SKUPŠČINA OBČINE LJUBLJANA VIČ-RUDNIK Sekretariat skupščine
POROČILO O REALIZACIJI SKLEPOV
sprejetih na sejah zborov skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik, za leto 1989
16. skupno zasedanje, dne 21. 12. 1988
Gradivo: Prostorska problematika osnovnih šol v občini Ljub-
Ijana Vič-Rudnik
SKLEP: 1. Skupščina občine zahteva, da Mestna izobraževalna skupnost takoj pristopi k realizaciji naslednjih nalog:
-  zagotoviti sredstva za izdelavo projektne dokumentacije za gradnjo osnovne šole v Rožni dolini,
-  zagotoviti sredstva za realizacijo investicije v OŠ Primož
20
Trubar Velike Lašče. Zahteva po investiciji je nujnost, saj strešna konstrukcija prepušča vodo, v neposredni bližini pa je locirana še električna instalacija, kar življenjsko ogroža varnost učencev in učiteljev,
- za zbore SO se pripravi gradivo, iz katerega bo razviden razvoj osnovnega šolstva v občini, predvsem z vidika zagotavlja-nja zadostnih sredstev, vrstnim redom naložb ter roki njihove izvedbe.
NOSILEC: Mestna izobraževalna skupnost Komite za družbene dejavnosti občine
REALIZACIJA: Mestni komite za izobraževanje, raziskovalno dejavnost, kulturo in telesno kulturo je pripravil gradivo »Stanje in nekatera razvojna vprašanja osnovnega šolstva v Ljubljani«. Objavljeno je bilo v gradivu skupščine mesta Ljubljane, št. 31, dne 11.5. 1989.
Komite za družbene dejavnosti občine Ljubljana Vič - Rudnik nas je obvestil, da se je gradnja OŠ Primož Trubar Velike Lašče začela v juliju 1989. V gradnjo nove strehe ter nadzidavo je bilo vloženo 15.000 milijonov din. Pri tem je bila šola nadzidana ter je bila zgrajena nova streha dvokapnica. V nadzidku so zagotovljeni prostori za'4 nove učilnice s spremljajočimi prostori. Zaradi pomanjkanja sredstev prostori učilnic niso dokončani. Prav tako ni dokončan sanitarni vozel. Po predračunu iz oktobra meseca bi bilo potrebno zagotoviti še 600 milijonov din. Z dograditvijo učilnic bo učencem zagotovljen enoizmenski pouk. V programu je izgradnja prizidka s kuhinjo ter jedilnico, s čemer bi ustrezno rešili tudi problem prehrane učencev. Zaradi pomanjkanja sred-stev se dokončanje investicije prenaša v naslednje leto.
Glede zagotovitve sredstev za realizacijo investicije OŠ Primož Trubar Velike Lašče je posredovala odgovor mestna izobraže-valna skupnost. Odgovor je obravnaval izvršni svet skupščine občine na seji dne 22. 11. 1989. Izvršni svet ugotavlja, da je odgovor nezadovoljiv. Finančna pomoč, prejeta s strani mestne izobraževalne skupnosti je bila glede na stanje in možnosti, minimalna. Skupnost je vsa sredstva združene amortlzacije namenila za druge potrebe, ki niso bile zajete v planskih doku-mentih.___________________________________________
16. skupno zasedanje, dne 21.12.1988
Gradivo: Predlog resolucije o politiki uresničevanja družbe-nega plana občine Ljubljana Vič - Rudnik
SKLEP: 1. Skupnost za zaposlovanje mesta Ljubljane pripravi analizo s podatki o nezaposlenih, njihovi strokovni izobrazbi, delovni sposobnosti, specializaciji, starosti in strukturi po spolu. Predlaga se izdelava programa usposabljanja, kvalifikacij in prek-valifikacij zaposlenih za sedanje in bodoče potrebe gospodar-stva.
NOSILEC: Skupnost za zaposlovanje mesta Ljubljane
REALIZACIJA: Strokovna služba skupnosti za zaposlovanje pripravlja polletno analizo s podatki o gibanjih na področju zaposlovanja in brezposelnosti, vendar pa ne razpolaga s podatki o strokovni izobrazbi zaposlenih, delovni sposobnosti in speciali-zaciji. Strokovna služba ni strokovno usposobljena niti pristojna za izdelavo programov usposabljanja, kvalifikacij in prekvalifika-cij zaposlenih. Služba nudi strokovno pomoč pri izdelavi teh programov tistim organizacijam, ki zanjo zaprosijo, ter jih napoti na vse ustanove, katere pripravljajo in izvajajo te programe.
19. sejaZZD, dne 8. 2. 1989
Gradivo: Osnutek odloka o proračunu občine za leto 1989
SKLEP: Zbor združenega dela zahteva, da ob povečanih odstotkih sofinanciranja Skupnosti slovenskih občin in Skupno-sti občin Ijubljanske regije, oba organa predstavita vsebino svo-jega dela. V predlog odloka o proračunu je potrebno vključiti realizacijo sredstev v letu 1988.
NOSILEC: Skupnost občin Ijubljanske regije in Skupnost slo-venskih občin Izvršni svet skupščine občine
REALIZACIJA: Skupnosti sta prvotno podali po vsebini in obsegu nezadovoljiv odgovor. Na ponovno zahtevo je Skupnost občin Ijubljanske regije prediožila programske osnove in aktivno-sti skupnosti. Skupnost slovenskih občin na urgenco ni odgovo-rila. Zbori SO pa so na pobudo OK SZDL dne 26. 9. 1989 sprejeli sklep o izstopu iz Skupnosti slovenskih občin.
Predlagatelj odloka o proračunu je upošteval pripombo zbora in v predlog vključil realizacijo sredstev v letu 1988.
19.  seja ZZD, DPZ, 18. seja ZKS, dne 8. 2. 1989
Gradivo:  Poročilo o izvajanju programa samoprispevka  III. v Ljubljani
SKLEP: 1. Zbori skupščine občine so Skupnosti samoprispevka III. v Ljubljani priporočili, da do konca leta zadrži organe skupno-sti samoprispevka III. šele ko bodo vse vknjižbe opravljene in pravni nasledniki določeni, naj se poda končno poročilo s predlo-gom, da skupščina in ostali organi Skupnosti samoprispevka III. prenehajo delovati. NOSILEC: Skupnost samoprispevka III.
REALIZACIJA: Realizacijo sklepov bomo preverjali ob obrav-navi končnega poročila.________________________________
20.  seja ZZD, DPZ, 19. seja ZKS, dne 1.3.1989
Gradivo: Poročilo o problematiki delovanja družbenih dejavno-sti
SKLEP: Zbor združenega dela, zbor krajevnih skupnosti in družbenopolitični zbor so sprejeli poročilo o problematiki delo-vanja družbenih dejavnosti in predloge ukrepov s stališči, pred-logi in pobudami Izvršnega sveta in delegatov iz razprave. NOSILEC: občinski komite za družbene dejavnosti REALIZACIJA: Stališča so bila posredovana pristojnim institu-cijam. Odgovor je podal Zavod SRS za šolstvo, OE Ljubljana. Pristojni občinski komite bo še nadalje preverjal realizacijo spre-jetih stališč po sprejetem  rokovniku  in nosilcih  posameznih
nalog.________________________________________
18. skupno zasedanje, dne 29.3.1989
Gradivo: Informacija o nedovoljenih gradnjah na Rakovi jelši SKLEP: 1. Republiškemu izvršnemu svetu se posreduje pobuda za spremembo zakonodaje v smislu strožjega sankcionl-ranja črnograditeljev, poenostavitve postopkov za preprečevanje nelegalnih gradenj ter pri lokacijskem postopku. 2. Repu.bliški geodetski upravi in izvršnemu svetu se posreduje pobuda za spremembo zakona o imenovanju In evidentiranju naselij, ulic In stavb In pravilnika o določanju imen naselij in ulic ter o označeva-nju naselij, ullc in stavb, ki Geodetski upravi mesta Ljubljane omogočata, da hišne številke za objekte določi le na podlagi ogleda, brez predložitve lokacijskega oz. gradbenega dovoljenja. .    NOSILEC: Izvršni svet Skupščine SRS
Republiški komite za varstvo okolja in urejanje prostora REALIZACIJA: Izvršni svet Skupščine SR Slovenije nam je dostavll obvestilo o reallzaciji pobud, v katerem navaja, da je Republiški komite za varstvo okolja In urejanje prostora prjptavil delovnl osnutek zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor. Vprašanja inšpek-cijskega nadzora bodo obravnavana in sprejeta hkrati z zakonom o organizaciji in delovnem področju republiških upravnih orga-nov in republlških upravnih organizacij ter samostojnih strokov-nlh služb Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije.
S predlaganimi spremembami in dopolnitvami zakona o ureja-nju naselij in druglh posegov v prostor bodo zajete pobude in predlogi za spremembe tega zakona. S predlaganimi spremem-bami sicer ni določeno, da se gradnja brez ali v nasprotju z loka-cljskim dovoljenjem smatra za kaznivo dejanje, predvidene pa so znatno višje kazni za kršitelje zakona._____________________
21.  seja ZZD, DPZ, 20. seja ZKS, dne 29.3.1989
Gradivo: Ocena socialne varnosti v občini in nekateri pro-blemi
SKLEP: Zbori so sprejeli oceno socialne varnosti in nekaterih problemov s pobudami in predlogi ter stališčem IS (delegatsko gradivo št. 3, z dne 7.3.1989 in zapisniki sejJ.Zbor združenega dela podpira zahtevo po ureditvi vprašanja povračila sredstev družbenih pomoči upravičencem, ki sicer imajo premoženje oz. ga odtujljo.
NOSILEC: Izvršni svet skupščine občine občinska skupnost socialnega varstva, občinski komite za družbene dejavnosti
REALIZACIJA: Izvršni svet skupščine občine se s kadrovsko službo neposredno vključuje v razreševanje presežkov delavcev, s tem da usmerja delavce Iz ene v drugo organizacijo, glede na proizvodne potrebe.
-  Na področju stanovanjske problematike se pripravlja Zakon o stanovanjskih razmerjih, kjer se urejajo tudi problemi, ki so podanl v gradivu.
-  V razreševanju tehnoloških presežkov sodelujejo Skupnost
za zaposlovanje in izvršni svet skupščine občine.
-  Višine štipendij sledijo rasti osebnih dohodkov. število šti-pendij iz združenih sredstev se konstantno povečuje dve leti.
-  Pripravljajo se sistemske spremembe na področju financira-nja posameznih družbenih dejavnosti, tako tudi v izobraževanju na področju financiranja prehrane.
-  Center za socialno delo in Skupnost socialnega skrbstva uveljavljata pobudo in v zvezi s tem spremembo zakonodaje, da bi sprejetje socialne pomoči pomenilo osnovo za vknjižbo na premoženje, brez izrecnega pristanka prejemnika pomoči.
22. sejaZZD 10. 5. 1989
Gradivo: Informacija o poslovanju OZD v letu 1988
SKLEP: 1. Izvršnemu svetu skupščine občine zbor priporoča, da poskuša tudi DO Avtomontaža TOZD Utensilia, kot OZD z veliko in ponavljajočo izgubo v občini, nuditi pomoč.
NOSILEC: Izvršni svet skupščine občine
REALIZACUA: Zbori SO so dne 28. 6. 1989 sprejeli sklep o uvedbi začasnih ukrepov v DO Avtomontaža TOZD Utensilia. Na sejah zborov SO dne 8. 11. 1989 je bilo sprejeto Poročilo o delu ZKPO TOZD Utensilia v obdobju od 30. 6. do 1. 9. 1989._______
22. seja ZZD, DPZ, 21. seja ZKS, dne 10. 5. 1989
Gradivo: Informacija o možnostih požarnega in stanovanj-skega zavarovanja
SKLEP: 1. Potrebno je vzpostaviti takšno zavarovalno politiko, s katero bi zavarovanec zasebnega in družbenega sektorja dose-gel realno pokritje škode tudi ob koncu zavarovalnega obdobja. Odpravljanje učinkov inflacije se ne more reševati z doplačilom premije oz. z valorizacijsko klavzulo v breme zavarovancev, saj s tem zavarovanje izgublja svoj namen. Prizadevati si moramo, da v bodoče prepustimo zavarovalne skupnostl v večji meri tržnim tokovom.
2. Zbor združenega dela ugotavlja, da občani in OZD niso zadovoljni s pogoji, ki jih enostransko postavlja zavarovalnica in jih je zavarovanec prisiljen sprejeti, drugače zavarovalnega raz-merja sploh ne more skleniti.
Pravi pogodbeni odnos, kjer se stranki pogajata, tako ni vzpo-stavljen, saj zavarovanci vedno dobijo že napisano pogodbo, s katero se iahko strinjajo ali ne in če se ne, svojega premoženja ne morejo zavarovati. OZD plačujejo zavarovalne premije na osnovi bilančnih podatkov za vrednost objektov na dan 31. 12. OZD plača akontacijo na premijo, pri naslednji bilanci pa zavaro-valnica glede na novo vrednost (revalorizirano) sredstev, ki jih zavaruje, zaračunaše razliko in tako dobi plačilo celotne premije. Pri tem pa se v zavarovalno vsoto všteje znesek, naveden pri akontaciji, ki je nižji, kot zavarovalna vsota pri končnem obra-čunu. Pri nastanku škode med zavarovalnim obdobjem se kot zavarovalna vsota vzame znesek oz. vrednost objekta, po kateri se je plačala akontacija premije. To praktično pomeni, da pla-čamo zavarovalno premijo od revalorizirane vrednosti objekta, medtem ko nam zavarovalnica pri morebitnem nastanku škode upošteva vrednost objekta na začetku zavarovalnega obdobja. Za enakopraven odnos bi morala zavarovalnica upoštevati revalori-zirano vrednost objekta, ki jo OZD opravljajo skozi celo leto in hkrati revalorizirati vrednost vplačanih premij. Zavarovalnica se učinkov inflacije zaveda in zato ponuja OZD t.i. »zavarovanje na dogovorjeno vrednost«, kar pomeni, da se pri povečanju zavaro-valne vsote, le-ta se dogovori, npr. : na + 300%, plača 145% premija in se tako zavarovalna vsota poveča za 4-krat, odškod-nina pa se izplača v razmerju do tako povečane zavarovalne vsote. Vendar ko revalorizirana vrednost objekta preseže pove-čano zavarovalno vsoto je OZD oškodovana, ker zavarovalnica povrne le odškodnino do dogovorjene zavarovalne vsote. V pri-meru, da pa do škode pride v začetku zavarovalnega obdobja in je škoda manjša od dogovorjene zavarovalne vsote, dobi povr-njeno le realno nastalo škodo s tem, da tudi breme amortizacije nosi OZD. Tako zavarovalnica ves riziko zavarovanja prenese na zavarovanca.
Zavarovalnica bi morala premije, ki jih vplačajo OZD, revalorizi-rati tako.kot se revalorizirajo zavarovani objekti (zavarovalna vsota in plačilo premije v enakem sorazmerju) in inflacijski učinki se ne bi prenašali le v breme OZD.Da bi se OZD zavarovale pred inflacijskimi učinki, jim seveda zavarovalnica ponuja možnost povečanega plačila premij, kar pa prinaša koristi le zavarovalnici, saj s tako dobljenim denarjem zavarovalnica potem samostojno
21
gospodan, namesto da bi v skladu z zakonom o računovodstvu revalorizirala plačane premije.
3. Tudi na področju zavarovanja živine je potrebno vzpostaviti takšno zavarovalno politiko, s katero bo zavarovanec dosegel realno pokritje škode skozi vse zavarovalno obdobje. Zavarova-nje živali v Z kontroli je po klasičnem zavarovanju in se vrednost živali usklajuje enkrat letno z odkupno ceno mladega pitanega goveda. Ob tem pa se ugotavlja, da kmetje odstopajo od zavaro-vanja živine zaradi previsoke zavarovalne premije, s čemer je ogroženo zdravstveno varstvo plemenske živine. Treba je upošte-vati, da ima kmet ob zavarovanju živine še dodatne stroške (potni stroški veterinarja in polovico cene zdravil).
4. Zavarovalni skupnosti Triglav zato predlagamo, da temeljito oceni svojo politiko ohranjanja vrednosti vplačanih sredstev \z naslova zavarovalnih premij. Zahtevamo, da zavarovalna skup-nost zagotavlja vsaj približno ohranjanje realne vrednosti teh sredstev, pri čemer menimo, da je to možno tudi z vlaganjem sredstev v nakup stanovanjskih objektov.
5.  Zavarovalništvo je gospodarska panoga, ki temelji in mora temeljiti na ekonomskih temeljih. Zato se v OZD na zavarovalni-štvo in rizike zavarovanja gleda skozi prizmo gospodarjenja s sredstvi in ohranjanja njihove vrednosti, tudi ob možnostih njihovega poškodovanja in uničenja (uveljaviti ob obravnavanju amandmajev k ustavi SR Slovenije).
NOSILEC: Zavarovalna skupnost Triglav, Združenje zavaroval-nih organizacij Jugoslavije, Delovna skupina za spremembo zvez-nega zakona o bankah in zavarovalnicah, Republiški komite za zakonodajo
REALIZACIJA: Sklepi skupščine so bili posredovani pristojnim institucijam. Odgovora kljub urgenci nismo prejeli, zato smo s problematiko seznanili komisijo za družbeno nadzorstvo Skupščine SR Slovenije. Komisija za družbeno nadzorstvo skupš-čine SR Slovenije nas je dne 16.11.1989 obvestila, da boZavaro-valna skupnost Triglav problematiko obravnavala in zborom posredovala odgovor.
23. seja ZZD, DPZ, 22. seja ZKS, dne 31.5.1989 Gradivo: Zaključno poročilo o uresničevanju sklepov za ure-ditev razmer v DO Zmaga
SKLEP: 1. Zbori sprejemajo stališče izvršnega sveta SO, da so bili v DO Zmaga doseženi bistveni premiki v kvaliteti poslovanja. Sklepi za ureditev razmer, ki so jih zbori SO sprejeli dne 28.9.1988 niso v celoti realizirani, kljub temu pa zbori ocenjujejo, da uredi-tveni sklepi niso več potrebni.
2. Zbor združenega dela podpira aktivnosti pri ureditvi obrata Mokronog, pri čemer ni nujno, da le v sodelovanju s TOB Novo mesto.   Problem   obrata   Mokronog  je  potrebno  obravnavati ločeno od problema celotne DO Zmaga.
3.   Preko delegatov v zveznem zboru  SFRJ se posreduje pobuda o nujnih spremembah zakona o podjetjih in zakona o delovnih razmerjih.
NOSILEC: DO Zmaga
delegati SO v zveznem zboru skupščine SFRJ REALIZACIJA: Do predvidene izločitve obrata Mokronog in DO Zmaga in njegove pripojitve k TOB Novo mesto ni prišlo, ker je več-mesečno sodelovanje s TOB Novo mesto prinašalo Zmagi le izgubo, ki je DO Zmaga ni mogla pokrivati za nedoločen čas. TOB Novo mesto je rok pripojitve namreč prelagal iz meseca v mesec, v mesecu maju pa ga je preložil celo do konca leta. Zaradi nastale situacije po prekinitvi dogovorov s TOB Novo mesto, je bila DO Zmaga prisiljena nemudoma reorganizirati obrat Mokronog. S 1.7.1989 je stopila v veljavo nova organiziranost proizvodnje v Mokronogu, ki ima tri delovne enote: sekalnico s pripravo dela, šivalnico in kooperacijo dela. S tako organiziranostjo je zagotov-Ijeno delo vsem zaposlenim v Mokronogu, proizvodnja samo zgornjih delov obutve pa že kaže pozitivne rezultate. Sprejet je bil zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o podjetjih (Uradni list SFRJ, št. 40/89), prav tako je bil sprejet nov zakon o temeljnih pravicah iz delovnega razmerja (Uradni list SFRJ, št. 60/89).
23. seja ZZD, dne 31.5.1989
Gradivo: Informacija o uresnlčevanju družbenega plana občine v prvem tromesečju 1989
SKLEP: 1. Zbor združenega dela zahteva, da izvršni svet skupš-čine občine ali mesta pripravi za obravnavo na prihodnji seji
22                                   ;
zbora poročilo o dogajanjih v zvezi z začasnimi elektro pnkljucki na nelegalno zgrajene objekte na območju urejanja VO 6/1 in VR 6/1 (Rakova jelša južno od južne obvoznice) oz. pojavljanjem vseh nelegalno zgrajenih objektov na navedenem območju.
2. Na omrežje se ne sme priključiti nobenega nelegalno zgraje-nega objekta na navedeni lokaciji, če je mimo dogovora, spreje-tega dne 6.3.1989, v skupščini mesta Ljubljane, od takrat prišlo do kakršnekoli nove črne gradnje ali dodatnega naseljevanja v obstoječe objekte.
NOSILEC: izvršni svet skupščine občine in izvršni svet skupš-čine mesta Ljubljane
REALIZACIJA: Zbori skupščine občine so dne 26.9.1989 obrav-navali poročilo izvršnega sveta skupščine mesta Ljubljane o opravljenih aktivnostih na področju preprečevanja in odpravlja-nja nedovoljenih gradenj v Ljubljani. Izvršni svet skupščine občine je podal informacijo, da zaradi kršitve dogovora, spreje-tega 6.3.1989, ni bilo izvedeno začasno priključevanje nelegalno zgrajenih objektov na električno omrežje.
24. seja ZZD, DPZ, dne 28.6.1989
Gradivo: Poročilo o kadrovski politiki in gibanju zaposlovanja v občini Ljubljana Vič - Rudnik v letu 1988 ter razreševanje presežkov delavcev
SKLEP: 1. Prikazani podatki zahtevajo resen pristop organiza-cij združenega dela k izvajanju preventivnega izobraževanja in k hitrejši akciji preusposabljanja tehnoloških presežkov delavcev.
2.  Zbor združenega dela je ugotovil, da so slabi poslovodni delavci povzročili, da OZD nimajo kadrovskih razvojnih progra-mov, zato izobraževanja ne morejo zgraditi na trdni osnovi. Zbor se je zavzel, da mora izobraževanje tehnoloških presežkov delav-cev potekati za profile, ki bodo zaposljivi.
3.  Upad zaposlovanja v zasebnem sektorju je presenetljiv, saj so planske usmeritve načrtovale pospeševanje tovrstnega zapo-slovanja, kar je tudi skupščina občine podpirala s sklepi. Zato je potrebno čimprej rešiti dejansko ugotavljanje ustreznih stroškov amortizacije, s čemer bi obrtnikom omogočili normalne možnosti razvoja. Smotrno bi bilo razmisliti o ugodnostih v davčni politiki.v primerih, ko obrtnik zaposli delavce, ki so tehnološki višek (posredovano pristojnim organom skupščine SRS).
4.  Družbenopolitični zbor meni, da podatki, ki so jih glede presežkov posredovale OZD, niso realni in je pričakovati večje število presežkov delavcev v občini. OZD v občini se priporoča, da čimprej dopolnijo svoje samoupravne splošne akte s kriteriji za reševanje tehnoloških in ekonomskih presežkov delavcev. Ker se v OZD kaže pomanjkanje delavcev s VI. in VII. stopnjo izo-brazbe, jih je potrebno zagotoviti s štipendiranjem.
Zagotoviti je potrebno dodatna sredstva za socialno varnost delavcev, ki ostanejo brez zaposlitve, vendar ne s povečanjem prispevnih stopenj.
Potrebna je sprememba zvezne zakonodaje, ki določa, da stroški za izobraževanje bremenijo sredstva sklada skupne porabe.
Skladno s potrebo po prekvalifikaciji delavcev se naj v progra-mih usmerjenega izobraževanja zagotovijo večje možnosti pre-hoda iz enega v drugi poklic.
Problem pripravništva bi lahko rešili s tem, da se pripravništvo šteje kot zaključek izobraževalnega procesa in bi bilo za organi-zacije obvezno.
NOSILEC: Kadrovska služba SIS za zaposlovanje
REALIZACIJA: Kadrovska služba občine Ljubljana Vič - Rud-nik sproti spremlja gibanje zaposlovanja v občini ter pomaga organizacijam pri razreševanju najbolj perečih problemov zapo-slovanja: sodeluje s skupnostjo za zaposlovanje, kadrovskimi službami Ijubljanskih občin in podjetji.
Glede števila presežkov delavcev, ki so ga posredovale v načr-tih zaposlovanja za letošnje leto organizacije in skupnosti v občini Ljubljana Vič - Rudnik podatki niso realni in je njihovo število še večje, vendar SIS sporoča, da do sedaj ni dobila nikakršnih podatkov o problemih razreševanja presežkov delav-cev v občini.
Strokovne službe opozarjajo vse organizacije in skupnosti v regiji naj se na vseh področjih pripravijo za primere razreševa-nja presežkov delavcev, vendar je to zaenkrat le v domeni njih samih.
V razpisu kadrovskih štipendij je že dve leti opaziti večanje
deleža razpisanih kadrovskih štipendij na najvišjih stopnjah stro-kovne izobrazbe, saj so že same OZD ugotovile, da jim strokov-nega kadra primanjkuje. Dodatna sredstva za socialno varnost brezposelnih se zagotavljajo iz prispevne stopnje, ki se je za te namene povečala s 1.7.1989 na 0, 68 % iz BOD. Skupnosti za zaposlovanje nimajo vpliva na spremembo zvezne zakonodaje. Strokovna služba skupnosti za zaposlovanje stalno opozarja na neusklajenost med izobraževanjem in potrebami združenega dela in kot kaže se pripravljajo na področju izobraževanja,dolo-čene spremembe v smeri pridobivanja bolj splošne izobrazbe in večje prilagodljivosti poklicev.
Problem pripravništva je iz leta v leto bolj pereč. V skupnostih za zaposlovanje ga v zadnjem času poskušajo omiliti tako, da sofinancirajo pripravništvo, predvsem za mlade s suficitarnimi poklici, ki že dalj časa čakajo na to, da bi zaključili proces izobraževanja - pripravništvo in strokovni izpit.
Obvezno zaposlovanje pripravnikov sodi v področje delovne zakonodaje.
24. seja ZZD, dne 28. 6. 1989
Gradivo: Osnutek odloka o uvedbi melioracijskega postopka na območju Brezovica A in rabi kmetijskih zemljišč po izvede-nih melioracijskih delih
SKLEP: 1. Investitorja melioracije na območju Brezovica A se opozori, da pri izvajanju del zagotovi kvaliteten in učinkovit nadzor in da Mercator - Kmetijska zadruga Ljubljana, kot investi-tor, omogoči pri izvajanju tudi vpliv lastnikov zemljišč, kar bo prispevalo k večji kvaliteti izvedbe del. Nadalje zbor opozarja, da bo moral investitor po ureditvi melioracije vzdrževati melioracij-ske objekte in naprave v skladu z občinskimi predpisi, ker bodo le tako zagotovljeni pričakovani učinki. Zbor združenega dela daje pobudo, da se hidromelioracija izvede tako, da bo možna naj-boljša izvedba zaokrožitve zemljišč posameznih komasacijskih udeležencev na tem območju.
NOSILEC: Mercator - Kmetijska zadruga Ljubljana - TZO Vič REALIZACIJA: Mercator - Kmetijska zadruga Ljubljana, TZO Vič je že izvedla hidromelioracije na površini cca 800 ha. Konča-nih je pet objektov in za vsak objekt melioracije je bil ustanovljen melioracijski odbor, ki je aktivno sodelovai že pri izdelavi pro-jekta in nadalje pri sami izvedbi. Prav tako lastniki zemljišč ustanovijo komasacijski odbor, ki sodeluje s komasacijsko komi-sijo. Investitor torej mora vključiti v sodelovanje lastnike, oz. uporabnike zemljišč, ker v nasprotnem primeru ne dobi finančnih sredstev za melioracije. Investitor mora zagotoviti tudi strokovni nadzor med izvajanjem melioracijskih del, po končani izvedbi pa tehnični prevzem objekta ter finančni obračun, ki ga posreduje strokovni službi Zvezi vodnih skupnosti Slovenije. Uporabniki zemljišč in investitor so po končani hidromelioraciji dolžni meli-oracijski sistem redno vzdrževati, tako da je zemljišče primerno za predvideno kmetijsko pridelavo. O vzdrževanju sistema mora investitor vsako leto seznanjati strokovne službe pri ZVS.
20. skupno zasedanje, dne 26. 9. 1989 Gradivo: Informacija o razvoju kabelsko razdelilnih sistemov v občini
SKLEP: 1. Republiškemu komiteju za promet in zveze predla-gamo, da pospeši prizadevanja za poenostavitev postopkov, ki bi omogočili izgradnjo kabelsko razdelilnih sistemov in izgradnjože obstoječih.
NOSILEC: Republiški komite za promet in zveze REALIZACIJA: Republiški komite v odgovoru navaja: Menimo, da ni sporna zahteva, da je potrebno za gradnjo kabelskih razde-lilnih sistemov (KRS) pridobiti lokacijsko in gradbeno dovoljenje, kajti polaganje kablov v zemljo je poseg v prostor, ki tak postopek zahteva. Prav tako je potrebno, da investitor gradnjo kabelskega razdelilnega sistema, v skladu s 47. členom zakona o sistemih zvez (Uradni list SFRJ, št. 41/88) pridobi pri pristojni radiodifuzni organizaciji soglasje o tehnični dokumentaciji ter pridobi atest pred tehničnim prevzemom sistema. Teh postopkov (pridobitev lokacijskega in gradbenega dovoljenja, soglasje k tehnični doku-mentaclji in atesta sistema) se ne da poenostavljati, saj so ti postopki v funkciji zavarovanja prostora in zaščiti investitorjev oziroma uporabnikov sistema ter jih določajo tudi drugi zakoni in predpisi (Zakon o urejanju naselij in drugih posegov v prostor - Uradni list SRS, št. 18/84, Zakon o graditvi objektov - Uradni
list SRS, št. 34/84, Zakon o standardizaciji - Uradni list SFRJ, št. 37/88, Odredba o obveznem atestiranju kabelskega razdelilnega in skupnega antenskega sistema - Uradni list SFRJ, št. 37/87). Glede načrtne gradnje KRS na območju Ljubljane opozarjamo na 43. člen novega zveznega Zakona o sistemih zvez (Uradni list SFRJ, št. 41/88), ki določa, da so nosilke razvoja kabelskih siste-mov za distribucijo radijskih in televizijskih programov do upo-rabnikov - naročnikov radiodifuzne organizacije. Tako je na pobudo RTV Ljubljana Mestna konferenca SZDL ustanovila odbor, ki bo pripravil idejni projekt enotnega KRS za Mesto Ljubljana, kar naj bi bila strokovna podlaga za ustrezne planske dokumente. Postopek za pridobitev dovoljenj za KRS, ki je opisan v Informaciji o razvoju KRS v občini Ljubljana Vič - Rudnik, ki jo je vaša skupščina obravnavala 26. 9. 1989, je veljal pred uveljavi-tvijo novega zakona o sistemih zvez. V skladu z določilom tega zakona pa je zvezni sekretariat za promet in zveze pripravil pravilnik, ki bo v mnogočem poenostavil postopke za dovoljenje sprejema RTV programov s telekomunikacijskih satelitov. To sledi iz člena pravilnika, ki ugotavlja, da se naprave za sprejem RTV programov v okviru fiksne satelitske službe ne smatrajo za radijsko postajo, ter se jih skladno z 59. členom zakona o siste-mih zvez obravnava kot druge radiodifuzne sprejemnike ter je potrebna le prijava pristojni radiodifuzni organizaciji. Vendar pa Pravilnik te naprave obravnava kot sestavni del sistema zvez radiodifuznih organizacij v okviru JRT. Pravilnik pa ni sprejet ter jev obravnavi šele njegov osnutek. S sprejemom Pravilnika se bo postopek pri graditvi KRS bistveno poenostavil.