764
Listek.
napovedujoči nevarni vihar,   ob katerem naj gleda krmar, da reši svoj  čolnič — povede nas, žilave Slovence, do končne zmage v borbi za pravično šolstvo.
Cujmo, bodimo pozorni na vse strani, da se čim prej uresniči tudi druga vrstica besed pesnikovih:
« Zatrli niso spečih,
Ne bodo nas bedečih!«
Koledarji »Narodne Tiskarne«. Videč, kako preplavljajo inozemske firme leto zaletom slovenske pokrajine z raznimi nemškimi koledarji, sklenila j e ,,Narodna Tiskarna v Ljubljani" izdajati slovenskemu narodu vsako leto koledarje raznih vrst v materinščini. Mimo »Dijaškega koledarja«, o katerem smo že govorili, izšla sta še »Skladni koledar« v elegantni obliki (navajajoč katol., protest, in grško-ruske svetnike, praznike na Avstrijskem in žrebanja avstro - ogerskih srečk), cena 50, s poštnino 60 kr., in „Stenski koledar« v štirih barvah, na trdem prilepku (jedini z žrebanjem avstro-ogerskih srečk), cena 25, po pošti 28 kr. Na ta koledarja posebno opozarjamo naše narodne urade, čitalnice, bralna društva, advokate, notarje, trgovce, gostilničarje in sploh vse one Slovence, kateri ju rabijo. Dobivata se v »Narodni Tiskarni« in po vseh knjigarnah slovenskih.
»Narodni koledar za prestopno leto 1892«. Uredil in izdal Dragotin H r i b a r v Celji. — Ta koledar prinaša poleg navadnih koledarskih stvarij životopise in podobe Jgsipa Marna, Jurija Subica, dr. Fr. Celestina in Matije Majarja Ziljskega. Dalje čitamo članek o denarnih zavodih in denarnih razmerah po Slovenskem in »Razgled po svetu«.   Cena ličnemu koledarju je 45 kr.
Iz muzejskega društva. Dne" 18. m. m. je predaval g. prof. V. Voss o rudninah, ki se nahajajo na obeh straneh podkdrenske Save. Iz njega govora posnemljemo, da se dobiva marmor v jarku Draga za razvalino Katzenstein pri Bdgunjah in da je od tega marmorja izklesan podstavek za Dežmanovo poprsje v muzeji. Na Kranjskem se sploh dobivajo rudnine, za katere se doslej še vedelo ni, n. pr. rdeča arzenova svetlica, ali pa tetraedrit v Koroški Beli. Obsežno in korenito predavanje, katero so pojasnjevali razni nariski in posamični izvodi obravnavanih rudnin, zanimalo je mnoge poslušalce od začetka do konca.
Slovensko gledališče. Predstava dne 1. listopada: »Mlinar in njegova hči.«  Žaloigra v petih dejanjih. Po E. Raupachu, poslovenil Fr. Malavašič.
Predstava dne" 8. listopada: »Lowoodska sirota«, Igrokaz v dveh delih in štirih dejanjih. Poslovenil Davorin Hostnik. — Dasi je ta igra, kakor do malega vsi proizvodi Ch. Birch-Pfeifferjeve, v marsičem pretirana, ima venderle tudi lepe prizore in ponuja igralcu dokaj prilike, da razvija svojo umetnost. Takšni nalogi imata Jovana Eyre in lord Rochester, katera sta predstavljala gospa. Borštnikova in gospod Borštnik ; njiju igranje nam je prijalo popolnoma. Po volji sta nam bili tudi gospodičina Nigrinova in gospd Danilova; naloga gospe Harleighove pa je bila gospodičini Kozjakovi, ki je šele novinka, izvestno pretežka; želeli bi bili mimo tega srečnejše maske. V igranji g. Sršena se je po nekod pojavljal nepotreben patos; predstavljalci drugih manjših nalog so zadoščali. — Med prvim in drugim delom igrokaza je pel operni pevec g. Fr. Bučar arijo Lenskega iz Cajkovskega opere »Evgen Onjegin« ; spremljal ga je na klavirji g. K. Hoffmeister. Občinstvo je g. Bučarja glasno pohvalilo, tako da je dodal še ljubko izvirno skladbo g.   Hoffmeistra.
Predstava dne" 15. listopada: »Ženski boj«. Veseloigra v treh dejanjih. Spisala G. Scribe   in   Leg o u ve.  Poslovenil R. P. —   »Ženski   boj«  ni najboljša igra,  kar so