35
Maribor», dne 2 septembra I ©O».
XLIII.
List ljudstvu v pouk in zabavo,
Izhaja vsak četrtek in velja s poštnino vred in v Maribora s pošiljanjem na dom za celo leto 4 K, pol leta 2 K in za četrt leta 1 K. Naročnina za Nemčijo 5 K, za druge izvenavstrijsk« dežele 6 K Kdor hodi sam ponj, plača na leto samo 3 K. Naročnina se pošilja na: Upravništvo „Slovenskega Gospodarja" v Maribora. — List se dopošilja do odpovedi. — Udje „Katol. tiskovnega društva" dobivajo Ust brez posebne naročnine. — Posamezni listi stanejo 10 vin. — Uredništvo: Koroška cesta štev. 5. — Rokopisi se ne vračajo. — Upravništvo: Koroška
cesta štev. 5, vsprejema naročnino, inserate in reklamacije. Za inserate se plačuje od enostopne petitvrste za enkrat 15 vin., za dvakrat 25 vin., za trikrat 35 vin. Za večkratne oglase primeren popust. Inserati se sprejemaj do srede zjutraj. - Ne-
zaprte reklamacije so poštnine proste.
Cene mesa in živine.
Zelo zanimivi in poučljivi so podatki o zadnjih velikih sejmih v celjskem in brežiškem okrajnem ¡glavarstvu. Vzemimo poročilo o sejmu v Laškem trgu. V bližnje mesto Celje se je odvedlo 15 volov, v Gradec en vagon, v Lipnico en vagon, v Perneg en vagon, a na Moravsko in CeŠko pa 20 vagonov. Približno v istem razmerju izvršil se jo zadnji veliki sejem na Planini. Najboljši kupci so bili s Češkega in Moravskega. Vsak gpodnještajerski živinorejec danes ve, da Ceh s severa ne pride k nam po vole, da bi jih postavil v mesnico, ampak v mastilnico. Redil in mastil jih bo ter potem vkljub velikim voznim, prevoznim in rejnim stroškom z dobičkom prodal. AH morajo naše vole zares izvažati na Ce^ko in Moravsko, da jih tam popravijo ter Šele }X)tem postavijo na trg? Zares, kajti mi še ne znamo občevati neposredno s trgom, temveč šele po preku^cih in mešetarjili, zato redimo tudi živino, kakor jo zahteva mešetar, ne pa, kakor jo zahteva velikomestni mesar.
Ker so naši živinorejci Še vedno v oblasti pre-kupcev in mešetarjev, sledi iz tega žalostna prikazen, da naši kmetje pod ceno prodajajo živino, naši delavci po mestih pa morajo vkljub temu neizmerno drago kupovati meso. Dobiček imajo mešetarji in mesarji. Samoumevno je, da dobička mešetarjev in prekupcev ne moremo kontrolirati; toda Če bi ga ne bilo, bi se ne vozili iz Češkega sem dol na Spodnje Štajersko in Kranjsko. Tem lažje nam je zasledovati dobiček mesarjev, ker vemo vsakokrat, koliko stane ¡živa teža in koliko meso.
In tako nam pripoveduje uradna statistika, da so imeli mesarji v letih 1901—1907 pri prodanem mesu najmanj 18.4%, največ 52.6% dobička, ali povprečno v sedmih letih 41.7%, to je pri vsalri kroni, katero je mesar plačal za meso, je zaslužil 41.7 vinarjev. Pri JfoštrunSkiu je bilo najmanj 18.2%, največ 34.9%, povprečno 26.3% dobička. Pri teletih najmanj 31.5%, največ 51.7%, povprečno 44.9%. Pri prešičjem (mesu najmanj 15.6%, največ 43.6%, povprečno 43%. Ce se računa vse meso, ki so ga mesarji pokupili v sedmih letih, so imeli pri vsaki kroni 39.7 vinarjev čistega -dobička.
Tu vidimo v vsej grozi žalostne današnje razmere, Kmet ne dobi za živino (tega denarja, kar njega stane, delavec pa mora plačati veliko več, kakor tmore po svojem zaslužku, med kupci in mesarji pa se
PODLISTEK.
Carovna piščalka.
Bajka. — Roisal Fretifn»fe)d.
Nekdaj je stala blizu BleŠkega jezera samotna, uboga hišica. Stanoval je iv; njej ribič, ki je imel e-dinega sina po imeuu Slavogoja. Dvanajstletni deček mu je pomagal ali pri ribičiji ali je pasel kozičici.
Bilo je krasnega večera. SoJnce je ravno zašlo za planine, ko je Slavogoj gnal svoji nasičeni živa-lici proti domu. Veselo ste skaMliali sem ter tja, kakor bi ,se tudi hoteli veseliti lepega večera. Posebno mlajša je hitela med trnje in prapor ter Še tam hotela obirati. Slavogoj je moral za njo po gostem pra-protju. Umirili ste vendar nekoliko poskočni živali-ci.
A kaj je to? Ali se Slavogoju sanja? Ustavi se; pogleduje na vse strani. Nekdo govori, a ne vidi nobenega Človeka. Nekaj korakov pred njim sta šli kozi. In zopet čuje besede pred seboj. Skoro ne more verjeti, toda resnično je bilo: kozi sta govorili med seboj: Slavogoj je vlekel radovedno na uho.
„Prihodnje leto bode se tu godilo nekaj imenitnega," rekla je starejša koza mlajši.
„Kdo ti je povedal?" vprašala ije mlajša.
„Ko sem si prej gasila svojo Žejo v jezeru, priplaval je povodni mož in mi pripovedoval. V grad bo namreč prišel grof, kateremu se je pripetila grozna nesreča. Letos o Božiču mu je umrl sin jedinec in ta izguba mu je takto pretresla srce, da je oglu-šil. Govori lahko, a siromak ne Čuje niti svoje niti druge besede. Kakor je tudi bogat, vendar mu vse
vesele lahkega in lepega zaslužka, Češ, kmet in delavec naj se grdo gledata in kavsata, mi pa žanji-mo!
Kmetje in delavci bodo morali skupaj stopiti, da ozdravijo nezdrave razmere. Kmetje morajo izključiti prekupce ter sami organizirati prodajo živine, delavci pa si osnovati klavnice, (ki bi od kmetov naravnost dobivale živino.
Škodi.
Sv. Anton v Slov. gor. Zadnjo nedeljo je imel pri nas shod S. K, Z. poslanec RoŠkar. Kako pazno smo poslušali njegova izvajanja! Povedal nam je, zakaj je vlada zaključila državni zbor. Poslanci kmečkega ljudstva so se morali upreti njenim nakanam in predlogom, ki bi uveljavili različne zakone naravnost v škodo in pogin slov. kmečkega ljudstva. Ožigosal je hinavščino in zahrbtno postopanje raznih slovenskih liberalnih poslancev, ki vedno in zlasti sedaj, ko bi morali vsi slovanski poslanci kot en mož nastopiti proti krivični in sovražni nam vladi, izdajajo koristi slovenskega ljudstva.
(Navdušeno in enoglasno so se sprejele resolucije, ki jih je predlagal g. kaplan Bosina, in sicer:
1.	Obstruklcija se popolnoma odobrava in našim poslancem se izreče zalivala in zaupanje; v
2.	¡vlada naj polovico prispeva za Šole;
3.	poslanci naj odločno nastopijo zoper uvoz mesa in tuje živine;
4.	ne sme se obdačiti pridelek domačega vina in žganja;
5.	zahteva se sprememba lovske postave;
6.	zahtevamo za slovensko ozemlje slovenskih uradnikov in slovensko vseučilišče v Ljubljani.
Gospod Jurančič je govoril o pomenu kmetijsko podružnice, ki se misli ustanoviti za župniji Sv. Anton in Sv. Andraž.
Zopet smo se prepričali o najnujnejši potrebi iri kličemo: poslanci med ljudstvo!
Št. Janž na Dr. polju. V nedeljo je imel dež. poslanec gospod Ozmec shod v St. Janžu na Dravskem polju, kateri je bil zelo dobro Obiskan. Za i predsednika shoda je bil izvoljen č. gorpod župnik | Skorjanc, ki je takoj dal besedo gospodu deželnem.'. I poslancu, iTa je na jako umljiv način razložil vjzro-; ke obstrukcije naših poslancev v državnem) zbor", j in posebno ožigosal zahrbtno postopanje hofrata dr. Ploja. Za gospodom O^mecem se je oglasil k besedi
njegovo imetje ne more pomoči. Bil je že pri vseh i-menitnih zdravnikih, vračil se s tem in onim, vendar vse zaman. Ozdraviti ga more samo Čarovna piščalka. Ta pa je skrita na dnu jezera. Na vzhodu otoka, glej ondu, stoji petstoletna lipa. Ravno tik nje leži piščalka. Vzeti jo more umrljiv. Človek samo v kresni noči. Povodnji mož mi je rekel, da bo čisto gotovo prišel nekdo;po njo."
Dospeli so do doma. Slavogoj se je bil kar čudil tem besedam.
..Tu in tam Še bi se posrečilo i ljudem marsikaj, ako bi mogli zadržati jezik za zobmi," pravi še starejša, ko stopita v hlev.
Tudi te besede si je Slavogoj dobro zapisal v spomin. Pri večerji je bil tih. „Ali veš, kaj je nocoj?" vpraša oče sina. „Nocoj je kresna noč. Ako nosiš seboj praprotovo seme, ne da bi sam vedel za to, razumeš lahko, o Čemer se nocoj pogovarjajo živali. O tej priliki lahko poizveš, Ikaj se bo godilo prihodnje leto."
Zdaj je bilo Slavogoju vse razumljivo
Vso noč ni mogel spati. Premetaval se je nemirno v postelji sem ter tja., Vstati je hotel in hiteti po piščalko; saj je nocoj tista srečna kresna, noč. A poguma vendar ni imel dovolj. Sele proti jutru je zaspal.
Prišla je jesen, za njo zima. Minilo pač ni dne, da bi Slavogoj ne mislil na Čarovno piščalko. Tudi zima je odhajala. Sneg je kopnel, led se tajal. Soln-ce je sijalo topleje in ogrevalo zemljo. Drevje je jelo poganjati. Teden jo mineval na teden.
Nekega dne dospe oče domov. „Nekaj novega. Slavogoj!" pravi sinu. „Cez nekoliko tednov pride grof. Bil sem na gradu in ondi izvedel novico. Strežnikov in služabnikov je že polno. Zidarji poprav-
filozof Rajh, kateri je ves čas v družbi svojega očeta nadučitelja delal neslane opazke in poskusil prati Ploja. Toda ni se mu posrečilo. Govoril je take politične budalosti, da so se mu vsi smejali. Upamo, da si je Vzel k srcu nasvet gosipoda deželnega poslanca, naj se v bodoče prej® natančno pouči o tem, kar misli govoriti, da se ne bo zopet tako grozno blamiral, kakor na tem shodu. Po raznih govorih so se soglasno sprejele sledeče resolucije: Dne 29. avgusta v St. Janžu na Dravskem polju zbrani volilci izražajo:
1.	poslancem Slovenskega kluba popolno za-upanje za njihov odločen nastop proti vladi; volilci odobravajo obstrukcijo in poživljajo svoje poslance, da vstrajajo v boju proti nasprotni vladi:
2.	volilci obsojajo needino postopanje slovanskih in slovenskih poslancev v tako važnem trenutki, -za Slovanstvo v Avstriji;
3.	volilci zahtevajo od vlade silovenskih uradnikov za slovenske pokrajine;
4.	volilci poživljajo poslance, da ne odnehajo od zahtev slovenskega vseučilišča v Ljubljani;
5.	poslanci se poživljajo, da ne dopuste rajnih pogodb z drugimi državami v škodo in kvar kmečkega stanu;
6.	Volilci poživljajo deželne poslance, da vse moči zastavijo, da še Škodljiva lovska postava spremeni kmetu v korisit.
7.	Država naj prevzame 50% Šolskih bremen.
Volilci so soglasno izrazili zaupnico gospodu
deželnemu poslancu, z ogorčenjem pa so izrekli popolno nezaupnico državnemu poslancu liofratu Plo-ju. Proti Plojevi ' nezaupnici so glasovali štirep nadučitelj Rajh, njegov sdn filozof, jurist Dobnik, ki sta oba nevolilca in pa en Stajerčijanec. Konečno je gospod deželni poslanec odgovarjal na razna vprašanja volilcev in jim obljubil, da Se bo z vso močjo zavzel posebno za to, da se izvrši regulacija Drave v smislu ljudskih želj.
St. Vid na Planini. Po večernicah dne 29. t. m. je zborovala pri nas Kmeč-ka zveza. Shod je vodil in ga z navdhšenimi besedami otvoril vrli loški župan g. JazbinŠeK. Drž. posl. dr. Korošec je svojim volilcem orisal delovanje v drž. zboru in sedanji politični položaj. Med velikim navdušenjem so volilci odobrili obstrukcijo in izrekli poslancem Slov. kluba zaupanje.
ljajo grad, delavci čistijo pote, vrtnarji hasajaJjo drevje in cvetlice, služabniki pospravljajo in urejujejo izbe in dvorane.-Tudi midva se morava pripraviti. Kadar je grof tu, tržim jaz najboljše. Mreže, rake, kri-žake in vodice morava dobro popraviti in vse pregledati, da imava vse pripravljeno."
Tako je govoril pče in iskal po omarah svoje mnogobrojne ribniške posprave. Opaziti torej ni mogel, kak velik utis so napravile njegove besede na sina. Bil je popolnoma zmeden. Molčal je, besede ni mogel jzpregovoria. Kri mu je vrela, da mu je gor-ko prihajalo do srca.
Mineval je dan na dan, a grofa Še ni bilo. Slavogoj je gnal vsak dan "klozi na pašo. Nekega dne zagleda čudnega moža na bregu jezera. Ležal je in spal. Po telesu ni imel obleke, marveč luske, kakor ribe. Gotovo je povodnji mož, misli si Slavogoj ter radovedno ogleduje krepko telo spečega. V tem hipu po grmovju nekaj zaŠkrebeČe; Slavogoj se ogleda tja ter vidi že iz daljine dolgo belo kačo, ki je sem ter tja sikala, kakor bi česar iskala. V tem pa vzre spečega povodnjega moža. Kakor folisek švigne proti njemu, odpre žrelo ter ga hoče vsekati v lice. A Slavogoj je tudi mahnil s svojo drvenjačo ter raz-drobil glavo nevarni golazni. Silni iidar je vzbudil moža. Strme skoči kvišku. Komaj vzre kačo pred seboj, stopi že korak nazaj.
„Ne bojte se, ta vam zdaj nič več žalega ne more storiti," pVavi Slavogoj.
„Ali si jo ti ubil?" vpraša mož.
„Hotela vas je ugrizniti v ilice, a v pravem hipu sem ji razdrobil glavo," odgovori mladenič.
„To je moja največja, najhujša sovražnica. Veliko dobroto si mi storil deček. Hočem ti povrniti. Meni je znano že, da si lani razumel kozi, ko sta se
Kozjanski okraj za obstrukcijo.
Dobili smo naslednji razveseljivi dopis:
Zupani in občinski svetovalci kozjanskega okraja, zbrani na okrajnem zborovanju Slovenske kmečke zveze v Kozjem, izrekajo poslancem Slov. kmečke izveze popolno zaupanje, odobravajo postopanje istihj posebno obstrukcijo in kličejo: Naprej na zapo-četi poti! Naj se ta orjaška borba konča z veličastno zmago, ki bo na čast slovenskemu imenu in v koris' slovenskemu narodu! Slava voditeljem!
Mi stojimo trono za Vami. Dr. Fr. Jankovič, deželni poslanec in obč. svetovalec; Josip Stadler, obč, svetovalec; Albin Pečar. obč. svetovalec; Janez Počivavšek, župan; Jožef BraČun, svetovalec; Jurij Türk, župan; Jakob Bovha, župan: Miha Cepin, župan; Janez ReherŠak, župan; Janez Drafenik, svetovalec; Jožef Bovha;, Anton Moškon, župan; Anton Lah; Franc Vali, župan; Ivan Ser-bec, župan; ¿Anton Ribar, občinski odbornik; Marko Tomažic, načelnik okrajnega zastopa.
politični ogled.
—	Cesar in ž njim mnogo članov vladarske hiše so se udeležili v Inomostu slavnosti, ki jih je praznovala Tirolska povodom stoletnega spomina na junaške čine Andreja Hoferja in njegovih tovarišev. Za častno stražo cesarju so bili dodeljeni strelci iz Pasejerske doline, rojaki Hoferjevi in strelci iz Vil-tena.
—	Katoliško gibanje. Letošnje poletje je videlo več znamenitih katoliških prireditev. Na Tirolskem je bišdeželni katoliški shod, na Francoskem v Bor-doju je bil znamenit socijalni1 tečaj, jstotako na Nemškem v München-Gladbach, v Zugu švicarski katoliški shod, Jugoslovani so imeli velik evharističen shod v Dubrovnika.. Nemci v Kolinu, in te dni se obhajajo ali Še bodo obhajali nemški katoliški sliod v Bratislavi, češki v Kraljevem gradcu, ogrski v Se-gedinu in avstrijski na Dunaju» Zaradi napetosti v politiki pa se Slovani letos ne bodo udeležili dunajskega shoda. Nemški listi sami zahtevajo, naj prenehajo skupni katoliški shodi avstrijskih katolikov in naj ima vsak narod sam svoj katoliški shod.
—	Pogajanja. iNa Dunaju in v Pragi se pletejo niti za važna pogajanja. Na Dunaju se trudi.zopet načelnik poljskega kluba1 prof. Glabinski, da bi pridobil slovanske stranke, naj se pomirijo in sprijaznijo s sedanjo vlado. Toda gotovp je, da so vsa prizadevanja zaman, sedanja vlada je Slovanom preveč sovražna, da bi jo mogli podpirati. V Pragi se gre za jto, da pomirijo nemške deželne poslance, ki iz same objestnosti nočejo pripustiti, da bi delal češki deželni zbor. Cehi pravijo, da oni ne bodo pripustili Nemcem dela v državnem zbcru, ako Nemci jim onemogočijo.
—	Volitev na Kranjskem. Dne 31. avgusta se je vršila nadomestna volitev za< deželni zbor namesto odstopivšega Plantana. Izvoljen je ribniški sodnik liberalec Franc Višnikar. Dobil je le 320 glasov. Slov. ljudska stranka ni postavila kandidata.
—	Cesar proti nemškemu ministru-rojaku. — „Den" poroča: V nedeljski \avdijenci se je cesar napram ministrskemu predsedniku baronu Bienerthu zeli^ nepovoljno izrazil o protičeški gonji na Nižje Avstrijskem in na Dunaju. Vladar je tudi dobro poučen . o Cehom sovražnem postopanju nemškega ministra- , rojaka dr. Schreinerja in je baron Bienerthu odkrito j izrazil svojo nevoljo radi Schreinerja, Bienerth je ta- ; koj po avdijenci brzdjavil ministru dr. \Schreinerju, j naj nemudoma opusti svoje nadaljno potovanje po Ce- ! Škem. Schreiner se je seveda pokoril, drugi dan je ostal v postelji radi — nahoda.
—	Grško-turški spor. Na Balkanu grozi vojska med Grško in Turčijo radi otoka Krete, kojega krščansko prebivalstvo grške narodnosti stremi vedno za ciljem združenja z gršldm kraljestvom. Povod razporu je dalo razobešenje grške zastave na Kre-
ti, čemur je ostro ugovarjala turška vlada pri grški vladi in zahtevala pa te, da se odpove Kreti in zatre to gibanje. Velevlasti, ki imajo nadzorstvo nad Kreto, delujejo pomirjevalno pri turški vladi, ki pa vkljut temu oborožuje vojsko, katero \zahteva tudi ljudstvo. Glavno preporno točko, grško zastavo v Kaneji, glavnem mestu Krete, nameravajo velevlasti rešiti na ta način, da odstranijo same to zastavo s trdnjave, ako ne bi hotela krečanska vlada tega storiti. Na mestu grške zastave vihrala bo, kakor prej., turška zastava. V soboto po noči udrli so oboroženi kmetje v trdnjavo, da stražijo grško zastavo.
— Dogodki na Grškem. Postopanje dosedanjega grškega ministrstva Ralli v krečanskem vprašanju, je grško javnost silno razburilo. Grška vlada je za-branjevala grškemu časopisju, baviti se s tem vprašanjem, in ra.vno tako so se na brzojavnih uradih zaustavile brzojavke, namenjene v inozemstvo, ki so se pečale z notranjim političnim položajem na Grškem. Posebno velika nezadovoljnost je zavladala med grškimi častniki, ki so odločno zahtevali odstop ministrstva. Vladi res ni kazalo drugega, nego podati o-stavko, ki jo je kralj tudi sprejel. Novo ministrstvo je tako-le sestavljeno: Predsednik Mavromihalis, ki je obenem zunanji minister in prevzame začasno tudi vojno ministrstvo, Trianfillakos notranji minister, Ertaxis finančni minister, Dimiunos mornarstvo, Pa-naghiotti-Zaimis naučni minister.
Mala politični* naznanila.
Dne 20. avgusta: Turški sultan bo obiskal ruskega carja v Petrogradu. — Med Grško in Rumunsko posreduje ruski carigrajski poslanik za obnovitev diplomatiških zvez. — V Makedoniji vlada tak nered, da pozovejo velevlasti Turčijo, naj napravi red. — V severni Mehiki so nastali veliki nemiri. Položaj je zelo resen. V pobunjene pokrajine so poslali dva konjeniška in en pehotni polk.
Dne 27, avgusta:, V Pragi se je vršila 25. avgusta seja izvršilnega pdbora Češke agrarne stranke, pri kateri je poročal državni poslanec U-držal. Izvrševalni odbor je njegovo poročilo kakor tudi sklepe „¡Slovanske Jednote" vzel z odobravanjem na znanje, r- V Albaniji je vzbruhnila nevarna vstaja. Uprli so se nižji sloji, ker nočejo plačevati Turkom davka. — Za bosensko-hercegovinske izseljence je pripravila turška vlada obširna zemljišča v Ana-toliji fin v janinskem vilajetu. — V Indiji se pripravlja stavka brzojavnih uradnikov, ker je brzojavna uprava odkloila uradniške pritožbe.
D n e 28. avgust a: Trgovinska pogodba med Avstro-Ogrsko in Črno goro se sklene po mnenju črnogorskega finančnega ministra Jovanoviča taka, cla bo obsegala tudi izaatne olajšave glede, na mejni promet med obema državama. .— Češki „Hlas Naroda" priporoča skupni jugoslovansko-češki katoliški shod, ker je razpoloženje mecl Nemci proti Slovanom tudi v mnogih takozvanih krščansko-socialnih krogih skrajni sovražno. — V .Turčiji se upori vedno večajo. V Sabiji so uporni Arabci zagnali v\ zrak turško vojašnico. 237 vojakov je ubitih.
Dne 29. avgusta:' Grški kralj hoče baje radi kreških razmer odstopiti. — Češki „Narodni Li-sty" poživljajo češke poslance, naj spričo Bienertlio-ve akcije za delozmožnost Češkega deželnega zbora ne-todnehajo in naj Nemcem ne dajo nobenih pravic za to, ¡če slednji odnehajo od svoje obstrukcije. Ja-ponsko-kitajska zveza se je v resnici sklenila. Tega tudi japonsko ministrstvo za zunanje zahteve ne za-nikuje.
Dne 30. avgusta: Ministrski predsednik baron Bienerth je napovedal na 9. septembra posvetovanje glede na češki deželni zbor, da se omogoči njega delozmožnost.f — Konzistorij aradske Škofije je v seji enoglasno sklenil, da naučne postave ogrskega naučnega ministra {Apponyja, po kateri rumunski duhovniki ne smejo poučevati veronauka v .¿ržavnili šolah v rumunskem jeziku, ampak le v« m^žarščini, ne bo izpolnjeval in vsakega kateheta, ki bi krščanskega nauka ne poučeval v, rumunšičini, cerkveno kaznoval. — Cesar je predvčerajšnjim iz Išla odpoto-
dnu se je lesketala Čarovna piščal^aT Bila je iz de-manta. Takoj je bil zunaj, skril piščalko ca srajco in hajcl v čolnič. Veslal je z mladeniškim ognjem. Kakbr lahnokrili sokol je letela ladjica po jezeru.
„Hitreje, hitreje, da ne bo prepozno," čuje glas iz vode. Kraj Čolna zagleda povodnjega moža. S podvojeno močijo je veslal Slavogoj. Zdaj trči ob kopno ter skoči iz ladje. Ravno se je sklrilo solnce za gore.
V jezeru pa je jelo bobkiati ko grom v daljini. Nebo je bilo jasno in o vetru ni bilo sledu. A i voda se je valila in penila, valovje je burkalo ko v najhujši burji.	1
„Nekaj se je moralo zgoditi," pravi pri večerji Slavogojev oče. ,,Jezero se viharno polje in bobni in vendar ni nobene burje. ¡To nekaj, pomeni."
Slavogoj pa je molčal ko grob. Vso noč ni za-tisnil oči. Sivi mrak še je ležal po zemlji. Tiho se zmuzne iz postelje, obleče in hiti pod milo nebo, ne da bi prebudil še spečega očeta. Zunaj je še bilo vse mirno. Ptičace sc še dremale v svojih gnezdih, nad upokojenim jezerom se je zibala tanka meglica.
Slavogoj je hitel po poti, ki je vedla v grad. Bal se je, da ne zamudi solnčnega vzhoda. Dospe do grada, kjer je še bilo vse mirno. A glej! ondi zgo-
val v Tirole, da pi :sostvuje stoletnici osvobojilnih bojev zoper Francoze in Bavarce.
Dne 31. avgusta: V finančnem ministi-stvu so pričeli s predpripravami za uvedbo monopola na užigalice. - Grškemu vojnemu ministrstvu se je posrečilo, pregovoriti častnike, da so odnehali od svoje zahteve, da kraljevi princi ne smejo služiti v armadi. — Spanci so po hudih bojih priborili Tasa-gyn. Sovražnik je imel velike izgube ter je bežal. — , Predvčerajšnjim se je vršilo vi „Narodnem domu" protestno zborovanje dunajskih Cehov zoper zatvoritev čeških Šol v Poštorni. Nemci so izborovalce, ki jih je bilo nad 1000, napadli in jih s kamni obmetovali. Demonstracije so tako narastle, da je moralo priti vojaštvo.
Dne 1, s e p t' e m b r a,: „prodni Politika" poročajo iz Dunaja, da vedo iz popolnomaj zanesljivega vira, da se bodo deželni zbori sklicali 22. ali 23. septembra. Zasedanje bi trajalo nekaj Črez en teden, ker namerava vlada že 5. oktobra sklicati državni zbor. — Tekom tega tednai se bodo vršila posvetovanja obeh vlad s skupnimi ministri, da se določi skupni proračun. — Pri bivšem turškem sultanu Abdul Hamidu se ze kažejo znaki umobola. — Srbski zunanji minister MilovanoviČ je predvčerajšnjim obiskal grofa Aehrenthala. — Laški ministrski predsednik Giolitti namerava odstopiti. Na njegovo mesto pride najbrž JBettolo.
Razne novice.
Visok gost. Pri sv. Jožefu nad Celjem se mudi od 25. avgusta prevzvišeni g. Škof dr. Ivan Sarič ■z (S, rajev a,
*	Imenovanje. Cesar je imenoval dne 8. avgusta Franca Lappi, višjega carinskega nadzornika v Trstu, rojenega v St. Jurju ob Sčavmici, cesarskim svetovalcem.
Spremembe pri čč. oo. kapucinih: Dne 24. avgusta se je v kapucinskem 'samostanu v Celju vršil provincialni kapitel, na katerem je bil v občo radost v drugič izvoljen provincialom dosedanji provincial P. Donat Zupančič. Definitorji so: P. Sig. Wagner, P. Ženo Lezno, P. Linus Prah, P. <Gothard Burt-scher. — Spremembe po samostanih: V Celju je imenovan gvardijanom P. Ladislav Hazemali; dosedanji gvardijan P. Kari Kemperle ostane v Celju kot vikar. V Gorici je postal gvardijan P. Ldnus Prah; P. Janoz Ažbe, dosedanji gvardijan v Gorici ostane istotam kot vikar. V Sv. Križ na Vipavsko pride za gvardijana P. Jeronim Streminger, dosedaj gvardijan v Schvvanbergu; P. Otokar Cejan, dosedanji gvardijan ^erižki, pojde za gvardijana v Celovec. V Lipnici je imenovan gvardijanom P. Albin Fetzel: P. Kerubin ostane istotam kot "rikar. V Schwanbergu je gvardijan P. Hubert Madlener. V Wolfsbergu P. Henrik ¡Putrih, dosedaj vikar v Hart-bergu. — Prestavnem so: P. Ludvik Rantaša iz Krškega v Irdning za lektorja. P. Kamil Požar od Sv. Križa na Vipavskem v Krško. P. Bonaventùra Savec iz Škofje Loke v Sv. Križ. P. Erhard Pečar iz Celovca v Skof/o Loko; tje pride tudi P. Filip Semlič iz Wolfsberga,
*	lz srednje šole. Štajerski deželni odbor je imenoval s upi en t a na državni .višji realki v Mariboru Antona Stieblerja za suplenta na cesar Franc Jo-žefovi deželni gimnaziji v Ptuju.
*	lOletnico obhajajo v Središču dne 5. in 6. septembra 1909 učitelji, ki so il. 1869 izvršili učiteljišče vx Mariboru. Bilo jih je 12. Živi jih še 6 in sicer Flis Slavko, učitelj v Skofjiloki, JurkoviČ Franc, ravnatelj v ,Šmarju pri Jelšah, Košutnik Franc, nad-učitelj v Dramljah, Robič Janez, ravnatelj v Ljutomeru in Sinko Jožef, sedaj posestnik v Središču.
*	Odpošiljate*' večjih denarnih zneskov četam, ki so na manevrih. Večji denarni zneski na čete, ki so na manevrih in bivajo mimogrede v manjših krajih, naj se ne pošiljajo po poštni nakaznici ali položnici, temveč z denarnim pismom, ker manjši poštni uradi.pogosto nimajo potrebhiih denarnih sredstev, da bi izplačali plačilne nakaznice.
pogovarjali na kresni večer domov grede. Sreča tvoja, da o tem nisi nikomur zinil trohice. Cez nekoliko dni pride grof; tudi kresna noč bo kmalu. [Ko bo na kresni večer jelo zahajati solnce za planine, skoči urno v vodo ravno tik lipe. Na dnu takoj vzreŠ Ča-rovno piščalko. Hiti iz vode, skrij pišfealko. Pripravljen imej čolnič, da se takoj odpelješ z otoka domovin sicer moraš biti z jezera Še predno bo solnce zašlo. Ako se zakasniš, izgubljen si. Jutro zarani hiti Še pred solnčnim vzhodom h gradu. Kadar bo prvi solnčni žar prisvetil, zapiskaj!"
Skočil je povodni mož v vodo ter izginil Sla-vogojevim očem.
Drug dan je res dospel grof in žnjim mnogo gospode. Ribič in sin sta morala naloviti vsak dan določeno Število rib ter sta ¡imela s tem dovolj opravila, Mnogokrat Je priSel grol tudi Doli E Jezeru in se ondi sprehajal. Vedno je bil žalosten in zamišljen. Pri tej priložnosti ga je večkrat videl Slavogoj, kateremu se je usmilil nesrečni mož.
Kako 'težko je Slavogoj že čakal kresnega večera. Tudi ta je prišel. Vse je imel pripravljeno. Čakal je pri lipi ter gledal proti planinam. Zdaj se je dotaknilo solnce b spodnjim robom gore. Bliskoma j« švignil pogumni mladenič v globočino. Res, na
raj, kjer je grofova spalnica, odprto je že okno. Mladenič gleda kvišku in vidi že popolnoma opravljenega grofa. Stal je pri oknu ter zamišljeno gledal proti isti strani, kjer bo se zdaj in zdaj zažaril prvi solnčni svit.
Sivi mrak je hitel proti zahodu. Zdaj se je prvikrat zalesketalo. Prvi solnčni žar je prišvigal izza gora. Nastavil je Slavogoj piščalko in čudo! iz nje so zveneli glasovi, kakoršnih še ni Čulo človeško uho! Pesem je odmevala glasno, Čvrsto in krepko, da ti je srce utripalo samega veselja. Bila je pesem novega jasnega življenja, pesem sreče in zadovolj-nosti. In ti jasni glasovi so se razlegali po gradu iz dvorane do dvorano da so bili vsi grajski prebivalci naenkrat po konci. Prihitel je sam grolf doli k dečku Slavogoju.
„Rešilna pesem mojega življenja!" je vzkliknil ter olAjel mladeniča in pritisnil nase. V tem tronotju je onemela čarovna piščalka im se razsipala v mladeni-čevih rokah v prah, katerega je lahni jutranji veter razpršil na vse strani.
Grof je bil ozdravljen. Slavogoja ni pustil od sebe. Vzel ga je za svojega sina ter ga dal poučiti v vsem potrebnem. Tudi oče je moral pustiti ribičijo ter se preseliti h grofu.
Iz poštne slnžbe. Ivan Keržišnik je 'imenovan	mene. Velite škoda je tudi,, da ljubljanski urednr-
za poštnega oiicianta v Celju. Poštni oficiantinji A.	ček ravno v tej zadevi Še komaj danes pove kar je
Niefergal v Brežicah je podeljeno mesto poštne eks-	že dva dni pred dr. K. vedel. Navadno več pove,
pedientinje v Planini. - Orožnišfci postajevodja Pe-	kakor zna, in prej, Kakor je treba.
teršinek v Braslovčah je imenovan za sodnega kan-celista y Kozjem. - Maksimilijan Frkonja je imenovan za davčnega olicijala v Cmureku.
*	Iz davčne službe. Davčni asistent Vinko Lauko je premeščen od davčnega urada v Slovenj-gradcu k davčnemu uradu v Marenbergu.
*	Obvestilo. Vojna uprava kupi za Maribor 950 stotov štel je, za Celovec 1100 stotov sena in 1000 sto-tov stelje * za Beljak 1250 stotov, stelje in £00 stotov slame za'nostelje in za Gorico 150 stotov slame za postelje. Kolekovane ponudbe dospeti morajo do u. ure, in sicer v Mariboru 13. t. m„ v Celovcu (tuai za Beljak) ¡15. t. m. in Sv Gorici 14. t. m.
Novi goldinarji. V seji generalnega sveta av-stro-ogrske banke je naznanil glavni tajnik Pranger, da bo treba nakovati novih goldinarjev, dasi je bilo določeno, da te vrste denarja ne bo več v prometu. Vzrok, da vendar-le dobimo nove goldinarje, je ta, ker državni zbor še ni rešil predloge o kovanju novega kronskega in dvekronskega denarja.
*	Naša „Družinska Pratika" s podobo sv. Družine na naslovni strani je ravnokar izšla za J. 1910 in se že dobiva skoro po vseh trgovinah v mestih in na deželi. Ker pa se semterjie še dobe trgovci, ki mesto Družinske Pratike vsiljujejo kupo-valcem razne druge pratike, ki juti z daleka ne dosegajo naše pratike, opozarjamo naše bralce, da povsodi odločno zavrnejo vsako '.drugo pratiko m zahtevajo le našo s podobo sv. Družine. Ravnajmo
• se tudi v tem oziru strogo po geslu „Svoji k svojim!" Kdor si fetos omisli našo Družinsko Pratiko, mu ne bo žal za borih 84 vin. Somišljeniki, Širite jo povsod !
*	Zanimivo. „Slov. Narod" z dne 31. avgusta prinaša zanimivo notico, da je nek celjski rodoljub, ki mu je znan, pi3al Hans Woschnaggu pismo, da bi celjski" „Narodni Dnevnik" bržkone molčal, ako bi Hans dal kaj podpore. „Slovenski Narod" nima druge grajalne besede, kakor da možu svareče pove: Igra se z ognjem! Mi pa pravimo, celjski liberalci se igrajo s poštenostjo. Iste propalice, ki se same potegujejo za groš iz Wosclinaggovega žepa, drznile so se namreč, pretekli teden pisati, da so naši listi v zvezi z ,Woschnaggom. Ko jim je „Straža" za to neresnično trditev dala pravo ime, da so namreč celo navadni fakini, pa so preklicali. In danes pa izvemo, da se ¿odi isto, kar so hoteli nam naprtati, y njihovem liberalnem taboru. Liberalci, iej! Nesnažna družba'
*	Liberalni učitelji. Kakor Štajerski tako tudi goriški liberalni učitelji nimajio nikdar dovolj visokih plač. O tem vprašanju piše „Primorski list": Ko so jim v minuli Šestletni dobi ravno poslanci S. L. S. na Goriškem poskrbeli, da so se jim plače uredile na povoljen način, so obljubovali, da (ne bodo več šikanirali. Ni pa minulo eno leto, uže so sto-pili z novimi pretiranimi zalite v ami pred deželni za-	¿a b. K. b. stop, Pravijo, da ne morejo živeti. Zahtevajo in za- Stmlo obrabljenih htevajo povišanje plač in sicer tako povišanje, , ki daroval za knpzmc bi ugonobilo našega kmeta, ako bi tee uresničilo. Ni jim on ari beda našega posestnika, pomanjkanje v družinah, niso jim mari hudo zadolženi kmečki domovi. Tudi ne vprašajo, kje vzeti denar za povišanje njih plač, marveč le zahtevajo in zahtevajo. ■Kdo pa naj da? Naš kmet nc 1 To gotovo kot kak ■amien v oČenaŠfu! In kaj za.bte.vago? Nič manj m nič 'več kot toliko, da bi dobivali učitelji letnih od 2300 K do >5(100 K. To ¿zahtevajo od deželnega zbora, ki naj poskrbi >tozadevmii primanjkljaj z dokla-dami. Naši poslanci se bodo z vsemi Štirimi branili takemu odiranju našega kmeta, medtem ko so liberalci in agrarci pritrdili tem učiteljskim zahtevam in bi s tem 'pognali našega kmeta na boben!' Ljudstvo, spreglej!
*	Ploj se 'zvija. Nelep način, potom katerega je prišel Ploj do delegacijskega majndata, mu vendar ne da mirovati in v zadnji ,,'Slogi" se izvija in zvija, da b,i se opravičil. Ploj trdi. da je! Schois-wohla in Morseya prav informiral. Svet pa že dolgo več ne verjame Plojevim trditvam, Še manj pa resničnosti njegovih informacij. Oh te.i priliki bi vprašali Ploja, ali mu jo znatno, .kdo da je „informiral" Štajerske krščansko-socialne poslance, da; <so vsi dobri duhovniki na njegolvii s trajni, pristaši)-du-hovniki Kmečke zveze pa parne propalice? — Dr. Ploj da tudi izjaviti, da ni pisal iz trte izvitega napada na dr. Korošca,, v katerem se je trdilo, da je dne 15. maja dr. K. zahteval v Rogatbu v nemškem jeziku vozni list, čeprav; 'se dr. Korošec Še letos sploh ni vozil iz Rogatca po železnici. Ampak kot napadalca imenuje Uglednega slovenskega rodoljuba. Dr. Ploj naj istemu uglednemu rodoljubu v obraz pove, da je celo navaden In podel lažnjivec. Ce so taki ljudje pri Ploju ugledni rodoljubi, je zanj zelo značilno. — Nazadnje Še eno za smeh'. V Ljubljani sedeči, nepozna-ni uredniček Plojeve samohValnioe „Sloge" pravi, da je že dva dni prej, predno, Je dr. Korošec bil v Gradcu, vedel, dm pride prof Clarv ogledovat po toči poškodovane kraje. Toda ljubljanski urednik pri tem ne ve in ne more povedati, ke-daj je bil dr. Korošec v Gradcu, ker z dr. K. nima tako tesnih žvez kakor s Štajersjdm namestnikom, ki mu dva dni prej kakor dr. K. naznani svoje na-
* Za kmeta. Celjski liberalci svoje narave ne morejo zatajiti. Geljski „Dnevnik" z dne 26. avgusta napada hrvaškega sarajevskega nadškofa Stadlerja, ki je vse svoje premoženje žrtvoval, da katoliški ži-velj, in posebno katoliške kmete v. ^Bosni okrepi, v nebesa pa pozdiguje odvetnika dr. Mandiča, ki je vstopil v upravni svet znane ogrske banke, ki bo guMi, in odirala kmete pri odkupovanju posestev. Katoliška duhovščina je ravno zaradi tega dejanja zapustila Mandiča, 'ki je veljal doslej voditelj bosanskih katolikov.
Primorski Slovenci in parlamentartni položaj. Državni poslanec prof. M. Mandič je 22. avgusta na shodu v MaČkoljah y svojem govoru med demonstrativnim aplavzom ljudstva ined drugim dejal sledeče: „Vsled slovanske obstrukcije je prišla vlada v najhujšo zagato, ker taka, kakor je, se ne ttnore več
leto starosti svoje in uživajo vse državljanske in po-litiške pravice.
Izžrebam porotniki za jesensko porotno z/.s-lanje. Glavni porotniki: Engstler Fdvard, hišni posestnik, Frohm Alojz knjigovodja, Glavič Matija, hišni posestnik, Gottlieb Mihael, mizar, Heumayer Jurij, krojač, Jagod č Simon, poslovodja, Leobner Ernst, nadkondakter v p, Kffmann Anton, urar, Lemež Ivan, hišni posestnik, vsi v Mariboru; Žibert Ivan, posestnik, Sv. Lenart; Smodiš Avgust, pek., Sv. I!j; Thaler Franc, župan, Krasnica; Gaube Fric, posestnik, Juro/*ki dol; Mayer Jožef, gostilničar, Zg Sv. Kun-gota; Trutschi Franc, posestnik, g. Sv. Kuniguada; Amer Ignac, posestnik, Šmartin pri Vurbergu; Črnej Kari, mlinar, Fram; Boldin Ivan, trgovec. Sv. Lovrenc; Ncvak Anton, posestnik, Rašs; Pšunder Alojz, posestnik v Gornjem Rad-vanju; Loh Maks, trgovec, »livnica; Pečauer Matija, dimnikar, SloB str:ca; Wutt Kari, trgovec, Slovenska Bistrica; Svee Anton, trgovec, Pekel; Zafošnik Pavel, posestnik, Šp. Novavas; Leskovar Franc, posestnik, Videž; Mnhič Alojz, trgo.ec, Ptuj; Steudte Ivan, podžupan, Ptuj; Zupančič Kari, posestnik, Ptuj; Starnen Adolf, knjigovodja,
predstavUi parlamentu.^ V tej zadregi ¡e nastopil na- j JÄ^	Ä «1Ä
je načelnike klubov, da rekognoscira teren, da-li ne bi bilo možno pritegniti na vladno stran del Slovanov in sestaviti vecino parlamenta?! Ali v tem slučaju, ako se sestavi veČina proti nam Jugoslovanom, bomo mi kakor, en mož proti vladi in bomo obstrui-rali vsi." — V Mirnu na ¡Goriškem se je isti dan tudi vršil shod, na katerem so govorili dr. Brecelj, dr, Dermastia in državni poslanec Fon. (Zadnji je razložil dalekosežni pomen slovenske opozicije in obstrukcije poslancev S. L. S, v preteklem zasedanju državnega zbora«. Odločni boj zoper sedanji ponemčujoči način v parlamentu bodo poslanci S, L. S, 'Še energično nadaljevali, ne zmene se, ali je komu prav ali ne. /Tukaj se gre za narodne pravice, za katere se bodo potegovali poslanci S. L. B, do zadnje moči. Kdor ne drži ž njimi, oni dela zoper narod in njega pravice. Na Goriškem ni sto ljudi, ki ¡nO bi odobravali pbstrukcije. Celo liberalci sami fa odobravajo. Po Govoru poslanca Fona so navzoči z velikanskim navdušenjem odobrili obstrukcijo proti sedanjemu vladnemu zistemu in pozivali poslance S. L. S., naj vstrajajo za pravice ljudstva proti svladi.
Ciril-Metodova družba je n i.ftavila za učitelja v Velikovcu „znanega" najstrastngjšega liberalnega učitelja Peseka. Pri tem so bili msrodajni le politični nagibi. Peseka se pošlje na Koroško, da bo tam delal za liberalizem, kajti radi sposobnosti se ga ni imenovalo, ker je znano, da kompetira že eno leto za vsako prazno mesto, a — vedno propade. Šolski nadzorniki na Štajerskem se bodo oddahnili, da zapusti učitelj, kojega delovanje* so vsi, akoravno niso naši pristaši, obsojali, Štajersko. Slovenci na Koroškem pozor!
Darovi. C. g Fr. Leber, župnik, St. Jan, p. Meža je daroval za šentiljski dom 3 K. — Pri preč. g. dekanu Tomažiču ¡v Kozjem zbrani darujejo 23 K za obmejne Slovence mesto venca na grob ranjkega g. nadueitelja Sketa.
Za S. K S. Z je daioval g dr. M blav¡é veliko znamk Č g. dr Anton Medved je knjižnico S K S Z. veliko Število lepih knjig. Srčna zah<ala in viv^nt siqnentes!
* Z; pa tori poškodovane ee je nabr»lo na csaini primicije P. Remigija Ktgier 2'. K; B, Rošpah 5 K.
Mariborski okraj.
Nemčurski pobalini so v noči od sobote na nedeljo z blatom ometali tablo in liišo Spodnještajerske ljudske posojilnice v Stolni ulici v Mariboru. .Ta so-drga je postala zadnji čas vedno predrznejša. Policija pa, ali nič ne vidi, ali pa je preslaba. 1 Ce pomislimo, da je za celo koroško predmestje po noči samo en policaj, si laliko mislimo, da delajo tu nemčurski fakini, kar hočejo. Vrhu tega so nekateri naših policajev tako zagrizeni, da na slovenska vprašanja niti ne odgovarjajo, čeravno znajo vsi slovenski. Tako je pred kratkim vprašala neka kmečka ženska, policaja v slovenskem jeziku, in ta jo je nahrulil: In Marburg wird nur deutsch gesprochen! (V Mariboru se govori samo nemško!) Edina odpomoč proti tem razmeram je podržavljenje policije!
m Poroha. V Mariboru se je poročil v nedeljo, dne 29, avgusta g. Ivan Kompan, knjigovez, z gospodično Roziko Bec. Bilo najsrečnejše'
Dominik, hišni posestnik, Murko Vit, trgovec, Sinkovvič Kari, ključar, Schullin Konrad, knjigovodja, Čerce Ivan, mesar, Waltzl Jožef, trgovec, Wernig Janez, steklar, Wor*che Kari, trgovec, Zebi.vch Ferdo, strojevodja v p , vsi v Mariboru.
Izpred sodišča. 211etni posestniški sin Anton Mozir se je imel zagovarjati pred sodiščem radi pregreška težke telesne poškodbe povzročene lastni materi Ivani Mozir. Dne 23. junija t. 1. je zahteval omenjeni od matere, naj mu prinese vina. Ker je bil sin že malo vinjen, mu ga mati ni hotela prinesti. To je pa Antona Mozirja tako razjezilo, da se je jel prepirati in pretepati s sesitro Ljudmilo. Mati je hotela braniti hčer, pa jo je sin vdaril po ustih in po očesih, ter jo poškodoval. Da se bo naučil spoštovati mater, je dobil dva meseca težke ječe.
Trgovski pomočnik Frid. Fekonja je okradel svojega gospodarja, trgovca Alojza Korošaka v St. (Juriju ob Sčavnici, za svoto 126 K, katere je pa Korošak še o pravem času odvzel svojemu učencu. Za to nezvestobo napram svojemu gospodarju je dobil Fekonja tri mesece težke ječe, poostrene s tedenskim postom.
Proti četrti božji zapovedi se je pregrešil 23-letni posestnik Jakob ZajŠek v Kosmincih, ker je iz surovosti težko ranil svojega očeta In je pozneje tudi grozil ,z revolverjem. Dobil je en mesec zapora.
Z nožem zabodel je hlapec Franc Horvat svojega tovariša Kosija, ko sta se peljala iz goric domov. Horvat se izgovarja, da je bil pijan; ker pa to ne odgovarja resnici, bo sedel štiri mesece v težki ječi, poostreni z enim postom m trdim 'ležiščem vsakih 14 dni.
Radi surovosti sta se morala zagovarjati pred sodiščem Franc Roch iz Pobrežja in Ivan PolajŠer, ker sta dne 27. junija dejansko napadla Jur. Cvetka, kolarja grajŠČine na TurniŠu, ko se je ta vračal s svojo ženo domov. Cvetko je dobil take pošr kodte, da ni mogel 20 dni izvrševati svoje obrti. Za njih surovost sta dobila Roch šest tednov, Polajšer pa 14 dni zapora.
Dne 31. majnika je prišlo pri Sv. Arehu na Pohorju do razpora med fanti, katerega je hotel A. Fric poravnati. Zato ga je sunil Janez Kapun, posestniški sin, z nožem v hrbet in ga težko ranil. Kapun je bil obsojen na štiri mesece težke ječe z enim j ostom in trdim ležiščem vsakih 14 dni.
m Kamnica. Dne 8. septembra pe vrši shod Marijinih dekliških družb iz okolice mariborske. — Vspored: Ob Vid. uri sprejem pri križu čč. šolskih sester pri Kamnici. Od tam procesija v kamnilško cerkev, kjer se bo koj služila tiha sv. maša, med katero bo skupno sv. obhajilo. Ob 10. uri cerkveni govor in slovesna ¡sv. maša. Ob 2. uri družben nauk in slovesne večernice. Potem najbrže zborovanje-m Slivnica pri Mariboru. Redka prikazen. V sadonosniku g. Jož. Kolman, pos. v Slivnici ste 2 hruški v najlepšem zelo polnem cvetju.
m Slov. Bistrica. Tukaj se bo vršilo jutri 3. tj m. ogledovanje goveje živin|e za slovenjebistriški okraj.
m Spodnja Polskava. V nedeljo, dne 5. t. m.
ob 3. uri popoldne se vrši y prostorih g. Karola Hrastnika shod volilcev, na katerem bo govoril in poročal državni in deželni poslanec g. Pišek. Volilci, ude-j ležite se zborovanja mnogoštevilno!
m Jlotinja vas. V nedeljo 29. avgusta povozil Hotinjivasi pri Fr. Skodič-u stanujočo Marijo dvoren. Imenovana mislila je iti, ko je brzovlak
m Razglas. Nadomestne volitve za izstopivše Člane in namestnike pridobninske komisije davčno I je vlak družbe :ll.I. in IV. razreda priredbenega, okraja mariborska okolica, se bodo vršile po volilnih možih iz- j odšel pri hotinjskeui čuvaju čez žel. tir, a je prišel
voljenih dne 23. oziroma 24. avgusta t. 1. tako-le: j ob istem trenutku tovorni vlak, kateri jo je v senec A. za davčno družbo III. razreda, dne 14. septem- 1 zadel, in bila je takoj mrtva.
bra H909 od 8. do 12. ure predpoldnem in od 2. do 5. ure popoldne pri davčnemu referatu c. kr. okrajnega glavarstva mariborskega, kolodvorska ulica št. 3, II. nadstropje. Voliti je 1 Člana in 1 namestnika s poslovno dobo do konca 1913. 1. B. za davčno družbo IV. razreda, dne 17. septembra 1909 od 8. do 12-ure predpoldnem in od 2.do 5. ure popoldne pri davčnem referatu c. kr. okrajnega glavarstva mariborskega kolodvorska, ulica, Št. 3, IT. nadstropje. Voliti je 1 člana in 1 namestnika s poslovno dobo do konca 1913. 1. jn 1. člana s poslovni* dobo do konca 1911. 1. V zmislu paragr. 20, os. doh. zak. voliti se morejo le oni pridobninski zavezanci (udje dotične davčne družbe) moškega spola, ki so dopolnili 24.
m Sv. Trojica v Slov. goricah. Nemškemu Narodu" od 28. avgusta t. 1. štev. 196. se je zljubilo pokazati svojo nevoljo nad raznimi cerkvenimi slovesnostmi, ki so sf> vršile pri nas, „Ce Svetotrojiča-ni ne pojdejo gorki v nebesa, potem naj se pa vrag obesi na prvo drevo! Naj Še kdo reče, da Slovenci nismo srečen aiarod, sposoben za življenje!" — K tej bedariji samo to-le: 1. Vsak vrag se lahko smeji „Narodovi" neslanosti; 2. slov. narod bi bil srečen, ko bi ne imel prismojenih liberalcev! So pravo go-seno: 3, slovenski narod je sposoben za življenje, ker je veren. Vera narode povzdiguje, nevera jih ' končuje. Seveda za tako nenravno življenje, kakršno je vsem liberalcem vzor, za nerodovitno naslado, ki
se boji truda za kruh in vzgojo, za« tako življenje — hvala Bogu — naše ljudstvo ni sposobno! — To je le ideal liberalnih lahkoživcev!
m Marija Snežna na Velki. Dneva 21. in 22.
meseca aivigusta t. 1. ostaneta vernikom naše župnije v neizbrisnem spominu, ker prišli so k nam pre-mil. knez in škof, da bi blagoslovili prenovljeni pres-biterij in slikana okna, dva nova zvona za našo župnijsko cerkev ter delili otrokom zakrament sv. birme. Na predvečer so pozdravili premil. nadpastirja na vželezniški postaji v Cmureku župniki cmureški, g. Janez LopiČ, njegova gg. kaplana Eduard Schlei-mer in Franc Miiller fcer domači g. župnik Martin Lah. Ko pridejo do prvega slavoloka ob meji župnije s prelepim napisom, zasliši se že mogočni pok mož-narjev, ki jih potem spremlja do cerkve. Se dva lepa slavoloka, pri križu cerkv. ključarja Jurija Perko in pri Pivečevi kapeli, in premil. knez in škof so dospeli do Janez Roškerjevega križa, kjer jih je pozdravila pod krasnim slavolokom častita- duhovščina in kjer so jih pričakovali šolski otroci z učitelji, belo oblečena dekleta in velika množica ljudstva. Premil. nadpastir so stopili iz voza, slovesno blagoslovili imenovani križ ter izpregovorili vernikom nekaj genljivih besed kot nauk sv. križa. iMed molitvijo in petjem se je pomikala prqcesija do Jan. Murnikove-ga križa, katerega so tudi blagoslovili. Kakih 200 korakov pred cerkvijo je stal peti slavolok, in sicer pri popolnoma prenovljeni kapelici trgovca ^.ntona To-mažič, katero so prevzvišeni zopet kaj radi blagoslovili. Bil je že mrak, ko je prišla procesija do cerkve in v cerkev. Na vnčer so izražali ljubezen in veselje župljanov mnogoštevilni kresovi po okoliških gričih in rakete, ki so se ponovno vzdigale v zrak. V nedeljo, dne 22. avgusta so premil. knez in škof ob 8. uri zjutraj najprej blagoslovili okusno prenovljeni prezbiterij z dvema slikanima oknoma, krstili s pomenljivi obredi, katere so sproti razlagali, nova zvona, služili sv. mašo, z lognjevito besedo s prižni-nice govorili o Mariji, devici mogočni, se javno zahvalili vsem dobrotnikom, ki so s svojimi darovi pripomogli, da se je mogel okrasiti prezbiterij in da. sta se mogla kupiti zvona ter slednjič podelili 202 bir-mancem zakrament sv. birme. 'Zvona (prvi in tretji) tehtata skupaj 2009 kg. Veliki zvon je posvečen na ime Marijino in poje glas D; manjši zvon bo hvalo pel z glasom fis piesv. Srcu Jezusovemu. Prvi zvon nosi napis: „Ko je bil g. Martin Lah župnik pri Mariji (Snežni, Perko Jurij in Zohrer Marijan cerkvena ključarja, Pivec Karol župan na Velki, me je vlil Janez Grassmayr v Viltenu 1. 1909" ter ga krasijo slike: Marija, sv. Martin, sv. Ciril in Metod, sv. Karol Boromejski, Pij X. 1858—1908 in Franc Jožef I. 1848—1908. Drugi zvon ima napis: ,„Vivos voco, mortuos plango, fulgura frango. Janez ^Grassmayr. 1909 in je okrašen s slikami presv. Srca Jezusovega, preč, Srca Marijinega, sv. Alojzija, sv. Antona pušč. in sv. Križa. Prezbiterij je kaj lepo preslikal gosp. Franc Horvat, slikar v Mariboru, ter kbže slike štirih sv. evangelistov. Nova slikana okna s podobami presv. Srca Jezusovega in Marijinega \Le izdelal g. Edvard Stuhl v Giadcu. — Verniki naj pridno Častijo Marijo devico Snežnico, nova zvona pa naj pojeta hvalo Bogu in Mariji ter naj oznanjujeta veselje in mir ljudem, ki so dobre volje!
ptujski okraj.
p Ptuj. Mnogim ljudem po ptujskem 'okraju se pošilja „Sloga" zastonj. Toda zadnji čas je začela „Sloga" vsem presedati, ki jo berejo, kajti v njej se nahaja samo hvalisanje in v hebesa povzdigovanje hofrata Ploja. ZJa to se nam zdi rferjetno, da si on sam list plačuje, da ga hvali. Svojega liberalnega kopita, ^>a v nobeni Številki ne more prav zakriti. Zadnja številka naznanja svojim Čitateljem poučni tečaj celjske liberalne nepolitične organizacije.
p Ptuj. Ne moremo več mirno gledati, kako potuhnjeno dela Plojeva „Sloga" za liberalizem. Odkrito si ne upa nastopiti, ampak svoje delo opravlja tiho in zahrbtno. V zadnji številki vabi na» ljudsko veselico za prihodnjo nedeljo, katero prirede sama liberalna društva in koje Čisti dohodek je namenjen izključno liberalnim društvom. Kdor noSei podpirati liberalizma, se te veselice ne bo udeležil. Ploj pa v domovini vedno stoji ob strani liberaieev, a v tujini se izdaja za konservativca. Je pač neodkrit kakor njegov list.
p Pri Sv. Vidu'- niže Ptuja bo v pondeljek 6. septembra dobro obiskan živinski sejem. Kupci pridejo od vseh strani in se priporoča, da se prižene mnogo živine vsake vrste na sejem.,
p Sv. Urban nad Ptujem. Poročil se je gospod Jožef Ceh iz Destenc z gdč. Micko Polcl. C. g. župnik Janez Tomanič, kot poro&itelj, imel je v srce segajoč govor ob poroki. Čestitamo!
p Iz Vičanec pri Veliki nedelji. V nedeljo, dne 29. avgusta t. 1. so poslali posestniki iz Središča in okolico prav velik, težko naložen voz zelenjave, so-čivja in krompirja v našo občino Vičanec ubogim, po grozni toči poškodovanim prebivalcem. Ti ljubi dari so se razdelili med naše občane tako, da je bil vsak prejemnik zadovoljen. Izrekam podpisani v imenu ,vseh naših' ponesrečenih občanov središkim darovalcem prisrčno zahvalo in tisočeri Bog plati za t'o mile dare, kakor tudi vozniktu, ld nam je po zelo dolgem potu pripeljal zgoraj lomenjeno hrano. Ako človek natančno premisli to Škodo in pomanjkanje.
ki jo bomo trpeli skozi eno Ueto mi in naši nedolžni otroci po ti strašni Joči, se razjoče od veselja vsak. ki sprejme v tako hudi stiski kak dar. Kajti v gornji panogi ormoškega okraja ni prizadeta nobena občina tako hudo, kakor je razmesarila toča v občini Vičanec. Kdor torej zna, kako lačnemu kruhek diši in kdor ljubi svojega bližnjega,, naj se ozre v svoje srce in naj stegne svojo milostno roko.
Franc Skerlec.
p Iz Sodinec pri Veliki nedelji. Po vzgledu Bol-fenčanov poslali so vrli Središčani v nedeljo dne 29. avgusta t. 1. v našo občino velik voz poln različne zelenjadi, ki se je razdelila po toči tako hudo prizadetim občanom. Podpisani izrekam blagim darovalcem prav prisično zahvalo, v prvi vrsti gg. sre-diškemu županu Sinku in podžupanu Ivanu Kolari-ču, nadalje g. Majeenoviču, izdelovatelju cementnih izdelkov, za njihovi posnemanja vredno požrtvovalnost. — Henrik lrgolič, občinski predstojnik.
p Sv. Bolfenk v Slov. gor. V sredo dne 25. avgusta t. 1. predpolaan je v občni bolnici v Ptuju ,.o kratki mučni bolezni, sprevidena s sv. zakramenti, umrla vzgledna žena in prevžilkarica Marija Muršec v Bišu, po domače Gregova rojena Veber, v starosti 07 let. V petek 27. avgusta spremili smo lajno pb precejšnem Številu sorodnikov in domačinov iz Slov. goric, na ptujsko pokopališče k večnemu počitku. Najbližiiji hišni sorodnik in urbanski rojak č. g. p. P. Pavel Potočnik vodil je častno sprevod. Rajna je bila vzor krščanskih mater, zapušča moža in 2 dorasli hčeri Marijo in Antonijo, katere ¡o v krščanskem duhu vzgojila. N. v m. p.!
p Ormož. Učiteljsko društvo za ormoški okraj : nam je poslalo dopis, v katerem se zahvaljuje vrlim Središčanom za lep izraz sočutja, ki so ga pokazali s tem, da so v nedeljo dne 22. avgusta t. i. pripeljali iz Središča tri težko naložene mo.zo različne zelenjave in živil pred slovensko ormoško okoliško Šolo, da se porazdele med po toči poškodovane prebivalce. Hvala jim!
p Našli so pri Središču utopljenca Franc Rajh-a , doma iz Tergovišča pri Veliki nedelji. Podpisani I-i van Rajli se kot brat utopljenca prisrčno zahvaljuje vsem cenjenim možem, kateri so z \rajnim imeli o-; praviti, osobito pa g. predstojniku občine Obriž g. I Raušl-u. Ivan Rajh.
p Brzojavni urad se je otvoril dne 24. avgu-! sta t. 1. v ZavrČu.
Ljutomerski okraj.
1 Veržej. Dne 30. avgusta smo pokopali trža-na Antona Puščenjala, Ves čas svojega življenja je bil res vzorno kiščanskega, res svetega življenja, pa tudi zaveden Slovenec. Vsai, ki ga je poznal, ga je visoko čislal, najsi je bil drugače kakršnegakoli mišljenja. Rojen je bil 1. 1848, bil je več let občinski svetovalec in cerkveni ključar. Od lanske jeseni je trpel na želodčnem raku,, in po dolgem trpljenju je 28. avgusta ob 9. uri zvečer izdihnil svojo blago dušo. Pogreb je bil veličasten, znamenje kako zelo je bil rajni čislan. Pogreb je vodil preč. g. dekan ljutomerski Martin Jurkovič, nagjrobnO slovo! pa mu je govoril domaČi rojak prof. Kovačič. Svoje premoženje je zapustil rajni v dobrodelne namene. N. v m. p.
1 Kapela. Velik političen shod se vrši dne 5. septembra pri kapeli po rani maši v gostilni g. Divjaka. Poroča g. drž. in deželni poslanec Ivan RpŠ-k.ar in drugi. Opozarjamo vse naše somišljenike na ta vele važen shod!
1 Bralno društvo pri Sv. Jar]n cb Ščavnlcl bo priredilo doe 6. septembra 1809 po večeroicah s petjem in gledališko gro „Rokov-njači". Igrala bode polnoštevilna slavna Kocmatova godba na lok. Po predstav, koncert in prost» zabava. Tem potom se vsi rojaki najuljud-neje vabijo k obilni udeležbi.	Odbor.
I Konjiški okraj.
k Priliova. Občinske volitve v občini Sp. Gru-Šovje dne 26. avgusta 60 imele ugoden izid; izvoljeni i so namreč v pdbor sami možje Kmečke zveze. Evo j jih! V III. razredu so izvoljeni Brglez Anton, Zajkc I Anton, Mlakar Alojz, Pliberšek Janez, odbornikom: | Pšeničnik Janez in Jezerniki Ivan namestnikom. V I II. razred: Sevšek Matevž, Pliberšek Franc, Flis j Franc (Dobrova), Fu&nik Anton odbornikom; Cernec ; Franc in Rebernak Jakob namestnikom. V I. razredu: J Kumer Karol, Sita' Jakob, Jesenek Jožef, Flis Franc , (DobriŠka ves) odbornikom; Pučnik Mafija in Grifič s Alojz namestnikom. Čast zavednim volilcem!
Celjski okraj.
o Celje. Na c, k'r. samostojnih nemško-sloven-skih gimnazijskih razredih v. Celju §e vpisujejo u-čenci za šolsko leto 1909—10 v L. razred 16. septembra ob ¡10. uri. Učenci, kateri hočejo biti sprejeti v d. razred, morajo biti sprejmljani od svojih stari-ševt ali njih namestnikov in seboj prinesti krstni list in pa šolska naznanila.
c Laški trg. Na Jernejev* sejem se je prignalo "1002 repov, med njimi krasni muropoljski voli y teži 6 do 8 met. stotOv. Izmed teh se jih je naložilo na južni železnici 23 vagonov, in sicer en vagon za Lip-nico, 1 vagon za Gradec, 1 za Perneg, 23 pa za Češko in Moravsko. Cene živini so bile BO do 84 kron za meterski stot žive teže.
c Savinjska dolina. \Že dve leti imamo državnega poslanca Robleka, toda za hmeljarstvo še ta mož ničesar ni storil. Kaj pomaga nam hmeljarjem, če priobčuje, kakor se hvali v liberalnih listih, letos strokovnjaške čianke p razlogih, da lani nismo mogli hmelja prodati. Je pač bolj hmeljski kupec ne-gO' hmeljar, in za to nimamo hmeljarji od Robleka ničesar pričakovati. Kako malomarno je Roblek tudi postopal, da se* popravi statistika o pridelovanju hmelja v Savinjski dolini. Čeprav se je fce pred par leti opozorilo na ta nedostatek, >vendar sei hmeljarsko društvo in Roblek skoro do zadnjega časa niso ganila. Že pri» posvetovanju o provenienčnem zakonu smo videli to malomarnost, ko so bili merodajni. čani-telji prekomodni, da bi poslancem na njih prošnjo vposlali potrebne podatke.
c Gornjigrad. Čudno mora delovati letošnja vročina na možgane nekaterih ljudi, ki hočejo biti celo olikani, dasi vsak pouličnjak dostojneje govori, kakor, ti oblizanci. Gotovo ga pa ni človeka, ki bi mogel te ljudi prekositi v lažeh. Kaj vse uganjajo naši liberalni prismojenci zoper mene, to presega že vse meje. Pišejo v „Katodnem Listu": v šoli v Šokatu sem neko učenko "na roke vzel in po Šoli nosil. Na mojo zahtevo je g. učitelj Sijanec preiskoval celo zadevo v šoli, napisal zapisnik, iz katerega navedem nekaj stavkov: Razrednik, g. Sijanec vpraša vse otroke, ce je kateri kdaj videl, da bi g. katehet katerega otroka na roke vzel, v šoli ali zunaj šole. Odgovor: Noben otrok ni nič vedel in nič o takem ne ve. Vprašajo se posebej še otroci, ki so bili vsako soboto v Šoli (v soboto namreč poučujem jaz), a nobeden teh otrok ničesar ne ve. Taka je liberalna Časti-Iraja in liberalno denuncijantstvo. Drugi zgled: Narodni Dnevnik' štev. 184. piše: „Kaplan Berk je ponosen na to, da je naročnik „Narodnega Lista". Navedel je to ¡¡hvalevredno in priporočljivo okblščino celo v neki ulogi na davčne oblasti v Cel(ju. Iz t« u-loge bomo sicer navedli Še več zanimivosti, ki poštenosti kaplana Berila ne stavijo v najboljšo luč. „Petsto kron plačam takoj v blagajno ^Narodnega Dnevnika", če mi to dokaže. Prvič bi me pač lahko preziral vsak pošten človek, če bi bil jaz naročnik in plačnik takega lista, kakor je „Narodni List". Drugič pa, ko bi tudi bil, kako bi to mogel naJvesti v kaki ulogi na davčne oblasti. In kje je v kaki ulogi nepoštenost !| Na dan, liberalni obrekovalci! Sicer pa. če sem res naročnik „Narodnega Lista", saj mora za to vedeti .upravništvo, zakaj pa Še potem vprašate davčne oblasti? Vsakemu, količkaj dostojnemu človeku se pa mora gabiti pisava v „Narodnem Listu" Štev. 37. Tu se kaže liberalno falotstvo v polni meri. Tisto nesramno laž o klofuti, za katero sem obljuMl izplačati tisoč kron, pko mi dokažejo, zopet pogrevajo, a dokaže nihče in po denar tudi nihče ne pride. Kaj ne, junaki! Druge laži so tako ostudne, da se same obsojajo, Povejte ¿mena tistih k,gospic", povejte ime dotič-nega Šolarja, lažnjivci. Vaši lastni pristaši v Gor-njemgradu se sramujejo te ostudne pisave, noben šnopsar takto ne govori. In kaj vam je storila Marijina družba, da jo takp blatite. Lepi kavalirji! Morebiti zato, ker so njene Članice preponosne, da bi občevale s takimi liberalnimi propalicami. Svetujem vam samo to-le: Ko bodete izvozili vse smetje, ki Ježi pred vašim pragom, ga je na cente, na smetišče, ko bodete sami pridno prejemali sv. zakramente in hodili v cerkev, potem se brigajte za tistega, ki pripravlja šolarje na sv. birmo. Storite sami svojo dolžnost jn pustite pri miru tiste, ki vestno vršijo svojo službo.	Ant. Berk, kaplan.
BrasltiVče, Dne 25. avgusta je bila vol.tev župana, katera se je povsem mirao zvršila. Izvoljen je bil g. Jožef Paner. Občinske svetovalce si je potem novoizvoljeni župan sam izbral po številu 10, kattri pa so do polovice pristaši kmečke zveze, do polovice liberalci.
c Križ pri Gornjemgraidu. Gornjegrajski liberalci v svojih Časnikih pretakajo tako grenkem solze nad nepokornim gospodom kaplanom Ant. Berkom, ker ne trobijo v njih rog, da bode Dreta od samih liberalnih solz poplavila» vso Zadrefiko polje. Prosim Vas g. kaplan, zatrobite samo fenkrat v njih rog, da jim ne poči žolč, zatrobite pa tako, da se bode razlegalo od gornjegrajskih liberalcev pa do, najstrast-nejšega liberalca w Šmartnem. Ako pa ne zatrobite v njih rog, bode Dreta Čedalje bolj naraščala in bode odnesla vse liberalce iz Zadrečke doline na Hi-vaško. — Nekdo, ki nima zadaj zapete „,krovatne".
o Vransko. D'kaj prostoren je salon g. J. Brinovca, a na angeljsko nedeljo je bil pretesen. Ljudje so odhajali solzni, ker niso dobili prostora. Kdo bi ne gledal rad igiokaza hRaz Marijino Srce"? . . Vznesena je zamisel te predstave, so nam jo pa tudi podala naša dekleta vznesno, svečano, resno. — In našla so srca tepiana, razjokana in krivično obsojena v tej igri Jeka in utehe.— Izborno je uspela tudi igra vPri gospodi." Vsled splošne prošnje se igri ponovita na kvaterno nedeljo.
c Sladkagora. Ptujski „Štajerc" štev. 34. dne 22. avgusta 1909 me podpisanega na nesramen na^ čin napada. Vsebina dopisa ni popolnoma nič kot gorostasno zavijanje resnice in pa podlo obrekovanje. Ker se s „Štajercem" kot takim nikakor nočem pečati, zato tukaj očito in javno poživljamo dotičnega dopisnika, da se nam razkrinka, (Če ima količkaj poštenosti v sebi, da mi bode prilika, obračunati z njim na pristojnem mestu. Pod časnikarsko tajnost se skrivati, in osebe sumničiti in obrekovati, je po mnenju vseh poštenih ljudi skrajno podlo in nesram-
no. Torej na dan dopisnik, fcla se bolje spoznava! Hočemo videti, kako boš dokazal svoje neresnične, grde trditve o meni! Dotlej pa ostaneš podli, nesramni obrekovalec. — Sladka gorat, 28. avgusta- 1909. Martin Krajnc, župnik.
c Dobrna. Malo pozno bo sedaj pisati o cesarski maši na Dobrni, a ker se je celjski vahtarici zde
Nadalje je govoril v imenu ,^Slov. mladeniške zveze" mladenič >ZabukovŠek iz Ponikve. Vse je ob- , čudovalo tega priprostega fanta, ki je v vznešenih j besedah govoril o namenu mladeniške zveze in o dolž- . nostih pravega slovenskega (krščanskega mladeniča. ; Burni živijo-klici na ¡koncu njegovega govora so pričali, kako je govoril vsem iz, srca. K, besedi se je o-
__-t A 'J» • 1 _ 1______V» Ti rvrti rrrvlr-	»-» rr /* "1 v» O
lo potrebno, da je stegnila svoj dolgi jezik na Dobr- glasil tudi visokošolec jurist g. Ogrizek, ki pozdra-
no, posnemajoč graško „Tagespošto", moramo tako predrznost po zasluženju zavrniti, Da so cesarska maša ni služda v topliški kapelici, ampak' v župnijski cerkvi, kamor ima pristop tudi slovensko ljudstvo, pripisuje lažnjiva vahtarica — slovenski duhovščini nai Dobrni. „¡Straža" je že pojasnila celo zadevo in sklepati je iz tam navedenih podatkov, da. bi tudi vah-taričin pastor ne mogel opravljati svoje službe, če ni pripravljeno vse, kar zahtevajo lutrovski predpisi. Dobro vemo, da vahtarici ni toliko za cesarsko mašo, ampak srce jo vleče, da udari zopet enkrat po dobrn-skih duhovnikih. Vahtarica! Saj se poznamo! Kakor vedno, ti je tudi sedaj izpodletelo in za eno blamažo na Dobrni si bogatejša. Kmalu jih no boš imela kam spravljati. Svetujemo ti, v prihodnje pustiti cesarske maše na Dobrni pri miru in se pečati bolj s svojimi protestantskimi zadevami, ki jih poznaš boljše. Morebiti bodo tvoji suhoparni predali postali zanimivejši. Pa brez zamere, stara tetka}
Gomilsko. Tukaj se vrši v nedeljo, dne 1. septembra veliko javao zborovanje glede železnice Polzela—Motnik—Kamnik. Poročali bodo: načelnik okr. zastopa Vranskega ter železniškega odbora Franc Zdolšek, drž. in dež. poslanec dr. Iv. Benkovič in
vi mladeniče v imenu „Slov. dijaške veze" in v imenu društva „Zarja", potem pa navdušuje lante, da naj se zavedajo svoje materinščine povsod, ne samo doma, ampali tudi v javnosti. Shod sta lepo pozdravila tudi brat Pintar, odposlanec celjskega ,„Orla", in Vitomir Zličar, predsednik bralnega društva na Ponikvi. Sledn'jiö Še povzame besedo '.Franc Žličar, tajnik posojilnice in podpredsednik „„Slov. mladeniške zveze" in se toplo zahvali v imenu Šentjurskih fantov, vsem zborovalcem, da so prišli v tako velikem številu na naš shod; zahvali se pa tudi nasprotnikom,_ki so „počastili" naš shod s svojo navzočnostjo, in jih povabi, da naj Še večkrat pridejo, toda mirno na taka naša zborovanja, ker jim gotovo ne bo Škodovalo, ako ujamejo kako dobro besedo. Nato zaključi po kratkem nagovoru predsednik shoda to res lepo zborovanje.
Kako nas je ta shod navdušil, je že pokazalo zborovanje fantov po večernicah v, gornji dvorani katoliškega doma, kjer se nas je zbralo gotovo 80 do 100, da bi si ustanovili telovadni pdsek! „Orel". Po kratkih navduševalnih besedah Franca Zličair-ja, brata Jankota Hočevar-ja in g. kaplana, se nas je takoj vpisalo v telovadni odsek Čez 60 telovadcev in 7 podpornih udov. Nato se je vršila volitev odbora, pri kateri so bili z vzklikom izvoljeni:
Za predsednika: g. Ferdinand Žganld, kaplan;
za načelnika te-
deželni poslanec Terglav
c Slivnici pri Celju. Bralno društvo v Slivnici priredi v nedeljo
dne 5. sept. pop. ob 3. i.ri v v.glajoi pod Rebrovim kozolcem s po- | za podpredsednika: Franc ZliČar; močjo dij&štva Siomšekoro slavno.it (» 501etni spomin premeščenja ško- i in.r„rf„„,.. p„Qr,0 r-mnb-fijskega sedeža v Maribor). Na vsporedu je petje, dva govora, dekla- '"vauoev. ^ rano ^mOK macija, dre igri „Proti domu" in „Pravica se je izkazala" Vstopnina: sedeži 1 K, stojišfa 30 vin., za ude 20 vin., — Nasprotniki nam čejo odvrniti udeležence, ter jih pridobiti, da bi raje šli gledat Sokole v Petelinjek, a naši nas ne zapuste in gostje tudi, pridejo.
c S. ft. kmet. Izobraževalno draitvo v Št. Juegerti za faro Galicijo pri Celju priredi v nedeljo dne 6. sept. 1909 veselico pri gosp. Franc Reber-ju, gostilničarju v Pernovem. Vabimo vse kat. misleče, ki čntijo v aebi srce, ki bije za pravi narodni čut kmečkega ljudstva: pridite ta dan na Peri;o;o Društvo bo skrbelo za obilo duševne hrane. Ima na sporedu igro „Kmet Herod" in poleg še šalji>i nastop, da bo nekaj poštenega smeha. Za ušesa bo pa godba petrovških tamburašev skrbela, in pevski zbor iz Zgornje Ponikve nas be zabaval s svojim petjem. Ako bi bil pa ša pri vsem tem komu dolg čas, bo si lahko kupil razglednico in pisal komu ljubemu in poslal po šaljivi poiti. Na koncu bode prosta zs.ba»a, Za prgrizek bode pa skrbel g. Reher, ma-kari če kak preSiček zacvili in tudi grla ns bo treba suha imeti, ker ima on izbirao vino in sveže pivo. Pričakujemo toraj obilo gostov. Sosedje Celjani, Petro» čani, Vrbenčani, Zalčani, Dobrčani, Ponkovljani, Št. Petrčani in vsi, ki z nami čutite, ne pozabite, da je ta dan veselica v Pernorcu in da Va« j a ne bo manjkalo tam. Veselica se prične točno ob pol 4. uri popoldne. Na svidenje!
Brežiški okraj.
b Sevnica ob Savi. Tukaj, se je vršila v ponedeljek, dne 80, t. m. razstava in premiranje živine iz okraja.
b Pcdsreda. Naše Kat. si. izobraževalno društva ima okroglo 100 udov in ti hodijo z malimi izjemami prav pridno v društven prostor po knjige in Časopise. To pa boli nekatere nadute liberalne pete-linčke in zato psujejo naše društvo in ga blatijo, da bi udom odvzeli veselje in zanimanje. Posebno neki bivši kaznjenec, ki se je vsiljeval nekaj Časa v društven prostor, grozi s svojimi napadi. Prijatelj, kaj resničnega, kar bi bilo graje vredno,, ne bodeš na-šef — laži in zavijanja so ti pa na razpolago.
b Mladina podsredčka ne daj se begati od kakega liberalnega škrica, — paß pa nevstrašeno, ka kor dosedaj, pristopaj in zahajaj v društvo, kjer se ti nudijo dobre knjjge — in dobri v katoliškem duhu pisani časniki!
Vesfnik
mladinske organizacije.
Mladeniška shoda.
Št. Jurij ob j. ž. Da naša slov. mlad. organizacija na Sp. Staj. res lepo napreduje, to nam je zopet dokazal krasno uspeli mlad. shod, ki ga je priredila Slov. kršč. so£ijalna zveza v St, Juriju ob juž. žel. zadnjo nedeljo dne 29. avgusta.
Mogočno streljanje v soboto in nedeljo je naznanjalo daleč na okrog to lepo slovesnost. Slovesnost se je začela v cerkvi, kjer je č- g. profesor Je-rovšek v navdušenem in prepričevalnem govoru navduševal mladino, zlasti pa mladeniče, za lepo Čedno-stno življenje. Po slovesni sveti maši, M jo je daroval sam pridigar, se je začelo zborovanje na prostem pri „Katoliškem domu", kjer nas je bilo gotovo 400 do 500. Tudi par nasprotnikov nas je počastilo s svojo navzočnostjo, a so ostali med zbbrovanjem mirni, ker si niso upali motiti shoda, kakor so prej grozili, ker je bilo najbrž „grozdje prekislo".
Zborovanje otvori g, profesor dr. Hohnjec; po kratkem pozdravu opisuje v lepih, zbranih besedah našo lepo se razvijajočo slov. krščansko socijalno organizacijo in navdušuje mladeniče za to organizacijo. Nato sta pozdravila mladeniče tržki in okoliški župan. Prihitel je na naš shod tudi odposlanec „Zveze telovadnih odsekov Orel v Ljubljani", naš rojak brat Janko Hočevar, ki nas je navduševal za telovadbo in nam priporočal ustanovitev telovadnega odseka „Orel" v St. Juriju ob juž. žel. Pokazal je jasno razloček med „Orli" m „Sokoli". Njegov govor so zboro-valci burno odobravali.
S tem je bil skončan prvi mladeniški shod v St. Juriju, ki je Se in bo Še prinesel obilo sadu. Zato pa krepko naprej mlada četa, za vzore svete vneta !	Na zdar!
Št. Vid na Planini. V nedeljo 29. t. m. se je vršil tukaj po pozui maši mladeniški shod, na katerega so prihiteli mladeniči iz domače in vseh sosednih \župnij. Kot govorniki so nastopili načelnik Zveze slovenskih mladeničev Zebot, ki jei med velikim navdušenjem orisal vzore katoliško narodne mladinske organizacije. Govorili še so mladenič Spari iz Jarenine, v imenu Šentvidskih mladeničev domač mladenič in dr. Korošec, Po skoro dveurnem zborovanju Je predsednik svetovalec Rybar zaključil mladeniški shod.
• *
Abiturijentskl sestanek na Vrhniki. Dfne 28. in 29. avgusta se je na Vrhniki vršil abiturijentski sestanek, katerega se je udeležilo do 90 dijakov od vseh krajev naše lepe Slovenije. Razni govori na tem sestanku pas uverijo, da edino naši dijaki hodijo pravo pot, pot ljudske vzgoje in izobrazbe. V razpravi so bili sledeči govori: o avtoriteti in svobodi pri vzgoji, katoliško narodni dijak in ciemokratična misel, naše dijaštvo in umetnost, o praktičnem krščanstvu. O zadnjem je govoril naš Štajerski abiturijent Lukman, ki' je v živem govoru pozival tovariše k vzornemu krščanskemu življenju, da tiidi povsod v javnosti dokažejo, da so katoliški dijaki, Zdaj, ko so naše vrste tako narastle, se nam je najbolj bati brezbrižnosti in malomarnosti v verskih rečeh, da ne postanejo naše vrste kričeča, znotraj pa trhla tolpa, ampak da bodo ostala zavedna in krepka četa. Po teh govorih se je v Žjivahni debati razpravljalo o razširjenju dobrega časopisja, ustanovitvi narodnih muzejev, nabiranju narodnega blaga itd. V nedeljo popoldan so uprizorili v splošno zadovoljnost navzočega občinstva novo igro A. Medveda: Crno-šolec. Bil je to lep in za vse navzoče velepomemben dan.
Zborovanje „Slov. Dij. 'Zveze". V ponedeljek, dne 30. avgusta se je pričelo tridnevno zborovanje S. D. Z. v Ljubljani v veliki dvorani hotela Union.
"Na to zborovanje je prihitelo čez 300 katolišMi narodnih dijakov ter mnogoštevilno zastopstvo Češkega in hrvaškega dijaštvai in lepo število dijakov iz Beneške Slovenije. Na rednem zborovanju je poročal od Štajerskih (dijakov stud. iur. g. Ogrizek: Naše o-brambno delo. V sredo so bila še razna predavanja. Od ŠtajersMh udeležencev je govoril p. cand. iur. A. Veble: Dijaštvo in socijalno delo. Zvečer se je vršil zabavni večer, katerega so s svojo navzočnostjo počastili trije slovenski Škofje:1 prem. g. Stariha iz A-merike, škof dr. Mahnič in knez Sn Škof dr. Jeglič. Naj se vse misli, te dni na tem zborovanju poroiene, pokažejo tudi v uspehih, naj se vrste našega dijašt-va množe, 5n Ž njimi se pa množi tudi vrsta narodnih delavcev. Slovensko ljudstvo pa s ponosom zre na to mlado mogočno četo ter si govori: V tem taboru je katoliška Slovenija!
Sv. Lenart v 'Slov. gor. !Tu se vrši v nedeljo, dne 26. septembra mladeniški shod. Natančnejši spored se objavi pravočasno. Opozarjamo na shod zlasti mladeniče Sentlenarskega okraja, da se ga udeleže v obilnem Številu. Pri tej priliki priredi po shodu bralno društvo veselico. Uprizorila se bo igra: ,.Kr-čmar pri zvitem rogu". Mladeniči agitirajte na shod!
Sv. Ema. Sent Emska dekleta se prisrčno veselimo in težko pričakujemo dekliškega shoda na Tin-ski gori. Dolgo časa smo Želele učakati takega shoda. Bodemo se tor'sl v obilnem Številu udeležile in ^e bodemo oglasile i"di z deklamacijamf. Da bi bilo
Materi Božji na Tinski gori v čast, nam pa < vca-no večji napredek v verskem in narodnem oziru. Torej na svidenje dekleta iz sosednjih far 8. septembra na Tinskem. — Dekliška zveza pri Sv. (Emi.
V Kostrivnlci obeta biti mladeniški Marijin shod prihodnjo nedeljo res nad vse veličasten. Vse župnije v obližju iz šmarske in rogaške dekanije pa tudi dravinjska dolina pošljejo vse svoje zavedne mladeniče na ta shod. Zanimanje je na vseh krajih izredno živahno. Posebno se vesele mladeniči nastopa mariborskih Orlov, ki bodo med ubrano godbo nastopili s telovadbo. KostrivniŠki mladeniči delajo z velikim veseljem obširne priprave, da tem lepše vsprej-mejo svoje brate. Tc bo veselja, to bo navdušenja za vse dobre naše mladeniče! Na delo torej vsepovsod, da bo naš shod res pravi mladeniški praznik nepozaben vsem udeležencem!
Na Tinskem v zibiški župniji bo dekliški Marijin shod na praznik rojstva Marijinega. ,Naše mladenke ga že težko pričakujejo. Visoka lega kraja, znamenita Marijina cerkev, krasen razgled, shod posvečen Mariji in delu za slovenski narod, kdo bi se vsega tega ne veselil? Kakor slišimo, pohite iz vseh župnij y bližini dekleta polnoŠtevilno 8. septembra na Tinsko. Daj Bog, da se nam shod popolnoma posreči in vse naše mladenke združi za sveto delo za Boga in Marijo in za slovensko domovino!
Najnovejše novice.
*	K župnijskemu izpitu, ki se vrši ta teden v Mariboru, so se oglasili č. gg.: Andrej Brdnik, Alfonz Bbžar, Ognjeslav Skamlec, Jožef Lasbacher in Anton Srebre,
*	Iz srednje šole. Učitelj na državni realki v Ljubljani, dr, Ludovik Gauby; je dobil mesto učitelja na državni gimnaziji v Mariboru. — Za stalnega u-Čitelja je imenovan Ivajn VraČko, začasni učitelj na samostojnih gimnazijskih razredih z nemško-sloven-skim učnim jezikom v Celju za te razrede.
Avstrijski katoliški shod prelnfce.n. Pripravljalni odbor za splošni avstrijski katoliški shod je sklenil preložiti katoliški shod na poznejši, ugodnejši čas.
Griže. Dne 31. avgusta bila je volitev novega župana. Izvoljen je vrli gostilničar in posestnik g. Štefan Pildl, za prvega svetovalca pa prejšnji župan gosp. Alojz Suler. Obadva zvesta in odločna pristaša Kmečke zveze.
Posvetovanje, h kateremu je sklical načelnik poljskega kluba prof. Glahinski dr. Susteršiča in U-držala, se je dne 31. avgusta končala. Uspeha ni imelo nobenega, ker se Jugoslovani in Cehi ne borijo s Poljaki, ampak z vlado.
Pevski zbor S. K. S. Z. v Mariboru si je izvolil včeraj odbor, ki je tako-le- sestavljen: Ferdo Leskovar, predsednik;. gd5. Josipina Majer, podpredsednica; Franc Rakovič, tajnik; Franc Zalar, blagajnik; Ham Andrej, odbornik. Vsi c. gg. pevci in pevke so uljudno vabljeni, da zahajajo redno in pravočasno, k pevskim vajam, ki se vršijo vsako sredo od 8. do 9. -ure zvečer v pisarni Zadružne zveze, Stolna ulica, Štev. 6.
V pomožni sklad
za poškodovance po toči v ormoškem, ptujskem in sosednih okrajih so darovali sledeči p. n. gg.:
Zadnji izkaz ...	K	2396 95 Župni urad Sv. Lovrenc na Drav. polju, dar
župljanov...........„	23"—
Ravnatelj Jos. Zidanšek v Mariboru . . .	„	20'— Prof. dr. Jos. Hchnjec v Mariboru . ...	„	20'— Prof. dr. Avg. Stegenšek v Mariboru . . .	„	6 — Drž. in dež. poslanec dr. Ant. Korošec v Mariboru ...............30-—
B. Rošpan..............5—
Neimenovan iz Vranskega.........10'—
Dar črnuških župljanov in župnika Stazinski .	„	60"—
Fric Repolusk, župnik v Št. Vidu nad Valdekom	,	7-—
Kanonik Jak. Kavčič v Mariboru . . . .	„	10' —
Planinski župljani še dodali......„	1 —
Dar družbe sv. Mohorja v Celovcu . . .	„	1000.—
Župnik Greg. Potokar dar bočenskih župljanov	„	2150 Župni urad sv. Petra in Pavla v Ptuju, dar
župljanov ............65 30
O. Lenart Vavpotič, gvardijan v Ptuju . . .	„	10 —
Župnija Sv. Marjeta niže Ptuja.....„	25-—
¿.upni urad Muta po žup. Hurt-u.......10—
Župnik Jož. Plepelec, dar Št. Emčanov . .	„	23"—
Župni urad Št. Janž pri Spod. Dravogradu .	„	15 —
Župnik Jan. E. Košar, dar galicijskih župljanov	„	50 40
Župni urad Selnica ob Dravi, dar župljanov .	„	50 9»
Gr. Hrastelj, župnik v Selnici ob Dravi . .	„	20'—
Župni urad Sv. Duha v Ločah.....„	45'—
Župni urad Žiče, dar župljanov.....„	30'—
Dež. poM. A. Terglav milodare nabrane na J. Žager-jevi primiciji v Št. Petru v Sav.
dolini..............46 —
Župnik Andrej Zdolšek, dar št. štefanskih
župljanov...........n	20 —
O. Alfonz Svet, dar št. vidskih župljanov . .	„	50 — Misjonska hiša v Ljubljani po č. g. M. Klan
čniku......... . . .	,	40 —
Župni urad Sv Kungota na Pohorju. . . .	„	30 — Kaplan Jožef Tratnik, dar rajhenburških župljanov ........................„	152—
Župnik Mil. Šmid, dar Solčanov.....„	25'—
Župnik Dav. Roškar, dar florjančanov . . .	„	10 —
Dekan Jož. čižek, dar Jareninčanov . . .	„	90'— Tomaž Korpar, posestnik v Oslušovcib, milo-
dare nabrane na g. E'hartič-evi primiciji	„	6024
Žnp ni urad na Hajdina........„	28 94
Žnpni nrad Št. Janž na Dravskem poljn . .	„	30 —
Davorin Agrež, kaplan, Št. Janž na Dr. polja	„	10"—
Pojasnila o inseratiîi dajo
apravništvo samo tistim, ki priložijo vprašanju snamko sa 10 vinarjev.
skupaj ... K 4547-31 Vsem darovalcem se v imenu ponesrečencev zahvaljuje in novim prav toplo priporoča
Jožef Ozmec, župnik in deželni poslanec.
Listisica «rertaišh a.
Podsrcda: Dta dopi<sa smo prinesli. Dn;gi so nevarn*. Oprostite!
Ivan Schindler, Dunaj
IC r «i *> o r ï ** i-j"}** v
1
ife. "rt
IM B BII »	»•
TISKARNA SV.CIRILAv MARIBORU
z najboljšimi stroji in najnovejšimi črkami oskrbljena, prevzame vsa v nje stroko spadajoča dela, kakor: vsakovrstne formulare, pooblastila, dolžna pisma, tabele, fclan-kete, ekspenzarje, pobotnice Itd.
Za trgovce: cenike, okrožnice, letake, lepake, račune, pisma, kuverte z naslovom, dopisnice itd.
Za razne korporacije In društva: pravila, letna poročila, pristopnice za člane, vabila na veselice
:: :: ;; 1.1, d. :: :: ::
Koroška cesta št. 5.
pošilja že veliko let dobro znane
stroje vsake vrsts in pafjed&lstvč itd.
kakor: mline za sadje in grozdje, stiskalnice za sadje in grozdje, škro pilnice, poljsko orodje, stiskalnice za seno, ndaiilaice, vitle, trijerje,čistilnice za žito, lušČiluice za koruzo, siamoreznice, stroje za rezanje repe. raline za golanje, kotle za kuhanje klaje, sesalke za vodnjake in gnojnice, vodovode, svinčene cevi, železne cevi itd., postranske komade za vse stroje, četudi niso bili pri ineoi naročeni. Koso za slamoremice is 1'rima jekla po izdatno znižanih cenah rsvno tako vse priprave ia kletarstvo, medene pipo, stsalke z» vino, gumijeve in konopljene cevi, gumijeve pleče, stroje z« točenje piva, skrinje za led, stroje z s, sladoled, priprave za izdelovanje soda vodo in penečih vin, mlin za dišave, ■ kavo, itd., stroje za izdelovanje klobas, tehtnice za živino, tehtnice ns drog, steberske tehtnice, narnizr.e t. htnice, decimalne tehtnice, železno ¡¡ohištvo, železne blagajne, šivalne stroje vseh sestav, orodje in stroje vsake vrste za klučavničarje, kovače, kleparje, sedlarje, pleskarje, vse pod dolgoletnim jamstvom jpa najugodnejših plačilnih pogoji« tudi na obroke!
Loterijske Številke.
l>n* 2?. avgusta lSuft
Line 74 30 36 24 53 . Trst	83 50 12 90 79
: Ignacij Jag sdič, ključavničar pri j Sv. Peiru na Medvedovi m fclu ti spravlja strelovode.	545
1 Učenec poštenih katoliških staršev i se sprejme v trgov,ni Ivana Trdima | na Ptujski gori.	603
i	Lep vinograd pri Sv, Petru uiže
jj	Maribora, v Trčovi, pr. da z 1«
|	tošnjo trgatvijo vred dr Lav. Gre-
s	goreč, kanonik v Novi cerkvi, p.:
j	Vojni k pri Celju.	621
V najlepšem kra|u trga Šoštanj sa proda lepa, vili podobna pred 3 leti zidana biša z dvema sooama in 2 kuhinjama v pritličju ia trpini sobami v pc dstrešju. Poleg hiše je novo gospodarsko poslopje s kozolcem iz 39 a 41 it* rodovitnih njiv. Cena 10 300 K. Več peve upravaištvo lista.	tU .
Novozidana a nadstropna najem na biša, 8 let prosta dsvka, vse novo opremljeiio, v bol v stanovanja separaten, lepo dvorižče s m »lim vrtom se proda v Mariboru pod jako lahkimi plači In mi pogoj;, Vpraša se v upravništni tega lista ______656
Jtkob Kofmk, pek v Tegothofoti cesti v Mariboru sprejme dva učenca iz dobr<i hiše, aatera sia ljudsko šolo do ršila.	665
Enonadsiropns hiši! s 5 sobami, 1 kuhinjo, se Lbko porabi t-t trgo-rino, primerna tudi za npokojenf ga duhovnika, se po ceni preda pti Gor. Sv. Ktnrgucdi Vprsša se pri šolskem vodstvu pr Gor S ". Kun-goti.	661
Sprejme se takoj 2 učenca ali praktika- ta. v ttg >vinsko hišo Jos, D-nšiovič, S'o*eajgrade.c. 7r3
Sedlarski pom 6nlk se spreime hitro pri And. Hriberniku, sedlarski mojster v Črni pri Bliberku, Koroško.	691
2 se dobro rhranjena "šivalna stri )a Singer se po ugodni ceni prodata. Naslov: Ivsn Paitlič, krojač v Studencih pri Maribora.
719
Lep, nepirsb'jen harmonij se po
četi projla zar. di m ževe snrti. črna gora pri l'tu'u. El zabeca ŠiUc	721
1 V Gotovijah se proda nova hiš» i z enim nadstnpjem in z «ialim posestvom blisu cerkve. Cena se ¡zve v župnišču.	710
Ceniki z več kot 500 slikami brezplačno :n pošt. prosto. Dopisuje se tudi v siov. jeziku ifreiiuiisi. in age&tje »«.¿«Ijeni.
Piše naj se naravnost;
Ivan Seliincller, Dunaj 1X1/, 296	Erdbergstrasse 12.
.IBBSU
Trgovski pomočnik, boljša n>oč se sprejme takoj v trgivioo mešane stroke L. Kuharic, Ormož. ___680
Posest >o v Leiterabergu, 1 uro od Maribora 3 in pol orala, gorice, sadonosnik, njiva, novo poslopje. Stane 4 600 K. Ogla» iti se ie pri g. Matiju Emeršič, Dogoše 24, p. Maribor.	172
Dva viničarja, pridna in poštena, vsak s 3 do 5 ljndmi se sprejmeta. Vinifarije so dobre in so lepa stanovanja Oglasiti se ie pri Jurju Fregl v Frsmn pri Mariboru, ("tit
Dva cčenca, karera bi imela ve selje do podobar-ke ali kainnu-klesarske obrti, sprejme takoj pod zelo ugodnimi p goji Jakob Golo b;č, pidobtr v Ljutomeru. 478
Trgovski pomočnik, mlad. krepsk, s šolsko izobrazbo, vešč slovenskega in nemškega jezika, špece rijske in manufaktume stroke, | sedaj v večji trgovini na deželi, i želi slaž' o j rtmeniti v mes!o. Pi-nudbf pod naslo-om „Poštenost 100" na Rečica ob Paki, p ste restante.	660
Lepo posestvo pri Maribor.-, 4'/, orala, lepi travniki, hiša, veliki hlevi, ¡epi prostori za po.'itek, se takoj pj etni proda v Melinski cesti štv. 56. p. Mar bor. 686
Prenosni in skladiščni sodi za
vino nad 2000 hektolitrov od 6E01 naprej zajamčeno za vino pripravljeni se po ceni oddajo. Natančneje gostilna pošta Zg. Polskava. 667
Deček od poštenih starcev se sprejme takoj na tri leta v pouk pri Iguac Božič-n, krojaču i Mariboru, Tegetthoff ova ulica št. 16.
692
Majar, kateri :iia trsje cepiti in vse poljsko delo opravljati, z najmanj 4 os batni naj 89 oglasi, Naslov v opravn'štvu	707
Lepa posestvo, novo zidana hiša s trtmi fobam , ki hiojo, kamro, klet, kravji ia svinjski hlev, Skedenj, lep vrt, brajde, sadonosnik, velika njiva iu nekaj travn ka zraven, se proda iz proste roke za 6400 kron. Zelo pripra-no za penzioniste. 10 minut od kolodvora Poličane. Vpraša naj se pri lastniku Fr3nc in Gerlrnd Poti-k, ali pri gospodu Vouk, trgovec na Polčaoski postaji.	698
Spretn vinliarji u majarji s 3 delavskimi inočmi se išeejo za 1. novembra. Vprašati je tr?ba pri Ivanu L ninger, Volksg.irtenstrafie štev 20.	691
@
iz kavčuka se dobijo v tiskarni sv. Cirila v Mariboru.
Ženitna ponudba. Mlad, trezen in poštea mladenič veselega znsčaja in prijetne zuoanjosti, kat?ri v kratkem, a te določenem času podeduje 3 O. do 4 (K) kron šepetom takojšnje, eventualno todi potnejše žeoitve žeii seznanit s pošteno, izobraženo gospico, katera bi bila pridna gospodii ja ter imela takšno posestvo sli dobroidtčo gostilno na deželi ali toliko de-na?ji. d* bi Fe kaj podobnrgi kupilo. B agohotne ponudbe« sliko s-? naj !>iagovolijo pošiljati pod šifro -Slovenec 27" tia poštno-ležeče: Stntiljjki predor Štajersko. Tajno« strogo zajamčena.	704
Prodi se piav lepo pesestvo ca prijaznem soličntm kraju, s ve liko novozidsno kmeiko hišo, lep sadooo-nik z najboljšimi vrstami sadja; potem 2 orala s hrastovim drevjem m.-Ssnega gozda, drugo pa dobre njive in travnik. Posestvo leži pol ure od okrajne ceste, in se ceni oral povprečno ni 6( 0 K. Cena po dogovoru. Posestvo meri od 12 do ¡5 oralov in se tudi minjs tie pr da, Plačati je treba pri kupni pogodbi fiuOO K. Proda se radi preobširnega posestva Več r* vi ilatija PeUar, gostilničar pri Sv. Jakobu v Slov. gor., ali pa iastnis Fr. Piateis poseataik n» Ročici, pošta 3?. Jakob v Slov. gor.	696
2 v&jensa iz poštene h še se sprejmeta ta«oj za pekovsko obit pri Afctonn Videtšek, Moste pri Ljubljani, Kranjsko.
Trgovski pomočnik, zveš» in
dobra moč. slovenskega in nem škega jezika zmožen, se sprejme 20. ss:.t mbia v t.govini mešane stroke, Franc Petan, Sromlje pri Brežicah.	723
Vozeki za otroke, vsakovrstne ko-šar ce, vsakovrstne žice za ograje in za okna se dobijo po najnižji ceni pri izdeio atelju Jožef Antlcga v Mariboru, Tegetthoffo-a cesta št 6, ziaven slovenske cerkve. 712
Pridaa, poštena kuharica želi vstopiti v službo v kako župnišče. Naslov v t pr<tv«ištvu Slov. Gosp.
i	7S2
mestna lekarna pri c. kr. orlu Maribor * Glavni trg st. (5 yoieg mestne hiša.
F. Prüll
Kapljice za svinj
O
za rdeôno bolezni
Je izvrstno in poskašeno zdrs vilo za rdečne bolezni. G «tov o pomaga, že bolani svinji se lahko daje okra t na dan ena mala žlica. Cena 1 steklenice 1 K. Najboljša zdravila za domače živali ima ia vsak dan po poštnem povzetju pošilja
Mestna Marna F. Prnil-jeva poleg sestne Mss.
«
u Ci
Blagorodni gospod B. Prull, lekarnar, Maribor, Glavni trg štev. 15.
Vam pilenr. zopet po zdravilo, zoper svinje rudečo bolezen, zdaj mi pošljite 4 steklenice tistih kapljic tote kar ste mi poslali sem žo odal, prosim torej pošljite mi hitro. Vas lepa pozdravim M. W. Go-ritzenberg. Pošlite 5 steklenici
Kapljice za svinje za rudečico, izvrstno pomagajo. — Doki Eli-aabeth, Maribor.
Hiš» tik trloveljskega rudokopa se proda ali di v i>»jem za več let. Ima prostore za trgovino, torej za trgovca pripravna, k hiši spada vit in vodnjak. Več se izve pri lastniku Francetu Žagsr-ju v Trbovljah I št. 202.	689
Kdor želi kupiti posestvo na £p H»jdini št. 109, en četrt ure od Ptuja, novo zidano poslopje, dve lepi hiši. spodnja in gornja klet, hlev za kravo in svinje, n lepa njiva. Zadnja cena je 30C0 kron. Kdor ž-di kupiti, naj se v kratkem oglasi pri Matiji Benko, Spodnja Hajdina pri Ptuju št 1( 9. 683
Učenec se sprejme v trgovino mešanega blaga pri Josef Sorko. trgovec Ptuj- Breg.	7' 5
Viniiar s 4 delavci Be tpiejme v krasnem Framu n» lepem prostoru. Oglasiti se je pri gosp. Karol Černej v Framu.	699
Velika gostilna z ledenico se da veščemu slovenskega in nemškega jezika in kavcije zmožnemu v najem. Izve se pri upravništvu tega lista.	690
Služba orgsnfstk in cerkovnika v Stnartinu pr: Saleku se odda; nastop takoj at goč.	72 j
Kuh»ricg išče službe v kako žip nišče, vajena vsakega dela. Naslov so izre v u; ravništvu	718
Žon.tna ponudba. Spreten ia do ; ber rokodelec, ki si je že precej denarja pripravil, si želi nevesto, j ki bi imela kako žago aH mlin ; ali pa spretno posestvo. Vdova tudi Di izključena. Tajnost zajam-čeua. Naslov: J. K. 1000, Uprav-j mštvo Slov. Gospodar v Mariboru. !	724
Lepu kmetsiio pčs&stvc se proda
v Poda v i pri Račah. Z opeko kriti, zidani hrami, velbani hlevi za govjo živino in za konje, lepi travniki, gozd in njive Labko S9 tudi kupi hiša z nekaj posestvom. Posestvo bi zelo sedilo za kakega ■ kolarja, ker v celi okolici nobenega oi. Kdor želi kaj kupiti, naj se zglasi pri Jožefu Špar*vec, gostilna v Pod vi.	72i
Dobro idoča gostilna in trgovlsa
7. mešanim bla.om v zelo lepem in bogatem kraju ob železnici v bližini Celja se zaradi rodbinskih razmer proda. Cena 20.000 K. Pla čilni pogoji zelo ugodni Vpraša se pri g. Ivaau Košir, gosiilničar, Sv. Primož, pošta Sv. Jurij ob južni železnici.	717
priporoma gospodom trgovcem >ri slavr.eaui občinstvu	žS
| Fran Cerar, tovarna slamnikov v Stcbu, pošta	j
Domžale pri Ljubljani. Cene nizke, postrežba točna,	jg 434 na zahtevo cenik poštnine prosto
Stroji h svojim! Svaji k svojim!	|
lepo prijazno pesesbo v Šf. jurju sb j«<žni železnici x lefcšnjo prg* bogato frggfvUc
6 Hrnnt od t«me cerkve, nt malem griču, z lepim razgledom, zdrav in prijeten kr^j, zavoljo preveli kega mojega posestva — Obstoji iz hiše s 4 sobami, 1 kuhinjo, i kiitjo, ter 1 hlevom za 4 goved — 21/i oralov vinograda z dobrimi požlshtnenimi amerikanskimi finskimi trtami ¥ lepem stanu, 37« oralov njiv in travnikov, ISO sadnega drevja in 65 breskovih dreves. — Kupci naj se blagovolijo obrniti na posestnika Franc Karfïii v Seni Jurju ob Jufnl železnici. 72i
sm^mmmm^g
si Gostilna - si
s 7 orali zemljišča, blizu železniške postaje, na 3 križovskih cestah, je na dražbi. Kje, pove uredništvo.
727
Ceno pusieljno perje.
1 iig alvegu, počenega K i —, pol belug» K S'80. belega K * — prt»,»
r je mehkega kakor puh K 6-—, vetopiims oglajenega najboijle vrst« 8 —, mehkega perja (pnha) sivega K 8'—. belega E 10'—, pranega nnha K 12*— oti 5 kg naprej poiteiiu" profti
Harejene postelje
ls goatonitega, i'dei5cga, modrega, rnmonoera atl belega imcia (nankiag») pernica, velikost 170X116 ciri b (ivema »glavoicama, te dv« 80X58 ara, nadcst: napolnjeno, i novim, sivim oiišienim, koiatim in stanovitnim perjem K 16 —, napol maha K 80 —, maha K S4 —. pernic« sam» S ir 14-—, 1«-—, utlavnica K 3-—. 3'50. 4'— pernice 1W cm x cm velike K 15'—, 18-—, 30---, zglavnice 90 ali 80x80 cm, K 4-50, 5-—, 5-ao, blazine iz gradla 180-f-ll6 cm K 13'—, K 15 — rszpcSilja po povzetji., za-S47	vujtiij zastonj, od K 10.— naproi poštnine prosto
Maks Bsrger V l/ešeaicG štev. 1015, Sssavs.
Same ugaja.Besamenl oJ; poBjedenar nazaj Ceniki o blazinah, odej»!;, prevlekah in drugem posteljnem blagn lastccj jj, ¡lottr.in? prost».
——" SeravalioTO = želez, kina-vino,
Higien. razstava Dunaj s906: Državna odiikit in fiaitna
diploma k z'ati kolajni Krepilco sredstvo za slabotne, malokrvne ;n rekonvalescenta.
Povzroča voljo do jedi, utrjuje žive« in popravi kri. p^r Izbore« okus. Nad 600 ) zdravniških spHČe-.al. *ISSsf
I. SERAVALLO,
pošiljatelj
Trst-Barcola.
Kupi se v lekarnah v steklenicah po '/, 1 à K 2 60 in po 1 1 à K 4 80.	445
Pozor! Slovensko potijetje! Pozor!
Slavnemu občinstvo se priporoča dne /1. febr. 1909 n» novo otverjena manuiaktiirDa trgovina	1J 6
Franc Sou¥an9Bln
? stari Scuvanovi hiM na Mastnem trgn 22
v i tj H i .,0 jl.r^r i.
Slovensko trgovsko društvo v Mariboru
priporoča te-le tvrdke:
M. E. r
Grajski trg 2 MARIBOR Bnrgplatz 2
priporoča svojo popolnoma novo in veliko zalogo modnega volnenega in perilnega blaga za ženske obleke, vsakovrstno sukno (štofe) za moške obleke, srajce, ovratnike, kravate, nogavice, dežnike, obrisače, mizne prte, odeje, preproge, zastore, razni cvilih, peije za blazine itd., vse po najnižji ceni.
dEii*Nova trgovina
z modnim in manufakturnim blagem
J. N. ŠOŠTARIČ ii^,MARIBOR,
Glavni trg štev. 19.
v f a liki zalogi, kakor tudi matraca, dlvaní, otročje pastel]* tar »giadsla po cajoti)! cesti.
J
Soroik* «est* it. 10.
Harodn® gostili»*
= Pri pošti —
prlpuioč« ssáfcí swt? pftí Izvrstna domsés vlita te» anle to tople ¡sál
Ha?, Mefog
Tovarna za glinske it
mtk*-
v RflSju
sdelaje • paraiisi stroji U najboljie, va&sai pj«»?ste gline primane sajboljie izdelke, kakor: pateniovaao zarezno iti vsakomtao drugo strelno opeke, opeka ga zid za oboke, dimnike, rekontra - opeke, ploiž« sa tlak, lončar», eari itd. po najnižji rs s i.
laloga tudi * smst-rt, Cesarska seete, pri kaawu££% k. Sssmsšs
1000 Kron!
ne dobite, ampak precej denarja si prihranite, ako kupujete vse za Vašo potrebo, kakor vsakovrstno blago za žensko in moško obleko, najlepše svilnate robce, perilo, preproge, rjuhe, platno belo in barvano in mnogo drugih različnih stvari v največji in najcenejši trgovini
JOŽEFA BLAGA t I
Tegetthoff-ova cesta štev. 21. Največja zaloga! 364 Največ a zaloga!
Fí 1 •
u: -.111

Slovenske gospodinj!!
Zvezdna""
¡¿'Varstvena znamka.
iz Prve jugoslovanske tovarne za kavine surogate v Ljubljani
je res slovenski izdelek.
V siov. bistriškem okraju
se Tsaki vabi k nakupovanju vsakovrstnih reči v trgovino :: ::
llnjz Psnter-ja
pri farni cerkvi v Slov. Bistrici.
On Vam ponudi mnogovrstno dobro blago po zanesljivo niiki ceni. V zalogi ima tudi novo že prepričaso najmočnejše redilno sredstto ia sviuje „Lucuilui". — Bartelnovo klujno apno, Tomaževa žlindra, vsake vrste železo, oredje, posodo, barvo, stekle, olje itd. — Kupuje pšenico, rž, oves, snhe gobe, vinski k»men, maslo, jajce itd.
Edina narodna steklarska trg»viR@
FRAN STRUPI, Celje,
priporoča svojo bogato zalogo stekla, porcelana, kamenine, vsakovrstnih šip, svetilk, ogledal in okvirov za podobe. Prevzetje vseh steklarskih del pri cerkvah in privatnih stavbah. Najnižje cene — Najsoiidnejša postrežba. aH^pT*	clet»elo — rsTja drobi
doleti vsacega, ampak sreča samo tistega, kateri naroči sedaj belo platno v vele-trgovski hiši
R. Stermeck, Celje,
Štajerska Štajersko platno m po H6 v. Slovensko platno m po 40 v. Savinsko platno m po 44 v. Vojaško platno m po 46 v. Domestik platno mehko m po 43 v. Gorsko platno debelo m po 60 v. Istrija tkanina, mehka m po 54 v. Ho-landska tkanina, mehka m po 60 v. — Vzorci zastonj in pošiljatve črez 20 K franko.
Slavnemu slovenskemu p, n. občinstvu uijadno naznanjam, da asm o tvoril v Mariboru, Šolska ulica itav. 2 nasproti kavarne ,Central'
moderno orejeno brivnico.
Isto priporočam vsem zavednim Slovenoem ob čisti in točni postrežbi v blagohotni obisk. Odličnim spoštovanjem
IVAN BERGLES, brivec.
Samo pri
Druškovičuj
Sicreenjgradec.
Ostanki in letno blago, vse 10% ceneje kakor poprej.
k i
•fggs ji k wyoj i m I
Fr. Boreš,
arar, ečalar is zlatar
s ¿itareli&riií
figAffosi cesta 11
priporoča slavnemu občinstvu svojo bogato zalogo raznovr-etnih zlatih, srebrnih in niklastih ar, očal, dalnogledov, raznovrstne zlatnine in sre-brnine po najnižjih cenah. Garancija več let.
Vil popravki se točno iu :. hitro Izvršijo^ ::
Spljet, Celovec :: in Trst ::
Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani Stritarjeve ulice 2
»prejema vloge na kajilice ia na te- & |!0 gl«,	lat ¡ufadaja »Msčfc® In v*e vrat« vrediaoatnih p&plr-
koči račnn ier je obrestuje po čistili ** j« jO J«»* jg® deeTnem knrzn.
Delniška glaynlo» M. 3,OOO.OOQ. — Bexarvai toad K 300.0Q0.
Podružnice
Spljet, Celovec :: in Trst ::
SLAVIM
je največja slovanska zavarovalnica,,
proti požaru 'm življenju.
Jnžaoštajerska hranilnica v Celju v Narodnem domu
sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. do 12. ure dopoldne in jih obrestuje po 3*is>t odstotke ter pripisuje obresti vsakega pol leta h kapitala. R6atnl davek pkčuje hranilnica sama ter ga na odteguje vlagateljem. Za varnost vlog jamčijo okraji: Sornjlgrad, Sevnica, Šmarja, Šoštanj Id Vransko in rezervna zaklada, katera znašata vže nad 280.009 S. Zato razdeli znatne svote * občekoristne in dobrodelne namene za gori navedene okraje. Dosedaj je dovolila za dijaške ustanove 30.000 K, za vodovodne naprave 10.000 K, za napravo potov 1500 K, različnim učnim zavodom in za ustanovitev slovenske obrtne strokovne šole 2.400 K, za podpore različnim požarnim hrambam in v kmetijsko gospodarske namene nad 2.000 S, skupno tedaj nad 45.000 K. Slovenci; poslužujte se
ig^HnštaiAr&Sfr« hpsuiiinlpi* Prt MkflanJn «"jega denarja ali kadar nalagata denar za mladoletne ali JiaZ?»y§Iiij8S§H£s lirdHHIlIbB varovance in zahtevajte pri iii£nn£taia»>clrfi hranilnim sodiščih, da se naloži denar za mladoletne ln varovance Izključno le v JUillU5WJDr8RU liralllHIlUU«
Za brezplačno dopoSiljatev denarja so položnice c. kr. poštuohranilničnega računa št. 19.818 vsakemu na razpolago.
Premog in drva "K
prodaja, ter stavi tudi na dom :: trgovina z mešanim blagom, premogom in drvami ::
Vertnik, Maribor, Koroška cesta.
(Štampilje
trgovina s špec. blagom, barvami in dež. pridelki.
iVAN RAVNIKAR,
Celje, Grafika cesta.
Kupujem po najvišji dnevni ceni suhe" gobe, pšenico, oves, ječmen ter vse deželne pridelke. — Opozarjam ži vinorejce na „Lucullns", ker s tem najprej izrede svoje prašiče, katerega imam v zalogi na drobno in debelo po najnižji ceni.	Z odličnim spoštovanjem
Ivan Ravnikar.
„CROATIA"
»cia< hrvaška savaragalalea, osnovana od občine svobodnega in kr. glav, mesta Eagreht
,SR0ATIA', osnovana na temelja vzajemnosti, sprejema v zavarovanje proti požaiu in vpepelitvi po blisku nepremičnine vsake vrste: hišo, gospodarska poslopja, tvornice, mline itd. ter premičnine, kakor: nišno opravo, gospodarsko orodje, opremo, stroje, blago, žito, blago v trgovinah itd. po fako pgodnlh pogojih in nizkih cenah.
Vsa jojatraila daje: Potratni ca ,C80ATIA' v trata, Oornn it. 1.
Iz kavčuka se dobijo »v. Cirila v Mariboru.
tiskarni
Kemična pralnica oblek H. Volk, Šoštanj
se priporoča za pranje in barvanje raznih oblek, kožu-hovin, rokavic itd. Lišpa od oblek ni treba odstraniti Edini slovenski zavod te vrste.
Nablralnlca v Mariboru pri J. Vezjak, krojač, Šolska ulica 4.
Vilnn vin rt a z brez peresa tudi za najhujše kile, trebušne obveze, J\lill6 Ufl.Su BnsPenzor'jei podloge za noge, bergle, pokončne držaje, " ) razne varstvene stroje za telesne poškodbe, po zdravniškem predpisu i. t. d. izdeluje po jako nizki ceni, staroznana tvrdka FRANC
Pod joršek, bandažist in rokavičar Maribor, Grajska ulica 7.
Zaloga vsakovrstnih v to stroko spadajočih zdravilnih in drugih potrebščin, ter rokavic v veliki izbiri. ===============================
Lovske puške
vseh sestav, priznano delo prve vrste, z najboljšim strelnim učinkom priporoča
Prva borovska tovarna orožja pefer Wernl£
družba a omejeno zavezo v Borovljah vKorc ko).
Otje~3K
za razne stroje prodaja tiskarna sv. Cirila v Maribora 100 kg po 25 K.
A. Jurca naslednik Alojzij Senčar v Ptuju,
priporoča svojo bogato zalogo špecerijskega blaga, suhih barv, firneža in karboleja ter vseh vrst lakov, kupuje in prodaja deželne pridelke. Gostilni Sarjoa priporočam vseh vrst mineralne vode, nadalje domače in ogrske salame. Poljedelcem priporočam za pomlad vsakovrstna poljska in trtna semena, za katerih kaljivost se jamči. Na debelo : na drobno. — Nizke cene : točna postrežba.
Mnogovrstne razglednice
priporoča trgovina tiskarne sv. Oirüa t Maribor«.
1?»B(f», H.II9KO 1,000.00« kron
bi te »Mtr r	tx«et«vn t«tiic v« pri gospoda rijij ko 0> sí p. n. posotstaik; poslu?«**!
„P&liP*v ki pometo)* C|ii*wJh *s»kovr»tnib poratsiib ic dojivuli živali, jih obvaruje bolcHL-i » okdravi aignrao, w so befas* u difterijo ali pa r prebavUlk. V K pošt. znamk (nakajsanr. « v. v»i-' vtrineee Palma z navodilom poitnia« prwte: r.p«i 4 K ni povzesja' Priporočam Be L E, Wail S,
'H - ~ . vm
X^ss.la je
edino prava, starodavna BLASNIKOVA
VELIKA
PRATIEA
za navadno leto 1910,
ki ima S65 dnij.
V Ljubljani.
Natisnili in založili J. Blasnik-ovi nasledniki. _Vse tiskovne pravice prihranjene._
Cena 24 vinarjev.
Naša Pratika prinaša tudi letos mnogo zanimivih podob. Držite se Vaše stare prijateljice Velike Pratike, ktere ste najbolj navajeni.
IBSSKr
Podpisana Ana Ivanjšič v Ljutomeru obžalujem, da sem gospodično Anico Jurkovič iz Stanetinec žalila z ne-osnovanim snmničenjem na njeni časti; prekličem dotične besede kot neresnične in se zahvaljujem omenjeni gospici za odpustitev žalitve.
Ljutomer, dne 26. avgusta 1909. 709	flna ivančič.
POIOI,
kmetit in fantje!
V moji lekarniški praksi, katero iavršujem že 25 let, se mi je posrečilo s časoma iznajti sredstvo za rast brk in las, proti izpadanja las in za odstranitev prhlji (luskin) na glavi, to je
Kapilor št. L
Cena je (franko na vsako pošto) 1 lončič S K 60 vin., 2 lončki 6 E. Prosim, da Be naroči same od mene. Naslov je: P. JuriSič, lekarnar v Pakracn, Slavonija Denar se pošlje naprej ali s po štnim povaetjnm.
K
K %
H K H K K K K K
Hiša št. 31 in 34 z velikim vrtom y Slov. Bistrici: V Varožu pri Makolah velika vodna moc.
Se pod ugodnimi pogoji, plačilo na več letnih obrokov, proda. Več se izve pri Anton Beleču v ŠT. VIDU nad Ljubljano.
K K H K H K H S H S
Stefan Kaufmann
trgovec z železom
v K adgoni, priporoča najboljše ocelne motike in lopate, dobre kose in srpe, pravo Stajarsko železo se dobi po najnižji ceni :: in solidni postrežbi. 938
Steckenpferd-
milo z lilpim mlekom
Najmehkejše milo za kožo kakor proti pegam!
Dobiva se poviodi.
128
Št. n. 33663 5041
Naznanilo.
Na štajerski deželni poljedelski šoli s slovenskim učnim jezikom pri Sv. Juriju ob južni železnici se prične s 15. oktobrom 1909 prvo šolsko leto.
Zavod ima namen nuditi priliko sinovom spodnješta-jerskih kmetov, da se na podlagi ljudske šole izobrazijo za sposobne in praktične kmetovalce. Učni predmeti so: živinoreja, mlekarstvo, vinarstvo, poljedelstvo, sadjarstvo in gozdarstvo.
Poučni tečaj traja 10 mesecev.
Za vsprejem se morajo priložiti sledeča spričevala:
1.	da se je doseglo 16 leto starosti (krstni list);
2.	domovinski list;
3.	da je popolnoma zdrav in za poljedelsko delo pri merno telesno razvit (zdravniško spričevalo);
4.	da ima predizobrazbo (šolsko spričevalo);
5 nravstveno spričevalo.
Da šolo lahko obiskujejo tudi sinovi revnih kmetov, je na zavodu 10 brezplačnih mesf. Sinovi štajerskih kmetov, ki se za ta mesta potegujejo, naj svoje prošnje, opremljene z navedenimi spričevali in z ubožnim listom, vložijo do 15. septembra 1909 pri štajerskem deželnem odboru.
S prostim mestom je v zvezi brezplačen pouk, prosto stanovanje in deželnoobična oskrba; za nakupovanje knjig in drugih učnih predmetov morajo skrbeti stariši.
Plačujoči gojenci imajo plačati za pouk, stanovanje in hrano 280 K in sicer polletno naprej po 1-0 K ravnateljstvu zavoda pri Sv. Juiju ob juž. žel
Plačujoči gojenci naj se zglasijo do konca septembra 1909 pri štajerskem deželnem odboru v Gradcu.
Gradec, dne 16. avgusta 11109.
Od štajerskega deželnega odbora: Edmund grof Attems.
ilart Hočevar-Celjt
Sadne mline s
kamnimi valjarji, grozdne ml*ne
z ohiralno pripravo, najboljše vinske stiskalnice,
ss SLAMOREZNiCE ss
in reporeznice, žganfarske kotle, peči, štedilnike, ume'na gnojila in vsakovrstne potrebščine :: priporoča po najnižjih cenah ::
trgovina z železnino , Merkur",
Peter Maj (lic : Celje.
Cenike poljedelskih strojev pošiljam franko in zastonj.	715
Letnik
naše „Družinske pratike"
je ravnokar izšel in se dobiva skoro po vseh trgo vinah, na debelo pa v Ljubljani: v „Katoliški bukvami", prodajalni „Katol. tisk društva", dalje v trgovinah Ant. Krisper, Vaso 1'etričič in Iv. Ko-renčan, v Trstu: prodajalna „Kat. tisk. društva", v Celju: Zvezna trgovina.
Cena komadu 24 vin., po pošti 10 vin več. Zahtevajte jo povsod in ne dajte si vsiljevati drugih pratik!
714
Glavni trg štev. 10.
Priporoča za napravo domače pijače posebno dobro pripravo ali tv&rino, tudi za vse vrst žganja in likera.
Olja, švicarskega sira, ogrske ealarce, kave 1 kg od 2 K naprej, rogateko in radajnsko kislo ■<*■■>»•««. vodo, galico, žveplo in rafije.	ibc
\mfm za dobro in solidno postrežbo
Našim rodbinam priporočamo
Molitisko cikorijo.
290
Razpis štipendij.
Posojinici V rtu ju odda za I. šolsko leto na novi Slovenski kmetijski šoli pri Sv. Jurju ob juž. žel. 4 štipendije po 280 K za štiri kmetske sinove iz ptujskega okraja.
Prošnje za štipendije je poslati do 10. septembra t. 1. po pošti, ali uradni dan v pisarnici posojilnice vložiti.
Prošnji je dodati šolsko spričevalo.
V PTUJU, dne 26. avgusta 1909.
Pozor! Cštaj I Pozor!
Slavonska
Ta is napravljena iz najboljših gorskih zeiišč — w» t i vrstilo in % najboljšim uspehom v porablja proti iamis relemu kaši j o — bolih v prsih, — prehlajenju v grlu, bn pavo«ti, težkemu dihanju, astmi — pljučnemu kitaro, sohemt kašlju, tuberkulozi i. t. d. i t. d.
Delovanje taborno, vapeii siguren. Gen* )• franko na vaak3 pužto sa 2 steklenici 3 K 40 vin., 4 steklenice & K 80 vin. po povsetln ali Se ae po i je denar naprej. — Manj kot 2 stekleaios je ne pošilja Prosimo, da se naroča naravnost od:
P. Jurišiča*
666	lekarnarja t Ptkraeu št. 201 (81a»on j« )
Opravilna številka Nc I. 132/9.

713
Pri c. kr. okrajnem sodišča v Konjicah je po prošnji lastnika šolske občine konjiške okolice na prodaj po javni dražbi sledeča nepremičnina in sicer:
1.	šolsko poslopje hiš. štev. 102 v Konjicah,
2.	vrt v površinski meri po 5 a 93 m2.
To je vlož. štev. 1. kat. občina Gonobitz, za katero se je ustanovila izklicna cena v znesku po 19.976 K.
. Dražba se bo vršila dne 15 septembra t. 1. v Konjicah na lica mesta ob 9 ari predpoladne.
Ponudbe pod izklicno ceno se ne sprejmo.
Na posestvu zavarovanim upnikom ostanejo njihove zastavne pravice brez ozira na prodajno ceno
Na račun kupnine ima vsaki družbenik takoj položiti 10% cenilne vrednosti v roke dražbene^a komisarja.
Dražbene pogoje je mogoče vpogledati pri c. kr. notarju Will>baldu Svvoboda v Konjicah.
Nadžupnija Konjiška ima pravico predkupa v tem smislu, da sme gospe d nadžupnik po najvišjem ponudku od druge strani še teden dnij po končani dražbi za enako ceno posestvo prevzeti.
C. kr. okrajno sodišče v Konjicah oddelek I , dne
23. avgusta 1909.	697
Haznanilo.
Drenižni tečaj.
Od 13. do 18. septembra t. I. se vrši v Mozirju, okraj Gornjigrad 6 dnevni drenažni tečaj.
Za ta tečaj se bo podelilo 5 ustanov po 20 K, da se omogoči revnim kmečkim delavcem udeležiti se tečaja.
Namen tečaja je, da se vzgojijo melioracijski delavci po poklicu, iz katerih se potem izberijo za melioracijska dela potrebni preddelavci.
Lastnoročno pisane prošnje se morajo vložiti najdalje do 31. avgusta t. 1 pri kulturnotehničnem oddelku štaj. deželnega odbora v Gradcu, Neuthorga-se 36.
V prošnji se mora razen starosti in točasnega bivališča Še navesti, ali je prosilec pri melioracijskih delih že delal in ali je voljen, da se ga porabi, ako je sposoben, za pred-delavca.
Kmetje in kmečki delavci, ki se hočejo tečaja na lastne stroške udeležiti, se s tem vabijo, da se oglasijo v pondeljek, 13. septembra t. 1. ob 8. uri zjutraj v Mozirju v gostilni gospoda Janeza Lipold pri vodji tečaja.
Gradec, 22. avgusta 1909. 702	Štajerski deželni odbor.
valajaUl] ta «a!cšritt Katoliifc» tiikei jo fruit««
IMuiivvr*1 «mlaik t -v< e*-.«*■-»
Itak »U«wn* i. {Jtr'J# i A»x ->*-#