ie Oldest Sloven© Daily in Ohio Best Advertising Medium EQUALITY NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI Najstarejši slovenski dnevnik v Ohio Oglasi v tem listu so uspešni XXIII.—LETO XXIII. CLEVELAND, OHIO, TUESDAY, (TOREK) MAY 14, 1940. ŠTEVILKA (NUMBER) 114 SBC31,11 d. Iffl "tt'TltE*. ratine Vesti j1 Življenja in sveta '''QRwaaannusaw.' s^ka: rusija 'pristranska tva.' __ Moskovsko Jr'občuje poročila fronte s popolno nepri-8fj° ter ne dostavlja ko-niti zavezniškim rii^i Vestem. Rusko ljud- caso-z za- Silni boji v Belgiji, kjer so vrgli Nemci v boj več divizij in 2,000 tankov Holandska kraljica je pobegnila v London, kjer bo začasni sedež holandske vlade. — Nemci obstreljevali » ladjo, na kateri se je kraljica vozila. nacijska armada se Civilizaciji grozi vali v francijo BRUSELJ, 14. maja. — Poroča se, da so Nemci presekali železniško progo, ki vodi iz Liege v Bruselj. V napadih na u-jte in 1,500 do 2,000 tankov, trdbe kraja Liege, so se Nemci posluževali metalcev plamenov, gijskem Ardennes gorovju, severno od Francije, v katere boje so vrgli Nemci več divizij peho- kaže silno zanimanje za j ki mežejo plamene 270 čevljev °Jne, kajti pred uredni-1 kjer so nalepljeni na j zadnji buletini, se tare \ na mornarica i holandske n- — Angleška admira-;nanja, da so angleške ob holandski obali. lliice angleške morna-Mterih so vštete bojne podmornice in od-■ki min, sodelujejo ob obali s holandsko ICo. ^ka kraljica ^ na italijo Kraljica Viljemina °to apelirala na itali-kralja Viktorja Ema-aJ zastavi svoj vpliv v |ernci ne bodo pobijali v 0'andskih civilistov. ^Racije v italiji i^GLEŽEM Tukaj so se vršile v f.^ti, - angleške demon-sicer nato, ko je prekini. vodil aplavz v seje admiral Domenico Beg nizozemske kraljice iz dežele m Rjavil, da se mora Položaj Italije v Sre- fjtt kabinet I^IAVKO jp-a. *— Kabinet premice Tatarescuja je v 'Sniral. Premier je iz-kabineta kralju, Ft poveril Tatarescuju .vlade. Rečeno je, ■ 'kabinet sestavljen na l(;t)i bazi kakor je bil ; Ropal tVisco. — Tukaj je bil ^etiran James Allen, in ^ letalec iz Denverja, njemu vloženih 25 je ropal slepce. Na t„Ciri jih je ropal ali ci- PARIZ, 13. maja. — Zavezniške motorizirane kolone so napadle masivne nemške vrste, toda so se morale umakniti na celi črti, razen pri Liege, V Belgiji, kjer so podvzeli Francozje protinapade s tanki. Francosko vojno ministrstvo naznanja, da dočim se Francozi, Angleži, Nizozemci in Belgijci počasi umikajo v očigled strašnega nemškega napadanja, v katerem Nemci ne hranijo svojih ljudi, in v očigled silnega bombardiranja od strani nemške zračne sile, je bil zavezniški u-mik v soglasju s strateškim načrtom. 2,000 tankov v boju LONDON, 14. maja. — Nizozemska kraljica Viljemina je prispela na neki angleški bojni ladji vLondon, kjer se bo zdaj nahajala začasno nizozemska vlada. Ž njo je tudi njena hči, princesa Juliana, in njen mož, nemški princ, ki je bil član nacij-ske strake, preden se je oženil s holandsko princeso. Nemška letala so bombardirala ladjo, na kateri se je vozila nizozemska kraljica v London, toda je k sreči niso zadela. Na postaji v Londonu je pričakoval holandsko kraljico angleški kralj, ki jo je ob sprejemu p'oljubil na obe lici, nato pa jo odvedel proti avtomobilu, s katerim je bila odpeljana v kralje- Najsilnejši boji se vrše v bel- vo palačo Predsednik Roosevelt bo zahteval 500 . milijonov za oborožitev Zedinjenih držav Vladni krogi smatrajo, da je treba v prvi vrsti poskrbeti za ojačenje obrambe Zedinjenih držav. — Važni razvoji v Washingtonu. WASHINGTON, 13. maja. — Predsednik Roosevelt želi pospešiti oborožitev Zedinjenih držav ter bo zahteval od kongresa na-daljno vsoto za oborožitev in o-brambo. Sodi se, dk bo predsednik zahteval v to svrho $500,-000,000. Dalje je zaznamovati v Washingtonu četvero nadaljnih važnih. razvojev: Neki reprezentant zaveznikov je naznanil, da sta Anglija in Francija kupili v zadnjih štirih tednih za $350,000 ameriških letal in letalskih motorjev. Vprašanje, ali naj Zedinjene države dovolijo kredite zavezni- kom, je prišlo pred zbornico poslancev. Predsednik Roosevelt je apeliral na kongres, naj slednji nemudoma dovoli $2,900,000 za konstrukcijo obrežnih utrdb v Puerto Rico, zakladniškemu department pa naj dovoli izdanje $12,500,000 za nakup raznega vojnega in obrambnega materiala v prihodnjem fiskalnem letu. Vojni department izjavlja, da bo znašalo meseca avgusta število redne ameriške armade 310,000 mož, kar je največje število Vojaštva v mirnem času. PAPEŽ PIJ SIMPATIZIRA Z NAPADENIMI DRŽAVAMI n °cilu ni navedeno. pridigajo ,v 'Dragi poslušalci," s°boto neki glas na ;aljen \ Vam Vse, kar zahteva kateri govor na Belgijce, hoče prihraniti VATIKAN, 13. maja. — V va-itikanu se je danes uradno naznanilo, da je poslal papež Pij svoje brzojavke belgijskemu kralju Leopoldu, holandski kraljici Viljemini in veliki kneginji Luksemburga Šarloti, katerim je sporočil, da je njihova stvar pravična stvar. Papež jim je sporočil, da bo molil zanje in za ljudstvo njihovih držav. Danes zjutraj je papež naj- ' Je, da nam dovolite vašo deželo. Bel-,,eiriala in prešibka, da | opirati nemški obo-,', ato sprejmite z ve-i. nemške brate, ki za skupno stvar, h ^*talizmu in plutokra- H °zno sporočilo "bel- prej sprejel Myrona C. Taylorja, posebnega Rooseveltovega poslanca v Vatikanu, Adriena Niu-wenhuysa, belgijskega poslanika in Francisa DArcyja Godolphi-na Osborne-a, angleškega poslanika pri Vatikanu; Holandska in Luksenmburg nista reprezenti-rani v Vatikanu. Poroča se, da je bil papež sko-ro vso noč pokonci ter da je pisal svoje poslanice. PARIZ, 14. maja. — Danes se vrši velika bitka ob reki Meusi v Fraaeij in Belgiji. Nemci so vrgli v to bitko vso silo svojih tankov, letal, infanterije iii artiljeri-je. Bitka se vrši pri Sedanu, Francija, 125 mil severovzhodno od Pariza, severno od Verduna, ki se je proslavil v svetovni vojni. V Berlinu priznavajo, da je uspeh vse bliskovite metode te bitke na kocki. Bojišče je pokrito s tisoči mrtvecev in ranjencev in Francozje . naznanjajo, da so izgube Nemcev strašne. Bitka ob Meusi se je pričela snoči. Francosko vojaško poveljstvo naznanja, da so Francozje ustavili divjaški nemški napad. BERLIN, 14. maja. Nemško vrhovno povel jstvo naznanja, da so se nemške čete pretolkle skozi "utrdbo Holandske" do Rotterdama. RIM, 14. maja. 4- Po rimskih ulicah maršira danes tisoče italijanskih dijakov in šolskih otrok, ki kriče: "Dol z demokracijami! Dol z Anglijo! Dol s Francijo!" Demonstrantje so odšli nato pred nemško poslaništvo, kjer so kričali "živel Hitler! živela rimsko - berlinska os!" Emma Goldman, znana radik&lka, umrla v Kanadi Ob svoji smrti je bila stara skoro 72 let. — Pokojna je bila rojena v Rusiji kot hči židovskih roditeljev. VIKTOR MEDVEŠEK, — SPECIALIST AERONAVT-SKE OBOROŽITVE Armadni zračni zbor Zedinjenih. držav naznanja, da je bil seržant Viktor Medvešek izbran za vstop v Air Corps Technical šolo na Scott Fieldu, 111., kjer bo vzel kurz v oklopni konstrukciji je bilo oddaja- letaL 0b tej priliki bodi pove_ v armadni zbor Zedinjenih držav na Mitchel Fieldu dne 29. aprila. Dotlej pa je služil pri 99. skadronu letalcev - bombarder-jev. J(|j,^lrii in francoščini POBES-V^JTELJA V4'es. _ Ruth Barnett i ? let stara učiteljica It, atlGs bolnišnici za iiJ1^ ji je prizadejal 37 let stari šol-' ki. je ubil v pone-k n£ito pa še na- 1 j ^Pencer je izjavil '1 bolnišnici, da r šolskega odbora a "reši svojo repu-[k, '^devi smo v našem °cali). dano, da je seržant Viktor Medvešek sin Mr. Ludvika Medveš-ka, tajnika Tiskovne družbe E-nakopravnost, in brat Mr. Milana Medveška, znanega kulturnega in književnega delavca. Imenovani kurz bo trajal štiri mesece ter bo.kril vse faze popravljanja strojnic in bombnih instrumentov. Po dovršitvi tega kurza bo seržant Medvešek nastavljen na tem ali onem a-meriškem vojaškem letališču kot specializiran tehnik oboroževanja. Seržant Medvešek se je vpisal Rokoborba Great Mephisto in Dave Shapiro bosta nastopila v rokobor-bi v Central Armory v sredo večer 15. maja. Nastopili bodo tudi sledeči: Tiger Joe Tasker in Paavo Ketonen; Speedy La Ranee in Buzz Jones; Gil Knut-son in Alex Kasaboski; Dave Reynolds in Al Szas. Občinstvo je vljudno vabljeno, da se udeleži. mednarodna anarhija, pravi tajnik Hull WASHINGTON, 13. maja. — Državni tajnik Hull je imel nocoj važen govor po radiu, v katerem je pozival ljudstvo Zedinjenih držav, naj se zave nove I nevarnosti "anarhije, ki karak-terizira dobo temnega veka." "Danes mora biti na straži vsak narod in vsak posameznik," je rekel državni tajnik JUGOSLAVIJA JE MNENJA, DA BO PRIŠLA ZDAJ ONA NA VRSTO Jugoslavija je koncentrirala 700,000 mož na mejah Nemčije, Italije in Madžarske. TRENJE MED VATIKANOM IN FAŠISTI BEOGRAD, 13. maja. — Av- zije so bile poslane na mejo toritativni vladni krogi so danes Madžarske, skozi katero bodo izjavili, da so podvzeli vse var-najbrže Nemci vdrli — kakor nostne odredbe za slučaj, če smatra jugoslovanski generalni Hull. "Zelo obžalujemo senco I vstopi Italija v vojno. Vrhovno j štab—v južnovzhodno Evropo, kulturne zatemnitve, ki je padla j poveljstvo jugoslovanske arma-: Položaj v Italiji na toliko dežel v drugih delih j de naznanja, da je 700,000 mož sveta. Mi se moramo smatrati \ v vojni pripravljenosti. TORONTO, 14. maja. — Emma Goldman, mednarodno znana anarhistinja, je umrla danes tukaj na svojem domu po več mesečni bolezni. Emma Goldman, ki bi bila meseca junija stara 72 let, je bila zadeta po mrtvoudu in se je nahajala nekaj časa v bolnišnici. Goldmanova je bila poznana na obeh straneh oceana kot "rdeča Emma", ker je neprestano pridigala in propagirala s6-cialno revolucijo. Decembra leta 1919 je bila deportirana v Rusijo, kjer je bila rojena. Toda tam se je kmalu sprla s komunističnimi voditelji, boljševizem je ožigosala kot tiranski ter odšla iz dežele, nakar je pričela potovati po Evropi, pri tem pa je vedno gledala s hrepenečimi očmi proti Ameriki. Emma Goldman je bila rojena. v Kovnu, Rusija, dne 27. junija 1869, in sicer kot hčerka židovske rodbine, s katero je prišla 'kot petnajstletno dekle v Ameriko. V New Yorku je pričela delati v neki tovarni, nato se je pridružila neki radikalni skupini, nakar se je p'ričela u-dejstvovati v štrajkih. Poročila se ni nikoli, ker je verovala v svobodno ljubzeen ter je živela več let z znanim Aleksandrom Berkmanom.x srečne, da smo še vedno svobodni in da naša znanost še ni poteptana. In na nas je ležeče, da. tudi ostane svobodna, — v naše lastno dobro in v dobro vsega človeštva." Tajnik Hull je dejal, da nam ne bo nič koristilo, če bomo za-, tisnili oči pred dogodki in se tolažili, da "bo že kako in bo že minilo. — še nikoli ni bilo tako velike potrebe, da se strne vse javno mnenje za vlado, kakor je sedaj, da bo mogla vlada z vso težo stremeti po tem, da se zopet uveljavijo moralni nauki na 3vetu," je rekel Hull. RIM, 14. maja. — Snoči so pričele odhajati iz Italije velike skupine nizozemskih državljanov, ker so v Italiji vfedno silnej-še antiangleške demonstracije. Angleško in francosko poslaniš- mirna v očigled zadnjih zločinov Nemčije RIM, 13. maja. — Italija, ki je vezana z Belgijo po vezeh kraljevske krvi, ker je priljubljena žena italijanskega prestolonaslednika Umberta sestra belgijskega kralja Leopolda, je ostala danes mirna v svojem ne-vojskujočem se položaju. Ameriški poslanik ni pozval v Italiji živečih Amerikancev, naj odidejo iz dežele, kar je znamenje, da ni še neposredne nevarnosti, da bi s ._____ :,r. ... ^..m.^V,* ... .......... ... ŠTRAN 2. ENAKOPRAVNOST 14. ma| 14. maj UREDNIŠKA STRAN "ENAKOPRAVNOSTI" pol golih in raztrganih. »ENAKOPRAVNOST« I UREDNIKOVA POSTA Owned and Published by VHB AMERICAN JUGOSLAV PRINTING AND PUBLISHING CO. «281 ST. CLAIR AVENUE — HENDERSON 5311-5312 iMued'Every Day Except Sunday* and Holiday* Po ramaSalcu ▼ Clevelandu, u celo leto................................$5-60 u 6 mesecev....................$J.OO; la 3 mesece......................$1.50 Po poŠti v Clevelandu, ▼ Kanadi In Mexlcl na celo leto.................(6.00 m H mesecev....................W.2B; «a 3 mesace......................$2.00 Zm Zedlnjene držav* m celo leto ........................................$4.50 M 8 mesecev....................$3.60; za S mesece......................*1JS0 Za Evropo, Jutno Ameriko ln drus« tnosemzk« drtav*: M celo leto.......................$8.00 ca 8 mesecev.....................$4.00; entered a* Second Class Matter April 26th, jS18 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3rd, 1878. ZADREGA NAD ZADREGO Cleveland, O. — Menda ga j Dominik Piškur, ki celih 25 let ni človeka na tem puklastem j vleče svojo ženo za "nos" stem, svetu, da' ni bil vsaj enkrat v | da ji natvezi zlagano povest o svojem življenju v zadregi, ali;svoji nezakonski hčeri. Medtem kot pravimo po domače — v "smoli". Nekaterih se drži smo- "STRIC IVAN" SE VRAČA Clevelandski "Plain Dealer" je priobčil v petek sledeči uredniški članek: "Ne glede, kako jim je zoprno, pa bodo morali zavezniki morda kmalu ugotoviti, da bo povratek "strica Ivana" v evropske zmešnjave bolj prekrižal račune diktatorjev na Balkanu kakor vse njihovo prizadevanje, da bi tam zgradili obrambno koalicijo držav. Vse od leta 1876, ko so ruski prostovoljci pomagali Srbom v njihovi revolti. proti turški nadvladi, posebno pa od leta 1878, ko je rusko-turška vojna izvojevala neodvisnost Bolgarije in Rumunije, je bila Rusija vedno "stric Ivan" slovanskim narodom na Balkanu. V tedanjih dneh so dajali Rusi Balkanu pomoč pod pretvezo zaščite pravoslavne vere. Ruski car je seveda škilil pri tem na Bardanele. Današnja pomoč Rusije bo morda dana Balkancem pod pretvezo, da se ne razširi vojna, toda kdo more reči, da nima tudi Stalin enakih aspiracij po kontroli vhoda v Črno morje? Toda teh večjih političnih vprašanj ne morejo obravnavati v Beogradu zdaj, ko Jugoslavijo ogrožavata Nemčija in Italija. Zavezniško jamstvo, takšno, kakršno je bilo dano Turčiji, Grčiji in Rumuniji, je bilo ponudeno tudi Jugoslaviji. Toda jamstvo zaveznikov je pomenilo doslej samo nesrečo, kar dokazujeta Poljska in Norveška. . Zato ni nič več kot naravno, da so se južni Slovani pričeli la neprestano, dočim druge po-tiplje le mimogrede. Med prve spadata tudi dva "silna" junaka, iz pravkar do-šle sijajne komedije v treh. de-' janjih "Zadrega nad zadrego", katero vprizorita dramski društvi "Anton Verovšek" in "Naša zvezda", v torek dne 21. maja zvečer v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. Ta komedija bo vprizorjena v 1 ko iztisne iz svoje naivne Urše že lepe denarce za svojo "ubogo" hčerko, se pa Piškur in njegov sosed Koren — lepo zabavata po gostilnah. Kaj je posledica te "lumparije" ...??? Druga še večja zadrega nastane med zakoncema Lipetom in Moniko. Oba imata namreč nezakonske otroke izza svoje mladosti, toda te "sadove greha" skrbno prikrivata eden drugemu. Vse bi se mogoče dobro izteklo, da ni bes prinesel počast delegatom konvencije S. I Piškurja vmes, ki spravi vse S. P. Z., ki se vrši istotam. i skupaj v kašo. Kaj vse se po-Zadrega" bo ob tej priliki pr- tem dogaja, ko pride afera na vič igrana na ameriškem odru. Sfiov je silno komična in vsesko- dan ttt V igri nastopijo sami izvež- zi napeta. In kdor je videl " Vaš- j bani igralci kot sledi: A. Doli-ko Venero" ta mi bo pritrdil, da nar, M. Bashel, J. Ster, J. Go-je izborna komedija — toda, ] dec, G. Zupančič, K. Žigman, L. brez pretiravanja lahko trdim, i Elovar, A. Zaitz, A. Kern in A. da jo "Zadrega nad zadrego" v j Bozich. Režijo vodi podpisani, dramatičnem učinku — visoko j Vstopnina je borih 25c, kar je nadkriljuje. V tej igri je nakopi- j mnogo premalo. Vstopnice se čenega toliko zdravega humor ' dobijo pri članih SSPZ, kot tudi ja in pristnih kmečkih izrazov, | pri igralcih. / da so malone že na prvih vajah, j Pridite in pripeljite tudi svo-utrjeni igralci — popokali od je prijatelje! smeha. j Pozdrav! Glavni navihanee v tej igri je i Frank Česen da, ne smeš nas zapustiti, preveč dolgočasno bi bilo. Mi bomo stali z vami in bomo vas podpirali. Samo pogumno naprej. Udeležba ni bila slaba, a lahko bi bila večja in pravzaprav bi morala biti, če bi res mislili tako kakor govorimo: "Mladina, za mladino bomo delovali"! Kedaj in kje? Vprašam. Kaj pa če bi se ob takile priliki enkrat pokazali naši kandidatje, da bi jih vsaj poznali in bi se, malo pogovorili. Naj bi si ogledali malo delovanje naše mladine. Samo na eno stran "Svoji k svojim" ne bo držalo. Mi pripro-sti se držimo tega, ampak vzgledov nimamo in ne bo čudno če bomo s časom tudi mi pozabili. Vsi želimo pomagat slehernemu Slovencu, za kar smo Slovenci tudi upravičeni pri mestni vladi, da so naši ljudje notri, — ampak obenem pa želimo, da bi bili ti ljudje z nami prej in potem ko so dosegli zaželjeno. — Naš glavni poštar, J. Farley! je rekel, ne dolgo tega, da smo srečno prestali depresijo. Za Boga milega, zakaj pa potem vlada še vedno troši milijone, da se drži milijone ljudi pri življenju, da ne poginejo pri vsem tem bogastvu od lakote. Radovedni smo ako naš poštar sploh ve kaj je depresija? Nekaj se mora tudi v ^kratkem pripetiti, v stavbinski stroki, ker les, je začel zastajati v gozdovih British Columbia. Australija, ki je bila precej dober odjemalec !ogsov, je s to trgovino popolnoma prenehala zaradi prevoza, prevoz se je namreč podražil iz $14.00 na $54.00, za vsakih tisoč čevljev lesa. Samo v New VVestminsteh, je izgubilo nad en tisoč ljudi delo. V omenjenem kraju in na Vancouver Island, imajo na rokah nad 45 milijonov čevljev lesa, seveda nekaj se je nekje zabasalo. ~farlai Malo z ženskami di'^ 0rn p0i. apel na moje številne sem si dobro zapomnit > Mary Udovič bom mis^' poroča, da volimo za anore G. Mulgrew. Saj tam, se vidimo v Cblun11 Kje so Gorenjci ? Zadnjič je šlo za ve'1 *Uaci vo. Če je kakšen Gorenj^il j St. Clair Ave. ^ p°sku Clairju, pa sem ga ^l^itsk 7508 da starši to vidijo in se mu iz- \ šestimi svečami in so ga obsto ! kažejo hvaležne. Igra "Sokratov god" je bila po Napredek banke Česar bi se moral v naselbini i vsak veseliti je to, da slovenska|raoJem mnenju nekaj posebnega, banka tako dobro napreduje. Telprav za šest-letnico Slavčkov vrstice niso napisane brez pome-) izbrana. Težka za tu rojeno mla- Kdor nima smisla za našo Ubogi Dixie, poročilo National! trgovino z mešanim P mladino ^tudi nam nebo veliko Emergency Council "The Souths | ra^ p0treta Njeg0vo koristil. To sem omenil zato, da cottom economy is bankrupt; [prank Qorenc bo znano, da tudi mi priprosti much of its soil iz exhausted. mislimo in gledamo. iThe average annual income per Po koncertu se je razvila le-'capita is $314. Often workers pa domača zabava. Gledal sem toil for wages 30 to 50 per cent kako se eni trifdijo in delajo, da , below national averages, al- bi zbor vzdržali. j though the cost of living bet- jween North and South differs Tiho je vašo delo in trud, pa ,ess than 5 per cent mi verjamite, da bo vam mladi- na celo življenje hvaležna in mi j Sharecroppers and tenants priprosti narod. j mimber 53 percent of all South- ern farmers, and 65 percent of .otrobe. ! all cotton farmers. Their homes! Pošl -ite vge naše ftpHKk are hOV±>' odr aVTgC in!°-' Columbus, da bodo btfj me is $73. Conservative esti- Wpwo v & f^be, Če hočete demokratje' delat, izvolite Mr. De^'J vernerja in Me William5^ žinerja, pa si boste lat kupili. Pod sedanjem jem se slabo živi. Zad"' na čerity vprašal za ^ so mi dali samo jajce, r0, bulo, koruzno moko pa 0 Pri mizi Semetu so dali Slavčki Mr. za šestletnico, torto z i inva !e Pri Wed ,rveškc Mil Ije, , Nest 11 leži iž l ^niš] obor< >en K* ' pili/ in mu zapeli: "Bog živi vas"! že samo to prizor je bil vreden zopet ozirati proti svoji stari zaščitnici. To sicer ne po- j na ali brez dokazov. Naj sledi k;din0i a y;s e e n o , je šlo. meni, da hoče Beograd sprejeti komunistično ideologijo, temu razlog. Ni še 'dolgo ko je,v=Jv, «« m ^hm kajti jugoslovanska vlada je tako trpko antikomunistična razlog. Ni še dolgo ko jejVseh igraicev se ni dobro razu. banka ustanovila med svoje po- mel0j pa smo vseeno lahko sle_ slovanje oddelek za "osebna po-1^ pomerm. y dvorani je bil ve-sojila"< To je namreč dobila sjlik nemir Zelo lepo se je razu. posebnim dovoljerfjem, da sme mdo Sokratovo ženo, Zofi Kav-posojevati tudi na privatno last-' ;C1C. da ni do nemške invazije Poljske niti priznala Sovjetske Unije. Toda ostal pa je stari panslovanski sentiment, zato se je Jugoslavija v uri svoje bridkosti in stiske pričela zopet ozirati proti "stricu Ivanu."' Sovjetska časfiiška' nino kakor so avtomobili, ledeni-1 Sokrat filozof učen mož, ki je agencija Tass sicer zanikuje panslovansko politiko Mos- |ce in druge veljavne stvari, last ^ poln mpdrostij je občeval le kve, toda to ne pomeni, da se Rusija ne interesira za | na^lh liudl- J s priprostim narodom, z reveži Balkan. Zaradi svoje lastne varnosti ne more Moskva ostati indiferentna napram temu, kar se dogaja na Bal- 0dk4r imamo ustaiibviien I mJcS.^A™.5 l™ ^ ™ kanu. V Moskvi se vrše trgovinska pogajanja z jugoslovanskimi delegati. Prav tako se vrše tam med Rusi in Jugoslovani tudi politični razgovori. Tem bodo sledile vojaške diskusije, ko bo pripeljal general Maksimovič, generalni inšpektor jugoslovanske narodne obrambe, v Moskvo svojo vojaško misijo. Rusija more pomagati Jugoslaviji samo preko Rumunije ali Madžarske, ali pa če pride v Jugoslavijo preko Črnega morja in skozi Bolgarijo, katere sentiment za "strica Ivana" je prav tako močan kot sentiment Jugoslavije. Kar bo štelo, pa bo politični rezultat take zveze, bolj kot vojaški. Kajti v tem slučaju bi se Nemčija dvakrat premislila, preden bi preko Madžarske napadla Rumunijo, in prav tako bi se Italiji najbrže prenehale cediti, sline po "protektoratu" nad Jugoslavijo, če bi videla Rusijo stati v ozadju. Odkar imamo ustanovljen ta od-„čeni liudje niso radi imdi in ga delek je banka posodila ze obsc^m na smrt. Kdor je s pri- gim. Nekateri so se pa priglasili,! prostim narodom, je od višjih da je banka prevzela njih poso- ge danes zaničevan. če hočeš kaj jilo, ki so ga imeli drugod in Migljati, se moraš ogibati uboge so od denarja plačevali preveč pare obresti. s . Slovenska banka računa tudi; Tako Je njih gesl°' SaJ kadar na osebna posojila po navadnih bodo nam potrebni, bomo zaPis" bančnih cenah, drugod se za ta- kali in bodo vsi Pridrveli. Saj oskrbo zopet drugi odde- listinJa Slavčkov že od početka, MACHIAVELLIJEV NASVET V sedanji vojni je troje možnosti: zmaga zaveznikov, vojni zastoj ali pa nemška zmaga. Ako vstopi Mussolini v vojno ob strani Nemčije, pa bi zavezniki bili zmagoviti, tedaj bi bilo to njemu in Italiji v nesrečo. Ako se vojna konča na mrtvi točki, to je, da ne bi bila zmagovita ne ena ne druga stran, bi bila Italija z ostalimi vojskujočimi se državami popolnoma izčrpana. Če pa izide Nemčija zmagovita iz te vojne in odnese pri tem tudi Italija zdravo kožo, tedaj more Mussolini računati samo na čut Hitlerjeve hvaležnosti, kakor je računal Thyssen, o katerem je znano, kaj je dobil. Po svojih preteklih dejanjih je italijanski diktator dokazal, da je ka posojila _plača mnogo več obresti, to smo videli v računih, s katerimi so se obrnili do nas, da 3mo jim posojilo prevzeli v našo banko. Tako vidite, da je naša doma-3a banka res za uslugo in v po-noč našim ljudem. Še druga ustanova pri banki Slovenska banka je vzela v i Tvojo j !ek za izdajanje' tako zvanih j Money Orders kakor jih izda jajo poštne postaje. Sedaj lahko kupite money order v vsaki vsoti kakor želite, da ga pošljete kamorkoli želite. To je zopet u-sluga in lepa prilika za naš2 ljudi, da se poslu^ijo domaČega podjetja. Rojaki širite med svoje prijatelje s priporočilom, dal se poslužujejo domače postrež- j be, kar bo njim in banki v ko-1 rist. Odbor Slovenske bank vedo, da morajo svoji k svojim. Nato je po igri deklamirala Vera Unetič "Slava Slovencem". Potem so sledile sole in dueti, ki so prav ugajali občinstvu in bili ponovno klicani na oder, in vsi so bili nagrajeni z velikim aplavzom. Marion Kuhar je nastopila zadnja, je to stara znanka in so- Igra in koncert "Slavčkov" Neumorni delavec za obstoj ki obeta veliko in vsi bomo vese li njenega napredka, saj je izšla iz mladinskih zborov, kar je njej in nam v ponos. Dorti Kamin je pa raztegnila svojo harmoniko, da smo bili vsi presenečeni. — Vsem nam je ugajalo, ko je eno zaigrala svojemu učitelju Mr. Semetu na čast. / Nato je nastopil ves zbor. rfa Piano je spremljala mojstrsko, Miss Elsie Artel. Kako lepo je bilo, ko smo Zagledali na odru male in velike in so peli. peli kot bratci in sestrice, tako ubrano, da bi železo omehčali. Priznati moram, lepo ali ne, da sem imel ves čas solze v očeh. one vstopnine. Odbor in Mr. Seme prav lep užitek ste nam naredili, ki nam bo ostal, dolgo v spominu. Delujmo z vsemi močmi za mladinske zbore in mladina bo imela lep spomin na nas. Pozdrav! John Terlep Slovenski radio Pevski zbor "Ložka DolinsC" bo v nedeljo 19. maja, 1940 nastopil in zapel par pesmi na Slovenskem radio programu, oddajna postaja W. G. E. E. popdldne ob 1:00, pod vodstvom pevovo-dje Johna Sterle. Kam jadramo? Na našem delu Amerike imamo toliko živeža, da ga pokon-čujemo, kljub temu pa ena tretjina ljudi strada. Imamo toliko lesa, da gnije v zalogah in na kupih, a kljub temu imamo eno tretjino prebivalcev brez strehe in zavetja. Kljub temu, da jo vlada uredila, da se 10 milijonov akrov zemlje manj obdela z bombažem in da imamo nad 14 milijonov bal bombaža na rokah, hodi ena tretjina ljudi na- ^ii-u u .vedali, kaj hočemo , mates put the number of lllhous-' , 0 . .. , .. f#IJ%. i -, ^ , du. Saj jim bo Vatro u' JL ' 1 ed families at 4,000,000; or ,J.J . JoWtli t , „ ,, ,, „ ' . . ' I povedal po angleško. JL r. half of ali the families in the 11 n- E h gt j u south. The South spends $26; samostojn. kandidat ( #,Zs per year per child on education; | za kt nace!>fr'% I half the average for the nation. • 00 ,. . . , T „ ® , ^ _ . 123. vardi precinkt i>-1. A From an article by Dr. Paul . ,. . . ,., ji, w mu ■ 4-u telj mi je povedal, da J W. Chapman in the "Fertilizer,. ,. „ , . joF t, • ,, tvt i u izvoljen. Menda ja, J Review, November-December , "Dili ili' , , sočka ga bo, pravim. ^ ^ issue, are the cottom industry, j we cull the folowing experts: "As a result of the decline in---„JL markets for cotton we have iz dežele stotine sun1''1 ...fb: both land and people in the zemcev. Neki sumljiv ■va ft* rDalje na 5. efr.j Iz s+are domovine j bili aretirani tudi n21 iker so sledili avtomob'1 ^ ga kralja Petra, ki kraljevsko grobnico-j je od takrat še strožJe žen kot je bil prej. Tuja letala Iz Beograda poročajo, da se zadnje čase večkrat pojavljajo nad Jugoslavijo tuja letala. Po Vsled tega da je jugoslovanska staro železo in gumUev vlada obvestila nemško, italijan Železo in g«1111 vsej Jugoslav^1 »ort ;Ur ker se taka starina doJ sko in madžarsko vlado, da je Za staro železo plačaj r bilo jugoslovanskim vojaškim narji od enega do oblastim naročeno streljati na jev za kilogram, za £un jji vsako tuje letalo, ki bi letelo drugi dinar za kilogra^1'.^ nad jugoslovanskim ozemljem, ki iščejo in zbirajo ^ --! včasih prilično dobro Aretacije tujcev Nepošteni ljudje pa '^je K Pretekli teden je bilo v Beo-' jo železnino, ki Jim « gradu in po drugih krajih Ju- roke. Posebno se v goslavije aretiranih in izgnanih odlikujejo cigani. DEKLETA NARODNOSTNIH SKUPIN zvest učenec svojega rojaka Machiavellija, ki je živel v v . ^ ■ / v" ^ 1 s J . . . * mlad. pev. zborov od pocetka do Mamica moia, ki jo je skompo- petnajstem stoletju. Zato je upati, da m prezrl važnega sedajj prcdscdnik slavčkov Mr.'niral Mr. Seme, materam na nasveta tega političnega filozofa, ki je dejal: I Trebeč je v pozdravnem govoru' čast, mi je šla do srca, in mi bu- "Vsak vladajoči knez mora poskrbeti za to, da ne bo ! prepričevalno povdarjal, kakoj'dila spomine na mojo mater. nikoli sklepal zvez v svrho napadov na druge, s človekom, ki je močnejši kakor on sam, kajti ako postane oni drugi zmagovalec, tedaj je šibkejši knez odvisen od njegove milosti ..." Zdrav nasvet, ki ga po vsej priliki Mussolini, Machia-vellijev učenec, tudi uvažuje. j važno je za bodočnost, da vzdr- j Še nisem imel prilike videti, žujemo mladino in mlad. pev. da bi kdo našim otrokom vlival zbore. On ne govori samo, am- toliko ljubezni do matere, kakor pak je že tekom šestih let obstoja Slavčkov neštetokrat dokazal s požrtvovalnostjo. Da bi imel le več posnemalčev. Upam, to dela Mr.. Šeme. "Mnoga leta, srečni bili, mnoga leta, živeli"! So nam voščili v zadnji pesmi. O ti cvet naro- Na sliki vidimo dekleta raznih narodnostnih skupin, ki so delovala za WT^*. trebnih davkov za izboljšavo rasnih državnih cest. Peta od leve strani ali predtf* vrsti, je Slovenka, Miss Joyce Gor she, ki je zaposlena v uradu Enakopravnosti maja, 1940. ENAKOPRAVNOST o jlkaN i*. Položaj se obrača čedalje slabše za zaveznike Zavezniške sile na Norveškem i0 Prišle v toliko stisko, da jim kazalo drugega kot umakniti 40*z dotičnega dela vojnega gledišča. Prošli četrtek je an->'eški premijer Chamberlain ted parlamentom formalno ^r'znal, da je zavezniška eks-^icijska sila zapustila cen-lo norveško bazo v Andalri-u- Istočasno je angleški mi-rski predsednik naznanil, da !Je angleško-francoska bojna ' °%arica koncentrirala v Sre-«emiju. Teman izgled ^lament je z mrkim molji1 Poslušal moža, ki je pred letom in pol zagotav-flarod, da je z Monakovskim zajamčil "mir v našem Su>" ko je izrazil strah, da se ^čija najbrže pripravlja za arna Balkanu in da ni izklju-,°> da bo v svoji prihodnji po-v# Jnacijski "Blitzkrieg" morda enj«? 'Jfzil Anglijo samo. i & ^itske in francoske čete, ki Mf Poskusile zaustaviti val nem-lfivazije na Norveškem so Prisiljene umakniti se v rekel, da se angleška publika očividno ne zaveda, kako velika in resna nevarnost preti deželi, je v zbornici zagrmelo in nastal je tak trušč, da je moral Chamberlain govor prekiniti ter sede čakati, dokler predsednik zbornice ni napravil reda. Večja oblast za Winsiona Churchilla Ministrski predsednik je na- kansko defenzivno alijanco, v kateri bi bile Jugoslavija, Romunija, Bolgarija, Grška in Turčija, ki bi se skupne zoper-stavile vsaki agresiji od katere koli strani. Značilna berlinska depeša Sofijski list "Jutro," ki je znan kot organ nacijske propagande na Bolgarskem, je objavil brzojavko iz Berlina, v kateri je rečeno, da sta Nemčija in Italija pripravljeni, da pošljeta v južno-zapadni konec Evrope silno vojaško moč, kakor hitro bi se pokazali kaki znaki angle-ško-francoske akcije v tem o- znanil, da se je oblast lorda ad-miralitete Winstona Churchilla zemiju. Jugoslavija" kjer je na ....... "" ~ """ petost tekom zadnjih dni večje iVO i povečala, ki bo odslej imel kontrolo nad vsemi oboroženimi silami v vojni proti Nemčiji, ampak niti njegovo pojasnjevanje ponesrečene ekspedicije na Norveškem niti povečanje Churchil-love oblasti ni zadovoljila opozicije. Vodja delavske stranke Clement Attlee je vodil v ostrem napadu na vlado, in njemu je sledil v, enakem tonu liberalni vodja Archibald Sinclair. Chamberlain je bil med svojim govorom silno nervozen. Zopet in zopet so njegove besede utonile v ironičnem smehft opozicijskih poslancev. nemške ofenzive skozi ItaUjanske (Jrožnje proti jUCJ0. slaviji ?ed L^ško gorovje. Z umikom zadkih čet iz centralne Nor- atje Ve splavalo po vodi zadnje a Bit 6' se jim P°sreči dobiti «rest Trondheim, čigar važ- "m ' ^ katere bi mogli operirati 2niški aerOplani proti nem-°b°roženi sili. O/i., leniracija v Sredozemlju "zacijska poteza angleško-^°skih mornariških bojnih ^hodnem Sredozemlju je ^berlain pripisal težkim iz-,rn> ki so jih utrpeli Nemci p norveške kampanje na Rekel je, da s<5 zavezni-llzadjali hudo škodo dve-eniškima bojnima ladjama, tri ali štiri križarke, enajst rušilcev in pet e°rnic, in da so pogreznili ladij za transportacijo & in vojne opreme. Kar se ,ukov tiče, je premijer re-ijao v norveški kampanji 1 le štiri rušilce, tri pod- kot kje drugje na Balkanu, je povečala število mož pod orožjem na 600,000. Izgleda, da .Jugoslavija gleda za svojo protekcijo v večji meri na Rusijo kot pa na zapad-ni sili. Iz Belgrada se javlja, da so se trgovinski razgovori z Moskvo premaknili na "politične predmete," kar je direktna posledica strahu pred Italijo in Nemčijo. Diplomatski odnošaji med Rusijo in Jugoslavijo, ki so bili pretrgani od 1917, bodo očividno upostavljeni v najbližji bodočnosti. Hrvaški prelat v Rimu Za položaj se močno zanima papež Pij XII. Iz Zagreba je ne "United Press" je koncem mi- nadoma odpotoval najvišji ju- e m šest manjših parni- ^'uh ogorčenja proti Chamberlainu Chamberlain zaključil , v°jne "jnega položaja, je pro-rtlico, da se vzdrži kritike nulega tedna javil iz Belgrada, da je Italija naslovila na Jugoslavijo ostro svarilo glede priprav slednje za eventualno vojno z Italijo. Kot poroča, se Jugoslavija mrzlično pripravlja za slučaj vojne zlasti na albanski meji in pa na svoji severozapad-ni meji z Italijo. Medtem ko v Belgradu vesti, da ne samo Italija, temveč tudi Nemčija koncentrirata vojaštvo na meji Jugoslavije, pa Jugoslavija hiti z obrambnimi pripravami, ker hoče biti pripravljena za vsak slučaj. Vdor v Romunijo? Prav kot Jugoslavijo, tako je zajela vojna mrzlica tudi Romunijo, kjer se širijo vsakovrstne govorice, med katerimi se ena glasi, da se Nemčija pripravlja za vdor v romunsko zemljo skozi Ogrsko. Koncem tedna se je v Bukarešti razširila govorica, da ukaz Velike Britanije, da vse ladje ostanejo izven Sredozemlja, pomeni, da se vsak čas lahko pričakuje razširjenje vojnega konflikta na Balkan. goslovapski katoliški p r e 1 at Alojzij Stepinac, ki ga je menda pozval v Rim, da se posvetuje z njim glede vojne, ki utegne vsak čas zajeti ves Balkan. Krogi, ki stojijo blizu ogrski vladi pravijo, da ako izbruhnejo sovražnosti, Nemčija ne bo vdrla v ogrsko zemljo, temveč da bo skupno z Italijo planila na Jugoslavijo. Brzojavne vesti iz Rakeka povedo, da se na nemški in italijanski meji nahaja že 300,000 mož vojaštva, da se mobilizacija nadaljuje in da se z največjo naglico jači utrdbe m koplje strelske jarke. Nadaljni dokaz silne napetosti, ki je nastala, je vest, da so se jugoslovanski polagalci min v jadranskih lukah otvorili in da so pripravljeni nemudoma začeti z blokiranjem pristanišč na Jadranu. , "Napredek" persons who formerly supplied the cotton for markets that "No longer exist." — Vzeto iz Technocracy Digest, Vancouver, B. C. Iz gorajšnjega poročila je razvidno kakšne razmere vladajo na jugu. Zapad pa ni nič boljši, če ni še slabši. Mi tukaj ne vemo kako je v drugih krajih ker časopisi ne upajo povedati, časopisi zagovarjajo svojo molčečnost s tem ko pravijo zakaj strašiti ljudi? Po našem mnenju je pa to drugače, mi pa pravimo ako človek vsaj malo ve, kaj bo prišlo, se na to pripravi, in če le mogoče prihrani kak cent za najhujše dni, ako pa nič ne ve, ga pa zasači nepripravljenega. Da se tako dela je gotov vzrok zato, in tudi je. Ta vzrok je biznes. Človek dokler ne ve kaj ima pred seboj, vedno še kar naprej daje, zato pa je kljub temu brezposelnost čez-dalje večja, še vedno tja v en dan vpijejo, da se razmere izboljšujejo, in verjemite mi, da bodo enega dne dajali odgovor, če ne bo prehitro vrv za vratom. Ravno tako se mi vidi kot takrat; prinesite denar na slovensko banko, je ena najzanesljivejših, drugi dan so jo pa zaprli, danes se v splošnem dela na ta način, in ravno v teh ozi-rih bi se dalo napisati take stvari, da bi se ljudem ježili lasje. jo, vedel je, da je Stalin edina j prireditve je za bolje narodnost glava, ki ve, da $.nglež že od | no poznanje med seboj. nekdaj ves svet izkorišča v svo- 1----------- je profite in da se bo postavil Angliji po robu, zato ga je pa hotel uničiti, pa mu ni uspelo, Stalin ga je prehitel in mu spravil Hitlerja za vrat. Sedaj se jasno vidi, da Anglija ni bila popolnoma nič pripravljena na kaj takega,, ker je vedno upala, da se bodo mali narodi tepli zanjo kot so se do sedaj. Stalin bo že gledal in zakladal toliko, da bo Nemec uničil Angleža, ko bo to storjeno bo Stalin prišel z svojo armado in pospravil kar bo še ostalo, to je začetek Združenih držav evropskih. Pa če se komu dopade ali ne, razvoj dela naprej. Kar pa danes politiki uganjajo je pa že za počt, vsi upi-jejo, držimo skupaj vsak ima pa svojega kandidata in teh je pol preveč. Potem na drugem kraju se zopet organizira grupa, ki je proti velikim davkom, to je res, da so davki previsoki in da jih ljudje komaj zmagujejo, toda žalostno je to, ker so se v to organizacijo spravili ljudje, o katerih bi človek mislil, da imajo kaj možgan, pa se jim niti to ne sanja, da če ne bomo plačevali davkov in to vsako leto več in več, bodo morali naši politikarji iti na relif, to pa veMar ne gre, morda bi shujšali, kaj se ve. Drugi zopet tarna: "ko je bil Miller za župana je toliko Slovencev delalo Razvoj! To je tista sila, s ka- mestna dela, ko je pa ta zgubil, avii1. iijUi|] Your, i AT ALL DRUG STORES 'are you only a, three-quarter wife? MEN. because they are men, can never understand a three-quarter wife—a wife who ia all love and kindness three weeks In a month and a hell cat the rest of the time. No matter how your back aches —how your nerves scream—don't take it out on your husband. For three generations one woman has told another how to go "smiling through" with Lydia E. Pink-ham's Vegetable Compound. It helps Nature tono up the system, thus lessening the discomforts from the functional disorders which women must endure in the three ordeals of life: X. Turning from girlhood to womanhood. 2. Preparing for motherhood. 3. Approaching "middlo age." Don't be a three-quarter wife, take LYDIA E. J'INKHAM'S VEGETABLE COMPOUND and Go "Smiling Through." "CALL FOR MR. BINGO" 5ed 6iu- h\z-eiA»i of Tmax joeo none oe mi ioe - ■ u.'st• eoon 2,2. e^ BM 3b - • SU^K&O CLOS€Tooeioe *alw» oi this beautiful cooking war«. SEE iT TODAY AT Ta kupon z ostalimi za ta teden, s 99c opravičijo osebo do skupine kot na sliki, ali pa zadnjo skupino, katero lahko vidite v izložbenem oknu našega lista. Zamenjate lahko te kupone v našem uradu. Ako živite izven Clevelanda, in ne morate priti v urad, priložite 10c, za kritje stroškov pošiljatve, skupaj toraj $1.09. SUPERIOR HOME SUPPLY 6401-03 SUPERIOR avenufjl. f Naslov__i__________________ f\e go To cocKtVU HMJi Voo moje ne "Tke" ou) rsOMi OF P004H So UKH S kov; ID t U)0(ZK ? po/o'T ee siuv! ENAKOPRAVNOST 14. mniti, 19 galantno kretnjo opravičil i ko popolnoma me je zajelo", je j dar. Če je v tebi, se razraste; če častnik. '----~J-----— -----j'-*------— J£!" "Razumem, gospod. Ali smem domov po prtljago?" "Naj vam jo kar na postajo prinesejo!" Zala je prikimala. mislila Zala, ko se je odpravljala na obisk k prijatelju uredniku. Malo sta se poznala in še to iz redkih poslovnih pisem. Ven-! dar je bilo njej kar toplo pri sr- Divje lajanje se je spremenilo v veselo cviljenje in skakanje. "Turko, pomagaj, nič več nisem tako ročna kbt prej", je tarnalo dekle na zidu. "Počakaj, zdaj moram dol; ne skakaj, ne zaletavaj se tako neumno.—Takole, Turče!" Pes se je vzpel po njej, Zala ga je objela. "O Turek, kaj delate doma? Je šekasta muca še živa? Kje je?" se je pogovarjala s psom Zala. Stari Turek je ponorel od veselja. Skakal je do hiše in nazaj, praskal, rjul in cvilil. V Zali je silno plalo. Obstala je pred hišo in pogledala skozi priprta vrata. Na ognjišču sta sedela starčka. Sključeno postavo svojega očeta je ugledala prvo. Sivo glavo je podpiral z rokami. Nasproti mu je sedela mati. Čr- j Sam Bog ve, kaj smo že prestani molek je počasi drsel med li. Ali sin in drugi so moški, ti je v njihove duše in življenje, kakor da jih nikoli ni zapustila. Zabrisana je bila doba šestih let, ki je ležala med njenim, odhodom in vrnitvijo. Čas je brzel, še malo ga je p-stalo do odhoda, ko je neki večer poklicalo oblastvo Zalo in njenega očeta predse. Ves dom je zadela moreča skrb. "Zala, prosim te, modro odgovarjaj, če te kaj vprašajo! Jaz bom molčal. Star sem in nisem dolžan znati njihovega jezika. Tako bo najbolje", se je bal za hčer oče. "Bodite brez skrbi! Hudo bi mi bilo, če bi zastran mene trpeli vi." "Za nas ne skrbi. Mi smo tega vajeni. Tone je bil leto dni v zaporu in nihče živ ni vedel zakaj. "Oče, pojdite domov in vse lepo pozdravite." "Še uro časa imate," se je vmešal častnik. Hči in oče sta se molče poslovila. Segla sta si v drhteče roke, se pogledala s suhimi očmi in stisnjenimi ustnicami. Stari Trdina je odšel. Zali so še nekaj zapisali v potni list in jo v sprem stvu dveh orožnikov odpravili na postajo. Še ni bilo časa do prihoda vlaka. Mirno je čakala na pustem hodniku. Oči so ji po-temnele od gneva in bolečine. "Še nekaj trenutkov; saj mati ne more priti! ..." Po cesti so se bližali hitri koraki. Bili so Zalini bratje in sestre. Pred njimi je drobila korake smrtno zmučena mati. "Hči moja!" je zahlepela in iztegnila svoje roke po hčeri. Orožnik jo je zavrnil. "Mati . . . močno stojte . . . cu, ko se je namenila k njemu. Bila je to tista posebna privlačnost, ki vlada med duhovno sorodnimi ljudmi. "Joji pa šele zdaj prihajate in tako hitro pojdetenazaj!" je čutil urednik "Ali vam je res žal?" so vprašale njene oči. "Tako redko naletim na dobro znanega prijatelja." V njegovem glasu je bilo polno iskrenosti in mehkobe, ki je našla pot do njenega srca. "Doma sem bila; pa so me izgnali. Tako me boli vse skupaj, da . . . "je Zala drobila svoje živo srce pred svojim prijateljem. "Nikar dalje! vse vem, vse razumem! Zakaj me niste prej obiskali? Laže bi vam bilo." "Hudo mi je bilo tako, da bi se ne bila mogla vzdržati in morebiti bi se še razjokala pred va- njenimi žuljavimi prsti. Rdižast plamenček je osvetljeval njuni, od življenja izmučeni, tako ljubi glavi. "Mama!" se je odtrgal krik od hčerinega srca. Vse je bilo zlito v njem. "Jezus, Marija!" je odgovoril materin krik in že je mladostno lahko skočila z ognjišča ter pohitela k vratom, ki jih je Turek v zaletu odprl in skočil na ognjišče. Zala je stopila čez prag. "Dober večer želim!" "Zala, Zala!" "Naša . . . naša!" Po dolgih letih se je vrnila domov skoro že izgubljena hči. Na pol oblečeni so' prišli bratje in sestre. Babica, ki je zaslutila, da se v njenem starem gnezdu dogaja nekaj izrednega, je pridr-sala v hišo. "Mati, Zala se nam je vrnila!" ji je zavpil v uho najmlajši vnuk. Debele solze so privrele starki iz oči. "Pridi, da te vidim!" Starka je pobožala vnu-ko po obrazu. "Še si naša, ti nagajivka!" Med njimi ni bilo objemanja in poljubovanja. Le^krepki stiski rok, zamolkli glasovi, prepolni čustva, in zamegljene oči od prekipevajoče ljubezni so vse razodeli. Velik praznik je bil tisto noč v stari hiši pod Tabrom. Prve dni se je Zala sončila v ljubezni svojih domačih in kakor ptica selivka, ki po dolgem času spet najde svoje rojstno gnezdo, je obletavala polja in gmajno, prisluškovala mrmranju borovcev za hišo ter se pogovarjala z njimi. Spet je gledala kraje in stvari, ki so za vedno priklenili nase njeno najglobljo ljubezen. Potem je obiskala sorodnike in prijateljice križem po Krasu. ' ^ Povsod je bil velik dogodek, kjer se je prikazala. Vživela se pa si dekle. Mati, kaj b6 z materjo, če se ti kaj zgodi?" "Očka, nič ne skrbite! Kaj se mi more Ugoditi? Sicer pa, tu smo." Očeta so poklicali prvega. Zala je čakala pred vrati. Što nasprotujočih si čustev in misli je vrelo v njej. "Pobijem jih, če se očetu kaj zgodi!" je besnel njen srd. Hotela je ven, da se Ohladi. "Gospodična, bodite mirni!" je zaslišala poleg sebe tuj moški glas. Dva orožnika sta stala poleg nje. Odkod hkrati dva? Saj je bil le eden, ki ju je pri-vedel. — "Kaj pa hočete?" je vprašala ostro. "Nič, gospodična. Ukazano nama je, da vas straživa." "A tako; in moj oče?" Orožnika nista odgovorila. V Zali je zavrelo. "Jaz moram vedeti, kaj je z očetom! Pustite me!" "Potrpite!" Sedaj se je vrnil tisti, ki ju je privedel. "Gospbdična, izvolite!" je odprl pisarniška vrata pred njo. "Bedaki!" je sikala Zala skozi stisnjene zobe. Obvladala se je, ko se je spomnila očetove prošnje, in stopila za orožnikom.' Za veliko mizo je sedel častnik in nekaj prebiral med papirji pred seboj. Z druge strani je stal oče in nekaj dopovedoval u-radnemu tolmaču. Častnik je pogledal dekle, ki ga je merilo z odprtim, vse prej ko prijaznim pogledom. "Gospodična Salla Tertina?" je vprašal tujec. i "Da," je bil kratek odgovor. • "Ukazano nam je, da vas še nocoj odpravimo čez mejo. Vi niste naša državljanka?" "Nisem. A moj oče?" "On je prost." Velik kamen se je odvalil Zali od srca. Njen' pogled je postal mehkejši. "Oprostite, služba je!" se je saj vas lahko gledam!" se je z mi." nadčloveško močjo obvladala "Kar Bog ne daj!" Obe roki ji hči. Potem so govorile le njih je ponudil v znak popolnega ra-oči; srca so krvavela. 'zumevajnja. njeno, v ognju bole- Žvonec je zapel, v daljavi se čin očiščeno srce je sprejelo va- je slišalo hropenje prihajajočega vlaka. Orožnik je poklical Zalo za seboj, še en pogled in ljubi obrazi so izginili v mraku. Skočila je v voz in se ugriznila v u-stnico, da bi ne kriknila od bolečine. še en žvižg. Vlak se je premaknil. "Zbogom, domačija!" 9 Še tisto noč je prešla Zala v Ljubljano. Dva dni je še imela Časa. Vrniti se ni hotela, a sama ni vedela, kam bi s svojo gren-kostjo. "Jožica in Milko, čemu hoditi tja? Vsa sta zavzeta s seboj in svojo ljubeznijo." V ljubljanskem predmestju je stanoval njen stric s svojo družino. "Ali naj nosim med nje svoj mračni obraz in oblačno dušo? Po kaj? Saj bi me ne razumeli." Pa tudi Zali ni bilo do praznega, vsakdanjega besedičenja. Pre-drobno, preneznatno ji je bilo vse skupaj nasproti neizrekljivemu trpljenju zasužnjene domačije. Tako je Zala blodila po samotnih stezah ljubljanske okolice. Počasi ji je odleglo. Zadnji dan se je spomnila, da ima še opraviti pri nekaterih uredništvih. "Kmalu bi pozabila nanje; ta- se redek dar gorke iskrenosti. , Dolgo sta se pomenkovala. V njima je bila toplota čistega prijateljstva, izvirajoča iz medsebojnega spoštovanja in čustvovanja. "Pa mi pošljite še kaj za list!" "Bom, če bo moja pisarija našla milost pri vas." "Dosti moči je v vas. Kar delajte!" "Moči Čutim dovolj. Težko je le podati tako, kakor delo živi v nas samih." "Tudi to se sčasoma doseže. Vsa umetnost je borba in trud." ga ni, ga nihče ne prikliče v življenje. V tebi je, sem prepričan. Delaj!" "Hvala ti in zbogom prijatelj!" "Zbogom hodi, prijateljica!" Vsa poživljena je Zala odšla. Ponosna je bila na svojega prijatelja umetnika, ki ga je poznala po imenu in delu že davno. Tiho občudovanje, ki ga je prej gojila do njegovega dela, se je zdaj sprevrglo v strastno privrženost. On je bil redek človek, ko kremen trdnega značaja; pod trdo skorjo je bilo toplo srce, ki je grelo vse^ okoli sebe. S svojim delom je rasel sam iz sebe in za svoj narod. Zalina blodeča moč je našla v njem svoj vzor. Hitela je k Jožici. "Posloviti sem se prišla; za vse ti lepa hvala!" "Kaj tako,naglo?" "Dopust je potekel." "Kaj pa vaši doma?" "Dobri so in zdravi. Pozdravljajo te; iz mojih pisem te poznajo. Pozdravi Milka!" "Hvala, žal mi je, da ga ne morem poklicati. Z doma je šel." "Pa vso srečo ti privoščim! Piši, ko se boš možila!" Jožica je prikimala, Zala je dobro opazila, da ji nekaj ni prav. "Sta se najbrž kaj sprla. Zaljubljene marnje!" si je mislila na poti v hotel. Polna doživetij in novih vtisov se je vračala Zala nazaj na svoje službeno mesto. Doma jo je veselo iznenadil šopek rož. "Ta šopek je danes prinesel gospod sodnik", je povedala gospodinja in skrivnostno poškilila na drobno pismo poleg vaze. Za- la je spoznala pisavo. "Miro, moj fant!" Obenem je občutila rahlo očitanje: "Skoro nič nisem mislila nanj ves ta čas. Bom sedaj popravila krivico", se je nagnila nad dehteče cvetove tako, da jih je vse hkrati poljubila s svojim obrazom. "Komaj te čakam. Dovoli, da pridem!" je pisal Miro z nemirno rpko. "Pridi!" se je glasil njen kratki odgovor. Postrežnica je kar odfrčala z odgovorom. Miro ji je obljubil nagrado, če takoj prinese odgovor. Zala se je med tem umila in preoblekla. Domača obleka je skladno padala ob njeni vitki postavi. Na črnem polju njene halje so. se svetili veliki rdeči cvetovi. "Zdaj pa naj pride, nepočaka-ni!" Še ni dovršila svojih misli, ko prisope Miro ves vesel in nestr- pen. "O, kako si lepa v tej rožffc^ halji! Kakor kraljica noči'" je nehote ušlo že od vrat. "Le zdi se ti, ker me prvič diš v domači obleki", je ve* odbijala Zala. "Hvala Bogu, da si spet Strašno mi je bilo dolg čas p° fes bi. Si obiskala našo mamo; (Dalje sledi.) Ako je kaj narobe z V« pralnim strojem pokličite Imamo izkušenega človeka perta, ki vam ga popravi, d ste zadovoljni. Pri nas d't CmZ£ Feci! :. v j. <«v i;...,. t'i, ,1,.....: -L, ,,,.,.,.. .•/.;.. ■ ik: ......... __;_ uHaafiraallKftln