STORITI JE TREBA VEČ
V programu dela občinske organizacije SZDL in njenih organov do leta 1980 beremo, da je v letošnjem letu — poleg uresnieevanja za-kona o združenem delu — najpomembnejša naloga temeljita priprava na delegatske volitve, ki bodo spomladi v prihodnjem letu. Tako zgoden začetek aktivnosti na tem področju je potreben zaradi skrbne analize prvega delegatskega mandata, da se z rezultati in izkušnjami obogatimo in predvsem da morebitnih napak ali slabosti ne ponavlja-mo. Ocena delovanja delegatskega sistema v družbenopolitični skup-
nosti je ob v/postavitvi koordinacijskih odborov za volitve in z začet-kom evidentiranja možnih delegatov v scdanji prvi fazi temeijna nalo-ga, ki že poteka.
Razumljivo, da se v to aktivnost vključuje tudi Naša skupnost in eden konkretnih prispevkov je tudi današnji pogovor s predsednikom zbora združenega dela skupščine Ljubljana-Polje Ljubom Zabukov-cem.
Vemo, da so delegatski odnosi kljub temu, da so šele v svojem začetnem oblikovanju, nova družbena kvaliteta, ki ji zdaj morda še ne vidimo njene močne vrednosti v dialektiki družbe-nega razvoja — pa vendar vred-nost, ki je delovne Ijudi bolj kot katerakoli doslej vključila v neposredno upravljanje. Ker pa je sedanje intenzivno analizira-nje delegatskih odnosov usmer-jeno v to, da natančneje in skrb-neje pogledamo nekatere slabo-sti, jim ugotovimo vzroke in načine za odstranitev, bodo tudi vprašanja morda bolj »čraa« kot sicer, pa vendar s čistim in pošte-nim namenom. Najprej želimo, da opozorite na probleme, o katerih bi bilo treba v tej aktiv-nosti še posebej spregovoriti.
¦ — Predvsem želim s svojimi izkušnjami in spoznanji poma-gati pri ocenjevanju delegat-skega delovanja ter opozoriti na slabosti, ki bi jih bilo s skupnimi prizadevanji moč odstraniti, da jih ne bi več ponavljali.
Sedanje intenzivno analizira-nje delegatskega delovanja šte-jem že za drugo fazo, za prvo pa ono, ki smo jo opravili po do-brem letu življenja in dela dele-gatske skupščine z obiski in raz-govori v temeljnih delegacijah in konferencah. Takrat je bilo npr. veliko pripomb na gradivo za seje zborov, da je preobširno, prepolno nerazumljivih izrazov, da ni v celoti tiskano in podobno. To je tedaj pokazala tudi anketa. Drugi kritični problem je bila nepovezanost temeljnih delega-cij s samoupravnim in družbeno-političnim življenjem v kolektivu in tretji neusposabljanje delega-tov za delo ter pomanjkanje strokovne pomoči. Zato menim, da je treba najprej pogledati,
kako je z uresničevanjem skle-pov, ki so bili tedaj sprejeti v delovnih organizacijah in tudi v skupščini. Imam občutek, da so sklepi ostali neuresničeni. Zato pa se moramo tudi delegati vpra-šati, ali smo dovolj prizadevni, ali smo tudi sami poskušali kaj stori-ti, ali pa nam je na tihem všeč, da nas pustijo na miru, da se lahko izgovarjamo na gradivo in po-dobno. Kaj je storil sindikat v delovni organizaciji za delo temeljne delegacije, kaj so sto-rile druge družbenopolitične organizacije? Mislim, da vse premalo. Zato vsa aktivnost delegacij — to velja predvsem za zbor združenega dela — v veliko primerih sloni na predsedniku temeljne delegacije in predsed-niku konference delegacij, in če on zaspi, bo vse spalo in so pri-tneri, da nekaterih delegatov že dolgo ni na seje zborov.
Zelo pomeinbno področje pa je tudi kadrovsko vprašanje in predvsem kriteriji ob evidentira-nju. Treba je kritično ugotoviti, ali je sestav delegacij primeren, ali morda prav pri temeljnih delegacijah ni bil prestrog ali pa je bil premalo strog — skratka ali smo volili ljudi, ki so bili najbolj pripravljeni odgovomo oprav-Ijati zadolžitev upravljavca ključnih zadev v družbenih skupnostih.
Ali ta problem povezujete z nekoliko manjšo aktivnostjo zbora zdniženega dela od preo-stalih dveh zborov?
— Ne morem reči, da zbor združenega dela ni aktiven, rečem pa, da je pri nekaterih problemih, predvsem onih, ki se tičejo gospodarstva in financira-nja raznih dejavnosti premalo aktiven. Zato bo nekaj treba storiti. Ali spremeniti kriterije ali delegate obvezno in sistematično
usposobiti in drugo obvezno dobro informirati, še zlasti o gospodarjenju v njcgovi delovni organizaciji. Delegacije bi mo-rale prihajati z jasnimi stališči, se zanje zavzemati na zborih in se nato v svojih delovnih organiza-cijah tako tudi ravnati. Na pri-mer: glede varstva okolja v skupščini sprejmemo mere, v tovarni pa se obnašamo, kot bi nas to ne zadevalo.
So delavci v delovnih kolekti-vih z manj kot 30 zaposlenimi, kjer vsi predstavljajo delegacijo, v boljšem položaju kot delavci v velikih kolektivih?
Ljubo Zabukovec
— Delegacije z manj kot 30 zaposlenimi bi bile lahko v dele-gatskem delovanju najbolj vzor-ne, prav zaradi informiranosti, sklicevanja zborov in podobno. Vendar ni tako — poruši se pri združevanju v konferenco. Še posebno pa je problematično delegatsko vključevanje delav-cev iz raznih predstavništev, skladišč, prodajaln — skratka tam kjer je zaposlenih le po nekaj delavcev in je njihov sedež (TOZD) v drugi občini. Njihov interes za odločanje na ravni
občine je neznaten, razen če tu stanujejo; v tem primeru pa bi se morali oni povezovati kot kra-jani — tprej v zboru krajevnih skupnosti. Zato je moje mnenje, da bi se morali delavei, kjer jih je zaposlenih manj kot 10, povezo-vati v svojem matičnem podjetju in tam, kjer stanujejo v zbor KS.
Kako pa naj bi komentirali npr. to, da Kolinska že na devet sej zapored ni poslala delegata, da pa smo v Dnevniku brali hvalo, kako v tem kolektivu skr-bijo za rekreacijo delavcev?
—  Že   samo   vprašanje   je dovolj zgovorno, vendar naj ga še malo osvetlim. V vseh delov-nih organizacijah imajo komisije za šport in rekreacijo in sindikat se na tem poročju veliko angaži-ra. Za delegatsko delovanje, za razvoj samoupravnih odnosov ni ne  komisij  ne  odborov  in ne profesionalcev.   In   vendar   je odgovornejše   področje   —  pa manj populamo!? Tudi ni mate-rialno stimulirano, kot je to v športu. Primer Kolinske na ža-lost ni osamljen, vprašamo pa se, kje so družbenopolitične organi-zacije, kje so samoupravni or-gani in kako naj tu stečejo pri-prave na nove volitve.
Koga predlagate, da bi bil prihodnji sogovomik Naše skop-nosti o delegatskem delovanju in katero naj bo osrednje vpraša-nje?
—  Sedanja poglobljena ana-liza   o   delegatskem, delovanju mora zajeti tudi delo mestne in republiške skupščine. Kakšno je delegatsko  napajanje   njihovih skupščin,   kakšna  je  povezava delegatov z bazo, kako »prežve-čiti«    kilograme   gradiva,    kje iskati pomoč ipd. O delu skupin delegatov je resnično cela vrsta vprašanj,  ki   kličejo  po   nujni ureditvi. Zato za prihodnji pogo-vor     predlagam     predsednika zbora združenega dela skupščine mesta Ljubljana.
SLAVKO GERLICA