iMin^ slovenski dnevnik v Zjedinjenih državah. Izhaja vsak dan izvzemfi nedelj in praznikov. GLAS NARODA List slovenskih delavcev v Ameriki. The only Slovenic daily* in the United States, Issued every* day* except Sundays and Holidays. RLEFON PISARITE: 4687 COBTLANDT. Entered as Second-Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y-, under the Act of Congress of March 3, 1879. iro. 26. — ŠTEV. 26. NEW YORK, MONDAY, FEBRUARY 1, 1909. — PONEDELJEK, 1. SVEČANA, 1909. TELET ON PISARNE: 4687 COBTLANDT. VOLUME XVLL — LETNIK IVLL Prava zima. Izreden mraz. PO VSEJ REPUBLIKI JE ZAPADLO OBILO SNEGA IN ZAVLADAL JE IZREDEN MRAZ. Promet te vedno ni popolen; po nek-terih krajih so nastali po -20 čevljev visoki zamtti. OBILO ŠKODE. Chicago, 111., 1. febr. Kakor vsako lete, take je tudi letos zavladala prava zima šele sedaj, ko je nastopil mesee februarij. Že koncem januarja je skoraj po vsej republiki divjal saežai vihar, ki je napravil vse polno ftede zlasti pa pri prometu, kajti p» aekterih krajih je bil železniški promet popolnoma ustavljen. Posledica zadnjih snežnih viharjev je ps bil« ta, da je sedaj zavladal pov-aodl, slasti pa na iztoka, oziroma ob Atlantiku izreden mraz. Na zapadu so nastali na nekterih krajih po 20 čevljev visoki zameti, tako, da na redni premet niti misliti ni. Vlaki še vedno prihajajo v Chicago in drugam z velikimi zamudami. Denver, Colo., 1. febr. Zadnji bliz-aard je prinesel vsemu Cok>radu snežno odejo, ktera je na ravninah od 7 do 10 čevljev visoka. Zameti segajo pa do višine 20 čevljev. Semkaj ni prišlo v*e polno osebnih vlakov, kajti večina jih je obtičala v saegu na malih postajah ali pa na stranskih fcirovih. Potniki aiso v nevarnosti, kajti vsi vlaki so preskrbljeni s je-* tri nami. • • • Tncfi na jucru imajo sedaj prave *i«o in snežni vihar, ki je divjaj v Texasn je napravil najmanj za pol milijona dolarjev škode. Tudi v N<*w Yorku aroo dobili po nainjem snepn ijr.redeci mraz in da-nsinji dan je v letoSnjej »imi naj-datira vno je vreme krasno. Mestece bode zgrnole Btiea, N. Y„ 1. febr. Mesteee Belts, ki se najlepfte razvija, bode v kratkem zginole iz aewiskega površja, kajti tam, kjer stoji sedanj pri jejmo menteee, bodo zgradtli veKJd nasrp. Da se bode 7i mei-Seeem to zgodilo. se je že dolgo zatrjevalo. toda tearru ni "brtfcel nihee vorjMi. Včeraj tm pa priSh Ijekaj vladlai urddciki, Irteri s« prijeli z meritvami in po-Wnt Bo prebivaJoem nnraaiK, da ■»♦rajo a< 1 i svoje hiše di Hi picfcelifL Meetoee Doka je bile Fred Ti Teli vtanovljeoo. Dvakrat dvojčki v 90 PiUabarg, Pa., 36. jan. Mre. Wm. P. Mason, je tekom dvajsetih mese-'•»'Irikrt pfevila dWjOe. Ma eba dečka, d očim so biB prvi dvojAri dekliee. Vsi Štirje otreei se sdravi in se dobro razvijajo. PeroftU se je z 88 in ločil s »1 leti. Des Moines, Towa, 31. jan. Jacob St. Lawrence, ki je star »1 let, je vložil tožbo na ločitev zakona od svoje mlade žene, s ktero se je pred tremi leti poročil, nakar si je ona prilastila njegov denar in ga os ta rila. Ubegla je bila njegova prva Nezgode na železnicah in ttjih posledice. CHICAGO, INDIANAPOLIS & LOUISVILLE ŽELEZNICA, MORA PLAČATI 30 TISOČ DOL. ODŠKODNINE. Na Erie železnici sta zadela skupaj dva vlaka; j eden mrtev več ranjenih. NA DELAWARE & HUDSON. Zopet nezgoda na visokem morju. PARNIK ST. LOUIS OD AMERICAN LINE JE ZGUBIL NA VISOKEM MORJU SVOJE KRMILO. Kljub temu pa pride velikanski par-nik danes v našo luko. POPRAVE V BROOKLY1TU. Chicago, 111., 31. jan. Chicago Indianapolis & Louisville železnica je bila obsojena, v plačilo odškodnine v znesku $30.000, ktero svoto dobi nek čuvaj izogibališČ, kteremu je nek vlak o d vozil obe nogi. Pittsburg, Pa.. 31. jan. Pri Beaver Falls, na Pittsburg & Lake Erie železnici sta zadela včeraj skupaj dva vlaka. Pri tem je bil jeden vslužbe-nec na mestu ubit dočim je bilo več delavcev več ali manj ranjenih. Albany, N. Y.. 31. jan. Dva tovorna vlaka Delaware & Hudson železnice sta pri Richmondville skupaj zadela. Trinajst vagonov je bilo pri tem razdejanih, toda le jeden vsluž-benec je bil ubit. Njegovo truplo je še prtd razvalinami vagonov. Dsaarjs v staro domovino pogljsino za % 10.36 ............. 60 kron sa 20.60............. 100 kros sa 41.00 ............. 260 kros sa 102.60............. 500 kron sa 204.60............. 1000 tam za f1018.50 ............. 6000 Pefesrina je vfceta pri tek Sou se nakazane vsote izplačajo brez vinarja odbitka Na*« denarne poČljatve izplažaje c. kr. poštni hranilni urad v 11. do 12. dneh. Denarje nam poslali je najpHK-nsje de 26-00 ▼ gotovini v priporo-ah registriranem pisan, večje po aH pa lfe« York FRANK SAX8B CO. M Oertlaadt St., *ov York. M. Y. 6104 St. Olaftr At»« V. K, Napredek. Galveston, Texas, 31. jan. asi, ko življenje cowboyev, o kterih romantičnem življenju se je že napisalo vse polno knjig, ne bode več tako burno, kakor je sedaj. Tudi bodo napočili vasi, co cowboyev sploh več ne bode, kajti mesto njih bodo divjali po prerijah našega zapada navadni avtomobili in mesto cowboyev bodo zavzeli navadni šoferji. Tako so namreč sklenili lastniki velikih ranehev v Tex asu, kajti avtomobili so prve izkušnje izvrstno prestali in z njimi je mnogo ložje loviti živino, kakor s konji in ljaso. Petnajst sinov. l^ogauf«port, Ind , 30. jan. Mr. in Mrs. Christopher Roller iz Noble Township sta dobila včeraj svojega petnajstega sina. Njegovemu prihodu na svet je prisostvoval dr. J. A. Downey, ki je pomagal tudi vsem ostalim dečkom na svet. Mr. Roller je nepopisno ponosen na svoje sinove, vendar pa ne zahteva od predsednika Roosevelta posebne medalje, kajti on je prepričan, da je dolžnost vsakega državljana skrbeti za to, da ima po možnosti veliko rodbino. On tudi izjavlja, da petnajst sinov' še' nikakor ni mftogo in trdi, da bode skušal dobiti še par deklic. Umor in samomor. Norfolk, Va., 30. jan. Ti^ovec P. C. Edwards, je včeraj »t-Teljal na svojo ženo, ktero je smrtno ranil. Potem je streljal tudi na svojo malo hčerko, in končno je tndi sebi pognal svinčenko v glavo. Žena in hčerka še živita, dočim je on obležal na mestu mrtev. Rokopis iz Kristanove dobe. Petrograd, 30. jan. "Ruskaja Vje-domoe>ti", glasilo moskovskega vse-niilišča, je dobilo iz Danuuska brzojavk o, da so tam našli v neki stari knjižnici rokopis iz Kristusove dobe' V rokopisu je novih podatkov o Kristusovem življenju. Rokopis obsega 3116 strani. Podrobnosti še manjkajo. V novejšem času skoraj ne mine niti jeden dan, da nam brezžični br-zojav ne javi o kakej nesreči ali nezgodi, ki se je pripetila na visokem morju. Zadnje tako poročilo je dobilo vodstvo parobrodne družbe American Line, ktero javlja, da se je velikemu parniku St. Louis na morju zlomilo krmilo. Parnik je bil včeraj popoludne pri svetilnemu parniku na višini Nan tucket, in kljub nezgodi, ki se je pripetila, bode še tekom današnjega dneva prišel v našo luko. Na parniku je 1000 potnikov, kteri pa niso v niti najmanjšej nevarnosti. Prvo tozadevno brezžično vest je dobilo, kakor rečeno, tuk. vodstvo American Lin.?, ki je lastnica imenovanega parnika. Kapitan je sporočil, da se je na vsem potu iz Evrope moral bori'.i z viharji, kteri so krmilo njegovega parnika na sredi oceana zlomili. Vodstvo družbe je poslalo parniku nasproti vlačne parni-ke do Eire Islanda. K<> se izkrcajo potniki, poslali bodo parnik v brook-lynsko Navy Yard, kjer ;ra bodo popravili. $130,000 ukradeL Slovensko-Amer. koledar. Rojakom naznanjamo, da imamo le se 300 iztisov Slovensko - Amerik anskega Koledarja na razpolago. Dasiravno smo izdali letošnji koledar v 6000 iztisih, je skoraj že posel, in vsled tega poživljamo rojake, ki so se brez Koledarja, da ga brzo naroce, kajti vsa kasnejša naročila ne bodemo mogli več jemati v odr. Uredništvo "Glas Naroda", «2 Oertlaadt St, X«v York OKty. Južne republike. Gomez in Venezuela. PREDSEDNIK REPUBLIKE VENEZUELE JE PRIČEL VLADATI RAVNO TAKO, KAKOR NJEGOV PREDNIK. Bivši predsednik Castro se namerava v kratkem vrniti. ZAPLETEN POLOŽAJ V WASHINGTON^ Mobile, Ala., 30. jan. C. C. Dickens, ki je ukradel $100,000 denarja v gotovini in za $30,000 raznih bon-dov, vsled česar bi se imela vršiti proti njemu kazenski obravnava, je neznano kam ušel. Denar je ukradel in poneveril pri English Manufacturing Co., ktero je več let upravljal. Denar in bonde je jednostavno vzel iz bančnih blagajn, ktere je imela imenovana tvrdka v najemu. Dickens je zginol že v minolem tednu, toda šele sedaj se je dognalo, da se ne bo več vrnil. English Manufacturing Co. je sedaj v skrajno slabem stanju in bode najbrže prisiljena napovedati bankerot. Detektivi so dognali, da se je Dickens odpeljal proti severu po Nashvillskej železniei. Draga jajca. Chicago. 111., 1. febr. Jajca so se tukaj izredno podražila. tako, da morajo sedaj plačevati mali odjemalci za ducat jajc po 45 centov. Trgovci z jajci trdijo, da se bodo še bolj podražila, ako bode mraz trajal še nekaj časa. Zajedno se pa trdi, da je neka korporacija pokupila vsa jajca in potem podražila svoje blago- Velikanski kanal, Washington, 1. febr. Tekom tega bedna bodo v kongresu pričeli razpravljati o zakonskem predlogu, ki priporoča, da se zgradi kanal, ki bode vodil iz Bostona do Mehikanske-ga zaliva, oziroma, ki bode večji, kakor oni, ki ga namerava zgraditi Rasija iz Baltika v Črno morje. V to svrho bodo porabili vse velike reke osrednjega zapada, kakor tudi razna jezera. Kanal bode veljal $500.000.000. Na električnem stolu. Ossiaing, N. Y., 1. febr. Tekom tega tedna bodo v državnih zaporih t Sing Singu eJektrokucijonirali italijanskega morilca Sal vato re Go-vernaie, ki je bil obsojen v smrt, ker je lani v New Yorku ustrelil dva policaja, ki sta ga hotela aretovati radi nekega pretepa. Governale je vložil prošnjo za pomiloščenje, toda sroveroer ni hotel privoliti v njegovo prošnjo. Mase ladije v Maroku. Tangier, Maroko, 31. jan. Oklop-niei Z jed. držav Georgia in Nebraska sta dospeli včeraj v tukajšnjo luko in sta pozdravili z običajnim streljanjem zastavo novega sultana Mulaj Haflda. Washington, 1. febr. Vse izgleda tako, kakor da bode Venezue' »stala še v naprej ono kar je bila, namreč, da bode. skušala na gospodarskem polju ostati neodvisna. Položaj v imenovanej republiki se v novejšem času za inozemstvo skrajno ne-povoljno razvija in pri tuk. državnem oddelku ne vedo, kako naj nastopijo proti Venezueli. Položaj na jugu se namreč nikakor ne razvija tako, kakor so pričakovali v Washington n, tako, da tukaj nihče ne ve, pri čem da je. Novi predsednik Gomez. je bil povsem naklonjen Zjed. državam, ko je prišel naš posebni poslanik v Caracas in je izjavil, da je pripravljen .obravnavati z Zjed. državami, da se tako zopet uvede med našo in venezuelsko republiko dipIomatic.no razmerje. Vse sanje naše vlade so se" pa se-.daj izjalovile, kajti obravnave z novim venezuelskim predsednikom so izpadle ravno tako nepovoljno, kakor one, ki so se svoječasno vršile med našo državo in predsednikom C astro m, kterega Gomez brezdvom-no v vsakem oziru posnema. Obravnave ?o vsled tega sedaj popolnoma ustavljene, kajti Gomez ne more dalje. Gomez je nanaval Italiji povodom potresne katastrofe, častnim rimskim mešea- Ogcmj v Mi. V ljwtekej šoli v Perth Awboy, N. J., je vSeraj svežer nastal požar, ki je napravil 1« $S0M škočs. Poslopje je tako psiksetavsno, da bedo morati s poakssi sa nekaj šssn prenehati. 1MB «,4a«» poia* — »>iB tatovi, s kteri mi ta Dunaj. 30. jan. Državnozborske-inu odseku za inostrana dela je avstrijski ministerski predsednik naznanil, da upa. da pride končno vendarle do sporazuma med Avstrijo in Turčijo. To je naznanil povodom debate o aneksiji Hereeg - Bosne. Ministerski predsednik tudi upa. da se bode Turčija zadovoljila z avstrijsko odškodnino, povedal pa ni, bode li tudi Ogrska prispevala k tej odškodnini. Nadalje je ministerski predsednik tudi izrazil nado, da bode bojkot proti avstrijskemu blagu v Turčij'" kmalo dokončan, dasiravno dosedaj o koncu bojkota še ni opaziti niti najmanjšega znamenja. Ministerski predsednik je tudi govoril o '' usta vi" kakoršnjo namerava Avstrija dati Hereeg - Bosni in da se bosanski "deželni zbor" snide prihodnje poletje. "'Ustavo" bodo izdelali jednostavno v Avstriji po avstrijskem načinu, ne da bi pri tem vprašali prebivalstvo. Carigrad. 30. jan. Governer dri-nopoljskega vilajeta javlja vladi, da je Bolgarija odpozvala od turške meje svoje vojaštvo, in da bode baje tudi rezerviste v kratkem poslala domov. Sofija. 30. jan. Bolgarska vlada je zastopnikom inozemstva izročila ?pomenice. v kterej se pritožuje radi zadržanja Turčije in izjavlja, da bode Turčija za vse posledico odsrovnr-na. Carigrad, 31. jan. I/. Sofije ^e javlja, da Bolgarija niti ne mi^-li, da bi plačala Turčiji večjo odškodnin«), ne:?o je ona. ktero je že ponudila za pripoznanje svoje neodvisnosti. Polesr tega se tudi javlja, da v slučaju ako se Turčija kmalo ne zadovolji 7. S"2 milijoni levov (10 mit. dolarjev) odškodnine, končno ničesar ne dobi. kajti Bolgarija potem ne bode več skrbela za vzdržanje mi-ru. Tukajšaji zastopniki velevlasti skušajo izposlovati sporazum in upajo, da bodo v kratkem to dosegli. Obravnave med Avstrijo in Turčijo glede pripoznanja aneksije Hereeg - Bosne, se še vedno nadaljujejo in do sporazuma še vedno ni prišlo. Dunaj, 1. febr. Obravnave med Avstrijo in Turčijo glede pripoznanja aneksije Hereeg - Bosne se nadaljujejo in danes se zatrjuje, da se bodo končno baje vendarle završile po volj no, tako, da pride med obema državama do sporazuma. Zapisnik sta sedaj obe državi popolnoma predelali. toda kljub temu je v njerru še vse polno točk. o kterih se Avstrija in Turčija ne moreta sporazumeti. Carigrad. 1. febr. Veliki vezir Kjamil paša je poslal v Sofijo energično noto, s ktero odločno zahteva, da se i mi naznani, namerava li Bolgarija s Turčijo še obravnavati ali ne več. Vsled tega ni izključeno, da pride do vojne, in Rusija, kterej je na tem. da se ohrani mir. je poslala v Sofijo posebno noto, s ktero zahteva od Bolgarije, da vzdrži mir. Jednako noto |^>do poslale v Sofijo ; tudi druge velevlasti. Velevlasti so zelo vznemirjene, le v Parizu in na Dunaju so prepričani. da največja nevarnost ne preti iz Bolgarije, temveč iz Srbije in Črne gore. Cena vožnja. Parnik Austro-Americana trte MARTHA WASHINGTON d pluje dne 6. februarja. Vožnji li-ttek velja is New Torka: do Trate ali Reke____$28.00 de Ljubljane ...... 28.50 do Zagreba ........ 29.20 do Karlovea ....... Petrograd. Rusija. 30. jan. Iz Teherana. glavnega rm-^ta Perzije, se javlja listu "Kusj". da je nedavno prišlo v perzijskih {»okrajinah Osa-lem in Kargenerudti do velikih nemirov in da so prebivalci pregnali governerje obeh pokrajin' Šali je naprosil poveljnika rusk.sra vojaštva . Teheranu, naj pošlje tjekaj poselne kazenske ekspedicije. kar se je tudi zgodilo. Sedaj je pa prišel v Ttdi«--rau sel, ki javlja, da so domačini vks-pedicijo razgnali. Ekspedicijo so v-dili trije perzijski generali. Dublin. Irska. 30. jan. Pokrajina Kilfinane je v rokah ljudstva. Prišlo je do velikih nemirov, pri kterih Irci pregnali policijo: Vlada je sedaj poslala tjekaj konštablerj«- Do nemirov je prišlo, ker so skušali lastniki zemljišč nekoliko kmetov pregnati iz njihovih hiš. Amsterdam, Nizozemska. 30. an. Iz Haaga se javlja, da je prišlo med Nizozemsko in Venezm ! ' dr sporazuma. v sitni kterega <<• nizozemski Zapadni Indiji istain \ več ve:iezut i-skih konzulatov, dočim -e bode t\-mogla vršiti trgovina tm d • herna deželama neovirano. Peking. Kitajska. 30. ;tn Japonska vlada je predlagala Kitajski, saj jej dovoli zgradili železnico Hsir.tr-minjrtun— Fakunien s pogojem, da «e ta železnica v bodoče podaljša tako, da se bode spajala s progo v južnem ^landžuru. To pomenja. da bi b:?a ta železnica popolnoma japonska, radi česar je kirajr> dlos: odkl -nila. Rim. 31. jan. Vest. sti in zdravem mišljenju, nika- Organizacija newyorških trgovcev je priposlala kongresu prošnjo, v ktere j kar najostrejše obsojajo zakoye, ktere je kongres sprejel in kteri so raperjeni pred vsem proti našim železnicam. Trgovci prosijo kongres, naj skrbi za to, da bodo na železnicah zavladale zopet normalne razmere, kar je vsekako boljše, nego da se javno kritiku je upravo raznih železnic. Vse to pa izgleda tako, kakor da bi se pri nas pričeli nova takozvana "let them alone "-kampanja, ki je slična pnej, ktero smo lani nazivali z jednostavnim izrazom "let ns alone". S to kampanjo so lani pričele železnice same in nikakor ni izključeno, da se je to tudi letos zgodilo, kajti v zvezi newyorskih trgovcev so zastopane skoraj vse železnice v Z jed. državah. Sedanjo kampanjo zamoremo z drugimi besedami opisati tako, da železnice žele, da bi jih nihče več ne oviral pri odiranju ljudstva in pri raznih krivih finančnih operacijah, ktere so bile dosedaj take, da so vrednostne listine naših železnic doma, kakor tudi v inozemstvu za dolgo časa zgubile vsako zaupanje in da se nikakor ne morejo povspeti do svoje prejšnje borzine višine. Vsled tega naj se naših železnic od strani vlade več ne nadleguje: da bodo po-kli zopet normalni, — kar se pravi po domače: da bodo dividende zopet lahko naraščale in da bode vrednost delnicam zopet lahko poskočila! Vse to bi bilo do gotove točke pravilno, kajti "let us alone "-politika je do gotove meje opravičena, ako bi železnice bile prve, ki bi pričele gojiti to politiko. Toda pričetkom lt tošnjega leta so pričele vozno ceno zopet poviševati, češ, da so posli sedaj že boljši, kar pomenja, da tolmačijo to politiko zelo jednostran-sko. — DOPISI. Carney. Pa. Slavno uredništvo:— pa n v brutalnosti. * » Vsekako se pa morajo v naših , ljudskih šolah pojiti telovadba, ska-' kanje in sliene vaje. ker to je le v j kori-t deci. kajti za telesa oirok je, tieba ravno tako skrbeti, kakor za njihove možgane, ker le na ta način Be doseže, da biva zdrava duša v zdravem telesu, ktero zamore potem opravljati zdrava in razumna dela. Z denarjem, kterega pa plačujejo davkoplačevalci v svrho vzdrževanja" ljudskih šol, se pa otroci nikakor ne bodo poduievali >' rokoborbi, kajti ■ ljudske šole ne smejo dajaii prednosti velikim in bojevitim dečkom ter zapostavljati one. ki niso tako raz-1 i viti in so že od narave boječi. Najboljši rokoborec v ljudski šoli zamore za vedno uničiti srčnost in sa- j tnozaupanje slabotnega dečka, kteri zamore v bodočnosti izvršiti mnogo več koristnega dela, iakor milijon dečkov, ki so mojstri v rokoborbi. Naše ljudske šole predstavljajo civilizacijo in napredek, znanost in rdravje. ' • • • StariŠi, ki žele, da postanejo njihovi dečki rokoborci, zamorejo to storiti, kadarkoli sa jim poljubi, toda nikdar ne v lj ud s kili šolah. Stariši, ki žele, da postanajo njihovi otroci quake rji, budist', moha-tnedanci ali pristaši kterekoli druge Veroizpovesti, zamorejo to tudi svobodno storiti, toda glasom naše usta-v e, ki prepoveduje javno pripozna-»ije ktetregakoli veroizpovedanja, se to potom ljudskih šol ne sme in ne tpore zgoditi. Naše ljudske šole so1 moderne in v njih se vzgaja ves naraščaj natančno v soglasju s prokla-n>acijo neodvisnosti naie republike. V ljudskih šolah so v očeh učiteljev vsi otroci jednaki in vse vere se mo->~ajo jednako spoštovati. Znanost, ki je odvisna od vsakih predsodkov — to je in bode tudi v bodoče jedini ril j vseh naših ljudskih šol. In kedorkoli skuša uvesti * ljudske šole kako posebno idejo, ki ni v soglasju s vzgojo, mora propasti. Vadite se v rokoborbi doma; u&te ae raznih naziranj zasebnim potom — kajti brez naziranj je življenje nemogoče —, toda v ljudskih šolah ss mora učiti le znanost, kakor todi tolmačenje ameriških principov, ki so REPUBLIKANIZEM in JEDNA-KOST. To velja tudi za nas, ki nismo rojeni Američani, kajti v Ameriki moramo tako ravnati, kakor ravnajo Američani. Deeo je treba vzgojiti na izrecno demokrat ižnej podlagi, kar se doseže le v ljudski ioli, kjer sede otroci siromašnih in bogatih s&ariAev jeden kraj druzega. Le v tem slučaja jim je napredek sago-Ufijas. Žalostno novico poročam rojakom. Preteklo soboto bilo je krščenje v neki slovaški družini; med gosti je, bil tudi nek Kranjec, Cimerrcan po imenu. Po malih besedah potegnil je nož iz žepa in ne da bi kdo navzočih opazil, zabodel Slovaka in mu 1 pieparal trebuh. Revež vleke* se je , sam proti domu, obnemoglega — če-vo so mu visela ven — našli so tovariši na cesti in ga spravili na dom. Poklicani zdravnik storil je, kar je mogel; ker je sneg pretrgal telefon- i sko zvezo, peljal se je naglo v St., Vincent po duhovna; e. g. Smolej ga je sprevidel. Zadnji torek je bil pokopan. Zločinec pa je neznano kam zginil. . Sramota za slovenski narod! Tu okoli je itak že ime Kranjec postalo prava psovka. In kdo je temu kriv? S o ro vost lj uastva! Žalibog! Slovenec. I Pittsburg, Pa. Cenjeni g. urednik:— Dasiravuo smo tukajšnji Slovenci v društvenem oziru dobro organizo-vani in se nahajajo, bodisi že v Pitts-bnrgu ali Alleghenyju postaje vseh naših slovenskih Jednot, pogrešali smo vendarle še jedne in to namreč {►ostaje naše domače /ili pennsylvan-spe Jednote sv. Barbare s sedežem r Forest City, Pa. Vsled delovanja nekterlh dobromi-slečih rojakov se je zbralo v domaČi cerkveni dvorani na 57 Butler St. 3. jpnuarja lepo število ustanovnikov ali novih članov postaje št. 53, kjer se je vršila volitev uradnikov novega društva s sledečim izidom: Predsednik: Ivan Golobič; podpredsednik: Miroslav Čopič; 1. tajnik: Ig. Podvasnik; II. tajnik: Jurij Gregoraš; blagajnik in zastopnik: I\an Bojane; pregledoval« knjig: Fran Golobič, Jurij Sumič in Matija Mravinec; bolniški predsednik: Ign. Podvasnik. Redne mesečne seje se vrše vsako prvo nedeljo v mesecu v dvorani slovenske cerkve točno ob 2. uri popoldne. Vsi cenjeni bratjp so naproženi, da se udeležijo redno mesečnih sej in uplačujejo točno svoje prispevka. Pri tej priliki vabim prav uljndno vse one rojake, ki še niso morda pri nobeni Jednoti ali društvu, da naj pristopijo v našo sredino in v naše društvo, kajti to bo le v njih lastno korist. Pojasnila glede pristopa itd. daje drage volje zdolej podpisani. Bratski pozdrav vsem članom 1 Živi, cveti in rasti postaja it 53 sv. Barbare! Obilo uspeha, da bi se danes leto število članov — Bog daj — za petkrat pomnožilo! Z rodoljubnim pozdravom Ig. Podvasnik, tajnik, 52—38 Wickliffe St. Ski rt more. Slavno nrednlStro:— Mnogo čitarn dopisov v našem lista Glas Naroda, zato sem sklenil tudi jaz prositi malo prostora v našem dnevniku in poročati Vam, kako jc kaj pri nas. Naselbina raste ko gobe po dežju. Z delom pa ni najbolje, delamo po 3—4 dneve v tednu, po nekterih rovih tudi po 2 dni in zelo teško se dobi kaj prida delo. Rojakom ne svetujem prihajati semkaj! Z društvi smo dobro preskrbljeni, imamo dva, prvo spada k S. N. P. J., drugo, ktero smo ustanovili meseca novembra, smo pridružili k društvu sv. Barbare v Forest City, Pa. Rojake prosim, da pristopajo k tem društvom, in to čim prej, ker pribodnjosti ne vemo. K sklepu pozdravljam vse naročnike Glas Naroda, listu Glas Naroda pa želim, da bi nas kmalu bilo 6000! (Z lepo željo ste pa prepozno prišli! Mi korakamo že proti krasni številki 7000!) Valentin Platiša. Aurora, Minn. Cenjeni g. urednik:— Prosim, sprejmite ta moj dopis v nam priljubljeni list, s kteriin Vam bom očrtal ob kratkem nekoliko naše delavske razmere. Z delom gre polagoma naprej, ali pohvaliti se za sedaj posebno ne moremo. Družbe imajo mnogo dela, samo prostorov (štapalov) za iztresa-vanje rude jim primanjkuje. Zatorej ne svetujem rojakom pred pomladjo, da bi se sem priseljevali. Elysko ljudstvo se je pa šele sedaj začelo zavedati, da jih njih delodajalci vlečejo za nos, zato so se jeli kar trumoma preseljevati v druge kraje (Mesaba Range). Posebno veliko jih pride sem v Auroro in vsi pripovedujejo o bednem stanju nekterih štaparjev, kteri rajši mesece tam "štapajo", samo da bi šli zopet požirat dim elvških rudnikov. Parnih piščal pa jim skoro treba ni, ker jih malo kdo sliši. Ob pol sedmi uri je že uspenjača napolnjena in pripravljena za notri, ne pa za ven pred 10 minutami do 12. (t) Dobe se pa tam tako dobri rojaki, kteri mislijo, da, ako kterega sorojaka za-toži, bo takoj "boss". Pozdrav rojakom in rojakinjam po širni Ameriki! Fran Levstek. Eveleth, Minn. Cenjeno uredništvo:— Iz naše naselbine se redko kedaj kaj sliši, zato sem se jaz odločil napisati par vrst, za ktere upam, da ne bodo šle v Vaš •'drateni*' ali "leseni" koš. (Naš koš je lesen, pleten i/, suhih tenkih vejic, četverovogiat in zavzema precej prostora za one dopise, v kterih se mlati — prazna slama! Za dobre stvari pa v njem prostora ni!) Rojakom sporočam po širni Ameriki, da je nesreča zadela našega rojaka Louisa Kozina, ki je delal v Adams rudniku. Na njega je pala velika plast rude. ktera ga je zasula. Njegovi tovariši so hitro prišli na lice mesta in pričeli z rešilnim delom in posrečilo se jim je toliko od-kopati, da so prišli do njega. Ali zalibog. in zopet se je vsula ruda nanj. bil je še živ, klical na pomoč, ali pomagati mu nismo mogli. Vsak si lahko misli, kakšen prizor je bil! Do sedaj ga še niso dobili ven in ne ve se, če je še živ ali mrtev. Tako se godi nam ubogim delavcem! Ra-zun tega pa postopa družba zelo strogo z nami, če le en dan kdo po kakem opravku izostane, ga iz mine spode in vržejo na cesto. Take dobrote uživamo v tej obljubljeni ^deželi I V kratkem Vam bom poročal, kaj se je zgodilo ponesrečenim rojakom. Zimo imamo precej milo, snega malo, mraza pa prav nič. Rojakom ne svetujem prihajati semkaj v ta nevaren kraj, sedaj se delo zelo teško dobi. Gospod urednik, prosim Vas, da moj dopis malo popravite, ce bo sploh sposoben za Vaš list, ta moj dopis je prvi in skrbi me, kako se bo kaj imel v Vašem — koša I (Nič ne obupajte, slovenski precej dobro slovniško pišete, popraviti je bilo zelo malo, zato pa oglasite se zopet kmalu in poročajte, kar bo zanimalo vse rojake! Pozdrav!) Vsem rojakom po Ameriki srčen pozdrav in sedaj v predpustu dosti "punčk"! Louis Trobec. Butte, Mont. Spoštovano nredniŠtvo:— Prosim Vas, da tudi meni odmerite malo prostora v priljubljenem nam listu Glas Naroda. Ako se dobro spominjam, ni bilo že dolgo kakega dopisa iz tega kraja, dasi nas je tukaj precej Slovencev in Slovenk« Žal, da nimam kaj veselega poročati. Z delom gre sicer dobro, plača ni ravno preslaba, vendar rojakom ne svetujem priti semkaj, ker se delo zelo težko dobi. Veš ljudij namree vidim brez dela in zsslažka; ks se kaj izboljša, bom ie pecečal. V« nam je smrt pobrala 11. t. as. aaiagm rojaka Štefana Štefaneiča. Pokojni je bil jako priljubljen in bolan je bil komaj osem dnij. Zapustil je žalostno soprogo in 4 nedorasle otroke. Naj mu bode lahka tuja žemljica! K sklepu pozdravljava vse rojake, posebno one v Clevelandu, Ohio, in Eveleth, Minn.! Brata Fran in Eduard Peterlin. Aldridge, Mont.' Dragi g. urednik:— Prosim Vas, da mi dovolite nekoliko prostora v Vašem cenjenem listu Glas Naroda. Posebnih novic nimam poročati, kakor kar je glede društvenih zadev. Na društvenem polju pa vendar dobro napredujemo, ker tukaj imamo tri slovenska podporna društva, namreč društvo sv. Jožefa J. S. K. J., društvo Večernica S. N. P. J., kljub temu, da nas je tukaj večina slovenska naselbina, smo ustanovili še eno novo društvo in smo ga priklopili k naši slavni jednoti društva sv. Barbare, ktere sedež je v Forest City, Pa. Društvo je bilo ustanovljeno 23. novembra 190S. Začetek je bil tudi kaj uspešen, ker pri prvi seji nas je bilo 24 Članov in zdaj pa tudi prav lepo napreduje. In ker je novo ustanovljeno društvo bolj v slabem stanju glede denarnih zadev, smo priredili veselico v korist društva 23. januarja, ktera se je boljše obnesla, kakor smo pričakovali. Ob enem se pa zahvaljujemo vsem bratom in članom društva sv. Jožefa in društvu Večernica ter vsemu občinstvu za obilen obisk. Rojaki v Aldridge in okolici! Sedaj se Vam nudi lepa prilika pristopiti k društvu sv. Barbare, to lahko vsak naredi brez posebno velikih stroškov in kakor sami vidimo, da Sv, rojaki tukaj v Aldridge večina pri enem ali pri dveh podpornih društvih, pa boljša je v slučaju bolezni ali nesreče dvojna ali trojna podpora kakor nobena. Ob enem Vas tudi oiK)minjam, upišite cele svoje družine v društvo sv .Barbare, ker pri tem društvu sv. Barbare se sprejmejo žene in otroci proti malemu strošku, kar je seveda v veliko korist. Za sedaj nimam več poročati, kakor da z delom gre preeej dobro in premogova družba nam je tudi zbolj-sala plačo s prvini januarjem za 15 odstotkov. 1K lamo vsak dan izvzem-ži nedelj in praznikov, tako, da se zaradi krize ne moremo pritožiti. Dragi čitatelji, da mi ne bodete zamerili. predno bodete ta dopis pre-čitali, ker se ta ,iuoj dopis res predolgo vleče. Imam sicer še več stva-rij poročati, pa za sedaj naj zado-sruje, zakaj naj bi šel moj dopis v pokoj v koš t K sklepu pozdravljam vse rojake ir rojakinje od Atlantika do Pačiti ka, Tebi Glas Naroda pa obilo uspeha in obilo novih naročnikov! Rudolf Cvelbar. Anton Stonič, zapisnikar. Teddyiev nasprotnik. Ameriška humoreska. Ce že na vsaki način hočete vedeti, kako se mi je posrečilo, da sem postal prvi reporter časopisa "Vsakdanji potres", Vam to povem, gospoda moja! Dokler moja kara pride, imam še osem minut časa! Poprej pa pijemo Še "enega". Bil sem Še mlad in postaven, ali ravno takrat nisem imel službe, potreboval sem je pa tako, ko oni, ki ima še zadnja dva dolarja v žepn. Takrat sem slišal, da išče "Vsakdanji potres" report erja, seveda sem šel takoj tjs! Založnik Mr. Laof, saj ga poznate, je bil prokleto strog gospod, ali vendar sem mu moral ugajati. Seveda nisem bil jaz jedini, kteri je čakal na to mesto, ali on je poslal drugega z drugim proč in h koncu sva ostala samo št dva, da prideva k ožji vo-litvi; William Bedloe in jaz, Alias Habakuk Smiles. William je prišel onstran oceana in bil je znan kot dober časnikar. Sedaj se revež nahaja tam v večnih poljanah, zlomil si jc vrat, ko je hotel na halonovi vrvi napraviti skupno z mladim Vander-goldom in njegovo gospo ženitovanj-sko potovanje. "Da", pravi Loaf, "vidva mi ugajata oba, obeh pa hkrati ne potrebujem ! Kteri mi najprej prinese gotovo poročilo o današnji volitvi, ta naj vstopi! Good bye, Gentlemen!" Vedite, takrat je Slo ravno za drugo nominacijo Roosevelta in navdušenost za Teddyja je bila velikanska. Sla sva oba venkaj, dala si roke in obljubila si "fair play". Nato sva se peljala skupno v volitveno dvorano. Bilo je še zelo malo ljudij tamkaj, samo en govornik je hodil gori in doli in memoriral svoj govor. Naša miza je bila pri tribuni in tjakaj sem se vsedel. Williams pa mi pravi, da se takoj vrne in odšel je iz dvorane. Na tihem sem želel, da ga hudič vzame in veselilo bi me bilo, če se ne bi bil vrniL In res je tako izgledalo, da mi heče to veselje napraviti, kajti pustil me je samega. Delal sem prav mirnodušno na svojem poročilu, imel sem že en del gotov, ker mi je govornik svoj govor diktiral, še predno se je seja začela. Bedloe-a pa ni bilo nikjer najti. Medtem pa se je dvorana polnila in kmalu ni moglo pasti med ljudmi jabolko na tla. Kljub temu pa se je dvorana polnila in ko je predsednik komiteja dal znamenje za začetek, je bila množica tako skupaj stlačena, da ne bi mogel vreči igle med nje. Govornik je začel s svojim govorom, ker sem pa jaz njegov "speech" že imel črno na belem, sem se po dvorani ogledal in zapazil Bedloe-a. Stal je v eni zadnjih vrst, bil je 6 čevljev visok in pisal je na čepici svojega prednika. Družba v dvorani se je medtem ko pora vedla. Ploskala je pri vsakem mestu platforme in če se je le izgovorilo ime Teddy, je nastalo v dvorani tulenje ko v lačni menažeriji. Ko je prvi govornik končal, rdeč ko kuhan rak, so zapeli drugo za drugo pesni "Hail Columbia" in "Yankee Doodle", potem so pa 10 minut v taktu vpili: "Four, four, four, Four years more!" in ko so bili s tem gotovi, so tulili gotovo stokrat ime Teddy. Da se odobri njegova nominacija, nisem dvomil in tako sem pisal v mojem poročilu, da je odobrena in vstal sem in hitel v redakcijo. Pomiril sem se, ko sem videl, da William še vedno piše. Ali, "Gents", kako mi je bilo pri srcu, ko sem videl, da nikjer ven ne morem. Množica je stain ko nepredirljiv zid in naravnost nemogoče je bilo. prodreti venkaj. Na Wall Streetu bi mi prej bili ček brez pokritja honorirali, kakor da bi tu bil našel kako luknjo. Nadležen sem postal enemu ko gora dolgemu Kentuckyjcu, kteri me je vzel in posadil nazaj k tribuni. In stal sem tu brez vse pomoči in videl sem, kako se William meni v obraz reži. On je dobro vedel, da ne morem prej ven priti, dokler ne izidejo vsi, izvabil me je radi tega na tribuno, sam pa je ostal v ozadja. Skozi teh par vrst. kar jih je bilo za njim, bo že lahko prodrl. Razkačen sem bij. da sehi s-e pustil ko najneumnejši greenhorn na led speljati in upanje na dobro službo in $-50.00 na teden je izginjalo, i'osknsil sem še enkrat predreti, ali naravno, da je bil moj trud zastonj. Prej skozi gTanit ko skozi živi ta zid! Williama sem ravnokar videl vtakniti svoje pero za uho, radi pritiska množice ga ni mogel djati v žep, in videl sem. da hoče oditi. Zgrabil me ie obup. moral sem proč, moral! Ravnokar je hvalil en Reverend Teddyja kot vseočeta — kar mi ko v največji sili na misel pride: prekinil sem govornika z glasnim vprašanjem: "Kaj pa je storil Teddy v letu 1902?" Y dvorani je vtihnilo vse ip vsi. tudi William, so me presenečeni pogledali. Reverendu očevidno ni ugajalo moje prekinjen je in nadaljeval je, ne o d govoreč mi, s hvalisanjem. In zopet sem bleknil vmes: "Vse j* lepo, Sir, ali kaj je storil Teddy leta 1902?" Sedaj pa je postalo vse nemirno in reklo se mi je, da naj držim jezik za zobmi. Jaz pa nisem hotel popustiti in zopet sem vprašal: "Kaj je storil Teddy leta 19021" Zdaj pa je zagrmelo! Kaj, tu naj bi kdo govoril čez Teddyja, tega ljubljenca vseh t Ne, nasprotnik Teddy je v ne spada semkaj! Skušali so me potolči, grozili so mi z linčanjem, jaz se pa nisem dal v kozji rog ugnati. In tako je prišlo, kar je priti moralo in kar sem nameraval. Kentuckyjec me zgrabi, drži nekaj časa v zraku in me vrže drugim in, gents, žoga ni nikoli tako letela med Harvard in Yale ko jaz takrat! Ko bi trenil, sem bil zunaj in brca, ktero sem še pri vratih od enega sodržavljana dobil, me je bolela še dolgo. Vrgel sem se v karo in moje poročilo je že bilo v tisku, ko je šele Bedloe ves v znoju prisopihal ^ redakcijo. — No, postala sva še dobra prijatelja in še tisti večer sva skupno pila. Ko sva zapustila baro, me je vprašal: "Kaj pa je vendar Teddy leta 1902 storili" In odgovoril sem mu: "Naj me takoj vrag vzame, če vem, kaj je Teddy storil in ako je sploh kaj storil!" Od tistega časa sem prvi reporter "Vsakdanjega potresa". O, tn pride moj voz! Good bye, gents! ŽEHITHA POICUDBA. Prileten vdovec s prijetno domačijo se želi poročiti s priletnim dekletom, ali vdovo, četudi ima ta enega otroka. Pojasnila daje: Uredništvo "Glas Naroda", 82 Cortlandt St., New York, N. Y. (1-3—2) Slovensko katoi&k< t ZJedlnJene države Severne Am«rffi!|>. Sedež: Forest City, Pa. "O—o— ODBORNIKI: Predsednik: ALOJZIJ ZAVERL, p. o. Baz 374, pmt Ottj J Podpredsednik: MARTIN OBBBŽAN, Box 61, West Mineral L tajnik: IVAN TELBAN, P. O. Box «07, Forest City Pa. EL tajnik: ANTON OŠTTR, 1143 E. 60th St, Cleveland, OU* Blagajnik: MARTIN MUHIČ, P. O. Box 637, Fort«* City Pa. NADZORNIKI: MARTIN GERČMAN, predsednik porotnega edbora. Weir.__ KAROL ZA T. AR, L nadzornik, P. O. Box 647, Forest City, p*. FRAN KNAFEIaJC, IL nadzornik, 909 Braddock Av«ma. dock. Pa. ^^ FRAN ŠUNK. HL nadzornik, 60 Mm Sk, Lnzerne, Pa. POROTNI IN PRIZIVNI ODBOR: PAVEL OBREGAR, predsednik porotnega odbora, Weir, K) JOSIP PETERNEL, L porotnik, P. O. Box 95, Wfllock, Pa. IVAN TORNIČ, IL porotnik, P. O. Box 622, Forest Oily, Pa. »opi«i B*j aa peiiljajo L tajnika: IVAN TELBAJT. p. a Forest Oily, Pa. ' Društveno glasilo je "GLAS NARODA.' Kdor kupuje uro alidrugo zlatnino, naj pifte po lepo slikani slovenski cenik. Cene so xek> nizke, oziraje se na blago. Pišite danes po cenik. Dergance, Widetich & Go., 1622 Arapahoe St., Denver, Cole. Phone246 Frank Petkovsek 718-720 Market Street, WAUKEGAN, & ILLINOIS. n,-J-J - fina VINA, najbolj ie ŽGANJE t«r r I Qua] a izvrstna SMODKE — PATENTO-VANA ZDRAVILA. PfOdSj* V02NE LlSTE T*et prakomor- Pošilja U ikih črt. DENAR t stari krajZxaaeaijrro in IheT Velika zaloga vina in žganja. Marija Grill Prodaja belo vino po..............70c. gallon " črno vino po.............50c. * Droinik 4 galone za....................$11.00 Brinjevec 12 steklenic za...............$1X00 __ali 4 gal. (sodček) za..................$16.00 Za obilno naročbo se priporoča MARIJA ORILL, 8308 St. Clair Ave., IV. E., Cleveland, O. POZOR ROJAKI, ROJAKINJE V SKXDMORE, KANS., in sosedna društva po Kansasu! S tem vas vljudno vabimo na veliko plesno veselico, ktero priredi na novo ustanovljeno društvo sv. Barbare št. 51. Cisti dohodek je namenjen društveni blagajni- Vstopnina je 25^, dame so proste. Veselica se vrši v dvorani Ivana Zakrajšek 14. februarja 1909. Začetek ob 10. uri. Sosedna društva se sprejemajo ob 11. uri dopoldne. Vdeležite se mnogobrojno prve naše veselice! Za dober prigrizek in fine cigare bode skrbel odbor. Na udeležbi se vsem odbor že v naprej zahvaljuje t Valentin Platiša, društ. tajnik. PROŠNJA Rojaka Andreja Freliba, ki se nahaja v Eveleth, Minn., in je Slan društva sv. Jožefa št. 45 J. S. K. J. v Indianapolis, Ind., prosim, da mi hitro nar.nani svoj sedanji naslov, ker mu imam poročati nekaj celo važnih stvarij glede gori imenovanega društva. Alojzij Rudman, 2812 Calvelage St., Indianapolis, Ind. (29-1—1-2) ŽENITNA PONUDBA. Želim se seznaniti s Slovenk* t starosti od 30 do 37 let. Jaz sem 39. let star. Kit era želi z menoj stopiti v zakon, naj se mi pismeno aaaaaai in priloži sliko na naslov: G R D C, P. O. Box 92, Bias«, Iowa. Kje je MARTIN PUTNTKt Pred kakimi petimi leti sva bila skupaj na Nemškem v Neumuhl in sedaj se tudi on nahaja v Ameriki. Cenjene rojake prosim, Se vedo kaj o njem, da mi blagovolijo naznaniti to, ali pa naj se mi sam javi. Florian Švajlek, Box 12% Ralph-ton, Somerset Co., Pa. (1-3-2) d Iščem LUKA GRUDENA, doma is Stare Oslice na Kranjskem. Za njegov naslov bi rad zvedel njegov svak, ker on že biva 5 let ▼ Ameriki. Pred tremi leti se je nahajal v Coloradi. Cenjene rojake prosim, ie kteri kaj ve ed njega, naj mi to naznani, ali naj ae pa sam zglasi na sledeči naslov: John Bašelj, Box 20, Canmore, Alta, Canada. (»4—t-t) * Jugoslovanska dne 24. januarja 1901 v državi Minnesota. Sedež v ELY, MINNESOTA. WT*- rmi— -—I »—T ^ IMJS GEB1M, podpredsednik, P. ©. Box 67, BrašcU*, ^ ff— L. B&OCQC&, gl»im tajnik, P. 6. Bene «M, By, BAJKB KE&ŽlSNZK, pomočai tajnik, L. Box 883, Beak RUN GOVZE, blagajnik, Box 106, By, M» nadsobmikz: ilrtflTT vntAOT, [■aitaailiiiii mlsiim^e edhom, Cm. 1Mb iia 4 ihte A, 6a Lonia, O. , HiK PRIMOŽIČ, dn«i nadwmifc, P. ©. Box MI KnMi, KLOBUČlAiR, tzotji nadsmrnih, 115 — 7A Si, p. e. Box ua, POBXXTNI eOBOB: m« KERZI8NTK, Prndeedaik porotaega Jetiet, DL WTAH N. QO&AR, dnigi jju.nl«>, 68L2 Birtftor 0L, ■TAW MBRHAR, tretji porotnik, Box 96, By, nak, DR. MARTEN J. IV8C, Til. K. druJtva naj blagovolijo pošiljati v»o _ na glavnega tajnika: GBOBGB U BBOEDCH, po wujw tajnika in nobenem dn|m Dhhcm poftiljetve naj pobijajo fcnjft U3N oectx, P. a Box 106, By, MfamL, pe ■Jki krajevnih Mfter naj pc«j«je todi na glavnega tajnika Jefeota pritoAe od strani krajevnih dndfcev Jednoto ali _ mi so pošiljajo na prsd^dnika porotnega odbera: IVAM KERlliiwiK, Pa Pridej^i morajo biti |e "CHJLi VAXODA' Drobnosti. KRANJSKE NOVICE. V Ameriko. Dne 11. jan. se je z kolodvora v Ljubljani odpeljalo t Ameriko 33 Slovencev in 121 Hrvatov. Izpred eodišča v Ljubljani. Zaradi nadgrobnega napisa. Zna-a* je še, da je bil lani oproščen pred ljubljansko poroto Janez Ja-ran iz Olševka na Gorenjskem hudodelstva uboja, storjenega s tem, da je ustrelil Andreja Pogaearja iz Olševka Oče ustreljenega Ivan Poga-oar je dal napraviti na grobu napis: 41 umorjen od zlobne roke'' in odgovoril na pismo pisarne dr. Krisper-jeve, da ni sicer nikogar hotel žaliti, temveč hotel povedati to, da je našel svojega sina. umorjenega. Na podlagi splošnega pooblastila Janeza Juvana je pisarna dr. Krisperje-va vložila tožbo radi žaljenja časti in sodišče v Kranju je obtoženca Iv. Pogaearja,obsodilo na 30 K denarne globe. Pri vzklieni razpravi je obtožencev zastopnik dr. Žerovnik izvajal, da dr. Krisperjeva pisarna ni bita upravičena vložiti te tožbe, ter aavajal kot dokaz, da Janez Juvan tedaj ni bil toliko pijan, da ne bi bil vedel, kaj dela, to, da je šel domov, ra ker je našel doma pri svojem brar-m vrata zaprta, pristavil lestvico, ■pleza! po njej v svojo sobo, tam vuel revolver, ga nabasal, šel nazaj eetrt ure daleč v gostilno, stopil na prag, ustrelil trikrat z revolveigem i« sadel Andreja Pogač ar j a dvakrat ▼ glavo enkrat pa v ledja. Porotniki m potrdili uboj, ali potrdili so tudi da je storil to v popolni pijanosti in sate je bil Juvan oproščen. Sodišču se pa ni treba ozirati na ta izrek, tnmeč labko samo po svoje presoja to dejanje. Zastopnik ' Juvanov je predložil naknadno potrdilo tožite-ijevo, da se strinja z obtožbo, d očim je obtoženec predložil izjavo olšev-okfh vaičanov in pokopališčne uprave, da se nihče ne zgleduje nad onim aapisom. Sodišče je pritrdilo izvajanjem xa govorni ko vim ter obtoženca sprostilo, to pa zato, ker so porotniki potrdili vprašanje, da je Juvan m— lil Pogač ar; a, in je bil oproščen le julto, ker so porotniki potrdili, da je svoje dejanje storil v popolni pi-jmosti, kmetsko ljudstvo pa ne raz-Mnje med umorom in ubojem ter isneoeje vsakega umorjenega, kdor marj« vsled poškodovanja po tuji *ubL vič, pri kteri se fant ni prav nič pogajal za ceno, marveč ga je kar snel nekega dne izpred vrat in odšel. Suknjič je bil oddan Bernatoviču, Šventer pa sodišču. — Tudi Mad-žarja, brezposelnega 1. 1868. v Esa-nasu rojenega natakarja Istvana Farkasza je zima prignala v Ljubljano. Vtaboril se je v Kolodvorsikih ulicah, kjer se je seznanil s 501etnim tesarjem Ivanom Bradačem iz Topo-ričiča na Hrvatskem. Istvana je tako razveselilo, da je prišel skupaj z možem iz krone sv. Štefana, da sta začela oba veselih obrazov prazniti čase. Naposled sta Šla še v neko kavarno, kjer je Oger Hrvata prav po svoji šegi pogostil. Med tem, ko se je Bradač zadovoljno gugal pri časi kave, mu je Farkasz pridno preiskoval žepe in mu izpeljal 36 K denarja. To je k sreči zapazil natakar in poklical stražnika, da je prijaznega Madžarja aretoval. Zunaj se je vrgel na tla in vpil v nemščini: "Ni je zemeljske moči, ki bi me spravila od tu!" No, moč nadnaravne Herman-dide je bila taka, da je vzela Istvana v svoje okrilje, potem ga pa prepustila Zemljanom, sodnikom. Potres. Dne 13. jan. zjutraj ob je bilo čutiti v Ljubljani, Trstu, Gorici lahek valovit potres v smeri od severa proti jugu. Trajal je okoli 6 sekund. Po sobah se je treslo pohištvo. Pri sankanju so se ponesrečili v Ljubljani trije otroci, izmed kterih so morali enega peljati v bolnico, ki bo težko okreval. Zdravniške pomoči na sv Treh kraljev dan ni bilo dobiti. Oba zdravnika sta se baje tudi sanjkala. Iz Št. Jerneja Preteklo leto se jih je pri nas rodilo 235, umrlo pa 203. Prav mnogo ot ročice v je pobrala hudobna škrlatinka. Oklicanih je bilo 45, poročenih pa 35 parov. Deželni poslanec Ivan LavrenSč timrL Iz Vipave je 12. jan. došla vest, da je ob y28. uri zjutraj v 47 letu svoje dobe umrl deželni posla-rec Ivan Lavrenčič, načelnik vipavske "Kmečke zveze", župan in posestnik na Vrhpolju. PRIMORSKE NOVICE. Smrtna kosa V Volčjem gradu na Krasu je umrl izvrsten klesar F. Štolfa. — V Čel po van n je umrl sed-mošolec A. Podgornik. V spanju je padel v Trstu 3Hetni nosilec premoga Andrej Busanič, ko je spal na ladji, več metrov globoko vzdignil iz nje okoli 400 K. Ko je ta zapazil, da mu manjka knjižica, je ljubeznivega brata naznanil sodišču, ki ga je dalo zapreti, ko je zopet prišel po denar. Bela zastava, ki je visela s poslopja okrajnega sodišča' v Slovenji Bistrici v znamenje, da ni nobenega tier a v zaporih, je bila na poti bivšemu gostilničarju Francu Pečarju in zidarskemu polirju Peržonu, ki sta jo odstranila Zato sta dobila 24 ur o-ziroma 3 dni zapora Tatvina. Gostilničarki Strenčan v Mozirju je bilo ukradenih 400 K. Sodi se, da jih je ukradel neki Pavel Putlih, ki je prosjačil po Mozirju. Grozil, da bo zažgal in moril. 30- letni rudar Simon Goričan je pri Sv. Urhu pri Ivniei na Štajerskem posestnici Mariji Kumpič zagrozil, da ji bo zažgal hišo, ker ga je izgnala iz nje. Ko so ga aretirali, se je si'no ustavljal in vpil, da škoda, da nima pri sebi noža, da bi vse pomoril. Opuščeno delo. V premogovniku Pečovnik pri Celju so delo popolnoma opustili. Vse delavstvo je odpuščeno. Za silo so pridržali le sedem mož in uradništvo. Čuje se, da mislijo proizvajanje v tem premogovniku sploh ustaviti. Nemška posest v slovenskih rokah. Nemški listi se silno jeze, ker je kupil ljubljanski veletržec in dež. poslanec Ivan Knez grad II arte n-stein pri Slovenjem gradcu za 72 tisoč kron. HRVATSKE NOVICE. Zagrebški občinski zastop bo raz- puščen? Zagreb, 12. jan. Včeraj je zagrebški občinski zastop protestiral proti uvedbi državne policije. Pred glasovanjem so zapustili dvorana od vlade odvisnj občinski svetniki. Pričakuje se, da bo Rauch razpustil občinski svet in postavil komisarja Oproščeni Srbi. Dne 5. jan. se je vršila v Dubrovniku sklepna razprava proti 9 Srbom, ki so bili obtoženi veleizdaje. Sodišče je vse oprostilo. NAŠI ZASTOPNIKI kteri so pooblaščeni pobirati naroč- NAZNANILO IN PRIPOROČILO. Cenjenim rojakom naročnikom na nino za "Glas Naroda" in knjige, ka- znanjamo s tem, da se nahaja sedaj kor tudi za vse druge v našo stroko spadajoče posle. San Francisco, CaL: Ivan Starih a. Pueblo, Colo.: Peter Čulij. Indianapolis, Ind.: Alojzij Rud-man. Waukegan, HI.: Fran Petkovšek. Chicago, HL: Mohor Mladič. Depue, HI.: Dan. Badovinae. South Chicago, HL: Josip Kom-pare. La Sale, HL: Mat. Komp. Calumet, Mich.: M. Grahek, Mat. Pavel Schalltz. Calumet, Mich, in okolica: Ivan Šutej. Hibbing, Minn.: Ivan Povše. Ely, Minn.: Ivan Gouže. Eveleth, Minn.: Jurij Kotze. Kansas City, Mo.: Ivan KovačiS na potovanju naš pooblaščeni zastopnik Mr. MATEVŽ PEČJAK. Obiskal bode rojake v nekterih mestih krajih države Ohio in Penn-sylvanije — Dotičnik je pooblaščen za pobiranje naročnine "Glas Naroda" in naročbe knjig, vsled česar ga vsem toplo priporočamo Upravništvo "Glasa Naroda" BALKANSKE NOVICE. Solun, 12. jan. Tu sem je dospelo j več danskih parnikov, ki imajo na krovu 300 ton vojnega materiala, streljiva in smodnika za Srbijo. Belgrad, 12. jan. Listi javljajo, da se ruski general Lipovac v kratkem vrne v Srbijo na čelu 50.000 ruskih prostovoljcev. V Sofiji je nagloma vsled kapi umrl bivši bolgarski minister dr. K. Popov. Poleg svojegn. političnega delovanja se je pečal tudi z književnostjo in je bolgarsko literaturo o-bogatil z dobrimi prevodi imenitnih j evropejskih pesnikov. Ob svojem času je pi?al tadi duhovite podlistke za razne bolgarske liste pod pseudo-nimom "Pravov". ir Ivan Rahija. St. Louis, Mo. in okolica: Frank Skok, 2838 Lyon St. Aldridge, Mont.: Gregor Zobec. Brooklyn, N. Y.: Alojzij ČeŠarek. Little Falls, N. Y.: Fran Gregorka West Seneca, N. Y.: Jovan Milič. Cleveland, O.: Frank Sakser Co., William Sittar in Mat. Pečjak. Oregon City, Ore.: M. Justin. Conemaugh, Pa: Ivan Pajk. Canonsburg, Pa.: Geo. M. Schultz. Claridge, Pa: Anton Jerina Greensburg, Pa.: Fran Kebe. Brad dock, Pa: Ian Germ in Ivan Varoga. Johnstown, Pa: Fran Gabreenja. Pittsburg, Pa: Ignac Podvasnik. Steelton, Pa.: Marko Kofalt in Jo-sip A. Pibernik. Willock, Pa.: Fran Šeme. West Jordan, Utah: Anton Palčič. Black Diamond, Wash.: Gr. Po-renta. Benwood, W. Va.: R. Hoffman Thomas, W. Va.: Josip Rus. Milwaukee, Wis.: Josip Tratnik in Josip Cunt a Rock Springs, Wyo.: Louis Pirc in A. Justin. Vsi naši zastopniki so z nami £e dalje časa v poslovni zvezi, vsled česar jih rojakom najtoploje priporočamo. NA PRODAJ je v West Mineralu, Kinwan, radi od- potovanja po ceni HIŠA S TREMI SOBAMI, kletjo, trije loti in drugimi potrebnimi poslopji, vse v dobrem stanju, nekaj sadja in trt; v bližini je več premogovih rovov. Kdor se namerava naseliti t tem kraju, naj %e zamudi te prilike! Vsa natančna pojasnila daje lastnik: Gregor Kosa, P. O. Box 387, West Mineral, Kana Iščem rojaka JOSIPA POZAKELI doma iz Kočinja na Primorskem. Za njegov naslov bi rad zvedel Frank Grbič, Box 850, Forest City, Susquehanna Co.; Pa naravna KALIFORNIJSKA VINA NA PRODAJ. Dobro črno ris« po 50 do 60 ct. galon s posodo vred. Dobra belo vtao od 60 do 70 ct. galon s posodo vred. lxvrstsa tr^avlca od $2.50 do |3 galon s poeodo vred. Manj nego lO galon naj nihče ne naroča, ker manje količine ne morem razpošiljati. Zajedno z naročilom na) gg. naročniki dopoeliojo denar, o siroma Money Oraer Spoštovanjem Nik. Radovich, 5*4 Vernost St.,Saa Frsscisca. CaL Slovencem naznanjamo, da se je SLOVENSKO ZDRA VIŠČE ravnatelja zdravnika Dr. J. E. Thompeona preselilo is 834 W. S9tb Street v večje prostore na 342 W. 271 ti St. Rojaki I Obrnite so vsi, ki ste na kterikoli bolezni bolni, na Slovensko Zdra-višče, tam Vas ozdravijo popolnoma. Adresirajte pisma tako: Slovensko Zdravišče, Dr. J, E. Thompson, 34-3 West 27th Street, NewYork. Kretanje parnikov. Sledeči parniki odplujejo iz New Yorka: d fobr. 17 24 V TRST *ro«»): r Martha Washington februazja. Martha Washington ▼ ANTWERPEH KM Star line): I februarja.............. Zeeland ' februarja............. Samland • [ februarja.............. Finland ' marca................ Vaderland 1 ............. Kjroonland ' V HAVES (franooaka 4. februarja .........La Qasoofne. U februarje.......... Lm 18 februarja.......... La 25 februarja............ La Oaveie 4 marca................ La Saveie II marea............ La 18 marea............ La 26 marca.............. La Sai Do Hamberga) (Hambi V SOUTHAMPTON (Amarican Line): Am. Tine,) Zeeland1 6 feb..........Kaia Auf. Viotorie Samland 13 februarja...... Graf Waldenes Fiolaad 20 februarja...... President Grami 27 februarja............. Awwifti 6 marca.................. Patriae 11 marca............. Dentswhl«»l 13 marea........ President Iiswb ^ » V IOWXI® 27 marea.......... Graf Wtliiwn 6 februarja.............. St. Louie ( 13 februarja......... Philadelphia ^ marea......A" 20 fsbrearja............. St. Pael 27 februarja............ New York 6 marea................ St. Louis (White Star Use)« 13» marea............. Philadelphia • mitittit . St. Paul New Tort Turške utrdbe ob bosanski meji. Ix>ndon, 12. jan. Turški vojni minister je ukazal, naj se ob bosanski meji zgrade utrdbe. Stara himna Obrenovicev je bila po izvolitvi Petra za kralja, strogo prepovedana. Nekoliko poizkusov, j setem točno ob 2. uri popoldan. NAZNANILO, Chishom, M1T1T1- Slovensko podp. društvo sv. Jožefa št. 30 J. S. K. J. je imelo dne 27. decembra 1908 svoje glavno zborovanje in volitev glavnega odbora za leto 1909. Izvoljeni so sledeči: Predsednik: Ivan Kočevar; podpredsednik: Alojzij Koeevar; I. tajnik: Fran Arko, Box 275; II. tajnik: Ivan Russ, Box 21; zastopnik: Ivan Kočevar; gospodarski odbor: Ivan Lipovec, Fran Litničar m Fran Hren; bolniški odJ>or: Ivan Hren, Josip Zadolnik in Lovrenc Kern; porotni odbor: Gregor Prijatelj, Ka-rol Zgonc in Ivan Arko; maršala: Anton Palčič in Mat. Kočevar; zastavonoše: Ivan Milavec, Andrej Vadnar drugi, Anton Zadoljnik, Josip Mihelčič in Anton Perko. Društvo zboruje v Štefan Zgonc dvorani vsake prvo nedeljo po dvaj- r i i | " ^ A (White 10 februarja..... 17 februarja..... 24 februarja..... -3 marca......... 10 marea........ 17 marca....... 24 marca....... Majeetie V BREMEN v-— (severensmški Lloyd): 4 februarja............... Neekar 14 januarja.......... Brandenburg : 31 marca.......... 18 febnmja...... Kronpr. Ceeilie I 18 februarja............... Četen' 23 feb...... Prinz Friedrieh Wilh. j 2 marea............ Kaia Wilh. U 16 11 marca............... Gneieenau , t Tentoofta Adriatic Teutomis Adrintk Ako hočeš dobro postrežbo z mesom in groceri]o, tako se obrni na Martin Oeršiča, | 30X-303 E. Northern Ave. Pueblo, Colo Tadi naznanjam, la imam ▼ zalogi vsakovrstno suho meso. namreč: i2obase, rebra, jezike šunke itd. marea.......... Krompr. CedJi* . Q marca marea................... Zieteu 1 23 (Holland Am. lisa.) Do Bottertama. februarja............. Ryndaa februarja........... Stateadaa ............ Noordaas marca...................Syndaa 30 marea.... Kaia Wilh. der Grosse 30 marca......... New Amsterdam in se tako hudo poškodoval, da bamenje ča«a. Tudi Utovom pre- ^ morali prepeljati v bolnico, poti mi slaba Vse jim pride prav. Štajerske novice. V Koale rje v hlev v Ljubljani se je vtihotapil vagant Anton Poje in od-■eoei delaven Jožefu Janežičn nove ievfja Bil je aretovaa in sodišču iz-solen. —i Brezposelni hlapec Ivan Indkoveo s Vrhnike se je ravnotako nHhoUpii v hlev na Mesarski cesti j* tanr ispeljal hlapcu Jerneju Bur-ČTno obleko, potem pa neznane kam pobegnil. — Policiji že tudi bivši čevljarski vajenec Karel ie je po Marijinem trgu e prav lepim, rimskim ko-euknjičem. Ker je pa bilo basa ^nihajočemu stražniku znano, da fe mladi Sventer pasiven, ga je magistrat, kjer se je po-ksnstatovalo, da je bil 80 K last tvrdke Bernato- Roparski napad na poštnega sela Ko je nesel poštni sel Zorko iz Ptuja brzojavko na Borel grad, napadel ga je kočar Andrej Krajne iz Stoj-ne in mu odvzel 5 K iz žepa. Tak« sadove rodi nemškutarstvo! V pijanosti je bil okraden Jožef Križan, železniški delavec. Mož se ga je preveč nasrkal v gostilni Zagode na Ost rožnem pri Celju in priliko je porabila I. Dimec iz Gorice in mu izmaknila 44 K. Zaprli so jo. Bratov denar je dvigel iz posojilnice Jakob Šuhel iz Pečovja pri Celja Svojo doto 1200 K je tekom treh mesecev eapil. Nato je izmaknil bratu Ivanu hranilnično knjižico in zložiti novo himno, se je izjalovilo. Sedaj pa imajo Srbi zopet narodno himno. V stari himni se je nekaj mest izpremenilo ter iz himne Obrenovicev je nastala himna Karadjor-djevičev. RAZNOTEROSTL Atentat na sodišče. Dne 12. jan. je bila pred vojaškim sodiščem v Przemislu obravnava proti poročniku Schneider ju, ki je bil obtožen raznih ' deliktov. Obravnava je končala z obsodbo in degradacijo poročnika. Ko so obtoženca peljali v sodno dvorano, da se mu naznani razsodba. je na hodniku strahovito počilo. Eksplodirala je dinamitna pa-trona. ki jo je imel Schneider v žepu, in raztrgala poročnika na drobne kose. Razen Schneiderja ni bil nihče poškodovan, pač pa je eksplozija razbila vsa okna na vojašnici. Poljski listi javljajo, da je Schneider imel namen sodišče in vojašnico rasztreliti v zrak. To nakano je pa preprečila predčasna eksplozij-« Poljaki proti tioavnsi. (Konec.) Ost te politične koncepcije je naperjena proti Nemčiji. Isto idejo eo zastopali todi Poljaki na Prtukem, kjer slavi raznarodovalna nemška politika prave orgije, in deloma tudi austrijski Poljaki. Po aneksiji Bonne i Hercegovine je konflikt radi zveze z Nemčijo neizogiben. Narodna reprezentanca poljska smatra za svojo prvo dolžnost pobijati trozve-zo z vso odločnostjo. Odkar je na čelu državnozborskega poljskega kluba sedanje predsedstvo, je akeija v tej smeri navzela značaj veliko večje energije. Oslabljenje Nemčije je tako v interesu poljskega naroda, kakor tudi v interesu hitrejšega uveljavljanja federalistične ideje v Avstriji." Fran Arko, I. tajnik. I ob Govorim v v^eb slovan&r. ---av> ^r »e oblhj c bis£ UP-1* Zdravju 1 najprimernejša \>ij -'ti; • LEiSY RS V O ktero je varjeno \r. najbr ljšcga importirsnepa češkega hmela. Radi tega naj nikdo ne zamudi pos' usiti ga v sv. io lastno kori t. kakor tucii v korist svoje družice, svojih prijateljev 111 drugih. Lousy pi vo je najbolj priljubijeno ter se dobi v vseh boljših gostilnah. Vse podrobnosti zveste pri G-o. Tra -nikar-iu &i0Z Sl Clair Ave. N.E. kteri Vam drage volje vse pojasni. THE ISAAC LEISY BREWING COMPANY CLEVELAND, O. NAZNANILO. Podpisani naznanjam Slovencem in bratom Hrvatom, da sem se b svojim saloonom preselil iz Lake St. it. 236 na Reed St. 164. Tu imam sedaj krasno urejen saloon in Boarding House, kjer točim vedno sveie "Schlitz" pivo, dober whiskey in izvrstna vina Na razpolago imam izvrstne smodke in skrbim vedno dober prigrizek. Priporočam se obilen obiak. Josip Komar, 164 Reed Street, Milwaukee, Wia (28-1—3-2) AVSTRO-AMERIKANSKA ČRTA (preje bratje Cosullch.) -"is Najpripravoejsa io najcenejša oarobrodna črta za Slovence In Hrvate, s^ Iščem MARTINA GANC, doma na Spodnjem Brezovem, pošta Blanca, Spodnje Štajersko. Če še Hvi in ve kdo za njegov naslov, naj mi ga blagovoli naznaniti. Imam nekaj zelo važnega za njega; ako on to bere, naj se mi oglasi sami — Leopold Plahuta, Box 3, Steel, O. (30-1—3-2) Kje sta moja dva prijatelja IVAN STERNIŠA in VINCENC LAM-PE f Pošljite mi avoj naslov, imam namreč zelo važnega s Vama govoriti. Prosim pa kmalu! Martin Radi, R. F. D. 2, Pittsburg, Kansas. (30-1—2-2) HARMONIKE bodisi kakorinekoli vrste tsdelnjcaa ta popravljam po najnSjih cenah, m dele trpatne in sanesliivo. V poprave m nesHhro vsakdo posije, ker sem le ud 16 let tnkaj v tem poslu in sedaj v nt itn lastnem doma V mest kranjske kaknt vM drsgc aike te mcunam ne delu kakerlne kdo bresnadaKnih Novi parnih na dva vijaka "Martha Washington**. RHOULARNA VOŽNJA MED NEW YORKOM, TRSTOM iN KKika^ V iMppš«) saved en^ aori m in vijak* imajo bndBfinl bnojsv: 4JLKJB, UU7SA, MAJSTHA WABHHWTOM, Cm fižoli listkiv blEWTOBU zi IH. raznri si te i se bolet* _ . prt-tndBt H 4Y»4nffa nowa pots*fk«1' J. JOHN WENZEL, TBSTA....... L/HBLJANB. RXKM....... ZAOBBBA... KJlRLOVCA TRSTA ali ^•»8.60 .....................................#28.2 n. RACBSD do 1017 O. PMpt Bm. & Coe» Gen. Agenis, 2 w fOibdO 1» 949M stnet. Htm von Bpwal KsxxA May; za "Glas Naroda" priredil L. P. TRETJA KNJIGA« II BAGDADA V 8TAMBUL (Nadaljevanje.) "Stori, kar hočeš, samo glej, da se ti bode tndi posrečilo. V imenn a poslanika protestiram proti ndaroem* ktere si meni namenil!" Kadija pogleda v zadregi drugega za dragim in reče: "Psetava me sili, da poslušam njegove besede. Toda ne veruj, da se tvoj položaj zboljša. Ti si morilec in zapadel si svojo glavo. Odpeljite ga v ječo in straži be ga desetkrat strožje kot druge ujetnike!" Armenca odpeljejo; pred no zgine med vratmi pogleda zmagonosno fesjega meša v dvorani, ki odvrne njegov pogled, ne da bi — razven mene '— kdo opazil ta pogled. Ali asi kadijo opozorim na tega moža? Kaj mi koristi? Kadi j a ga ne hi mogel etooditi, ker tujcu nisem imel kaj očitati. Sicer pa kadiji kar asi zaupal, da bi bil kos tem premetenim ljudem. Radi tega skle- da ta j ca sam tajno opazujem. Obravnava je bila končana, in poslušalci se pričnejo razhajati. Ka-slope k Hulamu, da se opraviči, in Ožko, Črnogorec, se obrne jezno proti Si—i: "Ali ti aisem povedal, efendi, da s« bo tako končalo?" "Tog* jaz sam nisem pričakoval," odvrnem. "Jaz sieer nisem aod-nk sli ddbkvut pravnik, toda v tem slučaju, bi sam enako postopal." "itadoik mora v Štambulu vprašati, če je lopov govoril resnico ali ne*" "Da." "In kako dolgo bo to trajalo?" "Moramo pač čakati!" "In ie je res angleški podanik?" "Prejme vseeno svojo kazen." "Is če ni?" "Torej je sodnika nalagal, in sodnik bo že skrbel, da se lopov ostro kaznuje. Sieer pa jaz sam prav ničesar ne verujem lopovu." "Mogoče je. Zakaj pa bi sicer tako nesramno lagal?" "Nsjprvo, da uide udaroem po podplatih, in drugič, da dobi čas. Ka-digi moramo naročiti, da jetnika kar najstrožje čuva. Prepričan sem, da bo vse poskusil, da nide iz zapora." "Efendi, ali hočeš govoriti s kadijem?" "fco dajte vi, ker jaz nimam časa. Podati se moram urno na pot, o čemur vaa že pozneje povem. Pri Hulamu se zopet vidimo." Tajili, Lleiega sem opazil med obravnavo, je že zapustil sodnjo dvo> raan. Ker sem hotel zvedeti, kdo in kaj je, hitim za njim. Počasi in premišljujoče koraka po ulicah, in sledil sem mu že gotovo deset minut, ko ae tuje« naenkrat obrne in me zagleda. Ker sem pri obravnavi mnogo govoril, aae je tujec moral opaziti in spoznati. Pogleda me ostro, vendar koraka zopet naprej in zavije v ozko ulico. Sklenem torej, da ga še nadalje zasledujem; navidez hodim kot bi se ne zmenil za ničesar na svetu, kot človek, ki tc oprehaja iz samega dolgega časa po ulicah. Prišel je že menda do polovice ulice, ko se že drugič obrne; ker me zagleda že dru^H-, se mu je zadelo gotovo čudno. Tako korakava po ulicah, cestah in stezah, in mož sempatja pogleda nazaj. Dejstvo, da se me je bal. je še povečalo v meni sumnjo, da nima nič dobrega na vesti. To je najbrž tudi sam sprevidel. Ko spet zavije v ozko ulico, in pridem jaz pol minute za njim. stoji pri vocalu. Pogleda me z jeznimi očmi in vpraša: "Ali mi slediš?" , Jaz pa obstojim pred njim, ga natančno opazujem in odvrnem: "Kaj tebe briga, kje jaz hodim!" "In še precej! Ti hodiš po istem potu kot jaz!" "Dobro za tebe, če je res; pot, po kterem jaz hodim, je pošten in odkrit." 1 'Morebiti h«K-eš reči. da moj ni?f' "Tvojih potov ne jioznam in sploh nečem ničesar s teboj opraviti imeti!" "Upam," odvrne zaničeval no; "odslej naprej korakaj pred menoj." "Meni vseeno," odvrnem. Jaz korakam naprej, ne da bi se za tujcem ozrl, toda moje uho se ni dalo preslepiti. Čul sem njegove korake za mamo ena vrata. Sedaj je pa nastalo vprašanje, en neznanec tukaj stanuje, ali je iz drugega vzroka obiskal karavanseraj. Najbrž, je bilo zadnje pravilno. Opazim ga namreč za vratmi, ksJjo gleda na pot pred seboj. Tu se neče?a domislim. Hitro stopim k tyifcnjftPU trgovcu z obleko. "Salam aalejkum!" "Aalejkum!" odvrne mož prijazno. "Ali imaš modro snkno za turban?" "Ds, efendi!" "In morebiti plašč?" "Kolikor jih hočeš!" * • - - * "Meni se zelo mudi. Oboje si hočem samo posoditi a ne kupiti. Hitro mi daj turban in plašč. Tu je moja ura in tu je moje orožje; poleg tega ti dam pa še 500 pijastrov. kar bo menda dovolj, da boš veroval, da se vrnem." Trgovec me začudeno pogleda. Kaj enaeega menda še ni nikdar doživel. "Efendi. zakaj se ti pa tako mudi?" vpraša. Da me ne bo še nadalje zadrževal, mu kratko odvrnem: "Ker preganjam nekega moža, ki me pozna, ki me pa ne sme poznati," odvrnem. "Hitro, sicer mi uide!" "Alah il Alah! Ti si menda gizli aramdši (skrivni policist)?" vpraša. *'Ns vpraSuj, temveč hiti!" mu zapovem. "Ali ne veš. da zahteva padišah od tebe pomoči. Če se mora uloviti nevarnega lopova?" Trgovee je bil sedaj tTdno prepričan, da sem preoblečen kava?. Takoj odložim svojo suknjo in nn mi vrže plašč pkoli tedesa in v eni sekundi pi posadim nov turban na glavo. Ko mu omenjene predmete izročim, stopim pred vrata karavanseraja in čakam. Armenca nisem spustil iz pogleda. Še je stal za vratmi in prežal. Trgovec opazi, kam je obrnjen moj pogled in vpraša: "Efendi. ali menda opazuješ moža, ki stoji pri vratih?" "Da." 'M m S I. J "Saj je šel baš pred trenutkom mimo mojega bazarja." ."Seveda." "In me prijazno pozdravil." "Tega nisem opazil. Torej si ti njegov znanec?" "Ds. Kupoval sem obleke od njega. Ti torej misliš, da je zločinec?" "Bom kmalu zvedel. Kako se imenuje?" * "Ti si služabnik padišaJba, in zatorej hočem biti pošten. Povej, kaj hočeš vedeti?" "AH so bile obleke, ktere si ti kupil od njega, nove?" "No." "On torog ni krojač?" "i, 1 „i "Ne. Imel sem velikansko škodo. Obleče so bile sieer zelo poeeni, toda vse so mi vzeli, ker se je dognalo, da so bile pokradene onim ljudem, ki so bili na cesti napadeni." "Ali človeka, ki ti je obleke prodal niso kaznovali?" "V tem mestu je tuj in ga niso mogli najti. In ko se je zopet prikazal, so ga zaprli, vendar so ga spustili radi njegovega denarja." "Kdo je on?" "Oblači se kot Bolgar, vendar je Armenec z imenom Manah el Barša." "Ali veš, kje stanuje?" "On pobira davke v Skoplju. Mnogo Armencev je vzelo v najem pobiranje davkov." "In kje se sedaj nahaja?" "Če je v Drinopolju, stanuje sedaj tu, sedaj tam, najbolj pogosto pa pri bolgarski kremi Doksati." "In kje je ta krčma?" "Takoj zraven hiše grškega metropolitan' Tndi ta hiša mi je bila neznana, vendar nisem smel pokazati, da sem tako zelo neznan v mestu. Sicer pa pride Armenec baš v tem trenutku iz seraja, nakar se po kratkem pozdravu poslovim od trgovca. (Dalje prihodnjič.) V' • * — * i Cenik: knjig, katere se dobe y zalogi SLOVENIC PUBLISHING COMPANY, 83 CORTLANDT STREET, NEW YORK, N. Y DUŠNA PAŠA (pisal škof Fr. Baraga.) platno, rudeea obreza 754, brožirana 60 polnoma odstranim. Batne noge krat-je ofieva, brade vice In ©zebli t c Vam v S dtetik popolnoma odmain, da? j» to resnica se vamči 9600 UpnJaf%e w Jakob WshSi. P. O- Boa 69 CLEVELAND, OM»C.