DEMOKRACIJA
Leto III. - Štev. 43
Trst - Gorica 7. oktobra 1949
Uredništvo i Trst, ulica Machiavelli 22/11 - tel. 62-75 Uprava: Trst, ul. S. Anastasio l/c - tel. 30-39 — Goriško uredništvo: Gorica, Riva Piazzutta 18 Cena: posamezna številka L 15. — Naročnina: mesečno L 65 (za inozemstvo L 100). — Poštni čekovni račun št. 9-18127.
Izhaja vsak petek
Zahaj sili lfidali pod Italijo?
Ali se je kdo od slovenskih ko-minformističnih pristašev na Svobodnem tržaškem ozemlju vprašal, Zakaj sili Vidali pod Italijo? Saj gre vendar za vprašanje, ki neposredno zadeva osebne koristi vsakega Tržačana in ki ravno zaradi tega terja jasen odgovor. Ta odgovor pa ne sme biti izraz nobene strankarske koristi in ideološke zaslepljenosti, marveč mora biti izraz dejanskih koristi Trsta in njegovega prebivalstva.
Tako zvana svetovna politična in diplomatska igra se pa na te naše koristi le malo ozira: dokazi iz tržaške preteklosti, današnja nujnost in bodoči izgledi uživajo različno čeno pri zgodovinarju in pri politiku.
' Vse nas, ki z 'upravičeno zaskrbljenostjo zasledujemo razvoj mednarodne politike ob nauku političnih in zgodovinskih izsledkov v našem pogledu, pa prevzema občutek presenečenja, ker ugotavljamo, kako nedosledna postaja v tržaškem vprašanju diplomatska spretnost in politična prožnost sil, ki so ustvarjale evropsko zgodovino.
Ustavimo se le pri razmotrivanju italijanske - rimske politike, o kateri marsikdo zmotno misli, da zasleduje v svoji katoliški - rimski nujnosti neodklonljiv antikomuni-stični smoter spričo različnih gledanj na tržaško vprašanje.
Rim, ki je po strašnem moralnem razsulu druge svetovne vojne postavil v Italiji De Gasperija kot znanilca rimske politike v značilnem objemu katoliških in liberalnih izročil iz daljnje in polpretekle ..italijanske politične zgodovine, se v Trstu poslužuje pri uresničevanju svojih tradicionalnih računov z vzhodno jadransko obalo Vidalija, prvaka tržaških komunistov - ko-minformistov.
Kako to? Odkod ta neskladnost v političnem precepu italijanske politike?
Odgovor nam bo jasen ob spominu na drug mojstrski precep rimske politike v borbi proti protestantskemu verskemu gibanju, ki je rušil temelje tedanje zapadne omike ravno tako kot jih danes ruši vera v komunistične zveličavne ideale.
Rim je z ognjem in mečem davil protestantsko zlo na francoskih tleh, medtem ko je istočasno zavestno dvigal moč protestantskega gibanja kot koristnega političnega sovpadnika na Nemškem!
Rim se z nognjem in mečem« bori proti komunističnemu zlu na italijanskih tleh, medtem ko istočasno zavestno dviga moč komunističnega gibanja kot koristnega političnega sovpadnika na Tržaškem...
Vidali, kot spreten in izurjen politik, to politiko precepa dobro pozna.
Naj se ob tej ugotovitvi zamislijo vsi oni, ki jih Vidalijeva politična beseda v ognju marksističnega kominformizma vabi, zapeljuje in vara!
Verjetno Vidali tudi dobro ve, da s svojo politiko vračanja Trsta v italijanski okvir najvestneje služi rimski politiki precepa v borbi za Trst in njegovo zaledje. Ko bi se precep sunkovito zaprl in obdal naše mesto s svojim smrtnim objemom, bi Rim v gospodarsko in družabno propadajočem Trstu, zaradi nujno naraščajoče periferne udarne sile komunizma dobil »idejno« osrednjo udarno silo nacionalističnega zaleta v borbi proti »izviru* vsega zla - slovanokomunizmu na svetih italijanskih mejah. Danes zmagoviti italokominformizem Rimu v ta namen izven italijanskih meja dokaj malo služi...
Zato mora Vidali privesti Trst pod Italijo.
Zato mora naš človek, ki naseda tej zlohotni igri z najosnovnejšimi tržaškimi koristmi, s svojim gospo-
darskim in družabnim ter tudi razumljivim narodnostnim propadanjem omogočiti preračunani uspeh rimske politike precepa.
Prepričani smo, da bo naš človek, ki mu je kraška zemlja dala neslutene življenjske sile naravne odpornosti in razumske poglobljenosti, pri tehtanju vzrokov tržaške blaginje in narodne bodočnosti v skladu z osebnimi koristmi izbral pot osebnega dostojanstva in družabne koristi slehernega pravega Tržačana. To je pot, ki smo jo Tržačani vselej ubrali v najtežjih trenutkih naše zgodovine, ko nas 'je zla usoda lovila v svoj usodni precep.
Prepričani smo tudi, da bo naš delovni človek v svojem slovenskem čustvovanju našel ono notranjo gibalno silo za vztrajanje na poti družabnega pogina v sužnost. bodi in da ne bo otopel v protislovenskem internacionalizmu na poti družabenga pogina v sužnost.
Naš delovni človek bo našel pravo pot kljub vsemu in kljub vsem! Ta pot ga bo vodila v lepšo bodočnost, ki bo porok za družabni dvig njega in njegovih otrok.
Slovenski delavec in slovenski kmet Svobodnega tržaškega ozemlja vedita, da stoji Trst pred to potjo v svet in da se nad slavolokom, ki to pot usmerja, blesti beseda »Svoboda«!
Jugoslaoiia in soujeiska zunanfa politika
Sklep Združenih držav, da bodo v omejenem obsegu nudile gospodarsko pomoč Jugoslaviji, je tu in tam vzbudil začudenje. Zato je treba pojasniti, da ta sklep ni prav nič novega v ameriški zunanji politiki, ker spaaa v okvir stalnih a-meriškiih napoi-ov, da se upro sovjetski napadalni politiki. Zato je tudi pomoč Titu popolnoma v skladu s to ameriško politiko. V zvezi s tem pripominja tudi ameriški tisk, da . nii nobenega bistvenega nasprotja med novim ameriškim stališčem do Titove vlade in dejstvom, da je ta vlada komunistična diktatura. Odklon Tita od skupnega komunističnega tabora pomeni namreč uspeh za zahodni svet, v kolikor pomeni ta izgubo za Sovjetsko zvezo. Ce upoštevamo vse to, nam je jasno, da izvira sedanja pomoč Titu od marca 1947 dalje, ko je v Washingtonu predsednik Truman podal svojo doktrino, da je treba za vso ceno preprečiti, da bi Grčija in Turčija padli v komunistične roke. Tfumar.ova doktrina je bila prvi korak na novi poti ameriške zunanje politike. Temu koraku so sledile še druge odločne poteze, kot so Marshallov načrt, atlantski sporazum in načrt za vojaško pomoč. Ta odločen odpor Združenih držav proti vsakemu nadaljnjemu sovjetskemu prodiranju v Evropi, ki so ga nato podprle z odločnimi ukrepi, je v pol drugem letu bistveno spremenil politični položaj. Zgodilo se je celo, da je Sovjetska zveza pričela na ev-
Položaj v
Pred odločitvijo p usodi bivših kolonij
v Afriki
Čudno stališče je zavzel minister Sforza v izadevi bivših italijanskih kolonij v Afriki. Ker ni mogel doseči poverila Italiji za upravo nad Libijo in Eritrejo (potem, ko je v spomladanskem zasedanju Organizacije združenih narodov upal na odobritev kompromisa, ki ga je sklenil z Bevinom, na podlagi katerega bi Italija dobila neke vrste mandata vsaj za Libijo in razne ugodnosti v Eritreji, kompromis, ki je bil zavrnjen), je v soboto 1. oktobra predlagal skupščini OZN, naj prizna in uvede popolno neodvisnost Libije in Eritreje, ker jih je Italija v štiridesetih letih uprave že toliko civilizirala, da se lahko upravljajo same. Za Somalijo je predlagal poverilo Italiji za u-pravo pod okriljem OZN, »ker Italija ni utegnila dokončati svojega kolonizacijskega dela«, da bi Somalijo privedla do civilizacije.
Ali bo Italija dobila vsaj upravo nad Somalijo je danes še vprašanje, ker je že podan predlog, da bi Somalijo upravljala OZN sama.
Tako znajo voditi politiko' Angleži in zapeljati še najbolj spretne diplomate, med katere prištevajo tudi grofa Sforzo. Obrnili so mu oči proti Trstu, da so mu lahko odpihnili kolonije. Z grofom Sforzo se sedaj norčujejo razne italijanske politične struje, ki mu očitajo, da ni še nikjer dosegel niti trohice uspeha. Humoristični listi pa slikajo njegovo politiko v obliki drevesa, ki v jeseni izgublja list za listom: Split, Zadar, Reko, Pulj, Ci-renajko, Tripolitanijo, Eritrejo. Medtem ko se listič Somalija že trže od vejice, že rumenijo listi doline Aoste, južne Tirolske in Trsta.
Notranji položaj
V	notranjosti je položaj Italije dokaj različen. Ob priliki devalvacije šterlinga so levičarji napovedovali državi gospodarsko katastrofo kar čez noč in zahtevali nujno razpravo v Parlamentu o finančnem in splošnem gospodarskem položaju. Vlada ni nasedla temu manevru, ki je v drugačni obliki še v teku. Lira je napram dolarju sicer izgubila na vrednosti, ker je poskočila na kvoto 680, toda v bistvu se je vlada odločila, da jo bo branila in da ne bo lira presegla kvote 650 za en dolar. Vlada je namreč kupila v Ameriki čez noč in na tiho za 110 milijard lir čistega zlata in s tem podvojila njeno zalogo istega: istočasno pa pridobila zaupanje Javnega trga v liro.
Denar v obtoku ima komaj 17
odstotkov kritja v zlatu, toda finančni minister Pella izjavlja, da ima ob pravilnem presojanju položaja in vrednotenju raznih rezerv itd.- papirnati obtok denarja 25 odstotkov zlatega kritja. Poleg tega ima Italija nabrane toliko devizne valute, da krije -najboljša, to je dolar dobrih 30 odstotkov vsega papirnatega denarnega obtoka v državi, manjvredna (to je šterling itd.) pa še nadaljnih 13 odstotkov.
V splošnem se lahko trdi, da je rimska vlada manevrirala zelo spretno, ker je s psihološkim orodjem in z valutnimi operacijami preprečila padec lire, in torej zvir šanje cen živilom in drugim življenjskim potrebam na trgu.
V soboto 1. oktobra je finančni minister Pella lahko izjavil, da se Italija ne čuti obvezano spremeniti svojo valuto. Ta izjava in sklep ministrskega sveta, da se mora že v tekočem mesecu oktobru znižati cena kruhu, in vsi oni drugi čini-telji, ki smo jih zgoraj prikazali, dejanski učinkujejo na to verjetno dobro stabilnost lire v teh težkih potresnih sunkih, ki so nastali ob devalvaciji šterlinga.
Vprašanje je, kaj nastane, če ne pride do sporazuma z Anglijo v zadevi trgovinske pogodbe. Mnogi svetujejo vladi, naj to pogodbo kar odpove, da ne bo izgubila težkih milijard ob zmanjšani vrednosti šterlinga.
Uvoz in izvoz
Izvoz je za Italijo življenjskega pomena, ker preveč uvaža pšenice, premoga in petroleja, katerim pa se za nobeno ceno ne more odreči. Res, da je danes in bo do leta 1952 primanjkljaj med uvozom in izvozom krit s finansiranjem v okviru Marshallovege načrta, toda izvoza je trajno za polnih štiri sto milijonov dolarjev manj od uvoza, kar pomeni 260 milijard lir na leto. Kje naj jih Italija vzame? In kaj nastane po letu 1952., ko Marshallove pomoči ne bo več? Nujno je torej treba začeti izvažati — vzpodbuja »Corriere della Sera« —, da bo narod lahko živel. Zato je treba posvetiti temu vprašanju in namenu vso pažnjo in vse sile, ker nastane sicer kriza, ki ji ne bo prime ra v zgodovini.
Togliattijev predlog
Vodja komunistov, Togliatti, je v zvezi z napori in prizadevanjem vlade, da bi preprečila padec lire
(Konec na drugi strani)
ropski celini izgubljati tla. V tem pogledu zanima neposredno zahodno politiko tudi spor med Jugoslavijo in Sovjetsko zvezo z vsemi najnovejšimi dogodki, v kolikor je to znak razkroja v sovjetskem taboru v vzhodni Evropi.
Popolnoma nič pa nas ne preseneča zadržanje Sovjetske zveze ob najnovejšem razvoju dogodkov. Sovjetsko stališče je v popolnem nasprotju s splošnimi izjavami in miroljubnimi zatrjevanji komunistične propagande, je pa čisto v skladu z najnaravnejšo smerjo sovjetske politike, ki se je zlasti pokazala v zadnjih štirih'letih negotovosti in zmešnjav po drugi svetovni vojni.
V	zadnjih dneh smo bili priče nove in hujše zaostritve v vojni med Kremljem in Titom. Sovjeti so odpovedali pogodbo o prijateljstvu, sodelovanju in vzajemni pomoči z Jugoslavijo. Primeru Sovjetov so sledile doslej Madžarska, Poljska, Bolgarija in Romunija. Pričakovati je odpovedi še preostalih satelitov Cehoslovaške in Albanije. Res je, da je doslej ta vojna le tako imenovana mrzla vojna. Toda moskovski radiio govori o oboroženem uporu v Jugoslaviji proti Titovemu režimu na tak način, da lahko vsakdo razume, da ne daje tem upornikom Moskva le svoje moralne opore, temveč jih tudi ’ dejansko podpira. Vse obtožbe, žalitve in grožnje, s katerimi Sovjeti obkladajo suvereno in neodvisno državo Jugoslavijo, so nam poleg vsega drugega jasen dokaz, kako čudno Sovjetska zveza pojmuje mednarodne odno-šaje in kako napadalna ter imperialistična je sovjetska zunanja politika. Nad sovjetskim imperializmom se končno pritožujejo tudi sami Jugoslovani, ki so bili še pred enim letom moskovski zavezniki.
Ce pustimo vse drugo ob strani, moramo nehote ugotoviti, da je bila sovjetska zunanja politika vseskozi, predvsem pa po letu 1945 vedno naperjena proti svetovnemu miru in je bila vedno nasprotna politiki zahodnih držav. Vsi vemo, da se je Sovjetska zveza uradno obvezala, da bo pospeševala svetovno revolucijo ih da je nespravljiva sovražnica zahodnega sveta zaradi razlik v političnih sistemih.
Toda po štirih letih skupne borbe proti Nemčiji, po obsežni pomoči zahodnih zaveznikov Sovjetski zvezi med vojno, potem ko so sami sovjetski državniki pomagali ustanoviti organizacijo Združenih narodov, ki naj bi ščitila tisti mir, za katerega so se vsi narodi borili, je bilo vendar upati, da bo sovjetska vlada spremenila svoj obraz.
Se več:	zahodne	velesile	so še
med vojno dale Sovjetski zvezi najboljše in najobsežnejše ugodnosti, kar je bilo mogoče, samo da bi si pridobile sovjetsko sodelovanje zaradi miru in svetovne varnosti. In prav zaradi tega spravnega stališča zahodnih velesil je Sovjetska zveza izšla iz vojne kot edina država, ki si je pridobila znatno povečanje svojega ozemlja ter razne druge politične koristi. To je bila Sovjetska zveza, ki je že leta 1941 formalno pristala na načelo zahodnih zaveznikov v Atlantski karti, da ne bodo stremeli po ozemeljskih ali drugih osvojitvah. Spomnimo se februarja 1945. Na konferenci v Jalti so Združene države in Velika Britanija že zamižale na eno oko nad dovršenim dejstvom, da so si Sovjeti priključili tri baltske države in Karelijo še preden so stopili v vojno proti Nemčiji. V Jalti so Združene države in Velika Britanija zaradi soglasja med velikimi zavezniki pristale še na priključitev poljskega ozemlja vzhodno od tako imenovane Curzonove črte k Sovjetski zvezi. Poleg tega so dale Sovjetom znatne ugodnosti na Daljnjem Vzhodu zaradi sovjetske obljube, da bodo napadli Japonsko. Dejansko pa so Sovjeti stopili v borbo proti Japonski šele po bombardiranju Hirošime. Tu ni njihovo vojaško delovanje trajalo niti en teden. Za plačilo so si Sovjeti vzeli južno polovico otoka Sahali-na in Kurilske otoke, nadalje so uveljavili starodavne pravice ruskega carstva v Mandžuriji, ter so si pridobili nadzorstvo nad severno Korejo. Vendar bi se vse to
Od srede - do srede_
vedno dalo opravičiti s tem, da si hočejo Sovjeti na ta način zagotoviti politično varnost, čeprav so bili vsi ti ukrepi že pretirani. Toda Sovjetska zveza je s svojim zadržanjem v organizaciji Združenih narodov dokončno pokazala, da hoče s svojo politiko motiti mir kljub temu, da si ga vsi narodi sveta tako iskreno želijo.
Vsa zgodovina delovanja Sovjetske zveze v organizaciji Združenih narodov je prav za prav zgodovina uporabe — ali bolje rečeno zlorabe — pravice veta v Varnostnem svetu. Sedaj sploh ne štejemo več, kolikokrat moskovski delegati pristavijo svoj »ne« k sklepom, ki jih soglasno sprejmejo vse druge države.
Imeti moramo pred očmi, da je bila zasnovana in ustanovljena Organizacija združenih narodov na splošnem načelu, da so velesile, med njimi tudi Sovjetska zveza, pripravljene sodelovati v dobri veri za ohranitev miru in svetovne varnosti. Vsa organizacija je torej slonela na pogoju, da bo med velesilami vladal duh medsebojnega prijateljstva, medsebojnega popuščanja in dobre volje. Dejstva pa so pokazala, da so bile vse te domneve zmotne, kajti Moskva ni nikdar pokazala dobre volje, da bi podredila svoje koristi koristim skupnosti.
Vsa zgodovina Organizacije združenih narodov je en sam dokaz, da so možje iz Kremlja namerno sabotirali organizacijo samo. Najbolj značilna je uporaba veta. V različnih okoliščinah je hotela Sovjetska zveza s svojim vetom doseči najrazličnejše namene. Hotela si je zagotoviti položaj, da Organizacija združenih narodov ne bi mogla kljubovati in uspešno nasprotovati sovjetski politiki. Hotela je obnavljati razne mednarodne spore, pri katerih bi utegnila Moskva imeti kakšne koristi. Izrabljala je Združene narode za komunistično propagando, kjer je proglašala sebe' za zaščitnico miru in majhnih narodov, zahodnim velesilam pa je očitala imperializem in vojno huj-skaštvo. Kadar se je ponudila prilika je skušala povzročiti spor med zahodnimi državami.
Sovjetsko zadržanje v raznih vprašanjih, o katerih so razpravljali pri posameznih organih Organizacije združenih narodov, nam v vsem potrjuje to resnico. Primeri Grčije in Irana, Koreje in Indonezije, berlinska kriza in sprejem novih članic med Združene narode, nadzorstvo nad atomskim orožjem in razorožitev so le nekateri izmed najpomembnejših primerov. Prav tako je Sovjetska zveza dokazala, da ji ni za sodelovanje, ker ni hotela pristopiti k mnogim posebnim nepolitičnim Organizacijam združenih narodov, v katerih druge države složno in uspešno delujejo. Tako na primer Sovjetska zveza ni zastopana pri vzgojni, znanstveni in kulturni organizaciji Združenih narodov UNESCO, niti ni včlanjena pri organizaciji za poljedelstvo in prehrano FAO, pri svetovni /zdravstveni organizaciji, pri denarnem fondu in pri mednarodni banki, niti ni članica mednarodnih organizacij za delo, za trgovino a-li za begunce itd.
Izven območja Združenih narodov pa je vsemu svetu znana obstrukcija Sovejtske zveze na zasedanjih sveta zunanjih ministrov, kjer so razpravljali o nemškem in avstrijskem vprašanju. Poleg tega se Sovjeti tudi niso hoteli pridružiti načrtu za evropsko obnovo, do katerega so imeli popolnoma presto pot.
Iz vseh teh dejstev si vsakdo lahko sam napravi zaključek. Saj omenimo samo še to, da sovjetsko odtegovanje od mednarodnega sodelovanja ni najnevarnejši činitelj v sovjetski ziunanji politiki. Večjo zaskrbljenost povzročajo sovjetski napadalni in imperialistični nameni, ki zelo motijo novi svetovni mir, četudi niso dovedli do oboroženega spopada.
A1I si že storil svojo narodno in socialno dolžnost?
Slovenci, spominjajte se Slovenskega dobrodelnega društva ob veselih in žalostnih dogodkih življenja.
28. SEPTEMBRA: Angleški finančni minister Cripps najavlja nove hude gospodarske omejitve, da prepreči grozečo inflacijo. — ZDA bodo podprle sprejem Jugoslavije v Varnostni svet OZN. — Jugoslavija je izgnala večji del madžarskih diplomatskih	uradnikov v Beogradu kot odgovor na sličen u-krep madžarske vlade proti jugoslovanskim diplomatom v Budimpešti. — Italijanska vlada napoveduje ukrepe za uravnovešenje cen.
— ECA je podelila 4 milijone dolarjev STO-ju. — Stavka luških delavcev v Italiji je končana. — Italija je sklenila povečati vse svoje vojne sile do največje mere, dopuščene po mirovni pogodbi.
29. SEPTEMBRA: Listi poročajo, da je baje prišel pred dvema dnevoma v Beograd Stalinov pooblaščenec, ki je Titu predložil ultimat. — Poljski delegat v OZN je vložil spomenico proti smrtnim obsodbam iz političnih razlogov v Grčiji. In za zaveso? — ZDA izjavljajo, da so še vedno pripravljene na pogajanja o mednarodnem nadzorstvu atomske sile. — Bivši ministrski predsednik Velike Britanije in vodja opozicije Churchill odločno zahteva nove volitve v Angliji. — V Berlinu je spet prišlo do spora med Vzhodom in Zapa-dom, ker se Sovjeti niso držali določb, glasom katerih je bil urejen železničarski štrajk.
30. SEPTEMBRA: Sovjetska zveza je odpovedala pogodbo o prijateljstvu in medsebojni pomoči z Jugoslavijo. — Nemška vlada se protivi od zapadnih zaveznikov določenemu razvrednotenju nemške marke; zapadni zavezniki odločno vztrajajo na svojem stališču.
— Angloameriški vojaški krogi v Nemčiji so sklenili nadaljevati z rušenjem nemških industrijskih obratov. — Ameriška vlada želi, da bi Sovjetska zveza predložila OZN nov načrt »i nadzorstvo nad ..pro-., izvodnjo atomskega orožja v svetu.
— Angleška laburistična vlada je dobila v spodnji zbornici z&upnico za svojo gospodarsko politiko, medtem ko je lordska zbornica izrekla vladi nezaupnico, kar pa ne bo imelo nobenih posledic. — Italijanska vlada budno preučuje položaj, ki je nastal na mednarodnem gospodarskem polju po razvrednotenju angleškega denarja.
1. OKTOBRA:	Poljska	in	mad-
žarska vlada sta odpovedali po sovjetskem zgledu pogodbo o prijateljstvu in vzajemni pomoči z Jugoslavijo. — ZDA stavljajo kot pogoj za dobavo orožja zapadnim evropskim državam enoten obrambni načrt proti morebitnemu napadalcu.
— Politični svet OZN je soglasno pripustil Italijo k razpravljanju o bodočnosti bivših italijanskih kolonij. — Italijanski finančni minister Pella ponovno izjavlja, da ni nobe-he nevarnosti za padec vrednosti italijanske lire. — Kitajski komunistični prvak je bil izvoljen za predsednika vlade kitajske ljudske republike. — Na albanski in grški meji je prišlo zopet do resnih spopadov.
2. OKTOBRA: Bolgarija in Ro-munija sta tudi odpovedali prijateljsko pogodbo z Jugoslavijo. — Jugoslavija očita Sovjetom, da skušajo izvajati nad njo politiko izsiljevanja. — V Tripolisu je prišlo do neredov zaradi spopadov med Arabci in Zidi. — Italijanski zunanji minister Sforza zahteva pred političnim odborom OZN neodvisnost Libije in Eritreje. — V ZDA je nad pol milijona kovinarskih delavcev stopilo v stavko. — V Franciji preučujejo možnost sklicanja evropske gospodarske konference.
— Na Češkem so začeli s politično čistko med vodilnimi krogi državne uprave. — V Jugoslaviji so zaključili velike manevre JA. — Jugoslovanska vlada izjavlja, da bo padla vsa odgovornost za nastali položaj v vzhodni Europi izključno na vlado ZSSR, ki da je s samovoljno odpovedjo prijateljske pogodbe povečala vojno psihozo v svetu in zadala težak udarec mednarodnemu sodelovanju in miru.
3. OKTOBRA: Avstrijski sociali-st^Tzjavljaj^^ta*ne bodo sklepali nobenih dogovorov s komunisti v primeru svoje votivne zmage. Južnoafrikanska vlada razmišlja o možnosti svobodne prodaje zlata.
— De Gaulle izjavlja, da se koristi Francoskega ljudskega gibanja (R.P.F.), ki mu načeluje, ujemajo s koristmi francoske republike. —
V	južni Italiji je prišlo do hudih
,	.«	mm,-
Stran 2.
DEMOKRACIJA
Le«* M. - Štet. 41
"Od srede
do srede
poplav, ki so povzročile veliko gmotno škodo in mnogo smrtnih žrtev. — Portugalska vlada je določila, da se bodo vršile nove parlamentarne volitve dne 13. novembra.
4. OKTOBRA: V Rimu se italijanski notranji minister Scelba raztovarja , s francoskim notranjim ministrom Mochom o skupnih anti-komunističnih varnostnih ukrepih.
—	Maršal fito izjavlja pred častniškim zborom v Beogradu, da je Jugoslavija pripravljena, da se z o-rožjem upre kakršnemu koli napadu. — Anglija je naklonjena misli o priznanju nove komunistične kitajske vlade, medtem ko ZDA v tem pogledu še kolebajo. — Iz južne Italije prihajajo vedno bolj vznemirljive vesti o obsegu poplave; doslej so ugotovili okoli sto smrtnih Žrtev in pet sto izginulih; deset tisoč oseb je brez strehe.
5. OKTOBRA: Tudi češkoslova-Ska“vla^čr^em^3p!yvedala prijateljsko in nenapadalno pogodbo z Jugoslavijo. — Angleški zunanji minister Bevin javlja, da zasleduje z optimizmom razvoj zapadnega gospodarskega življenja. — Sovjeti nameravajo oklicati novo vzhodno nemško vlado, zaradi česar bi postal položaj zapadnih zaveznikov v Berlinu nevzdržen. — Angleški finančni minister Cripps ugotavlja, da se angleške zlate rezerve stalno ■manjšajo. — Italijanska vlada stre-ihi za znižanjem produkcijskih stroškov,'da ojači tečaj lire. — Maršal Tito je ob zaključku ma-novrov JA rekel: v Jugoslovanska armada je sposobna braniti mirno graditev socializma v državi. - Ce bo imela Sovjetska zveza nekje prav, bomo z njo, če ne bo imela prav in bo njen nastop dvoličnost, bowto povedali, da je tako in ne drugačen.. — V Franciji stavkajo belgijski delavci. •— V ;poljskem zunanjem ministrstvu so začeli z veliko politično čistko.
Položaj v Italiji
(Nadaljevanje s prve strani)
(in torej ohranila njeno kupno zmožnost na notranjem trgu, da bi delavske plače ostale na višini in vrednosti, ki jo imajo danes) stavil v Parlamentu predlog za uradno določitev minimalne plače delavcev, pod katero ne bi smela pasti nobena, in predlog za sestavo načrtnega gospodarskega programa, ki naj bi .zagotovil delo tudi onemu milijonu osem sto tisoč brezposelnih, ki živijo v bedi in tavajo v temi in brezupu.
Ta gospodarski program bi se moral izvesti po Togliattijevem mnenju s tem, da se prisilijo investicije velikih vsot denarja, ki ga mnogi imajo shranjenega v bankah.
Ce bi vlada ta dva predloga sprejela, bi komunisti rade volje sodelovali za njiju izvedbo. Toda vlada je oba Ttfgliattijeva predloga že gladko odbila, morda bolj zato, ker komunistom ne zaupa, kot pa zaradi predlogov kot takšnih, ki bi morda lahko prišli vsaj v pretres, če ne bi nosili v sebi skritega komunističnega manevra. Na drugi strani pa ni umestno, niti pametno dajati prednost komunističnim predlogom in na ta način komuniste pred javnostjo rehabilitirati spričo deželnih in občinskih volitev, ki se bodo vršile prihodnje leto spomladi.
Kar se notranjega političnega reda tiče, to se pravi komunistične nevarnosti, ugotavljamo, da se je red precej zboljšal, čeravno ni moči še itrditi, da je število pripadnikov in simpatizerjev padlo. Vlada stoji v tem pogledu budno na straži in se stalno posvetuje tudi s francoskim 'notranjim ministrom, ker sta obe vladi ugotovili, da i-majo francoski in italijanski komunisti isto taktiko borbe, ki jo izvajajo hkrati in ob istem določenem času. To pomeni, da utegnejo imeti eni in drugi sikupno vodstvo in skupen cilj!
Novost je za našo javnost prepoved vlade, da bi neofašisti proslav-
ILUZIJE
HttniBSko zastopstvo v Vflshingtonu - Samo s pomočjo jugoslo-nnklli flrMGtov bi moglo priti do revolucije - USA no bo dala spcdstss na razpolago
Severna Amerika zbira zastopstva vseh narodov, potlačenih v satelitskih državah. Nekatere teh zastopstev tvorijo nekake quasi-vla-de, ki so v gotovih odnošajih z Foreign Officeam v Washingtonu. Razumljivo pa je, da Jugoslavija v emigraciji ne more imeti nika-kega oficioznega zastopstva v Wa-shingtonu, ker vsako tako zastopstvo bi kalilo »prijateljske« odno-šaje med Ameriko in Titom. Mi, Jugoslovani, imamo tam samo nekaj osebnosti, ki naj bi tvorile zastopstvo naše emigracije.
Da Washington rad zbira take reprezentance se vidi iz tega, da je ravno te dni pozval, oziroma dal dovoljenje albanskim emigrantom, da pošljejo oficioano zastopstvo v Ameriko. V Italiji, posebno v Rimu so se namreč sestajali albanski izbegli nacionalisti ter pošiljali v Amertko ekspozeje, v katerih so o-pozarjali vlado v Washingtoruu, da bi Albanci v emigraciji s pomočjo Amerike mogli strmoglaviti Hodi# in njegov komunistični režim. Zunanje ministrstvo v USA je smatra-
lo,	d« ita poročila niso brez podlage ter je odredilo, naj pride zastopstvo albanske emigracije v Wa-shington. In tako se je te dni Midat Frasheri, bivši albanski poslanik v Atenah, starejši gospod zapadne kulture, z nekaterimi albanskimi veljaki podal iz Rima v London, od tan» pa v USA. — Albanci v e-migraciji so polni upanja.
Značilna je vsebina gori omenjenih ekspozejev. Albanski emigranti navajajo, da živi večina Albancev izven Albanije, ne morda v emigraciji, marveč že stoletja v sosednih državah. Pravijo, da v Grčiji živi 250.000 in Jugoslaviji skoro en milijon Albancev, skupaj torej približno 1,250.000, medtem ko Albanija ne Šteje uiti en milijon prebivalcev.
Važno ni vprašanje, ali so te številke točne, oziroma pogrešene. O tem nima smisla tu razpravljati. Gotovo je, da v grških pokrajinah, ki mejijo na Albanijo, živijo tudi Arnavti in da so v južni Srbiji od Kosova proti albanski meji naseljeni Arnavti.
V	ekspozeju albanskih emigrantov se nadalje poudarja, da prilike v Albaniji so drugačne kakor v Jugoslaviji. Navaja se, da bi v Jugoslaviji prišli na vlado komin-forrnisti, ako bi bila Titova vlada strmoglavljena. V Tirani pa ni dveh vrst komunistov, ker so vsi kominformisti pripadniki Hodževe vlade. Ce bi torej uspelo streti to vlado, bi nujno prišli do oblasti demokratični elementi.
Zaradi te enotnosti komunizma v Albaniji, so emigranti v svojem ekspozeju mnenja, da s pomočjo
arnavtekega elementa v Grčiji in v Jugoslaviji bi se Hodžev režim mogel z lahkoto odstraniti. Treba je namreč organizirati Arnavte v Grčiji. Grška vlada gotovo ne bi temu nasprotovala. To je zelo verjetno. Ali nadaljnje izvajanje, kakor, da tudi Tito ne bi nič imel proti organiziranju jugoslovanskih Arnavtov za borbo proti Hodži, je brez stvarne podlage. Albanski e-migranti mislijo namreč, da bo moral Tito kloniti, ker bo Washing-ton to od njega zahteval. Verjetno je, da bi ameriška vlada stavila tako zahtevo na Tita, a povsem sigurno je, da komunistični režim v Jugoslaviji nikdar ne bo dovolil, da bi se na tem teritoriju proti kateri koli komunistični državi delalo komplot v korist demokratičnega režima. To je Tito tudi dal vedeti Washimgtonu po posredovanju Ca-stiglioni-ja, ki je posredoval in tudi izposloval ameriško posojilo. Tito je po tem posredniku sporočil Američanom, da jim je vse, kar se nahaja v Jugoslaviji, na razpolago za posojilo, samo od komunizma in od komunističnega režima ne bo nikdar odstopil.
Albanski emigranti si delajo torej veliko Iluzijo, aiko mislijo, da se bodo jugoslovanski Arnavti borili proti Hodži. Najbrže niti volje nimajo, pa tudi če bi jo imeli, bi OZNA znala pregnati take nakane.
Albanski emigranti, Midat Frasheri in njegovi kolegi, se varajo tudi še V drugi smeri. Nikdar ne bodo pridobili vlade v Washingto-nu, da bi dobavljala orožje Amav-totti v Grčiji v Svrho gverilije proti Ehveriu Hodži. Dokler bo USA v formalnih prijateljskih odnošajih z vlado v Tirani, ne bo vidno podpirala njene neprijatelje. Tako zadržanje ni diktirano mogoče iz kakšne rahločutnosti Wa-shingtona, marveč, ker bi ga moglo spraviti v nepregledne zapletljaje. Pač pa bo Amerika Širokogrudno dala vse pomoči tej delegaciji — v besedah. Ostalo pa bo samo pri besedah.
Treba je podčrtati, da Midat Frasheri in njegovi prijatelji poudarjajo v svojih ekspozejih, da svoj načrt gradijo na predpostavi, da bo Amerika dobavljala orožje jugoslovanskim Arnavtom in da bo Tito dovolil na svojem teritoriju formiranje gverilskih odredov. Albanci, ki imajo mnogo izkustev v revolucionarnih podvigih, vedo, da se revolucija proti Enver Hodži more izvesti samo s pomočjo jugoslovanskih Arnavtov. Albanski komitč bo hudo razočaran, ko bo uvidel, da Amerika noče izvajati presije na Tita in da se niti en
ljali obletnico D’Annunzijevega pohoda na Reko. Vendar menimo, da se je vlada odločila za prepoved bolj zato, da bi preprečila fašistične manifestacije, kot pa, da bi zadušila spomin na D’Annunzijevo avanturo. Morda pa hoče vlada polagoma nekoliko zamašiti usta raznim prenapetežem, saj je tudi v Gorici prepovedala postaviti spominsko ploščo z besedilom, ki je trdilo, da je meseca maja 1945. vladal tu »balkanski« teror.
Komunisti so seveda proslavili po vsej Italiji v nedeljo 2. oktobra dan miru. V resnost njihovih izjav in njihovega namena za mir niso seveda verjeli niti oni sami.
Atlantski pakt
Grofu Sforzi je, kakor znano, uspelo spraviti Italijo v Atlantski pakt. Ni mu pa uspelo dobiti zastopstva v glavnem štabu in se je moral zadovoljiti z zastopstvom samo v oni komisiji, ki se bo bavi-la z obrambo tistega področja, v katerem je Italija neposredno prizadeta. Vendar je uspeh grofa Sfor-ze v tem pogledu velikega pomena, ker je svojo premagano državo dvignil na Stopnjo enakopravnosti z mogočnimi zmagovalkami.
Vojni minister Pacciardi naznanja skorajšnjo zgraditev nove vojne mornarice in skrajno potenciranje Vojske v mejah, ki jih mirovna pogodba Italiji dovoljuje. Mnogi mu seveda spričo težkega gospodarskega položaja, v katerem se država nahaja, ne verjamejo, ko tako trdi. Toda on misli bolj na ameriško pomoč, kot na podvig z lastnimi sredstvi.
Neizvedene reforme
*
Na kraju moramo omeniti, da vlada še danes ni izvedla tolikokrat napovedane agrarne reforme in je tozadevni načrt še vedno v preuča-vanju. Izgleda, da ne razumejo Italijani velike vrednosti in važnosti malih kmetij, ker jih ne znajo voditi in izčrpno obdelovati. Vajeni so velikih kmetijskih kompleksov z enotnim vodstvom, zato se bojijo, da ne bi cepitev posestev škodovala pridelku, ker nimajo izurjenega kadra maloposestnikov, temveč preveč dninarjev h rez samostojne kmetijske izobrazbe zlasti v pogledu vodstva male kmetije. t
Obljubljene in od ustave predvidene reforme državnega, pokrajinskega in občinskega upravnega
aparata tudi ni vlada še izvedla in šele preučuje nekatere načrte, ki niso v bistvu nič kaj novega in zadovoljivega. Vse gre zelo počasi in ne izgleda, da bodo zato postavljene komisije ukrenile kaj modernega, čeravno vsi priznavajo, da je italijanska javna uprava silno počasna in zastarela. Italijani sami ne verjamejo, da bi bili zmožni u-vesti moderen in nagel sistem javne uprave, in ko je pred nedavnim De Gasperi izjavil, da se bo reforma javne uprave vendar morala izvesti, mu je videmska »Pa-trie dal Friul« odgovorila, da je s tem povedal največjo neumnost, ki jo more človek izustiti, saj je nemogoče misliti, da bi bili Italijani zmožni niti misliti na kaj boljšega. Toda De Gasperi je bivši Avistrijec in je gotovo dobro poznal avstrijski upravni sistem, zato moremo upati, da bo k reformi v Italiji doprinesel nekaj pozitivnega iz lastne izkušnje.
Tudi davčni sistem in vso tozadevno zakonodajo mislijo v Italiji preurediti. To vprašanje je seveda zelo kočljivo, ker bi vlada hotela iznajti tak sistem, ki bi ji donašal največ dohodkov, davkoplačevalci pa takega, ki bi jih temeljito razbremenil.
V	'bistvu gre za to, da bi po novem davčnem sistemu bili obdavčeni vsi državljani enako, pravično in pošteno na podlagi njihovega zaslužka, njihovega premoženja in njihovega uživanja.
Toda popolnoma pravičnega si-stetna je le težko iznajti in še bolj težko izvesti! Zamisliti si ga je laže, toda to ne zadostuje!
Tudi šolo misli vlada preosnova-ti in že preučuje razne predloge, ki utegnejo uvesti nekaj novega in resnega. Gre za to, da bi šola zajela vso mladež in nudila vsem več izobrazbe na podlagi moderne vzgoje. Na drugi strani pa bi morala taka reforma zaposliti več učiteljev in profesorjev, da ne bo brezposelnih niti na tem področju.
In še nekaj. Tudi poslansko zbornico mislijo nekateri politični krogi in možje strogo reformirati! Ce-
lo	ustavo hočejo znova spremeniti tako, da bodo ukinili senat in dali predsedniku Republike večjo oblast, poslanski zbornici pa samo oblast, omejeno na preučevanje zakonov in zadev, ki bi jih stavile ter predlagale posebne ožje komisije, sestavljene na osnovi političnih strank. Zopet drugi menijo, da bi lahko ostal v veljavi tudi senat, ■toda predsednik Republike bi moral imeti pravico, da imenuje senatorje, to je določeno število zaslužnih mož, da pridejo tako do besede in izraza tudi taki državljani, ki res nekaj znajo in jim je do napredka za javni blagor, ne pa samo do strankarskega boja.
Pojemajoči sovjetski vpliv v Franciji
Pred nekaj dnevi je v Jugoslaviji govoril sarajevskim delavcem francoski književnik Jean Cassou in v zanosnih besedah poveličeval jugoslovanske napore za izgradnjo socializma in socializacijo države.
Cassou-jev govor je skoro bolj odjeknil v Parizu, kot pa v bosanskih gorah. Pomembno je, da je govoril v imenu več svojih prijateljev v Franciji, iz česar se da sklepati, da se tudi v Franciji, čeprav verjetno zaenkrat le med intelektualnimi komunističnimi ali pa filokomunističnimi krogi, pojavlja odpor proti moskovskemu despotizmu. Sicer pa je sama francoska narava taka, da le nerada do-
gverilec ne pokaže na albanski meji.
Mogoče se bo reklo, da se ta albanska delegacija prav za prav nas ne tiče. Na žalost, tudi nas se tiče, tudi nas bodo dosegle posledice. Tako, kakor si USA iz komedijantske borbe, ki jo vodi Moskva na-pram Beogradu, dela velike iluzije, tako si bo — sicer v manjšem okviru — delala iluzije tudi iz borbe albanskih emigrantov. V Ameriki bodo namreč sklepali: »Sedaj se bo tudi Albanija odtrgala ne samo od Moskve, temveč se tudi o-svobodfla od komunizma. Treba je samo čakati in ves komunistični ustroj bo žel narazen. ■ Nespametno in samomorilno bi torej bilo pričeti vojno, saj vendar čas dela za nas, čas bo likvidiral TMa, Albanijo in potem še ostale komunistične države«.
Tak zaključek si bo napravila ameriška javnost in zopet bodo dobili nov veter v svoja jadra vsi oni, ki mislijo, da se dd komunizem streti z deklamacijami, samo čas da je treba pridobiti!
To je druga iluzdja, še mnogo bolj opasna in dalekosežna iluzija, kakor ona, ki jo bo doživel albanski odbor, ki se je s tolikimi upi podal na daljno pot v Ameriko. Ta iluzija, ki jo bo Amerika doživela — ako bo na tej poti vztraja-ja — se tiče tudi nas in vse naše bodočnosti.
voljuje vmešavanje v domače zadeve. Zato danes verjetno francoski komunisti sodelujejo s kominfor-mom bolj iz solidarnosti do skupne politične ideje, kot pa zaradi ubogljivosti do moskovske centrale, ki vodi njegovo delovanje. Tega se zavedajo tudi kremeljski igralci, ki so zato bili vedno precej obzirni do Francozov in jih nočejo dražiti s pretiranimi zahtevami.
Cassou-jev govor v Sarajevu pa kaže, da je kljub temu dobil Tito posnemovalce tudi v Franciji, čeprav je vodja njene komunistične partije Thorez eden glavnih stebrov evropskega kominforma.
Msdnopodna znanstveno odprava v Antarktiki ob ndtltfbi RflFfl
V	prihodnji zimi bodo letalci angleških letalskih sil prvič izvršili polete nad Antarktiko. Letalski oddelek RAF-a se bo pridružil mednarodni znanstveni odpravi, ki bo odpotovala prihodnji mesec iz Velike Britanije v polarna področja. Odprava bo ostala v teh krajih dve leti in bo vršila znanstvena raziskovanja.
Angleški, norveški in švedski znanstveniki, ki se udeležijo odprave, bodo vršili svoje delo na zemlji Kraljice Maud, dozdaj še ne raziskani pokrajini Antarktike, ki meji na zahodu na ozemlja, katera pripadajo Falklandskim otokom in na vzhodu na ozemlja, ki pripadajo Avstraliji. Sodelovanje RAF-a pri tej odpravi bo nudilo edinstveno priliko za zboljšanje skušenj v polarnih poletih kot tudi za preskus opreme v teh strogih vremenskih prilikah. Letalsko poizvedovanje RAF-a, ki bo skušalo najti prehode čez »pack« — to je ledena področja — in naprej pomaknjena oporišča v notranjosti Antarktike, bo dragocena pomoč za odpravo. Do zdaj še ni nobena ladja poskusila najti prehod skozi ledena področja, ki oklepajo zemlje Kraljice Maud. Letala, ki so opremljena s smučmi za pristanek na ledu, so izdelana tako, da lahko vzletijo lz kratkih letališč.
Usoda naSili otrok
Z novim šolskim letom se zopet začenja v marsikateri naši družini boj med zdravim razumom in trenutnim nizkotnim interesom. V družinah, kjer je življenje res težko, kjer največkrat pri vsakem skromnem obedu sedi pomanjkanje, ki s svojo prisotnostjo greni sleherni grižljaj suhega kruha, tam je usoda že odločena. Zmagal je razum zavednega očeta in matere, ki sta svoje otroke — vse, ne le enega! — vpisala v tisto šolo, kamor po vseh božjih in človeških postavah spadajo 4o je v svojo domačo slovensko šolo. Zaman je bilo vse nizkotno varanje in kupovanje s strani narodno bolnih tujih elementov, ki se niso sramovali ponujati skledo leče za vsakega o-troka, ki bi ga nečloveška mati iztrgala iz svojega naročja in ga izročila v roke tujnm učiteljem. A kar se tem narodnim prekupčevalcem ni posrečilo v revnih družinah, to se jim je posrečilo tam, kjer je človek najmanj pričakoval. Tisti starši, katere skrbi, kaj bodo jedli in s čim se bodo oblekli, kako bodo obvarovali svojo družino pred zimskim mrazom, ti so pa po sramotno nizki ceni prodali svojo časit! Svojega otroka so iztrgali iz
naravnega okolja in ga nasilno presadili v tujo zemljo, kjer bo polagoma hiral, dokler ne bo kot suha veja padel ob prvem hladnem vetru z narodnega drevesa.
Bridko se bo usoda maščevala nad takimi starši! Trenutno ugodje, ki jim ga morda nudi ta usodni korak, zdaleka ni vredno posledic, ki bodo nujno prišle. Misel, da se s tem prikupi svojemu gospodarju, je blazna. Tujec nikdar ne bo cenil in sppštoval tistega, ki za prazen nič proda svojo čast. Otrok tudi ne bo mogel spoštovati svojih staršev, ki so izdali svoje prednike, svojo kri in svoj narod. Takrat bo gotovo prišel do spoznanja, da je bila leča, ki mu jo je nudila ECA za otroka grenka, a bo prepozno. Tihe solze, ki jih bo pretakal, ne bodo omehčale srca otrok, ki so v tuji šoli onemela za sleherno slovensko solzo in slovensko pesem. Sredi svojih otrok bosta oče in mati nepoznana tujca, katerim bo zaprta vsaka pot v srce in dušo lastnih sinov in hčera.
Kdor bo pa v tem težkem trenutku znal narediti svojo dolžnost, temu bo že bližnja bodočnost stotero povrnila.
GOSPOD UREDNIK,
Ker me je »Demokracija« omenila v zadnji številki v zvezi s programom SDZ in ker bi utegnil kdo po krivem misliti, da sem eden izmed današnjih najbolj izrazitih zastopnikov SKSZ, ki odkrito ali prikrito vodi to prijateljsko filozofsko razpravljanje, želim pojasniti naši javnosti svoj položaj v vsej tej zadevi.
■Sodeloval sem pri sestavi programa SDZ ne kot zaupnik tržaške slovenske duhovščine, marveč sporazumno z nekaterimi starejšimi zavednimi slovenskimi duhovniki. Ti so tudi pristali na to, da bi bila SDZ res zveza vseh primorskih demokratičnih Slovencev, ki niso vstopili v takratno fratelanč-no-komunistične organizacije in ki so se zavedali umestne nujnosti, da bi nekdo nastopil in javno zastopal interese tržaških Slovencev v kritičnem trenutku, ko si je samo fra-telančno - komunistična grupa prisvajala zastopstvo našega naroda.
To moje sodelovanje je trajalo do sklenitve sporazuma v okviru SDZ v pogledu programatičnih točk stranke, ki so slonele predvsem na narodnem principu.
Vsako moje sodelovanje, zastopništvo ali zaupništvo, kakor že hoče »Demokracija«, se je pa nehalo z ljudmi, ki so sedaj okoli SKSZ v trenutku, ko sem opazil, da hočejo po vsej sili z začrtane prave poti na stranske steze, in to še v daljnem 1947. letu, kakor SKSZ in SDZ prav gotovo vesta.
Vedno sem se upiral vsaki medsebojni cepitvi, ker sem še tedaj slutil, da bi vsaka cepitev prej ali slej dovedla do današnjega vzornega medsebojnega prepiranja, in to v korist vsem drugim prej ko pa v korist slovenski stvari v Trstu.
In ker sem stoodstotno prepričan, da kdor koli hoče zastopati ln
ščititi koristi primorskih Slovencev mora popolnoma predpostaviti narodni princip vsakemu drugemu načelu, ne morem odobravati politike kakršne koli stranke, ki ni tega naziranja, še manj pa seveda sodelovati ali bolje rečeno, rušiti, ker delo takih strank je rušenje in ne graditev, kakor se to opaža ravno v današnjih dneh.
Rušiti je zelo lahko; graditi Je težko!
In jaz bi želel, da bi vsi predvsem gradili na narodnem polju, kajti stranka brez zavednega naroda je nesmisel, če je sploh mogoče govoriti o stranki v takem primeru, razen seveda, če kdo misli, da lahko tvori slovensko politično stranko,., »jaz, pa ti, pa Židana marela«, ali pa... »jaz, pa ti, pa svetovno-ideološko opredeljeni... Kitajec«.
Toliko v pojasnilo k članku »Demokracije«, ki mene osebno tiče.
Trst, 4. okt. 1949.
Fran Cucek
POJASNILO
Prejeli smo od predsednika SKSZ izjavo naslednje vsebine:
»Podpisani predsednik SKSZ želim, da v prihodnji številki »Demokracije« izide preklic stavka, v katerem sem bil osebno napaden. Stavek ni resničen.«
Mi objavljamo prejeto pismo, ker smo v to prisiljeni od zakona, u-gotavljamo' pa, da je moralo biti vendar o stvari sami, to je žuga-nju, govora, ker je predsednik SKSZ v pogovoru z našim urednikom dodal, »da ve, odkod vest prihaja, da pa ni povsem točnat. Kaj to pomeni ,si lahko predstavlja vsak čitatelj.
Občni zbor organizacije narodne demokratske mladine
V	nedeljo dne 2. oktobra je imela ONDM.svoj prvi redni občni zbor. Mladinsko zborovanje se je vršilo v nabrežinski kinodvorani, katera je bila za to priliko svečano okrašena s slovenskimi in jugoslovanskimi zastavami.
Ze zgodaj zjutraj se je začela mladina zbirati in čakala na začetek zborovanja. Od vsepovsod je prihitela mladina, da v naši slovenski Nabrežini pokaže svojemu narodu, prijateljem in sovražnikom svojo neomajno ljubezen do naroda in domovine ter svojo pripravljenost za delo za narod.
Zborovanje mladine je počastil s svojo udeležbo predsednik SDZ g. dr. Agneletto, poleg njega so pa bili na zborovanju tudi predsednik nabrežinškega odbora SDZ g. Terčon Josip In mnogi odborniki na-brežinskega odbora. Svetokriško organizacijo SDZ je predstavljal g. Tence Kristjan.
Ob pol enajsti uri je otvoril občni *bor član starega odbora, nakar je bil za predsednika zborovanja izvoljen profesor g. Floridan Egon iz Nabrežine. V svojem pozdravnem govoru je najprej pozdravil vse navzoče In se jim je zahvalil za u-deležbo. Nato je pa poudaril voljo in trdno odločenost mladine, da bo trdno in zavestno stala na branikih svojega naroda, složna in edina, kajti edino v edinosti je moč in poroštvo za srečnejšo bodočnost našega naroda. Prosil je zastopnike SDZ, naj stoje mladini vedno ob strani in naj jo podpirajo pri njenem delu. Obljubil jim je pa tudi,
da bo mladina ramo ob rami stopala v delu za narod s prvobarltelji za Slovenstvo in demokracijo. Ob sklepu je pozval mladino, naj se oklene naših čistih trobarvnih praporov in naj jih ponosno dvigne, da bodo svobodno plapolali odi snežnih gora do Sinjega morja. Besede gospoda Floridana so navzoči navdušeno odobravali in ga večkrat prekinili z aplavzom.
Ko je predsednik končal svoj govor, je dal besedo g. Lovrenčiču Jožetu, ki je podal politične In I-deološke smernice mladinske organizacije.
Po kratkem uvodu, v katerem je govornik pokazal potrebo in važnost mladinske organizacije in kako je ta organizacija nastala, je povedal, kaj hoče naša mladina:
»Smo mladina, prežeta idealizma in vere v sebe. Smo mladina, zrasla in prekaljena v viharjih vojne. Smo mladina, ki ji je narodnost najvišji ideal, za katerega je pripravljena vsak trenotek žrtvovati vse, tudi svoja mlada življenja. Smo mladina, ki bo stopala po svetlih stopinjah junakov in mučencev bazoviških.
Smo demokratska mladina, ki vidi v resnični demokraciji poroštvo novega časa' in nove dobe, ki prihaja.
Smo protikomunistična mladina, ki je spoznala vse zablode komunizma in se mu odločno uprla. V komunizmu vidimo največjega za-sužnjevalca našega naroda. Vodili bomo neizprosen boj proti komunizmu Stalina in tudi proti komu-
m. - Stev. 43	DEMOKRACIJA	StamS	K,
-	--	---	---	•—	   --	■	  --..........       '■	  '	..—■	,	...	i	'
Vprašanje narodnostnega sožitja o Trstu
ZllJadpanom“ po očnice
Učna fcnjiga za zgodovino .govori še na prvi strani o »našem malem slovenskem narodu« in vsebuje »načela jugoslovanskega iredentizma«. I-z šesa so dognali take zaključke? Samo iz tega, ker je govora tudi o starodavnih slovenskih krajih na Koroškem, Štajerskem in ob Blatnem jezeru.
Bralec nam naj oprosti, ako se moramo, čeprav neradi, spuščati v ostro polemiziranje z omenjenim tiskom.
Recimo, da bi pritrdili omenjenemu tisku v tem, kar smo pravkar omenili glede učnih knjig za zgo-dovino.Toda tedaj bi ga pač morali prositi, da obsodi »načela italijanskega iredentizma« v učnih knjigah tržaških italijanskih šol.
Med drugim govore šolske knjige o Rimu, prestolnici svetovnega cesarstva, ki ga je vodila Italija. Toda Rimu niso pripadali samo Celovec, Gradec ali Kaniža, pač pa tudi London, Pariz, Dunaj, Budimpešta, Beograd, Aleksandrija v Egiptu, Carigrad, Jeruzalem in celo oni Erzerum, ki je bil prvotna domovina tržaškega senatoTja Jakoba Ciimiciana, ki je bil »iitalianissimo«.
Toda, ako se je York v Angliji
v	rimskih časih imenoval Ebura-oum, potem bi bilo ime Novega Yorka »Novum Eburacum«. Kakšno pa naj bi bilo rimsko ime za Wa-shinkton, Boston ali Chicago? Italijanske knjige o tem pač ne povedo ničesar, ker se boje, da ne bi dregnile v ameriško občutljivost.
Tržaška preteklost
Izgleda, da listu »Giornale di Trieste« cenena podtikanja niso neznana. Tako se na primer norčuje iz Slovencev zato, ker trde, da Trst pod Rimljani ni bil veliko mesto. To je pač debela zmota, saj nam zadostuje, da si pogledamo rimski amfiteater v Trstu, ki je imel prostora za komaj pet sto oseb.
Slovensko šolsko besedilo pravi, da Slovenci Trsta niso ne napadli in ne zavojevali. Pa so storili še več: kot graničarji so ga od leta 580 pa vse do prihoda Karla Velikega branili pred Longobardi! In sam Trst, kateremu so Benetke grozile in ga napadale, je ponižno preko sto let pošiljal svoje poslance na ljubljanski deželni zbor ter prosil vojakov in denarja.
»Giornale di Trieste« pa se veseli, ko govori knjižica zgodovine tudi
o	slovenskih doseljevanjih v Trst. Ima popolnoma prav, kajti iz Trente ali pa od onkraj morja se ni nikdar vselil v Trst noben Italijan, temveč so vsi tržaški Italijani, od prvega do zadnjega rojeni v Trstu, kot nam dokazujejo listine našega slavnega anagrafskega urada.
Slovenska učna knjiga nadalje govori o nekdanjem procvitu in sedanjem propadanju Trsta. Nezaslišana brezobraznost! Mi, atari Tržačani, ki smo lahko na lastne oči videli luko, ki je bila naravnost nabasana; ladje, ki so pred pristaniščem morale čakati cele tedne, da so prišle na vrsto pri raztovar-iu: do vrha naložene Domole in
nega prometa kaT glušil, smo vse to seveda samo sanjali. Tudi to se nam je sanjalo, da je imel Trst industrijo, ki jo je vzdrževala Avstrija z nemškim in slovanskim kapitalom. Da je iz zavarovalništva, katerega so uvedli v Trstu slovanski in grški pomorščaki nastala Riunione Adriatica di Sicur-tš — ki so jo sedaj prestavili v Milan, kar predstavlja nov primer ropanja Trsta — in Assicurazioni Generali — ki se pripravljajo na selitev —, tudi to je samo čvekanje. Laž je tudi to, da je bilo v tržaških pomorskih registrih leta 1918 registrirano pomembno brodovje, trideset let pozneje, leta 1948, pa samo revščina štirih vlačilcev. Pod-
lo	podtikanje je, da je tako »izelo Italijansko« podjetje »Aquila« delo nemških kapitalistov, ki so zbežali pred Hitlerjem zato, ker so bili Židje. Zdaj pa si Italijani laste devetdeset odstotkov te^ga, kar je še ostalo. Zato se pač ni čuditi, da so Tržačani, primerjajoč preteklost s sedanjostjo uvedli pregovor: »Bolje je bilo takrat, ko je bilo slabše«.
Policajske manije tržaških nacionalistov
Prvim člankom o slovenskem šolstvu, ki jih je bil objavil lansko leto »Giornale di Trieste«, je sledila nova vrsta drugih. Zlasti šesti je zanimiv zato, ker očitno kaže, kakšnih sredstev se zna posluževati policajska manija italijanskih nacionalistov. Ravno ta sredstva pa krepko označujejo njih miselnost. Napadi, ki so dotlej veljali prof. Baragi, so se poslej obrnili proti njegovemu nasledniku.
Dr. Ježa so obdolžili, da je odtegnil slovenske šole nadzorstvu, ki bi ga moralo nad njimi vršiti višje šolsko nadzorništvo. Po pisanju tega tiska so slovenske šole v Trstu popolnoma avtonomne in sploh ni mogoče nadzorovati ne njihovih učnih načrtov in ne o-sobja. Kakšnega pouka so učenci deležni in kakšen je učni načrt, vse to je predmet ganljivega zanimanja, ki ga kaže »Giornale di Trieste«. Dvomi o verodostojnosti redovanja in spričeval.
Manever je več kot jasen. Treba je vplivati ne samo na odločitve Zavezniške vojaške uprave, pač pa tudi na italijanske univerze, ki bodo morale sprejeti dijake, ki so dokončali slovenske šole.
Napad sega tore) zelo daleč. Gre zato, da se šolam vzameta ugled in resnost, da se- preplaši dijake in izpodkoplje možnosti njihove zaposlitve.
Izredno poučno je, kakšnih dokazov se omenjeni tisk poslužuje pri tem svojem nečastnem delu.
»Giornale di Trieste« govori o poizvedbah, ki so bile izvedene na Anagraf&kem uradu in katerih smoter je bil, da odkrijejo zanimive podatke in jih »objavijo« javnosti. Primerjava med seznami šolskega izvestja in anagrafskimi podatki naj bi dovedla do zanimivih odkritij.
brskanje po vladnih uradih ne samo zelo kočljivo, pač pa tudi po zakonu kaznivo početje. Ako zavezniške vojaške oblasti dovoljujejo taka žaljiva vtikanja, je pač stvar okusa in razpravljanje o tem ni dovoljeno. Toda zamislimo, da bi si kak Slovenec dovolil kaj takega napram višjemu šolskemu nadzorništvu za italijanske šole, pa čeprav brez pomanjkanja vljudnosti in sposobnosti lista »Giornale di Trieste«. Nebo, odpri se!
Sedaj pa na kratko preidemo k ugotovitvam.
Glasbena šola
Slovenske prosvetne matice Trstu
Vpisovanje gojencev v novoustanovljeno glasbeno šolo v ul. Nicolo Machiavelli št. 22-11. je v polnem teku in traja še ves ta teden. Vsi doslej prijavljeni gojenci in oni, ki se bodo še medtem vpisali, se zberejo v ponedeljek, dne 10. t. m. ob
11. uri k razdelitvi urnika. Oni gojenci, ki bi tega dne dopoldne ne mogli priti k razdelitvi, naj pridejo istega dne popoldne od 3. do 5. Pouk bo za glasbeno teorijo, klavir, violino, čelo, kontrabas, za katere predmete so na razpolago prvovrstne učne moči. V posebnem oddelku za solopetje se bo poučevalo tudi ta predmet. Poskrbljeno je tudi za pouk pihalnih inštrumentov, trobil In po želji tudi harmonike. Pouk violine in komorne glasbe je poverjen prof. Karlu San-cln-u, bivšemu ravnatelju šole GlaSbene matice v Trstu, ki je tudi umetniški vodja te novoustanovljene glasbene šole. Umetniško vodstvo klavirskega oddelka in pouk tega predmeta za vse stopnje je poverjen priznani skladateljici prof. Mirci Sancinovi.
Osebne ali pa tudi pismene prijave gojencev sprejema vodstvo šole v ul. Nicold Machiavelli štev. 22-11. nadstropje dnevno od 11. do
12. ure. Telef. št. 62-75.
Sella Nevea, planinski teden, dr. Klement Jug...
Cetvorlca Jadranašev — vklenjena v skalovju Montaža, a okoli in okoli svobodno vesoljstvo.
Misli se ml podijo kot gorski bliski. Oči mi hite v gorovje nasproti, kjer se druga skupina Ja-drainašev dviga na hrbet plečate Bele peči — skalnate priče ostankov slovenstva v naši Reziji. Iz koče na sedlu, globoko doli pod nami, se dvigajo pesmi iz grl naših fantov in deklet: »Zavriskaj in zapoj, preljubi fantič moj«. Ne slutijo, da je nas prostovoljce Montaž vkoval v svoje verige teT nam zapira izhod iz svojega kraljestva.
Sredi svobodnega vesoljstva in vendar smo vklenjeni v ječi skalovja. Gledam proseče Montaž in sosedni Viž, gledam onstran zaseke pod nami Kanin ter kamnite mejnike in bodečo žico, ki para zemljo pod njo in nebo nad njo trgajoč nam proč našo Rezijo. Poskušam doumeti govorico teh stoletnih velikanov in njihove ponosne samote.
V	ušesih mi zvenijo Einsteinove besede o velikem Arhitektu: »Infinitezimalni delček velikega Razuma se nam dd videti v naravi«.
štirje smo, trije fantje in eno dekle. Zmagati smo hoteli prehitro Montaž, trgati očnice — mu Izkljuvati te njegove oči. Zdi se, da se skalnati velikan hoče maščevati. Prožeč drug drugemu roko bi se morda trije prebili iz skalovja, a četrtemu bi se zaprla skalnata vrata, ker brez opore ne bi mogel o-biti previsa.
Cujem v duši besede mladega primorskega filozofa, planinca in mladinca dr. Klementa Juga, ki smo se ga Jadranaši hoteli spomniti ob planinskem tednu: »Zločin je pustiti svojega tovariša v gorah. Ali se vrneta oba ali pa nobeden«.
Za Juga so bile gore dvoje: klesanje značaja in odkrivanje novih potov. Preziral je smrt, če je bilo treba prijatelja iztrgati iz neprehodne stene. Ubil se je šestindvajsetleten v zahodno-severnl triglavski steni, ker je hotel pokloniti svojemu narodu prvenstvo, da bi prav Slovenec prvi preplezal to nepremagljivo steno.
Klesanje anačaja: Jug je bistro raaumel, da je v značaju skrivnost uspeha posameznika in naroda. V dobi totalitarizma in demokracije se ravno bije boj, kateri način vzgoje mladiine je pravi. Totalitarizem hoče strankarsko vzgojo mladine: njegov ideal so »Balilla« in
»Pionirji«. Demokracija hoče strokovno izobrazbo in osebno vzgojo mladine. S kulturnim delom mladina ohranja slovenstvo, s socialnim delom življenjski obstoj našega ljudstva. »Pravi patriotizem ne pripada nobeni stranki.« (Smollett).
Odkrivanje novih potov: Jug je hotel ohraniti našemu narodu njegove gorč. Odkrival je nova in nevarna pota, ker jih je hotel krstiti s slovenskimi imeni. Istočasno so bila nova pota zanj simbolični prodor Primorske do osvoboditve izpod tujega jarma. Pognati moramo korenine do pekla, zasidrati se moramo v slovenski tradiciji, da se otresemo tuje navlake. Biti svoboden In neodvisen, ali se to ne pra-
vi	dopolniti smisel življenja? »Največ ljudi gre skozi življenje in iz življenja, ne da bi si napravili o življenju lastno misel.« (Stifter).
Planinska in mladinska solidarnost. »Zločin je pustiti...« Moramo zmagati to skalovje brez duše. Načrt je narejen:	kratek,	a	precej
nevaren skok mimo previsa v četvero. Nevarno je za prvega in zadnjega, da ju teža ostalih ne potegne za sabo. Dvakrat eašuštl grušč: zadnji se trese ob odskoku,
Namen
Prvenstveni namen počitniških kolonij — kar že ime samo jasno povč — je počitek in telesna okrepitev, ‘ posebno mestnih otrok in mladine, v čistem in zdravem gorskem zraku, na morju in soncu ter v prosti naravi sploh. Poleg telesnega pa potrebuje mladina tudi popolni duševni počitek. Ta je v mnogih primerih potrebnejši od telesnega, ker ga dopolnjuje. Ako mladini manjka duševni mir, se tudi telesno ne krepi. Zato bi morale biti počitniške kolonije vsej mladini prijetno duševno in telesno razvedrilo, ne pa moreče nadaljevanje šole, ali celo prisilno viepa-nje katerih koli ideoloških prismo-darij. Zdrava duša v zdravem telesu, to je edini socialno-vzgojni pomen počitniških kolonij!
Strankarske kolonije
Ze štiri leta po vojni opazujemo organizacijo šolskih kolonij na Svobodnem tržaškem ozemlju. Od leta do leta se nam bolj In bolj utrjuje prepričanje, da prirejajo te kolonije osebe, ki se ne morejo ali verjetno tudi nočejo otresti fašističnih in sorodnih diktatorskih misli. Se vedno se gorske in morske počitniške kolonije prirejajo po znanem fašističnem vzorcu. Zato tudi letos ni bilo drugače. Nasprotno, diktatorska miselnost se je še bolj izrazito pokazala! To je popolnoma razumljivo, ker ne moremo pričakovati demokracije, kjer ni demokratov in demokratske vzgoje!
Naše stališče se zdi na prvi pogled drzno in radikalno, pa ga bomo praktično utemeljili in vam pokazali razliko med demokratičnim gledanjem na vprašanje šolskih kolonij in fašistično-diktatorskim pojmovanjem.
V	diktaturah vseh barv In odtenkov so deležni ugodnosti šolskih in drugih počitniških kolonij po večini le otroci tistih staršev, ki so ideološko izgrajeni in zvesti pristaši določenega reilma. To načelo se je letos kaj nazorno pokazalo tudi v Trstu, kjer so prišli do izraza, poleg strankarskega, tudi plemenski nagibi. Gre torej za izrazit in tipičen primer čistega nacional -fašizma!
Vse diktature so se doslej, ker hočejo biti po svoje revolucionarne, najprej spravile na mladino. Prav to je zunanji izraz prav vsake diktature! Vsevprek kričijo: »Mladina je naš up! Mladina je naša svetla bodočnost! Nanjo moramo graditi na* novi red!« — In podobne bedarije. Res ta krik in vik je pa le pretveza za ohranitev diktatorske oblasti. Ta se lahko dalj časa vzdrži na površju le na enostransko, partijsko In fanatično usmerjeni mladini, ki postane neke vrste zavora za razvoj zdravih in svobodnih narodnih sil. Značilen v tem pogledu je primer fašistične in nacistične vzgoje, ki je zapustila v dediščino novemu rodu ogromno breme nestrpnosti In strankarskega fanatizma. Zaradi napačno usmerjene vzgoje se porajajo na svetu velika zli, ki jih človeštvo vedno plačuje s potoki krvi. Druga svetovna vojna je v tem pogledu kaj prepričevalen opomin! Pa vendar so ti opomini še premalo učinkoviti, ker prepuščamo brezbrižno spet — komaj štiri leta po svetovni vojni — vzgojo naše mladine prav istim diktatorskim elementom, ki so pokvarili našo generacijo. Ali ni to pravo izzivanje nove vojne!? Ze davno smo poza-
prvega zanaša teža »žive kače« "ob doskoku. Nekaj potnih kapelj la grmenje grušča, ki v vedno večjih, mogočnih lokih odskakuje tja dol v dolino. Klešče Montaža so nas izpustile.	\oc
V	kočo na Selli Neveji je prišla v naši družbi že — noč. Iz koče je bilo čuti slovenske popevke in ples. Hoteli so dokazati, da so mladi ter da jih tudi kamion in gore ne ukrotijo.	_	"-u
Od ikoče se odvije skupina * žepnimi svetilkami in vrvmi. Hote-
li	so nas že Iti iskat, kljub trdi noči. Grajo so že imeli pripravljeno zaradi naše neprevidnosti, a zamrla jim je na ustnah. Stisnili bo nam le prijateljsko in toplo roko. Mladinska solidarnost.
Avto zatrobi. Ena in štirideset mladincev se poslavlja od dva tisoč metrov visokih planjav ter se spušča v temi ob prepadih tja dol prati morju, v Trst. Hrup avtomobila pa zmagujejo mladostni smeh, slovanske melodije ter pesmi mladinske zavesti:
»Mi smo mi, mi smo s Krasa doma.*
A.
bili na prevzgojo bivših fašistov, nacistov in z diktatorskim pojmovanjem okuženih ljudi. Kakor da se nas to ne tiče, gradimo novo demokratsko družbo na teh raz-krojevalnih silah. Pa ne samo to. Tak6 smo že notranje gnili, da prepuščamo prav tem elementom vso oblast in seveda tudi vzgojo naše mladine. Zato so pa tudi uspehi temu primerni.
Kakor vidite, smo že v teh kratkih raamotrivanjih poštenemu in demokratičnemu čitalcu povedali zel6 mnogo, čeprav nismo prišli še v jedro vprašanja. Zdaj vam je jasno, da je to vprašanje bolj široko in važno, kot ste si morda mislili. Tesno je povezano z drugimi vprašanji, od katerih pravilne rešitve je prav za prav odvisen sam obstoj demokracije ln celd svetovni mir.
Kdo in kako so letos priredili počitniške kolonije na Svob. trž. ozemlju ?
Vsa politična, verska In »pagan-ska« gibanja v Trstu — od prikritih in odkritih fašistov do različno pokornih komunistov, Slovenci in Italijani ter internacional isti — vsi so se kosali medseboj, kdo bo več šolskih otrok in mladine sploh odtegnil narodni ali ideološki vzgoji druge skupine. Pravi lov na, otroške duše! Pri tem so seveda popolnoma pozabili na prvenstveni namen počitniških kolonij — kakor smo ga navedli v uvodu tega Članka — pač pa jim je bila pri srcu le ideološka prevzgoja mladine.
Demokristjani so hoteli tržaške otroke prekaliti v ozračju italijanske Karnije v »italianissime«, poleg tega pa jih utrditi tudi v zvestobi do šovinističnih načel laži-detnokracije in laži-krščanstva. Enako so ravnale s tržaško mladino tudi vse ostale italijanske stranke, ne iz-vzemši socialistov, v kolikor so > mele seveda pri stvari besedo. Zastavonoše italijan&tva so bili seveda demokristjani. Glavno načelo ,je bilo:	Mladina mora ohraniti živ
plamen italijanstva Trsta ter preprečiti zdaj in v bodoče Sipven-cem pravico do demokratične enakopravnosti. Fašizem torej in nadaljevanje fašistične vzgoje. Pa š? revizionizem, vojne in sovraštvo med narodi, po Mussolinijevem geslu: pogodbe so le krpe papiga!
Pristaši čistega komunizma — tiiovcl — so odpeljali slovenske in italijanske otroke v Slovenijo, kjer so jim komunistični aktivisti, ob brezbrižnosti domačinov, ki že poznajo sladkosti novega reda, — vtepall modrosti marksizma, leninizma in stalinizma. Uspeh: naučili so se peti »Bandiera rossa«."
Končno so tu še demokratični Slovenci ln komlnformisti. Zadnji niso imeli svojih kolonij, zato so njihove otroke delno prevzgajali italijanski šovinisti v Karnijl in »Titovi izdajalci« v Sloveniji.
Odbor za slovenske šolske kolonije, ki je bil sestavljen iz zastopnikov Slovenskega dobrodelnega in Slovenskega karitativnega društva, je tudi priredil svojo počitniško kolonijo v Zabnlcah v Kanalski dolini. Obe dobrodelni ustanovi pa nista bili docela sporazumni v pogledu pojmovanja namena počitniških kolonij. V kolikor bi pri obeh organizacijah vladala dobra volja, bi se nameni obeh medseboj povezali in dopolnjevali.
Poleg tega so bile še razne kolonije mladine in dijakov po domnevni strankarski opredelitvi prirediteljev. Kakor vidite pravi Babilon! V splošnem ni nikjer šlo za
mesto, v katerem je ropot mogoč-
!    ’         ............................................................................................................................................................................
Kolikor nam je znano, je tako
BELA PEC — SKALNATA PRIČA SLOVENSTVA
nizmu Tita, ker sta oba eno in isto in sicer sovražnika svobode, miru in napredka.
Smo slovenska mladina, trdno odločena, da na meji slovenstva in jugoslovanstva vodi sveti boj za slovanstvo teh krajev vse dotlej, dokler ne bo dosežen naš cilj inu-resničen naš sen. Zato pa bomo vedno odločno stali na branikih slovenskih svetinj slovenske zemlje in slovenskega rodu. Uklonili se ne bomo nikomur, niti samozvanim nositeljem tako zvane dvatisočletne kulture, niti trenotnim varuhom našega ozemlja ob Jadranu.
Smo jugoslovanska mladina, vsa prevzeta duha junakov in borcev za idejo resničnega bratstva vseh jugoslovanskih narodov. Vedno bomo stremeli za 'tem, da bo čimprej jyrost komunizma ves naš troedini rod in na svoji zemlji svoj gospod.
Smo slovanska mladina, zakoreninjena v svetih idealih apostolov slovanstva Kolarja, Safarika, Strossmaverja, Tyrscha, Masaryka in Beneša, njih, ki so z veličino svojega uma in močjo svojega dela kazali svetla pota v svobodo trpečim slovanskim narodom.
Hočemo, da v vrstah slovenske, hrvatske in srbske mladine tega ozemlja zavlada nov duh, duh resničnega bratstva in edinstva.
Hočemo prenehati z medsebojnimi prepiri in trenji, ker se zavedamo, da smo vsi Srbi, Hrvati in Slovenci sinovi ene domovine.
Hočemo izkoreniniti narodu škodljivo strankarsko zagrizenost in ozkosrčnost, ker sta obe sokrivi za komunistično vladanje v naši domovini. Zato smo proti podrejanju narodne zavesti kateremu koli drugemu idealu.
Hočemo uničiti porazne posledice komunistične fratelančne politike.
Hočemo, da se vsa mladina združi v mogočen pohod proti komunizmu.
Hočemo plamen domovinske ljubezni razpaliti v mogočen kres, ki naj vsemu svetu mogočno oznanja, da biva na skalnatih bregovih Jadrana slovenski rod, ki terja svojo staro pravdo in da jo bo zmagovito izvojeval.o.
Besede govornika so bile večkrat prekinjene z odobravanjem. Po političnem referatu je pozdravil občni zbor predsednik SDZ g. dr. Agne-letto in poudaril važnost mladinske organizacije in njeno potrebo. Polagal je mladini na srce, naj svoje delo postavi na granitne temelje vere, narodnosti in demokracije. Obljubil je vso pomoč mladini in ji želel obilo uspeha pri njenem delu.
Po pozdravu predsednika SDZ je sledilo organizacijsko poročilo, katerega je podal g. dr. Branko Agneletto. Temu je pa sledilo blagajniško poročilo. Po odobritvi referatov je sledilo branje in odobritev pravil in statuta ONDM. Med branjem je bila živahna debata, v katero so posegali vsi navzoči.
Po razreinici staremu odboru so sledile volitve novega odbora. Predložena je bila samo ena lista, ki je dobila absolutno večino. Volitve so bile tajne.
V	novi odbor so bili izvoljeni: Predsednik: Macuka Izak, Podpreds.: Floridan Egon, Tajnik: Lovrenčič Jože, Blagajnik: Pertot Sonja,
Referent za kulturo: dr. Branko Agneletto,
Referenta za organizacijo: Zetko Sergej in Sipilč Bora,
Referenta za šport: Udovič Peter, Logar Mitja,
Referent za prireditve:	Srebot-
njak Irena,
Referent za ženski odsek:	Za-
vadlav Sonja,
Nadzorni odbor: Kralj Ivo, Udovič Marko,
Razsodišče: Zetko Edi.
Občnemu zboru se je zahvalil za izvolitev novi predsednik, ki je v kratkenfnagovoru podčrtal, da bo odbor ONDM stremel po združitvi vseh mladinskih narodnih sil v e-notno in močno organizacijo.
Med predlogi in slučajnostmi, ki so sledili volitvam, je g. dr. Branko Agneletto sporočil pozdrave Slovenske pravde iz Londona, nakar je občni zbor poveril organizaciji: nalogo, da pošlje pozdravno pismo Slovenski pravdi v London. Predsednik SDZ je-pa obljubil, da bo imela mladina v »Demokraciji« svojo rubriko. Po izčrpanem dnevnem redu je predsednik zaključil občni zbor.
Tako je ONDM ponosno stopila v življenje in sklenila, da bo važen črnit el j v našem javnem življenju. Novo Izvoljeni odbor je pa sklenil, da se bo takoj lotil začrtanega dela in da bodo prvi sadovi tega dela vidni v najkrajšem času.
Mladi organizaciji ONDM želimo pri njenem delu obilo uspeha in velik razmah v splošno korist vsega našega naroda.
Mladina, ponosno stopaj v nove zarje svojega življenja in ne pozabi nikdar svetih Idealov, za katere so se vedno borili tvoji očetje In tvoji pradedje!
Kominformisti v ječi
Glasilo češkoslovaške komunistične partije »Rude pravo« je objavilo članek pod naslovom »Teror fašista Tita«. Rude pravo našteva visoke jugoslovanske osebnosti, ki jih je aretirala Titova klika. Po tem seznamu so zdaj v zaporu naslednji vodilni komunisti:
Bivši finančni minister in član osrednjega odbora jugoslovanske komunistične partije Sretan Zuje-vič, bivši predsednik komisije za načrtno gospodarstvo ter član o-sredtijega odbora hrvatske komunistične partije Andrej Hebrang, bivši namestnik jugoslovanskega finančnega ministra dr. Obren Bla-gojevič, bivši ministrski podpredsednik republike Crne gore in član osrednjega odbora črnogorske komunistične partije Bojo Ljumovič, bivši minister za trgovino ter član osrednjega odbora črnogorske komunistične partije Vuko Tmušič, bivši minister za prosveto in član osrednjega odbora črnogorske komunistične partije Mlko Pavič, bivši minister za industrijo republike Crne gore Blago Borovlnac, bivši
ministeir za finance republike Bosne in Hercegovine Obren Staro-vič, namestnica ministra za javno zdravstvo republike Srbije Julka Mešterovičeva, namestnik finančnega ministra republike Cme gore Savo Vojevič, namestnik ministra za delo republike Macedonije Ttaj-ko Mickovski ter minister za delo ln članica osrednjega odbora jugoslovanske komunistične partije Ca-na Babovičeva.
Šolske počitniške kolonije
*tr»n 4.
DEMOKRACIJA
Leto IH. - Stev. 43
Počitniške kolonije
resnični počitek duha in telesa naše mladine, pač pa za okrepitev njihove ideološke izgrajenosti. Zato je vsa teža te nedemokratične ureditve počitniških kolonij spet padla na tržaško mladino, ki bo prva nosila posledice sedanje ideološke razdvojenosti na Svobodnem tržaškem ozemlju in v svetu.
O denarnih virih za vzdrževanje kolonij
Ogledali smo si zdaj pogubne posledice prirejanja počitniških kolonij po ideoloških načelih posameznih političnih skupin. Ogledati si pa moramo to vprašanje še z gospodarske strani. Na veliko začudenje bomo lahko ugotovili še bolj nedemokratično pojmovanje države in demokratične družbe ter kršitve najosnovnejših načel gospodarske enakopravnosti vseh državljanov. Gre ža vprašanje denarnih virov za tako imenovano finansiranje kolonij. Logično bi bilo, da bi . vsaka ideološka skupina, ker gre za njene strankarske koristi, tudi sama poskrbela za finančne vire. Pa
—	na žalost — ni tako! Osnovno gospodarsko pravilo je, da bi mora-
li	za tržaške otroke skrbeti Tržačani sami, kakor morajo skrbeti za svoje Jugoslovani, Italijani, Francozi in drugi. Le v primeru izrednih nesreč (potresa, vojne itd.) lahko priskoči prizadetim pokrajinam na pomoč mednarodna solidar-nosit. Vsaka druga pomoč je pristranska in običajno zasleduje čisto določene osebne koristi darovalca! Ko smo postavili ta neizpodbitna gospodarska in etična načela, si lahko od bliže ogledamo denarne vire, ki so služili za organizacijo raznih letošnjih počitniških kolonij na STO-ju.
Znano je, da so titovci poslali na počitniške kolonije v Slovenijo nad tisoč tržašikih otrok. Kolonije je vodilo Podporno društvo. Ce računamo, da je vsak otrok, skupaj z o-sebjem in prevoznimi stroški, porabil le 10 tisoč lir, potem lahko mirno trdimo, da je znašal skupni strošek nad 10 milijonov lir. Pri tem smo pa, na podlagi zgoraj navedenih gospodarskih načel, ugotovili še nekaj socialno važnega — socialno krivico —, da so namreč tržaški otroci, ki živijo prav gotovo v materialno boljših življenjskih pogojih, živeli na škodo mnogih potreb-nejših otrok iz Slovenije.
Citali smo, da je italijanska vladna ustanova »Postbellica« poslala predsedniku tržaškega področja 30 milijonov lir, da znji mi priredi počitniške kolonije za tržaške šolske otroke. Poslali so to »velikodušno« darilo uradno, to je na predsedništvo področja, ki v imenu ZVU upravlja del STO-ja. Gre torej za mednarodno pomoč. Predsedništvo področja je takoj sklicalo sejo vseh itailjanskih podpornih društev in je seveda v svoji gorečnosti pozabilo, da imamo tudi Slovenci v Trstu svoja podporna društva (in celo kar tri!) in da smo enakopravni državljani.
Ne bomo razpravljali o razlogih, ki so narekovali italijanski vladi to »velikodušnost«. Privedlo nas bi predaleč! Sicer pa je to njena notranja zadeva, o kateri lahko zahtevajo pojasnil le njeni državljani. Tržaška oblastva so denar sprejela, kakor bi sprejela vsako drugo človekoljubno mednarodno pomoč. Nas zanima predvsem to, kako so krajevna oblastva razdelile to vsoto?
Modri in »demokratični« gospodje, med katerimi je tudi sam predsednik področja, so razdelili to mednarodno pomoč — v brk ZVU, katere funkcionarji so — izključno
med svoje ustanove. Milijonske zneske so prejeli Lega nazionale, italijanski Rdeči križ, »ACLI«, »Fi-gli del popolo« in drugi. Na pritožbo slovenskih dobrodelnih ustanov so, po milostni intervenciji gospoda škofa, pristali na to, da bodo sprejeli 180 potrebnih slovenskih otrok v eno izmed kolonij italijanskega Rdečega križa. Kakšna velikodušnost »demokratičnih« oblaste v!
Od tržaških šolskih otrok je najmanj ena petina Slovencev. Zato bi nam po vseh gospodarskih zakonih šlo vsaj 6 milijonov lir iz te mednarodne pomoči. Na ta dolg ne bomo pozabili! Do tega denarja —po odbitku stroškov za 180 slo-'venskih otrok — imajo enako pravico tudi tisti otroci, ki so šli na počitniške kolonije v Slovenijo! A-ko pristranska in nedemokratična krajevna oblastva hočejo porabiti ves denar, ki ga pošlje italijanska vlada Trstu, le za svoje šovinistične organizacije, naj poskrbe, da ga prihodnjič pošlje na drugi naslov, to je neposredno tem šovinističnim organizacijam. Naj to napravijo kakor titovci, ne pa da varajo ljudstvo s svojo domnevno velikodušnostjo.
Kar velja za potrebne otroke v Sloveniji, velja v še večji meri za brezštevilne potrebne otroke v Italiji. Svobodni Trst bo sam vzdrževal svoje počitniške kolonije! Ne bo se okoriščeval z denarjem, ki je last drugih — potrebnejših! A-ko pa te pomoči z desne in leve zasledujejo le politične koristi in niso izraz človekoljubnih namenov in mednarodne solidarnosti, jih seveda odločno odklanjamo. Naše neodvisnosti ne prodajamo za skledo leče ali za lonček pogrete kaše!
Takšno prirejanje počitniških kolonij po krajevnih oblastvih, ki morajo ščititi enakopravnost vseh državljanov, pomeni pljuvanje na o-snovna načela demokratičnih ali ljudskih uprav. Kjer državni, deželni ali občinski uradi odmerjajo dobrine in pravice po političnem, plemenskem ali verskem razločevanju, tam je diktatura že globoko pognala svoje korenine in so demokratska načela le še zunanje slepilo za idijote!
Ako povzamemo misli tega članka o šolskih kolonijah, lahko zaključimo naša razmotrivanja s sledečimi ugotovitvami:
Počitniške kolonije, ki so finansirane z denarjem mednarodnih u-stanov ali z denarjem domačih davkoplačevalcev, morajo uživati prav vsi potrebni državljani brez izjeme. Demokratična pravičnost ne pozna verskega, plemenskega ali kateri koli drugega razločevanja.
Dobrodelne ustanove so lahko poklicane, da poskrbijo za pošteno razdelitev domače ali mednarodne pomoči, če tega ne napravijo sami pristojni uradi.
Počitniške kolonije lahko priredijo tudi dobrodelne ustanove, toda le s prostovoljnimi prispevki, ki jih zberejo med svojimi člani in podporniki.
Zaključne misli
Ta članek smo objavili zato, da bo slovenski narod poučen o našem demokratičnem stališču gledtf šolskih kolonij, kar velja seveda tudi za vsa druga vprašanja javne uprave. O javnih vprašanjih se mora javno razpravljati! To stališče bomo zagovarjali vedno in povsod, ker hočemo, da zavladata red in demokracija najprej pri glavi, to je v demokratičnih ustanovah! Razkrinkati moramo brezobzirno vse namišljene demokrate, predvsem pa tiste, ki so na visokih in odgovornih mestih, kamor v demokratskem redu ne spadajo!
Vesti s Tržaškega
Iz društvenega življenja
Na seji odbora SDZ 28. sept. 1.1. je bil sprejet sklep, da se posveti največja pažnja povezavi slovenskih demokratov v našem gibanju, za kar so bile izvržene nekatere spremembe v organizacijskem odseku, katere bodo pospešile siste-matinčo organizacijsko izvedbo krajevnih organizacij.
Nadaljnje prizadevanje SDZ je stmjenje vse demokratične mladine v mladinsko organizacijo pod okriljem SDZ, katero demokratično delovamje naiše mladine si moremo zamisliti edinole v duhu načel SDZ.
Nadaljna pozornost bo posvečena finančnemu stanju gibanja, kateremu so prepotrebni dohodki, izvirajoči v glavnem Iz članarine in prostovoljnih prispevkov članov, da omogočimo čim večji razmah naše politične dejavnosti.
Na seji Ožjega odbora SDZ 30. septembra 1.1. so bili sprejeti važni sklepi, nanašajoči se na gospodarsko ln politično stanje STO-ja.
Nadalje bo SDZ pokrenila vse potrebne korake, da se upoštevajo za službo v javni upravi tudi prošnje slovenskih prosilcev.
Prijateljski večer
Prijateljski večer v prostorih SDZ,
v	soboto 18. okt. t.1. ob 21. uri Člani in prijatelji SDZ so vabljeni na pomenek pri čaši domačega vina o politični situaciji doma in v svetu ter o aktualnih ženskih vprašanjih.
Odbor SDZ
Prva seja odbora ONDM
Dne 4. t, m. se je vtršila v prostorih SDZ prva redna seja širšega odbora ONDM. Po predsednikovem pozdravu je bilo na dnevnem redu odobrenje poročila o občnem tom posameznih odsekov, da sasta-aboru. Nato se je poverilo referen-vijo do prihodnje seje natančne o-snuitke za podrobno nadalnje delovanje. Izvoljen je bil ožji odbor organizacije. Prihodnja seja širšega odbora je sklicana za soboto 8. t. m. ob 17.30 v prostorih SDZ.
Knjižnica Slov. prosvetne matice
Odbor SPM v Trstu apelira na imovitejše somišljenike, da mu s prostovoljnimi prispevki priskočijo na pomoč, ker se SPM nudi ugodna prilika za nakup večjega števila slovenssckih knjig, ki bi mogle
tvoriti jedro snujoče se društvene knjižnice. Darujte v ta namen tudi knjige, ki so Vam odveč, nam pa nadvse potrebne!
Obračun počitniških kolonij
Odbor Slovenskega dobrodelnega društva je na svoji zadnji seji, ki je bila v četrtek 29. sept., odobril končni obračun letošnjih počitniških kolonij, ki jih je društvo priredilo skupno s Slovenskim karitativnim društvom v Trstu preko vzporeditvenega odbora za šolske kolonije.
Celotni obračun izkazuje 681 tisoč 748 lir prejemkov in 651 tisoč 703 lir izdatkov. Najvažnejše postavke obračuna so:
A)	med prejemki:
1) nabiralna akcija
in prireditve L 244.089.—
2) prispevki staršev
za vožnjo	»	190.700.—
3) prispevek Slovenskega
dobrod. društva » 75,000.—
4) prispevek Slovenskega
(karitativnega dr. » 75.000.—
5) Razni dohodki
in povračila	»	96.959.—
Skupaj	L	681.748.—
B)	med izdatki pa:
1) za najemnino in
čiščenje	kolonije	L	141.195.—
2) za hrano	»	280.230.—
3) za voznine otrok,
osebja in	hrane	»	192.535.—
4) za zdravila, zdravnika
in razne druge str. » 37.743.—
Skupaj izdatkov L 651.703.—
Odbor Slovenskega dobrodelnega društva se ob tej priliki še enkrat zahvaljuje vsem darovalcem, požrtvovalnemu osebju počitniških kolonij za brezplačno delo, Slovenskemu karitativnemu društvu pa za prijazno sodelovanje v korist naših šolskih otrok.
Občni zbor Slov. dobrod. društva v Trstu
V nedeljo, 9. oktobra 1949 ob 10. uri zjutraj bo na sedežu društva v ulici Machiavelli štev. 22 - II. nad. prvi redni letni občni zbor Slovenskega dobrodelnega društva.
Dnevni red je naslednji:
1) Poročila o delovanju.
2) Odobritev računov iza leto 1948.
3) Volitve novega odbora in nadzorstva.
4) Slučajnosti.
Vabimo vse člane, podpornike in prijatelje društva, pa tudi vse narodno in socialno zavedno slovensko učiteljstvo, da se v velikem številu udeleži občnega zbora.
Razpravljali bomo o vseh vprašanjih v zvezi z bodočim delovanjem društva, posebno pa glede večje socialne pomoči revni šolski mladini.
ODBOR
Ukaz ZVU št. 191 Podaljšanje najemnih pogodb
Ukaz ZVU štv. 191 spreminja u-kaz ZVU štv.87 glede podaljšanja najemnih in podnajemnih pogodb. Novi ukaz črta iz člena 1. odstavek 1. prejšnjega ukaza besede: »...se s tem podaljšajo tako, da prenehajo
30.	septembra 1949, ali pa na dan, ko mine prvi rok, ki ga določa zakon ali običaj za primere tihe obnovitve pogodb po 30. septembru 1949« in jih nadomešča s sledečimi besedami: »...se s tem podaljšajo do dne, ki ga bo določil prihodnji ukaz«.
Pojasnilo o žganjekuhi
Lastnik kotla za žganjekuho mora dostaviti načrt svojega kotla na »Ufficio Tecnico Impo-ste Fabbricazione«, v Trstu ulica Palestrina 4-II. Navedeni urad izroči kmetovalcu medaljo, ki jo je treba obesiti na kotel. Sele s tem smejo uporabljati kotel za žganjekuho, kakor tudi ga sposo-jevati drugim kmetovalcem. Taksa se zaračuna po veličini kotla, ki ga poseduje lastnik. Taksa odn. trošarina za samo žganjekuho se pa pobira pri sami kuhi in znaša 3 lire od alkoholne stopnje.
Slivno
V soboto 2. oktobra se je poročila učiteljica gdč. Draga Skupek, doma z Dolenjskega, z učiteljem g. Lupincem Brankom iz Sempo-laja. Gospe učiteljici, ki je dve leti skrbno učila naše otroke in njenemu gospodu soprogu želimo obilo sreče in zadovoljstva na novi življenjski poti.
Vaščan
Kaj je s Ferdom Kalinom?
Okrog polnoči 26. sept. se je vračal Ferdo Kalin domov. Prijatelj ga je spremil skoro do hiše. Od tistega trenutka ni ne duha ne sluha več o Ferdu Kalinu. »Giornale di Trieste« je omenil ta dogodek z dvema člankoma, katera pa sta vse prej kot točna in objektivna.
Ferdo Kalin ni nikoli hodil v Jugoslavijo razpečevat »Demokracijo«. Samo človek z bujno fantazijo ali oseba, ki hoče nekaj prikriti, more širiti take neverjetne vesti. Ce pomislimo, da se celo govori, da je šel Kalin s kolesom čez mejo — vedno zato, da bi razpečeval »Demokracije«!! — se kar čudimo, zakaj se ni raje kar enostavno vozil z... avtomobilom!
Ce bi se policija resno potrudila, da bi poiskala kolo Ferda Kalina, ki pravijo, da je izginilo z njim, smo prepričani, da bi ga našla na Opčinah.
Družinske’ razmere v Kalinovi hiši niso bile urejene. In ravno tem razmeram posveča policija vse premalo pozornosti. Razumemo, da je za policijo enostavneje smatrati, da ima tu prste vmes politika in »Ozna«, ter zadevo s tem zaključiti. Mislimo pa, da tokrat nima politika pri celi stvari prav nič opraviti.
Kalin je bil sicer trn v peti bodisi titovcem bodisi kominformi-stom, a prepričani smo, da ne eni in ne drugi niso več v stanju, da bi kar tako ugrabljali ljudi v lastni hiši... neda bi kdo od domačih kaj slišal ali videl. Ce bi bilo kaj takega mogoče, bi morali zaključiti, da so začeli našti dragi rdečkarji kar na lepem... »coprati«.
Ker. pa v »coprnije« neradi verjamemo, se raje vračamo na našo prejšnjo domnevo, da je treba iskati vzrok za vso to zadevo v nenormalnih razmerah, v katerih je že leta in leta živela Kalinova družina.
Vesti z; Goriškega
Avtonomija slov. šolam?
Slovenska demokratska zveza v Gorici se že od leta 1947 poteguje za čim večjo avtonomijo slovenskih šol v Italiji in je ponovno zahtevala raztegnitev Slovencem vse manjšinske zakonodaje, ki jo imajo Nemci na Tirolskem. Sedaj smo zvedeli, da je prosvetno ministrstvo baje že imenovalo posebnega avtonomnega šolskega skrbnika za naše šole in pričakujemo, da obja-
vi	njegovo ime. Tudi g. prefekt nam je še pred kratkim dal zagotovilo, da je poseben zakon za slovenske šole že pripravljen.
Sporočilo učiteljem
Vsem gg. učiteljem in učiteljicam, ki so poučevali pod ZVU v bivši coni A na Goriškem, sporočamo na prošnjo nihovega pooblaščenca iz Gorice, da je ministrstvo v Rimu zamudilo vnesti zadevo v račun od meseca maja, odnosno junija 1.1. V nekaj dneh pošlje računski urad pri šolskem skrbništvu v Gorici novo zahtevo na ministrstvo, kakor je to navada in običaj.
V	Rimu pa bo interveniral poseben pooblaščenec, da bi zadevo rešili nujno, kar se tudi upa!
Zopet krivica na šolskem polju
Veliko razburjenje vlada med Slovenci v Gorici zaradi prepovedi, ki jo je stavilo šolsko skrbništvo, da bi imeli učenci svojo šolsko mašo vsi skupaj v cerkvi na Travniku, kakor prejšnja leta. Gre za očitno gonjo proti Slovencem, ki jih veliki demokrati pod vlado demokristjanov ne marajo videti skupaj niti v cerkvi. Se šolski o-troci so jim na poti, tako hudo nas mrzijo! Radi bi to prepoved opravičili s trditvijo, da je treba preprečiti velik naval v cerkvi in nevarnost, da bi slovenski učenci ne prišli v nesrečo, če bi hodili po mestu v cerkev! Glej no, koliko blažene skrbi za naše malčke! Tako bodo morale imeti vse slovenske šole iz ulice Croce svojo šolsko mašo v cerkvi sv. Antona, one iz ulice Randaccio pa pri kapucinih.
Občinski svetovalec od SDZ g. Rudi Bratuž je tolmačil pri šolskem nadzorništvu mnenje in željo slovenskih staršev in učencev, da bi imeli šolsko mašo ,na Travniku, pa je dobil odgovor, da se s tako odredbo strinja tudi škofija. Apeliramo sedaj na škofijski urad in prosimo, da se našim učencem in staršem ne dela krivica ter da se jih pusti, naj molijo v tisti cerkvi, ki jim je ljubo, kakor v preteklih šolskih letih. Ce pa kdo naših srčkanih malčkov ne more gledati po u-licah, naj za tisto jutro zamežikne ali pa ostane doma!...
Odgovorni urednik: dr. Janko Jet Tiska:
tiskarna »ADBIA«, d. d. v Trstu
Beguncem
Med mednarodnimi ustanovami, ki skrbijo za begunce, je tudi Organizacija ameriških katoličanov NCWC (National Chatolic Welfare Conference), pod vodstvom ameriških škofov.
Ta organizacija ima svoj glavni sedež v New Yorku in svoje zastopnike v posameznih državah. Zastopnik za Italijo je msgr. Landi v Rimu.
Na njegovo pobudo je organizacija NCWC prevzela skrb tudi za begunce izven taborišč, ki pa so od IRO sprejeti izrecno s pravico do take podpore.
Organizacija je ustanovila v ta namen posebne Centre po raznih mestih, med temi tudi slovenski Center v Gorici.
Poleg gmotne podpore nekaterim bo od sedaj dalje goriški Center pomagal vsem beguncem v reševanju zadev za izselitev. V zvezi s tem sporočamo beguncem, da jim za naprej ne bo več treba hoditi v taborišča, temveč bodo lahko vse potrebno uredili doma in bodo nato pozvani naravnost pred komisijo. Tudi za čas med zaslišanjem pred komisijo in odhodom se bodo smeli vrniti domov, da si uredijo svoje osebne zadeve.
Trenutne možnosti za izselitev
Vsem, ki računajo na izselitev, sporočamo, da se sedaj nudi najugodnejša prilika za emigracijo v Avstralijo. Prijave za to sprejema goriški Center IRO - NCWC, ki daje tudi podrobnejša pojasnila in nato preskrbi vse potrebno. Ker se bliža konec delovanja IRO, je priproročljivo, da se begunci odločijo čimprej, ker bodo pozneje pogoji za izselitev vedno težji.
Za druge države trenutno mi nobene možnosti, razen z osebnimi vpoklici. Center sprejema v svojem uradu v Gorici, Riva Piazzutta 18, ob ponedeljkih, torkih in petkih.
Prijava premoženja v Jugoslaviji
Italijanska vlada je izdala navodila o prijavi premoženja italijanskih državljanov iz pokrajin, ki so bile priključene Jugoslaviji 15. sept. 1947. Istočasno se prijavijo tudi premoženja italijanskih državlja-ljanov, ki se nahajajo v Jugoslaviji. Prijavijo se premoženja, ki so bila podvržena kakršni koli omejitvi lastninske pravice in to: kmetijska posestva, industrije, trgovske ustanove, nepremičnine in zemljišča ter vsakovrstne premičnine. Za te prijave je italijanska vlada izdala posebne formularje. Glede na te nove detajlirane formularje obveščamo, da je treba obnoviti vse prijave napravljene na neod-govarjajočih formularjih.
Odljudno vas vabimo, da se udeležite
Jesenskega plesa
ki bo v društvenih prostorih v soboto 8. oktobra ob 20h ulici OTZachiavelli 221//.
v
B. H. Jadran"
D. D. »Zarja na Jadranu'1
Vse informacije za prijavo dobite v uradu SDZ, ul. Machiavelli 22-11., v sredah od 19. do 20. in v
sobotah od 12. do 13. ure.
Pomagajte dobr. društvu
Slovensko dobrodelno društvo v Gorici, Riva Piazzutta 18-L, zbira prispevke za naše reveže in za vse, ki so potrebni pomoči. Posebno skrb goji tudi za revne šolske u-čence osnovnih in srednjih šol. Zato naj vsakdo daruje, kar more v denarju, v živežu, v obleki ali v obutvi. Kdor pomaga bratu, pomaga samemu sebi. Kdor hitro d&, dvakrat da!
Nujna dolžnost vsakega zavednega Slovenca, ki ima kaj plemenitega čuta v srcu do svojega rodu in usmiljenja do naših potrebnih in revnih bratov in sester je, da jim naglo in dobrohotno priskoči na pomoč. Gre za to, da ojačimo zavest solidarnosti in vzajemne pomoči med nami, ki živimo tako rekoč od naših skromnih sil na tem ozemlju, kjer nam tuja javnost , ni j prav nič naklonjena. Očetje in matere, ki imate blagoslovljeno hišo in mizo pa otroke preskrbljene, bratje in sestre, ki nimate posebnih skrbi za lastno družino, žrtvujte drobtinice in po možnosti tudi kaj več za naše uboge brate in sestre. Zlasti pa pokažite sočutje do naših malčkov in dijakov, ki so, dika in ponos naših šol. Oni bodo tudi ponos in čast našega naroda v Italiji. Priskočimo jim na pomoč vsi, da bodo oblečeni in obuti v zimi ter siti pri učenju. Vse pride prav! »Dobrodelno društvo« sprejme in pravično razdeli.
Smrt najstarejšega slovenskega kapucina
V	Sv. Križu na Vipavskem je 12. sept. umrl v tamošnjem kapucinskem samostanu pater Janez Ev. Ažbe, starosta ilirske kapucinske provincije. Rodil se je 1. 1865., v mašnika je bil posvečen pa 1. 1890. Deloval je v raznih kapucinskih samostanih, najdlje pa v Krškem ob Savi. Od tam so ga 1. 1941 izgnali Nemci in se je zatekel v Padovo. Po končani vojni je prišel v Križ na Vipavsko, kjer je mirno zaspal v Gospodu. Naj v miru počiva v domači zemlji, katero je plemenito ljubil.
Hudomušnica
Standerci, it. državljani, ki se nahajajo v Jugoslaviji in bi se radi vrnili domov v Italijo, po Makučevi vrnitvi in smrti in po vrnitvi nekega drugega vaščana, ki se še skriva v hiši zaradi nekih bunk, s katerimi se je tudi on vrnil čez blok, pravijo: »Pa še tukaj ostanimo, da jih ne dobimo!«
PRAZNO SOBO V CENTRU s posebnim vhodom oddam za pisarno, ali krojaču. — Ponudbe na upravo »Demokracije« pod šifro »Dober plačnik«.
Tržaško krznarstvo - Pelltaria Triestina
TRG SV. IVANA (Piazza S. Giovanni) St. 4 - III. nadstropje
UGODNOSTI PRI PLAČEVANJU
ALFONZ in TATJANA PIPAN javljata prijateljem in znancem veselo vest, da se jima je 9. septembra rodil sinček DANILO - ALFONZ
Mizarji § hmetoualGi T podjetniki •
Deske s mre* kooe, mačet snooe in tri dih l e s o o, trame, oeza• ne plošče, furnir, parkete in droa nudi na/ugodneje
m CALEA
I	tLi	'
90441 TRST
Viale Sonnino, 2 4
Obvešča itmo člane SDZ, da ordi-nira zdravnik Delak Franjo v Bar-kovljah vsak dan od 9. do 12. ure v ulici Bonafata 9; v Trstu pa v ulici Commerciale 9-II .od 15. do 17. ure.
Ortopedik
NICOLA BECCHI
TORINO - Via Guastalla 12 - I. p. specialist za odstranitev
KILE
(brez operacije)
objavlja novo priznanje:
»Spoštovani g. N. BECCHI! Dvajset let sem se posluževal običajnih pasov p/roti skrotalni kili z edinim žalostnim uspehom, da se mi je bolezen poslabšala. Sedaj so mi pa kile popolnoma izginile s pomočjo Vaše posebne priprave, ki je že več ko eno leto ne potrebujem več.
S hvaležnostjo Vas pozdravljamt VIGHESSO DECIMO Chirignago (Venezia)« Ortopedik sprejema:
v GORICI i v petek 7. oktobra v hotelu „PoStau v TRŽIČU t v petek 7. oktobra v hotelu „Lombardln“