Zbirka UGOTAVLJANJE IN ZAGOTAVLJANJE KAKOVOSTI V VZGOJI IN IZOBRAŽEVANJU Serija Ukrepi izobraževalne politike NACIONALNA STRATEGIJA ZA RAZVOJ BRALNE PISMENOSTI ZA OBDOBJE 2019-2030 Naslov poglavja 21 Zbirka Nacionalni okvir za ugotavljanje in zagotavljanje kakovosti na UGOTAVLJANJE IN področju vzgoje in izobraževanja (MIZŠ 2017)1 usmerja razvoj ZAGOTAVLJANJE KAKOVOSTI V in dograjevanje procesov spremljanja in vrednotenja področja VZGOJI IN IZOBRAŽEVANJU vzgoje in izobraževanja v Sloveniji v celovit in enoten sistem, ki bi bolje povezal številne in raznovrstne podatke s področja vzgoje in izobraževanja v Sloveniji in hkrati spodbudil njihovo večjo uporabo pri načrtovanju razvojnih politik in ukrepov, tako na ravni sistema kot vzgojno-izobraževalnih organizacij. Vzpostavitev ministrske zbirke Ugotavljanje in zagotavljanje kakovosti v vzgoji in izobraževanju je del tega širšega in dolgoročnejšega razvojnega procesa; z osnovnim namenom, da se z objavami podatkov v bolj strnjeni in širšemu krogu bralcev čim dostopnejši obliki pomaga utirati pot »na podatkih temelječi politiki« in »na podatkih temelječi strokovni praksi«. Poleg strnjenih prikazov podatkov se v okviru te zbirke načrtujejo tudi objave ključnih razvojnih dokumentov ter primerov dobrih praks na področju vzgoje in izobraževanja. Objave v zbirki so javno dostopne na spletni strani ZRSŠ (digitalna bralnica): https://www.zrss.si/ strokovne-resitve/digitalna-bralnica. Serija V seriji Ukrepi izobraževalne politike objavljamo pomembnejše Ukrepi izobraževalne strateške razvojne dokumente na področju izobraževalnih politik. politike 1Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, »Nacionalni okvir za ugotavljanje in zagotavljanje kakovosti na področju vzgoje in izobraževanja« (2017), sprejeto na kolegiju ministrice aprila 2017, https://www.eqavet-nrp-slo.si/wp-content/uploads/2018/05/ Nacionalni_okvir_Kakovost_Feb_2017-7.pdf. Zbirka Mednarodne UGOTAVLJANJE raziskave in študije IN ZAGOTAVLJANJE Nacionalne evalvacijske KAKOVOSTI V VZGOJI študije in raziskave IN IZOBRAŽEVANJU Nacionalna evalvacijska poročila Ukrepi izobraževalne politike Primeri dobrih praks NACIONALNA STRATEGIJA ZA RAZVOJ BRALNE PISMENOSTI ZA OBDOBJE 2019-2030 Ljubljana 2023 Zbirka UGOTAVLJANJE IN ZAGOTAVLJANJE KAKOVOSTI V VZGOJI IN IZOBRAŽEVANJU Serija: Ukrepi izobraževalne politike Nacionalna strategija za razvoj bralne pismenosti za obdobje 2019-2030 Pripravila Delovna skupina za pregled in dopolnitev Nacionalne strategije za razvoj bralne pismenosti (imenovana pri Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport za obdobje 2014–2018): – dr. Sonja Pečjak, Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani – vodja, – Milena Bon, Center za razvoj knjižnic, Narodna in univerzitetna knjižnica – članica, – mag. Nataša Bucik, Ministrstvo za kulturo – članica, – mag. Marjeta Doupona, Pedagoški inštitut – članica, – Mojca Gobec, Ministrstvo za zdravje – članica, – Ada Hočevar Grom, Nacionalni inštitut za javno zdravje – članica, – dr. Nataša Demšar Pečak, Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti – članica, – mag. Darja Lavrenčič Vrabec, Mestna knjižnica Ljubljana, Pionirska – center za mladinsko književnost in knjižničarstvo – članica, – mag. Marija Lubšina Novak, OŠ Brežice – članica, – mag. Estera Možina, Andragoški center Slovenije – članica, – dr. Fani Nolimal, Zavod RS za šolstvo – članica, – Aleš Ojsteršek, Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport – član, – dr. Simona Bergoč, Ministrstvo za kulturo – članica, – dr. Nataša Potočnik, Zavod RS za šolstvo – članica, – Nada Požar Matijašič, Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport – članica, – dr. Igor Saksida, Pedagoška fakulteta, Univerza v Ljubljani, Univerza na Primorskem – član, – dr. Marko Stabej, Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani – član, – Bronka Straus, Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport – članica, – dr. Magdalena Šverc, Zavod Antona Martina Slomška, Maribor – članica, – Jelka Velički, Sindikat vzgoje, izobraževanja in kulture Slovenije – članica, – dr. Darko Zupanc, Državni izpitni center – član, – Helena Žnidarič, Center RS za poklicno izobraževanje – članica, – Vlasta Vičič, Javna agencija za knjigo – članica, – Renata Zamida, Javna agencija za knjigo – članica. Uredila Nada Požar Matijašič Jezikovni pregled Mirjam Furlan – Lapanja in Davorin Dukič Oblikovanje Žiga Valetič Grafična priprava Tisk Žnidarič, d. o. o. Izdal in založil Ministrstvo Republike Slovenije za vzgojo in izobraževanje, Zavod Republike Slovenije za šolstvo Za izdajatelja dr. Darjo Felda, dr. Vinko Logaj Odgovorna urednica zbirke Maja Mihelič Debeljak Urednica ZRSŠ Zvonka Kos Spletna izdaja Ljubljana, 2023 Sprejeto na 55. redni seji Vlade Republike Slovenije, dne 19. 12. 2019. Publikacija ni plačljiva. Publikacija je dosegljiva na: www.zrss.si/pdf/strategija_bralna_pismenost.pdf Kataložni zapis o publikaciji (CIP) pripravili v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani COBISS.SI-ID 140942851 ISBN 978-961-03-0713-6 (Zavod Republike Slovenije za šolstvo, PDF) Predgovor Maja Mihelič Debeljak, direktorica Urada za razvoj in kakovost izobraževanja Nacionalni strategiji na pot! Bralna pismenost je ključnega pomena za uspešno soočanje z družbenimi izzivi danes in v prihodnje. Gre za temeljno ključno kompetenco, ki jo potre-bujemo vsi državljani, saj je pomembna za našo učno in poklicno uspešnost. Bralna pismenost je bistvena za druge pismenosti kot tudi za vseživljenjsko učenje. Tudi longitudinalne študije kažejo, da imajo osebe z dobro razvito pismenostjo boljšo samopodobo, boljše zdravje in da dobro razvita bralna pismenost pozitivno vpliva na našo dobrobit, aspiracije, družinsko življenje in družbeno ter kulturno participacijo. Velik pomen pismenosti za posameznike in družbo kot celoto nam vsem skupaj nalaga skrb za to področje. Šolsko polje pomembno vpliva na razvoj bralne pismenosti in bralne kulture, ki skupaj prispevata k razvoju vseh posameznikovih jezikovnih zmožnosti. Pomemben napredek pa bo možno doseči le, če se k dvigu bralne pismenosti in bralne kulture zaveže celotna država. S tega vidika je pomembno, da je bila konec leta 2019 na Vladi Republike Slovenije sprejeta Nacionalna strategija za razvoj bralne pismenosti 2019–2030 (v nadaljevanju: nacionalna strategija). Tako sta bila na državni ravni in na vseh področjih družbenega življenja prepoznana pomen in vloga bralne pismenosti in bralne kulture za razvoj posameznika in družbe. Nacionalno strategijo je pri-pravila delovna skupina pri ministrstvu, pristojnem za izobraževanje, v katerem so bili vključeni strokovnjaki različnih institucij, od predstavnikov fakultet, raziskovalcev, predstavnikov različnih vladnih resorjev, javnih zavodov, knjižnic ter praktiki. Delovno skupino je vodila dr. Sonja Pečjak, dolgoletna vidna raz-iskovalka področja branja in bralne pismenosti s Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Izhodišče za pripravo te nacionalne strategije so bili različni dokumenti: Nacionalna strategija za razvoj pismenosti iz leta 2006, zadnja dognanja stroke, rezultati dosežkov slovenskih učencev v okviru mednarodnih raziskav PISA in PIRLS ter rezultati različnih slovenskih projektov na področju bralne pismenosti. Z na Vladi RS sprejeto nacionalno strategijo se Slovenija pridru- žuje državam, ki so se bolj sistematično lotile razvijanja in spodbujanja bralne pismenosti. Nacionalna strategija vključuje definicijo bralne pismenosti in bralne kulture, razloge za njen nastanek, vizijo, načela in strateške cilje, cilje in ravni pismenosti po posameznih stopnjah izobraževanja od predšolskega obdobja do obdobja odraslosti ter načine in pristope za njeno uresničevanje. Ena od pomembnih zavez za vsesplošen skupen pristop k udejanjanju nacionalne strategije je bilo imenovanje Nacionalnega sveta za bralno pismenost (v nadaljevanju: nacionalni svet) v začetku leta 2021. Nacionalni svet je medresorsko zasnovan, tako da različni vladni resorji prispevajo k uresničevanju vizije doseganja takšne ravni bralne pismenosti za vse državljane, ki jim bo omogo- čala optimalni razvoj kompetence za dejavno življenje in delo. Ključna naloga nacionalnega sveta je priprava akcijskega načrta, s katerim bo s konkretnimi aktivnostmi spodbujal in spremljal uresničevanje nacionalne strategije. Sedaj poteka usklajevanje in priprava akcijskega načrta za bralno pismenost, ki bo zajel obdobje med 2020 in 2025, v nadaljevanju pa se bo akcijski načrt dopolnjeval za obdobje 2025–2030. Ministrstvo, pristojno za izobraževanje, skozi različne mehanizme (letni de-lovni načrti javnih zavodov s področja vzgoje in izobraževanja, ciljno-raziskovalni projekti, nacionalni projekti sofinancirani s sredstvi evropskega socialnega sklada, ipd. ) že spodbuja razvoj bralne pismenosti in bralne kulture, korak dlje pa bo pri izvajanju aktivnosti medresorsko povezovanje, ki naj bi bolj celovito zajelo skupna prizadevanja za dvig te kompetence za različne ciljne skupine skozi različna življenjska obdobja tako skozi razvoj programov, gradiv, izobra- ževanj in usposabljanj strokovnih delavcev v vzgojno-izobraževalnih zavodih in drugih pedagoških delavcev, kot tudi promocije, mreženja različnih izvajalcev ter zagotavljanja dostopnosti bralnega gradiva vsem prebivalcem Slovenije. Na Ministrstvu za vzgojo in izobraževanje bomo skupaj z ostalimi resorji nadaljevali s svojo odgovorno nalogo pri razvijanju bralne pismenosti in bralne kulture za trajnejše in uporabnejše znanje, za ustvarjalno osebnostno rast ter uspešno delovanje v poklicnem in družbenem življenju otrok, mladih in odraslih. Na tem mestu bi se želela posebej zahvaliti dr. Sonji Pečjak, vodji delovne skupine za pripravo Nacionalne strategije za razvoj bralne pismenosti 2019– 2030, vsem članicam in članom te delovne skupine in vsem tistim, ki so pripo-mogli k temu, da je bil dokument sprejet na Vladi RS in s tem prepoznan kot pomemben dokument za celotno Slovenijo Ob zaključku naj izrazim posebno zadovoljstvo, da z objavo strateškega razvojnega dokumenta na področju bralne pismenosti začenjamo serijo Ukrepi v okviru ministrske zbirke Ugotavljanje in zagotavljanje kakovosti. Z objavo v zbirki želimo prispevati k prepoznavnosti dokumenta in s tem seveda področja bralne pismenosti v širši strokovni javnosti. In nenazadnje naj spomnim ter po-vabim bralke in bralce tudi k branju izvlečkov podatkov in analiz različnih mednarodnih raziskav o dosežkih s področja bralne pismenosti kot so PIRLS, PISA, PIAAC, ki jih objavljamo v seriji Mednarodne raziskave in študije. Maja Mihelič Debeljak, direktorica Urada za razvoj in kakovost izobraževanja Kazalo 1. KAJ JE BRALNA PISMENOST? ............................................................................... 9 2. RAZLOGI ZA NASTANEK NACIONALNE STRATEGIJE ZA RAZVOJ BRALNE PISMENOSTI 2019-2030 ........................................................................................ 11 3. VIZIJA IN STRATEŠKI CILJI RAZVOJA PISMENOSTI ..................................... 14 3.1 Vizija .................................................................................................................... 15 3.2 Strateški cilji ......................................................................................................... 16 4. TEMELJNA NAČELA NACIONALNE STRATEGIJE ZA RAZVOJ BRALNE PISMENOSTI .............................................................................................................. 18 4.1 Bralna pismenost kot vseživljenjska pravica, odgovornost in vrednota ............... 19 4.2 Ozaveščanje o pomenu bralne pismenosti in njena promocija ........................... 19 4.3 Celostni pristop .................................................................................................... 20 4.4 Dostopnost, enakopravnost in pravičnost ........................................................... 20 4.5 Individualizacija in personalizacija ....................................................................... 20 4.6 Strokovna odličnost in odgovornost .................................................................... 21 4.7 Velika pričakovanja in standardi .......................................................................... 21 4.8 Raznovrstnost branja ........................................................................................... 21 4.9 Načrtovanje, vrednotenje in samovrednotenje ................................................... 22 5. CILJI IN RAVNI PISMENOSTI PO POSAMEZNIH STOPNJAH IZOBRAŽEVANJA ...................................................................................................... 23 5.1 Predšolsko obdobje ............................................................................................. 24 5.2 Osnovnošolsko obdobje ....................................................................................... 25 5.3 Srednješolsko obdobje ......................................................................................... 28 5.4 Višje in visokošolsko obdobje .............................................................................. 29 5.5 Obdobje odraslosti............................................................................................... 30 6. URESNIČEVANJE NACIONALNE STRATEGIJE ZA RAZVOJ BRALNE PISMENOSTI .............................................................................................................. 31 6.1 Programi, gradiva in promocija bralne pismenosti .............................................. 32 6.2 Izobraževanje in usposabljanje kadrov ................................................................ 32 6.3 Mreža izvajalcev, ki uresničujejo nacionalno strategijo ....................................... 33 6.4 Dostopnost do bralnega gradiva .......................................................................... 33 6.5 Sistemska ureditev ............................................................................................... 33 Priloge ............................................................................................................................... 35 Seznam preglednic ..................................................................................................... 36 Seznam okvirjev ......................................................................................................... 36 1. KAJ JE BRALNA PISMENOST? 1 KAJ JE BRALNA PISMENOST? Bralna pismenost je Bralna pismenost2 se kot zmožnost in družbena praksa vse življenje razvija v različnih okoliščinah in na različnih področjih ter prežema vse človekove temelj vseh drugih dejavnosti. pismenosti. Okvir 1: Opredelitev bralne pismenosti v nacionalni strategiji Ta strategija ob upoštevanju različnih pojmovanj predlaga in uporablja naslednjo izhodiščno opredelitev: Bralna pismenost je stalno razvijajoča se zmožnost posameznika in posameznice za razumevanje, kritično vrednotenje in uporabo pisnih informacij. Ta zmožnost vključuje razvite bralne veščine, (kritično) razumevanje prebranega in bralno kulturo (pojmovanje branja kot vrednote in motiviranost za branje). Zato je temelj vseh drugih pismenosti3 in je ključna za razvijanje posameznikovih in posamezničinih sposobnosti ter njuno uspešno sodelovanje v družbi. 3Kot npr. matematične, naravoslovne ali digitalne pismenosti, ki označuje zmožnost/kompetenco posameznika ali posameznice za razumevanje in reševanje problemov v pisnih informacijah z določenega področja (matematike, naravoslovja, e-gradiva); funkcionalne pismenosti, ki poudarja, da branje ni samo sebi namen, ampak je namenjeno učinkovitemu delovanju posameznika v okolju, v katerem živi; informacijske in medijske pismenosti, pri katerih je pomembna zmožnost pridobivanja in(kritične) predelave informacij. 2Bralna pismenost je ena od sestavin pismenosti, ki poleg branja vključuje tudi poslušanje, govorjenje in pisanje. Ker je to strategija bralne pismenosti, se v njej osredinjamo samo na bralno aktivnost, pisanje pa omenjamo v povezavi z odzivom na prebrano. Nacionalna strategija za razvoj bralne pismenosti za obdobje 2019-2030 10 2. RAZLOGI ZA NASTANEK NACIONALNE STRATEGIJE ZA RAZVOJ BRALNE PISMENOSTI 2019–2030 11 2 RAZLOGI ZA NASTANEK NACIONALNE STRATEGIJE ZA RAZVOJ BRALNE PISMENOSTI 2019–2030 Učni jezik, razvoj pismenosti, znanje o slovenskem jeziku in književnosti, razvijanje sporazumevanja v tujih jezikih, kritična moč razmišljanja in preso-janja, sposobnost za razumevanje in sporočanje, funkcionalno opismenjevanje itd. so pomembni izrazi v zakonodaji, ki ureja vzgojno-izobraževalni sistem in kulturo v Republiki Sloveniji. Največkrat so ti izrazi zapisani med cilji vzgoje in izobraževanja na posameznih stopnjah – v vrtcih, osnovnih, srednjih in višjih šo-lah, visokem šolstvu ali izobraževanju odraslih.4 Učni jezik je povsod določen v posebnem členu, kar kaže na osrednjo vlogo in pomen slovenščine v Republiki Sloveniji, oziroma madžarščine in italijanščine v njenih narodnostno mešanih okoljih. Pismenost je pomembna tudi v drugih strateških dokumentih: v Beli knjigi o vzgoji in izobraževanju v Republiki Sloveniji iz leta 2011, v Resoluciji o nacionalnem programu za jezikovno politiko 2014–2018, v Resoluciji o nacio- nalnem programu za kulturo 2014–2017, v Resoluciji o nacionalnem programu Branje je zaradi za mladino 2013–2022, v Resoluciji o Nacionalnem programu visokega šolstva svoje temeljne in 2011–2020 in v Resoluciji o nacionalnem programu izobraževanja odraslih v Republiki Sloveniji za obdobje 2013–2020. vsestranske vloge 5 dobilo svoje mesto Z bralno pismenostjo pa se ne ukvarja samo področje izobraževanja, tem-tudi v Strategiji več tudi drugi resorji. Branje je zaradi svoje temeljne in vsestranske vloge do-razvoja Slovenije bilo svoje mesto tudi v razvojnostrateškem dokumentu Republike Slovenije 2030. Strategija razvoja Slovenije 2030. 6 4Zakon o vrtcih (Uradni list RS, št. 100/05 – uradno prečiščeno besedilo, 25/08, 98/09 – ZIUZ-GK, 36/10, 62/10 – ZUPJS, 94/10 – ZIU, 40/12 – ZUJF in 14/15 – ZUUJFO), Zakon o osnovni šoli (Uradni list RS, št. 81/06 – uradno prečiščeno besedilo, 102/07, 107/10, 87/11, 40/12 – ZUJF in 63/13), Zakon o gimnazijah (Uradni list RS, št. 1/07 – uradno prečiščeno besedilo), Zakon o poklicnem in strokovnem izobraževanju (Uradni list RS, št. 79/06), Zakon o višjem strokovnem izobraževanju (Uradni list RS, št. 86/04 in 100/13), Zakon o visokem šolstvu (Uradni list RS, št. 32/12 – uradno prečiščeno besedilo, 40/12 – ZUJF, 57/12 – ZPCP-2D, 109/12 in 85/14), Zakon o izobraževanju odraslih (Uradni list RS, št. 110/06 – uradno prečiščeno besedilo), Zakon o organi- zaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (Uradni list RS, št. 16/07 – uradno prečiščeno besedilo, 36/08, 58/09, 64/09 – popr., 65/09 – popr., 20/11, 40/12 – ZUJF, 57/12 – ZPCP-2D in 47/15). 5Op. ur.: posodobljeni dokumenti: Resolucija o nacionalnem programu za jezikovno politiko 2021–2025, Resolucija o nacionalnem programu za kulturo 2022–2029, Resolucija o Nacionalnem programu visokega šolstva do 2030, Resolucija o nacionalnem programu izobraževanja odraslih v Republiki Sloveniji za obdobje 2022–2030. 6Strategija razvoja Slovenije 2030: poglavje Znanje in spretnosti za kakovostno življenje in delo, kjer sta med cilji jasno poudarjena bralna pismenost in kazalnik uspešnosti – ohraniti uvrstitev Republike Slovenije glede na povprečne rezultate iz študije PISA o bralni pismenosti v zgornji četrtini držav EU – gl. tudi str. 11 tega dokumenta. Gl. tudi poglavje Kultura in jezik kot temeljna dejavnika nacionalne identitete v istem dokumentu. Nacionalna strategija za razvoj bralne pismenosti za obdobje 2019-2030 12 Zagotavljanje stalnega razvijanja bralne pismenosti izhaja tudi iz priporočil Evropske unije. Svet EU za izobraževanje je leta 2009 sprejel nov strateški okvir za evropsko sodelovanje v izobraževanju in usposabljanju, ki naj bi bil izpeljan do leta 2020. V njem zastavljeni cilji določajo, da je treba delež slabše pismenih učencev in učenk do leta 2020 znižati na manj kot 15 %, kar je za vzgojno-izobraževalne sisteme držav članic Evropske unije velik izziv.7 Bralna pismenost omogoča in spodbuja osebnostni razvoj in socialno vklju- čenost posameznikov in posameznic v skupnost ter učinkovit gospodarski razvoj trajnostno naravnane družbe. Bralna pismenost je podlaga za vse druge vrste pismenosti, zato je Nacionalna strategija za razvoj bralne pismenosti strateški dokument, ki določa prednostne naloge in vzgojno-izobraževalne cilje na področju pismenosti. Ustrezna bralna pismenost prebivalk in prebivalcev Slovenije je po eni strani odgovornost države, ki mora zagotavljati pripravo, dopolnjevanje in uresničevanje strategije, po drugi strani pa je tudi odgovornost vsakega posameznika in posameznice. Bralna pismenost je eden izmed temeljev razvite jezikovne zmožnosti, pripomore k boljšemu obvladovanju materne-Bralna kultura ga in drugih jezikov, večji jezikovni samozavesti, pripravljenosti posameznika za kot pomemben sprejemanje jezikovne in kulturne različnosti ter k učinkovitemu vključevanju v del pismenosti je digitalizirano družbo. Pripomore tudi k hitrejšemu pridobivanju ali izpopolnje-opredeljena kot vanju poklicnih kompetenc ter pridobitvi različnih kvalifikacij na vseh ravneh odnos posameznika/ vzgoje in izobraževanja. Pomemben del pismenosti je bralna kultura, oprede-posameznice ter ljena kot odnos (splet pojmovanj in vrednot) posameznika in posameznice ter družbe do knjige in družbe do knjige in branja. Bralna pismenost je tudi temelj nadaljnjega razvoja branja. slovenske države in narodne identitete. Nastanek in posodobitev te strategije utemeljujejo tudi izsledki mednarodnih raziskav PIRLS, PISA, PIAAC. Te raziskave so pokazale, da so se dosežki slovenskih učencev in učenk na področju bralne pismenosti pomembno izbolj- šali, a vendarle delež višjih ravni bralne pismenosti slovenskih osnovnošolcev, osnovnošolk, srednješolcev in srednješolk ni zadosten. Četudi mnogi obvladajo manj zahtevne (temeljne) bralne procese, jim višje ravni bralnih odzivov (npr. kritično vrednotenje prebranega) povzročajo težave. Raziskava pri odraslih pa kaže nezadostno stopnjo bralne pismenosti. Vse to zahteva načrtni pristop in Za uresničevanje oblikovanje razvojnih spodbud. Uresničevanje strategije je načrtovano tako, da dopolnjuje različne že sprejete programe razvoja slovenske družbe kot celote nacionalne strategije in gradi na njih, hkrati pa vsebuje tudi ukrepe, ki bodo še pospešili razvoj bralna sistemski ravni so ne pismenosti. Z Nacionalno strategijo razvoja bralne pismenosti tako Vlada odgovorna različna RS prevzema svoj del odgovornosti za razvoj bralne pismenosti prebivalcev in ministrstva, najbolj prebivalk Slovenije. Za uresničevanje strategije na sistemski ravni je najodgo-pa ministrstvo, vornejše ministrstvo, pristojno za vzgojo, izobraževanje in znanost, odgovorna pristojno za vzgojo, pa so tudi ministrstva, pristojna za kulturo, družinske zadeve, zdravje, ter druga izobraževanje in ministrstva. Samo bralno pismena posameznik in posameznica omogočata vse-znanost. stranski razvoj slovenske družbe. 7Op. ur.: V Resoluciji Sveta o strateškem okviru za evropsko sodelovanje v izobraževanju in usposabljanju pri uresničevanju evropskega izobraževalnega prostora in širše za obdobje 2021– 2030 glede ciljev za področje bralne pismenosti, ki naj bi jih dosegli na ravni EU, ni sprememb. RAZLOGI ZA NASTANEK NACIONALNE STRATEGIJE 13 ZA RAZVOJ BRALNE PISMENOSTI 2019-2030 3. VIZIJA IN STRATEŠKI CILJI RAZVOJA PISMENOSTI 3.1 Vizija 3.2 Strateški cilji razvoja pismenosti Nacionalna strategija za razvoj bralne pismenosti za obdobje 2019-2030 14 3 VIZIJA IN STRATEŠKI CILJI RAZVOJA PISMENOSTI 3.1 Vizija V Republiki Sloveniji želimo doseči takšno raven bralne pismenosti, da sle-hernemu prebivalcu in prebivalki omogoča optimalni razvoj sposobnosti za dejavno življenje in delo. Z ustvarjanjem razmer za učinkovit napredek bralne pismenosti bomo v Sloveniji lažje dosegli gospodarski napredek, izvajali politiko trajnostnega razvoja in krepili socialno povezanost. Proces vseživljenjskega učenja je na nacionalni ravni mogoče učinkovito uresničevati le s stalnim razvojem kompetenc bralne pismenosti v vseh starostnih skupinah prebivalstva. Okvir 2: Vizija razvoja bralne pismenosti v Sloveniji Želimo, da se bralno pismeni prebivalci in prebivalke Slovenije zavedamo, da sta vzgoja in izobraževanje vseživljenjski proces, da se okolišči-ne, v katerih živimo in delujemo, ves čas spreminjajo, z njimi pa se spre-minjamo tudi mi. Prilagajanje novim razmeram je življenjska nuja, dobro razvita bralna pismenost pa je temeljni gradnik razvoja. Prebivalke in prebivalci Slovenije se v vseh življenjskih obdobjih zavedamo pomena bralne pismenosti, branje doživljamo kot vrednoto, pomembno za osebnostno rast ter razvoj slovenske in mednarodne družbe znanja. Branje v najšir- šem pomenu razumemo kot temeljno sredstvo za pridobivanje novega znanja, ki ga moramo v sodelovanju z različnimi ustanovami nenehno samostojno in vodeno razvijati. Slovenija se s pozitivnim odnosom do bralne pismenosti in z učinkovito dr- žavno podprto infrastrukturo za pridobivanje znanja, spretnosti in zmožnosti izenačuje z ravnjo dosežkov pismeno najbolj razvitih držav. Kot uspešna drža-va enakopravno sodeluje v globalizacijskih procesih, soustvarja gospodarska, tehnološka, socialna in kulturna gibanja ter omogoča svojim prebivalcem in prebivalkam kakovostno in ustvarjalno življenje. VIZIJA IN STRATEŠKI CILJI RAZVOJA PISMENOSTI 15 3.2. Strateški cilji razvoja pismenosti Strateški cilj razvoja bralne pismenosti je pri vseh prebivalkah in prebivalcih Republike Slovenije razvijati spretnosti, zmožnosti, odnos in znanja, povezana z branjem, ki bodo omogočali zdravo, do okolja in družbe odgovorno življenje in delo ter učinkovito in ustvarjalno poklicno in družbeno delovanje. Za doseganje čim višje ravni pismenosti na vseh področjih zasebnega in družbenega življenja je treba: ustvariti učinkovit družbeni okvir za razvijanje bralne pismenosti: – širiti védenje, da je bralna pismenost temeljna zmožnost za pridobivanje in ustvarjanje novega znanja v osebnem in poklicnem življenju ter za delovanje v skupnosti; – zagotavljati temeljne standarde bralne pismenosti za uspešno vključevanje v družbo; – razvijati bralno kulturo – odnos posameznika in posameznice ter družbe do branja in raznovrstnega bralnega gradiva; – razvijati notranjo, socialno in zunanjo motivacijo za branje in izražanje o prebranem; razvijati bralno pismenost posameznikov in posameznic, ki imajo v različnih življenjskih obdobjih različne vloge, potrebe in zahteve, ter tako omogočiti stalni razvoj družbe in gospodarstva: – razvijati bralno pismenost in bralno kulturo v družini, času šolanja, delovnem okolju, prostem času in drugje; – razvijati bralne strategije in zmožnost kritičnega branja, – povečati družbeno skrb za razvoj bralne pismenosti ranljivih skupin prebivalstva;8 – spremljati oziroma preverjati raven bralne pismenosti ter jo primerjati z mednarodnimi dosežki; – spodbujati raziskovalno, razvojno in strokovno delovanje na področju bralne pismenosti; povečevati dostopnost do knjig in drugega bralnega gradiva: – sistematično spodbujati vlaganja v nastajanje kakovostnih knjig in drugega bralnega gradiva, – podpreti knjižnično dejavnost in različne projekte za učinkovito promocijo branja v skupnosti; – omogočiti posameznicam in posameznikom dostop do raznovrstnega bralnega gradiva ter svetovanje pri izbiri in uporabi tega gradiva v vseh življenjskih obdobjih; 8Ranljive skupine prebivalstva so skupine z večjim tveganjem za socialno izključenost in z neenakimi možnostmi (Operativni program razvoja človeških virov za obdobje 2007–2013 (Ljubljana: Služba Vlade RS za lokalno samoupravo in regionalno politiko, 2008). ). Na področju pismenosti so te skupine npr.: revni, manj izobraženi odrasli, priseljenci, begunci, Romi, otroci in odrasli s posebnimi potrebami ipd. Nacionalna strategija za razvoj bralne pismenosti za obdobje 2019-2030 16 v okviru vzgojno-izobraževalnega sistema nameniti večjo pozornost posame-znim starostnim/ciljnim skupinam: – razvijati bralno pismenost in bralno kulturo v družini in porajajočo se pismenost pri predšolskih otrocih za uspešen nadaljnji razvoj pismenosti; – zagotoviti zgodnje merjenje ravni bralne pismenosti v učnem jeziku; na tej podlagi pripraviti diferencirane programe za njen razvoj, npr. pri bralno šibkejših in nadarjenih; – razvijati temeljne in z mednarodnimi standardi primerljive zmožnosti branja v prvih letih šolanja ter oblikovati in ohranjati pozitivni odnos do branja; – razvijati bralno pismenost v višjih razredih osnovne in srednje šole za uspešno nadaljnje izobraževanje, učenje in usposabljanje za poklic; – na višješolski in visokošolski ravni pri študentkah in študentih spodbujati nadaljnje razvijanje in nadgrajevanje bralne pismenosti ter ozaveščenost o pomenu vseživljenjskega razvijanja pismenosti; – v okviru formalnega, neformalnega in priložnostnega učenja spodbujati razvoj bralne pismenosti in bralne kulture pri odraslih. VIZIJA IN STRATEŠKI CILJI RAZVOJA PISMENOSTI 17 4. TEMELJNA NAČELA NACIONALNE STRATEGIJE ZA RAZVOJ BRALNE PISMENOSTI 4.1 Bralna pismenost kot vseživljenjska pravica, odgovornost in vrednota 4.2 Ozaveščanje o pomenu bralne pismenosti in njena promocija 4.3 Celostni pristop 4.4 Dostopnost, enakopravnost in pravičnost 4.5 Individualizacija in personalizacija 4.6 Strokovna odličnost in odgovornost 4.7 Velika pričakovanja in standardi 4.8 Raznovrstnost branja 4.9 Načrtovanje, vrednotenje in samovrednotenje Nacionalna strategija za razvoj bralne pismenosti za obdobje 2019-2030 18 4 TEMELJNA NAČELA NACIONALNE STRATEGIJE ZA RAZVOJ BRALNE PISMENOSTI Pismenost je pomembna civilizacijska pridobitev in eden od pogojev za ohranitev nacionalne samobitnosti. Bralna pismenost je ključna za vsa področja družbenega življenja in delovanja. Temeljna načela nacionalne strategije opre-deljujejo splošne usmeritve na vseh ravneh, področjih in dejavnostih, ki vplivajo na razvoj bralne pismenosti in oblikujejo učna okolja za razvoj pismenosti. 4.1 Bralna pismenost kot vseživljenjska pravica, odgovornost in vrednota Država v vseh življenjskih obdobjih vsem omogoča pravico do razvoja bralne pismenosti v okvirih, potrebnih za kakovostno življenje, učinkovito izobra- ževanje ter poklicno in družbeno delovanje. Za razvoj bralne pismenosti so odgovorni vlada, ministrstva, mediji, lokalna skupnost, strokovni delavci in delavke9 ter drugi izobraževalci in izobraževalke, delodajalci in delodajalke, starši ter vsak posameznik in posameznica zase. Uveljavljanje bralne pismenosti kot ene najpomembnejših vrednot slovenske družbe je odgovornost strokovne in politične javnosti. 4.2 Ozaveščanje o pomenu bralne pismenosti in njena promocija Ozaveščanje o pomenu bralne kulture in bralne pismenosti ter njena učin-kovita promocija sta sestavna dela uresničevanja nacionalne strategije. Ključno vlogo pri ozaveščanju in promociji imajo vrtci, šole, univerze, organizacije za izobraževanje odraslih, knjižnice, kulturne ustanove, delodajalci, sindi-kati, nevladne organizacije, mediji in druge ustanove javnega pomena, ki bralno pismenost vključijo v svoje strateške načrte. 9V strategiji izraz strokovni delavci pomeni strokovne delavce in delavke v vzgoji in izobraževanju (vzgojitelji/-ce, učitelji/-ce, profesorji/-ce, šolski/-e knjižničarji/-ke, svetovalni/-e delavci/-ke ipd.), kulturi in drugih ustanovah javnega pomena. TEMELJNA NAČELA NACIONALNE STRATEGIJE ZA RAZVOJ BRALNE PISMENOSTI 19 4.3 Celostni pristop Dejavnosti za zviševanje ravni bralne pismenosti vključujejo vse generacije – otroke, mladostnike in odrasle. Vseživljenjski celostni razvoj bralne pismenosti se izvaja za različne potrebe v vseh življenjskih obdobjih. Njen razvoj je vključen v strateške dokumente vladnih in nevladnih organizacij ter drugih ustanov javnega pomena. Bralna pismenost in bralna kultura se razvijata v okviru formalnega in neformalnega izobraževanja ter priložnostnega učenja. Nacionalna in lokalne politike oblikujejo dolgoročne, med seboj usklajene in povezane programe ter ukrepe za razvoj bralne pismenosti in bralne kulture. Zagotavljajo tudi povezovanje različnih ustanov in področij delovanja, partnersko sodelovanje ter njihovo medsebojno podporo na nacionalni, regionalni in lokalni ravni. Odgovorni na nacionalni in lokalni ravni zagotavljajo možnosti za nenehni razvoj dobrih praks bralne pismenosti in njihovo umeščanje v vse sisteme. 4.4 Dostopnost, enakopravnost in pravičnost Dostopnost do vseh ravni ter področij vzgoje in izobraževanja je pogoj za vseživljenjski razvoj bralne pismenosti in bralne kulture, kar se lahko dose- že s čim boljšo lokalno pokritostjo, s čimer zagotavljamo tudi možnost učenja v vseh življenjskih obdobjih. Pri tem imajo ključno vlogo vrtci, šole, organizacije za izobraževanje odraslih, knjižnice in kulturne ustanove. Načrtovanje dejavnosti izhaja iz potreb ljudi, okolja in strokovnih načel. Da bi zagotovili enakopravnost in pravičnost, je doseženo raven bralne pismenosti treba spremljati med vsem prebivalstvom in načrtno odpravljati morebitne razkorake med družbenimi skupinami in posamezniki. Posebna pozornost je namenjena ugotavljanju doseženih ravni zgodnje bralne pismenosti in ustreznim ukrepom, da se zaostanki lahko pravočasno odpravijo. Potrebni ukrepi so načrtovani in izvedeni tudi glede pozitivne diskriminacije za ranljive skupine. 4.5 Individualizacija in personalizacija Strokovni delavci in delavke ter drugi izobraževalci in izobraževalke zagotavljajo nadgrajevanje bralne pismenosti, ki je usklajeno s predznanjem, in-teresi in drugimi značilnostmi posameznic in posameznikov. To velja tako za manj zmožne bralce in bralke kot tudi za tiste z razvitejšo bralno zmožnostjo. Odpravljajo morebitne ovire za razvoj bralne pismenosti, redno spremljajo napredek in uzaveščajo proces branja ter krepijo prepričanje, da je doseganje bralnih ciljev povezano z delom in vztrajnostjo. Nacionalna strategija za razvoj bralne pismenosti za obdobje 2019-2030 20 4.6 Strokovna odličnost in odgovornost Zavezanost razvoju lastne bralne pismenosti in bralne kulture ter razvoju bralne pismenosti in bralne kulture učečih se je odgovornost vseh strokovnih delavcev in delavk na vseh stopnjah in področjih vzgoje in izobraževanja: od odgovornih za (pred)opismenjevanje do učiteljev in učiteljic ter predavateljev in predavateljic vseh predmetov na vseh stopnjah vzgoje in izobraževanja in na področju neformalnega izobraževanja in usposabljanja (zlasti tistih, ki izobra- žujejo za poklic učiteljice in učitelja ter knjižničarja in knjižničarke) ter strokovnih delavcev in delavk na drugih področjih (kultura, zdravje ipd.). Zato je treba vsem njim – tako zdajšnjim kot prihodnjim – zagotoviti potrebna znanja na do-diplomski in podiplomski stopnji izobraževanja ter v okviru stalnega strokovnega usposabljanja. Njihovo motivacijo in strokovno avtonomijo omogočimo z zagotavljanjem možnosti za stalno strokovno rast. Tako sta sistemsko zagotovljena kakovostni razvoj porajajoče se pismenosti in začetnega opismenjevanja ter nadaljnji razvoj bralne pismenosti v vseh življenjskih obdobjih. Še zlasti pomembno je sodelovanje vseh deležnikov v predšolskem obdobju in začetnem obdobju šolanja. 4.7 Velika pričakovanja in standardi Pri razvoju bralne pismenosti imamo velika pričakovanja za vse ne glede na osebne, socialno-ekonomske in druge družbene razlike med posamezniki, posameznicami in skupinami. Doseganje ravni bralne pismenosti sistemsko preverjamo in ocenjujemo na prehodih iz enega vzgojno-izobraževalnega obdobja v drugo ter z ene stopnje izobraževanja na drugo. Glede na rezultate pre-verjanja in ocenjevanja odgovorne vzgojno-izobraževalne ustanove pripravijo ustrezne ukrepe za posameznike in posameznice, različne skupine in celotno prebivalstvo. 4.8 Raznovrstnost branja Bralno gradivo za učenje in branje v prostem času mora biti raznovrstno glede na obliko (tiskano, elektronsko in interaktivno gradivo), vsebino in jezik. Pri tem se upošteva pravica do izbire, razumevanja in vrednotenja besedila. Otroci, mladostniki in mladostnice ter odrasli se učijo uporabljati različne bralne strategije za branje besedil z različnih predmetnih področij, v različnih okoliščinah in za različne namene. Pri vseh starostnih skupinah je treba razvijati bralno kulturo in jih spodbujati k prostočasnemu branju, pri tem strokovni delavci in delavke v vzgoji in izobraževanju ter starši tesno sodelujejo s kulturnimi ustanovami in knjižnicami. TEMELJNA NAČELA NACIONALNE STRATEGIJE ZA RAZVOJ BRALNE PISMENOSTI 21 4.9 Načrtovanje, vrednotenje in samovrednotenje Izvajanje dejavnosti za razvoj bralne pismenosti je treba stalno načrtovati in sistemsko spremljati, dosežene ravni bralne pismenosti pa (samo)vrednotiti. Ustrezne ustanove morajo sodelovati in se povezovati pri prenosu raziskovalnih rezultatov in ugotovitev v prakso ter pri izmenjavi dobrih praks. Zunanje preverjanje s poudarkom na merjenju ravni bralne pismenosti je treba opredeliti in okrepiti po vseh stopnjah vzgoje in izobraževanja in v vseh starostnih obdobjih. Uresničevanje Nacionalne strategije za razvoj bralne pismenosti in drugih pomembnih dokumentov, povezanih z razvojem pismenosti, je treba stalno spremljati, za kar je odgovorno ministrstvo, pristojno za izobraževanje. Nacionalna strategija za razvoj bralne pismenosti za obdobje 2019-2030 22 5. CILJI IN RAVNI PISMENOSTI PO POSAMEZNIH STOPNJAH IZOBRAŽEVANJA 5.1 Predšolsko obdobje (0–6 let) 5.2 Osnovnošolsko obdobje 5.2.1 Prvo triletje (6–9 let) 5.2.2 Drugo triletje (9–12 let) 5.2.3 Tretje triletje (12–15 let) 5.3 Srednješolsko obdobje (15–19 let) 5.4 Višje in visokošolsko obdobje (19 let in več) 5.5 Obdobje odraslosti 23 5 CILJI IN RAVNI PISMENOSTI PO POSAMEZNIH STOPNJAH IZOBRAŽEVANJA 5.1 Predšolsko obdobje (0-6 let) Preglednica 1: Specifični cilji in ravni pismenosti v predšolskem obdobju SPECIFIČNI CILJI RAVNI PISMENOSTI OB KONCU 10 PREDŠOLSKEGA OBDOBJA – Ozaveščanje vseh staršev in bodočih – Ozaveščeni starši so prek različnih staršev o pomenu družinskega branja, organiziranih oblik vzgoje in izobraže- razvoja zgodnje pismenosti in bral- vanja seznanjeni s pomenom družin- ne kulture z organiziranimi oblikami skega branja, zgodnje pismenosti in vzgoje in izobraževanja. bralne kulture. – Vsem otrokom v vrtcih in drugih obli- – Razvite predbralne in predpisalne kah organiziranega varstva zagotoviti zmožnosti pri otrocih. spodbudne predbralne in predpisalne dejavnosti za razvoj pojmovanja tiska, fonološkega zavedanja, grafomotori- ke, vidnega zaznavanja, in to v skladu z njihovimi razvojnimi značilnostmi ob upoštevanju individualnih potreb, in- teresov in okolja, iz katerega izhajajo. – Z didaktično igro otrokom omogočiti – Otroci so motivirani za poslušanje in spoznavanje jezika, razvoj govora, šir- branje besedil. jenje besedišča, razvoj razumevanja – Otroci se pogovarjajo o prebranem. prebranega ter razvoj pozitivnega od- nosa do branja. – Navajanje otrok na uporabo knjižne- – Otroci skupaj z odraslimi uporabljajo ga in neknjižnega gradiva ter različnih knjižno in neknjižno gradivo ter različ- medijev. ne medije in obiskujejo knjižnico. – Zagotavljanje brezplačne ponudbe – Otroci so vključeni v različne brezplač- kakovostnih prostočasnih dejavnosti ne prostočasne dejavnosti za spodbu- v lokalnih skupnostih za spodbujanje janje razvoja porajajoče se pismeno- razvoja porajajoče se pismenosti. sti. 10Ranljivim skupinam prebivalstva je treba v vseh obdobjih glede na njihove značilnosti omogočiti doseganje teh ciljev z različnimi oblikami podpore in pomoči. Nacionalna strategija za razvoj bralne pismenosti za obdobje 2019-2030 24 5.2 Osnovnošolsko obdobje V preglednicah 2a, 2b, 2c so prikazani specifični cilji in ravni pismenosti v osnovnošolskem obdobju po posameznih vzgojno-izobraževalnih obdobjih.11 5. 2. 1 Prvo triletje osnovne šole (6–9 let) Preglednica 2a: Specifični cilji in ravni pismenosti za prvo triletje SPECIFIČNI CILJI RAVNI PISMENOSTI OB KONCU PRVEGA TRILETJA – Z individualiziranim pristopom razvijati: – Učenke in učenci so motivirani za bra- » bralno kulturo in motivacijo nje. učenk in učencev za branje; – Tekoče in z razumevanjem berejo be- » tekoče branje in razumevanje sedila v obsegu najmanj 500 besed. prebranega; – O prebranem jasno in razumljivo go- » tehniko pisanja in tvorjenje be- vorijo. sedil. – Pišejo jasna, raznovrstna in razumljiva besedila o prebranem v obsegu od 100 do 150 besed. – Intenzivno širiti besedišča učencev in – Učenke in učenci usvojijo besedišče, učenk. ki jim omogoča uspešno branje, uče- nje in sporazumevanje. – Z organiziranimi oblikami vzgoje in – Učenke in učenci v prostem času be- izobraževanja ozaveščati starše o po- rejo raznovrstna bralna gradiva (spod- menu družinskega branja in razvoja bude v družini). bralne kulture. – Spoznavati lokacije in uporaba bral- – Učenke in učenci poznajo in smisel- nih in drugih informacijskih virov (npr. no uporabljajo lokacije bralnih virov knjižnice, medmrežje ipd.). (knjižnice, medmrežje ipd.). 11Op. ur.: V preglednicah se uporablja besedo triletje. CILJI IN RAVNI PISMENOSTI PO POSAMEZNIH STOPNJAH IZOBRAŽEVANJA 25 5. 2. 2 Drugo triletje osnovne šole (9–12 let) Preglednica 2b: Specifični cilji in ravni pismenosti za drugo triletje SPECIFIČNI CILJJI RAVNI PISMENOSTI OB KONCU DRUGEGA TRILETJA – Razvijati bralno kulturo in motivacijo – Učenke in učenci so motivirani za bra- učenk in učencev za branje različnih nje v šoli in zunaj nje. vrst besedil v šoli in v prostem času. – Razvijanje avtomatizirane tehnike – Učenke in učenci glasno in tiho tekoče branja in branja z razumevanjem. berejo besedila in prebrano razumejo. – Sistematično razvijati besedišče, po- trebno za tekoče branje z razumeva- njem. – Učence in učenke naučiti uporabe bral- – Učenke in učenci poznajo in znajo nih učnih strategij za razumevanje pre- uporabljati osnovne, nekateri pa tudi branega, npr. strategije iskanja bistva, kompleksne bralne strategije za iska- razumevanja odnosov med deli bese- nje bistva, povzemanja, urejanja in dila, povzemanja, primerjanja delov kritičnega vrednotenja informacij. besedila. – Uzaveščanje lastnega procesa branja in učenja z branjem. – Učenke in učence naučiti uporabe kompleksnih strategij za doseganje višjih ravni pismenosti v daljših be- sedilih (iskanja in organiziranja več delov besedila, uporabe pomembnih informacij pri reševanju novih proble- mov, strategij za kritično vrednotenje besedila). – Učence in učenke naučiti odzvati se – Učenke in učenci vodeno in samostoj- na prebrano s samostojnim pisnim no pisno tvorijo in utemeljujejo svoje tvorjenjem besedila in utemeljeva- odzive na prebrano. njem odgovorov. – Urjenje učenk in učencev za uporabo – Učenke in učenci večinoma samo- tiskanih in digitalnih (spletnih) virov stojno in kritično uporabljajo različne za branje. bralne vire. – Razvijati kritičnosti pri izbiri in uporabi različnih virov za branje. – Učiti in spodbujati učence in učenke – Učenke in učenci večinoma samostoj- za samostojno uporabo šolske in splo- no uporabljajo šolske in splošne knji- šnih knjižnic. žnice. Nacionalna strategija za razvoj bralne pismenosti za obdobje 2019-2030 26 5.2.3 Tretje triletje osnovne šole (12–15 let) Preglednica 2c: Specifični cilji in ravni pismenosti za tretje triletje SPECIFIČNI CILJI RAVNI PISMENOSTI OB KONCU TRETJEGA TRILETJA – Spodbujanje bralne kulture in motivaci- – Učenke in učenci so motivirani za bra- je za branje daljših in zahtevnejših bese- nje v šoli in zunaj nje. dil pri vseh predmetih in tudi zunaj šole. – Razvijanje razumevanje prebranega s – Učenke in učenci tekoče berejo daljša tekočim fleksibilnim branjem12 različ- in zahtevnejša besedila ter prilagajajo nih besedil. hitrost branja zahtevam besedila. – Sistematično razvijanje besedišča, ki omogoča bralno razumevanje. – Urjenje učencev in učenk v izbiri in – Učenke in učenci glede na namen sa- uporabi osnovnih in kompleksnih bral- mostojno izbirajo tiskane in druge in- nih učnih strategij za doseganje temelj- formacijske vire ter uporabijo primer- ne in višjih ravni bralne pismenosti. ne bralne strategije. – Razvijati sposobnosti kritičnega spre- – Učenke in učenci primerjajo več bese- jemanja in razumevanja vsebine pri dil med seboj in jih ovrednotijo z različ- branju: oblikovanje hipotez in iskanje nimi kriteriji; argumentov zanje v besedilu, uporabiti – samostojno oblikujejo domneve na informacije pri reševanju novih proble- podlagi podatkov iz besedila in jih ute- mov, primerjati več besedil med seboj, meljujejo. vrednotiti besedilo(-a) z različnimi kri- teriji. – Razvijanje sposobnosti samostojnega – Učenke in učenci samostojno pisno pisnega tvorjenja in utemeljevanja od- tvorijo besedila in utemeljujejo svoje govorov na vprašanja o prebranem. odzive na prebrano. – Učenje samostojne, namenske, kri- – Učenke in učenci samostojno, namen- tične in odgovorne izbire in uporabe sko, kritično in odgovorno izbirajo in tiskanih in drugih informacijskih virov. uporabljajo tiskane in druge informa- cijske vire. – Naučiti se samostojne uporabe šolske – Učenke in učenci samostojno upora- in splošnih knjižnic. bljajo šolske in splošne knjižnice; – prebrano uporabljajo pri reševanju problemov v različnih položajih – učnih in v osebnem življenju. Raven ob končanju programa osnovne šole: – najmanj temeljno raven bralne pi- smenosti13 doseže vsaj 90 % učencev in učenk; najvišje ravni bralne pisme- nosti (kompetence)14 pa naj bi dose- glo vsaj 10 % učencev in učenk.15 12Fleksibilno branje: sposobnost bralca, da uporablja različno hitrost branja glede na namen in vrsto bralnega gradiva. 13Temeljna raven bralne pismenosti je v raziskavi PISA druga raven. 14Najvišji ravni bralne pismenosti sta v raziskavi PISA peta in šesta raven. 15V povezavi s Strategijo razvoja Slovenije 2030 je kazalnik napredka ohranitev uvrstitve Republike Slovenije glede na povprečne rezultate študije PISA iz bralne pismenosti v zgornji četrtini držav EU. CILJI IN RAVNI PISMENOSTI PO POSAMEZNIH STOPNJAH IZOBRAŽEVANJA 27 5.3 SREDNJEŠOLSKO OBDOBJE (15–19 let) Preglednica 3: Specifični cilji in ravni pismenosti v srednješolskem obdobju SPECIFIČNI CILJI RAVNI PISMENOSTI OB KONCU SREDNJEŠOLSKEGA OBDOBJA – Spodbujanje in razvijanje gradnikov – Dijakinje in dijaki so motivirani za bra- bralne pismenosti za samostojno delo nje različnih vrst besedil in vztrajajo z besedili, in sicer zavzetosti, vztrajno- pri zahtevnejših bralnih nalogah. sti in znanja o procesih branja, ki omo- gočajo dobro bralno razumevanje. – Omogočanje spodbudnega okolja za – Dijakinje in dijaki znajo utemeljiti po- razvoj bralne kulture. men pismenosti za delovanje v družbi in oblikovanje identitete. – Razvijanje zmožnosti povezovanja, – Dijakinje in dijaki samostojno prebe- razlaganja in kritičnega vrednotenja rejo ter govorno ali pisno povzamejo informacij v besedilih različnih vrst ter besedilo v skladu z zahtevnostjo pro- zmožnosti utemeljevanja mnenja o grama; prebranem. – povezujejo in kritično vrednotijo in- formacije v različnih vrstah besedil. – Poglobljeno spoznavanje jezikovne in – Dijakinje in dijaki bralno-pisno zmo- družbenokulturne značilnosti pisnih žnost dokažejo s smiselnim, slogovno sporočil. dodelanim in jezikovno pravilnim be- sedilom; – poznajo in pri govornih ali pisnih odzi- vih na prebrano upoštevajo značilno- sti besedilnih vrst in jezikovnih pravil. – Spodbujanje rabe bralnih učnih stra- – Dijakinje in dijaki pri branju in tvorje- tegij v vseh programih in pri vseh nju pisnih besedil izberejo učinkovite predmetih oziroma programskih eno- strategije, jih pojasnijo ter besedila tah srednješolskega izobraževanja za glede na namen in vsebino uteme- uporabo v različnih kontekstih (branje ljeno povežejo s svojim predstavnim za osebni razvoj, nadaljnje izobraževa- svetom, učenjem in prihodnjim pokli- nje in delovanje v poklicu in družbi). cem; – razumejo in tvorijo strokovna besedila in uporabljajo strokovno izrazje. – Nadaljnje učenje smiselne uporabe – Dijakinje in dijaki poznajo in smiselno virov v šolski in splošni knjižnici. uporabijo vire v knjižnicah. – Spodbujanje rabe in kritične presoje – Dijakinje in dijaki preberejo, obnovijo tradicionalnih in novih bralno-pisnih in uredijo informacije iz elektronskih tehnologij in virov. in tiskanih besedil; rokopisno in v elek- tronski obliki oblikujejo lastna besedila. Nacionalna strategija za razvoj bralne pismenosti za obdobje 2019-2030 28 5.4 VIŠJE- IN VISOKOŠOLSKO OBDOBJE (19 let in več) Preglednica 4: Specifični cilji in ravni pismenosti v višjem in visokošolskem obdobju RAVNI PISMENOSTI OB KONCU SPECIFIČNI CILJI VIŠJEGA IN VISOKOŠOLSKEGA OBDOBJA – Omogočanje spodbudnega okolja za – Študenti in študentke imajo razvito razvoj bralne kulture. bralno kulturo – cenijo branje in se za- vedajo njegovega pomena za osebni razvoj in razvoj družbe. – Razvijanje in spodbujanje motivacije – Študenti in študentke so motivirani za za branje in tvorjenje strokovnih in rabo slovenščine v svoji stroki. znanstvenih besedil v slovenskem je- ziku. – Razvijati znanja strokovnega jezika in – Študenti in študentke obvladajo jezik pozitivnega odnosa do njegove rabe. svoje stroke (svojih strok) in znajo tvo- riti specializirana in poljudna strokov- na besedila. – Izboljševanje obstoječe bralne pi- – Študenti in študentke glede na po- smenosti za pridobivanje učnih in trebe uporabljajo kompleksne bralne spoznavnih izkušenj pri samostojnem strategije ter kritično izbirajo različne študiju in raziskovanju na podlagi raz- informacijske vire pri samostojnem ličnih virov. učenju, raziskovalnem delu in v vsak- danjem življenju. – Nadaljnje razvijanje bralne pismeno- sti za oblikovanje problemskih vpra- šanj in strategij iskanja odgovorov na raziskovalna vprašanja. – Spodbujanje kritične (bralne) pisme- – Študenti in študentke pisna in go- nosti za presojanje primernosti virov vorna besedila kritično vrednotijo in in kritično vrednotenje informacij za informacije smiselno in ustvarjalno vzgojno-izobraževalne, raziskovalne in uporabljajo v različnih okoliščinah. druge namene. CILJI IN RAVNI PISMENOSTI PO POSAMEZNIH STOPNJAH IZOBRAŽEVANJA 29 5.5 OBDOBJE ODRASLOSTI Preglednica 5: Specifični cilji in ravni pismenosti v obdobju odraslosti SPECIFIČNI CILJI RAVNI PISMENOSTI V ODRASLOSTI – Motiviranje odraslih glede na izho- – Pismeni odrasli so zmožni prebrati in diščno bralno pismenost za branje in razumeti ter kritično ovrednotiti ra- kritično vrednotenje prebranih bese- znovrstna besedila za potrebe dela, dil z različnih področij in raznovrstnih vseživljenjskega učenja in dejavnega zvrsti v vseh življenjskih obdobjih.16 preživljanja prostega časa.17 – Odraslim je treba omogočati branje – Pismeni odrasli v skladu z zmožnostmi in razvoj bralne pismenosti v različnih obvladajo bralno pismenost v različ- okoliščinah in za različne namene. nih okoliščinah in za različne namene. – Omogočanje spodbudnega okolja za – Pismeni odrasli imajo razvito bralno razvoj bralne kulture. kulturo. – Spodbujanje odraslih k vključevanju – Pismeni odrasli sodelujejo v skupin- v skupinske in medgeneracijske obli- skih oblikah branja. ke branja (dialoške metode). – Razvijanje sistema individualnega – Pismeni odrasli oblikujejo osebni na- vrednotenja bralne pismenosti, ki črt razvoja bralne pismenosti. omogoča primerjavo z nacionalnimi cilji in/ali z rezultati prebivalstva. 16V mednarodni raziskavi spretnosti odraslih PIAAC je kar petina sodelujočih med 16. in 65. letom v Sloveniji dosegla najnižje ravni besedilnih spretnosti (prvo in manj kot prvo raven). Glede na PIAAC so ti odrasli zmožni brati le kratka in preprosta besedila. Slovenija se tako umešča med države z največjim deležem aktivnega prebivalstva na najnižjih ravneh spretnosti. V Sloveniji branju pri delu namenjajo malo časa zlasti tisti z nižjo izobrazbo (29. mesto od 33 držav) (P. Javrh, ur., Poročilo o raziskavi spretnosti odraslih PIAAC 2016, Tematske študije: raziskovalno poročilo, 2., posodoblje- na izdaja (Ljubljana: Andragoški center Slovenije, 2018).). Nadaljnje analize in študije podatkov iz raziskave PIAAC so pokazale, da je višja raven spretnosti tesno povezana z večjo produktivnostjo, zaposlovanjem in prihodki. Spretnosti so prav tako ključnega pomena pri spodbujanju družbenega sodelovanja in vključevanja, saj ljudje z boljšimi spretnostmi bolj zaupajo institucijam, so dejavnejši v državljanskem in političnem življenju in bolj zdravi (P. Javrh, ur., Spretnosti odraslih, 2., recenzira- na in dopolnjena izdaja (Ljubljana: Andragoški center Slovenije, 2018).). Značilnosti in vpliv (ne)uje-manja izobrazbe in spretnosti z zahtevami delovnega mesta na ekonomske dosežke in zadovoljstvo odraslih v Sloveniji. Ljubljana: Ekonomska fakulteta Univerze v Ljubljani. 17V raziskavi PIAAC je okrog 5,6 % odraslih v Sloveniji doseglo najvišje ravni besedilnih spretnosti (četrta in peta raven), kar je precej manj od povprečja vseh odraslih iz sodelujočih držav OECD, ki je 10,6 %. Odrasli z najboljšimi dosežki so sposobni povezati, razložiti in povezati informacije iz daljših besedil, ki vsebujejo pogojne ali nasprotujoče si informacije, kompleksno sklepajo in uporabijo splošno znanje, pogoste so pogojne informacije, moteče informacije so navidezno enake kot prave. Okrog 31,2 % odraslih je doseglo tretjo raven besedilnih spretnosti (povprečje vseh odraslih iz sodelujočih držav OECD je 35,4 %). Odrasli, ki so dosegli to raven, razumejo in se pravilno odzovejo na zgoščena in daljša besedila, v katerih so pogosto nasprotujoče si informacije, znajo prepoznati, razložiti in ovrednotiti informacijo ali več informacij, pogosto sklepajo, izluščijo pomen in zanemarijo nebistveno (OECD, Skills Matter: Further Results from the Survey of Adult Skills, OECD Skills Studies (Pariz: OECD, 2016).). Če želi Slovenija zmanjšati razvojni zaostanek na tem področju in se vsaj približati mednarodnemu povprečju, bo morala izboljšati spretnosti odraslih in močno povečati deleže odraslih na najvišjih ravneh spretnosti (tretja raven in več). Op. ur.: Objavljeno je revizijsko poročilo Računskega sodišča RS »Vseživljenjsko učenje v Republiki Sloveniji s poudarkom na odraslih«, ki osvetljuje, kako je Republika Slovenija pristopila k naslavljanju tveganj, ki jih za hitro starajočo se družbo v časih hitrega tehnološkega napredka predstavljajo odrasli s temeljnimi spretnostmi na najnižjih ravneh. Nacionalna strategija za razvoj bralne pismenosti za obdobje 2019-2030 30 6. URESNIČEVANJE NACIONALNE STRATEGIJE ZA RAZVOJ BRALNE PISMENOSTI 6.1 Programi, gradiva in promocija bralne pismenosti 6.2 Izobraževanje in usposabljanje kadrov 6.3 Mreža izvajalcev, ki uresničujejo nacionalno strategijo 6.4 Dostopnost do bralnega gradiva 6.5 Sistemska ureditev 6.5.1 Nacionalni svet za bralno pismenost 6.5.2 Financiranje 31 6 URESNIČEVANJE NACIONALNE STRATEGIJE ZA RAZVOJ BRALNE PISMENOSTI Za uresničevanje nacionalne strategije so potrebni programi za sistematično razvijanje pismenosti, ustrezni kadri, mreže izvajalcev in sistemska ureditev, ki zagotavljajo kar največjo dostopnost vsem prebivalkam in prebivalcem. Pri tem mora nacionalna strategija pozornost namenjati različnim skupinam in glede na njihove posebnosti uvajati različne pristope za razvijanju njihove bralne pismenosti. 6.1 Programi, gradiva in promocija bralne pismenosti Za sistematično razvijanje pismenosti in bralne kulture na vseh ravneh – od predbralnega do tretjega življenjskega obdobja – je treba: – spodbuditi razvoj in izvajanje javno dostopnih programov za spodbujanje pismenosti, ki potekajo na nacionalni in lokalni ravni ter so namenjeni različnim ciljnim skupinam; – dopolniti in posodabljati kurikule v formalnem in neformalnem izobraževanju, – povečati ponudbo raznovrstnih kakovostnih programov v neformalnem izobraževanju za različne ciljne skupine; – pripraviti programe usposabljanja za mrežo izvajalcev, ki bodo na različnih ravneh skrbeli za razvoj bralne pismenosti in bralne kulture; – zagotoviti promocijo programov in dejavnosti za razvoj pismenosti in bralne kulture v medijih in javnosti; – pripraviti kakovostno bralno gradivo za preverjanje dosežene ravni pismenosti ter ugotavljati razlike do želene višje ravni, zagotoviti nadzor nad ka-kovostjo pri doseganju standardov znanja z zunanjim in notranjim vredno-tenjem in ocenjevanjem. 6.2 Izobraževanje in usposabljanje kadrov Za učinkovito razvijanje bralne pismenosti in bralne kulture je treba: – vključiti, stalno posodabljati in nadgrajevati vsebine za razvoj pismenosti in bralne kulture v univerzitetnem izobraževanju vseh pedagoških kadrov, – razvijati in krepiti vlogo učiteljev in učiteljic, predavateljic in predavateljev ter drugih strokovnih delavk in delavcev kot bralnih modelov, – krepiti kulturo velikih pričakovanj in dosežkov ter zavzetosti pri doseganju višjih ravni pismenosti, – zagotoviti nadaljnje izobraževanje in usposabljanje vseh vzgojiteljic in vzgo-jiteljev, učiteljic in učiteljev, predavateljic in predavateljev ter drugih izobraževalcev in izobraževalk za razvijanje pismenosti na vseh področjih in pri Nacionalna strategija za razvoj bralne pismenosti za obdobje 2019-2030 32 vseh predmetih, temelji naj na teoretičnih in praktičnih novostih za razvoj pismenosti (primeri dobre prakse), – stalno usposabljati strokovni kader za razvoj bralne pismenosti in bralne kulture v vseh vrstah knjižnic, kulturnih in drugih ustanovah javnega pomena v različnih življenjskih obdobjih in na različnih ravneh. 6.3 Mreža izvajalcev, ki uresničujejo nacionalno strategijo Za izboljšanje bralne pismenosti in razvoj bralne kulture je treba: – oblikovati državno medresorsko mrežo izvajalcev za razvijanje in usklajevanje programov bralne pismenosti in bralne kulture, – povečati število izvajalcev programov bralne pismenosti in bralne kulture, – povečati število izvedb programov in dostopnost do programov za različne ciljne skupine v vseh regijah, – pri razvoju bralne pismenosti in bralne kulture zagotoviti sodelovanje različnih ustanov na različnih ravneh (lokalna, regionalna), na ravni vrtca/šole pa vseh deležnikov, – ustvariti partnerstvo med šolskimi, visokošolskimi in splošnimi knjižnicami za skupno načrtovanje programov, temelječih na strokovnih izhodiščih za doseganje ciljev in ravni bralne pismenosti. 6.4 Dostopnost do bralnega gradiva Prebivalkam in prebivalcem Slovenije je treba zagotavljati dostopnost (brezplačno za ranljive skupine) do: – informacijskih virov s sodobno tehnologijo in – kakovostnega in raznovrstnega bralnega gradiva v vseh ustreznih oblikah. 6.5 Sistemska ureditev 6.5.1 Nacionalni svet za bralno pismenost Vlada v skladu s 5. členom Poslovnika Vlade Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 43/01, 23/02 – popr., 54/03, 103/03, 114/04, 26/06, 21/07, 32/10, 73/10, 95/11, 64/12 in 10/14) imenuje Nacionalni svet za bralno pismenost, ki spremlja uresničevanje Nacionalne strategije za razvoj bralne pismenosti. Nacionalni svet za bralno pismenost sestavljajo strokovnjakinje in strokovnjaki s področja pismenosti od predšolske vzgoje do tretjega življenjskega obdobja (do deset članov), ki pokrivajo različne vidike razvoja pismenosti, ter predstavniki vladnih resorjev, ključnih za razvoj pismenosti (do pet članov). Izvedbeno in tehnično podporo ter sredstva za njegovo delovanje zagotovi Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport. Nacionalni svet za bralno pismenost svoje delo ureja s poslovnikom.18 18 Op. ur.: Nacionalni svet za bralno pismenost je bil imenovan na Vladi RS v začetku leta 2021. Več na: https://pismen.si/nacionalni-svet/. 33 Naloge Nacionalnega sveta za bralno pismenost so: – spodbujanje bralne pismenosti in bralne kulture v okviru normativnih in strateških aktov, ki vključujejo to področje, – usklajevanje nalog in pristojnosti med vladnimi resorji pri pripravi akcijskega načrta, – promocija nacionalne strategije ter njena uveljavitev v strokovni in širši javnosti, – seznanjanje z raznovrstnim gradivom in strokovnimi podlagami, ki vplivajo na uresničevanje Nacionalne strategije za razvoj bralne pismenosti, – spremljanje in spodbujanje uresničevanja Nacionalne strategije za razvoj bralne pismenosti oziroma akcijskega načrta ter priprava ugotovitev in predlogov za nadaljnje delo, – priprava letnega poročila in poročanje vladi o uresničevanju nacionalne strategije. Nacionalni svet za bralno pismenost pobude in predloge pošlje vladi in pri-stojnemu delovnemu telesu Državnega zbora. 6.5.2 Financiranje Finančna sredstva za izvajanje akcijskega načrta zagotovijo pristojna ministrstva (v sodelovanju z vlado) na podlagi predlogov Nacionalnega sveta za bralno pismenost, ki zagotovi umestitev področja bralne pismenosti in bralne kulture v nacionalne strateške dokumente. Nacionalna strategija za razvoj bralne pismenosti za obdobje 2019-2030 34 PRILOGE Seznam preglednic Seznam okvirjev 35 PRILOGE Seznam preglednic Preglednica 1: Specifični cilji in ravni bralne pismenosti v predšolskem obdobju Preglednica 2a: Specifični cilji in ravni pismenosti za 1. triletje Preglednica 2b: Specifični cilji in ravni pismenosti za 2. triletje Preglednica 2c: Specifični cilji in ravni pismenosti za 3. triletje Preglednica 3: Specifični cilji in ravni bralne pismenosti v srednješolskem obdobju Preglednica 4: Specifični cilji in ravni bralne pismenosti v višjem in visoko- šolskem obdobju Preglednica 5: Specifični cilji in ravni bralne pismenosti v odraslosti Seznam okvirjev Okvir 1: Opredelitev bralne pismenosti v nacionalni strategiji Okvir 2: Vizija razvoja bralne pismenosti v Sloveniji Nacionalna strategija za razvoj bralne pismenosti za obdobje 2019-2030 36 Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje bo skupaj z ostalimi resorji nadaljevalo s svojo odgovorno nalogo pri razvijanju bralne pismenosti in bralne kulture za trajnejše in uporabnejše znanje, za ustvarjalno osebnostno rast ter uspešno delovanje v poklicnem in družbenem življenju otrok, mladih in odraslih. Maja Mihelič Debeljak (iz Predgovora) Bralna pismenost je podlaga za vse druge vrste pismenosti, zato je Nacionalna strategija za razvoj bralne pismenosti strateški dokument, ki določa prednostne naloge in vzgojno-izobraževalne cilje na področju pismenosti. Ustrezna bralna pismenost prebivalk in prebivalcev Slovenije je po eni strani odgovornost države, ki mora zagotavljati pripravo, dopolnjevanje in uresničevanje strategije, po drugi strani pa je tudi odgovornost vsakega posameznika in posameznice. Nacionalna strategija za razvoj bralne pismenosti 2019-2030 (2. poglavje, str. 10) Zbirka Mednarodne UGOTAVLJANJE raziskave in študije IN ZAGOTAVLJANJE Nacionalne evalvacijske KAKOVOSTI V VZGOJI študije in raziskave IN IZOBRAŽEVANJU Nacionalna evalvacijska poročila Ukrepi izobraževalne politike Primeri dobrih praks TEMELJNA NAČELA NACIONALNE STRATEGIJE ZA RAZVOJ BRALNE PISMENOSTI 37