TISKOVINA
POŠTNINA PLAČANA PRI POŠTI ORMOŽ
VSEBINA
50.	ODLOK o lokacijskem načrtu za ureditev struge Sejanskega potoka
51.	ODLOK o spremembi odloka o razglasitvi kulturnih in zgodovinskih spomenikov v občini Ormož
52.	ODLOK o koncesiji za graditev obstoječe vlečnice »Globoki klanec«
53.	SPREMEMBE IN DOPOLNITVE statuta Občine Ormož
54.	PRAVILNIK o merilih za izdajo soglasja za podaljšan obratovalni čas gostinskih obratov in kmetij, na katerih se opravlja gostinska dejavnost na območju Občine Ormož
55.	RAZPIS dolgoročnih posojil pod ugodnejšimi pogoji za pospeševanje razvoja kmetijstva v občini Ormož za leto 2006
50.
Na osnovi 72. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02, popr. 8/03) in 16. člena Statuta Občine Onnož (Uradni vestnik občine Onnož, št. 11/99, 7/01) je občinski svet občine Onnož na 35. redni seji dne 09.06.2006 sprejel
ODLOK o lokacijskem načrtu za ureditev struge Sejanskega potoka
I.	UVODNE DOLOČBE
1.	člen
S tem odlokom se sprejme lokacijski načrt za ureditev stmge Sejanskega potoka v občini
Onnož, ki ga je v letu 2005 izdelala ZEU -dmžba za načrtovanje in inženiring d.o.o. iz Murske Sobote pod številko LN - 12 /05.
2.	člen
Odlok o lokacijskem načrtu za ureditev stmge Sejanskega potoka določa obseg ureditvenega območja, zasnovo urejanja, zasnovo projektnih rešitev za krajinsko načrtovanje, zasnovo projektnih rešitev za prometno urejanje, rešitve in ukrepe za varovanje okolja in ohranjanje narave.ukrepe za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, etapnost izvedbe, obveznosti investitoijev in izvajalcev ter nadzor nad izvajanjem tega odloka.
Navedene sestavine so obrazložene in grafično prikazane v lokacijskem načrtu, ki je skupaj z obveznimi prilogami na vpogled na občini Onnož.
II.	UREDITVENO OBMOČJE
3.	člen
Ureditveno območje zajema naslednje parcele oziroma dele parcel:
v k.o. Trgovišče : 918, 919, 920, 935, 936, 937, 1027, 1029, 1031, 1032/2, 1037, 1044, 1045, 1049, 1050, k.o. Velika Nedelja : 1586, 1587, 1685, 1688, 1693 in 1703/1.
Vplivno območje zajema površine celotnih parcel ureditvenega območja. Ureditveno in vplivno območje sta razvidni iz kartografskih prilog.
4.	člen
Z lokacijskim načrtom se načrtuje prekop in ureditev stmge Sejanskega potoka med Trgoviščem in Mihovci pri Veliki Nedelji ter sanacija opuščenega dela stmge. Pred leti izveden razbremenilnik in obstoječa stmga potoka onesnažujeta podtalnico na tem območju, zato bo s skrajšanjem stmge izveden eden od ukrepov za zaščito zdrave pitne vode.
III.	ZASNOVA UREJANJA UREDITVENEGA OBMOČJA
5.	člen
Predviden je prekop nove struge Sejanskega potoka v širini 16 m in dolžini 450 m med razbremenilnikom, ki je odvajal odvečne vode v Pesnico in staro stmgo Sejance. Del obstoječe stmge, ki ne bo več v funkciji, se ohrani in vzdržuje v obstoječem stanju. Priključki na vtočnem in iztočnem delu nove stmge se lahko zavamjejo z lomljencem.
Razbremenilnik od začetka nove stmge do Pesnice in del obstoječe stmge od novega prekopa do mosta pod Mihovci se sanirata v obstoječem preseku s čiščenjem in obnovo zarasti.
Preko novega dela stmge je predvidena gradnja mostu na dovozni poti s parcelno št. 1029 k. o. Trgovišče.
IV.	ZASNOVA UREJANJA ZA KRAJINSKO NAČRTOVANJE
6.	člen
Nova stmga se v celoti obsadi z avtohtonim drevjem in grmovjem na obeh straneh stmge. Sanira se tudi rastje ob razbremenilniku in ob obstoječi stmgi do mosta pod Mihovci. Predvidena je odstranitev naplavin v stmgi in odstranitev poškodovanega rastja in po potrebi nadomestitev z novim grmovjem. Posegi v obstoječo stmgo so omejeni na vzdrževalna dela in čiščenje v obstoječem profilu za zagotovitev pretoka. Material iz izkopa se razgrne v bližini stmge, odvečni material pa se lahko uporabi za sanacijo drugih površin.
V.	ZASNOVA PROJEKTNIH REŠITEV ZA PROMETNO UREJANJE
7.	člen
S predvidenimi ureditvami niso tangirane obstoječe dovozne poti. Ohranijo se vsi dovozi do kmetijskih zemljišč, za dostop na zemljišča južno od nove stmge pa se zgradi novi most na dovozni cesti. Širina mostu je 6,0 m (5,0 m vozni pas in 2 x 0,50m bankine). Mostje zasnovan kot monolitni betonski okvir.
Po potrebi se lahko v poznejši fazi nadomestijo tudi obstoječi mostovi na Sejanskem potoku.
VI.	REŠITVE IN UKREPI ZA VAROVANJE OKOLJA IN OHRANJANJE NARAVE
8.	člen
Predvideni posegi so v območju vodovarstvenega območja vodarne Onnož in sicer segajo ureditve delno v vsa tri varstvena območja.
Nova stmga je predvidena v tretjem varstvenem območju, kjer velja blagi režim zaščite. Odlok o določitvi vodovarstvenega območja za zavarovanje zajetij za pitno vodo vodarne Onnož (Uradni vestnik občine Onnož, št. 5/00) v varstvenih pasovih ne prepoveduje regulacij in sanacij vodotokov. Definiran je pogoj, da se morajo na vseh deloviščih v varstvenih območjih uporabljati brezhibni stroji, zavarovani pred izlitjem pogonskih goriv in maziv.
9.	člen
Sejanski potok je opredeljen kot naravna vrednota in je zavarovan kot hidrološki naravni spomenik. Leži tudi v širšem ekološko pomembnem območju (EPO Drava), zato je pri vseh ureditvah treba upoštevati naravovarstvene smernice, ki predpisujejo ohranjanje stare stmge in ohranjanje obvodne vegetacije. Posegi v stmgo so minimalni, omejeni na čiščenje in vzdrževalna dela za zagotovitev nonnalnega pretoka. Pri novih in nadomestnih zasaditvah se morajo uporabljati avtohtone drevesne in gnnovne vrste (čma jelša, poljski hrast, maklen, jesen, dob, glog, dren, črni tm).
Posegi v stmgo se smejo izvajati pod nadzorom naravovarstvene službe.
VIL UKREPI ZA VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI
10.	člen
Posebni ukrepi za varstvo pred naravnimi in dragimi nesrečami niso predvideni.
V času izvedbe predvidenih ureditev je treba dela izvajati tako, da ne bo prišlo do onesnaženja tal in podtalja.
VIII. ETAPNOST IZVEDBE
11.	člen
Vse ureditve, definirane s tem lokacijskim načrtom, se bodo izvajale sočasno. V poznejših fazah se bodo po potrebi nadomestili obstoječi mostovi na Sejanskem potoku in se izvajala vzdrževalna dela.
IX. OBVEZNOSTI INVESTITORJEV IN IZVAJALCEV
12.	člen
V	projektni dokumentaciji je treba določiti hidrološke parametre in dimenzionirati korito nove struge glede na vodni režim.
Projektno dokumentacijo je treba pred pridobitvijo gradbenega dovoljenja revidirati s strani MOP - ARSO, Pisarna Maribor.
13.	člen
Deponije materiala in transportne poti je treba locirati izven območij kulturne dediščine.
V	fazi izvajanja del je treba zagotoviti občasen arheološki nadzor, v primeru posega v arheološko območje pa izvesti predhodna arheološka izkopavanja.
14.	člen
Sestavni del projektna dokumentacije mora biti projekt zasnove zaščitnega pasu ob trasi novega preseka Sejance.
Drevje za morebitni posek označi pooblaščen delavec Zavoda za gozdove Slovenije, KE Onnož ob prisotnosti predstavnika Zavoda RS za varstvo narave, OE Maribor pred pričetkom gradnje.
XI.	NADZOR
15.	člen
Nadzor nad izvajanjem tega odloka izvajajo pristojne inšpekcijske službe.
XII.	KONČNA DOLOČILA
16.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem Vestniku Občine Onnož.
Številka: 35000-443/2005 2 22 Datum: 09.06.2006
Vili TROFENIK l.r ŽUPAN OBČINE ORMOŽ
51.
Na podlagi Zakona o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS št. 7/99) in 16. člena Statuta občine Onnož (Uradni vestnik občin Onnož in
Ptuj št. 11/99, 7/01, 19/05) je Občinski svet na svoji 35. seji, dne 9.6.2006 sprejel
ODLOK
o spremembi odloka o razglasitvi kulturnih in zgodovinskih spomenikov v občini Ormož
1.	člen
V 2. točki 5. člena Odloka o razglasitvi kulturnih in zgodovinskih spomenikov v občini Onnož (Uradni vestnik občin Onnož in Ptuj št. 10/84, 22/84, 2/93, 29/93 in Uradni vestnik občine Onnož št. 9/99) se črta alineja, ki se glasi:
»Grabe 32, pare. št. 2, k.o. Grabe«.
2.	člen
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v uradnem vestniku občine Onnož.
Številka: 620-1/06 7 10 Onnož, dne 9.6.2006
Vili TROFENIK l.r ŽUPAN OBČINE ORMOŽ
52.
Na podlagi 26., 27. in 76. člena Zakona o žičniških napravah za prevoz oseb (Uradni list RS, št. 126/03)- v nadaljevanju: ZŽNPO ter 16. člena Statuta občine Onnož (Uradni vestnik občine Onnož, št. 11/99, 7/01, 19/05) je Občinski svet Onnož na 35. seji dne 9.6.2006 sprejel
ODLOK
O koncesiji za graditev obstoječe vlečnice »Globoki klanec«
1.	člen
Ta odlok je koncesijski akt, na podlagi katerega se podeli koncesija za graditev vlečnice Globoki klanec (v nadaljevanju: koncesija), za katero je imel upravljalec Smučarski klub Sveti Tomaž 20, 2258 Sveti Tomaž na dan začetka veljavnosti ZŽNPO veljavno obratovalno dovoljenje.
Žičniška naprava »Globoki klanec« leži na pare. št. 893, 894, 1177, 1181, 1182/1,
1182/2, 1174/3, 1609/1, 1174/1, 1202, 1203, 1201/1,	1201/2,	1200,	1281/1,	1281/3,
1205/2, 1206, 1207, 1209/1, 1210, 1212, 1211/2, 1609/2 vse k.o. Koračice.
Žičniška naprava je žičniška naprava za prevoz oseb z naslednjimi značilnostmi:
vrsta žičniške naprave: vlečnica za
transport oseb navzgor s sidri
število postaj: 2
vodilo: vlečna vrv s sidri (36)
dolžina proge: 520 m
pogon: elektromotor z reduktoijem
višinska razlika: 73 m
zmogljivost: 700 oseb na uro
številka in datum obratovalnega
dovoljenja:	35100-0450/96 z dne
26.1.2003 z veljavnostjo do 14.1.2008.
Naprave za obratovanje smučišča: teptalni stroj
zgornja in spodnja nadzorna postaja razsvetljava za nočno smuko.
2.	člen
Vloga za pridobitev koncesije za graditev obstoječe vlečnice »Globoki klanec« mora obsegati:
finno oziroma naziv vlagatelja ter njegov sedež oziroma prebivališče,
navedbo zastopnika oziroma pooblaščenca,
navedbo predvidene lokacije žičniške naprave, navedbo tehničnih značilnosti žičniške naprave in njene zmogljivosti, namen uporabe in način obratovanja žičniške naprave, podatke v zvezi z ureditvijo smučarskih prog ah drugih rekreacijskih oziroma turističnih površin ali objektov, vključno z njihovimi pomožnimi objekti in napravami (npr. naprava za zasneževanje...).
Koncesionar mora k vlogi za pridobitev koncesije:
priložiti dokazila o lastništvu zemljišč oziroma pravico do posega v prostor, na katerem se nahaja objekt vlečnice »Globoki klanec«
priložiti dokazila o strokovno usposobljenih kadrih,	ki
izvajajo obratovanje	in
vzdrževanje žičniške naprave v skladu z določili zakona.
Koncesionar mora vložiti vlogo za pridobitev koncesije v roku 30 dni od uveljavitve tega odloka na naslov Občina Onnož, Ptujska c., Onnož.
3.	člen
Koncesionar mora izpolnjevati naslednje pogoje: da ima veljavno registracijo za opravljanje žičniške dejavnosti, da ima poravnane vse davke, prispevke in druge obvezne dajatve,
da ni v postopku prisilne poravnave, stečaja ali likvidacijskega postopka, daje finančno in poslovno sposoben,
da ima strokovno usposobljene kadre in zadostne tehnične zmogljivosti za opravljanje koncesije.
4.	člen
Na podlagi druge točke 76. člena ZŽNPO se koncesija podeli Smučarskemu klubu Sveti Tomaž 20, 2258 Sveti Tomaž, brez javnega razpisa.
Koncesija iz prejšnjega odstavka tega člena se podeli na podlagi vloge upravičenca iz 3. točke 76. člena ZŽNPO z upravno odločbo.
5.	člen
Koncesija se podeli za 10 let, z možnostjo njenega podaljšanja, vendar največ za polovico časa,, za katerega je bila sklenjena koncesijska pogodba. Rok podeljene koncesije začne teči z dnem podpisa koncesijske pogodbe.
Predlog za podaljšanje koncesijske pogodbe mora predložiti koncesionar najmanj šest mesecev pred potekom podeljene koncesije. Koncesija se podaljša s sklenitvijo nove koncesijske pogodbe.
6.	člen
Vse stroške v zvezi s podeljeno koncesijo po tem odloku nosi koncesionar.
7.	člen
Medsebojna razmaja med koncendentom in koncesionaijem se za žičniške naprave iz priloge tega odloka podrobneje uredijo s koncesijsko pogodbo, katero v imenu koncedenta podpiše župan.
8.	člen
Koncesijsko razmeije preneha:
-	s prenehanjem koncesijske pogodbe,
-	s prenehanjem koncesionaija,
-	z odvzemom koncesije.
9.	člen
Koncesijska pogodba preneha:
s potekom časa, za katerega je bila sklenjena, z odpovedjo, zaradi bistvene kršitve koncesijske pogodbe, s sporazumno razvezo koncesijske pogodbe, iz drugih razlogov skladno s pravih pogodbenega prava.
10.	člen
Koncedent z odločbo odvzame koncesijo:
če koncesionar ne ravna skladno z izvršljivimi odločbami pristojnih inšpekcijskih organov, ki s nanašajo na žičniško napravo in njeno obratovanje,
če takoj po podpisu koncesijske pogodbe ne začne z obratovanjem žičniške naprave, pa ne pride do sporazumne razveze koncesijske pogodbe, če za več kot eno leto preneha z obratovanjem žičniške naprave, pa se koncesionar in koncedent ne dogovorita drugače, če je na isti lokaciji ugotovljena potreba po daljši žičniški napravi ah napravi z večjo zmogljivostjo, koncesionar obstoječe žičniške naprave pa ne pridobi koncesije za večjo oziroma zmogljivejšo napravo v šestih mesecih po dokončnosti odločbe o ugotovitvi take potrebe po žičniški napravi.
V primem iz zadnje alineje prejšnjega odstavka ima koncesionar pravico do odškodnine, ki obsega vso škodo, ki mu je nastala zaradi odvzema koncesije, vključno z morebitnimi stroški z razgraditvijo žičniške naprave. Koncesijsko razmeije preneha z dokončnostjo odločbe o odvzemu koncesije.
11.	člen
Koncesionar mora v primem, da koncesijsko razmeije preneha in žičniška naprava preneha
trajno obratovati, žičniško napravo razgraditi in na zemljišču vzpostaviti v prvotno stanje.
12.	člen
Po konstituiranju občine Sveti Tomaž preidejo pravice in obveznosti na novega koncedenta.
13.	člen
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem vestniku občine Onnož.
Številka: 309-2/2006 7 10 Onnož, dne 9.6.2006
Vili TROFENIK l.r ŽUPAN OBČINE ORMOŽ
53.
Na podlagi 64. člena Zakona o lokalni samoupravi - ZLS (Uradni list RS, št. 100/05-uradno prečiščeno besedilo) je Občinski svet Občine Onnož na 35. seji dne 9.6.2006 sprejel
SPREMEMBE IN DOPOLNITVE STATUTA OBČINE ORMOŽ
1. člen
1. člen Statuta občine Onnož (Uradni vestnik občine Onnož, št. 11/99, 7/01, 19/05) se spremeni tako, da se glasi:
»Občina Onnož je samoupravna lokalna skupnost ustanovljena z zakonom na območju naslednjih naselij
Bresnica, Cerovec Stanka Vraza, Cvetkovci, Dobrava, Dobrovščak, Drakšl, Frankovci, Gomila pri Kogu, Hajndl, Hardek, Hennanci, Hujbar, Hum pri Onnožu, Ivanjkovci, Jastrebci, Kaj žar, Kog, Krčevina, Lačaves, Lahonci, Lešnica, Lešniški Vrh, Libanja, Litmerk, Loperšice, Lunovec, Mah Brebrovnik, Mihalovci, Mihovci pri Veliki Nedelji, Miklavž pri Onnožu, Onnož, Osluševci, Pavlovci, Pavlovski Vrh, Podgorci, Predava, Pušenci, Ritmerk, Runeč, Senešci, Sodinci, Spodnji Ključarovci, Stanovno, Strezetina, Stijanci, Stnnec pri Onnožu, Svetinje, Šardinje, Trgovišče, Veličane, Velika Nedelja, Veliki Brebrovnik, Vičanci, Vinski Vrh, Vitan, Vodranci, Vuzmetinci, Zasavci, Žerovinci, Žvab.
Sedež občine je v Onnožu.
Občina je pravna oseba javnega prava.
Občino predstavlja in zastopa župan.
Območje, ime in sedež občine se lahko spremeni z zakonom po postopku, ki ga določa zakon. Območja in imena naselij v občini se v skladu z zakonom spremenijo z občinskim odlokom.
2.	člen
V	2. členu se črtata 6. in 7. točka. Osma točka se ustrezno preštevilči.
3.	člen
V	14. členu se spremeni 2. odstavek tako, da se glasi:
»Občinski svet ima 20 članov.«
4.	člen
Ta statut začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem vestniku občine Onnož.
Številka:	030-2/2006
Onnož, dne 9.6.2006
Vili TROFENIK Lr ŽUPAN OBČINE ORMOŽ
54.
V skladu z 12. členom Zakona o gostinstvu (Uradni list RS št. 4/06-uradno prečiščeno besedilo), 4. in 11. člena Pravilnika o merilih za določitev obratovalnega časa gostinskih obratov in kmetij, na katerih se opravlja gostinska dejavnost (Uradni list RS, št. 78/99, 107/00 in 30/06) ter 16. člena Statuta občine Onnož (Uradni vestnik občine Onnož, št. 11/99, 7/01, 19/05) je Občinski svet občine Onnož za svoji 35. seji, dne 9.6.2006 sprejel
PRAVILNIK
o merilih za izdajo soglasja za podaljšan obratovalni čas gostinskih obratov in kmetij, na katerih se opravlja gostinska dejavnost na območju Občine Ormož
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
Ta pravilnik določa merila, na podlagi katerih
pristojni organ lokalne skupnosti (v nadaljevanju: občinska uprava) izda soglasje k podaljšanju obratovalnega časa gostinskih obratov in kmetij, na katerih se opravlja gostinska dejavnost (v nadaljevanju: kmetija).
2.	člen
Gostinski obrati in kmetije obratujejo v rednem obratovalnem času, ki se evidentira in potrdi pri občinski upravi. Za obratovanje v podaljšanem obratovalnem času je potrebno pridobiti pisno soglasje občinske uprave, ki o tem odloča na podlagi meril, sprejetih s tem pravilnikom.
3.	člen
Gostinski obrat oziroma kmetija obratujeta v podaljšanem obratovalnem času, če obratujeta izven rednega obratovalnega časa, določenega v skladu s 3. in 4. členom Pravilnika o merilih za določitev obratovalnega časa gostinskih obratov in kmetij, na katerih se opravlja gostinska dejavnost (Uradni list RS, št. 78/99, 107/00 in 30/06).
4.	člen
Gostinec oziroma kmet določi podaljšan obratovalni čas gostinskega obrata ali kmetije v skladu s svojimi poslovnimi interesi in ob upoštevanju določb tega pravilnika.
Če v okviru gostinskega obrata obratuje več enot, ki samostojno opravljajo gostinsko dejavnost, je dolžan gostinec prijaviti podaljšan obratovalni čas za vsako tako enoto posebej.
II. MERILA ZA IZDAJO SOGLASJA K PODALJŠANEMU OBRATOVALNEMU ČASU
5.	člen
Pri odločanju o izdaji soglasja za podaljšani obratovalni čas gostinskega obrata oziroma kmetije, se upoštevajo naslednja merila: potrebe gostov
značilnosti območja, kjer se gostinski
obrat oziroma kmetija nahaja
vrsta gostinskega obrata
vključenost gostinskega obrata v
kultumo-zabavno oziroma športno -
rekreacijsko ponudbo (potrebe razvoja
turizma)
število pritožb oziroma kršitev javnega reda in miru, posredovanje policije in inšpekcijskih služb.
Pred izdajo soglasja lahko opravi pooblaščeni delavec občinske uprave ogled gostinskega obrata oziroma kmetije in o tem napiše uradni zaznamek.
6.	člen
Ne glede na preostale določbe tega pravilnika lahko občinska uprava izda soglasja k podaljšanemu obratovalnemu času gostinskega obrata oziroma kmetije veže na zagotovitev pogojev (parkirišče, protihrupna zaščita, prometna varnost, nemoten odhod gostov iz gostinskega lokala....).
Dokler ti pogoji niso izpolnjeni, se soglasje k podaljšanemu obratovalnemu času ne izda.
7.	člen
Gostinski obrati, ki so v stavbah s stanovanji ali v objektih na stanovanjskih območjih ter kmetije, ki so na stanovanjskih območjih in katerih redni obratovalni čas je med 6. in 22. uro, lahko zaprosijo za podaljšanje obratovalnega časa glede na vrsto gostinskega obrata, kot sledi:
restavracije, gostilne, pizzerije, kavarne in kmetije od nedelje do četrtka najdlje do 24. ure, ob petkih in sobotah najdlje do 1. ure naslednjega dne slaščičarne, okrepčevalnice, bari in vinotoči od nedelje do četrtka najdlje do
23.	ure, ob petkih in sobotah najdlje do
24.	ure
nočni bari in diskoteke od nedelje do četrtka najdlje do 2. ure naslednjega dne, v petek in soboto najdlje do 4. ure naslednjega dne
bari z mehansko glasbo od nedelje do četrtka najdlje do 23. ure, ob petkih in sobotah najdlje do 1. ure naslednjega dne gostinske terase in letni vrtovi smejo obratovati od nedelje do četrtka najdlje do 23. ure, v petek in soboto največ do 24. ure.
8.	člen
Gostinski obrati, ki se nahajajo v objektih izven stanovanjskih območij, lahko zaprosijo za podaljšanje obratovalnega čas glede na vrsto gostinskega obrata, kot sledi:
restavracije, gostilne, kavarne in kmetije najdlje do 3. ure naslednjega dne slaščičarne, okrepčevalnice, pizzerije, bari in bari z mehansko glasbo ter vinotoči do 1. ure naslednjega dne nočni bari in diskoteke od nedelje do četrtka najdlje do 2. ure naslednjega dne, v petek in soboto najdlje do 4. ure naslednjega dne.
Gostinski lokali in kmetije iz tega člena lahko začnejo z obratovalnim časom ob 5. uri.
9.	člen
Ne glede na določbe 7. in 8. člena lahko gostinski obrati, ki obratujejo v oddaljenosti do 100 m od vzgojno-varstvenih, šolskih, socialno-varstvenih, zdravstvenih ustanov in pokopališč obratujejo le v rednem obratovalnem času med 6. in 22. uro.
10.	člen
Gostinski obrat oziroma kmetija lahko brez soglasja občinske uprave obratuje v skladu z določbami 7. in 8. člena tega pravilnika tudi na dan pred prazniki, določenimi z zakonom, ter ob pustovanju in martinovanju (vsakič po enkrat).
III.	ENKRATNO PODALJŠANJE OBRATOVALNEGA ČASA
11.	člen
Ne glede na že izdano soglasje k podaljšanemu obratovalnemu času sme gostinski obrat oziroma kmetija obratovati v dodatnem podaljšanem obratovalnem času ob raznih prireditvah (poroke, srečanja, zabave....) izjemoma do 4. ure naslednjega dne.
12.	člen
Ne glede na določila tega pravilnika lahko občinska uprava ob krajevnih praznikih, ko so organizirane javne prireditve, gostinskim obratom oziroma kmetiji, ki je ob oziroma v bližini prireditvenega prostora, izda soglasje za podaljšan obratovalni čas med 22. in 4. uro naslednjega dne.
13.	člen
Za enkratno podaljšanje obratovalnega časa mora gostinec oziroma kmet najmanj 5 (pet) dni pred prireditvijo zaprositi za soglasje k podaljšanemu obratovalnemu času na obrazcu, ki ga izda občinska uprava. Soglasje je vezano na točno določen datum, in ne velja za dmge dneve.
IV.	PRIJAVA PODALJŠANEGA OBRATOVALNEGA ČASA
14.	člen
Gostinec oziroma kmet mora pri občinski upravi podati vlogo za izdajo soglasja za obratovanje v podaljšanem obratovalnem času na predpisanem obrazcu za prijavo obratovalnega časa gostinskega obrata (kmetije).
15.	člen
Soglasje k prijavljenemu podaljšanemu obratovalnemu času se lahko izda največ za obdobje enega leta.
Soglasje se izda v primem, da zoper gostinca ali kmeta oziroma gostinskega obrata ali kmetije ni bilo nobenih utemeljenih pisnih pritožb bližnjih stanovalcev, kršitev javnega reda in miru ali kršitev obratovalnega časa, ugotovljenih s strani policije ali pristojnih inšpekcijskih služb.
16.	člen
Ne glede na določbe 2. odstavka 16. člena se soglasje k prijavljenemu podaljšanemu obratovalnemu času ne izda gostinskim obratom, ki obratujejo v oddaljenosti do 100 m od vzgojno-varstvenih, šolskih, socialno-varstvenih, zdravstvenih ustanov in pokopališč.
17.	člen
V	primem, da so bile že podane pisne pritožbe bližnjih sosedov oziroma so bile prijavljene kršitve javnega reda in miru, mora gostinec oziroma kmet na zahtevo občinske uprave k vlogi za prijavo podaljšanega obratovalnega časa poleg odločbe o izpolnjevanju pogojev za opravljanje gostinske dejavnosti priložiti še:
mnenje krajevne skupnosti, na območju katere se obrat nahaja, soglasje lastnika objekta, v katerem se obrat nahaja, če gostinec ni lastnik lokala,
soglasje stanovalcev, ki prebivajo v neposredni bližini gostinskega obrata (stanovanjski objekti ob lokalu in čez cesto).
Soglasje in mnenje je veljavno, če je izdano največ 30 dni pred vložitvijo vloge za obratovanje v podaljšanem obratovalnem času.
V	primem, da je večina soglasij ali mnenj negativna in v primem, da gostinec kljub pozivu občinski upravi mnenj oziroma soglasij ne dostavi v določenem roku, občinska uprava vlogo z odločbo deloma ali v celoti zavrne.
18.	člen
Če v postopku občinska uprava ugotovi, da so upoštevane vse določbe pravilnika, tako določeni razpored podaljšanega obratovalnega časa potrdi. Potijen obrazec vme najkasneje v 15 dneh gostincu ali kmetu, kopijo pa zadrži za svojo evidenco.
V.	PREKLIC SOGLASJA ZA OBRATOVANJE
V	PODALJŠANEM OBRATOVALNEM ČASU
19.	člen
Občinska uprava lahko po uradni dolžnosti ali na zahtevo uradne osebe pristojne za nadzor nad izvajanjem določb tega pravilnika prekliče soglasje za obratovanje v podaljšanem obratovalnem času v primem:
uradno ugotovljenih kršitev javnega reda in miru več kot trikrat v obdobju veljavnosti podaljšanega obratovalnega časa
uradno	ugotovljene kršitve
obratovalnega časa.
V	teh primerih je odvzeta možnost pridobitve soglasja k podaljšanemu obratovalnemu času za 6 (šest) mesecev, ki se šteje od dneva preklica izdanega soglasja v podaljšanem obratovalnem času.
V	primem preklica izdanega soglasje k obratovanju gostinskega obrata oziroma kmetije v podaljšanem obratovalnem času, občinska uprava v odločbi določi ustrezno spremenjeni obratovalni čas. Pritožba zoper izdano odločbo ne zadrži njene izvršljivosti.
VI.	NADZOR
20.	člen
Nadzor nad uresničevanjem določb tega pravilnika opravljata pristojni tržni inšpekcijski organ in policija, s strani občinske uprave pa nadzor nad podaljšanim obratovalnim časom gostinskih lokalov in kmetij opravljata občinski redar oziroma občinska inšpekcija.
VII PREHODNI DOLOČBI
21.	člen
Gostinec oziroma kmet je dolžan obratovalni čas gostinskega obrata oz. kmetije, ki v času uveljavitve tega pravilnika obratuje v podaljšanem obratovalnem času, uskladiti z določbami tega pravilnika najkasneje v roku 6 mesecev od uveljavitve tega pravilnika.
22.	člen
Za ostala vprašanja, ki niso opredeljena s tem pravilnikom se smiselno uporabljajo določbe Pravilnika o merilih za določitev obratovalnega časa gostinskih obratov in kmetij, na katerih se opravlja gostinska dejavnost (Uradni list RS, št. 78/99, 107/00, 30/06).
23.	člen
Z dnem uveljavitve tega pravilnika preneha veljati Pravilnik o merilih za podaljšanje obratovalnega časa gostinskih obratov in kmetih na katerih se
opravlja gostinska dejavnost (Uradni vestnik občine Onnož, št. 14/99, 5/00).
24.	člen
Ta pravilnik začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem vestniku občine Onnož.
Številka: 321-29/06 4 17 Onnož, dne 9.6.2006
Vili TROFENIK Lr ŽUPAN OBČINE ORMOŽ
55.
OBČINA ORMOŽ in
DEŽELNA BANKA SLOVENIJE d.d. objavljata
RAZPIS
dolgoročnih posojil pod ugodnejšimi pogoji za pospeševanje razvoja kmetijstva v občini Ormož za leto 2006
Razpis je objavljen na podlagi Pravilnika o dodeljevanju proračunskih sredstev za pospeševanje razvoja kmetijstva v občini Onnož, objavljenega v Uradnem vestniku občine Onnož, št. 3/2005.
NAMEN RAZPISA:
-	nakup kmetijskih zemljišč ter opreme za opravljanje dopolnilne dejavnosti in turizma na kmetijah (posodobitve prostorov in nakup opreme),
-	dokup osnovne črede za katero se vodijo hlevske knjige,
-	stroški gradnje in obnove hlevov,
-	strošek nakupa hlevske opreme,
-	stroški gradnje in obnove objektov za dodelavo, skladiščenje, predelavo kmetijskih pridelkov,
-	nakup sodobnih kmetijskih strojev,
-	naprava trajnih nasadov.
Za kredite pod ugodnejšimi pogoji lahko zaprosijo fizične osebe.
RAZPISANI ZNESEK:
Višina razpisanih sredstev znaša 200.000.000,00 SIT.
KREDITNI POGOJI:
Krediti se bodo dodeljevali pod naslednjimi pogoji:
obrestna mera;
za	dobo	vračila	60	mesecev	-	6	mesečni
EURIBOR + 1,8 %,
za	dobo	vračila	96	mesecev	-	6	mesečni
EURIBOR + 2 %
za	dobo	vračila	120	mesecev	-	6	mesečni
EURIBOR + 2,2 %
-	znesek posojila: do 50 % predračunske vrednosti naložbe oziroma do 55 %, če je prosilec nosilec kmetije mlad kmet star do 40 let oziroma v skladu s kreditno sposobnostjo. Prosilec lahko pridobi kredit samo, če ima zagotovljene tudi ostale vire financiranja, naj višji znesek odobrenega kredita lahko znaša 10 mio. SIT,
-	rok vračila: do 10 let oziroma po dogovora.
-	moratorij: do 12 mesecev,
-	zavarovanje kredita: pri zavarovalnici s plačilom zavarovalne premije ali zastava nepremičnine ah poroštvo pravnih oseb s prvovrstno boniteto ah s kreditno sposobni poroki ali zastava depozita,
-	stroški odobritve kredita: 1,5 % od zneska odobrenega kredita, najmanj 6.000,00 SIT, največ 30.000,00 SIT enkratno ob odobritvi,
-	stroški vodenja kredita: se ne zaračunavajo,
-	način odplačila kredita: obročno: mesečno, kvartalno, polletno, letno.
ROK ZA VLOŽITEV PROŠENJ:
3o dni od objave v sredstvih javnega obveščanja. Če sredstva ne bodo izkoriščena, je rok podaljšan do popolne izkoriščenosti sredstev, vendar največ 90 dni od objave razpisa.
Vloge s popolno dokumentacijo sprejema Deželna banka Slovenije d.d.. Poslovna enota Podravje, Blagajniško mesto Onnož, Kerenčičev trg 4, 2270 Onnož.
DOKUMENTACIJA:
Kreditojemalci morajo predložiti banki dokazilo o statusu kmeta, poslovni načrt oziroma investicijski program, podatke o kmetijskem gospodarstvu, strokovno mnenje Kmetijsko svetovalne službe, izpis prometa preko bank (če ni komitent) in dmgo dokumentacijo, ki jo zahteva banka.
INFORMACIJE
Informacije dobijo prosilci v Deželni banki Slovenije d.d.. Poslovna enota Podravje,
Blagajniško mesto Onnož, tel.: 741-71-00, 741-71-06.
OBČINA ORMOŽ Vili TROFENIK l.r ŽUPAN OBČINE ORMOŽ
DEŽELNA BANKA SLOVENIJE d. d. Draško VESELINOVIČ