' S
w
s
l' k
k
ll ^
!<■
i
i' >■
jp %
neviuk
Plačana v gotovini J°atale I gruppo
Cena 40 lir
TRST, nedelja 9. aprila 1961
Leto XVII. - Št. 85 (4859)
ažen nauk
o rešit-U j ! Tržaškem ar-, ladjedelnici Sv.
.L,ait®re8a potlr oh-dr„-
i teh J *? doseSli de-tržajbi , ol)ratov in delavci sploh
ostal’ >n° znia£°> »vini \ ZaPlsana v
* >	Bi'
v«da vrstu/ Podjetje, OdeL-i ktor držav-
Weihi ’ JC bib) nam' 'kim , l° u S°diti de-!*>**«& v ce-
°dreČiJe* n]?raTo Pri čeprav n °b’Čaj' ’ "ačelu ^uPravlce-janja da 3e za
H:
v8akeP°f0j, Prene' '>m l£“*«•. p°-
? večja	b® Je se
'a V J ’ saj Je raz' 0 I ^esto, ki je Si ;>ogojno na
So7r,ev’ kar je
S ae	nostio de-
;Sr enala in s-
Hi ^eglo k tako
*S« • sPora. Za-N0 'Z teSa boja J d P°hjen važni
Jh	tl3 M	*	""	"«AI11
>k*t?. enotnost in iam-
k .P°Poltio .
»JU Ve,.? sPlosno stavbo r^no manife-
Do * v~
.tr*askih uli-
Ji v —ta	Zaključila
*3:
tla Hvc?1 dni in ,K)‘ C. !^;C "P^iveli v
«££** '*k» i' S je^J^0 pTebi-
^	^ n?" PH r
Hoi Dačin na)razhč-
i° R°lidar>e dokazal°
C že t)J.a Spor ^ je ^H>djet7ema tC<1'
i h» lzPSči]0 s^ade-^
%
Ji0 v	ni pri-
bilo proiz-or so
vel Skoti el a v
s Si Pred
V J.? %Hzniki
kf ki s ’ l°rej v pod-t> lai ?rav tako dr-
* «.>.*, i- »a
k m pten	loče-
OSt sJ|r'.'st,ni zidom, k 1 Pod 0' Prvič . k(*°	vendar
^ 1i i V<dje in v z,1ak (lo-]t Njer P°PustljiV0-
kSie i'" °dš,i-
" l^,fajnihJe Prišlo do k IHu . P°Saja,nj na / W'°, Veni 11 a uradu
t k> J dar P» brez
^ * i1 5Sa' takf) da
k 'H . Prisiljeni
S Hi Po8-r P°nov‘
i ^>jeva?;etji in s '* ijSh0 1 ostro in
ie Prebivalstvo
zvedelo za to ponovno zasedbo podjetij, je prišlo do pravega vala solidarnosti in so se pri skupnem koordinacijskem odboru, ki so ga delavci izvolili za vodstvo borbe, vrstile delegacije najrazličnejših političnih, gospodarskih ter drugih organizacij, prišli so predstavniki raznih kategorij, mladine in številni posamezniki.
Vsi so prinesli darove, denarne prispevke, živila, pijačo, da bi lahko na ta način pripomogli delavcem in jih podprli v njihovi težki borbi.
Vse te dni smo bili priča ganljivim prizorom, ko si je na primer ne1'-upokojenka odtrgala od ust 4(M) lir, počasi pri • a do velikih železnih vrat arzenala	in ta	svoj	dar
predala delavskemu koordinacijskemu odboru. Vi* deli smo malega dečka, ki je prinesel svojo pinco in jo ponudil delavcem.
S ponosom lahko ugotovimo,	da so	bili	slo-
venski prebivalci in slovenske	organizacije	v
prvih vrstah pri tem spontanem izrazu solidarnosti. Slovenski okoliški kmetje so pod vodstvom svojih strokovnih organizacij Kmečke zveze in Zveze malih posestnikov nabrali	velike	količine
zelenjave in sadja. Vse štiri okoliške občine so borbo delavcev odkrito podprle in zastopniki občinskih svetov so -na različne načine nabirali darove ter tudi tako pokazal svojo solidarnost. Delavce so obiskali predstavniki Slovenske kultur-no-gospodarske zveze, Neodvisne socialistične zveze, mladine, žena itd.
Prav ta vsesplošni val solidarnosti je delavcem dal tudi moči in poguma, da so odbili vse kompromisne predloge. Tako je prišlo v ponedeljek do referenduma, in to prav zato, da bi se odstranila tudi zadnja senčica suma, da ni velika večina delavcev odločena za o-stro sindikalno borbo. Rezultat referenduma je pokazal izredno visoko sindikalno zavest, saj je velika večina članov o-beh sindikalnih organizacij napisala na listek «Da!» in se s tem izrekla za nadaljevanje zasedbe podjetja.
To ni bila lahka odločitev. Zavedati se nam-
reč moramo, da so dnevi tekli in da so bili delavci prisiljeni vztrajati v delavnicah v izredno neugodnih okoliščinah: delavnice arzenala so vlažne, mrzle in nikjer ni prostora, da bi tako veliko število oseb lahko prespalo. Zato so tudi stalno naraščali primeri resnih obolenj, prehlada, revmatizma.
V sredo so se na ukaz koordinacijskega odbora
Danes ob 16. uri na Opčinah počastitev spomina 71 talce v
Naša udeležba naj bo odgovor na fašistična izzivanja proti osvobodilnemu gibanju in na rasistične izpade proti Slovencem !
odprla velika železna vrata tržaškega arzenala, podobna rešetkam zapora. Točno ob isti uri — ob treh popoldne — so se odprla tudi težka zelena vrata v ladjedelnici Sv. Roka. Iz obeh podjetij so delavci odšli v veličastni povorki, v četverostopih, oblečeni v modre delavske obleke, ki so v njih prebili vse dni težavne borbe. Na čelu sprevoda so šli vodilni predstavniki obeh sindi-
B. S.
(Nadaljevanje na 2. strani) m	v	«•	.«-
iiiiiiiiiiiiniiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiMiiiiMiiHiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiirTiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiuiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiMiiiiiiiMiiiiiiiiiniiiiiiiiiMiiiifiiiiii
Potovanje predsednika republike po deželah Latinske Amerike
Gronchi je zaključil uradni obisk v Peruju
Spomin na tržaške ladjedelnice
Podpisali so sporazum, ki predvideva obsežno kulturno sodelovanje in pospeševanje turizma med obema deželama - Prof. Bandini bo pripravil načrt za agrarno reformo v Peruju
(Od naiega dopisnika)
RIM, 8. — Predsednik republike Gronchi, ki je imel včeraj prvi politični razgovor s predsednikom perujske republike Pradom, se je danes ponovno sestal z njim. Predmet razgovorov so bila vprašanja, ki zanimajo obe deželi tako v njunih medsebojnih odnosih, pa tudi na mednarodnem področju- Med obema deželama sicer ne obstajajo neka posebna vprašanja in se odnosi med njima razvijajo precej zadovoljivo. K temu razvoju prispeva tudi 'talijanska kolonija v Peruju, ki šteje okrog 18.000 ljudi, med temi mnogo takih, ki zavzemajo vodilna mesta
na raznih področjih gospodarske dejavnosti. Med razgovori so se dotaknili tudi vprašanja evropskega skupnega tržišča in drugih organizmov gospodarskega sodelovanja v Evropi, ki zanimajo v veliki meri vse dežele Latinske Amerike.
Dopoldne je Gronchi obiskal spomenik junakom borbe za neodvisnost Peruja in se poklonil fcpominu heroja perujske neodvisnosti Joseja Andresa Razurija v »Panteonu de los proceresii, ki leži v središču prestolnice, opoldne pa je imel tiskovno konferenco v vladni palači. Gronchi je izrazil zadovoljstvo nad okoliščino, da obe
deželi soglašata glede splošnih smernic svoje politične dejavnosti na mednarodnem področju: v razgovorih so obravnavali pretežno vprašanja gospodarskega sodelovanja med razvitimi deželami in nerazvitimi deželami. Na koncu je Grochi podčrtal, da je Italija pripravljena prevzeti v Peruju pobude, ki bi jih perujska vlada smatrala za najprimernejše. Na vprašanje novinarjev, ki so izražali zlasti zaskrbljenost dežel Latinske Amerike glede evropskega skupnega tržišča, je Gronchi poudaril, da Italija ne smatra tega tržišča za «trdnjavo, ki jo je treba braniti, ampak za praktični izraz skupne potrebe po
politiki gospodarske integracije«. Italija, je nadaljeval Gronchi, ni le naklonjena sporazumu med evropskim tržiščem in EFTA, ampak tudi sporazumom med evropskim in latinsko-ameri-škim skupnim tržiščem. Kar zadeva italijanske izseljence, je predsednik Gronchi podčrtal, da izseljevanje ne more več imeti pionirskega značaja, ampak se mora vršiti na osnovi organiziranih načrtov in pod ustreznimi pogoji. Omenil je obstoj načrta «Italconsult» za zamakanje 20.000 ha zemlje na področju Pampas Olmo, ki predvideva predor skozi Ande, da bi tako izkoristili vodno bogastvo Amazonke. Italijanska vlada bo poslala v Peru prof. Bandinija, ki bo proučil program agrarne reforme v deželi.
Italijanski minister za zunanjo trgovino Martinelli, ki spremlja predsednika Gron-chija na potovanju po deželah Latinske Amerike, in pe-lujski zunanji minister Luis Alvarado Garrtdo sta danes
podpisala kulturni sporazum med obema deželama. Na osnovi tega sporazuma se obe deželi obvezujeta, da bosta, vsaka na svojem ozemlju, ustanavljali in nadalje razvijali kulturne ustanove, kot n. pr. šole, knjižnice in podobne kulturne inštitute, ne da bi jih podvrgle kakršnemu koli fiskalnemu ali carinskemu bremenu. Sporazum predvideva tudi pospeševanje učenja italijanskega jezika v Peruju in španskega' jezika v Italiji, hkrati z obvezo, da se prouči vprašanje vzajemnega priznanja srednješolskih in morebiti tudi visokošolskih diplom. S sporazumom se obe deželi obvezujeta pospeševati neposredne stike med univerzami z izmenjavo znanstvenih in tehničnih misij, profesorjev, predavateljev, raziskovalcev itd., štipendistov in uradnih ter kulturnih poublikacij. Obe vladi bosta pospeševali boljše poznavanje svojih kultur, razvijali bosta turizem in uslanovili mešani komisiji, ki busla proučevali prak-
tično uveljavljenje tega sporazuma.
Minister za zunanjo trgovino Martinelli je s svojim perujskim kolegom razpravljal tudi o vprašanju nove trgovinske pogodbe med obema deželama.
Z današjim dnem je bil u-radni del obiska predsednika Gronchija v Peruju zaključen.
Jutrišnja številka socialističnega glasila «Avanti!» prinaša Nennijev članek, v katerem pripominja, da se v tem poslednjem času pojavljajo objektivnejše ocene socialističnega kongresa v Milanu in dodaja, da je tudi komunistična revija «Rina-scita« dala to priznanje v svoji oceni kongresa PSI, ki je »bliže stvarnosti, kot pa je bilo sedem strani kritik, skoraj vseh samovoljnih, na račun avtonomistične struje PSI«. V nadaljevanju Nen-ni podčrtava, da so socialisti pred časom priznali italijanskim komunistom, da skuša-
(Nadaljevanje na 2. strani)
Odgovornost Francije pred zgodovino
Po sporočilu alžirske vlade, da ne bo šla 7. aprila v Evian, dokler francoska vlada ne pojasni, ali misli resno začeti pogajanja z edinimi predstavniki alžirskega ljudstva, t. j. s predstavniki alžirske vlade, ali pa misli še dalje postavljati na isto raven alžirsko vlado in hlapca francoskega kolonializma Mesalija Hadža francoska vlada je vse do četrtka zatrjevala, da bo njena delegacija šla 7. aprila v Evian, in vse do tedaj ni dala nobenega pojasnila k svoji nameri, da ti razgovore potegne tudi marionetske skupine. Za odložitev pogajanj je vsekakor padla vsa odgovornost na francosko vlado. Tudi tunizijski predsednik Burgi-ba, ki je mnogokrat pritiskal na Alžirce, naj tu in tam popustijo, se je odločil in pozval Mesalija Hadža, naj zapusti politično pozornico, da sne bi bil zadnja ovira zn osvoboditev Alžirije«. Poudaril je, da bi bil tak korak edino mogoče častno in pošteno dejanje zanj.
Ameriška vlada pa je po svojem poslaniku v Parizu pritisnila na francosko vlado, naj se končno odloči za pogajanja. Zatem je ameriški poslanik v Tunisu obiskal alžirska ministra Jazida in Busu-fa, še prej pa ga je sprejel Burgiba. Ameriški predstavnik v Washinptonu je izjauit, da je vlada ZDA po razgovorih ti Parizu in Tunisu prepričana, da je na obeh straneh želja, da bi se našla rešitev spora. Vsekakor pomeni sestanek a-meriškega poslanika z dvema alžirskima ministroma važen dogodek, ker je Eisenhotver-jeva vlada enostavno ignorirala alžirsko nlado in je dejansko podpirala Francijo v njeni nojni proti Alžircem.
Po vsem tem se je francoska vlada odločila in je v četrtek po svoji seji uradno sporočila, da se 7. aprila ne bodo začeli napovedani razgovori v Etiianu. Pri tem pa je dodala, da se to ne bo zgodilo «zaradi FLN«. Dalje je t> uradnem rporočtlu rečeno, da bo vlada ravnala v duhu sporočila od 15. marca, v katerem je potrjena želja francoske vlade, da bi se pogajala o pogojih za samoodločbo alžirskega naroda in o drugih vprašanjih v zvezi s tem. Se prej je tunizijski predsednik Burgiba v svojem govoru v narodni skupščini pozval de. Gaulla, naj spravi v tek pogajanja v Etiianu. Pri tem je omenil svoje razgovore z generalom in poudaril, da je de Gaulle izjavil, da bi se morala dekolonizacija Alžirije izvršiti pri belem dnevu in ne bi smelo biti nobenih dvoumnosti. Burgiba je izrazil upanje, da bo francoska vlada preprečila spletke za razdvajanje Alžirce v in da se bo odločila za nadaljevanje pogajanj. Po tem Burgibovem pozivu je prišlo omenjeno sporočilo francoske vlade. Toda to sporočilo ni dovolj. Ce se Francija res želi pogajati o samoodločbi Alžircev, je v njenem interesu, da to takoj jasno in nedvoumno pokaže. Pot, ki lahko pripelje do sporazuma, je dobro znana m prati tako je dobro znano, da ta pot ne pelje skozi spletke z Mesalijem Hadžom, skozi kazenske ekspedicije v Alžiriji, skozi atentate francoskih skrajnežev in skozi njihova teroristična dejanja. Bivši predsednik vlade Mendes France je na svoji tiskovni konferenci to jasno povedal. Obtožil je francosko vlado, da namenoma dopušča teroristična dejanja ultrasov. Mendes France je poudaril, da so bili predstavniki FLN od dne do dne bolj spravljivi. Namera Francije, da vključi v pogajanja gibanje Mesalija Hadža, pa je bila nepotrebno in zelo nevarno izzivanje. Rekel je tudi, da čas dela proti Franciji in da prihaja francoska vlada z vsako odložitvijo pogajanj v težavnejši položaj. Priporočil je, naj bi v prvi fazi pogajanj razpravljali o opustitvi sovražnosti in o organiziranju prehodnega obdobja, ker bi bistvena vprašanja, kot so Sahara in evropske manjšine — če bi o njih razpravljali že v prvi fazi — lahko zavlekla prekinitev sovražnosti. Na koncu je Mendes France poudaril, da odločno nasprotuje vsaki «ureditvi», «ki b. pomenila samo podaljšanje tiojne«.
Kakor rečeno, pa se francoska vlada ni dovolj potrudila, da bi onemogočila teroristična dejanja ultrasov, ker jih očitno dopušča meneč, da je to v prid njeni taktiki zavlačevanja. Toda zlasti atentat na župana ti Etiianu je še bolj o-krepil položaj alžirske vlade. Francoski skrajneži ki so posegli po terorističnih dejanjih, so s tem dokazali, da so ti francoskem javnem žitiljenju osamljeni. Kajti, če bi lahko računali na podporo v javnosti, bi nastopili s političnimi dejanji in ne z dinamitnimi atentati. Po atentatu ti Etiianu je sledila cela tirsta drugih dinamitnih atentatov skrajnežev.
Naraščajoča teroristična dejavnost francoskih skrajnežev opozarja, da nadaljnje odlaganje pogajanj lahko pomeni nadaljevanje vojne v Alžiriji
(Nadaljevanje na 2. strani)
Izjava Kennedvja in Mac Millana
o njunih večdnevnih razgovorih
James Reston piše, da so razgovori razočarali in da so temeljna vprašanja ostala nerešena
WASHINGTON, 8. — Kennedy in Mac Millan sta i-mel« davi še zadnji razgovor v Beli hiši. Navzoči so bili tudi oba zunanja ministra, britanski poslanik v ZDA, ameriški poslanik v Londonu in drugi sodelavci. Mac Millan bo jutri odpotoval v Ottawo.
Po končanih razgovorih sta Kennedy in Mac Millan
objavila skupno izjavo, v kateri pravita, da sta ugotovila široko enakost pogledov, kako načenjati aktualna mednarodna vprašanja.
Izjava pravi, da so bili razgovori *odkriti in prijateljski*, in nadaljuje: »Govorili smo o sedanjem svetovnem položaju na splošno, posebno |»a o glavnih mednarodnih vprašanjih, ki se tičejo naših dveh držav. Ugotovili smo široko enakost pogledov pri našem ocenjevanju narave vprašanj, s katerimi imamo opravka. Prav tako se zavedamo dejstva, da bodo za rešitev \seh vprašanj potrebne številne žrtve.
Iskreni in prijateljski razgovori so omogočili razjasnitev in potrditev naše skupne obveznosti do tistih, ki tržijo po svobodi. Popolnoma se strinjamo, kar se tiče -esno-sti vprašanj, ki v sedanjem svetovnem položaju ogniajo države, ki hočejo ohraniti svojo neodvisnost in svojo neodtujljivo pravico do izbire. Medtem ko priznavamo, la je podlaga zahodnega zavezništva proti oboroženemu napadu še dalje atlantsko zavezništvo, smo hkrati razpravljali o načinu. kako naj naše države prispevajo k okrepitvi svobodnega sveta v celoti.
Proučili smo ukrepe, ki bi jih bilo treba sprejeti skupno z našim: zavezniki, da se zagotovi enotnost, učinkovitost in sposcnnost prilagojevanja aiiantske skupnosti v razgibanem svetu. V ta namen sme proučili gospodarski in finančni položaj na svetu, vštevši vprašanje plačilne bilance, kratkoročnega gibanja kopitalov in potrebo koordiniranja za reševanje teh vprašanj.
Potrebna je učinkovitejša
pomoč državam v njihovi prvi stopnji gospodarskega raz-
  ...............................
voja in ohraniti je treba svetovno trgovino na kolikor mogoče visoki ravni. Razen tega smo priznali nujnost in važnost novih ukrepov za zagotovitev gospodarske in politične enotnosti Evrope.
Ponavljamo našo odločno podporo Združenim narodom in našo odločenost, upreti se sedanjim poizkusom, da se spodkoplje njihova oblast kot oredje, ki lahko zajamči mir in varnost na svetu.
Posvetili smo veliko pozornost azijskemu jugovzhodu in še posebno položaju v Laosu in Vietnamu. Strinjamo se tudi o važnosti in o težavah delovanja za zadovoljive odnose s Sovjetsko zvezo.
Poudarjamo tudi odločenost naših dveh vlad, da storita vse, kar moreta, da uspešno končata v razumnem času ženevska pogajanja za ustavitev jedrskih poizkusov ob istočasnem učinkovitem sistemu inšpekcij in nadzorstva. Govorih smo kot zavezniki, toda popolnoma zavedajoč se pravic in interesov drugih držav, s katerimi smo tesno združeni*.
Izjava torej ne pove nič. Kennedy in Mac Millan sta ugotovila enakost pogledov, piedvsem v tistih vprašanjih, glede katerih ni bilo nit. do sedaj nobene razlike. Toda med glavnimi nerešenimi vprašanji so še vedno ostala atomska oborožitev NATO in sprejem Kitajske v OZN. Nekateri opazovalci izrekajo zaskrbljenost zaradi majhnega napredovanja, kar se tiče konkretnih oblik sporazuma za okrepitev sodelovanja med zahodnimi državami. V zvezi s tem objavlja v «New York Timesu* članek James Reston, ki pravi, da so bili razgovori • skrajno prijateljski, kar je še en način, da se pove, da so razočarali ali vsaj zmanjšali važnost temeljnega vprašanja*. Reston dodaja, da so si-
Stoletnica zedinjenja Italije
Tudi FLRJ bo sodelovala na proslavah v Turinu
Prikaz delavskega samoupravljanja in družbenega upravljanja v komunah - Nastop Slovenskega okteta in beograjske Opere ter razstava delavcev-slikarjev
(Od našega dopisnika)
BEOGRAD, 8. — Na mednarodni manifestaciji, ki bo od 6 maja do 31. oktobra v Turinu ob stoti obletnici proslave združene Italije, bo Jugoslavija med 22 državami prikazala sistem delavskega in družbenega upravljanja. Delavsko samoupravljanje bo prikazano s primerom tovarne «Rade Končani iz Zagreba, za ilustracijo družbenega u-pravljanja v komunah pa je vzet primer komune Tres-njetika prav tako iz Zagreba.
Na razstavi bodo prikazani nadaljnji rezultati samoupravljanja v Jugoslaviji sploh. Razstava bo dala obiskovalcem odgovor na vprašanja, kakšne so pravice in dolžnosti delovnega č'oveka v Jugoslaviji v podjetjih, komunah,
  ......
Važen nauk
(Nadaljevanje
J. strani>
kalnih organizacij:	De-
lavske zbornice — CISL in Nove delavske zborni-ce-CGIL ter člani koordinacijskega odbora, ki je stavko vodil.
Povorka se je nato z mirnim korakom, ob popolni tišini, ki je bila izredno učinkovita, usmerila po tržaških ulicah, nied vedno boij naraščajočo množico tržaškega prebivalstva, ki je prav tako ob treh začelo e-notno, splosno solidarnostno stavko.
Izredno ostra sindikalna borba Tržaškega arzenala pomeni važen nauk tako za sindikalne organizacije kot za celotno delavsko gibanje. Ta borba dokazuje, da enotnost predstavlja izredno silo, ki jo morajo vsi upoštevati, in jo vse delovno prebivalstvo našega področja izredno pozorno spremlja ter je z njo solidarno. To pa pomeni, da obstajajo dejanske sile, ki bi jih bilo treba samo bolje organizirati, urediti in vskladi-ti, da bi lahko enotno nastopile za reševanje vseh številnih nerešenih vprašanj na našem področju.
republiki in federaciji. Obiskovalcem bodo na razpolago razne brošure v italijanščini, francoščini, angleščini, ruščini in nemščini. Med razstavo bodo organizirali več kultur nih in športnih manifestacij in predavanj. Najpomembnejše kulturne manifestacije bodo v začetku septembra, ko bosta nastopila beograjska O-peta in balet, Komorni orkester RTV iz Zagreba, Slovenski oktet iz Ljubljane, en delavski zbor, hkrati pa bo odprta razstava slikarjev - delavcev.
B. B.
Tito v Tuniziji
KAIRO, 8. — Danes je bilo uradno sporočeno, da bosta na vabilo predsednika Naserja maršal Tito in njegova soproga od 17. do 22. aprila uradno obiskala Združeno a-rabsko republiko.
Maršal Tito bo jutri prispel na uraden obisk v Tunizijo. V izjavi ravnatelju Tanjuga je predsednik Burgiba dejal, da se obisk predsednika Tita pričakuje z največjimi simpatijami. Ta obisk spada v okvir rastočega prijateljstva med obema državama in sodelovanja. «Za nas predstavlja predsednik Tito tisto voljo po napredku in neodvisnosti, od katerih mladi svobodoljubni narodi toliko pričakujejo, da bi si zagotovili svoj obstoj in dostojanstvo in aa bi prispevali k mednarodnemu ravnotežju, ki je osnovni pogoj za mir med ljudmi.«
cer Laos, Kongo, Berlin, sprejem Kitajske v OZN važna vprašanja, toda temeljno vprašanje je še vedno v tem, «ali zahodne države lahko dosežejo tako stopnjo enotnosti in moči, ki bo lahko tekmovala z enotnostjo in močjo, ki so si jo znale pridobiti nasprotne sile*. Po mnenju Restona s> činitelji notranje politike, ki določajo stališče zavezniških vlad, do sedaj, in tudi med sestankom obeh zaveznikov, preprečili dejansko napredovanje k tem smotrom. • Slo je za prijetno konferenco, nadaljuje komentator, toda dejansko resna vprašanja, kakor je n. pr. zahodna enotnost, ostajajo. Potrebno bo, da se kdo posveti obravnavanju skrajno neprijetnih vprašanj, če se hoče dati življenje pravi medsebojni odvisnosti*.
«New York Herald Tribune* pa se sprašuje, ali ni bila ta prva »Kennedyjeva avantura na področju osebne diplomacije* preuranjena in ali ne bi bii predsednik bolje storil,
«ce bi se izognil za nekaj časa tem demonstrativnim sestankom na vrhu in še za več mesecev uporabljal diplomatske kanale, dokler ne bo temeljito obvladal vprašanj, ki so izredno zapletena in ki nastajajo zaradi različnih interesov Velike Britanije, Nemčijo in Francije v primerjavi z ameriškimi interesi*.
Predsedniške volitve v Južnem Vietnamu
SAJGON, 8. — Jutri bodo v Južnem Vietnamu predsedniške volitve. Volilno pravico ima nad sedem milijonov državljanov. Predsednik Ngo Dinh Diem in podpredsednik Nguyen Ngoc Tho sta ponovno kandidirala. Predloženi pa sta bili tudi drugi dve listi. Predsednik Diem poudarja v
Požar na angleški ladji v Perzijskem zalivu pri Bahreinu
LONDON, 8. — Iz Bahraina peročajo, da je britanska ladja »Empire Guillemot* danes zjutraj sporočila, da je na britanski 5030-tonski ladji •Dara* nastal požar. Ladja je oddaljena 300 milj od Bahraina v Perzijskem zalivu. Poznejše vesti o številu potnikov so piotislovne: po nekaterih obvestilih je bilo na ladji 697 oseb, po drugih pa samo 550. Od teh je blio 350 rešenih na ladjo »Empire Guillemot*, 150 pa jih je baje prevzela ladja »Kr.ergy». Toda tudi v tem pogledu so bile prve vesti zelo protislovne, kajti med drugimi je bilo objavljeno tudi poročilo, da ni izključeno, da je izgubilo življenje kar 450 eseb. Zadnja vest govori o 320 preživelih in o enem samem mrtvem.
Pozno ponoči so javili, da ladja še vedno gori. Približale so se ji tri druge angleške korvete, da bi pomagale pri gašenju. Požar je nastal zaradi več eksplozij v skladišču goriva.
Iz letalskega oporišča v A-denu je odletelo letalo, ki b >
sodelovalo pri iskanju brodolomcev.
Pomorska agencija v Bahreinu je sporočila, da bi moralo biti na ladji 550 oseb, toda verjetno jih je bilo še več. Ko je nastal požar, so
svoji volilni kampanji pred- I lahko spustili v morje samo vsem protikomunistično borbo majhno število rešilnih cot-njegove vlade.	I	nov.
Eksploziv za francoske ultrase prihaja iz vojaških skladišč?
Grozilno pismo tudi duhovniku, ki je spremljal pogreb župana Blanca
TUNIS, 8. — Glasilo alžirske osvobodilne fronte «A1 Mugiahid« piše v današnjem uvodniku: »Prišel je trenutek za tiancosko in alžirsko ljudstvo, da stde k mirovni mizi, zato da uniči načrte tistih, ki hočejo za vsako ceno sabotirati ta mir in ga potopiti v krvi zločinov. Politika obotavljanja, zavlačevanja, ali bolje, zgubljanja časa in taktika, ki je v tem, da se napravi korak naprej, dva Da nazaj, ni menjala miselnosti ljudi od 13. maja 1958 in od 24. januarja 1960. Ta politika je uspela samo poživiti upanje do zmage tistih ljudi, ki jih je zgodovina obsodila na poraz.«
Tunizijski list v francoskem jeziku »La Presse« piše, da se francosko-alžirska pogajanja nadaljujejo ob Ženevskem jezeru s posredovanjem Tajeba Bularufa. List dodaja, da je kljub številnim težavam ostalo načelo bližnjih Dogajanj v Evianu,
V Alžiru pa so tamkajšnji časopisi dobili letak s podpisom ((Organizacija tajne vojske (OAi>)». Letak javlja, da so svsa tajna narodna gibanja in njihovo organiziranje odpora sklenili, da bodo združili svoje sile in napore v e-no samo bojno gibanje: organizacijo tajne vojske«.
V letaku je tudi rečeno, da se »približuje zadnja bitka«. Napisi »OAS« so se pojavili po alžirskih zidovih že pred enim mesecem.
Ultrasi so poslali grozilno pismo tudi duhovniku v Evianu, ki je spremljal p.greo u-morjenega župana Blanca.
Francoska vlada se je zaradi vedno večjega števila aten-
tatov, ki jih izvršujejo francoski skrajneži, odločila, da bo začela izvajati poseben načrt proti tej dejavnoiti. Včeraj so v vsej Franciji ob udeležbi šest tisoč policajev zaceli prvo fazo operacij proti temu terorizmu. Aretiran so 130 ljudi (8Q v Parizu in 50 v o-stalih krajih). Zaplenili so več dokumentov, našli so več bomb in eksplozivne snovi. Toda do sedaj niso našli nobenega sledu za atentatorji. Prav tako niso mogli ugotoviti, kje so atentatorji dobili «plastično snov« (zmes nitroglicerina in nitroceluloze), ki jo uporabljajo za dinamitne naboje.
Glavno vprašanje je še vedno, kdo je teroristom dobavil eksplozivno snov za toliko a-tentatov. Nekateri popoldanski listi trdijo, da teroristi ne bi mogli dobiti eksploziva, ki ga uporabljajo, brez sodelovanja nekaterih krogov v vojski. «France Soir« piše med drugim: »Ze eno leto so se dvigale važne količine plastične snovi iz vojaških skladišč v Alžiriji in bile razdeljene številnim osebam, ki pripadajo neki organizaciji, ki je razdeljena v celice in se imenuje »Ventine«. Nekaj častnikov je bilo aretiranih. Številne o-sebe so internirane.« Ministrstvo za oborožene sile pa je vse to zanikalo.
BONN, 8. — Kancler Adenauer se je danes vrnil iz Ca-denabbie v Bonn. V torek bo odpotoval z letalom v Wa-shington na razgovor s Ken-nedyjem. Jutri pa se bo sestal z bivšim ameriškim dr-
žavnim tajnikom Deanom A-chesonom.
Gronchi v Peruju
(Nadaljevanje s 1. starni)
jo vnesti nove elemente v ((komunistično tematiko borbe za oblast in celo v samo perspektivo izvrševanja oblasti«. Prav na osnovi tega ,je akcijska e-notnost med PSI in KPI trajala v Italiji dlje kod drugod. Toda leta 1956 so ti novi elementi zašli v protislovje z »neuklonljivo logiko komunističnega avtoritarnega sistema, ki se je organiziral takoj po nastanku 3. internacionale, in tako so se socialisti in komunisti znašli na radikalno različnih pozicijah«. Ne glede na to ali ono kongresno tezo, pravi Nenni, ostaja dejstvo, da je »splošno politično zavezništvo med obema strankama nemogoče in da ni moč misliti na skupno borbo za oblast«. Ob zaključku se Nenni zadržuje na notranjem političnem položaju in ugotavlja, da ni več čas za igračkanje s politično-parlamentarnimi formulami, Kako,- to dela KD od Palerma do Rima, ampak je treba »radikalno obnovit; stvarne probleme delavcev in dežele«. Tako v deželi sami, kakor v parlamentu mora socialistična akcija težiti k »takojšnjemu reševanju gospodarskih, socialnih in političnih vprašanj, ne da bi kakor koli popuščali uradnemu optimizmu. Nobeno vprašanje se ne reši samo od sebe: vsakršno odlaganje pa že pomeni obsodbo«.
A. P.
Objava vsebine pisma katoliških škofov v FLRJ
Vatikan ni dovolil razgovorom
katoliškemu episkopatu i
vlado FLRJ
Odgovor zveznega izvršnega sveta na pismo škofov - Nekaj podatkov tajništva za notranji
BEOGRAD, 8. — (Tanjug). Včeraj dopoldne so v skupščinskem odboru za organizacijo oblasti in upravo začeli obravnavati poročilo zveznega izvršnega sveta za lansko leto.
V debati o delu zveznih organov uprave za zakonodajo in splošno upravo — je veljala pozornost poslancev ne samo pomembnemu zakonodajnemu delu v lan-
skem letu, marveč so opozarjali tudi na potrebo po pravni ureditvi vrste vprašanj.
Odbor je obravnaval fud: del poročila o odnosih med Cerkvijo in državo v lanskem letu. V poročilu je po udarjeno, da je dosledna u-poraba ustave in zakona o pravnem položaju verskih skupnosti pripomogla, da sc se odnosi med Cerkvijo in državo lani še zboljšali. Taksno politiko podpirajo pripadniki verskih skupnosti, ki se zavzemajo za razvijanje pozitivnih odnosov med Cetkvijo in državo. To vsekakor olajšuje, da verske skupnosti čedalje bolj dobivajo svoje mesto v novih družbenih oogojih.
Ta proces se pa ne razvija enako v vseh verskih skupnostih. Pravoslavna cerkev in i-slamska verska skupnost, pa tudi protestantovska n drage manjše verske skupnosti so v pogojih svojega svobodnega delovanja, v skladu s svojim pravnim položajem v državi, našle svoje mesto v družbenem okolju, v katerem razvijajo svojo versko dejavnost.
Tudi v katoliški cerkvi je bil storjen lani pozitiven korak v smeri prilagajanja njenega delovanja novim družbenim pogojem in vsklajeva-nju s pravnim položajem Cerkve v Jugoslaviji. Negativnih pojavov v odnosih med to versko skupnostjo in državo je manj, kakor jih je bilo prejšnja leta. Pozitivne težnje in prizadevanja v tej verski skupnosti so prišla do izraza zlasti v pismu, ki ga je epi-skopat katoliške cerkve v Jugoslaviji poslal s syoje plenarne seje v Zagrebu lani v septembru zveznemu izršne-mu svetu. Škofje poudarjajo, da episkopat sicer ni pristojen pogajati se o končni u-reditvi odnosov z državo, da pa je odnose med katoliško cerkvijo in državo moč urediti na podlagi ustave FLRJ in zakona o pravnem položaju verskih skupnosti. Škofje, ki menijo, da bi razvoj takšnih odnosov bil koristen, so svoje prepričanje zlasti poudarili z besedami:
»...katoliški episkopat je pripravljen v celoti podpreti vsa odkritosrčna prizadevanja, da bi našli in uresničili res zdrav in trajen modus vivendi med Cerkvijo in državo v naši deželi«.
V zvezi s tem je episkopat v svojem pismu izrazil tudi mnenje o tem, kaj bi bilo koristno storiti za ureditev medsebojnih odnosov.
«Zato si episkopat dovoljuje v tem pismu navesti nekatere pobude, kako bi po njegovem mnenju najlaže ustvarili vzdušje medsebojnega zaupanja, ki bi pozneje privedlo do uradnih pogajanj med našo državo in sveto stolico.«
«Episkopat bi najprej spodbudil podrejeno duhovščino in vernike k državljanski lojalnosti do državnih oblasti in k vestnemu izpolnjevanju njihovih državljanskih dolžnosti. V ta namen bi se episko-
pat zavzemal za to, da bi in duhovniki in verniki od srca ljubili svojo domovino in ljudstvo, da bi vneto prispevali svoje napore za povečanje javne dobrine in splošne blaginje, da bi vsestransko pomagali ustvarjati boljšo nacionalno prihodnost in da bi se dosledno izogibali vsega, kar bi utegnilo škodovati tako materialnim kakor tudi moralnim koristim naše narodne skupnosti. V zahvalo za to pričakuje episkopat od posvetne oblasti dosledno in liberalno uporabljanje določb državne ustave in zakona o pravnem položaju verskih skupnosti na-sprdti Cerkvi in njenim predstavnikom.«
V odgovoru na to pismo je zvezni izvršni svet pozitivno ocenil prizadevanje episkopa-ta in njegovo izraženo pripravljenost, da dela v smeri postopne ureditve in normalizacije odnosov med katoliško cerkvijo in državo, ter izrazil prepričanje, da bo uspehe v tej smeri moč doseči, če bo začel episkopat sistematično delati za uresničenje vseh tistih pogojev, o katerih je govora v pismu, da bi tako ustvarili vzdušje, ki bo omogočilo, da bodo organi oblasti uspešneje urejali v pismu o-menjena vprašanja. Z ureditvijo teh vprašanj bi v še večji meri uveljavili načelo svobodnega delovanja Cerkve in svobodne veroizpovedi državljanov v pogojih ločitve Cerkve od države. Da ima te možnosti tudi katoliška cerkev, v celoti potrjuje praksa urejanja odnosov na teh temeljih tudi z drugimi verskimi skupnostmi.
Upoštevajoč ta osnovna načela ureditve odnosov je zvezni izvršni svet v omenjenem odgovoru episkopatu izrazil tudi svoje prepričanje, da je
mr.ogim v pismu izraženim predlogom moč ustreči in da je nekatere izmed mnogih izraženih zahtev moč ugodno izpolniti, druge pa bi bilo treba vsestransko proučiti in najti pota k njihovi ureditvi, vse to pa v prepričanju, da je mogoče v drugačnem vzdušju v odnosih med organi rimskokatoliške cerkve in organi oblasti ter na podlagi novih odnosov med Cerkvijo in državo najti ustrezne ukrepe za merebitna sporna vprašanja.
Zvezni izvršni svet, ki meni, da je vsa konkretna vprašanja najbolje obravnavati na razgovorih med predstavniki sveta in predstavniki episko-pata katoliške cerkve v FLRJ, bodisi poslovnega odbora ali predstavnikov, ki bi jih določil episkopat, je predlagal, r.aj bi imeli te razgovore, da bi izmenjali mnenja in postopoma uredili konkretna vpra šanja.
Do teh razgovorov pa ni prišlo, ker škofje od svete stolice niso dobili privolitve za takšne razgovore. Vzlic temu pa bo zvezni izvršni svet kake r doslej tudi v prihodnje na podlagi ustave in zakona o pravnem položaju verskih skupnosti urejal konkretna vprašanja, ki se bodo v zvezi z njimi obračali nanj predstavniki katoliške cerkve. Prav tako bo tudi v prihodnje sprejemal pobudo katoliškega episkopata v Jugoslaviji za ureditev odnosov tudi s katoliško cerkvijo.
Poročilo nadalje ugotavlja, da se je lani nadaljevalo materialno podpiranje verskih skupnosti. To pomoč so dobivale verske skupnosti v obliki dotacij za kritje svojih rednih izdatkov, za pomoč duhovnikom, kakor tudi za plačevanje 50 odst. prispevka za sccialno zavarovanje duhovnikov. Materialno pomoč so dobivala tudi duhovniška društva, država je dajala pomoč tudi za popravilo pomembnejših cerkvenih objektov kulturno zgodovinske vrednosti, verske skupnosti pa so dobivale pomoč tudi za obiske njiho-
vih delegacij PrI
Cerkvah v tujini- j0 c|t Odbor za orgam** d
sti in upravo je v
jel obravnavani
del P"1
Popoldne je .0^°Lra'T, ,. zacijo oblasti in ^ litp ravnava! Poroc i°;aVnel*
delu zveznega držu^-,,, rišiva za notranje-.^
Poročilo ug°‘a?iai S varnostni organi i,vest!' 2->7 agentov tujih mu služb med nji cei tujih državljan	^
Po naročilu	li j*
in propagandnih s vpli»
jine in pod njih? . javl)>, ( -	' 'udi nekaj
ukvarjalo,^* s„ jj
dejavnostjo, skumLiti S šovinizem in uvel J
:n3.tn,?za*
odgovarjalo J*
obuke socializmu dejavnosti. ,	-*•»	9	-
Lani je bilo ljudi, ki so viržno deja udarja, da so »"‘j#,
si emigrantskih	ntvi‘
uftaških, da bi^^ o(g<
da. l^iDlt
dejavnost.	post*
c:je, zaman,
Jugoslaviji ilega!”e
niJi pričakovanja -e je j Nekoliko živahneJ
simo prizadevahie^jti^
političnih m 0 gl > faktorjev,_ usmerjen^ r
pitev iredentizma.
jegt. števila a
nestni organi
lani
8.
kih 30 diverzantov,
banska obvesceva ^
oborožene poslala
iskf.J
i s”
jo ter jim dala s() . druge naloge, ua	aj|>l- f
ol-tožila 34 agen _ V f j obveščevalne s'a„j<aj f
ljudi, ki so se u južbe naročilu albanske
ražno dejavnostjo.^ rkj
V poročilu je "j „a o., da je bilo lanlza mejnih prehodm , že„i« f
rodni promet zabei.^sio^.
no, da je bilo b za
prehodih
  promet zabe
2.380.000 prehodov Jljali0« skih in tujih državo ^
dižavne meje, ce in rn.. malega obmel,- d lastniškega Prom,i?io f S Lani se je ffl«^ »)i * 191.334 Jugoslovan^, več kakor predi
iiiimimiiiiiiimiiiiiiimiiiiiiiiiti!iiiiiiiiiiiiiiHMiitiiiiMiniitiiiiiiiaiiiiiiimiiiiiiiHiiimiiiimuiumiiiiiiiiiiiiiiii!iiiHi||ll,,,,<>
Vesti s Koprskega
Deset let plodnega
delovanja založbe LlP^
Z obletnico je založba praznovala tudi izid stote knjige ■ Pfy pisatelja Leonarda Sciascia * Proslava obletnice smrti 1*
Pod geslom »Deset let, sto
knjig, tisoč živih besed* je bil
včeraj v Kopru slovesen praznik. Založba «Lipa» je slavila desetletnico svojega obstoja in obenem izid stote knjige.
Koprsko gledališče se je zvečer napolnilo k literarnemu večeru, na katerem so nastopali avtorji sami. Uvodno besedo je spregovoril ravnatelj založbe Viktor Rožanc, nato pa je imel krajši govor opremljen tudi z nekaj statističnimi podatki Gustav Guzej, predsednik okrajnega odbora SZDL.
gočem razpravljati. Med obema državama je precej neso-
in ogrožanje francoske politike, o kateri trdi de Gaulle da teži po mirni ureditui spora z Alžirci. Vsekakor ima Men-des France• prav, ko pravi, da čas deluje proti Franciji, kajti blagohotno dopuščanje sabotaže in atentatov pomeni tudi neposredno sodelovanje pri tem, kar pomeni tudi, da si francoska vlada pri tem prevzema veliko odgovornost pred zgodovino.
NADALJEVANJE>
Italija
Discoverer XXIIh
VANDENBERG, 8. — Iz letalskega oporišča v Vanden-bergu v Kaliforniji so danes izstrelili vesoljsko kabino. Pozno zvečer so javili, da je bila kabina postavljena v tir okoli Zemlje. Njeno uradno ime je «Discoverer XXIII«.
Kabina je pritrjena na koncu druge stopnje rakete vrste »Agena B«. Ko bo letela po tiru okoli Zemlje en dan ali štiri, bi se morala ločiti od rakete. Letala jo bodo skušala ujeti v bližini Havajskih otokov, ko bo padala proti Zemlji. Ce pri tem ne bodo uspela, bodo kabino dvignile iz morja ladje, ki bodo križarile po Tihem oceanu.
Kabina tehta 136 kilogramov. Niso pa sporočili, ali vsebuje inštrumente ali živa bitja. Druga stopnja rakete je enaka raketam, kakršne so do sedaj uporabljali za izstreljevanje vohunskih satelitov vrste #Midas» in #Samos». Letenje rakete nadzorujejo po radiu.
Predsednik republike Gronchi je pretekli četrtek odpotoval na uradni obisk v nekatere dežele Latinske Amerike, in sicer v Peru, Argentino in Urugvaj, mimogrede pa se bo ustavil za nekaj ur tudi v Braziliji, kjer bo imel razgovor z novim predsednikom Quadrosom. Gre za prvi uradni obisk evropskega državnega poglavarja v Peruju, za Italijo pa je potovanje v to in ostale dežele toliko bolj pomembno, ker v teh deželah živijo in delajo številne kolonije italijanskih izseljencev, od katerih mnogi vzdržujejo stalen stik s svojo matično domovino in redno pošiljajo svojim sorodnikom del svojih prihrankov.
Na povabilo ameriškega predsednika Kennedgja bo predsednik vlade Fanfani odpotoval 12. in 13. junija na obisk v Washington, kjer se bo razgovorjal s Kennedpjem o aktualnih mednarodnih vprašanjih.
V deželnem parlamentu na Siciliji je prišlo pretekli torek do presenečenja, ko je bila na dnevnem redu izvolitev novega deželnega predsednika. Vsi so pričakovali, da bo v izločilnem glasovanju dosegel relativno večino demokristjan-ski kandidat Di Napoli, vendar ga je z dvema glasovoma preglasoval socialistični kandidat Mario Martinez, ki je prejel 42 glasov, kljub temu, da jih imajo socialisti in komunisti skupaj komaj 32. Od kod ostalih 10 glasov? Očitno je, da so morali za Martineza glasovati tudi fašisti, kljub temu, da to odločno zanikajo.
Martinez je naslednji dan podal ostavko na predsedniško mesto, ker je vodstvo stranke ugotovilo pri analizi glasov, da je bil izvoljen tudi z desničarskimi glasovi. Tako smo sedaj spet na začetku z edino razliko, da je sedaj po-
ložaj še bolj zapleten kot je bil na začetku krize. Izkazalo se je, da KD ne more računati na krščanske sobialce, če se predhodno ne izjasni glede vladnega programa, ki ga namerava uresničiti. Ta program pa mora vsebovati vse minimalne zahteve te politične stranke po temeljitejših socialnih reformah. S pričo tega se je deželno vodstvo KD odločilo za Alessija in ga kandidira za deželnega predsednika, ker Alessi uživa ugled tudi zunaj demokristjanskih vrst. Mož se je najprej upiral, končno pa je vendarle sprejel kandidaturo in se takoj vrgel na delo. Vendar se zdi, da kljub dosedanjim izkušnjam le ni začel pri pravem koncu: vsaj razgovor z voditeljem krščanskih socialcev Pignatonejem kaže, da bi A-lessi rad pridobil skupino teh poslancev za sodelovanje s KD, še preden bi se konkretno obvezal glede vladnega programa: medtem pa so krščanski socialci že neštetokrat poudarili, da so pripravljeni pogajati se le na podlagi konkretnega programa socialnih reform. Ce Alessi ne namerava ubrati te poti, resno dvomimo, da bo kos svoji nalogi do prihodnjega torka, kakor je optimistično napovedal.
Včeraj je bila splošna stavka zdravnikov, ki nasprotujejo reformi dosedanjega pavšalnega izterjevanja davka na dohodek, ker bi se s tem kršilo načelo poklicne tajnosti.
Kakih 30 kilometrov od Bočna so »neznanci« pretekli petek spet izoršili demonstrati-ven atentat, to pot na dve stanovanjski vili v bližini hi-drocentrale, v katerih prebivajo družine italijanskih nameščencev v tej centrali. Eksplozija je le razbila šipe na oknih, okna sama pa pokvarila, človeških žrtev pa na srečo ni bilo. Po okolici so raztrosili letake, v katerih pozivajo italijanske priseljence, naj zapuste področje, da bi na njihova delovna mesta mogli zaposliti jvinotirolske domačine. To je že peti ali še-
sti večji primer teroristične dejavnosti na Južnem Tirolskem v poslednjem času, namreč po neuspehu prve konference med avstrijsko in italijansko delegacijo v Milanu. Ne vemo še, kakšni so noui predlogi italijanske delegacije za bližnjo konferenco o vprašanju Južne Tirolske, ki bo v Celovcu; vendar menimo, da se to vprašanje ne da več reševati z običajno pretkanostjo italijanske diplomacije-
Laos
glasij. Ze zdaj napovedujejo, da bo govora o NATO, o francoski zahtevi za direktorij treh v NATO tn sploh o si-| stemii političnih posvetovanj .med zahodnimi državami, dalje, o Laosu, o Kongu, o opustitvi jedrskih poizkusov, o Putet	Laosa	v	zadnjem	času i	razorožitvi; skratka o vseh
dosegle	velike	uspehe	proti	vprašanjih, glede katerih
uporniškim četam, so se ZDA odločile, sprejeti britanski predlog in tudi morebitni kompromisni predlog, o katerem se bosta sporazumeli britanska in sovjetska vlada. Celo uporniška vlada Bun Uma,
je sporočila, da sprejema britanski predlog in da je prijj
Sovjetska vlada je v svojem odgovoru na britansko noto v zvezi z Laosom sprejela v vseh bistvenih točkah britanski predlog, kako rešiti laoško krizo. Velika Britanija je predlagala, naj bi obe državi, predsednici ženevske konference iz leta 1954 (Anglija in SZ) pozvali sprti stranki v Laosu k pogajanjem za ustavitev sovražnosti in za politično rešitev krize. V Novem Delhiju pa naj bi se sestala nadzorstvena komisija Iindija, Poljska in Kanada), ki naj bi ugotovila, če je premirje res vzpostavljeno, nato pa naj bi na konferenci 14 držav v smislu kamboskega predloga razpravljali o mednarodnem položaju Laosa m o tem, da bi mednarodno zagotovili njegovo nevtralnost. V bistvu gre torej za to, da se spet vzpostavi stanje, ki na je pred seomimi leti določila ženevska konferenca !premir je v Vietnamu in priznanje neodvisnosti treh indokitaj-skih držav:	Vietnama,	Kam-
bodže in Laosa) in ki je bilo z ameriško intervencijo nasilno porušeno že leta 1958.
Velika Britanija in SZ se sedaj posvetujeta, da bi se sporazumeli o kompromisnem načrtu, ker sovjetska vlada predlaga drugačen vrstni red posameznih jaz, kakor ga predlaga Velika Britanija. Vendar se zdi, da sta se stališč. precej približali, in upati je v kratkem začetek pogajanj za ustavitev sovražnosti. Ker so vladne čete in čele
pravljena sporazumeti se o u-
stavitvi sovražnosti. To kaže, da ZDA in uporniki utmuju
upanja na vojaški uspeh, zlasti ker §ta se Francija in Velika Britanija na konferenci SEATO odločno uprli, da bi vojaško intervenirali v Laosu v podporo uporniški vladi.
Pogajanja; ki jih pričakujejo, bi morala pripeljati Laos med izvenblokovske države tn njegovo nevtralnost naj bi ju ničile velesile OZN. Vsekakor ne bodo razgovori lahki. Njihov uspeh bo v veliki meri odvisen od tega, kako bodo velesile pripravljene opustiti svoje blokovske interese
Mac Millan
v
Mac Millan je prejšnji teden odšel v Washington na posvetovanja s Kennedyjem. Govorila sta o vseh perečih mednarodnih vprašanjih in o nesoglasjih med obema državama v zvezi z reševanjem teh vprašanj. O rezultatu razgovorov pišemo med običajnimi poročili. Poudariti pa je trebat da niti od daleč ni prišlo do tistega soglasja, ki bi ga v ZDA hpteli. Zlasti so ostala nesoglasja, kar se tiče sprejema Kitajske v OZN in kar se tiče jedrskega orožja v okviru NATO.
Kennedy je zelo zaskrbljen tudi zaradi ne preveč harmoničnih odnosov s Francijo Medtem ko je Mac Millan prišel v Washington in čez čas bo tja prišel tudi Adenauer, je de Gaulle vztrajal naj pride Kennedy v Pariz na razgovore z njim. Obisk je bil določen za konec maja. Oba državnika bosta imela o m no-
še
stališče Washingtona in Pariza ne ujema.
Rela knjiga FLRJ o sovražni dejavnosti Albanije
Jugoslovanska vlada je objavila belo knjigo, s katero opozarja članice OZN in vso
svetovno javnost na sovražno dejavnost Albanije proti Jugoslaviji. Vsa prizadevanja Jugoslavije za normalizacijo od-fiosov z Albanijo so bila zaman in Albanija se nenehno f/mešava v notranje zadeve Jugoslavije, pošilja na jugoslovansko ozemlje diverzantske in vohunske skupine ter preganja jugoslovanske državljane v Albaniji. V Albaniji deluje osem vohunskih in diverzantskih centrov. Od leta 1943 do ’septembra 1960 so poslali v Jugoslavijo 673 diverzantov iv. agentov; albanski organi oziroma njihovi agenti so ubili 34 ,jugoslovanskih graničarjev in povzročili 615 obmejnih in-cidentov. V Albaniji so prikopali celo grobove srbskih
vojakov, ki so padli v prvi »ud;
svdtovni vojni, ter so porušili nagrobne spomenike. Jugoslovanka vlada pa poudarja, da
|e vedno pripravljena obnoviti
lorinalne odnose z Albanijo s pogojem, da Albanija spoštu
je listino Združenih narodov fer preneha vsako protijugo-
slovansko delovanje.
Tudi v Pragi že dalj časa tamkajšnje policijske oblasti preiskuiejo vse osebe, ki gre-
do v. jugoslovansko poslaništvo, prekinjajo telefonske zve-
ze, itzivpjo diplomatske za-istopnike in člane njihovih dru-
žin. Ker to bili številni protesti zaman, je bila jugoslovanska vlada prisiljena uvesti
■recipročno ravnanje, t. j. da bo z osebjem češkoslovaških predstavništev v Jugoslaviji ravnala na enak način, kakor ravnajo češkoslovaške oblasti z jugoslovanskim osebjem.
Ves večer je bil že po svojem aranžmaju nekaj nenavadnega s svojo sceno (po zasnovi Srečka Tiča) z zvoki harfe (Pavla Uršičeva) in s prelepo povezovalno besedo, ki jo je napisal Milan Lindič, govoril pa Jože Lavrenčič.
Najprej se je na tančici projicirala slika goriškega slavčka Simona Gregorčiča, mladi Branko Vatovec je pa za to tančico recitiraj njegovo ((Soči«. Potem je bil predstavljen Stanko Vuk in od pokojnih še Srečko Kosovel. V recitiranju sta se izmenjavala potem ves večer Jožko Lukež in Klio Maver-Cuihova.
Prvega je napovedovalec povabil na oder Franceta Magajno, ki je s svojimi odgovori spravil občinstvo v dobro voljo. Sledilo je branje odlomka iz nekega njegovega dela. In tako so se potem na odru zvrstil; France Pibernik, Karel Grabeljšek, Katja Spurova, Vasja Ocvirk, Bogomir Magajna, Janez Ovsec, Boris Pahor, Danilo Lokar, Ciril Zlobec, Mimi Malenšek in kot predzadnji Claudio Puglisi, mladi italijanski avtor, čigar knjiga bo kmalu izšla pri založbi »Lipa« v slovenskem prevodu. To je knjiga iz partizanske borbe in dogaja se na istrskih tleh. «Povod, da sem knjigo napisal, je političen in polemičen. Medtem ko je pri vas revolucionarna borba zgodovinsko dejstvo, pa pri nas rez-stenca še vedno traja,« je dejal med intervjujem Puglisi.
In na koncu je France Bevk sam braj odlomek iz svoje zadnje knjige «Brez krinke«, ki je kot stota knjiga izšla sedaj pri »Lipi«.
Nekaj avtorjev ni bilo navzo-čih:	Gregor Strniša, Miško
Kranjec, Kajetan Kovič. Janez Menart (ža katerega je Ciril Zlobec dejal, da je sedaj gotovo najbolj bran pesnik), Alojz Gradnik in makedonski pesnik Blaže Koneski. Recitatorja sta jih predstavila s či-tanjem njihovih del.
Poleg krajevnih predstavnikov oblasti je prišel na literarni večer tudi predsednik izvršnega sveta LRS Boris Kraigher s soprogo.
Jubilejna slovesnost pa se je začela že ob 12.30, ko je bila v koprskem muzeju otvorje-na knjižna razstava, na kateri je vseh sto knjig, ki so izšle pri »Lipi«. Razstavo je otvo-ril ravnatelj založbe Viktor Rožanc (Kdor bo te dni prišel v Koper, naj ne zamudi ogleda te razstave!) Za goste — književnike, predstavnike za-lpžb in druge — je bil prire-j«n po skupnem kosilu še izlet po morju do Pirana z letečo ladjo.
Založbi »Lipa« k njenemu jubileju čestitamo in ji želimo še mnogo plodnih desetletij in še stotine in stotine knjig.
mi «2ivljenje 'favtnP$
ftir-iliiitt Na P .a\e& i —
e
italijanske_	pri
Siciliji«. Na gle«^ opazili Številne. „a P
Številne. % pPJjj
— ske Unije
Reko, med njtm* J* 5» Unije Nenna red»^
sV’bili’ prisotni,^ »djL
so dih P1'T',uurnii* italijanskih kul f jn Prf iz Kopra, . Iz Ircjteša , ^
predstavniki koP jjli P £i
cavnii'-*	„azi‘;.: v,
nega življenja, ^ tudi tržaškega P‘ (. fj dia Puglieseja. jconf'sti? je z jasnostjo in8jila pij
poudaril 6laYPfiienJa !? plL cilijanskega ziv _i„dili,.*J
re Poslušalci
vanju z živtjn^jjj pr^
“• "S”1.
”*■ki ■■
ittež*. A
novinarjev
((Politika tn
kul
spremstvu ka Cirila zlo^r0sla''l zadržal še na Pr°iW 1> . stote knjige f % A
SO aI°VJf‘lap'
V Piranu s0 -pipi slavili obletnico sepP,j Ij ga .komponista	.jo*» tfd
tinija. Ob tej ^,1 %
italijanski £0* da» JVj
društvo
umetniški jVegoija
Tartinija,
‘	.	V*	jV	ji
teliija je iz^
Olga Skalar- ^0lhPMr
rialu	"j,
osnovne aole za in član pr®« Slo*Jr
ra Pomorske^
Pred dnevi a;/ald$f7
ci Tržaške t* „a > fr
gade, ki ŽJ^1J0bletI11 -ti proslavili 1 '• „-tavC' sva! K ja brigadne bjln . je J Brigada J? tii S' »J
por na svecan°s)eta
5P aprila l^ n ‘ 0^ «
njem Lokavcu aba noti. Toda brl* svojo osnoV°(jarne
»Tržaškem jd )e n-nu», ki ga 1	‘
1943 ve
uničenih o*®!*!-
akcije tega . u tališču v R°n ‘
cija zloglas.n®?* jn P' žaški boinišn ® pf> J
sovražne kol°ne ^cij(/
ne1*! n
pri Gorici. jge Uspešne vOJa
žaškega
so pritegovale v	, f
dih delavce *n	it
iz ladjedelrn • tgn° ena L
aprila 1944 01*i0y* 1' *A žaška brigada. goOLlJ
zas«a unb'—	gfi*-«!
lijanskih Pa m °?er A pod vodstv ^^50 l Štaba IX. k0^
V prostorih italijanske gimnazije v Kopru je popoldne predaval kot gost italijanskega kulturnega krožka italijanski pisatelj in kritik Leonardo Sciascia, Predaval je o te-
in vojaškega za s P((r,
Pe«a
lijo. Operirali
ju zahodne eb e » ŽJ sodelovala vhrgnot8’ A
zivnih in
Iz njenih v
ves
ibaldin
n°t*. Jf„j[eHa
“'''V, i,n ID'*' 110‘ garibaldinsko ^.ja ^
1944 ustanovi. Tolminskem.
SULEJMANI
N C
Zbor «Gallus», ki bo v soboto nastopil y Avditoriju
gospod, a nekako Po morju?
k je !* n* zdi •orodna , glasb,
*<t Sv Plovbi
% g^.Pa se zdi, t "Saio oudnn fSkl Ciga"
ZiK® Sbo- Me ?iolnu'^bam «e. ka-
Ld‘ Vas \ Vendar mo-
S ZVokn^amI;iati t0 bo' J* »Tkov! Sam se kar
lem
„m°rju val°vi‘ tj e delce azpadam na S že z'..Pa tudi vi, Ntaio v ?’ kako ae >' Živci nekakša° bla-'^plem Se sproščajo,
.U
> -ir \L,pou'
le : *> V«s svet
l3|Pod.
So
*>arPwa*te13- Tako-1 tole izlet na
S‘toko
J* v «Lf10rJe2 Vendar S teh	Da>	da,
>i Je ^dna, Iaarsklh ciga* !s B>sva j zdaj? Pazi‘ ie.^Srkan-u Vldlncu moč-t11114 hit	valov?	Ta
tS vfe na3u divje iW ionček \ Premetava!
teate*S oh \ nama
Hi Vst krči' ’	’	v	na'
?S	S°sti! Kakšen
> bi Zan.os! Mar vam it, ’ skakal;, m VSe okr°s *V„t	seh'	vidita	kaj
:i'Tako,	be’	sebe,	se-
ISoa; par "1 tole buril ““'««* rava burja na (L-^ar	P^ern morju,
ihf* glasba VSS le glasba.
S. J”°a marti^.viv
kj"'" Toda' madžarskih ci-
SiIav°'
4U7 >n
a- mar ste dož>
^.tkss
št v. ®le in °rda na kopij ',‘let; v„_niste’ Vendar
^ sp01nnUiJa na obra' > “n se ne mo-
>ll,i
»i 1 da! ’ Ta,radi gledate.» ” 8°SI'--' da- verjemite
Vh •'“a, da
S Ptav tak-'16 U stvar
Se ^dite,'m’. k0t bi s s Ptav v - ^lsbm> da
NPlg>edatun° Je vide-''mera kaj
'oda ^ Kamera
*• i ^sr v»i zna gledati.
r°-w
SNitV.0** Prodreti
k Pitat *
vidi? Žalost-
it Sti
Kajti,
uitn,. vmerr,!!azpirare 'oči?
**Vialte' Kaže'1 a' In veseli, »tleti -važe. d» ---- .
: si«, “bz
videti je Videti,
znate tu-
da se te-Stu se sL“aučili- T°-
« sv0iiKPominiate če-
let?
I VjH stps!> kadar j? S-SlaV"1'11 'asta-^fakai- Unifonne, **veda 1 ste v ritmu igrali ste se
vsem fantom
. i.,’ *eveda.
^0 j
\* všeč
i* JSiSf* j6 Všed vsem
i"« Lada. nek 1 jaz sem
H h*°e fant. I-
a Pc k... ..
t
t
N Nuiajte“bil*vse te
\ Stata	trarara,
Sd arara ’ trara! Brrr,
’ 2S brk- Da>
k>h bobnov iz ušesih103 ae zdai Nii^l tako. ‘in ajbrž i* bšan, dečki	vsemi
bili ' ni’ a tem sem Vsi “^»č nh' °! Vsi i >- «m0 s lestni poba-zatem Podobno i-
»v,.	***	Smo j .
i' J WS!do ianamo dorasli.
i
»5
-siiss
H j,ia^°hŽal°8tno, go-
k S^PoPolnIeZlzhodnost.
°Ha nek°č ste bili . i.
t« ! v°ini|6?VOMno ste ^ >kor.In,Ubili ste
5.0 C^u?#Make ste
?>>•,»
1,%^ Uočemkrei. ubili?
-v‘^6lPSeVkte? Ka'
^i>dabij«U ‘5 >*e o ao “bijali. S 11 AliPavid>ti.» '%», ^ Ste bili v
tln1'* ’ dai p
iz ve-
'v‘l k ate
8ledati.»
s>..
V let s81f‘da^' n« videli *“«•
w»,a !"■D« Kakšna
To ®ST;2
\^il >lji ,
3 v%L da ^ za katero
? 5 SSS
\\lZ>lji' Ib bahavo teC> “■ za katero !V° bi C vIe bvalež-'* K? sardeli ,4k°rn je v.
ni’ ,kak° «0-V k' «a ‘Cesar ° ‘ ničesar
^-k‘Udi8ebeta,orazutneteI S%1 a»i sne sa* ve-
so
S
iLS
rfkle .
!ka>t( Post6rn V' va>i
iS"* Pm*t,u- M-i ^““esane
S V1 Zt eBa d"*
te Wk* Un f°rma- Na-
V * alittl*°rma! Ni
S Ui ekJ0?a- Tu-
V -la !“« “nifor-»dče^luU- Mar-
Zgubili
vedeli za-1 ena od v računu Počesane
Hmmmuiummmmmmmmi
1 ste občutek za strahotno. Postalo vam je običajno. In mirno ste sejali bolečino, gospod. In ni se vam gnusilo. In niste trpeli, ker ugašate tuja življenja zaradi svojega. Pa vendar si pravite: človek. Da, da, reči želite: generali so poveljevali, vojaki ubijali. Krivca ni. Vsi so pošteni. Redna služba na tekočem traku.*
»Prestrogi ste, bi rekel,* {(Predvsem do sebe, gospod. In potem sem srečen. Srečen, ker sem lahko včasih upravičeno volk. Takrat, kadar me preganjajo. In takrat hudo grizem. Branim se s svojo krvjo. Sicer sem — miren. In ljubim ljudi. In le samega sebe grizem.*
«Mar bi hoteli nadaljevati zgodbo o križanki?*
»Vas zanima? Neizmerno grozotna je.»
«Ne spominjam se mnogo. Bilo je jutro, to vem dobro. Zažgali so mesto. Pobijali vse po vrsti. Za povračilo, so dejali... V roki je stiskala križanko... In grozotno je kričala, da bi ubranila mater. Vreščala je in lovila vojake za bluze... Slednjič je prebodena omahnila. Padla je do razbite tablice, na kateri je pisala ena sama beseda — mama, mama, mama... Mama pa je bila že mrtva.*
Kakor da ga je odneslo s stola, se je v trenutku znašel na ladijskem robu. Hlastajoč za prostranstvom pred seboj je iskal pomiritve. Kasneje je pristopil še sobesednik. Molčala sta drug poleg drugega. Zatem sta odšla nazaj m spet sedla.
»Odtlej, gospod, sem začel ne le gledati. Prav od tistega dne, ko sem v svojem žepu našel to kamnito stvarco. Vendar nisem ostal pri tem. Zahteval sem, da bi tudi drugi videli in ne le gledali. In —, ljudje so me proglasili za čudaka. In še huje. Začeli so šušljati, da sem blazen. Nikogar ne napadam. Le na udarec odgo-. varjam z dvojno mero.* ((Prosil bi vas, da pripovedujete spet o križanki. Ni-‘ ste še končali,*
»Mislim, da sem povedal vse. Mar niste razumeli?* Križanka jet bila od onega dekletca.*
«Kako!? Mar ste vi usmrtili Lili!?
Kako ste me mogli imenovati morilca, ko se zdaj sami skrivate za uniformo!? Oj, kako smešen je človek, če gre zanj! Morilci, gospod, so ljudje ali uniforme. Doslednost je treba menda obravnavati. Za mojega Berna ne obdolžujem uniforme...*
»Berna?*
«Morda ste ga poznali?*
((Povedal vam bom, če že želite. Bili smo na težavnem pohodu. Skorajda brezupnem. Sami veste, kako je to. Ljudje so bili lačni in premraže-ni. Popolnoma izčrpani. Nekateri so imeli privide. Nenadoma pa — napad! Polegli smo v sneg in sprejeli borbo. Videl sem, kako je moj tovariš streljal v štor pred seboj. Pomislite, kakšen privid! Okrog njega prši sneg pod kroglami, on pa — strelja v trhel panj, ki štrli iz beline. — ((Tole je les,* sem mu zaklical, »Na levo poglej. Od tam strelja...* — Vendar — zaman. Se vedno je vztrajno streljal v štor. Hudo mi je bilo žal, veste! Vrhu tega je bil prav na robu prepada. Dvojna nesreča. Poskušal sem se mu približati. Ni mi uspelo. Krogla ga je zadela in takoj je padel v prepad. Bil sem divji. Spoprijel sem se z njegovim ubijalcem in ga slednjič ubil. Kasneje sem v njegovem žepu našel pismo. Poslušajte tale odlomek:
... včeraj sem se kakor fantič igral s strelivom, mama. Včeraj, ko smo ga dobili dovolj. In pptem sem polnil šaržerje svoje strojnice in mislil na vse vas, mama. In takoj sem postal otožen. Na kaj vse sem mislil, mama. Strelivo je bilo tvoje. Iz tovarne, kjer delaš, mama. Berem PUP 505, pa mislim najhujše. Ah, mama, kako čuden sem postal, ko bi le vedela? Tako na dolgo bi ti pisal, tako obširno. Mama, kako otožen sem zaradi svojih sanj. Tukaj se samo koljemo. Hujše kakor volkovi, mama. Resnico govorim. Verjemi mi, resnico govorim...*
Drhteča roka je prijela pismo. Oči so hitele od vrstice do vrstice. Papir je drhtel 'v roki. Dolg in strt vzdihljaj je pomenil konec,
((Ubili ste mojega sina, gospod. Tako se je imenoval.
»Ubil* .•jo.ije.t UBlfpOTM«.se imenujem jaz, /ako
»In vi? Mar niste ubijali med vojno?j>
»Bil sem vojak.*
«Ste se branili?*
((Nosil sem uniformo.* Čuden, skoraj blazen smeh se je komaj polegel. Smeh, ki joče in grize. Smeh obupanca. In ko se je slednjič pomiril, je namenil sobesedniku, dolg in žaljiv pogled. Potem je pristavil;
»Premalo pazite na svoje besede. Preslabo. To vam vsekakor zmanjšuje ugled.
njegova mati. Tako vsi drugi, .katere pozdravlja v pismu...*
* * *
Burja vali vodne grmade. Nosi in razbija jih ob trup ladje v pozdrav grozeči noči. Močan transatlantik hiti proti cilju. Po zvezdah je videti, da je smer jugozahod. Na palubi ni nikogar. Le dve prikriti senci se žolčno prepirata, medtem ko njuni telesi ležita v potniških kabinah in bereta knjige.
Druga knjiga zbranega dela F. Milčinskega
Mešani zbor «J. Gallus* se je pod vodstvom dirigenta Ubalda Vrabca vneto pripravil za svoj sobotni koncert. Resen namen zbora je bil, da bi po lanskem tako uspešnem nastopu v Vidmu letos nastopil še v Arezzu, pa so težave kar prevelike: poleg vprašanja finančnih sredstev je še problem vsaj petdnevne odsotnosti z dela, ki je za mnoge člane zbora nerešljiv
Pred dobrim letom smo pri Državni založbi Slovenije dobili prvo knjigo zbranega dela Frana Milčinskega. Zdaj je pri isti založbi izšlo nadaljevanje zbranega dela. V redakciji pisateljeve hčerke Brede Slodnjak je prišla na knjižni trg lepo opremljena .knjiga dobrih 400 strani, ki bo današnjemu bralcu približala že redko dostopno humoristično in satirično berilo znanega pisatelja.
V drugem zvezku zbranih spisov so ponatisnjene ostale štiri zbirke podlistkov in zgodb, ki jih je v letih 1921 do 1925 uredil pisatel sam. Tako je urednica uvrstila v to zbirko podlistke in zgodbe iz knjige «Drobiž», ki jo je pisatelj izdal leta 1921. Nadalje so v to knjigo' uvrščene zgodbe iz knjige «Fri-dolin Žolna in njegova družina*, ki je izšla leta 1923. Slede črtice objavljene v knjigi »Dvanajst kratkočasnih zgodbic* in v knjigi «To-kraj in onkraj Sotle*. Uredni-
PRED PRVIM NASTOPOM MARIBORSKEGA OPERNEGA ANSAMBLA V TRSTU
Liebennanim opera „Šola za žene
u
je še mlada
Prvič so jo izvajali pred petimi leti 7 ZDA
«Igrali bi radi tako - pravi režiser Ciril Debevec - kakor da bi igrali za otroke - Ali vsaj za odrasle otroke»
Ce smo v petkovem članku govorili o problematiki in sorodnosti naših dveh gledališč, tržaškega in mariborskega, moramo danes spregovoriti nekaj besed o delu samem, s katerim se nam bodo v torek 11. t. m. predstavili naši gostje.
Opera »Sola za žene* je povzeta po istoimenski Mo-lierovi komediji, ki je bila napisana leta 1662. Menim, da je nepouebno predstavljati tega mojstra; predobro je poznan po svojih delih. Samo nekaj misli bom navedel o delu samem.
Leta 1662 se je Moliere poročil s sedemnajst let mlajšo igralko Armando Bč-jart, hčerko njegove nekdanje prijateljice. Bejartova je slovela kot lepotica tudi izven gledališča. Vse to je nemalo plašilo Moliera, ki je vse svoje resne skrbi, pomisleke, - slutnje in dvome vlil tako v «Solo za može* kot v «Solo za žene*. Vse je tu izraženo trezno, stvarno, često globokoumno in s sijajnim humorjem. Tako
    ........................................
V torek in sredo - «ŠoIa za žene»
Ko bo v torek in sredo nastopila v Avditoriju mariborska Opera, bomo med nastopajočimi srečali Milevo Pertotovo, hčerko našega znanega glasbenika Milana Pcrtota, ter tenorista Boška Lukeša, ki je brat našega igralca Jožka Lu-
kcša. Oba vidimo na sliki
gleda na razburljive pojave svojega čustvenega življenja globoko svoboden in čist duh, ki se vsega zaveda, ki mora lastno bolečino opazovati in študirati in se ji posmehniti vedro in sproščeno. Njegov strah je bil bolj kot upravičen. S svojo lahkomiselnostjo in nečimernostjo je mlada Armanda kaj kmalu razdrla Molierovo zakonsko srečo.
Snov ((Bole za žene* najdemo sicer že pri Scorronu (Nepotrebna opreznost) in Cervantesu (Ljubosumno?). Pri vseh treh se dejanje vrti okrog vzgoje žene v nevednosti, da bi tako ostala možu zvesta, vendar le pri Mo-lieru lahko to primerjamo tudi z resničnimi biografskimi podatki.
Vse Molierove komedije-vsebujejo ljubezenski zaplet, ki vede k srečni poroki po premaganih ovirah, vendar se na to akcijsko gibalo pri-tika neka karakterna ali nravopisna tematika. V našem primeru gre za ljubezensko zgodbo pomešano z mislimi pravilne zakonske vzgoje.
S svojimi deli je Moliere ljudi zabaval, obenem pa jim s smehom odkrival resnico.
S temi kritikami si je nakopal sovraštvo vseh, a govoril je neustrašeno, se posmehoval vsemu, kar ni bilo zdravo, kar ni bilo v skladu s človekovo višjo naravo.
Ni torej čudno, da je tako popularen in zanimiv avtor zamikal tudi libretista Heinricha Strobla, ki je Molierovo komedijo priredil za operno obdelavo.
Ciril Debevec, režiser predstave, katero bomo imeli priliko gledati v torek, je ob priliki operne premiere v Mariboru napisal v gledališki list št. 4, sezona 1958/59, sledeče:
«Vsekakor ima ta opera nekatere dramaturške in glasbene posebnosti, na katere bi rad vsaj bežno opozoril.
Snov in vsebina sta v celem povzeta po znani Mo-lierovi veseloigri «Sola za ženeš. Libreto obravnava davno znano in čisto preprosto zgodbo o ostarelem se-bičnežu, ki bi se rad oženil s svojo lepo in mlado rejenko, pa mu jo po vseh nesrečnih zapletih in po srečnem razpletu končno vendarle spelje mlajši, prijetnejši in spodbudnejši tekmec. Kakor vidimo, je primerjava z vsebino aSemlj-skega brivcas na d.lani. Zanimivost v tej dramaturški obdelavi pa je, da nastopa v tej svoji igri sam pisatelj Moliere, ki igro sploh otvar-ja, predstavi glavne igralce, igro na odru s svojega «režijskega!i kotička vodi in se igre tudi sam kot igralec udeležuje in sicer vedno takrat, kadar se mu zdi to za pravilen potek dejanja smiselno in potrebno. Tako nastopa zdaj kot Moliere, zdaj spet kot sluga Alain, potem spet kot stara ženica in na koncu celo (tipičen »deus ex machinait) kot polčlan Aca-demie francaise in pol general La Fagette. In v vse te vloge se preoblači kar na odru pred našimi očmi. Močno se mi zdi, da je libretist tukaj — vsekakor v zabavnem smislu — uporabil tisto
značilnost Brechtove dramaturgije, ki jo je' avtor sam označil z besedo sVerfrem-dungseffekts in ki jo v zadnjih časih v našem jeziku beremo kot «odtujevalni u-činele*. Ta «učinek» ima — zelo na kratko in po domače povedano — predvsem ta namen, da igro na odru, to se pravi igralca, pa tudi i-gralca v določenih trenutkih kritično in z razumom prekinja, nadzira in opominja, da vse to, kar «predstavlja«, «ni življenje«, temveč le uigra» in da naj se niti igralec pregloboko ne svživis v svojo vlogo, niti naj se gledalec ne vdaja predaleč ((magičnemu* in shipnotičnemus učinku gledališča. Ne glede na to, koliko so zdaj gesla Brechtove dramaturgije pravilna ali ne, ali so pravilno tolmačena in izvajana ali ne in ali se bodo v praksi obnesla ali ne — ne glede na to, so prav gotovo v določenih okoliščinah zanimiva ali vsaj zabavna.
V glasbenem pogledu je delo ne samo izredno bistro in iznajdljivo, temveč razodeva tudi veliko tehnično znanje. Giblje se namenoma — naznačeno — v dveh slogih, in sicer se za označevanje «emocionalnega» dogajanja na odru poslužuje tradicio-
nalnih oblik, ki jih igra glavni orkester, za označevanje ((intelektualnega* poseganja pa uporablja moderne oblike, ki jih izvaja poseben pihalni oktet, ki je nameščen v dvorani. Posebno težavo v partituri predstavljajo izredno komplicirani ritmi (pogosto menjavanje takta) in nevajene harmonije, poleg tega pa še izredno tanka izdelava dinamičnih in agogič-ni h elementov, ki zahtevajo
Joža Horvat Jaki (lz pariške skicirke)
najbolj občutljivo upoštevanje in natančno izvajanje.
Režijsko in igralsko pa mislim, da nam prihajajo iz značaja dela samega, predvsem pa iz glasbe, določene sugestije, ki smo jih tudi v pojasnjevalnem uvodu o-menili izvajalcem z besedami «leggero», «grazioso», «gioc.oso» ih escherzosov — «lahkotno, ljubko, veselo in šaljivo«. Vse je igra, nič ne gre zgreši t^se naj bi bilo igrivi)/ prijazno? dobrodušno in humorno, tu pa tam tvdi-diagoiiioi ^»on<«ului)o in nagajivo, včasih celo na rahlo parodistično, v glavnem pa seveda zabavno. Igrali bi tako, kakor da so oživele lutke. Lutke na nitkah le delno znanega rokovodca. (Marsikaj gre kajpak na račun operne šablone in {(tipiziranega* opernega petja.) Igrali bi radi tako, kakor da bi igrali za otroke. Ali vsaj za odrasle otroke. In sicer za take otroke, ki so vedrega značaja, odprte glave in dobrega srcan.
Prepričan sem, da bo tudi našim gledalcem opera všeč, in da bo doživela isti uspeh kot pri krstni predstavi decembra 1955 v Louisvillu (Kentucky, ZDA).
ADR IJ AN RUSTJA
ca je dodala še povest «Ga-špar, Mihec in Baltazar*, podlistek »Skavt Peter* ter avtobiografijo »Življenje mojega peresa*, ki jo je pisatelj napisal leta 1930.
Vsa dela, objavljena v tej knjigi, ali večina njih zadeva osebno in družinsko življenje Frana Milčinskega, tako da daje ta značaj knjigi prav posebno noto. Seveda pa so si tudi po svojem značaju objavljena dela precej podobna. Fran Milčinski sodi v vrsto redkih slovenskih humoristov in satirikov. Zato so njegove zgodbe na eni strani predvsem hudomušne, zabavne zgodbice, deloma pa tudi satirične z blago satirično ostjo, ki ima namen razkrinkati slabosti svojega časa. Res pa je, da humoristični značaj v teh zgodbah prevladuje, in da sodijo stvari, ki jih pisatelj žigosa, že v preteklost. Kljub temu imajo te zgodbice, čeprav odmaknjene današnjemu času, svojo trajno vrednost in ob branju, se mora današnji bralec od srca smejati. V času, ko v slovenski književnosti tako pogrešamo dobrega humorja, bodo Milčinskega zgodbe prav gotovo še našle obilo hvaležnih bralcev. Ne samo med mladimi temveč tudi med starejšimi bralci, ki morda Milčinskega pisanja že poznajo. Izdaja zbranega dela tega skoraj edinega humorističnega slovenskega pisatelja, je bila zato hvale vredna pobuda, ki se ji bodo bralci oddolžili s tem, da bodo radi segali po knjigi.
Na koncu je urednica dodala kratke opombe. Oprema je delo Jakiče Accetto.
Sl. Ru. LOUIS ARAGON:
Veliki teden
((Veliki teden* je najnovejše delo sodobnega in tudi pri nas dobro znanega naprednega francoskega pisatelja Louisa Aragona. Ker je knjiga izšla v originalu komaj pred dvema letoma, je slovenski prevod med prvimi. V prevodu Vitala Klabu-sa ga je v zbirki Moderni roman izdala Državna založba Slovenije.
Rcman »Veliki , teden* se dogaja v'velikonočnem tednu leta 1815, ko se je iz prvega p,regnanstyaaz otoka Elbe vračal v Francijo Napoleon. Dežela vre in vsa je v pripravljenosti. Francoski kralj Ludvik XVIII. se pripravlja na beg iz Pariza. Ko pobegne, ga spremljajo najbolj zvesti rojalisti ter množica kraljeve vojske. Med vojaki mušketirji je tudi slikar Geri-cault, ki je sicer meščanskega rodu, katerega pa je osebna in umetniška kriza tako rekoč po naključju pripeljala v te vrste. Resničnega položaja ne prikriva, vendar tudi ne dezertira in spremlja kralja na begu po severni Franciji.
V dneh bega in razkroja kraljeve vojske, ko nihče več
Sl. Ru.
(Nadaljevanje na S. strani)
Pismo iz Pariza o uspehu slikarja ki doma doslej še
Slikar Joža Horvat Jaki kot samouk nima uglajene poti v družbo drugih slikarjev; vsaj doma ne. Zato si mora u-gled priboriti najprej drugod. Letos je poskusil kar v Parizu. O rezultatih tega poskusa je za eNaše razglede» napisala Zlata Pirnat Pismo iz Pariza, ki se glasi:
Od 11. do 13. januarja je prvič razstavljal v Parizu mladi slovenski slikar Joža Horvat Jaki.
Galerija Lambert je bila ustanovljena v Parizu pred dvema letoma. Prostornin-sko majhna, a velika po namenih. Leži na prelepen seinskam otočku Saint Louis, v srcu Pariza, kjer so številne palače nekdanjih knezov, grofov in baronov. Po eni teh palač je galerija dobila svoje ime. Njen direktor Romanowiz — sicer knjižni založnik m knjigarnar — je hotel iz ljubezni do moderne umetnosti olajšati nastop mladim, še nepoznanim umetnikom. Hotel je imeti svoj «hlev-ecurie» in svoje «žreb-ce-poulains» da se tako izrazimo v pariškem slikarskem žargonu. Izredno kulturen mož in velik estet, je dobil odličnega svetnika v znanem novinarju in umetniškem kritiku Jelinskiju, ki je tajnik Društva za n-brambo svobode kulture. Ch
ba sta priborila galeriji v kratkem razdobju njenega obstoja sloves in je ta postala razstavni salon, ki zbira močne in izvirne talente vsega sveta. Omenimo na primer Madžara Konoka, Poljaka Lebensteina in Za-blockega, Rusa Dominika in Nikifora, Japonca Maedo in Sasa, Nemca Witza, Afričana Souza, Južnoameričana Quiroga in Jugoslovana Stančiča. Letos se jim je pridružil še Slovenec Jaki.
V galeriji je bilo razstavljenih menda 28 slik. Število je bilo omejeno, da ne bi trpela harmonija razstavnega prostora. Slikar pa je razkazoval še čez sto drugih slik, naloženih v kartonih.
Iz obilja vsega materiala smemo zaključiti, da je Horvat v polni razvojni dobi, da v njem vse vre, da se preizkuša na vseh področjih, da proučuje vse motive in vire, da v vsej koncepciji, risbi, barvi, kompoziciji in tehniki išče svoja pota in da je originalnosl ena njegovih neoporečnih kvalitet.
Del slik priča o mračni in bolni duševnosti, c prestanem trpljenju m obupa, drug del pa je poin vedrine in sonca, poln upanja in življenjske radosti. Ta dualizem priha:d do izraz: tudi v barva1,. Umetnic ur.c,-rablja 'edaj temne n ugasle odtenke, sedaj pa koplje svoja platna v o,y)jr>ii barvah; sedaj nam skrbno in v detajlih nse najmanjšo
podrobnost, sedaj v skoposti svojih potez pou .ja le najnujnejše.
Horvat uporablja papir, platno in kožo. Barve polaga v zaporednih plasteh. Da bi se nato izognil reliefa, s segretim likalnikom zgladi sliko. Tako se barve vpijejo v material, se zlivajo druga v drugo, površina pa je kakor polirana.
Galerija Lambert je zaupala Horvatu in je dobila stavo. Razen ugodnih kritik velja omeniti število prodanih slik. Malo je umetnikov, ki se morejo ponašati, da so na prvi razstavi dosegli podoben materialni uspeh. Vredno je omeniti nekaj i-men, ki pričajo o pozornosti estetov in zbiralcev. Baronica Alix Rctschild je kupila tri slike; po eno so kupili; Luce Hortin, sodelavka pariškega tednika Les Arts, ki oskrbuje slikarske kritike; ameriška pisateljica in dopisnica New Yor-kerja Maris Gallant, znani milanski zbiralec modernega slikarstva Romano Lorenzi in drugi.
Med kritikami je omeniti poročila dveh tednikov, Les Arts in Les Lettres francaises, enega dnevnika: Combat, umetniške revije Le Jardin des arts, poročilo v Paris-Journal, dve oddaji kulturnega poročevalca francoskega radia v slovenščini in poročilo v nemščini, v okviru oddaj francoskega radia za Avstrijo.
Raymon Charnet, ki je podpisal poročilo v Les
Arts, na kratko omenja nekaj življenjskih podatkov o Horvatu, nato pa piše; »Njegova olja in gravure, ki so vrezane v papir z najfinejšo iglo, nato pa segrete, ilustrirajo teme iz umetnikove domišljije, a tudi simbolične podobe obrazov, hiš in pejsažov. Finesa detajlov in širokosrčna koncepcija, subtilna intenzivnost barv in odtenkov so odlika te umetnosti.*
M. T. Maugls je podpisal poročilo v Les Lettres Francaises. Napisal je: «Res je svojevrstna in originalna tehnika teh olj in graver, ki dajejo vtis voščenih, poliranih plošč, v katerih se je fino tkivo nešte'ih obodov igle, medsebojno pi'<4t-kalo in razpletlo! ione stavbe cerkva, komplin.ani in bolni obrazi stradajočih so stkani, iz tisoč po*ez in pričajo, da umetniku ne manjka niti duha niti poezije.*
Combat poroča: »Elegantna m subtilna uporaba barve, zlasti še modre, plodna domišljija, ki morebiti črpa v folklori, preciznost detajlov in razsežnost koncepcije so glavne odlike prve razstave jugoslovanskega samouka.*
Prva pariška razstava Hor-vata-Jakija je popolnoma u-spela. Kdor pozna umetniško konkurenco v Parizu, more presoditi, kaj to pomeni. Horvat je tvegal in dobil.
ZLATA PIRNAT
MHIHinBTOr
3 —
9. »P'
Usoda švedske kraljice Kristine
Moški ali ženska?
Imela je čudne nagone - Najprej je bila resna, nato pa je zapustila prestol, živela razuzdano in zapravila veliko bogastvo - Zdaj se ve, zakaj
Ce bi bile leta 1600 v modi spremembe spola ter za to potrebne operacije in hormonske kure, bi bila imela Švedska v Kristini res svojega velikega kralja: tako pa je Kristina vladala svojo državo 22 let ter je zaman iskala, tako v ljubezni z ženskami kot z moškimi, svojo pravo pot iz labirinta, v katerega jo je spravila mati narava.
Ko se je Kristina rodila, je bila tako grda in spačena, da so se je zdravniki in dvorjani kar prestrašili. Se nekaj ur po rojstvu niso vedeli, če bi naznanili rojstvo dečka ali deklice. Po dolgih posvetovanjih so se vendar zedinili, da gre za novorojenčka ženskega spola.
»Nič ne de, če je grda, hvaležen sem vendarle, da imam potomca*. Tako je pozdravil rojstvo svoje hčerke kralj Gustav Adolf, ki je bil prepričan, da mu bo hčerka prinesla srečo. Njena mati se je rojstva manj razveselila ter je že takoj v začetku pokazala sovraštvo do grdega otroka, ki ga je smatrala za kazen božjo. Le golemu naključju in sreči se je imela Kristina zahvaliti, da je mati že v zgodnji mladosti ni umorila. Nekoč je zagnala kraljica v svojo hčerko težko leseno palico, ki ji je tako poškodovala ramo, da je bila od tedaj pohabljena.
Ko je Gustav Adolf, največji kralj, ki ga je imela Švedska, umrl v bitki pri Lutzenu, je bilo Kristini komaj 6 let. S tem dnem se je končala njena otroška doba in je postala kraljica. Naučila se je šest jezikov ter izpopolnila svoje znanje v kulturi in politiki, z močno voljo je delala in študirala od jutra do pozne noči ter si je privoščila le malo počitka in še manj hrane. Za razvedrilo so ji služili dolgi izleti v naravo.
Dolgo so švedski kmetje, ki so jih tlačili visoki davki, u-pali, da bo mlada kraljica poskrbela za izboljšanje njihovega položaja. Toda Kristina v bistvu ni bila ženska ter je sovražila rahločutnost in žensko občutljivost ter se za kmete sploh ni brigala. Ce so že vedno plačevali davke, naj bi jih po njenem plačevali še naprej, in to brez ugovora. Njej so bili pri srcu le literati in umetniki. Kupovala je cele zbirke slik in drugih umetnin ter dajala visoke podpore raznim umetnikom. Razen tega pa je sama vodila vse kraljevske posle: ni bila ženska, oziroma ni bila moški, ki bi prepuščala drugim svoje odgovornosti. Se sebi ni prizanašala pri raznih slabostih. Ce je zaslutila le rahlo nagnjenje do katerega izmed svojih dvorjanov, mu je takoj ukazala, da se mora poročiti in zapustiti švedski dvor. S 25 leti je živela samo za umetnost in za svojo kraljevino. Toda takšno življenje jo je tako izčrpalo, da je resno zbolela. Trpela je za nespečnostjo in vse bolj pogosto je padala v globoko nezavest. Vsi švedski zdravniki ji niso mogli pomagati, dokler je ni začel zdraviti dr. Bourde-lot, spreten slepar in goljuf, ki si je napravil denar in sloves s tem da je «zdravil» vrsto kraljic in princes po vsej Evropi. S svojim vedrim značajem in simpatičnim nastopom je bil Bourde-lot. živa slika srečnega človeka, ki je znal živeti. O zdravstvu ni imel pojma, bil pa je dober psiholog. In tako je takoj razumel, da je kraljica Kristina le živčno izčrpana ter da potrebuje razvedrila in brezskrbnega Življenja.
«Vi ste še mladi in morate spremeniti način vašega življenja. Odpočijte se in se zabavajte ter pustite na miru skrbi in delo.» Mogoče je Kristina samo čakala na tak ukaz. Res je, da je od tega dne spremenila način svojega življenja. Prepustila je ministrom vse kraljevske posle, zaprla Šole in umetnostne akademije ter se je prepusti-
la le zabavi in lahkemu življenju. Njene podložnike je ta nagla sprememba naravnost osupnila. V začetku so upali, da gre le za trenutno muhavost, a kasneje so sprevideli, da jemlje Kristina vso zadevo bolj resno. Mislili so, da bi jo zakon spametoval, toda Kristina na to še mislila ni. «Ne morete me prisiliti, da se poročim. Lahko bi rodila samo spačke. Zato se raje odpovem kraljestvu in si izberem dobrega naslednika.« Sklicala je vse svoje ministre in jim povedala, da se namerava odpovedati kraljevemu prestolu. Nič ni pomagalo, da so jo prosili, naj ostane in naj jim še nadalje vlada. Kristina je ostala neizprosna. 16. junija 1654 je zadnjič oblekla kraljevski plašč in okronala svojega naslednika, bratranca Karla Gustava. Oblečena v navadno obleko je zapustila kraljevo palačo. Vest o abdikaciji »e je takoj raznesla po vsej Evropi. «Hotel bi videti to kraljico, ki sama zapušča kraljevi prestol, medtem ko se mi borimo vse življenje, da bi si ga priborili.* Tako je njeno dejanje komentiral princ Conde, ko je izvedel za to zadevo. Vsi so se spraševali, zakaj je to storila. Nihče pa ni našel pravega odgovora. Sele danes so prišli zgodovinarji in znanstveniki do spoznanja, da jo je njena spolna neuravnovešenost pripeljala do tega koraka, ker je sama čutila, da ne more v takem stanju dobro vladati. Zato so zgodovinarji mnenja, da bi jo pravilen kirurški poseg brez dvoma ozdravil ter da bi bila kraljica Kristina po tem dobra kraljica.
Ko je Kristina zapuščala Švedsko, jo je hotel novi kralj pridržati, s tem, da ji je ponudil svojo roko. Toda Kristina je tudi to ponudbo odbila. Sele ko je že odpotovala, so Švedi izvedeli, da si je izgovorila letno podporo v znesku 250.000 dolarjev, kar je pomenilo 20 odstotkov vseh državnih dohodkov, ter da je odnesla s seboj skoraj vse umetnine in dragulje, ki so pripadali švedskemu kraljestvu. Z 28 leti je
bila Kristina zopet popolnoma svobodna. Po postavi je bila majhna, z velikim nosom ter je skrivala svojo grdoto z nemogočimi lasuljami in oblekami. Niti puder, niti šminke niso mogle prikriti, da ji je začela poganjati gosta brada. Kljub temu, da ni skušala nikoli prikriti svojih moških nagnjenj, si je vendarle izbrala vrsto ljubimcev. Končno se je odločila še za drug korak; sklenila je,-da se odpove lute-ranstvu ter da postane katoličanka.
Papež Aleksander VIL je bil Kristini ob njenem prihodu v Rim zelo naklonjem ter jo je sprejel z vsemi častmi, ki pripadajo kraljici. Toda kmalu je sprevidel, da je napravil veliko napako, V palači, ki ji jo je določil za bivališče, so se iz
dneva v dan vrstile orgije in popivanja in kmalu je njen dom zaslovel po škandalih, o katerih so govorili na vseh evropskih dvorih. Njena največja prijatelja sta postala grofa Sentinelli in Monaldeschi, ki sta bila v bistvu le velika sleparja in goljufa. V tem času se je Kristina blazno zaljubila v lepega kardinala Decia Azzo-lina, ki je postal njen ljubimec. Papež je bil ogorčen ter jo je prepričal, naj zapusti Rim in odide v Francijo. Tedaj je v Franciji vladal Louis XIV., njegov glavni minister pa je bil grof Mazarino. Francoski dvor je Kristino sprejel zelo vljudno, toda kmalu je to svojo vljudnost močno obžaloval. Kristina tudi v Parizu ni spremenila
(Nadaljevanje na 5. strani.)
Švedska kraljica Kristina na konju
miiimiiniiiiiiiiimmiimiimminiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiini,
iiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiimiiiiiiiiimimMiiiiiiiminiiiiimimmHiiimimiHiHtiii,
lit
DA UDA	*
livnlvztu*bt
Dalida
Dalida, ali Jolanda Gi-gliotti, je verjetno najbolj popularna pevka lahke glasbe v Evropi Pred petimi leti pa je bila neznano dekle, ki je prišla iz Kaira v Pariz, da bi našla srečo v filmskem svetu. Imela je malo upanja, ker je nekaj časa prej nastopala v zelo majhni vlogi v filmu, ki ga je režiral v Egiptu De Gastyne. Prišla je v Pariz in je upala, da ji bo De Gastyne odpri pot v filmski svet. Toda čakala je zaman in je skoraj že obupala. Nekega večera jo je De Gastynova žena vprašala, kako se piše, pa je rekla «Dalida». To ime si je namreč izbrala v pričakovanju, da bo zaslovela kot filmska igralka, a si ni mogla niti sanjati, da bo pod tem imenom zaslovela kot pevka lahke glasbe. Ko je že obupala in se
OP
Veljaven od 9. do 15. aprila
OVEN (od 21. 3. do 20. 4.) Z
drago osebo se-boste pobotali in razčistili neko zelo važno zadevo. Tako boste preprečili	nadaljnje govorice
in klevete nevoščljivih jezikov.	V poklicnem delu
boste premagali težave in dosegli lep uspeh.
LEV (od 23. 7.
do 22. 8.) Z drago osebo se boste dobro razumeli. Nobenega oblaka na obzorju. Pred važno odločitvijo pa morate dobro premisliti. V poklicnem delu ohranite mirne živce, da boste lahko popravili napako, ki ste jo napravili. Obisk.
BIK (od 21. 4.
do 20 5.) Srečali se boste z o-sebo, ki je že delj časa niste videli. Vaše srce bo vztrepetalo. Dobili boste prijetno novico od drage osebe. V poklicnem delu nobene spremembe, v finančnih poslih pa bodite zelo previdni.
DEVICA (od 23. S. do 22.	9.)
Doba velikega pričakovanja in u-panja. Z drago osebo se boste dobro razumeli in preživeli nekaj srečnih trenutkov. V poklicnem delu boste utrdili svoj položaj, čeprav bi vam nekdo rad škodoval. Izlet in pismo.
DVOJČKA (od 21. 5. do 22. 6.
Ljubosumnost je | zelo škodljiva. To si dobro zapomnite, sicer si boste pokvarili lepe trenutke. Lahko se boste prepričali, da draga oseba zasluži vse vaše zaupanje. Bodite previdni z nekimi neiskrenimi «prijatelji*.
TEHTNICA (od 23. 9. do	23. 10.) Z
drago	osebo mo-
P’ ] rate biti bolj u-videvni in popustljivi. V poklicnem delu boste premagali	težave, ki	so prehodnega	značaja.	Nudila se
vam bo lepa priložnost za prijetno razvedrilo in zabavo. Nepričakovan obisk.
STRELEC (od
23. 11 do 20. 12.)
V ljubezenskih zadevah boste morali nekaj odločiti, da ne bo prepozno in da boste preprečili neprijetne posledice. Načrtno se lotite dela, da se vam ne ho nakopičilo. Prijetno presenečenje in obisk. Priložnost za lep izlet. Pismo in darilo.
KOZOROG (od 21. 12. do 20. 1.) Polagoma se bo zjasnilo in bo zasijalo sonce, ker boste našli novo pot. Spoznali boste, da boste lahko srečni z neko drugo osebo. Tako je pač. Tudi v ljubezni ni nič večnega, V poklicnem delu nobenih težav. Pismo.
VODNAR (od
A.
's.
RAK (od 23.
6. do 22. 7.) Srčne zadeve se do-1 bro razvijajo, Z ■ drago osebo boste napravili načrte za prihodnje mesece. Malo še potrpite, pa boste uredili tudi gmotne zadeve in izboljšali svoje finance. V poklicnem delu boste naleteli na težave.
ŠKORPIJON (od 24. 10. do 22. 11.)
V srčnih zadevah sledite glasu svojega srca; otresti pa se morate sebičnih nagonov. V poklicnem delu vam bodo zvezde naklonjene. Iskreni prijatelji vam bodo pomagali, da boste premagali neke ovire. Poslovno potovanje.
bro premislite in poslušajte nasvete staršev, da se ne boste pozneje kesali.	Y poklicnem delu
boste	morali spremeniti
neki svoj načrt. Uspeh zagotovljen.
R 1 B 1 (od 20. 2. do 20. 3.) Zvezde so vam naklonjene v srčnih zadevah. Ne bodite ljubosumni. Preživeli boste lepe urice z osebo, ki vas že dolgo časa ima rada in vam je to tudi dokazala. V poklicnem delu lepo zadoščenje. Izlet.
pripravljala na vrnitev v Kairo, se je prijavila za nastop mladih pevcev v gledališču 01ympia. Pri tem ji je pomagal učitelj petja Bergere, ki jo je med njenim bivanjem v Parizu u-čil petja. Audiciji v omenjenem gledališču so prisostvovali samo podjetniki in kritiki med katerimi je bil tudi Lucien Morisse.
Po avdiciji sta prišla k njej Lucien Morisse in Ed-dy Barclay, ki sta jo vprašala, če je že vezana s kakšno pogodbo. Morisse jo je povabil na sedež radijske postaje Evropa štev. I. čakal jo je dva dni, ko pa je prišla, je kar obstal, ker je bila oblečena popolnoma brez okusa. Svetoval ji je, kako naj se oblači; od tistega dne pa se je začela njena pot od uspeha do uspeha.
Morisse je znani glasbeni kritik in vodi glasbeni program omenjene radijske postaje, ki je neodvisna in tekmuje s francoskim nacionalnim programom, ne da bi za to terjala najmanjše radijske pristojbine. Vzdržuje se samo z reklamo. Lucien lahko «ustvari» ali" «uničb mite. Tako je ustvaril tudi Da-lido, ob koncu tega meseca pa se bosta Lucien in Dalida poročila- Lucien in Barclay, ki sta prišla na avdicijo, sta se skraja dolgočasila in sta odšla v bar blizu gledališča, da bi nekaj spila. V baru je bila tedaj tudi Dalida, ki se je hotela opogumiti za nastop. Lucien jo je opazil, ko je šla mimo pjega in si ni mislil, da jo bo spet videl čez dobro uro v gledališču. Všeč mu je bila že na prvi pogled, ko jo je slišal, je bil ves navdušen, nikakor pa si ni mislil, da je srečal svojo drugo ženo. To se je dogajalo v aprilu leta 1956. Poročila bi se že prej, toda šele pred kratkim je Lucien dosegel ločitev od svoje prve žene. Najprej sta sklenila, da se bosta poročila prve dni aprila, toda odložiti sta morala datum, ker jima je šef pa-
Morisse
ne bi mogel zagotoviti za tisti dan varnostne službe, ker je bila vsa policija mobilizirana za de Gaulla.
Lansko poletje se je zdelo, da se je skrhala njuna ljubezen. Dalida jfe bila nekaj tednov na počitnicah v Italiji in so se razširile govorice, da se je zaljubila v nekega italijanskega industrij ca. Lucien je bil nervozen, ker so bili telefonski pogovori vedno bolj redki, pa je uporabil zvijačo. Nenadoma je prekinil oddajo Dalidinih pesmi po radiu. Namesto njenih plošč so nekaj dni vrteli ploščč Glorie Lasso. Dalida je seveda to takoj zapazila in razumela. Nenadoma je zapustila italijansko obalo in se vrnila v Pariz. Nekaj dni se nista videla, pa je pomagal neki prijatelj, da sta se spet srečala. Skraja se skoraj nista hotela pogledati, nato pa nista mogla več vzdržati. Malo sta se pokarala, pa objela in se dogovorila za poroko.
Ko jo je Morisse spoznal je bila še neznano dekle Pod njegovim vodstvom je dosegla uspeh in zaslovela. Za doto mu bo prinesla
riške policije sporočil, da več kot pol milijarde lir.
3*9t»9t»9*W4tt*9!*4t»4r#9t*4t»4f*4t»9t*9tW9t»4tltHCI*4a*4l*-4tt*
GRAFOLOG ODGOVARJA
*
t
POMLAD:	Vaše	psihično	stanje	je	pogostokrat	^
jfjt vznemirjeno. Večkrat je temu vzrok dejstvo, da včasih ŠS mislite eno, delate pa drugo. Postanite bolj dosledni. jC Vsak razgovor, kateri se tiče Vašega napredka, naj se ( S vam zdi pomemben' Pri nasprotujočih si rezultatih pri * delu ohranite mirno kri in morebitni poraz ne obešajte J na veliki zvon kot krivdo drugih. V tednu si določite J dan, ko boste v miru prerešatali nedavno opravljeno
| delo in si postavili smernice za bližnjo bodočnost. Mot-
----- ...	J--------------------    UUI.IIJU	UUUUVI1USI,	mul*	j
nje v organskem delovanju telesa naj ne povzroče po- $ plaha, nimajo namreč resne osnove, ampak so živčnega A
izvora.	v
91* 9t* m 91*91* 9i*9S*9t* 9!»	9t*9t*9t»9t*4t*9t*9S*
Beg iz S. Angeli
Graščak je leto za letom podlegal boleznim, ki so ga spravljale popolnoma iz uma. Kadar se ga je lotevala bolezen, je začel govoriti mnogo in tjavendan. Njegovo razpoloženje je bilo vsako leto drugačno: nekoč se mu je dozdevalo, da je vrč za olje; drugič je mislil, da je žaba, zato je po žabje skakal; spet drugič se je imel za mrliča in treba ga je bilo pokopati. Tako se je njegovo razpoloženje spreminjalo iz leta v leto. Zdaj pa se mu je zdelo, da je netopir; zato je na sprehodu vreščal prav tako kot netopirji in krilil z rokami ter sukal telo, kakor bi hotel leteti po zraku. Zdravniki, ki so to opazili, in njegovi stari služabniki so mu v vsem skušali ugoditi. Ker se jim je zdelo, da me je graščak rad poslušal, so od casa do časa prihajali pome in me vodili k njemu. Nesrečnik me je včasih zadržal po štiri ali pet ur, in v tem času se nisem nikdar nehal z njim razgovarjati. Pridržal me je na kosilu in me posedel sebi nasproti. Neprestano je govoril ali pa me poslušal. Med klepetanjem sem imenitno jedel. On pa ni jedel in ni počival. Utrudil me je do onemoglosti. Gledal sem ga v obraz in opazil, da je njegov pogled poln strahu. Z enim očesom je gledal v to, z drugim pa v nasprotno smer. Vprašal me je, ali sem kdaj mislil na letenje. Odgovoril sem, da sem se lotil že vseh stvari, tudi tistih, ki se ljudem zde najtežje. Zato bi prav gotovo lahko letel, ker mi je Bog dal telo, zelo pripravno za tekanje in skakanje. Zares bi se lahko lotil letanja, ker bi si z lastnimi rokami pripravil v ta namen posebno orodje. Vprašal me je, kako mislim to napraviti. Povedal sem mu, da je od vseh živali, ki letijo po zraku, možno posnemati le netopirja. Kadar je bedni graščak slišal imenovati netopirja, ki mu je prav to leto rojit po možganih, je divje zatulil: «Res je, res je; to je res, to je res.'* Obrnil se je nato k meni in mi rekel; «Benvenuto, ali bi tj zares letel po zraku, če bi ti dal na razpolago vse udobnosti, ki bi jih v ta namen potreboval?« Odvrnil sem mu, da bi se upal leteti do mestnega okraja Prati s parom kril, ki bi si jih napravil iz	povoščenega	reimskega	platna.
Tedaj je	graščak	rekel:	eTudi jaz	bi si to
upal, ker	pa mi	je papež ukazal,	naj pazim nate	kot na	lastne	oči, ti moram po-
vedati, da si premeten zlodej in da bi mi prav gotovo pobegnil. Zato te bom dal zapreti s sto ključi, da mi ne utečeš».
lenuha, zgrabil bom za vajin
pripravil neprijetno Presenečenj^
ta, da sta vredna dotikati se ."'“‘^0 Ije? Ne bojim se za	^ r
prepričan, da bom vaju ubil. ^ stita pri miru z mojo nesrečo 1 ter mi ne povzročajta še vetji ^r. tistih, ki jih zdaj občutim<f$
kažem, česa sem zmožen, če j«	-
obup.» Bozza in Pedignone j „|J
ročala graščaku, ki je ukazal - _ dar ne približata moji postelji- ji* jata k meni brez mečev jn jj t' postopata čim prijazneje. Ko ! način zavaroval posteljo, se mi ^ji
da sem vse dosegel, ker ja bi JjjD devi najbolj važno. Nekega * ^ večera, je bil graščak telo * “ ^jt, žen. Morila ga je nenehna f' jjlij je netopir, in to je venomer V° iabnikom je zabičeval, naj wu da bi Benvenuto odletel iz
da bi Benvenuto oaietei » -_ da ga zasleduje. Rekel je: 11 dela, da je netopir, jaz pa sem cjrj|A
pir. Ker so ga zaupali moje™“
ivror>-n vtif o tnoni- o+arnnn C1& “ .-t id
prepustite meni; strogo ga
Več noči je tako norel in U’TU{
žabnike. Jaz sem vse to izve'
iel v *
načine, v glavnem mi je °. ®|^J| ttij
že omenjeni paznik, ki me je ■- 0 Tega prazničnega večera ^ ^ odločil za beg. Najprej sem “
H
obrnil z molitvijo do Boso 0 S II
nuj k/
Njegovo nebeško veličanstvo, f1g#^ ^ je in mi pomaga pri tako h	(l
nju. Nato sem se oprijel de:lfl ##f položljivim orodjem in delal #(J (Ut uri pred zoro sem z veliko nil z vrat nasadila. Kljub ^1 sem mogel odpreti, ker me )e čavnica. Zato sem moral ^0TT1' sj, no sem vrata odprl. Naložil se ki so bili oviti kot predivo ,j M . lesa, stopil ven in se napo*1 rj ščem na stolpu. Zagledal $e s;tiPg opeki in z lahkoto skočil na^
sem bel jopič, bele nogavice	j
,	,	_	7. 1 9 O U' Jll r
nje, v katere sem vtaknil ze ^ dalo. Zgrabil sem za ko^ec^ ^
sov in ga pritrdil na je kot nalašč molela za štiri _ Pas sem položil nanjo kot ko sem pritrdil pas, sem pr0. ptS^k spod Bog, pomagaj mi, ker 1
-t--—	e-"■	.	0	l/s-	-I'
moji strani’ kakor sam “	?
si sam pomagam iz stiske.» spuščal dol in se Pridr^eva $eC
i
Tedaj sem začel misliti, kako bi se mogel rešiti. Brž ko so me zaprli v celico, sem si jo začel ogledovati. Možno je bilo, da bi iz nje pobegnil. Začel sem misliti, kako bi se lahko spustil dol po zelo visokem stolpu. Povedal sem vam že, da sem svoje nove rjuhe razrezal na dolge pasove, ki sem jih nato sešil skupaj. Pregledoval sem jih, da bi izračunal koliko bi jih potreboval za beg. Ko sem presodil, koliko blaga bi mi bilo v ta namen zadosti, sem si ga pripravil. Našel sem klešče, ki sem jih bil vzel nekemu grajskemu pazniku. Ta je bil dodeljen sodom in cisternam; poleg tega se je bacil z mizarstvom. Ker je imel več parov klešč, med katerimi je bil tudi par zelo velikih, sem mu jih vzel in skril v slamnjačo, trdno prepričan, da mi bodo koristile. Ko je nastopil čas, da se jih poslužim, sem začel puliti žeblje, ki so bili zabiti v nasadilih, ker so bila vrata dvojna, so bile zakovice slabo vidne. Zelo sem se utrudil, ko sem skušal izdreti žebelj, a končno mi je le uspelo. Ko sem izdrl prvega, sem začel premišljevati, kako naj s tem delom nadaljujem, da ne bi ječarji kaj opazili. Brž sem si z zarjavelimi železnimi opilki pripravil nekaj voska, ki je bil enake barve kor barva žebljev, ki sem jih že izdrl. Tako sem začel pazljivo delati voščene žeblje, ki sem jih sproti nameščal v nasadila na vratih. Kolikor žebljev sem izpulil iz vrat, toliko voščenih sem vtaknil na njihovo mesto v nasadila.
V nasadilih sem pustil spodaj in zgoraj samo par žebljev, ki sem jih najprej izdrl, nato pa odsekane spet nalahno vtaknil na prejšnje mesto, da so držali nasadila na vratih. Vse to sem delal v velikih težavah, ker je graščak vsako noč sanjal, da sem mu zbežal; zato so me po njegovem nalogu prišli vsako uro nadzorovat v celico. Nadzoroval me je nekdo, ki je bil dejansko pravi birič. Ime mu je bilo Bozza. Vedno ga je spremljal tovariš po imenu Giovanni in z vzdevkom Pedignone. Ta je bil vojak, medtem ko je bil Bozza graščakov služabnik. Giovanni me je med obiskom stalno zmerjal. Bil je doma iz okolice Prat a. V Pratu je bil v službi pri nekem lekarnarju. Vsak večer je pazljivo pregledal nasadila na vratih m sploh vso celico. Pravil sem mu: «Dobro vse preglejte, ker hočem zbežati za vsako ceno.* Zaradi teh besed je nastalo med nama veliko sovraštvo. Zato sem skrbno skrival v slamnjačo vse svoje orodje, to se pravi klešče, veliko bodalo in druge take reči.
V slamnjači so bili skriti tudi pasovi, ki sem si jih napravil iz rjuh. Takoj ob zori sem sam pometel celico. Ze po naravi sem zelo snažen, toda tedaj sem nadvse ljubil čistočo. Ko sem celico pometal, sem si postlal posteljo in jo okrasil s cvetjem, ki mi ga je vsako jutro prinašal nek puzmk. Ta je skrbel za cisterne in sode in se poleg tega bavil tudi z mizarstvom. Njemu sem ukradel klešče, s katerimi sem izpulil žeblje iz nasadil na vratih. Kadar sta prišla Bozza in Pedignone, sem ju prosil samo to, naj se nikar ne približata moji postelji, da je ne umažeta in razdeneta. Ker sta se pa meni v posmeh včasih le dotaknila postelje, sem jima grozil: «Umazana
pil sem na tla. Ni sijal
vendar je bilo lepo svetlo. Ko
sei»’
. (Ca'w"J tt šel na tleh, sem pogledal iz
sem se tako drzno spusti! c ^ jtjj sem odšel, prepričan, da	^c ^
To pa ni bito res, ker je staviti na tej strani dve te0 jjol« hlev 1,1
ki sta mu služila za
tetv
«i«’
•f
Od zunaj so bila vrata na ‘v jjl*11 jj r prta z debelimi ključavnica^ ■	J
užalostilo. ker nisem mogel , - j« -
užalostilo, ker nisem mogei ^
Medtem ko sem stopal gor ,nn0go °[ti
na nezgodo, sem zadel t («!**J
O
zid>
drog, ki je ležal pod sten0'j£ ga dvignil in postavil ob 21 ’?j(j i>* i. splezal vrh zida. Ker je ■-/	”
ošiljen, nisem imel moči,	^
-tegnil za sabo; zato sem	^egt	^
vežem nanj kos	pasu z .	.	negt	* f
ker sem prvega pustil prit?) skem stolpu. Vzel sem tore ^ Jf ga privezal na vrh droga dol po zidu. To	me je sta	zCn	j
ra in me je zelo	utrudilo.	^	.
si do krvi odrgnil roke.
čil in izpral roke z lastnim	p
se mi moči vrnile, sem se ’ pr«*1'c zidje nad mestnim predelo j ^ ki f „rtt
žil sem vreteno s pasovi, *■■ ^ pi pritrditi na zobčasti nadzi
kot sem napravil na zQoTn^0ve<
ja. Ko sem torej odložil P^S° je ^ j tel na stražo. Kazalo je, j{o
splaval po vodi. Ker
nje, sem se pripravljal, da .n0sl, zarja. Ta je opazil mojo o	v f	«
stopal proti njemu z boda	je
se je začel umikati. Ker se jS sem že na tleh, zaradi deS . pl j popustile, da bi odskočit,
roke trudne zaradi P . s 1
bile
ra, sem padel in zadel ob^	| Hi
Ležal sem v nezavesti kak°
kolikor sem lahko presodil-> daniti, me je jutranja^ spe< jj'
veje pred sončnim vzhodoi ,‘	'l
k sebi, vendar je bil m0’ sertl den; zdelo se m.i je, da pgjag0 »
' ji se*'J.
in da se mučim
da
v vicah-
se tni vrnilo moči. OpB2lljg sP^Ji
že zunaj grada. Takoj sem ^ -ga, kar sem napravil. Ker^ S^
tilniku začutil pred zlom0”1 g
alavo 1 jel*.
se najprej prijel za g— ,flr umazal roke s krvjo, ve ^eVar1,K vil, da rana na glavi sem hotel vstati, sem se 2 ^
d Vv' fi^i
nopo zlomljeno tri prste ria ^ jt* ((
me m prestraštto. Vzel sem ^0gicl>,, dalo z nožnico. Ta je imf_ nje st
kroglica. Ker se kost ni — , tem mestu zlomila. OdvrO . „„ t.
ki znatne kroglice; zavolj0 fet
mil nogo. Na kost je n1,r.andlt’ /, up
z bodalom odrezal kos | kolikor sem mogel narav _
so
sem se splazil do vrat.
to sem skušal izkopati	.
ki se mi m zdel preveč	v(i.	J
•____________ ~AV'
je pod mojimi rokami "‘aJgZi O1	.
končno sem ga izruval. B	A
prišel na prosto.	Jt
IN
HhoWa
L
di Se in p i še :
odijOaJ^čič
K.VI6K.U
MR-CitoE
HVDlMAMA
SMEL
ZANESTI Nfi VA\Vi , ■JETNIK. VAMA ILUSELf
MIC. St ME ItoJ), p)ČXL! i-E STdSTl SE TC> VRVI WEZ STRPIMO!
IMEL JIH bOM CEL ČOS POD MOMO SVOJEGP ,MlTRAL|E2fl
- KOT Nfl UKfVZ. SO TIHOTAPCI PLANILI NA TV)A*>A JUNAKU . tW VNLL SL SL STRAŠEN PRETEP „
t J. r,
UMO ML ! ...iHEHtH VAM Sl NITI SPINjOLO BO VflSt OROŽJE K.DAJ ustrahovalo
m
OH.OjOJ
mSEN> WEEK-ENDr
M
- DOLGO STA SE JUNAŠKO BORILA A NAZORE STA MORALA PODLEČI.
NA POMOČ) MATEVŽE«. ...OH RESI ME'"
—_^-Tj (j VSI POLICISTI NO T£ jji/P INOICO, NEUNlMI -V./ 1 informacijo!-- vnh Z IH NI BILO NIT' \ A NOBOlfl HAIIAHiL
ADIJO ŽIVLJENJE.
gvl
<9
S
KaKHSKKKKMKaHKHHKKKMHaKaSHKHHHSHSSJSHKHHKHKKKHSraHSHKSSPHaKKHaHHKSKKSa.JKSJKKHa
Pred razpravo o letošnjem proračunu devinskonabrežinske občine
f> pravično obdavčenje prebivalstva Mujih podjetij, ki trgujejo v občini
Gospodarski položaj občine se je v zadnjem času popravil - Nekaj membnejših plačevalcev družinskega davka - Turistična sezona dobro
najpo-
obeta
S>ia6ji tVinsk0 ‘
•.J je	. °bčmskega
to^v°nko za finan-S> nor^kovie podal S obL°?10 o letoš-
;f.'Jw™vpSSS: seJ1 *
>tio nZa ]eto 1961 se \rr0azlikuje od C°	let.
■ h0Ve Don-l i nekate-a delu ki ^ v izred-£§ Prir?*, daJejo letoš-IW0u.nu. drugačno
k -^a nsr, razlika Pa je
<o i^atijk?k,Via občinske-'aPskn ? medtem K^UCevai « občinski l^?idevai llroraeun. ki
}CS£ftiJ?j».millJonov
'J
Hi
letoinirn’ Pa pred’
Ij, *nov liPr°račun le i, To rjf, lr pnmanjk-
Jjeob6i^kiZarldi teSa>
i\<k pr"aki odbor mne-itk Itiisariatevek vladne-
si>^l£ta za klitje
Ht? V(*ji od proračunu C °dobren d one§a> k*
Cnsko-nabrlansko let0-V.ie bila abrezinska obideta*-dnji vojni HfiSke „m zat0 so h letih ,prave y po-
„ favnl0tiie števil-
’-ib -a %b fga značaja.
Net? atd, a P°sve' "Ija- ■ ’
VU \r\ U' •
P°treSi}lgleni ter . .. Pa r*m* Vsa ta i, Mi ®aJ je šlo za so zaht	Prejš-
SSska hevala velika ■>siava himena ter
'e visokeehobčlnske
* S fi^ih ^ delovanje ^S itdVrtcev- “st.
K^°’ da s° se
Nv?koPod povečali. Sa i stainn Ugi strani Sole seVeda Paraščajo. z ohči tesnO po-delo
S pn >ska	je’	da
sv0iih uPrava na-K>» uib^°čeh tem
Sega ^iske nln izbo'j d0
i^h »»e® ie p°"
k.V tari P°ložaflm Sospo-
S ^Jih letih01’ 1,0 se 9k-««®'a*
se o-Predvsern
So! Preb? Je nekaj Pbi iotrebti?Valstva še ma j Potnoei. V «M?°dars?v brezPosel-
& £ ‘Sm sloni na bS Shdicn? katrn,>
bJ* h plede i ria kme-V* 2 0b7a?etijStVa
■da vl!.ovanjem
b°lj peša
— tudi živinoreja — kajti tudi kmečko prebivalstvo vse bolj teži k mestu, v industrijo-
Občinski odbor je posvetil in posveča posebno pozornost obdavčevanju, zlasti v zvezi z družinskim davkom. Odbor zastopa stališče, da je treba odpraviti majhna bremena, ki težijo revne ljudi in na novo pravično obdavčiti ljudi srednjih in višjih slojev. V smislu zadnjega sklepa je občinska uprava določila nekatere olajšave za kmete in delavce z nestalnim delom. Zaradi tega se je število plačevalcev družinskega davka v odnosu na prejšnja leta precej zmanjšalo, ni pa se zmanj-
šala obdavčljiva vsota. Tako je bilo na primer leta 1959	1940 davkoplačeval-
cev, leta 1960 1319, leto" pa jih je 1283. Kljub temu pa se je znesek zvišal od 3,780.127 v letu 1959 na 3,956.354 lir v tem letu. Letos je bilo oproščenih 70 davkoplačevalcev plačila družinskega davka, in sicer za skupno vsoto 124.000 lir, povečalo pa se je, oziroma na novo obremenilo 34 davkoplačevalcev za skupno vsoto 417.092 lir.
Glavni davkoplačevalci v devinsko - nabrežinski občini so: princ Della Torre e Tasso iz Devina (936.000 lir), Castelreggio iz Seslja-na (99.000 lir), G. Pizzul-Kamnolomi (91.580 lir),
BOLJUNEC
Iz naše vasi ni posebnih novic. Omenimo naj le nekaj želja, ki niso tako velike, da jih občinska uprava ne bi mogla vzeti v pretres in jih zadovoljivo rešiti. Mislimo namreč aa potrebo javne žarnice, in sicer od spomenika proti šoli na cesti, ki se obrne proti novim hišam. Tam je pot precej slaba in je zato žarnica nujno potrebna. Tudi nekaj klopi na Gorici bi bilo treba postaviti, zlasti v bližini avtobusne postaje.
Končno naj še omenimo za puščeno pot, ki vodi v Glinščico. Na več mestih je presekana s plazovi. To pot bi bilo treba zlasti iz turističnih razlogov redno vzdrževati ,tako da bi bila urejena vse do »Izvirka«.
NABREŽINA
Pred časom smo v vašem listu navedli cestne ovinke v naši vasi, ki so prometu nevarni in močno ogrožajo voznike. Rekli smo, da ni nobena vas tako bogata z ovinki kot naša in je spričo tega bilo že več manjših in hudih nesreč. Vemo, da se ceste ne dajo kar tako urediti in se z enim mahom prilagoditi novim prometnim zahtevam, ker je to zvezano z velikimi stroški. A ker motorna vozila razvijajo hkrati tudi veliko, večkrat tudi skrajno pretirano in zato toliko bolj nevarno brzino, bi morale cestne uprave s tem resno računati in si prizadevati, da najbolj nevarne ovinke po možnosti čim-prej urediti. Do tedaj pa naj bi ustrezna cestna uprava postavila odgovarjajoče cestne znake. To bi bilo nujno potrebno zlasti pred ovinkom
pri gostilni Kosma, kjer se je za velikonočne praznike pripetil resen karambol.
JEZERO
Iz naše vasi se že nekaj časa nismo oglasili. Novic sicer ni dosti, zato pa je prošenj in zahtev toliko več — čeprav so več ali manj vedno iste. Ze lani smo prosili občinsko upravo, da bi zasula kal v vasi, pa še nismo bili uslišani. Na obeh straneh ka-la je kup materiala, na sredi pa je mlaka vole, v ate-ri plavajo žabe in iz mlake že sedaj smrdi. Kaj pa bo šele poleti, ko do pritisnila vročina?
Pod našim naseljem je razgledni stolp in zlasti ob nedeljah pride k nam mnogo izletnikov. Seveda se ustavijo tudi v naselju, zlasti v gostilni in marsikdo izrazi začudenje, da je dopuščena taka nesnaga, kot je v kalu.
Ostale pritožbe se nanašajo na ceste. Ona iz Bazovice je še vedno prav obupna, medtem ko ono, ki vodi v Boršt, prav sedaj nekoliko popravljajo. Tudi nova pot iz Drage oziroma s ceste proti Dragi že kaže rebra in luknje in bi bilo treba zanjo poskrbeti, da ostane dobra, kot je bila takoj po izgradnji.
Končno naj še omenimo pot skozi vas, ki je zlasti v ovinku izredno slaba. 2eleli bi, da jo občina temeljito popravi.
PADRICE
■ Jtofe češnje na Jezeru
#"
um m
u
Pred nedavnim je Primorski dnevnik spet pisal o škodi, ki jo povzročajo tanki in druga vojaška vozila zlasti v okolici Trebč. Mi pa bi radi k temu dodali drugo škodo, in sicer ono, ki jo povzročajo tržaški izletniki.
Takoj naj poudarimo, da nimamo prav nič proti onim izletnikom, ki cenijo naravo in poznajo trud kmeta, ki skrbi za svoja polja, senožeti in gmajne. Razumljivo je, da si meščan, ki preživi ves teden med zidovi mesta, zaželi svežega zraka v prosti naravti in zato mu ne zamerimo, če zavozi s svojim avtom na gmajno in preživi nekaj uric v senci grmičevja. Toda takih je malo — mnogo več je onih, ki menijo, da lahko na travnikih počenjajo kar hočejo.
Taki izletniki so prava kuga za kmeta. Podirajo s trudom napravljene zidove, teptajo travo, trgajo cvetoče veje, kurijo ognje itd. — kot da bi bili oni gospodarji zemlje, na kateri so se slučajno ustavili. Zgodilo se je, da je kakšen kmet takega meščana opozoril na škodo, ki jo počenja, a je po navadi slabo naletel.
Zato mislimo, da je treba v tej zvezi kaj storiti. Morda bi bilo prav, ko bi oblasti preko časopisov in radia opozorile meščane, da čuvajo naravo in ne počenjajo kmetom škode, v nasprotnem primeru pa bi bilo treba seči po učinkovitejših ukrepih. Danes dobi človek zš vsako malenkost globo; če je potrebno, naj se naloži globa tudi takim nediscipliniranim meščanom, ki fiočejo razumeti, da pomeni travnik kmetu isto kot meščanu mesečna ali tedenska plača.
Pesonen J. Eino - papirnica (57-792 lir), Vladimir Kocman - Stivan (46-080 lir), Brtmo Tomasella iz Sesljana (32.016 lir), Son-zogno - kamnolomi (30.176 lir), dr. Josip Logar (27.306 lir), A. Pizzul-Kam-nolomi (26.000 lir), Mario Grilanc iz Nabrežine (28.080 lir) itd.
Občinska uprava vztraja pri novem določevanju davkov glede industrije in trgovanja raznih podjetij, ki na področju občine nimajo legalnega sedeža, a na področju občine delujejo. Pri tem pa so precejšnje težave, vendar bo občinska uprava vztrajala do konca.
Trošarina v letošnjem občinskem proračunu je predvidena na osnovi inkasa iz leta 1959. Turistična sezona v tem letu dobro obeta, zaradi česar obstaja u-panje, da se bodo na ta račun dohodki povečali.
Odpadel je davek na živino, toda država bo vrnila na ta način odpadli dohodek. Enako je tudi z zemljiškim davkom.
Odbornik Markovič je nato obrazložil še nekatere nove postavke v letošnjem proračunu, potem pa je še poudaril, da so bili izdatki omejeni le na najnujnej še potrebe, in sicer zato, da se ne bi povečal primanjkljaj, ki ga ne bi potem nihče kril.
Obvestilo živinorejcem
Samo dane« je še čas za vložitev prošnje za nakup govedi z državnim prispevkom. Te u-godnosti se lahko poslužijo živinorejci, ki imajo v hlevu tu-berkulczno ali brucelozno živino — pa jo hočejo zamenjati z zdravim govedom. Prošnje je treba predložiti Pokrajinskemu kmetijskemu nad-zorništvu v Ul. Ghega 6.
PRAPROT
Ludvik Gabrovec, gospodar že stare kmetije Sesljanknih, je v vsem svojem iivljenju dobro zastopal trdnega in zdravega Kraševca in nihče si ni mogel misliti, da nas bo že v svojem 65. letu tako nenadno zapustil. Nekaj tednov pred svojo smrtjo je, zadet od kapi, ležal v bolnišnici, od koder so ga pripeljali na dom, kjer je na veliko noč izdihnil. Med vojno je bil v Nemčiji na prisilnem delu, gospodarstvo je morala v oditi žena z dvema hčerkama. Od tam se je vrnil z gospodarskim načrtom, ki ga je kot napreden gospodar skušal praktično izvesti na svoji kmetiji. A povojne nove razmere mu tega niso dovoljevale in to predvsem zaradi iz-
gube sina v vojni, nato pa žene. Ko sta mu odpovedala zalet in volja, se je ukvarjal pretežno z gostilno, nato pa je svoje obširno premoženje odstopil svojima hčerkama. Bil je dovolj razgledan, narodno zaveden in družaben mož s svojim kmečkim ponosom. Imel je veliko prijateljev in znancev. To je pričala tudi izredno velika udeležba pri njegovem pogrebu na velikonočni ponedeljek, ko mu je nabrežinska godba igrala, domači pevci pa so mu ob hiši žalosti in ob grobu zapeli žalostinke. Njegov grob je pokrilo mnogo vencev tn cvetja. Miren mu počitek v večnem snu, preostalim naše sožalje!
BO TAC
Lepo vreme znova privablja izletnike v naš kot na koncu Glinščice. Mnogi pridejo peš, drugi pa z vozili. Ti pa se — kot je že običaj — zelo pritožujejo nad potjo, zlasti nad strmim delom. Slišali smo, da bodo delavci SELAD pot popravili. Želeli pa bi, da se ;o čimprej zgodi in da ne bo treba čakati še eno leto.
DRAČA
Pred časom — pravzaprav že pred leti — smo prvič prašili, da bi v naše naselje, ki je tako oddaljeno od prve večje vasi, napeljali telefon. 2al se do danes to še ni zgodilo, čeprav na županstvu vedno nekaj obljubljajo. Ali bomo morali še dolgo čakati?
Druga želja, ki bi jo radi izrazili, se nanaša na vaško čistočo. V tej zvezi smo govorili tudi z Gročanci, ki so — kar se tega tiče —- enakega mnenja kot mi. Gre pa za to: v vasi je precej živine, ki onesnaži poti, da ne govorimo o drugi nesnagi, ki se zbira na cestišču. To je sicer logična posledica kmečkega ustroja vasi, vendar je prav zaradi tega potrebno posvečati čistoči večjo pažnjo. V ta namen bi prosili, da Di vsaj vsake toliko časa osnažili poti v naši vasi in v Gročani
SEMPOLAJ
Na veliki petek je preminil 63-letni Ivan Gruden. S svojo odporno naravo se je nekaj let upiral zavratni bolezni, ki mu je preprečila mimo uživanje težko prislužene pokojnine. Kot kamnosek je delal v nabrežinskih, nekaj let tudi v argentinskih in nemških kamnolomih. Več let je imel gostilno ob cesti in si dosledno prizadeval, da goste
tiitiiimiiHniiiiiimiiiiiiiHiiitiiiiiimiiiiiiiiiiifimiiiittmiiiiiiiuiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiii
Ne zanemarimo borbe proti grozdni plesnobi
Kar smo lani delali na polju komaj v aprilu, smo letos lahko opravili v marcu. Tako je bilo tudi z naravo, ki je bila že močno pomladansko razpoložena že v marcu. Ce je bilo to izredno všeč izletnikom, je bilo tudi kmetom. Vendar so le-ti izkoriščali lepe dneve v bojazni pred slano, ki se s spremenljivim vremenom v tem času rada pojavi. Dočim je ta na Vipavskem, Goriškem in v Brdih povzročila na sadnem drevju ogromno škodo, je Krasu doslej še prizanesla.
Njivska in prva vinogradniška opravila so v glavnem končana in že za velikonočne praznike so se gospodarji lahko oddahnili. Seveda je ta oddih bolj moralnega značaja, oziroma v zadovoljstvo nad opravljenim delom, ki je potekalo veliko bolje, kot smo si mislili. Na daljši počitek pa ni računati, ker je opravil na pretek. Vinogradnik že vidi, kako se trtni poganjki naglo razvijajo in je na sončnih legah, predvsem pa ob obali, na zgodnjih sortah opaziti zarod. Lahko torej že mislimo na važno oziroma izredno važno vinogradniško o-pravilo, ki ga vinogradnik ne sme zanemariti. Ne samo zaradi tega, ker Spada to opravilo med prve ukrepe za dosego
čim boljše vinske letine. Nanje opozarjamo vsako leto in to storimo tudi s tem prispevkom. Mislimo namreč na žve-planje ali na prvo borbo proti grozdni plesni — oidiju. To je druga najbolj razširjenja bolezen vinske trte. Večkrat pa napravi več škode kot pe-ronospora. To se rado dogaja v sušnih letih, ker ni ta bolezen vezana na vlago kakor peronospora. Zadostuje zračna vlaga okrog 70 odst. brez dežja in najmanj lo stop. C, pa se bolezen že razvija, čeprav počasi.
Vinogradniki to bolezen dobro poznajo, a menda še premalo- To sodimo po tem, ker mnogi začno borbo proti njej prepozno. To je treba začeti preden se grozdna plesen pojavi, bolje rečeno; ko so poganjki dolgi 5 ali nekaj več cm in se že vidi zarod (to je že ponekod pri nekaterih sortah). Z dobro prašečim mehom za žveplanje je treba z dobro zmletim (ventiliranim) žveplom temeljito oprašiti poganjke in les. Ce še isti dan dežuje, je treba v prvem lepem vremenu ponovno žveplati. Po enem ali dveh sončnih dneh dež žvepla več ne spere Velja si dobro zapomniti, da je prvo žveplanje najvažnejše, ker zamori plesnobne glivice že v samen začetku,
vsestransko čimbolj zadovolji in jim postreže s pošteno kapljo. V zadnji svetovni vojni je v Tretjem rajhu tudi on preskusil tegobe prisilnega dela. Gospodarji so ga cenili kot izredno spretnega, natančnega m vestnega delavca, delavci pa kot dobrega stanovskega tovariša in discipliniranega pristaša borbe za delavske pravice, ki so ga grivice, pov-vzročene posameznikom ali delavski skupnosti, zelo bolele. Spričo tega je bil pri delavstvu, zlasti pri starejših, priljubljen. To smo mogli razbrati tudi pri pogrebni svečanosti, ko ga je razen številnih vaščanov spremilo na zadnji poti tudi mnogo njegovih sta■ novskih tovarišev iz sosednjih vasi. Naj mirno počiva v domači zemlji, ki jo je zelo ljubil, svojcem pa izrekamo naše sožalje.
KRIŽANKA
VODORAVNO. 1. sit česa, preobjeden, 9. ščebetati, 17. tako bodi; beseda iz molitve, 18. dirjam v galopu, 20. usad, 21. prevozno sredstvo, 23. podarjen, 25. turški fevdalec, 26. enota ploščinske mere, 27. krasen, zal, 29. svetovno znani geografski raziskovalec, po rodu Sved (Sven), 30. glavno mesto evropske države, 32. narečni kazalni zaimek, 33. najvidnejši predstavnik angleškega romantičnega pesništva, 35. vas pod Nanosom, 36. pomorski ropar, 37. znak za iridij, 39. gospodarsko poslopje na panonskem nižavju, 41. gospodinjska potrebščina, 42. del telesa, 43. še nerabljen, 45. lah-
koatletska panoga, 48. predlog, 49. neobut, 50. sladka pijača, 51. tuja označba za ZDA, 52. glasbni izraz, 53. stopnja med učencem in študentom, 54. skladatelj opere «Carmen», 56. gora na Kreti, 58. latinski veznik, 59. nedorasel človek, 61. mesec, 63. veznik, 64. zgodba, v kateri nastopajo živali, 65. poljska cvetlica, 67. povzročajoč neprijetne, 68. znak za aktinij, 70. dedna zasnova, 71. ometan, 73. pritok Visle, 74. razum, pamet, 75. vrsta topleka vetra, 77. lesena steklenica, 79. število, 80. tvorec prve ruske države z glavnim mestom v Kijevu, 82. agresiven, 84. krojaška potrebščina,
iiiuiiiiiiiumiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiniiiiiiiiiiiimfiitiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiimiiiiMiniiiuiiiimiiiiiiiiiiiiimiimiifiiuiiimiiiiiiiiiiiiiiii
Recepti za naše gospodinje
Na vrsti so juhe
Juhe pripravljamo z oljem na podoben način, kot z drugimi maščobami. Zadostuje manjša količina olja v primerjavi z mastjo ali surovim maslom. Za dobre juhe je važno, da vzamemo čim več zelenjave in jo pravilno pripravimo.
Ce je juha preredka, jo lahko zgostimo tako, da zakuhamo vanjo nariban krompir, malo drobtin ali zdroba, nekaj sesekljanih ovsenih kosmičev ali pa zgnetemo v skodelici žlico moke z žlico olja. Tako dobljeno mastno testo narežemo v juho. Olje prepreči, di bi se moka sprijela v kepice, obenem pa se ognemo prežganju, ki po naj-novejiih ugotovitvah ni najbolj priporočljivo.
Recepti veljajo za 4 do 5 oseb.
Močna zelenjavna juha
En četrt kg razne zelenjave (korenček, korenina peteršilja, zelena, por, cvet in listi cvetače, grah z luščma-mi), 3 krompirji, 1 drobna čebula, 3 žlice olja, sol, poper, 1 jajce, J žlica kisle smetane, zelen peteršilj; opečen kruh.
Zelenjavo in olupljen krompir dobro operemo. Čebulo, vso zelenjavo in krompir nato zrežemo in takoj prepražimo na olju, zalijemo z vrelo vodo in kuhamo do mehkega. Kuhano pretlačimo nastrgano vranico, hi-vremo in dodamo razžvrkljano jajce, smetano, sesekljan zelen peteršilj. Juho ponudimo z opečenimi kruhovimi kockami ali rezinicami.
Vranična juha
3 žlice olja, pol srednje debele čebule, S dkg ovsenih kosmičev, 15 dkg vranice, voda ali kostna alt zelenjavna juha, za noževo konico strtega česna; 1 jajce, nekoliko zelenega peteršilja.
Na olju prepražimo sesekljano čebulo, dodamo še sesekljane ovsene kosmiče in skupaj urno prepražimo, da čebula porumeni. Nato dodamo nestrgano vranico, hitro prepražimo in zalijemo z mrzlo vodo ali s kostno ali zelenjavno juho. Po okusu še solimo in začinimo s česnom. Jed še malo prevremo in obogatimo z razžvrkljanim jajcem in sesekljanim zelenim peteršiljem.
Krompirjeva juha
15 dkg mešane jušne zelenjave (korenček, peteršilj, zelena, grah, cvetača, kolera-bica), pest namočenih suhih gob, j žltce olja, 4 srednje debeli krompirji, en in pol l vode, poper, lovorov listič, sol, zelen peteršilj.
Zelenjavo dobro očistimo, operemo in na drobno razrežemo. V vodi ali mleku namočene in nato ožete gobe sesekljamo in vse skupaj z zelenjavo vred prepražimo na olju. Olupljen in na kocke zrezan krompir dodamo zelenjavi, prepražimo in zalijemo. Dodamo še začimbe, osolimo in kuhamo do mehkega. Končno jed izboljšamo s sesekljanim zelenim peteršiljem.
Jetrna juha
15 dkg zelenjave cvetača, korenček, zelena, peteršilj, kolerabica, grah), pol drobne čebule, 4 žlice olja, 6—8 dkg ovsenih kosmičev, 15
dkg telečjih jeter, košček limonine lupinice, ščepec majarona, sol, zelen peteršilj, 2 žlici kisle smetane.
Zelenjavo očistimo in na drobno zrežemo, grah zlušči-mo. Skupaj z na drobno zrezano čebulo jo prepražimo na olju. Ko čebula porumeni, potresemo vse skupaj z ovsenimi kosmiči ter urno prepražimo. Dodamo očiščena in zmleta jetra, jih prepražimo in zalijemo z zajemalko vode ali juhe. Dobro premešamo in dušimo približno 15 minut. Končno prilijemo še potrebno količino vode ah juhe, dodamo začimbe, solimo in prevremo. Tik pred serviranjem dodamo še sesekljan zelen peteršilj in smetano. Juha je zelo primerna za okrevajoče in otroke.
Ribja juha
I l in četrt vode, sol, čebula, 3 žlice olja, 1 peteršiljeva koreninica, lovorov list, poper, ščepec žafrana, 1 limonin krhelj, 30—35 dkg rib (slabše vrste), lahko tudi glave večjih rib, 2 žemlji, 2 jajci, 1 žlička sesesk-Ijunega peteršilja.
V vrelo slano vodo, ki smo ji dodali čebulo, olje, peteršiljevo koreninico in dišave, damo še očiščene ribe ali ribje glave. Kuhamo jih približno j|5 minut, glede na vrsto rib, iz katerih pripravljamo juho. Zemlji narežemo na tanke rezine, razdelimo jih na krožnike, polijemo z dobro razžvrkljani, ma jajcema in oblijemo z vročo precejeno juho. Potresemo še s sesekljanim zelenim peteršiljem.
Meso od kuhanih rib na drobno zrežemo in damo v juho.
Italijanska juha
30 dkg telečjih in govejih kosti (enaki količini), mešana zelenjava (pol rumenega korena, pol zelene, 1 por, 1 krompir, 1 zeljni list), 3 žlice olja, 1 drobna čebula, 1 žlica riža, 1 svež paradižnik, nekoliko parmezana.
Iz kosti skuhamo juho. Zelenjavo očistimo, jo dobro operemo in zrežemo na kocke, zeljni list in por zrežemo na tanke rezance, paradižnik na drobno sesek-ljamo. Nato na olju prepražimo na drobno zrezano čebulo in pripravljeno zelenjavo razen paradižnika. Prepraženo zelenjavo zalijemo z juho, zakuhamo riž; ko je skoraj kuhan, dodamo pora-dižnik z naribanim sirom.
Jetrnj vlivanci
I jajce, 2 žlici olja, 2 žlici mleka, 5 dkg zmletih telečjih ali govejih jeter, 2 žlici sesekljanih ovsenih kosmičev, 1 žlica bele ostre moke, česen, sol, poper, kostna ali zelenjavna juha.
V lončku Stepemo jajce, dodamo olje, mleko, zmleta jetra, kosmiče, moko in strt česen. Solimo, popramo in dobro premešamo. Ce je zmes pregosta, dodamo še nekoliko mleka. Testo mora biti srednje gosto. Počiva naj 15 minut, da se kosmiči napojijo. Nato testo ponovno premešamo in ga počasi vlivamo v vrelo kostno ali zelenjavno juho. Vlivanci naj vro počasi, da se ne razkuhajo.
Biskvitne ploščice
2 rumenjaka, 3 dkg olja, 1 žlica mleka, sol, sneg iz dveh beljakov, 7 dkg moke, žlica sesekljanega drobnjaka, olje za pekač.
Rumenjaka penasto vmešamo z oljem in mlekom. Zmes nato osolimo, dodamo sneg iz beljakov in z njim vred rahlo vmešamo še moko in sesekljan drobnjak. Na z oljem namazan pekač de-nesto testo za prst na visoko in ga lepo rumeno zape-iema ,y sgedajp, .vroči pečici. Pečen biskvit zrežemo na kvadratne ploščice in jih serviramo z mesno ali zelenjavno juho.
ftpfcis
Pot na Jezero je treba nujno popraviti
85. imam namen, hočem, 86. zelo visoka ženska.
NAVPIČNO; 1. pristanišče na Peloponezu, prizorišče slovite pomorske bitke, 2. rimski bog ljubezni, 3. spoj, povezava, 4. števnik, 5. vas pod Krimom, 6. saje, 7. muslimanski bog, 8. bedak, duševni bolnik, 9. označba za človeka, ki ne hodi uniformiran, 10. črn ptič, 11. zgoden, 12. kratica za enoto dolžinske mere, 13. na tem mestu, 14. okrajšano žensko ime, 15. država v Afriki, 16. reka v Burmi,
19. sličen, 22. brez veselja, 24. pristanišče v Grčiji, 27. francosko - belgijska reka, 28. prepirljiv, napadalen (v besedah), nasprotovalen, 30. nosorog, 31. angleško ime, 34. nataknjen, 36. podregam, 38. človek samo-dej, avtomat, 40. vrsta smole, 41. poskušam ujeti, 42. oblastvene pisarne, 44. domača žival, 46. zraven, 47. stikališče dveh ploskev, 48. domače živali, 52. zvočna naprava, 53. število, 55. pol; kurz, 57. krvna bolezen, 59. švedsko moško ime, 60. židovsko moško ime, 62. cenen, 65. sem prisiljen, 66. slaboten, 69. vsa, 71. otroški naziv za očeta, 72. mladič domače živali, 74. čar, 76. brez besed, 77. otroški strah, 78. še nepoškodovan, 79. rastlinska bodica, 81. nota, 82. znak za natrij, 83. stavčna nikalnica, 84. tretja in druga črka besede pod 65. vodoravno.
REŠITEV KRIŽANKE
IZ PREJŠNJE ŠTEVILKE
VODORAVNO: 2. stratosfera, 12. Ban tu, 17. ak, IS. cevar,
20. rodno, 22.	Berg, 23.	zob,
25. zakaj, 27. litij, 29. vol, 30. brez, 32. roten, 34. model, 36. pa, 37.	radar,	39.	Jazon,	41.
ničen, 43. zlatar, 45. Reval, 47. j arine, 49. kemik, 51. Nemec, 53. rokav, 54. ah, 56. Ma-bel, 58. cepec, 60. Sava, 61. nos, 63. teman, 65. nakit, 67. ral, 68.	emir,	70.	zapor,	72.
Kimon,	74. le,	75.	cekar,	77.
ličen, 79. nekod, 81. rakar, 83. sedam, 85. tavam, 88. mezeg, 90. nekaj, 92. jaoen, 94. Ra, 96. Timor, 98. kolut, 100. riti, 101. zgraditev, 102. posegamal.
NAVPIČNO: 1. razbrzdanec, 3. Tc, 4. rez, 5. Avar, 6. takoj, 7. oratar, 8. Fr., 9. Eol, 10. rdim, 11. Anton, 13. ab, 14. nov, 15. trop, 16. uglaševalec, 18. koral, 21. oidij, 24. bedak,
26. jezen, 28. ječar, 31. zatem, 33. novec, 35. Leros, 38. ra-mat, 40. namen, 42. nikar, 44. ribez, 46. lepak, 48. naval, 50. Kemal, 52. cekin, 55. Homer, 57. lapis, 59. cimet, 62. sikam, 64. nočen, 66. Tokaj, 69. raketa, 71. redek, 73. Novara, 76. razid, 78. nakop, 80. davim, 82 remi, 84. malo, 86. Meta, 87. brz, 89. Got, 91. jus, 53. Nil, 95. Ag, 97. re, 99. te.
  ...
Moški ali ženska?
(Nadaljevanje s 4. strani)
svojega življenja. Tako so jo zopet odpravili v Italijo. Ker se ni mogla vrniti v Rim, je šla v Pesaro. Od tam se je zopet preselila v Pariz. Z razsipnim življenjem je zapravila skoraj vse premoženje. Spoznala je, da jo njena prijatelja Sentinelli in Mo-naldeschi izkoriščata in varata. Hotela pa je preizkusiti, kdo izmed njiju je bolj podel. Monaldeschi ji je šel na limanice. Napisal je pismo v imenu Sentinellija, v katerem je razkrival neko zaroto proti njej. Kristina je dobro vedela, da je pismo napisal Monaldeschi, zato ga je vprašala: «Kakšno kazen zasluži po vašem tisti, ki je to pismo napisal?« «Smrt, vaša visokost,« ji je odgovoril Monaldeschi, prepričan, da se je s tem rešil Sentinellija. «Ne pozabite teh besed, markiz,« mu je odgovorila Kristina. »Prisegam vam, da bom poslušala vaš nasvet.»
Nekaj tednov kasneje je Kristina poklicala k sebi Mo-naldeschija. Pri njej so ga že čakali krvniki in duhovnik, ki naj bi ga spovedal. Zaman se je Monaldeschi upiral in jo prosil milosti. Kristina ga je dala ubiti. In če danes se poznajo v Fontai-nebleauskem gradu krvavi madeži; ki jih niti čas ni izbrisal,
Francoski dvor se je strašno zgražal nad tem zločinom. Kristina pa ni pokazala nobenega kesanja. Vendar je morala zopet zapustiti Francijo in se vrniti v Rim. Hotela je postati kraljica Neaplja in kraljica Poljske. Toda oboje ji je spodletelo. Vinila se je na Švedsko, kjer pa so jo zelo hladno sprejeli. In tako se je zopet vrnila v Rim, kjer pa ni uživala več nobene naklonjenosti. Tudi kardinal Azzolino jo je zapustil, češ, da se je hotel spokoriti. Ko je Kristina zvedela, da je bila to samo laž, ter da si je Azzolino izbral lepšo in mlajšo ljubimko, mu je pisala:	»Ker vam vera
brani, da bi bil še moj 'ju-bimec, vas razrešujem dolžnosti, da bi bil moj služabnik, Brez dvoma obiskujete vašo novo ljubimko samo zato, da bi jo spreobrnili!« Da bi se nad njim maščevala, ga je imenovala za svojega dediča. Sele po njeni smrti, ko so ga napadli številni upniki, je spoznal to njeno maščevanje.
Na starost se je zopet predala umetnosti in se odrek a politiki. Umrla je, ko ji je bilo 63 let ter je pokopa.ia v cerkvi sv. Petra v Rimu. Njena smrt ni nikogar uža-lostila ter so jo vsi celo z zadovoljstvom pozdravili.
Vreme včeraj: najv-išja tempera-tura 20, najnižja 12,4, ob 19. u-ri 18.2, zračni tlak 1014.3, narašča, veter severovzhodnik 2 km, vlage 57 odst., nebo 2/10 oblačno, morje skoraj mirno, temperatura morja 15.4 stopinje.
Tržaški dnevnik
Danes, NEDELJA, »•
Tomaž	d,
Sonce vzide ob 5.31 ta 1 ,-ji
„11 U»»
18.43. Dolžina dneva jj00
10.«.	vat.v-.«
vzide ob 2.07 in »M0*,
vziac ou	lB
Jutri, PONEDELJEK, MarKo
Velika zmaga delavcev arzenala In Sv. Reka
Priznali so jim enako proizvodno nagrado kot delavcem v ladjedelskih obratih CRDA
Nagrada znaša 17.000 Ur In je pogodbeno urejena - Vajene! In delavci izpod 18 let dobijo polovico vsote - Izplačilo do 15. aprila
Včeraj okrog 4. ure, ko je šel naš list že v tisk, je prišla iz Rima vest, da so se po pogajanjih, ki so trajala skoraj vso noč, na ministrstvu za delo sporazumeli za rešitev spora v Tržaškem arzenalu in v ladjedelnici Sv. Roka ter da *o priznali delavcem glede proizvodne nagrade enake pogoje kot delavcem CRDA, to je pogodbeno določitev te nagrade v isti višini. S tem je bila torej ostra, rekli bi naravnost dramatična borba teh delavcev kronana z uspehom, saj so dosegli ravno toliko, kolikor so zahtevali, kar se v sindikalnem življenju zelo redko ali skoraj nikoli ne zgodi. Žrtve delavcev, ki so celih sedem dni zasedli tovarno. torej niso bile zaman.
Sporazum določa, da bodo izplačali delavcem in uradnikom 17.000 lir proizvodne nagrade na leto, vajencem in delavcem izpod 18 let pa 8.500 lir. Nagrado bodo izplačevali vsako leto ob velikonočnih praznikih, letos pa jo bodo izplačali najkasneje do 15. a-prila. Vsak delavec dobi toliko dvanajstink te vsote, kolikor mesecev bo delal.
bodo imela uspeha, kar bi imelo zelo slabe posledice. Zato so poslali iz Trsta številne bizojavke ministru za delo Sullu, naj stori vse, da se pogajanja ne razbijejo. Ob 9. uri zvečer so se predstavniki obeh strank ponovno sestali na ministrstvu za delo in razgovorom je predsedoval sam minister za delo Sullo skupno s podtajnikom Calvijem. Mi nister je predlagal, naj pristane podjetje na enake pogoje, kot so jih sprejele CRDA in kot se vidi, so njegov predlog končno upoštevali.
Delavci Tržaškega arzenala so sprejeli včeraj zjutraj vest z velikim navdušenjem, saj so dosegli popolno zadoščenje in videli, da njihova ostra borba ni bila zaman. V zvezi s tem uspehom je naslovila FIOM na delavce Tržaškega arzenala in ladjedelnice Sv. Roka proglas, v katerem pravi, da je sporazum rezultat njihove velike in veličastne borbe, ki je vzbudila občudovanje vsega tržaškega delavskega razreda. Ta rezultat še povečuje učinek dokaza ponosa, dostojanstva in zavesti lastne sile, ki so ga nu-
Se predvčerajšnjim zvečer I dili delavci s svojo borbo, je bil položaj zelo napet in Podlaga delavske zmage pa je
je kazalo, da pogajanja ne | enotnost, ki so jo delavci ust-
ailllllMIIIllllllUlllllllllllllltllllMIIIIIIIIIIIIIIIIIllUllllllllllItHIlillllllllimillllltlflllllllllllHIIIII
Popoln uspeh stavke zdravnikov v Trstu
Predpoldne so se zdravniki sestali na skupščini v knjižnici glavne bolnišnice
Včeraj so napovedali zdravniki po vsej državi državno 24-urno stavko, ki se je pričela ob 8. uri in se konča danes ob isti uri. Stavka je v Trstu popolnoma uspela, saj so se je strnjeno udeležili vsi zdravniki razen tistih, ki so bili pooblaščeni, da ostanejo iz nujnih razlogov na delu. Stavkali so v bolnišnicah, pri zavarovalnih zavodih in vsi zasebni zdravniki. Za nujne primere pa so bili zdravniki prostovoljno v službi na vseh treh sedežih Rdečega križa ter so nudili brezplačno pomoč.
Včeraj ob 10. uri je bila v knjižnici glavne bolnišnice skupščina zdravnikov, na kateri je predsednik zdravniške zbornice prof. Robba orisal razloge stavke. Zdravniki se borijo predvsem za svobodno izvajanje poklica v raznih zavarovalnih ustanovah, za svobodo predpisovanja zdravil, za dostojne plače, proti pretirani birokraciji v zavarovalnih ustanovah ter proti novemu načinu plačevanja poslovnega davka.
Zdravniki so ob svoji stavki poudarili, da se borijo tudi v prid zavarovancem raznih bolniških blagajn, ki jim je treba priznati svobodno izbiro zdravnika in bolnišnice ali sanatorija ter pravico do vseh po.rebnih zdravil.
Seznam prebivalcev ki lahko nudijo stanovanja vojakom
Županstvo sporoča, da je po zakonskih predpisih dolžno poskrbeti stanovanja vojaškemu osebju.
Zato je županstvo sestavilo seznam prebivalcev tržaške občine, ki so v stanju nuditi vojakom stanovanje v letu 1961. Seznam bo na razpolago interesentom 15 dni, in sicer od 10. aprila dalje v občinski palači, II. nad., soba 246. Proti vpisu v omenjei seznam se prizadeti lahko pritožijo v roku 15 dni po zadnjem dnevu objave seznama. Pritožbo morajo napisati na kolkovanem papirju za 100 lir, jo nasloviti na tržaško prefekturo in jo predložiti na
županstvo, ki jo bo poslalo na prefekturo.
Tatovi na delu
Neznanci so ukradli lambre-to, ki jo je Cesare Pellizer iz Furlanske ceste št. 121 parkiral v Ul. Rittmeyer. Spretni žepar pa je v trolejbusu proge št. 19 ukradel Eleonori Ki-covič por. Molliterni denarnico, v kateri je imela osebne dokumente in 20.000 lir.
varili v borbi in ki jo morajo ohraniti.
S svojo borbo so delavci močno omajali predsodek, da r.iso dopuščena pogajanja med borbo, ter so dokazali, da se morajo podjetja z državno u-deležbo voditi in upravljati z drugačnimi kriteriji kot zasebna podjetja, včlanjena v Confindustrio. Zato se bo tržaški delavski razred še dolgo spominjal te borbene velike noči 1961, to je delavski razred, ki je skupno z vsem delovnim prebivalstvom strnjeno podprl borbo delavcev Tržaškega arzenala s splošno stavko.
Še nobene rešitve za ladjedelnico Sv. Justa
Včeraj so se sindikalni predstavniki na uradu za delo sestali z lastnikom ladjedelnice Sv. Justa, ki že štiri leta ne plačuje zavarovalnih prispevkov za delavske pokojnine. Kot smo že pisali, dolguje podjetje zavarovalnemu zavodu INPS okrog 162 milijonov prispevkov. Zaradi tega so delavci prejšnji teden tri dni stavkali in odšli protestirat tudi k oblastem in na ravnateljstvo INPS.
Lastnik ladjedelnice je včeraj sindikalnim predstavnikom dejal, naj potrpijo še kakih 10 dni, da se ugotovi, ali bodo lahko uredili knjižice s tem, da da podjetje zavarovalnemu zavodu kakih 20 milijonov na račun zaostalih dolgov ter se obveže, da plača razliko v daljših obrokih. Lastnik je tudi izjavil, da je za bodoči obstoj ladjedelnice oziroma za normalizacijo položaja v njej potrebno, da se neha stavkovno gibanje, sicer ne bo dobil novih naročil in bi se končalo delo z ladjo, ki jo bodo v kratkem splavili.
O vsem tem se bodo delavci porazgovorili v ponedeljek ob 7. uri na skupščini.
Na uradu za delo so včeraj tudi razpravljali o 20 odpustih, ki jih je nameravalo izvesti podjetje »Cotonificio S. Giusto«. Sindikati in predstav-
niki podjetja so se končno sporazumeli, da bo podjetje skrčilo število odpustov na
deset.
Saležza delavce arzenala
Iz Sadeža nam sporočajo, da so preteki teden v vasi nabrali 74 litrov vina za delavce, ki so se zaprli v arzenal, da dokažejo svoio solidarnost z delavci v borbi.
 «»----------
Popis kmetijstva
Prihodnji teden, in sicer 15. aprila se bo v vsej Italiji začel popis kmetijstva, ki bo trajal do 5. maja. Tržaška pokrajina je v ta namen razdeljena na 17 sekcij, popisali pa bodo približno 2.000 kmetovalcev, ki jih bodo obiskali pooblaščeni izpraševalci.
Namen popisa je samo ta, da se ugotovi točno stanje kmetijstva v Italiji. Zato naj iz-
Danes na Op&inah
DANES 9. T. M. OB 16. URI BO NA OPČINAH
POČASTITEV SPOMINA 71 TALCEV Govorila bosta tov. DUŠAN HREŠČAK in prof. PAOLO SEMA
KRAJEVNI KOORDINACIJSKI ODBOR Zveze partizanov in Zveze bivših političnih preganjancev, ki prireja počastitev, je objavil lepak, v katerem poziva slovenske in italijanske antifašiste, naj se počastitve udeležijo in zaključuje:
Zborovanja KPI na Trgu sv. Jakoba
Tržaška avtonomna federacija KPI sporoča, da bo priredila jutri ob 18.30 uri na Trgu sv. Jakoba zborovanje, na katerem bo tajnik federacije prof. Paolo Sema govoril o temi: »Komunisti in borba delavcev«. Predsedoval bo poslanec Vidah.
Danes zaključek kongresa geografov
Danes se bo končal kongres
italijanskih geografov z zaključnim poročilom vodilnega geografa prof. Roberta Alma-gia, ki je tudi avtor številnih znanstvenih knjig. Včeraj je šel del geografov na izlet v Postojnsko in Škocjansko jamo, drugi pa so šli v Gradež, Oglej in druge kraje spodnje Furlanije.
Samomor priletnega moža
Vaša udeležba naj bo odgovor na fašistične provokacije proti osvobodilnemu gibanju in na rasistične izpade proti Slovencem.
V trenutku obupanosti, ker je bil sam, bolehen in brez siedstev, si je včeraj dopoldne vzel življenje 70-letni Lecpold Janšek, ki je bival v ljudskem prenočišču v Ulici Gozzi 5. Postavil si je stolico k oknu, ga odprl in skočil s tretjega nadstropja na cesto. Bil je pri priči mrtev, ker si je prebil lobanjo. Njegovo truplo so po običajni formalnosti odpeljali v mrtvašnico glavne bolnišnice.
prašanci odgovorijo na vsa
vprašanja točno in obširno.
V tej zvezi pa moramo ugotoviti, da je večina kmetovalcev na našem področju slovenske narodnosti. Popisne pole bi morale zaradi tega biti dvojezične, izpraševalci pa bi morali nujno obvladati tudi slovenski jezik, če hočejo, da bo popis temeljito in dobro izveden. Zato se bomo v teh dneh še podrobneje pozanimali pri pristojnih komisijah, da ugotovimo dejansko stanje in bomo potem o popisu kaj več napisali.
 »s--------
Obisk novega predsednika trž. prizivnega sodišča
Včeraj je prišel v Trst na neuraden obisk dr. Vincenzo Carpanzano, ki je bil imenovan za prvega predsednika tržaškega prizivnega sodišča. Zdi se, da bo dr. Carpanzano nastopil službo v našem mestu okoli 20. t. m. Ob priliki njegovega obiska na sodišču, so visokemu sodnijskemu funkcionarju priredili zakusko.
Letošnji konec šolskega leta
30. junija konec pouka na osnovnih 15. junija pa na srednjih šolah
Ukrep ministra za prosveto o podaljšanju pouka na osnovnih šolah je izzval precej kritik
(-----------
PRIMORSKI
UREDNIŠTVO
TRST-UL. MONTEUCHI 6-11 TELEFON 93-808 IN 94-638 Poštni predal 559 PODRUŽNICA GORICA Ulica S. Pellico l-ll. — Tel. 33-82 UPRAVA TRST — UL. SV. FRANČIŠKA št. 20 - Tel. št. 37-338
NAROČNINA
Mesečna 650 lir — Vnaprej: četrtletna 1800 Ur, polletna 3500 lir, celoletna 6400 Ur — FLRJ: v tednu 20 din, mesečno 420 din — Nedeljska: posamezna 40 din, letno 1920 din, polletne. 960 din, četrtletno 480 din — PoStni tekoči račun; Založništvo tržaškega tiska T rst 11-5374	—
Za FLRJ ADIT. DZS, Ljubljana, Stritarjeva ulica 3-1. tel. 21-928, tekoči račun pri Komunami bamti v Ljubljani 600-70/3-375
OGLASI Cene oglasov: Za vsak mm
v širini enega stolpca: trgovski 80, finančno-upravm 120, osmrtnice 90 lir. — Mali oglasi 30 lir beseda. — Vsi oglasi m naročajo pri upravi.
Odgovorni urednik STANISLAV RENKO
Izdaja tn tiska ZTT Trat
_________________________J
Kakor poročajo iz Rima, je
minister za javno vzgojo odredil, da se letošnje šolsko leto na osnovnih šolah zaključi 30. junija. Dejansko bo pouk trajal do 28. junija, ker je 29 junija praznik, 30. junija pa bodo zaključne prireditve ob koncu šolskega leta. Pouk na srednjih šolah pa se bo zaključil 15. junija. Šolski skrbniki bodo določili datum za sprejemne izpite na srednjo šolo; verjetno pa bo za to določen 3. julij. Zrelostni izpiti na srednjih šolah se bodo začeli 3. julija in se morajo zaključiti do 27. julija.
Letos se torej podaljša šolsko leto na osnovnih šolah. Minister za javno vzgojo je ta svoj ukrep utemeljil, češ da bodo učitelji laže obdelali ves učni program, po končanem pouku pa bodo brez daljšega presledka začele delovati počitniške kolonije.
Ukrep ministra je vzbudil po vsej državi precejšnje kritike in nezadovoljstvo. Mnogi pripominjajo, da je nesmiselno podaljšati šolsko leto na osnovnih šolah, medtem ko se na srednjih šolah zaključi 15. junija, torej dva tedna prej kot na osnovnih šolah, ker je vsem znano, da postanejo o-ttcci v poletnih dneh bolj leni in ne sledijo pouku. Pritožujejo se tudi starši, ki so že rezervirali sobe v hotelih, da bi preživeli nekaj tednov v turističnih krajih s svojimi otroki v predsezoni. Zaradi tega se razburjajo tudi lastniki hotelov in gostišč, ker je marsikatera družina že odpovedala rezervacijo.
Ce bo omenjeni ukrep ministrstva za javno vzgojo o-samljen, ne bo kdovekaj koristil; če pa bodo sledili tudi drugi ukrepi, da ne bo več toliko počitnic in praznikov med šolskim letom, je to prvi korak, ki ga je treba pozdraviti Kljub temu pa se nam zdi, da bi bilo bolje, da bi se šolsko leto začelo prej, kakor pa da se podaljšuje v vročih poletnih mesecih.
Najdeni predmeti
Županstvo sporoča, da so na ekonomatu, v občinski palači III. nadstr., soba 198 na razpolago lastnikom sledeči najdeni predmeti v marcu: Valuta, denarnice z denarjem in brez denarja, ročne u-re, naočniki, škarje, razne slike, otroška obleka, ženske rokavice, moški dežnik, listnica brez denarja, ovratnica, žimnice, kravata, dečkov jopič, robci, torbice, torba z orodjem, sod katrana.
Prekop grobov
Županstvo sporoča, da bodo v kratkem preuredili za nove
grobove kripto št. XXXV in desetletne žare (II. polje) glavnega pokopališča pri Sv Ani, kjer so bile pokopane u-mrle osebe med 6. marcem in 14. aprilom leta 1950. Vsi tisti, ki bi hoteli ohraniti posmrtne ostanke svojih pokojnikov in jih prenesti na druga mesta, naj se zglasijo na občinskem oddelku za pokopališča v Ulici del Teatro 5-II. soba 36, ali pa pri čuvaju pokopališča, in sicer od 2. do 20. maja letos.
 «»--------
Izvolitev vodstva tržaške delegacije Ital.-jug. trg. zbornice
Včeraj se je sestal novoizvoljeni odbor tržaške delegacije italijansko-jugoslovanske trgovinske zbornice, ki je iz svoje srede izvolil oziroma ponovno potrdil za predsednika dr. Eu-genia Vatto, za podpredsednika pa Dušana Košuto. Za člane izvršnega odbora zbornice v Milanu pa so bili izvoljeni dr. Vatta, Košuta, Petrucco, Panjek, Marzari, Cardinali, Kocjančič in D’Agnolo.
 «» _
Nezgoda Križana
Včeraj dopoldne je 54-letni Stanko Bogateč iz Križa 16 peljal z motornim kolesom vrečo umetnega gnojila, pa je na slabi poti zgubil ravnotežje, padel z vozila in si zlomil levo nogo. Pozno popoldne so ga odpeljali v bolnišnico, kjer so ga sprejeli na ortopedski oddelek. Zdraviti se bo moral najmanj 40 dni.
 K«---------
Črna mačka povzročila nesrečo
Črna mačka, ki je nenadoma skočila čez cesto, je bila kriva. da sta se sinoči ponesrečila na Opčinah 37-letni Milan Miklavec iz Dan pri Sežani in njegova žena Albina, ki sta se vračala z motornim kolesom domov. Miklavec je naglo pritisnil na zavore, ko je zagledal pred seboj mačko, pa je zaradi tega zgubil nadzorstvo nad vozilom in je skupno z ženo zletel na tla. Nekoliko sta se pobila in opraskala, a ne bo hudega, saj bosta okrevala v nekaj dneh.
 «» —
in se bo morala zdraviti 40 dni.
V Ul. Matteotti pa je 22-letni Furio Marchi iz Ul. Pic-cardi 27 včeraj pozno popoldne povozil z vespo 46-letne-ga Alda Ipavica iz Goriške ulice št. 28. Pešec in motorist sta zletela na tla in se nekoliko poškodovala. Marchi se je obil in ranil po obrazu in se -moral zdraviti 8 dni. Ipavic
Iz sodnih dvoran
Niso mogli ugotoviti ali je res mladenič napadel in okradel žensko
Zato so ga tudi na prizivnem sodišču oprostili zaradi pomanjkanja dokazov
L0
Pred prizivnim sodiščem, ki mu predseduje dr. Nardi, se je vršila te dni razprava proti 22-letnemu Dariu Sergiju iz Gorice, Ul. Cadelli 11, ki je bil obtožen, da je 10. decembra 1957 oropal ter telesno poškodoval 48-letno Lidio Ma-nio iz Ronk. Obtožnica je trdila, da ji je iztrgal iz rok torbico s 4000 lirami in raznimi dokumenti ter ji prizadejal poškodbe ki so ozdravele v osmih dneh.
Goriško kazensko sodišče je 14. aprila 1959 oprostilo obtoženca zaradi pomanjkanja dokazov. Proti tej razsodbi sta viozla priziv obtoženec in javni tožilec. Prizivno sodišče je potrdilo prejšnjo razsodbo.
Dogodki, ki so pripeljali Sergija pred sodišče, so se odigrali kot smo že omenili 10. decembra 1957. Tistega večera je bila Lidia Mania v Gorici zaradi opravkov, pozno zvečer se je podala na železniško postajo, kjer se je zadržala v čakalnici II. razreda. Približal se ji je neki moški, star približno 40 let, ki ji je dejal, da je profesor. Govorila sta o tem in onem in med razgovorom mu je ženska povedala, da se vrača v Ronke, a da je zamudila vlak- Zato bo morala počakati naslednji vlak, ki pa jo bo, žal, popeljal do Tržiča ter bo morala zato hoditi peš 4 km do Ronk. »Profesor« ji je svetoval, naj tega ne naredi. Mania pa je bila trdno odločena, da odpotuje. Malo pred odhodom vlaka za Tržič je vstopil v čakalnico neki mladenič, ki je pozdravil moškega-. «Dober večer, profesor.« Takoj nato je ženska odpotovala. V Tržiču je izstopila iz vlaka ter se napotila proti Ronkam. Kmalu pa
je opazila, da ji sledi neki mladenič. Zenska se je celo nekoliko ustavila ter poskušala navezati razgovor z neznancem, toda ta ni spregovoril niti besedice. Ko sta bila oddaljena kakih 20 metrov od njenega stanovanja, jo je nenadoma napadel, ji iztrgal torbico iz rok, jo udaril s pestjo ter zbežal. Lidia Mania je začela kričati- Slišal jo je njen sin, ki je pritekel iz hiše, sedel na vespo ter se pognal za napadalcem. Našel pa ga ni nikjer. Kasneje so sicer našli torbico, toda bila je prazna. Lidia Mania je prijavila zadevo policijskim oblastem, ki so uvedle preiskavo. Na nepojasnjen način so te oblasti prišle do Sergijeve slike, ki so jo pokazale žrtvi. V moškem na sliki je ženska spoznala svojega napadalca.
pa se je pobil in ranil po nosu in čelu ter je zgubil spomin, zaradi česar se bo moral zdraviti tri tedne.
 ................................     iimimimmuHiiH...iiiimimiiiim............................................      ..........
ROJSTVA. SMRTI IN POROKE
Pred kazenskim sodiščem, ki mu predseduje dr. Boschini, se je zagovarjal včeraj 27-let-ni Osvaldo Corona od Spodnje Magdalene 1819, ki je bil obtožen, da je nenamerno umoril 17-letnega Ernesta Policar-da, trgovskega pomočnika iz Milj.
Sodišče je spoznalo Coro-no za krivega ter ga obsodilo, pogojno in brez vpisa v kazenski list, na 6 mesecev zapora ter 12.000 lir globe.
Cestna nesreča, ki je pripeljala Corono pred sodnike, se je odigrala ob 10.30 27. avgusta 1960. leta. Ob tisti uri se je Policardo, ki je bil uslužben pri poslovalnici št. 56 Delavskih zadrug, peljal s kolesom po Ul. D'Alviano. Namenjen je bil v Ul. Doda, kjer bi moral izročiti zavoj jestvin nekemu klientu. Ob istem času se je peljal z mo-
torjem iz Skednja proti Bro letu omenjeni Corona. Ker motorist ni pazil na morebitne potnike, ki bi mu prišli z desne strani in ker je vozil s precejšnjo naglico, je prišlo do nesreče. Na križišču je trčil v kolesarja ter ga odbil na sredino cestišča. Nesreča je hotela, da je v tistem trenutku privozil z nasprotne smeri tovornjak, ki ga je upravljal Giuseppe Cenda. Nesrečni Policardo je tako prišel pod kolesa tovornjaka, ki so ga povozila. Se pred prihodom v bolnišnico je mladenič izdihnil.
PROSVETNO DRUŠTVO ■PROSEK-KONTOVELa sporoča, da zaradi bolezni v ansamblu odpade igra »Dopust na Francoskem«, ki bi morala biti danes na Opčinah.
KAZNA OBVK6TILA
Glasbena Matica v Trstu opozarja vse člane mladinskega pevskega zbora Glasbene Matice, naj se zanesljivo udeležujejo pevskih vaj zaradi bližnjega nastopa.
Odbornike Dijaške Matic« v Trstu obveščamo, da v torek 11. aprila t.i. ne bo odborove seje.
* • *
Visokošolska organizacija UG1 priredi v torek 11. t.m. ob 21. uri v dvorani «G. Foschiatti« v Ulici delle Zudecche 1 Javno raz-pr?,o o tem, »Branimo državno šoio«.
Vabljeni so vsi, ki jim je pri srcu šola.
Slovensko gledališče v Trstu
Danes 9. t. m. ob 10.30 in ob 20. uri v Sežani
PAVEL GOLIA
SNEGULJČICA
GOSTOVANJE SLOV. NARODNEGA GLEDALIŠČA — OPERE iz Maribora
v torek 11. aprila ob 21. uri :n v sredo 12. aprila ob 21. uri v Avditoriju ROLF LIEBERMANN
Sola za žene
Komična opera v treh dejanjih Po Moličrovi komediji libreto napisal HEINRICH STROBEL
Prevedel: SMILJAN SAMEC Dirigent:	JAKOV	CIPCI
Režiser: CIRIL DEBEVEC k.g. Osebe: Poquelin - Karlo Ka-muščič; Arnolphe - Miro Gregorin; Agnes - Mileva Pertoto-va; Horace * Bogomir Lukeš; Georgette - Ada Thumova; Oronte - Aleksander Kovač
Prodaja vstopnic od ponedeljka 10. t. m. dalje v Tržaški knjigarni, Ul. sv. Frančiška 20, tel. 61792 ter eno uro pred pričetkom predstav v baru Mo. scolin, Ul. Teatro Romano (nasproti Avditorija)
48194189 6BK'3l6č"3!9fr4lilfr4ti£-9#& S* 9lii
KRIŠKI ORKESTER VESNA
priredi danes od 16 do 24
v SALE2U
ples na odprtem
Dobro založen bife s cvrtjem rib in domačim vinom
Danes ob 16. urjje ^
abonma za vse r predstava a"s(ampr0(laj>v!t,f Festival BaUet«. K nic pri gledalisKi
TEATRO NU0
£(pn
«5
J|‘J6
h i
Danes ob 17. Alfierijeve trage Di^ na« v režiji Gian„viteV tina. Zadnja P0,.,.^ abonmaja. Za i I ^ ts»
znižane cene. nic pri
e cene. *: .
i siedali^!L»i3
Ob 21. uri
verzitetni cen*fJna,, film »Zadnja daPa
C
K I
N
Nazloua.e 13.00 '/J1 jU* Hur« Film nastal gradami Oscar. vi#* Fenice 14,30
stvo se je
Totb, Virna mladini.	,
Excelsior 14.00 « j, P**
Film Marcela Car veda no mladino ^
v
Vi
“lili
J to
b"'t
•J.p
%
fr
V«
hi
tli
a
Filodrammatico l4 ^jYj0
technicolor.
zon, Erama Dani ■ Grattacielo 14.30 prepo ljubiš«, tecbnicoio • no mladini.
Ji
Arcobaleno H °? ‘
:GOla y
tu«, Gina L011.‘	"m
color prepovedan	r-
Supercinema
13.30
gretji.
filma «Ca>n Dan*■ lUVJ
Alabarda
ca«, technicolor.
ia4V«Kt^V
Ettore Manni. ^ Aurora 15.00 «Pogm r
d
Cristallo 14.00 «^$1
 	'VLrilet	V
Garibaldi 15.00 «- gager. vratih«, Stanlež	-
gn
cSTSTio
- PrePO^Li ^
Bardot. Impero 15.00 ladif«.
Italia 14.30
,N>« preP°vl
. DAROVI IN PRINPKVKI
Š)
Ob 44. obletnici smrti pok. Tereze Kraij in ob 39. obletnici smrti pok. JakoDa Kralja daruje hči Karla 1000 lir za Dijaško Matico.
Za Zdenua Hrovatina daruje Karla Kralj 200 lir.
MALI OGLASI
OBIŠČITE VELETRGOVINO FE LICE - Trst, Ulica Carduccl 41. Kupili boste: bunde, dežne plašče, hlače, srajce, jope in mnogo drugih artiklov najboljših vrst po res konkurenčnih cenah.
VAJENKO veščo slovenščine In italijanščine sprejmemo v službo. Emporio S. Antonio, Ul. S. Lazzaro 12.
IZLETI
Prosvetno društvo »Andrej Cok« z Opčin priredi v nedeljo 23 IV 1961 enodnevni izlet v bolnico »Franja«. Vpisovanje v pekarni Drašček-Cok.
IZLET SPDT NA DOLENJSKO
V tednu od 2. do 8. aprila je bilo 32 porok.
Dne 8. aprila se je rodilo v Trstu 14 otrok, umrlo je 14 oseb.
KODILI SO SE: Luciana Co-stantln, Diego Pettirosso, Gior-gio Crocetti, Gabriella Bonini, Diego Collarirri, Nives Cossutta, Erberto Berlot, Fabio Guidobo-nt, Mauro Fabris, Francesco Bra-vin, Fabrlzio Pellegrini, Massi-miliano Toffolorvi, Nadia Fran-doli, Giorgio Camerlno.
UMRLI SO:	81-letnt Antonio
Vidmar, 67-letni Francesco Golob, 71-letnj Attilio Maniccia, 66-letna Giuseppina Furlan, 71-let-na Giulla Kandorfer vd. Gorše, 55-letni Severino Mase. 47-letni Francesco Pečar, 71-letnl Gio-van-ni Smet, 59-letn! Emilio Ce-sca, 72-letni Giuseppe Pistan, 66-letni Luigi Damini, 64-letni Giuseppe Ludvik, 77-letna Tullia I-rene Olivetti vd. Oltremonti, 77-letna Egina Ianchi vd. Dessillia.
OKLICI:	brivec Benlto Chi-
menti in šivilja Albina Tugliach, slaščičar Bruno Demarchi in ple. tllka Ida Maria Zanuttlgh, carinski prokurator Giacomo dr. Perna in učiteljica Glgliola lenuh, podjetnik Renato Stasi in prodajalka Laura Corazza. zobo-tehnik Antonio La Pastjuala In
OD VČERAJ DO DANES
NOČNA SLUŽBA LEKARN 1NAM A| Cedro, Trg Oberdan 2; G. Papo, KJadin; Picclola. ul. Orianl 2; Aha Salute, Ul. Giuiia 1; Serravallo, Trg Cavana 1.
Luciano Codan in bolničarka Celestina Zampierl, uradnik Mar.o Michieli >n prodajalka Valeria Stopar, tehnični uradnik Gasto-ne Burba in uradnica Mercedes Nazzini, uradnik Giorgio Monta-naro in uradnica Ondina Pre-mru, uradnik Pierpaolo dr. Pobega in gospodinja Annamaria Signorini, karabinjer Giuseppe Milia In gospodinja Elda Ronia-nin, finančni stražnik Alfredo Giuffrida In gospodinja Fortez-za Baldasserini, stražnik javne varnosti Orlando Zoco in gospodinja Irene Cozza, Alberto Fontana In Maria Calderon Galan, električar Mario Gombach in gospodinja Vera Lavrenčič, uraden Aliče Stefani, uradnik Nereo nlk Gualtiero Bassani in uradni-Galante in uradnica Ofelia Le
frizerka Franca Laghi, poštni a-gent Franco Santoianni in go-
Dva pešca žrtvi običajnih skuteristov
Ko je včeraj dopoldne 72-'.etna Olga Donda por. Malek iz Ul. Fornace prečkala cesto jo je povozil z vespo 18-letni Agostino Della Zonca iz Ul. Romagna 24. Zenska si je zlomila zapestje desne roke in se
spodinja Bruna Semzza. uradnik Marcello Gattuso in gospodinja Maria Galante, mehanik Cesare Passante-Spaccapietra in šivilja Savina Damato, podoficir Antonio Vietri in frizerka Giuseppina Modica, mehanik Bruno Bo-nln in tkalka Bruna Galasso, prodajalec Giovanni Stancich in prodajalka Annamaria Fiorettl, oficir Felice Nacci in urednica Maria Grazia Urizio. šofer Silva, no Toslttl in šivilja Dolores Ba-cae strojni oficir Giullo Bullo in 'uradnica Flavia Del Savio, mornar Marcello Devescovi ln prodajalka Edina Dapretto, kapitan Luciano Stilli in gospodinja Laura Benevol. dijak Enmo Silili in uradnica Maria Luisa Bu-resch, mizar Gllberto Tamiozzo in šivilja Viviana Ugolini. uradnik Pletro Duva in uradnica Marina Debrllli, uradnik Giorgio Volpi in gospodinja Agnese Ba-slaco, tekač Mario Dussi In -radnica Luciana Furlan, oficir Antonio Pergolg in gospodinja Ave Prodi, ladijski kovač Bruno Schiavlni in frizerka ChiaU-na Buzzurro kovač Luigi Pelu so in delavka piertna Colombin
pobila po levi nogi. Sprejeli ! Skladiščnik Šergio Pangoni in so jo na ortopedski oddelek i delavka Vita Mondt. mehanik
ghissa, podoficir finančnih straž Cormine Gagliardj ln gospodinja
Maria Moschitz, upokojenec Francesco Basile in gospodinja Valentina Lemma, delavec Oli-viero Cerretti in gospodinja Aliče Dona, rudar Giovanni Coslo-vi in gospodinja Anna Maria Mian, trgovec Giuseppe Calza in gospodinja Giuseppina Mužnik. stražnik javne varnosti Ezlo Cordioll in gospodinja Emma Mu-scovlch.
VČERAJŠNJE CENE NA TRGU NA DEBELO
71 118 10fl 59 176 94
29 106 65 118 176 135
30 55 50 6 50 10
22 47 36 24 71 41
(V prvem stolpcu »o naj-nižje cene v arugem najvišje. v 3. prevladujoče)
pomaranče  7®® 235 123
limone .... jabolka I. . . jabolka II. . hruške L . . . pesa .... artičoke .... brokoli . . . cvetača .......
cikorija  .......... 36	60	47
čebula ........	94	100	90
koromač . . . razna solata . prva solata . . . . .
krompir............. 26	71	43
grah ........	100	188	112
zeleni radič I . . zeleni radič 11 . . zelena .....
špinača
Večina blaga «e prodaja po prevlad, cent (3. stolpec).
BARI
CAGLIARI
FLORENCA
GENOVA
MILAN
NEAPELJ
PALERMO
RIM
TURIN
BENETKE
LOTERIJA
41	88	70	23	56
5	82	43	34	61
89	38	67	57	54
37	62	85	64	45
28	22	49	68	26
1	57	4	25	56
66	45	69	89	7
82	1	85	80	66
33	71	26	56	5
39	57	43	89	5
LEKARNE ODPRTE DANES
Benussi, Ul. Cavana U; Croce Verde, Ul. Settefontane 39; Pic-riola, Ul. Oriani 2; Pizzul-Cigno-la, Korzo 14; Ravasini, Trg Li-herta 6; AUa Saiute, Ul. Gluha 1; Vernari, Trg Valmaura 10; dr. Miani, Barkovlje; Nicoli, Skedenj.
Vpisovanje za izlet na Dolenjsko je zaključeno. Prosimo pri-JavlJence, da poravnajo voznino do 15. t m.
IZLET SPDT V LOGARSKO DOLINO
SPDT priredi v dneh 1. In 2. junija izlet v Logarsko dolino v Zgornji Savinjski dolini pod Kamniškimi planinami.
AVTOPREVOZ
Rihard Cunja
Irst. Strada del h nuli št 289 Tel 35-37»
TOVORNI PREVOZ) ZA ITI IN INOZEMSTVO KONKURENČNE CENE
nica Vitti
Lra MassaU. r— ^
dtni.	r>cvoie',altt, V
Massimo 14.30 «<*%;< da«, technicolor' ria Canale. R1 oj« Moderno 14.00 * pa*id -tic«, Doris Dav. iilt. f technicolor. ZaddnLoV»''
Astra 15.00 »Vsi dorn ((# Sord..	,	sri*'*'
Astoria 14.00 «B Quil"r,K, nicolor. AnthooV M ,pl« Vittorio Venelo I Aiet slava«, technicok> ,
Marconi '
SE.
Ideale 14.00 «NamRaiin<>r
Ugo Tognazzi nello
l.
‘
a
Ni
k
i
h*
'h
Savona
muz«, R- Bra:
,4.00
lil
Tina Louise.	, w
Odeon 14.00	v	c>
nicoior Nagrai®11
PH'SH*VAV
DIJAŠKO^
Interetirf.,
Mednarodno in transP0
KOPtf
Vrs,! spe*cijVi
- mednarodno	,,!«
iort mioni m
— posle
transpor*	ji
m*
velesejmih I gvO0' tuzemstvu jl8ci)0 (i cialno o’S pfe
gib*
kvantitativni
blaga
i
— redni zb'!'(pskirI" ^ /
vsem' eV book|,n‘
— na.iemanJe	-
sto ra	,hr
i0Vn*p
potoni svojih P°
...
LJURL^piCA
NOVA GOR1 MČVjrtj JESEN1LE' R sl PREVALJ sAitčj'
A G REB. bi;N f|C'
Z A G R zK n' BEOGRAD/
NOVI SAD.
ENALOTTO
X12 XII 2 2 X XXI
Kvote; Dvanajstice, ki jih je bilo pot, dobijo vsaka po 3 milijone 642.000 lir; enajstice 92.200 lir; desetice 8.800 lir.
ZAHVALA
Ob bridki izgubi ljubljenega očeta
našega
Jožefa Miliča
se prisrčno zahvaljujemo vsem, ki so ga spremili k zadnjemu počitku, zlasti pa pevskemu zboru iz Saleža, darovalcem cvetja in vsem, ki so nam kakorkoli izkazali pomoč in sočutje.
Družini MILIC in CUPERLA
Zgonik - Ljubljana, 9.IV1961.
65 83 71 44 125 75 60 220 150
200 400 300 31 150 100 129 165 130 31	60	50
ZAHVALA
Vsem prijateljem in znancem, ki so se udeležili pogreba našega dragega očeta
Ludvika Gabrovca
se iskreno zahvaljujemo.
Posebna zahvala č. g. župniku sorodnikom, • pevcem, godbi, darovalcem cvetja in vsem, ki so ga v tako obilnem številu spremili na njegovi zadnji poti.
Žalujoči družini: BLAZINA in KANTE
Praprct, 9. aprila 1961.
Knu mirni
Ulica Danše 12 - TRST
[I [I P
V I T T Altkl2
Dvonadstropna, popolnoma obnovljena trgovina pri$Peva
di
šanju /n modernizaciji našega mesta m kot povs°Vl ^ol0 skušali na najboljši način postreči prebivalstvu obeh
DANES, nedelja, 9. aprila ob 9 ^ razstava in slovesna otvoritev z zaHU*
JUTRI, ponedeljek, začetek pr°
y. maja slavnostna otvoritev
*»čele so se pri prave ^cvetlično razstavo
viličarji bodo spet sodelovali v poseb-J^Mjonu, ki ga bo uredila pokrajina
.'■SrtT
d* otvoritve
.grede
ia «trav-
aesecnd ?azstaVe se s®'*1 C ,*■ Pa je v č ^ ie „ a» *e vse Pripra-pa iffe ’.n »trav-» V «irt!„preceJ zamud-i j ie prv6 >?SCa. »o pri-it, ,ar?.10ne poseb-L^ toda Za uredi-V' 11,1 bo trovf Naslednjih še dosti britev , ®amreč, da je
'■eL^rebnih3281^vneSa P™-
*i;>tnajmanj 30 av-
$«i1Xmtproitor b°
H?e' tunanii v' metrov >.Ve8nanp, pa 2.000 kv. ' ?re“ienion ezni prostor
•n. l. r*ciijen
t:,Ji bo	Prekrasen
%' f0< vl0Valcu zapu-'4i|,0!t°ra ki Zaradi več-2> orean- ga imajo na Vr-orp in raz-"jdiosti	P°svetiti
btorn i,;azwm zuna-i • bostaif ]e bilo v 'jiih dri,„nemogoče-
^eležbo iL 30 Prijavili
'>rVe filfUČarji iz'
. v akcije ji.? glle. Bra. Jtinfij-^Piandske, Ka-
Jf°leni je ^etliearje >? Tl ^afco\L '°VSem uPra-
:'tC,Ve‘liana r Je' da bo le-
WiS' sa,’ &
„5Slerih kfjev*lni nate-Sm?1 v raznih cvetlmar-V H) razrtlr^a?ogah ?* HMS,grade »lij b°gat“
k« laIie te'r ,e ln srp-1; JHed Pokale. Le-
t k ^‘stra a®radami tudi
St*» «udeleifi kmetijstvo. £&.*?■ maia SlaVn^ne
se bodo u.
>i .J-0!aači cvetličar-
“ihtave
tdeii 1 d°t
»oktavo’ ada Se nekate-
.Jbkr-3»
C^jih*®, P^Pravija-
■i> k ““ti w dtleh Pa bo »l°50P vab^ek' na ka-CKcvltib ve«je ste-J A S t/*?rjev- Kot
^Cl^ali podki ,Cv;etl1-
'	'	kl	bo S d, okriljem
Poskrbela za
ureditev posebnega paviljona, napise in druge tehnične pripomočke.
Želeti bi bilo, da se razstave. udeleži čimvečje število domačih cvetličarjev, ki so že v prejšnjih letih dokazali, da se jim ni treba prav nič bati tuje konkurence. Edino kar bi pripomoglo k še večji uveljavitvi je prav sodelovanje še večjega števila domačih cvetličarjev. To pa je letos zaradi poznega datuma razstave, ko je mnogo več cvetja na razpolago, omogočeno vsem, ki se ukvarjajo s cvetličarstvom.
KERZE
TRST,
Trg S. Giovanni št. 1
• PORCELAN
• KRISTAL
• PRIBOR
• LESTENCI NAVADNI
in KLASIČNI
• HLADILNIKI
O ELEKTRIČNI GOSPODINJSKI STROJI
• ŠTEDILNIKI
• VSE ZA DOM
K1N0PR0SEK-K0NT0VEL
predvaja danes 9. t. m. z začetkom ob 16. uri barvni film
JOSELITO
'l£ na	ti
barvni
mine čipke
(Merletto di mezzanotte)
Goriško-beneški dnevnik
Zaključna seja pokrajinskega sveta
Primanjkljaj pokrajinske uprave naj v celoti prevzame država
Štipendije v spomin odv. Culota ■ Koristno sodelovanje Italijanov in Slovencev naj se v bodoče še bolj okrepi Potrebna je večja avtonomija pokrajinam
Včeraj popoldne je imel pokrajinski svet zadnjo sejo pred zaključkom svoje štiriletne mandatne dobe.
Predsedujoči dr. Polesi je najprej predlagal poseben sklad za goriške akademike v znesku 5 milijonov lir v počastitev spomina pokojnega predsednika odv. Culota. Polovica tega zneska je namenjenega za štipendiranje dijaka, ki študira medicino ali kemijo na univerzi v Padovi, druga polovica pa za štipendiranje enega dijaka iz splošne ali industrijske kemije v Tistu.
Nato so svetovalci skoraj brez debate odobrili še ostalih šest točk dnevnega reda, med katerimi je bila najvažnejša odobritev popravila in ureditev ceste Pieris-Tržič, ki bo v dolžili 7336 m stala 69 milijonov lir, ter ceste Polja-Pieris, ki je dolga 7 km in pol, in bo stala 98 milijonov lir. Odobrili so tudi najetje pcsojila 100 milijonov lir pri državni blagajni v Rimu za četrti in zadnji obrok stroškov pri gradnji tehnično-in-dustrijske šole v Gorici.
S tem v zvezi je dr. Polesi povedal, da bo prihodnja cesta, ki bo prišla na vrsto za ureditev, ona, ki pelje iz Braz-zana v Dolenje, za katero pa je potreben predhodni sporazum s tehničnem uradom. O-dobrili so tudi povečanje nagrade za 25-letno delo 17 pokrajinskim uslužbencem, povečanje, ki bo znašalo okrog 10.000 lir za vsakega in ki velja za štiri leta nazaj od 1. januarja 1959.
Nato je dr. Polesi podal kratek obračun dela, ki sta ga v štirih letih opravila pokrajinski svet in pokrajinski odbor. Glede cest je omenil, da jih je 16 prevzela država od pokrajine, 12 pa pokrajina od občin. Za sedaj pripravljajo vse potrebno za ureditev dveh zgoraj omenjenih cest in podvoza Saldarini pri Krminu.
Kar.se gradenj tiče, je omenil zgraditev nekaterih stanovanjskih hiš za pokrajinske uslužbence (37 in pol milijona lir), dograditev pokrajinskega sedeža za 69 milijonov, razna dela v pokrajinski umobolnici za 29 milijonov itd. Na šolskem področju so dogradili tehnično-trgovsko srednjo šolo za 170 milijonov, mizarsko delavnico v gluhonemnici z 3.250.000, zvišali so za eno nadstropje realni licej (46 milijonov) itd. Odobren je tudi načrt za gradnjo indu-
A
Si3; 9-30:
I V Vai, L 5S VOdi Sta-I ^ ^kai^eri .Ansambel
Nedelja, 9. aprilu 19tfl
hik Mika ledna v
i	IVn	Ja	VolC'L
\\ ^ržaj- Robič in
V h ' a 2 Cia«n ,	Ne-
Si C *Van M	Safre-
VS >*; ^ječič-Ronj-
''>r^Ca](iJ2riK)triVa40:	«Jam-
Z sta p fanja o jaz-
V Potv^tio pl"a °rio
tftfSotea j*
H ls-la-ilrii: «pn ednJe A-
V Qrw» ^Deretnem 1>0l0lni-
Tta IantaziJa;
iker- 'r,ry Gibbs in
..»lov.i 21.00; lz za.
narodnih
(2*l0v'nskih
i«, b «Skt.i	“aroanih
1 ?l-3o 1'Oravn	ek poje,
Ola Lelja RJe:
IC0' StVen: Til baškega 1; v D-duru,
' Q>»sh -l°: V«: Nedelja
*iz dav irni ples; davmb iasov.
Sj'.ls: k Trst
s^tmS<laJa: 9-30:
.D°rtnih rt Kronlke m dogodkov.
vSS.jf''
Vft SP«*«*
dobro ju-
S?	2a	-oro ju.
S Aa*Sodočiel‘; 9-00: Re-Š ZvOk|. kad'tani»; ^i,lotSlefs» ',9„45: *The
N
Nacionalni program
6.30: Vreme na ital. morjih; 8.30: Kmetijska oddaja; 11.30: Roditeljski krožek; 12.20: Glasbeni album; 13.30: »Antidisco-bolo»; 14.15: Satirična revija; 14.30: Ettore Bastianini; 15.00: Poje G. Consolini; 15.15: Varietejski program; 16.15: Nogomet od mtnute do minute; 17.45:	Simfonični koncert za
mladino; 19.00: GUberto Govi; 19.30: Športni dnevnik; 20.00: Cha-cha-cha in calypso; 21.00: Srečanjfc s Kramerjem; 2.1.40: Šport kot poklic; 22.05:	Te-
den aktualnosti v svetu; 22.35: Pianist M. Horszovvski; 23.30: Neapeljska antologija.
II. program
9.00:	Jutranje vesti; 10.00:
Glasba za praznič.h dan; 11.00: Nedeljski orkestri; 13.40: «l>i-vertentisslmo«; 14.05: Naši pevci; 15.00: «U diseobolon; 15.30: Voznost državnih cest; 15.35: Glasbeni album; 16.00: V nedeljo naokrog; 17.00; Glasba in šport; 20.30: Pesmi zadnjih 50 let; 22.30: Športni dnevnik.
III. program
16.15:	Puškinova drama v
dveh dejanjih »Boris Godunov«; 18 30:	Pregled italijanskega
slovstva; 19.00: Schubertova so-natina op. 137; 19.15: Literarna oddaja; 20.00: Vsakovečerni koncert- 21.30:	Otvoritev 24.
mednarodnega festivala sodobne glasbe —. B. Britten: »Noetova barka«; 23.20: Mozartove skladbe.
Slovenija
6.00-6.30:	Jutranji pozdrav;
6.30: Veselo na pot'; 7.30: Radijski koledar; 7.35: Pihalni orkester JLA; 8.00; Mladinska
‘kj >
S;
12.10:
NN It, bi n' 12-35: Te-SKVl' ‘h S4; !3.30: ,dj'- 24.00:
fcSlk 6-l0- i-30:	2en’
N * v i Prenor o,Jskl or' ^bSi.Nhtu- S.„RB; 19.00:
^ Sna Elash Pren°® siasba; 23.00:
Imate pokvarjen televizor? TELEFONIRAJTE na 2401*
Specializirani tehniki tvrdke
»Radio TREViSAN
Vam iapofauljajo takojšnjo 'nternencuo
radijska Igra; 8.30: Skladbe za otroke; 8.40: Z glasbo v novi teden; 10.00: Se pomnite, tova-
riši; 10.30: Gotovac: Pesem in ples; 10.45: Spoznavajmo svet in domovino!; 11.45: Orkester Mantovani; 13.30: Za našo vas; 13.45:	Z glasbo po Evropi;
15.30:	Kar radi poslušate;
16.00: Humoreska - M. Trišler: Dve veseli; 16.20:	Koncertni
valčki; 16.40:	Slovenske na-
rodne; 17.00: Radi bi vas zabavali; 17.30:	Radijska igra;
18.50:	Debussy:	Rapsodija za
saksofoi; 20.05: Izberite melodijo tedna; 20.50; V ritmu počasnega foxtrota; 21.00: Operna glasba; 22.15: Ples ob radijskem sprejemniku; 23.05: Nočni simfonični koncert.
Ital. televizija
9.45:	Oddaja za analfabete;
10.15: Kmetijska oddaja; 15.35: Športni program; 18:00: TV za najmlajše; 19.00: - De Sica pripoveduje; 19.25:	Registracija
športnega dogodka; 20.10:	Ci-
neselezione; 20.30: TV dnevnik; 21 15- Detektivka «Vsi proti Clayu»; 22.30:	Ozračje XX.
stoletja; 22.55: Športna nedelja, ob koncu TV dnevnik.
Ponedeljek, 10. aprila 1961
13 00: TV šola; 17.00: TV za najmlajše; 18.00: TV dnevnik; 18.15:	Italijanski	sprehodi;
19.00: Tvoj jutrišnji dan; 19.30: Oddaja za delavce; 20.05: TV dnevnik; 20.30:	TV dnevnik;
21 15: Današnje teme: A. Eich-mann; 21.45: Film; 23.05: Oddaja za avtomobiliste; ob koncu TV dnevnik.
Jug. televizija
Zagreb 9.30: Oddaja za kmetovalce; 10.00: Velvet — serijski film za mladino. Zagreb 15.45: Športno popoldne. Beograd 20.00: Sedem dni. Ljubljana 20.45: Velika sinja cesta
— jugoslovansko-ltalijanski koprodukcijski film.
Ponedeljek, 10. aprila 1961
Zagreb 18.00: Medic — serijski film; 18.30: TV pošta; 18.45: Dokumentarni film; 19.00: TV pregled. Beograd 19.30: Poreklo Jazza — film; 20.00: TV dnevnik; 20.15: Tedenski športni pregled. Ljubljana 20.30: Vitomil Zupan:	Pričakovanje
jutra — TV drama. Zagreb pribl, ob 21.30: Šahovski komentar.
strijske šole, ki bo stala 400 milijonov.
Omenil je nato še realizacije na kulturnem področju in na področju socialnih u-krepov. V zvezi s kmetijstvom je omenil štipendije dijakom, ki študirajo, kmetijske vede ter določitev prispevkov za izboljšanje zdravstvenega stanja živine. V bodoče bo pokrajinska uprava imela možnost napraviti še kaj več na tem področju
Za zaključek se je zahvalil vsem svetovalcem, odbornikom, pokrajinskemu osebju in tisku za sodelovanje ter napovedal, da bodo prihodnji mesec natiskali posebno knjigo, v kateri bo opisano 12-letno delo pokrajinske uprave in ki jo bodo razdelili pokrajinskim in občinskim svetovalcem v pokrajini.
Za njim se je priglasilo k besedi. še več drugih sveto-valcevj ki 'so' ocenili štiriletno dele ter se zahvalili za sodelovanje. Dr. Makuc je izjavil, da je rad sodeloval v pokrajinskem svetu kot zastopnik Slovencev in da je našel razumevanje za potrebe svojih volivcev. Zahvalili se je vsem kolegom za sodelovanje.
Svetovalec Bergomas (KPI) je omenil živahne polemike, ki so jih imeli v pokrajinskem svetu pri obravnavanju raznih argumentov. Obžaloval je, da pokrajinski svet nima dovolj avtonomije in da ima pokrajinska uprava več konkretnih dolgov, ki bi jih morala prevzeti država: Izrazil je željo, da bi prišlo tudi v bodoče do še boljšega sožitja in sodelovanja med Slovenci in Italijani ter poudaril izredno politično zrelost tukajšnjega prebivalstva.
Svetovalec Miladin Černe je omenil, da je imel pokrajinski svet 72 sej, na katerih je obravnaval v štirih letih nat 2000 vprašanj. Želel je, da bi imeli tisti, ki bodo izvoljeni v prihodnji pokrajin-
ski svet, še več uspeha pri svojem delu. Priporočal je, da naj bi tudi v bodoče posvetili veliko pažnjo cestnemu omrežju, kmetijstvu in živinoreji, saj je naša pokrajina še vedno pretežno kmetijskega značaja. Zahvalil se je vsem za sodelovanje in želel, da bi se to v bodoče še boli razvilo v korist vsega prebivalstva — italijanske in s'ovenske narodnosti.
Govorili so še Cociani, Bres-san in Sampiero, vsi več ali manj v istem smislu in vsi so se spomnili tudi pokojnega predsednika odv. Culota. S tem se je zaključilo to zadnje zasedanje sedanjega pokrajinskega sveta.
IZ DOBERDOBA
Volitve odbora kmečke bolniške blagajne
V petek zvečer so se člani kmečke bolniške blagajne zbrali na doberdobski občini, da bi se zmenili za imena kandidatov za bodoče volitve, ki se bodo vršile 23. t. m. Predsedoval je občnemu zboru Andrej Gergolet. Po vasi so se širile govorice, <!a se bodo letos predstavili dve listi, vendar so na tem občnem zboru sklenili, da bo kot pred tremi leti samo eno lista. Lista bo imela 15 kandidatov, in to 9 jih bo imel Doberdob in po 3 Jamlje in Dol. Imena so ista kot pred tremi leti, samo pokojnega Andreja Jarca bo nadomestil Jožef Gergolet.
- -------
Popravek k urniku trgovin
Zveza trgovcev v Gorici sporoča, da imajo trgovine z lesom, drvmi in gradbenim materialom v aprilu naslednji urnik:
Od 8 do 12 in od 13.30 do 17.30. Ob nedeljah, državnih praznikih in praznikih med tednom so te trgovine zaprte ves dan.
V nedeljo ponovno gostovanje SG is Trsta
Ob Nušičevem «Dr» se bo zabavalo tudi naše goriško občinstvo
Prihodnjo nedeljo 16. aprila bomo imeli zopet v Prosvetni dvorani v Gorici, na Korzu Verdi gostovanje Slovenskega gledališča iz Trsta, ki bo tokrat nastopilo z znano komedijo štiridejanko «Dr», ki Jo je spisal srbski komediograf Branislav Nušič. Že sedaj opozarjamo naše gledališko občinstvo, da bomo imeli v nedeljo samo eno predstavo in sicer oh 17. url, ker je komedija zelo dolga saj traja le nekaj manj kot tri ure. Zato bodo za io predstavo tudi cene nekaj višje in sicer: sedeži po 490 in 300 lir, stojišča po 200 lir in za dijake po 100 lir. Ker je dvorana majhna, zanimanje za to prireditev pa veliko, priporočamo, da sj pravočasno priskrbite vstopnice, ki so v predprodaji na sedežu ZSPD v Ul. Ascoli 1/1. in v kavarni Bratuš od ponedeljka dalje.
Srbski pisatelj Branislav Nušič je tudi med Slovenci znan po svojih satirično-humoristič-nih spisih, v katerih nam pri-
UIIIIIIIIIHIIIIIIIfllUlllillllllllllllllllllllllllllinilHIIIIIIIIlillllllllllllllltllllllllllllllllinilllltlllHIlllIllllllIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIrlllllllll
Zadnja seja občinskega sveta v Sovodnjah
V
Skupni tajnik s Steverjanom bo znižal občinske izdatke
Občinska uprava bi podala obračun svoje več kol štiriletne uprave
Jutri, v ponedeljek 10. t.m., z začetkom ob 18. uri bo imel občinski svet v Sovodnjah še zadnjo sejo, s katero bo zaključil svoje skoro štiri in pol letno delo. Od takrat dalje pa vse dokler ne bo na volitvah dne 28. maja izvoljen r.ov občinski svet, bo vodil upravne posle župan s pomočjo obeh odbornikov.
Na tej seji bodo razpravlja li tudi o sklenitvi konzorcija z občino v Steverjanu glede občinskega tajnika. Kot znano vrši po smrti prejšnjega tajnika Galassija posle občinskega tajnika v Sovodnjah tajnik iz Števerjana g. Pri-mo Cresta in že več časa se cbravnava vprašanje, naj bi ta tajnik tudi za naprej o-pravljal posle v obeh občinah, kjer ni toliko dela, da bi ga
ne zmogel. Izgleda, da je prišlo v tem oziru do sporazuma in da je tudi prefektura izdala svoj pristanek. S tako ureditvijo bosta obe občini prihranili nekaj denarja, ki ga bosta porabili v druge namene. kjer bo še bolj v korist Občinarjev.
Dnevni red te seje predvideva tudi podaljšanje pooblastila za eventualna posojila v zvezi z vodovodom, izredno nagrado svojcem bivšega tajnika za njegovo delo, prodaja zemljišča, na katerem bodo postavili novo klavnico, spremembo nekaterih proračunskih postavk za leto 1961 in končno odobritev obračuna za leto 1960.
Pri tej priliki bodo župan in svetovalci podali tudi splošen pregled o napravljenem
iiiiiliiilMiiitiiiiiiiitHiiuililiiimiiilitiniftiniiuiiimiiiiiiiiMiiiiiiiiiuiiiitiliiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiniiiiiiiHiiiiitiifiiiiiiiiiiHiiiilitiiiiiiiiiiiiiiiiiii
Smrtna nesreča na mostu pri Ločniku
Motociklist trčil ob kolesarja in si pri padcu
Sinoči okrog 20.30 ure se je | proučili položaj delavcev v ra-64-letni mizar Fioravante Bres- jonskem oddelku tekstilne to-san, stanujoč v Gorici, Ulica'| varDe v Podgori.
Campobasso 27, peljal s svojim ciklomotorjem tipa «Mori-’ ni» proti domu. Pri mostu IX. Avgusta čez Sočo pa je ist>: časno privozil s kolesom iz Ul. Lungoisonzo 44-letni šofer Luigi Zampar, ki stanuje v Ul. Mocchetta 3 in se je tudi peljal domov. Na začetku mostu je bil Zampar nenadoma pred Bressanom in ko ga je ta opazil ni bilo več časa, da bi se mu izognil'. Trčil je s. svojim motorčkom vanj in treščil na tla, ter zadel z glavo ob rob pločnika. Mimoidoči so mu priskočili na pomoč in poklicali avto ZK, ki ga je takoj odpeljal v mestno bolnišnico. Zdravniki« so ugotovili prebitje na levem *en-cu, prebitje lobanje in Več drugih poškodb po telesu. Niso mu mogli več pomagati in Bressan je ob 20.50 podlegel poškodbam.
Stavka v Podgori
Včeraj dopoldne s' e predstavniki treh glavnih mlikal-nih organizacij sestali na sedežu CISL v Gorici, da bi
Ugotovili so, da vkljub stavki ni prišlo do nikakega zbli-žanja z delodajalci, ki se še vedno upirajo upoštevati pravične delavske zahteve. Zato je bilo sklenjeno, da se s stavko nadaljuje, dokler ne doseže svojega cilja, to je priznanja delavskih pravic.
Izlet Števerjancev v tovarno Tomos
Prosvetno društvo »Briški grič« iz Števerjana organizira v nedeljo 23. aprila enodnevni avtobusni izlet v tovarno motornih koles TOMOS pri Kopru in v Portorož. Odhod iz Števerjana ob 5. uri, povratek okoli 24. ure. Vožnja stane 800 lir. Vpisovanje traja do 17. aprila in sicer pri: Ferdinandu Komjancu	(Britof),	Jožefu
Staniču (Križišče), Brunu Ste-karju (Valerišče) in pri Francu Gravnerju (Sčedno).
Vpišite se takoj, ker je le
IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIKIIIIIIIIIIIIlIltllin
Češnje v cvetju in osmice
Brda in Kras vabijo nedeljske izletnike
Po dežju, ki je motil velikonočne praznike, imamo zopet lepo in sončno vreme. Si cer pa je bil dež potreben, saj ni bilo padavin že več tednov in je bila zemlja dovolj suha in skoro žejna. Blagodejno je vplival na pomladanske posevke, ki jih zemlja že pokriva, kot krompir, solato, radič in druge. Tudi novim trtnim nasadom, ki jih je letos v Brdih precej, je dež koristil. Sploh vsa narava sedaj hitreje brsti in zeleni bolj zgodaj kot prejšnja leto. Češnje so povečini že odcvele in Brici predvidevajo, da se bodo prve pokazale na trgu že konec aprila, okrog 10 dni bolj zgodaj kot lansko leto.
Ce te lepo vreme privabi iz mesta na Kras ali v Brda, se ti bo nudil krasen prizor prebujajoče se narave. Neprijetno pa ti bo, ko bo švignil mimo avtomobil in se boš znašel v oblaku prahu, ki ti bo silil v oči, usta in ušesa. Seveda
je Še bolj neprijetno in nezdravo za tiste, ki prebivajo ob teh cestah, po katerih vozi dnevno nešteto vozil, zlasti ob nedeljah, ko prihajajo turisti v te kraje. Da ne govorimo, kako prah vpliva na sadje in na druge rastline ob cesti.
Ker si ljudje ob takem lepem vremenu radi privoščijo izlet iz mesta, so naši vinogradniki po vaseh odprli več osmič, ki nudijo obiskovalcem dobro in pristno kapljico, pa tudi kaj za pod zob se dobi. Vino točijo povečini po 160 lir liter. Osmice najdemo po kra-ških vaseh ter v Brdih, in sicer v Pevmi, na Oslavju in v Steverjanu in še po drugih slovenskih vaseh.
Zato bo gotovo tudi danes veselo sredi cvetja v Brdih, predvsem na Oslavju in v Steverjanu, od koder se nudi izletnikom razgled, s kakršnim se lahko ponaša le malokateri kraj v bližini mesta.
K. P.
še malo mest na razpolago. Za prehod meje zadostuje veljavna propustnica.
Pobiranje davkov v Sovodnjah
Županstvo občine Sovodnje obvešča vse prizadete, da bodo v ponedeljek 10. t. m. dopoldne pobirali v prostorih županstva davke, ki zapadejo ta mesec. Kdor si hoče prihraniti pot v Gorico in nepotrebne stroške, bo lahko ob tej priliki plačal zapadle davčne obroke in sicer dopoldne od 8. do 12. ure.
delu v vsej dobi njihovega poslovanja in o izvajanju programa, ki so si ga postavili ob svojem nastopu. Ker bo spričo tega seja važna in zanimiva, priporočamo občanom, naj se je udeležijo v čimveč-jem številu.
Smrt zavedne goriške žene
V noči od petka na soboto je po dolgi in mučni bolezni ugasnila zavedna slovenska žena in vzgledna mati Julijana Skerk, roj. Milič. Prav v petek 7. t. m. je dopolnila 78 let.
V gor iški javnosti se ni mnogo pojavljala, saj se je v svoji skromnosti vsa posvetila svoji družini in njeni vzgoji. Kot marsikateri slovenski ženi, tudi njej ni bilo življenje posuto z rožicami, zlasti pod fašizmom. Z možem Miroslavom, ki je bil v sodni službi, sta si obljubila zakonsko zvestobo že leta 1913 ter vzgojila dve hčerki in sina v zavedne člane človeške družbe in naše narodne skupnosti.
Ko so moža pod fašizmom prestavili v notranjost države, v Ferraro, je ostala z otroki v Ajdovščini, leta 1931 pa se je z njimi preselila v Gorico, kjer je živela do zadnjega. Sele leta 1944 se je njen soprog lahko vrnil k svoji družini in vse dotlej je njej pripadala vloga vzgoje njunih otrok, ki jo je častno izpolnila
Pogreb bo danes, v nedeljo ob 14.15 popoldne iz bolnišnice v Ul. Vittorio Veneto v cerkev na Travniku in od tu na mestno pokopališče.
Soprogu Miroslavu, sinu in hčerkama izrekamo ob tej hudi izgubi naše iskreno sožalje. iiiiiiiiimiiiiHitmiiiiiiiiiiniiiiMiiiiimiiiiiiMiiiiiirfiimiiiitiiiiniiiiniiHimiiiimiiiiiiiiiimmi
kazuje tipično srbsko, ali bolje beograjsko malomeščansko okolje, ki ga poznamo tudi pod imenom «čaršija» in iz katerega se norčuje, prikazujoč smešne strani njegovega življenja. Najbolj so znana njegova odrska dela iz tega okolja.
Slovensko gledališče iz Trsta je prvič predvajalo njegovo «Sumljivo osebo» leta 1949, nato leta 1951 «Gospo min i-stricos z goriško rojakinjo Na-ao Gabrijelčičevo v glavni vlo. gim Dve leti pozneje so dali komedijo «Narodni poslanec» ter leta 1957 še satirično-druž-beno komedijo eZalujoči ostali», ki smo jo videli tudi v Gorici in se od srca nasmejali tipom, ki jih je humoristični avtor postavil na oder pred nas.
V nedeljo bodo torej člani SG nastopili že s peto Nuši-cevo komedijo, njegovim znanim «Dr.», pri katerem bo tudi goriško občinstvo imelo skoro tri ure zabave in prisrčnega smeha. V tej igri nastopa skoraj celoten ansambel SG, saj nastopa v njem skoraj celotna malomeščanska družba iz Beograda s svojimi najznačilnejšimi tipi.
Modest Sancin, ki nastopa v glavni vlogi Zivote Cvijoviča, pravi sam, da je Nušič nenavadno hvaležen avtor bodisi za igralce, kot za režiserja. Bogat je na 'komiki, satiri in burkaštvu ter dobro pozna like, ki jih je postavil na oder. Ti liki so ‘ preprosti, tako rekoč na dlani in treba je le pravilno razdeliti posamezne vloge. Morda naši gledališki publiki ni, vse tako razumljivo kot srbski, saj so ti liki vzeti iz srbskega življenja in precej folkloristično pobarvani, s tipičnimi lokalnimi izrazi' v govoru. Vendar pa so že dosedanje predstave Nušičevih del v Trstu in tudi v Gorici pokazale, da jih občinstvo rado gleda in se pri njih zabava.
Pri tem se spominjam tudi na njegovo enodejanko »Ob-
last«, ki so jo prav dobro podali dijaki iz Beneške Slovenije pred leti ob zaključku šole v Dijaškem domu v Gorici. Zato bo prav gotovo tudi nedeljsko predstava «Dr.» doživela pri goriškem občinstvu prav tak prodoren uspeh, kot ga je imela pri številnih predstavah na Tržaškem,
Z avtobusom k operni predstavi v Trst
ZSPD iz Gorice organizira v sredo 12. t. m. avtobusni izlet v Trst z obiskom predstave komične opere »Sola za žene« s katero gostuje v Avditoriju Slovensko narodno gledališče iz Maribora.
Predstava je že sedaj predmet splošnega zanimanja v Trstu in zato se bo gotovo odzvalo tudi precejšnje število Goričanov. Ker se predstava začne ob 21. uri, bo odhod iz Gorice ob 19.30 izpred kavarne Bratuš; če bo dovolj udeležencev iz posameznih vasi, bo šei avtobus skozi Podgoro in Standrež. Cena za vožnjo in vstopnino po 800 lir. Vpisovanje v kavarni Bratuš in na sedežu ZSPD v Ul. Ascoli št. 1/1.  «»-----------------
Danes tekma Doberdob-ltonkc
Danes popoldne bo mladinska nogometna ekipa iz Doberdoba igrala prijateljsko jjpkmo.z ekipo Ronk ob 13.30. Doberdobci ge bodo predstavili- v naslednji postavi; Carlo Gergolet, Silvano Frandulfč, Franko Jelen, SIVano Fertetič, lyan Gprin^ Albert _ Gergolet, Bruno Dušman, Franko Rebu. la, Vilko Ferletič, Mario Fer-letič in Ivan Ferfolja.
Vabimo vaščane, naj pridejo v čimvečjem številu na igrišče navijat za novoustanovljeno moštvo Doberdob.
immiiiiiiiHiiililiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiliiiaiiiimiiiiiiiiilliiiiiliiiiiiMiMiiiiiiiMtiiiiiiiiiliiiiiiiillllll
Delitev sladkorja in kave za april
Pocenitev sladkorja za 30 lir pri kg
OD VČERAJ DO DANES
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE . sti ažnik Salvatore Ortu in
V obdobju od 2. do 8. aprila se je v goriški občini rodilo 23 otrok, umrlo je 9 oseb, poročila sta se dva para, oklicev pa je bilo 8.
Rojstva:	Licia Cocozzella,
Bruno, Paolo Missero, Patri-zia Cogoi, Mario Medvešček, Claudia Urbaz, Gabriella Kuzmin, Gianfranco Nicolino, Franco Podbersig, Claudio Ve-licogna, Marcello Schiatti, An-tonella Padovan, Massimo Fuchs, Fulvia Radicci, Stefa-no Furlani, Rita Dragonetta, Paolo Baiocchi, Sandro Cadin, Patrizia Murgo, Maurizio Žorži, Rodolfo Bergamasco, Franco Fait, Stefano Humar, Cin-zia Musig.
Smrti:	gospodinja 78-letna
Maria Iansig vd. Crasseviz, gospodinja 88-letna Rosa Dor-cich vd. Baumann, gospodinja 72-letna Giuseppina Vaalntig, vd. Brassan, delavec 36-letni Srečko Korošec, gospodinja 94-letna Clementina Giovanna Ukmar, 4 dni stara Antonella Padovan, 2 uri star otrok Mario Medvešček, voznik 39-letni Giovanni Furlani, električar 41-!etni Milano Braini.
Poroke:	kmetijski strokov-
njak Camillo Cej in gospodinja Donata Zotteri, šofer Ca’--!o Furlan in tkalka Nadia So-sterčič.
Oklici:	spolovinar Mario
Hlede in gospodinja Laura Fa-bus, tehnični risar Giovanni Marega in trgovska pomočnica Amalia Schiavon, trgovec Gualtiero Pocar in delavka Laura Planiscig, finančni
Caterina Perna, stavbeni graditelj Luciano De Domenico in šivilja Nerina Bandelli, mehanik Felice Macuz in učiteljica Margherita Perini, zidar Cesarino Colombo in delavka Anita Alessio, slaščičar Giuseppe Brufovka in gospodinja Bruna Marussi.
KINO
J
v GORICI
CORSO. 14.00: «Sosedova trava je vedno bolj zelena«, C. Grant, D. Kerr, J. Simmons in R. Mitchum; Cinemascope; ameriški barvni film.
VERDI. 14.30: «Deček za vse«, Jerry Lewis. Ameriški film. VITTORIA. 15.00: «Do poslednjega diha«, J. Seberg in J. Paul Belmondo. Mladini pod 16. letom vstop prepovedan. CENTRALE. 15.00:	»Rio	Ne-
gro«, F. Anderson in E. De Oliveira. Barvni film. MODERNO. 15.00: «Strah barbarov«, C. Alonso in S. Ree-ves. Barvni film.
dezurna“*lekarna
Danes ves dan in ponoči je odprta v Gorici lekarna So-ranzo, Korzo Verdi št. 17, tel. 23-79.
TEMPERATURA VČERAJ
Včeraj smo imeli v Gorici najvišjo temperaturo 22,6 stopinje nad ničlo ob 13. uri in r.ajnižjo 10,2 stopinje nad ničlo ob 5.20, Vlage smo imeli 68 odstotkov.
Kot je bilo pred dnevi najavljeno, je trgovinska zbornica v Gorici znižala ceno sladkorja proste cone od dosedanjih 170 na 140 lir za kg. To znižanje velja od 1. aprila. Ta sklep je sprejel upravni odbor na svoji seji dne 6. t. m. ob prisotnosti županovega zastopnika dr. Gal-laroltija.
To znižanje cene je bilo omogočeno predvsem, ker so s pomočjo goriških trgovcev na debelo našli boljše dobavne vire. Vkljub temu znižanju v korist potrošnikov, pa bo ostal dosedanji prispevek za dom onemoglih in v korist občinske ECA nespremenjen. Vsekakor pa je treba poudariti, da je cena sladkorju na nakazila za prejšnje mesece še vedno po 170 lir za (kg.
Obenem trgovinska zbornica sporoča, da je v teku razdeljevanje obroka proste cone za april, za potrošnike v Gorici in Sovodnjah. Vsak upravičenec dobi po 1,500 kg sladkorja na odrezek št'. 35 in po ceni 140 lir za kg; dalje po 250 g surove ali 200 g pražene kave na odrezek št. 36.
Poleg tega lahko vsak potrošnik dobi pri svojem trgovcu tudi po en liter semenskega olja. Razdeljevanje bo zaključeno 29. f. m.
Trgovci iz Gorice naj prevzamejo potrebna nakazila na sedežu trgovinske zbornice, oni s podeželja pa na Svojem županstvu. Ker kuponi zapadejo 29. t. m. naj prevzamejo trgovci svoja nakazila pravočasno.
OBIŠČITE
RAZSTAVO HLADILNIKOV
v RAZSTAVNI DVORANI TRGOVINSKE ZBORNICE
V PASAŽI - KORZO VERDI - GORICA
Od 8. do 20/
APRILA 1961 VSTOP PROST
I
Razstavljeni so hladilniki najboljših domačih in inozemskih tovarn
RAZSTAVOJE ORGANIZIRALA
GENERALTECNICA
GORICA - R0RZ0 ITALIA 75-77
POSEBEN POPUST
VES ČAS TRAJANJA RAZSTAVE PLAČIL ME OLAJŠA VE
ZA
Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem potrti naznanjamo prežalostno vest, da je po dolgi in mučni bolazni ter previdena s' tolažili svete vere, včeraj ponoči preminila naša , dobra žena in mama
JULIJANA ŠKERK roj. MILIČ
Pogreb drage pokojnice bo danes, v nedeljo 9. t. m. ob 14.15 iz civilne Bolnišnice v Ul. Vitt. Veneto v cerkev sv. Ignacija na Travniku.
Žalujoči soprog MIROSLAV, sin ZORO, hčeri BOJANA in MIRA, nevesta SONJA, zet TEOFIL ter vnuka NASTJA in TOMEK
Gorica-Trst, dne 9. aprila 1961.
Nevzdržna
trojica
£
W<*.W?&:
mmgd&
Sf
* -
Jugoslovansko nogometno prvenstvo
Nobenih predvidenih sprememb po današnjem kolu I. zvezne lige
Novogoričanom se nudi izredna priložnost za zmago
Lahko pričakujemo od današnjega kola jugoslovanskega nogometnega prvenstva I. zvezne lige kakih posebnih sprememb v lestvici? Na vrhu, kjer nas najbolj zanima borba za naslov prvaka, skoraj gotovo ne bo nič novega, še posebno, ker bo imel vodilni Partizan lahko delo na domačih tleh.
Beograjčani bodo sprejeli v
Pretekli teden si Je Juventus z zmago nad Romo še bolj utrdil položaj na prvem mestu v lestvici, katerega ne bo hotel prepustili nikomur. Vprašanje pa je, če se mu bo to tudi posrečilo. Danes Jih čaka trda borba v Vicenci in če bo trojica Boniperti — Sivori — Charles (na sliki) uspešna tudi danes kot proti Romi, tedaj za Laneros-si ni nobenega upanja na povoljen rezultat
goste moštvo Veleža in če se bo kolo srečanja zavrtelo po pravilu, da zmaga pripada močnejšemu, tedaj iz jugoslovanske prestolnice ne smemo pričakovati nobenega presenečenja.
Pogled ljubiteljev nogometa in še posebno Zagrebčanov bo brez dvoma uprt v Skoplje, kjer b0 Hajduk igral na igrišču tamkajšnje enajstorice. Od tega izida je seveda odvisno, če bo ostal Dinamo še na tretjem mestu ali če se mu bo posrečilo stopiti za stopnico više in bliže Partizanu. Sicer tudi Dinamo ne bo imel lahkega posla v Sarajevu. Prognoza govori bolj v prid enajstorice »majstrov z mora« kot v prid Zagrebčanov.
Kljub odsotnosti Hajduka, bo
v Splitu vseeno prvenstvena tekma med istoimenskim klubom in gostujočo Reko. Predstavniki mesta ob Kvarnerskem zalivu se drže v varni sredini lestvice in nimajo nobenega namena, da bi zdrknili niže.
V Novem Sadu se na tamkajšnjem stadionu ne bi sme-
29. kolo nogometnega prvenstva B lige
Med Venezio in 0Z0 Mantovo indirektna borba za vodstvo
Triostina bo proti Pratu skušala izvleči vsaj neodločen rezultat ■ Cazzaniga namesto Secchija
Borba za prva tri mesta v končni lestvici B lige je tudi po rezultatih 28. kola ostala omejena na šest moštev, čeprav ne več z enakimi izgledi kot prej. To velja predvsem za Messino, ki je v ponedeljek nepričakovano izgubila proti Foggi in pa za Simmenthal, ki je moral v Trstu prepustiti točko helebardarjem.
Nasprotno se je okrepil po-ložaj Venezie, Palerma in Reg-
giane, medtem ko so možnosti Mantove ostale kljub porazu proti Venezii praktično iste kar se tiče eventualne kvalifikacije v A ligo. ne P® tudi kar zadeva osvojitev prvega mesta. Borba zanj bo še zelo huda, začenši kar z današnjim dnem, ko se bosta oba glavna favorita, Venezia in Mantova, borila na tujih tleh in proti nasprotnikoma, ki i-mata vsak svoj, pa čeprav popolnoma drugačen interes, da zmagata. Verona bo skušala premagati Venezio zato, da se reši izpada, ki ji vedno bolj grozi, Simmenthal pa bo skušal odpraviti Mantovo predvsem zato, ker gre za njenega direktnega tekmeca za eno od prvih treh mest.
Razen Verone in Simmen-thala pa bi se z eventualnim, tcda ne preveč verjetnim, porazom Mantove in Venezie o-
Spored današnjih nogometnih tekem
A LIGA
Atalanta - Sampdoria Inter - Bologna L. R. Vicenza- Juventus Napoli - Lecco Padova - Bari Roma - Catania Spal - Lazio Torino - Milan Udinese- Fiorentina B LIGA Prsrto - Triestina Alessandria - Messina Catanzaro- Brescia Como-Foggia Genoa- Reggiana Palermo - Sambenedettese Parma - Novara Pro Patria - Marzotto Simm. Monza - Ozo Mantova Verona - Venezia
koristili lahko tudi Messina in Reggiana, predvsem pa Palermo, ki bo edini od te trojice igral na domačih tleh in povrhu še proti nasprotniku, ki zaradi solidnega položaja na sredini lestvice nima posebnih skrbi in problemov, da o ambicijah niti ne govorimo. Žmaga Palerma pa bi bila zanj še toliko bolj pomembna, če bi tudi Messina in Reggiana ostali praznih rok, Kar bi ne bilo nič nemogočega. Messina se bo namreč sestala z Alessandrio, Reggiana pa z Genoo. V obeh primerih gre za enajstorici, ki si še nista povsem zagotovili obstanku v B ligi in jima je zato vsaka točka dragocena, posebno še na domačem igrišču.
Kljub temu da gre — kot smo videli — za vrsto pomembnih srečanj za nadaljnji razvoj prvenstva, pa ostajata tekmi med Verono in Ve-nezio in med Simmenthalom in Mantovo vendarle ključni in zato tudi najzanimivejši v tem kolu.
Položa) na dnu lestvice se kljub nekaterim nepredvidenim rezultatom v zadnjem kolu, ni bistveno spremenil. V neposredni nevarnosti za izpad so še vedno Marzotto, Foggia in Verona, vendar pa s to razliko, da za Marzotta praktično ni več rešitve, medtem ko lahko Foggia in Verona vendarle lahko še gojita trohico upanja, čeprav tudi to upanje visi na skoraj nevidni nitki. Kaže, da se tudi danes njihov položaj ne bo mogel kaj prida izboljšati. Foggia bo namreč igrala v Comu, Marzotto pa v Busto Arsiziu, medtem ko smo za Verono že ugotovili, da proti Venezii kljub prednosti domačega terena ne bo mogla računati na mnogo več kot na časten poraz.
Bolj natrpana je predsoba teoretičnih kandidatov za iz-
tudi naša Triestina. Položaj vseh teh «kandidatov» glede na zaostanek ostale trojice na dnu, nikakor ni kritičen, lahko pa bi postal tak že po dveh, treh zaporednih porazih ob istočasnih zmagah navidezno že obsojene trojice. Zaradi tega je povsem razumljivo, zakaj se v sedanji fazi prvenstva prav te enajstorice tako krčevito borijo za točke.
Danes so na prvi pogled možnosti v tej skupini najboljše za Genoo na račun Reg-giane, za Como na račun Fog-gie in za Parmo na račun No-vare. Nekoliko slabše so za Alessandrio kljub prednosti domačega terena, za Brescio in pa za Triestino, ki bosta igrali na tujih tleh proti približno enako kvotiranima nasprotnikoma — Catanzaru oz. Pratu.
Preprost račun pokazuje, da bi za Triestino tudi neodlo-
čen rezultat bil vsestransko sprejemljiv. Z njim bi si za eno točko izboljšala angleško povprečje, razen tega pa priborila točko, ki bi pomenila nadaljnjo utrditev položaja, ki se je po zadnjih dveh pozitivnih internih nastopih kar dobro popravil. Seveda pa se bo treba za neodločen rezultat krepko boriti, kajti Prato je na domačem terenu zelo močan nasprotnik, čeprav ne nepremagljiv. Trevisan bo postavil na zeleno polje isto e-najstorico kot prejšnjo nedeljo, z eno samo izjemo: namesto poškodovanega Secchija bo oblekel majico s št. 10 Cazzaniga. Kandidat za zvezo je bil poleg njega tudi Fogar, vendar pa je za defenzivno taktiko, kakršno namerava po vseh znakih ubrati Trevisan, mnogo bolj primeren in kori. sten Cazzaniga.
J. k.
DANES V TRSTU
NOGOMET Diletantsko prvenstvo:	Li-
bertas-Ponziana, na igrišču Ponziane ob 15.30; Edera-Pro Romans, v Ul. Flavia ob 15.30; San Giovanm-Cremcaffe. pri Sv. Ivanu ob 15.30; Fortitudo-Crda, v Miljah ob 15.30.
Spomladanski pokal: Reprezentanca Trsta A-Reprezentan. ca Cervignana A na igrišču Ponziane ob 10 30.
Pokal De Martino: Triestina-Padova (mladinci), na občinskem stadionu ob 15.30, ATLETIKA Moški in ženski miting na občinskem stadionu ob 9. uri. ODBOJKA Moška B-llga: Civilna poll-cija-Polisportiva Friuli, v vojašnici Belle no ob 10.45; VIS-Gasilcd Trst na igrišču v Ul. Belpoggio ob 10.30.
Prva ženska liga: Villaggio Sereno-Julia, na igrišču v Ul. Monte Grappa ob 15.00. HOKEJ NA KOTALKAH Na igrišču Miramarskega drevoreda ob 16. uri Dopo-lavoro ferroviario B-Triestina B; 17.30 Dopolavoro ferrovia-no A-Triestioa A.
KONJSKI ŠPORT Dir na Montebellu. Začetek ob 15. uri. Osrednja točka bo za nagrado cvetja na 2080 metrov dolgi progi.
steh Čelik, ki sicer ne prednjači, a je vseeno nevarno.
V slovenski ligi ne preti vodilnemu Mariboru nobena resna nevarnost. To seveda le na papirju, ker zna biti moštvu Rudarja, ki bo gostovalo n i Štajerskem, kot kaže že sama lestvica, precej nevarno. Nas pa najbolj zanima enajsterica Novogoričanov, ki se letos drži precej na dnu.
V nedeljo bodo imeli v Novi Gorici v gosteh ljubljansko Ilirijo, ki je kljub istemu številu točk, a zaradi boljšega količnika prejetih in zadanih golov, za stopnico više od predstavnikov Primorske v tej nogometni skupini. Priložnost za zmago je, predvsem zaradi prednosti domačega i-grišča in domačega okolja, izredno ugodna in če jo bodo Novogoričani znali izkoristiti, bodo v nedeljo bogatajši s točkami in se bodo znašli še za stopnico više.
 «»-------
Namizni tenis v Pekingu
Kitajska, Japonska in Madžarska v finalu
lo dolgočasiti. Spoprijela se bosta med seboj domača Vojvodina in gostujoča Crvena zvezda. Borba bo brez dvoma ostra, ker hoče Zvezda ogrožati tretje mesto Zagrebčanom, Vojvodina pa hoče še više, da ne bi zašla preveč na dno.
V drugi ligi bo ljubljanski Triglav igral pred lastnimi navijači, katerih nikakor ne more navdušiti ali vsaj zadovoljiti. Sicer je ljubljansko moštvo že tako na dnu, da mu nihče ne bo mogel pomagati. In v nedeljo bo imel v go-
•iiiiiiiiiiiiiMiimiiiiiiitiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiriiiiiMiiimmtaiiiiiiiiiiiiitMiiiiiMiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiHMiiiiiiiitiiiii
KRATKE	OD
ATLETIKA
Izenačen svetovni rekordi v štafeti 4x200 jardov
AUSTIN, 8. — Ekipa nekega zavnda Abilena je izenačila svetovni rekord v štafeti 4X220 yard s časom 1"02’6. Ekipo so sestavljali Earl Young, Calvin Colley, Dennis Richardson in Bud Clanton.
SABLJANJE
HEINDENHEIM, 8.	— V
drugem kolu sabljaškega turnirja za evropski pokal prvakov je milanska ekipa odpravila reprezentanco Istanbula s 13:3.
KOLESARSTVO
MADRID, 8. — Kot javlja španski časopis «Pueblo», se bo španski kolesar Federico Bahamontes 1962. leta odpovedal športnemu udejstvovanju.
pad, v kateri je trenutno vsaj I Bahamontes se bo udeležil ko-pet enajstoric in med njimi * lesarskih dirk po Italiji in
Franciji, medtem ko se ne bo udeležil španske Vuelte.
»Pueblo« pripominja, da bo v tem kratkem obdobju Španija izgubila kar tri trenutno najboljše kolesarje: Poblet in Bahamontes bosta prenehala s športnim udejstvovanjem letos, oziroma drugo leto, medtem ko bolni Timoner skoraj gotovo ne bo mogel braniti naslova svetovnega prvaka na srednjih progah.
BOKS
SAN DIEGO. 8. — Prokurator svetovnega prvaka sred-njetežke kategorije A. Moore-ja je sinoči izjavil, da bo a-meriški boksar z lahkoto dosegel še pred dvobojem za svetovni naslov, ki bo 10. junija z Italijanom Rinaldijem, predpisano težo.
Prokurator Jack Kearns je v zvezi z govoricami, da Moore ne bo dosegel teže, izjavil, da so te vesti ne samo pre-
tirane, temveč tudi smešne. Moore je že dosegel 85 kg in v pravem trenutku bo tehtal kolikor pač predpisuje teža njegove kategorije. «Ce Ri-naldi misli na forfait zaradi teže« je še pripomnil Kearns, «je najbolje, da si to misel izbije iz glave že sedaj.«
Kot' je znano NBA ne priznava več Mooreju naslova svetovnega prvaka, katerega pa mu še priznavata atletska komisija Nevv Yorka in evropska boksarska zveza.
• * •
MADRID, 8.	— Mariano
Echeverria je sinoči z zmago po točkah odvzel Joseju Gonzalesu naslov španskega prva-ka v težki kategoriji.
* • •
SANTIAGO, 8. — Argentinec Demetrio Carbajal je premagal italijanskega boksarja mušje kategorije Giacoma Špana s tehničnim k. o. v deveti rundi.
PEKING, 8. — Finalisti v ekipnem plasmaju 26. svetovnega prvenstva v namiznem tenisu so Japonska, Kitajska in Madžarska. Največje presenečenje prestavljajo plasma ekipe Vzhodne Nemčije, medtem ko je CSSR razočarala, ker je v svoji skupini zasedla šele četrto mesto.
V C skupini je Jugoslavija doživela danes poraz po Japoncih, ki so zmagali s 5:1. V drugi tekmi pa je Jugoslavija gladko odpravila Kubo s 5:0.
Nogometni turnir UEFA
Portugalska prva Poljska pa druga
LIZBONA, 8. — Z zmago nad Poljsko s 4:1 (2:0) je portugalska reprezentanca zmagala v letošnjem mednarodnem mladinskem nogometnem turnirju UEFA. Tretje mesto je pripadlo Zahodni Nemčiji, ki je premagala Španijo 2:1 (1:0)
Veliki teden
(Nadaljevanje s 3. strani)
ne ve, kaj se dogaja, doživi Gčricault nenavadno pustolovščino, ki docela sprevrže njegov pogled. Po naključju skrivaj prisluškuje zboru ilegalne organizacije rokodelcev, kmetov in revežev, na katerem se preprosti ljudje iz ljudstva menijo o položaju in o tem, kaj je treba storiti. Teodor presenečen spozna, kje je njegovo pravo mesto in da je s srcem na strani teh ljudi. Tiho se umakne s tem velikim spoznanjem, ki mu predstavlja pobudo za njegovo nadaljnje umetniško snovanje.
To je kratka vsebina obširnega, skoraj 600 strani obsegajočega romana, ki daje široko podobo sc-dobne družbe. Z velikim znanjem in veliko umetniško močjo popisuje Aragon višje sloje francoske družbe, kralja m njegov dvor, kneze in plemstvo in prav tako tudi meščane ter preproste ljudi. Bistvo njegove pripovedi pa je v opisovanju osebnih dram in tragedij, ki jih je bilo v tistih dr.-eh toliko in v tem romanu prav tako, da tvorijo vse široko podobo pravega žtv-lienja. Pri vsem tem pa pisatelj izpoveduje v tem delu tudi svoje nazore in svoje misli o zgodovini, umetnosti in družbenem razvoju. Kot pravi pisatelj sam, to ni zgodovinski rrman. In res je to vse bolj velika psihološka pripoved o globoki osebni m družbeni kriz:. #Ve ki teden* predstav:;« izredno zanimivo branje.
Opremo romana je oskrbel Uroš Vagaja. Ta je skladna s kvalitetnim delom, tako da predstavlja celotna izdaja res odlično knjigo.
C0MM A PL A STIC A
Ulica deiristria 8, tel. 50-054 (pri Sv. Jakobu)
Vam nudi vse hišne potrebščine, torbe, igrače, lutke, plastiko za pode - imitacija parketov.
Vse po konkurenčnih cenah!
VIGNA
Trst, Ul. Crispi 73 tel. 90-021
Specializirana delavnica z« popravilo ln obnovitev izpuš nth naprav ln rezervoarje*
ZAGREBŠKI VELESEJEM
MEDNARODNI SPOMLADANSKI ZAGREBŠKI VELESEJEM
14. - 23. IV. mi.
Proizvodi široke potrošnje — Prehrana
— Stanovanjska oprema — Tekstil in konfekcija — Revija sodobnega oblačenja
— Turizem in gostinstvo — Medicina in tehnika — Tehnika varjenja — Merilna in regulacijska tehnika — Avtomacija —
Strokovna literatura.
INFORMACIJE:
ZAGREBACKI VELESAJAM, Zagreb, Aleja Borisa Kidriča, tel. 51-666, telegrami: Velesajam - Zagreb
SPLOŠNA PLOVBA PIRAN
Expresna potniško.tovorna linija JADRAN — ZDA — JADRAN
Odhod ladje vsakega 30. v me. secu direktno Trst . Nevv York, Trajanje potovanja 15 dni
Za vse informacije prosimo obrnite se na našega agenta
AGENZIA MARITTIMA MED1TEHRANEA, Via Milano 4-1, Trst — telefon 24-188
Najnovejši izum modeme Superautomatic s 57 fl
minil
Preko 50 vrst najbolj*1 švicarskih ur Vam j®8*
izredno natančno** izredno vzdržljiv®** izredno nizko cen°
Ndia
Db
ŠVICARSKA SUPERM0
Pri
MADALOSSO
dobite vsakovrstno
žimnice — originalne PER MAFLEX
VOZNI RED
_ C*»'
VLAK
v Trstu, Ul. To'r‘ A vogal XXX Utt^ J \0
FOHl STVO. otroške;
BENETK E-MILAN -PARIZ-RTM-BARI
ODHODI
Bologna - Milan (*)
6.12 R 6.40 D
7.14 A 8.45 R
10.24 A 12.55 R
13.32 A
14.52 D
Benetke - Turin • Rim
Tržič (***)
Benetke • Rim 10.14 DD Benetke - Milan * Genova (II) - Pariz Portogruaro Cervignano * Benetke
Cervignano • Benetke
Benetke • Milan -Pariz
Tržič • Benetke -Bari
Tržič • Portogruaro 17.53 DD Benetke - Pariz (x) 18.38 A Tržič - Portogruaro 1P.2K A Tržič - Cervignano 20.50 R Benetke 22.17 DD Benetke • Milan • Turin • Genova -Ventimiglia - Marseille - Mestre - Bologna - Rim
16.40 D
17.03 A
6.23 A 7.32 A
13.27 D
PRIHODI
Cervignano - Tržič Portogruaro - Tržič 7.45 DD Turin - Milan -Benetke • Rim 9.22 D Marseille - Ventimiglia • Genova • Turin - Benetke 10.22 R Benetke ■ Cervignano * Tržič 11.33 DD Pariz - Benetke (xx)
Rim - Bologna • Bari • Ancona - Benetke
Cervignano Pariz - Milan - Benetke
Benetke • Portogruaro • Cervignano
Tržič (*#*)
Bologna • Benetke (*)
Portogruaro • Tržič 19.50 DD Pariz - Milan Benetke
21.20 Fw Rim - Milan • Mestre (*)
22.35 A Benetke - Tržič 23.42 DD Turin - Milan - Genova (II) - Rim • Bologna • Benetke
13.57 A 15.22 D
17.05 D
18.10 A
\8.37 R
19.08 A
(*) samo 1. razred; (**) II. razred samo do Benetk; (###) ne vozi ob nedeljah; (x) od 1.10.60 do 20.5.61; (xx) od 3.10. 60 do 28.5.1961
V1DEM-DUNAJ
-SALZBURG
-MUENCHEN
ODHODI 3.45 A Videm - Trbiž 5.16 A Videm
6.18 D 6.24 A 7.45 D
9.45 A 12.20 D
12.30 A
13.55 DD Cal8>*° 14.26 A Videm
td
Vide» • Vide® pi Videm ’ . l Muend'eD burg Videm _ Videm Dunai Videm ,,
16.17 A 17.37 A 19.10 D 20.16 D
20.27 A 21.37 A
7.15 A 8.00 A 8.23 A 9.12 A 9.30 D
11.46 A 15.07 A 16.55 A
Videm Videm Videm
Vide,nhe»
Muench'
Videm
Videm
PH1H°01
Videm
Videm
Videm
Videm p*
Dunai
. VideIfl (fide* Trbiž • Videm Videm ffb
17132 DD Dunai Videm 19.43 A	Videm
21.05 A	Videm
22.20 D
chen
dena
23.20 A Videm
Ham® pniii!
23.58 DD Uala1^0 (<()
V> Vj\
Videm
0.56 D
(*) ou ’ 25P’} i> V 262^
ob
1960 d°
0PC,K>
i'
0.19 D
-BEt . ovfl°v.
vpči"“ Zagreb
7.28 A 8.32 D 11.57 DD
ti?!
(jpčine Opčin*
LjSV
grad
stan
bul
13.3? A 16.04 D
Opč,n'
L,jubUa°*
17.58 A 2C.00 A
grad
Opč>n*
Opč"1*,
5.50 D
Beogr!
ti
7.05 A 11.24 A 13.18 D
. Opč>n* Opčin*
Opč'n'
Beogr
ti
ljana 17.20 A Opč'««, 17.28 DD Is« p . ® geH* na šnan*' 2006 0 opčin' 2148 A__ P
R - raP^r***1 zecl itniikl
i
pot
dlojz flav&al ®
»Ostani pri nas čez noČ,» mu je rekel gospodar. «Ne; moram naprej; moram čimprej priti v naš
iK
štab.*
«No, potem pa pojdeva nekaj časa skupaj,* je rekel Crt, se poslovil od domačih in odšel. Zunaj pa je zaklical Donu, ki se je še vedno poslavljal od domačih, ko da bi odhajal kdo ve kam:
»Pojdi no, Don, če misliš!*
Nekaj časa sta šla skupaj, potem pa sta se razšla
»Pa se kaj kmalu spet prikaži. Don!* je zaklical za njim Crt.
»Jutri pojdem tod mimo, jutri se morda spet vidiva.*
Nista se več videla; ni šel več tam mimo.
Četrt ure nato je Crt obstal in prisluhnil proti reki: kratek, a silovit klohot brzostrelk in strojnice se Je razlegnll v noč. Potem nič več.
Zaseda.
Don je padel.
DIVERZANT
Na dvorišču samotne kmetije se je že nekaj dni zadrževal sabotažno-minerski vod nekega odreda. Od tu je vsak večer odhajal na akcije in se vračal. Nekega popoldne so minerji sedeli pred hišo in vsak se Je ukvarjal z nečim. Pa je paril v kropu dolge palčice plastika, da ga Je drugi lahko gnetel v okrogle kepe, tretji pa je v te kepe vdeval detonatorje. Nekdo je vtikal v neko drugo razstrelivo poživitvene naboje, zraven njega pa je sedel miner, ki mu je svoj čas mina močno poškodovala obraz, in si dajal opravka s tempiranimi vžigači in sprožilci na pritisk. Tu sl videl poleg razstreliv Nobels 808, PH02, TNT in amonala tudi peklenske stroje, tempirane zažlgalne bombe, petarde in druga razstreliva, ki so jih izdelovali minerji •aml, kolikor jih niso uplenili sovražniku. Razen min,
ki so jih pobirali na sovražnikovih minskih poljih, so imeli tudi mine, ki so jih naredili iz razstreliva, ki so ga odstranili iz neeksplodiranih nemških letal-, skih bomb.
Ko se je zvečerilo, se je vod razdelil na tri skupine in vsaka je odšla v drugo smer.
V skupini, ki je odhajala minirat železniško progo, je bil tudi Peter, še vedno je nosil železničarsko uniformo, v kateri je svoj čas prišel v partizane, le namesto svoje železničarske čepice je nosil partizanko. Na prsih mu je visela brzostrelka, ki jo je uplenil esesovcu. Pred hladnimi jesenskimi sapami pa ga je ščitil plašč ubitega gestapovca.
Pred njim je stopal komandir voda Ris, ki je pomagal nositi nahrbtnik, v katerem je bila mina in druge potrebščine za miniranje proge.
»No, le stopimo bolj korajžno, fantje!* je v presledkih spodbodel. Toda bila je tako gosta tema, da so se le stežka prebijali skozi hosto.
Nekje je iznenada zaropotalo iz zasede. Presenečeni minerji so se razkropili in se v temi porazgubili. In tako se je zgodilo, da je Peter ostal čisto sam z mino v nahrbtniku, ki ga je malo prej prevzel od nekega tovariša. Zaman se je trudil, da bi izsledil vsaj enega svojih. Kaj pa sedaj? Da bi se vrnil, ni bilo govora, zakaj oni vlak je bilo treba za vsako ceno podminirati. Tako se je glasil ukaz štaba odreda. To pa naj bi izvedli po načrtu komandirja Risa. Toda le-ta je vsakokrat obrazložil svoje načrte šele v bližini kraja, kjer naj bi se izvršila ta ali ona akcija. Ker torej Peter ni vedel, kje je komandir Ris nameraval izvesti nocojšnjo akcijo, je sklenil, da pojde kar sam minirat progo.
Pot k progi, ki je bila še daleč, mu je bila znana. Ko je prišel iz hoste, kjer je bila tema redkejša, Je začel stopati hitreje. Nekje je zavil na kolovozno pot, ki se je v zavojih vijugala med njivami. Naveličan muhastega ovinkanja poti je začel uhajati v razore
in prečkati ogone, da bi čimprej dospel na cilj. Hitel je čez stmišča in čevlji so se mu cmokaje vgrezali v poblateno zemljo. Cez čas je spet zavil v gozd. Val jesenskega vetra je butnil med drevje — rojema se je usulo listje. Zahotelo se mu je kaje. Prasnil je vžigalico in, zakrivaje plamenček pred vetrom s polo plašča, si nažgal cigareto. Nato se je še bolj pognal dalje.
Tako je hodil s tovariši skoraj vsako noč na akcije. In skoraj vsako noč je kaj zletelo v zrak: proga, vlak, most, daljnovod ali bunker.
Koliko pa je ura? je spotoma pomislil. Postal je, dvignil levico k očem, močno potegnil dim iz cigarete in ob njenem žaru pogledal na uro. Kmalu bo ena popoinoči. Potlej je jel stopati še hitreje.
Šel je mimo neke vasi, kjer so bili beli. Nakrat je ne daleč pred seboj začul sumljiv šum, nato pa je nastala prav tako sumljiva tišina. Spreletelo ga je: zaseda! Mahoma se je zasukal in se pognal nazaj- Tedaj je užgalo iz pušk in strojnice. Svetlikajoči se izstrelki so v dolgih štrenah brzeli skozi temo. Peter je nedotaknjen v velikem loku obšel zasedo in nadaljeval pot proti progi.
Zmučen od dolge in naporne hoje in neprespanosti se je naposled približal progi. Tedaj je postal bolj previden, zakaj vzdolž proge so prežale sovražne zasede. Prihuljeno sklonjen in z napetimi čuti se je korakoma bližal progi. Ko je bil le še lučaj oddaljen od nje, se je ustavil. Zadržal je dih, da bi umiril burno planje pljuč, in prisluhnil. Nočna sapa mu je prinesla na uho glasove bližajočega se vlaka. Iz izkušnje Je vedel, da je to tovorni vlak. Toda tega ne bo podminiral, pač pa tistega, ki bo prišel iz nasprotne smeri. Ulegel se Je v bohotno razraščeno podrastje in čakal. Kmalu je privozila izvidniška motorna dre-zina. Ker se je med tem časom nebo nekoliko zvedrilo, je razločno videl Nemce, ki so se peljali mimo. Petrov kazalec je s privajenim gibom samohotno segel
k zaklopki brzostrelke. Ne, ne sme streli gova naloga, je pomislil. Ne dolgo zB.,0ilo vozil tovorni vlak- Vso sotesko je n»P°£0ieS težke gorske lokomotive in topotanje k zadnjega vagona je ves zahomotan v s* L P1 zavirač, kadil in niti slutil, da je le> p»l njega partizan, ki razmišlja, kje bi b110 še mesto za miniranje proge.	b0	D1
Naposled se je odločil. Miniral J® epi ovinku na desni. Levi krak ovinka J®	,
usek. Vlak se bo zabil v skalovje in 0g s* tem načrtom je odtapal k progi, st°? J,rot* je vlekla vzdolž proge, in tihoma Sel P naj bil izvedel akcijo.	^	I
Ko je dospel tja, se Je ulegel	:
neslišno odstranjevati kamen za kan jfl » kjer sta se spajali dve tračnici. D®1® nri' naglico, kajti vlak bi moral vsak c®5, \% Ko Je naredil primerno jamo, Je , mino, jo položil v jamo in privezal Nato je mino zakril s tolčencem. P,se pri oddaljeni žvižg nekega vlaka. Da W ,e p1? je to vlak, ki naj bi ga podminiral. J pl na tirnico. Le-ta Je zvenela pod treIlL ji»i£, enakomerno udarjalo ob spojke,	v*
no dojel bobneče klopotanje okloph 9ge p spremljal tovornega. Oklopnjak Je 10v L ovinkom in svetloba njegovih žar0*® vala to stran ovinka. Kam naj se u* t i® straneh useka sta se dvigali kakih jev® lekli na desno >h ted;
A'
ki steni, ki sta se vlekli na desnu Da bi zbežal nazaj Je bilo prepozno ^ 0 sP nji hip se je odtrgal od tračnic, se u y(jol ni in se ves stisnil v plitvo naravno j v bilo vse, kar Je mogel ln utegnil sto
tičnem položaju.
(NadaV
i«V<*
od