Študija. Vednobolj pojenjuje daevaa vrofina. Zadnji žarki zahajajofiega solaea poljubljajo vrhove vitkega drevja. Tiha otožaost je razlita po yaem nebu. Vse žuti, da gre solace za gore; vse še hrepeni po njem, dasiravno je vsaka stvar izmučena na smrt in komaj čaka, da jo zaziblje spanje v sladki sen. Nežaatni oblački stoje blizu zahajajočega solaca kakor čolaički sredi širaega morja. ŠkrIatna večerna zarja jih obseva, da so podobni zardelemu licu aedolžnega deteta, ko se zare prvega greha. Velika zlata obla Be pomika vedno hitreje proti zatonu. Že ee sačne skrivati za Slovenske gorice in kmalu se skrije popolaoma za zelenim Pohorjem. Solnce, tlato eoloce, zakaj si ekšIo? BZakaj nas zapueti ogrevajoče ia razavetljevajoče solace po tem kratkem daevu?" vprašam syojo družico. BEer mora biti tako." Te besede me zdramijo iz zatopljeaosti, pogledam y oae daljave, kjer se je še poznala na siajem nebu žareča sled zašlega solnca. Otožen nasraeh je bil zabyala -ca odgovor. Mislila pa 86m 8i: nSre6aa, ker te zadovolji ta skromni odgovor." Na mladozeleni trati procvita cvetka nedolžna in lepa. A pride mrzla noč, ia ledena slana zamori pestri cvet. Zakaj? V prijazni dolini se vzdigujejo lepi domovi, kjer kraljuje smehljajoča se človeška sreča. A tja y kot ae naseli košSeaa žeaa — smrt. Pod krutim in trdim njeaim pogledom umira zadovoljai narod, se razdira človeška sreča. Zakaj, zakaj? Človek, ponosen in samozavestea, stopa r življeaje. Ljubezeo je njegov pogled in zvestoba je rsak utrip njegovega srca. Kar pridere tolpa rolkor iu 86 zagaaja t rrlega čloreka, dokler mu ne izčrpa sledaje moči, da ne obleži oaemogel kot žrtev divje zverine. Zakaj, zakaj? Tem ia eaakim vprašanjem sem iakala že pri marsikomu odgorora. Pa dobila sem vedao isto staro besedo: BEer je to naravni zakoa, ker mora biti tako." Da, če se podira staro drevje na Pohorju, to je naravni zakoa. A če umira pisaa eyet, ki komaj pogleda v pomladni dan, to je nesreča. Dobila aem nekoč sliko mladega čloyeka v roko. Bazmišljala sem izraz mladega obraza. Usoda tnu je utisaila neizbrisea svoj pečat. Vsaka poteza obraza pa je vprašala: zakaj ? Ia nasmeh okrog uaten, napol otožen, napol ironičen, razumela sem ga, vprašal je: zakaj, čemu? Solze, yroče solze 80 bile zaak sočutjado bitja, katerega mlada duša že vprašuje: zakaj, zakaj? Zakaj mora izkusiti že čloreško popj«, predea se mu še zbudi solnino jutro, otožni in hladni večer? Zakaj mu zaide solace, preden 86 je Že naužilo njega toplote ia svetlobe? Zakaj, zakaj? I. S.