Mati naše kraljice umrla Is! Bukarešte je prispela vest, da je umrla po daljšem bolehanju v starosti 63 let romunska kraljica Marija in mati naše kraljice. Rodila se je i!9. maja 1875 v Eastwell Parku v Angliji in je bila najstarejša hčerka vojvcde Alfreda Sachsen-Koburg--Gotha ali po svojem angleškem naslenn vojvode Edinburškega, ki je bil drugi sin angleškfi kraljice Viktorije. Z osemnajstim letom se ;je poročila na gradu Sigmaringen v Nemčiji s tilkratnim romunskim prestolonaslednikom in poznejšim romunskim kraljem Ferdinandom. V zakonu je imela tri kraljičine in dva kraljeviča. Najstarejša hčerka Elizabeta se je poročila z grškim kraljem Jurijem II., hčerka Marija je ibila poročena z našim rajnim kraljem. Tretja hčerka Ileana je sklenila zakon z nadvojvodo Antonom Habsburškim. Prvi sin Karel je sedanji romunski kralj, dragi sin Mihael je vzel v zakon navadno meščanko in se mudi v inoKeiristvu. * Novice iz drugili držav Angleški kraljevi par je odpotoval 19. julija iz t^ridona v Pariz, ki se je pripravil na svečani aprfejem kraljeve dvojice. ¦fi,- Bveletnica španske državljanske vojne. Dne 18. julija. ata potekli dve leti, kar so se izkrcale Francove čete pri Algecirasu pri Gibraltarju in bo začele prodirati proti Sevilli. Povod za upor nacionalistov so dali 12. julija častniki madrid»k» policije, ki so po nalogu socialistično-libeiralne vlade umorili nacionalističnega voditelja CaJva Sotela, osebnega prijatelja generala Franca. Radl tega krvavega dogodka poleg cele vrste prejšnjih grozodejstev in nasilij je že 16. julija general Franco priletel s Kanarskih otokov v španski Maroko in je pridobil tamošnjo tujsko legijo za vstajo. Boj za osvoboditev Španije izpod rdeče strahovlade bi bil že davno končal s popolno zmago generala Franca, da se niso vmešale v to klanje tuje države, ki so poslale v španiijo števllne prostovoljce ter vse mogoče vojne potrebščine in izkoriščajo še danes to deželo za inedsebojna obračunavanja. Ob drugi žalostni obJetnici poudarja tisk generala Franca, da imajo nacionalisti od 50 španskih provinc 41 v svoji oblasti. Nacionalnemu taboru pripada tudi vse rudjntnsko bogastvo. Rdeči še komaj in komaj drži30 9 provinc z osem in pol milijoni prebivalcev, imedtem ko je ostalih 23 milijonov pod burgoško vlado generala Franca. Domače novice Letnl občni zbor »Vzajemnosti«, društva duhovnikov lavantinske škofije v Mariboru, se vrši |V ponedeljek, 8. avgusta, v bogoslovni avli ob 9.30, v slučaju premale udeležbe pa pol ure poZneje pri vsaki udeležbi po sledečem sporedu: 1. Citanje in odobrenje zapisnika zadnjega občnega zbora, 2. poročila odbora, 3. poročilo zavarovalnega odseka, 4. volitev odbora. 5. slučajnosti. K obilni udeležbi vabi odbor. '^Tri smrtne nesreče v Mariboru. V Mariborski flkoči na Pohorju se je mudila 15 letna Marija Saijovic, hčerka postajenačelnika v Konjicah. V gatraži je priSla 18. julija pri viseči električni luCi, jki služi Soferju pri pregledu avtomobila, v stik a[. elektriCnim tokom na ta način, da je odvila Sarnico. Električna sila jo je onesvestila in je pumrla med prevozom v Maribor. — V ponedeajek, 18. jolija, sta se šla kopat v Betnavski ribhik pri Marifooru 10 letni Polde Mlinarič in 9 letfca, sestra Inge. Prva se je začela potapljati de- klica. Njen brat se je pognal za njo, da bi jo rešil, in je tudi on zginil pod vodo. Nesrečo je opazil mimo idoči moški, ki je skočil v ribnik za otrokoma. Deklico je potegnil živo, fanta pa ni mogel najtl. Dečka je potegnll iz globine že utopljenega orožniški podnarednik iz Studencev. — Dne 17. julija v noči je padel pri Treh ribnikih v Krčevini pri Maribom v zadnji ribnik po nesreči in utonil 44 letni dclavec Anton Merc iz Sp. Dobrave pri Hočah in nameščen v Ehrlichovi tekstilni tovarni. Smrtno ponesrečil v Kamniških planinah. Pri plezanju na steno pod Košuto v Kamniških planinah je zadnio nedeljo med nevihto s točo padel 100 m globoko in je obležal mrtev Viktor Brejc, tovarniški uslužbenec V/. Kamnika. Smrtna nesreča zidarja. Pri pcdiranju stare hiše v Celju v Gosposki ulici je zadela smrtna nesreOa 31 letnega zidai-ja Ivana Ribeželj iz Lokrovca pri Celju. Na zidarja se je podrl požatri! zid in ga je treščil s tako silo po tramovju, dn niu je odbilo levo stran. lobanje in je bil koj mrtev. Strela uiiga. Med silno nevihto }e udarila zadnjo soboto, 16. julija, strela v Malih Lipljanah blizu škocijana pri Turjaku v s senom napolnjen kozolec Ivane Sever.,, Ogenj je preskočil na pod Jožefa Sever. Poslopji sta zgoreli. Gasilci so obvarovali vas pred razmahom nesreče. Stanje vinogradov v naši banovini je doslej povoljno in je pričakovati dobre in kakovostne letine. Letošnji pridelek je uničila toča v občinah Bizeljsko, Pišece, Sromlje in Zdole. V teh krajib je tudi les toliko poškodovan, da si še prihodnje lelo ne bo opomogel. Manj udarjeni od toče so vinogradi v občinah Videm, Blanca, Podsreda in Sv. Peter pod Sv. gorami. Te slednje vinograde so škropili radi toče že petič. Podlegel hudim poškodbam. Spredaj poročamo o avtomobilski nesreči pri Dervušekovi opekarni na Košakih nad Mariborom, koje žrtev je postal kclesar in delavec Ivan Gabrovec od Sv. Marjete ob Pesnici. Hudo poškodovanega so prepeljali v mariborsko bolnišnico, kjer je podlegel poškodbam, ne da bi se še osvestil. Po sedmih tednih umrl vsled trikratnega zloma hrbtenice. Poročali smo že, kako se je podrla v Mariboru lesena parma na lesnem skladišču tvrdke France v Mariboru na pomožnega delavca Franca Ferjančiča. Imenovani je po sedmih tednih v bolnišnici umrl radi trikatnega zloma hrbtenice. Huda prometna nesreča. Blizu Vitanja je padel z voza leani trgovec I. Gizek. Pri padcu si je hudo pretresel možgane in se je tudi sicer poškodoval. Trgovca so prepeljali v celjsko bolnišnico. Strela ubila dva vola in kravo. V Ločiču pri Sv. Urbanu pod Ptujem je udarila med nevihto strela v gospodarsko poslopje posestnika Matija Krambergerja in mu je ubila par volov in kravo. živali so bile na mestu mrtve in trpi posostnik veliko škodo. Dopisi Sv. l\Iarj«ta niže Ptuja. Uzmoviči so se spet začeli oglašati. Posetnici Neži Krajnčič iz Gajcvec sta bili ukradeni z voza iz kolarnice zadnji dve kolesi. Take tatvine pri nas r.ikdo ne pomni. Pri posestniku Francu Liplin v Gajovcih pa sta bila ukradena dva branovlaka. Tako bodo tatovi spravili skupaj cel voz, če bodo kje še kaj ukradli. — Dne 31. julija, na zadnjo nedeljo v tem mcsceo, bo gasilska četa Gajovci imela na vrtu pri gasilfleiu domu veselico s tombolo. Društvene vesH št. Andraž pri Velenju. Prosvetno društvo priredi v nedeljo, 24. julija, pretresljivo žaloigro iz avetovne vojne »Stilmondski župan*. Vabimo vse domačine in sosede, da nas imenovanega dne obiščejo v Društvenem domu. Čisti dobiček je namenjen v prid nove ograje okrog poikopališča. Po igri sledi petje na odru ter licitacija dobitkov. Tarej pridite! Začetek ob treh poix>idne. * Narodni tabor v šoštanju Veličastnosti, kakor jih doživljajo letošnje narodne manifestacije po Sloveniji, hočejo biti deležni tudi Slovenci srednjesevernih okrajev. Zato se vrši v nedeljo, 31. julija, v Šoštanju velik narodni tabor za okraje Slovenji Gradec, Celje, Gornjigrad in Konjice. Ker je prireditev zamtšIjena v izredno velikem obsegu in jo bodo posetili naši gg. ministri, kličemo: Vsi zavedni Slovenci teh, pa tudi sosednih okrajev 31. julija v šoštanj! Zvcze z vlaki so jako ugodne. Ob 9.15 bo ob hotelu Jugoslavija sprejem gg. rninistrov in drugih odličnikov, na kar gre sprevod na mestni trg, kjer bo ob 9.30 sv. maša s cerkvenim govorom in nato zborovanje, na katereia bomo slišali najodličnejše osebncsti iz vrst raših voditeljev, zla3ti g. ministra dr. Kreka, predvidoma tudi našega, nad vse našega dr. Koroš«a in dnige. Te dni smo razposlali na vse naše organizacije vabila in prosimo. da nara do prihodnje nedelje sigurno odgovore. Slovenci. na plan! Bog je z nami, kdo jc proti nam? Na svidenje! ¦*¦ Veli&stna obsotlska prosvetna manifestacija Nedeljski prosvetni tabor pri Sv. Petru pod Sv. gorami je bila veličastna manifestacija obsotlske mladine, ki je ta dan prvič nastopila rkupno in dokazala, da nikakor ne zaostaja za :ovarišicami iz drugih. bolj prometnih krajev. Duša tabora. g. banski svetnik I^ojze Zorsn^, se je trudil s svojimi sodelavei dober mesec. da je pripravil vse potrebno za zborovanje in posebno še telovadni prostor. Neumorno delo pripravljalnega odbora je pokazal na dan tabora krasno preurajen Katoliški dom in telovadiSče. Mladci in požrtvovalni delavci so uredili telovadni prostor tako, da je ponos št. Petru in vsej Obsotlski dolini. Kmetje so darovali za telovadišče les, navozili so dobrih tisoč voz zemlje, tretji so pomagali z brezplačnim delom. Telovadišče je ograjeno z novim visokim plotom. Za tabor so se šentpetrčani pripravili z nabavo novega društvenega papora, kateremu ie bil boter ban dr. Marko Natlačen. Fantje m dekleta so tekmovala, kdo bo veC pr!pomogel k okrasitvi Katoliškega doma in novega telovadišča. Zadnjo nedeljo ob 9 predpoldne je bilo na križišču cest pri štadlerju vse prlpravljeno za sprevod, ki je bil veličasten in tako vzorno organiziran, da kaj slifnega ne pomnijo najstarefši šentpetrčani. Sprevod od štadlerja do št. Petra je otvorilo 32 konienikov. Za temi je vozilo na okrašenih kolesih 150 kolesar.iev. Koračnice sta udariali dve godbi. Poseben okras sprevoda je tvorilo 120 članov in 134 članic v krojih, krog 50 narodnih noš. za temi nad 2000 ljudi, 24 okra.šenih voz ter 19 osebnih in tovornih avtomobilov. V sprevodu smo videii tudi številne Slovence iz Zagreba. Po slovesnem sprejemu odličnih gostov je blagoslovil škof dr. Ivan Jožef Tomažič novi prapor fantovskega odseka in dekliškega krožka pri Sv. Petru. Prevzvišeni je cpravil tudi ob asistenci sv. mašo in je nagovoril tisočero Ijudsko množico v pomenljivem cerkvenem govoru, v katerem je posebno naglašal zvestobo Bogu, narodu in domovini. Po službi i>ožji je bilo zborovanje, katerega je otvoril predsednik pripravljalnega cdbora g. A. Zorenč. Prečital je navdušeno sprejete udanoatne brzojavke: kralju, knezu namestnilcu Pavln in našima slovenskima ministroraa. — Govorlla sta g. dr. Humer iz Konjic in g. prof. Bitenc iz Celja o delu mladinske organizacije. Popoldne je bil dobro uspel javni nastop na telovadišču, kateremu je prisostvovalo 2000 Ijudi in ga je prčastil tudi škof dr. Iv. Tomažič. Pri prostih vajah je sodelovalo 120 članov in prav toliko članic. Pcsebno priznanje je žela celjska telovadna vrsta. Po nastopu jo kratko nagovoril zbrane šsntpetrski g. župnik Rančigaj. šentpetrski sijajno uspeli prcsvetni tabor je bil lep dokaz ndanoeti Obsotlčanov voditelju dr. Korošcu in to šc posebno tik ob hrvaški raeji, kjer so imeli pred letl Radičevi pristaSi precej krepko besedo.