tahaja dvakrat na teden, in sicer vsak torek in petek. — Dopisi naj se izvolijo pošiljati uredništvu, in sicer franldrano. — Rokopisi se ne vračajo. — Za inserate se plačaj* 1 krono temeljne pristojbine ter od vsake petit-vrste po 20 v za vsakokrat; za večje inserate in za mnogokratno inseriranje primeren popust — Naročnina za celo leto 8 kroo, za pol leta 4 krone, za četrt leta 2 kroni; ista naj se pošilja: Upravništvu „Domovine“ v Celju. Beseda našemu kmetu. ; (Napisal inžener Ferdo Lupša.) Nastopili so, kakor je vsakemu predobro znano, hudi m slabi časi za ves naš narod, za vse naše domače ljudstvo in še celo posebno za kmeta. Kmetje danes oni, ki se bori s krvavimi žulji za vsakdanji kruh in redki so menda, ki bi vživali kako dobroto sedanjosti. Čeravno je kmetijstvo najvažnejša stroka človeškega prido bitnega dela, saj ono daje državljanom sirovine za živež, obleko itd, ter je oni steber, na kate rega se opirajo vse države, vendar ga vkljub tem u vedno zalezuje hudi volk, ki se mu kaže v raz ličnih ovčjih podobah. Najhujši sta vendar le dve vrsti sovražnikov in sicer prvič navihani zlobneži, katerim je uspeh kmetijskega naroda trn v peti in jih jezi, da si sami ne mcrejo pri¬ pisovati velikanskega uspeha, in drugič neumneži, kateri so proti vsakemu napredku, in če se na¬ posled uspeh vendarle pokaže, ga žele pomanj¬ ševati z neumno govorico, s katero mislijo ob enem pokriti svojo sramotno zmoto. To se je videlo n. pr. zelo jasno pri škrop¬ ljenju trt z modro galico proti peronospori in z nasajevanjem amerikanske trte. Ko se je začelo priporočati škropljenje trt in so umni gospodarji ubogali, koj so nekateri mogotci vse to zasme¬ hovali. Pokazali so se pa kmalu očitni uspehi, katerih ni mogel nihče tajiti, in mesto da bi oni, ki so se temu napredku poprej posmehovali, svojo zmoto priznali, so začeli nenadoma vse nasprotno oznanjati, češ, da je grozdje, ki na taki trti raste, strupeno in še mnogo enakih be¬ darij. No, danes ne bo menda škropljenju goric nihče več ugovarjal! S sajenjem amerikanske trte je bilo ravno I tako, V početku niso verjeli, vendar ko so se j pokazali spet prvi nasledki, so trdili, da cepljenke sicer nekaj let uspevajo, toda kmalu spet usah nejo. Kaj čuden izgovor! Danes seveda tega nihče ne verjame, zna pa vsakdo, da se „amerikanec“ | mora dobro gnojiti, drugače trta res počne pe Sati, kar pa ravno tako tudi za stare vinograde velja. Če bi se zasajevali stari vinogradi z večjo pozornostjo ter se dobro obdelovali in gnojili, bi gotovo še danes marsikateri vinograd dobro klju¬ boval trtni uši, dočim je tako že precej let po¬ končan. Istotako se godi še danes glede uporabe umetnih gnojil, kajti navaden gnoj že ne zado šča, ker je zemlja vsled že velikostoletnega kme¬ tijskega izkoriščanja tako obnemogla, da ne do- naša nikakor več tistih obresti, da ne rodi več tako, kakor je rodila pred stoletji. Vsak kmet ve predobro, da se v zemljo naloženi denar, to je vrednost posestva in obilno obdelovanje v pri¬ delkih le slabo^ obrestuje, posebno tedaj, če ne opravlja vsega dela gospodar sam, ampak se po¬ služuje delavcev in poslov. Najprvo so zasmehovali tisti, ki žele gospodariti po starem kopitu, seve vse one, ki so spoznali to slaboto ter se začeli posluževati umetn h gnoji!, Danes, ko ne morejo tajiti uspehov, pa tudi nith v zadregi, pomagajo si s vsakovrstnimi izgovori, posebno s tem, da umetna gnojila izsesavajo zemljo. Mogel bi tukaj našteti veliko, veliko število takih nezavednežev, ki hočejo prikriti lastno zmoto ter tolažiti samega sebe. Nikakor se še ni pokazalo, da bi umetna gno jila zemljo izsesavala; nasprotno, ona le bogate kmetovalca, vendar so še, žalibog, za marsika¬ terega vrlega naprednjaka res predraga. Zato se ga mnogi, ki sicer koristi takega gnojila predobro poznajo, ne morejo posluževati. Kaj li naj stori tisti, ki nima toliko denarja, da bi si nakupil I umetnega gnojila? Za tistega kakor tudi za vsakega napred ' nega kmetovalca brez izjeme je najpriporočlji¬ vejše, da si napravi sam gnojilo, ki pridobi in obrani rodovitnost zemlje. Dobro gnojilo je, bodisi | to ali ono, takorekoč posojilnica in hranilnica za gospodarstvo. Na kolikor mogoče pravilno narejenem gnojišču naj si torej vsakdo nabira vse le mogoče odpadke pri gospodarstvu bodisi ničvredno šaro, smeti, žaganje, vsakovrstni plevel, pleve, pepel, obrabljeno čreslo, premočeno listje, cestno blato, odpadke črevljarjev in krojačev in še drugo, kar je mogoče dobiti ter bi drugače metal na bližnjo cesto, kakor se tolikokrat vidi, toda nič ne koristi, ampak je le v nadlogo voz¬ nika; vse te tvarine je treba večkrat premetati ter do dve leti napajati z gnojnico, katera bi sicer, dasi kaj važna in cenjena gnojilna tvarina, brez vse koristi odtekla v bližnjo reko, potok ali kam drugam. To bode dalo izvrstno mešanico, ker je za kmeta velika glavnica z visokimi ob¬ restmi. Dokler prezira kmet večne zakone prirode, ki jih je postavila narava za čuvanje protitežja rodovitnosti zemlje v svojem gospodarstvu, ne more biti o kakem zboljšanju govora. Kako ravna n. pr. samoljubje posameznika nepremišljeno še danes z naravo, ako noče čuti v svojem po¬ stopanju nikakib ovir, to najjasneje vidimo v Severni Ameriki. V teku zadnjega desetletja čitamo v znan¬ stvenih in političnih časopisih, kako žalostne nasledke ima pokončevanje gozdov. Veliko poto¬ kov in rek se je popolnoma posušilo ali pa teko le še nekaj mesecev, tisoč in tisoč hektarov nekdaj rodovitne zemlje ne rodi več nobenega pridelka — zemlja postaja pusta. Kar ne ugonobi človeška roka, to pokončajo veliki požari, katere povzroči velika suša ali pa lahkomiselno ravnanje z ognjem. Tako so nastale senčnate gozdne po¬ krajine pekoča prerija, ki še danes tuintam sicer rodi kako žito, v bodočnosti pa bo postala pu- LISTEK. Pomladni sen. (Spisal J. E. Polak) Sinoči se mi je sanjalo, imel sem čuden, čuden sen“_ In ker vem, da si radovedna, kakor so vse ženske sploh, zato ti hočem povedati ves moj sen lepo po vrsti in sicer prav tako, kakor sem ga tudi v resnici sanjal sinoči. Sanjal pa sem sinoči da so razpodili ve¬ trovi svinčenotemne oblake na vse strani. Nebo se je zjasnilo in na svileni modrini so zablesteli milijoni zlatih zvezdic, poredno se kihajočih de- beloliCnemu mesecu, ki je razsipaval svojo sre- brmkasto svetlobo na zemljo, katero je pokrival zadnji sneg. Slonel sem ob odprtem oknu in strmel v bližnji, med smerečjem stoječi grad. V eni izmed čarobno razsvetljenih grajskih dvoran so sedeli ob podolgovati mizi hrabri vitezi, njih lepe žene in še lepše hčere njihove. Stregli so vitki paži, donašajoč jim v srebrnih posodicah najokusnejših jedil in nalivajoč jim v zlate kupice ognjeno vince. »Tink... tink... tink!“... In vsi so izpraznili kupice do dna. Lica so jim zardela, jeziki so se jim raz vezali in začeli so ljubkovati tako prisrčno in tabo strastno, kakor znajo samo hrabri vitezi, njih lepe žene in še lepše hčerke njihove. Blizu prasketajočega ognjišča je spal na stolu star vitez, zavit v dragocen kožuh. Pri nogah mu je čepela njegova lepa žena, ljubkajoča z mladim vitezom. Ne daleč od ravnokar omenjene trojice pa je stal ob oknu dvorni kapelan, strmeč v kra sno noč. »Zapoj nam pesem o ljubavi in pomladil* zavpil je mladi vitez, ljubkujoč z lepo ženo sta rega viteza, proti pevcu, sedečemu na okrašenem odru in nalašč zanj pripravljenem. Vsi so utihnili. Pevec se je ozrl proti mlademu vitezu, strmel nekoliko časa vanj in v njegovo lepo ljubimko, nato pa se zagledal v starega viteza ter začel peti pesem o ljubavi in pomladi: „Če na poljane rosa pade, poljana zablešči; če na poljane slana pade, pomlad jo oživi. Kostanji, lipe zelenijo, če ptič jim poje maj, kostanji, lipe govorijo, da vse se vrne kdaj — Le ti pomlad, ki v srcu cveteš, le ti ne vrneš se nazaj?... (Če samo enkrat si umrla, umrla si za vekomaj “- Pevčev glas, pomešan s harfinimi akordi, se je razlival po čarobno razsvetljeni dvorani sedaj tiho in milo, sedaj glasneje in strastneje in se naposled izgubil v mehko prošnjo. In pevčev glas in harfini akordi so močno odmevali v prsih vseh navzočih in še sosebno v prsih lepe žene starega viteza in njenega mla¬ dega ljubimca. Tudi stari vitez se je med petjem prebudil in začel poslušati. »Vrag vzemi ta grad! M je zavpil stari vitez, ko je pevec odpel. »Zakaj?* ga je zavrnil dvorni kapelan. »Zakaj?!...“ je ponovil stari vitez zlog za zlogom. »Zato, ker je v njem vse mrtvo,* je na¬ daljeval po kratkem molku. »Mrtev sem v njem tudi jaz sam in vsi vi okolu mene! Vrag vzemi grad in mene in vas in vašo ljubav in vašo pomlad! Pomladi mi dajte, pomladi! Toda ne goljufive pomladi, temveč prave, drhteče, da za- zelenita gozd in dol in da pohitim na lov v njih hladno senco, kjer bom pozabil bol, ki mi stiska moje prsi in kjer bom pozabil žalost, ki mi polni mojo dušo!“.... Njegova žena in njen ljubimec sta vzdrhtela in se objela še tesneje. »Prav praviš!* mu je pritrdil eden izmed vitezov, sedečih ob podolgovati mizi, ter škodo- 174 ŠCava, če bo nespametno pokončavanje gozdov trajalo Se nekoliko let. Toda vrnimo se nazaj v Evropo, nazaj v našo milo slovensko spodnje štajarsko domovino. Ali ni sramote in zasmeha vredno za 20. stoletje to, da se tudi pri nas vse povprek Se gozdi pokončavajo, toda iznova ne zasajajo. Uspeh kmetijstva je odvisen od pravega gospodarstva in zato si zna umen gospodar tudi v slabih časih pomagati, da doseže večjih dohod¬ kov, ozirajoč se seveda na pripomočke znanja in dejanskih izkušenj. Ravno pri nas na Spod. štajarskem jih je še veliko takih, kateri se za znanje premalo brigajo ter se posmehujejo poukom, namreč od strani potovalnih učiteljev in drugih zasluženih in izkušenih mož — to ravno je jako žalostno in vsakemu takemu v lastno škodo. To naj bode za sedaj dovolj, nadaljevati hočemo prihodnjič. Nemška stremljenja. (Spisal prof. dr. M. Glaser.) I. Boj za nemštvo. Nekaterikrati se je v .Edinosti" opozarjalo na razna podjetja na Nemškem, ki pospešujejo nemška gibanja po vsem svetu. Tu imamo zopet tri take pojave, ki zaslužijo, da se Slovenci ob¬ vestijo o njih. .Vsenemška zaveza" izdaja pri Lehmanu v Monakovem zbirko raznih spisov pod naslovom, ki je naveden na čelu tega spisa; priznani vodi¬ telji vsenemške ideje opisujejo v preglednih spisih zgodovinsko, narodno • gospodarsko in politično stran te misli na vsej zemlji: tu se prvikrat govori o vseh naselbinah nemških po vsem svetu in se dajejo navodi, kako bi se uresničila ta misel svetovnega gospodarstva. Ta zaveza hoče vzbuditi nemško-narodno mišljenje in združiti nemštvo vsega sveta, in ima vzgojevalen in agitacijski namen. Vzgojevati hoče v tem zmislu, da uči Nemce, kako se naj narodne koristi otavlja nad strankarski in gospodarski prepir; agitirati pa hoče tam, kjer podpira rojake v boju za sebeobrambo z drugimi narodnostmi. Dalje se hoče potruditi zato, da Nemci pridobe svetovno vladarstvo, ker so gosposki narod. Raz¬ voj nemštva še ni dovršen z 1870. letcm. nego dogodki omenjenega leta dajejo Nemcem razne naloge. Če se te ne uresničijo, so pač Nemci iz¬ gubljeni. Nemci morajo v ožjo zvezo stopiti z vsemi germanskimi narodi, ki morajo pridobiti naselbine onstran morja, da morejo preskrbeti svojih 600 000 ljudi, ki jim prirastejo vsako leto. Da se širi ta mi¬ sel, izdaja .Vsenemška zaveza' „Die alldeutschen Blatter" in razna enaka podjetja, kakor n. pr. zgoraj omenjeni zbornik .Boj za nemštvo" (,Der Kampi um das Dautschtum). V 1. zvezku, na slovljenem .Svetovni položaj nemštva" (,Die željno uprl svoj pogled v drhteče objemajoči se par. .Da, prav govori!" povzel je besedo dvorni kapelan. .Toda zaman so tvoje želje!" je nada¬ ljeval, obrnivši se proti staremu vitezu, .čudeži se ne gode več! Tvoji želji moreta odpomoči le čas in pa potrpljenje in nihče drugi ne. Samo ta dva ti moreta dati pomladi! Pomlad bode prišla sama in pregnala bode mraz in led in dolgčas!"_ In resno je pogledal drhteče objemajoči se par. „In kakor s pomladjo tako je tudi z lju- bavjo!" nadaljeval je proti vsem. .Tudi ona pride sama! Ona ne pozna ne sile, ne zvijače in tudi ne prevare, temveč se naseli v človeško srce, kakor prava sreča! Preženi iz srca ves dvom| zakaj prava ljubav ne trpi dvoma in brez prave ljubavi je tudi dehteča pomlad samo mrzla _ zima!".... Preroški so zvenele te besede po čarobno razsvetljeni dvorani. Lepa žena se je izvila mlademu vitezu iz tesnega objema padla pred starega viteza na ko lena, povzdignila sklenjene roke proti njemu ter dejala z drhtečim glasom: .Odpusti !*_ .Vstani in bodi zopet samo moja!". . Weltstellung des Deutschtums 1 ), razpravlja zgo dovinski razvitek Nemcev in omenja, da so Ang e i dospeli do svetovnega položaja zaradi kratkovi nosti drugih narodov. Nemci, Angleži m Rusi koprne po svetovnem vladarstvu. Najpoprej se morajo srednjeevropske države organizirati v nemškem zmislu, namreč Avstrija, Nizozemska in Švica; potem je treba gledati na prekmorske naselbine, da se preskrbi 600.000 Nemcev, ki se jih vsako leto narodi več. I. zvezek te zbirke razlaga, da ni smeti zgodovine razumevati v do¬ sedanjem omejenem šolskem zmislu, nego v zmislu poplemeničenja človeštva. Na zemlji se vrši boj. v katerem zmaga boljša pasma: gosposki narodi ustanavljajo svoja kraljestva tam, kjer so tla prej pripravljala manj plemenita ljudstva. Včasih je videti, kakor da bi podlegala tudi boljša plemena, kakor n. pr. Grki, Kelti in Goti. Po mnenju pisca so Grki podlegli Rimljanom in so jim postali domači učitelji, hišni strežniki in brivci ker prš niso razumeli skupnih interesov matere zemlje in naselbin; vsi napori za prek morsko pametno politiko so se zlomili vsled tekmovanja Aten in Sparte. S krščanstvom je prišlo drugo načelo do vlade; krščanstvo se zavzema za revne in po mehkuži slabotnike; to načelo bi moralo ugono¬ biti človeštvo, ako bi zmagalo Kristus, ki skrbi za cvetlice na polju in za lepoto v stvarstvu gotovo ni hotel sveta urediti tako, da bi bila zemlja — hiralnica. To ljubezen do bližnjega uči baje le papeštvo, ki si hoče podjarmiti ves svet. Tem nazorom sta se pa uprla dva najbolj zdrava naroda, to sta Nemci in pa Čehi, ki sta se začasa Lutra in Husa uprla tem nazorom. Pisec se glede celih narodov drži načel modro- slovca Nietzsche ja in pravi, da samo najčistejše navdušenje, najtoplejša strast nas privede do resnice in ta strast izvira iz ljubezni do naroda in do lastnega svojstva, nikdar pa ne iz splošne ljubezni do človeštva, ki se hitro razlije v na rodne žarke, če je vmes stopala megla samo¬ ljubja in plemenskega sovraštva. Nemško cesarstvo, pravi pisatelj, ni konec, nego začetek narodnega gibanja nemškega; ta misel mora v petdesetih letih postati obširni pa¬ šnik nemške črede (ni kaj posebno laskav izraz). Nemški narod si mora "za načelo izbrati modro vanje Nietzsche-jevo; ta pa hoče imeti boja vseh proti vsem, da bi zmagali najboljši in najmoč¬ nejši; samo močni naj vlada nazadnje ves svet; nadčlovek je rojen vladar sveta; in nadčlovek je Nemec ali nemški narod, saj poje pesnik: „Mi pripadamo junaškemu plemenu Gro¬ movnika; mi hočemo podedovati celi svet; to je stara pravica germanstva, da s kladivom prido¬ bivamo dežele. (Wir sind von des Donnerers Heldengeschleht, — Wirwollen das Weltall erben; — Das ist altes Germanenrecht, — Mit dem Ham- mer Land zu erwerben.“) Naenkrat se je razsvetila dvorana še ča robneje in solze so zablestele v očeh vseh navzočih. „Ah, glejte!... Ah, glejte!" ... je nadaljeval dvorni kaplan ob oknu. .Jutranja zarja že pre¬ ganja megle in dan zmaguje. Napolnite si kupice z ognjenim vincem in izpijte jih do dna, zakaj ljubav in pomlad ste zmagali!" .. .Tink. .. tink... tink!“... In vsi so izpraznili kupice do dna. .čujete li, kako poka stari led?" je nada¬ ljeval po kratkem molku. .Čutite li dih zefirjev? Cujete li šumljanje in žuborenje gozdnih potokov? Da, samo prava ljubav more zmagati in nikdar ne prisiljena! In kakor je z ljubavjo, tako je tudi s pomladjo!"_ Molk... „0, glejte!... O, glejte!".., Vsi so planili od podolgovate mize k oknom m tudi jaz sem pogledal v ono stran „0, čudež!"... Po gozdnem potoku, so vlekli beli labudi s cvetjem okrašeno ladjico in v ladjici je sedelo krasno dekle — moja ljubica. I „ Lep f a Ž . ena 88 j® s kl°nila k staremu vitezu ter ga strastno poljubila na veli ustnici. Njen mladi ljubimec je izginil... Pisec pravi dalje, da je prihodnjo«, na strani Nemcev, ker ti so še mladi, ne pa Hum, Slovan,, Kata,ki in BaSkiri. (Z besedo Hom mer, p,sec na Madžare,) _ Celjske in štajerske novice (Volitve v celjski mestni zastop ) V kratkem se vrše za celjski mestni zastop nove volitve. Pregledali smo imenik volilcev m izpre- videli celo revščino celjske mestne stranke. Imenik je tako napačno in namenoma knvo sestavljen, da bi celjsko mestno stranko moralo biti naravnost sram, da se s takimi sredstvi vzdržuje na krmilu. Med volilci je vse polno mrtvecev, pruskih in madžarskih državljanov. Slovenci, ki bi v naravnih razmerah imeli v 1. in 2 razredu večino, so razmetani poljubno po 3. razredu, kjer odločuje par sto navideznih nemških davkoplačevalcev, komijev, za katere pla¬ čuje, samo da imajo volilno pravico, pruski fond malenkosten davek. Zoper imenik smo vložili seveda reklamacije, ker je popolnoma krivično sestavljen in ker je mnogo slovenskih volilcev izpuščenih. (.Konnen Sie deutsch?") Žalibog imamo zopet žalostno priliko govoriti o naših sodiščih. Nemški uradniki, kakor ta slučaj kaže, na Spodnjem Štajarskem na celi črti izpodkopavajo ugled sodišč in iz src našega ljudstva rujejo zaupanje v nepristranost nemških sodnikov. V Celju eden izmed velikega števila nemških sodnih uradnikov na ptav nečuven način izziva slo venske kmete, ki imajo pri sodišču opraviti. Prva beseda, katero ta gospodič s slovenskim kmetom izpregovori, je osorno vprašanje: .Konnen Sie deutsch", kar pomeni toliko kakor, .ali znate nemški". Marsikateri kmet sklepa iz glasu tega vprašanja, da bode sodba zanj slabo izpadla, ako bi vprašanje zanikal, in vsled tega z jezo v srcu pritrdi: .Kan i a pisl". Potem pa lomi na vse pretege ubogo nemščino, dokler more, potem pa molči, in v zahvalo izve razsodbo, o kateri je razumel skoro komaj vsako tretjo besedo. Pero se nam ustavlja, da bi dalje pisali o ti neizrekljivi sramoti avstrijskega pravosodstva. Skušnja nas uči, da smo za svojo prizanesljivost nasproti nemškim uradnikom še vsakokrat želi črno nehvaležnost, pa vkljub temu se danes še premagamo in zamolčimo — v nadi, da se ne¬ nadoma korenito poboljša — ime dotičnega nemškega uradnika. Toda to se je zgodilo zadnji krat! Naj se predrzne še samo enkrat v Celju slovenskega kmeta nahruliti z vprašanjem, ali zna nemški, tedaj mu pa jamčimo, da mu pre¬ skrbimo na merodajnih mestih tako priporočilo, da bode dolgo premišljeval o koristi svojega nemškonarodnega navdušenja Na Sp. Štajarskem, kjer živijo po sodbi treznih Nemcev samih samo 3 nemški kmetje, predrzne se tak uradnik s takimi neumnimi vprašanji izpodkopavati ugled In paži so nalili iznova v zlate kupice njenega vinca. .Tink... tink... tink!"... In vsi so izpraznili kupice do dna, zdravje spomladi in ljubavi, ki sta se vrnili č noč obe. .Zapoj nam pesem o vrnjeni pomladi ljubavi 1“ je dejal stari vitez pevcu. Molk. In mehko so zadoneli harfini akordi dvorani in med nje se je pomešal otožni e pevčev: »Odpusti mi, ne bodi neizprosna" .Pok!"... Struna se mu je utrgala in njen pok m< vzbudil. * * * .Ha-ha-ha!... Torej moj sen se ti pade?" .Neizrecno se mi dopade!" .In česa želiš sedaj še ?“.. .Povej mi no, dragec, kdo pa j e bila < krasno dekle, ki je sedela v ladjici, okrašen cvetjem m ki so jo vlekli beli ilu ’ . aSen nem potoku?"... 61 labudl P° & »Gizela, ti — ne!“ .Ona?"- »Da, ona!"-__ .75 naših sodišč! Ne, tega ne trpimo in upamo, da smo bili zadnjikrat primorani o tem žalostnem predmetu govoriti. Če bi bilo nasprotno, potem, no potem vam zagodemo godbo, katero bodete pomnili. (Naše poštne razmere.) Pri naši pošti vladajo vsled ponemčujočih vodilnih načel poštne uprave hujše razmere nego na Turškem. Tvrdka Peter Majdič je pred kratkim poslala Ivanu Remšak pismo z razločnim naslovom: »Novaštifta, pošta Gornjigrad, Štajarsko*. In vendar je to pismo, ki je bilo vsled svoje trgovske vsebine za naslovljenca jako važno, romalo po vseh mo¬ gočih krajih predno je je dobil v roke, seveda prepozno. Prišlo je tudi na Ptujsko ali Črno goro, od koder se je poslalo šele v Gornjigrad. Preje- malec pisma pravi opravičeno: »Kakor je iz priloženega kuverta razvidno, nočejo poštni uradi razumeti slovenski in škode pa tudi nočejo po¬ vrniti, katero trgovec trpi vsled tega in če po 5 dni prepozno dobi pismo v roke. Prosim, da občino Ptujsko ali Črno goro (Neustift) v Vašem cenj. listu opomnite na njeno zanikrnost, ker še vedno ima na pošti samo nemški pečat, kakor kakšno prusko gnjezdo. Naše poštne razmere bode treba spet korenito osvetliti pred javnostjo, prej ne bode reda. (Še nekaj o celjskih mitnicah.) Celjskih mitnic se vse ogiblje, kar le more in je skrajno nespametno, da se ne odpravijo. Pred kratkim so se menili v celjskem »Narodnem domu* tudi vozniki nekaterih celjskih stavbnih podjetnikov n. pr. Jarmerjevi vozniki, kolikšna neumnost so mitnice. Tudi ti vozniki nemških podjetnikov se mitnic izogibajo. Vozijo rajši po dolgih ovinkih po slovenski okrajni cesti, denar, katerega bi pa pri mitnicah morali plačati, rajši v »Narodnem domu" zapijejo. Prav imajo! Zakaj so pa celjski mestni očetje tako zaslepljeni, da mitnic ne odpravijo! (Slovenski kmetje in celjske mitnice.) Žs neštevilnokrat so se slovenski kmetje bližnje in dalnje okolice celjske pritožili zoper krivični davek, katerega jim celjska nemška stranka naklada s svojimi mitnicami. Celjani sami trpijo vsled tega škodo, ker se jih ljudstvo začenja ogibati in išče tire in pota, po katerih bi se promet odvrnil od mesta, ki ljudstvo tako izsesava. Okrajni zastop je ravnal jako človekoljubno, ko je otvoril iz Žalca mimo Celja proti Vojniku novo okrajno cesto, ki voznikom omogoči ogniti se celjskih mitnic. Danes opozarjamo samo na en slučaj, kolikšna neumnost so za Celje samo mestne mitnice in kolikšna dobrota je za ljudstvo nova okrajna cesta, po kateri se vozniki morejo uspešno izogniti izsesavanju s strani celjskih mitnic. Za novo šolo v Šmartnem so vozniki vozili opeko po novi okrajni cesti ter se na ta način izognili celjskih mitnic. Na ta način je šmartinska šolska občina prihranila davkoplače¬ valcem 400 gld., katere bi požrle celjske mitnice, če bi ne bilo okrajne ceste. (Nemška nesramnost.) Veliki petek zvečer se je nudila obiskovalcem božjih grobov v tako imenovani »nemški* cerkvi lepa prilika, da ob čudujejo nesramno obnašanje nekega celjskega gospodiča, katerega ime dobro poznamo in ga ob priliki tudi objavimo. Dotični gospodič je slonel ob stebru tik božjega groba. Klobuk je vrgel malo dalje proč na stol, sam pa je ob luči edine svetilke v cerkvi čital roman in se zaničljivo posmehoval pobožnim častilcem izpostavljenega Najsvetejšega. Čudno se nam je zdelo, da se je cerkovnik kar najprijaznejše menil s tem človečetom, ne da bi mu pokazal vrata in ga vsled motenja vere izročil policiji. (»Učit društvo za celjski in laški okraj*) priredi prihodnje zborovanje v Gotovljah pri Žalcu, kamor izleti v nedeljo dne 3. maja 1.1. Obližnji p. n. kolegi in koleginje izvolijo se tega sestanka udeležiti v čim večjem številu. Upamo, da bodete »Savinjsko učiteljsko društvo* ter »Šaleško učiteljsko društvo* v tem oziru storili svojo stanovsko dolžnost. Obe društvi ste tem potom navljudneje vabljeni, da se nam kolikor možno priklopite — korporativno! Zborovanje se prične ob 10. uri dopoldne po sporedu, ki se bode objavil pravočasno v »Učit. Tov.* Da se lahko potrebno ukrene v prireditev obeda — v vasi na kmetih to ni malenkost! — naj izvolijo udeležniki to po dopisnici (kar po več skupaj!) javiti tovarišu nadučitelju A. Šumljaku v Gotov¬ ljah. Za tovariše in tovarišice, ki odidejo iz Celja, je odhod s savinjskim vlakom ob na 8. uro zjutraj. Na veselo in mnogoštevilno svidenje torej v nedeljo 3. majnika v prijaznih Gotovljah! Odbor »Učit. društva za celjski in laški okraj*. (Prosluli Pollanetz — na bobnu !) Ob času češkega obiska se je med drugimi nemškimi Celjani posebno odlikoval ponemčenec Pollanetz, ki je ob 2. uri po noči iz zasede napadel učitelja Gostinčarja — s polenom. Gostinčar je moral braniti svoje življenje s samokresom in je ena kroglja obtičala napadalcu Polancu, ki je bil najet od nemške stranke, v črepinji. Sodna razprava žali bog ni dognala popolne jasnosti o tem do godku kar je n. pr, znani Nemec Simmler v svojem časopisu »Ringu* pred nedavnim sam trd 1. Toda bodisi kakorkoli. Polanca še dan¬ danes zaradi njegovega početja proklinja njegov slovenski oče v Središču. Za svoj »slavni* čin je pa vsled priporočila nemške stranke dobil od proslule »Siidmarke* 2000 gld., in je ob živahni agitaciji otvoril v Celju svojo trgovino z »Stidmarkinim* denarjem. Toda Bog je pravičen. Darilo za tolovajski napad na slovenskega učitelja pri Polancu ni imelo blagoslova. Pred veliko¬ nočnimi prazniki je moral naznaniti oblasti, da se je pogreznil črez grlo v dolgove in zaprli so mu trgovino. On sam se sicer lahko smeje, kajti napravil je vsekako lepo kupčijo — z nemško stranko, ker sam itak ni mogel ničesar izgubiti. Celjska nemška stranka je pa spet bogatejša na izkušnjah, da se na umeten način in z ne¬ poštenimi sredstvi — nemštvo le na videz vzdržuje, da pa propada. — Nadaljevanje o novih nemških konkurzih sledi-. (Celjski mestni urad in slovenski obrtniki.) Celjski obrtnik Križman je dobil pred kratkim naročilo za neko mizarsko delo za mestni urad. Preskrbel je že vse potrebno in tudi že potrebni les primerno obdelal, toda izvedel je o tem župan Rakusch, in zapovedal je takoj, Križmanu delo odpovedati, ker ni nemški kričač. In ob takih razmerah se nemška stranka še predrzne zoper nas se pritoževati, če razširjamo geslo »Svoji k svojim*! Ta slučaj naj naše narodno občinstvo vnovič vzpodbode, da podpira samo narodne obrtnike, katere nasprotniki na tak način sku¬ šajo oškoditi. (Volitve v celjski okoliški občini.) Krasna zmaga slovenskih volilcev v ti občini še Nemcem zmiraj draži živce. Delajo se, kakor da bi bili pravzaprav oni zmagali, dasiravno morajo sami priznati, da smo Slovenci dosegli 2 krat toliko glasov nego pred 3 leti. Če je stvar bila za nemčurje tako ugodna, kakor si zdaj domišljajo, zakaj se pa niso udeležili in zakaj so zbežali! Stvar je v resnici ta, da se je naše ljudstvo začelo zavedati svojih pravic in da nemčurstvo vsled možatega nastopa Slovencev izgublja trdna tla. Nemci se naj le sprijaznijo s tem dejstvom, kajti naša skrb bode, ljudstvu še temeljitejše oči odpirati, in dosegli bomo z novimi shodi še nerazmerno živahnejšo udeležbo slovenskih volilcev ob prihodnjih volitvah. (Novi občinski zastop celjske okoliške občine.) Pri volitvah v občinski zastop celjske okoliške občine so bili izvoljeni sledeči odborniki in namestniki in sicer po razredih: v I. razred s 14 glasi odborniki gospodje: Lipovšek Franc, Medlog; Sušnik Avgust, Lanof; Janič Jakob, Freienberg; Pintar Anton, Dobrova; Kumer Jernej, Pečovnik; Čečko Jernej, Pristova; Mirnik Anton, Zavodna; Videnšek Jakob Ostrožno. Na¬ mestniki : Mlaker Matija, Pristova; Bovha Ivan, Miklavški hrib; Velenšek Martin, Ostrožno; Mimik Janez, Babno. V II. razredu z 39 glasi odborniki gospodje: Majdič Peter, Sp. Hudinja; Samec Franc, Ložnica; dr. Sernec Jožef, Celje; Fazarinc Anton, Ostrožno; Samec Janez, Lokrovec; Golo- granc Ferd., Gaberje; Radaj Ivan, Breg; Ropaš Martin, Medlog. Namestniki: Planinšek Janez, Medlog; Turnšek Matevž, G. Hudinja; Kliner Franc, Ložnica; r Dolenc A., Košnica. V III. raz redu z 270 glasi odborniki gospodje: Glinšek Matevž, G. Hudinja; Skraber Miha, Lava; dr. Ivan Dečko, Gaberje; m. opat Ogradi Franc, Celje; Jezernik Jožef, Polule; Majer Martin, Košnica; Trupej Franc, Babno; Krušic Janez, Lokrovec. Namestniki: Bervar Karl, Breg; Omladič Jakob, Sp. Hudinja; Šah Karl mlajši, Babno; Kodela Miha, Ostrožno. (Hranilnica in posojilnica v Gotovljah), registrovana zadruga z neomejeno zavezo, sklicuje izvenredni občni zbor na nedeljo 26. aprila 1903 ob 9. uri dopoldne v občinsko pisarno v Gotovljah. Na dnevnem redu je sprememba pravil in slu¬ čajnosti. Za slučaj, ako bi ob določeni uri občni zbor ne bil sklepčen, se vrši isti pol ure pozneje in je sklepčen pri vsakem številu navzočih zadružnikov. (Savinjčani, kam naj jo mahnemo na belo nedeljo?) Nikamor drugam, kakor v divni Št. Pavel pri Preboldu, kjer bode »Bralno društvo* obhajalo desetletnico svojega obstanka. V ta namen prirejena veselica se vrši v gostilnici pri »Peku* in se začne ob 3. uri popoldne. Na sporedu je tudi tombola, za katero je darovalo več tvrdk ter prijateljev društva že čez 150 lepih ter dragocenih dobitkov. Tudi šaljiva pošta je na sporedu, katera bo povzročila mnogo zabave. Pri veselici in pri plesu svira prav dobra godba na lok. Pripravljalni odbor se trudi na vse kriplje, da bi ustregel željam vseh gostov, mladih in starih, poskočnih in mirnih, častilcev Bahusa in — antialkoholistov. Vstopnina je prosta. Ako pa hoče kateri izmed cenjenih gostov darovati majhen dar, položi se ta domu na oltar. Sploh bode imela slavnost edino le naroden značaj. Dal Bog, da premaga živi vzgled rodoljubne zavednosti vrlih Savinjčanov tukajšnjo narodno mlačnost, kakor je premagala ljuba pomlad mrzlo, odurno zimo. Ako bi na omenjeni dan deževalo, se vrši veselica dne 26. aprila. Torej na izlet v Št. Pavel na belo nedeljo ter na veselo svidenje. (Iz Št Jurija ob juž. žel.) Znano Vam je gospod urednik, da se Št. Jurij ob j. ž. večkrat imenuje naroden trg. Toda tega častnega priimka v sedanjem času gotovo ne zasluži. Saj je skoro več nemških napisov kot slovenskih in naša gospoda se skoro vedno pogovarja v blaženi nemščini. Okrožnice, ki se ob raznih priložnostih pošiljajo, so večinoma dvojezične. Koliko je le takih v Št. Juriju, da bi nežna li slovenski? Slovenska narodnost se vklanja nemški, dremlje in bo menda zaspala, kakor je zaspalo politično bralno društvo, in zaspalo bo skoro moška po¬ družnica sv. Cirila in Metoda. Za lansko leto še sedaj ni imela občnega zbora. Vsa čast pa ženski podružnici! Te žalostne razmere so krive, da se lahko zgodi kaj takega, kakor se je zgodilo mojemu tovarišu dne 8. aprila 1903 pri tukajšnjem poštnem uradu. Zahteval je poštno spremnico, a dobil je nemško, katero je seveda vrnil, češ, da hoče dvojezično. A sedaj se naša gospodična, mesto da bi se opravičila, huduje nad njim in pravi, da samo za njega ne bo naročevala dvo¬ jezičnih spremnic; če jih hoče imeti naj gre po nje k g. Kavčiču v spodnji trg. Ali ni to največja predrznost? Ona naj nam zapoveduje, kje bomo kupovali tiskovine. Šentjurčani, kmetje, zahtevajte vsaj vi vedno dvojezične tiskovine, če že tega ne delajo narodni tržani. (Iz Šmarja pri Jelšah.) Nemški boritelji na slovenskih tleh. V Šmarju pri Jelšah živi trafikant kojega ime (Debelak) priča, da je ostanek Cimbrov ali morda Tevtonov. V svesti si tega svojega pokoljenja skrbi ta naduti po- silinemec, da mu zmanjka včasih papirčkov družbe sv. Cirila in Metoda. Ker smo pa Šmarčani pošteni Slovenci, ne bodemo si pustili od teh in enakih pangermanov vsiljevati izdelkov tujih tvrdk in si sploh ne pustimo ničesar predpisovati. Opozorimo vse gospode kadilce, da odločno za naprej zahtevajo papirčke kakor tudi vžigalice družbe sv. Cirila in Metoda in če jih morda ne dobe, naj posvetijo gospodu rogoviležu v Šmarju s kako bolj ali manj slano, kakršnih imamo mi Slovenci dovolj na razpolago. (Zidani most.) Opozorjeni na nejasnost v vesti zadnje številke našega lista povdarjamo, da je g. dr. F. Kunej namestnik g dr. Friedricha, ki je dobil dopust zaradi fizikatnega izpita. Tedaj se pa g. dr. Friedrich vrne na svoje zdravniško mesto, katero zdaj zavzema, kakor zadnjič ome¬ njeno, g, dr. Ferdo Kunej. 176 (Celjska postaja južne železnice in nemška predrznost.) 0 tem predmetu imamo svetu pri¬ povedovati nekaj jako - zanimivega - ne, za pristojne oblasti sramotnega! Toda prihodnjič 1 (Slovenjebistriški politikujooi sodnik.) Pred pol letom je imel ministrski predsednik KOrber v državnem zboru govor, v katerem ,e ostro grajal one državne uradnike, ki se po ne¬ potrebnem mešajo v strankarsko politiko. Izrekel je lepe besede: .Država bode lahko ravnotako dobro procvitala, če bode štela nekaj tisoč poli¬ tikov manj, nego bi jih imela v svojih državn h uradnikih. Ce bi pa kdo deloval v nasprotju a tem načelom, ta že ve, kaka usoda ga čaka." Te besede je pa slovenjebistriški sodni pristav Kronasser oči vidno preslišal, ali se pa z vodjo pravosodnega ministrstva naravnost norčuje. Kar je storil ta nemškonacijonalni sodnik pred nekaj dnevi, zasluži, da se odločno ožigosa in se bode tudi poskrbelo, da ta mož c ne bode več tako lahkomiselno bil pravici v obraz. Odvetnik dr. Lemež je vložil te dni zemlje- knjižno prošnjo, seveda slovensko, a ta nemški politikujoči sodnik je prošnjo zavrnil, ker je dr. Lemež kat. občini, kar je naravno, imenoval s pravima imenoma Studenice in Hrastovec mesto Studenit« in Hrastovetz, kakor bi bil moral po modrem mnenju Kronasserjevem storiti. Temu človeku bode treba pošteno na pr3te sto¬ piti, da se bode v bodoče premislil, počenjati takšne burke' Č8 bi se ta možic spomnil, kaj je svoj čas storil pravosodni minister Pražak z nemčurskim sodnikom Čubrom zaradi podobnega izzivajočega postopanja, tedaj bi si pač premislil, kaj tacega ponavljati. Slovenski poslanci pa i imajo dolžnost, za to stvar se energično zavzeti, I kakor se je zgodilo ob drugih enakih prilikah, j Kam neki pridemo, ako si bodo naši spodnje- 1 Stajarski nemški sodniki dovoljevali naš jezik in veljavne zakone na tak nečuven način pre¬ zirati? Kronasserju bode treba izposlovati radi¬ kalno zdravilo. (Bila je zasluga) rajnega župnika Kneippa, da je prvi opozoril na zdravstveno tako imenitno sladno kavo, ki jo je potem Kathreiner s poseb¬ nim izumom izvajal tako izborno z okusom zrnate kave. S tem pa se še danes ta edino pristna .Kneippova kava" tako bistveno razlikuje od vseh podobnih izdelkov in zato je tudi župnik Kneipp firmi Kathreinerjevi izključno in za vse čase podelil pravico, da za svojo Kathreinerjevo Kneippovo sladno kavo uporablja njega ime in sliko kot varstveno znamko. Vendar pa se na škodo občinstvu kar opražen ječmen ali pivo varski slad po krivem prodaja za .Kneippovo kavo". Da se varujete škode, zahtevajte vselej izrecno pristno Kathreinerjevo Kneippovo sladno kavo v izvirnih zavojih z varstveno znamko .Župuik Kneipp" in z imenom .Kathreiner". Druge slovenske novice, (Nadvojvoda v Ljubljani.) Nadvojvoda Josip Ferdinand, brat Leopolda Woiflinga, ki je dosedaj služil kot major v 4. tirolskem lovskem polku je s 1. majem premeščen kot podpolkovnik k 27. polku v Ljubljano. (Pri koncertu .Glasbene Matice" v Ljub¬ ljani) bodo sodelovale v prvih ulogah najboljše pevske moči. Tako koncertni pevki gospa Henri- jeta Kury in gca. Helena Holeczek iz Dunaja, basist dunajske dvorne opere Alojzij Stejskal in tenorist zagrebške opere Ernest vitez Cammarotta. .Glasbena Matica" se je potrudila, da bo kon¬ cert stal v resnici na višku pevske umetnosti, dolžnost občinstva pa je, da izkaže .Matici" svojo zahvalnoot z najmnogobrojnejšo udeležbo. (Slavnost nemških turn«rjev v Ljubljani.) Ljubljanski .Turnverein" bo letos meseca judija praznoval svojo štiridesetletnico. Delajo se veli¬ kanske priprave. Prirediti nameravajo slavnostno predstavo v ljubljanskem gledališču. Pač je v resnici primerno, kar piše .Slovenec", da naj bi se prej povprašalo v Celju, ako dovolijo Nemci za naše slovenske prireditve svoje gledališče, in da se šele v slučaju povoljnega odgovora dovoli ljubljanskim Nemcem slavnostna predstava v ljubljanskem gledališču. Svetovali bi .Celjskemu pevskemu društvu", da prosi za prireditev svo- jega letošnjega velikega koncerta P“l>'*f? cepkega gledališča s pripombo, da pov koncertu vsa slovenska društva v barvab ,n a 2 "ica in detomorilka.) V Trzinu nad Ljubljano je na veliki petek dekla Frančiška Rak ukradla svojemu gospodarju desetak in ga hw- nila v svoji skrinji. Gospodar je da s odpreti. Našli so desetak in na dnu skrinje pa mrtvega otroka, ki ga je mati pred osmim, dnevi takoj po porodu zadušila in ga skrila v skrinjo, da bi ga o velikonočnih praznikih nesla na do¬ mače pokopališče. Priznala je, da je otroka umorila pri polni zavesti in sicer zato, ker je vedela, da ga ne bo mogla preživiti. Orožmštvo jo je izročilo sodišču v Kamniku. (Umrl je) v Mokronogu na Dolenjskem dne 10. t. m. g. Josip Lozej, organist v Mokronogu. Rodil se je pred 36. leti v Vrhpolji pri Vipavi. Služboval je najprej v Št. Lambertu, kjer je izvežbal prav dobro moški in mešani pevski zbor, obenem je bil pevovodja pevskega zbora .Zagor¬ skega Sokola". Bil je jako nadarjen, vztrajen in .citrtunuaiun a t.nrti n»wrlri5an rodoljub. Blag mu spomin! (Obolel je) priljubljeni slovenski pisatelj, g. Franc Meško, župnik pri Sv. Danijelu nad Pliberkom na Koroškem. Sedaj je v bolnici usmi¬ ljenih bratov v Št. Vidu. Želimo mu iz vsega srca, da bi čimprej ozdravel. _ (Gospodarski (napredek Slovencev v Go¬ rici.) Z veseljem beležimo veselo vest, da Slovenci v Gorici tako veselo napredujejo v gospodarskem oziru. Pred kratkim časom je kupil neki slovenski konsorcij hotel .Pri jelenu" in sedaj poročajo iz Gorice, da je .Trgovsko-obrtna zadruga" kupila od južne železnice neki hotel, poznan pod ime¬ nom .Siidbahn-Hotel". .Trgovsko-obrtna za¬ druga" bo poslopje, ki je prav v sredini mesta na najlepšem prostoru, preuredila in nastanila v njem svoje urade. Ostali prostori so namenjeni narodnim društvom in privatni porabi. Torej nekak .Narodni dom" v Gorici. Zelo neprimerno, da ne rabimo drugačnega izraza, se nam zdi pisarjenje nekaterih slovenskih (?!?) listov, ki porabijo celo takšne stvari, ki so največjega pomena za Slovenstvo v Gorici, da izlivajo svoj onemogli gnjev na svoje politične nasprotnike. Društveno gibanje. (.Celjski Sokol") priredi v soboto, dne 18 t. m, zvečer v .rdeči" sobi .Narodnega doma" svoj večer s predavanjem br. dr. Gvidona Serneca, s petjem in s tamburanjem. Bratje Sokoli naj se udeleže prireditve kolikor mogoče v obilnem šte¬ vilu. Na zdar! (.Delavsko podporno društvo" v Celju) ima svoj redni občni zbor v nedeljo, dne 19. t. m. v lastnih prostorih po sporedu, kakor smo ga objavili zadnjič. K obilni udeležbi vljudno vabi odbor. (.Savinjsko učiteljsko društvo") ima svoje glavno zborovanje dne 23. aprila 1903 ob 2. uri popoldne v šolskem poslopju na Gomilskem. Isto se bode vršilo po nastopnem sporedu: 1. Zapisnik zadnjega zborovanja in dopisi. 2. Pravila .Zveze slovenskih štajarskih učiteljev in učiteljic". 3 Ge¬ ometrične podobe in poočitovanje njih medseboj¬ nega razmerja — poroča g Maršic. 4. Poročilo predsednika in blagajnika. 5. Vplačevanje let- mne. 6. Volitev novega odbora. 7. Nasveti in želje. K obilni udeležbi vabi odbor. (Kmetijsko bralno društvo .Sloga") pri Sv. Petru v s. d. ima svoj občni zbor v nedeljo, 26. aprila v šolskih prostorih po sledečem spo¬ redu: 1. Pozdrav. 2. Govor o sadje- in trtoreji, govori potovalni učitelj g. Bele. 3. Vpisovanje novih udov in pobiranje še zaostale letnine. 4. Pregledovanje računa in sklep istega. 5. Slu¬ čajnosti. Ker naše društvo šteje samo do 50 udov je pričakovati, da bo sedaj, ko je to malo društvo preskrbelo potrebne stroje, pristopilo tem več novih udov k društvu. Uporaba strojev se gotovo vsakemu dvakratno izplača. Kar se mora našemu društvu priznati, napreduje še dokaj dobro, ker si je v tem kratkem času že nabavilo potrebnih strojev. Časopisi in knjige se tudi naročajo v obilnem številu. Segajte pridno po berilu, ker to , • Stroii nam pa veliko koristijo pri Sijstvc Tor.) naprej v proč, it naroda! kmetijat podružnica .Slon. pl.nm.kega druži..”) j, .klicala obCni .bor aa pretečeno 29 suSca , .Narodnem domu' v Manboru. r P dJnioa, ki'je P— * iega pomena, ker ,e njen delokrog na J«.'ko.n, meji se je postavila na krepke noge in epo na- mednje, kar se je opazilo iz poročil na zborovanju. V preteklem letu se je odkril zanimivi in krasni Šumik" in sicer slovesno 6. julija. To vam je bil pravi narodni praznik! Društvo pa je še zgradi o pot od S/. Ureha ali Henrika do Šumika, pribilo 31 tablic, ki služijo popotnikom v orijent.ranje, zaznamovalo pot od Št. Lovrenca povprek črez vse Pohorje do Zreč itd. Podružnica je štela v pretečenem letu 58 udov, med njimi dva usta- novnika. Krepko podpirata društvo sl. posojilnici v Mariboru in Framu. Hvala in čast tema zavo¬ doma! Pri Sv. Urbanu in Sv. Duhu sta tudi na razpolago spominski knjigi. V prvo se je vpisalo 106, v drugo 52 slovenskih turistov. Tekom le¬ tošnjega leta bode zgradila podružnica na Žigrt- ovem vrhu blizu Sv. Ureha razgledni stolp, na Veliki kopi pa bode preskrbela turistom zavetišče. Na željo slavne ..Savinske podružnice" prevzela je tudi planinsko kočo na Boču, katera leži prav- zap av v njenem okrožju. Ta koča še ni zgo- tovljena in turistovsko opremljena, to se pa zgodi, če ne letos, gotovo v prihodnjem letu. Ker ta podružnica res vrlo deluje, je treba, da se vsestransko podpira. (Ženska podružnica družbe sv. Cirila in Metoda v Mariboru) priredi v nedeljo, dne 19. aprila 1903 v veliki dvorani „Narodnega doma" igro „C vrček". Med posameznimi dejanji svira veteranska godba mariborska. Blagajna se odpre ob 7. uri zvečer. Začetek točno ob 8. uri. Vstop¬ nice se dobivajo tudi v petek in soboto pred predstavo od 2. do 3. ure popoldne v čitalnici (I. nadstropje „Narodnega doma"). — Čisti dobiček je namenjen v prid mariborske šolske mladine. (Vabilo k čebelarskemu tečaju), ki se pri¬ redi pri Sv. Andražu v Slov. goricah dne 28. in 29. junija t. 1. začetnikom čebeloreje; drugi dan se vrši znanstvena razprava tudi za bolj zrele čebelarje. Tečaj se konča z zabavnim večerom. Kdor se želi tečaja udeležiti, naj blagovoli to naznaniti podpisanemu prireditelju do 20 junija la je mogoče poskrbeti potrebnih zavetišč. Želeti e, da se oglasi mnogo udeležencev, zlasti izmed nteligence. Število udeležencev je neomejeno, pristop prost in za vsakega. Natančnejši spored ie bo svoječasno naznanil. K prav obilni ude¬ ležbi vabi Janez Jurančič, čebelar in učitelj Sebeloreje. JAi K? Dobrna pri Celju. Splošno se je sodile na Dobrni, da tukajšnji hajlovci in nemčuičk: poznajo hvaležnost, pa zmotil se je, kdor je take sodil. Dali smo jim po zimi nekoč dober svet ir pričakovali smo, da nam bodo hvaležni ali s« vsaj po našem dobrem svetu ravnali. Svetoval smo jim, naj nas pustijo pri miru, naj ne izzivajo naj se ne vmešavajo v stvari, katere jih m brigajo in obljubili smo jim, da bomo shranil svoje bojno orožje, da se tudi mi zanje ne borne brigali. Vstal je sicer že takrat eden izmed njih kateri, ako bi bila njegova pamet v (pravem razmerju z njegovim obsežnim trebuščkom, b moral biti najpametnejši človek na Dobrni vstal je torej eden izmed njih, mogočno naviha svoje brke, odprl svoja usta ter bleknil neizrečen« modro prerokovanje: ,, Prihodnjič bom pa jaz « cajtengah. „0 ti ljuba domišljavost!" da ne re Cemo primernejše besede. Zaslužili bi, da bi na poslali v Macedonijo, da bi nas Turki obesili n; najvišji kol, ko bi dotičnemu človečetu skazal toliko časti, da bi se bavili žnjim v kaken slovenskem listu, čeravno bi bila lahko jak zanimiva razprava o tem. Kaj je treba na Do čurski nn/ Da . r0dnega Slovenca postane nem čurski podrepnik m navdušen, če tudi bolj hripa selTrVe. 8 ^ 1, .“V® DaP,jUVal V la3tno 8kledc sedaj z veliko slastjo grabi iz nje Da bi se 1 ne zadavil! Sicer pa i e s Jf' b , nem^m-ii i+oF . . 8 kakimi spufanim Vkljub tei v i avl j® na slovenska zemlje Vkljub tej velikanski domišljavosti dotične na 177 rodne izdajice smo bili prepričani, da si bodo vsaj drugi zapomnili naš opomin, da bodo po¬ kazali svojo hvaležnost do nas s tem, da posta nejo pametnejši in mirnejši. Pobili smo sicer nekaterim rogove, a vendar, kakor smo že ome¬ nili, varalo nas je naše upanje. Namesto prejšnjih je vstal nov odvetnik ali zagovornik dobrnskih nemčurjev in hajlovcev. Komaj da je minila najhujša zima, prikazal se je oborožen, ne morebiti z uma svitlim mečem ali vsaj s kako ostro sabljo, ampak s — palico! Slišali smo sicer že davno prej, da so si dali nemčurji narediti novo zastavo, na katere eni strani je naslikan kol, na drugi pa steklenica „šnopsa“, a takrat še dotični junak, katerega imamo v mislih, ni bil v nemčurskih vrstah. Da je pa junak, videli bodete kmalu. Nihče namreč naj ne misli, da se je lotil narodnih mož, o ne, spravil se je s svojim orožjem nad — otroke-šolarje. Napadel jih je na potu iz šole in enega natepel tako, da je bilo treba zdravniške pomoči, saj se je hrabremu vitezu zlomila palica pri tem junaškem delu. Ni res g. Kolarek-sin, to je junaštvo?! Videl je sicer otroka nekdo od »sanitetabtajlunge dobrnskega fajerbera", pa se mu menda že ni zdelo vredno, da bi mu priskočil v pomoč. Tukaj se nam vsiljujejo različne misli, pa morebiti še pridejo drugikrat tudi prav. Za danes naj zadostuje, da pribijemo junaštvo naj¬ novejšega branitelja dobrnskih nemškutarjev. Sicer bi se ne vedelo, da se je s takim ognjem vnel za nemčursko druhal, a »opravičeval" je svoje junaško delo z imenitnim izgovorom rekoč: »Zakaj je pa šinfal čez nemškutarje?" Tako torej! Zdaj pa vemo, kaj je gnalo hrabrega viteza »v boj krvavi", vemo, kaj mu je užgalo njegovo kri, ohrabrilo njegovo srce. Navdušenje za »nem¬ škutarje", želja rešiti »čast nemčurjev". Sicer pa nam gosp. Kolarek sin blagovolite najpoprej dokazati, kako in čez koga je »šinfal" dotični otrok. Morebiti bomo potem našli še kak drug vzrok vašega poguma. »Nemškutarji" je namreč preveč splošno ime, in nihče noče tega imena, ampak vsak se ga brani. In čstudi je že stokrat zatajil svojo slovensko narodnost, »nemškutar" noče biti, zakaj s tem imenom je združeno naj grše, najostudnejše izdajstvo, najpodlejša nezna- čajnost. Zato tudi ne moremo razumeti, da bi se g. Kolarek-sin hotel prištevati tej vrsti ljudi, a iz njegovih besed in njegovega ravnanja ne more se sklepati drugače. Naj pa nihče ne misli, da smo v teh vrstah morebiti hoteli pokazati kako žalost nad izgubo takega junaka. Ne! Stvar ima drugačno lice. Oseba Kolareka-sina še tukaj veliko niti v poštev ne pride. Vemo, da iz lastnega nagiba tega ni storil. Šlo se nam je zato, da smo po¬ kazali na nehvaležnost nemškutarjev nasproti našemu dobremu svetu, nadalje, da smo opozorili Dobrno na to, da hajlovcem ni bilo mar miru, : ampak, da so oni izkopali bojno orožjo s tem, [ da so dali napasti šolske otroke, češ, to zahteva nemškutarska „čast“. Nam je celo žal, da je bil Kolarek-sin orožje nemškutarjev, zakaj pri ; njih se naj zahvali, ako sedaj cela Dobrna kaže s prstom nanj rekoč: Ta je hotel maščevati čast nemčurjev na — šolskih otrocih. Nemčurji I P a sedaj ne bodo smeli zameriti, ako se bomo branili. Da ne bomo molčali, o tem so lahko | prepričani, in če bo kateremu morebiti to ne¬ prijetno, naj se nasprotno zahvali pri Kolareku-sinu, da je tako neprevidno izdal vzroke svojega de¬ janja. Na svidenje! Radeče pri Zidanem mostu. Ker mi ^ | pri nas obhajamo slovesnost Vstajenja Kristuso¬ vega v nedeljo na vse zgodaj, in jaz nisem prijatelj zgodnjega vstajanja, podal sem se rajši v soboto zvečer v bližnjo Loko na Štajarskem, da bi se tam slovesnosti udeležil in ni mi bilo žal. Slovesnost se je vršila ob nešteti množici z*l' ljudstva iz okolnih župnij tako slovesno in v takem lepem redu, katerega bi na deželi komaj iskal. Nastopila je prvikrat javno 21 mož broječa godba železniških delavcev iz Zidanega mosta. Se ni dolgo, kar se je ta godba osnovala, a že i< i ako dovršeno svira. Treba je pač bilo k temu železne vztrajnosti v vajah, katere spretno vodi muzikalično jako izvežbani in nadarjeni mladi učitelj iz Radeč g. Potrebin. Vsa čast njemu in njegovim godcem. Vse je bilo lepo v Loki, pa i r **> po* # p® 1 ed* nekaj, nekaj me je speklo. In to hočem sedaj odkrito na vsa usta povedati. Loški možje in mladeniči, ki ste pri požarni brambi, ali vas ni sram, da se date nemški komandirati ? Ali niste Slovenci? Ali je vaš stotnik Gamšek Nemec? Ne, saj nemški ne zna in -še sam komandirati ne ve, zato naprosi vselej namesto svojega »štajgrlajtnanta", da ti vas, ki tudi nemški ne znate, v blagi nemščini komandira. Proč z nemško komando v slovenski Loki. Proč s to sramoto. Upam, da kadar bodete prihodnjič zopet javno nastopili, da bodem lahko svetu poročal, da imate Slovenci slovensko povelje. Vzamite si izgled od naših bivših radeških go- spcdičen-učiteljic. Zahajale so na kosilo v gostilno, v katero je tudi zahajal naš sodnijski pristav K.> ki ako ravno Kranjc, igra ulogo velikega Nemca. Ta je z gospodičnami samo nemški hotel govoriti, one pa slovenski. In ko jih ni nehal z blaženo nemščino nadlegovati, so ga rajše od svoje mize odslovile. Tako je prav! Ako Gamšek ne bo hotel nemškega povelja opustiti, pa ga tudi vi, loški ognjegasci odslovite, in si izvolite novega stotnika, ki bo znal sam slovenski vas voditi. Radeški brusar. Sv. Jurij ob Ščavnici. (Nemško urado vanje) Vsak, kdor le količkaj pozna spodnje- štajarske kraje, ve, kje leži jurjevška župnija. Tu v lepi Ščavniški dolini ne manjka ravnega polja, cvetočih travnikov, mogočnih gozdov in lepih goric. In, da v tej dolini, bolje rečeno, v tej župniji ne prebivajo ljudje iz nemškega »rajha", priča govorica prebivalcev. Ljudje, ki razumejo tako za silo nemški, naštel bi človek na prste. Ni mi torej treba še posebej praviti, da bivajo tukaj Slovenci in to vrli zavedni Slo venci; pa da se nahajajo med njimi črne duše, duše odpadnikov, tega pač še ne veste in to si štejem v dolžnost, da vam povem. Nahajajo se ljudje, ki blatijo in pisano gledajo razna tukajšnja dobro razvita društva, katerih bi se celo trgi in mesta ne sramovali. Pa vse to za danes na stran Jurjevška župnija šteje precej občin in predstojniki nekaterih teh občin uradujejo v jeziku, katerega govore Ti se zavedajo svoje dolžnosti kot slovenski sini; torej slava takim možem. Drugače je z ostalimi. To so navadno sami bahači, ki se nikomur ne dajo poučiti, kakor prazen klas sredi težkega žita na polju neso svoje glave in hvala Bogu, da so zvezde precej visoko?! Ti ljudje, katerim so njih so¬ vaščani podelili oblast, varovati in skrbeti za občinsko premoženje itd., so pozabili, da so Slo¬ venci. Nemški ne zna nobeden, ali jo pa lomi in »cefra" tako neusmiljeno, da bi se polnil zavod za glušce na Angleškem, ako bi jih ljudje poslušali. Ni še dolgo, kar sem dobil v roke neko tako nemško pisanje z imenom »S.lten- zeigniss". Oi jeze in žalosti pa tudi od srama skoraj nisem vedel kaj bi počel. Tukaj pa pri¬ lagam, da boste tudi vi cenjeni brale*, izprevideli kake budalosti se gode pri nas. Morda bo kaj pomagalo! ? Za sedaj sem izpustil ime občine in vsa imena, če pa bode to svarilo padlo na kamena tla, pa dobro; geslo bo tedaj: zob za zob. Glasi se tako: »Sittenzeigniss womit von seit Gemeinde (ime občine) bestatiget vvierd das Franc (priimek) geboren ihn Jahre 1878 in der Gemeinde (ime občine) woselbat heimatsberehtiget ist sich gegenwartig in sehr guten Conduiten befindet. (Slovenski pečat občine) Gemeindeamt (ime občine). am 9. August 1902 (podpis (predstojnika). Kaj rečete na to?! Ali ni to že nebovpijoča neumnost in pregreha? Ali se nam ne smeji lahko ves svet? Kako naj se še pokažemo med ljudi, med svet, če nam lastni ljudje po svoji zanikrnosti in trmoglavosti napravljajo sramoto ? Na slovenskem živimo, na lastni zemlji, katero so naši pradedje branili in močili s svojo krvjo, i in od vas, gg. predstojniki, katerim ni mar za nas, za slovenj ko uradovanje, od vas zahtevamo mi slovensko ljudstvo, mi vaščani, da nam ne sramotite jezika in ne delate s svojo razcapano nemščino sramote. Mi zahtevamo, da uradujete slovenski in dokler se ne spreobrnete, veljajo vam besede pesnika: „0 tebi sramuje slovenski se dom, Sramuje se votli nemškutar!“ Če ne bo pomagala ta opomnja nič, vam gospod urednik prihodnjič naznanim imena, da bo svet vedel, da nismo mi krivi, temveč le puhle glave, ki trobijo ali pomagajo trobiti v razsušen rog odpadnikov in izdajic. Toliko za sedaj. V kratkem torej izveste, koliko praznih klasov še stoji. Od Malenedelje. Hodil sem po fari ter gledal napise na hišah. Veselilo me je, da sem na mnogih čital imena občin in vasi v lepi slovenščini: Moravci, Drakovci, Bučkovci itd. No mnogokrat sem naletel tudi na nemške spake: Muratzen, Drahorn, Wutschkofzen itd. V lepih slovenskih krajih in notabene: izključno sloven¬ skih krajih, pa take spakarije. Sicer za narodni napredek gotovo ti napisi niso največjega pomena, toda grdo je, čitati ta imena. Ko bi bila res nemška! A v slovenskih krajih naj bo vse slo¬ vensko! Zato poživljam naša županstva, da skrbe zato, da bodo v njihovih občinah vsi napisi slovenski. Če smo narodni, bodimo v vsaki najmanjši stvari! In upam, da so vsi naši malo- nedeljski župani iskreni Slovenci, dasi vrabci po strehah tuintam čivkajo, da ni tako, kar je go¬ tovo precej žalostno znamenje za našo nekdaj tako probujeno Malonedeljo. Žalostno je, če se vrže pri volitvah narodnega župana z županskega stola samo zato, da bi ta in ta vas, spadajoča pod dotično občino, tudi rada enkrat vživala to čast, imeti župana, — in se voli mesto dobrega narodnjaka zagovornika in naročnika »Štajerca". Takšnim možakarjem je vseeno, ali dobivajo od raznih oblasti slovenske ali nemške dopise (po¬ šiljajo pa ljutomerski uradi itak navadno nemške!) in tem potom utrjajo takile župani gospodo v Ljutomeru v veri, da je prav, ako dopošiljajo v slovenske občine nemške dopise. Tako se, na¬ mesto da bi šli vedno naprej v svojih zahtevah po izključno slovenskem uradovanju v slovenskih krajih, pomičemo pred vse mogočno voljo samo¬ voljnega uradništva na Spod. Štajarskem vedno nazaj ter spreminjamo slovenske pokrajine tako, da bodo na zunaj menda imele kmalu — pru¬ sko lice. Toda predno se bo to zgodilo, sem prepri čan, da bodo naši narodni možje storili svojo sveto narodno dolžnost ter posadili že pri pri¬ hodnjih volitvah na županske stole same vrle, narodne može, ki bodo kot župani storili tudi svojo narodno dolžnost. In narodna dolžnost županov je, da poka¬ žejo razni gospodi, da niso voljni še nadalje pu¬ stiti preplavljati svoje uradne predale z nemškimi dopisi, in da se v vseh svojih dopisih, bodisi da jih pišejo kamorkoli, poslužujejo edino naše lepe slovenščine. To pa morajo od županov zahtevati narodni volilci. To zahtevati je njih dolžnost. A kakor že rečeno: Dajte našim slovenskim krajem slovensko lice: Prvo je, da so napisi občin in vasi slovenski!! Politični pregled. (Deželni zbori ) Včeraj se je sešel štajarski in koroški deželni zbor na pardnevno zasedanje. Slovenski štajarski poslanci so se ga udeležili. Na dnevnem redu štajarskega deželnega zbora je volitev odbora in dovolitev proračuna. Nemci so zvišali v proračunu postavko za mariborsko žensko učiteljišče za znesek 18 000 K. O celi stvari bomo v najkrajšem času izpregovorili nekoliko obširnejše, za danes samo izjavljamo, da je ta postavka naravnost pest v obraz slovenskim davkoplačevalcem. Za onih par nemških in nem škutarskih mariborskih frajlic naj plačujejo naši davkoplačevalci tisočake, za vso slovensko Šta¬ jersko nam pa niti ne privoščijo ene meščanske in obrtne šole; o slovenski gimnaziji seveda niti črhniti ne smemo. No, »svaka sila do vremena"! O deželnozborski seji bomo poročali prihodnjič. * (V mladočeškem taboru) vre vedno bolj. Radikalni elementi pobijajo z vso silo dosedanjo politiko mladočeškega kluba. »Narodni Listi" iz javljajo, da je obstrukcija na pragu, in da bo češki minister dr. Rezek ob svojem povratku iz Lovrana našel položaj toliko izpremenjen, da bo najbrž odstopil. Ako se Čehom ne dovoli češko vseučilišče na Moravskem, začno z obstrukcijo proti nagodbi. Torej boj proti ministrstvu, ki ne 178 deli pravic. Težko je verjeti, da bi se zmernejšim češkim politikom posrečilo pomiriti razburjenje med narodom (Poslanec Klofač o balkanskih dogodkih) Kakor znano, je češki poslanec Klofač potoval po Balkanu, da se na licu mesta prepriča o do¬ godkih v Macedoniji. V nedeljo je Klofač v Pragi govoril o svojem potovanju. Napadel je v ostrih besedah avstrijsko vnanjo politiko in Goluohow- skega, češ, da ščuva balkanske dežele eno proti drugi, posebno Srbijo in Bolgarijo, da jih finan cijelno uniči. Imenoval je Avstrijo sovražnico slovanskih dežel Srbije in Bolgarije. Vladni za stopnik je protestiral proti temu in ni dovolil, da bi se glasovalo o predloženih rezolucijah. (Ruski konzul v Mitroviči) je vsled rane, ki jo je dobil ob napadu Arnavtov na Mitrovico umrl. Truplo so prepeljali v Rusijo. Vojak, ki je streljal na konzula je obsojen na smrt, ali težko, da bi se Rusija zadovoljila s takim zadoščenjem Nemški listi zlorabljajo smrt ruskega konzula proti Rusiji, ko pišejo, da je Rusija sama kriva, ker je poslala svojega konzula v Mitrovico in da bi bilo skrajno nepravično, ako bi sedaj zahtevala večjega zadoščenja. Koliko vika in krika je bilo, ko so kinečki boksarji ubili nem¬ škega zastopnika Kettelerja, a sedaj naj pa Ru¬ sija molči. Saj menda Kinezi tudi ni?o prosili, da naj jim Nemčija pošlje svojega Kettelerja. Ako bi bil umorjeni konzul v Mitroviči nemški konzul, bi bile nemške ladje že zdavnaj pred Carigradom, ker je bil pa Rus, naj se pa nazadnje morilcu obesi red rdečega orla okrog vratu! (Napad na srbskega kralja) so baje na meravali minolo nedeljo. Zaroto so pravočasno zasledili in prijeli nad 50 oseb (Grško-turška pogodba.) V nedeljo je pod¬ pisal grški zunanji minister trgovinsko pogodbo s Turčijo. Splošno pozornost vzbuja poročilo, da je Delyanis odpotoval v Carigrad, kar je najbrž v zvezi z grško-turško pogodbo v slučaju sploš¬ nega vstanka v Macedoniji. (Italijanski vinogradniki) zahtevajo v svoji spomenici na vlado, da se odpokliče italijanski poslanik na dunajskem dvoru, grof Nigra, češ da ne zastopa povoljno koristi italijanskih vi¬ nogradnikov v zadevi avstrijsko-italijanske tr govinske pogodbe. - (Španski republikanci) so priredili na Veliko noč velik shod v Barceloni, katerega se je udeležilo do 20000 oseb. Sklenilo se je. da se organizira enotna republikanska stranka s Salmeronom na čelu. (V Maroku) se še vedno bije boj med sultanovimi in pretendentovimi četami V zadnjem času oblega pretendent utrdbo Trajana in bati se je, da jo zavzame, ako oblegancem ne pribite nove čete v pomoč. Listnica upravništva. G. Flor. Rakun v Millwaukee Wis Sev. Ame¬ rika. Poslana 2 dolarja (K 9.40) prejeli. Naročnina je torej poravnana do 31. januarja 1904. Srčen pozdrav vsem tamošnjim rojakom! Upravništvo. Izgubil se je 24. sušca t. 1. mlad, lovski pes, srednje velikosti, črne barve; po prsih, po trebuhu, okoli vratu bel in po čelu lisast. Na zadnjih dveh nogah ima na vsaki po dva viSje stoječa krempeljca. Psa je nekdo priklenil v Bra¬ slovčah ali odpeljal. — Kdor ga ima, je prošen, da Javi lastniku J M. Zdolšeku pri Orlivesi. Izjavljam (m) i da nisem plačnik, ako kdo na moje ime brez mojega vedenja si denar izposodi ali kako vrednost vzame. M. Zdolšek, šol. vodja v Orlivasi. W *ur W viur mpr «jr «pr vur *«r w lEBIiša. W vi m blizu farne cerkve na Vranskem z dobro vpeljano gostilno in pekarijo se proda. K hiši spada tudi posestvo in vrt na katerem se lahko redi 3 krave in 2 konja. Več se izve pri posestniku Ivanu Štancar Vransko. (171) i_ 3 Jrtm. m m «ta ata rmmmmnnui ——JJliiIiifTii.uii,i,,ii,„ l |„,n,n rrn ** Andrej Keršmane asistent juž. žel. Dragica UJasle zaročena. Zagorje ob Savi. Št. Pavel pri Preboldu. Št. Pavel, dne 12. aprila. Službe išče kot hlapec oziroma kot šafar mlad mož,* bivši posestnik. Kdo, pove upravništvo „Domovine“. Vsi oni, ki imajo do zapuščine, dne 29. sušca 1903 v Zadru umrlega gosp. dr. Hinka Šukljeta, zdravnika v Celju, zapustivšega oporoko z dne 16 novembra 1902 kot upniki kake tirjatve, se poživljajo, da pridejo dne 5. majnika 1903 pred c. kr. okrajno sodišče v Celju odd. I., soba št. 12, ter tu iste prijavijo in dokažejo, ali pa dopošljejo do tega dne svoje pismene prijave, ker bi sicer, če bi se v plačilo prijavljenih tir jatev porabila vsa zapuščina, ne mogli iz iste ničesar več tirjati, kakor to, do česar imajo za stavno pravico. C. kr. okr. sodišče v Celju, odd I, dne 10. aprila 1903. Kor se vsled preobilice posla ne morem san, KJU- i* " apr ° da) VS6 tisoč za cepljenje sposobnih ključev portalis Dolžina od 35 do 45 cm. Csna 10 K tisoč. Zavoj posebej Naslov : Iv. Drašler, Gorice pri Krškem, p^eskovec. Pristnega in. okusnega ljutomerčana lastnega pridelka prodaja od 56 litrov naprej po prilično nizki ceni Ivan Kočevar v Središču (126) kateri posoja tudi potrebne sode. 5—5 issas Vozne karte in tovorni listi y AMERIKO Kralj, belgijski poStm parnils- M Red Star Linie iz Antverpna naravnost v Novi Jork in Filadelfijo. Koncesijovana od vis. c. kr. avstrijske vlade. Pojasnila daje Red Star Linie, Dunaj IV. VVienergurtel 20 ali pa Julij Popper, Sudbahnstr. Nr. 2, Innsbruck. 8$ (444) Vse želodčne bolezni, težko prebavo, Trganje v rokah in nogah preneha pri vsako¬ mur v teku treh dni, kdor rabi Antirheumin - mazilo. Cena _ steklenici s točnim na- zlasti P ri Pomanjkanju teka, vodilom in poštnino, riganju in drugih želodčnih slabostih, pri ako se denar n a -^^^ krču in prenapetem želodcu, zaslinjenju, navalu prej pošlje krvi v glavo ozdravlja gld. 1-20. ^ Kašelj izgine po uporabi trpotčevega soka “ in francoskega čaja. Cena sku¬ paj s poštnino, ako se de¬ nar naprej pošlje 1 gld. 40 kr. Ako je ka¬ šelj zastarel, se je treba dalje ivljenski balzam zdraviti » S A Čisti kri ter je brezpogojno najboljše domače sredstvo za vsemogoče notranje Pomada iz lilij za lice in roke. Solnč ne pege, zakožni črvi in in zunanje bolesti. Epicarin. Cena ovoju 12 ilašic 5 K, 24 flašic 9 K, brez poštnine, ak o^^via S t proti ozeh _ se denar pošlje naprej ^^^linaminvsakovrst- FRANA R I E D L - a ranam. Z njeno rabo vse nečistoče izginejo z njeno SALYATOR“-lekami I izgine srbečica v 24 urah, aše uporabo. Cena lončku s pridejanim^^" v ^^^z nadaljno uporabo izgine ozeblina, milom s poštnino, ako se denar naprej^^^[ ara ^ n (Hrvat^^^Rane se brzo celijo z rabo te masti. pošlje, 1 gld. 20 kr. ^^^Sfca.)^^^^Cena lončku z navodilom in poštnino, ako S6 denar nanrfii noSli« 80 lr>- Največje, najhitrejše ter najvarnejše vrste velikanskih parnikov ki vozijo na AMERIKO Hamburg—New-York (233) 78 1© 6 dni. Vozne karte po najnižjih cenajl za vse razrede prodaja, ter daje pojasnila t - brezplačno, oblastveno potrjena J P J 1 tocn Agentura Hamburg-Ameriške Linije v tl ubl Jani, Manjin tr g ž tev t _ nasproti Fran^fcerkv, 179 Južno-štajerska hranilnica v Celju. Imetek. Bilanca za leto 1902. Dolg. Imetek. Bilanca splošneg-a rezervneg-a zaklada. Dolg. I Zgradba nove šole v Stari vasi na Bizeljskem se bode po stroškovnem zneska 27.700 K do f 19. aprila t 1. do 3. ure popoldne pri podpisanem krajnem šolskem svetu vloženih ofert in ne po minuendo licitaciji oddala. Na pozneje vložene cferte ae ne bo oziralo. Stavbeni načrt in pogoji so v občinski pisarni na razpolago. Kraj. šol. svet bizeljski, 8. aprila 1903. ( 167 ) 2-2 JOS. BALON, načelnik. 4 V Celju, dne 31. decembra 1902. Ttaviiateljstvo:: Dr. Josip Vrečko 1. r. Dr. Juro Hrašovec 1. r. Janko Vavken 1. r. pisarniški ravnate j. predsednik ravnatelji.tva. tajnik. S knjigami primerjali in v redu našli v seji upravnega odbora dne 30. marca 1903 voljeni pregledovalci računov: Dr. Josip Rakež 1. r. Anton Turnšek 1. r. Ivan Vošnjak 1. r. upravni odborniki. V Šoštanjski okraj! Najlepši in najugodnejši kraj za letoviščarje je šoštanjski okraj, zlasti Šaleška dolina. V obeh trgih, Šoštanj in Velenje, dobi se mnogo stanovanj za posa¬ mezne osebe in cele družine. Tudi po vaseh, kakor: Družmirje, Šalek, Selo, Zavodne, Topolšica, Šmartno na Paki itd., so posamezna stanovanja na razpolago. Cene stanovanjem in hrani so jako nizke. Zdravstveno stanje je izborno. Zrak je svež in čist. Gozdov za sprehode j je na obilo in povsod blizu. Tukaj poskusite, slavni letoviščarji, eno poletje |ali vsaj nekaj tednov v bodočem poletju preživeti; ne bode vam zato žal, nasprotno bo gotovo vsak sklenil: ' „Tukaj sem pridem še drugo leto.“ Natančneja pojasnila daje ,.Olepševalno društvo v ( 153 ) 4-3 Trgovina z železnino „MERKUR“ PETER MAJDIČ ■v Oeljxx, < 3 -!• el šk.s. cesta šte-sr. 1 .S priporoča svojo veliko zalogo najboljšega železa in jekla, pločevine, žice, kakor žico za ograje, lite žele^ one, vsakovrstnega orodja za rokodelce, različnih žag, poljedel¬ ske a orodja in sicer orala, brane, motike, kose, srpe, rablje in strojev; vsakovrstnih ponev, ključalničarskih izdelkov ter okov za okna, vrata in pohištvo, žrebljev, vijakov in zakov, hišne in kuhinjske posode tehtnic, sesalke, meril in uteži, raznovrstnih stavbinskih potrebščin ter vsega druzega blaga za stavbe, hiše, vrte itd. Traverze, cement, strešna lepenka, trsje za obijanje stropov (Štorje), lončene cevi, samokolnice, oprav za strelovode, ter vse v stroko že¬ lezne trgovine spadajoče predmete. Tomaževa žlindra, najboljše umetno gnojilo. ' 4P4 % Bogata izber vsakovrstnih nagrobnih križev. Postrežba točna Gene nizke. v!« v!*X’*rvr*t*r*!%*t*rv!* *%*•**• ^*r*»*r* !\v!*!*r*!*! 4 !%v»*!vv*I , !*r*J*!*!*r*I*t* !%•«*!* !%%*•* ••fr nVrfnU At. ti . r ♦ n un-rt trt 180 Lepo, zeleno, sladko seno in detelja (159)3-2 naprodaj na posestvu LIVADA pri Celju. k Dr. jfntcn Selitvah v 1 Celju (151) — pomnoži - 3-3 svoje ordinacijske ure in ordinuje: zobozdravilstvo in zobotehmka od 8.—12. ure dop. in od 2. do pol 6. ure pop. ; notranje in druge bolezni od 8. ure dop. do 1. ure in od 3. do pol G. ure pop. Kdor želi kupiti več kot pol hektolitra prave, dobre in fine slivovke in tropinovca na| „„ obm. na lastnika P««*™ ° reb °'«>. Dragotina FrOlrllch, pošta S«. Petar Orehovec n u, Hrvat, skem sg % m $ m m p gg 8 ••• gg (645) 50-44 Podružnica p. A- SJVIEpAL v Zagrebu. o kr priv- tovarna strojev, kore. O- irr- pi m ahanična tkalnic® tilskik strojev, I- moravska ma cevi in pasov p. /v. smeKal v Čechu pri Prostjevu in Smichov-Praga. Podružnica v Zagrebu, Frankop. -ulica Q nrinoroča slavnim gasilnim društvom, občinam in zasebnikom brizaalniee vsake vrste, s patentom proti zmrznenju in s priredbo, da tiste na obe strani vodo vlečejo in mečejo, parne bnzgalnice, s koiima samoreta samo dva človeka opravljati delo - naučba v teku treh dni — ter ne potrebujejo izprašanega strojevodje, dalje vse drueo gasilno orodje, čelade, pase, sekirice itd. kmetijsko orodje in Peronospora-brizgalnice. - Blago solidno, elegantno m ceno. Plačila po dogovoru. 55 Stanje hranilnih vlog okroglo 17 milijonov K Stanje hranilnih vlog Mesina hranilnica ljubljanska na Mestnem trgu zraven rotov/ža sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. do 12. ure dopoldne in jih obrestuje po 4°| 0 ter pripisuje nevzdignjene obresti vsakega pol leta h kapitalu. Rentni davek od vložnih obresti plačuje hranilnica sama, ne da bi ga zaračunila vlagateljem. Za varnost vlog jamči poleg lastnega rezervnega zaklada mestna občina ljubljanska z vsem svojim premoženjem in vso svojo davčno močjo. Da je varnost vlog popolna, svedoči tudi to, da vlagajo v to hranilnico tudi sodišča denar malo- letnih otrok in varovancev. Denarne vloge se sprejemajo tudi po pošti in potom c. kr. poštne hranilnice. Posojuje se na zemljišča po 4 s | J t j 0 na leto. Z obrestmi vred pa plača vsak dolžnik toliko na kapital, da znašajo obresti in to odplačilo ravno 5°[ 0 izposojenega kapitala. Na ta način se ves dolg poplačil v 62 in pol leta. Ako pa želi dolžnik poplačati dolg z obrestmi vred na primer v 33 letih, tedaj mora plačevati na leto 6 |o izposojenega kapitala. Posojuje se tudi ua menice in na vrednostne papirje in sicer po 4j 2 °| 0 ^ Lastnina in tisk D. Hribarja v Celju. Odgovorni m d»ik i adlj , t6lj ^ L , Libensky.