Leto XYIH
¥ Celja, dne 15. januarja 1908.
Štev. 5.
a
Uredništvo
jam Schilkijevi cesti št. 3.—Dopise blagovolite fran-kirati, rokopisi se ne vračajo.
Izhaja trikrat na teden, vsak pondeljek, sredo in petek ter velja za Avstrijo in Nemčijo 12 kron, pol leta 6 kron, 3 mesece 3 krone. Za Ameriko in druge dežele toliko več, kolikor znaša poštnina, namreč: Na leto 17 kron. pol leta 8 kron 50 vin. Nanočnina se poSilja upravništvu, plačuje se vnaprej.
Za Inserate
se plačuje od vsake petitrvrste po 20 vinariev za vsa-kokrat: za večje inserate in mnogokratno mseriranj« znaten popust.
C. kr. vlada proti Slovencem.
Na nedeljskem shodu v Žalcu se je dr, Kukovec prav umestno dotaknil sovražnega in protiljudskega nastopa vlade in njenih organov, kakor smo ga zadnji čas osobito doživeli v Celjn. Umestno je bilo to storiti na velikem javnem shodu, katerega so se udeležili gotovo najvplivnejši možje celjskega okraja., posebno oai iz Savinske doline, da se je pokazalo vladi in njenim organom v Celju, da nimajo nezaupanja do nje samo nekaterniki, da niso pripravljeni za odpor le pojedini „mladi" ljndje, temveč široki krogi stranke, vse ljudstvo, ki se je z navdušenjem proglasilo solidarnim s tozadevnim sklepom zaupnikov Nar. str. dne 22. grudna 1907 v Celja.
Pri nas v Avstriji, in celo na Spod. Štajerju še ni zamrl stari rod zakostenelih birokratov. Zdi se nam, da se še vedno izpopolnjuje iz vrst mlajših uradnikov, posebno onih, ki hočejo naglo splezati po uradni lestvi kvišku. To so oni birokratje, ki so stali in še stojijo v službi germanizacije, ki so pobratimi raznih nemškutarskih veljakov po mestih in trgih in so se navzeli od teh ljudi sovražnega in pod-cenjnjočega mnenja o Slovencih. Ti le uradniki se drzno stavijo v nasprotje t večino prebivalstva, meneč, da so neka izven ljudstva živeča kasta, ki lahko ljudstvo prezira, tepta (lahko bi rabili poleg tega še hujši izraz) njegove pravice kakor mu drago. Oni ne uvidijo, da so oni sluge in uslužbenci ljudstva temveč mislijo, da mora ljudstvo hlapčevati in služiti njim ter ideji, katero tako vneto in prekanjeno zastopajo, namreč ideji germanizacije Ako bi razni gospodje uvideli, da jih ljudstvo vzdržuje na njihovih udobnih in mehkih sedežih s svojim davčnim denarjem in da je n. pr. v celjskem okraja 95 od sto tega ljndstva slovenskega. kako bi si drznili izreči krilate besede: „Vlada lahko napravi iz večine manjšino", kako bi si drznili prisvojiti lažnjivo in povsem neutemeljeno trditev, da pripada Nemcem, ki plačujejo po Raknsehevi trditvi 7 desetin davka, tudi večina v celjskem okrajnem za stopa? Naj je izustil zgornje besede dr. Bresehar ali kdo drug, jasno je gotovo, da morejo le še učvrstiti neza-spanje, katero gojimo Slovenci proti vladnim organom v Celju, preprečiti sestavitev okr. zastopa in poostriti naše postopanje do odločnega, do skrajnih mej postave se raztezajočega odpora.
Ta ne bo pomagalo nobeno sredstvo. Vemo siaer, da je postal sedaj ministerski predsednik baron Beck blesteč vzgled vsem onim, ki so na vse strani vljudni in prijazni, obetajo nekaj tea, nekaj onim, da jih slednjič vja
mejo v svojo dobro zaprto gajbico. Vemo tudi, da ona taktika zveze z gobovimi elementi v našem narodu ni slaba: pa vse to mešetarenje, pogajanje, vse to tiho somišljeništvo in komplimenti ne bodo pomagali ničesar: javno mnenje in ogoičenost naroda bodeta pogazila vse one, ki bi se dali vprid vladnim nakanam ujeti, preprečila pa bodeta tudi, da bi kdo iz naših elementarnih narodnih pravic koval kapital za sebe.
To je odločna beseda ob dvanajsti uri. Potrebno je bilo, da se je spregovorila, drugače nam razne uradne „pomote" in razni nemški birokratje ustvarijo tudi v celjskem okrajnem zastopn po mnenjn Nemcev in vlade nerazrnšno nemško narodno posest
Politični pregled.
Domače dežele.
Proračunski odsek se snide 21. t. m. Razdelili se bodo, razni referati, katerih je skupaj blizo 40. Vsi referati bodo do srede marca gotovi ter se bode začela proračunska razprava
v državni zbornici sami.
*
Nemški poslanci bodo predlagali, naj se dosedanje dijete državnih poslancev spremene v določen letni znesek. Znano je, da so kršč. socijilci pokazali svoj vpliv na sedanjo Jjudsko" zbornico s tem, da se po zaslugi predsednika dr. Weisskirchnerja poslancem plačujejo dijete tudi za čas počitnic. Tega nezasluženega denarja so se nekateri poslanci nekako sramovali in so vse te dijete razdelili v dobrodelne in narodne namene. Takih rahločutnih poslancev je bilo pa prav malo. Onim poslancem, ki so dijete za se porabili, se je to večkrat očitalo kot sebičnost Da se v bodoče poslance obvaruje pred takimi očitanji ne da bi se jim dohodke prikrajšalo, bodo Nemci kot dobri praktiki predlagali, naj se dijete ustavijo in se mesto njih določi za
poslance letni pavšal.
*
Nemški minister-rojak Peschka je poročal svojim volilcem na shodu v Landskronu o političnem položaju. Rekel je, da je neobhodno potrebno da se združijo ne samo vse nemško-napredne stranke ampak tudi krščanski socialci ki so tudi nemško narodnega mišljenja in vedno pripravljeni braniti pravice (boljše rečeno pred-pravice) nemškega naroda, v eao samo mogočno zvezo, katera bode lahko branila sedanjo nemško narodno posest v državni upravi. To nalogo ima ter jo lepo in povoljno zvršuje odbor dvanajstih mož. Svoj čudni položaj po glasovanju o nagodbi, pri katerem so ga njegovi agrarni pristaši pustili na cedilu, opravičuje Peschka s tem, da se pri vstopa v kabinet ni obvezal, da
bodo vsled tega agrarci glasovali za nagodbo. Z drugimi besedami, gospod Peschka ostane minister naj ga že kdo podpira ali ne! Ministerska čast in plača je glavna stvar, vse drugo je postrankega pomena. O spravi med Čehi in Nemci je dejal gospod minister Peschka to, kar so pred njim že vsi nemški vrabci čivkali, da so Nemci pripravljeni se pomiriti, ako se jim osigura v deželnem zboru njih kulturi in davčni sili primeren odločujoč vpliv. To je stara laž in domišljavost teh gospodov, da imajo večjo kulturo in da plačujejo vei davkov nego Čehi in da morajo vsled tega biti gospodarji na Češkem in seveda tudi v celi državi torej tudi na Slovenskem in v Dalmaciji, kjer jih ni. — S takimi ljudmi
se bode težko pogajati.
*
Socijalni demokratje na Češkem lodo postavili kot kandidatinji za deželni zbor ženo prof Masarjrka in ženo bivšega posl.Steinerja. Žene nimajo ne aktivne ne pasivne volilne pravice in sta te kandidaturi samo demonstrativnega značaja.
Najnovejše politične vesti.
Danes se pripelje v Zagreb novi hrvaški ban baron Rauch. Mestni župan Amruš je odstopil, da bi mu ne bilo treba sprejeti bana. Bati se je demonstracij, ker je meščanslvo sovražno tudi novemu banu. — Mesto Amruša bo izvoljen županom stari madžaron Krš-njavi.
Nova hrvaška vlada je sestavljena tako: notar Czernkovič sekcijski šef za notranje zadeve, veleposestnik Miksič sekcijski šef za pouk in bogočastje, Edv. Aranitzky za justičnega šefa. Sami madžaroni, ki nimajo v deželi nobenih simpatij.
Delegati so si včeraj ogledali v Trstu v „Stabilimento tecnico triestino' stavljenje novih bojnih ladij, novo luko, postaje za brezžično brzojavljenje in Miramar.
Dopisi.
Poučni tečaj. „Nar. stranke" v Celju se je minulo soboto zaključil. Udeležilo se ga je 22 fantov iz vseh krajev našega lepega Spodnjega Šta-jerja. Vršila so se štiri dni predavanja (od srede do sobole) in trije podučni izleti.
Med predavanji navajamo sledeča: Ustroj države in temeljne pravice državljanov, gosp. dr. Zabukovšek. Občina, nje pomen in namen, njena uprava in naloge, gosp. dr. Karlovšek. Šolstvo, posebej ljudska Šola, g. Armin Gradišnik. Opis slovenske zemlje s posebnim ozirom na gospodarske in narodnostne razmere na Spodnjem Štajerju, gosp. Janko Ledničar. Politična zgodovina Slovencev, gosp. Vekoslav Spindler. Zgodovina slov. slovstva, g.
dr. Dolar. Društvo, ujega ustanovitev, 11 prava in delovanje, g. Janez Prekor-šek. Volitve v državni in deželni zbor, okrajni zastop in občino, g. dr. Gvido Sernec. Politične str .ake n- Spodnjem Štajerju in njih časopisje, gosp. Janko Lešničar. Kratek pregled slovenske zgodovine, g. Janez Prekoršek. Posojilnica, hranilnica, kmetijske zadruge, podružnice štaj. kmet družbe, dolžna pisma, menjice, vknjižbe, banke in borza g. dr. Božič.
To je bogat vzpored predavanj, katera so se vršila. Razgovor, kateri se je vnel po vsakem predavanju, je pokazal, s kakim zanimanjem so fantje sledili izvajanjem. Padlo je marsikatero zrno na rodovitna tla. Ni se pri nas hujskalo zoper slovensko politične nasprotnike, učilo se je fante strpnosti in skupnosti pri važnih narodnih zadevah, učilo se jih je pa tudi vzdržnosti za načela stranke in resnega dela za njo. Saj vemo vsi, da nam najbolj manjka delavnih mož! Narod čaka napredka, a morajo priti ljndje ki mu pokažejo pot do njega. Zato je nujno želeti, da bi se enaki tečaji priredili še večkrat, in naj bi se zato nabral primeren sklad. Denar, ki se ga potroši za izobrazbo, ni zgubljen!
Omenimo £e poučne izlete v Maj-dičev paromlin, „Zvezno tiskarno" in pivovarno v Laškem trgu. Zlasti slednji je potekel prav krasno; gg. ravnatelj Balcer in knjigovodja Zemljič sta ljubeznjivo razkazala vse prostore in stroje ter razložila njihov namen. Sledil je piijateljski sestanek v pivnici § 11, pri katerem so bili vsi udeleženci izleta pogoščeni. Videlo se je, kako izborna pijača je delniško pivo, ako se pravilno ravna z njim in zato ga bodo fantje po deželi nedvomno priporočali.
Pri odhodnici v Stelcerjevi gostilni je svirala izborna šentpeterska godba. Pri slovesu se je izgovorila marsikatera navdušena beseda, zlasti se je videlo ob tej kakor že ob prejšnjih prilikah, kako veseli in nkaželjni so bili ti fantje. Obljubili so si trdno vzajemno delo, sklenili prijateljske vezi in navdušeno bodo oznanjevali zunaj, da se tako izrazimo, nov evangelij svobode , gospodarskega in narodnega napredka.
Da ostane Vsem trajen spomin na lepe dneve v Celju, so se dali vsi udeleženci s predavatelji vred fotografirati pri našem narodnem lotogr&in g. Pickn.
Iz Braslovč. (! a v n o s t petnajstletnice pevskegadrn-štva „Bra8lovčeu.) Pevsko drn-štvo „Braslovče- je praznovala v nedeljo 5. t m. 15. občni zbor. Slavnosti se je udeležila velika množica občinstva in taka udeležba kaže, kako priljubljeno je društvo.
Slavnostno zborovanje je otvoril društveni pevski zbor, ki je zapel pe-
sem »Rožmarin z iskrenim navdušenjem in čustvovanjem.
Gospod podpredsednik M. Perger je namesto odišlega predsednika g. A. Stergarja pozdravil navzoče z iskrenimi besedami, zlasti pa one pevce, ki so od ustanovitve društva 1. 1893. pa do danes društvu zvesti ostali in ti so: gg. Fr. Šporn, V. Rojnik, 6. Marovt in Balant.
Nato je govoril društveni tajnik gosp. Janko Kramer, ki se je v imenu društva zahvalil za podporo in naklonjenost, katero je, društvo uživalo v teku 16. let. Zavest, da ima društvo prijatelje, bo navduševala njene člane k jnadaljnemu vztrajnemu delovanju. Mnogo zaslug so si za društvo stekli tnkajšiia čast. duhovščina in g. Pauer, ki so bili vedno srčno naklonjeni društva, ki je do danes ostalo na višini, da lahko tekmuje z drugimi pevskimi društvi.
PreteKlo leto je društvo lepo napredovalo; število članov se je pomnožilo. V preteklem letu sta se predstavljali dve gled. igri. Za te predstave so si stekle mnogo zaslug gospodični Krašovičeva in Šketova, gg. Marčinko in Delakorda. Pevsko društvo je sodelovalo pri veliki narodni slavnosti dne 14. junija v Kaplji, nadalje pri veliki šolski veselici v Braslovčah in pri veselici na Paki. Ker se je društveni predsednik g. Stergar preselil v Škale, vodil je gosp. podpredsednik M. Perger seje in delovanje. Meseca oktobra je izročilo naše društvo častno diplomo čast. članu bivšemu predsedniku gosp. Stergarju.
Društvo je štelo koncem leta 3 častne člane, 1 ustanovnika, 38 izvr-šnjočih in 36 podpornih članov. Iz poročila blagajnika je posneti, da je imelo društvo v preteklem letu 259 02 kron dohodkov, 236 91 K stroškov, prebitka K 2211.
Nato so se vršile volitve z vskli-kom: Predsednik g. M. Perger, podpredsednik g. J. Sternad, tajnik gosp. Janko Kramer, blagajnik gosp. R. Delakorda, odbornika gg. G. Marovt in M. Bošnak, pevovodja g. Rojnik, namestnika gg. A. Perger in B.Rovšnik. ,
Gospod kaplan Vogrinc je čestital pevskemu društvu k današnji slavnosti, navduševal člane k nadaljnemu delu in pozival pevce k edinosti.
Po končanem sporedu se je razvila živahna neprisiljena zabava, ki je trajala do pozne noči.
Bil je lep večer.
Sv. Rupept v Slovenskih goricah. Roperčani smo tako srečni, da sta nas božja previdnost in premi-lostni mariborski konzistorij kaznovala z župnikom Pajtlerjem. Njemu sicer roperčki zrak zelo dobro d6: drugo vprašanje pa je, kako vpliva njegovo delovanje na njegove farane. Zastopnik Onega, ki je bil glasnik mira in ljubezni do bližnjega, razgraja po naši mirni grabi in se po krčmah in zunaj krčem prepira in ravsa z mirnimi kmeti.	v
Iz ostalega njegovega dolgoletnega »apostolskega" delovanja pri Sv. Rupertu bi lahko povedali marsikako zanimivost, danes hočemo opisati samo njegovo najnovejše junaštvo. Par zavednih kmetov, med njimi Selak in Petrič; se je iz lastnega nagiba zbralo, da bi si osnovaii pri Sv. Rupertu po-\ družnico c. kr. štajerske kmetijske družbe. Vsled osebnega prizadevanja zgoraj omenjenih dveh kmetov se je nad 50 mož z lastnoročnim podpisom zavezalo, da pristopijo k podružnici. Cela zadeva je popolnoma brez vsake politične barve in veselo znamenje je, da so se našli kmetje, ki so si iz lastnega nagiba hoteli osnovati kmetijsko društvo. To društvo bi skrbelo samo za kmečke koristi in se ne
bi brigalo za politiko. Župnik PajtlOr je vso stvar sumljivo gledal po strani. Zgodilo se je namreč nekaj strašnega.
Kmetje so začeli sami misliti in sami skrbeti za se. To pa ni bilo po godi Pajtleru. ki meni, da ima sam dovolj pameti za celi Ropert, kaj še, najmanj za celi okraj. In sklenil je lisjak pri sebi: Če kmetje začnejo samostojno misliti, jih ne bom več imel tako na vrvici. Uvideli bodo, da jih farbam in da skrbim za njihov blagor — na onem svetu. Zato pa jih razkropim.
Oslej je povest kratka. Na Janževo je bilo posvetovanje podpisanih za podružnico. Župnik in par njegovih prijateljev so si napili korajže in kratko-malo razbili shod. Prišlo je celo do spopada med župnikom in nekim uglednim kmetom. Tukaj je »prijatelj kmeta", kakor se župnik in njegova stranka rada imenuje, pokazal, kak „prijatelj" kmeta je.
Ne, kmet ne sme sam misliti, ker potem bi bilo župnikove vlade konec. Kmet si ne sme sam pomagati, ne sme si sam rezati kruha, režejo mu ga „gospod farmašter". Če so „oni" pri tem debeli in rdečelični, ti ubogi slovenski kmet pa sključen, suh, izmozgan, siromak, ne godrnjaj nad tem. Božja previdnost je tako hotela in nad božjo previdnostjo se ne smeš niti zamisliti, kaj še le čez njo godrnjati. Saj so te »oni" tako učili in ti si veren in slep. Odpri oči! Reši se župnikovega jerob-stva. Da se župnik tega boji, to vidiš v tem, kako skuša zabraniti vsak samostojen nastop kmetov in kako je zoper vsako stvar, ki je ni on prej potrdil in dovolil. In tako te ima vedno lepo na vrvici.
Veselo znamenje je, da so se začeli kmetje počasi osamosvojevati in se postavljati na lastne noge. Le tako naprej!
In če se včasih še pomišljaš, iftoj ljubi kmet, pa si poglej pod farovžem polomljen Škerjančev plot. To je žup-nikovo delo in najlepši dokaz, kak „kmečki prijatelj" je župnik Pajtler. Potem boš spoznal, da te čakajo v življenju še lepše naloge, kakor plačevati štolo, stol, cerkev, župnišče, zbirco, pogreb, krst, poroko, smrt itd. Dolge in žalostne so te kmečke litanije, ki jih ne bom dalje našteval, ker jih tako dobro poznaš.
In če boš spoznal, da lahko tudi drugače živiš, ne pod vedno Pajtlerovo komando, bo napočilo za tebe novo, lepše in boljše življenje.
Iz Sv. Lenarta v Slovenskih goricah. Dne 5. prosinca 1.1. se je vršil ob skoraj polnoštevilni udeležbi članov občni zbor „Čitalnice" pri Sv. Lenartu. Pri tej priliki se je pokazalo, da abstinenca gotovih par oseb društvu ni popolnoma nič škodovala. Iz poročila predsednika se je posnelo, da sta bila jedina javna nastopa „ Čitalnice" v lanskem letu kres in veselica na predvečer slovanskih blagovestnikov sv. Cirila in Metoda oba pri g. Juriju T ceniku, županu in posestniku v Ea< ' ,'M ter jako lepo uspeli Silvestrov v. v dvorani gosp. Al. Arnuša pri Sv. T jartu. Volilni boj in napete razna,re z lastniki gori navedene dvorane je onemogočil vsakoletno veselico.	-
Kujižničar je poročal, da je dospela naša še mlada knjižnica že do .256 knjig, naglašal je, da se je skušalo predvsem nakupovati zraven priznanih naših starih pisateljev tudi spise naših modernih. Na časopisih je bilo članom na razpolago: »Slovenski Narod",, „Slovenec", »Domovina", »Narodni list", »Slovenija", »Slovenski Gospodar", »Naš list", „0mladina" ter „Neue Freie Presse".
Iz blagajniškega poročila smo posneli: da je imelo društvo skupnega denarnega prometa v preteklem letu 1231 K in sicer 632 K dohodkov ter 59$ K stroškov. Tu treba omeniti, da se sestajajo dohodki izključno le iz prispevkov članov, kar je članom samo na Čast.
V odbor za prihodnje leto so bili izvoljeni sledeči gg: Jakob Kopič, nad-nčitelj kot predsednik, Dragotin Urek, učitelj kot tajnik, dr. Milan Gorišek, odv. kand. kot blagajnik, Davorin Polič, odv. uradnik kot knjižničar, Franc Breznik, veleposestnik, Matija Rnpnik, sod. uradnik in Franc Štupica c. kr. notar kot odborniki.
Pripomniti je še. da se je sklenilo naročiti »Domovino" v štirih iztisih.
Naročajte in širite »Domovino"! ,Domovina' izhaja trikrat na teden in stane mesečno I K.
/
Slovenske novice.
i ■ ■_
Štajersko.
—	Za družbo sv. Cirila in Metoda
je daroval g. Rudolf Volovšek namesto venca na grob rajne gospe Zupane 10 K. — Pri koncertu šentpavelske narodne godbe dne 11. t. m. pri „Stadt Graz" v Celju nabral je vrli narodni gostilničar gosp. Stelcer v nabiralnik družbe sv. Cirila in Metoda namesto vstopnine znesek 16 K. — Nadalje je podarila gospa Diehl družbi znesek po 5 K, kojega je dobila kot nekemu gospodu naloženo globo vsled sprave. Vsem darilcem srčna hvala.
—	»Dijaški kuhinji v Celju" daroval je gosp. Peter Majdič, veletržec in lastnik- paromlinov v Celju 15 kron mesto venca na grob pok. gospe Irme Strgar roj. Kukec.
—	Slovensko delavsko podporno društvo v Celju je imelo včeraj popoldan ob sramotno majhni udeležbi svoj občni zbor, ki je potekel zelo živahno. Predsednikom je zopet izvoljen g. Iv. Rebek, v obdor pa gg. Vekoslav Spindler, urednik, Martin Pavhar, Jos. Karnjovšek, Viktor Bevc, Karol Pere, Franc Podržaj, Josip Gross in Ivan Bovha. Glede gostilne ostane pri starem. Želeti je, da bi društvo živahno delovalo!
—	Iz Celja. V občinskem svetu se je nekaj zganilo; pa bognedaj, da bi kdo kaj rekel proti predragemu mesu, morali so priti zakupniki užit-nine s prošnjo, naj obč. svet vendar kaj stori proti draginji mesa, ker se kolje v Celju zmiraj manj živine in bodo ime,li drugače pri pobiranju užit-nine zgubo. Nadalje naj se obč. svet zavzame za otvoritev mej. Dopis se je izročil »rešenju, ki ga predpisuje poslovni red obč. odbora", tp se pravi približno z drugimi besedami, pokopal se je. — Pač pa. se pritožuje mesarska zadruga, da kmetje prodajajo na trgu meso, špeh in klobase, „ne da bi se te jestvine pregledale in se plačal za nje primeren davek". Kajpada, Bog obvari, da ki kdo v mestu pojedel cenejši košček mesa! Dobro vemo, da tiči tu glavni vzrok omenjene pritožbe in ne v onih groznih zdravstvenih nevarnostih, katere je tako ganljivo naslikal v občinskem odboru dr. Jesenko. — Menimo, da je že zadnji čas, da se združijo v mestu vsi oni elementi, katerim je količkaj na srcu blagor meščanstva, zlasti revnejšega, in redno mestno gospodarstvo ter vržejo kliko, ki vlada na magistratu! Saj živimo slabše kot v velikih mestih: najemninski vinar se je povzdignil za 40
odstotkov, imamo drago meso ta živež ;— a naš občinski svet le čuva »nemški značaj" mesta Celja. Žal, da ne more nikdo od tega nemškega značaja — živeti.
—	Iz Celja. Zadnja čase se množe v Celju slučaji, da zahajajo razni gospodje v nemške gostilne, zlasti k Rebeuscheggu, kakor znano, hudemn nemškutarju. in k Skobernetu. Ne le, da tamkaj nemčujejo in množijo narodnemu nasprotniku premoženje, oškodujejo s tem tudi težko naše narodne gostilničarje. Potem ni čuduo, da je toliko nezadovoljnosti! Ako ne bo šlo drugače, bomo govorili z imeni, povedali pa bodemo tudi one slučaje, ko se je enega in drugega prav pošteno iz nemških gostiln vrglo. Celo nemškutarji nas tiče narodnosti!
—	Iz Celja. Glede nameravane PosojilniČne stavbe na oglu Graške in Krožne ceste se je izrekel dež. odbor, da se lahko da dovoljenje za stavbo pod pogojem, da bo imela hiša proti Kovaški ulici dve, drugod pa tri nadstropja, nadalje da mora znašati nezazidan prostyr 15 odstotkov zazidanega in da morajo imeti dvorišča šest kvadratnih metrov. — Ker se namerava v novi hiši napraviti kavarno, katera nam v Celju zelo manjka, je želeti, da bi se ta zadeva vendar enkrat rešila, kar bi se sicer > že zdavnej zgodilo, ako bi ne bil magistrat tako sovražen vsemu slovenskemu.
—	Volitev zastopnikov iz trških občin Št. Jur in Žalec za celjski okr. zastop je zopet razpisana za 25. januarja. Ker bo tudi ta volitev brezuspešna, bo posle okr. zastopa še nadalje vodil okr. komisar.
—	Gorelo je včeraj v Celju pri Kossarju (poprej Uager), ključavničarskem mojstru. Začelo je goreti neko skladišče, pa so ogenj hitro pogasili, tako da ni bilo posebne škode. Požarna bramba celjska se je seveda zopet odlikovala. Proti počasnosti naše nemške mestne požarne brambe bi moralo protestirati celo mesto! Dogodil se je pri tem prav komičen slučaj: gonili so in gonili vodo, pa je niso dobili; še le ko je prišel župan, je bila tudi voda tukaj. Škoda, da ga že poprej ni bilo na lice mesta!
—	Celjske ljudske šole so zaprte še nadalje za nedoločen čas.
—	Krščansko - soeijalni tečaj se vrši te dni pri šolskih sestrah (I) v Celju. Udeležuje se ga okrog 30 fantov iz celjske okolice in okrog 80 iz ostalega Spod. Štajerja. Otvoritve v ponde-ljek se je udeležil tudi drž. posl. dr. Korošec. Ne bi imeli proti takemn poučnemu tečaju tudi z nasprotne politične strani ničesar, ko bi ne vedeli, da se v njih mladeniče strastno hujska proti slov. naprednjakom, mesto da bi se jih učilo politične strpnosti.
—	Iz Celja. Čebelarji, kateri so udje podružnice za Celje in okolico, plačajo udnino tudi naprej svoji podružnici, ne pa z vložnimi listki, katere je priložilo Čebelarsko društvo zadnji številki »Slovenskega čebelarja". Toliko v pojasnitev, da ne bode kake zmešnjave.
—	Iz Gaberjev pri Celju. Trgovec Petschuch v Gaberjih je, zdi se, že sit slovenskega kruha. Nedavno je zginil z njegove hiše slovenski napis; s tem je hotel očividno pokazati, da mu ni za slovenske odjemalce. Kdor zaničuje naš jezik, temu tudi ne bodo po volji naši groši.
—	O žalskem shoda priobčuje ljubljanski »Slovenec" v pondeljek to-le brzojavko: »Blamaža ,Narodne gtranke'. Za včeraj je sklicala .Narodna stranka' velik volivni shod v Žalec. Ta shod je bila velikanska blamaža za ,Narodno stranko' in njenega kandidata Zdolška. Navzočih je bilo le kakih 150 ljudif
^polovico nevolivcev. Govorila sta Ku-kovec in vedno bolj nepriljubljeni Eoblek. Zdolšek je bil bolan." Pripomnimo, da je »Slovenec" glasilo slov. duhovništva tndi na Štajerskem in da brani vero pred propadom. To se mu bo tudi gotovo posrečilo, ako bode le tako vneto nadaljeval. *— Naši somišljeniki v Savinski dolini, posebno oni, ki so se shoda udeležili, pa se lahko učijo iz te brzojavke, da „Slovenee" v lažnjivosti in obrekovanja nikakor ne zaostaja za „Slov. Gospodarjem". In tako časopisje priporoča baje sam — papež!
—	Iz Mozirja. Kakor se je že poročalo se vrši maškarada Sav. Sokola dne 26. januarja. Sliši se, da je voljen poseben veselični odsek, kateri ima nalogo, vse ukreniti, da se bode nudila udeležencem čim najfinejša zabava, kar smo jih sploh imeli. Mladi svet ima pridno plesne vaje in tako se vse giblje, kar za danes zamolčim. — Isti dan ob 4. uri popoldne se vrši tudi občni zbor, kar se spored pravočasno objavi. — Z ozirom na to, da je čisti prebitek namenjen še za nadaljni nakup telov. orodja in priprav nove telovadnice prosimo največje udeležbe. Nazaar!
—	Lov na divjo svinjo so imeli te dni na Sp. Poljskavi. Nekateri ljudje so trdili, da so videli te dni v okolici divjo svinjo. Nato so jo skupno lovili — pa nič dobili. Ali ni bila morda cela pripovedka prav lepa »lovska latinščina"?	•
k
—	Umrl je na LošiBju dež. šolski nadzornik v pok. g. Vincenc Adam, star 81 let
—	Zaključni venček plesne šole »Bralnega in pevskega društva Maribor" se vrši v soboto dne 18. prosinca v mali dvorani Narodnega doma. Vstopnina 60 vin. Začetek ob 8. uri ivečer.
—	Umor ali samomor. Gostilničarja iz Draguš pri Mariboru G. Glu-šiča so našli v torek zjutraj na žel. progi, kjer križa ptujsko cesto niže Maribora, mrtvega.
—	Štiri mesece težke ječe je dobil 41 letni posestnik Hanželič v torek pri tukajšnjem okrajnem sodišču, ker je svojemu očetu pretil, da ga hoče umoriti.
—	Za družbo sv. Cirila in Metoda se oglašajo narodni davkoplačevalci. Mariborska nabiralna pola, katero je vposlal družbi trgovski sotrud-nik g. Fr. Majer, izkazuje 22 vrlih slovenskih rodoljubov gg.: Franc Majer, Št. Šuc, M. Stanjko, V. Berdajs, dr. Ro-sina, dr. Vlad. Sernec, dr. Fl. Kukovec, Fr. Pišek, Iv. Šoštarič, dr. L. Poljanec, V. Bahovec, F. Weixl, V. Karba, Ivan Veras, dr. Lj. Pivko, dr. A. Medved, L. Koprivšek, dr. V. Kac, M. Reicher, Jos. Volčič, Iv. Košan, Fr. Bureš. — Štirje teh gospodov so plačali narodni davek za pol leta naprej in vposlala se je vsota 42 K.
—	Razpisana nčna mesta v brežiškem okr. glavarstvu: v Dob ju (štiri-razredna, 2. plač. razr.) defiv. ali prov., v Pilštanju (štirirazr., 5. plač. razr.), v Št Petru pod Sv. gorami (petrazr., 3. pl. razr.), pri Sv. Antonu (dvorazr. 2. plač. razr.), v Artičah (štirirazr., 3. pl. razr.), v Pišecah (petrazr., 3. plač. razred), v Sromljah (štirirazr., 2. plač. razred). Prošnje se morajo vložiti do dne 8. februarja pri dotičnih krajnih šolskih svetih.
—	Živinski sejmi se vrše 17. jan. na Antonovo v Kapelah pri Brežicah, Sv. Petru pri Radgoni in v Petrovčah, 20. jan. pri Sv. Lenartu v Slov. gor., v Šmohorju pri Rogatcu in v Bučah pri Kozjem.
—	Kaj vse ne zmore Pišek! Tam v lepi Dravinjski dolini, pod Bočem se hvali možakar, ki je bil radi prevelike navdušenosti za Kmečko zvezo
obsojen na osem dni zapora in 76 K stroškov, da mu je državni poslanec Pišek izposloval (?!) pri sodni j i v Slov. Bistrici tri dni manj kazni. Pristaši lažikmečke zveze seveda to verujejo; ni jim zameriti, saj so volili — Piška državnim poslancem.
—	Požarnega čuvaja na Miklavževem hribu mora po mnenju modrega celjskega obč. zastopa plačati okraj (!) in ne mesto, češ, da pride njegovo delovanje predvsem okraju vprid. Pa doživeli smo slučaje, da je ta čuvaj presneto slabo čuval in da je vedelo celo mesto poprej za ogenj kakor on, n. pr. tedaj, ko je gorelo pri Rakuschu. Tako moč dvomljive vrednosti pa bi naj plačeval okraj (?!)
—	Iz Šoštanja. Opereta „Cevljar baron", ki se bode tukaj uprizorila v prid šaleške podružnice »Slovenskega planinskega društva", obeta mnogo užitka. Izvrstne sodelujoče moči so nam porok, da bode ista uspela nad-vse sijajno. Zatorej naj nikdo ne zamudi prilike pohiteti v soboto, dne 8. svečana v Šoštanj. Po igri plesni venček do jutra.
—	Sestanek slovenskih učiteljskih zastopnikov v okrajnih šolskih svetih se vrši dne 2. februarja v Celju. Sklicuje ga ,.Zveza" staj. slov. učitelj-stva. Sestanek ima namen določiti enotno postopanje* vseh zastopnikov v omenjenih korporacijah.
—	Premeščen je s Pragerskega v Radgono železniški uradnik g. Franc Ljubša.
—	Mačka je užgala. Graščinski lovec kneza Lichtensteina bi. Lonča Wagner je imel mačko, katera je ležala zmiraj blizu ognjišča. Pretekli teden enkrat pa je prišla preblizu žrjavice in se ji je vnela dlaka. Preplašena mačka je bežala naravnost na hlev v slamo in zažgala. Pogoreli so hlevi in gospodarska poslopja, hišo so komaj rešili.
—	Proračun mesta Maribora za leto 1908 izkazuje skupnih potrebščin 1,998.882 K, pokritje pa 2,009.555 K; ostane še 10.773 K prebitka.
—	Odvetnikov imamo na Štajerskem v 43 krajih 165. V Gradcu samem jih je 73 (-j- l), y Mariboru 14, v Celju 10 (— 1), v Ljubnem in Ptuju 5.
—	Od Sv. Duha pri Lučanah. Leta 1907 je naš hrib obiskalo 1194 hribolazcev. — Ponoči od 1. do 2. januarja je zgorela tukaj Kuharičeva koča. K sreči ni bilo žagača v njej, drugače bi siromak gotovo zgorel.
—	Iz Ormoža. V noči od 8. na 9. januarja je gorelo tukaj pri posestniku Tkalcu. Ogenj mu je uničil stanovanje, gospodarska poslopja, konje, krave, svinje, seno, žito, drva, dobesedno: vse. Gospodar, žena, hčerka in sin so komaj rešili svoje življenje. Sin leži močno opečen v bolnišnici. Sosedne hiše so bile v veliki nevarnosti. Mestna in okoliška požarna bramba sta z največjim naporon preprečili večjo nesrečo. Škoda je velika; zavarovan je bil za neznatno vsoto. Ni se še dognalo, je li nastal ogenj iz zlobnosti ali neprevidnosti.
—	Iz Ormoža. Poročil,. se 8. t. m. v Gorici gdč. Milena L v. jeva, dosedaj učiteljica v Ormo . g. Pavletičem, inženirjem pri c. ki i-tastralni direkciji v Trstu. Bilo srečno!
—	Ljudsko gibanje v Trbovljah. Minulo leto je bilo v Trbovljah rojenih 494, poročenih 90 parov, umrlo je pa 219 oseb.
—	Mrtvega so našli minulo sredo v tovarniškem jarku na Polzeli božjastnega delavca Franca Ocvirka. Najbrž je sam padel v vodo.
—	Na cesti je porodila v Ljubljani na potu v bolnišnico 26 letna natakarica Ana Robida, doma iz Slo-venjgradca.
—	V laškem okrajn so se v nedeljo vršili trije shodi »kandidata" Terglava, v Laškem trgu, na Loki in v Dolu. Volilci so se izrekli za Terglava. Laški okraj itak po mnenju dr. Benkoviča in raznih župnikov ne potrebuje sposobnega poslanca.
—	Predrzna tatvina. V noči dne 7. t. m. so vlomili dozdaj še neznani tatje v trgovino trgovca Franca Ploja na Polenšaku, naložili vse manufakturno blago na voz, se preskrbeli v trgovini z drobižem za »mostnino" ter se odpeljali v največjem diru baje po glavni cesti, ki pelje proti Ptuju.
Uzmoviči morajo biti v svoji stroki dobro izvežbani in zraven tega še neverjetno predrzni, da so si upali pripeljati se z vozom pred trgovino, od katere sta dva soseda oddaljena komaj do sto korakov. Orožniki zasledujejo pridno te drzne vlomilce. Ker je bila trgovina zavarovana proti vlomu in ker so nastali različni snmi, so vtaknili trgovca Ploja v preiskovalni zapor.
V ravno isti noči so bili ukradeni posestniku v Polancih Fr. Janžekoviču štirje purani.
—	„ŠoIo in šnops v en koš". Pod tem naslovom poroča zadnji „Novi Slovenski Štajerc" kako izvrstne šolske oglede ima ptujski okraj v osebah trgovca Slawitscha, žganjarja Stra-schilla in odvetnika Plachkega.
Največ dobička za svoj „kšeft" si obeta od te svoje službe gotovo šnopsar Straschill. Meseca decembra je otvoril namreč v preje Kaiserjevih prostorih novo žganjarijo
Ker pa imamo v Ptuju žalibog že več ko dovolj beznic, v katerih se zastruplja naše ljudstvo s tem nesrečnim špiritom in ker se že tudi začenjajo odpirati oči našemu ljudstvu, se je bal Straschill že ob ustanovitvi za bodočnost svoje šnopsarne. Zato je preplavil vso ptujsko okolico z lepaki in letaki, v katerih hvali in priporoča svojo beznico. A to,,mu ni bilo dovolj! Mož je bil celo tako nečuveno drzen, da je poslal celo zavednemu slovenskemu nadučitelju v ptujskem okraju več kilogramov teh tiskovin s prošnjo, naj priporoča med ljudstvom njegovo — šnopsarno. To je pač že skoraj nedosegljiv višek nesramnnsti in drznosti. Učitelju, ki bi naj bil vzgojitelj in odgojitelj naroda, ki naj bi navajal mladino k zmernosti, treznosti in varčnosti, ki- bi naj svaril z besedo in vzgledom ljudstvo pred alkoholnim zastrupljanjem, si drzne naročati ta riem-škutarski kramar, naj priporoča njegovo vražjo brozgo, največje zlo, najhujši strup za našo mladino. To je že več kot največja drznost. — Slovenci ptujskega okraja, ki čutite le še iskrico ljubezni do svojih otrok, do svojega naroda, kako dolgo bodete še trpeli^ da imajo taki ljudje kaj govoriti pri vaših šolah?! — Volitve v okrajni odbor se bližajo; vsak volilec stori pri tej priliki svojo narodno dolžnost! -Pometite vendar že radikalno s temi vsiljivimi, nemškutarskimi kramarji! Otresite se vendar že enkrat Ornig - Slawitsch-Straschillove komande!
—	Noge je zmečkal vlak delavcu Francu Arzenšku v Št. Jurju ob Južni železnici. V gostilni so se fantje prepirali, na kar je moral Franc Arzenšek bežati. Bežal je proti železnici in hotel čez njo, v tistem trenutku pa ga je zgrabil prihajajoč vlak in mu zmečkal •noge. <%■
—	Poštne znamke. Stare poštne znamke se bodo rabile do 31. maja 11,, s 1. junijem stopijo splošno v veljavo nove jubilejne poštne znamke. Stare znamke morejo stranke do 31. jsllija zameujati za nova
—	V pokoj je stopil 401etni glavni urednik graške „Tagespost" dr. Viljem Rullmann.
—	V pripravljalni odbor železnice Novo mesto - Brežice je izvolil mestni odbor v Rudolfovem g. župana Sladoviča in g. trgovca Božiča. V ta namen bodo vstopili najbrž tudi župani občin, ležečih ob projektirani progi.
—	„Prosveta" je otvorila 27. javno ljudsko knjižnico v Sp. Poljskavi pri Pragarskem. Knjige je nabral g. Josip Kokl, učitelj na Sp. Poljskavi.
—	Denar je ecnejši. Nemška državna banka je v pondeljek znižala diskont na 6V2 odstotka.
—	Bistroumen nemški kmet. Blizu Kapfenberga na Zg. Štajerskem so se smilile nekemu kmetu svinje in koze, ker jim je bilo premrzlo. Zamašil je torej vsako luknjico in postavil v hlev petrolejsko peč. Vsled uhajajočih plinov pa je bilo kozam in svinjam kmalu tako toplo, da so pocrkale.
—	»Narodni svet" si osnujejo koroški Nemci. Šlo se bode seveda za ponemčevanje Slovencev. — Grozeča nemška nevarnost naj bi vzbudila tudi na Sp. Štajerju dovolj zanimanja za občni zbor prenovljenega štajerskega slovenskega narodnega sveta, ki se bode vršil, kakor čujemo, okrog Velike noči.
—	V Hočah je zapeljaval te dni neki Malnar v Rojkovi gostilni ljudi k hazardni igri »enaindvajset". Priigral si je že veliko denarja — a tu so igralci zapazili, da je karte zamenjaval. Dali so ga zapreti. Žandarji so našli pri Malnarju, ki se je šele pred kratkim časom nastanil na Reki, hranilnično knjižico s 13.000 kronami, katere si je najbrž priigral. Ogoljufani igralci pa bodo dobili svoj denar nazaj.
—	Delegati so se vozili v pondeljek mimo Celja s posebnim vlakom
v	Trst kjer so namenjeni si ogledati na Lloydovem zabavnem parniku »Tha-lia", deloma pa eni izmed bojnih ladij avstrijsko mornarico in obrežne utrdbe. — Na Pragarskem so se jim pridružili madžarski delegati.
—	Zagrizen nemškntarski železniški uradnik službuje na postaji Šterntal blizu Ptuja. Vsaka slovenska beseda razburi tega gospoda tako, da pozabi na vso dostojnost, na vse službene predpise in da šikanira slovenske potnike kjer in kolikor le more. — 3. novembra pr. 1. pride k blagajni
vi	okošolec, ki zahteva v slovenskem jeziku vozni listek v Gradec. Uradnik se zareži nato nevljudno: »nach Graz sagt man!" Omenjeni potnik ponovi zopet slovenski svojo zahtevo in ker na parkratno uradnikovo zahtevo noče ponoviti za njim »nach Graz" — ga uradnik odslovi z grožnjo, da ne dobi karte, ako se ne uda njegovi zahtevi. Ko so dobili že vsi ostali potniki karte in ko je moral priti že vsak trenutek vlak, stopi visokošolec še enkrat k blagajni, se legitimira in zagrozi uradniku s pritožbo. To je pomagalo toliko, da je potnik dobil vozni list. Bil bi pač že skrajni čas, da nauči ravnateljstvo Južne železnice svoje uradnike vljudnega obnašanja tudi nasproti slovenskim potnikom. Uradnike pa, katere napravi vsaka slovenska beseda tako strašno nervozne, naj čimpreje prestavi t nemške kraje, da razburjala naša govorica o germanskih živcev.
Kranjsko.^ grf
—	Deželnim glavarjem na Kranjskem hočejo imeti klerikalci poslanca Povšeta, kateri potem odloži svoj dr-žavnozborski .mandat. Baje dobi istega poštar Slavko Ravnikar.
—	Umrl je blizir Litije 87 letni hlapec Zaje, kateri se je bojeval Še pod Radeckim na Laškem.....
—	Imenoval je kranjski deželni šolski svet nekega — Prusa Harleja za učitelja na Kočevskem.
— Vloma pri Jebačinu t Ljubljani
nista izvršila prijeta vlomilca Waszinski in Adamski. To je dognala sedaj policija. Kdo je tedaj vlomil pri Jebačinn, se še vedno ne ve.
—	Povišan je profesor na ljubljanskem učiteljišča g. Matija Sinkovič v VII. plačilni razred.
—	Legar je v ljubljanski vojašnici pešpolka št. 27 ponehal.
—	Spominska večera pesniku Gregorčiču priredi ljubljanska wGlasbena Matica" dne 19. in 26. t. m. Sodelovala bodeta kamorna pevca gg. vitez Camarota in pl. Vulakovič, iz Zagreba, govoril bo g. dr. Ilešič.
—	Poskušen vlom. Neznani vlomilci so zadnjo soboto ponoči vlomili v pisarno tvrdke Deghenghi v Ljubljani. Ker niso mogli blagajne odpreti, niso njgesar odnesli.
—	Za deželnozborske volitve bodeta kandidirala v Ljubljani dr. Tavčar in dr. Triller.
—	Umrla je v Krašnji 12. t m. sedemdesetletna Mica Podmilšak, sestra pisatelja Andrejčkovega Jožeta.
—	Društev je bilo lansko leto v Ljubljani 244. Na vsakih — 179 prebivalcev pride jedno društvo.
—	Na Rakovniškem bajerju pod Ljubljano so izsekali iz leda utopljenca Ant. Dežmana. — Na izsekanem ledu bi se kmalu vtopil v nedeljo drsajoči se deček.
Koroiko.
—	T Celovcu se je preteklo nedeljo vršil občni zbor novo ustanovljene Krščansko • socijalne zveze za Koroško. V zvezi bo združenih v kratkem 28 društev. Osnovala se bo za Koroško posebna osrednja knjižnica in se pospeševalo izobraževalno delo, zlasti gospodarsko. — Koroški klerikalci mislijo tudi na ustanovitev „Kmečke zveze".
skega hrvaškega lista „Naša Sloga". Od tedaj je neprestano deloval za pro-bujo hrvaškega in tudi slovenskega naroda v Trstu in Istri. Bil je dolgoletni predsednik tržaškega političnega društva „Edinost" in je še predsednik delavskega podpornega društva v Trstu — V nedeljo se je vršila v Mandičevo proslavo v tržaškem »Narodnem domu" matineja, nato pa slavnosten banket. Mandič je star sedaj 59 let.
Vabilo
4a 1
Primorsko.
—	Deželnozborske volitve na Goriškem. Med klerikalnimi slov. kandidati se imenujejo dr. Gregorčič, dr. Fon, dr. Brecelj, dr. Pavletič, prof. Berbuč, župnik Grča, poštar Torkar, župan Lukman in neki duhovnik Oblak.
—	V Sovodnjah bi. Gorice je zmagala pri občinskih volitvah slov napredna stranka v vseh treh razredih. Dozdaj je županoval v občini nemški baron Bianchi, odslej bo župan gosp. Pavletič.
—	V hotelu »Central" v Gorici, kjer gospodarijo slov. klerikalci, je imel te dni nemški „Schulverein" veselico. Slabo priporočilo za hotel!
—	Pritožba gospodarske stranke (združeni Hrvati in mornarica) proti obč. volitvam v Pnlji se še sedaj ni rešila. Italijani upajo radi svojega glasovanja za nagodbo na ugodno rešitev, dasi vedo, da je ne zaslužijo.
—	Petindvajsetletnieo svojega političnega delovanja je obhajal v nedeljo državni poslanec slov. dela Istre, g. prof. Matko Mandič. L. 1883 je namreč prevzel uredništvo ister-
Svetovne vesti.
—	Turbane, kateri so bili po Fvropi žo svoječasno enkrat v modi, so zopet pridno začele nositi pariške dame. Nekaterim obrazom se krasno podajo.
—	Knjig se je tiskalo lansko leto v Italiji (del namreč) 7040 izvirnih, 416 ponatisov in 367 prestav. Med temi knjigami je 424 pripovednih.
—	Dunajska trgovska akademija je slavila v ponedeljek, 13. t. m. petdesetletnico svojega Obstanka.
—	Dvoje kvartopirnih beznic so odkrili v Černovicah. Igralo se je v obeh beznicah za visoke vsote. Javnost je opozoril na te beznice posku-šeni samomor sina nekega uglednega tvorničarja, Tittingerja, kateri je en sam večer zaigral 37.000 K, na to pa se je z revolverjem smrtnonevarno ranil. Skoro vsi častniki garnizije so bili stalni gostje teh beznic.
—	Ustrelila se je v Bukarešta baronica Schwiter, ker jo je mučilo to, da se stara in ji zginja nekdanja lepota.
—	Ranili so pijani vojaki 70. peš-pelka v Petrovaradinu nadporočnika Pntricha. Vojaki so bili v vojašnici zelo glasni, zato jih je častnik opominjal k pokoju. Nek vojak mu je dal predrzen odgovor, na Kar je častnik potegnil sabljo in ga udaril po glavi. Tovariši so se na to z bajoneti vrgli na častnika in ga težko ranili.
—	Stavka budimpeštanskih mesarskih pomočnikov je sedaj končana. Pomočniki so se z mojstri pobotali. <
—	V Čikagi v Ameriki je sedaj toliko brezposelnih ljudi, da se množe tatvine in ropi od dneva do dneva, ker ljudje nimajo s čim živeti. Policija ne more varovati celega mesta, zato hočejo ustanoviti posebno meščansko stražo za varnost življenja in imetka.
—	Zaprli so v Jarosavem na Gališkem sedaj tudi ženo znanega vlo milca Waszynskega. Našli so pri njej 42.000 K denarja, mnogo dragih kamnov in lepih oblek.
—	Zlate rudnike so našli blizu Manuela o Kaliforniji. Nabralo se je takoj tisoče ljudi, ki iščejo zlato.
Bukove hlode
6 m dolge, 40—55 cm debele pri vrliu kupi po ugodni ceni M. Grrizold, Račje pri Mariboru. 619
Učenec
z dobrimi šolskimi spričevali te poltenih stari še v se sprejme takoj v prvo modno trgovino za gospode.
IGNAC BEZOVNIK V KONJICAH.
36 3—3
rednemu občnemu zbora
Hranilnice in posojilnice v Goto vi j ah.
registrovane zadruge z neomejeno zavezo, ki se bode vršil v sredo, dne 22. januarja 1908, ob 4. uri popoldne v zadružni pisarni.
DNEVNI RED:
1. Poročilo načelstva in odobrenje računskega zaključka za leto 1907 2. Razdelitev čistega dobička. 3. Čitanje revizijskega poročila Zadružne Zveze 4. Volitev načelstva. 5. Volitev računskih pregledovalcev. 6. Slučajnosti.
GOTOVLJE, dne 12. januarja 1907.
Načelstvo.
I
Steckenpferd lilijino milo
80—38 od Bergtoann & dr., Draždani in Dečin na Labi (Češko) 97 je in ostane po priznanjih, katera dobivamo dan za dnevom, najboljše zdravilno milo proti pegam na licu in v dosego neine, mehke kože in zdrave barve na obraza.
Komad po 80 r je dobiti po vseh lekarnah, drogerijah, trgovinah i dišavami In milom ter pri brijafth.
Prva južnoštajerska
naznanja, da je gosp. VINCENC ČAMERNIK izstopil iz njene službe in nima torej praviQ0 zanjo dela prevzeti in tudi ne
kasirati denarja.
Slavnemu p. n. občinstvu se najtopleje zahvalimo za dosedanjo naklonjenost in se priporočamo v nadaljni številni obisk. Posebno J opozorimo še radi izdelatve cerkvenih del in raznovrstnih nagrobnih m	spomenikov, katere dobite po najnižji ceni.
I ■	Z velespoštovanjem	38 3—3
|	Prva južnoštajerska
kamnoseška industrijska družba v Celju. ^ *	--9
Savinshi
izkuševališču
preiskan in preizkušen na ces. kr.
poljedelskem pre-na Dunaju.
gssaaaaas
Savinski liker
je pripravljen iz planinskih in gorskih zelišč, ter se priporoča kot krepčilni napoj v zdravstvene namene. Lastnik znamke
YINCENC KVEDER te
'	13 130—6
24 10—5
Nova vinska postava	Zvezni trg°vini v Ce|iu
Cena 60 vinarjev, po poifti 70 vinarjev. Znesek se poSlje po nakaznici ali v zna nkah.

P 5255sa5asa5H5gsTgsa5g5^5355S5sa sgsasasasasHsasHsaspsPsggasPsggasasasasasasasasBsasgsgsasgsgsHsasgag.^s
Galošne,
prave ruske, s znamko »ZVEZDA PROVODNIK" priporoča
£ P. Kostič v Celju,