N XLVII - št. 27 - CENA 80 SIT GLAS Kranj, petek, 8. aprila 1994 Radovljiškemu odlagališču je potekel "mandat' Na Črnivec samo še eno leto dobro leto časa in ker je treba računati tudi na t.i. nimby sindrom ("lokacija ne v moji bližini"), se jim v radovljiški občini pri postopku že resno mudi. Pri izboru lokacije se bodo zavzemali za rešitev, ki bo Jonski izvršni svet je izdelavo strokov-" 'ešitev in oceno možnih lokacij za v° odlagališče komunalnih odpadkov .osnovi javnega razpisa zaupal mar- taijutu » ekološki inženir- in druž5enemu okoiju p0vzro- zapolnili 17.500 kubičnih metrov prostora Kj^hpred,a^PostoPc^k^1na4 HLTKL? SodT bo sprejemljiva za Po avstrijskih izkušnjah bi celovita ureditev ^olo{U, lokacijo, in merila, na podlagi ^^^o zahtevala manjše kupne pethektarskega odlagališča stala 700 mi i-"O naj bi jo izbrali. stroške Zagotavljajo, da bo postopek jonov tolarjev, prva faza, o katen razmišlja Je za izbor lokacije in ureditev potekal po načelih demokratičnosti in s jajo v radovljiški občini, pa polovico manj. ega odlagališča odpadkov samo še sodelovanjem javnosti. V inštitutu ocenjujejo, da bi sedanja radovljiška občina glede na število prebivalcev potrebovala za nadaljnjih petdeset let pet do sedem hektarjev veliko odlagališče, na katerem bi vsako leto z odpadki ^ skladu za razvoj je 60 podjetij Sklad prodal blejske Vezenine jjeje jeseni bo sklad za razvoj pripravil prve pakete delnic, ki jih °do kupovale investicijske družbe. konf^&na- 7' aPr',a * Sklad za razvoj je na tiskovni u ve^ei>ci prestavil dosedanjo sanacijo svojih podjetij in iS ft n.ac"e* v skladu je še 60 podjetjij, med njimi je še (ur« t,. n.m' k» imajo še vedno negativen denarni tok nj;?. ]Jai° denar). Doslej je sklad prodal 38 podjetij, med m* 15 podjetij hčera. SI So. Poleg'LTH-jeve li-»z Škofje Loke zdaj jttij3 Seznamu prodanih podignu ,JJdl blejske Vezenine. Direk-°r sklada Uroš Korže je J^vedal, da so Vezenine tJPreJ finančno sanirati *°. da je sklad odkupil eTtZnosti podjetja do Gor-banke, nato pa ga je dokapitaliziralo zasebno podjetje Andor s Kozine pri Sežani, skupna vrednost transakcije je znašala 2,8 milijona mark. Med prodanimi podjetji hčerami pa je na seznamu Iskra Tel iz Kranja, kjer je bila izpeljana zamenjava terjatev upnikov do Telekoma za lastninske deleže v hčers-kem podjetju Iskra Tel, kjer ima 48-odstotni lastninski delež nemški Siemens. Po že prej sklenjenih partnerskih pogodbah ima Siemens predkupno pravico do deleža upnikov, če bi se odločil za nakup, bi bili upniki seveda poplačani z denarjem, ne z lastninskim deležem. Uroš Korže je dejal, da Siemens prekupne pravico doslej ni izkoristil in trenutno ni zainteresiran za nakup. Več o sanaciji skladovih podjetij v prihodnji številki. • M.V. DANES GORENJSKA Odprta sejemska vrata V Kranju 33. mednarodni sejem kmetijstva in gozdarstva, v Ljubljani 33. Alpe Adria Svoboda bivanja, v Celju pa je je sejem Avto in vzdrževanje 94. Sejem v Kranju, na katerem sodeluje in razstavlja kmetijsko in gozdarsko mehanizacijo in najrazličnejše blago ter izdelke za široko potrošnjo, 770 domačih in tujih razstavljalcev in proizvajalcev, bo danes (petek) dopoldne odprl mniister za ekonomske odnose in razvoj R Slovenije dr. Davorin Kračun. V sredo je na primer z madžarskim kolegom podpisal tudi sporazum o prosti cannski coni z Madžarsko. Sicer pa bo na sejmu v Kranju poleg široke in pestre ponudbe tudi vrsta predstavitev različnih izdlekov in drugih prireditev. Tako bo že danes, takoj po otvoritvi sejma okrogla miza ministrstva za kmetijstvo in gozdarstvo o kmetijstvu, gozdarstvu in pri- Kravi lovske zakonodaje. Jutri o na sejmu Dan lovcev, v torek Erihodnji teden pa bo Gozdars-i dan. A. Ž. I esno srečanje 4i$^to*nJe srcc»nJe plesnih skupin kranjske občine je šije '-t6™? v g°renJsko srečanje s plesnimi skupinami iz t'^°žin • Š,a' Kamnika in Domžal. Po oceni Nataše Bregant Ni p . 12 CKD pri Zvezi kulturnih organizacij Kranj, ki je h SjOŠlf rav*'a 'etošnje srečanje, je bilo videti veliko PjgMftg 0 ln tudi koreografsko pestrost. Najbolj zanimive in ijftsiČQe Qas*ope so prikazali najmlajši plesalci iz skupine rr|(ovj?a ba,eta P" CKD Kranj pod vodstvom Jelene N'8 kost sKuP'na Mickev Mouse, skupine Čveke iz Kamni-►t slj^j. Uni' pa je izstopala skupina Forma ekstra iz Tržiča. °to: jann,,adl plesalci iz plesne šole Step by step. * ez Pelko • L.M. - Vlada in državni zbor o referendumskih območjih Kranj bela lisa? Včeraj pozno popoldne je državni zbor začel obravnavo referendumskih mej bodočih novih občin. Kot je napovedal šef vladne službe za lokalno samoupravo mag. Stane Vlaj, bo območje sedanje kranjske občine na tem zemljevidu bržkone bela lisa. Kranjski župan Vitomir Gros namreč v Ljubljano ni poslal gradiva o določitvi referendumskih območij, usklajenega na zborih občanov, iz znanega razloga (plačilo nadur za sekretarja, ki sta ga spremljala na zborih občanov, o čemer danes pišemo na 3. strani še z druge plati), samo s skico pa si v vladi po besedah mag. Vlaja ne morejo dosti pomagati. Sankcij, ki bi župana prisilili, da bi gradivo, izročil, po zakonu o referendumih ni. Edini način, da vlada in državni zbor do njega prideta (če si Gros le ne bo premislil), je, da v času, namenjenem za ugovore proti referendumskim območjem, kot jih bo danes določil državni zbor, gradivo pridobita od krajevnih skupnosti. • H. Jelovčan Gorenjska^Banka VAŠI ZAKLADI NA VARNEM I ŠEFIH HRANILNICE-GLOBl /S K RAS J V nedeljo referendum Telovadnica - izziv v Komendi Vsaj dobra polovica od 1600 volivcev n- območju krajevne skupnosti Komenda v sedanji občini Kamnik se bo morala na referendumu v nedeljo odločiti za samoprispevek, da bodo prihodnje leto imeli novo telovadnico oziroma večnamensko dvorano. Dobra polovica pa pomeni, da naj bi velika večina prišla na volišče, ki bo na Glavarjevi 104 in bo odprto od 7. do 19. ure. O referedumskem programu podrobneje pišemo in hkrati predstavljamo Komendo na 6. in 7. strani. Gorenjski glas pa smo v sodelovanju s KS poslali vsem družinam v krajevni skupnosti. Vtis, ki smo ga dobili pri pogovorih, je, da se bodo v nedeljo, kljub ne ravno ugodnemu času, odločili za samoprispevek. Če se ne bodo, pa bo to pomenilo zamujeno priložnost. Ni pa res, kot so se menda v zadnjih dneh razširile Sovorice, da je denar iz republikem in občine negotov. Lepublika in občina bosta dali 600 tisoč mark, če se bodo krajani odločili za soudeležbo. Tik pred zaključkom redakcije pa smo izvedeli še za eno zanimivost: Franc Vengust Iz Mengša je krajevno skupnost Komenda obvestil, da rudi on podpira izgradnjo telovadnice v Komendi in bo zato, čeprav ni obvezan, prispeval določen del denarja. • A. Ž. Drevi ob 20. uri vas Hotel Creina v Kranju in Gorenjski glas vabita na JAVNI INTERVJU na temo PET LET KASNEJE z gostom večera v Hotelu Creina g. JANEZOM JANŠO Pogovor bo vodil novinar VINE BEŠTER, v drugem delu večera pa bo gost odgovarjal tudi na Vaša vprašanja. edezi v restavraciji so že razprodani, zato rezervacij ne sprejemajo več. NEMŠČINA z Ljudsko univerzo Kranj na 97,3 FM Radia Kranj vsako sredo ob 20. uri! lip bleddoo. lesna Industrija 64260 biad, IJuMjamfca e. 32 — 64260 btod, l|uM|MMtt C. 32 rv^P^JA, VHODNA IN GARAŽNA VRATA UDUCNA KVHUT6TR V6UKH IZBIRA Ma JRgovinah lip ^EDUINMURS] v BLED MURSKI SOBOTI tel.069-22941,22942 Danes preberite 11. stran Prodam certifikat.. 22. stran "Vse izvira iz nevošcljivosti!" 33. SEJEM KMETIJSTVA IN GOZDARSTVA KRANJ, 8.-15.4.1994 •VSE ZA DELO NA POLJU, V VRTU IN GOZDU •LOVSKA OPREMA, OPTIKA •ŠIROKA PORABA, AVTOMOBILI •VSE ZA DOM IN DRUŽINO NAJNOVEJŠI DOSEŽKI - UGODNI NAKUPI RAČUNALNIŠKI KLUB 486/40 že od 156.900,00 SIT ali 8900,00 SIT mesečno! Tel./Faz: 064/ 22 10 40 ZASTA VLJALNICA f>JXft TTstizFi* \SFt&DEEN ZAUPANJA K&ro&ka c 41 Krem/, teti.: 21 1 230 F>rtča Ar uj£> m o va« i/«aA dan od O - iT ŠP o cd (N +j o CO v > SLOVENIJA IN SVET Slovenija sklenila pomembne mednarodne sporazume Oživitev trgovanja z Madžarsko Že v začetku maja bomo lahko v Grčijo potovali brez vizumov. Grčija je zadnja država Evropske unije, s katero smo sklenili tak sporazum. Na sredini seji odbora državnega zbora za mednarodne odnose so sodelovali tudi naši veleposlaniki in konzularni predstavniki po svetu. V pogovoru s člani odbora za mednarodne odnose so povedali, da Slovenija vedno bolj velja za stabilno državo, ki postaja tudi vedno bolj gospodarsko uspešna. Na odboru so temeljito obravnavali odnose z Italijo po parlamentarnih volitvah, na katerih so bile najuspešnejše desne stranke, ki so pred volitvami napovedovale trdo politiko do Slovenije. Menili so, da mora Slovenija začeti dialog z novo oblastjo, predvsem pa ne sme popuščati. Sloveniji grozi največja nevarnost zaradi možnega nasprotovanja Italije vključevanju Slovenije v evropske integracije. Zunanji minister Lojze Peterle je v sredo v Atenah z grškim zunanjim ministrom podpisal sporazum o odpravi vizumov med Slovenijo in Grčijo. Sporazum bo začel veljati 6. maja. Grčija se je dolgo izmikala podpisu sporazuma, vendar je sedaj nanj pristala. Je zadnja država Evropske unije, kije z nami podpisala tak sporazum. Ministra sta govorila tudi o boljšem gospodarskem in drugem sodelovanju med državama, glede Srbije oziroma Zvezne republike Jugoslavije, katere zaveznica je Grčija, pa je Peterle dejal, da je Slovenija zainteresirana za ureditev odnosov na Balkanu in potem tudi za sodelovanje z Beogradom. Seveda pa morajo Združeni narodi najprej ukiniti sankcije zoper Beograd. Dr. Drnovšku bostonski doktorat Ena najstarejših in najuglednejših ameriških univerz, univerza v Bostonu, na kateri študira skoraj 20.000 študentov, je predsedniku slovenske vlade dr. Janezu Drnovšku podelila častni doktorat. Pred njim so bili take časti delelni mnogi znani državniki, med njimi tudi bivši ameriški predsednik Bush. Dr. Janez Drnovšek je bil na zasebnem obisku v Združenih državah Amerike. Minister za ekonomske odnose in razvoj dr. Davorin Kračun in madžarski minister za mednarodno gospodarsko sodelovanje dr. Bela Kadar sta v Ljubljani podpisala sporazum o coni svobodne trgovine. Blagovna menjava med državama bo poslej skoraj dvetretjinsko oproščena carin, kar naj bi poživilo menjavo med državama, ki sedaj ni na posebno zavidljivi ravni. • J.Košnjek Demokrati ustanavljajo stranko Radovljica, 7. aprila - Tisti člani Demokratske stranke Slovenije, ki se niso strinjali z vstopom demokratov v koalicijo in v stranko LDS, po območjih ustanavljajo svoje stranke. Začeti morajo popolnoma na novo in želijo delovati po tistem programu stranke, ki ga je demokratska stranka sprejela in ljubila volivcem. To so demokrati, ki predvsem nočejo razočarati svojih volivcev s povolilnimi vstopi in izstopi iz raznih koalicij, ampak so trdno prepričani, da morajo uresničevati samo in le tisti program, ki so ga obljubili svojim volivcem. Tako so dejali na ustanovnem zboru Demokratske stranke Slovenije za radovljiško občino, ko so se menili o ustanovitvi Demokratske stranke za radovljiško območje. Delitev premoženja za zdaj poteka tako, da bo nova stranka dobila tretjino brez vsakih dolgov, občine pa toliko, kolikor imajo poslancev. Stranka ima sedež v Radovljici na Gregorčičevi 4a. V prihodnje pa bodo demokrati, ki se niso strinjali z vstopom v LDS, ustanovili občinske odbore tudi na Jesenicah in v Kranjski Gori. Upajo, da se jim bodo pridružili vsi tisti demokrati, ki se zavzemajo za program demokratske stranke in spoštujejo njihovo povolilno stališče, da se stranka volivcem ne sme izneveriti. • D.S. IZ SLOVENSKEGA PARLAMENTA ^ Državni zbor na rednem, včeraj pa tudi na izrednem zasedanju Občinskim skupščinam podaljšani mandati Za včeraj popoldne pa je bila sklicana izredna seja državnega zbora, na katerem naj obravnavali predlog odloka o določitvi referendumskih območij za ustanovitev občin. bi Ljubljana, 8. aprila - Poslanci državnega zbora so glede predloga za podaljšanje mandata sedanjim občinskim skupščinam temeljito spremenili svoje mnenje. V sredo so s krepko dvotretjinsko večino sprejeli predlog za začetek postopka za podaljšanje mandata sedanjim občinskim skupščinam do konca leta. Zavrnili pa so vladni predlog, po katerem naj bi občinske skupščine do konca leta delovale enodomno in ne tridomno. Ker je očitno nabolj problematična Ljubljana, bo vlada kmalu dala v proceduro poseben zakon. Za včeraj popoldne pa je bila sklicana izredna seja državnega zbora. Državni zbor mora sprejeti odlok o določitvi referen-dumskih območij za ustanovitev občin. Čas priganja, saj morajo biti proti koncu aprila izpeljani že vsi referendumi. Državni zbor se je v sredo lotil druge obravnave predloga kazenskega zakonika Republike Slovenije. Gre za pomemben in obsežen zakon. Njegov Dejanja zoper varnost republike in ustavno ureditev O tem govori 33. poglavje. Med ta kazniva dejanja sodijo veleizdaja, napad na neodvisnost države, kršitev ozemeljske nedotakljivosti, umor najvišjih predstavnikov države, nasilje zoper najvišje predstavnike države, oborožen upor, terorizem, diverzija, sabotaža, vohunstvo, izdaja državne tajnosti, ščuvanje k nasilni spremembi ustavne ureditve. Kazniva so tudi dejanja zoper obrambno moč države kot na primer skrivanje pred obrambnimi obveznostmi, sila proti vojaški osebi pri opravljanju vojaške dolžnosti, napad na vojaško osebo in nevestno ravnanje s sredstvi za obrambo. predlog obsega skoraj 400 členov. Poslanci so v drugem branju predloga zakona menili da je najvišja možna kazen 15 let zapora, 20-letni odvzem prostosti pa naj bi nadomestil smrtno kazen. Za uvedbo nove najvišje kazni, dosmrtnega odvzema prostosti, po sodbi poslancev ni razlogov. V Sloveniji bomo imeli več vrst kazni: zapor, denarno kazen, prepoved vožnje motornega vozila m izgon tujca iz države. Zapor naj ne bi smel biti krajši od petnajst dni in daljši od petnajst let. Glede izgona tujca pa se sodišče lahko odloča za izgon od enega do deset let. Predlog novega kazenskega zakonika predvideva tudi varnostne ukrepe (obvezno psihiatrično zdravljenje na prostosti, obvezno zdravljenje alkoholikov in narkomanov, prepoved opravljanja poklica, odvzem vozniškega dovoljenja in odvzem predmetov), in vzgojne ukrepe za mladoletnike. Mednje sodijo ukor, navodila in prepovedi, nadzorstvo organa socialnega varstva, oddaja v vzgojni vod, oddaja v prevzgojni dom i" oddaja v zavod za usposabljanje. Za starejše mladoletnik« je predviden tudi zapor. No* zakon predvideva dokaj stroge kazni v primerih kaznivih dejanj zoper življenje in telo (umor, umor na mah, povzročitev smrti iz malomarnosti, n,a' peljevanje k samomoru >" pomoč pri samomoru, nedovo'' jena prekinitev nosečnosti, w ka telesna poškodba, huda telesna poškodba, posebji" huda telesna poškodba, sodelO' vanje pri pretepu, zapustitej slabotne osebe in opustite" pomočf), kazni v primerih W' nivih dejanj zoper človekov6 pravice m svoboščine (pnS1'' jenje, ugrabitev, ogrožanje var-nosti, grdo ravna nje' neupravičena osebna Pje*s^l itd.), v primerihkaznivih dejanj zoper volilno pravico in volitve zoper čast in dobro ime in zop«' spolno nedotakljivost, kjer f sankcionirano tudi spolno nasilje moškega nad moškim. J.Košnjek Obrambni minister med gorenjskimi teritorialci Slovenski častniki bodo govorili tudi tuje jezike Brez tega znanja ne bo šlo, če se bodo hoteli usposabljati na tujem. Kranj, 6. aprila - Novi minister za obrambo Jelko Kacin in načelnik RSTO Albin Gutman sta v torek popoldne obiskala s svojimi sodelavci vojašnico v Kranju. Tam sta se seznanila s častniki na najodgovornejših dolžnostih v poveljstvih in štabih stalne sestave TO Gorenjske. V kratkem srečanju je minister predstavil svoje zamisli o razvoju slovenske vojske. Zase je zagotovil, da v miru ne bo nosil uniforme. Žer>° Obiski štabov in enot so namenjeni hitri seznanitvi s sedanjimi razmerami v Teritorialni obrambi, obenem pa spoznavanju bodočih sodelavcev, zlasti najodgovornejših častnikov, je v kranjski vojašnici povedal novi minister za obrambo Jelko Kacin. Kot je poudaril, si mora izpopolniti predstavo o naši vojski in morebitnih spremembah v njej, da bi se lažje lotili uresničevanja srednjeročnega programa investicij. Zahteval je že dopolnitev tega programa z delovno skupino, ki se bo ukvarjala s topništvom. Z uresničevanjem programa je povezana tudi njegova zahteva vladi, da namesto dveh odobri tri državne sekretarje za obrambo; oba dosedanja sekretarja bosta ostala na teh mestih. Tudi Albin Gutman bo še naprej opravljal dolžnost načelnika RŠTO, kot je znano, pa je razrešil dosedanjega načelnika specialne brigade. Glede raznovrstnih zgodb o "čistkah" v obrambnem ministrstvu je še dejal, da ne obstaja nikakršen seznam za zamenjave; pri odločanju o sodelavcih bo osnovna zlasti strokovnost dela. Zase je zagotovil, da si kot skrbnik resorja ne jemlje pravice nošenja uniforme, vsaj v miru ne. Razmislil bo o nekaterih spremembah pri Dodeljevanju činov, ponovno pa o treba pretehtati tudi nekatera določila Zakona o obrambi, da bo ob tretjem branju besedila v parlamentu dose soglasje o zakonu. Minister Kacin je spreg°^ffl il tudi o delu enot TO. ?o*W veliko dela čaka letalsko & gado, ki bo morala do odp^ embarga za oborožitev opri . testiranje potrebne opr^j Več profesionalnosti * druge enote bo morala P° ^ zati zlasti specialna brigad3-naj bi - tako kot ena oklep% mehanizirana enota - *■

m, tov armade pa je med U ^ odgovoril, da bo dpKO»jj znana po oblikovanju občin. • S. Saje STRANKARSKE NOVICE STRANKARSKE NOVICE STRANKARSKI Marjan Podobnik (Slovenska ljudska stranka) Odgovor predsedniku Drnovšku Ljubljana, 7. aprila - Predsednik Slovenske ljudske stranke Marjan Podobnik je odgovoril na javno pismo predsednika vlade dr. Janeza Drnovška, ki Podobniku očita soorganizacijo demonstracij pred parlamentom v času zasedanja, ko je šlo za razrešitev ministra Janeza Janše. Podobnik med drugim sprašuje premiera, zakaj so poslanci njegove stranke glasovali proti razčiščevanju vprašanj glede javnega dolga in odgovornosti posameznikov pri tem in zakaj so bili priti hitremu sprejemu zakonov, ki bi preprečevali korupcijo in pranje denarja. Premier se izgovarja na parlamentarno demokracijo, ni pa za razreševanje teh vprašanj. Podobnik svetuje dr. Drnovšku, naj stopi med delavce, ki imajo nizke plače, in med upokojence z nizkimi pokojninami, in med kmete, katerih otroci so prikrajšani pri štipendijah. Stik z ljudmi je tudi bistvo političnega delovanja. Primerjava s srbskimi mitingi resnice je za zborovalce žaljiva. Podobnik pravi, da se zaveda svoje odgovornosti in odgovornosti stranke, in upa, da se tega zaveda tudi premier. • J.K. Jutri na Kongresnem trgu v Ljubljani Za slovensko demokracijo brez korupcije Ljubljana, 8. aprila - Slovenska ljudska stranka, Socialdemokratska stranka Slovenije, Zeleni Slovenije, Samostojna poslanska skupina in ljubljanski odbor Narodnih demokratov, krilo Slovenskih krščanskih demokratov, organizirajo jutri, 9. aprila, ob 11. uri na Kongresnem trgu v Ljubljani veliko protikorupcijsko zborovanje pod geslom "Za slovensko demokracijo brez korupcije". Množici bodo spregovorili Janez Janša, predsednik Socialdemokratske stranke Slovenije, Marjan Podobnik, predsednik Slovenske ljudske stranke, Vane Gošnik, predsednik Zelenih Slovenije in pisatelj Jože Snoj. V kulturnem programu bodo sodelovali številni znani izvajalci. • J.K. Slovenska ljudska stranka Zbor selške podružnice Selca, 8. aprila -Slovenska ljudska stranka, podružnica za Selško dolino, vabi v nedeljo, 10. aprila, ob 9. uri na občni zbor podružnice, ki bo v mali dvorani Kmetijske zadruge na Češnjici, ob bencinski črpalki v Železnikih. • J.K. Slovenska desnica Vprašanje predsedniku države j(, Ljubljana, 8. aprila - Člani vodstva Slovenske des ^ Danijel Malenšek, Franc Golija in Vitomir Gr0?dgj \P sprašujejo predsednika republike Milana Kučana, K,eSni^ razpisal predčasne državnozborske volitve. Slovenska ugotavlja, da je državni zbor nelegitimen in da ljudje, K vgj v njem, ne predstavljajo volje volivcev in tudi nun mandata za urejevanje javnih zadev. Samo 12 poslance še ni izneverilo svojih volivcev in zatajilo programov, n katerih so bili izvoljeni. Glede na to, da stalno P°u ^ S načela pravne države in legitimnost organov oblasti l^o0\)\fi' tudi kot predsednik republike objektivno odgovorni, P v6 jij čeni in zadolženi za zagotavljanje načel pravne drz ^0jjji legitimnosti oblasti, vas sprašujemo, zakaj ne uporabu ustavnih pooblastil, ne razpustite parlamenta in ne e£js^' razpisati predčasnih volitev, piše v javnem vprašanju P niku republike. • J.K. glas Ustanovitelj in izdajatelj: Časopisno podjetje GORENJSKI GLAS KRANJ Cvet«. ceniku. Prometni davek po stopnji 5 odstotkov v ceni časopisa (mnenje RMI 23/27-92), CENA IZVODA: 80,00 SIT. Kakovost pitne vode v radovljiški občini Tretjina vzorcev bakteriološko oporečna Bernarda Podlipnik, direktorica javnega podjetja Komunala Radovljica, zatrjuje: "Vsi glavni v°ani viri so neoporečni." obf °^'ca Komunala, ki upravlja s šestnajstimi vodnimi viri v tt rti" * P'mo vo^° oskrbuje 31 tisoč prebivalcev občine, je lani 310 vo^ov°dnega omrežja vzela za bakteriološko anali/o bil Vj°,rct"v' od katerih 101 ni ustrezal normativom, medtem ko je fcden V2orcev za fizikalno kemijsko analizo neprimeren le na ?.so Preverjali, kje se pojavlja onesnaževanje pitne vode -**iet 'h a'' na omrežju, se je izkazalo, da vzorci vode, vzeti v prohf 'kinoma ustrezajo normativom in da ie največkrat •ksptT vo<*ov°dno omrežje, ki je v radovljiški občini staro od on«].! Petdeset let in vsaj že na nekaterih odsekih potrebno ^Polne obnove. . J Komunali ugotavljajo, da a .največja vodna PoiJ!' raga in °včie iame> vod* nostl in kakovosti pitne Ow"i!^trezata normativom. V ^»n jamah je bilo lani od 50 taftT« . Vzorcev bakteriološko P« ečn.h šest, v Dragi od 55 vpliv°ev sedem- Ker J'e na Ovči em območJu zajetja kaliSe Ja>me tudi Jeseniško odla" na T* komunalnih odpadkov ' i teo&Žakli'. Polagajo, da bi raziskali, ah deponija lahko vpliva tudi na zajetje. V Bohinju sta večja vodna vira Voje in Bohinjska Bistrica: v prvem je bilo lani 14 vzorcev od 31 bakteriološko oporečnih, v drugem 16 od 34. Po oceni Komunale bo v prihodnje treba skrbeti za to, da razvoj turizma pa tudi kmetijstva v dolini Voj ne bi ogrozil zajetij. Največji problemi pri oskrbi s pitno vodo so na desnem bregu Save, kjer zajetja Vošče, Otoče, Kropa in Dobravica redno izkazujejo bakteriološko opor-ečnost pitne vode, sicer pa so tudi premalo izdatna, da bi lahko zadostila potrebam vse večjega števila porabnikov. Pomanjkanje pitne vode je še posebej izrazito v sušnih mesecih. To se je pokazalo tudi lani, ko so jo morali redno dovažati na območje Lancovega, Vošč, Brda in Lipnice. Nekaj upanja, da se bo preskrba s pitno vodo v zimskih m poletnih sušnih mesecih izboljšala, dajejo tri vrtine na območju Lipnice, kjer so rezultati vrtanj ter kemijskih in bakterioloških analiz vzorcev vode pokazali, da bo v prihodnje mogoče iz vrtin načrpati zadostne količine vode (do štiri litre na sekundo). Novi vir bodo predvidoma napeljali v vodovodno omrežje že v prvi polovici letošnjega leta. Na območju Krope je pitne vode zadosti, vendar se njena kako- vost poslabšuje. Ker zajetje Kroparice po oceni Komunale ni na pravem mestu in pravilno narejeno, ga bo treba celovito urediti, dotlej pa poskrbeti za kloriranie. Težave pri oskrbi s pitno vodo (iz vodovodnega omrežja) so lani občutili tudi na Bohinjski Beli. Razlog za Eomanjkanje vode je podoben ot v Lipniški dolini: povečevanje števila porabnikov in zmanjševanje izdatnosti vodnih virov, kar je posledica več zaporednih sušnih obdobij. Da bi izboljšali oskrbo, je Komunala že preverila izdatnost in kakovost starejšega vodnega vira Strmine in proučila možnost za povezavo Bled - Bohinjska Bela. Kakovostpitne vode iz zajetja Zmrzlek se nekoliko slabša, verjetno zaradi neurejenega počitniškega naselja na Pokljuki in slabega stanja vodovoda. • CZ. ^ofjeloška vlada o gospodarjenju v preteklem letu Ogroženih le nekaj manjših podjetij e'ovna intenzivnost in izvozna usmerjenost škofjeloških podjetij ima visoko ceno. lta^a. Loka, 7. aprila - Po lanskoletnih zapletih postaja ie |[j >C|Ja, da škofjeloški izvršni svet s poročilom o gospodarjenju, 'eil° s° zahtevali popravke in ponovno obravnavo, i ^dn°n ^a P°^J*y° občinski skupščini. Rast proizvodnje je visoko I i»0sf°yP.reena, zal pa temu ne sledijo finančni rezultati. Plače Gor J°' brezposelnost pa je za polovico manjša kot na renJskem in v Sloveniji. Judi letos delavci Sekretar-pj? 2a družbeni razvoj, ki so Vi«''"" informacijo o poslovi Škofjeloškega gospodarst-BokV knskem letu, niso bili iirialjeni< saj je bila že v Poihk v razPravo sprejeta pri-nlex ' da Je v poročilu preveč ki,av- presplošnih trditev, ki \\l Ponavh>jo. Pripombe iz vjstna poročila skrčiti, so V 0 prispevale k temu, da ,lotjjje sestavljalci informacije ! % , Poprave manj sistematič-v6j*P° sektorjih) in tako se je Hej!|.n? zgodilo, da sta pospi^n* panogi gospodarstva Prim spuščeni: gozdarstvo v h karnem sektorju ter trgovi-i j 01 najpomembnejši del Igj^ega. Res je, da v škofje-dU; m. gospodarstvu prevla-" »ndustrija, ki je v preteklem letu napravila za skoraj 11 odstotkov več kot v letu 1992, kar je v primerjavi s povprečji (Gorenjska 3 odstotke več, Slovenija 3 odstotke manj) zavidanja vreden dosežek, ima pa to tudi temnejšo plat: v sistemu, ko so davki v pretežni meri vezani na plače, delovno intenzivne panoge država bolj obremenjuje. Tudi nadpovprečna usmerjenost v izvoz, ki se je tudi v letu 1993 povečeval (na Gorenjskem in v Sloveniji pa zmanjševal) ima svojo ceno: gospodarska kriza na zahodu je silila naša podjetja k zniževanju cen, ugotavljajo razkorak med domačimi stroški in tečajem tolarja, vse to pa so vzroki za to, da finančni rezultati kljub povečani produktivnosti (za 11 odstotkov) zaostajajo. Posledica tega so J^ofji l0|u odprli energetsko svetovalno pisarno otvao ne bi ogrevali kozolcev 'S,iu°zaHV *k ener8etsko svetovalne pisarne so izkor-Kf ovni razgovor o energetski strategiji. &Vti°ka' 7- "P"18 • Vcerai so v Škofii Loki odprli 10. 1^'listrsj*0 svetovalno pisarno v Sloveniji, ki sta jo omogočila 2'^enjen° *a 8osPodarske dejavnosti in občina Škofja Loka. e 0valca Ie.sve,ovanJu občanom, v njej pa bosta delala dva nvrRotsJk"* "'oznost pa so izkoristili za delovni razgovor o D aiprej' stratePJ' Slovenije in mestu plinifikacije pri tem. Usnjena naJ povemo, da je energetska svetovalna pisarna saJ se j0a.0D^anom, ki naj bi dobili v njej nasvete o tem, kako a n°vanjsj!°i,s ?tal'Sča učinkovite rabe energije gradnje svojih v a'ni n al' drugih objektov, še veliko bolj pa bodo verjetno i?.rČevain asvetj o tem, kako že izgrajene objekte energetsko n!!n'strstv Samrat'- Pisarna, ki je nastala v sklopu projekta {jfebnjrn3 Za £osP°darske dejavnosti, svoj prispevek pa je s U°vala vP°s'ubom za to področje prispevala tudi občina, bo C* (tak medetaži poslovne hiše na Titovem trgu 3a v Škofji d ^atna°« nac* banko) - prostore je zagotovil Lokainvest -l16 Ure dcn: ob Ponedeljkih od 16. do 18. ure in sredah od 14. Hs"naiiCeln m>nut, v njej pa bosta delala dva svetovalca. Eden Posabij "Co za SvoJe de,°' drugi Pa ravnokar zaključuje posebno •ti* °*no2e 23 tovrstno svetovanje. Si 'i>t nn ^n °dpiranju te pisarne pa so izkoristili za dokaj Junije 8°Vkor ° tern- kakšna naj bi bila energetska strategija I Vetar B , ■ stvenin potezah jo je obrazložil prisotni državni ■ Cens^a v^a Sovič< prihodnji teden pa naj bi jo obravnavala i $lna bo t *•? " in kakšna naj bo vloga plinifikacije pri tem. Po n>ji š> k temu' da se zanesljivost energetske oskrbe v P°P°ma t °Veča' eden od cilJev Pa tudi Je- da cxne ener8iJe C Se inten°SeŽeJ0 evr°Psko tržno raven. Za mesto Skofjo Loko, cth 8aJo ce izvaia plinifikacija, je pomemben podatek, da IŽ niedtem tPllna pri nas že od 70 do 80 odstotkov evropskih h °dstotk^ \ iQ raven cen drugjh energetov precej nižja (50 do Poniževani Po velikem padcu porabe energije zaradi St viti nan proizvodnJe, so se ti trentli že obrnili, in ne smemo »i enerpfa /Preteklosti' ko smo se preveč navezali le na eno e*ji vir T (Prern°ge, nafto), izkoristku energetskih naprav tudi podpovprečne plače (za skoraj 10 odstotkov nižje kot v Sloveniji), delno pa k temu prispeva verjetno tudi napor za ohranitev zaposlenih, saj je v občini Škofja Loka za dobro polovico manj brezposelnih, kot na Gorenjskem in v Sloveniji. Z nekaj manj kot 7 odstotki uradno brezposelnih je Škofja Loka zagotovo "oaza" v veliko bolj brezposelni Sloveniji, pri tem pa še kaže dodati, da neuspešni razpisi delovnih mest kažejo na to, da je dejansko stanje še nekoliko drugačno. Med pomembnejšimi ugotovitvami informacije o gospodarskih gibanjih v škofjeloškem gospodarstvu bi kazalo omeniti dejstvo, da procesi privatizacije in denacionalizacije vplivajo na rezultate, investicije in obračune poslovanja, poleg tega pa tudi dobra podjetja še vedno pestijo problemi nelikvidnosti. Bistveno se je poslabšal položaj nekaterih manjših podjetij, ki-jim ob doslednem izvajanju zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji grozi celo stečaj. Odgovornost vodstev podjetij je tako sama po sebi umevna, da so se člani izvršnega sveta strinjali s predlagateljem, da tega ni potrebno posebej izpostavljati. Sklenili so, naj se poročilo dopolni in "prečisti", in da ga bodo pred obravnavo na skupščini ponovno pregledali, državnim organom pa poslali pismo, v katerem bodo ponovno opozorili na preobremenje-vanje gospodarstva in nesmotrno zaščitno politiko. O tem, kaj in koliko je občinska politika prispevala k (vsaj pogojem) poslovanju(a) je v informaciji le nekaj posplošenih ugotovitev "o pomoči, svetovanju in sodelovanju", v razpravi pa se tega niso dotaknili. Ker se je dodobra uveljavila praksa za javnost zaprtih sej in tajnih zapisnikov (kako zelo to spominja na nekdanje tajne uradne liste), ko se obravnavajo tovrstni problemi, o tem ni mogoče niti poročati. Prej ko slej ostaja dejstvo, da škofjeloški izvršni svet na tem področju odloča o javnih sredstvih na nejaven način, kar zahteva še posebno odgovornost. • Š. Zargi Tudi plin ni dolgoročna rešitev, saj moramo stremeti k temu, da izkoristimo vse energetske možnosti, vse bolj pa bo prevladala usmeritev k obnovljivim virom energije. Strategija bo zahtevala, da v vseh lokalnih skupnostih pripravijo komunalni energetski koncept , v ministrstvu pa so že dogovorjeni, da bodo še letos izdali za to poseben priročnik. Razgovor je pokazal, da bi bilo zgolj uvajanje novih virov energije (npr. plina) za posamezne kraje in celo Slovenijo veliko premalo, saj imamo prav v slabo izoliranih objektih, nezadovoljivem."Največja napako bo, če bomo še naprej kurili v kozolcih, skozi katere piha veter," je nekdo slikovito opozoril na naš položaj, in prav k odpravljanju takega stanja lahko energetska svetovalna pisarna veliko prispeva. • s. Žargi energije Aprilska dvanajstina že razdeljena 20 tisoč mark za nova delovna mesta Kranj, 5. aprila - Kranjski izvršni svet je v sredo razdelil 20.000 mark v tolarski protivrednosti trinajstim zasebnim podjetnikom oziroma obrtnikom, Id so redno zaposlili štirinajst brezposelnih ljudi. Komisija za zaposlovanje je sicer obravnavala 25 vlog, prispelih do srede marca, razpisne pogoje je izpolnjevalo 21 vlagateljev. Kot rečeno, jih je bilo tokrat "ushšanih" trinajst, drugi pridejo na vrsto predvidoma v naslednjem paketu. Denar za odpiranje novih delovnih mest so dobili: LE-Tehnika iz H rasti j, podjetje LOK iz Sp. Besnice, slikoples-karstvo Franc Hudelja iz Preddvora, podjetje Gregor iz Kranja, Klasje iz Kranja, Montaža mizarskih izdelkov Iztok Tomšič iz Kranja, Sprinter iz Zg. Biteni, Delikatesa Šoba iz Kranja, sodavičarstvo in okrepčevalnica kava Vovk iz Kranja, Sorting iz Kranja, TAB inženiring iz Preddvora, Tlak iz Šenčurja in avtoprevoznik Franc Lombar iz Cerkelj. • H. J. Funkcionarjem plačilo nadur ne pripada Izvršnik o županovem ultimatu Peter Orehar: "Predsednik izvršnega sveta nima nobenih pristojnosti na področju delovnih razmerij in določanja plač, torej tudi ne nadur, ki naj bi jih na Grosovo zahtevo odobril občinskima sekretarjema." Kranj, 8, aprila - Predsednik kranjske vlade Peter Orehar zato zavrača vsakršno krivdo in odgovornost za to, da občinska sekretarja, ki sta z županom Vitomirjem Grosom hodila na zbore občanov, na katerih so oblikovali referendumske meje bodočih občin, nadur nista dobila plačanih. Kot sta v odgovoru na Grosovo prvoaprilsko tiskovno konferenco povedala predsednik izvršnega sveta Peter Orehar in sekretar sekretariata za občo upravo Kari Erjavec, funkcionarjem po zakonu o funkcionarjih plačilo nadur ne pripada. Voljeni funkcionarji, kar sta tudi oba sekretarja, ki sta se z Grosom udeleževala zborov občanov, nimajo omejenega delovnega časa, za delovno uspešnost in dodatno delovno obremenjenost dobivajo v plači 40-odstotno stimulacijo (drugi delavci 15-odstotno). Doslej se tudi ni zgodilo, da bi občinski funkcionarji kdajkoli zahtevali in dobili izplačane nadure. Grosov očitek, da se je to zgodilo ob zadnjih volitvah, ne drži, pravi Erjavec. Republiška volilna komisija je za izvedbo državnih volitev s člani oziroma tajniki občinskih volilnih komisij sklepala pogodbe in jim izplačala honorar, ne nadure. Občinski proračun po zakonu o lokalnih volitvah krije stroške lokalnih volitev, stroške za izvedbo, ne pa tudi priprave, referendumov za nove občine po zakonu o referendumu za ustanovitev občin (20. člen, na katerega se sklicuje Gros) krije državni proračun. "Če sta do izplačila nadur v tem primeru upravičena sekretarja, potem je tudi župan. On zase nadur ne zahteva, zanj je logično, da mu kot funkcionarju ne gredo, za sekretarja, la sta v enakem položaju, pa se mu ne zdi logično," pravi Kari Erjavec in dodaja, da, čeprav bi bil Grosov zahtevek upravičen, plačilo nikakor ne more iti na račun denarja za osebne dohodke oziroma materialne stroške za delo državnih organov. Kari Erjavec je tudi pojasnil, kakšna je običajna pot do odboritve in izplačila nadur delavcem v državni upravi. To je stvar predstojnika upravnega organa, nikakor ne predsednika izvršnega sveta, ki predlog prenese na kolegij predstojnikov upravnih organov. Tako so ravnali tudi v tem primeru. Kolegij je bil prejšnji torek, njegov sklep pa, da se sekretarjema nadure ne izplačajo, medtem ko so za šoferja našli primeren način povračila (delno nadure, delno prosti dnevi), z delavcema republiške uprave za javne prihodke, ki sta tudi sodelovala v pripravah zborov občanov, pa bodo sklenili pogodbo o delu. "Gros z menoj o denarju ni govoril," trdi Kari Erjavec, zame kot predstojnika uprave je razumljivo, da pokrijemo nujne stroške prevoza, poste, ne glede na to, ali jih bo država povrnila. Gros bi se lahko drugače organiziral, v skrajnem p rime ruse k re-tarjema "nadure" kompenziral s prostimi urami. Razen zakona o funkcionarjih je tu še zakon o delovnih razmerjih, ki dopušča največ osem nadur na teden in dvajset na mesec. Tega zakona zakon o referendumu ne more izničiti. Sploh pa problem nadur za funkcionarja nima nič skupnega z županovim (ne)posredovanjem gradiva za določitev referendumskih območij v Ljubljano. Gradivo ni njegovo. Gre za navadno izsiljevanj«? izvršnega sveta." Peter Orehar pa Grosovo ravnanje komentira takole: "Priprava na referendum je projekt, v katerega izvršni svet niti jaz nismo bili povabljeni. Priti post festum k predsedniku izvršnega sveta z ultimatom, naj v uri in pol zagotovim izplačilo nadur, sicer Gros gradiva ne bo poslal, je nerazumljivo. Očitati mi aroganco ob tem, da sem nemudoma, ko sem dobil Grosov zahtevek, pismo poslal sekretarju za finance s pripisom "storite v skladu s predpisi", čeprav sva oba z županom vedela za sklep kolegija predstojnikov upravnih organov, res ni pošteno. Zavračam vsakršno odgovornost in krivdo." • H. Jelovčan Gostje iz Rusije v jeseniški bolnišnici Kako deluje informacijski sistem Jesenice - Predstavniki ruske klinike Nebug, ki jo je v ruskem okrožju Tuapse ob Črnem morju zgradil ljubljanski Smelt, so si minuli teden v jeseniški bolnišnici ogledali informacijski sistem Infomed, kakršnega je kranjsko zasebno podjetje Infonet "vgradilo" tudi v rusko kliniko. Kot je povedala Smiljana Slavec, direktorica Infoneta, je Smelt v okrožju Tuapse že novembra lani zgradil bolnišnico (s petsto posteljami), ki je namenjena za poškodovane ali obolele v jedrski nesreči v Černobilu. Smelt je ureditev informacijskega sistema v bolnišnici zaupal kranjskemu podjetju Infonet, ki ima na področju medicinske informatike že precej izkušenj. V Infonetu so informacijski sistem, kakršnega so med drugim razvili v jeseniški bolnišnici, prilagodili ruskim potrebam in jeziku, dokončno pa so ga "vgradili" pred dvema tednoma, ko sta se z območja ob Črnem morju po petih tednih vrnila dva njihova strokovnjaka. • CZ. IXIOhEN/1 Delavski svet MODENE skladno z določili 47. in 51. člena Statuta podjetja Modena, p.o., Tržič razpisuje prosto delovno mesto DIREKTORJA PODJETJA Kandidati morajo poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje: - VI. stopnja strokovne izobrazbe tekstilne, ekonomske, pravne ali organizacijske smeri - 5 let delovnih izkušenj na delih s posebnimi pravicami in dolžnostmi v gospodarstvu - aktivno znanje tujega jezika (nemščina) Mandat za razpisano delovno mesto je 4 leta. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naslovite v 15 dneh od dneva objave na naslov: Modena, p.o., Tržič, Usnjarska ulica 3 s pripisom "ZA RAZPISNO KOMISIJO". SUPER POPUSTI V APRILU! Pokličite TRGOVINA S POHIŠTVOM, Sp. Betnlci 81 POSEBNA PONUDBA: ORTOPEDSKI JOGI 064/403-871 Meddruštveni planinski odbor Radovljica, 7. aprila - Konec marca so se v Radovljici planinska društva občin Jesenice, Radovljica in Tržič zedinila, da na podlagi statuta in sprejetih dopolnil Planinske zveze Slovenije ustanovijo zgornjegoreniski meddruštveni odbor planinskih društev. Za predsednika društva so imenovali Franca Svetina iz Planinskega društva Javornik-Koroška Bela. Dogovorili so se tudi za abecedni red vodenja medobčinskega društva in sicer na vsaki dve leti. Meddruštveni odbor združuje 13 društev v treh gorenjskih občinah, njegov program pa je gospodarjenje in vzdrževanje {>laninskih poti v gorskem prostoru od Storžiča na vzhodu do ijcev na zahodu. • A. Ž. Cesarjeva nova oblačila Cerklje - Dramska skupina Osnovne šole Davorina Jenka iz Cerkelj je za petek, 8. aprila, ob 19. uri v dvorani zadružnega doma v Cerkljah načrtovala uprizoritev igre Hansa Christiana Andersena Cesarjeva nova oblačila. Predstavo so morali odpovedati in bo prihodnjo soboto, 16. aprila, prav tako ob 19. uri v dvorani zadružnega doma v Cerkljah. • (kj) Obiskali in obdarili so oskrbovance - V ponedeljek popoldne je oskrbovance v Domu Albina Drolca v Preddvoru obiskala mladinska veroučna skupina iz Šenčurja in okoliških krajev skupaj z župnikom in kaplanom iz Šenčurja. Blizu 70 članov skupščine, med katerimi so bili tudi starejši, je pripravilo prijeten kulturni program, oskrbovance pa so obdarili s pirhi in pomarančami. - A. Ž., foto: J. Pelko Ocenjevanje pirhov Kranj - Družabno prireditev z ocenjevanjem najlepših pirhov so na velikonočno soboto pripravili tudi v domu Društva upokojencev v Kranju. Izbor najlepših je bil precej težak, prireditev pa je vodila Justa Rakar. Letošnje ocenjevanje pirhov je bilo že peto po vrsti. • (ip) Krajevna skupnost Cerklje AVTO SOLA AMD KRANJ Vožnje na vozilih R5lnAX. Tečaji Iz cestno, predpisov potekajo^nepreklnjeno. It/m/ama ^aamm leama* Motoriste poučujemo na moderan način i pomočjo posebne opreme Jn radijskih zvez. MOŽNOST OBROČNEGA ODPLAČEVANJA I INFORMACIJE: TEL: 064/211-127 ali ošabno na AMD Kranj. Koroška B3/o*. V našem Hotelu vam v naslednjem tednu priporočamo BIFEHCSILC cena 1.500 SIT GURMANOM PA PRIPOROČAMO prekaljen divji prašič s kislimi jurčkj domači rezanci z morskimi sadili * nadevani šampinjoni na žaru svinjskoj kp tlet z ananasom in curry omakp šarCota z*ro6idami Vabimo vas, da se zavrtite v našem, nočnem kluba vsak^dan razen nedelje ter si ogledate kabaretni program. Vabljeni na naša teniška igrišča. Pločnik od črpalke do mesarije Krajevna skupnost pa se je prijavila tudi na natečaj za ureditev zvonika in fasade farne cerkve, za kar so farani in dobrotniki zbrali že večino denarja. Cerklje, 7. aprila • Za letos so si v krajevni skupnosti Cerklje, kjer so se na nedavnem zboru občanov odločili skupaj s KS Grad tudi za referendumsko območje nove občine, zastavili kar obsežen Srogram. Dela so se že začela in krajevna skupnost je skupaj s jlo že izvedla očiščevalno akcijo. Na nedavni letni konferenci pa je tudi Turistično društvo pozvalo člane, da uredijo domačije in okolje. Z urejan- {'em pločni-: a od bencinske črpalke do mesarije Kepic v Cerkljah, v dolžni 620 metrov , se je v krajevni skupnosti Cerklje začelo tudi uresničevanje programa, o katerem razmišljajo in opozarjajo na problem že nekaj let. Ne gre le za urejenost oziroma lepši izgled Cerkelj, Peter Kepic Kranj, nekaj pa računamo, da bomo zbrali tudi sami, poemeni tako imenovano prvo fazo. V drugi fazi bi potem z gradnjo nadaljevali skupaj s krajevno skupnostjo Grad, tretja faza pa je pločnik v Spodnjem in Zgornjem Brniku do brniške ceste oziroma regionalke. Dela v Cerkljah izvaja Cestno pod- {'etje Kranj, računamo pa, da »odo končana do sredine maja," je pred dnevi povedal predsednik sveta KS Cerklje Peter Kepic Ničmanj odločni kot pri izgradnji pločnika pa so v krajevni skupnosti tudi glede ureditve Letos načrtujejo izgradnjo prve faze pločnika skozi Cerklje. kar si vodstvo krajevne skupnosti že nekaj časa prizadeva, pač pa za varnost. "Izgradnja pločnika v tem delu, za kar je denar zagotovil Sklad stavbnih zemljišč občine ceste od križišča z brniško proti spodnji postaji žičnice Krvavec oziroma Strmolu. Tako so pri Cestnem podjetju Kranj že naročili projekt za preplastitve cestišča. Predračun za ureditev Krajevna skupnost se je prijavila na natečaj za občinska sredstva, precej denarja za obnovo zvonika in preples-kanje fasade in druga potrebna dela pa so že zbrali farani in dobrotniki. in takšno izvedbo ceste znaša okrog 16 do 17 milijonov. Dobifi pa so tudi že odgovor z republike na njihovo zahtevo po ureditvi. "Ne moremo se strinjati, da je ureditev te ceste šele na 170. mestu v Sloveniji. Zato ponovno zahtevamo, da se ta cesto uvrsti v program. Nenazadnje vodi k protokolarnemu objektu Strmol in prava sramota je, da do njega vodi takšna cesta."' Vzporedno s pločnikom bo urejena v tem delu tudi komunalna infrastruktura. Želja, ki bi jo radi uresničili v krajevni skupnosti pa je, da bi z ureditvijo pločnika, ki bi pri mesariji Kepic, kjer nastaja "ozko grlo", lahko morda potekal v man-sardni izvedbi, uredili tudi javno razsvetljavo. Predlog, da bi jo izvedli s postavijo reklamnih panojev za obrtne in služnostne dejavnosti ob Krvavški in Slovenski cesti ni nov. Že na začetku tega mandata so o njem razpravljali v vodstvu krajevne skupnosti. "Zdaj, ko urejamo ta del infrastruktutre, bi ga veljalo uresničiti, saj bi na ta način tudi polepšali izg'e(1 kraja. Sicr pa, kar zadeva javn° razsvetljavo, načrtujemo leto* tudi osvetlitev v Vasci, ki je zdaj edini kraj v krajevni skup* nosti, ki je ponoči Še vedno * temi." Druga velika akcija, ki med farani oziroma krajani in dobrotniki že nekaj časa traja, pa je obnova zvonika in preples-kanje fasade farne cerkve v Cerkljah. Dela cenijo na 14 d° 15 milijonov tolarjev, za zdaj P* so že zbrali za okrog deset milijonov tolarjev v denarju materialu. Krajevna skupno5' za ta del programa kandidira tudi na natečaju za občinska sredstva. Sicer pa načrtujejo, fja bodo z obnovo začeli jun>Ja letos. "Nameravamo pa letos ure; diti še del ceste od Vasce pro(l letališču. Če bomo uspeli na natečaju, bomo uredili in as'8'' tirali še približno kilorne ležbo. Radi pa bi, da bi to ceste uredili skupaj s sosednjo kr*' jevno skupnostjo Grad. Kar P" zadeva urejanje pokopališč* Cerkljah, ki postopoma dobi** novo, urejenejšo in lepšo pod0' bo, pa nameravamo letos p1*' ložiti in obrniti tudi že mfl"* dotrajan spomenik Kod'?' Poleg rednega vzdrževanj* JJ še nekaterih manjših del je 'J osrednji letošnji program v * in čeprav ni ravno skrome°> upam, da ga bomo uspeli ur* esničiti." • A. Žalar PRITOŽNO KNJIGO, PROSIM Divje vrtičkarstvo? Pismo, ki nam ga je poslal naš bralec z Jesenic, je pravzaprav vprašanje in pritožba hkrati. Ugotavlja namreč; da so topli dnevi že zvabili na plan vrtičkarje. Moti pa ga skupina, ki jo že nekaj dni opazuje, kako pridno obdeluje prostor med stavbo TVD Partizan in Kemično čistilnico Jesenice. Gre za krajevno skupnost Sava, kjer so pred leti porušili dve stavbi, prostor pa je bil vse do letos prazen. Naš bralec ugotavlja, da je nekaj vrtičkov sicer že bilo prej. Dvom, da gre tokrat za nelegalno in nezakonito uporabo mestnega zemljišča, pa je toliko večji, ker se ti obdelovalci zdaj pripeljejo tja z avtomobili, od drugod. "Zares me zanima, ali pristojna občinska služba za planiranje in urejanje prostora ve za ta poseg? Ker so obdelovalci postavili tudi ograjo, je moč pričakovati čez čas tudi manjše lesene kolibe za vrtno orodje in drugo šaro. To pa je že lahko tudi črna gradnja!" Upam, da bodo moje opozorilo o tem posegu v službi za planiranje in urejanje prostora občine Jesenice in v krajevni skupnosti Sava vzeli dobronamerno, hkrati pa primerno ukrepali. Če je bilo zemljišče oddano v obdelovanje oziroma v najem vrtičkarjem po legalni poti, bi moral najbrž biti javni razpis, na katerega bi se pravi gotovo prijavilo veliko interesentov, razmišlja naš bralec, katerega naslov imamo v uredništvu Ne le prometni nered Ko smo pred nedavnim pisali o zahtevi stanovalcev na Planini III in vodstva krajevne skupnosti Primsko-vo o fizični zapori prometa na "bližnjici" na Planini, so nas stanovalci opozarjali tudi na še nekatere probleme. Mednje na primer sodijo neurejena, čeprav načrtovana igrišča. Ta so zdaj še najbolj podobna pusti tudi avto. Kako malo je nekaterim v naselju mar čistoča, se kaže tudi na mestih, kjer s........■»......"umnaMPe zdaj -------- —, - eSti ojavili na drugem op jj -aka Platiše. Seveda je lRaf ta del povsem neurejen, pa nenazadnje ni nič no^ ^ in posebnega za Kranj-Ž. V Kranju imamo društvo za humanitarno dejavnost Ljudje so pripravljeni darovati po letu dni, odkar je skupina zanesenjakov ustanovila Društvo za humanitarno dejavnost Kranj, se že vidi, da ljudje radi darujejo v te namene. Želijo pa tudi vedeti, komu natanko humanitarna pomoč gre. hi m • &prila 'k tak*ne pobude je lani tudi nastalo Društvo za ^ aiutan,o dejavnost Kranj, ki s svojim podnaslovom "Za pre/0 m srečno otroštvo" nakazuje, komu je dobrodelnost jedro^n1 namenJena' V kratkem času se je društvo, ki ga tvori 'iva?h • ^° 15 ,Jud' 'z Kranja in drugih krajev, pomagalo zlasti đlUm otrokom, sodelujejo pa tudi v več dobrodelnih akcijah. Društ h vo vodi Cvetka Smre- ar z Golnika, o njegovi dejavnosti pa nam je nanizal nekaj Podrobnosti tajnik Aleš Pajest- v "Društvo je resda nastalo v Ma«ju, naši člani pa so tudi iz ujubljane, Kamnika in od dru-j>°d. Naše pomoči so bili doslej ^eini ljudje iz vse Slovenije, 'kinoma se nam sami oglasijo, ni«h pa izvemo tudi s pomoč-1° njihovih sočutnih sosedov in -ev. Gre predvsem za so-il .0 ogrožene družine, ki JW> invalidne otroke, pa jim ne morejo kupiti potrebnih ^topedskih pripomočkov. Z '»upom takih pripomočkov sm° pomagali več družinam, i^lujemo tudi pri že uveHavl-|en,b dobrodelnih akcijah. Tako g se pridružili akciji Nedeljska dnevnika Iskrica v žalost- nih očeh, ki je prav tako namenjena dobrodelni pomoči otrokom. Trenutno sodelujemo pri zbiranju denarja za psihiatrični oddelek Pediatrične klinike v Ljubljani. Redno sodelujemo tudi z zavodom Zarja iz Ljubljane, ki se ukvarja z varstvom in rehabilitacijo po poškodbi glave. Naši darovalci so posamezniki in tudi podjetja, darujejo pa denar in razna materialna sredstva. Pred kratkim nam je neko podjetje namenilo večje število otroških trenirk, ki jih bomo izročili otrokom v enem od slovenskih zavodih." Ljudje so pripravljeni darovati, pravi Aleš Pajestka, le da vedo, komu so darovana sredstva namenjena. Prav zdaj društvo pripravlja informativni bilten, v katerem bodo objavili vsa doslej zbrana sredstva in njihovo porabo, namenjen pa je predvsem dosedanjim donator-jem. Obojestranski odziv, tako tistih, ki so pripravljeni darovati, kot onih, ki so hvaležni za dano pomoč, je zanesenjake v kranjskem dobrodelnem društvu opogumil, da bi društvo v prihodnje organizirali kot zavod. Kot zavod bi na humanitarnem področju lažje uresničili nekatere načrte. Zamisli nam ne manjka. Tako bi denimo lahko štipendirali invalidnega otroka. Lahko bi se lotili izletov ali letovanj za tako prizadete otroke. Bolj načrtno bi lahko pomagali pri nakupu invalidskih pripomočkov, kjer se zdaj lahko odzivamo zgolj potrebam posameznih družin. Pridružili bi se tudi drugim humanitarnim akcijam." V kranjskem humanitarnem društvu so veseli, da so lahko majhni, kot so, pomagali precejšnjemu številu pomoči potrebnim otrokom. Sodeč popismih, v katerih obdarovane družine izražajo hvaležnost, društvo dosega svoj namen. Čeprav že obstaja vrsta humanitarnih organizacij, kakšna nova s svežimi zamislimi in drugačnim pristopom očitno ni prav naič odveč. • D.Z.Žlebir, foto: J. Pelko Odgovor gorenjskim medicinskim sestram Wnski lastniki objektov v Pineti pravijo: "Vztrajali bomo, Različne place da begunci odidejo" za medicinske sestre Vti ' 7" apri,a " Lastniki slovenskih počitniških objektov v da k'HSo * uradom za begunce v Zagrebu podpisali pogodbo, 'PMI begunci v njihovih objektih lahko ostali le do 15. do s8' "egunci želijo ostati do konca šolskega leta, kar pomeni l*t0yre(*e julija. To je nesprejemljivo, kajti potem s poletnim ^ Bojem v slovenskih domovih ne bo nič. Qbif£. e P°r°čaia agencija Morel, je enajst slovenskih lastnikov i ,!0V v Pineti pri Novigradu zaradi velikonočnih praznikov *u ic hrvaškim beguncem iz Bosne, da lahko ostanejo v njih je 0Jj aPrila. Prej turistično, danes pa begunsko naselje Pineta PfinaH • ■marca zaPrto za zunanJe obiskovalce. Stražijo ga PoqL| n'ki hrvaške vojske in nihče iz uprave naselja ni 8e en za dajanje izjav za javnost. jaj0 *?Unc' so zaradi napovedane izselitve ogorčeni in poudarja jfa se ne bodo izselili iz naselja vse do svoje vrnitve nazaj begu°m°ve v Bosni. Kot je znano, bi morali največje število Sl0vncev turistično naselje Pineta, katerega lastniki so n. nc>, zapustiti že do 31. marca. da ta^Unc' so tudi zavrnili izselitev v Borozijo pri Savudriji, češ V J1 žly> že okoli 3.000 Muslimanov. ^ firm61*,'~a P°'etne počitniške zmogljivosti precej gorenjs- V od Tekstilindusa, Zavoda za letovanje Kranj, borcev.. bn,št lneti ima šestnajst počitniških hišic ali 180 ležišč tudi \ni 0 Prijateljev mladine Jesenice. Pred^.Dežman, ravnatelj osnovne šole Polde Stražišar in l«y . n,k Društva prijateljev mladine Jesenice pravi: lHi[\l Predstavniki slovenskih počitniških domov smo se v ^»li^ *' easu že dvakrat sestali v Ljubljani in se menili, kakšno >°r,)iQ beguncev, ki so v Pineti, naj bi zavzeli. Poudariti '%eb • se P0SovaiJamo samo in le z begunskim uradom v ('o»H0v.u ,,n samo z njim podpisujemo pogodbe. Z našimi Hes ^niamo stika in tudi z begunci ne. fa siCerpredi'nica in Swoča, ki imata v Pineti svoje zmogljivosti, *°ls)ce Pj^otno odobrili, da bi begunci ostali v Pineti do konca °lskeo! eta- A izkazalo se je, da begunci štejejo konec *daj ivo - begunci so namreč začeli s šolanjem tedaj, ko ^Prejerrlp3 do srede JUHJa. kar je za nas in vse druge \?A~}ncto vselili. H h etti j* i^?? enotni: če se do srede aprila ne bodo izselili, •etošnjo počitniško sezono ne bo nič. Kot sem že i^V- nam naPrej zagotavljajo, da imajo za begunce T *udi ®g'J,vosti v Savudriji in v Puli. Z begunskim uradom ve*akSno i0dpisali Pogodbo. i> °-SliŠifn StanJe v na§ib počitniških hišicah in v domovih - ne ] ?e|llo- nr> Pa> da se ie kar nekaj beguncev iz Pinete že A k: ° P°d3tkih jih je bilo najprej 1.700, zdaj pa jih je okoli veJatelJev n\ ^emo' so Počitniške hišice jeseniškega Društva obr h3 zasedene, razen jedilnice, kjer imajc *nJski t> *■e> Za yso Pinetn ie namreč centralna ki b>atk£ čltniški skupnosti. re etJo in i^P,am°' da bo begunski urad iz Zagreba držal odgijn.,zPolnil pogodbo, ki jo imamo z njim in bodo begunci k^1 « Pinete 15. aprila." • D.Sedej jo menda cuhinja v ES #U KRANJ-/ v hotelo Creino. tel 064 713 650/ Ljubljana, 5. aprila - Gorenjske medicinske sestre so z marčnega občnega zbora poslale ministru za zdravstvo prostost zoper domnevno zaposlovanje medicinskih sester iz vzhodnoevropskih držav. Takrat so terjale, naj najprej zaposlijo domače medicinske sestre, ki so kot brezposelne prijavljene na zavodu za zaposlovanje, če pa delo odklonijo, naj izgubijo nadomestilo. Medicinske sestre tudi ne bi bežale iz svojega poklica, če bi bile za svoje delo ustrezno plačane. Minister dr. Božidar Voljč je na pismo javno odgovoril na aprilski novinarski konferenci. Dejal je, da pomanjkanje medicinskih sester v bolnišnicah ni le slovenski problem, pač pa ga imajo vse razvite države. Ponekod ga rešujejo tudi s prilivom sester iz drugih držav. Pri nas se izšola dovolj medicinskih sester, kasnejše pomanjkanje povzročijo pogoste odsotnosti zaradi bolezni, nege otrok, porodniški dopusti in tudi beg iz sestrskega v lažje poklice. Problemi so zlasti v bolnišnicah, kjer je delo medicinskih sester zahtevnejše, kot denimo v zdravstvenih domovih, ne pa tudi bolje plačano. Minister je dejal, naj bi slednjo pomanjkljivost omilil nov zakon o plačah, ki je še v pripravi. O zaposlovanju brezposelmh sester pa je dejal, da je med njimi večina takih, ki še niso delale v tem poklicu ali pa se za zaposlitev ne odločijo iz zdravstvenih razlogov. Ko smo pred časom o tem poizvedovali na kranjskem zavodu za zaposlovanje, kjer je prijavljenih 40 brezposelnih medicinskih sester z vse Gorenjske, smo prav tako dobili odgovor, da je med njimi polovica tistih, ki še niso delale kot medicinske sestre. • D.Ž. V srcu nosimo gimnazijo Jesenice, 7. aprila - V okviru akcije Pomoč jeseniški gimnaziji, ki jo nameravajo letos obnoviti tudi s prostovoljnimi prispevki nekdanjih jeseniških gimnazijcev in številnih dobrodelnih prireditev, načrtujejo številne prireditve. Tako bo jutri, v petek, ob 20. uri v gledališču Tone Čufar literarni večer, na katerem bodo sodelovali pesniki, pisatelji in avtorji strokovnih del - maturanti in profesorji jeseniške gimnazije, nastopil pa bo ženski pevski zbor Milka Skobernta Jesenice, za glasbeno spremljavo ob recitalu pa bo poskrbel Primož Kerštajn. Ob tem bodo v Pionirski knjižnici razstavili knjige avtorjev. Vsi nastopajoči so se odrekli honorarju v korist gimnazije Jesenice. Naslednji petek pa bo v gledališču Večer z učenci in gostjo Zlato Ognjanovič, v petek, 22. aprila, pa v Festivalni dvorani na Bledu duhovita pesem ansambla Obzorje iz Železnikov Dob'r je žgan'e. Za maj pripravljajo nastop gimnazijske gledališke skupine, nastopil bo nekdanji pevski zbor gimnazije, pripravili bodo okroglo mizo na temo o lokalni samoupravi in bančništvu, v hali Podmežaklo pa bo Veseli večer z znanimi narodnozabav-nimi ansambli. Prireditve se bodo nadaljevale tudi junija z baletno predstavo, večerom folklore in plesa, z mega žurom in gospodarskim forumom, na katerem bo spregovoril nekdanji dijak jeseniške gimnazije dr. Jože Mencinger. Številne prireditve bodo sklenili z zletom jeseniških gimnazijcev. Ob tem je treba povedati, da je gledališče Tone Čufar že darovalo gimnaziji predstavo Pokvarjeno, ob številnih prireditvah pa bodo tudi razstave in športna tekmovanja. • D.Sedej Zborovalo Društvo psoriatikov Gorenjske Bolniki z luskavico si želijo obsevalni aparat Kranj, 7. aprila - Gorenjska podružnica Društva psoriatikov Slovenije ie pred časom priredila predavanje dermatologa prof. dr. Stepana Bunte o novostih zdravljenja bolnikov z luskavico. Ob tej priložnosti so ocenili tudi svoje delo v minulem letu. Podjetje Tehnochem jim je podarilo popolno kolekcijo katranskih preparatov za nego in zdravljenje bolezensko prizadete kože. Preparat je mogoče dobiti v vseh lekarnah, zaenkrat še proti plačilu, ker je registriramo kot pomožno zdravilno sredstvo. Ob pregledu lanskega dela so se na sestanku podružnice dotaknili največje lanske naloge, zbiranja prostovoljnih prispevkov za nakup obsevalnega aparata, ki bi služil potrebam bolnikov z luskavico z Gorenjskega. Ker se še ni nabralo dovolj denarja, da bi aparat lahko kupili, se akcija nadaljuje. Sredstva se zbirajo na računu Društva psoriatikov Slovenije, Splošna banka Celje, 50700-620-16-05-137118-1685848.. V gorenjski podružnici je zdaj 178 članov, še vedno pa vabijo nove. Bolniki z luskavico, ki bi želeli postati člani, naj se oglasijo tajnici gorenjske podružnice Cirili Skok, Bavdkova 30, Kranj, po telefonu 311-090. • D.Z.Ž. OKOLICA OŠ ZALI ROVT V TRŽIČU BO LEPŠA - Zob časa je močno načel betonsko tribuno ob šolskem igrišču, zato je bila povsem neuporabna. Ker je namenjena ne le šolarjem, ampak tudi obiskovalcem raznih prireditev na prostem, so jo sklenili obnoviti vsaj do praznovanja 30. obletnice šole junija letos. Prenove so se že lotili delavci SGP Tržič, učenci pa bodo ob pomoči učiteljev poskrbeli za lepši videz okolice šole. Kot je v kratki izjavi za Gorenjski glas ocenil ravnatelj šole Janez Godnov, je dolgoletno pomanjkanje denarja krivo tudi za slabo vzdrževanje šolske zgradbe, ki bi potrebovala novo streho, izolacijo in še kaj. Največji problem pri uresničevanju programa izobraževanja pa je prenatrpanost sedanjih prostorov. Ker bi nujno potrebovali vsaj nekaj novih učilnic, iščejo možnosti za izgradnjo prizidka. V občini se dogovarjajo, da bi letos poskrbeli vsaj za pripravo načrtov za to neizogibno naložbo. • S. S. - Foto: S. Saje Državna sekretarka z ravnatelji Kranj, 8. aprila - Včeraj sta bili na delovnem obisku na Gorenjskem državna sekretarka za šolstvo mag. Teja Valenčič in podsekretarka Milka Brulc. V območni organizacijski enoti Zavoda za šolstvo sta sodelovali na delovnem posvetu z ravnatelji vseh gorenjskih osnovnih šol in šol s prilagojenim programom. SLUŠNI APARATI - WIDEX d.o.o. 61000 LJUBLJANA, Rsiljava 32 Telefon: 061 13-23-267 Telefax: 061 13-35416 UPORABNIKOM SLUŠNIH APARATOV WIDEX Podjetje SLUŠNI APARATI WIDEX, d.0.0., je dobavitelj in serviser slušnih pripomočkov danskega proizvajalca WIDEX v Republiki Sloveniji. Želimo vas seznaniti z novimi, ugodnejšimi postopki pri vzdrževanju in servisiranju aparatov WIDEX. Slušni pripomoček je ob vsakodnevni uporabi, ponavadi od jutra pa do odhoda k počitku, neprekinjeno v obratovanju, s tem pa je izpostavljen različnim obremenitvam in nevšečnostim (vlaga, prah, znoj, tresljaji, temperaturne spremembe...). Navkljub dokazani kvaliteti je pripomoček le potreben občasnih strokovnih kontrolnih pregledov in tudi morebitnega popravila ali čiščenja. Ob prevzemu slušnega aparata smo vas seznanili z načinom pravilne uporabe in napotki za vzdrževanje. Tokrat pa bi Vas radi obvestili, da bomo odslej Vaš slušni aparat WIDEX brezplačno popravili v vsej njegovi trajnosti dobi (seveda, če do okvare pride pri normalni uporabi). Vaša dolžnost je le, da koristite zgolj pooblaščeni servis prodajalca: Slušni aparati WIDEX, d.0.0., Ljubljana, Reslje-va 32, da predate občasno (enkrat letno) aparat v kontrolo našim servisnim strokovnjakom na sedežu podjetja ali tam, kjer so Vam slušni aparat predpisali in akustično prilagodili. Za območje gorenjske regije se lahko obrnete na ORL ambulanto v Kranju, na Jesenicah ali v Radovljici v sklopu Bolnišnice Jesenice predhodno vsak delovni dan dopoldan, ob torkih pa popoldan po tel. 064/212-375. V brezplačno servisiranje seveda ni vključena nabava potrošnih materialov, kot so: baterije, cevke, filtri in čiščenje aparata, vendar pa Vam tudi to nudimo po zelo ugodnih cenah. Navedeni pogoji za uveljavljanje pravice do brezplačnega servisiranja slušnih aparatov WIDEX so v skadu s predpisi Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, ki jih ureja ustrezen dokument in ki so bili nabavljeni v breme ZZZS. GORENJSKI GLAS • 6. STRAN KS KOMENDA - PRED REFERENDUMOM Petek, 8. april« l"4 □ ▲HIDROIZOLACIJE, STAVBNO KIPARSTVO, KROVS1V0 SVETUJEMO, IZVAJAMO, JAMČIMO ! **** Peterlin Janez 61218 Komenda Grošelj Štefan Križ 85, tel.: (061) 841 -200 CEMENTNI IZDELKI ^..^■■"r-M JUHA1MT JOŽE MOSTE 93, 61218 KOMENDA TEL/FAX: 061/841 082 Nudimo vam BETONSKE TLAKOVCE, različnih oblik, plošče, robnike, cevi, ograje... KOVINO PLASTIKA MAR EN DUŠAN 61218 KOMENDA GLAVARJEVA 16 TEL/FAX: 061/841 223 IZDELOVANJE BADMINTON IN MINI BADMINTON LOPARJEV TER ŽOGIC IZDELOVANJE SOLO TENISA BRIZGANJE PLASTIKE MINOX D.O.O J POLIRAN J€ 614218 KOMENDA, KRIŽ 9, TEL/FAX: 061/841-1 97 LPK KOMENDA, MLAKA 4, TEU6V841-015 LONČARSKO PODJETJE KOMENDA K0VIN0PLAST1KA MAREN DUŠAN 61218 KOMENDA GLAVARJEVA 16 TEL/FAX: 061/841 223 IZDELOVANJE BADBINTON IN MINI BADBIMTON LOPARJEV TER ŽOGIC IZDELOVANJE SOLO TENISA BRIZGANJE PLASTIKE IZDELAVA IN MONTAŽA VSEH VRST SENČIL ZA BALKONE, TERASE, VHODE V LOKALE IN TRGOVINE markize f DROLC TOMAŽ / Mlaka 33b i 61218 KOMENDA I 7f 061/841-035 \J^J^J !0KS KMETIJSTVO IN PERUTNINARSTVO PRIDELAVA, V7REJA IN PRODAJA 61218 KOMENDA MOSTE 99 TEL: 061/841-471 >. GdA i K'UC\i\ PRED NESi iosto m puranov za dopita« JE 9mB MARGOLF, doo # <32> Glavarjeva 70, 61218 Komenda Tel./fax:061/841-287, 841-161 SERVISIRANJE ORIGINALNI REZERVNI DELI PRODAJA PtL^ JI KRfVTAVrVAR SADARJEVA3 61218 KOMENDA «/FAXj 061/841-072 \MmKUlJQWlClA KOESAMOKM lllDElAVADVOSmSKE \miAVAWSmKE IZDELAVA MCAMC IN JECAJEV JASJEMSm Obiščite slaščičarno LENČEK v Komendi, kjer vam nudimo dnevno sveže slaščice, pecivo in sladoled. Se priporoča slaščičar s ki in kiifiarski mojster Janez Lenčekj telefon: 061/841-291 V krajevni skupnosti Komenda se bodo v nedeljo odločali Telovadnica za razvoj DA ali NE Odločanje krajanov v krajevni skupnosti Komenda v današnji občini Kamnik v nedeljo, I®-aprila, na referendumu o krajevnem samoprispevku bo v vsakem primeru zgodovinsko: Ce s« bodo odločili za zbiranje denarja, bodo čez dobro leto imeli večnamensko dvorano s telovadnici če bodo proti samoprispevku, pa se bodo najbrž na ta način izrekli tudi proti osemletki. Komenda, 7. aprila - Pred tako veliko preizkušnjo, preverjanjem glede jutrišnjega razvoja in nenazadnje pred izzivom, kakršen je referendum o krajevnem samoprispevku, ki bo v nedeljo, 10. aprila, od 7. do 19. ure v prostoru Društva upokojencev na Glavarjevi 104 v Komendi, krajani te današnje krajevne skupnosti že dolgo niso bili. Morda še nikoli. Če se bo več kot polovica volivcev v krajevni skupnosti, to pa pomeni okrog 800 ljudi, odločila za samoprispevek, bodo čez dobro leto imeli telovadnico in večnamensko dvorano. Če pa se ne bodo odločili, da bi dve leti vsak mesec plačevali po 2,5 odstotka od plač, kot lastno udeležbo, za takšen referendumski program, potem ne bodo ostali le brez telovadnice, ampak bo še na naprej ostalo odprto vprašanje, kaj bo jutri s šolo v Komendi. V vodstvu krajevne skupnosti in organizacijah ter društvih so odločitev, da se skupaj na referendumu odločijo za dveletno plačevanje samoprispevka, dobro premislili. Ce lani ne bi dobili pet novih učilnic v prizidku dotedanje šole, najbrž v nedeljo tudi referenduma o telovadnici ne bi bilo. S prizd-kom k šoli pa se je komendska šola zelo približala izpolnitvi pogojev za morebitno osemletno šolo. "Kazi" pa ta program trenutno telovadnica v sedanji šoli, ki meri le 90 kvadratnih metrov. Današnji normativi za telovadnice, ki jih imajo osemletne šole, znašajo najmanj 570 kvadratnih metrov. V Komendi pa je po projektu predvidena še večja in sicer ob sedanji šoli takšna, da bi hkrati lahko imeli v njej tudi druge športne, kulturne in družabne prireditve in bi lahko sprejela tudi 700 obiskovalcev. Takšne dvorane pa v Komendi in kar precej naokrog ni in če bodo recimo jutri tudi občina Komenda, kakor so se odločili na zadnjem zboru občanov, ko so skupaj s KS Križ izglasovali referendumsko ob- tudi telovadnico, s telovadnico pa bi rešili problem manjkajoče učilnice. Do popolne osemletke Ea bi jim potem ostal le še orak. Športniki v Komendi se zelo zavzemajo za izgradnjo telovadnice. Pravijo, da je že čas, da glede na rezultate, ki jih v različnih športih dosegajo, dobijo končno primerne prostore za delovanje in vadbo. Košarkarji so na primer že nekaj let absolutni prvaki v kamniški in domžalski trimski ligi. Z novo telovadnico pa bi lahko nastopali v slovenski ligi. Tudi nogometaši nastopajo v ligah. Telovadnica pa bi jim omogočila zimsko treniranje. Nekdaj popularna odbojka je prav zaradi slabih prostorskih razmer zamrla. Pa bi jo lahko spet oživili. Kulturno društvo s častitljivo tradicijo, bi lahko povsem drugače zaživelo. Res je, da društvo ima prostore in dvorano, vendar pa bi s telovadnico oziroma večnamensko dvorano lahko pripravili tudi prireditve večjega obsega. In nenazadnje bi krajani dobili na ta način tudi V sedanji telovadnici na 90 kvadratnih metrih, kadar je v njej na primer 4. razred, za telovadbo ostane malo prostora. Takrat je v telovadnici predvsem - gneča. močje občine, bodo že na samem začetku občinske samostojnosti startali v vrsti sodobnih novih občin. Popolna osemletka in razvoj športa Z izgradnjo telovadnice bi že naslednje leto imeli v šoli 10 oddelkov in 9 učilnic. Imeli bi prostor za svojo rekreacijo. Eno do dve uri na teden bi jim bila dvorana brezplačno na voljo. Spet pa bi v Komendi lahko oživele različne družabne prireditve. Sedanja dvorana je zaradi PEČARSTVO AVGUŠTIN Marko Avguštin Suhadolo Sc 61218 Komenda Tel. OG1/S4 1-4 17 ROČNO IZDELOVANJE MODERNIH IN STILNIH PEČNIC ZA KAMINE IN KRUŠNE PEČI. Kaj pomeni 2,5 odstotka na mesec od plače? Pri plači 50 tisoč tolarjev je to 1.250 tolarjev. Za kmete to pomeni 2,5 odstotka od povprečne lanske plače v gospodarstvu (od 46.826 SIT), kar znaša od 1.170,65 SIT na mesec. Za upokojence, če imajo polno pokojnino, 2,5 odstotka od pokojnine in za obrtnike 2,5 odstotka od mesečne plače. Samoprispevka bodo oproščeni vsi, ki imajo manjšo pokojnino od 28.486 (prav pa je, da vseeno glasujejo na referendumu), štipendisti oziroma kot to določa zakon. BRICELJ KAREL SOBOSUKARSTVO IN PLESKARSTVO KOMENDA, KREKOVA 23 TEL.:061/841-552 velikosti in namembnosti zanje neprimerna. Nova pa bi sedanje tovrstno mtrvilo prav gotovo prekinila. Izziv vreden 600 tisoč mark Po projektu in programu bi za izgradnjo potrebovali 1,4 milijona nemških mark. Do zdaj jim je v krajevni skupnosti uspelo v republiki izposlovati že 400 tisoč mark in v občinskem proračunu 200 tisoč. Vendar pa je pogoj, da dobijo ta denar, lastna udeležba v denarju, pridobitev potrebne dokumentacije oziroma dovoljenj, izbor najugodnejšega izvajalca na podlagi razpisa in V KS Komenda, kjer imajo trgovine, Številni obrtne obratovalnice, faro, pošto, šolo, lekarno, zdravstveno postajo, športni park, mrliške vežici, pekarno, gostinske lokali, kjer delujejo gasilci, upokojenci, kulturniki, lovci, rdeči križ, taborniki oziroma skavti, čebelarji, ribiči... se bodo krajan' Komende, Gmajnidi Mlake, Gore, PodborŠta, Komendske Dobrave, Briga, Potoka, Nasovč i* Klanca v nedeljo odločali o samoprispevku. ^1 Krojili bomo svojo usodo Doslej so nam vedno drugi krojil usodo, v nedeljo si jo bomo satM-Občina in republika sta nam ponu' i dili denar in v nedeljo se bo pokata' lo, kaj želimo. Ne bomo se mopjm Izgovarjati na neizpolnjene ooljn1' In da smo bili speljani na led. Ct , želimo, da bodo imeli naši otroci I čimboljšo pot do šole, da *Jjgr i čimmanjkrat prečkali cesto, kril1? I ča, potem se odločimo za samopn I pevek in za to, da korak za korakom dobimo osemletko. Tisti, ki ne želi, da bi ta osemletka bila, da bi irni telovadnico, naj v nedeljo raje ostane doma, saj se bo t&> tako njegov glas štel, da je proti. Torej gre za P0* „ odvečno pot na volišče. Vsi tisti, ki pa so za razvoj solst™, kraja, za boljšo prihodnost otrok in vseh v kraju, pa n J pridejo na volišče in glasujejo ZA. začetek gradnje do 1. septembra letos. Gre za zahtevne in ne ravno lahko dosegljive pogoje, vendar se jih v krajevni skupnosti, kot pravi predsednik KS Roman Grošelj, ne bojijo. Res pa je, da čimprej potrebujejo 400 tisoč nemških mark, kar pa bi jim uspelo, če bi se v nedeljo odločili za samoprispevek. Kako pomembna bo odločitev volivcev v krajevni skupnosti Komenda v nedeljo, pa pove ugotovitev, da denarja od republike in občine ne bodo dobili, če ga na primer s samoprispevkom sami ne bodo pripravljeni zbrati. Zato pri nedeljskem odločanju gre tako za udeležbo, kot za glasovanje za samoprispevek. Dvorana za krajane Denar, ki bi ga v telovadnico vložili republika in sedanja občina Kamnik, bi spadal v okvir šole. Denar, ki bi ga zbrali s samoprispevkom v krajevni skupnosti, pa bi pomenil vložek kraja, da bi bila tudi sedanja KS oziroma bodoča občina sorazmeren lastnik telovadnice in večnamenske dvorane. Če se bodo odločili za plačevanje samoprispevka po 2,5 odstotka od plač vsak mesec, bo telovadnica v letu dni zgrajena in pouk telesne vzgoje v njej bi se po programu moral začeti že v šolskem letu 1995/96. Sicer pa bi telovadnica v izmeri 42-krat 28,4 metra oziroma s površino 968 kvadratnih metrov omogočala igranje rokometa, malega nogometa, košarke, tenisa, prečno pa bi bili lahko tudi dve manjši košarkarski igrišči. Dvorana bi imela tudi dve tribuni. Vsaka bi imela J' sedežev, na parketu pa bi % prostora za 300 sedežev. T»o dvorana lahko sprejela 700 obiskovalcev. Le več kot polovica v&K Kolebanje, takšno ali dri*, no taktiziranje, kot negoto** opredeljevanju včasih re^e.fo< Eo oceni predlagateljevned*' ega odločanja na refereno"^,. ni na mestu. Nenazadnje, P^jj jo v vodstvu KS in v posam** društvih, bo to prvi samop^ vek, ki bo namenjen izklj".^ » natančno določeni investiC'J | kraju. Zato ni razlogov, a*. dvomili, za kaj bo pot*1"1 denar. $ Ce pa bi se zg00"^!« udeležba na glasovalnem J? „< na Glavarjevi 104 v nedelj0^! bi bila zadostna (čimveč)" I vpisanih 1600 volivcev) & v\ krajani ne bi odloči« *M51 prispevek, potem, kot P^^HiM se odrekli v Komendi š'e*JJ0j prednostim in ponujenim nostim: še naprej bi se srec z ne varnim in popolnim 8 M jem otrok. Odrekli bi ■* jjl tisoč markam iz republik * tisoč iz občine. Športno dnj bi še naprej moralo •*e'°V0|(i' sedaniih razmerah, P°P 1 osemletka brez telovadim^ bi postala spet več ah' manj *p želja v Komendi. In nenjtf » ^ bi se na ta način oprede«* j, sedanje kulturne mož"0* j* neizvedljiva družabna sre večje prireditve in nena* rekreacijo krajanov. t$ Zaradi vseh teh razlog«: .j pričakujejo, da bodo krflW nedeljo pobudo in " podprli! • A. Žalar Anonimne podpore , Osebno podpiram in mislim, da tudi Števil** $t i (strankarski kolegi - op. p.) podpirajo odločitev, °~ ^t\t\ samoprispevkom zgradi telovadnica. Vendar pajte ts^.-' biti medijsko izpostavljan, imenovan, predsta ^tjt Glasoval bom za samoprispevek, ne bi pa želel zaradi izjav takšnih ali drugačnih očitkov..." ,.l y K Tudi takšne razlage smo slišali ta teden v kraj'j^ $0 V Komenda. Recimo, da ne pomenijo kolebanje, amPanStot ena od demokratičnih oblik (ne)vplivanja ne sai*° odločanje slehernega posameznika v nedeljo. !f!!M- aprila 1994 ZA UVEDBO KRAJEVNEGA SAMOPRISPEVKA - KS KOMENDA 7. stran • gorenjski glas Ne kolebanje, premišljeno odločanje Lahko nam ie tudi vseeno, vendar... opredeljenemu in želenemu razvoju, ce bomo v nedeljo rt °dločili Savico. se bodo v nedeljo seveda krajani, ki imajo volilno Vendar pa smo se o načrtovanem referendumskem K"Sovanju in programu za izgradno telovadnice, ki naj bi bila ■n večnamenska dvorana, pogovarjali z nekaterimi predstav-imel" -V' Pa tu<*' z "^jučno izbranimi. Zanimivo je, da smo »od • sogovornike, ki posamezno in skupno program Jeij ra''°' n'so Pa želeli ftiti "medijsko" imenovani in izpostavl- Jože Kern, Društvo upokojencev Komen-d a : "Naše društvo ima skušaj 574 članov na območju treh KS, v KS Komenda pa je 320 članov in še kakšnih 40, ki Mislim, da smo o programu kar ro obveščeni in lahko bi _ ke-1, da ga podpiramo. Nena-gre za otroke in za !>iso, člani. Jgkojenci ^dnje razvoj kr^ Stane Zamik, delegat volilnega območja v družbenopolitičnem zboru ■ občinske skupš-\™čine Kamnik: Jj^ "Zavzemal sem se že za gradnjo prizidka in zdaj si tudi prizade- vam, da dobimo še telovadnico. Bil sem in bom vedno za napredek. Telovadnica pa za Komendo pomeni napredek. Sicer pa sodeč po zadnjem zboru krajanov, mislim, da tudi v nedeljo ne bo pomislekov...." Drago Bri-celi. Športno društvo Komenda: "Že ob 15-letnici Športnega društva sem rekel, da je čas, da dobimo telovadnico. Mislim, da je zdaj resnično prišel ta trenutek. Zato med športniki, ki jih je kakšnih 500 v našem društvu, ni pomislekov. Upam, da v nedeljo zvečer ne bomo razočarani. Sicer pa smo v Komendi že do zdaj, kar imamo, gradili in zgradili predvsem sami..." i delovni pogoji Pogovarjali smo se tudi v sedanji šoli v Komendi. Rafko Lah, pomočnik ravnateljice v šoli v Komendi: "Šolniki si želimo predvsem boljše delovne pogoje. Sedanja telovadnica ni telovadnica. Zato v šoli podpiramo program. Če pa se bo šola še razvijala, bo prav tako morala imeti tudi telovadnico. Trenutno pa je v šoli v Komendi okrog 170 učencev." Alenka Loboda, razredna učiteljica v Komendi: "Telovadbo imamo lahko, če je lepo vreme, zunaj. Pozimi pa je pouk telesne vzgoje nemogoč. Zato šola telovadnico nujno potrebuje. Projekt smo si ogledali in ocenjujemo, da je prav, da bo to hkrati tudi večnamenska dvorana." £»br .Goruc*n z Gore 17c, Mirko Pire iz Potoka 2 in Urška "Ploh** 'tt ^»sovč 20: "Sedanja telovadnica je premajhna, saj Šport ni te'pvadnica.... Radi bi imeli večjo, prostorno, za različne Za te)ne dejavnosti... Če bi se jaz v nedeljo odločal, bi se odločil ^J°vadnico... Upam, da se bodo starši odločili za to..." ^iflprispevek - manj plačila dohodnine! ^ornt^h naštetih argumentih "ZA" krajevni samoprispevek v liti ne *• ° katerih se bodo odločali pojutrišnjem, je treba (morda dohj^em na koncu!) omeniti še en razlog: zmanjšanje osnove ; ^< ^*?'n« za plačane zneske samoprispevka, ^keg', s*°venski Zakon o dohodnini, ki je veljal ^° saj se ne štejejo v limit treh odstotkov! .Avgust Sodnik 1 AVBNu kuharstvo Rajnka 9, Komenda 061/841-144 Avgust Sodnik, Gasilsko društvo Komenda: "Gasilci bomo letos praznovali 1 00-letnico »društva. Tudi mi A\ imamo načrte in 11 potrebe, vendar iif program izgradnje telovadnice prav tako podpiramo. Strinjam se, da gre za zahteven program v tem trenutku in da bo letos izjemno naporno leto. Vendar gasilci se bomo glasovanja udeležili." «pP«RMn| Alojz Lah. JF^ Konjeniški klub *g< JnKomenda: "mm Jt"Prav je, da se —! naredi telovadnica in strinjam se, da "zagrabimo" za priložnost, ki se nam ponuja. Prepričan sem, da so mnenja različna, vendar, kakorkoli že, je telovadnica potrebna, večnamenska dvorana z njo pa nam bo v prihodnje v Komendi tudiše kako prav prišla..." Janez Urbane, avtor idejnega načrta bodoče telovadnice: "Komenda je kraj, kjer bi bila normalna, sedanja telovadnica, kakršne so ob osemletkah, premajhna. Osebno se tudi zavzemam, naj bodo telovadnice prostori, ki ne utesnjujejo, ampak sprošča-[jo; pa tudi s kulturnimi in drugimi prireditvami v njih. Komendska telovadnica je zasnovana tako in mislim, da rešuje in bo pospeševala razvoj naslednjih 50 let." Ivan Martinjaž - Tetec: "Že takrat, ko smo šolo delali, sem se zavzemal za telovadnico. Škoda, da je nismo Že takrat naredili. Zdaj sem seveda tudi za to, da se zgradi na tak način, kot je Verjamem, da ni lahko, vendar bomo že stisnili..." AVT0PREV0ZNISTV0M IN GRADBENA MEHANIZACIJA ČEBUU STANISLAV BREG 7, 61218 KOMENDA, TEL.:064/421 163. FAX: 061/216 859 Klanec 13 61218 Komenda tel.&fax: 061/841-022 Zastopstvo: Kmetijski stroji in traktorji Deutz - Fahr, guma za kmetijska stroje in traktorje Fulda. Obiščite nas na Gorenjskem sejmu v Kranju! predlagano. Pavle Mihalič, Komenda: "Čas res ni najbolj ugoden za takšno akcijo, vendar sem za to, da v nedeljo program podpremo. Nena-zadnje bo Komenda jutri občina, telovadnica pa bo ne le pridobitev, marveč spodbuda, da se bomo kot občina razvijali še naprej..." ELEKTHO GBELNA. OPBEMA tel- " Ogrevanje tlakov, cevovodov in strešnih odtokov Gora 20a - Komenda Telefax:061/841-583 Odločili bodo krajani "Ko smo v občinskem izvršnem svetu izvedeli za pobudo, smo jo vključili v proračun. Odobrili smo sredstva, pogoj pa je, da do 1. septembra letos pridobijo dokumentacijo, dokazilo o sredstvih, izvajalca in začnejo z gradnjo. Če bodo v Komendi izpolnili te pogoje, bo tudi občinski denar. Če pa se krajani ne bodo odločili za predlagan način, bodo čakali na vrstni red na podlagi potrebnosti investicij. Sicer pa IS podpira sedanjo pobudo KS in zbora in tudi način preverjanja z referendumom. Naj se ljudje odločijo. Nenazadnje bodo tudi sami nosili breme taksne ali drugačne odločitve." Pripravil Andrej Žalar Mihael Novak, predsednik IS občine Kamnik ISAM U H R I) 0 S I (t I S I S 1 [ m I Dušan Petek, paging: 103 793 Komenda, mobitel: 0609 612 631 tel.&fax: 386 (0) 61 841 573 f¥ RUDI JERAJ, KOMENDA IZDELAVA PISARNIŠKEGA POHIŠTVA IN NOTRANJE OPREME 61218 KOMENDA, GORA 28/A KROVSTVO IN IZOLATERSTVO PRELOG MIRAN Podboršt 8,61218 KOMENDA tel.: 061/841-512 4miT\ 1—™ Izvajamo vsa krovska dela. Li r c^uilok/*—3 Loki in samostreli iz Viloka Za lov, šport in prosti čas Od takrat, ko se je Viktor Jeromel začel ukvarjati z loki in samostreli, je minilo že celih dvanajst let. Sprva je bilo to povsem ljubiteljsko, iz radovednosti, kasneje pa je izdelava lokov, samostrelov in opreme preraslo v posel. Najprej je poskušal s svojo dejavnostjo prodreti v Ljubljani, nato je bil nekaj časa na Hrvaškem in končno se je s svojim podjetjem Vilok lani resneje lotil poslov v Komendi. Danes je podjetje Vilok eno od samo treh evropskih podjetij, ki izdeluje loke in samostrele, v Sloveniji pa se kljub velikemu zanimanju s podobnim delom ne ukvarja nihče drug. Viktor Jeromel pravi, da je največja težava pri izdelovanju lokov in samostrelov v tem, da ni mogoče nikjer naročiti nobene tehnične literature, da ni mogoče kupiti licenc in da se ne da nikjer nič izvedeti. Izdelovalec si mora vse znanje in izkušnje pridobiti sam, zato pa je potrebno dosti volje, predvsem pa vztrajnosti. Zanimanje za streljanje z loki in samostreli je v Sloveniji kar precejšnje, saj so namenjeni tako za rekreacijo kot tudi za šport in posebne namene. Tako Vilok s svojim orožjem opremlja specialne enote slovenske in hrvaške vojske, hkrati pa je tudi sponzor državne strelske reprezen- tance, ki je na svetovnem prvenstvu v fran-ciji osvojila 5. mesto. Še posebej pa je Viktor Jeromel ponosen na svetovni rekord in naslov svetovnega prvaka, ki ju je naš najboljši strelec Rajmond Debevc prav tako dosegel z njegovim samostrelom. Veliko je tudi zanimanja za rekretaivno uporabo, v tujini pa se lok in samostrel v zadnjem času vse bolj uporabljata tudi pri lovu. Pri nas zakonodaja na tem področju še ni povsem dorečena, zato lok in samostrel nista priznana kot lovsko orožje. Vendar pa je tudi pri nas prihodnost v uporabi loka in samostrela, saj je tak lov komercialno najbolj uspešen. Vilokovi loki in samostreli se prodajajo tudi v tujini, hkrati pa Viktor Jeromel organizira tudi lov na otoku Cresu, kamor že vozi tujce. Poleg sponzorstva za državno reprezentanco, je bil tudi delni sponzor pri novem fdmu Morana, v katerem so prav tako uporabljali njegove samostrele. Za vse informacije lahko povprašate v podjetju Vilok na hipodromu v Komendi ali na telefonski številki 061/841-472. KULTURA UREJA: LEA MENCINGER PRIREDITVE TEGA TEDNA KRANJ: GLEDALIŠČE - V Prešernovem gledališču bodo danes, v petek, ob 19.30 uprizorili Ivana Cankarja KRALJ NA BETAJNOVI - za abonma petek II, konto in izven. Jutri, v soboto, bodo predstavo ponovili za abonma sobota L, konto in izven. JESENICE: RAZSTAVA - V razstavnem salonu Dolik bodo danes, v petek, ob 18. uri odprli razstavo ročnih del članic odseka za ročna dela Svoboda Tone Čufar Jesenice in razstavo slik na steklo oblikovalke Jane Hrovat iz Koritnega pri Bledu. Na otvoritvi bo s krajšim koncertom nastopil Ženski pevski zbor Milko Škobcrne. BEGUNJE: RAZSTAVA - V galeriji Avsenik bodo danes, v petek, ob 18. uri odprli razstavo slik Barda Iucundusa. V otvoritvenem programu bo nastopil kitarskiorkester GŠ F. Šturm pod vodstvom prof. Ljudmila Rusa. BOH. BISTRICA: KOMEDIJA - V Domu J. Ažmana bo DPD Svoboda Boh. Bela jutri, v soboto, ob 20. uri uprizorila komedijo B. Nušica Družinski zapleti zaljubljenega pesnika. S to predstavo bodo v nedeljo, 10. aprila, ob 17. uri gostovali v Podljubelju. ŠKOFJA LOKA: KOMEDIJA - Na Loškem odru bodo danes, v petek, ob 20. uri uprizorili J. Kesselringa ARZENIK IN STARE ČIPKE v režiji Man ana Bevka - za izven. Zadnjič. ŠKOFJA LOKA: O NEVIDNEM BOGASTVU - V predavalnici Šolskega centra v Podlubniku bo danes, v petek Marko Pogačnik predaval o nevidnem bogastvu Škofje Loke. Predavanju bo jutri, v soboto, ob 9.30 sledila celodnevna delavnica na dvorišču Škofjeloškega gradu. Vstop na obe prireditvi je prost. ŠKOFJA LOKA: RAZSTAVA - V galeriji ZKO-Knjižnica bodo v ponedeljek, 11. aprila, ob 19. uri odprli razstavo risb akad. slikarja Milana Batiste. ŽIRI: RAZSTAVA - V galeriji Svobode bodo jutri, v soboto, ob 19. uri odprli prvo samostojno razstavo slik žirovskega zdravnika Dušana Sedeja. Slike bo predstavil dr. Ivan Sedej, na otvoritvi pa bo pel OTM Band iz Zirov. SP. BRNIK: IGRA - Dramska skupina OŠ D. Jenko iz Cerkelj bo v nedeljo, 10. aprila, ob 15. un nastopila v Gasilskem domu na Sp. Brniku z Linhartovo veseloigro Županova Micka. KRANJ: KONCERT - V dvorani Glasbene šole bo v ponedeljek, 11. aprila, ob 19. uri koncert dveh absolventov Akademije za glasbo v Ljubljani. Nastopila bosta Matej Grahek, flavta, in Matjaž Debeljak, piccoio (oba iz razreda prof. F. Rupla), ob spremljavi pianistke Vlaste Doležal-Rus. Na programu so dela J. Bineta, J. Iberta, Bussera, Singera in Genina. JESENICE: LITERARNI VEČER - V Gledališču Toneta Čufarja bo danes, v petek, ob 20. uri literarni večer, na katerem se bodo predstavili pesniki, pisatelji in avtorji strokovnih del -maturanti in profesorji jeseniške gimnazije.V nedeljo, 10. aprila, ob 19.30 pa bodo v gledališču ponovili letošnjo uspešnico R. Coonevja Pokvarjeno. LESCE: KONCERT - V avli OŠ F.S. Finžgar Lesce bo jutri, v soboto, ob 19.30 spomladanski koncert Godbe na pihala DPD Svoboda Lesce. Gost prireditve bo Dekliški zbor Kresnice iz Žirov. Koncert bodo ponovili tudi v nedeljo, 10. aprila, ob 19.30 v Kulturnem domu v Podnartu. SOVODENJ: KOMEDIJA - V Kulturnem domu bo v nedeljo, 10. aprila, ob 15. uri dramska skupina iz Sovodnja uprizorila Toneta Partljiča komedijo Bežite, pesnikova žena prihaja v režiji Jelka Podobnika. FOLKLORA NASTOPA Kranj - V Kulturnem domu v Stražišču bo danes, v petek, ob 19.30 občinsko srečanje odraslih folklornih skupin. Z novimi ali obnovljenimi folklornimi plesnimi spleti se bo predstavilo šest folklornih skupin: FS KUD Matija Valjavec iz Preddvora se bo predstavila z Gorenjskimi plesi, FS KUD Primskovo z Goričkimi plesi, FS KUD Mali vrh Nemilje-Podblica z Gorenjskimi plesi, FS Sava Kranj z Jurjevanjem, FS KUD Primskovo z Gorenjskimi plesi in FS Iskra Kranj z Goričkimi plesi. Pred večernim nastopom bodo skupine krajši predvsem glasbeni in pevski program predstavile tudi na različnih krajih v Stražišču - v gostilni na Laborah, v trgovini Emona market, v gostilni pri Markotu in v cerkvi sv. Martina. BARVNI SIGNALI Tržič - Včeraj so v Paviljonu NOB odprli slikarsko razstavo tržaškega umetnika Piera Conestabe. Razstava bo na ogled vsak dan, razen ob ponedeljkih, vse do 6. maja. Tržaški umetnik in oblikovalec Piero Conestabo sodi med likovne ustvarjalce z značilnim temperamentnim izražanjem v čisti abstraktni govorici. Silovit zamah in navidez lahkotna gradnja slike so ujeti v virtuozno obvladanem tandemu črte in barve. Delovno ploskev, bodisi naključno izsekano iz neomejene povrSine, bodisi premišljeno zamejeno v okvir platna, razdeli ustvarjalec v mrežo scenerije, v katero kasneje vzporedno z razmišljajočim, a nikdar čisto obvezno dokončnim ritmom in razumevanjem barv in črt gradi celostno podobo. Končni učinek je kompozicijsko pregledna celota, nekak zaris in osebni "pečat" ustvarjalnega postopka. Čeprav delujejo Conestabove čiste abstraktne kompozicije kot povsem spontano, docela impulzivno nastala dela, je v njih zgoščena vsa izkustvena paleta njegovega doživljanja. Tisto, kar navidez deluje kot "igra" na delovni ploskvi, je morda res spočeto v bliskovitem zamahu, a ji med samim procesom gradnje slike vtiskuje vse že prej doživete, podoživete in prečiščene nianse razpoloženj. Morda je prav v tej dvojnosti, v bliskoviti gesti in nato v kultivirano premišljeni gradnji skrita največja draž Conestabo-vega likovnega dojemanja. Iskriva svežina izziva se neokrnjena in neobtežena balastapripovednosti razleze po delovni površini kot fin nadih barvnih prelivov in lis. Često nas avtor postopoma uvaja v svojo abstraktno govorico. Ploskev razdeli na imaginarna kompozicijska polja in v tako nastalih likih odtiskuje fina barvna znamenja kot pečate svojih razpoloženj med samim ustvarjalnim postopkom. Občudujemo svežo lahkotnost take gradnje, saj umetnik nikdar ni v zadregi; vse se odvija kot naključna igra barve v nekem času in prostoru, ki pa na koncu izzveni kot presenetljivo uglašeno sozvočje impulza in izkušnje. • Prof. Janez Šter Petnajstletnica Škofjeloškega okteta NOCOJ JE PA EN' LEP VEČER Škofja Loka - V kapeli Loškega gradu bo danes zvečer Škofjeloški oktet pod dolgoletnim vodstvom umetniškega vodje Tomaža Tozona s koncertom slovenskih ljudskih in umetnih pesmi proslavil petnajsto obletnico obstoja te pevske skupme' Oktet je nastal pravzaprav iz kvarteta. Ko so skupaj začeli peli Jože Dolinar, Janez Jugo-vic, Vinko Brelih in Jože Rupar, so jim čez čas pri petju "pomagali" še novi pevci in nastal je oktet z imenom Cvetko Golar, ki je začel vaditi in nastopati pod vodstvom Franca Čufarja iz Železnikov, ki pa je ostal kot pevec v skupini tudi še potem, ko je nekako pred osmimi leti umetniško vodstvo predal novemu vodji Tomažu Tozonu. Takrat se je oktet tudi preimenoval v Škofjeloški oktet. "Že pred tem sem vodil oktet Jelovica, in kar težko je odkloniti tako ponudbo, s katero so se name obrnili člani Škofjeloškega okteta. Zavedam pa se, da zborovodij ni ravno veliko, večina pa jih tako kot sam nima na skrbi samo ene pevske skupine. Sem tudi zborovodja mešanega pevskega zbora Lub-nik v Skofji Loki, pojem že dolga leta tudi v Slovenskem oktetu, da ne naštevam vse glasbene obveznosti,, ki jih imam. Moram pa reči, da je Škofjeloški oktet glasbena skupina osmih fantov, ki so se iskreno zapisali pevskemu lju-biteljstvu, tako da z veseljem in odgovorno pripravljamo pevski program." Za jubilejni koncert so pevci pripravili poseben pevski program: v prvem delu bodo predstavili deset slovenskih pesmi, za katere se zdi, kot da bi bile napisane za njihov oktet, z njimi so v vseh letih nastopanja Tomaž Tozon, umetniški vodja Škofjeloškega okteta imeli sami kot tudi njihovi poslušalci največ veselja. Skrbno izbran drugi del koncerta, v katerem bodo same ljudske pesmi iz različnih slovenskih pokrajin, je prav tako skrbno izbran za oktetovsko pevsko zasedbo. Seveda pa pevski repertoar nikakor ni omejen le na slovensko glasbeno tradicijo, pač pa so se oktetovci kot vse ostale skupine spoznavali in preskušali tudi z mednarodnim programom, občasno ga vključujejo v svoje nastopa doma ali kje na gostovanjih po domačih ali tujih krajih. Da je Škofjeloški oktet upoštevana pevska skupina, ne kaže le glasbena kaseta, ki so jo izdali pred kratkim, pač pa tudi nastopi na Radiu in Televiziji Slovenija, imeli so tudi samostojno televizijsko oddajo Ob Sori. Uveljavili pa so se tudi kot prireditelji pevskih srečanj, še posebej pa s prireditvijo Srečanje obrtniških pevskih zborov Slovenije pred dvema letoma. Škofjeloški oktet se bo na slovesnosti predstavil "okrepljen" s pevci, ki so nekdaj prepevali v tem oktetu. Za to posebno priložnost so namreč povabili še pet nekdanjih pevcev in z njimi od lanskega novembra pripravljali jubilejni koncertni program. Umetniški vodja Tomaž Tozon je z zvenom tako povečane glasbene skupine izredno zadovoljen in zato Že razmišlja, da bi ta povečan oktet nastopil še večkrat, morda pa bo čez čas lahko prerastel tudi v moški pevski zbor. No, to so načrti, ki jih je mogoče uresničevatipostopoma in tudi dlje časa. Že zdaj pa se oktet na nastopih predstavlja, tako bo tudi na nocojšnjem koncertu, dopolnjen z ženskim vokalora Pri nekaterih pesmih namreč moško petje prepleta sopran Zdenke Anžur-Tozon. V pf°: gramu pa bo sodeloval tudi citrar Tomaž Plahutnik. sicer pedagog na kamniški Glasbeni šoli. Prireditev bo povezova Janez Ziherl. Ker je za njihov jubilejni koncert na Loškem gradu veliko zanimanja, so g3 čez teden dni, to je 15. apnla> sklenili ponoviti. Koncert bo od 20. uri v Kulturnem domu pn Sv. Duhu. Na slavnostnem koncertu bodo pevci, skoraj večin2' prejeli tudi zlate Gallusove značke, ki jih za dolgoletno petje v glasbenih skupin3" podeljuje ZKO Slovenije. ?f editev na Loškem gradu t>° potekala pod pokroviteljstvon1 Ljubljanske banke, d.d., Ljub,1' jana, Obrtne zbornice Škof)2 Loka in Zveze kulturnih organizacij Škofja Loka. • Le* Mencinger Ikonologija slovenske marijanske umetnosti Za jubilejni koncert se je oktet povečal z nekdanjimi PeVC> Posnetek z ene od pevskih vaj. - Foto: J. Pelko MARIJA V SLOVENSKI UMETNOSTI GIMNAZIJCI Z ORKESTROM Pri Mohorjevi družbi je te dni izšla knjiga Marija v slovenski umetnosti avtorja prof. dr. Leva Menašcja, predstavili pa so jo v sredo zvečer v ljubljanski Narodni galeriji. V obsežni knjigi avtor predstavlja ikonologijo slovenske marijanske umetnosti od konca 12. stoletja, od takrat sta namreč najstarejši upodobitvi, ki ju hranimo v Sloveniji, pa do prve svetovne vojne. Knjiga je nastajala ob domala popolnem kronološkem pregledu Marijinih upodobitev v slikarstvu in kiparstvu na naših tleh v luči različnih teoloških smeri in stoletij zlasti srednjeveške in latinske vse do modernih raziskav teh pogledov na umetnost. Avtor sicer piše, da je o končnem številu upodobitev mogoče le ugibati, vendar pa s kartoteko z okoli 3500 enotami še zdaleč ni zajeto vse, kar je nastalo pri nas. O knjigi Leva Menašeja je na predstavitvi akademik prof. dr. Emilijan Cevc poudaril, da je največja kvaliteta knjige v tem, ker je Marijine podobe vpletel v zgodovino Marijinega kulta na Slovenskem z vsemi njegovimi vrhovi in upadki, s protestantizmom in rekatolizacijo, s herezijami in vizijami, ob vlogi starih samostanov in poznejših redov, bratovščin, verskih in življenjskih situacij...Sicer pa po njegovem mnenju tako celovitega in izčrpnega pregleda marijanske umetnosti ne bi našli še kje v Evropi Knjiga, ki je izšla s podporo Ministrstva za kulturo, obsega skoraj 600 strani z več kot 300 barvnimi reprodukcijami na umetniškem papirju. Izšla je v nakladi 2000 izvodov, v kratkem pa ji bo sledila pol manjša izdaja v angleškem jeziku s celovitim slikovnim gradivom in povzetkom besedila. Zahtevni fotografski del je opravil Marjan Smrke, knjigo pa je oblikoval Marjan Paternoster. • Lea Mencinger Kranj - Pod mentorskim vodstvom Barbare Logar in - - -Dežman je dramska skupina kranjske Gimnazije v začetku i * tedna kar v konferenčni gimnazijski dvorani uprizorila 6'e igro francoskega avtorja Jeana Anouilha Orkester. Oa" . komedijo so pomagali ustvariti: Marja Feldin, Boštjan 9i°r»ea Maja Osojnik, Špela Kuhar, Tadeja Mokič, Iza Dragih martinjak, Nina Turuk, Katja Kavčič, Peter Osojnik 10 -. „3 Razpet. Z igro nameravajo tudi gostovati, med drugim tuo gimnaziadi v Mariboru. • (M.R.) BLED SONČEK D.O.O. BLED NA 180 m2 PRODAJNE POVRŠINE VAM NUDIMO: NOVO ■ OTROŠKO OPREMO CAIM ■ AVTOSEDEŽE ■ KAHUICE ■ STAJICE ■ HOJICE ■ STOLČKE ■ PREVUALNE MCE ■ VOZIČKE POMLAD « PULOVERJE ■ HLAČE • BOMBAŽ, JEANS ■ TRENIRKE ■ ANORAKE ■ PIŽAME POLETJE ■ KRATKE MAJICE • KRATKE HLAČE ■ 00UCEN BABY PROGRAM • VEUKA IZBIRA NOGAVIC V NASLEDNJEM MESECU VAS BOMO PRESENETILI SE S PESTRO IZBIRO: ■ KOPALK ■ SLAMNIKOV • KAP ZA POLETJE TER Z NOVO ■fTAUANSKJMIČEVEUCI Mednarodni dan knjig za otroke_____ ALI OTROCI MANJ BEREJO' Če bi vzeli besede iz letošnje poslanice otrokom sveta* ko' J0 je ob mednarodnem dnevu knjig za otroke - 2. aprilu* ^ napisala ameriška pisateljica Katherine Patcrson, bi vse, j" pri nas ukvarjajo z bralno kulturo otrok, skoraj moral zaskrbeli. ____ Patersonova je namreč zapisala tudi stavek - Svet P"PaJe tistim, ki berejo. Da pa se generacija otrok, ki zdaj P^P0^ skozi šolske klopi, ne ukvarja več toliko z branjem KnJJ£':j za so se prejšnje generacije, se kaže med drugim tudi ob akcij . bralno značko. V kranjski občini je Svet za bralno značk Zvezi društev prijateljev mladine že ugotavljal, da se je y za deset odstotkov zmanjšalo število otrok vključeni ^ tekmovanje za bralno značko. Da pa je treba opozoriti n ^ nastajajoči problem, se je zdelo potrebno opozoriti ^ republiški Zvezi prijateljem mladine v Ljubljani, ki Jc j namen tudi naredila raziskavo med osnovnimi so . Razsikava še ni končana, znani so le nekateri delni P° je Kot je povedal prof. Miha Mohor z zavoda za ^0'?t^n^ sicer bilo treba pričakovati, da bo skorajda evro" ^ navdušenje za tekmovanje za bralno značko značlin sedemdeseta leta sčasoma nekoliko upadlo. Mor°. nC nekoliko manjšega zanimanja deležno tudi zaradi poru-V ^ tako imenovane zaprte liste knjig in bi morda kazalo sp ^0 knjig za tekmovanje dopolnjevati tudi drugače. Vseka* s treba razmisliti o nekaterih spremembah, da bi bila ak J ' j kateri se spobuja otrokovo poseganje po knjigi-zanimivejša za širok krog udeležencev. -u ji3 Pomembno vlogo pri seznanjanju s knjigo in navaja J^ z branje pa imajo vsekakor tudi knjižnice, ki že vsa 1 različnimi oblikami pritegujejo pozornost mladih braK ,eiji, urami pravljic za najmlajše, organizirajo srečanja s Pj_jjjji pesniki, pripravljajo razstave, knjižne uganke in p° } tudt Letošnjega mednarodnega dneva knjig za otroke £3^ 0${, knjižnice po gorenjskih občinah niso razumele kol obvc ^ da posebej opozorijo mlade bralce na knjige, ker J^jjka vseskozi sestavni del knjižničarskega dela z otroki. ,njSlcirTl1 knjižnica dr. Toneta Pretnarja se je edina med gorenj^ odloČila za poseben poudarek Anderscnovemu dne povabila v goste pisatelja Francka Rudolfa. • L.M- GOSPODARSTVO UREJA:MARIJA VOLČJAK Alpetour Bandag Škofja Loka te dni odprl obrat v Celju Pripravljeni so se preseliti, toda nove lokacije ni komb gram lastninjenja imajo potrjen, odločili so se seveda za inacijo interne razdelitve in notranjega odkupa. Uk i/^a' aP"'a " Podjetje Alpetour Bandag iz Škofje p. e' ki ima proizvodnjo na Laborah v Kranju, ima potrjen {,0.8ranT.lastninjenja, v kratkem bo objavljen razpis in zaceli p0»° sbhati lastninske certifikate, pri čemer bodo prišli v je 11 • *Ut*' družinski člani zaposlenih. Zaradi krize transporta aa.ani obnova avtoplaščev upadla za 15 odstotkov, kar so |(U 0n>estili z novimi programi, vse bolj pa se morajo približati Pcem, zato se te dni že odprli obrat v Celju. Va?:aradi lastninjenja se poslovi6 ?eveda ne bo izboljšalo, obliK Peliemo brez velikin deln> ZaPoslenim» kaj jim bo Ceno* h° Prineslo> sai Je (jei * 00 dobro in uspešno ekS' pravi Matevž Oman, dir- Loka lpetoura Bandag škofja ypoštev bodo prišli ,Udl družinski člani Prop8encVa za privatizacijo je BanJam *astninjenja Alpetoura °bia i8 Že P°trdila' te d°i bo žblrr" razP's in zaceli bodo talcal1 lastninske certifikate. odlfSir veČma podjetij so se fazd ! za 20-odstotno interno tran- in 40" odstotni no-Ck odkuP- 40 odstotkov zt>enega premoženja pa bo evnesenega na sklade. ^ r.ednost podjetja je bila . enJena na 294 milijonov to- Čeprav smo že pred leti proizvodnjo v celoti preselili v Kranj, v Škofji Loki nekateri še vedno govorijo, da z Alpetour Bandag onesnažuje okolje. Tako je tudi slišati, da smo proti izgradnji pločnika ob glavni cesti, ob kateri je naša uprava in zbiralnica gum, vendar nas nihče niti vprašal ni, ali smo za izgranjo pločnikov ali ne, pravi direktor Matevž Oman. V Alpetouru Bandag so lahko pohiteli z lastninjenjem, saj niso imeli revizije, denacionalizacijski zahtevek pa le obrat v mestu, ki so ga izločili iz programa lastninjenja. Staro je tudi upravno poslopje, vendar je bilo kupljeno. larjev, ker je v Alpetouru Bandag zaposlenih 68, bodo poleg certifkatov sedanjih in bivših zaposlenih prišli v pošt-ev tudi lastninski certifikati družinskih članov zaposlenih. Zato je težko napovedati, če bodo dosegli 20-odstotno interno razdelitev, zaposleni sicer v glavnem pravijo, da bodo certifikate prinesli, težko pa je reči, koliko njihovih družinskih članov se bo odločilo za Alpetour Bandag. mm Mm Matevž Oman, direktor Alpetoura Bandag Škofja Loka. Izpad nadomestili z novimi programi Podjtetje Alpetour Bandag je lani dobro poslovalo, plače so bile nad republiškim povprečjem, posluje z lastnim denarjem in blokad žiro računa ne poznajo. Zaposlenost so pred dvemi leti s 114 zmanjšali na približno 70 in presežkov ni več. Zaradi krize v slovenskem transportu imajo pri Alpetouru Bandag manj dela z obnovo avtoplaščev, lani je proizvodnja upadla za 15 odstotkov. Izpad so nadomestili z novimi, dodatnimi programi, v smislu boljše in celovitejše ponudbe. Tako so pri avtoplaščih prevzeli zastopstvo za južnokorejsko Kum-ho, italijanski Marangoni, pri avtokozmetiki za italijanski Atas, pri ventilih pa za avstrijski Ventrex. S temi izdelki kompletirajo ponudbo za poslovne partnerje, s katerimi že sodelujejo in zaenkrat jih to kar dobro uspeva, saj so nadomestili manjši obseg obnove avtoplaščev. Največji problem še vedno nova lokacija Alpetour Bandag je že pred leti preselil proizvodnjo na Labore vKranj, v Škofji Ix>ki (med Petrolovo črpalko in Plevno) imajo le upravo ter zbiralnico avtoplaščev, poslopja pa so stara. Takoj bi se preselili na novo lokacijo in sedanjo, ki je izredno lepa, prepustili čemu drugemu, morda novemu trgovskemu centru, toda nove lokacije v Škofji Loki ni, pravi direktor Matevž Oman. Ni, kljub dolgoletnim prizadevanjem, stroške pa bi zanesljivo zmanjšali vsaj za desetino, če bi sedanje poslovanje na treh lokacijah združili na eni. Te dni odprli obrat v Celju Velika tovorna transportna podjetja so razpadla, se razdrobila v več manjših, nastalo je veliko zasebnih, saj so odpuščeni šoferji prevzeli tovornjake, velika so praktično ostala le avtobusna podjetja. Za Alpetour Bandag to pomeni, da imajo vse manj velikih strank in vse več manjših, ki jim morajo približati, saj se od daneč ne splača na obnovo pripeljati le nekaj avtoplaščev. Tako so te dni odprli obrat v Celju, uredili so ga v najetih prostorih Ema Celja, kupili so nove stroje, v novi obrat so vložili dobrih 500 tisoč mark. Zaposlenih je pet ljudi, letno bodo obnovili približno 5 tisoč avtoplaščev. Za primerjavo je treba povedati, da v Kranju letno obnovijo do 30 do 35 tisoč tovornih in približno 70 tisoč potniških avtoplaščev. • M. Volčjak povijena trgovina Dom v Žabnici prispevali k nižjim cenam a Uspehom družinskega podjetja se skriva veliko vztrajnega in prizadevnega dela. ttg0VjCa> 6. aprila - S kratko slovesnostjo so odprli prenovljeno «b|eJ® gradbenega materiala Dom v Žabnici, ob peti ^tner'01 P°s'ovanJa družinskega podjetja. Marko Hafner Nst08-Va Prodajalno še razširiti s pokritimi skladiščnimi iapran'.v kratkem pa pričakujemo kamion z nakladalno ^°ih ;„° >n kupcem bodo lahko gradbeni material pripeljali na ln 8a razložili. *abn8ovsko C'C1 je ko ».""ni podjetje Dom v bilo med prvimi Har P°dJetji pri nas, Mar- °dl°Čil h Se J'e med P™1™' J.e biia'aa.poskusi na svoje, saj ^UŽben nj,m 8renka izkušnja v StI)° na sektorju. Krenili Polna n,w0t' ki Je bila tedaj še ,e2nank, skeptični so bili tudi naši dobavitelji, le poznanstva so na začetku lahko odpravila njihovo nezaupanje. Podjetje se je razvijalo postopoma, ker je družinsko nimamo veliko zaposlenih, ne poznamo pa delovnega časa in dopusta. Prepričan sem, da smo prispevali k nižji inflaciji, saj so ^aJahnt,h pos,ovanJa so Hafnerji odprli prenovljeno, sodobno ° gradbenega materiala. Marko Hafner je napovedal zaokrožitev prodajalne s pokritimi skladišči. cene gradbenega materiala zaradi konkurence zasebnih trgovcev padle za 10 do 15 odstotkov, je na slovesnosti dejal Marko Hafner. Hafnerjevi so pred petimi leti začeli v zelo skromnih prostorih, tako rekoč v garaži, zdaj so odprli 1150 površinskih metrov sodobnih prodajnih prostorov, v katerih so pogoji za delo seveda veliko boljši, dopolnili pa so lahko prodajni program. Marko Hafner pa je napovedal, da bo v letu dni zaokrožen prodajni center, saj se je z lastnikom sosednjega zemljišča že uspel dogovoriti in na zahodni strani, do trafo postaje, bo ostavil pokrite skladiščne prostore v velikosti 300 površinskih metrov. Kmalu pa bodo dobili poseben kamion z nakladano napravo, s pomočjo katere bodo material, ki ga kupcem pripeljejo na dom, lahko tam tudi hitro sami razložili. Slovesne otvoritve prenovljene trgovine se je udeležil tudi Peter Orehar, predsednik kranjskega izvršnega sveta, ki je dejal, da je to pomemben dogodek, ki ga je vesel toliko bolj, ker je uspel njegov nekdanji kolega. Prav po zaslugi podjetnih posameznikov Kranj ne deli tako žalostne usode kot nekatera druga slovenska mesta, zato so seveda veseli uspeha vsakega zasebnega podjetja. Za svojo trgovino ste izbrali ime Dom, ki je za besedo mati najlepša, prepričan sem, da bo vaša prodajalna doma za vse, ki si grade dom, je dejal Orehar. v imenu dobaviteljev je spregovoril predstavnik Bramaca, ki je dejal, da so lahko opazovali, koliko zmore ta neumorna družina, ki je začela v garaži, danes pa odpirajo sodobno prodajalno, kmalu tudi pokrita skladišča. Trgovsko podjetje Dom je šolski primer zasebne pobude, uspešnega družinskega podjetja. • M. Volčjak Posvet o visokošolskem strokovnem izobraževanju Jeseni (izredni) študij turizma Ljubljana, 5. aprila - Gospodarska zbornica Slovenije je pripravila posvet o problematiki visoko- in višješolskega strokovnega izobraževanja, ki je pokazal, da so mnoga vprašanja se odprta, vsekakor pa se bo moralo gospodarstvo bolj vključiti v strokovno in poklicno izobraževanje. Zanimivi novosti sta študijski program gospodarsko inzenirstvo in višješolski študij hotelirstva in turizma. Posvet je bil nekakšna priprava na širši posvet o visokem šolstvu in njegovi povezavi s poklicnim izobraževanjem, ki ga bo ministrstvo za šolstvo in šport od 21. do 23. aprila pripravilo v Portorožu. Gospodarska zbornica Slovenije ga je po besedah njenega podpredsednika Jožka Čuka pripravila zaradi izbire vprašanj, ki se nanašajo nanjo. Državni sekretar dr. Peter Zgaga je predstavil novi zakon o visokem šolstvu, ki je bil sprejet decembra, maja pa naj bi šel v proceduro še zakon o poklicnem izobraževanju. Dosedanji sistem visokega in višjega šolstva se je izrodil, pravih razlik ni bilo več, saj je celo pouk pogosto potekal skupaj. Z novim zakonom je visoko šolstvo ločeno od sredjnega pa tudi višjega, ki bo urejeno z zakonom o poklicnem izobraževanju, imeli pa bomo dve vrsti visokega šolstva, poleg fakultet, ki bodo vključene v univerzo, še visoke strokovne šole, ki bodo lahko samostojne. Srednješolci se bodo na univerzo lahko vpisali le z opravljeno maturo, za visoke strokovne šole pa bo zadoščal zaključni izpit. Prve visoke strokovne šole so bile ustanovljene v Nemčiji, na zahtevo zveze industrijalcev, poudarek so dale praksi. Tako študent po dveh letih šolanja za pol leta gre na prakso, ki je projektno organizirana, nakar nadaljuje študij in pred koncem spet gre za pol leta na prakso in šele nato diplomira. Po nemškem zgledu takšne "praktične" šole nastajajo v Švici, Avstriji, na Nizozemskem, nemški koncept proučujejo tudi v ZDA. Visoke strokovne šole se bodo torej morale povezati s podjetji, kjer bodo študentje lahko opravljali prakso, na teh šolah pa bodo seveda morali predavati profesorji, ki bodo imeli občutek za stvarne probleme. V Nemčiji denimo na tri leta odhajajo na delo v tovarne, da poznajo njihove probleme. Na posvetu so predstavili tudi nekaj programskih novosti. Tehniška fakulteta v Mariboru bo jeseni na visoki stopnji začela s študijskim programom "gospodarsko inzenirstvo", ki zajema strojniško, elektrotehniško in gradbeno smer. Diplomant bo usposobljen za vodenje proizvodnje, razvoja, projektov ter projektno prodajo in inženiring. Med že pripravljene programe visokega strokovnega izobraževanja pa sodi visokošolski (višješolski) študij hotelirstva in turizma. Prizadevanja za uvedbo študija hotelirstva in turizma so stara deset let, saj učenci gostinskih šol nimajo možnosti nadaljnjega strokovnega šolanja na višji oziroma visoki šoli, temveč le na ljubljanski ekonomski fakulteti in mariborski ekonomsko poslovni fakulteti, prej pa so odhajali na Hotelsko fakulteto v Opatijo.Ljubljanska Univerza je novembra lani potrdila triletni visokošolski strokovni program hotelirstvo in turizem, vlada je dala soglasje k višješolskemu študiju. Nekaj zmede je zaradi spreminjanja zakonov, saj stari zakon ne pozna termina visoki strokovni študij, zato je vlada pred koncem lanskega leta potrdila višješolskega. Ob koncu letošnjega februarja je bil objavljen razpis za vpis v prvo študijsko leto 1994/95. Program bosta izvajali ljubljanski ekonomska in biotehniška fakulteta, kot informativno in vpisno mesto je določena Visoka pomorska in prometna šola v Piranu. Študij bo trajal tri leta, odprto pa je še vprašanje, kakšen strokovni naslov bodo dobili diplomanti, kar bo določeno kasneje. Študij bo praviloma potekal v Piranu, praktični tudi drugje, na začetku pa bo le izredni, šolnina še ni določena. Razpisanih je 90 mest za izredni študij in sicer 60 mest za smer hotelirstvo in 30 mest za turizem. Vpišejo se lahko kandidati, ki so končali štiriletno srednjo gostinsko šolo, z drugih srednjih šol prvo leto še ne, saj zanje še ne bodo mogli organizirati pripravljalnih tečajev, na katerih bi pridobili gostmska predznanja m veščine. Zanimanja bo verjetno dovolj, še več kasneje za redni študij hotelirstva in turizma. Diplomanti bodo usposoljeni za vodenje hotelov, prodajnih oddelkov in kuhinj itd. Analize kažejo, da bi visoko strokovno izobrazbo potrebovalo 10 odstotkov zaposlenih v turizmu in gostinstvu, torej približno 2 tisoč ljudi. • M.V. V dveh mesecih ugodnejša menjava Kranj, 7. aprila - Čeprav je po dveh mesecih težko ocenjevati blagovno menjavo s tujino, vendarle lahko že rečemo, da so ugodnejša kot lani v tem času, saj je bil tako januarja kot februarja letos dosežen presežek. Z dopolnitvami januarskih podatkov se je presežek v blagovni menjavi Slovenije s tujino povečal za 43,2 milijona dolarjev. Stopnja pokritosti uvoza z izvozom je bila v prvih dveh mesecih letošnjega leta 107-odstotna, medtem ko je bila lani v tem času le 99-odstotna. Izvoz v "pravo" tujino je bil že po predhodnih podatkih večji kot lani v tem času, saj je bil večji za 0,6 odstotka, z naknadnimi popravki bo verjetno še večji, presegel pa je uvoz. Izvoz blaga za široko potrošnjo je bil v letošnjih prvih dveh mesecih za 0,5 odstotka večji kot lani v tem času, izvoz opreme je bil manjši za 4,4 odstotka, izvoz reprodukcijskega materiala pa manjši za 3,4 odstotka. Pri uvozu pa je v nasprotju z velikim porastom uvoza blaga za široko potrošnjo v lanskem letu (zlasti avtomobili!) pa je letos padec 16,5-odstoten, pri uvozu opreme 12,8-odstoten in pri reprodukcijskem materialu 7,5-odstoten. Novo v Tržiču: Trgovina ČOPIČ Danes, v petek, 8. aprila, odpira zasebno podjetje SEIDL & PA N C UR, d.n.o., Tržič specializirano trgovino ČOPIČ. Odlično založena trgovina je Na Logu 12 pri Tržiču, v njej pa na razpolago vsi izdelki za slikopleskarstvo (barve, laki, čistila, tapete, talne obloge, parketi...), stropi armstrong, celoten program Knauf, itd. Cene so konkurenčne, prodajni pogoji ravno tako (nakup z odloženim plačilom na 2 ali 3 čeke). Podjetje nudi tudi vsa storitvena slikopleskarska dela, blago iz trgovine pa na željo kupca dostavi na dom. Trgovina ČOPIČ, Na Logu 12 pri Tržiču, ki danes odpira vrata, Vam je na razpolago vsak dan od 7. do 18. ure, ob sobotah od 7. do 12. ure. Trgovino in podjetje SEIDL & PANČUR, dtuo., Tržič pa lahko pokličete tudi po telefonu 064/50-987. POSLI IN FINANCE UREJA: MARIJA VOLČJAK Kako s certifikatom do zaslužka Bitka za certifikate se šele začenja Nekaj podjetij že zbira lastninske certifikate, Lek je prinesel prvo izkušnjo z javno prodajo delnic, prava bitka za lastninske certifikate pa se pravzaprav šele začenja. Bolje rečeno, začela se bo, ko bodo delovale pooblaščene investicijske družbe, ki bodo zbirale certifikate. Prve naj bi začele delovati sredi maja, jeseni pa lahko pričakujemo, da bo sklad za razvoj začel prodajati delnice. Vsi tisti, ki bodo lastninski certifkat vložili v podjetje, kjer delajo ali kjer so včasih delelati, z informacijami verjetno ne bodo imeli težav, saj bodo za obveščenost svojih bodočih delničarjev podjetja nedvomno dobro poskrbela. Spremljati morajo predvsem, kdaj bo njihovo podjetje objavilo razpis, da ga ne bodo zamudili in bodo svoj certifikat pravočasno zamenjali za delnice podjetja. Če podjetje posluje dobro, če zaupate svojemu vodstvu, potem vam res ni treba kaj dosti premišljevati, saj boste tako s svojih lastninskim certifikatom po najlažji in najbolj varni poti prišli do zaslužka. Več informacij bodo potrebovali vsi tisti, ki se ne bodo ali ki se ne morejo odločiti za svoje podjetje, temveč bodo odločili za investicijske sklade ali sodelovali na javni prodaji delnic, ki so praviloma rezervirana za večja podjetja, kakršno je denimo ljubljanski Lek, ki javno prodajo delnic že izpeljal. Če je pri javni prodaji delnic informacij sorazmerno dosti, vsekakor poslovanje naših največjih podjetij bolj ali manj poznamo, pa je pri pooblaščenih investicijskih družbah problem v tem, da boste v bistvu kupili "mačka v žaklju", saj ne boste mogli vedeti, katere delnice podjetij bodo te družbe kupile, vse seveda obljubljajo, da bodo kupovale delnice dobrih podjetij. Toda pojdimo na začetek. Obvestilo o odprtju računa lastninskega certifikata ste dobili na dom, podpisal ga je predsednik vlade dr. Janez Drnovšek, ki vam je zaželel, da izberite modro in izkoristite svojo priložnost. Dodanih pa je nekaj najpomembnejših informacij, kaj lastninski certifikat sploh je, čemu je namenjen in kako ga lahko uporabite. Verjetno pa se vam zastavljajo dodatna, predvsem konkretna vprašanja. Pri Gorenjskem glasu smo se odločili, da bomo zbirali vprašanja in poskrbeli, da bodo nanja odgovorili strokovnjaki. Pošljite nam torej vprašanja na naslov: Gorenjski glas, Zoisova 1, 64000 Kranj. NA ŠTIRIH KOLESIH V Oplovi tovarni v Eisenachu Ekološko pobarvane corse MEŠETAR Zadnji rok je 30. junij Ker še vedno velja začasno financiranje iz republiškega proračuna, je minister za kmetijstvo in gozdarstvo dr. Jože Oster-izdal navodila (objavljena so v uradnem listu) o tem, kako^v drugem letošnjem četrtletju uveljavljati finančne intervencije za ohranjanje in razvoj kmetijstva ter pridelave hrane. Zadnji rok za vložitev zahtevkov je 30. junij, v nekaterih primerih pa je še celo krajši. (Mimogrede: za sanacijo večjih onesnaževalcev kmetijstvu je bil rok 15, marec, navodilo pa je bilo objavljeno v uradnem ust" z datumom 1. april.) Tudi v drugem četrtletju je predviden regres za obnovo črede plemenskih krav, nadomestilo (1,50 SIT/liter) Z£ pokrivanje razlike v ceni mleka, podpora za izravnavo stroško pridelave in za prodajo kmetijskih pridelkov, regres za plernensK. prašiče in plemensko drobnico, regres za pokrivanje dela obresti od posojil za financiranje pridelave, podpora za sofinanciranj kmetijskega izobraževanja... LASTNINSKA NAKAZNICA 51, 0000000 UTUSUA 51, JESENICE REPUBLIKA SLOVENIJA POTRDILO IMETNIK illlJ£,L?JS 01 Q 'ŠEVEfiNiCA p.o.j Jesenice litijska o jesCNice | SIT H.100fl9 ~j PREJEMNIK J|8 i> 51 k 8 2 Sinus imetnika luraun IMiMtt&at IW VRSTA CEHTI'IKATA 1 ;[kt..v Mm -s. 2 CFKTnUT It nuCKMAUUCUf NAČIN LASTNINJENJA Z 1 «nw» uohm. J mimo. Ufljrimv a aonuiu on. • 3 javha moAjA oče pooji rja mi>n usmili« timiO' * ««uu» Mine w*sTiajsw wuw r0D«TKI 0 7AK0N'!£M .'»STOPNIKU 430 49625052 55 BRINOVEC HOJ CA Utijska 54 JESENICE H»WWS' PODATKOV IME KUKA Ul 2AK0MTEGA 2AST0PMKA Jf «!.'!» L V Oplovi tovarni v nemškem Eisenachu bodo do konca letošnjega leta 120.000 avtomobilov opel corsa pobarvali z ekološko prijaznimi barvami, topljivimi z vodo. Z enako tehnologijo, pri vseh fazah barvanja, bodo v tej svoji najsodobnejši tovarni izdelali več kot 200.000 avtomobilov. S 35 grami emisij na kvadratni meter pobarvanih površin je Opel popolnoma zadostil predpisom iz leta 1992. S posebno tehnologijo vrtečih koles, ki pri škropljenju izkoriščajo toplotno energijo iz posod, kjer je barva, s tem pa se letno zadrži osem milijonov kubičnih metrov naravnega plina, 80 odstotkov toplotne energije in emisijo 20.000 ton karbonskega dioksida. Poleg tega je pri tem procesu ponovno uporabno skoraj 70 odstotkov uporabljene vode, zahvaljujoč temu pa je odpadnih voda, ki nastanejo pri barvanju samo 30.000 kubičnih metrov letno. Oplovi inženirji so dosegli tudi nekaj drugih uspehov pri recikliranju in ponovni uporabi materialov, še posebej pri fosfatih. • M.G. Volksvvagnov evropski oblikovalski center KMETIJSKA TRGOVINA F L O R I S z Mlake pri Kranju (Štefetova 2) nudi kmetovalcem ŠIROK IZBOR SREDSTEV ZA VARSTVO RASTLIN po konkurenčnih cenah. Ob nakupu tudi svetujemo. Tel.: 217 - 583 Delovni čas: od 8. do 12. in od 15. do 18. ure Koncern Volkswagen bo še pred koncem letošnjega leta v španskem mestu Sitges v bližini Barcelone zgradil evropski oblikovalski center. Novi center bo poleg posebnih oblikovalskih nalog omogočal tudi tudi neodvisne kreativne projekte v tesnem sodelovanju znotraj skupine Volkswagen in njenih blagovnih znamk Audi, VW, Seat in Škoda. Center bo organiziran kot zasebna družba z začetnim kapitalom 4 milijone | KAM NA KOSILO, VEČE RJO ? I IME GOSTINSKEGA I |OBJEKTA j KRAJ L__J SPECIAUTETE f M EN U ~_Z_II CENA j ODPRTO nemških mark, v njem pa bo 30 zaposlenih. Zanimivo je, zakaj se je Volkswagen odločil za postavitev svojega oblikovalskega centra prav v Španiji. V koncernu so mnenja, da je med prvenstvenimi razlogi pomembnost sredozemskega vpliva v arhitekturi, umetnosti in oblikovanju, ter na področju kulture današnjega časa, naslednji razlog pa je v izredno privlačni legi Barcelone. Center bo zelo blizu Seatove tovarne v Martor-ellu, ki je trenutno najsodobnejša avtomobilska tovarna v Evropi. • M.G. KAM Trgovina AGROIZBIRA, Smledniška c. 17, Kranj ima v zalogi veliko izbiro rezervnih Zetor - lamela pogonska - kolesni cilinder - glavni zav. cil. - bat motorja 0 102 - glava motorja Ursus 335 - črpalka vode - glava motorja - lamela velika - termostat - regler C 335 IMT - črpalka vode 539 - lamela velika - šoba motorja - potisni ležaj - črpalka goriva Vse cene so v tolarjih. Delovni čas: od 7. do 19 Telefon: 064/324-802 4.800 1.500 1.800 6.500 7.000 6.200 23.300 3.800 1.300 2.090 10.000 7.500 2.000 4.100 3.570 delov za kmetijsko mehanizacijo BCS - prst kose ITL BCS 1.290 - Lamela BCS 2.100 - Kosa 127 cm ITL 2.300 - bat motorja BCS 7.900 - ojnica kose 990 Univerzal - bat motorja kpt 3.300 - črpalka vode 2.200 - filter hidrav. 2.050 - lamela velika 7.700 - šoba motorja ITL 2.200 Tomo Vinkovič - lamela velika 3.500 - končnik volana 2.200 - polos TV 420 5.600 - guma 600 x 16 6.500 - guma 750 x 16 7.500 ure, sobota od 8. do 12. ure Dober obisk na ženevskem salonu Po podatkih organizacijskega komiteja 64. mednarodne^ avtomobilskega salona v Ženevi, si je prireditev vdesetih o"6 • ogledalo 654.439 obiskovalcev (za primerjavo: to je desetkrat toliko kot na lanskem Slovenskem avtomobilske salonu), kar je v zgodovini tega salona četrti najboljši obi* • Organizatorji so pristavili tudi podatek, da je salon spremljalo * 3.500 akreditiranih novinarjev z vsega sveta. • M.G. A IZLET GOSTILNA, PrPrimožk TEL: 57-585 GOSTILNA ZARJA Te!.: 49-305 PrislOVfl | v%dc don kosilo in medice pri TrŽiČU I«iwj1«j«dip9nor«1iu I kosilo i vsak dan 9-23 1600 00 SIT 1 : Trboje | domače [edi, }«df po I naročilu, vsak dan kosilo CILJ, ČAS POTOVANJA, PRIJAVE K»»SW4H«MSt»W55K5Ssr OPIS POTOVANJA I tale 700 SIT., i vsak dan 11-23 i večje dražb« 1 pet., sob. 11-01 i popust i torek zaprto CAF! RESTAURANT YASMIN-tel.:221 567 RESTAVRACIJA "RAJ" TEL: 50-691 KRANJ Cankarjevo! 1 od 12.30 do le od ponedeljka do petka ure kosilo 1 samo 1600.00 SIT TCŽtf'Btt^ I mali«, kosila, avtobusno jedj p0 nar«i(is postajo ■< ' r I vsak dan od i 9. do 24. ure 1NEDELJA ZAPRTO i""*" 5 vsak dan 8-24 '5»f pet.-sob.8-02 1550SIT nedvpraz. 10-24 rinffiftftffr mašim m?iiAUiu I TO PIŠČANCL . jgggj[jM rtftlllAIZKRUSHErtĆI 450 SIT VSAK DAN 12-04 Pl - BIP DOSTAVA 8-02 TELEFON: 221-051 MED U UN - L1ŽNJAN P1ZZERIJA DARE Tol.:221-051 i ITAUJA 1 KOMPAS KRANJ Tel.:211-022 ISKOFMIOKA Te1.:620-960 I CINQUE TFRRE 1 SLOVENIJATURIST Kranj, tel. 211 946............................................. T0SKANA Z ELB0 1SLOVENIJATURIST Kranj, tel. 211946 pomlad I 12 DEM 1 IACTllf 1 PO. loOPUStZAJAHALCE. poletje j NA DAN | NAROČILU 4nnln 1 POMPEJI, CAPRl 4po,p- MONTECASS!N0.: I0GLED: RI0MAG6I0RA 259 DEM bus f 4polp. flflNICIA, GENOVE, RAPALIA ^ 27.4. J 285DEM | bus | polp. j t?,srf ELBE,SIENE... vam ponuja na sejmu SVOBODA BIVANJA AA 1 f|0/ POPUST to okna, vrata, senčila, 1U /0 montažne stene, prenova oken v Ljubljani od 7. do 12. aprila 0/ gotovinski POPUST za /O stanovanjske hiše + 5% SEJEMSKI POPUST +3% SEJEMSKI POPUST in na vseh prodajnih mestih Jelovice po Sloveniji JELOVICA ŠKOFJA LOKA, Kidričeva 58,064/632-270 KRANJ, Partizanska 26,064/211-232 Šk. Loka, Kidričeva 58 tel:064/631-241, fax:064/632-261 MURKA Lesce, Lipice pri Lescah, 064/714-163 METALKA Kamnik, 061/813-326 Po sledi časopisnih malih oglasov Prodam certifikat... Prodam in da iz tega papirja dobim vsaj nekaj oprijemljivega, nam je zaupal eden od prodajalcev certifikatov na Gorenjskem. Kranj - V zadnjem času je v časopisju zaslediti več malih oglasov, J« s svojo vsebino opozarjajo na to, da se je prt nas *e začelo finsko preoblikovanje podjetij. Ob tem, ko ječ«, a razmaja£ ,e*, kam bi vložila državno darilce v obliki l«*»»™k«8" ^ifikata (v "lastno" podjetje, v pooblaščeno invesUcijsko d*ibo ali v podjetja, ki so se odločila za javno prodajo delnic), »J* nekateri državljani preprosto odločili, da ga prodajojjo Whk) ceni, ki je 20 do 50 odstotkov nižja od napisane vi . Ko smo po telefonu povpra-*a» nekaj prodajalcev certifika-l0v- smo zvedeli za zanimive *B°dbe in razmišljanja. Lastnik »kata z zgornjega konca prerijske nam je povedal takole. "Z zeno sva dobila dva ^ttifikata, ki sta skupai vredna psto tisoč tolarjev. Žena je °Tezposelna in ni pripravljena, ■; P« ga vložila v podjetje, ki jo '^odpustilo; jaz pa delam v Ujetju, ki bo verjetno tudi mzja od napisane kmalu propadlo in mi zato na kraj pameti ne pride, da bi ga vložil tja. Ko sva v Časopisnih malih oglasih videla, da nekateri prodajajo certifikate, sva se za tako pot odločila tudi midva. Bolje je imeti v žepu vsaj nekaj "oprijemljivega" kot le brezv-reden papir, za katerega se ne ve, ali se bo dalo iz njega kaj iztržiti ali ne." Ko smo prodajalca posebej vprašali, kako bi s kupcem zamenjala lastništvo prejeli smo W- april kratkim sem zasledil 2nek z naslovom "10. april -p" upora proti okupatorju", J*r Piše med drugim: "Za praznovanje smo izbrali 10. jPr'' zato, ker je naša mladina eS° dne leta 1941 in še nekaj dni Wtni z množičnim vstopanjem JpSko legijo, ki so jo ustano-'" Primorski študentje, in Aka-J^vsko legijo, ki je za boj proti l*l°jevalcem združila univerzi-J"0 mladino z mladimi delav-jVd'Mi, obrtniki in vajenci, •° med nami ni bilo, p Pa smo sinovi obrtnikov. 4nevZno P°Poldne, a še ob fyar ^ se je začela zbirati pred Uedn-m domom v Kranju W!f t no Stor*ič) množica sei,e *u so bili očetje, matere, in bfatje, dekleta, sorodniki cev p odhajajočih prostovolj-%o\0t P nekaj navdušujočih Zastal Se ie množica ljudi, Z pren,m' in harmoniko na čelu, napnfioč domoljubne pesmi, kjer , proti Železniški postaji, PoSek° nato čakali na prihod prostoegr vlaka> ki ie pobiral ga (U]ice Z Jesenic in gornje-kne . . Gorenjske. Do Ljubl-^milf tako nabralo že nekaj ^o<*h adeničev, tu pa se je število sta S okrepilo. Iz Ljubljane %den Peliala dva transporta. H 2a C °dpeljal naravnost pro-iWirebu> drugi pa proti J° do?" mestu- Ti prostovoljci Zifr j£'Ve'' v novomeški gimna-Pr»i **mor so jih namestili, svoj it odnnleni krst Transport, ki **&io • proti Zagrebu, je Pot z PfisPel na cilj, a se je Po'd«đV a do poznega po-aPHla\a ^lednjega dne (9. la/n--,:.. le prostovoljce so Va 7 . v zagrebški kasarni *lQdiLrniskega. Bila je polna AC LUdL Tudi Iz Hrvaške. l°- al ,7$ dan, bil je četrtek, hedZ !? 1941. se je vlekel v vSe Po kasami so se širile Poslnr5^' tudi ta, da jih Poslali v Bosno, kjer naj bi vzpostavili, skupaj z redno vojsko, novo obrambno črto. Kosilo se je zavleklo ob tolikšni množici novincev, kar do 2. ure popoldne. Kmalu nato je bil zbor vseh prostovoljcev, razdeljenih po četah, na kasarniškem zbornem mestu. Začeli so dova-žati zaboje z orožjem. Puške in bajoneti so bili še konzervirani in seveda neuporabni. Prvi so prišli pri razdeljevanju na vrsto uniformirana, nas "civilno dijaško rajo" pa so postrojili na koncu zbora. Razdeljevanje je prišlo nekako do četrtine, ko so se okrog 4. ure, nenadoma na stežaj odprla kasarniška vhodna vrata in na zborno mesto je zapeljal nemški tank. Na njem so sedeli pripadniki HSS (hrvatska seljačka stranka) in ustaši s svojo zastavo. Iz tanka je odjeknil strojnič-ni rafal. Če je bil pri tem kdo zadet ali pa je bilo to le zastraševanje, ne vem, kajti vsi so začeli bežati na vse strani, kamor je kdo vedel in zal. Vse je hitelo proti železniški postaji. Toda kmalu so prvi že pribežali od tam z vestjo, da na postaji love prostovoljce, in da so jih nekaj že ubili. Ljudje so se razkropili na vse strani, glavnina pa se je prek Podsuseda usmerila proti Sloveniji. Glavnim cestam smo se izogibali, kajti po njih so se valile nepregledne kolone nemške motori-zacije, HSS in ustaši pa so neutrudno lovili vse "sumljive" in mnogi od teh, če so seveda ušli prvemu masakru, so se vrnili iz Hrvaške šele čez nekaj mesecev. Končno se nam je le uspelo prebiti do Sevnice (12. aprila 1941), odkoder je v poznih popoldanskih urah odpeljal vlak, nabito poln vseh mogočih beguncev, ne levojaških, proti Ljubljani. Toda do tja je prispel le edne od teh prostovoljcev. Že na železniški postaji v Sevnici, jih je namreč obkolil motorizirani nemški oddelek, nakar so jih stlačili v posebne vagone. Te so v Zidanem mostu, pod pretvezo, da bodo prostovoljce v Celju (!) preoblekli v civilne obleke, odklopili in uniformiranci so pristali v nemških ujetniških taboriščih. To je v kratkem vsa resnica o aprilskih prostovojcih. Prav nič ne dvomim o formiranju Soške legije 10. aprila 1941. Toda tedaj ni nihče več odšel proti Zagrebu. Od tam so vsi le še bežali, kajti tega dne je bilo tam že vse končano. Naslednjega dne, 11. aprila 1941, je italijanska vojska, po zavzetju "trdnjave" Vič, vkorakala v Ljubljano, dan kasneje, 12. aprila, ob 2. uri popoldne pa nemški okupator v Kranj. Bomo spet enkrat udarili mimo? Ker so se mnenja o tem pojavila tudi v nekaterih drugih certifikata, nam je svetoval, naj se o tem pozanimamo v službi družbenega knjigovodstva. In smo se! V SDK-ju so nam glasno in jasno povedali, da ima vsak državljan pri SDK-ju odprt račun, vendar pa vrednosti certifikata tudi s soglasjem njegovega imetnika ni mogoče prenesti z enega na drug račun, razen v izjemnih primerih, ki jih določa zakon (npr. - smrt imetnika certifikta). In kar ne vedo na Gorenjskem, "vedo" v Ljubljani, kjer nam je upokojenski par, ki 800 tisoč tolarjev vredna certifikata prodaja za 600 tisoč tolarjev, do potankosti pojasnil ves postopek: "Čeprav pravna pot (še) ni začrtana, ni ovire, ki bi onemogočala nakup. Posel bi izpeljali tako, da bi vi kot kupec certifikatov in midva z ženo kot prodajalca sklenili pogodbo, ki bi naju zavezovala, da bi ob lastninjenju vložila certifikat v "vaše" podjetje oz. tja, kamor bi želeli. Ko bi se certifikat "spremenil" v delnico, bi midva kot formalna delničarja (na papirju) lastništvo prenesla na vas - in posel bi bil končan." In kaj če podjetje ne bi hotelo vzeti certifikata od nekoga, ki ni (bil) zaposlen v podjetju oz. ni z njim v najožjem sorodstvu? "Ja, o tem se morate pogovoriti v podjetju! Ker certifikate kupujejo predvsem vodilni ljudje ali ljudje, ki so blizu "korita", ne bi smelo biti težav," nas je podučil zgovorni Ljubljančan in poudaril, da certifikate prodaja zato, ker že več razmišlja o onostranskem življenju kot o certifikatih, dobičkih in podob-nem.In če se vam po vsem tem prodaja certifikatov še zdi pameten posel, naj vam zaupamo, da imamo tudi v Gorenjskem glasu rubriko Mali oglasi in da so oglasi, krajši od desetih besed, celo brezplačni. Le prej je treba kupiti časopis.... • C. Zaplotnik Ni igra na srečo, akviziterstvo ali kaka podobna neumnost Morda pa prodajanje megle Bržčas ste v katerem od časopisov že zasledili oglas, ki ponuja sodelovanje v milijardm industriji, z neverjetno možnostjo takojšnjega popolnoma legalnega zaslužka, za kar je potrebnih le nekaj ur preprostega dela mesečno. Kranj, 8. aprila - Glavni direktor podjetja Caterman, d.o.o., Ljubljana, Cankarjeva 10, dr. Rihard Buh, dipl. ing., me je (podpisanega namreč) predvčerajšnjim obvestil, da imam natanko do danes, 8. aprila, možnost naročila fradiva, iz katerega bom izvedel vse o "BIZNI-U 900". Iz knjižice, kot piše v pismu dr. Buha, bom izvedel skrivnosti in testirane metode uspeha, ki že deluje za tisoče ljudi po svetu in jim iz dneva v dan zvišuje njihov materialni standard. Ko tole pišem, me seveda obhaja dilema: ali dokončati članek ali rajši poslati podjetju Caterman natanko 4.396 tolarjev (oziroma protivrednost 56.-DEM), nekaj dni počakati na knjižico "Biznis 900" in postati milijonar, saj bom iz knjižice izvedel, kako letno zaslužiti tričetrt milijona dolarjev (ameriških, USD - torej ni tiskarska napaka, kajti pri takih številkah je tolar le na začetku za nakup knjižice!). Poštni predal 114 Stvar je potekala takole: kot še marsikdo drug z Gorenjskega sem reagiral na oglas in poslal na poštni predal 114, 61000 Ljubljana kuverto z znamko. Predvčerajšnjim mi je podjetje za trgovino, marketing in storitve Caterman poslalo ljubeznivo pisemce in mi povzročilo zvišan pritisk, saj so v pismu naštete takšne mamljive ugodnosti, da se ob njih vsakemu skorajda zvrti v glavi: priložnost za nesluten zaslužek, ki se Eonuja tudi desetini odstotka (torej 0,1 odstot-a) Slovencev; možnosti zaslužka so tako velike, da jih nihče ne more popolnoma izkoristiti; potencial zaslužka je neomejen, kajti povpraševanje je neomejeno; izkušnje niso potrebne; za delo ni potrebnega dodatnega inventarja ah pomoči, nobenih zaposlenih, vsega nekaj ur preprostega dela mesečno; začetek dela takoj in zaslužek 3000.-dolarjev dnevno .... Mar ni lepo? Verjetno ste presenečeni, da o tem pišem članek, če je priložnost super in bi jo bilo treba zgrabiti z obema rokama. "Biznis 900" V pismu podjetja Caterman je naštetega še marsikaj - npr. to, da je vodilna in ena najbolj prestižnih podjetniških revij na svetu (Enter-preuner, po naše Podjetnik) poimenovala "Biznis 900", ki ga v Sloveniji ponujajo preko poštnega predala 114, zadevo poimenovala za najbolj perspektivno področje devetdesetih in da je milijardna industrija še vedno v razvoju, v naslednjih petih letih naj bi se početverila. V pismu tudi piše, da. vsega 2000 Slovenk in Slovencev dobiva priložnost, da se okoristi z že preverjeno metodo velikega zaslužka. Pripisano je, da na p.p. 114 dobivajo izredno veliko pošte, zato je rok za naročilo datumsko določen. Moj odgovor bodo čakali le do pojutrišnjem (10. aprila - očitno nedelje) in če mojega odgovora na pismo ne bo, bodo poslali dopis naslednjim, ki so kuverto z naslovom poslali na p.p. 114 za menoj. Poročilo "Biznis 900" bo v prodaji le do 20. aprila, cena zanj je 63.-DEM, v pismu pa mi je obljubljen popust v višini 12,5 odstotka, če se odločim (in pošljem denar) še danes, 8. aprila. Vrag se skriva v podrobnostih Na dveh straneh pisma, iz katerega sem prepisal vse mamljivosti o super lahkem zaslužku s pomočjo "Biznisa 900", ne gre spregledati naslednjih petih stavkov: "Vsak človek ima v življenju nekaj, morda peščico priložnosti za uspeh. Ne naredite napake. To je ena od teh redkih priložnosti. Ne pustite, da bi šla kar tako mimo vas. Izkoristil jo bo nekdo drug." V drobnem tisku pa na tretji strani pisma stoji črno na belem, da sprejemajo vplačila le v gotovini. Razlog: "Plačila po povzetju, poštne nakaznice in podobna plačila potrebujejov povprečju dva do sedem dni dlje, da prispejo do nas," piše, "prav tako priporočene pošiljke. Zato pošljite svoje naročilo z navadno pošiljko." V kuverti mora biti tudi denar, 56.-DEM v tolarski protivrednosti, kar znese vsega 4.396 tolarjev za knjižico o "Biznisu 900". Napisano je tudi, da lahko v roku 21 dni zahtevam povračilo celotnega denarja, v kolikor ne bom popolnoma zadovoljen s prejetim gradivom... (Začasni) epilog Zanesljivo bodo moji nasledniki preklinjali 8. april 1994 in mene, ki se na ta dan nisem odločil za vabljivo ponudbo "Biznis 900". Očitno sem globoko prežet z gorenjsko "šparovnostjo" in se mi škoda zdi poslati v navadni kuverti 4.396 tolarjev na poštni predal 114, 61000 Ljubljana, čeprav vem, da s tem izgubljam prej omenjenih 3.000.- dolarjev dnevnega zaslužka ali celo več, oziroma tričetrt ali kar cel milijon dolarjev letno. V ponudbi je sicer napisano "Ni igra na srečo, akviziterstvo ali kaka podobna neumnost" in "Popolnoma legalno" - sam pa sem prepričan, da je vse skupaj še najbolj podobno prodajanju megle. • M.Va. časopisih, Vas prosim, da v Vašem objavite ta moj prispevek kot obvestilo javnosti. Stane Šinkovec, Kranj Namesto 27. aprila -10. april Združeni ob Lipi sprave smo sredi februarja obvestili javnost, da bomo s pomočjo političnih strank, ki branijo idejo narodne sprave na temelju resnice, 10. aprila priredili slovesnost v počastitev spomina slovenske mladine, ki je v usodnih dneh leta 1941 ob napadu z množičnim vstopanjem v Soško in Akademsko legijo složno pokazala svojo narodno zavest. Nasproti 27. aprilu, dnevu ustanovitve Protiimperialistične fronte, ki so je pozneje preimenovali v OF, in je bila naravnana predvsem proti Veliki Britaniji, ki se je takrat še edina upirala nacistični vojni pošasti, smo postavili 10. april kot primernejši dan za praznovanje, s čimer pa častilcem 27. aprila ne odrekamo pravice do praznovanja svojega prazničnega dne. Zaradi nasprotovanja borčevske organizacije in bolezni Demokracije, smo načrtovano slovesnost zastavili ožje. Prireditelji slovenski javnosti sporočamo, da bo proslava jutri v soboto, 9. aprila, ob 17. uri v ljubljanskih Križankah. Ob pomanjkanju sredstev ne bo posebnega kulturnega sporeda, ozvočenje pa bo, tako da bodo slavnostne besede in kritične do državnega zbora, ki vzdržuje totalitaristično oblast na škodo demokratične, mogle seči vsaj do ušes poslušalcev, če ne globlje. Do tistih, ki jim bodo namenjene, pa bodo tako ali tako prišle le, če jih bodo prenesla javna občila. Na snidenje vabimo slovensko mladino, preživele, prostovoljce, kritike narodove morale, da bi ji pomagali iz zamočvirjenih nižin, in vse, ki v odstranitvi Janeza Janše iz vlade vidijo hotenje za restavracijo totalitarizma. Pridite! Ljubljana, na Veliki petek 1994 Prireditelji: Združeni ob Lipi sprave Stanislav Klep, l.r. Društvo za demokratizacijo javnih glasil Vinko Vbdopivec Lr. Nova slovenska zaveza Stane Sterbenk l.r. Društvo za ureditev zamolčanih grobov Franc Perme l.r. V kateri urejeni Trati živim? Predsednik KS Trata in predsednica skupščine iste krajevne skupnosti sta polna lastne samohvale. Če je to premalo, povabita na novinarski pogovor še enega do dva "javna delavca" in najbližjega znanca (revija Arena 1686!). Tisti pa, ki živimo v tej "idealni" Trati, ki prodaja za svoje dosežke športno igrišče in načrtovani plavalni bazen v časih očiščenih rek in zamrle industrije, pa vemo, da bi bilo potrebno zamenjati ta samohvalna očala in se pogosteje sprehoditi tudi v druge predele krajevne skupnosti in ne le od pisarne krajevne skupnosti do športnega igrišča. Takoj bi ugotovili, da povprečno od jeseni do pomladi v tej krajevni skupnosti ne naredijo prav ničesar za urejenost naselja, da bi ga v zimskem času lahko prodajali kot ledene površine, da je poleg "hvalevrednega" peskovnika na drugi strani naselja hudo razdejano otroško igrišče ter da ta investitorsko tako "močna" krajevna skupnost nima denarja za to, da bi potegnila črte na parkirnih mestih. Povrhu vsega pa je za opevano območje že značilno, da je postala točno tisto, kar je bilo napovedovano v omenjeni Areni. Glavni pozdrav Trate je "Merhaba!" ob hudem nasprotovanju večine članov sveta krajevne skupnosti (demokracija?), da se prevladujočim muslimanom ne dovoli opravljanja verskih in drugih dolžnosti v prostorih slovenske osnovne šole oz. krajevne skupnosti. Prve materialne posledice tega "spuščanja z vajeti" pa je tudi že mogoče videti prav v neposredni bližini pisarne krajevne skupnosti. Ker pri vrhu KS Trata ni znano, "kam pes taco moli", je seveda razumljivo oklevanje vodstva sedanje občine škofja Loka, da industrijo in polja (SORSKO POUE!) prepusti komurkoli. Sklicujoč se na prebivalstveno številno premoč ob poročilih iz Bosne, je seveda tudi na Trati nevarnost, da Irena Uhan in Jože Galof izkoristita to številčno premoč (oba priseljena) proti avtohtonemu prebivalstvu. Kako jih cenijo krajani Hafnerjevega naselja (vanj vodijo tri napačno napisane table) in vasi Trata, bi bilo tudi vredno vprašati. Razgledan poročevalec Š. Ž. seveda ne sme vedno uporabljati le ene - predsedniške - plati informacije. Realnost življenja v KS Trata je žal precej bolj bedna, kot se hvalita megalomanska investicijsko usmerjena Irena Uhan in Jože Galof Ali po Tavčarjevo: "Zemlja domača - ni prazna beseda: del je mojega življenja in če se mi vzame zemlja, se mi je vzelo tudi življenje." P. S.: Brane M umik, dipl. ing. arh. navaja, da: "vzdrževanje komunalnih objektov izvajajo posamezne krajevne skupnosti ter da je v občini v veljavi Pravilnik o sofinanciranju vzdrževanja komunalnih objektov in naprav. Pravilnik sloni na točkovnem sistemu in evidenci, komunalnih objektov in naprav, ki se sproti dopolnjuje, na podlagi katerega prejemajo krajevne skupnosti mesečno sredstva za vzdrževanje. Sama organizacija dela je v rokah krajevne skupnosti; zraven spada tudi vzdrževanje čistoče krajevnih cest, mestnih ulic, trgov, pločnikov, stopnišč, urejanje zelenic in nasadov cvetja ter korit za rože." Avtorja članka vabim, da si ogleda fotodokumentacijo o "urejenosti" teh in hvaljenih športnih površin, ki smo jo zbrali od jesen: lani. Potem bo hvale o KS Trata, če ima seveda primerna merila, hitro bistveno, bistveno manj. • Stanislav Je&euovec, Škofja Loka /7TZ7 D T E C H \zJm n v M*© £ d.o.o. UNITECH LTH-OL, d.o.o., Škofja Loka Družba v večinski lasti avstrijskega partnerja vabi k sodelovanju sodelavca: 1. Višje ali srednje izobrazbe Delovno mesto: INOKORESPONDENT Posebna znanja: Delovne izkušnje: - za nedoločen čas - s 3-mesečnim poskusnim delom - aktivno znanje nemškega jezika - osnove računalništva - 5 let (srednješolska izobrazba) - 3 leta (višješolska izobrazba) Kandidati lahko pošljejo svoje ponudbe z ustreznimi dokazili v 15 dneh po objavi razpisa na naslov: UNITECH LTH - ORODJARNA IN LIVARNA, d.o.o., Vincarje 2, 64220 ŠKOFJA LOKA, Kadrovska služba (za razpis) O izbiri bomo kandidate obvestili v 15 dneh po končanem postopku. ZENSKO-MOSKI INTIM BOUTlQUE, TITOV TRG 46, ŠKOFJA LOKA NE ŽELI SI ŽENE SVOJEGA BLIŽNJEGA! Najsi ona zdi ttbi ... rCaffr LEDINA CENTER, KOTNIKOVA 5, LJUBLJANA TEL.061/13-13-024 m mi m a m ,£T$h; trti mM foto bobnar Me' STROJI ZA OBDELAVO LESA-NOVI, RABLJENI zelo ugodno prodam - CENEJE KOT DRUGJE - Kombinirke 300, 400 in 500 "SCM" - Debelinka + poravnalka + vrtanje 350 in 400 mm - Debelinka + poravnalka + vrtanje SCM-500, TIP 2250-novejša - Debelinka "SCM" 63 in drugo - Tračna brusilka 2,5 in 3 m - Formatna žaga 1,2 -1,5 do 3,2 m - Rezkar žaga z nagibom in brez - voz 1,5 -2 in 2,5 - 3,2 m - štiristranke 4, 5 in več vreten - Pendol žaga - nemška s transporterji - Robilnik žaga pomična 1 in 5 m - Preše za furniranje 2x1 m - 2,5 x 1,3 m - 3x1,3 m - Sušilnice Al ali samo oprema za zidane komore - elektro ali vodno ogrevanje - Žage prenosne Tip "COMPA", podajalniki, odsesovalne naprave - Brusilni stroji - razni - Hlodarke, 0 koles 1000 do 1600 mm - Oprema za decimirnico - Ketenfrezer - verižni rezkar - Tračna žaga 0 600, 700, 800, 900 Tel.: 067/51-304; BOLE - STROJI, UVOZ JZ Bolnišnica za ginekologijo in porodništvo Kranj Kidričeva 38 a, 64000 Kranj objavlja prosto delovno mesto KVKUHAR-ICA z naslednjimi pogoji: - KV kuhar-(ica), - zaželene so delovne izkušnje Delovno razmerje bomo s kandidatom sklenili za nedoločen čas z 2-mesečnim poskusnim delom. Kandidati naj vloge z dokazili o izobrazbi vložijo v 8 dneh po objavi na gornji naslov. Republika Slovenija UPRAVA INŠPEKCIJSKIH SLUŽB ZA GORENJSKO Slovenski trg 1, Kranj razpisuje naslednja prosta dela in naloge delavcev s posebnimi pooblastili in odgovornostmi: INŠPEKTOR II: TRŽNI INŠPEKTOR (2 delovni mesti) - visoka izobrazba ekonomske, biotehniške, pravne ali organizacijske smeri - 5 let delovnih izkušenj - izpit za voznike "B" kategorije INŠPEKTOR III: PROMENTI INŠPEKTOR (1 delovno mesto) - višja prometna šola - 3 leta delovnih izkušenj - izpit za voznike "B" kategorije Izbrani kandidat bo imenovan za obdobje štirih let s 3-mesečnim poskusnim delom. Inšpekcijski nadzor bo izvajal na območju občin Jesenice, Kranj, Radovljica, Škofja Loka in Tržič. Od izbranega kandidata se bo zahteval tudi preizkus znanja iz Zakona o splošnem upravnem postopku, ki ga bo imel možnost opraviti v roku šestih mesecev od sklenitve delovnega razmerja. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih psogojev, z opisom delovnih izkušenj in kratkim življenjepisom naj kandidati pošljejo v roku 8 dni po objavi na naslov: Uprava inšpekcijskih služb za Gorenjsko, Slovenski trg 1, Kranj. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 8 dneh po končani izbiri. POPRAVEK V razpisu prostega delovnega mesta "pomočnika ravnatelja za obutveno in gumarsko usmeritev" Srednje tekstilne, obutvene in gumarske šole Kranj, objavljenem v torkovem Gorenjskem glasu, je pomotoma izpadel del besedila o pogojih, ki se pod tč.3. pravilno glasi: - najmanj 5 let delovnih izkušenj v vzgoji in izobraževanju SREDNJA TRGOVSKA ŠOLA KRANJ, Župančičeva 22 razpisuje prosti delovni mesti DVEH UČITEUEV ANGLEŠKEGA JEZIKA za določen čas s polnim delovnim časom (nadomeščanje delavk na porodniškem dopustu) Prijave z dokazili o izpolnjevanju z zakonom določenih pogojev pošljite v 15 dneh po objavi razpisa. 0 izbiri vas bomo obvestili v 30 dneh po končanem zbiranju prijave. Začetek dela 1.9.1994. Začasni nadzorni svet Modne konfekcije KROJ, d.d., škofja Loka, Kidričeva cesta 81, razpisuje delovno mesto DIREKTORJA DRUŽBE Kandidati morajo poleg splošnih, z zakonom določenih pogojev, izpolnjevati še naslednje pogoje: - visoka ali višja strokovna izobrazba tekstilne ali ekonomske smeri, organizacijske in vodstvene sposobnosti, pet let delovnih izkušenj na enako ali podobno odgovornih delovnih mestih, uspešno dosedanje delo in aktivno znanje nemškega jezika. Začasni nadzorni svet bo izbranega kandidata imenoval za 5-letno mandatno obdobje. Kandidati morajo poleg pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev predložiti še kratek življenjepis z opisom dosedanjega dela. Prijave naj kandidati pošljejo v 15 dneh po objavljenem razpisu na naslov Modna konfekcija KROJ, d.d., Škofja Loka, Kidričeva cesta št. 81, z oznako "razpis". Kandidati bodo o odločitvi pisno obveščeni v 15 dneh po izbiri. TAB inženiring Preddvor, d.o.o. Računalniški informacijski sistemi Preddvor 4a, 64205 Preddvor tel: 064/45-023 fax: 064/45-197 Podjetje TAB Inženiring, d.o.o., razpisuje prosta dela in naloge za: 1. PRODAJNI INŽENIR (2X) Delo obsega trženje računalniških informacijskih sistemov na področju cele Slovenije. Od kandidatov pričakujemo: - da poznajo računalniške informacijske sisteme (HW in SW) - da so komunikativni - da imajo vozniški izpit - da imajo predhodne delovne izkušnje na tem področju Ponujamo stimulativne OD in provizijo na prodano realizacijo. 2. PROGRAMER (2X) Delo obsega razvijanje in programiranje v jeziku C ter učenje in uvajanje programskih paketov pri strankah. Od kandidatov pričakujemo: - da obvladajo jezik C - da poznajo poslovno informatiko - da so komunikativni - da imajo predhodne delovne izkušnje na tem področju Ponujamo stimulativne OD. Pisne prijave z opisom predhodnih delovnih izkušenj sprejemamo na naslovu podjetja, najkasneje v 8 dneh po objavi. Vse kanddiate bomo o izbiri obvestili v 15 dneh po končanem razpisu. KRANJ Podjetje za trženje in proizvodnjo obutve, p-o. objavlja prosta dela in naloge VODJE DEL V ORODJARNI Za dela in naloge se zahteva: - VI. st. strokovne izobrazbe strojne smeri (ing. strojništva) - 3 leta delovnih izkušenj Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas s trimesečnim poskusnim delom. Prijave naj vsebujejo kratek življenjepis ter dokazila o izpolnjevanju zahtevanih pogojev; sprejema pa jih kadrovski Trgovina Zapravljivček Delavska 19 razpisuje prosta delovna mesta fc 6 PRODAJALK(CEV) 2.2KV KUHARJA S PRAKSO 3.2KV MESARJA S PRAKSO Pogoji: Za vsa razpisana delovna mesta veljajo splošni zakonski pogo)' o zaposlovanju v trgovini. Pismene ponudbe s kratkim življenjepisom in potrdili o izobrazbi pošljite v 8 dneh po objavi na gornji naslov. Informacije po tel. 312-019 od 9. do 12. ure. GOSTILNA ALEŠ Breg ob Savi 38, KRANJ tel. 401-138, 401-418 Spoštovani gostje! Sporočamo Vam, da naša gostilna jutri, v soboto, 9. aprila, P° dobrem mesecu prenavljanja lokala spet odpira svoja vrata. Oproščamo se vsem, ki ste v tem času prišli zaman in nezadovoljni odšli. Prepričani smo, da boste zdaj lahko ugotovili, da je bilo vseeno vredno; pričakuje Vas povsem nov, prijeten ambient, in seveda vsa kvalitetna ponudba naše NJ? Priporočamo se tudi za zaključne družbe, poroke (do 70 oseDj. poročna in poslovna kosila in seveda vsem, ki bi radi v tePfv ambientu, ob intimni glasbi preživeli prijetne ure. Odprto imamo VSAK DAN, med tednom od 12. do 22. ure, ob petkih m sobotah od 12. do 23. ure in ob nedeljah od 11. do 20. ura- Prisrčno vabljeni! POSLOVNI PROSTORI V ŠKOFJI LOKI V POSLOVNI HIŠI v središču mesta nudimo možnost najema pisarniški*1 poslovnih prostorov velikosti 15 do 37 m2 ^> "irin OKAINVEST ŠKOFJA LOKA t INFORMACIJE: LOKAINVEST d-O ŠKOFJA LOKA, Titov trg 3a Tel.: (064) 621-781 46 vreme Za konec tedna nam vremenoslovci napovedujejo pretežno suho in vetrovno vreme« LUNIHE SPREMEMBE Ker bo v ponedeljek mlaj nastopil ob 2.17., to po Herschlovem vremenskem ključu pomeni da bo vreme slabo (sneg in vinar). Razumete slovensko? Potem je ta oglas za vas! Afera "Optimizem" Najnovejši slovenski finančni aferi smo v medijih dali naslov "Afera Optimizem". Izhaja iz očitka opozicijskih političnih strank, da je finančni minister z državno garancijo za kredit zasebnemu podjetju g.Vladimirja Slejka iz Postojne - ki je bila vnovčena zaradi nesolventnosti Optimizma - povečal javni dolg Republike Slovenije. Stvar sploh ni zanemarljiva: "težka" je 112 milijonov SIT, opozicija pa s to afero zastavlja interpelacijo o odgovornosti financministra mag. Gasparija. V pomoč razpravljalcem v "Aferi Optimizem" objavljamo del oglasa, ki je spremljal znano akcijo ~~ g.Vladimirja Slejka "S ve l i čast- . v kateri je za naj slovenski roman 1993 omenjeni Ujetnik podelil super nagrado 30.000.-DEM. Očitno je s Jim... enostavno po koprivah mahati! v|adimi®slejko hih« ViVien's d.o.o. & OM & TRGOVINA Z INDIJSKIM BLAGOM V CENTRU ŠKOFJE LOKE MESTNI TRG 32 & UNIKATNI IZDELKI INDIJSKE OBRTI $> * PRODAJAMO PREDMETE SAMO IZ NARAVNIH MATERIALOV * * VEUKA IZBIRA ROČNO TKANIH TEPIHOV 3> SVILA * * BOMBAŽ 3> IZDELKI IZ SREBRA IN MEDENINE 3> $> INDIJSKI OBREDNI PREDMETI * • POLDRAGI KAMNI ZA VAŠE ASTROLOŠKO ZNAMENJE * delovni tns: 11 - 19, sobota: 9 - 13 <*> OM NAMO SHIVA * Slovenske citre na čilski in italijanski televiziji Danico Butinar iz Rateč pozna vsa Zgornjesavska dolina, kajti Danica že vrsto let imenitno igra na citre in zadnjih sedem let, ko ima več časa in ko se je svojemu inštrumentu bolj intenzivno posvetila, kar veliko nastopa. Izkazali so ji priznanje za lepo igranje in jo povabili na olimpiado na Norveško. Pred časom ste izdali kaseto Šmentane citre tak' milo pojo. Pripravljate novo? "Res sem izdala kaseto pri studiu Tivoli v Ljubljani, na kateri so domače in druge melodije, ki jih na mojih nastopih ljudje radi poslušajo. Tedaj, ko sem jo pripravljala, niti slutila nisem, kako je vse to naporno: vsa ta snemanja pa ponovitve, saj moraš biti popolnoma zbran. Razmišljam o novi kaseti, a se kar ne morem odločiti, kajti ko pomislim na ves ta psihični in fizični napor, ki ga zahteva snemanje, me želja kar mine." In kje zdaj nastopate? "Že kar nekaj časa me vabijo v razne hotele po Kranjski Gori in v okolici, kjer zvečer nastopam pred domačimi in tujimi gosti..." In kako sprejemajo vaše citre? "Mislim, da dokaj dobro. Ljudje melodiji citer radi prisluhnejo, še posebej melodijam, ki jih poznajo in ki so jim všeč. Občutim njihovo pozornost ob posamezni melodiji in tako vem, da denimo Italijani ali Avstrijci nadvse navdušeno spremljajo citre tedaj, ko zaigram melodijo Tretji človek." In kaj imate sama najraje? "Vse lepe narodne melodije -vsaka mi je po svoje pri srcu in vsako želim kar najbolje zaigrati." Sodelujete tudi na tekmovanjih in srečanjih citrarjev, ki jih prirejajo po Sloveniji? "To pa ne, kajti nekako nisem ambiciozna in moji nastopi v bližnji in nekoliko bolj oddaljeni okolici mi kar zadostujejo." Pa vendar - doživeli ste svoj največji uspeh, saj so vas med vsemi slovenskimi citrarji, ki jih niti ni tako malo, izbrali in povabili v slovensko hišo na olimpiado na Norveško. "Ce čisto po pravici povem: nekega dne je zazvonil telefon, neki gospod se je predstavil in dejal, da kliče iz Cankarjevega doma v Ljubljani in mu ponudil, če imam čas, da odidem na Norveško in ob večerih igram gostom v slovenski hiši v Lille-hamerju." In kaj ste odgovorili? "Najprej sploh nič nisem odgovorila, ker sem bila tako neznansko presenečena, da sem mislila, da me bo kar kap! Vprašala sem ga.od kod sploh vedo zame, pa je dejal, da so me že slišali igrati in me zato predlagali." In tako ste pravzaprav doživeli čast in priznanje, saj ste vendar prav vi predstavili del slovenske narodne glasbene folklore tujim gostom m obiskovalcem slovenske hiše na Norveškem. Kako je bilo?" "Zelo lepo. Vsak večer doživiš kaj novega, kaj lepega, nam, Slovencem, pa je bilo še posebej prijetno, saj so se naši smučarji tako imenitno odrezali. Moram reči, da je bila slovenska hiša prijetno, domače urejena, sama pa sem igrala od pol osmih do enajstih zvečer. Pa Norveška -videti je treba, kako je lepa, naravna dežela s tistimi prikupnimi lesenimi hišicami in neornjeno naravo." Kako so sprejemali vaše nastope? "Z navdušenjem, z živim zanimanjem za citre kot instrument -še posebno tuji obiskovalci. Nek večer so me posneli tudi za italijansko in drug večer za čilsko televizijo." Vtisi so torej nepozabni? "Nepozabno lepi in enkratni in zahvaljujem se vsem, ki so mi izkazali tako zaupanje...." • D.Sedej Mi, pasjereici, kot nam ^edljivo pravijo sovražniki ^irinožcev, smo imeli oni Jar>, takoj po kinološkem .e{aju iz poslušnosti, zelo Jezljiv protestni sestanek. ■ Povod: ena naših tečajnic, lastnica krepkega nemškega ^jaka, je povedala, da je *"S prenašala sestanek ali 1% na katerem so neki politi-kritizirali Drnovškovega Prijatelja, Arthurja. In neki **°utik, ki je ves gneven na Premiera, Še bolj pa na njego-kužka, jo je po televiziji .lSa nekako takole užigal: s. p'av sramotno je, da imajo j'£Venci, še posebej Drnov-r^Mako velike pse. V demok-hfS? naJ prevladajo manjši, °J »»»eščanski...." sli« ?kako v tem smislu je dv t ' nakar se Je naJPreJ la 3 i zaP°red z glavo butni-v v lastni ji zid dnevne sobe, £ P^v sliši. Ko je ugotovila, Dri"?^ in ne sania in da tudi j^vidov in prisluhov še nima, M- a v g'oboko depresijo. zav VerJeti n>smo mogli! A opcije ne priznamo. Na našem kinološkem tečaju so veliki in mali in še bolj mali na baterije, pa vsi prima vkup vižamo. Zato odklanjamo vse take teorije, ki so diskriminatorske in šovinistične, da ne rečemo naravnost fašistoidne. Se šnavcerjem, saj tako pljujem tako rekoč v lastno skledo, a zato, ker imam po gornji teoriji meščanskega kužka, bo to vnanji znak moje demokratičnosti? In kaj bomo rekli gorskim reševalcem, ki imajo vsi po vrsti visokorasle štiri- bton'P0 »zbruhu demokracije, r>eden,,n?el1 še demokratične in jjfmokratične pse?!? *Uža~ v_,lsokorasli Arthur, ja straKredsednika vlade vzbu- {£Jln, grozo? jj|am nikoli! strukciArthur' ki zaradi kon-?a, DojLe 2 ?a.srne' ki J'1 P"?3- Demokracija na vrvici Kinologi ostro protestirajo, ker je v političnem nastopu neki politik tudi takole modroval: "Bolj demokratično in bolj meščansko bi bilo, ko bi Slovenci imeli bolj majhne, meščanske pse, ne pa mrcine, kot je Drnovškova aaa ko't Si7,e trJ kile mesa na dan, P°gine?m W° zlobneži, takoj jferadi nas - nikoli! Kberai8^0 v tem smislu bolj Nobei ?d vsakega liberalca. cne leve in desne pasje bomo delili po pasjem poreklu in pasmi? Naj bo tod okoli zdaj tako: kdor bo imel pudla pa kodrčka pa šnavcerja, je desni pasjerejec in demokrat in meščan, kdor pa ovčarja, prinašalca, šarplaninca ali neapeljskega mastifa pa ničvredni levi pasjerejec? Nič ne morem imeti proti kodrčkom, pudlom in srednjim nožne mrcine? Da so, čeprav humanega poslanstva, levičarji in nedemokrati? Če pa mimogrede koga bolijo tiste tri kilce meseka, ki ga bojda poje Drnovškov Arthur, je treba iz našega, kinološkega aspekta nemudoma ukrepati. Namreč: če ne-meščanskega Arthurja futrajo s samim mesom, bo kmalu fuč. Bolan bo, pa dlaka mu bo izpadala pa še umre lahko. Ah, kako je tale demokracija v resnici težka zadeva, saj niti približnom važna vsebina, ampak samo embalaža. Vsak vaški potepuharski cucek ima lahko v svojih pasjih genih več pasje pameti kot marsikatera meščanska pudlica, ki se gre demokracijo na pozlačeni vrvici in z masnico na glavi. Pa po možnosti s copatki na nogah in s torto, ki jo dobi za rojstni dan. Tako kot Sock, prvi maček ZDA, ki je dobil za rojstni dan celo dvorano tort, na katerih so ga kulinariki Bele hiše sladko upodabljali v različnih pozah... Za umret! Ampak to je meščanska Amerika, ne pa Slovenija! V zaščito živali smo ob gornji izjavi kinologi ostro protestirali. Napisali protestno pismo, ki je v raznoterih časopisih že izšlo. Ne samo v izrecno podporo Arthurju, ampak smo se zavzeli nasploh in načelno, da zadeva res ne dobi kakšnih konkretnih oblik, kajti pri nas je vse mogoče. To vam sporočamo v tolažbo in v vednost, da v primeru "pasje demokracije" sploh ne velja tisti rek, da je samo in edino majhno lepo. To trobezl-jajo tisti, ki se na vsem milem svetu že več niti ne morejo spomniti načinov, kako bi se v imenu demokracije dalo še bolj oblatiti nasprotnika. Da so zdaj povlekli še za pasje vrvice, pa lahko samo še dol padeš... • D.Sedej BI RADI NOV TELEVIZOR... Podjetje REVOK TRADE (zastopnik firme SAMSUNG) se je preselilo v nove poslovno-trgovske prostore na Kidričevo ulico 2 v Kranju (bivši dijaški dom). V sodelovanju z Gorenjskim glasom smo vam pripravili nagradno igro z bogatimi nagradami in sicer: 1. nagrada - TV SAMSUNG 55 s ttx 2. nagrada - Videorekorder SAMSUNG 3. nagrada - Radiokasetofon SAMSUNG In kako boste lahko dobili eno od lepih nagrad? Pet petkov zaporedoma bomo v časopisu Gorenjski glas objavljali dele slike. V Gorenjskem glasu, ki bo izšel 29. aprila, bo objavljena zadnja sličica in s tem boste lahko sestavili kompletno sliko. Nalepljeno na dopisnico jo boste poslali na naslov: Podjetje REVOK TRADE, Kidričeva 2, 64000 Kranj. Javno žrebanje prispelih rešitev bo 7. maja (sobota) ob 10. uri pred podjetjem REVOK TRADE na Kidričevi 2 v Kranju. Danes objavljamo sličico št. 2. Prilepite jo v prazen prostor ter ne pozabite na Gorenjski glas danes teden, ko bomo objavili sličico št. 3. DELOVNI ČAS od 9 do 12 ure od 15do 19ure sobota od 9 do 12 ure TV~ HI - Fl ~ VIDEO TV37cm od 40.349 SIT TV51 cm, TTX od 53.302 SIT TV 55 cm, TTX od 59.660 SIT TV 72 cm, TTX od 110.293 SIT Videorekorder od 44.745 SIT HI-FI stolp od 41.370 SIT Trgovina in storitve do.o., Kidričeva 2, Kranj, teL 064-2123 67,211142 Na 1. programu TV Slovenija jutri zvečer: APRILSKI KRIŽKRAŽ: MUSICAL Tako kot vse, tudi musical prihaja iz Amerike. Na odru je zaživel kot posebna gledališka zvrst, vendarle pa so njeni prvi vzgibi v evropskem kabaretu. Zato je včasih težko ostro začrtati meje in natančno ločiti musical od kabareta, operete ali glasbene komedije. Povsod se poje, pleše, igra, vse enako dobro in vse v eni sapi. Nekateri drugi iz musicalov so postale prave glasbene uspešnice in imenitni videospoti. Tudi Slovenci smo se že v 60-tih lotili musicalov, takrat celo bolj zagnano kot danes. To so bili Čudoviti zanesenjaki Urbana Kodra in Franceta Jamnika, Plešoči osliček, Darijana Božiča in Žarka Petana, pa kasneje U Slovenačkima gorama prav tako v tandemu Koder-Petan, imeli smo ročk opero Svetlane Makarovič in Davorja Rocca, pa musical Sla boeme Milana Dekleve in Zvoneta Šedlbauerja. Potem pa samo še za otroke. Tako je nastal musical Svetlane Makarovič Maček Muri in kar trije tudi tokrat izpod peresa Milana Dekleve, ki je kar najplodnejši pisec musiclov za otroke. Upajmo le, da tudi z novejšim ne bo tako, kot s Sneguljčico, ki je po vsem vloženem delu in denarju doživela le štiri predstave. Tudi tako je z musiclom pri nas. * Miša Molk Nagrade: 1. nagrada: 78.000.- SIT 2. nagrada: 46.500.- SIT 3. nagrada: 31.500.- SIT Rešitev križank ie treba poslati najkasneje do srede, 20. aprila 1994, v belih ali modrih kuvertah običajne velikosti, na naslov: TV Slovenija, Križkraž, pp 380, 61001 Ljubljana. vAot MUKO 10« MI ■ TV 2 TV 4 TV 1 TV 3 ■Mm m m ■ S 0 M R A K R A J N E 2 ■ U R A K TV 6 K A D ■ ■ ■ A N ■ 0 P ■ T E K S T A TV 7 L TV 8 I TV 9 Ime in priimek: Naslov: GLAS SOBOTA, 9. aprila 1994 7.50 Tedenski izbor: Radovedni Taček; Lonček kuhaj; Zimska tekmovanja; Klub klobuk; Tok tok, Zgodbe iz školjke 11.20 Vincent in jaz, kanadski film 13.00 Poročila 13.05 Tednik, ponovitev 13.50 Posnetek okrogle mize: In-contro v Sloveniji, ponovitev 14.15 Videostrani 15.20 Podelitev Stopovih Viktorjev, ponovitev 17.00 TV dnevnik 17.10 Kraljestvo ruskega medveda, angleška poljudnoznanstvena nadaljevanka 18.00 Regionalni program Ljubljana 18.45 TV mernik 19.10 Žrebanje 3x3 19.30 TV dnevnik 20.05 Utrip 20.30 Križkraž 21.30 TV poper 21.45 Korenine slovenske lipe: Romanja od Sv. Višarij do Bar-bane, 5. oddaja 22.10 TV dnevnik 22.45 Sova: Odletel bom, ameriška nadaljevanka Krvne prisege, ameriški filmi.10 Videostrani 15.15 Orgle na Slovenskem, 1. oddaja 15.35 Sova, ponovitev 16.55 Športna sobota 18.30 Pihalni orkester Krško 18.50 Vodne pustolovščine, poljudnoznanstvena serija 19.30 TV dnevnik 20.10 Družinska skrivnost, švicarska nadaljevanka 21.20 Proti svetlobi, nemška dokumentarna nadaljevanka 21.50 Poglej in zadeni 21.30 Sobotna noč 19.30 Cas v sliki 20.00 Šport 20.15 Prijateljica slonov, nemški pustolovski film 21.50 Zlata dekleta 22.15 Šport 22.45 Hiša, ameriška grozljivka 0.10 Čas v sliki 0.15 Živahen klepet na kanalu 9, ameriški film 1.45 Poročila/Ex libris/1000 mojstrovin 8.55 Poročila 9.00 Dobro jutro 10.30 Poročila 10.35 Kapitan zaspan, risanka 11.00 Kaj se dogaja z menoj 12.00 Poročila 12.05 Portret skladatelja 13.05 Prizma 14.05 Poročila 14.10 Doom beach, angleški film 15.40 Hišni ljubljenčki 18.10 Beverly Hills 90210, nadaljevanka 17.00 Poročila 17.05 Hrvaško mesto Moravice srbske, dokumentarna oddaja 17.50 TV razstava 18.00 Televizija o televiziji 18.30 Santa Barbara, nadaljevanka 19.15 Na začetku je bila beseda 19.30 TV dnevnik 20.15 Beg brez konca, ameriški film 22.45 Poročila 22.50 Športna sobota 23.05 Slika na sliko 0.05 Poročila v angleščini 0.10 Sanje brez meja 15.25 Video strani 15.40 TV koledar 15.50 Proti toku, ponovitev 16.20 Življenjski slog, ponovitev 16.50 Jeeves in vvboster 17.40 Športna sobota 19.15 Risanke 19.30 Dnevnik 20.15 Ljubezen da, ljubezen ne 20.40 Krila na nebu, dokumentarna oddaja 21.30 Cro pop ročk 22.15 Nočna izmena: Severna obzorja, ameriška nanizanka; Na programu, ameriška nanizanka; Smrt po smrti, ameriški film 7.00 Borza dela 9.00CMT 10.05 Teden na borzi 10.15 Kino, kino 11.00 Angel na moji rami, ponovitev filma 12.45 Spot tedna 12.50 A shop 13.00 Video strani 14.30 Borza dela 16.30 ITV, oddaja za begunce 17.00 Igre na kotalkah, športna oddaja 17.30 Policijska akademija, ponovitev filma 19.00 Ameriških deset 19.30 Detektiv z Beverlv Hillsa, ameriška nanizanka 20.00 Modna dežela 20.30 Detektiv z Beverlv Hillsa, ameriška nanizanka 21.00 Barnum, ameriški film 22.35 Tropska vročica III, ameriška nanizanka 23.30 Spot tedna 23.35 CTM 0.45 Borza dela iTRIJAl 9.00 čas v sliki 9.05 Otroški program 10.30 Ljubi me, ali pusti me, ameriški film 12.30 Hallo Aus-tria, Hallo Vienna 13.00 Čas v sliki 13.10 Čudi me, da sem tako srečen, avstrijski film 15.00 Otroški program 16.15 Beverlv Hills, 90210 17.00 Mini čas v sliki 17.10 X-large, mladinska oddaja 18.05 Slika Avstrije 18.30 Zdravnica dr. Quinn mu JA 2 8.00 Vremenska panorama 12.50 1000 mojstrovin 12.45 Svet psal-mov 13.00 Zakladnica Avstrija 13.30 Mojstri jutrišnjega dne 13.30 Ali imate rade klasiko? 14.35 Gola pištola 2 16.00 Poročila iz parlamenta 17.00 Kdo me hoče 17.15 Ozri se po deželi 18.00 Nogomet 19.00 Avstrija danes 19.30 Čas v sliki 20.00 Kultura 20.15 Boter, ameriški film 23.05 Čas v sliki 23.20 Domislice svete Klare, namš-ko-avstrijski film 1.00 Round mid-night 1.35 Poročila/Ex libris radio triglav 19.00 Moda in mi - T. Prezelj 20.00 Romanovih 7000 km letno, dokumentarna oddaja o Romanu Kej-žarju - maratoncu iz Sp. Danj Videostrani TV Železniki ob 9., 16., 18., 19.25 in 21. uri. Kontaktne oddaje vsak dan od 20. do 21. ure. 19.00 Risanka 19.10 Petkov tedenski pregled (ponovitev) 19.30 TV dnevnik 2 (prenos TVS) 20.00 Gostav v studiu: Shirlie Roden in John Cristian 21.00 2. Smučarski tek politikov in diplomatov '94 (ponovitev) 22.00 Iz sveta glasbe: Skupina Čalifornia 22.40 Modna revija Oueen 23.00 Nočni zabavno - erotični program 1.00 Videostrani SODELUJTE V KONTAKTNIH ODDAJAH TELE-TV TELEVIZIJE KRANJ - POKLIČITE PO TELEFONU: 33 11 56I Oddajamo na UKV stereo 88,9 in '95 MHz ter srednjem valu 1584 KHz od 16. do 19. ure. Prisluhnite lahko oddaji Spremljamo in komentiramo, horoskopu, od 17.30 do 18. ure lahko oddate svoj mali oglas, za konec pa bodo najmlajši prisluhnili še pravljici Zlate Volarič. 2 R 5.30 Dobro jutro 7.40 Pregled dnevnega tiska 9.00 Gorenjska včeraj, danes 9.20 Dobro jutro ob kavi: Ivo Zorman 12.00 Mali oglasi 12.30 Osmrtnice - zahvale 14.00 Gorenjska danes 15.30 Dogodki in odmevi (RS) 16.20 Izbor pesmi tedna 18.00 Gorenjska danes, jutri 19.30 do 24.00 Večerni program 5.30 Napoved programa 5.40 Servisne informacije 6.00 Agencijske novice 6.20 Noč ima svojo moč 7.00 Novice in dogodki 8.00 Radijska čestitka 9.00 Danes v občini 10.00 Dopoldanske novice 11.00 Pet minut za lepše okolje 12.00 škofjeloških 6 13.00 Morda niste slišali 13.45 Osmrtnice 14.00 Mali oglasi, čestitke in pozdravi 15.00 Dogodki danes, jutri 15.30 RA Slovenija 16.00 Sobotno razvedrilno opoldne 16.30 Minute za družino 17.00 Noivce - šport 19.00 Odpoved programa 5.00 Dobro jutro (vmes vreme, ceste) 7.00 Včeraj na tujem, včeraj doma 7.15 Halo, porodnišnica 8.00 Nočna kronika 8.30 Telegraf 9.00 Horoskop 10.00 Megašok 11.15 Duhovni razgledi 12.00 BBC novice 12.10 Osmrtnice 12.30 Zeleni nasvet 13.00 Glasba je življenje 14.00 Melodija tedna 14.15 Obvestila 14.30 Telegraf 15.00 Osrednja poročila 16.15 Osmrtnice 16.30 Domače novice 17.00 Igre na žaru 18.00 čestitke KINO, SOBOTA CENTER amer. avant. film KRIK STENE ob 17., 19. in 21. uri STORŽIČ amer. glasb. kom. WAYNOV SVET 2 ob 16., 18. in 20. uri ŽELEZAR amer. akcij, film PLEZALEC ob 18. in 20. uri TRŽIČ amer. rom. kom. ROMANCA V SEATTLU ob 18. in 20. uri DUPLICA Danes zaprto! ŠKOFJA LOKA amer. kom. ROMANCA V SEATTLU ob 18. in 20. uri RADOVLJICA amer. drama POPOLN SVET ob 18. in 20. uri NEDELJA, 10. aprila 1994 8.30 Otroški program: Živ žav 9.20 Uporniki v službi kralja, ponovitev nadaljevanke 9.50 Sezamova ulica, ameriška nanizanka 10.50 Slike iz Sečuana 11.00 Naša pesem '93 11.30 Obzorja duha 12.00 Ljudje in zemlja 12.30 Vodne pustolovščine 13.00 Poročila 13.45 Laži pred poljubom, ameriški film 15.20 Miloška, ponovitev dokumentarnega filma 16.00 Še se bomo srečali, angleška nadaljevanka 17.00 TV dnevnik 17.10 Po domače 18.50 Trattoria trax - kuhanje ob Rossiniju 19.30 TV dnevnik 20.05 Zrcalo tedna 20.25 Nedeljskih 60 21.30 Od pola do pola, angleška dokumentarna serija 22.30 TV dnevnik 22.50 Sova: Sanje v najem, španska nadaljevanka; Odletel bom, ameriška nadaljevanka 9.00 Čas v sliki 9.05 Reportaža iz tujine 9.30 Katoliška maša, prenos 11.00 Tiskovna konferenca 12.00 Tednik 12.30 Orientacija 13.00 Čas v sliki 13.10 Zlata dekleta 13.35 Nemirna kri, angleški film 15.30 Otroški program 16.35 Parker Le-wis 17.00 Mini čas v sliki 17.10 Montevideo 18.00 Čas v sliki 18.05 X-large reportaža 18.30 Florida Ladv 19.30 Čas v sliki 20.15 Kaisermuhlen Blues, 11. del 21.05 K 1, kultura v živo 21.50 Vizije 21.55 Svet VValter Pichlerja 0.20 Frederic Chopin0.55 čas v sliki/šport 8.00 Vremenska panorama 9.00 Čas v sliki 9.05 Spomladanski maraton 12.40 Pogledi od strani 13.00 Dober dan, Koroška 14.30 Koroška v francoskih časih 15.00 Sami na Aljaski 15.45 Športno popoldne 17.15 Klub za seniorje 18.00 Bližnji posnetek 18.30 Slika Avstrije 18.55 Kristjan v času 19.00 Avstrija danes 19.30 Čas v sliki 20.15 Goli greh. ameriški film 21.50 Čas v sliki/Šport 22.05 Policijski klic 110 23.25 Ločeni postelji, ameriška komedija 1.15 Poročila/ 1000 mojstrovin 11.30 Videostrani 12.00 Karaoke, razvedrilna oddaja 12.45 Poglej in zadeni 14.00 Križkraž 15.05 Udobna vožnja, angleška nadaljevanka 16.00 Otroški parlament '93 16.35 Singapur - majhna in velika država 17.05 Ljubezen na begu, ameriški film 18.30 Športna nedelja 19.30 TV dnevnik 20.05 Slovenski magazin 20.35 Alpe - Donava - Jadran 20.45 Van Gogh, francoski film 23.15 Športni pregled 8.15 TV koledar 8.25 Poročila 8.30 Šesti prst, francoski film 10.05 Pogovor s sencami, nadaljevanka 11.00 Malavizija 12.50 Poročila 12,55 Narodna glasba 13.25 Mir in dobrota 13.55 Duševni klic 14.00 Poročila 14.05 Pustolovščine 15.00 Opera box 15.30 Poročila 15.35 Družinski zabavnik 17.15 Mož proti možu, ameriški film 19.15 TV for-tuna 19.30 TV dnevnik 20.15 Sedma noč 21.45 Poročila 21.50 Vrnitev domov, nadaljevanka 22.40 Šport 23.00 Slika na sliko 0.00 Poročila v angleščini 0.05 Sanje brez meja 14.50 Video strani 15.05 TV koledar 15.15 Cro pop ročk,ponovitev 16.15 Športna nedelja 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.15 Lonec zlata, ameriški film; Leteči cirkus Montvja Pvthona, angleška humoristična nanizanka 8.00 Nedeljski nagovor: Pater Benedikt Lavrih 8.40 Koala 8.50 Dr. Jekvll in g. Hyde, risanka 9.50 Spot tedna 9.55 Barnum, ponovitev ameriškega filma 12.00 Nedeljski nagovor: Pater Benedikt Lavrih 12.15 Helena, gledalci čestitajo in pozdravljajo 13.00 Podobe na filmskem platnu 18.50 Koala, risanka 19.05 Dr. Jekvll in g. Hyde, risanka 20.00 Veseli EMSO 20.10 Ulica rumene nevarnosti, angleška nanizanka 21.10 Kino, kino, kino, oddaja o filmu 21.55 Pustolovščine VVilliama Telia, ameriški film 23.30 Spot tedna 23.35 CTM 15.00 Koncert Tomaža Domicelja v Železnikih 19.00 Intervju z g. Furlanom iz Škofje Loke 20.00 XXI. srečanje turističnih delavcev v Železnikih (3. del) 9.00 Miha Pavliha (ponovitev otroške oddaje ) 10.00 3 - 2 -1 gremo (videospoti) 12.00 Videostrani SODELUJTE V KONTAKTNIH ODDAJAH TELE-TV TELEVIZIJE KRANJ - POKLIČITE PO TELEFONU: 33 11 561 KOZMETIKA CANARY: ■ MAKE UP ZA NEVESTE ■ ODPRAVA AKEN ■ NEGA OBRAZA ■ DEPILACIJA NOG IROČNA LIMFNA DRENAŽA za odpravo celulita in drugih nevšečnosti TEL: 214-341 Oddajamo do 10. do 15.30 na UKV stereo 88,9 in 95 MHz ter srednjem valu 1584 KHz. Dopoldne bo na sporedu Klepetalnica, sledila bo oddaja Potuj z menoj, ob 12. uri tedenski mozaik, pa nedeljska duhovna misel in nekaj podrobnosti iz našega vsakdanjika. Sledila bodo obvestila in čestitke, vabljeni pa ste k poslušanju Kolovrata domačih, z Marjanom Mur-kom. 5.30 Dobro jutro 7.40 Pregled dnevnega tiska 10.00 Dežela kranjska: Olševek - Hotemaže 11.00 Po domače na kranjskem radiu 12.00 Mali oglasi 12.30 Osmrtnice - zahvale 12.40 Kmetijska oddaja 13.00 Dobrodošli med praznovalci 15.30 Dogodki in odmevi (RS) 17.20 Hitro, daleč, visoko 18.20 Kino kviz 19.30 do 24.00 Večerni program 8.00 Napoved programa 8.30 Radijska čestitka 9.00 Agencijske novice 10.00 Kmetijska oddaja 10.30 Iz narodnozabavnih logov 11.00 Novice, obvestila, mali oglasi, osmrtnice 11.40 Sprehod po kinodvoranah 12.00 Nedeljska duhovna misel 12.15 EPP 12.30 Čestitke in pozdravi 13.30 Nedeljsko popoldne na valovih RA Žiri -vmes vremenska napoved, prometne informacije, kulturni kažipot 15.30 Dogodki in odmevi 16.00 Škofjeloških 6 18.00 Zabavno glasbena lestvica 3+3 in AS 19.00 Odpoved programa 5.00 Dobro jutro (vreme, ceste) 7.00 Včeraj na tujem, včeraj doma 7.15 Halo, porodnišnica 7.50 Nočna kronika 8.00 Mirin vrtiljak 9.30 Horoskop 10.30 Kuharski recept 11.00 Radijski sejem 12.00 Osmrtnice 12.05 Čestitke 13.00 Nedeljska tema 14.00 Čestitke 15.00 Osrednja poročila 16.00 Čestitke 17.00 Tema 18.30 Minute za resno glasbo KINO, NEDELJA CENTER amer. avant. film KRIK STENE ob 17. in 19. uri, prem. angl. irske drame V IMENU OČETA ob 21. uri STORŽIČ amer. glasb, kom WAYNOV SVET 2 ob 16., 18. in 20. uri ŽELEZAR amer. akcij, film PLEZALEC ob 18. in 20. uri TRŽIČ prem. amer. akcij, thrill. PRAVA STVAR ob 18. in 20. uri DUPLICA amer. rom. kom. ROMANCA V SEATTLU ob 18. in 20. uri ŠKOFJA LOKA amer. kom. ROMANCA V SEATLLU ob 18. in 20. uri ŽELEZNIKI amer. skcij. thrill. BEGUNEC ob 19. uri RADOVLJICA amer. drama POPOLN SVET ob 18 in 20 uri PONEDELJEK, 11. aprila 1994 11.00 Tedenski izbor: Hči morskih valov, norveška nadaljevanka; Znanje za znanje; Kraljestvo ruskega medveda, angleška poljudnoznanstvena serija 13.05 Slovenski magazin 13.35 Športni pregled 14.55 Akcent, ponovitev 15.55 Videomoda: seks in moda 16.20 Dober dan, Koroška 17.00 TV dnevnik 17.10 Otroški program: Radovedni Taček; Zimska tekmovanja; Slike iz Sečuana 18.00 Regionalni studio Maribor 18.45 Lingo, TV igrica 19.30 TV dnevnik 19.56 Šport 20.05 Sedma steza 20.30 Gospodarska oddaja 21.10 Omizje 22.30 TV dnevnik 22.55 Sova: Vampir, angleška opera Odletel bom, ameriška nadaljevanka 13.45 Forum 14.00 TV mernik 14.15 Utrip 14.30 Zrcalo tedna 14.45 Nedeljskih 60 15.45 Obzorja duha 16.15 Sova, ponovitev 18.50 4x4 19.30 TV dnevnik 20.05 T. Bičat: Izmenjava ognja 21.30 Studio City 23.15 Koncert Big banda RTV Slovenija 6.00 Vremenska panorama 8.00 Čas v sliki 9.05 Borza dela 14.»' Tisoč mojstrovin 15.00 Musikanten-stadl, ponovitev 16.50 Izlet v preteklost 17.00 Zakladnica Avstn.'a 17.30 Lipova ulica 18.00 Pri Huxta-blovih 19.00 Zvezna dežela dane-* 19.30 Čas v sliki 20.15 Bavarec na otoku Ruegen 21.10 General in njegov brat, južnoafriška saga 22.00 Čas v sliki/Šport 22 49 Poljub 22.25 Tihi dnevi v Clichvju, danski film 0.30 Čisto gola banana 0.25 Striptizete, ameriški dokumentarec 2.00 Poročila/1000 mojstrovin io ziri KM Sil Ul O : 91.2 Mil/ - Škofja Loka m.h Mil/ - Poljanska dolina in Ž'1' <)(>.} Mil/ -Selška d( 7.55 Poročaila 8.00 Dobro jutre 10.00 Poročila 10.10 Veliki vrtiljak 10.40 Narava 11.15 Angleščina za najmlajše 11.35 Sandokan, risana serija 12.00 Poročila 12.05 TV koledar 12.15 Divja vrtnica, mehiška nanizanka 12.40 Prava igralca 13.05 Življenje je čudovito, ameriški film 14.30 Monoton 15.30 Učimo se o Hrvaški 16.00 Poročila 16.05 Modul 8 16.30 Otrok, šola, dom 17.00 Hrvaška danes 18.00 Poročila 18.05 Kolo sreče 18.35 Santa Barbara 19.30 TV dnevnik 20.15 Arena 21.10 Gruntovčani 22.10Poročila 22.15 Hrvaška in svet 23.00 Slika na sliko 0.00 Poročila v nemščini 0.05 San>e brez meja 19.00 Kdo je napravil Vidku srajči-co - odrska predstava OŠ Železniki 20.00 G. Tonika Ramovš o zgodovini Železnikov (4. del) Videostrani TV Železniki ob 9., 'e-18., 19.25 in 21. uri. Kontaktne oddaje vsak dan od 20-do 21. ure. 19.00 Risanka 19.10 Športni konec tedna 19.30 TV dnevnik 2 (prenos TVS) 20.00 Košarka 21.30 Skriti gost v studiu (v živo) 23.00 vldeos- SODELUJTE V KONTAKTNIH ODDAJAH TELE-TV TELEVIZIJ* KRANJ - POKLIČITE PO TELEFONU: 33 11 561 15.00 TV koledar 15.15 Sandokan, risana serija 15.35 Vrnitev domov, ponovitev 16.25 Parižanka, francosko italijanski film 17.45 Košarka 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.15 Četrti rajh, južnoafriška nadaljevanka 21.05 Dežele evropske skupnosti: Francija in Grčija 22.05 Murphy Brown, humoristična nanizanka 22.35 Palomino, ameriški film 0.05 Električni Cowboy Oddajamo od 16. do 19. ure, na UKV stereo 88,9 in 95 MHz m srednjem valu 1584 KHz. p0™ aktualnih informacij vam 00,J10 postregli tudi z glasbeno lestvic« , Tržiški hit pod pokroviteljstvo^; trgovine Brodar in še nekateri"1 zanimivostmi. 7.00 Borza dela 12.00 Na velikem platnu 12.15 Luč svetlobe 13.00 A shop 13.10 Helena, ponovitev 13.50 Pozitiv 14.30 Borza dela 15.50 Spot tedna 15.55 Na velikem platnu 16.10 Pustolovščine vVilliama Telia, ponovitev ameriškega filma 17.45 Luč svetlobe, ameriška nadaljevanka 18.30 Poslovni dosje 19.30 Risanke 20.15 Brlog, španska nadaljevanka 20.30 Kup laži, ameriški film 23.15 Na velikem platnu 23.30 A shop 23.35 CTM 0.45 Borza dela 9.00 Čas v sliki 9.05 Sporni primeri 10.30 Nemirna kri 12.20 Šiling, ponovitev 15.00 Otroški program 16.30 Kremenčkovi 17.10Wurlitzer 18.30 Kralj nageljnov 19.22 Znanost 19.30 čas v sliki 19.55 Šport 20.15 Športna arena 21.10 Pogledi od strani 21.20 Bella block, nemški film 23.05 Čas v sliki 23.10 Normani prihajajo, ameriški zgodovinski film 1.05 FBI 1.50 Poročila/1000 mojstrovin foto bobnar 5.30 Dobro jutro 7.40 Petdnevnega tiska 9.00 Gorenjs* včeraj, danes 9.20 Tema dne 10.40 Informacije - zaposlovanj 12.30 Osmrtnice - zahvale 13-": Pesem tedna 14.00 Gorenjs* danes 14.30 Točke, metri, kunde 15.30 Dogodki in odrne* (RS) 18.00 Gorenjska danes, )u> 18.20 Juke box 19.30 do 24-»^ Večerni program 5.30 Napoved programa 5.40 visne informacije 6.00 ^9enC'll0t novice 6.20 Noč ima svojo 7.00 Novice in dogodki dijska čestitka 9.00 Danes v 10.00 Dopoldanske novice i* Škofjeloških 6 13.00 Morda rH^jj slišali 13.45 Osmrtnice 14-9°.,goO oglasi - čestitke in PozdrfvLj pA Dogodki danes, jutri 15<3Ucweti Slovenija 16.30 Koristni nasv 17.00 Otroško mladinski prog'" 19.00 Odpoved programa 5.00 raste) Dobro jutro (vreme, ce 7.00 Včeraj na tujem, včeraji ao 7.15 Halo, porodnišnica 8.00 J qQ na kronika 8.30 Telegraf iag Horoskop 10.30 Novice J*',. BBC novice 12.10 nice13.00 Športni Pre9le?.e|ooija Gorenjci na cestah 14.00 M?*e\e-tedna 14.15 Obvestila 1*-f°16 "<5 graf 15.00 Osrednja poročna ' ^ Obvestila 16.30 Osmrtnice i e Domače viže 17,00 Zimz« 3q melodije 18.00 Čestitke BBC 18.50 Telegraf KINO, PONEDELJEK CENTER amer. glasb. kom. WAYNOV SVET 2 ob 16. in 1|-£rhan«s irska drama V IMENU OČETA ob 20. uri STORŽIČ in ŽELEZAM v 20. zaprto TRŽIČ amer. rom. kom. ROMANCA V SEATTLU ob 6Z 49 11 Odprte strani- STRAN16 STRAN 17 Iv&n Oman: Jože Dežman: Desnica bi tokrat lahko zmagala Gorenjska nima stabilnega & bi bile volitve ta hip, bi se to lahko političnega lobija 'godilo, pravi dolgoletni politik in držav- Ta lobi bi moral stalno delovati in to je nozborski poslanec Ivan Oman. glavna naloga političnih strank na Gor- enjskem, je prepričan Jože Dežman, višji kustos Gorenjskega muzeja v Kranju. Mag, Janez Kocjančič: Zahteve po izrednih volitvah niso resne Če pa bi do njih skozi šivankino uho le prišli, je naša stranka pripravljena nanje, je prepričan predsednik Združene liste mag. Janez Kocjančič. *°Htika ubira kdaj čudna pota. Nekdanji zavezniki lahko postanejo politični nasprotniki. - Slika G. Šinik POGLEDI i^'tika, ta priznano največja vlačuga vseh be°n' Se Je zmeral M]*10 ogledovala po lna°Stni G°renjski. In se ji skušala po svojih d, menitih predstavnikih čimbolj približati; da neij0 Zapeljala in... Spomnimo se samo AUerin °d tistih, ki so jo imeli radi. Kralj dvor der * Zedinitelj se je z družino in i>fQf°m Pogosto zadrževal na Bledu. Njegov hr/^nec' knez Pavle Karadjordjevič, pa na ptedh ^avedena sta bila seveda le skromna kisika pravega "cesarja", maršala Tita, VrJf,^e Pfisvojil kar vse gorenjske rezidence po in tll^a. °i se v njih shajal s svojimi domačimi lenjiSf' P/ijatelji, posebej s poglavarji raznih v$„£o čenih plemen, in hodil z njimi na lov, na Jo seVr^n° divjad. Kranjčani, stari in mladi, ki Pojja Pjorali ob vsaki od takih priložnosti Cv(XYPY\ ferf„,"' v špalir ob elavni cesti, se teea eotovo \JUi tli GORENJSKEGA JUGA Ie ^br v *Palif °b glavni cesti, se tega gotovo h*"* srn Spotr}inJaJo- v Rovtah, na gorenjskem foro*0 bili za talce imenitnosti prikrajšani. Qrdelj* Se. sP°minjam dne, ko se je v žirovsko Alpino pripeljal tovariš tirnic'1 ^ pomeriti nove čevlje; pionirji smo ga dolgo čakali pred f °Pra\^l? &a> k° je naposled odšel, ganjeno pozdravili. Imenovani, ki r ec> se funkcijo dvornega pisarja in je bil bolj intelektualec kot 0 jJe,baJe Posebno rad zadrževal na Velem polju pod Triglavom. P(tedstQv P"? bliže duhovnim sferam. Eden od najvidnejših *đ-Atf V nekdanje lovske nomenklature pa danes prebiva v Rutah ^Qri , artuljku). Slišati je, da je postal povsem miroljuben, da rad ^e^dnilfa Se P™ nJem ^aj pa kdaj oglasi celo sedanji slovenski S°' w skln^6 zdaJše po tistih politikih, ki so tu, na Gorenjskem, doma. Ti lftnb0l S SVoJ° gorenjsko naravo, bolj varčni od prej navedenih, zato *ih r,;*1. delavni. Vsake vrste so in taki, kakršne si pač zaslužimo. O if,r,fiičši h"""*' r J"'vc r,ot€- oij •*•"-*» ■-----— — , jiL^Peli prh-8?"' °&ejmo si ob tej priložnosti raje tiste Gorenjce, ki so b t*' (bil \ tl V 5am vrn slovenske politike. Na prvi pogled se zdi, da «xaletQ V prav veliko, vendar natančnejši pregled in poznavanje fy c slo\>en k*"1** ni tak°' 5ploh veste' °dk°d ie bil doma znameniti iu^eis J,ga naroda" v prejšnjem stoletju, blagopokojni dr. Janez i°ko^njak?Z\/TrStenm (1808-1881)> Politik, pisec in veterinarski b finski Kranju, seveda! In še eno vprašanje. Kdo je na ySede.- <.ySvec'anosti, dve leti po njegovi smrti, izrekel naslednje \>°Vefiski n Zaj:etku je bil general brez armade, končno pa je ves ki'SedaTfi St°^Za nJim> v začetku bil je sam, končno pa je prepričal j/ itnenn .ie P° Pravici ves narod za njim! Bil je prvi, kije zanesel 'kh^ke n***1* prepir v deželo, bil je eden najradikalnejših vojakov sp otnik ar°dnosti, in ravno zavoljo tega bil je tudi prvi in največji p^iriu!" nar°da slovenskega. Zategadelj večna slava njegovemu z g0r lzrelcel jih je dr. Ivan Tavčar, advokat in pisatelj, ki je renjskega juga in se prav tedaj povzpel v vrh slovenske politike. In nato še sam vneto netil prepir (znan tudi pod imenom ločitev duhov), ki še vedno obvladuje slovensko politiko in prav zdaj v spoprijemu liberalne demokracije in desnega populizma doživlja enega svojih vrhuncev. Da ostanemo bralcem zanimivi, navedimo še, kako sta dva mlada slovenska politika, dr. Ivan Hribar in dr. Ivan Tavčar, oba Gorenjca, reagirala, ko se je po Ljubljani začelo govoriti, da pride za novega škofa njun gorenjski rojak, Begunjec dr. Anton Bonaventura Jeglič. Hribar se je takoj podal v Dubrovnik inobiskal novega knezoškofa ljubljanskega, ki se je v samostanu na otoku Lokrum pripravljal na svojo novo dolžnost. Tavčar pa je počakal, tako da se je škof pozneje sam oglasil pri njem. Nakar je r\f\\ltlun Hribarju pripovedoval: "Pomisli, dejal mije od uUllllKU radosti sijajočega obraza, škof mi je napravil obisk. In da si videl, kako so se začeli na Bregu zbirati ljudje, ko so videli, da stoji Škofova kočija pred mojo hišo. Pomisli, škof pri dr. Tavčarju!" Pobožne krakovske ženice so si ta fenomen verjetno razlagale s podobnimi težavami, s kakršnimi se danes soočajo tisti, ki ne doumejo, kaj počno krščanski demokrati, z bivšimi komunisti skupaj v isti vladi... Komaj smo prišli do tiste znamenite vodilne linije slovenskih politikov, katerih priimki se začno s črko K, že moramo končati to pisanje. V katoliški navezi Krek-Korošec-Kulovec-Krek, smo bili Gorenjci zastopani kar 50-odstotno. Prvi, dr. Janez Ev. Krek, je bil po očetu Selčan, svoje otroštvo je preživel večinoma v Selcih in tam je pokopana tudi njegova mati Zadnji, dr. Miha Krek (1897-1969), ki je mlajšim povečini neznan, je kot prvak SLS nasledil dr. Franceta Kulovca, ubitega 6. aprila 1941 ob nemškem bombardiranju Beograda. Že tedaj je odšel z jugoslovansko begunsko vlado v London in nato ostal v tujini kot eden od voditeljev slovenske katoliške emigracije. Rodil se je v vasi Leskovica pod Blegošem, umrl v Clevelandu. V komunistični liniji (Kardelj, Kidrič, Kraigherja, Kavčič, Kučan) Gorenjci nismo bili zastopani. Po svoje se ji je še najbolj približal Vinko Hafner, ki mu gre za dosledno komunistično držo vsa čast. Jih je pač bolj malo, ki so v njej pripravljeni vztrajati do konca! V dogajanju ob osamosvojitvi Slovenije sta se od Gorenjcev posebej izkazala dr. France Bučar in Ivan Oman. Pa Jelko Kacin in Viktor Žakelj. Danes so nekateri "naši" med ministri in v vrstah strankarskih prvakov. O njih bo (če in kolikor bo) pisala zgodovina. Skušnjava, v katero človeka potegne politika, je namreč huda. In marsikdo ji podleže. MIha Naglic GORENJSKI GLAS / stran 15 / Kranj. 8, aprila 1994 Politično barvita Gorenjska Današnja Gorenjska je politično obarvana, Za sogovornike smo izbrali politike starejšega, srednjega in mlajšega rodu iz strank, ki se razglašajo za sredinske oziroma levo in desno sredinske. Njihove stranke tudi predstavljajo večino v državnem zboru Republike Slovenije na osnovi volitev iz leta 1992, Politična zgodovina Gorenjske terja natančnejšo obravnavo in analizo. Pojavljata se vsaj dve zanimivosti. Pred vojno je bila Gorenjska izrazito desno, konzervativno usmerjena in več kot triČetrtinsko naklonjena Slovenski ljudski stranki Čeprav je bila takšna, seje, tudi zaradi hudega nemškega terorja v začetku vojne in pred njo, najostreje med vsemi slovenskimi pokrajinami uprla okupatorju, po vojni pa je bila do demokratičnih volitev vzorna socialistična provinca, tudi ko-vačnica kadrov, ki so potem odhajali v Ljubljano. Mogoče se je tudi zaradi tega na prvih in drugih demokratičnih volitvah nagnila na desno, ugodna tla za svoje ideje pa so na Gorenjskem našli tudi radikalni politiki, ki so tako levici, še posebej pa desnici pobrali kar nekaj odstotkov glasov. K rombe rgerseje leta 1990 v nekaterih delih Gorenjske kar uspešno kosal s Pučnikom, Jelinčič pa je bil dve leti kasneje enak in v nekaterih primerih celo uspešnejši od krščanskih demokratov, liberalnih demokratov in združene liste. Čeprav je od občinskih volitev leta 1990 preteklo Štiri leta in so se razmerja v strankah na terenu in v državi spremenila, so verodostojni uradni podatki iz leta 1990, koje večino v skoraj vseh občinah pobiral takratni Demos in zasedel tudi večino ključnih funkcionarskih stolčkov. Le na Jesenicah in deloma v Kranju so bili uspešnejši prenovitelji, takratni ŽSMS-jevci pa v Radovljici in Kranju. Letošnje lokalne volitve v novih občinah bodo pokazale novo in pravo razmerje politične moči na Gorenjskem. J.Košnjek Gorenjsko ureja uredniški odbor zgodovinar Jože Dežman, sociolog Emil Milan Pintar, filozof Miha Naglic, novinarja Marija Volčjak in Miran šubic in odgovorna urednica Leopoldina Bogataj. Fotografija: Janez Pelko I N T E R V J U Ivan Oman Desnica bi tokrat lahko zmagala "Če bi bile ta hip volitve, predvidevam, da bi Združena lista pobrala svoje dokaj stalne volivce, liberalna demokracija bi nekoliko zgubila pridobila pa bi Janševa socialdemokracija. Ni izključeno, da bi ne le na Gorenjskem, ampak tudi v Sloveniji, desna opcija celo lahko zmagala," napoveduje Ivan Oman, eden najstarejših poslancev državnega zbora. Ste izkušen politik, ki znate s svojo glavo razmišljati in ocenjevati politične razmere, razen tega pa ste bolj ali manj aktivno preživljali štiri sisteme: predvojnega, medvojnega, povojnega socialističnega in demokratičnega. Kakšne so vaše izkušnje? "Predvojnega obdobja iz osebnih doživetij ne poznam posebno dobro, saj sem bil leta 1941 star 12 let, zato lahko sodim na osnovi pripovedovanj in literature. Za začetek pa bi rad povedal naslednje. Pred vojno in razpadom stare Jugoslavije se je začel proces federalizacije unitarne kraljevine Jugoslavije. Po sporazumu Cvetković - Maček je bila ustanovljena banovina Hrvaška s svojim Saborom, na vrsti pa je bila verjetno Dravska banovina, ki bi postala samostojna banovina Slovenija. Če bi se to uresničilo, bi ostalo odprto vprašanje Primorske, ki takrat ni bila del Jugoslavije, predstavljala pa je tretjino slovenskega ozemlja. In drugič. Če bi bila po letu 1945 v Jugoslaviji ponovno vzpostavljena demokracija, pri čemer je težko reči ponovno, saj je bila tudi demokracija pred letom 1941 problematična glede na oktroirano ustavo in je bilo z demokracijo konec s šestojanuarsko diktaturo in smo imeli leta 1990 dejansko ponovno demokratične in svobodne volitve po 60 in ne po 50 letih, potem o NOB ne bi bilo mogoče govoriti kot revoluciji. Kvečjemu bi lahko kaj kritičnega rekli o metodah tega boja. Večina ljudi na Gorenjskem je bila privržena Osvobodilni fronti. Šele kasneje, ko so prišli v OF elementi revolucije, je prišlo do ločitve duhov in državljanske vojne. Po letu 1945 je vladal približno deset let v Sloveniji izrazito tiranski sistem. Po letu 1953 so nekoliko popustili in pustili vsaj dihati, z gospodarsko in družbeno reformo leta 1965 pa je prišlo do bistveno več svobode tako v gospodarstvu kot v družbenem življenju. Ker je reforma očitno peljala v demokratizacijo, je bila po treh letih prekinjena in dokončno končana s padcem Kavčičeve vlade. Storjen je bil zasuk nazaj. Po Titovi smrti pa je, kot je dejal nekdo, svoboda bruhnila na dan. Režim se ni mogel več sklicevati na Titovo avtoriteto, ljudje so dobivali pogum, nastalo je gibanje ob Novi reviji, oblast pa je začela razmišljati o spoštovanju človekovih pravic." To politično otoplitev ste izkoristili tudi vi z ustanovitvijo Kmečke zveze. Sploh zase radi rečete, da ste stalno nekomu v opoziciji in oporečnik ste bili tudi takrat. "Ustanovitev kmečke zveze leta 1988 je šokirala ne le našo, ampaktudi evropsko in svetovno javnost. Drugje so vedeli, da gre za nekaj več kot samo za ustanovitev nekega kmečkega sindikata, razen tega pa se je to zgodilo v državi, kjer je bilo z ustavo dovoljeno samo delovanje komunistične stranke. Sledila je aretacija četverice, ki je na račun prijateljstva med Janšo in Bavčarjem pripeljala do ustanovitve odbora za človekove pravice. Odbor je pripeljal ljudi na ulice in ti so dali vedeti režimu, da so tudi Slovenci pripravljeni stopiti na ulico in ne samo Poljaki. Že leta 1989 je oblast povabila opozicijo k pripravi volilne zakonodaje in pustila vplivati na ustavna dopolnila, ki so bila sprejeta septembra istega leta. Ta ista partija pa je še leto poprej soglašala z dopolnili k zvezni ustavi, ki so bistveno zmanjšali prostojnosti republik. Leta 1989 je slovenska oblast kljub grožnjam Beograda sprejela ustavna dopolnila, ki so pomenila večjo suverenost slovenske republike." Se je Gorenjska med vojno in po njej "proletarizirala"? Pred vojno, leta 1938, so na volitvah veliko večino pobrali klerikalci oziroma konzervativ-cit na volitvah leta 1990 in 1992 pa so naslednice te stranke dobile bistveno manj glasov. "N a volitvah leta 1990 sta Kmečka zveza in krščanska demokracija kot dedinji političnih idej predvojne Slovenske ljudske stranke dobili okrog 25 odstotkov glasov. Razumljivo. Družbena struktura Gorenjske se je spremenila. Kmečki volivci so logični volivci konzervativnih strank. Pred vojno je bilo nad polovico ljudi kmečkega porekla, leta 1990 pa kvečjemu 8 odstotkov. Pomembna je še ena razlika med tema dvema obdobjema. Predvojni ljudski stranki so preprosto rekli klerikalna stranka, saj je bila del krščanskega političnega gibanja. Takrat je Cerkev usmerjala ljudi v to stranko, zadnja leta pa Cerkev tega ne počne več. Povedala je samo, da naj pač kristjani glasujejo za tiste, ki ne nasprotujejo krščanski etiki. Nobena od strank v takratnem Demosu temu načelu ni nasprotovala: niti zeleni, niti socialdemokrati, niti takratna demokratična zveza. V njej so bili celo eminentni katoličani, prav tako med socialdemokrati, kjer so se nekateri javno deklarirali za kristjane. Vse te stranke pa so vendarle dobile nad polovico glasov. Če gledamo na primerjavo s predvojnim časom s tega zornega kota, potem se politično razpoloženje med Gorenjci in tudi med Slovenci ni bistveno spremenilo. Vendar smo se Slovenci, potem ko smo dobili politično svobodo, razdelili med množico strank, kar je po moje popoln nesmisel." Na Gorenjskem pa so leta 1990 in dve leti kasneje uspevali tudi radikalci. Leta 1990 Kramberger, dve leti kasneje Jelinčič. Pobrali so kar lep delež glasov. "Pustiva Krambergerja. Govoriva samo o Jelinčiču. Pred volitvami leta 1992 je bil na obisku pri nas avstrijski zunanji minister dr. Alois Mock. Spremljal sem ga na letališče in med potjo sva govorila o pretiranem nacionalizmu. Rekel sem, da je pri nas veliko brezposelnih in ti so prepričani, da jim tujci odjedajo kruh, zato bodo glasovali za tistega, ki obljublja izgon tujcev. Jelinčič je uspel prav zaradi tega. Minister Mock je povedal, da je prinjih podobno, vendar Avstrija rabi tuje delavce za dela, ki jih domačini nočejo opravljati. Na Štajerskem imam dobrega znanca, solidnega in naprednega kmeta. Povedal mi je, da sta z ženo glasovala za kmečko stranko, sin in snaha pa za Jelinčiča, pa jih kot kmeta nezaposlenost ne zadeva, zanima pa. Trdno sem tudi prepričan, da je zadnja etapa komunizma nacionalizem. Zmerni nacionalizem je nekaj naravnega, nacionalistična čustva pa je mogoče zlahka izkoriščati. Nacionalizem postane grd takrat, ko se sprevrže v šovinizem. Vojna na Balkanu se je začela z namenom ohraniti komunistično oblast, rezultat pa so nacionalistični spopadi z edinim ciljem ohraniti na oblasti neke strukture." Kakšno je po vaše trenutno razmerje politične moči v Sloveniji in posredno na Gorenjskem ? "D o javnomnenjskih raziskav sem večinoma zadržan in skeptičen. Ponavadi sta kmečka in krščanska stranka dobili več, kot so napovedovale ankete. Ne verjamem, da je tolikšen del volivcev, če upoštevam razmerje v državnem zboru, usmerjen levo. Združena lista ima svoje volivce. To je nesporno. Vprašanje pa je liberalna demokracija. Prepričan sem, da je precejšen del volilcev LDS usmerjen konzervativno, vendar se moti v izbiri stranke. Leta 1990 so ljudje enačili tednik Mladino in ZSMS in ju videli kot opozicijo takratni oblasti. Menili so, da bodo tamladi marsikaj spremenili na bolje, da bodo zrela opozicija partiji in so zato glasovali zanje. Kasneje se je izkazalo, da je bil to eden od elementov sestopa z oblasti in da je bila ZSMS tudi partijska organizacija, da ji je celo ustrezal tedanji sistem, vendar se ji je hudo mudilo na oblast. Moje ocene so pač take. Delovanje takratnih prenoviteljev in ZSMS -LS je bilo usklajeno in prepričan sem, da Je tako tudi danes. Od časa do časa prihaja do razlik, kar se dogaja tudi znotraj posameznih strank, vendar je delovanje večinoma uskla-jeno." Kdo bi dobil na Gorenjskem voliJ3-če bi bile recimo konec tedna? "Občina Škofja Loka je bila vedno neko slovensko povprečje. V kranjski občini, kjjs* je leta 1992 kandidiral gospod Polajnar, je bila krščanska demokracija zelo uspešna. Jesenice so okolje, kjer je zelo malo kmečkih ljud1; Tržič je nekje vmes, vendar z nekoliko manj konzervatizma, Radovljica pa je zelo bliz^ Škofje Loke. Če bi bile ta hip volitve, bi Združena lista verjetno pobrala svoje volivce liberalna demokracija bi nekoliko zgubila pridobila pa bi Janševa socialdemokracija. Ni izključeno, da bi tako v Sloveniji kot na Gorenjskem desna opcija lahko celo zmag3' la." Je Slovenija v položaju, ko se politi^ lahko organizira v dva tabora: konzt£. vativnega in liberalnega. Bi bilo_J!L dobro ali slabo? "Gremo v smer bipolarnosti in jaz v te ne vidim nič slabega. Zame je to normaln tisti hip, ko smo v parlamentu tisti hip. "jj neka opcija zmaga, čeprav samo z enn11 glasom, sposobni priznati, da je to legitimn3 odločitev. Sebo pa še vedno dogajalo, da b° določen vladni projekt izglasovan tudi ali ce' predvsem z glasovi opozicije. V Ameriki s° Clintonov projekt Naffta izglasovali °V°% cijski republikanci, ki so znani kot bolj5 poslovneži." Kaj pa skrajno desne ali leve strattkjL So lahko tudi na prihodnjih voU02 uspešne? "IVjfrslim, da bodo še naprej levi in desn1 radikalci, vendar bodo po moje v manjši!1!' Težko je reči, kdo bo katero strujo predstav jal. Pokazalo se je, da Jelinčičeva stranka tisto, za kar se je predstavljala. Tudi tisti del- ki je zapustil stranko, se je večinoma razsul- Desno imamo Slovensko desnico ki GORENISKl GLAS /14 & aprila 1994 napoveduje korenit poseg v slov£S^ politiko. "IVjlogoče se motim, vendar ocenjujf1^ da je to stranka Jelinčič številka dve, ki J potrebna za zavajanje javnosti." Se je Gorenjska kljub poliJJŠ^ razlikam po občinah sposobna E£2£~2m ti v neko celoto in pri stvareh skupj}^ interesa nastopati enotneje? "Do povezovanja v neki obliki . zanesljivo prišlo. V to, ali bo to v večjem manjšem obsegu, se sedaj ne spuščam. K° c zaživelo pravo tržno gospodarstvo, ki ga ^Q bo več usmerjala in reševala država, m bomo dobili prave občine, se bo P0^? $e kakšno povezovanje bo potrebno. M°g°^n3 bodo občine povezovale pogodbeno, osnovi nekega projekta ali skupnega >n esa, ali bo Gorenjska postala pokrajina. ^ ustava omogoča, ne pa predpisuje, se ^ pokazalo sorazmerno kmalu, v letu, dven moje bi bilo smiselno pokrajinsko organih ^ državno upravo. Vsi njeni resorji najt»f* ^ niso potrebni v vseh sedanjih občinah. bi imeli neko upravno območje, ki bo .j ljudem, cenejše in učinkovitejše ter $0 podvrženo korupciji. Tiste urade, » . y potrebni ljudem, pa bi kazalo organizifa nižje." N E R V Jože Dežman, višji kustos Gorenjskega muzeja v Kranju in glavni urednik revije Borec I N T E R V U Mag. Janez Kocjančič Gorenjska nima stabilnega političnega lobija ZflAteVČ po iut&tik volitvah MSO MM Gorenjska ima v političnem smislu nekaj primerjalnih prednosti pr*d Slovenijo. Volitve leta 1990 in 1992 kažejo na razmeroma trdno večino volilnega telesa," ugotavlja Jože Dežman. ^9jitična zgodovina Gorenjske ^SStveno še ni analizirana. Vi se ;>££gjg te naloge. Med drugim ugo- Ja je bila Gorenjska pred •^i&ojivetovno vojno izrazito konzer-^r^So usmerjena, med vojno in po *jQj>a je bila po vaše pravi partijski Rektorat. Jih -?0renJsk° lahko jemljemo kot eno osredn-So '^venskih pokrajin. Emancipacijski procesi Pol- z8°daj, prej kot v drugih slovenskih ' razvin' tudi zaradi boja z nemškim I voijirom- Kmalu je bila uveljavljena slovenska Ho p v°ya> V prvi Jugoslaviji lahko vzame-I *ad 0renis^° za vzorčni primer. Če vzamemo I93S Predvojne državnozborske volitve leta !>olil ,Se ^e voutev udeležilo 74 odstotkov 2U0 upravičencev, ki so 78 odstotkov SJOV oddali Slovenski ljudski .stranki, 14,5 I agjt- pa združeni opoziciji, za katero so gla m vonn tU£U komunisti, 6 odstotkov i,j0v pa je bilo oddanih jugoslovanskim dr I^alistom. Gorenjska je bila torej, razen J Dr»h opozicijskih otočkov, plebiscitarno na za Slovensko ljudsko stranko. To *ado«"vc zgodovinopisje in druge stroke niso kupljena za Slovensko ljudsko stranko. To 5S, Če zgodovinoj aL,^1 obravnavale. Vendar je vedno bolj Nebi -° vPra^anJe» k3^0 se Je rnogla taka rev !SCl.tarna politična volja v samo štiriletnem nitj c °narnem obdobju prelomiti in spremeni .0renjsko v vzorčni partijski protektorat, *e Je zrušil pred leti." ."Će seje kazala ta vzornost? Gor* rečemo partijski protektorat, je bil ta na en: £nJskem v smislu razredne logike. Gor-Slov Je bila naJbolJ razviti delavski vrt desueniie- Kranj je bil vsa leta neka odskočna Indu *a centralni komite in druge organe. Vei,K- nalizacijski socialistični poskusi so v n0 vmeri P°tekali na Gorenjskem in podob-anaii7 .te stvari bo treDa še raziskati in s°ciafra^ razvojne pluse in minuse. Gorenjska lndwSHCna oblast je bila razmeroma stabilna, litven 3 ^e Povzročala nenadzorovane prise-rejj "e tokove, izguba trgov in sprememba tranzi -leta 1990 Pa sta povzročila zanimivo dej r\ClJ0 sistema. Dejstvo je, da se ie dobršen eiijsiCeemosovega radikalizma rodil na Gor-m s posebej močnimi impulzi gospoda Omana in Grosa. Ti politični tokovi so imeli na Gorenjskem svoje izhodišče, vendar menim, da demokratični tokovi in volilne izbire še niso zaključene. Vendar volitve leta 1990 in 1992 kažejo, da je večina volilnega telesa razmeroma trdno opredeljena in ni kakšnih plebiscitarnih nihanj. Gorenjska pa je vendarle ugoden teren za radikalne stranke in posameznike. Leta 1990 Kramberger, dve leti kasneje Jelinčič. "Kramberger je leta 1990 s petino glasov demonstriral iskanja radikalnega dela volilnega telesa. Dve leti kasneje je množičneje kot drugje v Sloveniji to na Gorenjskem uspevalo Jelinčičevim kandidatom, čeprav se pred volitvami skoraj niso pojavljali in so bili skoraj vsi po vrsti brez političnega imena. Z zadnjim beganjem po političnem prostoru bodo verjetno svojo pot tudi zaključili. To pa ne pomeni, da je nevarnost radikalizacije politike mimo." Ali ni nenavadno, da je bila leta 1941 politično konzervativna Gorenjska prva v odporu zoper okupatorja? "Meščanske stranke niso zmogle odpora. Prav tako je vsaj v obmejnem pasu grozila popolna izselitev slovenskega življa. Naraščajoči nemški teror in pogumna partijska agitacija in tveganje so bili nastavki širšega odpora decembra 1941. Ustanovljena je bila frontna organizacija in v impotenci meščanskega tabora je treba iskati razloge, da se je odpor nadaljeval kot fronta pod komunističnim vodstvom." So bili komunisti že od vsega začetka glavni v Osvobodilni fronti? "Prelom je bil storjen leta 1944. Ko sem omenjal analitične postopke, ki naj bi analizirali partijsko vladavino, je bila nedvomno Gorenjska v NOB najimenitnejša, heroična, pokrajina, ki se je v uporu najbolj dvignila. Leta 1942 je šlo za preživetje, za silovit okupatorjev pritisk, za boj za golo kožo. Leta 1943 se začne partijska dominacija, ki doseže vrh spomladi 1944, ko se dejan ko ukinejo zadnje sledi Osvobodilne fronte. To je bila posledica intervencije Lidije Šentjurc na Gorenjskem in vodstva iz Ljubljane, ko so bila ukinjena samostojna vodstva OF in so se vsi postopki izgradnje ljudske oblasti in ljudske demokracije vodili izključno s partijskim že g rtom. Sedaj bo treba tudi oceniti, kako vplivni so bili gorenjski kadri v teh postopkih, ki so te radikalizacijske in revolucionarne procese vodili po vojni." Je glede na barvito, vendar na sorazmerno stabilno politično sliko mogoč enotnejši nastop Gorenjske navzven? "Proces konstrukcije ali dekonstrukcije Gorenjske je na široko odprt. S sintagmo kranjski župan je povezana izrazita degradaci- -ja Gorenjske v prvem volilnem obdobju, po drugih volitvah pa nam Jelinčičevi poslanci demonstrirajo politično neorientiranost. To onemogoča konsolidacijo gorenjskega lobija, ki bi stabilno deloval v medregionalmh, vladnih in državnozborskih razmerjih. Konsolidacija Gorenjske kot enotnega političnega prostora je naloga, ki je pred vsemi strankami. "Te zahteve so brez resne ustavnopravne osnove. Ne znam si predstavljati, kako mislijo ti gospodje do tega priti. Te zahteve so bolj ustvarjanje stalnega pritiska in nestabilnih razmer," pravi v intervjuju med drugim predsednik Združene liste socialnih demokratov mag. Janez Kocjančič. kampanja, niso pa prava volilna kampanja. Stranke se v tem trenutku ne predstavljajo s svojimi volilnimi programi. Med normalnimi pripravami na volitve bi prišlo do določenih sprememb v volilnem telesu in prepričan sem, da bi naša stranka najmanj ponovila zadnje volilne rezultate ali pa v določenih primerih še celo boljše. Zlasti tam, kjer so desni politiki dobili podporo in oblast, vendar so se izkazali za nesposobne reševati probleme svojih krajev. Ne verjamem, da je kranjski župan sposoben ponoviti svoj volilni rezultat." Na desni strani slovenske politike so glasne zahteve po predčasnih državnozborskih volitvah. Bile naj bi letos, hkrati z lokalnimi volitvami. Se vam zdi ta zahteva realna? "Najprej je treba pogledati ustavnopravno ureditev predčasnih volitev. Pri nas je edina ustavnopravna možnost za predčasne volitve, če ni mogoče sestaviti vlade. Torej, če pride do nezaupnice vladi in potem v z ustavo določenem roku noben mandatar ne uspe sestaviti vlade. Te situacije v Sloveniji ni. Takšen položaj je mogoč neposredno po volitvah, ko po nekaj poskusih ne bi uspeli sestaviti vlade, ali če sam predsednik da na glasovanje zaupnico svoji vladi, pa ta zaupnice ne dobi. Vsi ti pritiski skrajne, ne vse desnice, so brez resne ustavnopravne osnove. Ne znam si predstavljati, kako mislijo ti gospodje do tega priti. Te zahteve so bolj ustvarjanje stalnega pritiska in nestabilnih razmer, v katerih bi se uveljavljale razne antikorupcijske lige, zborovanja, pritiski z gladovnimi stavkami in podobno. Jaz ne vidim realnih možnosti za predčasne državnozborske volitve. Tudi nobena od večjih parlamentarnih strank posebej ne poudarja, da bi bila za izredne volitve. V stranki smo položaj analizirali in če bi skozi šivankino uho ustavnopravnih razmerij prišlo do izrednih volitev, se tega ne bi bali. Vladni koalicijski partner Slovenski krščanski demokrati so zahtevali, da gre po socialdemokratih iz vlade tudi Združena lista. Kako bo ravnala vaša stranka? "Slovenski krščanski demokrati so precej ekskluzivno stališče posredovali predsedniku vlade. Po moji oceni so ga postavili zaradi svojih notranjih problemov m neugodnega položaja, v katerem so se znašli ob razrešitvi ministra Janše. Pokazalo se je, da so pritiski dela vodstva in baze zelo radikalni. Zahteva ni bila postavljena nam in nimam posebnih razlogov, da bi jo komentiral, ker tudi še nimamo jasnega odgovora predsednika vlade. Prav tako mi ne želimo poglabljati protislovij v krščanskodemokratski stranki, niti jih pomagati razreševati, saj bodo to sami opravili. Zase mislimo, da smo zanesljiv in soliden koalicijski Eartner, ki je podprl predsednika vlade v vseh ljučnih trenutkih. Mi smo zainteresirani, da v vladi ostanemo, Če bo vlada uresničevala tudi naš program, ki je zapisan v koalicijskem sporazumu, in če bomo ohranili približno enako razmerje v delitvi ministrstev, kot ga imamo sedaj. Če bo kdo poskušal podreti ta razmerja, bomo sami zapustili koalicijo in šli v opozicijo. Cela vrsta ljudi meni, da bi boljše profilirali svojo politiko v opoziciji. Politični analitiki in politiki ugotavljajo, da je povprečni gorenjski volivec bolj desno usmerjen. Ali to ugotovitev zaznavate tudi v Združeni listi oziroma v politični levici. "Jaz bi soglašal z ugotovitvijo, da je bilo razpoloženje gorenjskih volivcev na zadnjih državnozborskih volitvah relativno konzervativno, čeprav so tudi naši kandidati dobili precejšnje število glasov. Žal je naš kandidat dr. Dušan Bavdek, ki je bil izvoljen v državni zbor, bolan in že več mesecev ne sodeluje v delu državnega zbora, vendar je njegova izvolitev dokaz, da ima stranka podporo v levo razpoloženem delu volilnega telesa. Razen tega imamo predsednico izvršnega sveta na Jesenicah in še marsikaterega javnega in uglednega funkcionarja. Konzervativno razpoloženje ni samo posledica odnosa do levice, ampak je po vsej verjetnosti tudi izraz nekega trenutnega odnosa do ljudi, ki so kandidirali, in morda tudi vsega tistega, kar se je levici poskušalo pripisati za preteklost. Menim, da Gorenjska s svojo gospodarsko strukturo, ki je pretežno industrijska, z močnim intelektualnim zaledjem tako v tehnični kot humanistični inteligenci, s svojimi tradicijami, med katerimi je ena najpomembnejših narodnoosvobodilni boj, meri v prihodnosti k demokratični evropski levici. Prva priložnost bo že reforma lokalne samouprave z lokalnimi volitvami. Če bi bile sedaj državnozborske volitve, bi vaša stranka uspela ohraniti tretje ali četrto mesto med strankami? "Volitve so zelo objektivno merilo, medtem ko so vse druge oblike raziskovanja javnega mnenja zelo ilustrativne, niso pa zanesljive. Zato se bom vzdržal napovedovanja. Prepričan sem, da bi prej, preden bi prišli do volitev, zanesljivo doživeli še določen politični razvoj. Mi imamo v Sloveniji izjemno zaostrena politična razmerja, ki so sicer stalna volilna GLASOVA GORENJSKA RAZISKAVA Tntjina Gorenjcev ne bi šla na volitve ^klju/f10* Van po velikonočnem ponedeljku oziroma teden po dolgi nočni seji Državnega zbora) po telefonu poklicali 211 Vot'tvah iz°ranih Gorenjk in Gorenjcev, od katerih jih je 160 bilo pripravljenih sodelovati v anketi o političnih strankah, urh Politikih... Prazni Pojutrišnjem volitve, bi bila gorenjska volišča pusto Politi*L* VsaJtako Je pokazala Glasova anketa. Na vprašanje "Katero (33,i „2 stranko bi volili, če bi bile v nedeljo volitve?", je kar 53 Ul*keti\ otka vs*h, ki so bili pripravljeni sodelovati v telefonski X) g Tespondentov reklo "ne bi šel na volitve", nadaljnjih 41 (25,6 ^nHL°d*°*?rilo z "ne vem", ostali pa bi svoj glas namenili »n listam LDS (9,3 %), SKD (8,75 %), SDSS (8,1 %), SLS parlamentu, odstotka in "Da' je odgovorilo 22,5 odstotka vprašanih, n" 35 odstotkov. "ne" 42,5 tir** Tretje vprašanje v kratki telefonski anketi je bilo "Ali lahko poveste "ajpogt anketiranih pa gorenjskih politikov ne Zthni£, SNS <4>4 %>» 2LSĐ (3,1 %) oziroma Demokratom ali "e raz^tf.0 °>* %>• Očitno Gorenjke in Gorenjci prav pretirano veliko stranL ..l1a,no o skorajšnji motnosti volitev in o opredelitvi za eno od najbolj znanega gorenjskega politika?". Najpogostejši odgovor: ne vem (25 %). Pet odstotkov od anketiranih pa gorenjskih politikov ne pozna (!) oziroma jih politika ne zanima. Sicer pa so rezultati ankete pokazali naslednjo rang lestvico: Jelko Kacin (41), Ivan Bizjak (26), Vitomir Gros (25), Zmago Jelinčič (6), Rina Klinar, Irena Oman in Jožica Puhar (po 3), Ivan Oman (2), Zoran Thaler in Rado Bohinc sl°venj govorih anketiranci ostalih političnih strank s sicer pestre (po 1 odgovor). V oklepaju je napisano število odgovorov od 160 vseh, V tj,* Prične scene sploh niso omenili. «* s° sodelovali v anketi. Vsem, ki telefonske slušalke po besedi "Prativlfnski anketi smo (^evilčnico naših telefonov smo vrteli v torek) m> ali so gorenjske poslanke in poslanci dovolj glasni v "politično" niso odložili ter ste z odgovori prispevali k zaokrožitvi tokratne teme v prilogi "Gorenjska", se najlepše zahvaljujemo. Ali so gorenjske poslanke in poslanci dovolj glasni v parlamentu? 68 56 22,5% DA 42,5% IME 35,0% NE VEM 17 Tf~^ A ZA GORENJKE, O GORENJCIH MJjJ UT/tL MED GORENJCI PO GORENJSKI GORENJCI TEGA MESECA NIKAVODI PRED NICOLASOM Ja, Nicolasa A. Omana je težko "ujeti". Naš kandidat za Gorenjca meseca se v javnosti malo kaže, a kljub temu bomo skušali tudi njegovo fotografijo čimprej predstaviti. Zaradi naših bralk, jasno. No, bralci in bralke so zdaj bolj za NIKO DOLIN AR, že bivšo "šefico" za informiranje ministra Janše. Korajžna KranjČanka je sicer ostala v spominu tudi kot "ta glavna" na muzejskem vlaku, med tem pa je že izstopila s kompozicije obrambnega ministrstva. Zanjo je pretekli teden glasovalo pol več naših sodelujočih (glasujete tudi na programih vseh gorenjskih radijskih postaj vsak petek) kot za Nicolasa, ki je sicer javnost razburkal s podjetniškimi potezami (kupil Grimšče, Riklijevo stavbo) in "gostoljubnostjo" (povabil Zirinovskega zopet "poslovno" na Bled. Tudi danes torej - glasujte! Za Niko ali Nicolasa - odločite se sami! Pa še natančen izid glasovanja za GORENJCE FEBRUARJA: ŠKOFJELOŠKI ČETVERČKI 497 GLASOV POGAČARJEVA MAMA IZ VRBE 361 GLASOV Izžrebanci za Glasove nagrade v glasovanju za Gorenjca meseca marca: Vili Mihelič, Ravne 24, Tržič, Sandi Horvat, Brezje 2, Kranjska Gora, Blaž Cadež, Dolenja vas 41, Selca, Francka Lukanc, Janeza Puharja 7, Kranj, Marina GašperSiČ, Kocjanov a 9, Kranj. Glasujte - na dopisnicah (pošljite jih na Gorenjski glas, 64000 Kranj) ali ob petkih ob 7.25 na Radiu Kranj, ob 13. uri na Radiu Triglav Jesenice, ob 17.05 na Radiu tiri in ob 18.45 na Radiu Tržič: Adijo, Branko! V Naklem, Strahinju, Cegelnici in bližnji okolici je bil torek dan žalovanja. "Padel" je Branko Oblak! Tako kot je f091*KMzanesliivo napovedal že v prejšnji številki, se je zgodilo. Ali so ga "ta rdeči", ali "ta črni", niti ni več pomembno. Branko Oblak ni več trener "trgovcev", kisov okviru pomladne razprodaje "razprodali" res lepo število točk. Da pa ostajajo v trgovskem duhu, je dokaz novi trener. To Je direktor trgovskega podjetja Manufaktura Janez Zupančič. Takole pa Je zgleda! še zadnji dogovor igralcev o tem ali naj Branko ostane ali pa naj gre. Več glav več ve in zato ni čudno, da so tudi navijači z navdušenjem sprejeli odločitev... SATAN JE TU! SATAN PRISTAL NA GORENJSKEM Odgovor Slovencem in Gorenjcem na vse, kar se dogaja, je tu. Na Trbojskem, Kranjskem in Mavčiškem jezeru (ne gre za tri, ampak eno jezero s tremi imeni) je pristal - Satan. Naš reporter Hudoba je bil sicer hitro na kraju dogodka, a razen smradu po žveplu, nekaj odtisov v blatu in privezanega plovila, ni našel n ičesar. Toda, ljudje, bojte se: SATAN JE TU! Kdove kakšno podobo je privzel - morda celo vaše žene, tašče, policista ob cesti, davčnega uradnika, šefa v službi... Spokorite se, dokler je še čas, Satanova kazen bo huda. Ne želite več na tihem, da bi sosedu krava crknila, ne hujskajte proti tej ali oni stranki! Satan si je očitno prav grešne Gorenjce izbral za svoje Žrtve, kar tudi daje misliti... Kje si, Satan!? V zvezi Z ugotavljanjem identitete je akcijo sprožila že policija in vojska, agencija EJGA pa ja zabeležila izjavo neznanega očividca, da se je Satan mudil najprej na Poštni ulici v Kranju, kjer imajo sedež politične stranke, potem pa jo mahnil proti občini... GORENJCI - GORENJCEM Še ta mesec čaka naše MLADE BRALCE IN BRALKE veliko presenečenje! Ozrite se okoli sebe in videli boste kakšno! Morda se skriva v vašem razredu!? In kaj trna to z MEGA-ŽUROM vseh Gorenjcev opraviti? Na tem "žuru" bomo to PRESENEČENJE seveda predstavili Sicer pa je zanesljivo, da boste z vašimi glasovi privabili Janeza Dolinarja in Janka Ropreta, Alpski kvintet, Strmino, Romano, Šifrerja... in mnoge druge. Prišel bo (upamo) tudi Mito Trefalt, gorenjski in slovenski politiki, pomembni in znani ljudje. Ali veste, da je bil neki gorenjski upokojeni zdravnik -skladatelj!? Ja,ja, mi vse to vemo! Med tistimi, ki bodo pisali bomo izžrebali PROSTE VSTOPNICE ZA PRVO VRSTO! Torej pišite nam kdo naj vas zabava konec maja ali junija (zaradi vremena se "zgoraj" še dogovarjamo) na prireditvi, kot je na GORENJSKEM še ni bHoi EJGA SPRAŠUJE, RAZISKUJE NA PRIREDITVI "GORENJCI GORENJCEM" NAJ ME ZABAVA: l. 2. 3. Na prireditev bom šla (šel)____ iz Družina Gorjancev bo dobila nazaj domala pol sedanje Merkurjeve stavbe pri Globusu. Sporazumno. !3ffEl Nekdanji vodilni mož kranjske politike Roman Nahtigal je zdaj zaposlen v teritorialni obrambi. Ima obveščevalne nalogi J/BBAli bo novi šef obveščanje ministra Kacina kranjski novinar Vinko Bešter? Ali pa morda "televizorka" Janja Koren. Minister Kacin se U ni odločil... BJEBB Branko Oblak ni več trenef nogometašev Naklega, tenis pa bo z direktorje^ Živil Brankom Remicem. MltfA Če v Kranjski Gori zaprejo igralnico, bo ogromno ljudi na cesti. Hit sosednjih držav je prav kranjskogorska ruleta. fŽIeE\ Bine Pele tudi pri veteranih se dobiva pokale. Za zmage, jasno. V njegovem lokalu je na ogled najnovejši. "Sedmica" Felfr' vih je v Radovljici. flBflfl Kdo bo "grel" stolček nove ministrice Rine Klinar, ko bo odšla *> Jesenic? Kombinacija (prosto po Stendhald "rdeče in črno" je bila do zdaj v modi. OŽS Na Brdu bodo prodajali Titove steklenice z vinom, ki jih je dobil v dar. EJGA NAJBOLJŠI NOVINAR MED PEKI Včasih pečem hit', včasih pa počas' NOVINARJI SO PEKI! Darko Koren-Metka je najhitrejši pek na svetu. Če je najlepši pek Gregon/ Peck, potem je Darko drugi. Na svetovnem prvenstvu novinarjev je Darko zopet pris-mučal - kolajno. Kako lahko tržiški pek smuča med novinarji, je preprosto pojasniti: novinarji so tako ali tako "peki", ki pečejo neko- Ža na ražnju, ali pa spečejo iži kot resnico in obratno. Darko je ponos slovenskega novinarstva. Najprej je opravljal za novinarja izredno čislan poklic (bil je gostilničar), zdaj je pa pek. Njega dni je na smučeh dirkal kot Križaj in z mikrofonom je bil spreten kot -Iz te pekarne prihajajo asi svetovnega Ropret (no, morda novinarskega smučanja! ma\ce pretiravamo). Zdaj UStfLJSAJ AUJrMJu IJCj lJt\LAJ HVALA TI, JELKO, ZA VARNO NEBO! S posebnim ultraobjektivom smo "ujeli" med vajo novo in posebno letalo, ki ga je prvi dan ministrovanja pilotiral sam obrambni minister Jelko Kacin. Letalo je posneto nad Bledom, zaradi embarga na uvoz orožja proti Sloveniji pa je bilo izdelano in zasnovano v domačih laboratorijih. Precej ocen je k temu projektu Gspeval super-odvetnik Franci Goličič, sicer tudi zagnan pilot, talo je tudi po svoji vsebini delovanja izrednega pomena, a ga še nekaj časa ne bodo uporabili v bojne namene, z bojnim strelivom. Prah, ki ga izpušča, ima namreč neverjetno lastnost: na kogar pade samo delček tega prahu, ta POKAŽE SVOJO PRAVO BARVO! Torej: če se nekdo na zunaj kaže kot vnet "krščanski", na znotraj pa ostaja "ta rdeč" iz prejšnjega režima, to prah novega slovenskega super letala s super orožjem takoj POKAŽE. Detektorski prah, ki ga je letalo med poskusnim poletom spustilo nad Bledom (glej sliko) pa ni bil pravi: ZATOREJ NOBENE PANIKE! Vaše prave barve še dolgo časa ne bodo odkrili, saj je "veto" proti uporabi tega orožja dal takoj sam predsednik države! Letalo se bo za zdaj ljubkovalno imenovalo Lepa Vida" o znani osebnosti iz slovenske zgodovine in dami iz slovenskega žurnalizma. Minister Jelko Kacin pa je dejal: "S to pridobitvijo domačega znanja in tehnike je slovensko nebo varno, ljudje pa ustrezno temu pomirjeni." Kje je skladišče PRAHU pa nam ni uspelo izvedeti. Res pa je, da si je gospod Kacin privoščil neslano šalo in nekatere novinarje "za hec" malce posul s pravim PRAHOM. Kakšne barve so postali, pa ne upamo izdati... Darko Koren je samouk - smuči si napravi sam. Potem pa letijo i hudič. pa se je izkazalo, da najbolj od vsega ceni žemlje vseh vrst! peku, gostilničarju in zlasti novinarju, čestitamo! NAJLEPŠA JE MOJCA Vojaki medlijo jn» maksimalno motiv£o anl! Kako tudi ne! a gre mimo njih Krau čanka MOJCA **Q BAS. ga ni. ki bil motiviran za.M boljše dosežke. MOJ je sicer študirala " Šanizacijo dela. 9-letih pa je postaj POLKOVNICA in W. drugi najvišji ženskami v naši voj ^ ki. Njeno delp je prvega aprila (a z* , va ni nobena s* znano: pomoen generala Albina i»» mana. ki pa Je na^ nik štaba sJovensK. TO! Njen cin: FUfe. OVNIČA, njena » £ ba: pomočnica ^ MOTIVACIJO 10 Le FORMIRANJE' " verjetno za eno rg^ lajših polkovnic, saj je Mojca - naj nam ne zastieri - ^ komaj 29 let! Kakšna kariera torej! Da bo znala republiški ravni poskrbeti za motivacijo vojakov, starfi0ne ne dvomimo! Veseli pa smo, da so Gorentke tudi res oo *e in sposobne vojaklnje. Da pa Je Mojca okras ln P00?^^0 vojske zaradi urejenega in simpatičnega videza - pr"a|§3ll. dokaz! Čestitke Mojci za napredovanje! Ko smo jo ^ kako doma vadi "mirno" in "prosto" ter druge ukaze, n (,i zaupala, da Je še "ledig". Ni Je slovenske matere, W želela take snahe! 4? RADIO KRANJ 97,3 i GREMO V PRIMADONO Sreda, 13. aprila, od 17. do 18. ure oddajo pripravlja in vodi: Nataša Bešter LESTVICA • Kdo bo gost konec aprila v Primadoni: J- Easy - Starec <■ Deja Mušič - Luna 3' Avia bend - Pandorina skrinjica J. Jan Plestenjak - Ne, ne, ne • Bombe - Slovo Novi predlog: Vlado Kreslin: Satisfaction • Tuji del lestvice: '• Mariah Carry - VVithout you 2- Hard - We'll you be there ]■ Tehnotronic - Yeh, yoh, here we go Jimmy Cliff -1 can see clearv now 5 Severina - Kad si sam Novi predlog: Cappella - Move on baby ;Kal^eNvCJEANS CLUBU PETRIČ v Kranju bo dobila Mojca gubic iz Gorenje vasi; - Bon za 3.000 tolarjev bomo pos-tali Vid. Bobnar v Cerklje- - Dve pizzi m pivo v PIZZER JI POU JENKOVO LIPO v Cerkljah čakata na Maričko Mavec iz Kranja^ VSTOPNICI ZA DISCOTEKO PRIMADONA na Trebil. Pa bomo tokrat poslali Nataši Gartner v Selca in Mat|azu Jerali v Mavčiče. kupon GlASUJEM ZA: M0J NASLOV: KUPONE POŠLJITE NA RADIO KRANJ, 64000 KRANJ WHA D0VZAN - 35 LET S CITRAMI *° zaslišimo ime Miha Dovian, se nam nehote prikrade nežen, yantičen zvok citer. Veseli smo, da se za ta inštrument odloča vse \\Lrnladin ^vencev in veliko zaslug za popularizacijo tega nere8a inštrumenta ima prav gotovo Miha Dovian, kije ie 35 let frdrulljiv s svojimi citrami. t J, Mrišnji oddaji Glasba je iivljenje je točno opoldne na '°kvenci 96 MHz Radia Triglav Jesenice nam bo naš gost razkril y^ikatero zanimivo iz svojega bogatega glasbenega življenja. fP'rtala ga bom tudi, ali se nič ne boji za svoje prste, saj ima doma Vinico za specialna jekla. SLOVENSKI PREGOVOR: Kdor poje rad, ostaja mlad! Le ne verjamete, vprašajte Čudeina polja. Svetovno slavni filozof Friederich Nietzsche je vzkliknil: 7ie-z &lasDe bi bilo iivljenje zmota! 7?' je bil gospod Nietzsche precej nedosleden. ^arsikatera glasba je namreč huda - zmota. ]°hn Ruskin pa je zapisal. ye iivljenje je glasba, če se le pravočasno dotakneš pravih strun! ^otorej, bodite previdni pri izbiri - strun! J$*ha Dovian se je dobesedno dotaknil pravih strun, saj se od n more ločiti ie 35 let. nagrajenec v irebanju nagradne igre "Emone Merkurja" - Kaj btfV1 zavrtim°< da vas razvedrimo" - pa je Matjai Ogrizek iz ■ Ročno uro vam bo prinesel poštar. Čestitamo! «GL-f # - ŠKODA •---- v Volksvvagen Group Klub Kranjskih študentov, muzika in... w ** Mdnjskin studentov, H°ckowanje '94 oživitev Kluba kranjskih študentov v preteklem ■Vet°van Ste ,anko zacutili v obliki potopisnih predavanj, 'n Sledai>J5red vPisom na fakultete, ugodnostih pri ogledu filmov Ji^akor Predstav--> kronska pridobitev zadnje jeseni pa je h rtkih radnska oddaja KRŠ, ki jo študentje pripavljajo ob 8ačn0ZVefer "a va'ov'n Rad'a Kranj. Ja, gre za nekoliko ^'n'roli 8'asbo ali pa, ušesu bolj prijazno, za tisti pravi ^Hožicj ' v rnn°goterih oblikah. Predstavitev slednjega širšim na^eJavn J* tudi osnovm namen, v KŠK bržkone najmočnejše in a' leto§ni R ' glasbcne sekcije. Ročk koncert ob prvi oddaji KRŠ-i^akšno kan* m Whisky- žura ter Pustovanje so pravzaprav et°Šnje Rnada,Jevanje glasbenih fešt iz preteklega leta. Tudi ■ rstne ck?wanje '94 je logično nadaljevanje lanske prve V'ranJU mT^0^'1^' namenJene predstavitvi, predvsem pa promo- Na ]C{ a .ln- nekomercialnih rockerskih skupin, ^kraj ob°M Cm- ^ockowanJu> ki bo 14. aprila z začetkom tam enskih uUr*'iasno v dvorani na Primskovem, bo nastopilo pet fa v naSih S|/uP.m' od te8a dve Gorenjski, Blue Fish iz Kranja in e> ki aJ'n bolj poznani trash - metalci Sarcasm iz Škofje D°Sneta r.lma^° s'cer dovolj materiala za svojo drugo kaseto, Pa dva komada "The Eclipse" in "Don't Care If They L? r zasedh naJbo'J "zveneče" ime Rockowanja '94 bodo klasična Ve8som t*. Pat Ambulance iz Velenja, ki je v zadnjem času K!°Venire:Čanov.Res Nulius (z njimi kot predskupina prekrižarili ^etelnk1J0' nastopili pa so tudi pred hrvaškim Hladnim pivom na ■e ijuhi;Vl)' ena izmed vitalnih delov slovenske r'n'r scene. Tu sta • Cc^f^nie Prulers. Met„i,Kockowanie 'Q4 nr ^'janski skupini The BUizkrieg ž eksperimentalnim rockom ovvanje '94 po Ilirski Bistrici, Kopru, Humu in enklVl napoveduje razširitev"'underground "scene tudi na )e to bor? Je to dobr°, če bo na koncertu posneta kaseta v živo ^»RatiJ , e boste usPeli vstopnice kupiti še v predprodaii -naJboli^U (Kr). Elektronu (Šk. Loka) ali RecRec-u (Lj) VASOVANJE 6 podoknicACJEM KARAD9U KRAK9 97,3 F W 1. ZANZIBAR - ČUKI 2. ŠMENTANA DEKLETA - NAGELJ 3. NE JEZI SE - MONROE 4. ŠTAJERC NAŠ JE VERY GOOD - VLADO SREDENŠEK 5. OSTAL JE LE SPOMIN - FRANC MIHELIČ 6. BILA JE LEPA KOT ANGEL - BRENDY 7. TO JE MOJA DOMOVINA - BRATJE POUANŠEK 8. NE RECI ZBOOM Ml - MESEČNIKI 9. SVATJE NOCOJ BO LUŠTNO - ALFI NIPIČ 10. SIERRA MADRE - VIKI 11. HLADEN TUŠ - ROM POM POM 12. MAMICAM - VOKALNI KVINTET AJDA 13. KORL - GAMSI 14. MARIJI ZA GOD - IGOR IN ZLATI ZVOKI 15. DIVJI LOVEC - NIKO ZAJC Oddaja je bila na sporedu 25. marca v nočnem programu Radia Kranj. Nagrade dobijo: 1. LJUDMILA KATRAŠNIK, Sp. Besnica 102, 64201 Besnica -Dežnik MIFOR Kamnik; 2. EMA ŠKOPOREC, Podjunska 24, 61107 Ljubljana - pričeska salon NEJKA Kamnik; 3. GAŠPER ČEBULJ, Olševek 70 č, 64205 Preddvor - športna majica butik FARAON Kamnik Kupone pošljite na naslov: Radio Kranj, Slovenski trg 1, 64000 Kranj - Vasovanje s Podokničarjem, do 26. aprila. Izžrebali bomo lepe nagrade. Naslednja oddaja bo na sporedu v petek, 29. aprila, ob 19.30 uri. Ker mi veliko poslušalcev tarna, da ne dobi telefonske zveze, vam predlagam, da mi pišite za svoje glasbene želje. Rad vam bom ustregel. KUPON - VASOVANJE S PODOKNIČARJEM Glasujem za skladbo št.: Moj naslov: M'OfD/L Aannnn an an aannnnn Jok, zadeva nima nobene zveze s kakšnim ženskim imenom oziroma tam kje okrog, gre namreč za zvok, ki lahko ponazori vožnjo z avtom, ops, zelo hitro vožnjo z avtom, tisto an an je pa takrat, ko se prestavlja. In od kod meni tole glih v tem trenutku? HJa, zjutraj mi je zadeva šinila v ušesa, od tam u možgane in še zdaj Jo po malem prepevam. Recimo, da se s tem človek tudi malček pomiri, namreč, nekoliko nevešč računalnika (al' pa šlampast bi se po domače reklo) sem si prvotni tekst že enkrat zbrisal (..) tako, da bi se temu tukajle lahko reklo "po spominu". Pa dajmo žrebat. Bruce Springsteen seje res rodil v ZDA, USA, Ameriki... oziroma tu nekje, najbrž celo v porodnišnici, kot smelo ugotavlja BeU (ka pa če je bilo na vlaku, avionu, ali pa na proslavi prvega maja naprimer...), a bo najbrž res držalo, daje tako. Aja, nagrado tokrat dobi Toni Cahunek, Jaka Platiša 11, Kranj. Ej, man, počak na dopis pol pa le u Aligator music shop. TOP 3 1. Niet 2. Music Box - Mariah Carev 3. Zanzibar - Čuki NOVOSTI Ja, Nietov je zmanjkalo, preden so nekateri uspeli reči keks, piškot, štrud'1... ali kaj podobnega, tuje ponads, ki pa tudi nima usmiljenja do počasnih, in tudi Mariah Carev z "Music Box" je tu nekje. Končno pa so se pojavili tudi španski, en malček tudi darkerji Heroes del Silencio "El špiritu del vino" ( a vino. to je vino al' kva). IN ŠE NAGRADNO VPRAŠANJE ŠT. 131: Gre za eno pevko, full luštno, iz sosednje Hrvaške, ki je včasih pela pri Novih fosilih, sedaj se gre samostojno kariero, mimogrede pa tudi vodi Sedmo noč na HTV. Ops, saj sem koraj vse povedal. Ampak, če si kdo kljub temu upa poslati točen odgovor, dopisnice čakam do srede, 13. aprila, v uredništvo Gorenjskega glasa, pripis "Jodlgator"... Tako. Ker sem v peU brzini (vmes je bilo tudi rikverc - beri težave z računalnikom) tokrat le to, da Culti, mislim, d' še niso izdali novega albuma (se pa čaka), Texas pa še niso uvoženi v Slovenijo (valda bojo enkrat). Aja, Janez kar se tiče kartice iz ZDA, najprej bi jaz rabil eno kartico, avionsko namreč, po možnosti za ene sto mark, več nimam... pa čav... (Kr), Igor K. bo Osem tisočakov za Damjano iz Podlonka Včeraj je boben za Irebanje nagradnih ugank v uredništvu Gorenjskega glasa zavrtela Petra Bohinc in izirebala šest nagrajencev kriianke, ki smo jo v Panorami 1. aprila pripravili v sodelovanju s podjetjem M - Oljarica Kranj. V bobnu se je vrtelo 1666 rešitev, vmes nismo našli nepravilnih oziroma je bilo na vseh napisano geslo M • Oljarice: SAMO NAJBOLJŠE JE DOVOU DOBRO - OUE CEKIN. Petra je srečo (nagrade) z žrebom razdelila takole: 1. Damjana TOLAR, Podlonk 34, Železniki (nakup proizvodov Oljarice v vrednosti 8.000 SIT); 2. Štefka DOLENC, Zg. Bitnje 27, Žabnica (nakup proizvodov Oljarice v vrednosti 6.000 SIT); 3. Janki KALAN, Ljubljanska 34/a, Kranj (nakup proizvodov Oljarice v vrednosti 5.000 tolarjev); 4. - 6. nagrade Gorenjskega glasa v vrednosti po 2.000 tolarjev pa: Nika PERHAVEC, Ljubljanska 2, Kranj; Franc SOKLIČ, Hotemaie 91, Preddvor in Janko ŠTURM, Hotavlje 36, Gorenja vas. TOREK, 12. aprila 1994 10.05 Tedenski izbor: Sezamova ulica, ameriška nanizanka; 4 x 4;lzmenjava ognja, angleška drama 13.00 Poročila 13.05 Sobotna noč 16.20 Mostovi 17.00 TV dnevnik 17.10 Otroški program: Lonček, kuhaj!; Uporniki v slu>hi iralja, danska nadaljevanka 18.00 Regionalni studio Koper 18.45 Lingo, TV igrica 19.30 TV dnevnik 19.56 Šport 20.05 Žarišče 20.30 Osmi dan 21.25 Strta srca, francoska nadaljevanka 22.15 TV dnevnik 22.35 Sova: Zakonca Fields v Franciji, angleška nanizanka; Odletel bom, ameriška nadaljevanka 14.45 Zgodbe iz školjke 15.40 Sedma steza 16.00 Gospodarska oddaja 17.10 V avtobusu, angleška nanizanka 17.35 Sova, ponovitev 18.40 Iz življenja za življenju 19.10 Poslovna borza 19.30 TV dnevnik 20.05 Doktor Finlav, škotska nadaljevanka 20.55 Intervju 21.55 Po sledeh napredka 22.25 Videošpon 7.55 Poročila 10.05 TV šola 11.35 Sandokan, risanka 12.00 Poročila 12.05 TV koledar 12.15 Divja vrtnica, mehiška nadaljevanka 12.40 Prava igralca, humoristična nanizanka 13.05 Mož, kije ubil Libertv-ja Valancea, ameriški film 15.30 Učimo se o Hrvaški 16.00 Poročila 16.05 Glavni odmor 16.30 Cena denarja 17.00 Hrvaška danes 18.00 Poročila 18.05 Kolo sreče 18.35 Santa Barbara, serijski film 19.30 Dnevnik 20.15 Z jadri okoli sveta, dokumentarna serija 20.45 TV parlament 22.30 Poročila 22.35 Akustikoteka, glasbena oddaja 23.10 Slika na sliko 0.10 Poročila v nemščini 0.15 Sanje brez meja Za otroke 17.00 Mini čas v sliki 17.10 VVurlitzer 18.00 Čas v sliki 18.30 Kralj nageljnov 19.22 Znanost 19.30 Čas v sliki 20.00 šport 20.15 Dežela gora 21.05 Pogledi od strani 21.20 Zaposleni kmet, 3. del 21.50 Ambo terno 22.00 Ljubezen v molu, ameriški film 23.30 Cas v sliki 23.35 Boter, ponovitev ameriškega filma 2.25 Poročila/1000 mojstrovin 8.00 Vremenska panorama 14.50 Tisoč mojstrovin 15.00 Lipova ulica 15.30 Bližnji posnetki 16.00 Družina Merian 16.45 Človek - čudoviti stroj 17.30 Orientacija, verska oddaja 18.00 Pri Huxtablovih 18.30 Vse devetke 19 00 Zvezna dežela danes 19.30 Čas v sliki 20.00 Kultura 20.15 Petrova zabava 21.05 Reportaže iz tujine 22.00 Čas v sliki 22.35 Klub 2 0.00 Odprava Evreka 0.50 Poročila/ 1000 mojstrovin 19.00 Akademija ob 30- letnici šolskega športnega društva Tabor" Ziri (1. del) 20.00 Romanovih 7000 km letno Videostrani TV Železniki ob 9., 16., 18., 19.25 in 21. uri. Kontaktne oddaje vsak dan od 20. do 21. ure. 18.00 Otroška igra v vrtcu Pre-doslje 19.10 Utrip Kranja 19.15 Portret Kranjčana 19.30 TV dnevnik 2 (prenos TVS) 20.00 Predstavitev Elektro podjetja Mulej Bled 21.00 Iz vasiv vas: Besnica 24.00 Videostrani SODELUJTE V KONTAKTNIH ODDAJAH TELE-TV TELEVIZIJE KRANJ - POKLIČITE PO TELEFONU: 33 11 56I 14.30 TV koledar 14.40 Sandokan, ponovitev risane serije 15.05 Četrti rajh 15.55 Strel ni bil izbrisan, ameriški film 17.40 Hrvaško košarkarsko prvenstvo 19.15 Risanka 19.30 TVdnevnik 20.15 Alo, alo, angleška humoristična nanizanka 20.45 Četrti rajh, nadaljevanka 21.35 Terra X, serija 22.25 Dokazi, nanizanka 23.10 TOP DJ MAG Oddajamo od 16. do 19. ure na UKV stereo 88,9 in 95 MHz ter srednjem valu 1584 KHz. Poleg aktualnih dogodkov, bomo v programu govorili tudi o nepravilnostih v Tržiču in stvareh, ki poslušalce motijo. Pozabili ne bomo tudi Športnega obzornika. 7.00 Borza dela 12.00 Na velikem platnu 12.15 Luč svetlobe 13.00 A shop 13.10 CTM 13.50 Jazzbina, ponovitev 14.30 Borza dela 15.20 Na velikem platnu 15.35 Brlog, ponovitev 16.05 Kup laži, ameriški film 17.45 Luč svetlobe, ameriška nadaljevanka 18.30 Zelena detektiva 19.00 Poročila 19.20 A shop 19.30 Rodeo, glasbena oddaja 20.10 Državnik novega kova 20.40 Utrip srca, ameriški barvni film 22.25 Poročila 22.45 Jazzbina 23.15 Spot tedna 23.20 Na velikem platnu 23.40 CTM 0.45 Borza dela ZA USPEŠEN POSEL POKLIČITE 064/223-111 GORENJSKI GLAS 9.00 Čas v sliki 9.05 Pri Huxtablovih 9.30 Klub za seniorje 10.15 Jabolko je padlo, ponovitev nemškega filma 12.00 Glasbena skrinjica 13.00 Čas v sliki 13.35 Družinske vezi 15.00 5.30 Dobro jutro 7.40 Pregled dnevnega tiska 9.20 Tema dneva: Kaj s certifikati 10.40 Informacije -zaposlovanje 12.30 Osmrtnice -zahvale 13.00 Pesem tedna 14.00 Gorenjska danes 15.30 Dogodki in odmevi 17.00 Na vrtiljaku z Romano 18.00 Gorenjska danes, jutri 19.30 do 24.00 Večerni program 5.30 Napoved programa 5.40 Servisne informacije 6.00 Agencijske novice 6.20 Noč ima svojo moč 7.00 Novice in dogodki 8.00 Radijska čestitka 9.00 Danes v občini 10.00 Dopoldanske novice 12.00 Škofjeloških 6 13.00 Mordaniste slišali 13.45 Osmrtnice 15.00 Dogodki danes, jutri 15.30 RA Slovenija 16.30 Sindikat 17.00 Novice šport 18.00 Aktualna tema 19.00 Odpoved programa 5.00 Dobro jutro (vreme, ceste) 7.00 Včeraj na tujem, včeraj doma 7.15 Halo. porodnišnica 8.00 Nočna kronika 8.30 Telegraf 8.45 Filmska uganka 9.00 Horoskop 10.30 Novice 10.45 Njej - oddaja Branke Kraner 12.00 BBC novice 12.10 Osmrtnice 13.00 Novice v narodnozabavni glasbi 14.00 Melodija tedna/popoldne z Bracom Korenom 14.15 Obvestila 16.30 Osmrtnice 16.30 Domače viže 18.00 Čestitke 18.30 BBC 18.50 Telegraf KINO, TOREK CENTER amer. glasb. kom. WAYNOV SVET 2 ob 16. in 18. uri, angl. irska drama V IMENU OČETA ob 20. uri STORŽIČ in ŽELEZAR Danes zaprto! ŠKOFJA LOKA amer. kom. ROMANCA V SEATLLU ob 20. uri 1Z KMETIJSKO - GOZDARSKA ZADRUGA z.o.o. KRANJ NAGRADNA KRIŽANKA Prodajalna kmetijske mehanizacije in rezervnih delov na C. 1. maja 65, Kranj tel. (064) 325-032 faks (064) 325-750 Delovni čas: od 7. do 17. ure Prodaja repromateriala: Jezerska c. 41, Kranj tel. (064) 242-734 242-010 242-730 242-240 faks (064) 242-004 elovni cas: od 7. do 15. ure Iz svojega prodajnega programa ponujamo: Traktorje: ZETOR, od 45 do 160 KM SAME, od 35 do 160 KM TORPEDO, od 45 do 90 KM Rezervne dele - za ZETOR, SIP, TEHNOSTROJ, TKM, CEVOVOD, KOVIN...; za molzne stroje ALFA-LAVAL, VVESTFALIA; gume za kmetijsko mehanizacijo vseh vrst; pral-na-čistilna sredstva za molzne stroje in hladilne bazene; kardane in rezervne dele za kardane križanke smo pripravili Kmetijsko mehanizacijo: - linijo za spravilo sena, linijo za siliranje, linijo za temeljito obdelavo tal, program za krompir, hlevsko opremo, molzne stroje, hladilne bazene, transportne prikolice, program KIRCHNER, program POETINGER Repromateriali: semena, sadike, gnojila, krmila, krmna žita, beljakovinske komponente, sredstva za varstvo rastlin. Priporočamo se za trgovini Za reševalce nagradne naslednje nagrade: 1. nagrada - bon v vrednosti 15.000,- SIT 2. nagrada - bon v vrednosti 10.000,- SIT 3. nagrada - bon v vrednosti 5.000,- SIT ter tri nagrade v vrednosti 2.000,- SIT. Prve tri nagradne bone boste lahko vnovčili kmetijske mehanizacije Sloga Kranj v ČIRČAH. Iz črk na oštevilčenih poljih sestavite geslo, vpisanega na j^P^ pa nam do prihodnjega četrtka, 14. aprila 1994, do 8. ure pos\\M naš naslov: GORENJSKI GLAS, Zoisova 1, 64000 Kranj. Resnvj lahko na kuponu (brez poštne znamke) oddate v turističnih PisarrV, TD Cerklje, TD Jesenice, TD Bohinj, TD Radovljica, TD Škofja loij ali TD Tržič do prihodnje srede, 13. aprila 1994, popoldne - tuoi rešitve bodo prihodnji četrtek ob 8. uri v bobnu za žrebanje v nase uredništuv udeležene v žrebu za eno od nagrad. Rešitve lan (ravno tako brez poštne znamke) oddate tudiv maloogia* službi Gorenjskega glasa v avli poslovne stavbe Zoisova obisk na Gorenjskem sejmu v Kranju od 8. 4. do 15. 4. 1994 - tel. (064) 223- (ravno takoTrez poštne" znamM^ 319. Kranju. 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 KOMENTAR PREJELI SMO Zatišje in volilna kampanja Zatišje, ki je nastalo po ^rnih političnih dneh v Sloveli1, je logična posledica časa Prenapetih živcev in hitrih odlo-[llev- Izločitev Janeza Janše iz H°venske vlade je vendarle Pot?za, ki vse akterje minulih sili v novo razporeditev Mihovih vrst ter preverjanje Regije političnega boja. Predsedniku vlade dr. Janezu UrnovOcu je uspelo doseči ne-tokšno premirje med vladnimi Ranicami, ki seveda ne bo "Mlo dolgo, je pa to vsekakor v katerem se sam najbolje f^ide. Kot ie nekajkrat doslej '* tudi zdaj svoje politične Partnerje postavil v čakalnico, *jer naj bi se ohladila njihova [oi ki jo je ponudnik pripravljen plačati . adraturo poslovne površine, ki jo želi najemnik najeti s najema in morebitne druge zahtevke in°tihVnJ prostori se oddajo v najem za nedoločen čas ^Uredit' mo*no s soglasjem najemodajalca tudi 62?r?£neJše informacije lahko dobite na tel. št. 064/ ^'1 ali 623-385 (g. Bradaška). rj o JJdfee dostavite na naslov Mercator - Meso - Izdelki, dr, '{J; Škofja Loka, Mestni trg 20, kjer jih pričakujemo '8- 4. 1994. Pravico rimuju našlo v ponedeljek več tisoč Slovencev pred stavbo parlamenta z zahtevo "Janeza Janše ne damo!" Za odstranitev Janeza Janše so naši pokvarjeni "oldtimerji" uporabili metodo, ki se je ne bi sramoval niti Stalin, zato bi našim "oldtimerjem" svetoval, da se poštene ljudi, ki so se zbrali v Ljubljani, ne zmerja z iskali pravico in bili preganjani HlapeC Jemei IH od mračnjaških sil obstoječega . r . J časa. njegOVa praVICa Pravico "Hlapca Jerneja m V ponedeljek, 28. marca 1994, ob 16. uri se je na Prešernovem trgu v Ljubljani zbralo na tisoče ljudi "v podporo demokraciji in Janezu Janši". Janeza Janšo hočejo mračne sile "udbomafije" odstraniti iz političnega življenja in mu onemogočiti realizacijo nadaljevanja "nove slovenske pomladi". Zbora so se udeležili poleg vseh pravih demokratov in ostalih poštenih Slovencev tudi slovenski "razumniki", ki so bili zvesti Janezu Janši v mon-tiranem procesu in demonstracijah na "Roški". Zanimivo je, da so pri sedanji odstranitvi Janeza Janše kot ministra, sodelovali nekateri isti ljudje, kot pred dobrimi petimi leti ob procesu "proti četverici", razlika je samo v tem, da so se v "formalne demokrate" iz jugo-komunistov preoblekli kar na odru in nimajo niti toliko vesti in sramu, da bi spustili zastor. Ob "Prešernovem spomeniku" je na zborovanju pesnik g. Snoj zaključil sledeče: Zgodovina je in bo zaznamovala tri znamenite Slovence: - Primoža Trubarja, ki je kot pisec prve slovenske knjige (Biblija) prinesel Slovencem -tiskano besedo • Dr. Franceta Prešerna, ki je s svojimi "Poezijami" Slovenijo kot "biser" predstavil svetu. in - Janeza Janšo kot začemika "Slovenske pomladi". Vsi ti trije pomembni Slovenci imajo podobno usodo, da se kot "Cankarjev - Hlapec Jernej" "mitingaši". Predsedniku vlade g. Janezu Drnovšku bi povedal, da ljudje niso isto kot njegov "pes Artur", čeprav jih veliko slabše živi. Zaključil bi z besedami Abrahama Lincolna, da je demokracija "vlada ljudi - po ljudeh • za ljudi". Na kratko - demokracija je osnova za osebno svobodo človeka. Svoboda pa pomeni odgovornost in ne beg od nje, zato je demokracija trajna, njen obstoj pa je "posebno pri nas*negotov. Jože Dolenc Kranj SALON POHIŠTVA Kranj, PREDOSUE 34 (KULTURNI DOM). TEL: 241 031 + VELIKA IZBIRA VSEJi VRST POHIŠTVA IN SEDEŽNIH GARNITUR - wčina v zalogi + UGODNE CENE - prepričajte se + DOSTAVA IN MONTAŽA Delovni čas od 12. do 19. ure, sobota od 9. do 13. ure POSEBNO UGODNO - VRTNE GARNITURE PODARIM DOBIM Gorenjska^Banka KARTICE "PODARIM DOBIM TUDI V _ MALOOGLASNI SLUŽBI GORENJSKEGA GLASA V KRANJU, ZOISOVA 1 I FINALNO ŽREBANJE 24.4.1994! KDOR KUPI KOMPLET DESETIH KARTIC PODARIM DOBIM, DOBI ZASTONJ ŠPORTNI KOLEDAR! KOMPLETE IN KOLEDARJE LAHKO NAROČITE PO TELEFONU! VSAK DELAVNIK MED 8.00 IN 14.00 POKLIČITE: 304-223 če kličete iz omrežne skupine 061 222-892 če kličete v gorenjski omrežni skupini 064 Lahko pa tudi izpolnite naročilnico, jo izrežete in odpošljete na vam najbližji poštni naslov: PE PTT LJUBLJANA PTT KRANJ ZALOGA POSTNIH VREDNOT ZALOGA POŠTNIH VREDNOT Cigaletova 15 Poštna 4 61000 LJUBLJANA 64000 KRANJ °p<........................................ NAROČILNICA Naročam - po ceni 2.500 tolarjev za komplet. Kartice bom plačal ob prevzemu. (podpis naročnika) Komplet(e) kartic dostavile na naslov: (ime in priimek) komplet(ov) desetih kartic PODARIM DOBIM (ulica in hišna številka) (poštna številka in pošta) OBRESTI za april TOLARSKA SREDSTVA OBČANOV OBRESTUJEMO NA PODLAGI MESEČNE REVALORIZACIJSKE STOPNJE (Rm), KI V APRILU ZNAŠA 1,1% OBRESTNA MERA_ PRERAČUNANA MESEČNA LETNA g MERA (\MERA HRANILNE VLOGE VARČEVALNA KNJIŽICA ŽIRO RAČUNI TEKOČI RAČUNI pozitivno stanje dovoljeno negativno stanje nedovoljeno negativno stanje VEZAVE - od 10.000,00 SIT do 50.000,00 SIT nad 31 dni do 90 dni Rm+ 6% nad 3 mesece do 6 mesecev Rm+ 6,5% nad 6 mesecev do 12 mesecev Rm+ 7% nad 12 mesecev do 24 mesecev Rm+ 8% nad 24 mesecev Rm+ 8,5% 55% Rm Rm 50% Rm 50% Rm Rm+ 14% Rm+ 30% 0,61% 1,10% 0,55% 0,61% 2,19% 3,30% 1,59% 1,62% 1,66% 1,74% 1,78% VEZAVE - od 50.001,00 SIT do 100.000,00 SIT nad 31 dni do 90 dni Rm+ 6,5% 1,62% nad 3 mesece do 6 mesecev Rm+ 7% 1,66% nad 6 mesecev do 12 mesecev Rm+7,5% 1,70% nad 12 mesecev do 24 mesecev Rm+ 8,5% 1,78% nad 24 mesecev Rm+ 9% 1,82% VEZAVE - nad 100.001,00 SIT nad 31 dni do 90 dni Rm + 7% 1,66% nad 3 mesece do 6 mesecev Rm+7,5% 1,70% nad 6 mesecev do 12 mesecev Rm+ 8% 1,74% nad 12 mesecev do 24 mesecev Rm+ 9% 1,82% nad 24 mesecev Rm + 10% 1,90% VEZAVE - nad 10.000,00 SIT od 10 do vključno 19 dni 70% Rm 0,77% od 20 do vključno 29 dni 75% Rm 0,83% 7,61% 14,24% 6,90% 7,61% 30,23% 48,51% 21,09% 21,66% 22,23% 23,38% 23,95% 21,66% 22,23% 22,80% 23,95%. 24,52% 22,23% 22,80% 23,38% 24,52% 25,66% 9,78% 10,51% V kolikor boste vezana sredstva potrebovali pred potekom vezave, pa bomo v LB - Gorenjski banki d.d., Kranj upoštevali vašo željo in vam depozit razvezali. SEJEM ALPE-ADRIA SVOBODA BIVANJA Svoboda bivanja! NAJVEČJA DOSLEJ J Zgradite dom s pomoqo na|sodobne|ših materialov in ga ogrejte z zdravim in varčnim sistemom. Napolnite * "»leno in cvetočo okolico Naj domača opravila postanejo nieaovo notranjost z lepoto in udobiem Obdo,te ga z zeleno in cvetočo okolico ino, aomaca o n,egovo notranjozpo ^ . 2abava Napo|nite dom z veseljem, si,ko in glasbo. DbSčite scem z vso Jruz.no> Otroci in upokojena s, ga lahko ogleda,o po polov.cn. cen., z vlakom pa se lahko na sejem tudi pripeljete cene|e od 7. do 12. aprila od 10. do 19. ure, na Gospodarskem razstavišču LJUBLJANSKI 5CJEM Marjan Zupančič na očitke o zanemarjanju Nežke T. odgovarja: "Vse izvira iz nevoščljivosti!" O usodi Nežke T. s Posavca, ki je zaradi domnevnega zanemarjanja v družini Zupančič zdaj v domu dr. Janka Benedika v Radovljici, govori njen varuh Marjan Zupančič Kranj, 5. aprila - Zgodba je prišla v medije januarja po tiskovni «z izročilno pogodbo sem se konferenci UNZ Kranj, sprožila je precejšnje zgražanje, kritike zavezal, da bom za Nežko zlasti na račun zakoncev Zupančič, ki jima zaradi očitanega skrbel doma, ne v domu. To kaznivega dejanja zanemarjanja in slabega ravnanja s 54-letno Nežko T. grozi sodišče, pa tudi radovljiškega centra za socialno delo, ki naj bi prepočasi ukrepal. Center je svojo plat resnice v Gorenjskem glasu že razložil, tokrat pa dajemo besedo še Marjanu Zupančiču. KRAJEVNA SKUPNOST JAVORJE razpisuje Očitajo vam, da ste Nežko T. "ukradli" njenemu bratrancu v Koritnem, pri katerem je prej živela. To ni res. NeŽka je 7. decembra 1991sama prišla k nam. Pripeljala se je z avtobusom. Prosila je, če lahko ostane, povedala, da se pri bratrancu slabo počuti, da je grdo ravnal z njo. Bila je izčrpana, zasmilila se nam je.. Kako, da je prišla prav k vam? "Z ženo sta se dobro razumeli. Poznamo se že dolgo, letos bi se iztekla druga desetletna pogodba, s katerima nam je dala v najem nekaj svoje zemlje." Januarja 1992 vam je Nežka v zameno za skrb z izročilno pogodbo prepustila vse premoženje. Koliko? "Gre za pašnik, travnik, staro podrto bajto in pogoret hlev. Še preden je prišla k nam, je prodala precej zemlje, za okrog 40 hiš. Denar so izčrpali v Koritnem, s seboj ni prinesla ničesar, razen kar je imela na sebi, čeprav mnogi tega ne verjamejo. Naj pogledajo v njeno hranilno knjižico! Ko ie prodajala zemljo, je bila prisebna, potem, ko je nekaj izročila nam, pa je nenadoma "trapasta"." Kaj pravite na očitke, da je bila pri vas podhranjena, da ste jo prali s cevjo in jo sploh zanemarjali? "To ni res. Nežka je živa, vsak jo lahko vpraša, preveri. Če smo tako grdo delali z njo, ne vem, zakaj se želi vrniti k nam. Zakaj je sploh k nam prišla in ne h kateremu od "dobrih" sorodnikov?!" Njena uradna skrbnica je sestrična iz Kranja? "Ne poznam je. Kar je bila Nežka pri nas, je nisem videl." Oskrbnino zanjo v domu dr. Janka Benedika pa ste seveda dolžni plačevati vi. bo treba še razčistiti. Mesečna oskrbnina znaša 47,50 tisočakov. Takega izdatka ne zmorem. Kmetija je premajhna, imamo šest, sedem glav živine, dva od petih otrok še nista preskrbljena. Če bo šlo tako naprej, bom moral prodajati. Najprej tisto, kar nam je izročila Nežka, potem še svoje?" Policisti, ki so vas ovadili, si zadeve bržčas niso izmislili. Odkod potemtakem taki hudi očitki? "Vse izvira iz sosedske nevoščljivosti zaradi zemlje, ki nam jo je Nežka izročila. Nobena meja nenadoma ni več prava, poleti pred dvema letoma so mi uničili celo njivo fižola preklarja, drugič so škodo naredile krave, tepli so otroke in ženo, ženo celo na radovljiškem sodišču po končani obravnavi, da je sam sodnik poklical policijo, eden od sosedov je z vilami zabodel konja. Živimo, skratka, v peklu. Center za socialno delo nagaja, namesto da bi pomagali. Kadar so Nežko prišli pogledat, je bila vedno Čista, nič ni bilo narobe." • H. Jelovčan Iz dela tržiške sodnice za prekrške Veliko kaznovanih, malo kazni plačanih Trzic, 5. aprila - Poročilo sodnice za prekrške občine Tržič na seji izvršnega sveta pred tednom dni sicer ni sprožilo pomislekov o yseb;m dela, zato pa je več pozornosti spodbudila ugotovitev o izterjavi manj kot tretjine izrečenih kazni. Prisilna izterjava kazni je potrebna kar v 80 odstotkih vseh obravnavanih zadev. Na osnovi statističnih podatkov o lanskem delu sodnice za prekrške v Tržiču bi bilo moč na kratko zapisati, da je močno "presegla normo". Glede na republiške zahteve je namreč obravnavala celo 600 zadev več od določenega normativa. Kar 1555 primerov se je nabralo v tekočem letu, 131 pa so jih kot nerešene prenesli iz leta poprej. Sodnica je rešila 1406 zadev, 280 primerov pa ostaja še nerešenih. Ena od značilnost je porast pripada težjih zadev, med katere sodijo kršitve davčnih predpisov, prometne nezgode in hujši prekrški javnega reda in miru. Zlasti to je bilo odločilno pri obsegu nerešenih zadev, je med drugim ugotovila ob opisu svojega poročila Nevenka Hafner na seji tržiškega izvršnega sveta. Naštela je še več težav pri delu, med katere sodi tudi vse pogostejše izogibanje obdolžencev vročitvam vabil na zaslišanje ali odločb. Še slabša kot prejšnja leta pa je bila finančna PERFTECH - podjetje za proizvodnjo in uvajanje novih tehnologij, d.o.o. Ljubljanska 7 BLED vabi k sodelovanju strokovno usposobljene, ustvarjalne in ambiciozne strokovnjake s področja računalništva: 1. Projektanta - razvojnika Od kandidata pričakujemo: - visoko izobrazbo računalniške ali elektro smeri - 3 leta delovnih izkušenj (lahko tudi pripravnika) - aktivno znanje angleškega jezika 2. Serviserja računalniške opreme Od kandidata pričakujemo: - srednjo izobrazbo elektro smeri - 2 leti delovnih izkušenj - aktivno znanje angleškega jezika Delovno mesto je v poslovni enoti Ljubljana. 3. Programerja Od kandidata pričakujemo: - visoko ali višjo izobrazbo računalniške ali elektro smeri - 2 leti delovnih izkušenj (lahko tudi pripravnik) - aktivno znanje angleškega jezika 4. Knjigovodjo Od kandidata pričakujemo: - srednjo izobrazbo ekonomske smeri - najmanj 5 let delovnih izkušenjv knjigovodstvu - samostojno opravljanje dela v knjigovodstvu - samostojno opravljanje dela na računalniku (windows okolje) - poznavanje materialnega knjigovodstva - vozniški izpit B kategorije Kandidate vabimo, da pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 8 dneh po objavi na ( navedeni naslov s pripisom ZA RAZPIS. disciplina kaznovanih oseb, saj je bila v 80 odstotkih obravnavanih zadev potrebna prisilna izterjava. Lani so izrekli za skoraj 5,4 milijona tolarjev denarnih kazni in 1,5 milijona tolarjev stroškov postopka, plačanih pa je bilo le manj kot 1,8 milijona tolarjev kazni in le dobrih 600 tisočakov stroškov. Sodnica je take razmere opravičevala z veliko stopnjo nezaposlenosti prebivalstva. Ocenila je tudi, da so kazni po povišanju marca lani dokaj visoke. Izvršni svet se ni opredelil niti do teh ocen niti do podatkov iz poročila, o katerih bodo svoje rekli še poslanci na aprilskem zasedanju skupščine. • S. Saje radio triglav JAVNI RAZPIS brez omejitev za izbiro izvajalca za obnovo cest v KS JAVORJE in izdelavo poševne kaptažne vrtine na Starem vrhu. Dokumentacija razpisanih del je na razpolago na krajevni skupnosti Javorje pri ga. JERNEJI DOLENC (tel. 65-008). Orientacijska vrednost del znaša 7.000.000 SIT. Investitor si pridržuje pravico določiti morebitni manjši ali večji obseg del od razpisanega glede na razpoložljiva finančna sredstva. Ponudba se lahko odda tudi za posamezen objekt ali skupino objektov. PLAČILNI POGOJI: 50 % pogodbenih del se nakaže v 15 dneh, ko bodo opravljena, ostalo v 30 dneh po uspešni primopredaji del. Ob teh plačilnih pogojih so cene absolutno fiksno ROKI IZVEDBE: april - junij 1994 Od izvajalca del pričakujemo kreditiranje v višini najmanj 30 % pogodbene vrednosti za dobo enega leta. V ponudbi navesti pogoje kreditiranja in obrestno mero (R+r). Ponudbo za javni razpis predložite na KS Javorje do petka, 22. 4. 1994, do 12. ure, ko bo pri "Davčen" Četena ravan 7 odpiranje ponudb. Ponudba mora biti zapečatena in označena: "Ne odpiraj, ponudba za obnovo cest v KS JAVORJE". Ponudniki bodo obveščeni o izidu v 30 dneh po odpiranju ponudb. Merila za izbiro najugodnejšega ponudnika so cena in strokovna usposobljenost izvajalca in rok izvedbe. KRAJEVNA SKUPNOST JAVORJE OBČINA KRANJ IZVRŠNI SVET Komisija za kmetijstvo Komisija za kmetijstvo pri Izvršnem svetu Skupščine občine Kranj objavlja na podlagi Pravilnika o dodeljevanju sredstev za pospeševanje kmetijstva iz proračuna občine Kranj in osnovi sklepa 21. seje komisije z dne 25. 3. 1994, naslednji O SOFINANCIRANJU INVESTICIJ V KMETIJSTVU IN ŠOLANJA NA KMETIJSKIH IN GOSPODINJSKIH ŠOLAH V OBČINI KRANJ V LETU 1994 "AVTO ŠOLA" ing. H U MAR ORGANIZIRA TEČAJ CES7N0PR0METNIH PREDPISOV v kranjski gimnaziji začetek tečaja PONEDELJEK 11. APRILA 1994, ob 18. uri. VOZILI BOSTE NA SODOBNIH VOZILIH R5, GOLF in motornem kolesu YAMAHA VELIKONOČNA PRIREDITEV! Minulo sredo, 30. marca, je bila v dvorani kina Center velikonočna prireditev, z modno revijo, pevcem Stanetom Vidmarjem, klapo Nava iz Dubrovnika in gostom večera malim velikim pesnikom Mirkom Mayerjem. Manekenke jeseniške skupine Dotiki so bile v oblačilih trgovine Krinolina in modnega salona Špela iz Kranja. V modni reviji so manekenke predstavile obutev tovarne Peko Tržič, torbice snovalcev kolekcije TOKO-line Domžale, očala Optike Monokel iz Kranja. Manekenke so nosile zlati nakit Zlatarstva Tatjane Rangus Žirove iz Kranja. V modni reviji sta sodelovali novi trgovini: Electronic studio iz Kranja z jeans programom in trgovina Barbi z oblačili za najmlajše prav tako iz Kranja. Prireditev sta povezovala Vesna Car in Rudi Zevnik. Nova linija modne obutve tovarne Peko Tržič Pro-ars Vivendi se je čudovito podala z oblačili modnega salona Špela in trgovine Krinolina za ženske z dobrim okusom. Generalni sponzor večera je bilo Mizarstvo Ovsenik z dolgoletno tradicijo in že od leta 1991 dodeljenim znakom SQ. Sponzorji prireditve so bil tudi trgovina Mak iz Stražišča, avtosalon za vozila SUZUKI s Planine 3 iz Kranja in živilska trgovina Lipa pravtako 6 Planine 3 iz Kranja. Trenutke prireditve je v svoj objektiv ujel foto Muc z Mohorjevega klanca. Stane Vidmar je s svojo pesmijo občinstvo ganil, klapa Nava iz Dubrovnika pa je s svojim nastopom povzročila, da je v našem mestu za trenutke zavel vonj po mediteranu. Organizator prireditve je bilo podjetje Naracija iz Kranja. Pripravila: Vesna Car Nameni in pogoji razpisa: 1. Iz sredstev pospeševanja kmetijstva v občini Kranj se sofinancirajo: - dopolnilne dejavnosti v hribovskem in višinskem kmetijstvu - urejanje planinskih pašnikov - šolanje na kmetijskih in gospodinjskih šolah 2. Za sofinanciranje urejanja planinskih pašnikov je namenjeno 250.000 SIT, za dopolnilne dejavnosti 600.000 SIT in za šolanje na kmetijskih in gospodinjskih šolah 1.800.000 SIT. 3. Za pridobitev sredstev za namene iz 1. točke razpisa lahko kandidirajo kmetovalci, ki imajo zemljišča na območju občine, oziroma učenci, vpisani v 1. letnik, ki imajo stalno bivališče na območju občine, ter agrarne in pašne skupnosti, katerih člani so kmetovalci z območja občine Kranj. 4. Šolanje učencev se sofinancira na Srednji mlekarski in kmetijski šoli v Kranju v triletnem programu in na gospodinjskih šolah v Sloveniji in Avstriji v enoletnem programu, v šolskem letu 1994/95. Predvideno število učencev je 18. Prednost pri sofinanciranju šolanja imajo učenci prvih letnikov, ki izvirajo iz kmečkih družin. Dopolnilne dejavnosti v višinskem in hribovskem območju se sofinancirajo po sprejetem programu do 20 % predračunske vrednosti. V program dopolnilne dejavnosti se ne šteje nabava hladilnih bazenov za mleko. Prednost pri sofinanciranju dopolnilne dejavnosti imajo kmetovalci, ki jim kmetijstvo pomeni glavni vir preživljanja. Urejanje planinskih pašnikov se sofinancira na podlagi sprejetega programa, vendar le do višine 100.000 SIT za posamezni pašnik oz. pašno skupnost. 5. Zahtevke vložijo prosilci na Sekretariat za gospodarstvo občine Kranj v roku 20 dni po objaviv v časopisu Gorenjski glas. Zahtevku za sofinanciranje dopolnilnih dejavnosti in urejanje planinskih pašnikov mora biti predloženo mnenje Kmetijsko svetovalne službe oziroma program, ki ga pripravi svetovalna služba. 6. O dodelitvi sredstev bo sklepala Komisija za pospeševanje kmetijstva pri Izvršnem svetu SO Kranj. 7. Vse dodatne informacije daje Sekretariat za gospodarstvo občine Kranj tel. 221-811 int. 312, soba 112/1. Predsednik Andrej Tavčar, dipl. ing. 5. Razpisna dokumentacija, ki obsega tehnične podatke, navodila za pripravo ponudbe m vzorec pogodbe, se lahko dvigne v roku za oddajo ponudb v uradnih dneh od 8. do 10. ure na Sekretariatu za gospodarstvo in negospodarstvo občine Jesenice, Titova 78, soba št. 11. 6. Merila za izbiro najugodnejše ponudbe: - cena za tisk kataloga v skladu s tehničnimi podatki, cena za reklamne vložke, cena za foto-lite - rok izdelave - reference. 7. Rok za oddajo ponudb: 'JJ dni. Ponudbe je treba oddati osebno ali poslati priporočeno po pošti na naslov: Občina Jesenice, Sekretariat za gospodarstvo in negospodarstvo, n-tova 78, 64270 Jesenice. Ponudba mora biti obvezno opremljena na ovojnici z označbo "NE ODPIRAJ, PONUD3* ZA TISK KATALOGA!" ter J imenom in naslovom ponudnika. 8. Javno odpiranje ponudb bo 21. aprila 1994 ob 9. uri " konferenčni sobi Skupščine občine Jesenice, Titova 78. 9. Ponudbe, ki ne bodo skladne z zahtevami 8. tč. tega razpisa' bodo zavrnjene že v postopku odpiranja ponudb, ponudbe, kj pa ne bodo skladne z zahtevam' 3. tč. tega razpisa, bodo izločene iz obravnave v postopku ocenjevanja ponudb. 10. Ponudniki bodo obveščeni o izidu javnega razpisa pisno » roku 15 dni od dneva odpiranja ponudb. Občina Jesenic« Občina Radovljica, Gorenjska ft 19. zanjo pa Komisija za stanovanjske zadeve pri Izvršnem svetu SO Radovljica, na podlag' sklepa svoje 20. seje dne 22. * 1994 objavlja JAVNI RAZPIS ZA NAJEM PROFITNEGA STANOVANJA 1. Predmet razpisa je obnovlje" na 3-sobna stanovanjska 100,76 1 v Radovljici v izmeri m2. 2. Stanovanje se odda v najems sklenitvijo najemne pogodbe za nedoločen čas in profitno najemnino, ki znaša 4 DEM/m^ Najemnina se lahko mesečn' prilagaja prosto oblikovani J13' jemnini na trgu za podobnj kategorijo stanovanj. j 3. Prednost pri izbiri bodo ime" kandidati, ki - z najemom profitnoga stanovanja izpraznijo občinsko stano vanjsko enoto, - so državljani Republike Slov«' nije, - so zmožni plačevati profim najemnino, . - imajo daljšo dobo stalne^ prebivališča v Občini Radovljica - so zaposleni pri pravnih osj! bah s sedežem v Občini Radovl iložiti Na podlagi 7. člena Odredbe o postopku za izvajanje javnega razpisa za oddajo javnih naroČil (Ur. list RS, št. 28/93) objavlja Občina Jesenice JAVNI RAZPIS za izbiro izvajalca za tisk Kataloga malega gospodarstva občine Jesenice 1. Naročnik: Občina Jesenice 2. Predmet razpisa: tisk 1200 izvodov Kataloga malega gospodarstva občine Jesenice v slovenskem in nemškem jeziku 3. Ponudba mora vsebovati: - firmo oziroma ime ponudnika - dokazilo o registraciji - cene (v slovenski valuti) za tisk kataloga v skladu s tehničnimi podatki, za tisk reklamnih vložkov, za fotolite - reference - rok izdelave - prodajne in plačilne pogoje - navedbo pooblaščene osebe - vzorec pogodbe 4. Orientacijska vrednost naročila: 500.000,00 SIT. jica. 4. Vlogi je potrebno pri sledečo dokumentacijo: - potrdilo o državljanstvu, ^ - potrdilo o stalnem prebivali* prosilca in vseh ožjih druzins članov z navedbo dobe stalne« prebivanja v občini, jri - potrdilo o zaposlitvi prosile«« vseh ožjih družinskih članov, - potrdilo o višin; brutto donjoj; za zadnje trimesečje Pred.0/?Ljv-razpisa z navedbo administra nih prepovedi ter delovno po - potrdilo o premoženjs* stanju prosilca in vseh 0i> družinskih članov. ^na- 5. Vloge s prilogami bo obrav vala Komisija za stanovanj v zadeve pri IS SO Radovljicj 15 dneh po končanem r^f^Jcu, 6. Vloge na posebnem °&r£;s|< kasneje so ustanovili podjetje in >l. "so na- Prostore> Cene so zmerne, ker blago uvažajo sami, zato s&io °l sn* °d posrednikov, maržo včasih spustimo zelo nizko, da prr *0nkurenčni, pravi Mojca Mrak. Zato je razumljivo, da Niai nenenno povečujejo, lani so denimo prodali kar 50 tisoč K0r ."nev. Kupci pa prihajajo tudi od drugod, celo z avstrijske ^Ši t m iia*iBnske Gorice. Začeli smo iz nič, vse pa temelji na ftepu" . !*) delu, pravi Mojca, ki se pritožuje le nad težavami z $£: ,ndu in sodi, da bi morala država poskrbeti za večjo finančno ^'Pluio. • M.V. v vam v tujini zmanjka denarja iiCp .v '• aprila - Če se zaradi kakršnegakoli vzroka v tujini Hj i ^"»ovano znajdete brez denarja, se po novem lahko obrnete 40|J.Uoy>uisko banko, d.d., Ljubljana in v četrt ure boste denar 11 P° mednarodni mreži VVestern Union Money Transfer. tj^ "Mednarodna mreža za hitro dostavo denarja ima v 70 ah- na petih celinah, več kot 23 tisoč vplačilno-izplačilnih venija je s podpisom zastopniške pogodbe LB, d.d., prek postala njena 70. država članica. LB ima 27 vplačilno-(^'"^"J'h mest v 15 slovenskih krajih^ označena bodo z rumeno- država članica. LB ima 27 vplačilno . -iiskih krajih, označena bodo z rumeno $t0rj.n.a'epko VVestern Union Money Transfer, informacije o novi pJ.V1 pa dajelo neprekinjeno po telefonu 061/140-12-23. Denar 'jjateij v Sloveniji nakaže v tolarjih, prejemnik pa ga dobi v države, kjer se nahaja in obratno. $vet 1 aržave, kjer se nahaja in obratno. Cena storitve je po vsem uob e.nak:a> znaša približno 5 odstotkov od poslanega zneska, doti, ie seveda zlasti v primeru izgube ali kraje denarja in centov v tujini. • M.V. Devizni tečaji Srednji tečaj Banke Slovenije z dne 6. aprila 1994 znaša 78.56 SIT, kar je 0.13 stotinov več kot pretekli teden. Dinamike naraščanja uradnega tečaja je ie več tednov enaka in znaša 0.12 stotinov tedensko. Skladno s tem naraščajo tudi tečaji v bankah in podjetniški tečaji. Le tečaji v zasebnih menjalnicah ostajajo enaki. Tako lahko v zasebnih menjalnicah marko prodate po 78.55, kupite pa le po 78.70 SIT, kar pomeni, da je odkupni tečaj manjši, kot je uradni tečaj DO. Podjetniški tečaji, ki naj bi kazali normalno vrednost marke, so okrog 79.20 SIT. Zanimivo je, da zasebne menjalnice odkupujejo marke le 0.05 SIT draije, prodajajo pa tudi do 0.50 SIT ceneje od najugodnejše bančne ponudbe. To kale na precejšnjo ponudbo deviz na trgu, kar je posledica predvsem spomladanskih nakupov novih avtomobilvo. Italijanska lira se je po volitvah precej okrepila, tako, da je bila njena najvišja vrednost 960 ITL za marko nato pa je rahlo nazadovala do vrednosti 968 ameriški dolar je v sredo narasel na vrednost 1.713 DEM za 1 USD. Vrednost ITL na našem trgu je okrog 8.17 in USD okrog 133.5. Pričakovanja: Tečaj marke bo stabilne še ves naslednji teden in bo višji za 0.10 do 0.20 SIT, za italijansko liro se pričakuje rahlo upadanje tečaja, ameriški dolar pa je neznanka, čeprav je v tujem tisku zaslediti komentarje, da je vrednost USD preko 1.171 DEM previsoka. Ivo J. Wilfan direktor menjalnic VVilfan AEK MAJA POHIŠTVA Kranj, PREDOSUE 34 (kulturni dom), tel.: 241-031 Na Hrvaškem letni obračun obresti Kranj, 6. aprila (Morel) - Na Hrvaškem bodo po novem obračunavali obresti letno in ne več mesečno kot doslej. Narodna banka Hrvaške je v tem smislu določila letno eskontno stopnjo, ki znaša 11 odstotkov. Hrvaška vlada je z uredbo uvedla davek na vse obresti, provizije in druge stroške, plačati ga mora posojilodajalec in ne posojilojemalec, zakon takšno prevalitev prepoveduje. Davek se plača na obresti, ki so višje kot 15 odstotkov, če so obresti večje od 30 odstotkov, znaša davek 80 odstotkov. • M.V. KOLIKO JE VREDEN TOLAR ! NAKUTNuntOOMNI MENJALNICA 1 DEM | 1ATS 1 100 ITL A BANKA (Tržič, Jesenic«) 78.50 AVAl. Bled, Kranjska gori 78,50 COPIA, Kran| 78,55 CREDTTANSTALT N banka L|. 78,40 EROS{3tar1 M«yr), Kranj 78,50 F-AIR Tržič (Deteljica) 78,52 GEOSS Medvode 78,50 HRANILNICA LON,d.d.Kran| 78,50 HIDA-tržnlca Ljubljana 78,60 HIPOTEKARNA BANKA, Jesenice 78,36 INVEST škofja Loka 78,40 LB-GORENJSKA BANKA Kranj 78,10 LEMA Kranj 78,50 MERKUR-Partner Kranj 78,60 MERKUR-Žel. postaja Kranj 78.60 MIKELStražišče 78,50 POŠTNA BANKA, d.d. (na poštah) 77.23 SHP-Slov. hran. In pes. Kranj 78.50 SKB Kranj (Radovljica, Šk. Loka) 78.60 SLOGA Kranj 78,45 SLOVENUATURIST Boh. Bistrica 78.10 SLOVENIJATURiST Jesenice 78,50 ŠUM Kranj 78,50 TALON Žal. postaja Trata, Šk. Loka 78,55 TALON Zg. Bitnje UKB Šk. Loka 78,88 11,08 11,19 78.75 11,11 11.19 79,00 11,12 79,00 11,05 78,80 11,12 78,72 11.11 78.80 11,12 78.85 11.09 78,90 11,10 78.76 11,08 78.90 11,10 79.15 10,89 11,12 11,10 11,10 11,07 10,82 11,10 78,90 79,15 79,15 78,85 78,67 78,70 mim Kranj VVILFAN Radovljica, Grajski dvor POVPREČNI TEČAJ 78,55 78,50 78,60 78,50 78,42 79,15 11.10 78,80 11.05 10,88 78,85 11,10 78.80 11,12 78,75 11,12 78,75 11,12 79,10 11.11 78.80 11,13 78,80 11,10 78,88 11,08 11,20 11,20 11,18 11,16 11,17 11,19 11,18 11,20 11.20 11,26 11.20 11.25 11.25 11,17 11.16 11.15 11,25 11,20 11,17 11,17 11,17 11,17 11,23 11,19 11,17 11.20 7,97 8,00 8,00 7,95 8,00 8,00 8,00 7,75 8,03 7,92 8,00 7.91 8,00 8,00 8,00 8,00 7,80 7.95 8,00 7,80 7,91 7,96 8,00 8,00 8,00 8.08 8,05 8,03 7,98 8.18 8,20 8.15 8,20 8,15 8.12 8.16 8.03 8.16 8.15 8,13 8,24 8,15 8,20 8,20 8,15 8,11 8.10 8,20 8.00 8.12 8,16 8,10 8,10 8,21 8,17 8,19 8,15 Pri Šparovcu v Avstriji Je ATS ob nakupu blaga po 11,00 tolarjev. I Pri nakupu in prodaji MERKUR zaračunava 1% provizije. I Podatka za tečajnico nam sporočajo menjalnice, ki si pridržujejo pravico dnevnih sprememb menjalniških tečajev glede na ponudbo in povpraševanje po tujih valutah. mobitel Koroška cesta 27 64000 Kranj Tel.: 064/222-616 MENJALNICA VVILFAN Vaš najboljši partner _pri menjavi deviz P.E. KRANJ, Delavski dom tel.: 064/211-387 P.E. RADOVLJICA, Hotel Grajski dvor tel.: 064/714-013 KDAJ BOSTE ZAMENJALI VOZNIŠKO DOVOLJENJE IN REGISTRSKE TABLICE? ki »o3 nat*in cestah srečujemo še veliko motornih vozil, koli 0prerrJljena s starimi jugoslovanskimi registrskimi iuqo ?mi" ***e veliK0 ve^ Pa ie voznikov, ki uporabljajo ko > °.Var|ska vozniška dovoljenja. In ker se bliža dan, r*Qkt 'u9°sl°vanskim vozniškim dovoljenjem in Wim tabiicami ne 00 mogoče več voziti, 'abur 0pozonti vse, ki ta dovoljenja in registrske ^nift • Se uP°rabljajo, naj se čimprej odločijo za [avo- ki se ji ne da izogniti. O problemih, ki se bost °° tem obetajo, in o gneči, ki se obeta vam, pa o več zvedeli v naslednjih vrsticah. Varn'^elJavitvijo spremembe republiškega zakona o ta. 2g 1 cestnega prometa je bil določen dveletni rok reqjs,me.niavo jugoslovanskih vozniških dovoljenj in i^iiai t tal3''c s slovenskimi. Ta rok poteče 25. °ocan ' tore) ^8Z s'aDin P®* mesecev. V začetku so rnenjar * vozn'ki in lastniki motornih vozil pridno Pol uj vozniška dovoljenja in registrske tablice. V doi^ 'a ie bilo zamenjanih kar četrtina vozniških *anwent°v in registrskih tablic. Pozneje se je la. v ,ava, posebej še vozniških dovoljenj, upočasni-^trani ,etosnJega leta smo upravni organi za im6|j 'e zadeve gorenjskih občin ugotovili, da bomo Odstotk Prvi Poi°vici leta še veliko dela. Kar 34 Vo?i| *0v gorenjskih voznikov in lastnikov motornih *arn.enia morato v tem času oglasiti pri nas zaradi ^trskih^ v)°zniskin in Pr°metnih dovoljenj ter ^iču^i?0-0,613 ^>odo imeli z zamenjavo v Radovljici in tablicć j 'e sv°ie vozniške dokumente in registrske |astniir.v,amenJalo že več kot 70 odstotkov voznikov in ie zam« mot°rnih vozil. Na Jesenicah in v Škofji Loki j>5 odstfiT vozn'ška dovoljenja in registrske tablice ^ečin voznikov in lastnikov motornih vozil, pbcinj , 9nečo Pričakujemo v Kranju. Doslej je v tej 'a$tnjk zamenjalo registrske tablice 65 odstotkov kornajcV m°tornih vozil, vozniška dovoljenja pa bo torej °dst°tkov voznikov. Skoraj 18.000 voznikov slabih tLT°/a,° omenjati svoja vozniška dovoljenja v KljhK 7'^esecih! Petih' rn kl količini dela. ki nas čaka v naslednjih kuL ec,h| Pri zamenjavi registrskih tablic ne {g)erT10 posebnih problemov. Pri tem nam že za piskih ^cak,Tesecih opraV|uSpoma9aJo pooblaščene organizacije Fwn,e tehničnih pregledov motornih vozil. ei več problemov pričakujemo pri zamenjavi JBu" dov°IJenj. Te je mogoče zamenjati le na Naie „ pravnega organa, poleg tega pa je postopek '^elaJl e9a vozniškega dovoljenja zaradi zapletene tostcw. Samega dovoljenja precej daljši, kot traja r>ov6o7K zamenjave registrskih tablic. Pri izdelavi Poie(Jaa v°zniškega dovoljenja moramo uporabiti ri Pctefk nalnika in iskalnika za izpis dovoljenja še klikov •6 naPrave - napravo za obrezovanje m v^^anie fotografij, napravo za vtisnjenje fotografij v vozniško dovoljenje in napravo za luknjanje kategorij, za katere voznik še ni opravil vozniškega izpita. Oprema, ki je potrebna za izdelavo vozniških dovoljenj in je imamo le toliko, kot je potrebujemo za delo v normalnih pogojih, bo tokrat določala količino opravljenega dela. Pri okencih, kjer izdajamo vozniška dovoljenja in registrske tablice, pričakujemo zato precejšnjo gnečo in podaljšanje čakalne dobe za novo vozniško dovoljenje. V občinah, kjer je potrebno zamenjati še veliko vozniških dovoljenj, vozniki pa bodo z zamenjavo še čakali, bo ta čakalna doba lahko trajala tudi mesec in več. Opozoriti vas želimo še na nekaj. Zakon je v nekdanji Jugoslaviji določal tri vrste vozniških dovoljenj - običajno rdeče vozniško dovoljenje za vožnjo motornih vozil, belo vozniško dovoljenje za vožnjo traktorja in potrdilo o opravljenem preizkusu znanja predpisov o varnosti cestnega prometa za vožnjo koles z motorjem. Slovensko vozniško dovoljenje združuje vsa tri omenjena dovoljenja v enem. Sprememba zakona o varnosti cestnega prometa zahteva zamenjavo jugoslovanskega vozniškega dovoljenja, kar pomeni, da je treba ob prevzemu novega, slovenskega vozniškega dovoljenja vrniti sedanje jugoslovansko. Kdor ima poleg vozniškega dovoljenja za vožnjo motornih vozil tudi vozniško dovoljenje za vožnjo traktorja, bo moral vrniti tudi tega. In kaj potrebujete za zamenjavo vozniškega dovoljenja oziroma registrskih tablic in prometnega dovoljenja. Za zamenjavo registrskih tablic potrebujete le prometno dovoljenje in sedanje registrske tablice (v primeru, da imate tretjo, ponovljeno registrsko tablico za lahki priklopnik, tudi to) in 2.630 tolarjev oziroma za komplet treh tablic 3.730 tolarjev ter seveda osebno izkaznico. Za zamenjavo vozniškega dovoljenja pa potrebujete sedanje vozniško dovoljenje, ne glede na njegovo veljavnost, največ šest mesecev staro fotografijo velikost 3,5 x 4,5 cm in osebno izkaznico. Stroški zamenjave vozniškega dovoljenja znašajo sedaj 510 tolarjev. Vozniki in lastniki motronih vozil, ki ne boste zamenjave urejali sami, morate svojemu pooblaščencu prijaviti pisno pooblastilo, s katerim ga pooblaščate, da smo v vašem imenu opraviti zamenjavo, potreboval bo pa tudi vašo in svojo osebno izkaznico. Vozniki in lastniki motornih vozil, ki imate še stare jugoslovanske vozniške dokumenta in registrske tablice, predlagamo vam, da se čimprej odločite za zamenjavo. Priporočamo vam tudi, da registrske tablice zamenjate pri pooblaščenih organizacijah, saj boste tako zmanjšali obremenitev upravnega organa in s tem pomagali skrajšati čakalno dobo za novo vozniško dovoljenje. Upravni organi za notranje zadeve občin Jesenice, Kranj, Radovljica, Škofja Loka in Tržič PTT PTT PODJETJE SLOVENIJE, p.o. PE PTT KRANJ Uporabnikom javnih telefonskih govorilnic Vse uporabnike javnih telefonskih govorilnic, obveščamo, da smo S 01. 04.1994 uvedli nove žetone za uporabo govorilnic. I Govorilnice, ki so prirejene za uporabo novih žetonov so označene z napisom "GOVORILNICA NA ŽETONE Z UTOROM" l> Z novimi žetoni smo odpravili dosedanjo raznolikost med žetoni, ki so bili v uporabi po Sloveniji I Novi žeton bomo spoznali po utoru in napisu "PTT SLOVENIJA " in "A " oz. "B " ali "C " oznaki vrednosti na eni strani ter po napisu "POŠTNA BANKA SLOVENIJE - PBS " na drugi strani I Vrednost novih žetonov je enaka starim, katere lahko zamenjate z novimi pri vseh pooblaščenih prodajalcih Z uporabo telefona prihranite čas in denar, javna telefonska govorilnica pa Vam to omogoča tudi takrat in tam, ko nimate na razpolago svojega telefona, zato ne pozabite: JAVNA TELEFONSKA GOVORILNICA VAM JE NA RAZPOLAGO OB VSAKEM ČASU ! GORENJSKI GLAS • 24. STRAN KMETIJSTVO UREJA: CVETO ZAPLOTNIK Petek, 8. marca 1994 Na kmetijsko gozdarskem sejmu Posvet o novem pravilniku Kranj - Danes bodo v Kranju odprli kmetijsko-gozdarski sejem, med katerim bo tudi več pogovorov, posvetov in predavanj. Že danes, kmalu pc> odprtju sejma, bo pogovor o aktualnih problemih v kmetijstvu in gozdarstvu ter o novi lovski zakonodaji. Na pogovor sta vabljena tudi ministra dr. Jože Osterc in dr. Davorin Kračun, ki bo tudi odprl sejem. Republiška uprava za pospeševanje kmetijstva in gorenjska kmetijska svetovalna služba prirejata v ponedeljek ob 10. uri v dvorani Gorenjskega sejma posvet o vplivih na klavno kakovost in o novem pravilniku za vrednotenje klavne kakovosti goved. Pravilnik, ki so ga začeli uporabljati že tudi v gorenjskih klavnicah, predpisuje način in postopek razvrščanja govejih trupov oz. klavnih polovic v kategorije in kakovostne razrede. Predaval bo prof. dr. Slavko Cepin z Biotehniške fakultete v Ljubljani. Republiška uprava in gorenjska kmetijska svetovalna služba prirejata v sredo ob 10. uri v sejni dvorani Gorenjskega sejma še pogovor o dopolnilnih dejavnostih na kmetijah, na katerem bodo sodelovali tudi predstavniki ministrstva za kmetijstvo in gozdarstvo in ministrstva za finance. Ker so slovenske kmetije majhne, številne pa imajo tudi težavne pridelovalne pogoje, bo pridobivanje dohodka iz teh dejavnosti v prihodnje zagotavljalo socialno varnost marsikateri kmečki družini. • C.Z. Na Ptuju bodo odprli razstavo Dobrote slovenskih kmetij Kranj - Minister za kmetijstvo in gozdarstvo dr. Jože Osterc bo danes, v petek, v Minoritskem samostanu na Ptuju odprl razstavo Dobrote slovenskih kmetij, na katerem s krušnimi, mesnimi in mlečnimi izdelki sodelujejo tudi kmetice z Gorenjskega. Ocenjevalna komisija bo izmed številnih dobrot izbrala najboljše in jih nagradila s priznanji. Med razstavo (zaprli jo bodo v ponedeljek) bo tudi posvet o dediščini prazničnih kruhov na Slovenskem in njihovi uporabi v sodobnem svetu, predstavitev raziskovalne naloge Mleko in mlečni izdelki, predstavitev in pokušnja vin ter podelitev odličij. V nedeljo (ob 10. uri) bo tudi slavnostna maša s somaševanjem generalnega vikarja koprske škofije Renata Podbersiča. • C.Z. Jutri na Gorenjskem Cepljenje lisic proti steklini Lovci bodo na območju petih gorenjskih občin položili okrog štirinajst tisoč vab s cepivom proti steklini« Kranj - Po podatkih veterinarska inšpekcije so lani na Gorenjskem odkrili 186 steklih živali, od tega 164 lisic, letos do 16. marca pa 62 živali, med katerimi je bilo 48 steklih lisic. Ker so lisice glavne prcnašalke stekline od divjih na domače živali in na ljudi, so se v republički veterinarski upravi odločili, da tudi letos spomladi enako kot lansko jesen na območju veterinarskih zavodov Gorenjske, Nove Gorice in Ljubljanske regije cepijo lisice proti steklini. Lovci bodo vabe polagali jutn, v soboto. V kranjski občini jih bodo položili 3.230, v tržiški 840, v škofjeloški 5.900. v jeseniški 960 in v radovljiški 2.700. V vabi, ki je sestavljena iz loja in ribje moke, je plastični mehurček s cepivom. Ko lisica vabo pregrizne, se ji cepivo zlije po sluznici gobca, odkoder zaide v notranjost organizma in delno v kri, kjer povzroči reakcijo in odpornost organizma proti steklini. Vaba je v obliki kvadrata, velika pet in debela poldrugi centimeter, rjavo sive barve in za ljudi neprijetnega vonja po ribah in Živalski maščobi. Veterinarska inšpekcija še posebej opozarja, da naj se ljudje, še zlasti pa otroci, .vab ne dotikajo. Če bi jo kdo kljub temu prijel z golo roko, si mora takoj dobro umiti roke. Če pa bi komu cepilna tekočina iztekla na roko z ranami ali brizgnila v oko, mora o tem takoj obvestiti zdravstveno ali veterinarsko službo. Občani morajo imeti privezane pse, ker bodo lovci v tem času še ostreje nadzorovali lovišča, kot jih sicer. • C.Z. VABI člane in nečlane kluba AURA na predavanje o okrasnem balkonskem in okenskem cvetju, ki bo v četrtek, 14. 4.1994, ob 17. uri v prostorih vrtnarskega centra na Zlatem polju. Predaval bo priznani vrtnar Slavko ZGONC iz podjetja UNICHEM - proizvajalec okolju prijaznih gnojil in zaščitnih sredstev. Nasvidenje v našem vrtnarskem centrul Poslanec Ivan Oman predlaga nov zakon o lovstvu Bodo večji lastniki gozdov imeli svoja lovišča? Lovišče naj bi praviloma ustanovila občina, izjemoma pa bi ga lahko tudi lastnik večje gozdne parcele. Predlog predvideva, da bi svoje lovišče lahko imeli vsi, ki imajo v enem kosu vsaj dvesto hektarjev gozda. plačane odškodnine v zadnjih dveh letih. Ob tem, da bodo lovske organizacije za nastalo škodo odgovarjale z vsem svojim premoženjem, bodo del sredstev za poravnavo škode združevale v lovsko gojitvenem območju in v re publiki. Po zakonu lastnik oz. uporabnik zemljišča ni dolžan zavarovati kmetijskih kultur, razen drevesnic, intenzivnih sadovnjakov ter vrtov ob hišah. Za škodo, povzročeno na posevkih in poljščinah, pripadal ošdkovancu odškodnina v vrednosti pričakovanega zrelega pridelka, za škodo v gozdu pa odškodnina, ki jo določi gozdarski strokovnjak. Ce med oškodovancem in lovsko organizacijo v treh dneh ne bo Kranj - Poslanec državnega zbora, kmet Ivan Oman iz Zminca, je v parlamentarni postopek vložil predlog novega zakona o lovstvu. Zakon temelji na načelu, da je treba ohraniti avtohtono divjad, zagotoviti ravnovesje med divjadjo, kmetijstvom in gozdarstvom in povrniti morebitno škodo, ki bi jo divjad povzročila na kmetijskih površinah in v gozdu. Po novem naj bi lovišče ustanovila občina, izjemoma tudi večji lastniki gozdov; z lovstvom pa naj bi se praviloma ukvarjale lovske organizacije. Kot je slišati, vlada o Omanovem predlogu nima najboljšega mnenja, sicer pa ga mora še pred obravnavo v državnem zboru obravnavati odbor za kmetijstvo in gozdarstvo. Predlog zakona predvideva, da mora lovišče obsegati najmanj dva tisoč hektarjev lovne površine. Lovišče lahko ustanovi ena ali več občin skupaj, odvisno od tega, kje leži. Če se razprostira na območju dveh ali več občin, je zanj pristojna tista, v kateri je največji del. Izjemoma ustanovijo lovišče tudi lastniki z najmanj 200 hektarjev {;ozdnih zemljišč, ki pa lovišče ahko oddajo v zakup posamezniku, ki izpolnjuje z zakonom predpisane pogoje. Denar pripada občinskemu proračunu Občina kot ustanovitelj lovišča izroči lovišče v koncesijo lovski organizaciji, ki zagotavlja pogoje za varstvo, gojitev in lov divjadi in je sposobna poravnati obveznosti do ustanovitelja in do ostalih. Občina in lovska organizacija skleneta koncesijsko pogodbo, s katero urejata upravljanje in izkoriščanje lovišča, trajanje koncesije, višino plačil za izkoriščanje lovišča, odgovornost za preprečevanje škod od divjadi - in tako dalje. Zakon posebej predvideva, da ves denar, ki ga občina Kmet bo lahko pokončal divjega prašiča V poglavju, ki opredeljuje lov, je posebej zanimiv člen, ki določa, da od l. marca dalje pa vse dotlej, dokler kmetijski pridelki ne bodo pospravljeni, ne bo dovoljeno brez sporazuma z lastnikom zemljišča loviti po njivah, travnikih, vinogradih, vrtovih in intenzivnih kmetijskih nasadih. Lastnik (uživalec) kmetijskega zemljišča bo smet v svojem poslopju aH na dvorišču pokončati lisico in dihurja, na svojem zemljišču pa tudi divjega prašiča. Dovoljeni in prepovedani lov Po predlogu zakona bo vse leto prepovedan lov no volka, vidro, divjo mačko, planinskega zajca, hermelina, malo podlasico, veverico, dihurja, na vodečo medvedko in risinio, samice gozdnih kur ter na vse vrste ptičev z izjemo velike race ali mlakarice, kozice ali bekasine, navadnega kljunača, poljske jerebice, ruševca ali škrjanca, gozdnega jereba ali leičevke, goloba grivarja In krokarja. Vse teta bo dovoljeno loviti divjega prašiča, lisico, šakala, pižmovko, sivo vrano, šojo in srako ter tudi volka in medveda zunaj območij, ki bodo s posebnimi predpis določena za zaščito te vrste divjadi Najprej pismeno opozorilo V predlogu novega zakona je zanimiv člen, ki govori o tem, kdaj lovec lahko ustreli klatečega psa. Če bo zakon sprejet v takšnem besedilu, kot je predlagan, ga bo lahko šele po tem, ko bo lovska organizacija lastnika pismeno opozorila o tem, da naj psu prepreči preganjanje divjadi dobi na podlagi podeljene koncesije, pripada občinskemu proračunu. Hitreje do oškodnine? Vsaka lovska organizacija, ki bo upravljala z loviščem, si bo morala zagotoviti denar za poravnavo morebitne škode, ki bi jo povzročila divjad. Za prvi dve leti po uveljavitvi zakona bodo ta znesek realno ocenili, potlej pa bo moral dosegati dvakratni znesek iz- prišlo do poravnave in če oškodovanec v osmih dnelj po poravnavi ne bo prejel denarja, bo škodo moral pflja' viti občini, ki bo za tri ali P?1 let imenovala stalno komisij0 za ocenjevanje škod od divjad' in lova. Komisija bo določi-laodškodnino, ki jo bo lovska organizacija morala poravna« najkasneje v 15 dneh °°. cenitve, in sicer neodvisno ofl tega, ali se vsi prizadeti * oceno strinjajo ali ne. • *" Zaplotnik V Selški dolini ustanovili lesno zadrugo "Nehajmo se deliti na sodarje in kmete" Nasledniki sodarske, lesnoproduktivne ter kmetijskih zadrug Selške doline so ustanovili skup*0 zadrugo, ki bo upravljala in gospodarila z vrnjenim premoženjem. Češnjica pri Železnikih - Lesno zadrugo za sodarsko skladišče na Rudnem, del zadruž- pravni nasledniki sodarske zadruge pa »lino je ustanovilo 41 sodarjev m 37 nega doma na Češnjici in polovico proizvod- (ob takšnem sklepu škofjeloške zadr^ nega objekta s sušilnicami (hala 3). Ko je umaknili pritožbo na denacionalizacij,, ■ odločbo in s tem omogočili, da bo °°]^o postala pravnomočna. Na novo zadrugo j> prenesli tudi ostalo premoženje, ki naj P*, dobili na podlagi denacionalizacijskih zan kov za 30 hektarjev nekdanjih sodar* gozdov v Selški dolini ter za 67 hektarjev delno zaraščenega pašnika Klom (zahteve vložila pašna skupnost Mlake-Ratitovec> Nekdanjim članom poseben p°'°^| Na občnem zboru so sprejeli za0£!j$jci pravila, iz katerih je razvidno, da v > ^ dolini ustanaviajo svojo zadrugo za P'-jjii bodo upravljali in gospodarili z vrnj ^ premoženjem in pospeševali gospoda ^ koristi ustanoviteljev in vseh ^an0jfggo druge.Vsi ustanovitelji bodo v z*jJa. prenesli svoj delež vrnjenega Prern0uanju za katerega tudi ob morebitnem Prene"n6g« članstva ne bodo mogli zahtevati USJ ^akofl plačila, razen v primerih, ki jih določa z* ^ o zadrugah. Ustanovitelji in kasnejši {i ki so bili v času od 1945. do 19W-^ GLAS Selško dolino je ustanovilo 41 sodarjev in 37 kmetov, število ustanovnih članov pa bodo do registracije poskušali še povečati. Nova zadruga se bo najprej prizadevala za to, da Iiridobi nazaj premoženje, ki je bilo sodarski, esni in kmetijskim zadrugam v Selški dolini podržavljeno v času od 1945. do 1963. leta, sicer pa se bo ukvarjala predvsem z lesno dejavnostjo. Iz bogate zgodovine zadružništva v Selški dolini je razbrati, da je bila že 1902. leta na Češnjici ustanovljena Sodarska zadruga za Selško dolino, osem let kasneje Sodarska zadruga Železniki, 1937. leta pa še lesno-produktivna zadruga na Češnjici. Kot smo slišali na ponedeljkovem ustanovnem občnem zboru nove lesne zadruge za Selško dolino (udeležilo se ga je prek osemdeset sodarjev in kmetov), je premoženje teh zadrug predstavljalo osnovno premoženje sedanjega podjetja Alples. Zadruge so se po drugi svetovni vojni različno združevale in delile; ko pa so morale iz svoje dejavnosti izločiti industrijsko predelavo, so ustanovile lesno industrijsko podjetje Češnjica, ki je predhodnik današnjega Alplesa. Po številnih reorganizacijah so se v šestdesetih letih združile v današnjo Kmetijsko gozdarsko zadrugo Škofja Loka. Postopek loška zadruga, premoženje selški Ko sta začela veljati zakona o denacionalizaciji in o zadrugah, ki urejata tudi vračanje podržavljenega zadružnega premoženja, je škofjeloška kmetijsko gozdarska zadruga kot pravna naslednica vseh zadrug v Selški dolini vložila na Občino Škofja Loka zahtevek za vrnitev odvzetega premoženja. Zadruga se je z Alplesom že sporazumela, da bo kot nadomestilo za zemljišča in terjatve dobila občinski upravni organ na podlagi sporazuma med denacionalizacijskim zavezancem in upravičencem izdal odločbo, so se nekdanji člani sodarske zadruge oz. njihovi pravni nasledniki pritožili in zahtevali, da se jim vrne njihov del premoženja. Sodarji in kmetje iz Selške doline so se potlej dogovorili, da ustanovijo skupno, enotno zadrugo, ki bo gospodarila z vsem premoženjem, ki jim je Bilo kot članom zadrug odvzeto v času od 1945. do 1963. leta. Upravni odbor škofjeloške kmetijske zadruge je na predlog članov iz zadružne enote Češnjica sklenil, da bo zadruga v primeru ustanovitve nove zadruge v Selški dolini vrnjeno premoženje prenesla na selško zadrugo oz. da je upravičenec nova zadruga Kot smo slišali, se s takšno rešitvijo načelno strinjajo tudi na Občini in v Alplesu; Štirje kmetje in trije sodarji Čeprav je predsednik zadruge Anton Mesec na ustanovnem zboru večkrat poudaril, da naj zadruiniki nehajo pogrevati stare zadeve in se deliti na sodarje in kmete, se je prav pri volitvah članov upravnega in nadzornega odbora pokazalo, da je to zelo občutljivo področje. Ko so nekateri udeleženci občnega zbora želeli povečati število članov upravnega odbora s sedem na devet, se je izkazalo, da bi s tem porušili vnaprej dogovorjeno razmerje o štirih kmetih in treh sodarji h v odboru. Udeleženci so o tem glasovali večkrat In zato, da se ne bi zapletalo, nazadnje sklenili, da naj ostane tako, kot so se dogovorili na pripravljalnih sestankih. ustanovitelji oz. člani Sodarske zadri?6 Z? Češnjici, Lesnoproduktivne zadrug l5Ki Selško dolino in Kmetijskih zadrug v dolini (pa tudi njihovi pravni na sie bodo imeli v novoustanovljeni lesnIn,a P° poseben položaj (to možnost i v iz nekaterih ocenah 300 do 400 krnei ^ Selške doline); v zadrugo pa se boa^nie^] včlanili tudi drugi, ki bodo izP^e^' pogoje in bodo imeli poslovni Zadruga se bo ukvarjala predvsem^^^v dejavnostjo, glede na potrebe za(r \$P. pa tudi z ostalimi. Za zdaj nc Qbve^ direktorja niti drugih zaposlenih- s^v članski delež je 50 mark v ustrezni vrednosti. • C. Zaplotnik Naklanski nogometaši skušajo prebroditi krizo RDEČI KARTON BRANETU OBLAKU Nakl anci in Brane Oblak so se mirno razšli. Nogometni klub in sponzor sta se javno zahvalila »sedanjemu trenerju, ki je v skoraj dveletnem delu v Naklem veliko prispeval k promociji ^klanskega in gorenjskega nogometa ter Živil kot glavnega sponzorja naklanskih nogometašev. Naklo, 5. aprila -V sporočilu a javnost s ponedeljkove bn xC scje uPravnega od-vJra Nogometnega kluba Zija Naklo, ki ga je podpisal predsednik kluba Janez Zu-Jli' f° zapisali, da so analizir-" slabe rezultate članskega astva v slovenski nogometni taru Je v zadnJih jesenskih gff in petih spomladanskih 01lh doseglo le tri remije. sicer pa je doživelo same poraze. Po oceni pisnih poročil trenerja in tehničnega vodje ter zaradi skrbi za nadaljnji uspešni razvoj nak-lanskega nogometa, predvsem pa prvega moštva, so razrešili trenerja prvega moštva Braneta Oblaka. Upravni odbor se mu zahvaljuje za vse, kar je prispeval k uveljavitvi nogometa in njegovega sponzorja, I bodo morda naklanski nogometaši v nedeljo takole veselili MET VIS0KA ZMAGA JESENIC v ^ranj, 6. aprila -Konec preteklega tedna so odigrali redno kolo prerijski nogometni ligi. V A ligi ie najvišjo zmago doseglo Pa 0 pšenic, ki je v gosteh premagalo Bled visoko s 5 : 1. Sicer 2 So bili doseženi naslednji izidi: Bled : Jesenice 1 : 5, Britof : ?;flca 0 : 0, Sportplan : Alpina 0 : 2, Bitnje : Lesce Stix 1 : 1 in e|ezniki : Polet 2:0. • R. Gros PRVENSTVO KARATEISTOV Kranj, 8. aprila -Karate klub Kranj prireja jutri, 9. aprila, ?l »L uri državno prvenstvo v karateju v katah in bojih za Jartice in člane. Zanimivo prvenstvo v športu, ki ima v ^ranju že nekajletno tradicijo, bo v športni dvorani na nanini. Vabljeni. Rabila, prireditve kf^Pojkarski spored - Igralke Avtohita Bled bodo v soboto v prvi Marih ^'a^ '8rale z državnimi prvakinjami Palomo Branik v ižrC(4 u- V moškem plav outu bo ob 19. uri v blejski osnovni šoli i[t n° Pomembna tekma med ekipama Minolte Bled in Ljutomera. 8ostnn,-čani '8rai0 ob 18- uri v 081)1 2IC s Topolšico. V drugi ligi Kron J° ^ranjčankc v Mariboru pri Rogozi Braniku II, Mehanizmi jn0jC Pa bodo ob 17. uri v Upniški osnovni šoli igrali s Ptujem. V Trigia tret^' ligi 'gra ob 19- u" v upniški osnovni šoli Plamen s tl| ftm' oh 18- ur> Pa DO v šoli v Bohinjski Bistrici tekma Bohinj : bistri Vec- v ženski konkurenci pa igrajo Bohinj: Cimos III (OŠ B. We£a °b 16. uri) in Šenčur : Julči Vital (OŠ Šenčur ob 16. uri). • B. £aj^,a* *kofieloški košarkarji na državnem finalu - Danes bo v ^ajb0i-/lna'ni turnir starejših pionirjev v košarki. Med štirimi alec .ek'Pam' je tudi §koIJa Loka. Razen nje bodo igrali $lovc'ar'bor in Ljubljana Moste. Zmagovalec bo šolski prvak ty>p med starejšimi pionirji- • J.K. 'igah L0mer"' spored - V slovenskih članskih, mladinskih in kadetskih igrala d° "a sPoredu 21. kolo. Živila Naklo bodo v nedeljo ob 16JO Prva ?^0n,a z AM Cosmosom iz Ljubljane. Bo končno tudi za Naklo ftigij^ga? Na zadnjih dveh tekmah je Živila zapustila tudi sreča. k''a vei Vfe'na °dhaja v nedeljo na težko gostovanje v Piran. Točka bi ^°bota\ UsPeh. Mladinci in kadeti Gorenjskega glasa pa igrajo jutri V tretji i-0rna z SCT Olimpijo: mladinci ob 16.30, kadeti pa ob 14.30. Odhaji 8" igra Je,ovica Juu~i °b 16.30 doma z Mengšem, Visoko pa *ahod j nede|J° na gostovanje v Radomlje. V območni mladinski ligi £arjCa §ra Domel Železniki v nedeljo ob 14. uri doma z Jadranom, Pa prav tako v nedeljo ob 13.30 doma s Taborjem. • J.K. TERIT0 -RIALCI PREMAGALI POLICISTE ^eja'06' 6* aPri,a " Na jeseniškem drsališču je bila zanimiva *Wv tekma med ekipama Teritorialne obrambe Gorenjske in 0ole ° Javne varnosti iz Kranja. Zmagali so teritorialci s 5 : 3. eJan v tentorialce so dosegli Borut Vučkovič. Elvis Bešlagič, Kt„ .varl 2 in Edmir Blekič, za policiste pa sta zadela dvakrat rcte emenc in enkrat Boštjan Omrzel. • J.K. jmnumn 7aMAŽ TRAVNIK OBČINSKI PRVAK *e pon^m^em prvenstvu v streljanju s serijsko zračno puško so NaJr"0 lzkazali strelci iz Predoselj. Občinski prvak je postal relih\ oavnik (Predoslje) s 360 krogi, drugo mesto je osvojil Jure TUdi -J58 kro8j> tretje pa Andrej Kne s 341 krogi (oba Kram). Lestavi t pno so slaviIi strelci iz Predoselj, saj je ekipa Predoselj v r°gov ravnik> Osterman, Strniša J. je skupaj dosegla 1034 streli ,mcdtcm ko so Frelih, Kne in Sever za ekipo Kranja ljaJl 1031 krogov. • F. Mubi Novi vršilec dolžnosti trenerja Janez Zupančič (levo) in sedaj že bivši trener Brane Oblak. - Foto G. Šinik ter mu želi veliko uspehov pri nadaljnjem delu. Za vršilca dolžnosti trenerja prvega moštva in za vodenje moštva na nedeljski tekmi z AM Cosmosom v Kranju so poo-blastlili trenerja mladincev Janeza Zupančiča. Poteza vodstva naklanskega kluba je bila zadnje čase pričakovana, čeprav se je o koncu ljubezni med Naklanci in Ob- lakom govorilo že nekaj časa. Sedaj že bivši trener zato nad odločitvijo kluba ni bil presenečen. Tudi Živila bodo še naprej sponzor kluba, dokler bo reklamni interes. Seveda pa so sedaj na potezi nogometaši in vodstvo kluba, saj možnosti za uvrstitev v prvi del prvenstvene lestvice še niso povsem zapravljene. Temu bi se morali podrediti vsi interesi in klubska politika. • J.Košnjek Izjemen uspeh slovenskega športa SREBRNA MEDALJA ZA JESENIŠKE KEGLJAČE Jesenice, 7. aprila - Slovenski kegljači na ledu, ekipa Gradbinca Jesenice, ki so jo sestavljali Stane Mlekuš, Franc Kralj, Borut Berčič, Sandi Lužnik in Milan Radanič je na 4. svetovnem prvenstvu kegljačev na ledu, ki je potekalo od 22. do 26. marca v Garmisch Partenkirchnu, osvojila srebrno kolajno. Na največji uspeh slovenskih kegljačev doslej je lahko upravičeno ponosno jeseniško Športno društvo, ki jim je tudi pripravilo sprejem. Slovenska kegljaška ekipa, ki je s svojo visoko uvrstitvijo na svetovnem prvenstvu prinesla Sloveniji srebrno medaljo, je obenem zelo presenetila nemško in avstrijsko športno javnost, saj imata ti državi zaradi množičnosti in priljubljenosti tega športa sami izjemno kvalitetne reprezentante. Za primerjavo: v Avstriji je 100 tisoč aktivnih kegljačev in v Nemčiji več kot 150 tisoč, medtem ko ima Slovenija v sedemnajstih ekipah komaj 100 kegljačev na ledu. Če bi bil torej v Sloveniji ta šport tako množičen in priljubljen, kot je, denimo, smučanje, bi bila jeseniška srebrna kegljaška kolajna medijsko prav toliko odmevna kot vsaka medalja naših alpskih smučarjev. Če pa pri nas žal tako odmevna ni, je pa zanesljivo prav toliko vredna. Pogovarjali smo se s članom jeseniške ekipe Milanom Rada-ničem, ki je takole dejal: "Na svetovnem prvenstvu je iz šestnajstih držav: Združenih držav Amerike, Kanade, Avstralije, Paragvaja in evropskih držav tekmovala po ena reprezentanca po sistemu tekem z vsako ekipo po dvakrat in prve štiri so se uvrstile v veliki finale. Avstrijci so, denimo, do polfina-la premagali vse nasprotnike in so šele proti slovenski ekipi izgubili dve tekmi. Tako smo v finale prišli mi, ki pa smo z Italijani izgubili z rezultatom 2 proti 1. Zlato medaljo so osvojili Italijani, srebrno slovenska ekipa, bronasto Nemčija in četrta je bila avstrijska reprezentanca. Bila so tudi tekmovanja posameznikov, po trije iz vsake države in tudi tu je ekipa iz Slovenije osvojila četrto mesto. Odlično četrto mesto na posameznih tekmovanjih je z minimalno razliko do bronaste medalje osvojil tudi naš član Borut Berčič. Na svetovnem prvenstvu so sodelovale tudi kegljačice z Bleda in dosegle svoj največji uspeh: 4. mesto. Obenem je potekalo tudi svetovno mladinsko prvenstvo, kjer so vsa prva in druga mesta osvojili nemški in avstrijski reprezentance. Na polnih tribunah je tekme spremljalo 3.500 gledalcev, finale je televizija neposredno prenašala. Mi se ne po opremi, ne po sponzorstvuVin ne po trenerjih ter drugimi, ki spremljajo reprezentance, z njimi še zdaleč ne moremo primerjati. Nastopili smo kar v svojih puloverjih, na katere smo si sami prisili slovenski grb. Nasje bilo deset, medtem ko je, na primer, avstrijska ekipa štela 180 ljudi. Sploh prvič se nam je zgodilo, da smo imeli trenerja, Avstrijca, ki je bil z nami na lastno pobudo in na lastne stroške." • D.Sedej lin Spremembe pri smučarskih skakalcih in biatloncih BO G0RJANC PRIPELJAL ZAJCA Tekmovališča naj bi v prihodnji sezoni zapustil kapetan naše biatlonskc repreztentance Jure Velepec, beloruski trener Vladimir Korolkevič pa se bo o nadaljnjem bivanju v Sloveniji odločil po dopustu. Odličnega trenerja bi namreč radi Belorusi zadržali doma. Ljubljana, 8. aprila - Kriza in ugibanje pri smučarskih skakalcih, za katere je bila letošnja sezona katastrofalno slaba, se razpletata. Direktor nordijskih reprezentanc naj bi dobil pooblastilo, da začne pogovore o novem vodju slovenskih skakalnih reprezentanc. Že dalj časa se govori, da bi to funkcijo prevzel nekdanji reprezentant v smučarskih skokih, trener doma in na Norveškem Ludvik Zaje. Za prosta trenerska mesta naj bi razpisali razpis, na katerega bi se prijavili kandidati s svojimi programi. To velja tudi za sedanji trenerski štab, ki je tako prost. Z veliko lažjim srcem pa delajo obračun sezone biatlonci. V državni reprezentanci je 12 biatloncev in ena biatlonka, Andreja Grašič, sezono nazaj še najboljša tekačica na smučeh. Za uspehe v tej sezoni ima veliko zaslug beloruski trener Vladimir Korolkevič. Prav lahko se zgodi, da ga bo naša biatlonska reprezentanca zgubila, saj ga kot odličnega strokovnjaka vabijo domov, v Belorusijo. kje bo delal Korolkevič v prihodnji sezoni, v Sloveniji ali v rodni Belorusiji, se bo odločil po zasluženem dopustu. Biatlonci bodo v prihodnji sezoni ostali brez najstarejšega člana in kapetana ekipa Jureta Velepeca. Kot strokovnjak za teke, profesor telesne vzgoje, naj bi postal trener slovenske tekaške reprezentance. Vendar imajo biatlonci po besedah vodje Janeza Vodičarja kljub odhodu Jureta v prihodnjih sezonah do olimpijade v Naganu visoke načrte. Ob starejših in preizkušenih biatloncih lepo napredujeta brata Poklukar iz Gorij, je pa nekaj mlajših, ki še nimajo znanja in rutine za večja tekmovanja. Tudi treningi naj bi bili v prihodnjih sezonah še boljši. Slovenski biatlon je v svetovnem vrhu. Reprezentanca je deveta med biatlonskimi velesilami. Kar osem reprezentanc iz bivše Sovjetske zveze je izredno močnih. Doma načrtujejo ustanovitev biatlonske in tekaške šole, izboljšanje opreme, ponovno oživitev domačih tekmovanj ter oživitev dela po klubih. • J.Košnjek Ludvik Zaje letos v Planici kot gost. Bo že v prihodnji zimi v Planici najodgovornejši za naše skakalne reprezentance. - Slika J. Pelko OBVESTILI Športno društvo Kranj organizira v nedeljo, 10. aprila, ob 10. uri v športni dvorani na Planini drugo državno prvenstvo v množičnem programu športno ritmične gimnastike. Vstop bo prost. Maja se bo začela gorenjska košarkarska liga. Tekmovanje po potekalo po že ustaljenem ligaškem sistemu. V prvi in drugi ligi bo po osem moštev, tretja liga pa bo razdeljena. Lani sta bili dve. Ekipe, ki želijo sodelovati v ligi, naj se do 12. aprila prijavijo na naslov Marjan Hafner, Cesta 1. maja 69, 64000 Kranj ali po telefonu 323 - 886. • J.K. Jeseniški kegljači na ledu, ki so na svetovnem prvenstvu osvojili srebrno medaljo. PG&VflllJE GORENJCI V REPREZENTANCI Ljubljana, 8. aprila -Direktor slovenskih plavalnih reprezentanc dr. Jaka Bednarik je po državnem prvenstvu v Celju izbral reprezentanco, ki se bo jutri in v nedeljo v Mariboru srečala z reprezentanco Hrvaške. V moško reprezentanco je bil izbran Marko Milenkovič iz Kranja, ki bo plaval 200 mešano, 400 mešano in v štafeti 4-krat 100 metrov mešano. V ženski reprezentanci pa je gorenjsko zastopstvo številnejše. Nataša Kejžar iz Radovljice bo plavala 50 metrov prosto, 100 in 200 metrov prsno, 200 metrov mešano in v štafeti 4-krat 100 prosto. Alenka Kejžar iz Radovljice bo plavala 100 in 200 metrov prsno, 100 metrov hrbtno, 200 metrov hrbtno in v štafeti 4-krat 100 metrov mešano. Polona Rob iz Radovljice nas bo zastopala na 200 metrov hrbtno, na 200 metrov mešano, na 400 metrov mešano in v štafeti 4-krat 100 metrov mešano. Tanja Blatnik iz Kranja pa bo plavala na 200 metrov prosto, na 400 in 800 metrov prosto, na 100 hrbtno je rezerva, prav tako pa v štafeti 4-krat 100 mešano. Nastop Tanje Godine je negotov, saj je po državnem prvenstvu v Celju izjavila, da se poslavlja od plavanja. • J.K. BLEJCI ZMAGOVALI V KOPRU Koper, 8. aprila - Veslači z Bleda so bili premočno prvi na uvodni veslaški regati te sezone v Kopru. Skupno so zbrali 985 točk, Argo Galeb na drugem mestu pa jih je zbral 595. Med mlajšimi mladinci je v enojcu zmagal Špik z Bleda, med mladinci je v dvojcu brez krmarja zmagala blejska posadka Šimnic - Dolar pred drugo ekipo Bleda Slivnik - Janša, v dvojnem dvojcu sta bila blejska para Slivnik in Torekar ter Kajdiž in Mužan drugi in tretji, v četvercu brez krmarja pa ie slavil blejski čoln, v katerem so veslali Janša, Slivnik, Šimnic in Dolar. V tekmovanju članskih enojcev je bil Klemenčič z Bleda drugi, Čop pa četrti, v dvojcu brez krmarja sta za Bled zmagala Mujkič in Mirjanič. • J.K. UGODNI NAKUPI - KREDITI - POPUSTI - SEJEMSKE CENE 33. MEDNARODNI SEJEM KMETIJSTVA IN GOZDARSTVA KRANJ, 8.-15. 4. 1994 ALHN »mu MIK IIM •»••" UJMI UM-)««'" SAJMOVI »lM'»De»» HCI • »Dll* »»S*10" VSE ZA KMETIJSTVO, GOZDARSTVO, VRT, DOM • LOVSKA OPREMA* PREHRANA* POHIŠTVO •AVTOMOBILI RAZSTAVE: LIKOVNI RAZSTAVI - Jurij Mikuletič: VTISI Z LOVIŠČA ■Janez Justin: LOVSKI MOTIVI LOVSKA RAZSTAVA VELIKE ZVERI V SLOVENIJI RAZSTAVA SPLOŠNEGA ZDRUŽENJA GOZDARSTVA SLOVENIJE VARUJMO GOZDOVE PREDSTAVITEV STROKOVNIH ŠOL: - Srednja mlekarska in kmetijska šola Kranj - Strokovna kmetijsko-gospodinjska šola Št. Rupert v Velikovcu (Avstrija) - Srednja vrtnarska, kmetijska in gospodinjska šola Celje - Srednja agroživilska šola Ljubljana - Gozdarski šolski center Postojna - Srednja lesarska šola Škofja Loka SPREMLJAJOČI PROGRAM SEJMA: PETEK, 8. APRILA - ob 12. 30 uri: OKROGLA MIZA Ministrstva za kmetijstvo in gozdarstvo o kmetijstvu, gozdarstvu in pripravi lovske zakonodaje - konferenčna soba SOBOTA, 9. APRILA - DAN LOVCEV - ob 09. 30 uri: POSVETOVANJE "Promet in divjad" • otvoritvena dvorana - ob 10.00 uri: OKROGLA MIZA "Ali izobraževanje, dopolnilno izobraževanje in izpiti lovcev zadostujejo zahtevam jutrišnjega dne" - - ob 11.00 uri: "Lovski pes kot sestavni del lova" in "Aktualna problematika iskanja obstreljene divjadi v Sloveniji" - otvoritvena dvorana - ob 12. 30 uri: PREDSTAVITEV PSOV LOVSKIH PASEM - zunanji prostor NEDELJA, 10. APRILA - od 10. ure dalje: PRIKAZ IZDELAVE MLEČNIH IZDELKOV - Srednja mlekarska šola Kranj - otvoritvena dvorana PONEDELJEK, 11. APRILA - ob 10.00 uri: PREDAVANJE "Vplivi na klavno kakovost in predstavitev novega pravilnika o vrednotenju klavne kakovosti goveda" - otvoritvena dvorana TOREK, 12. APRILA-G OZ DA RS KI DAN - ob 10.00 uri: POGOVOR "Novo v gozdarstvu" - otvoritvena dvorana - ob 14.00 uri: Predstavitev BELTRINA-BELINKE iz Ljubljane • razstavni prostor CAREX SREDA, 13. APRILA - ob 10.00 uri: OKROGLA MIZA "Dopolnilne dejavnosti na kmetijah" - otvoritvena dvorana ČETRTEK, 14. APRILA - ob 10.00 uri: SEJA Odbora za pridobivanje gozdnih sortimentov • konferenčna soba ZANESLJIVOST - TRADICIJA - VSE NA ENEM MESTU MERKUR OBIŠČITE NAS na Kmetijskem sejmu v Kranju. Razstavljamo in prodajamo: CLABER % program za namakanje in zalivanje S AN D VIK • gozdarski program AL-KO • kosilnice in d robi I ci organskih odpadkov • gozdarske verige • cvetlični lončki • semena in čebulnice % sadike balkonskega cvetja ^zelenjavne sadike • betonska galanterija in drugi izdelki za lepo in urejeno okolico hise in vrta Za VSE razstavljene izdelke veljajo SEJEMSKE CENE. V času Mednarodnega sejma gozdarstva in kmetijstva v Kranju od 8. do 15. aprila obiščite naš razstavno- poslovni prostor. Postregli vam bomo z vrsto pojasnil o novih zavarovanjih, med njimi predvsem o paketnem zavarovanju za kmetije in rentnem zavarovanju. Veseli bomo vašega obiska, zato vam bomo poleg informacij tudi svetovali, kaj lahko najbolj učinkovito storite za lastno varnost, varnost najbližjih in vašega premoženja. Ob obisku boste lahko sklenili nova zavarovanja s posebnimi sejemskimi popusti in ugodnostmi. Ker življenje potrebuje varnost. Ig; zavarovalnica triglav območna enota kranj AMER27 A Agromehanika \*jf 64001 KRANJ ■ Hrastje 52/a CARARO37P0 30 KM, HIDRAVLIČNI VOLAN, NEZGLOBNA KONSTRUKCIJA AKCIJSKA CENA TRAKTORJI^ ZETOR, TORPEDO-DEUTZ, TV826 NA SEJMU ODKUP IN PRODAJA RABLJENIH TRAKTORJEV PO SISTEMU • ŠKROPILNICE • ATOMIZERJI • APARATI ZA PRANJE POD VISOKIM PRITISKOM • ŠIROKA PONUDBA DRUGE KMETIJSKE MEHANIZACIJE PRIBOR ZA VRTIČKARSTVO IN RAZNO ROČNO ORODJE FIRME OFFNER IZ AVSTRIJE TER DOMAČIH PROIZVAJALCEV ČAKAMO VAS NA STALNEM RAZSTAVNEM PROSTORU NA GORENJSKEM SEJMU IN V PRODAJ NEM CENTRU V HRASTJU (del. čas od 7. do 18.) 331-732 Vabimo Vas, da nas obiščete na prodajnemu prostoru na ffMednarodnemu sejmu gozdarstva in kmetijstva " Kranj, 8. do 15. april 1994 PIVOVARNA UNION D.D. LJUBLJANA p.o.KRANJ SERVISNO PRODAJNI CENTER KRANJ - LJUBLJANSKA 22, TEL223-276,221-031 V ČASU GORENJSKEGA SEJMA v VOLVO RENAULT Krediti za občane, podjetja in podjetnike na 4 leta brez pologa.Letne obresti že od 12,5% dalje. Nakup v času sejma prinaša vredno darilo -avtoalarm MICRO z montažo R-5, TVVINGO, CUO, R-19. EXPRESS m 1 :. ■ VSE OBISKOVALCE SEJMA KMETIJSTVA IN GOZDARSTVA V KRANJU OBVEŠČAMO da bo SEMENARNA Ljubljana na svojem razstavnem prostoru tudi prodajala vsa semena vrtnin, cvetic, okrasnih trav in čebulic; semena poljščin, vrtno orodje, hrano za male živali in nekatere proizvode iz programa agrokemije SE PRIPOROČA SEMENARNA IZKORISTITE 15% SEJEMSKI POPUST Ljubljana - tradicija in kakovost za ceno zmerno ■ potrebam primerno I Na SEJMU KMETIJSTVA IN GOZDARSTVA v Kranju od 8.4. do 1 5.4.1994 razstavlja in prodaja: - pnevmatike Barum in pnevmatike drugih proizvajalcev, za traktorje in poljedelske stroje. Na voljo so vse dimenzije. Obiščite nas na razstavnem prostoru Save Trade ali v prodajalni Sava Trade na Gregorčičevi 10 v Kranju, kjer velja v času sejma 10% sejemski popust. Kupljene pnevmatike vam bomo brezplačno pripeljali na dom, do oddaljenosti 50 km. TRADE 1 j£tTRGOVSKO PODJETJE D.o.o. CLCLli Dunajska 47 Tel. 061/315-539 Na sejmu kmetijsira in gozdarstva v Kranju električni pašni pastirji firme HORIZONT pribor za pašništvo j pripomočki za živinorejo jj potopne črpalke j vodometi, fontane j CREinn PROIZVODNJA KMETIJSKE MEHANIZACIJE 64000 Kranj, Mirka Vadnova 8 Tel.:h.c.38 064/241-559 064/242-269 064/241-689 064/242-357 KMETOVALCI Zelo ugodno v času sejma: cena po ceniku cena v času sejma cisterna mono CMK 1700 622.295,00 560.066,00 cisterna mono CMK 2700 652.290,00 587.061,00 električni mešalec EM 45 215.231,00 184.700,00 traktorski mešalec TM 45 123.423,00 99.439,00 plato A II 63.513,00 57.162,00 CV 4200 615.929,00 513.546,00 vzmetni kultivator 2,2 enojni valj 86.625,00 77.962,00 vzmetni kultivator 2,2 dvojni valj 116.308,00 104.678,00 vzmetni kultivator 2,8 enojni valj 98.175,00 88.358,00 prikolice Farmer 3 tone 213.657,00 202.991,00 V cenah je že vštet 5 % prometni davek. Za vse zgoraj navedene stroje je količina iz zaloge in je omejena. Izredno ugodno pa vam na sejmu v hali B nudimo belo tehniko, akustiko, električno orodje In rezervne dele Creina, Vicon In SIP aH v naši trgovini poleg tovarne. MKS d.o.o. strojegradnja Cerovec 10,68333 SEMIČ TEL068/60-576, 59-090 PROIZVODNI PROGRAM: - mizarske kombinirke s 5 operacijami - skobeljniki MKS 400 - samostojni rezkarji - stroji za ladijski pod - vrtalniki utorov - kopirna stružnica OBIŠČITE NAS NA KMETIJSKEM SEJMU V KRANJU ODI DO IS. APRILA. ZNIŽANJE CENI Po 85. letih je svojo polno življenjsko pot sklenila PAVLA ČOLNAR roj. Božič Od nje smo se poslovili 6. aprila 1994 na kranjskem pokopališču v ožjem družinskem krogu. Otroci Anka, Andrej in Peter z družinami Kranj, 7. aprila 1994 MALI OGLASI m 223-444 OVERLOCK PFAFF IN SINGER, nova nerabljena, ugodno prodma. 0215-650 7855 Prodam prevozne hladilne bazene za mleko od 85-150 litrov. Sv. Duh 41, Škofja Loka 7862 Prodam ELEKTROMOTOR 18 KW preklopno omarico in ventilator za seno. Q311-436 7870 Prodam osebni RAČUNALNIK 386 DX - 40, cena po dogovoru. fi47- 145 7921 MOTOKULTIVATOR z 4 priključki in prikolico, prodam. ©312-535 7926 Prodam manjšo traktorsko PRIKO-LICO. 067-210_7962 Ugodno prodam ŠTEDILNIK ISKRA CORONA. 0324-484, 325-900 B021 Prodam GAMEBOY s petimi igricami. «66-678 8034 Prodam več vrst industrijskih šivalnih strojev. ©41-643 8035 GLASBILA SINTHESIZERJI: CASIO, ROLAND, YAMAHA, KAWAI po najugodnejših cenah, zahtevajte prospekte. ©802-274 in 802-216_saos Prodam diatonično HARMONIKO, primerno za učenje. ©621-211 7995 DIATONIČNO HARMONIKO, novo, znamke Melodija, zelo ugodno prodam. ©70-015 8036 ® 223-111 GR- MATERIAL APARATI STROJI PANASONIC TELEFAXI, telefoni, tajnice in telefonske centrale, zelo ugodno. ©632-595 6342 COMMODORE 64 s kasetnikom, jovstickom in več kot 100 igrami, cena 250 DEM, prodam. 0 632-175 7029 Prodam rotacijsko KOSILNICO RK 135. Pivka 27, Naklo 7522 Prodam TRAKTOR MAN na vse pogon. Rodine 8 B 802-521 7558 ELEKTROMOTOR 7.5 KW, prodam. © 46-230 7571 Prodam stroj za izdelavo moznikov. ©66-033 7634 Ugodno prodam traktorski OBRAČALNIK, dvobrazdni PLUG, rotacijsko KOSILNICO SIP ter KUPIM pajka. Milan ©733-170_7646 Prodam PEČ za etažno centralno, novo, 20.000 Kcal, 10% ceneje ali menjam za 15000 Kcal. ©311-619 Eli! S untbnkor! SAT TRADE tel: 064/422-585,421-108 Prodam MUTAKULTIVATOR z vsemi priključki. ©43-228 7673 Prodam dobro ohranjen 100 litrski HALDILNIK gorenje. Britof 34, 0241-472 7662 TRAKTOR IMT 542, letnik 1985, lepo ohranjen in BCS KOSILNICO starejši letnik, prodam. 0723-001 7698 Prodam napravo za hlajenje mleka. ©682-182 7710 Suhe smrekove DESKE 50 mm in 25 mm, prodam. 050-823 7668 Prodam BALKONSKA VRATA z oknom obrtniško delo, dobro ohranjeno. 0312-518 7680 Prodam BETONSKE BLOKE 10 % ceneje, 30 cm-500 kosov, 20 cm-300 kosov. 0422-444 7702 Prodam grafitno sive ROBNIKE -strešnike. 045-263 7708 Prodam notranja STILNA VRATA - lip bled s podbojem. ©323-147 7713 Prodam GARAŽNA VRATA 229x210, balkonska steklena 3 slojna vrata 100x220, etažno PEČ za centralno kurjavo 15 KW. ©738-856 7721 Strešno OPEKO špičak, rabljeno, ugodno prodam-dostavim. ©422- 673 7724. Prodam PUNTE. ©621-749 7738 Prodam 10 m DVOCEVNIH DIMNIH TULJAV z dvema zračnikoma. ©324-330_7743 Ugodno prodam trodelna okenska krila. ©622-581 780S Mivko savsko 1 m3 prodam. ©70- 697 7886 STREŠNI PLOŠČI trimo trebnje 6 x 0,9 m, prodam. 0631-902 7889 3 kubike suhih SMREKOVIH PLOHOV, prodam. ©421-654 7931 Prodam 8 kosov PLOČEVINE 2 x1m deb. 4mm. ©45-826 7934 Prodam šest rabljenih VRATNIH SOBNIH KRIL. ©70-176 7942 Prodam rabljen CEMENTNI STREŠNIK špičak. ©47-662 soos Prodam dva malo rabljena OKNA 140x150, vlečno kljuko za R 5 in avtoradio kasetar. 0212-356 sora Prodam večjo količino rabljene STREŠNE OPEKE in jedilni KROMPIR. 0422-757 8038 BONB0NJERA 64240 Radovljica, Kranjska 2 ODPRTO OD P0N. DO PETKA OD 9. D018., SOBOTA 9.0012. 65 VRST BONBONOV NA VAGO, BONBONIERE, ČOKOLADE, SLADKA DARILA, KAVA, VINA Prodam termoakumulacijsko PEČ 3 KW in GAŠPERČEK peč. 043-508 7716 APARAT CO 2 Einhell OXY mig 101, prodam. 0620-885 7734 Rabljeno PEČ za CK Feroterm z vgrajenim bojlerjem, prodam. 066- 075 7740 Prodam COMMODORE 64, z vso opremo. 0325-543 7777 Prodam nov BOJLER 80 I, cena po dogovoru. Jenko Janez, Sp.Brnik 95, Cerklje 7787 Poceni prodam PRALNI STROJ Indesit za rezervne dele. 081-294 7825 Prodam BT 50 in barvni TV Iskra horizont. Dobrave, Gradnikova 137, Radovljica 7845 Zelo ugodno prodam vibro MASAŽ-Nl APOARAT, cena 17000 SIT. 0310-780 7847 Prodam KOMPRESOR 10 literski. Kuzma, Jegorovo pred. 32, Škofja Loka 7853 IZOBRAŽEVANJE Instruiram matematiko na vašem domu, ura 300 SIT. Dipl.strojni ing. 0215-301_7733 KUPIM Kupujemo vse vrste STARINSKEGA POHIŠTVA in ostale starinske predmete. Nudimo pa tudi restavratorske usluge. © 53-401 4671 ODKUPUJEMO IN PRODAJAMO starinsko pohištvo, ure, umetnine, nakit, porcelan, kovance, razglednice... ANTIKA KIRKA, Tavčarjeva 7, Kranj, ©221-037, 48-545 6540 KUPIM suhe jesenove plohe. ©241- 281_7677 Kupim nekaj čebeljih družin, tudi pršilce. ©41-257 7696 Kupim telička simentalca, starega do 14 dni. ©631-440 7717 Zazidljivo PARCELO oz. hišo - Šk. Loka-Kranj, kupim z gotovino. ©620-832,631-134 7778 Kupim AVTOPRIKOLICO. ©682- 057 7792 Kostanjeve PLOHE - suhe kupim. ©631-902 7806 kupim zazidljivo PARCELO Bled-okolica. ©78-997 7832 Kupim ŠROTAR za mletje žita. ©421-024 7837 Kupim škotskega OVČARJA ali OVČARKO, starega do 3 mesece, lahko brez rodovnika. ©64-159 7893 Prodam MOPED BT 50, letnik 1989, reg. 8/94. ©212-894___^ ČELADI za motor prodam št. 55 in 58. ©324-485 Poceni prodam APN 6. 0621-602 7954 Prodam žensko navadno KOLO maestral, novo. ©212-403 ^ Prodam MOTOR COLIBRI dobro ohranjen, letnik 1991. ©70-314 sw< Kupim dobro SENO. ©43-210 7927 OBVESTILA Kupim macesnov HLOD fi 26 350 cm za vodnjak. ©633-344 7953 Kupim zazidljivo PARCELO v Stražišču. ©323-684 7976 Kupim KROMPIR kenebek za sajenje. ©422-556 7987 Kupim AX CABAN, star do dve leti, prvi lastnik. ©323-916 7990 Kupim mašino z menjalnikom za Golfa 1300, letnik 1980. ©422-775 8002 TAKOJ KUPIMO GARSONJERO ALI ENOSOBNO STANOVANJE V KRANJU. ©218-693, 214-674 8015 Poslom prostor v nebotičniku, v Izmeri 80 ml oddamo. Tel.: 214-184 dopoldan LOKALI KOLESA Prodam otroško KOLO BMX PEUGEOT (do 14 let). ©328-875, po 16. Uli 7683 Brezhibno YAMAHO DT 125 RE, letnik 5/93, 6000 km, s kovčkom, prodam za 4900 DEM. »736-715 7706 Prodam VESPO LM 150 novo, neregistrirano, metalk: sive barve in jakno za motor Dainese original. 043-402 7729 SUZUKI RM 125 CROSS, letnik 1988, rekreacijsko vožen, brezhiben, prodam za 1800 DEM. 041-4867766 Prodam novo MOŠKO KOLO 5 prestav Rog amater za 14000. 0621-043 7820 Prodam fantovsko GORSKO KOLO, cena 15000 SIT. Kocjane Robi, Podjelje 2, Bohinj Sr. vas 7mo Ugodno prodam dekliško KOLO za starost 10-15 let. 0738-934 7848 ATX 50, letnik 8/90, modre barve, zelo lepo ohranjen, prodam. 0332-465, popoldan 7854 Panasonic Atestirane centrale, tBletbni in telefaksi za prave poslovnežB Enodnevni nakupovalni IZLET N MADŽARSKO dne 9.4.94. 049-4« MATURANTKE in MATURANTJE Bliža se VALETA, vaš obraz naj bc bleščeč,koža zdrava. Čas jo. da storite kaj zase. CANARV ©214-3-" 7036 PI-BIP DOSTAVA HRANE VAM NUff PIZZE IZ KRUŠNE PEČI, fi 221 -051 POKLIČITE. Primerno za upokojence, šolarje, bolne in zdrave ljudi- 7576 __, POZIV PRIČAM! Prosimo očividca nesreče, ki se je zgodila v četrte14' dne 24.3. ob 13.40 uri na semafor iziranem križišču KR-Čirče- d*-most, da sporočijo svoj naslov na ©211-149. Posebno prosimo voznika vozila Z 101 oranžne barve, kij« obstal pred križiščem! NAKUPOVALNI IZLET v Munchen -» kombijem. ©82-104 ^ Enodnevni nakupovalni IZLET <* Madžarsko, dne 23.4.94. P'We ©49-442 _r773 Lokali, gostilne, trgovine P°zPJ?j Usnjeni ortopedski NATIKA^' LOMM. ©421-701 79J° DNEVNO NOČNI LOKAL 120 m2 plus DISKOTEKA 330 m2 + 300 m2 terase plus SESTSOBNO STANOVANJE, vse v enem kompleksu in odlično vpeljano, oddam v najem. Odkup inventarja obvezen.© 45-481 7302 V najem oddam skladišče 40 m2 v Naklem. ©50-852 7839 V Kranju oddamo poslovne prostore v izmeri 83 m2 primerni za ordinacijo cena 1000 DEM mesečno. V hiši oddamo 2 poslovna prostora 17+23 m2 primerno za advokaturo, cena 500 DEM mesečno. Primskovo prodamo več pisarniških prostorov m2=1200-1400 DEM. FRAST NEPREMIČNINE, Jezerska c. 54b, Kranj, ©242-651, od 9. do 12. ure in od 16. do 18. ure vsak delavnik 8005 PRI BRNIKU ODDAMO VPEUANO ŽIVILSKO TRGOVINO 100 m2 s predplačilom najemnine. ©214-674, 218-693 8016 NAJAMEMO GOSTINSKE LOKALE NA GORENJSKEM! V KRANJU ODDAMO lokal za trgovino (70m2 in 65 m2) in različne pisarniške, obrtne in skladiščne prostore ter PRODAMO pritlični poslovni objekt 100 m2. APRON NEPREMIČNINE, ©214-674,218-693 aois fUF TV - vMeo • ovdlo • hl-H maramtaK SONY P>aina«on> Prodam dekliško obhajilno OBjg KO, primerna tudi za rnočnej deklico, cena 10.000 SIT in vgraef. zamrzovalno SKRINJO za 8000 »' Govekar, Valburga 62 a, Smledni* Prodam belo dolgo poročno 00 LEKO št. 38. ©66-421, zvečerj* Ugodno prodam FANTOVSKO 00' HAJILNO OBLEKO, cena 4000 &• ©332-153 __j5 Belo dolgo poročno OBLč^'} prodam. ©56-520 _____2" Prodam ali posodim dekliško obl^ za obhajilo. ©326-270 ____ Prodam belo dolgo POBO^ OBLEKO št. 40, polovico ceneje-' 327-490 * OTR. OPREMA ■---1 "Z^o Ugodno prodam otroško P MIZO. ©327-541 _____j< Ugodno prodam skoraj r&j£r ^ LEŽALNI STOLČEK, gjlgjg^ Prodam otroško POSTELJ'c ^ jogijem. Glinje 1, Cerklje^.^^ Pozor, bodoče mamice!Jj&fiČ vam otroške kombinirane v z„iv italijanske. Plačilo na 3 ie^7'n konkurenčno nizke cene. in 218-061 SERVIS Z ORIGINALjNUii DELI OSTALO POOBLAŠČENI ZASTOPNIK ZA SLOVENIJO TELEFON TRSOV1NA - SERVIS Upravi tel 064 222 868 tu.: 064 222 867 UUBIJANA.tol/fnx: 061 159 0 232 KRANJ. 1el/fox. 064 222 160 Iščemo zanesljivo osebo, DUVJ ponedeljkih in četrtkih z a* . an)a med 13. in 14.30. uro vos f bi bila Pr'Pg.ietn« Ljubljano ir poskrbeti ga otroka, da se oglas poskrbeti za skupen^revoz^ petek, 8. aprila 1994 MALI OGLASI, OBVESTILA 29. STRAN • GORENJSKI GLAS Podjetje "A.M.A.C." obvešča, da danes, 8.4.1994, odpira v Kranju, na Kolodvorski 3 (pri Železniški postaji) trgovino MIKI MIŠKA. Čaka vas bogata izbira vsega za otroke - s cenami za vsak žep. ^ta MIKI MIŠKE so odprta: Pon. - pet. od 8. do 12. ure in od 13. do 19. ure sobota od 8. do 12. ure Pridite, mi mislimo na vaše otroke! Prodam SENO. O723-688 ecno Prodam KROMPIR za nadalnje sajenje - erla in beli pozni. ©41-044, Šenčur 8033 ZIMSKO SOLATO v glavah, ugodno prodam. ©45-532 8039 POSESTI prodam. © 7519 P.™dam keramični FRIZERSKI LIJAK ^j0!^ ©50-216___7704 ffodam ČELADO KIWI in iščem ^nike za svoje knjige. RAFF, ^109 _7749 j^am dve CISTERNI iz plastike za jjP litrov za 200 DEM. ©328-731 ro!ne orane za krompir in motike za okopavanje izdelujem. ©421- 7791 Jfrdam RISALNO DESKO. ©631- 7801 ^fodam viseče pelargonije Mavčiče 95, ©401-037 J^odno prodam GAJBICE za ^2?5©632-203 _7815 S^am 10 PANJEV AŽ. ©64-442 HOBuS? 12 delr>' JEDILNI SERVIS, "vriž. q 242-368 8047 V Kranju kupimo PARCELO, OZIROMA OBJEKT za poslovno stanovanjske namene.Ponudbe sprejemamo po ©064/241-110, od 8. do 16. ure 6422 V Kranju prodamo HIŠO primerno za poslovno ali obrtno dejavnost 300 m2 + 100 m2 delavnice. TRGOA-GENT d.o.o. fi 061/15-99-686, 15-99-729 7006 Pri Kranju prodamo DVOSTANO-VANJSKO HIŠO 140 m2 na parceli 900 m2, primerno za obrt. TRGOA-GENT d.o.o. O061/15-99-686, 15-99-729 7007 V Kranju prodamo SAMOSTOJNO HIŠO z garažo, CK, 154 m2 na parceli 600 m2. TRGOAGENT d.o.o. fi 061/15-99-686, 15-99-729 7008 VRSTNO ATRIJSKO HIŠO v Kranju 100 m2, prodamo. TRGOAGENT d.o.o. O 061/15-99-686, 15-99-729 7009 VILO 300 m2 na parceli 1000 m2 v Kranju, prodamo. TRGOAGENT d.o.o. fi 061/15-99-686, 15-99-729 7010 Pri Kranju prodamo SAMOSTOJNO HIŠO 300 m2 + 54 m2 poslovnega prostora, na parceli 900 m2 + 900 m2. TRGOAGENT d.o.o. fi 061/15-99-686, 15-99-729 7011 PARCELO 700 m2 z gradbenimi dokumenti v Poljanah nad Šk.Loko, ugodno prodam. ©620-577 7982 PRODAMO manjšo hišo v Sp. Gorjah, na Drulovki in Golniku, večjo novejšo v Kranju, starejšo pri Pre-dosljah, zazidljivo PARCELO pri Tržiču in pri Selcah 1000 m2, na jezerskem 2300 m2. NJIVO 33 arov (Sp. Brnik), travnik pri Preddvoru 1,8 ha, VIKEND parcelo (Jošt, Trstenik, Zabukovje), ter POSEST 15,7 ha na Blegošu. APRON NEPREMIČNINE, »214-674, 218-693 8019 PRIREDITVE GLASBO za ohceti in zabave, nudi TRIO BONSAJ. fi 421-498 5274 DUO TWIX vas zabava na porokah, plesih in lokalih. ©43-497 7808 DUO KARINA igra na porokah, zabavah, v lokalih. 046-137 7836 TRIO igra na ohcetih ali v lokalih na relaciji Gorenjska. 070-015 8037 Prodam POHIŠTVO za ostroško sobo z dvema jogijema in pisalno mizo. 0216-403 7768 Prodam KAVČ in dva fotelja. ©714- 885 7844 Ugodno prodam pomivalno MIZO z mešalno baterijo (pipo). ©48-636 7869 Podarim staro POHIŠTVO in kuhinjo za enosobno stanovanje. ©212-793 SPALNICO in PRALNI STROJ poceni prodam. ©215-755 sooe Prodam stoječo nerabljeno SPALNICO v mahagoniju. ©45-391 son ŠPORT Nov šotor, 4 osebe, srebrna kupola, ugodno prodam. ©632-111, zvečer Prodam CAMP PRIKOLICO 320, 12/ 87. Jarc, Okroglo 19, Naklo 7873 Prodam ŠOTOR za 4 osebe, nerabljen za 100 DEM. ©329-319, zvečer 7874 ---m „- -i,r,iB,«-••■ MJ—,'«U.II|i« ■ — — " fconis centar uronit zgornja basnlca. IgrlSčo na troti - tel. 403 162 ODPRTO OD 9. - 24.h TEL: 403 182 POSLOVNI STIKI STORITVE RAČUNALNIKI NOVO! B S PONUDBO VSEH VRST AČUNALNIKOV, TISKALNIKOV IN RAČ. OPREME v.--VSAK DAN:OD PON. - PETKA LKI PlR^am semenski in jedilni KROM-es,re' lanski uvoz. Zgoša 47 a, <^©733-121_7614 Jta^ star HLEVSKI GNOJ. ©65- V____ 7635 lEjj1 ZEMUO za presajanje rož. <^°ne, Krnica, ©725-172 7809 KROM- 7775 SENO najboljšemu ponud---14. URE ~* IZDELUJEMO IN POPRAVLJAMO suhe smrekove, macesnove in borove OBLOGE (opaž), različnih dolžin in širin, LADIJSKI POD in PASJE HIŠICE, Tel.: 064/64-103 ■OM027 %oJASTAVLJALNICA ^IsiSlUGODNA POSOJILA NA PODLAGI ZASTAVE: I * f^Hot0tBWH PAPIRJEV rmS^Sip STARIM ZpVGlH VREDNOSTI PO DOGOVORU £f tfTjfVER VREDEN ZAUPANJA p&roškac. 41 Kranj, teh: 211256 ^Jz^Jemo vas vsak dan od B -17 RAZNO PRODAM Ugodno prodam POČITNIŠKO PRIKOLICO Adria 500, stara 10 let, ohranjena z baldahinom, cena po dogovoru. Prodam tudi PEČ na trdo gorivo, rabljena 3 sezone, ohranjena. © 65-728 7546 Prodam luksuzno KONJSKO OPREMO pruskšir. ©70-784 7589 Prodam dvodelno kromasto pomivalno korito (100 cm) ter revijo Zdravje vezano v tri knjige, letnik 83,84,85. ©718-356_7662 DNEVNO SOBO, ugodno prodam in oddam 3 termoakomulacijske peči. S 214-643 7686 Ročni voziček na dva kolesa od ponija, nosilnost 100 kg, prodam. «631-168_7748 Prodam otroško veliko železnico, dvobrzinca, kanu, čoln Maestral z motorjem, zapravljivčka. ©57-977 7835 Prodam BUKOVE DRVA in butare. ©421-345 7967 Ugodno prodam PRALNI STROJ gorenje in dva trip-trap stola. ©324-853 7sei Suha na kratko razžagana in razcepljena drva mešana, prodam. 045-291 8041 STAN. OPREMA Raztegljiv KAVČ trosed in dva fotelja ♦ 3 stole, prodam. 0 328-263. po 14. uri 7480 Prodam ohranjen Zlitov TROSED in leseno steno za presobo Alples z ogledalom, polico in obešalniki. 0323-145 7709 Rabljen POLKAVČ dobite v Podnar-tu na 070-421 7767 LEDO SERVIS; servisiramo skrinje, hladilnike, pralne stroje, štedilnike. 0 214-780 ali 242-766 6739 RONO NOGRAŠEK obvešča cenjene stranke, da ne posluje več na Miljah 13 in ne sprejema več naročil na tem naslovu. Dobite nas na 0 061/651-247, izdelujemo in montiramo žaluzije, lamelne zavese in rulete. Nudimo vam aluminijaste rolete, katere imajo dobro toplotno in zvočno iZOlaCijO. 6933 TELEFONSKA MEHANIKA - servis in vzdrževanje. Tel. in fax: 064/723-426 KOZMETIČNI SALON CANARY! Roka in naravni preparati so elementi s katerimi lahko naredimo največ pri negi obraza in telesa. 0 241-341 7035 _ Nudim PREVOZE do 17 oseb. 0 65-461 7227 TV ANTENE - satelitske in klasične, dograditev A kanala, MMTV kanala. 0 310-223 7247 Rolete, žaluzije, lamelne plise zavese, harmonika vrata lahko naročite. 0 714-519 7275 KNJIGOVODSKA IN ADMINISTRATIVNA DELA za obrtnike in podjetnike in mala podjetja, nudimo. 0 217-905 in 56-101, med 20. in 21. UfO._7488 PIZZE. PIŠČANCI, PEČENKA IZ KRUŠNE PEČI; PI-BIP DOSTAVA HRANE O 221-051 POKLIČITE! 7577 Imate težave s tredo kožo na podplatih, vraščenimi nohti, kurjimi očesi.....Pomaga vam PEDIKERKA, tudi na vašem domu. 046-369 7599 SATELITSKI SISTEMI: fiksni z deko-derjem, vrtljivi, skupinski, dekoderji, kartice. O 719-014 7624 Izdelujemo KOVINSKE ZAŠČITNE MREŽE raznih vzorcev. 082-104 7632_ Prevzamem zidarska in tesarska dela. Zidanje z naravnim kamnom, izdelava vseh vrst ometov in fasad. 00609/615-785 7744 SERVIS - popravilo pralnih strojev. 0713-235 7814 Tlakujemo dvorišča z vašim ali našim materialom. Dežman, Strahinj 15, 048-542_7816 Hišni servis - vzdrževanje stanovanjske opreme, kleparska popravila avtomobilov, restavriranje. 057-719 7817 Popravilo in montaža vodovodnih inštalacij, centralnih kurjav. 0861- 265 7826 Polaganje keramičnih ploščic. 065- 705 7881 SMETNJAKE pocinkane izdelujem in ugodno prodajam. 0324-457 7887 Izdelujemo toplotno izolacijske ba-valit fasade. 070-724 7948 TIK-TAK TRGOVINA - urarska po- ?ravila, modne ure. EMONA CEN-ER, Radovljica 7965 Hrastje pri Kranju luksuzno opremljeno stanovanje v izmeri 35 m2, Trboje pri kranju 4-ss neopremljeno, cena 600 DEM, Radovljica opremljena garsonjera 29 m2 cena 300 DEM-oddamo! Prodamo: 2-ss Šoriiievo nas. 55,10 m2 cena 54000 DEM, 2-ss Kamna Gorica 42 m2, cena 35000 DEM, 1-ss Planina II. 52,80 m2, cena 53000 DEM, 1-ss Jesenice 41,66 m2, cena 28000 DEM, 2-ss Planina 64,40 m2, cena 70.000 DEM.FRAST NEPREMIČNINE, JEZERSKA C. 54 b, Kranj, 0242-651, od 9. do 12. ure in od 16. do 18. ure vsak delavnik 8003 TAKOJ REDNO ZAPOSLIMO MLAJŠO, SAMOSTOJNO, AMBICIOZNO, KOMUNIKATIVNO KOMERCIALNO REFERENTKO. POGOJ: NAJMANJ SREDNJA IZOBRAZBA EKONOMSKE SMERI, VOZNIŠKI IZRT B KATEGORIJE, ZAZEUENE PREDHODNJE IZKUŠNJE P ZNANJE ANGLEŠKEGA A"J NEMŠKEGA JEZIKA. PRIJAVE P0ŠUI1E V ROKU 8. DNI PO OBJAVI NA NASLOV PRO COMMERCE, P.P. 35,64000 KRANJ STANOVANJA Nujno- samski moški vzame v najem enosobno STANOVANJE v Škofji Loki, po možnosti s telefonom. 0620-700_7650 V Škofji Loki najamemo STANO-VANJE. ©633-823_7730 SOBO s kopalnico oddam ženski Slovenki. ©48-621_7751 2- sobno STANOVANJE v Gor. vasi 56 m2, pritličje, prodam. 0681-313 7762_ Oddajam opremljeno enosobno STANOVANJE. Trg Rivoli 5, Kranj, 057-376_7892 3- sobno STANOVANJE 74 m2, prodam. 0212-226 7949 V Žireh takoj prodamo komfortno 2-ss 59 m2 po izredno ugodni ceni. 0214-674,218-693 8014 TAKOJ NAJAMEMO STANOVANJA IN HIŠE NA GORENJSKEM. KUPIMO GARSONJERE, ENO, DVO IN TRISOBNA STANOVANJA V KRANJU, RADOVLJICI, ŠK. LOKI IN DRUGJE NA GORENJSKEM. ZAMENJAMO STANOVANJA V KRANJU. PRODAMO - KRANJ: 1-ss s CK 40 m2 in 2-ss 64 m2. 65 m2 in 68 m2 ter 2+2-ss 98 m2, Škofja Loka 1-ss 39,5 m2, 3-ss 80 m2 in 2+2 ss 90 m2 ter druga. APRON NEPREMIČNINE, 0214-674,218-693 B017 d.o.o. TITOVA CESTA 334 •1231 ČRNUČE TEUFAX (061)374-604 VARJENJE PROIZVAJAMO IN ZASTOPAMO VARILNI AVTOMATI za krožno, vzdolžno In oblikovno varjenj* VARILNI APARATI MIG/MAG (C02 aparati) TIO NAPRAVE ZA REZANJE Zračne plazma za rezanja vaah kovin od debelina 1mm do 45 mm OD3E80VALNO RLTRIRNA NAPRAVA ODSESOVALNO RLTRIRNA VARILNA MIZA VARILNI, REZALNI IN TIO GORILNIKI za MIG/MAG (C02) in TIO varjenja Rezalni gorilniki za zračna plazme POPRAVILA, REZERVNI DEU IN GENERALNO OBNAVLJANJE ATESTIRANJE po ISO »000,9001,8002 In 0003 Prodam 2-ss v KS Vodovodni stolp 54 m2 za 65000 DEM. 0214-784 8029 VOZILA DELI Prodam tovorno PRIKOLICO s pokrovom, nosilnost 350 kg. Mihelič Marjan, Zg.Bitnje 232, 0312-080 7652 Prodam TOVORNO PRIKOLICO za osebni avto in PONY EXPRESS. Zg.Bitnje 136 7750 Prodam novo avtoprikolico nosilnost 800 kg. 043-586 7795 Prodam tovorno AVTOPRIKOLICO 120x180cm. 085-429 7943 Prodam AVTOPRIKOLICO in Golfo-vo vlečno kljuko. 0633-736 7i»o Prodam vodotesno PRIKOLICO (120X220X120). 0218-075 8022 (Audi Auto - Krainer CELOVEC. ROSENTALERSTRASSE 126. tel 0043-463-21415 VOZILA Prodaja novih vozil: DAIVVU in MITCHIBUSHI. Vse informacije ©242-300, 242-600 ali 325-981 4733 PRODAJA, ODKUP, rabljenih vozil in prenos lastništva! 0325-981 4734 Enodnevni nakupovalni izlet na Madžarsko, dne 9.4.94. 049-442 6643 Prodam YUGO 55, letnik 1991, 48.000 km, cena po dogovoru. 0 311-871 7556 Ohranjeno Z 750, v voznem stanju, neregistrirana, prodam. 0 51-351 7565 Prodam ŠKODO FAVORIT, bordo rdeča, 135 L, z dodatno opremo, 30.000 km, gorivo neošvinčen bencin, reg. do 2/95. 059-109 7604 Prodam ŠKODO 105 L, letnik 1984, registriran in veliko rezervnih delov za 1600 DEM. 0328-437, popoldan 7617 R 4 GTL, letnik 1986, bele barve, prodam za 2300 DEM. 0310-716 7631 NISSAN SUNNY, 1,6 SLX, okt. 1990, metalik, 42000 km, prodam. 0218-651, popoldan 7636 OPEL KADETT 1.3 S, letnik 1977, bele barve, odlično ohranjen, prodam. 0738-113 7637 Prodam 126 P, letnik 85/9, brezhiben, s 32000 km. 058-484 7640 Prodam R 4 GTL, letnik 12/1988, lepo ohranjen, reg. do 17.1.1995, cena 4200 DEM. 052-136 7642 DAIHATSU CHARADE turbo diesel, letnik 1990, 86000 km, ugodno prodam. Cena 10.800 DEM. 045- 061_7643 Prodam JUGO 45 A, junij 6/87 za 2200 DEM. 076-247, po 12. uri 7647 Z 128, solidno ohranjen, letnik 1984, cena 1600 DEM. 053-040, dopoldan 7648 Prodam JUGO SKALA 55, letnik 1990, cena po dogovoru. 0217-900 7655_ JUGO 55, letnik 1990, reg. 2/95, zelo lep, fiksna cena 4500 DEM. 0323- 298_7656 SAMBA TALBOT zelo dobro ohranjen, prodam za samo 2500 DEM. 0325-743, popoldan 7667 Prodam Z 750, letnik 1984 in Z 128, letnik 1988, oba delno karambolira-na. Brftof 171, Kranj 7659 GOLF diesel, letnik 1989, 45000 km, prodam. 0883-077 7661 Z GTL 55, letnik 1984, reg. do 15.10. 94, prodam. 0326-889 7663 Poceni prodam lepo ohranjen AUDI 80 L, starejši letnik in VW BUGGY. 0718-408 7664 R 4, letnik 1983, reg. celo leto in v celoti generalno obnovljen, cena po dogovoru, prodam. 0 242-283 7666 GOLF VR 6, letnik 8/1992, 35000 km, bele barve, 3 vrata, recaro sedeži, orig. avtoradio, ugodno prodam, cena po dogovoru. 0332-303 7669 GOLF VR 6, letnik 1993, 10.000 km, klima, 3 vrata, perla viol metalik barve, malo poškodovan, vozen, cena po dogovoru. 0332-303 7670 Prodam GOLF diesel, letnik 1986, bele barve, prevoženih 76000 km. Zvirče 54, Tržič, 057-929 7672 Prodam R 5 SAGA, letnik 91/8. 0214-814 7675 Z 850, letnik 1984, na novo registrirano, prodam. 0 47-291 7685 BMW, letnik 1987, prodam. 051- 841 7688 Prodam OPEL KADETT GL 1.3, letnik 1987, dodatno opremljen. ©310-792 7690 CITROEN GS, lepo ohranjen, prodam za 80.000 SIT. O70-747 7692 Prodam Z 750 celo ali po delih. 0061/841-318, zvečer 7694 Prodam KOMBI IMV, letnik 1982, reg. do 12/94, cena 3300 DEM ali menjam za osebni avto. 0311-033 7697 GOLF 81, registriran prodam ali zamenjam. Kovačevič, Šutna 23 7701 Prodam Z 101, letnik 1986. ©51- 435 7703 Prodam OPEL REKORD, letnik 1984. ©48-068_7711 HONDO CMC 16 I HB, letnik 1990, reg. do 6.4.95, prodam. ©323-147 77 f2_ Nujno zelo ugodno prodam GOLF JGL, Žeškova ul. 4 7715 Prodam JUGO 45 AX, letnik 1988. ©70-368, po 20. uri 7719 LADO SAMARO 1300, letnik 1989, 3 vrata, 5 prestav, garažirano, prodam. ©324-770 7720 AUDI 80, letnik 1988, siva barva, alarm, klima. 0881-452, od 12. do 23. ure 7722 Prodam GOLF JGL, letnik 1982, reg. do 11/94, cena 3800 DEM. 0332- 378 7725 Prodam Z 101, letnik 6/88, 47000 km. 0328-012 7726 R 4, letnik 1984, prvi lastnik, zelo ugodno prodam, možen kredit. ©215-545 7727 R 4, letnik 1985, solidno ohranjena, prevoženih 112000 km, prodam za 2300 DEM. ©45-481_7728 R 4 GTL, letnik 1987, rdeča, prodam. ©620-885 7735 Prodam HROŠČA. ©633-954 7736 VW POLO FOX, letnik 1990, prodam. 045-582 7741 Prodam ali zamenjam GOLF GTI, letnik 1981/82. 0 710-014 od 12. do 14. ure, do nedelje 7742 Prodam OPEL ASTRA 1.4 KARAVAN, letnik 1992, reg. 3/95. 052-183 7745 Prodam odlično ohranjeno HODNO CIVIC SEDAN, srebrna, I. 1990, 57000 km. 0064/57-478 7746 Prodam FORD ESCORT, letnik 1981, generalno obnovljen, reg. do 9/94. 041-700, od 13. ure dalje 7747 Prodam LADO KARAVAN 1300, letnik 1986. Breg 7, Komenda 7753 Z 101 GT55, letnik 1985, brezhibno, registrirano, prodam. 0310-192 7755 Prodam ŠKODO FAVORIT 136 L, letnik 1991. 0621-325 7756 R 5 CAMPUS, letnik 1991, 3 vrata, temno modre barve, zatemnjena stekla, možnost kredita eno leto, v račun vzamemo cenejši avto, cena 10.000 DEM. 083-389_7757 R 5, letnik 1991, 5 vrat, bele barve, zatemnjena stekla, možnost kredita eno leto, v račun vzamemo cenejši avto, cena 10.100 DEM. ©83-389 7756_ Prodam JUGO 55, letnik 1990, reg. do 1/1995. «66-565 7759 Prodam LADO NIVO, letnik 11/87, dodatno opremljeno na ©214-057 7761 Prodam VW hrošč 1200, letnik 1976, rdeče barve. ©70-047 7763 Prodam OPEL KADET 1.3 LS limuzina, letnik 1986. ©49-442 7770 Prodam ALFO 33, letnik 1991, spredaj karambolirano. 049-442 Prodam RENAULT ESPACE T. D 7 sedežev, letnik 1987. 049-442 7772 Enodnevni nakupovalni IZLET na madžarsko, dne 23.4.94. Prijave 049-442 7774 Prodam GOLF X, 1.3 B, letnik 1986, 78000 km, odlično ohranjen. 0325-543 ali 312-255_7776 GOLF CLD, 5 vrat, 5 p, letnik 1991, reg. do 3/95, prodam. Ljubljanska 10, Kranj (Labore) 7732 NISSAN SUNNY, letnik 1986, metalik, kljuka, radio, 83000 km, prodam. ©733-017 7783 Prodam JUGO 45, letnik 1989, 29000 km. »421-787, po 16. uri7785 Prodam JUGO SKALA 55, letnik 1989, prvi lastnik, 3800 DEM. ©682- 071 7789 Prodam Z 101, letnik 1976, bele barve, reg. 3/95. ©328-469 7790 VOLVO 343 DL, črne barve, letnik november 1977 in reg. do nov./94, ugodno prodam. ©725-870 7794 Prodam R 5 CAMPUS, letnik 1990. ©721-214 7796 Prodam JUGO 45, letnik 1984 in JUGO 45 A, letnik 1987, oba reg. do 9/94, cena po dogovoru. ©84-735 7798 VW 1303, letnik 1974, svetlo modre barve, po zelo ugodni ceni prodam. Habjan, Vošče 1a, ©712-256 7799 Prodam PEUGEOT 205 GL, letnik 1987. Slapar, Sebenje 43, Križe 7soo Prodam HROŠČA, letnik 1973, reg. do 12/94. ©212-298_tbos ALFETO 2.4 TD, letnik 1984, reg.do konec leta, motor odličen, karoserija kot nova z vso možno dod. opremo -poceni prodam. Kranjska cesta 8, Šenčur 7812 JUGO 45 A, 6/87, prodam. ©718- 192 7818 GOLF JX diesel, letnik 1986, prodam ali menjam. ©84-216 7624 UNO 60 S, odlično ohranjen, dobro vzdrževan, prodam. ©725-055 7829 TEL: 221 -051 Pt - Sff> DOSTAVA HRANE TEL: 221-051 AKCIJA MESECA: PEČEN PIŠČANEC 125 DKG-700 SIT LADO 1200, letnik 1986, reg. 11/94, 1600 DEM. Veliš, sp. Gorje 23 7831 Prodam rdeči R4, letnik 1979, 700 DEM. ©861-373 7834 Prodam JUGO 55, letnik 1985. ©56-049 7838 Prodam ohranjen JUGO 45, letnik 1985. 0329-143 7846 Prodam Z 101 GTL 55, reg. do avgusta, dobro ohranjen, garažiran. 0718-144, po 13. uri petek, sob., nedelja 78so JEEP ARO 4X4, letnik 1989, 20.000 km, ter KADET 1.3 ECC, letnik 1988. 0802-574, po 15. uri 7851 FORD ESCORT 1.3 L, cena 6000 DEM, prodam. Finžgarjeva 4 a Lesce, stan. 27 7852 PASSAT 1.8 KARAVAN, letnik 1989, AUDI TURBO DIESEL, letnik 1988, AX 14 RD, letnik 1989, BX, letnik 1987, R 5 CAMPUS, letnik 1990, R 5 CAMPUS, letnik 1987, GOLF diesel, letnik 1986, Z 101, letnik 1989, Z 128, letnik 1988, VISA. letnik 1987 in GOLF GTI 16 V, letnik 1988. DAŠ DOBIŠ, d.0.0., ©325-981 7856 Ugodno prodam JUGO 60 KORAL, letnik 1990. 0714-125 7857 Prodam R 4 GTL, letnik 1984, cena 1000 DEM. 048-122_7Bsa Prodam KATRO, letnik 1984, reg. do 18.2.95. Šučur, Groh.5, škofja Loka 7878 GOLF JGL, letnik 1981/9, rumene barve, redno servisiran in vzdrževan, prodam za 4000 DEM. ©620-955 7877_ GOLF, zelo ohranjen, 5 v, letnik 1979, prodam. ©324-692 7878 JUGO 55 AX, letnik 1987 prodam ali zamenjam za Z 750. 0325-107 7879 MITSUBISCHI LANCER GSR 1.6, letnik 6/80 z dodatno opremo, prodam za 2000 DEM. 0331-092 7882 OPEL ASCONO, letnik 1983 prodam ali menjam za cenejši avto. 058-118 7883_ DIANO, letnik 1980, reg. celo leto, obnovljeno, prodam. 058-118 7884 Prodam R 4 GTL, 87, rdeč, ohranjen. 0725-668 7865 Prodam limuzino NISSAN SUNNY 1600, reg. 12/87, 31000 km. Ogled vsak dan Bled, Cankarjeva 12. Nakup možen na kredit. 7391 Prodam JUGO 45, letnik 1989 in JUGO letnik 1987, temno rdeče barve, reg. do 3/95. 0324-813 7896 JUGO 45 AX in KAVVASAKI GPZ 600 R, oba letnik 1988, prodam. 0215- 057 7897 Ugodno prodam SIMCO HORI-ZONT. ©241-127_7899 GOLF JXD, letnik 1987/88, temno moder, garažiran, prodam za 9800 DEM. ©45-155 7900 Prodam R 5 CAMPUS, letnik 1990, 5 v, cena 8500 DEM. ©312-255 7902 Prodam R 4, letnik 1990, rdeče barve, 30.000 km, lepo ohranjen. ©312-255 7903 Prodam JUGO 55 KORAL, letnik 1990, cena 4700 DEM ©312-255 7904_ Prodam R 4 GTL, letnik 1984, cena 1500 DEM. ©312-255_7905 Prodam OPEL KADETT 1.3 LS, letnik 1987. ©312-255_7906 Odkup, prodaja in prepis vozil nudi AVTOPRIS, d.o.o., ©312-255 7907 LANCIO PRIZMA DIESEL, letnik 1986/12, prodam. V račun vzamem tudi cenejši avto. Cvetkov, Kidričeva 47 A, Kranj 790a Prodam OPEL KADETT 1.4 LS, letnik 1991, izredno ohranjen. ©312-255 7912 Ni parkir placay kje pa, na GLOBUSU je vedno prosto!1 LADO SAMARO, letnik 1988, reg. do 8/94, cena po dogovoru, prodam. ©323-841 7913 JUGO KORAL 55, letnik 1988, prodam. ©332-154 7916 Prodam 126 P, letnik dec./1987, reg. do 12/94, lepo ohranjen, garažiran. ©403-041 7917 Prodam 126 P, letnik 1978, reg. do 10/94, cena 600 DEM. ©217-625 Prodam Z JUGO 1.1 GX, letnik 1989, reg. 17.3.95. Voklo 47 7925 Prodam 126 P, letnik 1982, registriran celo leto. ©41-502, zvečer 7933 OPEL KADET, letnik 1980, ugodno prodam. Šmid, golnik 112 7938 GOLF GTI komplet renoviran, ugodno prodam. Šmid, Golnik 112 7939 Prodam HONDO CIVIC, letnik 1985, dobro ohranjena. ©49-521 7941 Prodam FIAT UNO CS, rdeč, letnik 1990. ©242-754 7943 Prodam Z 128 SKALA, letnik 1988. ©214-628 7985 JUGO KORAL 45, letnik 1989, prodam. ©215-456 7988 BMW 520 I 11/90, 24 ventilski, granitno siva metal, z dodatno opremo, ugodno prodam. ©78-029, zvečer 7991 Prodam FIČOTA 81, reg., cena 550 DEM. Zg.Bitnje 3 7992 Prodam GOLF GTI, letnik 1979, cena 5000 DEM. ©45-582 7997 Prodam Z 750, letnik 1983, nov, reg. do 15.11.94, cena 800 DEM. ©46-807 7999 AVTOM E H ANI KA Popravila vozil Zastava, Lada, Golf in Renault opravljamo hitro-kvalitetno in poceni. Izidor Svoljšak, Jegorovo 10, Škofja Loka Tel.:623-334 AVTO SOLA SEM d.o.o. 64220 Škofja Loka Fran ko vo nas. 157 Tel.: 064/ 633-114,620-211 - tečaj CPP za B kategorijo - Izbira inštruktorja, vožnja na vozilih R5 Izbira časa vožnje Prodam GOLF bencinar, letnik 1981, prevoženih 103000 km, garažiran, cena 3300 DEM. Golnik 47 7951 Prodam ŠKODO GLX, letnik 1993, karambolirana leva stran spredaj. Velesovo 64. Cerklje na Gorenjskem Prodam ŠKODO FAVORIT 135 L, letnik 1992 in Z 750, obnovljeno ter AL platišča z gumami Perelli. ©621-860 Booo Prodam R 4 GTL, letnik 1991, reg. celo leto. ©211-668 sooi JUGO 45, letnik 1986, z dodatno opremo, prodam. ©401-130 8012 Prodam Z 101 neregistrirano, nevozno, starejši letnik. 0403-882, po 16. Uri 8025 Prodam GOLF GTI, letnik 1985 za 10.900 DEM. 056-728 8026 Prodam GOLF diesel, letnik 1983, ogled v nedeljo. 0311 -684 8027 Prodam DIANO, reg. do 3/95, cena Bo dogovoru. 0218-821, popoldan 128 Prodam KOMBI IVECO RIVAL 8 + 1 ali 1220 kg, letnik 1989. 0242-325 8030 Prodam JETTO, letnik 1987, bencin, cena po dogovoru. 0327-023 aosi Karamboliran AX CABAN 93, 4000 km, motor nepoškodovan, celega ali po delih. 041-062, po 15. uri 8040. Jetta turbo diesel, letnik 1986, prodam in R 4, letnik 1991. 0325-981, DAŠ-DOBIŠ 8042 Nudimo honorarno ali redno zaposlitev samo za resne in komunikativne osebe za prodajo najnovejšega projekta DZS. Delo je terensko, mesečni zaslužek nad 100.000 SIT. 0 331-118 od 20. do 21. ure, dodatne informacije ponedeljek, torek in četrtek do 15. ure 7151 Zaposlimo PRODAJALKO v živilski trgovini. Zaželjena praksa. Informacije v trgovini FRTUNOVC, Binkelj 1, Škofja Loka 7598 Iščemo dve PRODAJALKI za prodajo živilskega blaga. 0242-646 veoo Pomurska založba išče POTNIKE za redno in honorarno delo. 0 215-041 7608 Občasno delo se dobi - čiščenje in pomivanje posode v Kranju. 0331- 814 7610 Iščemo pomoč v gospodinjstvu in občasno varstvo za dva predšolska otroka na našem domu v popoldans-kem času. Šifra: OKOLICA GOLNIKA če želite z resnim pristopom do dela (org. prodaja) zaslužiti mesečno od 2000 - 4000 DEM, pokličite 0714- 368 7645 BISTRO DAMA, Nikola Tesla 1, Kranj, zaposli 2 natakarici. Pisne vloge sprejema osebno v lokalu. ©331-206 7678 Iščem NATAKARICO za delo v gostinskem lokalu. 051-841 7689 ŠOFER C kategorije, mlajši z nekajletno prakso, dobi službo takoj. Ostalo po dogovoru. Mesarija Mlinaric, Lesce, ©718-332 7693 Zaposlimo delavca pri stroju za brizganje plastičnih mas. Zaželjena praksa IV. ali V. stopnje, elektro ali strojne smeri, odslužen vojaški rok, starost do 35 let. ©620-906, popoldan 7731 Pizzerija v Žabnici zaposli dekle za strežbo. ©311-301 7737 VENERA SHOP d.0.0., poslovalnica Kranj, redno zaposli PRODAJALCA. Osebni dohodek 70.000 SIT. ©218-938, v večernih urah 7765 PLANINSKO DRUŠTVO SOVODENJ razpisuje mesto oskrbnika Planinske koče na Ermanovcu. Zaželen mlajši upokojenski par. Pisne prijave naslovite do 18. aprila 1994 na: L0VR0 TELBAN, Sovodenj 22, 64225 Sovodenj, tel. 064/695-022. FIAT TI PO 1.4 S MAQ Cena do registracije : 16.990 DEM SEAT TOLEDO: 1.6 GLi 23.400 DEM 1.8 GLXi 26.900 DEM 2.0 G Ti 29.900 DEM lai so v zale tt0HTAHA0.0.0.r!El 061/558-376,06097615-648 Prodam BMW 315, letnik 12/1983. ©325-211 ali 50-341 7947 Zelo ugodno prodam OPEL KADETT avtomatic 1.3 S, letnik 1989, 96000 km. ©213-133 7950 Prodam Z 101 GTL 55, letnik 9/86, dobro ohranjen. 0631-116 7955 Z 128, letnik 1/88 ugodno prodam. Novak, Cankarjeva 2, RAdovljica, 0874-300 int. 35 795a OPEL KADET 1.6 D, letnik 87, kot nov, prodam. 0332-178 7961 Prodam JUGO 55 A, letnik 1986, 65000 km, cena 2300 DEM, reg. do 9/94. Ravne 16, Tržič 7963 Prodam R 4 GTL, letnik 1991. 0311-190 7964 Prodam JUGO 45 AX, letnik 1987, prva reg. 1990, 50.000 km, reg. do 10/94, cena 2600 DEM. 053-678 Prodam Z 750, neregistrirano, vozno, letnik 1982. Rovte 12, Pod-nart 7968 OPEL KADETT GSI 2,0, letnik 1988, reg. do 11/11/94, dodatna oprema, ugodno prodam. 0710-582 7989 Prodam JUGO 55, letnik 1988 december. 081-586 7970 AVTOODPAD Zastava, Jugo, Lada, škoda, tudi novi deli. Muhovc, Gorica 1, Radovljica, 0715-601 7971 Prodam LADO SAMARO 1300, letnik 1989, reg. celo leto. Vučenovič, T. Vidmarja 2, Kranj B043 Pod ugodnimi kreditnimi in leasing pogoji prodajamo vozila: FORD, OPEL, FIAT, BMW, LADA, ŠKODA, RENAULT, CITROEN, PEUGEOT. Tovorna vozila TAM, IVECO in VOLVO. Posredniško prodajamo rabljena vozila, parkiranje na našem parkirišču je brezplačno. Rabljena vozila na zalogi: Golf, letnik 1977, 126 P, letnik 1987, ŠKODA letnik 1986, R 18 letnik 1982. 0632-840 B04s Prodam NISSAN SUNNY 1.4, letnik 1992. ©401-120_7973 AUDI 80 starejši letnik, ugodno prodam. 0214-191 7979 Prodam Z 101, letnik 1984 za 1000 DEM. 0325-950, po 6. uri 7984 Prodam R 18, letnik 12/1979, cena po dogovoru. 0 66-214 8046 Z 126 P, reg. do 5.4.1995. 820 326- 8048 Prodam YUGO 45 L, letnik 1986, reg. do 1/95. © 211-147 8052 Prodam Z 101, letnik 1978 in PRALNI STROJ. Zg. Duplje 80, ©47-190 8054 POOBLAŠČENI PRODAJALEC SALON VOZIL St. Žagarja 30 218-690 AALPO mf \ .i '"iS OPREŠNIKOVA 86 KRANJ TEL: 212-S7B 212 159 Honorarno zaposlimo prodajalko za akcijske prodaje na terenu - tekstilni izdelki. Pogoj je lasten prevoz, inf. tel.: 1256-260 Iz okolice Lesc iščem mlajšo upokojenko za pomoč v gospodinjstvu. ©0609/610-633 7784 Iščem zidarsko fasadersko delo. Imam skupino, delam poceni in kvalitetno. ©401-316 7793 Nujno zaposlimo SITOTISKARJA ali sitotiskarko. ©242-149 /so? NATAKARICO zaposlimo. Sobote, nedelje prosto. Krčma Pavle, Škofja Loka, ©620-077_7eii Možen lep zaslužek pri prodaji zanimivega artikla. Če imate lasten prevoz in voljo do dela pokličit ©891-002, v petek ali nedeljo 7859 Sprejmem delo na domu - sestavljanje - pakiranje. 0215-597 7875 Za trgovskega potnika nudimo dobro nagrajeno delo. Zaželjen lasten prevoz. 078-818 7888 Kuhar-ica dobi redno zaposlitev lahko tudi priučeno. 0421-436 7915 Redno ali honorarno zastopniško delo za DZS nudimo. 00609-617- 132 7920 Zaposlim SAMOSTOJNEGA ORODJARJA Z VEČLETNIMI IZKUŠNJAMI. 048-679 petek, sobota, od 18. do 20. ure 7922 Iščemo prodajalko za določen čas v trgovini z živili, šifra: POŠTENOST 7959 Iščem vsa zidarska dela(grobe omete, zidavo, fasado, manjše in večja dela), cena ugodna. 0312-368 7974 Zaposlim KV KUHARJA s prakso za pripravo jedi ala karte. ©0609/612-152, do ponedeljka do 18. ure 7975 Zaposlim dekle za strežbo v PIZ-ZERIJI. Metod, ©43-552 7989 Delo z redno zaposlitvijo dobi komercialist. ©620-565 7994 Iščem honorarno delo v strežbi ali kuhinji. ©215-597 8007 ZAPOSLITVE ELITNI KOZMETIČNI SALON v Kranju, z pestro ponudbo, išče KOZMETIČARKE z prakso.željo do izpopolnjevanja, ter veseljem do dela z strankami. V KORAK S ČASOM. © 326-683 7032 Iščem popoldansko delo. ©733- 456 7769 SPORTINA BLED zaposli več PRODAJALK v naši novo odprti trgovini v centru Kranja. Tel.: 78-778 Zaposlim PIZZOPEKA - honorarno. ©41-233_ 8020 Zaposlimo NATAKARICO.© 77-458 ■SPORTINA D.0.0.1 zaposli več ; KVAURCIRANIHSIVIU Tel.: 78-778 __. ŽIVALI RJAVE JARKICE, stare 12 tednov 621-475 J* ugodno prodam. Zamenjam 170 kg težkega op simentalca ZA TELICO SIMt« TALKO. O 66-676 1-0 PUJSKE, za rejo ali zakol, prodam-Gorica 17 Radovljica © 714-376^ Mlade KOZE in KOZLA srnas« pasme za pleme prodam. ©692^ Prodam TELIČKO simentalko, start eno leto. ©421-896, Šenturška sF8 7641 ___ Prodam ZAJCE samice in mladi* pasme nemški lisac. ©631-40J3 prodan* KRAVO do tretji telitvi, Poklukar, Želeška 24, Bled Prodam 9 mesecev brejo_ TELjCj-j ,6*5 simentalko. Urh, Stara Fužina ©723-013____„ Prodam domače KOKOŠI NESNltf ©45-738 6 - tedenski PURANI za Cena 1000,00 SIT/KOH Suhadole 12, Komenda- Prodam PRAŠIČE od 60 do 80 kfl *| zakol ali nadaljno rejo. Visoko ^ Visoko Prodam PUJSKE stare 6 tedr** Popovo 3, Tržič Srednji ŠNAVCER, poper-sol, tokrvni mladički z rodovnikom lOKrvni miauicKi 1. roauviww-večkratni prvak, zbiramo rezervacr leglo 24. aprila. ©064/83-115. w teja __>» Brejo TELICO, prodam. Ostajaj Luže 2, Visok____J> BIKCA SIMENTALCA, starega meseca, kupim. © 401-111__y Prodam TELIČKO za nadaljno W ©48-648____I> PURANE stare 5 tednov za nad*!! rejo, prodam. ©217-128_____^ PURANE za nadaljno rejo P^^l ©241-189 _J>. Kupim BIKCA simentalca, stareg^,; 4 mesece. ©401-154 KOZE z mladiči, prodam. 7732____ Kupim KRAVO simentalko 402 Prodam TELIČKO simentalko, * 15 mesecev. Mošnje 24 (G"1 ^ Radovljica . > Prodaja zaklanih (oči KOKOŠI, cena 180 SIJ« in Sve teže KOKOSI 150SIT/1(o$,dne8.aprt», po 16. uri in 9. aprila po flj Fte$nlk, Moste 76, Kom«^ Velike ŠNAVCARJE, "Jj"**«! rodovnikom, prodam. ©48-iv^ -—----4$ Prodam TELIČKO simentalko, m 8 tednov. »681-036 _^-< Dobrim ljudem podarim JJ.ojA starega NEMŠKEGA OvG* ©70-244 BIKCA črnobelega, starega prodam. ©061/823-675 ____✓ Kupim 6 PUJSKOV, 8 tednov «* ^ ©403-034___ Ugodno prodam tri ©77-629 ____^Jm Prodam KRAVO pred drugo ta1' 1 VmhrnTi^ 7acin Starine Ble° Ambrožič, Zasip, Štagne Poceni prodam mlado jalovo za zakol. ©41-807 Kupim KRAVO simentalko z m'*1^ takoj. ©061/614-533_____X TELICE visoko breje pašnei pjjij prodam. Ljubljanska 24, Rado*™ Prodam TELIČKO 14 rnes-V Kern, Jezerškova 5, Komenda^ Prodam BIKCA simentalca-^ devet tednov. Papler, Hudo '3' > 7867 TELICE visokobreje pašne 9° I prodam. Golmajer, Ljubljana" j Radovljica __________— Prodam enoletne KO* nesnice za nada'H rejo ali zakol. Cena 120 SIT. Q 064/49-25-; Voklo, tel K"Pim 9 mesecev brejo TELICO ^rtentalko. «66-257 7871 TCUČKO simentalko, staro 14 dni gpdam. Vilfan, Sp. Bitnje 4, 2abnica Prodam BIKCA sivca, starega 14 °5 Bašelj 23, a 45-337 7894 PSIČKE 7 tednov stare brezplačno "Odamo. B 241-854 7895 Prodam TELIČKO simentalko, staro Jjjiesace. HJ49-245 7909 Prodam črno-belega BIKCA za P^a- «49-276 7914 Prodam 6 tednov stare PUJSKE. Sgje 32, Tržič _ 7928 Prodam TELIČKO 100 kg. Poženik ;e' Cerklje 7932 Prodam brejo ZAJKLO in mladiče 2 j^geca. Velesovo 7, Cerklje 7944 PUJSKE od 20-40 kg prodam. IgOji^Letališka 7, «49-085 7946 1 rnesecev staro OVCO prodam za £!22£_©736-452 7980 ^am TELICO in KRAVO visoko 'n PUHALNIK. Pipanova 40, ^rjCUr 7996 *uPim mlado KRAVO simentalko. *2^613-097 8023 Jjjdo KRAVO friziko s teličkom ali l«!^upim. «421-720 8032 ^odam grahaste PETELINČKE. SW 200 SlT/kom. Stanonik, «65- _ 8050 .f^am manjše In večje PRAŠIČE lahke JARKICE. Stanonik, "•B5-546 8051 AKRIS, d.o.o. GORENJSKO POGREBNO PODJETJE IN TRGOVINA KO UGASNE ŽIVLJENJE PREVOZI, POKOPI, PREKOPI, POGREBNI OBREDI POSEBNO UGODNO - UPEPELTTVE PRODAJA POGREBNE OPREME IN SVEČ NAROČILA PO TELEFONU IN OSEBNO 24 UR NA DAN Nova vas 17,64240 RADOVLJICA, TEL064/733-365 In 328-373 ZAHVALA Ob izgubi naše drage mame, tašče, babice in prababice JOŽEFE GABERŠČEK roj. Povšin Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so našo mamo spremili na zadnji poti. Hvala za darovano cvetje in sveče. Zahvaljujemo se tudi g. župniku za lepo opravljen pogrebni obred. VSI NJENI Kranj, Varaždin ZAHVALA V 67. letu starosti nas je zapustila draga sestra, teta in svakinja MILKA PINTAR Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, Podarjeno cvetje in spremstvo na njeni zadnji poti. Hvala tudi pevcem in gospodu župniku za lepo opravljen pogrebni obred. Vsem še enkrat iskrena hvala! VSI NJENI Trboje, april 1994 ZAHVALA j^i rekla niti zbogom, "omiljena te smrt je vzela, v naših srcih boš Uvela. V bolečini in praznini, ki jo občutimo ob prerani izgubi naše drage mame, stare mame, tašče in prababice IVANKE ŠTEBLAJ roj. Hočevar J najtopleje zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sosedom, našim sodelavcem in znancem, ki Z 2 nami delili bolečino, nam izrekli pisno in ustno sožalje, darovali cvetje in sveče, ter jo v velikem številu spremili na njeni zadnji poti. Posebno zahvalo smo dolžni osebju Vastroenterološke klinike UKC Ljubljana za vso nudeno pomoč v času njene bolezni. Iskrena ym pevcem za občuteno zapete pesmi in g. župniku za opravljen pogrebni obred. Hvaležni *"»»o vsem, ki so bili naši mami v življenju naklonjeni in jo imeli radi. Vsem in vsakemu posebej - iskrena hvala! VSI NJENI Kranj, 30. marca 1994 ZAHVALA Po hudi bolezni nas je v 39. letu zapustil naš dragi mož, očka, sin, stric in nečak DRAGO ZORE iz Kranja, Gubčeva 1 LUSKI linuiui, za zaigrano Tišino. Vsem še enkrat naša iskrena hvala. VSI NJEGOVI ZAHVALA V 74. letu nas je nenadoma zapustil naš dobri mož, oče, stari oče, brat, svak in stric FRANC ZMRZLIKAR Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, znancem, prijateljem in sodelavcem Osrednje knjižnice občine Kranj, PROCOM - servisa, tovarne Domt_Tesniti in Iskre-TSD, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na zadnji poti, mu darovali cvetje, sveče in sv. maše, nam pa izkazali globoko sočutje in spoštovanje do njega. Zahvaljujemo se gasilcem za lepo opravljen pogreb in besede slovesa. Hvala nonetu Blegoš ter podjetju Navček. Posebej se zahvaljujemo g. župniku Cirilu Isteniču in kaplanu Andreju Muleiu. Vsem in vsakomur posebej se enkrat iskrena hvala! Žalujoči vsi njegovi, ki smo ostali tako sami Voklo, 29. marca 1994 ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega sina, brata in strica JURETA FRLANA se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom in prijateljem ter sodelavcem Mercator - Mesoizdelki Škofja Loka in vsem, ki ste nam pomagali in izrekli sožalje, darovali sveče in cvetje in ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Zahvala tudi pevcem in g. Severi u za lepo zaigrano Tišino. Posebna zahvala g. župniku za opravljeno sv. mašo in pogrebni obred. VSI NJEGOVI Grenc pri škofji Loki, 8. aprila 1994 ZAHVALA Ob smrti dragega očeta, starega očeta, tasta in strica ALOJZA MARENKA Blažonovega ata iz Selc se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem, sodelavcem in vsem, ki ste ga spremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, sveče in darove za cerkev ter izrazili sožalje. Posebej se zahvaljujemo dr. Mariji Ravnihar za bolniško oskrbo na domu, prav tako dr. Habjanu in dr. Možganu iz Zdravstvenega doma Železniki. Zahvaljujemo se tudi cerkvenemu pevskemu zboru in govorniku ZB Selca. Se prav posebna zahvala gre g. župniku Bojanu Likarju, g. dekanu, vodstvu ljubljanskega Semenišča, diakonoma in bogoslovcem za lep pogrebni obred. Vsem se enkrat hvala. VSI NJEGOVI Selca, 30. marca 1994 ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame in stare mame PAVLE POLAK roj. Dovič iz Tupalič se zahvaljujemo sorodnikom* sosedom, prijateljem, znancem in kolektivoma Iskra in Živila Kranj za izrečena sožalja, cvetje, sveče in denarno pomoč. Zahvala vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Zahvala g. župniku za tolažilne besede in lep pogrebni obred, zahvala pevcem okteta Klasje iz Predoselj in solistu za zaigrano Tišino. VSI NJENI Letence, Gorenje, Primskovo, Šenčur, Tupaliče, 4. aprila 1994 ZAHVALA V 91. letu nas je zapustila naša draga mama ANICA BROLIH roj. Peruzzi Iskreno se zahvaljujemo sosedom, sorodnikom, prijateljem, Mesariji Arvaj, ter sodelavkam trgovine Živila posl. "Pri Petrčku" za izrečeno sožalje in darovano cvetje. Posebna zahvala je namenjena g. Anici Agatonovič za vso skrb in nego v času njene bolezni. Zahvala tudi dr. Alenki Pegam, gospodu župniku, pevcem okteta Klasje iz Predoselj, podjetju Navček, Milki Ropret in vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Vsem še enkrat iskrena hvala. VSI NJENI Visoko, 29. marca 1994 Regijsko srečanje mladih raziskovalcev Ustvarjalni dosežki srednješolcev Organizatorji tretjega regijskega srečanja mladih raziskovalcev so letos iz Srednje elektro in strojne šole Kranj. Kranj, 8. aprila - Prihodnji petek bo Kranju tretje regijsko srečanje mladih raziskovalcev, ki bodo predstavili okoli 80 nalog s kakih 20 strokovnih področij. Sodelovalo bo okoli 120 učencev in nekaj manj mentorjev iz devetih gorenjskih srednjih šol. Letos so tekmovanje (tudi finančno) podprle vse gorenjske občine, organizatorji pa so k sodelovanju pritegnili tudi nekaj močnih sponzorjev. O letošnjem tekmovanju CVETKA BIZJAK, psihologinja s Srednje elektro in strojne šole v Kranju, ki koordinira organizacijo letošnjega srečanja. S katerih strokovnih področij so letošnje raziskovalne naloge srednješolcev? "Prispevali so jih s področja matematike, fizike, računalništva, elektrotehnike, biologije, sociologije, psihologije, kemije, strojništva, zgodovine, slovenščine, geografije, letos na novo tudi s področja gradbeništva in zdravstva." Vaša šola ima letos na skrbi organizacijo tekmovanja. Kaj to pomeni? "Pred tem je dvakrat pripravila srečanje kranjska Gimnazija, s katero že več let sodelujemo v raznih raziskovalnih projektih, letos pa Je organizacija naša skrb. Zdaj ko postaja množično in je stvar že razvita, je lažje. Sicer pa je takole srečanje, če ga dobro pripravimo, prava promocija Šole." Tudi finančno vam bo letos nekoliko lažje... "Letos je storjen korak naprej, saj so srečanje prvič podprle vse gorenjske občine, vse sicer nes polnimi deleži, pa vendarle. Obljubljena so nam tudi sredstva z ministrstva za znanost in tehnologijo, ki je pomoč pri izvedbi tekmovanja uvrstilo v svoj projekt Uvajanje ljudi v znanost in tehnologijo. Pridobili smo tudi nekaj sponzorjev, glavni so Merkur, zavarovalnica Adriatic, Iskra Števci , PTT in Gorenjski glas." Kakšen je smisel zdaj že tradicionalnih srečanj mladih raziskovalcev? "Vidim ga zlasti v večji individualizaciji pouka v šoli, saj učencem omogočajo, da se poglobljeno ukvarjajo s temami, ki jih zanimajo in za katere v formalnih šolskih programih ni toliko možnosti. Poleg tega se začnejo na tak način seznanjati tudi z raziskovalnimi postopki, upošteva se ustvarjalnost, Cvetka Bizjak česar je v predpisanih programih prav tako manj. Pomembno se mi zdi tudi dejstvo, da pri teh raziskovalnih nalogah sodelujejo zunanji mentorji (letos denimo vzgojni zavod v Smledniku in Gorenjski muzej), strokovnjaki iz nekaterih fakultet, podjetij in ustanov, s čimer spodbujamo kvalitetno rast raziskovalnih nalog in povezujemo šolstvo in prakso. Lani se je v srečanje vključila tudi Gospodarska zbornica Slovenije, ki omogoča sodelovanjenagraje-nih nalog na mednarodnih sejmih. Letos pa smo povabili tudi KRONIKA Storilec za zdaj še neznan Rdeča barva za Bizjaka in Polajnarja V noči s torka na sredo je neznanec z rdečo barvo "popleskal" fasado hiše ministra Iva Bizjaka na Zg. Beli, medtem ko je hiša Načeta Polajnarja v Potočah ostala neomadeževana. Ne da bi hoteli sklepati vnaprej, se ponočni "pleskar" bržčas skriva nekje drugje. Rdečo barvo na hiši notranjega ministra Iva Bizjaka na Zg. Beli je v sredo zjutraj prvi opazil njegov sin. Barva je bila v steklenički, ki se je med letom razbila ob balkonski ograji ter oškropila balkonska vrata in del fasade. Druga steklenička je Kristala med rožami pred hišo faceta Polajnarja, vodje poslanskega kluba krščanskih demokratov, v Potočah pri Preddvoru, tako da je domači zjutraj niti niso opazili. Preiskava še traja. • H. Jelovčan Mrtva v kopalni kadi Kranj, 8. aprila - V sredo zjutraj so v kopalni kadi enega od blokovnih stanovanj v Kranja našli mrtva mlajšo žensko in moškega. Domnevajo, da sta storila samomor* Trupli sta bili v kadi že mesec in pol. Nad nenehno zaprtimi vrati stanovanja so se Čudili sosedje, ki so slednjiC le obvestili upravljalca, od tod do razkritja tragedije j>a je bil le korak. Kranj, 8. aprila • Načelnik operativno komunikacijskega centra v UNZ Kranj Bojan Belak je včeraj povedal, da storilec, ki je ponečedil pročelje Bizjakove hiše na Zgornji Beli pri Preddvora, še ni znan. Očitno gre za političnega prenapeteža (ali skupino), ki svoje nestrinjanje s politiko vrha krščansko demokratske stranke Slovenije izraža na skrajno primitiven, škodljiv, nezakonit način; s posegom v zasebnost politikov, v njihovo družinsko življenje. Pred kratkim je eden od Obravnava proti Cotmanu preložena Bizjakovih sokrajanov s trans- r * Kranj, 8. aprila - V sredo se je na enoti temeljnega sodišča v Kranju začela glavna obravnava proti 33-letnemu Matjažu Cotmanu, obtoženemu kaznivega dejanja neupravičene proizvodnje in prodaje mamil. Preiskovalni sodnik je Matjaža Cotmana spravil v pripor sredi februarja. Obtožba mu očita, da je preprodajal heroin. Obravnava, ki jo vodi predsednik senata, sodnik Anton Šubic, je bila po prvem dnevu zaslišanj preložena na naslednji petek, 15. aprila, ko naj bi senat zaslišal še nekatere nove priče. • H. J. parentom protestiral proti vrhovom krščanske demokracije, ko jih je (tudi Bizjaka in Polajnarja) ozmerjal z "izdajalci". Seveda moža, ki se pod svoje izdelke običajno podpisuje, ni mogoče brez dokazov povezovati tudi z najnovejšim dogodkom, nočnim "pleskanjem" hiš. Rafael Aiman in Jurij Kepic 5 Srednje elektro in strojne šole na letošnjem srečanju sodelujeta z razsi-kovalno nalogo "Elektrop-nevmatika, pnevmatika in animacija". Z mentorjem mag. Zvonetom Balantičem so zasnovali nalogo, pri predmetu iz strojne stroke Osnove regulacije in krmiljenja. "Najina naloga bo nekakšen didaktični pripomoček za ta predmet. Mentor nama je predlagal, naj narediva računalniško animacijo, s katero si bomo lahko pomagali pri pouku. strokovnjake s patentnega urada. " Raziskovalna naloga je zaenkrat osnova, kasneje bi želela ta projekt razvijati naprej. Program je bil v delovni verziji predstavljen na sejmu Didakta v Ljubljani in na strokovnem posvetu o računalniku pri strokovnem pouku na Bledu. Na obeh prireditvah je bil program lepo sprejet in pohvaljen, dobil pa je tudi strokovno potrditev od ministrstva za šolstvo, da ustreza predpisom v srednjih šolah strojne smeri in potrjen za distribucijo po šolah. Računalništvo naju zanima, z njim se aktivno ukvarjava in to je bil tudi motiv, da sva se lotila raziskovalne naloge. Tudi najina štdija bosta šla v smeri računalništva. Upava, da bo raziskovalna naloga odprla tudi pot h kakemu finančnemu dotoku!" • D.Z.Ž. JKAJAVE Pohod do Mlake DU Kranj organizira pohod od Trstenika skozi Veliko gmajno do Mlake. Odhod je v četrtek,, 14. aprila, ob 9.15 uri z avtobusne postaje v Kranju. Hoje bo za dobre tri ure. Kolesarski izlet DU Kranj vabi v torek, 12. aprila, na kolesarski izlet do brunarice turističnega društva v Bašeljski grapi. Odhod bo ob 8. uri izpred zgradbe DU Kranj, Tomšičeva 4. Čajanka Jutri bo ob 17. uri v osnovni šoli na Kokrici čajanka Oproš-čanje in odpuščanje. Predaval bo Milan Škrjanc. Vzpon na K2 Klub škofjeloških študentov Erireja danes ob 20. uri v klubu otela Transturist predavanje o vzponu na 8611 visok K2. Predaval bo alpinist Zvonko Požgaj. Prvenstvo v balinanju Sekcija za balinanje pri Društvu upokojencev Kranj bo organiziralo prvenstvo upokojencev v balinanju. Prijave sprejemajo na DU Kranj, v bifeju DU m na balinišču na Primsko-vem do 14. aprila. Krvavec obratuje! Žičnice in smučišča na Krvavcu bodo obratovale jutri, 9., in v nedeljo, 10. aprila, od 8. do 17. ure. Na smučišču je 40 cm snega, smuka je ugodna. Rodil se je oče V Domu krajanov na Brezjah bo jutri, 9. aprila, ob 20. uri gostovalo Slovensko prosvetno društvo iz Radiš z igro Rodil se je oče. Izlet na Notranjsko Društvo upokojencev Preddvor prireja v torek, 19. aprila, izlet v Idrijo, Cerkniško jezero, grad Snežnik in Rašico. Prijave sprejemajo do torka, 12. aprila, med 18.in 19. uro v pisarni društva. Srečna družina Gantar Tokrat je sreča iz naše nagradne igre Vsak teden ena srečna družina več obiskala družino Gantar iz vasi Račeva, ki leži 3 kilometre nad Žirmi. Našega obiska na njihovem domu sta se zakonca Marjan in Lijana Gantar zelo razveselila. Povedala sta nam, da sta na Gorenjski glas naročena 11 let, vse odkar sta se poročila in sta za poročno darilo od Gorenjskega glasa prejela enoletno naročnino na časopis. To pa je njihova prva nagrada, ki so jo sploh kdaj prejeli ir zato so je še toliko bolj veseli. V družini sta poleg Marjana in Lijane še njuni dve hčerki, 10-letna Tanja, ki obiskuje 4. razred osnovne šole in pa 2-letna Marja, za katero z nasmehom pravijo, da je predvsem zelo živahna in da rada pleše, ne boste verjeli, tehno. Sicer pa je v varstvu pri svoji stari mami. In kako so Gantarievi zvedeli, da je njihov naslov objavljen v Gorenjskem glasu? Najprej jih je obvestil Marjanov brat. ki poklical tudi nas, na Gorenjskem glasu. Nato pa so začele deževati čestitke od znancev z vse Gorenjske. • Tekst in foto: J.Pclko Predvčerajšnjim in včeraj je bila v Tržiču na obisku u*8"f delegacija mesta Bruchsal iz Nemčije, ki se je sešla z vodstv £ tržiške občine, direktorji tržiških podjetij in predstavniki G°$P darske zbornice Slovenije. Delegacija pod vodstvom nadžup0^ Beradta Dolla je včeraj obiskala mizarstvo Smolej v KovorJ^j begunjski Elan m kranjsko Iskro TEL. Bruchsal, mesto v neu1 $ pokrajini Baden-VVuertenberg je navezalo prijateljske ***Terje Tržičem prek njihovega pobratenega francoskega mesta Ste !VW aux Mineš. Poleg tega ima Bruchsal z Gorenjsko tudi vnf* $ gospodarske vezi • Elan Flight že dobrih petnajst let sodeluj ^ podjetjem Glaser-Dirks, Iskra TEL pa z tovarno traktorje* Bruchsalu. To mesto leži le 20 km severno od deželnega sred) ^ Karlsruhe, zato je zanimivo ne le sodelovanje na podjetniški mestni ravni, temveč tudi regijsko in zbornično. Na sliki z razgov Jogurtni odstotki Natanko en teden je ie od prvoaprilske (žal resnične) podražitve mleka in mlečnih izdelkov zaradi povečan) odkupne cene mleka za 6 odstotkov. Za toliko naj bi podražili tudi mleko in mlečni izdelki v maloprodaji, mlekarnah pa so zatrdno rekli, da so podražitve od 0 največ 10 odstotkov. v Zato je očitno nekaj narobe z našim kalkulatorjem, katerega smo vstavili staro ceno za navadni jogurt v 0,1 litrskem lončku (znašala je 31,50 tolarja) in novo ceno za » mlečni izdelek, ki je kar 37,80 tolarja. Kalkulatorju se J namreč naračunalo natanko 20 odstotkov podražitve. ^ara 0 možnih očitkov, da z jogurtnimi odstotki delamo j°8u jnj revolucijo, je treba pripisati, da za toliko ni poskočil navajni "megamilk" jogurt Gorenjske mlekarne, temveč navaai jogurt brežiške mlekarne, ki je po novem naprodaj tudi Gorenjskem in je bil pred podražitvijo najcenejši. la^a malenkost, kot je cena jogurta za navadnega kupca, pO ■ grožnjo o možni mlečni stavki seveda ne vpliva, kajti joguT politika... OD PRVEGA APRILA STE LAHKO Z NAMI VSAKDAN OD 5.30 DO 26.00 =tADi