127 štev.
V Ljubljani, torek 27 maja 1919.
!!. leto.
v Ljubljani
ps pošti:
' ■'ite	.	K	84*—
pM 1«^	»	42*—
♦, «‘-
a«	7—
feaamfltvo:
o> v«;,* •>•?:•* sope*i K »6,-~
’V i'-1'1-1	n	n	SO*—
Sc 'kita	„	rt	*«*—
*P , - Ž.KSS43	,	„	»*—
*U pismeni« siRročhe brti
jtcSSl)»t}« tesarja ?« m ajorcmo oafralL
MaroSKlM r.aj potfljfojK a*r«fo!no ' p# na&asuiol. 'W%-
»cpH
a i„ *U
,«r 45 Hic
o/, r . ssi takni 43 m. *• vvSkrai p«p«*f.
je r-’-K Siama trg« Stev. '18. Teiefoa •. W$p Cjw»Htw je na Stadjlnem ftrg«
ter. 9, Ttolefon Štev. 44.
Ism&ja
■,*ye •y i..
Ja
—S ■"»
FosmegM. itevtlte. ?©SJ& 4® vMajrJev,
^■raitajes: jM« I&seivtei i» alt. so aaj ati« h>Vi *•* uctpr res*	sU	rottuttka.	— Šfogtial
tta| se frns*Ura]s. — .BvhupM *e a« nMQa>
Splošna ofenziva proti bolj še vikom.
Pravicoljubnim Italijanom. — Italija podpira Nemčijo. — Italijani v zvezi s koroškimi
Nemci. — Samo eden nemško-avstrijski delegat priznan.
Italijanski načrti glede Trsta.
Zveze Trsta s srednjo Evropo. — Italijani zahtevajo doline gorenje Save in Drave. — Važnost predora v Podrožčici.
♦	Pariz, 26. maja 1919.
»Journal des Dcbats* piše: Ne-i^^na pogajanja med Italijani in “L^ f vani se še nadaljujejo, tePre" 'Gnila pa so se popolnoma. Italijani J1* iia,?tevajo več tako trdovratno Reke it Dalmacije zlasti ne te dežele, ker Korejo pravice, priznane jim v londonskem dogovoru, uporabiti kot dragoceno menico.
Baje se bodo zadovoljili z Visom in nekaterimi manjšimi otoki na jugu in s Cresom, ki ga potrebujejo za obvladanje Reke.
Kar pa se tiče železnic, vodečih v Trst in v Reko, so Italijani absolutno neizprosni. Jadranski pro-„ *m 8W Jo premaknil. Ne gre več P0!;l«st obal, marveč za posest
dovoznih eost.
Italijanske zahteve so so premaknile proti severu. Po londonskem dogovoru bi bili dobili samo gorenjo Soško dolino, sedaj pa zahtevajo dolino gorenje Drave in Save z Beljakom vred, da dobe v roke vse zveze Trsta s srednjo Evropo in da se jim ne bi bilo treba bati ovir v neposrednem prometu z Nemčijo.
Ne zadostuje jim črta preko Pon-tebbe in Vidma, kakor tudi ne možnost ^Postaviti zvezo goriške črte s trbiško. Dmtr''a ie sicer nameravala to zvezo, *I .m Pa se zaradi bližine italijanske '■je odločila za zgradbo karavanške eieznicp. Prav to hočejo Italijani imeti.
Italijani v zvezi s koroškimi Nemci.
More se domnevati, da je zadnji napad na Koroškem, ki je dovedel do osvojitve predora pri Podrožčici po Avstrijcih, imel le smoter, iztrgati to važno železniško točko Slovencem.
..Journal des Debats*‘, ki piše vedno ostro proti Italijanom in Jugoslovanom prijazno, dodaja, da po Wil-sonovih načelih morejo odločiti o posesti ie Nemci in Slovani, ker tam ne prebiva niti en Italijan. (LDU)
Italija podpira Nemčijo.
L.DU Bern, 25. maja. (ČTU) Zadnji italijanski ministrski svet v Ouixu je, kakor se čuje v diplcma-tičnih krogih, preveril Orlandov kabinet. se nahaja Italija skoraj v istem položaju, kakor Nemčija. Radi tega podpira pariška italijanska diplomacija skrivoma, italijansko časopisje pa očitno Nemčijo. Skrb ofici-joznih listov, da razpada polagoma svetovni blok, ni povsem neutemeljena. Ako pridobi Brockdorff Rantzau časa, lahko še veliko doseže.
Samo dr. Renner je priznan za delegata Nemške Avstrije.
. LDU Curih, 25. maja. (CTU). Aliiranci so sporočili nemško-avstrijski delegaciji, da priznavajo samo drž. kanclerja dr. Ronuerja kot pravno-\ el javno izkazanega delegata. Vsi drugi člani nemško-avsirijslce delegacije se smatrajo kot prisostvovale«, odnosno kot izvedenci.
-	.	l
Obnovite naročnino pravočasno, da se Vam pošiljanje lista ne ustavi!
Agli Italiani che sentono la giustizia.
■'LA.©?*!*!!? LEVSTIK.
Popolo italianol I Tuoi signori d’ oggi, aristocrazia, capitalismo e mi-litarismo, vogliono strappare dal corpo della n ostr a nazione membra vitali, con forza e ingiustizia! Vogliono porre fra Te e noi il germe d’ inimicizia, che passera da generazione in gene-razione. Soffriremo noi per questo e soffrirai Tu ancora. Gli autori per 6 di tante contese e inimierzie salirarino e arncchiranno. Ed e cosl. Non cale ai „grandi“ il dolere, il pšanto, la farne dei rciiseri, quando non turbi il loro interesse.
Astmi sono i duci che a Te s’ im-pongono, o popolo italianol Tentano d’ingannarTi, facecdoTi credere trat-tarst di ri?quistare ne! Littorale, sul Carso, Fiume, Val di Canale e Dal-mazia, paesi che furono forzatamente slavizzali ed essere dovere della ci-viita italiana, l’indebolire il baibaro elemento jugoslavo, destino che me-ritiamo, avendo noi combattuto tanto contro 1’ Italia, alleata deli’ Intesa. Que~ ste sono le piu grandi menzogne dei Tuoi rappresentanti ufhciali. Popolo vicino, sappi il vero! Ti parlerč sol-tanto della parte slovena del nostro popolo.
Quante menzegne furon seritte in nome della storia! Popolo italiano, non credere a tutto cič che si‘seri ve da una stampa venduta. Anche da solo cerca la veriia e vedrai come «1 nostro popolo vive in quelle regioni che gli si contendono, in massa unica, com-patta ed ininterottamente fin da 1’ anno 5o8. Una storia imparziale narra che nel sesto e seitimo secolo, nella pia-nura friulana, si svolsero delle lotte violenti fra Šloveni e Longobardi che allora regnavano nella fertile regione
 lil... .i mmamesmum —   mi m mmmm
98 nadaljevanje.
injeva repatica.
Pri vsej nezmanjšani vljudnosti, v katero je vpletel semtertja celo nežen ton obvladanega hrepenenja, je ostal vendar onkraj nevidne meje, slep in gluh za vse njeno ubijanje, kako bi jo preskočila. Včasih ga je kar dolžila, da je preneumen in pre-koječ; v rodbinskem svčtu so končno odložili naskok ugodnejši čas, kar je bilo tudi nji povšeči. Grofove zdržljivosti si ni razlagal nihče drugače kakor ^.Smučiklasovim pregreškom; bili so veseli, da jih 2J*?Pustil povsem. Najboljši dokaz, kako si je Profeal ‘freno, je bilo odvetniku zmagoslavno obličje preva8ž0ria Pohlina, ki ga je grof demonstrativno iz-vsaj. , v njegovem, Smučiklasovem avtomobdu; te];st n se je slišalo kaj novega o njenem prija-dni VU ^e^ePe govorice, ki so se vlačile že nekaj nejg^a Urabunčevo Doro, so dobivale čedalje jas-hi«e 0 > ^aie s0 j° cel° videli stopiti iz Telbanove ’ *n to sredi belega dne... tudi n	ve<^no	prihajal	v posete in
le t	£a<^e skrival zamero, so rodile nevšečne vesti
konč”1 ol)uPneišo *n trdovratnejšo voljo, vzdržati do bil t***-	Kakor	vsak pravi oče domovine je
nila U mučiklas nezmožen misli, da bi mu uteg-katf>rUS°^a Lna koncu koncev odreči poveličanje, o sIovp«1?	presanjal	že toliko ur. In starodavna
tuip	^ zaP°yod, ki osrečuje uglednega samca iz
si z neizogibno hčerjo domačih magnatov,
je bila daha po vsej človeški pameti tudi za grofa! Le enega pomni zgodovina, ki se je zbal rodoljubne dolžnosti in rajši sramotno pobegnil z mejdana; bil je mladi zdravnik v tako zakotnem štajerskem gnezdu, da smemo skoraj tajiti grešnika, greh in kraj...
»Korajža velja!« se je šuntal naš narodni voditelj. »Trda koža je škapulir za vse nadlege, pa bo tudi za mojo*.
In tako se je zgodilo, da ga je pehnil njegov drzni poizkus, kupiti grofovo dušo in kožo za bore parkrat desettisoč kron, samo v še globljo, brezpo-gojnejšo pokorščino do človeka, o katerem je ugibala Grabunčeva Dora tako nenavadne reči.
XIV.
Razmerje med grofom in profesorjem Pohlinom se je bilo razvilo medtem do največje prisrčnosti. Škandal na veselici, zaradi katerega sta se gospa Annetta in Vida izprva tolikanj sramovali, je oči-vidno prebil poslednji led ter storil grofa prostodušnega znanca, pravega hišnega prijatelja in zmerom veselega čebljača, ki se je otresei pomalem vseh pustih ceremonij izza prvih dni. Videč, da odlični gost ne obsoja njegove pijanosti, je humanist Še zrastel v lastnih očeh ter se mu začutil še bolj enakega; bajka o žlahtnem očetu je pridobila vsak dan kako novo podrobnost in se vkorenila v učeni glavi tako globoko, da ji je zdavnaj sam verjel. Omizje pri »Zelenem prešičku,« ki ga je posečal z ošabno netočnostjo, je opažalo na profesorju nove, izbrano prifrknjene geste in čisto posebne zmrdljaje,
d’ Italia settenirionale. Si ricorda. come il grande storico Paolo Diacono prima dei suo arrivo in Italia ve^isse sal-vato, dalla farne e daile insidie, per la generosa ospitalita d’una vecchia Slovena. Da vecchi documenti delia passata gloria d’Aquilea si rilevano bei nomi sloveni, di nostra gente, che g ih allora, prima di mille anni fal coltivarono que!le terre che oggi ci št voglion togliere. Trieste non fu ma-veneta. Delia regione carsica e carini, ziana non si park neppure. Quest son fatti storici; ii rimanente č delit-tuosa inistificazione. £ puerile il par-lare d*:i R. mani, le cui rare coionle furono distrutte da l’ emigrazione dei pc-poli. Se pes 6 i Tuoi seduttori trag-gono i diritti sulle nosire terre dali’ antico dominio diRoma, pet chč allora non rcclamano tutte le regioni alla costa del Mediterraneo ? Tutto ci6 fu un tempo possesso delfimpero dei Cesari. Tanto ridicolo pe»6 non vuol essere neppur 1’ insuperabile imperialista signor Sidney Sonnino!
Ci rir facciano di barbarismo. Molti dei Tuoi figli vissero nel nostro paese. Ed ora rni si dica, non e forse di ugual valore la fatica del nostro con-tadino che come il Tuo bagna di su-dore la patria zolla? Non Javora il no tro operario come il Tuo neU’in-cessante fragore delle fabbriche? Di certo hai osservato la djligenza del nostro industriale e negoziante, hai visto le nostre scuole, villaggi, cittA. la nostra attivith giQrnalistica, lette-raria, espozioni d’ arte e di coitura, usi e costumi. £ a nostro onore che il fu governo austriaco, a noi tanto ostile, si trovd costretto median te statistka a constatare che fra Slpven
I
ki so pomenili aristokratski napuh. Včasih je spravil tudi grofa s seboj; ob takih prilikah nisi mogel iz-pregovoriti ž njim razumne besede. Kjer je le mogel, je vrinil odlomek svoje baronske povesti, omenil, kako je bilo »na gradu njegovega očeta«, ali pohvalil svoje »rodbinske tradicije«. Nekateri so se smejali bedaku v obraz, kdo drug se je muzal natihem, bili pa so tudi takšni, ki so verjeli vso kolobocijo, iz enostavnega razloga, ker jo je grof poslušal z resnim obrazom. Kolega Bilbon je že zdavnaj obsojal Pohlina s paralizo in pomenbno krivil usta, če je slišal kako novost o početju grofovih častilcev; sicer pa je zadnji čas hudo zanemarjal družbo, ker je delal s polno paro na svojem »Življenju stenic«.
Toda njegovo mnenje o humanistovi pameti je bilo krivično; ako smemo prištevati Smučiklasa k »normalnim« ljudem — in kdo bi se drznil dvournih? — je bil normalen tudi profesor, ki je počel natanko tisto, morda še v večji meri, kakor vodnik naših narodnih usod. Gospa Anneta je kar strmela nad tolikšno treznostjo mišljenja, kadar se je razkoračil med štirimi zidovi ter jel razvijati načrte svoje »diplomatske politike«. . Grofove obljube, dq ga povzdigne iz neznatnosti v zasluženo luč, so se morale po njegovem mnenju vsak hip izpolniti; treba je bilo samo, da se zgodi to in ukrene ono, zakaj »tam gori zahtevajo jamstev in pozitivnih dejanj«. Da bi pa teh podlag ne manjkalo, se je bil izpre-obrnil v vseh maloštevilnih rečeh, kjer ni že dotlej predstavljal najvišje lojalnosti.
__________ (Dalje)
ci fosse il minimo numero di analfabeti. E vero che ie nostre citta man-chirco di opere d’ arti e di monu-meriti storici cii fronte aila ricchezza artistica deile citta italiane; e da ri' cordare pero che noi avemmo per signori la nobilta tedesca Hein, Kal-tenegger, Schvvarz, Attems ed altri, mentre ci maned la fortuna d’incon-trare del mecenati, di cui andavan ricchc Roma, Firence e Venezia. Noi amiamo e ammiriamo i Tuoi grandi, o popolo italiano, Dante, Petrarca, Michelangelo, Leonardo da Vinci, Ti-ziano, Verdi, Volta, Garibaldi, Cavour e numero3issitr.! altri, ma permetti che anche questo popoio di un milione e mezzo, che visse mille anni sotto duro giogo straniero, vada superbo dei suoi primi serittori del secolo sedicesirno Trubar, Dalmatin, Bohorič e piu tardi di Vodnik, Prešeren, Gregorčič fino a Župančič, Cankar, Kette, siavisti Kopitar e Miklošič, matematfco Vega, componista Petelin- Gallus, fisico Štefan, pittori Šubic, Jakopič, Grohar e scul-tore Bernekar. Senza esagerarepossiam dire che anche noi abblam cooperato secondo le nostre forze modeste alla civilta e cultura.
Che ci battemmo violentemente j con Voi Italiani 1 Come se fosse stato t possibile diversamente allora, quando \ tutta la Slovenia fu zona di guerra! ! Io riconosco bene che la vecchia < Austria seppe mirabilmente aizzare il nostro popolo contro di Voi, per po-terlo piu facilmente, senza ostacolo j germanizzare. Se questo le riusci in i singoli casi, non e da meravigliare. Ma questa opera era gia alla sua fine, quando i Vostri duci diedero nuovi incitamenti che aggravarono le ostilita ; con 1’estollere dailTntesa <1 patto di Londra che dava quasi un milione dei nostri sotto domimo straniero. Questo fatto convinse il nostro popolo che -combatteva davvero per la salvezza deila propria terra contro 1’imperia-lismo dei Vostri diplomati. Fu neces-saria forza morale ed entusiasmo grande per gli scopi deli’ Intesa che anirnasse gli spiriti di que!la gente che, sangue del nostro sangue, ad onta della schiavitu minacciata al nostro popolo, si schierava combattente nelle Vostre file. II sacrifizio di questi non fu senza valere per la vittoria finale deli’Intesa. Quanto giovo alla Vostra armafa il sopragiungere dello Sloveno dr. Pivko, mostrera appena una futura imparziale storia di quest? guerra. Quanti dpi nostri prigionieri dai campi di concentramento sarebbero passati volonterosi nelle Vostre linee, se loro non si fosse impedito. Cosi, per po-terci rinfacciare un pS piu giustifica-tamente che, noi, nulla si fece.
Nulla si fece! Gli seriti, che rac-colse la „Societa del perseguitati po-litici", dimostrano come tanti e tanti dei nostri soffersero in carceri, in luoghi d’internamento austriaci e in fredde regioni germaniche per 1’ atti-vith nel loro sentimento jugoslavo, antiaustriaco e favorevole allTntesa. Un gran numero diede la vita per i suoi convincimenti. Non si numerano ancora i martiri del Littorale, del Carso e di gran parte di Carinzia. Anche noi abbiamo i nostri Pellico. Cbi potrebbe contare ancora tutti quelli che combatterono e caddero, per 1’ Intesa, nell’ armata russa, in Macedonia e alla fronte occidentale. Jugoslavi americani ed altri. Abbiam fatto tutto, quanto fu nelle nostre forze, per cooperare alla vittoria degli stati occidentali.
Vedete infine, Italiani, come i Vostri politiccitaccianoormai sul diritto, sul carattere italiano delle ter; e occu-pate e del nostro barbarismo. L’ evi-denza non si pd negare alungo, non si nasconde per sempre. Adesso si parla soltanto di confini strategici e naturali d’ Italia e del dominio assoluto sull’ Adriatšco. Aperto tmperialismo! Altra reazione efficace a questo non puoi opporre, popolo d’Italia, che >1 dimostrare energico non voler Tu, cio che č d’altri. Alza la Tua voce e parla! Solo questo aspettlamo da Te. Dolore e danno iuimettso softriremo Insleme, se cosl non farai.
Questa parola sata voce che perde nel deserta. I grandi deli’ Apen
nino non permettono che giunga al popolo sedotto lo spirito di veriia e di giustizia: Un tentativo era neces-sario, perche non ci si rinfacci, un giorno, di non aver fatto tutto quanto avesse potuto giovare ali’ interesse del nostro popolo e ad illuminare il mal informato, ma buono e giusto pubblico italiano.
Pravicoljubni italijanski javnosti.
Narod italijanski! Tvoji sedanji gospodarji, conteji, kapitalisti in militaristi hočejo iz telesa našega naroda iztrgati velike dele. S silo in krivico! Ustanoviti hočejo med Teboj in med nami sovraštvo od rodu do rodu. j Trpeli bomo vsled tega mi, trpeli boste \ Vi. Oni, ki delajo prepir in sovraštvo, j bodo pa bogateli in avanzirali. In zato j gre. Kaj visokim giavam mar bolest, i jok in glad revnih. Da imajo le sami j korist.
Zviti so usiljeni Tvoji voditelji, i ljudstvo italijansko! Preslepiti Te hočejo, govoreč, da gre o Primorju, Notranjski, Reki, Kanalski dolini in Dalmaciji, za zopetno prisvojitev krajev, ki so bili nasiloma poslovanjem, da je sveta dolžnost italijanske civilizacije, oslabiti barbarski jugoslovanski živelj in da zaslužimo svojo usodo, ker smo se besno borili proti Italijanom, zaveznikom entente. To so glavne laži Tvojih oficijelnih zastopnikov. Sosednje ljudstvo zvedi resnico. Radi pomanjkanja prostora moram govoriti le o slovenskem delu našega naroda.
Zgodovina! Koliko neresnic se je že napisalo v tvojem imenu! Narod italijanski, ne veruj vsega, kar pišejo plačani listi. Poišči resnico sam, in našel boš, da prebiva naš narod po pokrajinah, ki mu jih hočejo vzeti Tvoji zapeljivci, že od leta 568 dalje, nepretrgoma skupra sklenjena masa. Nepristranska povestnica uči, da so se vršili za furlansko ravnino v 6. tn 7. stoletju hudi boji med Slovenci In Longobardi, ki so takrat vladali plodni severoifalski nižini. Ih kakor zasmeh usode se čuje, dii je velikega zgodo vinarja Pavla Diakona pred prihodom v Italijo ohranila pred lakoto in zasledovanjem stara gostoljubna slovenska žena. V starih listinah preslavnega Ogleja se čitajo lepa slovenska imena naših mož in žen, ki so že takrat, pred več nego 1000 leti obdelovali zemljo, ki nam jo sedaj hočejo oropati. Trst ni bil nikdar beneški; o Notranjski, Koroški niti govoriti ni treba. To so zgodovinska dejstva. Vse drugo je zlobna potvora. Smešno je govoriti o Rimljanih, katerih redko sejane naselbine je zdrobilo preseljevanje narodov. Če pa Vaši zapeljivci izvajajo svoje pravo na naše ozemlje iz bivše rimske posesti, zakaj potem ne posežejo kar na vse pokrajine, ki leže ob obali Sredozemskega morja. Vse to je bilo nekdaj last rimskega cesarstva. A tako smešen noče postati niti nedosežni imperijalist signor Sidney Sonnino!
Očita se nam barbarstvo. Mnogi izmed Vas ste bili v naših krajih. In zdaj povejte odkrito: Ali ne obdeluje naš kmet svoje grude ravno tako v potu svojega obraza, kakor italijanski? Ali ne dela naš delavec ravno tako v tovarnah, kakor Vaš? Opazili ste gotovo našega pridnega obrtnika, trgovca, videli naše vasi, mesta, naš trud za snago, naše časopisje, knjige, razstave, šege in noše. V čast nam je, da je morala nam sovražna avstrijska vlada s statističnimi podatki znanstveno u-gotovih, da je med Slovenci le 14o/o analfabetov. Res da niso naša mesta tako polna umetnin in zgodovinskih spomenikov, kakor na apeninskem polotoku. A mi smo imeli za gospodarje nemške plemiče Heina, Kalte-neggerja, Schwarza, Attemsa, in nikdar nam ni bila dana sreča, imeti mecene v Rimu, Florenci, Benetkah. — Mi ljubimo in občudujemo Vaše velikane Danteja, Petrarko, Michelangela, Leonarda da Vinci, Tiziana, Verdija, Volto, Garibaldija, ČaVourja in nešteto drugih dovolite pa, da je l>/2 milijonski, tisoč let zatirani narod ponosen na svoje prve pisatelje iz 16 stoletja Trubarja,
si
Dalmatina, Bohoriča, pesnike Prešerna, Zupančiča, Cankarja, Ketteja, slavista Kopitarja in Miklošiča, matematika Vego skladatelja Petelina G-tilusa, fizika Štefana, slikarja Šub ca. Jakopiča. Groharja, kiparja Bernekerja. Brez pretiravanja lahko rečemo, da smo po skromnih svojih silah le nekaj pripomogli k pomnožitvi civilizacije in kulture.
Besno da smo se proti Va n bo rili! Kakor da bi mogli drugače v času, ko je bila cela Slovenija vojno ozemlje. Priznavam pa rad, da je stara Avstrija razumela ščuvati naše ljudstvo proti VaSernu, da je mogla tembolj nemoteno germanizirati. In če se ji je v posameznih slučajih posrečilo, kdo bi se temu čudil. A njena umetnost je bila že pri kraju., ko so Vaši voditelji dali novo spodbudo temu hujskanju s tem, da so izsilili od zaveznikov londonski pakt, ki je izročil skoraj milijon ljudi našega rodu tujemu gospodstvu. Zdaj so bili naši ljudje uverjeni, da se bijejo res za svojo zemljo proti imperialističnim nakanam Vaših državnikov. In nadčloveškega premagovanja in navdu šenja za cilje entente je bilo^ treba, da so se kljub nakani zasužnjenja našega naroda bili v Vaših vrstah ljudje, ki so kri naše krvi. Irt njih delo za konečno zmago entente ni bilo brez pomena. Koliko je koristil Vaši armadi Slovenec dr. Pivko s svojim prebegom pri Carčanu, bo pojasnila šele bodoča objektivna zgodovina te vojske. In koliko naših vietnikov v taboriščih bi bilo še vstopilo v bojujoče se Vaše vrste, če bi jih ne bili Vaši mogotci nalašč ovirali. Seveda, sicer bi nam ne mogli očitati, da nismo nič storili za svojo osvoboditev.
Nič storili! Spisi, ki jih je zbralo „Društvo političnih preganjancev11 dokazujejo, da je okroglo 1000 naših ljudi trpelo po ječah, avstrijskih internacijskih taboriščih in v mrzli sovražni nemški tujini za svoje jugoslovansko protiavstrijsko, ententofilsko mišljenje in delovanje. Precejšnje število je dalo življenje za svoje prepričanje. In v tem številu niso všteti naši ljudje na Primorskem, Notranjskem in večini Korotana. Tudi mi mamo svoje Silvije Pelliche. In kdo prešteje one, ki so se bojevali za in udi padli za entento v ruski armadi, Macedoniji in na zapadni fronti (Jugoslovani Iz Amerike). Razmerno s svojim številom smo za zmago zapad-* nih držav storili vse, kar je bilo v naši moči.
Sicer pa lahko opažaš, italijansko ljudstvo samo, da Tvoji zapeljivci ne govore več o pravicah, o italijanskem značaju zasedenih pokrajin, o našem barbarstvu. Dejstva se ne dado za vedno utajiti. Zdaj je govor le o strategičnili in naravnih italijanskih mejah, o izključnem gospodstvu nad Adrijo. Čist neprikrit imperijalizem I Tega ni možno drugače streti nego da pokažeš, pošteni italijanski narod, na jasen način da nočeš nič tujega. Dvigni svoj glas in govori! Samo to pričakujemo od Tebe. Bolelo nas bo in neizmerna škoda bo za oba soseda,
če se to ne zgodi.
Moj glas do vpijočega v puščavi. Mogotci apeninskega polotoka ne dopuste, da bi priš 1 do njih zapeljanega ljudstva glas resnice in pravice. A vsaj poskus se je moral napraviti. Da nam ne bo mogel nikdo očitati, da se ni storilo vse, kar je bilo potrebno v interesu našega naroda in v informacijo slabo poučenega, a v bistvu dobrega, blag ga in pravicoljubnega italijanskega ljudstva.
Vzrok deportacije škofa Mahniča.
Mahničev protest proti italijanskemu nasilju.
Splošno je znano dejstvo, da velike francosko svetovno Časopisje prež ra in ne omenja nikdar o italijanskih nasihtvih v jugoslovanskih zemljah, zasedenih po Italijanih. Nečuvene deportacije ški fa Mvhniča niti omenjali niso, edini .Journal des Debats11 je priobčil o tem obširno poročilo ter
omenjal, da je bil vzrok deportaciji spomenica, ki jo je škof Mahnič naslovil in poslal mirovni konferenci. V tej spomenici vladika ostro protestira proti nasilstvu Italijanov proti jugoslovanskemu jeziku v cerkvi in med drugim veli:
Nadejali smo se, da pride k nam prijatelj, zaveznik, branitelj narodnega miru, a prišel Je semkaj tlačitelj. Jaz, kot škof, apeliram proti takemu postopanju v svojem menu, v imenu svojega kiera in svo-ega naroda na slavno mednarodno sodišče ... Bog je blagoslovil orožje braniteljev svobode. Najdragocenejše:: dobro naroda je sloboda vere in vesti. Prokietstvo' vsem nasilstvora, ki se drznejo vlomiti v hram Gospodov z mečem v roki!
Kot pastir trpečega naroda, kateri si je ohranil s težkimi mukami svoj obstanek za časa tiranstva nem ško-avstrijske centralizacije, dvigam svoj protestni glas. Protestiram v imenu zakona, ki odmeva iz pete in sedme zapovedi dekalo a. No ubijaj ! No kradi! — Po dolgem robovanju pod nemškim, madžarskim in turškim jarmom Jugoslovani enkrat zaslužijo, da začno živeti življenje, dostojno naroda, kateri je skozi stoletja prelival kri za krščansko kulturo in svobodo Evrope. — Jugoslovani ne bodo nikdar dovo-'li, da se odtrga od njih telesa le en ud, brez katerega bi bilo nemogoče njih življenje."
Iz zasedenega ozemlja.
„Italia o morte “
pi Reški renegati, katerih rodbin-ska imena pričajo o pristnem i talija«' skem pokoljenju, prirejajo v Op*Ui in Volovski patriotične harlekinad* zs italijanstvo naše Istre. Pripeljejo parobradom z Reke v Opatijo,. K'._ jih sprejme naročena mularija, je na vse pretege: „Viva Italia! Abas-so la Jugoslavija! Italia o mortel1
Pred kratkim Sasom so se pripeljali reSkl renegati v Opatijo. Ko so se izkrcali, jih je pozdravila slaboumna Elvisa Marzlhal, sestra pokojnega Adolfa Marzthala, ki je bit zaveden Hrvat. Vpila je na ves glas: Italija o morte! ..Manifestantom11 je prišla naproti kočija, v kateri so sedeli francoski oficirji. Elvira je v svoji zbesnelosti zagnala konju v oči kori-jandole in vpila proti francoskim oficirjem: Italia o morte! Konj se je splašil, vrgel Elviro na tla in jo udaril tako nesrečno s kopitom po go glavi, da je kmalu nato umrla. Ta dogodek je močno uplival na vse navzoče tn na celo okolico. Mesto' Italije je torej v smrt! Pravijo, da se ed tega časa renegati zelo bojijo božje kazni in da nihče več ne vpije: Italia o mortel
Žalostna usoda naših ljudi v zasedenem ozemlju.
pi Kakor znano, so Italijani odvedli v Italijo vso našo inteligenco. Ljudstvo je brsz narodnih duhovnikov in učiteljev. Vse polno naših ljudi zdihuje po ječah: moški, ženske h* celo nedorasli oUoci. Nihče jim more pomagati. Otroci in žene zaprt'11 živijo v največji bedi. Italijansko v®* jaštvo zasramuje naše ljudi, onečaŠ** naše žene in. dekleta, toda pomoči n* od nikoder! Žalostna usoda.
Mirovna konferenca*
Italijanski socijallstl proti nemu miru.
„Berliner Tageblati11 poroča |Z Lugana: V Milanu je bilo vei'ČaSLu protestno zborovanje proti nasil«s miru. Neki socialistični poslat ec s®^ v svojem govoru izrazil: „Vefrt sol j nega sveta so upira pog°“ * Izdajatelj „Avantija“ ožigosa d®!" da se ravno demokratični naf0Cl‘ bolj odlikujejo z ropom dežela.
Izpretnembe v italijanski inif°vn delegaciji.	.
V sestavi italijanske mirovne legacije je nastopila izPre™e£ches^ landro je nadomestil Crespl m Ma .,, Salvago Raggija Marchese Imperia
127 štev
JUGOSLAVIJA" (3 n e 27. maja
Stran 3
Meje med češko in poljsko državo.
»Moravsko-Šle zski Dennik" poroča: Francoske vesti prinašajo podrobnosti, ki se tičejo meja češke in poljske države. Po teh vesteh pripade del pruske Šlezije poijski državi. Nikdar v zgodovini se niso prepirali Čehi in Poljaki za ta Iraj. Poljaki nimajo niti jezikovnih, niti zgodovinskih, niti gospo^-darskih pravic do tega ozemlja. Poljski državi pripade baje Bohumin in šest rovov karvinskega in ostrovskega okrožja. Po drugih virih dobe Poljak! železniško progo Bohumin-Jablonka s Tešmom, dalje Ostrovo in v kritje železnice 16 vasi, ki leže ob tej progi.
Finančno vprašanje bivše Avstrije — najtežavnejše.
Iz poročil pariškega časopisja je čimdalje msneje razvidno, da je glavni vzrok zakasnitve pri izročitvi mirovnih pogojev iskati v težkočah, ki jih povzroča rešitev avstrijskih finančnih vprašanj. Sedaj hočejo vprašati „dediče“, preden prediože pogodbo neinško-avstrijskim delegatom. Vprašanje o razdelitvi predvojnega dolga povzroča primeroma majhne težkofe, ker se strinjajo vsi zastopniki v tem, da se izvede razdelitev po načelu davčnega plačevanja stari državi. Mnogo težav- \ nejša je rešitev vprašanja vojnega j dolga, ker se zastopniki osvobojenih ■ dežel branijo, prispevati za vojno, ki j jim je bila vsiljena. „Malin“ pripo- ! minja, da bodo glede tega vprašanja i zaslišali dr. Kramara, ki je bil 17 let predsednik proračunske komisije av-strijske zbornice.
Strogi vojaški mirovni pogoji za Nemško Avstrijo.
^ariz, 25. maja. (ČTU). V mi- j rovni pogodbi z Avstrijo bodo vojaški Pogoji zelo strogi. Skupno število vo- j jaštva ne sme presegati 15 000 moz; razen tega se zahteva tudi izročitev celokupnega vojnega materijala. (LDU)
pl
p Nemškutarija in dostojnost. Včeraj je priobčil „Siov. Narod“ neki protest proti nedostojnemu, malenkostnemu in skoraj da denuncijantskemu tonu, katerega se poslužuje zadnji čas skoraj vse naše, časopisje v „boju“ proti nemškutariji itd. Poleg zdrave misli vsebuje protest tudi precej misli, ki smo jih bili vajeni v bivši Avstriji. Da, da, resno in odločno delo nam bo pridobilo ugled in bo narodu ka* kor državi v čast in koristi
p Lužički Srbi. Vprašanje Lu-žičkih Srbov v Parizu še ni rešeno. Vesti, da postane jLužička Srbija neodvisna država pod pokroviteljstvom Čehoslovaške so neresnične.
p Klic Slovenije. Ped tem na-^°votn priobčujejo belgrajske,.Večerne Novosti« članek, ki se konča: Noben Slovenec ne bo dovolil, da se od njegove grude loči samo en košček. A k o ne pomagajo Slovencem zavezniki, tedaj si bodo pomagali sauii.
p Politični kurz v Bolgariji.
Sofija, 25. maja (Cl U). Sestava novega ministrstva Teodorova pomenja, da je bolgarska politika močno krenila na levo. Politični pomen kabineta je v tem, da maloštevilni zastopniki demokratske stranke izstopijo Iz vlade. V novem ministrstvu so člani kmetske stranke S ambulov, Dragijev, Stankov, dva socijalista: Sakasov in Pasuhov, radikalec Mosijurkov, razen Tet doro-va še en zastopnik narodne stranke Madjarov in vodja napredne liberalne stfanke dr. Danev. Najpomenljivejša ®aebnost je Madjarov, znan po svoji 1	Proti bulgarski vojni politiki
'	J5- takrat je Madjarev kot bol-
list P°s!anil{ ^ Petrogradu svojo stmea- kralju Ferdinandu enostavno rgel /pred noge. Piičakujejo, da bo n,el dosti moči, da bo kaznoval vse vojaške osebe, ki so se v času oolgarske okupacije pregrešili proti Mednarodnem pravu in človečnosti. . P Ustavljen list. »Istina" ki je •zhajala v Osijeku, je ustavljena, ker Je pisala prt ti državnem interesom
P »Radničke novine“ v Osijeku smejo zopet izhajati.
p Italijanske oslarije. „Pravda“ poroča, da italijanska misija v Bel-gradu briše s potnih listov za potovanje preko Itatije iz naslova besedi ,.Hrvata i Slovenaca“ in pusti samo ..Kralj Srba“. Bodo morali pač še kaj druzega zbrisati italij. komedijantiI
p Italijani proti Čehoslovakom. Če smemo verjeti časopisnim vestem, se je razmerje med Čehoslovaki in Italijo v zadnjem času precej spremenilo, Odkar branijo Čehoslovaki naše pravične zahteve, ie začela Italija in-trigirati tudi proti Čehoslovaški državi potom diplomacije ob priliki mirovne pogodbe z nemško Avstrijo.
p Za predsednika Narodnega kluba si je izbral klub enoglasno dr. Matka Lagmjo.
p Nov italijanski dnevnik v Trstu. , V Trstu je začel izhajati nov nacionalistični dnevnik ,,L’ Era Nuova". Urejuje ga Francesco Paolmi.
p Politika iri poezija. M a urice Maeterlinck, znani belgijski pesnik, je pisal profesorju Edvardu Susmelu na Reki — katerega zgodovina Reke je lani vzbudila hudo kritiko med pravimi reškimi Italijani — pismo, v katerem pravi med drugim: Nikdar se ne sme pomišljati med barbarstvom in kulturo. In tu gre za izročitev tisočerih sinov plemenite Italije mnogo nižji kulturi. Bilo bi zločinstvo} ako ne bi dobila Italija, ki je pripomogla do končne zmage, Reke. Tudi če bi bili dvomi, bi morali priznati z zaprtmi očmi našim odrešiteljem vse, kar zahtevajo. Skoda, da se je Maeterlinck, katerega smo tudi Slovani tako poveličevali v njegovi simbolični umetnosti, tako ponižal v naših očeh!
Pokrajinske vesti.
kr Čiščenje. Gostilne / Karla Aubla in Kaila Schifkota pri Sv. Lenartu v Slov. Goricah je oblast zaprla. Istotako gostilno B. Golob pri Sv. Marjeti, A. Eckerta in S. Procha v Krčevini. V Studencih pri Matlboru je okrajno glavarstvo zaprlo gostilno Vlahovič, ker so imeli mariborski vsenemci tam svoje konference. Policija je zaprla gostilno Scnekovvitsch v Mariboru. Dosledno in temeljito tudi še v naprej!
kr Sv. Lenart v Slov. Goricah.
Policijska oblast je zaprla nemčurske gostilne. Pred vojno so naši nemčurski gostilničarji s točenjem žganja zastrupljali naše ljudstvo, med vojno pa so se zbirali v njihovih gostilnicah vsi protislovanski elementi — renegati in tudi marsikak „narodni“ Slovenec a la notar Stupica je znosil tja svoje od slovenskega ljudstva zaslužene groše.
kr Račje. Pribilo se je že, da službuje v Račah na železniški postaji iz Maribora odslovljen uradnik Kottnig, da si še tako podaljša ugodno življenje v tej tako osovraženi Jugoslaviji. Prav ravno ta mož, da ostane med nami, saj ima v Račah ugodno stanovanje, po protekciji pa še povrh mastne dijete, ker je menda vojska prehitro končala njegove založbe. Porabi dano mu priliko izborno, vozari se vsak prost dan v Maribor po informacije ter ohranjuje zvezo tukajšnjih nemčurjev z nemško avstrijskimi nebesi. Kujejo se naklepi za bodočnost, v kateri pričakuje krasnega mesta v tem kraju, kakor hitro ga bodo zasedle nemške tolpe. Kmetijska zadruga ostane po njegovi milosti, ravno tako opekarna in drožna tovarna, dobijo le novo lice — nemške napise. To je vse dogovorjeno z njegovo boljšo polovico, da mora tudi ona informirati svoje »sestre" in „brate“, ako je ravno gospod v službi, da ostane vedno dobro poučena cela nemčurska zalega odslovljenih poštarjev, učiteljev in reci zdravnikov v Račah. Ko pa dosežejo zmago, zidali bodo takoj veliko Sud-markino šolo, katero bo podpiral tudi iz tovarne Tarnowsky ter par železniških uslužčencev. Jeglitschev Franci se veseli radi prekega soda; rekel je: „Jugc slaven haben Standrecht, sie sollen sich nur gegenseitig erschiessen,
auf Deutsche trauen sie sich so nicht“. Zakaj pa je šel Hail čez mejo, Kottniga pa se torej drži? Mogoče veeo v Ljubljani za vzroke — odgovor bi nas zanimal!
kr Ptuj. Ustanovni občni zbor konzumnega društva za ptujski okraj se vrši v nedeljo 1. junija v Narodnem domu. Vabljeni so posebno gg. du hovniki, učitelji, uradniki in drugi nameščenci iz celega ptujskega okraja. Pravila konzumnega društva so na ogled v Narodnem domu.
kr Iz Ptuja. Višji šolski svet je odslovil nemško učiteljstvo iz naših ptujskih šol, ter ga nadomestil s slovenskim, kar gotovo odobrava vsak narodno čuteč Slovenec. Dobili smo zadoščenje za stoletne krivice, ki so se nam godile na polju šolstva. Imamo pa še na naših slovenskih šolah ptujskega okraja nekoliko šolskih voditeljev, katere je nastavil nekdanji Straschill. Dokler smo bili pod staro Avstrijo, so se nekateri slovenski listi zgražali nad nasilstvom Straši-lovim in Dreflakovim in nad onimi ambicijoznimt ljudmi, ki so se trudili, da si z raznimi obljubami pridobe milost Strašilovd in — nadučiteljsko mesto. Zavedno slovensko učiteljstvo pa je moralo mirno prenašati, kako se ga je preziralo in zapostavljalo. Danes v kraljevini SHS. pa se nikdo ne gane, da bi se poravnale krivice, ki so se godile slov. učit. pod Stra-šilovim režimom. Seveda nekdanji vetrogončici so danes »dobri" Slovenci. Kdor je tako naiven, da jim verjame, in to zadočša, da še lahko danes sedijo na svojih starih mestih
— in vzgajajo vrle Jugoslovane — seveda, saj so si že predrugačili učne načrte. Sploh pa zavzema danes v Jugoslaviji marsikateri velik Slovenec in Jugoslovan važno mesto, za katerega se prej ni vedelo, da li je Kitajec ali Hebrejec. Danes se od slov. učit. ne zahteva samo, da ugodi paragrafu in načrtu, potrebno je, da vzbuja v otroških srcih žar ljubezni za vse kar je slovensico, osobito pa za vse, kar je jugoslovansko. Pa so li ti razni staroavstrijski vzorci sposobni za tako delovanje? Ali nam je potrebno, da boljševike še vzgajamo? Ali ne zadošča, da si držimo še staro avstrijsko orožništvo in organizatorje
— Jungschiitzov? 1 Politika in konci-lijantnost, da se milo izrazimo, da skupaj zelo klaveren rezultat. Tudi tu je tieba čistiti, da se ne zadušimo v smradu, ki ga širi kadaver propale Avstrije. Dokler bodemo jahali starega šimelna, Slovenci ne bomo prišli na konja.
kr V Rogatcu imamo sedaj slovenskega poštarja, a poštni pečat pa je še Rohitsch. Tako je tudi v Ptuju. Ni se tedaj čuditi, ako reče Hrvat: Idem v Rohitsch ali Pettau, mesto v Rogatec, Ptuj.
kr Rogaška slatina. Kakor se je že po naših časopisih naznanilo, so sklenili rogaško-slatinski rodoljubi na svojem zadnjem zaupnem sestanku cimprej ustanoviti v narodno-izobraževalne svrhe »Čitalnico za Rogaško Slatino in okolico", katera bodi v vsakem oziru nad strankami. Z zdru zenimi močmi naj delujejo vsi pravi j® re?. narodno čuteči možje in žene. ‘-družitev in skupno delo je za naš tukajšnji narodni živelj tem pomembnejša, ker je v Slatini in Rogatcu predvsem malo število zavedno narodno čutečih mož na eni strani, na drugi strani pa je sveta narodna dolžnost, da naše tukajšnje ljudstvo predvsem iztrgamo iz objema inter-nacijonalne, breznarodne socijalne-demokracije, pod katere okrilje se je zateklo vse tukajšnje, kakor tudi rogaško strupeno m fanatično nemšku tantvo, katero ima skupno z socijal-demokratičnimi matadorji svoje zaupne sestanke, kjer se na tihem delu, je in organizira proti obstoju naše mlade, od nas toliko in toliko sto let zaželjene in sedaj faktično obstoječe\ države Jugoslavije.
kr Št. Jur na j. ž. Na tukajšnji šoli se še blišči napis: .Cesarja Franca Jožefa 1. jubilejna ljudska šola". Ali se pusti morda ta napis zato, da
bi se ljudstvo spominjalo tlačiteljev Slovencev, Habsburgovcev ter še morda za nje molilo? Tudi »Jubilejne" mlekarne bi ne bilo treba, zadostovala bi samo »mlekarna". Mislimo, da bi bilo v prid državi, ako bi višji krogi poskrbeli odstranitev zgorej omenjenih napisov.
kr Celje. Gre, pa še ne tako kot bi želeli. V soboto je bil izgnan znani hujskač Bechini, toda razni Kotziani, Roschanzi in drugi odpuščeni uradniki in učitelji se še vedno šopirijo po lepih obširnih stanovanjih, naš uradnik pa se mora zadovoljiti z vsako luknjo, če hoče imeti ‘streho nad glavo. Sicer pa moramo nasloviti eno tudi na naše sodišče, Uradni jezil# je samo slovenski in Če se celjski advokati nočejo naučiti slovenščine — naj ne iščejo kruha in zaslužka pri nas. Neodpustljivo pa je, da naši slovenski ljudje z njimi uradno občujejo nemški. To ni noben takt in nobena obzirnost, to je omalovaževanje slovenskega jezika, to je narodna nezavednost. Menda ni preveč, če zahtevamo, da dotični gospodje vsaj v besedi pokažejo, da so Slovenci.
kr Slov. Gradec. Iz zanesljivega vira smo dobili poročilo, da je bil okrajni glavar dr. Ipavic od vojaškega poveljnika Bleivveisa prisiljen zapustiti Slov. Gradec. Glavarju se dela krivica, ako se trdi, da je zbežal.
kr Notar v Slov. Gradcu. Motarski kandidat Ferdo Križan je imenovan za namestnika odslovljenega notarja dr. Hans Winklerja v Slov. Gradcu in je začel poslovati dne 22. t. m.
kr Kako je Nemka porodila — prašiča. »Murska straža" poroča: Ta čudež se je zgodil pred par dnevi v Spilju. Zenski iz lačne nemške dežele, ki je bila na visoki stopinji nosečnosti, je menda postalo slabo, pa so jo spravili v posebno dvorano, kjer se je kmalu na to odigral čuden prizor: ženska je brez posebnih bolečin postala precej drobnejša v pasu, skozi druga vrata pa so nesli obmejni pazniki lepo, pitano — prase. Ne vemo sicer, kaj se je zgodilo z novorojenčkom, toda mislimo si lahko, da so babice in botri — snedli z prav dobrim tekom. Znamenje časal
Mesto epigrama.
Koliko državnega posojila je podpisala ona gospoda, ki si je gotov čas napolnila svoje blagajne v ime „rodoljubja“?
.*
Koliko državnega posojila so podpisali častniki, ki so preživeli bojni vihar na varnih postojankah, v zaledja?
*
Koliko državnega posojila so podpisali trgovei-dobavitelji, ki so se, oproščeni vojaške dolžnosti, povspeli do blagostanja?
*
Koliko državnega posojila so podpisali industrijalei, katerih podjetja so delovala vso vojno in jiin donašata milijone?
v/ Dnevne vesti.
dn Članek »Resnicoljubni italijanski javnosti" priobčujemo v ita-janskem in slovenskem jeziku. Današnjo številko pošljemo v več sto izvodih v Švico in Pariz, da izve italijanska javnost, da naše ljudstvo ne sovraži italijanskega naroda, ampak le njegove imperijalistične voditelje.
dn Sprejčm prestolonaslednika. Za predpripravra dela za slavnostni sprejem regenta Aleksandra v Ljubljani je določila deželna Gada za Slovenijo primeren kredit.
dn Imenovanje. Računski as s.ent Matija Švigelj pri okrajnem glavarstvu v Ptuju je imenovan računskim ofici-jalom X čin. razieda.
dn Srn^t za domovino. Istrrki pesnik Ante Kalac, znan pod psevdonimom Nada i Zorin, je šel na svoje stare dni v Pariz, da posveti tam svoje zadnje moči za odrešitev Jugoslovan ske Istre Po dolgem in mučnem potovanju pa je našel stari pesnik v Parizu — smrt. Celo svoje življenje je deloval za jugoslovanstvo Isne: od časa nar dnega škofa Dobrile do mirovne kmfetece v Parizu. Preživel je veliko preganjanj s strani fanatičnih Italijanov, ki so ga ob priliki hrvat-skih občinskih volitev v Pazinu hoteli celo ubiti. Znana je njegova pesem:
„Predobri Bože — — za moju Istru, zemlju milu, — za njen te molim slavski rod “ In za svojo in našo Istro je dal svoje življenje v daljnem Parizu, ki hočejo izročiti to zemljo našemu sovražniku — nenasitnemu Italijanu.
dn Dr. Ante Mandič, odvetnik v Opatiji, član Jugoslovanskege odbora se je vrnil iz Londona z Zagreb. Dr. Mandič je med vojno do ruske revo'ucije agitiral za našo stvar v Petrogradu, pozneje pa v Londou, Parizu in Ženevi,
dn General Gjuro Dokič — poveljnik jadranske divizije. V Split je prispel iz Dubrovnika na parniku ,.Petka" general Gjuro Dokič, poveljnik jadranske divizije. Pose til je predsednika pokrajinske vlade dr. Krstelja.
dn Nehvaležnemu občinstvu sporočamo, da bodemo zasledovali vsakega, kateri bi obrekoval ali žaljivo govoril čez naše brate, kateri so nam prišli v tem obupnem iti skrajnem času na pomoč ter bodemo vsakega javili dotični oblasti in zahtevali, da se ga najstrožje kaznuje. Legijonarji.
dn Pravne študije — izpraše-valna komisija V Ljubljani se ustanovi izpraševalna komisija za pravo-slovni in za državoslovni državni izpit. K izpitom se bo pripuščalo le one, ki so dovršili pravoslovne in državo-slovne študije na vseučilišču v bivši Avstriji ali v Zagrebu ter se izkažejo o tem z absoluturijem. Izpiti se vrše v slovenskem ali srbohrvatskem jeziku.
dn Osebne intervencije pri podpredsedniku dr. Žerjavu. Prihodnje 14 dni podpredsednik deželne vlade za Slovenijo dr. Gregor Žetjav radi preobloženosti z drugimi posli ne bo sprejemal' nobenih osebnih intervencij in obiskov. Kdor ima kako željo, naj jo pismeno sporoči na naslov podpredsednika. Načeloma naj se vsakdo obrača v vseh stvareh ria resortne pooblaščence, pri čemer se posebno na to opozaijj, da je za razdelitev premoga in v okviru predpisov ministrstva pristojen oddelek za razdelitev premoga, vodja gospod Hayne, ki je podrejen posebni komisiji, kateri načeluje gospod Pirnat. Vse druge stvari, ki se tičejo premogovnikov v Sloveniji, rešuje za vlado urad za nadzorstvo montanskih obratov, Stari trg 11 a, načelnik g Mohor Pirnat; vse sekve-stracje spl. h, nadzorstvo obratov opravija oddelek za trgovino in obrt, Deželni dvorec, načelnik dr. Marn. Nadzorstvo veleposestev ooravlja poverjeništvo za agrarno reformo, načelnik dr. Lukan. Izvoznice in uvoznice iidaja belgrajska centralna uprava, načelnik dr. Slokar, po posredovanju podiužnice v Ljubljani, Turjaški trg.
dn Shod samcev v Ljubljani, ki je bil za preteklo nedeljo na 11. uro pred Tivolski grad sklican, je bil zelo številno obiskan. Udeležilo se ga je zelo mnogo gospodov, pa še vtč je bilo — nežnega spola. Gospodične So zagrizle, da razbijpjo shod po slavnih vzorcih, ki so jih že tolikokrat podale politične stranke na svojih shodih, Če< gospodje samci resno mislijo skleniti nameravano reso učijo, da no eden ne vstopi v zakonski staa, če vlada tes upelje davek na jsamce. Gospodje samci kot galantni kavalirji niso hoteli nastopiti z brahijalno silo naprarn nasprotnicam, kkor to delajo robati politični nasprotniki na političnih shodih, temveč so preložili svoje
zborovanje. Tako je zmagal za enkrat — nežni spol, a gospodje samci pa pravijo, da to ni odločilna zmaga, kajti kdor se nazadnje smeje, se najbolje smeje. — Shod samcev se skliče kmalu zopet, a po § 2 društven ga reda, t. j. da se ga boao smeli udeležit sanfo — povabljeni.
cin Mestna kopelj se je pred kratkim oborila brez vsakega naznanila v časopisju. Naval na isto je rak, da sploh ni mogoče pr'ti na vi s o Poleg tega pa ‘jmajo uvedne tam še vedno malomestne, špisarske „uradne ure". Kopelj se odpre neredno, včasih ob osmih, včasih ob devetih dopoldne zapre pa redno že pred tričetit na 12, ker gredo „jest". Porold ,e se odpre včasih ob 3., včasih tudi kasneje ,,če je voda". Zaore se pa zopet ob 6. zvečer. Mnogo uradnikov in nastav-ljencev, ki imajo službo od 8,—12. dopoldne- in od 2,—6. popoldne na ta način sploh ne more nikdar priti do kopeiji. Hodim že 10 dni, tudi v diugih urah gledat, pa ne pridem nikdar na vrsto. Zato bi bilo skrajno potrebno, da ostane kopelj tudi čez opoldne, kakor je to v večjih mestih, n. pr. v Trstu običaj redno odprta. Saj , je voda" in med tem se ne bo shladila. Tudi bi opozorili magistrat, da se naj tam uvede malo več reda in snage in da se tistega debelega kopališkega uslužbenca pouči, naj bo vljudnejši z obiskovalci, ker je on radi istih tu in ne občinstvo radi njega. Sicer jč pa skrajni čas, da se v tej zadevi enkrat kaj ukrene, kajti kje naj se človek koplje, ko ne pride v tem kopališču nikdar na vrsto. Priporočali bi, da se kopelj v nedeljo in v praz nikih rezervira izključno za delavske sloje, od 12. do 2. popoldne ob nedeljah pa le za vojake pa bo hitro red. Ali bi ne kazalo, da se tudi že vendar enkrat odpre kopelj pri Slonu? Mislimo, da bi se tisti baje defektni kotelj že davno lahko popravil. Tvidki Tčnnies in Žabkar bodeta vendar zm igli napraviti kaj takega. Torej prosimo!
dn Maturanti pazlnske gimnazije. LDU Reka, 26. maja. Pazinska hrvatska gimnazija je bila še počeik .m meseca m a ca zatvorjena. Ker je še več dijakov, ki niso dovršili gimnazije, je dovolil tržaški guverner, da maturanti in drugi dijaki narede izpite na italijanski gimnaziji, vendar pa v hrvatskem jeziku.
dn Zagonetna smrt. Minulo soboto je prišla v Ljubljano posestniča Marija Modic iz Nove vasi na Bit kah. Imela je s seboj precej denarja, okrog 1000 kron. V družbi dveh ženuk in treh gospodov je popivala po ljubljanskih zakotnih gostnilnah in nazadnje v Stritarjevi kavarni. Okrog polnoči je vesela družba prišla do jubilejnega mostu. Na Šentpetrskem nasipu ne daleč od kavarne „Ctntral" je Marija Modic izginila; iz Ljubljanice so se še čuli glasni klici na pomoč. Policija in rešdna postaja ste takoj intervenirali, a šele v nedeljo ziutraj ob 5. se je posrečilo potegniti Marij■< Mod e iz Ljubljanice. Denarja pri n ej niso na-li. Policija ta slučaj •zagonetne smrti zasleduje z vso natančnostjo. Doslei je bila zaslšana ena oseba. Stvar je zeio nejasna in težavna.
dn Za knjižničarja zagrebške vseučiliške knjižnice je imenovan prof. Dr. Artur Schneider.
dn Za velikega žup na v Zemunu je imenoval regent dr. Milana Kostiča, dosedanjega velikega župana v sremski županiji.
dn Najnovejši način „brezob-zirne, odsntosrčne in lojalne kritike" priobčuje maiiborska „ Straža" v članku: Slovensko gledališče v Mariboru.
dn Ime; a porotn kov za drugo porotno zasedanje, ki se prične 23. i unija t. L: Glavni poiotniki: Arh Gašper, posestnik in gostilničar, Boh. Bistrica ; Adajnič A ton, trgovec, Kranj Stare Ivan, posestnik, Sp. Seničica; Urbanija Pavel, posestnik, Potoška vas; Bizjak Franc, posestnik, Vižmarje; Juvan Franc, posestnik in gostilničar, Olševk; Drelse Ohm, tovarnar in posestnik, Ljubljana; Domicelj Miro, trgovec, Ljubljana; Jeršinovic Matija, posestnik, Kamna gorica; Krsnik Uroš,
posestnik, Ljubljana; Lenče Jernej, orož. stražm. v. p., Kleče; Javornik Jak., posestnik, Vel. Mlačevo; Rogač Jožef, posestnik, Zg Lipnica; Babnik Valent, posestnik, Št. Vid nad Ljubljano; Grad J., posestnik Vevče; Smuk Šimom, tovarnar, Svetnje; Grošelj Alozij, posestnik, Dobje; Ilovar Franz, posestnik in krojač, Ustje; Meglič Aleš, posetnik, Lom; Kotar Ivan, posestnik,	Gabrovka;	Avšič	Andrej,	posestnik,	Sneberje;	Košir	Anton	ml.,
posestnik in krčmar, Kovor; Zupan Iv., posestnik in gostilničar, Boh. Bela; Košmelj Josip, poset>tr.ik in mesar, Železniki; Vrtačnik Ivan, posestnik, Ljubljana; Rozman Ivan, posestnik, Bitnje; Gartroža Iv., posestnik in go stilničar, Sp. Zadobrova; Dolinar Ivan, trgovec, Poljane; Ankelc Iv., posestnik iri gostilničar, Sv. Ana; Mrhar Vid, posestnik Gunclje; Stupica Franc, trgovec.	Ljubljana;	Zalar	Rudolf,	posestnik,	Ljubljana;	Furlan	Martin,	po-
sestnik, Verbljenje; Kleindienst Ivan, posestnik in gostilničar, Predtrg ; Martinec Anton, posestnik Ljubljana. — Namestniki porotnikov: Kačar Karel, zeljar in posestnik, Ljubljana; Srebot Ivan, čevljar in posestnik, Ljubljana; Schwentner Leopold, knjigotržec, Ljub Ijana; Rojina Josip, krojač in posestnik, Ljubljana; Dobeic Osvald, trgovec in posestnik, Ljubljana; Čeč Karel, tiskarski upravitelj in posestnik, Ljub ijana; Rebolj Josip, ključavničar in posestnik, Ljubljana; Zalar Matija, pek, Ljubljana; Mihelič Josip, trgovec, Ljubljana.
dn Vojni ujetniki se smejo ženiti. Hrvatska pokrajinska vlada je odpravila naredbo, ki je prepovedovala vojnim ujetnikom ženitev z jugoslovanskimi državljankami.
dn Za koroške begunce je darovala Kranjska deželna banka v Ljubljani 1000 K,
dn 4% državno posojilo. Pri Kranjski deželni banki v Ljubljani je bilo do iricl. 20 maja t. I. podpisanega nom. 2,917 500 K 4 tidstot. državnega posojila. Podpisovanje se konča dne 1. junija t. 1. Prosimo, da se nam prijave do tega časa dopoŠIjejo.
dn Dražbeni oglas. Dne 4. junija 1919 ob 16. uri se bo predajalo potoni javne dražbe v gozdarsko-gospodarskem uradu petrovaradinjske imovne občine v Mitroviči približno 2500 meterskih stotov koruze in 300 metersk h stotov pšenice. Dražbeni pogoji so razvidni z oglasa, ki je na mestni deski v Ljubljani.
dn Za koroške begunce je nabral pri rogaških Slovencih g. Zvonimir Korošec 307 K. — G. V. Vošnjak, Ptuj, je poslal v isti namen 200 K in g. R. Vodušek, Račje 15 K. Iskrena hvala 1
Kulturni pregled.
ki Koncert Hane Pirkove-lgo-rove. V soboto zvečc-r se je hojeia bivša članica Narodnega gledališča gdč. Hana Pirkova fig* rova posloviti od ljubljanskega občinstva s samostojnim koncertom Iz neznanih vzrokov je nastopila na našem odru v operi le par-krat; slišali smo jo na gledališčnem koncertnem večeru. V letošnji koncertni sezoni smo imeli precej koncertov, včasih tri na kupu, sedaj vabi pomlad ljudi v naravo, zadnji koncerti so bili vsi malo obiskani. Tako sem vedel vnaprej, da bo sobotni koncert skoro orazen. Edina dobra reklama zaijj je b la nameravana otročja demostracija proti Lajovičevim skladbam. Pa tudi na to naši sicer senzacij željni ljudje niso sedli, tako da dvorana niti četrtino ni bila zasedena, kar je pač obžalovanja vredno. Imamo dovolj reproduktivnih umetnikov, ki s svojimi točkami radi briljirajo in ustrezajo dobršnemu delu občinstva ter si zagotovijo aplavz na aplavz. V čast si iahko šteje gdč. Pii kova-Igorova, da je ni med njimi. Izbrala si je umetniško ambici-jozen spored, zanjo skoro pietežak. Zapostavila je gmotno stran, svojo korist in je služila zgolj umetnosti, hrepeneč po napredku. Od H ffmei-strove „Poletne noči" do zadnje Lajovičeve „Kaj bi le gledal" so bili vsi samospevi biseri novejše glasbene li-
terature, umetnine prve vrste aosolutne umetniške vrednosti. Pirkova jih je pela lepo, občutno. Ravnikova „Me-lanholija" z bujno moderno harmoniko in Lajovičeva „Mati in dete" ste mi ugajali najbolj. „Kaj bi le gledal" sem čul g. Lovšetovo peti lepše, tempera-mentneje. Užitek vseh slovenskih samospevov mi je kalila edino nerazločna izgovarjava tekstov, ker tiskanih tudi ni bilo dobiti. Brez dvoma nalepše je Pirkova prednašala zanimivo Vitezslava Novaka: ,,U dobi noveho kralovstvi" Bila je najboljša točka celega sporeda. Proti koncu koncerta se je pevk utrudila Smetanovo proroštvo izslavn zgodovinske opere: ,,'Libuša" ni imeli pravega sijaja in grandijoznega značaja Solistinjo je spremijala na klavirju gdč. Gusta Doubravska, virtuozinja iz Prage, ki je tudi sama igrala par čeških sti ari. Poslušalcev nas je bilo malo,' smo pa ti s hvaležnostjo in veseljem priznavali umetniški uspeh izvajanj obeh koncertantk. Pirkovi Igorovi so poklonili štiri krasne šopke. Z. P.
ki „Tekma". Opozarjamo ponovno, da se Anton Funtkova drama ,,Tekma" uprizori danes, 27. maja ob 20. uri v dramskem gledališču. Snov je zajeta iz življenja umetnika. „Tekma‘‘ hoče pokazati, kako umetnika ubija brezmejna častihlepnost Neugodna sodba se mu zadira v dušo, toda srd j in užaljenost zaklepa vase in potem \ rnu ne razjeda samo duha, nego tudi j telo, dokler ne pride neicogibna kata-1 strofa. „Tekma“ je tragedija častihlepnosti.
Zadnje vesti.
Demokratje proti trgovskemu ministru.
Bel g ra d, 26. maja. (Izv. p or°^
V političnih krogih splošno opa da demokratje vedno hujše naPa^.a‘° trgovskega ministra dr. Momči,a čiča. Napadajo ga zlasti, ker je. na^a valuta v zelo mizernem stanju in da se destej §e niso ukreniti nobeni potrebni koraki v varstvo valute.
Meje med Jugoslavijo in Bolgarijo.
B e 1 g r a d, 26. maja. (Izv. poroČ.) Vesti iz Pariza potrjuj jo, da pripade Jugoslaviji Strumnica. — StrumniŠko okrožje je zelo važno tako v gospodarskem, kot v strategičnein oziru. Tu so zelo bogati kraji. Jugo-laviji pripade dalje Caribrod pri Pirotu. V po-litičn h krogih pričakujejo, da mirovna konferenca prizna vse obmejne zahteve Jugoslavije proti Bolgarski.
Slavist, prof. dr. Jagič.
Zagreb, 26. maja. (Izv. por.) Avstrijska vlada je slavistu prof. dr. Jagiču izplačala že ustavljeno pokojnino za mesec april in maj. Mmistrsk1 predsednik Stojan Proiič je ponudil Jagiču začasno podporo 50000 kroH j kot pomoč. Prof. Jagič je to ponudi0 i odklonil.
Splošna ofenziva proti boljše* vikom.
v )
Petrograd pred padcem. — Dnevi strahote. — Poraz rdeče garde*
LDU Berlin, 26. maja. (ČrU)* j Zadnje vesti iz Londona poročajo, da fi iski general Mannerh im petrograjsk0 rdečo armado popolnoma porazil i" da je mesto neposredno pred padceu1,
LDU Berlin, 26. maja. (DunKl^ „Voiwarts" javlja iz Stockholm*' Petrograjsk! begunci pripoveduj« ’ da imajo prebivalci v Petrogradu'8 L daj tako strašne dneve, kakršnih doživeli niti za časa revolucije, zapoved Sinovjevo je dal petrogfaPn0 brambni odbor postreliti mu02 -oseb, ki so bili osumljeni protirev0)na_ cijonarnega mišljenja. Ječe so P^gne polnjene, deloma zapirajo osufl v privatnih poslopjih.	/fjm
LDU Praga 25 nf^ajinske Izredna diplomat čna misija “	'	d *j.
ljudske republike je raV.n,0,* a ore-skovnega urada iz Stanjsla _«■ P-jela nastopno brzojavko: Pn« ~ v tah t. 1. se je začel uti vscu splošni napad na bolj sevi ko.
Poročilo nemško-avstrijske delegacije o dogodkih na Koroškem.
Nemci prosijo pomoči. — Dunajska vlada odklanja odgovornost.
LDU Saint Germain, 23. maja (DKU). Nemško - avstrijska mirovna delegacija je danes po majorju Bour-geoisu izročila tajništvu mirovnega kongresa nastopno ustmeno poročilo :
Po najnovejših, nemško-avstrijski mirovni delegaciji došlih poročilih je položaj na Koroškem od dne do dne opasnejši, tako za deželo samo, kakor tudi 2a red v srednji Evropi. Jugoslovanske čete na eni strani in koroško prebivalstvo in narodna bramba na drugi strani, so vsled krajevnih prepirov, glede katerih se ne more ugotoviti odgovornost, prešli k novim boiem. Ti izbruhi vretja, ki jih je povzročilo dolgo in tesnobno čakanje na mir, so dovedli do žalostnih, nepotrebnih posledic, da celo do obstreljevanja mesta Spodnjega Dravograda in njegove okolice. Ti izza vojne sn •z tega izvirajoče bede samo ob sebi toliko pretrpeli kraji so že nekoliko dni izpostavljeni jugoslovanskemu topniškemu ognju. Nemško-avstrijska mirovna delegacija smatra kot svojo dolžnost, povdarjajoč nanovo potrebo 'ti nujno željo .nemško - avstrijskega naroda po najhitrejši rešitvi vprašanj, ki okupirajo in vznemirjajo naše javno mnenje, obrniti pozornost v Parizu ^topanih veiesil na dejstvo, da se v rtrrn-ni* Evropi bijejo krvavi boji, ki cgrozajo iivijenje in obstoj miroljubnega naroda. Tem nasilstvom pa bi ?*JJnoKeI Potom enostavne izjave ve-Ies,i Nemški Avstriji in jugoslovanski viadi, kakor tudi onim osebam, ki so sedai v Ljubljani na krmilu, enkrat napraviti konec s tem, da se ji pre-doči, da je vsak vojni postopek v neposrednem nasprotju z nameni, ki vodijo mirovni kongres, in da izidi teh napadov v nobeni smeri ne morejo dovesti do izpremembe končne ureditve mejnih vprašanj potom mirovne pogodbe.
„^,Pa.se.zmorejo razjasniti različna n -,a’,ki Izsiljujejo konec sovraž-Sl'» da se uvidijo pomisleki, ki
so merodajni za naše predloge, prosi nemško-avstrijska delegacija, da blagovoli tajništvo mirovnega konkresa, da smejo državni kancler in dva člana delegacije na sestanku, ki se naj določi kakor hitro mogoče, odločilna dejstva predložiti zastopnikom, katere v to svrho določijo velesiie.
V očigled pravemu humaniternemu duhu, ki veje iz tega koraka, se nada nemško-avstrijska vlada, da se bo njena spomenjca blagohotno sprejeia ter hitro in povoljno rešila.
,-.r%
0<
g Trgovski promet med Jugoslavijo in Čehcslovaško je skoraj popolnoma prenehal, ker je kurz čeho-siovaške krone za 60 vinarjev višji od naše. ,
g Velika zaloga gospodarskih strojev. V Rešici ob rumunski meji ima državno železniško društvo veliko zalogo gospodarskih strojev, ki so jih zasegle naše čete. Ker je pri nas pomanjkanje gospodarskih strojev, naj bi naše oblasti poskrbele, da se ti stroji prepeljejo v notranjost države.
g O Čekovnem prometu. Marsikdo je še, ki ne ve, kako se pristopi k čekovnemu prometu. To je čisto priprosto! Treba je samo stopiti do prvega poštnega urada in tam zahtevati tiskovino za pristopno iziavo. Vsak poštni urad ima v zalogi in jih mora dati brezplačno strankam na zahtevo. Ta tiskovina se mora potem izpolniti. Obenem s prijavo se naroči tudi tiskovino t. j. čeke' in položnice. Čekovni zvezek, ki ima 50 čekov, stane 6 K. V teh 6 K je zaračunjena tudi Kolkovina, zato ni treba čekov, ki jih izda čekovni urad v Ljubljani, več kolko/ati, Kakor se morajo drugi čeki ali menjice. Sto položnic stane tudi 6 K. Na prisopni izjavi se naj natančno napiše, koliko čekov in položnic se želi prejeti od čekovnega urada. Izpolnjena pristopna izjava naj se zopet odda poštnemu uradu in s tem je pristop k čekovnem prometu prijavljen. Sicer se pristopna izjava lahko pošlje tudi naravnost poštnemu čekovnemu uradu v Ljubljani pa je boljše, če se jo odda poštnemu uradu: prihrani se delo in stroške za zavitek.
Najboljše je, da se obenem s prijavo plača tudi temeljni vlog, ki znaša 100 K ter naročene položnice in čeke. Plača naj se kar s položnico, ki se drži pristopne izjave. Poštni čekovni urad prejme prijavo in jo pregleda. Če je pravilno izpolnjena, obvesti pro silca, da se mu je otvoril čekovni račun. Ob enem mu pa pošlje tri formularje. Na teh mora lastnik čekovnega računa poslati čekovnemu uradu podpise onih oseb, ki imajo pravico podpisovati čeke. Čekovni urad namreč primerja vedno podpis na čeku s podpisom, ki ga je poslal lastnik čekovnega računa čekovnemu uradu na teh formularjih. Le, če so podpisi podobni, se izplača ček. Zato je tudi važno pri društvih kjer ima navadno predsednik aii pa blagajnik pravico, da sme podpisovati čeke, da naznanijo čekovnemu uradu nove podpise, če' so izvolili novega predsednika ali blagajnika.
g Avstrijski Lloyd preide v italijanske roke. Avstrijski Lloyd, ustanovljen leta 1936, je imel koncem leta 1913 glavnice 28 milijonov kron in 30 milijonov obligacij ter 17 mil. v rezervi. Z ozirom na dejstvo, da je večina akcij tega podjetja v italijanskih rokah, postane to društvo veliko italijansko podjetje. — Neki italijanski bančni konsorcij je izsilil iz posesti inozemskih podjetij 120.000 delnic paroplovnega društva „Avstro-Americana".
g Prepovedan uvoz iz Italije.
Osrednje carinsko ravnateljstvo je prepovedalo začasno uvoz iz Italije preko zasedenega ozemlja.
g Nova cena soli. Finančno ministrstvo je odredilo, da stane od 1. junija naprej v državnih skladiščih 100 kg kamene soli 135 K, morske soli 120 K in industrijske soli 66 K.
Društvene vesti.
Iz poštnih krogov. Dočakali smo potrebno in zaželjeno združenje poštnih nameščencev: dovršeno tolikrat započeto deloi Po dovrševih pripravah in pogajanjih posameznih skupin, je sk ical pripravljalni odbor ustanovni obšni zbor »Žveze poštnih organizacij v Ljubljani" na dan 16. maja 1919, katerega so se udeležilli vsi delegirane! posameznih organizacij. Pravila, katerih zaradi pomanjkanja prostora, priobčiti nemoremo,
so se sprejela. Navesti hočemo le kratko namen .Zveze". Le potom „Zveze“ se bodo reševala vsa stanovanjska vprašanja, predlagale razne peticije, ista hoče sodelovati kot posvetujoč faktor pri ureditvi poštne uprave in je edina zastopnica vseh poštnih organizacij v stanovskih vprašanjih na zunaj; kratko malo, v .Zvezi" se bode koncetriralo in obravnavalo vse delo, reševalo pritožbe in spore društev in posameznikov. Ista bo izdajala strokovni list, iskala stika š stanovskimi organizacijami bratov Srbov in Hrvatov in s stanovskimi organizacijami železničarjev v svrho enotnega dela. Vse vloge posameznih včlanjenih organizacij se morajo odslej vlagati pri .Zvezi poštnih organizacij v Ljubljani" v roke tajnika .Franc Salehar, poštni asistent Ljubljana I.“ 1.) .Maturantsko društvo poštnih prometnih, računskih in čekovnih uradnikov v Ljubljani." 2.) .Društvo pragmatičnih poštnih uradnikov" v Ljubljani. 2.) ..Društvo poštarjev in poštnih odpravnikov, obojega spolni v Ljubljani". 4.) ..Društvo poštnih pristavov, oficijantov in aspirantov v Ljubljani". 5.) Društvo poštnih adjuktantij, ofiejantk in aspirankt v Ljubljani". 6.) Društvo poštuih poduradnikov,,s!ug in seljskih pismonošev v Ljubljani". Sirji odbor, v katerem so zastopani od vsake fkupine po 3 člani in en namestnik je izvolil iz svoje s^ede ožji odbor, v kratkem se skliče skupščina vseh poštnih uslužbencev v Sloveniji na katero se bode povabilo tudi bratska društva iz Srbije in Hrvatske. Tovariši in tovarišicev Strjeni smo v mogočno organizacijo. Opri-mimo sejo z vso ljubeznijo, požrtvovalnostjo in bratsko slogo. Če bomo složni in edini, potem nam je uspeh zagotovljen. Da pa bo v .Zvezi" vsak posameznik našel pomoč in pravico nam jamči izvoljeni odbor!
Shod železničarjev. Strokovni odsek progovnih nadzirateljev in vseh mojstrov pro^ovzdrževalne službe državne in južne železnice bode imel dne 1. junija )9i9 v Ljubljani, v gostilni „Pri novem svetu" važni sestanek. Začetek točno ob 15. uri Ker pridejo jako važne stanovske zadeve na razpravo, se računa s polno številno udeležbo. Pristop imajo samo že nastavljeni nadzira-telji in mojstri.
.Društvo drž uslužbencev kraljevine SHS na slovenskem ozeniliu" ima odbo-rovo sejo dne 29. t m. (v četrttk) ob pol dvanajstih v posvetovalnici Mestnega magistrata Tajništvo obenem nujno prosi, da mu izroče do tega dne vse zamudne organizacije članske sezname, brez katerih je popoln članski kataster nemogoči Tudi članarino za II. četrtletje ie treba nemudoma izročiti blagajniku.
Češka obec v Ljubljani naznanja svojim članom kakor tndi od njih vpeljanim gostom, da se vršijo tudi redni sobotni sestanki začenši z dnem 24. t. m v društveni sobi pritličje na desno v .Narodnem Domu"
Izdajatelj in odgovorni urelnik: Anton Pesek,
Tiska »Zvezna tiskarna" v Ljubljani.
cffa Jelo!
Sistematično gonjo proti našemu listu so začeli brezdomovinski rdečkar') i in nekateri bivši avstrijski aktivni oficirji, ki se čutijo prizadete po naših člankih. Rdečkarji pozivajo po ošta-rijah, na sestankih in celo javno na shodih boj dnevniku „Jugoslaviji* žugajo s terorizmom tistim, ki ga lift	O	slični gonji zoper naš
zla r ?am Por°ta *z vojaških krogov, kol '* ^ Ce0a- — ^a’ resnica •oči nJ,c..%n verjamemo, da jc mnogim priletna. Značilna pa je zarota rezdomovinskih rdečkarjev in neka-erih, bivših avstrijskih oficirjev, lepa t(X ■ drt*Zba, vredni so drug druzega! rosimo vse naše prijatelje, da kot protiutež tej sistematični gonji zastavno svoj vpliv ter agitirajo in raz-širjajo „ Jugoslavijo*. Ne gre pri tem toliko za list „ Jugoslavijo* kakor pa za načela, ki jih zastopa in za nazore, ki jih razširja in utrjuje. Kdor se strinja z našimi načeli m nazori, naj smatra torej tudi za svojo dolžnost, da agitira za dnevnik „ Jugoslavijo*, kajti le, če jo bodo čitale mase p0 mestih in na deželi, če jo odo imeli v vsaki zavedni družini, v Prod 1 bo venski gostilni itd. bodo tudi st°pQla načela in nazori, ki jih zaroda "Jugoslavija*, v vse plasti na-pro*e/ln tako nam vstane nov rod Jugoslovanskega duha.
r»
, Praznimi besedami priznanja in t c $e ni veliko storjeno; na delo a aj ln agitirajte ter razširjajte „Ju-avtl°U- R tem nas najbolj uspešno Prfie v boju zoper zaroto protina-n%h m protidržavnih elementov.
^hicvajie „ J-ugoslavijo" po vseh *°stilnxh, kavarnah in brivnicah/
Našim naročnikom!
Jugoslavija velja za Ljubljano in po pošti:
celo leto................
pol leta ... četrt leta ......
na mesec ......
Za inozemstvo:
celo leto...................k	9*v—
pol leta...................,,	so-—
četrt leta..................„	26*—
na mesec....................„	9*—
Upravništvo „Jugoslavije“.
K 84*— „ 42 -„ 21-„ 7*-
t
Vsemogočni Bog je včeraj poklical med svoje krilatce mojega sinčka-edinčka
Pogreb bo danes popoldne. Odšel je k svojemu predobrem očetu.
V Ljubljani, 25. maja 1919.
Albina Radovan.
.-'roda
se:
Proda se čisto nova moška obleka, barva temnomodra. Poizve se: Selo 38/1. levo.	644
Proda sc salonska oprava. Kje, pove upravništvo. 642
Soda canstlca K 8’— kg Soda (cristal) 14 K. Suhe slive na vagone z izvoznico 440 K, — na malo brez pakovanja K 4-50 — K 6 — pekmez 8 K. Salama, klobase slanina K 30 —. Vse vrste semena, vina slivovice jako teno. Cenov-nik zastonj. Prvo bos izvoz, poduzeče Gj. Vasiljevič, Tuzin.	651.
Kupi se: Lokomobila na kolesih,
sposobna za takojšni obrat ?® *^e za kupit ali v posojilo. Ponudbe na »Tovarno umetnega škriljevca Laško."
________________ 655.
Kupi 8e hiša, mala ali velika, v sredini mesta ali v okolici, ki bi imela nekaj vrta ali dvorišče Gospodar ki bi prodal ostane lan ko v stanovanju. Ponudbe pod „hiša 1000." na upravo iista. ___________________________ 648
Knplm dobro ohranjeno
risalno orodje Prouajalci naj se oglasijo pri Ličan, Blei-weisova cesta 20/1.	641
^ Služba:	gj
Iščemo dva izkušena kurjača za parne kotle, trezna ln solidna. Služba trajna. Ponudbe na upravništvo lista pod /Tovarna 101“	650.
Pridna, poštena deklica, lahko starejša, za vsa dela, ki je že služila, se sprejme v boljšo hišo v Ljubljani. — Naslov v upravništvu. 645
Dva slikarska pomočnika sprejme takoj Frahc Jemc na Bledu.	652.
g Razno:
1000 kron dam temn, kdor mi dobi stanovanje, obstoječe iz 2—3 sob s pritiklinami v Ljubljani ali pa v najbližji okolici. Ponudbe pod »Nujno" na upravništvo.
656.
Sprejmejo se dva ali trije
gospodje na dooro domačo hrano. Cena po dogovoru. Poizve se v upravništvu
Stanovanje ali veliki obrtniški prostori, lahko 20 sob, se lahko napravi pri že obstoječem poslopju, ki se da zastonj za preureditev za nekaj let ali tudi proda. Preureditev bi bila lahka, ker je vse skoro novo in masivno zi ano. Vse po dogovoru z lastnikom Anton Maverjem, Celovška cesta 26 (Hotel Vega) Sp. Šiška, pripravno tudi za urade, pisarne itd. 175
Trgovina se kupi ali pa
vzame v najem, takoj ali pa pozneje v kakem večjem kraju Slovenije Ponudbe pod A B. na upravništvo .Jugo-slavije" Ljubljana. 658.
Inteligentna ndova išče gostilno ali malo trgovino na račun ali v najem. Pisma na podružnico .Jugoslavijo" v Celju.	649.
Pekarija se kupi ali pa vzame v najem v kakem večjem kraju Slovenije. Ponudbe pod .Pekarija" na upravništvo »Jugoslavije" Ljubljana	657.
Trgevlun z mešanim blagom oi rada prevzela na račun ali v najem dobro trgovsko naobražena, že enkrat kot samostojna voditeljica ter starejša moč te stroke. Prevzela bi tudi gostilno na enak način. Prijazni dopisi naj še blagovolijo poslati na upravništvo lista pod „1919".	637
Pristna ljutomerska vina, stara in nova, se točijo v gostilni
„Na škarpi“
Razpošiliajo se tudi po železnici nad 56 litrov. Cene zmerne, blago prvovrstno ! Za obilen obisk in naročila se priporoča
JOSIP BOŽIČ
vinski trgovec in gostilničar
Breg—Celje.
eoesssce
Kupim 10 vagonov modre galice 98%
Prva Jugoslovanska zaloga vseh živil na debelo za Kranjsko v Ljubljani
LJUDEVIT JAKOVLIČ
Rimska cesta štev. 19.
vapna, cementa, eksera, prutnog željeza kao i
zinkovnog lima
Ponude molimo slati na
Kovač i Stančič; Pitomača; Hrvatska
Najboljši uspeh
K sr je zelo razširjena in jo vsakdo rad čiia /
uradniška moč
ki je v lesni stroki popolnoma vešča. Nastop takojšen. Prijaviti se osebno: „lmpex“, Mahrova hiša, prvo nadstropje.
Za tovarno pohištva od upognjenega lesa rabimo veščega, izkušenega
Samo prvovrstne moči, katere so v tej stroki že samo-stalno delale in se morajo izkazati z dobrimi spričevali, naj vpošljojo svoje ponudbe s prepisi spričeval in zahtevo plače pod „štev. 101/11“ na upravo lista.
Svarilo.
v gradu v Konjicah ste bili v ponedeljek, t. j. 19. inaj-nika t. 1., vkradeni dve lepi, skoraj novi, s srebrom platirani konjski opremi. Te opremi ste bili za velike konje ter okrašeni z knežjo krono. Svari se toraj vsakogar pred nakupom tega blaga.
Kneževo oskrbništvo v Konjicah.
Celjskemu občinstvu
naznanjam, da sem s 15. majem t. 1. prevzel vobče znano Jn priljubljeno pekarijo Šmarčan v Gosposki ulici ter bodem isto vodil najsolidnejše. Postregel bodem občinstvu z vedno svežim in dobrim pecivom, katerega bode vedno dosti v zalogi.
Se priporoča Fran Koren, pekovski mojster, Celje.
Celjskemu občinstvu
naznanjam, da sem otvoril mesarijo v hiši gosp. Kiirbischa rta Ljubljanski cesti. Imel bodem vsaki čas vsakovrstno sveže meso vsakemu po najnižjih cenah na razpolago. — Za obilen obisk se uljudno priporoča
FRANC PAULIN, mesar v Celju.
Našim cenj. dolgoletnim odjemalcem naznanimo, da jim ne smemo kvasa poslati, ker je celi izdelek kvasa od deželne vlade zaplenjen, ter smemo samo onim gosp. odjemalcem kvas pošiljati, kateri se v razdelilniku okrajnih glavarstev nahajajo. To radi reda tem potom naznanjamo, kajti nam je nemogoče vsakega posamezno obvestiti.
Tovarna kvasa, Račje.
Generalna reprezentanca za baterije, žarnice, elektrotehniko, (izdelek svetovne slovanske tvornicc) za kraljestvo SHS
3aiki hgačar, Zagreb,
začasno Ljubljana, Ilirska ulica št. 29/1
Svežo koruzno moko
in pšenične otrobe
razpošiljajo na odpremne izkaznice, ki se imajo naročbam priložiti
Sjediujeni paromlini D. D. v Bjelovaru.
Nudiva
po najnižjih dnevnih cenah
Slivovko Rum Brinjevec, pristen. Marmelado,
slivno in jabolčno, Sveče, stearinske v zavitkih.
Razne testnine
Riž 1.1. d.
j Vse od tukajšnega našega skiadišča.
Samo na debelo.
i GREGORC & VERLIČ
Ljubljana Cesta na Rudolfovo ; železnico 7 (prej Buggenlg).
Karbid
v vsaki množini dobavlja Breznik & Fritsch
trgovina z železnino,
Ljubljana, Sv. Petra cesta 17
od l. 5. t. 1. dalje se nahaja trgovina na Francovem nabrežju št. l, poleg trgovine I. C. Majrerpri frančiškanskem mostu. 991
auMKfflssimss:
tr
staro m novo,
slivovko, rum itd.
nudim po najnižjih cenah.
Kupujem suhe gobe, dobre vreče.
DRVA
mcterska in na drobno klana, suha, trda in mehka, v vsaki množini,
APNO
na cele vagone, oddaja po dnevnih cenah
F.&A. Uher, Ljubljana,
pisarna: Šelenburgova ulica 4, zaloga: Slomškova ulica 12. Telefon št. 117.
Pile
zage
m
orodje
za vse svrhe priporoča
ODON KOUTNY
špecijalna trgovina jeklenlne j in tehničnih potrebščin
. Ljubljana, Kolodvorska ulica štev. 37.
, '
i Oferiramo
melasno krmo K 46 lanenetropineK200 za 100 kg brez vreč. HUTER & Co., d. z o. z. Medvode, nag
Printa
bosanske slive
v sodih prodaja v komisiji, dokler traja zaloga, trgovska špedicijska in komisijska delniška družba »Balkan" po K 5 30 za netto kg. Leseni sodi po K 30 — se ne sprejmejo nazaj.	113a
Uizitnice
lične in cenah priporoča
rt
Priporoča	2ve$natiskarni
v .Ljubljani, Stari trg štev. IS.
Priporoča se tvrdka s
JOS. PETELIMC
Ljubljana, S«. Petra nasip št.? p„UJ/p,..m.keea papIrJa.
ob Ljubljanici. ——
Tovarniška zaloga šivalnih strojev m vsako obrt, tn njih posameznih delov, igel in olja, ter drugega galante-
rijskega blaga, ja pisemskega
pismih in kartonih ter ovitki za urade.
telefon štev.