395ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 54 • 2000 • 3 (120)
B l a ‘ Vu r n i k
Pokrajinska uprava za Slovenijo
Nekatere strukturne zna~ilnosti prehodnega obdobja 1921–1923 (1925)
I. Zmaga centralizma in oblikovanje pokrajinske uprave za Slovenijo
1. Vidovdanska ustava
V okrnjeni konstituanti, ki jo je zapustilo 161 poslancev, ostalo pa jih 223, ve~inoma
naklonjenih ustavnemu predlogu, rezultat glasovanja ni bil vpra{ljiv. 28. junija 1921 je bila
izglasovana ustava, ki je za nekaj desetletij pokopala ‘elje slovenskih avtonomistov. Za
ustavo so od 38 slovenskih poslancev glasovali trije demokrati in osem ~lanov Samostojne
kme~ke stranke.1
Osmi oddelek Vidovdanske ustave je dolo~al upravno oblast. Predvsem ~lena 95 in 96
razkrivata bistveno novost na podro~ju posameznih delov dr‘ave. Predvidena je bila razde-
litev dr‘ave na oblasti, ki se dalje delijo na okro‘ja, sreze in ob~ine. Dolo~eno je bilo, da bo
delitev izvedena glede na naravne, socialne in gospodarske kriterije, s posebno omejitvijo,
da posamezna oblast ne sme imeti ve~ kot 800.000 prebivalcev. 96. ~len je dolo~al obseg
samouprave ob~in, srezov in oblasti. Podro~ja te samouprave so naslednja: finan~ne zadeve
oblasti, javna dela, skrb za gospodarski napredek oblasti, uprava oblastne imovine, socialne
zadeve, narodno zdravje, humanitarne ustanove, prometne ustanove, zavarovanje, banke in
dajanje mnenja na zahtevo vlade.2  Tako je od oblasti, ki jo je imela de‘elna vlada za
Slovenijo, ostalo zelo malo. Razdelitev dr‘ave in uvedba samouprave je bila izvedena {ele
26. aprila 1922 z uredbo o razdelitvi dr‘ave na oblasti ter z zakonoma o ob~i upravi in o
oblastni in sreski samoupravi. To, da je Uradni list pokrajinske uprave za Slovenijo oba
zakona tako tudi imenoval, naj bi bilo pravno neto~no, saj ju ni sprejel parlament, ampak jih
je v kraljevem imenu razglasil ministrski svet.3  Vendar naj bi spremembe ne bile vpeljane
takoj, ampak postopoma. Prehodno obdobje je bilo v ustavi okvirno opredeljeno, bolj
natan~no pa v tistem delu, ki je dolo~al odnese med vlado in prehodno upravo. Trinajsti
oddelek ustave je vseboval “prehodna dolo~ila”. 134. ~len je dolo~al, da po za~etku velja-
vnosti ustave za~asno {e ostanejo takratne pokrajinske uprave. Na ~elu vsake izmed teh
pokrajinskih uprav je bil dolo~en pokrajinski namestnik, ki ga je imenoval kralj na predlog
ministra za notranje zadeve. Pokrajinski namestnik je vodil pokrajinsko upravo preko {efov
oddelkov pod neposrednim nadzorom ministra za notranje zadeve in kot organ posameznih
ministrstev. Delokroga pokrajinskega namestnika ni bilo mogo~e {iriti s sprejemanjem no-
vih zakonov, s ~imer so pisci ustave prepre~ili, da bi bila funkcija pokrajinskega namestnika
1 S. Kranjec, Slovenci v Jugoslaviji, str. 84.
2 Uradni list de‘elne vlade za Slovenijo, III., {t. 87, 27. 7. 1921.
3 Jurij Perov{ek, Unitaristi~ni in centralisti~ni zna~aj vidovdanske ustave; v Prispevki za novej{o zgodo-
vino, 1993 (XXXIII), str. 21; Uradni list PUZS, 15. 5. 1922, let. IV., {t. 49.
ZGODOVINSK  ̂ ASOPI  • 54 • 2000 • 3 (120) • 395–412
396 B. VURNIK: POKRAJINSKA UPRAVA ZA SLOVENIJO
karkoli drugega kot kr~enje kompetenc pokrajinskih uprav. Oddelki posameznih ministr-
stev v pokrajinah so bili dol`ni pred ministrsko odlo~bo o posameznih predlogih splo{nega
zna~aja ali tistih, ki se nana{ajo na uradni{ko osebje, predhodno prositi za mnenje pokrajin-
skega namestnika. O postopnem prena{anju poslov pokrajinske uprave na posamezna mini-
strstva in posamezne oblasti, predpisanem v ~lenu 135, je odlo~al ministrski svet po zasli{anju
pokrajinskega namestnika. Najbolj o~itna novost je bila birokratizacija pokrajinskih obla-
sti: “Tako je dotedanji kolegijski sistem delovanja DV (de`elne vlade, op. BV) zamenjal
birokratski – uradni{ki sistem.”4  S tem je na ~elo Slovenije, kolikor jo je bilo v dr‘avi, stopil
vezni ~len med Ljubljano in Beogradom, vendar le kot za~asen organ dr‘avne vlade z
nalogo ukinjanja avtonomnih in ve~ine samoupravnih funkcij de‘elne vlade. Ustava je
napovedala razbitje tistega dela slovenskega ozemlja, ki je bilo v kraljevini SHS. Poleg
centralizma je uzakonila tudi narodni unitarizem, kar je Janko Brejc komentiral takole:
“Vidovdanska ustava je za nas negacija na{e narodne samobitnosti, zadala je smrtno rano
geniju na{ega naroda.”5
2. Oblikovanje pokrajinske uprave za Slovenijo
Po objavi ustave v Slu‘benih novinah in Uradnem listu, je v Sloveniji {e nekaj ~asa
obstajala de‘elna vlada. 12. julija 1921 je bil svojih dol‘nosti razre{en predsednik de‘elne
vlade za Slovenijo, dr. Vilko Balti~. 8. avgusta je iz{la zadnja {tevilka Uradnega lista de‘elne
vlade za Slovenijo, 10. avgusta pa je Uradni list ‘e nosil naslov Uradni list pokrajinske
uprave za Slovenijo. V njem je kot prvi razglas pokrajinske uprave iz{el razglas o ustroju
pokrajinske uprave za Slovenijo z dne 2. avgusta.6  Pokrajinska uprava je od de‘elne vlade
prevzela poverjeni{ke resorje (“Pokrajinska uprava sestoji iz istih oddelkov kakor prej de‘el-
na vlada za Slovenijo,...”), ki naj bi kot oddelki obstajali vse dotlej, “dokler se posamezni
deli pokrajinske uprave ne ukinejo in njih posli ne preneso bodisi na posamezna ministrstva
bodisi na kasacijsko ali apelacijsko sodi{~e (stol sedmorice, odnosno vi{je de‘elno sodi{~e)
bodisi na ministrske ekspoziture bodisi na oblastna oblastva (veliki ‘upan in za posebne
posle dr‘avne uprave posebne instance za eno ali ve~ oblasti) ali samouprave (oblastne
skup{~ine in oblastni odbori).”
Poleg predsedstva je imela pokrajinska uprava za Slovenijo sedem oddelkov:
1.) oddelek za notranje zadeve,
2.) oddelek za kmetijstvo,
3.) oddelek za javna dela,
4.) oddelek za socialno skrbstvo,
5.) oddelek za prosveto in vere,
6.) oddelek za pravosodje in
7.) oddelek za gozdarstvo.
Posamezni oddelki so se po potrebi delili na odseke, ki so jim na~elovali referenti. V
razglasu je bilo tudi dolo~eno, da ostanejo delegacija ministrstva financ, oddelek ministr-
stva za trgovino in industrijo, zdravstveni odsek, gradbena direkcija, generalna in{pekcija
4 Miroslav Stiplov{ek, Dr‘avne ureditve na jugoslovanskem ozemlju Slovenije 1918-1929; v Arhivi
(Glasilo Arhivskega dru{tva in arhivov Slovenije), {t. 1-2, 1995 (XVIII), str. 24.
5 Janko Brejc, Od prevrata do ustave, Slovenci v desetletju, str. 166.
6 Ur. l. PUZS, III., {t. 94, 10. 8. 1921.
397ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 54 • 2000 • 3 (120)
voda, rudarsko glavarstvo, agrarna direkcija in finan~na prokuratura {e naprej neposredno
podrejeni posameznim ministrstvom.
II Nekatere zna~ilnosti strukture in preoblikovanja pokrajinske uprave za Slovenijo
1. Prestrukturiranje poverjeni{tev biv{e de‘elne vlade
Pokrajinska uprava za Slovenijo naj bi imela v za~etku tiste pristojnosti, ki jih je nasle-
dila od de‘elne vlade. Poverjeni{tva so se preoblikovala v oddelke, ki jih niso ve~ vodili
poverjeniki ampak {efi oddelkov. Toda razlika ni bila le v nazivu, ampak predvsem v tem, da
so bili poverjeniki na svoja mesta imenovani po strankarsko-politi~nem klju~u, oddel~ni
{efi pa tudi pokrajinski namestnik sam pa so bili zgolj dr‘avni uradniki. Ustava (107. ~len)
je dr‘avnim uslu‘bencem prepovedovala izkori{~anje oblasti in polo‘aja v strankarske na-
mene, kar naj bi onemogo~alo strankarstvo v pokrajinski upravi, vendar pa je razumljivo, da
so se posamezniki vklju~no s pokrajinskim namestnikom Ivanom Hribarjem v nekaterih
vpra{anjih odlo~ali po svoji strankarski vesti. Poleg tega so imeli poverjeniki pri de‘elni
vladi povsem drugo vlogo in mo~ odlo~anja pri vodenju svojih poverjeni{tev kot kasneje
{efi oddelkov, ki so bili neposredno podrejeni pokrajinskemu namestniku, njihova vloga pa
je bilo le re{evanje vsakodnevnih obveznosti do predaje le teh ministrskim uradom ali
samoupravi.
Posebni uradi v Ljubljani, ki so imeli dolo~ene funkcije oblasti (delegacija ministrstva
financ, finan~na prokuratura, oddelek ministrstva za trgovino in industrijo, generalna
in{pekcija voda, rudarsko glavarstvo, po{tna in brzojavna direkcija, zdravstveni odsek,
agrarna direkcija, gradbena direkcija in in{pekcija dela), so bili neposredne izpostave posa-
meznih beograjskih ministrstev, vendar delno odvisni tudi od pokrajinske uprave, saj so
morali svoje predloge splo{nega zna~aja ali za predloge, ki se nana{ajo na slu‘beno osebje,
dati v vpogled pokrajinskemu namestniku {e pred ministrsko odlo~bo.
Vsaj formalno so kompetence pokrajinskega namestnika na tem podro~ju segale zares
dale~, saj je moral na primer celo oddelek ministrstva za pravosodje (ki ni bil oddelek
pokrajinske uprave) za sodnike, sodne svetnike, celo predsednike pri okro‘nih sodi{~ih in
druge visoke uradnike pred potrditvijo pri ministrstvu za pravosodje ali celo pri kralju za
mnenje povpra{ati tudi pokrajinskega namestnika.7
Kljub temu, da je bilo glede na ustavo povsem jasno, da ima pokrajinska uprava za~asen
oziroma prehoden zna~aj in da je s tem tudi funkcija pokrajinskega namestnika ~asovno
omejena, si je pokrajinski namestnik Ivan Hribar8  prizadeval v svojih rokah zdru‘iti ~im ve~
oblasti, ki je pripadla celotni pokrajinski upravi. Glede na 134. ~len ustave, ki je dolo~al, da
je na ~elu vse pokrajinske uprave pokrajinski namestnik, ki izvr{uje pokrajinsko upravo
preko {efov oddelkov in so zato vsi oddelki med seboj “zvezani po istem vrhovnem
na~elniku”, je trdil, da ni potrebe, da bi med posameznimi oddelki pokrajinske uprave ostala
7 ARS, Pokrajinska uprava za Slovenijo (PUS), Poverjeni{tvo za pravosodje, namestnikove potrditve
sodnikov,... npr. 9. 3. 1922, {tev. 2.510, 2.511, 2.512; verjetno so se te potrditve (vsaj tiste manj{ega
pomena) zdele tudi Hribarju odve~, saj je na enem od teh dopisov napisano: “Tudi nimam nikakih pomi-
slekov proti nadaljnim (pod~rtal BV) predlogom glede imenovanj sodnikov brez dolo~enih slu`benih mest
in glede premestitev sodnikov.”
8 Ve~ o Ivanu Hribarju kot pokrajinskem namestniku glej v Bla‘ Vurnik, Minister Ivan Hribar-pokrajin-
ski namestnik, v Homo sum... Ivan Hribar in njegova Ljubljana, Mestni muzej Ljubljana, 1997.
398 B. VURNIK: POKRAJINSKA UPRAVA ZA SLOVENIJO
stroga lo~itev. Bolj primerno se mu je zdelo, da bi se nekateri vsem oddelkom enaki posli
zdru‘ili v “enem odelenju ali celo v enem odseku skupaj za vso pokrajinsko upravo”. To naj
bi veljalo predvsem za kadrovske zadeve, za ekonomat in za ra~unovodstvo, kar bi obenem
bistveno zni‘alo stro{ke poslovanja pokrajinske uprave.
Predvsem si je Hribar prizadeval dobiti nadzor nad uradni{tvom preko uradni{kih ime-
novanj. Glede na odgovornost, ki jo ima pokrajinski namestnik za poslovanje v posameznih
oddelkih, se mu je zdelo nujno, da se mu prizna kompetentnost pri imenovanju njemu
podrejenih uradnikov in pri dolo~anju njihovih slu‘benih mest. ^eprav je bilo imenovanje,
name{~anje in preme{~anje dr‘avnih uradnikov vi{jih uradni{kih razredov pridr‘ano kralju
oziroma ministrom, se mu je zdelo potrebno, da se pokrajinskemu namestniku omogo~i
povedati svoje mi{ljenje pred ministrsko odlo~bo. To je Hribar dalje argumentiral s potrebo
po upo{tevanju lokalnih razmer, ki jih gotovo najbolje pozna prav pokrajinski namestnik.9
Vse zadeve, ki se ti~ejo osebja (predvsem gre tu za uradni{tvo), naj bi se vodile pri
predsedstvu pokrajinske uprave, kjer se ‘e “sedaj ti posli upravljajo za predsedstvo po-
krajinske uprave, za odelenje notranjih poslov, za okrajna glavarstva in politi~ne ekspozitu-
re, za policijska oblastva in za varnostno stra‘o in za oni del ra~unovodstva, ki opravlja
ra~unske posle za predsedstvo pokrajinske uprave, za odelenje notranjih poslov in za ode-
lenje prosvete in ver.” Zlasti vpra{anje kadrovanja se je zdelo Hribarju zelo pomembno, saj
je dejstvo, da se je namestitev nekega uradnika zgodila najprej pri nekem oddelku, potem pa
je {ele pri{la v potrditev na predsedstvo pokrajinske uprave, precej upo~asnjevalo in zaple-
talo delovanje pokrajinske uprave. Zato si je Hribar kadrovske zadeve nekaterih oddelkov
podredil ‘e v za~etku obstoja pokrajinske uprave. Vendar pa se je zavedal, da je za uspe{no
delovanje posameznih oddelkov potrebno ohraniti vsaj del vpliva njihovih {efov, zaradi
~esar naj bi se personalna vpra{anja re{evala le s sodelovanjem konkretnega {efa oddelka in
predsedstva pokrajinske uprave. S tem v zvezi si je pokrajinski namestnik prizadeval tudi za
ve~jo strokovno usposobljenost uradni{tva, zaposlenega pri pokrajinski upravi. Predlagal
je namre~, da bi se za ~as {estih ali dvanajstih mesecev vse uradnike – pravnike do vklju~no
IX. uradni{kega razreda “v svrho bolj{ega prakti~nega obrazovanja” preselilo k upravnim
oblastvom prve stopnje in na njihovo mesto za~asno namesti uradnike – pravnike prvega
uradni{kega razreda. Tak izobra‘evalni ukrep bi seveda imel ugodne posledice tudi po
ukinitvi pokrajinske uprave za Slovenijo, vendar je imel nedvomno Hribar pri tem v mislih
dalj{e obdobje obstoja pokrajinske uprave.
Tudi uvedba skupnega ekonomata, ki bi bil podrejen predsedstvu, bi olaj{ala delo po-
krajinske uprave. Tak skupen ekonomat bi skrbel za pisarni{ke potreb{~ine vse pokrajinske
uprave in za inventar vseh oddelkov, za arhiv, knji‘nico in za upravo poslopja pokrajinske
uprave (danes predsedni{ka pala~a na Pre{ernovi cesti). Ta, nekoliko banalen primer centra-
liziranja pokrajinske uprave spet potrjuje tezo o tem, da je Hribar pokrajinsko upravo ‘elel
preoblikovati v obstojno hierarhi~no piramido, na vrhu katere bi bil pokrajinski namestnik
pravi “kraljevi namestnik”, kot so ga neuradno imenovali nekateri.
Prav tako naj bi se tudi knjigovodstvo pokrajinske uprave spremenilo v poseben
ra~unovodski oddelek (ta bi bil podrejen pokrajinskemu namestniku), ki bi se delil na
odseke tako, da bi vsakemu oddelku oziroma po dvema skupaj odgovarjal en odsek. O
izdatkih tega oddelka bi odlo~ali {efi posameznih oddelkov.10  Posamezna ministrstva so v
9 ARS, Komisija za preosnovo javne uprave, Poro~ilo o zasli{anju pokrajinskega namestnika pred
ministrsko odlo~bo o uradni{kih imenovanjih ministru za notranje zadeve v Beogradu, {t. 8726, 16. 8.
1921; Hribar je opozoril tudi na to, da se je “v zadnjem ~asu izvr{ilo ve~ imenovanj in namestitev pri
pokrajinski upravi brez poprej{njega zasli{anja pokrajinskega namestnika.”
399ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 54 • 2000 • 3 (120)
skladu s 134. in 135. ~lenom ustave ‘e v prvih mesecih obstoja pokrajinske uprave na~rtovala
reorganizacijo upravne oblasti v Sloveniji.
Ministrstvo za socialno politiko, ki ga je takrat vodil dr. Vekoslav Kukovec, je pokrajin-
skemu namestniku poslalo vpra{anje, kak{en naj bo odnos med pokrajinskim namestnikom
in oddelkom za socialno politiko.11  Kot je videti iz prvega Hribarjevega odgovora, je to
vpra{anje razumel kot napoved ukinjanja oddelka za socialno politiko pri pokrajinski upra-
vi, saj pravi, da ni potrebe, da bi oddelek za socialno skrbstvo postal samostojen oddelek
ministrstva za socialno politiko. To misel je podkrepil z dejstvom, da oddelek za socialno
skrbstvo opravlja “izklju~no le posle II. in{tance, ne pa poslov III. in{tance (ministrstva, op.
BV)”. Reorganizacija oddelka za socialno skrbstvo naj se izvede {ele takrat, ko se bo z zako-
nom dolo~ila kompetenca upravnega sodi{~a, velikega `upana in oblastne samouprave.12
Poleg tega je Hribar napovedal notranjo reorganizacijo oddelka za socialno skrbstvo, o
~emer je poro~al v svojem drugem poro~ilu ministrstvu za socialne zadeve. Med raznimi
odseki pri oddelku za socialno skrbstvo sta bila dva, ki ju na~elno sploh ne bi moglo biti. To
sta bila invalidski odsek in odsek za za{~ito otrok in mladine, ki ju je oddelek za socialno
skrbstvo nasledil od poverjeni{tva za socialne zadeve de‘elne vlade. Po nekaterih kraljevih
naredbah bi namre~ v Ljubljani morala obstajati posebna pokrajinska za{~ita otrok, mladine
in invalidov. Ker tega ni bilo, se je Hribarju zdelo primerno, da referent invalidskega odseka
ostane (tudi “z ozirom na visoki uradni{ki ~in tega referenta”), vendar pa bi moral vse spise,
katerih potrditev si je pokrajinski namestnik pridr‘al z okro‘nico z dne 2. avgusta 1921
({t. 8126), preko {efa oddelka za socialno skrbstvo predlo‘iti Hribarju v podpis.
Ta okro‘nica je iz Hribarja naredila edini povezovalni ~len med pokrajinsko upravo in
osrednjo vlado v Beogradu, {efe oddelkov pa je spravila v odvisnost tudi glede nekaterih
vpra{anj, ki so bila ~isto “notranja zadeva” posameznih resorjev. Skozi njegove roke so
namre~ morali iti vsi na ministrstva naslovljeni spisi, vsi akti, ki so se nana{ali na uradni{ko
osebje, razni spisi od uradnih navodil do izvr{ilnih uredb, vsi spisi politi~nega zna~aja
oziroma tisti spisi, “ki jih {efi odelenj smatrajo za posebno va‘ne” in “vsi oni spisi, kojih
podpis sem si v konkretnem primeru izrecno pridr‘al”. Poleg tega je Hribar ministrstvu za
socialno politiko predlagal, naj to ministrstvo predpi{e, da bi tudi dopisovanje med obla-
stnimi in{pekcijami dela oziroma dr‘avnimi posredovalnicami dela in ministrstvom za so-
cialno politiko potekalo preko oddelka za socialne zadeve pri pokrajinski upravi. Glede na
dolo~ila iz zgoraj omenjene okro‘nice bi to pomenilo, da bi se to dopisovanje odvijalo
preko predsedstva pokrajinske uprave, torej skozi Hribarjeve roke.13  Kljub temu (ali pa prav
zato) je ministrstvo za socialne zadeve delno spremenilo odnos med pokrajinskim name-
stnikom in oddelkom za socialno skrbstvo. To se je zgodilo z dvema odlokoma (17. 11.
1921, Pov. br. 485 in 17. 11. 1921 Pov. br. 492). Iz Hribarjevega pisanja je razvidno, da je bila
za odnos med pokrajinskim namestnikom in {efom oddelka za socialno skrbstvo sporna
predvsem 2. to~ka drugega odloka, ki jo je Hribar razlagal tako, da se pokrajinski namestnik
pri posameznih uradnikih oddelka za socialno skrbstvo lahko informira, prepovedano pa je,
10 ARS, Komisija za preosnovo javne uprave; predsedstvo pokrajinske uprave za Slovenijo ministrstvu
za socialno politiko v Beogradu, brez {tevilke, november 1921.
11 ARS, Komisija za preosnovo javne uprave; dopis ministrstva za socialno politiko, op{te odelenje, pov.
br. 359, 18. 10. 1921.
12 ARS, Komisija za preosnovo javne uprave; dopis predsedstva pokrajinske uprave ministrstvu za
socialno politiko, {t. 11837, 23. 10. 1921.
13 ARS, Komisija za preosnovo javne uprave, dopis predsedstva pokrajinske uprave ministrstvu za
socialno politiko, brez {tevilke, november 1921.
400 B. VURNIK: POKRAJINSKA UPRAVA ZA SLOVENIJO
da bi posamezni referenti iz “lastnega nagiba brez izrecnega pooblastila s strani {efa oddelka
za socialno politiko direktno meni referirali ali da bi oni osnutke svojih re{itev predlo`ili
direktno meni in ne preko svojega oddelka {efa.”14  To je bil poskus hierarhizacije pokrajin-
ske uprave, ki tudi opozarja na to, da je Hribar pokrajinsko upravo razumel kot nekaj
dolgoro~nega, ne le kot prehodno obdobje, kot je bila definirana v ustavi.
Sredi avgusta 1921. leta je bila pokrajinska uprava za Slovenijo le delno oblikovana.
Oddelek za notranje zadeve, oddelek za prosveto in vere, oddelek za socialno skrbstvo in
oddelek za gozdarstvo so ‘e vodili novi {efi, medtem ko sta oddelek za javna dela in odde-
lek za pravosodje vodila {e stara poverjenika. Oddelek za javna dela je vodil dotedanji
poverjenik, agronom Alojzij Jamnik.
Biv{i poverjenik za pravosodje dr. Vladimir Ravnihar se ni sprijaznil z dejstvom, da je
postalo “prej{nje de`elnovladno poverjeni{tvo za pravosodje sedaj oddelek pokrajinske
uprave.” Kakor lahko razberemo iz arhivskega gradiva, v resnici ni pri{lo do preoblikovanja
poverjeni{tva za pravosodje v oddelek pokrajinske uprave. [ele 13. oktobra 1921 je namre~
ministrstvo za pravosodje Ravniharja razre{ilo dol`nosti poverjenika za pravosodje, `e pred
tem pa je isto ministrstvo oblikovalo oddelek ministrstva za pravosodje za Slovenijo, kate-
rega vodstvo je 9. aprila 1922 prevzel dr. Janko Babnik.15
Popolna ukinitev oddelka za javna dela se je Hribarju zdela najbolj primerna, saj je do
tedaj veliko njegovih (oddelkovih) pristojnosti prevzela gradbena direkcija in generalna
in{pekcija voda. Oddelek za javna dela je zato opravljal le {e naslednje posle: pospe{evanje
prometa s tujci, nadzorstvo in vrhovno vodstvo glede dr‘avnih montanisti~nih obratov v
Sloveniji ter nadzorstvo in vrhovno vodstvo glede biv{ih de‘elnih zdravili{~. Vendar bi se
tudi ta tri podro~ja delovanja oddelka lahko prelo‘ila na druge urade. Tujski promet je sodil
glede na kompetence pri centralni vladi v podro~je ministrstva za trgovino in industrijo, v
Sloveniji torej k oddelku ministrstva za trgovino in industrijo v Ljubljani. Vodstvo dr‘avnih
montanisti~nih obratov v Sloveniji naj bi ali postalo posebna ekspozitura ministrstva za
gozdove in rudnike, lahko bi se preprosto ukinilo, ali pa bi se kot poseben oddelek priklo-
pilo k rudarskemu glavarstvu. Pristojnosti glede biv{ih de‘elnih zdravili{~ naj bi dobila
gradbena direkcija.16  Kasneje so zdravili{~a izro~ili v upravo zdravstvenemu odseku za
Slovenijo (Ur.l. {t. 122, 1921), poseben avtoreferat je bil ukinjen 30. septembra 1921. Zade-
ve tujskega prometa pa so pri{le v odsek za pospe{evanje tujskega prometa pri ministrstvu
za industrijo in trgovino, v Sloveniji torej pod oddelek tega ministrstva v Ljubljani.17
Vendar pa se je tega branil ljubljanski oddelek ministrstva za trgovino in industrijo, ~e{ da
mora to najprej odrediti ministrstvo za trgovino in industrijo.18
V za~etku decembra je bil osrednji urad dr‘avnih montanisti~nih uradov ‘e izlo~en iz
oddelka za javna dela (preseljen je bil v Sarajevo19 ). Ra~unovodske posle rudarskega od-
14 ARS, Komisija za preosnovo javne uprave; dopis predsedstva pokrajinske uprave oddelku za socialno
politiko, {t. 13406/pr., 26. 11. 1921.
15 ARS, PuS, Poverjeni{tvo za pravosodje, mapa brez oznake z vpetimi kraj{imi delovodnimi zapisi za
leta 1921- 1924.
16 ARS, Komisija za preosnovo javne uprave; dopis predsedstva pokrajinske uprave ministrstvu za
notranje zadeve, {t. 8739, 16. 8. 1921, s pro{njo, naj se naslovljeno ministrstvo pri ministrstvu za gradnje,
ministrstvu za gozdove in rudnike ter ministrstvu za trgovino in industrijo zavzame za potrditev predlogov.
17 ARS, Komisija za preosnovo javne uprave; dopis oddelka za javna dela predsedstvu pokrajinske
uprave, {t. 618/pr, 11. 10. 1921.
18 ARS, Komisija za preosnovo javne uprave; dopis oddelka ministrstva za trgovino in industrijo v
Ljubljani predsedstvu pokrajinske uprave, {t. 74 26/21, 22. 10. 1921.
19 ARS; Komisija za preosnovo javne uprave; dopis vsem oddelkom pokrajinske uprave, {t. 5949, 2. 6.
1922.
401ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 54 • 2000 • 3 (120)
seka za Slovenijo je za~asno opravljal ra~unski odsek gradbene direkcije.20  Konec februarja
oziroma v za~etku marca je bil rudarski odsek pri pokrajinski upravi ukinjen, oziroma postal
samostojen Rudarski odsek ministrstva za gozdove in rudnike. Podobna odseka sta bila
ustanovljena tudi v Zagrebu in Sarajevu.21  Oddelek za javna dela je tako opravljal le {e
posle tujskega referata, vendar tudi to ni bilo ve~ potrebno, saj je obstajal generalni komisa-
rijat za tujski promet in je oddelek za javna dela deloval le {e kot vmesna stopnja med tem
komisarijatom in ministrstvom za industrijo in trgovino.22  Zanimivo je pravno mnenje Hen-
rika Steske (na~elnik komisije za preosnovo javne uprave) o ukinitvi oddelka za javna dela
in reorganizaciji referata za tujski promet in turistiko. Po njegovem “ukinitve sploh ni treba,
ker omenjenega oddelka pravno in dejansko ni ve~,” saj ni bil imenovan niti njegov {ef in
naj bi od ustave sploh ne obstajal ve~. Njegove posle sta prevzela ve~inoma gradbena
direkcija in generalna in{pekcija voda, dr`avno zdravili{~e in toplice pa so pre{le na zdrav-
stveni odsek za Slovenijo. Glede tujskega prometa naj bi predsedstvu pokrajinske uprave
pripadel le nekak “vrhovni nadzor” nad generalnim komisarijatom za tujski promet.23
V prvih mesecih leta 1922 je tujski referat v imenu oddelka za javna dela vodila gradbe-
na direkcija za Slovenijo. Z razglasom 20. aprila 1922 se je preneslo te posle na predsedstvo
pokrajinske uprave oziroma na od tedaj predsedstvu podrejeni generalni komisarijat za
tujski promet in turistiko. S tem je oddelek za javna dela tudi uradno prenehal obstajati.
V oddelku za kmetijstvo so imeli ob nastopu pokrajinske uprave vodstvene te‘ave. Po
odstopu poverjenika za kmetijstvo Franca Dem{arja je vodstvo oddelka prevzel najstarej{i
uradnik v oddelku dvorni svetnik Ivan Vrta~nik (sicer poverjenik za kmetijstvo pri de‘elni
vladi za Slovenijo od 14. decembra 1920 do sredine februarja 192124 )25  Tudi ministrstvo za
kmetijstvo je na~rtovalo ukinitev oddelka za kmetijstvo pri pokrajinski upravi.26  Odgovor
predsedstva pokrajinske uprave je bil podoben kot v primeru ministrstva oziroma oddelka
za socialne zadeve. Ministrstvu je bilo dano zagotovilo, da ni nobene potrebe, da bi se
oddelek za kmetijstvo izlo~il iz ustroja pokrajinske uprave za Slovenijo in postal samo-
stojen oddelek ministrstva za kmetijstvo, saj je oddelek za kmetijstvo prevzel le tiste posle,
ki sta jih prej opravljali oblasti II. stopnje za ob~o dr‘avno administracijo v posameznih
pokrajinah (de‘elna vlada) in pokrajinska samouprava (de‘elni zbor in de‘elni odbor). Mi-
nistrskih poslov tako oddelek ni opravljal. “Dokler ne dobimo velikih ‘upanov in oblastne
samouprave, je tedaj uporaba ~l. 134, odstavek 3. pravno popolnoma nemogo~a in protiu-
stavna.” Ustanovitev posebnega ministrskega oddelka za kmetijstvo za Slovenijo ne bi
pomenila postopnega prena{anja, kot ga je predvidela ustava, ampak bi povzro~ila zmedo v
20 ARS, Komisija za preosnovo javne uprave; dopis oddelka za javna dela predsedstvu pokrajinske
uprave, {t. 657/prez., 10. 12. 1921.
21 ARS, PUS, Poverjeni{tvo za pravosodje; dopis ministrstva za gozdove in rudnike, glavna rudarska
direkcija, predsedstvu pokrajinske uprave, R. br. 1368, 26. 2. 1922; predsedstvo pokrajinske uprave vsem
oddelkom pokrajinske uprave, {t. 2617, 14. 3. 1922.
22 Gl. op. 44.
23 ARS , Komisija za preosnovo javne uprave; Steskino poro~ilo predsedstvu pokrajinske uprave o
oddelku za javna dela, brez {tevilke, 12. 4. 1922.
24 Bojan Balkovec, Prva slovenska vlada 1918 - 1921, Znanstveno in publicisti~no sredi{~e, Ljubljana
1992, str. 185.
25 Gl. op. 40.
26 ARS, Komisija za preosnovo javne uprave; prepis na~rta uredbe, s katero se ukine oddelek za
kmetijstvo pokrajinske uprave v Ljubljani in poljoprivredno I veterinarsko odelenje pokrajinske uprave u
Splitu in se ustanovi oddelek za kmetijstvo ministrstva za kmetijstvo in vode v Ljubljani in Splitu, ministr-
stvo za kmetijstvo in vode predsedstvu pokrajinske uprave, KMBR: 929, 3. 11. 1921.
402 B. VURNIK: POKRAJINSKA UPRAVA ZA SLOVENIJO
dr‘avni upravi.27  Tako je Hribar uporabil eno od ustavnih dolo~il, ki so dolo~ala prehajanje
poslov na centralna ministrstva, kot oro‘je proti procesu centralizacije oziroma ukinjanja
pokrajinske uprave za Slovenijo.
2. Poskusi ohranitve finan~ne neodvisnosti pokrajinske uprave
Ministrstvo za finance si je prizadevalo dobiti nadzor nad vsemi financami na podro~ju
pokrajinske uprave za Slovenijo. Nameravalo je zdru‘iti vsa ra~unovodstva ali knjigovod-
stva vseh oblastev v Sloveniji v eno samo direkcijo dr‘avnega ra~unovodstva pri delegaciji
ministrstva financ v Ljubljani. Ta direkcija bi se po posameznih enotah dr‘avne uprave
delila v odseke. Izvzeta iz te zdru‘itve naj bi bila le ra~unovodstva po{tne (‘elezni{ke in
monopolne) uprave. Po tej reorganizaciji bi sicer posamezni odseki dr‘avnega ra~unovodstva
{e nadalje opravljali posle svoje ra~unske in ra~unsko kontrolne slu‘be in bi tudi obdr‘ali
dotedanje uradne prostore, vendar pa bi vse ra~unovodsko osebje postalo osebje oddelka
ministrstva za finance.28  Henrik Steska je vse naslovljene pozval, naj se njihovi predstav-
niki udele‘ijo seje na to temo “zaradi izredne nujnosti” {e isti dan v knji‘nici pala~e po-
krajinske uprave.
Ta na~rt ministrstva za finance je predvideval popolno podreditev vseh oblastnih orga-
nov centralni oblasti. Finan~na odvisnost oziroma nesamostojnost bi bistveno ote‘ila njihovo
delovanje in obenem omogo~ila popoln nadzor nad njihovim delom. To je bil prvi tovrstni
poskus po sprejemu ustave in je pri pokrajinski upravi spro‘il pravi preplah. Pri ministrstvu
za finance je bila ustanovljena posebna komisija, ki je izdelala “Pravilnik o prevodjenju u
resor Ministrstva finansija dr‘avnih ~inovnika i slu‘benika ra~unovodne – ra~unokontrolne
i blagajni~ke struke u Slovena~koj shodno ~l. 48. privremenog finansijskog zakona od 27.
juna 1921 godine i o uredjenju ra~unovodstva pri Delegaciji ministra Finansija u Ljublja-
ni”. V tem tudi sicer (ne samo po naslovu) obse‘nem pravilniku je bilo dolo~eno, da se
uradnike podredi delegatu ministra za finance v Ljubljani, da postanejo prostori, kjer so
ra~unovodstva, “lokali” ra~unovodstva delegacije, dolo~al je celo pravila o poslovanju s
pisarni{kim materialom, obrazci, knjigami, idr.29  Zanimivo je, da je bil Steska kot predstav-
nik pokrajinske uprave ~lan te komisije, vendar je “zapisnik doti~ne komisije podpisal le z
rezervo”. Na sestanku 20. februarja so sestavili zahteve oziroma pripombe k pravilniku
(“Primedbe naredbodavaca II. stopnje k pojedinim ~lanovima pravilnika o...”), v katerem so
seveda nasprotovali na~rtu ministrstva za finance.30  Konec aprila 1922 so bili sprejeti ure-
dba o razdelitvi dr‘ave na oblasti in zakona o ob~i upravi in oblastni in sreski samoupravi.31
27 ARS, Komisija za preosnovo javne uprave; dopis predsedstva pokrajinske uprave ministrstvu za
kmetijstvo in vode, {t. 12.439/pr., 8. 11. 1921.
28 ARS, Komisija za preosnovo javne uprave; dopis predsedstva pokrajinske uprave oddelku ministrstva
za pravosodje, predsedstvu vi{jega de‘elnega sodi{~a, vi{jemu dr‘avnemu pravdni{tvu, referatu univerze,
gradbeni direkciji, generalni in{pekciji voda, oddelku ministrstva za trgovino in industrijo, zdravstvenemu
odseku, rudarskemu glavarstvu in rudarskemu odseku (za dr‘avne montanisti~ne obrate), {t. 1827/pr, 20.
2. 1922.
29 Isto.
30 ARS, Komisija za preosnovo javne uprave; Steskin dopis oddelku ministrstva za trgovino in indu-
strijo, gradbeni direkciji in generalni in{pekciji voda, K. {t. 1827/pr ex 1922, 22. 2. 1922. Te pripombe je
predsedstvo pokrajinske uprave poslalo tudi ministrstvu za notranje zadeve s pro{njo, naj se jih podpre; {t.
1827, 23. 2. 1922.
31 Uradni list PUS, 15. 5. 1922, {t. 49.
403ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 54 • 2000 • 3 (120)
Do takrat so se spremembe glede kompetenc in prenosi le–teh odvijali brez neke to~no
dolo~ene poti do sicer z ustavo dolo~enega cilja. Predvsem obe odredbi pa sta povsem jasno
dolo~ili, kaj sodi v pristojnost dr‘ave in kaj v pristojnost samoupravnih oblasti. V za~etku
junija so za~eli v komisiji za preosnovo javne uprave s pripravami za izvr{itev odredb ~l. 25
zakona o ob~i upravi.32  Po navedenem zakonu so spadali v ob~o upravo vsi posli in pristoj-
nosti ministrstev za notranje zadeve, za prosveto, za agrarno reformo, za poljedelstvo in
rude, za gradnje, za trgovino in industrijo, za narodno zdravje, za socialno politiko, za vere
in za gozdove in rude (razen poslov glede dr‘avnih domen). Ob~i upravi je v celoti na~eloval
veliki ‘upan kot {ef oblastne uprave, za katero je bilo predvideno, da prevzame posle dote-
danjih pokrajinskih oblastev, v kolikor ti posli spadajo k ob~i upravi in kolikor niso bili
predvideni za oblastno samoupravo ali na ministrstva. Steskino mnenje je bilo, da na mini-
strstva ne bi smelo preiti veliko poslov, saj pokrajinska uprava in razni pokrajinski oddelki
posameznih ministrstev (razen oddelka ministrstva pravde) v resnici niso zastopali ministr-
stev, temve~ opravljali predvsem posle II. (srednje) instance. Pokrajinska uprava je imela to
ministrsko kompetenco, da je bila ta II. instanca obenem zadnja instanca, kar pomeni, da
praviloma prito‘ba ni {la na ministrstvo. Vsi tedanji posli naj bi spadali v krog ob~e uprave.
V ob~o upravo so spadali tudi nekateri pokrajinski oddelki posameznih ministrstev (agrarna
direkcija, generalna in{pekcija voda, gradbena direkcija, oddelek ministrstva za trgovino in
industrijo, zdravstveni odsek in rudarsko glavarstvo). Niso pa v ob~o upravo spadali po-
krajinski oddelki ministrstva pravde, delegacija ministrstva financ, finan~na prokuratura,
pokrajinska monopolna direkcija, direkcija po{te in brzojava, in{pektorat dr‘avnih ‘eleznic
in direkcija gozdov glede odseka B (odsek A je bil del pokrajinske uprave, njegovo podro~je
delovanja pa je bilo pospe{evanje gozdarstva).
Po sprejemu zakona o razdelitvi dr‘ave na oblasti in obeh uredbah, ki sta dolo~ali upra-
vno in samoupravno podro~je delovanja oblasti, so pri komisiji za preosnovo javne uprave,
ki je bila sestavni del pokrajinske uprave, ‘e za~eli razmi{ljati o prihodnji sestavi strukture
upravne oblastne oblasti. Glede delitve posameznih oddelkov pokrajinske uprave na od-
seke, je bilo jasno, da bo ta na~in delitve zaradi manj{ega ozemeljskega obsega oblasti
moral odpasti. Kljub temu pa naj bi oblasti imele ve~ oddelkov kot pokrajinska uprava, saj
bi se kot oblastni oddelki oblikovali oddelki posameznih ministrstev. Ljubljanska in Mari-
borska oblastna uprava naj bi tako zdru‘evali naslednje oddelke: predsedstvo (protokol,
kadrovske zadeve, dr‘avljanstvo, krajevna imena, volitve v narodno skup{~ino), policijski
oddelek (dr‘avna in varnostna policija), samoupravni oddelek (nadzor nad oblastno, sresko
in ob~insko samoupravo, domovinske stvari), agronomski oddelek (poljedelsko–tehni~ne
zadeve), veterinarski oddelek, oddelek za agrarno reformo, gozdno–tehni~ni oddelek, ru-
darski oddelek, trgovinsko–industrijski oddelek, socialnopoliti~ni oddelek, gradbeni od-
delek, prosvetni oddelek, verski oddelek, zdravstveni oddelek in ob~i pravni oddelek (ta bi
se ukvarjal s pravnimi zadevami poljedelskega, veterinarskega, gozdarskega, gradbenega in
zdravstvenega oddelka). Ra~unski oddelek naj bi odpadel, ker bi se vsa ra~unska slu‘ba
prenesla na oddelek ministrstva za finance.
Obstajale so tendence, da bi ‘e konec julija velika ‘upana prevzela oblast, vendar pa je
bilo jasno, da se lahko tako radikalna sprememba upravne oblasti zgodi le postopoma.
Zavzemali so se tudi za to, da bi velika ‘upana posamezne veje oblasti prevzela isto~asno,
da ne bi pri{lo do zmede med novim velikim ‘upanstvom in staro pokrajinsko upravo. Precej
32 Postopno prena{anje poslov pokrajinske uprave na ministrstva in na oblasti ter razdelitev uradni{tva
med obe oblasti.
404 B. VURNIK: POKRAJINSKA UPRAVA ZA SLOVENIJO
nejasnosti je bilo glede {tevila uradni{tva pri posamezni oblasti in glede tega, kako bi
uradni{tvo iz posameznih oddelkov pokrajinske uprave porazdelili na oddelke oblastnih
samouprav. Zavedali so se tudi te‘av, na katere bodo naleteli pri organiziranju mariborskih
samoupravnih uradov, saj je bilo potrebno vso mariborsko upravno oblast v nasprotju z
ljubljansko izgraditi na novo.33  Obstoj pokrajinske uprave so posku{ali podalj{evati tudi s
povsem svojevrstnim razlaganjem “lukenj” v uredbi o ob~i upravi. ^len 25. je namre~
dolo~al, da se samoupravo uvede `e konec julija 1922 in da se takrat tudi prenese funkcije
oddelkov posameznih ministrstev na oblastno upravo. Pri tem pa ne govori o prenosu po-
slov pokrajinske uprave, oziroma je v 5. odstavku 25. ~lena predpisano postopno prena{anje
na oblasti, kar mora predlagati pokrajinski namestnik. Zato naj bi bilo potrebno, da bi
pokrajinski namestnik sporazumno z ljubljanskim in mariborskim velikim `upanom podal
predloge posameznim ministrstvom preko ministrstva za notranje zadeve. Kon~no odlo~itev
kompetentnih ministrstev pa naj bi potrdil {e ministrski svet.
Pokrajinski namestnik Ivan Hribar je zaradi nejasnih razmerij med pokrajinsko upravo,
oddelki posameznih ministrstev in ministrstvi v Beogradu s slednjimi prihajal tudi v
kompeten~ne spore. Eden tak{nih sporov je bilo tudi poseganje (po Hribarjevem mnenju)
ministra za trgovino in industrijo Osmana Vilovi}a na podro~je pokrajinske uprave. 23.
septembra 1922 je Vilovi} izdal odlok {t. VI.–4631, s ~imer je bil takoreko~ zanikan nek
odlok ljubljanskega oddelka za trgovino in industrijo, sprejet po Hribarjevi iniciativi. Po-
krajinski namestnik je ob tem izrazil za~udenje, da se ga pred sprejemom odloka sploh ni
obvestilo, obenem pa je izrazil pro{njo, naj bi se v bodo~e dalo mo‘nost, da pojasni svoje
mnenje tudi pokrajinska uprava (to je dolo~al tudi 4. odstavek 134. ~lena ustave).34  V letih
1922 in 1923 je bilo precej nejasnosti glede tega, kdo opravlja katere posle, saj je bila
uredba o ob~i upravi ‘e v veljavi, velika ‘upanstva pa {e niso bila vzpostavljena. Tako je
Hribar precej svojevoljno razlagal to uredbo. 1. ~len uredbe o ob~i upravi je namre~ dolo~al,
kaj v ob~o upravo spada, 6. ~len pa je na ~elo te ob~e uprave postavil velikega ‘upana. Ker
pa velikih ‘upanov Ljubljanske in Mariborske oblasti {e ni bilo oziroma, ker {e nista prev-
zela svojih dol‘nosti, se je Hribarju zdelo razumljivo, da on kot pokrajinski namestnik
prevzema posle ob~e uprave, s tem pa tudi posle ministrstva za trgovino in industrijo.35  To
je bila precej anga‘irana, a logi~no utemeljena trditev. S tem bi si namre~ Hribar {iril pristoj-
nosti, kar pa ni bilo v skladu z namenom in cilji pokrajinske uprave. Do podobnega zapleta
z ministrstvom za trgovino in industrijo je pri{lo {e enkrat, tokrat v zvezi s preureditvijo in
vklju~itvijo Kranjske de‘elne banke v Hipotekarno banko jugoslavenskih {tedionica. Hri-
bar je namre~ iz ~asopisov izvedel, da je ministrstvo za trgovino in industrijo odobrilo
izvr{itev sklepov skup{~ine delni~arjev Hipotekarne banke jugoslovenskih {tedionica z
dne 18. septembra 1922, poleg tega pa dolo~ilo pospe{itev likvidacije Kranjske de‘elne
banke. Ker je {lo pri tem za preureditev zavoda biv{e Kranjske, s katerim je lahko razpolaga-
la le pokrajinska uprava, je Hribar ministra Vilovi}a opozoril, da bi lahko on (Hribar) zadr‘al
izro~itev Kranjske de‘elne banke Upravi, ki je bila na omenjeni skup{~ini izbrana za Hipo-
tekarno banko, vendar tega ni storil, da ne bi izzval spora z njim.36
33 ARS, Komisija za preosnovo javne uprave; dopis vsem oddelkom pokrajinske uprave in oddelkom
posameznih ministrstev, {t. 5949, 2. 6. 1922.
34 NUK, rokopisni oddelek, Ms 1411, Ivan Hribar, VIII. 1. slu‘beno delovanje, pismo Ivana Hribarja
ministru za trgovino in industrijo Osmanu Vilovi}u, 7. 11. 1922.
35 Isto.
36 NUK, VIII. 1. slu‘beno delovanje, dopis Ivana Hribarja ministru za trgovino in industrijo Osmanu
Vilovi}u, Br. 10.616, 12. 11. 1922.
405ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 54 • 2000 • 3 (120)
3. Tiskovna politika kot primer delovanja pokrajinske uprave za Slovenijo
Tiskovna politika v okviru oddelka za notranje zadeve pri pokrajinski upravi za Slove-
nijo je zanimiv segment dela pokrajinske uprave z vidika odvisnosti le te od ministrstva za
notranje zadeve v Beogradu. Pokrajinska uprava je bila povsem nekompetentna pri odlo~anju
o vodenju restriktivne tiskovne politike. To svojo nemo~ je izra‘ala predvsem z ne{tetimi
vpra{anji in pro{njami za navodila ministrstva za notranje zadeve. Oddelek za notranje
zadeve je bil tako v resnici le podalj{ana roka ministrstva za notranje zadeve.
Z vidovdansko ustavo naj bi se na~in nadzorovanja tiska bistveno spremenil, ~eprav so
o tisku neposredno govorili le ~lena 13, 138 in zadnji stavek 127. ~lena. Tisku je bila
zagotovljena svoboda, cenzuro pa je bilo mo‘no uvesti le v ~asu vojne ali mobilizacije, pa
{e to le za stvari vnaprej dolo~ene z zakonom. Bilo pa je prepovedano raz{irjanje in pro-
dajanje ~asopisov ali natisnjenih spisov, ki bi ‘alili vladarja ali ~lane kraljevega doma,
inozemske poglavarje, narodno skup{~ino in javno moralo, pa tudi tistih ~asopisov, ki bi
neposredno pozivali dr‘avljane, da s silo spremenijo ustavo in dr‘avne zakone. V teh prime-
rih so bila oblastva obvezana, da so v roku {tiriindvajsetih ur po izvr{itvi prepovedi izro~ila
stvar sodi{~em, ki so morala v istem roku potrditi ali razveljaviti prepoved. V primeru razvelja-
vitve so o povra~ilu {kode uredni{tvu odlo~ala redna sodi{~a, ki so bila pristojna tudi za vsa
kazniva dejanja storjena s tiskom. Predvidena je bila tudi mo‘nost prepovedi izhajanja
dolo~enega ~asopisa ali natisnjenega spisa, ki bi izzival k sovra{tvu do dr‘ave kot celote, k
verskemu ali plemenskemu razdoru ali ~e tiskovina poziva k nasilnemu spreminjanju ustave
ali dr‘avnih zakonov.
Poleg ustavnih dolo~il so pri nadzorovanju doma~ega in tujega tiska delovali v smislu
starih, {e veljavnih naredb in zakonov. Med temi so bili tudi tiskovni zakon z dne 17. de-
cembra 1862, srbski kazenski zakonik, zakon o za{~iti javne varnosti in reda v dr‘avi (2. av-
gust 1921) ter nekateri odloki de‘elne vlade za Slovenijo, ki pa so predvidevali cenzuro in
so bili zato v nasprotju z ustavo.
Pokrajinski namestnik Ivan Hribar si je tudi sam precej prizadeval za nadzor nad tiskom.
Naprej 37  mu je o~ital, da je na svojo pest uvedel “zakon” o zaplenjenju ~asopisov, {e bolj
slikovita pa je bila mariborska Stra`a38 , ki je bila v tistem ~asu ve~krat zaplenjena, in je
zaradi tega nad seboj zaslutila “Pribi~evi}–Hribarjev zli duh glede svobode tiska”.
Konec avgusta 1921 je minister za notranje zadeve Svetozar Pribi~evi} ugotavljal, da se
v biv{ih delih Avstro–Ogrske ne uporabljajo pravilno ustavna dolo~ila o tisku. Tam se je
namre~ uporabljala {e stara praksa, po kateri so zaplenili le nekaj spornih besed ali le del
besedila kakega ~lanka. Pribi~evi} je opozarjal, da preventivne cenzure ne sme biti. V prime-
ru delikta, opisanega v 13. ali 138. ~lenu ustave, pa je treba prepovedati razpe~evanje in
prodajanje posamezne cele {tevilke ~asopisa. Vendar pa se je kljub temu, da je bilo do-
voljeno prepovedati izhajanje kakega ~asopisa, minister za notranje zadeve zavzemal proti
izvajanju tega dolo~ila.39  Pokrajinsko namestni{tvo je prosilo ministrstvo za notranje zade-
ve za obrazlo‘itev, ~e je dovoljeno, da uredni{tva ~asopisov {tevilko, ki je bila prepovedana
izdajo v drugi izdaji brez inkriminiranega ~lanka in ~e je potrebno prepovedano mesto v
novi izdaji pustiti belo oziroma ga ozna~iti z “zaplenjeno”. V odgovoru se je skrival velik
Pribi~evi}ev pragmatizem: ustava nikjer ne govori ali predvideva mo‘nosti za drugo izdajo
37 Naprej, {t. 255, 10. 11. 1921.
38 Stra‘a, 1. 2. 1922.
39 ARS, PUS, oddelek (poverjeni{tvo) za pravosodje; brzojavka ministra za notranje zadeve Pribi~evi}a
pokrajinskemu namestniku, Pov broj slu‘beno 589/921, 28. 8. 1921.
406 B. VURNIK: POKRAJINSKA UPRAVA ZA SLOVENIJO
zaplenjenega lista, poleg tega se po zaplembi lista odvzamejo tudi vsi ‘e natisnjeni primerki
in tako “zabranjeni list doti~nog broja i datuma fakti~ki vi{e i ne postoji”. Nova izdaja
prepovedanega lista brez prepovedanega ~lanka je torej povsem druga, brez zveze z
zaplenjeno. Ker pa cenzura sploh ne obstaja, v tej novi oziroma drugi izdaji ne more biti
nikakr{nih oznak ali praznega prostora.40
Vse pokrajinske uprave v dr‘avi so v za~etku leta 1922 prejele obse‘en vpra{alnik z
ministrstva za notranje zadeve. Vpra{anja so se nana{ala na prepre~evanje vohunjenja, na
nadzor sumljivih tujcev in tuje propagande, na nadzor dr‘avljanov SHS, ki so se vrnili iz
ruskega ujetni{tva, na dru{tva in {e na marsikaj drugega. Glede tiska so morale pokrajinske
uprave odgovoriti na naslednja vpra{anja: ali se vodi stalna in to~na evidenca vseh listov,
zlasti dr‘avnih in politi~nih; ali se po{iljajo redno izrezki iz teh ~asopisov glede na navodila
Pov. J.B. 14338, z dne 8. oktobra 192141; ali se vodi spisek prepovedanih listov; ali se
po{ilja oddelku za dr‘avno za{~ito pri ministrstvu za notranje zadeve vse ~asopise in ~e ne,
zakaj ne; ali se po{iljajo tudi tisti listi, v katerih ni zanimivega materiala za ta oddelek; ali se
vodi evidenca tujih obmejnih listov in kako; kako se ukrepa proti doma~emu tisku, ki s
svojim pisanjem ka‘e odkrito sovra{tvo do dr‘ave.42  Za odgovor na ta obse‘ni vpra{alnik je
ministrstvo postavilo rok 15 dni.43  V skladu z zastavljeno nalogo, je bil tudi odgovor precej
obse‘en. Glede prvega vpra{anja je pokrajinska uprava navedla, da je bil v odseku IV od-
delka za notranje zadeve ustanovljen poseben novinarski referat, ki je organiziral to~no
evidenco vseh na obmo~ju pokrajinske uprave za Slovenijo izhajajo~ih ~asopisov in
periodi~nih glasil. Vsak dan sta dva referenta novinarskega referata prebrala vse ~asopise in
izrezala vse pomembnej{e ~lanke, izmed katerih sta tiste, ki bi utegnili zanimati ministrstvo,
poslala le–temu. V odseku za dr‘avno za{~ito so vodili tudi seznam zaplenjenih listov,
poleg tega pa so v katastrskem listu vsakega ~asopisa ozna~ili v posebni rubriki, katera
{tevilka je bila zaplenjena. Tak{ne sezname so vodila tudi podrejena politi~na in policijska
oblastva. Glede po{iljanja ~asopisov ministrstvu za notranje zadeve je pokrajinska uprava
zagotovila, da to redno po~no politi~na in policijska oblastva 1. stopnje. Tudi evidenco
prepovedanih tujih ~asopisov je vodil odsek IV oddelka za notranje zadeve. Na vpra{anje o
tem, ali se ministrstvu po{iljajo tudi tak{ne tiskovine, ki ministrstva na~elno ne bi zanimale,
je bil podan odgovor, da se tovrstni spisi (znanstveni, leposlovni,...) po{iljajo oddelku za
Slovenijo, ne pa tudi oddelku za dr‘avno za{~ito, da mu ne bi povzro~ili odve~nega dela.
Pokrajinska uprava je vodila tudi precej natan~no evidenco tujih obmejnih ~asopisov, zlasti
nem{kih, manj natan~no in anga‘irano pa tudi italijanskih in mad‘arskih, kar se vidi tudi po
koli~ini poro~il o teh ~asopisih na ministrstvo za notranje zadeve. Stalno so pri pokrajinski
upravi preko zaupnikov prejemali Freie Stimmen, Klagenfurter Zeitung, Neues Grazer Tag-
40 ARS, PUS, oddelek za pravosodje, dopis ministrstva za notranje zadeve odeljenje javne bezbednosti
pokrajinski upravi, J. B. br. 30797, 13. 10. 1921. PUS, oddelek za notranje zadeve oddelku ministrstva za
pravosodje, Pov. {t. 1190/IV, 20. 10. 1921.
41 Teh navodil v fondu oddelka za notranje zadeve ni bilo mo~ najti, je pa o~itno, za kaj je {lo, saj je
oddelek za notranje zadeve redno po{iljal ~lanke na ministrstvo za notranje zadeve, sklicujo~ se na ta
navodila. V kasneje navedenem odgovoru pokrajinske uprave je povzet del besedila teh navodil, ki pravi,
da naj se ne po{ilja le izrezkov ampak cele ~asopise, vendar je kasneje ministrstvo od tega odstopilo.
42 ARS, PUS, oddelek za notranje zadeve; dopis ministrstva za notranje zadeve oddelku za notranje
zadeve, Pov. D. Z. br. 1338, 28. 1. 1922.
43 ARS, PUS, oddelek za notranje zadeve; dopis ministrstva za notranje zadeve oddelku za notranje
zadeve, Pov D. Z. br. 1795, 12. 2. 1922. [ele 10. marca je pokrajinska uprava prosila ministrstvo za notranje
zadeve, da se ta rok raztegne do 10. aprila, da bi bilo delo lahko temeljito opravljeno (Pov. 743, 10. 3.
1922).
407ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 54 • 2000 • 3 (120)
blatt in Deutsche Grenzwacht. Vsaj enega od teh zaupnikov poznamo. Tagblatt in Sudmark
je pokrajinski upravi od marca 1922 do konca julija 1923 po{iljalo konzularno predstavni{tvo
Kraljevine SHS v Gradcu, kar je tukaj{njo pokrajinsko upravo kar precej stalo. To je bil
verjetno tudi pravi vzrok, da se je pokrajinska uprava odpovedala nadaljnjemu pregledo-
vanju omenjenih ~asopisov, ne pa izbolj{anje odnosov z Avstrijo, kot so navedli sami.44  Kot
vzrok za slab{o evidenco nad italijanskimi ~asopisi je navedena cena teh ~asopisov, ki so
bili zaradi stanja italijanske valute v Kraljevini SHS precej dragi. Evidence mad‘arskega
tiska pri pokrajinski upravi za Slovenijo ni bilo, ker naj ne bi bilo ljudi, ki bi znali mad‘ar-
sko in ker je bila Slovenija le z “majhnim delom granice” lo~ena od Mad‘arske. Glede
slovenskega tiska, ki izhaja v tujini, je bil problem isti kot z italijanskim ~asopisjem. Poleg
Edinosti, ki je izhajala v Trstu, bi pri{li v po{tev ~asopisi iz Severne in Ju‘ne Amerike,
vendar pa jih je bilo zaradi visoke valute zlasti v ZDA nemogo~e nabavljati. ^asopisa
Edinost in Koro{ki Slovenec so po ustanovitvi tiskovnega referata redno prebirali in o tem
obve{~ali ministrstvo za notranje zadeve. O piscih ~lankov, ki v tujih ~asopisih delajo
propagando proti Kraljevini SHS, so obve{~ali obmejna politi~na in policijska oblastva.
Problem pri doma~em ~asopisju je bil, da je slovensko ~asopisje povzemalo ~lanke beo-
grajskih ~asopisov, ki niso bili cenzurirani in se zato teh ~lankov tudi v Sloveniji ni dalo
zapleniti. Vse ve~ pa je bilo v ~asopisih kritiziranja oz. “napadov” na voja{ko upravo. Zato
je pokrajinska uprava izdala okro‘nico z navodili, naj se v teh primerih postopa po ~l. 1,
to~ka 4 zakona o za{~iti javne varnosti in reda v dr‘avi45 . Vendar pa je dr‘avno pravdni{tvo
postopanje v tem smislu odklanjalo. Hribarju, ki je bil glavni avtor tega odgovora, se je
problemati~no zdelo tudi ~asopisje Slovenske ljudske stranke in Jugoslovanske socialisti~ne
stranke, ki da pi{e “{e vedno v neprijaznem tonu, ki pa se previdno izogiba taki pisavi, ki bi
zakrivila tiskovni pregre{ek v smislu ~l. 13 in 138 ustave”.46
Tudi v za~etku leta 1923 na ministrstvu za notranje zadeve niso bili zadovoljni z nadzo-
rom nad ~asopisi v Sloveniji. Minister Vuji~i} je pokrajinskemu namestniku o~ital, da neka-
teri opozicijski ~asopisi objavljajo protidr‘avne in protinacionalne ~lanke, ne da bi se proti
odgovornim osebam postopalo po zakonu.47  Pokrajinski namestnik je bil prepri~an, da
politi~na oblastva ne dopu{~ajo izhajanja in raz{irjanja ~asopisov, ki bi pisali v protiustav-
nem duhu. Glede na to, da naj bi bili po Hribarjevem tolma~enju v Sloveniji skoraj vsi
~asopisi (razen Jutranjih novosti, Radikala in Samouprave) v opozicionalnem taboru, je
ministra za notranje zadeve prosil, naj mu navede konkretne podatke, kateri ~asopisi so se
po njegovem pregre{ili zoper ustavo.48  Ni znano, ali je pokrajinska uprava od ministrstva
tak{ne podatke dobila, dejstvo pa je, da je minister Vuji~i} pokrajinskemu namestniku po-
slal brzojavni ukaz, naj ne dovoli, da bi se na njegovem podro~ju {irile bro{ure in plakati, ki
so jih razna{ali republikanci, njihova vsebina pa je uperjena proti vladarju in monarhiji. Isto
44 ARS, PUS, oddelek za notranje zadeve; dopisi konzultarnega predstavni{tva pokrajinski upravi, Br.
239/Pov, 20. 8. 1923; pokrajinske uprave konzularnemu predstavni{tvu, Pov. 2981, 18. 9. 1923; konzular-
nega predstavni{tva pokrajinski upravi, Br. 8514, 5. 10. 1923.
45 B. Petranovi}/M. Ze~evi}, Jugoslavija 1918 - 1988; str. 246 - 248; Zakon o za{~iti javne varnosti in
reda v dr‘avi je v 1. ~lenu, 4. to~ki dolo~al, da se bo kot zlo~in obravnavala vsaka propaganda, ki bi
delovala v smislu voja{kega upora, zmede ali zbujanja nezadovoljstva med vojaki, kakor tudi vsaka protivoja{ka
propaganda.
46 ARS, PUS, oddelek za notranje zadeve; spis pokrajinske uprave, oddelka za notranje zadeve ministr-
stvu za notranje zadeve, Pov. {t. 1109, 20. 4. 1922.
47 ARS, PUS, oddelek za notranje zadeve; brzojavka ministra Vuji~i}a pokrajinskemu namestniku, pov.
K. br. 140, 26. 1. 1923.
48 ARS, PUS,oddelek za notranje zadeve; dopis pokrajinskega namestnika ministrstvu za notranje
zadeve, Pov. 342/IV, 3. 2. 1923.
408 B. VURNIK: POKRAJINSKA UPRAVA ZA SLOVENIJO
je veljalo tudi za komunisti~ne bro{ure.49  @e ~ez dva dneva je Vuji~i} zopet zahteval, naj se
izda naredba, po kateri je treba ministrstvu za notranje zadeve poslati po en primerek vsake-
ga protidr‘avnega ali protidinasti~nega plakata, “ki so sedaj v predvolilnem ~asu prepove-
dani”.50
Zanimiv je pregled ~asopisja tujih manj{in, ki je izhajalo v Sloveniji. Spisek teh je
namre~ zahtevalo ministrstvo za notranje zadeve.51  V odgovoru je zapisanih mnogo poda-
tkov o sedmih, v Sloveniji izhajajo~ih tujejezi~nih ~asopisih (Marburger Zeitung, Cillier
Zeitung, Gottscheer Zeitung, Volksstimme (Maribor), Neues Leben (Ljubljana), Szabedsag
(Murska Sobota), mad‘arski ~lanki v sicer slovenskem tedniku Morszka Krajina
(Marki{evci)), med drugim je bilo tudi zapisano, v ~igavih rokah je kako glasilo in kak{nih
politi~nih smernic se dr‘i.52
21. julija 1923 je minister Vuji~i} od pokrajinske uprave {e enkrat zahteval poro~ilo,
kateri listi na njenem podro~ju pi{ejo “proti dr`avnemu duhu” in kateri so zaradi tega ~esto
zaplenjeni. Tokratni odgovor pokrajinske uprave (podpisan je zastopnik pokrajinskega na-
mestnika, veliki `upan Lukan, saj je Hribar med tem `e odstopil) je bil, da v Sloveniji ni
veliko listov, ki bi pisali proti dr`avi, pa tudi konfiskacije so bile bolj redke.
Ustava je v 13. ~lenu dolo~ala, da so v re{evanju vseh tiskovnih zadev pristojna redna
sodi{~a, ki so porotna. Porota pa je po mnenju oblasti obto‘ene urednike ali pisce ~lankov
preve~krat spoznala za nedol‘ne. Zlasti je to veljalo za urednike listov, ki so se branili s tem, da
inkriminiranega ~lanka pred objavo niso prebrali, kar je bil za poroto zadosten dokaz o njihovi
nedol‘nosti. Zato se je pojavilo precej pragmati~no vpra{anje, ali gre pod tema besedama
(redno sodi{~e) razumeti tudi porotno sodi{~e. Vi{je dr‘avno pravdni{tvo je bilo mnenja, da je
redno sodi{~e porotno sodi{~e, kon~no “re{itev” pa je prinesla razsodba stola sedmorice v
Zagrebu, ki je odlo~ila, da kazniva dejanja, zagre{ena v tisku, ne sodijo pred porotna sodi{~a.
S tem so bila odprta vrata za stro‘je postopanje proti urednikom, piscem, tiskarjem idr.53
Kot primer nadzora nad tujim tiskom naj navedem strogo pregledovanje avstrijskih
~asopisov po smrti kralja Petra. Vsi po{tni uradi so namre~ dobili brzojavni nalog (ki ga sicer
v fondu oddelka za notranje zadeve ni bilo mogo~e najti), naj natan~no pregledajo vsebino
vseh nem{kih ~asopisov, zlasti tistih iz Nem{ke Avstrije. V njih so iskali predvsem ‘aljive
notice in ~lanke o umrlem kralju in drugih ~lanih vladarske hi{e.54  Akcija je bila dokaj
uspe{na, saj so prakti~no vsi avstrijski ~asopisi v tistih dneh vsebovali vsaj neprijazno
bele‘ko o kralju Petru. Zaradi ~lanka “Peter Karagjorgjevi}” je bil zaplenjen izvod Neues
Wiener Tagblatt ({t. 229, 22.8.1921)55  ravno tako tudi izvod Deutsches Volksblatt ({t. 11711,
49 ARS, PUS, oddelek za notranje zadeve; brzojavka ministra Vuji~i}a pokrajinskemu namestniku, pov.
k. br. 573, 11. 3. 1923; pokrajinska uprava vsem vodjem politi~nih in policijskih oblasti 1. stopnje, Pov.
959, 13. 3. 1923
50 ARS, PUS, oddelek za notranje zadeve; brzojavka ministrstva za notranje zadeve pokrajinski upravi,
oddelku za notranje zadeve, Pov. k. br. 569, 13. 3. 1923; pokrajinska uprava, odddelek za notranje zadeve,
vsem politi~nim in policijskim oblastvom 1. stopnje, Pov. {t. 977/IV, 15. 3. 1923.
51 ARS, PUS, oddelek za notranje zadeve; brzojavka ministrstva za notranje zadeve oddelku za notranje
zadeve, Pov. D. Z. br. 10967, 26. 6. 1923.
52 ARS, PUS, oddelek za notranje zadeve; oddelek za notranje zadeve ministrstvu za notranje zadeve,
Pov. 2139/IV, 27. 6. 1923
53 ARS, PUS, oddelek za notranje zadeve; oddelek ministrstva za pravosodje predsedniku vi{jega
de‘elnega sodi{~a v Ljubljani, {t. 1153/22, 24. 4. 1922.
54 ARS, PUS, oddelek za notranje zadeve; dopis postaje 2. voda 4. ~ete 1. bataljona V. ‘andarske brigade
vodniku drugega oro‘ni{kega voda v Kr{kem, {t. 580, 24. 8. 1921.
55 ARS, PUS, odelek za notranje zadeve; policijski komisarijat dr‘avnemu pravdni{tvu v Mariboru, R.
{t. 333/15-21, 26. 8. 1921.
409ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 54 • 2000 • 3 (120)
18.8.), kjer je bilo v ~lanku “Peter Karageorg– Erinnerungen zu seinem Tode von Artur
Brehmer” zapisano med drugim tudi to, da je avtorja ~lanka princ Arsen v neki dunajski
restavraciji neko~ prosil za denarno posojilo. “Ich war paff,” je zapisal avtor. Denar mu je
posodil, videl pa ga ni nikoli ve~. Kralj Peter je po njegovih besedah umrl v isti sobi kot leta
1903 po njegovi volji kralj Aleksander Obrenovi} in kraljica Draga.56  Wiener Illustrierte
Zeitung ({t. 48, 28. 8.) je zapisal, da so bila vsa so‘alja ob Petrovi smrti le gnusna politi~na
komedija. Imenuje ga “navadni morilec”, katerega “...dr‘ava, umetno skrpana, ne bo dolgo
obstajala.”57  Policijsko ravnateljstvo v Ljubljani je v kavarni Union zaplenilo tiskovino
Kikeriki ({t. 35, 28.8), v kateri je bila objavljena prava pesnitev (seveda v ‘aljivem tonu), ki
je kralju Petru o~itala na primer “Versucht Napoleon zu spiellen”, poleg pa je bila {e karika-
tura z naslovom “Petrl vor der Himelstur”, na kateri je kralj Peter ogrnjen s pla{~em, na
katerem so napisane jugoslovanske pokrajine, od njegovega spodnjega roba pa kapljajo
kapljice krvi. Pred kraljem Petrom je sveti Peter, za kraljem pa hudi~, ki steguje roko po
njem.58  Tudi pri Volkszeitung-u ({t. 244, 17. 8.) so dali du{ka svojemu sovra{tvu do ju‘ne
sosede in objavili ~lanek o kralju Petru. Opisujejo ga kot hazarderja, zarotnika, “Banden-
führerja”, sicer pa kot gluhega, na pol slepega in povsem senilnega kralja.59  Gra{ki Kleine
Zeitung je tako kot drugi ~asopisi v ~lanku “Konig Peter von Serbien” biv{ega kralja
obto`eval umora Aleksandra Obrenovi}a, poleg tega pa mu je o~ital {e vpletenost v atentat
na Franca Ferdinanda v Sarajevu, kar je spro`ilo svetovno vojno.60  Vse te ~lanke oziroma
~asopise, v katerih so bili, je oddelek za notranje zadeve dosledno posredoval ministrstvu za
notranje zadeve v Beograd.
Ukinitev pokrajinske uprave za Slovenijo in za~etek delovanja velikih ‘upanstev
Pojem pokrajinskega namestni{tva, kakor je bila pokrajinska uprava tudi imenovana, je
mo~no vezan na osebo Ivana Hribarja, ki je to svojo funkcijo opravljal od 10. avgusta 1921
do odstopa 29. marca 1923.61  Omeniti velja zapis v delovodniku predsedstva pokrajinske
uprave za leto 1923 “Hribar Ivan, pokrajinski namestnik odstavljen–slovo od uradni{tva” z
dne 5. aprila 1923.62  Po njegovem odstopu je pokrajinska uprava obstajala le {e formalno,
kralj ni imenoval drugega namestnika, ampak je njegove dol‘nosti opravljal veliki ‘upan
Ljubljanske oblasti, katerega naloga je bilo pospe{eno ukinjanje pokrajinske uprave za
Slovenijo.
Prva velika ‘upana sta bila imenovana ‘e 31. decembra 1922. To sta bila Vilko Balti~ kot
ljubljanski in Miroslav Ploj kot mariborski veliki ‘upan.63  Ljubljanski veliki ‘upan je bil
56 ARS, PUS, oddelek za notranje zadeve; komanda V. ‘andarmerijske brigade predsedstvu pokrajinske
uprave, Pov. J. B. br. 561, 26. 8. 1921.
57 ARS, PUS, oddelek za notranje zadeve; komanda Dravske divizijske oblasti komandi IV. armijske
oblasti v Zagrebu, Pov. Dj. br. 7370, 1. 9. 1921.
58 ARS, PUS, oddelek za notranje zadeve; prepis ~lanka in opis karikature, policijski komisarijat v
Mariboru dr‘avnemu pravdni{tvu v Mariboru, {t. rez. 330/16, 31. 8. 1921.
59 ARS, PUS, oddelek za notranje zadeve, okrajno glavarstvo Maribor predsedstvu pokrajinske uprave,
{t. 1822, 1. 9. 1921.
60 ARS, PUS, oddelek za notranje zadeve; postaja 3. ~ete 2. bataljona V. oro‘ni{ke brigade, {t. 177,
27. 8. 1921.
61 O vzrokih Hribarjevega odstopa ve~ v: Bla‘ Vurnik, Minister Ivan Hribar-pokrajinski namestnik, v
Homo sum... Ivan Hribar in njegova Ljubljana, Mestni muzej Ljubljana, 1997.
62 ARS, PUS, predsedstvo pokrajinske uprave; delovodnik za leto 1923, {t. 2720, 5. 4. 1923.
63 Dragotin Trstenjak, Uprava v Sloveniji, v Spominski zbornik Slovenije, str. 112.
410 B. VURNIK: POKRAJINSKA UPRAVA ZA SLOVENIJO
obenem tudi namestnik pokrajinskega namestnika oziroma “podnamestnik”. Po Hribarjevem
odstopu 29. marca je kot “zastopnik pokrajinskega namestnika” prevzel v roke celotno
pokrajinsko upravo. [ele s 1. januarjem 1924 pa sta velika ‘upana zares prevzela svoji
funkciji, vendar je bilo njuno podro~je delovanja za~asno {e omejeno na posle oddelka za
notranje zadeve, ki jih je tedaj opravljala pokrajinska uprava.64  S tem datumom se je za~elo
tudi aktivnej{e ukinjanje posameznih delov pokrajinske uprave. Junija oz. julija 1924 je
minister za notranje zadeve ukinil predsedni{tvo pokrajinske uprave ter likvidacijo po-
krajinske uprave (kolikor ‘e ni bila izvr{ena) poveril ljubljanskemu velikemu ‘upanu.65  Z
razdelitvijo Slovenije na dve oblasti, se je razmestilo tudi “konceptno osebje” biv{e po-
krajinske uprave, s ~imer so izvedli razdelitev uradni{tva na ljubljanske in mariborske ura-
de.66  @e v februarju je bil likvidiran oddelek za kmetijstvo, katerega posli so se prenesli na
velika ‘upana in na ministrstvo za kmetijstvo. Ministrstvo je prevzelo vse posle “va‘nej{ega
in ob~ega zna~aja, ki jih je doslej opravljala pokrajinska uprava”, med drugim name{~anje,
odpu{~anje in upokojevanje uradnikov, odobravanje kreditov nad 5000 din, odlo~itve gle-
de opu{~anja dotedanjih ter uvajanja novih metod v kmetijstvu in veterinarstvu, in nekatere
institucije.67  Ve~ino uslu‘bencev biv{ega oddelka so upokojili.68
Decembra istega leta je bil ukinjen {e oddelek za socialno politiko. Ministrstvo za so-
cialno politiko je prevzelo prora~unske in ra~unovodske posle. Oddelek za socialno poli-
tiko pri ljubljanski oblasti in referat za socialno politiko pri mariborski oblasti sta od po-
krajinske uprave “podedovala” vse posle v zvezi z za{~ito invalidov, otrok in mladine, v
zvezi z za{~ito in zavarovanjem delavcev v obsegu prej{njega oddelka za socialno politiko,
stanovanjske stvari ter javno pomo~ in prehrano. Osebje biv{ega oddelka je prevzel novi
oddelek za socialno politiko pri ljubljanski oblasti.69  Vse na{tete kompetence oddelka za
socialno politiko so se prenesli na velika ‘upana 1. januarja 1925.70  Oddelek za vere in
prosvetni oddelek sta bila ukinjena {ele v prvi polovici leta 1925.71  To je bila tudi zadnja
uradna sled Pokrajinske uprave za Slovenijo.
Z u s a m m e n f a s s u n g
Regionalverwaltung für Slowenien
(Einige strukturelle Charakteristika der Übergangsperiode 1921–1923 (1925))
Bla`  Vurnik
Die Vidovdan–Verfassung schrieb eine Übergangsperiode vor der Einführung der neuen, größten
Verwaltungseinheiten, der sogenannten „oblasti“ (Gebiete/Verwaltungsbezirke) und der Selbstverwal-
tungen, fest. In den „Übergangsbestimmungen“ wurde festgesetzt, daß nach Inkrafttreten der Verfassung
die damaligen Regionalverwaltungen vorläufig noch im Amt bleiben sollten. An deren Spitze wurde vom
König auf Vorschlag des Innenministers ein Regionalstatthalter ernannt. Dieser leitete die Regionalve-
rwaltung mithilfe der Abteilungschefs, die unter der unmittelbaren Aufsicht des Ministers des Inneren
64 Ur. l. 31. 12. 1923, {t. 116.
65 Ur. l. 8. 7. 1924, {t. 61.
66 ARS, PUS, predsedstvo pokrajinske uprave; delovodnik za leto 1924, {t. 287.
67 Ur.l. 7. 2. 1924, {t. 10.
68 Ur.l. 371, 6. 2. 1924; 434,13. 2. 1924; 882, 26. 3. 1924.
69 Ur. l., 17. 12. 1924, {t. 117.
70 Ur. l., 31. 12. 1925, {t. 17.
71 Ur. l., 7. 4. 1925, {t. 34.
411ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 54 • 2000 • 3 (120)
stand, sowie als Organ der einzelnen Ministerien. Der Wirkungskreis des Regionalstatthalters konnte
durch Verabschiedung von Gesetzen nicht ausgedehnt werden. Die Autoren der Verfassung sicherten
dadurch, daß das Amt des Regionalstatthalters nichts anderes bedeutete als Schrumpfung von Kompeten-
zen der Regionalverwaltungen. Zum Regionalstatthalter wurde Ivan Hribar ernannt.
Die Regionalverwaltung für Slowenien sollte am Anfang jene Kompetenzen übernehmen, die bis
dahin von der Landesregierung wahrgenommen worden waren. Die Ressorts wurden in Abteilungen
umgebildet, die nicht mehr von Ressortbeauftragten, sondern von Abteilungschefs geleitet wurden. Doch
der Unterschied bestand nicht nur in der Umbenennung, sondern vor allem darin, daß die Ressortbeauf-
tragten nach dem parteipolitischen Schlüssel ernannt wurden, während die Abteilungschefs sowie der
Regionalstatthalter selbst lediglich Staatsbeamte waren. Außerdem hatten die Ressortbeauftragten bei der
Regionalregierung eine andere Funktion und Entscheidungskraft bei der Leitung ihrer Ressorts als die
späteren Abteilungschefs, die dem Regionalstatthalter unmittelbar unterstellt waren. Ihre Rolle bestand
allein in der Erledigung der laufenden Aufgaben bis zur Übergabe der letzteren an die Ministerialämter
oder an die Selbstverwaltung.
Obwohl im Hinblick auf die Verfassung durchaus klar war, daß die Regionalverwaltung einen vorläu-
figen bzw. Übergangscharakter hatte und somit auch das Amt des Regionalstatthalters zeitlich begrenzt
war, bemühte sich Hribar, möglichst viel Macht, die der gesamten Regionalverwaltung zustand, in seiner
Hand zu behalten. Einzelne Ministerien planten gemäß Art. 134 und 135 der Verfassung bereits in den
ersten Monaten des Bestehens der Regionalverwaltung eine Reorganisation der Verwaltungsgewalt in
Slowenien. Dennoch versuchte Hribar, die Regionalverwaltung in größtmöglichem Maße zu hierarchisie-
ren und einen möglichst großen Einfluß auf die Ernennung der Beamten der einzelnen Abteilungen der
Regionalverwaltung zu behalten.
Das Finanzministerium war darum bemüht, die Aufsicht über die gesamten Finanzen im Bereich der
Regionalverwaltung für Slowenien zu erlangen. Es wurde vorgesehen, die Finanzbuchhaltung aller „obla-
sti“ in Slowenien zu einer einzigen Direktion der Staatsfinanzbuchhaltung bei der Delegation des Finan-
zministeriums in Ljubljana zu vereinigen, wodurch das Ministerium eine vollständige Unterordnung aller
Gebietsorgane unter die Zentralbehörden durchführen wollte. Die finanzielle Abhängigkeit bzw. Unselb-
ständigkeit würde ihre Tätigkeit wesentlich erschweren und zugleich eine vollständige Aufsicht über ihr
Wirken ermöglichen. Das war der erste Versuch dieser Art nach der Verabschiedung der Verfassung und
löste bei der Regionalverwaltung eine echte Panik aus.
Ende April 1922 traten die Verordnung über die Einteilung des Staates (Uredba o razdelitvi dr`ave) (in
„oblasti“) sowie das Gesetz über die allgemeine Verwaltung (Zakon o ob~i upravi) und das Gesetz über
die Gebiets– und Bezirksverwaltung (Zakon o oblastni in sreski samoupravi) in Kraft. Bis dahin nahm
man Veränderungen hinsichtlich der Kompetenzen und die Übertragung derselben auf eine nicht näher
bestimmte Vorgehensweise vor, dennoch im Sinne des in der Verfassung festgeschriebenen Ziels. Nach
der Verabschiedung des Gesetzes über die Einteilung des Staates in „oblasti“ und der Annahme beider
Verordnungen, die die Tätigkeit der Verwaltungs– und Selbstverwaltungsorgane der „oblasti“ regelten,
begann man in der Kommission für die Reorganisation der öffentlichen Verwaltung, die Bestandteil der
Regionalverwaltung war, bereits über die künftige Struktur der Gebietsverwaltung nachzudenken. Hinsi-
chtlich der Einteilung der einzelnen Abteilungen der Regionalverwaltung in Ressorts wurde klar, daß
diese wegen des geringeren territorialen Umfangs nicht in Betracht kommen würde. Es bestanden Tenden-
zen, daß bereits Ende Juli 1922 die Groß`upane die Macht übernehmen sollten, dennoch gelangte man zu
der Einsicht, daß eine so radikale Veränderung im Bereich der Verwaltung nur schrittweise vorzunehmen
sei. Man setzte sich auch dafür ein, daß die Groß`upane die einzelnen Verwaltungskompetenzen zur
gleichen Zeit übernehmen würden, damit es zu keinen Verwirrungen zwischen der neuen Großgespan-
schaft und der alten Regionalverwaltung kommen würde. Man war sich auch der Schwierigkeiten bewußt,
die bei der Errichtung der Mariborer Selbstverwaltungsämter auftreten würden, weil in Maribor – im
Gegensatz zu Ljubljana – das gesamte Verwaltungsgebiet neu zu errichten war.
Die Pressepolitik im Rahmen der Abteilung für innere Angelegenheiten bei der Regionalverwaltung
für Slowenien stellt ein interessantes Segment der Arbeit der Regionalverwaltung für Slowenien dar, und
zwar vom Standpunkt der Abhängigkeit derselben vom Ministerium für innere Angelegenheiten in Bel-
grad. Die Regionalverwaltung war völlig inkompetent bei der Entscheidung über die Führung einer
restriktiven Pressepolitik. Diese ihre Ohnmacht kam in erster Linie in zahllosen Fragen und Bitten um
412 B. VURNIK: POKRAJINSKA UPRAVA ZA SLOVENIJO
Direktiven an das Ministerium für innere Angelegenheiten zum Ausdruck. Die Abteilung für innere
Angelegenheiten war demzufolge in Wirklichkeit nur ein verlängerter Arm des Innenministeriums.
Der Begriff der Regionalstatthalterei, wie die Regionalverwaltung auch hieß, ist eng verbunden mit
der Persönlichkeit Ivan Hribars, der dieses Amt vom 10. August 1921 bis zu seinem Rücktritt am 29. März
1923 ausübte. Nach seinem Rücktritt bestand die Regionalverwaltung nur noch formell, der König
ernannte keinen anderen Statthalter, seine Funktionen wurden vom Groß`upan der Ljubljanaer „oblast“
ausgeübt, dem der Minister für innere Angelegenheiten nach der Aufhebung des Präsidiums der Regional-
verwaltung im Juni bzw. Juli 1924 die Abwicklung der Regionalverwaltung anvertraute. Die Abteilung
für die Religionen und die Abteilung für den Unterricht wurden erst in der ersten Hälfte 1925 aufgehoben.
Das war auch die letzte Spur der Regionalverwaltung für Slowenien im Amtsblatt.
PRISPEVKI ZA NOVEJ[O ZGODOVINO
In{titut za novej{o zgodovino izdaja osrednjo slovensko zgodovinsko revijo za problematiko novej{e
zgodovine Prispevki za novej{o zgodovino. Revija izhaja ‘e od leta 1960, najprej kot Prispevki za
zgodovino delavskega gibanja, od leta 1986 pa pod sedanjim imenom. Sprva je bila revija usmer-
jena izrazito v zgodovino delavskega gibanja in narodnoosvobodilnega boja, z leti pa je raz{irila
krog predstavljane zgodovinske problematike na celotno zgodovinsko dogajanje na Slovenskem in
{ir{e v drugi polovici 19. stoletja in v 20. stoletju. Sedaj je to revija za novej{o slovensko zgodovino;
izhaja enkrat ali dvakrat letno. V reviji objavljajo sodelavci In{tituta za novej{o zgodovino in tudi
drugi zgodovinarji znanstvene razprave, strokovne ~lanke, histori~no dokumentacijo, knji‘na poro~ila
in ocene ter teko~o letno bibliografijo sodelavcev In{tituta.
Revijo, tudi ve~ino starih letnikov, lahko naro~ite na In{titutu za novej{o zgodovino, Kongresni trg
1, 1000 Ljubljana, telefon: 200 3120 / faks: 200 3160. Naprodaj je tudi v vseh ve~jih slovenskih
knjigarnah.