^oSe^._.^^^ — —i * """"" " —^" Z° ^" V B"hmJ'- "d MWie ^ """" " t(*Jo boljšo zimo kot lani. - Foto: F. Perdan Leto XXVIII. Številka 84 Ustanovitelji: občinske konference SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, Škofja Loka w» Tržie - Izdaja ČP Glas KrHnj. Glavni urednik Igor Slavec - Odgovorni urednik Albin Učakar urednik Igor Slavec - Odgovorni urea- ~$p V ^■■■P ^^■■■■■^^ nik Albin Učakar . ^^^H 41 „^»»TlTnCTVA GLASILO *0?M**m^ ZVE2E ^LOVNEGA LJUPSTVA Kranj, torek, 4. 11. 1975 Cena: 1,50 dinarja List izhaja od.oktobra 1947 kot tednik, od januarja 1958 kot poltednik, od januarja 1960 trikrat tedensko, od januarja 1964 kot poltednik ob sredah in sobotah, od julija 1971 pa ob torkih in petkih. ZA GORENJSKO Prispevek za spomenik v Dražgošah Radovljica - Občinska skupščina je na zadnji seji razpravljala 0 gradnji spomenika NOB v Dražgošah. Predračunska vsota stroškov Za gradnjo tega spomenika znaša Jkrog 2,5 milijona novih dinarjev. Polovico teh stroškov bo prispeval republiški odbor zveze združenj borcev NOV Slovenije, ostalo polovico Pa vse gorenjske občine, in sicer po kUuču glede na narodni dohodek na Prebivalca v občini. Tako bo morala radovljiška občina prispevati 170 do 200 tisoč dinarjev. .Ker so se dela pri gradnji spomenika že začela, je občinska skupščina Pooblastila izvršni svet, da nakaže iz občinskega proračuna za letos HO tisoč novih dinarjev za gradnjo spomenika NOR v Dražgošah. A. Z. 11. stran: Dvajsetič izbiramo najboljše gorenjske športnike 1 p Seminar ZK v Preddvoru Predsedstvo centralnega komiteja zveze komunistov Slovenije je minuli teden v Sloveniji organiziralo pet seminarjev za sekretarje komitejev občinskih konferenc in sekretarje medobčinskih svetov ZK. V Preddvoru je bil seminar od 27. do 31. oktobra, udeležili pa so se ga sekretarji gorenjskih, ljubljanskih in obljubljanskih občinskih konferenc ZK in treh medobčinskih svetov ZK. Razpravljali so o zvezi komunistov, religiji in cerkvi, o mednarodni dejavnosti, nadalje o vlogi ZK v SLO, o problematiki združenega dela, gospodarski stabilizaciji, kul- turi in drugih organizacijskih vprašanjih. Seminar je vodila članica izvršnega komiteja predsedstva CK ZKS Majda Gaspari, na njem pa so sodelovali tudi predsedniki občinskih konferenc SZDL, predsedniki koordinacijskih odborov za stabilizacijo, predsedniki občinskih svetov zveze sindikatov in predsedniki kulturnih skupnosti. Udeleženci seminarja so izdelali tudi akcijske pro- . grame za posamezna področja. Zaključka seminarja se je udeležil tudi član sveta federacije Miha Marinko. A. Ž. Na vseh področjih dogovarjanje in usklajevanje ___________._______ „./.klomo mlin« ( Kranj _ Predsednik slovenske skupščine dr. Marijan Brecelj s svojimi sodelavci v organih republiške skupščine je v začetku Minulega tedna (27. oktobra) obiskal kranjsko občino. S predstavniki občinske skupščine, samoupravnih interesnih skupnosti, družbenopolitičnih organizacij in večjih gospodarskih organizacij |e .je pogovarjal o razvojnih vprašanjih kranjske občine in uveljavljanju ter izvajanju delegatskega sistema in delegatskih odnosov v občini. Nato pa je obiskal še tovarno Savo. Obisk predsednika slovenske skupščine smo takrat le na kratko zabeležili, zato tokrat poglej-m° nekatere ugotovitve s tega obiska. Ko so govorili o ekonomiki politiki in tovrstnem položaju kranjske občine, je bilo rečeno, da so bile lani začrtane v občini nekatere osnovne smeri razvoja. Te SO: zmanjšanje stopnje zaposlo-v.anJa, pospeševanje razvoja terciarnih dejavnosti, ureditev urbanistične problematike, izgradnja ^kreativnih objektov in nadaljnja izgradnja izobraževalnih ustanov Prvi rezultati tega programa, ki Pomeni hkrati srednjeročni pro-pam razvoja občine tja do 1980. »eta, se že kažejo. Prav letos je Prvič po dolgih letih v kranjski občini stopnja zaposlenosti za °dstotek nižja kot prejšnja leta. ? trgovini in drugih področjih terciarnih dejavnosti postopoma Prihaja do združevanja. Trenut-n° sicer beležimo šele začetne ko-Jfke, vendar je akcija v teku. Prav tako uspešno poteka uresničevanje programa na področju urbanizma, glede izgradnje rekreativnih objektov in izobraževalnih ustanov pa je prav tako izdelan konkreten program. Z družbenim dogovorom o zbiranju sredstev naj bi se v kratkem začelo tudi postopno uresničevanje tega programa. Predsednik skupščine se je še posebej zadržal pri zaposlovanju. Govoril pa je tudi o dogovarjanju in usklajevanju na posameznih področjih razvoja. Rekel je, da se celotna Slovenija srečuje s problemi na področju zaposlovanja. Vendar je menil, da kljub pomanjkanju delovne sile so rezerve v vračanju zdomcev in v investicijah na tista področja, kjer je še sorazmerno dovolj delovne sile. Tam, kjer delovne sile primanjkuje, pa bi bilo treba razvijati in se usmerjati v tako imenovano kapitalno intenzivno proizvodnjo in dviganje produktivnosti. Pri tem pa bo seveda potrebno tako dogovarjanje kot usklajevanje na širšem področju. Posebej pa je omenil ti dve obliki, ko je govoril o prometni utesnjenosti. Severozahodni del Slovenije postaja vedno bolj prometno izoliran. Zato bi bilo treba v slovenski srednjeročni program vnesti izgradnjo karavanškega predora in gorenjske avto ceste. To ugotovitev so udeleženci posveta podprli, pri čemer pa je predsednik kranjske občinske skupščine Tone Volčič opozoril, da Gorenjcem včasih očitajo, da so glede načrtovanja razvoja cestne problematike premalo enotni. Menil je, da pri tem ne gre za enotnost (večjo ali manjšo) v primerjavi z drugimi regijami, marveč za podatke in ugotovitve, da je rešitev tega prometnega problema nujna. Ob tem je še posebej poudaril, da Gorenjska podpira razpis ljudskega posojila za ceste in da seveda razume, da se je treba o tem dogovarjati tudi v širšem slovenskem prostoru. Ko so govorili o izgradnji rekreativnih objektov in izobraževalnih ustanov, pa so opozorili na težave, s katerimi se v kranjski občini srečujejo zaradi tako imenovanega 50-odstotnega depozita pri tovrstnih investicijah. Sedanji depozit lahko močno zavre uresničitev začrtanega in sprejetega programa na podlagi dogovora o zbiranju sredstev. O tem je predsednik Brecelj nato dejal, da se tudi republiški izvršni svet ne strinja s sedanjim 50-odstotnim depozitom za tovrstne investicije. V nadaljevanju pa se je delegacija republiške skupščine še posebej zanimala za uveljavljanje delegatskega sistema. Izkazalo se je, da imajo v kranjski občini o tem bogate izkušnje. Kna od težav, ki jo nameravajo postopno rešiti že v bližnji prihodnosti, je informiranje. Zdaj se namreč dogaja, da so delegati in občani še vedno premalo in preslabo obveščeni o obravnavanem gradivu na skupščinah in v drugih organih. Zato naj bi že v bližnji prihodnosti začeli izdajati poseben občinski bilten oziroma informator. Posebno skrb pa nameravajo posvetiti tudi delovanju delegacij in konferenc delegacij tako v delovnih organizacijah kot v krajevnih skupnostih. Sicer pa so ugotovili, da za zdaj izvajanje delegatskega sistema bolje poteka v občini kot na nivoju občina — republika A. Žalar Iskro — Elektromehaniko so 30. oktobra obiskali tunizijski gospodarstveniki pod vodstvom ministra narodnega gospodarstva Tunizije AZOUZA LASRAMA. Spremljali so ga veleposlanik tunizijske republike v SFRJ TAIEB SAHBANI, svetnik v Zveznem sekretariatu za zunanje zadeve MUNTIF MILAVIC ter republiški sekretar za urbanizem BORIS MIKU S. Omenjeni obisk je bil namenjen Iskri v okviru zasedanja mešane jugoslovansko-tunizijske komisije za gospodarsko sodelovanje v Beogradu. Prijetno presenečeni ob ogledu moderne tehnologije pri proizvodnji števcev in elektronske telefonije so tunizijski gostje zagotovili Iskri vso možno podporo pri realizaciji mednarodne licitacije za izgradnjo velike tovarne števcev v Tuniziji. Na omenjeno licitacijo so se Iskrini strokovnjaki intenzivno pripravili, saj so izdelali več možnih inačic projekta za omenjeno tovarno števcev. Letno naj bi izdelala do 100.000 števcev električne energije ne samo za tunizijske potrebe, pač pa po dogovoru tudi za sosednje arabske dežele. - V. B. R. Zbiranje starega papirja in krp V kranjski občini bo kot že nekajkrat doslej v novembru potekala akcija zbiranja starega papirja in krp v humanitarne namene: organizator akcije sta občinski odbor Rdečega križa Kranj in pa Dinos. Star papir postaja vsako leto pomembnejša odpadna surovina pri predelavi in izdelavi novega papirja, saj se predvideva, da bomo pri nas samo letos predelali 342.000 ton starega papirja. Kako ogromne količine lesa lahko na ta način prihranimo, pove že sam podatek, da bi za takšno količino papirja morali posekati približno trikrat več kubikov lesa. Na ta način smo pri nas prihranili že več tisoč hektarov gozda, ki bi ga morali sicer posekati za predelavo v papir. Zadnja leta so te zbiralne akcije starega papirja in tudi krp vse uspešnejše in bolje organizirane, ker se s tem ne poudarja le velik prihranek v industriji, pač pa so akcije dobile, ker jih soorganizira tudi RK Slovenije, tudi humanitarni pomen. Del izkupička od prodanega odpadnega papirja namreč dobe občinski odbori RK in so torej namenjena izključno v humanitarne namene. Razpored zbiranja v občini Kranj od 3. do 7. novembra: 4. novembra; od 10. do 11. ure: Preddvor, Olševek, Visoko, Britof, od 12. do 14. ure: Predoslje, Bela, Trstenik, od 14. do 16. ure: Kokrica, Golnik, Gorice. 5. novembra; od 10. do 11. ure: Duplje, Podbrezje, Naklo, Zabnica, Besnica, od 12. do 16. ure: Vodovodni stolp, od 13. do 16. ure pa v Stražišču. 6. novembra; od 10. do 11. ure: Kranj — center, Gorenja Sava, Struževo, Mavčiče, od 12. do 14. ure: Orehek, Drulovka, od 13. do 16. ure: Huje, Planina, Čirčiče, od 14. do 16. ure: Primskovo, Klanec. 7. novembra; od 9. do 10. ure: Tenetiše, Jošt, Bitnje, od 14. do 16. ure pa Zlato polje, Podblica, Šentur-ska gora. Papir oddajte zvezan v snope do 10. ure pred vhodna vrata na ulico ali pripeljite na kraj, ki ga je kot zbirališče določila krajevna organizacija RK. Id I XVI NOVOLETNI SEJEM OD 17. DO 26. DECEMBRA 1 975 Naročnik: Delegacija ZKJ na Japonskem Delegacija ZKJ, ki jo vodi sekretar izvršnega komiteja predsedstva CK ZKJ Stane Dolanc, se je v preteklih dneh pogovarjala z delegacijo KP Japonske, ki jo vodi šef sekretariata Tecuro Fuva. V pogovorih so opozorili, da se v japonski K P izredno zanimajo za izkušnje ZK Jugoslavije. Ob tej priložnosti so poudarili podobnost pogledov obeh partij na mnoga mednarodna vprašanja, zlasti na položaj v mednarodnem delavskem gibanju. KP Japonske gradi svojo politiko na načelih neodvisnosti, suverenosti in ne-vmešavanja, prav tako pa je proti enemu centru v mednarodnem delavskem gibanju. Japonski komunisti tudi menijo, da je prihodnost Japonske v neuvrščeni politiki. So proti sklicanju svetovne konference komunističnih partij, z vsemi pa žele imeti dobre odnose, ki naj temeljijo na načelih suverenosti. Napad na samoupravljanje Na velikem ljudskem zborovanju v Novem Sadu je govoril član predsedstva C K ZKJ Dušan Popović. Dejal je, da v zadnjem času skupina in-formbirojevcev ponovno skuša organizirati podtalno delovanje proti ZKJ in proti SFRJ. Tok rt ne gre samo za napad na našo svobodo in neodvisnost, temveč je to napad na socialistično samoupravljanje in neuvrščeno zunanjo politiko, ki sta v zadnjih 25 letih postala bistveni del naše poti v socializem. Njihov glavni cilj je odvzeti pravice delavskemu razredu, da samo upravlja z lastnim delom in dohodkom. Vsiliti žele tutorstvo države in samovoljo birokracije, jugoslovanskim narodom in narodnostim pa odvzeti svobodo in neodvisnost. Minić v ZRN Obisku Miloša Minića pripisujejo v Bonnu poseben poudarek. Med dvodnevnim obiskom se bo pogovarjal s kolegom Genscherjem, ministrom za gospodarsko sodelovanje Egonom Bahrom, z gospodarskim ministrom Hansom Fri-derichom ter kanclerjem Helmutom Schmidtom. Minića bo sprejel tudi predsednik ZRN Walter Scheel. Boj proti neupravičenim bolezninam Niški sindikat je sproži/ široko javno razpravo o neopravičenih bolezninah, izostankih z dela in drugih slabostih, ki zavirajo gospodarsko stabilizacijo. V 30 največjih niških delovnih organizacijah so odprto spregovorili o vseh tistih, ki izkoriščajo bolezen ter na druge načine zmanjšujejo rezultate prizadevanj zaposlenih. Hkrati pa so pozvali vse jugoslovanske delavce, da se pri dru ž ijo a k ciji. Sejem knjig uspel V nedeljo so v Beogradu zaprli 20, mednarodni knjižni sejem, ki je upravičil svoj obstoj in je postal mednarodna kulturna manifestacija, ki zasluži vso pomoč in podporo. Tako je sejem oceni/ tudi predsednik skupščine SFRJ Kiro Gligorov. Za večjo čistočo mesta Predsedniki krajevnih skupnosti, občinskih in mestne konference SZDL so se dogo vorili, da bodo pripravili prebivalce Sarajeva na petletno akcijo obnove mesta. Akcija se bo začela spomladi. Po programu, ki ga bodo izvedli s pomočjo in krediti mednarodne banke, je previđeno, da bodo vse mesto ogrevali s plinom. Tako bodo sedanjo onesnaženost zraka zmanjšali za HO odstotkov. Obnovili bodo vodovodno omrežje in regulirali reko Miljacko. Pri teh delih bo vseh pet let vsak dan zaposlenih 5 tisoč delavcev. Kranj Včeraj popoldne se je v Kranju sestal koordinacijski odbor za spremljanje in izvajanje družbenega dogovora o razporejanju dohodka, osebnih dohodkov ter nekaterih drugih osebnih prejemkov ter gibanju, obsegu in strukturi skupne porabe v letu 1975. Obravnavali so stabilizacijske programe samoupravnib interesnih skupnosti za letos, devetmesečno realizacijo letošnjih programov in predloge programov za prihodnje leto. Jutri dopoldne se bo v Kranju sestalo predsedstvo skupščine gorenjskih občin. Razpravljali bodo o finančnem planu za prihodnje leto in o delu komisije za oceno investicijskih del pri novogradnjah zdravstvenih objektov. Na dnevnem redu so tudi vprašanja o organizaciji javne razprave za ceste po občinah in v regiji, priprave za izdelavo študije o zaposlovati ju in nekatera druga. A. Ž. Radovljica •Jutri popoldne se bodo na skupni seji sestali vsi trije zbori radovljiške občinske skupščine. Razpavljali bodo o osnutku srednjeročnega plana gospodarskega, socialnega in prostorskega razvoja občine Radovljica za obdobje 1976 do 1980 in o osnutkih delovnih programov samoupravnih interesnih skupnosti za prihodnje leto. Na dnevnem redu je med drugim tudi obravnavanje poročila o gradnji doma starostnikov v Radovljici in določanje o predlogu odloka o zazidalnem načrtu Jarše-Bled. Na seji bodo imenovali tudi člana odbora za postavitev spomenika v Dražgošah in iniciativni odbor za ustanovitev samoupravne interesne skupnosti za izgradnjo triglavskih žičnic. A. Z. kofja Loka Jutri ob 13. uri bo v sejni dvorani skupščine občine Skofja Loka seja predsedstva občinske konference SZDL Skofja Loka. Za sejo je predlagan naslednji dnevni red: pregled sklepov zadnje seje, obravnava evidentiranih kandidatov za dopolnitev članov izvršnega sveta skupščine občine Skofja Loka, obravnava možnih kandidatov za izpraznjeno mesto v skupini delegatov zbora združenega dela, ki delegira delegate v zbor združenega dela republiške skupščine, obravnava poročila o poteku integracijskih procesov organizacij združenega dela v škofjeloški občini, družbeni dogovor o načinu porabe in upravljanju s sredstvi solidarnosti za odpravljanje elementarnih nesreč ter obravnava stanja malega gospodarstva in predlogov ukrepov za nadaljnji razvoj. -jg Tržič Na četrtkovi seji komiteja občinske konference ZKS so se dogovorili, da bo naslednje zasedanje občinske konference v torek, 18. novembra. Člani konference bodo razpravljali o predlogu komisije za organizacijo in razvoj in komiteja za reorganizacijo nekaterih osnovnih organizacij in stalnih aktivov ZK v občini, sklepali o volilnih konferencah (lete naj bi bile po predlogu komiteja med 15. novembrom in 20. decembrom) in obravnavali poslovnik medobčinskega sveta ZKS za Gorenjsko. V četrtek, 6. novembra, sklicuje občinska konferenca Zveze socialistične mladine Slovenije Tržič prvo sejo centra za obveščanje in propagando. Center ne bo skrbel le za redno izhajanje tržiškega mladinskega glasila Tangenta, temveč bo njegova naloga oblikovati in usmerjati celovit sistem obveščanja v mladinski organizaciji. Po predlogu naj bi se Center delil na skupino za interno obveščanje, na skupino za sodelovanje s sredstvi javnega obveščanja in na skupino za tehnično in propagandno delo. Organizatorji četrtkovega srečanja so vabila naslovih na vse osnovne organizacije Zveze socialistične mladine v občini, na koordinacijske svete, uredništva pionirskih glasil in specializirane organizacije in društva. -jk Bolj stabilizacijski programi »2* Ji JL# ^CI Torek, 4. novembra 1975 Radovljica — Predsedstvo občinske konference socialistične zveze je v četrtek, 30. oktobra, razpravljalo o tako imenovani skupni porabi oziroma 0 delu samoupravnih interesnih skupnosti v občini. Predstavniki posameznih samoupravnih skupnosti so na seji podali poročila o dejavnostih na posameznih področjih v zadnjih petih letih. Ko so potem razpravljali o delu, so se še posebej zadržali pri delu in težavah telesno-kulturne in kulturne skupnosti v občini. Dejavnost v telesni kulturi v občini se je v zadnjih letih zelo razvejala. Tako se je v primerjavi z nekaj leti nazaj število članstva v teh organizacijah in društvih več kot podvojilo, za več kot polovico pa se je povečalo . tudi število organizacij. Zdaj je v občini v različnih telesno-kulturnih organizacijah prek 4500 članov in 36 organizacij. Letos bodo imeli prek 3100 društvenih tekmovanj, 1305 občinskih. 1000 medkluh-skih in okrog 700 ostalih. Skupne službe SIS Radovljica — Do začetka prihodnjega leta bodo V radovljiški občini ustanovili skupne službe samoupravnih interesnih skupnosti. Posamezne skupnosti bodo imele skupno računovodstvo, za več samoupravnih skupnosti pa bo po eden tajnik. Tako so sklenili na zadnji seji predsedstva občinske konference socialistične zveze. Dogovorili so se tudi, da bodo v kratkem organizirali seminar za delegate in za vodje delegacij ter konferenc delegacij. Razpravljali so tudi o udeležbi delegatov na posameznih sejah skupščin, samoupravnih interesnih skupnosti in ugotovili, da so posamezni delegati po večkrat neupravičeno odsotni. Zato bodo o udeležbi delegatov na sejah skupščin samoupravnih interesnih skupnosti obvestili organizacije združenega dela in krajevne skupnosti. Tako kot že nekajkrat so tudi na zadnji seji predsedstva ugotovili, da splošne delegacije za samoupravne interesne skupnosti ne ustrezajo oziroma ne delujejo najbolje. Zato nameravajo navezati stike z občinsko konferenco SZDL Ravne, kjer imajo posebne delegacije za vsako samoupravno skupnost posebej. Skušali bodo ugotoviti, ali je delo posebnih delegacij v tej občini boljše kot v_ radovljiški. A. /. Sporedno s širjenjem dejavnosti pa sredstva za to dejavnost zaostajajo. 1967. leta je bilo na primer za telesno kulturo v občini namenjenih 230.000 novih dinarjev, 1972. leta pa 380. (M K) dinarjev. V primerjavi z ostalimi gorenjskimi občinami je glede na raznovrstno dejavnost to najmanj. Približno enak odnos glede sredstev za telesno kulturo v občini pa se kaže tudi v zadnjih dveh letih, saj je v primerjavi z ostalimi gorenjskimi občinami v radovljiški stopnja najmanjša (lani 0,51 odstotka, letos pa 0,37 odstotka; po ostalih gorenjskih občinah so letošnje stopnje naslednje: Jesenice 0,68, Kranj, 0,46, Tržič 0,44 in Skofja Loka 0,43). Podobno je stanje tudi na področju kulture v občini. Tudi ta dejavnost se je v zadnjih letih močno razširila, sredstev pa je sorazmerno manj in v primerjavi z ostalimi občinami sorazmerno najmanj na Gorenjskem. Poglejmo še te stopnje po posameznih občinah: Kranj 0,54, Tržič 0,47, Jesenice 0,42, Skofja Loka 0,39 in Radovljica 0,37. Na seji so sklenili, da je treba prihodnje leto v občini kulturi in telesni kulturi posvetiti večjo skrb in jo bolje ovrednotiti glede na dejavnost. Sicer pa so poudarili, da morajo biti programi posameznih samoupravnih interesnih skupnosti bolj stabilizacijski, dopolniti jih je treba s primerjalnimi podatki in z opisom težav, s katerimi se srečujejo pri delu. Razen tega mora vsaka samoupravna skupnost izdelati prednostni vrstni red posameznih akcij glede ha pomembnost. Koordinacijski odbor v občini pa bo pri usklajevanju posameznih finančnih programov upošteval predvsem nove naloge in nove potrebe zaradi novozgrajenih objektov. Posebej pa je bilo na seji predsedstva rečeno, da je pri skupni porabi odločanje o sredstvih še vedno preveč centralistično in da občinske samoupravne skupnosti skoraj nimajo možnosti za dogovarjali je. Imenovali so tudi komisijo, ki bo na podlagi obiskov v delovnih organizacijah izdelala stališča in jih posredovala koordinacijskemu odboru in samoupravnim interesnim skupnostim. O programih samoupravnih interesnih skupnosti za prihodnje leto zda) poteka razprava v političnih aktivih v organizacijah združenega dela in v krajevnih skupnostih Trajala bo do konca tega tedna. Potem pa se bodo začele javne razprave na zborih občanov in zborih delavcev. A. Zalar Razpisna komisija pri svetu delovne skupnosti upravnih organov skupščine občine Kranj razpisuje prosta delovna mesta: v oddelku za gospodarstvo 1. SAMOSTOJNEGA SVETOVALCA ZA PLANIRANJE, dipl. ekonomist in 5 let delovnih izkušenj v davčni upravi 2. SAMOSTOJNEGA SVETOVALCA ZA PRAVNE ZADEVE, dipl. pravnik in 5 let delovnih izkušenj v oddelku za občo upravo in družbene službe 3. SAMOSTOJNEGA SVETOVALCA ZA PRAVNE ZADEVE, dipl. pravnik in 5 let delovnih izkušenj 4. SAMOSTOJNEGA SVETOVALCA ZA ORGANIZACIJO, METODE IN TEHNIKO DELA, visoka strokovna izobrazba m 5 let delovnih izkušenj, zaželena praksa v upravnih organih 5. REFERENTA ZA KULTURO IN TELESNO KULTURO, višja strokovna izobrazba in 3 leta delovnih izkušenj v oddelku za notranje zadeve 6. INŠPEKTORJA ZA JAVNI RED IN MIR, visoka strokovna izobrazba in 4 leta delovnih izkušenj v oddelku za urbanizem, gradbene in komunalne zadeve 7. PREMOŽENJSKO PRAVNEGA REFERENTA, dipl. pravnik in 4 leta delovnih izkušenj 8. REFERENTA ZA LOKACIJSKA DOVOLJENJA, višja strokovna izobrazba in 3 leta delovnih izkušenj (za določen čas) za vse upravne organe 9. PRIPRAVNIKA, dipl. pravnik 10. PRIPRAVNIKA, dipl. gradbeni ing. za nizke gradnje 11. PRIPRAVNIKA, pravnik ali višji upravni delavec (Višja upravna šola) m objavlja prosta delovna mesta: v davčni upravi 12. KNJIGOVODJE, srednja strokovna izobrazba in 2 leti delovnih izkušenj 13. PISARNIŠKE MOCl, nepopolna srednja strokovna izobrazba in 1 leto delovnih izku*e v oddelku za notranje zadeve 14. REFERENTA ZA REGISTRACIJO VOZNIKOV (vozniška dovoljenja), srednja strokovna izobrazba in 2 leti delovnih izkušenj 15. PISARNIŠKE MOĆI v matični službi, ( j nepopolna srednja strokovna izobrazba in 1 leto delovnih izkuse 16. PISARNIŠKE MOCl pri registraciji motornih vozil, ; nepopolna srednja strokovna izobrazba in 1 leto delovnih izku^e (za določen čas) v oddelku za finance 17. REFERENTA ZA OBRAČUN OD, srednja strokovna izobrazba in 2 leti delovnih izkušenj v oddelku za občo upravo in družbene službe 18. 2 VROCEVALCA (kurirji) za območje mesta Kranja, osnovna šola 19. SNAŽILKO, nekvalificirani delavec 20. ŠEFA KRAJEVNEGA URADA ZABNICA - BESNICA, srednja strokovna izobrazba in 2 leti delovnih izkušenj 21. ŠEFA KRAJEVNEGA URADA NAKLO, srednja strokovna izobrazba in 2 leti delovnih izkušenj. Kandidati za zgoraj razpisana in objavljena prosta delovU' mesta naj pismene vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev p? ljejo razpisni komisiji upravnih organov skupščine obČ' £ Kranj, Trg revolucije št. 1, najkasneje v 15 dneh od dr»e razpisa. Na podlagi določb statuta temeljne organi Q cije in določb samoupravnega sporazuni^ medsebojnih razmerjih delavcev razp*s komisija pri Suknu industrija volnenih izdelkov Zapuže razpisuje prosto vodilno delovno mesto 1. direktorja TOZD industrijske prodajalne Pogoji: 1.: komercial ni tehnik s 5-letno prakso v ro- da ji tekstila ali trgovski poslovodja z 8-prakso v prodaji tekstila ^ 2. : organizacijsko, vodstvene in moralno e ne lastnosti j|i 3. : aktiven odnos do razvijanja samoupraV odnosov .f 4. : predložitev programa nalog in ciljev 0 vojn temeljne organizacije 2. sekretarja skupnih služb Kogoji: jnii 1. : diplomiran pravnik z enoletnimi delov* izkušnjami ali pravnik s 3 leta del" izkušenj .^t- 2. : družbenopolitične in moralno-etične nosti Kandidati morajo predložiti uradne listine glede izpolnjev*o v pogojev. Izhodišča za sestavo programa nalog in ciljev jjj temeljni organizaciji. Kandidati naj predložijo vlogo v iS 0 na gornji naslov pod oznako »Razpisna komisija«. Sindikat za boljše delovanje delavske kontrole j _ gradiva za seje. Kranj - Na seji občinskega sindikalnega sveta ^^J^Ž^^ del° °r v Kranju, ki je bila v zadnjih dneh preteklega me- v razpravi so opozorili tudi nj seca, so med drugim govorili tudi o delovanju samoupravne delavske kontrole v temeljnih orga-ntzacijah. Za osnovo razpravi je rabila ocena delovanja, ki so jo povzeli iz programov dela samoupravnih delavskih kontrol in vprašalnikov, } so fih izpolnjevali člani posameznih organov delavske kontrole v kranjskih delovnih organi- zacijah Po zbranih podatkih iz pretežnega o smotrni porabi družbenih sredstev, dela organizacij združenega dela je bilo do maja 1974 izvoljenih 620 članov samoupravne delavske kontrole. Vendar so v večini tovarn volili le »centralne organe«, le Planika in Sava sta člane delavske kontrole volili neposredno po temeljnih organizacijah, torej tako, kot so se sindikati dogovorili. V delavski kontroli naj bi sodelovali predvsem najboljši delavci. Zato je težko razumljivo, da je med člani delavske kontrole le 93 komunistov. V 36 evidentiranih odborih pa ni nobenega člana ZK. Vzporedno z nastajanjem organov samoupravne delavske kontrole je tekla akcija za njihovo usposabljanje- Na skupnih posvetovanjih sindikata in ZK je bil sprejet enoten Program za izobraževanje. Za prvi del programa je bilo organiziranih 7, za drugi del pa 4 seminarji. Udeležba t\r,----• .... , , 17____: — «ci \3xK in Zavarovalnici so bili izvo-Oeni |e 0{j vse^a za(".etka v skladu z ustavnimi določili. Pozneje so se Jun pridružile še nekatere druge organizacije združenega dela, vendar Občinski sindikalni svet sklepa, da ^velikem številu TOZD organi niso nili neposredno izvoljeni in da so še JOZ1), ki tega organa sploh še nimajo. Na vprašanje o opredeljenosti Položaja v samoupravnih aktivih so Jlani samoupravne delavske kontrole odgovarjali, da določil ne po: fnajo ali pa njihova vloga ni oprede-'Jena. Največkrat se sestajajo organi delavske kontrole v večjih delovnih 0ri?anizacijah in po delovnem nacrtu Uravnavajo vprašanja, ki sodijo v nJihovo pristojnost. Razpravljajo o razporejanju in delitvi dohodka in osebnih dohodkov, medsebojnih razmerjih v združenem delu, o delovni disciplini in podobno. Rezultati njihovega dela pa so zelo različni; nekje ostajajo pri ugotovitvah, drugje pa že terjajo rešitve in vztrajajo pri spreminjanju utečenih navad in odnosov. Presenetljivi so tudi odgovori, s kom organi delavske kontrole največ sodelujejo. Več kot polovica vprašanih je odgovorila, da je to služba družbenega knjigovodstva. Torej organ, ki je zunaj TOZD. Samo organi delavske kontrole iz Save navajajo strokovne službe in sindikalno organizacijo. To dejstvo pa potrjuje tudi ugotovitev, da organi delavske kontrole nimajo urejenih pogojev za delo. Nekateri celo navajajo, da ne pišejo zapisnikov, ker ni nikogar, ki bi jih pisal. Povsod tam, kjer ni izpeljana organizacija dela, se pojavljajo problemi kot so: javnost dela, priprava V razpravi so opozorili tudi na odnos vodstvenih delavcev do samoupravne delavske kontrole, ki je večkrat omalovažujoč. Pogosto pa-se člani kontrole tudi ne obrnejo na pravo strokovno službo in na pravi organ samoupravljanja, ko zahtevajo rešitev določenih problemov. Da bi poživili delo organov samoupravne delavske kontrole, bo občinski sindikalni svet takoj pregledal, kako so konstituirani organi kontrole v posameznih organizacijah. Ker se mandatna doba prvih organov izteka, bo sindikat poskrbel, da bodo novi organi izvoljeni v skladu z ustavo. V statute delovnih organizacij in samoupravnih organov je potrebno vnesti določila o vlogi, nalogah in pristojnostih samoupravne delavske kontrole. Sindikat se bo tudi zavzemal za boljše delovne pogoje in za večje sodelovanje samoupravne delavske kontrole z družbenopolitičnimi organizacijami, zlasti pa s sindikatom. L. Bogataj V krajevni skupnosti Sv. Duh urejajo kanalizacijo že nekaj let. Predvidevajo, da jo bodo dokončno uredili že v kratkem. To pa je seveda precej odvisno tudi od izida nedeljskega referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka. — Foto: F. Perdan Samoprispevek za komunalno dejavnost ~i^*;io nn nomoč tudi širša druž- Gorenjska predilnica Skofja Loka obvešča, da je industrijska prodajalna na željo številnih potrošnikov odprta od 3. novembra 1975 vsak dan neprekinjeno od 8.30 do 19. ure ob sobotah od 7.30 do 13. ure. Varčno tudi prihodnje leto V Tržiču so v torek razpravljali o uresničevanju programov in trošenju sredstev samoupravnih interesnih skupnosti, o osnutkih programov samoupravnih interesnih skupnosti za prihodnje leto, organizaciji javnih razprav o prihodnji skupni porabi ter delovanju strokovnih služb interesnih skupnosti Koordinacijska komisija izvršnega rabe do konca leta izravnati, saj sveta občinske skupščine Tržič za spremljanje uresničevanja družbenega dogovora o skupni porabi se je sešla v torek na pomembno zasedanje. Temeljito je ocenila letošnji dotok sredstev za samoupravne interesne skupnosti, njihovo trošenje, pregledala programe skupnosti za prihodnje leto in se dogovorila o poteku javnih razprav o skupni porabi za prihodnje leto. Člani komisije so na osnovi podatkov ugotovili planirano dotekanje in trošenje sredstev v samoupravnih interesnih skupnostih upoštevajoč redke izjeme, ki pa na celotno skupno porabo v občini bistveno ne vplivajo. Nekatere interesne skupnosti so v tričetrtletju potrošile nekaj več, druge pa manj, vendar se utegne bilanca skupne po- Komisija za medsebojna razmerja delavcev samoupravne delovne skupnosti skupnih služb v združenem delu Veletrgovine Živila Kranj, n.sol.o. objavlja prosto delovno mesto p ^ strojnega knjigovodje niPe^ 8Pl°šnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še nasled-Je Posebne pogoje: *'imajo srednjo šolsko izobrazbo ekonomske ali komercialne smeri kononiski ali finančni tehnik) in 1 leto delovnih izkušenj. da ""viimru Bil Ulitim m • , ., . -i imajo opravljen tečaj za knjiženje na mehanogratsk.h strojih. P°skusno delo na tem delovnem mestu je 60 dni. •'"■-•iiu (HMo na iem (i»*iuv mili i- .JVene prijave z dokazili o izpolnjevanju ^^^^^obSvi S opisom dosedanjih zaposlitev je treba pos ati vi. neh po Objavi kadrovski službi Veletrgovine Živila Kranj, ( est a -1L A 6/1 \ . Predsedstvo občinskega odbora ZZB NOV Skofja Loka razpisuje prosto delovno mesto: administrativnega delavca v predsedstvu občinskega oubora ZZB NOV p^ v Skorji Loki 1 |e^( ' srednja šolska izobrazba upravno-administrativne smeri, ^°Zna °V izkušenj ali dvoletna administrativna šola z delnim 2 ' avanjem računovodskih poslov. del(^0vno mesto je potrebna delovna izkušnja na enakih ali podobnih 1 mestih. Kandidat mora biti moralnopolitiČno neoporečen. k. p .. W,avo z dokazili o strokovnosti in kratkim življenjepisom 61i»te Občinskemu odboru ZZB NOV Skofja Loka, Kidričeva 1. za prijavo je do 15. novembra 1975. bistvenih prekoračitev tako v dote-kanju denarja (OD se gibljejo oziroma naraščajo po pričakovanju) kot trošenju ni pričakovati. Da bo slika skupne porabe jasnejša, je koordinacijska komisija izvršnega sveta tržiške skupščine naložila samoupravnim interesnim skupnostim izdelavo natančnih analiz in ocen trošenja sredstev do konca leta. Analize oziroma ocene, oblikovane morajo biti do 15. novembra, bodo obenem tudi »signal« odgovornim na tem področju za morebitne odločnejše ukrepe. Razprava o programih samoupravnih interesnih skupnosti za leto 1976 in denarnih potreb le-teh je pokazala, da načrtno delo in pravočasno programiranje le prodirata v večino občinskih, regionalnih in republiških interesnih skupnosti. Le redke so skupnosti, ki programov dela in finančnih potreb niso posredovale. Pa so se v Tržiču kljub temu odločili za zdaj s široko javno razpravo po krajevnih skupnostih in organizacijah združenega dela še počakati. Programe interesnih skupnosti kaže najprej uskladiti z resolucijo o družbenoekonomskem razvoju tržiške občine v prihodnjem letu in jih šele tako dopolnjene ponuditi delovnim ljudem. Razprava bo tako učinkovitejša ter konkretnejša. Prva faza je začeta. Programsko gradivo samoupravnih interesnih skupnosti v teh dneh premlevajo splošne delegacije in temeljne delegacije, prihodnji teden pa bo o njem spregovorila delegatska občinska skupščina. Komisija računa, da bo o gradivu razpravljalo okrog 1000 ljudi. V drugi fazi pa prihaja na vrsto razprava na zborih delovnih ljudi in občanov po organizacijah združenega dela in krajevnih skupnostih. Seja koordinacijske komisije je bila sklenjena z razpravo o delovanju strokovnih služb samoupravnih interesnih skupnosti in njihovem vključevanju v družbeno stabilizacijo. Ponovno je bilo povedano, da morajo že letošnji, predvsem pa prihodnji programi samoupravnih interesnih skupnosti, upoštevati stabilizacijska prizadevanja. To Velja tudi za strokovne službe skupnosti, ki imajo sicer precejšnje naloge, vendar bi njihova krepitev krčila sredstva, ki so sicer namenjena za delo skupnosti. Preučiti bi kazalo delovanje in organiziranost le-teh in najti pota k večji racionalizaciji, združevanju, če so pogoji, in enakomernejši razdelitvi dela. J. Košnjek Prebivalci krajevne skupnosti Sv. Duh, ki obsega vasi Grenc, Vir-maše, Sv. Duh, Forme in Dorfarje, so v povojnem obdobju dosegli že velike uspehe. Komaj leto dni po osvoboditvi so v kraju začeli graditi kulturni dom. Dom je bil zgrajen izključno s prostovoljnim delom krajanov ter z njihovo materialno pomočjo. V njem imajo vsa leta svoje prostore dramska sekcija, pevski zbor ter športne sekcije, v njegovih prostorih se sestajajo predstavniki krajevne skupnosti, krajevnih organizacij ZZB NOV, SZDL in RK, dom pa je namenjen tudi drugim občasnim prireditvam in političnim manifestacijam. Pred petimi leti so se prebivalci krajevne skupnosti Sv. Duh odločili za gradnjo novega vodovoda. Naslednja tri leta so urejali kanalizacijo, kmalu nato pa so se lotili še asfaltiranja krajevnih in vaških poti. Kanalizacija je zdaj delno že urejena, asfaltno prevleko pa je dobilo 1750 metrov »prometnih žil« v kraju. Prebivalci so za vsa dela prispevali kar precejšnja denarna sredstva, narejenih pa je bilo tudi veliko prostovoljnih delovnih ur. Pred dvajsetimi leti je krajevna skupnost Sv. Duh štela 1107 prebivalcev. V industriji je bilo zaposlenih 116 ljudi s tega področja, s kmetijstvom pa se je preživljalo 175 prebivalcev. Danes je slika bistveno drugačna. V dveh desetletjih je bilo na področju krajevne skupnosti zgrajenih 108 stanovanjskih hiš, število prebivalcev pa se je povečalo na 1484. S kmetijstvom se preživlja le še 92 občanov, kar 593 krajanov pa je zaposlenih v industriji. Zanimivo je pogledati tudi starostno in izobrazbeno strukturo na tem področju. Osemletko obiskuje 196 otrok, srednje šole 85 dijakov, poklicne šole 22 dijakov, višje in visoke šole 18 študentov, otrok starih manj kot šest let pa je 148. Srednjo strokovno izobrazbo ima 167 prebivalcev krajevne skupnosti, popolno srednjo šolo 127 občanov, fakultetno izobrazbo pa 21 občanov. Prav zaradi naraščajočega števila prebivalstva se v krajevni skupnosti Sv. Duh pojavljajo novi in novi problemi. Tako še sploh ni rešeno vprašanje otroškega varstva, potrebno pa bo tudi dokončno urediti kanalizacijo, javno razsvetljavo, asfaltirati preostale vaške ceste in poti, postaviti osem čakalnic na avtobusnih postajališčih ter rešiti še več drugih vprašanj. Toda, kako? Prebivalci krajevne skupnosti Sv. Duh so se v začetku oktobra, zato, da bi laže uresničili srednjeročni načrt razvoja področja, na zboru občanov odločili, da za izvedbo najnujnejših komunalnih del razpišejo referendum za uvedbo krajevnega samoprispevka. Referendum bo v nedeljo, 9. novembra. Po sedanjih izračunih naj bi zgoraj našteta dela veljala okrog 2,125.000 din. S samoprispevkom bo mogoče zbrati 1 milijon 485.000 din. In kje dobiti preostali denar? Pri Sv. Duhu in v okoliških vaseh so prepričani, da jim bo ob tolikem prizadevanju kasneje pri- skočila na pomoč tudi širša družbena skupnost. Če se bodo prebivalci krajevne skupnosti Sv. Duh odločili »za«, o tem pa najbrž ne gre dvomiti, bodo zaposleni v sklad za ureditev kraja prispevali 1,250.000 din (1 odstotek od bruto OD), upokojenci z nad 1250 din pokojnine (1 odstotek) 120.000 din in kmetje (8 odstotkov od katastrskega dohodka letno) 115.000 din. Pri Sv. Duhu in v okoliških krajih se dobro zavedajo, da bodo le v primeru, če bodo uresničena vsa načrtovana dela, lahko obdržali korak z ostalimi krajevnimi skupnostmi v občini. J. Govekar Izvoz v Avstralijo V tovarni Sora Medvode, poslovni enoti podjetja Slovenijales, so v prvih devetih mesecih letos prodali za 26 milijonov dinarjev izdelkov. Tako kot v ostalih tovarnah pohištva je tudi pri njih upadla prodaja, vendar upajo, da bodo do konca leta prodali za okoli 40 milijonov dinarjev izdelkov. Prizadevajo si povečati izvoz, kjer so že dosegli prvi uspeh s prodajo izdelkov v Avstralijo. Sicer pa hitijo z rekonstrukcijo proizvodnih obratov, ki jih bo veljala 30 milijonov dinarjev ter bodo prvi del zaključili že konec novembra, -fr In memoriam Jožeta Gerbca 29. oktobra 1975 je v Ljubljani umrl Jože GER-BEC, glavni direktor Združenih ptt organizacij Slovenije. Z njegovo smrtjo je ptt stroka izgubila osebnost, ki je vse svoje življenje in delo posvetila razvoju in napredku stroke, ki se je iz povojne zaostalosti razvila v najmodernejši funkcionalni tehnološki sistem ptt zvez in se približala najrazvitejšim evropskim ptt upravam. V ptt vrste je stopil tik pred vojno in po aktivni udeležbi v NOB nadaljeval svoje ustvarjalno delo. Ves se je razdajal stroki, bil je zvest in predan delavskemu razredu in socialistični revoluciji, dosleden pri uresničevanju odgovornih nalog, ki sta jih začrtali revolucija in ZKJ. Njegovo delo in življenje sta bila zgled mladi generaciji, ki danes prevzema odgovornost za krepitev in nadaljnji razvoj naše socialistične samoupravne skupnosti ter bratstva in enotnosti med jugoslovanskimi narodi in narodnostmi. Za svoje nesebično delo je Jože Gerbec prejel mnogo odlikovanj in priznanj, med katerimi so gotovo najpomembnejša medalja za hrabrost, red bratstva in enotnosti z zlatim vencem ter nagrada Borisa Kraigherja. Z njegovo smrtjo je ptt stroka Slovenije izgubila enega najprizadevnejših, najbolj delavnih in nesebičnih delavcev, ptt delavci svojega vzornika, številni prijatelji pa dragega in dobrega Jožeta. Mit ^XNsm Torek, 4. novembra 1975 Črtomir Zoreč: N'mav čriez izaro, nmav čriez gmajnico... (Pogovori o koroških krajih in ljudeh) Neka nedoločna, morda bolestna nežnost njenega starikauega telesa, izraza in umirjenih besed, pristnih in sugestivnih, polni svetlo sobo. V kotu sedi, zgrbljena postava, z vzbolklimi žilami na zgaranih rokah, ki se oklepajo prastarega naslonjača in hlastno beži pred svetlobo, pred bleščeče belim pohištvom na drugi strani, zagrizeno beži s svojo slikovito kmečko govorico v neminljivo preteklost. Mladostni upi in stremljenja nikakor ne revnega kmečkega dekleta se kljub svojemu žaru in čaru upirajo ostati v utesnjeni sobici, kajti nenaravna in prisiljena utaplja in ugonabtja vse, kar lepega hoče oživljati Mina. Zdi se, da Minin zadnji dom, dom onemoglih starcev, ne prenese ničesar drugega kot le golo sedanjost, utečeno in pusto vsakdanjost. Minin spomin pa se trudi in trudi pri lepih trenutkih mladostne brezskrbnosti, a kar naprej jih nekaj preganja in jih peha v odsev bolečine in trpljenja, ki se tako ranljivo odraža na Mininem čutečem obrazu. Nazadnje Mina kloni, sijoče pohištvo zastira pogled na travnike, domačije, ceste, hribe, nemogoče ga je premakniti. Zdaj razumem, zakaj Mina celo orumenelih slik prednikov noče zaupati sijoči in brezosebni omari, hrani jih v žepu črnega predpasnika. Svet brez bleščic Mina Prostrani travniki in možitev .. . Pet otrok, a še vedno izobilje. .. Bolezen in vojna . .. Smrt dveh otrok ... Zapravljivost malopridnega moža ... Mina in trije otroci na cesti... Potika nje po podstrešnih sobah... Izguba še treh otrok .. . Trpka usoda brezdomke ... . Stalno godrnjanje sorodnikov ... Minin zadnji dom ... Zdaj se na moč trudi z besedami, da je neskončno hvaležna in zadovoljna v tem lepem, krasnem domu. Prekrasen razgled, imenitna sobica — ponesem naj svetu vest, da je Mini dobro in lepo, da ji zdaj pač nič več ne manjka in svet bo zadovoljno zagrulil. Vendar, Mina je tako otrpla s svojim naslonjačem, ujeta v kletko hrepenenja po travnikih, Mina je še vedno daleč od medlih čustev, še vedno kljub visoki starosti premore drugačen vzgon, še vedno je čudno nemirna. Zakaj bi svetu, kije Mini resda nudil varno zatočišče, tvezila brezsmiselne laži, da ji je poslej vse dobro in lepo? Ni ji, a ob tem si svet lahko pomane roke, kajti Minine usode ni skrojil, za svojo razbolelo otožnost in melanholijo si sama polaga račune. Mina me sploh ne gleda, preveč se ji mudi nazaj, pa ne več v spomine utrujajoče bitke za lastni obstoj, v tisto snov pač, iz katere ti betežni tako radi nasujejo v dlan izkustva in modrosti, ne, Mina je v svojih sanjah in hrepenenjih še vedno mala otožna deklica. Takšna je tudi vedno bila, ko se je onemoglo prepustila toku in se ne srdito in pogumno, temveč boječe in nedosledno otepala vseh življenjskih težav. Nenadoma se ji zdi, da je odšla predaleč in sunkovito se vrne, še vedno z žarečim smehljajem, ki pa nezadržno pojenjuje. Zdaj se celo opravičuje s tem, da mi našteva vso dolgo vrsto opravil, s katerimi zapolni vsak svoj današnji dan, v tihi in obupni želji ter s prepričevanjem same sebe, da je vendarle potrebna in koristna, da je nekje neki vredni cilj in smisel. Prizadeva si in tipajoč ga išče, podzavestno čuteč, da nekje je in mora biti, sicer je izgubila svojo zadnjo bitko, sicer se bo potopila v večne sanje in v večno hrepenenje, iz katerega ne bo mogla več in ki pomeni neizprosen konec. Še toliko bolj, ker ji zaprta in nedostopna narava ne dovoli družabnosti. Zdaj se mi hudo mudi, nočem je več videti in ne slišati in ne opazovati, ne morem več prenašati te sijajne sobice s prekrasnim pohištvom, ki še stopnjuje Minino razbolelo otožnost in neusahljivo hrepenenje, ki ga preveva en sam obup osamljenega, prevaranega, zapuščenega človeka, ki slabotno joka nad svojo usodo. Nikdar več ne grem tja, v tisto moreče in brezupno hrepenenje, preveč me je začelo težiti, strah me je. V solidni, siti, povprečni in konvencionalni realnosti mesta, kjer so čustva medla in smotri vsakdanji, si poslej izbiram snov. D. S. Kadrovsko splošni sektor delovne organizacije Sodo. Umro industrija gumijevih, usnjenih in kemičnih izdelkov razglaša naslednja prosta delovna mesta v STOZD KET TOZD Energetika 1. dežurni v novi toplotni postaji (3 delavce) Pogoj: — KV delavec kovinske oz. strojne stroke, — odslužen vojaški rok, — delo v treh izmenah, — poskusno delo 45 dni. Glede na manjše fizične zahteve delovnega mesta pridejo v poštev predvsem starejši delavci z izoblikovanim čutom odgovornosti ter sposobnostjo samostojnega ukrepanja. 2. vzdrževalec energetskih naprav (2 delavca) Pogoj: — KV cevni instalater oziroma KV strojni ključavničar, — odslužen vojaški rok, — delo v treh izmenah, — poskusno delo 45 dni. K sodelovanju vabimo več strugarjev in rezkalcev Delo se združuje za nedoločen čas. Nastop dela takoj ali po dogovoru. Pismene prijave sprejema kadrovsko splošni sektor, oddelek za kadrovanje, Kranj, Škofjeloška 6, najkasneje do 10. 11. 1975. O sklepu sveta za medsebojna razmerja bodo kandidati obveščeni najkasneje v 30 dneh po preteku roka razglasa. Izlet na Koroško Društvo ukopojencev iz Radovljice je 20. oktobra letos organiziralo za svoje člane, člane Zveze borcev in člane Zveze prostovoljcev za severno mejo izlet po lepi Koroški. Potovali so prek Železne kaplje, kjer so imeli krajši postanek, nato pa so pot nadaljevali do Celovca, kjer so med drugim obiskali tudi slovensko gimnazijo, kjer jih je sprejel ravnatelj. Delegacija radovljiških upokojencev je ravnatelju izročila darilo — dvanajst katalogov z gramofonskimi ploščami zloglasne mučilnice iz Begunj. Izletniki so nato nadaljevali pot mimo Vrbskega, Osojskega in Milšteterskega jezera do Spitala na Dravi, domov pa so se vrnili prek Beljaka. Zaključek tega lepega izleta, ki je minil v vedrem razpoloženju, je bil v Domu upokojencev v Žirovnici, kjer so jih prijazno sprejeli in pripravili tudi kulturni program. Društvo upokojencev Radovljica pripravlja že nov izlet, in sicer tokrat v Beograd, 18. novembra. Edo Zorko Živahno na vseh področjih Člani osnovne organizacije ZSMS v Železnikih so takoj po počitnicah ob koncu poletja ponovno zavzeto zagrabili za delo. Mladi so trenutno najaktivnejši na športnem področju. Najprizadevnejši so nogometaši, ro-kometaši in šahisti. Mladi v Železnikih imajo že nekaj časa tudi svoje klubske prostore. Ti so namenjeni za rekreacijo, sestanke, pogovore in izobraževanje. Enkrat ali dvakrat mesečno mladi Zeleznikarji pripravljajo mladinske plese, ki so vedno dobro obiskani. Seveda pa je ob tem potrebno pripomniti, da se mladinci nikakor niso zaprli v svoj ozek krog. Še vedno so namreč vključeni v delo vseh organizacij v kraju. Posebno veliko jih sodeluje v sekcijah domače DPD Svobode. Kulturniške skupine so namreč že začele s pripravami in vajami za novo sezono. K F Toplovod v Železnikih Kotel za centralno kurjavo v tovarni Alples v Železnikih so zadnja leta ogrevali, s tem pa seveda tudi vse prostore tovarne, izključno z lesnimi odpadki, ki nastajajo ob proizvodnji in obdelavi lesa. Zlasti v poletnem času pa je bilo teh odpadkov precej več kot pa jih je bilo mogoče pokuriti. Zato so v Alplesu že dlje časa razmišljali, da bi na njihovo centralno kurjavo lahko priključili še druge potrošnike. Za to možnost se je kmalu začela zanimati tudi krajevna skupnost Železniki. Alples je zato že naročil idejni načrt in predračun za novo toplarno. Izkazalo se je, da bi izvedba celotnega projekta z napeljavo in povečanjem kurilnice ter dodatnimi zmogljivostmi kotla za ogrevanje veljala okrog 5,000.000 din. Po predvidevanjih bo kotel mogoče v letnem času ogrevati izključno z lesnimi odpadki, pozimi pa kombinirano — z lesnimi odpadki in kurilnim oljem. Novi način bo brez dvoma močno pocenil ogrevanje tovarniških prostorov in stanovanjskega naselja. Kot vse kaže bo novi toplovod že konec letošnjega ali v začetku prihodnjega leta začel ogrevati pokrit plavalni bazen v kraju. Prihodnje leto pa bodo v Železnikih nadaljevali z napeljavo toplovoda še do drugih potrošnikov. Toplarna naj bi ogrevala osnovno šolo, tovarne Alples, Niko, Iskro in Ratitovec, zimski bazen, samski dom ter stanovanjsko naselje Na Kresu. K K (9. zapis) Se vedno smo visoko med karavanškimi vrhovi — v samotnih Kor-tah, sredi mračnih gozdov in globač, kjer žive Prežihovi samorastniki. POZABLJENI PISATELJ Spodobi se, ker smo že tu, da stopimo še do groba gorenjskega rojaka iz naših Lesc — Janeza Božiča, slovenskega pisatelja. Po krivici tako zelo pozabljenega, da res le malokateri obiskovalec Kort pomisli nanj. Kajti bridko res je tudi, da se naši brumni popotniki — turisti ali pa le »nakupovalci« — skoraj v vsakem kraju, ki ga obiščejo, najprej zaže-nejo v gostilne ali pa v trgovine (če se že ne posvete »kosilu v travi«, t.j. peki na žerjavici in sončenju...). Ce pa je človek »globokih korenin in se zato ne boji daljin« (po Otonu Župančiču), stopi tudi v cerkev in na vaško pokopališče. Dostikrat najdem prav v cerkvah zgodovinske in umetnostne zaklade, na pokopališčih pa odseve naše žalostne narodne zgodovine v grobnih napisih . . . No, tako sem tudi zagledal na prednji steni koroške cerkvice vzidano belo marmorno ploščo, ki s svojim vklesanim napisom radozna-lemu popotniku pove, da je tu našel svoj mir: Janez Božič, zaslužni slovenski pisatelj, rojen 15. oktobra 1829 v Lescah na Gorenjskem, pastiroval v Kortah 17 let ter 28. maja 1884 tu tudi umrl. JANEZ BOŽIČ Kaj pa je napisal ta mož, ki je tu, visoko med gorami, tako tiho ugasnil? To je oni Janez Božič, o katerem pove naša slovstvena zgodovina, da je prvi prevedel povest H. Stovve »Stric Tomaž ali življenje zamorcev v Ameriki« (zdaj poznamo to delo z naslovom »Stric Tomova koča«) že dve leti po izidu angleškega izvirnika! To dejstvo nesporno kaže na moža z izbranim okusom in z zavestno slutnjo o šele pozneje tako poudarjeni humanosti in revolucionarnosti slavnega romana. Izkazal pa se je Božič tudi kot prevajalec iz starogrščine (poslovenil je Platonovega »Kritona« in »Apologijo«). Kaže, da je bil naš gorenjski rojak razgledan poliglot v klasičnih in modernih jezikih. Bil pa je Janez Božič tudi izviren pisatelj in publicist. Sodeloval je s svojimi prispevki pri Einspielerje-vem »Slovencu«, pri »Novicah«, pri »Besedniku« in drugje. Slovstvena zgodovina pa ve tudi povedati, da je bil Božič eden od najbolj nadarjenih in nadepolnih mladih Slovencev one dobe. Bil je sošolec Janezu Trdini in Matiji Va-ljavcu. Oba se ga v svojih delih toplo spominjata kot vnetega delavca za Vejica akantusa Kapitel (glavič) korintskega stebra z okrasjem stiliziranih listov akantusa Tako sem zapisal (Glas, dne 19. 9. t. 1.) pred besedo v spomin arhitektu Marijanu Sorliju. Poleni pa me je la in oni vprašal, /a-kaj ne vejico rožmarina, kaj pa je to akantus? No, rad pojasnim: akantus ali akanl je rastlina, običajna v južni Evropi, posebno v Grčiji. Izvirno njeno grško ime je Akanthos. Sestavljeno je i/, dveh besedic: aka — ost in anthos — eveliea. Torej c\eliea z ostmi. — Res ima la okrasna rastlina široke nazobčane lisle, prave osti na robovih. — Tudi"Slovenci (mamu /anjo pravO botanično ime, t. j. dežen ali bršč. Zaradi dekoralivnosti akantusa, so njegove oblike posnemali že stari grški arhitekti, ki so oblikovali okrasje na na svetiščih. Sloviti koiinlski stebri imajo glaviče (kapilljc) kar natrpane s stili/iranimi akanlovimi listi. Lahko ic čem, da je bila la rastlina grškim arhitektom m kiparjem /e davno prod našim štetjem izjemno priljubljena in njene oblike neštetokrat posnemane. Seveda so ludi arhitekti starega Rima često uporabljali akanlusove lormc pri oblikovanju glavičev svojih stebrov. In tako sem mislil, čemu arhitektu ne bi položil na grob vejice akantusa — arhitektom tako intimno bližine bilke? Sicer Pa uspeva (in celo cveti) akan lus ludi pri nas: raste v vrtu sester Novačkovih v Kranju in v mojem vilicu v Zgornji Besniei . . . C. Z. narodno stvar in kot človeka, ki je ves gorel za lepoto in dobroto. Sprva je Janez Božič študiral na Dunaju klasično in slovensko jezikoslovje, a se je zaradi obolelosti in pomanjkanja gmotnih sredstev pozneje moral posvetiti duhovskemu poklicu. Po novi maši so ga poslali v Korte, tu je zvesto in skrbno pasel duše svojih maloštevilnih vernikov, potem pa se že s petinpetdesetimi leti poslovil od svetnega nemira m njegovih stisk. Velja še povedati, da je bil Božič doma (če že hočemo biti natančni) v Novi vasi pri Lescah. In še to: ko je Janez Trdina služboval na hrvaški gimnaziji na Reki, je tjakaj Prl' vabil za eno celo šolsko leto kot honorarnega profesorja tudi našega Janeza Božiča - seveda pi"ed njegovim vstopom v bogoslovje. PARTIZANSTVO OKROG KORT Res, tod okrog ni nobenega spomenika ne obeležja, ki bi spominjal na strahote nacističnega obdobja. Toda v srcih okoliških kmetov, drvarjev, oglarjev in pastirjev pa je spominov na veliki osvobodilni boj še dovolj. Saj so to kraji, ki so Ji" partizani imeli kot za svoj dom, tu so domačini radi sodelovali z našim1 borci, jim pomagali in jih hranili-Tod čez so vodile kurirske poti na Jezersko, tod čez so nosili ranjence v skrito bolnišnico »Krtino« p" K°' matevri. Dober občutek pa bo imel naš P0' potnik, »ki hodil po zemlji bo naši i pil nje prelesti« (po Otonu Župa"' adržai y Čiču), če se bo za kako uro za""j" a]j gostišču pri Pristovniku v Korta ,u pa v gostišču sester Smrtnik vih ob I— o----------:_ (»Gostilna Franzl«) pod Kortami sotočju voda, tik pred vstopom »korški Vintgar«. Povsod velja in s sliši slovenska beseda v pozdrav! NAŠA BESEDA - NAŠA PESEM Najbrž ne bom požel kakega posebnega aplavza (ne na nas ne na koroški strani), če povem, da se strinjam s prirejanjem koncertov in folklornih nastopov slovenskih koroških prosvetnih društev — za tuje letoviščarje. Na te - po neki plati res tveganj prireditve - gledam tako: korosK' rojaki se ne ponižujejo, ko zabavaj tujce, tudi smešijo se ne - pač P tujce seznanjajo, da tu ne žive ' Nemci, pač pa Slovenci; s svoj ubrano pesmijo, s svojo kulturo ,n s svojimi slikovitimi plesi pa še z b°' gatimi nošami - opravljajo * drobna vaška prosvetna društva neko določeno plemenito Posla?a stvo. Spoznal sem iz pogovorov, a srca kakih Nizozemcev, Dancem Švedov ali visokosevernih Nern^ niso tako zakrknjena in šovinistu^, uglašena, kakršne imajo nekate nemško govoreči (največkrat ja° carji, saj svojega slovenskega P. rekla ne morejo skriti) K°r0 ij Sicer pa je poturica vselej hujši ^ Turka samega (star slovenski rek)-ilustracijo navedem, kar sem sh*3 j da mati enega od onih zoprnikov, so v razgovoru po predvajanju him »Tujci v domovini« tako strast" nasprotovali naši stvari, ni zna niti besedice nemški. . . Korška soteska pri Železni istov; Tako je tudi v Kortah pri }r 7bot niku pred leti zapel pevski ^0 »France Pasterk-Lenart« >n tad-predstavii tujcem del bogate za ranice slovenske zborovske gJaS nleZ-krat je bil napovedovalec P°?a jkib nih pesmi v obeh deželnih občinski kulturni referent, učite J pesnik Valentin Polanšek. (Se bo nadaljevalo) Torek, 4. novembra 19& PM Gledališko izobraževanje . ...» v J _1___„1 Gledališki center pri KUS občine Kranj prireja seminar za igralce, mentorje in režiserje. Odločitev za tak seminar temelji na podlagi želja aktivnih članov posameznih društev m ugotovitev strokovnih služb gledališkega centra. Osnovni namen in cilj igralsko-režiserskega seminarja ob študiju recitala in gledališke uprizoritve je, ua udeleženci v teoretičnem delu seminarja spoznajo osnovna izhodišča, jz katerih se formira sodobno gledališko prepričanje, da se seznanijo s Programsko vsebinskimi načeli, na katerih temelji današnje amatersko gledališko gibanje, da spoznajo osnovna gibala gledališke ustvarjalnosti, da se seznanijo s sistematiko gledališkega dela in da spoznajo tako teoretične kot tudi praktične osnove gledališke obrti in tistih gledaliških veščin, brez katerih si sodobnega gledališkega ustvarjanja ne Moremo predstavljati. V praktičnem delu seminarja, ki ga predstavlja sistematično načrtovan študij recitala v počastitev spominskega dne in študij gledališke uprizoritve, pa je udeležencem omogočeno, da aktivno, z lastno ustvarjalnostjo, vendar s pomočjo in pod nadzorstvom strokovno usposobljena mentorja sodelujejo v enem od možnih procesov nastajanja recital-ne in gledališke uprizoritve ter tako Praktično ob vsaki vaji znova preverjajo teoretična izhodišča in teoretične napotke, ki so jim bili posredovani v teoretičnem delu seminarja. Teoretični del seminarja zajema sedem tem z gledališkega področja; osnove zgodovine gledališke umetnosti, nastanek in razvoj evropskega gledališča in ustvarjalnih tokov gledališke umetnosti, razvoj sloven- Srečanje in razgovor z režiserjem Marjanom Belino na temo TEORETIČNE OSNOVE GLEDALIŠKE VZGOJE. a srečanje vabimo vse ljubi- N- telje gledališča, igralce in režiserje. Srečanje bo v četrtek, 6. 11. 1975, ob 18. uri v kadilnici Prešernovega gledališča v Kranju. skega gledališča, sodobne slovenske gledališke misli in njene povezanosti s svetovnimi gledališkimi tokovi, predava dr. Mirko Zupančič, profesor na AGRFT. Pri drugi temi bomo obravnavali: osnove teoretične dramaturgije, dramsko dejanje, dramski karakter, značilnosti dramatičnega dialoga, tragičnost in komičnost; dramski žanri. Predavatelj Jože Rode, dramaturg na RTV. Prof. Miran Hercog bo govoril o teoretičnih osnovah režije. Sistematika režiserjevega dela z igralci, problemi zasedbe, sistematika vaj, so-ustvarjalni odnos med režiserjem in igralci, problemi kompozicije uprizoritve. Režiser Marjan Belina ima na programu: teoretične osnove aktivne gledališke vzgoje, vaje za spoznavanje prostorske izraznosti, vaje za spoznavanje telesne izraznosti, pedagoške komponente mentorjevega dela z izvajalci; sistematika mentorjeve priprave za delo v gledališkem krožku. Za temo osnove odrskega jezika smo naprosili prof. dr. Mirka Mah-niča, letorja SNG. Govoril nam bo o osnovnih komponentah razvoja slovenskega odrskega jezika, osnovni problemi, ki spremljajo in vplivajo na razvitost današnjega slovenskega odrskega jezika, jezikovne in govorne vaje za igralce. Igralec in profesor na AGRFT Rudi Kosmač: osnove umetniške besede, odnos do interpretacije poezije in proze, temeljne obrtne zakonitosti in temeljne estetske in stilne zakonitosti umetniške besede. Teoretične osnove dramske igre, proces nastajanja interpretacije vloge, obvladovanje vloge, stilne osnove interpretacije, metode odpravljanja igralskega sprenevedanja, igralskih manir in šablon, osnove sporočilnega igranja predava igralec Boris Ca-vazza. Za praktični del seminarja smo izbrali recital in dramo Ivana Cankarja HLAPCI. K sodelovanju za postavitev gledališke predstave vabimo igralce in režiserje iz vseh društev kranjske občine. K teoretičnemu delu pa poleg aktivnih sodelavcev tudi ljubitelje gledališke umetnosti. Datumi in ure bodo objavljeni v našem dnevnem tisku.jQ Posebna osnovna šola Kranj razpisuje delovno mesto učitelja v podaljšanem bivanju za določen čas Prednost imajo kandidati z delovno prakso. Razpis velja do zasedbe delovnega mesta. V Tržiču bo spet razstavljal domačin Vinko Hlebš Sredi dela Po krajšem »pavziranju« zaradi pomanjkanja primernih prostorov je KUD Svoboda v Železnikih že lani poživilo delo. Poleg enajstih proslav ob praznikih in drugih priložnostih so igrali še Linhartovo Zupanovo Micko in komedijo Zmešnjava nad zmešnjavo. Organizirali so tudi vrsto gostovanj tujih dramskih skupin in sami dvanajstkrat gostovali po večjih krajih v Selški dolini. Letoarfo začeli vaditi v začetku oktobra" in so že tudi sredi živahnih priprav na proslave in prireditve. Prvi nastop je bila komemoracija pri spomeniku padlim za dan mrtvih. V načrtu pa imajo nastope vseh sekcij ob državnih in krajevnih praznikih. Letos bodo naštudirali komedijo Klopčič, ki jo bodo v kratkem postavili na oder. Nato pa pride na vrsto drama. Letos so sprejeli tudi petletni načrt dela za vse veje svoje dejavnosti. Imajo namreč dramsko sekcijo, moški pevski zbor in sekcijo »Naša beseda« v osnovni šoli. Delo vseh se prepleta in sodelujejo na vseh proslavah. V petletnem obdobju pa bodo skušali organizirati tudi godbo na pihala s finančno pomočjo domačih podjetij. Petletni načrt predvideva tudi najmanj pet predstav tujih gledaliških skupin. To so organizirali že pretekla tri leta in v bodoče bo ostalo tako. KF V novembru bo v paviljonu NOB v Tržiču na ogled razstava oljnih slik Vinka Hlebša, ki se tokrat predstavlja s precej drugačnimi deli kot pred dvema letoma. Tedaj se je namreč ukvarjal predvsem s slikanjem cvetja, se navduševal nad drobnimi posebnostmi cvetov, nad njihovo obliko in barvo. Povezoval je cvetove v šopke, ki jih je od kraja postavljal pred temno ozadje, kasneje pa pod modro nebo in reševal vprašanje, kako postaviti šopek v prostor. V zadnjih dveh letih pa je Hlebša zamikalo slikati sicer skromne, vendar pozornosti vredne rastlinske združbe naših gozdov, travnikov in vrtov. Zanimajo ga skupine rastlin, ki prosto rastejo v naravi ali kot gozdna podrast ali pa na robu travnikov, polj in vrtov. Upodablja izre- ze in detajle sicer neopaznega rastja, ki se v naravi bori za prostor in svetlobo ali pa mirno in vdano čaka na dobrino sončnih žarkov ali pa na mraz, zimo in smrt. Zadnje čase posveča Hlebš večjo pozornost tudi igri svetlobe in sence. Včasih močneje osvetli eno samo rastlino in ji s tem podeli dominantno vlogo sredi ostalega rastja, včasih pa s svetlobo poudarja spremembe, ki nastajajo v majhnem, a zelo živem okolju. Vsekakor Hlebševa olja nočejo biti le goli zapisi dogajanj v naravi. Razstavo bodo odprli v petek, 7. novembra, ob 18. uri s koncertom slovenskih narodnih in umetnih pesmi, ki jih bo pel učiteljski pevski zbor Stane Žagar pod vodstvom dirigenta Petra Liparja. S. R. Komisija za razpis delovnega mesta direktorja pri KZ Naklosp.o. razpisuje prosto delovno mesto direktorja Kandidati morajo izpolnjevati naslednje pogoje: 1. da ima agronomsko ali ekonomsko fakulteto in najmanj 3 leta prakse na vodilnih delovnih mestih v podobnih organizacijah združenega dela, 2. da ima srednjo kmetijsko ali ekonomsko šolo in 8 let prakse na vodilnih mestih v kmetijskih organizacijah združenega dela. Poleg navedenih pogojev morajo biti kandidati še široko družbenopolitično in gospodarsko razgledani. Kandidati naj pošljejo pismene prijave s potrebnimi dokazili na naslov: Kmetijska zadruga Naklo s p. o., komisija za razpis delovnega mesta direktorja. Razpis velja 15 dni od objave. slovenski almanah'76 vse, česar še ne veste, ali pa se nikakor ne morete spomniti _ Vinjeta Barda lucundusa 10. decembra izide knjiga, kakršne še nismo imeli. Pripravljalo jo je 800 Slovencev — 100 priznanih strokovnjakov in 700 bralcev. Na 320 straneh velike ga formata z barvnim ovitkom vas bo »Slovenski almanah 76« presenetil s pestro, zanimivo in predvsem poučno vsebino: kako je nastal koledar — sami lahko napovedujemo vreme — stoletna pratika — kateri dan imate leta 2.000 rojstni dan — celotni kitajski horoskop — kaj nam je prineslo letošnje leto — izčrpen pregled vseh statističnih zanimivosti (42.600 podatkov!) — pravnik vas brani — naučite se brati zdravniški recept — opis vseh držav sveta in vseh slovenskih mest — matematični priročnik — podroben opis poteka obeh svetovnih vojn — verjetni in neverjetni rekordi — reportaže z vsega sveta in domovine — feljton o znanem Slovencu — domača povest — biseri slovenske poezije itd. Cena »Almanaha« v prodaji bo 109 dinarjev, v predplačilu pa le 79 din. Nic čudnega torej ni, če vam svetujemo, da se odločite za slednje. izrežite naročilnico, nalepite jo na dopisnico ah v/lozite v pismo tet izpolnjeno pošljite na naslov: CGP -DELO«. Prodajna služba Tomšičeva 1 Mil 61000 LJUBLJANA Odlomek iz Knauerjevega (1613—1664) stoletnega koledarja s pravim naslovom CALENDARIUM OE CONOMICUM PRACTICUM PERPETUUM (Praktičen trajno veljaven gospodarski koledar). Sistem napovedovanja vremena, ki ga je uvedel ta praded sodobnega vremenarstva, ima enako vrednost kot tako imenovana slepa, petdeset odstotna vremenska napoved današnje dobe. Poglejmo, kaj torej trdi za letošnji . december: Oblačno, z meglo in snegom do 9., potem do 12. suho, do 27. pa mrzlo; tega dne dež; 30. in 31. lepo vreme. IZPOLNITE SEDAJ' NAROČILNICA L Neprerklicno naročam -Slovenski almanah 7R- CGP .DELO-PRODAJNA SLUŽBA 61000 LJUBLJANA Tomšičev? 1 'III -Vnmek in ime Kraj. ulica Poklic Datum Podpis VSE O VSEM — SLOVENSKI ALMANAH '76 mali oglasi • mali oglasi prodam izgubljeno Prodam 2000 kg REPE. Kokalj Joži, Gorice 20, Golnik 5990 Prodam mlado KRAVO, ki je prvič telila, s teličkom ali brez. Sp. Brnik 43, Cerklje 5991 Prodam KRAVO, 9 mesecev brejo, in ZELJE v glavah. Bizjak, Praše 1, Kranj 5992 Prodam smrekove in hrastove PLOHE. Trboje 69 5993 Prodam TV SPREJEMNIK znamke ATLAS z anteno. Hafner Peter, Bistrica 169, Tržič 5994 Prodam HLADILNO OMARO -1000 litrov, primerno za gostinstvo. Oglasite se na tel. 60-801 5995 Prodam bukove DESKE 50 mm. Kunšič Anton, Hraška 3, Lesce • 5996 Prodam dve KINO KAMERI SUPER8. Kersnik, Ribno 64, Bled 5997 Prodam 30 m bukovih DRV v bližini Kranja. Naslov v oglasnem oddelku. . 5998 Prodam PLETILNI STROJ STANDARD 6/100. Možen kredit. Markič, Zlato polje 6, Kranj 5999 Prodam namizni VRTALNI STROJ. Informacije na telefon št. 23-400 vsak dan od 15. do 18. ure. 6000 Prodam POHIŠTVO za dnevno sobo. Naslov v oglasnem oddelku 6001 Prodam BETONSKO ŽELEZO 10 mm, dve KRAVI po izbiri, opeko BOBROVEC in trda DRVA. Suha 15, Kranj 6002 Prodam dobro ohranjen OTROŠKI VOZIČEK - italijanski, kombiniran rdeče-bel in trajno žarečo PEČ. Grmičeva 9, Kranj, poleg gostišča ANČKA, Čirčiče 6003 Prodam suha, razžagana DRVA. Olševek 22, Preddvor 6004 ^ Prodam FAGRAM KOMPRESOR 700 v dobrem stanju. Velesovo 56, Cerklje. Ogled po 15. uri 6005 Prodam suha smrekova DRVA in SLAMOREZNICO. Jenko, Pevno 6, Skofja Loka 6006 vozila Prodam dve ŠKODI 1000 MB za 3000 din po delih ali komplet. Ena je v voznem stanju. Figovec, Žirovnica št. 56 5931 Prodam ZASTAVO 850. Demšar, Log 3, Skofja Loka . 5983 Prodam ZASTAVO 750 lux, letnik 1974. Zg. Brnik 93 6007 Poceni prodam karamboliran RENAULT 4. Breg ob Savi 10 a 6008 Prodam PRIKOLICO za osebni avto. Nasovče 5, Komenda 6009 Prodam MOTOR z menjalnikom ter druge dele za fiat 750. Kersnik Franc, Leše 1, Tržič 6010 kupim Kupim rabljen ŠTEDILNIK -4 plin, 2 elektrika. Oglasite se na telefon 60-801 6011 stanovanja Zakonski par brez otrok išče v Kranju ali bližnji okolici SOBO in KUHINJO. Plačam 800 do 1000 din mesečno. Ponudbe pod »Brez otrok« 6012 V Kranju ali bližnji okolici iščem SOBO in KUHINJO - neopremljeno. Plačam 800 do 1000 din mesečno. Sem veliko odsoten, ker delam na terenu. Ponudbe pod »Reden plačnik« 6013 Iščem enosobno STANOVANJE v Kranju. Maksimče Vladimir, Go-renjesavska 28 a, Kranj 6014 Samski moški išče SOBO s posebnim vhodom v Kranju, po možnosti s souporabo kopalnice. Možnost predplačila. Tejefon 82-604. Ponudbe pod »1-2 leti« 6015 Izgubil se je lovski PES JAZBEČAR, črn nizek in z dolgim repom, posesti Iščem PROSTOR, primeren za delavnico, v pritličju, za primerno obrt. Informacije na tel. 24-628 od 16. do 20. ure 5987 Izdaja CP (.las, Kranj, Ulica MoAe Pijadeja 1. Stavek: CJP Gorenjski tisk Kranj, tisk: Združeno podjetje Ljudska pravica, Ljubljana, kopi-tarjeva 2. — Naslov uredništva in uprava lista: Kranj, Mose Pijadeja 1. — Tekoči račun pri SDK v Kranju številka 51500-601-12594 - Telefoni: glavni urednik, odgovorni urednik in uprava 21-190, uredništvo 21-835, novinarji 21-860, malo-oglasni in naročniški oddelek 21-194. - Naročnina: letna 140 din, polletna 70 din, cena /.a 1 številko i,50 dinarja. — Oproščeno prometnega davka po pristojnem mnenju 421-1/72. 10 JW <5 Torek, 4. novembra 1975 Pozor, purani! V petek in soboto, 7. in 8. novembra, razprodajam domače purane. Klanšek Vili, Brezje 76 a, telefon 75-395. od Voklega, Prebačevega in H rastja. Najditelj naj sporoči na naslov: Gašperšič Matija, Sr. vas 6, Šenčur 6017 obvestila TAPISOM, ITISON in PREPROGE strojno kvalitetno kemično očistim na domu. Informacije po telefonu 21-939 5808 Popravljam vse vrste HLADILNIKOV. Oglasite se na tel. 60-801 6016 zaposlitve Honorarno zaposlim KALKU- LANTA. TESARSTVO, Lahovče 73, Cerklje 6017 prireditve OO ZSMS Mavčiče prireja VSAKO NEDELJO ob 18. uri MLADINSKI PLES. Igra ansambel TIGRI s pevko Ireno. 5952 NOVO! O NOVO! NOVO! NOVO! NOVO! NOVO! O > O z o > o z o > o > o o > o NOVO! NOVO! NOVO! z o < o TO-MO-DI T0PLI M0NTAŽNI DIMNIK Z GIBUIVO KISLOODPORNO OGNJESTALNO SAMOTNO CEVJO uporablja se za peči in kotle od 4.000 do 100.000 Kcal/h INFORMACIJE — STROKOVNI NASVETI: MONTAŽNO INDUSTRIJSKO PODJETJE 61000 LJUBLJANA, OPEKARSKA 13 Tel. 22-113. 20-641, Telex 31420 YU KIP IN V VSEH PRODAJALNAH Z GRADBENIM MATERIALOM Z o < o i < o z o < o o < o IOAON iOAON iOAON IOAON IOAON iOAON IOAON iOAON IOAON Mišo Kovač spet v Kranju Mišo Kovač, zmagovalec letošnje beograjske bit parade bo v četrtek, 6. novembra, spet gostoval v dvorani kina Center v Kranju. Ljubiteljem zabavne glasbe in popevk naj povemo, da se bo s člani ansambla predstavil z nekaterimi najnovejšimi Novkovičevimi skladbami. V četrtek zvečer torej na svidenje v kinu Center v Kranju. kino Kranj CENTER 4. novembra amer. barv. akcij. SPOPAD V JETNlSNICIobl«., 18. in 20. uri 5. novembra amer. barv. akcij. SPOPAD V JETNIŠNICI ob Ki.. 18. in 20. uri b\ novembra ital. barv. erot. CVET 1001 NOC1 (ni primeren za otroke) ob 1«., 18. in 20. uri Kranj STORŽlC 4. novembra amer. barv. pust. DAKTARI -ZGODBA O SKILASTEM LEVU ob 1«., 18 in 20. uri 5. novembra nem. barv. glasb. HEINTJE -SONCE BO SPET ZASIJALO ob 16., 18. in 20. uri Tržič 4. novembra nem. barv. glasb. HEINTJE — SONCE BO SPET ZASIJALO ob 18. in 20. uri 5. novembra amer. barv. ZADNJI UKAZ ob 18. in 20. uri 6". novembra ital. barv. pust. KRVAVI OPIJ ob 18. in 20. uri Kamnik DOM 4. novembra ital. barv. pust. KRVAVI OPIJ ob 18. uri 5. novembra ital. barv. pust. KRVAVI OPIJ ob 18. in 20. uri (>. novembra amer. barv. ZADNJI UKAZ ob 18. in 20. uri Skofja Loka SORA 4. novembra ital. barv. drama UMOR IZ LJUBEZNI ob 20. uri 5. novembra ital ban drama UMOR IZ LJUBEZNI ob 18. in 20. uri 6. novembra slov. barv. drama POVEST O DOBRIH LJUDEH ob 20. uri Železniki OBZORJE 5, novembra amer. barv. komed. NAJBOLJ NORA DIRKA ob 20. uri Radovljica 4. novembra ital. barv. POLICIJA OBTOŽUJE ob 20. uri 5. novembra amer. barv. pust. V.ZMAJEVEM GNEZDU ob 20. uri Bled 4. novembra amer. barv. GUSTAV MAH I.KR ob 20. uri 5. novembra ital. barv. POLICIJA OBTOŽUJE ob 20. uri Jesenice RADIO 4. novembra ital barv. drama NOČNI VRATAR 5 novembra amer. barv. vestern PRGIŠČE SVINCA Jesenice PLAVŽ 4. novembra amer. barv pust KONČANI ROP V NKVV YORKU H. novembra jug. barv. vojni H DEC! I DAR Kranjska gora 5. novembra ital barv. drama NOČNI VRATA R 5. novembra ital barv POLICIJA OBTOZU JE ob 20. uri dežurni veterinarji OD 7. DO 14. XI. 1975: RUS Jože, dipl. vet., Cerklje 147, telefon 42-015 za območje občine Kranj; VODOPIVEC Davorin, dipl. vet., Gorenja vas 186, telefon 68-310 za območje občine Šk. Loka; BENULIČ Marijan, dipl. vet., Radovljica, Staneta Žagarja 12, tel. 75-043 za območje občine Radovljica in Jesenice. V primeru odsotnosti področnega dežurnega veterinarja in v nujnih primerih kličite centralno veterinarsko dežurno službo: tel. št. 25-779 na ŽVZG Kranj, Iva Slavca 1. (nasproti hotela Jelen). Cesta JLA 6/1 nebotičnik PROJEKTIVNO PODJETJE KRANJ Izdeluje načrte za vse vrste visokih in nizkih gradenj. Razpolaga z načrti tipskih projektov stanovanjskih hiš in gospodarskih poslopij. KRANJ moške kratke usnjene suknjiče s 50 % popusta veleblčHj () v n h : < i G lohus oddelek moške konfekc ije s sodišča »Zaupljivo« kradel denarnice Dušan Desnica, star 25 let, doma iz Savinega sela pri Vrbasu, nazadnje stanoval v Šenčurju. V Kranju si je poiskal tudi delo, ve?I(J.ie so ga na delovnem mestu videli le prvi dan. Ker pa je bilo ven da treba od nečesa živeti, si je Desnica zamislil drugačen način zasluz » ki ga je bil že nekajkrat preizkusil. Čeprav so ga za te »poizku že kaznovali, ga to ni spametovalo. -0 V Kranju je lani spoznal mlado dekle, uslužbenko, in se z *h sprijateljil. Da bi napravil na dekle »vtis«, jo je večkrat povabil v K lokal. Ko sta 1. oktobra lani sedela v mlečni restavraciji v Kranj > prav ta dan je dekle dobilo svojo plačo, sta prav tako nekaj ma £j pojedla: zaradi verjetno gostobesednega kavalirja je dekle na nj pozabilo denarnico, v kateri je bilo 1900 din. Desnica je to X*jYg vendar dekle ni opozoril na denarnico. Ko sta odšla, se je čez K ^ deset minut vrnil in osebje vprašal, če je našlo denarnico: res Je jCj. čakala še na mizi. Desnica jo je vzel, kot da jo bo sam vrnil las jti Seveda ta ni videla več ne denarnice, v kateri je bila njena plača, Desnice. . Na podoben »zaupen« način je olajšal za denarnico tudi sV°^0ha znanca iz Šenčurja Jožeta Križnarja. Konec novembra lani sta 0 pila Pri Jožu v Šenčurju. Malo vinjena sta se vračala prijatelj objeta proti domu. Vendar Desnica ni bil tako vinjen, da ne bi P°S£o šal Križnarju izmakniti denarnice, za katero je vedel, da ni prazna« . je šaril okoli Križnarjevega hlačnega žepa, se je le-ta uprl, sa'pa zasumil njegove nepoštene namene, skorajda sta se stepla, nato F. spet pobotala. Vendar pa je zjutraj Križnar opazil, da denarnjce v žepu in je upravičeno zasumil, da mu jo je izmaknil Desnica. Sel g . terjat na dom: Desnica je seveda tajil, da bi karkoli vedel o nJ^»§el denarnici in ga je skušal prepričati, da jo je izgubil. Celo iskat jo )e z njim in jo res kljub temi našel za ograjo na sosedovem vrtu in rs' razstresene dokumente. Ker pa mu Križnar ni verjel, da bi .njeror8l denarnica zašla na sosedov vrt, ko pa tam sploh ni hodil in jo \eJ\,t \e tja odvreči le Desnica, še posebej zato, ker so vsi dokumenti bi » 1100 din je izginilo. Desnica je končno le priznal, da je on vzel den ga je tudi že porabil za nakup ure. jCa Na občinskem sodišču v Kranju, kjer se je pred kratkim DeS-fl zagovarjal zaradi obeh tatvin, je tudi trdil, da ne ve za noben den *m da oškodovancev ne pozna, niti jih še ni nikoli videl. Vendar pa so g dokazi preveč očitni, zato ga je sodišče spoznalo za kriveg ^ obsodilo na dve leti in 10 mesecev strogega zapora. Pri tem P j upoštevalo, da je Desnica specialni povratnik, ki je že storil 0 ^ podobnih kaznivih dejanj. V kazen je vštelo tudi kazen občins ]n sodišča v Ljubljani, ki jo Desnica prav sedaj prestaja, in mu i** enotno kazen 4 let strogega zapora. 1" w* 00 ZAHVALA Ob boleči izgubi naše ljubljene žene, mame, stare mame, tašče, sestre, tete Pavle Draksler se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, vsem družbenopolitičnim organizacijam, društvom in šoli ter vsem, ki ste jo spremili na zadnji poti, ji darovali cvetje in vence. Posebna zahvala dr. Beleharju za izredno pozornost in pomoč, odboru za civilne pogrebe pri KS, pevcem in godbi, govornikoma tov. Jeralu in tov. Fojkarjevi za občuteno izrečene besede. Vsem še enkrat najlepša hvala. Žalujoči: mož Pavel v imenu vsega sorodstva Šenčur, 3. novembra 1975 Zahvala Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, starega očeta, brata in strica Jožeta Zevnika Mežnarjevega ata iz Podreče se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga v tako velikem številu počastili in spremili na njegovi zadnji poti, mu poklonili vence in cvetje in nam izrazili sožalje. Posebno zahvalo smo dolžni g. dekanu iz Škofje Loke in g. kaplanu iz Mavčič za opravljeni pogrebni obred. Hvala tudi organistu Ivanu Pišlarju in pevcem DU iz Kranja. Za vso pomoč in sočustvovanje še enkrat vsem iskrena hvala. Žalujoči: žena Francka, sinova Jože z družino in Jernej, hčerke Majda z družino, Justina z Nado in Minka, brata Vinko in France ter ostalo sorodstvo. Podreča, 3. novembra 1975 *. Dvajsetič izbiramo najboljše gorenjske športnike Letos izbiramo najboljšega gorenjskega športnika že dvajsetič zapored. V jubilejnem letu bomo nekoliko spremenili način izbora. Tokrat smo se odločili, da bodo pri izboru sodelovali ne samo bralci Glasa, pač pa tudi športni delavci, trenerji, sodniki, športni novinarji in dopisniki, vse z željo, da bi dobili Čimbolj realno razvrstitev športnikov Gorenjske v letu 1975. Bralci bodo sodelovali s kuponom, ki ga bomo objavili v prihodnji številki Glasa, vse ostale pa bomo posebej povabili, da bi na naše vabilo odgovorili z anketnim listom. K izbiranju bomo povabili tudi naše dosedanje »zmagovalce« — najboljše gorenjske športnike v 19 letih, ko smo organizirali našo anketo. Leto 1975 je leto žensk in je prav, da tudi športnicam posvetimo večjo pozornost. Doslej sta bili na Gorenjskem »proglašeni« za najboljši le Barbara Koncilija in Lidija Svare. V vseh ostalih letih pa so bili vedno »zmagovalci« moški. Zato smo se odločili, da bomo letos izbirali posebej najboljšega športnika, najboljšo športnico in najboljšo ekipo. Na anketnem listu se boste morali odločiti le za eno osebo, torej boste na listek napisali le najboljšega športnika, najboljšo športnico in najboljšo ekipo. Že danes vas prosimo za sodelovanje. Uspehov posameznikov in ekip je bilo tudi letos dovolj. V slavnostni številki za dan republike pa bomo objavili izid glasovanja, v decembru pa na posebni zabavno-športni prireditvi uradno proglasili. V devetnajstih letih našega izbiranja so bili najboljši gorenjski športniki: 1956 Barbara Koncilija (PK Triglav) 1957 Vlado Brinovec (PK Triglav) 1958 Janez Kocmur (PK Triglav) 1959 Vlado Brinovec (PK Triglav) 1960 Janez Kocmur (PK Triglav) 1961 Marjan Pečar (SD Mojstrana) 1962 Janez Teran (namiznoteniški klub Triglav) 1963 Peter Lakota (ŠD Jesenice) 1964 Peter Lakota jfŠD Jesenice) 1965 Ludvik Zaje (SD Jesenice) 1966 Albin Felc (HK Jesenice) 1967 Lidija Švarc (PK Triglav) 1968 Ludvik Zaje (SD Jesenice) 1969 Peter Štefančič (SK Triglav) 1970 Jože Turk (KK Triglav) 1971 Peter Štefančič (ŠD Jesenice) 1972 Peter Štefančič (ŠD Jesenice) 1973 Marjan Mesec (SK Triglav) 1974 Bojan Ropret (KK Sava) Načrtno delo mladih planincev Člani planinske sekcije, ki deluje v okviru šolskega športnega društva »Janez Peternelj« na škofjeloški Sminaziji, so v četrtek, 30. oktobra, na rednem letnem občnem zboru Pogledali dosedanje delo ter si zastali smernice za delo v bodoče. Po'eg velikega števila mladih planincev so se občnega zbora udeležili j!}dl predstavnik planinske zveze Slovenije in urednik glasila Planin-s*!' vestnik Tine Orel, predsednik Planinskega društva Skofja Loka Miloš Mrak, :>fp ., svetovalec za telesno VzBojo pri zavodu za šolstvo SH Slo-Venjje Ivan Križnar in drugi. . »Planinska sekcija na škofjeloški Prnnaziji je bila ustanovljena pred '»"majstimi leti,« je na četrtkovem recanju povedal njen sedanji men-()r Prof. Branko Hoblek. »Žal pa vse (). letošnjega leta o kaki načrtni ^Javnosti ni bilo mogoče govoriti, v preteklem letu smo začeli tudi teoretičnim izobraževanjem pla-"jncev na gimnaziji. Pripravili smo P'aninsko šolo. Obiskovalo j« je pet-pndeset, uspešno končalo pa triin-^ajset dijakov. V planinski šoli so j! mlafli planinci seznanjali z našimi tujimi planinami, vremenom in vevarnostmi v gorah, rastlinstvom visokogorskem svetu ter z !!U!!enJa l)t»šifnja l),v<" Pomoči ob nesrečah ; E53i!fa-v•gorah' -,eR 'ega n> in načini ali so •etrif'"- t(1('a.iml<' opraviti tudi po en ace. en zimski vzpon na naše Wri gimnazijci so lani pripravili nin \0t skupinskih pohodov v pla-Krel rimskem času so zavzeli carico in Stol, poleti pa «» ««■ povzpeli na Begunjščico, Stol, Mojstrovko ter na streho Evrope — Mt. Blanc. Najmnožičnejši pa je bil zadnji pohod na Triglav. Pred dnevi se je namreč na najvišji jugoslovanski vrh povzpelo kar dvainštirideset dijakov. »Pomembno je, da spoznavamo naše gore v vsakem letnem času,« meni prof. Branko Roblek. »Seveda terjajo vzponi v zimskem času ter vzponi na visoke vrhove na tujem veliko priprav. Pri tem naši sekciji vedno radi priskočijo na pomoč izkušeni planinci. Alpinist in gorski reševalec, akademski kipar, Tone Logonder iz Škofje Loke nam je vedno na razpolago. Zanašamo pa se tudi na svoje moči. Kot že rečeno, je kar triindvajset dijakov uspešno opravilo planinsko šolo, član planinske sekcije Franc Vidic pa celo alpinistično šolo v Kranju.« Nato se je mentor prof. Branko Roblek zahvalil vsem, ki so tako ali drugače pomagali pri izvedbi planinske šole. Nazadnje je predstavnik planinske zveze Slovenije Tine Orel podelil diplome in priznanja vsem, ki so uspešno končali planinsko šolo, vsem, ki so osvojili vrh M. Blanca ter najboljšim gimnazijcem na nedavnem tekmovalnem pohodu na Luhrtik. Po končanem občnem zboru je alpinist Tone Logonder vsem zbranim z barvnimi diapozitivi predstavil pohode mladih planincev v preteklem let u. J. Govekar Sindikalno prvenstvo Kranja v odbojki Končalo se je tekmovanje v odbojki za pokal Občinskega sindikalnega sveta Kranj, ki se ga je udeležilo 13 moških in 7 ženskih ekip. Zaradi precejšnjega števila prijavljenih ekip so bile moške ekipe razdeljene v štiri, ženske pa v dve pred-tekmovalni skupini. Po ogorčenih bojih so se v finalno tekmovanje moških ekip uvrstili prvaki posameznih skupin: Pro-sveta, Iskra II., IKOS, Bolnica Golnik. Rezultati finala: Iskra II. IKOS 2:0, Prosveta : Iskra II. 2:1, Prosveta : Bolnica Golnik 2:0, Prosveta : IKOS 2:0, Iskra II. : Bolnica Golnik 2:0, IKOS : Bolnica Golnik 0:2. Vrstni red: 1. Prosveta b\ 2. Iskra II. 5, 3. Bolnica Golnik 4, 4. IKOS 3 točke. Izredno presenečenje je pripravila ekipa Prosvete, ki je že v predtek-movanju premagala lanskega zmagovalca — ekipo Iskre I., nato pa v finalu odpravila tudi ostale nasprotnike in tako osvojila pokal za leto 1975. Pri ženskah so v finalu igrale prvo in drugo uvrščene ekipe obeh pred-tekmovalnih skupin. Rezultati finalnega tekmovanja: Elektro : Golnik — Bolnica 0:2, SDK : OŠ Simon Jenko 0:2, Elektro : OŠ Simon Jenko 1:2, SDK : Bolnica Golnik 0:2, OŠ Simon Jenko : Golnik 2:0, SDK : Elektro 0:2. Vrstni red: 1. OŠ Simon Jenko 6, 2. Bolnica Golnik 5, 3. Elektro 4, 4. SDK 3 točke. Tekmovanje je dobro pripravila podkomisija za odbojko pri Občinskem sindikalnem svetu Kranj, vendar je treba opozoriti na neresnost nekaterih ekip, ki so poslale svoje prijave, kasneje pa se tekmovanja niso udeležile. M. Sajovic Se lani conska Ugaša stražiška Sava in Tržič, kipa sta se iz zahodne conske nogometne lige morala posloviti, v tej sezoni nastopata v gorenjski ligiA. Enajsterici se borita za prvo mesto, ki daje prvemu spet pravico uvrstitve v višje tekmovanje. Boji v tej gorenjski konkurenci so privlačni in kvalitetni, saj tako Sava in Tržič spet računata na uvrstitev v cono. V derbi srečanju v Stra-žišču - od tu je naš posnetek - so Stražišani brez težav premagali Tržičane in to z dokaj visokim izidom 5:0. (-dh) - Foto: F. Perdan gor enjska nogometna liga Visoka zmaga Save Iskra v vodstvu VIII. kolu sindikalnega prvenstva kranjske občine v vaterpolu so bili doseženi naslednji rezultati: Iskra : Planika 4:0, Sava : Ikos 5:2, Prosveta : Cestno podjetje 3:1, Zdravstveni dom : Tekstilindus 0:0. Na lestvici vodi Iskra s 0 točkami, pred Tekstilindusom 4, Savo 4 itd. Jutri, v sredo, je na sporedu IV. kolo, kjer se bodo srečali Iskra : Sava, Prosveta : Planika, Tekstilindus : Gorenjski tisk in Zdravstveni dom : Cestno podjetje. J. J. V nedeljo je bilo odigrano predzadnje kolo v gorenjski članski nogometni ligi. Rezultati: SAVA :TRŽIC5:0 (2:0) Kranj — igrišče v Stražišču, gledalcev 300, sodnik Ćufar iz Kranja. Kranjčani so odlično zaigrali in povsem zasluženo visoko odpravili ekipo Tržiča. Igrali so zelo dopadljivo in češče streljali na vrata gostov. BOHINJ : NAKLO 2:1 (1:0) Bohinjska Bistrica — igrišče NK Bohinj, gledalcev 250, sodnik Bekič iz Šk. Loke. Tekma v prvem delu je bila v lahki premoči domačinov, ki so dosegli vodilni gol. V drugem delu pa so se moči na igrišču izravnale. ŠENČUR : MEDVODE 4:3 (1:2) Šenčur — igrišče NK Šenčur, gledalcev 300, sodnik F. Gros iz Kranja. Tekma je imela dva različna polčasa. Domačini so dosegli zmagoviti zadetek tik pred koncem tekme. ALPLES : TRIGLAV 0:0 Železniki — igrišče NK Alples, gledalcev 200, sodnik Rupar iz Šk. Loke. Tekma ni bila zanimiva, ker so bili napadalci obeh ekip izredno nespretni in niso dosegli niti enega zadetka. JESENICE : ALPINA 3:1 (2:1) Jesenice — igrišče pod Mežaklo, gledalcev 300, sodnik Mesec iz Kranja. PECIVO Delovni dogovor na Goropekah l^aninsko društvo ,-. ',s organiziralo t radi „arije - Kranj je tudi ... ionalno sre-*~ članov upravnega odbora in Li 0rJeV Planinskih sekcij in sku-L P° šolah, organizacijah združenu ('tla' ustanovan 'n krajevnih ,-^Pn°stih. Letošnje delovno src-(}() Je*« bilo preteklo soboto na tUd°Pekah' U(leležila pa sta se ga % komandant štaba gorenjske (,a ? Muho Kržišnik in član zveznemu prsnega sveta Janko Smole, ki o h kranjskim planincem govorila *r)o!menu P,anir*stva za SLO in go-D| aarski politiki, zanimivi tudi za Jonsko organizacijo, (j^estanek na Goropekah je bil ie ayen, saj planinci niso ocenjevali LietoSnJe, temveč tudi prihodnje °ge. — PD Kranj Francija Ekarja °Po razvila živahna razprava, ki je Ma*.0p»a, da kaže ustanoviti še več 0lriskih sekcij in skupin. Le U goreRo^aJo organizirane pohode \ it\ n' zmanjšujejo možnosti nesreč" aninsko Izkušnje kranjskega dru-ki i?.0CJ|,vJjajo vsaj osnovno p Mv. azl>o. Izkušnje kranj te trditve potrjujejo. Izletov jih je organiziralo kranjsko Planinsko društvo, se je udeležilo že skoraj 4000 ljudi, pa se ni pripetila niti ena nezgoda. Zal ni za vodenje takih izletov usposobljenih ljudi. Planinsko društvo Kranj je slovenski /vezi že predlagalo usposabljati je planinskih vodnikov, ki bi bili za takšne naloge najprimernejši. Vendar odziva ni bilo. Zato se je društvo odločilo samo usposabljati vodnike. Govora je bilo tudi o finančnem položaju planinske organizacije. Predvsem pričakujejo planinci še večjo pomoČ od JLA in organizacije splošnega ljudskega odpora, saj so znanja planincev pri obeh dobrodošla. 'Tudi drobljenje planinske organizacije ne prispeva k umnemu trošenju denarja, ki ga pogosto še za osnovno dejavnost ni. Na Goropekah so se tudi dogovorili za slovesno proslavitev 30. obletnice Planinskega društva Kranj oziroma planinstva v kranjski občini v novi Jugoslaviji. Velikega pomena bodo tudi filmi o hoji v gore in varnosti, ki jih bo posnelo kranjsko društvo J. Košnjek TOZO n.sub.o. - LESCE šport med vikendom (12 KOŠARKA - V zvezni ligi no kosarkarice škofjeloškega Kroja gostovale v Zagrebu in izgubile z Industromontažo z 41:94 (21:46). V prihodnjem kolu bo Kroj doma igral z .Jezico. ROKOMET - V republiški moški ligi sla gorenjska predstavnika igrala takole: Šešir : tanj 18:1.1 «>:«), Izola : Tržit* 26:20 (13:13). V ženski ligi je Alples premagal Iskro 31:13 :ft), Kamnik pa presenetljivo /. visokim rezultatom kranjsko Savo 17:10 (10:6). Pari prihodnjega kola. Polet : Tržič, Jadran : .Šešir, Sava : Dobravlje, Slovan : Alples. ODBOJKA — Začelo se je tekmovanje v II. zvezni ligi zahod. Bled je v I. kolu premagal Salonit s 3:1. V republiški moški ligi se je tekma med Kamnikom in .Jesenicami končala z zmago Jesenic gladko s 3:0, v ženski republiški ligi pa so Jescničanke v Mariboru izgubile gladko s 3:0 z istoimensko ekipo. Pari prihodnjega kola: Jesenice : Forum, Jesenice : Krka (ženske). ŠAH - V V. kolu I. slovenske lige so bili doseženi tile rezultati: Solidarnost : Borec .5, Koper : Lesce 2:H. Jesenice Svoboda 5,5:4,f>. V vodstvu so Lesce s 37 točkami. Pari prihodnjega kola: Lesce : Kočevje, Borec : Koper, Novo mesto : Jesenice. J. J. Domačini so dobro zaigrali in zasluženo odpravili sicer zelo borbene goste iz Žirov. LESCE : BLED 2:4 (1:2) Lesce — igrišče NK Lesce, gledalcev 400, sodnik Ključevič z Jesenic. Za srečanje je vladalo veliko zanimanje. Bled je bil tehnično boljši in je po zaslugi odličnih napadalcev povsem zasluženo osvojil dve točki. Na lestvici vodi Sava s 16 točkami, pred Bohinjem in Šenčurjem, ki imata po 14 točk. P. Novak Naš komentar Sezona krosov končana S krosom časnika Politike v Beogradu se je končala jesenska sezona krosov v Jugoslaviji. Če ugotavljamo množičnost, so ti krosi širom po naši domovini najmasovnejša atletska manifestacija pri nas, saj teče vse do končnih obračunov nad pol milijona tekmovalcev, in to od najmlajših naprej. Tu pa ne gre samo za tekmovalne dosežke in najboljša mesta,. gre predvsem za namen, koliko si pripravljen preteči in koliko si pri močeh. Zato tudi taka množičnost, ki že sama po sebi sili za odlično reklamo za kraljico športa — atletiko. Marsikaterega mladega nadebudneža že sam nastop na krosu, in če je le-ta povezan še z dobrim mestom, pripelje na atletsko stezo. Na desetem jubilejnem krosu ČP Delo pred tednom dni v Ljubljani je občinska reprezentanca Kranja prav v našem glavnem mestu dosegla enega največjih uspehov kranjske atletike nasploh. Osvojili so namreč pokal za prvo mesto v vseekipni konkurenci. Med vsemi 43 občinskimi reprezentancami je le zmagovalna — kranjska — tekla v vseh kategorijah. ' V vseh so bili v ospredju in le starejše pionirke so si priborile ekipno zmago. In kako malo je treba, da si lahko privoščiš tako imeniten uspeh. Treba se je le pravilno lotiti organizacije in uspeh je tu. Že občinski kros, ki je bil pred štirinajstimi dnevi pred glavnim v Ljubljani, je dal slutiti, da bodo Kranjčani tudi v Ljubljani v ospredju. Izbrani z občinskega krosa so nato prav na glavnem dosegli prvo mesto med vsemi. S svojo borbenostjo in brez odstopanj so dokazali, da so pravi športniki, ki se zavedajo, da tečejo ne samo za sebe, temveč za svojo reprezentanco in mesto. Vseekipni vrstni red: 1. Kranj 169, 2. Ptuj 155, 3. Novo mesto 153, 4. Tolmin 135, 5. Velenje 123 točk itd. D. Humer !§3li 14 K. Torek, 4. novembra 197 t Skofja Loka je letos najlepše slovensko mesto. Tako je pred nedavnim ugotovil računalnik na podlagi podatkov, ki mu jih je posredovala posebna komisija turistične zveze Slovenije. Za Škofjo Loko so se zvrstili: Bovec, Šentvid pri Stični, Luče, Velenje, Radenci, Kamnik in Ptuj. Vsi ti kraji so bili ocenjeni z oceno odlično, osemindvajset slovenskih mest si je prislužilo oceno prav dobro, dvanajst pa oceno dobro. Ocenjevalna komisija je menila, da je Skofja Loka letos brezhibna v vseh tekmovalnih pogledih. V mestu pod Lubni-kom je še vedno dovolj zelenja, poleti je bilo veliko cvetja na oknih, pa tudi ljudje po trgovinah, gostinskih lokalih, na bencinski črpalki in drugod so prijazni. Skratka, komisija v mestu ob sotočju Selščice in Poljanščice ni uspela, odkriti pomanjkljivosti in »črnih« točk. Je Skofja Loka res najlepše slovensko mesto, najlepši kraj med oseminštiridesetimi mesti, kolikor jih je ocenila komisija republiške turistične zveze? Je Skofja Loka upravičeno prva? Kaj mislijo o tem Škofjeločani? Andrej Pavlovec, ravnatelj muzeja na loškem gradu v Skorji Loki: »Će je Škofjo Loko za najlepše slovensko mesto izbral računalnik, potem temu dejstvu najbrž ne gre oporekati. Ugotovitvam računalnika moramo verjeti. Skofja Loka je res lepo mesto. Menim pa, da napori loških turističnih delavcev letos niso bili prav nič večji kot prejšnja leta. K boljšemu vtisu brez dvoma največ pripomorejo urejene fasade, delna ukinitev prometa skozi mesto in najbrž še kaj drugega. Nikakor pa ni mogoče zanikati, da je v mestu pod Lubnikom še vedno moč najti tudi ,črne' točke, ki pa jih je tokrat najbrž računalnik skupno s komisijo nekoliko .spregledal'. Za zelenje in cvetje v Škofji Loki res dobro skrbijo. Tudi med bloki v novozgrajenih naseljih je že posajeno drevje. O prijaznosti domačinov ne bi mogel povedati kaj več! To znajo oceniti tisti, ki pridejo v Škofjo Loko le malokrat.« Helena Zbukvič, natakarica v bifeju Krona v Škofji Loki: »Zame je Skofja Loka že od nekdaj najlepši kraj. Zato sem na priznanje, ki ga je naše mesto prejelo letos, še posebno ponosna. Menim, da je k uspehu mnogo pripomogla tudi lepa okolica. Rada zahajam v naravo. In tu moraš narediti le nekaj korakov, pa si že iz mestnega hrupa. Na žalost pa imamo gostinci le malo prostega časa. Kdo je najzaslužnejši za uspeh, za osvojitev prvega mesta? Najbrž je v prvi vrsti treba pohvaliti prizadevne turistične delavce. Pa tudi gostinci se prizadevamo, da bi bili naši gostje čimbolj zadovoljni. O, šibke točke je v Škofji Loki kljub osvojenemu prvemu mestu še vedno mogoče najti. Tudi v gostinstvu! Več domače hrane, domačih posebnosti, bi morali ponuditi gostom. V vsakem primeru pa se mi moramo znati približati gostom in ne oni nam!« Lojze Raj gel j, referent za krajevne skupnosti pri skupščini občine Skofja Loka: »Skofja Loka se je ob praznovanju 1000-letnice močno pomladila. Prav zato je v tekmovanju republiške turistične zveze že lani zasedla drugo mesto, letos pa je celo prva. Čeprav je rezultate posredoval računalnik, vrstnemu redu ne gre oporekati. V zadnjem obdobju je bil domala v celoti urejen stari del mesta, urejeni so bili kulturni spomeniki, lokali. .. Tudi krajevna skupnost zaradi prispevka za mestno zemljišče razpolaga z večjimi sredstvi. Ta denar gre za urejanje parkov, nasadov, za asfaltiranje poti itd. Tudi izobraževanje je izjemnega pomena! ,Crne' točke? Mislim, da mora zavod za spomeniško varstvo čimprej dokončati začeta dela, da je treba odstraniti pogorelo Pepetovo hišo pod občino, da je treba skrbeti za čistočo.« J. Govekar Program organov SZDL . ) osnovni šoli dr. Janeza Mencins v Bohinjski Bistrici, v ansamblu e klarinet, sicer pa je tudi Ple^s0d »Najtežje je bilo, da smo se P° o, da smo »c r- eP Ko je bil končan e 1 do sekunde na*g borili s časom nastop, si moral _ čno biti že na drugem. Ce si z»— ,an so ti odšteli točke. Tako smo čez & plesali, ponoči pa prah perilo a stili garderobo.« . no- Kot rečeno, folklorna skupin« y hinj obstaja že dobrih enajst i jh *— času se je izmenjalo že k» ^ članov. Plesalci so iz vse« -e tem sto hinjskih krajev razen « —^ vasi, kjer imajo svojo tolKioi i$ pino. Nimajo najboljših P°^J star čali. Sicer pa so odločen«, ^pTe) folklorna skupina Bohinj J?f^ultUj živela in skrbela za pestrejsza pred-no dogajanje v Bohinju »n.n ob^8' stavitev gorenjskih P1^s.oVna raznl jev širom po domovini in prireditvah v tujini. ... ja zap1' Nazadnje so me zaprosili. ^jet-šem, da se zahvaljujejo vsem V^ffi jem, ki so plesalcem odobrili ^otiw. plačan dopust za nastop v ^ k' posebno pa še podjetju Lir • p0t je tudi finančno podprlo njim xnjo v Francijo. Potne stroške za * {0\-udeležbo v Dijonu mora nanu klorna skupina kriti sama. ^ 45-let ni Stanko Hodnik, ki je predsednik upravnega odbora, najstarejši plesalec in umetniški vodja skupine, ima nemalo izkušenj s številnih nastopov. »To, kar smo zdaj doživeli v Franciji se ne da primerjati z nobeno drugo prireditvijo. Najstarejši član ansambla nam je na primer na nekem nastopu, v približno kilometer dolgi ulici, kjer smo morali neprekinjeno plesati na prostem, in sicer na granitnih kockah, dobesedno zlezel skupaj. Peljali so ga za nami z rešilnim vozom. Vendar si je kmalu opomogel in ko je že v rešilnem avtomobilu začel spet vleči meh, so se celo organizatorji čudili. Jaz na primer še nisem imel na nastopu mokrega .lajpča', na teh nastopih se mi je komaj sproti posušil.«