Leto 1874.
191
Državni zakonik
za
j	■
kraljevine in dežele v državnem zboru zastopane.
Kos XXVI. — Izdan in razposlan dne 10, jnnija 1874.
75.
Ukaz trgovinskega ministra od 10. jnnija 1874,
o vvêdbi novega krétnega pravilnika železnicam kraljevin in dežel, zastopanih v državnem
zbora.
Na podlogi člena Vlil v zakonu od 24. decembra 1867 (Drž. zak. št. 4 iz 1868. leta) naj priloženi krčtni pravilnik, začenši od 1. julija 1874 po vseli železnicah kraljevin in dežel, zastopanih v državnem zboru, dobode moč.
Istega dne nehâ veljati kretni pravilnik uveden z ukazom od 1. julija 1872 (Drž. zak.'št. 90).
Zdaj veljavni obrazci voznih listov naj se dopuščajo do konca decembra 1874. Ali od 1. januvarja 1875 počenši naj se uporabljajo edino obrazci, propi-eani v naslednjem pravilniku.
Kraljevsko-ogerski minister za občevanje, s katerim sem o tem stopil v dogovor, ob enem napravlja enako uredbo železnicam po deželah ogerske krone.
Banlians s. r.
(•loTwiuk.)
38
Krétni pravilnik
železnicam kraljevin in dežel zastopanih v državnem
zboru.
Naslednja določila, kako je odpravljati ljudi, popotni pratež, mrliče, vozila in živali ter tudi blago, bodo, začenši od 1. julija 1874 po vseh železnicah kraljevin in dežel, zastopanih v državnem zboru in ob enem po železnicah dežel ogerske krone veljala v ki*ajevnem in zvezovalnem občenji in v občenji z železnice na železnico.
Posebna določila posameznih železnocestnih uprav ali železnocestnih zvez imajo poleg tega pravilnika veljavo samo tedaj, ako so sprejeta v dotične tarife, ter ako si niso v križ z naredbami tega pravilnika, temveč jih samo dopolnjavajo, ali ako občinstvu naklanjajo ugodnejše uvete (pogoje).
Splošna določila.
§• 1-
Dolžnosti s In žii tg ji osebja.
Pri železnicah v službo postavljeno osebje ima dolžnost, da se z občinstvom vêde skromno in uljudno a vendar odločno in tudi ugodljivo, znotraj služnih mej. katere so mu odkazanc.
Redna opravila svoje službe treba da zvršuje brezplatno ; strogo mu je za-branjeno, zânja od občinstva prejemati darila.
Služnemu osebju je prepovedano, kaditi, kadar ima v službi posle z občinstvom.
§• 2.
Pravice složnega osebja.
Občinstvo je dolžno izpolnjevati služne uredbe tega osebja, kadar je v uni-tormi ali ima na sebi služna znamenja ali izkaže legitimacijo.
§■ 3.
Razsojevanje prepirov.	•
Prepire mej občinstvom in mej služnim osebjem na postajah razsoja postaj-ski naččlnik. a mej vožnjo voditelj vlaka.
§• 4.
Pritoževanje.
Pritožbe se morejo služnim glavarjem zglaševati ustno ali. pismeno in tudi vpisovati v pritožno knjigo, ki jo ima vsaka postaja.
Upraviteljstvo treba da brž kakor mu je mogoče odgovori o vseh pritožbah, katere se zglâsijo s pritožnikovim imenom in prebivališčem. Pritožbe o služnem človeku naj, kar se d;i. na tanko zaznamenšjo njegovo ime, številko ali kak znak njegove uniforme.
§. 5.
Stopanje v kolodvore in na železnico.
Stopati v kolodvore in na železnico zunaj prostorov, občinstvu zmirom ali samo časi v odprtje odločenih, zabranjeno je vsaeemu, razen tistih ljudi, kateri so v to upravičeni po določilili pravilnika železnocestne policije.
§. 6.
I	■ ' ■
Utesnjena dolžnost, kar se tiče prevažanja. S čim se plačuje.
Odpravljanju ljudi, živali in stvari se je moči samo tedaj upréti, kadar ovirajo preizredno zapreke ali višja sila, ali kadar se ne izhaja s pravilnimi vozili.
V plačilo je, razen drobiža, povsod take zlate in srebrne novce, kateri imajo zakonit kurz na sosednjih železnicah, jemati po tistem kurzu, ki ga je postavila železnocestna uprava in ki je pri vsaeem odpravnlštvu nabit v javno razglasilo, kolikor tega jemanja ne brani kaka zakonita prepoved.
n.
Odpravljanje ljudi, popotnega prateža, mrličev, vozil in živili živali.
a)	Odpravljanje ljudi.
§• 7.
Vozni črteži. Nalašč dovoljene vožnje. Odvozna doba.
Ljudje se odpravljajo po meri javno razglašenih ter na vseh postajah na videz obešenih voznih črtežev, iz katerih je tudi videti, kaki razredi vozov tekč s katerim vlakom.
"V ožnje nalašč se dovoljujejo samo po razsodilu železnocestne uprave. Postajske ure na kolodvorih so za pravilo, po katerem odhajajo vlaki.
§• 8.
Vozarina od ljudi.
Vozarlno od ljudi ustanavlja tarifa, na vseh postajah na videz obešena.
§. 9.
Prodajanje voznih kart. Nazaj jemanje kupljenih voznih kart.
Prodajanje voznih kart na takih postajah, kjer malo svéta prihaja in odhaja, more se zahtevati samo zadnje pol ure, a na takih, kjer je več svéta, vso uro pred odhodom tistega vlaka, s katerim potnik hoče odriniti, če je pa mej dvema vlakoma po istem potu namerjenima, Še menj časa vmes, tedaj samo vtem času. Kdor 5 minut pred vlakovim odhodom še ne kupi vozne karte, ta je nema pravice dohiti.
Vozarina, kolikor je pristoji, naj se našteta pripravi, da ne hode pomude z novčnim menjevanjem.
Vozne karte dajč pravico do primernega razreda vozov, če so v njem še prostori ali oziroma če jih še kaj ostane, kadar se poprejšnji vozovi nadomestijo z drugimi. Ako se potniku ne odkaže prostor, primeren njegovi vozni karti, niti se mu ne more dati za kaj časa prostor v višjem razredu vozov, na izvolji mu je, da svojo vozno karto zamenja za vozno karto nižjega razreda ter da se mu zopet povrnejo novci, kolikor jih je bil poprej več dal, ali da se ne odveze (odpelje) a vozarlno zahteva nazaj.
Vsakakor imajo potniki, s prohodnimi kartami dospévsi, prednost pred čni-mi, kateri na novo dohajajo.
Na odvozni postaji je najpozneje 20 minut pred odhodom dotičnega vlaka dopuščeno naročati cele kupé ali oddelke voza prvih dveh razredov, proti temu, da se plača k večjemu toliko kart dotičnega razreda, kolikor ima kupé prostora. Na vmesnih postajah smejo se celi kupeji samo tedaj zahtevati, ako je vpri-šedšem vlaku kaj tacih brez ljudi.
Za slučaj, ako popotnik plača poseben kupé, izda mu se list. Popotniku ne-pristoji pravica, sprejemati več oseb v kupé, nego je plačano voznih kart.
§. 10.
Vozne karte in njih veljavnost. Znižana vozarina od otrok.
Vozna karta imenuje postaje, od koder in do koder se vožnja zahteva, potem vozarina od tistega razreda vozov, s katerim potnik hoče oditi, če vozarina morebiti ne omahuje z novčno vrednoto (valuto) vred, napösled čas ali vlak, za katerega karta velja. Na vsakPkarti je s kölekom (Štempljem) naudarjen čas ali vlak, za katerega je veljavna, da torej utegne vsak potnik takdj videti sam. ali res karta kaže tja, kamor on iti namerja.
Potnikom je dovoljeno, mej vožnjo izstopati na vmesni postaji, da se do postaje svoje namere odvezö (odpeljö) potem z drugim vlakom, kateri še ta ali prihodnji dan tja odide ter nema višjih tarifnih postavkov. A taki potniki treba da na dotični vmésni postaji mahoma, ko pridejo z vlaka, svojo karto dado postaj-skemu načelniku, kateri zaznamena nanjo, da se jej je veljavnost podaljšala.
S tem se ne podaljšuje rok, določen za karte o vožnji tje in nazaj (retour) ali za okolno vožnjo.
Otroci izpod 10 let se odpravljajo za znižano vozarino.
Ce je dvomiti, kolikolétni so otroci, naj razsodi izrek najvišjega uradnika navzočnega pri pregledovanji.
Od takih otrok, ki. jih je treba še nositi, da torej nemajo svojega posebnega prostora, nij nič plačila.
§• H-
Zamenjavanje kupljenih voznih kart,
Kupljene vozne karte zamenjavati za karte višjih razredov je potnikom do 10 minut pred vlakovim odhodom nezabranjcno, če doplačajo, kolikor je razločka v ceni, ako-namreč imajo višji razredi še prostorov. Na vmesnih postajah mej vožnjo more potnik samo tedaj zahtevati, da preide na prostor višjega razreda, kadar karto, slovöco na njegove namere mesto, dokupi tako, da ima cene z novci vred, že danimi za poprej kupljeno karto, konči toliko, kolikor je voza-rine v višjem razredu.
Že kupljena karta višjega razreda se more za karto nižjega razreda zamenjati samo ob tistem slučaji, o katerim govori §. 9.
§. 12.
Odkazovanje prostorov.
Ne prodajejo sc posamezni, določeni prostori, ter nikdo jih ne more poprej sebi izgovarjati.
Služno osebje ima pravico, ter ako zahtevajo potniki, cel<5 dolžnost, odka-zovati jim prostore. Gospé, katere potujejo same, treba devati, ako zahtevajo, kar se največ dâ, samo z gospémi ven kupé. Vsak vlak imej konči po en kupé za same gospè v druzem in tudi v tretjem razrédu vozov. Na vozčh, zdelanih po ameriški uredbi, naj se to določilo izpolnjuje samo s tistimi izpremembami, ki jih ukazuje ta uredba.
§. 13.
Težavnih ljudi izločevanje od vožnje.
Moči je ljudi, kateri bi zaradi kake vidne bolezni ali zaradi česa druzega sè svojim sosédstvom očevidno težili druge potnike, izločiti, da niti z drugimi vkupe niti dalje ne potujejo, ako neplačajo posebnega kupéja. Vozariiia, če so jo dali, naj se jim vrne, ako jim nij dovoljeno, odpotovati. Spâzi se li stöprv mej potjo, da kateri spada k ljudém te vrste, naj se od daljčjše vožnje izloči na prvi postaji, če se poseben kupč ne more plačati in dati njemu v rabo. Vozarino od sebe in od pratčža dobode povrneno za tist kos, kar se ga še nij prevézel (pre-peljal).
§. 14.
v
Čakalnice, ud p ra v n 1st va voznih kart in pratčža. Priglèd nad voznimi kartami.
v
Čakalnice treba najpozneje po eno uro, in odpravništva voznih kart in pratčža na takih postajah, kjer več svčta prihaja in odhaja, tudi najpozneje po eno uro, a na tistih postajah, kjer je menj svčta, odpirati konči po pol ure prod odhodom vsacega vlaka.
Potnik treba da kupljeno karto, ako se zahteva, pokaže ob vhodu v čakalnico in ob vstopu na voz. Karto naj potnik mej vožnjo ima pri sebi, dokler se mu zopet ne odvzame.
Potnik, zateččn brez veljavne vozne karte, treba da od vsega kosa, kolikor se ga je prevézel (prepeljal), in če se mahoma nedvomno ne dokaže, na kateri postaji je vstopil, tedaj od vsega kosa, kar ga je vlak do tedaj pretekel, dvakrat plača navadno vozarino, a najmenj, kar naj dâ, to je tri goldinarje. Nego tist potnik, kateri, vstopivši na ljudonosni voz, taköj nepozvan opravniku ali voditelju vlaka zglasi, da karte kupiti nij mogel zato, ker se je zakasnčl, plača i& 50 kr. povišano vozarino, ako je sploh še puščen, da se z vlakom odvezo, česar nema pravice zahtevati.
Kdor se ustavlja taköj plačati, moči ga je izposaditi.
§. 15.
Vstop na vozove.
Znamenje za vstop na vozove se daje z dvema razločenima udarcema ob zvonec.
§. 16.
Zamuda odvozne dobe.
Ko je parna piščal na lokomotivi zapela odvozno znamenje, nij mbči nikomur več dati, da bi se Še odvézel s tem vlakom. Prepovedano in kaznilno je vsako poskusevanje vstopa in vsaka pripomoč k njemu, kadar so vozovi že jeli teči.
Potnik, zamudivši odvozno dobo, nema pravice niti zahtevati, da se mu povrne vozarina, niti iskati kake druge odméne (odškodbe).
Ali dopuščeno mu je, na podlogi kupljene karte z drugim vlakom, kateri še ta ali prihodnji dan tje odide, kamor je on namenjen, ter nima višjega tarifnega postavka, ako svojo karto mahoma dd postajskemu načelniku, kateri zaznamena na-njo, da se ji je veljavnost podaljšala.
S tem se pa nepodaljšuje rok, ustanovljen za retur-karte, niti za karte o okol-ni vožnji in razveseliInih vlakih.
§• 17.
Rako je delati na vmesnih postajah. Odpiranje in zapiranje vrat na vozovih.
Kadar se pride na postajo, treba na glas klicati, kako je ime tej postaji, povedati, koliko pomude bode; klicati je tudi, ako se morebiti dozdanji vozovi nadomestijo z drugimi. Ko se vozovlak ustavi, treba na öni strani, katera je v izstop odločena, odpreti vrata istim vozém, ki so namenjeni potnikom, gredočim samo do te postaje. Vrata ostalih vozov se odpre* edino tedaj, če kdo zahteva.
Kdor na kaki vmesni postaji odide sč svojega sedeža tako, da nič nij položil nanj, bodi potlej zadovoljen z drugim sedežem, ako se v tem njegov zaséde.
§. 18.
Nenavadni pomudki na odprti cesti.
Ako bi so zaradi kakih zaprék bilo treba dalje časa ustaviti zunaj postaje, «nejo potniki samo tedaj izstopiti, kadar jim voditelj vlaka izrčeno dovoli. Potniki naj se takčj potlej umaknejo s koléjc železne ceste in ob prvem znamenji fi piščaljo tudi zopet gredö vsak na svoj prostor.
V znamenje, da pojde vožnja dalje, parna piščal trikrat zažvižga. Kdor še nij vstopil, kadar sc piščal tretjič glâsi, izgubi pravico, zahtevati, da bi ga vlak dalje odnesel.
§• 19.
Kako je biti mej vožnjo ter ob vstopanji in izstopanji.
Mej vožnjo se nikdo ne sme v stran iztezati iz voza, naslanjati na vrata ali stopati na sedeže.
Če zahteva tudi samo en potnik, naj se zaprd okna tiste strard, kjer veter
piha.
Potniki si zaradi vstopa in izstopa ne smejo sami odpirati vrat na vozéh, nego dado naj služnemu osebju odpirati, niti ne smejo vstopati in izstopati, pred-no vlak mirno ne obstoji.
Vsak potnik bodi vedno daleč proč od kolčj in mašiti, ter nikdo ne odhajaj s kolodvora v drugo razen v tisto stran, katera je v to odkazana.
§. 20.
Okvarba vozov.
V odméno (odškodbo) za ubita okna je taksa, in kadar se zgodi kaj tacega, tedaj ustanovljene vsote služno osebje takoj pobere od njega, kdor je to storil. A ta sme zahtevati, da mu se taksa pokaže. Uprava železne ceste ima tudi oblast, kadar se vozovi od znotraj umažejo, zavése raztrgajo i.t. d., zahtevati odméno, ter jo taköj dajati pobirati od tistega, kdor to stori.
§• 21.
Zakesnéli vlaki. Prekinena vožnja.
Zakesnéli odhod ali prihod vlakov ne daje pravice, da bi se zaradi tega moglo kaj zahtevati od železocestne uprave.
Izostala ali prekinena (prejénjana) vožnja upravičuje samo do tega. da se sme nazaj zahtevati vozarina. plačana od kosa, kolikor ga vlak nij pretekel.
Ako se pa vendar vsled zakesnitve, katere nij kriva višja sila, zamudi stik z drugim vlakom, tedaj je potniku imajočemu karte tudi za drugi vlak, če izkaže, da seje s prvim nazaj gredočim vlakom nepretrgoma do odvozne postaje vrnil, povrniti plačano voznino za tjekaj, in pa voznino za nazaj na razredu, katerega je tje gredoč rabil.
Ali, da mu ta pravica obvelja, dolžan je potnik to precej po prihodu zakes-nelega vlaka naznaniti postajskemu načelniku ter predložiti mu svoje vozne karte. Ta načelnik naj izda potrdilo o tem, načelnik odvozne postaje pa o času, kdaj je potnik nazaj prišel.
Če naturni prigodki ali drugačne zapreke vožnjo po kaeem kosu železne ceste ustavijo, tedaj bode skrbeti, kolikor se more, da bodo prevažala do odprtega, kosa cesto druga vozila do tič, dokler se o ysacorn posameznem prigodku ne ustanovi posebna uredba. A potniki ne morejo zahtevati, da bi jih druga vozila dalje odpravljala za tisto pristojbine, kar so jih plačali od vožnjo po železnici.
Da kaj vožnjo ovira in da se je kateri vlak zakosnil, to je procej razločno na znanje dati občinstvu z naznanilom nabitim na lahko pristopuem mestu.
§. 22.
Jemanje psov s saboj i. t. d. Kadež tobaka. Jemanje takih stvari s saboj, ki so opasne
(nevarne) zaradi ognja.
Psov in drugih živali nij smeti s saboj jemati v ljudonosni voz. A izneti so mali psički, nošeni v naročji, ako se temu ne uprö ostali potniki istega kupéja.
Tabak je dovoljeno kaditi po vseb razredih vozov, a v prvem razredu samo tedaj, ako na to pristanejo vsi ostali potniki istega kupéja, če vlak v tem razredu nema posebnih kupéj kadččim ljudém. Vsak ljudovozni vlak treba da ima neka-dččim ljudém kupéje druzega, in kjer se da, tudi tretjega razreda. Tabačne pipe naj bodo s pokrovi.
Stvari, opâsnih (nevarnih) zaradi ognja, dalje vsakoršnega pratéza, v katerem so tekočine ali kaj druzega tacega, kar bi kakor koli utegnilo kaj pokvariti, zlasti nabitih pušek, smodnika, lebko vnétnih preparatov in vsega ostalega, kar ima enaka svojstva, nij smeti niti oddajati za popotni pratčž niti ne jemati s saboj na ljudonosni voz. Služno osebje železne ceste je upravičeno, da se o tem uvéri, kakor je treba. Kdor temu dela v križ, porokuje za vso kvaro, kolikor bi se je s prestopom zgoraj oménjene prepovedi zgodilo na tujem pratčži ali kako drugače, ter zadene ga vrhu tega tudi kazen, določena s pravilnikom železnocestne policije.
Ali lovcem in osebam v javni službi stoječim je dopuščeno s sabo jemati malo streliva.
Cev s saboj vzete puške naj se drži k višku obrnena.
§. 23.
Izločba pijanih ali upornih ljudi od vožnje.
Kdor se propisanega redü ne drži, uredeb služnega osebja ne izpolnjuje ali se nedostojno vede, tak se brez kake pravice do odméne za plačano vozarino izloči, da se ne bode z vlakom dalje vozil. Zlasti nij pijanih ljudi puščati v vozove niti ne v čakdlnice, ter ako tja pridejo tako, da jih nikdo nij zapazil, treba jih je odsloviti.
Kadar se odslové mej potjo, ali kadar se dotični ljudje odvrnejo, ko so že pratčž oddali odpravništvu, nemajo pravice, zahtevati, da bi ga dobili zopet kje drugjé, razen na tisti postaji, kamor je odpravljen.
b)	Odpravljanje popotnega pratéza.
§. 24.
Kaj je popotni pratčž.
Za popotni pratež se navadno odpravlja samo to, kar ima potnik s saboj v svojo in svojih ljudi popotno potrebo, zlasti kovčegi (kofri), tlomoki in popotne torbe, klobhčne škatle, mali zaboji ter enake stvari; večji, po trgovski zadelani zaboji, bačve in druge stvari, katerih nij šteti k popotnim potrebam, utegnejo se izimkoma dopuščati. Kar se ne sme odpravljati za vozno blago, niti po §. 22, alinea 3 s sabo jemati v vozove za ljudi, tega tudi nij smeti niti za popotni pratčž oddajati, sicer bi se zapadlo nasledkom v §. 48 ustanovljenim.
§. 25.
Kako je vlagali; starejša poštna in železnoeestna znamenja treba odéistiti.
Popotni pratež, kateri nij trdno in trpčžno vložen, more se odvrniti. Vsi kosovi pratčža naj bodo čisti od starčjŠih poštnih in železnocestnih znamenj. Ako
(S1oT.ai.ch.)	39
tega nij ter se zato pratčž kam zavleče, kamor nij bil odmenjen, železnica ne more porokovati za kvaro, kar je iz tega nastane.
§• 26.
Oddajanje pratčža.
Ne more se zahtevati, da bi z vlakom odšel pratčž, kateri se v pratčžno od-pravniŠtvo najpozneje 15 minut pred vlakovim odhodom ne odda s pokazano voznov karto.
Če se izimkoma in s prihrambo poznejše ekspedicije ob nujnih slučajih pratčž tudi neodpravljen vzame s saboj, ne smatra se, kakor bi na prevoz bil oddan, do tiste dobe ne, dokler nij odpravljen.
Isto veljd o prevzemanji popotnega pratčža na takih mestih, kjer se vlaki le malo pomujajo ter nič ne prevzemajo.
Vozarlno od pratčža je takoj plačati in s tem odvrniti kvaro, da bi ostal neodpravljen.
§. 27.
$ saboj jemani pratčž.
Male, z lâhka prenosne stvari morejo, ako ostalim potnikom ne delajo neprijetnosti. s saboj se jemati na voz, če to dovoljujejo cdrinski (čolni) in davčni pro-pisi. O takih, s saboj na voz vzetih stvarčh se ne da nič pratčžnice (pratčžnega lista); potniki naj sami pazijo nanje.
Z istimi uveti je po določbi postajskega naččlstva potnikom IV. razreda tudi dovoljeno, s saboj jemati rokodelsko orodje, telečdke, nosna bremena v košarah, vrečah, krošnjah i. t. d. ter druge stvari, ki jih s saboj nosijo pešci.
§. 28.
Pratčžnice in izročevanje pratčža.
Za oddan pratčž, h kateremu se more zahtevati pokazdvanje vozne karte, potnik dobode pratčžnico. Te pratčžnice gospodarju, čegar poverila železno-cestna uprava nij dolžna preiskovati, naj se pratčž izroči samo tedaj, ako je povrnil pratčžnico, ki železnocestno upravo potem osvobodi vsacega poznejšega zahtevanja od nje.
Gospodar pratčžnice je upravičen, kadar dolde vlak, kateremu je pratčž bil na prevozilo oddan, da ondi, kamor je pratčž bil odmenjen, zahteva, naj se mu pratčž v prostorišči pratčžnega odpravnlštva izroči takoj, ko mine toliko časa, kar ga je treba v redno izkladanje in izročevanje ter tudi morebiti v davčno-uradno odgotovllo. Ako neče počakati, da bi se mu pratčž takčj izročil, more v 24 urah potem, od kar je pratčž došel, v odločenih odpravljdlnih urah pratčž, ali sam ali po kom druzem zahtevati za povrneno pratčžnico. Kadar se v 24 urah ne pride po pratčž, plačati je od njega propisano ležarlno.
Ce pratčžnice nij, tedaj je uprava dolžna pratčž izročiti samo potem, ko se je upravičenost do sprejetja čisto dokazala ter za pratčž dala pismena zaveza (revers) in po okoljnostih tudi vdrščina.
Praviloma je pratèz izročati samo na tisti postaji, kamor je odmenjen. Kolikor dovoljuje čas ter ne branijo okoljnosti s cdrinskimi in davčnimi propisi vred, more se vendar ob potnikovem zahtevanji pratèz izročiti že na kaki poprejšnji postaji. Ob tacem slučaji naj potnik, kadar se mu izroča pratèz, povrne pratéz-nico ter pokaže vozno karto.
§. 29.
Poroštvena dolžnost železne ceste, kar se tiče popotnega prateža.
Železnica od tistega hipa dalje, ko je izdala pratčžnico, porokuje, da se prav ter neokvarjen izroči vsak kos pratčža, in to sploh po uvetih in ustanovilih oddelka III (Odpravljanje blaga), kolikor se ti uveti in ustanovila dadö raztegniti na odpravljanje popotnega pratčža, a še posebno po naslednjih načelih:
a)	če potnik višje vrednosti nij napovedal, tedaj se mu ob izgubi ali okvar bi povrne, kolikor je res kvare; a ne more se zanjo zahtevati več povračila nego po tri goldinarje srebra za vsak funt, ko se odbije teža zdrave vsebine tistega pratčžnega kosa, kateri je samo okvarjen;
b)	če je potnik višjo vrednost napovedal, tedaj treba vrhu pratežarine dati Še priklad, katerega je najmenj po 10 kr. od vsakih, če tudi samo pričetih 150 kilometrov, kar jih pratèž preide od postaje, kjer se je odposlal, do postaje, kamor je odmenjen; a tega priklada vendar ne sme biti več nego po 2 od tisoč vse napovedane vsote.
Napoved vrednosti ima pravovézno moč samo tedaj, kadar jo odprav-ništvo odvozne postaje vpiše v pratčžnico.
c)	Uprava je svobodna vsake odgovornosti o popotnem pratčži, ako ga nikdo ne zahteva, predno mine osem dni potem, ko vlak pride (§. 28) na postajo, kamor je pratèž odmenjen.
Potnik, kateremu se prat0ž ne bi izročil, more zahtevati, da mu pratčžno °dpravništvo na pratéžnici potrdi dan in uro, kdaj ga je zahteval.
O izgubi in okvarbi popotnega pratčža, katerega potnik v prevoz nij bil °ddal, posebno o izgubi in okvarbi na voz s saboj vzetih stvari (§§. 26, 27), ^aje se poroštvo samo tedaj, kadar se dokaže, da krivica zadeva železnocestno opravo ali njene ljudi.
§. 30.
Izgubljeni kosovi prateža.
Pratčžni kosovi, katerih neddstane (izmanjka), smatrajo se na postaji, kamor je bil potnik namenjen, za izgubljene stöprv (Še le) po tretjem dnevi, kar je prijel vlak, kateremu so bili oddani, in stöprv tedaj je potnik upravičen, zahtevati, 818o mu plača s poroštvom zagotovljena vsota, določena v §. 29, in pozneje ne ^re iskati nikakoršno druge odmene.
Ko bi se izgubljeni pratézmi kos pozneje morebiti našel, naj potnik, če se > kje biva, o tem dobode poročilo, če tudi je že prijel odškodbo, ter sme zahte-
39 •
vati, da pratčžni kos, ako zanj vrne prejeto odmeno, pride njemu brez vozarine v roko, in sicer kakor ga je volja, ali tam, kamor je bil odmenjen iz početka, ali tudi.tam, kjer je bil oddan.
§• 31.
Poroštvena dolžnost železne ceste, kar se fiée zamujene izroževalne dobe.
Poroštvena dolžnost železne ceste zaradi zamujene izroôevâlne dobe (§. 28) se drži naslednjih določil:
1.	Nadomestila, kar ga zaradi izkazne kvare prlstoji za zamujeno izročevčlno dobo, kadar se sploh tako nadomestilo plačuje, more se iskati samo po 10 kr. za vsak kilogram pratčža, kar ga nij doslo, in to na vsak začeti dan zamude do tedaj, kadar se pratčž jame za izgubljenega smatrati (§. 30). Ako si hoče potnik večje določeno nadomestilo, katero naj bi se mu dalo za zamujeno izročevdlno dobo, zagotoviti zato, ker je enolika korist združena z izročevanjem ob pravem času, treba da izrecllo o tem pratčžnemu odpravništvu izusti najpozneje Vž ure pred odhodom tistega vlaka, kateri naj mu pratčž odnese in po krétnih propisih more odnesti. To izrecllo ima pravovezno moč samo tedaj, ako ga odpravnlštvo vpiše v pratčžnico. Povračila, kar se ga za to dâ, ne sme biti več nego po 2 od tisoč povedane, korist brančče vsote od vsakih, če tudi samo pričetih 150 kilometrov, kar jih pratčž preide od postaje, kjer seje odposlal, do postaje, kamor je odmenjen, ter najmenj povračila te vrste bodi 50 krajcarjev, in drobiž tako plačevanih vsot naj se okrčži na cele krajcarje. Nasproti železnica potnikom za kvaro zaradi zakesnéle izročitve plača toliko povračila, kolikor se kvare more dokazati znotraj napovedane vsote.
v
2.	Železnica je svobodna poroštva za kvaro, katera se je naredila iz zamujene izročevalne dobe, ako dokaže, da sč skrbljivostjo rednega vozârja nij mogla odvrniti zakesnltve.
§. 32.
Pratčžni nosači.
Na tistih postajah, koder so pratčžni nosači, utegnejo potniki te ljudi, a bi odgovornosti železnocestne uprave, jemati, da jim v prostorlšča pratčžnega od' pravnlstva in zopet od ondod pratčž prenašajo, katerega dela nij prevzela železnica. Pratčžne nosače je poznati po služnih znamenjih in imajo tudi natisneno služno navodilo, ki naj ga z natisneno pristojbinsko takso vred s saboj nosijo in pokažejo, ako se zahteva. Oni naj dadč z nosačevo številko prevideno marko, kadar prevzemajo pratčžnico.
Na večjih postajah mora biti tako napravljeno, da potnik lahko svojo robo brez odgovornosti upravstva za nekaj časa v hrambo izroči železničnemu služniku (vratarju) ter mu plača trdno pristojbino.
§. 33.
Popuščene stvari.
Vse v krajevnem okoliši železnocestne uprave ali na vozčh popuščene, že-leznici potem oddane stvari se hranijo najmenj 3 mesece. Stčprv ko ta rok mine,
počnč se z njimi delati po določilih, kakorŠna so o tem na posameznih železnicah.
Stvari, katere se lehko izpridijo, utegnejo se prodati, kar se najbolje morejo, in sicer taköj, kakor se je bati, da bi se res izpridile. Ob tacem slučaji se izku-pilo drži upravičencu pripravljeno, dokler ne mine ustanovljeni rbk.
A sicer je s te vrste najdenimi stvarmi tako delati, kakor je o tem zapovedano v občnih zakonitih propisih.
c)	Odpravljanje mrličev.
§• 34.
1'veti odpravljanja.
Izhodni (prvi) postaji vlaka naj se prevažanje vsacega mrliča zglâsi konči (vsaj) šest ur poprej, a vmésnim postajam konči dvanajst ur poprej.
Mrliči naj bodo v râkvi (trugi) tako zaprti, da zrak ne more do njih priti, in râkev bodi v lesenem zaboji. Mrlič utegne se tudi z mrtvaškim vozom samim voziti.
Mrličem je dodati spremljäöa, kateri naj kupi vozno karto.
Ob oddajanji treba doložiti mrtvaški propustni list, kije zakonito propisan; železnica ta list prevzame ter zopet vrne potem, kadar izroča mrliča.
Prevažalne pristojbine treba plačati ob oddajanji.
Kdor z ležnjivo vpovedjo mrliča odpravi na prevozilo, naj došteje, kar je bil zanj premalo plačal od prve do zadnje postaje in vrhu tega za konvencijonalno globo doloži še štirikrat toliko, kolikor je te vozarine.
V šest urah potem, ko vlak priteče, kamor je bil odmenjen, treba priti po mrliča, ker sicer bi se po naredbi krâjevnega oblastva pokopal.
d)	Odpravljanje vpreg in drugih vozil.
§. 35.
Prevzemanje in odpravljanje. Oddajalna doba.
Vprege in druga vozila se v odpravljanje prevzemajo samo na tistih postajah m do tistih postaj, katere so odločene v njih prevzemanje. Treba jih je zglasiti uri a odpravništvu oddati najpozneje eno uro, predno vlak odide. Na vmesnih postajah tako blago s tistim vlakom, s katerim želi pošiljač, res gotovo 0(lide samo tedaj, kadar je bilo 24 ur poprej zglašeno.
Železnica nij dolžna, vpreg in drugih vozil odpravljati z brzovlaki in s hitri-°n vozovlaki.
Potniki ne smejo mej vožnjo ostajati v svojih vpregah.
§. 36.
Izročevanje.
Po prihodu na odmenjeno postajo se vprega ali vozilo odda za vrneno platnico (pobotnico), ako sc je bila morebiti prejela, in po tako stvar je treba priti
najpozneje v 2 urah, če jo je vlak prinesel do 6. ure zvečer. Pride li vlak pozneje na odmenjeno postajo, tedaj ta rok jame teči stöprv od 6. ure zjutraj naslednjega dneva. Za vsako uro daljšega pomudila je upravičena železnocestna uprava zahtevati stojarino.
§• 37.
Popotni pratež i.t.d., puščen na vpregah.
Spremljačem vpreg in vozil je na izvolji, na njih puščati popotni pratčž (§. 24), ako tega ne branijo cârinski in davčni propisi (glej §. 38).
§. 38.
Poroštvena dolžnost železne ceste za vozila.
Za prevažane vprege in vozila železnica porokuje po uvetih in ustanovilih. veljavnih o prevažanji blaga, kolikor se dadö na to stvar raztegniti. A ona ne porokuje za tisto kvaro, kar je nastane iz opdsnosti (nevarnosti), ki jo namerja odvrniti spremljevalstvo, kakorŠno ona propisuje ali kakoršno pošiljač radovoljno prevzame.
Izgovorjeno bodi pri tem, kadar kdo išče odmene zaradi izgube in okvarbe, da vrednost, katero je izračunjavanju kvare deti po veljavnih zakonitih določilih v podlogo, ne sme preseči tiste vrednosti, katero je oddajatelj napovedal.
Napoved take vrednosti je smétna samo, kar se tiče vprege ali vozila, a ne, kar se tiče notri popuščenih stvari (§. 37).
O takih stvaréh železnica ne porokuje za kvaro, kar je nastane iz opâsnosti, katero namerja odvrniti spremljevalstvo, a za drugačne kvare samo tedaj, kadar se dokaže, da krivica zadeva železnocestno upravo ali njene ljudi.
Ako se vrednost naznači, tedaj se v tarifi povedana prevažalna cena vprege ali vozila poveča za določen postavek. Tega postavka ne sme biti več nego po 1 od tisoč cele vsote, napovedane za vsako vozilo posebe, in to od vsakih pričetih 150 kilometrov vse prevozne daljine, ter najmanjši postavek bodi 5 kr., in drobce celokupne vsote, kolikor bi se je plačalo, treba okrožiti na cele krajcarje. Ako se vrednost ne napovč, izgovorjeno bodi, da po zakonitih določilih izračunjene in nadomeščene vrednosti nobenega vozila s tistimi stvarmi vred, kar jih je v njem, ne sme biti nad 450 goldinarjev srebra, bodi si, da se je pripetila izguba ali okvarba.
Če se napovč nad 450 goldinarjev vrednosti kake vprege, odposlane sè spremljevalstvom, ima ta napoved samo tedaj pravovčzno moč, kadar jo je od-pravništvo odvozne postaje zaznamendlo v pratčžnico; večja vrednost vpreg, odposlanih brez spremljevalstva, naj se napoveduje po propisih, veljavnih o voznem blagu. (§. 68).
§. 39.
Izročevaloa doba.
Prevažanje spremljanih vpreg in drugih vozil, katera so odpravljajo z ljudo-voznimi vlaki, gre do odmenjene postaje s tistim vlakom, kateremu se oddadč ; a č® je mej potjo treba, da s tega vlaka preidejo na drug vlak, dovolj je, ako doidejo stöprv s prvim prihodnjim ljudovoznim vlakom.
Izročevalna doba vseh ostalih vpreg in vozil bodi tista, katera je ustanovljena o navadnem blagu.
Poroštvena dolžnost za kvaro, kar bi je bilo zaradi zamude te izročevalne dobe, praviloma ne seza dalje, nego da se največ po 15 goldinarjev od vsake izostale vprege plača vsak pričeti dan zamude. Napoved večje koristi, združene s tem. da se ob pravem času izročč spremljane vprege in druga vozila, ima pravo-vezno moč samo tedaj, kadar jo odpravništvo odvozne postaje vpiše v pratčžnico; o nespremljanih vpregah se napoved zdela po propisih, veljavnih o blagu.
Ob teh obeh slučajih se k vozarini vzame še priklad. katerega od vsakih 7-5 kilom. in od vsakih pričetih trideset goldinarjev napovedane celokupne vsote ne sme biti več nego po */4 kr., in drobiž naj se okroži na cele krajcarje, ter najmenj tacega priklada bodi 15 kr.
e)	Odpravljanje živih živali.
§. 40.
Prevzemanje. Vkladanje in izkladanje. Izločevanje bolnih in divjih živali.
Žive živali se v odpravljanje prevzemajo samo na tistih postajah in do tistih Postaj, katere so odločene v njih prevzemanje. Pošlljač, oziroma prejemnik naj vkladanje takih živali na vozé in razkladanje z njih ter vse potrebne stvari, da te živali privežejo s privezovanjem samim vred ali sam ali po kom druzem preskrbi, in sam naj se uvéri, da so živali res trdno privezane.
Bolne se ne prevzemajo v odpravo. Kdaj se ne smejo živali voziti, ker Jo nevarnost, da bi se kuga zanesla, to se ravnd po veljavnih zdravstvenih Propisih.
v
Železnica nij dolžna divjih živali prevažati.
Ob prevažanji drugih živih živali je železnica upravičena, zahtevati spremljanje. Spremljdči naj — ako postajski načelnik ne dovoli kakih izimkov — bodo P° dotičnili živinskih vozovih ter naj mej vožnjo čujejo nad živino. Mala žival, posebno perutnina, če se oddd v prenosnih, dobro zaprtih kurnjakih (zračnih in dovolj prostornih hrambah), ne potrebuje s premij e vanj a.
§. 41.
Odpravljanje psov.
Psi se odpravljajo v hrambah posebe oddeljenih.
. Kadar se pes oddaje, treba vozarlno od njega plačati in list vzeti za to pla-^ °> ter kadar je vožnje konec, vrne se ta list in pes se dobode zopet z voza.
Prava nij dolžna, hraniti pse, po katere nikdo taköj ne pride, kakor dospejo na rOstajo, kamor so namenjeni. A ta določila se raztezajo samo na take pse, kateri 8 potniki na ljudovoznih vlakih za spremljdče; sicer o pasjem odpravljanji e Jajo občni propisi 40 in 43.
§. 42.
Odpravljanje konj.
S katerimi vlaki se odpravljajo konji ter po koliko jih odide vkupe, to stoji do tega, kakor se zdi železnici.
Konji najvkonči eno uro pred odhodom vlakov stojč pripravljeni, da se na vozove denč. Če vlak odide po noči ali zjutraj pred 7. uro, tedaj je konje zglasiti do 8. ure zvečer.
Z vmesnih postaj se konji res gotovo odpošiljajo samo tedaj, če se je poprej o tem govorilo s postajskim naččlnikom.
Kadar konji pridejo na odmenjeno postajo, izročč se za povrnene odprav-Ijâlne liste, ako so bili dani, ter s kolodvora jih je vzeti najpozneje eno uro potem, ko so tja došli.
Kadar ta doba mine, upravičena je železnocestna uprava, stojarino vzeti, in to tudi tedaj, ako bi konji stali na kolodvoru zunaj.
Vozarina od konj se plačuje na tisti postaji, kjer se dajč na železnico.
§. 43.
Odpravljanje drugih živali.
Po koliko se drugih živali odpravlja ob enem, ter tudi vlake, s katerimi se odpravljajo, določa železnica. Zlasti prevoz posameznih takih živali stoji do tega, ali je primernega prostora, in torej se ne more to že naprej za trdno obetati.
Vozarina se plačuje tam, kjer je odpošiljanje.
V notranjem avstrijsko-ogerskem občilu se more tudi tako narediti, da se te živali oddadč, ako si oddajatelj izvoli, na vozn1 list in se vozarina potem v plačilo odkaže prejemniku.
Živali naj dve uri pred odhodom vlaka že bodo na kolodvoru, in če vlak odide po noči ali zjutraj pred 7. uro, treba jih je zglasiti do 8. ure poprejšnjega večera. Kadar živali pridejo v odmenjeni kraj, izročč se za povrnene odpravljal»6 liste; izkladanje in odgön bodi najpozneje dve uri po dohodu na kolodvor. &0. ta rok mine, upravičena je železnica, v rejo živali dati ob pošiljdčevi opâsnosb in ob njegovih troŠkih — ali stojarino vzeti, ako živini dovoli Še dalje biti »a kolodvoru.
§. 44.
Poroštvena dolžnost železne ceste za živali.
Poroštveno dolžnost železne ceste, kar se tiče izgube in okvarbe v odpravi' tev prevzetih psov, kčnj in drugih živih živali, ustanavljajo pogodbeni uvetp kateri so v oddelku ITI o prevažanji blaga, kolikor se ti uveti dadö raztegniti »a prevažane živali.
A železnica ne porokuje za kvaro, katera je živali zadela s posebne opâsno-sti, ki je že sama ob sebi združena z njih prevažanjem; torej sosebno ne daje nič povračila, če se je izguba ali okvarba zgodila z ubegom, padcem, stresanje»1» zadušitvijo ali s Čim drugim ob vkladanji, izkladanji, med vožnjo ali med pom»»0 na kolodvoru. Niti ne porokuje za kvaro, katera bi prišla iz take opâsnostp
kakoršno odvrniti namerja zahtevano (§. 40) spremljevanje. Sem je šteti vse opäsnosti, katere se ne pripeté zaradi take okvarbe vozila, rabljenega v odpravljanje 5 za kakoršno treba da je železnica odgovorna, zlasti tudi tiste, ki se dadö odvrniti z dovolj primernim nadzorom, strežbo in krmljenjem živali med vožnjo.
Kadar nastane dolžnost povračila, tedaj, bodi si zaradi izgube ali okvarbe, za najvišje odménske postavke velja tista vrednost, katero je napovedal oddajatelj, a če vrednosti nič napovedal nij, veljajo naslednje vsote:
po 225 gld. srebra za konja,
v	105	7)	77	„ pitanega vola,
v	75	7)	V	v goveje živinče,
n	9	7)	r	„ tele,
n	30	7)	77	„ pitano svinjo,
v	12	V	71	„ nepitano svinjo,
7)	3	V	7)	„ oddojenega prašička,
V	6	7)	V	„ ovco ali kozo,
7)	3	77	7)	„ psa,
7)	30	V	V	„ 100 kilogramov drugih živali.
Ako se vrednost nazndči, treba poleg tarifne prevozarine plačati Še priklad, katerega ne sme biti več nego po 1 od tisoč vse napovedane vsote od vsakih pričetih 150 kilometrov celokupne prevozne daljine, ter najmenj tega priklada bodi 0 kr., in drobci tako plačevane vsote naj se okrožijo na cele krajcarje.
Napoved višje vrednosti ima samo tedaj pravovézno moč, ako jo (ob takih slučajih, kadar se odpravlja z voznim listom), pošiljdč na nadpisni strani voznega Usta s pismeni zabelčži tja, kjer jo temu prostor odločen, ali na prevažalnico vpiše odpravništvo odvozne postaje.
§• 45.
Izločevalna doba,
Izročevalna doba je ali tista, katera brzovoznemu, ali katera navadnemu ^agu, kakor namreč blago teče ali z ljudovoznimi ali z blagovnimi vlaki, in šteje po tistih določilih, ki so v oddelku III, katera veljajo tudi o nasledkih zamude izročevdlne dobe.
A izročevanje konj in psov, gredočih z ljudovoznimi vlaki, more se zahtevi v dnem roku, kateri je o prateži postavljen y §.f* 28 o stavku 2. Napoved Večje koristi, združene z izročevanjem ob pravem času, ima samo tedaj pravo-yčzno moč, ako jo (ob takih slučajih, kadar se odpravlja z voznim listom), po-•jač na nadpisni strani voznega lista s pismeni zabelčži tja, kjer je temu prostor dločen, ali na prevažalnico vpiše odpravništvo odvozne postaje.
^ Ob teh obeh slučajih se k vozarini vzame še priklad, katerega od vsakih ° kilometrov in od vsakih pričetih 30 goldinarjev napovedane celokupne vsote e 8uie biti več nego po tyio kr., in drobci naj se okrožijo na cele krajcarje, ter 'Hjnienj tacega priklada bodi 15 kr.
(SlOYtBÛch.J	40
III.
Odpravljanje blaga,
§. 46.
Blago se odpravlja od vseh in do vseh postaj, katere so za blagovno občilo tako osnovane, da nij treba posebnega nadpisa nalašč zaradi prehoda s te železnice na kako drugo.
§. 47.
Prevzemanje blaga.
Železnica nij dolžna v prevoz jemati blaga, katero nij redno ali nič vloženo, da-si tega blaga svojstvo (natura) potrebuje vložbe zaradi tega, da se ne bi kaj izgubilo ali okvarilo mej prevažanjem.
Tako blago se utegne izimkoma odpraviti, ako pošiljač zizrecllom, katero ima njegov podpis in ki ga je treba tudi na voznem listu ponoviti, pripoznâ, da blago nij nič ali daje nedostatno (pomanjkljivo) vloženo; na tem izrecilu je vsak posamezni kos poslatve na drobno popisati.
Besede, katere treba da pošiljač dene v izrecilo o tem, da blago nij nič ali da je nedostatno vloženo, ukazuje poseben obrazec (prim. prilogo A.), in ta obrazec imajo odpravništva zmirom pripravljen.
Vnanja oznamenila posameznih kosov je skrbno in razločno povedati prav tako kakor stoji v voznih listih (prim. §. 50 št. 3).
Tudi sme železnica zahtevati, da pošiljač na kose dobro pritrdi naznambo zadnje postaje, če je blago takšno, da to ne prizadeva posebne težave.
§• 48.
Stvari' izločene od odpravljanja ali samo uvdorna dopuščene.
Kdor pod krivo ali nenatančno vpovedjo za odpravo prinese stvari, ki se celo ne smejo voziti ali samo pod nekimi uveti, dolžan je, razen kazni, ki jih postal' ljajo policijski ukazi ali kazneni zakonik, tudi če nij bilo nikake škode, odšteti od vsakega kilograma takih poslanih reči že z oddajo na železnico zapadlo kon-vencijonalno kazen ter je odgovoren še za vso škodo, ki bi se zgodila odtod. Konvencijonalna kazen se sme potirjati po okolnostih od pošiljača ali prejemnika.
I.	Od odpravljanja je izločiti:
1.	Vse tako blago, katero zaradi teže ali obsežka, zaradi oblike ali drugih svojstev po uredbi železne ceste in po načinu nje uporabe nij pripravno v prevažanje.
2.	Vse stvari, katere so pod prisilno dolžnostjo, odpošiljati jih s pošto, ter tudi dokazna pisma, drago kamenje, pravi biseri in dragotine.
3.	Vse stvari, katere so samopalne ali se razbobnčvajo, na pr. smodnik i° strelni bombaž, netilne vrvce (razen omenjenih v II. A. 6), nabite puške, p<5kaln° srebro, pökalno živo srebro, pbkalno zlato, ognjedelski predmeti, ognjevit papir
(Düppelski papir imenovan), nitroglicerin (raznôsno olje), pikrinovo kisle soli (pikrinovo rumenilo, anilinovo rumenilo i. t. d.), natronovi koks, patentovani raz-nosni smodnik (dinamit) in vsi preparati, katerih primés ima fosfor v sebi, dalje, netilni listki (amorces).
V notranjem avstro-ogerskem občenji pripuščajo se uvetoma k odpravi predmeti: smodnik, strelni bombaž, ognjedelski predmeti in dinamit (prim. pristavek k II. A.)
II. Uvétoma se v prevbz dopuščajo:
1.	Eter, nafta, Hoffmanovec (Hoffmannove kapljice), kolodija, ogljčnčev žveplec (žvepleni alkohol), lesna žestina surova in prežgana, alkohol in špirit.
2.	Zeleno apno (Grünkalk).
3.	Klorovokisli kalij in čista pikrinova kislina.
4.	Rudne kisline vseh vrst in oljna goščava iz oljne prečiŠčalnice (rafinerije), razjedni natronov lug, sodin lug in razjedni kalijev lug s posodami vred, v katerih se te stvari prevažajo, dalje v balonih na odpravitev oddani pnvlaki (pokosti ali firnaži), povlačne barve, šoki, eterska in mastna olja, vinski cvet in druge, ne za št. 1 imenovane močne tekočine (spirituosa), ter tudi brom.
5.	Trpentinovo olje, kotranovo olje (hidrokarbir), rudno olje, kamfin, fotogen, pinolin, lehko olje kopanega črnega ogljija (premoga), — imenuje se tudi benzin, — ligrojin (nafta kamenega olja), rudno mazâvo olje ter enake stvari s posodami vred, v katerih se prevažajo; vsa zoperno diščča olja, tudi salmi-jakovec.
6.	Netila na drgnenje in na potezanje (kakor so: lučce, šibice [klinčki], göbice), zaščitna netila (netilne vrvce), ako jih je tenek, gost mešiček, kateri ima y sebi primeroma neobilo smodnika. Bucherjeve ognjegasne škatlice v pušicah iz pločevine (pleha).
7.	Fosfor.
8.	Volna in volnéni odpadki, sukneni ostanki, odpadki od predenja, bombaža (pavolje) in bombažne preje, predivo, konopnina, pazdérje, krpe (cunje) ter podobne take stvari, če so mastne, tudi umételjna volna, volna „mungo“ ali »shoddy“ imenovana, tkalski pramčni ali tkalske niti, ničalnice.
9.	Ivaméno olje (petrolej) surovo in učiščeno, potlej eter kaménega olja (frafta), in tudi prazne posode, v katerih so te stvari prevdžane.
10.	Razbijala (petarde) v pökalna znamenja na železnicah, daje namreč treba vtak ustaviti.
11.	Pökalne kapice, vžigalna zrcala in rudninski naboji (patrone).
12.	Zlate in srebrne šibike, platina, novci in papirji novčne vrednosti.
13.	Slikovine (malarije) in druge umételjne stvari.
14.	Mišnice (arsenikalije), namreč arsenova sokislina (arsenikov prah), ru-^ena mišnica (požvepljeni arsenik, oprment), rdeča mišnica (realgar), črepna ^Šnica (kobalt) i.t.d. ter druge strupenine.
15.	Žužčl (kiros ali jelove saje).
16.	Droži, tekoče in strjene.
17.	Lesena moka.
18.	Sirove kože, tolšče, kite, kosti in druge stvari, če so posebno smrdljive ltl gnjusne.
Vse stvari, imenovane za 1 do 18, jemljö se na prevoz samo tedaj, ako se jim pridadč posebni vozni listi, kateri ne obsezajo ničesa druzega. Posamezno naj se pomni :
K št. 1. Eter, nafta, tudi Hoffmanovec (Hoffmannove kapljice) in kolodija smejo samo v dvojnih zaporih iti v poslatev, in sicer tako, da stekléne posode (steklenice), v katerih so te stvari, pridejo, z otrobi in z drtinami (žaganjem) zadelane, v močne lesene zaboje.
O odpravljanji ogljčnčevega žvepleca (žveplčnega alkohola) veljajo ti propisi
a)	Ako je ogljčnčev žveplec v oblih posodah iz cinka, katere so zgoraj in zdo-laj ojdčene sè železnimi obroči, privarjênimi (prilotanimi) nanje, vzemč se v prevbz edino tedaj, kadar nobena posoda ne tehta nad 35 kilogramov.
b)	A teža takim, z ogljčnčevim žveplecem napolnjenim posodam, katere so narejene iz močne železne pločevine, ter so dovolj zanétane in po nétanji dobro zvarjene, utesnjava se samo toliko, da nobena posoda ne sme tehtati nad 500 kilogramov.
c)	Posode iz cinkove pločevine naj bodo zaprte v pletenih koših.
d)	V steklenih posodah, katere so z otrobi ali z drtinaini zadelane v pušah iz pločevine, dopušča se ogljčnčev žveplec tudi prevažati.
e)	Ogljčnčev žveplec se vedno prevaža samo v čisto odprtih vozéh brez pre-grinjâla.
Lesna žestina surova in prežgana, alkohol in špirit se dopuščajo edino v sodih ali posodah iz pločevine ali stekla, a poslednje morajo biti vložene, kakor je gori pod 1 pisano.
K št. 2. Zeleno apno se prevaža samo na odprtih vozovih.
K št. 3. Klorovo kisli kâlij bodi skrbno vložen v gostih sodih ali zabojih, ki so olepljeni s papirjem. Cista pikrinova kislina se odpravi samo tedaj, ako se jej od prikladnega kemika priloži list, da je oddana pikrinova kislina res čista in brezopasna.
K št. 4. Baloni, v katerih se odpošiljajo rudne kisline (žveplčna kislina —' hudičevo olje — solna kislina — solitarna kislina — razjedna voda) i. t. d., naj bodo dobro vloženi ter zaprti v posebnih posodah z močnimi pripravami, da se prilično z rokama prijemajo (čemur utegnejo tudi pleteni koši služiti). Prevzem na prevoz se utegne odreči, ako vložba nij skrbno storjena, ter ako zaboji, oziroma posode nemajo priprav, da bi se mogle prilično z rokama prijemati.
Baloni, oziroma steklčnice z rdečo solitarno kislino, ki se kadi, morajo se v posodah obdati vsaj z onoliko debelo posušeno prstjo infuzorijev ah drugo primerno suho prstjo.
Rudne kisline je vselej posebe vkladati, zatorej ne smejo na ist voz prd1 k drugim kemikalijam.
K Št. 5. Hidrokarbir ali stvari enacega razpoka se ob poslatvah v posodah iz pločevine ali v steklčnih balonih brez opletenih košev na odpravltev prevzemajo samo tedaj, če so te posode v koše vložene. Trpentinovo olje ter ysa druga zoperno dišeča olja se odpravljajo samo v odprtih vozovih.
K št. 4 in 5. Balonom z rudno kislino (žvcplčno kislino, solno kislino, soh-tarno kislino i. t. d.), tudi balonom s kotranovim oljem (s hidrokarbirom), z rudnim oljem. kamfinom, fetogenom, pinolinom, lehkim oljem kopanega črnega
ogljija (z benzinom) in z enakimi stvarmi se prevozarina šteje po njih resnični teži, če nobeden izmej odpošiljanih kosov ne tehta nad 75 kilogramov. Kadar se odpošiljajo baloni, tehtajoči nad 75 kilogramov, more železnocestna uprava zahtevati, da se vozarine plača za 2000 kilogramov, ter da balon naklada in razklada pošiljdč, oziroma prejemnik. Ta dva torej o dotičnih balonih nemata pravice, od železnice na to stran zahtevati česa, kar se o druzem blagu dopušča. Ako izkladanja takih balonov prejemniki ne opravijo najpozneje v treh dnevih po dohodu na prejemno postajo, oziroma po priznanilu o dohodu, upravičena je železnica, balone držčč se tega, kar veleva člen 61, odst. 1, dati v hraniŠče ali pa odpravljaču. Ako to nij moči, sme balone kar prodati.
K št. 6. Netila na drgnenje in na potézanje ter tudi zaščitna netila in netilne vrvce naj v hrambah iz močne železne pločevine ali konči v zelö trdnih lesenih zabojih, ne nad 1.2 kubičnih metrov velikih, vložena bodo skrbno in tako trdno, da se v zabojih ves prostor zapolni. Zunaj treba na zaboje razločno zaznamenati, kaj imajo v sebi.
Bucherjeve ognjegasne škatlice se na prevoz dopuščajo samo v zabojčkih, v katere gre po 6 do 10 kilogramov ter so znotraj s papirjem zalepljeni in vrhu tega zaprti v velike, tudi zalepljene zaboje.
K št. 7. Fosfor treba z vodo obkrožen, trdno vložiti v puŠah iz pločevine; v katere ne gre nad po 6 kilogramov in so zvarjene ter v močne zaboje z drtinami devêne. Zaboji naj bodo vrhu tega primerno obviti sè sivim platnom ter na dveh 'zmej zgornjih robov treba da imajo krepke roče, a tehtati ne smejo nad 75 kilogramov, in zunaj bodi povedano, daje „v njih fosfor“, ter poleg tega naj se jim dâ oznamenilo „Zgoraj.“
K št. 8. Ako se v poslatev oddadč stvari, kakoršne se tu imenujejo, tedaj “odi iz voznega lista razvidno, če so mastne ali ne. So li mastne, vkladajo se 8aoio v odprte, vozove. Ako nij semkaj merečega oznamenila, takrat je misliti, da 80 dotične stvari mastne, ter po tacem načinu se tudi nakladajo.
Mastna volna, zlasti umčteljna, mungo ali shoddy morajo se. če pošiljatelj ^°Če, spraviti v odprte, s šturjami pokrite voze, in smejo se, če železnocestna oprava pritrdi, voziti v vozeh, ki so že sami na sebi pokriti.
K št. 9. Kameno olje in eter kamenega olja (nafta) se v odpravitev prevze-^ samo v posebno dobrih, trpčžnih sodili ali pušah iz pločevine, vloženih v zaboje, ^polnjene z drtinami ali z otrobi, ali tudi v skrbno zvarjenih posodah iz močne e*c pločevine kvadratnega dna, dolgih in Širokih do kakih 21 centimetrov a vitkih do 31 centimetrov, kar je po dvoje in dvoje v en zaboj, narejen konči iz P? I.3 centimetra močnih desak, treba tako vlagati, da se posode ne bodo mogle stresati. Posode iz pločevine, med potjo morebiti okvarjene, naj se takčj nlQžč in z ostalo vsebino vred pošiljiiču na korist prodadö, kar se najbolje morejo. s ^pošilja se samo na odprtih vozovih. Prevažanje se ne prevzame na odpravo 'Urinskim napovednim postopanjem, ker to bi zahtevalo, vozoVom strope trdno P°kriti in zapečatiti sè svinčenimi pečati.
K št. 10. Razbijâla je trdno vložiti v odstrižke od papirja, v drtine ali l^alec ali kako drugače, a tako trdno je treba ter vsako posebe deti, da se pice iz pločevine niti med saboj ne morejo niti ne kake druge stvari se dotikati.
Zaboji, v katere se vlaga, naj bodo narejeni iz zadnjênih desâk, debelih konci po
2.g centimetrov, zbiti sè svedrastimi kljukami, ter tako je napraviti, da so po polnem gosti, in da potem pridejo še v drug, tudi gost zaboj; vnanji zaboj ne sme imeti prostora nad 0.o6 kubičnega metra.
V	prevažanje se prevzemč samo tedaj, ako imajo vozni listi uradno potrdilo na sebi, daje vložba opravljena po propisu.
K št. 11. Pökalne kapice, vžigalna zrcala in rudninski naboji naj se skrbno vložč v trdne zaboje ali sode, ter na vsak kos poslatve bodi prilépljen poseben listek z besedami: „Pökalne kapice i. t. d.u
K št. 12. Na kake uvete se v prevozilo jemljö zlate in srebrne šibike, platina, dragocene rude, kovani in papirnati novci, to določajo posebni propisi vsake železnice.
K št. 13. Slikovine in druge umételjne stvari je železnica jemati v prevažanje dolžna samo tedaj, ako v voznih listih nij napovedane nič vrednosti.
K št. 14. Mišnice, namreč arsenova sokislina (arsenikov prah), rumena mišnica (požvepljeni arsenik, oprment), rdeča mišnica (realgar), črepna mišnica (kobalt) i. t. d., vzemö se v prevažanje po železnicah samo tedaj, ako so v dvojnih sodih ali zabojih. Dna sodom je utrditi z notranjimi obroči a pokrove zabojem z obroči ali železnimi vezili. Notranji sodi ali zaboji naj bodo iz močnega, suhega lesa ter od znotraj zalepljeni s platnom ali z drugimi enakimi gostimi tkaninami.
Na vsaki pošiljki te vrste bodi v razločnih pismenih s črno oljnato barvo zapisana beseda „mišnica (strup).“
Drugi strupeni rudninski preparati (strupéne rudninske barve, rudno soli i.t.d.), med katere posebno spadajo preparati živega srebra, namreč: prečiščeno živo srebro (kalomel), beli in rdeči précipitât, cinober, bakréne (kufréne) soli in ba-kréne barve, namreč: bakréni vitrijol, zeleni volk, zelena in mödra (plava) bakréna barvila, svinččni preparati, namreč : svinčeni glaj (raasikot), svinččne rusovine (meniki), svinččni sladkor in druge svinččne soli, svinččna bel in druge svinččne barve, čistčev (činov) in raztokov (antimonov) pepel, — smejo se v prevažanje oddajati samo v gostih, iz trdnega, suhega lesa napravljenih sodih ali zabojih, kateri imajo notranje obroče, oziroma vezila zunaj ob sebi. Ti oklepi naj bodo taki, da se te snovi skozi poke ne mogč prašiti med vožnjo, ob kateri se nij ogniti majanja, stresanja i. t. d.
K št. 15. Žužčl se v prevažanje dopušča samo v malih sodčkih, ki so vloženi v trdne koške, ali v posodah, od znotraj zalčpljenih s papirjem, napojenim v vodotopnem steklu.
K št. 16. Droži, tekoče in tudi strjene, dopuščajo se edino v posodah tako zaprtih, da more zrak vanje priti.
K Št. 17. Lesena moka se odpravlja samo v odprtih vozčh in dobro pokrita.
K št. 18. Ako sc te vrste reči posamič pošiljajo, naj bodo primerno vložene, sicer se sprejemljajo samo v polnih vozčh.
Y	notranjem avstro-ogerskem prehodu pripuščajo se smodnik, strelni bombaž, stvari umeteljnega ognja in patcntovani raznosni smodnik (dinamit i. t. d.) samo pod naslednjimi uveti in samo tedaj, če jim so pridejani posebni vozni listi, ki ne obsegajo druge robe, namreč:
Smodnik vsake vrste je vlagati v dobre (mlêni smodnik v dvojne) vreče, na kitice (cvilih) tkane, katere se vrhu tega denč v dobro obvezane lesene sode z notranjimi obroči.
Strčlni bombaž treba, kakor smodnik, vlagati v vreče, na kitice tkane, in v smodniške sode — a če nij v vrečah, tedaj v lesene zaboje, s papirjem zalčpljene.
Stvari umételjnega ognja se smejo oddajati samo v tesno staknenih lesenih zabojih, v katerih je vsako stvar posebe trdno zadelati v p a z d e r j e.
Patentovani raznosni smodnik (dinamit i. t. d.) sme se na prevozilo edino tedaj prevzeti, ako ga je napravila taka tovârna (fabrika), katere proizvodi so po oblastvenem pritrdilu prikladni v železno ce stn o prevažanje, in kateri se oddajejo s poverili in zaščitnimi markami, na to stran potrebnimi. Vložiti ga je najpo-prej v papir a potem v lesene zaboje ali v lesene sode, napolnjene zdrtinami, in te posode je smeti zapirati samo z lesenimi obroči in z lesenimi klini.
B.
Seno, trstje (razen Špan. trstja), lubje, slama (tudi slama laškega pšena [rajža] in lančno steblovje) ter šota se nevloženo v prevažanje dopušča samo do dobrega pokrito, ter tudi naj poleg tega pošiljač in prejemnik sama nakladata m razkladata. Se naj, ako zahteva železnoccstna uprava, pošiljači sami pripravijo pokrivanje tem stvarém in malcu, apnénemu lugu, plovččemu kamenju in °gljiju od drv.
C.
Takim stvarém, katerih nakladanje ali prevažanje po mislih prevzemajoče uprave prizadéva posebne težavnosti, morejo se ustanavljati zato, da se odpravijo Qa prevozilo, posebni uveti, dogovorjeni ob vsacem slučaji posebe.
§. 49.
Sklepanje prevažali»* pogodbe.
Prevaždlna pogodba se sklepa s tem, da pošiljdč dâ vozni list in da odprav-ništvo oddajâlne postaje nanj udari odpravniški pečat v znamenje, da je blago Prevzeto. Odpravniški pečat se pritisne mahoma potem, kakor je oddano vse blago, kar ga je napovedanega v tem voznem listu. (Prim. §. 55 odst. 2). Smatra ®e> da je ob tej dobi prevazâlna pogodba storjena ter oddajanje blaga dokončano.
§. 50.
Vozni listi.
v ^sako poslatev naj spremlja propisani natisnen vozni list, na katèrega je *eieznocestna uprava udarila svoj pečat. O tem veljajo ta posamezna določila:
1. Kakor reččm v §. 48 pod II A. imenovanim, tako je tudi tacemu blâgu, atero pošiljdč in prejemnik naklada in razklada, tudi tacemu, katero je pod cârin-im ali davčnim prigledom, treba pridajati posebne vozne liste, ki nc obsezajo ( 1 Uzega blaga.
Dalje smejo se v en vozni list zapisavati samo taki predmeti, katerih je moči brez škode skup nakladati.
Pošiljaču oddajdčemu blago sme se naložiti, da za vsak voz prida poseben vozni list.
2.	Vozni list, s pečatom naudarjen po §. 49, veljd za dokaz o pogodbi med železnocestno upravo in med poŠiljačem; a če se v vozni list postavi teža ali množina tacega blaga, katero, po določilu tega pravilnika, tarife ali posebnega dogovora s posiljačem, naklada in razklada pošiljač sam ali prejemnik, nij to še nič dokaza proti železnici, če se naloženi voz ali posamezno blago ne izvaga ter odvozna postaja na voznem listu ne potrdi, koliko je kosov ali koliko naklad vaga, poslednje s tehtničnim Štempljem. Ako se želi, da železnica ustanovi število kosov ali težo blaga naloženega na voz, mora ona to storiti za pristojbino, ki jo določi nadzorno oblastvo, ako je blago takšno, da se brez znatne zamude to lahko zgodi, oziroma če so na kolodvoru dovoljne tehtnice.
Ako železnica nij ustanovila, koliko kosov je ali koliko naklad vaga, mora se drugače in ne z voznim listom dokazovati teža in množina.
Ako pošiljač zahteva, treba da v pričo njega na vozni list svoj pečat udari odpravnlštvo odpošiljalne postaje (§. 49), ker ta pečat edino veljavno dokazuje, kdaj in kje se je blago oddalo.
Ukratiti se more sprejem voznih listov, v katerih so taki propisi, da se ne ujemajo z določili tega pravilnika. Vozni listi, ki so z njimi blago drugi vozarji odpravljali pred oddajo na železnico, ne jemljd se niti za priloge k železnocest-nim voznim listom.
3.	V vozni list je zapisati kraj, dan, mesec in leto, kje in kdaj se je ta list izdal, potlej blago in tudi znamenja, številke, vkupno število, način vložbe, vsebina in kosmata teža posameznih kosov poslatve; a tako blago, katero se vsled posebnih propisov odpošiljaine železnice ne sprejemlje po teži, naj se razločno in prav zaznamenâ, kakor ti propisi velevajo.
Na voznem listu bodi pošiljačev podpis ali njegovo natisneno ali oziroma naudarjeno ime', in poleg tega razločno ter na tanko zapisano prejemnikovo ime in kraj, kamor blago teče.
Ako od oddajnega do odmenjenega kraja držč razni potje, treba da nadpis na voznem listu na tanko izreče prevažalni pot, katerega naj se železnica drži. Ko bi se to ne povedalo, odpošiljalno odpravništvo na pošiljačevo opdsnost izvoli tist pot, kateri se njemu zdi najpripravnejši.
4.	Pošiljač je porok, da je v voznem listu vse po resnici povedano, ter njega zadenö vsi nasledki, kar bi jih bilo iz tega, ker bi so v vozni list kaj zapisalo neresnično, nerazločno ali nenatančno.
Železnocestno odpravništvo ima oblast, voznega lista soglasje z dotičnim blagom tudi po vsebini v pričo pošiljačaali prejemnika ali njiju pooblaščencev, ali po potrebi v pričo konci dveh svedokov preiskovati in to soglasje dajati poveriti.
Ako se no bi teža ali vsebina povedala po resnici, more vsaka železnica poleg doplačila utrgane vozarlne od odvoznega do odmenjenega kraja konvencionalno kazen od poŠiljača ali od prejemnika pobirati po svojih posebnih propisih.
5.	Hoče li pošiljdč imeti pismeno potrdilo, da je blago oddal na železnico, to naj, ako se mu dovolj ne zdi poseben „sprejemen list“, kakoršne dopuščajo posebni propisi posameznih uprav, vpoloži dva vse enako pisana vozna lista, da mu enega izmej njiju železnocestno odpravnlštvo po dovršeni oddaji vrne z oznamenilom „duplikat.“
Ta duplikat nema take moči, kakoršno vozni list, blago spremljajoč, ali ka-koršno nakladni list.
6.	Kadar se blago pošilja v take kraje, kateri niso pri železnici, ali na železno-cestne postaje, katere niso napravljene v blagčvno občilo, naj poŠiljač na voznem listu zaradi potlejšnjega prevažanja imenuje tisto železnocestno postajo, od koder treba da nadpisnik blago dalje spravi (prim. §§. 61. in 65.)
7.	Obrazec voznega lista ukazujeta prilogi B. in C., ter na prödaj se dobiva na vseh postajah po taki ceni, kakoršno kažejo tarife.
Vozne liste, ki niso tiskani na račun železničnih uprav, mora, da se zve njih pravilnost po propisanem obrazci, štempljati katera tistih uprav, v področji katere se bodo rabili, za pristojbino po tarifi. To štemljanje se sme odreči, ako se ob enem vsaj 100 listov v ta namen ne predloži.
Dopuščeno je na nadpisni strani lista navdariti izdajeteljevo firmo, a pustiti 8e mora toliko prostora praznega, kolikor ga železnica potrebuje za se.
8.	V krajih, kjer ima več železnocestnih uprav blagčvna odpravništva, naj vozne liste, katere s pečatom naudaii ta uprava, za veljavne pripozna tudi druga uprava.
9.	Izdatba drugih izročil in pisem razen voznega lista se ne sme zahtevati, ako trgovska postava ali ta pravilnik drugače ne veleva; niti smejo vozni listi nbsczati izrcčil ali dogovorov, kakoršnih ne dopušča trgovinska postava ali ta pra-vilnik.
§• 51.
Carinski (čolni) in davčni propisi.
Pošiljača veže dolžnost, pri blagu, katero je pod carinskim ali davčno-urad-nirn postopanjem, prodno se izroči prejemniku, železnici z voznim listom vred 'lati spremljdlne, na to stran potrebne listo. Železnica ni j dolžna preiskavati, ali 80 spremljâlni listi potrebni ali resnični, ali zadostni ali ne, ter nje, oziroma njenih naslednikov v prevažanji no zadene nič odgovora za kako krivdo, katera bi se utegnila zgoditi zaradi blaga, prevzetega brez spremljâlnih listov ali z nezadostnimi listi. A pošiljdč je železnici porok za vse globe in kvare, katere bi jo zadele ^ato, ker so spremljalni listi bili neresnični ali nezadostni ali ker jih nič nij bilo.
v vozni
Železnica nobeno odgovornosti ne prevzame stem, če na izrecno, . --------
postavljeno pošiljačevo zahtevanje, kadar so propisane napovedi in poverilni 18tl pi'idodani, posreduje carinsko in davčno-uradno postopanje z blagom in torej fania posodi vhodne, izhodne in prehodno davščine ter tudi druge javne davščine 'n pristojbine, kolikor je prepisanih ter jih nij treba plačevati v odvoznem kraji a 1 Jam, kamor blago teče. Kadar se tako zglasi te vrste zahtevanje, železnica nema mžnosti, posredovanja prevzeti, in upravičena je, izročiti ga kacemu razpošiljdču, *° v°zni list neimenuje nobenega posredovalnega človeka.
(S1" ».»i.ch).
Ako bi pošiljdč bil nasvetoval, naj se blago tako odpravi, kakor bi ob tem slučaji po zakonu ne bilo smčtno, tedaj je misliti, da on pristaje na to, da železnica priredi tisto odpravo, kakoršna bi po nje mislili najugodnejša bila njegovim koristim. Če železnica blago, z voznim listom si na mejah dotičnega cârinskega okoliša izročeno, brez pošiljačevih izpisanih cârinsko-uradnih spremljâlnih listov prevzame na odpravilo v odmenjen kraj ali na tisto cârinsko mesto, kjer se sme zglašati cârinska napoved, tedaj je oziroma pošiljač in prejemnik železnici odgovoren ter dolžan povračila o vseh kvarah in neugodnostih, kar jih zato, ker bi v poŠiljačevi voznolistni napovedi bilo povedano kaj neresnično ali storjeno kaj napak ali bila zamujena voznolistna napoved, utegne železnico, vozarico blaga, zadeti tačas, kadar po svoji dolžnosti zglaŠa carinsko napoved, spisano in zvršeno po meri voznolistne napovedi.
Pošiljdč naj spremljâlne liste, pridodane zaradi cârinskega in davčno-urad-nega postopanja, zaznamenâ tudi v voznem listu. Za spremljdlne liste, ne zazna-menâne v voznem listu, železnica ne prevzame nič poroštva.
§. 52.
Izraênnjâvanje vozarinc.
Dokler in koder niso javno razglašene vkupne vozarlnske tarife, izraeunjâva se vozarlna po vsotah, katere se stikajo iz razglašenih tarif posameznih železnic, oziroma zvezovâlnic. Več se nič ne sme pobirati razen teh v tarifi zapisanih po-stavkov za prevažanje in za posebne v tarifi povedane opravke. Povrniti je treba gotove razhodke železnih cest (n. pr. prehodne, vhodne in izhodne davščine, troške za prevoz na vozéh, za kake potrebne poprave na tacem blâgu, katero jih po samem vnanjem in notranjem svojstvu in naravi zahteva, da pô zlu ne gre mej prevažanjem.)
Če posamezne železnice po blago pošiljajo na pošiljačev dom, dajö ga izkla-dati iz ladij ali ga postavljajo na prejemnikov dom ali kam drugam, na pr. v nakladälnice, vblagövna hranišča, v pregledne sohoto, v ladijc i. t. d., treba tudi zato dajati plačila, kakoršna so po tarifah.
Vozarlna se računi po kilogramih; a tistemu blâgu, katero se prevzema brez najdene teže, naj bode po meri določil, kakoršna so o tem v tarifah in v posebnih prepisih raznih železnic, po nosilnosti vozov ali po prostorovi vsebini ali prosto-rovi meri. Teža se določa ali s tehtanjem samim na kolodvorih ali z izračunjAva-njem po normalnih postavkih, ki jih kažejo tarife. Pri blâgu, vloženem v raznih posameznih pošiljkah, naj se to godi vselej na prejemni postaji. Poslatve izpod 30 kilogramov se Štejejo samo za 30 kilogramov najviše; a kar je težje, to se računi pri blagu posamič (kosoma) vloženem z 10 kilogrami, pri voznem nakladu pa s 100 kilogrami, in sicer tako, da vsakih pričetih 10, oziroma 100 kilogramov veljâ za polne. To izračunjavanje tčže naj vendar ne brani pobirati minimalnih vsot vozarlne, propisanih v tarifah vsake železnice posebe.
Oddajaču je na izvolji, pričujočemu biti, kadar so teža določa. Ako on potem, ko je železnocestna uprava že določila težo, zahteva, da bi se*pred nakladanjem se drugjé določila v pričo njega ali tistega, komur je narööil, upravičena je železnocestna uprava, jemati od tega tehtarlno, postavljeno po tarifi. Ta tehtarlna, vendar samo od navadnega voznega blaga smo so pobirati tudi tedaj, ako izimkoma no
bi teže v vozni list postavil pošiljdč navadnega voznega blaga ter list dal v tej stvâri železnici dopolniti.
Vseh v voznem listu stoječih stvari istega vozarinskega postavka je, kar se tiče izračunjavanja vozarine, samo za eno odpravljâlno pozicijo.
Pobirana vozarina se okroži v cele krajcarje, da se drobci torej štejejo za polne krajcarje.
Ako posebni prepisi katerih železnic ukazujejo, da pošiljači blago sami nakladajo, smejo na vozove naložiti samo toliko, kolikor na njih zapisane stoji nosilnosti. Če se pretežko naloži, more železnica, s prihrambo drugačne odméne, pobirati konvencijonalno globo, katero je ustanoviti v posebnih fropisih.
§. 53.
Plačevanje vozarine.
Vozarina se ali plačuje, kadar se blago oddaje, ali se nakaže, naj jo odšteje prejemnik. A železnica sme zahtevati, da se vozarina takoj opravi od takih stvari, katere se po mislih prejemne železnice hitro izpridijo, ali o katerih nij gotovo, ali so toliko vredne, kolikor je vozarine.
Ako se tarifa prav ne uporablja, tudi ako se zgodé napake v računu, ko se pristojbina odmeija, naj to ne bode na kvaro niti železnici niti stranki. Vsote, kolikor bi se jih morebiti odveč vzelo, je treba, kolikor se dâ, priznanjati <5nim, kateri imajo pravico do njih.
§. 54.
Povzétki in provizija.
S povzemanjem se rnogö dobivati troski, kar jih je z blagom pri oddajanji na železnico, in zahtevati se sme, da se na drobno zaznamendjo.
Tudi se na vrednost blaga dovoljuje do po 150 goldinarjev posojila na take uvete, na kakoršne povzemanje troškov, če odpravljajoči uradnik méni, daje blago za trdno toliko vredno.
Od vsacega oddanega povzetka, ako se je izplačal ali vsled drugih naredob nmeknil ves ali samo nekoliko, računi se provizija, določena s tarifo oddajne postaje. A vozarina, katero železnice povzemajo, kadar je blago prevažati dalje sè železnice na železnico, nema nič provizije.
Za gotovo razhodke (§. 52), ki jih je tudi moči po vzeti, sme so od povzetka Jnrnati provizija, določena v tarifi tiste železnice, katera te razhodke posodi.
V dokazilo, da je na blagu res kak povzčtek, praviloma služi s pečatom nadarjeni vozni list ali še drugače dovoljena oblika potrdila o oddanem blagu (prim. §• 50, št. 5.); a kdor zahteva, dohode tudi posebno povzémnico, in to brez pristojbin.
Kadar povzétki doidö, nemudoma se o njih upravičenemu prejemniku pri-xndni, ter dado se mu.
§. 55.
Prevzmanje blaga.
Železnica nij dolžna, blago v prevoz jemati, prodno ga res more vlak od-nesti, zatorej zlasti ne, ako pravilna želcznocestna vozila niso zadostna v zvršitev PfoŠeucga prevoza. Vendar železnico veže dolžnost, k njej postavljeno blago da-
jat v prostore, kolikor je v to rabo pripravljenih, shranjevati na potrdilo, o njem dano, in sicer s tem pridržkom, da se v prevažanje prevzame in odpravni štempelj na vozni list naudari (prim. §. 49), stoprv tedaj, kadar ga bode res moči naložiti. Oddajatelj treba da na voznem listu izreče, da na to pristaje, naj blago poleži, dokler se ne more naložiti.
§. 56.
Oddajanje in odpravljanje blaga.
Treba je, da se blago v postavljenih odpravniških dobah oddd, oziroma da ga pošiljdč naloži, in potem se odpravi ali z brzim ali z navadnim blagövnim prevažanjem (§. 59).
Ob nedeljah in praznikih se navadno vozno blago ne prevzemlje niti nad-pisniku ne izroča v odmenjenem kraji.
Brzovozno blago se tudi ob nedeljah in praznikih prevzemlje in oddaje, a to samo ob tistih dobah dneva, katere se za vselej ustanové ter javno razglašene obesijo na videž v odpravniških prostorih in oziroma tudi oznanijo s kakimi krd-jevnimi novinami.
Brzovozno blago je oddajati z voznim listom, natisnenim na rdečem pa-papirji (Priloga C.), ter v odpravljanji se mu daje odličnost z naglostjo vred.
Navadno vozno blago čdpravlja se po rčdu, v katerem je bilo oddano, ter je oddajati z voznim listom priloge B.
Kar se tiče dobe želoznocestnega odpravljanja, veljd za pravilo, da naj se nobenemu pošiljdču pred kakim drugim ne naklanja nikakoršna prednost, ako temu nij uzroka v napravah železne ceste, v prevoznih razmerah ali v javni koristi.
Početje proti določilom tega paragrafa utrjuje pravico do povračila kvare, katera bi s tega nastala.
Železnico so dolžne poskrbeti take naredbe, da je moči konstatovati, po kateri vrsti se je blago za blagom oddalo.
Da se vozovi v rabo postavijo bldgu, katero sam posiljdč naklada, tega je treba prositi v določen dan ter dovršiti nakladanje v roku, katerega postavi od-pošiljdlna postaja.
Ta rok se v občen razglas nabije v blagövnih odpravništvih in oziroma tudi oznani s kakimi krajevnimi novinami.
§• 57.
Izroéevàlna doba, in kako 8« (a doba rafnni.
Vsaka železnica razglaša po tarifah za vožnjo po svojom področji izročevdlne rokove, ki se seštovajo iz odpravnik in voznih rokov ter ne smejo prestopati na-
slednjih maksimalnih postavkov:
a) za brzovozno blago:
1.	odpravni rok...............................................1 dan*
2.	vozni rok za vsakih tudi samo začetih 225 kilometrov ...... 1 dan*
b) za navadno vozno blago:
1.	odpravni rok...............................................2 dni*
2.	vozni rok za vsakih tudi samo začetih 225 kilometrov.......2 dni*
Kadar vožnja iz področja ene uprave prejde v področje druge, računijo se vozni rokovi iz skupne daljave med oddajno in izročilo postajo, v tem ko se od-pravni rokovi samo enkrat računijo brez ozira na upravna področja, katera prehaja vožnja.
Zeleznocestnim upravam se pridržuje, za semnje in druge nenavadne razmere ustanoviti in razglasiti z odobrenjem nadzornega oblastva ali pod pridržkom tega odobrenja daljše (prikladne) rokove.
Iz oznanila bodr razvidno, ali je in katero oblastvo je to odobrilo, ali pa, da je tako odobrenje prihranjeno. V poslednjem slučaji se mora poznej dano odo-brenje v 8 dnevih s posebnim oznanilom razglasiti. Ustanovitev prikladnih rokov nima moči, če nadzorno oblastvo odobrenje odreče ali če se dano odobrenje za dobe ne razglasi.
Ako blago prehaja nepremoščeno reko ali zvezno železnico v večjem mestu med več va-njo vtekajočimi železnicami, smejo se za tako vožnjo z odobrenjem nadzornega oblastva oznaniti prikladni rokovi.
Izročevalna doba se začenja prvo polnoč po tem, kar je vozni list bil nau-darjen (§§. 49 in 50) in ta doba se je dostala, ako se v nji blago postavi prejemniku ali tistemu, kateremu se sme veljavno izročiti, na dom ali v pisarno, ali če tako postaviti nij domenjeno ali je izrečno izločeno (§. 59), ako se v imenovanem roku pismeno poročilo o tem dohodu da na pošto ali kako drugače prejemniku res vroči.
Tacemu blagu, katero je odmenjeno na kolodvoru počakati prejemnika, dodane se izročevalna doba, če blago v ti dobi na odmenjeni postaji čaka pripravljeno v izročbo.
Dokler trpi davkarsko odgotavljanje, tačas izročevalni rokovi ne tek<5, niti tek<5, dokler jo vožnja ustavljena, ko železnična uprava nij temu kriva, da se namreč vožnja časno ne more začeti ali nadaljevati.
§• 58.
Nekolikoéasne zapreke prevažanju.
Kadar začetek ali nadaljek železnocestnega prevoza uprč naravski prigod-ki ali druga naključja, pošiljtlč nij dolžan čakati, da se te zapreke odpravijo, nego °n more odstopiti od pogodbe, a potem je treba da železnici, ako se nij zakrivila v ničemer, zaradi troskov pripravljâvancga prevažanja in zöpetnega izkladanja v nadomestilo da pristojbino (ustanovljeno v posebnih propisih), ter da vrhu tega plača vozarino od vsega železnocestnega kosa, kar ga je blago morebiti že Preteklo.
Ako je pa po kakem zadržku vožnja ustavljena po potu, katerega je pošiljanj naročil ali železnica izvolila, in če je mogoča po drugem, da si daljšem potu, je brez škode za ukaze nadzornega oblastva, dane iz ozirov na občni prehod laga, prepuščeno železnici presojati, kaj je bolje za dotičnike, ali čakati, da zadržek vožnje prestane, ali pa blago ob trosku pošiljateljev oziroma prejemnikov P0fdati po pomočni cesti v kraj namembe, ali zadnjič reči pošiljateljem, da sami določijo, kaj je z njihovim blagom storiti.
§• 59.
Priznanjevanje in izročevanje blaga.
Dolžna je železnica, da na odménjenem kraji prejemniku, zaznamenânemu z voznim listom, izroči vozni list in blago z njim. Poznejšim posiljačevim ukazi-lom zaradi povračevdnja blaga ali njegovega izročevanja komu druzemu a ne prejemniku, zaznamendnemu v voznem listu, naj železnica zmirom ustreza, dokler temu prejemniku po dohodu blaga v odménjeni kraj še nij dala voznega lista. Ob tacem slučaji treba da poŠiljdč, ako se zahteva, zopet vrne morebiti dobljeni duplikat voznega lista (§. 50, št. 5.) ali oddajni list.
Železnica nij dolžna, poslušati drugih ukazil razen tistih, katera so bila na oddajni postaji zglašena.
Ako je prejemniku po blagd dohodu na odménjeni kraj že izročen vozni list, oziraj se železnica samo na ukazila zaznamendnega prejemnika, ker sicer bi se mu ujela, kar se tiče tega blaga.
O tacem bldgu, katerega železnica prejemniku ne postavlja sama na dom ali v pisarno, treba po njegovem dohodu in potem, kadar je že pripravljeno v izročitev, nadpisniku o dohodu blaga pismeno poročilo poslati po poslu (potu), po pošti ali kakor je drugače navadno.
Kjer se upraviteljstvu zdi primerno, ondi naj si postavi posebne podjetnike kolotočne vožnje, da blago privažajo ali odvažajo znotraj po okoliši postajskega kraja, ali iz krajev ter v kraje, ložeče v stran od železnice; na te podjotnike se razteza §. 63 v pravilniku.
Taksa o pristojbini, katera se podjetniku take vožnje plačuje, bodi v dotičnih blagövnih odpravništvih na videž obešena, tudi naj jo voznik pokaže temu, kdor zahteva.
Tisti prejemniki, kateri sami hodijo po blago, ali kateri hoto rabiti drugo vozarje, a ne teh, ki jih je postavila železnica, treba da to dotičnemu blagovnemu odpravnlštvu pismeno oznanijo ob pravem času poprej, a vsakakor še prodno blago doide, in ako blagovno odpravništvo zahteva, naj tudi verjetno dosvedočijo svoj podpis.
Železnica sme v splošnem občil nem interesu z odobronjem nadzornega obla-stva utesniti ali tudi celo odpraviti pravico prejemnikov, da sami pridejo po blago ali da si ga dad6 pripeljati po drugih in ne tistih voznikih, katere jo postavila železnična uprava.
Po tisto blago, katero je po davčno-uradnih prepisih ali zaradi česa druzega odvdžati v nakladâlnice ali v blagövna hranišča davčne upravo, ne more prejemnik nikoli sam hoditi. Nič se ne priznanja tako blago, katero je odmdnjono, prejemnika na kolodvoru počakati, ali katero železnocestna uprava sama postavlja k nadpisniku.
Kadar jo poplačano vse, kar je morebiti so dati vozarine in troškov tor pristojbin od blaga, potem je treba podati po prepisu izdelano prejemnico ter pokazati potrdilo, da se je vozni list ros oddal, in stčprv zdaj se blago izroča v od-
pravniških prostorih (v blagdvnih podstrčških), ter vozovi se v izkladanje postavijo na izkladališčih, a to po naslednjih tanjših določilih:
1.	Blago je pod pridržkom določila pod št. 2 prejemati mej pro pisanimi opravilnimi urami v tistem ležarine prostem času, kateri je ustanovljen s tarifami in kateri ne sme hiti izpod 24 ur po poslanem, oziroma prejetem (prim. §. 57) priznanilu.
Za blago, katero je odménjeno, prejemnika počakati na kolodvoru, ter tudi za blago tistih prejémnikov, ki so pismeno izrekli za vselej, naj se jim ne priznanja, začenja se ta čas z dohodom blaga.
2.	Rokove, v katerih naj tako blago, ki ga je pošiljdč naložil sam, prejemnik izloži in vzame, ustanavljajo posebni propisi vsake uprave, in razglašajo se na vsaki postaji v odpravniških prostoriščih na videz obešeni, oziroma se tudi obče oznanjajo s kakimi krajevnimi novinami.
3.	Nikjer se ne vštevajo nedelje in prazniki, kar jih vmes pride.
4.	Ako ne bi došel kateri kos poslatve, zaznamendne v istem voznem listu, in če ima vsak teh kosov sam ob sebi, brez zveze s celoto, občno uporabno vrednost, tedaj so nadpisnik ne more upirati, da ne bi vzel dospčvšega kosa ter ne plačal primerne vozarinske vsote, s čimer se mu vendar ne krdti pravica, odmeno zahtevati po §§. 62 in dalje.
O brzovoznem blagu, kadar nenavadne razmere neogibno ne ukazujejo daljšega rokova, treba priznanjati v dveh urah po dohodu, oziroma v šest urah ga nadpisniku na dom postavljati. Priznanilo, oziroma na dom postavilo taeega brzo-Voznega blaga, katero doide pozneje nego ob 6. uri zvečer, more se zahtevati stöprv prvo jutro potem. To se ne dotika tega, kar je ustanovljeno v §. 57.
Prejemnik je upravičen, kadar se mu blago oddaje, zahtevati, naj so vpričo njega blago iz nova pretehta. Temu zahtevku mora žclcznična uprava pri posameznem blagu vselej ugoditi, pri naloženih vozéh pa samo tedaj, kadar je na kolodvoru dovolj tacili tehtnic. Ako tehtnične priprave niso take, da bi se voz dal izvajati, prepušča se prejemniku, da ga dd zvagati tam, kjer je to najbliže mogoče, m sicer vpričo pooblaščenca železnične uprave.
Ako se pri poznejšem vaganji ne najde, da bi kaj manjkalo, za kar bi želez-||®Ce8tna uprava bila dobra, to nosi prejemnik troŠke za vaganje, oziroma pristojne po tarifi, in pa odškodbo za pooblaščenca, če se kateri pošlje.
Nasproti pa uprava povrne prejemniku z vaganjem napravljene troške, če Hi manjka, za kar mora ona dobra biti in česar žc nij sama priznala.
§. 60.
Ležarina in konvenrijonalna globa.
vitev
!• Kdor brez povodov, imenovanih v §. 58, blago, katero je oddal v odpra-; zopet nazaj vzame iz blagovnih shramb ali sc žoleznocestnih vozov pred od-
hodom, tak naj, ako železnica zahteva, poleg nakladarine in izkladarine plača le-žarino vsacega, tudi samo pričetega dneva, in to od onega hipa, kar je blago bilo oddano.
Kadar poŠiljač na vmesni železnocestni postaji prevoznega kosa hoče blago nazaj imeti in železnica na to res tudi pristane, naj po tarifi plača vozarlno od vsega železnocestnega kosa, kar ga je blago preteklo, ter poleg tega še odstopnim), ustanovljeno po tarifi.
2.	Ako se malo po malo na železnico oddajo poslatve, zaznamenâne v istem voznem listu, ali ako se je blago oddalo z nedopolnjenimi ali ne prav spisanimi voznimi listi in mu je zaradi tega obležati, dokler dopolnjeni ali prav spisani vozni listi doidč, tedaj železnica more, če se oddajanje ne dožene v 24 urah ter je očitno, da bode zamuda oddajâlnih poslov, oziroma če se v tem času vozni listi niso dopolnili in popravili, ležarino od tega blaga po önih 24 urah jemati dalje, dokler se namreč, ne oddâ vse blago, oziroma dokler niso vozni listi dopolnjeni in pripravljeni. Konvencionalno globo, za katero je, kadar se zahteva, ako so se najeli vozovi, treba dati toliko založnine (kavcije), kolikor je globe od vsacega zamujenega dneva, more železnica tudi pobirati od tistega človeka, kdor si železno-cestne vozove najme za prevbz tacega blaga, ki ga je bilo treba nakladati pošiljaču, kateri vendar nij bil redno blaga naložil ter v odpravitev dogotovil v tistem roku, kar ga ustanové posebni propisi (prim. §. 56. na konci) ; ob tem poslednjem slučaji železnica tudi sme, kadar <5n rok mine, ob naročnikovih troskih zopet z voza deti, kolikor je že naloženega, in potem ležeče hraniti, jemâje ležarino, ter železnocestni voz odvzeti naročnikovi rabi.
Nasproti je dolžnost železnice tistega, ki je naročil vozov, ako mu jih ne priskrbi o pravem času, odškodovati, plačujoč enakšno konvencionalno kazen.
3.	Kdor blaga ne vzame v propisanem roku, naj tudi plača ležarino. A že-leznocestna uprava je dokazano troške, prizadete s pripravljanjem, kakoršnega je treba, ko se gre po blago, vrniti dolžna tedaj, ako bi priznanjenega blaga na kolodvoru še ne bilo za razklad ali oddajo 1 uro po tem, ko je kdo po-nj prišel.
4.	Kadar iz vozov, katere je naložil pošiljdč, blago ne bi izložono ter domdv spravljeno bilo mej dobo, ukazano v §. 59 št. 2., pooblaščena je železnica, da sama izloži ob prejemnikovih, oziroma pošiljačovih troskih, neprevzemši nikakorš-nega poroštva, in ob enem utegne tudi s posebnimi propisi ustanoviti povračilno odméno za ležarino ali za globo od najetih vozov.
5.	Pri blagu, čegar prejemniku se ne more priznanih, jamo se ležarina in globa od najetih vozov računih stöprv potem, kadar minejo rokovi, ustanovljeni s posebnimi propisi.
6.	V tarifi blagovnega prevažanja so tanjša določila, po kolikšno naj bodo povračilno ležarino in globe od najetih vozov ter kako jih je računih.
Kadar bi se nakopičilo toliko blaga, da hi jelo z opčsnostjo pretiti rodnemu občilu, tedaj je železnica upravičena, poskočiti z ležarinami in globami od najetih voz, ter ako ni to ne bi nič poinnglo, tudi skrajšati roke za naklad in ležarino prosti čas, in to, dokler je toliko blaga nakopičenega, in to vse pod uvetom, da no izpolnijo propisi dani v §. 57, alinea 3 in 4 o postavljanji daljših rokov.
§.61.
Kako se dela o zaprekah pri izročevanji.
Blago, katerega projemnik ali žolcznica nečc prevzeti ali kateremu se to ne dožene ob pravem času, in blago, katero sc nij moglo izročiti, daljo tisto, katero z nadpisom „na kolodvoru naj počaka,“ tamkaj po svojem dohodu obleži dalje nego je roka, dovoljenega s posebnimi propisi, a prejemnik se vendar ne zglàsi, leži ob opâsnostih in troskih svojih posiljačev, katerim je to, ako seda, treba priznaniti, kar se tem hitreje more. Železnica je tudi upravičena, to vrste blago s povzetkom svojih troskov in razhodkov, kar jih je imela z njim, v kako javno hranjevalnico ali h kacemu razpošiljaču, ki vč da mu je upati, ob trosku in optls-nosti 6 n ega človeka, kogar se to tiče, dajati spravljati, naj tamkaj ostane pošiljaču na razpolaganje, kar mu je precej poročiti.
Železnica je upravičena, da blago, čegar odménjeni kraj nij pri železnici, veli kacemu razpošiljaču ali kako drugače na odmenjeni kraj postaviti ob poši-ljačcvi opdsnosti in ob njegovih troskih, če pošiljač ali prejemnik nij priredil ničesa, da bi so blago mahoma daljo spravilo. Isto veljd o blagu, čegar odmenjeni kraj je taka žclcznocestna postaja, katera nij v blagovno občilo napravljena.
Zgornjo določilo nema tamkaj nič veljave, kjer je železnica postavila podjetnike kolotočno vožnje, da blago odpravljajo v kraje, v stran ležečo (prim. §• 59).
Pošiljač, kadar blago oddaje, s tem tudi izreče, da je zadovoljen, ako železna blago, katerega ona ali prejemnik nečo prevzeti, ali kateremu se to ne požene ob pravem času, ali blago, katero se ne bi moglo izročiti, ako se naglo spridi, naposled tako blago, katero se pošiljaču ponudi, naj ga nazaj vzame, ker 8a nadpisnik nij hotel, ali ker nadpisnika nij bilo naj i, pa vendar ne pride P°-nj, brez nobenih okolišev proda, kar najbolje more, in sicer blago, katero sc ’'agio izpridi, brez odlaganja, a vse drugo ne pred 4 tedni potem, odkar mino Larine prosta doba.
Enako se godi ob tacom slučaji, ako bi pošiljača ne bilo najti.
Določila v oddelku A. §. 33 se raztezajo tudi na pusto (brezgospodarnje) lago, katero so nahaja v krajevnem okoliši železne ceste.
§. 62.
Poroštvena dolžnost v obre.
Kadar železnica blago prevzame s takim voznim listom, po katerem prcvbz Cc skozi več železnic, ki se med saboj stikajo, tedaj o vsem prevozu niso porok ^ i železnico, kar jih je blago prevzolo z voznim listom, nego samo prva in , nJa» blago z voznim listom prejemša železnica; kaka vmes ležečih so moro 'lil l< ' Provoza prijeti samo tedaj, ako sc jej dokaže, da se je na njeni cesti zgo-a *vara, za katero sc odmena išče.
v , Po nič ne izpreminja tega, da bi železnice ne mogle med saboj nazaj sozati, a or njim pristoji.

§. 63.
Poroštvena dolžnost železne ceste za svoje ljudi'.
Železnica je porok za svoje in vse ostale ljudi, kar jih rabi, prevzeto vožnjo vršeč.
§• 64.
Obsežek poroštvene dolžnosti in doklé trpi.
Železnica je brez ozira na posebna določila v §. 67, porok za vso škodo, kar je po izgubi ali okvarbi blaga pride od sklepa vozne pogodbe (§. 49) do izročevanja, če ne dokaže, da se je izguba ali okvarba zgodila vslcd višje sile (vis major) ali po naravnem svojstvu dotičnega blaga, zlasti ponotranji izpridenosti, po sdlmcnji, po navadnem premôku i.t.d., ali zaradi takib nedostatkov pri vložbi, kateri sc od zunaj ne dadö zapaziti.
S tem se no spreminja zaveza železnic za izgubo ali poškodbo blaga med časom od oddaje do preštcmpljanja voznega lista, kolikor je postavno utrjena.
Izročitvi nadpisniku je ravnostavna izročitev colnim in preglednim sohotam, ko pride blago do namembenc postaje in tudi izročitev javni hranjcvalnici ali razpošiljaču po meri tega pravilnika.
Za izgubljeno je blago smatrati stčprv štiri tedne potem, ko mine izroče-valna doba. Kadar je blago izročeno prejemniku, zaznamendnemu z voznim listom, ali njegovim ali takim ljudčrn, katerim se po zgornjih določilih sme veljavno izročati, in kadar jo vozarina plačana, mino vsaka poznejša pravica do žolcznice. Samo zaradi tako izgube ali okvarbo, katerih ob izročevanji nij od zunaj bilo zapaziti, moro železnica prijeta biti tudi pozneje, ko je namreč blago že izročeno tor vozarina plačana, a to edino tedaj, ako dotičnik brez odlaganja, kadar to ugleda, poprosi, naj se potrdi, da je res izguba ali okvarba, in ako zahtevanje kake odmcnc žoleznoccstni upravi pismeno zglasi v 4 tednih najpozneje, ter če se dokaže, da jo izguba ali okvarba nastala v dobi od provzema do izročitve.
Razen tega prestanejo (nehajo) vso pravico do železnice zaradi polno izgubo ko mino leto dni, štejoč od zvršetka tistega dneva, katerega jo bilo treba izročati, in, ako jo blago bilo prevzeto a vozarina ne plačana, tedaj prestanejo vso pravico zaradi zmanjšanega ali okvarjonega blaga, ko mine leto dni, štejčč od tistega dnova, katorega jo bila izročitev.
Ako so kdj izgubi ali okvari, naj železnocestno uprave vso na tanko preiščč, ter kadar se zahteva, upravičencem tenka poročila po spisih dadö o uspehu toga preiskovanja.
Kadar ta, ki ima pravico, prejema odmeno, smo zahtevati, da so mu poroči, ako bi so izgubljeno blago poznojo morebiti vendar našlo. O tem zahtevanji naj so mu dâ pismeno potrdilo.
V ošinili dnevih po dobljenem poročilu moro upravičence, povrnivši prejeto odmensko vsoto — brez toga, kar mu pristoji za zamujeni izročitveni rok, —' zahtevati, da so najdeno blago zastonj odpravi od tistega kraja, kjer se jo našlo, do tistega, kateri mu jo z voznim listom bil s prva odmonjen.
Ce je kacega blaga kaj nedostalo (izmanjkalo), ali če se jo okvarilo, naj železnica v pričo nepristrastnih svedokov, in kjer se more, v pričo tistega, kdor je upravičen, na resnico dd postaviti težo in kaj se je zgodilo, ter po okoljnostili tudi z veščdki vso kvaro, katera je blago zadela.
Hoče li upravičenec sč železnico brez sodišča se pogoditi zaradi nadomestila, katerega od nje išče, naj že predno blago dobode, oziroma prodno blago vzame nazaj, dogodek pripoznd ter zglasi, koliko odmene hoče.
Ako nij zadovoljen z izrekom včščili mož, katere sije privzela železnica, na izvolji mu je, kvaro dati presoditi veščakom, katere je v to narekel sodnik dotič-nega kraja, ali katerim je to stvar sodišče stalno izročilo.
Zgldšcno zahtevanje treba s pismom, dokazujočim vrednost blaga, in če se je blago vzelo, tudi z voznim listom vred res vpoložiti v zakonitem roku zastarelosti, in dotična železnica naj o njem odgovori ter ga reši, kolikor hitro moro potem, od kar je bilo vpoloženo.
§• 65.
Utesnjena poroštvena dolžnost za blago, ne odmenjeno na žclcznocestne postaje.
Kadar se blago na prevozilo vzame s takim voznim listom, na katerem je za •zročevalni kraj zaznamenan tak kraj, ki nij na nobeni stikovalni železnici, tedaj vozččili železnic ne veže o vsej vožnji poroštvena dolžnost, nego samo do tistega kraja, kjer bode železnocestnega prevažanja konec. Y odpravitvi dalje jo vežejo samo razpošiljačcvc dolžnosti.
Kar sc tiče kolotočnih voženj, katere je žclcznocestna uprava osnovala Zaradi krajev, ležečih v stran (prim. §. 59), železnica o blagu porokujo tudi za prevbz do tja, kamor je blago odmenjeno.
§. 66.
Utesnjena poroštvena dolžnost, kadar sc je imenovalo veé odmenjcnih krajev.
. Ako pošiljač na voznem listu določi, da sc blago oddd ali da obleži v kacem . raji, ki je pri taki železnici, na katero so ta pravilnik razteza, tedaj veljd, če prav “e v voznem listu imenovan še drug kraj, kamor naj so blago pozneje postavi, da Vožnja prevzeta samo do črnega prvega kraja pri železnici, in železnica jo odporna samo do izročitve v tem kraji.
§. 67.
Posebno utesnilo poroštvene dolžnosti.
I.	O tacom blagu, katero je po svojem posebnem naravnem svojstvu zeld °piisnosti, a bi so izgubilo vso ali nekoliko ali okvarilo, zlasti zlomilo, zrjavčlo, ^°traj se izpridilo, a bi zadeto bilo z nenavadnim premôkom, da bi samo sebe
i.	t. d., železnica nij porok za upadek, kar ga nastane iz te opdsnosti, torej v°sobno ne:
a)	v obče: pri opasnih stvaréh, kakor so: žveplena kislina, razjedna voda in pri drugih jédkih ter lehko vnétnih stvaréh ;
b)	kar se tiče poloma: pri lehko zlomnih stvaréh, kakor so: lehko zlomno hišno orodje in hišna oprava, lito železo, steklo, prazni ali polni vrči, steklenice in stekleni baloni, sladkor v prostih hlebih;
c)	kar se tiče izpridbe: pri tekočinah in drugih stvaréh, ki lehko zevré ali zgnjijö ali se okvarijo z mrazom ali z vročino;
d)	kar se tiče rje: pri kovinskem blagu;
e)	kar se tiče izgube na teži: pri svézih (frišnih) in osoljenih ribah, skorépni-cah (ostrigah) in pri južnem ovočji (sadji).
2.	Železnica o tistem blagu, katero se prevaža v odkritih vozéh, nij porok za upadek, kar ga je nastalo iz opdsnosti, združene s takim prevozilom. Katero blago železnica po znižanem tarifnem razredu sme prevažati v odkritih vozéh, to določa tarifa, in pošiljač na tako prevažanje pristane, ako ob oddajanji s pismeno opomnjo izrecno ne zahteva na voznem listu, da bi se dotično blago odpravilo v pokritih ali takih vozéh, ki imajo pokritje. A železnica je ob tacem slučaji upravičena, k tarifni vozarini Še tudi jemati prlklad.
Kadar vsled posebnega dogovora blago, kakoršno se sicer naklada v pokrite vozove, teče v nepokritih, tedaj k opdsnosti, združenej s takim prevozom, nij moči šteti očitnega upadka na teži, niti ne tega, če se izgubé po celi kosovi poslatve.
3.	Kar sc tiče taccga blaga, katero vsled pošiljačevega izrecila na voznem listu pride v oddajo nevloženo ali z nedostatno vložbo, da-si njegovo svojstvo zahteva vložbo za obrambo izgube ali okvarbe med prevažanjem, železnica nij porok za kvaro, kolikor se je zgodi iz opdsnosti, združene z nevloženim ali nedostatno vloženim prevozom.
4.	O tistem blagu, katero po tarifnem določilu ali vsled dogovora s pošilja-čem naklada in izklada pošiljač ali prejemnik; železnica nij porok za kvaro, kar se je zgodi iz opdsnosti, združene z nakladanjem in izkladanjem ali z nedostat-nim vkladanjem. A pošiljač, oziroma prejemnik je pač porok za kvaro, katera so z nakladanjem in izkladanjem ali o priliki tega dela zgodi vozilom železne cesto.
5.	O spremljanem blagu železnica nij porok za kvaro, kar je nastane iß opdsnosti, katero namérja spremljanje odvrniti.
6.	Ob vseh zgornjih slučajih, omenjenih za 1. do 5., treba misliti, dokler se no pokaže kako drugače, da vsaka kvara, ako sc je mogla zgoditi zaradi opdsno-sti, za katero se železnica nij postavila v poroka, res izvira iz te opdsnosti.
7.	Osvoboditvo, izgovorjene zgoraj za 1. do 5., ne veljajo, kadar sc dokaže, da je kvaro kriva žoleznočestna uprava ali njeni ljudje.
8.	Upadek na teži so ne povračujo, ako na ves žoleznoccstni kos, kolikor ga je blago preteklo, od črno težo, ki je zapisana v voznem listu, oziroma ki jo jo določila odpošiljalna postaja, na suhem blagu nij več nego po en odstotek upadka, a pri mokrem blagu no več nogo po dva odstotka, in k mokremu blagu jo tudi
družiti: barvarski les v opilkih in mlčn, lubje ali skoije, korenine, sladke koreninice, zrezani tabak, maščobe, vsakovrstno milo in trdo olje, svčže plodje, svčže tabakove liste, ovčjo volno, kože, kožice, usnije, suho in pečeno ovočje, živalske žile, rogé in parklje, kosti (cele in mične), suhe ribe, hmelj in svčža lepila. Ta odstotni postavek je šteti vsacemu kosu posebe, ako se več kosov vkupe d d ženim voznim listom prevažati ter je teža ali mera vsacega kosa posebe zaznamendna v voznem listu ali se drugače more dokazati.
Zgoraj v misel vzeta osvoboditev poroštvene dolžnosti nema veljave, če sc ter kolikor se dokaže, da upadek poleg teh okoljnosti, kakoršne so bile, nij pri blagu nastal vsled njegovega naravnega svojstva, ali da ustanovljeni odstotni postavek temu svojstvu ali drugim okoljnostim dotičnega dogodka ne ustreza. A vsaki upravi posebe se prihranja, tacemu blagu, katero naklada sam pošiljač ali izklada prejemnik, določati postavke nad po dvoje od sto, in to po tisti meri, kakoršna si je vsaka prevažana stvar posebe, do katerih postavkov naj ne bode nič povračila za upadek na teži.
Kadar se kako blago popolnoma izgubi, sploh nij dopuščeno nič odbijati za upadek na teži.
§. 68.
Novčna vrednost poroštva.
Odmcno, ki bi železnico zadela po določilih poprejšnjih paragrafov, treba v novčni vrednosti odmerjati po teh načelih:
1.	Če sc blago izgubi vse ali nekoliko, deva se ob izračunjavanji kvare za podlogo navadna trgovinska cena, katero naj okvarjenec dokaže, in ako bi ne bilo take cene, tedaj navadna cena, kakoršno bi enakovrstno blago bilo imelo ob času ni v kraji izgovorjene izročitve, a odbiti je edrinske pristojbine, katerih vsled ^gube morebiti nij bilo treba plačati, ter tudi troske.
2.	A v izračunjavanje odmene se ne postavlja več nego od 50 kilogramov po 30 goldinarjev srebra za navadno trgovinsko vrednost, oziroma za navadno prednost, če sc nij bila višja vrednost na nadpisni strani voznega lista s pismeni izrecno napovedala tam, kjer je mesto temu odmenjeno.
3.	Če seje bila napovedala višja vrednost, tedaj sc odmene dovoli največ toliko, kolikor je napovedane vrednosti. Ob tem slučaji naj pošiljač poleg tarifne v°zarine dd šo prlklad, katerega ne smo biti nad desetino od tisoč vse napovedane >tc od vsakih pričetih 150 kilometrov, kar naj jih blago preteče po vsaki ^lcznici posebe, oziroma po vsaki zvczovalnici ter najmenj tega priklada bodi 0 krajcarjev, in celokupno vsoto je okrožiti na cele krajcarje.
4.	Kadar se blago okvari, tedaj se zaradi tega zmanjšana vrednost povrne l1.0 razmerji tiste vrednosti, katero je najti po določilih za 1., ter največje povra-
1*° bodi, kakor ga ustanavljata 2. in 3.
Kadar želoznična uprava ali kdo njenih ljudi hudobno dela, tedaj se ne more ^uitovati, da bi zaveza (poroštvena dolžnost) bila utesnjena na normalni postavek 1 Qa povedano vrednost blaga.
§• 69.
Poroštvena dolžnost za zamujeno izročevalno dobo.
Železnica je porok za kvaro, katera se zgodi zaradi zamujene poroštvene dobe (§. 57), ako ne dokaže, da zamude nij mogla odvrniti z vso skrbnostjo rednega vozarja.
Kadar jo blago izročeno prejemniku, zaznamenanemu z voznim listom, ali njegovim ljudém, in kadar je vozarlna plačana, minejo vse pravice do železnice zaradi zamujene izročevalne dobe, ako se dotičnik o njih pravokrepno ne zglasi v 8 dnevih po izročitvi, oziroma po plačilu vozarine. Ako se blago nij izročilo ali vozarina nij plačala, prestanejo take pravice, ko mine leto dni. Ta rok se pričenja po zvrsetku tistega dneva, katerega se je blago izročilo, in ako se nij izročilo, pričenja se takoj potem, ko mine izročevalna doba.
§. 70.
Novčna vrednost poroštva za zamujeno izročevalno dobo.
Ne zahtovajc dokaza, da se je zaradi zamujene izročevalne dobe zgodila kvara, železnica daje ta povračila za zamujeno izročevalno dobo:
a)	pri voznem blagu: kadar je zamude nad 1 dan, do 3 dni po V4> do b dni po V3> in ako je zamudo nad 8 dni, po pol vozarine;
b)	pri brzovoznem blagu: kadar je zamude nad 12 ur, do 24 ur po V*» do 3 dni po V3, ako j® zamude nad 3 dni, po pol vozarine.
Hoče li pošiljač še večjo odmeno, mora, če železnična uprava zahteva, izkazati škodo, katero jo res imel zaradi prepozno prejetega blaga.
Koliko mora potem plačati železnica, določuje se po znesku izkazane škode s to mero, da se
1.	pri podani vpovedi, da je na pravočasni izročbi posebno ležeče, ta upovc-dana vsota;
2.	če nij take vpovedi:
a)	ako zamude nij nad 24 ur, polovica voznine,
b)	kadar je zamude čez 24 ur, cela voznina šteje za maksimalni postavek povračila, ki sc dd, ako zamuda uo izvira iz hudobnega dejanja železnice ali njenih ljudi.
Vpoved, da je kaj ležeče na pravočasni izročbi, mora so, da bodo veljala, na nadpisni strani voznega lista na odločenem v to mestu storiti in dotično vsoto naj pošiljač s črkami vpišo.
V tem slučaji ima železnica pravico, poleg voznine po tarifi pobirati šo pri-klad, kateri za vsakih 5 gl. vpovcdanc vsote — začetih 5 gl. sc šteje za polnih — od prvih 150 kilometrov, ki jih blago preteče po eni železnici, oziroma po eni
zvezi, ne smo prestopati................................................V2 kr.
za sledečih 225 kilometrov, ne..........................................l/\ „
in za vsakih 375 kilomotrov daljo, no...................................i/\ v
Začetih 150, oziroma 225 in 375 kilomotrov šteje so za polno.
Kar ostane drobcev, naj se izokrožijo na cele krajcarje. Najmanj priklàda k voznini je 5 krajcarjev.
IV.
Končno določilo.
Vsaka želcznocestna uprava naj ima pri roki primerke kretnega pravilnika za občinstvo, in naj mu jih prepušča, če plača troske.
Razen po državnem zakoniku smejo železnične uprave tudi po dotičnili deželnih listih kako predrugačbo pravilnika veljavno razglasiti.

Priloga A.
Izročilo. * *)
Blagövno odpravništvo_____________________________________ železnice
v (na)________________________je vslod_____________________________prošnje to
blago, katero je poleg voznega lista od denašnjega dneva tako zaznamendno,
kakor je zdolaj povedano, od______________________________prevzelo, da ga po
železni cesti odpravi v (na)............................namreč :
____________________...............priznavam....._izrecno, da je to blago na železnico oddano ncvloženo_____________________________....._z nedostatno vložbo, namreč
ter da je to pripoznano na voznem listu od________________________
__________________dno._______V___________________187___
*) Priznanje je pri poslatval), ki obsezajo voè kosov, utesniti na tiste kose, ki niso v nié vloženi ali k' S1' napačno vloženi.
«
• M
ti
?
jfl
e
$ s
ti u A
C

00
d
a
o
ÜD
7Z
O
£
is
o
>-
6.
5
«
>•
a
»
<l
k
«*
OJ
a
• p-*
a
S3
o>
13
>N
c«
S!
S
-iti
>
cs
Sh
g-
<v
g
■**
o>
ti
44
►
o
so
>53
"o
n3
a
_©
-S
o
«c
c
«
£
0)
S3
>
o>
s*
G-
O
bc
c«
O
C
S3
C
<v
E
a
5
a
n
o
na
S3
3
H
>
rt
Sh
a
ti
•l-l
ti
4-»
so
OJ
o
o
ti
N
<x>
r—* « >N
.ti
•pH
.ti
>co
B
OJ
ti
rt
+3
•SO
ti
M
p
c
so
_re
jg
o
'a!
ca
—
0)
-SJ
cs
44
S3
>■
O
S3
(V
>
S3
S3
C
o
_ s-
'n
O
> <u
« 'a •a ^
I *
'o o
>S!
4= Ä ••£ G
O
na
S3
S3
o>
-G N
a S
G 0}
CG S»
1-9
e- «
Æ «2
C C 43 N OJ
«O S S
O e I °
G-
O
so
ta
»«
_o
"o
-o
’Sd
_©
-c
o
Oh
C3
C
-5
G
«H
o>
1&
S S»
‘ n=
o OJ *W Î0
► o
-S »<
.= ?>
ÏJ, s M
Ul
I!
n.
;§a
°!
ÎÎ
rt 45
Ills
iUl
'E = i
sl*s &
i J. *- O
JH?1
OJ 0) •-• —n C
>N :£
g S s
š s S
c ^ bL CO 2 ° «i 6 .’s °= S ■*
4«	>
ti
C
*■■<
A
«
«
o>
-S3
_o
J3
rt
u:
J
«J
-v:
«
03
E
6
'g
K
O.
'S
*C
a!
i
I
■s
H
fSl«v«nj Mb.)
4»
Podpis:
!																												II			Franko- vano
i												1			! !						i							I 1			
<	5* O P < pr a CD				1 pr i	< S, 3 0 O.				E S. pr 1	1 »■ §■			Priklad k vozarini				1 Vožnia do		1					Priklad k vozarini	. . . . 1	c I- »• g-					Priklad k vozarini	, . . . 1	Povzetek 	 Provizija	 Vozni» Ho	.......			o o B 13 c	l. F
		t																													lin
																															1 — <
																		i								1					! I
									1 1									i								1					
																															1 ï
		1			i															i i											r*
"o
<
1
g.
i
s
ö
K-
■5
(t
<
n
o-
II
I»
*5*3*
Cftr
cc
<
g»
i,
S
<v
3
13
3
içlrj predzadnji predelek poprejšnje strani.
O
3
93
►3
O
co
S.
•3
s
%
3
93
ISK
n>
sr
N
3
h- •
CD
CD
Hrt QO<GC<M o	f f" p
g.	<!	I
O	o	3
N	&
3 —Æ
CD
CfQ d 93 N
S’
?
ex
&
■o
4
i
0
"o
istajr.
Tu zdolaj zaznamenano blago prevzemate na podlogi doloëfl, ki so v kretnem pravilniku za železnice
•s
t>
c3
u
ft
&
•i—<
Ö
4-»
ca
03
O
O
ä
N
<D
I—H
<v
>N
A
•rH
M
>03
B
<v
Ö
a
>
•ca
&

p
er tudi na podlogi določil, ki so v posebnih pravilnikih dotienih železnic, oziroma zvezovalnie, katera določila so Tsr znana in se raztezajo na to poslateY.	ti !? U. il ns :6 ilrR !l«ï| ti ! i •Š-B..8 °'F ?5 It 11									
	Vpovedana vrednost posameznih pozicij			:						
	Okrožena teza, po kateri je treba raču-niti v kilogramih									
	Resnična kosmata teža v kilogramih									
	Vsebina									
	Kako je vloženo									
	Število									
	Št.									
	Znamenje									
6
*c?
N
'C
O
«
a!
■s
H
(SUveninob.)
Podpis:
																												M			S 1 = ?
		1 1			1 1																1							11			
	I i				1 Prilila d k voza rini	....	Î » §■				1 Priklad k vozarini	. . . . 1	< 1 S- §■				1 Priklad k vozarini	1	-i r S' o					1 Priklad k vozarini	_ . . . . I	< g. 2. Si a.					I rr l	Vožnia do	1		1 Povzetek	1	Opomnja.
														!																	=11? is“ SS-fr-
																															•*-
																									1						»r	N' r	*
																					i										? §
																															se : mark. 1 f.
		T"																				1									
H
Mii!':

1

•g
fl>
a.
«0
S
<
a.
3
g
»
3
O
T
ru
I
N
3
i
3
o
•s-
jflfj pr«d*»daji
predelek po prej-
anje atraui.
O
1—< 5
^5
O
rjo
•£
hj oo<cr-<t—1
o r- r*- »
1
a.
B
S ■o
<*_
£

Kazalo.
Splošna določila.
§■ 1. Dolžnosti služnega osebja.
§• 2. Pravice služnega osebja.
§• 3. Razsojevanjc prepirov.
§• 4. Pritoževanje.
§• S. Stopanje v kolodvore in na železnico.
§• 6. Utesnjena dolžnost, kar se tiče prevažanja. S cim se plačuje.
7.
8. 9.
10. §. 11. §• 12. f. 13. f. 14 §• IS. §■ 16. f. 17. f- 18. f. 19.
S- 20. §•21. §• 22. §■ 23.
• 24. §'•26: IS:
§• 29. f. 30. §• 31.
II.
Odpravljanje ljudi, popotnega pratčža, mrličev, vozil in živih živali.
a)	Odpravljanje ljudi.
Vozni crteži. Nalašč dovoljene vožnje. Odvozna doba.
Vozarina od ljudi.
Prodajanje voznih kart. Nazaj jemanje kupljenih voznih kart.
Vozne karte in njih veljavnost. Znižana vozarina od otrék.
Zamenjavanje kupljenih voznih kart.
Odkazovanje prostorov.
Težavnih ljudi izločevanje od vožnje.
Čakalnice. Odpravništva voznih kart in pratéza. Priglèd nad voznimi kartami.
Vstop na vozove.
Zamuda odvoznc dobe.
Kako je delati na vmesnih postajah. Odpiranje in zapiranje vrat na vozovih.
Nenavadni pomudki na odprti cesti.
Kako je biti med vožnjo ter ob vstopanji in izstopanji.
Okvarba vozov.
Zakesneli vlaki. Prekincna vožnja.
Jemanje psov s saboj i. t. d. Kadež tabaka. Jemanje takih stvari s saboj, ki so opasne (nevarne) zaradi ognja. Izlocba pijanih ali upornih ljudi od vožnje.
b)	Odpravljanje popotnega prateža.
Kaj je popotni pratež.
Kako je vlagati. Starejša poštna in želcznocestna znamenja treba odcistiti.
Oddajanje pratdža.
S saboj jemani rodni pratež.
Pratdžnice in izročevanje pratéza.
Poroštvena dolžnost železne ceste, kar se tiče popotnega prateža.
Izgubljeni kosovi prateža.
Poroštvena dolžnost železne ceste, kar sc tiče zamujene izročcvalno dobe.
c)	Odpravljanje mrličev.
Uveti odpravljanja.
§. 33. §• 36.
d)	Odpravljanje vpreg in drugih vozil.
Povzemanje in odpravljanje. Oddajalna doba.
•zrodevanje.
§. 37. Popotni pratež i. t. d., puščen na vpregah.
§. 38. Poroštvena dolžnost železne ceste za vozila, §. 39. Izročevalna doba.
e)	Odpravljanje živih živali.
§. 40. Prevzemanje. Vkladanje in izkladanjo. Izločevanje bolnih in divjih živali. §. 41. Odpravljanje psov.
§. 42. Odpravljanje konj.
§. 43. Odpravljanje drugih živali.
§. 44. Poroštvena dolžnost železne ceste za živali.
§. 43. Izročevalna doba.
III.
Odpravljanje blaga.
§. 46. Prehod sè železnice na drugo železnico.
$. 47. Prevzemanje blaga.
§. 48. O odpravljanji stvari izločenih ali samo uvetoma dopuščenih.
§. 49. Sklepanje prevažilne pogodbe.
§. 30. Vozni listi.
§. 31. Carinski (čolni) in davčni propisi.
§. 52. Izračunjiivanje vozarine.
§. 53. Plačevanje vozarine.
§. 54. Povzetki in provizija.
§. 55. Prevzemanje blaga.
§. 36. Oddajanje in odpravljanje blaga.
§. 57. Izročevalna doba, in kako se ta doba računi.
§. 58. Nekolikočasne zapreke prevažanju.
§. 59. Priznanjevanje in izročevanje blaga.
§. 60. Lcžarina in konvencijonalna globa.
§. 61. Kako se dela ob zaprekah pri izročevanji §. 62. Poroštvena dolžnost v obče.
S. 63. Poroštvena dolžnost železne ceste za svoje ljudi.	...	...
§. 64. Obsežek poroštvene dolžnosti in dokle trpi. Postopanje, kadar se od železnice kaj nazaj zahteva. §. 65. Utesnjena poroštvena dolžnost za blago, ne odmenjeno na železnocestne postaje.
66. Utesnjena poroštvena dolžnost, kadar se je imenovalo več odmenjenih krajev.
§. 67. Posebno utesnilo poroštvene dolžnosti.
§. 68. Novčna vrednost poroštva.
§. 69. Poroštvena dolžnost za zamujeno izročevalno dobo.
§. 70. Novčna vrednost poroštva za zamujeno izročevalno dobo.
Priloga A, B, C.
IV.
Končna določila.