Naj se sliši glas občana!
O predlogu akcijskega programa za uresničevanje samoupravnih družbenoekonomskih odnosov na področju stanovanjsklh odnosov
Pradlog akcijikega progrsma t» feaniievonjo sarnoupravnlh drui-"io-6Konomskih odnoaov n« po-fofi)u sianovanjskegs gospodar-stva v L)Ubtjani opredeljuje naloge. nosMcs In Las. v halonh moramo stanovanje uvsl|svili Koi ekonom-sko dobrlno cjolgoročn« por«be, stanovanjsko gospodarstvo pa Koi cW druiDfloe reproduK«i|e Akcfjskt program bo obvezujoi dokumenl za m» dejavmke. ud«l«t*na v 5(8-novsnjskom gospodarstvu.
•AMOUPRAVNA OROANIZIRANOtT STAHOVANJSKCOA 0OSP0DARSTVA
Svojo ustsvno pravico do ureja-nja odno»ov v otBoovBnjakBm go-¦podsrsivu iahko uvaijavlja delitvac in občjn 1« « ¦amoupravno organi-
ziranostjo preko ikupičin siano-vanjake ikupnotii z zborom upo-rabnikov tn zborom izvajafcev Te-meljna celica fcmoupravne organi-ziranosti 50 zbotl Bianovalcev nji-hovl hlSnl gvetl. naio zbori stano-valcev v krajevni skupnoati in dele-gaclje. ki delaalrajo dalegate v skupiiino slanovanjske skupnosti
Mod stanovanjskimi skupnostmi občin tn tnesia ni usklajenega delo-vanJB Samoupravna orgamzira-nost stanovanjskega gospodarstva bo moralaza Beiigrodom tn v Ljutt-Ijani naredit) koremte spremembe. tako da bo omcgočala m spodbuja-)a uresnlčevanjasamoupravl|alske-ga položaja delavca na tom po-droCju Za ureamfiitev nasieiega |e treba predwwm oziviti hiSno sa-moupravo in občinako sianovanj-¦k« akupnotti.
Krepiiev hisne samouprave v smisiu druzbonoekonomskih od-nosov bi fi« morala uralatr v pove-Canju pravic m dolinosti hisn« sa-mouprave Morda bi bilo prav, fie bi v h(Si orgamziraii enotno plačava-n[» vash računov in uvedli slstem plailla vefije porabe in prednosfi prihrankov pn skupnih komtmalmn priključkih Na la nadn bi se pove-ftala lavest pnpadnosii stanovatcav k skupnim problemom v svofam okolju. Povefala pa bi se tudi tnoz-nost za kolektivno odločanje pri urejevanju problemov sianovanj-skega gospodarstva
Ocena stanovanjske gradslve ugotavlja. da bo z družbeno dogo-vorjeno obvezno lastno udeleibo vseh pritakovalcevslanovanj mož-no dosečf, da bi lastna sredsiva ob-čanov predstavl)ala skoraj poiovico sredstev za stanovanjsko gradilev Vendar sa ia ocena prevei nanasa na takojSnjO uvedbo okonomskih stanartn Usmeritve zahtevajo Siro-ko usklajenosi vsaga zdruzenega dola. racionalno iz'aDo ieml|iSč in usmgntev na zeml|i4Ča. ki »o man| primerna za kmetijsko obd*Uvo.
Stanovatcl gospodari)o z 20 od-slotki stanann, ki jim pripadajo za tekoč8 vzdrzevanje Ta sradatva ne zados(uje|o. poleg lega mmajo pra-v«Q8 vp«va oa njihovo porabo tn zdaiževanja Usfugo Staninvesla na lem področju so draga ngkvali-telne in monopolistlčne Akcijski program sicer oprodeljuje rok izde-lave programa prahoda na eko-notnsks stanarine in javno rajrpra-vo. ne pa tudl. Hdaj bomo sprajeli ustra;«n samoupravni spotazum, na podlagi katerega bomo uvedli ekonomske siananne
Kot nosilca zdruievanja sredatev Ih tlnanciranja stanovaniske gratf-nja zahievamo Cioveka m obiana Docedanji kreditm odnos bo nado-mestilo zdruzevanje srsdsiev v ata-novanjeki skupnosti Novi slstemfi-nanciranja izhaja 12 na(x\a. da mo-ra vsakdo v skladu s svojirm moi-nostmi prispevati sredstva la reSi-lev svojega stanovanjskega proble-ma NajmanjSa lastna udeleiba bo obvezna pri pridobitvl pravice upo-rabe druibenega stanovanja. revi-teliiaciji obslojBtih objeklov, na-kupu etažnaga slanovanja in indlvi-dualni gradnj!
Vliina lastne udeleibe znasa od 5 do 20 odslolMov vtednosii stano-vflnja za solidamostna Sianovanja pa do 4 odsioike Lasina udeiežba pomeni pnvarčevani denar m na njegovi osnovi pridobljerto banCno posojilo Za etaino lastnino in za-sebne hifee bo lastna udelažba naj-man| 25 odslotkov Sredsfva lastne udflleibe bodo dobiii občarti vrnje-na po 10 lalth » 3-odstotmmi obresimi Vtr teh sredstev bodo skfadi stanovaniske sktipnosti
Predfagam sisiem. ki bo. milo re-Csno. zahtevat vedko admimslnra-nja ib ugomvtjanje pogojev ia ta-zhčne lestvice, Do uvedel kupbiro-
kfatsklh postoplcov. preden bo pto-silec prišel do stanovanja. Ker bo osebni dohodek postai izkljuLno merilo prt sesiavljanju leslvlc bo njegova višina vplivala na pridobi-tov stanovanjske pravics. tako da je vpraJljlvo, te bo to stimulattvno vplivalo na delp dsiavcev v zdruie-nem delu.
Verjelno je program v tein dotu odvisen od prehoda na ekonomske sfanarlns. (ako da poguiejo niogo-vo uspešnost prettvsem fiim hltrejSl sprejem ekonomskih stanann Pro-gram tud> ne opiedeljuje, kda) bo javna razprava 0 uslreznem satio-upravnem sporazumu
STROKOVHItLU±SE
V Ljubljatn predwidevajo usta-novilev enotne sirokovne stužbe la vsa podrofija stanovanjske gradnje V n|O naj bi se vključil ludi Stanirt-vest. Ravno sedaj na vseh ravneh ugotavliama. da so shupne sluzbe, ki irnajo tnonopoien položaj. izre-dno drage tn daled od vsakdanjih polreb delavca m obLana Zato bi bilo n«umestno. da se v atanovanj-sttem goapoderstvu organizlramo na tah načm Bolje bt biio. Ce bi organizirali zvezo občmskih siano-vanjsklh skupnosl'. vsa strakouna opravila, od vjdrževanja hii do slo-rtiev na tem področju, pa tx pfevze-le specializtrane ozd Strokovne gluzbe slanovanjsklh akupnosti pa na) bi dajale hiSmm syelom siro-kovno pomoč p" npostavljanju odnosov z ualreznimi O2D.
Specifična problematlka stano-vanjskega gospodarstva ugotavlja da je potrebno v podsianovanjsk-h razmerjih sprgjeii uslrezna cKjloke obiinskih skupAdn Ze nezaa«de-na ali neraconalno porabljena sla-novanja je vzrok v neekonomskih stanarinah Zamenjava slanovanj m organtzirana. nepraviino zasedena ht$niska stanovanja \B pofebno n-prazmti po sodm poti. Ravno lako je potrebno po sodni poli redevaii nasiln« vselitve.
Akcijski program bo po sprejemu zahteval od vseh družbenth dejav-nikov za Bezigradom velike napore za vzpostavHOv druibenoekooom-skth odnosov v stanovanjskem go-spodarstvu
J. BESEDNJAK