Stev. Ut
i*Ma vsak de-talk popoldne
CENE PO POŠTI:
z« celo leto K 144-—
78 Pol leta K 72*—
v UPRAVI STANE MESEČNO K10*—
V Ljubljani, četrtek, 19. maja 1921.
Poštnina platina v gotovini.
Leto L
•e.
Uredništvo In upravnJštvo v Ko-pit»fiwri uliti ‘tov. 6 — Telefon uredništva štev. 53 «— Telefon ma upravnijtva štev. 318 ==>
CENE PO POŠTI:
za četrt leta K 36*— za en mesec K 12*—
DELAVSKI UST POSAMEZNA ŠTEVILKA 8@
DR- A. GOSAR:
Socialni problem.
Pr«Dr^a^n° vPrašanie je v svojem bUtvu, ia j , reČeno, vprašanje jela
iitiel vsnlf’*:	,t0	,gre v prvi vrsti' da bi
^je buf i dovoIi vse6a> kar potre-bl mu n k.Yeka vredno za življenje, in da delati ye,~] .*reba preveč in pretežko človeu Saado ima pravico do primernega, človeku VredneŽa življenja in vsakemu lika, da m°ra biti dana možnost ter pri-°dpočiip °d *ezkega in napornega dela tiej jeL m razvedri svojega duha. V tem to«. c socialnega problema in okrog
e X •	o	puuitma	n*
žant 0 koncem koncev vsa poedina
tega
^ianjrrr^'.
7	zboljšanju	socialnih razmer,
sama j, j ' ,ab če hočema narava nam različnih atTe moč‘ ne daie nit* toliko gel 0d te . laskih potrebščin, da bi mo-d^l človefk ZlVet* vsai razmeroma majhen mora i te*v 5 r°du. Nasprotno, človeštvo izsiliti iz	trudom in delom takorekoč
vsemu teh*^-1^6 nainuineiše stvari. Kljub Predku m j^nemu in gospodarskemu na-najvažne'“°L rne d°be zaostaja produkcija
najvažne'“,|T ne ao°e zaostaja produkcija Rebami R iS*vVar* daleč za splošnimi po-itd. pn ' fzličnih živil, obleke, stanovanj voščiti 1^1 ie ^ako zelo, da si more pri-bolišn j,6 razraeroma malo ljudi nekoliko borno	da	sp	pb	more	velik del le
uyfjjQ !_ v*	"V	J***	v	v	v***v	iv
l°vica’ . a®ko oblačiti in da nima niti pobilo *t Umed njih stanovanja, kakršno bi
clbveku primerno.
nejgii U če bi kdaj produkcijo vseh važ-d0s> Pbtrebščin izpopolnili do najvišje mant Ve mele' bo vendar še vedno pri-se -j °Val° najrazličnejših stvari, katerim veljC °*Vek težko in nerad odreče. To ostal Za slučai> da bi človeške potrebe skiijp- Vedno take, kot so dandanes, toda je tetjf U^' da naše poželenje raste in da čimbolj ga skušamo zadovo-so z rastoč te.^a opažamo vsepovsod, da splošne člo*° blturo in napredkom tudi Prazno je V .e potrebe vedno večje in dostiti, Upanje, da bi jim mogli kdaj za-
}2 i «	(
kov Se	,ln podobnih razlogov in vzro-
kako	lav^a vedno znova vprašanje,
Qejšc P°razdeliti najrazlič-Mudi .Potrebščine med vse <h tt r 'g j . ° > da se ne biniko-ai0rafi°tila krivica in da bi zadovoi-** vsi’ vsa> za silo, Posledic- 1n b Naravna in neizogibna Porozdept Pravične in enakomerne življenskih potrebščin pa bi je potreb ndl^e ne imel dovolj vsega, kar kenje, in j° Za Prav0 človeka vredno živ-zadnjgrta	! morali vsi od prvega do
r®Či, v ^^kje pritrgati in marsikaj od-Prv6dS jd česar bi bili vsi od veli	. zadnjega — dasi bi ži-
živijo	izmed njih dokaj boljše, kot
UnTl"1 — nezadovoljni. skuša v	*D naravno ie torej, da si
raznil. - ,do pridobiti in zagotoviti toliko k°t ZlvlJenj6kih potrebščin in še več, to, ajj v resnici potrebuje, brez ozira na *rPeti mo!a.i° niegovi soljudje radi tega ^etjom rev®čino in pomanjkanje. To se ie obse-r Vedno znova ponavlja in v tem vPrašanjaaa £na bistvcna stran socialnega
vprax!.ru.S0 plat socialnega problema tvori jivno ^,le dela. Delo, namreč produk-akor 1 s*Car socialno koristno delo, je, beb ain° že dosedaj videli, nujno poli6 *alotfn ne‘zožibno. Brez takega dela bi kr&jg *evPajrazličnejših potrebščin v nai-čl °asu ^a^10 krčile, da bi veliki 0bstanu Ve^kega rodu sploh ne bilo več da ne bi več mogla živeti.
*°.l Pov
ške moč- z o P	■____________
zel° 0 so slabotne in naše sposobnosti
HrlT*v^	ra	rtlrkafnl/	relnnt«
faP°rn C*ene- Zato se človek izogne, zlas adarke^u 'n težkemu delu, kjer- i v Vseh£ more. To opažamo vsepovsod, p Cajih in pri vseh narodih. odločuj0ev.ui°či in zaradi tega vplivni in Uepriipt Cl sloji so vedno znali prevaliti
-	ri)čtn - —  ----------------------   «	--
?ami 0n ° delo, katero bi morali sicer
jf Cnj pravljati, na svojega bližnjega. Tako stanj}, vSYetovna '-go 'ovina polna neprc-dujofim iV-. med božatini in zato gospo-in dt.15, 1 * p ?a en‘ ter sužnji, podložniki in Baku*"1 na drugi strani. Izraelci v Egiptu vseh	suž,nT	na krškem, v Italiji in
skih nlok n.,eve*kih deželah so poleg rim-Plebeicev, grških helotov in srednje-
veških fevdalnih podanikov, zlasti pa poleg nepregledne množice modernih delavskih mas jasna in nedvomna priča za to. Človek si rajši podjarmi svojega lastnega brata ter ga vklene v težke suženjske verige, kot pa da bi sam opravljal nujno in neizogibno delo, brez katerega ni ne obstanka, š e manj pa blagostanja, po katerem stremimo vsi, gospodje in hlapci.
To je druga bistvena stran socialnega vprašanja. Ves zgodovinski razvoj in i£-cialne razmere v naši dobi pa kažejo, da smo tudi v tem pogledu še daleč, daleč od rešitve tega vprašanja.
Iz vsega tega je razvidno, da je socialno vprašanje, tako kot smo si ga tu zastavili — in edino v tej obliki se nam odkritje tako, kakršno je po svojem bistvu —
v resnici problem, ki se sam na sebi, dokler niso izpolnjeni še drugi predpogoji, sploh ne da rešiti. Vsem potrebam ne bo mogoče nikdar zadostiti in težkemu ter napornemu delu se bodo ljudje vedno skušali izogniti kjer in kadarkoli bo mogoče. Zato je treba poleg pravične porazdelitve raznih življenjskih potrebščin in pravične dodelitve potrebnega dela vsem, ki so zanj sposobni, pžfiskati še drugo podlago, na kateri bo mogoče to vprašanje tako rešiti*in socialne razmere tako urediti, da bodo vsi sloji in stanovi zadovoljni. To podlago pa najdemo, ako presojamo socialno vprašanje z nematerialističnega, torej verskega, in še posebej s krščanskega vidika.
SffliiifflK ki Primerili in DalnuKfli.
Ljubljana, 19. maja. Končneveljavni uradni podatki o izidu volitev še niso objavljeni. Iz zanesljivih neoficielnih podatkov pa je razvidno, da bodo Jugoslovani zastopani v rimskem parlamentu s petimi poslanci. Štirje so bili izvoljeni na Goriškem, eden pa v Istri. Na Goriškem'so izvoljeni: dr, Wilfan, Virgilij Šček, dr. Karl Podgornik in Josip Lavrenčič, v Istri pa dr, Wilfan, ki pa bo ta svoj mandat odložil in pride na njegovo mesto dr. Ulikse Stanger. Razmerje glasov na Goriškem, ki se je izkazalo naravnost sijajno, je sledeče- Jugoslovanska narodna stranka 30.390 glasov, vse nasprotne stranke pa približno 15.000, od teh komunisti nad 5000 glasov. Vzrok malemu številu naših glasov v ostalem Primorju pa je pripisati naravnost nepopisnemu terorju fašistov, ki jih je vlada skoraj očito podpirala. Udeležba v teh krajih je bila minimalna in se giblje večinoma med 10 do 30%, So kraji, kjer ni volilo niti 10% uoravičencev (Sv. Križ 8%, otok Lastova 9% itd.).
Iz notranjosti Italije je po dosedaj do-šlih poročilih, ki jih spremljajo komentarji o mrtvih in ranjenih, znanih 394 izidov od
535, kolikor poslancev šteje rimska zbornica. Od teh 394 mandatov so dobili združeni nacionalci 150, ostale vladne stranke 46 mandatov. Opozicionalne stranke so dobile 198, torej dva mandata več. Ostali rezultati tega razmerja bistveno ne bodo spremenili in se računa, da bodo socialisti dobili do 120 mandatov napram prejšnjemu številu 136. Torej prav malenkostna izguba, Italijanska ljudska stranka (partito po-polare) pa dobri najbrže 109 mandatov na-pram 99, ki jih je imela preje.
Iz teh rezultatov in računov, ki jih moremo smatrati za definitivne, je razvidno, da teror in nasilje nista rodila zaželjenega uspeha, temveč ravno nasprotno. To dejstvo je precej zanimivo tudi za nas, ki se borimo proti nasilju vladajoče manjšinske klike, ki sicer ni tako velika, a vendar omejpje državljanske in človeške svobode in pravice na minimum. Naj bi bilo to resen opomin in svarilo.
Zanimivo dejstvo je tudi napredovanje italijanske ljudske stranke, Vidi se, da zdrava katoliška ideja povsod pridobiva in se je ljudstvo vedno tesneje oklepa kljub vsem naporom združenih nasprotnikov.
HornSko InSno od Drace debi Jgtpsiaoija?
Belgrad, 19, maja. (izv.) Iz krogov, ki stoje blizu imnistrstva za zunanje stvari, se doznava, da pričakuje vlada v kratkem odločitev iz Pariza glede razmejitve na Koroškem. Pašič je včeraj izjavil, da je naša vlada že pred dvema mesecema predlagala konferenci poslanikov v Parizu, naj se izvrši razmejitev na Koroškem tako, da se določi meja po istih principih kakor v
Šlezviku in Šlezaji, to je, da naj gre meja tudi v tem slučaju ob južni strani Drave, ker prevladuje na desnem bregu slovenski element, kar je tudi pokazal plebiscit. V Belgradu verujejo, da bo konferenca poslanikov ozemlje južno od Drave priključila naši državi, zlasti z ozirom na vesti o priključitvi Avstrije k Nemčiji.
tf&rašanfe. - V©!BM str©š&d za ruske begunce-— (Popolnoma odvisni od zaveznikov. — Zahtevamo Koroško do Drave. — Nemčija nam M lokomotive*
Belgrad, 18. maja. 32. redni sestanek utavotvorne skupščine je otvoril predsednik dr. Ribar ob 16.20.
Ministrski predsednik in minister za zunanje stvari Pašič je odgovoril na vprašanje poslanca Kučiča o članku v listu »Morning Post« glede odstopa luke Baroš Reki. Rekel je, da ta vest ni resnična, da pa ne smatra za potrebno, da jo dementira. Prva re-ška cona je bila izpraznjena 9. maja, druga pa 14. maja. Dne 20. maja se bo sestala komisija za razmejitev, da se določi skupna mejna točka med Reko, Italijo in našo državo, Mi nismo stopili v nikaka pogajanja. Na vprašanje Milana Milanoviča o pomoči WrangIovi vojski pravi g. Pašič, da nas begunci stanejo mesečno šest milijonov dinarjev za to, ker so vse druge države odrekle pomoč.
Na vprašanje poslanca Angjeloviča o volitvah za lakozvano konstituanto na Reki odgovori ministrski predsednik, da je ta stvar še vedno na dnevnem redu, toda, ker vlada nima točnih podatkov o volitvah, ne more o tem ničeesar odgovoriti. Potrebno je predvsem, da se te volitve priznajo..
Na vprašanje poslanca Jovana Jovanoviča o izvedbi pogodb, ki so se sklenile z Nemčijo, Avstrijo in Bolgarsko, odgovori g. Pašič, da Nemčija ni izpolnila vseh obveznosti mirovne pogodbe in da je zato nastal znani konflikt. Naše, zadržanje bo odvisno
od splošnega zadržanja drugih zaveznikov. Nemčija je priznala svojo pripravljenost, da nam da vagone in lokomotive ter se sedaj razpravlja vprašanje transporta.
Na drugo vprašanje poslanca Jovanoviča o naših opravnikih v Parizu, Varšavi in drugod, odgovori g. Pašič, da za vojne naša poslaništva niso bila popolnjena tako, kakor bi bilo treba. Sedaj je prišlo do tega, da imajo nekatere države poslanike, pri nas pa so opravniki poslov. To ni redno stanje, toda obstaja danes več ali manj povsod.
Na tretje vprašanje istega poslanca, kdaj bo poročal o zunanji politiki, odgovori ministrski predsednik, da vodi naša država skupno politiko z onimi državami, ki so bile z nami v vojni. Stojimo na stališču, da morajo naši sovražniki izpolniti obveznosti, katere so prevzeli. Vsako večje vprašanje moramo reševati v sporazumu z zavezniki.
a ^ftrio vprašanje istega poslanca o razmejitvi na Koroškem odgovori ministrski predsednik, da je razmejitev z Avstrijo na Koroškem zelo težka. Pojasni, kako je prišlo do tega, da smo plebiscit na Koroškem izgubili. Ko je vlada videla, da se v Gorenji Šleziji porabljajo nova pravila, po katerih naj se oni deli, v katerih je večina prebivalstva glasovala za Nemčijo, priklopijo Nemčiji, deli s poljsko večino pa Poljski, smo storili pri zaveznikih korak, da se
isto stori tudi na Koroškem. Stvar še ni rešena, dasiravno smo ponudili stvarne dokaze. Dne 26. marca t. 1. smo poslali konferenci veleposlanikov v Parizu noto, v kateri naglašamo, da bi edina naša naravna meja napram Avstriji bila reka Drava. — Močna meja napram Avstriji nam je potrebna, posebno, ako se Avstrija združi i Nemčijo.
Skupščina pride na dnevni red. Govore Milokovič (komunist), Trifkovič, Trajkovie (republikanec), Brandner in dr. Rojc o obliki države in njenem imenu.
P«difealcl proti MmsU paragrafa.
Belgrad, 19. maja. (Izv.) V parlamentarnih krogih se živahno razpravlja o stališču radikalnih poslancev Ljube in Joče Jovanoviča, ki sta n avčerajšnji seji ustavnega odbora glasovala za odpravo kancel-paragrafa. Zdi se, da obstoji v tem pogledu med demokrati in radikalci nesporazum in da bo v plenumu večji del radikalcev glasoval proti kancelparagrafu,
Hooi kandidati za mesto nofranlega ministra.
Belgrad, 19, maja. (Izv.) V zadnjem času se omenjajo nova imena kandidatov za mesto notranjega ministra, katero bi imel po zanesljivih informacijah zasesti kak hrvatskl demokrat. Imenujejo se dr. Ribar, dr. Rojc in dr. Krstelj. Zdi se, da ima največ izgleda dr. Krstelj, ki bi po mnenju demokratov pokazal na Hrvat-skem močno roko kakor jo jc pokazal v Dalmaciji.
AngfiBJa za iolno Izpolnitev Versaillesu« pogocJ« be.
LDU London, 18. maja. (Dun, ICU) V izjavi, ki jo je Lloyd George poslal Reuter, jevemu uradu, veli med drugim: Prihod-njost sveta, posebno Evrope, bodo odločile stare ali nove prijateljske razmere. Zatorej je versailleska pogodba nad vse važen dokument, zlasti za ententne narode. Ona nas najde skupaj tam, kjer je mno-gokaj takega, kar nas loči. Oni, ki delajo z določbami pogodbe, kakor bi bile šport za strasti ali predsodke, bodo kmalu obžalovali svojo vročekrvnost. Angleška vlada se ne odteza nobeni odgovornosti glede pogodbe. Začasno je otežkočena pre-hranitev čet, toda te težkoče bodo, kakor zaupljivo domnevam že sedaj, kmalu prenehale, Opozarjam na dejstvo, da smo na zadnji konferenci pokazali svojo pripravljenost, dati zaveznikom našo mornarico na razpolago za vsako vojaško operacijo, ako bi Nemčija ne sprejela določb zaveznikov. Britanska vlada je stremila po tem, da se vprašanje delitve Šlezije reši na londonski konferenci, Izidi ljudskega glasovanja so bili znani. Naši zavezniki pa niso .hoteli nadaljevati posvetovanj. Mi bomo zvesto vztrajali pri sklepu, ki ga je storila večina velesil, ki so na temelju pogodbe imele glas pri določitvi šlezijske meje. Mi smatramo ljudsko glasovanje kot izraz želja šlezijskega prebivalstva, pa naj se glasi razsodba kakorkoli. Ker pa smo vstopili v veliko vojno in utrpeli velike izgube za obrambo stare pogodbe, pri kateri je bila udeležena naša država, Velika Britanija ne more gledati, dfi se tepta pogodba, katero so neni zastopniki podpisali pred manj kakor dvema letoma.
ITALIJANSKI VOHUN UBIT.
Bakar, 19. maja. (Izv.) Na Reki vlada popolen mir. V mestu je popolna tišina in ni na ulicah videti skoro nobenega človeka. Volitve v Italiji niso napravile na prebivalstvo nobenega vtisa ter so ostale neopažene. Na italijansko - jugoslovanski meji pri Orehovici so zajeli štirje jugoslovanski mladeniči italijanskega vohuna, po rodu Jugoslovana, ter ga tako pretepli, da je čez nekaj ur umrl, Zanella je bil pozvan v Rim ter je odpotoval sam z italijanskim torpednim čolnom. Zanimivo, da 'potuje kot predsednik vlade sam brez spremstva.
Stran X
»Novi Cas«, cTrie' T9, maja T92f,
gtev. lil
TRGOVINSKA POGAJANJA Z ITALIJO
Belgrad, 19, maja. (Izv,) Včeraj ob 4. popoldne se je vršila konferenca naših delegatov za trgovinska pogajanja z Italijo pod predsedstvom dr, Momčila Ninčiča, Na tej seji je bilo definitivno določeno naše stališče glede zahtev, ki se imajo staviti za izvršitev trgovinske pogodbe z Italijo. Iz Rima poročajo, da bo te dni odpotovala italijanska delegacija v Belgrad v svrho nadaljevanja pogajanj.
politični dogodki.
4-' Narodni socialisti in demokrati. V Celju se je včeraj vršila volitev župana. Izvoljen je bil z 12 demokratskimi in 5 narod-no-socialnimi glasovi demokrat dr. IIra-sovec. Narodni socialisti so šii z vihrajočimi zastavami v boj za demokrata. S tem so pogazili svojo prisego, ki so jo dajali pred vqlitvami in po volitvah, da demokratskih centralistov nikjer ne bodo podpirali. S tem so — kot avtonomisti v besedah — v dejanju dvignili na ščit centralista. Storili so to, kar je storil njihov vodja Deržič, ki se je odtegnil glasovanju v Belgradu, mesto da bi glasoval proti centralizmu. Narodni socialisti pa so s svojim celjskim glasovanjem pogazili tudi svoje tolikokrat proglašeno »socialistično« načelo, ker so šli v boj za kandidata kapitalistične stranke, kakršna je demokratska stranka po/svojih načelih, po svojem delovanju, po ustroju in osebah. Slovensko delavstvo si bo to »narodno« in »socialistično« stranko dobro zapomnilo!
-f' Protikatoliška propaganda pravoslavnega episkopa. Poročali smo že, da se niški episkop Dositej že dalje časa mudi v Češkoslovaški, kjer potuje od kraja do kraja in ima javne shode za odpad od katoliške cerkve. Na posredovanje SHS poslaništva v Pragi je bila za 5. maja rekvi-rirana katoliška cerkev v Olomucu, kjer ni niti enega pravoslavnega, da bi episkop Dositej prisostvoval pravoslavni službi božji. To brezobzirno postopanje jugoslovanskega poslaništva je imelo neugodne posledice. Pred začetkom pravoslavnih obredov so zasedli cerkvene prostore tamošnji katoličani. Pristaši narodne cerkve, katerim je bila pravoslavna služba bifeja namenjena, so poklicali na pomoč policijo in orožništvo, ki pa ni hotelo posredovati, temveč je prepovedalo jugoslovanskemu poslaništvu in narodni cerkvi obdržati svojo parado v katoliški cerkvi. Radi te blamaže našega poslaništva je pri republiki popolnoma padel njegov ugled. Ugotoviti je treba, da g. Hribar ni s tem v zvezi, ker je bil odsoten. Vsa krivda zadene njegovega namestnika. Glede episkopa Dositeja bi pa «še pripomnili, da potuje na državne stroške. Naša vlada, ki njegovo proti-katoliško akcijo podpira, se je s tem izjavila proti polovici svojih katoliških državljanov, ki s tem, da plačujejo vse mogoče davke, obenem plačujejo tudi protikatoli-iško akcijo. Proti takemu protizakonitemu postopanju najodiočnejše protestiramo.
^Dnevni dogodki.
/' • — Občni zbor »Zadružne zveze« se je
vršil danes dopoldne na verandi hotela »Union«. Občni zbor je vodil podpredsednik prof, Remec. Po obširnem in zanimivem poročilu načelstvenega ravnatelja L e g a t a in po poročilu predsednika nadzorstva prof, Verbiča se je odobril računski zaključek za 1, 1920 in bil podeljen odboru absolutorij. Iz pregleda poslovanja povzemamo, da so hranilne vloge dosegle doslej še nikdar doseženo vsoto 162,339,719 kron 71 vin, — nad 40 milijonov več kot lani. — Pri volitvah je bil izvoljen naslednji odbor: Dr. Korošec, prof. Remec, dekan Zabret, Evg. Legat, dr. Hohnjec, dr. Božič, dr. Mohorič, Janko Jovan, Mihael Brenčič, Steblovnik, dr. Verstovšek, Anton Pirnat, Jernej Podbevšek, Janez Štr-cin, Franc Smodej.
—	Volitev župana v Celju se je vršila včeraj. Pri prvi in drugi volitvi so dobili: Dr. Ogrizek (SLS) 4 glasove, demokrat hrašovec 12 glasov, soc. demokrat Koren ,10, narodni socialist Žabkar 6 glasov. Pri ožji volitvi je 5 narodnih socialistov glaso-( valo za demokrata Hrašovca, ki je dobil 17 glasov, medtem ko je socialdemokrat dobil 14 glasov. Nato so demokratje volili narodnega socialista Žabkarja za podžupana.
„.~T	Zadnjo	nedeljo	je	v	nezbiški
občini pri Sv. Emi na Štajerskem samostojni agitator Valentin Herci udaril z vozno ročico nekega čevljarja tako močno po glavi, da je ostal na mestu mrtev. Pokojni je bil doma iz Sv. Križa pri Rog, Slatini ih zapušča ženo in pet nepreskrbljenih otrok. Ubijalca so zaprli,
%—• Državna konferenca rudarskih delavcev na ČeŠkoslovaSkem se vrši 20. in 21. t. np v Pragi. Udeleževali se je bodo rudarji vseh štirih narodnosti. Razpravljali bodo o gospodarski krizi v rudarstvu, o po-družabljenju jam, o obratnih in nodietmh svetih ter o zavarovanju.
—	Češkoslovaška agrarna reforma.
Češkoslovaška vlada je dovršila vse priprave in podrobne načrte za izvršbo agrarne reforme. Predsednik agrarnega urada je dr. Karol Viskovsky. Vsega vkup spada v češkoslovaških pokrajinah pod agrarno reformo približno 5 milijonov hektarov zemlje to je 36% celokupne površine češkoslovaške republike. Ker imajo lastniki veleposestev, ki jih je okolu 2170, pravico, da obdrže po 250 ha zemlje, bo ostalo za razdelitev 4,480.000 ha. Češkoslovaška vlada pa ne misli na podrobno parcelacijo, marveč se bo ozirala na zahteve kmetijske industrije (sladkorne'tovarne, žgalnice špirita itd.), na javno aprovizacijo in druge splošne interese in bo na veleposestvih uredila velika vzorna gospodarstva, šole, okrevališča itd. Industrijske obrate bo vodila dalje. Šele v drugi vrsti se bo zemlja na drobno razparcelirala in prodala ali dala v najem, pri čemer bodo gledali, da se pomnoži število srednjih posestnikov. Potom agrarne reforme se preskrbe zlasti uradniki in delavci, ki so zaposleni pri izvrševanju agrarne reforme.
£jubljanskl dogodki.
lj Pokrajinski odbor Jugoslovanske Matice v Ljubljani preuredi svoje podružnično delovanje v Ljubljani, in sicer na ta način, da mesto sedanje glavne podružnice ustanovi v Ljubljani za posamezne mestne okraje samostojne podružnice, vsled česar sklicuje sestanek, ki se vrši v četrtek dne 19, t, m. ob 8. uri zvečer v veliki dvorani deželnega dvorca. Tega sestanka se udeleži tudi Krščansko žensko društvo ter vabi svoje članice k polnoštevilni udeležbi.
lj Vse naše čitatelje opozarjamo na umetniško razstavo v Jakopičevem paviljonu, ki je odprta vsak dan od 10. do 12. in od 15, do 18. ure.
lj Občni zbor »Samopomoči«. Včeraj zvečer se je vršil v Mestnem domu občni zbor »Samopomoči«, ki je radi svojega neurejenega gospodarstva zbudila med ljubljanskim uradništvom mnogo prahu. Predsedoval je zborovanju mag. svetnik Govekar, ki je svoj čas trdil v »Slov. Narodu«, da se vrši proti »Samopomoči« klerikalna gonja, s čemer je hotel odvrniti pozornost javnosti od poslovanja te zadruge. V imenu revizijskega odbora je poročal gosp. Rozman, ki je navedel med drugim sledeče: Knjigovodstvo je bilo popolnoma neurejeno, Inventura z dne 31. dec. 1920 je bila popolnoma
napačno sestavljena. Zato je bila tudi ‘postavka glede čistega dobička, ki je znašala nad 16.000 K neresnična. Ugotovilo se je, da dne 31. decembra 1920 zadrijga »Samopomoč« ni imela čistega dobička, pač pa nad 243,000 K primanjkljaja. Primanjkljaj z dne 23. aprila t. 1. pa že znaša nad 1,124.000 kron. Odbor »Samopomoči« je nakupil veliko blaga po visokih cenah, n. pr. mast, olje, slanino, milo, paradižnike itd., cene so pa medtem znatno padle. V odboru je tem nakupom nasprotoval edinole blagajnik g. Žagar, toda brez uspeha. Ugotovilo se je, da odbor in nadzorstvo nista vršila svojih dolžnosti. V zalogi je še veliko mila, ki pa je zelo slabe kakovosti in ga bo težko prodati. Nadalje so nakupili precej paradižnikov, od katerih se je pokvarilo 1200 kg. Občni zbor je sklenil, da stopi. »Samopomoč« v likvidacijo. Ministrstvo za socialno politiko je baje obljubilo, da poravna primanjkljaj, če se izvrši likvidacija mirno. Izvolil se je peteročlanski likvidacijski odbor, ki naj izvrši v najkrajšem času likvidacijo. Pripominjamo še, da je svojčas g, Reicher, revizor zveze slov. zadrug, izvršil revizijo zadruge in je našel razen majhnih pomanjkljivosti vse v redu, dočim so pa novi revizorji ugotovili strašen nered. Tako so nesposobni voditelji uničili zadrugo, ki naj bi služila v splošno korist vseh državnih nastavljencev, dasi so imeli bogato državno podporo. Če primerjamo njihovo deio z prospevanjem delavskih konzumov, se moremo le vprašati, kako je bilo mogoče v času ugodnih konjunktur tako slabo gospodarstvo, ki ga odkrito obžalujemo, ker so napravili mnogo škode zadružni misli. Seveda, pri delu za splošno korist je treba požrtvovalnosti in ne samo korit za posameznike.
lj Mladi zlikovci pred sodiščem. Matko Ras-berger je še mlad fant, toda zrel sad mlade, pokvarjene Ljubljane. Dne 31. decembra 1919 je ukradel mesarju Putrihu 4 jajca, zvečer dne 30. janvTarja 1921 je pa ukradel Antonu Pogačarju 96 bankovcev po 40 K. V februarju je ukradel del strešnega žleba; dne 21, januarja je pa udaril s pestjo Franca Justina v obraz. Z njim sta sedela skupno na obtožni klopi kazenskega senata dež. sodišča Lovrenc in Pavel Eržen, ker sta vzela od Razbergerja Lovrenc 800, Pavel Eržen pa 80 K, ki so bile ukradene. Sodba: Razberger 1 leto težke ječe, Lovrenc Eržen 6 tednov in Pavel Eržen 3 tedne ječe.
lj Zdravstveni izkaz mestne občine ljubljanske. V času od 8. do 14. maja se je rodilo 12 moških in 15 ženskih otrok, skupaj 27. Umrlo pa je
11 moških in 15 ženskih oseb, skupaj 26, od teh
12 tujcev. Od nalezljivih bolezni sta bila prijavljena po en slučaj griže in škrlatinke.
Jlaša društva.
d S. K. S. Z. ima danes zvečer ob 20. uri v I. nadstr. Jugoslovanske tiskarne odborovo sejo.
d Šentjakobski Orel ima danes ob pol S. uri zvečer izreden fantovski sestanek. Udeležba za vse člane obvezna. Važno!
d Socialni klub »Zarja-Danica« ima gne 20. maja ob 8. uri zborovanje v akademskem do-domu. Predava g. dr. Slokar: Zadružna-gospo-darska banka.
Iz organizaclf.
Jagoslue. Strok. Zueis.
Velik shod vsega delavstva iz selške doline se vrši v nedeljo, dne 22. maja ob eni uri popoldne v prostorih Zadruge na Češnjici pri Železnikih. Govori g. Anton Komljanec, Delavci, udeležite se tega shoda polnoštevilno!
Preska. Naša delavska organizacija priredi v nedeljo dne 22. t. m. gledališko predstavo »Zaklad«, Sodelujeta tudi moški in mešani zbor pevskega odseka tukajšnjega izobraževalnega društva. Ker priredi predstavo delavska organizacija, naj se vse delavstvo s svojimi družinami, tudi železničarji, prireditve udeleže. — Čuje se tudi želja, da bi delavstvo napravilo izlet v Cm grob pri Škofji Loki zadnjo nedeljo meseca maja. To za sedaj ni mogoče z ozirom na igro, s katero ima vodstvo opravka čez glavo. -Zadnji teden se pa tudi ne more vse potrebno ukreniti. Z ozirom na to se izlet preloži, kar naj delavstvo upošteva.
Rndsr.
Vpokojenci Trboveljske premogokop-ne družbe. (Na naslov socialnega skrbstva.) Gospodje! Veliko število vpokojencev in rudarskih vdov ste prezrli pri zvišanju pokojnine, sklicujoč se na uradne poizvedbe, glasom katerih nismo potrebni, oziroma upravičeni, prejeti zvišane pokojnine, kajti naši dohodki so baje tako veliki, da o jpo-višanju niti govora ni. Ako ima kdo izmed nas svojo bajtico, sad znoja in stradanja mladih let, katere dohodki so edino prosto stanovanje, ta ima po Vašem mnenju dovolj. Ali ste v resnici tako naivni, da morda mislite, da smo pustili delo zavoljo mržnje do istega in ne zavoljo nesposobnosti, starosti, onemoglosti, in da ni zato pokojnina naš življenjski pogoj. Človek dobi vtis, da se trud in pehanje mladih dni sedaj nad nami maščuje in da nam je vseskozi v izpodtiko. Seveda, ko bi človek pognal vse po grlu, bi mu sedaj na stare dni ne izostala pokojnina. Tako pa mora beseda »posestnik, posestnica« zadostiti vsem materijelnim potrebam solidnega človeka, zadovoljiti mora sploh vsakega upokojenca, ki misli, da se mu godi krivica, saj so mu dohodki uradno dokazani in to je »dejstvo«. Šli ste celo dalje, Odtegnili ste nam povišek od pokojnine, katera se nam je lansko leto znatno zvišala, tako, da prejme danes rudar s 30 leti službe 30 pravih papirnatih kron pokojnine za to, ker se imenuje morda bajtar ali pa mu morda že itak izmozgane moči puste opravljati kako malenkostno nestalno delo.
Nasprotno se to pa mnogim ni zgodilo, ki imajo iste udobnosti. To je sicer prav, ker smo vsi potrebni in upravičeni do prejemanja zvišane pokojnine. Zakaj se torej vsem pokojnina ne zviša in se celo odtrgu-je? Ali ni baje Trboveljska premogokopna družba lansko leto podražila premog v namen, ki nam je prinesel lanski povišek? S kakšno motivacijo nam jo odtrgujete? Zahtevamo pravično izravnavo v prizadeti stvari, kajti čutimo se polnovredni vsega, kar se nam mora v naših stiskah nuditi. Zavedamo se pravice do življenja; ravnotako naj se zavedajo oni, ki smo jim žrtvovali naše moči, dolžnosti do nas. Vi pa, ki nam tu lahko odpomorete, storite isto v polni meri. — Mi prizadeti pa čutimo, da tiči naša napaka v tem, ker smo povečini neorganizirani in kot taki ne moremo nastopati dovolj močno proti njim, ki nam kratijo pravice. Strnimo se v vrste, katere bodo edino zmožne nastopiti proti izkoriščanju!
—	Prizadeti.
Črna. S težko muko so tukajšnji rdeč-karji spravili skupaj kandidatno listo in po dolgih prepirih za nositelja iste določili svojega pevovodjo, da jih bo pri občinskih sejah s svojo pesmijo navduševal. Poleg njega so na listi sami veščaki v občinskih zadevah: dva bivša šoferja, ki vedno upa-ta< da se v našo Mežiško dolino povrne nemški Miha, dva paznika tukajšnje topilnice in več njihovih junakov, ki so za časa nemškega gospodstva kaj pridno udeleževali se raznih pohodov in hišnih preiskav. Lepo gospodarstvo bo to! — Vprašali bi g. cbratovodjo, kdo je dovolil, da rdečkarji svoja vabila na sestanke vedno obešajo na razglasilno desko, kakmor se imajo postavljati edino razglasi, ki se tičejo vsega delavstva.
i Trbovlje. V petek 20. t. m. ob 4. popoldne se vrti shod tukajšnjih rudarskih vpokojoncov v dvo-raD' Društvenega doma. Razpravljalo se bo o organizaciji vpokojencev. Vabljeni so tudi poleg vpokojencev aktivni delavci, ker bodo isti prišli na isto pot kot so sedaj vpokojenci. — Vpokojenci, združite se v trdni stanovski organizaciji, potom katere boste lahko udejstvili svoje zahteve.
Šeisniiir.
Nepoštena in nesramna agitacija. Ču-jemo, da se poslužujejo nekateri agitatorji »Z. J. ž.« pri svoji agitaciji za »Zvezo« nečedne in nesramne metode, da zmerjajo člane : Prometne zveze« s »temnimi, proti-državnimi in protinarodnimi elementi«:, podtikajo »Prometni zvezi« razne proti-državno namene itd. Mi jim svetujemo, da prenehajo s tako nepošteno in umazano agitacijo, katero vsak pošten Jugoslovan
; obsoja in fie je sramuje. Naj nikar še bolj ne poostrujejo in podpihujejo že itak dovolj razširjenega in nepotrebnega boja med posameznimi strokovnimi organizacijami, od katerega ima škodo sleherni stanovski tovariš, korist pa naš skupni nasprotnik. Ali res rabite vedno kakega slučajno ne vašega somišljenika, ali vam nasprotno društvo, da ju zmerjate in zabavljate? Seveda danes se Vam ne zdi opor-tuno zabavljati na tak način čez »komuni-ste«, ki počasi cepajo v vašo »edino še obstoja vredno, narodno, strokovno in nepolitično« organizacijo »narodnih« železničarjev. Zato pa morate bolj pridno zabavljati čez »Prometno zvezo« in njene člane: sicer ne boste srečni. Če že agitirate, agib’ rajte s poštenimi sredstvi, ne pa s takim1 kakoršnih vas je lahko sram!
Železničar.
Konioar.
Jesenice. V soboto 14. t. m. so se vršil* ^ v občinski hiši pogajanja za enkratni izvatu#®* nabavni prispevek za vse delavce in delavke, star nad 18 let, v znesku 1200 K, pod 18 letom 800 m Zastopali so JSZ tov. Kogoj, osrednje društvo K®" vinarjev sodrug Svetek, poverjeništvo za socialn skrbstvo dr. Mrak ter Kranjsko industrijsko drw bo ravnatelj Hofman. Navzoče je bilo tudi števJffl delavstvo vseh obratov. Zastopniki delavstva, M* kor tudi delavstvo samo, so zahtevali, da se P® takoj ugodi, ker so zahteve same malenkostne ■ -razmerju s potreščinami. Vse delavstvo je d®?.®" popolnoma izčrpano, zlasti glede obleke, ker Ji® priv skromni plači ni mogoče nabaviti najpohe“j nejšega. Enkratni izvanredni nabavni prispevek D bila le malenkost v sili za najpotrebnejše. RajS** telj Hofman je izjavil, da ni merodajen ugoditi ® da bo zahteve delavstva sporočil upravnemu sv*®! da ugodi v najkrajšem času. V koliko bo uprav® svet ugodil in kdaj, je še vprašanje, ako ne bo vs“ stvar zavlačeval. Stoji pa celokupno delavstvo tem, da bo svoje zahteve z vso energijo zasledovalo in se v nasprotnem slučaju oprijelo P°tr0^5S sredstev, da izvojuje, kar zahteva. Delavstvo Ppt® vse svoje moči podjetju, zato naj se tudi podjeti® Kranjske industrijske družbe odzove ter privoli ’ že zasluženo jim izplačilo enkratnega nabavneg® prispevka.
Trgssus&i in zasebni nasfaoljenci.
Zveza trgov, in priv. nameščencev. Obve^J mo vse člane in članice, da namerava priredi" Zveza trgov, i priv. nameščencev dne 5. junija we: v Kamniško Bistrico. Prosimo, da ?e vsi udeležen® tega izleta udeleže sestanka dne 25. maja ob P°‘ 8. zvečer v društvenih prostorih, Stari trg št. *■
od
TobzCnl delavec.
Tobačni vpokojenci in vpokojenke naj ”, sedaj naprej zglasujejo v Alojzijevišču (Kfpk°v«, prosveta), in sicer v sobotah od 8. do 9. zjutraj-nujnih slučajih se lahko zglase ob vsakem pri svojih zaupnicah. Tudi tukaj se mora naredi*1 red! Zadnji čas so neorganizirani dali več cela k8' kor organizirani, zato naj se prizadeti strogo rav' najo po gornjem redu.
SlMihiala.
Vse služkinje, ki želijo dobivati strokovno (četrtkovo) številko »Novega na dom, naj prijavijo svoj naslov pri svop” skupinah, ali zaupnicah, ali pa v pisarDj JSZ, Stari trg št, 2, I, nadstr., vsak dan °®-pol 6. do 6. ure, kjer se sprejema tudi Ua' n arina.
Zveza služkinj v Ljubljani je priredila fiS
binkoštni ponedeljek strokovni shod v mali rani Ljudskega doma. Dvorana je bila nabito P°. na. Med služkinjami se opaža živahno navdušenj® za strokovno organizacijo. V zauimjvih in stvarni? dokazih je govornik g. Komlanec prekrasno nasekal potrebo stanovske zavednosti, katero met® vsakdo čutiti v sebi. Ves shod je bil enoduše® kar se je pokazalo po shodu. Dve tretjini vse« navzočih se je včlanilo v organizacijo. Naša org8' nizacija je postala dovolj močna, da izvojuje uveljavljenje dolgo zavlačevanje poselskega reda. Naveličali smo se praznih fraz in lepih izgovorov 00 strani onih gospodov, ki zavlačujejo uzakonjenj® naših pravic. Na shodu se je odločno zahtevalo, & se odpravi tlačanstvo, ker tudi služkinja ima pr8‘ vico do življenja, človeku podobnega.
IfiniSar.
Ljutomer. Prvi maj je zbudi! med viničarji n*' vdušeno zanimanje. Izprevideli so sami, da se •* tam, kjer je sloga in edinost, da kaj doseči. Z®tD se »družijo z navdušenjem v organizaciji, i.er ®° izprevideli, da je le v organizaciji moč. Noč*®0 od naših zahtev niti za las popustiti in ne odoe' hamo, dokler se naše upravičene zahteve nc P?” trdijo in viničarski red uzakoni. Tudi viničar le ud države ter ima pravico in dolžnosti v novi °f' žavi. Suženjstvo je za vselej odklenkalo. Ako n®'' sli kak gospodar, da mora svojega viničarja *8' sužnjiti tako. da bo za leto dni bos in nag, ni J® krščanska ljubezen do bližnjega. Nekateri kupičii0 svoje premoženje, dočim strada ubogi delavec skoraj nima kaj obleči. Viničarji, zbudite sel Viničar,
Odgovorni urednik Anton Marinček.
Izdaja konzorcij »Novega Časa«,
Tiska Jugoslovanska tiskarna v Ljubljani.
---  *
Širite .JOTI ČHS“
TOVama	Barva	vsakovrstno	blag®
JOS. REICH
Ljubljana, Poljanski nar!p4.
Podružnica: Šeienburgova ut. 4.
Podružnica: Maribor Sosooaka u>.38.
Sv eUoHka ovratnika, ** naatnlca In araloa- ^
Novo mesto Kol**!*
Slavni trg. Stav* **•