STUDIJSKA Knjižnica KRANJ, Titov1 trg.
mMm.
KRANJ - 18. FEBRUARJA 1962	ŠTEVILKA 2
Ureja uredniški odbor:	Mirko Brezar, Franc Celestina, ing. Meta Duhovnik, Stefan
Gruber, Vladimir Lah, Jožica Kerstein, ing. Cvetka Maksin, Anton Naglič, Miran Riž-ner, Franc Rozman, Marko Štuhec in Alojz Zalar — Glavni in odgovorni urednik: DUŠAN REBOLJ — Telefon: 20-71, lok. 25 — Tisk in klišeji: CP »Gorenjski tisk« v Kranju — Poštnina plačana v gotovini
GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA TOVARNE GUMIJEVIH IZDELKOV SAVA KRANJ
♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦•♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦
Mladina po poti VII. kongresa, to naj bo vodilna misel mladih
Imamo mladostni polet!

(DUŠAN REBOLJ — KSS) — Zadnje januarske dni se je odel ves Kranj v praznično razpoloženje. Metropola Gorenjske je bila 26. in 28. januarja prizorišče izredne in živahne dejavnosti slovenske mladine, katere delegati so se zbrali na VIL kongresu LMS. Tej največji in hkrati najveličastnejši manifestaciji naše mlade generacije, katere delo je z zanimanjem spremljala vsa naša javnost, so prisostvovali med gosti tudi predsednik IS LRS Boris Kraigher, Predsednica GO SZDL LRS Vida Tomšič, generalpodpolkovnik Rado Pehaček, predstavnik CK LMJ Milenko Uzelac, predstavniki CK iz posameznih republik, gostje iz Italije in Avstrije ter mnogi gostje i' kranjskega okraja.
predlogi, vprašanja, Id so jih zastavljali delegati ter sklepi in za-
Da je bila mladina na kongres zares temeljito pripravljena, dokazuje izredno število delegatov, ki so se prijavili k razpravi v delu po posameznih komisijah. Vsega skupaj jih je govorilo 81, nekaj desetin pa jih je moralo predložiti svoje pismene razprave kongresu, ker je zmanjkalo časa.
Na popoldanskem plenarnem zasedanju v soboto, 27. januarja, se je priglasil k razpravi tudi član Izvršnega komiteja Central-
ključki so se zdeli opazovalcu ce- 11 ega komiteja Zveze komunistov lotnega dogajanja na VII. kongresu, kot da izvirajo iz Titovih besed, napisanih na veliki zavesi kina »Center«:
IMAMO NEKAJ, KAR SE NE DA NADOMESTITI - MLA-
Slovenije Boris Kraigher, ki je spregovoril med drugim tudi o nujnosti po spreminjanju strukture zaposlenih ter o razvijanju delavskega samoupravljanja, ki terja vse bolj temeljito planira-
(Nadaljevanje na 3. strani)
Da bo v bodoče vse prav
Ali je tvoj naslov točen?
Pri vsakem na novo začetem delu se je treba spoprijeti s težavami. Četudi je vse predvideno, napake in pomanjkljivosti ne izostanejo. To velja tudi za naš list. Čeprav smo si zares prizadevali že s prvo številko zadovoljiti vaš okus in vaše želje, dragi bralci, smo prezrli nekaj navidezno nepomembnih, a bistvenih reči. Naj o nekaterih malo več spregovorim . . .!
Predvsem se moram opravičiti, ker vsi niste prejeli prve številke »Save« na dom. Morebiti smo pri zbiranju naslovov prezrli tega ali onega člana kolektiva, morda se je nekaj lističev z naslovi izgubilo, predno jo jih marljive roke odpremljevalk nalepile na posamezne izvode? Lahko pa se je primerilo tudi, da ste svoj naslov v zadnjem času spremenili, v našem oddelku za delovne odnose pa tega sploh ne vedo? Morebiti celo
(Nadaljevanje pa 6. strani)
Z otvoritvenega govora predsednice CK LMS Francke Strmole
Kongres se je pričel v petek, 26. januarja dopoldne s plenamitm zasedanjem v novi in modemi dvorani kina »Center«. Po uvodnem pozdravu in pozdravnih nagovorih gostov iz Italije je govorila predsednica CK LMS o nekaterih aktualnih nalogah Ljudske mladine Slovenije. V njem je govornica poudarila problematiko DOSTNI POLET! izobraževanja in nadaljne organizacijske rasti, oziroma prilagajanja d.ela mladinske organizacije sedanjim potrebam.
Popoldne je kongres nadaljeval delo v naslednjih treh kemisi-jah: mladina v gospodarstvu in komuni; izobraževanje .vzgoja in ideološko delo; razvoj organizacije Ljudske mladine, mladina v drugih družbenih organizacijah, posebnih mladinskih organizacijah in društvih.
Tako na obeh plenarnih sejah	5.100 ton, leta 1960 že nekaj več	začeli graditi tudi enonadstropni	1 milijardo ter obratnih sredstev	stvareh,
— po otvoritvi kongresa in ob za-	kot 7.000 ton, lani pa smo se moč-	prizidek k tej hali, dokončan bo	za blizu 2,5 milijarde dinar jev.	podjetje
ključku — kakor tudi pri delu	no približali 8.000 tonam. S tem	prihodnjo pomlad in bo služil za
Značilnosti našega letošnjega proizvodnega načrta
Naše letošnje obveznosti
(DRAGO DOLINŠEK — SPLOS- strukoijo z razponi med nosilnimi proizvodnje to, da nam bo družba NA UPRAVA) — V zadnjih letih stebri 24 m, kar bo omogočalo, da omogočila nabavo opreme v tujini močno raste proizvodnja v naši bomo lahko prostor kar najugod- v vrednosti okoli 2,5 milijard tovarni. Leta 1959 smo proizvedli ne,j e izkoristili. V tem letu bomo dinarjev, domače opreme za skoro
Pred volitvami v novi delavski svet podjetja
Koga bi predlagal in volil
(FRANC GOLOB - PNEVMATIKA R.NA II) — Vse bolj se približuje čas, ko bomo morali odločiti, kdo nas bo zastopal v novem delavskem svetu podjetja. Saj veste, kmalu bomo volili nov delavski svet!
O tem bi moral vsak član Kolektiva dobro razmisliti ter že sedaj pretehtati, koga bi predlagal in volil v ta naš najvišji upravni organ. Menim, da ni potrebno posebej poudarjati odgovornosti, ki jo vsako drugo leto naložimo novoizvoljenim članom delavskega sveta! Ta odgovornost je zadnje čase čedalje večja, saj mora delavski svet velikokrat odločati o
Osnutek letošnjega proizvodne- raR'0-*
ki so bistvene za celo in za njegov nadaljnji
vseh treh komisij je bilo moč opa- smo znatno presegli obveze, ki garderobe, jedilnico in druge ga piana §e ne predvideva poseb-žiti izredno prizadevanje mladih smo jih prevzeli v zvezi s prvo obratne potrebe. Tako bomo že no visokega zvišanja proizvodnje.
Člani kolektiva, ki jih bomo izvolili, ne bodo smeli poznati in
nje družbenih
za nadaljno krepitev organizacije	fazo rekonstrukcije naše tovarne,	letos zagotovili, da se bo proiz-	plansko	analitski	oddelek je	v	so-	reševat'	samo	probleme	ekonom-
same, predvsem pa za splošen	Letos prehajamo v drugo obdobje	vednja lahko v prihodnjih letih	delovanju	s	tehničnim	in	komer-	skih	enot'	v	katerih	6ami	-delajo,
napredek in za nadaljno razvija-	preureditve in razširitve večine	močno dvignila, saj predvideva-
sil pri nas. Vsi	naših obratov. Začenjamo s fem,	mo- da bomo že leta 1965 dosegli
da bomo na Gašteju dogradili do	Proizvodnjo 15.000 ton. Seveda je
konca leta halo za proizvodnjo	prod pogoj za dosego tako visoke
tehničnih gumenih proizvodov.
Zavzemala bo 8.000 m2 površine.	Konfekcioniranje ležalnih
Imela bo sodobno jekleno kon- ▼ blazin v obratu Vrhnika
11 1851116
cialnim sektorjem izdelal osnutek,	Povsem poznati in re-
sevati probleme celega podjetja in težino dela vseh služb v kolektivu, prav tako pa tudi .perapek-
ki predvideva proizvodnjo 8.570 t, to je za 8,2 % več kakor je znašala dejanska proizvodnja v lan- ...
skem letu. S finančnim planom pa tlvet tovarne' komune ter P0™3*1
® Lanrki uspehi in težave ce- s varne	=
6 PISMA BRALCEV	g
6 Kaj pričakujemo od naših 1 vodilnih oseb?	1
» AKTUALNI RAZGOVOR | ® Gre za pozitivno obveščenost 1 kolektiva!	H
e kramljamo z našimi |
JUBILANTI	S
=
S Zakaj povišanje cen v naši = restavraciji?	B
9 PERSONALNE VESTI
•	Tokrat pa nekaj o pnevma- |
Vkami I	g
@ Pripravljamo organizacijo § počitniške skupnosti	|§
« OB ROBU	g
e SVETUJEMO ABC ZA DOM |
•	Nagradna izpolnjevanka 1
•	Križanka	H
S Vsem, ki ljubite pianine § ® Osvojili smo četrto mesto f= fk Samo 305 kegljev!
e na rob	g
@ Z marljivo vadbo se lahko 1 povzpnemo precej visoko § e STROKOVNA PRILOGA J ŠTEVILKE 2	I
=
l|||||liillllllll!llllllllllll!llll!llllllll!li;i!lllll!!l!llll!lllll!lllllil!l!!L'
predvidevamo, da bomo letos že dosegli 10 milijard bruto produkta. To predvsem na račun tega, da
to vsaj osnovne pojme našega gospodarstva.
Cas beži in vsi občutimo, kako
- - — —
v tem hitrem tempu, bo slej ko prej propadlo. Razna družbena merila ter razni gospodarski ukrepi (svoboda trga, itd.) zahtevajo od nas vseh dobro proizvajanje in dobro upravljanje s sredstvi, ki nam jih je zaupala družba. Dober upravljavec pa je lahko le Csti, ki dobro pozna vsa ta merila in ukrepe in ki ve, čemu so namenjena. Zatorej mora biti dobro politično in gospodarsko razgledan ne samo (Nadaljevanje na 3. strani)
v korist drobnejših, bolj dragih artiklov, ki zahtevajo tudi več dela. Tu gre na primer za precejšnje povečanje potniških avtopla-ščev in drobnih proizvodov v stiskami.
Povečanje proizvodnje je predvideno tudi pri ploščah za pod na novi kontinuirani preši za okoli 280 ton ter v pnevmatikami na Gašteju. Pnevmatikama II bo povečala proizvodnjo z novim avtoklavom, ki je že v montaži, sredi
(Nadaljevanje na 3. strani)
Odločili smo se za nove in boljše oblike študija v organizaciji Zveze komunistov
STARO MORAMO IZMENJATI Z NOVIM
(ŠTEFAN KORVAT — KSS) — Dobra dva meseca, ki sta minila od tretjega plenuma Centralnega komiteja Zveze komunistov Jugoslavije — na plenumu so obravnavali aktualna vprašanja Idejnopolitične in organizacijske izgradnje Zveze komunistov Jugoslavije — je sorazmerno kratko obdobje, da bi mogli doumeti pomembnost vsebine referata in sklepov, ki so jih tedaj sprejeli, še manj pa njih praktično izvedbo. Toda vzrok za to ni samo sorazmerno kratko obdobje, ki nas loči od III. plenuma, temveč predvsem dejstvo, da o gradivu plenuma v naši tovarni dosedaj še nismo masovneje razpravljali. To pa seveda ne pomeni, da na tem področju do sedaj nismo ničesar storili. Tovarniško vodstvo Zveze komunistov že poldrugi mesec intenzivno dela na pripravah za razprave o III. plenumu CK ZKJ v kolektivu. In o tem, kaj smo že storili, nekaj besed!
Tovarniški komite Zveze komunistov in ideološko-politična komisija pri komiteju sta se po končanem III. plenumu CK ZKJ odnosno potem, ko sta doumela njegov poglavitni smisel, znašla pred važno odločitvijo. Morala sta se odločiti za najustrejznejše oblike in metode seznanjanja članov ZK s sklepi plenuma. To je zelo važno, kajti uspešno izvajanje sklepov plenuma zavisi od tega, če so člani ZK,
organizacije ZK in vodstva ZK razumeli smisel in pomen plenuma. Vedeti je treba, kaj je plenum sklenil, kakšna stališča je zavzel do obravnavanih vprašanj itd. Ce to ni jasno, se potem ni mogoče premišljeno in resno lotiti neposrednega uresničevanja duha in smisla sprejetih stališč in skle-kov III. plenuma.
Dosedanji način študija v organizaciji ZK ni prišel v poštev
(Nadaljevanje na 3. strani)
Lanski uspehi in težave cevarne
(ING.MIRKO BEDEKOVIČ — GUMARSKI IZOBRAŽEVALNI CENTER) — Leto 1961 je mimo. Čas je, da spregovorimo tudi o svojih uspehih in neuspehih ter o težavah, ki so se pojavljale
med delom. Naj spregovorim
Rad bi navedel le nekaj pomembnejših uspehov, ki so bili posledica boljše organizacije dela, dobave novih strojev, preureditve starin strojev, smotrnejšega, nabavljanja surovin, pomoči Gumarskega instituta z dostavo specifikacij, številnih racionalizacij in izboljšav ter vsekakor seveda, tudi zaradi velikega prizadevanja vseh delavcev. Lep uspeh smo dosegli v preteklem letu pri izdelavi tehničnih cevi visokega, srednjega in nizkega pritiska, kjer smo povečali proizvodnjo skoraj trikratno, če upoštevamo porabo žice za spletanje cevi. Za izdelavo tehničnih cevi smo prej uporabljali samo opletilni stroj Carter, ki pa je moral menjavati s prejo navita vretena z vreteni, na katerih je
Važno obvestilo kolelitivu
Od sveta Gumarskega instituta smo dobili naslednje sporočilo s priporočilom, da ga v celoti objavimo:
Vse člane kolektiva vabimo, da se pismeno prijavijo Svetu Gumarskega instituta za specializacijo v poljubne teme s področja gumarske tehnologije ali stroje-siovja. Prijave naslovite na Svet gumarskega instituta, vsebujejo pa naj naslednje podatke:
@ Podrobno obrazloženo temo specializacije
@ osebne podatke, ki naj vsebujejo ime in priimek kandidata, njegovo strokovno izobrazbo, delovno mesto, na katerem dela ter delovni staž v gumarski stroki.
Specializacijo bo omogočilo podjetje vsakemu članu kolektiva, če bo tematika specializacije skladna s perspektivnim razvojem podjetja.
Svet Gumarskega instituta Sava
tokrat o cevarni obrata I!
bila navita žica. Pri taki proizvodnji je bila serijska izdelava velikih količin okrnjena, saj je bilo treba vretena venomer menjavati, uporabljati ogromno število takih vreten, ker so takratne specifikacije zahtevale opletanje z različnimi prameni žice. Ker pa je Carter stroj .skoroda že dotrajal, se je redno dogajalo, da je zaradi okvar stal; celo tako je bilo, da je včasih obratoval le nekaj ur, potem pa smo ga morali popravljati tudi več dni.
Ko smo dobili Ostermannov opletilni stroj, so se razmere izboljšale. Ta opleta samo z žico. Proizvodnja je danes vsklajena tako. da stari Carterjev stroj opleta samo s prejo, novi Ostermannov pa samo z žico in to v treh izmenah. Seveda je bilo moč urediti vse to šele takrat, ko nam je mehanična delavnica izdelala zadostno število vreten, ki so bila potrebna zaradi potreb ob različnih pramenih žice.
Drug problem, ki se je pojavil v cevarni, pa je bilo navijanje žice za opletanje na vretena. Žico smo dobivali v svitkih. Toda velikokrat je bila zmešana. Zato je morala delavka vsak svitek posebej navijati na posebno vreteno, ki je bilo večje, iz več takih pa na strojno vreteno, ki je moralo vsebovati določeno število žic in žični pramen. Bilo je torej zaradi dvojnega previjanja dvakrat več dela. Po majhni spremembi tehnološkega postopka pa je le uspelo uredit: navijanje pramena žice na strojno vreteno neposredno iz večjih svitkov. Res se je včasih žica v pramenu pri navijanju tu in tam še strgala zaradi zmešane žice v svitkih. Tega pa sedaj ni več, ker dobivamo žico navito na lesena vretena. Koliko truda je s tem odstranjeno in koliko je prihranjenega časa, o tem menim, da ni potreba posebej govoriti.
Tretji problem pri izdelavi tehničnih cevi pa so bile specifikacije za cevi. Proizvodnja zaradi že
omenjenih težav že sicer ni bila velika, kupci pa so si želeli tako različnih dimenzij, da je presegal naš sortiment, to je število različnih prerezov 150. Včasih so se cevi razlikovale v debelini komaj za pol milimetra. Da povečamo proizvodnjo in da zmanjšamo ta neverjetno širok ter nepotreben sortiment cevi, ki je nastal samo zaradi naše neurejene proizvodnje, smo sklicali vse potrošnike tehničnih cevi ter se z njimi dogo-
Tale stroj smo sami popravili in sedaj je zaostankov občutno^ manj	^
vorili za najnujnejši in najožji sortiment. To je bilo nujno, če smo hoteli proizvajati večje količine cevi. V te namene je izdelal Gumarski institut vse potrebne specifikacije.
Tudi kvaliteta gume, ki jo uporabljamo za cevi, je bila do nedavnega večkrat kamen spotike. Sele meseca decembra lani smo končno dobili sporočilo, da so potrošniki sedaj z našimi cevmi tudi s tega ozira zadovoljni.
Kaj pa v bodoče? t9aša naslednja stopnja razvoja v izdelavi tehničnih cevi bo predvsem standardizacija cevi. Mislim, da se bomo tega lotili še letos, kakor hitro se bo proizvodnja umirila, stabilizirala. V načrtu imamo še prehod od sedanjih 2 metra dolgih na 6 metrov dolge cevi, s čemer se bo proizvodnja tudi občutno povečala. Poskušali bomo osvojiti tudi opletanje cevi manjših debelin na navpičnem opletilnem stroju. Stroj za povijanje spiralnih cevi, ki dosegajo dolžino 6 metrov, se je včasih obračal samo v eno smer in cevi je bilo treba zaradi odvijanja obračati. To je bilo zelo nerodno zaradi premajhnega prostora in težko zaradi velike teže cevi. Posebno stikalo, ki smo ga namestili, pa je problem rešilo. Stroj še lahko vrti sedaj v obe smeri.
Ker je Gumarski institut izdal vse potrebne specifikacije za izdelovanje ostalih cevi, kot so cevi za kisik, vodo, acetilen, itd., po-
teka sedaj proizvodnja po jasno začrtani poti.
To so nekateri uspehi in problemi, ki so nas mučili v preteklem letu. Vsega tega seveda ne bi premostili, če bi delavci ne Bili tako požrtvovalni. Njihove dolgoletne izkušnje, nasveti in pripombe so nam v mnogočem pomagale, da smo dosegli omenjene uspehe. Zahvala gre prav vsem!
DELAVCI, PREDSTAVNIKI EKONOMSKIH ENOT! PIŠITE IN DOPISUJTE O DELU SVOJIH ODDELKOV!
fJ)L£ma hraieea
List smo kar »požirali...«
(LOJZE ZALAR — TEHNIČNI SEKTOR) — V Puli služita kadrovski rok dva naša nekdanja sodelavca — gumarja. Po sklepu uredniškega odbora lista »Sava« sta tudi onadva prejela že prvo številko našega novega lista. Ni minilo več koc pet dni in že sta se oglasila z naslednjim pismom:
». . . Saj skoro nisva mogla verjeti in tudi ne veva, kako naj napiševa, da bova zadovoljna midva in vi v tovarni, predvsem pa tisti, ki nam pošiljate časopise. Ne moreva vam opisati, kako sva bila vesela, ko naju je poštar kar dvakrat obiskal v zadnjem času!'Prvič je prinesel denar! ki nama ga je poslal Tovarniški komite mladine iz podjetja, drugič pa ko nama ;e prinesel časopis »Sava*. Prinesel je namreč to, za kar sva mislila, da je že zdavnaj zbrisano, ter nama ponovno vzbudil spomine na lepe dni v tovarni.
Toda sedaj vidiva, da nas niste pozabili! Varala sva se, ko sva > tem premišljevala že lansko leto. Občutiva, da nas smatrate še vedno za člane kolektiva, pa tud’ midva se tako počutiva. Dokaz uspehov podjetja, v katerem sva delala in kamor si želiva po odslužitvi vojaškega roka nazaj, seveda, če naju boste marali, je tako obširen in bogat list. Zelo nama je žal, ker naju ni med vami, da bi pomagala pri reševanju problemov, o katerih sva brala v vašem listu. Prepričana sva, da so vsi rešljivi.
Povedati vam morava še to, da sva List kar »požirala« z očmi in ne samo brala! Prelistala sva vse od prve do zadnje vrstice v pičlih dveh dneh. Posebno nama ugajalo slike, saj vidiva na njih svoje najboljše prijatelje in sošolce; katerih nisva videla že trideset mesecev. Skoda le, da ni slik več!
Se enkrat najlepša hvala za list z željo, da se kmalu vidimo v tovarni.
Janez Murovec in Pavel Gartner iz Pule
S posveta političnega aktiva direktorjev okraja Kranj o vlogi vodilnih oseb v gospodarskih organizacijah
KAJ PRIČAKUJEMO OD NAŠIH VODILNIH OSEB?
politični aktiv direktorjev gospodarskih organizacij kranjskega okraja o nekaterih vprašanjih s III. plenuma CK ZKJ in o vlogi vodilnih ljudi v naših gospodarskih organizacijah. Razgovor je vodil sekretar Okrajnega komiteja Zveze komunistov Slovenije Janko Rudolf, v razpravi pa je govoril med drugimi elani aktiva tudi glavni direktor našega podjetja Drago Dolinšek.
Sekretar OK ZKS Janko Rudolf je v uvodu poudaril, da vloga vodilnih oseb — članov ZK v gospodarskih organizacijah še posebej narašča, saj morajo biti člani ZK tisti politično-družbeni delavci, ki morajo storiti vse za nadaljnji razvoj novih družbenih odnosov. Ko je tov. Rudolf postavil vprašanje, kako zagotoviti, da se stališča Zveze komunistov v praksi tudi uveljavljajo, je med drugim dejal:
~ ... Tako vlogo si lahko zagotovimo, te se z vso odgovorncstjo z osebnimi samem, to je tam, kjer se odloča, borimo za najnaprednejše rešitve. To pa pomemi, da se moramo člani Zveze komunistov neprestano izobraževati in našemu razvoju staino sledili ter dajati vsemu pečat našega časa .. .«
Ko je v nadaljevanju tov. sekretar pojcsnil glavni namen sestanka, je med drugim poudaril:
» .. . Od bolj spcsobr.' h pričaku-j mo več, saj imajo na delo svojih kolektivov, organov upravljanja in 'političnih organizacij zelo velik vpliv. Zato je tudi tako važno, ali je v nekem podjetju direktor napreden ali ne! Ali morebiti ne usmerja svoja prizadevanja zaradi vsakodnevnih težav in nalog v praktioizem? .. . Zato je prav, da se vodilni tovariši, člani ZK, posvetijo tem vprašanjem z več idejno-politične odgovornosti, z več socialistične priza-detois-ti in da delujejo kot pospeše-
\Talci odnosov v podjetjih na vse dogajanje.. !
V razpravi je glavni direktor našega podjetja tov. Drago Dolinšek med drugim dejal:
h- ... Pri nas smo se zlasti po zadnjem plenumu komunisti na odgovornejših mestih temeljito zamislili nad dosedanjimi metodami dela in nad organizacijo organov upravljanja. Zlasti nam je bila v opozorilo in kot spodbuda majhna kriza v mesecu oktobra, ko smo ugotovili nekatere slabosti v podjetju. Morali smo analizirati sistem svojega dela in to prav v času, ko smo sprejemali Pravilnik o delitvi čistega dohodka in Pravilnik o delitvi osebnih dohodkov. Ce bi ne bile pozitivne sile v podjetju takrat dovolj budne, bi se lahko takratne slabosti razbohotile. Takrat pa smo z ustreznimi ukrepi krizo kaj hitro prebrodili, saj smo se usmerili v pozitivno delo in v osnovne probleme v sedanji stopnji razvoja upravljanja, razvoja podjetja, itd.
Kako smo ocenili položaj? Ugotovili smo, da je bil osnovni problem delitev dohodka. Ce to ni dobro rešeno, če rešuje to vprašanje le peščica, se lahko razbohotijo negativni odnosi. 'Zato smo na sestanku komunistov zaključili, da nismo postopali pravilno, če smo šteli delavcem v zlo, Eo so se zanimali za svoje tarifne postavke. Saj smo vendar podzavestno vse to sami podpirali, ker delavcev nismo pritegovali v upravljanje, čeprav so prav oni neposredni proizvajalci. Delavski sveti ekonomskih enot so delali podobno kot delavski svet podjetja, prave
povezanosti med proizvajalci znotraj ekonomskih enot pač ni bilo. Da bi težave rešili, smo razpravljali tudi o vlogi vodij ekonomskih enot in prišli do konceptov, po katerih nam je postalo jasno, da morajo Biti delavski sveti ekonomskih enot organizatorji in izvrševalci zaključkov zborov delavcev ekonomskih enot.
Izdelali smo akcijski program za poglobitev delavskega samoupravljanja. Le tako lahko smotrno razširimo resnično upravljanje v pravem smislu besede ter omogočimo slehernemu članu kolektiva soodločanje o perspektivah in o delu podjetja. Akcijski program obširno zajema vse prodstoječe delo ... !«
Večji del ostalih govornikov je razpravljal o težavah, ki jih imajo v podjetjih, zlasti manjših, vodilni ljudje, člani ZK. Primanjkuje strokovno dovolj močnih ter druž-beno-politično in ekonomsko razgledanih ljudi, ki bi mogli sodelovati v organih upravljanja. Zato so izrazili potrebo po pomoči občinskih organov, zlasti pa Občinskega komiteja Zveze kommijstov.
Precej nepričakovano, a dokaj odločno eo spregovorili nekateri govorniki o tisku, zlasti humorističnem, češ da posplošuje nekatere posamezne negativne in nezdrave pojave med vodilnimi osebami v gospodarskih organizacijah. Menili so namreč, naj tisk sicer biča slabosti, ki se pojavljajo, vendar bolj konkretno in manj načelno. Hkrati so nekateri govorniki poudarili, da je pisanje včasih tudi neobjektivno in zlonamerno . . .
Direktor glasila Okrajnega odbora SZDL Kranj »Glas« tovariš Slavko Beznik je v odgovoru potrdil, da vsakršno posploševanje posameznih pojavov škoduje, če n:so občega pomena. Potem pa je dejal:
»Na nedavnem posvetovanju o tisku in problemih okrog tiska smo ugotovili, da znotraj nekaterih kolektivov ni vse tako, kot bi sicer moralo biti. Urednike glasil delavnih kolektivov kličejo na odgovornost za sleherno objektivno informacijo, ki izide v tamkajšnjih listih, četudi je popolnoma upravičena. Razumljivo je, da je potrebna pri oblikovanju politike lista in pri pisanju v listi neka razsodnost, nikakor pa ni upravičeno dobesedno carinjenje gradiva, ki gre v tisk. Ne smemo pozabiti, da je tisk orožje razvoja, če je polemičen in če je objektiven. Zato smatram, naj listi v podjetjih in v komuni omogočijo slehernemu proizvajalcu v njih izraziti svobodno mnenje. Polemika naj bo sredstvo, ki lahko razčisti vse negativne pojave in izkristalizira tisto, kar je najboljše v danem času.«
V zaključnih besedah je organizacijski sekretar OK ZKS Andrej Levičnik med drugim kot primer, kako je treba razvijati in poglabljati delavsko samoupravljanje, navedel podjetji Sava in Tekst.il-indvs. Sekretar OK ZKS Janko Rudolf pa je poudaril, da je potrebno iskati gibalne sile v kolektivih in jih prilagajati našim občim potrebam.
Ne pozabite!
(JANKO BAJDE — KSS) — Marsikdo je že orelistoval koledar za letošnje leto in ugotovil, da prideta državna praznika i. maj in 29. november na torek in četrtek.
Upoštevajoč to, da je med praznikom in nedeljo vmes delavnik, je upravni odbor podjetja na svoji 32. redni seji 23. novembra 1961 sprejel sklep, da se štejeta delovnika 30. APRIL in 1. DECEMBER ZA VSE PODJETJE KOT KOLEKTIVNI DOPUST, in sicer na ta način, da se VSAKOMUR ZMANJŠA PRIPADAJOČI LETNI DOPUST ZA 2 DNI. Tako bomo prosti za 1. maj in 29. november kar po štiri dni!
@ DUŠAN REBOLJ - KADE.
SOC. SEKTOR - Sredi preteklega meseca je razpravljal in s prepričanjem,
zgledi im vplivom na terenu
Staro moramo zamenjati z novim
(Nadaljevanje s 1. strani)
predvsem zato, ker je v nasprotju s poglavitnim smislom in namenom plenuma; v poštev ni prišel zato, ker je obremenjen z ruti-nersklm formalizmom in zato kot tak ni obetal za razpravo o III. plenumu nič koristnega. Z drugimi besedami bi lahko označili dosedanji način oziroma sistem študija v organizaciji ZK v tovarni s tem, da je bil vse preveč teoretičen, premalo pa je bil povezam s problemi iz prakse in bil kot tak večkrat za člane ZIC nerazumljiv, nezanimiv in nekoristen.
Tovarniško vodstvo se kajpada s tako ugotovitvijo ni moglo sprijazniti in ne zadovoljiti. Po načelu: STARO MORAMO ZAMENJATI Z NOVIM, je tovarniško vodstvo ZK pričelo iskati nove, ustreznejše oblike in metode študija. Izkušenj s tega področja cd drugod nismo mogli dobiti. Zato smo se oprli na lastne sile. Te k sreči niso bile tako šibke, še zlasti ne, ker im eno v naših vrstah precej dobrih in sposobnih kadrov; med drugim tudi tov. prof. Bertonclja, enega izmed vodilnih strokovnjakov v Sloveniji s področja strokovnega izobraževanja odraslih. Tako so naša razmišljanja o novem načinu študija kmalu rodila prve sadove. Do izraza so prišle prve ideje in zasnove. Na temelju tega smo izoblikovali načelo, ki pravi, da mora biti način študija v organizaciji ZK dosledno prilagojen novim razmeram ,da je treba stališča III. plenuma čimbolj približati s prakso, oziroma, da je treba teoretične vidike konfrontirati s problematiko iz prakse in da je treba ob vsaki taki razpravi izoblikovati določene ustrezne zaključke, ki so predvsem osnova za akcijski program dela komunistov oziroma temeljni kamen za njihovo delo ,kot družbeno političnih delavcev. Seveda je bilo treba izoblikovati tudi določeno metodologijo, ki 4n omogočila uresničiti sprejeto načelo. Metoda dela je pri tem novem sistemu študija sila pomembno vprašanje. Pri tem ne gre toliko za končno izvedbo, to je za diskusijo oziroma razpravo, kot za temeljite in vsestranske priprave za diskusijo. To se nanaša na pripravo gradiva in pripravo udeležencev ter vodij diskusij. Ti vodje so zelo pomemben faktor pri izvedbi študija, toda še pomembnejši so udeleženci, ki morajo biti teuneljito seznanjeni z gradivom — s temo — in s problemi iz prakse, o katerem bodo razpravljali. Poleg tega pa morajo v razpravi aktivno sodelovati. Le na ta način je možno doseči zaželene rezultate.
Priprave za izvedbo novega študija so v zaključni fazi. Izdelan je tudi določen akcijski program. Zato ne bo odveč, če sedaj spregovorimo na kratko o tem in sicer:
#	za študij gradiva III. plenuma so predvideni 4 sestanki oziroma določene 4 teme. Z drugimi besedami: določene so 4 skupine sorodnih vprašanj, ki so vzeta iz gradiva III. plenuma, kakor tudi iz prakse;
•	za vsako temo vprašanj je določen in TEMELJITO PRI-
Koga bi predlagal in volil?
(Nadaljevanje s 1. strani)
vsak član delavskega sveta, marveč sleherni član kolektiva. Saj smo vendar upravljavci vsi !
Ce bomo pri izbiranju kandidatov v novi delavski svet gledali predvsem s tega stališča in če bomo vključili v ta najvišji upravni organ najboljše člane kolektiva, potem si bomo zagotovili nadaljnji razvoj in napredek ter zadovoljstvo nas vseh, naših družin in prebivalstva komune!
PRAVLJEN po en vodja diskusije;
0 vodja diskusije bo samo tehnično vodil in uAnerjal diskusijo. Njegova poglavitna naloga je zbirati predloge, ideje, ki jih daje-jejo udeleženci na sestanku; natančneje: oblikovali bo zaključke in sklepe za delo. Naj bi tudi nazorna prikazoval problematiko, o kateri bo razprava in pri tem uporabljal najsodobnejša pomožna audiovizuelna sredstva;
@ na sestanke bo lahko prišel vsakdo, v prvi vrsti pa sc jih bodo morali udeležiti člani ZK;
© o vsakem sestanku bo vsakdo predhodno natančno seznanjen.
Skratka, dobil bo natančna navodila, predvsem pa navodila glede gradiva, ki ga bo moral pred sestankom temeljito proučiti. To
je pravzaprav osnovni predpogoj za uspeh;
0 vsak sestanek bo trajal le pičli dve uri.
Kakor je razvidno, je pričujoči povzetek iz programa za izvedbo študija III. plenum prepričljiv dokaz o dolgotrajnih, temeljlltih in solidnih pripravah za novi šTudij v organizaciji ZK. Tak način študija pa ne bo samo zanimiv in privlačen, pač pa predvsem silno koristen za slehernega udeleženca, predvsem pa za člane ZK. Hkrati pa smo si svestni tega, da zadovoljivega uspeha ne bo moč doseči samo s temeljitimi pripravami in z dobrimi vodji, pač pa ga lahko zagotove udeleženci sami! Še več. Predvsem od njih je odvisno, od njihovih temeljitih priprav za. razprave in aktivnega sodelovanja na sestankih, ali bodo doseženi zaželjeni uspehi ali ne!?
mam
7.	/
1350 članov kolektiva uprav Ijavcev
Ko bomo izpeljali predvideni načrt nadaljnjega razvoja delavskega samoupravljanja v podjetju, bo praktično res vsak član kolektiva neposredno upravljal s sredstvi podjetja ter soodločal o vseh važnejših vprašanjih. To nameravamo zagotoviti s tem, da bedo sodelovali v najvišjih organih upravljanja posameznih ekonomskih enot vsi člani, Iti delajo v teh enotah. Praktično je to za-
Naše letošnje obveznosti
(Nadaljevanje s 1. strani) leta pa bo dobila še eno Bag-o-matic prešo ter prešo za potniške zračnice, ki sta naročeni na Angleškem. Razen tega bo v kratkem stekla proizvodnja moped pnevmatike in velopnevmatike z žičnimi jedri. S to proizvodnjo smo skoro za celo leto zakasnili, ker je inozemski dobavitelj zaradi višje sile prepozno dobavil nekatere dole »trojnih naprav. Seveda nam je moral za to plačati zamudnino. Skupno je v pnevmatikami predvidena za okoli 550 ton višja proizvodnja, pri čemer bo treba zo p osli ti tudi dodatno število ljudi. Za ostale obrate je predvidena v glavnem enaka proizvodnja kot lani, pri tehničnih izdelkih, brizgami, cevami in ročni konfekciji pa je -plan za cca 70 ton nižji, kakor je bila lansko-
— Nekaj posnetkov s VII. kon-
Y gresa LMS v Kranju
letna izvršitev.
Razmeroma nizko postavljeni osnutek proizvodnega načrta, ki so ga izdelale strokovne službe, opozarja ekonomske enote, da ga temeljiiito prouče, pretimo ga sprejmejo na svoje področje dela. Vedno moramo imeti pred očmi, da je zaslužek ekonomske enote odvisen v veliki meri od količčiaske p Tozda.) priEko, da prouči storilnost, ki jie možna na njegovem delovnem mestu, ter ugotovi, ali je v skladu s postavljenim proizvodnim načrtom ekonomske enote. Prav gotovo je mogoče najti še neizkoriščene rezerve, ki bodo lahko dovedle do večje proizvodnje in s tem do zvišanja zaslužkov tistih, ki bodo te možnosti odkriti in izkoristili. Seveda mora biti takšno povečanje proizvodnje v skladu z možnostmi prodaje, ker bi nam sicer proizvodi ostali v skladišču, kor bi povzročilo podjetju finančne težave.
Pri vsem tem ne smemo pozabiti še na nekatere važne naloge, ki stojijo letos pred nami. To je povečanje uporabe sintetičnega kavčuka v pnevmatiki in v drugih gumenih proizvodih, zmanjšanje števila vložkov v težkih avtogu-mah in s tem njihova pocenitev, osvaja,n je mylonskega korda v najtežjih plašečih, osvajanje terilena in drugih sintetičnih tkanin v proizvodnji transportnih trakov, bistveno povečanje sortimenta v proiizvodinji sliiskame, na primer s prešammi izdelki za bicikle in mopede ter avtomobile, z uvedbo proizvodnje kvalitetnih radirk; nadalje moramo začeti s proiz-vodnjo neoprenskih lepili, mehkejših valjev za tiskarne in drugih specialnih prevlek, itd. Z vsem tem so postavljene široke naloge za naš Gumarski institut.
Po drugi plati je treba zboljše-vati kvaliteto na vsej fronti naše proizvodnje, čeprav sta škart in iztis dosegla lami na,"nižjo stopnjo v zadnjih petih letih, to je 3,76 %. Zlasti je treba izboljšati kvaliteto ogrevnih duš ter gumiranega korda, ki še vedno povzroča težave v konfekciji avtoplaščev.
K uspešnemu izpolnjevanju nakazanih nalog bo prav gotovo doprineslo nadaljevanje s sistematičnim strokovnim izobraževanjem v našem izobraževalnem centru. Hkrati je ena izmed osnovnih nalog tudi to, da bomo dosledno izvajali program akcij za nadaljnji razvoj samoupravljanja v našem podjetju. Ta program je pred nedavnim sprejel naš centralni delavski svet in predstavlja širok, bogato zasnovan načrt ukrepov za akliiviizacčjo našega celotnega delovnega kolektiva v neposrednem upravljanju!
Predsednik delavskega sveta podjetja Franc Golob
gotovljeno zaenkrat samo v tistih ekonomskih enotah, ki štejejo manj kot 60 članov, ker bodo v naj višji h organih upravljanja —" zborih delavcev — vsi člani ekonomskih env/t. To pa ne velja za večje ekonomske enote, ki štejejo več kot 60 delavcev, ker bodo v najvišjem organu upravljanja iz kolektivov enot voljeni predstavniki v delavske svete ekonomskih enot.
Da bi zvedeli za rešitev tega vprašanja, smo se obrnili ra predGadniika delavskega sveta podjetja tov. Franca Goloba. Le-ta je v odgovoru dejal, da bedo morali tudi v večjih ekonomskih enotah najti tako obliko upravljanja, ki bo zagotovila soodločanje vsega kolektiva enote, kadar bo, šlo za rešitev nekega važnejšega vprašanja. Potem je še dodal:
»Morda bi kazalo v poslovniku natančneje opredeliti, kakšne pristojnosti naj bi imeli v večjih ekonomskih enotah delavski sveti teh enot, kakšne pa vsi člani teh ekon omaki h enot — skupščine delavcev? Prav gotovo bodo morati biti odnesi med delavskimi sveti in skupščinami znotraj teh enot podobni, kot so danes odnosi med delavskim svetom podjetja in delavskimi sveti ekonomskih enot, ozimna zbori delavcev ekonomskih enot!«
Pogovarjali smo se tudi o bodočem delu delavskega sveta podjetja. Tov. Golob je ,pri tem poudaril, da se bo delavski svet podjetja v bodoče sestajal redno-vsak mesec na rednih zasedanjih in da bodo morale za boljšo obveščenost kolektiva in zaradi širše razprave o posameznih • vprašanjih, ki jih mora reševati delavski svet podjetja, v bodoče strokovne službe in vsi drugi predlagatelji materiala pravočasno pripravljati vse potrebno gradivo. —
(Nadaljevanje na 5. strani)
Imamo mladostni polet!
izvodnje, ki jo ekonomska enota doseže, seveda pri predpostavki, da kvaliteta proizvodov ustreza postavljenim normativom. Razen tega bodo letos o višini zaslužkov odločali tudi proizvodni stroški ekonomske enote, ki jih ugotavljamo na podlagi obratnih obračunov. Vsak član kolektiva ima
nje. Govornik je med drugim dejal:
». . Problem v zvezi z našimi napori v gospodarskem razvoju je problem usposabljanja kadrov in ima vse bolj značilnosti težkih objektivnih pogojev, zato je tudi reševanje tega problema mnogo težje. Zahteva drug prijem in drug način pristopanja k reševanju. Tukaj ne gre toliko za premagovanje miselnosti kot posledice stare prakse, ampak za usposabljanje na višji ravni našega družbenega im gospodarskega razvoja.
Terja nedvomno najširšo pobudo vseh činiteljev in tudi najširšo pobudo ravno mladine in mladinskih organizacij. Ce hočemo doseči tak prelom, revolucionaren prelom v našem gospodarskem razvoju, moramo seveda močno izboljšati delovno sposobnost naših gospodarskih organizacij. Za to pa moramo vzgojiti nove visoko usposobljene strokovne kadre. Za takšno gospodarsko
usmerjenost ob takšnih pogojih uveljavljanja našega gospedarst-va v mednarodni delitvi dela moramo seveda popolnoma spremeniti strukturo zaposlene delovne sile v gospodarskih organizacijah. Razviti moramo tudi ustrezne znanstveno raziskovalne institucije in razvojne laboratorije___
Zal omejeni prostor ne dopušča premesti množico preostalih izraženih misli tovariša Kraigherja in vseh ostalih govornikov. Upam, da so in da bodo v bodoče, ko bo čas dopustil, mladi proizvajalci našega kolektiva posvetili idejno-vzgojno delo minulemu kongresu in njegovim zaključkom. Prav zadnji seminar za mladinske aktiviste in mnoge pobude, ki so izšle iz vrst mladih v podjetju, že dajejo slutiti, da postaja najmlajša generacija pri nas bolj in bolj aktivna. Prvi načrti in programi, ki si jih zastavlja organizacija Ljudske mladine v Savi, že kažejo prehod od načelnega h konkretnemu. Težnja po strokovnem . izpopolnjevanju
mladine, po neposrednem sodelovanju v organih delavskega samoupravljanja, po zdravem razvedrilu in kulturni zabavi v prostem času, zanimanje za politično dogajanje in gospodarski razvoj Jugoslavije ter vsega sveta so napoved, ki nas lahko navdaja z zaupanjem v prihodnost. Menim, da sedaj ni več časa za razmišljanje in razpravljanje o tem, kako, kaj in na kakšen način poživiti delo mladine v kolektivu! Treba se je smelo, z mladostnim poletom lotiti konkretnega izpolnjevanja nalog, ki stoje pred najmlajšimi v podjetju. Ce si bo zadal sleherni mladince kot osnovno nalogo, po svojih močeh pomagati sodelavcem pri reševanju vsakdanjih nalog ter se hkrati strokovno in gospodarsko ter druž-beno-polčiiično izobraževati potem verjetno čez leto ati dve ne bomo več spraševali, kako organizirati delo mladine!
Pogovorili smo se z našimi štipendisti
V soboto dopoldne, 3. februarja so se zbrali v učilnici naši štipendisti, da skupaj z oddelkom za izobraževanje kadrovsko — socialnega sektorja najdejo kar se da pravilna merila za podeljevanje štipendij.
Z nekaj izjemami so se udeležili sestanka skoraj vsi, tako tisti, ki hodijo na Tehniško šolo v Ljubljano, kakor tisti, ki hodijo na visoke šole in v Ekonomsko srednjo šolo. Najprej so se pogovorili o učnih uspehih v minulem zimskem semestru, potem pa razpravljali o tem, kako tudi pri štipendiranju stimulirati dijake in študente za hiter in uspešen študij. Nekateri štipendisti so zaprosili podjetje tudi za brezobrestno posojilo, kakor je to predvideno v posebnem pravilniku.
Doslej so se gibale mesečne štipendije od 7.000 do 11.000 dinarjev. Štipendisti so predlagali, naj bo en del štipendij v bodoče stalen, drugi del pa naj za visi od njihovega učnega uspeha — kako torej zaključujejo posamezne semestre
A Zadnje zasedanje delavskega sveta podjetja
v srednjih šolah in kako izpolnjujejo pogoje za vpis v višje semestre na visokih šolah. Pripravili so že nekakšen predlog, katerega sedaj obravnavamo v podjetju. Ce bo DS podjetja predlog sprejel, si bodo naj marljivejši dijaki, oziroma študenti lahko »zaslužili- štipendije v višini do 9.000, oziroma do 14.000 dinarjev!
(SLAVKO SOLAR - SPOSNA UPRAVA) — AH veste, da imamo v našem podjetju nov Pravilnik o izumih in tehničnih izboljšavah? Ce ne, preberite tele vrstice. Utegne vam koristiti, saj tudi sami lahko predlagate kako izboljšavo na svojem delovnem mestu!
Takoj po vojni je država urejala iznajditeijsko in racionaliza-torsko dejavnost v okviru naporov za najhitrejšo obnovo domovine. Pridržala si je pravico razpolaganja z vsemi tehničnimi, znanstvenimi in drugimi izsledki za izplačilo določene odškodnine predlagateljem. S prehodom od administrativnega gospodarjenja na delavsko samoupravljanje so postali takšni odnosi nespodbudni. Življenje jih je počasi samo 1 razveljavilo.
V našem podjetju racionaliza-1 torska in iznajdi tel j.ska dejavnost j takrat ni bila sistematična. Nihče je ni pravilno usmerjal. Posamezne tehnične izboljšave so organi upravljanja reševaH od primera do prilmera, brez izdelanih načel nagrajevanja. Pobuda je bila prepuščena podjetnim posameznikom. Večji razmah racionaliza-torske dejavnosti smo zabeležili šele leta 1959, ko je dobil kolektiv Pravilnik o racionalizacijah. O tem pričajo podatki komisije za racionalizacije. V času od leta 1954 do leta 1959 je bilo vloženih
le 45 predlogov za tehnične izboljšave ,v obdobju od sprejetega pravilnika pa do leta 1961 pa so predlagali naši racionalizatorji kar 75 izboljšav.
Iznajdi tel jska dejavnost v Jugoslaviji je v tistem času po podatkih Urada za patente še vedno mnogo zaostajala za dejavnostjo v drugih evropskih drža-vah. Največ je bil temu kriv neurejen položaj iznajditeljev, saj njihovih pravic niso kdo ve kako upoštevali in ne ščitili, a tudi materialno niso bili zadosti stimulirani.
Kaj pričakujemo od Pravilnika o izumih in tehničnih izboljšavah?
Ce pomislimo, da dajejo država in posamezna podjetja za uvajanje novih sodobnih tehnoloških procesov in izsledkov sodobnih znanosti v naše gospodarstvo ogromna devizna sredstva, lahko razumemo težnjo vseh prizadetih v zadnjem času za bolj spodbudno ureditev položaja iznajditeljev in racionalizatorjev. Ta težnja je dobila izraz v Zakonu o patentu in tehničnih izboljšavah, ki je izšel v preteklem letu.
V okviru teh načel bo v bodoče urejeval v našem podjetju iznaj-
diteljsko in racionalizatorsko dejavnost Pravilnik o izumih in tehničnih izboljšavah. Le-tega so že obravnavale politične in družbene organizacije, strokovne službe in upravni odbor podjetja. Osnovna misel novega pravilnika je OMOGOČITI SODELOVANJE CIM VEČJEMU ŠTEVILU ČLANOV KOLEKTIVA PRI TEHNIČNIH IZBOLJŠAVAH. K temu pa bo pripomogla mnogo bolj spodbudna lestvica za izračunavanje nagrad ter dejstvo, da je mogoče oceniti kot izum ali tehnično izboljšavo že samo idejo. Mnogim članom kolektiva, ki imajo predloge za najrazličnejše izboljšave delovnih postopkov itd., bo mnogo pomagala pri tem tudi posebna operativna služba v oddelku za študij dela. Naloga te bo sistematično pospeševati iznajditeljsko dejavnost in nuditi vsestransko pomoč slehernemu predlagatelju neke izboljšave. Za razliko od prejšnjega pravilnika je v novem mnogo spodbudnejše urejenoi vprašanje nagrajevanja strokovnjakov. Seveda so kriteriji za nagrajevanje v takih primerih strožji od tistih, ki veljajo za nagrajevanje nestrokovnjakov, saj mora tisti, ki ima večjo strokovnost ali dela na zahtevnejšem delovnem mestu, že po svoji službeni dolžnosti več prispevati kolektivu in skupnosti.
Odprto pismo Okrajnega sindikalnega sveta Kranj uredništvu »Save” o zadevi Razdrh
Gre za objektivno obveščenost kolektiva!
® Konec meseca novembra lani je prejela naša sindikalna podruž-niča od Okrajnega sindikalnega sveta Kranj pismo, v katerem 0 zavzema določeno stališče OSS do Razdrhovega kaznovanja in do O izmaličenih informacij o tej zadevi, ki so se razširile v našem 0 kolektivu in v občini. Da bo kolektiv seznanjen s stališči Okraj-0 nega sindikalnega in Občinskega sindikalnega sveta Kranj, ome-0 njeno pismo v skladu z Zakonom o sredstvih informacije v celoti 0 objavljamo. Hkrati pa posredujemo tudi stališče naše sindikalne 0 podružnice do Razdrhovega primera.
Na Okrajni sindikalni svet je vložil pritožbo bivši predsednik sindikalne podružnice tovariš Tone Razdrh. Pritožba se nanaša na postopke in višino kazni, ki jo je imenovani prejel v vašem podjetju. Ker smo dolžni, da vse pritožbe članov sindikata ki se obrnejo na naš forum, temeljito proučimo, smo to izvršili tudi v tem primeru. To tem bolj, ker je tovariš Tone Razdrh član Centralnega in Republiškega odbora vaše stroke in Občinskega sindikalnega sveta Kranj. Vsi ti forumi bodo zahtevali jasno obrazložitev postopka in težino obravnavanega prestopka. To jim bo tudi za osnovo pri oceni, če je tovariš Razdrh lahko še naprej član teh forumov. •
Smatrali smo, da je najbolje urediti zadevo čimbolj objektivno doma, čeprav bi glede na težo primera bilo primerno odstopiti zadevo v obravnavo CU vaše. stroke, da preko svojih organov zadevo raziščejo in uredijo.
Da bi stvari čimprej in čimbolj vsestransko razčistili, je dal Okraj-ni simdikailiru svet pobudo za sklicanje razgovora med sledečimi od-govornirfii forumi: Okrajnim sindikalnim svetom. Občinskim sindikalnim svetom, Občinskim komitejem' ZK ter Republiškim odborom sindikata tekstilnih, gumarskih in čevljarskih delavcev. Razgovoru so prisostvovali s strani vašega podjetja predsednik 'sindikalne podružnice in sekretar tovarniškega komiteja, udeležil pa se ga. je tudi tov. Razdrh. S tem mu je bila dana možnost, da objasni svojo zadevo in iznese svoja stališča s t.em v zvezi.
Po prvotnih informacijah, ki smo jih prejeli od vaše sindikalne podružnice, se je tovarišu Razdr-hu očitalo' primanjkljaj pri prodaji drv za okrog 300.000 dimarjei in pri prodaji »škart« blaga okrog 120.000 dinarjev. Glede na taka obvestila, ki so znana kolektivu, je seveda tudi razpoloženje kolektiva v odnosu do Razdrha tako, kot da je izvršil težko kriminalno dejanje.
Ko smo prejeli taka obvestila, šmo tudi mii zagovarjali stališče, da je treba Razdrha najstrožje
obravnavati ne samo kot člana kolektiva, ampak tudi kot vidnega funkcionarja. iPrepričani smo bili, da so za te obdolžitve zbrani vsi potrebni materiali, zaradi česar se lahko tovarišai Razdrha kaznuje in preda v postopek rednemu sodišču.
Ko smo primer Razdrha obravnavali na že omenjenem sestanku, nam je bila predložena v dokazilo le Odločba disciplinske komisije podjetja. Iz odločbe je razvidno, da je tail tovariš Razdrh disciplinsko odpuščen iz podjetja ne zaradi kriminalnih dejanj, ampak iz naslednjih razlogov:
1.	Tone Razdrh je dovolil prevoz lesa za privatnika iz Dolenjske po 35 dinarjev za kilometer, kar pa ni v skladu z obstoječimi pravili podjetja.
2.	Netočno poslovanje pri manipulaciji drv in malomaren odnos do poslovanja v svojem oddelku.
3.	Prisvojitev provizije od kolektivnega nezgodnega zavarovanja.
Ko smo te primere obravnavali od točke do točke, predsednik podružnice in sekretar komiteja iz vašega podjetja nista imela nobenih bolj obremenilnih dokazov o Razdrhovi krivdi, oziroma jih vsaj na sestanku n'sta iznesla.
Okrajni sindikalni svet je na osnovi dokazanega gradiva, ki ga je imel na razpolago in na osnovi --Konfekcija nogometnih duš T v ročni konfekciji
razgovora na Občinskem komiteju ZK zavzel naslednja stališča:
1.	Tovariš Razdrh je kriv, ker je proti pravilom podjetja dovolil in obračunal prevoz lesa tudi tuji osebi po nižji ceni. Njegova krivda je tem večja, če je bil to osamljen primer v Savi. Ker pa ne moremo jemati očitke tovariša Razdrha, češ da so se sličnih uslug posluževali tudi drugi odgovorni tovariša v Savi, za merodajne, smatramo, da je treba raziskati vse podobne primere in da je treba vse, kjerkoli se pojavljajo, obravnavati z enako ostrino in enakimi merili. Krivda Razdrha je pa tudi, ker ni o tem obvestil organov samoupravljanja, v kolikor so se talki primeri ras dogajali.
2.	Malomarno poslovanje vodilnih uslužbencev na delovnih mestih je nujno potrebno obravnavati na organih upravljanja in Okrajni sindikalni svet smatra, da je takih obravnav pri delu organov upravljanja še vse premalo. Vendar Okrajni sindikalni svet v obravnavanem primem ne razpolaga z nobenimi dokazi, da je bil tovariš Razdrh že kdaj prej tudi kaznovan ali opominjan zaradi slabega poslovanja. Glede očitanih poneverb pri prodaji drv so nam tovariši iz Save pojasnili, da je zadeva predana preiskovalnemu sodniku; zato je treba čakati na ugotovitve sodišča.
3.	S pravnimi normami tovariša Razdrha verjetno ne bo mogoče držati za pridržan denar od -provizije. Z moralnega vidika pa smatramo, da ni v redlu, če si je tovariš Razdrh premijo pridržal, posebno ne kot funkcionar.
Smatrali smo dalje kot potrebno pregledati tudi poslovanje sindikalne blagajne za časa vodstva tovariša Razdrha. Nadzorni odbor Občinskega sindikalnega sveta je to nalogo izvršil in vam bo dostavil zapisnik tega organa.
Do takih in sličnih obravnav ter obdolžitev pride v vseh primerih, kjer se sindikalne organizacije ukvarjajo s trgovino, nabavo — in prodajo — kar je zelo karakterističen primer v Savi. Naše stališče okrog tega vprašanja je že več let popolnoma jasno. Ce se pokaže, da so take vrste uslug kolektivu potrebne, naj se v okviru kadrovsko-socialne službe za to namesti posebno odgovorno osebo. To poudarjamo še posebej zato, ker se sliši ob Razdrhovem primem slične obdolžitve tudi na račun drugih članov kolektiva in funkcionarjev. Nimamo nobenih konkretnih dokazov o tem, nastopajo pa zelo neprijetna sumniče-
nja v samem kolektivu. Tako nam je na primer nerazumljivo, zakaj se v kolektivu govori, da je direktor v svoje stanovanje vložil dodatna sredstva. Smatramo namreč, če ste se tako odločili na delavskem svetu in če so politične organizacije smatrale, da je to
pravilno in ker predvidevamo, da ste zato imeli dovolj utemeljenih razlogov kolektivu to pojasniti, zakaj dopuščate, da se o tem vprašanju v kolektivu dvomljivo razpravlja?
Ker se v kolektivu in izven njega razširjajo vesti, da Okrajni in Občinski sindikalni svet zagovarjata tovariša Razdrha in njegove nepravilnosti, prosimo, da naše pismo v celoti objavite v vašem listu »Sava«!
Tovariški pozdrav!
Predsednik: AriHrej Verbič
Pred nedavnim so m s obiskali na ii štipendisti
OBSOJAMO SLEHERNO OKORIŠČANJE S POLOŽAJEM!
Spričo primera Razdrh in o njegovi disciplinski kazni je razpravljal sindikalni plenum naše podružnice na 5. redni seji 24. novembra 1961 ob prisotnosti predsednika Republiškega odbora tekstilnih, usnjarskih in gumarskih delavcev Slavka Zalokarja ter predsednice Občinskega sindikalnega sveta Kranj Pepce Jež o nepravilnostih nekdanjega predsednika naše podružnice ter o govoricah, ki so pričele krožiti v podjetju in po Kranju. Priporočilo za tako razpravo je dal tudi delavski svet podjetja.
Plenum je obravnaval okoriščanje predsednika sindikalne podružnice tov. Razdrha s položajem ter pri tem zavzel stališče, da je treba take primere odločno preprečevati. Disciplinska komisija pri delavskem svetu podjetja je obravnavala lani več kot 200 primerov disciplinskih prestopkov, zaradi katerih je bilo odpuščenih precej ljudi. Ce je ukrepala tako ostro, da je bila kazen za tatvino nad 500 dinarjev odpust iz podjetja, potem je popolnoma razumljivo, da je bilo treba obravnavati nepravilnosti dela nekdanjega predsednika sindikalne podružnice kot družbenega in političnega delavca še toliko ostreje.
Govorili smo tudi o tem, ali so res občinski oziroma okrajni sindikalni organi posredovali za tov. Razdrha. Odločno smo že takrat take očitke, od kjerkoli so prišli, zavratii. Tov. Slavko Zalokar je v razpravi tudi sam povedal, da
o intervenciji od zunaj ni potreba govoriti, ker so za reševanje disciplinskih prekrškov članov kolektiva oziroma članov družbenih organizacij pristojne samo od kolektiva in njegovih samoupravnih organov oziroma družbenih organizacij izvoljene komisije. Dodal je še, da je taka intervencija izključena tudi zato, ker zunanji občinski organi nikakor ne bodo ščitili prekrškov vidnih funkcionarjev, kakor je to primer s tov. Razdrli o m. Podobno mnenje je zastopala tudi tovarišica Ježeva, ki je poudarila, da je pač potrebno primer razjasniti in razčistiti, kaj je nekdanji predsednik podružnice zagrešil. Nejasnost in različne neutemeljene govorice kvarno vpH-vajo na razpoloženje kolektiva, hkrati pa ustvarjajo tudi politično razpoloženje, ki temelji na napačnih osnovah.
Toliko k zadevi o prestopkih tovariša Razdrha! Upamo, da bo kolektiv sedaj podrobneje seznanjen z našimi stališči. Taki in podobni primeri so nas pripeljali do tega, da bomo v bodoče budne-je spremljali delo članov naše podružnice, hkrati pa smo se odločili prepustiti vsakršno usluž-nostno dejavnost in posredovanje cenenega nakupa ozimnice, drv, naših izdelkov, itd. posebni službi za družbeni standard, ki že deluje v okviru kadrovsko-socialnega sektorja!
Sindikalna podružnica Sava Predsednik:
Stane Kaltenekar
Terezija Šuštar je že 20 let v podjetju
Cez nekaj let ali točneje 18. februarja bo minilo dvajset let, ko je prvič prestopila vrata našega podjetja Terezija Šuštar iz velo-pnevmatikarne I.
Ko sem jo iskal za kratek pomenek, sem zaman spraševal pri sodelavkah. Terezija dela namreč vedno v popoldanski izmeni. K sreči sem jo ujel naslednjega dne, ko je prišla že precej pred drugo uro v tovarno.
»Mož hodi na delo dopoldne v Ljubljano,« je pripovedovala Terezija, »in ker imava otroka, delam jaz popoldne. S kolesom se vozim tri kilometre daleč do avtobusne postaje v Vodice, od tam
Terezija Šuštar Iz velopnevma-tikarne je že 20 let v Savi
pa z avtobusom do tovarne in po delu nazaj. Od doma odhajam okrog ene popoldne ali malo prej, domov pa prihajam okoli četrt čez deset.«
Terezija je delala pred prihodom v našo tovarno pri Remicu, to je tovarni pohištva v Duplici. Ko pa je ta leta 1941 pogorela, si je morala poiskati delo drugje. In tako jo je zanesla pot v Kranj v Gummivverke, kjer se je zaposlila in svoje delo vzljubila.
»Ko M vedeli, kako so mi branili sosedje, ko sem povedala, da grem v Gumico!,« je nasmejanega obraza pravila. »Da smrdi im da mi bo venomer slabo in kdo ve kaj še vse so mi pravili..! Pa sem kljub temu vzdržala dvajset let in upam, da tudi pokoj dočakam kar v naši tovarni.. !« je Terezija odločno končala razgovor, ker se ji je mudTlo v oddelek.
Dvajset let delati v istem delovnem okolju ni kar tako. Zaželimo Tereziji vsi skupaj mnogo osebnega zadovoljstva na njenem delovnem mestu, hkrati pa tudi uspešno dograditev hišice, katero si z možem neumorno gradita v Utiku pri Vodicah!
To je petdesetletnica Marjeta Sonc
Med tistimi člani kolektiva, M bodo slavili letos petdesetletnico rojstva, je tudi Marjeta Sonc. Večina članov našega kolektiva jo dobro pozna, saj je že nepretrgoma 15 let zaposlena v briz-
Kovinarji se izobražujemo
garni en teden dopoldne in en teden popoldne.
Ko sem slavljenko poiskal v brizgami in jo vprašal, kako namerava praznovati jubilej 28. februarja, je Marjeta odgovorila:
»V krogu svojih domačih in najbližjih znancev bom praznovala!
(ANTON NAGLIC — MEHANIČNA DELAVNICA I) — Živimo v času, ko zahteva vsako delovno mesto, posebno v kovinski stroki, izobražene Tjudi. Vse man) je delovnih mest za nekvalificirane delavce. To vemo tudi mi v Savi, sa/ potrebujemo v novem gospodarskem sistemu tudi delavci strokovno znanje, če hočemo biti kos novim delovnim nalogam.
Vnasem podjetju imamo za strokovno usposabljanje gumarjev Gumarsko 'solo ter Srednjo tehniško gumarsko šolo, za ostale delavce pa prirejamo po potrebi najrazličnejše tečaje. Pri vsem tem so kovinarji, ki delamo v mehaničnih delavnicah obeh obratov, občutili vrzel, saj pač ni moč še za kovinarje posebej prirejati posebne tečaje. Posetmo prizadeti smo bili člani Zveze borcev, ker zaradi sodelovanja v narodnoosvobodilnem boju med vojno in zaradi ^obnavljanja podjetja v prvih povojnih letih nismo imeli možnosti izpopolnjevati si znanje. Premalo je bilo časa tudi kasneje, nekateri pa niso imeli niti potrebnih sredstev za to... Toda v sedanjem hitrem razvijanju gospodarstva smo včasih mislili, da smo že pozabljeni in da so kakršne koli možnosti za nadaljnje izpopolnjevanje že za nami.
Lani na pomlad pa je Glavni odbor Zveze borcev razpisal med člani anketo, v kateri smo skoraj vsi izrazili željo po nadaljnjem strokovnem izpopolnjevanju ter po pridobivanju kvalifikacij. V Kranju so na pobudo Okrajnega odbora ZD in tovarniškega odbora ZD Iskre organizirali tečaj za pridobitev visoke kvalifikacije kovinarjev v prostorih Industrijske kovinarske šole Iskra. Tam pač razpolagajo s potrebnim strokovnim kadrom in učnimi pripomočki. Iz Save se nas je prijavilo šest članov ZB. Tečaj je trajal več kot tri mesece.
(DOMINIK BIRK - DELAVSKA RESTAVRACIJA) - Uredništvo našega lista mi je zastavilo vprašanje, zakaj nameravamo podražiti cene toplih obrokov in kosil v naši Delavski restavraciji.
Ker menim, da je treba kolektivu pojasniti vzroke, ki so nas pripeljali do predvidene podražitve, naj povem nekaj besed o tem!
V obeh obratih v Kranju razdelimo med člane kolektiva vsak dan povprečno 700 toplih obrokov — enolončnic in okoli S00 kosil. Naša Delavska restavracija je obrat s popolnoma samostojnim obračunom. Stroške .poslovanja krijemo iz dotacij podjetja in iz sredstev, Id jih dobimo s prodajo kosil, toplih obrokov in drugih vrst jedil.
Podražitev predvidevamo predvsem zato, ker so se v zadnjih nekaj mesecih cene prehrambenih proizvodov občutno povečale. Izračunali smo, da znašajo ekonomske cene naših toplih obrokov ali enolončnic okoli 70 dinarjev, kosil pa od 170 do 180 dinarjev, pri tem pa nismo upoštevali stroškov za oseSne dohodke osebja, ki dela v restavraciji in ne ostalih režijskih stroškov, ki jih krije podjetje. Ce bi namreč všteli v cene še te, potem bi veljal topel obrok liti din, kosilo pa okoli 220 din.
Spričo vsega tega smo torej morali predlagati povišanje cen toplih obrokov od 30 na 40 dinarjev, kosil pa za člane kolektiva od 110 na 130 dinarjev, za njihove svojce
Med strokovnimi predmeti je bila za nas vse matematika najtrši oreh, saj nas je večina pred vojno obiskovala obrtne šole. Te takrat niso bile prilagojene potrebam industrije, temveč so posredovale znanje za uslužnostno obrt. Naša ljudska revolucija pa je povzročila, da moramo danes znati in vedeti več, kot nam je nekdaj namenila obrtna šola. Sedaj se zahteva veliko, zato smo si morali pomanjkljivo znanje dopolniti. Upravni odbor podjetja nam je pomagal z inštruktorjem za matematiko, tako da smo tudi to razumeli in se vsega potrebnega naučili.
Zadnje decembrske dni smo polagali izpite — praktični in teoretični del! Pokazalo se je, da le nismo zastonj po dolgem premoru spet trgali hlače po šolskih klopeh. Mi iz Save smo se v splošni oceni kar dobro odrezali, saj smo od štirih podeljenih najboljših ocen odnesli v Savo kar tri!
Izkoriščam priliko in se v imenu vseh svojih tovarišev zahvaljujem upravnemu odboru ter vsemu kolektivu za razumevanje, tovarišu Marcijanu za skrb ter požrtvovalnemu inštruktorju za vtepanje matematike v naše že malo trde glave!
Petdesetletnica Marjeta Sonc iz brizgarne
Prav gotovo je to posebne vrste rojstni dan, če človek v teh časih dočaka petdeset let.«
S svojim delom je Marjeta kar zadovoljna. Pravi, da ji popoldanska izmena skoraj bolj prija, ker opravi v dopoldanskem času več gospodinjskih poslov kot v popoldanskem, kadar je doma. Četudi ji pri tem pomaga hčerka, ostane vselej dela na pretek.
Ce ji bo uspelo urediti vse potrebno za priznanje delovne dobe z Dolenjske, kjer je živela pred prihodom v Kranj, bo Marjeta morebiti kmalu upokojena. Sicer pa namerava delati še pet let. ..
Draga Marjeta! Želimo vam, da bi proslavili redki jubilej kar se da prijetno. Sodelavci iz brizgarne pa ne pozabite vsak posebej krepko stisniti roko svoji sodelavki v torek, 28. februarja . . .!
HUMOR V DELOVNI OBLEKI
Zakaj poviš anje cen v restavraciji
na 160 dinarjev in za prehodne abonente, ki niso člani kolektiva in ne njihovi svojci, na 200 din.
Upam, da nam člana kolektiva tega ne bodo šteli v zlo. O našem predlogu bo razpravljal še delavski svet podjetja im odločil, ali bodo veljale s 1. marcem nove cene ali ne!
_ Tole je upravnik Delavske 1 restavracije Dominik Birk
(SLAVICA PELZEL - KSS) V mesecu januarju sta se zaposlila v našem podjetju dva delavca, dvanajst pa jih je podjetje zapustilo. S tem se je število v Savi zaposlenih amanjšaio od 1350 v lanskem decembru na 1339 v januarju. V posameznih obratih je bilo število zaposlenih naslednje — obrat I Kranj 821, obrat II Kramj-Gasitej 424 in obrat III Vrhnika 72, v De-laski restavraciji pa 23.
® V januarju Sta se zaposlila:	Miodrag Milivoj e vič
kot gum ar pri konfekciji ve-loplaščev v obratu I in Dušan Rebolj kot samostojni referent za informativno službo v kadrovsko-socialnem sektorju.
Obema novima članoma kolektiva želimo kar najboljše počutje v novih delovnih pogojih ter mnogo delovnih uspehov.
® V istem obdobju pa so zapustili podjetje: Valentin Podakar, Franc Selak, Helena Bulovec, Anton Bedina — vsi na lastno željo in sporazumno s podjetjem; Jurij Kimovec, Ivan Zajc, Milan Toporš, Ludvik Porenta, Angelca Rogelj in Marija Ferenčak — zaradi neopravičenega izostanka nad 7 dni; Franc Grilc — delovno razmerje je prenehalo po 343. členu Zakona o delovnih razmerjih; Marija Zaiajnik — starostno upokojena .
@ V januarju so se poročili: Marija Osredkar, Dragica Verbič ter Karl Beguš.
® V istem mesecu sta povili Anica Pirc deklico in Sonja Beton dečka.
® Petdeseto leto rojstva bo praznovala 28. februarja Marjeta Sonc, ki dela v bniizgar-ni - obrat I, 20 let dela v Savi pa bo slavila 18. februarja Terezija Šuštar, id dela v velopnevmatikami - obrat I. — Obema slavijenlcama iskreno čestitamo!
Poznate tisti izrek, ki pravi: »Ce psu kost pomoliš, za celo roko figrabii«? Ne? To je pa čudno... Toda, če tega ne poznate, sl zapom-ite vsaj tegale: »Ce ponudiš neolikancu in brezvestnežu kos kruha, si ga nabaše polne žepe .. .!
Upamo, da sedaj vsi veste, za kaj gre!? Da, tako je bilo v naši krepčevalnici in upravniku Birku ni preostalo nič drugega, kot na-očiti uslužbenkam v Delavski restavraciji, ki delijo kosila: »Dekleta, odslej delite abonentom kruh vsa kemu posebej po en kos!« — Edini nožni nasvet in ukrep, ki pa spominja zaradi nekaj brezvestnih posameznikov na vojna leta . ..!
1350 članov kolektiva, 1350 upravljavcev
(Nadaljevanje s 3. strani)
Le-tega naj bi v bodoče oddajali najkasneje do vsakega 1. v mesecu tajništvu samoupravnih organov. To bo gradivo razmnoževalo in posredovalo vsem družbenim im, političnim organizacijam, upravnim organotn ekonomskih enot, strokovnim službam ter s tem omogočilo široko razpravo že pred zasedanji delavskega sveta. Ce bo še naš novi časopis vskla-dil izhajanje z rednimi zasedanji, ki bodo v ponedeljkih sredi vsakega meseca, če bo v njem kolektiv razumljivo seznanjen z gradivom, ki ga bo reševal delavski svet podjetja, potem bomo res dosegli najširšo razpravo in sodelovanje vseh proizvajalcev...!
Danijel Nardin odhaja v pokoj
Od svojih sodelavcev se je poslovil prve dni februarja Danijel Nardin, ki je nazadnje vlekel ve-lozračnice v pnevmatikami obrata I. Odšel je na svoj zadnji redni letni dopust, s 1. marcem pa bo tudi formalno zapustil naš kolektiv. Odhaja v pokoj potem, ko je pred eniainštiridesetimi leti prišel kot vajenec prvič v našo tovarno.
»Ko sem prišel leta 1921 v takratno mehanično delavnico, so delali v njej sami Nemci. Bil sem za pravega vajenca ali ler poba, kakor so nam pravili' takrat. ..« ee je Spominjal svojih prvih dni v Savi tovariš Danijel. »Prav gotovo pa ne holm nikoli pozabil Šumijev avtomobil,« je nadaljeval. »Takratni direktor tovarne Vulkan Sumi je bil med redkimi, ki so imeli avtomobile. Zdi se mi.
da je bil edini v Kranju. Mi iz mehanične delavnice smo imeli z
Danijel Nardin odhaja v pokoj
vozilom vselej precej opravkov, četudi se na stroj nihče ni spoznal. Venomer je bilo nekaj potrebno popravljati, Sumi pa se je z vsake vožnje pripeljal nazaj v svojem avtomobilu, ki so ga mo-
rali zaradi defekta privleči Jur-jevi konji —«
Četudi je Danijel star skoraj že 55 let, pravega počitka še ne bo mogel uživati. Ima še dve nepreskrbljeni hčerki, ki hodita v šolo. Kar pa bo čas dopuščal, se bo predajal branju ali pa se bo vozil na krajše izlete v kranjsko okolico. Danijel ima namreč moped, ki je njegov resnični konjiček .. .
Ko se poslavljamo od svojega sodelavca, zakličimo: »Še na mnoga leta, tovariš Dane! Tu in tam se le še oglasi, da se pogovorimo o našem delu in o tem, kako boš užival zasluženi odmor...!«
Ali je tvoj naslov točen?
(Nadaljevanje s 1. strani) svojega imena ali posetnice nimate na vratih stanovanja, pa poštar zato ni vedel kam oadati časopis . . .? Kakor koli je ie bilo, naia naloga je preveriti vse naslove in se prepričati, če pridejo vsi naslovljeni izvodi lista na pošto in na vaše domove. Če boste vsi prizadeti pravočasno sporočili svoj točen naslov in če boste pritrdili na vrata svojega stanovanja vidno posetnico, potem poštar pač ne bo imel težkega dela in »Sava* bo odtlej redno prihajala na vaš dom!
Pa Te tole! Za nagradno križanko, ki smo jo razpisali v prvi številki, ste pokazali že kar precej zanimanja. Prepričan sem, da bo število so-Helavcev in reševalcev hitro naraslo in zato sem se odločil za mali nasvet: varčeval, je lepa lastnost, zato v bodoče ne oddajte rešitve v poštnih ovitkih. To res ni potrebno! Pritrdite izrezano in izpolnjeno križanko, nagradni magični lik in podobno na kos papirja, prepognite ga in malo zalepite ter napišite naslov uredništva. Le zakaj bi razmetavali? Naj mimogrede povem, da je šlo že za prvo nagradno križanko po nepotrebnem v nič več kot petdeset poštnih ovojnic s tovarniško glavo in napisom v levem zgornjem delu! Urednik
Tokrat nekaj o pnevmatikami
(JANEZ BITENC — PNEVMATIKA I) — V našem oddelku Izdelujemo poleg pnevmatike za popularnega »Ficka« še avtoplašče za starejše tipe avtomobilov, za manjše poltovorne avtomobile in za traktorje. Skrbimo tudi za kompletne pnevmatične preobleke samokolnic, ali kakor jim nekateri pravijo: za enega pretežko, a dvojica ne more! Največja naša skrb pa je izdelovanje plaščev in zračnic za dvokolesa. Kljub veliki storilnosti in precejšnjim količinam teh vrst izdelkov ne moremo zadostiti vseh potreb potrošnikov. Zato ni čudno, če vulkaniziramo v tem oddelku brez prestanka v štirih izmenah po šest ur. Vodstvo tovarne se je odločilo za tak korak iz jasnega vzroka: Veliko povpraševanje zahteva večjo proizvodnjo. Zato je bolje delati v krajših izmenah in takrat z vso silo pri istem strojnem parku, saj je tako tudi učinek večji.
Kakor druge oddelke in ekonomske enote tako tare tudi nas iz dneva v dan nebroj malih in velikih težav. Nekatere probleme rešimo, nekatere ne. Posebno imamo opravka zadnje dni v mesecu, ko že vemo, da je bil mesec prekratek, da plana ne bomo dosegli in da je kvaliteta nekoliko padla. Vsi na hitro sestavljeni računi kažejo, da se nam bo vse to poznalo pri mesečnem zaslužku in potem seveda skušamo reševati, popravljati, kar se pač še da . . .!
Da spregovorim bolj določeno, poglejmo glavne težave, ki nas ovirajo pri delu!
PROIZVAJALCI: Okoli 150 nas je, ki delamo v EE 230. Večinoma delajo ženske, a vsi, ki delamo v njej od najmlajšega delavca do najstarejšega, tistega, ki odhaja sedaj že v pokoj, vsi smo neločljiv člen v naši enoti. Kot celota so visi marljivi. Večina se dobro zaveda svojih nalog, je delovna in disciplinirana. Zna varčevati z materialom in ve, da z vestnim delom ter boljšo kvaliteto izdelkov največ prispeva k dobrim
Laboratorijske vaje
(LOJZE ZALAR - TEHNIČNI SEKTOR) - Slušatelji Tehniške gumarske šole imajo v svojem učnem programu tudi laboratorijske vaje. Vaje so razdeljene na dve skupini in to med prvim in drugim ter tretjim in četrtim semestrom. V januarju mesecu so imeli slušatelji I. letnika vaje po učnem programu. S tovarniškim avtobusom so se štiri dni vozili v
Na tak način si bomo laže predstavljali ter dojemali teoretično snov v šoli. V tovarni pa bomo laže reševali vsakodnevne probleme, s katerimi se srečujemo pri delu.
uspehom ekonomske enote. Če človek takole nekaj časa dela in se ukvarja z najrazličnejšimi problemi, kmalu spozna, komu je res kaj do tovarne, kdo daje od sebe vse, kar more. Menim, da delamo vsem tem ljudem čestokrat krivico, ki jih zaradi tega, ker obvladajo več različnih del, premeščamo na trenutno prazna in nezasedena delovna mesta ali na delovna mesta, kjer nastajajo ozka grla.
Posebno z dolgoletnimi člani kolektiva ni težav in skoraj ne vemo, da so sploh med nami. Pri delu so pridni, spretni in varčni, natančni in pazijo na kakovost svojega dela, a tudi na trenutne spremembe dela in na premeščanje ne ugovarjajo.
Vsi pa niso taki! En del, seveda manjši, se »odlikuje« s tem, da se delu izogiblje kjer koli je mogoče. Ce jim le uspe, izostajajo z dela na račun bolezni, pozabljajo na d:sciplino in razmetujejo material, pa tudi za kvaliteto svojega dela jim ni mar. Primeri se tudi, da delajo »plave« in izostajajo z dela, ali pa prihajajo na delo pijani.
Mislim, da ni potrebno poudarjati, kako hudo škodujejo celotni ekonomski enoti taki prestopniki! Resnično so to vse prej kot sodelavci in tovariši in smatram, da ne sodijo v našo sredo. Kdo so ti ljudje, sami dobro vedo. Se imajo čas, da spremenijo odnos do dela in sodelavcev, kajti utegne se primeriti kmalu, da jih bo kolektiv ekonomske enote sam izločil!
STROJI:	S preselitvijo avfb-
pnevmatilkarne II v obrat II na Gaštej smo preselili tja tudi sko-roda ves novi strojni park. To je docela razumljivo. Ce pa se primeri, da dobi novi obrat kak nov stroj, planemo po starem kot mačka po mesu. Saj veste, vsaka nova naprava ali stroj poveča proizvodnjo!
Sploh pa so naši stroji in naprave že precej iztrošeni. Za tehtanje se še na primer vedno poslužujemo tehtnice na uteži. Diagonalni rezalni stroj nam stalno »sabotira«, zato ga moramo letos temeljito obnoviti. Konfekcijski stroji za avtoplašče čakajo na nove bobne. Tl so že pripravljeni. Tudi kalander za veloobloge že prosi zna: nove hlačnice, preurediti pa bo treba tudi rezalno napravo. Zamenjati bo treba tudi popolnoma dotrajane kalupe za veloplašče, dobiti pa bomo morali tudi napravo za rezanje protektorja, napravo za utrjevanje spojev, vozičke za protektor, itd. Na enem zadnjih zasedanj delavskega sveta naše ekonomske enote nam je tehnični direktor tov. Turzansky povedal, da vodstvo tovarne anali-
zira naše težave in da lahko upamo na skorajšnjo dobavo vsega potrebnega. Te njegove besede nas navdajajo z novim poletom in s še večjo voljo po svojih močeh prispevati k izpolnitvi letošnjega proizvodnega načrta.
MATERIAL:	Uvajanje novih
zmesi nam je im nam še povzroča velike težave. Kvalitetni skoki so večji kot bi sicer smeli biti. Ker moramo povečati trpežnost in vzdržljivost izdelkov, naraščajo proizvodne težave. Na spremembe smo bili premalo pripravljeni. Nove zmesi so velikokrat neenakomerne, do skrajnosti občutljive in zahtevajo nove, boljše stroje za obdelavo. Vsaka napaka, pa naj pride do nje zaradi slabega stroja ali pa po krivdi nas samih, nas pripelje do manjkvalitetnega izdelka.
Seveda pa vsa skupaj ni nerešljivo, če bomo dobili vse tisto, kar za nemoteno proizvajanje potrebujemo. Mi smo pripravljeni zavihati rokave ter še krepkeje prijeti za delo. Saj se nas večina dobro zaveda, da si sami režemo kruh in krojimo usodo!
Pripravljamo organizacijo počitniške skupnosti
(DUŠAN REBOLJ — KSS) Zadnja seja predsedstva Okrajnega sindikalnega sveta pred plenumom, ki je bil v ponedeljek, 5. februarja in o katerem bomo spregovorili v naslednji številki našega lista, je potekala v znamenju razprave o perečih gospodarskih in političnih problemih ter o delu Počitniške skupnosti.
Težave razvojnega laboratorija
A Z laboratorijskih vaj na Teh-niški srednji šoli v Ljubljani
laboratorij Srednje tehniške šole v Ljubljani. Tam so se v fizikalnem laboratoriju spoznali z raznimi fizikalnimi pojavi od tališča, vrelišča organskih substanc, destilacije, viskoznosti pa do merjenja pH vrednosti — kislosti in bazičnosti. Poskuse so slušatelji delali na raznih instrumentih, katere pač njihov sicer bogato opremljen laboratorij premore.
Po končanih vajah v Ljubljani so slušatelji obiskovali tri dni razvojni laboratorij našega podjetja v obratu I. Z zanimanjem so sledili vajam z gumenimi zmesmi, s katerimi imajo opravka vsak dan. Tovarišica Zupan in tovariš Uranič sta zelo dobro povedala, na kaj je treba v laboratoriju paziti pri preskušanju in tudi praktično pokazala sestavljanje in mešanje zmesi, vulkanizacijo, določevanje specifične teže, trdote, nateznosti in druge važnejše kemijske ali fizikalne lastnosti, ki jih ima guma in jih laboratorij dnevno zasleduje^_______________________________
(FRANC ROZMAN - TEHNIČNI SEKTOR) - Poglejmo, v kakšnih pogojih dela in s kakšnimi težavami se bori kader v našem razvojnem laboratoriju!
Delovni prostori in oprema, ki je nameščena v kletnih prostorih v obratu I, nima niti zadostne dnevne svetlobe, zato morajo goreti v njem ves dan luči. Zaradi hrupa, prahu in izpušnih plinov avtomobilov, ki ves čas vozijo mimo oken, morajo biti le-ta venomer zaprta. Zato je tudi zrak v laboratoriju slab in zatohel.
Znano je, da neonska razsvetljava ne daje naravne bele svetlobe, kakršne smo vajeni na prostem čez dan. Zato so tudi barve proizvodov in polizdelkov, ki jih v razvojnem laboratoriju raziskujemo, nenaravne, čestokrat precej drugačne. Potem se lahko primeri ,da je naša analiza napačna in da pride zato do velike škode.
Takoj po vojni, ko je primanjkovalo gumarskih strokovnih kadrov, so bili oddelki v podjetju več ali manj prepuščeni samim sebi. Ljudje v njih so si morali sami poiskati načine in metode dela. Vizuelmi način ugotavljanja kvalitete izdelkov ali ugotavljanje »na oko« je morda takrat še zadoščalo, danes pa so kriteriji pri ocenjevanju kvalitete ostrejši. Zato ne zadošča samo bežen pogled in temu primerna ocena o kvaliteta! Delati moramo tako, da bo kvaliteta izdelkov po vseh fizikalnih in kemičnih vrednostih boljša, četudi na račun daljšega in bolj zahtevnega dela. Zal pa se vsemu timu nekatere ekonomske enote upirajo s pripombami, češ, saj je bilo doslej tudi tako vse
dobro in čemu naenkrat sedaj vsiljujemo predpise! Ne smemo pozabiti, da sta točnost in enakomernost predpogoj za kvalitetno delo. V vseh modemih tovarnah se tega držijo, zato imajo za vsako malenkost predpise, katerih se morajo vsi dosledno držati. Seveda pa je omogočeno vsakomur, da s svojim predlogom predpis spremeni in izboljša.
Naj torej vsi tisti, ki menijo, da uvajamo najrazličnejše predpise zaradi kapric, pozabijo na to, kako £|mo delali nekdaj. C as hiti, potrošniki hočejo vedno boljše izdelke in segajo po tistih, v katere zaupajo. Potrudimo se zato vsi, da dobro mnenje o načih izdelkih ohranijo tudi v bodoče!
Na Gorenjskem je 64 počitniških domov z okoli 1850 ležišči. Z izjemo 15 domov so vsi ostali odprti komaj tri mesece na leto, zato je tudi razumljivo, da so stroški za vzdrževanje domov v primerjavi z uslugami, ki jih le-ti nudijo, precej veliki. Predsedi-tvo je po plodni razpravi zaključilo predvsem to, da je treba slej ko prej postaviti počitniške domove na ekonomsko osnovo ter dajati regres delavcem na roko, ne pa domovom. Rešiti bo treba tudi vprašanje upravnih organov počitniških domov ter nagrajevanje esebja v njih, saj je iz prakse poznanih nekaj primerov, ko so bili upravriki počitniških domov bolj zadovoljni, če med dopustom niso imeli gostov; njihov osebni dohodek in osebni dohodek osebja je bil pač v vsakem primeru enak!
Ker večina podjetij komaj premore po enega ali kvečjemu po dva svoja počitniška domova, ker si sčasoma zaželijo člani enega kolektiva letovanje med dopustom drugod in me vedno v domačem počitniškem dclmu, ker je vzdrževanje enega samega doma precej drago, razmišljajo tako občinski kakor tudi okrajni sindikalni organi o tem, kako bi organizirali v Kranju nekakšno počitniško skupnost. Le-ta naj bi omogočila v sodelovanju z več podjetji, ki imajo svoje domove, članom ko-
lektivov večjo izbiro pri odhajanju na letni dopust, hkrati pa s skupnem upravljanjem im z združitvijo nekaterih potrebnih služb, kot so nabava, prevoz, uprava, kuhinje itd., poceniti penzionske usluge.

OB ROBU
BI STORIL TAKO TUDI DOMA?
Res je sicer to malenkost, ki je komaj omembe vredna. A vseeno, beseda ali dve ne bosta škodovali!
Ni važno, kje je bilo to v našem podjetju in kdo je bil povzročitelj. Pljuvalnik je prevrnil. Morda iz objestnost’., morda nehote? Kdo ve? Toda, kakor koli je bilo, nekaj bi moral narediti. Ali ga pobrati in postaviti tja, kamor sodi ta higienska posoda, ali pa sporočiti to dežurni čistilki . .. Zal, tega ni storil! Kaj mislite, bi naredil tako tudi doma?
Prepričana sem, da ne. Vse kar je doma, je njegovo, oziroma njeno, tu v podjetju pa je »naše* in ta naše se lahko razume na več načinov!
Toliko v premislek. Morda mi bo kdo tele besede zameril. Naj le! Ne vem, kdo je, a tudi on ne ve, kdo sem jaz!
ŠIVANKA
* Na zadnji seji predsedstva OSS so govorili tudi o počitniških skupnostih
O nekakšni taki skupnosti pa razmišljamo že tudi % flašem podjetju. S podjetjem Hmezad iz Žalca in Gozdnim gospodarstvom Maribor, ki imata obe podobno kakor mi v Crikvenied lastna počitniška domova .navezujemo stike, da bi se pogovorili o tem, kako bi z združenimi močmi pocenili usluge v vseh treh domovih ter omogočili še večjemu številu članov kolektiva ter njihovim svojcem prijeten in cenen oddih v Crikvenici.
DOMISLICE
KDO ZAUPA SAMO VASE, IZGUBI HITRO ZAUPANJE V SVOJE SPOSOBNOSTI; KDOR PRIČAKUJE VSE OD DRUGIH, NAJPOGOSTEJE SPLOH NE VE, KAJ BI MORAL DOBITI!
@
KDOR NE OBČUTI ZADOVOLJSTVA PRI SVOJEM DELU, NAJ SE ZAMISLI O SVOJI PRIHODNOSTI!
Čemu
družinska rubrika v listu?
Dragi bralci!
Ca; je, da se pogovorimo tudi o tem, čemu smo uvedli rubriko »Svetujemo ABC za dom«. In da ne bo nesporazuma, naj že v začetku povemo, da bi lahko namesto tega naslova vpeljali tudi kaj drugega!
Izhajamo iz naslednjega stališča: Če smo namenili naš list ne samo članom kolektiva, marveč tudi njihovim svojcem, potem moramo prilagoditi koncept urejevanja željam in potrebam širokega kroga bralcev. Prepričani smo, da vsakogar med vami zanimajo dogodki iz podjetja, problemi, načrti in uspehi Save, toda nič manj se ne zanimate za razne druge stvari, med njimi tudi za najrazličnejše gospodinjske opravke in posle. No, in prav temu poslednjemu smo namenili tole našo rubriko z željo, da bi vsakdo našel med vrsticami nekaj zanimivega in poučnega zase. Pri tem pa posebej poudarjamo, da bomo vedno težili h kar se da veliki pestrosti. Zato pričakujemo vaše sodelovanje in množico najraz-lične)šin dopisov, predlogov, domiselnih rešitev, receptov iz gospodinjstva in domačih opravkov. Ne belite si glav, ce vam dela pero težave! Pišite preprosto, skicirane morebitne načrte ali drugačne ponazoritve, ostalo pa prepustite našim risarjem in uredništvu. Uporabili in objavili bomo vsak predlog in seveda avtorje vselej tudi nagradili!
»Le o čem naj pišem in kako!« boste oporekali. Ne, brez bojazni se odločite in oglasite se čimprej. Veste, vsakdo ima ideje in vsakdo je v nečem posebej »doma«. Zakaj bi hranili najrazličnejše male iznajd-bice in domiselne predloge zase, če se utegnejo z njimi okoristiti tudi drugi liud'e?
Uredništvo
Vsem, ki
(MIRKO BREZAR — TEHNIČNI SEKTOR) — Ali morda veste! Nekateri že, vsi pa prav ?o-tovo ne, da obstoji v naši tovarni planinska sekcija. So to delavci in delavke našega podjetja, člani Planinskega društva Kranj, hi ob sobotah in nedeljah ne posedajo doma ali po gostilnah, ampak hite ven v naravo, v naše lepe planine.
Ze nekaj let nazaj prireja naša planinska sekcija vsako leto izlete v razne predele našega gorskega sveta. Tako smo bili že parkrat na Triglavu, Pokljuki, Storžiču, itd., letos pa nameravamo to svojo dejavnost poživeti tako, da bo vsako nedeljo kakšen tak izlet. Sekcijo bomo razdelili po skupinah in imeli pripravljene načrte za izlete na več različnih strani; potem pa ka-mo-r se bo hotela katera skupina odločiti. Pripravljene bomo imeti tudi vodje skupin, katerim bodo kraji, kamor bodo šli, dobro poznani in bodo tistim, ki v teh krajih še niso bili, lepo prikazali vso lepoto.
V zgodnij pomladi, ko vzklije prvo pomladansko cvetje po planinah, bomo obiskali naša predgorja in kraje, kjer so se med narodnoosvobodilno borbo vršili boji proti okupatorju, kjer so partizani, naši očetje in bratje trpeli, umirali, zmagovali in dokončno tudi zmagali.
Kdor izmed vas je že kdaj doživel lepo pomladno jutro v gorah, ta tega ne bo nikdar pozabil. Sončni žarki v mladem jutru ustvarjajo iz rosnih kapljic milijone lesketajočih se biserov, ob poti se bohotijo cvetovi teloha, breg pa je ves rdeč od pomladanske rese.
■ivtfiti	\ K tre- s»>twai *'•

Priročna delovna mizica za šolarja ali predšolskega otroka
najbolje bo
primerno debelo in v trgovini z
Mit
-? j , Wm ■
i »J ra
« ,„a
; :
(DUŠAN REBOLJ — KSS) — Ste že kdaj razmišljali, da bi kupili svojemu otroku, ki se pripravlja na prve korake v šolo ali vezano ploščo že hodi v šolo, preprosto delovno mizico? Ne! Morebiti se lahko železnino nekaj žebljev, vijake in okoristite z naslednjim predlogom, pojasnjenim s sliko!?	mizarski klej.
Ko si narišite skromen načrt.
Vzemite v roko svinčnik in kos	in C — stojalo za igrače. Izrežite	izžagajte	in sestavite vse	dele ter
papirja ter si najprej oglejte otro-	si pričujočo sliko, premislite, k a-	skušajte	povsod, kjer je	to moško ali bivalno sobo. Prav gotovo	ko dolga in široka naj bo delovna	goče, uporabiti za vezavo mizar-
boste našli nekje poldrug kva-	ploskev A in stopite do najbliž-	eki klej.	Ce vam ni žal	denarja,
dratini meter ali celo več pro-	jega mizarja. Pogovorite se z njim
štora blizu okna, kjer bi si vaš	in lahko vam naredi tako mizico,
otrok lahko postavil svojo delov-	Ce pa imate doma nekaj osnovno mizico .Potem še hitro ravnilo	nega orodja, kot so žaga, kladivo,
v roko in lotite se načrta! To ne oblic, izvijač in sveder, potem bo težko, saj je iz slike dobro raz- kupite pri mizarju potreben les vidno, da sestoji predlagana mizica iz treh delov: A — delovna ploskev, B — omarica s policami
si dajte prelepiti zgornjo površino delovne ploskve z ultra-paisom ali pa jo dobro prelakirajte.
_ Preprosta razstavljiva delovna
▼ mizica šolskega otroka
Malo modrosti za njega
Tele kratke modrosti smo to- treba le, da solze škodujejo njeni krat namenili predvsem moškim, poiti.
Prepričani smo, da mnogi pozna- ® Moški verjamejo v to, kar te še druge. Veseli bomo, če nam vidijo, ženske pa verjalmejo v to.
jih ob priliki sporočite.
® Zenska nikdar ne laže. Ona najde le resnico, ki jo v tistem trenutku potrebuje.
S Vsi poročeni možje lahko potrdijo, da v resnici obstajajo leteči krožniki.
® Zensko, ki joče, je možno zelo hitro potolažiti: Reči ji je
kar se jim pripoveduje.
0 Ce ženska zniža glas, je to znak, da nekaj želi, če glas dvigne, pomeni, da se ji želja ni izpolnila.
Sobne rastline bo treba presaditi!
Nagradna izgomjevanka
C Žima se približuje kraju. Potem zaporedoma menjavamo Ljubitelji sobnih rastlin že raz- manjše lončke z večjimi tako, da Za razli|ko od prve številke, v miši j a jo o tem, kdaj in kako bodo z levo roko pokrijemo natorei kateri smo obiavili' križanko, raz-prosadili tiste svoje ljubljenke, ka- zgornji del lončka tako da jeste- p;®uJemo v današnji nagradno iz-
&£2rrJS?~2r.®"355.“ 'SSSS zz
.er nove. .vele zemlje.	„ *.	obrneš fiSTK bJS
Pogovorimo se o presajanju še rastlino s steblom proti tlu. Po- varjaii, boste lahko razbrali v mi in to raje več v sliki kot v tolčemo še nekolikokrat z robom navpični vrsti, ki je označena z beiSedi!	lončka ob mizo in rastlino imamo
Najprimernejši čas za presaja- v r°kah, lonček pa odložimo. Ponje posameznih sobnih rastlin je tem s prsti narahlo ali pa z malo mesec marec, ko še večina ne po- palčico omehčamo korenine, da ganja novih izrastkov. Takrat dol prsti odpade, predolge kore-stopimo do vrtnarja, da nam pri- nime, ki so morebiti že posušene, pravi za posamezne vrste primer- porežemo in pripravimo za številno prst. Doma si najprej pokrije- ko večji lonček. Nad luknjico v mo mizo s časopisnim papirjem, dnu položimo ploščat kamenček in pripravimo majhno lopatico, sta- nasujemo dva do tri prste visoko re škarje in posodico za zalivanje, nove zemlje. Polo”mo še rastlino
v lonček in narahlo zasipljemo z .Takole presajamo lončnice, pa vseh strani s prstjo. Potem še ma-
^ne moremo zgrešiti
ljubite naše planine
						
						
						
		6				
		<>				
		<>				
		O				
Ves zrak opojno dehti od cvetočega NE KOT IZMEČKU V PRA-volčina, višje gori v pečeh pa v HU TAM ZA CESTO, V SVO-pomladnem vetru pozvanjajo ko- PODNIH GORAH, NA SONCU, buljice živorumenega avriklja.	1AM JE VAŠE MESTO!
Tak je ta svet v zgodnji po-	ir	n	1	ri
mladi! In' še in še lepot ter doži-	K	H	1	A
vetij na pretek, katerih pa vam
zdaj vseh naenkrat res ne morem VODORAVNO: 1. pevec — kri- va v Mali Aziji. opisati, ker mi ne dajo prostora! čae, 7. operacijski instrument, 13.
lo potlačimo, odstranimo odvečno prst in postrižemo vse šibkejše vršičke. Potrebno je rastlino še zaliti in presajanje je končano.
Pazite, da vam posamezni primerki ne pozebejo, zato rastlin ne manjšimi kvadratki, priimek slovenskega pisatelja. Razpisujemo tri denarne nagrade — 1. za 1500 2. za 1000 in 3. za 500 dinarjev.
VPRAŠANJA:	1. primanjkljaj,
2. sila, 3. gaz v snegu, 4. hud jedec, 5. oseba iz S i enk i c. wi cz evega romana »Potop«, 6. zakon. 7. razstrelivo.
izpostavljajte na prosto. Dovolj bo, če jih postavite k oknu, saj bodo pričele kmalu bujno rasti.
ANKA
NAVPIČNO: 1. mejno gorovje
Pravilne rešitve .pošljite na naslov:
Pa se bom še oglasil in vam nani- ime kubanskega zunanjega mini- med Evropo in Azijo, 2. abesinski uredništvo »Save«, Tovarna gu-zal vse te lepote eno za drugo, za stra, 14. sprejemna soba, 16. me- dostojanstvenik, 3. pristanišča, 4. vsakega nekaj! Opisal bom mirne sto v Nemčiji, znano po tovarni la- pravljična oseba iz Tisoč in ene in tihe senčne Voti, lepe zelene boratorijskega stekla, 17. abesin- noči, 5. del voza, 6. vrsta meča, cvetoče planine s planšarskimi ko- skr najemniški vojak, 19. cvetni 7. kuhinjska začimba, 8. mesto na čarni, kravjimi zvonci in lepimi prah, 21. ime rimskega cesarja, 22. Kreti, 9. avtomobilska oznaka za majarcami, poiskali bomo trope glasbeni izraz, 24. celica za Ljubljano, 10. števni k, 11. slaba brez zvoncev, gamse na njihovih težke zločince, 27, bajeslovni ocena, 12. drog, 15. okrajšano mo-stečinab, v strmih čereh, šli bomo letalec, sin Dedala,
28. ne- ško ime, 18. kraj na Notranjskem,
mijevih izdelkov Sava v Kranju - NAGRADNA IZPOLNJEV ANKA. Zaključni rek za oddajo je PONEDELJEK, 26. FEBRUARJA!
REŠITEV IN IZŽREBANCI NAGRADNE KRIŽANKE
Do zaključka, roka za oddajo
vise na vrhe, soncu nasproti!
Kdor si želi priti v našo druščino, naj to pove tovarišu Birku ali tovarišu Brezarju.
Vabimo vas, mlade fante in dekleta! Pridite!
..........................
ra, 44. samodejni stroj, 45. drža-	32. judovsko moško ime, 33.
vezan, 36. teniški izraz, 38. vrsta
i	2	5	4		5	6	A	7	8		9	<0	11	12
G				A	14		15			A	16			
17				18		19				2o		u		
	*	22			15				24		25			
'A	26	A	27				A	28				'A		A
29		5o					51					52		11
14			A	55		56				57			18	
59			40	A	41				42	'A	41			
4V							A	45						
odbora in reševalci sami, je predložene rešitve pregledala. Pri zCmlje, ” 40. ^avtomobilska oznaka ocenjevanju je upoštevala tudi za okraj Mostar. 42. avtomobilska neljubo napako, ki se nam je vn-oznaka za okraj Rijeka.
(Križanko je pripravil Mirko Brezar iz tehničnega sektorja!)
REŠITEV NAGRADNE
nila v besedilo križanke pod 21. vodoravno, kjer bi ®e moralo vprašanje glasiti DEL DNEVA, ne pa DEL DREVESA. Komur je ta K,RL pomota povzročala težave, naj ŽANKE IZ 1. ŠTEVILKE »SA- nam oprosti; slučajne napake za-VE«: Vodoravno:.L opora,J3. strop, radi tega spodrsljaja pa komisija
zato tudi ni štela v zlo!
Na javnem žrebanju, ki je bilo
11. leseno, 13. stroki, 14. Grm, 15. krčna, 17. mrk, 18. Abo, 19. akter, 20. Ana, 21. ura, 23. akt, 24. sni, 25. Knin, 26. naj, 27. Tilto, 29. racati, 31. enojen, 33. tnalo, 34. glava. — Navpično: 1. Olga, 2. per-bunam, 3. esmorrea, 4. re, 5. Anica, 6. star, 7. T(ine) R(ožanic), 8. Roni anij a, 9. okrnitev, 10. pika, 12. orkani, 13. smetje, 16. otka, 22. amal, 24. Stol, 25. krt, 28. ona, 30 to, 32. NG.
v petek, 2. februarja popoldne v predavalnici obrata I, se je nasmehnila sreča naslednjim reševalcem, ki prejmejo nagrade:
1500 din - ANTON KRALJIC, 1000 din IVAN KOLAR in 500 din JOSIP BRLENIC.
ujnnnr
Povečati moramo število članov šahovske sekcije
Osvojili smo četrto mesto
(ZVONKO VREG — TEHNIČNI Kakor prejšnja tekmovanja ta-SEKTOR) — V počastitev VII kom- ko je tudi to zadnje pokazalo' eno
gresa LMS je priredila šahovska sekcija Tovarne gumijevih izdel-
naišilh glavnih slabosti — neviigra-nost moštva. Marsikatero točko
kov Sava v sredo, 14. januarja smo izgubili tudi zato, ker nismo
vajeni igranja na uro.
Vrstni red najboljših moštev na turnirju v Domu JLA je bil ma-sledinji: Iskra 28,5 točke, Tekstil-imdus 26,5, Planika 23,5, SAVA I 21,5 In JLA 18,5 točke. Drugo moštvo Save je zasedlo šesto mesto, od devetih možnih točk so zbrali v prvem moštvu Save: Dolinšek 5 točk, Gazvoda 5, ing. Maksin 3 in Vreg 7,5 točke.
Ko prebirate te vrstice, bo morda kdo dejal: »Je mar to vse, -kar veš povedati o delu šahistov v Savi?«
Naj povem zato še par besed o načrtih! V zadnjem času razmišljamo, ali ne kaže sekcije osamosvojiti ter s tem člane še bolj pritegniti k delu? Precej nas je v Savi, ki ljubimo to igro in nekateri so že kljub mladosti pravi mojstri čmobelega polja. Na vseh dosedanjih turnirjih smo prikazali lep in duhovit šah. Poleg lepe vrste mlajših igralcev nam stoje ob strani izkušeni starejši člani kolektiva. Pomagajo nam v najkritičmiejiših trenutkih z nasveti in z znanjem, kadar pa gre zares, takrat tudi sami posežejo v boj in nabirajo točke tam, kjer je to skorajda nemogoče!
V bližnji prihodhosti nameravamo organizirati brzopotezni turnir za prvenstvo Save. Zmagovalcev bo prejel prehodim pokal. Razmišljamo pa tudi že o med-dbratniih prijateljskih srečanjih in
o dh/obojih med posameznimi ekonomskimi enotami. Zato naj se nanje pripravljajo posamezniki že sedali, hajvnetejši, šahisti v posameznih ekonomskih enotah pa naj malo razmislijo, kako bi za taka srečanja sestavili moštva! Težiti, moramo namreč k temu, da omogočimo tekmovanje kar se da velikemu številu članov kolektiva, četudi nimajo zadostnih tekmovalnih izkušenj.
Šahovsko tekmovanje v Domu A JLA
Se bomo mar kegljači tako poceni prodali?
Samo 305 kegljev!
(AVGUST POTUSEK - PLANSKO-ANALITSKI ODDELEK) -Letošnje krožkovno prvenstvo za pokal Kranja, ki je postalo prava tradicionalna in hkrati najmasovnejša kegljaška prireditev v Kranju, je prinesla savskim kegljačem razočaranje. V prvem kolu, ki smo ga odigrali v petek, 19. januarja, smo s komaj 305 podrtimi keglji zasedli šele deveto mesto. Dopustili smo, da so nas prehitele vrste, ki so sicer vedno ostajale za nami.
A Med najbolj marljive šahiste ^ spada Zvonko Vreg
brzopotezni turnir. Dokaj ostre borbe so se odvijale v prostorih dotma JLA v Kranju. Naša prva vrsta je zasedla z 21,5 točkami četrto mesto za ekipami Iskre, Tekstitindusa in Planike.
Pred spomladansko rokometno sezono
Z marljivo vadbo se lahko povzpnemo precej visoko
© Vsako prepreko je mogoče premagati, četudi izgleda na prvi po-® gled nepremostljiva! Do tega zaključka so prišli tudi naši roko-® metaši. Nekdanje malodušje jih je zapustilo in kdor ima čas, se S lahko vsako nedeljo dopoldne na lastne oči prepriča, kako resno <$ so zastavili pred novo sezono.
Četudi je telovadnica Gimnazije ob Koroški cesti majhna in v nedeljah precej hladna, se zbere k vsakemu treningu okoli 12 do 15 igralcev. Pridno vadijo in zlasti sedaj, ko imajo žog na pretek, se pozna od treninga do treninga, da jim gre žoga vse bolje od rok.
Trenerja sedaj imajo in če bodo v bodoče tako vestni ter poslušni, kakor so sedaj, potem uspeh ne bo izostal. Med igralci je nekaj posebno nadarjenih, a tudi ostali kažejo, da se utegnejo razviti v dobre napadalce in branilce.
Bn problem je sedaj že manj, preostala pa sta še dva: odločno in izkušeno vodstvo in na pomlad igrišče. Takole si zamišljajo mladi fantje sami rešitev obeh:
»Prav gotovo je mogoče najti med starejšimi in izkušenejšimi člani kolektiva nekaj ljudi, ki jih rokomet zanima, in ki bi bili pripravljeni prevzeti vodstvo sekcije. Ne potrebujemo ničesar drugega kot nekaj svetovalcev in odločnih ljudi, ki nas bodo znali v vsakem trenutku primemo svariti, karati ali pohvaliti. Smo še mladi in zaletavi, pa kaj radi pozabljamo, kaj je prav in kaj ne!
Dovolj nas je in tudi voljo imamo, zato bi radi dokončali že začeto gradnjo rokometnega igrišča na Gašteju. Potrebovali bi le pomoč v tem, da bi z buldožerjem ob priliki, ko se bo zemlja zmehčala, izravnali igrišče. Ostalo, to je ureditev drenaže, nasipanje z zemljo in rdečim peskom pa bi uredili sami...!«
Kaj mislite, bomo pustili mladino samo sebi? Kdo med starejšimi člani kolektiva bi bil pripravljen priskočiti na pomoč z nasveti? Upamo, da ta klic na pomoč ne bo zaman!
Smučarska vrsta Save, ki je leta 1962 osvojila 2. mesto na y veleslalomu pod Storžičem
V januarskem nastopu so posamezne nastopajoče ekipe dosegle naslednje rezultate: Iskra I 425 podrtih kegljev, Iskra II 412, Elek-tro Kranj 391, Planika 377, Tek-etilimidius 355, Enotnost 350, Standard 349, Gradis 329, SAVA 305 in KAD 288 podrtih kegljev.
Kako smo zaigrali mi, je moč razbrati iz naslednjega pregleda: (prvo število pomeni podrte keg-
ZMAGA OBRATA II NAD OBRATOM I Y ŠAHU
(ZVONKO VREG - TEHNIČNI SEKTOR) — V soboto, 3. februarja, so se pomerili na enajstih deskah šahisti obeh obratov .Po več kot dve uri trajajočih borbah so zmagali z najtesnejšim izidom predstavniki obrata II z izidom 6 : 5. Na posameznih deskah šobili doseženi naslednji rezultati — pr-voimenovami so predstavniki obrata II: Vreg : Mihajlov 1 : 0, To-dorov : Mitrovič 0 : 1, Krničar : Pretnar 1 : 0, Gazvoda : Veselič 0 : 1, Brojevič : Jovanovič 1 : 0, Vidmar : Kužnik 1 : 0, Rebolj : Milivojevič 1 : 0, Markovič : Veselič T. 0 : 1, Hudiček : Debeljak 1: 0, Petelinšek : Bec 0 :1 in Lah: Požek 0 : 1.
Po tem dvoboju se je vršilo še finalno tekmovanje brzopotezne-ga turnirja za prvenstvo Save, v katerem je nastopilo deset igralcev. Vrstni red: Vreg in Gazvoda po 7,5 točke, Mihajlov 5,5, Veselič L., Mitrovič in Krničar 5, Todo-rov in Soštar po 3, Brojevič 2,5 in Pretnar 1 točko.
Ije, število v oklepaju pa zgrešene mete): Miro Ambrožič 47 (2), Avgust Potušek 38 (4), Ludvik Hudiček 34 (3), Janez Arh 36 (5), Nace Naglič 34 (5), Jože Reš 27 (3), Franci Pušar 27 (5), Nejko Toplak 25 (6), EVgen 2um 19 (7) in Jože Pogorelec 18 (9). Upam, da bodo v prihodnjem nastopu rezultati boljši in da bom lahko zapisal za imenom vsakega igralca večje šte-vel3ke pred oklepajem ter manjše v oklepaju!
Kje so vzroki za tak neuspeh? Spet smo nastopili z oslabljenim moštvom brez štirih stalnih in izkušenih igralcev! Poleg tega smo imeli še precejšnjo smolo, ker smo morali večkrat za mnogimi lepimi lučaji čistiti slabe pozicije. Izgubili smo krogle in možnosti za boljši rezultat.
Do konca prvenstva je še daleč, saj je pred nami še enajst nastopov. Na novoletnem turnirju pred nedavnim smo dokazali, da imamo resnične možnosti osvojiti eno od najvišjih mest med kranjskimi krožki. Toda. ..? Da, treba bo več športne discipline, več odgovornosti in tovariškega odnosa do kolektiva, ki tekmuje. Nič manj pa ni važno to, da vsi skupaj zastopamo barve našega podjetja. Nikomur ne more hiti vseeno ali se kegljači iz Save dobro ali slabo izkažemo. Se bomo res tako poceni dali?
POTRUDITI SE BOMO MORALI
(BLAŽ STUDEN — VALJARNA 1) — Zaradi vremenskih in snežnih razmer, ko je na Gorenjskem v nižjih predelih premalo snega, bo letošnji tradicionalni veleslalom usnjarjev, čevljarjev, ta-nincev in gumarjev pod Storžičem šele 25. februarja. Sedaj je že vse urejeno, da bomo nastopili na teni tekmovanju tudi smučarji iz Save.
Mik letošnjega veleslaloma poa Storžičem bo precej večja udeležba, saj bodo nastopili ne samo slovenski marveč tudi srbski, hrvaški in bosenski čevljarji, usnjarji, taninci in gumarji. Upam, da mi ne bomo zatajili! Četudi se bomo pripravljali samo dva dni v Kranjski gori, sem prepričan, da uspeh ne bo iz ■ ostal!
Še enkrat vsak 170 krogov, pa bo...
(STANE KOŠNIK - NABAVNI ODDELEK) — Polovica nastopov naših strelcev v strelski ligi je skorajda že za nami .V dosedanjih srečanjih smo dosegli naslednje rezultate: proti SD Tabor iz Gorenje vasi 1642 krogov, proti SD F. Majhen iz Bohinjske Bistrice 1961, proti SD I. Krivec iz Kranjske gore 1730 in proti SD Pionir
šole Stane Žagar iz Kranja 1647 krogov.
Medtem, ko bo Ust izšel, nastopimo še proti SD Žirovnici in SD Mošnje, 21. februarja proti SD Podbrezje, 28. februarja proti SD Preddvor, 7. marca proti SD Tehniške tekstilne šole iz Kranja, 14. marca proti SD Podnart, 21.
marca proti SD Duplje in kot zadnje ter hkrati odločilno srečanje nas čaka nastop proti SD Javornik, ki bo 28. marca. Če v poslednjem nastopu dosežemo rezultat, kakršnega smo dosegli proti SD Krivec, ko smo dosegli povprečje na strelca 170 krogov od 200 možnih, potem so nam vrata za nadaljnje tekmovanje široko odprta!
Imeli smo občni zbor
ZBORA STRELSKE DRUŽINE
(STANE KOSNIK — NABAVNI ODDELEK) — V četrtek, 18. januarja, so imeli strelci naše družine letni občni zbor. Prisostvovalo mu je 27 članov, precej pa jih je izostalo zaradi izmenskega dela, kov. Po pozdravnem govoru in izvolitvah delovnega predsedstva ter šole in drugih opravičljivih vzro-vseh potrebnih komisij, so poročali o minulem delu predsednik družine Franc Oman, sekretar Blaž Stu-den, blagajnik Srečko Zalaznik (poročilo je prebral zaradi blagajnikove odsotnosti St. Košnik) ter tehnični sekretar Stane Košnik.
Družina šteje danes 108 članov, katerih povprečna starost je 26 let. Lanskih 30 nastopov naših strelci v dokazuje izredno dejavnost, zato je tudi predračun sredstev za letošnje leto, ki znaša okoli 300.000 din, popolnoma realen in upravičljiv.
Vodstvo družine so člani zaupali svojim najboljšim. Na prvi seji novoizvoljenega odbora so si posamezniki porazdelili funkcije takole: predsednik — Franc Oman, podpredsednik — Janko Florjančič, sekretar — Blaž Studen, orožar — Mirko Štiftar, teh. sekretar — Stane Košnik in odborniki — Zofka Čadež, Janez Studen ter Marjan Novak. Člani nadzornega odbora so dr. Jaka Vadnjal, Alojz Sedej in Vlado Stanešič, člani disciplinskega sodišjfa: Jožef Rugale, Franc Vreš in Edi Bertoncelj, tehnična komisija pa: Stane Košnik, Mirko Stiftar in Franc Peternel.
Več o občnem zborni bomo poročali v naslednji številki »Save*!
Kaj bo s športnim mno gobojem med kolektivi?'
(DUŠAN REBOLJ - KSS) O množičnem športnem udejstvovanju delavcev kranjskih kolektivov, o tako imenovanih delavskih športnih igrah smo lani v Kranju precej govoriti. Žal je potem ostalo vse salmo pri besedah in ni čudno, če zlasti mladina po kolektivih sedaj sprašuje, zakaj imajo lahko delavske športne igre in športne mnogoboje v drugih krajih, v Kranju pa ne?
Morebiti je res upravičen izgovor, čes da nimamo primernega športnega objekta, kjer bi bilo moč prirejati tekmovanja v atletiki, odbojki, rokometu, košarki, itd. Res je tudi, da smo s pokritimi športnimi prostori prav tako na tesnem. Toda vprašanje je, ati je res nemogoče organizirati v Kranju, kjer presega število delavcev 12.000, vsaj okrnjene športne igre ati morebiti nekakšno ligaško tekmovanje med kranjskimi delovnimi kolektivi v športneim mnogoboju?
Kaj ko bi občinski sindikalni organi v sodelovanju z Okrajno zvezo za telesno vzgojo in šport ter ob pomoči delovnih kolektivov organizirali v Kranju enokrož-no ali dvokrožno ligaško tekmovanje v več športnih panogah, kot so kegljanje, namizni tenis, streljanje, rokomet, šah, itd.? Če bi odločalo poleg uspehov samih tekmovalcev pri končni uvrstitvi tudi število nastopajočih iz posameznih kolektivov, bi bilo mogoče pritegniti v tako tekmovanje zares veliko število delavcev.
g Kaj mislite, ati hi v našem g kolektivu lahko sestaviti do-bro ekipo, ki bi se uspešno g spoprijela z vrstniki ostalih g kranjskih podjetij?
mnnnillllllllllinnilililllilllllililiiiminmmmn Iiiuiiiiiiiiiiiiii
»SAVA« 62 e 8- STRAN