Anthropos 54 (3–4): 259–261 | issn0587-5161 | e-issn2630-4082 
Recenzija
Lenart Škof, Antigone’s Sisters: On the Matrix of Love 
Luka Trebežnik 
Znanstveno-raziskovalno središce Koper luka.trebeznik@zrs-kp.si 
©2022LukaTrebežnik 
Delo dr. Lenarta Škofa, Antigone’s Sisters: On the Matrix of Love, ki je v letu 2021 izšlo pri ugledni ameriški založbi State University of New York (suny) Press, vzbirki, ki izdaja vrhunska svetovna dela s podrocij konti­nentalne filozofije,teologijeinreligijskemisli,predstavljapoglobljenpri­stopknekaterimizmednajvztrajnejšihpatudipogostonarobodrinjenih in zamolcanih filozofskih ter teoloških vprašanj. 
Kotsporocaženaslov,jeknjigaposvecenaAntigoniindrugimženskim likom. Ponuja nam spretno in poglobljeno razpravo o raznolikih filozof­skih pristopih k liku Antigone, ki za vecino interpretov presega starogr­ški literarni kontekst in sporoca univerzalnejšo resnico. Knjiga se tako umešcavdolgozgodovinointerpretacijtegapomembnega Sofoklejevega lika, Lenart Škof suvereno stopa v razpravo s Heglom, z Lacanom, s Hei­deggerjem, Hribarjem in z Žižkom, najprepricljivejša pa se mu zdi inter-pretacija, ki jo ponudi sodobna francoska poststrukturalisticna filozofi­njaLuceIrigaray. Greza eno izmedkljucnihreferenc knjige,kipredvsem v svojem pomilenijskem obdobju izpostavlja bistvena sodobna duhovna vprašanja, ki so napajala že predhodna Škofova dela in odpirajonekatere zamolcane teme sodobne misli, predvsem v zvezi s statusom femininega vtradiciji in stem povezano afirmacijodihakot pocela etikesocutja ter filozofije ljubezni. 
Knjiga pa še zdalec ne govori izkljucno o Antigoni, v njej je namrec veliko njenih duhovnih sorodnic, ženskih likov, ki se z ljubeznijo odzi­vajo na kruto usodo. Takšne osebe avtor najde v vseh velikih svetovnih izrocilih, poleg starogrških pripovedi o Perzefoni in Demetri svoj glas v delu med drugimi dobijo še Schellingova Clara, ki izstopa s svojim ža­lovanjem in posvetitvijo odnosa do pokojnih otrok, pomembno mesto imatudiSavitri, kivhindujskimitologijipredstavljaljubezen invdanost, moža Satjavana ne želi zapustiti niti v smrti, obravnavana je tudi Lepa 
https://doi.org/10.26493/2630-4082.54.259-261 
Luka Trebežnik 
Vida iz slovenskega ljudskega slovstva, ki objokuje nesrecno materinsko usodo. Antigonine sestre druži udejanjenje brezmejne ljubezni, ki pre­sega nasilnost sveta, v koncni konsekvenci pa tudi smrt samo. 
Z vpeljavo teologije ljubezni delo v naše poglavitne filozofske in te­ološke tradicije vnaša doloceno kritiko ter dopolnilo. Oba diskurza sta tradicionalno zasnovana kot povelicevanje razuma in racionalnosti, mo-drosti nad ljubeznijo. Hkrati s tem pa seveda nastopata tudi kot spregled ženskega pocela kot gostoljubne geste nežnosti. Razmisleki in dopolnila k tradiciji, ki jih prinaša knjiga, nosijo izjemen pomen, saj vzpostavljajo duhovnomisel,kivsredišceodrešenjskezgodovinepostavljažensko,Bog se namrec v inkarnacijskem procesu rojeva iz maternice. Tu pridemo do cetrtega pojma v naslovu: matriksialnosti. Nova misel o utelešenju bož­jega postulira Marijo kot kozmicno mater, porojevalko Boga. Za to emi­nentnost ženskih pocel tradicija pozna vec imen in emanacij, ena izmed pozabljenih ženskih figur božanskega je Sophia, ki pri nekaterih ruskih religioznihfilozofih igra pomembno stvarjenskovlogo. Vknjigito pona­zarja trikotniška shema, kjer Marijina porajajoca se maternicna ljubezen zaseda eminentno prazno mesto, nahaja se v narocju Trojice. Drugo ime za to porajališce je chóra, ki so ga zgodnjekršcanski ocetje dejansko ena-cilizMarijo,tamiselpasejeskozistoletjakršcanskemislimaloumaknila drugim interpretacijam, ki so pogosto povelicevale antimatriksialna on-tološka pocela, ki neredko vodijo v nasilje. Chóro je v filozofijo vpeljal Platon v Timaju,kjerta pojem (kivstari gršcini pomeni tudi mesto) na­stopa kot gola receptivnost, površina, v katero Demiurgvtiskuje podobe. Ta Platonov koncept, ki sta ga v sodobnem casu najvec interpretirala Ja­cquesDerridainJuliaKristeva,nastopakottretjirod(tritongenos)vsvetu binarnih opozicij, tako ni nekaj bivajocega niti nebivajocega, edino, kar lahkoPlaton zatrdno pove otej nevidnibrezoblicni obliki, kisprejema vse, je, da je ženskega spola. V knjigi tako chóra zavzame mesto matri­ksialnosti,cistenesubstancialnosti porajajocega,povezana jez brezdanjo skrivnostjoljubezni,kipredhajatudiBogusamemu.Matriksialnostjeto­rej gesta materinskega gostoljubja,svetostrojstvenihvezi medmaterjoin otrokom, povzdignjenje eksistencialnega modusa nežnosti in skrbi. 
Delossvojokozmicnovsebinopredstavljapostkršcanskomiselnost,ki afirmira predvsem najgloblje elemente kršcanskega razodetja, te pa po­vezuje s sorodnimi razodetji v azijskih, afriških in drugih tradicijah. Kr-šcansko izrocilo ni zanikano, pac pa je afirmirano v samih globinah kot razodetje božanske ljubezni. Škof zapiše, da mu je cilj materializacija ra­zumevanjaTrojice,pritemsepodobnokotževsvojempredhodnemdelu 
260 Recenzija 
sklicuje na Ludwiga Feuerbacha, kljucnega misleca cutnosti in nežnosti. Prav tako pa je delo postfeministicno, saj v globoki afirmaciji tradicio­nalno zamolcanih femininih elementov v naših duhovnih zgodovinah presegaspolnorazliko samo,vkoncni fazipatakotudiKristusu pripi­suje status Antigonine sestre. 
Pricujoca knjiga nedvomno prinaša odlicno, poglobljeno študijo žen­skihpocelvraznolikihmiselnihtradicijah,kottakapredstavljaeruditsko delo, ki se navezuje na mnoge po krivem zanemarjene avtorje in avto-rice, vse to pa umešca v kontekst teologije ljubezni, ki nastopa kot klic k spremembi eksistencialnedrže vpricokrivicnegainnasilnegasveta. Delo se izvrstno umešca v sodobne razprave s podrocij primerjalne religiolo­gije, filozofije religije in postkršcanske duhovnosti, s tem pa bralcu nudi moc za vzpostavitev kriticnega odnosa do tradicije in istocasno poglobi­tev njenega razumevanja. 
Knjiga je dopolnjena in dodelana razlicica besedila, ki je v slovenšcini leta 2018 izšlo v filozofski zbirki Slovenske matice, nastopa kot nasledek avtorjeve predhodne študije s podrocja respiratorne filozofije in bo z že napovedanimprihodnjimdelom,kiboševvecjimeriposvecenokozmo­loškim pristopom k vprašanjem božjega, tvorilo trilogijo. Za sklep lahko omenimo še, da je knjiga zelo dobro urejena, sijajno jo dopolnjujejo zr­calnosimetricni fotografski elementi, ki jih je prispevala Maja Bjelica, ti evocirajo kozmicno atmosferskost, predstvarjenski ples meglic nad vo­dami in brezdanjost ljubezni. 
261