih signalov, usklajenih s koordiniranim krožnici povezujejo daljice Sp: kónus (1) univerzalnim časom stóžnica -e ž mat. krivulja, ki nastane kot pre-storítev vèčpredstávnostnih sporočíl -tve sečišče stožca z ravnino, npr. krožnica, elipsa, -- -- ž telekom. storitev pošiljanja in sprejemanja hiperbola ali parabola PRIM.: parábola kratkih govornih, zvočnih, glasbenih, slikovnih straníca -e ž 1. mat. daljica, ki omejuje ravninski ali videosporočil z mobilniki K: mmS lik 2. mat. stranska ploskev geometrijskega telesa stôžčasta sklópka -e -e ž stroj. torna sklopka, stránska dèska -e -e ž les. deska, izrezana iz pri kateri sta stični površini stožčasti desne ali leve polovice zunanjega dela prečnega stôžčasti drobílnik prereza debla -ega -a m stroj. Ü stôžčni drobílnik stránska lúč -e lučí ž prom. navigacijska luč na stôžčasti króglični mlín bokih plovila, ki v smeri plovbe sveti zeleno na -ega -ega -a m kem. desni strani in rdeče na levi strani plovila teh., rud. kroglični mlin iz kratkega vrtečega se stránske skupíne periódnega sistéma bobna, ki se podaljšuje v prisekani stožec, -ih material za mletje vstopa v boben, v katerem -ín -- -- ž mn. kem. skupine, v katerih so navedeni so mlevna telesa večje krogle za grobo mletje, elementi d-bloka, npr. skandijeva skupina, izstopa pa iz prisekanega stožca z drobnejšimi titanova skupina PRIM.: glávne skupíne periód-kroglami za drobnejše mletje nega sistéma 762 stréšni menjálnik stránski prelív -ega -a m grad. preliv, katerega v armiranem betonu, npr. v stebrih, visokih krona je približno vzporedna s kanalom nepo- nosilcih v bližini podpor, ali prevzema strižne sredno dolvodno od preliva napetosti stránski prodúkt -ega -a m kem. stresálna dŕča produkt, ki -e -e ž rud. drča z napravo za nastane pri kemijski reakciji ali procesu poleg tresenje, po kateri se ruda ali premog presipava želenega glavnega produkta PRIM.: stránski iz rova v vozičke za odvoz proizvòd stresálna míza -e -e ž grad. delovna priprava stránski proizvòd -ega -óda m snov, ki z vretenom za dviganje in spuščanje plošče v nastane ali ostane ob glavnem proizvodu in je laboratoriju za merjenje konsistence malte ali primerna za nadaljnjo predelavo ali uporabo betonske mešanice PRIM.: stránski prodúkt stréšina -e ž grad. element strehe, zgornja bolj stránski rís -ega -a m ali manj nagnjena strešna ploskev, navadno 1. tehnična risba telesa pri pogledu od strani 2. mat. ravna, redko upognjena ali ukrivljena projekcija na ravnino, ki je pravokotna na narisno in tlorisno stréšna grêda -e -e ž grad. vodoravni konstruk-ravnino cijski element ostrešja stranskostíčni stròj -ega strôja m elektr. Ü stréšna krítina -e -e ž grad. gradbeni element, ênosmérni generátor z vzporédnim vzbújanjem zgornja plast ali več plasti strešnega krova, ki strdíšče -a s fiz. varujejo ostrešje pred vremenskimi vplivi temperatura, pri kateri tekočina preide iz tekočega v trdno stanje PRIM.: ledíšče stréšna léga -e -e ž grad., les. navadno močnejši stréga -e ž stroj. lesen konstrukcijski element ostrešja v opravljanje pomožnih funkcij pri obdelovalnem stroju, npr. dodajanje, podolžni zvezi, ki je vzporeden s kapom, lahko s vpenjanje, odstranjevanje orodja in obdelovan- prosto leži na zidu, podporah, stebrih, veznikih ca, izmetavanje, lokalni transport obdelovanca in podpira škarnike ali strešno kritino, nanj se varovanje pred vremenskimi vplivi, ki je sesta- stréšna lepénka -e -e ž hidroizolacij-ski trak, izdelan iz kartona, impregniranega vljen iz strešne konstrukcije in strešnega krova z bitumnom in obojestransko posutega z stréha -e ž grad. zgornji zaključek stavbe za grad. lahko postavijo tudi sohe stavbe se kot sekundarna kritina pri podeskanih poševnih strehah ali kot začasna zaščita strélni bombáž -ega -a m kem. trinitrat pred vlago celuloze, pridobljen z nitriranjem bombaža, na zunanjo obliko objekta in poudarja značaj drobnim kremenovim posipom, uporablja z različnimi nakloni strešin, bistveno vpliva zelo vnetljiva snov, ki se uporablja za izdelavo stréšna opéka -e -e ž grad. Ü stréšnik brezdimnega smodnika stréšnik -a m grad. tanka, polna, ploščata opeka strelovòd različnih oblik, značilnega prereza, iz čiste -óda m elektr. naprava za zaščito pred gline, brez škodljivih primesi, žgana v več fazah, delovanjem strele, sestavljena iz kovinske palice ki se uporablja za pokrivanje Sp: stréšna opéka ali kovinskega traku, nameščena na konstruk-stréšni kròv ciji, ki ob udaru strele odvede elektrino po -ega krôva m grad. zgornji zunanji ozemljilu v zemljo del strehe, sestavljen iz strešne kritine, streménska armatúra prečnih in vzdolžnih letev, letev za strešnike in -e -e ž grad. armatura škarnikov v obliki zank iz tanjših armaturnih palic za stréšni menjálnik vezanje armaturnih košev, ki zagotavlja pravilen -ega -a m grad. prečno položaj in razmike armaturnih palic v njih ter ali pravokotno na smer nosilnih škarnikov preprečuje uklon tlačenih armaturnih palic nameščen tramič, zvezan s čepom ali sklopom 763 stréšni robník in poševnim naslonom z vzdolžno prekinjeni- materiala s strgalom, npr. precizna obde- mi škarniki pred odprtino, npr. za dimnik ali lava ležajne blazinice ali ravnanje vodila strešno okno, ali za njo, da prenaša obtežbo s 3. grad., rud. vodoravno, premočrtno premikanje prekinjenih škarnikov na sosednje škarnike sipkega materiala, npr. zemlje, rude, gramoza s S: škárnični menjálnik strgalom po ravni površini stréšni robník -ega -a m grad., les. lesen nosilni strgúlja -e ž les., stroj. Ü strgálo (1) konstrukcijski element strešnega krova, stríg -a m meh. napetostno stanje v materialu, tramič s pravokotnim ali petkotnim prerezom, povzročeno s prečno, tangencialno delujočimi položen po grebenu dvokapnice na čop ali štiri-silami, katerih skupni navor je enak nič, npr. kapnice S: vogálni špírovec napetostno stanje, ki ga povzročajo škarje stréšno koríto -ega -a s grad. element strehe za strížna armatúra -e -e ž grad. armatura za pre-zbiranje strešne vode za odtok na notranji strani vzemanje strižnih sil v konstrukciji stavbe, navadno pri koritastih ali žagastih strehah strížna deformácija -e -e ž meh. deformacija stréžna napráva -e -e ž stroj. naprava za strego umišljene infinitezimalne kocke v trdni snovi obdelovalnih strojev v poševno prizmo zaradi strižne napetosti, strgálni báger -ega -gra m bager z žlico z simbol γ , merska enota radian Sp: tangenciálna zobmi, ki se uporablja za strganje travišča, deformácija grmičevja, gozdnih posekov strížna hitróst -e -i ž fiz. relativna hitrost v strgálnik -a m grad., rud. mobilni stroj za strganje, plasti fluida glede na drugo plast, ki ustreza ravnanje in vodoravno premikanje sipkih ma- strižni napetosti s terialov, zemlje, rude, gramoza s premočrtnim strížna napétost -e -i ž 1. meh. komponenta gibanjem strgala Sp: grebník napetostnega tenzorja v trdni snovi ali fluidu, strgálni nakladálnik -ega -a m rud. nakladal-ki ustreza strižni komponenti deformacijskega nik iz jeklene žlice z izrazitimi zobmi, ki s pre-tenzorja ali tenzorja deformacijske hitrosti, mikanjem vrvi strga material in ga transportira simbol τ, merska enota pascal 2. meh. količnik na želeno mesto za nakladanje Sp: grebníški komponente sile, ki leži v mejni ploskvi nakladálnik umišljene infinitezimalne kocke v snovi, in strgálni transportêr ploščine te ploskve Sp: préčna napétost, tangen- -ega -ja m stroj. verižni ciálna napétost transporter z brezkončno verigo s prečnimi pregradami, ki potiskajo material v odprtem strížna obremenítev -e -tve ž meh. obreme-koritu proti izstopni odprtini, uporablja se za nitev vpetega telesa s silo, ki leži v ravnini, transport razsutih neabrazivnih materialov vzporedni z ravnino vpetja strgálo -a s 1. les., stroj. kovinarsko ali lesarsko strížna obtéžba -e -e ž grad. obtežba, ki npr. ploščato, trirobo, žlebasto strgalo strížna síla -e -e ž fiz. sila, ki povzroča strižno Sp: ročno orodje za površinsko obdelavo lesa, povzroča strižno obremenitev orodje za strganje skréper (2), strgúlja 2. gozd., les. obojeročno napetost 3. grad., rud. priprava, del str-strížna tŕdnost galnika v obliki pokončne kovinske plošče za -e -i ž met. odpornost materiala vodoravno, premočrtno premikanje sipkega proti deformaciji zaradi strižnih napetosti materiala po ravni površini strížni kót zemljíne -ega -a -- m grad. stŕganje -a s 1. gozd., les. ročna obdelava parameter strižne trdnosti zemljine v enačbi, lesa z odvzemanjem materiala s strgalom ki daje zvezo med strižno trdnostjo zemljine 2. stroj. ročna obdelava kovin z odvzemanjem in normalno napetostjo na porušni ploskvi, 764 strôjno délo po kateri zemljina pri prekoračitvi strižne strojílna jáma -e -e ž kem. teh. jama, v kateri je simbol φ S: kót nótranjega trênja zemljíne strojílo -a s kem. teh. v vodi topna snov, ki beljako-strížni módul napetosti zdrsi, ugotavlja se z meritvami, strojilna raztopina za namakanje kož -ega -a m meh. značilno število, ki vine v živalskih kožah veže v netopne in s tem oblike pri strižni deformaciji, izražen kot strôjna brána -e -e ž agroteh. priključna brana s količnik strižne napetosti in strižne deformacije opredeljuje odpornost telesa proti spremembi preprečuje gnitje in preperevanje usnja v Hookovem zakonu, simbol prenosnim pogonom vrtljivih delov G , merska enota newton na kvadratni meter Sp: dŕsni módul, strôjna delávnica -e -e ž stroj. obrat za izdelavo módul tógosti PRIM.: módul elástičnosti ali vzdrževanje strojev S: mehánična delávnica strjeválna frónta -e -e ž met. meja strjevanja, ki strôjna mást -e mastí ž kem. teh. poltrdna snov, se pomika v nasprotni smeri odvajanja toplote ki se uporablja kot mazivo, npr. tovotna mast strjeválni čàs S: mást -ega čása m kem. teh. čas, potreben, da snov, npr. beton, duromer, zaradi kemijskih strôjna opréma -e -e ž 1. grad. vodovodne, reakcij in strukturnih sprememb preide v trdno plinovodne, toplovodne inštalacije, dvigala v stanje S: čàs strjevánja gradbenih objektih 2. stroj. stroji in naprave in-strjeválno kŕčenje dustrijskega objekta -ega -a s met. krčenje večine kovinskih ulitkov pri strjevanju, razen ulitkov iz strôjna úra -e -e ž cena dela, ki ga opravita sive in duktilne litine stroj in njegov upravljavec v eni uri strjevánje -a s fiz. fazni prehod iz tekočega strôjne škárje -ih -rij ž mn. škarje z agregatnega stanja v trdno mehanskim ali elektromotornim pogonom s betonske mešanice ob sočasnem povečevanju katerem so postavljeni stroji, naprave in Sp: strjevánje betóna -a -- s grad. strjevanje strôjnica -e ž poslopje ali večji prostor, v trdnosti betona vézanje betóna pomožna oprema za določen namen, npr. strmína elektrónke strojnica elektrarne, toplarne -e -e ž elektr. nagib line- arnega dela krivulje ojačenja elektronke, ki strôjni čàs -ega čása m čas, potreben za pove, kolikšna je potrebna sprememba vhodne obdelavo enega obdelovanca, izdelavo enega električne napetosti za ustrezno povečanje izdelka s strojem izhodnega električnega toka strôjni elemènt -ega -ênta m stroj. osnovni strmína klančíne -e -- ž količnik dviga gradnik v zgradbi mehanizma ali stroja, npr. klančine in vodoravnega pomika vzdolž vijak, zatič, gred, ležaj, zobnik klančine v odstotkih strôjni omèt -ega -éta m grad. omet, ki se nanaša stróčnica -e ž stroj. strojni element v obliki z brizganjem na steno s kompresorjem, kar cevke ali puše, velikokrat tudi s stožčastim zagotavlja hitrejše vgrajevanje in večjo homo-nastavkom, prerezanim trikrat pod kotom 120°, genost vgrajenega materiala Sp: brízgani omèt za vpenjanje valjastega orodja ali obdelovanca strôjništvo -a s veda o konstruiranju, projekti-stròj strôja m osnovna enota strojnega sistema, ranju, gradnji, uporabi in vzdrževanju strojnih sestavljena iz delov, sestavin, zlogov ali naprav, naprav, strojev ter postrojev ki opravlja zaključen obseg procesov prenosa, strôjno brúšenje obdelave ali krmiljenja toka snovi, energije ali -ega -a s brušenje z brusil-nikom informacij strojênje strôjno délo -a s kem. teh. postopek za kemično -ega -a s delo, ki se opravlja s obdelavo živalskih kož v usnje s strojili strojem 765 strôjnoinštalacíjska déla strôjnoinštalacíjska déla -ih dél s mn. strôpnica in- -e ž grad. deska za strop štalacijska dela na gradbenem objektu ali pri strôpník -a m 1. grad. lesen konstrukcijski njegovi gradnji, npr. montaža ali demontaža element stropa, tram pokončnega pravoko-klimatskih naprav, naprav za ogrevanje, vodov tnega prereza za premoščanje razpetin do 5 m, za hladno, toplo vodo, plin ki ima ležišča na nosilnih zidovih 2. rud. lesen, strôjno kládivo -ega -a s stroj. kladivo s jeklen, armiranobetonski stropni del podporja, ki je lahko podprt z dvema stojkama strojnim pogonom, npr. električnim pogonom, pnevmatičnim pogonom, hidravličnim strôpni menjálnik -ega -a m grad. prečni tram, pogonom Sp: mehánsko kládivo na katerem je spojen vzdolžno prekinjen strôjno kovánje -ega -a s met., stroj. kovanje s stropnik zaradi odprtine za dimnik ali stopnice strôjno poláganje asfálta pnikov na sosednje vzporedne stropnike, grad. -ega -a -- s nosilce ali podpore kovalnikom ali kovaško stiskalnico v stropu in prenaša obtežbo prekinjenih stro- polaganje asfaltnih mešanic s finišerjem in utrjevanje z valjanjem strôpni omèt -ega -éta m grad. omet iz grobe ali strôjno-rôčni čàs fine malte, ki se nanese v enem ali največ v dveh -ega čása m tehnološki čas, plasteh na spodnjo stran stropa tiskovno formo za globoki tisk, na katerega se m stroj s nožem za odvzemanje ali odrezovanje materiala pri mirujočem obdelovancu, npr. med tiskanjem nanaša tiskarska barva, odvečna stròj za globôki tísk strúganje -a s les. obdelava s strugarskim graf. strôja -- -- --ki ga sestavljata strojni čas in ročni čas struganje parketa PRIM.: strúženje tiskarska barva se z netiskovnih površin s odstranjuje z raklom, nato se pri ustreznem strugárna -e ž stroj. obrat za izdelavo strugar- tiskovnem tlaku prenese na tiskovni material skih izdelkov rezanje blaga pri krojenju tekstilij strojno orodje z ostro konico za struganje S: krojílnik PRIM.: stròj za izrezovánje strugárski nòž -ega nôža m les. ročno ali strôja -- -- m tekst. stroj za strúžni nòž stròj za torkretíranje strôja -- -- m grad. stroj izdelavi predorov in za zaščito brežin gradnikov in razmerja med njimi v napravi, stroju, sistemu, računalniškem programu za brizganje plasti betona na trdno podlago pri struktúra -e ž razporeditev elementov, strôj za vŕtanje predôrov strôja -- -- -- m grad. ali snovi, npr. lesu, vlaknu, kamnini, rudi prereza predora, uporablja se za vse kamnine struktúrna fórmula -e -e ž kem. grafična pred-K: rotacijski stroj za vrtanje celotnega okroglega S: zgrádba (1) PRIM.: konstrúkcija TBM stavitev strukture molekule, ki kaže razporedi- stròj z iztískanjem strôja -- -- m stroj. Ü tev in povezavo atomov v njej Sp: konstitucíjska volúmenski stròj fórmula PRIM.: fórmula, kémijska fórmula stróncij -a m kem. element iz skupine zemeljsko- struktúrna izomeríja -e -e ž kem. izomerija, pri alkalijskih kovin, srebrnobela, zelo reaktivna kateri so pri enaki empirični formuli atomi in kovina, njegov izotop stroncij-90 se uporablja atomske skupine vezani med seboj na različne v vesoljski tehniki za radioizotopske termoe- načine, pri čemer se lahko izomeri v kemijskih lektrične generatorje, stroncijeve spojine pa se in fizikalnih lastnostih med seboj zelo razlikuje- uporabljajo v pirotehniki za rdeče obarvanje jo S: konstitucíjska izomeríja bengaličnega ognja, simbol Sr struktúrno nèodvísna lastnóst -- -e -i ž met. stròp strôpa m grad. gradbeni element, ki od lastnost snovi, ki ni odvisna od mikrostrukture zgoraj zapira prostor v stavbi materiala, ampak le od atomov in sil med njimi, 766 substitucíjska tŕdna raztopína npr. gostota, modul elastičnosti, specifična suberínska kislína -e -e ž kem. oktandiojska struktúrno odvísna lastnóst kristalinična snov, ki se uporablja npr. v farma- -- -e -i ž met. cevtski industriji, za proizvodnjo plastike lastnost snovi, ki je odvisna od mikrostrukture toplotna kapaciteta kislina, HOOC–(CH2)6–COOH, brezbarvna materiala in od njegove predhodne predelave, súbharmónska frekvénca -e -e ž elektr. npr. napetost tečenja, gnetljivost frekvenca, nižja od omrežne frekvence strúna -e ž 1. nitka iz organskega vlakna, npr. sublimácija -e ž kem. neposreden prehod snovi, svile, črevesja, ali kovinska nitka, npr. žica, ki npr. joda, ogljikovega dioksida, iz trdne faze v določen zvok pri glasbenem inštrumentu sublimacíjska črpálka -e -e žfiz., kem. vakuumska 2. z mehanskim vzbujanjem nihanja zagotavlja plinasto obdelavo plastičnih mas s toploto, npr. pri npr. titana s segrete žice, ki kemijsko veže ostanke plina, za doseganje ultravisokega vakuuma rezanju PRIM.: iónsko-sublimacíjska črpálka strúto tekstílija erozijsko obdelavo kovinskih materialov ali črpalka, ki deluje na podlagi sublimacije getra, tanka kovinska nitka, npr. žica, za elektro- pretežno navpično usmerjenostjo plastičnih -- -e ž 1. tekst. tekstilija s súbnormála -e ž mat. pravokotna projekcija odseka normale na abscisno os vlaken v mikalniški kopreni, ki ima tridimenzi-onalno strukturo 2. tekst. voluminozna tekstilija, súbsinhrónska resonánca -e -e ž elektr. ki lahko nadomešča poliuretansko peno resonanca turbogeneratorja v elektroenerget- strúženje skem sistemu pri frekvenci, nižji od nazivne, ki -a s stroj. obdelava materiala z odre-se ujame z eno lastnih frekvenc turbinske gredi zovanjem pri vrtečem se obdelovancu, npr. in lahko povzroči njegov izklop struženje jekla PRIM.: strúganje s súbsinhrónsko níhanje -ega -a s elektr. strúžna gláva -e -e ž stroj. nihanje enota stružnice za vpen- velikega generatorja glede na parno turbino janje obdelovancev različnih premerov in oblik pri dolgih oseh med generatorjem in turbino, strúžnica -e ž stroj. stroj za obdelavo z odre-kadar se lastne frekvence turbinske gredi pribli-zovanjem, pri katerem je obdelovanec vpet v žujejo omrežni frekvenci stružno glavo in se vrti, stružni nož pa je vpet substantívno barvílo -ega -a s 1. tekst. v vodi na pomičnem suportu, za daljše obdelovance topno barvilo, ki iz barvalne kopeli neposredno ima še pomični podporni konjiček s centrirno prehaja na substrat in ga obarva, npr. indigo konico S: diréktno barvílo 2. kem. organsko barvilo, ki se strúžni nòž -ega nôža m stroj. orodje za veže neposredno na celulozno vlaknino struženje kovinskih, lesenih ali plastičnih mate-substitúcija -e ž kem. kemijska reakcija, v kateri rialov na stružnici PRIM.: strugárski nòž se funkcionalna skupina kemične spojine strúžno dléto -ega -a s les. dleto za ročno zamenja z drugo funkcionalno skupino struženje lesa substitucíjska difúzija -e -e ž met. difuzija, ki stržén -a m osrednji del, jedro, npr. drevesnega poteka s preskoki atomov na sosednja mesta v debla, varilne elektrode kristalni mreži, ko atomi zamenjujejo tamkaj-stržénska elektróda -e -e ž var. varilna elektro- šnje atome da z jedrom, ki je napolnjeno z mineralnimi substitucíjska tŕdna raztopína -e -e -e ž snovmi, zlitinami in kovinskimi dezoksidanti met. trdna raztopina, pri kateri atomi enega ali súbatómski délec -ega -lca m fiz. osnovni več zlitinskih elementov kot topljencev zame-delec ali delec, sestavljen iz kvarkov, manjši od njujejo atome topila, ki ga predstavlja osnovna atoma, npr. nevtron, mezon, mion kovina 767 substitucíjska zlítina substitucíjska zlítina -e -e ž met. súčna ós zlitina, pri -e osí ž kem. os, okoli katere se telo, kateri atomi dodane kovine zamenjujejo atome npr. kristal, molekula, zavrti za določen kot, da osnovne kovine PRIM.: interstícijska zlítina se znova dobi enak prostorski položaj ploskve substitucíjsko imé kristala ali prostorska razporeditev atomov v -ega -na s kem. v kemijski molekuli anorganski in organski nomenklaturi ime súčnost spojine, v katerem so pred imenom osnovne -i ž kem. lastnost snovi, da suka ravnino linearno polarizirane svetlobe pri prehodu spojine navedeni vsi substituenti, npr. hidro- skoznjo ksilamin, klorožveplova kislina, klorometan, S: óptična aktívnost PRIM.: désnosúč- nost, lévosúčnost nitrobenzen PRIM.: adícijsko imé substituènt súha célica -e -e ž kem. -ênta m kem. nepredušno zaprta atom ali atomska skupina, ki pri reakciji zamenja drug atom komora za delo v suhi atmosferi ali v atmosferi v molekuli, npr. vodikov atom v molekuli inertnega plina, opremljena z gumijastimi roka- organske spojine vicami, ki omogočajo manipuliranje v njej substituêntna skupína súha málta -e -e ž grad. -e -e ž kem. industrijska malta, atomska skupina, ki pri reakciji zamenja enega ali več katere sestavine so pripravljene in premešane atomov vodika v molekuli ogljikovodika, npr. brez dodatka vode, ki se doda pred uporabo na etil v etilbenzenu, C gradbišču 6 H 5 CH 2 CH PRIM.: 3 funkci-onálna skupína (1), substituêntni atóm súha montáža -e -e ž grad. zaključna dela pri s substituêntni atóm gradnji objekta, s katerimi se na leseno ali -ega -a m kem. atom, ki pri kovinsko podkonstrukcijo na strop, stene ali reakciji zamenja enega ali več atomov vodika tla pritrjujejo tanke panelne plošče iz lesa, v molekuli ogljikovodika, npr. klor v klorome-mineralnih vlaken, mavca za zaključno plast ali tanu, CH 3 Cl PRIM.: funkcionálna skupína (1) , zaključno dekorativno površino substituêntna skupína súha pára -e -e ž stroj. vodna para, ki ne vsebuje substrát -a m pripravljena podlaga kot tekoče faze pri temperaturi, višji od vrelišča material, na katerega se kaj nanaša, npr. vlakno PRIM.: pregréta pára pri barvanju tekstilij, tanka ploščica silicija, na súha vákuumska črpálka -e -e -e ž katero se izdela elektronsko vezje kem. teh., stroj. Ü vákuumska črpálka z vrtéčima se bátoma subtraktívna bárva -e -e ž barva, nastala s súhi dók -ega -a m dok, ki se poplavi z vodo, subtraktivnim mešanjem barvil ali pigmentov da ladja zapluje vanj, nato se voda izčrpa, da se subtraktívni sistém bárv -ega -a -- m graf. lahko izvajajo vzdrževalna dela, po katerih se sistem barv, ki se ustvari z odstranjevanjem dela znova poplavi, da ladja izpluje, v njem se lahko spektra iz vpadne svetlobe z barvili, ki delujejo gradijo tudi nove ladje kot filter súhi galvánski člén -ega -ega -a m elektr., kem. teh. subtraktívno méšanje bárv -ega -a -- s fiz. galvanski člen z elektrolitom v obliki paste ali ustvarjanje barve z odstranjevanjem dela spektra gela, npr. suhi člen cink-oglje iz vpadne svetlobe z barvili, ki delujejo kot filter súhi léd -ega ledú m kem. trdni ogljikov dioksid, subtranziéntna vzdôlžna reaktánca -e -e bela, snegu podobna snov brez vonja, s tempe- -e ž elektr. Ü začétna vzdôlžna reaktánca (1, 2) raturo pod –78 °C, ki sublimira, uporablja se za súbvertikálni objékt hlajenje -ega -a m rud. jamski objekt, pogosto jašek ali drug povezovalni súhi plôski tísk -ega -ega -a m graf. ploski tisk, objekt med dvema ali več obzorji v jami, pri katerem so netiskovni elementi zaščiteni katerega os oklepa z navpičnico majhen kot, pred nabarvanjem s tanko silikonsko oleofobno in sicer do okrog 20° plastjo 768 súnek navôra súhi postópek -ega -pka m kem. teh. postopek, ki sukljanke je vdeta v sukljalno ničalnico, ki se poteka s samimi trdnimi snovmi pomika izmenoma levo in desno od osnove súhi transformátor -ega -ja m elektr. transfor- sukljánka -e ž tekst. močno vita preja za potopljeni v izolirno tekočino sulfanílna skupína -e -e ž kem. dvoatomska súho číščenje mator, katerega magnetni krog in navitja niso sukljalne tkanine -ega -a s kem. čiščenje brez skupina –SH, funkcionalna skupina tiolov, tio- tekočin PRIM.: kémično číščenje fenolov Sp: sulfhidrílna skupína, tiólna skupína súho gašênje -ega -a s gašenje ognja brez sulfát -a m 1. kem. sol žveplove kisline, npr. uporabe vode, npr. z gasilnim prahom natrijev sulfat 2. kem. ester žveplove kisline, npr. súho kémično predênje dimetil sulfat -ega -ega -a s tekst. kemično predenje, pri katerem se vlakna sulfátno odpórni cemènt -- -ega -ênta m iztiskajo v segrevalni jašek, v katerem topilo grad. portlandski cement z dodatki za povišano predilne raztopine izhlapi, polimer pa koagulira odpornost proti agresiji sulfatnih ionov in z in se odvaja zgodnjo trdnostjo, ki se uporablja za zahtevne súhost -i ž les. masni delež suhe snovi v lesu, ki gradnje v sulfatno agresivnih okoljih, za brizgane betone in prefabrikate, pri gradnji se ugotavlja s tehtanjem vzorca pred sušenjem do konstantne mase in po sušenju čistilnih naprav Sp: superfosfátni cemènt súhost vôdne páre -i -- -- ž stroj. masni delež sulfhidrílna skupína -e -e ž kem. Ü sulfanílna Sp: fáktor súhosti vôdne páre sulfíd -a m 1. kem. sol žveplovodikove kisline, npr. súho trênje nasičene pare v zmesi nasičene pare in vode skupína -ega -a s fiz. trenje med suhima natrijev sulfid, Na 2S 2. kem. organska spojina z s drsnima ploskvama brez mazanja vezjo C–S–C, npr. dimetil sulfid, CH 3–S–CH3 súho vŕtanje -ega -a s vrtanje v hribino, obču- sulfítni alkohól -ega -a m kem. etanol, prido-tljivo za vodo, pri katerem se vrtanina odvaja s bljen z alkoholnim vretjem sladkorjev v izra-stisnjenim zrakom bljeni lužnici po hidrogensulfitnem postopku súkana prêja primesi, npr. metanol, nepovrete sladkorje, -e -e ž tekst. linijska tekstilna estre in aldehide, anorganske soli, in se nato sukálnik -a m tekst. stroj za sukanje preje pridobivanja celulozne vlaknine, vsebuje tudi tvorba, izdelana s sukanjem dveh ali več prej očisti z večstopenjsko frakcionirano destilacijo skupaj S: súkanec sulfonát -a m kem. sol sulfonske kisline, npr. súkanec -nca m tekst. linijska tekstilna tvorba, natrijev benzensulfonat izdelana s sukanjem dveh ali več prej skupaj S: súkana prêja sulfoníranje -a s kem. uvajanje sulfonske súkanje skupine v molekulo -a s tekst. vitje dveh ali več prej v sukano prejo ali sukanec sulfónska kislína -e -e ž kem. organska súkanka kislina, ki vsebuje eno ali več sulfonskih -e ž tekst. močno vita preja iz volnene sukljálna tkanína C 6 -e -eH5SO3H ž tekst. fina, redka, sulfónska skupína česanke skupin, –SO S: voálprêja PRIM.: krép prêja3H, npr. benzensulfonska kislina, porozna tkanina iz dveh osnov in votka, v kateri -e -e ž kem. funkcionalna je votek pred drsenjem utrjen, npr. tkanina za skupina sulfonskih kislin, –SO3H srajce, letne ženske obleke súnek navôra -nka -- m meh. integral navora po sukljánje -a s tekst. tkanje iz dveh osnov, ki času, simbol H, merska enota newton meter vežeta votek v platnovi vezavi, tretja osnova iz sekunda Sp: vrtílni impúlz 769 súnek síle súnek síle -nka -- m meh. súpersulfátni cemènt integral kratkotrajno -ega -ênta m cement, delujoče sile po času, simbol l, merska enota ki se dobi z mletjem največ 5 % klinkerja por- newton sekunda Sp: impúlz (3) tlandskega cementa, 12–15 % sadre in 80–85 % súnkovni láser granulirane plavžne žlindre -ega -ja m fiz. laser, ki oddaja svetlobne sunke velike moči supertekóčnost -i ž fiz. lastnost helija pri súperelástičnost zelo nizkih temperaturah, povezana z Bose- -i ž met. Ü psévdoelástičnost -Einsteinovo kondenzacijo, ki s približevanjem súperfíniš -a m stroj. Ü fíno glájenje absolutni ničli ostaja tekoč, izgublja viskoznost superfosfát -a m kem. zmes kalcijevega dihi- in postaja popolnoma prevoden za toploto drogenfosfata in kalcijevega sulfata, ki se dobi súper visôka frekvénca -- -e -e ž telekom. z obdelavo naravnega fosforita s koncentrirano radijska frekvenca v območju 3–30 GHz K: SVF žveplovo kislino in se uporablja kot mineralno superfosfátni cemènt zlitina z visoko trdnostjo, dobro odpornostjo grad. -ega -ênta m Ü proti lezenju pri povišanih temperaturah, od- gnojilo súperzlítina -e ž met. visokozmogljivostna PRIM.: mónokálcijev fosfát sulfátno odpórni cemènt pornostjo proti koroziji in oksidaciji, katere súperkrítični fluíd -ega -a m kem. Ü nàdkrítični kristalna zgradba je ploskovno centrirana súper motórni bencín avstenitu, uporablja se zlasti za turbinske stroje -- -ega -a m kem. teh. ladijskih in raketnih motorjev, npr. inconel fluíd kubična kristalna mreža, podobna kot pri motorni bencin z oktanskim številom 95–98 s súperoksíd supórt -a m stroj. enota stružnice ali podobnega -a m kem. spojina, ki vsebuje anion odrezovalnega stroja s podajalnim mehaniz- O – 2 , npr. kalijev superoksid K 2 O Sp: 4 híperoksíd mom, gibljivo nameščena na drsnih vodilih, súperplástičnost -i ž met. lastnost materiala, vzporednih z glavnim vretenom stroja in da lahko doseže zelo velike deformacije, tudi pripravo za vpenjanje obdelovalnega orodja, nekaj sto odstotkov npr. stružnega noža súperplastifikátor -ja m grad. dodatek betonu, surfaktánt -a m kem. Ü površínsko aktívna snôv ki brez upočasnitve strjevanja betona ali zmanj-surjékcija -e ž mat. preslikava iz množice A v šanja njegovega ozračenja poveča njegovo pla-množico B , če je vsak element v B slika vsaj stičnost in zmanjša potrebni dodatek vode enega elementa iz A súperpozícija -e ž fiz. seštevanje nihajočih surjektívnost -i ž mat. lastnost, ki jo ima preslika-fizikalnih količin na mestu, kjer se srečata dve va iz množice A v množico B , če je vsak element ali več valovanj množice B slika vsaj enega elementa iz A súperprevódnik -a m fiz. snov, katere električ-surôva kovína -e -e ž na upornost se pri zanjo značilni nizki, kritični met. nerafinirana kovina, pridobljena iz rude ali zelo nečistih sekundar-temperaturi skokovito zmanjša na nič nih surovin súperprevódnost -i ž fiz. lastnost snovi, da je surôva náfta pod zanjo značilno nizko, kritično temperaturo -e -e ž kem. teh. kompleksna, bolj ali manj viskozna, svetla do temna tekoča zmes njena električna upornost enaka nič, magnetno plinastih, tekočih ali trdnih ogljikovodikov in polje pa izrinjeno iz notranjosti PRIM.: Meis-drugih organskih spojin, ki je v ležiščih pod ze-snerjev pojàv meljskim površjem S: náfta (1) Sp: zêmeljsko ólje súperstruktúra -e ž 1. grad. obsežna celota, surôvec sestavljena iz medsebojno povezanih odvisnih -vca m neobdelan kos navadno kovin-elementov 2. grad. nadgradnja, dvig obstoječe skega materiala za izdelavo polizdelka, izdelka, konstrukcije npr. okroglica za iztiskanje profilov, cevi 770 svetílo surôvi bencín -ega -a m kem. teh. sušílni stôlp bencin z nizkim -ega stôlpa m kem. laboratorijska oktanskim številom, pridobljen z destilacijo naprava za sušenje plinov, navadno steklen surove nafte brez dodatnih postopkov za valj z dovodno in odvodno cevko, napolnjen s izboljšanje sušilom Sp: sušílni válj (2) surovína sušílni válj -e ž naravna nepredelana snov, npr. -ega -a m 1. ogrevan litoželezni valj ruda, bombaž, les, pesek, ali polizdelek za z gladko površino za kontaktno sušenje papirja, nadaljnjo predelavo kartona, tekstilij 2. kem. Ü sušílni stôlp surovínska báza -e -e ž nahajališče, vir surovin sušílo -a s snov, ki vpija vlago in se uporablja za surôvo blagó sušenje plinov ali tekočin -ega -á s tekst. tkanina ali pletivo s statev ali pletilnikov pred oplemenitenjem, ki sušljívo ólje -ega -a s kem. teh. olje, ki se na še ni za prodajo zraku zaradi oksidacije z zračnim kisikom po surôvo jêklo določenem času strdi v trden film, npr. laneno -ega -a s met. iz taline uliti jekleni olje, uporablja se za firnež, oljne barve bloki, ingoti, gredice, namenjeni za nadaljnjo svéčasti fílter predelavo s preoblikovanjem -ega -tra m kem. na eni strani susceptánca odprt votel paličast filter iz poroznega -e ž elektr. imaginarni del materiala admitance, simbol B , merska enota siemens svéčka Sp: jálovi prevòd -e ž stroj. osnovna sestavina električ- suscéptor ne vžigalne naprave pri Ottovem motorju z -ja m elektr. material, ki lahko notranjim zgorevanjem, ki zagotavlja iskro za absorbira elektromagnetno energijo in jo vžig zmesi v valju na začetku delovnega giba spremeni v toploto, uporablja se pri mikrova-svéder lovnem segrevanju -dra m orodje za vrtanje z reziloma na s vrhu, navadno pod kotom 120°, z vijačnima suspendíranje -a s kem. enakomerna porazde-utoroma za odvajanje odrezkov in nastavkom litev trdnih delcev, ki niso koloidnih velikosti, za vpenjanje v vrtalni stroj po tekočini svéder za globôko vŕtanje -dra -- -- -- m suspénzija -e ž 1. kem. homogena disperzija stroj. sveder za vrtanje izvrtin, globljih od osmih trdnih delcev v tekočini 2. kem. teh. zmes vode, premerov svedra, ki navadno omogoča hkratno gline, kaolina in dodatkov, ki se uporablja za dovajanje hladilno-mazalnega sredstva in oblikovanje keramičnih izdelkov z litjem S: glén prisilno odvajanje odrezkov Sp: topôvski sušênje -a s tehnološki postopek, s katerim se svéder iz mokre trdne snovi navadno s segrevanjem svetílna nítka -e -e ž elektr. Ü žarílna nítka odstrani vlaga svetílni petrolêj -ega -a m kem. teh., stroj. frakcija sušílnična súhost -e -i ž les. suhost lesa, nafte z vreliščem 180–300 °C, ki se ponekod še sušenega v sušilnici pri predpisanih pogojih uporablja za razsvetljavo Sp: petrolêj (2) sušílnik s króžniki -a -- -- m kem. teh. sušilnik v svetílni plín -ega -a m kem. teh. Ü méstni plín obliki pokončnega votlega valja z več etažami svetílnost in grabljami, ki potiskajo material z vrhnjih etaž -i ž fiz. svetlobni tok sevala v dano na spodnje S: etážni sušílnik smer na enoto prostorskega kota z upošteva- sušílni omèt njem svetlobne občutljivosti očesa, simbol I -ega -éta m grad. omet iz hidravlič-v, merski enoti kandela in lumen na steradian ne malte z velikim deležem odprtih mikropor, svetílo ki se nanese v 20-milimetrski plasti, uporablja -a s vir, ki oddaja optično sevanje, se za obnovo ometov, poškodovanih zaradi navadno vidno svetlobo za osvetljevanje kapilarne vlage PRIM.: seválo 771 svêtla méra svêtla méra -e -e ž 1. stroj. svetlôbna občutljívost notranja mera -e -i ž elektr., fiz. količnik odprtine ali cevi 2. grad. mera od površine ometa fotoelektričnega toka naprave in vpadnega sve- ene stene do površine ometa nasproti ležeče tlobnega fluksa ali osvetljenosti, merska enota stene amper na lumen svêtla razdálja svetlôbna reflektánca -e -e ž grad. razdalja od stene -e -e fiz. lastnost do stene, med oporama, npr. zidnega loka, površine, količnik odbitega in vpadnega svet- svêtla višína valovnih dolžin, npr. vidne svetlobe, simbol ρv -e -e ž omejena višina, ki S: albédo podporama, npr. mostu lobnega toka na površino za širše območje omogoča neoviran prehod, npr. skozi vrata, svetléča dióda med izsevom vidne svetlobe in celotno pora- ž -e -e elektr. polprevodniška bljeno močjo svetila, simbol K , merska enota dioda, ki v prevodnem stanju oddaja vidno podhod svetlôbna učinkovítost -e -i ž fiz. razmerje Sp: lumen na watt ali notranji premer cevi -ega -a stroj. premer odprtine skozi katerega prihaja svetloba svetlôbni fílter -ega -tra m fiz., kem. Ü óptični svêtli profíl próge svêtli premér svetlôbnica -e ž grad. nastavek v vrhu kupole, m svetlobo LÉD-dióda na tir pravokotna ravnina, v katero ne smejo -ega -a -- m prom. omejena, fílter svetlôbni indikátor -ega -ja m elektr. Ü segati deli objektov, progovnih oznak, signalov, svetlôbni kazálnik materiala in drugih predmetov Sp: prôsti gabarít s svetlôba svetlobne učinkovitosti in največje spektralne -e ž 1. fiz. elektromagnetno valovanje svetlobne učinkovitosti, simbol V z valovnimi dolžinami 380–750 nm, ki ga vidi próge svetlôbni izkorístek -ega -tka m fiz. količnik človeško oko S: vídna svetlôba 2. fiz. elektro- svetlôbni izkorístek víra -ega -tka -- m fiz. tako izdajajo svojo prisotnost in lastnosti, npr. vir, simbol ηV, merska enota lumen na watt radijska svetloba, infrardeča svetloba, ultravijo-magnetna valovanja, ki jih oddajajo telesa in količnik svetlobnega toka in moči, ki jo porabi lična svetloba, rentgenska svetloba svetlôbni jášek -ega -ška m grad. jašek, ki omogoča naravno osvetlitev kletnih prostorov ploščine te površine, simbol ki s svetlobnim žarkom z optičnimi sistemi za H v , merska enota povečanje slike nariše npr. krivuljo spreminja- luks sekunda nja tlaka v valju stroja kot funkcijo gibanja bata svetlôbna energíja -e -e ž 1. fiz. energija, ki jo ali prostornine Sp: óptični indikátor, svetlôbni vsebuje sevalno polje svetlobe 2. elektr. energija, indikátor ki jo zajame določena ploskev, na katero veličina, količnik svetlobne energije, ki v stroj. svetlôbni kazálnik -ega -a m kazalnik, danem trajanju vpade na element površine, in svetlôbna dóza -e -e ž fiz. fotometrična ali prostorov v sredini stavbe vpadajo svetlobni tokovi, utežena s spektral- svetlôbni mikroskóp -ega -a m fiz. mikroskop, ki za osvetljevanje uporablja vidno svetlobo nim svetlobnim izkoristkom in pomnožena s S: óptični mikroskóp svetlobno učinkovitostjo, simbol Q v , merska enota lumen sekunda svetlôbni pretòk -ega -óka m fiz. moč svetlob- svetlôbna móč objektíva nega vira, simbol Φ -e močí -- ž fiz.v, P, merska enota lumen razmerje med premerom objektiva in njegovo svetlôbni tók -ega -a m 1. fiz. energijski tok goriščno razdaljo, obratna vrednost fotograf- fotonov svetlobe, ki se s sevanjem prenaša skozi skega razmerja objektiva prostor v določeni smeri 2. elektr. moč svetlobe, 772 svínčev sijájnik ki jo s sevanjem oddaja vir svetlobe z upošteva- sviléni odpádki -ih -ov m mn. tekst. ostanki niti njem svetlobne občutljivosti očesa, simbol Φv, s kokonov, ki se ne dajo odviti, in odpadki pri merska enota lumen predenju grež preje svetlôbno léto -ega -a s astr. razdalja 9,46 · 1015 svinčéna anóda -e -e ž anoda iz svinca z metrov, ki jo svetloba prepotuje v enem letu dodatkom srebra ali antimona, ki se uporablja svetlôbno onesnaževánje kot inertna anoda pri elektrolizni rafinaciji -ega -a s ekol. kovin, eloksiranju Sp: svínčeva anóda napačno in prekomerno nočno osvetljevanje, svínčeva anóda ki moti naravni življenjski cikel Sp: fótopolúcija -e -e ž Ü svinčéna anóda svêtlo lúženje -ega -a s met. svínčeva glájenka luženje valjane -e -e ž kem. teh. svinčev(II) pločevine s klorovodikovo ali žveplovo kislino, oksid, ki se uporablja kot sikativ za izdelavo da postane površina svetla firneža svêtlost -i ž elektr. svínčev akumulátor količnik svetilnosti, ki jo v -ega -ja m elektr. akumula-dani smeri oddaja ploskovni element svetila, tor z negativno elektrodo iz svinca, s pozitivno in projekcije elementa na to smer, simbol L V, elektrodo iz svinčevega dioksida, z razredčeno svêtlost bárve 2,1 V, uporablja se v avtomobilih graf. -i -- ž opis barve v barvni svínčev azíd merska enota kandela na kvadratni meter žveplovo kislino kot elektrolitom in napetostjo metriki za primerjavo z idealno belo površino z -ega -a m kem. svinčeva sol dušiko-vrednostmi od 100 (bela) do 0 (črna) vodikove kisline, Pb(N3)2, inicialno razstrelivo svéža fórma svínčev bromíd -ega -a m kem. -e -e ž met. svinčeva sol peščena forma, izdelana iz sveže mešanice livarskega peska bromovodikove kisline, PbBr2, brezbarvna s kristalinična snov, slabo topna v vodi, ki se svéža málta -e -e ž grad. industrijska malta ali uporablja v elektroniki, nastaja pa tudi pri zgo- so pripravljene in premešane s predpisano motorjih in je onesnaževalec okolja S: malta, izdelana na gradbišču, katere sestavine revanju osvinčenega bencina v avtomobilskih količino vode môkra málta svínčev bròn -ega brôna m met. bron z masnim svéža vôda -e -e ž voda, ki je prevzeta iz virov v deležem svinca okoli 30 %, uporablja se za npr. s koagulacijo, filtracijo, razkuževanjem svínčev díoksíd -ega -a m kem. PbO2, črnorjav SVF naravnem stanju ali je pred uporabo obdelana, skodelice drsnih ležajev -- [esveèf] ž krat. telekom. Ü súper visôka prah, oksidant, uporablja se za pirotehniko in frekvénca za anode v svinčevih akumulatorjih svíla -e ž 1. tanko naravno vlakno živalskega svínčevo belílo -ega -a s kem. teh. bel pigment na izvora, ki ga izločajo gosenice sviloprejk 2. tekst. osnovi svinčevega bazičnega karbonata, zlasti acetatne filamentne preje, ki ima svetleč videz svínčevo stêklo -ega -a s kem. teh. steklo z svílasti fíniš sukana svilena preja 3. tekst. tkanina iz svilene ali za pripravo slikarske bele barve -ega -a m tekst. finiš, ki daje tkanini masnim deležem svinčevega dioksida 18–40 %, svetleč videz uporablja se za brušene okrasne steklene sviléna apretúra predmete Sp: kristálno stêklo -e -e ž tekst. apretura, ki da tekstiliji videz in otip svilenega izdelka svínčev papír -ega -ja m kem. indikatorski papir, svílena nít prepojen z raztopino svinčevega nitrata ali -e níti ž tekst. dolga nit iz surove svinčevega acetata, ki v prisotnosti vodikovega svile, ki se v enem kosu odvije s kokona ali je sulfida počrni spredena iz svilenih ostankov šap preje svínčev sijájnik ali bureta -ega -a m met. Ü galenít 773 svínčnica svínčnica -e ž geod., grad. grezilo iz svinčene uteži spajko, za izstrelke, zaščito pred radioaktivnim v obliki obrnjenega stožca, ki je obešena na sevanjem, simbol Pb vrvici za določanje navpičnice in centriranje svínec-kosítrov bròn -ega brôna m met. bron S: mehánsko grezílo z masnim deležem svinca 4–20 % in kositra svínec -nca m kem. element iz ogljikove skupine 6–16 %, uporablja se za izdelavo drsnih ležajev periodnega sistema, mehka, kovna, modrikasto svítek -tka m mat. Ü tórus bela kovina, ki na zraku potemni, uporablja se SVS 2010 za proizvodnjo svinčevih akumulatorjev, za -- -- [esveès dvá tísoč desét] m krat. geod. Ü zlitine, npr. črkovino, ležajno kovino, mehko slovénski držávni višínski sistém 2010 s 774 šáržna péč Š šablóna -e ž 1. stroj. oblikovano merilo za šántna admitánca -e -e ž elektr. admitanca med kontrolo oblike in mere, npr. šablona za ugotav- določenim faznim priključkom in referenčnim ljanje koraka vijaka 2. stroj. priprava za množično vozliščem nadomestnega četveropola izdelovanje določenega strojnega dela, npr. na šántna odvódnost -e -i ž elektr. odvodnost med kopirnem stroju 3. grad., graf. vzorec za izdelavo elektroenergetskim vodom in zemljo po zraku, slikopleskarskih ali grafičnih del z barvanjem, izolatorjih, stebru nadzemnega voda tiskanjem, navadno izdelan iz kartona, šántna okvára plastične ali kovinske folije 4. graf. tiskovna -e -e ž elektr. okvara elektroe-nergetskega voda, pri kateri teče izmenični tok forma pri tiskanju v sitotisku 5. perforiran med dvema ali več fazami, med fazo ali fazami vzorec za tehnično pisavo in zemljo šabót -a m stroj. težka jeklena klada za podstavek šántung pri kovaških kladivih -a m tekst. tkanina iz naravne svilene ali kemične filamentne preje, iz osnove enako-šáhtni prelív -ega -a m grad. navpični ali merne finosti in neenakomerne debeline poševni jašek, v katerega se zliva visoka voda votka šamót -a m met. ognjevzdržna žgana glina za šáp prêja -- -e ž tekst. svilena preja, spredena po š izzidavo industrijskih peči in loncev za transport postopku volnene česanke iz daljših odpadkov taline, ki vsebuje masni delež Al 2 O 3 10–45 % predelave svile in ostankov kokonov, tudi iz šamótna málta -e -e ž met. ognjevzdržni divje svile tussah S: florét prêja vezivni material iz šamotne moke in vode za šárža -e ž količina snovi ali predmetov za zidanje industrijskih peči sočasno predelavo, obdelavo v napravi ali peči šamótna móka -e -e ž met. drobno mlet šamot S: vlóžek (1) zrnavosti pod 1 mm za izdelavo šamotne malte šaržíranje -a m 1. met. vsipavanje navadno šamótna opéka -e -e ž grad., met. polna ognje- kosastega materiala v talilno peč, npr. plavž, vzdržna opeka iz šamota za gradnjo dimnikov kupolko 2. met. vlaganje polizdelkov ali izdelkov ter zidavo peči in kurišč v metalurško peč, npr. globinsko peč, segreval-šamozít no peč, žarilno peč -a m met. temnozelen ali črn ma-gnezij-železov silikat s hidratno vodo, šáržna destilácija -e -e ž kem. diskontinuirni (Fe2+,Mg)5Al2Si3O10(OH)8, glavna sestavina postopek destilacije, pri katerem se uporablja manj kakovostne železove rude z masnim destilacijska posoda, na katero je neposredno deležem železa 25–30 % priključen kondenzator šánt -a m 1. elektr. element, ki omogoča prevod šáržna péč -e pečí ž met. peč, v kateri se šarža, električnega toka med dvema točkama z npr. obdelovancev, polizdelkov, segreva, zmanjšanjem impedance poti 2. elektr. obvod, obdeluje ali predeluje ciklično tako, da se v peč ki nastane zaradi prevodnosti okolja, npr. vloži, v njej med obdelavo ali predelavo miruje, dozemna kapacitanca ali odvodnost pri po končanem postopku pa odstrani iz peči in nadzemnem vodu nato vloži nova šarža 775 šáržni reáktor šáržni reáktor -ega -ja m kem. teh. šíbka báza reaktor, pri -e -e ž kem. baza z nizko stopnjo katerem med reakcijo ni niti vtoka reaktantov disociacije niti iztoka produktov S: diskontinuírni reáktor šíbka kislína -e -e ž kem. kislina z nizko stopnjo šasíja -e ž stroj. nosilna konstrukcija cestnih, disociacije terenskih, tirničnih vozil in nekaterih mobilnih šíbka síla -e -e ž fiz. Ü síla šibke interákcije strojev, navadno iz dveh vzdolžnih in več šifón -a m prečnih nosilcev, izdelanih iz profiliranega tekst. zelo fina, tančična tkanina v platnovi vezavi iz svile ali bombaža za perilo jekla PRIM.: karoseríja ščétka šílasti lók -ega -a m -e grad. ž elektr. kamniti ali opečni navadno nepremičen prevodni del, ki zagotavlja električni drsni stik s komu- zidni lok šilaste oblike, sestavljen iz dveh tatorjem ali z drsnim obročem elektromotorja krivin s polmerom, enakim razponu loka, ščítnik glàv navítja S: gótski lók m -a -- --elektr. pokrov, ki šílasti obòk Sp: krtáčka in središčem v nasprotni oporni točki loka ščiti glave navitja električnega stroja pred me- -ega óka m grad. zidan kamnit hanskimi poškodbami ali prepreči nenamerni ali opečen obok s prečnim prerezom v obliki šédasta stréha polmeroma, ki sta enaka razponu loka in s ž -e -e grad. streha industrijske-središčem v nasprotni oporni točki loka dotik z njimi gotskega loka, sestavljenega iz dveh delov s ga objekta iz več nesimetričnih dvokapnic z eno skoraj navpično strešino in drugo strešino z šílo -a s ročno orodje za luknjanje ali črtanje v navadnim naklonom S: žágasta stréha les, usnje, kovino š šékelski izolátor širína -ega -ja m elektr. enodelni -e ž 1. razsežnost telesa, pravokotna na električni izolator iz elektroporcelana z luknjo dolžino ali višino 2. razlika med največjo in v sredini, skozi katero gre konzola v obliki črke najmanjšo vrednostjo intervala D za pritrditev na steber nadzemnega voda, širína frekvénčnega pasú -e -- -- ž telekom. uporablja se pri nizkonapetostnem razdelilnem razlika med mejnima frekvencama radiofre-omrežju na koncu nadzemnega voda ali pri kvenčnega spektra S: pasôvna širína njegovi ostri spremembi smeri širína stopníce -e -- ž grad. vodoravna razdalja šélak -a m kem. smolast izloček lakovega kaparja med robom stopnice in projekcijo roba gornje na lubju dreves v jugovzhodni Aziji, uporablja stopnice na spodnjo S: globína stopníce se za lake in politure, predvsem za površinsko širína zánke -e -- ž velikost okenca mreže obdelavo ohišja glasbenih instrumentov, npr. laboratorijskega sita, npr. po evropski farmako-godal peji, ki ustreza premeru okenca v mikrometrih šéping -a m stroj. Ü vodorávni pehálni stròj S: števílka síta šerardizíranje -a s met. cinkanje z nanaša-širínsko bárvanje -ega -a s tekst. barvanje njem cinkovega prahu na površino jeklenih ploskih tekstilij v razpetem stanju predmetov pri temperaturi 250–375 °C širínsko snovánje -ega -a s tekst. snovanje v šéstkótnik -a m mat. geometrijski lik s šestimi delni gostoti in polni širini na več snovalnih koti in šestimi stranicami Sp: heksagón valjev, iz katerih se osnova skupaj previje na šéstróba gláva vijáka -e -e -- ž stroj. glava vijaka osnovni valj z redkeje navitimi osnovami na za vijačenje z viličastim ali nasadnim ključem velik snovalni valj ševiót širôki rís -a m 1. tekst. dolga, groba volna angleških ali -ega -a m tekst. tehnika klekljanja idrijske južnoškotskih ovc in izdelki iz njih 2. tekst. trpežna čipke z oblikovanjem širšega traku, v katerem volnena tkanina, tkana v cirkasu ali kepru navpične niti niso tesno stisnjene skupaj 776 škodljívo mótenje širokočêlno odkopávanje -ega -a s rud. škárjasti čèp odko- -ega čêpa m grad., les. lesna zveza pavanje mineralnih surovin, navadno premoga, v slemenu za sestavljanje dvojice škarnikov, pri katerem se na čelu izkopa na določeni etaži pri kateri se v en škarnik izdela polovični izrez s stroji reže plast premoga ali vrta in razstreljuje ali tretjinski utor, v drugega priležni polovični kamnina izrez ali tretjinski rep, ki se vtakne v utor, oba širôko čêlo elementa se spojita s sornikom -ega -a s rud. širša sprednja stena odkopa v premogovniku ali rudniku škárjasti mehanízem -ega -zma m stroj. širokokótna kristálna mêja mehanizem, sestavljen iz dveh enako dolgih -e -e -e ž met. vzvodov iz standardnega kovinskega profila, kristalna meja, na kateri sta dotikajoči se na sredini povezanih z vrtljivim zgibom, kristalni zrni med seboj zasukani za več kot 15° uporablja se zlasti za pogon nakladalne Sp: velikokótna kristálna mêja ploščadi ali škarjastega dvigala širokokótna svetílka -e -e ž elektr. Ü široko-škárjasti odjémnik -ega -a m elektr. tokovni snôpna svetílka odjemnik pri vlečnih električnih tirnih vozilih, širokokótni objektív -ega -a m fiz. objektiv, ločilnikih v transformatorskih postajah, namenjen preslikavi pri velikih zornih kotih sestavljen iz škarjasto povezanega paličja v širokosnôpna svetílka -e -e ž elektr. obliki dveh med seboj vzporedno povezanih svetilka, S: paralelogramov pantográf (3) ki razporeja svetlobo po razmeroma velikem prostorskem kotu, navadno za osvetljevanje škárjasto povézje -ega -a s grad., les. povezje prostorov Sp: širokokótna svetílka za razpetino ostrešja do 5 m, sestavljeno iz šív po dveh škarnikov, povezanih v slemenu s -a m 1. mesto, kjer sta s šivanjem, leplje- njem, varjenjem med seboj povezani dve plasti škarjastim čepom, spono ali pribitih na š spòj stropnik ali na zidu položen veznik S: ali je povezanih več plasti 2. var. Ü slemensko desko in postavljenih na zvár, zvárni šiválna táčka -e -e ž del šivalnega stroja, ki tekst. povézje brez lége šívanec ali pravokotno na smer nosilnih škarnikov tekst. -nca m ploskovna tekstilna tvorba nameščen tramič, zvezan s čepom ali sklopom med šivanjem drži šivanec pri šivanju škárnični menjálnik -ega -a m grad. prečno in poševnim naslonom z vzdolžno prekinjeni- šívanje -a s tekst. spajanje dveh ali več plo- mi škarniki pred odprtino, npr. za dimnik ali skovnih tekstilnih tvorb, npr. kosov blaga, s strešno okno, ali za njo, da prenaša obtežbo s šivalno iglo in šivalnim sukancem, pri strojnem prekinjenih škarnikov na sosednje škarnike šivanju se praviloma uporabljata dve igli in več S: stréšni menjálnik sukancev škárnik -a m grad., les. lesen nosilni element šívano navítje -ega -a s elektr. navitje, pri konstrukcije strehe, ki ji daje obliko od kapa do katerem so električni vodniki uvlečeni skozi slemena, pravokoten tramič, ki sloni na legah in utore v aksialni smeri električnega stroja na katerega se pribijejo strešne letve ali strešni škája opaž Sp: špírovec -e ž met. mešanica železovih oksidov na površini jekla, ki nastaja pri segrevanju pri škárpa -e ž grad. iz kamna zidan zid ali visokih temperaturah in se lušči pri kovanju ali utrjeno pobočje, ki preprečuje zdrs zemljišča valjanju PRIM.: opórni zíd, podpórni zíd škájanje -a s met. škodljívo mótenje nastajanje škaje na površini, -ega -a s motenje, ki npr. kovanca, valjanca, pri segrevanju pri ogroža ali onemogoča opravljanje storitev ali visokih temperaturah delovanje naprav v skladu s predpisi 777 škóljčna svíla škóljčna svíla -e -e ž tekst. škrobílo do 8 cm dolga svilena -a s tekst. sredstvo iz škroba, s katerim nit, s katero se nekatere školjke pritrjujejo na se prepoji tkanina, da postane trša podlago škróbljenje -a s tekst. faza pred tkanjem, v kateri škóljčni diagrám -ega -a m stroj. Ü škóljkasti se osnovne niti prepojijo s škrobilno raztopino, diagrám ki poveča gladkost in trdnost niti ter zmanjša škóljkasti diagrám trenje med tkanjem -ega -a m stroj. školjki podoben integralni diagram značilnic energij- škropílnica -e ž posoda, navadno prenosna ali skih strojev s prikazom soodvisnosti spremen- prevozna, z napravo za škropljenje, brizganje, ljivih parametrov, npr. delovnega tlaka, toka, pranje, zalivanje PRIM.: škropílnik vrtilne frekvence, navora, moči, vključno z škropílnik -a m agroteh., stroj. naprava, stroj za izkoristkom Sp: škóljčni diagrám škropljenje, npr. sadnega drevja, njivskih škóljkasti lòm -ega lôma m lom z gladkimi nasadov PRIM.: škropílnica prelomnimi površinami, podobnimi notranjo- šóba -e ž 1. stroj. hidravlični odpornik, dušilni sti školjke element z oblo odprtino v cevni pregradi kot škótski vzórec -ega -rca m tekst. karirasti zaznavalo toka, pretoka PRIM.: Ventúrijeva vzorec, pri katerem so črte iz temnejših in sve- cév 2. stroj. cevni tulec, ustnik na koncu cevi za tlejših barvnih odtenkov ustvarjanje, usmerjanje curka vode, zraka, npr. škŕba za čiščenje, injektiranje, v turbinskih strojih -e ž stroj. mesto manjkajočega zoba, npr. na žagnem listu, zobniku S: škrbína šóba z íglo -e -- -- ž stroj. šoba, pri kateri se z š škrbína iglo nastavlja, krmili tok, curek fluida, npr. pri -e ž stroj. mesto manjkajočega zoba, npr. Peltonovi turbini na žagnem listu, zobniku S: škŕba šóba z zajézno plôščico -e -- -- -- ž stroj. Ü škrípčevje -a s stroj. osnovni mehanizem, sesta- zajézna šóba vljen iz fiksnih in gibljivih škripcev in vrvi ali šóbno bárvanje verige za dvigovanje ali zategovanje bremen -ega -a s tekst. barvanje, pri škrípec katerem curek barvalne kopeli iz šobe vrtinči -pca m stroj. prastroj iz vrtljivih kolutov in barva ploske tekstilije v bobnu S: cúrkovno z utorom za vrv ali verigo za ojačanje vlečne bárvanje sile, npr. pri dvigovanju bremen šóbno bárvanje z vpihávanjem zráka škrlát -a m 1. kem. naravno modrikastordeče -ega -a -- -- -- s tekst. šobno barvanje, pri katerem barvilo, pridobljeno iz sluznice morskih polžev dodatno vpihavanje zraka omogoča lebdenje škrlatnikov S: púrpur (1) 2. kem. rastlinsko ali blaga v zračni kopeli S: cúrkovno bárvanje z sintetično barvilo rdeče barve z vijoličastim vpihávanjem zráka odtenkom PRIM.: púrpur (2) šòp šôpa m mat. množica žarkov v ravnini, ki se škrlátna bárva -e -e ž modrikastorde- sekajo v eni točki PRIM.: snòp (2) ča sekundarna barva, nastala z mešanjem šôta rdeče in vijolične barve S: purpúrna bárva -e ž organska snov v močvirnatih tleh, ki PRIM.: magénta predstavlja prvo stopnjo pooglenitve in vsebuje škrób veliko vode ter pepela, suha je po kurilnosti -a m kem. ogljikov hidrat, polisaharid, primerljiva z rjavim premogom, uporablja se sestavljen iz velikega števila molekul glukoze, kot kurivo, za sušenje ječmenovega slada pri povezanih med seboj z glikozidnimi vezmi, bel proizvodnji viskija, za povečanje kislosti tal prašek brez vonja in okusa, uporablja se v živilski šotórasta stréha industriji in industriji alkoholnih pijač, za pro- -e -e ž grad. štirikapnica s izvodnjo glukoznega sirupa, v papirništvu kvadratnim tlorisom in piramidno obliko 778 števílski pretòk špaléta -e ž grad. števílka zaključek zidu okoli okenske -e ž števka ali več števk, s katerimi se ali vratne odprtine predstavi število špíca -e ž stroj. Ü napéra (1) števílka síta -e -e ž velikost okenca mreže špíritni gorílnik laboratorijskega sita, npr. po evropski farmako- -ega -a m kem. preprost, peji, ki ustreza premeru okenca v mikrometrih navadno steklen gorilnik z bombažnim stenjem S: širína zánke PRIM.: mesh in gorilnim špiritom kot gorivom, ki se je števílo délov na milijárdo nekdaj uporabljal v laboratoriju -a -- -- -- s nedo- špírovec voljena merska enota za masni, množinski ali -vca m grad., les. Ü škárnik prostorninski delež, mikrogram na kilogram, špránja -e ž grad., stroj. naključna ali namensko mikromol na kilomol ali kubični centimeter na oblikovana vrzel, presledek v lesu, pri strojnem kubični meter, simbol ppm delu, gradbenem elementu ali med deli števílo délov na milijón -a -- -- -- s nedo-gradbene, strojne konstrukcije voljena merska enota za masni, množinski PRIM.: razpóka, réža (1) ali prostorninski delež, mikrogram na gram, šrafíranje -a s grad., stroj. označevanje prerezov na mikromolmol na mol ali kubični centimeter na tehničnih risbah, načrtih s tanjšimi, vzporedni-kubični meter, simbol ppm mi poševnimi črtami, navadno pod kotom 45° števílo drôbnosti péska -a -- -- s grad., met. iz šrafúra -e ž grad., stroj. standardizirane tanke zrnavosti, dobljene s sejalno analizo peska, vzporedne črte različnih vrst, navadno pod izražena povprečna velikost zrn kotom 45 °, s katerimi se shematsko označuje števílo umíljenja -a -- s kem. merilo za material na risbah prerezov strojnih ali kakovost maščobe, definirano kot masa kali-gradbenih elementov jevega hidroksida, potrebna za nevtralizacijo š štánca -e ž stroj. orodje za obdelavo pločevine s prostih kislin in popolno hidrolizo estrov v štancanjem na stiskalnici, navadno sestavljeno maščobi, merska enota miligram na gram iz mirujoče matrice in gibajoče se patrice S: saponifikacíjsko števílo PRIM.: kislínsko štáncanje števílo -a s stroj. tehnološki postopek veliko- serijske izdelave sestavnih delov iz pločevine, števílska gostôta -e -e ž količnik števila edink kartona, plastične folije z odrezovanjem, izse- in prostornine, simbol n, merska enota meter kovanjem, izrezovanjem ali preoblikovanjem na minus tri Sp: prostornínska števílnost štévčna tarífa -e -e ž elektr. tarifa za obračun števílska koncentrácija -e -e ž kem. količnik porabljene električne energije v določenem števila edink topljenca in prostornine zmesi, obdobju brez obračuna električne moči npr. raztopine, merska enota meter na minus tri štévec izgúb PRIM.: másna koncentrácija, množínska kon- -vca -- m elektr. števec za merjenje centrácija, molálnost skupnih izgub električne moči v določenem števílska prémica času -e -e ž mat. s celimi števili števílčnica označena premica, na kateri vsaka točka ustreza -e ž sestavni del merilnika z realnemu številu razdelbo in številkami, npr. številčnica števílska vrédnost veličíne analognega telefonskega aparata, -e -i -- ž število številčnica ure enot kake veličine števílčnik -a m elektr. števílski pretòk sestavni del števca z -ega -óka m količnik določenimi znaki, navadno števkami, lahko pretečenega števila edink in za to porabljene-tudi z dodanimi črkami, ki registrira izmerjeno ga časa, simbol q , merska enota sekunda na N vrednost, npr. v električnem števcu minus ena 779 štévka štévka -e ž mat. štrúca vsak od osnovnih arabskih šte- -e ž met. podolgovat ulit blok grodlja vilskih simbolov od 1 do 9 in simbol 0 za zapis štrúks -a m 1. tekst. vezava, pri kateri zaradi števil v desetiškem sistemu Sp: cífra, dígit načina prepletanja dveh votkov in ene osnove štévna mnóžica -e -e ž mat. končna ali nastajajo izbočena gladka rebra 2. tekst. rebrasta neskončna množica elementov, ki se lahko volnena ali bombažna tkanina v taki vezavi za oštevilčijo z naravnimi ali s celimi števili oblačila, zlasti za moške in jahalne hlače PRIM.: neskônčna mnóžica štúdija izvedljívosti -e -- ž celovite analize, štíribárvni tísk -ega -a m graf. tiskanje s štirimi, izdelane za alternativne projektne rešitve, da se praviloma procesnimi tiskarskimi barvami, s ugotovi, če zadovoljujejo tehnične, družbeno-črno, cian, magento, rumeno, s katerimi se lahko ekonomske, okoljevarstvene in ekonomske v avtotipijski reprodukciji upodobijo vse barve zahteve štírikápnica -e ž grad. streha s štirimi strešinami štúdij čása -a -- m študijsko raziskovanje in enakega naklona in štirimi kapi, včasih ima določanje porabe časa za kako delo čelna strešina različen naklon štúk -a m grad. sadrena malta, zmes drobnega štírikótnik -a m mat. ravninski geometrijski lik s peska, apna in sadre za plastične okraske, zlasti štirimi koti in štirimi stranicami Sp: četverokótnik na stropu in na pročelju stavbe štíriósna hipocikloída -e -e ž mat. hipociklo-štukatúra -e ž grad. okrasni mavčni omet na ida, ki nastane, če je premer kotalečega se kroga stropu, stenah enak četrtini premera osnovnega kroga, v karte- š štírisredíščni lók -ega -a m grad. montirajo na stavbi mavčni dekorativni kamniti ali elementi, npr. rozete, kapiteli, stope, temenski opečni zidni lok, konstruiran iz štirih središč kamni, oblagajo površine z dekorativnimi tako, da je polmer krajnih lokov 1/3 razpona ometi iz mavčnih malt, npr. stebri, venci, zičnih koordinatah podana z enačbo x2/3 + y2/3 štukatúrna déla -ih dél s mn. grad. gradbena 2/3 = a S: astroída zaključna dela, s katerimi se izdelujejo in loka, pri čemer polmer srednjega dela loka leži na premici, ki poteka skozi središče krajnega loka pilastri, lizene, izdelujejo umetni marmorji in je središče na navpični premici, ki poteka skozi štukatúrna málta -e -e ž grad. plemenita malta središče nasprotnega krajnega loka iz mešanice apnenega mleka, klejne vode, štíristrána piramída -e -e ž mat. piramida, ki mavca, alabastra in peska za izdelavo okraskov ima za osnovno ploskev štirikotnik Sp: četvero- na steni ali stropu, navadno podobnih kamnu, strána piramída izdelavo kapitelov pri stebrih, npr. korintskem, štíritáktni motór jonskem, rimskem, in mavčnih okraskov v -ega -ja m stroj. motor z modelih notranjim zgorevanjem, pri katerem se ter-modinamični krožni proces ponovi po štirih šúm -a m 1. naključna komponenta vrednosti taktih: sesanje, kompresija, ekspanzija, izpuh, veličine pri njenem zaznavanju, npr. zvok vetra, pri dveh vrtljajih ročične gredi motnja v radijskem sprejemniku, Schottkyjev štírizgíbni mehanízem -ega -zma m stroj. šum 2. časovno spremenljiv pojav, ki navadno mehanizem s štirimi vrtljivimi zgibi, navadno ne prenaša informacij in se lahko naloži na sestavljen iz vrtljive ročice, sprege ali ojnice in želeni signal ali se z njim kombinira, npr. elek- nihalke, uporablja se pri žerjavih, kmetijskih, tromagnetni šum tekstilnih strojih šúmni generátor -ega -ja m elektr. generator štóparica -e ž ura za natančno merjenje časa šuma električne napetosti ali toka, ki omogoča med trenutkom sprožitve in trenutkom zausta- analiziranje odpornosti električnih naprav proti vljanja motenju zaradi elektromagnetnega šuma 780 talílni lônec T TA -- [teá] ž krat. kem. Ü têrmična analíza tálij -a m kem. element iz borove skupine perio- táft dnega sistema, mehka, srebrnobela kovina, kot -a m 1. tekst. gladka, gosta tkanina v platnovi zlitina z živim srebrom se uporablja za termo-vezavi iz naravne ali umetne svile, uporablja se metre, za nizkotemperaturna stikala, spojine, za ženske obleke, tudi svečane 2. tekst. debela, kot je Tl 2 S, v elektroniki, soli so zelo strupene, toga in gladka volnena tkanina v platnovi simbol Tl vezavi iz kontrastnih barvnih osnov in votkov, talílna entalpíja uporablja se za svečane ženske obleke -e -e ž fiz., kem. sprememba entalpije pri taljenju snovi Sp: talílna toplôta tahiméter -tra m geod. teodolit z vgrajenim talílna entropíja razdaljemerom, s katerim se s stojišča izmerijo -e -e ž fiz., kem. sprememba entropije pri taljenju snovi, količnik talilne razdalje, horizontalni in zenitni koti do entalpije in temperature tališča terenskih točk tahimetríja -e ž geod. talílna hitróst -e -i ž metoda za izmero terena s met. količina materiala, ki tahogenerátor v kg/h elektr. -ja m sinhronski talílna izgúba tahimetrom se stali v peči v časovni enoti, navadno izražena generator, pri katerem je inducirana napetost v -e -e ž met. Ü odgòr pri taljênju t sorazmerju z njegovo kotno hitrostjo talílna toplôta -e -e ž fiz., kem. Ü talílna ental- tahográf píja -a m zapisovalnik hitrosti vozil, navadno v kilometrih na uro talílni ciklón -ega -a m met. ciklonu podobna tahométer naprava za ustvarjanje vrtinčenja drobnih -tra m merilnik vrtilne frekvence TAI TAI-ja in -- [teaí] m (fr. temps atomique interna- ki zaradi eksotermne reakcije oksidacije, npr. tional) delcev rud, vmesnih metalurških produktov, krat. astr. Ü mednárodni atómski čàs sulfidnih rud na zraku ali mešanic železove tákt rude in goriva, omogoča njihovo hitro stalitev -a m 1. enakomernost ponavljanja gibov, npr. delovnega stroja 2. stroj. in nastanek kamna pri sulfidnih rudah ali faza delovnega procesa, v kateri se opravi določena operacija, grodlja pri železovi rudi npr. pri motorju z notranjim zgorevanjem po talílni čàs -ega čása m elektr. čas od pojava za-zaporedju: sesanje, kompresija, ekspanzija, dostnega toka za taljenje taljivega elementa npr. glavna ura, ki krmili časovno usklajeno Sp: talílni lônec 2. met. spodnji del plavža, v katerem se zbirata delovanje podrejenih ur staljeni grodelj in staljena žlindra táktni signál -ega -a m vidni, slišni mehanski talílni kanál -ega -a m met. kanal v indukcijski ali elektronski signal kot referenca za ugota-kanalni peči, po katerem kroži talina razmikih poganja napravo ali omogoča njeno talílnik -a m 1. met. lonec iz ognjevzdržnega sinhronizacijo s povezanimi napravami, materiala za taljenje kovin izpuh 3. elektr. signal, ki v enakomernih časovnih varovalke do nastanka obloka v njej vljanje, nastavljanje točnega časa v napravi S: časôvni signál talílni lônec -ega -nca m met. Ü talílnik (1) 781 talílniško ápno talílniško ápno -ega -a s met. tálna lúč apno, ki se -e lučí ž prom. signalna luč na kopnem uporablja zlasti pri taljenju železovih rud v ali vodi za pomoč pri navigaciji letal na prista- plavžu S: metalúrško ápno jalni stezi talílo -a s 1. met. dodatek za lažje taljenje tálni izpúst -ega -a m grad. stranski izpust v žlindre pri pridobivanju kovin 2. met. snov, jezu hidroelektrarne, ki omogoča izpust vode ki se uporablja pri kemijskem rafiniranju ko- iz rezervoarja pri čiščenju zajetja ali pri drugih vin, da ustvari žlindro, ki raztaplja nečistoče vzdrževalnih posegih 3. met. snov, ki se uporablja za čiščenje površine tálni léd -ega ledú m grad. potopljeni led, vezan pri lotanju, varjenju, da se olajša spajanje ali sidran na rečno dno, ki nastane pri nizki, talína -e ž staljena snov, npr. kovina, žlindra, sol podhlajeni, turbulentni vodi in vpliva na talínska kopél vodostaj, hrapavost dna, morfologijo reke -e -i ž 1. kem. laboratorijska in delovanje hidravlične opreme jezov in naprava za enakomerno segrevanje kemijskih izpustov posod nad 200 °C s talino iz raztaljene soli talnína 2. kem. Ü talínski elektrolít 3. staljena snov, v -e ž rud. kamnina pod rudnim telesom, kateri navadno potekajo kemijski ali fizikalni pod plastjo premoga, pod rudno žilo procesi tálni pràg -ega prága m grad. Ü vôdni pràg t talínski elektrolít -ega -a m kem. elektrolit iz tálveg -a m grad. mesta najnižjih točk v zapore-raztaljene soli, npr. LiCl pri pridobivanju litija, dnih prečnih presekih doline kriolit pri pridobivanju aluminija Sp: talínska tampón kopél -a m graf. (2) primerno oblikovano ge-ometrijsko telo z zaobljenimi površinami in talíšče -a s temperatura, pri kateri trdna robovi iz prožnega materiala, npr. gumen valj, faza preide v tekočo pri danem zunanjem za prenos tiskarske barve s tiskovne forme tlaku, odvisno tudi od koncentracije primesi, na manjši predmet z neravno površino, npr. nečistoč v snovi polkrogla, stožec, prisekana piramida taljêni cemènt -ega -ênta m grad. Ü aluminátni támpotísk -a m graf. posredni globoki tisk za cemènt tiskanje na tampone PRIM.: posrédni tísk taljênje -a s fiz. prehajanje snovi iz trdnega v tandémska valjárna -e -e ž met. valjarna z tekoče agregatno stanje dvema valjalnima strojema z lastnim pogonom taljênje rúde -a -- s met. visokotemperaturni za valjanje pločevine najprej na enem in nato na postopek pridobivanja surove kovine iz rude drugem stroju taljíva elektróda -e -e ž var. tandémski bátni párni stròj varilna elektroda, -ega -ega ki se uporablja kot dodajni material pri varjenju -ega strôja m stroj. batni parni stroj z zaporedno ter se zaradi tega porablja vezanima valjema, npr. pri parnih lokomotivah taljívi elemênt PRIM.: kompávdni bátni párni stròj -ega -a m elektr. del taljivega vložka, ki se stali, ko električni tok skozenj tandémski eléktromotór -ega -ja m elektr. preseže določeno vrednost v določeni časovni elektromotor z dvema kotvama na isti gredi v periodi enem okrovu taljívi vlóžek -ega -žka m elektr. tandémski válj del električne -ega -a m stroj. delovni valj z varovalke, vključno s taljivim elementom, ki se dvema batoma na isti batnici, ki se gibljeta v pri prekoračitvi dopustne vrednosti električne- ločenih prekatih istega valja in omogočata ga toka stali in prekine električni tok Sp: napéto- podvojitev sile na batnici, npr. pnevmatični stno varoválo PRIM.: varoválka (1) tandemski valj 782 tarífna úra tandémski váljar -ega -ja m grad. tankoplástna kromatografíja vlečni ali -e -e ž kem. samohodni gradbeni valjar, ki ima na podvozju adsorpcijska kromatografija, pri kateri je dva enaka zaporedna statična ali vibracijska adsorbent v tanki plasti nanesen na stekleno valja z gladkim plaščem ploščo ali vgrajen v plastičen film K: TLC tandémsko koló tankoplástni omèt -ega -ésa s dvosedežno -ega -éta m grad. omet iz kolo z dvema povezanima gonilnima mehaniz- zelo fine industrijsko pripravljene pastaste tangenciálna deformácija ali drugo dobro izravnano površino izolacijskih -e -e ž meh. Ü plošč v do 2 mm debeli zaključni plasti moma malte, ki se nanese na pripravljen grobi omet tangenciálna hitróst tankoplástno hibrídno vézje -ega -ega -a s fiz. -e -i ž komponenta elektr. strížna deformácija hitrosti, pravokotna na krajevni vektor elektronskimi elementi, npr. upori, kondenza- tankoplastno vezje z dodanimi diskretnimi tangenciálna hitróst fluída -e -i -- ž stroj. torji, tuljavami PRIM.: debeloplástno hibrídno komponenta absolutne hitrosti fluida, npr. vézje vode, pare, zraka, pri turbinskih strojih v tankoplástno vézje -ega -a s elektr. vezje na obodni smeri vrtenja rotorja S: obódna nosilni izolirni, navadno stekleni, keramični, hitróst fluída PRIM.: rélativna hitróst fluída plastični ploščici, izdelano z naparevanjem ali tangenciálna napétost -e -i ž meh. Ü fotopostopkom PRIM.: debeloplástno vézje strížna napétost (2) tántal -a m kem. element iz vanadijeve skupine tangenciálna síla -e -e ž fiz. periodnega sistema, trda, modrikasto siva, komponenta sile v pravokotnem trikotniku predstavlja razmerje elektroniki za kondenzatorje z relativno visoko med kotu nasprotno kateto in kotu priležno kapacitanco, simbol Ta kateto, simbol tan ali tg tantalít -a m met. kolumbit, v katerem prevladu-tángensni izrèk -ega -éka m mat. izrek, je tantal nad niobijem po katerem je v trikotniku razmerje med tángens namesto platine za izdelavo laboratorijskih mat. -a m trigonometrična funkcija, ki pripomočkov, v medicini za kostne vsadke, v vzdolž gibanja kemijsko zelo obstojna kovina, uporablja se t tangensom polovične razlike kotov in tantálov elektrolítski kondenzátor -ega tangensom polovične vsote istih dveh kotov -ega -ja m elektr. elektrolitski kondenzator v obliki ploščice iz tantala kot anode, prekrite z izolacij-enako razmerju med razliko in vsoto tem sko oksidno plastjo tantalovega pentaoksida, kotom nasprotnih stranic Ta 2 O 5 , kot dielektrikom, in obdane s tekočim tangéntna ravnína -e -e ž mat. ravnina, ki se v ali trdnim elektrolitom kot katodo dani točki ploskvi najbolje prilega tapétarska déla -ih dél s mn. grad. slikoples-tanín -a m kem. teh., les. iz zdrobljenega lubja karska dela pri gradnji objekta, s katerimi se ali lesa izluženo sredstvo za strojenje kož polagajo in lepijo papirni, tekstilni trakovi in čreslovína S: folije na zidne in stropne površine tanjênje -a s met., stroj. tehnološki postopek tárča -e ž 1. ciljna točka, v katero se usmeri, hladnega kovanja za zmanjševanje debeline, npr. vizir pri geodetskem merjenju, orožje pri npr. zlate, srebrne, bakrene pločevine, pri čemer streljanju 2. fiz. snov, na katero se usmeri curek se povečuje površina, postopek se je včasih delcev, valovanja pri proučevanju reakcij med veliko uporabljal v likovni umetnosti delci in atomi ali atomskimi jedri tánka pločevína -e -e ž met. tarífna úra pločevina, tanjša -e -e ž elektr. ura pri dvotarifnem od 3 mm Sp: fína pločevína električnem števcu, ki krmili čas merjenja 783 tarífni impúlz porabe električne energije v ustrezni nizki ali mejo elastičnosti, pri kateri se material lahko visoki tarifi tudi utrjuje PRIM.: lézenje (1) tarífni impúlz -ega -a m elektr. impulz signalne tečênje betóna -a -- s grad. počasna plastična ure, ki krmili tarifni odjem deformacija betonske konstrukcije, zlasti pred- tarífni odjèm napete, pri dolgotrajni obremenitvi S: lézenje -ega -éma m elektr. odjem elek- betóna Sp: popúščanje betóna trične energije iz elektroenergetskega omrežja v času določene tarife tédenska akumulácija -e -e ž količina tarífní štévec vode za pregrado, ki zadostuje za predvidene -ega -vca m elektr. števec, ki ga tedenske potrebe porabnika krmili tarifna ura tartrát teflón® -a m kem. teh. blagovna znamka polite- -a m 1. kem. sol vinske kisline, npr. kalij- trafluoroetena, ki se uporablja za delo s koro- -natrijev tartrat, KNaC 4 H kem. 4 O 6 2. ester vinske zivnimi mediji, za tesnila, neoprijemne obloge kisline, npr. dietil tartrat ponev, v elektroniki za električne izolacije tauón -a m fiz. Ü lépton táu PRIM.: tétrafluoroetén Taylorjeva vŕsta -e -e [têjlorjeva] ž mat. potenčna tehnécij -a m kem. radioaktiven element iz vrsta, v katero je mogoče razviti funkcijo f(x) manganove skupine periodnega sistema, trda, na intervalu, kjer je zvezna in neskončnokrat modrikastosiva kovina, uporablja se v jedrski zvezno odvedljiva medicini, simbol Tc TBM TBM-a [tebeèm tebeêma] m (ang. tunnel boring téhnična dokumentácija -e -e ž 1. doku-grad. machine) krat. Ü strôj za vŕtanje predôrov mentacija, ki obsega podrobne načrte, risbe, t TCB izračune, opise in tehnične pogoje za izdelavo, TCB-ja in -- [tecebé tecebêja] m (fr. temps-co- dinátni čàs navodila za uporabo, obratovanje, vzdrževa- grad. nje 2. dokumentacija, ki obsega projektno tck ordonée barycentrique) krat. Ü zagon, preskušanje strojev in naprav ter baricéntrični koor- kubíčna mréža -- [tecekà] ž krat. kem. Ü telésno centrírana dokumentacijo in druge listine, slikovno gradivo, načrte, izračune in besedila ali druge TCP TCP-ja in -- [tecepé tecepêja] m (ang. tricresyl sestavine, npr. jamstva, spričevala, potrdila, T-DÁB pravila za uporabo, obratovanje, [té] -- ž (ang. terrestrial digital audio broad-vzdrževanje objekta phosphate) kem. Ü tríkrezílfosfát sezname, sheme, navodila, ki določajo casting) krat. elektr. Ü digitálna prizémna ávdiorá- TDM obravnava razvoj tehnologij in pomembno [tedeèm tedeêma] TDM-a in -- m (ang. ti- prispeva k njihovemu napredku diodifuzíja téhnična fízika -e -e ž področje fizike, ki me-division multiplexing) krat. telekom. Ü časôvni tečáj vlaka med dvema točkama proge brez upošte- m -a grad., stroj. del osi, gredi, ki z ležajem vanja vmesnih postankov oblikuje vrtljiv spoj, zgib múltipleks téhnična hitróst -e -i ž prom. povprečna hitrost tečájna tóčka téhnična izboljšáva -e -e ž tehnična rešitev, -e -e ž grad., stroj. točka, ki pred- ki omogoča racionalnejšo uporabo znanih stavlja tečaj v dvodimenzionalnem računskem tehničnih sredstev in tehnoloških postopkov modelu konstrukcije, uporabljenem pri statični za doseganje večje delovne storilnosti, boljše ali dinamični analizi, npr. pri pomičnem ali kakovosti, prihranka pri materialu in energiji, nepomičnem ležišču boljšega izkoriščanja naprav in strojev ter boljše tečênje -a s met. zvezna plastična deformacija kontrole proizvodnje in varnosti pri delu kovinskih materialov pri obremenjevanju nad PRIM.: inovácija 784 téhnični sistém téhnična kerámika -e -e ž téhnični nadzòr keramični -ega -ôra m nadzor z materiali s posebnimi mehanskimi lastnostmi, vizualnim pregledom, preverjanjem parame-npr. veliko trdnostjo, trdoto, lomno žilavo- trov z meritvami, sledenjem gibanju parame-stjo, npr. korund, cirkonijev oksid, silicijev trov Sp: téhnična kontróla PRIM.: mónitoring karbid, karborund, silicijev nitrid Sp: inženírska téhnični normálni pogóji -ih -ih -ev m mn. s kerámika, naprédna kerámika tehničnim predpisom, standardom določena téhnična kontróla -e -e ž Ü téhnični nadzòr standardni tlak, npr. po standardu ISO tlak téhnična mehánika 105 Pa, in temperatura 0 °C, pri termodina- -e -e ž področje mehanike, ki obravnava lastnosti in načela mičnih izračunih tlak 101 325 Pa in 20 °C, za delovanja tehničnih sistemov zemeljski plin tlak 101 325 Pa in 15 °C téhnična oznáka določena poraba potrebnega materiala in proi- -e -e ž s standardom pripo-zvodnega dela na predpisanih delovnih mestih ročena oznaka gradiva, izdelkov, postopkov téhnična nórma -e -e ž Ü téhnični normatív stándard (1) -ega -a m vnaprej za določeno količino izdelkov Sp: normatív pisava, ki se uporablja v tehniki téhnični plín -ega -a m plin, navadno kom-téhnična rísba téhnična pisáva -e -e ž standardizirana materiála in čása -e -e ž grad., stroj. risba, izdelana primiran, ki se uporablja v tehniki, npr. kisik in po standardih in pravilih tehničnega risanja, acetilen za plamensko varjenje ki na jasen in razumljiv način prikazuje obliko, velikost in lastnosti telesa, npr. gradbene kon- téhnični predpís -ega -a m zakonsko pred-strukcije, stroja, inštalacije pisana ali pogodbeno dogovorjena določila za PRIM.: delávniška rísba, gráfikon, montážna rísba, nomográm, konstruiranje, projektiranje, gradnjo, preskuša- t prerèz, situacíjska rísba, skíca nje, vzdrževanje, atestiranje, certificiranje labo- zahtev, ki jih mora izpolnjevati proizvod, varnosti in zaščite okolja, npr. zakon o graditvi proces, storitev objektov, pravilnik o projektni in tehnični do-téhnična tkanína téhnična specifikácija ratorija, naprav, strojev, tehničnih objektov in -e -e ž popis tehničnih sistemov, ki se nanašajo zlasti na različne vidike -e -e ž tkanina, ki se kumentaciji, pravilnik o zaščiti pred požarom uporablja v industriji za različne namene téhnični preglèd -ega -éda m 1. grad. pregled téhnični izràz -ega -áza m beseda ali besedna zgrajenega objekta, ki ga opravi komisija, ki zveza, ki opisuje tehnični pojem, tehnične jo imenuje upravni organ, in sprejme sklepe lastnosti in značilnosti elementa, naprave, na podlagi predložene dokumentacije, npr. postopka projekta izvedenih del, gradbenega dnevnika, téhnični lés ki ga opravi ustrezna komisija in sprejme sklepe grad. -ega lesá m les okroglega o skladnosti s projektno dokumentacijo, na prereza, npr. okroglice, polokroglice, podporni podlagi katerih je mogoče ugotoviti izpolnjeva-drogovi, tanjši hlodi, in žagan ali tesan les priz-nje pogojev za izdajo uporabnega dovoljenja matične oblike pravokotnega prereza z ostrimi téhnični prevzèm ali posnetimi robovi -ega -éma m grad. dejavno-sti, ki vključujejo tehnični pregled objekta in kem. gašeno apno za tehnično uporabo, npr. v njevanje pogojev za izdajo uporabnega dovolje-elektr., stroj. nja 2. pregled naprave, stroja, postroja, gradbeništvu téhnični kálcijev hidroksíd na podlagi katerih je mogoče ugotoviti izpol- -ega -ega -a m téhnični mármor -ega -ja m grad. industrijsko izdajo uporabnega dovoljenja izdelan umetni kamen iz naravnih kamnov, téhnični sistém povezanih s cementno maso in zabetoniran v -ega -a m stroj. sestav strojev, blok, ki se razreže v plošče, brusi, gladi in polira naprav in programske opreme, ki opravlja 785 téhnično čísta kovína sklenjen obseg zahtevnejših nalog s področja procesa, ki pripravlja tehnološko dokumentaci- prenosa, obdelave in krmiljenja toka snovi, jo, npr. opis tehnoloških postopkov, organizaci- energije in informacij S: sistém (3) jo delovnih mest téhnično čísta kovína tehnolóška vôda -- -e -e ž met. kovina, -e -e ž voda, ki se uporablja navadno rafinirana, ki se uporablja v tehniki za v tehnološkem procesu, lahko ustreza izdelovanje naprav, strojev, konstrukcij standardu in ne ustreza predpisom o higienski téhnično rísanje neoporečnosti -ega -a s ročna ali računalni-ška izdelava osnovnih enot tehnične dokumen- tehnolóški čàs -ega čása m čas obdelovanja tacije z grafičnim prikazovanjem sistemov od obdelovanca, izdelave izdelka, ki se deli na sestavnega dela do postroja, objekta ob upošte- ročni, strojni in strojno-ročni čas vanju standardov in pravil tehnolóški postópek -ega -pka m niz ukrepov, téhnično svétovanje -ega -a s grad. svetovanje med seboj povezanih operacij za pridobivanje in zastopanje investitorja v zvezi z graditvijo surovine, izdelavo polizdelkov, izdelkov objektov tehnolóško kŕčenje betóna -ega -a -- s grad. téhnika -e ž 1. veda o metodah izrabe naravnih krčenje betona pri strjevanju in sušenju sveže snovi, virov energije in informacij za izdelavo betonske mešanice t materialov, opreme, naprav, strojev, postrojev, tekáč -a m 1. grad. kovinska ploščica z oznakami, za razvijanje procesov, sistemov 2. dejavnost, ki se vzdolžno premika po ravnilu interpola-ki na podlagi naravoslovnih spoznanj uporablja torja 2. tekst. eno od vodil stenja, ki pri predenju znanja in izkušnje na določenem področju, npr. kroži po obodu prstana in posreduje vitje preji kemijska tehnika, elektrotehnika, strojništvo tekálni obróč Sp: inženíring (2) 3. uveljavljen postopek pri -ega -a m stroj. zunanji del kolesa opravljanju dela ali izdelavi česa, npr. izdelčna tirnega vozila, s katerim kolo teče po tirnici tehnika 4. strojna in druga tehnična oprema za tekálno koló -ega -ésa s stroj. negnano kolo pri opravljanje dela, dejavnosti tirničnem vozilu, žerjavu tehnizácija -e ž opremljanje s strojno in drugo tekóča vôda -e -e ž voda v naravnih tehnično opremo, npr. tehnizacija kmetijstva vodotokih, npr. potokih, rekah, hudournikih tehnologíja -e ž 1. veda o pridobivanju tekóče cementíranje -ega -a s met. cementira-surovin, proizvodnji, izdelavi, obdelavi, obliko-nje s tekočim cementirnim sredstvom, navadno vanju proizvoda, npr. električne energije, kon-s solno kopeljo, ki vsebuje cianide, postopek se strukcije, informacij, od začetka do končnega zaradi strupenosti cianidov vse manj uporablja stanja, oblike, npr. kemijska tehnologija, tekóče gorívo mehanska tehnologija, tekstilna tehnolo- -ega -a s kem. teh., stroj. gorivo gija, informacijska tehnologija, metalurgija v tekočem agregatnem stanju, npr. alkohol, 2. postopki izdelave ali opravljanja dejavnosti bencin, kurilno olje, motorni petrolej, petrolej, od začetka do končnega stanja, npr. tehnologija plinsko olje barvanja tekóče stopníce -ih -íc ž mn. grad. stopnice na tehnologíja tánkih plastí -e -- -- ž tehnolo- tekočem traku, ki povezujejo etaže, npr. pri gija nanosa tankih plasti na podlago, uporablja podzemni železnici, v blagovnicah S: premíčne se pri izdelavi elektronskih vezij, tankoplastnih stopníce Sp: eskalátor uporov, pri površinski zaščiti in površinskem tekóči čàs -ega čása m 1. čas med začetkom utrjevanju merjenja časa in koncem opazovanega odseka tehnolóška pripráva proizvódnje -e -e dela ali delovnega elementa pri pretočni -- ž del organizacijske sheme proizvodnega metodi 2. dejanski čas v trenutku merjenja 786 telefónska centrála tekóči kristál -ega -a m fiz. tekočínsko trênje termodinamična -ega -a s stroj. trenje, pri faza snovi, podobna tekočinski, v kateri obstaja katerem se med drsnima ploskvama vzdržuje dodaten parameter reda, glede na katerega se tanka plast maziva, npr. oljni film urejajo molekule snovi, uporablja se npr. za tekóči trák -ega trakú m stroj. mehanizirana digitalne prikazovalnike naprava, navadno z brezkončnim trakom, za tekočína -e ž fiz. snov, ki ohranja stalno prostor-neprekinjen transport sipkega ali kosovnega nino, v posodi zavzame njeno obliko in tvori materiala, izdelkov PRIM.: konvêjer gladino, ker so gradniki v njej v stiku in se lahko tekóčnost -i ž obratna vrednost viskoznosti, gibljejo Sp: kapljevína simbol φ , merska enota meter sekunda na tekočínska ekstrákcija -e -e ž kem. Ü ekstrák-kilogram Sp: fluídnost PRIM.: viskóznost cija tekóče-tekóče tekstílija -e ž tekstilna vlakna ter polizdelki in tekočínska kopél -e -i ž kem. kopel za ena- izdelki, v katerih prevladujejo tekstilna vlakna komerno segrevanje laboratorijskih posod s tekstílna kemíja -e -e ž področje kemije, ki segreto tekočino, npr. glicerolom, oljem, vodo obravnava kemijo tekstilnih vlaken, njihovo tekočínska kromatografíja -e -e ž kem. proizvodnjo, oplemenitenje ter razvoj kromatografija za ločevanje in analizo zmesi pomožnih sredstev in barvil za tekstilije tekočin s selektivno adsorpcijo in desorpcijo na tekstílno vlákno -ega -a s vlakno naravnega trdnem adsorbentu K: LC ali kemičnega izvora za izdelavo tekstilnih tekočínska zapóra -e -e ž zapora v obliki izdelkov sifona, napolnjenega s tekočino, navadno z tekstúra -e ž 1. razporeditev vidnih sestavnih vodo, ki preprečuje uhajanje plinov iz sistema, delov snovi, materiala, npr. tekstilije, lesa, npr. iz kanalizacije papirja 2. met. razporeditev prednostno orienti- t tekočínski termométer -ega -tra m termo-ranih kristalnih zrn v kovinskem materialu meter, ki deluje na podlagi temperaturnega teksturíranje z zráčnim cúrkom -a -- -- -- m raztezanja tekočin, npr. alkoholni termometer, tekst. teksturiranje z vpihavanjem turbulentnega živosrebrni termometer toka zraka ali pare skozi šobo v komoro, skozi tekočínsko dušênje -ega -a s meh. dušenje katero teče filamentna preja zaradi odpora proti gibanju tekočine v cevovodu, tektónski procés -ega -a m grad. proces, ki ga povzročajo različne oblike dušilnih elemen- povezan z interakcijo ali deformacijo trdnih tov, npr. zaslonka, šoba, Venturijeva cev plošč, ki sestavljajo zemeljsko skorjo tekočínsko hlajênje -ega -a s hlajenje s telefón -a m sestav pogovorke in dodatnih tekočim hladilom, npr. vodo, slanico, oljem, elektromehanskih delov, npr. vilično stikalo, tekočim dušikom diferencialni transformator, zvonec, tipkovni-tekočínsko-tekočínska kromatografíja -e ca, ki na naročnikovi strani omogočajo vzpo--e ž kem. tekočinska kromatografija, ki temelji na stavljanje, vzdrževanje in končanje telefonske različni topnosti sestavin preiskovanega vzorca zveze S: telefónski aparát v dveh različnih med seboj nemešljivih topilih telefoníja -e ž telekom. telekomunikacije, ki obse- K: LLC gajo generiranje, prenos in komutacijo govora tekočínsko-trdnínska kromatografíja -e telefónska célica -e -e ž Ü telefónska govoríl--e ž kem. tekočinska kromatografija, pri kateri je nica različna adsorpcija sestavin preiskovane snovi telefónska centrála na adsorbentu posledica njihove različne po- -e -e ž telekom. centrala za larnosti komutacijo telefonskega prometa 787 telefónska govorílnica telefónska govorílnica -e -e ž têlekománda manjši, -e ž elektr. krmiljenje, vodenje na navadno zaprt ali prostorsko zamejen prostor daljavo, npr. železniških signalno-varnostnih s telefonskim aparatom za javno uporabo naprav, brezpilotnih letalnikov Sp: telefónska célica têlekomunikácija -e ž telekom. komunikacija na telefónska kabína -e -e ž s treh ali štirih strani daljavo s signali po tehničnih sredstvih, npr. po zaprt prostor s telefonom, ki uporabniku zago- žicah, radiu, optičnih in drugih elektromagne- tavlja določeno raven zasebnosti in ga obvaruje tnih sistemih PRIM.: rádiotelefoníja, rádiotele-pred okoljskimi vplivi grafíja telefónska konferénca têlekomunikacíjska opréma -e -e ž telekom. komu- -e -e ž oprema nikacija med več udeleženci po telefonskem za telekomunikacije, ki povezana s telekomuni- omrežju, pri kateri ima vsak udeleženec dostop kacijskim omrežjem sestavlja telekomunikacij- do sporočil drugih udeležencev ski sistem telefónska slušálka têlekomunikacíjski kábel -e -e ž telekom. sprejemno- -ega -bla m telekom.-oddajna naprava, sestavljena iz mikrofona in kabel za prenos telekomunikacijskih signalov komunikacijo med kličočim in klicanim telekom. električni ali elektromagnetni signal, ki S: slušalke, ki omogoča obojesmerno govorno têlekomunikacíjski signál -ega -a m pogôvorka omogoča telekomunikacijske povezave telefónski aparát -ega -a m sestav têlekomunikacíjski sistém -ega -a m telekom. pogovorke in dodatnih elektromehanskih sistem za daljinsko izmenjavo informacij med delov, npr. vilično stikalo, diferencialni informacijskim virom in sprejemnikom t transformator, zvonec, tipkovnica, ki na naročnikovi strani omogočajo vzpostavljanje, têlekomunikacíjski vòd -ega vóda m vzdrževanje in končanje telefonske zveze telekom. Ü komunikacíjski vòd S: telefón têlekoordiméter -tra m grad. inklinometer z telefónski prikljúček dvema prostostnima stopnjama, ki optično ali -ega -čka m priključek induktivno zaznava deformacijske procese in telefonskega aparata na telefonsko centralo samodejno beleži vodoravne premike grezila telefónski regíster -ega -tra m telekom. register glede na navpično referenčno smer, npr. defor- v avtomatski telefonski centrali, ki sprejema macije velikih pregrad, stavb ali v temeljnih tleh in preračunava ustrezne podatke ter oddaja teleméter -tra m Ü razdaljemér krmilne impulze, signale drugim organom telemetríja centrale pri vzpostavljanju klica -e ž merjenje, pri katerem se telefónsko omréžje meritve, npr. električne napetosti, električnega -ega -a s telekom. komuni- toka, temperature, tlaka, izvedejo na oddaljenem kacijsko omrežje, ki v govornem frekvenčnem kraju in izmerjene vrednosti pošljejo navadno po območju s pasovno širino 3,1 kHz omogoča brezžičnih telekomunikacijah, lahko tudi raču- prenos signalov med omrežnimi priključnimi nalniškem omrežju S: daljínsko mérjenje točkami têlemotór -ja stroj. krmilno-pogonska sestavina telegráf -a m telekom. električni aparat za prena- za daljinsko delovanje, npr. krmiljenje ladijskih šanje sporočil na daljavo z električnimi impulzi naprav, mehanizmov s poveljniškega mostu na Sp: telegráfski aparát ladji telegrafíja -e ž telekom. telekomunikacija, pri teleprínter -ja telegrafska naprava s tipkovni- kateri se prenesena informacija, sporočilo pri co za oddajanje in sprejemanje črk in znakov po sprejemu grafično zapiše javnem telefonskem omrežju Sp: teleprínterski telegráfski aparát -ega -a m telekom. Ü telegráf aparát 788 temeljênje s kesóni teleskóp trapeznega prečnega prereza z ravno ali ukri- m -a astr. daljnogled za opazovanje vljeno osjo v tlorisu teleprínterski aparát -ega -a m Ü teleprínter enega boka do drugega, navadno trikotnega ali zvezd na stabilnem vodljivem podstavku, navadno opremljen tudi z več instrumenti za telúr -ja m kem. element iz kisikove skupine telésna diagonála krhka, srebrnobela polkovina, uporablja se v ž -e -e mat. daljica, ki zlitinah, zlasti kot dodatek nerjavnemu jeklu in spektralno analizo svetlobe periodnega sistema, kemijsko soroden žveplu, veže nesosednji oglišči v telesu S: prostórska bakru, da se izboljša njuna obdelovalnost, kot diagonála (1) kadmijev telurid CdTe za proizvodnjo fotona-telésno centrírana kócka -- -e -e ž kem. Ü petostnih členov, simbol Te telésno centrírana kubíčna mréža TÉM TEM-a in -- m (ang. transmission electron telésno centrírana kubíčna mréža -- -e microscope) krat. fiz. Ü presévni elektrónski -e -e ž kem. kubična mreža z enakim atomom v mikroskóp centrírana kubíčna mréža, telésno centrírana oboka, kupole 2. fiz. najvišji del vala K: kócka tck tême impúlza središču vsake osnovne celice Sp: prostórsko tême teména s 1. grad. najvišja točka loka, televizíjska anténa -e -e ž antena za npr. napetostnega elektr. teména -- s elektr. vrh impulza, sprejem televizijskih zvokovnih in slikovnih signalov tême libéle teména -- s sredina libele, na cevni televizíjski kanál -ega -a m radiofre- centričnim krogom telekom. libeli označena s črticama, na dozni libeli s kon- kvenčni kanal, ki omogoča prenos zvoka in t slike têmelj -a m grad. konstrukcijski element objekta, ki nosi njegovo obtežbo, jo prenaša telfórdska césta -e -e ž grad. cesta, parkirišča v temeljna tla, zagotavlja predpisano varnost ali druge vozne površine, izdelane s telfordsko objekta glede na nosilnost tal, posedanje gradnjo in pomike v dovoljenih mejah, preprečuje telfórdska grádnja poškodbe na sosednjih že zgrajenih objektih -e -e ž grad. gradnja dvopla-Sp: fundamènt stne gramozne voziščne konstrukcije ceste iz spodnje 30 cm debele plasti, v katero se vgradi temeljênje -a s grad. gradnja kakovostne se vgradi drobljen pesek, ki se nato uvalja s metoda dimenzioniranja temeljenja, pri kateri se tla obravnavajo kot elastično izotropen težkim statičnim valjarjem polprostor s konstantno vrednostjo modula Tellegenov teorém -ega -a [telégnov] m elektr. elastičnosti in Poissonovega števila teorem, po katerem je pri dveh električnih temeljênje na pilótih steljico ali utrjen planum, in iz zgornje 15 cm temeljênje na elástični podlági -a -- -- -- s debele plasti s predpisanim naklonom, v katero grad. lomljeni kamen na 10 cm debelo peščeno po- podlage za postavitev objekta Sp: fundíranje vezjih enake topologije vsota vseh produktov -a -- -- s grad. globoko temeljenje z uporabo lesenih, predfabriciranih padca električne napetosti na elementu in armiranobetonskih ali kovinskih kolov, ki se električnega toka na enakoležnem elementu vgrajujejo z zabijanjem, vrtanjem in betonira-drugega vezja enaka nič njem Sp: pilotíranje (3) teló -ésa s s ploskvami omejen del prostora temeljênje s kesóni -a -- -- s grad. temeljenje, ki teló pregráde -ésa -- s grad. betonska, zidana se izvaja pod vodo v delovni komori brez dna, v ali nasuta za vodo neprepustna konstrukcija, kateri zračni nadtlak preprečuje vdor vode, da temeljena v nosilna tla, ki pregrajuje dolino od dela potekajo na dnu gradbene jame v suhem 789 temeljênje z vodnjáki okolju, največja dovoljena globina vode je teménska vrédnost -e -i ž največja trenutna zaradi varnosti delavca do 35 m, po končanem vrednost izmenične veličine, npr. električne izkopu se lahko komora zabetonira in postane napetosti, električnega toka, utripne obreme- del temelja Sp: pnevmátsko temeljênje nitve temeljênje z vodnjáki -a -- -- s grad. teménski kámen globoko -ega -mna m grad. klinasto temeljenje z izdelavo vodnjakov, ki se nato obdelan kamen, opeka v temenu loka ali oboka, zapolnijo z betonom kjer s svojo obliko zagotavlja tlačne napetosti t têmeljna bárva po celotni ločno zidani premostitveni kon- -e -e ž barva za temeljni strukciji in s tem njeno statično stabilnost brez premaz kovine, lesa, betona Sp: grundírna dodatnega ojačevanja, tudi mavčni ornament bárva v temenu loka, ki nekoliko izstopa iz površine têmeljna blazína -e -e ž 1. grad. debelejša plast ometa pri štukaturnih delih Sp: sklépnik, nasutega in stisnjenega gramoza, tampona, sklépni kámen na katero se postavi temelj Sp: fundamêntna teménski tók -ega -a m elektr. največja trenutna blazína 2. grad. betonski blok na vrhu pilotov vrednost izmeničnega vala električnega toka ali vodnjaka pri globokem temeljenju ali tême stojéčega valovánja teména -- -- s fiz. prvi temeljni blok pri plitvem temeljenju 3. grad. vsaka točka pri stoječem valovanju, v kateri je brana iz brun amplituda nihanja največja glede na okolico têmeljna nìt -e níti ž tekst. nit kot osnova za Sp: hŕbet stojéčega valovánja ovijanje druge niti, npr. pri frote sukancu têmnordéči žár -ega -a m žar pri temperaturi têmeljna plôšča -e -e ž grad. temelj v obliki ar- približno 580 °C miranobetonske plošče pod celotnim tlorisom témpera bárva -- -e ž barva, pri kateri se objekta za vezivo uporablja vodna emulzija olja z têmeljni izpúst -ega -a m grad. odprtina dodatkom stabilizatorja v najnižji točki zbiralnika, ki se navadno temperatúra -e ž 1. fiz. fizikalna količina, po uporablja za praznjenje akumulacije ali za kateri se razvrščajo termodinamični sistemi na izpiranje usedlin v zbiralniku, včasih dodatno bolj ali manj vroče glede na to, v katero smer tudi za izpuščanje vode za namakanje teče toplotni tok ob dotiku dveh teles z različni- têmeljni premàz -ega -áza m prvi premaz ma temperaturama, meri se s termometri kovine, lesa, betona kot zaščita in osnova za 2. veličina, sorazmerna povprečni kinetični nadaljnje barvanje energiji molekul v plinu PRIM.: Boltzmannova têmeljno raziskovánje konstánta -ega -a s raziskovanje za širjenje osnovnega znanja, boljše razumeva- temperatúra eksplozíje -e -- ž najvišja tem-nje ali napovedovanje naravnih pojavov s pod- peratura nastalih plinastih produktov eksplo- piranjem ali zavračanjem teorij, ki pojasnjujejo zije, ki se lahko izračuna iz enačbe kemijskega te pojave, vir večine novih znanstvenih idej in razpada eksplozivne snovi in oksidacije posa- načinov razmišljanja PRIM.: uporábno razisko- meznih sestavin vánje temperatúra líkvidus -e -- ž kem., met. najnižja têmelj pregráde -a -- m grad. neporušeni temperatura, pri kateri se pri segrevanju začne material, na katerega je postavljena konstrukci- zlitina, snov taliti ja pregrade temperatúra stêklastega prehóda -e -- -- ž teménska napétost -e -i ž elektr. najvišja kem. teh. temperatura, pri kateri postane staljena trenutna vrednost izmeničnega vala električne amorfna snov pri ohlajanju dovolj viskozna, da napetosti lahko prenaša strižne obremenitve 790 teorém temperatúrna analíza -e -e ž tenantít ugotavljanje -a m met. jekleno siv kubični mineral, lastnosti sistemov, naprav in njihovih delov pri arzen-bakrov sulfid, Cu3AsS3,25, izomorfen s različnih temperaturah tetraedritom, med metalurškim pridobiva- temperatúrna obstójnost njem bakra iz tenantita nastaja arzenov baker -e -i ž prostornin-Sp: bákrova medlíca ska obstojnost in ohranjanje fizikalno-kemij-tenzíd skih lastnosti materiala, npr. ognjevzdržnega, -a m kem. sredstvo, ki olajša omočlji-izpostavljenega hitrim spremembam tempera-vost, emulgiranje z zmanjšanjem površin-ture Sp: têrmična obstójnost, têrmična stabíl-ske napetosti tekočin, npr. detergent, milo, nost, têrmostabílnost emulgator, omočila S: površínsko aktívna snôv temperatúrna prevódnost PRIM.: mazávo mílo -e -i ž fiz. Ü toplôtna prevódnost ténzor -ja m mat. algebraični objekt, ki opisuje temperatúrni koeficiènt linearne relacije med drugimi objekti vek- -ega -ênta m fiz. torskega prostora, npr. vektorju z linearno količnik relativne spremembe veličine in tem-operacijo priredi drug vektor perature, npr. dolžine, električnega upora temperatúrni raztéznostni koeficiènt ténzor deformácije -ja -- m fiz. simetrični -ega -ega -ênta tenzor, s katerim se opiše lokalna deformacija m fiz. količnik raztezka in elastične snovi, sestavljajo ga parcialni odvodi spremembe temperature pri segrevanju, simbol komponent premikov po koordinatah, diago-α , merska enota kelvin na minus ena nalne komponente predstavljajo osne deforma-têmperni grafít -ega -a m met. grafit, ki se cije, zunajdiagonalne pa strižne deformacije izloča iz strjene železove litine pri tempranju ténzor dieléktričnosti -ja -- m fiz. tenzor, ki témpo tísk -- -a m graf. posredno tiskanje, povezuje gostoto električnega polja v anizo-pri katerem poteka prenos tiskarske barve s t tropni snovi z jakostjo električnega polja, v tiskovnih elementov tiskovne forme najprej katerem je ta snov na tampon iz silikonske gume in z njega na ténzorsko pólje -ega -a s mat. polje tenzorjev, tiskovni material ki so definirani v vsaki točki prostora, npr. têmprana lítina -e -e ž met. bela železova deformacijski tenzor v elastični snovi litina, dolgotrajno, npr. 20–100 ur, žarjena pri PRIM.: véktorsko pólje okoli 1000 °C na zraku ali v inertni atmosferi ténzor strížnih hitrósti -ja -- -- m fiz. tenzor, in nato počasi ohlajevana, npr. 20–60 ur, pri katerega komponente so odvodi komponent čemer se dobi žilav in dobro obdelovalen hitrosti fluida po krajevnih komponentah x , z , y material têmpranje ténzor vztrájnostnega momênta -a s met. dalj časa trajajoče segre- -ja -- -- m vanje materiala, npr. kovine, stekla, s katerim fiz. tenzor, ki pripada telesu in vektorju kotne se doseže popuščanje notranjih napetosti, hitrosti priredi vrtilno količino, njegove lastne têmpranje z grafitizácijo med seboj pravokotnih glavnih osi Sp: vztrájno- s -a -- --met. Ü čŕno stni ténzor sprememba kristalne strukture vrednosti so vztrajnostni momenti okrog treh têmprano stêklo teodolít -a m geod. optični ali elektrooptični in- s -ega -a kem. teh. steklo, strument za merjenje vodoravnih in vertikalnih têmpranje pri katerem se s tempranjem odstranijo vse ali zenitnih kotov notranje napetosti, da postane bolj žilavo in se teorém pod udarcem zdrobi v delce z okroglimi robovi, -a m izrek ali trditev, ki je v določeni uporablja se npr. za zasteklitev v avtomobilih, teoriji izpeljana iz aksiomov, ki ne potrebujejo razen za vetrobransko steklo dokazov 791 teorétična fízika teorétična fízika -e -e ž področje fizike, postopoma vključujejo kot popravki višjih ki z matematičnimi metodami raziskuje in redov, npr. za gibanje planetov okrog Sonca je modelira naravne pojave in predlaga teoretične najpomembnejše Sonce, medsebojni gravitacij- teorétična kemíja popravek, ki vpliva na keplerske elipse le v zelo ž -e -e področje kemije, dolgih časovnih obdobjih napovedi za eksperimentalno preverjanje ski vplivi med planeti in lunami pa predstavljajo PRIM.: môtnja (1) ki obravnava uporabo neeksperimentalnih metod, zlasti matematičnih metod in računalni- teoríja odlóčanja -e -- ž mat. teorija določanja ških simulacij, za razlaganje in napovedovanje pravil za doseganje najugodnejšega poteka kemijskih pojavov dejavnosti v danih okoliščinah z logičnimi in matematičnimi načeli teoríja elástičnosti -e -- ž področje mehanike, ki obravnava obnašanje elastičnih teoríja osnôvnih délcev -e -- -- ž teorija v v linearnem območju napetosti in deformacij delcev na osnovi delovanja treh osnovnih inte- S: rakcij materialov, teles, konstrukcij pri obremenitvah fiziki delcev, ki opisuje dinamiko subatomskih fiz. -e -- ž fiz. teorija, ki teorija, ki obravnava elektromagnetno polje izkorišča podobnost tokov fluidov z enakim kot kombinacijo električnega in magnetnega Reynoldsovim in Eulerjevim številom teoríja eléktromagnétnega pólja -e -- -- ž teoríja podóbnosti stándardni modél osnôvnih délcev polja, ki jo opisujejo štiri Maxwellove enačbe t teoríja gráfov teoríja pólja -e -- ž fiz. teorija, ki opiše -e -- ž področje matematike, ki dinamiko fizikalnega polja in interakcijo delcev obravnava strukturo grafov in njihovo uporabo, s posredovanjem tega polja, npr. teorija elektro-npr. predstavitev delovanja elektroenergetske-magnetnega polja, kvantna teorija polja ga omrežja, logističnega omrežja s povezavami teoríja verjétnosti in vozlišči -e -- ž mat. teorija, ki obravnava naključne procese in na mate- teoríja gravitácije -e -- ž fiz. teorija, ki matično natančen način pripiše verjetnost obravnava delovanje gravitacijskih sil med dogodkom naključnega procesa telesi, npr. Newtonov gravitacijski zakon, Ein- teoríja vézij -e -- ž 1. elektr. teoretična obravnava steinova teorija gravitacije električnih in magnetnih sistemov, v katerih so teoríja káosa -e -- ž fiz., mat. teorija, ki obravnava električni in magnetni pojavi opisani z integral- dinamične sisteme, katerih trajektorije se nimi veličinami 2. elektr. matematične metode, močno razlikujejo pri infinitezimalnih spre- ki z upoštevanjem Ohmovega zakona in Kirch- membah začetnih pogojev PRIM.: dinámična hoffovih zakonov obravnavajo pretakanje elek- nèstabílnost (1) trične energije oziroma električne napetosti in teoríja mêjne plastí toke v električnem tokokrogu -e -- -- ž fiz., kem. teorija prenosa snovi ali toplote skozi fazno mejo teptálnik -a m stroj za teptanje, npr. komunal-S: fílmska teoríja nih odpadkov, snega, zemljišča teoríja mére -e -- ž mat. teorija, ki obravnava teráco -a m betonski tlak, v katerem se lahko preslikavo množic ali podmnožic na polje ne- uporabijo različne barve, oblike in vrste negativnih realnih števil, ki vsaki množici ali kamnitega agregata, po strditvi betona se podmnožici priredi mero površina tlaka obrusi ali izpere tako, da se teoríja môtenj doseže želeni končni videz -e -- ž fiz. teoretske metode na področjih, kjer je mogoče interakcije urediti terakóta -e ž 1. močno žgana fina glina z po hierarhiji na bolj ali manj pomembne, pri dodatkom drobnega kremenovega peska za čemer se v prvem približku upoštevajo samo uporabo v lončarstvu, gradbeništvu, arhitekturi najpomembnejše, manj pomembne pa se 2. obrabno trdni izdelki iz take gline 792 têrmična emisíja terásasta stréha -e -e ž grad. teréstrična fótogrametríja ravna streha, na -e -e ž geod. fo-katero je mogoč dostop in ima navadno na kapu togrametrija na osnovi posnetkov s tal, npr. za ograjo prostorsko modeliranje zgradb, industrijskih têrbij objektov, konstrukcij S: zêmeljska fótograme- -a m kem. element iz skupine lantanoidov, tríja uporablja se v zlitinah s posebnimi magnetnimi teréstrični čàs lastnostmi, sonarjih, kot dopant v polprevodni- -ega čása m astr. teoretični čas, ški tehniki, skupaj s cirkonijevim dioksidom kot bi ga merila idealna ura v središču Zemlje kot stabilizator kristalne zgradbe v visokotem-pri gravitacijskem potencialu na morski peraturnih gorivnih členih, simbol Tb gladini, ki ga realizira mednarodni atomski terciárna bárva čas S: zêmeljski čàs -e -e ž barva, nastala z mešanjem treh primarnih barv ali ene primarne teréstrični daljnoglèd -ega -éda m daljno-barve in ene sekundarne barve gled, ki daje pokončno sliko predmeta, bistveni terciárna regulácija frekvénce del teodolita -e -e -- ž elektr. regulacija omrežne frekvence z agregati, teréstrični koordinátni sistém -ega -ega ki lahko začnejo obratovati vsaj v 15 minutah, -a m geod. geocentrični koordinatni sistem, kolikor potrebuje za zagon plinski ali hidroa- ki omogoča določitev položaja v točkah na gregat zemeljski površini PRIM.: geodétska tóčka terciárni alkohól K: ITRS -ega -a m kem. alkohol, ki ima hidroksiskupino vezano na terciarni ogljikov terílnica -e ž navadno porcelanska ali steklena atom, npr. terc-butil alkohol, (CH3)3COH debelostenska skodelica s pestilom za droblje- terciárni amín nje zrnatih snovi -ega -a m kem. amin, ki nastane t z zamenjavo vseh treh vodikovih atomov v termalizácija -e ž fiz. proces, pri katerem pride molekuli amonijaka z alkilnimi skupinami sistem v termodinamično ravnotežje, npr. ko terciárni króg hitri nevtroni pri trkih z moderatorjem izgu- -ega -a m elektr. obtok hladilne-ga sredstva v jedrskem reaktorju, ki v okolico bljajo svojo energijo odvaja toploto, ki je ni mogoče koristno têrmična analíza -e -e ž kem. ugotavljanje uporabiti za proizvodnjo električne sprememb v snovi, npr. kovinah in zlitinah, energije polimerih, z enakomernim segrevanjem terciárni ogljíkov atóm ali ohlajanjem in hkratnim zasledovanjem -ega -ega -a m kem. atom, na katerega so neposredno vezani trije sprememb temperature Sp: toplôtna analíza ogljikovi atomi K: TA terciárno lézenje têrmična difuzíja -ega -a s met. tretja stopnja -e -e ž fiz., kem. difuzija, ki lezenja, ko se hitrost deformacije eksponentno poteka v materialu zaradi temperaturnega povečuje z napetostjo, ker se preskušanec začne gradienta S: têrmodifuzíja ožiti têrmična disociácija -e -e ž kem. reverzibilni terciárno navítje -ega -a s elektr. tretje navitje razpad spojine pri segrevanju, npr. vodikovega transformatorja, namenjeno napajanju odje- jodida na vodik in jod, didušikovega tetraoksi-malcev ali za kompenzacijo jalove moči da na dušikov dioksid terénsko vozílo têrmična emisíja -ega -a s vozilo za vožnjo -e -e ž elektr., fiz. emisija elek-po terenu brez urejenega vozišča, navadno tronov iz močno segrete snovi, npr. segretega s pogonom na vsa kolesa ali z goseničnim električnega prevodnika, zaradi termične-podvozjem, npr. s štirikolesnim pogonom in ga gibanja elektronov Sp: Édisonov pojàv, dvignjenim podvozjem têrmoiónska emisíja 793 têrmična enáčba stánja têrmična enáčba stánja -e -e -- ž stroj. Ü têrmični tók -ega -a m elektr. trajno dopusten têrmodinámična enáčba stánja električni tok, ki ga električni vodnik vzdrži têrmična ionizácija brez plastične deformacije -e -e ž 1. fiz. ionizacija atomov ali molekul plina ob trkih zaradi ter- têrmično gíbanje -ega -a s fiz., kem. naključno mičnega gibanja 2. kem. postopek za ionizacijo gibanje atomov, molekul, katerih kinetična spojina izhlapi in se delno ionizira, uporablja têrmično krekíranje -ega -a s kem. teh. krekira-se npr. v masni spektrometriji spojin na žareči kovinski nitki, pri čemer energija je sorazmerna temperaturi nje pod tlakom pri temperaturah 450–800 °C, têrmična karakterístika -e -e ž tekst. značil- pri katerem nastanejo alkeni s kratkimi nosti vlakna glede na temperaturo, npr. tempe- verigami, ki se delno rekombinirajo v višje ratura steklastega prehoda, tališča, termičnega alkane in aromatske spojine, kot stranski razkroja produkt nastane tudi koks têrmična mêjna vrédnost -e -e -i želektr. naj- terminácija -e ž kem. prekinitev verižne reakcije večja trajna vrednost električnega toka, pri kateri zaradi medsebojnega spajanja prostih radikalov še ne pride do čezmernega pregrevanja tokovnika ali uničenja oziroma dezaktiviranja aktivnih têrmična obstójnost mest S: končánje reákcije -e -i ž Ü temperatúrna obstójnost terminálska opréma -e -e ž telekom. oprema, obdelave materialov, rud pred obravnavanim nikacijsko omrežje za pošiljanje, sprejemanje, obdelavo podatkov têrmična prèdzgodovína -e -e ž met. neposredno ali posredno priključena na komu- toplotne postopkom, procesom Sp: têrmična zgodovína t têrmična stabílnost termínski načŕt -ega -a m Ü -e -i ž Ü časôvni načŕt temperatúrna obstójnost termístor -ja m elektr., fiz. električni upor iz têrmična zgodovína -e -e ž met. Ü polprevodnega materiala, npr. oksidne têrmična têrmične veličíne stánja močno spreminja v odvisnosti od temperature, stroj. -ih -ín -- ž mn. Ü uporablja se za uporovne termometre, zaščito prèdzgodovína keramike ali silicija, katerega upornost se têrmodinámične veličíne stánja električnih tokokrogov pred preobremenitvijo têrmični izkorístek -ega -tka m Ü toplôtni termítni postópek -ega -pka m var. Ü izkorístek (1) alumínotêrmično varjênje têrmični javljálnik požára -ega -a -- m termítno varjênje -ega -a s var. Ü javljalnik požara, ki zazna temperaturne alumínotêrmično varjênje spremembe v okolici têrmoagregát -a m elektr. agregat, ki ga sestavlja-têrmični nevtróni -ih -ov m mn. fiz. upočasn-ta generator z vzbujalnikom in parna turbina jeni nevtroni v jedrskih reaktorjih, katerih têrmoakumulacíjska péč kinetična energija je približno enaka kinetični -e pečí ž električna peč s toplotnim zbiralnikom, v katerem se hrani energiji molekul v reaktorju toplota, ki jo oddajajo električna grela Sp: aku-têrmični razkròj -ega -ôja m kem. razkroj snovi mulacíjska péč, eléktrična akumulacíjska péč pri segrevanju, npr. termični razkroj kalcijevega têrmobateríja karbonata na kalcijev oksid in ogljikov dioksid -e ž sestav več termočlenov têrmoeléktrična bateríja S: têrmolíza S: têrmični šúm -ega -a m elektr. têrmoblók šum zaradi termič- -a m elektr. elektroenergetska enota nega gibanja gradnikov snovi in nosilcev naboja, za proizvodnjo električne energije iz fosilnih npr. Schottkyjev šum, Brownovo gibanje goriv 794 têrmoelektrárna têrmocentrála -e ž Ü têrmodinámični diagrám têrmoelektrárna -ega -a m fiz. têrmočlén diagram za prikaz termodinamičnega stanja, -a m zaznavalo temperature, katerega graf predstavlja proces, npr. izobara je katerega delovanje temelji na termoelektrič-vodoravna daljica v diagramu p-V nem pojavu, izdelano iz dveh različnih elek-têrmodinámični izkorístek tričnih prevodnikov, ki se dotikata v eni ali več -ega -tka m stroj. pri toplotnem stroju razmerje med vloženo točkah S: têrmoelemènt Sp: têrmoeléktrični toploto in koristnim delom, energijo, npr. elek-člén PRIM.: Peltierov elemènt trično energijo têrmodifuzíja -e ž fiz., kem. difuzija, ki poteka têrmodinámični króžni procés -ega -ega v materialu zaradi temperaturnega gradienta-a m stroj. krožni proces, pri katerem delovni fluid S: têrmična difuzíja preide skozi različna termodinamična stanja in têrmodinámična enáčba stánja -e -e -- ž se na koncu vrne v izhodiščno stanje stroj. enačba, ki povezuje med seboj termodina-têrmodinámični potenciál -ega -a m fiz., kem. mične veličine stanja, potrebne za opis lastnosti termodinamična funkcija stanja, ki opisuje fluidov: tlaka, prostornine in temperature energijsko stanje termodinamičnega sistema Sp: têrmična enáčba stánja, toplôtna enáčba glede na lastnosti okolja, v katerem je sistem, stánja npr. notranja energija, entalpija, prosta energija têrmodinámična fúnkcija stánja -e -e -- ž fiz. têrmodinámični sistém -ega -a m fiz., kem. fizikalna količina, ki se lahko pripiše stanju ter-zaključen makroskopski sistem, ki se obravnava modinamičnega sistema ne glede na to, kako je z metodami termodinamike bilo to stanje doseženo, npr. notranja energija, têrmodinámično délo -ega -a s fiz. delo, ki prosta energija, entalpija, entropija, tlak, tem-ga opravlja plin s tlakom na stene posode pri peratura, prostornina, število delcev raztezanju t têrmodinámična lastnóst -e -i ž fiz. lastnost têrmodinámično ravnotéžje -ega -a s snovi, ki je v zvezi s prenosom toplote in kem. stanje termodinamičnega sistema, ki je pretvorbo energije pri kemijskih, jedrskih doseženo, kadar v sistemu ne tečejo toki in si reakcijah v snovi, s spremembami energije, sistem z okolico ne izmenjuje toplote, sevanja entalpije pri kemijskih reakcijah, npr. zgoreval-ali snovi na entalpija, ali pri spremembah stanja snovi, têrmodinámično stánje npr. izparilna entalpija, kristalizacijska toplota, -ega -a s kem., met. stanje termodinamičnega sistema, katerega talilna entalpija obnašanje opisujejo termodinamične funkcije têrmodinámična temperatúra -e -e ž têrmodinámika -e ž področje fizike, ki absolutna temperatura, določena skladno z obravnava odnose med lastnostmi snovi, na zakoni termodinamike kot parcialni odvod katere vpliva spreminjanje temperature in spre-notranje energije po entropiji pri stalni prostor-minjanje energije iz ene oblike v drugo nini in stalnem številu delcev, osnovna veličina v mednarodnem sistemu veličin, simbol T, têrmoelástičnost -i ž meh. elastične lastnosti merska enota kelvin PRIM.: absolútna tempe- materiala pri spremembi temperature ratúra têrmoelektrárna -e ž elektrarna, ki s toploto, têrmodinámične veličíne stánja -ih -ín pridobljeno z zgorevanjem klasičnih goriv, -- ž mn. stroj. veličine, ki opisujejo stanje sistema, npr. premoga, plina, s cepitvijo atomskih jeder npr. tlak, prostornina, temperatura, notranja ali s sevanjem sonca, v parnem generatorju energija, entalpija, entropija, in iz njih izvedene pretvarja vodo v paro, ki nato poganja turbino veličine, ki so v termodinamični enačbi stanja ali batni stroj za pogon električnega generatorja Sp: têrmične veličíne stánja Sp: têrmocentrála PRIM.: toplôtna centrála 795 têrmoeléktrična bateríja têrmoeléktrična bateríja -e -e ž têrmoiónska dióda sestav več -e -e ž elektr. elektronka z termočlenov S: têrmobateríja anodo in ogrevano katodo, ki zaradi segrevanja têrmoeléktrični člén oddaja elektrone -ega -a m Ü têrmočlén, têrmoelemènt têrmoiónska elektróda -e -e ž elektr. ogrevana têrmoeléktrični generátor katoda termoionske diode -ega -ja m kem. naprava, ki na osnovi Seebeckovega pojava têrmoiónska emisíja -e -e ž elektr., fiz. Ü pretvarja toploto neposredno v električno têrmična emisíja energijo S: têrmogenerátor têrmoiónski generátor -ega -ja m elektr. têrmoeléktrični pojàv -ega -áva m fiz. pojav, generator, ki proizvaja električno napetost pri pri katerem razlika temperatur požene elek- visoki temperaturi kovin, ki povzroči termoi- trični tok ali povzroči električno napetost, npr. onsko emisijo elektronov Peltierov pojav, Seebeckov pojav têrmokemíja -e ž področje kemije, ki têrmoelemènt -ênta m zaznavalo tempera- obravnava spremembe entalpije pri kemijskih ture, katerega delovanje temelji na termoe- reakcijah lektričnem pojavu, izdelano iz dveh različnih têrmokémijska enáčba -e -e ž kem. urejena električnih prevodnikov, ki se dotikata v eni ali enačba, ki vsebuje oznake stanja reaktan-več točkah S: têrmočlén Sp: têrmoeléktrični člén tov in produktov in vključuje tudi navedbo têrmofiksíranje -a s tekst. stabilizacija dimenzij spremembe entalpije t in oblike tekstilij ali barvila na vlaknih s segre- têrmokromíja -e ž pojav, pri katerem vanjem sprememba temperature snovi povzroči têrmogenerátor -ja m kem. naprava, ki spremembo njene barve na osnovi Seebeckovega pojava pretvarja têrmokrómna bárva -e -e ž 1. barva, ki se pri toploto neposredno v električno energijo spremembi temperature spremeni, uporablja S: têrmoeléktrični generátor se za označevanje cevovodov z vročimi mediji, termográf -a m naprava za merjenje in zapi-strojnih delov, ki se med obratovanjem sovanje časovnega poteka temperature, npr. na segrevajo, npr. zavor, sklopk 2. barvnik na papir na vrtečem se valju Sp: registrírni termo- podlagi termokromne barve méter têrmolíza -e ž kem. razkroj snovi pri segrevanju, têrmografíja -e ž fiz. tehnika merjenja tem- npr. termični razkroj kalcijevega karbonata na perature posameznih teles, delov teles, stavb, kalcijev oksid in ogljikov dioksid S: têrmični delov stavb s fotografijo oddanega termičnega razkròj PRIM.: pirolíza sevanja v infrardečem območju svetlobe têrmoluminiscénca -e ž kem. luminiscenca, termográm -a m fiz. posnetek predmeta, telesa ki se pojavlja pri nekaterih kristaliničnih mate- s termografijo rialih ali keramiki, ki so bili izpostavljeni ioni- têrmogravimétrična analíza zirajočemu sevanju in pri segrevanju oddajajo -e -e ž kem. svetlobo, uporablja se za določanje prejete doze ugotavljanje sprememb mase preiskovane radioaktivnega sevanja, arheološko ugotavljan- snovi med enakomernim segrevanjem zaradi je starosti keramičnih izdelkov kemijskih reakcij, kot je npr. oddajanje kristalne têrmoluminiscénčna dozimetríja vode, termični razkroj K: TGA -e -e ž fiz. têrmogravimetríja dozimetrija na podlagi termoluminiscence -e ž metoda za preiskavo snovi z zasledovanjem spremembe njene têrmomehánska lastnóst -e -i ž kem. teh., met. mase med segrevanjem zaradi razgradnje, npr. mehanska lastnost materiala, npr. trdnost, pri oddajanja kristalne vode, termičnega razkroja višji temperaturi 796 tesárska déla têrmomehánska obdeláva -e -e ž met. ternárna zlítina -e -e ž met. zlitina, sestavljena obdelava, sestavljena iz preoblikovalnega utrje- iz treh kovin vanja in toplotne obdelave S: toplôtno-mehán- ternárni cemènt -ega -ênta m grad. cement iz ska obdeláva portlandskega cementa, žlindrinega cementa termométer -tra m merilnik temperature, in mikrosilike z nižjim deležem klinkerja in sestavljen iz zaznavala, ki deluje na osnovi fizi- večjim deležem mineralnih dodatkov kalnih sprememb, npr. toplotnega raztezanja ternárni fázni diagrám -ega -ega -a m met. tekočin in trdnin, spremembe tlaka plina pri tridimenzijski fazni diagram ternarne zlitine segrevanju ali ohlajanju ali infrardečega sevanja v obliki tristranične prizme, katere osnovna predmeta, in priprave za prikaz izmerjenih ploskev je enakostranični koncentracijski vrednosti Sp: toplomér trikotnik, zgornjo ploskev pa npr. v evtek-têrmometríja -e ž kem. volumetrična metoda tičnem ternarnem sistemu predstavljajo tri površine likvidus, ki se z oglišč koncentra-kvantitativne analize, pri kateri se končna točka cijskega trikotnika pri temperaturi likvidus titracije določi z merjenjem spremembe tem-spuščajo v tri evtektične žlebe, ti pa se spuščajo perature zaradi toplotnih učinkov pri kemijski in združijo v točki ternarnega evtektika, znotraj reakciji prizme so prostori termodinamično obstojnih têrmonapétost -i ž električna napetost na faz sponkah termočlena ternárni sistém -ega -a m met., kem. sistem iz treh têrmoplást -a m kem. Ü plastomêr osnovnih elementov, glavnih sestavin têrmoplástična mása -e -e ž kem. plastična ternárni zlítinski sistém -ega -ega -a m met. masa, ki se pri povišani temperaturi zmehča, po zlitinski sistem ternarne zlitine, npr. zlitine ohladitvi pa postane spet trda PRIM.: duromêr, Al-Cu-Si t plastomêr terpentín -a m kem. brezbarvna do rumenkasta têrmoplástičnost -i ž kem. lastnost polimerov, oljnata tekočina, ki se dobi z destilacijo smole da se v segretem stanju lahko gnetejo, oblikujejo iglavcev in se uporablja kot topilo, redčilo za têrmoregulátor -ja m elektr. regulator, ki vzdržuje oljne barve S: terpentínsko ólje temperaturo ali jo po programu spreminja terpentínsko ólje -ega -a s kem. teh. brezbarvna têrmostabílnost -i ž Ü temperatúrna obstój-do rumenkasta oljnata tekočina, ki se dobi z nost destilacijo smole iglavcev in se uporablja kot termostát topilo, redčilo za oljne barve S: terpentín -a m krmilnik ali regulator tempe-rature têrpolimêr -a m kem. polimer, sestavljen iz treh têrmotéhtnica različnih monomerov -e ž kem. tehtnica, ki meri spreminjanje mase vzorca med segrevanjem, tesánje -a s grad., les. tehnološki postopek uporablja se v termogravimetriji obdelave zlasti gradbenega lesa, npr. tramov, v têrmotiskálna gláva smeri lesnih vlaken z različnimi sekirami -e -e ž graf. glava termo-tiskalnika z majhnimi šobami, skozi katere seva tesáno brúno -ega -a s les. bruno, obtesano z toploto na toplotno občutljivi papir več strani têrmotiskálnik -a m graf. tiskalnik s termoti- tesárska cepínka -e -e ž grad., les. kladivo, ki ima skalno glavo Sp: toplôtni tiskálnik glavo na enem koncu ravno, drugi konec pa je v termovizíja obliki ukrivljenega dleta za izdelavo utorov -e 1. tehnika pregledovanja to-plotnega stanja naprave, objekta ali njihovih tesárska déla -ih dél s mn. grad., les. gradbena delov 2. naprava, ki se za to uporablja dela, s katerimi se izdelujejo leseni gradbeni 797 tesárska míza elementi in konstrukcije, npr. ostrešja, ogrodja, têsni ujèm -ega -éma m stroj. ujem, pri stropi, in objekti, npr. hiše, stolpi, mostovi, katerem je negativna razlika med merama pregrade dveh elementov v stiku, spoju, npr. čepom in tesárska míza luknjo, gredjo in pestom, tekalnim obročem -e -e ž grad., les. vodoravna in kolesom, ki so sestavljivi le z večjo silo ali podlaga, na katero se narišejo v naravni toplotnim nakrčenjem velikosti lesne zveze, povezave elementov ostrešja ali druge tesarske konstrukcije ostrešja tesnjênje -a s preprečevanje uhajanja S: délovni pòd delovnega medija iz sestavine, naprave ali stroja tesárska têsla in/ali vdora umazanije vanje -e -e ž grad., les. kladivo, ki ima glavo na enem koncu ravno, drugi konec pa je v tést -a m postopek, s katerim se kaj ugotavlja, obliki sekirice npr. določena lastnost materiala, naprave, tesársko kládívo -ega -a s grad., les. kladivo, ki stroja, konstrukcije, preverja teoretična ima na enem koncu ravno, na drugem koncu pa napoved določenega procesa, pojava, npr. razcepljeno glavo za ruvanje žebljev lezenja S: preskús tésla tést χ2 -e ž izpeljana merska enota v mednaro- -a -- [hí kvadrát] m mat. Ü Pearsonov statí-dnem sistemu enot za gostoto magnetnega stični preskús polja, simbol T, 1 T = 1 Wb/m2 tetíva -e ž mat. zveznica dveh točk krivulje, zlasti fluidični element, ki omogoča tok fluida v eno tetíva profíla -e -- ž stroj. zveznica sprednjega in smer in ga zapira v nasprotno smer z delitvijo Téslova fluídična dióda -e -e -e ž stroj. pri krožnici na delne tokove in njihovim vodenjem v zadnjega roba profila krila letala t nasprotno smer, proti osnovnemu toku tetívljenje -a s elektr. skrajšanje širine tuljav PRIM.: ênosmérni ventíl, protipovrátni ventíl dvoplastnega navitja na manj kot en pol stroja tesnílka -e ž stroj. kovinski, elastomerni strojni tetívni fáktor -ega -ja m elektr. komponenta nega tesnilnega spoja Sp: tesnílo (2) tetraéder -dra m mat. polieder, ki ga omejujejo tesnílna brázda element za oblikovanje statičnega ali dinamič- tetivnega navitja, ki upošteva tetivljenje tuljavic tesnílna sténa antimon-bakrov sulfid, Cu3SbS3,25, izomorfen ž -e -e 1. grad. armiranobetonska s tenantitom, sestavina bakrovih sulfidnih rud podzemna stena, izdelana s tehniko globokega Sp: bákrova medlíca temeljenja v vodonosnih zemljinah, ki se v tetraédrska interstícija -e -e ž met. intersticija kombinaciji z geomehanskimi sidri uporablja za med atomom v oglišču in tremi najbližjimi atomi dvodelne livarske forme izdelan utor, ki prepre- met. tetraedrít -a m jekleno siv kubični mineral, čuje uhajanje taline pri litju -e -e ž met. na stični površini štirje navadno enakostranični trikotniki vodotesno zaščito gradbene jame 2. grad. armira- nobetonska ali bentonitna opna, izdelana s v središčih ploskev kocke pri ploskovno centrira- tehniko globokega temeljenja za tesnjenje ni kubični mreži, ki ima obliko tetraedra vodopropustnih plasti pod temelji pregrade tetraetílsvínec -nca m kem. organokovinska tesnílni zíd -ega -a m grad. zid iz neprepustne- spojina s svincem, Pb(C2H5)4, brezbarvna, ga materiala, npr. betona, asfaltnega betona, strupena tekočina, ki se je v preteklosti široko jeklenih zagatnic, vgrajen v temeljna tla za uporabljala kot antidetonator v bencinu zmanjšanje pronicanja vode pod pregrado tétrafluoroetén -a m kem. C2F4, brezbarven tesnílo -a s 1. sredstvo za tesnjenje, npr. usnje, plin brez vonja, najenostavnejši fluoroalken, ki polst, guma, rafija, politetrafluoretilen 2. stroj. Ü se uporablja za proizvodnjo politetrafluoroete- tesnílka na Sp: fluoroetén PRIM.: teflón® 798 têžko kurílno ólje tetragonálni kristálni sistém -ega -ega -a m têžka króžna brána -e -e -e ž agroteh. krožna kem. kristalni sistem s tremi med seboj pravoko- brana z zobčastimi koluti in s ploščinsko maso tnimi primitivnimi vektorji, od katerih sta dva nad 35 kg/m2, ki razreže koruznico, zdrobi enako dolga zemljo in jo premeša z žetvenimi ostanki tetragonálni minerál -ega -a m kem. mineral, têžka montážna grádnja -e -e -e ž grad. ki kristalizira v tetragonalnem kristalnem montažna gradnja, pri kateri posamezni sistemu montažni gradbeni elementi presegajo maso tetrahídrofurán 5000 kg -a m kem. 1,4-epoksibutan, (CH2)4O, ciklični eter, brezbarvna tekočina z têžka tekočínska izpláka -e -e -e ž grad. vsaka vonjem po etru, ki se meša z vodo, uporablja se težko tekoča mešanica prahu in tekočine, v geo-kot topilo, zlasti za polivinil klorid K: THF tehniki navadno mešanica bentonita in vode rid, CCl4, brezbarvna tekočina s sladkobnim devterija, 2H2O ali D2O, brezbarvna tekočina, 3 vonjem, topilo za maščobe, voske, barve in lake, tetraklórometán -a kem. ogljikov tetraklo- têžka vôda -e -e ž kem. spojina kisika in z nekoliko večjo gostoto (1,12 g/cm ), manjšo nekdaj se je uporabljal kot gasilno sredstvo za reaktivnostjo in manjšo sposobnostjo za raz-električne instalacije tapljanje od navadne vode, uporablja se kot tetralín -a m kem. moderator v nekaterih jedrskih reaktorjih 1,2,3,4-tetrahidronaftalen, S: devtêrijev oksíd C 10 H 12 , produkt delnega hidrogeniranja naftalena, brezbarvna tekočina z vonjem po têžke plátinske kovíne -ih -ih -ín ž mn. kem. naftalenu, uporablja se kot topilo za gumo, za platinske kovine z gostotami okrog 22 g/cm 3: odstranjevanje lakov, kot tekočina za prenos osmij, iridij in platina toplote v toplotnih menjalnikih, za proizvodnjo têžki bàt -ega báta m težko, navadno leseno detergentov, mehčal t orodje za dela v gozdarstvu in gradbeništvu, TEU TEU-ja in -- [teú] m (ang. twenty-foot equiva-ki se drži z obema rokama, npr. zabijalni bat, lent unit) krat. standardna prostornina zabojnika nabijalo za prevoz sipkega ali kosovnega materiala pri têžki bencín -ega -a m kem. teh. lahko hlapna in ladijskem, železniškem in cestnem prevozu vnetljiva zmes ogljikovodikov, pretežno s 7–8 tex -a [téks] m merska enota zunaj mednaro-ogljikovimi atomi v molekuli in z območjem dnega sistema enot za dolžinsko maso, simbol vrelišč 100–150 °C PRIM.: bencín za láke, tex, 1 tex = 10 –6 kg/m ligroín téža -e ž 1. fiz. sila, s katero telo na Zemlji têžki betón -ega -a m grad. beton, ki vsebuje mase telesa in pospeška prostega pada, simbol zaščito pred ionizirajočim sevanjem ali za Sp: F pritiska na podlago, kadar miruje, zmnožek agregat z veliko gostoto in se uporablja za g PRIM.: obtežbe, npr. utež pri žičnici , enota newton síla téže 2. veličina, barítni izmerjena s tehtanjem betón téžec -žca m kem. teh. Ü barít (1) têžki priklópnik -ega -a m posebna prikolica težíšče -a s fiz. točka, ki se definira glede na telo cestnega vlečnega vozila za prevoz težkih ali sistem teles kot z maso utežena povprečna strojev, opreme lega vseh delov telesa ali teles têžki vodík -ega -a m kem. vodik-2, izotop težíšče preréza -a -- sgrad. točka, v kateri ostane vodika z relativno atomsko maso 2, sestavina prerez podprt z navpično silo v ravnovesju težke vode, simbol D ali 2H S: devtêrij têžka brána -e -e ž agroteh. brana s ploščinsko têžko kurílno ólje -ega -ega -a s kem. teh. kurilno maso nad 35 kg/m2 olje iz ostankov po predelavi surove nafte, zelo 799 težkovôdni reáktor viskozna tekočina z vreliščem nad 300 °C in Thomsonov pojàv -ega -áva [tómsonov] m plameniščem nad 60 °C, v zmesi z dizelskim elektr. termoelektrični pojav, pri katerem nastane gorivom se uporablja za pogon ladijskih lastna napetost v delih homogenega električne- dizelskih motorjev, segreto na 130–140 °C kot ga prevodnika, ki imajo različne temperature kurivo za parne kotle S: mazút TÍG-postópek -pka m (ang. TIG Tungsten Inert težkovôdni reáktor -ega -ja m fiz. jedrski Gas) var. postopek za varjenje v zaščitni atmosferi reaktor z obogatenim uranom kot gorivom in argona ali helija z volframovo elektrodo, navad- težko vodo kot moderatorjem in hladilnim no se uporablja za varjenje tankih pločevin sredstvom nerjavnega jekla in aluminijevih, magnezijevih, téžnost bakrovih zlitin -i ž fiz. pojavi, povezani z delovanjem tíha redúkcija gravitacijske sile S: gravitácija -e -e ž elektr. dopustno namerno znižanje napetosti za zmanjšanje porabe elek-téžnostna pregráda -e -e ž grad. betonska ali trične moči S: znížanje napétosti zidana pregrada, ki zagotavlja stabilnost s svojo tíha sôba maso -e -e ž fiz. Ü glúha sôba téžnostni potenciál tíhi asfált -ega -a m -ega -a grad. m fiz. asfaltna mešanica gravitacijski potencial Zemljine težnosti glede na izbrano z dodatki, npr. gume v finejši granulaciji, ekvipotencialno ploskev, navadno z izhodiščem uporablja se za izdelavo vozišč, po katerih je na morski gladini promet manj hrupen TGA tiksotropíja -e ž kem. teh. pojav pri nekaterih -- [tegeá] ž krat. kem. Ü têrmogravimétrična analíza nenewtonskih tekočinah, da se jim ob trajajočih t obremenitvah, npr. tresenju, mešanju, visko- Théveninova impedánca omréžja -e -e znost zmanjša, zaradi česar lahko tiksotropni -- eléktričnega omréžja [téveninova] ž elektr. Ü nadoméstna impedánca geli, npr. gel gline, ob tresenju postanejo tekoči, ob mirovanju pa se spet strdijo PRIM.: reopeksíja Théveninov teorém -ega -a [téveninov] m elektr. tiksotrópna glína -e -e ž kem. teh. glina, teorem, po katerem se lahko vsako linearno katere gel ob tresenju postane tekoč in se pri tokovne in napetostne vire, nadomesti z fiz., kem. tiksotrópna tekočína -e -e ž tekočina, zaporedno vezanima napetostnim virom električno vezje, ki vsebuje samo upore ter mirovanju spet strdi uporom ki postane manj viskozna, ko se giblje, npr. pri U in R tetrahídrofurán s met. ulivanje predmetov iz kovin in zlitin, ki se v poltrdnem Thomasov gródelj -ega -dlja THF THF-a in -- [tehaèf tehaêfa] m krat. kem. Ü tiksotrópno ulívanje -ega -a mešanju, in bolj viskozna, ko miruje [tómasov] m stanju obnašajo kot tiksotropne tekočine, npr. met. grodelj za izdelovanje jekla v konvertorju z aluminij, baker, magnezij S: ulívanje pôltŕdnih bazično izzidavo kovín met. konvertor z bazično izzidavo za predelavo tíofenól -a m organska žveplova spojina, grodlja z veliko fosforja v jeklo Thomasov konvêrtor -ega -ja [tómasov] m tíoalkohól -a m kem. Ü tiól C 6H5SH, žveplov analog fenola s sulfanilno Thomasovo jêklo -ega -a [tómasovo] s met. skupino –SH namesto hidroksiskupine, brezbarv- jeklo, izdelano v Thomasovem konvertorju na strupena tekočina z neprijetnim vonjem Thomsonov mostìč tiól -ega -íča [tómsonov] m -a m kem. organska žveplova spojina, žveplov elektr. merilni mostič za merjenje zelo majhnega analog alkohola s sulfanilno skupino –SH names- upora, od 0,1 mikroohma do 1 ohma to hidroksiskupine Sp: merkaptán, tíoalkohól 800 tiskárska napáka oksid-diklorid, SOCl S: trajektórija (1) 2 , brezbarvna tekočina z tírnična krétnica neprijetnim, ostrim vonjem, uporablja se kot -e -e ž prom. naprava, ki omogoča spreminjanje povezave dveh železni-klorirno sredstvo v organski sintezi ških tirov in s tem prehod vlaka z enega na drug tionílov díkloríd ki opisuje časovni razvoj stanja dinamičnega -ega -a m kem. žveplov sistema tiólna skupína -e -e ž kem. Ü sulfanílna skupína 2. fiz. krivulja v prostoru ali faznem prostoru, tíosulfát -a m kem. sol tiožveplove kisline, npr. tir S: krétnica (2) natrijev tiosulfat Sp: hiposulfít tírno kvántno števílo -ega -ega -a s fiz. tipálo -a s mehansko zaznavalo dotika kvantno število, ki določa največjo tirno vrtilno típka -e ž 1. ena od osnovnih sestavin povezave količino, ki jo ima lahko elektron v dani orbitali, človek-stroj, navadno vhodna enota 2. gibljiv in tudi obliko orbitale del, s katerim se proži delovanje sestavine, tírno vozílo -ega -a s prom. vozilo, ki se lahko aparata, naprave, stroja na lastnih kolesih z lastnim pogonom ali brez tipográfska enôta -e -e ž graf. njega premika po tirih merska enota za velikost tiskarskih črk 0,375 mm tiskálnik -a m naprava za tiskanje besedil tipográfski mérski sistém ali slik na papir ali drugo podlago, navadno -ega -ega -a m graf. povezana z računalnikom merski sistem, ki se uporablja za izražanje velikosti črk v tiskarstvu in namiznem založni- tiskálo -a s graf. element tiskarskega stroja, ki štvu pri tiskanju nosi tiskovni material in omogoča típski preskús tiskanje s primernim tiskovnim tlakom -ega -a m preskus enega ali ustrezajo določeni specifikaciji oblikovanih predlog s tiskarsko tehniko, npr. žerjava ali tiskarska barva na tiskovni material glede na 2. posebej oblikovan nosilec, po informacije, shranjene v pomnilniku računal-katerem se kaj kotali, premika, npr. karnisa nika 3. tekst. postopek barvanja z lokalnim nana-tiratrón -a m elektr. plinska elektronka s termo-šanjem tiskarskih barv na tekstilije, s katerim se katodo in eno ali več krmilnimi mrežicami, ki dobijo poljubni vzorci in slike se uporablja kot močnostno stikalo ali krmiljen tískano vézje -ega -a s elektr. vezje, pri katerem usmernik so električni vodniki za medsebojno povezavo tirístor -ja m elektr. polprevodniški element, izve- električnih sestavnih delov izdelani z ustrezno den s štirimi plastmi PNPN in tremi zunanjimi tehniko jedkanja bakrene plasti na neprevodni priključki, katodo, vrati, anodo, ki s tokovnim tír npr. tiskanje na papir, svilo 2. graf. proces, v -a m 1. navadno dve vzporedni tirnici na katerem se tiskarska barva prenese s tiskovnih ustrezni podlagi kot vodilo za gibanje tirnične-elementov tiskovne forme na tiskovni material ga vozila ali podobnega prevoznega sredstva, več izdelkov določene izvedbe v dokaz, da tískanje -a s 1. graf. razmnoževanje grafično t podlagi ali tiskanjem prevodnih materialov na krmiljenjem skozi vrata deluje kot stikalo neprevodno podlago tírna vrtílna količína -e -e -e ž fiz. vrtilna tiskárska bárva -e -e ž graf. tekoča zmes količina, ki jo ima telo, obravnavano kot različne viskoznosti, sestavljena iz pigmenta točkasto, zaradi gibanja okrog izbrane osi ali barvila, veziva, topil in dodatkov, ki se tírnica uporablja v tiskarstvu -e ž 1. podolgovat jeklen nosilec, osnovni element zgornjega ustroja železniške tiskárska napáka -e -e ž graf. napaka v proge, sestavni del tira, s standardno obliko grafičnem procesu, vidna na poskusnem prereza, da prevzema navpične in vodoravne ali končnem odtisu ali grafičnem izdelku sile na stiku s kolesom tirničnega vozila PRIM.: tiskôvna napáka 801 tiskárska plôšča tiskárska plôšča -e -e ž graf. tiskôvni elemènt kovinska ali -ega -ênta m graf. element fotopolimerna plošča za izdelavo tiskovne tiskovne forme, npr. grafični znak, črta, pika, ki forme se pri tiskanju upodobi na tiskovnem materialu tiskárska pôla -e -e ž graf. Ü tiskôvna fórma tiskôvni materiál -ega -a m graf. material, npr. tiskárski stròj papir, karton, plastika, les, pločevina, steklo, na -ega strôja m stroj za tiskanje s katerega se med tiskanjem prenaša tiskarska prenašanjem tiskarske barve s tiskovne forme barva s tiskovnih elementov navadno na papir, da nastane odtis tiskársko gostílo tiskôvni sijáj -ega -a m graf. sijaj tiskarske barve -ega -a s graf. koloidna na odtisu naravna ali sintetična snov, ki poveča visko- znost tiskarskih barv in omogoča enakomeren tiskôvni tlák -ega -a m graf. tlak, ki je potreben, nanos in ostre konture da se tiskarska barva kakovostno prenese na tiskôvna čŕta tiskovni material, nastane zaradi mehanske sile, -e -e ž graf. črta, ki predstavlja stik med tiskovno forme in tiskalom ki deluje na površino tiskovne črte ali ploskve pri tiskovni geometriji ravno-ravno, kjer se tiskôvna fórma -e -e ž graf. oblikovno urejen dotikata dva valja, med katerima je tiskovni analogni ali digitalni nosilec sporočila, se- material stavljen iz množice netiskovnih in tiskovnih elementov, katerih odtis se pri tiskanju prenaša tiskôvni válj -ega -a m graf. valj tiskarskega na tiskovni material, pri analognem nosilcu se stroja, ki pri tiskanju nosi tiskovni material tiskovne površine nabarvajo s tiskarsko barvo, in ustvarja tlak, da se tiskarska barva prenese pri digitalnem pa se besedilo in slike pretvorijo s tiskovne forme na tiskovni material ali na t v digitalni zapis, ki določa, na katera mesta gumeni valj in z njega na tiskovni material odtisa bo tiskalnik nanesel tiskarsko barvo titán -a m kem. prvi element titanove skupine tiskôvna geometríja periodnega sistema, srebrnobela lahka kovina -e -e ž graf. razporeditev tiskovne forme in tiskala v tiskarskem stroju, z nizko gostoto in veliko mehansko trdnostjo, ki sta ravna ali okrogla, glede na njuni obliki odporna proti kislinam in bazam, ki se obstajajo tri osnovne geometrije: ravno-ravno, uporablja za izdelavo reaktorjev v kemični ravno-okroglo in okroglo-okroglo industriji, kot gradivo v letalski industriji, tiskôvna napáka simbol Ti -e -e ž napaka, ki nastane pri tiskanju ali grafični pripravi titanát PRIM.: tiskárska -a m kem. sol titanove kisline, npr. barijev napáka titanat tiskôvna plôšča titánova béla -e -e ž graf. tanka plošča za -e -e ž kem. Ü titánova béla bárva tiskanje iz kovine, gume, plastične mase, v titánova béla bárva -e -e -e ž kem. bela barva katero so tiskovni elementi, slike vgravirani, na podlagi titanovega belila Sp: titánova béla ujedkani ali fotokemično izdelani titánova skupína -e -e ž kem. prehodni tiskôvna pôla -e -e ž graf. format papirja elementi četrte skupine periodnega sistema: različne velikosti, ki se tiska in vsebuje del knji-kovine titan, cirkonij in hafnij goveške pole, eno polo ali več pol, pri tiskanju titánov díoksíd manjših grafičnih izdelkov, npr. etiket, pa je -ega -a m kem. bela, v vodi, kislinah in bazah netopna snov, TiO tudi več izdelkov razporejenih po površini pole 2 , za pro-tiskárska pôla Sp: PRIM.: knjigovéška pôla izvodnjo belega pigmenta tiskôvni člén titánovo belílo -ega -a m graf. enota tiskarskega -ega -a s kem. teh. bel pigment stroja za nabarvanje tiskovne forme in odtisko- na podlagi čistega titanovega dioksida, ki se vanje na tiskovni material uporablja za barve v papirništvu, tekstilstvu 802 tláčni koeficiènt títer -tra m kem. tláčna diagonála število, s katerim se pomnoži -e -e ž grad., stroj. diagonala v nazivna koncentracija standardne raztopine, da paličju, ki prevzema tlačno silo se dobi prava koncentracija S: fáktor (3) tláčna energíja -e -e ž stroj. energija delovnega titrácija -e ž kem. postopek volumetrične analize medija pod tlakom, npr. stisnjenega zraka, hi-z ugotavljanjem koncentracije preiskovane dravličnega fluida raztopine z merjenjem prostornine standardne tláčna filtrácija -e -e ž kem. teh. filtracija, pri raztopine reagenta, ki se dodaja postopoma, kateri se suspenzija, ki se filtrira, potiska v dokler se ne doseže ekvivalentna točka filtrirni medij pod tlakom, ki je višji od tlaka titránt -a m kem. raztopina reagenta s točno okolice koncentracijo, ki se pri titraciji iz birete dodaja tláčna napétost -e -i ž meh. napetost v materialu, raztopini vzorca konstrukciji pri delovanju tlačne sile, količnik titrimetríja -e ž kem. Ü volumetríja sile in ploščine prereza, na katerega deluje tkálski grebén -ega -a m tekst. greben pri bilu tláčna obremenítev -e -tve ž meh. obremeni-kot del tkalskih statev, s katerim se votek pribije tev vpetega telesa s tlačno silo, ki je pravokotna k že stkani tkanini na ravnino vpetja ali ravnino podlage tkálski líst -ega -a m tekst. lesen ali kovinski pra- tláčna obtéžba -e -e ž meh. obtežba, ki vokoten okvir, v katerem se postavijo nitnice z povzroča tlačno obremenitev ničalnicami, skozi katere so napeljane osnove in tláčna posóda -e -e ž kem. posoda, ki je kon-z njihovim prečnim premikanjem se tvori zev struirana za pline in tekočine pod tlakom, npr. tkanína -e ž tekst. ploski tekstilni izdelek, jeklenka izdelan s tkanjem tláčna tŕdnost -e -i ž met. trdnost materiala t tkánje -a s tekst. strojno ali ročno izdelovanje pri tlačni obremenitvi tkanin s križanjem in povezovanjem najmanj tláčni cevovòd -ega -óda m grad. cevovod dveh sistemov niti v različnih vezavah ali jašek pod tlakom, ki vodi od zapornične tkánje z zráčnim cúrkom -a -- -- -- s tekst. komore do turbin elektrarne tkanje, pri katerem se votek vnaša s curkom zraka tláčni fílter -ega -tra m 1. stroj. oljni filter za tláčna armatúra -e -e ž 1. grad. armaturne vgradnjo v tlačni, napajalni, delovni vod palice v tlačni coni armiranobetonskega prereza hidravlične naprave S: visokotláčni fílter visokim tlakom delovni medij, npr. stisnjeni zrak, para, hidra-vlični fluid, potiska v valj batnega stroja, npr. tláčna cóna -e -e ž 1. meh. območje v nosilcu, pri delovnem gibu hidravličnega valja, batnega obremenjenem na upogib in osno silo, kjer pnevmatičnega motorja se pojavljajo tlačne napetosti PRIM.: natézna tláčni grélnik vôde nosti 2. grad. cevovodna armatura, primerna za tláčni gíb -ega -a m stroj. gib, med katerim se uporabo v napravah, sistemih, ki delujejo pod konstrukcije za povečanje njegove tlačne nosil- 2. kem. teh., met. Ü fíltrska stiskálnica cóna -ega -a -- m grelnik vode, 2. grad. območje na dnu temelja, na katero ki deluje pod zvišanim tlakom deluje tlačna sila 3. meh. območje stika kotalnih tláčni kábel teles s podlago, npr. kolesa na tirnici, elementa -ega -bla m elektr. električni kabel, v v kotalnem ležaju katerem je vodnik v plašču vpet v distančnike in tláčna čŕta obdan z oljno ali plinsko izolacijo pod tlakom -e -e ž grad. piezometrična črta, ki predstavlja višine hidrostatičnih tlakov v posa- tláčni koeficiènt -ega -ênta m fiz. količnik meznih točkah cevi spremembe tlaka in spremembe temperature 803 tláčni preskús pri stalni prostornini, simbol β, merska enota tlák obremenítve -a -- m stroj. tlak v hidravlični pascal na kelvin PRIM.: koeficiènt stisljívosti ali pnevmatični napravi, ki je posledica delovne tláčni preskús obremenitve in odporov pretakanja delovnega -ega -a m 1. grad., met. preskus, s medija v napravi katerim se ugotavlja tlačna trdnost materiala, navadno gradbenega, ali železove litine s stiska- tlakovánje -a s grad. polaganje plasti klesanega njem standardiziranega preskušanca v stiskal- kamna, tlakovcev, lomljenih skal na poteh, nici do njegove porušitve 2. preskus, s katerim cestah, trgih, po kateri se hodi, vozi, kot zaščita obremenitev s tlakom tlákovec -vca m grad. kamniti, betonski, leseni tláčni ventíl se ugotavlja vzdržljivost posode ali cevovoda za naravnih ali umetnih pobočij pred erozijo -ega -a m stroj. ventil za krmiljenje, ali opečni oblikovanec za tlakovanje, oblaganje regulacijo tlaka tal, vozišč tláčno lítje -ega -a s met. litje, pri katerem se TLC -- [teelcé] ž (ang. thin layer chromatography) kokilo pod tlakom 10–200 MPa in omogoča elektr. tlílna razelektrítev -e -tve ž plinska raze-izdelavo ulitkov končne oblike in mer brez talina z veliko hitrostjo, do 12 m/s, potiska v krat. kem. Ü tankoplástna kromatografíja dodatne obdelave lektritev, ki se kaže s svetlenjem Sp: visokotláčno lítje PRIM.: brízganje tlívka -e ž elektr. razelektritvena sijalka, v kateri tláčno nabrizgávanje nastaja svetloba neposredno ali posredno s -ega -a s nanašanje plasti z brizganjem tekočine, taline, barve pod sevanjem negativnega sija v območju pred visokim tlakom katodo t tláčno omejeválni ventíl tlóris -a m tehnična risba telesa pri pogledu z vrha -- -ega -a m stroj. ventil, ki omejuje, krmili največji tlak v napravi, tlórisna méra -e -e ž grad. Ü vodorávna méra S: sistemu omejeválnik tláka TNT TNT-ja in -- [teenté teentêja] m krat. kem. Ü tláčno rézanje -ega -a s stroj. tehnološki postopek, trínítrotoluén pri katerem se predmeti iz pločevine, kartona, plastike izrezujejo s pritiskom izsekovalnega tóčka -e ž mat. geometrijski objekt brez razse- orodja na material z ustrezno oblikovano štanco žnosti, osnovni pojem geometrije tláčno varjênje točkálo -a s stroj. jekleno orodje z ostro konico, -ega -a s var. varjenje brez uporabe toplote, pri katerem se čelni strani s katero se z udarjanjem označujejo točke na varjencev stisneta pod takim tlakom, da se kovinski površini, npr. za zaznamovanje mest, sprimeta kjer se bodo vrtale luknje S: hládno varjênje PRIM.: últrazvóčno varjênje, varjênje s trênjem tóčkanje -a s 1. grad., stroj. namerno poškodo-tlák1 -a m fiz. lastnost fluida, da deluje s silo vanje dela navoja vijaka, ki je zunaj matice pravokotno na ploskev, ki ga omejuje, količnik pri vijačni zvezi jeklene konstrukcije, da se velikosti sile in površine ravne ploskve, na zavaruje matica pred odvitjem 2. stroj. označeva-katero deluje, simbol p, merska enota pascal nje mesta vrtanja s točkalom tlák2 tóčka pri Bráunovi elektrónki -a m obloga utrjenih površin, namenjenih -e -- -- -- ž tlák iz máčjih gláv sirani in usmerjeni elektronski žarek ob vpadu m -a -- -- -- grad. kamniti tlak na fluorescenčni zaslon Braunove elektronke za hojo ali promet elektr. svetlobna točka, ki jo tvori primerno foku- iz prodca ali kroglastih kamnov premera do 10 Sp: tóčka pri katódni cévi cm, ki se vtisnejo drug poleg drugega do dveh tóčka pri katódni cévi tretjin v svež beton, malto ali pesek in zgoraj -e -- -- -- ž elektr. Ü tóčka poravnajo z letvijo pri Bráunovi elektrónki 804 tók ledú sivirani površini kovine, do katere pride zaradi material natali in zaradi pritiska elektrod raze, dislokacije, neenakomerne sestave zlitin, nastane zvar, uporablja se navadno kot roboti-npr. v kloridnih ali hipokloritnih raztopinah, ziran postopek v avtomobilski industriji in povzroči nastanek lokalnega galvanskega tóčna sinhronizácija člena, zaradi česar jamica raste v smeri težnosti tóčkasta korozíja navadno jekleni pločevini z očiščeno površino, ž -e -e kem. korozija na pa-zaradi velikega električnega toka se tam tóčkasta dióda -e -e ž elektr. Ü točkôvna dióda zlitine, npr. baker-kromove, stisneta varjenca, -e -e ž elektr. sinhroni- tóčkasta napáka napetosti, frekvence in faznega kota, da je čim met. -e -e ž nepravilnost v bližje stanju drugega generatorja ali elektroe-S: jámičasta korozíja zacija generatorja z nastavljanjem električne kristalni zgradbi kristalne snovi v velikosti nergetskega omrežja, na katero se vzporedno atoma, npr. praznina priključuje tóčkasti blèsk -ega bléska m fiz. fotometrična tóčnost -i ž mera skladnosti rezultata, podatka veličina pri neposrednem opazovanju vira s pravo vrednostjo PRIM.: natánčnost (2) svetlobe s tako velike razdalje, da postane tóčnost merílnika -i -- ž lastnost merilnika, navidezni premer vira nezaznaven, meri se z da je odstopanje izmerjenih vrednosti od prave osvetljenostjo, ki jo povzroča vir na ravnini, vrednosti znotraj določenega intervala, navadno pri opazovalčevem očesu, pravokotno na smer podanega z odstotkom merilnega območja proti viru, simbol E v , merska enota luks tóčkasti nabòj tóčnostni rázred -ega -ôja m fiz. -ega razréda m razred meril- naboj, ki je po- obravnava kot točka katerih točnost značilne mere je v ustreznem Sp: točkôvni nabòj S: razdeljen v tako majhni prostornini, da se lahko nikov ali izdelkov, označenih z istim simbolom, intervalu rázred tóčnosti (1) t dimenzije so majhne v primerjavi z razdaljo tógo grezílo -ega -a s geod. grezilo s togo palico, pritrjeno na geodetski instrument tóčkasti vír -ega -a m fiz. vir sevanja, katerega do obsevane površine in se pri izračunih lahko zanemarijo S: elektr. točkôvni vír tógo obréžno zavarovánje -ega -ega -a s točkôvna dióda -e -e ž elektr. grad. gradbeni inženirski objekt za zavarovanje polprevodni-brežin, navadno z betonskimi ali kamnitimi ška dioda, pri kateri je en priključek izveden zidovi točkasto na površino polprevodniškega čipa Sp: tóčkasta dióda tógostna matríka -e -e ž grad. matrika, katere točkôvna obtéžba splošni člen K(i,j) predstavlja silo v smeri pro- -e -e ž grad., stroj. obtežba, ki storske stopnje ( i ), ki povzroči enotni pomik deluje v točki, npr. konstrukcije Sp: koncentríra-v smeri prostostne stopnje ( j ), pri čemer so na obtéžba, točkôvno brême ostale prostostne stopnje fiksirane točkôvni nabòj -ega -ôja m fiz. Ü tóčkasti tók -a m usmerjeno gibanje snovi, nabojev, nabòj energije, informacij točkôvni vír -ega -a m elektr. vir sevanja, tók dotíka -a -- m elektr. električni tok, ki steče katerega dimenzije so majhne v primerjavi skozi človeško ali živalsko telo, ko se dotakne z razdaljo do obsevane površine in se pri dela pod električno napetostjo izračunih lahko zanemarijo S: fiz. tóčkasti vír tók ledú -a -- m grad. naravno premikanje ledu točkôvno brême -ega breména s grad., stroj. Ü vzdolž rečnega toka, ki se lahko pojavi v obliki točkôvna obtéžba kristaliziranega ledu, ledene kaše ali ledenih točkôvno varjênje -ega -a s var. uporovno plošč in dodatno obremenjuje objekte v vodi, varjenje, pri katerem elektrodi iz bakrove npr. mostove, jezove, pregrade 805 tók obremenítve tók obremenítve -a -- m 1. stroj. hidravlični je sorazmeren primarnemu toku z zanemarljivo ali pnevmatični tok, potreben za premagova- razliko njunih faz S: tokôvnik nje obremenitve hidravlične ali pnevmatične tokôvni vír -ega -a m elektr. dvopolni element, naprave 2. elektr. Ü breménski tók pri katerem je električni tok skozenj neodvisen tokokróg -a m elektr. Ü eléktrični tokokróg od električne napetosti med njegovima pri-ključkoma tokôvna sónda -e -e ž elektr. Ü tokôvne kléšče tokôvno omejílni odklópnik -- -ega -a m tokôvna zánka -e -e ž elektr. sklenjen elek-elektr. odklopnik z dovolj kratkim odklopnim trični vodnik, po katerem teče električni tok časom, ki preprečuje, da bi kratkostični tok PRIM.: eléktrični tokokróg dosegel svojo najvišjo vrednost Sp: últrarapídni tokôvna zmogljívost -e -i ž elektr. največji elek-odklópnik trični tok, ki lahko teče skozi kontakt, električni tók stíka -a -- m elektr. električni tok, ki lahko vodnik, kabel teče skozi električni kontakt pred njegovo raz-tokôvne kléšče -ih kléšč ž mn. elektr. merilnik klenitvijo ali po njegovi sklenitvi toka z objemom električnega vodnika brez tolažílna armatúra -e -e ž grad. armatura, ki njegove prekinitve in fizičnega stika z njim v posameznih delih konstrukcije po statični Sp: tokôvna sónda analizi ni potrebna, služi pa za povezovanje tokôvnica -e ž fiz. krivulja, ki teče vzdolž neobremenjenih delov konstrukcije v celoto in gibanja toka fluida PRIM.: sílnica preprečevanje razpokanosti zaradi krčenja ali tokôvni generátor temperaturnih vplivov -ega -ja m elektr. generator t toka z neskončnim notranjim uporom tôlčenec -nca m grad. ročno drobljeno kamenje tokôvni impúlz z velikostjo zrn 32–64 mm -ega -a m elektr. kratkotrajna sprememba jakosti električnega toka S: toleránca mére tokôvni -e -- ž stroj. razlika med súnek največjo in najmanjšo mero, razlika med tokôvnik zgornjim in spodnjim odstopkom mere -a m elektr. instrumentni transfor-mator, katerega sekundarni tok je sorazmeren toleránčna enôta -e -e ž stroj. Ü toleránčna primarnemu toku z zanemarljivo razliko njunih stôpnja faz S: tokôvni transformátor toleránčna stôpnja -e -e ž stroj. v sistemu tokôvni odjémnik -ega -a m elektr. naprava na mejnih mer in ujemov po standardu ISO električnem tirnem vozilu za odjem električne- skupina toleranc mere, prirejenih ravni točnosti tokôvni pràg rančnih stopenj z oznakami od IT 01 do IT 18 -ega prága m elektr. mejna vrednost za imenske mere 0–3500 mm ga toka iz voznega voda vsake imenske mere, sistem vsebuje 20 tole- toka, pod katero ali nad katero se proces sproži, enôta Sp: toleránčna ki stabilizira enosmerni ali izmenični tok glede zunanji za kontrolo čepa, gredi ali notranji za na motnje v obratovanju kontrolo luknje, ležaja Sp: kalíber (2) tokôvni súnek -ega -nka m elektr. kratkotrajna toleránčni rázred -ega razréda m stroj. razred sprememba jakosti električnega toka S: tokôvni tolerance, poimenovan s kombinacijo črke tokôvni stabilizátor toleránčni kontrólnik -ega -a m stroj. kontrol- -ega -ja m elektr. naprava, nik za ugotavljanje ustreznosti tolerance, npr. ustavi ali deluje po drugem programu impúlz osnovnega odstopka mere in številke tokôvni transformátor -ega -ja m elektr. instru- osnovnotolerančne stopnje, npr. H7 mentni transformator, katerega sekundarni tok za luknjo, h6 za čep 806 toplôta toleránčno pólje -ega -a s stroj. topílna entalpíja grafična po- -e -e ž fiz., kem. Ü mólska nazoritev tolerančnega območja med črtama topílna entalpíja največje in najmanjše mere topílna toplôta -e -e ž fiz., kem. Ü mólska topílna tolkáč za betón -a -- -- m grad. tolkač za entalpíja nabijanje betona topílno žarjênje -ega -a s met. žarjenje, tolmún -a m grad. naraven ali umeten bazen, pri katerem se raztopijo in zadržijo v trdni nameščen na varni razdalji dolvodno od raztopini predhodno izločene faze zgradbe, s katere pada voda, kjer ta izgubi del topílo -a s kem. snov, npr. voda, etanol, v kateri kinetične energije, ki sicer povzroča erozijo se raztaplja topljenec, pri čemer nastane struge ali njenih brežin raztopina toluén -a m kem. metilbenzen, C 6 H 5 CH 3 , tôpi stík -ega -a m grad., les. stik sosednjih desk, brezbarvna tekočina z značilnim vonjem po tramičev, pri katerem se čelne ali vzdolžne redčilih za lake, ki se z vodo ne meša, uporablja ploskve tesno prilegajo se kot topilo namesto kancerogenega benzena, tôpla rezêrva v redčilih za barve in lake, kot surovina za pro- -e -e ž elektr., stroj. naprava, stroj, postroj, ki miruje ali je v prostem teku in lahko izvodnjo benzena v zahtevanem kratkem času prevzame obreme-tómbak -a m met. med rdečkaste barve, ki nitev vsebuje masni delež bakra nad 80 % in cinka toplárna 14–16 % ter zelo majhne dodatke železa in -e ž elektr. termoelektrarna za hkratno proizvodnjo električne energije, toplote v svinca S: rdéča méd obliki tople vode ali pare za daljinsko ogrevanje tón -a m fiz. zvok ene frekvence PRIM.: toplôtna centrála tóna -e ž merska enota ob SI za maso, simbol t, t Töplerjeva črpálka -e -e [téplerjeva] ž fiz., kem. 1 t = 1000 kg vakuumska črpalka, ki ima namesto valja z tóna kilométer -e -tra ž merska enota prevoza batom posodo z živim srebrom, povezano ene tone materiala ali neto tovora na razdaljo z dvižnim rezervoarjem za živo srebro, in enega kilometra, simbol t km omogoča shranjevanje iz sistema izčrpanega tonalít plina PRIM.: Geisslerjeva črpálka -a m grad. globočnina iz magmatskih kamnin z natrij-kalcijevimi glinenci in z masnim topljênec -nca m kem. snov, npr. sladkor, deležem kremena več kot 20 % PRIM.: granít natrijev klorid, ki raztopljena v topilu, npr. vodi, tóner etanolu, tvori raztopino -ja m barva v prahu za registrirne instru-mente, tiskalnike, razmnoževalne stroje Sp: toplogrêdni plíni za- -ih -ov m mn. ekol. plini, ki pisoválna bárva povzročajo učinek tople grede v Zemljinem tónfrekvénčni sprejémnik ozračju, npr. ogljikov dioksid, vodna para, metan -ega -a m telekom. Ü zvóčnofrekvénčni sprejémnik toplogrêdni učínek -ega -nka m ekol. učinek tonjáča plinov v zemeljski atmosferi, ki so neprozorni -e ž grad. gradbeni element, sestavljen iz za infrardečo svetlobo, da zadržujejo toplotni vrbovih vej, z žico povezanih v butaro, v sredini tok z Zemlje v vesolje, povečujejo entropijo napolnjeno s kamenjem, ki se za zaščito brežine ozračja in povzročajo klimatske spremembe pritrdi z lesenimi koli, zabitimi v brežino Sp: učínek tôple grêde tónska frekvénca -e -e ž telekom. frekvenca toplomér -a m Ü termométer govornega frekvenčnega območja, za toplôta dvotonsko večfrekvenčno signalizacijo -e ž fiz. energija, ki se z neurejenim določena med 600 Hz in 1500 Hz gibanjem molekul prenaša s toplejšega telesa 807 toplôta eksplozíje na hladnejše, simbol Q, merska enota joule in gradienta termodinamične temperature, Sp: toplôtna energíja simbol λ, merska enota watt na meter kelvin toplôta eksplozíje Sp: temperatúrna prevódnost PRIM.: eléktrična -e -- ž kem. toplota, ki se prevódnost sprosti pri eksploziji enega mola eksplozivne toplôtna téhnika snovi -e -e ž področje tehnike, ki se ukvarja s proizvodnjo, prenosom, izrabo toplôtna akumulatívnost -e -i ž sposobnost toplote shranjevanja energije toplôtna zmogljívost hranílnika -e -i toplôtna analíza -e -e ž kem. Ü têrmična analíza -- ž toplota, npr. vroče vode iz toplarne, ki jo toplôtna centrála -e -e ž centrala za prido- hranilnik toplote lahko sprejme ali odda Sp: ka- pacitéta hranílnika toplôte bivanje in razdeljevanje toplote Sp: kalórična centrála PRIM.: têrmoelektrárna, toplárna toplôtni izkorístek -ega -tka m 1. izkoristek toplôtna črpálka -e -e ž grad. naprava, ki iz pri pretvarjanju toplote v delo Sp: têrmični iz-okolice odvzema toploto zraku, vodi, zemlji korístek PRIM.: Carnotov izkorístek 2. razmerje in z dodano električno energijo segreva vodo med energijo, pretvorjeno v koristno toploto, ogrevalnega sistema v zgradbi za ogrevanje in celotno dovedeno energijo prostorov, segrevanje sanitarne vode do tempe- toplôtni prenòs -ega -ôsa m fiz. Ü prenòs 0 rature 55 C toplôte toplôtna difuzívnost -e -i ž fiz. količnik toplôtni prevòd -ega -óda m fiz. obratna toplotne prevodnosti in zmnožka specifične vrednost toplotnega upora, količnik toplotnega t toplotne kapacitete ter gostote snovi, simbol a, toka in razlike temperatur, simbol G, merska merska enota kvadratni meter na sekundo enota watt na kelvin Sp: kondúkcija toplôtna enáčba stánja -e -e -- ž stroj. Ü toplôtni regenerátor -ega -ja m stroj. naprava, têrmodinámična enáčba stánja vgrajena med topli in hladni prostor, v kateri se toplôtna energíja -e -e ž fiz. Ü snov, ki teče skoznjo, ohlaja, pri čemer toplota toplôta ne odteka v okolico, ampak se koristno uporabi toplôtna kapacitéta -e -e ž fiz., kem. količnik na nižjem temperaturnem nivoju Sp: rege-dovedene toplote in zvišanja temperature nerátor toplôte telesa, simbol C, enota joule na kelvin toplôtni sónčni generátor -ega -ega -ja m toplôtna obdeláva -e -e ž met. tehnološki elektr. naprava, ki usmerja sončne žarke v kotel postopki za spreminjanje mehanskih lastnosti, parnega generatorja in omogoča proizvod- ki obsegajo segrevanje in ohlajanje v določenih njo pare za s parno turbino gnani električni izločevalno utrjevanje, popuščanje, kaljenje toplôtni stròj -ega strôja m stroj. stroj, ki deluje toplôtna obdeláva odpádkov temperaturnih intervalih, npr. cementiranje, generator -e -e -- ž ekol. v krožnem procesu po načelih pretvarjanja obdelava odpadkov, pri kateri se uporablja toplote v mehansko energijo, npr. batni parni so pepel, negorljivi odpadki, dimni plini in toplôtni tiskálnik -ega -a m graf. Ü toplota visoka temperatura, npr. sežig, njeni produkti stroj, parna ali plinska turbina toplôtna prestópnost -e -i ž fiz. Ü koeficiènt toplôtni tók -ega -a m fiz. količnik toplote, prestópa toplôte têrmotiskálnik ki preteče skozi dani prerez, in za to porablje- toplôtna prevódnost -e -i ž fiz. prevodnost za nega časa, simbol Φ, merska enota joule na toplotni tok, količnik gostote toplotnega toka sekundo 808 topolovína toplôtni upòr -ega -ôra m fiz. toplovódni kôtel lastnost -ega -tla m stroj. naprava, v elementa, da ovira prevajanje toplote, količnik kateri zgoreva gorivo za pridobivanje vroče razlike temperatur na elementu in toplotnega vode, namenjene za ogrevanje in/ali za različne toka skozi ta element, simbol R, merska enota tehnološke procese kelvin na watt toplovódno omréžje -ega -a s omrežje med toplôtno aktivírani procés -- -ega -a m seboj povezanih virov, naprav, cevovodov in kem., met. proces, ki lahko poteka le z dovajanjem merilno-regulacijske opreme za prenos in raz-energije v obliki toplote deljevanje tople vode toplôtnoizolacíjska oblóga -e -e ž grad. tôpnost -i ž 1. kem. lastnost snovi, da se raztaplja obloga zidu, stropa ali tal iz toplotnoizolacij- v topilu, ki je pri trdnih in tekočih topljencih skih materialov, npr. mineralna volna odvisna predvsem od temperature, pri plinastih toplôtno-mehánska obdeláva tudi od tlaka 2. kem. vsebnost topljenca v -e -e ž met. nasičeni raztopini v topilu pri določeni tempe-obdelava, sestavljena iz preoblikovalnega utrje-raturi, izražena navadno v gramih na dekagram vanja in toplotne obdelave S: têrmomehánska obdeláva tôpno stêklo -ega -a s kem. vodna raztopina na- toplôtno občutljívi papír trijevega silikata, ki se uporablja v keramični in- -- -ega -ja m graf. dustriji kot elektrolit za utekočinjenje keramične papir premazan s tankim slojem snovi, ki pri mase za litje, kot vezivo za peščene forme v segrevanju potemni ali spremeni barvo livarstvu in v papirni industriji S: vôdno stêklo toplôtno prehódnostno števílo -ega -ega topografíja -e ž 1. geod. naravni in grajeni -a s fiz. Ü koeficiènt toplôtnega prehóda objekti na površju Zemlje in njihovi medse-toplôtno ravnotéžje -ega -a s 1. fiz. stanje bojni odnosi 2. geod. izdelava topografske karte, termodinamičnega sistema, ko imajo vse kom- t pri kateri se določijo oblika, lega, velikost in ponente enako temperaturo in zato v njem ne pomen prostorskih objektov tečejo toplotni tokovi 2. elektr. stanje, ko se tem-topográfski znák -ega -a m geod. dogovorjeni perature različnih delov električnega stroja ne simbol, ki na karti ponazarja terenski objekt spreminjajo za več kot za 2 K/h toplôtno seválo topologíja -e ž 1. področje matematike, ki -ega -a s fiz. grelno telo, ki oddaja toplotno sevanje in se uporablja za obravnava lastnosti geometrijskih objektov in toplôtno sévanje obrnljivo, v obe smeri zvezno transformacijo fiz. -ega -a s elektromagne-2. ogrevanje tiste značilnosti množice, ki ohranjajo vsako tno valovanje, ki nastane zaradi termičnega računalniškega omrežja, in povezav med njimi, način razporeditve elementov sistema, npr. gibanja nabitih gradnikov snovi npr. v obliki črt, obročev, zvezde, drevesa toplôtno skrčljíva cévka -- -e -e ž elektr. cevka topolóška shéma -e -e ž elektr. grafična predsta-iz termoplastičnega polimera, ki se pri segreva-vitev topologije elektroenergetskega omrežja nju, npr. z vročim zrakom, skrči, uporablja se topolóški prôstor za zaščito pred zunanjimi vplivi, za električno -ega prostóra m mat. ma-tematična struktura, ki omogoča, da se na izolacijo in utrditev, npr. spoja žile električnega matematično korekten način vpeljejo pojmi kabla in priključne sponke konvergenca, zveznost in povezanost toplôtno skrčljíva fólija -- -e -e ž folija iz termo-topolovína plastičnega polimera, ki se uporablja za mehansko -e ž les. lahek in mehek les drevesa topola iz rodu in okoljsko zaščito, npr. pramenastih in masivnih Populus , brez jedrovine, vodnikov, povezav, spojev in priključkov pri elek- neodporen, uporablja se za vezani les, luščeni tričnem ožičenju, za embaliranje furnir, embalažo 809 topôvski bròn topôvski bròn -ega brôna m met. tórna téža korozijsko -e -e ž prom. vsota pritiskov odporen bron z masnim deležem kositra pogonskih koles lokomotive na tirnici 5–10 % in cinka 2–5 %, ki ima dobre mehanske Sp: adhezíjska téža lastnosti tórna zavóra -e -e ž stroj. zavora, ki deluje po topôvski svéder -ega -dra m stroj. Ü svéder za načelu trenja med dvema elementoma, od globôko vŕtanje katerih se eden vrti ali premočrtno premika, topôvsko vŕtanje npr. z zavornim kolutom ali bobnom in -ega -a s stroj. Ü globôko zavornimi čeljustmi PRIM.: tórni dušílnik vŕtanje tór tórna želéznica -e -e ž železniška proga z -a m merska enota zunaj mednarodnega nakloni do 25 ‰, po kateri lahko vozijo vlaki sistema enot za tlak, prvotno definirana kot zaradi trenja med pogonskimi kolesi vlečnega 1 mm Hg stolpca, kasneje redefinirana kot vozila in tirnicama Sp: adhezíjska želéznica 1/760 atmosfere, 1 tor = 133,322 4 Pa PRIM.: zobáta želéznica tórij -a m kem. naraven radioaktivni element tórne izgúbe na ščétkah -ih -úb -- iz skupine aktinoidov, srebrnobela kovina, -- ž mn. elektr. izgube zaradi trenja pri drsenju obstojna na zraku, uporablja se za mehansko ščetke po kolektorju enosmernega in kolektor- zelo odporne zlitine z magnezijem v letalskih in skega stroja raketnih motorjih, simbol Th t tórijev díoksíd tórni dušílnik -ega -a m stroj. dušilnik, ki duši -ega -a m kem. torijev(IV) sunke in/ali nihanje z zavornim mehanizmom oksid, ThO 2 , bel prah, uporablja se za svetilne S: mehánski dušílnik níhanja Sp: mehánski mrežice v plinskih svetilkah, kot dodatek vol-amortizêr PRIM.: tórna zavóra framovim elektrodam za obločno varjenje tórij-vólframova elektróda tórni prenôsnik -ega -a m stroj. Ü tórno gonílo -e -e m met. volframova varilna elektroda z dodatkom 1–4 tórno délo -ega -a s fiz. delo, potrebno za pre-odstotkov torijevega dioksida magovanje trenja na določeni poti torkrétbetón -a m grad. Ü brízgani betón tórno dušênje -ega -a s meh. dušenje zaradi torkretíranje suhega trenja -a s grad. brizganje betona v debelini do 5 cm, npr. na strmo pobočje tórno gonílo -ega -a s stroj. gonilo, podobno sidranimi armaturnimi mrežami, ki zagotavljajo s tornimi kolesi Sp: tórni prenôsnik kompaktnost obloge in dober stik s podlago izkopov, za obloge predorov, lahko v povezavi s zobniškemu, pri katerem so zobniki zamenjani tórna eléktrika tórno kólo -ega kolésa s stroj. osnovni del elektr. -e -e ž elektrina, ki se tornega prenosnika, pri katerem se vrtilno ustvari z drgnjenjem dveh teles gibanje, navor prenaša s trenjem, ki ga zagota-tórna korozíja -e -e ž stroj. obraba površin v vlja ustrezna radialna sila Sp: fríkcijsko koló stiku, ki se zaradi obremenitve približujeta in tórno varjênje -ega -a s var. varjenje, pri razmikata Sp: fréting katerem se potrebna toplota dobi tako, da se tórna sklópka -e -e ž stroj. sklopka, ki prenaša varjenca, od katerih je eden nepomično vpet, navor s trenjem, npr. ploščna, lamelna, drugi pa se vrti, treta med seboj in se, ko se stožčasta sklopka Sp: dŕsna sklópka, fríkcijska na stičnih ploskvah zmehčata, stisneta skupaj sklópka S: varjênje s trênjem Sp: gnetílno varjênje tórna stiskálnica toroídni transformátor -e -e ž stroj. mehanska stiskal- -ega -ja m elektr. trans-nica s torno sklopko, npr. z desko z mehanskim formator z jedrom v obliki torusa, ki se odlikuje tornim prenosnikom Sp: fríkcijska stiskálnica po tem, da so vse magnetne silnice izključno 810 tôvotna mást v jedru, zato ni občutljiv za motnje zunanjih vljenimi ojačevalnimi palicami, kar zagotavlja magnetnih polj vzvojno stabilnost palične konstrukcije stebra, toroídno navitje ki se pri stebrih nadzemnih vodov montira -ega -a s elektr. navitje na v ravnini spodnjih delov konzol, na mestu površini torusa spremenjenih naklonov sten trupa stebra in ob tórus -a m mat. geometrijsko telo, ki nastane, če prehodu trupa stebra v spodnji, temeljni del se krog zavrti okrog osi, ki leži v ravnini kroga tórzijski preskús -ega -a m meh. preskus in je od središča kroga oddaljena za več, kot je torzijske trdnosti materiala s standardiziranim polmer kroga Sp: svítek preskušancem, ki je na enem koncu vpet, na tórzija -e ž 1. mat. parameter ukrivljenosti drugem pa nanj deluje navor S: vzvójni preskús prostorske krivulje, ki meri hitrost sukanja tórzijsko gíbanje -ega -a s meh. gibanje pri binormale na krivuljo pri gibanju vzdolž torziji obremenjenega elementa, npr. torzijske krivulje 2. meh. deformacija telesa, npr. gredi, vzmeti S: vzvójno gíbanje pri delovanju dvojice nasprotno usmerjenih zunanjih navorov okoli vzdolžne osi S: vzvòj tórzijsko níhanje -ega -a s elektr., fiz. nihanje tórzijska napétost -e -i ž meh. gredi agregata velike moči, ki lahko nastane Ü vzvójna napétost zaradi motenj v elektroenergetskem omrežju, ko se niža frekvenca omrežja proti 47 Hz, tórzijska nèstabílnost -e -i ž 1. meh. nesta- pri čemer pride gred v resonanco z lastno bilnost konstrukcije, ki nastane z izbočenjem frekvenco in se zato lahko zaradi vzvojnih sil vzvojno obremenjenega elementa pri dovolj poškoduje v elastičnem območju totálna entalpíja -e -e ž stroj. vsota notranje, S: vzvójna nèstabílnost veliki obremenitvi in notranjih napetostih še PRIM.: tlačne in kinetične energije, ki se uporablja pri elástična nèstabílnost, Eulerjeva t nèstabílnost 2. meh. parnih turbinah nestabilnost nosilca, obre-menjenega na upogib, pri kateri pride zaradi ne- totálni diferenciál -ega -a m 1. mat. diferencial v prečni smeri do upogibne in vzvojne defor- kah 2. mat. vsota parcialnih odvodov funkcije po S: zadostne bočne togosti ali bočnega podpiranja funkcije več spremenljivk po vseh spremenljiv-macije vzvójna nèstabílnost PRIM.: elástična vseh spremenljivkah, pomnoženih z njihovimi nèstabílnost, Eulerjeva nèstabílnost diferenciali tórzijska obremenítev -e -tve ž meh. obreme- tovórna vôdna čŕta -e -e -e ž prom. črta, po nitev, ko na vpeto telo deluje zunanji torzijski kateri seka mirna vodna gladina bok polno navor S: vzvójna obremenítev natovorjene ladje tórzijska tŕdnost -e -i ž meh. odpornost tovórni avtomobíl -ega -a m cestno ali materiala proti deformaciji zaradi torzijske terensko vozilo, namenjeno za prevoz tovora obremenitve S: vzvójna tŕdnost S: tovornják Sp: kamión tórzijska vzmét -e vzmetí ž stroj. vzmet, obre- tovornják -a m cestno ali terensko vozilo, menjena na vzvoj namenjeno za prevoz tovora S: tovórni tórzijski galvanométer -ega -tra m elektr. avtomobíl Sp: kamión galvanometer, v katerem je zaznavalo struna, tôvotna mást -e mastí ž kem. teh., stroj. mazivo napeta med poloma trajnega magneta ali elek-s kalcijevim stearatom kot gostilom, ki se tromagneta Sp: galvanométer s strúno pridobiva z umiljenjem živalskih ali rastlin-tórzijski okvír -ega -a m grad. ravninski skih maščob s kalcijevim hidroksidom in se vodoraven sestavni del prostorskega paličnega uporablja kot strojna mast Sp: kálcijeva mást stebra, sestavljen iz okvira z diagonalno posta- PRIM.: mílo (2) 811 tráčna zavóra tráčna zavóra -e -e ž stroj. trájna dinámična tŕdnost torna zavora z -e -e -i ž met., stroj. zavornim kolutom in zavornim trakom dinamična trdnost, ki predstavlja odpornost PRIM.: čeljústna zavóra, kolútna zavóra materiala pred porušitvijo zaradi utrujanja, tráčni brusílnik dogovorno pri 107 nihajih napetosti S: trájna -ega -a m 1. les. brusilnik nihájna tŕdnost PRIM.: utrípna tŕdnost za obdelavo lesa z brezkončnim brusilnim trájna fórma trakom 2. stroj. ročno električno orodje z brez- -e -e ž met. livarska forma, ki se lahko uporabi večkrat končnim brusilnim trakom, npr. za odstranje- vanje obrobkov, manjših izboklin trájna grádbena déla -ih -ih dél s mn. grad. tráčni prenôsnik -ega -a m stroj. jermenskemu gradbena dela za izdelavo trajnih gradbenih prenosniku podoben prenosnik z jeklenim elementov, npr. zida, temelja, plošče, stebra, tráčni žagálni stròj objekta brez večjih posegov, npr. rušitve, ni m -ega -ega strôja les. mogoče premakniti trakom namesto ploščatega jermena ostrešja, ki jih po dokončanju gradbenega žagalni stroj z brezkončnim nazobčanim žagalnim trakom z izmenično razprtimi in trájna nihájna tŕdnost -e -e -i ž met., stroj. tráčno brúšenje materiala pred porušitvijo zaradi utrujanja, s -ega -a brušenje z brusilnim dogovorno pri 10 naostrenimi zobmi dinamična trdnost, ki predstavlja odpornost trakom dinámična tŕdnost 7 nihajih napetosti S: trájna PRIM.: utrípna tŕdnost t tráčno ozemljílo -ega -a s elektr. ozemljilo iz trájna okvára -e -e ž elektr. nepovratna okvara pocinkanega železnega traku ali bakrenega elementa, sestavine, naprave, stroja pramenastega traku, ki zagotavlja zadosti nizek trájna trdôta vôde -e -e -- ž kem. lastnost ozemljitveni upor vode, v kateri so raztopljene mineralne soli, ki tráčnopraménasti vodník -ega -a m elektr. se pri segrevanju ne obarjajo in jih na ta način električni vodnik iz enega ali več med seboj ni mogoče izločiti, npr. kalcijev sulfat Sp: per- prepletenih elementov, ki so sestavljeni iz manéntna trdôta vôde PRIM.: trdôta vôde, kovinskih trakov, vijačno ovitih na tekstilno začásna trdôta vôde nosilno nit trájni dinámični preskús -ega -ega -a m tradicionálna kerámika -e -e ž Ü klásična met., stroj. preskus trajne nihajne dinamične kerámika trdnosti, pri katerem se preskušanec obreme- trájanje impúlza njuje s periodično spremenljivo napetostjo -a -- s časovni interval med prvim in zadnjim trenutkom, v katerem trájni magnét -ega -a m fiz. magnet z visoko določen delež svoje največje velikosti ali trájni ukàz -ega -áza m elektr. izhodni ukaz določen prag trenutna vrednost električnega impulza doseže remanenco Sp: permanéntni magnét krmilne naprave elementa elektroenergetskega trájanje odpôvedi -a -- s čas, ki poteče od sistema, ki traja enako dolgo kot signal, ki ga je delovanja elementa, sestavine, naprave, stroja trákasta drenáža -e -e ž grad. drenaža majhne trajékt trenutka odpovedi do ponovne vzpostavitve sprožil -a m ladja za prevoz potnikov in vozil, širine, ki namesto neprekinjene drenažne plasti zlasti čez jezera, reke in morske ožine zbira in odvaja vodo do dolvodne pete nasipa trajektórija pregrade -e ž 1. fiz. krivulja v prostoru ali faznem prostoru, ki opisuje časovni razvoj stanja trákasta filamêntna prêja -e -e -e ž tekst. dinamičnega sistema Sp: tírnica (2) 2. mat. krivulja, filametna preja, izdelana z združevanjem ali ki opisuje pot točke v fazni ravnini od začetka do vitjem folijskih trakov S: fibrilírana filamêntna konca prehodnega pojava po motnji prêja, fólijska filamêntna prêja 812 transformátorski kôtel trákasta izolácija -e -e ž elektr. trámvaj kabelska -a m sistem električnih motornih izolacija iz trakov, ki so vijačno viti v koncen- vozil, ki vozijo po tirih, postavljenih na javno tričnih plasteh cesto ali samostojno traso, namenjen za javni trákasti spékter mestni potniški promet S: céstna želéznica -ega -tra m fiz. spekter svetlobe, ki jo izsevajo vzbujene molekule in transdúktor -ja m elektr. naprava z enim ali več ga sestavljajo omejeni trakovi frekvenc, sesta- feromagnetnimi jedri in navitji, s katerimi je vljeni iz številnih, zelo gosto razporejenih črt mogoče spreminjati enosmerni ali izmenični PRIM.: čŕtasti spékter tok z izrabo učinka nasičenja v magnetnem trákcija krogu -e ž prom. Ü vléka trákcijska bateríja transfêrni tísk -ega -a m tekst. postopek -e -e ž akumulatorska tiskanja, pri katerem se papir z barvnim baterija za električna vozila in električne vzorcem pri zvišani temperaturi pritisne na te-mobilne stroje kstilijo, pri čemer barvilo s papirja preide nanjo trákcijski akumulátor -ega -ja m elektr. ele-transformácija eléktrične energíje -e ktrični akumulator z večjo kapaciteto, ki se -- -- ž elektr. pretvorba električne energije z nižjih uporablja za pogon električnih vozil, viličarjev napetosti na višje zaradi zmanjšanja električ-trákt -a m grad. del tlorisno razčlenjene zgradbe nih izgub pri prenosih na večje razdalje ali z S: krílo (4) višjih napetosti na nižje zaradi prilagajanja tráktor prenosnim in razdelilnim omrežjem ter od- -ja m motorno vozilo, navadno na štirih kolesih, za delo, vleko in pogon zlasti jemalcem PRIM.: transformácija eléktrične tráktor goséničar -ja -ja m stroj. transformácija eléktrične napétosti traktor, ki elektr.-e -- -- ž t zvišanje ali znižanje električne kmetijskih strojev napétosti ima namesto koles gosenice, uporablja se za transport zunaj urejenih poti S: napetosti z dvema napetostnima navitjema gosénični tráktorska pnevmátika PRIM.: transformácija eléktrične energíje stroj. -e -e ž pnevmati-transformácija enáčbe tráktor transformatorja z različnim številom ovojev tráktorski prikljúček vanje enačbe z uporabo matematičnih identitet agroteh. -ega -čka m transformátor ka za traktorje z globokim profilom -e -- ž mat. preobliko-naprava, npr. plug, škropilnik, kosilnica, obra- -ja m elektr. naprava, ki čalnik, vitel, ki se pritrdi navadno na zadnji spreminja napetost in tok določene moči brez konec traktorja in poveže z njegovo pogonsko spremembe frekvence gredjo transformátorska galeríja -e -e ž grad. trám -a m les. žagan ali tesan štirikoten lesen podzemna galerija ali galerija v telesu pregrade gradbeni element, ki se uporablja kot osnovni za postavitev visokonapetostnih transforma-nosilni del stropnih ali podpornih konstrukcij torjev tramìč -íča m les. transformátorska postája tram manjšega prereza, -e -e ž elektr. katerega večja stranica ima prerez do 100 mili- postroj elektroenergetskega sistema z enim ali tramôvna zapórnica energetski omrežji ali več električnih omrežij ž -e -e grad. zapornica za različnih napetostnih nivojev metrov S: gredíca (1) več transformatorji, ki povezujejo dve elektro-začasno ustavljanje vodnega toka, izdelana iz velikih hlodov, brun ali jeklenih nosilcev, na- transformátorski kôtel -ega -tla m elektr. meščenih drug na drugem, katerih konci so na ohišje transformatorja, ki ščiti jedro z navitjem obeh straneh vodeni v utoru skupaj z njegovim izolirnim oljem, kondenza- 813 transformátorski preklópnik torjem, ki sprejme olje ob okvarah in nosi trans- impedančno prilagoditev naprave in nanjo formatorske skoznjike, ki omogočajo povezavo priključenega voda 3. element, ki omogoča z elektroenergetskim omrežjem kontrolirane vzporedne premike, npr. vodilo transformátorski preklópnik glave mikroskopa na atomsko silo -ega -a m elektr. preklopnik za izbiranje odcepov na transforma- translatórno gíbanje -ega -a s fiz. gibanje, se-torskem navitju, da se s tem spreminja prestava stavljeno iz zaporednih translacij PRIM.: prémo transformatorja gíbanje transformátorski prikljúček -ega -čka m transmisíjska gréd -e gredí ž stroj. glavna elektr. mesto na transformatorju, kjer se priključi pogonska gred pri skupnem kompleksnem zunanje breme, porabnik PRIM.: odcèp trans- jermenskem pogonu, npr. več obdelovalnih, formátorja tekstilnih strojev, v primeru zastarelega obrata transformátorski skóznjik z enim pogonskim strojem -ega -a m elektr. skoznjik, ki omogoča prevod električnega transmisíjski elektrónski mikroskóp -ega transformátorsko ólje zelo tankih vzorcev z elektronskim snopom, s -ega -a s elektr. olje s katerim se vzorec preseva, iz vzorca izhajajoči vodnika faze skozi kotel transformatorja -ega -a m fiz. elektronski mikroskop za preiskavo nekdaj mineralno olje, poliklorirani bifenil, zaslonu S: presévni elektrónski mikroskóp K: TÉM danes sintetični organski estri transmisíjski koeficiènt uporablja za hlajenje navitij v transformatorjih, elektroni pa tvorijo sliko na fluorescenčnem kakovostnimi izolacijskimi lastnostmi, ki se t transformíranka -ega -ênta m fiz. -e mat. funkcija, matematični količnik amplitud prepuščenega in vpadnega objekt, ki je rezultat transformacije, npr. Fou-sevalnega polja pri prehodu skozi ravno mejo rierova transformiranka med prozornima sredstvoma transkóder -ja m elektr. Ü kódni pretvórnik transmísijski spékter -ega -tra m graf. spekter transkristál -a m met. podolgovat kristal, pra- prepuščene svetlobe vokoten na strjevalno fronto, ki se pojavlja pri transmisíjski vzórec -ega -rca m graf. vzorec, ki strjevanju ingotov, blokov, blumov S: stebríčasti svetlobo prepušča kristál transmisívnost -i ž fiz. lastnost meje med transkristálni lòm -ega lôma m met. lom zaradi dvema optičnima sredstvoma, da prepusti razpok, ki nastajajo in se širijo znotraj kristalnih vpadno svetlobo, količnik prepuščenega toka zrn po razkolnih ploskvah valovanja z dano polarizacijo in polariziranega translácija -e ž mat. preslikava, ki preslika vse vpadnega toka točke geometrijskega objekta vzdolž enako transmitánca -e ž fiz. količnik prepuščenega velikih vzporednih vektorjev in vpadnega sevalnega toka za širše območje translacíjska simetríja -e -e ž mat. simetrija valovnih dolžin, npr. vidne svetlobe, ali za geometrijske strukture, ki se ohranja pri tran- sevanje ene valovne dolžine S: prepústnost (3) slaciji transpónder -ja m elektr. sprejemno-oddajna translacíjski zgíb -ega -a m stroj. Ü pomíčni naprava v elektronskih komunikacijah, ki zgíb samodejno odda vnaprej pripravljen signal kot translátor odgovor na ustrezen povpraševalni ukaz -ja m 1. elektr. transformator s prestavnim razmerjem 1 : 1 za galvansko transponíranje -a s mat. operacija, ki ločitev dveh električnih tokokrogov pri matriki zamenja stolpce z vrsticami in 2. elektr. transformator za medsebojno obratno 814 trapézna razpiráča transportêr -ja m tranziéntna vzdôlžna reaktánca nepremična, prestavljiva ali -e -e -e ž prevozna naprava za prenos trdnega materiala, elektr. Ü prehódna vzdôlžna reaktánca izdelkov, navadno na krajše razdalje, npr. tranzístor -ja m elektr. polprevodniški element, znotraj obrata ki omogoča ojačevanje električnih signalov, transpórtna embaláža -e -e ž dodatno npr. bipolarni spojni tranzistor, poljski tranzi-utrjena, dopolnjena embalaža za zaščito blaga, stor izdelkov med prevozom tranzístor FÉT -ja -- m (ang. FET – field effect svežega betona, namenjenega za prevoz z avto- tranzístor MÓSFET -ja -- m (ang. MOSFET – mešalnikom transpórtni betón -ega -a m grad. mešanica transistor) elektr. Ü póljski tranzístor metal-oxide semiconductor field-effect transistor) transpórtni stròj -ega strôja m stroj. stroj, elektr. Ü póljski tranzístor kovína-oksíd-pôl- mikanju, prenašanju bremen, npr. dvigalo, tranzístor NPN -ja -- [enpeèn] m (NPN – ne-transporter, vozilo, tekoči trak namenjen vodoravnemu ali navpičnemu pre- prevódnik gativen-pozitiven-negativen) elektr. tranzistor s transpórtni vodovòd -ega -óda m grad. del priključki emitor, baza, kolektor, pri katerem je vodovoda, na katerem ni priključkov neposre- na priključku kolektorja pozitivna napetost in dnih porabnikov pitne vode in je namenjen kolektorski tok ob primernem pozitivnem toku virov do primarnega vodovoda tranzístor PNP -ja -- [peenpé] m (PNP – po-transpórtni vozíček za transport vode na večje razdalje od vodnih v bazi teče v emitor -ega -čka m rud. jamski zitiven-negativen-pozitiven) elektr. tranzistor s voziček za prevoz rude, mineralnih surovin, priključki emitor, baza, kolektor, pri katerem t vzdrževalnega materiala po rudniških rovih je na priključku emitorja pozitivna napetost in transpozícija vóda -e -- ž elektr. Ü emitorski tok ob primernem negativnem toku v preplétanje (2) bazi teče v kolektor umetno pridobljen radioaktivni element z tranzítna telefónska centrála -e -e -e ž telekom. transuránski elemènt -ega -ênta m kem. atomskim številom, večjim od atomskega telefonska centrala v analognem avto- transverzálna komponênta zveze s podrejenimi vozliščnimi in med enako-fiz. -e -e ž kom-vrednimi centralami, lahko tudi povezave na ponenta vektorskega polja, pravokotna na smer števila urana, večjim od 92 matskem telefonskem omrežju, ki vzpostavlja mednarodno telefonsko centralo transverzálno valovánje železniški tir pravokotna ravnina, ki je ne sme fiz. -ega -a s valovanje presegati noben del tirnega vozila Sp: tranzítni z nihanjem pravokotno na smer razširjanja, npr. gabarít valovanje na površini vode, elektromagnetno trapézna razpiráča valovanje S: -e -e ž préčno valovánje grad., les. PRIM.: razpirača za longitu-premostitev razpetine, večje od 8 m, navadno dinálno valovánje, vzdôlžno valovánje pri lesenih mostovih, sestavljena iz dveh tranziéntna préčna reaktánca -e -e -e ž opor pod gredo in tramiča med njima, ki je z elektr. Ü prehódna préčna reaktánca mozniki ali vijaki tesno spojen z gredo, opori tranziéntna stabílnost pravokotno na smer gibanja ali razširjanja ž lastnost česa, kar je profíl tranzítni profíl -ega -a m prom. omejena, na valovanja, npr. transverzalna ravnina transverzálnost tranzítni gabarít -ega -a m prom. Ü tranzítni fiz. -i razširjanja valovanja tega polja v dani točki -e -i ž elektr. Ü se na drugem koncu opirata v zid ali konzolni prehódna stabílnost podstavek S: dvójna razpiráča 815 trapézni navòj trapézni navòj -ega -ôja m stroj. tŕdna raztopína navoj z -e -e ž kem., met. raztopina vijačnico trapeznega prereza enega ali več trdnih topljencev v trdnem topilu, trapézno vešálo npr. steklo ali zlitina bakra in niklja -ega -a s grad., les. vešalo za premostitev razpetine, večje od 8 m, sestavljeno tŕdni grádbeni materiál -ega -ega -a m grad. iz dveh soh z vešalnim oklepom, postavljenih gradbeni material, pri katerem so sestavine na veznik in zgoraj razprtih z vodoravnim in/ali zrna med seboj trdno povezani, zlepljeni tramičem, vsako soho na zunanji strani podpira s kristalizacijo, cementiranjem, sintranjem, npr. S: kateri so gradniki med seboj trdno povezani, dvójno vešálo da se ne morejo prosto gibati, ampak le nihajo, trása -e ž grad. vzdolžni tlorisni in/ali višinski snov zato zavzema stalno prostornino z smerni potek, navadno osi ceste, železnice, določeno obliko, ki se lahko spremeni le s silo kanalizacije, vodovoda, nadzemnega voda trdnínska ekstrákcija ulegom spojena z veznikom, vsi elementi trdnína -e ž fiz. snov v agregatnem stanju, v skupaj z veznikom tvorijo trdno povezavo po ena opora, na spodnji strani z dvojnim kamen, beton, opeka -e -e ž kem. postopek za trasíranje -a s grad. določanje poteka trase v selektivno raztapljanje komponente iz trdne načrtu in/ali označevanje in zakoličevanje trase zmesi s tekočim topilom, uporablja se za prido- trasírka bivanje olj in maščob iz semen, eteričnih olj iz -e ž grad. okrogla lesena, kovinska, S: rastlin ekstrákcija tŕdno-tekóče plastična palica, opleskana z izmeničnimi 20 cm širokimi belimi in rdečimi pasovi trdnínski láser -ega -ja m fiz., stroj. laser, ki ima trávniška brána -e -e ž agroteh. aktivno snov v obliki trdnine, npr. kristala ali priključna t brana iz pregibnih verižnih členov in sklepov, stekla, je svetlobno črpan in nima aktivne snovi v katerih so priviti zobje za brananje travnikov, v obliki optičnega vlakna poravnavanje krtin in odstranjevanje mahu tŕdno cementírno srédstvo -ega -ega -a s tŕda gúma met. -e -e ž kem. teh. Ü praškasto cementirno sredstvo, npr. zmes ebonít lesnega oglja in barijevega karbonata, za povr- tŕda kovína -e -e ž met. Ü karbídna trdína šinsko utrjevanje jekel z naogličenjem Sp: ce-tŕda lítina -e -e ž met. Ü mentírni prášek, prášek za cementíranje béla lítina tŕda spájka -e -e ž stroj. tŕdno gorívo spajka, navadno iz -ega -a s kem. teh., stroj. gorivo v aluminija in silicija, bakra in cinka ali srebra, ki trdnem agregatnem stanju, npr. drva, premog ima tališče nad 450 °C, navadno 600–1 100 °C, Sp: tŕdo gorívo PRIM.: kurívo uporablja se za spajanje delov, npr. v fini meha- tŕdnost -i ž 1. meh. odpornost materiala proti niki, ali delov, ki morajo zdržati povišane tem-porušitvi 2. področje mehanike, ki obravnava perature obratovanja S: tŕdi lót mehansko napetost in deformacijo pod tŕda vlákna -ih -en s mn. tekst. vlakna, ki vplivom zunanjih sil ali temperature vsebujejo velik odstotek lignina, npr. ramija, tŕdnostni rázred betóna -ega razréda -- m juta, vlakna konoplje grad. standardna tlačna trdnost vgrajenega tŕdi lót po standardiziranem postopku z zdrobitvijo m -ega -a stroj. lot, navadno iz aluminija valjastih vzorcev premera 15 cm in višine 30 cm trdílo -a m kem. Ü premreževálo betona, merjena po 28 dneh, ugotovljena in silicija, bakra in cinka ali srebra, ki ima tališče ali kock betona z dimenzijami 15 cm × 15 cm × nad 450 °C, navadno 600–1 100 °C, uporablja 15 cm Sp: márka betóna se za spajanje delov, npr. v fini mehaniki, ali tŕdnostni rázred cemênta delov, ki morajo zdržati povišane temperature -ega razréda obratovanja S: tŕda spájka -- m grad. standardna tlačna trdnost cementa v 816 trétji Képlerjev zákon N/mm2, merjena po 28 dneh po standardu EN trdôta lesá -e -- ž gozd., les. lastnost lesa, da se 52,5 Sp: márka cemênta trdôta po Brinellu -e -- -- [brinélu] ž met., stroj. tŕdnostni rázred málte 196-1, npr. razred 32,5, razred 42,5 in razred upira prodiranju tršega telesa vanj, npr. rezila standardna tlačna trdnost strjene malte v N/ skanjem kroglice z določeno silo in merjenjem 2 mm -ega razréda -- m grad. trdota kovinskega materiala, ki se določa z vti- , merjena po 60 dneh po standardu EN premera odtisa, izražena z oznako HB in s 1015-11 na maltnih prizmah 4 cm × 4 cm × številsko vrednostjo Sp: Brinellova trdôta, 5 N/mm2 trdota kovinskega materiala, ki se določa z vtiskanjem standardizirane kroglice ali stožca tŕdo eloksíranje -ega -a s kem. teh., met. eloksiranje s standardizirano silo in merjenjem premera v kopeli žveplove kisline, pri katerem nastane na odtisa, izražena z oznako HRB, če je vtisno telo površini aluminija trda, obrabno trdna, keramiki kroglica, ali HRC, če je vtisno telo stožec, in podobna plast aluminijevega oksida M 1, M 2,5, M 5, M 10, M 15, M 20 in M d, npr. trdôta po Rockwellu -e -- -- [rókvelu] ž met., stroj. razred M 5 pomeni malto s tlačno trdnostjo 16 cm in izražena v šestih trdnostnih razredih Brinellovo števílo številsko vrednostjo tŕdo gorívo -ega -a s kem. teh., stroj. Ü tŕdno gorívo trdôta po Shoru -e -- -- [šóru] ž met., stroj. trdota trdó iztískana glína -- -e -e ž grad. trdih in mehkih polimernih materialov ter glina ali glinena zmes, ki vsebuje manj kot 15 % vode in gume, ki se določa z merjenjem globine vtiska se težko gnete jeklene igle pri standardiziranih pogojih, tŕdo lótanje -ega -a s stroj. lotanje s trdim lotom mehke polimerne materiale in s številsko S: izražena z oznako SoA za trde ali s SoD za tŕdo spájkanje vrednostjo t gnetna zlitina z visoko remanenco in široko trdota kovinskega materiala, ki se določa z histerezno zanko, npr. železo in zlitine za trajne tŕdomagnétna zlítina -e -e ž elektr. feroma- trdôta po Vickersu -e -- -- [víkersu] ž met., stroj. magnete diamantne piramide s standardizirano silo in vtiskanjem standardizirane štiristrane tŕdomagnétni kontáktnik -ega -a m elektr. merjenjem dolžine vtisa vzdolž obeh ploskov-kontaktnik s trajnim magnetom, ki po preklopu nih diagonal, izražena z oznako, npr. HV, in ostane v delovni legi brez dodatnega vzbujanja številsko vrednostjo tŕdomagnétni materiál -ega -a m met. trdôta vôde -e -- ž kem. lastnost vode, ki vsebuje material, ki ima široko magnetno histerezno raztopljene mineralne soli, zlasti kalcijeve in zanko, majhno permeabilnost in veliko koer- magnezijeve, ki povečajo porabo mila zaradi citivnost, npr. zlitine aluminija, niklja, kobalta, obarjanja netopnih soli maščobnih kislin tŕdo navárjanje vôde s -ega -a met., var. navarjanje trênje redkih zemelj PRIM.: trájna trdôta vôde, začásna trdôta karbidne trdine -a s meh. pojav zaviralne sile pri relativ- tŕdo réntgensko sévanje nem gibanju teles na njunih stičnih ploskvah -ega -ega -a s fiz., kem. rentgensko sevanje z valovnimi dolžinami, trênjski pilót -ega -a m grad. Ü viséči pilót navadno krajšimi od desetink nanometra trenútna móč -e močí ž elektr. produkt fazorjev tŕdo spájkanje -ega -a s stroj. spajkanje s trdo električne napetosti in električnega toka na spajko S: tŕdo lótanje priključku stroja trdôta -e ž trétji Képlerjev zákon lastnost, ki izraža odpor površine -ega -ega zakóna m trdnega telesa proti sili, ki deluje nanjo astr. zakon, po katerem je količnik kuba velike 817 trétji Newtonov zákon gíbanja polosi planetnega tira in kvadrata obhodnega tribolóška napétost -e -i ž stroj. napetost časa okrog Sonca enak za vse planete Osončja v kompleksnem stiku površin, ki se gibljeta PRIM.: Képlerjevi zakóni relativno druga proti drugi, vključuje trétji Newtonov zákon gíbanja mehanizme mehanskega trenja, obrabe in -ega -ega deformacije, ki nastopijo zaradi normalnih in zakóna -- [njútnov] m fiz. zakon, po katerem velja, tangencialnih obremenitev, npr. pri gibanju če deluje neko telo z določeno silo na drugo valjčka v obodu valjčnega ležaja, kolesa železni- telo, deluje drugo telo istočasno z enako in škega vozila na tirnici nasprotno usmerjeno silo na prvo telo trétji zákon têrmodinámike tribolóška obremenítev -e -tve ž met., stroj. -ega zakóna -- obremenitev ležaja, vodila, orodja in preobliko- m fiz., kem. zakon, po katerem bi bil termodi- namični sistem pri absolutni ničli popolnoma vanca zaradi medsebojnega relativnega gibanja urejen in bi dosegel najnižjo možno entropijo ob upoštevanju mazanja trgálni stròj tribométer -tra m -ega strôja grad. m met., stroj. merilnik triboloških stroj za merjenje natezne trdnosti materiala z ugota- veličin, npr. faktorja trenja, sile trenja, obrabe vljanjem spreminjanja raztezka standardizira- dveh površin v stiku nega preskušanca v odvisnosti od natezne sile, tríčeljústnik -a m stroj. vpenjalna glava s tremi dokler se preskušanec ne pretrga čeljustmi t tríacetát celulóze -a -- m kem. ester celuloze z tríčlénkasti lók -ega -a m grad. statično ocetno kislino, v katerem so v celulozi zaestrene določena, praviloma ločna konstrukcija s po tri OH-skupine vsake glukozne enote, členkom v vsakem ležišču in temenu, uporablja uporablja se za izdelavo acetatnih vlaken se npr. pri nosilcih z lomljeno osjo, pri tríacetátna filamêntna prêja -e -e -e ž tekst. montažni gradnji industrijskih betonskih filamentna preja iz acetata celuloze z višjo ali lesenih hal stopnjo zaestrenja trídimenzíjska napáka -e -e ž met. nepra- tríacílgliceról -a m kem. ester glicerola in vilnost v kristalni zgradbi kristalne snovi ali v maščobne kisline, npr. stearinske, palmitinske, materialu v obliki tujega telesa, npr. vključek, oleinske, bistvena sestavina maščob izloček tríaksiálna tkanína -e -e ž tekst. tkanina, triêr -ja m agroteh. stroj ali naprava za odstranje- votka in dveh levo in desno usmerjenih osnov, kem. tríetanólamín -a m N(CH medsebojna lega teh sistemov niti se prepleta izdelana iz treh sistemov niti, vodoravnega vanje primesi v žitu S: žítni čistílnik 2 2 3 CH OH), mrežo trikotnikov, npr. za numerično pred- usnje, kot korozijski inhibitor stavitev oblike površine PRIM.: trigonométrič-tríetíl citrát -- -a m kem. ester citronske kisline, na mréža 2. geod. trigonometrična metoda ki se uporablja kot prehranski dodatek alkohol-določanja koordinat točkam geodetskih mrež nim in nealkoholnim pijačam, kot plastifikator triangulacíjska báza -e -e triangulácija uporablja se v tekočih pralnih in pomivalnih mat. -e ž 1. delitev površine v sredstvih, omočilih za tekstilije, mehčalih za pod kotom 60° brezbarvna, viskozna močno alkalna tekočina, ž geod. točno določena razdalja med geodetskima točkama, tríetíl éster fósforjeve kislíne -- -stra -- -- m ki omogoča računanje trikotnikov triangulacije kem. Ü tríetíl fosfát tribologíja tríetíl fosfát -e ž veda o pojavih in mehaniz- -- -a m kem. ester fosforjeve kisline mih trenja, mazanja in obrabi stičnih površin (C2H5)3PO4, ki nastane z zaestrenjem vseh strojnih delov, orodij za preoblikovanje pri treh OH-skupin z etilno skupino, brezbarvna njihovem relativnem gibanju tekočina, najpogosteje se uporablja kot kata- 818 trigonometríja lizator in plastifikator in tudi pri proizvodnji na statorju in zaporedno vezanimi trifaznimi pesticidov Sp: etíl fosfát, tríetíl éster fósforjeve ščetkami na komutatorju, lahko tudi z vmesnim kislíne transformatorjem med statorjem in rotorjem trífázna shéma -e -e ž elektr. shema elektroener- trífenílmetán -a m kem. organska spojina, getskega omrežja, na kateri je potek vsakega fazne- (C6H5)3CH, beli, v vodi netopni, v vročem ga in ničelnega vodnika prikazan z ločeno črto alkoholu in etru topni kristali, osnovna spojina trífázne zbirálke trifenilmetanskih barvil -ih -álk ž mn. elektr. trije vzporedni električni vodniki, na katere je pri- trífenílmetánsko barvílo -ega -a s kem. ključen en ali več trifaznih virov in trifaznih barvilo na osnovi trifenilmetana, npr. fenolfta-odjemnih električnih tokokrogov, pri čemer so lein, fuksin, malahitno zeleno, uporabljajo se po možnosti enako porazdeljeni tudi samo trífóra -e ž grad. s srednjima stebroma na tri dele enofazni odjemni električni tokokrogi, kar daje na posamezne fazne vodnike lahko priključeni kot indikatorji, živilska in tekstilna barvila prednost trifaznim sistemom, saj dovajajo na predeljena okenska odprtina s polkrožnim lokom ali arhivoltom nad vsakim delom prenosnem vodu odjemalcem trikratno moč enofaznega sistema trífósforjeva kislína -e -e ž kem. polifosfor- trífázni alternátor jeva(V) kislina, H -ega -ja m elektr. Ü trífázni 5P3O10, ki nastane s kon-denzacijo treh molekul ortofosforjeve kisline generátor S: trípolifósforjeva kislína PRIM.: dífósforjeva trífázni eléktromotór -ega -ja m elektr. elektro-kislína motor, ki ga poganja trifazna napetost trigonálni kristálni sistém -ega -ega -a m kem. trífázni generátor -ega -ja m elektr. generator kristalni sistem s tremi enako dolgimi primitiv-izmenične napetosti s tremi fazami, razmaknje-nimi vektorji, v katerem so vsi koti med sose- t nimi med seboj za 120°, kar ustvarja vrtenje dnjima vektorjema enaki, a manjši od pravega njegovega magnetnega polja kota S: romboédrični kristálni sistém trífázni krátki stík -ega -ega -a m huda kateri je neodvisna spremenljivka v argumentih elektr. trigonométrična enáčba -e -e ž mat. enačba, v okvara, pri kateri pride do kratkega stika med trigonometričnih funkcij vsemi tremi linijskimi vodniki in do nekajkrat trigonométrična fúnkcija -e -e ž mn. mat. višjega kratkostičnega toka od nazivnega toka funkcija, ki izraža razmerja med stranicami ski kabel, praviloma s štirimi žilami, tremi za tri kristalizira v trigonalnem kristalnem sistemu linijske vodnike in eno za ničelni vod trífázni kábel -ega -bla m elektr. elektroenerget- trigonálni minerál -ega -a m kem. mineral, ki trífázni sistém -ega -a m elektr. sistem prenosa pravokotnega trikotnika glede na enega od električne energije na podlagi treh faznih kotov njegovih ostrih kotov S: kótna fúnkcija izmenične napetosti in toka, ki so zasukani trigonométrična mréža drug proti drugemu za 120°, ter določene -e -e ž geod. trikotni-ška mreža geodetskih točk frekvence, pri nas 50 Hz PRIM.: triangulácija trífázni transformátor trigonométrična tóčka -ega -ja m elektr. trans- -e -e ž geod. trajno formator s tremi primarnimi in tremi sekundar- nadzemno in podzemno stabilizirana točka s nimi navitji, vezanimi v trikot, zvezdo ali cicak, točno določenimi koordinatami, nadmorsko uporablja se v trifaznem sistemu višino in topografijo trífázni zaporédno vézani komutátorski trigonometríja -e ž področje matema-eléktromotór -ega -- -ega -ega -ja m elektr. ko- tike, ki obravnava geometrijo trikotnika mutatorski elektromotor s trifaznim navitjem PRIM.: ravnínska geometríja 819 tríhidróksialkohól tríhidróksialkohól -a m kem. trikótna razporedítev alkohol s tremi -e -tve ž elektr. razpore-hidroksiskupinami v molekuli, npr. propantri- ditev električnih vodnikov, pri kateri so linijski tríkálcijev fosfát trikotnika, pri čemer spodnja stranica ni nujno -ega -a m kem. kalcijeva sol vodoravna ol, C Sp: 3 H 5 (OH) S: 3 trióltrívaléntni alkohól vodniki razporejeni v vogalih enakostraničnega fosforjeve(V) kisline, Ca3(PO4)2, bel, v vodi netopen prah, surovina za proizvodnjo fosfor- trikótna vezáva -e -e ž elektr. Ü vezáva v trikót jeve kisline in mineralnih gnojil S: kálcijev fosfát trikótnik -a m mat. ravninski lik s tremi stranica-PRIM.: fosforít mi in tremi koti tríkarboksílna kislína -e -e ž kem. karboksilna trikótni navòj -ega -ôja m stroj. navoj z vijačnico kislina, ki vsebuje tri karboksilne skupine trikotnega prereza tríklínski kristálni sistém -ega -ega -a m kem. trikótno vešálo -ega -a s grad., les. vešalo za pre-kristalni sistem s tremi različno dolgimi primi-mostitev razpetine, večje od 6 m, sestavljeno tivnimi vektorji, med katerimi so različni koti iz sohe z vešalnim oklepom, postavljene na tríklínski minerál -ega -a m kem. mineral, ki veznik in podprte z dvema oporama, na spodnji kristali v triklinskem kristalnem sistemu strani z dvojnim ulegom spojenima z veznikom tríkloroetilén tako, da soha in opori tvorita trdno trikotno -a m kem. trikloroeten, C 2 HCl 3 , povezavo S: enójno vešálo brezbarvna, negorljiva tekočina s sladkobnim vonjem, uporablja se predvsem kot industrijsko trikó vezáva -- -e ž 1. tekst. vezava, pri kateri topilo, za razmaščanje, kemično čiščenje oblačil zanke iz iste osnove ležijo v dveh sosednjih PRIM.: klorírani ogljikovodík stolpcih, izmenično oblikujejo eno zanko v t trikó -ja m tekst. enem in drugo v drugem zančnem stolpcu, pletivo v triko vezavi za izdelavo zančni stolpci imajo cikcakasto strukturo, prožnih pletenin vezava omogoča precejšnjo raztegljivost in tríkolésni váljar -ega -ja m grad. težji gradbeni zmerno elastičnost pletiva 2. tekst. vezava pri valjar, navadno samohodni, s tremi pogonski-tkaninah, ki jo ustvarjata dve med seboj vezani mi kolesi v obliki polnih valjev, s sprednjim vezavi, zgornja osnova se prepleta s spodnjim širokim valjem z manjšim premerom in votkom in spodnja osnova z zgornjim votkom, zadnjima ožjima valjema z velikim premerom, vezne točke z ostrimi prehodi tkalskih ki so nameščeni na podvozju tako, da pri zaporedij tvorijo oblike, podobne rebrom, valjanju zadnja valja prekrivata del sledi uporablja se za izdelovanje volnenih tkanin za prednjega valja svečana oblačila, ženske kostime in uniforme tríkolésni váljar s tráktorskimi kolési tríkrezílfosfát -a m kem. triester fosforjeve(V) -ega -ja -- -- -- m grad. gradbeni valjar, ki ima širok kisline in o-krezola, OP(OC 6 H 4 CH 3 ) 3 , brez-sprednji valj z gladkim ali bodičastim plaščem, barvna do rumena viskozna tekočina, uporablja stranski pogonski kolesi sta navadno traktorski se kot mehčalo za nitrat, dinitrat, trinitrat kolesi, včasih tudi gosenice celuloze, akrilne lake, polivinil klorid, zaviralec trikotážno blagó -ega -a s tekst. pletenina, ki gorenja za plastiko in gumo, kot hidravlična kaže na eni strani desne, na drugi pa leve zanke tekočina, za prenos toplote v toplotnih menjal- trikótna razpiráča nikih K: TCP ž -e -e grad., les. razpirača za premostitev razpetine, večje od 6 m, sestavljena trikromátske enôte -íh enôt ž mn. enote za iz dveh opor pod gredo, ki tvorita z njo trdno vsako od treh barv v trikromatskem barvnem trikotno povezavo, na drugem koncu se opori sistemu, ki prilagodijo razmerja intenzivnosti opirata v zid ali konzolni podstavek S: enójna bele barve barvni občutljivosti človeškega razpiráča očesa 820 trítočkôvno drogôvje tráktorja trilijárda -e ž v Evropi tisoč trilijonov, lastnimi vrednostmi, npr. stanje telesa zaradi število 1021 izpostavljenosti zunanjemu tlaku S: prostórsko trilijón napétostno stánje -a m v Evropi milijarda milijard, število 1018 trípleksna črpálka -e -e žstroj. Ü tríváljna črpálka trimêr -a m kem. trípolifósforjeva kislína polimer, sestavljen iz treh -e -e ž kem. trímer s kondenzacijo treh molekul ortofosforjeve -ja m elektr. element za enkratno nastavi-kisline S: trífósforjeva kislína PRIM.: dífósfor-tev električnega upora, kapacitance, induktance enakih monomerov, npr. melamin (NH2CN) polifosforjeva(V) kislina, H5P3O10, ki nastane 3 smereh vseh treh osi različno spojka, ki omogoča spoj trižilnega kabla s tremi enožilnimi kabli trímomêntna enáčba -e -e ž meh. enačba, s trípótna pípa -e -e ž pipa za alternativno katero se izračunajo upogibni momenti nad izbiro treh poti pretakanja fluidov podporami kontinuirnega nosilca s šest ali trímétrična projékcija -e -e ž grad. aksono- trípólna razcépna spójka -e -e -e ž elektr. metrična projekcija telesa, pri kateri je merilo v jeva kislína več podporami, na mestu vmesnih podpor se trípótni krmílnik potí -ega -a -- m stroj. vstavijo členki, ki omogočajo medsebojni zasuk krmilnik poti, v katerega priteka fluid po eni okrog osi y, tako se dobi sistem enačb, s katerim poti, izteka lahko po dveh v odvisnosti od se dokaže, da na medsebojne zasuke nosilca v delovnega položaja krmilnega elementa členku l i vplivajo le momenti sosednjih dveh tríróbo strgálo -ega -a s stroj. kovinarsko ročno členkov in zunanja obtežba levo in desno od orodje za precizno obdelavo površin z odvze-podpore S: Clapeyronova enáčba manjem materiala s tremi rezili, razporejenimi trínátrijev fosfát -ega -a m kem. natrijeva sol v enakostraničnem trikotnem prerezu t fosforjeve(V) kisline, Na 3PO4, brezbarvni trísredíščni lók -ega -a m grad. kamniti ali kristali, topni v vodi, uporablja se v čistilih in opečni zidni lok, sestavljen in oblikovan tako, pralnih praških skupaj z detergenti, v spajkalnih da sta na večji srednji lok z večjim polmerom praških S: nátrijev fosfát priključena na obeh straneh loka znatno trínitrát celulóze -a -- m kem. ester celuloze manjšega polmera S: košárasti lók in dušikove kisline, v katerem so zaestrene trístôpenjski navòj -ega -ôja m stroj. navoj s vse tri hidroksiskupine posamezne glukozne tremi vijačnicami na vijačnem vretenu enote, bela trdna snov, ki pri vžigu v trenutku trístrána piramída zgori brez dima in se uporablja za proizvodnjo -e -e ž mat. piramida, ki ima za osnovno ploskev trikotnik brezdimnega smodnika Sp: nítrocelulóza PRIM.: acetát celulóze, dínitrát celulóze, nitrát tríštévna ós -e osí ž fiz. os simetrije, ki povzroči celulóze pri zasuku za 120° ponovitev prvotne kristalne trínítrotoluén -a m kem. C 6 H 2 (CH 3 )(NO 2 ) 3 , ploskve svetlo rumena trdna snov, razstrelivo, zlasti za trítij -a m kem. vodik-3, radioaktivni izotop vojaško uporabo K: TNT vodika, ki nastaja v majhnih količinah kot triól -a m kem. alkohol s tremi hidroksiskupina-stranski produkt v jedrskih reaktorjih in se mi v molekuli, npr. propantriol, C 3H5(OH)3 uporablja v tritijevih plinskih sijalkah, v ioniza-3 S: tríhidróksialkohól Sp: trívaléntni alkohól cijskih javljalnikih dima, simbol T ali H tríôsno napétostno stánje -ega -ega -a s trítočkôvno drogôvje tráktorja -ega -a grad. napetostno stanje v telesu, ki ga opiše -- s agroteh. naprava na zadnjem delu traktorja, napetostni tenzor s tremi od nič različnimi sestavljena iz dveh spodnjih in enega zgornjega 821 trívaléntni alkohól droga, za nošenje in vodenje nanj priključenih trójni korén enáčbe -ega -a -- m mat. koren strojev, npr. priključne brane, vrtavkaste brane enačbe f(x) = 0, ki je hkrati koren enačb trívaléntni alkohól f´(x) = 0 in f´´(x) = 0 -ega -a m kem. Ü tríhidró-ksialkohól trópsko léto -ega -a s astr. perioda 365,242 17 trívaléntni elemènt dni, s katero se ponavljajo letni časi, simbol a -ega -ênta m kem.tr element, katerega atom ima v zunanji orbitali Troutonovo pravílo -ega -a [tráutonovo] s tríváljna črpálka entropije tekočin pri njihovih vreliščih 85–88 ž -e -e stroj. batna črpalka s joulov na kelvin mol tri elektrone preveč ali premalo kem. pravilo, po katerem je vrednost izparilne tremi, navadno vzporedno nameščenimi valji triviálno imé katerega sta pritrjena krilo in rep, namenjen s -ega -na kem. ime kemične posadki, potnikom in tovoru spojine, ki se pogosto uporablja v stroki in v Sp: trúp letála trípleksna črpálka -a -- m stroj. osrednji del letala, na vsakdanjem življenju in ni v skladu s sistema- T-spójka -e [té] m elektr. spojka v obliki črke T, ki tiko Mednarodne unije za čisto in uporabno omogoča priključitev odcepnega kabla pravo- kemijo, npr. nitrozni plini, solna kislina kotno na osnovni kabel tŕn túdorski lók -ega -a m -a grad. m kamniti ali opečni 1. stroj. valjast element s stožčasto oblikovanim vrhom 2. stroj. stožčast del zidni lok s stranskima krožnima lokoma in sre- obdelovalnega orodja, merilnega pripo- dinskim delom, ki je tangenta na stranska loka močka 3. elektr. valjast kontaktni element túf -a m grad. sprijeta sedimentna kamnina, ki Sp: konektorja pín (1) pri strjevanju pod velikim tlakom nastane iz t tŕn vtíča delcev, manjših od 2 mm, uporablja pa se kot -a -- m elektr. neelastičen ali elastičen naravni kamen na mestih, ki niso izpostavljena električno prevoden del vtiča za vtikanje v padavinam kontaktno vtičnico ustrezne oblike, da nastane električni stik túja eléktrična napétost -e -e -i ž elektr. elek-trohoída trična napetost, neodvisna od elektroenerget- -e ž mat. krivulja, ki jo opiše fiksna točka na robu, v notranjosti ali v zunanjosti skega omrežja, ki se uporablja za preskušanje kroga, ko se ta brez drsenja kotali po premici ali túlec -lca m stroj. stročnica, odrezan del cevi iz po drugem krogu PRIM.: cikloída, epicikloída, kovine, lesa ali kartona, ki je na eni strani lahko hipocikloída zaprt PRIM.: túlka trohoídna vákuumska črpálka -e -e -e ž kem. túlij -a m kem. element iz skupine lantanoidov, teh., stroj. rotacijska vakuumska črpalka, ki ima srebrnosiva, razmeroma mehka kovina, ki je prerezom, uporablja pa se za doseganje nizkega uporablja pa se kot vir sevanja v prenosnih –1 tlaka v območju 100–10 Pa rentgenskih aparatih, simbol Tm trohoidno oblikovan stator in rotor z elipsastim zelo redka in skorajda nima praktične uporabe, trójna tóčka -e -e ž kem., fiz. točka stanja, ko so tuljáva -e ž elektr. pasivni dvopolni element z v ravnotežju trdna, tekoča in plinasta faza čiste določeno vrednostjo induktance, sestavina snovi električnih in elektronskih vezij trójna véz -e vezí ž kem. kovalentna vez med tuljáva komutátorskega navítja -e -- -- ž dvema atomoma, ki vsebuje tri vezne elektron- elektr. tuljava kotvinega navitja, ki je priključena ske pare, npr. trojna vez v acetilenu, CH ≡CH na komutator trójni integrál tuljáva Rogowskega -ega -a m mat. integral po triraz- -e -- [rogôvskega] ž fiz. sežni domeni tuljava za merjenje magnetne napetosti ali 822 turbínsko puhálo izmeničnih tokov, ki je navita na torusu ali ela- vode, ki teče nazaj v generator toplote, s čimer stičnem traku se bistveno poveča izkoristek postroja, npr. tuljávnik parni kotel, jedrski reaktor -a m elektr. konstrukcijski del vzbujal-nega navitja, ki nosi vzbujalno tuljavo turbínska črpálka -e -e ž kem. teh., stroj. hidrodi- túlka namična črpalka iz venca rotorskih lopatic, pri- -e ž 1. kratek cevast element za navijanje trjenih na vrteči se kolut, in iz venca statorskih niti, sukanca ali žice PRIM.: túlec (1) 2. kratek, lopatic, pritrjenih na okrov stroja, ki deluje na navadno tog cevast element za oporo električ-osnovi centrifugalnega pospeševanja tekočine nemu kablu 3. tog cevast element za mehanski v gonilniku, pri čemer je njen tok odvisen od zaključek optičnega kabla tlaka obremenitve S: centrifugálna črpálka tunél -a m grad. gradbeni inženirski objekt za Sp: túrbočrpálka prehod prometnice skozi hribino ali zemljino turbínska stôpnja -e -e ž stroj. vodilnik in S: predòr gonilnik turbinskega stroja za določeno tunelíranje -a s fiz. kvantnomehanski pojav, pri območje obratovalnih pogojev, ki lahko katerem lahko delec preide skozi potencialno deluje ločeno ali z medsebojno povezavo oviro tudi takrat, ko je njegova energija nižja od pogonskih gredi, npr. visokotlačna stopnja ovire S: tunélski pojàv turbine, nizkotlačna stopnja turbine, protitlač- tunélska dióda na stopnja turbine PRIM.: turbína, turbínski -e -e ž elektr. polprevodniška stròj dioda s PN-spojem, ki za svoje delovanje izkorišča tunelski pojav in se uporablja turbínski komprésor -ega -ja m stroj. predvsem za mikrovalovne oscilatorje, ojače- kompresor iz venca rotorskih lopatic, pritrjenih valnike, frekvenčne pretvornike in detektorje na vrteči se kolut, in iz venca statorskih lopatic, t Sp: Esákijeva dióda pritrjenih na okrov stroja, ki sesa in tlači stisljivi tunélski pojàv delovni medij, npr. zrak -ega -áva m fiz. kvantnomehan-ski pojav, pri katerem lahko delec preide skozi turbínski polnílnik -ega -a m stroj. stroj iz potencialno oviro tudi takrat, ko je njegova venca rotorskih lopatic in iz venca statorskih energija nižja od ovire S: tunelíranje lopatic, ki zagotavlja prisilno polnjenje pogon- túrbidimetríja skega stroja s stisnjenim zrakom za zgorevanje, -e ž metoda za merjenje npr. pri motorju z notranjim zgorevanjem motnosti, npr. vode naravnih vodotokov, ali Sp: túrbopolnílnik koncentracije delcev v suspenziji, pri kateri se turbínski regulátor meri jakost prepuščene svetlobe PRIM.: néfelo- -ega -ja m elektr., stroj. metríja regulator za uravnavanje izhodne moči turbine turbína v skladu s spreminjanjem frekvence elektroe- -e ž stroj. pogonski stroj, ki pretvarja nergetskega sistema kinetično energijo delovnega medija, npr. turbínski stròj vode, pare, vročega plina, v delo z določenim -ega strôja m stroj. pogonski navorom in vrtilno frekvenco gredi, navadno stroj, ki pretvarja kinetično energijo delovnega sestavljen iz vodilnika z usmerjalnimi lopa- medija, npr. vode, pare, vročega plina, v delo ticami in enodelnega gonilnika ali gonilnika z določenim navorom in vrtilno frekvenco z več diski z lopaticami S: turbínski stròj gredi, navadno sestavljen iz vodilnika z usmer-PRIM.: turbínska stôpnja jalnimi lopaticami in enodelnega gonilnika turbína z regeneratívnim grétjem ali gonilnika z več diski z lopaticami S: turbína -e -- -- PRIM.: turbínska stôpnja-- ž stroj. parna turbina, pri kateri se na enem ali turbínsko puhálo več primernih mestih na turbinskem okrovu -ega -a s stroj. puhalo odvzema para, ki se uporabi za gretje napajalne kot turbina z vencem statorskih lopatic in 823 túrboagregát radialnim vtokom ter vencem rotorskih lopatic tušírna plôšča -e -e ž stroj. popolnoma z aksialnim iztokom stisnjenega zraka ravna in gladka jeklena plošča za tuširanje Sp: túrbopuhálo Sp: tušírka túrboagregát tvéganje -a m elektr. sestav turbine in ele- -a s grad. statistična verjetnost ktričnega generatorja na isti gredi za pridobi- porušitve pregrade ob upoštevanju posledic vanje električne energije v termoelektrarnah in na dolvodno vplivno poplavno področje jedrskih elektrarnah tvíd -a m tekst. srednje težka tkanina v keprovi túrbočrpálka -e ž kem. teh., stroj. Ü centrifugálna vezavi iz volnene melirane mikane preje, črpálka uporablja se za moške suknjiče, moške túrbomolékulska vákuumska črpálka plašče, ženske obleke-e -e -e tvórbena entalpíja -e -e ž kem. ž fiz. entalpija, ki črpalka za ustvarjanje visokega vakuuma, pri kateri lopatice hitro vrteče se se sprosti pri nastanku enega mola spojine turbine, navadno uležajene z magnetnimi ležaji, iz elementov v njihovi najbolj stabilni obliki odbijajo molekule v predvakuumski prostor, Sp: tvórbena toplôta uporablja se za doseganje nizkega tlaka v tvórbena toplôta -e -e ž kem. Ü tvórbena –1 območju 10 –10 –7 Pa entalpíja túrbopolnílnik -a m stroj. Ü turbínski polnílnik tvorívo -a s les. material na osnovi lesa t túrbopuhálo ali lesen polizdelek, npr. žagan les, iverna -a s stroj. Ü turbínsko puhálo plošča turbuléntni tók -ega -a m meh. vrtinčasto tvórnica -e ž mat. točka, krivulja ali ploskev, ki gibanje fluida pri nadkritični vrednosti Re- po določenem predpisu ali s svojim gibanjem ynoldsovega števila ustvarja krivuljo, ploskev ali telo S: generatrísa tušíranje -a s stroj. postopek ročne obdelave, PRIM.: direktrísa glajenja kovinske površine s strganjem za geo- T-zvár -a [té] m var. zvar dveh delov, npr. metrijsko natančnost ploskve, ki se uporablja pločevin, profilov, ki sta postavljena pravoko- zlasti za obdelavo vodil pri obdelovalnih strojih tno drug na drugega v obliki črke T in varjena in blazinic drsnih ležajev z ene ali obeh strani PRIM.: kótni zvár, kótni tušírka -e ž stroj. Ü tušírna plôšča zvárni spòj 824 udárno iztískanje U ubíranje -a s stroj. tesno stikanje bokov zob udárna stiskálnica -e -e ž stroj. stiskalnica, pri zobniškega para v ujemu pri vrtenju kateri se z gibanjem paha preoblikuje obdelova-ubírnica nec, npr. pri utopnem kovanju -e ž stroj. črta, ki nastane, če se pri risanju ubiranja zobnikov nanizajo ustrezne stične točke udárna zarézna žílavost -e -e -i ž met., stroj. bokov zob, pri evolventnem ozobju premica, pri žilavost materiala pri udarnih obremenitvah, ki cikloidnem ozobju S-krivulja se ugotavlja s preskušanci z zarezo U ali V UBVRI-fotometríja -e [ubeveerí] ž fiz. hkratna udárni generátor -ega -ja m elektr. naprava fotometrija na kanalih bližnje ultravijolične za proizvodnjo enosmernega napetostnega svetlobe U, modre vidne svetlobe B, vidne udarnega vala standardizirane oblike svetlobe, kot jo zaznava oko, V, rdeče vidne udárni kratkostíčni tók -ega -ega -a m elektr. svetlobe R in bližnje infrardeče svetlobe temenska vrednost toka v kotvinem navitju učínek tôple grêde -nka -- -- m ekol. Ü v prvi polovici periode po kratkem stiku pri pogojih, ko je vrednost katere koli začetne toplogrêdni učínek komponente enosmernega toka največja učinkoválnica -e ž fiz. premica, vzdolž katere udárni svéder deluje sila -ega -dra m grad., stroj. sveder u z glavo s kaljenim rezilom ali z rezilom iz učinkovíta rába vírov -e -e -- ž vzdržna raba karbidne trdine za vrtanje v kamen ali beton omejenih virov, npr. snovi, energije, delovne udárni tiskálnik sile, z najmanjšimi možnimi vplivi na okolje -ega -a m graf. tiskalnik, ki z udarci reliefnih črk ali iglic, pritrjenih na nosilni Sp: učinkovítost vírov mehanizem, po tekstilnem traku, prepoje-učinkovítost -i ž razmerje dobljenih koristnih nem s tiskarsko barvo, tiska na papir ali drugo rezultatov in vloženega dela, energije, snovi v podlago celotnem življenjskem krogu udárni vál -ega -a m fiz. ozko področje ostre učinkovítost vírov -i -- ž Ü učinkovíta rába spremembe tlaka, ki potuje v plinu s hitrostjo, vírov večjo od hitrosti zvoka, in ga povzroči eksplozi-udárna črpálka -e -e ž stroj. Ü hidrávlični ôven ja ali pa nadzvočno gibanje objekta skozi plin udárna eléktrična napétost -e -e -i ž elektr. udárni vrtálnik -ega -a m grad., stroj. hidravlič-električna napetost s strmim čelom in počasi ni, pnevmatični ali električni vrtalnik, ki s padajočim hrbtom vala za preskušanje izolacije hkratnim vrtenjem in tolčenjem svedra v dno udárna iztiskálnica poglablja vrtino -e -e ž kem. teh., met. stroj s paličastim kovinskim batom, ki ga mehanska udárno iztískanje -ega -a s met. tehnološki ali hidravlična stiskalnica z veliko silo in veliko postopek, pri katerem se z batom z veliko hitrostjo pritisne na surovec v utopu, da kovina, hitrostjo udari po surovcu, npr. rondelici, ki pri tem postane plastična, brizgne v prazen v utopu, da kovina brizgne ob steni utopa prostor med palico in steno utopa, uporablja se navzgor in se s tem oblikuje cevast polizdelek npr. za izdelavo aluminijastih tub z dnom 825 udárno rézanje udárno rézanje -ega -a s stroj. ugrèz tehnološki -éza m navpična razdalja med najglobljo postopek, pri katerem se predmeti iz pločevine, točko ladje in tovorno vodno črto kartona ali plastike izrezujejo z udarcem izseko- ugreznína -e ž met. vbočena ploskev ulitka valnega orodja na material z ustrezno oblikova-zaradi krčenja pri strjevanju no štanco uhajávi tók -ega -a m elektr. električni tok, ki udárno rotacíjsko kládivo -ega -ega -a s v normalnih obratovalnih razmerah teče po grad., rud. vrtalna naprava za vrtanje vrtin, ki jo neželeni prevodni poti in ni posledica kratkega poganja komprimiran zrak ali električni motor, stika PRIM.: blodéči tók bencinski motor ali hidravlični motor S: vrtálno kládivo ujèm -éma m stroj. skladnost med merama dveh udárno vŕtanje -ega -a s 1. grad., rud. elementov v stiku, npr. gredi in ležaja, čepa in luknje, z enako imensko mero, upoštevaje tole- vrtanje z udarnim vrtalnikom za izdelavo rančne odstopke vrtin v mehansko stabilnih kamninah ali betonu 2. grad., rud. vrtanje v neskalnata tla z ujémna toleránca -e -e ž stroj. aritmetična vrtalno opremo, ki obratuje z udarci ob uporabi vsota toleranc obeh oblikovnih elementov v svedrov, rezalcev gline, zajemalk in dlet stiku, izražena kot absolutna vrednost udrobnílno srédstvo -ega -a s met. sredstvo, ki ujémni sistém -ega -a m stroj. sistem ujemanja se dodaja v talino pred strjevanjem, da se dobi luknje in čepa s pripadajočimi mejnimi merami, drobnozrnata mikrostruktura npr. sistem z enotno luknjo ali sistem z enotnim udrobnílno žarjênje -ega -a s met. čepom po standardu ISO žarjenje za u zmanjšanje kristalnih zrn v mikrostrukturi uklòn -ôna m 1. fiz. širjenje valovanja proč od udrobnjênje -a s met. zmanjšanje kristalnih zrn prvotne smeri, če se na poti pojavi ovira S: di- ugásek v obliki izbočenja zaradi delovanja tlačnih sil v -ska m kem. deloma zgoreli delec premoga, smeri osi v mikrostrukturi frákcija 2. meh. deformacija palice, profila, stebra koksa ali oglja, ki ga sestavlja predvsem pepel ugásna eléktrična napétost uklónska dolžína -e -e ž meh. največja dolžina -e -e -i ž elektr. linijskega elementa, npr. nosilca, ki prenese električna napetost, pri kateri zaradi njenega vzdolžno obremenitev brez uklona, odvisna od nižanja ugasne oblok načina vpetja elementa ugnézdena fúnkcija -e -e ž funkcija, ki je v uklónska ločljívost -e -i ž fiz. idealna ločljivost celoti vstavljena v drugo, nadrejeno funkcijo, optičnega objektiva, ki jo omejuje samo uklon npr. v računalniškem programu Sp: vdélana svetlobe na vhodni odprtini fúnkcija, vgrajêna fúnkcija ugotávljanje uklónska mréža -e -e ž fiz., kem. zelo gosto -a s 1. spoznavanje dejstev, stanj, vrednosti in lastnosti z merjenjem ali s presku- zaporedje enakomerno razmaknjenih vzpo- šanjem 2. kem. rednih ravnih zarez na prozorni ali odbojni spoznavanje sestave snovi ali pri- sotnosti elementa v snovi s kvalitativno analizo, ploščici, ki se uporablja v spektroskopiji za npr. ugotavljanje bakra v vzorcu kovine razklon svetlobe ugotávljanje enakomérnosti obárvanja uklónska tŕdnost -e -i ž meh. trdnost palice, -a -- -- s 1. tekst. vizualno ocenjevanje profila, stebra proti uklonu obarvanja 2. tekst. fotometrično ali spektrofoto- uklónski vzórec -ega -rca m fiz., kem. vzorec, metrično ugotavljanje barvnih razlik ki nastane z interferenco valovanja, svetlobe, ugotávljanje kakôvosti -a -- s Ü ocenjevánje rentgenskega sevanja, ki se uklanja na oviri, kakôvosti uklonski mrežici ali periodični strukturi kristala 826 últravijólična fótoelektrónska spektroskopíja ukrívljenost -i ž mat. lastnost, ki loči krivuljo od livarskega peska, ki ima livno votlino oblikova-premice, ploskev od ravnine, mnogoterost od no z modelom predmeta evklidskega prostora, npr. ukrivljenost krivulje ulívanje z izparljívimi modéli -a -- -- -- s ukrívljenost prôstor-čása -i -- ž fiz. lastnost met. ulivanje z vlivanjem staljene kovine v tan-posplošitve prostor-časa v okolici velikih mas kostensko keramično formo, v kateri se livna pri obravnavi v okviru splošne relativnostne votlina izdela z modelom iz penjenega polisti-teorije, kjer ne velja aksiom evklidske geome- rena, ki nato pri segrevanju izpari, uporablja pa trije o vsoti trikotnikovih kotov se za predmete zapletenih oblik PRIM.: ulívanje uležájenje s staljívimi modéli -a s stroj. namestitev vrtljivega strojnega dela v ležaj, da se s tem zagotovi ulívni liják -ega -a m met. mesto v livarski formi, njegovo radialno ali aksialno podpiranje kjer vstopa talina v livno votlino uležáno ápno -ega -a s grad. gašeno apno, ki ulívni sistém -ega -a m met. sistem kanalov, se dalj časa hrani v apnici in je primerno za po katerih priteka talina od mesta vlivanja v pripravo apnenega beleža Sp: mástno ápno livarsko formo do livne votline, konstruiran ulítek -tka m met. tako, da je tok laminaren z litjem izdelan predmet ali strojni del Sp: odlítek últracentrifúga -e ž centrifuga z vrtilno ulívanje frekvenco do 500 000 min–1 -a s 1. met., ki lahko doseže oblikovanje kovinskih izdelkov z vlivanjem staljene kovine, navadno gravitacijske pospeške do 1 000 000 g, v peščeno livarsko formo, npr. ulivanje zvonov, uporablja se za raziskave v molekulski biologiji, kipov PRIM.: lítje 2. kem. teh. biokemiji in znanosti o polimerih oblikovanje replik materiala, npr. suspenzije keramike, v mavčni tracija pod tlakom, s katero se izločajo delci PRIM.: originalnega predmeta z vlivanjem tekočega últrafiltrácija -e ž kem. teh. membranska fil- u model kalúp z velikostjo 10–100 nm, uporablja pa se npr. ulívanje pôltŕdnih kovín -a -- -- s met. za pripravo pitne vode, ločevanje beljakovin ulivanje predmetov iz kovin in zlitin, ki se v poltrdnem PRIM.: membránska filtrácija, míkrofiltrácija, stanju obnašajo kot tiksotropne tekočine, nánofiltrácija npr. aluminij, baker, magnezij S: tiksotrópno últrafíno vlákno -ega -a s tekst. kemično vlakno ulívanje z dolžinsko maso pod 0,3 dtex S: míkrovlákno ulívanje s staljívimi modéli -a -- -- -- s met. últraláhko letálo -ega -a s stroj. letalo za eno ali ulivanje z vlivanjem staljene kovine v tanko-dve osebi, izdelano iz zelo lahkih materialov, stensko keramično formo, v kateri se livna npr. iz ogljikovih vlaken votlina izdela z modelom iz parafinskega últramikroskóp -a m fiz. optični mikroskop voska, ki se nato stali in izlije, uporablja pa se za opazovanje zelo drobnih delcev, npr. za predmete zapletenih oblik PRIM.: ulívanje z koloidnih delcev, kapljic megle, dimnih delcev, izparljívimi modéli ki postanejo vidni zaradi sipanja svetlobe, ki ulívanje v másko po Croningu -a -- -- -- --pod kotom vpada nanje in ne osvetljuje temne [króningu] s met. ulivanje predmeta, navadno iz podlage železove litine ali jekla, lahko tudi iz bakrove últrarapídni odklópnik ali aluminijeve zlitine, z vlivanjem raztaljene -ega -a m elektr. Ü tokôvno omejílni odklópnik kovine v tankostensko formo iz livarskega peska, prevlečenega s fenolformaldehidno últravijólična fótoelektrónska spek-smolo, ki se ob stiku z vročo talino utrdi troskopíja -e -e -e ž kem. spektroskopija za ulívanje v peščéno fórmo -a -- -- -- s met. določanje, npr. ionov prehodnih elementov, ki ulivanje z vlivanjem staljene kovine v formo iz za vzbujanje uporablja ultravijolično svetlobo 827 últravijólična spektroskopíja PRIM.: fótoelektrónska spektroskopíja, fótoe- valovanje posreduje informacije o njihovi misíjska spektroskopíja, réntgenska fótoelek- globinski zgradbi trónska spektroskopíja K: UPS1 últrazvóčno číščenje -ega -a s stroj. čiščenje últravijólična spektroskopíja -e -e ž kem. Ü predmetov, potopljenih v ustrezno čistilno últravijólično-vídna spéktrofotometríja raztopino, z ultrazvokom últravijólična svetlôba -e -e ž fiz. svetloba z últrazvóčno segrévanje -ega -a s met. segre-valovnimi dolžinami 10–400 nm, ki so krajše vanje z ultrazvočnimi valovi za obdelavo in od valovnih dolžin vidne svetlobe spajanje kovin, uporablja se npr. za ultrazvočno últravijólični fílter -ega -tra m 1. fiz. varjenje za vidno svetlobo prozoren optični filter, ki ne prepušča últrazvóčno varjênje -ega -a s var. varjenje, kem. ultravijolične svetlobe 2. snov, ki absorbira pri katerem se potrebna toplota dobi z ul-ultravijolično svetlobo in se uporablja za kreme trazvočnim segrevanjem varjencev, ki sta pri-za sončenje ključena na ultrazvočni generator, ko pa se na últravijólični spékter -ega -tra m fiz., kem. Ü stičnih ploskvah zmehčata, se stisneta skupaj hládno varjênje, tláčno varjênje UV-spékter PRIM.: últravijólično-vídna spéktrofotometríja últrazvók -a m fiz. človeškemu sluhu nezaznavno -e -e ž kem. spektroskopija, ki obravnava absorp- akustično nihanje pri frekvencah nad 20 000 Hz v molekulah, dobljene po prehodu žarka ul- Ú-manšéta -e ž stroj. Ü Ú-tesnílka travijolične svetlobe skozi preiskovano snov, cijske spektre zaradi elektronskih prehodov PRIM.: ínfrazvók u uporablja pa se za kvantitativno določanje kon- umázana tehnologíja -e -e ž tehnologija, centracije obarvanih ionov in spojin, npr. ionov pri kateri nastajajo škodljive snovi, ki lahko prehodnih elementov S: últravijólično-vídna prehajajo v okolje spektroskopíja, UV/VIS-spéktrofotometríja, umerítvena teoríja -e -e ž fiz. teorija polja, UV/VIS-spektroskopíja Sp: últravijólična spek-katere enačbe vsebujejo simetrijo, ki omogoča troskopíja, UV-spektroskopíja zapis v preprostejši obliki, vsebuje pa dodatno últravijólično-vídna spektroskopíja -e polje, ki ne vpliva na merljive lastnosti polja-e ž kem. spektroskopija, ki obravnava absorp-umerítveni bozón -ega -a m fiz. osnovni delec, cijske spektre zaradi elektronskih prehodov ki prenaša eno od štirih osnovnih interakcij v molekulah, dobljene po prehodu žarka ul-travijolične svetlobe skozi preiskovano snov, umérjanje -a s postopek vzpostavljanja uporablja se za kvantitativno določanje kon- povezave med vrednostmi veličine, izmerjenimi centracije obarvanih ionov in spojin, npr. ionov z merilnikom, skupaj z merilnimi negotovostmi prehodnih elementov S: últravijólično-vídna in vrednostmi, ki jih predstavlja opredmetena skopíja umétna bárva -e -e ž kem. Ü sintétično barvílo últravijólično-vídni spékter spéktrofotometríja Sp: últravijólična spektro- mera ali referenčni material S: kalibrácija (1) fiz., kem. -ega -tra m umétna inteligénca -e -e ž interdisciplinar- Ü UV/VIS-spékter no področje informatike in kibernetike, ki z últravisôka frekvénca -e -e ž telekom. radijska računalniškimi sistemi in programi posnema frekvenca v območju 300–3000 MHz K: UVF določene funkcije človeških možganov, npr. pri últravisôki vákuum -ega -a m fiz. prostor s krmiljenju, razpoznavanju, sklepanju, učenju, tlakom v območju 10–7–10–10 Pa reševanju problemov K: AI últrazvóčna preiskáva -e -e ž umétna smôla preiskava -e -e ž kem. teh. duromer, ki je materialov in teles, pri kateri ultrazvočno po lastnostih podoben naravnim rastlinskim 828 univerzálni instrumènt smolam in ima obliko viskozne tekočine s umírjenje vzmetí -a -- s meh. sprostitev notran- lake, samorazlivne talne prevleke in kompozite umírjeno jêklo -ega -a s grad. jeklo, v katerem se S: sposobnostjo strjevanja, uporablja pa se za jih napetosti v vzmeti z udarjanjem po njej sintétična smôla PRIM.: smôla (2) z naknadnim segrevanjem sproščajo notranje mása uníja -e ž mat. množica vseh elementov, ki umétni diamánt umétna snóv -e snoví ž kem. teh. Ü plástična napetosti PRIM.: popúščanje (1) tlačnem in visokotemperaturnem postopku elektr. únipolárna tehnologíja -e -e ž polpre-ali s kemičnim naparevanjem umetno izdelan -ega -a m kem. po visoko- pripadajo prvi množici ali drugi množici diamant, ki se v industriji uporablja kot brusivo, vodniška tehnologija, ki uporablja samo eno za rezalna orodja vrsto nosilcev naboja, in sicer samo elektrone ali samo elektronske vrzeli umétni horizónt -ega -a m 1. vodoravna ravnina, glede na katero se meri elevacija únipolárni stròj -ega strôja m elektr. električni 2. stroj. stroj na enosmerni tok letalski instrument, ki kaže usmerjenost letala glede na vodoravno ravnino, npr. naklon únipolárni tranzístor -ega -ja m elektr. tran-navzgor, navzdol, nagib na levo, na desno zistor, katerega delovanje je odvisno zlasti od umétni satelít -ega -a m astr. naprava, izstre- nosilcev naboja ene polarnosti, npr. poljski ljena z Zemlje ali drugega nebesnega telesa za tranzistor raziskovanje vesolja, Zemlje iz vesolja, za vzpo- unitárna matríka -e -e ž mat. matrika, ki stavljanje komunikacijskih povezav na Zemlji da enotsko matriko, če se pomnoži z njej in za navigacijo hermitsko konjugirano matriko umétno barvílo -ega -a s kem. Ü sintétično univerzálna strúžnica -e -e ž stroj. stružnica z u barvílo ločenim mehanizmom za vzdolžno in prečno umétno gnojílo -ega -a s kem. teh. Ü minerálno podajanje, ki se uporablja za izdelavo posame-gnojílo znih izdelkov ali majhnih serij izdelkov umétno kováštvo -ega -a s obrt, ki se ukvarja univerzálni báger -ega -gra m stroj. bager z raz-s kovanjem vrtnih, balkonskih ograj, umetni- ličnimi izvedbami pogona, z različnimi orodji ških izdelkov, kot so lestenci, svečniki za zajemanje materiala in za različne namene umétno kŕzno -ega -a s tekst. uporabe krznu podobna tekstilija, izdelana na pletilnikih iz koprene, na univerzálni eléktromotór -ega -ja m elektr. katero se dovaja preja, oblikuje v zanke, ki se z elektromotor, ki se napaja z enosmernim iglanjem povežejo s kopreno in nato prerežejo tokom ali z enofaznim izmeničnim tokom S: sintétično kŕzno navadne omrežne frekvence umétno stáranje -ega -a s met. postopek univerzálni indikátor -ega -ja m kem. iz več pri temperaturah pod krivuljo solvus preskoka sestavljen kislinsko-bazni indikator PRIM.: staranja kovinskega materiala, ki poteka indikatorjev z različnimi območji pH barvnega pospéšeno stáranje z zveznim barvnim preskokom v širokem umétno úsnje -ega -a s kem. teh. usnju podoben območjem pH izdelek iz nosilne tekstilije in premaza univerzálni instrumènt -ega -ênta m elektr. in-S: imitácija úsnja, skáj strument z več merilnimi območji za merjenje umíljenje -a s kem. alkalna hidroliza maščob, enosmernega in izmeničnega električnega toka, pri kateri nastanejo mila S: saponifikácija enosmerne in izmenične električne napetosti PRIM.: hidrolíza (2) ter električnega upora in frekvence 829 univerzálni zabójnik univerzálni zabójnik -ega -a m upogíbna napétost zaboj s stan- -e -i ž meh. napetost dardiziranimi merami in opremo za shranjeva- zaradi upogibnega momenta, ki nastane nje in transport sipkega ali kosovnega materiala zaradi prečne sile na element, npr. na nosilec, S: zabójnik Sp: kontêjner (1) gred, os univerzálni zgíb -ega -a m stroj. mehanizem, ki upogíbna tŕdnost -e -i ž grad., stroj. odpornost omogoča prenos vrtilnega gibanja pri spremen- materiala proti deformaciji zaradi upogiba u ljivem prostorskem kotu med gredmi PRIM.: ho- upogíbni fáktor -ega -ja m met. Ü upogíbno mokinétični zgíb, kardánski zgíb, krížni zgíb števílo univerzálno sêrijsko vodílo -ega -ega -a s upogíbni momènt -ega -ênta m grad., meh. elektr. vodilo za povezovanje perifernih enot z moment sile, pravokotne na vzdolžno os kon-računalnikom K: USB strukcijskega elementa, npr. nosilca, gredi, osi, UNP UNP-ja in -- [uenpé uenpêja] m krat. Ü ute-merska enota newton meter, simbol M b kočínjeni náftni plín upogíbno števílo -ega -a s met. količnik upàd -áda m elektr. znižanje vrednosti veličine, upogibne in natezne trdnosti litine Sp: upogíbni npr. upad električne napetosti, upad električne-fáktor ga impulza upógnjenost -i ž mat. ukrivljenost projekcije upàd napétosti -áda -- m elektr. nenadno krat-krivulje v ravnini, ki se krivulji v dani točki kotrajno zmanjšanje dogovorjene napajalne najbolje prilega S: fleksíja napetosti elektroenergetskega omrežja na upòr -ôra m 1. pojav, pri katerem sredstvo vrednost med 90 % in 1 %, ki mu sledi vrnitev deluje z zaviralno silo na gibajoče se telo ali na prvotno vrednost drugo sredstvo, npr. zaviranje nosilcev naboja uparjálnik -a m 1. stroj. posoda, naprava za pri električnem uporu, zaviranje ladje v morju, spreminjanje tekočine v paro, npr. pri parnem tekočine pri pretakanju v cevi 2. elektr. lastnost kotlu 2. kem. teh. naprava za spreminjanje električnega elementa, da ovira prevajanje tekočine v paro pri destilacijski koloni električnega toka, določena s količnikom med PRIM.: izparílnik (1) napetostjo na tem elementu in tokom skozenj, upárjanje -a s fiz. simbol R, merska enota ohm S: eléktrični upòr spreminjanje tekočine v paro elektr. Sp: ohmski upòr, rezistánca 3. pri vrelišču PRIM.: pasivni izparévanje, izparívanje dvopolni element z določeno vrednostjo ele-uplinjáč -a m stroj. naprava pri bencinskem ktričnega upora, ki je sestavina električnih in motorju z notranjim zgorevanjem za pripravo elektronskih vezij Sp: upórnik zmesi zraka in goriva, ki se vsesa v valje motorja uporábna akumulácija -e -e ž grad. količina uplínjanje -a s 1. spreminjanje tekoče snovi, vode za pregrado, ki je na razpolago za proizvod-npr. tekočega goriva v motorjih z notranjim njo električne energije ali za namakanje zgorevanjem, v plinasto 2. kem. teh. kemijska uporábno dovoljênje presnova trdnih ali tekočih organskih materia- -ega -a s 1. dovoljenje, ki ga izda pristojni upravni organ na podlagi lov ali fosilnih goriv, ki vsebujejo ogljik, v plin, pozitivnih rezultatov preskusov opreme, npr. uplinjanje premoga Sp: gazifikácija (1) stroja, postroja in po uspešno opravljenem upodobítev -tve ž mat. preslikava objekta iz ori-poskusnem obratovanju 2. grad. listina, ki jo izda ginalnega prostora ali množice v drug prostor pristojni upravni organ za gradbene zadeve, ali množico s katero se na podlagi uspešno opravljenega upogíb -a m meh. deformacija telesa ali nosilca, ki tehničnega pregleda in mnenja komisije za je posledica momentov zunanjih sil, prečnih na tehnični pregled dovoli uporaba gradbenega geometrijsko os objekta 830 úra uporábno raziskovánje -ega -a s upôrovno segrévanje razisko- -ega -a s elektr. segreva-vanje, namenjeno praktični uporabi teore- nje električnega prevodnika z joulsko toploto tičnih spoznanj Sp: aplikatívno raziskovánje Sp: eléktrično segrévanje, ohmsko segrévanje PRIM.: têmeljno raziskovánje upôrovno varjênje -ega -a s var. električno upórnik -a m elektr. Ü upòr (3) varjenje z joulsko toploto na stičnih ploskvah upórnost varjencev -i ž fiz. lastnost snovi, ki izraža upiranje toku skoznjo, npr. električnemu, to- upôrovno varjênje z obžíganjem -ega plotnemu, količnik gradienta električnega po- -a -- -- s var. uporovno varjenje brez dodajanja tenciala in gostote električnega toka, količnik materiala, pri katerem se oba varjenca, ki sta temperaturnega gradienta in gostote toplotne- drug ob drugem, priključita na električno ga toka napetost, nastali oblok pa natali stični ploskvi, upôrovna žíca ki se po stisnjenju zvarita -e -e ž elektr. žica za izdelavo uporov, npr. reostatov, grelnikov, uporovnih upôrovno zavíranje -ega -a s elektr. električ-merilnih lističev, na katerih se lahko sprošča no zaviranje vzbujenega stroja, izpadlega iz večja joulska toplota in so navadno iz prevodni- elektroenergetskega omrežja, ki deluje kot kov z večjo upornostjo in manjšim temperatur- generator in izgublja energijo v navitju in nim koeficientom dodatno v posebnem uporu upôrovni atenuátor upòr srédstva -ega -ja m elektr. -ôra -- m fiz. sila, s katero fluid atenuator, sestavljen iz električnih uporov deluje na telo v nasprotni smeri relativnega upôrovni delílnik napétosti gibanja telesa glede na fluid PRIM.: kvadrátni -ega -a -- m zákon upôra elektr. naprava, navadno z zaporedno vezanimi uprávljanje električnimi upori, na katerih se sorazmerno z -a s usklajene dejavnosti, ki z u njihovo vrednostjo razdeli priključena električ-urejanjem, usmerjanjem in vodenjem zago-na napetost Sp: ohmski delílnik napétosti tavljajo določanje in doseganje zastavljene upôrovni ekstenzométer politike, ciljev, npr. upravljanje podjetja, -ega -tra m eks-upravljanje kakovosti Sp: mênedžment tenzometer z zaznavalom, ki meri spremembo uprávljanje kakôvosti električnega upora, npr. z uporovnim merilnim -a -- s dejavnosti, ki lističem vključujejo politiko kakovosti in doseganje upôrovni merílni lístič njenih ciljev z načrtovanjem, zagotavljanjem, -ega -ega -a m listič obvladovanjem in izboljševanjem kakovosti z vdelano uporovno žico, ki se prilepi na PRIM.: vódenje kakôvosti merjenec za merjenje raztezkov uprávljanje z energíjo -a -- -- s Ü ravnánje z upôrovni pádec napétosti -ega -dca -- m energíjo elektr. padec električne napetosti na uporovnem UPS 2 delu električne impedance električnega UPS-a in -- [upeès upeêsa] m (ang. unin-vodnika Sp: ohmski pádec napétosti terruptible power supply) elektr. Ü neprekínjeno upôrovni termométer napajánje -ega -tra m elektr. ter- mometer, katerega zaznavalo meri električno UPS1 -- [upeès] ž (ang. ultraviolet photoelectron upornost polprevodnikov ali kovin, npr. platine spectrometry) krat. kem. Ü últravijólična fótoelek-ali niklja trónska spektroskopíja upôrovni zaganjálnik úra -ega -a m elektr. zaga- -e ž 1. izpeljana merska enota ob SI za čas, njalnik večjih elektromotorjev, ki omejuje simbol h, 1 h = 60 min = 3 600 s 2. časovno zagonski električni tok z ohmskimi upori merilo za opravljeno delo, npr. delovna ura, PRIM.: zagónski upòr strojna ura 831 urán urán -a m kem. uredítev mêje šibko radioaktiven element -tve -- ž geod. določitev in iz skupine aktinoidov, srebrnosiva kovina, ki označitev točk meje parcele s soglasjem lastnika se na zraku prevleče s črno oksidno plastjo, in lastnikov sosednjih parcel ter izračun uporablja se kot gorivo v nekaterih vrstah površine jedrskih reaktorjev, v obliki spojin pa za urêjanje enáčbe -a -- s mat. razvrščanje rumeno obarvanje stekla, simbol U členov v enačbi v pregleden vrstni red, npr. po uraníl -a 2+ m kem. kation UO 2 , najpogostejša potencah neznanke oblika urana v njegovih soleh urejêna enáčba -e -e ž kem. kemijska enačba uranílov nitrát -ega -a m kem. uranilova sol s stehiometrijskimi koeficienti ob simbolih dušikove kisline, UO2(NO3)2, rumena trdna in formulah, ki ustrezajo absolutnim vredno- snov, topna v vodi, pomembna stopnja pri stim stehiometrijskih števil S: stehiometríjska pridobivanju obogatenega urana in predelavi enáčba PRIM.: enáčba reákcije, nèurejêna izrabljenega jedrskega goriva enáčba uranílov sulfát -ega -a m kem. uranilova urejêna mnóžica -e -e ž mat. množica, v kateri sol žveplove kisline, UO2SO4, rumena trdna obstaja med elementi binarna relacija, ki jih v snov, topna v vodi, ki nastaja pri izluževanju celoti ali delno ureja, npr. po vrstnem redu ali uranove rude z žveplovo kislino, ki je bližini u vmesni produkt pri proizvodnji urejêna tŕdna raztopína -e -e -e ž met. trdna jedrskega goriva raztopina, v kateri kaže vsak atom ene kom-uránov díoksíd -ega -a m kem. spojina urana s ponente nagnjenost do obdajanja predvsem z kisikom, UO 2 , ki se uporablja, zlasti obogaten atomi druge komponente z uranom-235, v obliki tablet kot gorivo v uretánska véz -e vezí ž kem. vez gorivnih elementih jedrskih reaktorjev –NH–C(O)–O–, ki nastane pri poliadiciji uravnotéženje omréžja -a -- s elektr. razdeli-poliolov in izocianatov, npr. pri sintezi tev bremen med faze razdelilnega omrežja za poliuretanov S: karbamátna véz zmanjšanje napetostne nesimetrije úrni signál -ega -a m elektr. signal, ki ga daje urbanístični načŕt -ega -a m grad. načrt, generator časovnih signalov, namenjenih za ki grafično in tekstovno prikazuje posamezno sinhronizacijo delovanja električnih ali elek- izbrano območje, njegovo namembnost, tronskih naprav predele za stanovanja, industrijsko, úrno stêklo -ega -a s kem. okrogla vbočena poslovno dejavnost, zaščitno območje steklena ploščica za pokrivanje laboratorijskih ali zeleni pas in predvidene načine posod, npr. čaš gradnje ali posegov v prostor, navadno USB v merilu 1 : 1000 USB-ja in -- [uesbé uesbêja] m (ang. Universal úrea Serial Bus) krat. elektr. Ü univerzálno sêrijsko -e ž kem. diamid ogljikove kisline, vodílo H 2 N–CO–NH 2 , bela, trdna, v vodi topna snov, ki se uporablja zlasti kot dušikovo USB-konéktor -ja [uesbé] m elektr. konektor, gnojilo, kot surovina za proizvodnjo ki omogoča hkratne napajalne in podatkovne plastičnih mas, lepil S: karbamíd, sečnína povezave med računalnikom in perifernimi uredítev gradbíšča enotami -tve -- ž grad. razporedi- tev funkcionalnih sestavin gradbišča, kot so usedálnik -a m kem. teh. naprava, navadno velika prometnice za transport materialov, deponije, posoda za ločevanje trdnih delcev iz tekočine z namestitev dvigal, razmestitev pisarniških in usedanjem, npr. pri čiščenju odpadnih vod S: bi-drugih objektov strílnik Sp: dekantátor PRIM.: zgoščeválnik (1) 832 utekočínjeni náftni plín usédanje -a s usmérnik pojav, da se trdni delci, suspen- -a m elektr. elektronska naprava ali ele-dirani v tekočini, pod vplivom težnosti, centri- ktronsko vezje za pretvarjanje izmenične elek-fugalne sile usedejo na dno posode in tvorijo trične napetosti v enosmerno, ki se uporablja v usedlino S: sedimentácija napravah, ki potrebujejo enosmerno napajanje, usedlína npr. računalnik, akumulatorski polnilnik -e ž material iz drobnih delcev, ki se PRIM.: ênosmérni pretvórnik, presmérnik, zaradi zmanjšanja pretočne hitrosti, npr. reke, razsmérnik K: AC/DC toka vode v cevi, pod vplivom težnosti odlaga usmérniški transformátor na dno struge, steno cevi PRIM.: oborína -ega -ja m elektr. usèk transformator, ki spreminja omrežno napetost uséka m grad. ozek prostor z utrjenima na ustrezno vhodno napetost usmernika brežinama, ki je izkopan v hribino za gradnjo ceste ali železniške proge úsnje -a s kem. teh. ustrojena živalska koža, usmerjálna opréma uporablja se za obutev, oblačila, tapecirano -e -e ž telekom. usmerjal-nik s pripadajočimi elementi in napravami za pohištvo vzpostavljanje poti skozi komunikacijsko ali usposóbljenost -i ž stanje naprave, stroja, računalniško omrežje postroja, da lahko pod določenimi pogoji izvaja usmerjálnik svojo funkcijo -a m telekom. naprava v komunika- različnim omrežjem ali usmerja promet po njih sistema, v katerem se ustrezni parametri ne S: cijskem omrežju, ki pošilja podatkovne pakete ustaljêno stánje -ega -a s stanje fizikalnega usmerjeválnik spreminjajo s časom S: stacionárno stánje usmérjanje -a s 1. elektr. izbiranje najugodnejših ústnik -a m met. nastavek cevaste oblike na poti skozi elektronsko vezje, komunikacijsko koncu cevi, npr. steklarske pipe omrežje, npr. na čipu, skozi telekomunikacij-ustréznost proizvóda -i -- ž dejstvo, da u sko, podatkovno, računalniško ali prometno izdelek v okviru dovoljenih odstopanj ustreza omrežje 2. elektr. pretvarjanje izmeničnega toka v zahtevanim zakonskim, tehničnim in varno-enosmerni tok stnim zahtevam PRIM.: skládnost proizvóda usmérjeni mikrofón -ega -a m elektr. mikrofon ustròj -ôja m zgradba, sestava ali konstrukcija z ozko smerno karakteristiko, ki izloči motnje česa, npr. ceste, železniške proge, železniškega okoli govorca vagona usmérjenost -i ž lastnost pojava ali snovi, ušésce da je določena smer v prostoru prednostna, -a s elektr. odprtina na zunanji strani kontakta ali njegove vzmeti ali ploščice, kamor npr. usmerjenost tekočine v toku, usmerje-se prispajka vodnik nost svetlobe v snopu, usmerjenost molekul tekočega kristala, usmerjenost elementarnih utajêna toplôta -e -e ž kem. Ü laténtna toplôta magnetnih dipolov v magnetu UTC UTC-ja in -- [utecé utecêja] m (ang. universal usmérjeno strjevánje -ega -a s 1. met. strjeva-time coordinated) krat. Ü koordinírani univerzálni nje, ki se začne na mejni ploskvi med kokilo in čàs talino in poteka v notranjost ulitka v nasprotni utékanje strôja smeri odvajanja toplote 2. met. strjevanje, ki -a -- s stroj. začetno obdobje obratovanja stroja z namenom uglajevanja in poteka v ulitku od njegovega najbolj oddaljene-prilagajanja med seboj gibajočih se delov stroja, ga dela proti ulivnemu lijaku npr. ležajev, zobnikov, navadno ob zmanjšani usmerjeválnik -a m telekom. naprava v komu-obremenitvi in hitrosti delovanja nikacijskem omrežju, ki pošilja podatkovne utekočínjeni náftni plín pakete različnim omrežjem ali usmerja promet -ega -ega -a m po njih S: usmerjálnik mešanica butana in propana za uporabo v go- 833 utekočínjeni zêmeljski plín spodinjstvu, ogrevanje in pogon avtomobilskih desetimi utori z ravnimi boki za oblikovanje motorjev K: UNP utornih grednih vezi utekočínjeni zêmeljski plín utórna grédna véz -ega -ega -a m -e -e vezí ž stroj. zveza gredi zemeljski plin, navadno metan, ki pri –162 °C in pesta, ki je oblikovana z utori kot tekočina zavzame le 1/600 prostornine pri utórna izolácija -e -e ž elektr. izolacija med standardnih pogojih, kar je pomembno za skla-stranjo vložene tuljave in utorom za mehansko diščenje in transport K: UZP in električno zaščito Ú-tesnílka -e ž stroj. manšetna tesnilka s utórna zagózda -e -e ž elektr. dodatni izolacijski prerezom v obliki ležeče črke U Sp: Ú-manšéta del, ki zagozdi, učvrsti in stisne tuljavo v utoru PRIM.: V-tesnílka utórna zvéza -e -e ž stroj. Ü utórna grédna véz utéž uteží ž 1. ustrezno oblikovana določena utórno vretêno masa materiala kot opredmetena mera za -ega -a s stroj. vreteno z utorom tehtanje, npr. utež tehtnice 2. elektr. določena na univerzalni stružnici za vzdolžno in prečno masa materiala za uravnoteženje ali stabili- podajanje obdelovanca ali obdelovalnega zacijo naprave, npr. utež stolpnega žerjava orodja 3. elektr. na obesno sponko izolatorske verige utrínek -nka m astr. svetla sled, ki se vidi ob obešena masa, ki zmanjšuje njeno nihanje vstopu meteoroida v Zemljino ozračje S: meteór zaradi vetra 4. mat. faktor, ki se pripiše določe-utripálni relé nemu številu pri računanju, npr. povprečne -ega -êja m elektr. rele, ki periodič-no prekinja signalni tok za svetilo, da utripa vrednosti, in izraža njegovo pomembnost pri u utežêno povpréčje -ega -a s mat. povprečje, amplitude nihanja pri superponiranju dveh definirano na končni množici števil kot vsota periodičnih nihanj rahlo različnih frekvenc pulzíranje izračunu uteženega povprečja utrípanje -a s elektr., fiz. periodično spreminjanje produktov teh števil z utežmi, deljena z vsoto Sp: PRIM.: fluktuácija, kolébanje uteži utrípna napétost -e -i ž meh. mehanska utòp dično spreminja po sinusni krivulji, tako da ne m -ópa met. dvodelno orodje z votlino preseže vrednosti nič utéžni dél -ega -a m kem. Ü másni délež napetost v materialu, katere vrednost se perio- v obliki izkovka za oblikovanje surovca s kovanjem, zgornji del je pritrjen na pah, utrípna obremenítev -e -tve ž meh. trenutna, spodnji pa predstavlja nakovalo, oba dela se zelo kratka enosmerna obremenitev od utópno jêklo obremenítev s -ega -a met. orodno jeklo za delo utrípna tŕdnost pri kovanju gibljeta drug proti drugemu najmanjše do največje sile PRIM.: izménična pri povišanih temperaturah, npr. za utope pri -e -i ž meh. dinamična trdnost utópno kovánje tŕdnost, trájna dinámična tŕdnost, trájna -ega -a s met., stroj. kovanje nihájna tŕdnost vročem kovanju pri utripni obremenitvi PRIM.: izménična pestu zobnika, jermenice, navadno za ločljivo npr. rudniškega rova, podpornega zida, z spajanje, npr. z zagozdo, moznikom, ali kot dodatnimi gradbenimi deli 2. met. tehnološki vodilo 2. elektr. žleb v statorju ali rotorju elektro-postopek, s katerim se poveča trdnost ali trdota motorja za vstavljanje njegovega navitja kovinskega materiala, npr. s preoblikovanjem utórna gréd utòr utrjevánje -a s 1. grad. povečanje trdnosti m -óra 1. les., stroj. žleb v deski, gredi, osi, materiala, npr. betona, gradbenega objekta, strojnih delov, orodja v utopih -e gredí ž stroj. del na začetku ali ali z izločanjem izločkov iz prenasičene trdne koncu gredi, navadno s šestimi, osmimi ali raztopine 834 UZP utrjevánje koprén z vôdnim cúrkom UV-spéktrofotometríja -a -e [uvé] ž kem. Ü UV/-- -- -- -- stekst. mehansko utrjevanje kopren z VIS-spéktrofotometríja vodnim curkom, ki povzroči zvrtinčenje vlaken, UV-spektroskopíja -e [uvé] ž kem. Ü últravi-da koprenam mehek otip, dobre mehanske in jólično-vídna spéktrofotometríja fizikalne lastnosti, visoko vpojnost UV-stabilizátor -ja [uvé] m kem. dodatek, ki utrújanje -a s met. dolgotrajno obremenjevanje zmanjša občutljivost materiala, npr. plastike, materiala z izmeničnimi obremenitvami barv za ultravijolično svetlobo utrújenost -i ž met., stroj. pojav oslabitve UV/VIS-spékter -tra [uvé vís] m fiz., kem. absorp-materiala, zaradi česar se pri obremenitvi zlomi cijski spekter v področju frekvenc ultravijo-utrújenostna napoklína -e -e ž met., stroj. lične in vidne svetlobe Sp: últravijólično-vídni napoklina, ki napoveduje utrujenost materiala spékter pri obratovanju strojnega dela UV/VIS-spéktrofotometríja -e [uvé vís] ž utrújenostni lòm -ega lôma m met., stroj. lom, ki kem. spektroskopija, ki obravnava absorpcij- Ú-tuljáva molekulah, dobljene po prehodu žarka ž -e elektr. odprta tuljava, ki jo je ultravijolične svetlobe skozi preiskovano nastane zaradi utrujanja materiala ske spektre zaradi elektronskih prehodov v mogoče potisniti skozi polodprt ali zaprt utor snov, uporablja pa se za kvantitativno uvár -a m met. del osnovnega materiala varjenca, določanje koncentracije obarvanih ionov ki se stali pri varjenju in spojin, npr. ionov prehodnih elementov UVF S: últravijólično-vídna spéktrofotometríja, UVF [uveèf] ž krat. telekom. Ü últravisôka últravijólično-vídna spektroskopíja, UV/VIS-frekvénca-spektroskopíja Sp: UV-spéktrofotometríja, uvódnica -e ž elektr. konstrukcijski element v UV-spektroskopíja u steni ohišja električnega aparata ali priključne UV/VIS-spektroskopíja -e [uvé vís] ž a kem. omarice, ki pri vstopu enega ali več električ-spektroskopija, ki obravnava absorpcijske nih ali optičnih kablov v aparat ali omarico spektre zaradi elektronskih prehodov v ustrezno ščiti izolacijo kabla pred mehanskimi molekulah, dobljene po prehodu žarka poškodbami ter po potrebi tudi notranjost ultravijolične svetlobe skozi preiskovano aparata ali omarice pred prahom in eksplozij-snov, uporablja pa se za kvantitativno sko nevarnimi plini določanje koncentracije obarvanih ionov uvŕtani pilót -ega -a m grad. armiranobetonski in spojin, npr. ionov prehodnih elementov pilot, ki se izdela tako, da se v vrtino v zemljini S: últravijólično-vídna spéktrofotomet-ali kamnini vstavi armaturni koš in zalije z ríja, últravijólično-vídna spektroskopíja, betonom visokega trdnostnega razreda UV/VIS-spéktrofotometríja Sp: últravijólična UV-spékter spektroskopíja, UV-spektroskopíja -tra [uvé] in [úvé] m fiz., kem. absorpcij-ski spekter v ultravijoličnem področju valovnih UZP UZP-ja in -- [uzepé uzepêja] m krat. Ü uteko-dolžin 100–400 nm Sp: últravijólični spékter čínjeni zêmeljski plín 835 vagón V vagón -a m osebno ali tovorno tirnično vozilo vákuumska napráva -e -e ž naprava za delo brez lastnega pogona, ki je osnovna enota vlaka pri znižanem tlaku, npr. nuča vákuumméter po posebnih postopkih iz materialov, ki zago- m -tra fiz., kem. merilnik za tavljajo, da v stenah ni mikroskopskih razpok, merjenje tlaka v vakuumu vákuum -a m vákuumska posóda prazen prostor, v katerem ni snovi -e -e ž posoda, izdelana poroznih vključkov ali adsorbiranih plinov v vákuumméter na vrtéčo se króglico -tra vákuumska rafinácija -e -e ž met. rafinacija za -- -- -- -- m merilec gostote preostalega plina v odstranjevanje plinastih nečistoč iz kovinske posodi z merjenjem zaviranja v magnetnem taline, npr. taline jekla, svinca, s pretaljevanjem polju lebdeče vrteče se kroglice, ki se uporablja v vakuumu tudi kot sekundarni vakuumski etalon vákuumski odklópnik -ega -a m elektr. vákuumska črpálka -e -e ž črpalka za odklopnik, pri katerem se kontakti razklenejo doseganje in vzdrževanje nizkega tlaka v posodi in sklenejo v vakuumu ali napravi vákuumski sistém -ega -a m sistem za delo vákuumska črpálka z vrtéčima se v brezzračnem prostoru, npr. s snovmi, obču- bátoma -e -e -- -- -- ž kem. teh., stroj. krilna tljivimi za zrak, vlago, ki ga navadno sestavljajo vakuumska črpalka z batoma, ki se med seboj krilna vakuumska črpalka, predvakuumska ubirata, navadno brez mazanja, uporablja pa posoda, visokovakuumska črpalka, hlajena past se za doseganje nizkega vakuuma v območju za prestrezanje plinastih nečistoč in delovni del 100–10 –1 Pa Sp: súha vákuumska črpálka sistema z vakuummetrom, ventili in priključki vákuumska destilácija -e -e ž kem. vákuumsko ólje destilacija -ega -a s kem. teh. olje z zelo tekočin z visokim vreliščem pri znižanem tlaku, nizkim parnim tlakom, ki se uporablja v difuzij- da ne pride do termičnega razkroja skih črpalkah vákuumska filtrácija -e -e ž kem. teh. vákuumsko prijemálo filtraci- -ega -a s stroj. prijemalo ja, katere hitrost se povečuje z ustvarjanjem s priseski, ki jim podtlak zagotavlja vakuumska podtlaka pod filtrirnim medijem črpalka, npr. ejektorska črpalka Sp: ejéktorsko vákuumska mást prijemálo -e mastí ž mast z nizkim parnim tlakom, ki se uporablja za mazanje va- vákuumsko púščanje -ega -a s vdiranje plina kuumskih tesnil v vakuumsko posodo ali sistem zaradi razpok ali luknjic v stenah posode, desorpcije plina vákuumska metalurgíja -e -e ž področje me- s sten, neprimernega tesnjenja ali napake v taljenje, rafinacijo, litje in toplotno obdelavo stroj. pri zelo znižanih tlakih, do 10 talurgije, ki obravnava metalurške procese, zlasti tesnjenju –12 vákuumsko tesnjênje -ega -a m tesnjenje, pascala, da se prepreči onesnaženje kovin in zlitin zaradi pri- ki v napravi zagotavlja predpisan podtlak sotnosti zlasti zraka ali da se iz kovinskih talin vál -a m 1. motnja, ki se razširja skozi medij odstranijo raztopljeni plini in hlapne nečistoče ali po njegovi površini zaradi medsebojnega 836 váljar z daljínskim krmíljenjem delovanja sil v njem samem, npr. akustični val, dvema navijalnikoma za vroče valjanje ulitih gravitacijski val 2. element valovanja, sestavljen jeklenih ploščatih blokov v široke trakove, iz hriba in dola debeline 1–2 mm valénca -e ž kem. število enojnih kemijskih vezi, váljanec -nca m met. z valjanjem izdelan ki jih lahko tvori atom elementa kovinski polizdelek ali izdelek valénčni elektrón -ega -a m kem. elektron, ki váljani bàt -ega báta m bat, navadno obdelan s pripada zunanji elektronski lupini in se uvelja- hladnim valjanjem vlja pri svetlobnih pojavih, pojavih prevajanja váljani izdélek -ega -lka m met. izdelek iz in pri kemijskih lastnostih atoma S: perifêrni različnih kovin, izdelan z valjanjem, npr. jeklena elektrón pločevina, aluminijasta folija, bakrene palice, valénčni pás -ega pasú m fiz. elektronski ener-jekleni profili, tirnice gijski pas, v katerem so vsa možna energijska váljanje -a s 1. met. postopek preoblikovanja stanja zapolnjena z elektroni kovinskih materialov v polizdelke in izdelke valerijánska kislína -e -e ž kem. pentanojska med dvema nasproti se vrtečima valjema kislina, C 4H9COOH, brezbarvna tekočina z 2. grad. ravnanje ali zbijanje zemljine ali nasutega neprijetnim vonjem, ki se uporablja za sintezo materiala z valjarjem 3. tekst. postopek pleme-estrov, npr. etil valerata, ki imajo prijeten vonj nitenja volnenih tkanin, da se zgostijo, utrdijo in se uporabljajo v kozmetiki, parfumeriji in in dobijo značilno obliko polsti 4. hkratno živilski industriji guganje in zibanje ladje PRIM.: gúganje, válj zíbanje -a m 1. mat. geometrijsko telo, omejeno z enakima krogoma na vzporednih ravninah in váljar -ja m grad., stroj. orodje, naprava ali stroj v s plaščem, ki ga tvorijo enako dolge in zveznici za zgoščevanje zemljin ali tanjšanje plasti z obeh krožnih središč vzporedne daljice s valjanjem v vodoravni smeri, včasih tudi za krajišči na obeh krožnicah 2. stroj. valjast strojni drobljenje materiala na trdi podlagi, sestavljen element, npr. pritisni valj, transportni valj, iz valja z osjo, navadno napolnjenega s težkim vodilni valj 3. stroj. votli sestavni del batnega materialom, npr. z betonom ali vodo stroja, navadno v obliki cevi, lahko tudi z eno- valjárna -e ž met. obrat za valjanje z enim ali več stranskim ali dvostranskim pokrovom, npr. valjalnimi stroji motor s štirimi valji 4. stroj. aktuator s premočr-váljarska brázda tnim gibanjem, npr. hidravlični valj, pnevmatič- -e -e ž met. valjarska napaka v obliki zareze, nastale na površini valjanca ni valj v fluidni tehniki valjálni stròj -ega strôja m met. váljar za brežíne stroj z nasproti -ja -- -- m grad. gradbeni vrtečima se valjema za izdelovanje valjancev, valjar, navadno vlečni, za utrjevanje velikih valjálni stròj dúo jezov, zemeljskih pregrad, pri čemer je na vrhu m -ega strôja --met. valjalni brežine fiksno nameščena posebna konstruk-npr. pločevine, folije, profilov brežin nasipov, akumulacijskih jezer, kanalov, stroj z dvema nasproti se vrtečima valjema, cija za pritrditev škripčevja ali pogonskega navadno za vroče valjanje debele pločevine vlečnega mehanizma, ki valjar vleče po brežini valjálni stròj kvárto -ega strôja -- m met. valjalni navzgor in ga spušča navzdol S: brežínar stroj s štirimi valji, od katerih sta valja z manjšim váljar z daljínskim krmíljenjem -ja -- -- premerom delovna in gnana, valja z večjim -- m grad. manjši samohodni tandemski valjar z premerom pa podporna in prosto tekoča napravo za daljinsko krmiljenje stroja za utrje-valjálni strôj Steckel -ega strôja -- [štékel] m vanje večjih ploščadi ali tal v velikih industrij-met. reverzirni valjalni stroj s štirimi valji in z skih halah, skladiščih 837 váljasta gláva vijáka váljasta gláva vijáka -e -e -- ž stroj. váljčni tísk zgornji del -ega -a m tekst. tiskanje z barvalnimi vijaka s prečno ali križno zarezo in petkotno valji ali šestkotno vdolbino za vijačenje z ročnim ali váljčno ležíšče -ega -a s grad. ležišče mostu, se-strojnim vijačnikom stavljeno iz jeklenega valja in v vodoravni smeri váljasta stréha -e -e ž grad. streha v obliki polo-pomične plošče ali iz fiksnih jeklenih krogelno vičnega ležečega valja oblikovanih vbočenih in izbočenih elementov, váljasta zapórnica ki omogoča velike premike mostu -e -e ž grad. vodna zapornica v obliki votlega valja S: bóbnasta váljne koordináte -ih -át ž mn. mat. Ü cilíndrič-zapórnica ne koordináte váljasti brús -ega -a m stroj. brus v obliki valja valobrán -a m grad. nasip za varovanje obale váljasti drsník -ega -a m stroj. Ü bátni drsník elektr. valovíto navítje -ega -a s dvoplastno váljasti nosílni izolator -ega -ega -ja m elektr. navitje rotorja električnega stroja z zaporedjem nosilni izolator valjaste oblike iz enega ali več tuljav, ki omogoča tuljavam pod sosednjimi izolacijskih delov, opremljenih na vsakem pari glavnih polov sledenje v isti smeri po koncu s kovinskim podpornim delom, ki je obodu stroja lahko kapa, vložek ali prirobnica z gladkimi valovítost ênosmérnega tóka za brušenje ravnih, valjastih in ukrivljenih valovánje -a s fiz. nihanje, ki se s posredova-zunanjih in notranjih površin njem notranjih sil z valovi razširja po prostoru z osjo za vpenjanje v orodje, ki se uporablja pred visokimi valovi in erozijo Sp: obálni nasíp luknjami za pritrditev s sorniki ali vijaki -i -- -- ž elektr. váljasti obòk -ega -óka m obok v obliki grad. vrednosti enosmernega električnega toka v niz neželenih periodičnih odstopanj od nazivne usločenega stropa nad razmeroma dolgim in ozkim prostorom, npr. hodnikom, ki je zidan valôvna čŕta -e -e ž fiz. črta, na kateri ima kot širok, v vzdolžni smeri premaknjen lok s ravninsko sinusno valovanje v danem trenutku širino, večjo od 1 m enako fazo váljasti zobník valôvna dolžína -e -e ž fiz. prostorska perioda -ega -a m stroj. zobnik, ki ima váljčna próga med zaporednima temenoma vala pri sinusnem met., stroj. -e -e ž transportna valovanju, simbol obliko valja ali koluta valovanja v smeri njegovega razširjanja, npr. λ, enota meter naprava z valjčki, po kateri se pomikajo surovci lahko drsi valjanec, npr. pri izhodu iz valjalnega -e ž met., stroj. miza z valjčki, po katerih od časa odvisna valovna funkcija, ki predstavlja valujočo veličino, c hitrost širjenja valovanja v stroja prostoru ali snovi, t čas, Δ Laplaceov operator váljčni drobílnik -ega -a m stroj. drobilnik, valôvna frónta -e -e ž elektr. ploskev, na kateri navadno z dvema protismerno in počasi se kosovni material, npr. zabojniki, paketi lična parcialna diferencialna enačba ² Δ φ = 1/ c ∂ ² φ /∂ t ² , pri čemer je φ od kraja in váljčnica ali obdelovanci, npr. v kontinuirni peči, ali valôvna enáčba -e -e ž fiz. hiperbo- vrtečima valjema ima sinusno valovanje v danem trenutku enako fazo váljčni mikálnik -ega -a m 1. tekst. mikalnik iz valôvna fúnkcija -e -e ž fiz., mat. kompleksna mikalnega bobna in več parov valjev za mikanje funkcija, s katero se v kvantni mehaniki opiše volne in kemičnih vlaken volnenega tipa, ki na stanje kvantnega sistema koncu razdeli kopreno v trakove in jih posvaljka valôvna impedánca v predprejo 2. tekst. mikalnik za izdelavo koprene -e -e ž fiz. lastnost z vzdolžno ali izotropno usmerjenostjo vlaken sredstva, v katerem se razširja elektroma- 838 vanilín gnetno valovanje, ki se izraža s količnikom valôvno števílo -ega -a s fiz. obratna vrednost fazorjev transverzalnih komponent električne valovne dolžine, simbol σ, merska enota meter tnem valu, npr. v vakuumu je njegova vrednost valovòd -ôda m elektr. prenosni vod za elek-neodvisna od frekvence valovanja in znaša in magnetne poljske jakosti v elektromagne- na minus ena PRIM.: valôvni véktor 376,75 ohm, simbol Z, merska enota ohm pravokotnim prerezom za vodenje mikrovalov, tromagnetno valovanje, npr. prevodna cev s valôvna mehánika -e -e ž področje kvantne koaksialni kabel, optično vlakno mehanike, ki obravnava valovne lastnosti van´t Hoffova enáčba -- -e -e [vant hófova] m kvantnih delcev Sp: Schrödingerjeva valôvna kem. enačba, ki v kemijski termodinamiki mehánika prikazuje odvisnost ravnotežne konstante valôvna óptika -e -e ž področje optike, ki reakcije od temperature obravnava svetlobo in njen prehod skozi optična vanádij -a m kem. prvi element vanadijeve sredstva kot elektromagnetno valovanje in opiše skupine periodnega sistema, srebrnosiva, tudi vse interferenčne pojave kovna, žilava težka kovina, uporablja se valôvna plôskev -e -kve ž fiz. ploskev, na kateri kot pomemben dodatek v jeklih, ki poveča ima prostorsko sinusno valovanje v danem mehansko trdnost, žilavost, odpornost proti trenutku enako fazo obrabi, simbol V valôvni absórber vanádijeva skupína -e -e ž kem. prehodni -ega -ja m elektr. naprava za valôvni napétostni udár sicer: kovine vanadij, niobij in tantal elektr. -ega -ega -a m vanádijevo jêklo zaščito pred prenapetostmi elementi pete skupine periodnega sistema, in prehodni napetostni val na vodu ali na opremi s -ega -a s met. konstrukcijsko v hitrim vzponom in počasnejšim upadom elek- jeklo, ki se mu z dodatki vanadija do masnega trične napetosti deleža 0,5 % in kroma do masnega deleža 1,1–1,5 % povečata natezna trdnost in žilavost kratkotrajni učinek in potuje nespremenjen Van de Graaffov pospeševálnik -- -- -ega [van de gráfov] valôvni pakét -ega -a m fiz. val, ki ga vzbudi s fazno hitrostjo, pri čemer v disperzivnem -a m fiz. elektrostatični linearni grupno hitrostjo tako, da s tekočim trakom prenaša naboj v PRIM.: notranjost votle krogle mediju spreminja obliko, vrh pa potuje z pospeševalnik, ki ustvarja potencialno razliko bétatrón, elek- valôvni véktor -ega -ja m fiz. vektor, katerega trónski pospeševálnik, lineárni elektrónski dolžina valovanja, pomnožena z 2π, in kaže van der Waalsova enáčba stánja -- -- -e v smeri razširjanja valovanja velikost je definirana kot inverzna valovna pospeševálnik, sinhrotrón števílo PRIM.: valôvno kem.-e -- [van der válsova] ž enačba stanja za realne pline, ki vključuje korekcijska faktorja valôvnodolžínsko disperzívna réntgen- za privlačne sile med molekulami in za lastno troskopija za elementno analizo na podlagi van der Waalsova síla -- -- -e -e [van der ugotavljanja valovnih dolžin rentgenskih ska spektroskopíja -- -e -e -e ž kem. spek- prostornino molekul sevanj, značilnih za vsak element, ki jih emitira válsova] ž fiz., kem. privlačna ali odbojna sila med molekulami ali skupinami atomov, posledica vzorec ob obstreljevanju s curkom elektronov, interakcij med njihovimi dipolnimi momenti s katero je mogoče zaznati vse elemente z vanilín atomskim številom, večjim od berilija, in mejo -a m kem. aromatska spojina določljivosti pri masnem deležu w = 0,01 % CHO(OH)C6H3OCH3, ki vsebuje hkrati PRIM.: energíjsko disperzívna réntgenska spek- aldehidno, fenolno in etrsko funkcionalno troskopíja K: WDS, WDXS skupino in se uporablja kot aroma v živilstvu 839 vár vár -a m 1. var. varílni gorílnik strjen material, ki nastane -ega -a m var. Ü gorílnik za pri varjenju iz staljenega osnovnega in varjênje v dodajnega materiala 2. var. Ü zvár, zvárni spòj varílnik -a m var. stroj ali naprava, ki daje elek-3. elektr. merska enota SI za električno jalovo trični tok za obločno ali uporovno varjenje moč, simbol var varílni prášek -ega -ška m stroj., var. prašek, s várek -rka m var. strjen del kovine, navarjen z katerim se posuje varjeno mesto, da se površina enim dotikom varilne elektrode kovine zaščiti pred oksidacijo variabílna črpálka -e -e ž stroj. hidrostatična varílni tók -ega -a m var. električni tok, ki steče črpalka s spremenljivo iztisnino delovnega pri varjenju skozi varjenec cikla, npr. vrtljaja, delovnega giba PRIM.: kon-varílni transformátor stántna črpálka -ega -ja m elektr., var. transformator z nizko izhodno napetostjo, variacíjski problém -ega -a m mat. problem navadno 25–30 V, in veliko tokovno zmoglji-minimizacije nelinearnega funkcionala, vostjo, navadno 40–700 A PRIM.: varílni navadno danega z integralom sestavljene usmérnik funkcije varílni usmérnik -ega -a m elektr., var. usmernik variacíjski račún -ega -a m mat. matematična s transformatorjem in regulacijskimi elementi, metoda za iskanje funkcij, ki minimizirajo ali ki ima enake električne in varilne lastnosti kot maksimirajo pozitivno definitne funkcionale varilni agregat PRIM.: varílni transformátor variacíjsko načêlo -ega -a s fiz. načelo, varívost -i ž met., stroj. lastnost kovin, da na po katerem je mnoge naravne zakone zvarnem mestu ne spreminjajo bistveno svojih mogoče formulirati z variacijskim računom lastnosti PRIM.: Fermatovo načêlo, Hamiltonovo načêlo, varjênec Snellov zákon -nca m var. del, ki se vari ali je zvarjen z drugim delom PRIM.: zvárjenec variánca -e ž mat. kvadrat standardne deviacije varjênje v verjetnostnem računu Sp: disperzíja (4) -a s var. tehnološki postopek spajanja dveh delov, navadno kovinskih, v nerazdružlji- PRIM.: stándardna deviácija, stándardni odklòn vo celoto tako, da se material na spojnem mestu várikap dióda -- -e ž elektr. polprevodniška stali in/ali močno stisne PRIM.: lépljenje (2) dioda, katere kapacitanca PN-spoja je odvisna varjênje s trênjem od pritisnjene napetosti -a -- -- s var. varjenje, pri katerem se potrebna toplota dobi tako, da se varílna elektróda -e -e ž met. tanka palica ali varjenca, od katerih je eden nepomično vpet, žica, ki se uporablja za obločno varjenje in s drugi pa se vrti, treta med seboj in se, ko se katere se na varjenec prenašata potrebna elek- na stičnih ploskvah zmehčata, stisneta skupaj trična energija in mehanska sila za zvaritev S: tórno varjênje Sp: gnetílno varjênje varílna žíca -e -e ž var. tanka varilna elektroda v PRIM.: difuzíjsko varjênje, hládno varjênje, obliki žice tláčno varjênje varílni agregát varjênje têrmoplástičnih más -ega -a m elektr., var. sestav -a -- -- s kem. pogonskega elektromotorja ali motorja z teh. spajanje s segrevanjem robov delov, ki se notranjim zgorevanjem in generatorja eno- spajajo, da se zmehčajo in nato stisnejo, da se smernega električnega toka kot vira za varjenje sprimejo PRIM.: motórgenerátorski agregát varjênje v nàdglávni légi -a -- -- -- s var. varílni generátor -ega -ja m elektr. generator varjenje, pri katerem je zvar nad glavo, npr. na enosmernega električnega toka za varjenje stropu 840 vbóčenost varjênje z atómskim vodíkom -a -- -- -- s varoválka -e ž stroj. blokirni vzvod na ročnem var. varjenje z volframovimi elektrodami v strelnem orožju, ki preprečuje nenamerno atmosferi vodika, ki pri visokih temperaturah sprožitev razpade na atome varoválna atmosfêra -e -e ž Ü zaščítna varjênje z elektrónskim cúrkom -a -- -- atmosfêra-- s var. varjenje, pri katerem potrebno toploto varoválni aparát -ega -a m rud. naprava, ki s ustvarja udarec fokusiranega curka elektronov prekinitvijo električnega toka k motorju pre-ob varjenec PRIM.: lásersko varjênje, plázemsko prečuje previsok dvig izvažalne kletke varjênje várnostna blazína varoválni avtomát -ega -a m elektr. Ü zaščítni -e -e ž stroj. stisnjen meh v avtomobilu, ki se ob trku aktivira in napolni s avtomát plinom Sp: zráčna blazína (3) varoválni nasíp -ega -a m grad. nasip za zaščito várnostna razdálja -e -e ž 1. prom. razdalja zemljišča pred visoko vodo, razlitjem reke, med zaporednima voziloma na istem voznem snežnimi, zemeljskimi plazovi Sp: obrámbni pasu, ki ne glede na vozne razmere ni manjša nasíp od razdalje, ki bi jo prevozil drugi voznik v dveh varoválni pás -ega pasú m elektr., grad. s sekundah, če prvi voznik ustavi ali zmanjša predpisom določen pas zemljišča ob cesti, hitrost 2. elektr. najmanjša razdalja med prevo-nadzemnem vodu, v katerem je raba prostora dnimi deli, ki so med normalnim obratovanjem omejena zaradi preprečitve škodljivih vplivov pod napetostjo, in osebami, ki jim je dovoljeno na okolico ali okolice na infrastrukturni objekt delo pod napetostjo PRIM.: vplívno obmóčje várnostna zapórnica -e -e ž grad. vodna varoválo -a s element ali priprava, ki zapornica, ki lahko obratuje, če je popolnoma v preprečuje nehoteno gibanje, proženje ali odprta ali zaprta, uporablja pa se kot sekun-preobremenitev varovanega elementa, naprave darna naprava, če je primarni zaporni organ ali stroja neuporaben várnostni fáktor várstvo okólja -a -- s ekol. aktivnosti za trajno -ega -ja m grad., stroj. količnik dopustne in računske trdnosti materiala pri ohranjanje narave in njene raznovrstnosti, ži-trdnostni analizi, snovanju elementa ali kon- vljenjskih okolij strukcije vatelín -a m tekst. mehka, elastična, kosmičasto várnostni ventíl -ega -a m stroj. ventil, ki se pletena ali tkana lahka tekstilija za vmesno pri tlaku, višjem od nastavljenega, samodejno podlogo pri težji konfekciji odpre in s tem prepreči morebitno preobreme- vátméter -tra m elektr. merilnik moči električne-nitev cevovoda, posode ali naprave ga toka v električnem tokokrogu v wattih várnostno razstrelívo -ega -a s rud. razstreli-vazelín -a m kem. poltrdna zmes tekočih in vo, ki pri detonaciji ne vžge jamskega plina ali trdnih ogljikovodikov, ki se uporablja kot njegove zmesi s zrakom mazivo, v usnjarstvu za impregniranje usnja, v várnost pred zdŕsom -i -- -- ž varnost telesa, kozmetiki pa kot osnova za mazila da ne zdrsi po podlagi, ki jo zagotavlja sila vbóčenost -i ž 1. mat. lastnost, ki jo ima orien-trenja tirana ploskev v okolici točke, če je vsaka točka varoválčni ločílnik -ega -a m elektr. ločilnik, ki na ploskvi v tej okolici oddaljena od tangentne ima varovalko na gibljivem polu ravnine v izhodiščni točki v smeri normale varoválčno stikálo -ega -a s elektr. stikalo, ki S: konkávnost PRIM.: konvéksnost 2. stroj. pri ima varovalko na tipki zunanji tlačni obremenitvi elastična ali trajna 841 vbòd plastična deformacija pločevinastega dela, obli- vèčbárvni tísk -ega -a m graf. tisk z več kot eno kovanega ravno, valjasto ali kroglasto PRIM.: iz- tiskarsko barvo, navadno štiribarvni tisk s pro- bóčenost (2) cesnimi barvami Sp: bárvni tísk vbòd vèčdélna tuljáva vbôda m tekst. osnovna prvina šivanja, -e -e ž elektr. tuljava, sestavlje-vezenja, pri kateri se nit z iglo vpelje v tkanino, na iz več skupin izoliranih ovojev zaplete in potegne vèčfázni generátor -ega -ja m elektr. alternator vbrizgálna šóba z n napetostnimi fazami, električno enakomer- -e -e ž stroj. šoba za visoko-0 no premaknjenimi za kot 360 / n tlačno vbrizgavanje goriva v valj motorja z notranjim zgorevanjem vèčfázni tók -ega -a m tok mešanice dveh vseh stranic trikotnika ali pravilnega večkotnika plina in tekočine ali tekočine in trdnih delcev PRIM.: včŕtani króg ali več faz, npr. nemešljivih tekočin, zmesi -ega -a m mat. krog, ki se dotika vdélana fúnkcija -e -e ž Ü ugnézdena fúnkcija vèčfrekvénčna signalizácija -e -e ênofázni tók (1) ž telekom. vdélana kljúkasta zapláta -e -e -e ž grad., les. signalizacija s kombinacijami tonskih frekvenc, lesna zveza pri vodoravnem podaljšanju kjer vsaka posamezna kombinacija pomeni eno elementa, pri kateri se vsak od stičnih koncev števko, in nadzornih signalov po kanalu, ki se elementov pravokotno zareže, da nastane zob, uporablja za govorni promet PRIM.: dvótónska dela se stakneta, čez stik pa se vstavi preveznik, vèčfrekvénčna signalizácija ki se spoji z njima s štirimi ali šestimi sorniki vèčhitróstni motór -ega -ja m elektr. motor, ki vdélana zapláta s pošévnim spáhom lahko obratuje z dvema ali več hitrostmi glede v -e -e -- -- -- ž grad., les. lesna zveza pri vodorav- na obremenitev nem podaljšanju elementa, npr. tramiča, vèčjêdrni tokôvnik -ega -a m elektr. tokovnik izdelana enako kot vdelana zaplata s pravo-z več magnetno ločenimi jedri, s posameznimi kotnim spahom, le da je med preveznikom in ločenimi sekundarnimi navitji in s skupnim zarezanim tramičem poševni spah primarnim navitjem vdélana zapláta s pravokótnim spáhom vèčkomponêntni sistém -ega -a m 1. kem. raz- -e -e -- -- -- ž grad., les. lesna zveza pri vodoravnem topina več snovi, katere lastnosti so odvisne podaljšanju elementa, npr. tramiča, izdelana od medsebojnega razmerja med koncentraci-tako, da se v vsak od stičnih koncev elementov jami posameznih komponent 2. elektr. sistem, ki do polovice pravokotno in v dolžini treh omogoča razdelitev zapletenega pojava na eno-ali štirih višin zareže, nato se v zarezo vstavi stavneje obvladljive komponente preveznik, ki je debel kot polovica višine vèčkótnik -a m mat. ravninski lik, omejen z tramiča in enako širok kot tramič, elementa pa daljicami S: poligón se spojita s štirimi ali šestimi sorniki vèčkrátna črpálka -e -e ž stroj. hidrostatična vdèv vdéva m tekst. dajanje, vstavljanje, npr. niti, črpalka iz več vzporedno vezanih črpalnih sukanca, v ozko ali majhno odprtino, npr. v enot za povečanje skupnega toka, lahko tudi šivankino uho, očesce ničalnice z različnim delovnim tlakom, v skupnem ali vdèv v bŕdo vdéva -- -- m tekst. zaporedje vdeva modulno povezanem ohišju z isto pogonsko osnovnih niti v očesca ničalnic na posameznih gredjo PRIM.: vèčstôpenjska črpálka tkalskih listih vèčkrátnik enôte -a -- m merska enota, vèčbárvna fotometríja -e -e ž fiz. fotometrija dobljena z množenjem dane merske enote s na več pasovih valovnih dolžin hkrati, npr. celim številom, večjim od ena, npr. kilometer UBVRI-fotometrija Sp: heterokromátska foto- je desetiški večkratnik metra, ura je nedesetiški metrija večkratnik sekunde PRIM.: mànjkrátnik enôte 842 vêdro vèčkrátni ponôvni vklòp -ega -ega vklópa m vèčrodôvno óptično vlákno -ega -ega -a s elektr. avtomatski ponovni vklop v razdelilnem fiz. optično vlakno z večjim premerom jedra, omrežju, ki se, če je neuspešen, dva ali trikrat po katerem se glede na vpadni kot žarka lahko ponovi z izbranimi vmesnimi presledki razširja več različnih rodov žarkov Sp: mnógo-vèčládijska hála rodôvno óptično vlákno -e -e ž grad. industrijska ali skladiščna hala z več podolgovatimi prostori vèčsistémska lokomotíva -e -e ž stroj. loko-in več razponi premostitvene konstrukcije motiva z možnostjo električnega napajanja iz PRIM.: ênoládijska hála več različnih električnih sistemov, npr. 3-kilo- vèčlétna akumulácija voltno enosmerno napajanje, 15-kilovoltno -e -e ž količina vode za izmenično napajanje s frekvenco 16,7 Hz, pregrado, ki zadostuje za predvidene večletne 25-kilovoltno napajanje s frekvenco 50 Hz potrebe uporabnika vèčstôpenjska črpálka -e -e ž stroj. hidro-vèčlóčna pregráda -e -e ž grad. stebrska statična črpalka iz več zaporedno vezanih pregrada, katere gorvodni del je sestavljen iz črpalnih enot za povečanje skupnega tlaka več lokov, ki so podprti s stebri PRIM.: vèčkrátna črpálka vèčnaménski konéktor -ega -ja m 1. elektr., stroj. vèčstôpenjski redúktor -ega -ja m stroj. modulno zgrajen skupni konektor za hkratno reduktor za zmanjšanje vrtilne frekvence spajanje snopa napajalnih ali krmilnih vodnikov in povečanje navora z več pari prenosnih ter za povezovanje naprav in strojev v kom-elementov, npr. zobnikov PRIM.: ênostôpenj - pleksni postroj 2. elektr. konektor, ki omogoča ski redúktor hkratne napajalne in podatkovne povezave, npr. vèčstôpenjski viják USB-konektor -ega -a m stroj. vijak z več- vèčnítna prêja kratnim navojem, ki omogoča hitro zavijanje -e -e ž tekst. preja iz dveh ali več in odvijanje PRIM.: dvóstôpenjski viják, v združenih ali posukanih predivnih ali filamen-ênostôpenjski viják tnih prej S: múltifilamêntna prêja PRIM.: enójna vèčstôpenjsko béljenje prêja, ênonítna prêja, mónofilamêntna prêja -ega -a s beljenje vèčplástna prevléka papirja, tekstilij v več zaporednih stopnjah z -e -e ž prevleka, ki jo različnimi belili sestavljajo ponavljajoče se plasti dveh faz vèčstrížna obremenítev -e -tve ž meh. strižna vèčpólni eléktrični stròj -ega -ega strôja m stroj. obremenitev kovice ali vijaka v več prerezih pri električni rotacijski stroj z rotorjem z več poli spojih elementov konstrukcije med seboj vèčpólni vtìč -ega vtíča m elektr. krožno ali vèčtokokróžni vòd -ega vóda m elektr. vod z pravokotno oblikovan vtič z več poli v obliki več električnimi tokokrogi, ki so lahko različnih valjastih ali ploščatih kontaktnih površin za več napetosti in frekvenc na istih oporah hkratnih povezav vèčváljni motór -ega -ja m stroj. motor z vèčpoložájni regulátor -ega -ja m elektr., stroj. notranjim zgorevanjem, ki ima več valjev diskretno delujoč regulator z več stabilnimi vèčžílni kábel krmilnimi položaji ali več različnimi vrednost- -ega -bla m elektr. kabel z več mi izhodnega signala žilami, npr. trifazni kabel vèčpraménska vŕv -e vrví ž vrv iz več vrvnih vedríčar -ja m vodoravni, poševni ali pramenov navpični transporter za vodoravni transport vèčpredstávnostno sporočílo sipkega materiala ali gošč z manjšimi vedri za -ega -a s zajemanje, ki so pritrjena na verižne člene telekom. kratko sporočilo v obliki slike, zvoka, vêdro glasbe, videa, ki se pošlje ali sprejme z mobil- -a s stroj. osnovni del bagra vedričarja za nikom zajemanje sipkega materiala ali gošč 843 véha véha -e ž grad., les. véktorsko pólje element lesne zveze, vzdolžno -ega -a s mat. polje, ki nastane stanjšan ali posebej profilno izrezan rob deske, s prireditvijo vektorja vsaki točki prostora na da se lahko vtakne v prilegajoči se utor v določeni domeni, npr. hitrostno polje v fluidu robu stikajoče se deske PRIM.: dúša, leséno PRIM.: ténzorsko pólje peró vêlemolékula -e ž kem. Ü mákromolékula véhanje na utòr -a -- -- s grad., les. lesna zveza velênjska odkópna metóda -e -e -e ž rud. za ploskovno razširjanje osnovnega elementa odkopna metoda v rudniku Velenje, pri kateri je pri izdelavi podov in opažev, pri kateri se v eno odkop po višini razdeljen na podkop in nadkop, stransko ploskev deske vreže utor, v drugi pa podkop je visok 3–4 m in zavarovan s hidra-izdela greben, nato pa se deski stakneta vličnim podporjem, ki omogoča mehanizirano vêjska impedánca -e -e ž elektr. impedanca veje pridobivanje z odkopnimi stroji in odvoz z električnega tokokroga zmogljivimi verižnimi transporterji, nadkop v véktor -ja m 1. mat. z višino 7–17 m je izpostavljen dinamičnim geometrijska struktura, jamskim pritiskom, ki rušijo plast premoga, določena z absolutno vrednostjo in usmerjeno- da se spušča v odkopni transporter in sproti stjo 2. element vektorskega prostora odvaža véktor deformácije -ja -- m meh. vektor, veličína -e ž lastnost pojava, telesa ali snovi, ki ki prikazuje premik točke telesa pri jo je mogoče meriti in izraziti s številom dogo- deformaciji vorjenih merskih enot PRIM.: fizikálna količína, véktor kótne hitrósti -ja -- -- m fiz. vektor, po količína pravilu desne roke usmerjen vzdolž osi vrtenja, vélika pôlós elípse -e -osí -- ž mat. daljica, z velikostjo, enako kotni hitrosti ki veže središče elipse in točko na njej, ki je véktorska fúnkcija -e -e ž mat. preslikava iz najbolj oddaljena od središča dane množice v vektorski prostor vélika pregráda -e -e ž 1. grad. pregrada, véktorski potenciál -ega -a m fiz. vektorsko ki presega višino 15 m 2. grad. pregrada z polje, ki skupaj s skalarnim potencialom višino 5–15 m, ki zadržuje najmanj 3 definira elektromagnetno polje tako, da je milijone kubičnih metrov vode ali gostota magnetnega polja enaka rotorju vek- jalovinske mase torskega potenciala in prispeva k električnemu vélika tesárska sekíra -e -e -e ž les. večja polju s svojim časovnim odvodom sekira, nasajena na dolgem ročaju, ki ima ozko véktorski prikàz -ega -áza m prikaz velikosti, in dolgo dvostransko brušeno rezilo, uporablja usmeritve in smeri gibanja veličine pa se za grobo obtesavanje hlodov véktorski prodúkt -ega -a m mat. operacija véliki máček -ega -čka m grad. priprava za med vektorjema v 3-razsežnem evklidskem dviganje in prestavljanje težkih kamnitih prostoru, ki jima priredi tretji vektor, pravoko- klesancev, sestavljena iz treh jeklenih klinov, ten na njuno ravnino, orientirano tako, da se pripetih na kavelj dvigala prvi vektor pri zasuku v smer drugega vektorja velikokótna kristálna mêja vrti v pozitivni smeri, velikost tretjega vektorja -e -e -e ž met. Ü širokokótna kristálna mêja je produkt velikosti obeh vektorjev in sinusa kota, ki ga oklepata velikosténska montážna grádnja -e -e véktorski prôstor -ega prostóra m mat. prostor, -e ž grad. montažna gradnja z vnaprej izdelanimi katerega elementi se lahko linearno kombini- montažnimi stenami ali ploščami iz betona ali rajo, imajo normo in je med njimi definiran lesenih in izolacijskih materialov, ki so velike skalarni produkt PRIM.: Hílbertov prôstor do 30 m2 844 verížni prenôsnik velúr úsnje -- -a m kem. teh. ventílski zlòg mehko usnje z -ega zlóga m stroj. hidravlični ali žametasto površino, izdelano z brušenjem pnevmatični gradnik, ki ga sestavljajo priključ-goveje, telečje, ovčje ali kozje kože na notranji na plošča ali blok z več enakimi ali različnimi strani, uporablja se za obutev in oblačila ventili, znotraj povezanimi z izvrtinami ali S: sémiš PRIM.: nápa úsnje, núbuk zunaj z ustreznimi cevnimi zvezami S: ventílski vélvet blók -a m tekst. žamet s kratko lasasto površino, pri katerem se isti votek uporablja kot votek in ventíl za prèdkrmíljenje -a -- -- m stroj. Ü lasni votek, tkan na navadnih statvah prèdkrmílni ventíl vênčna grêda -e -e ž grad. lesena greda, ki se Ventúrijeva cév -e ceví ž stroj. ravna cev z položi na zgornji zaključek stene za ležišče stro- zmanjšanim prerezom v sredini, v katerem se pnikov S: vênčna léga poveča hitrost toka in zmanjša tlak fluida, z vênčna léga dvema priključkoma se uporablja kot merilnik -e -e ž grad. lesena lega, ki se položi toka fluida, z enim priključkom pa za ustvar-na zgornji zaključek stene za ležišče stropnikov janje podtlaka ali kot ejektorska črpalka, npr. S: vênčna grêda za vakuumska prijemala pri strežnih napravah vênčni sklàd -ega skláda m grad. zadnja plast PRIM.: merílna zaslónka, šóba (1) opeke ali kamnov, položenih na vrhu zidu veríga -e ž stroj. vlečni, gonilni ali vezalni strojni vênec -nca m grad. vodoravni armiranobeton-element ali sestavina, sestavljena iz členov ali ski vezni element, tudi iz kamna ali opeke, s členkov katerim se zaključuje konstrukcija, zid, npr. na verížna izomeríja -e -e ž kem. strukturna vrhu opečnega zidu izomerija, ki je posledica drugačne razpore-venecijánka -e ž 1. les. Ü jármska žága samíca ditve atomov in atomskih skupin na osnovni 2. les. leseni jarmenik z žago samico, tudi z žag- verigi ogljikovodika, npr. n-butan in izobutan v nima listoma Sp: benéški jármenik 3. les. obrat z PRIM.: konstitucíjska izomeríja lesenim jarmenikom na vodni pogon verížna reákcija -e -e ž reakcija, ki se sproži z vênec lopátic -nca -- m stroj. lopatice, ki so dovajanjem energije in se naprej vzdržuje sama, simetrično pritrjene na rotor in pogosto med ker produkti ene stopnje sprožijo naslednjo seboj povezane, npr. pri turbinskem kompre-reakcijo PRIM.: kémijska verížna reákcija sorju, parni turbini verížni bóben -ega -bna m stroj. boben za ventíl -a m stroj. cevno zapiralo za zapiranje, navijanje verige, npr. pri dvigalnih in transpor-krmiljenje ali regulacijo toka ali tlaka fluida z tnih napravah ustrezno oblikovanim krmilnim elementom, verížnica -e ž mat. krivulja, ki opisuje obliko npr. s pladnjem, stožcem, kroglico, iglico, pod vplivom teže povešene verige, vpete v dveh batnim ali ploščatim drsnikom PRIM.: lopúta, točkah pípa, zasún verížni elevátor -ega -ja m elevator z brez-ventilátor -ja m stroj. energijski stroj za tlačne končno verigo kot pogonsko-vlečnim mehaniz-razlike do 0,1 bar, npr. za prezračevanje mom PRIM.: verížni transportêr PRIM.: komprésor, puhálo verížni polimêr -ega -a m kem. plastomer, ki ventílski blók -ega -a m stroj. hidravlični ali nastane z verižno polimerizacijo pnevmatični gradnik, ki ga sestavljajo priključ-verížni prenôsnik na plošča ali blok z več enakimi ali različnimi -ega -a m stroj. jermenskemu ventili, znotraj povezanimi z izvrtinami ali prenosniku podoben prenosnik s členkasto zunaj z ustreznimi cevnimi zvezami S: ventílski verigo, Gallovo verigo ali zobato verigo in zlòg ustrezno oblikovanimi verižnimi kolesi 845 verížni rótor verížni rótor -ega -ja m elektr. rotor električnega da vrednosti naključne spremenljivke ležijo na rotacijskega stroja z obodom iz prekrivajočih se tem intervalu, navadno se lahko dobi kot odvod segmentov, ki so med seboj povezani s sorniki porazdelitvene funkcije ali vijaki verjétnostna porazdelítev -e -e ž mat. po- verížni transportêr -ega -ja m stroj. transporter razdelitev vrednosti naključne spremenljivke z verigo, na kateri so korci, grablje, ploščate skupaj z njihovimi verjetnostmi, pri diskre- prečke, kljuke za prenos ali transport tekočih, tnih porazdelitvah podana z verjetnostno sipkih ali kosovnih materialov, predmetov, ki funkcijo, pri zveznih z verjetnostno gostoto, lahko premaguje tudi večje višinske razlike v vseh primerih pa s porazdelitveno funkcijo PRIM.: verížni elevátor PRIM.: verjétnostna fúnkcija verížni vbòd vertikál -ega vbôda m tekst. vbod, ki ima na -a m 1. mat. glavna polkrožnica, ki zgornji strani šivanca videz prešiva, na spodnji je presek poljubne navpične polravnine v verížni zobník polkrožnica, ki je presek poljubne navpične stroj. -ega -a m pogonski ali polravnine v opazovališču z nebesno sfero pa verižice opazovališču in zemeljske krogle 2. astr. glavna gnani zobnik z zobmi, ki prijemajo v verigo verižnega prenosnika, oblikovanimi ustrezno vertikála -e ž kem. Ü skupína (3) verigi, npr. navadni členkasti verigi, Gallovi vertikálna tráčna hlódarka -e -e -e ž les. Ü S: verigi, zobati verigi verížno koló vertikálni hlodôvni tráčni žagálni stròj verížno dvigálo -ega -a sstroj. brezkončni krožni vertikálni hlodôvni tráčni žagálni stròj transportni mehanizem z verižnim pogonom -ega -ega -ega -ega strôja m les. enolistni žagalni v verížno koló stroj za razžagovanje hlodov Sp: vertikálna -ega kolésa s stroj. pogonski ali gnani zobnik z zobmi, ki prijemajo v verigo tráčna hlódarka verižnega prenosnika, oblikovanimi ustrezno vertikálni kót -ega -a m geod. kot med verigi, npr. navadni členkasti verigi, Gallovi vodoravno ravnino in smerjo proti točki verigi, zobati verigi S: verížni zobník vesóljska industríja -e -e ž industrija, ki se verjétnost -i ž mat. število med 0 in 1, s katerim ukvarja z izdelovanjem nosilnih raket, vesolj- naključnega dogodka, npr. pri naključnem vesóljska postája -e -e ž astr. umetni satelit v procesu, s katerim se modelirajo izidi pri nizki Zemljini orbiti, na katerem za določeno je izraženo pričakovanje za nastop izbranega skih plovil, postaj, satelitov in njihove opreme za grb ali glavo enako eni polovici obdobje prebivajo astronavti, ki opravljajo metanju neuteženega kovanca, je pričakovanje verjétnost izgúbe obremenítve -i -- -- ž vesóljska sónda -e -e znanstvene naloge elektr. ž vesoljsko plovilo za verjetnost izpada napajanja v določenem zajemanje podatkov v vesolju časovnem intervalu zaradi izpada proizvodnih zmogljivosti v elektroenergetskem omrežju vesóljski módul -ega -a m enota modulno verjétnostna fúnkcija zasnovane vesoljske postaje -e -e ž mat. funkcija, ki pri diskretnih porazdelitvah pove, kolikšna je vesóljsko vozílo -ega -a s vozilo na raketni ka zavzame določeno vrednost PRIM.: porazde- vešálka -e ž 1. grad., les. navpičen element palične lítvena fúnkcija verjetnost, da diskretna naključna spremenljiv- pogon za prevoz na vesoljsko postajo (2) , verjétnostna porazdelítev konstrukcije ali ostrešja, ki je obremenjen na verjétnostna gostôta -e -e ž mat. funkcija nateg 2. grad. vitek element v obliki polne palice ali na realni osi pri zveznih porazdelitvah, katere pletene vrvi, ki je sestavni element palične, ločne integral po danem intervalu pomeni verjetnost, ali vrvne konstrukcije, obremenjen na nateg 846 vezávna energíja vešálni oklèp -ega -épa m grad., les. vézana grádbena plôšča spojni element -e -e -e ž grad. po-vešala, debelejše, ploščato železo, ki oklepa vršinsko obdelana gradbena plošča, izdelana veznik in je z vijaki pritrjeno na peto sohe iz lihega števila križno zloženih in zlepljenih vešálo plasti tankih desk ali furnirjev -a s grad., les. podporni konstrukcijski element ostrešja dvokapnice, sestavljen iz dveh vézani elektrón -ega -a m fiz. elektron, ki je z poševnih podpor, ki sta nagnjeni tako, da se v elektrostatično privlačno silo vezan na atomsko slemenu stikata s soho, lahko pa sta v sredini jedro in ima zaradi pravil kvantne mehanike povezani z veznikom, ki ga podpirata dve sohi, neomejeno število ločenih energijskih stanj kar poveča stabilnost konstrukcije vézani lés -ega lesá m les. lesene plošče iz nav-vétrna elektrárna -e -e ž elektrarna, ki zkrižno zlepljenih plasti lesa, pri katerem so pretvarja kinetično energijo vetra z vetrno notranje plasti iz manj odpornih vrst lesa, npr. turbino v mehansko energijo za pogon električ- lesa iglavcev, topolovine nega generatorja vézanje betóna -a -- s grad. Ü strjevánje betóna vétrna energíja -e -e ž energija, pridobljena iz vézanje cemênta -a -- s kem. kemijska reakcija kinetične energije vetra cementa z vodo, pri kateri se ustvarjajo vezi vétrna obtéžba -e -e ž vodoravna obtežba med delci cementa in zrni agregata pri strjeva-nadzemnega voda, nosilca, konstrukcije, nju betona gradbene strukture zaradi pritiska vetra vezáva -e ž 1. tekst. način medsebojnega preple-vétrna turbína -e -e ž stroj. turbinski stroj, tanja podolžnih in prečnih niti 2. elektr. spojitev ki kinetično energijo vetra pretvarja v drugo električnih elementov, sestavin ali instrumen- mehansko energijo za črpanje vode vezáva v cikcák -e -- -- ž elektr. vezava trifa- v obliko energije, npr. v električno energijo, tov, npr. električnih uporov, navitij vétrna véz -e vezí ž grad. lesen konstrukcijski znega sistema v zvezdo, kjer vsako njeno vejo nosilni element strešnega krova za zagotavlja- sestavljata po dve polovički med seboj ciklično nje stabilnosti oblike strešine v obliki deske zamenjanih faz, kar oblikuje fazno spremenjene ali ploha, pribitega diagonalno na strešino, napetosti navitja, vezanega v zvezdo S: cikcák da povezuje spodaj vse škarnike od kapa do vezáva slemena PRIM.: zavetrovánje vezáva v odpŕti trikót -e -- -- -- ž elektr. vezava vétrnica -e ž naprava z lopaticami, ki jih vrti veter večfaznega sistema, pri kateri so fazna navitja vétrnik iste nazivne napetosti zaporedno vezana tako, -a m 1. stroj. večja, navadno valjasta da eno oglišče trikota ostane odprto posoda za stisnjeni zrak 2. stroj. cevni nastavek vezáva v trikót voda za prezračevanje ladijskih prostorov -e -- -- ž elektr. vezava večfaznega sistema, pri kateri so fazna navitja iste nazivne vétrni kanál -ega -a m stroj. Ü vetrôvnik napetosti zaporedno vezana tako, da tvorijo vetrôvnik -a m stroj. naprava ali postroj za aerodi-sklenjen električni tokokrog Sp: trikótna vezáva namično preskušanje letalskih konstrukcij, vozil vezáva v zvézdo -e -- -- ž elektr. vezava večfa-in objektov Sp: aêrodinámični tunél, vétrni kanál znega sistema, pri kateri je vsako fazno navitje véz vezí ž les., stroj. element ali strojni del, ki veže iste nazivne napetosti z enim koncem vezano v med seboj dela konstrukcije skupno točko, z drugim koncem pa na ustrezni vezálna skupína transformátorja linijski priključek Sp: zvézdna vezáva -e -e -- vezávna energíja ž elektr. število, ki določa fazni premik med -e -e ž fiz. energija, ki jo je primarno in sekundarno napetostjo transfor- treba dovesti atomskemu jedru, da se razdeli na matorja zaradi različne vezave obeh navitij mirujoče proste protone in nevtrone 847 vezenína vezenína -e ž tekst. vézni sklàd ploskovni tekstilni izdelek, -ega skláda m grad. opeke v zidnem okrašen z vzorci iz vezilne preje, vezeni na skladu, položene pravokotno na smer daljše temeljno tkanino ali pletivo stranice zidu vézenje -a s tekst. ročno ali strojno krašenje vézno furníranje -ega -a s les. furniranje, pri tekstilij z vezilno prejo, z različnimi okrasnimi katerem se listi furnirja v posameznih plasteh šivi ali tehnikami polagajo križno, da se preprečijo razpoke vezílna prêja vzdolž vlaken -e -e ž tekst. okrasna preja za vezenje, barvna ali metalizirana véženje -a s nepravilno ali neželeno zvijanje vezílnik ravne ploskve, npr. lesa -a m tekst. stroj za izdelavo vezenin z iglami za vnašanje vezilne preje po predlože- VF -- [veèf] ž krat. telekom. Ü visôka frekvénca nem vzorcu vgradljívost betóna -i -- ž grad. primernost vezívni dodátek -ega -tka m met. dodatek betona za vgradnjo glede na konstrukcijo, veziva pri izdelavi livarske forme armaturo, načine in okoliščine vgradnje vezívo -a s 1. snov, navadno v obliki prahu vgrajêna fúnkcija -e -e ž Ü ugnézdena celoto 2. navadno tekoča in nehlapna snov, vhódna enôta -e -e ž elektr. del elektronskega ki je dodana barvi, da po osušitvi barvnega ali tekočine, ki veže delce zmesi v trdno fúnkcija v premaza veže zrnca pigmenta med seboj in s sestava, ki ustreznim signalom omogoča vstop vanj podlago, npr. firnež v oljnih barvah, in vključuje vhódna impedánca tudi mehčala, sikative 3. tekst. snov, ki se oprime -e -e ž elektr. impedanca na vhodu električnega tokokroga vlaken in nanje prilepi pigmentna barvila ali druge snovi, ki se same ne vežejo na vlakna vhódna móč -e močí ž elektr. moč, dovedena vézje -a s elektr. sestav aktivnih ali pasivnih elek- stroju ali sistemu iz zunanjega vira tričnih elementov, ki ustrezno povezani opra- viadúkt -a m grad. gradbeni inženirski objekt vljajo določeno nalogo, funkcijo z elementi mostne konstrukcije za prehod vézna energíja -e -e ž kem. energija, ki je prometnic čez dolino, katerega razpon je večji potrebna za pretrganje kemijskih vezi v spojini od 5 m vézna posóda -e -e ž fiz. posoda iz dveh med víbasta dislokácija -e -e ž met. dislokacija seboj povezanih krakov z enakima ali različni- zaradi drsnega premika dela kristala vzporedno ma prerezoma, v katerih se gladina tekočine z drsno ravnino glede na ostali del kristala, vedno porazdeli do enake višine pri čemer je Burgersov vektor v drsni ravnini vézna tóčka S: vijáčna dislokácija -e -e ž tekst. mesto, kjer se križata dve niti vibracíjski spékter -ega -tra m fiz., kem. Ü vézni elektrónski pár nihájni spékter -ega -ega -a m kem. skupni elektronski par v kovalentni kemijski vibracíjski váljar -ega -ja m grad. gradbeni vezi, ki si ga delita oba v vezi udeležena atoma valjar, ki ima na oseh valjev napravo za ustvar- véznik janje tresljajev, ki povečajo učinek statičnega -a m 1. grad., les. vodoravna greda kot valjarja, da se zrna valjanega materiala preu- sestavni del lesenega ostrešja, ki premošča redijo v gostejšo strukturo in med seboj bolje prostor med zidoma in leži na zidnem vencu ali zagozdijo PRIM.: oscilacíjski váljar venčni gredi 2. grad. opeka ali kamen, položen v vibracíjsko stánje molékule veznem skladu zidu v malto ali na suho pravo- -ega -a -- s kotno na dolžino zidu fiz., kem. kvantno stanje molekule, sestavljene 848 vijáčna dislokácija iz dveh ali več med seboj nihajočih atomov vicinálna spojína -e -e ž kem. spojina ali derivat ali ionov, ki jo je mogoče opisati s kvantnim benzena, ki nastane z zamenjavo treh vodikovih stanjem kvantnega harmonskega oscilatorja atomov na treh sosednjih vodikovih atomih v vibrátor benzenskem obroču, npr. pirogalol, 1,2,3-tri- -ja m grad. mehanska, hidravlična, hidroksibenzen PRIM.: àsimétrična spojína, pnevmatična ali električna naprava ali stroj za simétrična spojína ustvarjanje kratkih in hitrih tresljajev vídeosléd -sledí ž elektr. sled na nosilcu, ki vibrátorska ígla -e -e ž grad. del vibratorja vsebuje zapis videosignala za beton, do 6 metrov dolg fleksibilen kabel s kovinsko zaključno glavo, dolgo do 1 m in s vídia® -e ž met. vrstno ime za karbidne trdine premerom 35–55 mm, ki se pri gradnji vstavlja na osnovi volframovega karbida in kobalta, v svežo betonsko mešanico v opažu, kjer z vibri- uporablja se za rezalna orodja, npr. pri svedrih da se betonska mešanica zgosti in doseže vídna svetlôba -e -e ž fiz. elektromagnetno zahtevana trdnost betona ranjem povzroči izločanje zračnih mehurčkov, za vrtanje betona valovanje z valovnimi dolžinami 380–750 nm, vibriranjem opaža ali s potapljanjem vibrator- vídna zaznáva -e -e ž zaznava vidne svetlobe ske igle v svežo betonsko mešanico to zgoščuje, vibrátor za betón -ja -- -- m grad. vibrator, ki z ki ga vidi človeško oko S: svetlôba (1) da izhajajo iz nje ujeti zračni mehurčki in se in njenih sprememb ali spreminjanj odvečna voda izloča na površini Sp: betónski vídni dél spéktra -ega -a -- m fiz. spekter vibrátor, pervibrátor elektromagnetnega valovanja z valovnimi vibrírani betón dolžinami na intervalu približno 400–700 nm, -ega -a m grad. beton, zgoščen z ki ga zazna človeško oko vibratorjem vídni kót -ega -a m fiz. kot, s katerim je omejeno v vibríranje -a s 1. nihanje sistema okrog vidno polje stabilne lege zaradi zunanjih sil 2. grad. zgoščeva-vídni spékter nje sveže betonske mase v opažu z vibratorji za -ega -tra m fiz., kem. absorpcijski beton, da se izločijo zračni mehurčki in poveča spekter v področju valovnih dolžin vidne gostota betona svetlobe na intervalu približno 400–700 nm vibrírna míza -e -e ž grad. naprava v obliki vídno pólje -ega -a s območje prostorskega velike kovinske plošče s stranicami z vibracijsko kota, vidno z očesom ali optičnim instrumen- mešanice ali premikanje sipkih materialov pri vijáčenje -a s stroj. spajanje ali razstavljanje doziranju, npr. livarskega peska napravo za tresenje in zgoščevanje betonske tom Vicatova ígla -e -e [vikátova] ž grad. igla na vijáčna armatúra -e -e ž grad. armatura v obliki Vicatovem aparatu ali sonda s premerom vijačne zveze 1,15 mm, ki se uporablja za določanje stan- vijačnice, ki se uporablja za armiranje okroglih stebrov ali pilotov Sp: spirálna armatúra dardne konsistence cementa in časa vezanja vijáčna črpálka cementa -e -e ž kem. teh., stroj. rotacijska Vicatov aparát črpalka z dvema ali več vijačnimi vreteni v -ega -a [vikátov] m grad. naprava ohišju, pri kateri tvorijo črpalne elemente za določanje standardne konsistence cementa, prostori med ohišjem in navoji vreten, ki zago-časa začetka in konca vezanja cementa, sesta-tavljajo zelo enakomerno iztiskanje tlačnega vljena iz podstavka, na katerega je nameščeno medija držalo z merilom in kazalcem za merjenje vijáčna dislokácija posedkov, kovinskega prstana s koničasto -e -e ž met. dislokacija odprtino in steklene ploščice zaradi drsnega premika dela kristala vzporedno 849 vijáčna natézna vzmét z drsno ravnino glede na ostali del kristala, vijákasta prêja -e -e ž tekst. efektni sukanec pri čemer je Burgersov vektor v drsni ravnini iz dveh niti, malo vite temeljne niti, ki jo ovija S: víbasta dislokácija efektna nit v obliki vijačnice S: froté súkanec vijáčna natézna vzmét -e -e vzmetí ž stroj. víjnik -a m tekst. naprava za posredovanje vzmet, izdelana iz vzmetne žice, navite kot pravega ali lažnega vitja pramenu ali stenju pri vijačnica, namenjena za natezne obremenitve sodobnih postopkih predenja vijáčna ós -e osí ž fiz. os simetrije, ki pri vrtenju vílice -lic ž mn. stroj. razcepljeni strojni del z povzroči, da se elementi kristala prestavijo za najmanj dvema rogljema, npr. vilice kardanskega določen del višine zgiba, nosilno-krmilni del prednjega kolesa pri vijáčna zvéza dvokolesnih in trikolesnih vozilih, vilice viličarja -e -e ž stroj. zveza, pri kateri sta strojna elementa povezana z enim ali več vijaki vílice kardánskega zgíba -lic -- -- ž mn. stroj. vijáčnica viličasti del za pritrditev na konec gonilne ali -e ž 1. mat. prostorska krivulja, ki jo gnane gredi pri kardanskem zgibu opiše točka pri kroženju okrog osi in se hkrati víličar pomika v smeri te osi 2. predmet, ki ima obliko -ja m mobilni nakladalnik z dvižno- take krivulje, npr. tuljava, navoj vijaka -nagibnimi vilicami spredaj, navadno z elek- vijáčni čèp tričnim pogonom in s pogonom z motorjem -ega čêpa m stroj. čep z navojem z notranjim zgorevanjem, za premikanje za tesno zapiranje, npr. pri karterju, okrovu, kosovnih bremen in ravnanje z njimi slepem cevovodu, tlačni posodi PRIM.: slépa víličasti grabílnik mática (1) -ega -a m stroj. grabilnik z v vijáčnik grabilom v obliki večprstnih viličastih čeljusti -a m orodje za vijačenje vijakov z za delo z mehkimi, vlaknatimi ali paličasti- ravno ali križno zarezo ali z večkotno vdolbino mi materiali, npr. s senom, slamo, hlevskim Sp: izvijáč gnojem, z odpadnim papirjem, s hlodi vijáčni prenôsnik -ega -a m stroj. prenosnik, se- víličasti kljúč -ega -a m stroj. ključ z dvema stavljen iz vijačnega vretena in matice, navadno rogljema za vijačenje, navadno kot dvojni ključ s pravokotnim ali trapeznim navojem z dvema zaporednima standardnima zevoma vijáčni transportêr -ega -ja m stroj. transporter viníl acetát -- -a m kem. etenil acetat, ester vinil z vgrajenim in uležajenim vijačnim vretenom alkohola in ocetne kisline, CH za zvezni transport materiala PRIM.: pôlžni 3 COOCH=CH 2, ki je vmesni produkt pri proizvodnji polivinil transportêr acetata vijáčno dvigálo -ega -a s stroj. dvigalni viníl cianíd -- -a m kem. Ü akrílonitríl mehanizem z vijačnim pogonom viníl kloríd -- -a m kem. kloroeten, CH vijáčno vretêno -ega -a s stroj. vreteno z 2 =CHCl, brezbarven, zelo vnetljiv plin z narkotičnim navojem za premikanje drugega dela naprave učinkom, ki se uporablja kot surovina za pro- ali stroja PRIM.: viják (2) izvodnjo polivinil klorida viják -a m 1. stroj. strojni element za razstavlji- vínska kislína -e -e ž kem. 2,3-dihidroksibu- ve zveze z valjastim ali stožčastim telesom z tandiojska kislina, HCOO(CHOH) navojem in glavo za privijanje, vijačenje 2. stroj. 2 COOH, bela kristalinična snov, ki se uporablja v živilski strojni element z navojem, navadno pravoko- industriji kot sredstvo za vzhajanje, dodatek za tnim ali trapeznim, ki z ustrezno oblikovano uravnavanje kislosti ali v osvežilnih pijačah matico tvori preprost pogonski mehanizem vínski kámen za pretvarjanje navora v potisno silo -ega -mna m kem. pretežno PRIM.: vijáčno vretêno kalijev hidrogentartrat, KHC4H4O6, ki se useda 850 visokoenergíjsko gorívo na dnu posod, v katerih se hrani vino, in se viskoplástičnost -i ž met. lastnost materiala, uporablja za pridobivanje vinske kisline, kot da je njegova plastična deformacija odvisna od pecilni prašek hitrosti obremenjevanja vír harmónskega tóka -a -- -- m elektr. naprava viskóza -e ž kem. viskozna raztopina celuloze, v elektroenergetskem sistemu, ki povzroča ki nastane z obdelavo naravne celuloze z natri-harmonsko popačenje tokovnega vala zaradi jevim hidroksidom in ogljikovim disulfidom, nelinearnih impedanc ali admitanc uporablja se za proizvodnjo viskozne fila-vír harmónske napétosti mentne preje PRIM.: hidrát celulóze, hidrátna -a -- -- m elektr. vsaka naprava v elektroenergetskem sistemu, celulóza, ksantogenát, regenerírana celulóza ki inducira eno ali več komponent napetosti, viskoziméter -tra m kem. merilnik viskoznosti osnovne frekvence viskóznost -i ž fiz. lastnost, ki opredeljuje vírtualna vôda katerih frekvence so harmonske frekvence tekočin -e -e ž celotna količina vode, odpornost fluida proti strižni deformaciji in je ki se porabi za izdelavo izdelka, pridelavo posledica notranjega trenja v njem, določena dobrine ali storitev kot količnik strižne napetosti in strižne hitrosti, vírtualno délo simbol η, merska enota pascal sekunda, Pa s -ega -a s delo, ki bi ga opravila sila pri infinitezimalnem premiku, uporablja pa S: dinámična viskóznost PRIM.: tekóčnost se kot pripomoček pri računanju statičnih sil viskózno trênje -ega -a s fiz. notranje trenje, viséča bráda praménskega rúna pri katerem velja linearni zakon upora -e -e -- -- ž tekst. združeni prameni, ki so pred česanjem visôka frekvénca -e -e ž telekom. radijska vpeti med zgornje in spodnje klešče česalnika frekvenca v območju 3–30 MHz K: VF v in prosto visijo visôka grádnja -e -e ž grad. gradnja stano- viséča ênotírna želéznica -e -e -e ž železni- vanjskih, industrijskih in javnih stavb, npr. šol, ška proga z eno tirnico na nadzemni nosilni upravnih stavb konstrukciji velikih razpetin, pri katerem tvorijo osnovni -ega mostú m most za premostitev napetost, višja od 1 kV izmenične napetosti viséči móst visôka napétost -e -i ž 1. elektr. električna verižnice med obrežnima podporama, lahko napetost nad 200 kV v elektroenergetskem podprte z vmesnim pilonom, na jeklene vrvi pa omrežju K: VN so pritrjene vešalke, ki nosijo vozišče v obliki visôka vôda nosilni sistem jeklene vrvi, razpete v obliki izmenična napetost 110–400 kV ali enosmerna ali 1,5 kV enosmerne napetosti K: VN 2. elektr. grednega nosilca, ki neposredno prevzema -e -e ž voda, ki ima zaradi obilnih viséči pilót v vodotoku in lahko poplavlja m -ega -a grad. pilot, ki prenaša visôki tísk obremenitve padavin nadpovprečen pretok in višino gladine obtežbo v temeljna tla samo s trenjem med -ega -a m graf. konvencionalna plaščem pilota in tlemi, konica pilota pa ne tehnika tiska z izbočenimi tiskovnimi elementi prispeva k njegovi nosilnosti Sp: trênjski in poglobljenimi netiskovnimi elementi na pilót tiskovni formi vísker visôki vákuum -ja m met. droben, nitast kovinski kristal -ega -a m prostor s tlakom v viskoelástičnost območju 10–1–10–7 Pa -i ž met. lastnost materiala, da pri deformaciji kaže tako lastnosti, značilne visokoenergíjsko gorívo -ega -a s kem. teh., stroj. za viskoznost, kot lastnosti, značilne za elastič- gorivo z visoko energijsko vrednostjo Sp: viso-nost kokalórično gorívo 851 visokofrekvénčna indukcíjska péč visokofrekvénčna indukcíjska péč visokotemperatúrni mikroskóp -e -ega -a m-e pečí ž 1. elektr., met. indukcijska talilna peč za met. mikroskop, ki omogoča preiskavo materia-manjše količine neželeznih in plemenitih lov v odvisnosti od temperature in časa in daje kovin 2. elektr. peč za indukcijsko segrevanje informacije o velikosti in morfologiji delcev manjših predmetov, ki dela pri frekvencah ter tališčih in transformacijah spojin med 20–100 kHz taljenjem visokofrekvénčna spektroskopíja -e -e ž visokotemperatúrno popúščanje -ega a s fiz. spektroskopija, pri kateri se snov odziva met. popuščanje pri 550–700 °C, pri katerem na elektromagnetna valovanja, ki imajo nižjo nastaja sorbit in se močno poveča žilavost jekla, frekvenco kot infrardeča svetloba, npr. magne- uporablja se za jekla za dinamično obremenje- z jedrsko kvadrupolno resonanco visokotláčna armatúra -e -e ž grad. cevovodna visokofrekvénčni pás tnoresonančna spektroskopija, spektroskopija ne strojne dele, npr. gredi -ega pasú m elektr. armatura za naprave, ki delujejo s tlakom zgornja in spodnja frekvenca, ki določata 40 MPa in več, npr. hidravlične vpenjalne položaj v frekvenčnem spektru naprave, hidravlična ročna orodja, hidravlične visokofrekvénčno grétje in pnevmatične preskusne naprave, naprave za -ega -a s elektr. gretje z visokofrekvenčnim elektromagnetnim rezanje z vodnim curkom poljem, ki ga lahko ustvari npr. magnetron visokotláčna tekočínska kromatografíja PRIM.: indukcíjsko segrévanje, mikrovalôvno -e -e -e ž kem. tekočinska kromatografija, ki segrévanje omogoča uporabo nadkritičnih fluidov kot visokoglínično ognjevzdŕžno gradívo topil K: HPLC v -ega -ega -a s met. ognjevzdržno gradivo z visokotláčni fílter -ega -tra m stroj. oljni filter masnim deležem glinice okoli 50 %, odporno za vgradnjo v tlačni, napajalni, delovni vod proti temperaturnim spremembam hidravlične naprave S: tláčni fílter (1) visokokalórično gorívo -ega -a s kem. teh., stroj. Ü visokotláčno lítje -ega -a s met. Ü tláčno lítje visokoenergíjsko gorívo visokoupôrovna okvára -e -e ž elektr. šantna trónski mikroskóp -ega -ega -ega -a m fiz. ele- stiku ktronski mikroskop, ki omogoča razpoznavanje visokoločljívostni transmisíjski elek- okvara z veliko upornostjo pri zemeljskem visokonapétostno omréžje vakuumska črpalka, npr. difuzijska črpalka, ki elektr. -ega -a s se uporablja za doseganje visokega vakuuma v elektroenergetsko prenosno omrežje z izme- atomske zgradbe vzorca visokovákuumska črpálka -e -e ž fiz., kem. K: HRTEM območju 10–1–10–7 Pa visokooktánski bencín visôkozmogljívostno vlákno -ega -a s kem. teh. -ega -a ničnimi napetostmi nad 110 kV motorni bencin z oktanskim številom okoli 100 m tekst. kemično vlakno, ki ga odlikuje ena ali več lastnosti, npr. velika trdnost ali velik modul visokopasôvni fílter -ega -tra m elektr. filter, ki elastičnosti, visoka temperaturna obstojnost, prepušča signale nad določeno mejno frekvenco negorljivost, velika prevodnost svetlobe, velika visokotemperatúrna súperprevódnost kemična odpornost-e -i višína ž fiz. superprevodnost nekaterih keramič- -e ž 1. predznačena razdalja med nih materialov, ki postanejo superprevodni točko in referenčno vodoravno ravnino pri precej višjih temperaturah kot običajni 2. razdalja med osnovnico lika ali osnovno kovinski superprevodniki, npr. pri temperaturi ploskvijo telesa in najbolj oddaljeno točko tekočega dušika na liku ali telesu 3. astr. kot med matematič- 852 vklópna zakasnítev nim horizontom in smerjo proti nebesnemu pri odpovedi prvih dveh stopenj distančne telesu, koordinata horizontskega koordinat- zaščite na širšem delu omrežja nega sistema víšji ogljikovodík -ega -a m kem. ogljikovodik, višína mostú -e -- ž grad. višina, merjena ki ima v molekuli dva ali več ogljikovih atomov navpično od primerjalne ravnine terena ali vítel -tla m stroj. naprava ali enota, navadno tran-nivoja srednje višine vode do nivelete mostu sportnega stroja, žerjava ali dvigala z gnanim višína nasípa -e -- ž grad. višina, merjena od dna bobnom, za navijanje vrvi, žične vrvi ali verige temelja nasipa do zgornjega planuma nasipa PRIM.: motovílo (2) PRIM.: višína nasipávanja vítje -a s stroj., tekst. uvijanje vzporednih vlaken višína nasipávanja -e -- ž grad. debelina plasti v nit, vzporednih žic v pramen, vzporednih ali debelina nasutega materiala pred utrditvijo pramenov v žično vrv PRIM.: višína nasípa vítkost elemênta -i -- ž meh. količnik uklonske višinomér -a m merilnik za merjenje dolžine elementa in vztrajnostnega polmera nadmorske ali relativne višine Sp: altiméter prereza elementa pri obravnavi uklonske višinomérstvo trdnosti, simbol λ -a s področje tehnike, ki se ukvarja z določanjem nadmorskih in relativnih vizíranje -a s geod. točno usmerjanje daljno- višínski izrèk točko ali cilj mat. -ega -éka m izrek, po vizírni kríž višin gleda geodetskega instrumenta na opazovano Sp: altimetríja katerem je v pravokotnem trikotniku kvadrat -ega -a m grad. preprosto orodje v višine na hipotenuzo enak produktu projekcij obliki črke T za določanje višine med točkama obeh katet na hipotenuzo z danima višinama v višínski mónitoring vizuálna kontróla -e -e ž Ü vizuálni preglèd -ega -a m geod. časovno spremljanje višinskih sprememb objekta z vizuálni preglèd -ega -éda m pregled, s detajlnim nivelmanom, npr. posedkov ali katerim se brez uporabe posebne opreme dvigov opazovanih točk glede na izhodišč- ali orodij za dostop ugotavljajo očitne hibe, ne lege teh točk, določenih z izhodiščnim napake ali okvare, npr. manjkajoči vijaki, merjenjem podložke, puščanje olja Sp: vizuálna kontróla višínski rèp -ega rêpa m stroj. vodoravni del repa vizúra -e ž smer od opazovalčevega očesa do letala, ki ga sestavljata višinski stabilizator in opazovane točke, npr. pri daljnogledu nivelirja, višinsko krmilo teodolita višínski stabilizátor -ega -ja m stroj. nepremič- vkljúček -čka m met. delec tuje snovi v ni sprednji del višinskega repa letala za vzdrže- materialu, npr. vključek oksida v jeklu, sulfida v vanje višine leta bakru, delec livarskega peska v ulitku del višinskega repa za krmarjenje letala okoli vklòp vklópa m elektr., stroj. sprožitev delovanja prečne osi višínsko krmílo -ega -a s stroj. premični zadnji vključítev -tve ž elektr., stroj. Ü vklòp naprave ali stroja s stikalom Sp: vključítev ki obravnava Zemljo kot celoto, določa njeno vklópna zakasnítev -e -tve ž elektr., stroj. za-obliko in dimenzije z metodami geodetske víšja geodezíja -e -e ž področje geodezije, PRIM.: izklòp astronomije in satelitske geodezije stikala z upoštevanjem časa odskakovanja kasnitev začetka vklopa elektromehanskega víšje stôpnje distánčne zaščite -ih -penj -- njegovih kontaktov do dokončnega vklopa-- ž mn. elektr. distančne zaščite, ki lahko delujejo PRIM.: vklópni čàs 853 vklópni čàs vklópni čàs -ega čása m vlačílec s pôlpriklópnikom čas od trenutka -a -- -- m prom. pojavitve vhodnega signala do dejanskega težko tovorno vozilo, katerega vlečni del je se- vklopa PRIM.: vklópna zakasnítev stavljen iz šoferjeve kabine z motorjem in vrtlji- vklópni tók transformátorja vega sedla za priklop polpriklopnika za prevoz -ega -a -- m npr. težke gradbene mehanizacije, vojaških elektr. električni tok, ki nastane pri vklopu oklepnih vozil, industrijske opreme transformatorja in ima večkratno vrednost zaradi vzpostavljanja elektromagnetnega polja vlágozapórna plást -e plastí ž plast, ki pre-v navitjih naznačenega, pretežno induktivnega toka vlága -e ž voda, ki ni kemijsko vezana v snovi vklópno-izklópni čàs stikála -ega čása -- m vlák -a m sestav železniških vozil, ki ga navadno elektr. prečuje prodor vlage iz enega sredstva v drugo tok skozi kontakte stikala, do trenutka, ko se ti vleče ali potiska lokomotiva Sp: vlakôvna kom- časovni interval od trenutka, ko začne teči razklenejo in ugasne oblok na vseh kontaktih pozícija vkòp vlákenski láser -ega -ja m fiz., stroj. laser iz dopi- vkópa m grad. del telesa prometnice na raz- ranega optičnega vlakna, ki deluje kot aktivno gibanem terenu, kjer jo je potrebno za dosego sredstvo zmanjšanja vzdolžnega naklona njene nivelete delno vkopati v teren vlaknéna bráda -e -e ž tekst. snop vzporedno vkrmíljenje -a s stroj. poravnanih vlaken, postavljenih na skupno proženje delovanja izhodišče, za ugotovitev dolžine in dolžinske krmilnika, npr. s tipko, elektromagnetom porazdelitve Sp: pilótno krmíljenje (2) v vkrmílna sestavína vlaknéna cemêntna plôšča -e -e -e ž grad. -e -e ž stroj. Ü vkrmílnik 2 ravna ali valovita, do 2 m velika in 5 mm vkrmílna stôpnja krmílnika -e -e -- ž stroj. debela, negorljiva gradbena plošča za pokri- navadno prva stopnja dvostopenjskega ali več- vanje streh, stenske obloge, ki je izdelana iz stopenjskega krmilnika, ki zagotavlja njegovo mešanice cementa, drobnega mineralnega delovanje pri nizkem nivoju vhodnega signala agregata, mineralne barve, steklenih ali drugih S: prèdkrmílna stôpnja krmílnika vlaken vkrmílnik -a m stroj. sestavina ali mehanizem, vlaknéno tvorívo -ega -a s tvorivo za izdelo-ki zagotavlja ustrezen signal za proženje vanje vlaknenih plošč, npr. za opaže betonskih krmilnika, npr. ročica, elektromagnet konstrukcij, izdelavo slepih podov Sp: vkrmílna sestavína, vkrmílni mehanízem vlaknína PRIM.: -e ž vlaknata snov, ki se uporablja za prèdkrmílnik, prèdkrmílni ventíl pridobivanje vlaken in izdelovanje papirja vkrmílni mehanízem -ega -zma m stroj. Ü vlaknínski lés vkrmílnik -ega lesá m les za izdelavo lesne vlaknine ali lesne celulozne vlaknine vkrmílno vézje -ega -a s stroj. električno ali ele-vlákno ktronsko vezje, ki oblikuje signal za proženje, -a s oblika snovi, za katero je značilna velika dolžina v primerjavi z debelino, npr. npr. proporcionalnega magneta pri proporci-keramično vlakno, kovinsko vlakno, ogljikovo onalnem ventilu, navornega motorja, potopne vlakno, papirno vlakno, stekleno vlakno, tuljavice pri servoventilu žlindrino vlakno vlačílec -lca m 1. cestno vozilo za vleko vlákno álfa vozil brez lastnega pogona PRIM.: vléčno -a -- s celulozno vlakno iz listov trave esparto iz rodu bodalic ( vozílo 2. manjša ladja z močnimi pogonskimi Stipa tenacissima ) za stroji za vleko ladij, npr. v pristanišče ali iz pri- izdelavo celulozne vlaknine, vrvi, mrež, zavojnega stanišča ali tovornih ladij brez pogona po reki platna S: álfa vlákno, vlákno espárto 854 vmésna léga vlákno espárto -a -- s vléčni mozník celulozno vlakno iz -ega -a m stroj. moznik, vgrajen listov trave esparto iz rodu bodalic (Stipa tena- v pušo z ohlapnim ujemom v utoru vrtljivega cissima) za izdelavo celulozne vlaknine, vrvi, vretena, npr. za pogon podajanja suporta na mrež, zavojnega platna S: álfa vlákno, vlákno stružnici álfa vléčni váljar -ega -ja m grad. gradbeni valjar z vlaknovína -e ž tekst. plast, koprena ali runo iz gladkimi ali bodičastimi valji, ki ima podvozje usmerjenih ali naključno usmerjenih vlaken, prirejeno za vleko z buldožerjem ali traktorjem ki so utrjena zaradi delovanja sil trenja, kohe- vléčno okó -ega očésa s elektr. priprava, pritrjena zivnih sil in/ali adhezivnih sil, ne pa papirja na enega ali več električnih vodnikov, na in proizvodov, ki so tkani, pleteni, prešiti in kabelski plašč ali oklep kot prijemališče vlečne vsebujejo vezne preje ali filamente ali polsteni z sile pri polaganju kabla mokrim valjanjem PRIM.: pôlst vléčno vozílo -ega -a s vozilo s pogonom za vlakôvna enôta -e -e ž sestavni del vlaka, vleko vozil brez pogona, npr. lokomotiva za npr. potniški ali tovorni vagon, lokomotiva kot vleko vagonov, traktor za vleko prikolice, kme-vlečna enota tijskega priključka ali orodja Sp: gonílno vozílo vlakôvna kompozícija -e -e ž Ü vlák PRIM.: vlačílec (1) vlážnost lesá vlèk -i -- ž masni delež vode v lesu, vléka m 1. naravno gibanje zraka ali v zemljini, izražen v odstotkih, simbol 2. met. teh-w nološki postopek preoblikovanja kovin in zlitin vléčenje -a s tehnološki postopek, s katerim z vlečenjem v se v hladnem stanju vroče valjani ali iztisnjeni vlážnost zemljíne povzroča temperaturna razlika ali umetno -i -- ž grad. masni delež vode povzročeno gibanje z ventilatorjem izražen v odstotkih dimnih plinov iz kurišča zaradi vzgona, ki ga izdelki predelajo v kakovostne profile, da se iz- vléka -e ž prom. transport bremena, npr. vlaka z lokomotivo, ki je pripeta na kompozicijo boljšajo njihove mehanske lastnosti in površine vagonov Sp: trákcija ter dosežejo natančnejše oblike z ožjimi tole-vlóžek rancami -žka m 1. količina snovi ali predmetov za sočasno predelavo, obdelavo v napravi vléčna bateríja -e -e ž baterija, vgrajena v ali peči S: šárža 2. snov ali predmet, ki vlečno napravo, stroj, npr. v vlečno lokomotivo se vloži v proces ali postopek izdelave vléčna klóp -e klopí ž met. manjši stroj za Sp: ínput 3. predmet, npr. baterijski vložek, ki se vlečenje žice, pri katerem se zašiljena žica vtakne vloži v napravo in postane njen sestavni del v odprtino votlice ali votlične plošče, na drugi vložítev -tve ž mat. preslikava, ki predstavlja del strani žico zagrabijo čeljusti na vozičku, ki ga po neke strukture kot element večje strukture, npr. klopi vleče veriga, gnana z elektromotorjem preslikava točk na ploskvi v koordinate teh točk vléčna utórna stróčnica -e -e -e ž stroj. puša v v prostoru ohlapnem ujemu, gibljiva po utornem vretenu, V-manšéta -e [vé] ž stroj. Ü V-tesnílka npr. za pogon podajanja suporta na stružnici vmésna léga -e -e ž grad., les. strešna lega med vléčna žága -e -e ž grad. širok, trebušasto kapno in slemensko lego, navadno pokončnega oblikovan in nazobčan jeklen list, dolg pravokotnega prereza, ki je podprta s sohami, 1,2–1,60 m, z ročajema na obeh koncih povezana z ročicami, leži na zidanih, betonskih vléčni klín -ega -a m stroj. vlečni moznik v ali lesenih stebrih ali nosilnih prečnih zidovih drsnih pušah pri podajalnem mehanizmu ob- na razmikih 3–5 m in povezuje na njej pritrjene delovalnega stroja škarnike S: srédnja léga 855 vmésna podpóra mostú vmésna podpóra mostú -e -e -- ž grad. voálprêja -e ž tekst. močno vita preja iz volnene gradbeni inženirski objekt, del konstrukcije česanke S: súkanka PRIM.: krép prêja mostu, ki podpira prekladno konstrukcijo med vòd vóda m elektr. naprava iz električnih krajnima podporama mostu, če ima ta dve ali vodnikov in elementov za prenos električne več razpetin ali polj energije S: línija (2) vmésna spojína -e -e ž kem. spojina, ki nastane vodárna -e ž obrat za pripravo pitne vode, npr. med kemijsko reakcijo in še ni želeni končni s čiščenjem rečne vode produkt S: intermediát vódenje -a s odločanje, usmerjanje in opra-vmésna zvéza -e -e ž telekom. klic, pri katerem vljanje dela za doseganje zastavljenih ciljev, npr. naročnik med pogovorom z drugim naročni- vodenje elektroenergetskega sistema, vodenje kom vzpostavi zvezo s tretjim naročnikom, gradbišča medtem ko drugi čaka in ne sliši pogovora vódenje kakôvosti -a -- s dejavnosti, ki v vmésnik -a m gradnik, naprava ali program, ki okviru upravljanja kakovosti izvajajo postopke povezuje komponenti istega sistema ali različna obvladovanja in izboljševanja kakovosti sistema PRIM.: uprávljanje kakôvosti vmésni napétostnik vódenje omréžja -a -- s elektr. -ega -a m elektr. zagotavlja- napeto-stnik za prilagoditev naznačene sekundarne nje obratovanja in vzdrževanja omrežja ter napetosti osnovnega napetostnika naznačeni ustrezno nadzorovanje in krmiljenje njegovih napetosti bremena sestavov v vmésni pregreválnik vodík -a m kem. element prve skupine periodne- -ega -a m stroj. del ga sistema, najlažji od vseh elementov, plin brez parnega kotla, kjer se para, ki zapušča visoko- barve, vonja in okusa, pomembna surovina tlačni del turbine, zopet pregreva za kemično in naftno industrijo, uporablja se vmésni tokôvnik -ega -a m elektr. tokovnik za za proizvodnjo amonijaka, hidrogeniranje prilagoditev naznačenemu sekundarnemu toku maščob, proizvodnjo metanola, klorovodiko- glavnega tokovnika, ki navadno ni napajan s ve kisline, kot reducent, gorivo, za varjenje z primarnim tokom atomskim vodikom v zaščitni atmosferi vodika, V-motór simbol H -ja [vé] m stroj. motor z notranjim zgo- revanjem z delovnimi valji, razporejenimi v dve vodíkova bómba -e -e ž bomba, v kateri vnetíšče -e -e ž kem. referenčna kem. teh. -a s najnižja temperatura, pri elektroda s standardnim elektrodnim potenci- kateri se snov, navadno tekočina, ob stiku z alom 0 voltov odprtim plamenom vname in gori še tudi po vodíkova prenapétost -e -i ž kem. prenape- tem, ko se plamen odmakne, uporablja se kot VN vodikovih jeder [veèn] -- ž elektr. Ü visôka napétost (1, 2) vodíkova elektróda vrsti pod kotom, v obliki črke V se sprošča eksplozivna energija z zlivanjem kriterij za ocenjevanje vnetljivosti goriv in tost, ki se pojavi na elektrodi zaradi izločanja plinastega vodika maziv Sp: goríšče (3) PRIM.: plameníšče vodíkova véz -e vezí m kem. šibka medmole- vnetljívost -i ž kem. teh. lastnost snovi, predvsem kulska vez zaradi elektromagnetnega privlaka tekočine, da ima zelo nizko plamenišče in nizko med polarnimi molekulami, s katero je vodikov vrelišče atom ene molekule vezan na prosti elektron- voál -a m tekst. tanka, mrežasta tančična tkanina ski par bolj elektronegativnega atoma, npr. v platnovi vezavi za ženske večerne obleke, atoma kisika, dušika, fluora, druge molekule bluze, zavese PRIM.: mèdmolékulske síle 856 vôdna žága vodíkov bromíd -ega -a m kem. vodílnik spojina vodika -a m stroj. naprava, ki usmerja tok fluida in broma, brezbarven plin, ki je zelo dobro skozi turbinski stroj na lopatice gonilnika topen v vodi, njegova vodna raztopina je močna vodílo -a s 1. stroj. del naprave, stroja, orodja, po kislina Sp: bromovodík PRIM.: bromovodíkova katerem se kaj premika, drsi premo, v krogu ali kislína po krivulji 2. elektr. podsistem računalnika, ki je vodíkov cianíd -ega -a m kem. spojina vodika, podatkovna in napajalna povezovalna pot med ogljika in dušika, HCN, zelo strupena, lahko različnimi deli računalnika hlapna tekočina ali plin, ki se uporablja za dezin-vôdna bárva -e -e ž barva na vodni podlagi iz sekcijo prostorov, za organsko sintezo, njegova barvnega pigmenta vodna raztopina je šibka kislina Sp: cianovodík vodíkov eksponènt vôdna čŕta -e -e ž prom. črta, v kateri seka mirna -ega -ênta m kem. Ü pH gladina vode bok ladje vodíkov fluoríd -ega -a m kem. binarna spojina vôdna dŕča -e -e ž grad. gradbeni inženirski vodika in fluora, HF, lahko hlapna tekočina objekt v dnu struge iz vzporednih stopenjskih ali plin, ki se uporablja za proizvodnjo fluora pragov za stabilizacijo in umirjanje deročega z elektrolizo, v organski sintezi kot kataliza-vodnega toka tor, njegova vodna raztopina je šibka kislina Sp: fluorovodík vôdna elektrárna -e -e ž Ü hídroelektrárna vodíkov jodíd -ega -a m kem. spojina vodika vôdna energíja -e -e ž elektr., stroj. Ü hídroener-in joda, HI, brezbarven plin, ki se na vlažnem gíja vodna raztopina je močna kislina vôdna kopél -e -i ž kopel s toplo ali vročo zraku kadi in je dobro topen v vodi, njegova Sp: jodovodík v vodo, navadno za segrevanje posod z vnetljivi- vodíkov kloríd -ega -a m kem. spojina vodika mi snovmi, npr. pri destilaciji etra, za gojenje in klora, HCl, brezbarven plin, ki se na vlažnem celičnih kultur zraku kadi in je dobro topen v vodi, njegova vodna raztopina je močna kislina vôdna móč -e močí ž moč, ki izhaja iz Sp: klorovodík kinetične in potencialne energije vode, npr. vodika s kisikom, H 2O2, ki je močen oksidant, vôdna ópna -e -e ž grad. nekaj mikrometrov njegova raztopina se uporablja za beljenje vodíkov pêroksíd -ega -a m kem. spojina vodotoka vodíkov sulfíd debela plast vode na kamnitih zrnih, ki je v kem. -ega -a m spojina vodika in stiku z zrakom žvepla, H 2 S, brezbarven, strupen plin z vonjem vôdna raztopína -e -e ž kem. raztopina v vodi po gnilih jajcih, njegova vodna raztopina je kot topilu šibka kislina Sp: žveplovodík vodílna mática -e -e ž stroj. vôdna téhtnica matica, navadno s -e -e ž grad. priprava s priz-pravokotnim ali trapeznim navojem, ki deluje matičnim lesenim ali kovinskim ohišjem z kot vodilo, npr. skupaj z vijačnim vretenom za vgrajenima cevnima libelama, katerih osi vodílna postája vodoravne ali navpične smeri S: zidárska ž -e -e elektr. postaja s posadko, téhtnica vrezovanje navojev na stružnici sta medsebojno pravokotni, za uravnavanje vodílni dróg vôdna turbína -e -e ž energijski pogonski m -ega -a stroj. strojni del v obliki stroj, pri katerem je delovni medij voda ki daljinsko vodi postaje razdelilnega omrežja dolge, precizno, včasih tudi toplotno obdelane PRIM.: vôdno koló palice, po kateri drsi tolerančno prilagoje-vôdna žága na puša za vodenje premočrtnega gibanja v -e -e ž 1. grad. stavba s kolesom ali mehanizmu stroja več kolesi na vodni pogon ob potoku ali reki za 857 vôdni ejéktor vzdolžno žaganje drevesnih debel v deske in vôdni zbirálnik -ega -a m grad. hidrotehnični trame 2. les. žagalni stroj z jarmenikom na vodni objekt ali naravna kotlina za shranjevanje pitne pogon vode, vode za industrijo, kmetijstvo ali elektro- vôdni ejéktor energetiko PRIM.: vodohrán -ega -ja m stroj. ejektorska črpalka, ki deluje z vodo kot delovnim medijem vodnják -a m 1. grad. s kopanjem ali vrtanjem vôdni jéz v zemljo zgrajen navpični kamniti ali betonski -ega -a m elektr., grad. pregrada objekt za zbiranje in shranjevanje večjih količin vodotoka, s katero se ustvari akumulacija, npr. pitne vode 2. grad. cevasta zgradba poljubnega za proizvodnjo električne energije prereza, sestavljena iz spodnjega venca in vodník -a m elektr., stroj. element za prenos elek- plašča nad njim iz armiranega betona, kamna, trične energije, električnih ali optičnih signalov, opeke, tudi jekla, uporablja se pri globokem za prevajanje toka fluidov, npr. hidravlični temeljenju ali kot zaščita temeljne konstrukcije, vodnik, pnevmatični vodnik, parni vodnik zgrajene v njej, npr. temelja stebra mostu vôdni kámen vôdno gospodárstvo -ega -mna m usedlina kalcija -ega -a s gospodarska in magnezija na napravah, ki so v stiku z vročo panoga, ki skrbi za vode kot javno in skupno vôdni objékt rečne struge ter gradi hidrotehnične objekte m -ega -a grad. gradbeni inženirski vôdno koló vodo PRIM.: kôtlovec dobro, vzdržuje vodnogospodarske objekte in objekt za urejanje voda, npr. nasip, jez, zadrže- -ega -ésa s stroj. preprost stroj v vôdni plín potencialno ali kinetično energijo vodotoka kem., met. -ega -a m plinasta zmes za pogon naprave, stroja, npr. mlina, žage, valnik obliki kolesa z lopatami ali korci, ki izkorišča v vodika in ogljikovega monoksida, ki se kovaškega kladiva PRIM.: vôdna turbína proizvaja v plinskem generatorju ob vpiho-vôdno letálo -ega -a s stroj. letalo, ki lahko vanju vodne pare v plast žarečega koksa in se vzleta in pristaja na vodi uporablja kot kurilni plin slabše kakovosti zlasti S: hidroplán v metalurgiji, tudi kot sintezni plin PRIM.: ge- vôdno položêna tekstílija -- -e -e ž tekst. Ü nerátorski plín, lésni plín, plínski generátor naplávljena tekstílija vôdni pràg -ega prága m grad. gradbeni inženir- vôdno soglásje -ega -a s grad. soglasje ski objekt v dnu struge, ki je obojestransko vpet upravnega organa, ki ga je treba pridobiti pred v brežini, izdelan iz armiranega betona, lesenih vsakim posegom v prostor, ki bi lahko trajno ali Sp: natrijevega silikata, ki se uporablja v keramični tálni pràg industriji kot elektrolit za utekočinjenje vôdni režím -ega -a m grad. hidrološke, hidro- keramične mase za litje, kot vezivo za peščene morfološke in hidravlične lastnosti povodja, ki forme v livarstvu in v papirni industriji S: tôpno vplivajo na zbiranje in odtekanje viška padavin, stêklo način in dinamiko odtekanja vode po površini zacijo nivelete dna struge in ustalitev erozijskih kem. vôdno stêklo -ega -a s vodna raztopina jarkov v zgornjem hudourniškem območju hlodov, plohov, zloženega kamenja, za stabili- začasno vplival na vodni režim ali stanje voda in v tleh do vodotokov, na erozijo, transport in vôdno teló -ega -ésa s grad. območje na Zemlji, kjer je večja količina stoječe ali tekoče vode, odlaganje materiala ter oblikovanje strug npr. naravno ali umetno jezero, ribnik, vodotok vôdni stòlp -ega stôlpa m grad. gradbeni in- vôdno zajétje -ega -a s grad. hidrotehnični ženirski objekt v obliki zaprte betonske ali objekt za zajem vode iz vodnega telesa kovinske posode za zbiranje ali hranjenje vode, povezan v vodovodno omrežje tako, da zagota- vôdo-cemêntno razmérje -ega -ja s grad. vlja potrebno količino vode in tlak količnik dejanskega deleža vode in deleža mase 858 vódovni alárm cementa v svežem betonu, nižji količnik, npr. vodoodbójni materiál -ega -a m material, pod 0,50, vpliva na večjo trdnost betona, sesta- npr. impregnirana tkanina, impregnirani papir, vljenega iz enake betonske mešanice na katerega površini se vodne kapljice ne vodocévni kôtel vpijajo, ampak se od nje odbijejo -ega -tla m stroj. kotel, v katerem tečejo dimni plini okrog snopov cevi, ki so posta- vodoodbójni omèt -ega -éta m grad. omet iz vljeni poševno ali navpično okrog kurišča, voda pa cementno-apnene malte z dodatki za vodo-se segreva, uparja in pregreva v ceveh S: malovôdni odbojnost, uporablja se za obnovo zunanje kôtel PRIM.: dimnocévni kôtel površine vodohrán vodoodbójnost -a m grad. gradbeni inženirski objekt, -i ž lastnost snovi ali zbiralnik, sestavni del vodovodnega sistema, materiala, da odbija vodo in se ne omoči namenjen za shranjevanje potrebnih količin S: hidrofóbnost PRIM.: nèomočljívost pitne vode, da se pokrije spreminjajoča se vodoprepústnost -i ž sposobnost kamnine poraba vode v kratkih časovnih obdobjih ali zemljine, da prevaja vodo, v kamninah PRIM.: vôdni zbirálnik odvisna od sistema por in razpok, v zemljinah vodokàz od zrnavosti in zgoščenosti, določena kot -áza m stroj. priprava, ki kaže višino vodokázno ôkence enotskem hidravličnem gradientu, simbol k, stroj. -ega -a s s prosojnim enota kvadratni meter vodne gladine v posodi, npr. v parnem kotlu prostornina, ki preteče skozi enoto ploskve pri varnostnim steklom zaprto okroglo okence na posodi, rezervoarju ali parnem kotlu za nadzor vodorávna méra -e -e ž grad. dejanska mera količine vode v vodoravni ravnini ali ravnini, vzporedni z vodoravno Sp: tlórisna méra v vodomér -a m merilnik v cevovodu vodovo- dnega sistema, navadno na hišnem priključku, vodorávni kót -ega -a m kot s krakoma v za merjenje porabe vode vodoravni ravnini S: vodomérni štévec vodomérni štévec vodorávni pehálni stròj -ega -ega strôja m -ega -vca m merilnik v stroj. pehalni stroj z vodoravnimi delovnimi gibi cevovodu vodovodnega sistema, navadno na za obdelavo kovin z odrezovanjem ali odvze-hišnem priključku, za merjenje porabe vode manjem materiala s pehalom Sp: šéping S: vodomér vodonèprepústna impregnácija vodostáj -a m višina vodne gladine v vodotoku, -e -e ž tekst. jezeru ali vodovodni napravi, ki se meri na obdelava, prepojitev tekstilije z apreturo tako, določenem mestu in ob določenem času da ta zapolni vmesne prostore v njej in povzroči njeno neprepustnost za vodo vodostán -a m grad. zgoraj odprta posoda v vodonôsnik obliki komore na zgornjem koncu tlačnega -a m grad. plast kamnin ali drugih cevovoda visokotlačne hidroelektrarne, ki ob geoloških sestavov z zadostno poroznostjo in hitrem zaprtju pretoka skozi turbino ujame prepustnostjo, skozi katero tečejo ali v kateri se vodo in ublaži močne sunke, ki bi sicer poško-zadržujejo večje količine podzemne vode dovali cevovod Sp: izravnálni stòlp vodoobróčna črpálka -e -e ž kem. teh., stroj. Ü vodotêsnost -i ž lastnost posode, cevovoda črpálka s tekočínskim tesnílnim obróčem ali cevnega spoja, da ne prepušča vode vodoodbójna bárva -e -e ž tekst. barva, ki se ne S: nèprepústnost za vôdo PRIM.: zrakotêsnost omoči z vodo S: hidrofóbna bárva vódovni alárm -ega -a m elektr. alarm, ki vodoodbójna membrána -e -e ž tekst. opozarja na izredno stanje mehanskih ali membrana iz vodoodbojnega materiala, npr. za električnih parametrov na električnem vodu uporabo v nepremočljivih čevljih S: línijski alárm 859 vodovódni prikljúček vodovódni prikljúček -ega -čka m pri- turbinske lopatice, raketne šobe, zaradi visoke ključek, kjer je vodovodna napeljava objekta gostote za izstrelke z veliko prebojno močjo, povezana s sekundarnim vodovodom, navadno simbol W opremljen z vodomernim števcem, zapornim volframít -a m met. črn monoklinski mineral, in izpustnim ventilom mangan-železov volframat, (Fe,Mn)WO 4 , vodovódni sistém -ega -a m grad. sistem surovina za pridobivanje volframa za oskrbo s pitno vodo, sestavljen iz zajetja, vólframova nítka -e -e ž elektr. žarilna nitka iz črpališča, objektov za pripravo vode, vodo-volframa v žarnici hranov, cevovodov, hišnih priključkov in vólframovo jêklo vodovodne opreme -ega -a s met. orodno jeklo, obrabno trdno pri visokih temperaturah, ki vodovódno omréžje -ega -a s omrežje med vsebuje masni delež volframa 1–20 % seboj povezanih virov, naprav, cevovodov in volnéno rúno merilno-regulacijske opreme za prenos in raz- -ega -a s tekst. tkanina z gosto, lasasto površino in mehka na otip, uporablja se deljevanje pitne vode in vode za industrijsko za športna oblačila, jopiče, suknjiče uporabo vodovpójnost vólt -i ž lastnost snovi ali materiala, -a m izpeljana merska enota v mednaro-da vpija vodo in se omoči S: hidrofílnost dnem sistemu enot za električni potencial, PRIM.: omočljívost napetost, simbol V vogáljeno brúno vólt ampêr -ega -a s les. bruno z med -- -a m elektr. merska enota v medna-seboj pravokotnima ravno obdelanima vzdol- rodnem sistemu enot za električno navidezno v žnima ploskvama PRIM.: četrtínsko brúno moč, simbol V ∙ A vogálna zvéza vólt ampêr reaktívno -e -e ž les. zveza dveh med seboj -- -a -- m elektr. merska pravokotnih ploskev pri izdelavi pohištva enota v mednarodnem sistemu enot za jalovo vogálni špírovec moč, reaktivno moč ali kapacitivno moč, -ega -vca m grad., les. lesen simbol var nosilni konstrukcijski element strešnega krova, vóltméter tramič s pravokotnim ali petkotnim prerezom, -tra m elektr. merilnik električne napetosti položen po grebenu dvokapnice na čop ali štiri-kapnice S: stréšni robník volúmenska črpálka -e -e ž stroj. Ü hidro-vojáški inženírski objékt -ega -ega -a m grad. státična črpálka vojaški gradbeni objekt, npr. utrdba, zaklonišče volúmenski izkorístek -ega -tka m stroj. Ü zunaj stavbe, strelski jarek, bunker, protitanko-volumétrični izkorístek vska ovira, minsko polje, cesta, pontonski most, volúmenski komprésor izstrelitvena ploščad -ega -ja m stroj. kompresor, ki povečuje tlak stisljivega vokóder -ja m elektr. naprava, sistem, ki analizira, delovnega medija z gibanjem bata v valju, z sintetizira in nato reproducira človeški govor vrtenjem ekscentrično nameščenega rotorja volánski končník -ega -a m stroj. gibljiv del v v okrovu stroja ali z nihanjem membrane krmilnem mehanizmu avtomobila, ki povezuje PRIM.: volúmenski stròj volansko letev s kolesom in omogoča obračanje volúmenski stròj -ega strôja m stroj. stroj z koles ob vrtenju volana delovnim prostorom, katerega prostornina vólfram -a m kem. element iz kromove skupine se periodično spreminja z vrtenjem rotorja periodnega sistema, srebrnosiva kovina z Sp: izrívni stròj, stròj z iztískanjem visoko gostoto in visokim tališčem, ki se PRIM.: rotacíjski stròj (2), volúmenski uporablja v zlitinah, npr. v hitroreznem jeklu, za komprésor 860 vôzel stojéčega valovánja volumétrična analíza -e -e ž kem. vótkovni képer kvantitativ- -ega -pra m tekst. keper, pri na analiza, ki temelji na merjenju prostornine, katerem so tanjši diagonalni žarki iz osnovnih npr. s titracijo PRIM.: acidimetríja, alkalimetríja veznih točk, izrazite diagonalne žarke tvorijo volumétrična črpálka votkovne vezne točke -e -e ž stroj. črpalka, ki pri vsakem taktu dodaja točno določeno pro- vótla elektróda -e -e ž met. varilna elektroda, stornino tekočine PRIM.: dozírna črpálka katere notranjost se napolni z varilnim volumétrični izkorístek praškom -ega -tka m stroj. količnik dejanskega in geometrijskega pro- votlák -a m grad. zidak z vodoravnimi ali navpič-storninskega toka pri hidrostatičnih enotah, nimi odprtinami, ki ima manjšo maso in večjo črpalkah, motorjih ob upoštevanju izgub toplotno izolativnost kot polni zidak enakih zaradi netesnosti, kompresijskih izgub, porabe dimenzij Sp: vótla opéka fluida za mazanje Sp: prostornínski izkorístek, vótla opéka -e -e ž grad. Ü votlák volúmenski izkorístek vótla tkanína -e -e ž tekst. tkanina, ki se dobi pri volumetríja -e ž kem. metoda kvantitativne tkanju dveh tkanin, ki ležita druga nad drugo analize, ki temelji na titraciji znane prostornine in ju je mogoče ločiti, za kar sta potrebna dva preiskovane raztopine s standardno raztopino sistema osnove in dva sistema votka, pri katerih reagenta Sp: titrimetríja PRIM.: acidimetríja, se vsak sistem osnove veže s pripadajočim alkalimetríja sistemom votka v samostojni vezavi voluminózna prêja -e -e ž tekst. mehko vita votlíca -e ž met. orodje za vlečenje palic, žice ali predena preja ali teksturirana filamentna preja cevi manjšega premera voluminózna snôv -e snoví ž snov, ki ima votlíčasta opéka -e -e ž grad. opeka, v kateri veliko prostornino in majhno gostoto potekajo navpične votline pravokotno na v vósek -ska m kem. ester enobazne višje karbo-največjo površino Sp: mréžna opéka ksilne kisline z enovalentnim višjim alkoholom votlíčna plôšča -e -e ž met. orodje v obliki vótek -tka m tekst. prečna nit v tkanini plošče z več votlicami različnih odprtin za S: vótkovna nít vlečenje žice na vlečni klopi vótkov brošé -ega -êja m tekst. vótli izolátor tkanina iz dveh -ega -ja m elektr. izolator z rebri osnov, ki sta pri tkanju vdeti v igle, nameščene ali brez njih za uvod faznih napetosti skozi na letve, osnovi se lahko premikata levo, desno, odprtino na kotlu do transformatorskega navzgor in navzdol S: osnôvni brošé navitja votkovína -e ž tekst. votlínsko dléto tekstilna ploskovna tvorba, -ega -a s les. ročno orodje za izdelana iz vodoravnega nitnega sistema, pri dolbenje kateri ena ali več niti oblikuje v prečni smeri vótli skóznjik -ega -a m elektr. skoznjik brez vezavne elemente, npr. zanke, petlje vgrajenega električnega vodnika, ki omogoča vótkovna nít -e níti ž tekst. prečna nit v tkanini prehod elektroenergetskega kabla ali drugačne-S: vótek ga električnega vodnika in pritrditev na enem vótkovna snutkovína koncu tako, da ga je mogoče zamenjati -e -e ž tekst. snutkovina z vloženim votkom, ki uravnava njeno razteglji- vótli vodník -ega -a m elektr. električni vodnik v vost obliki cevi, npr. pri zbiralkah vótkovni efékt -ega -a m tekst. vôzel stojéčega valovánja optični učinek -zla -- -- m fiz. tkanine, pri kateri so na sprednji strani vidne vsaka točka pri stoječem valovanju, v kateri je vezne točke votka amplituda nihanja enaka nič 861 vozílo vozílo -a s vôzni vòd stroj z lastnim pogonom za prevoz -ega vóda m elektr. nadzemni vod za ljudi ali tovora, npr. avtomobil, tovornjak, napajanje železniških vlečnih vozil, električne avtobus, vlak cestne železnice z električno energijo vozílo na zráčno blazíno vpádna ravnína -a -- -- -- s prom. -e -e ž fiz. ravnina, ki vsebuje plovilo ali vozilo, ki drsi po zračni blazini nad normalo na mejo med dvema optičnima sred- vodno gladino ali ravno kopensko površino stvoma in žarek svetlobe, ki iz enega sredstva Sp: hôverkráft prehaja v drugega ali se na meji odbije vozíšče vpádnica -a s grad., prom. utrjena površina, -e ž prom. glavna cestna povezava namenjena za promet z vozili avtoceste s središčem mesta vozíščna konstrúkcija vpádnik -e -e ž grad. del utrjene -a m rud. podzemni prostor, ki se prometne površine, ki je sestavljena iz ene ali izkoplje od zgoraj navzdol, da se pride do več nosilnih plasti in obrabne plasti rudnega telesa ali plasti premoga vôzlasti grafít vpádní kót -ega -a m met. grafit vozlaste -ega -a m 1. fiz. kot med smerjo oblike, ki je mikrostrukturna sestavina železove toka ali valovanja in pravokotnico na mejno litine Sp: nodulárni grafít PRIM.: króglasti grafít ploskev, pod katerim tok ali valovanje vpada kateri se spajata vsaj dva voda ali konstruk- vpada na to sredstvo cijska elementa, npr. plinski vod, električni vpádni kót kríla -ega -a -- m stroj. kot med vod, gredi 2. elektr. mesto v elektroenergetskem tetivo profila letalskega krila in smerjo doteka-vozlíšče na ploskev 2. fiz. kot med normalo na mejo -a s 1. točka v omrežju ali mreži, v optičnega sredstva in žarkom valovanja, ki sistemu, kjer se stika več nadzemnih vodov, v kabelskih vodov ali proizvodnih virov jočega zraka 3. telekom. točka v komunikacijskem omrežju, vpenjálna čeljúst -e -i ž stroj. čeljust priprave za poteh tečejo k drugim točkam tega omrežja ali na obdelovalnih strojih in ročnih ali strojnih mat. pritekajo iz njih skozi katero podatki po komunikacijskih vpenjanje obdelovanca, orodja ali preskušanca stikata dve ali več povezav met. vpenjálna dolžína -e -e ž dolžina presku-vozlíšče neskônčne močí 4. točka grafa, v kateri se orodjih -a -- -- s elektr. šanca, ki je pri trgalnem preskusu namenjena katero se predpostavljajo stalna napetost, stroj. vpenjálna gláva -e -e ž enota obdeloval-fazni kot in frekvenca ne glede na obremenitev vozlišče v elektroenergetskem omrežju, za vpenjanju omrežja nega stroja za vpenjanje obdelovanca ali orodja vozlíščna móč vpenjálni nastávek -ega -vka m met. nastavek -e močí ž elektr. moč elektroe- na ulitku, potreben za vpenjanje ulitka pri nergetskega sistema v vozlišču oziroma vsota strojni obdelavi moči na električnih vodih, ki se stekajo vanj vozlíščna telefónska centrála vpétje -a s trdna namestitev ali pritrditev na -e -e -e ž določeno mesto ali v določen položaj telekom. telefonska centrala v analognem avto- matskem telefonskem omrežju, ki vzpostavlja vpétostni momènt -ega -ênta m grad. upogibni zveze s podrejenimi končnimi centralami, moment ob podpori polnovpetega ali del-lahko tudi z enakimi vozliščnimi centralami, in novpetega nosilca z nadrejeno glavno telefonsko centralo vplív -a m grad. obtežba na konstrukcijo ali vôzna površína -e -e ž grad. enakomerna, vsiljeni premik konstrukcije zaradi lastne teže, neprekinjeno utrjena površina obrabne plasti koristne obtežbe, vetra, snega, potresa, požara, voziščne konstrukcije, po kateri poteka promet temperature ali posedka podpore 862 vrnítev napétosti vplívna bližína -e -e ž elektr. vrédnostna analíza relativna med- -e -e ž vrednotenje sebojna lega elektroenergetskega voda in razvojnih konstrukcijskih rešitev po različnih telekomunikacijskega voda, ki imata dovolj kriterijih, npr. zmogljivosti, trdnosti, varnosti, velike elektromagnetne medsebojne vplive, da zanesljivosti, ekološki primernosti, gospodar-nastane nevarnost elektromagnetne motnje nosti vplív na okólje -a -- -- m ekol. vrédnostno števílo apnénca vpliv človekovih -ega -a -- s met. dejavnosti na okolje, npr. kurjenje s fosilnimi količnik mase porabljenega apnenca in mase gorivi na kakovost zraka, izpusti škodljivih pridobljenega grodlja S: specífična porába snovi v vodotoke na kakovost vode, uporaba apnénca halogeniranih ogljikovodikov na ozonsko plast, vrédnostno števílo kôksa -ega -a -- s met. izpusti ogljikovega dioksida na segrevanje količnik mase porabljenega koksa in mase pri-ozračja ali klimatske spremembe dobljenega grodlja S: specífična porába kôksa kamor segajo vplivi objekta ali dejavnosti elektr. ocenjevanje vrednosti proizvedene elek-PRIM.: vplívno obmóčje -ega -a s prostor, vrednôtenje eléktrične energíje -a -- -- s varoválni pás trične energije na podlagi stroškov energenta, VPN dela in pričakovanega zaslužka VPN-a in -- [vepeèn vepeêna] m (ang. virtual private network) krat. telekom. Ü navídezno zasébno vrelíšče -a s fiz. temperatura, pri kateri se parni omréžje tlak tekočine izenači z okoliškim tlakom in vpréžni cepín -ega -a m gozd. tekočina prehaja v paro orodje za vlačenje lesa po tleh z dvema kolesoma in dvema vreménski satelít -ega -a m astr. umetni satelit kavljema na kratkih verigah za spremljanje vremenskih razmer na Zemlji in v vráta posredovanje podatkov vrát s mn. elektr. krmilna elektroda poljskega tranzistorja vrênje -a s kem. biokemijska reakcija, ki poteka vráta z nàdsvetlôbo pod vplivom encimov, navadno v anaerobnih vrát -- -- s mn. vrata, ki razmerah, npr. alkoholno vrenje, mlečnokislin-imajo nad vratno odprtino vgrajen zastekljen sko vrenje S: fermentácija okvir vretêno -a s stroj. gred, navadno vitka, skupaj vrátno krílo -ega -a s les. del vrat, ki je z z drugimi sestavnimi deli, ki se vrtijo, npr. nasadilom pritrjen na podboj, da se lahko zobniki, obdelovalna orodja odpira in zapira vrézno dolbílo -ega -a s dolbilo, ki ga upora-vréčni fílter -ega -tra m 1. kem. teh. filter v bljajo graverji in bakrorezci obliki vreče za filtracijo zraka, npr. v odseso-vrezovánje navôja -a -- s stroj. izdelovanje valnih napravah, ali vode v kopalnih bazenih navoja, npr. na vijaku, v matici, z navojnim Sp: fíltrska vréča (2) 2. met. velika naprava za rezilom, navojnim svedrom ali struženjem filtracijo plinov, ki izhajajo iz metalurških peči, z večjim številom filtrskih vreč vrhnják -a m grad., les. lega, nameščena pod vrédnost goltnikom pri ostrešju, ki jo podpirajo stebri, -i ž številsko izražena količina, ugo-tovljena z meritvijo ali izračunom stoječi na vezniku β-vrédnost vrhúnjenje libéle -a -- s geod. naravnavanje -i [béta] ž stroj. standardizirana libele s spreminjanjem nagiba tako, da je vrednost, ki opredeljuje učinkovitost filtrirnega mehurček v njenem temenu, s čimer je naprava vložka ali filtra, količnik deleža trdnih delcev vodoravno uravnana določene velikosti pri vstopu v filter in deleža vrnítev napétosti pri izstopu iz njega S: β-fáktor, filtracíjsko -tve -- ž elektr. vzpostavitev razmérje PRIM.: stôpnja filtrácije električne napetosti po znižanju napetosti, 863 vrnítev obremenítve napetostnem zlomu ali izgubi napetosti na vrstíčna matríka -e -e ž mat. matrika z vrednosti blizu prvotne vrednosti dimenzijo 1 × n, sestavljena iz ene vrstice vrnítev obremenítve PRIM.: stôlpčna matríka -tve -- ž elektr. porast obremenitve odjemalca ali sistema nad prejšnjo vrstíčni elektrónski mikroskóp -ega -ega vrednost po vrnitvi napetosti s hitrostjo, -a m fiz. elektronski mikroskop, pri katerem se odvisno od karakteristike bremena fokusirani elektronski snop po rastru premika vróča célica po površini preiskovanca, zaznani odbiti, izbiti -e -e ž kem. nepredušno zaprta ali prepuščeni elektroni pa omogočajo rekon- komora za delo z močno radioaktivnimi strukcijo oblikovanosti površine in sestave snovmi, navadno opremljena z zaščitno steno iz vzorca Sp: rástrski elektrónski mikroskóp svinčene opeke in opazovalno lino iz debelega K: SEM svinčevega stekla ter manipulatorjem v vróča elektróda sijálke vrstíčni elektrónski mikroskóp s póljsko -e -e -- ž elektroda emisíjo -ega -ega -a -- -- -- m fiz. vrstični ele- v fluorescenčni sijalki, ki segreta pospeši ktronski mikroskop, pri katerem katoda nastanek obloka elektronskega topa s poljsko emisijo oddaja vróča rezêrva -e -e ž elektr., stroj. toplotni stroj ali fokusiran snop elektronov, ki izboljša prostor- postroj, ki ni priklopljen na omrežje, vendar se sko ločljivost K: FEGSÉM, FESEM njegova turbina stalno vrti ter segreva s paro vrstíčnik -a m graf. podolgovat predalček brez in je pripravljena v določenem času prevzeti sprednje stranice z nepremično desno stranico obremenitev in premično desno stranico z zapiralnim me- vróče cínkanje -ega -a s kem. teh., met. nanašanje hanizmom, katerega dno je široko 35–40 mm, tanke plasti cinka s potapljanjem jeklenih stranice pa so visoke 13–15 mm predmetov v raztaljen cink za protikorozijsko vrstíčni tiskálnik -ega -a m graf. udarni zaščito Sp: potópno cínkanje tiskalnik s skoraj nepremično glavo, ki je tako vróče váljanje -ega -a s met. valjanje nad tem- dolga, da se lahko odtisne cela vrstica hkrati peraturo rekristalizacije kovin, zlitin vrstíčni transmisíjski elektrónski vročevódno omréžje -ega -a s omrežje med mikroskóp -ega -ega -ega -a m fiz. vrstični ele- seboj povezanih virov, naprav, cevovodov in ktronski mikroskop, ki tvori sliko na podlagi merilno-regulacijske opreme za prenos in raz- prepuščenih elektronov in se uporablja zlasti deljevanje vroče vode za ogrevanje in industrij- za določanje kemične in fizikalne sestave zelo sko uporabo tankih vzorcev Sp: rástrski transmisíjski elek- vróči zagòn têrmoagregáta -ega -ôna -- m trónski mikroskóp K: STÉM elektr. povečanje vrtilne frekvence termoagre- vŕstna bátna črpálka -e -e -e ž stroj. batna gata po kratkotrajni zaustavitvi, ko se njegovo črpalka z več enotami v eni vrsti, navadno v termično stanje ni bistveno spremenilo, priklop skupnem bloku valjev, s skupno pogonsko na elektroenergetski sistem in ponovna obre-gredjo in s hidravlično vzporedno ali menitev zaporedno vezanimi bati vŕsta -e ž mat. zaporedje, ki nastane iz neskonč-vŕstni motór -ega -ja m stroj. motor z notranjim nega številskega zaporedja kot vsota njegovih zgorevanjem z delovnimi valji, razporejenimi členov v vrsto vrstíca -e ž mat. vodoraven prostor v matriki, vŕstno števílo -ega -a s fiz., kem. Ü atómsko ki sega od levega do desnega roba matrike, v števílo katerem so vpisani njeni elementi drug poleg vŕšna elektrárna drugega -e -e ž Ü koníčna elektrárna 864 vrtíšče vrtálna gláva PRIM.: kotaljênje, kotálno gíbanje -e -e ž 1. stroj. enota vrtalnega vrtílna frekvénca vŕšna energíja -e -e ž elektr. Ü koníčna energíja S: rotácija, vrtílno gíbanje Sp: rotacíjsko gíbanje stroja za vpenjanje svedra ali povrtala -e -e ž elektr., stroj. frekvenca 2. rud. glava, ki se uporablja pri vrtalnem vrtenja, npr. elektromotorja, izražena v vrtljajih drogovju za vpenjanje vrtalnih cevi na sekundo, simbol n, merska enota sekunda vrtálni dróg PRIM.: frekvénca (1), króžna frekvénca m -ega -a grad., rud. sestavina vrtalne vrtílna hitróst S: prikljúčna gláva na potenco minus ena Sp: vrtílna hitróst naprave za globoko vrtanje -e -i ž elektr., stroj. Ü vrtílna vrtálník frekvénca -a m ročni ali namizni stroj za vrtanje, povrtanje, grezenje vrtílna količína -e -e ž fiz. fizikalna količina, vrtálno drogôvje -ega -a s mehanizem iz samo zaradi zunanjega navora in je pri vrtenju rud. vektor, ki opiše vrtenje telesa in se spremeni povezanih drogov za globinsko vrtanje togega telesa okoli stalne osi enaka zmnožku vrtálno kládivo -ega -a s grad., rud. vrtalna vztrajnostnega momenta glede na to os in naprava za vrtanje vrtin, ki jo poganja kom- kotne hitrosti, simbol Γ PRIM.: gibálna količína primiran zrak ali električni motor, bencinski vrtílni bàt -ega báta m stroj. Ü vrtljívi bàt S: motor ali hidravlični motor udárno rotacíjsko vrtílni impúlz -ega -a m meh. Ü súnek navôra kládivo vrtílni kondenzátor -ega -ja m elektr. spremen-vrtanína -e ž rud. drobci, ki nastajajo pri ljivi kondenzator, ki se mu z vrtenjem ene od mokrem ali suhem vrtanju izvrtin v hribino elektrod spreminja kapacitanca vŕtanje -a s stroj. postopek izdelave vrtin z vrtílni momènt -ega -ênta m 1. Ü navòr (1) večrezilnim svedrom, npr. navadno vrtanje, 2. fiz. Ü navòr (2) v globinsko vrtanje, jedrno globinsko vrtanje, vrtílno gíbanje centrirno vrtanje PRIM.: povrtávanje -ega -a s gibanje, pri katerem točke v telesu krožijo okoli osi skozi težišče vrtávka -e ž fiz. osno simetrično togo telo, ki telesa S: rotácija, vrtênje Sp: rotacíjsko gíbanje se vrti z visoko vrtilno frekvenco okrog svoje PRIM.: kotaljênje, kotálno gíbanje vztrajnostne osi in ohranja smer vrtilne osi ne vrtílno stikálo -ega -a s glede na translacije težišča, npr. v žirokompasu elektr. pomožno stikalo z vrtljivim pogonskim mehanizmom vrtávkasta brána -e -e ž agroteh. priključna vrtílo -a s elektr., stroj. ročna ali strojna naprava brana, ki s sprednjim delom drobi in meša za počasno vrtenje rotorja električnega stroja zemljo na travnatih, strniščnih in preoranih ali parne turbine ali za ročni zagon motorja z površinah, nato pa z zobmi, vrtečimi se na notranjim zgorevanjem navpičnih oseh, rahlja plast zemlje do globine okrog 25 cm vrtína -e ž grad., rud. z vrtanjem, navadno vrtéči se fázni pretvórnik udarnim, izdelana luknja v zemljino, hribino, -ega -- -ega -a m elektr. fazni pretvornik, ki pri prenosu električne steno, beton energije spremeni število faz vrtínčne izgúbe -ih -úb ž mn. elektr. moč, ki jo vrtenína absorbira snov zaradi vrtinčnih tokov -e ž mat. ploskev, ki jo opiše ravninska krivulja, če se ravnina vrti v prostoru tako, vrtínčni tóki -ih -ov m mn. elektr. inducirani da je izbrana premica v tej ravnini os vrtenja električni toki, ki krožijo po sklenjenih poteh v PRIM.: rotacíjska plôskev, rotacíjski elipsoíd snovi S: Foucaultovi tóki vrtênje vrtíšče -a s gibanje, pri katerem točke v -a s meh. točka ali mesto, okrog katerega telesu krožijo okoli osi skozi težišča telesa se kaj nagiba ali vrti, npr. pri vzvodu 865 vrtljáj vrtljáj -a m stroj. vŕvni báger obrat okoli osi vrtenja za 360° -ega -gra m grad., stroj. bager z vrtljíva míza nosilnimi jeklenimi vrvmi za grabilnik in -e -e ž miza, pri kateri se lahko krmilnimi vrvmi ali električnimi kabli za mizna plošča vodoravno zavrti ravnanje z njim Sp: kábelski báger (2) vrtljíva spójka -e -e ž grad. spojka za cevi vŕvni bóben -ega -bna m boben za navijanje fasadnega ali delovnega odra iz dveh vrtljivo vrvi, npr. pri dvigalnih in transportnih napravah spojenih objemk, izdelana iz dveh polovic, da vŕvni grabílnik se lahko postavita na cevi in pritrdita s spojnim -ega -a m stroj. daljinsko vijakom krmiljen grabilnik na tovorni žičnici vrtljíva tuljávica vŕvni prámen -e -e ž elektr. tuljavica v -ega praména m pramen, magnetnem polju, ki se na električni tok izdelan s sukanjem ali kablanjem vrvne preje skoznjo odzove z zasukom za določen kot, Sp: vrvárski prámen sorazmeren toku vŕvni žerjàv -ega -áva m grad., stroj. žerjav za pre-vrtljíva vráta -ih vrát s mn. vrata z navpično magovanje večjih razpetin čez vodotoke ali v rotacijsko osjo, ki služi kot tečaj, okoli katerega gorskem svetu z mačkom, ki potuje po eni ali se vrti dvoje ali več kril, uporabljajo pa se za več vrveh, navadno z električnim pogonom, istočasno vstopanje in izstopanje več ljudi v vlečno vrvjo in daljinskim krmiljenjem ali poslovne prostore, hotele, trgovine vodenjem Sp: kábelski žerjàv vrtljívi bàt -ega báta m stroj. bat v ventilih za vŕv za káble vrví -- -- ž elektr. kovinska vrv, ki krmiljenje z vrtenjem Sp: vrtílni bàt se vgradi v plašč kabla, da ustrezno poveča vrtljívi móst njegovo nosilnost -ega mostú m grad. premični most, v pri katerem se prekladna konstrukcija vrti okrog vŕv za prèdnapénjanje vrví -- -- ž grad. jeklena navpične osi, da se omogoči prehod ladjam vrv za okrepitev, prednapenjanje betonske vrtljívi zgíb konstrukcije -ega -a m stroj. zgib, ki ima obliko tečaja v ležaju in omogoča vrtenje sosednjih vsébnik -a m zaščitna posoda za shranje-členov mehanizma, npr. robota Sp: rotacíjski vanje ali transport, npr. radioaktivnih snovi zgíb PRIM.: ležáj Sp: kontêjner (2) vŕtni váljar vsébnost -ega -ja m agroteh. manjši vlečni -i ž veličina, ki izraža količino ali samohodni valjar za utrjevanje zelenic, določene sestavine v spojini, zmesi ali uvaljanje travnih in drugih semen raztopini, npr. masna koncentracija v gramih na vŕv liter, množinska koncentracija v molih na liter, vrví ž tekst. izdelek iz spletenih ali sesukanih masni delež v odstotkih tekstilnih vlaken ali vrvnih pramenov vsêsmérni mikrofón -ega -a m elektr. mikrofon, vrvárska prêja -e -e ž tekst. močno vita preja iz ki se odziva na zvočno valovanje iz vseh smeri naravnih vlaken konoplje, lanu, manilskega, ko- ne glede na vpadni kot kosovega vlakna in nekaterih kemičnih vlaken, vsíljeno níhanje filamentnih prej ali folijskih filamentnih prej, ki -ega -a s fiz. nihanje elementa se uporablja za izdelavo vrvi ali sistema zaradi zunanjega vzbujanja vrvárski prámen -ega praména m Ü vŕvni vsíp -a m met. vložek, npr. rude, koksa ali talil, s prámen katerim se polni plavž vrveníca vskóčna bateríja -e ž stroj. kolo z utorom, po katerem -e -e ž elektr. Ü zaščítna teče vrv bateríja vŕvica vskóčni navòr -e ž tekst. sukani ali kablani skupek vrvnih -ega -ôra m elektr. največji navor prej s premerom do 5 mm sinhronskega stroja pri nazivni napetosti, 866 vzbujálnik frekvenci in vzbujanju, ki potegne nanj priklju- nega objekta za kontrolirano dovajanje čeno breme v sinhroni tek vode, npr. vtok pri hidroelektrarni, vtok v V-tesnílka akvadukt -e [vé] ž stroj. manšetna tesnilka s prerezom v obliki ležeče črke V Sp: V-manšéta vulkanizácija -e ž 1. kem. teh. postopek obdelave PRIM.: Ú-tesnílka elastomerov pri povišani temperaturi, tlaku, vtíčna enôta pri katerem pride do kemijske reakcije in se -e -e ž 1. elektr. elektronski modul dobi elastomer v končni obliki z izboljšanimi z določeno funkcijo, ki se z vstavitvijo v vodila lastnostmi, zlasti z večjo trdoto, obstojnostjo in vtikom v ustrezen vtični konektor, navadno proti obrabi, staranju, kemičnim vplivom, npr. ženski, vgradi v večji sestav, okvir, stojalo vulkaniziranje naravnega kavčuka z žveplom 2. elektr. odstranljivi del merilnika, ki se vanj S: vulkanizíranje (1) 2. stroj. Ü navulkanizíranje priključi z vtičem in vtičnico, da mu omogoči izvajanje določene funkcije vulkanizácija láteksa -e -- ž kem. teh. obdelava vtíčni adápter lateksa z žveplom pri povišani temperaturi, -ega -ja m elektr. vtič s prilago-120 °C, da izgubi lepljivost jeno vtičnico, v katero je mogoče vtakniti vtič drugega tipa vulkanizírani kávčuk -ega -a m kem. teh. Ü vtíčnica -e ž elektr. gúma (1) sestavina, ki ima okrogle ali dvodelne ploščate kontakte za vzpostavitev vulkanizíranje -a s 1. kem. teh. postopek električnega stika s trni, poli vtiča in elemente obdelave elastomerov pri povišani temperaturi, za električno povezavo z gibkim električnim tlaku, pri katerem pride do kemijske reakcije in kablom ali vrvico se dobi elastomer v končni obliki z izboljšanimi vtíčni končník -ega -a m elektr. lastnostmi, zlasti z večjo trdoto, obstojnostjo končnik kabla, ki v kabla z aparata pod napetostjo ali v breznapeto- vulkaniziranje naravnega kavčuka z žveplom stroj. S: vulkanizácija (1) 2. Ü navulkanizíranje stnem stanju omogoča priključitev kabla na aparat ali izklop proti obrabi, staranju, kemičnim vplivom, npr. vtirjeválni grebén vzbudítev -ega -a m stroj. -tve ž kratkotrajni vpliv delovanja izbočeni pokončni del jeklenega kolesnega venca pri sile, polja, električnega toka, ki povzroči kolesih tirničnih vozil gibanje dinamičnega sistema vtísk vzbudítvena energíja -e -e ž fiz. -a m met., stroj. energija, vdolbina, odtis orodja za vtiskanje, npr. punec na zlatarskih izdelkih, potrebna za prevedbo kvantnomehanskega vtískanje stanje stroj. -a s tehnološki postopek obli-vzbujálna eléktrična napétost reliefna podoba na kovancu, medalji, žetonu sistema iz osnovnega v določeno vzbujeno kovanja vdolbin, reliefa na površini predmeta, -e -e -i ž elektr. npr. kovanca, s pritiskanjem ustrezno oblikova- električna napetost vzbujanja generatorskega nega orodja vzbujalnika vtísnjeni pilót -ega -a m grad. vzbujálna tuljáva lesen, jeklen, -e -e ž elektr. tuljava vzbu-armiranobetonski pilot s konico, ki se vtisne v jalnega pola električnega stroja ali pri valjnem nekoherentno zemljino, ki jo pri tem razrine in rotorju sinhronskega stroja skupek ovojev, ki zgosti PRIM.: zabíti pilót zasedajo en par utorov vtísno teló -ega -ésa s vzbujálni generátor telo, ki se vtiska v -ega -ja m elektr. pomožni material pri merjenju trdote, npr. kroglica, generator za vzbujanje glavnega generatorja stožec, piramida vzbujálnik -a m elektr. generator ali usmernik, ki vtòk vtóka m 1. mesto, kjer fluid teče v kaj, npr. daje vso moč ali le njen del glavnemu vzbujal-v turbino, v posodo za gorivo 2. grad. del gradbe- nemu navitju električnega stroja 867 vzbujálni pól vzbujálni pól -ega -a m 1. elektr. del jedra pola, zimalne kocke v trdni snovi, ki se raztegne v okrog katerega ali v katerem je nameščeno kvader vzdolž osi mehanske napetosti vzbujalno navitje 2. elektr. del jedra z enim ali več vzdôlžna komponênta tóka -e -e -- ž elektr. trajnimi magneti komponenta električnega toka, npr. v kotvi, ki vzbujálni signál -ega -a m elektr. zunanja sila ali povzroča njeno vzbujanje v vzdolžni smeri signal, ki vzbuja sistem vzdôlžna komponênta vzbújanja -e -e -- ž vzbujálni sistém -ega -a m elektr. sestav za obli- elektr. komponenta magnetnega vzbujanja, ki kovanje vzbujalnega toka stroja skupaj z regula- magneti v smeri osi magnetnih polov električ- cijskimi in zaščitnimi elementi nega stroja vzbujálni tokokróg -ega -a m elektr. vzdôlžna létev navitje na -e -tve ž grad., les. močnejša rotorju električnega generatorja, ki ustvarja ele- letev, navadno s prerezom 8 cm × 5 cm, plosko ktromagnetno polje za prenos moči od turbine in vzporedno s škarniki položena pod prečne v radijskim oddajnikom ali radijskim spreje- to napetosti na sponkah pri določeni stacionar- mnikom neposredno ali po napajalnem vodu ni obremenitvi in vzdolžne komponente toka S: napájani elemènt anténe ob kratkem stiku vzbújanje -a s 1. delovanje sile, ki povzroča vzdôlžna reaktánca -e -e ž elektr. reaktanca gibanje dinamičnega sistema 2. fiz. povzro- vzdolž glavnega magnetnega polja stroja čanje prehajanja sistema v stanje z višjo vzdôlžna sinhrónska reaktánca energijo 3. elektr. proces vzpostavljanja in vzdr- -e -e -e ževanja elektromagnetnega polja med rotorjem ž elektr. trajna vrednost osnovne izmenične komponente napetosti, ki jo povzroči celotni in statorjem električnega generatorja ali elek- 4. tromotorja grad. vpliv potresnega gibanja tal vzdolžni primarni magnetni pretok, vzbujen z vzdolžno komponento kotvinega toka, deljen z na gradbene konstrukcije osnovno izmenično komponento tega toka pri vzbujêni energíjski nivó -ega -ega -ja m fiz. nazivni hitrosti sinhronskega stroja energijski nivo kvantnega sistema, katerega ustvarjanje magnetnega polja, npr. v električ- prečne letve, ki nosijo strešno kritino nem generatorju vzdôlžna prehódna impedánca -e -e -e ž vzbújani elemènt anténe -ega -ênta elektr. količnik razlike med vzdolžno prehodno -- m elektr. sevalni element antene, povezan z inducirano napetostjo in vzdolžno komponen-vzbujálno navítje hladnih strehah ustvari prazen prostor nad -ega -a s elektr. navitje za opažem in pod kritino, nanjo se pribijejo na stator generatorja letve, ki nosijo kritino ali strešnike, da se pri energija je višja od najmanjše možne energije vzdôlžna začétna reaktánca -e -e -e ž vzbujêni ión osnovne izmenične komponente kotvine m -ega -a fiz. ion v energijskem napetosti, ki jo povzroči celotni magnetni osnovnega stanja za ta sistem elektr. začetna vrednost nenadne spremembe stanju, ki je višje od osnovnega stanja pretok kotvinega navitja, deljena s sočasno vzbujêno stánje -ega -a s fiz., kem. energijsko spremembo vzdolžne komponente izmenič- stanje kvantnega sistema, katerega energija je nega toka v kotvi, ko se stroj vrti z naznačeno večja od energije osnovnega stanja tega sistema hitrostjo Sp: subtranziéntna vzdôlžna reaktánca vzdôlžna armatúra -e -e ž grad. armatura, ki vzdôlžni naklòn -ega -ôna m grad. naklon ceste poteka v smeri osi v podolgovatih armiranobe- ali železnice v smeri njene osi tonskih elementih vzdôlžni primárni magnétni pretòk -ega vzdôlžna deformácija -e -e ž fiz. deformacija -ega -ega -óka m elektr. magnetni pretok v glavni mehansko obremenjene umišljene infinite- smeri magnetnega polja električnega stroja 868 vzmetênje vzdôlžni zbirálčni ločílnik -ega -ega -a m ki podaja električno napetost, pritisnjeno na elektr. ločilnik, nameščen med dva odseka zbiralk to izolacijo, pri kateri še ne pride do njenega zaradi vidne ločitve tega odseka od ostalih poškodovanja vzdôlžni zbirálčni odklópnik vzdŕžnost okólja -ega -ega -i -- ž ekol. zmogljivost narave, -a m elektr. odklopnik med dvema zbiralkama, ki da prenese določeno stopnjo obremenitve, vzdôlžno valovánje povzroča sprememb kakovosti okolja in ne s -ega -a fiz. valovanje poruši naravnega ravnovesja omogoča njuno sklopitev ki nastaja zaradi delovanja človeka in še ne Sp: nosílnost okólja z nihanjem v smeri njegovega razširjanja, npr. zvok v plinih vzgòn vzgôna m S: longitudinálno valovánje fiz. sila, ki deluje navzgor na PRIM.: préčno valovánje, transverzálno valovánje plavajoče ali potopljeno telo vzdrževálna césta vzgónska črpálka -e -e ž stroj. -e -e ž prom. dinamična cesta, ki omogoča vzdrževanje naprav, objektov, druge črpalka, ki izrablja razliko med gostoto vode ceste in gostoto mešanice vode z zrakom, ki nastane PRIM.: sêrvisna césta vzdrževálna déla -ih dél s mn. dela, potopljene cevi, pri čemer se zaradi vzgona grad. ob uvajanju stisnjenega zraka v spodnji del potrebna za ohranjanje uporabnosti in skupaj z mešanico dvigajo tudi ostanki blata, vrednosti gradbenega objekta mulja, peska in drugih usedlin S: mámutska vzdrževálna podpóra črpálka PRIM.: -e -e žglobínska črpálka viri, ki zagota-vljajo vzdrževanje naprave, stroja, sestava in vzgónska mešálna cév -e -e ceví ž kem. vključujejo človeške vire, podporno opremo, osrednja pokončna, obojestransko odprta materiale, rezervne dele, vzdrževalne zmoglji- cev z vrhom pod gladino tekočine, v katero se vosti, dokumentacijo, informacije in vzdrževal- spodaj vpihava stisnjeni zrak, ki se v mehurčkih v ne informacijske sisteme porazdeli po tekočini in zmanjša njeno gostoto, vzdrževálnost zato se ta dviga po cevi, s čimer se doseže -i ž primernost naprave, stroja, sestava za izvajanje vzdrževalnih del mešanje Sp: dvížna cév vzdrževánje vzgónski kolíčnik -ega -a m stroj. količnik -a s ukrepi za ohranjanje funkci-onalnosti, varnosti, zanesljivosti in vrednosti vzgona in sile kinetičnega tlaka, ki se izmeri v naprave, stroja, opreme, objekta vetrovniku in se z njim izračuna vzgon vzdržljívost vzletíšče -a s kopenska površina, namenjena -i ž sposobnost v določenem in prirejena vzletanju in pristajanju določenih obdobju brez bistvenih sprememb lastnosti vrst letalnikov, npr. vzletišče helikopterjev, zdržati učinke obremenjevanja, staranja vzletišče motornih zmajev in jadralnih padal vzdŕžna napétost -e -i ž elektr. najvišja vzlétno-pristajálna stèza -e -e ž prom. napetost, ki jo mora vzdržati izolacija elementa, območje letališča z utrjenim in ustrezno si-naprave, opreme brez električnega preboja gnalizacijo opremljenim pasom zemljišča pra-vzdŕžni razvòj -ega -ôja m ekol. razvoj, ki ne vokotne oblike za vzletanje in pristajanje letal zmanjšuje kakovosti okolja in količine naravnih Sp: letalíška stèza virov, da se ohranijo enake življenjske razmere vzmét vzmetí ž stroj. prožen strojni element v tudi naslednjim rodovom S: sònarávni razvòj mehanizmu, ki omogoča nihanje in blaženje vzdŕžni tók odvódnika -ega -a -- m elektr. ele-sunkov ali shranjevanje mehanske energije, npr. ktrični tok, ki ga mora odvodnik vzdržati brez gumijasta vzmet, listasta vzmet poškodbe vzmetênje -a s stroj. mehanizem, ki omogoča vzdŕžnost eléktrične izolácije -i -- -- ž elektr. nihanje ali v sestavi z blažilnikom blaženje sunkov lastnost električne izolacije, izražena v voltih, ali nihanja zlasti na cestnih in terenskih vozilih 869 vzmétna zvézdasta váljasta brána vzmétna zvézdasta váljasta brána -e -e -e -e ž vozliščem, ki je zemlja in obsega dozemno agroteh. kotalna brana, kombinacija krožne brane odvodnost in dozemno kapacitanco z nasekanimi robovi in rogljaste valjaste brane, vzporédna določítev -e -tve ž kem. določitev uporablja se za obdelavo težjih in izsušenih tal sestavin materiala v več alikvotnih delih vzorca vzmétna žíca -e -e ž stroj. prožna, navadno hkrati zaradi povečanja točnosti Sp: paralélka, jeklena žica za izdelavo vzmeti paralélna določítev vzmétno jêklo vzporedno vključena v elektroenergetsko s -ega -a met. malolegirano, omrežje za kompenzacijo kapacitivnega elek-srednje do močnoogljično jeklo z veliko nape-vzmétni zatìč -ega -íča m stroj. Ü vzporédna dušílka elástični zatìč -e -e ž elektr. dušilka, tostjo tečenja za vzmeti tričnega toka voda S: paralélna dušílka vzporédna kompenzácija -e -e ž elektr. vznóžek -žka m elektr. spodnji del sijalke, ki se dodajanje ali odvzemanje jalove moči v točki uvije v okov PRIM.: podnóžje (1) elektroenergetskega omrežja z dušilkami, kon-vznóžje zánke -a -- s tekst. spodnji del zanke, denzatorji ali s sinhronskimi kompenzatorji, kjer se niti razširita in zapletata v sosednji zanki vezanimi vzporedno z omrežjem S: paralélna vzórčenje kompenzácija -a s kem., kem. teh. jemanje vzorcev za analize, meritve po predpisanem postopku vzporédna prémica -e -e ž grad. pomožna v vzórec premica, ki se zakoliči na terenu, kadar je med -rca m 1. po predpisanem postopku točkama osnovne premice taka terenska ovira, odvzet del snovi za preskušanje, izdelavo da točk te premice ni mogoče neposredno PRIM.: analízni vzórec 2. pravilno se po- določiti ali zakoličiti S: vzporédnica navljajoče likovne oblike na dani površini, vzporédna projékcija npr. na tkanini 3. izbor elementov, sestavin, -e -e ž mat. projekcija, naprav, strojev za pridobivanje podatkov o pri kateri je projekcijsko središče od projekcij- njihovih značilnih lastnostih 4. izvirna oblika ske ravnine neskončno oddaljena točka, tako dela, naprave, stroja, ki je osnova za izdelavo da projicirni žarki predstavljajo družino vzpo- proizvodnjo PRIM.: prototíp 5. mat. množica vzporédna vezáva -e -e ž elektr. vezava električ-podatkov, zbranih na reprezentativni množici manjšega števila izdelkov ali za serijsko rednih premic S: paralélna projékcija objektov v statistiki nih dvopolnih elementov, ki so vezani skupaj na vhodni strani in na izhodni strani ter priključe- vzpòn ládijskega vijáka vzpôna -- -- m stroj. ni na isti napetostni vir premik vode pri enem zasuku ladijskega vijaka vzporédnica -e ž grad. pomožna premica, ki vzpòn letálskega vijáka vzpôna -- -- m stroj. se zakoliči na terenu, kadar je med točkama premik zraka pri enem zasuku letalskega vijaka osnovne premice taka terenska ovira, da točk vzpônski čàs impúlza te premice ni mogoče neposredno določiti ali -ega čása -- m elektr. zakoličiti S: vzporédna prémica časovni interval med 10 % in 90 % porasta vzporédni digitálni podátki vrednosti impulza ali čela impulza Sp: čás -ih -ih vzpôna impúlza -ov m mn. elektr. digitalni podatki, npr. v nizih po vzpônski kót osem bitov, urejeni tako, da je mogoč hkraten -ega -a m nagib vijačnice, npr. prenos vseh osmih bitov po več kanalih navoja pri vijaku, vijačnem vretenu, vijačnem vzporédnik transporterju, ki je odvisen od premera in vzpona -a m mat. krožnica, v kateri vzporédna admitánca vrtenino seka ravnina, pravokotna na vrtilno os -e -e ž elektr. admitanca dvopolnega ekvivalenta elektroenergetskega vzporédni kondenzátor -ega -ja m elektr. voda med njegovim vozliščem in referenčnim močnostni kondenzator, vzporedno priključen 870 vzvódno pravílo na elektroenergetsko omrežje za kompenzacijo vztrájnostna síla -e -e ž stroj. negativna induktivnega toka voda vrednost zmnožka mase in pospeška vzporédni motór -ega -ja m elektr. elektro- vztrájnostni momènt -ega -ênta m fiz. lastnost motor z vzbujanjem iz navitja, priključenega telesa glede na vrtilno os, količnik projekcije vzporedno s kotvinim navitjem vrtilne količine na vrtilno os in kotne hitrosti, vzporédni premík integral kvadrata oddaljenosti od osi po masi, -ega -a m mat. premik geo-metrijskega objekta vzdolž snopa vzporednih simbol J, merska enota kilogram meter na kvadrat premic vztrájnostni momènt plôskve -ega -ênta vzporédni upòr -ega -ôra m elektr. električni -- m 1. meh. geometrijska značilnost oblike upor, vzporedno vezan z vezjem merilnika za ploskve, ploskovni integral kvadratov razdalj od prilagajanje njegovega tokovnega merilnega izbrane osi v ploskvi, npr. težiščne osi prereza, vzbujalno navitje, vezano vzporedno s celotnim meh. 2. geometrijska značilnost oblike prereza, kotvinim tokokrogom elektromotorja ali samo vsota zmnožkov ploščin elementarnih ploskvic z njegovim delom S: paralélno navítje prereza in kvadratov razdalj njihovih težišč od vzporédno obratovánje -ega -a s 1. elektr. izbrane osi, simbol I a vzporédno navítje štiri S: drúgi ósni momènt plôskve Sp: aksiálni -ega -a s elektr. glavno momènt plôskve, drúgi momènt plôskve območja osi y ali osi z, simbol Ia, merska enota meter na getskih sistemov 2. obratovanje vzporedno vztrájnostni polmér plôskve -ega -a -- m meh. vezanih elementov elektroenergetskega sistema kvadratni koren količnika najmanjšega vztraj-z vodi, transformatorji, generatorji nostnega momenta ploskve in ploščine ploskve, sinhrono obratovanje povezanih elektroener- na štiri elektr. , merska enota meter vzporédnost -i ž mat. relacija med geometrij- uporablja se npr. pri računanju uklonske v skima objektoma, ki po vzporednem premiku vitkosti nosilca, simbol i , merska enota meter sovpadeta, npr. vzporednost dveh daljic, vzpo-vztrájnostni ténzor -ega -ja m rednost dveh premic, vzporednost dveh ravnin fiz. Ü ténzor vztrájnostnega momênta vzporédno vzbújanje -ega -a s elektr. vzbujanje V-zvár električnega stroja, pri katerem je dodatno vzbu- -a [vé] m var. soležni zvar, pri katerem sta jalno navitje vezano vzporedno z navitjem kotve čelni ploskvi prirezani pod kotom 45° in je reža vztrájnost med varjencema oblikovana v obliki črke V -i ž fiz. lastnost telesa, da se ob delovanju zunanjih sil upira spremembi gibanja vzvòd vzvóda m podolgovata priprava ali Sp: inêrcija del priprave, vrtljiv okoli nepremične osi, za vztrájnostna elípsa dviganje, premikanje bremen -e -e ž meh. elipsa, ki prikazuje spremembe drugega momenta vzvódna téhtnica -e -e ž tehtnica s prečko, ki ploskve v odvisnosti od kota zasuka koordina- je v srednjem delu podprta ali obešena in ima tnega sistema, uporablja se pri računanju vztraj- navadno na vsaki strani skodelico, teža pa se nostnega momenta ploskve glede na os, ki gre ugotavlja, ko sta navora teže merjenca in uteži skozi težišče ploskve prereza S: elípsa vztrájnosti enaka vztrájnostna mása -e -e ž fiz. masa kot ko- vzvódno pravílo -ega -a s met. pravilo za eficient v drugem Newtonovem zakonu, po računanje množinskih deležev trdne in tekoče katerem je za spremembo gibalne količine telesa faze pri strjevanju binarnih zlitin pri izbrani potrebna sila, ki je sorazmerna z maso telesa temperaturi, kjer je konoda vzvod, sestava Sp: inerciálna mása PRIM.: gravitacíjska mása zlitine je vrtišče vzvoda, ročici vzvoda pa vztrájnostna ós -e osí ž fiz. glavna os tenzorja sta razdalja od vrtišča do krivulje likvidus in vztrajnostnega momenta razdalja od vrtišča do krivulje solidus 871 vzvódno razmérje vzvódno razmérje -ega -a s stroj. vžigálna kápica razmerje med -e -e ž stroj. Ü netílka krakoma vzvoda, npr. pri kleščah razmerje med vžigálna napráva -e -e ž 1. elektr., stroj. naprava dolžino delovne čeljusti in dolžino ročaja pri motorjih z notranjim zgorevanjem za vžig vzvòj vzvôja m meh. deformacija telesa, npr. zmesi zraka in goriva z električno iskro gredi, pri delovanju dvojice nasprotno usmer-2. rud. naprava za vžig razstreliva z električnim jenih zunanjih navorov okoli vzdolžne osi vžigalnikom S: eléktrični vžigálni strôjček tórzija S: (2) vžigálna svéčka -e -e ž stroj. del vžigalne vzvójna napétost -e -i ž meh. napetost v naprave, ki ob sklenitvi električnega tokokroga materialu, konstrukciji, ki nastane pri vzvoju med elektrodama ustvari električno iskro Sp: tórzijska napétost za vžig zmesi zraka in goriva v motorju z vzvójna nèstabílnost -e -i ž 1. meh. notranjim zgorevanjem nesta-bilnost konstrukcije, ki nastane z izbočenjem vžigálna tuljáva -e -e ž tuljava vžigalne veliki obremenitvi in notranjih napetostih še v motorju ali plinskem motorju S: elastičnem območju vzvojno obremenjenega elementa pri dovolj naprave pri Ottovem motorju, bencinskem tórzijska nèstabílnost (1) PRIM.: vžigálna vŕvica -e -e ž kem., rud. tekstilna pletena elástična nèstabílnost, Eulerjeva nèsta- bílnost 2. meh. cevka z jedrom iz črnega smodnika, prevlečena nestabilnost nosilca, obremenjene- ga na upogib, pri kateri pride zaradi nezadostne z bitumnom ali drugim vodoneprepustnim bočne togosti ali bočnega podpiranja v prečni materialom, ki se vžge z vžigalico in zgoreva smeri do upogibne in vzvojne deformacije s hitrostjo okrog 1 cm/s, uporablja se za vžig S: tórzijska nèstabílnost (2) PRIM.: detonatorja pri razstreljevanju, npr. v kamno- elástična v nèstabílnost, Eulerjeva nèstabílnost lomih vzvójna obremenítev -e -tve ž meh. vžigálnik -a m grad., rud. priprava v obliki obreme-nitev, ko na vpeto telo deluje zunanji vzvojni kovinske cevke, napolnjene z inicialnim vzvójna tŕdnost ki se uporablja npr. pri razstreljevanju v -e -i ž meh. odpornost rudnikih ali kamnolomih S: detonátor materiala proti deformaciji zaradi vzvojne navor S: razstrelivom, za vžig brizantnega razstreliva, tórzijska obremenítev vzvójni preskús vžigálni kábel -ega -bla m elektr. kabel, dimen- -ega -a m meh. preskus vzvojne zioniran za vžigalno napravo, npr. pri bencin- trdnosti materiala s standardiziranim presku- skem motorju z notranjim zgorevanjem obremenitve PRIM.: netílka S: tórzijska tŕdnost šancem, ki je na enem koncu vpet, na drugem pa nanj deluje navor S: tórzijski preskús vžígna eléktrična napétost -e -e -i ž elektr. vzvójno gíbanje -ega -a s meh. električna napetost, pri kateri se zaradi njenega gibanje pri vzvoju obremenjenega elementa, npr. torzijske naraščanja med elektrodama vžge oblok ali vzmeti nastane električna iskra S: tórzijsko gíbanje vzvrátna lúč vžígna temperatúra -e -e ž kem. -e lučí ž prom. najnižja signalna luč na zad- njem delu vozila, ki se prižge ob vklopu vzvratne temperatura, pri kateri se snov na zraku lahko prestave in osvetljuje območje za vozilom vname sama od sebe vžíg vžígni čàs -a m 1. sprožitev začetka gorenja vnetljive -ega čása m elektr. celotni časovni snovi 2. elektr. vzpostavitev električnega obloka interval od nastopa signala do začetka vžiga med elektrodama z dvigom napetosti obloka vžigálna elektróda -e -e ž elektr. vžíg oblóka naprava, ki -a -- m elektr. začetek ionizacije v razelektritveni sijalki proizvaja napetostne medija med elektrodama, ko napetost med impulze za vžig Sp: ignítor njima doseže vžigno napetost 872 Wiedemann-Franzov zákon W Wanklov motór -ega -ja [vánklov] m stroj. je bil pod vplivom zunanjega magnetnega polja, štiritaktni motor z notranjim zgorevanjem, ki enako usmerijo in ostanejo tako usmerjeni tudi deluje po Ottovem krožnem procesu in ima po koncu delovanja tega polja PRIM.: magnétna ekscentrično vrteč se ploščat bat v obliki doména trirobe trohoide v ovalnem ohišju Westonov stándardni člén -ega -ega -a Ward-Leonardov sistém -ega -a [véstonov] m elektr., kem. [várd leonárdov] standardni primarni galvanski m elektr. sistem za krmiljenje hitrosti in smeri člen s kadmijevim amalgamom kot anodo, vrtenja enosmernega motorja, katerega kotva živim srebrom kot katodo in nasičeno raztopino se napaja s spremenljivo napetostjo iz enosmer- kadmijevega sulfata kot elektrolitom ter pasto nega generatorja v sestavi motorgeneratorskega živosrebrovega(I) sulfata kot depolarizantom, agregata njegova napetost je 1,018 3 V Sp: etalónski člén watt PRIM.: Josephsonov napétostni stándard -a [vát] m izpeljana merska enota v med- narodnem sistemu enot za moč, moč sevanja, Wheatstonov mostìč -ega -íča [vítstonov] m WDS Whitworthov navòj -ega -ôja [vítvortov] m -- [vedeès] ž (ang. wavelength dispersive stroj. Ü w simbol W, 1 W = 1 joule na sekundo elektr. merilni mostič za merjenje upora X-ray spectroscopy) cólski navòj krat. kem. Ü valôvnodolžínsko WDXS [vídmanštétnova] ž met. mikrostuktura na površini [vedeiksès] -- ž (ang. wavelength dispersive jekla, ki nastane pri hitrem ohlajanju iz avsteni-X-ray spectroscopy) disperzívna réntgenska spektroskopíja Widmanstättnova míkrostruktúra -e -e disperzívna réntgenska spektroskopíja krat. kem. Ü valôvnodolžínsko tnega območja, ko ferit nastaja znotraj avsteni-tnih zrn in ne samo na kristalnih mejah weber -bra [véber] m izpeljana merska enota Widmanstättnove čŕte -ih čŕt [vídmanštétnove] v mednarodnem sistemu enot za magnetni ž mn. met. Ü Widmanstättnov vzórec (2) pretok, simbol Wb, 1 weber = V · s Widmanstättnov vzórec -ega -rca [vídman-Webrovo števílo -ega -a [vébrovo] s meh. štétnov] m 1. met. vzorec iz značilnih črt, vidnih količnik vztrajnostne sile in sile površinske na poliranem in jedkanem prerezu prostorske napetosti, simbol We oktaedrske zgradbe železo-nikljevih mete- Wehneltova elektróda oritov 2. met. podoben vzorec pri jeklu, hitro -e -e [vén ǝ ltova] ž ohlajenem s 1000 °C, ki je posledica kristalne elektr. Ü Wehneltov cilínder strukture zaradi izločanja cementita ali ferita Wehneltov cilínder -ega -dra [vén ǝ ltov] m Sp: Widmanstättnove čŕte elektroda ob katodi v elektronskem topu elektr. Wiedemann-Franzov zákon -ega zakóna rentgenske Braunove cevi, ki oblikuje in krmili [vídeman fráncov] m fiz. približno veljavna elektronski žarek Sp: Wehneltova elektróda empirična zakonitost, po kateri je razmerje Weissova doména -e -e [vájsova] ž met. makro-med toplotno prevodnostjo in električno pre-skopsko območje v feromagnetnem materialu, vodnostjo kovin sorazmerno termodinamični v katerem se vsi magnetni dipoli v materialu, ki temperaturi 873 Wigner-Seitzova célica Wigner-Seitzova célica -e -e [vígnǝr zájcova] ž witherit -a [viterít] m mineral barijev karbonat, fiz. enostavna osnovna celica v Bravaisovi mreži BaCO3, uporablja se za proizvodnjo barijevega Wilsonova kómora sulfata -e -e [vílsonova] ž fiz. komora s prenasičeno vodno paro v zraku, v Wöhlerjeva krivúlja -e -e [vélərjeva] ž kateri postanejo vidne sledi nabitih delcev meh., stroj. krivulja odvisnosti dinamične trdnosti Winklerjev pôlprôstor -ega -prostóra materiala, npr. od števila cikličnih obtežb polprostor temeljnih tal, [vínklərjev] m grad. PRIM.: diagrám dinámične tŕdnosti modeliran z več vzmetmi, ki podpirajo temelj, Woodova zlítina -e -e [vúdova] ž in opisan z modulom reakcije tal k v kN/m 3 , met. nizkotaljiva zlitina iz 50 % bizmuta, 27 % svinca, 13 % kositra ki se razlaga kot konstanta vzmeti in je enak količniku obremenitve in posedka tal in 10 % kadmija, ki ima tališče pri 70–74 °C X y x X-obróček -čka [íks] m stroj. obročasta tesnilka s XRF XRF [ikserèf] ž (ang. X-ray fluorescence) prerezom v obliki črke X, ki se uporablja zlasti v krat. kem. Ü réntgenska fluorescénca fluidni tehniki Sp: X-tesnílka PRIM.: Ó-obróček X-tesnílka -e [íks] m stroj. Ü X-obróček XPS -- [ikspeès] ž (ang. X-ray photoelectron spectro-X-zvár metry) krat. kem. Ü réntgenska fótoelektrónska -a [íks] m var. soležni zvar, pri spektroskopíja katerem sta čelni ploskvi z obeh strani X-ray PES prirezani pod kotom 45°, reža med -- -- [íks rêj peeès] ž (ang. X-ray photoe-lectron spectrometry) krat. kem. Ü réntgenska fótoe- varjencema pa je oblikovana v obliki lektrónska spektroskopíja črke X PRIM.: dvójni zvár Y Yagijeva anténa -e -e [jágijeva] ž elektr. Ü anténa materiala kot količnik normalne napeto- Yagi sti σd in raztezka ε, simbol E, merska enota Youngov módul -ega -a [jángov] m meh. newton na kvadratni milimeter PRIM.: módul značilno število, ki opredeljuje elastičnost elástičnosti 874 zádnja goríščna razdálja Z zabijálni bàt -ega báta m grad., stroj. naprava, začásna trdôta vôde -e -e -- ž kem. lastnost stroj za zabijanje pilotov, kolov, pregradnih vode, v kateri so raztopljene mineralne soli, sten, navadno z mehanskim ali hidravličnim zlasti hidrogenkarbonati kalcija in magnezija, pogonom S: zabijálnik ki se pri segrevanju obarjajo kot netopni zabijálnik -a m grad., stroj. karbonati in se izločijo Sp: prehódna trdôta naprava, stroj za zabijanje pilotov, kolov, pregradnih sten, vôde PRIM.: trájna trdôta vôde, trdôta vôde navadno z mehanskim ali hidravličnim začásna zgrádba -e -e ž grad. stavba ali pogonom S: zabijálni bàt gradbeni objekt, predviden za omejen čas zabíti pilót -ega -a m grad. uporabe, npr. dostopna cesta na gradbišče, pilot, vgrajen v temeljna tla z zabijanjem ali vibriranjem ob gradbiščna baraka hkratni kontroli prodiranja in ohranjanja začétek lóka -tka -- m grad. dotikališče ali skupna zveznosti telesa kola PRIM.: vtísnjeni pilót točka priključitve preme ali prehodnice na lok zabíti vodnják -ega -a m grad. vodnjak za začétek vézanja cemênta -tka -- -- m grad. črpanje pitne vode, izdelan iz jeklene cevi s čas od trenutka vmešanja vode v cement do z premerom 30–80 mm, zabite v peščena tla do trenutka, ko se Vicatova igla s prerezom 1 mm2 globine 8 m, ki je spodaj perforirana, zgoraj pa zaustavi v cementni pasti standardne konsisten-ima ročno ali motorno črpalko ce na višini 3–5 mm nad stekleno ploščico zabójnik -a m zaboj s standardiziranimi začétna debelína -e -e ž met. debelina bloka, merami in opremo za shranjevanje in transport plošče, pločevine, žice pred začetkom valjanja sipkega ali kosovnega materiala S: univerzálni ali vlečenja zabójnik Sp: kontêjner (1) začétna talína -e -e ž met. talina, ki se prva zacementíranje -a s grad., rud. zapolnitev prostora pripravi in v katero se dodajajo zlitinski ali vrtine, npr. z injektiranjem cementne meša- elementi za doseganje končne sestave nice pod tlakom, da se prepreči tok vode ali blata Sp: izhódna talína zacevítev -tve ž grad. vstavljanje cevi v geome- začétna vzdôlžna reaktánca -e -e -e ž hansko vrtino za zagotovitev stabilnosti sten 1. elektr. vzdolžna reaktanca na začetku pre-vrtine hodnega pojava Sp: subtranziéntna vzdôlžna začásna grádbena déla -ih -ih dél reaktánca 2. elektr. s mn. grad. količnik začetne vrednosti gradbena dela, potrebna za pripravo gradbišča nenadne spremembe osnovne izmenične in organizacijo dela na njem, za izdelavo komponente napetosti, ki jo povzroči začasnih gradbenih elementov, npr. opažev, celotni magnetni pretok navitja, in sočasne kalupov, delovnih in fasadnih odrov, ki se po spremembe izmenične komponente vzdolžne-dokončanju trajnih del odstranijo ga toka pri naznačeni frekvenci sinhronskega začásna prenapétost stroja Sp: subtranziéntna vzdôlžna reaktánca -e -i ž elektr. nedušena ali rahlo dušena omrežna prenapetost relativno zádnja goríščna razdálja -e -e -e ž fiz. razdalja dolgega trajanja med sečiščem optične osi z zadnjo ravnino 875 zádnje goríšče objektíva optičnega sistema, npr. objektiva, in zadnjim ali posebej oblikovanega profila iz jeklene goriščem optičnega sistema pločevine, ki se drug poleg drugega zabijajo v zádnje goríšče objektíva zemljino in tako ustvarijo podzemsko steno za -ega -a -- s fiz. preprečevanje dotoka vode, podora materiala gorišče objektiva na zadnji strani optičnega v gradbeno jamo, po dokončanju del pa se sistema, v katerem se sekajo žarki vhodnega elementi izvlečejo paraksialnega snopa svetlobe zagòn -ôna m elektr., stroj. prehod naprave, stroja iz zadôstnost -i ž elektr. značilnost elektroenerget- mirovanja v obratovanje skega sistema, da ima na razpolago dovolj proizvo- dnih in prenosnih zmogljivosti, s katerimi stalno zagòn motórja z breménom -ôna -- -- -- m zagotavlja odjemalcem zahtevano količino in elektr. zagon elektromotorja, ki zahteva večkrat- kakovost dobavljene električne energije nik naznačene moči glede na velikost obreme- zadrževálni čás nitve -ega čása m 1. čas, v katerem se snov, predmet ali podatek zadržuje v napravi, zagónska elektrárna -e -e ž elektrarna, ki je stroju ali coni procesa 2. kem. teh. Ü biválni čàs, sposobna sodelovati pri ponovni vzpostavitvi retencíjski čàs obratovanja elektroenergetskega sistema brez zadrževálnik zunanjega napajanja -a m grad. naravna kotanja v območju vodotoka, v kateri se lahko s pomočjo zagónska móč -e močí ž elektr. moč, ki jo mora gradbenega inženirskega objekta začasno imeti motor, da spravi v pogon delovni stroj dolvodno območje pred poplavami zagónski čàs -ega čása m čas, v katerem zaéstrenje zadržijo večje količine vode in s tem zaščiti pod polnim bremenom z -a s kem. kemijska reakcija med naprava, stroj, postroj iz stanja pripravljenosti S: esterifikácija zagónski kondenzátor -ega -ja m elektr. kon-zaganjálnik kislino in alkoholom, pri kateri nastane ester preide v normalno obratovanje -a m 1. elektr. naprava s spremen- denzator za zagon enofaznega asinhronskega ljivim uporom za enofazni elektromotor ali motorja, ki ustvari navidezno drugo fazo in s tromotor, ki omejuje njegov začetni tok pri zagónski navòr -ega -ôra m elektr. spremenljivi zagonu s preklopom zvezda-trikot za trifazni elek- tem vrtilno polje notranjim zgorevanjem, navadno elektromotor navor, ki ga ustvari elektromotor pri zagonu 2. stroj. naprava za zagon motorja z z ustreznim zobniškim mehanizmom na vozilih iz mirujočega stanja do stanja obratovanja pri naznačeni napetosti in frekvenci in mobilnih strojih, na velikih delovnih strojih lahko tudi pnevmatični ali hidravlični motor z zagónski tók -ega -a m elektr. električni tok ustreznim mehanskim prenosnikom pri zagonu elektromotorja, ki je lahko tudi za zaganjálnik zvézda-trikót faktor štiri večji od naznačenega toka in ima -a -- m elektr. za- pri elektromotorju vlogo induktance, nujne za ganjalnik trifaznega elektromotorja, ki zaradi vzpostavitev elektromagnetnega polja znižanja zagonskega toka začne zagon v vezavi v zvezdo in ga konča v vezavi v trikot zagónski transformátor -ega -ja m elektr. zagátna sténa transformator, ki zniža začetni zagonski tok -e -e ž grad. gradbeni element iz zagatnic, s katerim se zavarujejo stene gradbene zagónski upòr -ega -ôra m elektr. spremen-jame pri zelo globokih izkopih ali pri izkopih v ljiv električni upor, ki omejuje zagonski tok slabo nosilnih tleh PRIM.: upôrovni zaganjálnik zagátnica -e ž grad. zagòn zvézda-trikót gradbeni element iz plohov, -ôna -- m elektr. zagon tri-tanke prednapete armiranobetonske plošče faznega elektromotorja, pri katerem se najprej 876 zákon o ohranítvi energíje vklopi statorsko navitje v vezavi v zvezdo in zakasnílni člén -ega -a m elektr. element, nato preklopi v vezavo v trikot, ki motorju daje zasnovan za določeno zakasnitev pri prenosu večjo moč signala brez spreminjanja njegovih drugih ka-zagotávljanje kakôvosti rakteristik PRIM.: zakasnítev -a -- s 1. funkcija sistema upravljanja, ki vzpostavlja zaupanje, zakasnílni kompenzátor -ega -ja m elektr. da bodo izpolnjene specifične zahteve glede kompenzator, ki vnaša fazno zaostajanje v od-kakovosti PRIM.: obvladovánje kakôvosti prtozančni frekvenčni odziv za zmanjševanje 2. načrtovan in sistematičen nabor dejavnosti, pogreška v stacionarnem stanju in slabljenje in da določen proces ali proizvod izpolnjuje te zakasnílni vòd -ega vóda m telekom. naprava, zahteve ki zagotavlja, da so zahteve jasno opredeljene visoke frekvence ki pri prenosu signala vnese želeno zakasnitev vanje strojnih delov, npr. gredi in pesta kolesa, začetkom in dokončanjem prenosa signala, obdelave podatka, delovanja zaščitne naprave utrditev lesnega spoja, niveliranje horizontal-PRIM.: zakasnílni člén nih opažev S: klín (2) zakasnítveni relé -ega -êja m elektr. Ü časôvni zahtévana móč -e močí ž elektr. moč, ki jo elek-relé z majhnim naklonom ene od vzdolžnih zakasnítev -tve ž elektr. časovni zamik med osnovnih ploskev, navadno 1 : 100, za povezo-zagózda -e ž element prizmatične oblike brez spreminjanja drugih njegovih karakteristik troenergetski sistem mora zagotoviti za pokri- vanje porabe zakasnjêni avtomátski ponôvni vklòp zajézna cév -e ceví ž stroj. cev z vstopnim zakasnjêni odklòp -ega -ópa m elektr. časovno prerezom, pravokotnim na smer toka, npr. pri zamaknjeni odklop nadzemnega voda zaradi z zajézba ponovni vklop, ki se izvede po odklopu okvar-grad. -e ž zajezena voda v vodotoku jenega voda v času velikostnega reda minute zajéda -ega -ega -ega vklópa m elektr. avtomatski -e ž var. lunker v kotu vara Sp: izjéda (2) Pitot-Prandlovi cevi motnje, ki v tem času navadno izgine zajézna krivúlja -e -e ž grad. vzdolžni profil zaklópna zapórnica -e -e ž grad. zapornica, vodne gladine v odprtem kanalu, v katerem ki je s tečajem vpeta na svojem zgornjem ali se globina vodnega toka poveča zaradi ovire v spodnjem robu kanalu, npr. pregrade zakolíčba -e ž geod. prenos projektiranih točk v zajézna šóba -e -e ž stroj. šoba kot fluidično ali naravo z geodetskimi metodami S: zakolíčenje pnevmatično zaznavalo, ki s prislonom zaporne ploščice zagotavlja tlačni signal, uporablja se zakolíčenje -a s geod. prenos projektiranih točk napravah in v elektrohidravličnih servoventilih zákon zakóna m stalna in splošno veljavna Sp: kot mejno stikalo pri pnevmatičnih strežnih v naravo z geodetskimi metodami S: zakolíčba šóba z zajézno plôščico zveza med določenimi pojavi ali veličinami zajézni odpòr -ega -ôra m meh. hidrodina- mični odpor proti relativnemu gibanju telesa zákon ekvivalénce zakóna -- m fiz. fizikalna značilnih geometrijskih oblik, npr. plošče, zakonitost, da je za vsa telesa ne glede na njihov krogle, valja, aerodinamičnega profila, hidrodi- sestav razmerje med vztrajnostno in gravitacij-namičnega profila, v fluidu sko maso natančno enako zajézni tlák zakoníta enôta -e -e ž z zakonom ali uredbo -ega -a m meh. Ü zastójni tlák zakalítev določena merska enota -tve ž met. zelo hitra ohladitev razbe-ljenega jekla, npr. v vodi, olju, solni kopeli, da se zákon o ohranítvi energíje zakóna -- -- -- m mu poveča trdota fiz. zakon, po katerem je v izoliranem fizikalnem 877 zákon o ohranítvi máse sistemu vsota vseh njegovih energij konstan- zalogôvnik -a m prostor za hranjenje tna, tudi če se različne oblike energij pretvarjajo drobnega kosovnega materiala, zlasti v dodajal- druga v drugo nih napravah pri avtomatizirani stregi zákon o ohranítvi máse zakóna -- -- -- m zamáknjeni pošévni spàh -ega -ega spáha m kem. zakon, po katerem je pri kemijski reakciji v grad., les. spah pri podaljšanju elementa na trdni zaprtem termodinamičnem sistemu vsota mas podpori, npr. zidu, nosilcu, tramu, izdelan tako, reaktantov enaka vsoti mas produktov da vsak od povezanih delov leži vsaj v dolžini Sp: La voisierov zákon 20 cm na podpori in je poševno prečno zákon o ohranítvi máse-energíje odrezan zakóna -- -- -- m fiz. zakon, po katerem se v izoliranem zamenjevánje -a s elektr. povezovanje kablov, fizikalnem sistemu masa-energija ohranja, pri pri katerem se spoji zaslonov zaporednih mas vseh osnovnih delcev, ki sestavljajo sistem, tako, da vsak zaslonski tokokrog zaporedoma 2 pomnožena s čemer je ta vsota vseh energij sistema plus vsota osnovnih odsekov med seboj zamenjujejo c obkroži vse tri fazne vodnike zákon o ohranítvi snoví zakóna -- -- -- m zamrzoválno globljênje -ega -a s grad., rud. fiz. zakon, po katerem ostaja v izoliranem fizi-globljenje v slabo nosilnih ali v zelo vodono-kalnem sistemu število vseh osnovnih delcev snih hribinah, pri katerem se uporablja tehnika konstantno zamrzovanja, ki začasno zagotavlja stabilno zakòv -ôva m grad., stroj. Ü kovíčeni spòj zamrznjeno hribino zakrílca -krílc s mn. stroj. premični deli, ki se zánčna slíka -e -e ž tekst. narisan prikaz prepleta z izvlečejo iz zadnjega roba letalskega krila za niti v raportu spreminjanje ukrivljenosti njegovega aerodi- zánčna vŕsta -e -e ž tekst. vse zanke po širini namičnega profila, s čimer vplivajo na statični vzgon in silo upora letala, uporabljajo se pri pletiva, ki tvorijo vodoravne vrste pristajanju in vzletanju letala zánčni stôlpec -ega -pca m tekst. vse zanke zakròj po dolžini pletiva, ki so vezane med seboj v -ôja m grad., les. vzdolžna pravokotna navpični smeri vdolbina na robu stranske ploskve deske za tesno stikanje in vezavo zanesljívost -i ž 1. sposobnost elementa, zalédje -a s grad. sestavine, naprave, sistema, da brez odpovedi območje za objektom, ki vpliva zalédna zemljína in v danem časovnem intervalu, izražena z grad. -e -e ž zemljina za verjetnostjo nanj, hribina za opornim zidom opravlja zahtevano funkcijo pri danih pogojih opornim zidom, ki jo oporni zid podpira preskusom, meritvijo dobi enak rezultat pri 2. merilo, da se s poskusom, zalívanje -a s 1. grad. zapolnjevanje odprtin, ponovitvah v enakih razmerah rež, npr. z malto, betonom, bitumnom zanesljívost eléktroenergétskega grad. 2. polivanje betonske plošče z vodo zaradi sistéma -i -- -- ž elektr. sposobnost elektroener-odvajanja molske hidratacijske entalpije getskega sistema, da lahko pod določenimi zalívna mása -e -e ž grad. masa iz ene ali pogoji v izbranem časovnem intervalu zagotovi več komponent, npr. polimerov, z dodatki stalen odjem električne energije pigmentov, katalizatorjev, ki se po določenem zanesljívost napájanja odjemálca -i -- -- ž času strdi, uporablja se pri zaključnih in vzdr-elektr. zanesljivost, ki določa obseg izpada dobave ževalnih delih v gradbeništvu, za zaščito in elektrike, njegovo pogostost in trajanje izolacijo električnih, elektronskih komponent zanesljívostna prenôsna rezêrva in vezij, za izdelavo prototipov, kipcev, orna- -e -e mentov za stene -e ž elektr. prenosna rezerva moči, s katero mora 878 zaporédnostno krmíljenje sistemski operator zagotoviti stabilnost elek- zapíranje -a s elektr. preprečevanje pomikanja troenergetskega sistema pri izpadu največjega prostih elektronov v polprevodniškem agregata elementu 2. tekst. osnovna enota pletiva, narejena iz zapisoválnik -a m navadno električni ali niti v obliki dveh nasproti obrnjenih črk zánka -e ž 1. sklenjena pot snovi ali energije zapisoválna bárva -e -e ž Ü tóner S in zapletena v sosednjo enako enoto elektronski instrument ali merilnik, ki na nosilec zapisa vnaša vrednosti merjenih 3. kem., stroj. odprtina v mreži sita PRIM.: mesh veličin Sp: registrírni instrumènt 4. elektr. več med seboj električno povezanih električnih vodov v elektroenergetskem zaplinjevánje -a s uporaba plinastih kemičnih omrežju, ki se napajajo iz več napajalnih spojin za uničevanje mrčesa in glodavcev, npr. v virov PRIM.: obróč (4) silosih za žito zánkasto omréžje -ega -a s elektr. Ü zazánkano zapogíbanje -a s stroj. postopek upogibanja omréžje robov pri plastičnem preoblikovanju pločevine neobrezanimi robovi, ki ima trapezen prerez in zapóra -e ž sestavina ali priprava za omejeva-neenaki površini zaóbljena dèska -e -e ž les. stranska deska z zapogíbnik -a m stroj. stroj za zapogibanje nje ali onemogočanje delovanja, npr. zapora posnetimi vogali do ene petine višine zapóra diferenciála -e -- ž stroj. mehanizem zaokróženo števílo zaóbljeni trám -ega -a m grad., les. nosilni tram s diferenciala, tekočinska zapora PRIM.: zapirálo -ega -a s mat. število, pri blokiranja diferenciala pri cestnih ali terenskih tista, ki so zanesljiva in s katerimi se računa mat. zaporédje z katerem je število decimalnih mest omejeno na vozilih Sp: diferenciálna zapóra -a s 1. množica elementov, zaokrožítev -tve ž mat. zapis decimalnega oštevilčenih z naravnimi števili števila s toliko mesti, kot je smiselno glede na PRIM.: soslédje 2. množica podatkov, potrebe predmetov, izdelkov, razporejenih po izbranem zaokrožítvena napáka kriteriju, lahko tudi oštevilčenih -e -e ž mat. pogrešek, ki nastane pri računanju zaradi zaokroževanja zaporédna vezáva -e -e ž elektr. vezava dveh ali delnih rezultatov več električnih elementov, skozi katere teče isti zaostáli avstenít tok in so skupaj kot enota priključeni na en vir -ega -a m met. avstenit, ki ostane v mikrostrukturi še po kaljenju napetosti zapàh zaporédno navítje -áha m elektr. priprava, ki povzroči, da -ega -a s elektr. električno je delovanje stikalnega aparata odvisno od navitje, ki je vezano zaporedno z glavnim ele-položaja ali od delovanja enega ali več delov ktričnim navitjem v električnem tokokrogu opreme S: sêrijsko navítje zapirálni dróg zaporédnostni ventíl -ega -a m met. drog s kepo gline -ega -a m stroj. ventil, ki na koncu za zapiranje prebodne odprtine meta- se odpre, ko je vstopni tlak višji od nastavljene-lurške peči, npr. plavža, kupolke ga, uporablja se pri sekvenčnih krmiljih v odvi-zapirálnik snosti od tlaka S: sekvénčni ventíl -a m stroj. naprava, mehanizem ali stroj za zapiranje posode ali objekta zaporédnostno krmílje -ega -a s elektr., stroj. Ü zapirálo sekvénčno krmílje -a s stroj. element, sestavina ali priprava za zapiranje ali krmiljenje toka fluida, npr. zaporédnostno krmíljenje -ega -a s elektr., stroj. cevno zapiralo PRIM.: zapóra koračno krmiljenje v odprti zanki, kjer je 879 zaporédno vzbújani komutátorski eléktromotór prehod z enega koraka na naslednjega program- zapórni mehanízem -ega -zma m stroj. sko določen v skladu z izpolnjenimi zunanjimi mehanizem, ki omogoča premočrtno gibanje pogoji prehajanja, npr. krmiljenje v odvisnosti ali vrtenje le v eno smer, sestavljen iz žagasto od poti, tlaka ali temperature S: sekvénčno kr- ozobljenega zobnika ali zobate letve in míljenje zaskočke, lahko tudi iz torne zaskočke zaporédno vzbújani komutátorski elék- zapórni tók -ega -a m elektr. električni tok, ki tromotór -- -ega -ega -ja m elektr. enosmerni teče v skoraj neprevodni, zaporni smeri diode komutatorski elektromotor, ki ima statorsko S: revêrzni tók Sp: invêrzni tók vzbujalno navitje vezano zaporedno z zapórni ventíl -ega -a m stroj. ventil, ki lahko le rotorskim komutatorskim navitjem odpre ali zapre cev in tako loči del procesa od zaporédno vzbújanje ostalega procesa -ega -a s elektr. vzbujanje stroja, pri katerem je dodatno vzbujalno ele- zapŕta póra -e -e ž pora v materialu, v katero ktrično navitje vezano zaporedno z navitjem fluid ne more prodreti kotve Sp: glavnovézno vzbújanje zapŕta poróznost -e -i ž prostorninski delež napetost na priključkih usmernika v smeri, ki je zapŕta tehnologíja -e -e ž tehnologija, pri nasprotna smeri prevajanja električnega toka zapórna napétost -e -i ž elektr. električna zaprtih por v materialu kateri potekajo procesi v zaprtem krogu brez napetost na diodi v zaporni smeri zapŕta zánka -e -e ž elektr., stroj. Ü sklénjena zánka PRIM.: zapórna napétost dióde -e -i -- ž elektr. izločanja škodljivih snovi v okolje z matrici, ki ne prepušča tiskarske barve nim dotikom zapórna smér zapórna plást zapŕti aparát -ega -a m elektr. aparat, katerega ž -e plastí graf. plast, npr. na deli pod napetostjo so zavarovani pred naključ- porúšna napétost dióde je na območju N-tipa polprevodnika napetost -e smerí ž elektr. smer toka, ko zapŕti eléktromotór -ega -ja m elektr. ele-ktromotor, ki nima stika med zunanjim in pozitivna glede na območje P notranjim zrakom in za hlajenje izrablja rebra zapórnica -e ž grad. pomična, navadno kovinska ohišja in vrtenje rotorja naprava za zapiranje, uravnavanje ali kontrolira- zapŕti intervál -ega -a m mat. interval, ki mu no izpuščanje vode iz zajezitve pripadata tudi krajišči PRIM.: intervál (2), odpŕti zapórni čás intervál -ega čása m elektr. del periode izmenične napetosti, v kateri ni prevajanja zapŕti kalíber -ega -bra m met. kaliber, pri toka katerem izbočeni deli enega valja segajo v zapórnična kómora ustrezno zarezo drugega valja, s čimer je -e -e ž grad. prostor, v katerem je nameščena vodna zapornica ali iz kaliber ob strani zaprt in se material pri katerega se upravljajo zapornice valjanju ne more širiti v špranjo med valji zapórnična plôšča zapŕti lás -ega lasú m tekst. zanka, petlja določene -e -e ž grad. lesena, betonska ali jeklena plošča, nameščena na kroni višine, ki sega iz površine temeljne tekstilije akumulacije, ki nastane za pregrado zapŕti napajálnik -ega -a m met. napajalnik, zapórni elemènt ki je v celoti v peščeni formi S: slépi napajálnik -ega -ênta m 1. stroj. element cevnega zapirala za zapiranje ali krmiljenje toka zapŕti têrmodinámični sistém -ega -ega fluida 2. grad. element za krmiljenje pretoka vode -a m met., stroj. termodinamični sistem, pri katerem pri turbinskih vtokih in iztokih, pri temeljnih med njim in okolico ni izmenjave snovi ali izpustih in prelivih pregrad energije 880 zaslónski tokokróg zaréznik -a m grad. zasílna zapórnica strešnik v obliki pravoko- -e -e ž grad. rezervna tne plošče, ki ima na zgornji strani eno ali dve zapornica, ki se uporabi le, če navadna sredstva vzdolžni koritasti vdolbini, da se sosednja za nadzor, krmiljenje vodnega pretoka niso na strešnika pri polaganju stikata s prekrivanjem razpolago zaríbanje zasíp -a s grad. groba zgladitev površine -a m grad. material od drugod pripeljane mizarsko orodje v obliki jeklene igle ali me- zidom, zasip za kletnimi zidovi, zasip deninaste igle za začrtavanje na kovinskih ali gradbene jame lesenih obdelovancih Sp: risálna ígla zaskóčka -e ž stroj. strojni del, ki samodejno zasébna telefónska centrála -e -e -e ž telekom. skoči v zarezo ali vdolbino pod silo teže telefonska centrala v zasebnem telefonskem zarisoválna ígla kamnine za zasipanje praznega prostora pri ž -e -e les., stroj. kovinarsko ali gradnji, npr. zasip jarka, zasip za opornim betonskega tlaka ali zaključne plasti ometa ali na isti lokaciji izkopane zemljine ali kosov omrežju, ki se lahko s posebnim vodom poveže določeni smeri, npr. pri ključavnici, zapornem ali vzmeti, da se omeji gibanje ali vrtenje v fónska centrála, naročníška telefónska centrála stroj. zaskóčna zvéza -e -e ž mehanizem, sesta-zasébno komunikacíjsko omréžje z javnim telefonskim omrežjem Sp: híšna tele- mehanizmu, raglji-ega -a s komunikacijsko omrežje, v enosmerno vrtenje PRIM.: bajonétno skláp-telekom. -ega vljen iz zobnika in zaskočke, ki omogoča samo javnega omrežja, ki se lahko v določenih zaslòn -ôna m 1. elektr. zaščitna plast, zaščitna omrežnih priključnih točkah povezuje z njim katerem potekajo komunikacije brez uporabe ljanje ovira, okrov ali ohišje, ki zmanjšuje ali onemo- zasekoválno dléto -ega -a s grad., rud. dleto goča prodiranje električnega, magnetnega ali z za strojno zasekovanje ali zarezovanje rude, elektromagnetnega polja v določeno območje, betona ali drugih gradbenih materialov npr. zaslon električnega kabla PRIM.: oklèp zasénčeni pól 2. elektr. ploskev, na kateri nastane projicirana ali -ega -a m elektr. dodani navidezni elektronsko ustvarjena vidna slika pol enofaznega elektromotorja, ki ima na enem zaslòn Bráunove elektrónke delu magnetnega jedra kratkostično tuljavo v -ôna -- -- m obliki zanke iz bakrene žice, ki ustvari delen kratek elektr. relativno raven sprednji del Braunove stik in za hip poruši glavno magnetno polje, da elektronke, z notranje strani prevlečen s zaostane, kar ustvari sliko dveh magnetnih polj, fluorescenčno snovjo, na kateri se izrisujejo ki si sledita, s čimer se kljub enofazni napetosti črke ali slike, ki jih proizvaja elektronski žarek omogoči vrtenje rotorja elektromotorja Sp: zaslòn katódne ceví zasíčeno obmóčje zaslòn katódne ceví -ega -a s grad. prazen -ôna -- -- m elektr. Ü prostor v prepustnih kamninah ali zemljinah, zaslòn Bráunove elektrónke kjer se stalno zadržuje voda v zemljišču in se zaslónska mréžica -e -e ž elektr. mrežica v občasno ob manjših padavinah pojavi površin- elektronki med anodo in krmilno mrežico, da ska voda, npr. močvirje, mokrišče zmanjšuje parazitno kapacitanco med njima zasídranje dislokácije Sp: zaščítna mréžica -a -- s met. pojav, ko se dislokacija pri drsenju ustavi na nehomoge- zaslónski konéktor -ega -ja m elektr. konektor, nosti v kristalni mreži, npr. na intersticijskem ki omogoča priključitev na zaslon ali oklep atomu, vrzeli ali zaradi elastične napetosti v kabla, s čimer zagotavlja neprekinjenost kabla ravnini drsenja ali njegovo ozemljitev zasílna razsvetljáva zaslónski tokokróg -e -e ž elektr. Ü nújna raz- -ega -a m elektr. tokokrog svetljáva zaslona, npr. kabla, proti vplivu sosednjih elek- 881 zastajálni čàs tromagnetnih polj, ki mora biti za učinkovito zaščíta na povrátno móč -e -- -- -- ž elektr. delovanje sklenjen smerna zaščita, ki deluje, ko začne električna zastajálni čàs moč teči v generator, kar ga lahko poškoduje -ega čása m kem. čas, ki ga prebije reakcijska zmes v reaktorju zaradi zastajanja zaščíta pobóčja -e -- ž grad. tehnični ukrepi za Sp: zastójni čàs (2) zavarovanje pobočja nasipa pred delovanjem zastójna tóčka valov ali erozije -e -e ž 1. kem. teh., met. del ohlaje-valne ali segrevalne krivulje, ko se v diagramu zaščíta pred klénkanjem -e -- -- ž stroj. temperatura-čas temperatura vzorca ne povečanje odpornosti pogonskega goriva pri spreminja, dokler ne poteče reakcija, pri kateri Ottovih motorjih, npr. bencina proti klenkanju točka v toku pred oviro, ki jo tekočina obteka pred škodljivimi vplivi ionizirajočega sevanja S: radiolóška zaščíta zastójni čàs -ega čása m 1. čas, v katerem je zaščíta s fázno primerjávo -e -- -- -- ž elektr. gibanje ali delovanje prekinjeno 2. kem. Ü za- zaščita s primerjavo faznega kota električnega stajálni čàs toka na posameznih delih zaščitenega odseka taljenje snovi S: stójna tóčka 2. meh. točka v toku zaščíta pred sévanjem -e -- -- ž zaščita oseb tekočine, kjer je hitrost tekočine enaka nič, npr. se toplota porablja ali sprošča, npr. strjevanje ali z višanjem njegovega oktanskega števila zastójni tlák -ega -a m meh. tlak v zastojni točki voda pred oviro, ki je vsota hidrostatičnega in dina- mičnega tlaka v neoviranem toku zaščíteni aparát -ega -a m aparat, pri katerem Sp: zajézni tlák zunanji vplivi, npr. prah, vlaga, svetloba, pri grad. danih pogojih ne morejo ovirati njegovega z zástorasti lók -ega -a m kamniti ali opečni delovanja zidni lok, katerega oblika je sestavljena iz štirih zasún -a m grad., stroj. cevno zapiralo z zapornim z zračnim kisikom pri obločnem varjenju elementom v obliki plošče, ki se pomika prečno Sp: varoválna atmosfêra PRIM.: inêrtna na os cevi ali smer toka PRIM.: lopúta, pípa, atmosfêra ventíl zaščítna bateríja -e -e ž elektr. baterija, ki za zasún Howell-Bunger -a -- -- [hov ǝ l bung ǝ r] m krajši čas nadomesti izpad zunanjega napajanja grad. zasun za reguliranje visokotlačnih izpustov Sp: vskóčna bateríja PRIM.: rezêrvna bateríja in za uničevanje znatnega dela energije zaščítna dióda vodnega curka -e -e ž elektr. dioda, ki ščiti pred prenapetostmi ali preprečuje iskrenje, obloke zasúnska galeríja -e -e ž grad. galerija v telesu med kontakti pregrade za postavitev zasunov in upravljanje zaščítna elektróda z njimi -e -e ž elektr. elektroda, ki zaslanja krmilno elektrodo pred usedanjem zasúk -a m premik telesa za določen kot pri s posebno zaščito vrtenju okoli osi, pri čemer se njegova oblika fiz. električni tokokrog znotraj omrežja zaščítna atmosfêra -e -e ž navadno ne spremeni PRIM.: atmosfera, ki ščiti pomík (1) pred neželenimi vplivi, npr. pred oksidacijo koti 60° omrežja elektroenergetskega sistema elektr. 2. krivin s središči nad lokom in središčnimi zaščíteni odsèk -ega -éka m 1. elektr. del zasúti asfált -ega -a m grad. asfaltna plast na termoionskih aktivnih snovi in toplotnim cestišču, ki nastane z izmeničnim nanosom sevanjem anode ali katode in razgrnitvijo tanjše plasti peska ali s poliva- zaščítna mréžica njem z bitumensko emulzijo ali raztopljenim -e -e ž elektr. Ü zaslónska bitumnom mréžica 882 zavetrovánje zaščítna opréma -e -e ž elektr., stroj. zaščítni tokôvnik oprema za -ega -a m elektr. tokovnik za zaščito delavca v nevarnem okolju, npr. za delo zaščito in transformacijo električnih tokov do pod napetostjo, v prašni atmosferi, pri visoki petdesetkratne vrednosti naznačenega toka temperaturi okolice zaščítni transformátor -ega -ja m elektr. instru-zaščítna ozemljítev -e -tve ž elektr. ozemljitev mentni transformator za prenos informacijske- laciji ali opremi za zagotavljanje električne zaščítni vodník -ega -a m elektr. električni varnosti točke ali točk v sistemu ali na električni inšta- ga signala k zaščitnim napravam PRIM.: funkcíjska ozemljítev vodnik, navadno ozemljitveni vodnik, ki elek- zaščítna plást -e plastí ž graf. tanka folija, ki trični napravi, npr. radioaparatu, televizijskemu ščiti kopirno plast fotopolimerne plošče pred sprejemniku, zagotavlja zaščito pred električ-oksidacijo nim udarom iz električnega omrežja zaščítna plást betóna -e plastí -- ž grad. plast zaščítno iskrílo -ega -a s elektr. iskrilo za zaščito betona, ki pokriva armaturo in jo zaradi prepre- pred prenapetostmi na nadzemnih vodih čevanja dostopa vode in soli ščiti pred rjavenjem PRIM.: zaščítni rogljìč zaščítna ponjáva -e -e ž grad. plast dračja, palic, zatajítev -tve ž stroj. Ü odpôved (1) plastičnih vlaken ali drugega materiala, pove-zatéga -e ž grad. nosilni konstrukcijski element, zanega med seboj za zaščito nasipa ali rečnega navadno v obliki kabla iz jeklenih vrvi korita pred erozijo zaščítna vŕv zatéhta -e vrví ž elektr. vrvni vodnik, -e ž kem. Ü odtéhtek ozemljen na nekaterih ali vseh podporah nad- zatesnítev -tve ž zrakotesna ali vodotesna zemnega voda in obešen nad linijskimi vodniki, zapolnitev odprtine s tesnilom ali mašilom ki zagotavlja določeno stopnjo zaščite pred zatìč -íča m stroj. valjast, stožčast, po potrebi udarom strele z vzdolžno zasekan ali prožen strojni element zaščítni avtomát -ega -a m elektr. avtomat za za oblikovanje trdne razstavljive zveze dveh ali zaščito pred napetostnimi ali tokovnimi udari, več delov, ki se uporablja za spajanje, fiksiranje, preobremenitvami Sp: varoválni avtomát centriranje ali varovanje, npr. vratne kljuke pred zaščítni fílm -ega -a m met. zelo tanka plast, snetjem PRIM.: sórnik navadno na kovinski površini, ki zaščiti kovino zatrèp -épa m grad. trikotna navpična stena na pred oksidacijo čelu stavbe med kapom in slemenom zaščítni koloíd -ega -a m kem. hidrofilna vi-zatŕganje -a s tekst. raztrganje, npr. tkanine, do sokopolimerna snov z molekulami koloidnih sredine velikosti, npr. želatina, ki preprečuje koagulaci-jo koloidnih delcev druge snovi zatŕžna tŕdnost -e -i ž 1. tekst. odpornost teks-zaščítni kót tilije proti natrganju, zatrganju 2. tekst. obreme- -ega -a m elektr. kot med navpično ravnino skozi zaščitno vrv nadzemnega voda nitev, potrebna za zatrganje, natrganje in ravnino skozi zaščitno vrv in električnim zavésno nanášanje -ega -a s kem. teh. nanašanje vodnikom, ki naj ga vrv ščiti pred udarom strele prevleke barve ali polimera na trak, ki potuje zaščítni plášč -ega -a m elektr. nekovinski plašč skozi zaveso tekočine, iztekajoče skozi ozko na kovinski prevleki, ki zagotavlja zunanjo špranjo na dnu rezervoarja PRIM.: blískovno zaščítni rogljìč fáze, kémično nanášanje iz párne fáze, reakcíj- -ega -íča m elektr. ozemljen sko nanašánje zaščito kabla lásersko nanášanje, fizikálno nanášanje iz párne zaščitni element v obliki majhnega roglja za odvajanje prenapetosti na vodu zavetrovánje PRIM.: zaščítno -a s grad. konstrukcijski ukrep, pri iskrílo katerem se z dodatnimi diagonalami zagotovi 883 zavijálni lók stabilnost ploskovne konstrukcije v njeni zavórna pót -e potí ž prom. pot, ki jo naredi ravnini, npr. stabilizacija ravninskega okvira vozilo od začetka zaviranja do takrat, ko se PRIM.: vétrna véz ustavi zavijálni lók -ega -a m grad. lok desnega ali zavórna spójka -e -e ž prom. kratka gibka cev s levega roba ceste ali zunanja krivina roba ceste priključkoma za spajanje zavornega cevovoda se vozilo usmerja na glavno cesto, praviloma zavórna tekočína -e -e ž stroj. hidravlična sestavljen iz treh krožnih lokov, katerih polmeri v križišču ali cestnem priključku, po katerem med železniškimi vagoni so v medsebojnem razmerju 2 : 1 : 3 tekočina za hidravlične zavore zavirálec zavórni bóben -ega -bna m stroj. osnovni del -lca m snov, ki zavira ali prepreči bobenske zavore, navadno iz obrabno trdne neželeno kemijsko reakcijo, npr. korozijo železove litine v obliki votlega valja, ki je z eno zavirálec gorênja -lca -- m snov, ki zmanjša osnovno ploskvijo pritrjen na kolo avtomobila gorljivost, npr. lesa, tkanin zavórni dinamométer -ega -tra m merilnik zavirálna elektróda -e -e ž elektr. elektroda, navora z zavoro, npr. s Pronyjevo zavoro katere električno polje zmanjšuje hitrost zavórni dísk -ega -a m stroj. Ü zavórni kolút elektronov v snopu PRIM.: pospeševálna elektróda zavórni kolút -ega -a m stroj. osnovni del zavlačeválec vézanja kolutne zavore v obliki okrogle plošče ali diska, -lca -- m grad. dodatek Sp: navadno iz jekla zavórni dísk betonski mešanici, ki upočasni hidratacijo cementa in podaljša čas vezanja zavórni mehanízem -ega -zma m stroj. z zavóra mehanizem, navadno iz zavornega bobna, -e ž stroj. mehanizem, navadno iz koluta ali letve, zavornih čeljusti, cokle ali zavornega bobna, koluta ali letve, zavornih traku z zavorno oblogo in aktuatorja, ki zago- čeljusti, cokle ali traku z zavorno oblogo in ak- tavlja zavorno silo ali posredno zavorni navor tuatorja, ki zagotavlja zavorno silo ali posredno za zaviranje gibanja ali dušenje nihanja in zavorni navor za zaviranje gibanja ali dušenje sunkov pri napravah, strojih ali vozilih S: zavóra nihanja in sunkov pri napravah, strojih ali PRIM.: mehánski dušílnik níhanja vozilih S: zavórni mehanízem PRIM.: mehánski dušílnik níhanja zavórni momènt -ega -ênta m moment sile zavórna cókla na zavorni kolut, ki je potreben za zaustavitev -e -e ž stroj. ročno prenosna klinasta priprava, ki se podstavi pred kolesa ali vrtenja za njimi, da se prepreči premikanje, npr. žele- zavórni navòr -ega -ôra m elektr. navor, ki zniških vagonov nastane na rotorjevi gredi pri zaviranju zaradi zavórna čeljúst -e -i ž stroj. element čeljustne injiciranega toka v eno od njegovih navitij zavore, ki pri zaviranju vozila ali mobilnega na statorju, da se ustvari magnetno polje, ki stroja pritisne na zavorni boben ali zavorni inducira v nasprotno smer delujoče polje in kolut moment na rotorju zavórna lúč zazánkano omréžje -e lučí ž prom. signalna luč na -ega -a s elektr. elektro- zavórna oblóga večje zanesljivosti in stabilnosti obratovanja, ž -e -e stroj. obloga zavornih npr. visokonapetostno omrežje zadnjem delu vozila, ki se prižge ob zaviranju energetsko omrežje, povezano v zanke zaradi čeljusti, zavornih ploščic ali zavornega traku pri Sp: zánkasto omréžje čeljustni zavori, kolutni zavori ali tračni zavori zaznáva iz kompozita s keramično osnovo, ki zagotavlja -e ž proces ugotavljanja spremembe visok faktor trenja v stiku z jekleno površino fizikalno-kemijske veličine 884 zeló nízka frekvénca zaznaválo -a s zdráva fáza element v merilniku, krmilno- -e -e ž elektr. faza električnega voda, -regulacijski napravi ali sistemu, ki se na podlagi ki ni prizadeta zaradi kratkega stika ali okvare svojih fizikalno-kemijskih lastnosti odziva na zdrób -a m zdrobljena snov ali material, npr. spremembe določene veličine, npr. hitrosti, opeka, kovina, ruda poti, tlaka, sile, navora, temperature, električne zdŕs -a m 1. trenutni premik telesa, ko zunanja napetosti, električnega toka, in jih pretvarja v sila na telo preseže vrednost sile lepenja v sorazmerni merilni ali krmilni signal S: sénzor stični ploskvi telesa in podlage 2. prom. pojav pri zaznávni pràg tóka -ega prága -- m elektr. vožnji, pri katerem kotalno gibanje koles preide najmanjša velikost električnega toka skozi telo v drsenje 3. elektr. količnik relativne hitrosti človeka, ki ga telo še zaznava magnetnega polja proti rotorju in absolutne zbirálčni ločílnik -ega -a m elektr. ločilnik, ki se hitrosti magnetnega polja uporablja za preklop elektroenergetskih vodov zdŕsna dŕča -e -e ž rud. Ü presípna dŕča na zbiralkah zdrúžena ozemljítev -e -tve ž elektr. ozem-zbirálčni razdelílnik -ega -a m elektr. tovarni-ljitev, ki združuje funkcijske, zaščitne in obra-ško izdelan razdelilnik, sestavljen iz zbiralk, tovalne ozemljitve na gradbenem objektu razmaknjenih in podprtih z izolacijskim mate-PRIM.: sistémska ozemljítev rialom v valju, kanalu ali drugem oklepu zdrúžena prêja -e -e ž tekst. preja, pridobljena zbirálčni sestàv -ega -áva m elektr. sestav zbiralk z združevanjem dveh ali več predivnih ali fila-v razdelilni transformatorski postaji, ki so mentnih prej potrebne za priključitev več električnih toko-združljívost -i ž sposobnost učinkovitega po-krogov na skupno mesto napajanja vezovanja in delovanja posameznih elementov, zbirálčni tokôvnik -ega -a m elektr. tokovnik gradnikov ali enot z drugimi elementi, gradniki z brez primarnega električnega vodnika, vendar s ali enotami v sistemu S: kompatibílnost primarno izolacijo, ki je lahko nameščen nepo-Zeemanov pojàv -ega -áva [zémanov] m sredno na vodnik ali zbiralko fiz. pojav, pri katerem se spektralne črte atomov zbirálka -e ž elektr. električni vodnik z nizko premaknejo in razcepijo, ko so atomi v impedanco, na katerega se lahko ločeno magnetnem polju priključi več električnih tokokrogov zelêna gálica -e -e ž kem. teh. železov(II) sulfat zbirálna léča -e -e ž fiz. leča s pozitivno heptahidrat, FeSO lomnostjo, ki ima goriščno ravnino na 4 ·7H 2 O, zeleni kristali, ki se uporablja pri obdelavi odpadnih vod nasprotni strani vstopnega snopa zelêna stréha -e -e ž grad. kritina, primerna za zbirálnik -a m rezervoar ali posoda za zbiranje ravne strehe in za strehe z manjšim naklonom, in shranjevanje navadno večjih količin plina ali pri kateri je zaključna plast iz manj zahtevnih tekočine PRIM.: akumulátor rastlin, npr. trav, odpornih na sušo, mahov zbirálni vodník -ega -a m elektr. električni ali zelišč, zasajenih v 6–20 cm debelo plast vodnik z nizko impedanco, ki omogoča ločeno substrata priključevanje zunanjih električnih tokokrogov zelêni cemènt -ega -ênta m grad. portlandski zbirálo -a s rud. flotacijski reagent, ki napravi cement z dodatkom žlindre in z visoko zgodnjo hidrofilne površine delcev neomočljive in na ta trdnostjo, ki se uporablja za zahtevnejše način zbira delce v peni S: koléktor (4) gradnje, nearmirani beton, armirani beton, zbíta gostôta prednapeti beton in izdelavo plinobetonov -e -e ž kem. gostota praškov po standardiziranem postopku nabijanja zeló nízka frekvénca -- -e -e ž telekom. radijska PRIM.: nabíta gostôta frekvenca v območju 3–30 kHz K: ZNF 885 zeló visôka frekvénca zeló visôka frekvénca -- -e -e ž telekom. radijska sicer berilij, magnezij, kalcij, stroncij, barij in frekvenca v območju 30–300 MHz K: ZVF radij, zmerno reaktivne kovine z izjemo zêmeljska bárva berilija -e -e ž kem. teh. naravni mineralni pigment, npr. kreda, okra, rdeča zémeljskoalkálijske sóli -ih -- ž mn. kem. zemlja, umbra, grafit, siena Sp: bárvna zêmlja, soli zemeljskoalkalijskih kovin, npr. kalcijev minerálno barvílo PRIM.: minerálna bárva klorid zêmeljska déla zêmeljsko ólje -ih dél s mn. grad. dela pri -ega -a s kem. teh. Ü náfta (1) gradnji objekta, npr. izkopi, zasipi, nasipi, zêmeljsko povŕšje -ega -a s celotni relief zaščita brežin z zatravitvijo Zemlje, vključno z mirujočimi in tekočimi zêmeljska fótogrametríja -e -e ž geod. foto-vodami grametrija na osnovi posnetkov s tal, npr. za zêmeljsko sídro -ega -a s grad. navadno pred-prostorsko modeliranje zgradb, industrijskih napeto sidro v obliki jeklene palice ali kabla, objektov, konstrukcij S: teréstrična fótograme-daljšega od 4 metrov in vstavljenega v vrtino tríja v zemljini, ki ni skala, zato je v spodnjem delu zêmeljska pregráda -e -e ž grad. nasuta vrtine fiksirano z injektiranjem z pregrada, v kateri je več kot 50 % celotne zêmeljskostíčna napráva -e -e ž elektr. prostornine zgrajene iz zgoščenega drobnozr-naprava, ki omogoča stik električnih naprav ali natega materiala, pridobljenega iz nahajališča postroja z električnim potencialom Zemlje mineralnih surovin zêmeljskostíčni relé -ega -êja m elektr. rele, ki zêmeljski čàs -ega čása m astr. teoretični čas, se odziva na zemeljski stik kot bi ga merila idealna ura v središču Zemlje zêmeljskostíčni tók pri gravitacijskem potencialu na morski gladini, -ega -a m 1. elektr. elek- ki ga realizira mednarodni atomski čas S: teré- trični tok, ki nastane v elektroenergetskem strični čàs omrežju pri zemeljskem stiku na določe- zêmeljski plín nem mestu na enem od njegovih vodov -ega -a m kem. teh. naravna zmes 2. elektr. električni tok, ki teče v zemljo plinastih ogljikovodikov, pretežno metana, zaradi okvare izolacije ki se po odstranitvi primesi, npr. ogljikovega zêmeljskovlážni betón dioksida, dušika, vodikovega sulfida, uporablja -ega -a m grad. sveža kot energijski vir za ogrevanje, proizvodnjo betonska mešanica z majhnim deležem vode, električne energije, kot pogonsko gorivo ali pa npr. za izdelavo tlakov, betonskih tlakovcev kot surovina v kemični industriji, npr. za pro- zêmlja -e ž elektr. dogovorno ničelni električni izvodnjo polimerov potencial ozemljitve PRIM.: mása (2) zêmeljski pritísk -ega -a m grad. vodoravna zemljína -e ž rud. zmes preperelih in sedimen-komponenta pritiska zemljine na navpično tnih kamnin, organskih primesi v površinski steno plasti zemeljske skorje zêmeljski stík -ega -a m elektr. stik električne Zenerjeva dióda -e -e [cénerjeva] ž elektr. pol-napeljave ali električnega voda z zemljo prevodniška dioda, ki ima pri določeni zaporni zêmeljski vósek -ega -ska m kem. rjava ali črna napetosti zelo oster prag prehoda iz neprevo-naravna snov, podobna parafinskemu vosku, ki dnosti v prevodnost in se uporablja predvsem se zaradi visokega tališča uporablja za električ- kot napetostni stabilizator ne izolacije, sveče S: ozokerít Zenerjeva napétost -e -i [cénerjeva] ž fiz. zêmeljskoalkálijske kovíne -ih -ín ž mn. kem. napetost na PN-spoju, pri kateri pride do Ze- elementi druge skupine periodnega sistema, in nerjevega preboja 886 zgórnja armatúra Zenerjev pojàv -ega -áva [cénerjev] m elektr. zgíbni stròj -ega -ja m grad. mobilni gradbeni pojav pri polprevodniških diodah, da začnejo ali kmetijski stroj, vlečno vozilo z zgibom pri dovolj visoki napetosti zaradi tuneliranja v med posameznimi enotami, kolesnimi Zenerjev prebòj manevriranja pri delu ali vožnji, npr. -ega -ôja [cénerjev] m fiz. zgibni valjar PN-spoju prevajati v zaporni smeri osmi ali premami za boljšo sposobnost preboj, ki ga povzroči prehod elektronov iz valenčnega pasu v prevodni pas zaradi tunelira- zgódnja tŕdnost -e -i ž grad. tlačna trdnost nja pod vplivom močnega električnega polja na cementa po 2 ali 7 dneh, ki se preskuša po PN-spoju standardu EN 196-1 zenít zgódnja tŕdnost betóna -a m astr. točka na nebesni sferi, v kateri -e -i -- ž grad. tlačna poltrak, ki se razteza od opazovalca navpično trdnost betona v časovnem obdobju njegovega zenitlót dobi standardno 100-odstotno trdnost geod. -a m optični instrument z zgoreválna entalpíja navzgor, prebada nebesno sfero strjevanja, ki traja 0–28 dni, ko po definiciji S: nàdglavíšče navpično optično osjo, s katero se usmerja in -e -e ž kem. Ü mólska kontrolira navpičnost pri gradnji visokih stavb zgoreválna entalpíja zenítna razdálja zgoreválna kómora -e -e ž stroj. enota reak- -e -e ž astr., geod. kot med navpič-nico in smerjo proti nebesnemu telesu ali poljubni cijskega motorja ali plinske turbine, v kateri višinski točki, pri čemer ima zenit vrednost 0° in zgoreva gorivo ravnina horizonta 90° S: zenítni kót zgoreválna toplôta -e -e ž 1. stroj. količnik zenítni kót toplote, ki se sprosti pri zgorevanju trdnega ali -ega -a m astr., geod. kot med nav- vrednost 0° in ravnina horizonta 90° enota joule na kilogram specífična zgoreválna S: zenítna Sp: toplôta zgórnja kalórična vrédnost (1) razdálja 2. stroj. količnik toplote, ki se sprosti pri zgore-zeolít -a m kem. mikroporozen aluminosilikatni vanju plinastega goriva, če se pri tem vodna poljubni višinski točki, pri čemer ima zenit denzira, in njegove mase, simbol Hs, merska S: z pičnico in smerjo proti nebesnemu telesu ali tekočega goriva, če se pri tem vodna para kon-mineral, ki se uporablja kot ionski izmenjalec, para kondenzira, in njegove prostornine pri molekulsko sito, katalizator v petrokemični standardnih pogojih, simbol H s, merska enota industriji joule na kubični meter S: prostornínska zgore- zétapotenciál válna toplôta Sp: energíjska vrédnost goríva (2), -a m kem. električni potencial na (2) zgórnja kalórična vrédnost 3. kem. Ü mólska fazni meji trdno-tekoče pri suspenziji koloidnih zgoreválna entalpíja delcev v tekočini, ki je vzrok elektrokinetičnih pojavov in je merilo za stabilnost koloidnih zgoreválni plín -ega -a m plin, ki nastaja pri disperzij S: eléktrokinétični potenciál zgorevanju goriva zév -a m 1. značilna medsebojna oddalje- zgorévanje -a s kem. hitra, močno eksotermna nost med deloma ali stenama kakega orodja, oksidacijsko-redukcijska reakcija, ki jo spremlja priprave ali proizvoda 2. tekst. odprtina med pojav plamena, npr. gorenje metana na zraku, osnovnimi nitmi, ki nastane z dviganjem ali gorenje vodika v kloru, gorenje premoga v peči spuščanjem tkalskih listov ali galirnih vrvic z S: gorênje ustrezno vdetimi osnovami, da se vtke votek zgórnja armatúra -e -e ž grad. armatura za zgíb -a m stroj. medsebojno gibljiva povezava prevzemanje negativnih momentov, navadno členov mehanizma, npr. pomični zgib, ho- položena v zgornji coni nosilca ali plošče, mokinetični zgib, kardanski zgib, ležajni zgib, kjer se pojavljajo natezne napetosti, npr. pri sorniški zgib balkonih S: négativna armatúra 887 zgórnja eksplozíjska mêja zgórnja eksplozíjska mêja -e -e -e ž kem. zgoščeválo -a s kem. teh. Ü gostílo koncentracija gorljivega plina, hlapov ali prahu zgoščevánje injékcijskih vrtín -a -- -- s grad. v zmesi z zrakom, nad katero se zmes ob stiku sistematično zmanjšanje osnih razdalj med z odprtim plamenom samo vname, ne da bi injekcijskimi vrtinami, pri čemer se primarna eksplodirala PRIM.: eksplozíjska mêja, spódnja vrsta vrtin dopolni z dodatno, osno zamaknje-eksplozíjska mêja (1) no vrsto vrtin zgórnja kalórična vrédnost -e -e -i ž zgoščína -e ž elektr., fiz. območje v elastični snovi, 1. stroj. Ü specífična zgoreválna toplôta, zgore-kjer je tlak večji, ali gostota molekul v zraku, válna toplôta (1) 2. stroj. Ü prostornínska zgore-večja od povprečnega tlaka ali povprečne válna toplôta, zgoreválna toplôta (2) gostote molekul zgórnji bainít -ega -a m bainit, ki nastaja pri zgrabljálnik -a m agroteh. samostojen stroj ali višjih temperaturah temperaturnega območja traktorski priključek za zgrabljanje in obračanje premene v bainit in ima peresasto obliko sena PRIM.: obračálnik zgórnji odstópek mére -ega -pka -- m stroj. zgrádba -e ž 1. razporeditev elementov, največji odstopek tolerance mere od ničelnice gradnikov in razmerja med njimi v napravi, sestavni deli prometnic, npr. pri cestah asfaltne ali snovi, npr. lesu, vlaknu, kamnini, rudi grad. S: struktúra zgórnji ustròj stroju, sistemu, računalniškem programu -ega -ôja m 1. grad. zgornji nosilni plasti, pri železnici tirnice, pragovi, gramozna 2. umetno zgrajen objekt, greda stavba, gradbeni inženirski objekt 2. stroj. krovni, nosilni del naprave, stroja, npr. karoserija, šasija, vzmetenje zíbanje -a s premikanje ladje levo in desno z zgórnji vênec okrog vzdolžne osi PRIM.: gúganje, váljanje -ega -nca m grad. venec, s katerim se zidana stena poveže na vrhu v konstrukcijsko zidák -a m grad. izdelek, ki je osnovni gradnik celoto, npr. zaključek opečnega zidu, vodnjaka za zidanje, navadno iz gline, betona ali lahkega zgostítev betona -tve ž zmanjšanje prostornine praznih prostorov med osnovnimi zrni snovi, zídana pregráda -e -e ž grad. pregrada, npr. zgostitev peska v livarski formi z nabija- zgrajena pretežno iz kamna ali betonskih njem blokov, vezanih z malto zgoščêni vodník -ega -a m elektr. večžični elek- zídanje -a s graditev zidu s pravilnim polaga-trični vodnik, v katerem so vmesni prostori njem zidakov ali obdelanega kamna v plasteh njem, vlečenjem, z izbiro ustreznega profila žic zidárska déla -ih dél s mn. grad. gradbena dela, ali z njihovo ustrezno razporeditvijo med žicami zmanjšani z mehanskim stiska- ter s hkratnim zapolnjevanjem fug z vezivom s katerimi se pripravljajo sveže malte, zidajo zgoščeválnik -a m kem. teh. posoda, priprava gradbeni elementi, npr. zidovi, stebri, oboki, z ali naprava za izločanje trdnih delcev iz su- naravnim kamnom, opečnimi ali betonskimi spenzije pod vplivom težnosti in tekočine iz zidaki, ometavajo površine, izdelujejo tlaki, odpadnih vod za predelavo izločenega blata v zidárska málta -e -e ž grad. mešanica enega gnojilo gošč, uporablja se npr. v napravah za čiščenje vgrajujejo okna, vrata, sidra PRIM.: bistrílnik, usedálnik anorganskega veziva ali več anorganskih veziv, zgoščeválni váljar -ega -ja m agroteh. valjar, agregatov, kemičnih ali mineralnih dodatkov in samostojno orodje takoj za plugom ali prvo toliko vode, da se dobro obdeluje, za naležne in orodje v agregatu za dopolnilno obdelavo navpične stike, dodatno zapolnjevanje stikov težkih tal, uporablja se za globoko zgoščevanje med zidaki, kamni, ki se po osušitvi na zraku zorane zemlje strdi 888 zlítina monél® zidárska méra -e -e ž grad. zláta péna dejanska mera neo- -e -e ž met. listek zlata, tanjši od metanega ali neobloženega zida folije, ki se uporablja za zlatenje, npr. črk zidárska téhtnica S: pénica -e -e ž grad. priprava s prizmatičnim lesenim ali kovinskim ohišjem zlatênje -a s 1. kem. teh. prekrivanje predmetov z vgrajenima cevnima libelama, katerih osi s tanko prevleko zlata za polepšanje njihovega sta medsebojno pravokotni, za uravnavanje videza PRIM.: pozlačevánje 2. mehansko zidárski cemènt šanje videza, npr. kipov, štukatur S: pozla-grad. -ega -ênta m cement čevánje vodoravne ali navpične smeri S: vôdna téhtnica nanašanje zlate pene na predmete za polep- z dodatkom sredstev za ozračenje in z nizko zgodnjo trdnostjo, ki se uporablja za izdelavo zlató -á s kem. element iz bakrove skupine perio-malt za zidanje in ometavanje ter za malte, dnega sistema, rumena, zelo tanljiva plemenita za obdelavo kamna, opeke, betona ali zidu, simbol Au navadno s klinasto ali prizmatično konico zlépljenje kontáktov -a -- s elektr. zvaritev zídni lók -ega -a m 1. grad. gradbeni premosti-kontaktnih elementov zaradi prevelikega elek-tveni element nad odprtino v zidu za prenos tričnega toka, ki teče skoznje obremenitev nad lokom, širokim, kot je zidársko dléto dnostjo, uporablja se za nakit in spominske grad. -ega -a s ročno orodje kovance, v elektroniki za električne kontakte, odporne proti zmrzovanju kovina z veliko električno in toplotno prevo-debelina zidu zlítina -e ž met. trden kovinski material, izdelan 2. grad. arhitektonski element v zidu, ki ima lahko dekorativni, oblikovni ali iz staljene mešanice dveh ali več elementov, konstrukcijski namen od katerih je vsaj eden kovina, sestavine pa se z po strditvi ne dajo več fizično ločiti, npr. bron, element zidu, navadno vodoravno na plosko met. zlítina Al-Cu-Si -e -- [aèl ceú esí]] ž lahka položene opeke, kamni, položeni na suho ali livna, zmogljiva aluminijeva zlitina z masnim zídni sklàd -ega skláda m grad. gradbeni nerjavno jeklo Sp: legúra PRIM.: zmés dolžini zidu deležem silicija 8,3 % in bakra 2,8 %, ki ima pri med dve plasti malte in enake višine po vsej 300 °C dobre mehanske lastnosti, npr. natezno zídni solíter -ega -tra m kristali kalcijeve- trdnost, napetost tečenja, raztezek, in se lahko ga nitrata, ki se tvorijo na zidovih v vlažnih toplotno obdeluje S: báker-silícij-alumínijeva prostorih zlítina zircaloy® -a [církaloj] m met. blagovna znamka zlítina Al-Si -e -- [aèl esí] ž met. livna aluminijeva zlitine cirkonija in masnega deleža kositra zlitina, ki navadno vsebuje masni delež silicija 1,2–1,7 %, ki se uporablja za srajčke gorivnih 8–13 % S: silícij-alumínijeva zlítina Sp: alumínij-elementov v jedrskih reaktorjih -silícijeva zlítina z izpláko zaščíten izkòp -- -- -ega -óka m grad. zlítina In-Ga-Mn-As -e -- [índija galíja mangána ozek izkop, katerega boki so podprti z zapol- in arzéna] ž met. kvaternarna zlitina iz indija, galija, nitvijo izkopane odprtine s težko tekočinsko mangana in arzena, ki ima magnetne in polpre-izplako vodniške lastnosti zlagálnik zlítina monél® -a m stroj za zlaganje papirja, tekstilij -e -- ž met. blagovna znamka zláta brónsa zlitine niklja z masnim deležem niklja do 67 %, -e -e ž kem. teh. bronsa na podlagi bakra 28 % in s primesmi železa, mangana, medi, ki ima zlatast sijaj S: bákrova brónsa aluminija, zaradi velike odpornosti proti zláta grúda -e -e ž met. neoblikovan manjši kos koroziji se uporablja zlasti v kemijski in naftni samorodnega zlata industriji, v ladjarstvu, pri izdelavi turbin 889 zlítinski elemènt zlítinski elemènt -ega -ênta m met. kovina, ki delovanje, izdelovanje materiala, izdelkov v se dodaja osnovni kovini, da s stalitvijo nastane določenem času S: kapacitéta zlitina zmogljívost črpálke -i -- ž največji prostor- zlítinski sistém -ega -a m met. sistem, ki ninski tok, ki ga črpalka zmore prečrpati pri prikazuje fazno zgradbo zlitine v odvisnosti od določeni tlačni razliki, merska enota kubični sestave in temperature meter na sekundo zlívanje jêder -a -- s fiz. jedrska reakcija, pri zmogljívost eléktričnega vóda -i -- -- ž elektr. kateri se združujejo lažja jedra v težja, npr. največja trajno dopustna obremenitev električ- zlivanje jeder vodika v jedro helija v Soncu nega voda glede na segrevanje, padec napetosti Sp: jêdrska fuzíja in stabilnost prenosa zlòg zlóga m 1. elektr., stroj. enota naprav ali stroja zmogljívost kondenzátorja -i -- ž elektr. iz več delovno, praviloma tudi mehansko količnik električnega naboja na eni od elektrod povezanih elementov ali sestavin za opravlja- kondenzatorja in potencialne razlike med elek- nje funkcij na višji stopnji členitve tehničnega trodama pri zanemarjenem vplivu katerega koli razporeditev atomov, ionov ali molekul v snovi zmogljívost pečí -i -- ž met. količnik mase S: sistema S: módul (4) 2. met. urejena prostorska električnega vodnika računalniški besedi, navadno osem, ki se upo- kovine ali zlitine, ki jo lahko peč stali, in časa kem. sklàd (1) 3. elektr. določeno število bitov v števajo kot enota taljenja Sp: kapacitéta pečí z zlogôvna grádnja značílnica -e ž -e -e ž grad., stroj. diagram odvisnosti parametrov Ü naprave, stroja ali postroja, npr. sile, navora, modulárna grádnja (2) moči, od osnovnih obratovalnih parametrov, zlóžba -e ž grad. plast zloženih skal za utrditev npr. hitrosti, vrtilne frekvence, tlaka, tempera- brega ture S: karakterístika Sp: karakterístična krivúlja ki znižuje vstopni tlak in na izstopni strani istovrstnih snovi, predmetov ali pojavov, npr. S: zmanjševálnik tláka -a -- m stroj. ventil, značílnost -i ž izrazita ali bistvena lastnost vzdržuje konstantni tlak reducírni ventíl kovinski lesk, prevajanje električnega toka in PRIM.: regulátor tláka toplote pri kovinah, disociacija kemičnih spojin zmehčíšče -a s kem. teh., met. temperaturno značílno števílo -ega -a s fiz., kem. faktor, območje, v katerem se snov, ki nima ostrega ki nastopa v fizikalnem opisu pojava, pri tališča, npr. keramični material, ruda ali steklo, katerem sodelujeta dva ali več procesov, in zmehča izraža razmerje ali razmerja med prispevki teh zmés zmesí ž kem. homogena snov iz več procesov, npr. Reynoldsovo število, Machovo sestavin, ki niso kemijsko vezane med seboj število S: karakterístično števílo Sp: brezdimen-in jih je mogoče ločiti s fizikalnimi postopki zíjsko števílo PRIM.: spojína, zlítina znák eléktričnega udára -a -- -- m znak, zmočljívost -i ž tekst. lastnost tekstilije, ki viden na telesu, ki ga pusti električni oblok ali omogoča, da vanjo prodira voda, tekočina, pri prehod toka skozenj, npr. ožganina čemer iz nje izpodriva zrak znák kakôvosti -a -- m znak, ki potrjuje pred-zmogljívost -i ž 1. sposobnost naprave videno kakovost izdelka ali stroja, da opravlja predvideno funkcijo známka -e ž element, simbol ali beseda za v skladu s pričakovanjem in veljavnimi označevanje izdelka, npr. znamka cementa standardi 2. največja sposobnost naprave, ZNF stroja, obrata, tovarne za pridobivanje, pre- -- [zeenèf] ž krat. telekom. Ü zeló nízka frekvénca 890 zóžek znížanje napétosti -a -- s elektr. zobáto koló dopustno -ega -ésa s stroj. Ü zobník namerno znižanje napetosti za zmanjšanje zóbčasta brána -e -e žagroteh. navadna toga brana, porabe električne moči S: tíha redúkcija sestavljena iz branišča, na katero so navpično ali znížanje zmrzíšča -a -- s pojav, da ima poševno navzdol priviti kovinski braniki raztopina nižje zmrzišče kot čisto topilo, pri zóbčasta kotálna brána -e -e -e ž čemer je znižanje zmrzišča sorazmerno molal-1. agroteh. kotalna brana s težjimi in zavitimi nosti topljenca zobčastimi profili po obodu valja, ki se zób -á m uporablja za utrditev srednjih ali lahkih tal 1. človeškemu ali živalskemu zobu agroteh. 2. brana z ravnimi zobčastimi profili po podoben del orodja, priprave ali naprave obodu valja, ki se uporablja za intenzivnejše 2. stroj. rezalni del žage ali frezala 3. stroj. nosilni drobljenje in sekanje grud na težkih tleh ali funkcionalni del zobnika 4. agroteh. navpično ali poševno na okvir trdno pritrjen raven, zóbec -bca m krajši in tanjši zob orodja, kratek ali daljši koničast, dletast ali lopatičast zóbni amalgám -ega -a m zlitina živega srebra delovni del brane ukrivljen, okrogel, tri- ali štirioglat kovinski priprave ali naprave med zaporednima utoroma pri električnem in srebra z dodatki kositra in bakra za zobne S: braník (2) 5. elektr. del jedra zobáta létev zobník -a m stroj. osnovni del zobniškega preno- ž -e -tve stroj. kovinska letev s stan-snika, gonila, mehanizma za prenos vrtilnega dardnim modulom ozobja, ki je osnovni del ali premočrtnega gibanja v obliki kolesa ali stroju plombe Sp: srêbrov amalgám zobniškega prenosnika za premočrtno gibanje koluta z zunanjim ali notranjim standardnim PRIM.: zobník ozobjem Sp: zobáto koló PRIM.: zobáta létev zobáta veríga -e -e ž stroj. veriga verižnega zobníška črpálka -e -e ž stroj. rotacijska prenosnika ali gonila z zobatimi členki ali z črpalka, navadno z dvema zobnikoma z lamelami zunanjim ali notranjim ozobjem, ki se ubirata zobáta želéznica -e -e ž gorska železnica v ohišju, s katerim tvorijo praznine med zobmi z zobato letvijo po sredini tira za pogon z črpalne celice, kar zagotavlja sorazmerno ena-zobniškim prenosnikom PRIM.: tórna želéznica komerno iztiskanje tlačnega medija zobáti bóben zobníški menjálnik -ega -a m stroj. -ega -bna m stroj. menjalnik, boben z zobatim vencem za pogon z zobniškim ali navadno sestavljen iz več gredi, zobnikov in verižnim prenosnikom s standardnim profilom mehanizma za izbiranje različnih prestavnih zob, ki se uporablja predvsem pri gradbenih razmerij vhodne in izhodne vrtilne frekvence, ki ali kmetijskih strojih, pri strojih v komunalni se uporablja zlasti v vozilih in mobilnih strojih dejavnosti zobníški prenôsnik -ega -a m stroj. mehanski jermen z zobmi, navadno iz okrepljene sin- parov zobnikov ali zobnika in zobate letve PRIM.: zobáti jêrmen -ega jerména m stroj. prenosnik, sestavljen iz enega ali več ploščati tetične gume, za jermenske prenosnike brez zobníško gonílo spodrsavanja in nadzorovanim kotom zasuka zobníško gonílo -ega -a s stroj. pogonski zobate jermenice, npr. za pogon odmične mehanizem, v strnjeni izvedbi sestavljen iz gredi pri motorjih z notranjim zgorevanjem enega ali več parov zobnikov, ustreznega števila PRIM.: klínasti jêrmen gredi in ležajev v ohišju, za prenos vrtilnega ali zobáti váljar premočrtnega gibanja PRIM.: multiplikátor, -ega -ja m stroj. valjar z izmenično redúktor, zobníški prenôsnik vrtljivo nasajenimi manjšimi širšimi celorobimi zóžek koluti in ožjimi večjimi zobatimi koluti za drob- -žka met. relativno zmanjšanje premera ljenje grud Sp: brazdáti váljar nateznega preskušanca ob pretrganju 891 zóženje zóženje -a s zráčni tlák absolutno zmanjšanje premera -ega -a m tlak, ki ga ustvarja dela, špranje ali vrzeli zaradi zunanjih vplivov Zemljina atmosfera S: atmosfêrski tlák zráčna blazína -e -e ž 1. stroj. zráčno položêna tekstílija plast stisnjenega -- -e -e ž tekst. Ü zraka pri aerodinamičnem ležajenju 2. stroj. plast napíhana tekstílija z stisnjenega zraka pod ustrezno oblikovanim zrakotêsnost -i ž lastnost posode, trupom letalnika ali vozila, katerega tlak je naprave, spoja, stavbe, da ne prepušča zraka rahlo višji od zračnega tlaka okolice, tako da PRIM.: nèprepústnost za vôdo, vodotêsnost ustvarja blazino, po kateri lahko letalnik ali zrcáljenje vozilo drsi 3. -a s mat. stroj. Ü preslikava ploskve v ploskev, várnostna blazína pri kateri se vsaka točka preslika v točko na zráčna čŕta -e -e ž najkrajša razdalja med nasprotni strani zrcalne ravnine S: refleksíja točkama na površini Zemlje zrcáljenje skózi sredíšče -a -- -- s mat. presli-zráčna kopél -e -i ž kem. kopel za enakomerno kava točke v točko, ki je v enaki razdalji na drugi segrevanje laboratorijskih posod z vročim zrakom strani središča zráčna pót -e potí ž prom. zračni koridor, zrcálna enákost -e -i ž fiz. enakost med dvema nadzorovan in urejen z radionavigacijskimi geometrijskima tvorbama, če je zrcalna slika napravami ene enaka sliki druge zráčna réža -e -e ž elektr. reža med feroma-zrcálna simetríja -e -e ž mat. simetrija geome-gnetnimi deli magnetnega kroga, npr. med trijske strukture, ki se ohranja pri zrcaljenju statorjem in rotorjem stroja, v jedru transfor-zrcálni balón -ega -a m balon, katerega del matorja površine je pokrit s kovinsko plastjo, ki odseva zráčna tlačílka -e -e ž batna črpalka z ročnim svetlobo ali nožnim pogonom za polnjenje pnevmatik zrcálni daljnoglèd -ega -éda m fiz. daljnogled, zráčna vlážnost -e -i ž les. vlažnost celulozne ki ima za objektiv zbiralno zrcalo vlaknine, lesovine ali lesa, ki je v ravnotežju z zrcálni furnír -ega -ja m les. furnir z zelo relativno zračno vlažnostjo okolnega zraka visokim sijajem zráčna zavóra -e -e ž stroj. naprava na krilu, ki zrcálni galvanométer -ega -tra m elektr. galva- poveča upor letala in s tem hitrost izgubljanja nometer z zrcalom na vrtljivi tuljavici, ki odbija višine S: aêrodinámična zavóra svetlobni žarek, ki pada nanj Sp: galvanométer s zráčnica -e ž toroidno oblikovan gumen notranji svetlôbno znáčko del kolesne ali avtomobilske pnevmatike zrcálni obòk -ega -óka m grad. kadunjasti obok, zráčnik -a m met. tanek cevast kanal v livarski katerega vrh je zaključen z ravno ploskvijo pra- formi za odvajanje zraka iz livne votline med vokotne ali ovalne oblike vlivanjem taline zrcálni odbòj -ega -ôja m fiz. odboj na lokalno zráčni kondenzátor -ega -ja m elektr. konden- ravni površini, na kateri se vzporeden snop zator, v katerem zrak med kovinskima ploščama žarkov odbije tako, da je kot, ki ga oklepa učinkuje kot dielektrik vpadni snop z normalo na ploskev, enak kotu, zráčni koridór -ega -ja m prom. omejen zračni ki ga oklepa odbiti snop z normalo, in vpadni prostor za letalski promet snop, normala in odbiti snop ležijo v isti ravnini zráčni odklópnik -ega -a m elektr. zrcálo odklopnik, -a s fiz. optični element z gladko odbojno pri katerem se kontakti razklenejo in sklenejo v površino, ki odbija žarek po lomnem zakonu, zraku pri atmosferskem tlaku z zračnim pihom, npr. ravno zrcalo, parabolično zrcalo, krogelno ki ugasne oblok zrcalo, hiperbolično zrcalo 892 zunánji vskóčnik zréli lés -ega lesá m gozd. les z višjo gostoto, vinsko vodo, previsoko temperaturo, mehan-dobrimi mehanskimi lastnostmi in debelejšimi skimi poškodbami celičnimi stenami, ki nastane v zrelih letih rasti zunánja léga báta -e -e -- ž stroj. lega bata pri drevesa S: adúltni lés batnih strojih, pri kateri je batnica popolnoma zŕnati perlít -ega -a m met. perlit s kroglicami izvlečena iz valja počasnem ohlajanju jekla Sp: sferoidít zunánja prenapétost -e -i ž elektr. prehodna zŕnavost cementita v feritni osnovi, ki nastane pri zelo zunánja montáža -e -e ž montaža na prostem -i ž grad., kem. teh. sestava sipkega prenapetost, ki je posledica atmosferskih raz- materiala v deležih frakcij glede na velikost zrn elektritev ali pojavov indukcije v elektroener-S: granulácija (1), granulometríjska sestáva getskem omrežju zŕnavostna analíza -e -e ž kem. teh. ugotavljanje zunánja razsvetljáva -e -e ž elektr. razsvetlja-zrnavosti zrnatega materiala va, ki mora izpolnjevati pogoje za delovanje v zŕnavost zemljíne -i -- ž grad. atmosferi na prostem sestava zemljine v deležih frakcij glede na določene velikostne zunánja síla -e -e ž fiz. sila, ki deluje na sistem iz intervale zrn okolice PRIM.: nótranja síla zrnína -e ž met. material v zrnih, npr. kovina, zunánja ukrívljenost -e -i ž mat. ukrivljenost žlindra Sp: granulát (3) mnogoterosti glede na večrazsežni prostor ali zŕno mnogoterost, v katerega je vložena -a s met. majhen trd delec česa, npr. livar-skega peska zunánje brúšenje -ega -a s brušenje zunanjih zrúšek površin, npr. rezil, trakov -ška m grad., rud. porušitev hribine v podzemni prostor, npr. v rudniku, predoru, kar zunánje rêbro -ega -a s elektr., stroj. hladilno rebro z povzroči neželen povečan profil prostora na napravi ali stroju, npr. na transformatorju, zrušílno brême motorju z notranjim zgorevanjem -ega breména s breme, ki zrušítev ali fine malte, odporne proti atmosferskim in -tve ž razpad zlasti objektov na dele, mehanskim vplivom, ki se nanese v eni ali več kose, povzročen s silo povzroči porušitev ali zrušitev zunánji omèt -ega -éta m grad. omet iz grobe zrušítveno brême PRIM.: porušítev (2) plasteh na zunanjo fasadno površino stavbe ki presega nosilnost konstrukcije in povzroči zunánji prikljúček -ega -čka m 1. elektr. priklju-njeno porušitev -ega breména s breme, S: fasádni omèt ček za priključitev aparata, naprave ali stroja z-transformácija -e [zé] ž elektr. transformacija na razdelilno omrežje 2. elektr. priključek, ki prenosne funkcije časovno diskretnega sistema povezuje električne vode in naprave od omrežja v kompleksno ravnino spremenljivke z, ki do visokonapetostnega ločilnika ali do glavne omogoča prikaz položaja polov in ničel varovalke odjemalca zúnajnivójsko križíšče -ega -a s prom. zunánji skóznjik križišče -ega -a m elektr. skoznjik, pri prometnic na različnih nivojih, izvedeno z katerem sta oba konca prirejena za namestitev nadvozom ali podvozom v okoljskem zraku ob atmosferskem tlaku in zunánja balístika izpostavljena zunanjim atmosferskim vplivom -e -e ž balistika izstrelka, projektila po izstopu iz cevi strelnega orožja, zunánji stôžec -ega -žca m stroj. standardiziran raketometa stožčast držaj paličastega orodja, npr. Morsejev zunánja eléktrična napráva stožec ali metrski stožec PRIM.: nótranji stôžec -e -e -e ž elek-trična naprava za uporabo na odprtem z lastno zunánji vskóčnik -ega -a m stroj. strojni zaščito pred okoljskimi vplivi, npr. vlago, pada- element v obliki elastičnega obročka v utoru 893 zvár sornika, gredi ali osi za varovanje strojnih ki zaradi enakomerne rotacije Zemlje narašča delov proti aksialnemu pomiku Sp: Seegerjev enakomerno s časom Sp: sidêrski čàs obróček (1) PRIM.: nótranji vskóčnik zvézdno léto -ega -a s astr. Ü sidêrsko léto zvár -a m var. nerazstavljiva zveza dveh ali zvézna fúnkcija -e -e ž mat. funkcija, za katero več delov, izdelana z varjenjem S: zvárni spòj velja, da se funkcijske vrednosti v okolici vsake Sp: šív (2) , vár (2) točke tem manj razlikujejo, čim manjša je zvárjenec -nca m var. izdelek, zvarjen iz dveh ali izbrana okolica več delov PRIM.: varjênec zvézna grêda -e -e ž grad. Ü kontinuírna grêda zvárni spòj -ega spôja m var. nerazstavljiva zvézna mnóžica -e -e ž mat. urejena množica zveza dveh ali več delov, izdelana z varjenjem elementov, v kateri je med poljubno bližnjima S: zvár Sp: šív (2) , vár (2) elementoma vedno mogoče najti element, ki je zvár v hládnem -a -- -- m met. livarska napaka, bližji obema z ki nastane, kadar se dve fronti tekoče kovine, zvézna obtéžba -e -e ž grad. obtežba, razpore-ki se srečata v livni votlini forme ne zlijeta jena po dolžini, površini ali prostornini kon-popolno, in je videti kot črta na ulitku strukcije Sp: porazdeljêna obtéžba Sp: hládni zvár zvézna odvedljívost -e -i ž mat. lastnost zvéza -e ž 1. grad., stroj. povezava dveh ali več funkcije, katere vsi parcialni odvodi so v dani razstavljivih ali trajno povezanih delov, npr. točki zvezne funkcije lepljena zveza, varjena zveza PRIM.: spòj (1) zvézna simetríja 2. telekom. povezava med točkama sistema, ki -e -e ž mat. simetrija, ki se izraža s simetrijsko grupo z zveznim naborom omogoča stalne stike in izmenjavo informacij, parametrov, npr. translacijska simetrija ravnine npr. povratna zveza, telefonska zveza se izraža s translacijsko grupo, katere parametra zvéza na čèp -e -- -- ž grad., les. Ü čêpna zvéza sta premika levo–desno in gor–dol, ki zavzemata zvézdasta brána -e -e ž agroteh. brana z vlitimi poljubne vrednosti iz nabora realnih števil zvezdastimi koluti v dveh vrstah za drobljenje zvézna verjétnostna porazdelítev -e -e grud-tve ž mat. verjetnostna porazdelitev, pri kateri zvézdasti motór -ega -ja m stroj. motor z notra- lahko zavzame naključna spremenljivka kate- njim zgorevanjem z zvezdasto razporejenimi valji rokoli vrednost iz intervala možnih vrednosti, zvézdasti obòk npr. Gaussova porazdelitev -ega -óka m grad. križni obok, pri katerem so rebra razporejena navadno v zvézni časôvni signál -ega -ega -a m telekom. zvézdasto omréžje macije spreminja vsak trenutek PRIM.: diskrétni -ega -a s elektr. Ü radiálno časôvni signál osemogelnih zvezdah signal, v katerem se lahko vsak parameter infor- torskih ali transformatorskih navitij v zvezdo funkcija, ki jo predstavlja S: nevtrálna tóčka Sp: zvezdíšče trífáznega sistéma zvézni spékter -ega -tra m fiz., kem. spekter ali zvezdíšče trífáznega sistéma -a -- -- s elektr. Ü spektralno območje, v katerem se ne zaznavajo nevtrálna tóčka posamezne emisijske ali absorpcijske črte zvezdíšče zvézni signál -ega -a m neprekinjeni signal pri s -a elektr. stična točka vezave genera- analogni signalizaciji, ki vztraja, dokler obstaja omréžje zvézdna vezáva -e -e ž elektr. Ü vezáva v zvézdo zvéznost -i ž mat. lastnost zvezne funkcije, zvézdni čàs -ega čása m astr. časovni kot po- da gre diferencial funkcije proti nič, če gre mladišča, merjen v urah, minutah in sekundah, prirastek neodvisne spremenljivke proti nič 894 zvŕst zvéženje -a s met. nepravilna ukrivitev, npr. jemanje zvočnih valov, njihovo okrepitev in obdelovanca pri kaljenju, ognjevzdržne opeke usmerjanje Sp: akústični liják pri žganju zvóčni signál -ega -a m slišni signal za opozar- zvijávi kábel sirene Sp: akústični signál PRIM.: zvókovni signál m -ega -bla elektr. Ü gíbki kábel zvóčni tlák ZVF -- [zeveèf] ž krat. telekom. Ü zeló visôka frekvénca janje, sporočanje, npr. pisk piščalke, zavijanje zvijávi vodník -ega -a m fiz. razlika med trenutnim elektr. -ega -a m Ü gíbki vodník celotnim tlakom pri širjenju zvoka in statičnim zvijávost -i ž lastnost vrvi, kabla, da prenese tlakom, simbol p, merska enota pascal, Pa pogosto zvijanje in prepogibanje S: akústični tlák zvíšanje vrelíšča zvóčnofrekvénčni sprejémnik -a -- s pojav, da ima -ega -a m raztopina višje vrelišče kot čisto topilo, pri telekom. sprejemnik signalov v govornem fre-čemer je zvišanje vrelišča premo sorazmerno kvenčnem pasu Sp: tónfrekvénčni sprejémnik molalnosti topljenca zvóčno níhanje -ega -a s fiz. nihanje tlaka ali zvítek -tka m met. z navijalnega bobna snet navit hitrosti delcev v sredstvu, v katerem je zvok kovinski trak kot transportna enota zvóčno pólje -ega -a s fiz. Ü akústično pólje zvítje kríla -a -- s stroj. zmanjševanje vpadnega zvók -a m fiz. valovanje tlaka v sredstvu s fre-kota profila vzdolž razpetine krila od korena kvencami v slišnem območju 16–20 000 Hz proti krajišču, kadar je profil po vsem krilu enak zvókovna sléd -e sledí ž elektr. sled, ki vsebuje ske krivulje, ki meri hitrost sukanja binormale elektr. zvókovni signál -ega -a m električni signal, na krivuljo pri gibanju vzdolž krivulje zvítost -i ž mat. parameter ukrivljenosti prostor- zapis zvokovnega signala Sp: zvóčna sléd zvóčna energíja -e -e ž energija, ki se prenaša met. zvonárna -e ž specializirana livarna zvonov z zvokom iz zvonovine, ki z obliko ulitka daje zvonu zvóčna izolácija -e -e ki posreduje zvočni signal PRIM.: zvóčni signál z ž izolacija za dušenje njegovo višino tona, fino uglaševanje pa se zvoka Sp: akústična izolácija doseže s struženjem zvonove notranjosti zvóčna jákost -e -i ž fiz. gostota energijskega zvónasti mlín -ega -a m grad. mlin, navadno na toka zvočnega valovanja, simbol l, merska motorni pogon, v katerem se snov melje med enota watt na kvadratni meter S: jákost zvóka zvonastim okrovom in stožčastim rotorjem zvóčna móč -e močí ž fiz. moč zvočne energije, zvonovína -e ž met. zlitina bakra z masnim ki jo zvočilo oddaja v prostor, simbol Pac, deležem kositra 20–25 %, ki je trda in ob merska enota watt udarcu daje zven, uporablja se za litje zvonov zvóčna sléd -e sledí ž elektr. Ü zvókovna sléd zvračálnik -a m rud. naprava za avtomatično zvóčni fílter zvračanje jamskih vozičkov, napolnjenih s -ega -tra m elektr. filter, ki zaduši premogom ali rudo, pri čemer se voziček zvoke določenih frekvenc Sp: akústični fílter obrne za 180° okrog vzdolžne osi nad kovinsko zvóčnik -a m elektr. elektroakustični pretvornik, rešetko, nameščeno nad bunkerjem, kamor se ki z aktuatorjem pretvarja sprejeti električni stresa premog ali ruda signal v ustrezen zvočni signal zvŕst zvrstí ž kem. atom, molekula, del molekule zvóčni liják -ega -a m elektr. cev spremenljivega ali ion, ki sodeluje kot reaktant ali produkt v prereza, ki se uporablja za oddajanje ali spre- kemijski reakciji 895 žába za nivelacíjsko láto Ž žába za nivelacíjsko láto -e -- -- -- ž geod. žágni líst -ega -a m les. nazobčan list žage, kovinska podložka krožne ali trikotne oblike žagalnega stroja z naostrenimi in izmenično z izboklino, na katero se postavlja nivelacijska razprtimi zobmi PRIM.: króžni žagálni líst lata žakár -ja m tekst. naprava za tkanje velikih žábji pokròv -ega -ôva m grad. zaščitna loputa, vzorcev ž nameščena na proste kanalizacijske iztoke iz žakárska ničálnica -e -e ž tekst. ničalnica na objektov, ki preprečuje vstop manjšim živalim žakarskih statvah v objekt žakárska platína -e -e ž tekst. dvižni element za žága -e ž 1. ročno orodje za žaganje v obliki tvorbo zeva na žakarskih statvah ozobljenega lista 2. les., stroj. Ü žagálnik, žagálni žakárska pletílska napráva -e -e -e ž tekst. stròj naprava, ki na pletilnikih izbira igle za pletenje žagálnik -a m les., stroj. stroj za žaganje lesa, načrtovanega vzorca kovine, kamna ali betona v stacionarni ali žakárska tkanína -e -e ž tekst. vzorčasta prenosni ročni izvedbi s krožnim žagalnim tkanina, tkana na žakarskih statvah listom, brezkončnim žagalnim trakom, žakárske státve abrazivno ploščo ali diamantno žico za -ih státev ž mn. tekst. statve z žakarskim mehanizmom za tkanje žakarskih kamen ali beton S: žagálni stròj Sp: žága (2) vzorcev žagálni stròj -ega strôja m les., stroj. stroj za žakárski mehanízem -ega -zma m žaganje lesa, kovine, kamna ali betona v sta- tekst. mehanski ali elektronsko krmiljeni mehanizem, cionarni ali prenosni ročni izvedbi s krožnim nameščen nad statvami, pri katerem se platine žagalnim listom, brezkončnim žagalnim skupaj z galirnimi vrvicami in ničalnicami trakom, abrazivno ploščo ali diamantno žico dvigajo in spuščajo, kar omogoča tvorbo zeva in za kamen ali beton S: žagálnik Sp: žága (2) tkanje žakarske tkanine žáganica -e ž les. Ü dèska (1) žakárski pletílnik -ega -a m tekst. pletilnik z žáganje -a s vzdolžno ali prečno ločevanje, žakarsko pletilsko napravo obrezovanje in obdelovanje dreves, debel, žakárski stròj -ega strôja m tekst. stroj za tkanje lesenih gradnikov, kovinskih profilov in delov ali pletenje vzorčastih tekstilij ali kamna električna napetost, ki v vsaki periodi linearno neomejenih velikosti, npr. roža, list, domi-šljijski vzorec, ki se lahko tke le na žakarskih naraste od vrednosti nič do končne vrednosti žágasta napétost žakárski vzórec -ega -rca m tekst. vzorec, skoraj -e -i ž fiz. periodična ga objekta iz več nesimetričnih dvokapnic -a s les. podolgovati ostanki po robljenju, obžagovanju deske z eno skoraj navpično strešino in drugo žámet žágasta stréha -e -e ž grad. streha industrijske- žámanje statvah strešino z navadnim naklonom S: šédasta -a m tekst. tkana, redkeje pletena, tekstili-stréha ja z do 3 mm visokim lasom 896 želatína žár -a m žarjênje na čŕno svetloba, ki jo oddaja zelo vroča snov, -a -- -- smet. Ü čŕno têmpranje njena barva pa je odvisna od temperature, npr. žárkasto omréžje -ega -a s elektr. Ü radiálno beli žar, rdeči žar Sp: žarílna bárva omréžje žárek -rka m 1. na valovno ploskev pravokotna žárkasto ozemljílo -ega -a s elektr. ozemljilo s črta, usmerjena vzdolž razširjanja valovanja kraki, ki potekajo radialno iz središča, za zmanj-2. fiz. idealiziran snop svetlobe, ki označuje smer šanje ozemljitvenega upora širjenja svetlobe ali drugega elektromagnetne-žárki X ga valovanja, navadno kot črta v smeri širjenja -ov -- [íks] m mn. fiz. Ü réntgenska svetlôba valovanja 3. fiz. ozek snop svetlobe žarílna bárva žárkost -e -e ž Ü žár -i ž kem. pojav, značilen za kvarjenje žarílna izgúba maščob, ki je posledica nastanka prostih -e -e ž kem. izguba masnega maščobnih kislin, zlasti butanojske kisline deleža sestavin, ki pri žarjenju snovi zgorijo ali zaradi hidrolize maščob ali zaradi oksidacije izhlapijo, npr. organske snovi, CO 2 iz karbona-in z njo povezane cepitve dvojnih vezi C=C v tov Sp: žaroizgúba nenasičenih maščobah žarílna nítka -e -e ž elektr. tanka žica, ki jo je v žárkovna óptika -e -e ž področje optike, ustrezni atmosferi mogoče z električnim tokom ki pri projektiranju optičnih naprav, katerih segreti na dovolj visoko temperaturo, da oddaja dimenzije so mnogo večje od valovne dolžine svetlobo Sp: svetílna nítka svetlobe, obravnava svetlobo kot žarke S: geo-žarílna péč -e pečí ž met. peč za toplotno metríjska óptika obdelavo z žarjenjem polizdelkov, izdelkov, žárnica -e ž sijalka, ki oddaja svetlobo z ulitkov ali izkovkov žarenjem, npr. žarnica z volframovo nitko žarílni dvójček -ega -čka m met. pojav ž žaroizgúba -e ž kem. Ü žarílna izgúba dvojčične meje pri žarjenju kovinskega žaromèt materiala -éta m elektr. svetlobni vir ali naprava, žarílni lônček v kateri sijalka skupaj z optičnim sistemom -ega -čka m kem. laboratorijska usmerja svojo svetlobo v želenih smereh, npr. posodica za žarjenje oborin v gravimetriji, npr. avtomobilski žaromet porcelanasti žarilni lonček, platinski žarilni žarométna sijálka lonček -e -e ž sijalka v žarometu, pritrjena tako, da skupaj z optičnim sistemom žaríšče -a s 1. točka ali območje, iz katerega usmerja svetlobo v želeni smeri izhaja aktivnost, vpliv ali sevanje, npr. žarišče žarovzdŕžnost potresa, sevanja, požara 2. fiz. ravnotežna točka -i ž met. lastnost kovinskih ma-dinamičnega sistema drugega reda, ki ima v terialov, npr. nekaterih jekel, da pri visokih tem-fazni ravnini izvor ali ponor trajektorij peraturah ohranijo dobre mehanske lastnosti žarjênje PRIM.: ognjevzdŕžnost -a s met. tehnološki postopek segre-vanja predmetov, npr. polizdelkov, izdelkov, žebèlj -bljà m grad., les. element za vezavo ali ulitkov, izkovkov, delov za kaljenje, popuščanje, spajanje dveh lesenih elementov z ročnim ali do žara, navadno kot del toplotne obdelave strojnim zabijanjem, izdelan iz jeklene žice žarjênje jêkla različnih debelin, dolg do 310 mm, z gladkim, -a -- s met. toplotna obdelava, navojnim, nazobčanim ali žlebičastim telesom, pri kateri se jekleni izdelek segreje na določeno s kratko konico na enem koncu in valjasto, temperaturo, npr. zaradi homogenizacije, po-rahlo stožčasto glavo na drugem S: žíčnik puščanja, se pri tej temperaturi zadržuje toliko želatína časa, kot je potrebno za določene spremembe, -e ž kem. prozorna, brezbarvna in in nato počasi ohladi krhka trdna snov v obliki lističev ali prahu, 897 želézna kovína ki se pridobiva iz živalskih kosti in kož in se železokrívstvo -a s grad. krivljenje in vgraje-uporablja v živilstvu, za fotografske emulzije vanje armature v opaž za armiranobetonske Sp: glutín PRIM.: galêrta konstrukcije njegove zlitine, npr. jeklo, železova litina želézova góba -e -e ž met. gobasto železo, pri-PRIM.: želézna kovína -e -e ž met. železo in železolivárna -e ž met. Ü livárna želéza nèželézna kovína po železniških tirih ter spremljajočih dejavno- masnim deležem ogljika 2,1–4,0 % in silicija 1–3 % kot glavnima zlitinskima elementoma sti 2. Ü želézniška próga Sp: líto želézo želézni obróč -ega -a m grad., les. ploščat, okrogel želézova skupína -e -e ž kem. prehodni ali pravokoten 4–10 mm debel in 20–40 mm elementi osme skupine periodnega sistema, in želéznica -e ž 1. sistem projektiranja, gradnje, želézova lítina -e -e ž met. zlitina železa z vzdrževanja, upravljanja in vodenja prometa dobljeno z direktno redukcijo železove rude jenimi konicami za okrepitev koncev lesenih sicer kovine železo, rutenij in osmij širok jeklen element s prikovičenimi ali privar-elementov, navadno kolov in soh, lahko tudi želézov dísulfíd -ega -a m kem. FeS2, rumeni veznikov, da se prepreči njihovo pokanje kristali s kovinskim leskom, v naravi kot želézniška próga mineral pirit, ki se uporablja za proizvodnjo -e -e ž iz tračnic zgrajen žveplovega dioksida ali žveplove kisline tir za železniška vozila skupaj s pripadajočo infrastrukturo, npr. kretnicami, zapornicami, želézove(II) spojíne -ih(II) -ín [dvá] ž mn. kem. signalizacijo Sp: želéznica (2) spojine dvovalentnega železa, npr. železov(II) ž želézniški pràg sulfat -ega prága m lesen, jeklen ali betonski element podlage železniškega tira za želézov galún -ega -a m 1. kem. amo-pritrjevanje železniških tirnic nij-železov(III) sulfat dodekahidrat, želézniško vozílo FeNH -ega -a s tirno vozilo z 4(SO4)2·12H2O, ki tvori svetlo vijolične želézo vod, strojenje usnja, kot jedkalo v proizvodnji kem. -a s prvi element železove skupine elektronskih komponent S: amónij-želézov periodnega sistema, srebrnosiva kovina, ki se lastnim pogonom ali brez njega kristale in se uporablja za čiščenje odpadnih uporablja kot osnovna sestavina železove litine, 2. galún PRIM.: amónij-želézov sulfát (2) navadnih in legiranih jekel v strojni industriji in FeK(SO kem. kalij-železov(III) sulfat dodekahidrat, gradbeništvu, simbol Fe drske kristale in se uporablja kot čimža 4 2 2 ) ·12HO, ki tvori brezbarvne oktae- S: kálij- α-želézo -a [álfa] s met. modifikacija železa, ki -želézov galún PRIM.: kálij-želézov sulfát kristalizira v telesno centrirani kubični mreži želézov(II,III) oksíd -ega(II,III) -a [dvá trí] m in je obstojna od sobne temperature do 912 °C kem. triželezov tetraoksid, Fe 3 O 4 , netopen črn PRIM.: ferít (1) prah, ki se uporablja kot črn pigment v tem- δ-želézo pigment v magnetofonskih in videotrako- -a [délta] s met. modifikacija železa, ki vih, kot katalizator pri sintezi amonijaka želézobetón -a m grad. Ü armírani betón peraturno obstojnih barvah, kot magnetni kristalizira v telesno centrirani kubični mreži Sp: fêrofêrioksíd in je obstojna med 1394 °C in tališčem pri želézov sijájnik 1538 °C, z največjim masnim deležem ogljika -ega -a m met. Ü hematít 0,08 % pri temperaturi 1493 °C želézov sulfát -ega -a m kem. železova(II) γ-želézo -a [gáma] s met. modifikacija železa, sol žveplove kisline, navadno heptahidrat ki kristalizira v ploskovno centrirani kubični FeSO4∙7H2O, modrozeleni kristali, ki se mreži in je obstojna nad 912 °C uporablja pri obdelavi odpadnih vod 898 žíger želíranje -a s 1. kem. teh. tvorba želeja, npr. z nad 900 0C, da se dosežeta njihova trdnost in agaragarjem v živilski industriji 2. les. prehod trdota 2. met. segrevanje rude, apnenca v indu-lepila iz tekoče oblike v poltrdno obliko gela strijski peči na temperature nad 900 °C, PRIM.: gelíranje (2) da razpadejo vsebovani karbonati želírno srédstvo -ega -a s kem. teh. žgáno ápno sredstvo, -ega -a s grad., kem. teh. Ü ápno ki povzroča ali pospešuje tvorbo želeja, npr. žíca za prèdnapénjanje -e -- -- ž grad. gladka pektin v živilstvu jeklena žica iz visokovrednih jekel, premerov ženílja -e ž tekst. sukanec iz treh različnih 6–16 mm in s trdnostjo 1860–2060 MPa, ki se komponent, od teh ene v obliki rezanih efektnih uporablja za pletenje večžilnih jeklenih vrvi, s las, pravokotno usmerjenih okoli dveh jedrnih, katerimi se prednapnejo, npr. betonski mostni ki zagotavljata stabilno strukturo in utrjujeta nosilci, plošče rezane efektne lase S: goséničasti súkanec žíčna košára -e -e ž grad. gradbeni element za žénski konéktor -ega -ja m elektr. konektor manj visoke prečne zgradbe na vodotokih, s kontakti v obliki cevk ali dveh vzporednih spleten iz žične mreže ali zvarjene armaturne ploščatih drsnih kontaktov, ki se uporablja kot mreže v obliki 1 m × 1 m × 4 m velike košare, vtičnica napolnjene s kamenjem in pokrite z mrežastim žêpasti držáj pokrovom, ki se postavljajo druga poleg druge -ega -a m rud. držaj v vdolbini na temeljno blazino ali se delno vkopljejo stene rudniškega vozička, da se ne zatika pri žíčna vŕv vožnji skozi rov -e vrví ž stroj. iz več žic ali žičnih pramenov vita ali pletena jeklena vrv s žerjàv -áva m grad., stroj. stacionarni ali mobilni strženom ali brez njega dvigalno-prenosni stroj za ravnanje z bremeni, žíčnica navadno z možnostjo gibanja v prostoru, z ele- -e ž stroj. naprava ali postroj s pogonom, ž ktromotornim ali hidravličnim pogonom in ne-jekleno vrvjo in podporami za prevoz oseb v posrednim ročnim ali daljinskim krmiljenjem, gondolah, tovora v zabojih, spravilo lesa s težko npr. mostni žerjav, stolpni žerjav, kozičasti dostopnih predelov žerjav, vrvni žerjav, pristaniški žerjav, livarski žíčnik -a m grad., les. element za vezavo ali žerjav, regalni žerjav, avtožerjav Sp: dvigálo (2) spajanje dveh lesenih elementov z ročnim ali žerjàv za zabójnike -áva -- -- m stroj. Ü strojnim zabijanjem, izdelan iz jeklene žice kontêjnerski žerjàv različnih debelin, dolg do 310 mm, z gladkim, žerjàv z nagíbno ročíco navojnim, nazobčanim ali žlebičastim telesom, -áva -- -- -- m stroj. s kratko konico na enem koncu in valjasto, žerjav, ki ima nagibno ročico s štirizgibnim rahlo stožčasto glavo na drugem S: žebèlj mehanizmom in se uporablja v pristaniščih za žíčni strgálnik nakladanje in razkladanje ladij Sp: pristaníški -ega -a m grad., rud. naprava ali žerjàv (1) stroj s posodo, podobno bagrski žlici, navadno z žgáni dolomít elektrohidravličnim ali pnevmatičnim pogonom -ega -a m met. žgana zmes kalci-in krmiljenjem vitla in jeklene vrvi za strganje, jevega in magnezijevega oksida, ki se uporablja grabljenje ali premeščanje sipkega materiala kot surovina za ognjevzdržna gradiva žídkost -i ž lastnost materiala na prehodu iz žgáni magnezít -ega -a m met. magnezit po plastičnega v tekoče stanje toplotni obdelavi, ko magnezijev karbonat žídkost zemljíne razpade v magnezijev oksid, ki se uporablja kot -i -- ž grad. lastnost zemljine, surovina za magnezitno opeko da je zaradi vsebnosti vode plastična žgánje -a s 1. kem. teh. žíger segrevanje keramičnih -gra m tekst. naprava za širinsko barvanje izdelkov v industrijski peči na temperature tekstilnega blaga, ki potuje skozi mirujočo kopel 899 žíla žíla -e ž 1. met. žívčni strúp dolga, valjasta oblika strjene -ega -a m kem. bojni strup, bi kovine, ki prihaja iz stroja za kontinuirno blokira živce in s tem ohromi dihanje ž litje 2. elektr. eden od električnih vodnikov v žívec -vca m rud. Ü glinénec električnem kablu 3. elektr. sklop, sestavljen iz živílska kemíja električnega vodnika, njegove izolacije, lahko -e -e ž področje kemije, ki obravnava kemično sestavo živil in njihove tudi zaslonov 4. gospodarsko pomembna plast spremembe med proizvodnjo, skladiščenjem in zemeljske skorje, npr. premoga, rude, kamnine pripravo jedi žilavênje -a s met. plamenska rafinacija grodlja, živílska tehnologíja pri kateri se iz krhkega grodlja pridobiva žilavo -e -e ž tehnologija, ki obravnava industrijsko predelavo pretežno jeklo kmetijskih pridelkov v živila ali njihove žílavi lòm -ega lôma m lom, pri katerem se sestavine obremenjeni material pred zlomom plastično živílski aditív deformira PRIM.: kŕhki lòm -ega -a m kem. kemični dodatek živilu, ki se uporablja za konzerviranje, zgo-žílavost -i ž lastnost materiala, da se težko ščevanje, redčenje, obarvanje, dodajanje arom, zlomi ali poruši, če nanj delujejo natezne, označen z E in trimestnim ali štirimestnim upogibne, vzvojne ali druge sile številom, včasih še z dodanimi malimi črkami žirokómpas -a m kompas z žiroskopom, živílsko barvílo -ega -a s naravno ali sintetič-navadno z elektromotornim pogonom, ki no barvilo za obarvanje živil samodejno zavzame in drži smer sever–jug življênjska dôba -e -e ž 1. predvideni čas od žirokópter -ja m stroj. letalnik z motorno izdelave do konca funkcionalne uporabnosti gnanim sprednjim propelerjem, ki zagotavlja izdelka PRIM.: življênjski cíkel 2. obdobje zane- potisk, gibanje naprej, in z negnanim večjim sljivega in varnega delovanja naprave, stroja ali propelerjem, podobnim helikopterjevemu, ki postroja v okviru dogovorjenih lastnosti, npr. je nad kabino letalnika in zagotavlja aerodina- življenjska doba avtomobila, ogrevalne naprave mični vzgon Sp: avtožír PRIM.: ekonómska dôba žiropilót -a m stroj. naprava za samodejno krmi- življênjski cíkel -ega -kla m cikel, ki poteka od ljenje letala, plovila, raketnega projektila, katere pridobivanja surovin in izdelovanja proizvodov osnova je žiroskop do njihove razgradnje in ponovne uporabe proi- žiroskóp -a m stroj. kardansko vpeta vrtavka, zvodov te razgradnje PRIM.: življênjska dôba (1) navadno z elektromotornim ali pnevmatič- živoapnéna málta -e -e ž grad. malta za slikanje nim pogonom pri visoki vrtilni frekvenci, ki fresk, izdelana na gradbišču iz zdrobljenega se uporablja npr. za ugotavljanje orientacije v apna in peska v razmerju 1 : 7 in toliko vode, da prostoru začne apno reagirati žirostabilizátor -ja m stroj. naprava z žirosko-žívo ápno -ega -a s grad., kem. teh. Ü ápno pom za stabilizacijo ali zmanjšanje nagiba, npr. živosrebŕna difuzíjska črpálka nagiba ladje okoli vzdolžne osi PRIM.: stabi- -e -e -e ž difuzijska črpalka z živim srebrom kot lizátor kem. teh. (2) delovnim medijem, uporablja se za ustvarja-žítni čistílnik -ega -a m agroteh. stroj ali naprava nje visokega vakuuma PRIM.: óljna difuzíjska za odstranjevanje primesi v žitu S: triêr črpálka žíva akumulácija -e -e ž grad. prostornina zbi-živosrebŕna sijálka -e -e ž elektr. razelektritve-ralnika nad nivojem dna najnižjega izpusta na sijalka, v kateri oddaja svetlobo živosrebrova živálski škrób -ega -a m kem. Ü glikogén para 900 žlóta živosrebŕni barométer -ega -tra m žlébasto dléto -ega -a s stroj. dleto za rez-barometer, ki meri zračni tlak z višino stolpca barjenje z žlebastim rezilom živega srebra žlébnica -e ž grad. utor ali žleb, ki poteka živosrebŕni manométer -ega -tra m fiz. na diagonalnem presečišču površin diferenčni manometer z U-cevjo, napolnjeno oboka z živim srebrom žlédna obtéžba -e -e ž dodatna obtežba živosrebŕni termométer -ega -tra m teko- nadzemnega voda, nosilca, konstrukcije, činski termometer z živim srebrom kot zazna- gradbene strukture z žledom valom žlíca -e ž met., stroj. strojni del za zajemanje, živosrebŕni usmérnik -ega -a m elektr. prenos in ravnanje s sipkimi, tekočimi ali usmernik z elektronko s hladno katodo iz židkimi materiali, npr. pri bagru živega srebra in napolnjeno s plinom, ki žlíčar -ja m bager z žlico za zajemanje omogoča usmerjanje visokih izmeničnih materiala S: žlíčni báger napetosti ali velikih izmeničnih tokov žlíčasta brána -e -e ž agroteh. brana z žívo srebró -ega -á s kem. element cinkove ukrivljenimi zobmi, na koncu oblikovanimi skupine periodnega sistema, edina kovina, v žlice, za globlje brananje, boljše drobljenje, tekoča pri standardnih pogojih mešanje in ravnanje, zlasti težjih tal živosrêbrov fulminát -ega -a m kem. živo-žlíčasto dléto -ega -a s stroj. dleto za rezbarjenje srebrova sol fulminske kisline, Hg(CNO) 2 , z žličastim rezilom zelo eksplozivna spojina, ki se uporablja kot žlíčni báger inicialno razstrelivo v netilkah in detonatorjih -ega -gra m bager z žlico za ž Sp: fulminát (2) zajemanje materiala S: žlíčar žláhtna kovína -e -e ž 1. met. Ü plemeníta žlíndra -e ž met. talina, ki pokriva staljeno kovína 2. kem. kovina, ki ima višji standardni kovino pri procesih pridobivanja, nastala iz elektrodni potencial od vodika in se zato ne oksidov jalovine rude in dodatkov talil raztaplja v kislinah, ki ne oksidirajo, npr. v klo- žlíndrino števílo -ega -a s met. količnik masnih rovodikovi kislini, popolnoma odporna proti deležev kalcijevega oksida in silicijevega koroziji, npr. zlato, platina dioksida v žlindri žláhtni omèt -ega -éta m grad. omet iz malte, žlíndrni betón -ega -a m grad. betonska navadno iz apna, belega cementa in različnih mešanica iz metalurškega cementa, kamenega peskov, npr. marmornega peska, kremenovega agregata in vode, ki se zelo malo krči in se peska, lahko z dodatki mineralnih barv, ki se uporablja za stabilizacijo tamponske plasti nanese v 15-milimetrski plasti, po delni osušitvi močno obremenjenih vozišč se delno spraska s strgalko ali krtačo, odporen žlíndrni cemènt proti okoljskim vplivom -ega -ênta m grad. cement, žláhtni plíni izdelan iz fino zmletega cementnega klinkerja -ih -ov m mn. kem. elementi osme in granulirane plavžne žlindre, ki se pomešan z glavne skupine periodnega sistema, in sicer vodo kemijsko veže v pasto in strdi Sp: metalúr-helij, neon, argon, kripton, ksenon in radon, za ški cemènt katere je značilna kemijska inertnost, zlasti za žlíndrnik prve tri Sp: plemeníti plíni PRIM.: inêrtni plín -a m met. vdolbina v ulivnem kanalu žléb za lovljenje žlindre ali nekovinskih delcev -a m podolgovat, zgoraj odprt kanal, po Sp: dušílna vdolbína katerem teče tekočina, talina ali sipek material žlóta pri transportu -e ž grad. Ü globél 901 žlótnik žlótnik -a m grad., les. poševen tram v stiku med dioksida, žveplove kisline, barvil, insekticidov, dvema strešinama z zgoraj vzdolžno vdelanim simbol S žlebom pod kotom, ki ga tvorita stikajoči se žvêplova kislína -e -e ž kem. žveplova(VI) strešini kislina, H 2 SO 4 , brezbarvna, oljnata, zelo jedka žrêlo dímnika -a -- s ustje na vrhu dimnika tekočina, najpomembnejša anorganska kislina, ki se uporablja npr. za dekapiranje jekla, kot žrtvoválna anóda -e -e ž kem., met. anoda, elek trolit v svinčevih akumulatorjih, kot navadno iz magnezija z dodatki, ki se uporablja sušilno sredstvo za pline, v proizvodnji mine-za žrtvovalno zaščito pred korozijo ralnih gnojil, rafinaciji nafte, za sinteze žrtvoválna zaščíta -e -e ž kem., met. zaščita žvêplov díoksíd -ega -a m kem. SO jekla pred rjavenjem z bolj reaktivno kovino, 2 , brez-barven plin z zadušljivim vonjem, za proizvod-navadno cinkom ali magnezijem, ki korodira njo žveplove kisline, za žveplanje sodov namesto jekla PRIM.: katódna zaščíta in vina, za preprečevanje rjavenja sadnih žvêplasta kislína -e -e ž kem. žveplova(IV) krhljev kislina, H 2 SO 3 , neobstojna šibka kislina, žvêplovo barvílo -ega -a s kem. v vodi netopno raztopina žveplovega dioksida v vodi, ki se redukcijsko barvilo, ki vsebuje žveplo uporablja kot reducent žveplovodík -a m kem. Ü vodíkov sulfíd žvepléno-apnéna brózga -e -e ž kem. teh. žveplovodíkova kislína pripravek iz žvepla v prahu in apna za škroplje- -e -e ž kem. vodna nje proti nekaterim rastlinskim boleznim in raztopina vodikovega sulfida, šibka kislina, soli škodljivcem Sp: kalifórnijska brózga so sulfidi in hidrogensulfidi ž žvêplo -a s kem. element kisikove skupine peri- žvêplov potenciál -ega -a m met. kemijski odnega sistema, rumena nekovina, netopna v potencial snovi glede na njeno sposobnost vodi, uporablja se za proizvodnjo žveplovega kemijske reakcije z žveplom 902 Literatura in viri ADAMIČ, France, 1998: Razvoj terminoloških dejavnosti s pregledom dosežkov in bibliografije. Ob 50-letnici organizirane ustvarjalnosti v naravoslovni in tehniški terminologiji. V: Slovensko na-ravoslovno-tehnično izrazje. Ur. Marjeta Humar. Ljubljana: Znanstvenoraziskovalni center SAZU, Založba ZRC SAZU. 13–17. CABRÉ, Maria Teresa, 1999: Terminology. Theory, metods and applications. Amsterdam, Philadel-phia: John Benjamins Publishing Company. Chambers science and technology dictionary, 1999. Edinburg: Cambridge University Press. Chemie und chemische Technik, 1978. Englisch/Deutsch, Deutsch/Englisch. Helmut Gross, Ed. Berlin: VEB Verlag Technik. CLASON, Willem Elbertus, 1968: Elsevier‘s Dictionary of Chemical Engineering. English/Ameri-can/French/Spanish/Italian/ Deutch/German. Vol. 1–2. Weinheim: Wiley-VCH. DE VRIES, Louis, KOLB, Helga: Wörterbuch der Chemie und der chemischen Vefahrenstechnik, Dic-tionary of Chemistry and Chemical Engineering, 1987. 2nd Ed. Weinheim: Wiley-VCH. FAJFAR, Tanja, 2017: Terminologija v Evropski uniji. Ljubljana: Založba ZRC. ZRC SAZU. FRANČULA, Nedjeljko, LAPAINE, Miljenko, 2008: Geodetsko-geoinformatički rječnik. Republika Hrvatska: Državna geodetska uprava (http://bib.irb.hr/datoteka/340862.rjecnik50_1.pdf). GLAVIČ, Peter, ŠMALC, Andrej, ČELIK, Leon, STUŠEK, Anton: Kemijski slovar (https://acsi-jour- nal.eu/slovar/, https://www.fkkt.um.si/kslovar/avtorji.php, https://www.termania.net/). GRUHN, Günter, FRATZSCHER, Wolfgang, HEIDENREICH, Eberhard, 1979: ABC Verfahrens-technik. Leipzig: VEB Deutscher Verlag für Grundstoffindustrie. GUŠTIN, Andrej, MOHORIČ, Aleš, STRNAD, Janez, 2008: Fizika. Ljubljana: Cankarjeva za-ložba. HARTMANN, Klaus, REHER, Ernst-Otto, WALDE, Rolf, 1989: Verfahrenstechnik, English/ Deutsch/Französisch/ Russisch. Berlin: VEB Verlag Technik. HENGLEIN, Ernst, 1988: Lexikon chemische Technik. Weinheim: Wiley-VCH. HUDEČEK, Lana, MIHALJEVIĆ, Milica (u suradnji s Brunom NAHODOM), 2009: Hrvatski terminološki priručnik. Zagreb: Institut za hrvatski jezik i jezikoslovlje. HUMAR, Marjeta s strokovnjaki za papirništvo na podlagi gradiva inž. Staneta BONAČA: Pa-pirniški terminološki slovar, 1996. Ljubljana: Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Katalog za splošno maturo iz fizike, 2025. Ljubljana: Državni izpitni center. Leksikon fizike – Mali leksikoni, 2000. Ljubljana: Mladinska knjiga. 903 Literatura in viri LYDERSEN, L. Aksel, DAHLØ, Ingrid, 1992: Dictionary of Chemical Engineering. English/French/ German/Spanish. Hoboken, New Jersey: Wiley. McGraw-Hill Dictionary of Scientific and Technical Terms, 1994. 5th Ed. New York, Chicago San Francisco: The McGraw-Hill Companies, Inc. McGraw-Hill Dictionary of Scientific and Technical Terms, 2003. 6th Ed. New York, Chicago, San Francisco: The McGraw-Hill Companies, Inc. MUCCI, Carlo, HUMAR, Marjeta, 2010: Slovensko-italijanski slovar elektronike, elektrotehnike in telekomunikacij = Dizionario sloveno-italiano e italiano-sloveno di elettronica, elettrotecnica e telecomu-nicazioni. Ljubljana: Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, Trst: Mladika. Nacionalni jeziki v visokem šolstvu / National Languages in Higher Education, 2010. Uredili / Edited by Marjeta Humar, Mojca Žagar Karer. Ljubljana: Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. Perry’s Chemical Engineers’ Handbook, 2008. 8th Ed. D. W. Green, Ed. in Chief. New York, Chicago San Francisco: McGraw-Hill Companies, Inc. PETERLIN, Anton, 1940: Skripta. Ljubljana: Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport Re-publike Slovenije. Razvoj slovenskega strokovnega jezika, 2007. Uredila: Irena Orel. Ljubljana: Center za slovenščino kot drugi/tuji jezik pri Oddelku za slovenistiko Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani s finančno pomočjo Agencije RS za raziskovalno dejavnost in Znanstvenoraziskovalnega inštituta Filozofske fakultete. Routledge German Technical Dictionary Universal-Wörterbuch der Technik Englisch. English/ Deutsch/ Français, 1969. Vol. 1–4. New York: Routledge. Slovensko naravoslovno-tehnično izrazje. Zbornik referatov s posvetovanja o slovenskem naravoslov-no-tehničnem izrazju, Ljubljana, 22.–23. maja 1997, 1998. Zbrala in uredila: Marjeta Humar. Ljub-ljana: Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša. Sekcija za terminološke slovarje. STRNAD, Janez, 2025: Visokošolski učbenik fizike. 1.–4. del. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Fakul-teta za matematiko in fiziko. ŠIRCELJ-ŽNIDARŠIČ, Ivanka, 2015: Mali leksikoni Cankarjeve založbe in Slovar slovenskega knjižnega jezika kot podlaga za geslovnik enozvezkovnika. V: Jezikoslovni zapiski, 2(1) (https:// doi.org/10.3986/jz.v2i1.2769). ŠMALC, Andrej, 1998: O nekaterih težavah pri uveljavljanju slovenske tehniške terminologije. V: Slovensko naravoslovno-tehnično izrazje. Ur. Marjeta Humar. Ljubljana: Znanstvenoraziskovalni center SAZU, Založba ZRC SAZU. 33–37. ŠMALC, Andrej, 2008: Slovenščina v naravoslovnih znanostih, 2008. V: Zbornik prispevkov na po-svetu 15. maja 2007. Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti. 69–75. ŠMALC, Andrej, MÜLLER, Jakob, 2011: Slovensko tehniško izrazje. Jezikovni priročnik. Ljubljana: Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. Terminologija in sodobna terminografija, 2009. Uredile: Nina LEDINEK, Mojca ŽAGAR KARER, Marjeta HUMAR. Ljubljana: Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. 904 Literatura in viri Terminologija v času globalizacije. Zbornik prispevkov s simpozija Terminologija v času globalizacije, Ljubljana, 5.–6. junij 2003 / Terminology at the Time of Globalization. Collected papers from the Scien-tific Conference Terminology at the Time of Globalization, Ljubljana, 5th–6th June 2003, 2004. Uredi-la / Edited by: Marjeta Humar. Ljubljana: Znanstvenoraziskovalni center SAZU, Založba ZRC / ScientificResearch Centre SASA, ZRC Publishing. Učni načrt za fiziko na gimnazijah, 2015. Ljubljana: Ministrstvo za izobraževanje. Ullmanns Encyclopädie der technischen Chemie, 1974. 4. Aufl., Band 1–4. Weinheim: Verlag Chemie. Večjezični slovar za področje geoinformatike : Ciljni raziskovalni program »CRP 2021« v letu 2021, raziskovalni projekt št. V2-2133 : končno poročilo projekta CRP V2-2133 (https://www.fgg.uni- lj.si/wp-content/uploads/2023/03/CRP_RP-V2-2133_Koncno_porocilo_oddaja.pdf). ŽAGAR KARER, Mojca, 2011: Terminologija med slovarjem in besedilom. Analiza elektrotehniške terminologije. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU. Spletni viri Dictionary.com, Evroterm – večjezična terminološka zbirka Generalnega sekretariata Vlade Re-publike Slovenije, EZS Glosar – spletni slovar Elektrotehniške zveze Slovenije, Fran – spletni jezi-kovni portal Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, FreeDictionary, IATE – splet-ni terminološki slovar EU (Interactive Terminology for Europe), IEC – spletni slovar Slovenskega društva Informatika, iSlovar – slovar informatike, ISO – standardi uprav ljanja kakovosti, okolja, tveganja, informacijske varnosti, ITU – terminološka podatkovna zbirka Svetovne telekomuni-kacijske zveze, LTFE – spletni slovar telekomunikacij in tele komunikacijskih tehnologij (ITkT), TechTarget, Termania – spletni portal podjetja Amebis, d. o. o., Kamnik, TERMPOST – uradna terminološka zbirka Svetovne poštne zveze, Wikipedija – prosta spletna enciklopedija 905 Slovar v 19.759 slovarskih sestavkih prikazuje termine 25 strokovnih področij. Slovar določa prednostno uporabo terminov glede na strokovno in jezikovno ustreznost, pogostost uporabe, poznavanje avtorjev in gradivo. a-ž Prednostni termini ali njihovi pomeni imajo definicijo, neprednostni pa kazalko na prednostni izraz ali pomen. Termini ali njihovi pomeni, ki se uporabljajo na enem ali dveh strokovnih področjih, so označeni z enim ali dvema področnima označevalnikoma. Če se uporabljajo na več strokovnih področjih, področni označevalniki niso navedeni. Slovar je namenjen strokovnjakom, časnikarjem, študentom in tudi nestrokovnjakom, ki jih zanima določeno strokovno področje. 49 EUR