Celje - skladišče D-Per
214/1980
1119801076,3
COBISS s

GLASILO DELOVNE SKUPNOSTI EMO CELJE	LETO XXX. — ŠT. 3 — 15. FEBRUAR 1980
1980 v znaku stabilizacije
Vsako novo leto se začne polno dobrih upov in želja, hkrati s tem pa nas preveva občutek previdnosti pred neznankami, ki jih prinaša. Vse to velja v dobršni meri tudi za prizadevanja za dosledno izvajanje politike gospodarske stabilizacije — prav gotovo bo leto 1980 v njenem znamenju. Republiški organi Zveze sindikatov Slovenije so bili sredi priprav na to pomembno nalogo, ki je pred delavskim razredom Slovenije, že pred novoletnimi prazniki in tudi takoj po njih. Gospodarska stabilizacija v tem letu je bila osrednja tema razprave na sestankih z medobčinskimi in občinskimi funkcionarji zveze sindikatov, s tistimi z republiških odborov sindikatov in svetov republiškega sveta pa na sekretariatu in predsedstvu republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije.
I
Izhodišča resolucije
Resolucija o politiki izvajanja družbenega plana SR Slovenije za obdobje 1976— 1980 v letu 1980 (takšen je njen polni naslov) — izšla je v Uradnem listu SRS, št. 1 od 14. januarja 1980 — bo v vsakdanji rabi upravičeno poimenovana kot resolucija gospodarske stabilizacije, saj takšna usmeritev veje od njene prve do zadnje strani. Pritrditi moramo, da se ne srečujemo prvič s stabilizacijskimi usmeritvami, vendar je ta od prejšnjih precej strožja — tudi zato, ker pri izvajanju stabilizacije v preteklosti nismo bili dovolj strogi.
Iz resolucije povzemamo kot izhodiščne naloge:
—	večjo rast izvoza blaga in storitev ob manjši uvozni odvisnosti (ter hitrejšem preudarnem nadomeščanju uvoza),
—	izboljšanje strukture proizvodnje in novih naložb
z ugodnejšimi plačilno-bi-lančnimi učinki, večjo učinkovitost nalaganja v vred-nostie dejavnosti, večjo po-
vezanost s surovinsko podlago,
— manjšo energetsko odvisnost od uvoza nafte in skrbnejšo usmeritev k domačim energetskim virom,
—	proizvodnjo, ki zaposluje več znanja in prinaša večjo kvaliteto,
—	izboljšanje lastne akumulacije tozdov in zmanjšanje odvisnosti razširjene reprodukcije od posojil,
—	zajezitev neutemeljenih pritiskov na rast osebnih dohodkov in s tem v zvezi na rast sredstev splošne in skupne porabe,
—	ublažitev pritiskov na rast cen z vzpostavitvijo realnejših razmerij med cenami posameznih izdelkov (družbena kontrola cen),
—	administrativno urejanje vprašanj na nekaterih ključnih področjih moramo preseči z ustreznim samoupravnim organiziranjem in delovanjem samoupravnih organizmov.
Sindikati za stabilizacijo
Kakšna bo aktivnost Zveze sindikatov Slovenije ob teh nalogah? Na prvi letošnji seji predsedstva republiškega sveta Zveze sindi-
katov Slovenije, ki jo je vodil predsednik Vinko Hafner, je aktivnost predstavil podpredsednik RS ZSS Miran Potrč.
Najpomembnejša naloga organizacij in organov zveze sindikatov je, da s politično aktivnostjo med delavci zagotovijo, da bodo kljub naporom in odpovedovanjem zavestno sprejeli stabilizacijsko usmeritev in se odločno ter brez omahovanj zavzemali za njeno u-resničevanje. Sindikat mora poznati razmišljanja in probleme delavcev ter jim pomagati pri razreševanju odprtih vprašanj ob hkratnem zagotavljanju stabilizacijskih usmeritev. K že naštetim resolucij skim nalogam sodi tudi večja vloga delavcev pri uveljavljanju samoupravnih družbenoeko-
nomskih odnosov (predvsem pri združevanju dela in sredstev, svobodni menjavi dela, delitvi po delu), pri samoupravnem družbenem planiranju, gospodarjenju z družbenimi sredstvi in vplivu na porabo sredstev družbene reprodukcije, razporejanje ustvarjenega in čistega dohodka.
Vsaka samoupravna organizacija in skupnost sta v svoj letošnji plan dolžni vgraditi stabilizacijske ukrepe, jih odgovorno in enakomerno razporediti na vse oblike družbene porabe, enako na vse delovne ljudi in občane.
Za uspešno uresničevanje stabilizacije je potrebna u-sklajena dejavnost vseh družbenopolitičnih organizacij in družbenih dejavnikov. V občinah in republiki bo usklajevanje potekalo v okviru SZDL. Prav tako bomo skrbeli za usklajenost dela znotraj Zveze sindikatov.
Delavci morajo vedeti ...
... kakšni so cilji, usmeritve in naloge gospodarske stabilizacije. Verjeti morajo, da se sindikat poleg naštetih nalog zavzema tudi za varčevanje pri stroških za reprezentanco in za službena potovanja, za odgovornejši odnos do nakupa tujih licenc in patentov ter pri sklepanju pogodb s tujimi partnerji, kot tudi za učinkovitejšo usmeritev domačih raziskovalnih in razvojnih projektov k posodobitvi naše tehnologije.
Osnovne organizacije zveze sindikatov so dolžne zagotavljati, da bodo delavci v tozdih mesečno, posebej temeljito pa ob periodičnih obračunih, ocenjevali rezultate svojega gospodarjenja in pravočasno ukrepali proti motnjam ter ravnanju, ki ni v skladu s sprejeto ekonomsko politiko.
Delavci morajo vedeti tudi to, da morajo skupna sredstva za osebne dohodke v tozdih materialne proizvodnje letos naraščati za 25 odstotkov počasneje od rasti dohodka. Tisti, ki so lani neupravičeno pohiteli s povišanjem osebnih dohodkov, pa se bodo morali sprijazniti s tem, da jih bodo »nadomestili« letos. Okrog delitve osebnih dohodkov je predvidenih še nekaj odstopanj od navedenega odstot-
(Nadaljevanje na 4. strani)
Ozdravi nam, dragi TITO!
Z redne 19. seje DS DO EMO smo poslali našemu dragemu predsedniku naslednjo pozdravno pismo:
Dragi tovariš TITO
Veseli smo, da se tvoje zdravstveno stanje izboljšuje. Vsi člani kolektiva EMO izražamo iskrene želje k tvoji čimprejšnji ozdravitvi, da bi nas še nadalje vodil po poti miru, medsebojnega razumevanja in gospodarske stabilizacije.
Kolektiv delovne organizacije EMO — CELJE
Januar v znaku občnih zborov sindikata
V mesecu januarju je bilo med nami zelo živahno. Izvedli smo redne občne zbore sindikata v vseh TOZD. Še posebno aktivni in uspešni pa so bili tovariši v TOZD Radijatorji, ki so imeli svoj zbor 25. januarja. Več o tem beležimo v naslednjih straneh.
OSREDNJA KNJ. CELJE

Posnetek z rednega občnega zbora sindikata TOZD POSODA — EMAJLIRNICA POSODA I.
Aktivnost sindikalnega dela v DO EMO
Naloge in smernice, katere so bile dogovorjene na 1. konferenci ZSS y oktobru preteklega leta, smo vzeli zelo resno in s polno mero odgovornosti. To je tudi posledica, da smo tudi v OOZS v EMU delo zelo poživeli oziroma aktivirali. V skladu s sklepi republiških in občinskih vodstev smo zastavljene naloge dokaj zadovoljivo opravili, tu mislim predvsem na akcijo okrog priprav in izvedb občnih zborov vseh OOZS v vseh TOZD v EMU. V skladu z rokovnikom priprav na občne zbore OOZS smo v decembru v vseh sredinah temeljito opravili evidentiranje možnih kandidatov za nove izvršne odbore OOZS. Posebno je potrebno pohvalno in pozitivno oceniti aktivnost vseh družbe-no-političnih organizacij, posebno ZK, katera je aktivno sodelovala pri kadrovskih pripravah za nova vodstva OOZS.
Z zadovoljstvom lahko ugotovimo, da smo rokovno opredelitev za izvedbo občnih zborov dosledno in do postavljenega roka opravili. Občni zbori so vsi opravljeni do 30. 1. 1980 tako da imamo v vseh TOZD že izvoljene nove IO in v skladu s statutarnimi določili organizirane in izvoljene komisije.
Iz diskusij in poročil na posameznih občnih zborih je razvidno, da nam sindikalne skupine kot nosilci sindikalnega delovanja še vedno povsod ne delujejo zadovoljivo, vendar je čutiti, da so se stvari v zadnjem obdobju vendarle premaknile.
Zelo pozitivna je bila diskusija in zaključki na občnih zborih o gospodarski situaciji, večji produktivnosti dela, za večji dohodek, plačilo po delu, delovnih razmerah in podobno.
Programi dela oziroma delovne usmeritve so skoraj v vseh OOZS postavljene splošno in v skladu z navodili občinskih.in republiških vodstev in ustreznih dokumentov.
Programi dela v OOZS pa bodo morali v prihodnjih dneh doživeti dopolnila v skladu s Programom gospodarske stabilizacije v občini Celje.
Znano je, da je zaradi izredno težke gospodarske situacije v svetu, Jugoslaviji — Sloveniji in v občini Celje koordinacijski odbor za učinkovitejše gospodarjenje v občini Celje, v sodelovanju z družbeno-politično skupnostjo in skupščino ob-
čine Celje pripravil program stabilizacijskih ukrepov.
Materiali, kateri bodo morali biti obravnavani v vsaki sredini, bodo podlaga za izpopolnjevanje akcijskih programov v OOZS.
V sindikatih se moramo zavedati, da je temeljni pogoj za dolgoročno stabilizacijo gospodarskih in družbenih gibanj, predvsem utrjevanje položaja, vloge in odgovornosti delavcev, da smotrno gospodarijo z družbenimi sredstvi.
V tem trenutku je najvažnejša in prvenstvena naloga vseh družbeno-političnih organizacij in samoupravnih organov, da se temeljito seznanimo s stabilizacijskimi ukrepi, jih vzamemo za svoje in jih dosledno sprovaja-mo.
Druga pomembna naloga IO OOZS v tem obdobju so priprave na volitve v samoupravne organe v naši DO. Zavedati se moramo v vseh sredinah, da bomo z aktivnostjo nas vseh in s temelji-
to presojo prišli do skupnih in enotnih predlogov za delegate v samoupravne organe na vseh nivojih.
Pomembna naloga, katera trka na vrata, je obravnava zaključnih računov. Leto 1980 je leto stabilizacijskih ukrepov, zato moramo doseči, da se vsak posameznik temeljito seznani z gospodarskimi dosežki v preteklem letu, hkrati pa bodo ti rezultati pomembno navodilo za delo v prihodnjem obdobju.
Bežen pogled na sindikalno aktivnost kaže, da bomo morali na konferenci osnovnih organizacij na nivoju DO EMO, katera bo v prihodnjih dneh temeljito in celovito ocenila dosežke na vseh področjih, hkrati pa postaviti in dogovoriti jasne in konkretne naloge na vseh področjih dela.
Kljub težki gospodarski situaciji in stabilizacijskim ukrepom moramo s povečanjem produktivnosti dela z boljšim gospodarjenjem z družbenimi sredstvi s težnjo po večjem dohodku doseči, da bo naš delovni človek z optimizmom zrl v prihodnost, ob tej priliki se zamislimo ob misli tov. Kardelja, ki je dejal:
»Človeku ne more dati sreče ne država ne sistem — človek si ustvarja svojo srečo sam.«
Slavko Adamič
Delovanje SDK v DO EMO
Samoupravna delavska kontrola deluje v skladu s splošnimi načeli ter v skladu s pravilnikom. o delovanju SDK.
Pri svojem delovanju se ukvarja z naslednjo problematiko :
1. Splošna problematika
Naloga SDK je, da s svojim delovanjem zagotavlja pravilno in uspešno poslovanje DO ter v zvezi s tem zagotavlja spoštovanje samoupravno dogovorjenega reda.
Delovanje SDK pa je zaradi objektivnih in subjektivnih težav otežkočeno. Objektivne težave se kažejo predvsem v velikem številu samoupravnih splošnih aktov, sporazumih, sklepih, tej množici aktov (samo-samoupravnih organih. V upravni birokraciji) se nestrokovni ak-samoupravlj a-lec težko (znajde) orientira. Da bi se lažje ugotavljale nepravilnosti, je nujno potrebno, da se število samoupravnih aktov zmanjša in napiše v razumljivejši besedi. Zaradi težkega pregleda v samoupravnih aktih se delavci odločajo ob določenem poslovnem dogodku le po logiki ali po
različnih informacijah ter na osnovi tega dogodek o-dobravajo ali kritizirajo. Zaradi tega tudi sklepi delavske kontrole niso vedno pozitivno sprejeti.
Subjektivne težave delovanja SDK se kažejo v tem, da smo pač člani SDK tudi člani delavske kontrole z vsemi slabimi in dobrimi lastnostmi. Z ozirom na to se marsikdo ne želi izpostavljati, izstopati ter zameriti okolici. Težave so tudi v tem, da še vedno ločimo krajo osebne in družbene lastnine, (za krajo družbene lastnine uporabljamo besedo »se znajde«) ter če je prekršek napravil »fejst fant« ali delavec, ki zaradi svojih lastnosti ni priljubljen v kolektivu. Na žalost tudi delavska kontrola pade včasih pod te vplive.
Kljub navedenim težavam smo se trudili, da bi delovali čimbolj uspešno.
a)	ugotovili smo, da pri poslovanju ni bilo kršenih samoupravnih sporazumov
b)	slabše je z izvrševanjem sklepov, sprejetih na samoupravnih organih. Da se ti sklepi slabše izvajajo, je več vzrokov in jih je
možno opredeliti v naslednje skupine:
—	veliko število sklepov
—	sklepi se sprejemajo na hitro in niso vedno dovolj smiselni
—	preveč je splošnih sklepov, ki nobenega ne zavezujejo.
Sklepi, ki so konkretni, smiselni, se tudi pravočasno in dosledno izvršujejo.
Pri svojem delovanju smo s pomočjo finančne službe ugotovili večje nepravilnosti pri finančnem poslovanju (TOZD TOBI). Skupaj s službo družbenega knjigovodstva- smo te nepravilnosti odpravili ter zagotovili v bodoče pravilno poslovanje.
Ugotavljali smo nepravilnosti pri poslovanju društva LT. Skupaj z družbenopolitičnimi organizacijami ter vodilnimi delavci, smo odstranili nepravilnosti ter zagotovili pravilno delovanje društva.
Redno smo kontrolirali zaključne in periodične o-bračune, službena potovanja in reprezentančne stroške, vendar nismo ugotovili nobenih večjih odstopanj.
Pozitivno pri delovanju SDK pa je, da imamo splošno podporo v družbenopolitičnih organizacijah in vodilnih delavcev ter so tako vsi sklepi SDK izvršeni.
Predsednik SDK DO Anton Cerar
Dopisujte v naše glasilo!
Smatfihee
Ocena delovanja delegatskega sistema v delovni organizaciji EMO
Ocena delovanja delegatskega sistema in delegatskih odnosov v naši delovni organizaciji mora biti osnova vsem organiziranim subjektivnim silam in vsem delavcem za oblikovanje stališč, ki naj nam služijo kot usmeritev pri utrjevanju in razvijanju delegatskega sistema in delegatskih razmerij.
■Temelji, na katerih je zgrajen naš delegatski sistem in politični sistem socialistične samoupravne demokracije so znani in' jasni. Torej, v tem primeru ne gre za ocenjevanje teh temeljev, ampak za ocenjevanje njegovega praktičnega uveljavljanja na vseh področjih samoupravnega in družbenopolitičnega delovanja v naši delovni organizaciji. Jasno je, da se o skoraj vseh vprašanjih pomembnih za delavce, posamezne dele delovne organizacije in delovno organizacijo kot celoto razpravlja in odloča na samoupravnih organih in preko delegatov na skupščinah SIS. Toda jasno je tudi, da je odločitev odvisna od kvalitete in načina posredovanja predloga, organizacije javne razprave, interesa delovne sredine in ne nazadnje od stališč družbenopolitičnih organizacij.
Kljub storjenim premikom predvsem na področju priprave strokovnih predlogov samoupravnim organom v dokončno odločanje s stanjem ne moremo biti zadovoljni.
Posamezna gradiva še vedno niso:
—	pravočasno pripravljena,
—	strokovno utemeljenea,
—	prilagojena sredini, ki jih obravnava oziroma o njih odloča,
—	ne vsebujejo variante rešitve,
—	in kar je zelo pomembno, ne vsebujejo variantne predloge odločitev.
Organizacija javnih razprav ne poteka vedno tako kot je predvideno z našimi internimi akti in dogovori. Se vedno so prisotni primeri neodgovornega odnosa vodilnih delavcev TOZD do javnih obravnav, neizpolnjevanje programskih in družbenopolitičnih nalog in funkcij, predvsem sindikata in ZK, kar se neposredno odraža na rezultate posameznih akcij. To še posebej potrjujejo rezultati zadnjega referenduma. Pri tem ne gre le za organizacijske naloge družbenopolitičnih organizacij temveč za njihov aktivni odnos do predloženih predlogov ali sprememb. To ne pomeni, da morajo biti mnenja in predlogi družbenopolitičnih organizacij avtomatično sprejeti v delegatskih telesih, ali celo, da naj bi bila ta telesa nekakšna transmisija za uveljavljanje stališč družbeno političnih organizacij. Gotovo je, da naši
delegati ne bi sprejeli takšne vloge. Člani družbeno političnih organizacij se pri svojih nastopih morajo zavedati svoje nove vloge, opredeljene v delegatskem in sploh političnem sistemu. Zavedati se namreč morajo, da pridobijo zaupanje delegatov ter da izoblikovana stališča uveljavljajo v demokratični razpravi z vsklajevanjem mnenj in iskanjem skupnega predloga rešitev. Ob takšnem pristopu so možne tudi kompromisne odločitve, če te-vendarle pomenijo napredek.
Zlasti je pri tem pomembno delovanje v delegacijah in konferenci delegacij, kjer je odsotnost družbeno političnih organizacij najbolj občutna.
Drži tudi ugotovitev, da je še vedno premalo prisotnih skupno dogovorjenih akcij družbeno političnih organizacij.
Drži tudi ugotovitev, da Zveza komunistov še vedno ni v vseh delih delovne organizacije dejavnik, ki vodi in usmerja akcije in znotraj le teh zagotavlja avtentični interes delovnih ljudi.
Problem, ki otežuje uveljavljanje družbeno političnih organizacij v delegatskem sistemu je tudi v tem, da le-te poskušajo gospodarsko problematiko, delovanje političnega sistema ali planiranje obravnavati na en drug način. Pomemben ali celo odločilen dejavnik za normalno delovanje delegatskega sistema so tudi delovni pogoji.	___
Delno smo lahko zadovoljni z delovnimi pogoji, ki jih imajo samoupravni organi na nivoju delovne organizacije. Kljub še vedno prisotnim pojavom nepravočasnega sklica sej, nepravočasno in nekvalitetno pripravljenim gradivom predhodno ne predloženim samoupravnim odločitvam, je kvaliteten premik le pristojen. To še posebej velja za delavski svet delovne organizacije in samoupravne delavske kontrole na nivoju DO.
V TOZD je situacija neprimerno slabša. Predsedniki samoupravnih organov še vedno skrbijo za vsebino sej, ali so in kako pripravljena gradiva, kje in kdaj bodo seje, kdo bo pisal in kdaj zapisnik, kontrolirajo izvajanje sklepov itd. Torej tu le gre za neurejene pogoje dela in za prepotrebno strokovno in politično pomoč za normalno delo samoupravnih organov.
SAMOUPRAVNA
ORGANIZIRANOST
DS TOZD so konstituirani v vseh TOZD in DSSS. Ob tem se postavlja vprašanje vsklajenosti samoupravnih internih aktov v Zakonu o združenem delu.
Izvršni odbori DS so v vseh TOZD z izjemo TOZD FRITE, ERC in VZDRŽEVANJE. Velikost TOZD FRITE in ERC je narekovalo takšno samoupravno odločitev.
Skupno število delegatov posameznih delegacij je naslednje:
delegatov
—	DS TOZD	185
—	IO DS TOZD	42
—	DS DO	61
—	IO DS DO	11
—	delegacije za ZZD 180
—	posebne
delegacije SIS	228
—	združene
delegacije SIS	338
—	SDK TOZD
—	SDK DO
Iz navedenih podatkov je razvidno, da v delovni organizaciji deluje 55 delegacij v katerih je skupno 1.114 delegatov.
Struktura delegatov vseh delegacijah je skoraj v ce-. loti odraz strukture zaposlenih v posamezni TOZD in DO kot celote.
DELAVSKI SVET TOZD
Delavski sveti TOZD so se sestali v obdobju po volitvah povprečno 28 krat. V tem številu so upoštevane tudi izredne seje DS. Delavski sveti so obravnavali in odločali predvsem o naslednjih vprašanjih:
—	mesečnih planih (realizacija in plan za naslednji mesec),
—	potrditev mase OD za izplačilo,
—	poslovnih poročilih,
—	ukrepih za realizacijo planov,
—	letnih planov,
—	spremembah internih aktov,
—	gospodarjenju v TOZD,
—	periodičnih in zaključnih;
in le v rednih primerih o:
—	svobodni menjavi v DO in izven,
—	problematiki v drugih TOZD (Emokontejner),
—	plan skupne porabe,
—	SLO in družbena samozaščita,
—	plan kadrov in na splošno o kadrovski politiki,
—	ni zaslediti razprav in sklepov vezanih na skupščinske materiale'in materiale za skupščine SIS,
—	sodelovanje strokovnih služb v delu DS je minimalno,
—	le v redkih primerih DS ocenjujejo kvaliteto in pravočasnost realizacije sklepov,
—	še vedno so prisotni primeri, da sklepi niso jasno definirani, da niso opredeljeni nosilci izvršitve in da ni določen rok za izvedbo,
—	družbenopolitične organizacije ne sodelujejo v pripravah na seje DS in na samih sejah ne nastopajo z predhodno oblikovanimi stališči,
—	sklepi se ne pripravijo vnaprej in ne priložijo k vabilu in gradivu za posamezne točke dnevnega reda.
IZVRŠNI ODBOR DS
V uvodu je že navedeno v katerih TOZD so konstituirani izvršni odbori DS. Splošna konstatacija, ki velja za vse izvršne odbore je, da ti niso upravičili svojega obstoja, v nekaterih TOZD niso niti konstituirani. Zato bo potrebno organizirati posebno akcijo, ki bo imela osnovno nalogo in cilj aktivirati te organe. Pri tem bo potrebna predhodna analiza vzrokov za neaktivnost.
SAMOUPRAVNA DELAVSKA KONTROLA
SDK niso izpolnile svojega poslanstva, kljub obilici problemov, ki sodijo v njihovo domeno. En del teh je naveden tudi v tej oceni delovanja delegatskega sistema. Temeljni razlog za neaktivnost je v nezadovoljivi povezanosti z DPO in premajhni iniciativi. SDK se premalo ali pa sploh ne poslužujejo podatkov strokovnih služb, ne spremljajo izvajanje samoupravnih odločitev, ne sodelujejo z zunanjimi inštitucijami (SDK, Sodišče združenega dela) ne spremljajo negativne pojave znotraj TOZD (kršenje samoupravnih pravic, področje medsebojnih odnosov, nespoštovanje sklepov samoupravnih organov. Ta ocena pa le ne drži za SDK v TOZD POSODA in na nivoju DO. Ta dva organa s svojo kreativno aktivnostjo, pravočasnimi in kvalitetnimi posegi lahko služijo za vzor, ne le SDK v drugih TOZD, temveč tudi drugim samoupravnim organom.
KOMISIJA ZA MEDSEBOJNA DELOVNA RAZMERJA
Iz razpoložljive dokumentacije je razvidno, da se komisije za medsebojna delovna razmerja redno tedensko
sestaiaio. Osnovni rabina -?a
f /-S /j T> r-	1 /-, i O \T ’ >1—* >> T T ^ _
šoki fluktuaciji, torej odhodu in prihodu novih delavcev. Karakteristično je, da vse komisije pristajajo na sporazumno prenehanje delovnega razmerja. Interne prezaposlitve še vedno niso rezultat načrtne kadrovske politike. Posamezna vodstva TOZD vabijo k sodelovanju delavcev drugih TOZD mimo in brez vednosti kadrovskega sektorja.
DELEGACIJE ZA SIS IN ZZD
V celotni oceni delovanja delegatskega sistema smo lahko najmanj zadovoljni z delom delegacij za SIS in ZZD.
Delegacije se sicer po pravilu sestajajo pred sejami skupščin SIS in ZZD. V delu delegacij so prisotni predvsem naslednji problemi:
—	delegacije še vedno nimajo enakega statusa kot ga imajo drugi samoupravni organi,
—	strokovne službe še vedno ne nudijo kompletne, kvalitetne in pravočasne strokovne pomoči,
—	vodstva TOZD ne sodelujejo pri delu delegacij,
—	delegati ne hodijo na seje skupščin,
—	delegacije ne obravnavajo povratnih informacij in še bi lahko našteval...
IZBRAŽEVANJE
Usposobljenost delegatov je en od pomembnih pogojev za delovanje delegatskega sistema. Na tem področju smo zelo malo storili. Osnovni problem je v tem, da ne razpolagamo z lastnim programom izobraževanja delegatov. Vključevanje v programe in izobraževalne akcije izven DO (šola delegatov itd.) ne pokriva vseh potreb, tako izobraževanje je predrago, teško izvedljivo, zaradi izmenskega dela in števila delegatov.
To je tudi en od vzrokov, da je le 8% delegatov delegacij za SIS obiskalo šolo delegatov. Pregled po TOZD je naslednji:
delegati
TOZD Frite	2
TOZD Posoda	13
TOZD Kotli	4
TOZD Radiatorji	3
TOZD Odpreski	5
TOZD Vzdrževanje	8
TOZD Emokontejner	2
TOZD ERC	3
TOZD Orodjarna	4
DS skupne službe 12
Tudi poskusi, da se šola delegatov organizira v naši DO, niso dali pozitivnih rezultatov, ker DO ni zainteresirana za tako obliko dela, DPO občine pa ne nudijo ustrezne podpore k realiza-'ciii naših p*-1—J—
p---,i.„ x »-■
£♦«<3ftheo
Akcijski program za izvedbo volitev v samoupravne organe TOZD, DSSS in DO
I	Dan volitev
Dan volitev vsek samoupravnih organov se določi za 27. 3. 1980.
Delavski sveti TOZD in DSSS sprejmejo sklep o razpisu volitev enotno za celotno DO za 27. 3. 1980.
Rok: 25. 2. 1980.
DS DO razpiše volitve za vse samoupravne organe do 27. 2. 1980.
II	Kateri samoupravni organi se volijo neposredno s tajnim glasovanjem
—	delegati v DS TOZD,
—	delegati v DS DO,
—	samoupravna delavska kontrola TOZD (DSSS),
—	delegate v samoupravno delavsko kontrolo DO,
—	člane skupne disciplinske komisije.
—	predsednika in namestnika skupne disciplinske komisije.
III	Samoupravni organi katere voli DS TOZD (DSSS)
—	predsednika in namestnika DS TOZD,
—	izvršni odbor DS TOZD,
—	komisijo za delovna razmerja,
—	inovacijsko komisijo,
—	komisijo za varstvo pri delu,
—	komiteje za LO in DS
—	komisije in odbore, ki jih predvideva statut TOZD oziroma za katerega obstoji potreba v posameznih TOZD.
DS DELOVNE ORGANIZACIJE
—	predsednika in namestnika DS,
—	izvršni odbor DS DO,
—	stanovanjski odbor,
—	komite za LO in DS,
—	druge komisije in odbore, za katere se dogovori, da so potrebni na ravni DO,
IV	Naloge sindikalne organizacije in DPO
1.	Evidentiranje kandidatov za samoupravne organe se vrši po delih proizvodnega procesa TOZD oziroma samoupravnih delovnih skupin. (DSSS po samoupravnih delovnih skupinah.)
Nosilec naloge: izvršni odbor OOS in DPO TOZD.
Rok: 20. 2. 1980.
2.	Evidentiranje kandidatov za ključne funkcije v TOZD (predsednik in namestnik DS, predsednik in namestnik IO DS TOZD, predsednika samoupravne delavske kontrole,, predsednike komisij in odborov).
Nosilec naloge: IO OOS, OOZK, DPO TOZD.
Rok: 20. 2. 1980.
3.	Evidentiranje kandidatov za ključne funkcije samoupravnih organov DO (predsednik in namestnik DS, predsednik in namestnik IO DS, člane IO DS, predsednika in člane SDK DO, predsednika in člane stanovanjskega odbora).
Nosilec naloge: politična koordinacija DO, predsedstvo KOOS.
Rok: 15. 2. 1980.
4.	Evidentiranje kandidatov za ključne funkcije v TOZD in DO je nujno opraviti pred določitvijo liste kandidatov v vsaki posamezni TOZD, da se lahko evidentirani kandidati vključijo v kandidacijsko listo.
5.	Že v postopku evidentiranja kandidatov za vse vr-' ste samoupravnih organov je nujno upoštevati strukturo zaposlenih v TOZD in DO (ženske, mladino, delovne naloge).
6.	Kandidate za delegate v samoupravne organe določajo delavci na kandidacijskih konferencah, ki jih sklicujejo osnovne organizacije sindikata. Kandidacijske konference se sklicujejo v posameznih delih proizvodnega procesa TOZD oziroma samoupravnih delovnih skupin v DSSS.
Nosilec naloge: IO OOS.
Rok: 10. 3. 1980.
V Kandidacijski postopek
1.	Nosilec kandidacijskega postopka za vse samoupravne organe je osnovna organizacija sindikata v TOZD. OOS sestavi predlog liste kandidatov za vse samoupravne organe in jo na kandidacijskih konferencah predlaga v potrditev zboru delavcev.
2.	Kandidacijske konference se morajo vršiti v vseh TOZD in DSSS od 25. 2. 1980 do 10. 3. 1980.
3.	Na kandidacijskih konferencah se predlagajo in potrdijo kandidati za vse samoupravne organe, kateri se volijo neposredno s tajnim glasovanjem.
4.	Kandidat, ki je sprejel kandidaturo v kateri koli organ samoupravljanja, ki se voli neposredno mora dati pismeno izjavo, da se s kandidaturo strinja. Kandidata, ki bi odklanjal kandidaturo v samoupravne organe moramo opozoriti na pravice in obveznosti aktivnega dela v samoupravnih organih.
5.	Kandidacijska lista je lahko odprta ali zaprta. Odprta kandidatna lista je, če je več kandidatov, kot se jih voli v posamezni samoupravni organ. Takšna lista vsebuje nevarnost, da se poruši zahtevana struktura in da ne bodo izvoljeni delegati iz po-
sameznih proizvodnih procesov. Zaprta kandidatna lista mora imeti toliko kandidatov koliko se jih voli za posamezni organ.
6.	Kandidacijska lista mora biti sestavljena tako, da zagotavlja strukturo zaposlenih v TOZD upoštevajoč delavce v neposredni proizvodnji, strokovne delavce, ženske in mladino. Osnovna organizacija sindikata predloži kandidacijsko listo volilni komisiji TOZD najpozneje do 10. 3. 1980.
7.	Volilna komisija lahko zavrne kandidacijsko listo predlagatelju v kolikor ugotovi, da ni pravilno sestavljena glede strukture, števila in drugih pomanjkljivosti. Določi rok, ki ne sme biti daljši od 3 dni, da se kandidacijska lista popravi, dopolni oziroma odpravijo pomanjkljivosti.
8.	Kandidacijska lista je sprejeta, če za njo glasuje z javnim glasovanjem najmanj 50 % navzočih delavcev.
9.	Kandidatna lista mora biti izobešena najmanj 8 dni pred volitvami na oglasni deski. Kandidacijsko listo objavi volilna komisija.
VI	Kriteriji za izbiro kandidatov
1.	Izbira kandidatov za DS TOZD mora biti takšna, da se kandidirajo delavci iz vseh delov proizvodnega procesa TOZD. Struktura kandidatov mora zajeti strukturo zaposlenih v TOZD, delavce v neposredni proizvodnji, strokovni kader, žene, mladino, ZK in druge člane DPO.
Kandidati v DS naj bodo najboljši delavci, ki bodo zagotavljali izvajanje zastavljenih ciljev TOZD in DO ter poglabljanje samoupravnih odnosov.
Kandidati za člane DS ne morejo biti delavci, ki so bili dvakrat zaporedoma voljeni v DS TOZD. Nujno je preveriti aktivnost dosedanjih članov DS in v primeru dosedanje neaktivnosti jih ne predlagati za kandidate.
2.	Za izbiro kandidatov za DS DO so enaki kriteriji kot za DS TOZD s to razliko, da so posamezni kandidati lahko voljeni v oba organa. Za delegate v DS DO, temeljne organizacije naj delegirajo delavci, ki imajo širši vpogled nad delovno organizacijo, ki so se izkazali z aktivnim delom v samoupravnih organih TOZD, ki imajo čut odgovornosti za vskla-jevanje interesov TOZD in celotne DO, uresničevanje razvojne orientacije DO in doseganje skupnih ciljev vseh TOZD in DO kot celota.
3.	Član samoupravne delavske kontrole je lahko de-
lavec, ki je moralno in politično neoporečen, da ni bil sodno kaznovan, da ni huje kršil delovne dolžnosti in samoupravnih pravic. Član SDK ne more biti delavec s posebnimi pooblastili in individualni poslovodni organ, ter delavci, ki razpolagajo z materialnimi in finančnimi sredstvi (blagajniki, skladiščniki in podobno). Član SDK TOZD je lahko tudi član SDK DO.
4.	Kandidati za disciplinsko komisijo naj bi bili delavci, ki imajo čut odgovornosti, reda, discipline, pravičnosti. V to komisijo ne morejo kandidirati delavci, ki so huje kršili delovno dolžnost, delavci s posebnimi pooblastili in vodilni delavci. Predsednika in namestnika predlaga KOOZS DO.
5.	Kandidate za izvršne organe DS TOZD predlaga IO OOS med najboljšimi delavci v TOZD, ki imajo širši pregled poslovanja v TOZD, da imajo čut odgovornosti za izvajanje sklepov DS, da so družbenopolitično in strokovno razgledani. Za izvršni odbor DO predlaga KOOS na osnovi predhodno evidentiranih kandidatov, ki jih evidentirajo IO OOS TOZD. Kandidat mora biti širše razgledan na družbenopolitičnem. samoupravnem in strokovnem področju. Mora imeti čut odgovornosti za izvajanje sklepov DS DO, za vsklajevanje skupnih ciljev TOZD in DO. Zaželjeno je, da so večino članov IO tudi člani DS DO.
6.	Kandidati za člane komisije za delovna razmerja TOZD morajo odgovarjati strukturi zaposlenih v TOZD. Člani komisije za DR morajo imeti čut odgovornosti za izvajanje celotno dogovorjene kadrovske politike v DO in občini Celje.
7.	Vsi odbori in komisije morajo biti evidentirani za volitve na DS TOZD oziroma DO. Člani odborov in komisij so lahko tudi kandidati za člane DS. Predvidene posamezne kandidate za ključne funkcije bi kazalo obvezno kandidirati v DS.
VII	Naloge DS TOZD in DS DO
1.	DS TOZD sprejmejo sklep o razpisu volitev za vse samoupravne organe, ki se volijo neposredno s tajnim glasovanjem (opisano II) za dne 27. 3. 1980.
Nosilci naloge: predsednik DS TOZD.
Rok: do 25. 2. 1980.
2.	DS TOZD imenuje volilno komisijo za izvedbo volitev v samoupravne organe.
Nosilec naloge: predsednik DS TOZD.
Rok: do 25. 2. 1980.
3.	DS DO sprejme sklep o razpisu volitev samoupravnih organov DO in v soglasju s sklepi DS TOZD za celotno DO za dne 27. 3. 1980.
Nosilec naloge: predsednik DS in SOU.
Rok: 27. 2. 1980.
4.	DS DO imenuje volilno komisijo za izvedbo volitev samoupravnih organov DO.
Nosilec naloge: predsednik DS in SOU.
Rok: 27. 2. 1980.
5.	Strokovno pomoč pri volilnem postopku daje sekretariat samoupravnih organov.
1980 V ZNAKU STABILIZACIJE
(Nadaljevanje s 1. strani) ka glede na posebne okoliščine pri pridobivanju dohodka. Sredstva za osebne dohodke delavcev v nematerialni proizvodnji se bodo oblikovala glede na gibanje osebnih dohodkov delavcev gospodarskih organizacij združenega dela, njihova masa pa ne sme biti nad 16 odstotki sredstev za osebne dohodke v nematerialni proizvodnji v letu 1979. Predvidenih je še vrsta omejitev, med njimi tudi ta, da poraba sredstev skupne porabe ne sme preseči lanske za več kot 15 odstotkov. Posamezna izplačila iz sredstev skupne porabe naj se povečujejo mnogo počasneje, ali ostanejo na ravni lanskega tričetrtletja, le regres za prehrano med delom naj znaša 8 odstotkov od poprečnega osebnega dohodka v lanskem tričetrt-letju,
Dogovor o politiki razporejanja sredstev za osebne dohodke in skupno porabo mora biti sklenjen do konca januarja. Zvezni izvršni svet naj bi še januarja sprejel zakon, ki bo opredelil višino sredstev za nekatere osebne prejemke iz materialnih stroškov, za reprezentanco, za znesek pogodb o delu in še nekatera druga sredstva.
Odrekanje, pa tudi rast
V razpravi na seji predsedstva je Vinko Hafner dejal, da brez odrekanja očitno ne bo šlo, vendar se moramo boriti predvsem za boljšo produktivnost, za boljše gospodarjenje. O vsem tem pa mora delavec povedati svojo besedo, delavec je v središču vsega dogajanja. Tudi preteklo leto nam ni bilo lahko, vendar je realni osebni dohodek narastel za 4 odstotke. Napovedi za to leto so bolj črnoglede; govorijo, da bo realni osebni dohodek za 5 odstotkov manjši — storiti moramo vse, da bi bili pri tem odstotku »pod planom«.
KRATEK	f	f v • f	f	• f
pogled 5 kamero po občnih zborih
KOTLI
im«»«®
i 'CELJE
V TOZD POSODA SUROVINSKI ODDELEK
V TOZD POSODA
V TOZD ORODJARNA

DRUŽBENOPOLITIČNE ORGANIZACIJE IN SKUPŠČINA OBČINE CELJE Koordinacijski odbor za učinkovitejše gospodarjenje
Program in naloge družbenopolitičnih organizacij in samoupravnih organov pri uresničevanju stabilizacijskih prizadevanj in resolucije 1980 v občini Celje
U OCENA POLITIČNIH KAZMER
—	Jugoslavija kot samoupravna socialistična skupnost bo tudi letos odločno krepila svojo neuvrščeno zunanjo politično usmeritev, našo samostojnost, neodvisnost in prizadevanja za varstvo svobode, miru in nemotenega samoupravnega socialističnega razvoja.
—	Odločeni smo krepiti samoupravljanje, poglabljati in razvijati bratstvo in enotnost ter širiti politično aktivnost v sleherni družbeni sredini, da bomo še bolj utrdili kolektivnost in uveljavili moč ljudskih množic.
—	Osnovna naloga je stabilizirati gospodarstvo, kar v bistvu pomeni krepitev gmotne baze samoupravnega odločanja. Pri tem gre za večjo' odgovornost pri uresničevanju sprejetih dogovorov, za bolj selektivno gospodarsko usmeritev, boljše gospodarjenje in za uskladitev odstopanj v porabi.
2.	GOSPODARSKE RAZMERE IN OSNOVNI CILJI STABILIZACIJE
Dinamične spremembe, ki jih doživljamo v zadnjem obdobju in, ki so v pretežni meri- posledica neenakomerne gospodarske razvitosti dežel na svetu, se stopnjujejo še iz različnih dodatnih razlogov (energetska kriza, nasprotja med razvitimi in nerazvitimi, gospodarske krize itd.), ki vplivajo tudi za naše gospodarske možnosti in razmere.
Glede na slabe kazalce gospodarjenja in nizko raven storilnosti, glede na inflacijska gibanja, pretirano porabo, neugodno izvozno-uvoz-no bilanco in druge neugodne pojave se moramo učinkovito organizirati in na vseh področjih družbene reprodukcije zagotoviti pogoje za doseganje boljših rezultatov dela. "
Zvezni in republiški organizmi so že sprejeli resolucijo, s katero se delovni ljudje in občani obvezujejo, da bomo storili vse, kar je mogoče, da bi dosegli dogovorjene rezultate.
Tudi v občinskem merilu sprejemamo resolucijo, ki je temeljni stabilizacijski dokument in izraz naše odločenosti, da v vsakem okolju in pri vsakem opravilu zagotovimo izvajanje vseh aktivnosti na tak način, da bomo
dosegli dogovorjene rezultate.
V sedanjih prizadevanjih gospodarske stabilizacije ne gre za neke nove cilje. Gre za poostritev odgovornosti in odločnosti, da na vsak način stabiliziramo naše gospodarstvo ter zmanjšamo inflacijska gibanja na dogovorjeno raven.
Cilji stabilizacije naj ne bodo izraženi predvsem z navajanjem restriktivnih u-krepov, temveč morajo biti usmerjeni v boljše in učinkovitejše delo v iskanju vseh potencialov in v naš odgovornejši odnos do dela.
Za uspešno izvedbo gospodarske stabilizacije je pomembno, da si postavimo čimbolj merljive cilje ter z nenehno akcijo kontroliramo v koliki meri te cilje resnično uresničujemo.
S tem namenom sprejemamo »Program nalog družbenopolitičnih organizacij in samoupravnih organov pri uresničevanju stabilizacijskih prizadevanj in resolucije 1980 v občini Celje«, ki jih obravnavajo vsa vodstva DPO, dokončno pa sprejmemo na seji frontnega predsedstva OK SZDL kot naš skupni program aktivnosti.
3. POLITIČNI VIDIKI IZVAJANJA STABILIZACIJSKIH NALOG
—	Učinkovitost in doslednost pri doseganju stabilizacijskih ciljev je predvsem odvisna od neposredne vloge delavcev pri odločanju o razporejanju in uporabi dohodka, zato moramo brezpogojno zagotoviti:
•	zavzeto in temeljito delo vseh delegacij,
•	strokovne službe in drugi odgovorni delavci morajo zagotoviti delegacijam strokovno in organizacijsko pomoč, da bodo lahko kvalificirano in kakovostno odločale,
•	delovni človek mora prek svojih delegacij v tesni povezanosti z DPO in ostalimi samoupravnimi organi imeti neposredno možnost vplivanja na oblikovanje programov in racionalno uporabljanje sredstev SIS in KS.
—	Nosilec aktivnosti in odgovornosti za izvajanje vseh aktivnosti v TOZD, DO, SOZD, delovnih skupnosti, KS, SIS ter drugih delovnih, samoupravnih in družbenih
okoljih so družbenopolitične organizacije in samoupravni organi.
—	Koordinacijski odbori za učinkovitejše gospodarjenje so dolžni spremljati izvajanje posameznih nalog iz programa ter najmanj vsake tri mesece posredovati celovito oceno DPO in samoupravnim organom, ki se morajo opredeliti do vsakega primera odstopanja od dogovorjenega.
—	Samoupravna delavska kontrola je dolžna v vseh okoljih spremljati izvajanje dogovorjenih in sprejetih stabilizacijskih programov.
—	V primerih nedoslednega izpolnjevanja dogovorjenih in sprejetih nalog, samoupravnih splošnih aktov morajo DPO in samoupravni organi v skladu z določili svojih pooblastil in samoupravnih splošnih aktov izvajati tudi sankcije proti odgovornim nosilcem.
—	DPO prevzemajo neposredno odgovornost za delovanje delegacij in samoupravnih organov v svojih delovnih in življenjskih okoljih,
—	Samoupravni organi bodo obravnavali stabilizacijske naloge in sprejeli u-strezne ukrepe za njihovo dosledno uresničevanje.
4. ORGANIZACIJSKI IN KADROVSKI PRISTOP
—	V vsaki OZD, KS, delovni, samoupravni in drugi skupnosti mora biti oblikovan koordinacijski odbor za učinkovitejše gospodarjenje. Kjer ga še ni ali je kadrovsko okrnjen, je potrebno tak organ takoj ustanoviti oziroma dopolniti.
—	V vsaki skupnosti moramo do konca februarja u-skladiti lastni plan za leto 1980 z določili občinske resolucije za leto 1980 in vključiti ukrepe lastnega stabilizacijskega programa.
—	strokovne službe morajo pripraviti vse elemente, ki so potrebni za sestavo kakovostnega in celovitega programa stabilizacije.
—	Naloge, nosilci, odgovorne osebe in organi za izvajanje posameznih nalog morajo biti v programu jasno določeni. Program stabilizacije naj predvsem vsebuje:
• planske dokumente, u-sklajene z resolucijo,
•	odgovorne nosilce za spremljanje, nadzorovanje in izvajanje posameznih nalog,
•	časovno opredelitev do kdaj morajo biti opravljene posamezne naloge in v katerih časovnih presledkih bomo preverjali uresničevanje nalog.
—- Koordinacijski odbori morajo najmanj enkrat mesečno na delovnem sestanku
oceniti učinek izvajanja nalog stabilizacijskega programa.
—	V vsakem delovnem okolju moramo oceniti potrebo po dopolnitvi samoupravnih aktov, pravilnikov in drugih dokumentov ter po potrebi poostriti ali dopolniti določila, ki urejajo vprašanje delovne discipline in odnosa do dela.
—	Strokovne službe v vsakem delovnem okolju so odgovorne za spremljanje in za sprotno informiranje samoupravnih organov in koordinacijskega odbora za učinkovitejše gospodarjenje o težnjah po prekoračevanju dogovorjenih okvirjev. Le-ti morajo o posameznih primerih takoj obvestiti DPO, ki so dolžne ukrepati.
—	Strokovne službe v delovnih okoljih so dolžne zbirati ter posredovati DPO in samoupravnim organom vse podatke, ki so jim potrebni za učinkovito delo, oblikovanje cen in sprejemanje zaključkov.
—	Znotraj stabilizacijskih aktivnosti je eden izmed pomembnih dejavnikov tudi kadrovska problematika. Zato morajo DPO, samoupravni organi in strokovne službe delovati usklajeno in sproti zagotavljati:
•	uresničevanje kadrovske politike in kadrovanja v skladu s sprejetim družbenim dogovorom,
•	izobraževanje strokovnih kadrov, delegatov in nosilcev političnih funkcij,
•	ustrezne strokovne službe so prav tako dolžne in odgovorne za ustvarjanje pogojev izobraževanja ter dajanje strokovne in druge pomoči DPO in samoupravnim organom kakor tudi posameznim nosilcem'funkcij,
•	štipendiranje in uresničevanje štipendijske politike,
•	stalno evidentiranje kadrov, spremljanje njihove strokovne ii družbenopolitične rasti za ustvarjanje pogojev kakovostnega kadrovanja na področjih strokovnega, samoupravnega in političnega dela,
•	družbenopolitična in samoupravna angažiranost kadrov v delovnem okolju. KS, v občinah ali drugih organih mora postati sestavni del dela vsakega posameznika,
—	Osnovne organizacije DPO morajo svoja občinska vodstva sproti seznanjati z vsemi pojavi, ki ovirajo uresničevanje sprejetega programa ali če ocenjujejo, da ni pričakovati uresničitve posameznih nalog iz programa.
—	Občinske DPO in skupščine (občinska, SIS, KS) bodo spremljale izvajanje stabilizacijske aktivnosti pri vseh nosilcih ter ocenjevale dosežene rezultate in sprejemale potrebne ukrepe oziroma priporočila.
—	Na ravni občine bodo pristojni organi spremljali kazalce predvsem s področij:
•	gibanja rasti celotnega prihodka in dohodka,
•	splošne in skupne porabe,
•	osebnih dohodkov,
•	zaposlovanja,
•	izostankov z dela,
•	izvoza in uvoza,
•	zniževanja materialnih stroškov na raznih področjih (posebej na energetskem) ,
•	stroške potovanj, reklame, reprezentance, sklada skupne porabe itd.,
•	investicijske aktivnosti.
—	Na pobudo IS si bomo na ravni občine prizadevali zagotoviti čim bolj enotno in racionalno obliko zbiranja podatkov v dogovoru z Medobčinsko gospodarsko zbornico, SIS, poslovnimi združenji, bankami, SDK, INDOK centrom, DPO in drugimi. •
5.	SPLOŠNA LJUDSKA OBRAMBA IN DRUŽBENA SAMOZAŠČITA
—	V vsaki KS in OZD moramo nenehno spremljati aktivnosti NNNP. V ta namen moramo dopolniti, ažu-rirati oziroma izdelati program aktivnosti NNNP, v katerem morajo biti opredeljene vse naloge, ki jih je potrebno še opraviti. Uresničevanje nalog moramo sproti nadzirati, dopolnjevati in nedvoumno določiti odgovorne nosilce.
—	Poleg obrambnega načrta mora vsako delovno okolje, KS, SIS in drugi nosilci obrambnih priprav izdelati tudi program ukrepov. (Nadalj. v prihodnji številki)
O \/ /r» n / ^ redne seje DS OI\l C/JI DO EMO z dne 24.1.80
KADROVSKE VESTI
od 1. do 31. januarja 1980 SPREJETI NA DELO:
Marija Rakuša, TOZD Posoda; Henrik Drame, TOZD Posoda; Aleksander Malgaj, TOZD Posoda; Rade Zarič, TOZD Posoda; Rudi Špingler, TOZD Posoda; Anton Škorjanc, TOZD Radiatorji; Mirko Roželj, TOZD Kotli; Srečko Mohorčič, TOZD Kotli; Stjepan Pernic, TOZD Kontejnerji; Jože Zgonc, TOZD Radiatorji; Stanislav Koružnjak, TOZD Radiatorji; Nedeljko Ignjatič, TOZD Frite; Fajko Velič, TOZD Orodjarna; Rajko Petrovič, DSSS.
IZ DO EMO SO ODŠLI:
Romana Kovačič, TOZD Posoda; Zvonka Borovnik, TOZD Posoda; Božica Keder, TOZD Posoda; Samida Muminovič, TOZD Posoda; Stanislava Koštomaj, TOZD Posoda; Terezija Bračun, TOZD Posoda; Rajko Pokelšek, TOZD Posoda; Mladen Kenjalo, TOZD Posoda; Rafael Pokelšek, TOZD Posoda; Peter Rihter, TOZD Posoda; Slavko Pšeničnik, TOZD Posoda; Anton Esih, TOZD Posoda; Stanislav Lorger, TOZD Posoda; Zlatko Zajko, TOZD Posoda; Roman Zagajšek, TOZD Posoda; Slavko Žagar, TOZD Posoda; Ivan Kuraj, TOZD Posoda; Srečko Kolar, TOZD Posoda; Rouert Tovornik, TOZD Posoda; Srečko Kladnik, TOZD Posoda; Milan Podjavoršek, TOZD Posoda; Ivo Vrhovec, TOZD Posoda; Milorad Miletič, TOZD Posoda; Imer Baoaj, TOZD Posoda; Viktor Novak, TOZD Kotli; Momir Stojakovič, TOZD Kotli; Jože Flis, TOZD Orodjarna; Zlatko Soline, TOZD Orodjarna; Anton Lužar, TOZD Radiatorji; Anton Šket, DSSS; Maks Majcen, DSSS; Martin Oglajner, TOZD Kontejner; Milan Šalkovič, TOZD Kontejner; Anton Pre-volšek, TOZD Kontejner; Bojan Višnjar, TOZD Kontejner; Mihael Pušnik, TOZD Vzdrževanje.
UPOKOJILI SO SE:
Dora Gutenberger, Marija Perc, Štefka Sredovnik, Marija Mavrič, Marija Gošek, Franc Borovnik vsi TOZD Posoda; Angela Brešan, TOZD Odpreski; Karolina Vizjak, DSSS.
UMRLA STA:
Filip Seleš, TOZD Kontejner in Drago Lovasič, TOZD Vzdrževanje.
POROČILI SO SE:
Pernek Ana — Oberžan, TOZD Posoda; Dajič Milka — Pelič, TOZD Kontejnier; Stožir Pepca — Sojč in Grum Romana — Antlej, DSSS.
1.	Delavski svet DO ugotavlja, da 11. sklep 9. redne seje, ki se nanaša na vodstvene in vodilne kadre, ki nimajo splošne izobrazbe 8-letke, ni izvršen. DS DO sprejme sklep, da se podaljša rok za vpis do 15. 2. 1980.
2.	Delavski svet delovne organizacije potrdi delo in sklepe 36., 37. in 38. redne seje IO DS DO.
3.	DS delovne organizacije potrdi gospodarski plan za leto 1980 in cilje za realizacijo plana.
4.	Na osnovi ciljev za realizacijo plana za leto 1980, na osnovi resolucije SFRJ in občinskih resolucij občine Celje in Maribor morajo TOZD Emokontejner, Posoda in Kotli dopolniti program ukrepov, ki so jih sprejeli ob sprejemanju letošnjega plana. Ostalim TOZD izreka DS DO kritiko, ker doslej svojih programov in u-krepov niso naredili, niti sprejeli. Delavske svete teh TOZD zadolžujejo, da naloge realizirajo kot navedene TOZD, tudi ostali.
Rok za realizacijo za sprejetje teh programov je 15. 2.
1980.
Neposredno odgovorni za izdelavo ukrepov so direktorji TOZD skupaj s koordinacijskimi odbori za dobro gospodarjenje. V ukrepih morajo biti številčno opredeljeni rezultati stabilizacijskih ciljev.
Realizacije tega sklepa bo delavski svet DO ugotavljal na prvi redni seji DS, ki bo 27. 2. 1980.
5.	DS DO potrdi pravilnik o bolniškem redu in kontroli bolniškega staleža. Omenjeni pravilnik stopi v veljavo 8 dni po objavi v Emajlircu.
6.	DS DO sprejme oceno delovanja delegatskega sistema v DO EMO.
7.	DS sprejme sklep, da se naj organizirajo razprave v vseh samoupravnih organih, v vseh družbeno-političnih
organizacijah predvsem o delovanju delegatskega sistema za vsak organ ali delegacijo posebej, o odnosu vodstva TOZD do dela teh organov in delegacij, oceno o strokovni pomoči služb v temeljnih organizacijah na nivoju DO in o delovnih pogojih za normalno funkcioniranje delegatskega sistema s ciljem, da se razmere na tem področju izboljšajo.
8.	DS DO sprejme sklep, da oddelek za izobraževanje skupaj s sekretariatom samoupravnih organov pripravi program usposabljanja za delegate v samoupravnih organih in delegacijah.
9.	DS DO zadolžuje sekretariat samoupravnih organov skupaj z vodstvi TOZD, da uvede evidenco o udeležbi in aktivnosti posameznih delegatov v organih in delegacijah, ker je udeležba na posameznih sejah delegacij izredno slaba.
Uvede se postopek za zamenjavo posameznih delegatov, v kolikor bo ugotovljeno, da njihova aktivnost ne ustreza.
10.	DS DO sprejme sklep, da sekretariat samoupravnih organov zagotovi:
—	pravočasni sklic sej organov in delegacij,
—1 da uvede sistem spremljanja izvajanja sklepov,
—	da se vsa gradiva, strokovna stališča služb in predlogi sklepov pravočasno ob sklicu sej tudi vsem' delegatom predložijo,
-— zagotovijo se povratne informacije o sklepih, izvršitvi sklepov, ki jih prejmejo in izvršijo posamezne SIS ali pa ZZD,
—	da zagotovi druge delovne pogoje za nemoteno delo organov in delegacij.
11.	Delavski svet DO sprejme sklep v smislu izvajanja stabilizacijskih ukrepov, da so vse seje samoupravnih organov in delegacij v bodoče v popoldanskem času.
12.	Delavski svet DO imenuje izdajateljski svet v naslednji sestavi:
Edi Markež, Ludvik Krajec, Anton Cerar, Jožica Kovačič, Ervin Belak, Branko Martič, Viki Klenovšek, Mirko Gorjup, Jure Požun, Konrad Končan, Miloš Jeftič, Drago Glinšek, Ivan Zavšek, Alojz Hren, Rafko Gregorc, Emil Oštir, Sonja Klenovšek, Milan Ramšak, Pavla Bizjak, Miloš Pešec, Drago Mrav-lak, Jože Oštir, Božidar Panič, Ignac Jevnišek in Janko Koštomaj.
Delavski svet delovne organizacije je sklenil, da TOZD TOBI in športno rekreativno društvo do naslednje seje predlagata po enega člana v izdajateljski svet.
13.	DS DO zadolžuje"pred-sednika konference OOS DO EMO, tov. Ervina Belaka, da skliče prvo sejo izdajateljskega sveta.
Izdajateljski svet izvoli iz vrst svojih članov:
—	predsednika sveta,
—	uredniški odbor internega glasila Emajlirec,
—	odbor za interne informacije DO in TOZD,
—	uredniški odbor razglasne postaje.
14.	Delavski svet DO pro
14.	DS DO prošnjo tov. Milene Remškar za zamenjavo stanovanja zavrne, ker tov. Remškar ni na vrsti prioritetne liste. Tov. Remškar se obvesti, da se bo problem poskušal urediti preko solidarnosti.
15.	DS DO zadolžuje splošno službo, da poda do naslednje seje DS pod posebno točko ukrepe in samo analizo stanja na stanovanjskem področju.
16.	DS DO prošnji tov. Dragice Potočnik ugodi, vendar za enakovredno stanovanje, ko bo takšno na razpolago v nižjem nadstropju.
17.	DS DO dovoli službi izvoza odpis vrednosti 6.012 $ po izvoznem zaključku št. 10636, za blago prodano na javni dražbi v Benghaziju, za katerega po odbitku luških in carinskih stroškov ne bomo prejeli plačila ter odpis vrednosti 11.491 $ po izvoznem zaključku št. 10464 in
1.293 $ po zaključku št. 10542, za katerega po odbitku luških in ostalih stroškov ne moremo prejeti delnega plačila v zakonskem roku.
18.	DS DO imenuje za delegata v Ljubljansko banko Splošno banko Celje kot predstavnika vseh TOZD v sestavi DO, tov. Emila Juga.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi moje drage mame JOŽEFE ŽOHAR
se zahvaljujem vsem, ki so darovali cvetje in jo pospremili na njeii zadnji poti.
Posebna zahvala najožjim sodelavcem in godbi na pihala.
Žalujoča hči Albina Sivka z družino
ZAHVALA
Ob izgubi drage mame ANICE BIZJAK
se iskreno zahvaljujem vsem sodelavcem vzdrževanja za darovano cvetje, za spremstvo na njeni zadnji poti in za izraze sožalja.
Iskrena hvala (
Hčerka Justina Kroflič z družino
ZAHVALA
Ob nenadomestljivi izgubi mojega najdražjega moža se iskreno zahvaljujem vsem njegovim sodelavcem za vence in cvetje ter izraženo sožalje.
Žalujoča žena H. Stavbe
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega očeta ALOJZA BORLAKA
se iskreno zahvaljujem sodelavkam in sodelavcem iz emajlirnice in montaže za darovane vence ter za izraženo sožalje v dneh žalosti. Prav lepa hvala Sindikalni organizaciji za venec in godbi na pihala za odigrane žalostinke ter vsem prijateljem in znancem, ki so ga pospremili na njegovi zadnji poti.
Žalujoči hčerki
Marta in Štefka z družinama
Časopis izhaja dvakrat mesečno kot glasilo delovne skupnosti EMO Celje in ga prejemajo vsi člani te delovne skupnosti brezplačno. Ureja ga uredniški odbor.
Glavni in odgovorni u-rednik: Emil Jejčič. Naslov uredništva Celje, Mariborska 86, telefon 23-921, interna 238. Po mnenju Republiškega sekretariata za prosveto in kulturo Ljubljana, je časopis oproščen plačevanja davka od prometa proizvodov (številka 421-1/72 z dne 22. 5. 1973). Tisk in klišeji AERO Celje
Letna konferenca članov IGD
Kot vsako leto so se tudi letos zbrali člani našega gasilskega društva, da pregledajo rezultate svojega dela preteklega leta. Iz poročil je bilo razvidno, da je IGD — EMO v preteklem letu aktivno delovalo, kar dokazujejo tudi rezultati. Udeležili so se občinskega in regijskega tekmovanja ter dosegli naslednje rezultate:
—	Veterani na občinskem tekmovanju v Vojniku 1. mesto ter na regijskem tekmovanju v Slovenskih Konjicah prav tako 1. mesto.
—	Starejši člani — starost nad 30 let — na občinskem tekmovanju v Štorah 1. mesto in na medobčinskem tekmovanju v Slovenskih Konjicah 2. mesto.
Obe desetini sta se na o-snovi doseženih rezultatov uvrstili v nadaljnje republiško tekmovanje, ki bo v letošnjem letu.
Poleg navedenih uspehov so člani društva uspešno izurili tudi pripadnike gasilske enote CZ, saj so tudi ti na tekmovanju enot CZ v Vojniku zasedli 1. in 2. mesto ter se uvrstili v na-dalnje republiško tekmovanje gasilskih enot CZ.
Tekmovanja pa so le del aktivnosti, ki jo opravljajo člani GD, saj je njihova o-snovna naloga izvajanje prevetivnih ukrepov za preprečevanje požarov na področju DO. Usluge, ki jih člani društva opravljajo za DO so predvsem naslednje:
—	opravljanje gasilske dežurne službe
—	razna črpanja vode in čiščenje jaškov
—	nameščanje zasilnih cevovodov ob izpadih ali o-kvarah na mestnem oziroma industrijskem vodovod-
nem omrežju
—	vršenje požarne straže pri varjenju v požarno nevarnih obratih
—	opravljanje tedenskih požarnovarnostnih pregledov in dnevnih obhodov na področju DO
Naše industrijsko gasilsko društvo med vojno
Naši gasilci med občnim zborom
—	prevozi ponesrečenih sodelavcev v obratno ambulanto ali v bolnišnico
—	nudenje prve pomoči v času remontov in odsotnosti sester v ambulanti
—	redni pregledi hidrant-nega omrežja, vodnjakov in ostalih gasilskih pripomočkov na območju DO
—	pregledi in polnjenje ročnih gasilnih aparatov.
Kot vidimo, je delo gasilcev dokaj obširno in tudi uspešno, saj v zadnjih letih nismo zabeležili požara, ki bi povzročil večjo materialno škodo. Letno zabeležimo ca. 10 začetnih požarov, ki nastanejo v glavnem zaradi malomarnosti in neupoštevanja požarnih redov v obratih.
Ugotovljeno je, da bi se tudi število teh požarov lahko zmanjšalo, če bi se zavedali, da je za izvajanje prevetivnih požarnovarnostnih ukrepov odgovoren vsak član naše organizacije in ne samo gasilci. Na žalost pa se tega ne zavedajo niti vodilni delavci, ki v nekaterih primerih celo prednjačijo v kršenju požarno-varnostnih predpisov.
V preteklem letu se je povečalo število članstva za 23 novih članov, tako da šteje enota sedaj 63 članov, kar je vsekakor bolj ugodno za izpolnjevanje obveznosti s področja požarnega varstva v naši delovni organizaciji. Na konferenci je bil izvoljen tudi nov UO društva v naslednji sestavi:
Požun Jure — predsednik, Vrabič Franc — pod-
Letna konferenca aktiva Zveze borcev
Člani aktiva ZB NOV EMO so imeli dne 18. 1. 1980 svojo letno konferenco, na kateri so pregledali dosedanje delo ter si zadali naloge in smernice za delo v letu 1980.
Aktiv ZB NOV EMO šteje 58 članov, ki so porazdeljeni po celi delovni organizaciji. Delo aktiva se vrši po delegatskem sistemu, tako so člani — delegati po posameznih TOZD in skupnih službah aktivno vključeni na vsa področja gospodarskega, družbenopolitičnega in samoupravnega delovanja. Člani aktiva aktivno sodelujejo tudi pri izvajanju nalog ljudske obrambe in družbene samozaščite.
Člani aktiva ZB NOV EMO so na letni konferenci sprejeli nove zadolžitve, ki so zajete v akcijskem programu za leto 1930 ter obvezujejo vsakega posameznega člana aktiva.
Letno konferenco je pozdravil gl. direktor, tov. Franci Gazvoda, ki je v svojem nagovoru poudaril nujnost pre-
hoda od besed k dejanjem, kar naj bi bilo načelo za izboljšanje današnje splošne situacije.
Člani aktiva ZB NOV EMO so z letne konference poslali tov. TITU pozdravno brzojavko, v kateri so mu želeli hitrega okrevanja.
Abrahama so srečali
JANUAR
Anton Hriberšek, rojen 16. 1. 1930, emokontejner Drago Svet, rojen 31. 1. 1930, emajlirnica Olga Teržan, rojena 12. 1. 1930, skl. gotove posode Pavel Rumpf, rojen 28. 1. 1930, TOBI
predsednik, Oštir Emil, Križnik Marjan, Žlender Emil, Cocej Stane, Petan Marjan, Fridan Drago, Grubenšek Franc, Filej Jože in Matjašič Ivica.
Želja vseh članov GD je, da bi novoizvoljeni UO u-spešno opravljal zastavljene naloge ter povedel društvo še do večjih uspehov oziroma boljših rezultatov na področju požarnega varstva, za kar pa bo nujno potrebna tudi bolj tesna povezava z vodstvom, samoupravnimi organi in družbenopolitičnimi organizacijami DO, kar se je v preteklosti zelo pogreša-
lo.	Emil Žlender
AKTIV ZB NOV EMO CELJE
PROGRAM DELA AKTIVA ZB NOV EMO ZA LETO 1980
1.	Vključevati v akciji naloge občinskega združenja in naloge terenskih organizacij ZB Gaberje in Hudinja
2.	V naprej razvijati dobre medsebojne tovariške odnose v kolektivu, ki morajo sloneti na vrednotah revolucije
3.	Skupaj z družbeno političnimi organizacijami v kolektivu na primeren način proslaviti dan borcev, dan žena, dan mrtvih ter z udeležbo pokazati pripravljenost v sodelovanju
4.	Skrbeti za socialno varnost naših članov — obisk članov ob priliki bolezni v bolnici in na iomu
5.	Intenzivno sodelovati na področju splošnega ljudskega odpora in družbene samozaščite ter s tem doseči še večjo aktivnost članov
6.	Nenehno razvijati socialistični patriotizem in oživljati tradicije NOB, v povezavi z mladino
7.	Razvijati občutek za skupnost in za sodelovanje na vseh področjih — medsebojno dogovarjanje in sporazumevanje naj bo vedno pred nami
8.	Izkušnje iz NOB, kot predvojni politični spopadi in še izkušnje povojne izgradnje, so dragocene pridobitve. Kljub starostnemu povprečju članstva, moramo še vedno aktivno sodelovati in pomagati pri usmerjanju politike
9.	Aktivno sodelovati pri izvajanju stabilizacijskih nalog, ki so sestavni del samoupravnih odnosov
10.	Organizirati skupno ekskurzijo naših članov v povezavi z ogledom krajev iz časov NOB
11.	Letna konferenca aktiva ZB NOV EMO Celje
Pogled na konferenco aktiva ZB NOV pri nas