Štev. 4.                 V bjubljani, 1. malega travna 1900.                  Leto I.
Zlata ptička.
IITjato ptičko so ujeli                                        Tretji fantič je govoril:
trije fantje mladi.                                            i.Daj srce mi tako —
Kdo imel bo zlato ptičko?                           hudi časi, vedro čelo,
Vsi bi ptičko radi.                                         jasno uro vsako!"
Zlata ptička govorila:                                    Kar želeli, so Imeli,
,,Če me izpustite,                                           pa so šli po svetl,
prvo željo vam izpolnim                                vsak po svoje so živeli
vsakemu       želite!"                                       na tem božjem sveti.
Prvi fantič je govoril:                                    Prvi fant samo popival,
,,Daj mi tako čašo  —                                    po jarkeh polegal,
vedno pijem, ne popijeml"                          drugi fant je kvartopiril,
,,,,i.6\e\ si, imas Jol11"                                  se s sieparjl kregal.
Drugi fantič je govoril:                                 Tretji fant o zori vstajal,
,,Daj mf tako mošnjo                                     hodil je na delo,
vedno stejem, ne prestejem!"                     v mraku se domov je vracal,
Vslišala je prošnjo.                                        pa zapel veselo.
Oton Zupančič
w