Vestnik. Učiteljski dobrotniki. »Društvu za zgradbo učiteljskega konvikta« so darovali: Slovenska hranilnica in posojilnica v Kopru je darovala na predlog nadučitelja iz Dekanov, tovariša Ivana Kureta, 100 K; Glavnaslovenska hrani lnica in posojilnicav Ljubljani 50 K; Kmetska posojilnica vrhniške okolice 30 K; tvrdka Gričar & Mejač, zaloga konfekcijskega blaga v Ljubljani 25 K; gosp. Josip Slapšak, trgovec s šolskimi potrebščinami v Boštanju 6-10 K. Živeli učiteljski dobrotniki in nasledniki! Bog plati! Letnino a 2 K so za učiteljski konvikt plačali: Tovariš Anton Javoršek, nadučitelj; tov. I. Krapš, učiteljica in tov. Ana Moos, učiteljica v Šiški pri Ljubljcni; tov. Anton Žibert, nadučitelj na Ježici pri Ljubljani (3 K); tov. Ferdinand Juvanec, šolski vodja v Postojni (4 K); tov. Janko Vrezec, nadučitelj v Ribnem pri Bledu; tov. Ivan Demšar, nadučitelj v Šmarjeti; tov. Andrej Kenič, učitelj na Ostrožnem brdu; učiteljstvovŠmartnem pri I-i tij i (8 K): tov. Fr. Ausser, učitelj v Bohinjski Beli; tov. Bernard Andoljšek, nadučitelj in tov. Josipina Schott, učiteljica v Litiji; tov. Štefan Tomšič, nadučitelj in tov. Teodor Betriani, učitelj v Ribnici na Dolenjskem; tov. Janko Rudolf, nadučitelj in tov. Mara Bolčtova, učiteljica v Št. Vidu pri Vipa^i; tov. Tomo Petrovec, nadučitelj in tov. Ana Slatnerjeva, učiteljica v Polhovem gradcu; tov. Ivan Štrukelj, nadučitelj ia tov. Julija Kocijančič, učiteljica na Bučki. — Tov. Janko Mahorko, šolski vodja v Selc-Vrhu pri Slovenjem gradcu. — Tov. Pavel Plesničar, učitelj v Marezigah pri Kopru. — V aprilu smo že in vendar še mnogo tovarišev in tovarišic posebno s Štajerskega in Primorskega — ni vplačalo članarine za 1. 1906. Dvakrat da, kdor hitro dal Dve kronci na leto za posameznika niso posebno velika žrtev, »konviktu« bi pa veliko z a 1 e g l o,. č e bi bil vsakdo izmed nas toliko sta novsko zavcden, da bi daroval vsako letodve kr onci na žrtvenik uči teljskega konvikta. Torejl Kolekta poštnih znamk za učiteljski konvikt. Iz konjiškega okraja kolekta št. 59; iz kamniškega o k r a j a kolekta št. 7; iz radovljiškega okrajakolekta št. 64. — Le naprej s kolektami! Roditeljske večere so uvedli na II. mestni deški osemrazrednici v Ljubljani. Tamošnji tovariši bodo predavali v telovadnici o vzgoji in tako sklepali tesnejšo vez med domotn in šolo. Uradna učiteljska skupščina za okraja Gornji grad in Vransko se vrši dne 11, aprila t. 1. v Mozirju. Tako je sklenil dne 27. p. m. v Mozirju zbrani stalni odbor obeh okrajev. Obravnavale se bodo teme: 1. Pravo otroka in njega varstvo s posebnim ozirom na šolsko mladino. 2. Važnost in negovanje telesne vzgoje šolske mladine. 3. Vaje sluha in glasa v ljudski šoli. Uvedba v petje po notah. 30 kron je daroval gosp. Andrej Vrtovec, upokoj. učitelj in posestnik v Tolminu, kot prispevek k stroškom za potezanje boljšega gmotnega stanja učiteljstva na Goriškem. Hvala mul Umrl je v Ljubljani dne 30. pr. m. po dolgi bolezni Jožef Traven, vgpkojeni učitelj v Naklem in bivši član c. kr. okrajnega Šolskega^sveta v Kranju v 67. letu svoje dobe. Pridobil si je precej imetja, ki ga je ostavil v dobrodelne namene. Vrlemu tovarišu blag spomin ! — Dne 2. t. m. je umrla v Ljubljani za učiteljsko boleznijo — jetiko učiteljica Emilija Wruss. Naj počiva v tniru ! Deželni zbor Kranjski je bil nenadoma sklican na 2. dan t. m. Takoj v prvi seji je predložila vlada zakonski načrt o prenaredbi deželnega reda in o prenaredbi volilnega reda. Deželna zbornica bi imela po tem načrtu 47 poslancev, in sicer 10 poslancev za veliko posestvo, 10 poslancev za mesta, trge in obrtne kraje, 16 poslancev za ostale občine in ljubljanskega škofa ter 10 novih posl. za splošno kurijo. Na c kr. izobraževališču za učiteljice v Gorici se prično izkušnje in sicer: a) zrelosti 2. maja t. 1. ob 8. uri zjutraj. b) usposobljenja za občne ljudske in meščanske Šole dne 7. maja t. 1. ob 8. uri zjutraj. c) za usposobljenje v ženskih ročnih delih in za otroške vrtnarice početk6m meseca junija t. 1. Prošnje se imajo predložiti ravnateljstvu navedenega izobraževališča, ozir. dotične komisije, in sicer za preizkušnje pod a) in b) najkasneje do 15. aprila t. 1. in za one pod c) do 15. maja t. 1. Komu pristoja aktivna volilna pravica? (Razsodba upravnega sodišča z dne 22. decembra 1904, štev. 13.679.) Ker je to vprašanje važno tudi za učiteljstvo, prijavljamo nastopne vrstice po »Občinski Upravi«: Upravno sodišče pritrjuje mnenju izpodbijane razsodbe, da je vprašanje, je li pristoja komu za predstoječo občinsko volitev volilna pravica ali ne, presojati po dejanskih in pravnih razmerah onega dneva, ko so bili volilni imeniki razpoloženi, in to iz naslednjih razlogov: Povsem naravno je, da mora biti za vprašanje, če pristoja komu za predstoječo volitev volilna pravica ali ne, odločilen gotov čas. Kdor je ob tem odločilnem času izpolnil vse pogoje, ki jih zahteva občinski volilni red za prireditev volilne pravice, ima pri predstoječi občinski volitvi volilno pravico — in te pravice tudi ne izgubi, če bi se pozneje morebiti izpremenile dejanske ali pravne razmere, ki so predpogoj volilne pravice. Ta odločilni čas pa je dan razpoložitve volilnih imenikov. Iz določb obč. volilnega reda glede sestavljanja volilnih imenikov posnamemo, da je sestav volilnih imenikov in torej prva določitev vprašanja, kdo ima aktivno volilno pravico — stvar županstva. — Jasno pa je, da zamore županstvo volilce uvrstiti v volilne imenike ter jim s tem priznati volilno pravico le na podlagi onih dejanjskih in pravnih razmer, ki vladajo ob času tega njegovega poslovanja, to je ob času razpoložitve volilnih imenikov. Res je sicer, da priznava volilni red proti sestavi volilnih imenikov pritožbe ter da tudi določa v to svrho posebno, takozvano reklamacijsko poslovanje — in tudi poznejše poprave imenikov niso izključene. — Razsodbe reklamacijske komisije, oziroma višjih oblastev pa imajo edino le namen, preiskati in ugotoviti, je li se je županstvo pri sestavi volilnih imenikov ravnalo po dejanjskih in pravnih razmerab ob času razpoložitve volilnih imenikov ali ne — ter odrediti one popravke, ki odgovarjajo tem dejanjskim in pravnim razmeram. Po vsetn smislu volilnega reda mora biti torej dan razpoložitve volilnih imenikov odločilen čas, ki je merodajen za vprašanje, je li pristoja kaki osebi volilna pravica ali ne. Usposobljenostne preizkušnje za občne ljudske in meščanske šole pri c. kr. izpraševalni komisiji v Ljubljani se prično v petek, dne 4. maja t. 1. ob 8. uri zjutraj na c. kr. učiteljišču. Prošnje za pripust k tem izkušnjam je po predpisanem potu poslati najkasneje do 26. aprila t. 1. ravnateljstvu izpraševalne komisije. Slovenske učne knjige za srednje šole in učiteIjišča. Dvakrat, dne 2. februarja in dne 21. marca t. 1. so se zbralt ljubljanski profesorji, zastopniki vseh učnih predmetov, da bi v skupnem posvetovanju dobili pregled, za katere predmete in kakšne učne knjige je treba spisati najprej, ter da bi dosegli složnost in enotno postopanje na tem velevažnem polju. Ker se je pri prvem shodu naglašalo, da je profesorjem biti pripravljenim za slučaj, da se bodo vsi srednješolski predmeti poučevali v slovenskem jeziku, in da mora baš profesorstvo postopati v tem oziru izpodbudno, zato se je poskrbelo vsakemu predmetu za pisatelja, ki bi, kadar se merodajni činitelji odločijo za slovenski učni jezik, tekom tistega časa, ki ga je treba za tako preuredite^ učnega načrta, vsekakor spisali potrebne slovenske knjige. In doseglo se je na obeh shodih toliko, da je za vsak čas popolnoma zajamčeno spisanje vseh dotičnih knjig. — Da je širši javnosti možno se poučiti tudi o dovršenih sklepih in zasnovanih načrtih, se je izvolil iz sredine ljubljanskih profesorjev centralni odbor, ki daje vsakomur, kdor se zanima za stvar, potrebne informacije. Na čelu mu stoji Fr. Wiestbaler, ki daje pojasnila, a je posebno tudi referent za klasično filologijo; sicer pa zastopajo posamezne predmete ti-le gospodje, ki bi vsakega popraševalca eventuvalno. napoti v zvezo z dočnimi spisovalci knjig: za verouk dr. Pečjak, za nemščino A. Štritof, za slovenščino dr. Požar, za zgodovino in zemljepisje Fr. Orožen, za prirodoslovje Fr. Macher, za matematiko in fiziko A. Senekovič, za modroslovje' m vzgojeslovje A. Črnivec. Osebne vesti na Štajergkem. Nadučitelja sta postala na slovenski ljudski šoli v Laškem ondotni učitelj Ivan Četina, na nemški šoli v Ljutomeru pa Franc Derniatsch. Stalni učitelji, oziroma učiteljice so postali: m Oenu pri Ljutomeru Marija Kocmur, pri Sv. jurju na Ščavnici Erlinda Bernard, pri Sv. Duhu na Stari gori Avgust Lah od Sv. Križa pri Ljutomeru, v Šent Janžu na Vini gori Marija Puc, v _martnu pri Slovenjem Gradcu Karel Barle, v Kapelah Alojzij From, na dekliški šoli Trbovlje-Vode Ana Lapornik, v Št. Rupertu nad Laškim Josipina Derstvenšek od Sv. Antona v Leskovcu, v Lokavcu pri Zidanem mostu dosedanji začasni učitelj Ferdo Lavrenčak, na slovenski šoli v Laškem Rihard Pestevšek od Marije Reke. V pokoj je šla učiteljica v Konjicah Katarina Janowicz. Oporoka f Josipa Travna. Blago srce blagega tovariša je razvidno iz te oporoke: 1. Za večne maše za rajne starše, brate in njega K 1000'— 2. Siromakom nakelske fare » 200' — 3. Za vodovod v Naklem » 2000 — 4. Za vodovod v Žejah ... ...» 600'— 5. Šolski mladini v Naklem za obleko . . » 800'— 6. Šolski mladini na Primskovem za obleko . » 800"— 7. Požarni brambi v Kranju » 200'— 8. Bralnemu društvu v Naklem » 400.— 9. Dijaški kuhinji v Kranju » 2000*— .10. Svoji postrežnici » 400' — 11. Dijaška ustanova za najboljšega dijaka Naklske fare » 6000 — 12. Užitek Travnovega travnika v Naklem t. č. učiteljstvu v Naklem kot priboljšek k plači. 13. Vdovskemu učiteljskemu društvu v Ljubljani > 4000'— 14. Učitelj^kemu konviktu v Ljubljani ...» 2000'— 15. Za učiteljsko tiskarno » 2000'— 16. »Narodni Šoli« v Ljubljani » 4000*— 17. Za Cesarja Francajožefa I. jubilejsko ustanovo za učiteljske sirote na Kranjskem ...» 40001— 18. Kar preostane od imetja, se deli na dva dela. Obresti prve polovice bo dobivalo: Slovensko deželno učiteljsko društvo v Ljubljani, Vdovsko učiteljsko društvo, Učit. konvikt in Okrajno učit. društvo v Kranju; obresti druge polovice po siromaki nakeiske fare in na Klancu pri Kranju. Kurz za učitelje risanja na obrtnih nadaljevalnih šolah. V ta kurz, ki se vrši od 15. aprila do 15. julija v šol. letu 1905/6 in 1906/7 na ljubljanski c. kr. umetno-obrtni šoli, so poklicani učitelji, oziroma nadučitelji: Emil Adamič iz Kamnika, Leopold Baebler in Rafael Gostiša iz Idrije (zadnji za šol. 1. 1906/7), Ivan Bernot iz Ljubljane, Valentin Burnik iz Metlike, Viktor Jamšek iz Radeč, Luka Jelenc iz Ljubljane, Avgust Jensko z Bleda, Ivan Levstek iz ToplicZagorja, Janko Likar iz Ljubljane, Karel Miklitsch iz Tržiča, Alojzij Novak z Bleda, Matija Pelko iz Toplic-Zagorja, Vendelin Sadar iz Ljubljane, Peter Sirc iz Mengša, Ivan Šega iz Radovljice, yFranc Škof iz Št. Vida, Štefan Tomšič iz Ribnice, *Ivan Žnidaršič s Krškega. Iz seje c. kr. okr. šolskega sveta za goriško okolico dne 29. marca 1906. Dovolil se je dopust oboleH gdč. učiteljici v Kamnjah, namestovala jo bo začasno izprašana učit. kandidatinja gdč. Gabriela Mrevije. Potovalnemu učitelju za Srednje Kambreško se je podaljšal dopust do okrevanja. Po daljšem dopustu nastopi dne 1. aprila t. 1. g. nadučit. Josip Čopi svojo službo v Cerovem. Njegov suplent, g. uč. Alojzij Benko, nastopi suplenturo v Sovodnjeh, kjer je zbolel tamošnji nadučitelj g. Ivan Benko. Na lastno prošnjo se predlagajo v stalno upokojenje gg. Kragelj Josip, učitelj na Gradišču, Poniž Ambrož, odlikovani nadučitelj v Rihenberku in Benko Ivan, odlikovani nadučitelj v Sovodnjeh. Gdč. Josipini Jug, učiteljici v Sovodnjeli, se ni dovolila IV. petletnica, ker tolmači večina okr. šol. sveta § 9 zakona z dne 14. januarja 1906. tako, da pritiče omenjeni gdč. IV. petletnina 20 let po pridobljeni usposobljenosti in ne 5 let po zadnji petletnini. Ker je že zasojeno, da si moramo pribojevati vsako drobtino priboljška, nastopimo tudi v tem slučaju, ki je principielne važnosti, pot rekurza. Dovolil se je predujem enemu učitelju, dovolile razne poprave Ui likvidirali predloženi računi. Preko pritožb .proti dvema učiteljema se je prešlo na cflievni red. K. ,,EdinOst" imenuje naš zadnji uvodnji članek »zanimivo izjavo z ozirom na razmere na Kranjskem«. Iz članka priobčuje najvažnejše misli in dostavlja, da jih objavlja zato, ker se mu zde simptomatičen pojav. Prošnja. Nujno rabimo 2. številko »Zvončka« iz 1. 1901. Morda je kdo, ki nima popolnega letnika 1901., lahko utrpi. Jako nam ustreže, ako nam jo blagovoli poslati. Slovenskim učiteljem. Do 30. aprila je razpisana služba učitelja voditelja na enorazrednici v Št. Jerneju nad Muto, 1. plačilni razred. Slovenstvo v tej Iepi planinski župniji je odvisno od slovenskega učitelja. Do istega časa je razpisana služba učitelja na petrazrednici v Marenbergu, in sicer je ta služba učitelja, ki se od njega edinega zahteva znanje slovenščine, da poučuje vse otroke vseh razredov v slovenščini. Sola je v drugetn plačilnem razredu.