80. Stevllko.
V UdUlBiil v itetek J. aprila 1922.
III. leio

Ixhal« vg*k dan popoldne, livtemsl aedelle la putnike.
litserati: do 9 petit vrsta 1 D, od 10—15 petit vrst i 1 D 50 p, več]l inserati petit vrsta 2 D; notice,  poslano, izjave,  reklame, prek'ici  petit vrsta   3 D;
poroke, zaroke velikost 15 vrst 30 D; ženitne ponudbe b^seđi  75 p. Popust le pri naročilih od 11 objav napre,. — lnseratnl davek posebej.
Vprašanjem glede inseratov naj se  priloži znam ka za odgovor
Cpravn&tro „Slov. Naroda*   ia „Neradna tiskara«*' Knallova ulica *t. 5,    ritlićno. — Telefon *t. 304.
Vred&Utvo „Slov. Harala" Knafiova nllea At  S, I. nadstrople
TeU'oa 4t©7. 34. Dopis« ipr»|imi le poditaam« la sadostao traafcovane*
VIT    Rokopitov ia n«   vrata.    ~9JM
wmm Posameine itevilke: ^H
v Jugoslaviji navadu a dni 75 par, nedallti 1 O v Inozemstvu navada* d<ii i d, nedelje 125 o
Poitnina platani v gotovini.
..Sliveatkl Narod" valja t Ljubljani In po pntAi
V JnoialaTiUi
celoletno naprej plaćan    .    D   120*—
polletno........     60- —
3 mescćno.......     30*—
1.......     10-
V lnoiemitvdt
celo'etno......D 21*—
poHetno.......  Hl —
3 meseJno......    M1—
1        ......._    13 —
Pri  mofcbltnem  povllan/j se im*  đaljša n.iroJnfna  ciop'n^iti.
Novi    rtiirovrrki    naj    po^l;ejo  v   prviČ   naročnlno  vedno     fiSS&aF"    Pf*  nak*c*ici»
NTa    amo pismena  narobila  brez posl.itve  rferMna  s^* ne   more.no ciir.i'1.
Sloneniia suofemu hraliu.
Odbor, na Čigar Čelu je kot časM predsednlk g- pokrajinski na-mestnik Ivan H ribar, kot predsednik pa dr. Danilo Ma jar on, predsednik odvetniške zbornice v Ljubljani, je kupil od kneza Wind:schgrittza njegovo vilo na BI cd u in jo pokloni kot slovenski narodni dar \'iegovemn Vcličtnstvu kralju Alekstndru povodom njegove poroke $ kraljično /k < rijo.
. Isfotako se Nj. Veličanstva pokloni kot slovensko narodno darilo Cekinov grad za rezidenco v Ljubljani, da postane tako Ljubljant ne samo imenoma, marveČ tuđi dejanski kraljeva prestolica.
Adaptacijska dela za kraljevo bivanje v gradim  na Bledu so se predvčerajšnjem že pričelcL
Kralj priđe s kraljico na Bled takoj po svoji poroki, ki je definitivno določena na dan 5. junija in ostane   tamkaj  najmanj  dva   meseca.
2 Bleda odide kralj s kraljico za 14 dni ali 3 tedne se v zdravili-šče Rogaško Slatino.
*     *     *
Ta vest. ki nam le došla iz najve-rodestojnejšega vira, bo gotovo obradovala vso naša, pa tuđi vso jugo-slovensko javnost.
Stoletja smo bili Slovenci za naše vlađarje tuje krvi podaniki tretje vrste, katerih se ni nikoli uvaževalo. kamo-li spoštovalo. Med nas nišo nikoli prihajali. In če jih je zanesla pot preko naših krajev, ustavili so se pri pas samo. da so dali občutiti slovenskim podanikom svojo moč in svojo nenaklonjenost napram slovenskim narodnim težnjam. V živem spominu je nam še, kako je bivši avstrijski ce-sar Fran Josip, če fe bil pod silo okolnosti primoran, da ie posetil slovenske zemlje, delil ob svojih posetih nkore raznim odličnim našim narodnim in kulturnim delavcem in kako je očitno kazal svojo mržnjo napram vsemu, kar fe bilo slovensko.   *"
To se je sedaf temeljito fzpre-menilo. Slovenci smo postali po svoii osvoboditvi in s svojim ujedinjenjem s srbsklm In hrvatskim delom našega naroda iz tlaČanov in hlapcev sospo-dujoč narod, dobilf smo za vojega vladarja kralja svoje krvi. kl se čuti z nami eno in ki z dušo m srcem ljubi svof rfarod. \-z katerega j© izšel.
In ta vladar nas ne zanlčuje. ka-kor prejšnjl naši srospodarji. marveč nas uvažuje. spoštuje ln ljubi, ker se fudi on zaveda. da smo Icri njegove krvi, da smo ljudstvo, kl zasluži — ne da nad njim jroSDoduje, marveč da mu vlada kot prvi med ena-
klmi.
Krali Aleksanđer   te   denrofcra?,
svest si je. da je zlbeltar vellkejra njegovoga pradeđa Karagrjorprla tekla pod slamnatim krovom kmetske hiše. zato se ne sramuje žuljave de-
__________                                         ■ —————-——-^^^^—^—
lovne roke ki odlikuje slehrnega Slovenca, to tem manj. ker ve. da je ta raskava a neutrudna desnica s svojim trudom in delom ustvarila one gospodarske in kulturne vrednote, ki pretvariajo že pokrajinsko tako krasno Slovenijo v blestec dragulj in čaroben biser v kroni naše Jugoslavije.
Kralj se čuti med nami svoj med svojimi, zato tako rad prihaja k nam, ki vemo ceniti srečo, da imamo do tisočletnem odmoru zopet svojega narodnega vladarja.
Z današnjim dnem je Ljubljana v resnici postala tretja rezidenca kralja vseh Srbov, Hrvatov in SIo-vencev. Doslej se njeno ime z eno edino izjemo v I. 1821. ni poznalo v povestnici, odslej pa se bo beležilo v analih zgodovine kot eno izmed prestolic jucroslovenske kraljevine.
V Jdealnem in političnem oziru se bo ugled Ljubljane silno dvignil, sat bo v njei vsai nekaj mesecev v letu rezidlral krali s svojim dvorom. A rudi gospodarsko bo LJuM.iana s kraljevo rezidenco silno pridobila. Podvojil se bo tujski promet, razeve-tela se bosta obrt in trgovina: Ljubljani nannčiin zWi časl.
A kaj naj rečemo o Rledu, o ka-ferem je pel že Prešeren, da »dežela kranjska nlma lepšga kraja, ko je z okolco ta podoba raja«?
Bled, čegatr sloves je doslej se-gal jedva preko mej naše domovine, postane redno letovišče kraljeve rodbina in kot tako žarišče vsega našega državnega In političnega življeija. Na Bled bodo redno prihajali naši državnik! In politiki, naši in tuji diplomati. Ne samo v Jugoslaviji, marveč daleč preko njenih mej
bo zaslovelo Bleško    letovišče    ter I privabljalo vedno nove goste, nove j navdujene občudovalce ble^kega i*- \ mcljskcira  raja.    KaKor v  Romuniji letna  kraljeva rezidenca Sinaja,  ta-! ko si bo tuđi Bled pridobil svetovno ime. to tembolj, ker v pokrajinskem oziru  lahko z uspehom    tekmuje  z najdivnejšimi,      najromantičnejšimi svetovnimi Ietovišči-
f         Tujsk promet, ki se je na BIcdu 1
■ sele otresel prvih povojev, se bo od- ]
i slej  mogočno razvi jal  in bo zavzel, i
liko bo biesko prebivahtvo na višku
svoje  naloge  in  tuđi  na  višku  raz-
umevanja  iovc:ra  položaja,   nepriča-
kovane in neslutcne dimenzije.
Skratka:   F31cdu je zagotovljena ; najsijajnejša bodočnost!
Jos. Drofenlk^ nar. poslanec:
KakSna bodi koncenfradliT^
»Koncentracija naprednih strank ali koncentracija gospodarskih slo-jcv?« O tem se danes mnogo govori za in proti. Dovolitc, da razložim tuđi jaz svoje mišljenje v tem vpra-šanju. Koncentracija naprednih strank? Gospod poslanec dr. Kuko-vec. ki je sprožil geslo o »koncentraciji naprednih strank«, smatra koi napredne stranke predvsem slovensko JDS.. SKS., NSS. in socijaliste, kot nazadnjaške Da klerikalce. S tem naziranjem >e deloma strinJam. Ako pa se vprašamo. česa nam je v teh gospodarsko kritičnih časih boli treba, politično strankarskega boja ali boja za gospodarski obstanek. se mora vsak količkai tražen in narodu dobro hoteč človek odloćiti za zadnje. Ako Da je tako, vprašamo. čemu je Dotem potreba podžigati strankarske strasti, ki so glavni vzrok naše mizerije, državne neure-jenosti, notranie rjolitične razarapa-nosti in neuspehov ter porazov v zu-nanji poUtikl? Kreniti moramo torej na drugo pot!
Kako in kam? Združiti je treba predvsem stanovske interese posnm-nih stnnov in na tei osnov! uredit! polit. delo. Ako stoifnuo kot crospo-darski politični faktor na statiščii. da more le delo in potom tega povišanje produkcije odprgviti našo gospodarsko mfzeriJo. moramp združiti stanove, kf ima*o direktne interese nd tem. Na?a država Je agrarna ali Vmečka. Industrija je Sele v povo^ih. Radi tega moramo stremiti za tem,
• G. poslanje nai J« naiMnosil, đa prioWlTTK> ta članak. Tij želji smo ie radi ođzTali, k^r je vpraianjo. kl ga jo t Planini pokpenil, ne le wmimlvt>, rnGrr-gč tuđi važno. Razume %e satno ob *rh\, da se z njo^goviml Izvajanjji n« ldpntlfiriran*>, dasi se i njimi t bistru strlnjanio.
Urađnlltvo.
da se kmetski stan kulturno in gi>-snodarsko dvigne. Tedaf v tem slučaju bosta cvetela tuđi obrt in trgovina. Na teh slojih sloni in mora s!a-neti gospodarsko blagostanje vseh slojev. Kmet. obrtnik In tr^ovec (ne bankir) niinaio principijelnih nasprot-stev. zaka? ako je dobra letina, je kupna moč kmeta laka in imata od tega korist obrtnik !n trgovec. Ako je obrt dobro razvita. da smo neodvisni od drusrih držav. je to za celo-kupno domače gospodarstvo važna aktivna postojanka. In končno. ako imamo zdravo konkurenco in dobro razvito trerovino. kl nai bi bila v ro-kah nosam?znikov. ne v trustih, je istotako dobrrv za celokupno gospodarstvo. Iz teh vidikov imaJo vsi t\ stanovi skunne interese \n bi skupno v politični skunrni najbolje zastonali svoje interese sami v svofo korist in v dobrobit celote. Istotako !majr> ekonomske enotrtost^ socijalisti vseh barv. V današnji oM:ki 50 ti nasprot-ni glavnemu poeroiu sociialnesra zbolj-šanja — delu in potr>m tera rovzdigi produkcije. Zato ž njim kot takta: ne more biti skupnostl.
Mi kot rosnndarsM falđor ne smemo biti v rrinc'Pti proti kapitalizmu, moramo na biti na'«vi!^x--iic proti irrastkom bankarstva, kl Ie nodvezalo žile vsei nrlvat. Inlcljathi. in se je mesto da bi se omejilo na denarni promet, združilo v škodljivi trust ter prevzelo malone vso trgovino in Industrijo v svoje roke.
Brezdvomno Ie industrija na§l državi nuino potrebna, ako se hoče-mo emancipirati od tuje odvfsr.ostf. A kal smo videli? Nali politiki so nam ubili industrijo, tako da se bo industrija, ki Je bila iele v povoiih popravila težko In le z naJvettnejŠim negovanjem. Prva skrb teh )e bila. da sr> izvedli v tndustrlH fn v vseh večjih podletjlh takozvano    »nacljo-
| nalizacijo«. Tuđi mi smo zato, ako b< I b;ia to res naciionalizaciia. \' ni rubili i slučajih se jo res izvcJla v irena na-ciionaiizajija. često na je M!a  ^a»n* krinka,    da se je    dotično    podjeMe upropastilo. Kako, o t«n neč#;r^ je-voriti...
j          Ako  srno   storili   dr-s?daj   to!!Tfa
napak. ako smo ubijali i: slc;?e stran-karske strasti lastno gospodarstvo in je naša Slovenija v vsaketn oziru zbr>g tei:a toliko trpela, nai nr.s ?rcč* razum preje. ne^o firesrodar^kn Izkr-vavimo. Iz Ijubeznl do Icpe naše oije domovine, d^» svojc?:^ nnrcxln kot do celokupne države fe treba, c'a u\Hdf-mo dosedanje skorrda neropravljtve poarreške in razmišliamo o rro^.nostlH nove gospodarske orijentacije. Sa* mostoina kmetilska stranka je sleef stanovska Dodcžclna strarka. le pa v prvem redu gospodarska stranka* orilatefilca fn zaorovornlca redz. dela In Dovijanja produkcijo in ko* taka torej pokllcana. ć? napravi prvi ko* rak k temu vellkerrm delu. »^amo* stnjna kmetijska stranka« ne smatra boja prati klerikalizmu kot glavno, fn kakor bi nekateri želeli kot edind svojo nalogfo. Glavno nlo delo je fn mora bfti: gospodarski boj. borba z^ gosixxlar. ohienjo vseh prld^itnlh stanov. v prvem retlu pa 7a jrospoj darsko in kulturno povzdijjo širukili kmetskih narodnih mas, na česar Je odvisno b^g-nsTanje in cIo^ro1^it vse-s:a naroda. Mi smo protf omejevanju delaf nismo pa proti delavstvu Ifl uradnlšt\-u. lTradnIk — mislim tu uradnika v rodjetjih — kat delavoc nai bi bil zainreresovan na podjetju kar je tudl v njesroveni oseb. lnterestl da se produkcija dvljrre. Za ta ideal jo motfoče na£ uradnik dnnes Že zrel. a delavca je treba dvfrniti na to stor>-njo kulture. Pokaznll smo v zakono-dajnem delu ob nojŠtetih prilikah, da smo zaštitnik! nrivatne Inicijative in produkcije sploh. Branili smo vedno pravice delavstva in nradnika. ker tn tudl zahteva naš projrram. I e stanu primerno plačan nastavljeneo. ho a veseljem opravljal svojo službo fif le od takecra «me država fn podjet-nik zahtevatl do^ro in poŽrtvovalno delo. elr> zad'>voUneca Člnveka, kl 2« ne mučilo skrbi za vsakdardi knilv je več vredr.o kot d<?l> treh nezadovoljnih. mofiToče npravičenih zodrnfa* čev. Porfvam torei vse. k! i~\Vf\ narodu In državi dobro, da razm!ž\Uk> o stvari in da nridejo 7. novini! mJslN m\ \n poTragpjo ustvaritl rv%.xnf> sro-
Rudyard   Kipling:
Protflstrnp.
V   zakonn  Cesto  nastopt  rcafdja,  wla| močnele,   zdaj   slabeje;   toda   prej   ali   slci nastopi in njeno valovanje  morata obe zakonski   polovici   krepko  prestati.   Se   hoieta ostanek   življenja   prežive«   v   aadovoljstvn iu   spokoj nos ti.
V    našem   primeru   §e  le Prt Cusaclo-Bremmilovih   pojavila  ta  reakcija   Sele  v tretjem  letu  n!unega   sofitja.   Bremmll   Je kajpak  medtem   ž«  večkrat  pojrledal   malo na   stran,    toda   vzllc   tema   Je  bil  izvrsten zakonski mož do časa, ko mn Je umrlo dete Ih se je gospa Bremmilova odmila v težko crno   obleko,   shujšala   in   žalovala,  kot  <U se je vdrla vsa zemlja. Morda bi bila njegova dolžnosi da svojo ženo potolaži. ZdI se  ml   ćelo,   da  Je  to poskušal;   toda  čira boli  Jo je tolažil, tem otoineJSa Je po«ta-jala ffospa Bremmilova Ih tem neraosnelše je bilo gospodu Bremmilu zakonsko življenje. Btstvo vsega pa je bila zavest, da »ta obadva   potrebna   razvedrila.   In   tera   sta ttidi postala deležna. Oospa Bremmllova se danes sicer lahko smeje ob sporni na na to zgodbo,   toda   takrat  JI   gotovo  ni   lio  na smeh.
Namreč: nt obzorju se Je bila pojavila gospa Hauksbee, in kjertoll se je prikazala ona, je sastala tuđi verjetnott kake nesreće.
V   Simli  so ji  vzdeli  piiimeK »nuđottr-nik«, k!  ga  Je, vsaj  kar sem imel Jaz prilike opazovati jo, gotovo petkrat zaslužila. Bila i« nizke postave, brunetka, vitko, sko-
ral suhe rasti; njene velike, živahne, viio-lično modre oči so Izražale največio ljub-kost Bila je duhovita, Šaljiva, blesteča in bolj Iskreča kot večina njenih tovarišic, pa tudl pravi nudi ček, poln zlobe fn ikodo-željnostl. Slcer pa Je znala biti rudi dobra, ćelo napram svojemu lastnemn spolu. Toda to ie  ne  spada ve£ semkaj.
Po smrti svoiega otroka in po nasfaH žalosti je bil Bremmil vedno boli z doma, in gospa Hauksbee ga Je zlahka osvojila. Ni ji bilo do tega. da M svoje ujetnike prikrivala. Osvojila ga Je coram ptiblico in vi dela, da Je obČinstvo to tudl opazilo. Skupa] sta Jahala, skupaj se sprehajala, te sestajala na plknikih, dokler nišo začeli Ijudie cmajevmti glave in vzkllkati: »Skandal!« —
Oocpa Bremmilova pm fe sedela doma In motrila oblekco umrlega Mroka ter plakala nad prazno zibelko. NIkJer ni več našla ntehe. Obtskavale so Jo prijateljice in ji nekoč rudi povedale podrobno In skrbno, kak Je ves položaj; gospa Đremmliova )e pazno In mirno poslušala in se koneno «•-hvalila xa prijateljsko opozorllo. Po bistro-nmnostf se ni mogla kosati z gospo Hauks-beeovo. tođa neumna pa tndi ni bila. Vest je ohranila zase in ni zlnila o vsem, kar je Ćula. svojemu mofn ni« besedice. Na to je vređno opozoriti. Se nlkdar ni bilo uspešno, če je žena pokllcala moža na odgovor ali  pa radi njega pretakala  solae.
Kadar se je Bremmil mudfl doma — Ear pa je bilo poredkoma — Je bil Ijubez-nivejSI kot sicer; to ra pa Je izdalo. K tej IJubernivos« se je silii. deloma, da bi po-tolafll tvoio yest   delonu, da W pomiri]
svoio soproco. Toda oboje mu le korentto Izpodletelo.
Zgodilo se Je namreč, da Je »Imel go-spod adjutant Čast, na povelje Njihove Cks-cclence lorda in ladv Lytton, povabitl gospoda in gospo Cu«ack-Bremmll na Petrov I dvor 26. juliia ob 9.30. uri«. Na spodnjem levem oglu posetnlce Je stala beseda »ples«.
»Jaz ne grem«. Je Izjavila gospa Bremmll, »prekmalu ie po smrti uboge, male Florlce... toda to naj te ne moti, Tom; le po!di!c
Dobro Je vrdcl«, ka) Je rekla In Bremmil Ji Je odvrnll. da se plesa udeležl. toda le iz vijudnosti. A ni povedal tega. kar ie res misli! — kar pa Je bilo soprogt dobro znano. Uganila Je — ta kar ugane ženska drži mnogo bol) kot kar spozna mož — da je bil Bremmil že spočetka odločen I ti na ples, in sicer skupno t gospo Hauksbeeovo.
Soproga se je vseđla in za topila v pre» tehtavanje: In rezultat tega pretehtavanja Je bil. da je spomin na mrtvo dete mnogo manjSe vrednosti kot Uubezen le iivečega »oproga. Torej je sestavila nacrt, ld ga je hotela sa vsako eeno uresniSti. V te] ari Je spoznala, da Je pregledala svojega «o-proca v dno duie In na podlagi tega od-krirja  Je  tudl  sklenila  ravnati
»Tom,« je povzela besedo, »2fL bomm večerji pri Longmorsovih. Prav bo, da grei ▼ečerjat v klub.«
S tem je prihranila foapodu Bremmllti sifiiost, da si izmlsH kak Izgovor, Id bi ma dal me>fnost sttlti se z gospo Hanksbeeovo. Zato II Je bil zeto hvaležen In se je obenem tatii tudl potrtega In krivega — kar Ie bile pravilna Ob petih je Bremmil odJejuKL
Nekako ob pol šestih Je poslala tvrdlca Phelps z usnjem prevlečen kovčeg ra gospo Bremmilpvo. Umela se ie kot malrv katera žena obleči. Ni raman premli?ljevala ves teden, da si je izmislila to toaleto in da Je odredila, kako jo morafo seilti, obro-biti, vezati, prikrojitf, očistiti, zlikati, na-gubati — kakor se pa<5 imenujefo vti ti strokovni  Izrazi.
Bila le to prvovrstna loaleta — rri-Četrt v žalnem.
Na žalost je ne morem opi safl, toda bila Je nekaj takega. za kar im« «Monfteur* Izraz >unt er^atlon« — skratka stvar, ld fllovrVu   vftm«  v»r»  saixv
Closra se Je sicer težV© ediočila. ven-dar, ko se jt ogledala v zrcaln. Je bila tako zadovoljna kot *e nikoli, saj Jt sama sebi nerKvpl^no nsrajala. Rila Je visoka ta pla-volasa in odlične rasti.
Po večer JI pri Longmoreeovni se Je edpellala v podkraljevo palačo in — precei Bozno — vstonila v plesno dvorano, kjer Je kmalu opalila svojega soproga roko * rofci r rosrw> Mauksbeeovt*. To H je no» rnalo krl t lice m bila fe vide ti ocarujoča. Takoj Jo fe obstopilo nekaj fospodov. kl so lo naprosill ?t plei. Oddala Je vte plete ražen treh. Id ]ih je prihranila zase.
/ NJene ta ge. Hstuksbeeove oči so se nrekTifale in slednja Je tatooi uvidela, da je med njima pravo vojno stanje.
Oospa Hauksbeeova Je vstopfla v bol ob nepravem trrnutku, kajti ravnokar je gospoda Bremmila le malo preveč* strahovala, kar fe novzročiln, da 11 Je začel ča-stilec kliiibovati. Ražen tega pa fe Imela njegova lena tako ljubko zunanjost kot le
nlkoll doslej. 5tMeč pri VTatih lo Je pole-Uivo opazrvval. ko Je vaTovala s rintale«« po blesteči dvorani. ln čim^ll ji \% opa-soval, tern bofj ie rakop^n©! po nJ»J. 5ai skoraj verjeti ni mojjel, da Je to prsv \ttrn. žena, ki ie im«la cKmia pordele nči, bil« vedno v črnem chlačilu In Je pri aajrrlni pulčala   kapati   i^'re   v   skodellco   za   k-«v<».
Gospa Hauk^lie« ne le na v^o mo£ trudila, ds bi ea obdržaia v ^vnji mreži, toda po dveh plasih ie pristotHl k ivnji lenj tat to nanro^il  ra  ples.
»Mi Je žal, toda prenrrmi ^te g o s p« 0 Bremmll«,   mu   lo   odvrrla   nasajlvo.
Toda o« j« ]« profil na vio krinlje ta g<o«T>« se f« U končno la ntmtlila In ma ponosno dnvo!il» peti valček. K srečl Ja Wl tz to točko ravno proti K'o sta Svirali po dvorani, te je iulo pritajeao Ktpetanls. Bremmil le vedri, da ma nje»nvr» i»«a plecati. toda ni mu bilo znano, ćn j* imko bofanska plesalka. Po tem valčlni ja ta-proiil $e za na*lfdn!<?ra — kot mi^t. iuh kar mu je toira dejtla: »Pokali *voi+ karto, dragtc!« Pod a I Ji )r> j« kot zasađen iolarček npd">voljeno »lai!!ico svojemu učitelju. Na karH je stalo vse p-->ln> »H« ćelo ob vočerji. Oosna Rrfmnr;i ni rekla ničetaf in se Je le mtlr>m»rno »meMJals, precrtala dva »Me In ruo^ala tlakaj svr.je im«, Uub-kovalno ime, k! ]c bilo mini le njima. Nate Je Roprocu zapretlla »mehljaje: »O, ti pri-smojeni   fante?c
Vse to pa le er>aziTa ro«na Haaksb«# hi — kot je Vatnej? t.Mi p^intU — Je uvidela, da Jo izro irrnb;'a. Pr^mmil )• s veseljem «nrHel oha vtl^ki mad *đmo* rom pa tta i« i toproro bladila v maJea
stran  2.
.OLOVCN5M   IMAKUii",   iilic  7.  apHU    ltfl*2.
§tc%« A«
»podarsko fronto brez strasti osebnlh arnbicij in zahrbtnih namenov. NaJ mi bo oproščeno, ako sem posesel v to perece vprašanje mosoče s malo pretrdo roko. Storil sem to z naj-boljširn namenom. da se razčistl mot-na politična situacija in okrcnejo »mern.ice Iz strofa in zagrizcnega strankarstva na gospodarsko pot, na katero moramo kreniti pravočasno* da ne bo prepozno.______________
JDa*. Vinko Gregori«:
' izenačenje davnov.
Vsaka javna uprava mora stremiti Sa tem, da |b jasna, vsakemu razumljiva, pravična in kolikor mogoč© eno-ftavna, to jo po ceni. Ker pripada dav-Sna uprava hidi k javnim upravam in Si cer najbolj veznim v državi, moramo ag-oraj navedene pogoj« t*m bolj iahto-*tii od nje.
Gotovo npo vsl v tem edini, da je ietfanji davčni cistom nsvzdržljiv. Zaradi tega te bo tuii parlamentu pred-ložil v najkrajšem &a*u zakon o izena,-fcenju davkov. Kar pomeni pravičn«. tirfcditev davčn^a vpraianj^ 6b enem tudl ureditev naših državnih finane, đa, «e v državnem gospodarstvu dospio favnotežj« in » tem povzdifrn© vrfcd-©oat naso valute, moramo zasliSati razna mnenja, ker jo vendar moRn?e, da *o naiđe nepH5akovano v teh izjavah kako dhobro zrno.
Vea na* daveni sistem T>r©č*nski In srbiia.nski Je zaetarol. v naši dobi neuporabljiv. Aparat je okoren, funkcijo-aira težavno, pis&rlj je veliko preveč, Tftzdelite-v do.vka včasih zelo krivična. Ibo/sj t^ga jo kn!ub ranoffoStevilnermi ^radništvu pr<*gled in prt>ra£un n*Ja-•en. Ustanoviti •© mora *notna podlaca ta obđavfrenje, ki bo dala Jasen pregled v*eh dohodkov davkonlačevalr^v. Ti skupni dohodki naj'bi trorili pođla-go mi odmero enotnes;* davka, v*i drogi doeedanji direktni davki naj bi od-padil. Tako oMavčenj© imenujemo do-Bodninskj davek, in ker raste obdav^e-Hfo z T*?iimi skupni mi dohodki, jara imenujemo proerrt*ivni <iohodnip«ki đavek. Ve$ imn kdo prejemkov na leto, bodirf pod kateHkolim naslovom, t*m večji j# p«rcentualm zne«ek davka.
Ti davčni procenti ■*• labko »pre-urfniejo ori vtaki pror*rYiT\*kl raEpra-ri na viSfi ali nižji *ne«elc. kakor pa5 tahtevft driUTrto Kosnođar^tvo. Ta dr-iavni profrresivn! dbhr>dnin»ki davale #e mora pnnkrtt 1* r^ribližno <v*rneriti. in «e bo postavka »fle v nekaterih le-tih mogla ustaliti. dokler n» doMjo dAv-irarHd ^^mnirm. *\rn.T™lh <-'^V">'Tkbv ▼s^h davkopla?evaleeT. Pr«loT«n1s M bilo ^tlo eno^tamo in h\ zadostovalo le nn« k> nmdnikov; nve«ti bi se moral seve-4a nnjboM raržineni Čekovni Tmrmet sa jpls^ivtji^ davkov, da im* đavkarija tolikor naosroč© rn^lo % cr^tov^no oprv Titi. DohofTko đr£a\-© bi tvorili: 1) ca-frin'At 2> (frf.irni monoivoH in obrsti; 1) državni koiki: 4> enotni pro?re«1v-»i d^hodniTK;ki davek.
Na podlngi ra?un«lcih" rakl^nckoT «fi(!n]ih let seetnvi se redni državni pro-peurun. Po pokriHu redrib irdatko-r, »© prora^nnifo i??re^Tif lr^«tVl, In kr» p« ima pknrvno svoto rednih !'n iarednih potreb&čin so Irm^ina, koliko mora iraeti držara doho^kov, dn pokrife. po-tre^^no. Ker so ftobMki th)<\ M. 1, 2. 8 nekako stalna Mevilk«, je le točaka 4 •premenlflv»i in bi služila ta. resrulnri-^o ravnotežna v državnim R"O^pod«r«tvTi S t^rn, dft g& d»v5ni o^«totek irviM ali snl2*v. Poptor.*niG bi bilo selo «n©«tftT-fto in pr^<rl«dn<5.
Itomne doklfldo pvtomati^no T^rtiMri-rale pri povi^anin drf^rnih rlir^ktnih Itavkov. kar 1^ bilo jr^lo krivično, ker so prišle ob?!ne in avtonoTnne korriom.-riie» do jrHSftTnh r^ob-o^kov, no da H k*| tiike^n nameraval**. To mora v prihori-»1« pri novem dar^n^m mkonn »f>dT»a^t!. Ako se uvo^6 tako ^mopfavni državni Jroirr©eivTii enotni dohođninski davek, nwi?o tiirfi oblaati in srerovi jako etio-•tft*mi nw?!n oMav^enja, da samo oV>!o-U^o, kolfko odstotknv *mn.*a1o dok'ao1^ ^bkmti ni drfavnl proarre^ivnl dobod-Hin*ki (t^T^k. Vssko Vto tm te đoVl«d.e tibloMJo in sTnži «a fo dolo^Her flokla<l itrfavni davek pretekl^ca leta. Ako s© .tfriftvni dohodninski d.^vek rviia. oblast pa n*iara ne potrebni«, »e odmerl tii*ja đoklada kakor preiMe leio, t na-irprotnero sluSalu. r^ ri^la. DohooTr* l%Mastt bi torei tvorili: 1) ©>r»ti obla-Stev; 2> ffoklnde na T»ro^rr©*ivni držnv-■4  ffobr»dn1n-pki  d«v«*k.     PnAnni  h\  rndi
kotičlcu. Kai sta se pofrovarjala ni — to ni ■IVomur mar. Ko Je rače! orkester »viratt »The Roast Becf of Old Eneland«. sta ts-Ifonca odSla na verando In Bremmli se Je ozrl po votu svoje soprosre, medtem kos« le OTTft podala v jrarderobo.
Oospa Hansbee pa Je Unfla mimo Jn rekla r »Gospod Bremmfl, saj me popcijete *a vcCerJo, ne?« Bremmll Je zardel In s« ▼ «idred opravičeva!: »Eh — he«! Morsm tTJrem!H soprotto domov, ffospa Haiik^bet. Zdl se ml, da Je pomotaft Ker Je Ml mof, ]s zovoril, kot da bC bila vsegi Wv» r>-sp«  Hauksbeeova.
Oospa Bremmllovm ]e pri51a \z garderobe v plaSču Iz labtMovfne, oVro« elave Ji Je blestei »oblak«. Bila Je MJafna In hidl Po pravici  ponn*na  na  svoj  biesic
Par Je Jzdnil v temi...
Oncpa Hauksbeeova Pt se Je ns?o toVren?^ k meni — bila je vide« neVsJ utrufena In 'koral uvela — In ml )e rekla:
»Zanomnite si, naJneumneJSa ženska lahkn obvl^da pametneija moža; toda ns-umnejca moža more obvladatl le najrazum-neJSa   ženska.«
Na to sva se odpravila za mlzdL
tu bili zelo enoetavni. Enako kakor oblasti bi poetopali tuđi pri določitvi dav-čnih dobodkoT srezoTi. Nekako druga-če naj bi pa občin* pokrivale svoje potr ebŠćine. Glavni vir dohodkov obline n*l bi bili indirektni davki, (troaarina, vMelični davsk, dedni davek, davek na priraatku premoženja, pronosila pristojbi na na aaons« itd.)
Ta način obdavtovanja v ob^inab ]• upraričen, ker sviaanje teh indirektnih dohodkor i« odvisno od gospodarstva ▼ občini. Ako obćina. dobro gospodari, se vrednost lemljiaća zviša, in ja samo občina upravičena zalitevati ob-davCevanje večjt vrednosti; dedni davek sahteva občina od občana, ki si je v občini pridobil pre*nože>nj* in tam umri. Končno bi imele občine tuđi pravico pobirati gostašiino od stanovanj. Ker imajo pa občiu© lahko tuđi ivoje obrata (elektrarno. vodovod, plinarno, ceetno ioleenioo itd.) bi tuđi ti obrati tvorili en del dohodkov poeamnih ob-čin. Samo ob sebi se razume, da bi morale majhn« občine odr>a?ti in se sdru-iiti ▼ v*Č]e obline. ObĆina bi morala šteti najmanj 5000 dui. PosaranA dolo-čilu dosedanjega dohodninskega dnvka, knterega smo pa deležni samo mi c^lo-vencit 8T> bodo morala v bodoče izdutno •premeniti.
Spremeniti se bo moral eksiateočni minimum. Dolomiti se bo moralo* kate-r* osebe se smatralo, da jih v».dr/,MJe dnvkoplnčevalec v skupnem go°pod.\r-3tvu, in koliko sm^jo imeti te osebe dohodkov na leto, in do k"\t->re starosti otroci, teT tuđi čez to meJo startati, ce «o neozdravljivo bolni in n«v&iuožni za xa*lužek. Nadalje se mora dolomiti, ka-teri eneski m smejo odtegniti od teh skupnih doiuuikoT ^izgube pri obratu, davki, obresti dolgov). Tuđi med oženjen imi in samrti mi mora biti pri od-me»ri davka rasloć^lc. da plača šumski gotove odstotke v*č, kokor oženjeni: olaj*evaji]e pri odmeri divkM bi tuđi moralo stopiti t veljavo v obliko popusta v %, ako ima davkopličov.ildc skrbeti za družino, ki presega gotovo etevilo. Vsak davkoplačevalec bi moral prva dva meeeca ▼ letu davkariji na-znaniti svoje dohodke, iz Aesa mo ee-»tavljeni, koliko ima družina, lu ka-tem odbitke ima navesti. Ako davko-plačevalec predloži pravočaano svojo napoved, a mu davkarija ne verjame, mora davknrija dokazati, zakaj mu ne verjame. Ako pa davkoplaoevalec v po-stavnera roku n* predloži svoje napo-vedi, in daxkarija ispodbija njegova napoved, je pa davkopla^evftlec primoran dokazati, da davkarija nlma prav. Ako ae davkopla^evalcu dokaže, da Je on prenizko fatiral, se mu odmori kot kazen vfikratni znesek davCne svoto, ki ođpari« na sneeek, sa katerega je znanj fatiral.
Gl«vni princip splofcega dohod-ninskega davka mora biti, zadeti ▼ prvi vrstli dAvka rmoirm kroge, to je viS-j^ kroge In sanreke o^ebe, postaviti ob-davčernnje na enostavno podl&go, in omogočiti Tsakerou, da si sam izračuna *voj davek. Preveden cero, d« se bo 8 tom tuđi dvignila zelo davčna morala, r^e ne bo toliko <lav?nih raVonor s svo-jirai interpreta ci jami, katere nsva^^n ?lovek ne more niti razumeti, »aj jih mora ie izvefcban jurist včasih temeljito preetuđirati, prexien priđe na to, k«j se hoče.
Od urejenis državne uprave je v prvi vreti odvisna davena morala. Po nepotrebnetn se ne sme Izdajati davani denar, vsa državna uprava mora šteti pbd iavno kontrolo. Če država zahteva od davkoplacevalca, da ta pošteno in točno pl^friie Bvoi* dAvke. ima nasprot-no dnvkoplačevalec pravico zahtevati od država, da mu ta predloži pravočas-no svoje izdatku in dohodke, da lahko pre«odi. ?e je državna ur>rava z njegovim d«.vkorf» vepf^»o in dobro pt>«r>oda,-rila ali ne. Tu vel}a latinski pregovor:
Cl ara pacta, boni amici!
EKSPLrOZTJA PFKT.KN^KFGA STROJA V BUDTMPE5TI.
__ Budimpešta, 4. aprila  (Ibv.) V
dvorani me^tn%ga klnb% ^e Hl ^noH r>r1-rejen banket, na ka terena e*> bili vab-ljenl tuđi po^lanci Raszav, Punpert in Parcev. V (rotorem momentu je nastala pri peči silovita eksplozija, ki je rae-ruiila dvorano. Na m<*stu je ostalo vec oseb tetko ranjenih In tri o^be mrtvev Med mrtviml je tuđi tova mar Szog5.
Kakor domnvvajo, j© bil pri peči pr«d otvoritvijo banketa položen Peklen-eki stroj, ki je na določen 5as eksplodi-ral. EksploziU je Povzročila veliko ikodo. '^'•'"knr^nie^ib ^ 22 f»«eK
—  Đtiđtmoelta. 5.  aprila.  (!zv.)  Povodom stralne eksplozije v klubu »Fli^sbcth-stadt« Je bilo 6 oseb mrtvih, 44 tefko rs-sjen'h. Nekateri ranjend se v bolnld bore s smrtjo.   Več ranjencem   so morali nors amputirati.
VOJASKA SLUŽBA  V rRANCUL
—   Pariz«   8.   aprila.    (Trr.)   Prancosln sbornica Je včera) raspravljala rekrutat za-koa  Ministrsld  pred^ednlk  Polncare  sa  Js izrekel   proti   nvedbi   12mese£ne   voJiSke službe Iz razloga, da Je daljša vojslka do* ba  službena potreba is ortrov na vzdrfe« vanje   miru.   Predlog  Je  Ml  s  J14  aiasovt proti 227 odklonjea.
VELIKI KFAVAM V PRFSKEBf DB-2EL.NEM ZBORU.
— Berlin, 6. aprila (lvw.) Na ffce-rajSnji seji pruske^a dežeinegm zbora je prišlo do velikih kravalov nmd ne-odvisniml socijalisti in komunisti. Krave le je ir.sval neodvisni socijalist đr. Kohn. Nekateri poslanri so m med ••-boj laaali in a« pretepalL
Gospodarska konferenca o Genoul*
IMlMal |mi■!»—nkw alcItMcljav  — M|c proffrnmc teCkc  —  Pri-praM ■ muiotL — Ueya1 Surgc fai n|t|OM ukltM. — Prlnuos|8
— Beograd. 6. aprila. (Izv.) Več-ji del naše delegacije za irenovsko konferenco z vsemi strokovnjaki je snoći i orientekspresom   odpotoval v Oenovo, oziroma v Raoallo. Jder bo nastanjena v hotelu Oiuglielmina. V Rapallu spioh bodo nastanjene vsc delegacije male antante,   delegacija poljske republike in baltiških aržav Našo delegacijo vodi zunanji   mini-ster dr. M. N i n Č i C z delegacijo pa potujeta   tuđi dr. Velja Popovic, šef kabinetne pisarne    ministrskega predsedsf va. in dr. Aleksander t$ o -d i. šef Presbiroja. Jutri odpotujejo v Oenovo minister Hnanc dr. K. K u -manudi, minister ver dr. Ivo K r-s t e 11 in minister   n. r. dr. Velizar Janković. Glede vesti, da mini-strski predsednik    g.  Nikola    Pašić sploh ne potuje v Oenovo, je treba pristaviti, da ministrski    predsednik gotovo  prihodnji teden  tuđi  odpotu-je in  to, čim bo sprejeta    povišana kraljeva  civilna  lista  in  se  razjasni parlamentarna  situacija.
—  Beograd, 6. aprila. (Izv.) Pred otvoritvijo  prve  plenarne  seie    ge-novske  konference  imajo  delegacije male antante in Poliske republike    v Oenovi,  oziroma  v  Papalhi  rreltml-nar. konferenco. na kateri se bodo v splošnem Še enkrat raČrtale smerni-ce za nastop teh delegacii na temelju sklepov. spreietih  v marcu    na beogradski konferenci. čeprav nt.^o v vrseh podrobnostnih znane    točke Droprrama. kf fra namerava naša de-le^acMa zastooatl  v Genovl  skunno z malo antanto. se vendar nrojrram lahko re*snmira v sledečm to^trah:
1.) Ne<«o<«ifcl}lTOst sklonjenih mirovnih fww*odb.
?.) Plačevanie reoaracH od strani oremp<*aticev.
3.) V nra*afi)n nredltre mećn*-ro^necra kredita, kl se Imi dovol'tl drž^Tam s sVartftn ekonomskhn In ff-
đrievacfia str»in?eu da iKvrniHodalafec ozfrmna kreditor ntma orarlce. da se vnt***fiwn ▼ notrsnile zikI^v^ rfr7j|-ve. kl ff le M! nji^T/vnlen kredit. 9n to ▼ nohtffem ^»^»Id fn na način, kl bi mopet nrfVr*f$f»tl «nTer«rtiost države.
4.) Uvedba mednarodneffa enot-nc** k<^7ti1amf^9 ?t«t»ita, zaSčfta trgovinske fn ffidnttriKVe jivAtne. V teh vnr*šl-Tiflh predloži deleffacUa svol «*'?»borat.
KaVor fe že "Mio nonovno fav-if^no. s« ?**t*rie rins^'t m^ister dr.
srr*V?m pre^^e^«;1'otn Pe Facto *n r*m*vftvt\ mfnistrom Schanferiem. PrtA f>dhr*Hnm so nosetfli vč*»raj zu-n^nff^a mt'tifstra d*tnoVr»t5;Vi po-«1«nrl dr. A«HfT'tiAVi^. Vn&ć fn Wil-der. Zaprosili so sra. da Pm da točne Informaciie o vnra^anfn reske države fn o IzvrSitvi ranallske Doeodbe. Med dntcrim srf sra ono^orili na časo-nfsne vestf. da namerava TtaTi^a re-vizito ra^^H^e no^rodhe na ta način, da se naSi državi od^topi'o nfVatrri daTmat'n^Vf. TtalIH nHz*»nf otoV! in da Ttalf'a dobi v nosfst Peko. Zvna-njf mfnister dr. Nin^ić ie katecr>ričrio fziavil no<;1ancem! Ne more biti rovom o kaki revIrlH rannH^Ve pocod-He. Na novi kAtferencl ▼ P««^11!! se bodo r»znr*v!lala s^mo vora*«*ila. kaf^i !zvr?U! ran^Hsko oofl'odho.« Poslanra sta nato onozorlia rnnanfe-ca m^ntstra na M'tiV-v ftJ»1|fanske vlade jrlede te kn^frrence. Naela^a-1a sta. da ima TtaWa tendenco s to konferenco zabrisati oči evropski javnosti.
—  Genova. 6. anrfla. (Tzv.)     TL mrzlično naerlico se izvrštite'o zadnje priprave za sorejem delesratov. Ue-novske oblasti so ukrenile najobsež-nej§e odredbo za varnost delecratov. r.Jasti za. rusko delecacHo. Posamnlm delesracijam    so    pridelj^no  vrvašVe straže.    Policija Je izvedla kontrolo vseh tujcev In noittfčno snmlHvIh ele-mentov.     Policijske oblasti se boje. da ne bi fašisti sVnSall ins"ltirati ruskih deleratov. PrihfKl vsake delecra-cije v Oenovo se vaniie s pobio tai-nostjo. strofo talno drže r>a prihod Rusov.    Za vzdržavanfe dobrih že-lezničnlh Tver \n drugih    prometnih sredstev je Italija že izdala 12 mili-Jonov lir.
— Oenofva. f5 at>r11a. (Tzv.) Zmia-nll minister Poljske retnibllke fe ori-snM v Oenovo. Za danes pr^aVu^n prihoda    tninistrske^a    predsednika dr. Bene§a. Oba državnika imat* na-slednfe dnl daii^e konference. Prihoda č^škosfovaSVe. fir^s^ve^^Ve. f»-n«^tsV^ in boWrsV* dei^racile   pri-?*?»1ni'e'o v pet^V. V sobrto dos^<» v Obnovo T.lovd Oeor^e.    Po ned-Tie pričaViii»to. da bodo *m n^|wnJ?t^-tinO z^ra^i vsi delegati. Ttaiiianska dele-gadja đeU.s polno para
— Pariz, 6. aprila. (Izv.) Na vče-rajšnji seji ministrskega sveta   pod preUsedstvom I3oincareJa so bila Iz-delana navodila za franeosko delegacijo v Oenovi. Ministrski svet le iz* dal delegacU omeleno pooblastllo. V vsakih težavneiSih vprašaniih mora delegacija popreje zaprositi   navodil vlade.
—  Parte. 6. aprila. (Izv.)     Ni še gotovo, Ce se na poti v Obnovo se-stane Lloyd Oeorge s  Poincarejem.
—  Pariz, 6. aprila. (Izv.)    »Petit Parisien« navalu informacijo iz vlad-nih kroRov, ki pričakujelo. da se pred otvoritvijo Kenovske konference se-stanejo zavezniki v svrho medseboj-nej?a dogovora tflede nastopa.    Dne 8. aprila  se sestanejo v Oenovi  za-
stopniki male antante In zastopniki Poljske republike, da določijo skupen projrram. Ta sestanek je nadalieva-nje  konference v  Beogradu.
—  Bern. 6. aprila. (Izv.) Včera!
popoldne so imeli tu predkonfcrenco zastopnik! nevtralnih držav. Sklopi predkonference so strogo tajni. Bernski zvezni svet je imel snoči sejo, ki je trajala pozno v noČ. Svet je razrravlJal o programu za jrenovsko konferenco.
—  Pari«. 6. aprila. (Tzv.) Po po-ročflu  nekaterih   listov   izrada   Poin-carć bo'azen. da stavi LIovd Oeoree na prenov^ki konferenci sledeče za-hteve: 1.) Prlznanle sovletske vfndo. 2.) Omeltev volrške sile   na    Poli-skem. 3.) Razorožente na suhenu 4.) Vzno«tavitcv vrhovnetra    »veta,    v kateretn na bi Nemčiia   Imela   vsai oosvetovafni cla«.
—  Praca. 5. aprila. (Izv.) Ministrski Dredsednik dr. Bene§ ]e vče-rai odpotoval v Genovo.
— Bern. 5. aprila. (Izv.) Nevtral-ci so na včerafšnji    Dredkonferenc! razpravljall tuđi o priznanju sovjetske republike. Bernski  fvezni  svet stoji jrlede te?a vpra^anJa na stall-5ču bodo^in sklepr>v uenovske konference. Švica je za ureditev menlč-neea trčala in za pametno rešitev re-paracijskecra vprašanJa.
—  London. r3. narlia. (Tzv.) V pe-tek odpr>tuje preko Pariza ansrleška deleraci-la. broječa okoli 100 članov, v Oenovo. Delegacija odpotu.te v po-sebnem vlaku. OJavnf voditelji dele-eaclie so:   Llovd   Oeorire.   lord Curzon tn Pobert FT orne.
— Pariz. 6. arrlia. (Izv.> Franco-ska vlada ie odobrila predlog: itali-lanske in anplr^ke vlade elede predkonference v Oenovi.   Dne 8. aprila ima taka rtosvetovan^a mala antan-ta s Poljsko vred. Nnslednjeira dne na   se   sestanejo   delegati   Andlie, Frandie. Ttaliie in Janonske.
BOLOARSKA DELEGACIJA.
—  Soflja, 6. aprila. (Izv.) Boćarska deleg-acita za ^enovsko    konferenco Je snočf odDotovala. Pelecracf-jo vodi ministrski predsednik Stam-boliiskf. V delceaciii se nahaJa.Io: minister financ T u r I a k o v. minister S t o j a n o v. pooblaščeni minister v Beogradu T o d o r o v.    pooblaščeni minister v Londonu Stančev    In več strokovnfakov.    Peleoracila ob-stnja celoknpno Iz 15 oseb. Ministrski svet fe 7a stroške delegacije vo« tiral tri milijone Ievov.
ORO2N.IA ANGLIJE FRANCUI.
—  Pariz, 6. aprila. (Tzv.)      »Eco de Pariš« javlja  iz  Londona,  da  le lord Curzon izlavil franeoskemu poslaniku v Londonu, da AnjrliJa ne namerava podališati  finančne pogodbe iz leta 1919.. v kateri le bil Franclll nodališan rok za tri leta srlede plačll voinecra dolsra. To izjavo smatralo v Parizu    za   gotovo jrrožnjo Anelije proti Franciji z ozirom na irenovsko konferenco.
NARODNA SKUPSČINA.
— Beograd. 5. aprila. (Trv.) Pr^đ^cđ-nlV dr. Ivan Ribar je ob 17.30 otvoril 52. redno selo narodne skup$£ine. Prečltanl so btti razni spisi, revolucije. proSnJe In pri-tožbe, med druj^ml tudl protest občtne Pančevo proti doeodkom na Reki Dalje Je bil narodni skupSčinl predložen nacrt tako-na o uradnlški službeni pragmatikl. Po<sa» nteznl ministri so nato odgovarfall na razn« Interpelacije, med drugimi rudi finanCnl minister na interpelacijo poslanca Kučića fle-de carine prosteza Izvoda raznih fivft ▼ zasedeno ozemije, t j. v tretfo dalmatinsko cono, HnanCnl minister le za carine prosti fzvoz in bo ta Izvo* takoj dovoilen. čim bo zadevni. dne 28. decembra lanskega leta v zaVonodainem odboru spreleti ra' ok sankcioniran. Zbornica Je po končanih fn-terpelacijsklh razpravah prešla na dnevni red. t J. dolrčltev prvih točk dnevneta re- ; da ra prihodnjo sejo. Ob 1* 15 Je bila <eja zaključena. Na danaSnJI seji priđe v raz- ] pravo trdi prediot: slede Izpremembe ra-kona o uporaM 7od~totneia državnesa in-vestlcijskega posejila.
PolltICne oestl.
sx O brmtih PribiaevMih. Ostudna gonja oposicija, predvaem pa klerikalne^ a eA«opisi&, proti D.iuistm Sv*t Pribi6eviću in njfcgovira bratom |© i« darno prettopila RkTajno rnejo politi-6ne doetojnoati. >Sloveaec< In nfegOTl trabfuiti oiiitajo Prlbičeviću oelo njego-TO »proti Jugo slovensko pretekloet«, %&• T^eda bre» v»nkeg«w dokaza iu bre^ naj-manjfreg* povoda. Svojc^asno pa jo bil ravno >SloTeneec tišti ll*t, ki j> pro-glaail v*o brate Pribi&eviĆo za velei^ d^jaloe avB tro- madžarske domovi ne 1 Da <'svežimo temu resniooljubnemu liet\i spomin in da vidi naia j<ivnost kakiti er^iifitev 9& poslužujcjo klorikalci proti dvojim političnim nasprotnikom, priob-čujemo na«topni claiiek >81ovenc^< a dne 20. mare* 1917, It. 72: Valerijan Pribitović, brat tnanec^a brganiz Atorja »Narodno iJdbrnnec biv^pn ^rstrij^k^ gat pK>znf>ja ^rbske<?a ća^tnika Milana> Pri^^ičevi^a, jo tožil »Iirv.it^ko< veled Mnnka. ki ^-a |o objavili L\V n.aja 1915 in v k.iteroru *o je nahajAl stavak >. . . ali borno rodbino Pribičevlć, ki ie umorila. na&<*fl:a ^roatolonflslodnika in n% našo monarhijo in na hrvatski narod i7zvnla Im»] na iivljon^ in smrt . . .?< Te dni ve je vršila sodna rozprava pre*l zapreb^kim okr.ijnim ^Mli-t-om. Oilpo-vornoj^a urednika >Hn;"»t^ko'« jtn zt\*to-pal hrvritski ivoplanfv odv^trik dr. Ilor-vat tor ]*e i/javil, da nnstonl »lokar rr-sn\c* Ln da &o ho «1% lire val na rđečo UnjigD našo monarhije, spi«c narajev-*ko podne razprnvr j>roti Cabriin»\ i^u in tovari5cm. na spi ^o z.ifrrob^ko velc-izdftjaNke f*o«!nc razprave nmlaljr nA §pi«io racrrbškpira vojnoga povrljhtva in pri dož. vladi, oddrlfk za dr?ji\-no redarove na temelju katorih jo uffotov« Jjeno, dci je dobil Svecozar Pri hi "ović na dan umora iz Sarajeva brzojavko: >Oba konia dobro iftknpnrcna (TAarn-na)<, nadnljo na n^1nn\-^iSe ppfao, kl jih j© n&Scl rfolcr^jskl vojni prnvom*-mpnt Sovoda dr. Horvntu ni bilo trob* na^topiti doknz rrvinice, ker my vsi brat-je Pribičrvi^i ob!*ojoni oz. internirani zaradi vrlcirdaj**. Odgovorni urf^nik >Hrvatsko< je bil fcpro&^cm, Vnlorij^n Prihift*vi<5 pa ob<po<?n na 2(X) K, ki jib mora platiti dr. Eorvatu.
= Booirmd»ki li«*t v ?lnžM Ital'j*? »Rijeke p*r>roča r Krkr>: 7,e nar dni ^o je govorilo v fnSistovskih kropih, d* bo t© đnl ▼ Jueofllaviji eksplodirn'ai bomhft, kl bo "pov^ro^lli raxi>farnnj«. ItAlijansko r^8^ani2tvo v Rpocrmdu i^ onv^etilo itftHiftnskp(r,\ ry>ln^mf>^Tinca ministra iva R^ki cx>men^ntorja Castol-lija, ki 1« fnkti^rd vodjin, tnmknj^njih nacijonaiietov in fažistov, da mu je vspelo knpiti >^d?lof. Glavni dir^k-tt>r >Vidf*la< dr. £lvalj">vi<* fp» postal advck.it italijan«ke«ra poslaniStva ln ?lnn odbora dru5tv*i >Mu?m*o ormm^rci-ale itniiano< v Beocrrftdu, kriterepa pred^Kinik le it«iTijan*ki podanik prrot Manzonl. Kakr>r poix>£a >Vedettnc je r>rioWilo >Vldelcv< 2S. mnrra dvn Hfiik-ka o reskih docrodkih v italiiniipk! 1u<M. — Ako je to rea, potr>m pe pridrn^ujerno >PMeM<, ki pi*e: Ool^nost rolok\ipn«» rvo^t^n© Juco^lovenskai |avno?ti4 pre<i-v-»^m p& fanopiH« j©. dft onodiiJtno ntS" fltorvi proti ifdaiftUlrprmi pi^nntu. da pokaže Italiji, da more r Juct>«Uviii tako pisati samo plafoni časople. Dol-žrto€«t novlnarskecn udruženja pa Jo, da prelščo ta slupaj, knitl v poštenrTn druSt\-u ni prostora «a lbidi, k( po pI.i-?pni c> rudi od >*flv^>?nUk<»«. tod.i fnk-tiino sovTAin«* držflVA Odcovtonioat ra to ve*t nremi^imn >Rije^lf.
— Rn^ka cartstična akriia v Jnro-»laviji. >PDkivt« poro^A iz B^ojrrnda: >V za4n1^m ?a.«m p^ opata vWjo cibo-nj^ v potovih kropih ru^kib emicran-tov. Zdi se, da h^^e^o riipki rr»nkriio-narrl in o^ritti bn.S pre<1 ci*nov«kn kort-fer«mro. kler naj bi r»rvi<* konfprirnla » o«ttalimi dr^avami rudi dole£nciin nisko sovjetske vlnd<v ponovno pri^nti akcijo wi vzpostnvitpv rarizma. Ta nk-rila ie odmer o cariffti^porn atentatu na Miljukova, ki ^o pri^tnfi naizmomr^« j»orljnlipri?nt> skupino. V Juc:opHviH «*i nahajja jDT^neral Vran£r«»l % nnd CO/W> v^nki biv§e i»vo1o vol^tav PaTkHtia >Polit1ke< o «.kHji ruskih rari^tov, ki ie v tewni rveri z nom^kim ronkciionar-n1m cibant^^m. ie po\Tro^il3, v v*eh rn-knj*njih polUl^nih krot^h rjp7r\vi(*mo ^enzaHjo. Akoravn"* je runnnii mlni-^ter N:n?ić t>h priliki n«*k© Int^rr^laH-jc iiriflvil, da po prnatrajo rnpki r*ml-irranti v nn>i državi ri zftftobnike. ven-dar n© pHoflJcnie, da bo rr>or*ln rlnda napraviti k^r*"ike, da *c onomocorl v«a-ka tnjna nkcija mpkih ronkv^ilonarreT. Vkl.iub tomu, da Kusi vživajo velike simpatija v na^e-m narodu, vendar j« ▼tta javnost odlofno proti tiprnu da H pe v naii državi dovolila knkor^n-sirili politična nli voin« orcraniraoiia ru*kiK emi^rnntor, ki bi Sla t% tom, d* uklete na?So dr^ftvt) v nov** mMnnrodn^ konflikte. Kakor doznnv* va?H dopienik. bo rlada pod pritiskom vf*eh liberalnih sloipin v parlamentu nkrenlla v.«e rto-trebno proti cftrlptl^n^-nnn «ribr>nhi. Vrancr^l bo đobll ▼ rtalkrnJP^m ra^n micrHaJ. nn\ ?ftpu««tl Jueopl«vuo Hrv«n. Sandman, kl J© vwh*d rizkriti >Politi-kf^c težko komprotpitimn, rx> tuđi t kratkim rartustil B>v>pr«<1.<
=■ V«*nsi C?f^r»nova ir^va. Fni-lci 7mnanii min1^t«*r ^i^erin le i7i^vil po-^m^n^rru poroTrvni^u p«rirl:r»c:a dnev-p«ka iFT^el^irkr« mM dm<»im, da ni imela *ovW»V*i vlida nikdar n«^ena >lpd^t^ v T?pj»i1i vn T^oli komun^t'^ntb. P!»oelih. Kormmi^ti^pa on?.i\ pređi kf»pl-tvli^fi^pih drž^v v\ r^o^o^n. Pu=n'n mora 7<-lr» trT>^ti in <T^ ■<* i; r^omn^a v nie-n.ih t«»*«vi»h, bo t^> kori-*'lo vpemn »vetu. Oo«pođar*ki pi^t^m Pneii> ptidi ^a-rfin^ii© ▼ polni m^ri. Kn'cor bitro bo ndH^ten Inozemakl kapital pri rasvo-ln Rusije ,ie pemogoćejB^rmenlU   $i-
80. 5tev.
.šLOVfcNSKI NAKUU', jiic 7. aprila  1922.
Stran 3.
•tema ne da bi se pri tem uničils Rupi ja. Priznanje bivših ruskih dolgov ne smatra sovjetska vlada za dolžncrat, ampak le kot proti u slugo Mi dobljeno pomoč. Vse obveznosti s«*lanje vlade pa je treba smatrati kot sveto dolžnost Rusija odkritosrčno Želi izboljšanja odnošajev s Francijo, toda vsled tega noče riskirati dobrega razmerja z Angino.
= Proti povrnitvi Hab*burg:ov. >Daily Chronicle* piše: >Izreka se do-ninevanje, da bi utegnila bivša cesari-ca Žita staviti zahteve glede madžarskoga prestola. seveda ne v svojem, marveč v Imfcnu svojega sina. To bi prinosio Srednji Evropi novo vznemirje-nje. Ž«?teti je, da bi prišli svetovalci Zite, kakor tuđi ona sama, do prepri-čanja, da Evropa ^o-spodstva kakega član« habsburška rodo vi ne nikdar već ne pripusti in da bo vsak poskus po vzpostavitvi takega gospodstva povzro-Čil samo veliko zlo. — >Češkoslovenska Republika« izvaja: >Karlova smrt ne more na nflsih temeljnih načelih ni-čeear izpremeniti. Tako nevaren, kakor je Karei, postane lahko vsak drugi pre-stolski kandidat tega rodu. Nevarnost ne iz vira iz Karlova osebe, marveč iz tega. kar so Madžari naredili iz habsburške tradicija. Karlova smrt ne bo »manjkala  naše  čujočnosti.c
= Rnsija in Genova. Cičerin je iz-javil uredniku >Berliner Tageblattac, da je uredi tev odnošajev med Francijo in Rusijo odvisno popolnoma od zedr-žanja Francije v Genovi. Čičerin je re-kel: Gremo v Genovo v namenom, da doprine8emo z naše strani vse, kar je treba za vzpostavitev reda v Evropi. Ni mogoče misliti na evrfcpsko vzpostavitev brez Kusije. Ako se Francija ne epHjazni § to roislijio, bo odgovorna za neu^peh genovsk*> konference. V Mo-Fkvi smt> popolnomd složni glede naše taktike v Genovi.
Jnlljsha hraflna.
—   Volltve v novo opredeljenfh Istrsklh občinah. V kratkem se izvr-Še občinske volitve v onih občinah, kjer se nišo vršile 22. januarja t. 1. ker so se te občine na novo oprede-lile. Volitve bodo v Buzetu,    Slumu, Drasruču.  Roču.  Bcliunu. Sušnjevici. Plominu. Lovranu. Sv. Roku. v Mo Ščenicah. BrseČu. Pazinu, Kanfanaru in Grožnjanu. Pri zadnjih volitvah so bili hrvatski volilci grdo osleparienl. Tako je moglo v Žminjiu 843 srlasov dobiti samo 5 zastopnikov. 303 ela-sovi pa so dobfl 15 zastopnikov. Pri- i čakovati je krivico tuđi Dri sedaniih volftvah. ali klftib temu treba, da do- j kažejo naši volilcf. da žive v Tstrf Ju- j erosloveni, ki hočeio v svoiih občtnah i sami crosnodariti brez vsiHencev!        j
—  Poškodovana  kraška    lama. ! Slovensko planinsko društvo ie pred ; vojno napravilo v skalo vsekan vhod j v Slivsko lamo na   Krasu.   Tekom ; vojne je bil vhod precej poškndovan j pa tuđi druse naprave so trpele. Pla- , ninsko društvo ie vse to sedaj dobro j popravilo. Obisk jame je bil zadnje j čaše vedno večji. Pred neka? dnevi 1 pa so neznane osebe udrle v jamo in j napravile pri oprraii, kakor rudi v ja- ' mi sami veliko škodo. Kdo je to za-srešil?!
—  V Moščenlcan v Istr! orožni-ki neprestano preiskujejo    hrvatske : hi5e. Ne povedo pa nikjer, kaj prav- ! zaprav iščejo. S kmečkimi ljudmi se i obnašajo surovo In te dni so nekega kmetovalca iz Kalca, ko se je vračal domov, prijeli in pričeli neusmiljeno. pretepati zato.   ker jim ni znal   dati italijanskega odgovora. V Moščeni- j cah je italijanska šola, v kateri ne j podučuiejo otrok nlč drugega nego ! peti fašistovske in druge take beda- | ste italijanske pesml. To je vzgojal \
—  Proslava 300 letnlce roistva j Molftra v OpatUI. »Žensko udruže- | nje« v Opatiji le priredilo v »ZorU j proslavo 300 letnice rojstva velikega ! Francoza Moliera s predstavo neke njegove komediie.   Vsi prostori    so bili zasedeni.    Primeren   slavnostni govor Je irrtel poslanec dr. Stanger. Prireditev je uspela tako izborno, da j se je morala čez dva dni ponoviti.
—  Z Goriškega. Dramatični kro- j Žek v Ajdovščini obnovi 9. t m. igro j »Deseti brat«, ki je pri orvi in drugi ? vprizoritvi uspela. — V Dornbergu se i ponovi   9. t.   m.   predstava   drame i »Mati«. — Pevsko društvo »Zarja« v J Koprivi na Krasu priredi    17.   t. m. j svojo pomladansko Devsko in drama- j tično zabavo z bogatim   vzporedom • Vprizori se Finžgarjeva drama -»Raž- j valina življenia«. — Poštni avtomobil j ki vozi med Bovcem !n Sv. Lučilo, ie ; padel pri Kamnem, kjer se mu je zlo- ; mila os, pod cesto kakih   5   metrov i Ploboko. V avtomobilu Je bilo 12 pot- | nikov, katerim se po čudnem nakifuč-Ju ni zrodi'o nič huiSega. nego edino to. da so bili več ali mani opraskanf. Wenec Ivan    Cotič iz    Sovodeni fe dobil ob Soči ročno granato. Rado-veden io fe vzel v roke, na Var mn v» eksnlodfrala In ea težko nošVodovala Dečka so prinrifali v gortSko bolnico. ;
— Tri»tnval fe novozfi n« Travniku neko Jožefo  Ciglič    iz     SteveHana. Vsled tera ic zadobila te^ke rotranJe . In zunanjo poSkodb©. Prenesli so io
| nezavestno najpref v ambulatorij dr. i Orešića na Travniku in nato v bol-
nišnico.
,        — Podpora za brezposelne. S 1.
' aprilom je stopil v veljavo tuđi v no-I vih    pokrajinah   italijanski   zakon o | podpori brezposelnih. Vsi oni, števil-ni brezposelni. kl so pričakovali ko-Hkor toliko izdatno pomoč, so razočarani.   Podpora bo znašala v   naj-slabsem slučaju do 32 in v najbolišem do 971ir na mesec. V Trstu sprejema-jo uradi za štetje brezposelnih prošnje za podporo do 7. t. m.
Pismo iz Polishe.
V  VarSavl,  začetkom  aprila. Poljska je imela dve leti več vojna nego oslale država E\T0pe in do pred letom dni na vse strani nedoločena m^* je. Nfu-avno je, da so vsled tega njeno finance bile v  tožkem položaju.  Mnogo I se  j^  pridakovalo  od  sedanjega  (inan-j ciiega ministra dr. Jurija Michal-! s k e g a, in zdi se,    da nade nišo bila neupravičena.   Pred   kratkim  je   parla-inentu predložil budžet ter ga obrazlo-žil  z obsežnim  ekspozejem,    ki  je n«r .  pravil   na   zbornico  in  na vso  javnost t j^ko  ugoden  vtia.    Konstatiralo  se  je,
•  da >dinajnikd dohodkov znatno prrscga i dinamiko  izdatkovc   ozir.  da   prvi    ra-! stejo mnogo hitroje nesro drugi.  >TTori-
•  ft>nt bodočnopti je jasen,« pravi k temu >Kurjer Polski.c
CerkvenokultumoboJTio   debato   je ; v   Sejmu   (drž.   zboni^   izzvnl   poslenec ■  Capinski. Stavil je nujni pr^diog o vo-| litveni  agitaciji   klera,    ki  verske mo-j mente mesa t rolilno agitacijo;  Akofje j so  v   svojem  p^^tirskeni   listu  pozivali i volilce,   naj   od   krirulidatov     zahtevnjo : obvezo,  da  bodo   glasovali   proti  civil-nemu zakonu. >Sploh ne r«čuna kler,< je  rekel   Čapin^ki,   >z   drža\mimi   into-reei, na pr.  po  na dan  srodu Načelnika države ? prižnic govorili  proti  Pilsud-; skenm. neki  duhovnik  je pri  tem  Načelnika- držaTe   primerjial   s  komunisti. J  fPilsudski je nsjnreč iz^el iz vrst ^oci-! alistov  ter stoji  s  svDjimi  eimpntijami bolj na levici). >Nocemo vlad sovetskih niti  rdecih  niti  cerkvenih<,  je govori 1 prediogrntelj.     Njegov   pretilog  ^iceT  ni Ml sprefct. ali glavno je to. da  se je io i te-m t parlamentu sploh   erovorilo. [         Nekaj    ruskih    caristor    se je na
•  Polislcem ta ino veralo z Nemci ozir. z \emčijo. Poliska jih je presmala iz dr-
j žave v Gdanisk, med njimi nekega _— HerscbclrnanA.
Pozuanjsko. kl j* bilo do prevrata del  Pruske, je po  združitvi  g  Poljsko i ohranilo nekako avtonomiio ter doMlo \ svojeera po?ehneea  ministra.  Wybicke-| ga, ki je imel jn-oi sedež ▼ Poznanju, I no v Vriršnvi.   2e lan^ko j^sen  fe pri- I i Šel  mini<=tr«ki  predsednik  P o n i k o v-j 5 k i  s ctelim  svoiim kahin^tem v  Poz-' nanj,  da   pripravi   likvidacijo   poznanj-j ske avtonomiie. In to se izvreuje kon-j 6no te dni:  dn© 2. flpril*  je bil  Poni-: kovski t Pozn«m'u in likvidira!    poz-; nanj<iko artonomilo. I         Biv^a  Gornja  Slezija,  koli-; kor je je v«led plebiscita  In    nastopa ! Korfantvjevega     prinadlo    Poljski,   so i združi   s  Tešinsko  šleziio  ▼ eno, novo 1 | bblast   ali  vojvodstvo,    kakor    pravijo ] j Poljaki.     Za   minietrskoffa  deleceta   v I \ tem vojvodstvu je doloren r!r. Knnrt*w- j ! ski, a ob strani  bo imrl   >Nač^lni  Na- j rodni Svete, ki mu bo nac>loval poslanec iz Gornjo Slezije Rvroer.
i narodna shnpSCfaa. ■
i Poslanske dra^inlske dokt»de. — 10« ; \ mlUiaoov dlnarlev za izboU&anje pr<>. ;
meta.                              i
i
— Beograd. 6. aprila. (Tzvirno.) ■ I Po kratki debati je narodna skupsćlna I na včerajšnji seji    sprejela    predlos: | dosI. Jankulovića, da se priznajo na- ; i rodnim poslanjem k    dnevnicam še ' I drajrinjske doklade v znesku bO din. | Predio«: je bil sprejet z većino srlasov. i i DalJŠa in živahnejša debata Da se ie ! razvila o dodatku  finančneea mini-I stra k zakonu glede porabe 7% dr-; žavnejra investicijskegra oosojila. Ta zakonski dodatek slove:
»Minister financ ie   pooblaščen, da more iz 7% investicijskega doso-jila izdati ministru saobraćaja na raz-polagro vsoto 100 milijonov dinarjev, | ki jo srne minister saobraćja takoj
vporabiti: 1.) za nabavo pol dru?e.<ra , I milijona praeov v svrho obnove nor- j malnotirnih orog za svoto 60 mili- j jonov dinariev: 2.) Za nabavo re- i zervnih delov in materijala za popra-vo vozov in lokomotiv v   skunnem znesku 35 milijonov dinarjev. in 3.) Za osobje v skupnem znesku 5 mili- , jonov dinarjev. Kontrolo nad vpora- } bo te svote vodi parlamentarni odbor Tako na dopoldanski, kakor na popoldanskf, ob 17. nrićeti seji je blM i živahna debata.    Proti so    govorili Ktbin Kristan. dr. Hobnjec. Kopač in PerŽič. Minfster Stanlć fe na ugovore onozicijonalnfh  poslancev kratko in stvarno    odarovarfal,    naelašajoč Dredvsem ntiino potrebo noprave vo-zovne^ra parka fji  fzbol|5anje gmot-nejra    položaja   neVateremu   žetezn. osobju.    Zakon je bfl na to    snrejet z večfno elasov. Od 17.^ narzoCfli m>-sfartceT fe za zakon    rfosomfo    tS9 uroti ^4. Oancs je »adnla s^Ja r>re& r>ra*n'kl.  Ver  se  narodna   «t"nW'na odcrodl t.   ozirom    na    vellkonoćne praznika.                                              •
i     sospoihrstvL
Ins. asr. Vtako Sadar:
Kmetijsko znanstvo kot rada.
(Konec >
' Le vzemimo praktično vedo, recimo ravno kmetijrko znanstvo! Gotovo lohko Btremimo v tej disciplini za po-polnoma praktičnimi svrhami, lahko I* rei skuhamo kiko te} ali oni rasti i ni najuspešnejšt* gnojimo, kako t bol|fti-mi stroji naše polje koristneje oHilela-T«roo. kako povećamo pridelek z iimet-nimi znojili itd. Toda to *o ni vaa kme-tijska reila. Saj vemla.r edino \r. stali šoa praktičnosti ne opažamo agrikulture. Saj lahko tuđi km^tijstvo motrimo kot Jel človeške ktiltur*. Saj jo razlikujemo tuđi v smeri kulturna zgodo-Tine in za?leduj^rao nizna vprnšanjd fia pr.: kako je kmetij^tvo zguriovin~ sko nastalo, kaj je človeka privedlo do tega, da je zasejal prve rasti ine, udo-mačil  prve živali, kako **^ je razvijalo
i ohdv»lovanjt> zemlja, kako in kdaj je v z godovi ni naMopil plug, kakšne in kar ko urejene so imovinr^k« ra/niere raz-more m deželi. kako ?»> jo km^tijstvo gfH3^rnf-ko razširjalo po svetu, kako se je prilagođivalo    raznim    klimatičnim,
i tnlnim in kulturnim razmeram itd. itd. Vsa ta, vprašanja »o znanstvena. In nnjti jim moramo odgovor. č<> nočemo irpul»iti iz vida vnžnega in temeljnega
; vprnsanja o razvitku ljudskih obi^ajev.
■  Ražen   teh    geografskih   in  hintoričnih
■  vprašanj si stavimo lahko  tuđi h* dru-, ga, ki \rliko pvipomorri*^ k člove.-k^nvu \ spo7nanju zinuti  » pravilnim raztolm«-; čmjem in pravilno razlaco.
j         Kmetii^ka   veda   hi   ohstojala   tuđi,
; r-e hi ne imela nikako pr.nktiOne <»vrhe.
•  čeprfiv ne bi  teorija niknkor ne mogla popravljati   prakso.  Vedno   h\   ^e  naeli irožje.  Ici   hi   si   hoteli   rnrinsniti   razne pojave r kmetljjstru in -srloh vezi med kmetijatvom   in  ostalim   živlieni^m.
Dr> kako napnčnih pojmov nas j utegn^ zapeli«ti mnenje, da »o praktič-i n^ stvari nevre<ine znanstvenega polja, j pojasnimo na drug in aicer sledeči na. ; cin.
j         Entomologija mora n.  pr. raziskd-] vati polec dmtreera tuđi  življenske na-s vftde   in   življen^ke     činitelje     žuželk: trrru v^akdo pritrdi. Razi«kovalec mra-[ velj 3 trudom in težavo z^slednjl'd, kako po mravlje  Timnijo,  krko  grade  svoja ; stnnov.^-.ifl,  kako hranilo  svoje ličinke | itd. Niknmtir ne more pnsti na nm  tr-diti. da  t&  razlikovanja  ni«o opraviče-na. Ha nimajo rnan«tvemes« lica.  Zamislimo  si  pa, da mi nismo ljudje, tem-ve^ mravlje. V tak^m -Blučaju bi morali pač rsa ta tatAskov«nja zavreli kot n^. rranstvena. ?e bi namreč ne hoteli pri-Tvr>^nati  praktičnih  ved.    Kajti  mi  «mo I pač  mravlje  in  omeniana  entomološka penoca im«  za na« naenkrat praktični j>omen.    Ali  obratno:   Ki vse  to, kako liudjfe  eTad"^ 7>rpkhpe,  želernice in  la-dje, kiko  pridHujtejo  svoio brano, ka-lro  za^ciajo  r^'ive.    predMu^'ejo  hrano, tko   platno   1t  ..   naenkrat   nimamo noh^necra prakt1<*n«crii interesa već, na. enkrat  so  postale   vse  rnanoati   v  teh predm?tih  realne  ali  r^snicne vede.
Da so lwkf nazori nezdravi, da vo-| di^o  do  paradbksnth  kon«ekvene,  uvi-
*  di v^kđo.
}         Odlo^no moramo znvrniti  očitanja, » d» kmeti^ska veda ni  eksaktna. čeg ne | fttrrmi   ta   t**m.   d-n  re$i   vee  Rvoje  pro-V!(?-Tne   z   roah»Tnati?n*>  pr»tanftnostio.   — Z  zcođorinskeera stnliScA  Je  lahko r«-irumljivo,   da.  naravoslovne vede ?voin razisVov^njIa im*nn1eto eksaktna. \ ? Kaiti   nar^voslovnb   rarmisliant©  je  v j rftsnioi   pezidnro  na  hol|   soliđnem   t#- t ; iTielju  noiro  filozofične  in drure  teori- j | je v prejšniih  in sedsnjem stoletju. ki i j w> le produkt fantazije in ki se pečajo ; I ieeto takorekoč z nekakimi možg«nski- | ; m\  prikaznimi. Vendar moramo nnzive \ >**ksnktne verlec,  eksaktna  razlskova- ; ; nia«  *pr«Meti   z  opravič>»niml   pomisle- i . ki. Nnravoslovne vede t* naziv preveft ■ ' posplošiio. Raznn matematike in nara- j '. voslovjt   si   pri deva jo   atribut   >ek«ak- I t^nc  rudi biološke vede kakor bakteri- j ! ologija,  nauk   o   podedov«nju,    ra^tlin- J ska   biologija  in   žo  druge  znanstvene panog^.     T\idi   kmetijsko  vedo  mnogi imcrmj«?jo >ek«nktno<:.    Posebno »iste-mnticiib    -    eksperimentalni  kmeUjski nauk  si  rad  nadeva ta naziv.
Ne bilo bi nam težko dokazati opra-viČenost naziva »eksnktnosti« in  sicer na   isti  na-'in  k«kor  glede  drugih  ved, ki se košatijo z njim, V isti meri nanv rrč    pristoje rudi kmetijskem    nauku. J Vpnđnr  znstopnm  innenje,  da je samo 1 cna    veda    opravičen«    imenovati    se i  (^k-'nktna),  in   si^er  m^tem«ttka.  Samo v  t>j  disciplini  je vsak  nauk resnično | to?en,    gotov,  dokazan.  Seveda j moMmo hidi tu izvzet! nekatere mate. msti^n^ pojme n. pr. pejem o neekon^-nosti. ki  sera že v transcedentnost in je radi  tega človeskenm razumu nedo-; seeliiv. Tu se Je dotakneta matematika j in filozofija,
|         <*>e pa opašamo vede,  ki  so mate-
matikl najbliži^ fiziko n. pr.. moramo priznati, da se davno nišo >eksaktna< ' vsa njena manja, da lgr» hipotetično rnziskovanje važno ulogo. Veekakor j^ v flzfki eksakfn« vse ono, kar »e da z ra&inom ntemeljiti, toda samo do mrie. koHkor <kileć se|?a ta raeiin. V ostalih slnfajih pa nam ne preostane drufcejra. knkor d« »e ptosinžnjpmo hl. potez, ki jih torej ne rooremo pogrdlati. Tuko jje n. pr. znan iz mehanike poj em irravitaeije, medpehojnd privl«dno9ti, toda bistva teh pojmov, one zagonetne aHio <n distans si n« moremo pradsta-Titi IM.
Cb pa pogledamo   dragra   ntr«To-slovrtfc vede. astronomijo, mineralofrijo, kemijo,   geologijo, kon^no blologk© vede:   bofoniko,   zobl^gijo,   antropologijo ^ fisiologijo, patologijo, n*uk o imsv^Ja
itd., vidimo, da gine njihov eksaktni značaj bolj hi bolj. Teorija pobija teorijo, pojavlja se hipoteza za hipotezo. K.do bi eksaktoo dokez^l, da je ta ali ona teorija pravilna?
Po naćem mnenju nišo torej nan-voslovne vede opravičeno, da ^e krtr kratkomalo im^nujejo >ek-aktne vedc%. One vs«iJ)ujcjo često ravno toliko hipo-tetičnega in problematičnoga v s»»;»i kakor ostnle vede.
Naziv     leksakten^f     uUgne   lajika prepričati o tem, da so vodo ^ tem pri devkoni   toen^jše   nego   dnis,v.     To   no drfi.  Razun  matematike  »e  knko  drugo  vedo  im^iovati  s  tem  n.izivom  ni ma Finisla. In tako bi ^e ga tuđi kui^-tij?ka   veda   ne   bi   ?mela   posluživati, Č^prav na vsebuje nič već pruljlemfitir-n<>ga,   hipotetičnegd.   in   mučno   ncguto-vega  kakor  druge  eksaktne  vedo.
X teh vrsticah smo nngln?ov«ili predvsem znanstveno stali^čo v kmetijskem znanstvu in ostalih vcdfih. Vendar s tem se ni rečeno, d<i bi nt> smele vse to vede obravnavnti praktičnih vprašanj. Kako se kaj oziroma rrkaj najprimernejše in naj. bol jnp izvrsujp? Odgovor na to vpra-šiinje ?pada m«*d naloge vede in tvori del človeškega znanja, Toda vsled tega ptn poboljAevanje prakse še vendar r»i e<lina svrha gotove ve<!e. Prava veda je skoro v^dno ezo-t^ri^na, kakor je ezoterična klasična podha, slikarstvo in pesniAtvo. I.o, kdor jo reenično zna, jo v resnici spozna-
^      *      *
—na: Obratne omejitve v predUn*-cah za bombaž. Spričo vladajoče krize v bombažni  industriji    sveta  je vršila Mednarodna zveza    društev    predilnic in   tkalnic   za   bombaž   pri   nredilnicah poizvedbe v    naj važne jših    Drodukcij-skih zemljah o ustavljenih vretencih in štcvilu omejenih obratnih ur. Iz objavljenih podatkov v novinah  Dovzamemo naslednje  zanimive  Stevilke    o  številu vretenc  v   predilnicah   posameznih   dr-žav. — Anelija: Skupno število do-šlih  vprašalnih pol znaša 683. Gre pri tem  za  51,162.519 vretenc, od  katerih je 32,204.981  tekom  prete£ene*a    pol-letja  za 460.518 ur omejilo    obratova-nje,    V sploSnem je bil ejdptovskl del industrije  bolj  zaposlen    nego    amerikanski. Poročila so doSla od  187 tvTdk esriptovske  stroke   (15,725.198  vretenc). Od teh poroća 39 tvrdk    s    4,598.231 vretenci, da sploh nišo omejile obrata, medtem ko je bilo v ameriškem oddel-ku (492 tvrdk) Ie 36 predilnic s 3 mili-joni   103.380 vretenci,    ki  so mojrle    v istem  času vz držati  pol ni  48 urni  de-lovni čas. Francija: Francoska zveza poroča, da zna5a t» natanćnem §te-tju Itevilo vretenc 9.600.000, pri tem pa je vštetih 550.733 vretenc. ki vsled vojne le počivajo.    Od delazmožnih vre-tenc iih je v pretekletn polletiu počiva-Io 891.925 popolnoma, 1,514.760 vretenc pa je delalo le    deloma.    NcmČija: Tu se nahaja 9,400.000 vretenc. Po ročila so došla elede & 627.998 vretena 1,119.366 vretenc  ie  počivalo okroelo 1205 nr. Rusija:    Trsrovinski  odde-lek  niske  sovjetske  vlade v Londonu je dal sestaviti statistiko   v    Moskvi, Natančnih podatkov o obratni omejitvi ni moč dobiti, vendar se poroča, da je v  polletju  počivalo 6,577 987    vretenc. Italija poseduie    4,5t50.000    vretenc. Poročila  so došla  irlede 4,078.297  vretenc. Od teh je 2.061.397 vretenc ome-jllo obrat v polletju za 413 ur: to oo-menja ustavitev obrata vseh    vretenc, I glede katerih so došla porocila, za do* | bo 4 tednov v polletju. Č e i k o s 1 o-i vaškt šteje skupno 3,565.164 vretenc 1 Od teh dela 2,892.830 vretenc Došli so ; odgovori  glede  2,824.615    vretenc:    v ! delu jih je bilo 2,295358, četudi le de-\ loma. § p a n i j a:  V tej  deželi se na-i haja 1,805.785 vretenc, 376.215 vretenc ; je počivalo 1500 ur. Belgija: Skupno I število vretenc   znaša   1,584.601.   došli so vsi odgovori. 618 118 vretenc je počivalo 949 ur.    V Svi ci je  1,550.000 | vretenc. Došli so odgovori glede 1 mi-I lijona 511.508 vretenc; obratna omeii-tev v preteklem   polletju    je    znašala 2.56 tedna po 48 ur, 347.988 vretenc je počivalo 11.11  tednov. Poljska:  Došla so poroČila glede 451.080 vretenc: 148.050 vretenc je počivalo 749 ur. Ta izpad pa je več kot izravnan s podvojenim In potrojenim delom 105.976 vretenc Poljska šteje glasom došlih vpra-šalnih pol  1,185.623 vretenc. Avstri-j a ima sedaj v celem    1,021.792    vretenc glede vseh teh so došli odgovori. Počivalo ie    494972 vretenc.    Švedska šteje  575.897 vretenc.    Odgovori so došli za 491.416   vretenc.   Glasom dobljenih podatkov Je bilo 254.214 vretenc 661 ur izven obrata. Nizozemska: Tu ni poroci! o obratnih omejlt-vah. Portugalska: Llsabonsko društvo navaia  skupno  število    vretenc  s 400.000.    Izpolnjene vprašalne  pole  se nanašajo na 94.262 vretenc. 14.804 vretenc je počivalo 6.52 tednov. Finska šteje 238.93? vretenc; 4268 vretenc je ustavilo obrat za  1128  ur.    Danska šteje 95.844 vretenc, 47.668 vretenc je počivalo 291.94  ur.    Norveška  ima 66.724 vretenc. Po došlih poročilih je 40J01 vretenc počivalo 11.1  tednov. V Indiji ni bilo obratnih omeiitev. Ja-p on ska šteje 4,483.258 vretenc odgovori so došli glede 4,112.6b2 vretena Vsa ta vretenca so počivala 793 ur v polletjn. Vpoštevatl je treba, da Ima de-lovni teden na Japonskem 132 ur, tako da odffovarja gornja    omejitev    6 ja-ponskim    delovnim   tednom.    KitaJ-ska. Stevilo vretenc 2.066.582. odgovori so došli glede IJ32.6J2 vretenc. kl pa ne navajajo nikakih obratnih omejitev. Združene države Sever-ne  Amerike.     Stetje  vrši   »Đureau <tf tho Ceittus«   x   WashimtontL   Ta
vladni oddelek pa ni stavil predilmcam ista vprasanja kakor druga poizvedo-valna me^ta, kar onemoj. .;uic eiukcu meren pregled. V letu i^.i. je bilo uco-tovljeno štcvii<"> seliakt^r vroienc s 3,054.036. Ker je v Aniei'ki tendenca nadomestiti scifnktor - \re!enca z dru-Kimi, je smatrai, da od skupni'] ■-'■* mi'i-jonov 843.1K)O vrcane ni več netr. 3 mi-iijrmc selfaktor - vretjiic. Olcde obratnih omeiitev se navdia. »J?. ic deblo 3-l.45S.000 vretenc, i,3S5.(»i>» vretene r>a ic počivalo. Ta vrctcn.ca v Tvizdob-ju, o katerem se o^nča. sploh r:isu \:o-rabljala bombaža. foraba bcni^.iž.'i v Združenih državah ic približno ista. kot leta lOl-'i. K « n ."* c! a prseduir 1.051.112 vretenc. Došli so odgovori o de 075.446 vretenc. \z ods;nvi rov ic porneti, da je 17O.3X) vretene P^ ćivalo 103 ure. M e h i k a ima ukoli 7J5 'X)0 vretenc. odgovori sa došli ^lede 2in.Qrt> vretenc. 58.80^ vretenc te počivalo 256 ur v polletiu.
•      •      •
_ Zvisnnjp zrr^kn t;lo>^ povzrfja pri bla^ovnih p^-^iljknh. <~h\ 1 april« t. 1. «o dovoljena fKOvz-Mji nri bla^ov-nil} po<iljknh <io 50OO dinnriov. — Po-\ccr novo tožn« in rnore-bitr.t> vre<lno>tne j>i istojbine, do?=t?ivnino ali pa obvo*t-itinf* 7n.iša pristojbi na z«i povz^tia dt> 1000 -lin. kftk-T (\n7dr>\. od \(MX\ dn ?0U0 din. *> din., ml 200n do 30<.K> din 7 din.. oi 30iH> do 4OO0 9 din.. cxl UV*) do fjono din.   12 din.
_. «3 Kako m> r Ne u V^rku bor« prnti pomanjkanju »tanovanj. Iz NVw Yorkn poro^nio, da j« izsla prol kr«t-kim. k^r »o bilf* do-^lej vs■> rRzli^no na-reribf* brf»zu3pc^ne, nova naredba, rw> kn tori ^o oprost jo vs^k^sra davk.i in r^ako Hoklndc* zn do>»o 20 l<=»t v>i ona nnvii po^lopja, ki ee r»ri«'no izraditi t^v kom treh mofocer od dneva odredbo dnljo in hodo napravljana za stnnovA*-nfa nijka^n^jt* t^kom on^^ lota. Po-plMira te nar^bo j<* bila, da ?<* Je prl-iavilo v n^prir-akovanoTn kr.itkem rn^u t* 400 novih zprr.u^b « približno r,R 000 novimi Ftinoranii. ki se prirede tokom en**c:a leta. Pri^akuie-jrv ?»f> &o nove prljave.
_. g VcmSki dolinci v »antantnt fPižni^^ti.*' Fran^o^ki ž'irnnliQt Lu^ion Cbn.ce^icjno jo ohisknl veliki vzorčn* fvmpnj v T.ipf5kf»Tn in nato poročal o niem v frmr^oskem tl«»lcii. Cinvori t> bo-cjati industriji Nem<*ij[<* in pravi, fin, tr*v b«t uporabiti po nio^overn mneniu dv*» metodi, no katerih so prinili Nf*m^!||o. da bo plačni a., kar b<>» od nje anhtova. Prvi<K so n^nra izvesti odredba naj vi V ,te£fa sveta srtoda 2C*% pro<lnine cene neročkefirn hlača. dniEtič pa so mora po* skrbiti, da bodo N^^m^i dMalt «* pol no pvojo moojo in v to svrho jim treba dati vpo potrebne olej^ave. Toda tako izd*v laneea blarra ne smejo prodavati na nv^ tOATiPTn trž'iru Nemel xarni. mnrve? ^a vezniSke vlade. V fr^nrakem wr*Bhi je doživel burno odobr^ranj^ provornik*, ki je izjavi!, da <*e morn vwka vojn« ura plaftati z jedno nom^ko delovno uro. Lip*ki FPmenj je dokazal. da fm »#»natorieva beseda labko uresnlri. Nemci pravijo na to, da hoAe franco^ki ftnp-nali.st n^m^ke del^vce vproči v >antnnt no uužnjn^U  za dobo treh In pol let.
-  e Pred zatvoritvlfo Iiidiodelnfc v fuliiski krajini.     Znani    italikinski ekonomski  publicist  Luiirl    PinanđS zavzema v listu ^Gorriere dclla Šora* stališče proti novemu kreditu 200 miliionov za ladiedeinice.    Zopet se razpravlja vpra^anic italifanske    tr-seovske mornarice in vzrok za to te naibr^e bližnji trenotek.    v katerem ostancio ladiedelnice zlasti v iuliiski krajini in v Licruriii ponolnoina nrez dela.    Momariški minister je izinvil parlamentarni komisiji, da ie dnbil v Trstu strasne vtiske o ladfcdelnicah juliiske  pokrajine,  katere bodo morale po nekai tednib. ko bodo iz«ro tovlieno zadnje ladic. vsled    prveca Belottijevrvra dekreta,  od pustiti    na desetine tisočev delavcev.    Sedai se hoče pomagati  s svoto    200 miltfo-nov. da bi  se preoblikovale    razne ladfe. Einaudi na sodi. da je sedai na svetu nreveč ladii In sicer iih ie nekai mflijonov ton več neeo pr**d vol-no. Zato pa fe nadalievanie dela    v ladiedelnicah    smatrati    za    ut^ijo. Nihče ne more danes vedeti. kateri tip ladie bo iicrafa! pribodnjosti.  Ako se crradiio ladic knr na sleno, se riskira, da se zeradiio take ladie. ka-kršnih ne bo hotel nikdo in  se bndr> morale postaviti na stran ali prodat! r>od vsako ceno. Država ne potrebu-fe nikakib novih l.idii in država tuđi ne  more biti  splošna    podnirateliica za vse indi'stn?^ v križah in ne more spreiemati naše blacro. katero zastala in ne more spravljati \z nevar-nosti  vseh  insolventnih  podietii.  Pi-naudi  priporoča   prevdarno    gospodarstvo, ne poda nikake^a nasvota, kal nai se stori z ocrromno mno^Tno nezaposlenili.    kadar se ladi^delnice v zjromii  Adriii zatvoriio.    7a Julii-sko krab'no bo zatvoritev hud   uda-rec in dokaz, da se nj nadciati povr-nitve nekdaniih dobrih čnsov na njeno oba!.
— z P©Ml*an?e t^Hafca \r 7ed»nie-nlh đržav v .!upos?av?fo prepovodnno. Tz New Torka poroćafo. da ie izdana vsem poStnim    »radom  v ZdniŽenih državah  naredba, po k.iteri se pre-povednfe nošfffanje tobaka v Ju&rosla« vi'o bod?si  potom  redne  nli  paketne pošte,  rarven   no  nrohodnem  no<;eb-nem  dovolt>r:n  finančnega ministra Zcdinjcnih držav.                             ^
stran 4.
„SLOVENSKI NAROD-, dne 7. aprila   1922.
Stev.  60.
Soholstoo.
«*- Seja prehranjevalnega ođselta, HHteni pododsek, I. Jugoslorenskega vsesokolskega odbora, se vrši dne 7. aprila 1922 ob 20 in pol v zletni pis*r-ni, Nartnlni dom. Član i tega odseka na] •e eeje z-anesljivo udeležo.
— Deli na telovadlšču za L Jutoslo-▼cnskl vsesokolskl zlet so se pričela, dasi ovfra redno delo neugodno vreme. Nacrti za telovadišče so izgotovljenl v podrobnostih ter so na vpogled vsem onim, kl se interc-sirajo za oddajo del stavbišča. Na telova« diSču bodo postavljene 4 tribune in sicer: *Iavna tribuna, dolga 168.15 m In široka 15.35 m, visina tribune znaša 6.17 m. Tribuna ima 21 lož za reprezentante, 384 se* đežev pod glavno ložo, 66 ostalih lož, 288 sedežev pod kraljevo ložo, 255 stoiišč pod kraljevo ložo, dalje je na razpolago na glavni tribuni 4808 sedežev, td so razde-Henl v vrste, dalje 1632 tribunskih stoliSč ia 3400 ostalih stojišč. Pod to tribuno z do-hodom s slavnostne ceste (širina 15 : 25 m) le prostora za prodajalnfce z 42 oddelki. Stverna in Južna tribuna sta po 154.50 m dolgi fn 13.60 m Široki. Na vsaki tribuni pa je po 4110 sedežev in 1644 stojiSč. Vzhodna tribuna, kl je določena predvsem ta članstvo* je 168.15 m dolga in 11.20 široka. Pri tej tribuni sta postavljena dva godbena paviljona, vsak £a približno 70 godbenikov. Na tej tribun! Je skupno 17.090 članskih stojiSč. Razpis za zgraditev ten tribun Je bil že objavljen v vseh časopisih ter vlada Živahno zanimanje med interesiranimi krogi m ta đela. KonČni termin za vladanje po-nuđb je 15. april, ki se pod nobenim pojeo- j jem ne podališa. Arhitektonska dela je iz-vršil arhitekt Joža Jelene zelo okusno.
—   Priprave za ilet Vsc Članstvo sokolskih društev opozarjamo, da so vsa navodila za zlet  objavljena  v Zletnem Vest-nlku.   Vsaki   Član   sokolskih   društev   mora biti o teh  pripravan točno informiran.  Reguliranje  vse   ogromne   organizačne  naprave do najmanišfh  podrobnosti bo zahtevalo mnogo truda in mnoeo žrtev. Važen del pri tem pa  eavzema informiranje    članstva o posameznostih  in o glavnih načrtih, ki jih mora   članstvo,   predvsem   načelnik},  pred-rjakl  in  prednjakice,  poznati.      2e  danes, bratje !n sestre, morate imetl pred očmi, da mora priti na zlet vsakdo izmed vas s ko-  : Pkor mogoče natančno sliko o vsem poteKir zleta ter poznavajoč prav natančno vse f! ločbe, ki  so merodajne za brezhibno fur"..-  ; c;ioniranje  organizacije   zleta.  Vsak  udele- ; čenec  mora  najpre}  vedeti, kedaj  in kako se bodo vrSile posamezne sele, tekme, iz-kuSnjc, ubiranja, javni nastopi, povorka itd. Dolžnost  vsakega   člana   ndeležnika,   predvsem pa dolžnost vsakepa načelnika, načelnice, prednjaka in prednjačice pa je. da ta ■svodila tuđi čita in točno zasleduje.
—  Čeh! na našem Trsesoltotekem fletti v Ljubljani. Med čeSklm Sokolstvom vlada veliko  zanimanje  za na5 zlet.  KončnI  termin ra prifavo Je bi! določen od ČOS s 15. marcem. Po poročilih so prijave tako velike, da bo moralo predsedstvo ČOS veliko Stevilo prijavljenih  črtatf. Društva TJrireJaJo predavanja  o  Jugoslaviji, v mnogih  dniSt-vih se vrše Inirzl Jugoslovenskih fiarečij. da se  tako udeležnlki  seznanilo z vsemi po-drobnostmi ▼ na$i državi. ČeSko Sokeftrvo nastopi t našim!  prostfmi valami,    razven tega pa nastopi v petih skirplnah. v katere so združene razne župe, s petimi predpisa-niml  vajaml.    češko  Sokolsko  se  ndeleži rudi mednarodne tekme.
—  Sokolske razglednice. Jug. Sole. Sa-v*z fma v zalog! več vrst novih  sokolskih razslednic.  Pozivamo vse brate  In  sestre, da kupuje}« novsnd samo sokolske razglednice ter odklamaio drugo tozadevno Maso, ki ni domačesra izvora. Sokolske razglednice  se  naročajo pr!  Jugoslovenskem Sokol-skem  Savezu  v Ljubljani.
—   Dramatični   od'te   kSoVola   na   Viču vtjrizcri v pohoto, 8. aprila ob 8. rveČer v Sokolskem  domu  na  Viču    narodno    igro: *Dcseti  brat^.  Vstopnice  so od  danes na-urej že v predprodaji na Olincah in v Rr> 5n!  dolJnl. Ker Je ranimanje za predstavo veliko,  na|  si  vsakdo preskrbi  pravočasno vstopnico.
—  »Sokol«  v    LJntoraem    vabf    svrjje članstvo  in  tuđi  đruStvu  naklonjeno občin-♦tvo na izrednt ob£n! zbor. Id se vrSI v ne-del'o, dne 9.  t.  m. ob 0.  dopoidne v teto-vadnici meSSanslce    5"le. Hnevnl    red:    I. tfetanovitev odseka za zgradbo Sokolske«! doma. 2. voli tev odsekovega    odbora,    3. rJučajnofti. Z ozirom na veliko važnost tega občnesa   zbora   se  pričakuie   polno^tevilna rđeležba s strani članstva kakor tud! obrf-rikrrv, ki imajr> interese pri zgradbl stavbe.
—  Sokolu v Kortfnnjeviei na IV>!e-iij^keni je darovni brat JbS© Tlorirmann, Tio+^r v*Kos«tn.ii1©viei 200 K mesto ven-f * na prerani groh n©x>o25abn©^a prija^ 1ftli\ đr. Oervpn^srA v Cerfenici.
—  Ljnblfanski Sok(rt — ženski od-arts T>riredi v poboto 8. t. m. ob 20. uri v  telovnđnici   Narođne^a  doma    Javno telovadbo » sletlečim ep^ređom:   1. Mari Ir*.   Proste   vaje   «a  vsesotorski   slet !. 1025. 2. MaTiiee.    T^lovAdnl ples »a rrfKiho Mateiovca.    f^^Uvila ieetra   J. 1'rdip.a. 5. deca. Zletmo vale 0 ploSčaml zn TPe^okolski zlet 1. 1922. 4. Članice In firo^'enke. Va]© na orodju. 6. poj|«*ik©. Kafalne v«je, priredila po Pospišilovih raj-»Inih'  aestra J.  Trdina.     6.  £ianic». TriovsAni ples na podbo Matejbvea, 8«-stflvil dr. V. Muraik.    Ten© eedftžera:
rs» orim in na galeriji! K 10___, t đvo-
rftni K &__, stojlšfca K 4.
—  »Sokol« t 3tra2i3£ii pri KrmnJ«. V ?*t-tek đn« 50. t. m. j* bil na Gafite-jn iiBtanovni  oWni  »bor Telovađnega iiništva 8nkol t Straži^Ču. V odbor *b /Ui   izvoHeni:     starost*    Ij&r Mataje, ? or'sfarosU Jakon BajžclJ. tajhlk Mif^ !o  PMlnc, blagajnik Franc Benedik, ^đ^omiki: Toroaž K^vgift, Anton Krit-
or, Pavel Pozman, Franc Jiefte, Pran Urfn-r in Ciril Slfrar. Inicijativo m ustanovi tev prepotrebnega društva Jo 4*1 brat sUroeta Lov lUlaJ^ W !• Bl^
iteril druStvn potrebni prostor In ćelo ' kidano stavbot kl se tako] preuredi t j Sokolski dom. Brat starosta bodi Ti ix-ročena na^lepSa hvala »a Tvoj Velikodušni   dar!  Morda  najmlftjše   sokolsko društvo v Jugoslaviji, ki  bo  takoj  z uetanovitvijo Sokol« taborilo v svojem , lastnem gnezdu ter razvijalo svoje pe- j ruti. — Na zdar!
—  Podafc deSkeca lerika sa Sokofstvob Jugoslovenski   Sokolski  Savez   priredi   za brate, kl se hočejo pri uči ti čeSkega Jezika, večtedenski   tečaj.   Poučeval   bo   unlverzl-tetni profesor brat dr. Burian. Pozivllamo vse brate in setre, kl se hočejo udeleŽIti teca tečaja, da se prilavljo v pisarni  Ju-goslovenskega  Sokolskega  Saveza  do  dne 15.   aprila  t   L   Druge   podrobnosti    bodo pravočasno objavljene.
Htalfnra.
REPERTOIR  NARODNCOA  OLCDAL1ŠCA V LJUBLJANI.
Drama.
Sreda, 5. aprila:  »Anatol«. Red C
Četrtek. 6. aprila: »Marija Stuart«. Izvcn. ! Petek, 7. aprila: »Marija Stuart«. Red D. ; Sobota, 8. aprila: »NamišHeni bolnlk«. fzv. ; NedelJa, 9. aprila:  »AnatoU.  Izven.               i
Ponedeljek.  10. aprila:  »NamiSljeni bolnlk«. \ Red a                                                  '
Torek, 11. aprila: Zaprto. Sreda,  12. aprila:  »Anatol«. Red A. Četrtek,   13.   aprila:   Zaprto. Petek.   14.   aprila:   Zaprto. Sobota.   15.   aprila:   Zaprto.
Opera.
Sreda. 5. aprila:  »Lulza«. Red B-Cetrtek,  6.  aprila:   »Cavalleria  rasticana«;
»Plesna Icgendica«. Red E. Petek, 7. aprila:  »Mađame Butterfly«. C Sobota, 8.  aprila:  »Baiaia«.  Red  C. Nedelja,  9.   aprila:   Gostovanje   ge.   Vesel- i
Pola    iz   Zagreba.    »Hoffmannove   prfpo-  ;
vedke«.  Izven.                                               \
Ponedellek, 10. aprila: Zaprto.                        '
Torek,   11.   aprila:   Gostovanje  ge.   Vesel-
Pola   If   Zasreba.   »Hoffmannove   pripo-
vedke. Red A.
Sreda,   12.  aprila:   »Litiza«.  Red  D.               '
Četrtek.   13.   aprila:   Zaprto.                            )
Petek.  14.  aprila:  Zaprto.                                ■
Sobota, 15. aprila. Zaprto.               -               i
—  Tretfa števflka »LJablfanstrefta Zvona«,   ki Je pravkar   fr§!a z zelo zanimlvo vsebino In z začetkom Lahovega zgodovin-skega  romana   »Artselin  Hidar«,  ki  se vr5i v   12.   stoletja   med   korotanskiml   Slovend, se    ni    razposlala   —   kakor  nam   poroča upravniStvo — onim naročniVom, kl za le-tos še nišo poslali nobene naročnlne. Naj to takoj store, da dobe čim preje nstavljc* no Stevilko.
—   »Srpski   Književni   Glasnik«   z dn«  1.   aprila   prinaša     tole     vsebino:
^rort Floriinn^ KraniČeca. __ Miroslav
Krleža. — Molitva. — *Tnnza Hurao.__
Crveni Barjačić. — Rolan Dorželec. __
Anteno    A.    Trešić    -    PavičiĆ.    —
Svrnci.   A.  Trešić  Pavičić.  __  Proleć© \
u   gradskoj  ulici-   Gustav Krklec.     — ■ Ples. Dora  Pfanova. —  Anketa o ?rp- ;
sko-hrvatskim   odnosima.   __   Ivo  Voj- \
rtović. — Predratna i poratna pričanja, j
—  Branko Lazarević. — Pitanje o mi- I
nistru vojnom. Milutin Lazarević.    __ ]
Književni pregled. — Naučni pregled, j
—  PozoriŠTni pregterl. __Politički pr*- ''
gl«d. — Beležke.                                       i
__Josip Ribifič: V kraljo'tvu pale*- ]
kov. Založila in izdala založba >Jujet< j v I^juhljani, Pr^ed Škofijo 21. Cena 60 ; kron. Flustriral Černi^oi. 12 slik in bar- ; vnsta -prva stran. Porrulsrna mladin?ka ] igra >V krflljjestvTi palčkovc, ki se Je ; iin*ala skoraij po xse] Sloveniji in ki ^e j drživela povsod vsled svoje Ijubkosti ; izvrstne nspehe, je tako vendar enkrat j izbrana v posebni knjizi. Založbi >Jupr< ; vse priznanje, da «© je potrudila, <H je \ i7dala to prvovrstnb mladinsko igro v tako sijani opremi, kakor je fee ni do-živela nobena slovenska mladinpka j knjiga. Ilustracije Cemigoj« so tako j sijajnef kakor Jih Se nismo videli v j slovenski knjizi. Tlsk llustracij je va<y- j ren In priđe lepota ori^inalov do pol- ' n« veljav^. Knjigo >V kraljrstvu palA- ! kov« priporočam& vgipm rmjtopleje in • želimo, da najde lepa knjiga oni odzir, ki ga znsluži.                                          \
__^tanifllav Przybiszewski, polfcki |
pisatelj, ki je pisal mnogo tndi v nem- , škem jeziku. f& slavll te dni trideset- j letnioo svojega Htararnega del ovan ja. I Przvbiszewaki je odličen slovanski dra- \ matik, če^ar drame se i grajo pb v»eh \ večjih odrih.                                              i
—    »Narodnoa^spodarski Vestnik« \ od 20. roarca prina§a tolo vsebino: Po- *. men melijoraeij    v    nartodno-gospodajv , skem oaslru. — Protnietn© rastmer« gOP- i nj«    Ravinfeke in Metlike doline.    —
OMni tboT >Merknrja<. __ DruStvene
vesti.                                                               ;
»Novi Rode,   tisi   st mladino.   Udala i ga zveza Jugoslovenskih nCfteUskih drnStev ; v Trstu, nrejm gm, plsateU  Josip  Ribiči« ▼ ; Trst In stane za Jufotlavilo na leto 120 K. Naroča    se   pri    Jugoslavenski    Matfd   ▼ ; Ljubljani. Došle) te* Izli« tri števfike »No* j veća Roda« Že lani. ko )• pričel Ichafatf : ta list hi ca Je oreieval penlk Janko Sa« mec  nas le presenetfl  pređvsera t lepo, eares cstctlCno zunanjo opremo Đocflcovo» kl Je sJcer nismo vafeitl pri aaSlh mUdln-skih Uftlh. In presenetfl nas Je s svolo vsa-blno% kt smo take ie mani vaJenl pri llstfV za mladino pri nas. Letoinll »Novi Rod« pa eelo prčkala lanskeca, kt le ret pfisrden Ea tak, kl le Tieč mladini. Nima suhoparnih raskovlh, moralnih ocvirkov hi ne ilbe. M U venomer atozlla hnđotmim Mlheem. hi nteirjielo ta brati z istim zanJmaiiiem odrasli in nedorasli. Jezik Je zares slovenski, Id ga danes najdeS le malokje. V »Kotičku t mafih« eo otrod, kl p»ejo Iz svoje duše In j
■■■■   Biu   BOV^^MH^ft   S^bTIvKv^BK   hohbbb   ssbiv   1^BH69^   •
telja. Zunanja oprema In slike te rarvese-Ujo hi ne mottlo srca. Odkrito povedano je »Novi   Rod«   naš   naJboIHI   mladlnskl   list. V
njem je ono, da smo Slovenci še Slovenci. Pri »Novem Rodu« sodelujelo: Ivan AL breht, Vera Albrehtova, France Bevk, Cvetko Golar, ki objavlja rudi nenatisnjene mladlnske pesmi Ivana Čankarja, Fr. S. Finžgar, Meško, Alojzij Oradnik, Igo Oru- ; deru SreCko In Stane Kosove!, Marija Kmetova, Vladimir Levstik. Fran Lipah, Jo2a Lovrenčič, Fran Milčinski, Josip Ribičič, PetruŠka, Pastušldn, Janko Samec, Karei §irok, Utva. Ivan Zorec, Oton Zupančič, ' Ilustrirajo: Bucek, Tratnik, Šaša Santel in Cemigoj, ki je oskrbcl tuđi letnšnjo naslovno stran. V glasbenem delu Fr. Kimovec. — In ker so vsi ti naši in Je »Novi Rod« iz neosvobojenega ozemlja nai, )e naš tudl »Novi Rod«  In naroČajmo se  nanj.                i
—   Dr.   Vinko   Mandckie:   Umjetna ' r noj iva. Str. 96. Važna knjiga zft gospo- j
! darje! V znložbi Cirilo-Moti>dsko knji- i žare v Zaprreftu je izšle kniiga griapo- j dnrske^a strokovTijjakA dr. V. Mandaki- | 6a: Umjetna gnojiva. Glavna je vsebina | knjige:   I.   Zakaj   fcnoiimo;     TT    Razne j ! \rste   umetnt^a   prn^jila.   ITT.   Kako   se j j  prnoji   umetnini   gnojem.     IV.   Gnoiitha ! : žitarice, detcline, repi<-e. lana, duhana, | ; livad, pašnikov, vinocradov. vočnjakov, ! hmelja,   rn^iMin,   gi'aška,   selin,     salat©, ! | luka,  celera,  paradajza   (rnjrire),    kn- ] mar itd. Knjizi je dodaino 28 slik, da sa j vidi uepoh umotnepra gnoin. Kn.iipa sta-r*^ K 50. s TK^to 4 K  veA. a naroda  «e rri:   Cirilo-Metodski   knjižari.   Zagreb, Preradovićev trg 4. Brez te kniige bi no ! sroel  hiti nnben RospCHlir.
—   Pevsk**  v»j# pri  ^MoHijanskom ; Zvonn«  e^ vr5o rodno  v^kt?  ^.^(io ob j t:o1 8. za :>on>ki zbnr, v?p.k netek nh pol
i š. za mo?ki r>>or in v?:ik ponedeljek ob | ; pol S. ".i m^^.ini  7>>or.                                 *
\        — Pevsko društvo »Slavila« Vič-GImce '
' ima v nedeljo dne 9. anrila ob đveh popodne svoj III. redni občni zbor v salonu re-sta\Taciie   * Amerika«   na  Olincah.
—   Na  klavlrfkem leoncertn, ki  se  vrši
;  v ponedeljek Jne  10. t. m. ob O5mih zvečer :  v dvorani  Fitt-^rmonfčne drn^bc, ipra  zn'-na Dana   Gofia-Kob!er   med   drugim   hidi   zra* = menito klavlrskn skladbo ru^kega <k!adr?te!Ja  \ i Berjrija  Ljapnnov:    Zvonov!.    Skladatelj   je ; dal tej  svoji ktadbi sledeči komentar: Z^on Kiiče k službi božji, vmes pa je slikati cer-kveni   napev.   Pola^oma   rvonenje   naranča, mali  zvončki  se družijo z večjimi. Nato se  i izmenoma   oglasa  slavno^tno  petje   fn   zvo-  j nenje.   Končno  pa  se  združilo v  veliča^ten  ; skupen zbor, spremijan  od  udarcev velike- j zra zvona. — Za ta koncert so vstoonice v i predprodaji  v pisarni  Olasbene  Matice, in ' . to od četrtka 6. t. m. dalje.                            j
—     SattJerja oratorij v Maribora, j Pišejo nam: K^ smo sli-ali. da namera- j va g. profesor Druzović z pc^ienci in go- j jenkami   drž.   ti^iteljiš^a     v     Mariboru j prirediti   (v  prid  dija^ki   kuhinji)     H. Sattlerja oratorij   >A<5smmptio<,    ni?mo temu ^melemu nacrtu mosjli verjeti. To-
\ da neverjetno je postalo verjetno.  Ze « ko je g. skladate!} sli^al glavno sku&-| nio se ni vec bal za U3peh in sicer za \ najboljši uspeh, kakr^rm^a se srne pri-j čakovati   od   tako  mladeniŠkega   zbora. \ Da je bil končni  uspeh razraerno sij«.-i j«sn, to j© viharno pozdravljeni g. skla-| datelj v eoboto zvećer doživel sam. In j da je bil v splošnem hidi bn  zadovo-! ljen.  temu  je  bila  priča  do   zadnjega I kotička    napolnjene    velika    Gotzova | I dvorana.    Najbolji  zadovoljen in  pono- : ! sen na svoj© truda polno delo pa je bil i  fiirigent g. prof. Druzović. Č*e bi bil so-  , i list g.  Starncar  za  ^vojo  pevsko  vlogo  , i tako digponiran, kakor eta bila ga Dru- ; : zović in g. Ašič, prva s svojim umet- j ! nisko izvežbanira ?l€i9om, drugi 8 svo- | ; jim čistim, gladko iz prs tekočim gla- [ ? som, bi bil uspeb še sijijnejpi. Tnstru- 1 mentalna gla?ba? proizvajana po oddel- ! ku   vojno  muzike,,     je   časfcno   izvršila svojio  težko  nalogo.   Teto  moramo  pri- ' I znati hidi mlftdemu pevskemu zboru*, za j prvi nastop v Uko težki skladbi si srne I državno učitelj?šft> čestitati.
!       — Glasbena Matica v Marlboni, priredi ! v soboto dne 8. t m. ob 20. uri v Ooctzovi koncertni dvorani koncert, na katerem se bođeta proizvaiali Fibichova »Pomladna ro-I manca«    fn   OrieKOva   »Nova    zemlja«.    Na sporedu so tud! moSki In me5anl zbori Ada-ftrtCa.  Lajovlca,  Mirka,  Mokranjca  ter  tudl samostolne    točke   pianistlnje   In   dniStvene učiteljice it. Marile Kačerove ter opernejra pevca e. Stefana Romanowskega. Kot so-IlstlnJa nastopa v zboru tuđi operetna pevka g. Slavica Mczgec. To pot nastopata skupno društveni orkester ter ženski fn moSki zbor. —  Mestna   cfasbena   šola   ▼  Ptufa   Ie priredila  dne   24.  marca  koncert pri  katerem  sta nastoplla  virtuoz na ffosli  gospod Jan Slals. profesor Uubliansketa konserva-torlja in njecova soproga gospa Ruža Slais- : Deyl   BU Ic to   topet umetniSko kulturni večer po Zlkovem koncertu.  Oospod  Slais je  popom umetnik.   Muzikalne toCke iepro-frvajal prekrasno. Njegovo tjeranje dlfi velika tehnika. Posebno Je bil staceato in fla-Holel Predavanje le bilo mehko in zvene-če. Koliko sveiosti in buinett mlade« ve* seUa le  iriožil  umetnik v Allegro TiTace. : Mcndetssohnovefft koncerta I Tuđi v prvem đclu eleflCncia Andante le Mio opaziti ve- . ttko In  zdravo muzikalno  čutenle.   Sprem-  i ljala  sa  le   na   klavlrju    alecovrn   soproca  ' gospa Pttia §lals-Dey!-ova. Pokazala nam ■ le bofattvo sroje umetnlške smoinostl ta i bravurne tehnike. Le Skoda, da nam Je ra*. ven  Oiiecore  Sonate   zaigrala   samo  en» solo toCko. Žaliboc. da trud kulturne** de-lavct do sedai ni dovoli vpoStevan v Ptnl«, ; Razven Zikovih  koncertov   so koncerti t Ptuju zelo slabo obiskanl. Glasbena Sol a Je naroden kulturni zavod. Zato bi morala biti dolžnost   vsakega   domoljuba,   podoiratl   ta zavod;   kaltl  kulturne  zavode   zida  narod , »efci. —                                                                    4
Dnevne oesf!.
V Lfubijam. 6. aprila 1^22.
—  Bofezen naSega kralia. Nj. V.
krali Aleksander včeraj ni za.Mistil sobe. Vsled prehlada se je zviš.ila telesna temperatura.
—  Šusteršlčevc! koaliralo z I>a-dlčevo stranko? Pobili smo tole in-frmacijo:     »l^o veliki  nnči    zacn^ v Sloveniji nastopati RaHićc-va stranka v zvezi s ^nšterŠiče\ irni srirri?|icni-kL Z Radićevo por^oijo urojo priti SiišterSičevi Ijudie zo^et na pcv,\" in razbiti klerikalno stranko.« Ko!;-kor smo se mocrli na hitro roditoit'. so te informacije dnkai ir'-^  y T.!C-rikalni stranki vlada velika Konster-naciia in si vodstvo $e ni na Ja^nem, kak^no stališče bi 7avzelo prnti tež-riiam. ki očito n?er*;o ra to, <*a M se razbHa    dosedai    enotna   klerikalna stranka.
—  Iz klc^ri^^no^a iahora. Pnro-5aio nam:    V  kleriknHem     društvu *nohr<xie?r!ost« sa pri^H vn slec? v«:li-kim nerednost'm in sknfJjsVi ordinarijat ima ninnorO posla   d^ stvnr uredi.    Janez Kn!m ie odloži?    vodstvo zavod n.
«trn»iffl. Včrr;jt?iiFn^t nn^crnn rrz-kritui o Vriticprni pr-io^ain v kTr>ri-kalni strnnki dostavljamo se te-le podrobnosti: Vcmo rruančro. kateri fokal i> np'pt ra t^ini^tvo sn'iioče se nnv^ MfTffcnin*» ctrar)i-"o in v^rno tv~ di, V(»o ie ta loVni !\t>1. Im^-i ne na-vn"ar"o. Tccr ie ^rpz va^n^t'. Oovor-nfk, V~\ je n'1 s^oH'i v Tro*>r»i-?m ni-r,top;l nrot« M^ri^nim rsi^rincrn" je — rMnnmo vzroka to prikriva-.i — dr. Kirnvec.
—   fs, T.fS'rr. ??«".T"i r*T*^'^♦i'V v T o-ffltrv.   O.   nr»T-rr"i^"T-i   nnm'-etn\]r   "Pribor  i&  'vč**r?*i   j*i^-'-tn   o1rr?»irtr»   jrt?»v:»r-
krrjlnpko^a p*mr*tr>ii'n T>r>fy>p}črn*. iTjno^ifvi domričecra o^^in^fv*«^ t<i tii-ri^ni   ^Vr^ifl      «?it*»?iFfvn,     ur.id^Hfvn,
.^k»i TP1ndin''. hi ie bila zbrnn^ r<ri r*o-pIotvu r>kr»Tn^rri g"1*ivr«r?tvn. Prp^ srtn-v<er«tvr-rfi so *n r.iinrH ^avi! fr^no^u nam-^tniku o^raini rlf.v.?^. rtak^r «?a i> imenom or>?lrr TK>zdravil žurMn Gor-r.leea I^rntra Pn^rnh in im'pnom <*n-hov^rine dekan v Cerlcn'oi -Tuvanoo. Po kon^nnem PT»rpiemn pred okr^ir»iTn ela-v«rptvom 7» po^pod nnnT^tnik «t»t<*j*^-mftl (VMooJne depnt^fTie in r>oklonitve. Po končanih p^rei^rnib io pt>*;nod n?s-Trf^tnik priredil ohe<i v re«t^vraoiU Kramer v Polnicm TvOjr^t'ru. Pri obMu te pr. namo^rnik npnil Ni. Vp'ičfln^tvn kralju Alek??>nf!ru in niesrovi nevesti princezi M?»riioli. Vsto Fta po-'-'rnvila srosno^a Tir"»me?+T\il:n ?nr>RP Ormi**?« Losrat<*a, \n rtotir 'T'avzps kot nred^od. podružnice >.Trj?oplown=ke >fntire<: v Losratcu. Po končanim obtx!n pe ]& pn-spbđ nam^etnik z -ivtOTnobilom zopet vmil v LjuMinno. Nn povrntku se je ustaril na Vrbnik i. kier Pi je ocleđal tnmo^nio  tovimo  k"i-'^rv.
—  Gledaliških   afer   noče   bili konec. ker jih neki načelni hujskači | pač vedno na novo ustvarjajo. Da se ! ugotovi   financijalno   stanje   našega \ gledališča,  je    pokrajinska    uprava ! imenovala posebno komisijo. Začas-no sta bila suspendirana blagajnik in knjigovodja ter poverjena    dva računska uradnika    z začasnim    vodstvom blagajne    in    knjigovodstva. Dasi komisija niti približno še ni tro-tova s svojim delom, že    razširjajo neki ljudje, da znaša deficit 3 Vi mi-lijona kron, drugi pa ćelo, da manjka ćelo 6 milijonov- Ni treba naglašati. da  so  take     trditve  čisto     navadne ljubljanske čenče,  torej  brez  podla-ge. Komisija še ni podala nikakega poročila,  zato   treba    počakati,    da svoje  delo  zaključi:  potem  Sele bo jasno, ali je sploh kak deficit, kako je nastal ali nastati morat oziroma, ali je vzrok deficita zapisati na ro-va§   slabemu  gospodarstvu  ali   ćelo čemu drugemii.  »Slovenec«  pa pi5e danes zopet o »korupciji« \n a imenovanju  novesra   »ravnatelja«, čegar ime smatra za »Izzivanje    razburje-nega javneea mnenja«. Nam je znano, da ni bil imenovan nihče 2a ravnatelja,  nego je bil g. revident Bl-tenc poverjen    le z začasnim    vodstvom knjigovodstva, g. rač. revident Hočevar pa' z začasno upravo blagajne v gledališčhi. Oba sta državna uradnika. Q. nadkomsiar dr Mrak zaslišuje vsak dan jjledališke člane in piše zapisnike. Vendar se govoriči po mestu, da se hoče »vse zatu§ati«! Oledaltška komisija pa vrši najres-nele svojo dofžnost ter poda svoje končno poročilo pokrajinski  npravl, W bo potem eventualno ukrenila na-daljne korake. V interesu mirnega delovanja gledališča in komisije ie, da se s hujskanjem. ki kompromitira doma in na zunaj naš prvi umet-niški zavod, nreneha in m*rno Caka rezultata prelskave. to tembolj, ker je vodi nadkomisar — bivši vodnik, ki je po svojem političnem mišljenju — socialist
— Varlar Kktfjič t MaH'l>*»rti. Biv-bi mimster, orho-^l. senatnr \ nrlav Klo-Ihč se je diie 5. t. m. peljai -^kizi Maribor ter na g\. k .iodvoru izstopil, da }x> zuravi »!• |»utr.. i;o inarihiti\-kf* ]\SS. Klo** Inč eo pelje v privatnih poslih v Sj'lit, odt.'iin preko Kek? v LjubljaT;«*. Ob tiovrat-cu fkozi Maribor namira va ne* l:nj čas« ustati v Mari ■ >riL, k]'r na-to-pi na jiwiih sbofiih.
—   Ir stMlne slu/be.  Imenovani  %v   ti dcželnosodncKa    svetn^a    in    predstojnika
a:nc^a sodi^Ca v VII. -inovnem razredu v Ptuju. dr. Anton Sruhtc. okrajni <* dmk in soJni predstojnik iMUam; 2a sodnikc na doirCenih službenih mestih sodniki brcz do-inče-ie-M ^Iii/bencci nesta: Ivan Oro-iik v Višnji ciii, Mirn«lnv Sjhmidin^cr v Ko* čevju, NiVn Ivan Vrab! v Miriboru, Fran Zocrcr v Kozjem. Anton Naveli v Ko^vlii, l.indevit BaiMa v ?knfji Lnki. dr. fridorik Pnbiim v Dolnii T.endavi, dr. Tr»«;lp I^iv-rić v Rbnic!, Karei NT v.V. v Slovenski I«. •trfei. VaV'o Pe*T;5 v ^1:irenbertru. Jakr>h Bf / Ć v Ctlhi. MrVo Debela v Gornjem crain. Prsn KovaČf! v Kr,<;tnnievici. dr. Prik Knr?ek v OrmoSfn. ViVtr»r Durin! v M^kroro^u, Oi!b^rt Ztin^nćfč tia RMn, Pran Rrcčkr* v Koniic^b. dr. Ljudevit Zu-pin v Kr^cn. fvan Tratnik v T.ititomeru, dr. Don^irik Drnov^ek v M»:rsW Sn^ioti in Karei K!enov?ek v P-rc/icnh. Prtme^^eni so hodnik!: Ferdirard Memla \t Kr,5evja k d??.e1nermi ^odi'Čj v LluM'?.nf, dr. .Takob Prc^ern \7. ?kofje Lnke v R;idvv!]ico, Vik-tor Krhe iz Mokmnojfa v Novn mr^Tr>, !o-^ir* Orum i7: K<^tanic\1ct* v Kamnlk. — Palje «fo Irrenovnni: ra name^tnlka \i^1?^a drža\-nei?a pravnikn v Vlf. Hnoa^ern rar,-redv v IJuMfam dr. Avjru^t Mrndn, nn-m?*=tn:k držnvnerra pravdnika v MuMlinf: ?a namectnika dr*avncc:a pravđniki v Vl!l. Čin^vrem rnrredo v TJublJan! dr. lak^b Hnd^ar, sodnik v U'ibllani: n dr?avne^a pravnica v VIT. ^^0x110111 rarrcdn v Mariboru dr. Ivan Jančič, naniestrtfk đr?avnci;a pravdrika istotam; ?a name«;tnika državne-ca pravdn'ka v VTTI. činovnem rarredn v M^ri^nni dr. Matko Zorjan, okra<rti sodnik v  Mariboru.
—  Pri/ninie. Priii. .Tr.»«iT>^i Kror-v n ? 1 u . vi.Jv^rrnj rlr'pinos^n^Trm svH-rikfi v M;*TiNjrn,     ki   ie Ml  im Inpfno T:ro5rtio triirto rphkuion. j^ f •••ielien -' priznftriTi^ ni>trov1h  rn^lne  v  pravosod-=t-\—rx,   n^lov   ic   rna^^i   dvorriosodn^JT* ?vftriikn.
^ Tz Ts^irij^ke «'n£b*. Vilko Kk-^ I e r. vI5i} r^krnini n^dTorrik rolirii-«kih detektivov tn do«ixlanM vođin fioli-cnFk-^^n r.ddolka r>ri okrp.irrrn cl.iv.ir-stvu v Ptniu. je na Instno p^o^n^o znradi bolezni traino u.ro!chi>i. Fran Fini-£? a r, reviroi nadzornik vnrno^tn** ?trs-že v Linrili^ni. je ir ftlučbenih oztrov T>r^mo£reTi >* /»bižbovenio v Marlr>or. kjrr mu |t» noviTifurin ZAfavno vt»dftvo tarooeni^sr.^  odd^lk«.  varnostne    ^trižn.
__ RazT>isano  notarsko nvpsto. K«r
R** je odrckel nntnr Tvan A S i <*• notar-ckrf^rrm irjp^tu v "Ljutom*ni, razpifoii© nnt^r^ki /h^rnira v f^liu do dn* 2. «r>-rila to nhtar«*ko mf*f=to. o^iroTia ono notarsko mc^to. kl bi pe izprnznilo po prpmeftitvi dctiL-netr.i notarj* v T^juto-mer.
—  Tnženirski rr»i-t. N'a dunajpki ri -t»ki ^1i za kulturo ta!. 3^ napr.ivil in-/enjerpki  irnH cr- Ivan -Tuvan?i^.
__  Iznajdijiro^t    rmSt^    f.»đaj|    in
n^kdaj. X*»ko? \(* bila nn^n no^ta nA sImsu, d.i jf> iztaknila ftdro^ita io naj jo bil nn^lov *v t^ka r>omiinikliiv. Pa T;a5i se sprerriinjfijo in nnfa poMa t rji-mi. Pne 7. marca 30 poklala univ^Trn v Hnm*)Ur£Tu pi^m^ ? tem^o pnplr»vom: ->Horm Prnfeesor PTemeli. T'nlvr-rsi-ffit in Zflerreh. Jiin>oplAvi*vn.c Pismo jTa prišlo *- Zflcrob. fPti ni-o n.isii profp-soria Pl«»melifl ne na v^Tr-ili^&ii no pri Z£rl^^ov3lrt?m urndti Krr imamo v Jusroplftvi.if F;Tno tri uni\-erzo. kar bi moralo biti rnano tndi po^tnlm orijn.-nom. bi h\\o r.iravno. da bi v Zrt probu nevročljiivo piamo tiosNlf r T.iubljano nll Beograd ki^r ««0 odi no pol^g Z&-crrcba. ako ne 8trjnm> Pubotir** in Sko-j^lja, že nnhnjaio univrrzitetni prof«-Forji. No, brihtpopt zagreblke oo-^to no ^pg^i tr^ko  dole?,  znto  30 po?lnl;i   pismb
v __ MflriKor, k<*r j<> mon4^ mi^liln. dft
io »M;\rrmrp* in >Himl>ur^^ 00 konoti kon<v»v vs© eno. Tu *o j^vMa T^nifln i'k.nli upiv^rro, Tito r„> *e nbrnili n^ zgtlafovnlni iirad in ker 30 ta iziavii >ni Z£?la&en<:, so pi=mo, mo*to ti» bi %c> ^oslali na univerzo v T^iu^li »no, kar bi l<ilo pa^ naravno, vrnili >Rrtour — Hnmburcrr. Tu t- Ham^i'-Cli -o n^ se-reda zaMtopti na^ r>o^tA Vroliotili: enost^vno ?o nrcknžali >Zr1^roh«', na pi^H prrko :T>1ublinm-r in piHrno je prišlo v dveh dn^ii v roke praverou na-slovni ku.
—  Jnri^^vcija   amr^riških  konrnlA-tov v  Ti*5i  drza\*i.   Zun^nio Tniniptr^tvo pornža-,  dn   .^n^d^to  v  <uri«Hikrilo   am^-HSk^ffa  konmlfifn   v   P.^o*rradu   RrhHa. Tmi ror«, Yo]vodinn. TT^rrrcmvinn t«^T okroži;1 VukDvar, Split, I>il rovnik, Tu-zl-ft in Sor^iero. Pod jurisdikcijo kou-zuNta   v   Za^rrohu   pr>a<iaio     Slovrnna, Prekmurie, Mediimnrie ter okrožj* Bie-lovnr, Zncrren, Vn^n^din. Viro-^tt.-.i. Požega, Tra\mik. Pan^luka in Bihfl/.
— TCoHcovanjc đoniovnic set vrši v ?loven!ii tako razlicno. Hn Mov.^k ro« vm v©. kdo im? prnv, k^r «i rnknn vsnk-do po svoje to1m\^i. Keknt^ra okrain« ^lavarstra kolkui^io drvmo\-nice « kol-kom za 5 din., drucra ropet z 2 din., neknt^T-p oVino z \ din. ali pa tuđi s T.O par. Td razlika povzrof-n %-riiVe zme-de, ker nlhče ne ve prav, kolik\> pač 7<ihtevn^o v t^m nM onem kra^u za do-movn^oo. Mer od n ina o^ln?t n*>i Vvi io rnkrat 1n«no in rl^^no povedala, kako nm imaio kolkov.iti domovnice, pa bo ta-koj konoo nesoglaaii.
štev. BO.
„SLOVtNSKJ NAKOD*, dutr 7. aprila   \M2
5. siiari.
—  In St Vida nad Ljubijano nam
pišejo: V Podgori stanuje češki dela-vec Frans5uran a svojo rodbino. Šurnn je bil legionar, sedaj si kot stavbni de-lav^c pošteno služi svoj kruh v Ljubljani, kamor s* vozi vsak dan. Mož j© brez koncesije, zato se nj^ovi otroci ne udeležujejo verskega pouka. R«đi teg* ja gotovim ljudem, ki imajo kržčansko ljubezen samo na jeziku hud trn ▼ peti. Radi bi ga izgrizli iz kraja, v to svrho so jim dobra vsa sredstva. Nedavno tega je nekje nastal požnr na nekem »kednju ali kozolcu in k^r je njegov deček takrat šel mimo đotienega objekta, so >dobri ljudjec takoj obdolžili te-Ifa otroka, da je on »ažgal, ter začeli ^roti ubogemu o*<?tu neusmiljeno gonio. Tako postopanje ni plemenito, še nmnj pd kršćansko. Pustite vendar reveža, da živi v miru in -si pošteno »luži svoj kruh ne glede na to, na kak-Žen način hoče biti  zveli^an!
—   V  Med vodah  v  neposredni  blizini  kolodvora  je pred meeeei  otvoril svojo gostilno naš stari  zvesti  somiš-Ijenik  g. Fran Kolenc Izl^tniki, ki posečajo   njegovo   go-stilno,     so     polni hvale,  kier je  postrežba  res dobra, pi-jnča izborna in jedila okusna.  Zato  to gostilno  prav   toplo   pripbročnmo!
— Umrla fe gospa Helena Jonke, so-proea slujje Ljudske nosojilnice tu. po kratki in mučni boleznl. Pogreb se vrSi jutri, v petek, ob Stirih popoldne Izpred hiše žalosti, MikioSičeva cesta St. 6. N. v m. p.
—   Za  i&entjakobsko    knjižnico    je darovala  tvrdkn   M.  Franzl   in   sinovi, tvornica  pletilnih izdelkbv, 50 din. me-sto cvetj.i na krsto prospe M. Bukovec. TvHki.  ki  je ?enrjakob?kemu  društvu naklonila  že toliko    gmotnih    podpor, najlep&a zahvala.
—   Popravi! V včerajšniem  podli-Ftlai o na£i drami čitaj v 2  stolpcu: Za to  je  treba  naintimnejšega   obvlfidova-nja i>rika in niegovih nijans. Tesra pa p.  Puti* ta, ki  je igral  Anatola, danes &• nima.
__ Slovesni  prevoz  novih  zvonov
ra mestno župno cerker Trnovem. Na
cverno nedeljo med 13. in 14. prepelj^-jo iz fcvonarne Strojnih tovarn in li-varn d. d. v Ljubljani štiri nove bro-nni»t* zvono ve t Trnovo. Zvono vi bodo bdeti v cvetje ▼ narodnih barvah, vozove pa bo obdeialo številno spremstvo — pesfrlb narodnih nošah. Sprevod poid« i K^rlovpke ceste čez Jakobskl mo#t, po Col zovi In Emonskl cesti pred cer-kev. Po slovesnem blagoslovu se ivo-nov! takoj dvignejo t zvonik (okrog 16.).
__ ZviSajto »avarovalntne t Pokrajinska uprava oziroma bivša deželna vlada ja potom političnih in policijpkih bhlastev že parkrat pozvala ljudstvo, naj sedanjim razmeram odgovarjajoče zviSa rudi eavarovalnino proti elementarnim nezgodem, zlasti proti požaru. Usp^h teh pozivov je bil dosedaj le ne-znnten, ker se S© viedno dogajnjo slu-iaji, da znaSa Skoda, kl jo Je posamni-ku povzTočil požar, več stotisoč kron, dorim je zavarovalnina primeroma le majhna. Sredstva kl jih je imela pokrajinska uprava na razpolago za ptodpore t elementarnih nipzeroddh, so bila ž© ▼ prei^njih letih primeroma majhna; v letninjem letu pa so $e manjša, ker j© tozpdsvTMi po-stavka v pit>ra?umi za leto 1922 znatno reducirana* Pokrajinski upravi vsled tesra tuđi v nujnlh sIuča-lih rt© bo mogo&a, da bi prizadetim na-Klonila drž. pođT>*>TOT ali vsaj ne t ve^ji 7>meri. Ker ffd bliža poletni čas, v ka-terpm po navadi vsako leto lzhruhne v Sloveniji več požarov, so politiČaa in policijska oKln*tra dobila namočilo, naj rnova P'oirovejo ljudstvo, da zviša za-Tarovalnmo.
— Z Đleda. O cen&fi poletnih stano* ▼anj. Povpraševanje po stanovanjih na Ble-du je že precejšno; zato Je umestno, da javnost obvestimo, kako bo s cenami sta-novanj v bodoči seziJI. To Je temboi! potrebno, ker se širi govorica o neizmernih, naravnost fantastičnih cenah, ki se tu za-htevajo za stanovanja. Do sedaj Je bilo to vpraSanJe neureleno In to Je bilo na kvar Bledu in Je Skodovalo njegovemu dobremu Imenu. Povpraševanje po stanovanjih Je marca In aprila že živahno, oddajajo pa s© It po malem. Stanodajald ne vedo, kak© cene bf zahtevali, drugi pa Spekuliralo na kar naJvl^Je cene ter hote oddati sele, ko že primanjkuje stanovanj. Enl kakor drugi tako od rivalo tujce, —Je-tl odhajajo», ne da so ka i opravili, In obmejo največkrat Bledu hrbet za vselej. Teh razmer ni moglo za^topstvo zdravIHSča, županstvo In zdra-▼ili^ki odsek dalje prezirati. Da se to vpra-?onje uredi, so se dognale cene, kakor so se povprečno lani plačevale. Z ozlrom na ♦o, da so vse stvari od lani In prav občut-Uivn podražene, so se rudi lanske Mano-v»n?ske cene zvišale, toda iako zmerno. Sklical *c le v nedelio dne 2. aprila shod stanodalalcev. Shodu se Je prcdlofil nasvet trh-ie stanovaniskih cen: Stanovanje, ob-stoječe Iz 2 sob in kuhinje nai bi stalo <^ ffOOH do 8f>00 K; Iz 3 sob in Icuhlnje upo-Mevaje* lega, udobnost Itd. 8000 do 12.000 kron; stanovanje 4 sob In kuhinje s pritik-linamt 12.000 do 16.000 K ln z osirom na nd^bno*t, \c%o (ob Jezeru), vrt In Se Vako drusro uzodnost tud! do 20.000 K. Proti tem okvirnim nastavkom v obče ni bHo ngovo-ra. ?klenI1 ln volli se Je pa odsek, ki naj van^vanlem po^amezno določi cene y ome* n'enh okviriih. DotleJ naj boda te okvirne crne ravnilo tako stanodalalcem, kakor sfnnnjemalceni. S tem Je docela ovržena triitcv o neizmernih cenah, o katerfh se R^v^rf -!n to .temveč. ker so se označene c-n* doTn?ile v skladu s cenami drugih 7d-avilH5 in letovlSč. Olfdc cen soham % ttfiHfi in ro^tllnah se sklize posehen shod, a ni dvoma, da se potrdl lanske cene, zv|-^ane za 20 do 25 odstotkov »za rarsvetifa-vo fn orrflo«. Vakor se Je to ttidl do1o«l*> za RoKaSkn Slatino. Istotako se preurede cw vn r«**to oo It5tnt Tarifi Izvoliko*
pa  se  doloSI  med  obrtno  oblastJo  ln   za- i
drugo izvoščkov.
—   Za uaso deoo. Otroški in mate*- » rinski dom, ki ga nameravajo zgraditi Slovenke v počašćenje poroke Nj. Veličanstva kralja Aleksandra z rumunsko |»rincest>     Marijo,     ni   namenjen   samo bednim  ljubljanskim otrokom  in  mate-rum nego otrokom tsi© Slovenija.  Zato pozivamo  plemenita  src*  sirom  domovine: Združimo se v delu za najdražje, kar imamo, za nažo deoo I Kojaki in ro-jnkinjd,  ob  srečnih  dogodkih   v   lastni rodbini, ob praznovanju godor, ob po-caščenju  spomina  dragih     pokojnikov, pri dobljenih stavah  pri oporokah    in dedščinah  se spominjajto  mnogožtevil-nih revčkov brez doma in brez varstva in žrtvujte eenje, da jim čim preje postavimo dom, ki bo v čast in korist vc©-mu narodu!
__   Najlepš«   knjige   slovenske,   cr-
bohrvatske, č^ške, ruske, nemž»ke, i talijanske, franooske in angleške izposoja vsak dela^^lik od pol 6. do pol. 8. zve-čor šentjakobsk« knjižnica, Vožnreki pot 2, koncem Florijanske ulice, električno postajališče. Na razpolago so po-polni imoniki knjig. Kupujejo 3e knjige po nMviMi reni.
—  Takse za objave. Kakor nam lavlia delegacija   mlnistrstva    financ    v   Lfubljani. so takse na  objave proste  vse reklame, ki se nahajalo Izložene v kavarnah, Rosttlnah, kolonijalnih,   delikatesnih   in   drugih  obrtto-valnicah,   kakor   tud!   one   Izložene   v   ra-tvorjenih mestih (lokalih).
—   Mariborska   policija    na    delu. Mftriborpkft  policija je  izvršila dne  10. innrea kontrolo v v©?j|em or>8?cn po tr-govinah. Kamen kontrole je bil se prepričati, Če  imnjo  trsrovci    po    zakonu označene ridn^ cene. Ovadenih je bila ćela vrsta trs^ovcev. Toz«devne razpra-te &o  se  pričele  pred nkrajnim     sodi-§5em dne 4.  in se narialiujcjo    dne    6. nprila, VeČina ovddenib trerovcer je bila  oproščena.  Tzknr^lo  se j<*.    da lX)licijski   organi   ni?o   dovoljj   poučeni, kako   zakon  predpi^uje  označenj^   cen. PopoTne jasnosti v tem oriru pa tuđi na ■sodiŠču ni. kor se je fnnkrijonar držar-nega pravdni^tva  ▼  v?ikem    orrostil-nipm slučaju pritožil.    V tem o^iru re« treba več ja?rto«sti, ker se v dosedanji praksi mnoeokrat res nepotrebno pbr-rroca razburienp, delo oblastim in 6tro-ske prizndetim.
__  Odprava  viruraa  ra  brrovlake
Dunaj__Je**enice—Trst.  Z Đunaja nam
telefoniralo: Potniki brzovlska Dunaj-Jesenire-Tr?t so opro5?»ni jugosloven-■skega potni^kega irizuma n\ propi od Jesienic do Podbrda. Obrnejnim kontrolnim organom imojo potniki le pokazati dokumente,  ozirnm«   legifimacije.
__  Cirkus T?enlow.  Poroč-ijo  nam.
da se §<e od len«ki»ga leta dobro zn^nl >C irkus Renlo w< rmča iz Bosne zopet ▼ Liuoljano. Za svoje predstave ?»i j'e izbral, kakor čuj«no, jahalnioo na Bleinrcisovi ceeti.
—  Spalni Tozori! Pisama Wapfons-Llts, L.1ublj*na^ Dunajska  cesta SI, telefon   106   nam  javlja:   Ljubljana-Tr«t-Milan-Pariz  S. O.  E.  odhod  ob    16.30; LjubljaTia-BeojErrAd-Bukarecta    S. O. E. odhod ob 6.17; Ljuhliami-TSeoprrad D br-zovlalc odhod ob  15.56-  T.jubljana-Trst D  brzovlak  odhod  ob  0.42;  Ljubijana-Dunaj D brzovlak odhod ob 0.40: Ljub-ljana-Zagreb-Beo^rad  Iz   Zagre))a   dr*. kol. odhod ob 20.30. I*totam se dobijo tuđi žel^znipk^ karte t predprodaji.
__ Pojasnilo. >B a 1 k a n« d. d. za
medn«.rbdne transporte t T^ubliani ure-1% uradne Mdevo med eedanjo in stnro obliko te družbe, ki se j^ prej gladila »Trcrovska, spedicii*ka in komisijska delniška družba Balkan v Llubljanic. Ta družba s© je v smislu svojih starih pravi 1 pečal« namreč tuđi s trgovpki-mi in komi^ij-skimi posli, dočim obsega njen »edsnji delokrog i»k1 južno le ipe-dirijske in čarin^ko-posredniske zadc-ve. V tem smislu je bilo trerm izbrisati start naslov tvrdke ▼ trgovskem regi-stiu; izbrisati pa se je moral stari naslov tvrdke tuđi pri Generalni Direkciji Carina v Beogradu glede carinske-g« posredništva, medtem. ko J» to ravnateljstvo priznalo t© pravica na novi naslov družbe. Navedeni izbris eo objavile, kakor običajno, Službene Novine, dotična notica pa je prešla ▼ ne»kntero ostalo časopisje. Ker pmo doznali, da neka konkurentna tvrdke prar pridno izrablje t« objave ln ker bi bil vsled njih tuđi kdo druci lahko napadno poučen, javlja podpi^ana družba, da zgo-raj označen© objave tolmačijo le opisani uradni postopek, ter dn opravlja »Ballraii« d. d. ra mednarodn« tranSTM>r-to ▼ Ljubljani sle»j ko prej vsa, spediHj-ska in earinsko-posređnilike posle, tako v LJnbljani* kakor pri T»eh svojih podmžnieAh.
—    MiliJoiMki roparsin napad.   V 7JAgrpbn so đrzni  rn[>arji  napadli   Al. Kurtao, doma iz Kolina na OeSkem. Od-vceli so mu en ček sa 10.000 čsl. K in dalje ?ek na Narodno r>*nko ▼ Beogradu,  izstavljen    ▼    Parizu    sa    rae«ek 2,000.000 italijanskih Jir. Koparji so po-begnili in jih do sedaj S> niw> prileli.
—  Na kolodvoru Je bil trctlrmn ?31efni Jože OreSkovIc Iz Petrinl, kl si radi tatvi-ne svinjskega  mesa  zasleđuie  ^odiSče.
—  Nevarea tat prljei.   Policijski atea! Podobnflc le danes dopoldne ▼ Kolodvorski nlici   tretiral   nekeca   moža,  ki   Je  nosi!  t seboj velik zavoj. V rtvoJn Je bila 4000 K vredna   usnjata  plahta,   1d   Jo  Je  omenjenl včeral odreral ori nekem voz« v Karlovcu. Na podlajri kriminalne razvidnlce se Je uko-tovilo, da Je aretirani 25letnl AndreJ Stetter, kl Je pobesmH iz policijskih w>orov v Ba-njaluki, kler Je bil radi raznfh tatvin v ore-Iskavf. Sterter se Je zadnje čaše poteoa! po Jugoslaviji   fn  fma  na  vesH  nebroj  vlomov In  tatvfn.   Odrfan  Je  bil  sodiKa.
—  £• sodfida also veC vanui pred t*. tevL Kakor se poroča \z Osljekt, so tatov! vlomili v blaxajoo oodotnefa   todiič« to
i odnesli 100.000 K denarja in razne draeocene kot »Corpus delieti« deponirane predmete. Sumi se, da so vlomilcl bivši kaz-njenci, ki so se med zaporom uporab!lah za čiSčenie plsarnilkih prostorov In so Jim bile  vsled  tega  razmere  dobro  znane.
—   PopadljlT P««- Ano Lazar  Je  popa-del pes, ko Je sla domov v CodJliJev jrad, ter jo u^riznll v lice ln nofo.  Lazarjeva Je morala  oditi   v  bolnico.   La^tnik  psa  se  bo moral   zagovarjati   pred   sodi^čem.                   I
—   Smučarska tek ma za prvenstvo Ja- ' goslavlje  v  filmu!  Prva  Movcnska  filmska tovarna   atelje   »Hellosc   Veličan   BeSter   Je Izdelal    svoj    prvi   pokrajinski   propagandni film »Smučarska tekma za prvenstvo Jugoslavije«,   krafni   naravni   posnetek   Iz   na^e lepe  domovine.   OpozarJamo  na   to  Sole  ?n društva,  da   se  bo  ta  film   predvaial  6.,  7., lln 9. t m. v kino »Idealu« v Ljubllani.
Spomlad na morju!
Hotel   MIRAMARE   Crikvenica
proL Enblčeka orkester
od 14. aprila
Avto in vozovi po narofilu na postajo Plaše ali Bakar.
Turlstlka ln sport.
—   Sportnl  klub Ilirija«   —   Nocometnl
trening se vrši vsled deževnega vremena v petek ob 6. v J a ha 1 n i c i. V četrtek se tren'ng ne more vršiti, ker je jahalnica *a-sedena. — Igralci nal viamejo opremo pra-vočasno Iz garderobe na ijjriS^u. Trenins: važen; 0. t. m. se igra v Mariboru proti Rapidu in v Ljubljani proti Primorju. — Nogometna sekcila .
—  Klub kolesarjev ln motocfkllstov »Ilirija«   v  Ljubljani   priredi  v   nedeljo  dne  9. aprila    1922.    na    proei    Ljubljana - St.    Vid »Otvoritvene   ko!e*arske   dirkec   v   sled^čih kateeorijah: 1. flavna tekma  na  10 km; 2. dirka junlorjev na 5 km; 3. novinci na 3 km; 4.  seniorji na  3 km;  5. handicap na 5 km 6. tola^ilna dirka na 3 km in 7. damska na 2 km. Start in cilj pri km 2.200 v Siškl. Za-četek točno ob 14.30. Dirke so otvorjene za vse klube v območju  Jug. koles. podsaveza za Slovenljo. Prljavnina  2 Dfn.  Vsi  tekmo-valcf In redltelll so vabljenl. da se sigurno udele«e  sestanka  na  predvečer  ob  20.  uri pri »Novem svetu«, PreSernova soba. Isto-tam  se   zaključilo  prijave,  dosoele   do  22. ure. Pornelše prljave  s« ne  upoSteva.
—   Glavna   skap§Clni   »Spor ?ne   rreze« se Je vr$Ha v ponedeljek ob osmih rvečer v   se^ni   dvorani    ljubljanske«    mactfstr*t«. SkupSčino  le  otvnrlJ  In   vodi!   popredsednik jr. Oorec. It posameznih poročtl Je razbrarl. da se le sportno cfbanie v Sloveniji v vseh panoRah znatno razvilo, ter da so v mnogih  panogah  tud!   uspehl   znatni.   Največji rarvol     zaznamujejo . kolesarsrvo.     zimski sport  In  turistlka, najmočneje pa  Je  rasto-pan   nogomet   BlasaTniSko  poročilo   Iskazuje mal prebltek, medtem ko Je uprava lista pasivna.   ?klene   se   reorganizirati   Srwno zvezo v toliko, da prevzamejo odsekl 5port-ne rveze delo In po^le pod^avezov ter tvorilo  članstvo  Sportne  zveze  edino-la  pod-savezi in odsekl. K tekmam se ne prepusti več  neorganiziranih   sportnfkov  ter  moralo biti vsl tekmova!ci po odjeku Sportne zve-ze, or'roma podsaveza verificirani. Za atle-tiko   In   plavanje   se   snujeta   podsaveza.   V sezoni se pripravilo tekmovalna določila za vse sportne panojje. kl nišo organizirane v podsavezih.   V   svrho   saniranja   glasila   se sprejme več umestnih predlogov. Novi  odbor Sportne zveze tvorbo: pred<?cdstvo: dr. Hubert  Soirvan.   I.  podnredsednfk   Joso  Oo-rec,  II.  podpredsednik  dr.  Slavko  Pornaza-rlč,   delegat  pred«;ed<tva   v   Mariboru   kapt Vladimir Stiput;  tajništvo  Cvgen Bettetoln Viktor  Vodi^ek:   bla?njni5tvo   August   Peč-nik In  Ivo Sturm:  gospodarstvo  Ivo Kav-$ek; preclednlkl rači'nov Josip Malen^ek ln Beno Ore^orič   referent za t»sk Stanko VI-rant;   namestnika   odbora  Tominec   in  dr. Vučina.  Načelnik! od^ekov so:  za nogomef Birsa;   kolesarstvo   Viktor  Bohfnjec:   atletika   Hcne?:   plavalnf   sport   dr.   Ft.   Zupunc: zlm«kl    sport    (sankanje)   Ing.   Mendnjcer, smt'čanje  dr.   Jesenko,  drsanje  dr.  Vitbert ! riichs, efnski sportl dr. Kroplvnik, automo-biHstika dr. Clril Pavlin; tenis Palovec; turi stika dr Maurt. — Plenarna sefa Sportne se bo vršila v torek dne II. aprila ob 20, uri v pl^arnl Sportne rveze (Narodni dom).
—   Maribor Ima prvenstvo * Šahu. Ko so  ZagrebSanI   odhajali   k  Šahovskemu  tor-nlrju   v   Maribor,   so   hrvatski   listi   pisali, da bo ta pot odločila vprašanle prvenstva Sahovskega sporta v Jugoslaviji fn v zvezi s  tem   tuđi  ugled  napram  Inozemstn.  Đo] za to zmago se Je pričcl v soboto v dvorani   Stare   pivarne.   Na   obeh   stran eh   po 7   Ijrralcev;   za   Maribor:   Kramer,   Stupati* dr.  StcpanČIČ,  dr.  pl.  Kruglevsky,  Nejepsa, L  F.  Peyer.   Hočevar;   ea  Zazreb:  Požie\ F.  Peyer,  Singer.  dr.   Banekovič,  Bazafa. Agapjevev,   Kalabar.   Za  L  kolo  dne  25, marci  rarvrstitev:   Kramar-Roflč,  Stupan-T. Peyert dr. Stepančič-Slnger, đr.  Knig-levskr-dr. BanekovfC, Nejepsa - Bazala, I. F.  Pever-Agapjevev,  Hočevar-Kalabar.  Od ! Mariborfanov so zmagall:  dr. Kruglevsky, ! NeJepst,  Stupan;  od  Zairebčanov:   Agapjevev, Ro2Ič;  ostali  dve partiji  ste ostali remls. Rezultat L kota: 4^: 3% t prtd Maribora. Dne 76. marca  FT. Kolo Ista razvrstitev,   le   da   Je Zagreb   Igral   bele. Zmagt za Maribor: Kramer, NeJepsa. L F. Pever: za Zagreb: dr. Panekovlč, Kalabar.
I.  F.  Peber; partija Slnger: dr.  ?tepan«č ostal aremfs. Rezultat II. kola: 3^  : 3 Vi. Končnf    rernltat:    Maribor   7 H   —   Zagreb  j 6 %.  Odločll  Je  ted^J  r»rv|  dan I. kola;  da   , se   Je   prvenstvo  odločHo   z«   Maribor,  pri  ; Čemer prihaja  ie v po5tev. da  Je  Zagreb poslal svnV nalbolJSt lahlstt na prvenako I bitko v Maribor.
Ifafnoueiša poročila.
VELIK   KONCERT   GLASRFNE   MATICE V BEOGRADU. — TURNEJA PO JUGOSLAVIJI.
— Beograd, 6. aprila. (Izv.) Ka- j kor poročajo bcoiiraaski listi, pnreJi j Glasbena Matica v Beogradu ane 12. i maja  velik  koncert  v   bcojfradskem | Narodncm  gledaliŠČu.  Naslcdnji  dan dne 13. v Zemunu, dne  14. zopet  v Beogradu. Glasbena Matica s svojim številnim pevskim    zborom    priredi
I tuđi  screnado   Ni.   Vcl.  kralju   Alek-\ sandru na Terazijah. V Novem ^ad!I i priredi   Matica  koncert   15., dne   16. na v Subotici. na kar odpotuje v Sarajevo. Med beogradskim* kro^i vlada za koncert veliko zaniman'e. Beo-gradčani      pripravljalo    Matićarjcip 5lovescn spreicm.
VPRAŽANJE POVJ^ANJA CIVILNE LISTE.
—  Beograd, 6. aprila, (Izv.) Na današnji  dopoldanski  seji  priđe    kut prva točka dnevnevra reda nacrt zakona o povišanju civilne liste v raz-pravo.    Skupščina prične takoj raz-Dravljati.    V posamnih parlamentarnih klubih se ie včerai raznravialo o civilni listi. Finančni odbor ie včeraj predložil narodni    skupščini    kratko poročilo s predloirom.    dn se zakon sprejme.    Med ministrskini predsed-nikom    g. Pašićem in predsednikom demokratskejja  kluba  pr.  Ljubo  Pa-vidovićem je prsio do sporazuma v tem smislu, da se v člemi I. zakona določi samo znesck 24 milijonov di-narjev in da se  znesek 6 milijnnov frankov opusti. Za  vsako eventualnost pa vlada preskrbi vladnrJu tujo valuto al pari. Gotovo je, da skup-^č:na rakon spreime.
ODHOD ROMfTNSVP KRALJICE V ATENE.
—  Beosrrad. 6. anrfla. (Izv.)      7. oz?rrxm na nevarno    bolezen    svoje hčere. soprosre srrškesra    prestolona-slednika Jelene je romunska kraljica Marila prekinila    svnie    bivanje    v Beojrradii in v naSj državi    ter    fe včeraf ob 17.20 odpotovala %  svojo suito ter v snremstvu eerj^rala Had-žića fn rrajorta Jovfči^a v Atene. Romanska kra'jira se ie r>red odhr>dom poslovila    tuđi    od    Nj.  Vel. kralja Aleksandra.
RESKA KONSTITUANTA.
—   Reka,    5.  aprila.    (Izvirno.) ReSVa  konstftuanta. odnosno    niena mani§i"a Je imela sejo pod rrećs*d-sedstvom podpredsednika Atili.ia Pf-polj'a. Sklenila J*» novaMti Zanello fn večfno. ki se. kakor je znano, na^a na jntreslovenskrm teritoriju, na Re-ko, da se s tem roref vznr*stavi r"ir fn red ra Rekf. Na seji fe jrnvorfl de-ptttat VVurzer. k!  je poriva!  vse  k s!ožr»emu na stopu ter r?»htev^l,    da nai član? večine fn marisine čim nai-nre?e n^nn'-ejo lecratno vi*5do. krr ho sicer mesto rropadlo *n bo   TtnvTio .vs* r^^nodarsko življenje v re^kem nn>tan??ču.
FA§I!^TT    POSf fFTO    ^VOTF ZA-STOPMKP V   OENOVO.
—   MHan.    5. aprila.    (TzvfmrO Zaupnl  shod  fa?ist^vsVe  stranke   fe rarnr?»vl'*il ti^df o krniffrenci v Oe-novi in sVlcril pn^nti   v   Oe^ovo v svrbo, d,i slrdt m r>n-»rTifeio dela na ^rrnferenci. noslnncp O'nrlatfffl.    01-imto. Br>Tjrr>r»a. Pe ?tefo^iT. Po^t^'a, Cfnna. Pe Vecch:ja fn Rocco. Na zn-upnem shodu so faristi    raznravMnM tuđi o črnrwrorf.Vwn vnr«Š»nH in ria-ročflf svnifrn fastorm'J-'om. da r^i v Oenovf \rr»lfvp:o na offcii?^e itnl'i^n-ske delesrate. »la ne zavzetno za re$f-tev črno«or5lfwr«    vf>r*!$?inHi v smf-Shl  ?**^t^  —  rčrnnv(nr**'*rT<%  p^^nda^^
MILLCRANDOVO POTOVANJE V ArRITCO.
—   CaMblanea« 6.  iprila.  (Tev.T   Prect-seđnfk francn-rVe republike  M 111 e r n n d Je na  krlfarkl   »Pdicar Kinct«   đ^^nei  v pri«Ta-nlšCc.  Slovesno  sa Je  sprejel  sultan  Jusuf. ađ  eksplozija.                                                       j
PREMIRJC MCD GR5KO IN ANOORO. j
—  Carigrad« 6. aprila. (Izt.) Vi^Ja mrđ-ravcCTiISk« komlsfjt Je anaorskl  vladi predložila    rsebino   predlojaja    vrhn\-nci;a   sveta za   sklenitev  premlrja   med   Ancr^ro   in   Or-Sko. Ansmrska vlada m ie v načelu i?rtk!a ra sklenltev premirja.  Zahteva irpraznitev Anatdlje.
ROMUNSKA   ZNIŽA   STAN.TE   VOJSKE.
—  Bukarcšta. 6. aprila.  (Tzv.)  V prora-fftmo  za  leto   1022. t>redTasra  vlada   zniJanla romuB«kc vojske (A 150 000 na 12S000 mož. V motivnem poročilu ntvtla vlada, da II le nemoroče Se nižie znižanje iz ori rov na negotovost at meli.
RUSKI DOLOOVL
* Parlc, 6. aprila. (Izv.) Finan^nl an-glcfld ln francosld strokovnlakl so po dali-5fh konferencah predložili poročilo o vpra-lanlu uređitve ruskih dolgov. Predlagalo med đniiini fcompcnzadjo od leta 1914. med rojno od Rušile naJetJh pc*ol!i z on!-ml odfkodnln^klml zahtevaml, kl lih stavi sovjetska Pusiia za akcije generala Kolča-ka  ln   drurih.
APANA2A HABSBUR2ANOM.
—   Pariz,   «5.  aprila.   (Ifv.>   Na  zadnji seji  !• vrhovni  svet rarpravHa! o vzdrže-valnlni.  M   bi   Io  nal   plačevale   IntereMrane države vdovi Zltl In njenim otrokom. V raz-pravi Je Mla prvotno prošnja Karla  Habs-burga f* določitev apanaže.
—  Pariz. 6. aprila. (Izv.) Span^kt kral) Je na^lovil pismo na papeža Plja XI., v ka-
! tereni ae toplo aavzcma sa to« Ua — vdovt
Ziti naklrnijo in zagotnve denarna sred-siva in da more prezivljati  svoje otroke.
Borzna poročila.
__ Zagreb. »">.  navila   ^Izv.)   Ztkljii-
čok.   Devizo:   Curih   C3.2>,  »V..50   (----—i
C3.6tt),  Pariz  —.—, 20.3U   &*.;*), 29     »^
London 1127.50, 1-1-iO.—, (lt":>___, 1437)
Berlin   Kfi___,   106.—.   (102.___10i.--  -,
Dunaj   4.JJ5,   4.3O,   {4.275,   4.S5),  Pr»^%
61^.—,   Cr2\J___(G1*J.—.   »V21.—),     Tr*i
17.10,   17.25     (17___,   17.3*0,     N>wrt>rk
311».—,   322___,   (rok),     S21.—t   ?'J2.-),
Budimpešta   33.50,   SOM   Vnlut**:   dolar
31s___,   320.—,      {318___,   81«..VTi,     Mr*
1»V!»">, 17.—, (1C.05, 17.— ), n?\polrv3ndor lLK,;i___
—   Dijnnj, fi. aprila  (Izv.)  rr<H]hor-ra:   Zncrt'b   -Ji*0. —,   Nevvork   T'/.^O.—,
r.iriz ;/j1___Curih   US.VhV—,  I^ndon
3:r.r,r>___Pra^a  143___,    Milan   4O0.—»
Borli-i 21. — .
— Curih, 6. aprila (Tzv.) Pre^l-borza. Zn.irrob 1.55, N^wyork 515.—, P^riz 4r..P7, I>ondon 2*2.58,* Frflja 9.fi(\ MiNn 2»..S.\ I.erlin 1.C2, Dumj 0.07f Jiudiinpr'ta O.,r>S.
__ Cnrih, 5. npriU (Prrko "Purm}*)
Zagreb l..rM, Dunaj O.O'O, P>udimp*f-U O.-VJ'J. Boriin 1.C39, Prntrn 9.599, Milan 27.0'j, Lon.lnn  22.620. N.-wvork .M412«.
__ Curih  5.  .aprila   ([»iroktno.  O(l-
dan»o ob 17.40) Z*srreh 1..V.9, Berlin l.r.nn, Tr?t 27/MO, Prasr^ 9.-r)D9, T,on«loo 22.G29.  P^riT:  47.0-10,  NVvrvnrk  5.INU.
—   M:lftn.     5.   npril^.     ZncTob   ^.7.^, Berlin  6.70.   Prnca  .V».7O,   PnnX  173.?->. I.-ondon  ^3.25,     Nowyork   IS.7.%     Curth JVi7___
—  Tr*t. 5. anriU fOddflno r»b \r «W
ZneTPb  5.72.  Boriin  H___,  Prfura ^.50,
T»ndon S3.1.V Curih 367.50, Pariz 173.— Newyork l.^.OO.
B(v.erađ 6-1.50, Zaereb in.l2.">. Trut 2S2.00. NV^vork 53.?»0, Parir 489.09, Co-rih 1034.00.
—   Rorlin, 5. aprila.  Zft.«m*> 9f».—, Piin*i 4.15. Prnga 5Sf..5O, I^ondon 1.V9.-Curih 6115.—.
Zdraustoa.
—   »Navodilo   o   ekonomsUem   orđlnlra-I nln fdravll« ?e zove brošuriea, kl Jo le i&-. dala Okraina bolnička bhtta'na v Muhi Uni 1 (o«red"ji   urnd)   za  svoje   zdra\Tiiket  po<lr>»
va!nrce  in  lekarnarje.  Po veljavnih  7akonl-
; tih   določilih,   ki   veljnlo     za   vse     obverne
: bo^niške   blacalnc   v  Sloveniji,  kl   so  osno-
! vane   v   smislu   bolnUko-zavarovalncea   za-
' kona  iz  leta   1888., bratov^krvskhdnične  !o
; ^clerniJarske   bo!n;<ke   Mncame.  le   s^stavU
! ta  navodila    ^ef-rdravnik    %.  dr.   D.   Blel-
j weIs-Trsteni<ki,   v  katerih  poja5nju]e.  VaVo
j se   raofsujeio   zdravila     brez     nrporrrbnih
večjih  strnSkov, vendar ne  v ^kodo  rdrav-
ltcrja   bfilnikov.     Zdravita   so   se   silno   po-
■■ dražila   in   ^e   ?e   podra/e.   Zaradi   teca   1o
| potrebna   posebna   paJnla   pri     rapis^-vanfti
zdravil,   da   ne   trpe   Skoda  boiniki     na   em
strani,  na   drucrl   strani   pn   bol«'5Ve  b'i^i*-
ne. Navodila povedo  ia«no, da  le trrba pri
nrdfnaciji   rdravil   v  pr\i   vrsti   vpoStevatf
interese bolnikov.
—   »Zđravnl^ko   dnHUvo   t     M*rlhnr»«
Je podarila rresto venca na crob Člana in tovariša dr. Turšiča Lz svrjesca po^rebneca sklada vdovi «cstnajst?isoč kron.
—   Podružnica     »Oriirhe   sv.   CIrlls   I« Metoda«   za   Rajhenhtire,  Videm  in  okolic* ima dne 9. aprila t..  1. ob t> .1 4. pnpnlilne ^ tostilni    pri   Schwei£er]u     v     Rnjhcnbnrcn svoj   redni   ob^ni  zbor  z  obiJalnim  dnevnim
; redom.   Na   občni   zbor   se   vlludno   vnMJo
! vsi prijatelji družbe, posebno pa p. n. criđ-
! ni<tvo. lavm in privatno, uJitclJstvo. orrȣ-
ništva finančna straža, obrtniki, trgc.vci in
vse  častilo  občinstvo.  Posebno vljudno im
se vnbi   delavstvo  vsch   katc^ortj.  Pomnfte,
da   ste   držaljani   svnh-dne   kraljevine!   T.ju-
bezen   do   neodređenih   bratov     mora   Vaa»
biti v srcu. Odbor.
— U Ino7?7nsivo putovati nii* notrehno ra n^havn tiV^*."^ rsrrta-^a. ko^i?ma. M'i^a k«o ] inih odiev-nJh Dotreh^tina 7a iro^nod^. ro«rv>-dične in dlezu. i>r n*lie<i rane \ Jeftine nabave robe kitruicte r»aMcftiriM> knd »OLERON« F. J. Ro-et. Ztjrreb. Iflca br. II._______________________
Dragocenost vsake hišc i> lc karnarja Fcllrra rijetno diseci »Fht fluid«, naiboljše sredstpvo ta dr* finenie brbta, rok, nog in celera te* lesa, kot kosmetikum tš. necovanic zob, zoSnega me??. v%t, r'avc. itd Močnejši in boliši kakor f^neoske ždanic. 3 dvoinatc stcklcrice «1i 1 spcciialno stekienico *kw z ttw>, tom in nn§tnino za 12 kr^n ^ošilit EuHen V. FHler. Stubira don;a Eh satrg 238, HrovaSko. _______   ^c
Glavni urednik:
Rasto PtisroslemSok.
Odgovorn* urednik*
Ivan PodrzaU
6 stran
.SLOVENSKI NAKUD*, dne o. aprila  1922
«Tev. r   9
Ikoranitt
)e taftop in njjoBpernejSi
Bzbestni škriiievec
ti    pokrivanje    streh,    za fblaganje   zidov   in   stro-
pov vsake vrste. „KOBaMUT" le osobito no-naia s svojo izredno čvrste _o, •igrnrnostjo proti ognju in burji, gibljivosti, stalno odpornostjo ter proti toplini in zimi nenadkri-ljivo trajnostjo.
Ža.topitva
v v&mh m—i\S Jugoslavije
KORHIIIT d. si,
prva  fagoti,   i od.   astestnog  ikrilj evca
tenaralna   direkcija:  ZAGREB WH-
Itonov   tn   br.   7  -  Telefon   Sl   4-22.
Trornlca v Karlovca.
rniiiii vu
kompletna naprtiva la isga-Hj« In tekanjo rfrv, obstoieča i7. a*r__l»rfi« žage, elektromotorja 61/2 HP 810 voit, stroja sa sekanje dry m i vs«mi prip«dt}eČ1mi pr:tiklinami. Oe-nm 21.000. Kulov v npravi lista.      I
-temestolen
z Teretno prtkto 9t sprejme Eventnelno takoj pri premogo-kopu St. Jsoii And. Jakil, Emtlli Doltaisko*  Plača   po
dogovoru.                            2454
pekaaat, foitilna v trgu ali na đež*H v najem. Ornat« Fra ne, ptnzJjoniat, Verd 117, Vrhnika.                         2433
Inserlrcjte o
f Ion. narodu!
Proti dobri nagradi iSče bančnl uradnlk mtblovano alt nemeblovaao *
sobo
pri boljši rodbini. Ponudb« vod .Pri-morjt/_44S€ na upravo Slov. Naroda.
Proda se ""
omara za obleko iz trdega ltta, sttntka ura, sto tat« i* kniife in min. Vpraia se v trgoviai ■•IM, Ambrpit« t.
Proda se
lap aiT damski koatum; cena «50 K «■ Hekaj perli« za djjeučka. Naslov povc uprava Slov. Nareda.                     2431
^■■BMjBaajBaaaaaaaaaaajBJBaaajBaaaj
jKlcblovana soba1
z električno razsvetliavo Hi poscfeirm vhodom se od da.   Novi Voalmat 18.
v
Sof@r
fSaurer) mehanilc t« artommttr. *e!i stopiti v službo. Pemidbe pod .Šofer-stmec 2363' na upravo Slov. Nar.   2363
Proda se
1000 — 2000 lepe suhe nrmSVe detdle _a krmo. Poizve se pii upravništvu SI Naroda.                                              24*0
Nudim 1000 komada* ali veo snrakovih leplh
Ponudbt pod .B. C. 2455" na upravo Slov. Naroda.
Jfarodna ... knjigama
v Ijnbljani
prderam »lica 8w. 7.
1   priporoča   *
kanceltjskt Iconccptni, pišem-ski,  evitii   tibamit  pipir,
Route i irtsemsklm Milrlem.
Crgovske kijige
v vseli v«llko_trti, crtane _ eno ttl
i drenu, kolonama, rezane v papir,
platao ali polasnje,
OdjoulM tajffice »° ^0111
Zalog« Solsklk mzkov. Zavttkc a irak v t<* «tfkM«.
Tužnin sretm namanjamo laloftao vajt, Oi nas K »fra*   | ttn Ml brat m sin                                                                           |
Edo Novak i
]
dae 5. aprila.
Pogreb ienilT BoIlaJifB.
IJublJaiiia-ŠoAtaiaJ! dne €. aprila 1922.
Žalujo&i ostali-
Cien ali iva dijaka
>•  aprejmete  am   trtM ia  stanovanje
Kj«, pove uprav. Slov. Naroda.       5435
JKeblovano sobo
144« aalad par, U aiogoče v sredini mesta. Ponndbe pod .čehoslovak 2496* ■i npravo Slov. Naroda.                  2436
,   ———^^—————————-----——
3zvrstna šivilja
•• pt-l■••■>• 4« mm atetan, katera ]e dve teti v Zagrebu Šivala. Naslov pove uprava Slov. Naroda.                       '244S
Iščem službe
traj.   atanat«4nlk«   «11   sklaia1l*4-
nlka.    VeSč speceiijsk* in  kolor ljalne s'rokft.   Nauajii   v   Ljubljani.   Ponu :b< pod A. 526—2442-  na  upavo  Sioven Naroda.                                          244^
Rusko (tama tfa]e pouk
v anf leSkem, franeoskem in ruskem jeziku, pise na plsalni stroj v vsth omf-njenih jezikih, kakor tudt v nemSkem jfllku ter ina tuđi kn ignv dstvo. ISče dtjati pouk v vs*h ten jezikih ter f«li če m .joČedohitl služba v kaki    pi*«rni.  O.
RJasnjanska   Kranj, Nova Puin 5.
Mesećno sobo
nemeblovano, event. mtblovino r dvema posteljama, I4Č« bančnl uradrik. Po-nudbe pod »C- š. 2444* na upravo 5ov. Naroda.                                              '2444
Sprejme ■• takoj  salr«vo
:-: mlado flckle :-:
poštenih aiarllev sa poapravl]»nje aob in k otrokam. Nasl«v pove uprav. Slo-vervaktgi Naroda.                             544S
Lepo milovano soho
• aldaiin   taika>j   bohšemu   aamskemn
jos^odu. Ponudbe p«d wTakoj 2452" na
] urravo Slov. Naroda.                        2452
Halo!      ^
Pr!poro?am te vsemu p. r. ob^ftistra ze vta  dela sobosl karttva i a pleskarstva Postbao pripoiočam svojo bovo Ttnajdbo, i katero  odpravljaai v   44  Mrah   vsako .nekroto od ztdovja. vse po najnifli eenf \T»rcKxnine vi j ud ne sprejeniaai   Uugoii PU4k», Mttačka ulica U 9, Zagreb.
Kčc se za Oaljak samostalen
polir
ara visoka ajraalnj« 1» 2*)laaa-faa>tan. Predurst imiuo zaradi stano-vanjsi. k nzmtr neoieajeBt. Obtfrnt ponudke i «xiukA tg^edanih del, pre-pisi spričevil ta p'iČilrvh lahtcv na tvrtko Aal«tf St Erast Chrlloh, Oslje>k.                                        2431
Ureče
prad vsern male vojalke, ktrpl vsake množino $e*ar tk KtMt., Ljubljana, VVoUova ulica 12.                           2253
______
t Ljubljani, tud! t acedra«stjti ali pa poaeatvo v ekolid kun.m za sebe. Ponudb« tako} Iv. rralltiu, Ljubljana, VrfiMn4ava 9.                   3423
Deklica
14—16 ltt, revnih tUrUtf alt brei ftarter it aprejm« k mali dro? »i nekoliko v po-_O-   Kja,   p«ve   nprav. Slov.   Naroda
~S_F wm~
■odcrna skoro aova, a« ceno prođe. Naslov pove uprav. SI. Naroda.      -451
Prođi za 1 i.
par dobro ehMnjenfti aogo-ieanni čev-Ijev it 4_ in komplttno novo togo it 4. Kjt, pove uprav. Slov. Naroda.   243t
Blagainllarka
▼ rwt&Traatjl ma sjUt. kal#-«T»n t &t-fcl|a_l.           S440
Naznanilo.
Caaj.   ob-ioatvu   naznanjarn,   da   točlaa prlstno
dalmatinsko _rno fino
,Oex»lo* I« airer v jostilni po t« K, ćei ulico papo SO K. — Gottilna „Parf Orćo", Kradccktga vas 48 (pod Go-lovcem).                                         242S
4-bra strojepiak-, 144* popoldantUtr služba. Naslov p«ve uprava Slovenikrp* Naroda.                                          2405
Kd* bi ortstorn v Liublanl
SOBO
MNtoetojai Iivilji ob dclavniklh ??z dan od • 12 in 2-7 Stanarini fo dogovo u. Ponudba p*d Sivilja 2422 •_ upravo Slov. Naroda.                                     2422
Gospodična
lzvežbana v*th pisarniških del. vajrna s!ov. in ncm. korespomirnce, slov. ste-nojfmflje ter hrzostrojcp^jT, žel: tjprc-meiiti službo. Nastop event. »akoj. Po-nurfbe pod .Dalj^a p:aksa/2407* na upiav. Slov. Naroda.                         2407
Prltllčno sionouanTe
solnČna    l«ga,  unstoječe  iz  1 sob,  kuht- t nje \n pritiklin,   vrt   _a   želenjavo,   se sam .uja.   Naslov pove upr\\i :Si'>-.
Niri><ii.                                                   ?4ir>
099a se njiva
v »ajem, poizvc: se CcsU na Gortr.'skf železmeo it. 22,                            2426
Proda S8 psića
vol&je   a>«*siMO   Iz   Siblrljo.    Več
se izve:  Storr.žkova ulica 14, pntl., levo 2^96                                 !
Išiemo
za svojo tvornico spretnega sam stojnega
Izdsloualcn đ2S_rfa ; tvorniSbesa pekorja
kf ftaitljito pozna izđelovanje peciva, keksov, pJŠkotov, čajne^a peciva itd j NastO9 ta:<oj. Samski ponuđniki naj ni- j tančne ponudhe s sliko po?!je]o na' MAmkipazla1', tvornici kand'tov, kc-' ksov Ih konstrv d. d. v Vet. BcČkerck -, i Banat.                                                2401
Prodam
rnatlvn« hrastova oprave,   dobro   ftćHane,   po n'-ki ceni. —   Ivan ; Antflovlcg mUar, Gosposvetska c. 13, J spodaj, vrata SS.                           2429 |
Slike z naše rivijere.
SpUal Ivan Podrtal.
Cena 3 dlnarje.
Dobiva se v „Narodni knli-garnl4* In drugod.
Krasan, 5 feđnovfitar
junček
anonloforuk« patna« na proslaj.  Cesta
v  mtim:  log 31,  Liuhijara.             2417
Stavbni inženir
absn!vetit donaj«k« tekniKe Ia6a ■«•-
st_i   pri   »ta^bnem  ;>odj«r*f 11.   Ponudbe   ^ « «oj«   P<v4   .1. maj   209?",.   na uprav. Si«a\ Naiada.                                       209
3ščc s? mlinar
za vodni mlin, nbenem sr<7sob«»n k!e-«»ti kamene in < ' av! a!i dr> pt»» n pfav-ke   ronti'irt na Braća   Ružlć, 5   .
i*c    Hercegovina.                              17^J
Pertcklnn RaSarftD
•e IĆce /i večii hotel v korili*1'! v Srb'ji zji M/cno (4 met-cf). .Pla^i 1000 1(» \*ft) k on no ^nofrthnMstt, ^ra^a n 5t»'io*-»- - 'Vn"'1^ n» ; A otrk-r Mr Pn. Djcrdje BimM_, Vra- |e, Sjbjn. 24 9
8                  f
■-__ %5 5r.r r> -»%£ J«^ £_?!_* Vi ■ if!h    fitrvl:^    slovenske    tvo-
rltbe    I    Ir.d-j*fr-I:n    ■   su    1    skla-l -t_ta   rob.                    '
zapadnu Boinu.  Liku  i  sjevernu  Dal-
miliju 'f II va* ko pn'To: ^1
P0v SL JateiifniE
Seljeznt^kz stsn'ca 2« sx ^:  Poi. Krupa (li k'm oi B rtaća). Moli  pon jde,   uvjete,   uzorke,   cijene I
S2Bfl!tal„B te:!D3ioi!:a
hilandvta i kortt»nJtn.xa u h vatn'com i n'cmi'kooi j«nk i vje'^o^n. traži is. Prfdnoat ima Ju, koji »u u koŽinkoj stiuci \eć vjt*tf. Prer»oruke molim sa ^rep »ima sv;ed"*si u.*, nvnaku p'nce na Vjekoslav Halužanf tvom ca -ofe.  Varaždia.                                 2413
liieia priiiaiftiiiUpa' ali .maler.a"
7.$ svoje kmet-jskopctri'vo. Prednost ima-0 KfTfti Jk'.ilR.-ivt, vc«:i vsakr^i knne'i-
ik-^J (ir!». Na*top s'.ui.ir takoj. r'onudbe, cTrenrjene *  i rer»'»i   moreb.tn'h  spr-fe-
val ii » tls*''iiiTi ifhtfVKi, n^i se ro-t"f;o na n^s'to.- J03. Lon«rčlov tfard  p. Vphnlka,                      243-
Naj*«čja  l_btra
n_l!_!l iMsoii m?i!L aa^lt
hi rokavio pri  tvrJki
KlauiriG
solidno   In   točno
'er   prc   tnil   n»
reifks P07Š0 xBrz.
Sprejine se fakoj
a'f po ^ofo^or1] pridni poitona In   zanesljiva   kuharica    k  tr^ >v.
icdb'ni  Ravpo*am se   spr:-:nie   ht?n«  za
v«a donaJa dela. Ponn«1t>e pod ,D — 2253"  ni  urravo S'^v. N>ro^i.       7^93
Prva ijiiblianska preoblikovainica
sismolkov za dam?                         I
Barborič - Završen, Ljubljana, Mestni trp 7,
ima najnovejše  modele, po  kitcrl'i s^ preoblikuje, — V la'o^i okrnjen!    I
in  rvazni  slarr^iki.                                                1R.V2     I ____________________                                                  ________i
1 ma i i _*_n ■—__——__•—'£ £           ■-«nw       i—««-     Q         . ._■   ■ i i   —_i«-^.. _i»...       ji   i ■—  i ■&.—j—-«-^ ■-     -«;!
SU li— ■■ —■*iii ■■ r^w■__■» 1 ■— -r^- -.-.«"• >«   -     U       ■*  -—•—a-——>-•-—    ———f >—i i— ■  ii—TJ—> «*-—_—_m^
M^rollte tako«!
jat   at         ffe      ^j a                           a     a?       SI^^            ____
sa leto 192S.
Pod norfm u^đntttvoti petnfka Fr. Albrechta je letofnji  ie*ntk JaVo Tanimiv <n mnogovrs:en, S tretjo 5t?va ka   fozčniezhjtai zanimiv zgodovinskl roman,
kijesaiet iz srednjel veškega življenja koroški.i Siovencev.
Narcčriaa  ?a celo l«to jn*5a 60 dlnar'.ev In re -ošilja na
Tiskovno   zađ^tt^o   v   Litablgani,   Preiernova   ulica.
Dobi se U ietnfK 1921 (50 Din.) ietnlk 1920 (30 Din.)  in letnik 1919 (30 Dtn.)
PoStnlnn za vsaV letiik 5 Din.                                  2021
i Tiskovne zedruge y Liubijani, Frs_Rrri_y_ uiicr.
I0T. J. TICjbt, Boj ralcTf^rfr^ beS_*ch_i.   S  sliknmi.   Bros. 10 i          dinar-rv,  po  pošti 75 p ve,x.
Sr. Fr. G?Tf!^ Socfstas laMHfl dece hi mlarfins.   Broš.  10
I          dinaricv, po pošll 75 n več.
Jos. Sttritar, SodnifestfL Povest. Broš. 7 D, vez. 10 D,  po po-j         šti 50 p več.
B. IL B»r_?y_sc-D_be1|alfc, Oflltli.  Vojni  roma_.   Bro^.   13 D,
vez. 22 D, po pošti 2 D več.
iFr. Usicik, Pcsml. Broš. 8 Df vez. 11 D,  po  pošti oO p već. Cflkflrfra Zburaik. Uredil dr. J. Olonar. B:o_. 18 D, vez. 21 D, po pošti 1  D več.
Vlzlike, kHD&ri£ !n pfsEfis^l^! papir i firme Itsk&r ^sahs-
:: vrstne đms__ ti_»k_i-ii^^ ::
lzorSBje toCiD
^ at
M-jf _"_!__ fff_S    1ICE2PFS •fll-il 1111II__     ll-fef--l- £_£&     a
IlaraOla sprejesa tndl „naredna bnligarcs". '
Jadranska banka
sprejema vloge na branilne knjižice, žiro in druge vloge pod najugodnejšmi pogoji.
Prsvzoma ts« banfin« poal« pod ■aivgoda«liu-l pogo|L
Beograd,   Cel]ef    Dubrovnik,   Kotor,
Kran|, Ljubljana, Maribor, RSetko-
vlć, Opatija, Sarajevo, Split, Šibenik,
Zadar, Zagreb, Trst, Wien.
Poslovne   zveze  z  vsemi  večjimi  kraji v
tu- in inozemstvu.
i »«fnhip io tisk »Narodne tiskanM«.
Za in»cr»tni del odaovoren Valeatia Kopitu*.