LETO XUfl. ŠT. 21 PTUJ, 27. MAJA 1993 CENA 90 TOLARJEV Konec tihe legalizacije črnogradenj? Ne glede na pomisleke, čeS da interventni za- kon, ki dopolnjuje /akon o urejanju naselij in drugih posegov v prostor, daje potuho dosedan- jim črnogradileljeni, je vendarle res, da je bli/u 30 tisoč črnih gradenj v Sloveniji klicalo po ukrepanju. Črnograditeljeni ponuja /akon mož- nost, da za svoje grehe dobijo odpustek, ki pa jih kar nekaj stane. Najpomembnejše pa je, da interventni zakon nalaga veliko višje kazni ti- stim, ki so se odločili za črnogradnjo po 20. aprilu (datum veljavnosti interventnega zkona), in tistim, ki dosedanje črnogradnje ne bodo po- skusili legalizirati. Uvaja pa tudi kazni za upravne organe, vsa organizacije m lavna pod- jetja, ki črne gradnje priklapljajo na vodovod, kanalizacijo, telefon in jim podeljujejo hišne številke. Več o tem, kaj prinaša interventni zakon in kaj lahko ukrenejo dosedanji črnograditelji, boste lahko prebrali v prihodnji številki Tednika. (Jjž DANES TISKOVNA KONFERENCA O JEDRSKEM ODLAGALIŠČU v Halozah odlagališča najbrž ne bo Kljub temu da so rezultati tretje od petih faz strokovne študije za izbor loliacije odla- jjali.šča nizko in srednje radioaktivnih od- padkov v Sh)veniji že nekaj ca.sa znani, se je Agencija za radioaktivne odpadke šele .sedaj odločila, da bo rezultate javno predstavila. Danes namreč v I>jubljani poteka prva ti- skovna konferenca po več kot letu dni, ko so predstavili rezultate drujje faze. Tako bodo tudi javno predstavili možne lokacije odlaga- lišča. Že sedaj lahko zapi.šemo, da tretja faza študije ponuja pet mikrolokacij na področju Haloz v ptujski občini na območju med Po- dlehnikom, Rogaško Slatino in hrvaško mejo ter tri mikrolokacije na območju krške občine — v bližini Gorenjega Leskovca. Vendar pa so informacije o končno odločit- vi — zaenkrat še iz neuradnih virov — za Haloze vzpodbudne. Govorijo namreč o tem, da odlagali.šča V Halozah najbrž ne bo; končna lokacija, ki bo izbrana .šele po letu 2 000, naj bi bila v krški občini, v neposredni bližini jedrske elektrarne. Zaenkrat pa si bo Agencija prizadevala, da bi podaljšali rok skladiščenja radioaktivnih odapadkov kar pri nuklarki. DLŽ MARIBOR IN PTUJ USPESNA V CURACAU M|k Mtt M Ml gt MM Prihodnja konvencua karnevalskih mest v Sloveniji Trinajsta konvencija Kvropskega združenja karnevalskih mest Fl^CC, ki je bila > Curacao na Nizozemskih Antilih, je bila uspešna za Slovenijo, ki stajo odlično predsta\ili mesti Maribor in 1'tuj. Po zaslugi kurentov in ptujskega kurentovanja sta bila Maribor in Ptuj izbrana za organi- zatorja šestnajste konvencije evropskega združenja karnevalskih mest v letu 1996. Slovenija je dobila 75 glasov, drugi kandidat Sankt Petersburg pa 25. Konvoncije v Curacao seje ude- ležil predsednik ptujskega i/vrSne- ija sveta in državni svetnik Hran- ko Itrumeii, ki je tudi član uprav- nega odbt)ra livropskeija združen- ja karnevalskih mest, Maribor pa je predstavljala petčlanska delega- cija. v kateri je bil ludi poslanec Državnega /bora Jože Jagodnik. Uspeh v Curacao nalaga dvema sosednjima občinama dodatne na- loge. saj se bosta če/, tri leta mora- li dokazati kol gostiteljici dvesto cio tristo zahtevnih ljudi, ki ludi želijo karnevalske prireditve po- staviti na drugačne osnove, saj so karnevali razen riodejaneirskega v Veliki krizi. Moto. naj karnevali združijo mesta in narode v livropi in svetu, naj bi zatorej v prihod- njih letih bolj prijel do izraza. Slovensko zastopstvo v Curacau se je udeležilo le glavnih aktivnosti v okviru trinajste konvencije, saj stroSki udeležlv niso bili majhni, podjetja, ki so jih povabili, da bi sponzorirala udeležbo, jia zanimanja niso pokazala. Ptujska vina so se ta- ko v Curacau precistavila po zaslugi Branka Brumna oziroma občine. IzkuSnje iz Curacaa bodo PiujČani koristno uporabili pri organizaciji in izvedbi kurentovanja v letu 1994. Če se bodo uresničili (togt)vori. bo že na prihodnji prireditvi sodelovalo od deset do petnajst tujih skupin — od italijanskih do švedskih, naše skupine pa naj bi povabili k njim. ^-e v kratkem bosta Maribor in Ptuj imenovala organizacijski odbor, ki bo začel priprave za organizacijo 16. konvencije Evropskega združen- ja karnevalskih mest. ki ima trenut- no 364 Članov v 60 državah. Ustano- vili pa naj bi tudi odbor za Sloveni- jo, v katerem naj bi bili predstavniki vseh slovenskih mest, ki pripravlja- jo karnevale. "V Curacau je Slovenija pridobila resnične prijatelje. S poslancem državnega zbora Jožetom Jagodni- kom sva bila ludi na vljudnostnem pogovoru pri njihovem guvernerju. V okviru slovenske promocije je po- sebno zanimanje vzbudil film Tinčka Ivanuše o kurentovanju in lepotah Ptuja, ki so ga predvajali tu- di v okviru delavnic na konvenciji." MG V NEDELJO OB 17.25 V DVORANI CENTER Slovenija — Madžarska ®o Tanji Polajnar in soigralkam iz reprezentance Slovenije v nedeljo ®'o bolje kot na tekmi s Poljsko? Foto: I. katar Ptuj bo ta konec tedna znova v znamenju reprezentančnega ženskega rokometa. Na sporedu je namreč tretja tekma naše re- prezentance v kvalifikacijah za evropsko prvenstvo. To bo po- vratna tekma z reprezentanco Madžarske, ki je prvo tekmo dobila z zadetkom razlike. Torej bo tokrat zagotovo bolj enako- vredno kot na prejšnji tekmi s Poljsko. Organizator je znova Roko- metni klub Drava, tekmo pa bo- do začeli ob 17.25. Vstopnice že prodajajo v TIC-u, hotelu Super l,i in Frizerstvu Valenko. cena pa je 400 in 200 SIT. I.k. BO STUDENČNICA KMALU SPET STUDENČNICA? VEČ O UREJANJU HAJDINSKE STUDENČNICE NA STRANI 24 - Foto: M. Ozmec Zveza muzejev Slovenije je letos podelila Valvasorjevo priznanje višji kustodinji Po- krajinskega muzeja Ptuj Marjeti Ciglenečki za razstavo Srečanje z Jutrovim na ptuj- skem gradu — za njen avtorski delež (plemiška kultura v 17. stoletju) ter vodenje in usmerjanje strokovnega dela razstave. O opravljenem delu za razsta- vo in ob njej pravi: "Za mano je organizacijski del. ki je trajal kaki dve leti do otvoritve, po- tem pa osem. skoraj devet me- secev tisti del. ki je bil povezan s sprejemanjem obiskovalcev in spremljanjem obiskov razstave. Ta del je zdaj resnično končan. Morda bi danes kakšno stvar naredila drugače, prav dosti pa verjetno ne. Vsaka razstava na- staja ne samo v odvisnosti od ti- stega. ki vodi projekt, ampak tudi v odvisnosti od okoliščin. Imam občutek, da smo v teh okoliščinah, ki so bile na razpo- lago. naredili skorajda največ, kar se je dalo. Moj avtorski prispevek k raz- stavi je znanje, ki sem ga imela o plemiški kulturi, predvsem v zvezi z družinama Herberstein in Lesslie, to pa nameravam na- daljevati. To je bil zdaj iz.sek. nekaj, kar se je konkretno veza- lo na turkerije; seveda pa je problem bistveno širši. Izkušnje so bile dragocene. Vesela sem bila novih stikov s strokovnjaki v Sloveniji in Avstriji, krog stro- kovnih znancev se je zelo raz- širil, to pa je zelo dragoceno ..." NaV V Delti še napre] nezadovoljni Stavkovni odbor v ptujski to- varni Delta še deluje. Kot nam je povedala njegova predsedni- ca Irena Markež, se z vod- stvonm še vedno pogajajo o vi- šini osebnih dohodkov. Z april- skimi so bile delavke zelo neza- dovoljne, vendar so se odločile, da bodo počakale še na majske, ki jih bodo prejele okoli 18. ju- nija. Če tudi s tistimi ne bodo zadovoljne, se bodo odločile za ponovno stavko. Izvedeli smo še, da so delavci v minulem tednu zaustavili delo še v dveh delih novomeškega Laboda. V Temenici so obliko- vali stavkovne zahteve, podob- ne tem iz ptujske Delte, v Libni pa so zahtevali odstop vodstva njihove enote. j]^ DOMA IN PO SVETU 27. MAJ 1993 ^ TEDMIK Kmalu zakon o varnosti in zdravju delavcev pri delu VARSTVO PRi DKLU — STROŠKK • ZLORABE SOCIALNIH POMOČI • SO- CIALNI PAKT ŠK NI BLI/U • OHRANJANJE PRODUKTIVNIH DELOVNIH MEST Ministrstvo za delo. družino in socialne zadeve Republike Sloveni- je kljub povečanemu obsegu dela še nima vseh pogojev /a kakovt> stno delo, je na tiskovni konferenci prejšnji teden izjavila ministrica Jožica Puhar. Dela na štirih lokaci- jah, pa tudi kadrovsko ne sledijo novim zahtevam Zakona o vladi. V okviru kriterijev za nadome- stitev dela stroškov za ohranitev produktivnih delovnih mest je mi- nistrstvo sodelovalo v 65 podjetjih in za skupaj 10.144 zaposlenih de- lavcev namenilo 350.139.706,00 tolarjev. Za ohranitev celoletne zaposlitve, gre predvsem za pod- jetja na področju turizma, je mini- strstvo pomagalo ohraniti zaposli- tev 396 delavcem v 15 podjetjih; največ so dobili slovenski žičničarji — 10 milijonov tolarjev. V zadnjih treh mesecih je mini- strstvo namenilo 575.817!242 to- larjev za sofinanciranje stroškov razreševanja 11.390 presežnih de- lavcev v državnih podjetjih, predvsem tistih iz Sklada Republi- ke Slovenije za razvoj. Kmalu naj bi dobili Zakon o varnosti in zdravju delavcev pri delu; ministrstvo raziskuje tudi možnosti za reorganizacijo stro- kovne institucije za varnost in zdravje pri delu, vključno z medi- cino dela. Podjetja posvečajo temu področju vedno manj pozornosti, mnogokje želijo službe za varstvo pri delu ukiniti in tako zmanjšati stroške poslovanja. Prihranek je seveda samo navidezen. Področje pa sodi na občutljivo področje va- rovanja človekovih pravic, kjer zahteve poslavlja tudi mednarodna skupnost, zato naj bi kljub temu da danes prevladuje mnenje, da je varstvo pri delu strošek, vsaj zadržali doseženi nivo, o ustrezni zakonodaji pa naj bi vlada razpra- vljala še v prvi polovici leta. Pogajanja med vlado in sindika- ti negospodarskih dejavnosti o ko- lektivni pogodbi tečejo na zahtevo večine udeležencev v pogajanjih za zaprtimi vrati, pripravlja pa se zakonodajo o plačah javnega sek- torja, o javnih uslužbencih, o ko- lektivnih ix)godbah, težko pa je napovedati, kdaj bo dogovorjen socialni pakt, .saj pogajanja še vedno tečejo. Od marca letos je na ministrtsvu neformalni sedež vladnega odbora za izvajanje nacionlanega progra- ma preprečevanja zlorabe drog v Sloveniji. CIVILNI INVALIDI VOJNE Letos je začel veljati novi Za- kon o civilnih invalidih vojne na osnovi katerega je bilo izdanih 1.600 prvostopenjskih odločb, iz- delano pa je že tudi gradivo za iz- dajo Zakona o invalidih vojne, za- kona o vojnih veteranih in zakona o urejanju grobov in grobišč ude- ležencev NOV v tujini in pripad- nikov tujih armad v Sloveniji. Z Avstrijo je Slovenija že uspe- la skleniti Konvencijo o socialni varnosti med obema državama, ki ureja tudi področje pokojninskega in invalidskega zavarovanja ter zavarovanja za primer brezposel- nosti; piKlobno je z Nemčijo, na- vezani pa so stiki še z Argentino, Avstralijo, Belgijo, Bolgarijo, Češko, Norveško, Italijo, Luksem- burgom, Kanado, Nizozemsko, Poljsko, Švico. Madžarsko ... Najbolj pereči so problemi s Hrvaško, od koder hodi na delo v Slovenijo trenutno okrog 4.000 ljudi. DovoIJ^jnje za delo se bo podaljšalo v primeni, če pri nas takih delavcev, kot jih iščejo delodajalci, ni. Izdanih je bilo 35.000 dovoljenje za delo z^ tujce. Pa tudi sicer se bo zlasti s so- sedami treba dogovoriti o reciproč- nosti, saj je na primer trenutno stop- nja brezposelnosti na Madžarskem večja kot v Sloveniji; Madžarska se je zavarovala tako, da naša ptxi- jetja, ki sicer dobijo delo v sosed- ni državi, ne morejo prijvljati tja tudi svojih delavcev. V Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve nastaja tudi projekt racionalizacije vseh denar- nih prejemkov socialne pomoči. Gre za revizijo vseh oblik pomoči, kajti te so večje kot v mnogih bo- gatejših deželah. Prihaja tudi do zlorab pomoči in zavarovanja, ve- liko je zaposlenih upokojencev, razmišljajo o ukinitvi pomoči ti- stim, ki delajo po pogodbah ... Si- la občutljiva naloga, predvsem pa politična naloga, saj so vse stran- ke svoj predvolilni boj kovale tudi na račun obljub o "socialnem" blagostanju. Danes, ko škriplje na vseh koncih in krajih, je treba pre- vetriti tudi to področje in ugotovi- ti ali je mogoče privarčevati kakšen tolar, pri tem pa seveda pa- ziti, da ne bi posegli v pravice po ustavi. NaV S SEJE PTUJSKE OBČINSKE VLADE še 29 socialno ogroženih občanov ptujske občine ne bo doplačalo dohodnine za leto 1991, je v petek sklenil ptuj- ski izvršni svet. Tokratni skupni odpis znaša nekaj nad 95 tisoč tolarjev. Prvič je bilo doplačila oproščenih okrog 150 občanov. S tem pa odpis dohodnine za leto 1991 še ni končan. Kot je povedal vodja izpostave republi- ške uprave za javne prihodke v Ptuju Stanislav Zavec. bodo za- gotovo prejeli še nekaj vlog za odpis. V teh dneh bodo obračuna- li obresti vsem. ki dohodnine še niso plačali. I>)slej so izterjali 93 odstotkov dohodnine za 1991. leto. Ptujski izvršni svet je v petek tudi sklenil, da bodo na treh mestih v Ptuju postavili nforma- tivne panoje s turistično in ko- mercialno-poslovno vsebino, skladno s celostno podobo Ptu- ja, izvedli pa bodo tudi raziska- vo javnega mnenja med Ptuj- čani, da bi ugotovili, kako spre- jemajo strategijo razvoja turiz- ma in kaj bi po njihovem mnen- ju še morali narediti za kakovo- stnejši razvoj ptujskega turizma. Svoje mnenje naj bi povedali tudi o drugih aktualnih vprašan- jih sedanjega in bodočega raz- voja Ptuja. Med drugim jih bo- do v anketi vprašali, kaj mislijo o prometni zapori starega me- stnega jedra. Medobčinsko društvo slepih in slabovidnih Ptuj želi ustanoviti podjetje za usposabljanje in zapo- slovanje invalidov, v katerem bo- dD zaposlovali slepe. Izvršni svet jih pri tem podpira. Precej pa so na zadnji seji ptujske občinske vlade govorili o pijančevanju in drugih obli- kah omamljanja med mladimi. Ugotovili so, da gre za širši problem in da se mladi ne opi- janjajo samo v hotelu Super Li. Dogovorili so .se, da bo za pre- prečevanje alkoholizma med mladimi in drugih oblik omam- ljanja potrebno narediti več kot doslej. Predvsem naj bi aktivno- sti in akcije potekale celovito in usklajeno. Poostren nadzor nad točenjem alkoholnih pijač mla- doletnikom in nekatere druge aktivnosti bodo pričeli takoj. "mg OAnnmnA oPTte v NOVIH pmo^rmm W tuji tre sKoi^aJ vsa ppeizvodflja "Smo izvozna firma, plan le- tošwega izvoza na tuji trg — tu- di Sa Japonsko —je 99 odstot- kov naše proizvodnje smučar- skih in sončnih očal ter okvirjev za korekcijska očala in zaposlo- vanje novih delavcev je pri nas v veliki meri odvisno tudi od te- ga. Trenutno jih dela 748. Samo v lanskem letu smo jih na novo zaposlili 244, v letošnjem letu pa 93, tako da smo plan za leto 1993 sicer že presegli, kljub te- mu pa računamo, da jih bo po- trebno na novo zaposliti še kakšnih 50." je povedala Biser- ka Kiimer. vodja splošnega sektorja v Carrera Optic v Or- možu. Poleg dveh profitnih centrov — Optyl in proizvodnja smu- čarskih očal Carrera — imajo še nov. tretji profitni center — me- talna proizvodnja, kjer izdeluje- jo polizdelke za izvoz in do- mačo proizvodnjo. Trenutno urejajo zunanjost novih proizvodnih prostorov v velikosti 5.000 kvadratnih me- trov. kamor so že preselili del proizvodnje, drugo selijo posto- poma. Računajo, da bodo seli- tev opravili do konca letošnjega septembra. V starih tovarniških halah, ki so jih pred nedavnim posodobili, bo ostal del proiz- vodnje. del pa je ostaja v Ogra- dovih prostorih v mestu, ki jih imajo v najem do konca julija 1994. ■ Vida Topoiovec TEDNIK TEDNIK je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izdaja Zavod za radijsko in časopisno dejavnost RADIO-TEDNIK PTUJ. UREDNIŠTVO: Franc Lačen (direktor in glavni urednik), Ludvik Kotar (odgovorni urednik), Jože Šmigoc (pomočnik odgovorne- ga urednika in lektor), Jože Bračič, Ivo dani, Majda Goznik, Darja Lukman-Žunec, Martin Ozmec, Vida Topoiovec, Nataša Vodušek in Milena Zupanič (novinarji). TEHNIČNO UREJANJE: ATS Irena Fijan PROPAGANDA: Oliver Težak. Naslov: RADIO-TEDNIK, Raičeva 6, 62250 Ptuj, p.p. 99 telefon (062) 771-226 • telefaks (062) 771-223. Celoletna naročnina 2.600 tolarjev • za tujino 5.200 tolarjev. ŽIRO RAČUN PRI SDK PTUJ: 52400-603-31023. Tisk: GZP Mariborski tisk, Maribor. mvA zASEmA PMmurmnsKA KtAvmcA Tona in pol mesa dnevno Časi in razmere se pri nas resnično spreminjajo. Pred leti je država prepovedala delo obstoječim za- sebnim klavnicam in vso dejavnost usmerjala v monopolne firme. Danes pa kot daljni odmev na takrat- no početje v povsem drugačnih gospodarskih razmerah in ob streznitvi zaradi tržnih zakonitosti nasta- jajo prvi zasebni predelovalni obrati. Res da v krčih nevoščljivosti in pod težo državnega nadzornega anahronizma, nastajajo pa vendarle in dajejo nove zaposlitve. F>den tak.šnih obratov je prva zasebna klavnica perutnine na Štajerskem, ki jo je 1. maja v Apačah 46 odprl Martin Žumer. Osnovna Martinova dejavnost je že vrsto let kmetovanje. Obdeluje polje, prideluje osnovno krmo in pi- ta piščance. Začetki perutninarstva so tudi pri Žumrovih vezani na Pe- rutnino, pozneje pa so se osamosvo- jili. Martina vodi pot dva- do trikrat tedensko v Ljubljano. Tam in dru- god po Sloveniji, tudi v ptujski občini ima številne redne odjemal- ce: kupce na tržnici, mesarje, trgov- ce in gostince. Vsi ti so očitno spoz- nali kakovost perutninskega mesa, prirejenega z domačo krmo. Tako je začetek proizvodnje pri Martinu Žumru v osnovnem kmetijstvu in pridelavi krme, nadaljuje se s prede- lavo in konča s trgovino. Majhen in učinkovit družinski obrat torej, kkakršnim tudi gospodarski strategi pripisujejo lepo prihodnost. Koliko je bdo potrebno vložiti v lepo urejeno klavnico in hladilnico, Martin niti ne zna povedati, saj sega začetek investicije v čas pred nekaj leti, takratne denarne številke pa z današnjimi niso primerljive. Vseka- kor pa gre za lep kup denarja. Danes mu trikrat na teden priskoči na po- moč sedem delavk in delavcev, ki imajo tako dodatni vir dohodka. Ko praznijo en hlev, v drugih že do- rašča nova "surovina". Martin pa naslednji dan sede za volan tovor- njaka — hladilnika in obišče redne odjemalce. Zmogljivost klavnice je tona in pol piščancev ali kokoši dnevno. Tako se odslej priporoča novim kupcem: trgovcem, gostin- cem, podjetjem in posameznikom. Lahko ga pokličete po tel. 796-519 ali ga poiščete v Apačah 46. JB Prva zasebna perutninska klavnica na Štajerskem Martin in šestnajstletni sin Mitja Žumer Dopolnitev pobude Komisija državnega zbora za lokalno samoupravo je 4. maja obravnavala in podprla stališča o uresničevanju ustavne zasnove lo- kalne samouprave. Ob tej priložnosti Je načelno podprla predlog občine Ptuj, da postane vzorčna občina za raziskavo normativnih rešitev, organizacije in delovanja bodočih občin, mestne občine, širše lokalne .skupnosti in pokrajine ter državne uprave, vladnih služb in sod.stva v okviru vzorčne lokalne skupnosti. Kot je povedal predsednik SO Ptuj Vojteh Rajher, je ptujska po- buda ?£ izleta 1991. V začetku apri- la letos je komisiji za lokalno sa- moupravo med dnigim napisal: "Prepričani smo, da ni mogoče (brez posledic) modelirati z organizacijo celotne družbene skupnosti. V na- šem okolju pa želimo predvsem s te- mi aktivnostmi nadomestiti razvojni zaostanek za drugimi območji." Ker zapisnika komisije državnega zbora za lokalno samoupravo 1'tujčani še niso dobili, sklepajo, da je ptujska pobuda načelno sprejeta. Na delovnem srečanju, ki ga je spodbudil magister Stane VlaJ, ude- ležili pa so se ga Mirko Bandl. ge- neralni sekretar vlade RS, Bogdan Biščak, sekretar državnega zbora, mag. Stane Vlaj, svetovalec Vlade RS, dr. Gorazd Trpin, direktor Inštituta za javno upravo, Gabrijel Berlič, poslanec državnega zbora iz 8. volilne enote, Vojteh Rajher. predsednik SO Ptuj, in Metod Fridl-Grah, načelnik Oddelka za notranje zadeve SO Ptuj, pa so ptuj- sko pobudo dopolnili. Komisiji za lokalno samoupravo so predlagali, da se namesto pojmov vzorčna ali eksi-)erimentalna občina uporablja pojem "opazovalno območje", ker so podobne pobude poslale tudi dru- ge občine, ker je z^ delo pri "ekspe- rimentalnih občinah" že prepozno in ker pojma "eksperimentalna, vzorčna občina" v tej fazi zakono- dajnega postopka nista več primer- na. Projekt naj dobi naslov Ureditev in delovanje lokalne skupnosti fv ok- viru dvostopenjske lokalne samou- prave) na opazovalnem območju Ptuj. Celotno dispozicijo projekta naj bi izdelala strokovna skupina pri komisiji za lokalno samoupravo, Ptujčani pa, kot je povedal Vojteh Rajher, želijo pri tem aktivno sode- lovati. Financiranje raziskovalnega projekta naj bi prevzelo Ministrstvo za znanost in tehnologijo. Dogovori- li so se tudi. da bo do 28. maja Inšti- tut za javno upravo izdelal dispozi- cijo za enega od podprojektov, in si- cer za funkcionalno analizo. Tej naj bi sledila še analiza organizacijske racionalnosti. Oba podprojekta naj bi bila osnova za izoblikovanje ideje o organiziranosti lokalne samoupra- ve na območju ptujske občine. Vojteh Rajher poudarja, da Ptuj- čani skladno z evropsko listino o lo- kalni samoupravi vztrajamo pri av- tonomni lokalni samoupravi, jo tako razumemo, zato tudi dajemo pobude za pripravo pravih osnov za vzpo- stavitev organiziranosti lokalne sa- mouprave. Zgolj zakonske oprede- litve brez temeljitih strokovnih po- dlag so lahko izraz ene in dogovor- ne politične volje, ne pa dejanske potrebe in sposobnosti v prostoru. "Zakaj smo za avtonomno lokalno samoupravo? Zato ker v njej vidimo hitrejši razvoj. Na območju občine Ptuj naj bi se razvile mestna občina Ptuj in druge občine, ki bi vse sku- paj sestavljale pokrajino. Ta bi skladno z ustavo nase prevzela ne- katere pristojnosti države. Ko govo- rimo o pokrajini, razmišljamo o sve- tu med Muro in Dravo. Za smotrno organizacijo delovanja takšne lokal- ne skupnosti pa je poleg volje ljudi, da se organizirajo v skupnost, po- trebno vzpostaviti primerno organi- zacijo. Naša pobuda temelji na opra- vilni sjx)sobnosti naše skupnosti, na političnem konsenzu z^ uresničitev te ideje. 2^to tudi ne bi radi izgu- bljali časa." ivIG BOSNA IN MKKCI CJOVl. NA: Po sobotnem sestanku zu- nanjih ministrov ZDA, Rusije, Velike Britanije. Francije in Španije je postalo jasno, da tako želenega in napovedovanega vo- jaškega posega ali vsaj odloč- nejšega ukrepanja zahodnih sil in ZDA ne bo. Islam je zahod- nemu svetu, kot vse kaže. pretrd oreh, da bi mu na evropskih tleh dovolili kaj več kot nekaj cn- klav z ostankom prebivalstva, ki ga Srbi še niso uspeli pobiti, Skupna izjava s lega .sestanka v trinajstih točkah navaja ohran- janje starih ukrepov. Med njimi so pošiljanje humanitarne po- moči, sankcije proti ZRJ, nad- zor na mejah BiH. zavarovanje šestih območij ter nadzor zrač- nega prostora. Dogovorili so se za nekakšno delitev dela — se- danjim devet tisočem članov modrih čelad naj bi se sedaj pri- družilo še nekaj tisoč novih, predvsem iz evropskih držav in Rusije. Američani pa so pripra- vljeni delovati le iz zraka in ubraniti mirovne sile. niso pa pripravljeni izvajati akcij za zaščito prebivalstva pred srbski- mi napadi. Upanje v ukrepanje zahodnih sil in OZN je zdaj popolnoma izgubil predsednik Alija Izetbe- goviČ. Potem ko je bil pripra- vljen na izvrševanje prvega mi- rovnega načrta, zdaj ne namera- va pristati na novega, ki ga na- rekujejo Srbi. Vidno razočaran nad mednarodno javnostjo in organizacijami, ki dopuščajo, da politika etničnega čiščenja in sile zmaguje, je IzetbegoviČ pozval ljudi, naj se združijo za obrambo domovine. Napadi na Sarajevo so se Se posebej okrepili minulo soboto, ko so tam praznovali prvo ob- letnico sprejema BiH v Zdru- žene narode. O močnem ob- streljevanju so zadnje dni opa- zovalci poročali tudi iz Maglaja in Olova. Brčkega, Gradačca in Goražda. Spopadi pa se nadal- jujejo tudi v Mostarju: po izja- vah predstavnikov Združenih narodov naj bi lam Hrvati vsak dan razlastili in pregnali okoli 200 muslimanskih družin. ERITRE.IA: Po dolgih stoletjih etničnih spopadov in zatiranja s strani etiopskega državnega apara- ta je minulo nedeljo la etiopska provinca razglasila neodvisnost. V znamenje mednarodne podpore ta- ki odločitvi seje v erilrejsko glav- no mesto Asmaro napotilo na sto- tine tujih diplomatov. KOSOVO: V Glogovcu, kraju, ki je 25 kilometrov zahodno od Prištine, sta bila v spopadu ubita dva in ranjenih pet srbskih polici- stov. Nanje naj bi neki ncznanec streljal z brzostrelko. Demokrat- ska liga Kosova, ki se bori za ne- odvisnost nekdanje jugoslovanske avtonomne pokrajine, meni. da je do spora lahko prišlo le med poli- caji samimi in da v tem niso sode- lovali Albanci. IRAK — KUVA,IT: Petčlanska komisija Združenih narodov je pred nedavnim sporočila, da mora Irak Kuvajtu vrniti polja in naftne vrtine, ki jih je zasedel v času agresije na Kuvajt. Meja med Ira- kom in Kuvajtom bo tako do- končna. S letn .se je tudi simbo- lično končala iraška agresija na Kuvajt. Spor se je namreč pričel prav zaradi meje na naftnih poljih, o icateri sta se državi dogovorili v medsebojnem sporazumu leta 1963. Komisija OZN je zdaj po- stavila 106 mejnikov, za katere trdi, da je možnost napake največ dva centimetra in pol. Najbolj sporna točka je bil ira- ški izhod na morje pri Um Kasrii. ki ga je Irak med vojno popolno- ma zasedel. S sedanjo mejo je do- ločeno, da je iraški le pristaniški del, ves ostali del |ia kuvajtski. UKRA.IINA: Na petem bloku jedrske elektrarne v Zaporožjti ji-' nedavna nesreča zithlevala eno žrtev. Do požara na bloku je prišlo po krivdi zaposlenih, radiacija iz ti^ elektrarne pa je po ukrajinskih virili sodeč normalna, kar pomeni, da bi- stveno ne presega že tako ali tako visokih stopenj sevanja v državi. AVSTRMA: Z velikim koncer- tom je minuli teden avstrijska t'-'- levizija zaokrožila že leto traja- jočo humanitarno akcijo Sosed ^ stiski. V njej .so zbrali več kot dva tisoč tovornjakov pomoči s skup- no več kot 40 tisoč tonami živil' zdravil, higienskih in drugih p^' trebščin v vrednosti 600 milijonov šilingov. Pripravila: cJl^ POROČAMO, KOMENTIRAMO 3 00 NASLEDNJE RAZSTAVE TUDI ZAKONODAJA Odbor /a organizacijo četrte razstave Di.brote slovenskih kmeti| je v začetku maja ocenil letošnjo prireditev. Kol je povedal pred- sednik odbora Franc Be/jak, so ocene zadovoljive. Razstavo si je ogledalo čez deset tisoč obiskovalcev, prodali pa so 5066 vstopnic, /a prihodnjo, peto, ki bo pav tako v jedilnici minoritskega samo- stana v Ptuju, pripravljajo nekatere izboljšave. Fredv.sem pa si bo- jo prizadevali, da bi do aprila 1994. leta le sprejeli zakonodajo, ki bo uredila prodajo na kmetijah in za kalero si organizatorji prizade- vajo že od leta 1990. Poseben poudarek pa bodo tudi v bodoče dali i/virnosti. Izmed številnih sodelujočih so letos za izvirnost nagra- dili tudi OS Dornava za uspešen prikaz nastajanja kruha. SKLENJENIH 16.700 POGODB v ptujski izpostavi območne enote Zavoda za zdravstveno zava- rovanje Maribor so do konca aprila sklenili 16.700 individualnih in skupinskih pojjodb o prostovoljnem zavarovanju. Kot je povedala vodja Tilčka Suman. pogodbe "še vedno sklepajo. Pri skupinskem zavarovanju prek sindikatov velja 14-odstotni popust oziroma do- daten en odstotek, če se premija plača za celo leto naprej. Vsem, ki so zaradi stečaja podjetja prijavljeni na Zavodu za zaposlovanje, nudijo enake pogoje, kot so jih imeli doslej, le da morajo na izpo- stavi skleniti individualne pogodbe. Premija za prostovoljno zava- rovanje bo ostala nespremenjena do konca junija,' doslej je Zavod uveljavil eno valorizacijo. Zdravstvene stori"tve brez doplačil lahko po novem izorabljate mesec dni po sklenitvi pogodbe o prostovol- jnem zavarovanju. S^^JU^iSr^OBAčS^ v gradivu, ki ga bo državni zbor Republike Slovenije obravnaval v okviru osme seje od 18. do 27. maja oziroma na eni naslednjih sej je tudi poročilo k predlogu za izdajo zakona o omejevanju upo- rabe tobač nih izdelkov, ki ga je pripravil Odbor za zdravstvo, delo, družino in socialno politiko pri Državnem zboru. V njem poudarja, da za zmanjšanje uporabe tobačnih izdelkov ne zadošča samo ustrezna zakonodaja, zdravju škodljive razvade mora preprečevati celotna družba. Osnovni cilj je vplivati na mlade ljudi, da ne bodo začeli kadili, zasvojence pa odvrniti od kajenja. Kajenje je potreb- no omejevati na vse načine, od prepovedi reklam" oziroma zmanjševanja reklamiranja tobaka in tobačnih izdelkov v sredstvih javnega obve.ščanja do povečanja kazni v kazenskih določbah za primer, če se bodo kršile določbe omenjenega zakona. v torek je bil v Ptuju delovni sestanek, na katerem so se pogo- vaijali o vsebinskih in finančnih vprašanjih projekta Turizem v na.ših {gradovih, ki se gaje udeležil ludi predsednik Turistične zve- ze Slovenije dr. Marjan Rožič. Projekt ima za cilj, da slovenske gradove še bolj kot doslej vključimo v turistično ponudbo. Gre za ponudbo, v kateri se s turizmom povezujejo kulturna dediščina, muzejska dejavnost, prireditve, zgodovina, bogato okolje in drugo v nekem kraju. Tak pristop odseva sodoben turistične zasnove, kar je ena od usmeritev lela turizma 1993/94. Ptujski grad sodi med ti- ste slovenske gradove, ki to že uspešno uresničuje. V njem naj bi tudi potekalo srečanje Turizem v naših gradovih. ki naj bi ga orga- nizirali v juniju. NSAJ MINiS^^^^^^^^ Ministrstvo za malo gospodarstvo Republike Slovenije je pred dnevi objavilo razpis za pridobivanje sredstev za razvoj malega gospodarstva, ki bo trajal do 30. oktobra letos. Nanj se lahko prijavijo podjetja s po- dročja industrije in gradbeništva z največ 50 zaposlenimi, podjetja z do 125 zaposlenimi v prometu, trgovini, gostinstvu in turizmu ter" obrtniki. Osnova za dodelitev subvencij in garancij je pridobljeni kredit banke ali občinskih skladov. Podrobne informacije o razpisu "lahko dobijo zainte- resirani na Sekretariatu za gospodarstvo občine Ptuj. NATEČAJ ZA DEMOGRAFSKO OGROŽENA OBMOČJA 14. maja je bil objavljen natečaj za dodelitev sredstev za spodbu- janje razvoja demografsko ogroženih območij v Republiki Sloveni- ii. V Oddelku za občo upravo in krajevne skupnosti občine Ptuj so pripravili kralko informacijo o letošnjem natečaju, ki prinaša "več lovosti. Za kreditna sredstva bodo morali posamezniki vložiti zah- evke na občinskem upravnem organu do 13. junija. Občina bo po- Jobno kot pri zahtevkih za infrastrukturo določila izbor zahtevkov irez prioritete. Za nepovratna sredstva bo občina vložila zahtevke la Ministrstvo za ekonomske odnose in razvoj. PRIHODNJI TEDEN OBČINSKI NATEČAJ ZA RAZVOJNA SREDSTVA Ptujski izvršni svet bo na današnji seji sklepal o prvem letošnjem )zuoma petem natečaju za sredstva za spodbujanje razvoja. Med ■eč predlogi bo izbral najboljšega, saj je zanimanje za občinska azvojna sredstva izredno veliko. V proračunu za letos jih je za to lamenjenih 60 milijonov tolarjev, če pa jim bo uspelo dodati še 'ančna. jih bo veliko več. " Pripravila: MG Izimdeli smo Govori se... • ..DA birma sploh ni preprosta in nenevarna zadeva. Ogroža predv- sem osrednje dele telesa, torej v predelu trebuha in želodca, (ire v Jilavnem zii nategnine mišic. Mnogi posamezniki in kirurgi pa so spoz- nali še druge birmanske nevarno.sti: ^lon^jena rebra, poškodovane gor- nje in sp(.xlnje okončine. Zadnjo "irmo bi lahko tako preimenovali v norenje brez meja. • i)A naše izkušnje zadnjih ted- nov potrjujejo zgodovinsko resni- co. da zamijavka vsaka mačka, ki J' stopiš na rep. ...DA je predsednik ptujske ob- činske vlade bogatejši za izkuš- njo o razmerah v peklu in se bo pred.njirn branil s samo dobrimi deli. 45 stopinj in 95-odstotna vlaga na Nizozemskih Antilih sicer še nista ogenj in krop pe- kla. nekaj podobnega pa že. ...DA v vrtcih naše nadobud- neže vzgajajo v miroljubnem du- hu. Tudi na vsakoletnem krosu varovancev vseh vrtcev je že ne- kaj let tako. Starler namreč vztrajno dokazuje, kako nepri- merno orožje je pištola. Ko naj bi počil znak za stari, naredi samo klik. Pri roki je na srečo piščalka. ...DA je na letošnjem krosu ptujski maratonec podcenjeval svoje naslednike. Hotel je teči pred njimi, pa so ga skoraj po- hodili. Dan odpi^tiii vrat slovenjeliistpišicega gradu "("'as je, da vam ix)ka?emo, kaj smo v bistriškem gradu do sedaj ix)- slorili, ludi z vašo pomočjo," je zapi- sano v vabilu, ki ga je poslala bi- striška OZKO Slovenjebisiričanom in drugim. Pripravljajo namreč otvorit- veno ]-)rireditev in dan odprtih vrat bi- striškega gradu, ki dobiva vso lx)lj podobo pravega kulturnega centra. Prireditve .sc b(xlo pričele jutri, ko k-) med 16. in 19. uro ogled obnovljenih jirostorov in stalnih razstav, sledil lxi [iromenadni koncert Pihalnega orke- stra Impol ter kulturni program, ki ga pri|xavljajo domači kulturniki. Na Črešnjevcu šola do 1. septembra mgmmm^^ss^gm^mmmmmsmm Ko je slovenjebisuiška ot)činska skupščina poUilila investicijo nadzidave črešnjevske osnovne Šole, izvršni svet pa Se izvajalca del. to je domače podjet- je iz Slovenske Bistrice, so si krajani črešnjevske krajevne skupnosti, še pose- tx;j pa gradteni odbor oddiihnili. S tem sc bo uresničila njihova (lolgoletna žel- ja. da bodo imeli enoizmenski pouk. pa tudi streha na šoli ne bo več zamakala. Les za ostrešje so nabrali z nabi- ralno akcijo in razžagan Čaka na mojstre. Nova streha bo merila okoli 1.500 kvadratnih metrov. Obnovitvena dela se bodo pričela takoj po končanem pouku, sklenili pa naj bi jih zadnjega avgusta, tako da bo 1. septembra po dolgih letih pouk potekal enoizmensko. Novoustanovljeno društvo nekadilcev zelo aktivno v Slovenski Bistrici so v začetku letošnjega leta ustanovili društvo nckadilcev. ki danes ic šteje okoli 100 članov. Društvo želi zaščiti ne- kadilce. Še zlasti pa otroke pred pa- sivnim kajenjem in pomagati tistim kadilcem, ki sami nimajo toliko imx5i. da bi opustili to grdo razvado. V bistriški občini so naredili an- keto med osnovnošolci in cxl 922 vprašanih jih je 600 pritrdilo, da so se s tobakom že srečali. Anketo bo- do opravili tudi v Oplotnici in na drugih, manjših šolah bistriške ob- čine. 31. maja bodo otroci v šolah in malčki v vrtcih z risbami iz|X)ve- dali. kako se počutijo ob starših ka- dilcih in kaj sami menijo o tobaku. Vzpodbudno pa je, da so se v neka- terih kolektivih dogovorili, da v skupnih prostorih ne b(.x1o kadili. Minuli konec tedna praznovali Oplotničani Konec minulega tedna so Oplot- ničani praznovali krajevni praz- nik. V petek zvečer je bil slavno- stni koncert domačega pevskega zbora, osrednje prireditve pa so bile v nedeljo. Poimenovali so jih Pokončni in ponosni iz maja v maj. Tokrat so se spomnili 120- letnice delovanja krajevne pošte, v povorki, ki je bila na sporedu ob 14. uri, so se predstavile posamez- ne vasi krajevne skupnosti, sledila pa je podelitev priznanj s slavno- stnim govorom. Ob tej priložnosti so predali namenu kabelsko tele- vizijo, vse skupaj pa popestrili še s kulturnim programom, v kate- rem je sodelovala tudi pihalna godba KUD Pošta iz Maribora. Vida Topolovec Razstava Moje i JMm y zelenih Mah članek Muzej v rdečih števil- kah. ki je bil objavljen v 19. šte- vilki vašega časopisa z dne 13. 5. 1993. leta ima namen objektivno obvestiti javnost o trenutni situa- ciji v Pokrajinskem muzeju Ptuj. Klub temu se je v njem prikradlo nekaj nedorečenosti. Vaši novinarki ge. Nataši Vo- dušek niso bile znane vse podrob- nosti v zvezi z največjim, najbolj odmevnim in najbolj obiskanim projektom v Sloveniji doslej, to je z razstavo Srečanje z Jutrovim iia ptujskem gradu. Zato navedbe v njenem članku utegnejo spraviti našo javnost v dvome in v ugiban- ja o poslovnem izidu razstave. V prvem odstavku omenjenega članka je bilo zapisano: "Poo- blaščeni delavci Službe družbene- ga knjigovcxlstva — podružnica Ptuj so pri po,slovanju razstave Srečanje z Jutrovim na ptujskem gradu ugotovili, da je razstava imela 1.139.684.86 tolarjev izgu- be. Hkrati pa bf-^remo v zapisniku: "V primeru, da muzej sredstev od- pisanega kredita v višini 2,500.000.00 SIT po sklepu 87. seje IS SO Ptuj z dne 3. 12. 1992 ne bi vknjižil v poslovni sklad muzeja, ampak med prihodke, bi s tem poslovni rezultat omenjene razstave postal pozitiven.'" Obveščamo našo javnost, da je muzej v ziiključnem računu izkori- stil zakonito možnost, kije bila na- kazana v zapisniku Službe druž- benega knjihovodstva. Zalo smo 2,500.000,00 SI T odpisanega kredi- ta knjižili med prihodke razstave. S tem je poslovni rezultat razstave postal pozitiven. Ob 'strokovnih priznanjih in zanimanju domače in tuje javnosti za razstavo tudi po njenem uradnem ziiključku je to .še en (za nekatere sicer daleč najpo- membnejši) kamenček v mozaiku uspešnosti tega projekta. v. d. ravnatelja Pokrajinskega muzeja Ptuj: Boris Miočinovič 4 --- PO NAŠIH KRAJIH 27.MAi 1993 TEDNIK OD il\pAČ KIDRIČKVO; Talumovi dclavci so v Kidričevem obnovili eno starih Soedeber^Mivih elektrolitskih peči, ki so jih /aradi za- starelosti izločili iz proi/vodnega procesa leta 1988, ko so uve- dli nove iti ekološko pritiioinejše postopke /a proizvodnjo alu- tnunija. Ker yrc /a zgodovino njihovega in slovenskega teh- niškega razvoja, so prenovljeno peč postavili kot spomenik na tovarniškem dvorišču in jo odkrili na svečanosti v torek, 25. maja, popoldne. Slavnostni govor je imel ravnatelj Tehniškega muzeja Slovenije Marjan Vidmar. S tem dogodkom je Talum predvsem želel opozorili na odnos do svoje zgodovine na po- dročju industrijskega razvoja Slovenije. (—OM) TEDNIK PTUJ: Člani Ralting kluba iz Maribora so se minulo soboto .spustili po Dravi od Maribora do Ptuja. Ustavili so se pri l)u- pleku, kjer jih je sprejelo tamkajšnje turistično drušivo, in pri taboru na ptujskih brzicah ter se izkrcali pri Ranči. Okoli 100 članov kluba, ki se jim je prudružilo tudi nekaj Ptujčanov, je na pot krenilo /e ob 9. uri zjutraj, v Ptuju pa so se i/krcali okoli 17. ure. Akcijo so pripravila v znak protesta proti onesnaževan- ju reke Drave. Letošnji spust jc bil prvi, in ker je privabil veliko ljudi, so se odločili, da bo postal tradicionaien. TEDNIK VIDEM PRI P'1'U.IU: Že skoraj mesec dni poteka osnov- nošolski pouk zaradi zidave nove zgradbe poleg šole še v žup- nišču, dvorani krajevne skupnosti in v gasilskem domu, prosto- re za vrtec so dobili v zasebni hiši gospoda Panteua, oddelek podaljšanega bivanja pa jc v dvorani prosjvctnega društva. Kot pravi vršilka dožnosti ravnatelja Marija Ccrnila, poteka pouk normalno, so pa učitelji zaradi del in pouka brez odmorov in malice že nekoliko utrujeni. Zelo dobro se otroci počutijo v župnišču, kjer imajo dovolj prostora za rekreacijski odmor, ne- koliko utesnjeno pa v gasilskem domu in prostorih krajevne skupnosti. Prizidek k osnovni šoli naj bi septembra že uporabljali, za adaptaci- jo stare šole pa bodo morali najbrž še počakati. 31. maja bodo zaradi gradbenih del pri prizidku izgubili še dve učilnici in bo pouk Se težje organizirati. Vendar se bodo potrudili, da bo potekal nemoteno, saj verjamejo, da bodo v prihodnjem šolskem letu že začeli delati v no- vem poslopju. Z izvajalcema del so zadovoljni. Izvajalca sta dva: Gra- diš gradi prizidek in Gradbeno podjetje Ptuj telovadnico. Največ de- narja priskrbi ptujska vlada, na šoli in v Vidmu pa poskušajo pomagati po svojih močeh. Tako so se odločili, da bodo 29. maja pripravili do- brodelni koncert. Prosvetno društvo in mešani pevski zbor iz Vidma organizirata koncert v cerkvi sv. Vida. Gostje bodo pevci iz Markov- cev. ves dan pa bo na šoli prodajna razstava del likovnikov ptujske občine. Izkupiček obeh prireditev bodo porabili za opremo novih šol- skih učilnic. Doslej so svoje sodelovanje obljubili ravnatelji slikarji Jože Foltin. Danilo Muršec in Bogomir Jurtela ter akademski slikar Albin Lugarič. Julij Ošlovnik. Alojz in Dušan Kirbiš ter Tone Skok in Franci Purg. Z odzivom likovnikov so na Vidmu zelo zadvoljni. saj bo- do nekateri poklonili celo po dve svoji deli. V jeseni pa načrtujejo še do- brodelni koncert z Alfijem Ni- pičem. ki bo najbrž na Ptuju. Tudi z njim naj bi pridobili de- nar za.opremo učilnic, saj bo ta večji problem kot zidovi. Kot nam je povedala Marija Cernila. so krajani veseli, da gradnja tako hitro poteka. Pono- sni so na to in kar tekmujejo, kdo bo šoli bolj pomagal. TEDNIK ZAVRC: Akcijam in prote- stom proti gradnji jedrskega odlagališča v Halozah se bodo la teden pridružili tudi prebi- valci Zavrča. V soboto, 29. maja, bodo ob 19. uri v kinod- vorani pripravili kulturno pri- reditev Brez atomskih odpad- kov, v miru rasti žitni klas. Posvetili jo bodo, kol so zapisali v vabilo, materi Zemlji, metaram, kruhu ter ljudem v Halozah in v opomin vsem, ki odlagališče načrtujejo prav v Halozah. V kulturnem programu bodo nastopili moški pevski zbor Komu- nalnega podjetja Pluj, ki ga vodi Jože Dernikovič, mladi pevski zbor iz Zavrča in Dubrave, ki ga vodi župnik Jože Pasičnjek, završki otroci, ki obiskujejo ptujsko glasbeno šolo, mlada fol- klorna skupina iz podružnične šole v Zavrču, mlada plesna sku- pina, sestavljena iz otrok Zavrča In Cirkulan, mlada glasbena skupina domače zabavne glasbe in Branko Zebec z diatonično harmoniko. Kulturno pripreditev bo vodil Peter Vesenjak. Zidovi hitro rastejo, težje pa bo z opremo učilnic Vršilka dolžnosti ravnateljice Ma- rija Černila DO 2hUPEČJEVASI Visoke ocene za iqemno kakovost l*rejšnj() soboto in nedeljo je v Podjiorcih potekalo ocenjevanje v/.orcev vina, ki so jih prinesli vinoj»radniki i/ Slo- venskih jioric, Halo/, ter drugih vinorodnih območij Podravja. Nekaj vzorcev so prinesli celo iz sosednje Hrvaške. Desetčlanska ocenjevalna ko- misija. ki je to delo opravljala že sedemnajstič in ji je predse- doval dipl. inž. agronomije Ma- tija Kociper, direktor Vinograd- ništva Jeruzalem Ormož, je oce- nila 246 vzocev. Med njiini je bil najvišje, z 19,98 točkami, ocenjen vzorec suhega jagodne- ga izbora sorte laški rizling vi- nogradnikov Čurin — Prapotnik s Koga. Kako visoko kakovost lahko doseže ta sorta, dokazuje tudi ledeno vino. ki gaje pride- lal Stjepan Matanovič iz Varaž- dina in zanj prejel oceno 19.88. "Letošnja predstavitev do- tnačih vin je bila izredno od- mevna. Glede na na obilo sonca in lanskoletno sušo smo se bali. da vina ne bodo tako kvalitetna. Vino letnika '92 je bogato s sladkorjem in revnejše s kislino. Na težkih ilovnatih tleh, kjer so prave vinogradniške lege, je lanski letnik pokazal izredno kvaliteto, kar smo enologi pose- bej okusili pri poznih trgatvah, predvsem pa pri sortah vrhun- skega razreda, kot so sauvigno- ni. chardonnayji. renski rizlingi in traminci. V sortnosti so bila dobro izražena tudi muškatna vina. To pa že sodi v drugo, višjo kategorijo. Komisija jim je tako prisodila več kot 18 naj- višjih priznanj. Pri teh vinih smo bili več kot zadovoljni, pri pokušanju in ocenjevanju vin posebnih kako- vosti pa smo ostali skoraj brez besed, saj je bila predstavljena re- snično vrhun.ska kvaliteta. Komi- sija je mjiogim vzorcem brez po- mislekov podelila najvišje ocene, celo 20. kar je pri enologih prava redkost," je o ocenjevanju pove- dal Matija Kociper. Na sklepni nedeljski priredit- vi so podelili 18 pokalov za prvake pri posameznih sortah, veliko amforo za najvišje ocen- jen vzorec vina in malo za naj- bolje ocenjeno vino normalne trgatve letnika 1992 ter 78 veli- kih zlatih. 116 zlatih 49 sre- brnih in tri bronasta priznanja. Pokale so prejeli: Marjan I.ah iz Ptuja za mešana vina (17.50), pri laškem rizlingu vzorca .Jožeta Horvata iz Or- moža in ,}o.sipa Lovreca i/. Ljutomera (18..34), za šipon (18.13) Saško Štampar iz Kajžarja, pri belih pinotih je postalo prvak sorte vino. ki ga jc prinesel Hojan Rajh iz La- honcev (18.47). Pokal za naj- boljši chardonnay normalne trgatve je prejel vinogradnik Franc Hrunček i/, Rošpoha, za najboljši kerner Milan Krajnc iz Lahonccv (18.60). za naj- boljši muškat otonel pa Stani- slav Marinič z .lanskega Vrha (18.26). Posebnost je bil vzorec renskega rizlinga normalne trgatve, ki ga*je prinesel Mar- jan Ratek (ocena 18,87 — pre- jel pokal za prvaka sorte ter ma- lo amforo, ki jo Turistično društvo Podgorci in Društvo vi- nogradnikov Jeruzalem podelju- jeta za najbolje ocenjeno vino letnika normalne trgatve). Pokal za najbolje ocenjeni vzorec ^rumenega muškata je prejel Štefan Gačnik iz Hod- kovcev (18,63). prvaka med sauvignoni je pridelala Zora Lašič s Kojja (18,47). najboljši traminec Stanislav Marinič z .lan.škega Vrha. modri burgun- dec Avjiust in .\lbina Hobnjar iz Vcržeja. družina Lah — Hržič iz Velike Nedelje pa ru- landec. Najboljši zeleni silva- nec je donegoval Hoj>dan Reč- nik iz Pojane. rizvanec Anica in Kmil Štampar, chardonnay pozne trgatve pa Milan Krajnc iz Lahoncev. Vinogradniška družina Čurin — Prapotnik je prejela |)okal za izbore in posebna vina ter veliko amforo za najvišje ocen- jeni vzorec suhega jagodnega izbora laškega rizlinga, ki je z 19.98 prvak vseh dosedanjih strokovnih ocenjevanj v Pod- gorcih. Ob prazniku vina so imeli v Podgorcih tudi spremljajoče prireditve. V soboto so odprli razstavo stekleničenih vin čla- nov DV Jeruzalem, vinograd- niške opreme, vinskih etiket in bogato kulinarično razstavo, ki so jo pripravile podgorske žen- ske. Na nedeljski osrednji prire- ditvi so med drugim podelili še priznanja TD Podgorci za na- jlepše urejeno okolje kmečkih in drugih domov ter urejanje centra kraja Vjda Topoiovec Foto: Štefan Hozyan Vinogradnik Stanko Čurin je pre- jel veliko amforo Štiriletna zgoiiba udrte ceste Poziv novinarju, naj obišče koga v Halozah, je v večini pri- merov obvestilo o neprijetno- stih. s katerimi se srečujejo tamkajšnji ljudje. Poleg tega da nimajo vodovoda in ne telefona, jih največkrat težijo ceste. Ne- koč kolovozi, zgrajeni za potre- be obdelovanja skope haloške zemlje, so danes s težkimi tovo- ri obremenjene ceste. Mnogo- krat se rob ceste pogrezne pod kolesi težkih tovornjakov ali ga odtrga v deroči potoček zbrana nevihtna voda. Prav to se je pred štirimi leti zgodilo cesti, ki vodi iz Spodnjega Gruškovja v podlehniški krajevni skupnosti proti leskovškemu Strmcu. Da je s cesto nekaj narobe, nas že na njenem začetku opo- zori znak za prepoved vožnje. Pa ga malokdo ali skoraj nihče ne upošteva. Kljub ozkemu ce- stišču in nevarnosti, da kdo z avtomobilom vred pade v glo- boko brezno, je cesta še vedno precej prometna. Cesta je verjetno zgradil Kmetijski kombinat in jo dolga leta tudi vzdrževal ter po vsaki nevihti obnavljal. Poleg kombi- nata je služila še štirim dru- žinam. ki živijo ob njej. dokler se v Strmcu ni začela gradnja počitniških hišic; zgradili so jih okoli 12. material pa je do tja v glavnem potoval po tej cesti. Pred štrimi leti se je začela zgodba o poškodovani cesti. Vanjo sodijo tudi neuspešni po- skusi krajevne skupnosti za sa- nacijo plazu, vendar zgolj navoz materiala ni zalegel. saj ga jc prvi naliv potegnil v brezno. Za- radi slabih izkušenj lastnik zem- lje pod cesto ne pusti sanacije plazu. Inšpektorji in predstavni- ki krajevne skupnosti Podlehnik so tako predlagali prestavitev ceste v desni vinograd, tega pa, razumljivo, ne dovoli njegov la- stnik. Lani pred trgatvijo je Kmetijski kombinat prosil direk- cijo za ceste, da naj poskuša sa- nirati sicer na videz majhno poškodbo cestišča, vendar se do danes to še ni zgodilo. Pripeljali so sicer lesene "pilote", ki naj bi jih zabili v drsečo strmino in jo tako utrdili. Prišel je tudi stroj, ki bi stebre zabil, vendar je bil prevelik. S tem je bilo konec obetavnega poskusa sanacije. Mimoidoči in sosedje se sedaj jezijo na lastnika vinograda, češ on je tisti, ki ne pusti popraviti ceste. On, razumljivo, ščiti svoj vinograd in želi cesto na nje- nem dosedanjem mestu. Vse opisane probleme pa povzroča razmeroma majhna poškodba roba ceste in vse skupaj bi bilo mogoče popraviti z malo dobre volje in ne veliko denarja. Kaže pa. da ni nikogar, ki bi za to kaj naredil. Prva poklicana je zago- tovo krajevna skupnost Podleh- nik. Dobro besedo bi lahko še enkrat zastavil Kinetijski kom- binat in Direkcija za ceste bi morda lahko še nekrat poskusila z manjšim strojem. Saj ni mo- goče razumeti, da bi od majhne- ga problema kar vsi odstopili in pustili naravi, da naredi še več škode in da se vse skupaj konča s kakšnim avtomobilom v glo- boki grabi. JB Cesta Spodnje Gruškovje — Strmec s kakimi desetimi metri udrtega roba V petek srečanje z afopizmi Rudija RIngbauerja Rudi Ringbauer iz Ptuja je izdal v samozaložbi knjigo aforizmov z naslo- vom Božje resnice. Pred- stavitev knjige bo jutri oh 18.uri v romanskem pala- ciju ptujskega gradu. Rudi Ringbauer piše afo- rizme že več kot trideset let. Napisal jih je že nekaj čez tisoč. Za knjigo, izšla je v nakladi 3.000 izvodov, jih je izbral 620. kot sam pravi, za vsako leto svoje- ga življenja deset. Knjiga je opremeijena z reproduk- cijami slik akademskega slikarja Lojzeta Logarja. NaV Boris Zohai« razstavlja v Perutnini Komaj so zaprli razstavo del Staneta Vičarja. že je v avli po- slovnega centra Perutnine odprta nova. letos že tretja slikarska raz- stava. Tokrat so delavcem Perut- nine in občanom ponujene na ogled umetnine slikarja samora- stnika Borisa Zoharja. ki se izjaža v naivi. Motiviko za svojo umetniško ustvaijanje črpa iz dediščine domačega kulturnega okolja Ptuja in Ptujskega polja. Svoje mojstovine je pokazal na mnogih samostojnih in sku- pinskih razpravah v Sloveniji, prejšnji Jugoslaviji in drugod po svetu. Če navedemo razstave v Parizu, Melbourneu, Torinu, Nagayi, Tokiu in drugod, najbrž ni več potrebno govoriti o ve- ličini tega ustvarjalca. Razstava je brez dvoma vred- na ogleda, ogledate pa si jo lah- ko v juniju vsak delovni dan med delovnim časom v avli po- slovnega centra Perutnine na Potrčevi 10. i c. Šolski zvonec nam Je zaupal DORNAVA * S projektom Moj kolaček se je šola predsta- vila na obrtnem sejmu oziroma sejmu Vse za otroka v Celju. Prešnji teden so bili učenci na zaključnih izletih, osmošolci v Italiji. V ponedeljek so četrto- šolci naravoslovni dan posvetili travniku, sedmi razredi ..so si ogledali čistilno napravo, v četrtek pa je bila za vse Eko- loška ura. ki so jo namenili ak- ciji Stari papir za novi papir. GORIŠNICA * Učenci so včeraj pripravili koncert Poje- mo, plešemo, igramo ... Os- mošolci so na zaključnem izletu danes, drugi pa se jim bodo pri- družili jutri. Predstavili so se tu- di v televizijski oddaji Klub klobuk. Za to šolsko leto so končali tekmovanje za bralno značko. PTUJ * Na področnih špor- tnih igrah v Slovenj Gradcu so dcklice Osnovne šole dr. Ljude- vita Pivka v rokometu osvojile prvo mesto, dečki so bili v no- gometu drugi, sedem učencev pa se je v atletskih disciplinah uvrstilo na državno tekmovanje. OPRAVIČILO * Opravičuje- mo se Urški Hameršak iz 7.razre- da Osnovne šole Breg. saj smo v prejšnji številki, ko smo poročali o tekmovanju osnovnošolcev i/ kemije, namesto njenega imcnii navedli ime njene mentorice Irene Tomanič. Na državno tekmovanje, kije že bilo prejšnji teden v Lju- bljani (rezultatov do zaključka re- dakcije še nismo uspeli dobiti) p^ seje uvrstila tudi Valerija Vidovii! iz Osnovne šole Videm, ki je v Ptuju z.asedla ix;to mesto, vendar je pri naštevanju njeno ime izpa- dlo. za kar seji opravičujemo. ICtlLTURA, IZOBRAŽEVANJE piše: Tjaša Mrgole-Jukič 35^_ Drugi pomemben i/vor lega boga sega na morje, saj mili pri- povedujejo. da se je /eus rodil na Kreli. Sčasoma se je kretsko božanslvo slrnilo v bo/.anslvo dežja in končno dobilo podobo vrhovnega boga nad vso olim- pijsko družino. Da pa so i/vori še drugod, po celi Grčije, pa do- kazuje to, da je imel bog /eus kar 50 vzdevkov, ki so nosili imena krajevnih božanstev. Mit pripoveduje o /eusu taivole: Je sin očeta Kronosa (Časa) in matere Kee (Zemlje). Imel je težko mladost predvsem zavoljo očeta, ki je takoj ob rojstvu po- jedel svoje otroke. To je počen- jal, ker se je bal prerokbe, da ga bo sin vrgel s prestola. Mati je zato Zeusa rodila skrivomaj in ga dala v varstvo, možu pa po- nudila kamen, zavit v plenice. Ko je božji otrok zrasel, se je odločil maščevati svoje brale in sestre tako, da je vrgel očeta s prestola, zahteval, da je izblju- val njegove brate in sestre, ter zavladal namesto njega. Svoji- ma bratoma je podaril kraljestvi (Pozejdonu morje, Hadu pod- zemlje). sam pa je obdržal kral- jestvo zemlje. Tako je bil pred- stavnik reda v naravi in družbi, odločal je o usodi ljudi. Ker pa so imeli moč tudi drugi bogovi, ni bila njegova moč tako odločujoča, kakor bi morda prvi trenutek mislili. Poročil se je s Hcro in živela sta v najvišji in najlepši palači na Olimpu. Imel je veliko otrok, zakonskih s Hero in nezakon- skih s številnimi ljubicami. Hnega otroka je spočel celo sam, saj seje boginja Atena ro- dila iz njegove glave. Zeus pa je imel otroke tudi z navadnimi zemljankami, seveda takim, ki so slovele po svoji lepoti. Lepo- tice, ki si jih je zaželel, je pre- mamil z zvijačami. Spremenil se je v zlati dež. laboda, lepega bika ... l.epo Alkmeno je preli- sičil tako, da se je pojavil v obliki njenega moža in rodila mu je Herakleja. Taki otroci iz mešanih zvez so bili ponavadi polbogovi. Kaj pravite, fantje, takole v,- spreminjali in osvajati dekleta — to pa je dobra finta, kaj? Vendar pa ima vsaka stvar svojo ceno — tudi pri bogovih. Ob tako številnih •'skokih če/, plot" in nezakonskih otrtKih /lahka ra/umemo jezo in ljubosumje žene Here. Tako sta se Zeus in Hera velikokrat prepirala prav zaradi Zeusove nezvestobe in njun (k)m ni bil poln miru. kakor bi se za bogove spodobilo. Kaj hočemo, ludi življenje bogov ni lahko. Zeus se spremeni v laboda in osvaja Ledo. Verjetno Timoteovo delo, ok. 370 pr. n. št. Rim, Museo Capitolino. Tako si je Fidija predstavljal ob- ličje Zeusa. (Hadrijanov novec, Firence, Berlin.) NA MAJSPERSKI SOLI JE ŽIVAHNO Ob dnevu šole teden odprtih vrat Na niajšperški osnovni šoli, kjer 24 učiteljev vceplja po- trebno znanje 361 .šolarjem, so od 17. do 21. maja pripravili teden odprtih vrat. Kot je po- vedal ravnatelj Štefan Cvahte, so bili presenečeni predvsem nad odzivom staršev šolarjev, ki so v teh dneh sodelovali pri pouku in drugih šolskih dejav- nostih. Med starši, učitelji in učenci so potekala športna srečanja v košarki, odbojki in malem nogometu, v sredo pa so za nižjo stopnjo pripravili tudi lutkovno igrico V ozvezd- ju postelje ter prikaz modelar- stva. Pod geslom Mladost — delo — uspeh pa je v petek, 21. maja, potekala osrednja in obenem sklepna prireditev ob dnevu osnovne šole Majšpcrk. V tamkajšnji telovadnici so sc pod mentorskim vodstvom učiteljice slovenskega jezika Majde Koro.šcc staršem in številnim gostom z bogatim kulturnim programom predsta- vili učenci vseh razredov. Vmes so razglašali njihove uspehe, dosežene na najra- zličnejših šolskih in športnih tekmovanjih. Po razredih pa so pripravili razstavo učnih pripomočkov in ročnih izdel- kov učencev. Ob pomoči požrtvovalnih mentorjev so majšperški učen- ci v tem šolskem letu dosegli več dobrih uvrstitev. Tako so na regijskem tekmovanju v znanju iz materinščine oboga- tili svojo bero s štirimi sre- brnimi Cankarjevimi priznan- ji. Devet njihovih učencev se je udeležilo občinskega tek-' movanja v matematiki za sre- brno Vegovo priznanje. Osvo- jili so kar pet priznanj ter prva tri mesta, trije najboljši — Ve- sna Kovačič, Dejan Kaiser- sberger in Primož Lorber — pa so se udeležili tudi držav- nega matematičnega prven- stva, od koder še niso prejeli rezultatov. Na občinskem tekmovanju iz nemškega jezika je sodelo- valo .šest učencev, na regij- skem tekmovanju v znanju iz kemije so bili štirje, na občin- skem srečanju mladih tehni- kov se je predstavilo šest, na istoimenskem regijskem pa trije učenci. Na regionalnem tekmovanju osnovnošolcev v znanju iz računalništva sta se na 2. in 3. mesto uvrstila dva učenca, na občinskem tekmo- vanju Vesele šole pa trije. Veseli so tudi odličnih špor- tnih uvrstitev. Tako so v roko- metu starejše pionirke najprej postale občinske, zatem pa še območne prvakinje. V polfi- nalnem tekmovanju državnega prvenstva so bile odlične dru- ge, tako da je njihova končna uvrstitev 5. do 8. mesto v državi. Pohvalijo pa se lahko tudi z nekaj odličnimi uvrstit- vami posameznikov v atletiki. Vsem najbolje uvrščenim so na zaključni slovesnosti ob dnevu šole izročili spominske knjižne nagrade, slavje pa so sklenili s srečanjem gostov in šolskim kolektivom. _ Ob dnevu šole so pripravili bogat kulturni spored; nastopil je tudi mla- dinski pevski zbor. Med najbolj- šimi in zago- tovo per- spektivnimi učenci je na majšperški šoli Vesna Kovačič, učenka 8. c razreda, sicer doma z Brega pri Majšperku. V tem šolskem letu je s .svo- jim znanjem slovenščine osvojila srebrno Cankar- jevo priznanje, v znanju matematike srebrno Ve- govo priznanje; obenem je občinska zmagovalka v tem tekmovanju, 15. maja se je v Mariboru udeležila tudi državnega tekmovanja mladih ma- tematikov, kjer priča- kuje dobro uvrstitev (re- zulati žal še niso znani). Uspešna je bila tudi na občinskem tekmovanju Vesele šole in na regij- skem tjtjkmovanju iz ke- mije. Že jeseni je bodo zagotovo veseli na ptuj- ski naravoslovni gimna- ziji, kjer želi začeti sred- nješolsko izobraževanje. Nekoč pa bo, kot pravi, zdravnica, juristka ali matematičarka. V švablandijo po marke, pa žemljico nazaj 6. NADALJEVANJE Pusti jo, Neži- ka. ne bodi no- ra! Vsi bodo /vedeli, vsi. Nič ni hotela slišati. Nekaj je še go- vorila. da mora za vsemi po- spravili, jaz pa sem odklamal, na smrt truden, spat. Zjutraj sem si ravno šival knofe na srajco in sedel na postelji, kar vdreta hišnik in upraviteljica naravnost, brez trkanja, noter. Preiskujoče me gledata in vprašata: "Ja vaša žena morda prinesla kakšno bundo v sobo?" Nič ne vem! Sem že zdavnaj spal. ko se je vrnila s pospra- vljanja, jima odvrnem, za grlo pa me stiska groza. V sobi sva imela dvodelno omaro za obleke. Ona je imela svojo stran omare zaklenjeno, jaz pa ne. Ne vem. kje je ključ, kam da- je svoje stvari, nič je ne kontro- liratn! Odrineta me in začneta brskati po moji omari. Nič ne najdeta, še enega žeblja ne! Vprašate me: "Haben Sie vielleicht einen Schraubenzie- her?" .\\i imam mogoče izvijač. Seveda, tega pa imam! In ji- ma ga dam. Pa sta na silo odprla Nežikino omaro v moji prisotnosti, bil sem priča pravi katastrofi. Plena do vrha! liijezuuus, kakšen pogled nas je čakaaal!!! Omara je l}ila do vrha naložena s lene besede. Homa sla tako ostali samo babica, ki Jih Je takrat štela 68 let. in hčerka l.izika. moja teta. Ti dve naj bi potem obdeU)vali vse to sil- no posestvo. V takšnih razmerah tistega nesrečnega krompirja po- tem niso mogli oddati, kar Je po- menilo, da Je bila družina zaradi neizpolnjene obvezne oddaje, ki so Jo tedanje oblasti namerno za- stavile tako visoko, kaznovana z odvzemom premoženja, češ da so kriminalci in sovražniki države. Cilj je bil Jasen: odvzeti kmetijo, da bi zemljo lahko dobile zadruge, ki so takrat nastajale. Vse to skupaj pa ne bi bilo po- trebno. saj Je bilo pri hiši šest sicer odraslih, vendar nepreskrbljenih otrok, in če bi dedoval vsak svoj del. bi se lahko s to zemljo preživljeli in še daleč pcxl zem- ljiškim maksimumom bi je bilo." Je povedal Slavko Petek. Veliko šaljivega, še več pa pre- kleto žalostenega sem prebrala v raznih "sodbah v imenu ljudstva", ki so Jih takrat ljudem, predvsem premožnejšim, sodišča tako rada pošiljala. Tudi Petkovim. lino iz- med teh so napisali 21. 10. 1949 na Javnem tožilstvu v Ptuju, z njo pa so podalj.šali pripor Ivanu Pet- ku, velikemu kmetu s Hardeka, zaradi tega. ker do 29. oktobra 1949 ni oddal 22 ton krompirja: "Osumljeni Petek se predpisu ob- vezne oddaje ni odzval niti delno. niti v celoti, z izgovorom, da bo pridelek krompirja komaj zadosto- val za domače, lastne potrebe." l'ri tem pa niso up(.)števali, da Je obvezno oddajo za 1948. leto iz- polnil več kot stoodstotno, za kar so mu pri takratnem Ml.O Ormož izdali celo potrdilo. Pri notranjem odseku MLO Or- mož se Je 2.11. 1949 pritožila lUi- zabeta lV'tek, žena osumljenega, zaradi tega, ker soji zaprli moža. Ob krompirju so bile težave tudi pri oddaji mleka, ker so Jim bile zaradi obvezne oddaje odvzete krave. Ostala Jim Je samo ena. z naraščajem so prišli potem do treh, vendar so lahko oddali samo 789 litov mleka namesto 1.800, kolikor je bila obveza. Stoodsotno so izpolnili obvezo pri krušnih žitih. Težave so bile tudi pri odda- ji Jajc. Teh bi morali oddati 2.100. zaradi kurje kuge pa jih niso mo- gli oddati več kot 1.300. Pri odda- ji goveda so za 1949.leto izpolnili plan v rekordni višini 2.159 kg. kljub temu da so imeli težave tudi s prirastom goveje živine. Tudi pri oddaji svinj ni šlo vse gladko, saj si je Ml.O Ornnož med letom iz- mišljal vedno nove obveznosti. To pa še ni bilo vse. .S(xlba v imenu ljudstva je prispela tudi iz Ljutomera, kamor je spadal njihov vinograd z nekaj drugimi nepre- mičninami, ki so jih imeli na Plešivici. Ker po mnenju oblasti niso dovolj vestno obdelovali vi- nograda, Je IX) njihovem mnenju bilo tudi za tri do štiri tisoč litrov manj pridelka. Prav tako nista v redu opravila čiščenja in škro- pljenja sadnega drevja (takrat kmetje škropiva niso dobili), kar bi po odredbi oblastnih organov zaradi preprečevanja širjenja ka- parja morala storiti. Po mnenju javnega tožilca je v tem primeru šlo za težji primer gospodarske sa- botaže, najblažja kazen za vse pa je bila odvzem vinograda z vsemi nepremičninami. Ker so Petkove očitno z vsemi temi nagajanji prignali v slepo uli- co, so 27. 12. 1949. leta opravili zaplembo vsega njihovega premo- ženja. Napisali so dokaj natančen seznam vsega, kar so Petkovi ta- krat premogli. Slavko pripovedu- je, da njegov dedek sicer zaradi znanih okoliščin ni bil najboljši gospodar, vendar Je bilo pri njih kljub v.semu veliko reči. ki Jih drug^je niso imeli. lako so med drugim imeli tudi cirkularko in elektromotor, kar je bilo v tistem času prava redkost, hneli so tudi tri pare konj in marsikaj drugega. Ker so Hardečani menili, da bodo sedaj Petkovim vse pobrali, so sa- mi marsikaj odpeljali na svoje do- move. liden izmed njihovih prija- teljev Je neznano kam (tega Še da- nes ni.so našli) skril zaboj, poln srebrnega pribora. Ker so potem Petkovi postali reveži, oblasti ne preveč všečni ljudje, .so se jih ne- kateri začeli izogibali in tudi tega "prijatelja" ni bilo več k njim. Za- nimivo Je prebirati cenilni seznam in ob tem številke, ki so bile iz- redno nizko nastavljene; tako Je bi- la breja kobila, stara tri leta, več vredna od gospcxiarskega poslopja. Kdo ve, kako bodo zaplenjene reči cenili danes, saj je po takrat- nih cenah bil par dobrih konjev enak ceni traktorja, pa še služila sta takrat istemu namenu. 11.1. 1950. leta je bilo posestvo razen tistega, kar so Jim pustili, "da bosta lahko obsojenca in nju- na družina mogli obdelovati brez tuje delovne sile." podržavljeno. "Vse ostalo premoženje obeli ob- sojencev se prenese na državo, oziroma Splošno ljudsko pre- moženje. K temu se še pripominja, da pripada državi tudi krma, slama in stelja, ki je potrebna za živino, obsojencema pa se pusti samo to- liko krme. slame in stelje. kolikor je potrebno za živinu, ki jima Jo ostala." je bilo z.api^anl' v tej "sodbi v imenu ljudstva". iilizalvta Petek vsega tega ni mo- gla prenesti in je istega leta. 1950.. umrla, stara 69 let. Ivan Petek ji> je preživel /n devet let, ko so se nekatea* reči sčasoma le zgladile. i udi danes ima Slavko nekatere probleme. Predmet vračanja je tu- di 8 ha gozdov, ki pa so na ob- močju. kjer v Ormožu kopljejo glino za ormoško opekarno. Pred leti je SO Ormož celo izdala odk)k. da to območje ne pripada več gozdnim površinam. Junija lansko leto. že po tistem, ko Je bil izdan moratorij na sečjo gozdov, so na tem območju do golega po- sekali 4 ha njihovih nekdanjih gozdov. I/ven teh osmih hektarjev gozdov je Petkovim ostalo še pol hektarja na območju, ki je po pro- storskem planu občine Ormož predvideno za izrabljanje gline. Iz Ograda so jim 28. aprila letos poslali dopis, naj se oglasijo pri njih in se (logovorijo, kako dalje. Kdo ve. bodo te gozdove dobili Petkovi še kdaj nazaj v svojo po- sest ali ne. Slavko Je pri tem hudo- mušno pripomnil, da bodo mo- goče čez sto let v takšnem stanju, kot so danes. Vida Topoiovec Petkova hiša v letih po vojni Zgodovina za začetidke Ko je ruska carica Katarina il. potovala po južni Rusiji, je Grigorij Potemkin, ki je bil zadolžen kolonizacijo teh področij, ukazal ob njeni poti postaviti lažne vasi in jih napol- niti z lažnimi vaščani. S to ukano naj bi vladarico prepričal v uspeh kolonizacije, ki je v re- snici klavrno propadla. Predvsem /^to, ker je denar zanjo pobasal kar sam Potemkin. Pisanje Marije Hernja Masten v prejšnji številki Tednika (SMO OSTALI BRKZ Z(iOI)OVi- NE?), v katerem obravnava moj "/.../ tendenciozno in senzacionali- stično napisan članek z močno željo diskreditiranja arhivske stro- ke /.../" KAM ji: IZGINILO PTUJSKO GRADIVO ZVKZi: KOMUNISTOV (Tednik, št. 18 z dne 6. maja 1993) priča, da njego- va avtorica vede ali nevede sode- luje pri gradnji sodobnih Potemki- novih vasi. Zakaj? 1. Ker mi pripisuje namere, ki Jih nisem imela in Jih zato v član- ku tudi ni. 2. Ker odvrača pozornost od na- mer. ki so v članku Jasno zapisane. • • • V seriji sedmih člankov sem po- skušala osvetliti "zadevo Plohi", torej okoliščine, zaradi katerih je 7. januarja leta 1972 v svoji garaži umrl I-ranc Plohi, ki so ga nekaj dni pred tem izključili iz Zveze komunistov, odstavili z delovnega mesta direktt)r- ja Radia Ptuj, grozil pa mu Je tudi ka- zenski pregon zaradi "lušenja bral- stva in enotnosti." Pri pisanju sem se opirala na vse dostopne vire, predvsem na priče- vanja prizadetih, stroko\ njakov, pri- jateljev in lucli morebitnih nasprot- nikov. Posebno pozornost sem na- menila iskanju izvirnih dokumen- tov, ki bi lahk(fna kakršenkoli način do|X)lnili nejasno in v marsičem ce- lo protislovno podobo obravnavane teme. Med drugimi sem želela dobiti tudi zapisnike treh sej Občinske- ga komiteja ZKS Ptuj iz leta 1971, na katerih so obravnavali problematiko ptujskih informa- tivnih hiš. Obrnila sem se na Zj»odovinski arhiv Ptuj in po pre- gledu .šestih škatel arhivskega gradiva iz leta 1971 ugotovila, da v njih iskanih dokumentov ni! • • • Povedano drugače: arhivsko gradi- vo za leto 1971 je nepopolno, saj de- nimo za seje OK obstajajo vabila, ne pa tudi zapisniki in sklepi |x-)samez- nih sej. Sledi niz logičnih vprašanj: 1. Kje. če Se sploh kje, je manjka- joče gradivo? 2. Po kakšnem kriteriju Je bila opravljena selekcija na gradivo, ki ga Je vredno hraniti, in listo, ki naj se i/loči? 3. Kdo, kdaj in kje Je takšno se- lekcijo opravil? 4. Kakšni so bili njego\i resnični motivi? Se Je gradivo "izgubilo" že v or- ganizaciji, kjer je naslalo? Ali. kot se mimogrede vprašam v obravnava- nem članku, "/.../ se je del gradiva "izgubil" v ptujskem arhivu? /.../" Ravnatelj lega arhiva je na to Ja- sno odgovoril: "/.../ za čas. ko sem tu. Irdim, da ni šlo od nas nič ven. Vsaj vem ne za to./.../"" • •• Moj članek KAM JK IZGINILO PTUJSKO GRADIVO ZVKZK KOMUNISTOV se ptujskega arhiva lorej dotika v dveh točkah. Najprej v ugotovitvi, da Je arhivsko gradivo Zve/C komunistov za leto 1971 nepo- polno. in drugič, v neoporekanju rav- nateljevi trditvi, da ("kolikor on ve") arhiv za to ni kriv! • • • Marija Hernja Masten mi v svo- jem odzivu očita vse kaj drugega. Poglejmo po vrsti. "/.../ / avtorico članka ne želi- mo polemizirati o izbiri teme Plohi..." pravi v začetku. Ker običajno polemiziramo o st\a- reh, ki se nam zde sivn-ne, ta veliko dušna cxlpoved kaže. da se Mariji Hernja Masten zdi polemike vredno fc samo pisanje o "za(ie\ i Plohi'", da pa ra/logov /a takšno stališče ne ?eli ra/grniti preil javnostjo. Zakaj? Očita mi "/.../ lendencio/no in sen/aeionalisiično napisan članek / močno ?elJo diskreditiranja arhivske stroke. /.../"" ■Ni kaj, jedrnat stavek, ki kaže na izbrušen slog in nadarjenost /a eti- ket iranje. PRVA ETIKETA: TEI\IDENCIOZi\iOST Na kakšno tendenco namiguje Marija Hernja Masten, lahko samo ugibam. V svojih člankih se ravnam le IX) eni, ki z\eni morda malce pa- tetično — približati se resnici, koli- kor je mogtx^e (in še tlopusino)! DRUGA ETIKETA: SENZACIONALIZEM Ko po enaindvajsetih letih prebi- ješ naključni(?) medijski molk o ne- ki temi. si deležen etikete senzacio- nali/ma! Bi bilo manj senzacionali- stično molčati Še naslednjih enain- dvajset let? DISKREDITIRANJE STROKE Je prav tako brez osnove kot prvi dve. Ce bi zares želela diskredilirati kogarkoli, bi najbrž namignila tudi na govorice, o katerih Čivkajo fc vrabci od Sončnega parka do senč- nih lesov. Vendar nisem. Pa ne zato, ker učenim vrabcem ne bi verjela! • •• Prav nič ne dvomim, da arhiv ne hrani zavidanja vrednega števila do- kumentov o zgodovini partije, toda to ne spremeni dejstva, da je gradi- vo (vsaj tisto, ki sem ga pregledala) nepopolno! Ga Je prečesalo naključje ali poli- tična volja? So ga prečesali jekleni glavniki vseh tistih, ki se v njem niso želeli videti? So to sploh kakšna vprašanja? Samo naivni verjamejo v na- ključja! Toda to, kdo, kdaj in kje Je trebil "plevel" iz partijskih arhivov, niti ni pomembno, mnogo ix-)mcmbnejše je dejstvo, da nas je s tem prikrajšal ludi za del zgodovine. Prav never- jetno je, da se Mariji Hernja Ma- sten ne zdi vredno omembe In ob- sodbe, da je smel "nekdo" iz ška- lel narodovega spomina zmetati ven vse tisto, kar po njegovem vanje ne sodi, da bi tako zanam- cem iz papirja zgrudil Potenikino- vo vas, ki naj prekrije klavrno po- dobo nekega časa in neke morale. Pa tudi nekih ljudi! • • • In kaj nas uči zgodovina? Morda je 7,vitemu Polemkinu in njegovim lakajem res uspelo pre- varati vhidarico, a z lažjo dežele le ni poselil. Kulise so podrli, vašča- ni so odšli, dežela Je opustela. In tako Je resnica prišla na dan. Milena Zupanič Človek, ki izgublja Vile rojenice in .sojenice niso vedno tako dobre, kot nam pripovedujejo prav ljice. Včasih označijo koga že v zibelki, tuintam katerega v nežnih letih, marsikdo se znajde pred preizkušnjo kasneje. Pred izzivom, ki ni v skladu s priznanimi normami in zakonom. Pred dejanjem, ki ga formalno ni več mo- goče opravičiti in pripelje mladostnika pred obličje pravice, velikokrat pa tudi pod strožji nadzor ali celo v prevzgojni dom, morda v mladinski zapor. Ko so dejanja takšna, da družba s svojimi ukrepi malodane izolira posameznika, ni več veliko možnosti, da bi prestopnikom dopustili "izgovarjanje" na nepravilno vzgojo, porušene medsebojne odno.se, moten odnos do otroka, alkoholizem v družini ... To pa so najpogostejši vzroki, ugotavlja diplomantka Oddelka za pedagogiko na Filozofski fakulteti v Ljubljani Zinka Petrinjak v svoji diplomski nalogi z naslovom MLADOLETNI PRESTOPNIKI — VZROKI ZA NJIHOVO VEDENJE TER USTREZNE DRUŽBENE SANKCIJE, ki je nastala pod mentorstvom Aleksandra Solovjeva, specialnega pedagoga, ki se na ptujskem Centru za socialno delo ukvarja z mladoletnim prestopništvom. ZAKAJ JE RUDI UKRADEL MATERI DEMAR ^ Imenujmo ga Rudi. Njegova zgodba je polna zavitih poti v raz- voju nekega človeka. Polna pasti, kijih ne more premagati sam. Oz- načena z robom, ki loči tisto, kar je še dovoljeno, od nečesa, česar družba ne dopušča. Rudije posvojenec. Že majhne- ga sta pripeljala starejša zakonca na svoj dom na podeželju prav v bližini mesta. In zanj sta pričela posebno skrbno skrbeti. Seveda, svojih otrok kljub dolgoletnemu zakonu nista dobila, za majhnega nebogljenčka pa sta se odločila napraviti prav vse, kar bo mogoče. Morda celo preveč. "Premalo si oblečen. Rudi. Ne smeš jesti sladoleda. Premrzel Je. Sam ne moreš biti pred hišo. Rudi. Pazi, da ne boš padel. Rudi, s so- sedovim ne smeš iti v gozd. Ne, ostani doma, doma je najlepše. Ne, na kopališče ne moreš sam, v trgovino boš šel z menoj. Rudi, ti ne veš, kako te imamo radi, tebi se ne sme nič zgoditi ..." Danes obiskuje Rudi prvi letnik srednje šole. Obiskuje pa tudi Center za scKialno delo, saj mu je bil izrečen ukrep strožjega nadzor- stva organa socialnega skrbstva. Rudije namreč "zašel na kriva po- ta". Najprej jc mami ukradel šijin- ge, a Jih Je po posredovanju poli- cije vrnil. Vzel je tudi tolarje. Pred kratkim je sosedu «lnesel ra- dijski sprejemnik in ga po vsej verjetnosti prodal. Grozi mu, da ga bo ponovno obravnavalo so- dišče. Tudi v šoli ima težave. Je tik pred izključitvijo. Doma pa Rudi še vedno vse uboga. Ne hodi v mesto, je povedal, takoj iz šole gre naravnost domov. V posteljo gre že ob osmi uri. gleda televizijo in kmalu zaspi. Ne izbere si sam oblačil, nima najboljšega prijatel- ja. s sošolci se ne druži pogosto. Sedaj ima težave, pa Jih bo že rešil. meni. Zakaj? Kaj se je zarotilo proti Rudiju? ,So to vile sojenice iz našega uvoda? Specialni pedagog Aleksander Solovjev Je razložil, da gre za neustrezno vzgojo, ki ni dopustila razvoja normalne osebnosti. Fant si ne zna pridobiti prijateljev in se normalno vključiti v družbo vrstnikov. "Prijatelje" si kupuje. Zalo potrebuje denar. Denar lahko dobi le na nepošten način. ANALIZA MLADOLETNEGA PRESTOPNIŠTVA V PTUJSKI OBČINI Pedagoginja Zinka Petrinjak Je analizirala mladinsko prestop- ništvo v občini Ptuj za obdobje treh let — od 1989 do 1991. V tem času so bili izrečeni 103 vzgojni ukrepi mladoletnim storil- cem kaznivih dejanj. Kar 52 od- stotkom Je bil izrečen ukor. 36 od- stotkom strožji nadzor in strožji nadzor z navodili. 38 mladoletni- kov. med njimi 4 dekleta. Je bilo vključenih v obravnavo Centra za socialno delo Ptuj. Kar 28 jih Je obdolženih tatvin, 5 uničevanja stvari, 2 nasilja. 1 ponaredbe in 2 cestnopromelnih prekrškov. Naj- več Jih Je starih med 15 in 17 let in so po kraju bivanja enakomerno porazdeljeni po občini. Zxienkrat se za ta dejanja na ptuj- skem območju ne oblikujejo skupi- ne, pač pa so mladoletniki storili dejanje sami ali s pomočjo prijatel- ja. Skoraj v vseh družinah obravna- vanih mladoletnikov je Zinka Pe- trinjak ugotovila, da gre za nepri- merne vzgojne stile staršev, po- rušene medsebojne odnose in na- sploh moten odnos do otroka ali pa za izredno zanemarjeno družbeno okolje. Pri prestopnikih je opaziti introveiliranosl. nižjo inteligenco in slabšo razgledanost. MED OTROKI Aleksander Solovjev je povedal, da izreče sodišče za mladoletnike v Mariboru ukreji strožjega nadzora organa socialnega skrbstva za 1 do 3 lela, a ga na ptujskem centru pov- prečno po 1.5 do 2 letih lahko usta- vijo, saj v lem času dosežejo cilje. To pomeni, da prestopnik lem času ne stori novega kaznivega de- janja, da upošteva dogovore, da se izboljšajo razmere v dmžini. da iz- boljša SVOJO samopo(k)bo, da se v vsakodnevnem življenju uveljavlja na družlx'no sprejemljiv način... Ocenjuje, da je vcxienje omenjenih ukrepov v plujski občini us|x>šno. Sicer pa v zadnjem Času opaža tudi rast Števila kaznivih dejanj med otroki do 14. leta. Tudi ("enter ima pravico i/reka ukrepa in oddaje mla- doletnika v zavod. Za osnovnošolce Je prevzgojni /avod v Vcržeju, /a motene v duševnem in telesnem raz- voju v Kamni (iorici in Planini, /a mladoletne storilce ka/nivih dejanj v Slivnici in l.ogalcu. Za storilce težjih kaznivih dejanj je namenjen v/gojni dom v Radečah o/iroma za- por mladoletnike v Celju. Seveda si želimo v teh domo- vih čim manj stanovalcev, kar pa je v veliki meri odvisno tako od preventivnega dela na šolah in centrih za socialn<» delo kot razmer v družini in družbi na- sploh. Zal na Ptuju ni nobene ustanove, ki bi se ukvarjala sa- mo z omenjeno populacijo, če- prav si nekateri že več let prizu- devajo za ustanovitev tovrstnega svetovalnega centra. M. Zupanič TEDNIKjiiiZJ^iMi??! NAŠI KRAJI IN LJl DJE 7 Študente moraš naučiti iiliovno abecedo Bojan C.olija je rojen v Mariboru. Na Akademiji /a likovno umetnost v IJu- l)ljani je končal študij gra- fike in uspešno opravil gra- fično specialko pri znanem slovenskem umetniku Bo- židarju Jakcu. /e vrsto let opravlja delo likovnega pe- dajjoj^a na vseh stopnjah šolanja — od osnovne do visoke šole, prav tako pa se Je uveljavil pri likovni v/jioji predšolskih otrok in odraslih. Obiskali smo ga v prijetni slovenjegoriški vasici /avrli. kjer so si ustvarili "Golijovino ". Pri Golijevih se namreč vsi družinski čalni ukvarjajo z umetnostjo. • Lani ste praznovali šest- desetletnieo. Ljudje v različ- nem življenjskem obdobju pridejo tudi do različnih spoz- nanj o življenju, o svetu, o člo- veku ... Se lahko to pri slikar- ju dogaja skozi slikarstvo, skozi proces ustvarjanja? B. Colija: "Res je, da sem la- ni zakorakal v neko novo ob- dobje. Verjetno pričakujete, da bom sedaj samokritično pove- dal, da sem pametnejši, predvi- dljivejši in izkušenejši. V dol- goletnem intenzivnem pedago- škem delu človek pride do ne- katerih spoznanj, vendar se iz dneva v dan dopolnjuješ. Ne morem reči, da bi zgodnja starost pomenila poseben mej- nik, ali kot mnogi ugotavljajo, celo življenjsko prelomnico." • Veliko ste potovali, precej let ste bili na Japonskem, Ka- ko je na vaše ustvarjanje delo- valo tuje okolje? B. (Jolija: "Izkušnje, ki sem si jih pridobil v tujini, sem vedno skušal vpletati v svoje delo. tako v likovno ustvarjanje kot v peda- goško delo. Ko sem prišel v To- kiu v njihov največji narodni mu- zej, se mi je zdel zelo siromašen in prazen. Sele ko sem začel razi- skovati. sem opazil, da nimajo vseh predmetov shranjenih v mu- zeju. Tam je samo kartoteka z vsemi podatki in fotografijami. Dobiš naslov in predmet si ogle- daš v pristnem okolju. Po vrnitvi z Japonske je pri- šlo v meni do precejšnjega pre- loma." • Ste spremenili odnos do kulturne dediščine? B. (lolija: "Ugotovil sem. da sem zelo navezan na našo kul- turno dediščino. Menim, da se z njo premalo ukvarjamo. Spo- mitijam se. da so ljudje po vasi kar delili ali za borni denar pro- dajali predmete ljudskega izro- čila — od kolovratov in lon- čenih posod do razpel in drugih predmetov. Zanimivo je. da so se ljudje tega sramovali. Niso pa se zavedali, da so vsi ti pred- meti del nas, naše preteklosti. Prišli so novi trendi in ljudje so bili neosveščeni. Zato se tudi čutim odgovornega, da kot pe- dagog in umetnik pri ljudeh, še zlasti pri svojih študentih vzbu- jam odnos do popkovine — kul- turne dediščine. To poskušam vnašati tudi v likovna dela." • To sc ka/.c tudi pri va- šem likovnem opusu, saj ste letos razstavljali ciklus slik prav na to temo. B. Golija: "Dela, ki sem jih letos razstavljal v zasebni gale- riji Kranjc v l.enartu. so nastala v okoliških krajih. Zdi se mi, da je iinela razstava prav ta cilj, saj sem namenoma izbral dela, na katerih so upodobljene stare do- mačije, ki jih razjeda čas. Čeprav so dela nastala v letih '91 in "92, so nekatere od nasli- kanih hiš v naravi že izginile. Tako sem se na neki način hotel oddolžiti kulturni dediščini. Opažam pa, da ji odgovorni ljudje v občini posvečajo pre- malo pozornosti." • Kaj pa študentje, imajo mladi posluh za kulturno de- diščino? B. CJolija: "Mladi imajo dru- gačen pristop, vendar so kriteri- ji enaki. Danes je naloga likov- nega upodabljanja drugačna, kot je bila včasih. Pri peda- goškem delu moram upoštevati študentovo osebno noto. Moja naloga je. da ga naučim likovno abecedo. Zelo bi bil razočaran, če bi me pri svojem delu kopi- ral. Moja naloga je. da vzbudim pri študentih zanimanje za kul- turno dediščino do meje, da bo- do začutili njeno vrednost. Lju- bezen do dediščine moraš znati prenesti na bodoče likovne pe- dagoge, oni pa pozneje na otro- ke. Ce mi to uspe. sem opravil veliko delo." • Razmišljate, da bi tudi vi imeli svojo galerijo tu, v Zavrhu. Podobno, kot ste Jo videli na Japonskem? B. Golija: "Zaenkrat nimam sredstev za svojo galerijo. Imam pa že prostor. Da bi uresničil ja- ponsko izkušnjo, je nemogoče. Zavrh je arhitekturno že preveč uničen, pa tudi domačini niso naklonjeni takim idejam." • Lahko govorimo v sli- karstvu o profesionalizmu in amaterstvu? Se da razmejiti profesionalne in amaterske slikarje? B, Golija: "Hdini kriterij za delitev je kvaliteta. Ne moremo narediti neke stroge razdelitve. Akademska izobrazba ni kriterij za kvaliteto; važen je rezultat li- kovnega ustvarjanja." • Veliko časa preživite v naravi. Menite, da Je za sli- karja to nujno potrebno? B. Golija: "Bili so časi, ko so likovni ustvaijalci delali Siuno v ateljeju. Potem je prišlo do prelo- ma. ko so se mnogi umetniki vračali k naravi. Sedaj pa zopet veliko mojih kolegov dela doma." # Ste razmišljali, da bi prenehali vsakodnevno pe- dagoško delo, da bi se upo- kojili? B. Golija:" Hni ... Veste, tu- di pedagoški delavci .smo ve- zani na določena leta, do kate- rih naj bi učili. Po teh nomia- tivih .se moja pedagoška karie- ra končuje. Ce mi bo zdravje dopu.ščalo, bom še nekaj let nadaljeval svoje pedagoško poslanstvo." Nazadnje je Bojan Golija upo- dabljal samega sebe in mu je po- tnagal štiriletni vnuk. Sam je po- vedal, da .so ti za nas malce neo- bičajni avtoportreti rezultat nje- govega obračuna s .samim seboj. Bojanu Goliji smo ob obho- du zaželi ,še veliko umetniške- ga navdiha in da bi mu zdrav- je še naprej dobro služilo. Marija Slodnjak Bojan Golija v Zavrhu, kjer je večkrat strokovni vodja likovnih kolonij. Obujanje kulturae dediščine v okviru prireditev ob 40-let- nici Kmetijske šole v Ptuju so se v Ptuju srečali učenci in učitelji osmih slovenskih kme- tijskih šol. Srečanje je bilo namenjeno izmenjavi izkušenj, prijateljske- mu druženju in predstavitvi fol- klorne dejavnosti na kmetijskih Šolah. Mladi so v narodnih nošah prikazali plese, navade in običaje ■— dopoldne pri Sred- nješolskem centru in popoldne na Mestnem trgu. Kulturna de- diščina tako postaja spet tista vez s preteklostjo, v kateri se zavedamo korenin in primarne povezanosti z zemljo. Popoldne je bil v Mestni hiši še sprejem za predstavnike kme- tijskih šol Šentjur Celje. Nova Gorica. Rakičan, Maribor (dve šoli) in Grm pri Novem mestu, na katerem jih je pozdravila podpredsednica Skupščine obči- ne Ptuj Ana Jagarinec, poleg nje pa še odgovorna v občinski vla- da za izobraževanje Kristina Šamperl Purg in odgovoren za kmetijstvo Prane Be/jak. NaV Tako so se na Mestnem trgu predstavili učenci slovenskih kmetijskih šol. Foto: OM Novi tpgovsici posiovodje Tradicija je že, da ptujsko trgovsko podjetje Emona-Merkur skrbi za izobraževanje svojih in drugih trgov.skih poslovodij. Pred nedavnim je sklenila šolanje že tretja generacija, ki je dala ptuj- skim trgov.skim podjetjem 27 no- vih poslovodij; od tega jih je enajst zaposlenih v Emoni-Mer- kurju, drugi pa delajo v Mipu. Perutnini, Metalki, Kmetijskem kombinatu in drugod. V šolske klopi so sedli okto- bra 1991 in vsak torek v tednu zamenjali prodajalno s šolsko tablo in drugimi učnimi pripo- močki. Poučevali so jih večino- ma učitelji iz ptujske Ekonom- ske šole, njihov razrednik pa je bil tudi tokrat profesor matema- tike Marjan Gojkovič. Slušatelji so morali letos prvič opravljati tudi zaključni izpit iz sloven- skega jezika, nemškega jezika ali poslovne matematike s stati- stiko. gospodarskega poslovanja in prava. Vsi so zaključni izpit opravili uspešno. Ob podelitvi diplom je novim poslovodjem čestital tudi Maijan Ostroško, direktot Emone-Mer- kurja. razrednik prof. Marjan Gojkovič pa je med drugim pou- daril: "S spodbujanjem takšnih oblik izobraževanja, kjer poleg fi- nančne podpore dajo delavcem na voljo tudi čas za šolanje, so Emona-Merkur in druga trgovska podjetja pokazali pot, ki lahko pripelje znanje v podjetja hitreje in tudi pripomore k uspešnej- šemu poslovanju." jos Tretja generacija trgovskih poslovodij s svojim razrednikom Marjanom Gojkovičem. Foto: Langerholc Naorada za najbolj nekonvencionalno lovno delo Tudi zato, ker letos kulturniki niso zadovoljni s kosom po- gače. ki jim je namenjen v republiškem proračunu, je Tobačna Ljubljana razpisala nagrado West za likovno umetnost. Njen natnen je dati priznanje umetniku za najbolj nekonvencional- no likovno delo v slovenskem prostoru. Kandidate lahko predlagajo pravne in fizične osebe s po- dročja kulture in člani komisjje. Komisijo sestavljajo Tomaž IJrejc, kritik, pesnik Tomaž Šalamun, akademski slikar Loj- ze Logar, akademski kipar Lujo Vodopivee ter angleški kritik in pisec 1'aul Cnm ther. Rok za prijave je potekel danes, re- zultati pa bodo znani 31. maja. Nagrada je vredna 20.000 DEM. Polovico bodo i/plačali na podelitvi, druga polovica pa je namenjena /a financiranje na- grajencev naslednje ra/stave. NaV Naša jubileja 2. januarja letos je minilo 30 let, odkar se je Ra- dio Ptuj prvič oglasil poslušal- cem s svojim in- formativnim programom, 17. julija pa l?o po- teklo 45 let, ko je izšla prva številka Našega de- la, predhodnika današnjega Tednika. Tri generacije so se v času do demokratičnih večs- trankarskih volitev zamenjale na oblasti v občini in imele so, vsaka zase, velik vpliv na usta- novitev obeh medije, nujno vse- bino in ljudi, ki so to vsebino oblikovali. Veliko stvari se je dogodilo v tem času. Večina teh dogajanj je bila objavljena v enem ali dru- gem mediju, v skadu z željami in potrebami dnevne politike. Veliko pa je bilo tudi raznega zakulisnega dogajanja, potez raznih političnih skupin, posa- meznih partijskih dušebrižnikov in jurišnikov na položaje. Lju- dem, ki so po spletu raznih oko- liščin oblikovali in polnili stra- ni Tednika in pripravljali radij- ski program, je bilo vedno tež- ko, najtežje pa ob zamenjavah generacij, ko je stara hotela obdržati vpliv, nova pa ga v ce- loti osvojiti. Marsikdo si je raje poiskal drugo delo, tuintam pa je koga tudi zlomilo. Kopreno pozabe in skrivnosti enega najiragičnejSih primerov — smrt Franca Plohla, prt'ega direk- torja ptujskega radia — je po- skušala odgrniti mlada novinarka Milena Zupanič. Kako in koliko ji je to uspelo, bralci presojajo ra- zlično. Težko je namreč neki pri- mer do kraja razjasniti ločeno od celovitega dogajanja. Morda je prav zato Milena dala pobudo, da bi ob letošnjem dvojnem jubileju podrobneje opisali vse. kar se je dogajalo v zvezi z nastankom in delovanjem obeh ptujskih javnih občil, ki delujeta v okviru 'Zavoda Radio-Tednik. Uredništvo je Milenino pobudo sprejelo in ponudili so mi, da bi opisal vse. česar se Še spominjam. Prevzel sem to zahtevno, veijetno pa tudi nehvaležno nalogo. Neh- valežno zato. ker je zaradi odgo- vornosti do zgodovine treba pove- dali vso resnico. To bom v tem fel- jtonu poskušal zapisati kar najbolj objektivno in pošteno. Če bo pa kateri od bralcev, ki so bili nekoč akterji dogajanj, ugotovil, da se kje motim, ga že v naprej prosim, da me popravi ali dopolni. Vendar brez zamere in obračanja obraza vstran ob morebitnem srečanju. Najprej moram zapisati splošno znano resnico, da je oba ptujska medija obveščanja spočela in rodi- la politika v prepričanju, da ji bo- sta pokorno in zvesto služila. Te- mu ustrezno so tudi nameščali lju- di, ki so oblikovali in ustvaijali program. Kdor ni bil poslušen, je moral oditi, zlepa ali zgrda. Tako je tudi povsod po svetu — pa vseeno, ali je ustanovitelj in la- stnik javnega občila država, poli- tična stranka, zasebna družba ali posameznik. Prav zalo se je druž- ba v vsaki deinokratični državi po- skušala čimbolj zavarovati z do- ločili v ustavi in zakonih o pravi- cah javnosti in obveščanja, pravici do odgovora, odgovornosti za jav- no besedo, vključno z določili v kazenskem zakoniku o obrekovan- ju in podobno. Novinaiji sami so ustanavljali svoje .stanovske orga- nizacije (društva) ter pravila ob- našanja in pisanja opredelili v ko- deksu. V našem povojnem obdobju dik- tature partije v imenu delavskega razreda vsega tega ni bilo. Zlasti novinarji in programski delavci pri lokalnih občilih so bili navadno prepuščeni na milost in nemilost muhavosti lokalnih političnih obla- stnikov in udbe. Z leti so se razme- re počasi začele popravljali in ure- jati. Pot ni bila lahka, to želim pri- ka/ali ludi v tem /apisu. Če želimo vsa dogajanja in ob- našanja ljudi nepristransko in po- šteno ocenjevali, je treba upošte- vati ra/mere. ki so takrat vladale pri nas — tako na ptujskem ob- močju kot v Sloveniji in Jugosla- viji ter ra/mere v svetu. Te ra/me- re so namreč odločujoče vplivale tudi na ustanovitev in delo obeh ptujskih glasil. 1 eta 1948. ko je /ačelo i/hajati Naše delo. je bilo /ačelek (.Kikrite- ga. bre/ob/irnega in silo\itega pritiska Stalinove St)vjelske /veze in njej podrejenih držav "ljudske demokracije" na Tita in KPJ le- mu pritisku se je bilo moč upreti le z enakimi metodami, pač pi) ljudski modrosti, da si proti svin- jariji uspešen le s svinjarijo, lorej boj proti stalinizmu s stalinistični- mi meloilami. Skraja je bilo vitleti, da se je ju- goslovanski) — Titovo vodstvi) bolj trudilo / vsemi sredstvi duka- /ali Stalinu, da je na "pravi poli" in so obtožbe netuemeljene. To je bilo čutiti v pospešenem obraču- navanju z ostanki ra/nih (.)ho- roženih skupin. poslanih ali usmerjenih od ideoloških nasprot- nikov. ki so uživali gostoljubje za- hodnih sosedov, odstranjevanje vseh, ki se niso strinjali z vsaki) potezo dnevne politike, organizi- ranje znanih "dechavskih proce- sov" in v strahovitem pritisku na kmeta, da se ga prisili v zaiiruge kolhoznega tipa. To politiko so nadaljevali ludi še po tem. ko so spoznali, da gre v sporu z Moskvo usodno zares. Ostra gospodarska blokada, brezobzirni politični, ideološko-propagandni in vojaški pritisk so bili kruto dejstvo. Takratno jugoslovansko vod- stvo je ocenilo, da seje treba čim- bolj nasloniti na ljudi, če hoče vzdržali. To so poskušali z veliko propagandno dejavnostjo, z za- straševanjem in nasilnimi dejanji. V tem sklopu je treba videti tudi kampanjsko ustanavljanje okraj- nih glasil. Ptuj je bil med prvimi večjimi okraji v Sloveniji, kjer so v počastitev V. kongresa KPJ /a- čeli izdajati svoje glasilo Naše de- lo. Zanj so značilne burne kadrov- ske spremembe, dokler se po dveh letih in pol ni nekako ustalilo in je glasilo začelo izhajati kot Ptujski tednik. Leta 1962 seje pripravljala nova ustava, kije obetala več demokraci- je in svobode, prinašala določila o javnosti dela. bolj sproščene cxino- se med ljudmi. Nekateri dogmatski centralisti danes trdijo, da se je že takrat začel proces razpadanja Ju- goslavije. Pod v(.xistvom Borisa Kraigherja se je v Beogradu pripra- vljala gosiX)darska reforma po fran- coskem vzorcu. V ptujski občini je tedaj, sicer nekoliko z zamudo, začela prevze- mati vodilne položaje nova gene- racija. Generacijo iz obdobja NOB je po.stopoma zamenjevala genera- cija povojnih mladincev in briga- dirjev. Med njimi so izstopali: Branko Gorjup. Franjo Rebernak. l-ranc Tetičkovič, Tone Žagar ... Ta generacija je najprej osvojila položaje v družbenopolitičnih or- ganizacijah in je tudi ustanovila Radio Ptuj. Pri tem ni imela po- sebne podpore pri vodilnih iz sta- rejše generacije, ki so se bolj okle- pali Tednika. Zapleti okoli obeh lokalnih ob- čil so se začeli potem, ko je livro- po — od Pariza do Beograda — začelo pretresati mladinsko giban- je (študentske demonstracije ipd.). Po smrti B. Kraigherja Oimrl v prometni nesreči?) so se ideološki dogmatiki ustrašili za usodo socia- lizima in se reformi odpovedali. Pomlad v Češkoslovaški je zatrla brutalna sila Varšavskega pakta, kije sledil trdi roki Brežnjeva. Takrat je v Ptuju že trkala, to- krat nekoliko prezgodaj, tretja ge- neracija. Ne le trkala, temveč krepko razbijala je po vratih, ki so odpirala poti na položaje. To je bi- la generacija med vojno in prva lela po vojni rojenih, od rane mla- dosti vzgajanih v duhu "Za domo- vino s Titom naprej!" Značilno za to generacijo je bilo. da je imela pred sabo jasen cilj in sposobnega voditelja, ki je tudi znal zagota- vljati enotnost. To so bili Alojz Gojčič. Stanko I.epej. Janko Bez- jak. (jora/d Žtnavc .... da ilalje ne naštevam. Ko je ta generacija pravzela vo- dilne položaje v občini, je prišlo do združitve v enotni zavod Ra- dio-Tednik Ptuj. Uveljavil se je mlad novinarski kolektiv, ki pra- vladuje še danes, urejen pa je bil tudi pravni položaj zavoda. Ne mislim zagovarjati vodilnih i/ te generacije, vendar moram prizna- ti. daje prav la generacija — po- tem ko je zasedla vodilne poloJ^aje — imela do mene osebno tudi naj- bolj pošten odnos. Znali so tuiii vrednotiti delo. Ne želim navajati, kaj vse sem doživljal prej. Dalje prihtŠti. Pragi, Varšavi, Bratislavi in pred pol leta ludi v Ptuju. V vseh državah, kjer so firme Rosler, ima eksluzivna zastopstva za izdelke Vietorinox iz ,^vice (oficirski noži, mesarski, kuharski in gospodinjski noži), Dreizaek-Solingen, Thermos Anglija (prvi in največji proizvajalec lermovk z ziiŠČiteno blagovno znam- ko), Thekla Nemčija (visoko kako- vostna nerjaveča |X)soda), Weber ZDA ter še za nekatere druge s po- dročja gospcnlinjske opreme. V buliku v Zlati črti lahko kupci dobijo vse proizvode omenjenih firm, poleg lega pa še drobne gospo- dinjske pripomočke Pedrini, škarje vseh vrst Mundial, pribor za fonduje, kamnite namizne žare in druge izdel- ke, primerne za darila. Z ureditvijo vzorčne solx; v Ptuju na Rogozniški cesti 32 v prostorih Tama si je pcxl- jetje ustvarilo ix)goje, da lahko po- sluje kot sjx.'cializiran trgovec za prodajo že omenjenih izxlelkov. Kup- ce v buliku v Zlati črti pričakujejo vsak dan od 9. do 12. in od 15. do 19. ure, ob sobotah pa od 9. do 12. ure. PoselvJ vabijo vse, ki prisegajo na kakovost. Ptujska firma Rosler bo zvestolx) kupcev nagrajevala z vsa- komesečnimi akcijami. MG Ptujski Rosler — s kakovostjo do kupcev. Foto: Kosi Jeans butik CMckois v Zlati M I.ojzka Arnuga iz Ptuja, bivša obrtnica gradbene dejavnosti, seje z odprtjem eksluzivnega butika Chicko's v Zlati črti po 30 letih ponovno vrnila za prodajni pult. Večletno delo v Nemčiji Jo je pri- peljalo do mednarodne firme Chicko's in do sklenitve eksluziv- ne pogodbe za Slovenijo, saj Je njen butik prvi s ponudbo teh iz- delkov v Sloveniji. Jeans izdelki te firme so osvojili zahtevna trga Nemčije in Italije, Lojzka Arnuga pa pričakuje, da bodo tudi Ptujčane in druge kupce v Sloveniji. Prvi odzivi med mla- dimi in tudi drugimi so več kot za- dovoljivi. Poleg Jeansa ponujajo v butiku najrazličnejše majice, sraj- ce in unikatna usnjena oblačila po konkurenčnih cenah. Mladi se v novem butiku dobro počutijo tudi zato, ker jim lastnica omogoča li- stanje po najnovejših tujih revijah. Trudila se bo, da bodo mladi v njem našli vse, kar iščejo, in da Jim po "njihovo" modo ne bo več treba v Italijo. Z unikatno ponud- bo pa bo dosegla to, da uniformi- ranosti ne bo. Pri polnjenju polic ji pridno pomaga sin Robert, ki Je v Nemčiji. MG Lojzka Arnuga — ponovno odkrito zadovoljstvo za pultom. Foto: Kosi Bistro Ma - srce novega naicupovalnega centra v novem ptuj.skem nukupovulnem centrii, ki Je zrastel po za- slugi zasebnega podjetja Korpar, d. o. o, registriranega za gradbeni.štvo, trgovino in storitve, je petnajst izredno lepo ure- jenih lokalov, duša vseh pa je bistro Črtica, iz katerega se v bi- stvu usmerja življenje in delo novega centra. Zakonca Albina in Marjan Korpar sta povedala, da gre pri tem v bistvu za hišni red, ki ga vodi firma Korpar. Hiša mora imeti gospodarja, zato sta se tudi odločila, da bosta enega od lokalov obdržala zase. Bistro, ki je bolj kavarniškega tipa, je namenjen kupcem, butikarjem in njihovim poslovnim partnerjem. Že v z.asnovi centra so se odloČili, da ne bodo razvijali Čiste gostinske dejav- nosti. Črtica je zelo vezana na dejav- nost trgovin, saj je največ obiska rav- no v času, ko so butiki odprti. Delov- ni čas so prilagodili utripu ccntra, ta- ko da imajo v sobtito popoldne za- prto, prav tako v nedeljo, med ted- nom pa delajo od 7. do 22. ure. Albi- na Koq3ar, ki je bistro odprla kot obrtnica, je ix)vedala, da si želijo čimveč zadovoljnih gostov, ki se bo- do redno vračali. Zato pa si morajo prizadevati vsi, ki delajo v novem na- kuix)valnem centru Zlata Črta. Do poletja naj bi uredili tudi po- letni vrt z okrog 40 sedeži, v notran- josti (v avli) pa že "raste" zimski. Načrtujejo pa tudi ureditev restavra- cije visokega ranga v kletnih prosto- rih. Marjan Korpar pravi, da bodo dela pričeli pozimi. V Črtici za zdaj ponujajo bre- zalkoholne in alkoholne pijače. kavo, v kratkem pa bodo ponud- bo obogatili s sladoledi, sadni- mi kupami, toplimi sendviči in drugim. MG Albina Korpar si je že od nekdaj želela, da bi delala v gostinstvu. Foto: Kosi TEDNIKjriZd^lM-l!^ OD Tli IN TAM Julija ppičetek gradnje telovadnice Na zadnji soji ormoške občinske vlade so sprejeli sklep o natečaju za izbor izvajalca gradnje telovad- nice. ki naj bi jo letos zgradili do tretje gradlx'ne laze. Preilračunska vrednost je 4,S milijonov tolarjev, očine in izvrš- nega sveta, ki jima pretijo iz Lju- bljane. kljub temu da so se or- mol^ki poslanci soglasno zedinili za zaporo vpadnic v ormoško občino 21. aprila letos. Tako se je minulo sredo pred središkt) krajevno skupnostjo zbralo 60 traktorjev in krenili so po glavni cesti proti meddržavne- mu mejnemu prehodu, nato pa proti Ormožu. Del ormoških kme- tov seje udeležil protestnega sho- da v Murski Soboti. Izvršni svet o delu požarne inšpekcije Na minuli seji ormoške vlade je vodja požarnega inšpektorata občin Ormož in Ptuj l .di Kozel, ki to delo opravlja v obeh občinah uspešno že nad 20 let. gi)voril o delovanju požarne inšpekcije, ki nadzoruje iz- vajanje predpisov o varstvu pred požart)m. Pri izobraževanju in usposabljanju z,aix)slenih ugotavlja, da to pi)teka zadovoljivo predv.sem v družbenih Hrmah. težje pa je pri novoustanovljenih zasebnih ix)djet- jih in nekaterih družbenih dejavno- stih. kjer menijo, da jim takšno usposabljanje ni potrebno. V požarnem inšpektoratu so v minulem letu opravili 307 rednih in kontrolnih pregledov. Na osno- vi lega so izdali 79 ureditvenih odločb za oilpravo 277 ugotovlje- nih nepravilnosti, ki neposredno ogrožajo požarno varnost. Požani inšpektor je ugotavljal, da morajo biti prepogosto pri raz- nih pogovorih, za nadzor nad izva- janjem predpisov o varstvu pred požarom in za kompleksnejše po- žarnovarnostne preglede jim pa potem zmanjkuje časa. V poročilu sc je dotaknil tudi delovanja dimnikarske službe ter delovanja in servisiranja raznih gasilnih aparatov. V razpravi, v kateri so se dotak- nili ludi delovanja gasilstva ter dimnikarske službe, so člani izvrš- nega sveta ugodno ocenili delo požarnega inšpektorata. Letni koncert mešanega pevskega zbora Iz Ormoža Pred dvaindvajsetim srečanjem odraslih pevskih zborov severov- zhodne Slovenije, ki bo 12. junija v Orinožu. je minuli petek pripra- vil letni koncetl mešani pevski zbor DPD Svoboda iz Ormoža, ki ga uspešno vodi Jože Barin-Turi- ca. Občinstvu so se predstavile še pevke ženskej^a pevskega zbora iz Gotovelj pri Žalcu. Vida Topolovec OBVESTILO Direkcija za gospodarsko infrastrukturo občine Ptuj obvešča občane, da je bil razpis posojil Stanovanjskega sklada Repu- blike Slovenije za nakup novozgrajenih stanovanj, zadružno gradnjo, nadomestno gradnjo, nadzidavo, dozidavo, ureditev podstrešij in rekonstrukcijo stanovanj in stanovanjskih hiš na območjih, razglašenih za kulturni ali zgodovinski spomenik, objavljen 20. maja 1993 v dnevnem časopisju. Predpisane tiskovine lahko kupite (cena 700,00 SIT) pri Direk- ciji za gospodarsko infrastrukturo občine Ptuj, soba 213/11, vsak delovni dan od 8. do 12. ure. Vloge oddate na Direkciji za gospodarsko infrastrukturo občine Ptuj, Prešernova 29, soba 109/1, od 31. maja do 17. ju- nija 1993 vsak delovni dan. O rezultatih razpisa bo prisilce obvestil neposredno Stanovan- jski sklad Republike Slovenije. Direkcija za gospodarsko infrastrukturo občine Ptuj PIŠE: MIRKO KOSTANJEVEC Spomini na volno ii ^nllttfo v nacistični Nenšlji (2. NADALJEVANJE) v prejšnjem nadaljevanju sle lahko brali o športnih aklivnoslih ujetnikov. Tokral še ne- kaj rologralij v zvezi s lein. Športni nastopi ujetnikov so vedno imeli dosti gledalcev, med katerimi so bili tudi bivši jugoslovanski ge- nerali, kar je razvidno s fotografije. Ujetniki pri izvajanju parterske telovadbe Športni zmagovalci so si kot nagrado prislužili nekaj, kar je potolažilo lakoto, npr. hlebec kruha. 10 ZANIMIVOSTI 27. MAJ 1993 TEDNIK Praznična akcija v prazničnih dnevih, kakršen je bil letošnji 26. april, so obi- čajno vzgojno-varslvene ustano- ve slabo obiskane, saj so redke družine, ki ne bi prostih dnevov izkoristile za oddihe ali drobna dela doma. obiske pri znancih, izlete. Tovarišice iz vrtca v Gorišnici so se zalo letos odločile za pri- jetno in koristno delovno akci- jo. Ta dan so okrog vrtca ob po- moči svojih malčkov posadile več kol 200 smrečic in drugega okrasnega grmičevja. Oh koncu akcije pa so vsi skupaj zasadili ludi slovensko drevo — lipo. ki bo odslej odraščala skupaj z malčki iz gorišniškega vrtca. —OM ntus in čudeži ~ polemika Znova se čutim primoran po- lemizirati z zaporedjem člankov gospoda Silvestra Vogrinca. ki tokrat v Tedniku obravnava Kri- stusovo življenje na materiali- stični način. Vem. da se pravi vernik sploh ne spušča v takšne razprave, vendar bom tokrat naredil izje- mo. Priznam, da so bili moji predniki sprti s Cerkvijo v časih mojega daljnega prednika Jana Žižka, ki je v daljnih letih 1420 do 1424 vodil husitske vojne na Češkem proti takratni Cerkvi in češkemu kralju. Po porazu husi- tov so se moji predniki bili pri- morani preseliti iz takratne Češ- ke v Avstrijo, na področje sloven- ske Štajerske, kjer so se asimili- rali. Jan Žižek seje boril za večje spoštovanje Svetega pisma v Cer- kvi. Kot posledica tega smo bili vsi Žižki, kljub temu da smo bili nekoliko sprti s Cerkvijo, neatei- sti. Imel sem srečo, da me nihče od sorodnikov ni vzgajal proti veri in da sem zato dobil do nje realen odnos. ŽaJ moram ugotoviti, da veje iz pisanja gospoda Silvestra Vo- grinca vulgarno materialistični svt^ovni nazor. On je preštudi- ral Sveto pismo z namenom, da bi ga zavrgel takšnega, kot jc — kar jc absurd. To ni nič neo- bičajnega, če se spomnimo, da je gospod Vogrinec po poklicu zgodovinar, in če vemo. da je bil zgodovinski oddelek Filo- zofske fakultete v času njegove- ga študija najbolj marksistično obarvan na vsej ljubljanski uni- verzi. Od tod tudi tolikšen od- por gospoda Vogrinca do vsega, kar ni strogo materialistično in kar diši po čudežih. ^ In kaj pravzaprav je čudež? Čudež je mogoče znanstveno opredeliti kot dogodek z verjet- nostjo nič. ki pa ni nemogoč. Čudeži so mogoči^ na vseh po- dročjih znanosti. Če ne bi bilo takšnih čudežev, si ne bi mogli razložili današnjih živih bitij na Zemlji niti razumnega mišljen- ja. Čudeži so na primer nasta- nek organskih molekul iz anor- ganskih. nastanek živih bitij iz organskih molekul, mutacija živih bitij itd. Zakaj ne bi mogli med te čudeže uvrstiti tudi vsta- jenja Jezusa od mrtvih, kar je osnova krščanske vere in kar gospod Vogrinec zanika? Na žalost moram ugotoviti, da se vede gospod Vogrinec eklek- tično (eklektik jc človek, ki nekaj časa nekaj trdi. nato pa zanika ali obratno). Pred nekaj meseci je namreč želel mistificirati Zemljo s tem. da ji jc pripisal usta. pre- bavne organe in zadnjično odprti- no. zdaj pa želi demislificirati Sveto pismo in ga spravili na ra- ven materializma. Vendar ugotavljam na podlagi tega. kar gospod Vogrinec piše. da ni prepričan materialist niti ateist. Pravi ateist sc namreč sploh ne ukvarja z zadevami, ki za njega ne obstajajo. Da hi prišel do bolj utrjenega svetov- nega nazora, kot ga ima .sedaj, mu priporočam, da dobro preštudira grškega filozofa Pla- tona, zlasti njegov svet idej, ne pa da prebira pogrešno tujo lite- raturo (mimogrede: Platon je zapisal nad vhod svoje visoke šole — Akademije — v Atenah: "Nima vstopa, kdor ne obvlada mateinalike!") Fvangeliji so v svoji zgodovi- ni preživeli že na tisoče dvom- ljivcev in prepričan sem, da bo- do tudi gospoda Vogrinca. Vem, da bo ta moj članek znova sprožil polemiko s strani pristašev gospoda Vogrinca. kar pa se mi zdi tudi normalno. Dr. Adolf Žižek. dipl. inž. Plačilo sodne takse aH v administraciji nič novega Pred kratkim sem prejela odločbo Ministrstva za finance. Republiške uprave za prihodke — izpostava Ptuj o plačilu sod- nih taks. Kjer je bila po opravil- ni številki, na katero .se je zade- va nanašala, zame že zdavnaj zaključena, sem se odpravila k izdajatelju odločbe. Referent, ki to delo opravlja, mi je razložil, da je bila odločba izdana na predlog Temeljnega sodišča v Mariboru — enote v Ptuju. Ker sodne takse nisem plačala, so mi po zakonu o sod- nih taksah priračunali petdeset odstotkov kazenske takse. Ker sem trdila, da sem dolg porav- nala v predpisanem roku. meje napotil na sodišče v Ptuju, češ da lahko samo na njihov pre- dlog ustavijo postopek prisilne izterjave. Na sodišču sem predložila po- trdilo o plačilu sodne takse, ki je bila plačana v zakonitem roku. Dejali so. da so jo imeli za ne- plačano. ker nisem prinesla poka- zat potrdila, in bom morala kljub temu plačati deset odstotkov ka- zenske takse, in sicer od zneska, ki gaje ugotovila davčna služba in ki je znatno višji. Nisem mogla verjeti, da na pragu tretjega ti- sočletja, kjer so računalniške evi- dence že formalnost, moramo no- siti kazat listke kot prvošolci do- mače naloge. Kaj če bi tako zahte- vali elektrikarji, davkarji, razne založbe itd. Slovenija bi bila država tekanja in kazanja potrdil. Sedaj, ko hočemo v evropsko poslovno svetišče, birokratiziramo postopke na ravni 19. stoletja. Za- konodaja naj se zamisli, posebej pa še predsednik republiške skupščine, ki je tako uradno obja- vo podpisal. Katja Z.. Ptuj Jezusov nauk II. 6. JEZUS IN HINDUIZEM v indijskem trojstvu se Božji Sin imenuje Krišna (Krsna). To ime poseduje isti koren kot grška besetia Kristus (Chre- stos). ki pomeni Maziljenec. Sanskrtska beseda Krišna ozna- čuje "vse-privlačno osebo", ki je navišja personifikacija Boga. Hinduistična tradicija uči. da so Tri osebe nastale iz večnega Boga. ki je kljub teinu ohranil enotnost. To so bili Brahma. Oče — Bog. ki ustvarja; Krišna (Višnu). Božji Sin. ki sc je ute- lesil kot Živa Beseda (f.ogos) in na svet prišel v vlogi^ pastirja vseh ljudi; in tretji. Šiva. kot Sveti I)uh. Krišna predstavlja osmo inkarnacijo Božjega Sina Višnuja, ki se je inkarniral tudi v drugih oblikah. Njegova deve- ta inkarnacija je bil na primer Buda Gautama. Po najstarejših zapisih se je Krišna rodil okoli 4000 let pred našim štetjem. Na svet gaje pri- nesla devica Devaki, ki jo je za- senčil Božji Duh. Devaki je po Atharva Vedi postala !?imbol za lik matere, podobno kot Marija v krščanski tradiciji. Kralj Kan- sa iz Mathure je opazil pada- jočo zvezdo in za njen pomen vprašal svoje modrece. Ti so mu povedali, da se je rodil najmo- gočnejši kralj na svetu. Vladar je zato, enako kot Herod v Sv. pismu, ukazal pobiti vse novo- rojence: toda Krišna se je rešil (Jezus se je iz podobne zanke rešil z begom v Egipt). Ko je Krišna dopolnil 16 let, je zapustil dom in začel pou- čevati po Indiji. Pridigal je proti pokvarjenosti knezov in ljud- stva ter trdil, da je prišel svet očistit od nečistih duhov in odrešit človeštvo od greha. Ta- ko kot Jezus je Krišna delal ve- like čudeže: obujal je mrtve, zdravil gobavce, vračal slepim vid in gluhim sluh ipd. Na koncu je zbral skupino učencev, ki so prevzeli njegovo poslanstvo. Krišna enako kot Kristus ni želel ustvariti nove religije, temveč samo obuditi staro in jo očistiti vseh zlorab. Tako kot Kristus je Kiišna živel kot potujoči učitelj. Svoje- mu najljubšemu učencu je dejal: "Kdor zame dela. mi je vdan. kdor ni vezan za materialni svet in ni sovražnik nobenemu bitju, k meni gre." (BhagavacI Gitta JI, 55) Legenda o Krišni je verjetno najstarejši izvor, po katerem je na- stala mitska podoba Jezusa. Po- dobnosti z legendami o Dionizu (okrog 8. stol. pr. n. št.) so prav tako neverjetne. Vendar niso samo visoke kuhure Grčija in Rima vplivale na krščanstvo; starodavni Iran je tudi s svojimi podobami Odrešiteljev in z eshatološkimi ter apokaliptičnimi vizijami prispeval svoj delež. Še poseben vpliv je čutiti od dveh najvdinejših oseb perzijske religije Zaratustre in Mi- tre, polbogov, ki sta reformirala toge verske zapovedi. JEZUS IN PUDIZEM Pred utelešenjem na Zemlji je bil Buda v duhovnem svetu, pa ga je zapu,stil po svoji volji z name- nom, da bi pomagal ljudem pri du- hovni rasti. Tako kot Jezus se je rodil na čudežen način. Angeli so ga napoveali kot Odrešitelja sveta. Njegovi materi so dejali: "Naj bo radost s teboj. Maja, rodila si sve- tega otroka!" Stari modrec Asita je napovedal veličino Bude, enako kot bogabo- ječi Simeon veličino Kristusa. iVed koncem svojega življenja ga je dvignil v nar(.)čje in rekel: "Ta je največji med ljudmi ... To je de- ček, ki bo dosegel najvišjo raven prosvetljenja; spoznal bo najvišjo voljo in povzročil novo učenje. Dojemljiv je za človeška hotenja. Njegov nauk .se bo razširil po ce- lem svetu." Ko je Simeon vzel Jezusa v na- ročje, je dejal: "Zdaj odpuščaš. Gospod, svojega služabnika po svoji besedi v miru; zakaj videle so moje oči tvoje zveličanje, ki si ga je pripravil pred obličjem vseh narodov: luč v razsvetljenje poga- nov in slavo Izraela." (Luka 2, 29- 32.) Celo najbolj togi raziskovalci Nove zaveze se strinjajo, da je omenjeni motiv prevzet naravnost iz budizma. Princ Sidartha se je v šoli sez- nanil z vsemi svetimi spisi. Ko je nekega dne odšel na izlet, se je za njim izgubila vsaka sled. Čez čas so ga našli zatopljenega v globoki meditaciji. Anologija z 12- letnim Jezusom, ki so ga našli v modri razpravi s pismouki v templju, je več kot očitna. Ko je Buda dopolnil .30 let, je v podobni starosti kot Jezus stopil na pot svojega javnega delovanja. V času posta ga je preizkušal Sa- tan enako kot Jezusa v času njego- vega štiridesetdnevnega posta. Po- dobno preizkušnjo je moral pre- stati tudi Zarathustra. Ta motiv je na Orientu zelo razprostranjen. Tako kot Jezus je tudi Buda imel 12 glavnih učencev. Prva dva sta bila brata, kar je identično z Jezusovima učencema. Oba, Buda in Jezus, sta imela enega na- jljubšega učenca in enega izdajal- ca. Budin izdajalec Devadalta, či- gar ukana pa ni uspela, je doživel enak konec kot Juda Iškarijot. Tako ognjevito, kot je Jezus kri- tiziral pismouke, ki so se slepo držali zakonov Thore, je tudi Bu- da napadal zakonodajo brahma- nov, oitodoksnih pristašev Ved. Buda je o brahmanih dejal: "Kot trgovci duhovniki pletejo svoje mreže zakonov in jih nalagajo lju- dem na hrbet in zmeraj so tam, kjer je zlo." Z enakimi besedami je Jezus opisal farizeje: "Vežejo težka in neznosna bremena ter jih nalagajo ljudem na rame, a sami jih Se s prstom nočejo premakni- ti." (Matej 23, 4-5) Na enak način kot Buda obsoja brahmane: "Zno- traj ste kot surova drevesa, a zu- nanjost loščite," tudi Jezus napada pismouke: "Gorje vam, pismouki in farizeji, hinavci; ker čistite čašo in skledo od zunaj, znotraj pa ste polni ropa in nezmernosti." (Matej 23, 25) Budova in Jezusova etika sta si zelo podobni: oba sta proti krva- vim žrtvam, oba prepovedujeta uboj, krajo, laži in nedovoljene spolne odnose. Oba želita slabo premagati z dobrim, hvalita mirol- jubnost v srcu in pridigata ljube- zen tudi do sovražnikov. Buda je zase dejal, da je Sin Človekov; enako seje označil tudi Jezus. Buda in Jezus sta oba razu- mela svoje poslanstvo. Buda je re- kel: "Jaz poznam božansko in ne- beško kraljestvo in pot, ki tja pelje ... Tisti ki vame verujejo in me imajo radi. so izbranci za raj (nir- vano) ... Tisti, ki mi verjamejo in tako ravnajo, bodo odrešeni (od gorja sveta)." To zelo spominja na Jezusove obljube po Janezu (5, 24): "Resnično, resnično, povem vam: Kdor posluša mojo besedo in veruje njemu, ki me je poslal, ima večno življenje," in "Kdor v mene veruje, bo živel, tudi če umrje". (Janez 11, 25) V zvezi z Budo in Jezusom ob- stajata še dve identični zgodbi. Tako kot je Peter tekel po vodni gladini, je to že pred njim počel Budov učenec. Vendar sta oba pa- dla v vodo v trenutku, ko je njuna vera popustila. Druga prilika govori o stari ženici, ki je darovala skupaj z bo- gataši. Ker je dala svoj zadnji novčič, sta jezus in Buda rekla učencem, da je bila ona tista, ki je darovala največ. Tudi Buda je tako kot Jezus zdravil brezupne primere in delal razne čudeže. Vendar je nenehno opozarjal, da so čudeži samo zu- nanji del njegovega poslanstva. Anologija med budizmom in krščanstvom se nadaljuje tudi po smrti Bude in Jezusa, ki sta bila kmalu označena kot bogova in dvignjena visoko nad nebeško hie- rarhijo. V obeh primerih v začetku ni bilo cerkvene organizacije. Pri obeh je najprej prihajalo do spopa- dov med strogimi konservativci in radikalnejšimi zastopniki: znotraj budizma med sthaviri in maha- samghiki. znotraj krščanskih skupnosti pa med judovskimi in poganskimi kristjani. Obe religiji sta .sklicali apostolski koncil: bu- disti v Rajagrihi, kristjani v Jer- zualemu. Pravoverni budisti so utemeljil svoje dogme na koncilu v Pataliputri (341 pr. n. š., torej okoli 2.50 let po Budovi smrti), kristjani pa na koncilu v Nikeji (325 n. š., okoli 300 let po Jezuso- vi smrti). So arheologi pred novimi odkritji? Na Štamparjevi njivi, ki je danes last podjetja Kmetijstvo Jeruzalem Ormož in nosi ledinsko ime Cirkevca, na meji med (Irabami in Središčem, že od 3. maja kopljejo. Dela opravljajo mu/ejski delavci Pokrajinskega nui/eja i/ Ptuja, vodita jih arheologa Marjana Fomanič-Jevremova in Ivan Žižek ob pomoči dveh arheolo^inj Narodnejia muzeja iz Ljubljane ter profesorja dr. Thnoteja Knifica. Iz Ptuja sta na terenu še risarka Majda Žižek in dokumentaristka Maj- da Tanasič, p()maJ^a pa jim tudi 11 delavcev iz ormoške občine, ki to delo opravljajo v okviru javnih del. Izkopavanje groba Obiskali smo jih minuli petek dopoldan. Pridno in skrbno šo že "žličkah" po zemlji. Na vsakem kvadratnem decimetru je bilo nekaj arheoloških ostalin, kar ne veseli le arheologov, temveč tudi domačine, ki prihajajo na pogoste obiske. Vznemirljivo je gledati, kako iz plasti zemlje prihaja na dan nekaj, kar je bilo zakopano pred davnimi časi. Ob našem obisku je arheolo- ginja na enem izmed skeletov, po vsej verjetnosti gre za ženskega, našla celo prstan. OPRAVLJAL FRAN KOVAČIČ "Začelo se je veliko pred nami. Na tem mestu, nekoliko vstran od sedanjih izkopišč, je opravljal ar- heološka dela že pokojni profesor Fran Kovačič, avtor knjige Trs Sre- dišče, ki je izšla 1910. leta. Ze ta- krat so odkrili temeljne zidove neke stavbe in grobove ter številne pri- datke. Lanko leto, konec oktobra, pa je učenec središke osnovne šole Ro- bi Stanipar kopal na teh njivah in našel skelet ter ga odnesel v šolo. Učiteljica je o najdbi obvestila Poli- cijsko postajo Ormož, ta pa nas, da bi ugotovili, za kakšen skelet gre," smo Izvedeli od arheologinja iz Ptujskega pokrajinskega muzeja Marjane Tomanič-Jevremov. Na terenu so ugotovili, da je najd- ba z območja, ki ima ledinsko ime Cirkevca. Ugotovili so, da je na vsej površini razmetanih veliko ČloŠkih kosti, rimske opeke in rimskih kam- nov. Na najvišji vzjietini — na meji med njivami — je bil velik kup, na katerem jc bilo nametane polno rim- ske ojieke in kamenja; to so nameta- li la,stniki njiv, ko so čistili polje. "O najdbi smo obvestili predsed- nika Izvršnega sveta Skupščine občine Ormož Vilija Trofenika in na osnovi skupnega ogleda terena smo se odločili, da bomo začeli razisko- vanje tega območja in tako rešili skeletne grobove ter dele antičnih vil. To je bilo nujno potrebno, saj se skleleti pojavljajo že na globini od 20 do 30 centimetrov in so nekateri z oranjem močno poŠko samezniki sta bila najusjiešnejša Matej Marin, ki je med mlajšimi osvojil zla- to, in Uroš Grame, lo je pri starejših osvojil trcje mesto. McZ Kotesapji hvvMm Ptuj v Kobaridu Na drugi izmed Šestih dirk za Po- kal .Slovenije, kije bila včeraj v Ko- baridu, so ptujski tekmovalci izred- no usjK^Šno nastopili v kategoriji mlajših mladincev. Peter Purg je bil drugi, Boštjan I'ihler tretji, Ro- man Križanič ixni in Uroš (iramc deveti. Med starejšimi mladinci se je reprezenlant Mitja Mahorič uvrstil na šesto mesto. Nastopilo je več kot 300 tekmovalcev. McZ JUDO Mednarodiii tupnip v MupsM Soboti Na mednarodnem jiido turnirju v Murski Soboti so ptujski in J40- fišiiiški judoisti med udeleženci iz štirih držav dosegli nekaj zelo do- brih uvrstitev. Mladi (Jorišničani so ekipno pri pionirjih zmagali, te točke pa sojini prinesle tudi drii|>(> mesto med vsemi katef^orijami. lako so osvojili pionirji Dani Kus iz GoriŠniee v kategoriji do 28 kilogramov prvo in .Meš Krajnc. Igrava, v isti kategoriji drugo mesto, v kategoriji do 31 kilogramov člana Drave Kmin Muratovič in Matej Viircer prvo in tretje mesto, v kate- goriji do 34 kilogramov Daniir Raj- koviiča in Brniež, oba Drava, drugo 'n tretje mesto, do 38 kilogramov '»ta bila Gorišničana Denis in Do- nald Rus prvi in drugi. Član Drave '"-Kon Predikaka pa |xni, v kategori- ji do 42 kilogramov so Gorišničani osvojila prva tri mesta, in sicer Boštjan Vinkovič, Marko Lapor- nik in Andrej Pihler, Ptujčan Kri- stijan Iljcvec je v naslednji katego- riji osvojil dmgo mesto, prav tako GoriŠniČan Filip /nidarič v katego- riji do 50 kilogramov. Ptujčan De- jan Vogrinec je zmagal do 55 kilo- gramov, v kategoriji težjih od 55 ki- logramov pa je bil GoriŠniČan .Mi- lan (Jolc drugi. Ptujčan Tomaž .\Ia- rolt pa ixni. McZ Drava II - Ponuirka II 24:18 (ii:8) Tudi dokaj okrnjena druga eki- pa Drave ni imela posebnih težav z drugo ekipo Pomurke in je z boljšo igro v drugem polčasu zno- va zanesljivo zmagala. Težje pa jv bilo v prejšnjem kolu. ko je s 23:26 izgubila v Slovenj Gradcu z drugo ekipo Nove opreme. Drava: Štiimherger, Milimič, Ribič, Kotar, Ramšak, Mar- gušič, Psajd, lielšak. Pisar, Pla- nine, Breznik, Belič. moSkanjci — radenska 26:24(15:13) Domačini so bili v stalnem vod- stvu, tudi s šestimi zadetki pred- nosti, in je njihova zmaga popol- noma zaslužena. Moikanjci: Teinent, Ivunčič I, M. Šandor 4, Arnejčič, Urga, Boštjan Kostanjevec 8, Borut Ko- stanjevee /, Z. Roškar 2, /•'. Šan- dor 8, Ranjl 2. R. Roškar. Ptujčanke prve VELENJE B — DRAVA 16:20 (5:10) Drava: iMŠičeva. Šohova, Malč- kova 7, Žalarjeva, Farkaševa, Topo- lovčeva 3, Mlakarjeva 3, Mundova 2, Kaučevičeva 3, Skokova 2. Igralke ptujske Drave so si že ko- lo pred koncem lige zagotovile na- slov prvaka 11. slovenske rokometne lige — vzhod. Tokrat so se pomerile z mlado velenjsko ekipo. Tekma je bila na začetku precej nervozna, saj Ptujčanke nikakor niso mogle najti načina, da bi se z rezul- tatom oddaljile od nasprotnic. Toda tokrat je bila vratarka Lašičeva izredno razpoložena, sa) )e s svojmii obrambami spravila domoCinke v obup, svojim igralkam pa omogočila hitre protinapade. Igralke Drave so bile ves čas tekme v prednosti, v drugem pol- času so vodile celo za devet golov razlike, priložnost za igro pa so dobile prav vse igralke. S to zmago so si Ptujčanke že zagotovile naslov prvaka lige in po propozicijah tekmovanja na- predovanje v prvo državno ligo. V soboto popoldan se še bodo pome- rile z ekipo Novega mesta, gledal- ce pa vabijo, da skupaj z njimi proslavijo prvo mesto. —m.b. Branik Rogoza I - Ptuj 3:0 športna dvorana I. gimnazije Ma- ribor. gledalcev 100. Ptuj: ZrniČeva, Gojkoškova, God- čeva. Z^^ninovičeva, Lipovčeva, Marta in Marjeta EmerŠič. V športni dvorani I. gimnazije v Mariboru je bila povratna finalna odbojkarska tekma za štajersko po- dročje med ekipama Branik Rogoza 1 in Ptuj. Mariborčanke so upra- vičile vlogo favoritinj ter ugnale ze- lo borbeno ekipo Ptuja. Že v prvem nizu so hitro povedle s 5:1 in 10:8 ter z blokom onemogočile borliene Ptujčanke. V drugem nizu so si do- mače igralke dovolile spodrsljaj, po vodstvu Ptujčank 5:1 pa so izenačile in set rešile v svojo korist. Končnica je bila zelo razburljiva, kajti igralke Ptuja so z dobrim servisom Zrni- čeve, ki je nekaj sezon igrala v Ma- riboru, prešle v vodstvo 8:10. Po no- vem izenačenju 10:10 pa so si do- mače igralke z izjemno borbenostjo, za katero velja pohvalili celotno eki- po, priigrale kar pet točk in tako za- služeno postale pokalni zmagovalec za štajersko področje. I. Z. Bvipa - državna prvakinja Trije člani KK Poetovio so nastopili na prvem državnem prvenstvu v karateju za mlaj.še in starej.še dečke ter deklice in dosegli velik uspeh. Gre za novost, saj tovrstnih tekmovanj v borbah še ni bilo, ker so pionirji nastopali samo v katah. Prvenstvo je potekalo v Idriji. Ude- ležilo se na ie 95 mladih karateistov iz 17 .sloven.skih klubov. Ptujčanka Elvira KarahasanoviČ je postala prva državna prvakinja v kategoriji starejših deklic do 48 kg. V I. kolu jp s 5:4 premagala Sabino Vecej iz Žalca, v II. pa s 6:3 Ano Mesarič iz Idrije. V finalni borbi je kar s 6:0 deklasirala Vesno Hajnšek iz Žalca. Hlvira je s to osvojitvijo dosegla najboljši rezultat med ŽA^n- skami v 18 letih ptujskega karateja. Simona StrmŠek (Ptuj) je med sta- rejšimi deklicami nad 48 kg osvojila bronasto medaljo. V I. kolu je s 6:4 l^remagala frbovljčanko Ido Dedič, v II. kolu pa s 5:4 izgubila od ka- snejše prvakinje te kategorije Sabi- ne Karlin iz Idrije. Simona je ix;r- s|x>ktivna karateistka in je že letos bila med favoriti, za drugo leto pa obljublja Še boljšo formo. Ptujčan Boris Bušljeta se je po- meril med starejšimi dečki nad 66 kg. Na žalost mu žreb ni bil naklon- jen in ga je že v I. kolu premagal fi- nalist Aleš Berce iz Trbovelj. Trener KK Poetovio Silvo Vogri- nec je postal predsednik tekmovalne komisije Karate zveze Slovenije in je kol delegat zveze vodil DP v Idri- ji, pred lem pa DP v Murski Soboti. .Novi prvaki so: mlajši dečki — lahka kategorija: Robi Karlin (Idri- ja); srednja kal.: Gregor Mlakar (Oplotnica); težka kal.: Jernej Si- merl (Trbovlje). St. dečki: lahka kal.: Blaž Skok (Žalec); srednja kat.: Dušan Korošec (Slov. Konji- ce); poltežka kal.: Matija KarlovŠek (Domžale); težka kat.; Gregor Hri- bar (Domžale). L. V. •## ŠPORT VABI ♦ Jutri bo ob 11* uri na ptuj^em stadionu nogometna tekma med SKD in SDSS, v kateri bostii nastopila tudi Peterkvin J. Ja«ša» ♦ V soboto bo J0» tradicionalni pohod po balo&ki planinsjtl poti. Pohodnlki aa bodo zbrali mM *^. In JO. uro pred zgradbo KS v Podk-hnlku. ♦ V soboto popoldan bo v dvorani Center tekma zadnjega kola med rokoraelašitarat Drave in Novega mesta, ♦ V judeljo ob J7.1S bo v dvorani C«iter kvaUnkaciJska tclona za evropski (Mkal me grinčeve domačije. Delavci Čistega mesta so odpeljali že 12 velikih za- bojnikov najrazličnejših kovinskih in drugih neorganskih odpadkov, ki so jih ljudje dolga leta metali v za- močvirjeno strugo. Dela uspešno nadaljujejo v smeri proti Ptuju. Kot je povedal Peter Ve.senjak, član Izvršnega sveta SO Ptuj. odgovoren za podn^^je turizma, gostinstva in trgovine, se v realizacijo uspešno vključujejo tudi krajani Hajdine, ki redno skrbijo za malico (lelavcev, ter nekatera ptujska jx)djetja. Akci- jo čiščenja .Studenčnice so podprli tudi Zeleni I^uja. Peter Vesenjak je o tem za Ted- nik povedal: "Veseli smo predv- sem. ker ima ta projekt javnih del za turistično ureditev vodotoka, nabrežin in okolja Studenčnice ze- lo pozitiven učinek in ker ugota- vljamo množičen odziv pri kraja- nih na območju, kjer poteka. Rea- liziramo ga s finančno pomočjo in strokovnim sodelovanjein treh se- kretariatov izvršnega sveta. Tako je v ta namen s področja turizma trenutno zagotovljenih 500.000 to- larjev. V realizaciji projekta sode- luje deset fizičnih delavcev, dela pa koordinirata l-ranc Vidovič in l"ranc Vogrinec. Moram reči, da je celotna ekipa zelo delavna in ho- mogena. V akcijo se us|X'šno vključujejo tudi delavci Čistega mesta, ki od- važajo zabojnike. Cestno podjetje Ptuj s svojo mehanizacijo, osnovna šola in krajevna skupnost Hajdina, lovska družina Kidričevo, hajdinski gasilci ter podjetje Most." • Na kakšni osnovi ste ta javna dela uvrstili v projekt razvoja turizma? P. Vcsciijak: "Studenčnica je značilen primer nekdaj čudovite- ga. a zanemaijenega vodotoka, ki pa ima na videz kraja velik vpliv. Iz prejšnjih let vemo. da je voda Studenčnice izredno čista in da bi jo bilo smotrno urediti tudi v ko- mercialne — ribogojne namene. Naš končni cilj je, da bi ob Stu- denčnici uredili sprehajalno pot. To bi pomenilo čudovito spreha- jalno povezavo s ptujskimi Terma- mi. pa tudi z Mitreji. zato smo predloženi projekt podprli tudi s turističnega vidika. Poleg pomoči našega sekretaria- ta dela koordinira Sekretariat za družbene dejavnosti, strokovne meritve pa bo financiral Sekreta- riat za za varstvo okolja in urejan- je prostora." Kot je zapisano v poročilu koor- dinatorja del Francu Vidoviča. je v aprilu ekipa delavcev opravila 1.432 delovnih ur. Tako so v dolžini kakih 300 m posekali vse bezgovo grmičevje in odstranili za sedem polnih zabojnikov stekla, železa, plastičnih vrečk, gum itd. Ob Studenčnici so uredili del sprehajalne poti. Pripravili pa so nekaj stebrov za ograjo in nekaj pilotov za utrditev nabrežin. V maju so delavci Cestnega podjetja x)dstranili mulj in pesek iz struge. V smeri od hajdinskih izvi- rov proti Ptuju je bil iz struge očiščen mulj in deponiran na ob- režje. kjer naj bi se izsušil. Voda je iz zamašenih izvirov spet prite- kla in tako je v tem odseku Stu- denčnica spet kristalno čista ter precej hladna. Na začetku lokacije pod hajdinsko šolo so uredili do- vozno cesto za črpanja požarne in druge vode. V spodnjem delu prvega odseka Studenčnice so spi- lotirali obrežje ter naredili preplet z vrbo, zatem pa so z bagarjem ta del očistili in ga uredili skupaj z okolico. Na mestu, kjer je predvi- dena brv, so utrdili osnovo z be- tonskimi bloki. Dela pri čiščenju obrežja in okolice struge uspešno nadaljujejo proti Ptuju. Do konca letošnjega leta je v ok- viru javnih del predvidena ureditev Studenčnice do mostu v Ptuju, in sicer v dolžini okoli 3.000 metrov. Upajmo in žalimo, da bo urejena in očiščena Studenčnica OSTALA čista tudi vnaprej in da bo ob njej kmalu sprehajalna steza. M. Ozmec Prav je da omenimo tudi ti- ste krajane, ki so delavcem pripravljali malice. V aprilu so bili to {posamezniki in družine): Lesjak, Ivan Vo- grinec, Franc Vogrinec, Vla- do Zupanič, Gojkošek, Kla- neček, Auer, Malek, M. lirodnjak, Danilo Zupanič in Jože Zupanič, v maju pa Anton Dobnik, Anton Le- sjak, Avgust Rozman, Marta Sitar, Anton Gojkovič, Ra- dovan Korošec, Kristina Kirhiš, Ivan Kurei ter Slav- ko Cestnik. Delavci se kljub vročini uspešno spopadajo z grmovjem okrog Stu- denčnice. Foto: M. Ozmec Kulturni križemkražem PTU,I * Zadnja predstava otro- škega abonmaja bo danes in jutri Cesarjeva nova oblačila Draga Jančarja po motivih Andersena v izvedbi Stalnega slovenskega gle- dališča iz Trsta. PTUJ * V palaciju gradu bo ju- tri ob 18. uri Rudi Ringbauer predstavil knjigo aforizmov Božje resnice. Nastopil bo Komorni kvailet Ptt^ (Meta Trop. Natalija 1'rajnkovič, Mojca in Suzana Me- noni). SLOVKNSKA BISTRICA * Jutri, 28. maja, bo odprt obnovlje- ni del gradu. Ogled bo od 16. do 19. ure. ob 19.uri bo promenadni koncert Pihalnega orkestra Impol Slovenska Bistrica, ob 20. uri pa nastop domačih kulturnih skupin. /AVRČ * V soboto. 29. maja. bti v tamkajSnji kinodvorani prireditev Brez atomskih odpadkov. miru ra- sti žimi klas. ki je posvečena materi Zx'm]ji. materam, kruhu ter ljudem v Halozah. VIDKM * V soboto, 29. maja. bo na šoli od 10. do 17. ure pro- dajna razstava slik. ob 19. uri pa v cerkvi sv. Vida koncert Mešanega pevskega zbora Videm in Moške- ga pevskega zbora Markovci. Iz- kupiček od prodanih slik in vstop- nic konceila je namenjen za nakup opreme Osnovne šole Videm. Ce- na vstopnice za koncert je 200 to- larjev. I'TU.I * Tudi to soboto so otro- ci od šestega do devetega leta ob 10. uri in starejši ob 11. uri va- bljeni na grad na I.utkomandijo. Ai'AČK * V nedeljo. 30. maja. bo pri va!iki kapeli koncert Aka- demskega pevskega zbora iz Mari- bora. ki ga vodi Alenka Korpar in je na Naši pesmi '93 prejel sre- brno medaljo. Koncert je v okviru prireditev ob Marijini nedelji. TOMAŽ PRI ORMOŽU * V so boto, 29.. in v nedeljo, .^0. maja, or- ganizirajo ptxl okriljem KUD To- maž, pri Ormožu tradicionalno likov- no kolonijo amaterjev. Likovniki bodo letos na platno prenesli motive iz okolice Miklavža. Koga in Jeru- zalema. Dela bodo razstavili 18. ju- nija v stari tomaževski Šoli. Tudi le- tos je mentorica likovne kolonije akademska slikarka iz Maribora Ja- sna Kozar-Hutheesink. ORMOŽ * Tukajšnja knjižnica pripravlja v avli skupščine občine Ormož razstavo slik Gertrude Schlosser-Laukel in Venčeslava .^pragerja. Odprli jo lxxlo jutri. 28. maja. ob 19. uri ob glasbeni sprem- ljavi Cuxlalnega kvinteta Srednje glasbene Šole iz Vara?dina. PTU,I ♦ V sredo, 2. junija, priprav- lja MeSani mladinski pevski zbtir Srednješolskega centra, ki ga vodi Darja Koter. ob 20. uri v avli Sred- ancšolskega centra zaključni koncert. PTUJ ♦ V Restavraciji Ribič raz- stavlja olja in akvarele Milena Ilovška-Pavlin. PTUJ ♦ Na gradu je na ogled raz- stava V svetu lutk. Rodile so — čestitamo: Mojca Fušeiijak, Krušinci 51 — Tadeja; Marija Plohi, Hran- jigovci 8 — Natalijo; Suzana Kelenc, Mariborska c. 35/a, Ptuj — dečka; Majda Petro- vič, Žetale 93 — Friderika; Simona Gajšek, Podlehnik 61 — Klementino; Jožica Petek, Polenci 32 — Aleša; Bernar- dka Sklepič, Miklavž 36 — Amadeja; Tatjana Marinič, Se- nešci 69 — Karin; Mirjana Vi- dovič, Kerenčičev trg 1, Or- mož — deklico; Zdenka Potrč, Žgečeva 10, Ptuj — Majo; Nada Smolinger, Kajuhova 11, Kidričevo — Jerneja; Ire- na Forstnarič, Gajevci 3 — dečka; Jelka Krojsl, Krčevina 52, Ptuj — Rebeko; Ivanka Veselič," Sp. Velovlek 32 — dečka; Monika Zidarič, Pa- vlovci 17 — dečka. Poroke — Ptuj: Jožef Ko- kol. Dravska ul. 6, Ptuj, in Sil- va Lah, Gruškovec 102; Vla- dimir Težak, Nadkrižovljan 69, in Jožefa Majhen, Koren- jak 29; Drago Herceg, Zalužje 38, in Anica Hercog, Mali Okič 56; Branko Mlakar, Zakl 4/a, in Nadica Jus, Dobrina 32; Janko Hameršak in Sonja Makovec, Bukovci 103/a; Dušan Meznarič, Zabovci 44, in Ida Korošec, Markovci 4/a; Damjan ŠtrucI ii> Mateja Hedl, Mestni Vrh 106/a; Stan- ko Rihtar, Ul. haloškega voda 5, Ptuj, in Metka Glažar, Po- dlehnik 22/a; Franc Kokot in Silva Plohi, Tibolci 39; Ivan Plohi, Rucmanci 2, in Boža Osebek, Hlaponci 4l/a; Dejan Pernat in Božena Krivec, Mi- klošičeva ul. 11, Ptuj. l'opravek: V prejšnji številki Tednika smo napačno objavili ime neveste. Porpočila sta se Branko Lenart. Nova vas pri Ptuju 72. in Helga Artenjak, Maistrova ul. 24, Ptuj. Za nelju- bo napako se opravičujemo. Poroke — Ormož: 17. april: Slavko Perger, Urban 48. Čako- vec, in Marija Borko. Gomila pri Kogu 22; Avgust Borko, Or- mož, Dr. Hrovata 7. in Marjan- ca CizerI, Mala vas pri Ormožu 11; 24. aprila-. Miran Mikša. Sodinci 18, in Jožica Job, So- dinci 18; Davorin Čagran. Ga- jevci 17/a, in Anica Zamuda, "Osluševci 39; Stanko Golob. Koračice 61, in Dragica Kosec, Maribor, Železnikova 22; /. maja: Darko Blagovič, Ormož. Skolibrova 6, in Irena Kovačec, Ormož, Poštna 1 a; 22. maja: Jože Podplatnik. Ormož, Ksa- verja Meška 2, in Ivanka Kuko- vec, Savci 10; Marin Jelinek, Črečan 41, Čakovec, in Tanja Lazar, Obrež 48 Umrli so: Ivan Kolarič. Nova vas pri Ptuju 104. * 1926 — t 14. maja 1993: Marija Černi- vec, Severova ul. 5, Ptuj. % 1898 — t 18. maja 1993; Ivan Colnarič. Obrež 153, * 1927 - t 18. maja 1993; Ana Bombek Spuhlja 63. * 1909 — t 20 maja 1993; Rudolf Rakuš. Gra- dišča 75. * 1925 — t 19. maja 1993; Franc Štumberger. Gruš- kovec 44, * 1909 — t 19. maja 1993; Gera Ranfl. Muretinci 56 * 1926 —t 20. maja 1993; An- ton Gajšek, Dežno pri Makolah 51. * i929 — t 20. maja 1993; Franc Mohorko, Skorba 38/a, % 1934 — t 21. maja 1993. trčil v mopedista v ponedeljek, 17. maja, okoli 22. ure je Ivan Belšak iz Ivanjkovcev v križišču Titove ceste in obvoznice za avtoce- sto v Slovenski Bistrici z osebnitn avtomobilom zavijal v levo. Pri tem je trčil v voz- nika kolesa z motorjem, 17- letnega A. Č. iz Smrečnega. Ta je padel po cestišču in se hudo ranil. Uroš MestinSek iz Poljčan je v torek, 18. maja, v prvi ju- tranji uri vozil o.sebni avto po lokalni cesti pri Kostrivnici. V ovinku je zapeljal levo in nato v obcesti jarek. V nezgodi sta se voznik Mestinšek in sopot- nik Dušan Ipšek iz Spodnjih Poljčan hudo ranila. voznik traktorja umrl na kraju nesreče v četrtek, 20. maja, popol- dne jc 33-Ictni Maks Trojner iz Brengove, KS Ccrkven- jak, s traktorjem, na katere- ga je imel priključen obra- čalnik, spravljal seno. Zara- di prevelikega naklona zem- ljišča se jc traktor z obračal- nikom vred prevrnil na bok. Voznik jc padel s traktorja in se tako hudo ranil, da je umrl na kraju nesreče. z avtom v stenomle'......... Andreja Kovačič iz Laporja, občina Slovenska Bistrica, je v nedeljo, 22. maja, okoli 7. ure vozila osebni avto po ma- gistralni cesti iz Šentilja proti Pesnici. Pri naselju Kaniža jo jc v ostretn levem ovinku za- neslo na desno. Nekaj časa je vozila po bankini in travnatetii nasipu ob cesti, potem pa je z desno bočno stranjo avtomo- bila trčila v steno stanovan- jske hiše Kaniža 24. V nezgo- di so se hudo ranili voznica Kovačičeva, sopotnik Džoni Zvveidik iz Selnice ob Muri ter otroka, 8-letni P. K. in 6- letna N. K. z mopedom trčil v nasip v nedeljo, 22. maja, okoli 16. ure se je 16-letni Branko P. iz Spodnje Senarske, KS Sv. Trojica v Slovenskih Gori- cah, peljal s kolesom z motor- jetn po lokalni cesti skozi Spodnji Porčič. V ostretii le- vem ovinku zunaj naselja je zapeljal na desno s cestišča in trčil v zemeljski nasip. V tiez- godi se jc voznik mopeda hu- do ranil, njegov sopotnik, 16- letni Rajko T. iz Zgornje Se- narske, pa lažje. obiskovalec osumljen posilstva mladoletnice K preiskovalnemu sodniku Temeljnega sodišča v Maribo- ru so kriminalisti privedli 41- letnega Rasima Č., državljana BiH, ki je na začasnem delu v Avstriji. Osumljen je kaznive- ga dejanja posilstva mladolet- nice. V petek, 21. maja, zve- čer se je oglasil pri svojih znancih v Slovenski Bistrici. Doma je bila satno 17-letna hčerka in Rasim jo je začel nadlegovati. Ker se je upirala, jo je baje posilil, po dejanju pa takoj odšel iz stanovanja. Mladoletnica je nasilneža ta- koj prijavila policiji in ta ga je nekaj ur zatem že prijela v Ljubljani, kamor jc odpotoval. V soboto je osumljenca prei- skovalni sodnik že zaslišal in odločil, da do ostane v priporu. ^mg^^msmsmmmm^mmis^mimssm s parkirišča UKRAD^m^^.................... s parkirišča podjetja Talum v Kidričevem je v ponedeljek, 17. maja, med 13.30 in 20. uro nez- nani stoiilec odpeljal osebni av- tomobil znamke Jugo 45 z regi- strsko .številko MB 360-554, last Nade G. Policija je takoj začela poizvedovati in upajo, da bodo storilca kmalu odkrili ali vsaj našli avlo. zgorel stroj za kopanje JARKOV^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^............................... v sredo, 19. maja, okoli 15. ure je strojnik Andrej U. vozil skozi naselje Vurberk stroj za kopanje jarkov. Med vožnjo je na stroju izbruhnil požar, ki je nastal zaradi obrabljenosti ce- vi za dovod goriva. Zgorel je motor, škodo pa cenijo na okoli 350.000 tolarjev. p p