6

NOT

12
DAN 32
TABORNIKOV

SO[KA
OLIMPIJADA

pripravil Pugy

Ponatisi priro~nikov
V zadnjem ~asu je v na{i skavtski trgovinici "Zadrugi" po{lo kar nekaj taborni{kih priro~nikov. Ti ~akajo bodisi na popravke ali pa novo vsebino. Tako je `e iz{el
priro~nik Mnogoboji s pravili za ta tekmovanja, do za~etka poletja pa bodo `eljne
o~i na{ih ~lanov ugledale {e popravljen Tabornikov priro~nik, priro~nik Orientacija
(z novimi topografskimi znaki), [ege in navade in popravljeno izdajo priro~nika za
M^.
Vsi vrab~ki `e poznajo Barvanko in Crgine U`itne rastline,verjetno pa ste opazili
tudi `e novo zlo`enko o Gozdni {oli. Ta vabi, da jo letos obi{~ete in obogatite svoje
taborni{ko znanje. S prijavami pohitite, sicer lahko ostanete praznih rok.

Rezultati razpisa urada za mladino
V za~etku aprila je Urad RS za mladino objavil razultate kandidatur za sofinanciranje programov za otroke in mladino. Urad v leto{njem letu ni sofinanciral niti
enega programa, ki so ga prijavili posamezni rodovi. To potezo bi lahko ozna~ili kot
namig, naj se rodovi za~nejo obra~ati na lokalne vire financiranja, temu v prid pa
govori tudi projekt razvijanja lokalnih mladinskih struktur, ki ga `e dalj ~asa izvaja
Mladinski svet Slovenije. Kljub temu pa je sofinancirano kar nekaj programov Zveze
tabornikov Slovenije (predvsem vzgoja in izobra`evanje in delno program), ki bodo
aktivno pripomogli k bolj{i kvaliteti dela na vseh ravneh- tudi v rodovih.

Techuana 2001
novice iz organizacijskega odbora
V sredini aprila se je v Trstu sestal organizacijski odbor za pripravo mednarodnega tabora Techuana 2001. Ta bo v avstrijskem skavtskem centru Techuana pod
motom "@ivo sosedstvo" od 3. do 12. avgusta 2001 gostil okoli 3.000 skavtov iz dr`av
sosed: Avstrije, Italije, Nem~ije in Slovenije. Glavni poudarek tabora bo spoznavanje
in dru`enje udele`encev, to pa bodo lahko udejanili na samam tabornem prostoru
ali na aktivnostih v okolici. V okviru le-teh si bodo udele`enci lahko ogledali tudi
nekatere zanimivosti, posebnost pa bo vsekakor predstavitveni center (Talent O'
Rama), kjer bo dejavnosti in drugih predstavitev kar mrgolelo. Organizatorji pripravljajo tudi nov rekord za Guinessovo knjigo in sicer bodo udele`enci spletli najve~ji skavtski obro~ek za rutico. Na tabor organizator vabi tudi
prostovoljno osebje (popotniki in gr~e), ki bo po svojih mo~eh pripomoglo k bolj{i izvedbi tabora. Informacije
in predprijavnice je mo`no dobiti v pisarni
ZTS, kakor tudi na na{i predstavitveni strani:
http://come.to/techuana

2

In {e opozorilo: ankete,
ki ste jih prejeli v
POROD-u konec
februarja, nam ~im
prej po{ljite v pisarno
ZTS. Rezultati ankete
bodo organizatorju
slu`ili za bolj{o pripravo in pestrej{o ponudbo programa.

vsebina

uvodnik

vsebina

6 NOT

Doma~ teren in `elja po zmagi

So{ka olimpijada
Neverjetnih 1200 odstotkov ve~ prijavljenih ekip

16

12

Rumeni daljnogled
Prebeg novinarke RDS

32

20
Aragonitek

Dan tabornikov
Mladi, veseli in prazni~no razpolo`eni

36

Motivacija

Drugi del

38 Dosjeji RD

Brez steklenice!
Prelep ve~er. Taborniki smo zbrani ob ognju in
skupaj s kitaro pojemo taborni{ke pesmi. [ele ko se
odpravijo najmlaj{i M^-ji spat ugotovimo, da nekaj starej{ih tabornikov manjka. Najdemo jih nekaj minut kasneje. S steklenico v eni in cigareto v
drugi roki.
Taborniki, ki so stavek "Nazaj k naravi" razumeli dobesedno? Vse preve~krat se pred taborni{kimi sre~anji, taborjenji in tudi akcijami govori:
"Ve{, kako ga bomo pili!" Pa tu sploh ne gre za prepoved alkohola ali kajenja, kar predvsem kadilci
razgla{ajo kot kr{itev njihovih pravic, ampak za
na~elo taborni{tva. ^e te `e alkohol mika, po~ni to
izven tabornega prostora in brez rutke.
Kak{en spomin na taborni{tvo bo imel novope~eni tabornik, ki mu bo po nekaj desetletjih od prvega taborjenja v spominu ostalo le to, da se ga je
prvi~ napil.
Bodite pripravljeni na naslednjo {tevilko Tabora. Najve~ reporta` doslej, test opreme, dvostranska
kri`anka z ogromno nagradami, ... Tudi na taborjenju ne pozabite, da bomo z veseljem objavili va{e
reporta`e, sicer {ele v septembrski {tevilki, ki pa bo
posve~ena taborjenjem.
Prav lepe po~itnice in u`ivajte v naravi!

Matija Tonejc

Malder in Skali na sledi

V naslednji {tevilki

Bi~ikleta `ur
[e Ta Po~asnemu Mine
Zlata pu{~ica

3
3

uvod

mnenje
mnenje

Glavna urednica: Mateja [u{ter{i~ Dimic
Odgovorni urednik: Matija Tonejc
Namestnik odgovornega urednika: Miha Logar-Malus
Predsednik izdajateljskega sveta: Jo`e Petrov~i~
Uredni{tvo: Jaka Bevk-[eki (ilustracije), Igor Bizjak, Rafael
Kalan, Primo` Kolman, Tine Koloini, Branka Le{njak, Marta
Le{njak, Frane Merela, Barbara Pape`, Franci Pav{er ml.,
Tadej Pugelj-Pugy, Marko Svetli~i~-Medo (fotografija) in
Barbara @eleznik-Bizjak (oblikovanje).
Ustanovitelj, izdajatelj in lastnik Zveza tabornikov Slovenije.
TABOR sofinancirata Ministrstvo za kulturo in Ministrstvo za
{olstvo in {port Republike Slovenije.
NASLOV UREDNI[TVA:
Revija Tabor, Parmova 33, 1000 Ljubljana. Telefon 061/30008-20, fax 061/313-180, E-mail: zts@guest.arnes.si;
WWW: http://www2.arnes.si/guest/ljzts1/index.html.
Cena posameznega izvoda je 390 SIT, letna naro~nina je 3500
SIT, za tujino pa 100 DEM.
Teko~i ra~un: 50101-678-47184.
Rokopisov, diapozitivov in fotografij ne vra~amo.
Upo{tevamo samo pisne odpovedi do 31. januarja za teko~e
leto.
TABOR po mnenju Ministrstva za kulturo RS {tev. 415-306/92
sodi med proizvode, za katere se pla~uje 5% davek od
prometa proizvodov.
Grafi~na priprava: Tridesign d.o.o., Ljubljana
Tisk: Tiskarna Sku{ek d.o.o., Ljubljana
Po{tnina pla~ana pri po{ti 1102 Ljubljana
Naslovnica:Pugy

Kdo sploh smo taborniki?

Besen odziv zaskrbljenega bralca
(objavljamo le del pisma)

Ne morete si niti predstavljati, kako ob`alujem, da se pisanja v Tabor lotevam v
afektu in s skrajno mero kriti~nosti. Ob branju ~lanka "Kdo sploh smo taborniki" v
aprilskem Taboru (str. 20 in 21), ki sta ga za vodnike M^-jev in GG-jev napisala
Barbara in Urban, pa sem v sebi poleg o~itnih znamenj stresa zaznal tudi nujnost, da
njegovo vsebino javno komentiram. Pisanje me je prizadelo na dveh ravneh: prvi~, na
ravni podajanja dejstev v ~lanku, ter drugi~, na ravni ideolo{kega sporo~ila, ki sem ga
razbral iz sestavka in se na splo{no vedno bolj poraja v slovenskem taborni{tvu.
Vrednote
Spra{ujem se namre~, kak{ni medvedi in ~ebele bodo pri{li iz voda, v katerem jim je vodnik nekaj "vcepljal v glavo", jih raz`ivciran umirjal, jim
"recitiral piflarijo", kot glavni dogodek vodovega sestanka na temo "taborni{tvo" pa jim je ostalo v spominu tekmovanje v hitrem in pravilnem obla~enju in sla~enju kroja. Bratje in sestre! Tovrsten potek vodovega sestanka
osebno bolj asociiram s pre`ivetim gibanjem Hitlerjeve mladine kot pa s taborni{tvom, kakr{nega si `elim predati prihodnjim rodovom. Moje pojmovanje taborni{tva namre~ ne temelji na vrednotah poslu{nosti ~lanov, avtoritarnem odnosu do mlaj{ih, tekmovalnosti in uniformirani poenotenosti,
pa~ pa ravno nasprotno na samostojnosti ~lanov, demokrati~nih odnosih,
sodelovanju in sprejemanju druga~nosti. Tako mi je pri{epnil veliki Manitu.
Veter, ki veje iz mojega ~lanka, pa naj najbolj za~utijo tisti, ki se v taborni{ki organizaciji (ne)odgovorno ukvarjajo s kvaliteto dela z ljudmi in z iskanjem notranjih ~lovekovih vrednot v vsakem posamezniku, ki edine lahko poganjajo prostovoljno organizacijo kot je na{a. Gre mi za to, da bomo
postali bolj{i ljudje in delali dobro.
Mir z vami!

Mito Kristan, R^M

4

Magnet, ki mladim
predstavlja izziv

Marija Lah Vild
1932 - 1999
Prvi pomladni `arki so ogreli od zime premra`eno zemljo. Prebujati se je za~elo novo `ivljenje, drevesa so pognala prve brste, zacvetele in zadi{ale so
prve cvetice, `al pa se je v teh prebujajo~ih se pomladnih dneh kon~ala bogata `ivljenjska pot zveste
prijateljice prekmurskih tabornikov - Marije Lah
Vild.
Kdo izmed tabornikov ni vsaj enkrat okusil slasti
Kuhinje pri babici Mici? V taborni{ki kuhinji, pod {otorom in v naravi, najpogosteje ob Bukovni{kem jezeru, nas je razvajala s svojimi dobrotami, celo pala~inke in jabol~ne zavitke - "reta{e" - smo imeli za
posladek. Bila je izvrstna kuharica in ustregla je tudi
tistim najbolj razvajenim. [e na zadnjem taborjenju
nam je prisko~ila na pomo~, ~eprav se je le nekaj dni
prej vrnila z visokogorske ture.
@ivela je z in za naravo, jo imela rada enako kot
~loveka in skrbela zanjo. Ne samo njeni doma~i,
tudi taborniki smo se pogosto sladkali z doma~imi
marmeladami ali pecivom, saj nas nikoli ni pri{la
obiskat praznih rok.
Poznali smo jo kot babico Mico: kuharico, ljubiteljico gora, dobro poznavalko zeli{~. Bilo je prijetno
prisluhniti njenim spominom, ob diapozitivih spoznati daljne de`ele, izvedeti prenekateri nasvet, s katerim zeli{~em ali ~aj~kom si laj{ati tak{ne ali druga~ne bole~ine. Svoje bogate izku{nje je prena{ala na
nas, nas u~ila in vzgajala.
Neizre~ene besede zahvale so obvisele v zraku,
naj jih veter razna{a ~ez polja in travnike:
"Hvala, babica Mica!"

belgijski skavti poleti pri nas
V zadnjem ~asu je za sodelovanje prostovoljnega osebja na prostovoljnem
taboru Poso~je 99 pri{lo veliko prijav tudi iz Belgije. Enega izmed vodij skupine,
ki bo poleti obiskala Slovenijo, Wouterja Velvicka smo povpra{ali, kako na
obisk Slovenije ob dogodkih v Jugoslaviji gledajo star{i skavtov in tudi
udele`enci sami.
"Ljudje v Belgiji, {e posebej star{i, so zaskrbljeni, ko jim pove{, da
odhaja{ v Slovenijo. Vedno te vpra{ajo, ~e to ni del biv{e Jugoslavije in
~e tam (v Sloveniji) sedaj ni vojne. Na tak{ne in druga~ne argumente
sem se dobro pripravil, pre{tudiral dogajanje okoli leta 1991 in to je za
zmanj{anje zaskrbljenosti dovolj. Ko jim povem, da je to de`ela ~udovite narave in razgibane pokrajine, lepega vremena in dobrih ljudi, so
potola`eni. Star{e je treba pa~ informirati in to je dovolj da "pospravi{"
z dvomom in zaskrbljenostjo.
Skavti imajo `e dovolj Francije, Italije in [panije, saj tja odhajajo
tudi na po~itnice s star{i. Ko sem jim omenil Slovenijo, so jih za~eli
buriti duhovi dogodiv{~ine - skrivnosti nepoznane de`ele, jezik, ki ga
ne razumejo in sre~anje z doma~imi skavti na prostovoljnem taboru.
To je magnet, ki mladim predstavlja izziv."

Taborniki rodu
Veselega vetra
iz Murske Sobote

5

eporta`a mesec

Doma~ teren in `elja
po zmagi

Vsemu temu pa je, kot tudi sicer v
`ivljenju, kraljeval "^as". Ta je bil o~itno najbolj naklonjen tabornikom Ra{i{kega rodu, ki so prekinili nekajletno
prevlado Rodu svobodnega Kamnitnika
in domov zaslu`eno odnesli prehodni
pokal - z njim pa tudi pr{ut.
Prizadevni ~lani Rodu mo~virskega
tulipana iz Ljubljane so bili `e dvaindvajseti~ organizatorji No~nega orientacijskega tekmovanja, ki je letos privabilo kar 81 taborni{kih ekip, 1 ekipo iz
ZSKSS in dve ekipi izvid`a~ev iz Hrva{ke. "Brez de`ja so pogoji neregularni"
so bile prve izjave tistih, ki so se pred osnovno {olo v Vodice pripeljali {e v de`ju
in pri~akovali pogoje, ki so `e kar nekak{na stalnica NOT-a. Pa je od groze~ih oblakov ostalo samo blato, ekipe pa
je na {tart pospremilo zahajajo~e sonce.
Ob sedmih se je `e dovolj zmra~ilo, da
so ekipe {tartale. Pred tem so opravile
vrisovanje in topotest, in se nato podale
v boj s kontrolnimi to~kami in minutami.

66

Oh, ta ~asovnica!
^asovnica je bila zelo racionalno
izra~unana in ni dopu{~ala nekontroliranega beganja – to je bilo bolj izku{e-

prepri~ljiva zmaga Ra{i{kega
rodu v skupnem se{tevku

Blato in vlaga

, vrta~e, premik ~asa: pono~i so
ukradli eno uro, desni lunin krajec so bile okoli{~ine, v katerih je skoraj 500
tabornikov zadnji vikend v marcu iskalo skrite kontrolne to~ke, merilo mo~i na
hitrostni etapi, pokazalo znanje signalizacije in prve pomo~i ter z mirno roko in
natan~nim metrom hodilo po nami{ljenem minskem polju.

nim ekipam celo v prid. Drugim ekipam pa niso pomagale niti dvojne topografske karte. Nekaj je bilo celo diskvalificiranih zaradi dvojnega prekora~enja (od 6 do 7 ur); zadnja se je vrnila s
proge ob 6.10 zjutraj. In ~emu gre pripisati tolik{ne zamude? V najve~ji meri
zakleti kontrolni to~ki 2(9), ki je povzro~ila iskanje in zamudo skoraj ve~ini
ekip. Kako pa to vpliva na motivacijo
ekipe najbr` vsi dobro veste.
Na progi je bilo kljub zapletom `ivahno in predvsem dru`abno: "Ja ful
smo bli dru`abni, saj nas je hodilo pet
ekip skupaj!" Izjava ene izmed ekip je
bila {e posebej posre~ena: "Ves ~as smo

sre~evali iste ekipe, potem pa na koncu
nobene ve~!" Razlog za slednje je bilo
dvojno prekora~enje ~asa in diskvalifikacija. Za dodatno zabavo so poskrbela
letala, ki so nekajkrat s svojim hrupom
raztrgala ti{ino in v nizkem letu pristajala na bli`njem letali{~u Brnik. [e dobro, da se kak{na izmed ekip ni odlo~ila
za skok prek ograje in nakupe v letali{kem Duty freeju.
"Konec dober, vse dobro", so akcijo
lahko pohvalili tudi tisti, ki so bili na cilju presene~eni nad tu{i, vodo in vre~kami za gojzarje (upam, da ste jih do
danes `e vzeli ven, ker so druga~e najbr` `e plesnivi). Takrat so verjetno tudi
`e pozabili na sendvi~e, ki so bili komaj

vredni imena ({e vegetarijanci skoraj niso imeli problemov).
Skupni pokal pod [marno goro
Po pogovoru s skupnimi zmagovalci so mi zaupali, da je
za skupno zmago najbolj zaslu`na Meti Buh in to iz dveh razlogov. "Prvi je zagotovo dejstvo, da nas je priganjala in smo se
zaradi tega res dobro organizirali in temeljito pripravili." Poskrbela pa je tudi za rekreacijo skoraj cele dru`ine Buh (ata
Stane, sestra Ne`a, brat Primo` in Meti), saj se na progo ni podala samo mami (pa morda pes, ma~ka ali kanar~ek, ~e imajo tudi doma~e `ivali). Si predstavljate, koliko ~lanarine pla~ajo?
Karte naro~ene od in{tituta
Leto{nja posebnost so bile tudi topografske karte, ki so jih
prav v ta namen natisnili na In{titutu za geodezijo in fotogrametrijo. Razlog za tako odlo~itev je bila skoraj enaka cena nakupa rednih kart (za traso proge bi bilo treba kupiti ve~ listov)
poleg tega pa so organizatorji teren pred tiskom {e reambulirali in s tem olaj{ali orientacijo na sicer vi{insko nerazgibanem terenu.
Prehod ~ez avtocesto
Organizator je poskrbel {e za eno presene~enje. Del proge
pri popotnikih in gr~ah je potekal po levi strani avtoceste
Ljubljana – Kranj. Tako so ekipe na za to dolo~enih in na karti {e posebej ozna~enih podvozih pre~kale to prometno `ilo.
Na sestanku vodij ekip so se dekleta takoj prito`ila, da gre za
diskriminacijo, saj one tega "privilegija" ne bodo imele. Traser proge Roman Vol~i~ pa je {e posebej opozoril na prehode
reko~: "Da ne boste iskali drugih bli`njic in namesto na cilju
kon~ali v KC v Ljubljani."
Utrip s proge
Ni de`evalo. Kljub temu pa so bila drevesa mokra in v gozdu je bilo temno kot v spalni vre~i, ki si jo z napa~nim koncem naprej potegne{ ~ez glavo. Svoje je naredila {e megla, ki
je bila mestoma debela kot v okolici tolmuna pal~ka Smuka.
Vse pa le ni bilo tako ~rno. Za dobro vzdu{je so poskrbele lu~ke
nasproti prihajajo~ih, predvsem pa naokoli tavajo~ih ekip, ter
prijazne kontrolorke in kontrolorji. Opravljena naloga, kratek
dialog, ~okolada in topel ~aj. Posvet ob karti, nazaj do prve ceste in dalje v no~. Na mrtvi KT pa samo luknja~ in…no…
pa~…

eporta`a mesec

TABOROVA REDOVALNICA
Vi ocenjujete ... mi zaklju~imo

S plo{na oc
ena prpraa v dobro
ocena
Vreme
Hrana
Organizacija
Dru`enje
Te`avnost

prav dobro
zadostno
odli~no
prav dobro
prav dobro

V tokratni Taborovi redovalnici je sodelovalo 102
anketirank in anketirancev, Tabor pa si je pridr`al
pravico, da povpre~je zaklju~i navzgor ali navzdol.
Osupljivo veliko
Napravljenih je bilo 1800 sendvi~ev. ^e bi jih zlo`ili v vi{ino, bi nastal ve~ kot 70 metrov visok neboti~nik.Tekmovalci
so na progi pre`iveli skupaj 446 ur in 41 minut, kar je dobrih
18 in pol dni. V tem ~asu so prehodili "najmanj" 846 kilometrov, kar je toliko, kot razdalja od Ljubljane do Frankfurta.
Dru`enje
Na cilju so organizatorji potuhtali nekaj res izjemnega vodno pi{tolo, ki je odlepila centimetre blata z na{ih gojzarjev. To je resni~no dvignilo moralo utrujenim tekmovalcem.
[e skodelica ~aja in topla telovadnica - potem sploh ni bilo
ve~ ~udno, ~e so se namesto spanja kar spontano razvili pogovori med starimi znanci ali gradila nova poznanstva. Nekdo
je privlekel kitaro, drugi harmoniko, Bla` je dodal {e zvoke
nekega ~isto ~udnega in{trumenta in skupaj so zaigrali nekaj
popevk. Sonce je kar prehitro vstalo in predramilo {e tiste, ki
so uspeli spati in rodil se je nov dan.

77

eporta`a mesec

Akcija: ali taborniki poznajo svojo prisego

Prav za~udeni so bili udele`enci tekmovanja, ko so na topotestu poleg klasi~nih vpra{anj
dobili tudi prijazen listek z enim
samim stavkom: Napi{i taborni{ko prisego. "Kaj pa je sedaj
to", so se spra{evali premnogi in
razmi{ljali, kaj naj napi{ejo v
minuti, ki so jo imeli na razpolago. Pa so za~eli pisati taborni{ke zakone, omenjati ljubezen do
narave,
Veliko jih je ostalo "pri
svoji ~asti obljubljam …." in
potem nemo~no odlo`ili pisalo, tisti, ki so pogumno in suvereno dokon~ali stavek, pa so
se vpisali na listo tabornikov,
ki svojo prisego poznajo in
potemtakem lahko tudi `ivijo
v skladu z njo.
Najbolj{e poznavanje prisege so pokazali ~lani ekipe popotnikov Rodu svobodnega Kamnitnika II (Jan, ^ade`, Jure Toma`in, Matic Kos in Samo Vodopivec), tesno za njimi so bili popotniki iz Rodu sivega volka
(120), pohvaliti pa velja {e ekipo
iz Rodu sivega dima (123),
Rodu sivega volka (209), Rodu
XI. SNOUB (212) in Rodu aragonitnih je`kov (327). Seveda v akciji najbolj{a ekipa prejme tudi
nagrado in sicer zastavo Zveze
tabornikov Slovenije.

8

ZMAGOVALNE EKIPE
27 ekip popotnikov od 15-20 let:
12 ekip popotnic od 15-18 let:
30 ekip gr~ od 20 do 30 let:
12 ekip gr~ic nad 18 let:
3 ekipe korenin nad 30 let:

Ostale rezultate akcije si lahko ogledate
v spodnjem pregledu:
Kako poznamo na{o prisego
Pravilno
45
Pribli`no pravilno
20
Pozna vsebino
44
@e sli{al za prisego (ampak samo sli{al) 130
Mi je nerodno priznati, da je ne poznam 42
Pionirska, Titova in druge neslane {ale 66
Prazno
58
Bodite pripravljeni, tak{na presene~enja na
naslednjih tekmovanjih {e sledijo.

ekipa 120 - Rod sivega volka
ekipa 202 – Ra{i{ki rod
ekipa 322 – Zveza tabornikov ob~ine Kranj
ekipa 406 – Rod svobodnega Kamnitnika
ekipa 502 – Rod svobodnega Kamnitnika

Za vse tiste, ki pa za prisego
{e niste sli{ali ali bi svoje
znanje radi obnovili objavljamo {e pravilno re{itev.
Pri svoji ~asti obljubljam,
da bom zvest domovini,
da bom sprejel Duhovno
resni~nost, jo razvijal
in `ivel v skladu s taborni{kimi zakoni.

eporta`a mesec

Helena Fakin, vodja akcije
NOT je dobro uspel. To
potrjuje tudi skoraj 500
tabornikov, ki niso povzro~ili nobenih "nemirov" in
nobene {kode. Mislim, da so
bili tekmovalci zadovoljni in
da bodo drugo leto spet
pri{li. Hvala vam za sodelovanje.

Najbr` po pomoti je na leto{njem NOT-u
nekdo vzel ali nekam zalo`il moje
gojzarje:
MEPHISTO (izdeluje Planika), {tevilka
6, vijoli~aste, modre in sive barve.
^e kdo kaj ve o tem, naj me pokli~e na
telefon (064) 636-068 ali sporo~i po emailu: Teja.Ziherl@kss-loka.si
^e ne gre druga~e, pi{ite tudi po
navadni po{ti:
Teja Ziherl
Frankovo naselje 170
4220 [kofja Loka
Vsem se `e vnaprej zahvaljujem!

K bolj{i organizaciji NOT-a je pripomoglo
Ministrstvo za obrambo, za posladek CHIO
d.o.o., za prakti~ne nagrade najbolj{im pa IGLU
SPORT.
Pugy

9
9

V pri~akovanju Supernove
Veliki Magellanov oblak

Ostanki Supernove iz leta 1987

Primo`

Stari kitajski zapisi pi{ejo, da je leta 1054 zasvetila zvezda, ki je zasen~ila vse zvezde na nebu. Vidna je bila tudi podnevi. Danes vemo, da je bila
to Supernova. Supernova je dejansko eksplozija zelo velike in masivne
zvezde, katere svetloba zasen~i prav vse zvezde v galaksiji, kateri pripada.
Tako sveti le nekaj dni ali tednov, potem pa spet ugasne. Mnogim se zdi ta
pojav kot rojstvo nove zvezde, v resnici pa gre za njeno smrt. Ko zvezdi
zmanjka goriva za jedrske reakcije, ki se odvijajo v njeni notranjosti, se podre ravnovesje med silami in zvezda se za~ne kr~iti. Gravitacija zvezdo vedno bolj stiska in zaradi mo~nih pritiskov pride do eksplozije. Zunanje plasti
zvezde tako odpihne dale~ naokoli. Ostanek zvezde se potem tako skr~i, da
premaga odpor elektronov (v atomih). Protoni in elektroni se zdru`ijo v
nevtrone. Celoten ostanek zvezde tako tvorijo le nagneteni nevtroni, zato
jim tudi pravimo nevtronske zvezde. Le-te se zaradi svoje majhnosti izredno hitro vrtijo, saj so ohranile vrtilno koli~ino (tako kot drsalka na ledu, ko
gre v pirueto), tako da svetijo pulzirajo~e. Pravimo jim tudi "pulzerji".
Tudi omenjena Supernova iz leta 1054 danes utripa kot pulzer. Okoli svoje
osi se zasu~e kar 30 krat v sekundi, kar je, lahko priznate, za neko zvezdo
kar veliko. Okoli zvezde pa se je izoblikovala ena najbolj znanih meglic v
vesolju.
Astronomi opazijo vsako leto nekaj Supernov v drugih galaksijah. Najbolj znana je bila pred 12. leti v sosednji galaksiji - Velikem Magellanovem
oblaku, ki je viden le iz ju`nej{ih krajev. Ime je dobil po znanem pomor{-

Ostanki Supernove iz leta 1054

ozrimo se
... in ...

10

Ostanki Supernov

ozrimo se v nebo

~aku, ki je prvi obplul Afriko. Prav v tej galaksiji so odkrili ogromno kopico samih
zvezd velikank, ki so glavne kandidatke za Supernove. Prav verjetno je , da jih je veliko `e eksplodiralo.
Znanstveniki so izra~unali, da v galaksiji, kakr{na je na{a - Rimska cesta, izbruhne v povpre~ju vsakih 100 let ena Supernova. Zadnja je izbruhnila leta 1604.
Kak{na je verjetnost, da bo kak{na izbruhnila v kratkem, si lahko izra~unate sami.
"NEAR" V BLI@INI EROSA
Ameri{ka vesoljska sonda NEAR (Near Earth Asteorid Randezvous), ki je bila v
vesolje poslana z namenom, da iz bli`ine preu~i nekaj asteoridov iz tako imenovanega asteoridnega pasu med Marsom in Jupitrom in se tudi vtiri v orbito okoli Erosa,
le to ni uspela. Uspela se je le pribli`ati asteoridu na
3827 km in ga izmeriti po dolgem in po~ez. Meri
namre~ 33 x 13 x 13 km. Sonda NEAR, ki se je do
sedaj uspela pribli`ati `e asteroidoma Matilda in
Ida (kjer je odkrila {e idino lunico), se bo ponovno
lahko poskusila vtiriti okoli 7 trilionov tonskega
Sonce vzide
Erosa 14. februarja 2000.

Sre~anje sonde NEAR z Erosom

VZHODI IN ZAHODI SONCA
once zaide

SRE^ANJE LUNE S PLANETI V MAJU
Luna se bo v maju navidezno pribli`ala planetu Veneri (ali Ve~ernici) 18. maja. Obe boste na ta dan lahko videli zve~er nad zahodnim obzorjem. Dne 26. maja pa se bo Luna pribli`ala rde~emu planetu Marsu,
ki je ravno sedaj najbolj primeren za opazovanje. Luna bo `e kar "debela" in svetla,
tako da bo sicer prav na ta dan motila opazovanje Marsa, zato pa si lahko Mars ogledate kak{en dan ali dva prej ali kasneje.

08. 05. 1999
15. 05. 1999
22. 05. 1999
30. 05. 1999
07. 06. 1999
13. 06. 1999

ZNANE IZJAVE
Vse je nepredvidljivo in
hkrati to~no dolo~eno !

LUNINE MENE
zadnji krajec
mlaj
prvi krajec
polna luna
zadnji krajec
mlaj

01. 05. 15.05 01.06. 15.06.
05:50 05:30 05:15 05:10S
20:09 20:27 20:45 20:54

ob
ob
ob
ob
ob
ob

9:31
4:06
7:34
8:41
6:21
1:04

v nebo

11

reporta`

Olimpiade

, pravijo, se prirejajo vsaka {tiri leta.
Razen ~e slu~ajno odpade. Ali ~e jo pozabijo organizirati. Ali pa ~e je
organizator iz Nove Gorice, povrhu vsega {e taborni{ki rod, kjer jim
~as te~e tako hitro, da jo organizirajo vsako leto. Olimpiado, namre~.
Seveda ne govorimo o kak{ni navadni olimpiadici, kjer se prepotena
telesa bijejo za tiste bedne medalje in je stvar tako zelo nepomembna, da sploh ne ve{, kdaj je minila… Ne, govorimo o So{ki
olimpiadi!
Grom bu~i in strela udarja…
Nekje sem neko~ prebral (pa ne vem, ~e ni to bilo celo v
"Mnogobojih", da mora vsako taborni{ko tekmovanje potekati v de`ju in da ~im huj{e so nevihte, nalivi in plohe, ve~ kot

je strel, gromov, pa morda tudi kak{en hurikan ali tornado,
bolj dobi tekmovanje na veljavi, kajti v takem vremenu si slovenski taborniki najbolj krepimo telesa in duha ter poka`emo
iz kak{nega testa je na{a organizacija…
In tega se ponavadi organizator tudi dr`i. Tako je pri{el ta
te`ko pri~akovani petek, ko sem vpregel svojih petinsedemdeset konjev v svoj vozi~ek in kar kmalu ugotovil, da do Nove
Gorice ne bom pri{el, ~e na kolesa ne montiram plavutk in
dodatnih brisalcev na notranjo stran vetrobranskega stekla.
Dobro, priplaval sem do Gorice oz. do tabornega prostora v
centru Gorice (nasproti Perle!!! - nek se vidi razko{!) ter se
utaboril s pobo`no `eljo, da zna moj {otor plavat. No, ker nikoli ne ve{, kaj se zgodi naslednje jutro, ko odpre{ {otor (poplave, zalitja), sem namesto pi`ame oblekel
kar anorak, na svoje froti-

Ta zmaga je plod dolgoletnih priprav in dela. V bistvu
smo se za~eli pripravljati `e ko smo bili stari dve leti (`e
takrat smo slutili, da bo neko~ So{ka olimpiada), takrat
se za~ne delati na tehniki. Ko smo malo odrasli, smo se
za~eli kondicijsko in pripravljali smo tudi taktiko napada. In krona vsega tega dolgoletnega dela je ta zmaga.
Ob tej prilo`nosti bi se radi zahvalili na{im mamam, ki so
nam tako pridno kuhale, da smo zrasli v tako zdrave
pupe in fanti~e, pa tudi na{im nonam, ki kuhajo tabolj{o
pa{ta{uto.

"Mi je rekel, da moramo ta prehodni pokal naslednje leto prinesti nazaj!
Ej, ni {ans!!!"

12 Olimpiada della So~a

raste roza spalne nogavi~ke (seveda z zaj~ki in cofki) pa nataknil prav za to prilo`nost kupljene nove gojzarje…
Potem se je zgodilo
Zjutraj, ko sem odpiral {otor, je pri{el trenutek resnice.
Prijel sem za zadrgo, globoko zajel sapo in se, medtem, ko
sem zadrgo povlekel gor, preventivno pognal nazaj. In.. ni~.
Nobenega huronskega lomastenja vode v mojem {otoru, nobenega mrzlo mokrega ob~utka in vse kar sem videl je bila le
neizmerno ble{~e~a svetloba.Seveda sem najprej pomislil na
to, da sem morilskemu valu vode podlegel v trenutku, umrl
nebole~e in sem sedaj, logi~no, v nebesih, v raju. Konec
koncev se je pred mano pojavil tudi (sicer
predimenzioniran) angel.
No, po nekaj

trenutkih se mi je vse skupaj razjasnilo. Nisem umrl. Nisem
({e!) v raju. To ni bila nebe{ka svetloba temve~ sonce! In angel ni bil angel temve~ {iroko nasmejan stare{ina So{kih meja{ev Vi~o. O vodi ni bilo ne duha ne sluha, temve~ so meja{i
uredili, ne prav lepo, ampak naravnost odli~no vreme. In potem {e nasmejani Vi~o, ki me vabi na kavico! In potem {e samo misel na to, kako prelepa bodo
{ele dekleta v tem son~ku..! Nepopisljivo!!!

Ne bom padel, to je le 'Kaza~ok'

13

reporta`

Obvezna oprema: potni list!
Malo je organizatorjev, ki se lahko pohvalijo s tem, da je
udele`ba na njihovem tekmovanju kar 1200% (tiso~ dvesto!)
bolj{a kot prej{nje leto. No, leto{nja jubilejna (druga) So{ka
olimpiada se lahko pohvali s tem rekordom; prijavilo se je kar
12 ekip (lani 1!), k tem so Meja{i pridali {e {tiri svoje, tako da
se je v centru Nove Gorice (in okolici) kar drenjalo rutic vseh
mogo~ih barv.
Tekmovanje je potekalo nekako v dveh delih. Prvega je
predstavljal t.i. "orientozgub", v katerem so ekipe s pomo~jo
razli~nih ugank iskale gori{ke znamenitosti (samostan Kostanjevica, Solkanski most…) Vendar pa zadeva sploh ni bila
tako nedol`na, kot se morda vidi na prvi pogled, saj zaradi bli`ine dr`avne meje nikoli nisi vedel, kdaj bo{ zagledal tablo s
sicer nam tako ljubim napisom "SLOVENIA 12 km", pa tudi
razlika je, ~e te zaradi ga`enja po sosedovi njivi preganja
POLICIJA ali POLIZIA… No, na to~kah so ekipe ~akale grozno
te`ka vpra{anja o zgodovini Nove Gorice, da pa ne bi na~eli ali
kako resneje po{kodovali `e tako redkih sivih celic, ki so jih
ekipe z velikimi napori zbrale za to tekmovanje, so na nekaterih to~kah {e kaj zapeli, zaplesali in kaj narisali. Vse za sprostitev in dobro po~utje tekmovalcev…
No, ekipe, ki so se vrnile v Slovenijo, so potem opravile {e
druge discipline So{ke olimpiade, v katerih je organizator hotel predstaviti {e nekaj znamenitosti Nove Gorice. Tako naj bi
"hoduljomet" (nogomet na hoduljah) predstavljal spretnost v
igri njihovega prvoliga{a, "kravodvig" (postavljanje {otora z
zavezanimi o~mi) gradnjo na{ega najmlaj{ega mesta - Nove
Gorice, "jabkohod" (neke vrste premagovanje ovir) pa u~inkovitost njihove birokracije.

14

Ampak vsega lepega je enkrat konec
Bolj, ko se je Olimpiada bli`ala koncu, bolj se je umikalo
tudi sonce ({e en dokaz, da je sijalo izklju~no zaradi So{ke
olimpiade). No, toliko je {e po~akalo, da so zmagovalne ekipe
iz Velenja in Ilirske Bistrice pobrale svoja prva mesta in diplome, pa seveda {e prehodni pokal za zmagovalno ekipo v absolutni kategoriji, za katerega so se zagrebli (kdo drug) Bistri~ani (dobro, naj jim bo, so bili pa~ najblji`je zmagovalnemu
odru…).
Vendar pa bi lahko organizator z urejanjem vremena
malo pomislil na nas, uboge pare iz bolj oddaljenih krajev. @e
res, da sem na novo ponosen lastnik prav lepo zagorelega
obraza, vendar, ~eprav sem takoj po razglasitvi zajahal svojega konji~ka, sem moral `e po nekaj kilometrih montirati plavutke, pa brisalce pa…

Matja` E.

^e bom padel, bo to zan

Naj mi spravi kdo to ~eb

ala{~

elo iz vre~e!!!

TABOROVA REDOVALNICA
Vi ocenjujete ... mi zaklju~imo

S plo{na oc
ena prpraav dobro
ocena
Vreme
Hrana
Organizacija
Dru`enje
Te`avnost

prav dobro
prav dobro
prav dobro
prav dobro
dobro

V Taborovo redovalnico je glasove prispevalo 52
tekmovalcev, TABOR pa si je pridr`al pravico, da
rezultate zaokro`i navzgor ali navzdol.

Za vsak slu~aj, da se ne

Kje je zda

izgubim

15

o zlomim?
j tisti medved, da mu rok

Kljub zavezanim o~em bo lep{i kot bloki v ozadju

taborjenje
Veselo v malem domu
Prvega in drugega

junija 1998
smo imeli v Malem domu, ki je del centra Dolfke Bo{tjan~i~, v katerem so
otroci s te`ko motnjo v du{evnem razvoju, propagandni tabor. Vsi
prestra{eni in s cmokom v grlu smo se odpravili v center, saj se do tedaj
{e nih~e ni sre~al s tak{no populacijo, vendar nam to ni vzelo volje in
poguma.

Led je bil kmalu prebit ob toplem
pozdravu Roka, enega od varovancev
Malega doma, ki nam je povedal, kako
zelo se `e veseli, da bo spoznal tabornike in taborni{ko `ivljenje. Pogovor je
hitro stekel, saj je bil Rok zelo radoveden in tudi defektologinja Mateja je
v~asih kaj vpra{ala. Med pogovorom so

Po{ljite na ZTS - Tabor, Parmova 33, 1000 Ljubljana

Popoldne pa smo risali
zastave, da bi nas {e
dolgo spominjale na
nepozabni dan v Malem
domu.

16

Pri postavljanju {otorov so nas vsi
radovedno opazovali, ko pa so bili
postavljeni, so morali vsi poskusiti,
kako se v njih le`i in zakaj jih
imamo taborniki tako zelo radi.

nas postregli s toplim ~ajem in slastnimi pi{koti. Tako smo se vsi spoznali.
Rok nam je predstavil vse svoje prijatelje, pri tem pa mu je pomagala Ana.
Drugi so nas le z zanimanjem opazovali.
Po ~aju smo se lotili dela. Za~eli
smo postavljati {otore in dolo~ili prostor
za ogenj. Pri postavljanju {otorov so nas
vsi radovedno opazovali, ko pa so bili
postavljeni, so morali vsi poskusiti,
kako se v njih le`i in zakaj jih imamo
taborniki tako zelo radi.
Raziskovanje {otorov jih je kar po{teno namu~ilo, zato je kosilo {e poseb-

NEPREKLICNO NNAR
AR
O^AM RE
VIJO TABOR
ARO^AM
REVIJO

NARO^ILNICA
NARO^ILNICA

IME IN PRIIMEK: ......................................................................

ROD: .........................................................................................
ULICA: ......................................................................................

PO[TNA [TEVILKA IN KRAJ: .................................................
NARO^NIKOM PRIZNAMO 20% POPUSTA

no teknilo. Po kosilu so imeli varovanci
po~itek, mi pa smo se veselo odpravili
na delo. Treba je bilo postaviti progo za
iskanje zaklada, ki je bil na programu
po po~itku.
Samo iskanje je bilo zelo zabavno,
vendar smo se pri tem zelo utrudili, saj
vozi~ki niso primerni za neraven teren.
Rok in drugi pa so nadvse u`ivali, pa {e
utrudili se niso, ker smo mi porivali vozi~ke. Ko smo odkrili sladki zaklad, smo
se odpravili nazaj v Mali dom, kjer nas
je ~akala malica. Po malici smo postavili ogenj, ga zakurili in priredili pravi
taborni{ki vecer s pesmijo in ske~i. Po
ve~erji smo se vsi odpravili spat, da si
naberemo novih mo~i za naslednji dan.
Naslednje jutro smo spoznavali razne taborni{ke ve{~ine, nau~ili smo se
nekaj vozlov in nekaj na~inov uporabe
{otorke. Med delom smo veselo prepevali ob zvokih kitare, na katero je neutrudno igrala Tanja. Popoldne pa smo
risali zastave, da bi nas {e dolgo spominjale na nepozabni dan v Malem domu.
Ta tabor je bil za vse nas velika izku{nja. Spoznali smo druga~nost, dru`enje
pa je bilo za otroke in nas tabornike
lepo, veselo, toplo, posebno do`ivetje

Kristina

RUMENI DALJNOGLED
izredno resna rubrika za dru`abno kroniko in druge nor~ije

Prebeg novinarke RDS-a?
Gre za zaroto, opti~no prevaro ali preprosto za nesporazum?

Polona v elitni dru`bi Rumenega dalnogleda

Angelette de Rojas v begu pred na{im novinarjem

Svetovna revija TABOR ima svojo mre`o novinarjev in ostalih
sodelavcev razpr{eno po celem svetu. [e posebej mo~na je sekcija
Rumenega daljnogleda, ki zdru`uje res samo smetano svetovno
najbolj uspe{nih novinarjev in fotoreporterjev. Ena tak{nih je bila
tudi Polona - Vida ^eligoj. Kdo se ne spomni njenih fotografij in
senzacionalnih ~lankov z Zleta v Velenju, ali pa njene nepozabne
reporta`e z ROT-a v Novem mestu, pa {e bi lahko na{teval…
Mnogo je novinarjev, tudi pri Rumenem daljnogledu, ki nehajo pisati, eni, ker ne zdr`ijo tempa, drugi, ker ne prenesejo ve~ hudih nevarnosti, katerim je novinar RD-ja neprestano izpostavljen,
tretji zaradi dru`ine… Vendar nikoli noben primer ni bil tako ~uden in skrivnosten kot ravno primer Polone - Vide ^eligoj. Glede na
to, da je Polona pripravljala tajno reporta`o o nekem tako tajnem
projektu, da zanj ni vedel niti na{ urednik, smo bili prepri~ani, da
se je umaknila v ilegalo, t.i. underground. Vendar so minili meseci, ko se Polona ni javila, tako da smo na seznamu novinarjev poleg njenega imena bili
primorani pripisati kratico MIA (missing in action), seveda z upanjem, da jo
bomo ~imprej na{li. In ravno, ko smo po vseh predpisih kratico MIA hoteli,
`al, zamenjati s KIA (killed in action) je novinar RD-ja pri{el na sled sumljivi
zadevi…
Na nedavni So{ki olimpiadi je poleg na{ega novinarja (in seveda novinarjev Dela, CNN in New York Timesa) bila prisotna tudi neznana fotoreporterka.
Sumljivo pa je bilo to, da vedno, ko se ji je na{ novinar pribli`al, da bi navezal
stike (seveda strogo poslovne!), se je ta nekako izmuznila in se izognila njegovemu pogledu. Seveda na{ novinar ni zastonj v elitni dru`bi Rumenega daljnogleda. Odlo~il se je priti stvari do dna in jo stisnil v kot takrat, ko je najmanj
pri~akovala in kjer zanjo ni bilo re{itve - v vrsti za hrano.
Neznanka se mu je predstavila kot Angelette de Rojas. Iz nekajminutnega
razgovora z njo je izvedel, da dela za neko neznano tiskovno agencijo TRW.
Kot izvedenec za psihoanalitiko ~love{kih zna~ajev (osnovni pogoj za novinarja RD!) pa je iz njenih odgovorov in obna{anja zaznal neko ~udno izmikanje in neverjetno `iv~nost. Neznanka se mu je izmuznila z izgovorom, da
mora na strani{~e, on pa je, za vsak slu~aj, posnel {e njeno fotografijo.
[ele ob razvijanju fotografij pa se mu je vse razjasnilo. Bolj ko je gledal
njeno fotografijo, bolj se mu je zdela znana, dokler je ni primerjal s sliko `e
davno pogre{ane Polone. In ugotovil neverjetno podobnost!!!
Odpira se cela vrsta vpra{anj: je Polona res izginila med opravljanjem
svoje naloge, ali pa je prebegnila h kak{nemu drugemu ~asopisu in se sedaj
predstavlja pod drugim imenom? Je mo`no, da sploh obstaja TABOR-u konkuren~na revija? Ali pa je morda Polona bila ugrabljena in sedaj pod vplivom
narkotikov deluje pod imenom Angelette de Rojas? Kdo so temne sile, ki posku{ajo uni~iti
revijo TABOR?
Zaradi vsega tega novinarji TABORA in {e posebej RD-ja ne moremo mirno spati. In
tudi ne smemo! Kajti zakleli smo se, da ne bomo mirovali, dokler ne razjasnimo skrivnostnega izginotja na{e Polone. ^e je ta sploh {e Polona. Ampak v tem primeru slovesno obljubljamo, da tudi Angelette de Rojas ne bo imela niti trenutka miru pred na{im besnim kolektivom!

17
17

Matja` E.

18

sos

sos

19

Argonitek

Posve~eno Jani in Sandri

20

reporta`a

V rodu

imate ekipo M^ in/ali GG, ki se prav
nadobudno radi udele`ujejo tekmovanj in `e i{~ejo naslednjo
prilo`nost za samopotrjevanje? @elite izpeljati vodovo ali
dru`insko akcijo, pa ne veste kaj in kako in kje? Veselite se
sre~anj z vrstniki? Na razpolago vam je mamin (o~etov…) avto,
dolg~as vam je in ne veste kam s seboj? I{~ete solidno
organizirano tekmovanje, kjer je udele`ba, po mo`nosti, zastonj?
Vas zanima idili~no mestece, skrito v sedmi dolini za sedmimi
gorami? Ste se naveli~ali vpra{anj? [e ne? A, da zdaj pa `e? No,
potem pa kar spokajte svoje culice, M^-je in GG-je in br` na
Argonitka!!
Torej… naslednje leto, kajti leto{nji je bil `e odvil
prvo soboto v aprilu. ^eprav mu sile narave in uradni{tva
sprva niso bile naklonjene (lani je bilo `e vse pripravljeno,
pa je de`evalo v predvidenem in v rezervnem terminu, letos pa bi moral pote~i 20. marca, ko so imeli v {olah
pouk), je kon~no vse steklo kot po loju.
Prvi son~ni `arki so se prebili skozi plast oblakov, ko
so se v Cerknem zbrali taborniki prete`no primorskega obmo~ja. Zbor, kratka navodila in mnogoboja sta se za~ela.
Vse je potekalo brez napak in te`av, proge, discipline, kontrolorji in sodniki so bili odli~no pripravljeni, kontrolorji
sodniki in tekmovalci pa ves ~as dobre volje. Sonce je
pregnalo {e zadnje oblake in opoldne `e prav strastno
ogrevalo mlade tabornike, ki so se hitro znebili odve~nih
obla~il in ostali le {e v krojih ali kratkih majicah (no, pa
hla~e pa ~evlje pa rutice so seveda tudi obdr`ali…).
[e bolj{i vtis kot perfektna izvedba mnogobojev je lahko ustvarilo le vzdu{je. Celotno tekmovanje je minilo v
spro{~eni dru`abnosti. Nih~e ni bil slabe volje, nih~e se ni
sekiral, tekmovalnosti ni bilo ~utiti pa ~eprav so se vsi trudili po svojih najbolj{ih mo~eh. Dogajanje sta {e dodatno
popestrila Vi~o in Ajda in kar naenkrat je bilo ve~ tabornikov z modro piko na nosu kot tistih, s plavo rutico okoli
vratu. Fantje in dekleta, ~e vidite ta dva primerka {e kje
skupaj, prosim, skrijte flomastre.
Sonce se je {e prehitro zgubljalo med gorami in na{e
dru`enje je teklo h koncu. Zbor, razglasitev rezultatov, podelitev diplom in prakti~nih nagrad (takih, ki se kasneje
koristno porabijo na vodovem sestanku - prefinjeno!), odhod… Upamo, da bo Argonitek postal tradicionalen, kajti
Klemen in njegova ekipa so lahko upravi~eno ponosni na
premierno izvedbo. To mi delaj!

^rtomir

21

22POGOJI ZA PRIDOBITEV IN
POTRJEVANJE NAZIVOV
IN[TRUKTOR I., II. IN III.
STOPNJE
Sprejeti na 4. seji stare{instva ZTS, Slovenska Bistrica,
20.3.1999
1. IN[TRUKTOR I. STOPNJE
VODJA ENOTE
1.1. Za pridobitev naziva mora, mora imeti, oziroma
pridobiti:
1.1.1. opravljen temeljni in nadaljevalni te~aj za in{truktorja I. stopnje
1.1.2. zaklju~en projekt
1.1.3. pozitivno mnenje mentorja
1.1.4. opravljati funkcijo: na~elnik dru`ine M^ ali GG,
na~elnik kluba PP, na~elnik ~ete, na~elnik rodu, stare{ina
rodu, pomo~nik na~elnika OO ZTS za delo z M^, GG ali PP
in pomo~nik na~elnika OO ZTS za vzgojo kadrov, stare{ina
OO ZTS, na~elnik za mednarodno dejavnost ZTS, na~elnik
za odnose ZTS z javnostmi.
1.2. pogoj za potrjevanje je:
1.2.1. opravljanje funkcije1: na~elnik dru`ine M^ ali GG,
na~elnik kluba PP, na~elnik ~ete, na~elnik rodu, pomo~nik
na~elnika OO ZTS za delo z M^, GG ali PP in pomo~nik
na~elnika OO ZTS za vzgojo kadrov, na~elnik za mednarodno dejavnost ZTS, na~elnik za odnose ZTS z javnostmi
ali
vsaj enkrat letno vodenje ali sodelovanje v vodstvu te~aja za
vzgojo vodnikov, oziroma odraslih ter opravljanje funkcije
mentorja - bodo~im in{truktorjem
ali
uspe{no vodenje projektnih skupin na dr`avni ravni, ki jih
na predlog na~elnika za vzgojo in izobra`evanje odraslih ali
na~elnika za program imenuje IO ZTS
1.2.2. najkasneje po petih letih udele`ba na te~aju o
novostih pri izobra`evanju vodnikov in o spremembah v
organizaciji
1

Zaradi opredeljene vloge stare{in v rodovih in obmo~nih organizacijah
ZTS funkcija stare{ine ni upo{tevana kot zadosten pogoj za potrjevanje
naziva in{truktor I. stopnje. Stare{ine lahko za izpolnjevanje pogojev
potrjevanja sodelujejo pri vzgoji in izobra`evanju vodnikov in odraslih
in s tem nadaljujejo svojo taborni{ko pot in{truktorja.

2. IN[TRUKTOR II. STOPNJE2
POMO^NIK VODJE PRI IZOBRA@EVANJU ODRASLIH
2.1. Za pridobitev naziva mora, mora imeti, oziroma
pridobiti:
2.1.1. uspe{no opravljen te~aj za in{truktorja 1. stopnje
2.1.2. opravljen te~aj za in{truktorja II. stopnje
2.1.3. zaklju~en projekt (projekt mora biti s podro~ja
izobra`evanja odraslih)
2.1.4. najmanj enkrat sodelovati pri vodenju temeljnega
te~aja za in{truktorje I. stopnje in najmanj enkrat sodelovati
pri vodenju nadaljevalnega te~aja
ali
opravljati funkcijo: na~elnik OO ZTS, ~lan komisije za
vzgojo in izobra`evanje odraslih v ZTS, pomo~nik na~elnika
za program ZTS, na~elnik za program ZTS, na~elnik za
vzgojo in izobra`evanje odraslih v ZTS, na~elnik ZTS
2.2. pogoj za potrjevanje je:
2.2.1. opravljanje funkcije: na~elnik OO ZTS, ~lan komisije
za vzgojo in izobra`evanje odraslih v ZTS, pomo~nik
na~elnika za program ZTS, na~elnik za program ZTS,
na~elnik za vzgojo in izobra`evanje odraslih v ZTS, na~elnik
ZTS
ali
vsaj enkrat letno sodelovanje v vodstvu te~aja za vzgojo
odraslih ali vodenje vodni{kega te~aja ter opravljanje
funkcije mentorja - bodo~im in{truktorjem
ali
vodenje ostalih oblik vzgoje in izobra`evanja (te~aj za
stare{ine, taborna vodstva, administrativno osebje)
ali
uspe{no vodenje projektnih skupin na dr`avni ravni, ki jih
na predlog na~elnika za vzgojo in izobra`evanje odraslih ali
na~elnika za program imenuje IO ZTS.
2.2.2. najkasneje po petih letih udele`ba na te~aju o
novostih pri izobra`evanju kadrov in o spremembah v
organizaciji
Na te~aj II. in III. stopnje so te~ajniki vabljeni. O udele`bi,
na predlog vodstev te~ajev oziroma vodstev OO ZTS, odlo~a
Komisija za vzgojo in izobra`evanje odraslih v ZTS.
2

Te~aj za pridobitev naziva in{truktor II. in III. stopnje ni logi~no
nadaljevanje predhodnega in{truktorskega izobra`evanja, saj je
namenjen tabornikom , ki bodo v naslednjih letih vodili ali sodelovali v
vodstvih in{truktorskih te~ajev in se redno vklju~evali v ostale
izobra`evalne oblike dela z odraslimi, kot so specialisti~ni te~aji ali
seminarji za stare{ine, taborna vodstva, sodnike na taborni{kih
mnogobojih, administrativno osebje, propagandiste, za vodstva vodni{kih
te~ajev.

TABORNI[KI
VESTNIK
Ureja: IVO [TAJDOHAR, leto XLVI

MAJ-JUN'99

TABORNI[KI
VESTNIK
Ureja: IVO [TAJDOHAR, leto XLVI
3. IN[TRUKTOR III. STOPNJE
VODJA IZOBRA@EVANJA ODRASLIH
3.1. Za pridobitev naziva mora, mora imeti, oziroma
pridobiti:
3.1.1. naziv in{truktorja II. stopnje
3.1.2. opravljen te~aj za in{truktorja III. stopnje
3.1.3. zaklju~en projekt
3.1.4. najmanj enkrat voditi temeljni ali nadaljevalni te~aj
ali {olo za in{truktorje in najmanj enkrat sodelovati pri
vodenju te~aja za in{truktorje II. stopnje
ali
opravljati funkcijo: na~elnik ZTS, na~elnik za vzgojo in
izobra`evanje odraslih v ZTS, na~elnik za program ZTS
3.2. pogoj za potrjevanje je:
3.2.1. opravljanje funkcije: na~elnik ZTS, na~elnik za vzgojo
kadrov ZTS, na~elnik za program ZTS
ali
vsaj enkrat letno vodenje temeljnega ali nadaljevalnega
te~aja za in{truktorje 1. stopnje
ali
vodenje oz. sodelovanje pri vodenju te~aja za in{truktorje 2.
stopnje
3.2.2. opravljanje funkcije mentorja - bodo~im in{truktorjem
3.2.3. najkasneje po petih letih udele`ba na te~aju o
novostih pri izobra`evanju kadrov in o spremembah v
organizaciji

JOTA 1999 IN KONEC
TISO^LETJA
Leto se po~asi preve{a v svojo drugo in zadnjo polovico v tem
tiso~letju. Tako bo leto{nja, `e 42. JOTA (Jamboree On The
Air), verjetno {e bolj slovesna in zanimiva. ^e `e nismo
(niste) bili navzo~i pri rojstvu tega najmno`i~nej{ega
dogodka, bodimo navzo~i vsaj pri zadnjem v tem tiso~letju.
Kak{en bo leto{nji moto oziroma rde~a nit dvodnevnega
dru`enja mno`ice tabornikov in skavtov se {e ne ve, saj tudi
na uradni strani (www.scout.org/jota) {e ni ni~ novega.
Kljub temu pa priprave `e potekajo. Vsakoletni najve~ji
problem s katerim se sre~ujem so ljudje – operaterji, ki bi
bili pripravljeni sodelovati v tem ({e vedno) najmno`i~nej{em dogodku, pod okriljem WOSM – a. Zatorej predrage
tabornice in skavtinje, spo{tovani taborniki in skavti – ~e

MAJ-JUN'99

imate v svojih vrstah ljudi dobre volje, ki so povrh {e
radioamaterji (z diplomo vsaj II. razreda ali ve~), ali pa
mogo~e poznate koga, ga ~imprej povpra{ajte o njegovem
sodelovanju in mi njegove osebne podatke sporo~ite na
email: bajecp@hotmail.com ali po pol`ji po{ti, ki sli{i na
ime: Primo` Bajec, Piv{ka 1, 6230 Postojna
Postojna. Prijava naj
vsebuje osebne podatke (ime, priimek, radioklub ali rod ali
steg, telefonsko {tevilko in zelo za`eljeno email naslov) – saj
veste, ~as je denar. Obilo uspeha pri iskanju in prepri~evanju, do prihodnji~ pa en lep 73.
PiBi, S 57 RUT

15. KANU [^UKA ZLET
Rod tabornikov Jezerske {~uke Cerknica, Gerbi~eva 32, 1380
Cerknica razpisuje
15. orientacijsko tekmovanje KANU [^UKA ZLET, ki bo 22.
in 23. maja 1999 na Cerkni{kem jezeru. Zbor taborni{kih
ekip bo v soboto, 22. maja, ob 16. 00 uri na tabornem
prostoru ob jezeru (glej ka`ipote). Za rekreativne ekipe
bo zbor v nedeljo 23. maja ob 8. 00 v taboru. V primeru
slabega vremena bo zlet 29. in 30. maja in bodo ekipe
predhodno obve{~ene.

PROGRAM
Sobota
do 15.00 prihod ekip
16.00 ZBOR EKIP, `rebanje
16.30 vrisovanje v karto
17.00 izdelava vesla, lokostrelstvo
20.00 ve~erja
21.00 zabavni ve~er
Nedelja
7.00 vstajanje, zajtrk
8.00 pri~etek tekmovanja
14.00 kosilo
15.00 razglasitev rezultatov
Prijave ekip po{ljite po po{ti ali po tel./fax. na naslov:
Luka Urbas, Gerbi~eva 2, 1380 Cerknica, tel: (061) 793-358,
fax: 793 070 ali po e-mailu: rjs@cerknica.net.
Prijavnica naj vsebuje: ime ekipe in rodu, naslov in
telefon vodje ekipe (NUJNO zaradi mo`nosti prestavitve
tekmovanja). Prijave so mo`ne tudi na dan tekmovanja, vendar je {tartnina vi{ja za 50 %.
[TARTNINA zna{a za tabornike 2500 SIT na osebo in za
rekreativce 2200 SIT na osebo. [tartnino pla~ajte najkasneje

23

24

do petka 21. maja na `iro ra~un ZTS ROD JEZERSKA [^UKA
CERKNICA {t. 50160-678-59220, s pripisom za Kanu [~uka
zlet '99.
KATEGORIJE
taborniki (tri~lanska me{ana ekipa nad 16 let)
rekreativci (dvo~lanska ekipa nad 16 let)
Starost tekmovalcev se bo ugotavljala na podlagi osebnega
dokumenta. Mlaj{i lahko tekmujejo le v spremstvu star{ev
oziroma polnoletne osebe, ki podpi{e izjavo.
NALOGE
Tekmovalci opravljajo naslednje naloge:
Lokostrelstvo, izdelovanje vesla, hitrostna etapa, spretnostna
tekmovanja ( kol, biciklkros……), taborni{ke ekipe
vrisujejo v karto.
Obvezna oprema ekipe: kanu, dve vesli, re{ilni jopi~ (brez
njih ekipe tekmujejo na lastno odgovornost), no`, sekira,
jedilni pribor in skodelica, topografski pribor, lok (brez
namerilnih naprav) in tri pu{~ice. Taborni{ke ekipe morajo
imeti tudi {otor T4.
Ve~ informacij o KANU [^UKA ZLETU dobite na www.cerknica.net/rjs.
VABLJENI NA NOTRANJSKO!

Razpis za TOTeM 1999
Rod Sne`ni{kih Ru{evcev iz Ilirske Bistrice vas vabi na
T aborni{ko O dbojkarsko T ekmovanje na M ivki, ki se bo
zgodilo ...
KJE? V Ilirski Bistrici
Bistrici, stadion Trnovo (cca. 300 m od
`elezni{ke postaje).
KDAJ? 27. in 28. avgusta 1999
1999. V petek, 27.8. popoldne
prihod in nastanitev, taborni ogenj - za`eljeni so in{trumenti, to~ke, vici, ske~i ipd. Sobota, 28.8. tekmovanje in
spremljevalne aktivnosti (ekipe, ki bodo `elele, bodo lahko
prespale {e s sobote na nedeljo).
KDO? Me{ane ekipe ~etvork (2@+2M in do 2 rezervi, vendar
sta lahko na igri{~u le 2 predstavnika istega spola hkrati),
starostnih omejitev ni, ~eprav je tekmovanje mi{ljeno za
kategorijo PP in mlaj{ih gr~.
KAKO? Za preno~i{~e bo poskrbel organizator ({otori),
prinesite pa spalko, armafleks, mena`ko in veliko dobre
volje.
PRIJAVNINA? 1500 SIT na osebo + 1500 SIT {tartnina na @R
52210-678-92841 s pripisom “za TOTeM”.
Prijavite se lahko na naslova:
Miha [kerlavaj, Pod Stra`ico 13, 6250 Il.Bistrica tel. 067 42

173, e-mail: miha.skerlavaj@lycosmail.com,
Gregor Kova~i~, Maistrova 18, 6250 Il.Bistrica tel. 067 82
032, kjer smo vam na voljo tudi za morebitne dodatne
informacije.
ROK PRIJAV? Do 23.8.1999 (po tem datumu 20% vi{ja
prijavnina).

ZADNJI TAKT
(PRED LETOM 2000)
Ne, nismo obsedeni s to magi~no {tevilko, in TAKT tudi ne
bo zadnji~, kar pa ni razlog, da se ga ne bi udele`ili!
Pred seboj imate razpis Taborni{kega ko{arkarskega
turnirja. TAKT ' 99, ko{arkarska zabava za tabornike, bo tudi
letos potekala na osrednjem ko{arkarskem zbirali{~u v
Kranju, zibelki kranjske ko{arke, to je v kranjskem {portnem
parku (ob Olimpijskem bazenu). Poleg zanimivih ko{arkarskih dvobojev, vsakoletnega derbija med ekipama RSO in
RS@-ml, vam obljubljamo tudi: razli~na zabavna tekmovanja, na{itke, hrano, pija~o, muziko ter tudi letos EKIPO
MEDIJSKIH ZVEZD, lanskoletni zmagovalci: Gojc, Veso,
Zoran Predin, Magnifiko...in ostali bodo pri{li branit naslov
{e okrepljeni. Z njimi se boste lahko pomerili v marsi~em,
predvsem pa v ko{arki. Pa jim poka`imo, kdo je najbolj{i!
Prav tako boste dele`ni obilice nagrad, bolj urejene
statistike, pokalov, sodnikov z licencami in {e in {e....
IN [E OSNOVNI PODATKI:
Zgodil se bo 8. maja 1999 v {portnem park Kranj. [tevilo
igralcev: 5 do 10, {tartnina zna{a 1800 sit/osebo (za ekipe z
ve~ ali 8 ~lani 1600 sit). Prijavite na naslov: Kristian Klav~i~,
Mlakarjeva 22, 4000 Kranj, tel.:(064) 221-309 ali (041) 784078 ali Bine Logar – Skuta, @upan~i~eva 37, 4000 Kranj, tel.:
(064) 326-546. Prijavite se do konca meseca aprila 1999,
pozdravljeni! [tartnino, lepo prosim, poravnajte na na{ `iro
ra~un, ki je: 51500 - 678 - 000 – 0083606.

BORZA TABORNIH
PROSTOROV
KAL KORITNICA
Taborniki RSV iz Ljubljane oddajo taborni prostor v Kalu Koritnici pri Bovcu v mesecu avgustu od 10. dalje. Na
razpolago je ve~ji travnik, ki omogo~a postavitev 40 in ve~

TABORNI[KI
VESTNIK
Ureja: IVO [TAJDOHAR, leto XLVI

MAJ-JUN'99

TABORNI[KI
VESTNIK
Ureja: IVO [TAJDOHAR, leto XLVI
{otorov, pitna voda je v bli`ini, cena je 4000 SIT na dan.
Kontaktni osebi sta Marko Pintari~ (tel. d.: 061 347070,
tel.s.: 061 1613473) in Rade Pribakovi~ (tel.d.: 061 221856).
OB KOLPI 1.
Primeren prostor za taborjenje ob Kolpi zelo ugodno odda g.
Jo‘e [timec. Za vse informacije pokli~ite na telefon 061 801
575.
OB KOLPI 2. - @ELEBEJ
KJE? Kakih 5 km stran od Metlike le`i prelesten taborni
prostor ob reki Kolpi (@elebej ob Kolpi).
KAKO VELIK? Na njem lahko tabori do 120 ljudi.
KAJ VAM NUDIMO? Voda + elektrika + WC + stvari po
dogovoru (kuhinja).
IN KAK[NA JE CENA? 5000 SIT na dan + stro{ki vode in
elektrike.
KDO? Rod gorjanskih tabornikov iz Novega mesta
Informacije in rezervacije: Maja Badovinec, Seidlova c. 30,
Novo mesto, Tel.: (068)323-409
OB KOLPI 3.
Rod dveh rek iz Medvod odda taborni prostor ob reki Kolpi.
Taborni prostor se nahaja pod gradom Kostel ob vasi @aga in
ima neposredni dostop do reke. Prostor je popolnoma
opremljen (voda, WC, umivalnica, kuhinja…). [otori za
bivanje so lahko tudi va{i. Kapaciteta je okrog 80 ljudi.
Razpolo`ljivi termini so od 6.7 do 16.7 in od 1.8 do 17.8. Vse
dodatne informacije dobite pri: Matej Kobav 061/611-067 ali
041/533-206, matej.kobav@eldata.si.
MORAV^E
Rod morav{ke doline iz Morav~ obve{~a rodove, ki bi radi v
lepem, mirnem okolju in poceni pre`iveli letno taborjenje,
da imajo proste termine (julij, avgust). Prostor je urejen
(voda, elektrika, WC), lahko dostopen in v neposredni bli`ini
Morav~.
Na voljo je uporaba kuhinje, najem kanujev, preskrba drv in
na prijaznih kmetijah mo`nost nabave sve`ega mleka in
pridelkov.
Pridite in spoznajte prelepo morav{ko dolino, kjer je doma
na{ skakalec Primo` Peterka in izkoristite idealne pogoje za
izvajanje taborni{kega programa.
Informacije po tel. 061/731-090 (Silvo Smolnikar), 061/731503 (Bojana Dori~)

MAJ-JUN'99

I[^EMO SOTABORE^E
Rod dveh rek iz Medvod i{~e dru`ino GG, ki bi taborila z
nami na na{em tabornem prostoru ob Kolpi. prostora
imamo {e za 25 GG-jev in vodnikov. Taborili naj bi od 24.
do 31. julija. Vse dodatne informacije dobite pri: Matej
Kobav 061/611-067 ali 041/533-206, matej.kobav@eldata.si.

PRAVILNIK O DISCIPLINSKEM
POSTOPKU ZTS
I. SPLO[NE DOLO^BE
1. ~len
Ta pravilnik dolo~a disciplinske organe, disciplinske ukrepe,
disciplinski postopek ter ravnanje v primerih sporov v rodovih in v
ZTS.
2. ~len
^lane disciplinskih organov se voli, kot to dolo~ajo pravila rodov,
Statut ZTS, oziroma ta pravilnik.
3. ~len
Disciplinski prekr{ek je kr{enje taborni{kih na~el, pravil rodov,
statuta ZTS, pravilnikov ZTS ali taborni{kih zakonov.
II. DISCIPLINSKI ORGANI, DISCIPLINSKI UKREPI IN
DISCIPLINSKI POSTOPEK V RODOVIH
disciplinski organi
4. ~len
Disciplinski organi rodu je rodova disciplinska komisija. Nekatere
naloge in pristojnosti v disciplinskem postopku pa imajo tudi
uprave dru`in, ~et in rodov, na~elniki klubov ter rodov ob~ni zbor.
5. ~len
Uprave dru`in, ~et in rodov, na~elniki klubov odlo~ajo o manj{ih
disciplinskih prekr{kih in kr{itelju lahko izre~ejo opomin. Manj{i
disciplinski prekr{ek je prekr{ek, katerega posledice ne segajo
izven organizacijske enote, v kateri se je zgodil.
6.~len
Rodovo disciplinsko komisijo izvoli ob~ni zbor in jo sestavljajo
trije ~lani, ki izmed sebe izvolijo predsednika. Komisija se sestaja
po potrebi in veljavno sklepa, ~e sta prisotna vsaj predsednik in en
~lan, sklepi pa so veljavni, ~e zanje glasujeta vsaj dva ~lana.
Rodova disciplinska komisija obravnava in odlo~a o disciplinskih
prekr{kih, o sporih med ~lani rodu, sporih med ~lani in rodovimi
delovnimi enotami, ~lani in rodovo upravo ali nadzornim
odborom, o sporih med upravami delovnih enot v rodu, sporih
med upravami delovnih enot in rodovo upravo ali nadzornim
odborom ter o sporih med rodovo upravo in nadzornim odborom,
ki nastanejo v zvezi z izpolnjevanjem pravic in obveznosti ~lanov
in delovnih enot in v zvezi z dejavnostjo rodu.
Rodova disciplinska komisija odlo~a tudi o prito`bah zoper
odlo~itve, ki jih kot disciplinski organ izre~ejo uprave dru`in, ~et
in rodov, oziroma na~elniki klubov. V teh primerih lahko
odlo~itev teh organov potrdi ali pa jo razveljavi, zoper ta sklep
disciplinske komisije pa ni prito`be.

25

26

7.~len
Rodov ob~ni zbor odlo~a o prito`bah zoper sklepe disciplinske
komisije ter v primerih, ko se vodi disciplinski postopek zoper
~lana disciplinske komisije. Odlo~itve ob~nega zbora so dokon~ne
in jih sprejema z ve~ino glasov prisotnih ~lanov rodu.
Rodov ob~ni zbor lahko sklep disciplinske komisije potrdi, ga
razveljavi in odpravi ali ga razveljavi in nalo`i disciplinski
komisiji ponovno odlo~anje. ^e nobena od mo`nosti iz prej{njega
stavka ne dobi zadostnega {tevila glasov, se {teje, da je sklep
disciplinske komisije razveljavljen in odpravljen.
disciplinski ukrepi
8. ~len
Disciplinski ukrepi so: opomin, opomin pred izklju~itvijo in
izklju~itev.
Disciplinski organ izbere disciplinski ukrep po temeljiti presoji
vseh znanih dejstev in okoli{~in, pri tem pa upo{teva predvsem
naslednje:
•
prepre~evanje nadaljnjih kr{itev in sporov
•
omogo~anje normalnega rednega dela
•
te`o kr{itve oziroma resnost spora ter nevarnost in {kodo,
ki je bila s tem povzro~ena
•
dosedanje obna{anje in morebitne prej{nje kr{itve .
9. ~len
Disciplinska komisija lahko izre~e vsakr{en disciplinski ukrep, pri
~emer praviloma lahko izre~e ukrep izklju~itve samo v primeru,
da je bil istemu ~lanu predhodno `e izre~en ukrep opomina pred
izklju~itvijo.
Brez predhodnega opomina lahko disciplinska komisija izre~e
ukrep izklju~itve samo v primeru, ko gre za najhuj{e kr{itve, ki
onemogo~ajo normalno delo v rodu ali imajo zelo negativen
odmev tudi izven rodu.
disciplinski postopek
10. ~len
Uprave dru`in, ~et in rodov, na~elniki klubov lahko za~nejo
postopek na pobudo enega ali ve~ ~lanov rodu,
Disciplinska komisija za~ne postopek na pisni predlog:
•
najmanj treh ~lanov rodu,
•
vodnika,
•
stare{ine ali na~elnika dru`ine, na~elnika kluba,
•
stare{ine ali na~elnika rodu
•
na~elnika ali stare{ine obmo~ne organizacije ZTS in
na~elnika ali stare{ine ZTS.
Ob~ni zbor odlo~a o prito`bi zoper sklep disciplinske komisije na
podlagi pisne prito`be predlagatelja postopka ali ~lana zoper
katerega je tekel postopek. Ob~ni zbor odlo~a v postopku zoper
~lana disciplinske komisije na predlog predlagateljev iz prej{njega
odstavka.
Pobuda oziroma predlog se lahko vlo`i najkasneje v 60 dneh po
dogodku, ki predstavlja disciplinski prekr{ek.
11. ~len
Pobudnik, predlagatelj oziroma prito`nik mora organu, ki
obravnava primer, pojasniti vse pomembne okoli{~ine disciplinskega primera in podati predlog, kako naj disciplinski organ
odlo~i.
Organ, ki obravnava primer, pred odlo~itvijo pozove ~lana zoper

katerega vodi postopek, da se izjasni o o~itanih kr{itvah. Organ, ki
obravnava primer, lahko ugotavlja okoli{~ine, ki so pomembne za
odlo~itev, tudi v razgovoru s ~lani rodu in na druge na~ine.
^e organ, ki obravnava primer, ugotovi, da ni razlogov za izrek
disciplinskega ukrepa ali ~e ni dovolj prepri~an o utemeljenosti
pobude oziroma predloga, potem postopek ustavi.
Tako pobudnik, predlagatelj oziroma prito`nik, kot tudi ~lan
zoper katerega se vodi postopek, so lahko prisotni pri vseh dejanjih
postopka razen med odlo~anjem o disciplinskem ukrepu pred
disciplinsko komisijo.
Uprave dru`in, ~et in rodov, na~elniki klubov in disciplinska
komisija morajo odlo~iti o disciplinskem primeru v 60 dneh po
prejemu pobude oziroma predloga, sicer se postopek ustavi.
V primeru, da disciplinska komisija izre~e disciplinski ukrep, o
tem izda pisni sklep v desetih dneh po odlo~anju.
12. ~len
Organ, ki obravnava primer, o svoji odlo~itvi obvesti pobudnika
oziroma predlagatelja in ~lana zoper katerega se vodi postopek,
ostale ~lane rodu pa, ~e meni, da je to potrebno.
V kolikor organ, ki obravnava primer, izre~e ukrep izklju~itve,
sklep o tem objavi na oglasni deski rodu.
Disciplinski ukrep za~ne veljati in se izvede, ko je o njem obve{~en
~lan zoper katerega se je vodil postopek. ^e ~lana ni mogo~e
osebno obvestiti se po 20 dneh odlo~itev objavi na oglasni deski
rodu in s tem se {teje, da je ~lan obve{~en.
13. ~len
Prito`bo se lahko vlo`i pisno ali ustno pri predsedniku disciplinske
komisije oziroma pri stare{ini rodu (ko o prito`bi odlo~a ob~ni
zbor rodu) v 30 dneh od dneva, ko je disciplinski organ sprejel
odlo~itev, oziroma izdal pisni sklep.
Prito`ba ne zadr`i izvajanja disciplinskega ukrepa.
14. ~len
Disciplinska komisija odlo~i o prito`bi najkasneje v 60 dneh,
ob~ni zbor pa najkasneje v 6 mesecih po vlo`itvi prito`be.
III. RE[EVANJE SPOROV V RODOVIH
15. ~len
Za re{evanje sporov iz 2. odstavka 6. ~lena je pristojna disciplinska
komisija. Za postopek re{evanja sporov pa se smiselno uporablja
pravila o postopku pri disciplinskih prekr{kih.
16. ~len
Disciplinska komisija na koncu postopka re{evanja spora odlo~i o
njem in izda obvezujo~ pisni sklep.
IV. RE[EVANJE SPOROV, DISCIPLINSKI ORGANI, DISCIPLINSKI
UKREPI IN DISCIPLINSKI POSTOPEK NA ZTS
disciplinski organi
17. ~len
Disciplinski organ ZTS je ~astno razsodi{~e ZTS. Nekatere naloge
in pristojnosti v disciplinskem postopku pa ima tudi skup{~ina
oziroma stare{instvo ZTS.
18. ~len
^astno razsodi{~e ZTS izvoli skup{~ina ZTS in ga sestavlja pet
~lanov, ki izmed sebe izvolijo predsednika. Razsodi{~e se sestaja
po potrebi in veljavno odlo~a, ~e so prisotni vsaj trije ~lani in tudi
odlo~itev razsodi{~a je sprejeta, ~e zanjo glasujejo najmanj trije
~lani.

TABORNI[KI
VESTNIK
Ureja: IVO [TAJDOHAR, leto XLVI

MAJ-JUN'99

TABORNI[KI
VESTNIK
Ureja: IVO [TAJDOHAR, leto XLVI
^astno razsodi{~e odlo~a o sporih, ki izvirajo iz izvr{evanja pravic
in obveznosti rodov ter v zvezi z dejavnostjo in pri katerih so lahko
prizadete stranke rodovi, organizacijske enote rodov, ZTO in
medob~inske organizacije ZTS, OO ZTS, organi ZTS in posamezniki - stare{ina ZTS, ~astni predsednik ZTS, ~lani izvr{nega odbora,
~lani nadzornega odbora (v nadaljnjem besedilu posamezniki).
Poleg tega daje ~astno razsodi{~e tudi mnenje o kr{itvah, ki jih
zakrivijo rodovi s kr{enjem taborni{kih na~el, statuta ZTS,
pravilnikov in drugih aktov ZTS.
19. ~len
Skup{~ina ZTS oziroma med zasedanji skup{~ine stare{instvo ZTS
odlo~a o kr{itvah, ki jih zakrivijo rodovi s kr{enjem taborni{kih
na~el, statuta ZTS, pravilnikov in drugih aktov ZTS ter o prito`bah
zoper odlo~itve ~astnega razsodi{~a.
disciplinski ukrepi
20. ~len
Disciplinski ukrepi so: opomin, javni opomin in izklju~itev rodu.
21. ~len
^astno razsodi{~e si mora pri odlo~anju o sporih ves ~as
prizadevati za sporazumno razre{itev ob sodelovanju in soglasju
sprtih strani. Samo v primeru, ~e ~astno razsodi{~e ugotovi, da je
do spora pri{lo, ker so organizacijske enote rodov, posamezniki,
ZTO in medob~inske organizacije ZTS, OO ZTS in organi ZTS
kr{ili taborni{ka na~ela, statut ZTS, pravilnike in druge akte ZTS,
ali, ker so rodovi ravnali v nasprotju z obi~ajnim in primernim
ravnanjem, izre~e glede na te`o kr{itve in posledic disciplinski
ukrep opomin ali javni opomin.
V kolikor ob obravnavi spora ~astno razsodi{~e ugotovi, da je do
spora pri{lo, ker je rod kr{il taborni{ka na~ela, statut ZTS,
pravilnike in druge akte ZTS, poda o tem svoje mnenje ter
predlaga, da o tem odlo~i skup{~ina oziroma stare{instvo ZTS.
22. ~len
Skup{~ina oziroma stare{instvo ZTS ob odlo~anju o kr{itvah, ki jih
zakrivijo rodovi s kr{enjem taborni{kih na~el, statuta ZTS,
pravilnikov in drugih aktov ZTS, lahko izre~e ukrep izklju~itve
rodu.
disciplinski postopek
23. ~len
Predlog za uvedbo postopka pred ~astnim razsodi{~em lahko vlo`i
katerikoli subjekt iz drugega odstavka 18. ~lena tega pravilnika.
Predlog mora biti podan v pisni obliki in obrazlo`en.
^astno razsodi{~e se mora po prejetem predlogu sestati najkasneje
v roku 30 dni, odlo~itev pa mora sprejeti v 6 mesecih po prejemu
predloga, sicer se {teje, da je postopek ustavljen.
Razen med morebitnim glasovanjem o disciplinskem ukrepu so
ves ~as postopka pred ~astnim razsodi{~em lahko prisotni
predstavniki vseh vpletenih strani, ki jim mora biti omogo~eno, da
se izjasnijo o sporu. ^astno razsodi{~e se zaradi razjasnitve spora
lahko pogovori tudi z drugimi, ki bi o zadevi lahko kaj vedeli, ali
na druge na~ine ugotavlja pomembne okoli{~ine.
24. ~len
^e ~astno razsodi{~e dose`e dogovor med sprtimi stranmi, oziroma
odlo~i o sporu, ne da bi izreklo disciplinski ukrep, in v drugih
primerih, ko ugotovi, da ni razlogov za disciplinski ukrep, izda o
tem sklep, ki za~ne veljati, ko je vro~en sprtim stranem.

MAJ-JUN'99

^e ~astno razsodi{~e izre~e disciplinski ukrep, izda o tem sklep, ki
za~ne veljati, ko je vro~en kr{itelju. Ukrep javnega opomina se
objavi v Taborni{kem vestniku.
O vseh odlo~itvah ~astno razsodi{~e poro~a tudi skup{~ini oziroma
stare{instvu ZTS. ^e je zaradi odlo~itev ~astnega razsodi{~a
potrebno ukrepanje, ki je v pristojnosti IO ZTS, je potrebno o
tak{nih odlo~itvah obvestiti tudi ta organ.
25. ~len
Predlog za izklju~itev rodu lahko pri stare{ini ZTS skupaj s pisno
utemeljitvijo vlo`ijo na~elnik ZTS, ~astno razsod{~e in stare{ine
OO ZTS.
Stare{ina ZTS predlog nemudoma posreduje rodu, ki je predlagan
za izklju~itev in ga pozove, da v 14 dneh poda svoj pisni odgovor.
V primeru, da je predlagatelj na~elnik ZTS ali stare{ina OO ZTS,
po{lje stare{ina ZTS po preteku roka iz prej{njega odstavka
predlog skupaj z morebitnim odgovorom v presojo ~astnemu
razsodi{~u.
Stare{ina ZTS po{lje pred obravnavo na skup{~ini oziroma
stare{instvu ZTS predlog skupaj z odgovorom rodu in mnenjem
~astnega razsodi{~a na IO ZTS, ki lahko poda svoje stali{~e do
predloga.
26. ~len
Skup{~ina oziroma stare{instvo ZTS obravnava predlog za
izklju~itev rodu najkasneje 6 mesecev po vlo`itvi predloga. Ob
obravnavi mora biti omogo~eno predlagatelju in predstavniku
rodu, ki je predlagan za izklju~itev, da predstavita svoja stali{~a.
Rod je izklju~en, ~e za tako odlo~itev glasuje ve~ kot polovica
prisotnih ~lanov skup{~ine oziroma stare{instva ZTS, sicer se {teje,
da je predlog za izklju~itev rodu zavrnjen. Odlo~itev skup{~ine
oziroma stare{instva ZTS je dokon~na.
27. ~len
Pisno prito`bo zoper odlo~itev ~astnega razsodi{~a o sporu ali
disciplinskem ukrepu lahko pri stare{ini ZTS vlo`i katerakoli
vpletena stran v 30 dneh po prejemu sklepa.
Prito`ba ne zadr`i izvajanja disciplinskega ukrepa.
Skup{~ina oziroma stare{instvo ZTS lahko ob odlo~anju o prito`bi
sklep ~astnega razsodi{~a potrdi, ga razveljavi in odpravi ali ga
razveljavi in nalo`i ~astnemu razsodi{~u ponovno odlo~anje. ^e
nobena od mo`nosti iz prej{njega stavka ne dobi zadostnega
{tevila glasov se {teje, da je sklep ~astnega razsodi{~a razveljavljen
in odpravljen.
28. ~len
Dolo~ila tega poglavja se smiselno uporabljajo tudi za re{evanje
sporov, disciplinske organe, disciplinske ukrepe in disciplinski
postopek za zveze tabornikov ob~in in medob~inske zveze
tabornikov.
V. PREHODNA IN KON^NA DOLO^BA
29. ~len
Najkasneje v enem letu po uveljavitvi tega pravilnika rodovi
uskladijo svoja pravila in ravnanja z dolo~bami iz tega pravilnika.
30. ~len
Ta pravilnik je sprejelo stare{instvo ZTS na svoji 4. seji dne 20. 3.
1999 v Slovenski Bistrici in za~ne veljati 30 dni po objavi v
Taborni{kem vestniku.
Peter Petrovi~, stare{ina ZTS

27

internet

Nov korak
Na{e

Bubi, RAJ Cerkno
klemen.kenda@guest.arnes.si

delovanje ne Internetu se po~asi (a vztrajno) premika.
Moram re~i, da svetovni splet izkori{~amo precej slab{e, kakor v
ZSKSS, kjer je ekipa SkavtNET-a naredila pravo malo revolucijo
(izjemna podpora na WWW – tako za krovno organizacijo kot tudi za
stege, obve{~evalne liste, skavtska tla~enka, e-po{tni naslovi,…).
Seveda pa ra~unalniki in z njimi Internet le niso podro~je, ki naj bi
tabornika najbolj privla~ilo.
Kakorkoli `e, na USENET-u se ni kaj prida dogajalo. Ve~
je bilo vpra{anj kot pa odgovorov. Gu{ter je naznanil, da se
bosta Peter in Mojca poro~ila (ker sta ob izidu tega Tabora `e
zakonca, jima v imenu vseh e-tabornikov iskreno ~estitam),
Tina je spra{evala po idejah za dobre ske~e ob tabornem ognju (odziva prakti~no ni bilo), sam sem predlagal, da bi v sloven{~ino prevedli pesmico Maybe (tisto iz nadaljevanke Grizzly Addams), Terminator iz R^M je dal nov prispevek k zbiranju imen znanih slovenskih tabornikov (ko bo seznam nekoliko obse`nej{i, ga bomo objavili v Taboru)…
Na USENET-u torej ni~ novega. Kje je torej omenjeni napredek? Uredili smo nove obve{~evalne (mailing) liste.

28

Kaj je to “mailing list”?
Navidezno gre za navaden e-mail naslov, kamor lahko
po{iljate svoja sporo~ila. Ta naslov pa ni kon~ni naslovnik,
pa~ pa je le posrednik med vami in mno`ico tabornikov, katerim `elite posredovati sporo~ilo.
Med vrsto nekomercialnih ponudnikov tovrstnih storitev
smo si izbrali Coollist (www.coollist.com), ki ponuja urejanje
mailing liste brez posrednika, torej lahko njen lastnik neposredno upravlja s prijavljenimi in s posredovanimi sporo~ili.
Narejene so bile tri liste:
zts
coollist.com
zts@coollist.com
Glavna lista, na kateri bo prijavljenih najve~ tabornikov.
Namenjena bo splo{nem obve{~anju ~lanov, preko nje bomo
seznanjeni s PoRODom (po{to rodovom), Taborni{kim vestnikom in drugimi informacijami (o akcijah, sre~anjih, problemih,…).
vodniki
coollist.com
vodniki@coollist.com
Na tej listi naj bi bili prijavljeni vsi vodniki. Namenjena bi
bila razpravi o vodni{kih temah, tu bi si vodniki lahko izmenjevali najrazli~nej{e nasvete, ki se ti~ejo dela z vodom, organizacije sestankov, oblikovanja programa za svoje ~lane, ipd.
instruktorji
coollist.com
instruktorji@coollist.com
Ta lista pa je namenjena in{truktorjem ter na~elnikom.

Na njej bi se ukvarjali z in{truktorskimi problemi, razpravljali o in{truktorskih temah, itd.
Na mailing listo lahko pi{ete tako, da po{ljete ~isto navaden e-mail na enega od zgornjih naslovov. ^e se `elite na listo
prijaviti, lahko to storite na tejle strani: http://www2.arnes.si/
gngjvege5/raj/?liste.html
nes.si/~gngjvege5/raj/?liste.html
gngjvege5/raj/?liste.html, seveda pa lahko zmeraj
guest.arnes.si in sku{al
po{ljete e-mail na klemen.kenda
klemen.kenda@guest.arnes.si
vam bom pomagati. Sploh pa boste v naslednjih dnevih (~e {e
niste) vsi taborniki, ki ste v SkavtImeniku
SkavtImeniku, prejeli vabilo, da
se prijavite na liste, lepo vas napro{am, da se mu odzovete.
Na Internetu smo torej z USENETom, obve{~evalnimi listami in delno tudi IRC kanalom ustvarili u~inkovit in hkrati
enostaven pripomo~ek pri delu v Zvezi tabornikov Slovenije.
Nudi nam hiter sistem obve{~anja, u~inkovito mo`nost izmenjave idej,… @al pa teh mo`nosti {e nismo izkoristili. In{truktorji, kje ste!? Doslej se nam je oglasil samo en in{truktor (Gu{ter, RKV), nobenega sledu ni bilo o na~elnikih in ~lanih komisij (z izjemo podkomisije za Internet), da ne govorim o na~elnikih rodov ali nemara celo ~et, dru`in ali klubov.
Prosim, pridite vsaj pogledat!

PRIPORO^AMO:
http://come.to/techuana
Slovenska doma~a stran o akciji Techuana 2001,
mednarodnem taboru, ki ga organizira 5 v WOSMu priznanih skavtskih organizacij iz 4 de`el
(Nem~ije, Avstrije, Italije in Slovenije). Ve~ informacij dobite na omenjeni doma~i strani (splo{ni
podatki, tehni~ni napotki, kontaktne informacije,
podatki o skavtskem centru Techuana, zadnja
obvestila) ter pri na{em “zunanjem ministru”
Andreju Tav~arju (andrej.tavcar@guest.arnes.si).
http://www2.arnes.si/~gngjvege5/raj/?dopisovanje.html
Doma~a stran, ki je namenjena dopisovanju med
slovenskimi taborniki (in katoli{kimi skavti),
predvsem pa naj bi slu`ila kot “zbirno” mesto za
vode, ki bi `eleli sodelovati v akciji VOD-VOD-u. V
prihodnji {tevilki bomo v tej rubriki objavili enaslove vodnikov, ki so svoje vode na strani
prijavili v zadnjem ~asu.

Na travniku

zraven
osnovne {ole so prav ponosno stali {otori in
~akali, da se vanje zapodijo vsi tisti, ki do
zdaj {e niso imeli prilo`nosti, da bi spoznali
taborni{tvo.
Skupaj z Dnevom tabornikov so na
Ptuju v Kvedrovem rodu praznovali tudi
30-letnico obstoja. Program je bil obletnici primeren. Ljudje, ki so se zbrali na
cesti pod travnikom, so na za~etku {e z
zanimanjem, potem pa `e skoraj nestrpno poslu{ali vse, ki so zbranim imeli
kaj povedati. Najkraj{i govor je prav gotovo imel na~elnik Zveze tabornikov,
Milko Okorn, ki je v dveh stavkih povedal, kar je hotel, potem pa izro~il plaketo Kvedrovemu rodu.

dan tabornikov

Dvojni
rojstni
dan
O tem, kaj je Milko govoril zbrani mno`ici

Trideset let se lepo sveti!

Marija [umandl, ustanoviteljica Kvedrovega rodu

Pri{li so tudi katoli{ki skavti – lepo

Pripravili so tudi kratek umetni{ki program. Trije M^-ji,
ki so sedeli na klopi na travniku in ~akali, kdaj bodo na vrsti,
so na vse skupaj gledali malo druga~e. Vpra{al sem jih, ~e
vedo, kaj se je zgodilo 22. aprila, da ga praznujemo kot Dan
tabornikov. Ko sem jim povedal, da je ta dan dan Zemlje in
rojstni dan na{e Zveze, so zaskrbljeno vpra{ali: "Potem bomo v
~etrtek spet morali priti?"
Te`ko pri~akovani lov na lisico se je za M^-je za~el prav
kmalu po vseh uradnih obveznostih, ostale pa je v {otoru ~akala prava pojedina. Sadje, pecivo, klobase, ... Prav prijetno je
bilo na tridesetletnici Kvedrovega rodu!

Matija

Na stotine jih je pri{lo praznovat ...

2929

Glasbena pope

stritev programa

Skavtski pozdrav

^as za posvet SzDzD
Leto

30

se je `e globoko razvilo v pozno jesen, ko smo sredi
taborni{ke sezone, v Skupini za delo z druga~nimi (v nadaljevanju
SzDzD) pregledali dogajanje v leto{njem letu in ugotovili, da se nam
pravzaprav ne dogaja dosti. ^as je bil za posvet.
Zaspano ob~estvo smo zbobnali na Mariborsko ko~o na
Pohorju, zavihali rokave sivih celic in poklicali na pomo~ ustvarjalnost. Zbrana dru`ba je {tela pribli`no polovico druga~nih v SzDzD, od bojevnikov in vra~a do poglavarke. Vlo`ili
smo trud dveh dni, v prvem vikendu su{ca. Za lep{i jutri!
Po slovenski navadi smo za~eli z delom po obilni ve~erji, v
pozni ve~erni uri in za delavnico razmi{ljanja vzeli kar jedilnico Mariborske ko~e. Najprej smo vzeli list papirja, ki je bil
dele`en na{ih pri~akovanj in `elja od dela na posvetu. Pri~akovanja in `elje so bile velike. Ugotovili smo, da vsi pri~akujemo razjasnitev delovanja na propagandnem podro~ju, oblikovati jasne programe in smernice, ponovno pregledati namene skupine, zvedeti kako se re~e bobu bob, oz. da bi si razdelili zadol`itve in {e kaj. Potem smo pri{li {e do `elja, kot so:
veliko sonca, slediti potrebam rodov in jim pomagati pri delu
z druga~nimi, prilagoditi osnovni program za posebne potrebe, ve~ sodelavcev v SzDzD, in postaviti strategijo, kako to dose~i.
Konkretno delo je `e stalo pred vrati in ko smo jih odprli,
nam je v naro~je padlo dolo~anje namena SzDzD. Tako smo
najprej pri{li do filozofske ugotovitve, da moramo povedati,
da smo, da obstajamo, vendar, da `elimo delovati kot koordinatorji dela z druga~nimi in da je na{a baza rod in vod in ne
mi sami. Torej je na{ namen osve{~anje, koordinacija, slu`ba
vratarjev, ki `elijo odpirati vrata vsem druga~nostim v ZTS, vir
strokovne podpore in zeli{~arjev-zdravilcev, ki pospremijo bojevnike na boj z njihovo medicino. @elimo si torej veliko sodelovanja s strani rodov, ki so edini vir, ki omogo~a prakti~no
delo z druga~nimi, saj je SzDzD organizacijska in ne akcijska
enota.
In ker za delo v SzDzD potrebujemo ~as in energijo, smo
pred spanjem razmislili tudi o tem, koliko je kdo pripravljen
sodelovati v skupini. Ugotovili smo, da nam manjka nekaj
ljudi, ker bo dela preve~.

V no~ni po~itek nas je pospremilo Jasnino {tajersko {epetanje zgodbe o
medvedku Puju. Spanje pravi~nih
smo zaslu`eno odmi`ali do jutranjih
ur, ko smo po na~elu "rana ura slovenskih tabornikov grob" pogledali v
novo obdobje v na{ih `ivljenjih. Preprosto re~eno, pred nami je bil nov
dan, ki nas je v zasedi pri~akal z
ovrednotenjem SzDzD.
Swot analiza nam je tako
pokazala lep zalogaj mo`nosti, ki so nas kljub nekaj {ibkim stranem, ki jih vidimo v delovanju na tem podro~ju prepri~ale, da je na{e delo vredno truda,
saj je plemenito in dobro. Odgovorno smo zamahnili z
roko zavedajo~ se, da
lahko sr~no zagrabimo za delo in oprezno pazimo na tiste
manj prijetne stvari ter
jih dobrovoljno re{ujemo
sproti in pametno. In ko
smo se takole prepri~ali, kje stojimo, smo si
zastavili tudi, kam
gremo.

iz prve
Po slovenski navadi smo za~eli z
delom po obilni ve~erji, v pozni
ve~erni uri in za delavnico razmi{ljanja vzeli kar jedilnico Mariborske
ko~e.

iz prve roke
Ustvarjalno viharjenje mo`ganov smo orientirali na kratkoro~ne cilje. Eden teh se ravnokar ustvarja pod mojimi prsti.
Medijska aktivnost je pomembna, da nas ljudje spoznajo in
zato smo si zadali redno pisanje v reviji Tabor. Izdelali bomo
letake, na katerih bodo osnovne informacije o delu SzDzD
in celostno podobo skupine. Seveda moramo z na{im
delom seznaniti tudi ostali del taborni{kega plemena in zato si `elimo obiskati rodove, kjer bi poklepetali s funkcionarji in vodniki o pri~akovanjih, `eljah in izku{njah na podro~ju dela z
invalidi in ostalimi druga~nimi. Ker imamo dovolj teoreti~nega znanja in zelo
malo izku{enj na podro~ju avanture, za
katero ne priznavamo ovir, se `elimo
izobraziti pri bratih v tujini in tako raz{iriti na{e znanje in obzorja. Vse to
znanje pa bomo delili z vami na vodni{kih in in{tuktorskih te~ajih. @elimo si
tudi konkret-

Da bi na{e delo lahko postavili v trden vigvam, moramo
imeti priro~nik, ki bo govoril o
napotkih za delo in samem
delu.

e roke

ne akcije, zato bomo obdr`ali stik z zavodom Mali dom, v katerem se dela s tistimi otroci, ki so prikraj{ani za misli in `al
tudi ~ustva. Vse to pa si `elimo dose~i `e do septembra 1999,
zato smo si zastavili tudi pove~anje aktivnega ~lanstva v SzDzD.
In ker vidimo za jutrom tudi dan, smo si postavili tudi
dolgoro~ne cilje, ki pa so bolj ali manj idealisti~ni (pa saj
smo idealisti). Da bi na{e delo lahko postavili v trden vigvam,
moramo imeti priro~nik, ki bo govoril o napotkih za delo in
samem delu. Ker pa ti marsikatera knjiga ne koristi, ~e je ne
zna{ brati, `elimo imeti tudi lastno izobra`evanje za tiste, ki
se bodo tovrstnega dela resneje lotili. Za delovanje ideje seveda potrebujemo ~lanstvo. Do leta 2003 naj bi bilo v ZTS 10%
"druga~nega" ~lanstva in naj bi imeli omenjenega leta tudi
slovenski "druga~ni" zlet. Za tovrstno delo naj bi se odlo~ilo
50% rodov. Lepo bi bilo, ~e bi prilagodili tudi propozicije rednih tekmovanj, kot so [TPM, ROT in ostala. Vse to pa bomo
porinili v tek in porabo `e do leta 2003, ob ~emer se nam je
porajala misel, da z optimizmom ne smemo var~evati.
Za konec smo si razdelili {e vloge in podro~ja, ki jih pokrivamo in poudarili, da moramo delovati avtonomno in z
institucijami (torej zavodi in dru{tvi) sodelovati toliko, kot
nam narekujejo sama zahtevnost dela in organizacijske posebnosti. Ideja delovanja je vklju~evanje novih ~lanov v redno
populacijo. Tako bomo lahko resno razvili celotne preostale
mo`nosti in sposobnosti teh mladeni~ev in mladenk.
Pred kosilom smo {e premleli ob~utke in vtise s posveta.
Dobili smo vse, kar potrebuje dober indijanski bojevnik; svojo
medicino, nekaj du{ne hrane in ~isti pogled na prihodnost,
mo~. Dobili smo seveda tudi zadol`itve. Torej to, kar potrebujemo kot zagnani skavti.
Dan je padel v pozno zimsko popoldne in nam pomahal z
de`nim robcem. Zahvalili smo se za gostoljubje in si tudi mi
pomahali v "na snidenje". Ceste so nas odpeljale vsakega v
svojo smer. Eni so od{li {torkljam pod riti kurit, drugi med
brajde okopavat vino, tretji med `abe na TVIL.
Ponovno z zavestjo v glavah in srcih:
Ni ovir za avanturo!

Habo

31

^rni mrav

32

to smo mi iz betonskega
Si `e

kdaj pomislil, da bi po~itnice pre`ivel malo druga~e kot ponavadi?
Ali pa, da bi soboto pre`ivel na izletu v dru`bi vrstnikov? Da bi se nau~il kaj
novega, kot na primer postaviti {otor ali zakuriti ogenj ali streljati z lokom?
Morda si `eli{ spoznati naravo od blizu ali pa samo i{~e{ nove prijatelje?

Tako so taborniki Rodu ^rnega
mrava ob Dnevu tabornikov na predstavitev svoje dejavnosti povabili otroke
v [tepanjskem naselju v Ljubljani. Seveda pa to ni bil edini razlog za organizacijo propagandnega tabora, ki `e petnajsto leto vabi otroke in mladino, da iz
betonskega naselja skupaj z Mravi pobegnejo v naravo in se tam nau~ijo, kot
sami pravijo, "tehnike `ivljenja". Rod
in ~lani 6. aprila praznujejo tudi rojstni
dan in teh se je v njihovi zgodovini nabralo `e kar nekaj. Delujejo namre~ `e
od leta 1952 in so nad to ~astitljivo starostjo {e posebej ponosni.
In kaj so pripravili za nadobudne
novince? Na majhen taborni prostor so
postavili {otore in pravi vhod, krstno pokazali doma se{it indijanski {otor Tipi,
organizirali ustvarjalne delavnice,
predstavili taborni{ke igrice lov na lisico in premagovanje ovir. Starej{i Mravi
(pri{lo je tudi 10 nekdanjih ~lanov) so
ob diapozitivih obujali spomine, mlaj{i
pa so se zabavali na rock koncertu, ki ga
je pripravil njihov na~elnik Berci s svojo
skupino.
Tradicionalni zaklju~ek s tabornim
ognjem zaradi de`ja ni za`ivel, vendar
pa bo plamen ognja ob zvoku kitare in
pesmi `e ~ez nekaj mesecev na taborjenju o~aral novope~ene ~lane.
In kaj jih je pritegnilo, da so sobot-

S to prireditvijo poizku{amo
navdu{iti otroke in mlade za
zdrav na~in `ivljenja in
tvoren odnos do dru`be, kar
je po na{em mnenju velika
vrednota.

naselja v naravo

Utrinek iz rubrike "V mravlji{~u se dogaja", zadnje
{tevilke Mravljin~ka: Mito in
terminator sta dobila
prekrasni darili od Zveze
tabornikov Slovenije – Mito
je prejel bronasti znak ZTS,
Terminator pa pohvalo ZTS.
Obema ~estitamo.
(drobne geste zahvale nas
bogatijo in nam dajejo
vedno novo energijo)
no dopoldne pre`iveli v dru`bi tabornikov? Prvi magnet so bili {otori, in delavnice, so menili mlaj{i, starej{i pa so bili
najbolj navdu{eni, ker so lahko pomagali pri postavitvi vhoda in indijanskega {otora. "Vsi so bili hvale`ni, ker sem
pomagal dr`ati pre~ke. Po~util sem se
koristnega". Na koncu so na propagandnem letaku s seboj odnesli del~ek
tistega, kar v sebi skriva taborni{tvo. In
verjamem, da bo kdo izmed njih v pisani dru`bi sredi poletja do`ivel ~ar "ve~nega ognja".

Pugy

33

Ni ga ~ez dan tabornikov!
To je tisti dan

, ko ne
sme po~ivati noben pravi tabornik. Lahko je
povod za vodov izlet, rodovo zabavo ali slovesno
zaprisego. Ob 22. aprilu je bila glavna "fe{ta" v
ljubljanskem Mostecu. Ljubljanski taborniki smo
po ve~letni tradiciji zdru`ili svoje mo~i in 15
rodov je pripravilo praznovanje v Ljubljani - akcija
se imenuje Taborni{ki fe{tival.
"A tako je to, ~e ni~ ne vidi{?"

gal," so se
da bomo cel Ro`nik za`
omobilov. "A misl’jo,
avt
ih
ja med
ilsk
van
elo
gas
6
i
sod
k
tud
ete
jalo
za~
V Mostec se je pripel
ije, povedal: "Gre za
akc
ja
vod
o jih
,
sm
nik
o
Su{
zat
,
k
jim je Ro
imala na{a dejavnost
spra{evali nekateri, ki
i{kih
orniki. Gasilce je zan
orn
tab
tab
in
aj
ilci
nek
li
gas
i
aza
jnim
pok
gasilcev, ki smo jim
ljubljanskimi prostovol
dih
mla
no
sto
ni~
teh
kot
ve~
ovo
Pripeljali so
ilci so nam pokazali njih
povabili na Fe{tival.
bi pri{lo
s koristnim in tudi gas
ne
no
jev
jet
pri
ogn
li
ju
u`i
jen
zdr
kur
o
da pri
spretnosti. Hkrati sm
li, kako morajo paziti,
ikom pa so tudi poveda
opremljenost. Taborn
do po`ara."

Nikjer drugje v Ljubljani ne
more{ dobiti zastonj
pala~ink. Poraba pala~ink
je potekala po sistemu
"just-in-time", takoj ko so
bile pala~inke spe~ene, so
kon~ale v ustih la~nih
tabornikov.

34

Kljub temu, da je Moste
c skoraj v sredi{~u Ljublja
ne, ima{ ob~utek,
da si pobegnil pred vsa
kdanjim mestnim vrve`e
m. Mimo tebe ne
{vigajo avtomobili, ne hup
a ti mestni avtobus in ljud
je ne dvigujejo
denarja na bankomatu.
Tukaj ti zapojejo pti~i in
vsaj za trenutek se
lahko skrije{ med ohranj
enimi smrekami. Pravi kra
j za na{o
dejavnost.

dan tabo
Ni de`ja, ni sonca - je to ~as za sladoled?

Vremenska napoved je bila precej
neugodna: "Spremenljivo, z ob~asnimi
padavinami," so rekli po radiu. In to pol
ure za tem, ko so povedali, da Mestna
zveza tabornikov vabi na Taborni{ki fe{tival vse otroke, ki jim je v soboto dolg~as.
[tiristo tistih, ki se ne bojijo slabega
vremena, se je zbralo v Mostecu. [e najve~ je bilo medvedkov in ~ebelic, veliko
murnov in tudi ostalih tabornikov.
Najmlaj{i se znajo najbolj neposredno
zabavati ob zanimivih dejavnostih, zato
jih je bilo tudi najve~. Za vse je bilo pripravljenih kar 20 razli~nih delavnic, v
katerih smo se nekaj nau~ili, predvsem
pa dobro zabavali.
Verjetno {e nikdar niste prehodili,
ups, prevozili, minskega polja v samokolnici. U~ili smo se tudi prve pomo~i,
postavljanja {otora iz {otork, izdelovali
smo nenavadne obro~ke za rutko in naredili nekaj vozlov, streljali z lokom,
splaziti smo se morali skozi pajkovo
mre`o, s prijateljem smo prena{ali balone, mi`e hodili skozi labirint, `vi`gali
lisici, A-jali smo, peli pesmi, igrali nogomet, se plazili pod {otorkami, prena{ali ranjenca in igrali Indijance ...
Na na{e povabilo so se odzvali tudi
ljubljanski prostovoljni gasilci, pri{le so
nekatere skupine, ki se ukvarjajo z druga~nimi, 15 udele`encev iz Varstveno
delavnega centra, udele`bo na{ih katoli{kih bratov in sester pa je re{il en predstavnik. Jasno, da je bilo tudi veliko mimoido~ih, ki so pri{li na sprehod in
"pokukat", kaj po~nemo, da o upokojencih, ki vsakodnevno igrajo {ah v Mostecu, sploh ne govorimo. Bilo je zabavno in pika.

bornikov
Tine

35

moti

Kako do motiviranih
~lanov
(nadaljevanje iz prej{nje {tevilke)
V prej{nji {tevilki

36

Tabora smo raziskali,
zakaj ljudje delajo in kak{ne so motivacijske potrebe, ki izhajajo iz najbolj
raz{irjene teorije potreb po Maslow-u. V drugem delu pa boste na{li nekaj
dejavnikov, s katerimi lahko motivirate, in opozoril, na katere te`ave morate
biti kot vodje (motivatorji) {e posebej pozorni.
jalca, itd. Sposobnost motiviranja torej
ni ~arobni napoj, ki ga vodja dobi v ~aMotivacija in zadovoljstvo
su izobra`evanja, ampak je sestavni del
Raziskovalci motivacije pogosto osebnosti, ki ga mora vodja vedno nositi
poudarjajo, da je rezultat motivacije s seboj, ne pa ga vzeti v roke, ko obstaja
pri~akovanje. Zato smo zadovoljni, ~e potreba po motiviranju.
se pri~akovanja uresni~ijo. Zadovoljstvo
naj bi bilo praviloma ve~je, ~im po- KAJ POMENI KOGA MOTIVIRATI?
membnej{i je izpolnjen motiv za tiste- Predstave o tem , kaj pomeni motivirati
ga, ki ga do`ivlja. Zadovoljstvo in neza- ~lane, so dokaj razli~ne. Nekateri bi radi
dovoljstvo sta dve skrajnosti ene lestvice. storili nekaj, da bi bili ~lani zadovoljni,
V praksi pa sre~ujemo tudi druga vme- drugi, da bi jih ubogali, tretji bi si radi
sna stanja. Te`nja nas sili, da se po zagotovili avtoriteto, ~etrti bi radi od
mo`nosti pribli`amo zadovoljstvu in ~lanov dobili kaj, kar potrebujejo, itd.
izognemo nezadovoljstvu. Velika pri~a- Situacij, ki bi jih radi z motiviranjem
kovanja so po tej logiki posledica velike dosegli, je torej veliko, zelo so razli~ne in
motivacije, velika razo~aranja pa posle- se razlikujejo od motivatorja do
dica premajhnih pridobitev. Zato bi motivatorja. Ne glede na to pa imajo vse
prakti~no nikoli ne smeli dovoliti, te namere navadno nekaj skupnega:
da bi v ljudeh gojili napa~na pri~a- pripraviti jih do tega, da bodo storili tisto,
kovanja ali obljubljali stvari, ki jih kar si je motivator zamislil. Pravo
ne moremo izpolniti.
motiviranje se skriva v umetnosti, da
naredimo nekaj tak{nega, da ~lani
KDO NAJ KOGA MOTIVIRA?
ho~ejo in ne morajo narediti tisto, kar
Za realizacijo tega na~ela seveda ni `elijo.
treba drugega kot motivatorja (to naj bi
bil vodja), sredstvo za motiviranje in Dejavniki, s katerimi lahko motiviramo
motiviranca. V praksi je tak{no prepri^e bi posku{ali spra{evati, kako
~anje precej naivno. Manj naivna so lahko dose`emo razli~ne motivacijske
prepri~anja, da je treba zgraditi cel si- u~inke, bi se najprej morali vpra{ati po
stem motivacije in motiviranja, ki bi te- svoji motivaciji oziroma kaj res `elimeljil na domnevi, da motivacijska mo.Poznano je dejstvo, da so nemotivimo~ vodje ni v poznavanju motivacij- rani ~lani zaman posku{ali motivirati
skih mehanizmov, ampak v ravnanju s druge. Zelo obi~ajni poskusi motivira~lani, v na~inu dela, v dose`kih, ki jih nja na naslednji to~kah pa so:
obsega posameznik in organizacija kot • koristnost dela
celota, v samostojnosti slehernega izva- • poznavanje cilja

•
•
•
•
•
•
•
•

poznavanje rezultatov svojega dela
delovne razmere
pohvala in graja
navodila za delo
tekmovanje
sodelovanje
ustvarjanje problemov
nagrada po ~asu in u~inku.

KAJ PRIDOBIMO Z MOTIVIRANJEM?
Motivirati ~lane pomeni razumeti,
kaj jih `ene in spodbuja k dobremu
delu. To nam uspe tako, da razumemo
potrebe posameznikov in obenem ustvarjamo prilo`nosti, ko si sami `elijo
dobro delati. S tem pridobimo naslednje:
• delo bo opravljeno dovolj
kakovostno in v na~rtovanih
~asovnih okvirih
• ~lani bodo radi opravljali svoje
delo in po~utili se bodo koristne
• ~lani bodo trdo delali, ker bodo
sami hoteli opraviti svoje delo
• izvedbo bodo spremljali za to
zadol`eni posamezniki in ne bo je
treba toliko nadzorovati
• zavest bo visoka, kar bo v okolici
ustvarilo odli~no delovno ozra~je
Takoj ko postanejo ~lani motivirani, moramo stalno budno skrbeti za
ohranjanje njihove vneme, kar pa je
vredno truda. Preprosta in neomajna
resnica pravi, da so ravno visoko
motivirani ~lani tisti, ki dobro delajo in dosegajo zavidljive rezultate.
Te`ave pri motiviranju
S te`avami pri motiviranju se vodje
nenehno sre~ujejo. Na{tevali bi lahko

vacija
{tevilne nerodnosti, do katerih pride v
organizacijah, ko vodje posku{ajo motivirati ~lane, vendar nikoli ne bi mogli
na{tetih vseh. Iz posledic bi lahko sklepali, da so nerodnosti vedno posledica
ravnanja vodje. Zato mora ravnati karseda domiselno in previdno uporabljati
motivacijska orodja. Zlasti bi moral
upo{tevati:
• da je motivacija zelo nestabilno
stanje, ki se hitro spreminja in da
je po kon~anem delu prepozno
misliti na to, kako bomo motivirali
~lane. Zato motiviranje ne more
biti slu~ajna igra, ampak na~rtno
in stalno vzdr`evanje ~lovekove
zavzetosti za delo. Vodja bi se
moral vsak dan vpra{ati: “Kaj
naj storim, da bodo ~lani danes
z veseljem naredili tisto, kar
bom od njih terjal?”

• Do motivacijskih problemov

•

pogosto rado prihaja tam, kjer se
~lani ne marajo preve~, kjer se
predvsem prepirajo, v organizaciji,
kjer razen kritike ni drugega. V
tak{nih okoli{~inah, kjer se ne
moremo spro{~eno pogovarjati o
svojih pogledih in o svojih ~ustvih,
ne moremo re{iti raznih nasprotij,
ki pri motiviranju rada nastanejo.
Pri prena{anju svoje motivacije na
druge se vodje pogosto ravnajo tudi
po nenapisanih pravilih, ki pa so v
razli~nih organizacijah razli~na.
Ta nenapisana pravila obna{anja
spadajo v organizacijsko kulturo,
ki vodjem prepovedujejo uporabo
dolo~enih motivacijskih orodij
(zamislite si, kako bi izpadel vodja,
~e bi v okviru organizacijske
kulture, ki nenapisano prepoveduje

pretepanje ~lanov, le-te za~el
pretepati, ~e ga ne bi poslu{ali).
• Zaradi posebne vloge pri motiviranju, morajo vodje obvladati svoje
vedenje.
Zavedati bi se morali:
• da s prenagljenimi in
agresivnimi reakcijami lahko
izzovejo samo agresijo,
• da jih bodo ~lani prezirali, ~e
jih ti ne bodo spo{tovali,
• da jih bodo ~lani kaznovali in
osamili, ~e bodo kr{ili
dru`bene norme,
• da jih ~lani, ki jim ne zaupajo,
ne bodo cenili,
• da bodo pri ~lanih le s te`avo
dosegli za`eleno reakcijo, ~e si
sami tega ne bodo resni~no
`eleli. Pravimo, da nemotivirani vodja ne more motivirati
drugih.
Zato bi se vodje morali vsega
tega nau~iti. Poleg tega pa bi se morali zavedati, da je motivacijo la`je
uni~iti kot vzpostaviti.

Pugy

3737

38 dosjeji RD: KAR JE PREVE^, JE PREVE^ (2)
PROSTORI SSZ, 18.12.2014, 10:32.

TEH ZOPRNE@EV IMAM
PA ZDAJ DOVOLJ! S
SVOJO SABOTA@O SO
PRESTOPILI VSAKO
MERO!

PI[E: MALUS RI[E: [EKI
ZAKAJ PA PA SO SE
SPRAVILI NA VAS?
AH ... DOLGA
ZGODBA ...

NO NO, KAR POVEJTE
JO!

LETA 2004 SO SE ZA^ELA POGAJANJA O
ZDRU@ITVI TABORNIKOV TER [ALE[KIH IN
KATOLI[KIH SKAVTOV.

RES SMO SE TRUDILI UGODITI
VSEM. UNIFORMA JE LEP
PRIMER: POL SRAJCE V BARVI
ZTS, POL V BARVI ZSKSS,
[ALE[KA RUTKA.

POGOVORI SO BILI IZREDNO NAPORNI,
VSAK DOGOVOR PA JE ZMINIRALA
KATERA IZMED SKUP[^IN ...

KO JE PO PETIH LETIH
TRUDA VENDARLE NASTALA SKUPNA SLOVENSKA
SKAVTSKA ZVEZA ...

STA SE OD NJE ODCEPILI
DVE RADIKALNI SKUPINI "FEMISKAVTINJE" IN
"ANARHOGOZDOVNIKI".

39
S PRVIMI NI TE@AV, LE SEM PA TJA
PRIPRAVIJO KAKE OBROBNE DEMONSTRACIJE Z MINIMALNO UDELE@BO ...

AMPAK ZAKAJ STA TI DVE SKUPINI
SPLOH OD[LI IZ SSZ?

ANARHOGOZDOVNIKI PA IZKORISTIJO VSAKO
PRILO@NOST, DA NAM GRENIJO SKAVTSKO
@IVLJENJE!

AH, FEMISKAVTINJE SO NEUSPE[NO ZAHTEVALE, DA BI
ODSTOTNO DOLO^ILI, KOLIKO JE LAHKO V ZVEZI MO[KIH ...
ANARHOGOZDOVNIKI PA NISO MOGLI
SPREJETI ....

NA[EGA REDA, PROFESIONALNIH VODIJ,
PREPOVEDI PRESE@ENIH
TRADICIJ ...

STRELJATI PA
ZNAJO!
SE NADALJUJE

Minutnik
Pugy

Izvir, ki je in ga ni

Pod Gorjanci

so kraji, o katerih kro`ijo razli~ne bajke in
povesti. V njih po pisanju Janeza Trdine rajske ptice uspavajo grofe, gospe se
pomladijo in postanejo gospodi~ne, velikani se kamen~kajo z mlinskimi kamni...
Nih~e z zagotovostjo ne more trditi, da se to ni zgodilo. Bajke in povesti pa~. Se pa
{e dan danes tam okoli dogajajo ~udne re~i. In ena izmed njih je tudi Minutnik,
presihajo~i izvir.

narava

Mnogo je teorij o naravnem pojavu presihanja izvira Minutnik,
vendar je danes jasno samo to, da
gre verjetno za sistem podzemnih
povezav, ki s pomo~jo fizikalnih pojavov "uravnavajo" koli~ino vode,
ki pride na dan kot izvir, se kot poto~ek po 10-ih metrih izlije v potok
Pendirjevka. Ciklus presihanja naj
bi bil na 8 minut, vendar je le-ta odvisen predvsem od koli~ine vode
(padavin) in letnega ~asa.

40

Presihajo~i izvir Minutnik se nahaja na Dolenjskem, najbli`ja vas pa je [entjernej (do tu vozi tudi redni avtobus). Od tu se
lahko pe{ podamo mimo [marja, Vrhpolja in Cerovega loga proti vzno`ju Trdinovega vrha. Po dobrem kilometru
pridemo do kamnoloma, ga zaobidemo po desni in nadaljujemo po gozdni cesti mimo jase in preko kamnitega mostu.
Po kak{nih 200 metrih zagledamo na desni strani ka`ipot z napisom Minutnik. Po ogledu naravnega pojava lahko
nadaljujemo pot in po obilnem vzponu (cca 400 metrov) pridemo do planinskega doma pri Svetem Miklav`u (ni v
seznamu planinskih postojank). Od tu se lahko podamo na Trdinov vrh (pozor dr`avna meja – oddajni stolp je na
slovenski strani), ali pa nadaljujemo po cesti do oskrbovanega planinskega doma Vinka Pader{i~a na Gorjancih –
doma~e ime je tudi Gospodi~na, zaradi studen~ka, ki izvira pod domom. Trdinova bajka pripoveduje o grajski gospe, ki
se je pomladila, ko se je v njem umila. Dom je odprt do konca oktobra vsak dan razen ponedeljka. Na tej poti je na
prvem kri`i{~u cest Krvavi kamen, kjer je pri{lo do prelivanja bratovske krvi (spet je bil na delu Trdina).

40

stare,
lepe,
taborni{ke...
De`evni dnevi
napravijo ~loveka `alostnega. In ~e je `e
vreme prikladno, zakaj ne bi porajajo~e
melanholije pospremil {e s primerno
glasbeno spremljavo? Tako sem oni dan
pobrskal po zapra{enih vinilkah in odkril
plo{~o francoskih {ansonjerk. Kar primerna
glasba, sploh, ~e ti po strehi {krebljajo
de`ne kaplje, ki se tako lepo ujamejo s
pokanjem stare, vsega hudega vajene
plo{~e.
Kar primerno sem bil `e oto`en,
ko me je iz zamaknjenosti zbudila
znana melodija. Hm, le kje sem to `e
sli{al? Kar nekaj ~asa sem si po`vi`gaval melodijo, ko se mi je le posvetilo:
Seveda! to je pesmica, ki se je, prepesnjena v sloven{~ino, pela tudi v na{em
rodu. Ne sicer ob tabornem ognju,
tam so kraljevale povsem izpete "Tam
ob ognju na{em" in "Smoki", pa zadnja uspe{nica ^ukov, recimo. Tale pesmica je pri{la na vrsto kasneje, obi~ajno, ko smo se tisti s plavimi rutkami zavlekli na kak{no jaso, nekoliko
stran od tabora. Ve~er se je po~asi `e
preve{al v jutro in utrinki iz roja Leonidov (kot naro~eno pridejo vedno v
za~etku avgusta) so parali nebo,
manjkal je samo {e Fenderjev Stratocasster in Mark Knopfler. Pa je ne`na
roka segla po kitari in… Tudi to je
bilo povsem OK.
Ponavadi je pesmica izzvenela v
solo izvedbi, le v~asih se je deklici pridru`il {e kak{en ne`en glas. Ostali
smo samo poslu{ali.
Vse zgoraj na{tete okoli{~ine so seveda krasna prilo`nost za romantiko.
Lepo vas prosim, kdo bi pa ostal hladen, ~e nekaj prikupnih deklet to`i,
kako same da so, da jih nih~e ne
mara, ~e pa `e, pa samo za nekaj minut…

Primo`

D

DEKLICE KOT JAZ

Dan za dnevom vrsGti se,
dCan je dnevu enak,D7
puCst in hladen kot veGter
ali Cjaz si po svoje igrD7am.

G

Deklice, ki so prav taeke kot jaz,
skupaj s fCanti sre~ujejo Dse.
G
Deklice, ki so prav taeke kot jaz,
skupaj s fCanti sprehajajo se.D7

In kakor vsako dekle mojih let
si ljubezni `elim tudi jaz.
In kakor vsako dekle mojih let
~akam nanj, ki imel me bo rad

In gresta z roko v roki,
hodita kakor v kinu,
stopata med drevesi,
sanjata o ljubezni.

Ali ne le za hip,
ne samo kot v kinu,
ne samo ura kratka,
ne samo lepa nada.

Jaz pa zmeGraj sama gerem,
sama hCodim dan za dDnem,
ni ga Gki dal bi emi
vsaj en hiCp radoDstGi

Jaz pa zmeraj…

41
41

izlet

izlet

Suho ru{evje, Palec in Zelenjak
Albatros

samo streljaj oddaljena divjina

Gore

niso vedno celodnevna,
mu~na in naporna hoja. V~asih zado{~a za
bogato nagrado `e malo truda. In tod boste
do`iveli ravno to.
Od Ljubelja (mejni prehod 1058 m,
sedlo 1369 m) levo, v smeri proti son~nemu zatonu, se razteza zahodni del
Karavank. Verige v za~etku ne predstavlja enotna linija vrhov, kot je to zna~ilno za ve~ji del tega gorovja (Tabor 12 /
98). Tu sre~amo majhno gru~ico vrhov
zbranih okoli visokogorske dolinice Zelenica (hrbet Begunj{~ice z V. vrhom
2060 m, Sr. vrh 1796 m, Stol 2236 m,
Vrta~a 2181 m, Zelenjak 2023 m in Palec 2027 m). Podro~je je prav o~arljiva
miniatura divjega visokogorskega sveta.
Skoncentriranost raznolikih vrhov
na majhni povr{ini omogo~a do`ivljanje visokogorskega sveta brez pretirano
velikih kondicijskih naporov, ~eravno
vzponi v tehni~nem smislu {e zdale~
niso nezahtevni. Dva tak{na vrhova sta
Palec (2027 m) in Zelenjak (2023 m).
Kondicijsko ne (pre)naporna vendar
primerna za izku{enej{e gornike, sladokusce. Seveda imam v rezervi mo`nost
za {tevil~nej{e, a manj izku{ene skupine.
Izhodi{~e za obisk podro~ja je mejni prehod Ljubelj (1058 m). Semkaj
lahko pridemo z avtomobilom, avtobu-

izlet
42

Zelenjak 2023 m in desno {krbina @leb 1986 m

sne povezave so redkej{e. Manj{e skupine lahko uporabijo linijo Ljubljana –
Celovec. Ve~jim skupinam bodo na avtobusni postaji v Tr`i~u, po mojih izku{njah, radi prisko~ili na pomo~. K
rednim linijam bodo dodali avtobus za
razdaljo Tr`i~ – Ljubelj ter seveda nazaj.
Z Ljubelja krenemo proti Zelenici.
Pot se vije v obmo~ju zimskih smu~i{~.
Zaradi neposredne bli`ine sede`nice in
deloma kar strmega vzpona je, resnici
na ljubo, ta del poti nekoliko duhamoren. Neprijeten ob~utek, da hodimo, se
potimo in sopihamo tam, kjer nas v nekoliko druga~nih okoli{~inah popelje
sede`nica, laj{ajo pogledi na veli~astna
ostenja Begunj{~ice z najvi{jima vrhovoma Begunjska Vrta~a (1991 m) ter
Veliki vrh (2060 m).
Vrh smu~i{~ strmina popusti. Pred
nami se odpre pogled na ~udovito
visokogorsko dolinico Zelenica, kjer kar

na pragu stoji Pl. dom na Zelenici
(1536 m, 064 / 56 – 108, 064 / 53 – 262,
65 postelj, odprt stalno). Ve~ino svojega
obiska verjetno do`ivi v zimskem ~asu
(smu~i{~e, primeren je za zimovanja).
Svojega gostoljubja gornikom ne odreka tudi poleti.
V nadaljevanju za domom zavijemo navzgor ob otro{ki vle~nici, pre~kamo naslednjo smu~arsko progo in krenemo proti Stolu po "gornji poti". Ko se
pribli`amo skalnatim obronkom JV grebena Vrta~e (2181 m), se na desni, ob
poti, med drevesi in skalami pojavi pas
gostega ru{evja. Na primernem mestu
krenemo desno, skozi ru{evje. ^e se je
pot `e zarezala v ju`no pobo~je Vrta~e
in je torej desno od nas strmo, skrotasto
pobo~je, potem smo krenili predale~ in
se moramo nekoliko vrniti. S poti se
sprva prebijamo iskaje prehode skozi

neprijetno zelenje, vendar se nam `e
kmalu odpre pogled na prvi, spodnji del
krnice Suho ru{evje. Na desni je meli{~e
z manj{imi stenami nad njim. Prebijamo se s sukanjem med borovi~evjem na
vrh ru{nate glave sredi krnice, s katere
se odpre prelep pogled v gornji del dolinice in na skalnat ~ok Zelenjaka, ki jo
zapira na koncu. Desno (V) od Zelenjakove kopice skal je ostro zasekana {krbina @leb (1986 m). [e bolj desno se svet
dviga proti Palcu, katerega vrh zaznamo na obzorju v ozadju.
Nadaljujemo po meli{~ih na desni
(V) strani proti koncu doline. Malo pred
{krbino @leb, kjer se nahaja obmejna
tabla, se moramo odlo~iti. Bolj znan in
popularen vrh je Palec. Pri tabli zavijemo desno in nadaljujemo pre~no preko
pobo~ja. Vodi nas skromna stezica, ki
pre~ka dve izpostavljeni mesti, kjer se
ozki grapi zajedata v naklonino. V drugi
nas sledovi usmerijo naravnost navzgor
in v lahkem plezanju preko manj{ega
praga dose`emo greben. Smer vzpona
se prekobali preko njega v manj{o grapico za njim, ki nas v nekaj metrih pripelje v vr{ni, polo`ni del. Vrh je tik pred
nami.
^e se odlo~imo za vzpon na Zelenjak (brez pretiranih naporov v enem
dnevu lahko obi{~emo oba),
nadaljujemo iz @leba
levo ob vzno`ju
pe~in do
roba

Zelenjakovega SZ greben~ka. Ko dose`emo to~ko, kjer se lahko okoli roba zazremo proti severu v Avstrijo, se zasukamo v desno in v la`jem poplezavanju
premagamo zadnjih nekaj deset metrov.
Zelenjakov vrh je majhen in ni~ kaj
primeren za pole`avanje, ~eprav je
plo{~nat. Ve~je mo`nosti v smislu posedanja na vrhu ter u`ivanja v razgledu,
delno na Slovenijo, delno na Avstrijo,
nudi Palec.
Kot sem omenil `e uvodoma, vrhova nista primerna za neizku{ene. Letem priporo~am zgolj izlet v Suho ru{evje z obiskom {krbinice @leb. Lepota
tukaj{nje krnice bo navdu{ila vse ljubitelje samotne gorske narave. Suho ru{evje skupaj s Palcem in Zelenjakom
do`ivi precej obiska verjetno {ele v zimskem ~asu, ko postane obisk tega predela na{ih gora zaradi bli`ine obratujo~ega urejenega smu~i{~a idealen kratek
skok v divjo naravo. Hkrati je svet zaradi
snega, ki zasuje borovce in ru{je,
verjetno v zimskem ~asu
celo la`je prehoden kot poleti.

Izhodi{~e: Ljubelj (mejni
prehod, 1058 m), avto, avtobus;
^asovnica: Ljubelj – Zelenica:
1 - 1.30 h, Zelenica – Suho
ru{evje (@leb): 1 h, vzpon na
en ali drug vrh 0,5 h;
Te`avnost: lahka ozna~ena
pot do Zelenice, nato lahka
neozna~ena pot in lahko
brezpotje do @leba ter zahtevno brezpotje s plezanjem I
stopnje za vzpon na vrhova,
nekoliko zahtevnej{i je Zelenjak;
Zaveti{~e: Dom na Zelenici
(1536 m, 064 / 56 – 108, 064 /
53 – 262, 65 postelj, odprt
skorajda stalno);
Primernost: obisk Zelenice z
bli`njo okolico je za vse (M^-ki
in drugi), Suho ru{evje vabi
nekoliko ve~je (GG, PP), vrhova
sta le za dovolj izku{ene;
Vodni{ka literatura: vodnik
Stanka Klinarja – Karavanke in
drugo;

izlet

Poletne radosti na Zelenici

43
43
Zimski sestop z vrha Zelenjaka

MEDNAR
PRIJAVE V
ZADNJEM
TRENUTKU

ZLET NA POLJSKEM
Druga najve~ja skavtska organizacija na Poljskem ZHR (Zwiazek harcerstwa Rzeczypospolitej) ob svoji deseti
obletnici obstoja organizira nacionalni
zlet. To bo pravi tabor v divjem gozdu
ob jezeru "Lednickie" na katerem ne bo
manjkalo dobrega programa, zabave in
dru`enja. Zlet bo potekal od 3. do 15.8.
1999, namenjen pa je M^-jem in GGjem, vodnikom in vodstvu.
Rok prijav do 30.5.99.
TUDI GRKI VABIJO
Od 24. julija do 1, avgusta bo
obrobje gr{kega mesta Solun gostilo
skavte, ki se bodo udele`ili prvega sre~anja popotnikov jugovzhodne Evrope.
Organizatorji bodo poleg {portnih aktivnosti ponudili tudi dvajset delavnic
kulture in tradicionalnih obrti te gr{ke
regije. Cena je 135 USD, prijave pa pri~akujejo ~im prej.

44

ZADNJI POZIV ZA FRANCIJO
Zveza unionisti~nih skavtinj in
skavtov Francije vabi na njihov zlet, ki
ga bodo od 17. do 28. julija organizirali
na jugozahodu Francije v bli`ini mesta
Bordeaux. Zlet bo pod motom "Klju~ za
prihodnost" potekal v obliki {estdnevnega potepa, na katerem bodo udele`enci
poleg spoznavanja de`ele sre~evali tudi
skavte iz drugih dr`av. Zlet je namenjen
gozdovnicam in gozdovnikom razdeljenim v vode po {est udele`encev + vodnik. Sodeluje lahko tudi prostovoljno
osebje. Cena je 1122 FF za udele`enca
in 660 FF za vodnika.
Rok prijav do konca maja 99.

DNE STRANI

Tadej Pugelj

V XXI. STOLETJU
DO MOOT-a v MEKSIKU [E
430 DNI
Priprave so `e v polnem teku. Organizatorji MOOT-a pri~akujejo
od 4 do 5 tiso~ mladih in glede na povpra{evanje verjamemo, da
bo nekaj teh tudi predstavnikov iz Slovenije.

KAJ SPLOH JE MOOT?
Korenine segajo v leta po uspe{no
izvedenem prvem jamboreeju leta 1920
na stadionu Olimpia. Takrat je BadenPowell razmi{ljal o ideji, da bi bilo
dobro tudi za starej{e (roverje) organizirati podobno sre~anje. Prvo sre~anje, na
katerem so se zbrali angle{ki roverji, je
bilo leta 1926 v Londonu. Ustanovitelj
skavtstva je tudi tukaj `elel poiskati
"pravo" ime za sre~anje. Izbral je staro
angle{ko besedo "Moot", ki v prevodu
pomeni "zborovanje". Prvi svetovni
skavtski MOOT je bil organiziran leta
1931 v Kanderstegu.
Sre~anje v Mehiki je prava prilo`nost za odkrivanje
~udovite in misti~ne de`ele. Udele`enci bodo imeli v
ekspedicijah in dejavnostih v centralni Mehiki in okolici mo`nost spoznati del kulture, narave in na~ina `ivljenja doma~inov, poleg tega pa bo ostalo {e veliko ~asa
za dru`enje z ostalimi udele`enci iz vsega sveta. Vrhunec sre~anja pa bo prav gotovo zaklju~na slovesnost ob
piramidah Teotihuacan.
NEKAJ OSNOVNIH PODATKOV
KAJ: 11. SVETOVNI MOOT
KDAJ: Od 12. do 23. julija 2000
ZA KOGA: Za ~lane ZTS rojene med 1.1.1974 in
31.12.1982
MOTO: "Tradicija za jutri{nji dan"
CENA: 380 USD
PRIJAVE: Prijave bomo za~eli zbirati po objavi razpisa
(v POROD-u) na posebnih prijavnicah.
ZADNJI ROK PRIJAV: 31.12.1999

PONUDBE ZA LETO
[E OSTALE VE^JE AKCIJE V NASLEDNJIH LETIH 2000
TECHUANA 2001
ZLET POPOTNIKOV ZTS 2002
20. SVETOVNI SKAVTSKI JAMBOREE 2002-3
NOVOST NA WWW. SCOUT.ORG/EUROPE
Ena od najpomembnej{ih izbolj{av doma~ih strani Evropske skavtske regije je
mo`nost uporabe datotek (download) razli~nih vsebin: razpisi, vabila, statuti, Eurofax… S to izbolj{avo avtorji pri~akujejo {e bolj{i dostop in pretok informacij, kar je
po mnenju strokovnjakov pomemben vezni ~len v verigi dobrega delovanja skavtske
organizacije.
[e nekaj statistike:
s strani uporabniki dnevno "posrkajo" v povpre~ju 15 dokumentov
Informacije v bazi podatkov Kam v Evropi je iskalo skupaj 160.412 uporabnikov
Samo v januarju 99 je 406 uporabnikov iskalo informacije o Evrokorakih 99
Elektronsko verzijo informatorja Eurofax dnevno obi{~e 73 uporabnikov

PRVI NIZOZEMSKI DR@AVNI ZLET
Nizozemski skavti vabijo skavte drugih
evropskih dr`av stare od 11 do 18 let na dr`avni zlet z mednarodno udele`bo, ki bo potekal od 24. julija do 2. avgusta v Drontnu,
na prostoru, kjer je leta 1995 potekal 18.
svetovni skavtski jamboree. Organizatorji
pri~akujejo okoli 10.000 udele`encev; od
tega okoli 4.000 tujih. Cena je 465 NLG za
udele`enca, vod pa mora poskrbeti za svoje
{otore in opremo za kuhanje obrokov.

17. MEDNARODNI TABOR PRIJATELJSTVA
"Prvega smo organizirali `e leta 1977 in privabili 250 udele`encev, v letu 1996
pa dosegli rekord z 2.000 udele`enci", so se pohvalili organizatorji, angle{ki skavti iz
Stratfordshirja.
Vabilo pa velja za sedemnajstega po vrsti, ki ga bodo za gozdovnike in gozdovnice organizirali od 22. do 29. julija leta 2000. Cena za udele`enca je 47 GBP, zadnji
rok prijav pa je 31. marec naslednjega leta.
POTOVANJE V SREDNJI VEK
Na zahodu Danske v mestu Randers v pokrajini Jutland se bo naslednje leto zgodil {e en dr`avni zlet, na katerega danski skavti (KFUM) vabijo tudi tuje skavte. Tovrstna sre~anja imajo na Danskem `e dolgoletno tradicijo, saj je prvi zlet potekal `e
leta 1912. Na zadnjem leta 1996 je sodelovalo 23.000 udele`encev, naslednji, sedemnajsti po vrsti, pa bo potekal od 8. do 16. julija [e posebno zanimiva bo tema
zleta – potovanje v srednji vek. Udele`enci bodo spoznali na~in `ivljenja in obi~aje
Danske v tej dobi, proti koncu pa se bo ~asovni stroj zavrtel naprej in z novim zagonom pognal v 21. stoletje. Ste za popotovanje skozi ~as?

PISARNA ZTS
"za mednarodno dejavnost"
Parmova 33, 1000 Ljubljana
Tel.: 300 08 20, fax.: 313 180
e-po{ta: ZTS@guest.arnes.si

45
45

z znanjem do pravega odgovora

zvedrilo

Pri vsakem vpra{anju navajamo tri odgovore.
^rko s pravilnim odgovorom vpi{i v polje s {tevilko, ki je pred vpra{anjem. Geslo je povezano
z izobra`evanjem.
1. Katera trditev je napa~na? E - `olne ne znajo
plezati navzdol, A - pri plezanju se `olna opira na oja~ena peresa v repu, T - pri nas imamo samo rde~o `olno.
2. Od kod izvira totem? O - delali so jih stari Grki, E - toteme so
delali severnoameri{ki Indijanci, F - totemi so nastali na Kitajskem
v ~asu dinastije Ming.
3 Zvezda Severnica se nahaja: ^ - v repu ozvezdja Mali voz, C v ozvezdju Kasiopeja, M - v repu ozvezdja Veliki voz.
4. Taborniki radi hodimo v naravo. Zakaj se moramo pred izletom namazati z repelentom? R - tabornik se z ni~emer ne ma`e,
parfumi so za fine dame, B - ker so rde~i piki komarjev in podobne
golazni zelo neestetski, A - ker se moramo za{~ititi pred insekti, ki
prena{ajo boreliozo in meningitis.
5. 35. Svetovna skavtska konferenca bo letos v: S - Angliji, ^ ^ilu, J - Ju`ni Afriki.
6. Kdaj so bolgarski skavti postali ~lani WOSM? @ - leta 1911, D
- leta 1995, O - leta 1999.
7. Drugi vikend v maju nas RJS vabi na: R - Bi~ikleta `ur, G te~aj za vodnike M^, A - KANU [^UKA ZLET.
8. S tematskimi sklopi: vrv in vrvna tehnika, bivaki, ognji{~a,
orodje in oprema se bodo udele`enci seznanili na te~aju: H - pre`ivetja z rastlinami za prehrano in zdravje, U - orientacije in topografije, I - pionirstva in bivanja v naravi.
9. KOJA pripravlja taborni{ko zgo{~enko z naslovom: T - Skavtska tla~enka 1, N - Zgodovona skavtstva na Slovenskem, I - Skavtnet.

Branka

10. Kako lahko napredujejo in dobe vi{jo pla~o na{i ~lani, ki
delajo v izobra`evalnih ustanovah? J - s promocijo in prodajo revije
Tabor, C - s sodelovanjem v programu izobra`evanja ZTS, Z - z
udele`bo na 6. konferenci za voditelje skavtskih centrov.
11. Na vrhu motivacijske piramide po Maslowu je: [ - varnost,
K - pripadnost, P - samopotrditev.
12. Zakaj je grad Prem v Brkinih za nas nekaj posebnega? G od 14. do 16. maja bo tam kreativna delavnica, L - Turki so leta
1529 tam pustili veliko kave, P - postal bo skavtski center.
13. Katera trditev je pravilna? N - na Evrokoraku lahko sodelujemo samo v skupini vsaj 10 ljudi, F - na Evrokoraku lahko sodelujemo nekaj dni ali cel mesec, V - `al ni nobene publikacije, v kateri
bi bili opisani skavtski centri v Evropi.

re{itev iz {tevilke 4/99: KRVODAJALSKA AKCIJA RK.
se skriva v {tartnini in kaj ta vklju~uje. Rekreativcem je namre~ organizator poleg majice, barvne karte in enega toplega
obroka obljubil eno popotnico na osebo, tabornikom pa kar
dve popotnici na osebo. Po be`nem izra~unu to pomeni za 30
taborni{kih ekip kar 90 popotnic. Toliko pa jih "stra`arji" na
Zvezo zagotovo niso prijavili. Stric volk je pa~ zvit in tovrstnih
ukan njegov ostri pogled ne spregleda.
Va{ stric Volk

NAGRADNI KUPON [TEVILKA 5-6

46

Za prvomajske praznike se stric Volk
vedno poda na dopust in tokrat si je izbral
tople kraje - Primorsko. Tam smo ga novinarji Tabora opazili, da se je izdatno pogreval na vro~em soncu. To je tudi razumljivo, saj je celo zimo prele`al in glodal
taborni{ke kosti. Iz zaupnih virov (od prijateljev, ki s stri~kom vsako dopoldne izmenjajo
taborni{ke tra~e) pa smo izvedeli, da to ni bil
edini razlog njegovega obiska - in tudi ne najpomembnej{i. V aprilskem Taboru je prebral razpis
za Bi~ikleta `ur, in odlo~il se je, da bo zadevi
pri{el do dna. Prej se je {e ustavil v pisarni
ZTS in preveril, koliko ~lanic je registriranih v Rodu jadranskih stra`arjev. Po uporabi vseh zvitih metod in prijemov smo izvedeli vse (o~itno se
raziskovalno novinarstvo prijemlje tudi v taborni{tvu). Klju~

Re{itve so: ______________________________________
________________________________________________
________________________________________________
________________________________________________
Re{evalec: ______________________________________
________________________________________________
________________________________________________

kri`anka

nagradna

nagrajenci in nagradni razpis {tevilka 5-6
Pravilno izpolnjen kupon {t. 3 je poslalo 30 bralcev TABORA, pravilne
re{itve so : SVETILKE, TERAPIJA, BELA SLED, KSEROGRAFIJA, MARIBOR,
`reb pa je izbral naslednje: knji`no nagrado zalo`be Sidarta je prejela Mojca Zaplotnik iz Preddvora. Baseball ~epice (podarja Flo&Boy, d.o.o.) so
dobili Katja Kvaternik iz Ljubljane, Maja Pergovnik iz [o{tanja in Bo{tjan Forneci iz Mute. Tri DROGINE nagrade so prejeli Metka Kne`evi~ iz
Celja, Ana Kemperle iz @eleznikov in Bo{tjan Praznik iz [entjerneja, na
ajdove omlete v gostilno LIEBER bo {la Renata Travnikar iz Ljubljane,
nagrado podjetja Jazon pa je dobil Matej Koren iz Celja. ^estitamo!

Re{evalcem s pravilnimi odgovori bomo z `rebanjem razdelili naslednje nagrade: knji`no nagrado
zalo`be Sidarta, tri baseball ~epice (podarja
Flo&Boy, d.o.o.), tri nagrade DROGE PORTORO@,
nagrado podjetja JAZON, d.o.o. in povabilo gostilne
LIEBER na ajdove omlete za dve osebi. Nagradne
kupone po{ljite najkasneje do 15. junija na naslov: Revija TABOR, Parmova 33, 1000 Ljubljana.
Obvezno na dopisnici.

47
47

MINS d.o.o.
Proizvodnja in
trgovina
lokostrelske
opreme
Globo~nikova 7
6230 Postojna
Slovenija
tel./fax:
067/22-975