Gospodareho soddovanfc ? Zlo, ki danes gre z .rjaškimi ikoraki p-o svetu, se imenuje gospodarska kri_a. Dozdaj se temu orjaku še nikdo ni mogel uspešno postaviti v bran ter mu zaustaviti pot, p. kateri nosi med posamezne narode in di*žave bedo, stisfcd, nesrečo in obup. Le ak-o bi vsi narodi si dali v bratski skiigi roko, bi njihova vzajemna obramba proti temu orja.ku mogla upati na ikak večji in trajnejši uspeh. Toda ravno tega ni, od česar bi se mogli. nadejati pomoči in rešitve: vzajemnosti ni med državami. Vsaka gleda samo na sebe, za drugo se ne briga. V vsaki velja načelo gospodarske samooskrbe in samozadovoljnosti. Posledica izvajanja tega načela je, da države, v katerih prevladuje industrija (Nemčija, Avstrija, Čehosl-ovaška itd.) od meseca do meseca p-ovečujejo svojo p-oljedelsko proizvodnjo, agrarne (poljedelske) države pa posvečajo posebno skrb in zaščito sv-oji lastni industriji. Tako zastaja izmenjava blaga med državami čim dalje, tem bolj. Vršile so se sicer že številne mednarodne konference, da bi temu zlu prišle v okom. Toda zaman. Meseca februarja 1930 je bila v Ženevi konferenca . carinskem premirju med državami. Upalo se je, da bo mogoče najti med evropskimi državami skupne (to_ke in interese za sporazum na g-osp.darskem polju. Toda do sporazuma ni prišlo. Na mednarodnem sestanku ,v Stresi meseca septembra 1932 s-o bile za ublažitev stiske agrarnih držav predvidene prednostne carine za ag^rarne proizvode na evropskih tržiščih. Za ublažitev finančne stiske pa bi se moral ustanoviti takozvani denarni fond. In ikaj so je zgodilo s tema uki'cpoma? Naš zunanji minister g. Bogoljub 'Jevtič je o tem na seji senata 27. marca rekel to-le: »Prvi vikrep je bil sarao 'delno izpeljan, ker s-o bilc ovropskc ,uvozne države precej vezane na razne pogoje prekomorskih agrarnih držav. Dobili smo le zelo omejene prediiostne carine v Avstriji, na Češkoslovaškcm in v Franciji. Drugega nkrepa organizacije valutnega fonda zaradi slabih razmor niso niti poskusili organizirati, čeprav je načrt pogodbe, 'kakor jc bil sestavljen v Stresi, bil predložen Društvu narodov v Ženevi in ga je ,ve.ina držav sprejela z znatnimi pridržki.« Velike nade so se zlasti stavile v največjo mednarodno gospodarsko koriTcrenco, ki se je doslcj vršila, in to je bila svetovna g-ospodarska ik-onferenca v Londonu od 12. junija do 27. julija 1933, na fcateri je bilo zastopanih 54 držav. Uspeh = 0. Nenaden padec ameriškega dolarja tik pred sestankom konference je napravil veliko, nepopravljivo zmedo med člani tega svetovnega parlamenta. Konferenca se je razšla ter čaka na svojo obn-ovo, ko se bo ustvarilo ravnotežje glede vrednosti najvažnejših državnih valut. Neurejenost mednarodnih odnošajev se ikaže zlasti v načinu, kako se »rešujc.; vprašanje gospodarske obnovitve podonavskih držav. V državi, iki stoji v osredju tega vprašanja, v Avstriji, se križajo interesi dveh evropskih velesil: Nemčije in Italije. Nemčija si hoče povse priključiti Avstrij'3, da more preko nje prodirati proti vzhodu in jug«. Italija se tega boji in zato hoče postaviti jez proti valovju vsenemštva.' Temu namenu so Mla posvečena posvetovanja treh ministrskih predsednikov: Italije, Avstrije in Madžarske, ki s-o se pretekli mesec vršila v Rimu. Podpisani so bili trije protokoli, ki napovedujejo za te tri države stvarne smernice glede na njihov. politično in gospodarsiko sodelovanje, iki naj bi obenem služilo gospodar_ki obnovi Evrope. Cilj tega sodelovanja je previsoko postavljen, ker se tem potom nitl obnova Podonavja ne da doseči, kamoli celokupne Evrope. Ako naj se doseže resnicna in učinkovita rešitev gospodarskega vprašanja Podonavja, morajo pri tem po načelu enaikoprav-nosti v slogi sodelovati vse podonav-* ske države, med njimi zlasti Čehoslo-* vaška, Rumunija in Jugoslavija, Brez gospodarskega sodelovanja vseh držav, ki pridejo za dotično ozemlje v poštev, ni ne politične ne gospodarske obnove v Podonavju in v Evropi.