GDK :266 Vloga in pomen protivetrnih nasadov Jože PAPEŽ* 1. UVOD Različne oblike vegetacije zmanjšujejo neprijetne posledice stalnih vetrov na kme- tijskih zemljiščih, ki so v njihovi neposredni okolici. To so lahko večji gozdni kompleksi, manjši gozdiči, skupine drevja in omejki. Kjer naravne gozdne vegetacije ni več, so se enako uspešno izkazali vrstni nasadi drevja s strnjeno ali propustno vertikalno steno. Prvotno je veljalo, da protivetrni nasadi preprečujejo le erozijo tal. Novejši izsledki pa kažejo, da tudi povečujejo do- nose kmetijskih kultur, povečajo izkoristek hrane pri živini, uravnavajo kopičenje in taljenje snega, zmanjšajo porabo energije v gospodarskih in stanovanjskih objektih, oblikujejo habitate prostoživečih živali in poživijo estetski videz kulturne krajine. 2. ZGRADBA PROTIVETRNIH NASADOV Raziskave delovanja protivetrnih ovir so pokazale, da so najbolj uspešni nasadi, ki dosežejo višino 20m in več, drevje pa ima veje od vrha do tal. Nasadi morajo biti stopničasti in morajo poleg vladajočega zgornjega sloja imeti še polnilni drevesni in spodnji grmovni sloj. Nasadi morajo biti prepustni za veter, vendar brez večjih od- prtin v vertikalni steni, skozi katere bi veter povečeval hitrost in posredno povzročal še večjo škodo. Enovrstni nasadi vseh teh zahtev ne izpolnjujejo, zato so najprimer- nejši dvovrstni nasadi listavcev, ki so široki 6-7 m. Za snovanje vrstnih nasadov so najbolj primerne drevesne in grmovne vrste, ki rastejo v naravnih gozdnih združ- bah, tem pa se doda tudi hitrorastoče * Mag. J. P., dipl. inž. gozd., Soško gozdno gospodarstvo Tolmin, 65220 Tolmin, Brunov dre- vored 13, Slovenija. 402 G. V. 9-10191 drevesne vrste . Zgradba vetrobranskih pa- sov je prikazana na sliki 1. 3. DELOVANJE VETROBRANSKIH PASOV Vetrobranski pas je porazna ovira, ki na zaščitenih zemljiščih na zavetrni strani zmanjša moč vetra tako, da ga dvigne nad oviro (na privetrni strani je zmanjšanje moči vetra dosti manjše). Na sliki 2 je prikazano zmanjšanje hitrosti vetra v večvrstnem na- sadu z gostoto 50--05% (50-35% prepust- nost za veter). Na razdalji, ki znaša 8 višin nasada, se na zavetrni strani zmanjša hi- trost vetra za 50 do 75 %, na razdalji 8-12 višin nasada se hitrost vetra zmanjša za 30-50%, na razdalji 12-20 višin nasada pa se hitrost vetra zmanjša za 20-30%. Sistematično in pokrajini ustrezno na- meščeni protivetrni nasadi dvignejo prvotni talni veter, ki ga ni več opaziti blizu površja, ampak le v določeni višini nad tlemi. Takšno odklanjanje vetra prinaša skupni učinek pojemanja ostrosti zavetrnih razmer in na- stopajoče privetrje. Če so vetrobranski pa- sovi ustrezno postavljeni, je mogoče uspe- šno zavarovati obsežne ravninske predele in izboljšajo se ekološke razmere, ki so pomembne za intenzivno pridelovanje polj- ščin. 4. KONTROLA ODNAŠANJA RODOVITNE ZEMLJE Tla z zelo fino in peščeno teksturo in tla, ki ne tvorijo skorje, so izpostavljena vetrni eroziji. Ko veter doseže tako moč, da se prično premikati delci zemlje, je stopnja erozije proporcionalna s tretjo potenco hi- trosti vetra. Zato celo zmerno zmanjšanje hitrosti vetra, ki ga povzroči protivetrni na- sad, močno zmanjša odnašanje rodovitne zemlje. Zaradi tega so vetrobranski pasovi učinkovito sredstvo za zmanjšanje eolske erozije ... S. POVEČANJE DONOSOV Vetrobranski pasovi ne zmanjšujejo le hitrosti vetra in s tem odnašanja rodovitne zemlje, ampak tudi povečujejo donose polj- ščin in travinja. Z zmanjšanjem hitrosti vetra se zmanjšata tudi koeficient transpiracije in evaporacija, poveča se vlažnost zraka in tal in s tem tudi asimilacije, saj že veter s hitrostjo 3m/sek zmanjša asimilacije. Zmanjšanje asimilacije pa je odvisno od vrste rastlin. V svetu so že precej raziskali vpliv vetrobranskih pasov na povečanje donosov, zato bi navedel nekaj primerov: - Na Novi Zelandiji so pri ovsu ugotovili, da je bil pridelek za 35% večji, če so bile njive na zavetrni strani vetrobranskih pa- sov. - V Nebraski (ZDA) so z osnovanjem .vetrobranskih pasov povečali pridelek para- dižnika za 16 do 44 %. - Na Škotskem so pri travinju (Festuca arundinacea in Lolium perenne) ugotovili, da zaščita z vetrobranskimi pasovi ne po- veča produkcije suhe snovi pri prvi košnji, pri drugi košnji pa kar za 28 %. 6. ZAŠČITA GOVEDA IN DROBNICE Med najbolj opaznimi koristmi vetrobran- skih pasov je zaščita živine. Vetroprepustne ovire zmanjšajo hitrost vetra na zavetrni strani in se bolj obnesejo kot trdne ograje. V ZDA so s poskusi ugotovili, da se pri 20% prepustnosti ovire poveča izkoristek hrane za 18 %, pri teži pa se je pridobilo kar 25 %. V Kanadi pa so ugotovili, da ima v hudih zimah z vetrobranskimi pasovi za- ščitena goveja živina za 12% večji prirastek teže kot nezaščitena. 7. VPLIV NA SNEG Protivetrni nasadi vplivajo na snežne raz- mere na naslednji način: - Vetrobranski pasovi preprečujejo od- našanje snega, zato ostane sneg na zašči­ teni površini enakomerno porazdeljen. - Na zavarovanih zemljiščih se sneg tali 5-13 dni pozneje kot na nezavarovanih. - Na zavarovanih zemljiščih izkoristijo rastline skoraj vso snežnico. - S sistemom vetrobranskih pasov, ki so od cest oddaljeni za 8-1 O dreves nih višin odraslega drevja, se da učinkovito izogniti snežnim zametom. Slika 1: Shematični prikaz vetrobrana (po Božiču, 1969.) Dvovrstni .f-1 +-2,5+1-1- .j-- S· 1m ---.1- Enovrstni +--- 4 -+--- 4 --1- O. tr · • ~ 3m . . . t! G. V. 9-10/91 403 8. IZKORISTEK ENERGIJE Vpliv vetrobranskih pasov na porabo energije v stanovanjskih in gospodarskih poslopjih so začeli proučevati šele po l. 1973, po prvi energetski krizi. V Kanadi so delali poskuse in ugotovili, da je zaščita z vetrobranskimi pasovi zmanjšala porabo energije za 22%. V severovzhodnih prede- lih ZDA ocenjujejo, da zaščita hiše z dre- vjem pripomore k 1 O% prihranku energije pri ogrevanju, stroški poletnega hlajenja pa so manjši kar za 80%. 9. ŽIVALSKI HABITATI Za vse vrste ptic, majhnih sesalcev in tudi za srnjad so pravilno osnovani vetro- branski pasovi, ki so sredi intenzivno obde- lanih kmetijskih površin, nujno potrebne oaze, ki jim nudijo prostor za gnezdenje in poleganje mladičev, hrano, zavetje in pro- stor za počitek. Ker s sodobnim načinom obdelave kmetijskih zemljišč nenehno krčimo manjše gozdičke, skupine drevja in grmovja, ki so prosto živečim živalim dose- daj nudili zavetje, so zelo potrebni pravilno oblikovani protivetrni nasadi s polnilnim in grmovnim slojem. 1 O. LESNO-PROIZVODNA FUNKCIJA če pri osnovanju protivetrnih nasadov lahko uporabimo tudi hitrorastoče drevesne vrste (križanci ameriških in evropskih topo- lov, vrbe, črna jelša in rdeči hrast) .. v zelo kratkem času proizvedemo velike količine lesa. Protivetrne nasade, ki jih tvorijo le hitrorastoči listavci, je potrebno pogosto obnavljati. Zato so primernejši mešani na- sadi, vendar jih moramo osnovati tako, da z odstranitvijo zrelih hitrorastočih dreves ne bomo ustvarjali vrzeli, ampak le povečali prepustnost za veter. 11 . PRIMERJAVA KORISTI IN STROŠKOV Prepričati lastnika zemljišča, da naj osnuje vetrobranski pas, je bila vedno težka naloga. Težava je v tem, da so vse koristi dolgoročne. Celo za najprej vidno korist, kot je povečanje hektarskih donosov, mora preteči precej let, da jo opazimo. Povrh vsega je potrebno posajena drevje in grmo- vje nekaj let intenzivno negovati, da ga ne zaduši bujna zeliščna vegetacija. Če upo- rabljamo hitro rastoče drevesne vrste, vedno preti tudi nevarnost škod zaradi bo- lezni in škodljivcev. Povrhu pa se lastniki še težko odločijo za opustitev proizvodnje na zemljišču, ki naj bi bilo namenjeno za vetrobranski pas. Kljub vsemu je nesporno, da je v razvitem svetu osnovanje in vzdrže- vanje protivetrnih nasadov že del kmetij- skega in lovnega gospodarjenja, ki ga sofi- nancira država, hkrati pa je to pomemben del gozdarske stroke, ki mu pri nas še ne posvečamo dovolj pozornosti. Slika 2: Moč vetra na zavetrni strani ovire, izražena v% od dejanske hitrosti vetra na prostem. Višina ovire je narisana v večjem merilu kot razdalje za oviro. (po Baeru, 1989) SHER VETRA - ----= ~~~----_-~ -~-- ._ ----- '-. 25·50% 70·90% . . O SH 10H 15H ZOH 404 G. V. 9-10/91