Dopisi. Iz okolice Šoštanjske. (Nova ačiln i c a.) Več let ao že ljadje agibali zavoljo atavljenja uove at-ilnice v Šoataaja, ker prejinji prostori nikakor ne zadostajejo aedaajemu številu otrok, in ker dosedaaja ačilaica ai bila lastna, zato so mogli veliko uajemščine plačevati Šoštaajakemu trgu. L. 1885 pa so koj aklenile dotičae oblasti, naj se poatavi zaaaj trga v obližju nova učilnica. Ia res s koncem leta 1885 oddalo ae je stavljenje nove šole za 12.991 fl. 98 kr. Ti stroški odpadejo na sledeče obcine: na okolico Šoštanj 51 % odstotkov, trg Šoataaj 32%, ay. Florijana 11 Vs °/o> Topolšico 5 V2 % odstotkov, katere bode morala plačati žaljeva roka našega kmeta. Tadi Njih velieanstvo preavitli cesar, so podarili občiaajn lepo avoto, okolici Šoatanj 300 gold., trga Soštanj 200 gld., za kar amo jim vsi iz srca hvaležni. Poslopje bode res krasno, morebiti že a koncem tega leta dodelaao. Tako pa imamo npanje, da bo nova učilnica ne amrdIjivo gajezdo nemakega šalvereina, temuč da bo uzor pravega domoljubja in vir vzglednega življenja. Le takrat ae bojo naši potomci s ponosnim ia hvaležnim arcem spominjali avojih predaikov ia žaljevi deaar našega kmeta, katerega je on za ačilaico žrtvoval, bo pa obrodil stoteren sad. Iz Polž pri Novicerkvi. (ObS. zaatop.) Letošnje leto je leto samih, izlasti občiaskih volitev. Pri vseh volitvah nahaja ae navadao hada borba, ker si pri vsaki volitvi stojite dve stranki nasproti. Dokaz temu je tudi volitev Novocerkovške občine. Pred volitvo — med volitvo ia po volitvi borilo ae je ljato! Stranka, ki se sama v Celjski vahterci imenuje: ,,eiaerae Garde" (t. j. železna garda) napenjala 8e je — streljala od vseh atrani na mirno ia apravno atranko. Pa vae zaatoaj — pravična atranka je zmagala. Živila! Izvolila si je torej Novocerkovška občina novega župana, 0 katerem imamo apanje, da bo zopet mir in domačo slogo vpeljal. Pa neka volitev, dne 2. oktobra t. 1.. pokazala je, da se bo moral novi žapan moško na noge postaviti ter se dozdanjim rogoviležem v braa postaviti; inače bo ga železna garda komandirala ! In vodja tej železai gardi je — kdo? ,,Srenjski piaač". To je dokazal ta možicelj pri zadnji arenjski aeji. Da opustim ostale točke dnevnega reda, katere so ae vae precej redno vršile, aaj navedem samo to-le izvaaredno točko, katera še^ prav za prav k tej občinski seji ni slišala! Cajte, je djal ta pisač, naš ačitelj boee moj gerof biti — včeraj me je tako in tako razžalil, jaz mislim, da bo najboljše sredstvo, da tega mladega neizkašeaca kaznjujemd a tem, da ma prihodnje leto, veste, tistih 20 fl. za staaovaaje odtegaemo, ia povem vam, če me ta učitelj v mira ne pusti, bom prisiljen, da vam službo šribarstva odpovem." K tem beaedam, ki izvirajo iz same oaebne jeze, pritrdovala je železna garda taktao. Eden pričujočih je djal: ,,Bote pa težko ueitelje dobivali, če bote tako delali!" In nič tebi. meni nič — pisao je kar v zapisnik zapisal: rPrihodnje leto ae ne plača 20 fl." To je vendar nezaslišana predrznoat srenjakega piaača, ki ima le to pravico pri sejah: ,,da piše". Ta naloga mu se je uže eakrat povedala — pa jo je meada uže pozabil! Mogoče je, ker je pisač bojda 5 arenj. Torej na noge — novi arenjaki zaatop! Na noge novi g. žapaa, svetaiki in odborniki. Saj vasje 18; od teh so menda le štirje — železni gardisti; toraj 14orica, drži skup ter se vojskaj pravično. Brani pridne ačitelje, odstraai zelezno gardo, vzlasti vodjo te iste 8tranke in ohrani mir. Edjen iz Polž. Z Gornje sv. Kungote. (Čudno preklicevanje.) Uno nedeljo aem imel posla v tukajšnjem okraju, in ko sem se po božji slažbi na cerkvenem dvora aetal, slišal sem naenkrat nekaj preklicevati, to pa se je godilo v nemškem jeziku. Ko sem na to kmete povprašal, ali tamkaj kmetje nemško govore, in ali ae vaelej v nemškem jezika preklicaje, dobil sem v odgovor, da kmetje aloveaaki govore in da se nobeden ne ve spomniti, da bi ae kedaj pri Gornji sv. Kungoti bilo v nemškem jeziku preklicevalo. — Da kmeti niso nemškega preklicevanja razumeli, izvedel sem kitro iz tega, ker so mi pravili: Gotovo je ozaaajevalec sam nna bobna", drugaee bi že tako oznanil, da bi ga vaak lehko zaatopil. —u— Iz Hoč. (Neuamiljena smrt) kapoma tirja svoje žrtve. Tako so te dni v Hočah tri osebe zaporedoma amrle, med njimi tadi edina, zala hčerka občespoštovanega gospoda R. Wieserja. Bila je šelell let stara. Stariši dali ao jo v Maribor v šolo čč. šolak. aester. A sirota ni dolgo alušala blažeaib naukov in le prerano se je je razneala žalostna novica, da je umrla. Stariši zelo žalajejo zaradi tega, a tudi drugi žalajejo po njej. Pogreb bil je aijajen in 8e je ga vdeležilo mnogo njenih znancev in prijateljic. Slovo bilo je ginljivo. Težko amo ae ločili od njenega preranega groba, aosebno pa atariši. — Bodi ji zemljica lahka! — res— S Pake. (Letina. Šola.Razposajenosti.) Hvala Boga! Letos ai tukaj maraikateri po aestnik ae lahko oddehae. Kljaba dolgotrajae saše je še klasovno zraje aekaj vrglo. koraza se je nepričakovano popravila in ajdina lepo kaže ter še ji ni slana škodovala. kakor n. pr. pri aosedih v Št. Aadraža. v Št. Ilju ia drugih aosebno v plaajavi. Obilao aadja je že šlo v denar: nekaj raaega aa Koroško, potlej nekaj časa jabelka v Wiirtemberg, sedaj je ta kapčija nekaj zastala. Bojda so se kupci na Kraiijako preselili, koder ga aeki bolj po ceni dobijo, vendar se že dragi glasijo, med tem ae pa tadi doma marljivo tolkec dela ia sadje aaši. Prav tako. Letošaje vino ae pričakaje kot dobra kapljica, koja se tadi labko dobro proda. S pridobljeaim deaarjem pa bo priden goapodar previdao razpoložil t. j. svoje domače potrebe prekibel,sitae dolge poravaal ia ae v bogoljubae nainene tadi nekaj poklonil. — Kako lepo je ravnal občiaski odbor določivši pri zadnji aeji lepo avoto denarja v nakap pobožaih bakvic v razdelitev med odbajajoče šolarje! Ako že oboina mora ateti večkrati za Bog si ga ve, kake baže ljadi, zakaj bi pa svojim aedolžuim otročičem veaelja aapraviti ne amela? Dan koačanja šole po sv. maši ao dobili toraj aolarji vsak nek apominek ia aicer ti veči bukvice, manjai pa podobice ia tako je bilo veaelje občao brez izjeme: urenci ao ae ločili za aekaj časa od svojih učiteljev v roki apominek ali v arca reanobne opomine. Med temi eden prvih je bil, da atorimo skapao postavljeao obiakanje cerkev v pridobljenje sv. odpastkov. Prvo aedeljo se je tiato dovršilo v Goreajski podražnici. Dragi medsebojai opomea je, da se v počitaicab po nedeljab popoludae udeležimo apet akapno čeričeaja sv. Ilešajega Telesa, prvio v lastuo popožno vadbo ia dragič, da bi ae zadoatilo neeaati. koja se poaebno godi po nedeljab. ia prazaikih še celo od mladih Ijadi bodisi po zanemarjeaja avojih krščaaskib dolžaoati, bodi-si celo že po greaaem življenjn ali razuzdaajn. Saj ae to maogokrat vidi, naj pa povem danes takaj le enega. Ko se preteklo aedeljo šolarji pred cerkvo v obiskovanje podružnice zbirajo, ališi se naeakrat lirup ia kajV Mlad smrkavi faat skuaa z vso močjo mlado deklice, ki se za vrata pri kapelici komaj ae drži, odtrgati in po aili v krčmo na ples vleči. Obranimo jo, ali v kratkem ae spet zasliši mili klic, ia kaj je sedaj ? Na dragi poti, bolj na atranakem poskašajo iato trije drugi mladem-i. Bili 30 bojda mladen('i in dekleta iz aoaeake. Hvala takim pridnim. veatnim deklicam ia njih odgojiteljem. Bog nas pa varaj takih faatov razazdancev. Celo koni-avši obiskanje cerkve se spet ravno isti dan naleti tropa pijaaihmladih Ijudi različnega spola — bojda tudi izsoseake. Tudi ti ao ae aekrščansko vedli protiaekaterimi deklicara, ki so jib arečale. Kaj bo iz take mladine? Od Celja. (Državna podpora) Na god avitlega ceaarja došla je v Celje aakazaica via. c. kr. aamestaije v Gradca z dne 2(5. sep. t. 1. po katerej ae ima gg. žapaikom še za tekoče leto ona doslej aavadaa podpora iz državne blagajaice iprav za prav od deaarja, ki se nabere po tako zvaao: ^religioaafondsateaer") v oaem zueska, kakor pretečena leta izplačati, aa gg. kaplaae pa letoa aiso nič več mialili. Zakaj ae, bi utegail kdo vprašati? Zato ne, ker se je njim letoa baje plača vravnala — vravaala tako — da ae Boga asmili. — Doslej dobivali ao gg. kaplani na kmetih po 60 gld. — po meetih pa po 93 gld. letae podpore — letos pa ta vaem izoataae. Nameato podpore dobili so le nekateri izmed njih nakazaic.e na zboljšaao plačo, dragi pa celo nič! Pa ve8te, kakšaa je ta ,,zboljšaaa plaea" ? Edea n. pr. dobi namesto 60 gld. 5 gld. beri: p e t goldiaarjev, dragi šeat itd. Dovoljeno mu je pa, po ta zaeaek 12krat v letu priti, ker mu je c. kr. davkarija dolžaa vaak mesec 41 do 50 kr. izplaoati! Upajmo, da bo po drugih okrajih boljša! Da je v našem okraja vravnanje dubovniške plače tako alabo izpadlo, tema ao maogo krivi oni, ki so kmetom nekdaj prigovarjali, jib aaravaoat ailili, da ao dali berajo odkupiti ali na deaar apremeniti. Sedaj ae vidijo žalostai naaledki — pa kaj da je že prepozao! Državai poalaaci naši naj vendar to stvar na Danaju sprožijo!