Leto LXXm«, št. I44 11 Ljubljana, sreda 26. junija 1940 Cena fehaja vsak dan popoldne bsvzemsl nedelje In praznike. — Inaerati do 80 petit vrst a Din 2, do 100 vrst a Din 2.50, od 100 do 300 vrst a Din 3, večji inseratl petit vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru, Inseratni davek posebej. — * Slovenski Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—, za inozemstvo Din 26.—. Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO DC UPRAVNISTVO LJUBLJANA, Kn&fljeva uMca ŠL * Telefon: 31-22, 31-23, 31-24, 31-25 in 31-26 Podrilnice: MARIBOR, Grajaški trg 9L T -— MOVO MJESTO, Ljubljanska cest a* t«Wrm St. 26 — CELJE, celjsko uredništvo: Strossmaverjeva ulica 1, telefon it. 65; podružnica uprave: Kocenova uL 2, telefon št. 190 — JESENICE: Ob kolodvoru 101. SLOVENJ GRADEC, Slomškov trg 5, — Poštna hranilnica v Ljubljani st_ 10.351. bliskouife uojne proti ngliii V inu vedno bolj konkretno napovedujejo skorajšnji priče tek odločilnega spopada in končnega obračuna z Anglijo Ho vi letalski napadi na angleške pokrajine — Angleški bombniki nad Nemčijo in Nizozemsko Berlin. 26. jim. e. Snočnl berlinski listi so izšli z novim geslom: »Anglija ni več vladar nad evropskim kontinentom, temveč evropski kontinent diktira Angliji.« I.isti ;>išo«t. ki »e nobena vlada, ne francoska ne itaH|9islcs ne moreta oporekati. Naša dva naroda bo^ta ostala zvesta civilizaciji t^r ie zato potreben sporazum med njima. V teh bolestnih dneh. ki jih preživljamo, ie Španska vlada B katero nas veže toliko zvez nudila Franciji pomoč, ki je ne bomo noT-ohili. Toda moje zaupanje sloni v prvi vrsti na veri, ki jo imam v svojo lastno državo. Ce mislim nanjo, imam potrebno moč izpolniti težko nalogo, ki me čaka pri postavljanju osnov velikega dela. ki bo bistven element rekonstrukcije Evrope. Bodite prepričani, da posvečam tej nalogi vse svoje moči Računam tudi na sodelovanje vseh v prvi vrsti vas. Svet bo sodil Francijo po sliki ki jo boste vi dali inozemstvu o njei. xe pozabite pri izvrševanju svoje naiose kot informatorjev na odgovornost Ki io s tem prevzamete. Stalno morate upoštevati tudi splošne interese. Spomnite se. da je domovina predvsem bratstvo Izognite se vsemu, kar bi ogrožalo bodočnost države Sedanje preizkušnje dovoli rloka7„-;e:j0 lz česa obstoji francosko edinstvo Od nas je odvisno, da ga z ničemer ne okrnemo in da brez pre- nehanja delamo na njegovi okrepitvi in dvigu. i državniki v Londonu London, 26 i unija e (DNB) »Nevvs Chro-ničle« poroča v zvezi z ustanovitvijo Francoskega narodnega odbora da so na poti v Anglijo bivši francoski ministri Mandel, Campinchi. Horriot Demos, Cot in Rev-naud, ki se hočejo priključiti generalu de Gaulleu. London, 26. junija e Predsednik francoskega parlamenta Hernot, Paul Boncourt in Leon BI um so dospel; v London. Španci zaprli mejo Madrid, 26. junija e. (Reuter) Zaradi vse večjega dotoka beguncev iz Francije so španske oblasti zaprle mejo. Meja ]e s tem neprehodna za vsakogar, ki pride iz Francije, razen za diplomate in osebe, ki imajo potne liste za Francoski Maroko. SnoČi je prišel v Španijo iz Francije norveški veleposlanik. Pred kapitulacijo so francoske oblasti osvobodile številne španske begunce, ki so bili v Franciji mternirani, toda tem španske oblasti niso dovolile pristopa na špansko ozemlje Nekateri izmed teh, ki so že pred kapitulacijo Francije prišli čez mejo, so bili aretirani. Bolgarska industrija ped drž« nadzorstvom Sofija, 26 junija e Po objavi, da stopi ob 8. un zvečer v veljavo zakon o civilni mobilizaciji, katerega je izdala vlada, da bi strla stavko 10.000 tekstilnih in tobačnih delavcev, je vlada izdala ukrepe, da se stavlja vsa bolgarska industrija pod državno kontrolo Večina stavkujočih tekstilnih in tobačnih delavcev se kljub tem ukrepom ni vrnila na delo. Japonci in Indokina Šanghaj, 26. junija s. (Reuter) O japonskih vojaških operacijah prot- francoski Indokini ni danes nobenih novih poročil. Iz včerajšnjega poročila poveljnika japonske armade v južni Kitajski pa je razvidno, da so se te operacije začele že 17. junija, torej onega dne, ko je Francija zaprosila Nemčijo in Italijo za premirje. Osemurni delovnik v Rusiji Moskva, 26. junija, e. Radio javlja, da je centralni delavski sindikat zahteval, da se za vse delavce in nameščence v sovjetskih tovarnah zviša delovni čas od 7 na 8 ur in da se šestdnevni teden preuredi v sedemdnevni delovni teden- Vsi delavci, ki bi samovoljno zapustili delo, naj bodo kaznovani. Vlada je predlog sindikata že odobrila. Posledice premirja med Francijo in Italijo Pogoji se v glavnem ujemajo z nemškimi — Italija za sedaj ni stavila Franciji teritorialnih zahtev razen Džibutija — Ozemlje, kjer ostanejo italijanske čete London, 26. jun. s. Angleški radio komentira pogoje italijansko francoskega premirja, ki so bili snoči objavljeni. Opozarja, da se pogoji v glavnem ujemajo z onimi, ki jih je stavila Nemčija za sklenitev premirja. Kar pa v italijanskih pogojih preseneča, je dejstvo, da ni stavila Italija za sedaj napram Franciji nobenih teritorialnih zahtev, tudi ne onih, ki so jih italijanski krogi še pred izbruhom vojne vedno omenjali. Edino luka Džibuti v francoski Somaliji, ki je posebne važnosti za Abesinijo, pride takoj pod italijansko kontrolo. Kar se tiče določbe, da ostanejo italijanske čete na mejah povsod na točkah, do koder so napredovale, se nanaša ta oči-vidno na francosko riviero, kjer so Italijani v noči, ko je stopilo premirje v veljavo, zasedli nekaj ozemlja. Treba pa je domnevati, da bo tudi ves oni pas ozemlja v Franciji, ki mora biti po pogodbi o premirju demilitariziran, prišel najbrže postopoma pod italijanski vpliv. V tem pasu 50 km pa ležita tudi Savoia in Niča. Posebne važnosti so tudi določila pogodbe o demilitarizaciji francoskih severnoafriških kolonij. Tudi tu je pričakovati, da se bo takoj povečal povsod italijanski vpliv. Najresnejša točka pogojev pa je vsekakor ona, ki določa uničenje utrdb v Ruski interesi na Balkan Naloge sovjetskega poslanika Plotnikova v Beogradu Po vesteh iz Berlina naj bi bila nova ureditev južno vzhodne Evrope izvedena na miren način, ker je Nemčija priznala interese sovj etske Rusije na Balkanu, čigar stabilizacija služi nemškim gospodarskim koristim Budimpešta, 26. jun. e. Po vesteh berlinskega dopisnika lista »Magvar Orszag« bo imel novi sovjetski poslanik v Beogradu Plotnikov nalogo resiti vsa sporna vprašanja med Rusijo in Rumunijo. V Berlinu so prepričani, da mu bo uspelo rešiti ta vprašanja v zadovoljstvo obeh držav. Uradni krogi v Berlinu so mnenja, da je treba rešiti tudi vprašanja med Madžarsko in Rumunijo. Največje zanimanje' je vzbudila izjava jugoslovanske vlade, da si je Jugoslavija že od začetka vojne prizadevala ohraniti gospodarsko in politično nevtralnost. V Nemčiji so prepričani, da bo nova ureditev južnovzhodne Evrope izvedena na popolnoma miren način. Treba je računati na skupno stališče Nemčije, Italije In Rusije pri reševanju vseh vprašanj na jugovzhodu Evrope. Berlin, 26. jun. e. Nemški tisk še vedno ni zavzel dokončnega stališča glede na zadnje dogodke na zapadu in tudi glede odnošajev med Rusijo in Jugoslavijo so objavili nemški listi samo stvarno poročilo o ureditvi diplomatskih odnosajev med obema državama brez podrobnejših komentarjev. Videti pa je, da je Nemčija ta dogodek sprejela kot nekaj popolnoma naravnega, ker so tudi njeni odnosa ji do Rusije ostali kljub nasprotnim verzijam se vedno dobri in ker je v zadnjem času Nemčija priznaj a interese Rusije na Balkanu. Iz službenih krogov se je zvedelo, da Nemčija pozdravlja vsako akcijo v južno-vzhodni Evropi, s katero se položaj v tem delu stabilizira, Nemčija ima na jugovzhodu Evrope svoje gospodarske interese, ki se izražajo v gospodarskih pogodbah z balkanskimi državami. Te pogodbe želi Nemčija ohraniti in jih ie po možnosti razširiti. Večja stabilizacija položaja na Balkanu more biti samo koristna za nemške interese. Kaj pravijo v Londonu London, 26. jun. z. »Times« razpravljajo o položaju na Balkanu po vstopu Italije v vojno in po kapitulaciji Francije ter smatrajo, da se na Balkanu ni nič izpre-menilo. Položaj Balkana je še vedno delikaten, piše list. Res je, da je Nemčija za enkrat opustila vsak poskus dominacije na tem področju, ker je Rusija nedvoumno poudarila, da smatra Balkan za svoje interesno področje. Italija pa je z vstopom v vojno preveč zaposlena drugod, da bi mogla riskirati v sedanjem času še kak konflikt na Balkanu. Baš ti nasprotujoči si interesi teh treh na Balkanu neposredno zainteresiranih velesil dajejo najboljše jamstvo za ohranitev miru v tem delu Evrope. glavnih oporiščih francoske vojne mornarice v Sredozemlju, namreč v Toulonu, Bi-zerti, Ajacciu in Oranu. Angleški radio tudi pripominja, da lahko odslej Italija in Nemčija demilitarizirana francoska ozemlja tako v Evropi kakor tudi v Afriki vsak trenutek zase-deta, čim se za to odločita. Rim, 26. jun. e. Mejna črta, ki je določena v drugem členu pogodbe o premirju s Francijo in ki bo ločila zasedeno francosko ozemlje od nezasedenega, se prične na vzhodu ob francosko-švicarski meji pri ženevi in gre preko Bourghesa približno 20 km vzhodno od Toursa. Od tu gre črta zapadno od železniške proge Tours — An-gers — Auguilen — Libourne, od tu pa preko Mont de Marsana v Gasconi do Or-thesa in od tu do Pirenejev in švicarske meje. Prvi ruski komentarji Moskva. 26. jun. e. (United Press, j List »Trud« je objavil prve komentarje o premirju na zapadni fronti. List pravi, da so reakcionarji iz Monakovega krivi za francosko tragedijo. List obtožuje zapadno politike, da so s sabotažo oškodovali francosko vojno industrijo. Politične aretacije v Bolgariji Sofija, 26. junija, e. Bivši narodni poslanec Nikola Pehkov, ki je bil pred dnevi aretiran, je interniran v neki vasi v šu-menski oblasti. Te dni je bil aretiran tudi Vlado Georgijev, najbližji sorodnik bivšega bolgarskega predsednika vlade Gaorgi-jeva. Aretirali so tudi Dribalakova, znanega vodjo makedonskih organizacij. Nemški let^ZsM general ubit London, 26. junija s. (Reuter) Po poročilih iz Švice je angleško lovsko letalo sestro lilo nad fronto nemško letalo, v katerem se je vozil nemški letalski general Lob, cn» vodilnih osebnosti nemškega letalskega ministrstva. General Lob se jc pri tem ubil. General Lob je nazadnje vodil nemške letalske operacije nad Nizozemsko in v severni Franciji. Določitev cen gorivu v Angliji London, 26. junija. AA. (Reuter.) Objavljena je nova uredba, kd določa cene gorivu v Veliki Britaniji. Po novi uredbi s« bo določitev cen mogla bolje orilagoditi krajevnim razmeram. Določitev cen goriva ie razdeljena na gotovo število Dokraiirt. Za vsako pokrajino ie dolečen uradnik, ki bo v določenih časovnih razdobjih predpisal cene gorivu na svojem oodročju. Ameriko mik z mm teLiniM preKop Tudi težko topništvo za vsistvo prekopa js bilo prepeljano na atlantsko stran — Bivši predsednik K jo ver za pomoč napadenim narodom: Amerika mora psmagati z vojnim materialom, ker bi vstop v vojno prišel prepozno Washington, 26 jun. s. (Reuter.) Ameriška vojna mornarica Je položila nenadoma minska polja na obeh straneh Panamskega prekopa. Prav tako je bilo prepeljano težko topništvo, ki služi za varstvo Panamskega prokopa, s tihocecanske obale na atlantsko stran. Uradno pojasnilo pravi sicer, da predstavljajo vsi ti ukrepi samo manevre, ki naj preizkusijo ukrepe za obrambo Panamskega prekopa, vendar je sef štaba ameriške vojske, ki brani Panamski prekop, omenil, da mine morda tudi po končanih manevrih ne bodo odstranjene. Pred pričetkom manevrov je zadnja plula skozi prekop s Tihoga oceana italijanska ladja iConte Biancamano«, ki se je nato zasidrala v Cristobalu. Xevr YorK, 2G. jun. AA. (Reuter) Mornariško ministrstvo sporoča, da je ameriška mornarica onplula s Havajskih otokov v smeri proti Panamskemu prekopu. Izve se, da bo del tiho°ceanske mornarice kri- žari] v Antiiskin vodah ter v enem delu Atlantskega oceana. VVashlngton, 26. jun. s. (Reuter.) Predsednik Roosevelt je sporočil, da bo odslej ameriška mornarica na leto mobilizirala po 5000 rezervnih mornarjev-prostovolj-cev, starih 19 do 26 let. Washington, 26. jun. s. (Reuter.) Na kongresu republikanske stranke v Filadel-fiji je govoril včeraj bivSi predsednik Zedinjenih držav Hoover. Dejal je, naj bi Ze-dinjene države nudile napadenim narodom vso pomoč v materialu in municiji, z edino omejitvijo, da se s tem Zcdlnjene države ne bi zapletle v vojno. Hoover je dejal, da tri vstop Zedinjenih držav v vojno takim državam bolj škodoval nego koristil, ker bi trajalo dve do tri leta, da bi jim Zedinjene države nudile učinkovito pomoć. Obenem pa se je Hoover zavzel za to, da podvzamejo Zedinjene države vse obrambne ukrepe, ki bodo zagotovili nji- hovo varnost, tako da ne bo nobenemu evropskemu narodu prišlo na misel, da bi izvedel nanje napad preko Atlantskega oceana. Hoover je dejal, da morajo dobiti Zedinjene države največjo vojno mornarico, kar jih pozna zgodovina. Ameriške vojne ladje pred Lizbono Washington, 26. jun. s. (Reuter.) Ameriška admiraliteta je poslala v Lizbono eno svojo križarko in dva rušilca. Uradno javljajo, da bodo te edinice samo nadomestile enaka močno ameriško eskadrilo vojne mornarice, ki je bila že doslej pred Lizbono. Novi davčni zakon VVashingtoii, 26. junija. A A. (Reuter) Predsednik Roosevelt je podpisal davčni zakon, čigar efekt bo po proračunu znašal 4 milijarde 702 milijona dolarjev. na v Afriki Angleško vojno ministrstvo o dosedanjih vojaških operacijah proti Italiji London, 26. junija s. (Reuter) Vojno ministrstvo objavlja pregled dosedanjih angleških vojaških operacij v Afriki proti Italiji. V Libiji so doslej angleške čete zavzele tri italijanske obmejne postojanke, angleške oklopne edinice pa so prodrle na nekaterih mestih ^e mnogo dalje v italijansko ozemlje. Skupno jc bilo doslej ob mejah Libije ujetih 25 častnikov, med njimi en general ter 600 vojakov. Zajetih je bilo skupno 12 lahkih italijanskih tankov in mnogo drugega vojnega materlala. Iz Sudana so abesinski prostovoljci izvedli napad na naselbino Metiva v Abcsi-niji. pri čemer so imeli Italijani 50 žrtev. Pri drugem napadu pn Kassali pa je bilo ubitih 25 italijanskih vojakov in ranjenih 10. V bojih ob meji italijanske Somalije so domači angleški oddelki iz Kenije dosegli i več uspehov. Nadalje je bila iz Kenije ponovno napadena italijanska Mojala v Abe-siniji. Zaplenjene so bile velike zaloge. V El Uahu so bile uničene pri napadu italijanske vojaške barake. Egiptski diplomati zapustili Rim Rim, 26. junija, e. (Štefani) 15 minut po pomoči so zapustili Rim s posebnim vlakom egiptski diplomatski in konzularni predstavniki. Z istim vlakom so se odpeljali tudi egiptski poročevalci listov in državljani, ki so se mudili v Italiji. Na kolodvoru so se od egiptskfh diplomatskih predstavnikov poslovili predstavniki protokola italijanskega zunanjega ministrstva. Prazgodovina dogodkov prad porazom Francije Dramatične podrobnosti iz peresa bivšega glavnega dopisnika londonskih v,Timesov" v Parizu London. 26. jun. s. Bivši glavni »Time-sov« dopisnik v Parizu podaja daljše poročilo o predzgodovini dogodkov, ki so vodili do sedanjega zloma v Franciji. Poročilo citira tudi angieški radio. Dopisnik navaja med drugim, da je bil prevzem vlade z Revnaudove strani svoj čas samo izhod za silo. Ministrski predsednik Daladier je tedaj podal ostavko zaradi kritike, da je njegova vlada premalo energična, zanašal pa se je trdno, da bo Revnaud takoj zopet padel in da se bo Daladier zopet sam vrnil na mesto ministrskega predsednika. Toda Revnaud je dobil pičlo večino ter se je obdržal na svojem položaju. Nikdar pa ni bila odstranjena notranja slabost njegove vlade. Prav onega dne. ko se je začela nemška ofenziva na zapadu, 10. maja, je ministrski predsednik Revnaud sprejel >Ti-mesovega« dopisnika. Revnaud je bil močno razburjen. Povedal je dopisniku vzroke svojega vznemirjenja. Preiskava o vodstvu vojaških operacij zavezniške vojske na Norveškem je pokazala take pomanjkljivosti, da se je 6. maja Revnaud odločil, da zahteva od3top vrhovnega poveljnika vojske generala Gamelina. Toda Ga-melin je bil Daladierov človek. Zato je bilo treba o potrebi Gamelinove odstavitve prepričati najprej Daladiera kot vojnega ministra. Ko pa je Revnaud skušal Daladiera prepričati o potrebi Gamelinove odstavitve, je Daladier vsako tako misel odločno odklonil Dne 9. nmja je prišlo zaradi teya na seji v'ade do sporov in Revnaud je že ponudil predsedniku Lebrunu svojo ostavko Zaradi začetka nemške ofenzive pa Je bila potem sprememba v vladi oiložena. Prav tako je bilo treba odložiti misel na odstavitev generala Gamelina. Ze nekaj dni po pričetku nemške ofenzive pa so se zopet pokazale iste napake v vojaškem vodstvu v še večji meri. Tedaj je postala sprememba v vrhovnem vodstvu vojske neizbežna. General Weygand je bil postavljen že pred neizvršljivo nalogo, da popravi položaj, kajti medtem se je pričel nemški napad že z vso silovitostjo in vojske za obrambo ni bilo dovolj na razpolago. Isti vojaki so se morali boriti v prvih linijah po več dni, ne da bi jih zamenjale rezerve. »Timesov« dopisnik pravi, da je sprejem maršala Petaina v vlado za trenutek oja-čil položaj, ker je bila s tem zagotovljena podpora katoliške konservativne desnice. Kot najmočnejšo osebnost v vladi vključno Reynauda pa označuje dopisnik notranje-ga ministra Zida Mandela. Zanimivo je, da ga je dala Petainova vlada dva dni po tem, ko je prevzela oblast, v Bordeatucu aretirati, češ da je hotel organizirati nadaljnji odpor francoske vojske lz kolonij, čez nekaj časa je bil Mandel zopet izpuščen iz zapora. Domnevajo, da se mu je medtem posrečilo pobegniti v inozemstvo. Za Revnauda pravi dopisnik, da je bil sicer energičen po besedah, ni pa svoje energije vedno uveljavil. Imel je vedno tudi večino članov vlade proti sebi. Srečno roko je imel Revnaud, ko j* imenoval nekaj dni pred odhodom vlade lz Pariza generala de Gaullea za vodjo vojnega ministrstva. General de Gaulle je spisal leta 1934 zelo važno vojaško strokovno knjigo z naslovom: »K poklicni armadi«. Opozarjal je v njej na slabosti francoske obrambe ter je zahteval reorganizacijo vojske. Glavni njegov predlog je bil, naj bi bila osnovana močna elitna edinica oklopnih in mehaniziranih oddelkov. Toda de Gaulleov predlog je naletel na gluha ušesa pri merodajnih osebnostih v vojnem ministrstvu. Med onimi, ki so njegov predlog že tedaj najbolj podpirali, pa je bil Revnaud. Novi režim v Hitmuniji Pomembne izjave kralja Karola in ministrskega Tataresca Bukarešta, 26. junna A A. (Rador) Kralj Karol je sprejel v prrstolni dvorani čestitke vlade v zvezi z usiunovitv^jo stranke naroda, ki jc pod njegovim visokim vodstvom. Kraljevski svetnik m predsednik vlade Tatarescu je v pozdravnem govoru nagla-sil velik odjek tega kraljevega zgodovinskega dejanja v vsej državi 'n v srcih vseh Rumunov. Dodal je, da gleda Rumunija v veliki iniciativi suverena dejanje, ki ureja notranje razmere in ki je končno :zvedlo duhovno edinstvo vseh Rumunov. Ugotovil je. da je okvir velikih političnih in duhovnih vrednot, ki jih je ustvaril suveren, sedaj dovršen. Čut potrebe za delom »t mirom sc sedaj izraža v paroli: en kralj ena država, en narod Tatarescu je dodal da so zdaj porušene vse ovire, ki so oncmc-gocale str-nitev vseh nacionalnih energij okoli krone. Z ustanovitvijo stranke naroda začenja ru-munski narod novo življenje. Vsa trenja in sovraštva so zdaj za vedno mrtva. Vse aspiracije in vsa stremljenja ter pripravlje- nost za žrtve pomenijo nezavzeten zid okoli suverena, ki mu ves rum unski narod izraža brezmejno hvaležnost. V svojem govoru, s katerim se je nahvali 1 predsedniku vlade za pozdrav, je kralj dejal, da je zadnja faza dela aa Rumunijo odločilnega pomena Rumunija je sedaj postavljena na novo politično osnovo vzvišene morale in popolnega nacionalizma. Ta trenutek, je dejal kralj, lahko samo ponovim to. kar sem že pred nekaj dnevi dejal, da mora odslej z edin j ena Rumunija odločno in brez obotavljanja korakati po poti moralne obnove. To niso besede, temveč dejanja, kar se od nas zahteva. Odslej bo vsak državljan ocenjen po delu, ki ga lahko izvrši in s tem pripomore za dobrobit države v okviru novega režima. Besede ne bodo imele odslej nobenega pomena in zato bom tudi jaz kratek. Moja želja je, da se vsi združijo pri delu za splošnost v skupni veri in skupni misli. To kar sem ©i želel od prvega trenutka, ko sem se vrnii v drža- vo pred 10 leti, je bila enotnost vseh, to bo danes izvedeno, za kar se je treba zahvaliti patriotizmu vseh za\ednih Rumunov. Naj nam Bog pomaga, je končal rumunski kralj. Vsa politika na novih osnovali Bern, 26. junija, br- (Štefani.) >Gazette de Lausanne« objavlja zanimiv uvodnik, v katerem med drugim ugotavlja, da bo morala spričo dejstva, da se v Evropi sedanji sistem prevrača in ustvarja novi red, tudi Švica izpremeniti svoj režim. Napeti bo treba vse sile, da se spoznajo nove koncepcije socialne in gospodarske politike, ki so osnova javnega življenja pri obeh velikih švicarskih sosedih. Za aezaieljene meja zaprta Bern, 26. junija br. (Štefani.) Generalna direkcija švicarske policije je objavila, da oblasti ne bodo pustile preko meje v Švico nobenega tujega političnega a!; drugače nezaželjenega agenta. Tukajšnji politični krogi tolmačijo ta komunike kot demanti vesti, po kateri na i bi Dtli pribežali v Švico vodja francoskih socialistov Leon Blum ter drugi prvaki francoskih levičarskih strank. Poštni sporazum med Nemčijo in Rusijo Berlin, 26. junija, e. Te dni se je mudil v Berlinu namestnik sovjetskega komisarja za poŠto, brzojav in telefon Sergej Čuk. Konferiral je z nemškimi predstavniki in podpisal nov poštni sporazum med Nemčijo in Rusijo. Direktor Fran Golob na poslednji poti Ljubljana, 26. junija. Pred mrtvašnico poleg zavetišča sv. Jožef a na Vidovdanski cesti so se včeraj Ze pred 17. zbirale množice občinstva, da spremijo tragično umrlega direktorja tobačne tovarne Frana Goloba na njegovi zadnji poti. Neštetih prijateljev in znancev pa tudi drugih ni motilo slabo vreme in na prostor pred mrtvašnico so se zgrinjale Se nove množice. Po prihodu duhovnikov in blagoslovitvi so krsto z zemskimi ostanki pokojnika prenesli med špalirjem gasilske čete tobačne tovarne na voz, za katerim so se zvrstili pokojnikovi najožji sorodniki. Med gostim špalirjem občinstva se je nato razvil ogromni žalni sprevod. Takoj za križem je stopala četa gasilcev tobačne tovarne z vencem, ki so ga poklonili gasilci pokojnemu častnemu predsedniku. Sledili so nosilci 17 vencev, med katerimi so bili najlepši venci Jadranske straže, Sokola, urad-ništva tobačne tovarne in delavstva, sindikata monopolske uprave itd. Ob vozu s krsto je stopala častna straža gasilcev, za pokojnikovimi svojci pa premnogi od-ličniki, zastopniki raznih društev, ustanov in korporacij, podravnatelj tobačne tovarne g. Ivan Babnik z vsem uradništvom, dolge vrste delavstva tobačne tovarne, Sokoli v civilu z znakom, predstavniki Jadranske straže in predstavnice njene ženske sekcije. žalni sprevod je krenil preko Tabora In nato dalje po šmartinski cesti proti pokopališču Sv. Križa. Na pokopališču so prenesli krsto najprej v kapelico, nato pa po žalnih obredih do groba. Po molitvah duhovnikov je stopil pred sveži grob generalni tajni TPD g. Jože Pogačnik, ki ae je od pokojnika poslovil v imenu Jadranske straže z ginljiviml besedami. Plemenitemu pokojniku bodi ohranjen najbtažji spomin! Maksimalne cene za tekoče goriv® v prodaji aa debelo zahtevajo naši trgovci s Okačim gorivom SOKOI s delno otvoritvijo Sokolskega doma kralja Aleksandra I. Zedinltelja v Trnovem bo v soboto 29. t. m. ob 15.30. Po končanem sporedu bo velika narodna zabava. Sokol n bo za, dobra okrepčila poskrbel tako, da bodo poaetnlki zadovoljni. Prebitek se bo uporabil za dodelavo doma, ki je na jugovzhodu Ljubljane tako silno potreben. Vsi ste najlepše vabljeni, zato rezervirajte ta dan za Sokola H. 264-n SPD — Izlet SPD v Češko kočo bo v nedeljo 7. julija. Poseben avtobus bo odšel v nedeljo ob 5. zjutraj izpred evangeljske cerkve. Po prihodu na Jezersko okrog 7. zjutraj bodo planinci takoj nadaljevali pot v Češko kočo, kjer bo tiha proslava njene 401etnice. Z Jezerskega bo avtobus odšel ob 20. in bodo prispeli izletniki nazaj v Ljubljano ob 22. Prijavite se za ta lepi izlet čimprej v društveni pisarni na Aleksandrovi cesti. Ljubljana, 26. junija Večkrat smo že poročali o prizadevanjih naših trgovcev s tekočimi gorivi, da bi pristojne oblasti uredile zadovoljivo odnose med rafinerijami, petrolejskimi družbami (ki so združene v svoji »zajednici« ali kartelu) in prodajalci tekočega goriva na drobno. Na?a javnost se še dobro spominja akcije na^ih trgovcev spomladi, ko so bili prisiljeni ustaviti prodajo bencinske mešanice na bencinskih črpalkah, da bi vsaj s tem opozorili pristojne činitelje na krivice, ki se jim gode. Prodajo pa so morali ustaviti že zaradi tega, ker blaga niso mogli prodajati z izgubo. Naši trgovci že dolgo dokazujejo, da si petrolejske družbe žele pridobiti monopol za prodajo tekočih goriv v nadrobni prodaji, kar bi bilo tkodljivo ne le za trgovce, temveč predvsem za porabnike bencina Ln petroleja, kajti, če bi bile družbe neomejen gospodar na tržišču, bi lahko navijale cene S kakšnimi težavami se bore na"i trgovci s tekočim gorivom, sprevidirao že iz vloge, ki jo je Osrednji odsek trgovcev s tekočimi gorivi poslal trgovinskemu ministru V nji se sklicujejo na navodilo trgovinskega ministra, da spadajo tudi tekoča goriva pod protidraginjsko uredbo in da bi zato morale družbe, ki prodajajo bencin in petrolej na debelo, dajati blago vsem trgovcem s tekočimi gorivi; bencinski kartel se je temu predpisu spretno izognil. Rafinerije sicer nudijo svoje blago vsem trgovcem, ki ga žele. a nekaterim so pripravljene postre-či s tekočim gorivom po cen>. ki je predpisana za nadrobno prodajo pri benemskih črpalkah. Razumljivo je, da trgovci ne morejo kupovati blaga po teh cenah Družbam je pa to povsem prav. da se lahko same vedno bolj uveljavljajo v nadrobni prodaji Trgovci mislijo, da bi na pristojnih mestih lahko preprečili to izigravanje predpisov, m sicer z maksimiranjem cen tekočega goriva v prodaji na debelo Osrednji odsek trgovcev s tekočimi gorivi je predlagal, naj bi trgovinski minister in minister za socialno politiko — ki sta pristojna — določila, da spadajo tekoča goriva predvsem bencinska mešanica in plinsko olje. pod uredbo o nadzorstvu cen in da bi bile zato maksimirane cene tekočega goriva za vso državo. Cene na debelo ;n drobno bi morale biti stalne, da bi industrijske rafinerije ne privabljale z nižjimi cenam, kupcev k svojim bencinskim črpalkam Osrednji odsek trgovcev s tekočimi gorivi že dolgo zahteva dciočitev 10% zaslužka pri prodaji tekočega goriva v nadrobni prodaji. Tudi ob tej pri:iki je zahteva!, naj bi bila določena cena bencinske mešanice v prodaji na debelo 10% nižja od detajlne cene in naj bi bila cena predpisana za liter in ne za kilogram kakor zdaj. Prav zaradi tega, ker je predpisana cena za kg in ne za liter, trpe prodajale bencinske mešanice na drobno veliko škodo; vedeti namreč moramo, da se specifična teža bencinske mešanice stalno spreminja kakor temperatura. Poleti je liter bencinske mešani-ce lažji kakor pozimi. Povprečno tehta liter bencinske me:anice poieti 745 gr. pozimi pa 760 gr. To se pravi, da mora trgovec pozimi dajati več blaga po isti ceni kakor poleti. Poleti zna-a brutto zaslužek pri prodaji bencinske mešanice na drobno 28 par pri litru, pozimi pa samo 16 par. To je žc zelo občutna razlika pri sicer skromnem zaslužku. Trgovci dokazujejo tudi s kalkulacijo, da je njihov zaslužek v resnici majhen ter da v nobenem primeru ne znaša 10°/'o. če bi trgovec prodal na leto 50.000 litTOv bencinske mc:anice, kar je že izredno mnogo, bi zna.:al brutto zaslužek 32.000 din. Toda, kakor rečeno, zaslužek niti ne zna-« 10° o. Od kosmatega zaslužka je treba odšteti doJ-go vrsto izdatkov: za uslužbence 13.000 din bolnuko blagajno 1.620 din mestno pristojbino 1.000 din najemnino za lokal 1.350 din 5% amortizacijo za črpalko 1.500 din razsvetljavo in kurjavo 780 din V'r kalo pri prodaji 50 (XX) 1 3.200 din l°'o kosmatega zaslužka, za pisarniške stroške itd. 3.200 din Skupaj 25.650 din Čisti dobiček znaša torej na leto 6350 din, a odračunani niso še niti davki in amortizacija vloženega kapitala. Zaslužek trgovca bi torej znašal na mesec okrog 500 din, če bi bil določen 10-odstotni kosmati zaslužek. Ali bodo trgovci prodrli vsaj s to zahtevo po dcsctccistotncm zaslu/ku? Nekajkrat so jih že zavrnili. Maksimiran je cen tekočega goriva na debelo bi bilo nujno potrebno v splošnem interesu. Matija Malešič f dkofja Loka, 25. junija Z velikim obžalovanjem in nič manjšim sočustvovanjem je sprejela davi škofjeloška javnost novico, da je zadet od kapi umrl v uradu areski načelnik g. Matija Malešič. Kakor običajno, je prispel zjutraj v urad, že ob pol 9. pa so ga. našli mrtvega. Sedeč pri pisalni mizi je bil naslonjen na levo stran pisalne mize. Pomagati so skušali na vse naCLne, a zaman. Življenje v njem je ugasnilo. Pokojnikovo truplo so že dopoldne prepeljali na stanovanje v Vincarje. Soprogo Elizabeto so bili že prej nad vse obzirno obvestili o nenadni smrti njenega soproga. Pokojni načelnik g- Matija Malešič je bil rojen 30. oktobra 1891 v Črnomlju. Po končani gimnaziji v Novem mestu in vse-učiliških naukih v Zagrebu je bil imenovan 1. 1920 za konceptnega praktikanta v Slovenjem Gradcu, potem pa je bil premeščen k civilnemu komisarijatu v Mursko Soboto. L. 1923 je bil premeščen v svoj rojstni kraj, nato pa k velikemu županstvu v Maribor. V tem času je bil tudi imenovan za vladnega tajnika, nato pa višjega pristava pri okrožnem inšpektoratu v Mariboru. Po ponovnem službovanju v Črnomlju, je prispel kot tajnik k banski upravi vrbavske banovine v Banjaluki, nakar je prevzel mesto sreskega načelnika v Konjicah, 1. 1937 v Logatcu, lani v oktobru pa v škof ji Loki. Kljub parmesečnemu bivanju v našem mestu se je g. Malešič lepo uživel v življenje škofjeloškega okraja. V službi preudaren predstojnik, napram javnosti objektiven predstavnik državne oblasti, si je osvojil zaupanje in naklonjenost. Pokojnik se Je udejstvoval tudi v književnosti. Svoja literarna dela je objavljal v »Domu in svetu« ter v izdajah Mohorjeve družbe, kjer je pisal za Slovenske ve-černice, za Mohorjevo knjižnico in za Mladiko. Ljubezniv ln takten, srčno dober mož bo ostal v najlepšem spominu. Poleg soproge Elizabete roj. Kren, hčerke veleposestnika zapušča četvero otrok, Silvo, Ivana, Miro in Vido, ki objokujejo mnogo prenaglo smrt svojega očeta. Naj mu bo ohranjen blag spomin, preostalim naše sožalje! Iz Celfa —c Praznovanje Vidovega dne. Mestno poglavarstvo v Celju razglaša, da mora delo v trgovinskih in obrtnih obratovalnicah v mestu Celju na Vidov dan 28. t. m. od 730 do 9.30 dopoldne počivati Združenje trgovcev zrn mesto Celje sporoča, da morajo biti trgovine na Vidov dan od 7.30 do 9.30 dopolne v območju mesta Celja zaprte. V soboto 29. in nedeljo 30. t. m. bodo trgovine ves dan zaprte, —c Umrl je v torek dopoldne v ZagTadu 17 v starosti 74 let posestnik g. Štefan Go-ručan, oče g Frana Goručana, črkostavca v Zvezni tiskarni v Celju. Pogreb bo v četrtek ob 16. iz hiše žalosti na okoliško pokopališče. Pokojnemu bodi ohranjen blag spomin, svojcem naše iskreno sožalje I —c Tečajni izpiti na celjski gimnaziji. Nižji tečajni izpit je napravilo na drž. realni gimnaziji v Celju 146 učencev in učenk izmed 149. Popravni izpit imajo 2 učenca in 1 učenka, padel ni nihče. Višji tečajni izpit je bil pod predsedstvom gimnazijskega direktorja g. Franca Mravljaka od 10. do 24. t. m. K izpitu se je prijavilo 79 rednih učencev (med temi 17 učenk) in 1 privatist za nacionalne predmete. Izpit je uspešno napravilo 58 kandidatov, privatist in 16 kandidatk, 5 kandidatov ima popravni izpit, zavrnjen za eno leto ni bil nihče. Ustnega izpita so bWi oproščeni: Marija Brinerjeva, Jože Černelč, Tatjana Drofenikova, Jože Hočevar, Anton Jager, Franc Janežič, Anton Kocbek, Janko Lešničar. Aleksander Majdič, Franc Ostrožnik, Srečko Razpot-nik, Stanislav Rijavec, Cirila Spindlerjeva, Ivan Stanovnik in Vladimir VVeingerl. Pis- meni in ustni izpit so uspešno dovršili: Anton Agrež, Bogomir Antloga. Branko Avse-nik, Boris Ban, Vlasta Bavdkova, Edmund Bczcnšek, Ernest Bezenšek, Edmund Bolnik, Demetrij Brodar. Ludovlk Cencelj. Milan Cigleneeki, Mirko Confidenti. Vladimir Cadež, Ladislav Cmcr, Silva Delničarjeva, Henrik Driimel, Natalija Engelhard tova, Danilo Fercnčak, Bogdan Fiirst, Boris Gams Ivan Gantar. Drago Golob, Kamila G o sako va, Dušan Gradišnik, Janko Jazbec, Ger-hard Jekl, Josip Jcllcnz, Franc Jerič, Alfred Konig, Milenko Kos, llicronim Kozjak, Vera Krasnikova, Milena Krolnikova, Boris Krulc, Edvard Lakner. Marjeta Lebarjeva, Si'lvija Lenkova, Ognjeslav Majcrič, Leo-nid Marčič, Ivan Mihelčič, Rudolf Močnik, Danica Nedohova, Marijan Nemec, Gregor Ocvirk, Slavko Ograjen^ek, Marijan Pe-stevšek. Vida Planer jeva, Marijan Pogačnik Vladimir Posavec, Anton Potočnik, Valter Premschak, Franc Scrgan, Vera Slandrova, Otmar Tatscher, Jože Tovornik. Ivana Ura-njekova. Avgust Vršnik m. Oskar Žohar. Čestitamo! —c Na drž. d\*orazredni trgovski šoli v Celju so bili završni izpiti od 10. do 21. t. m. pod predsedstvom direktorja g. Ma-rinčka. Prijavilo se je 16 kandidatov in 20 kandidatinj, izmed katerih so b'li 1 kandidat in 5 kandidatinj odklonjeni Lz 1 ali 2 predmetov do septembrskega ruka, 2 kandi-datinji pa bosta polagali iz zdravstvenih razlogov izpit v jeseni. Završni izpit so položili: Oton Berdnik, Franc CvitaniČ, Stane Čujež, Ivan Jeriček, Jože Kajtna, Maks Ka-pelar, Alfred Kos, Hugon Ogrinc, Edvard Ozimek (z odliko), Janez Pečovnik, Franc Pušnik, Erik Roglowitz. Vekoslav šoln, Mi-trofan Som, Milan Stok, Darinka Celinsko-va, Janja Crnkova, Sonja Goriupova, Marija Gorjančeva, Antonija Jagrova, Milica Kosova, Vida Lesjakova (z odliko), Kristina Stožirjeva, Marija Stravsova, Anastazija Vi-potnikova, Terezija Volovškova, Milena Vršnikova in Nada Zoričeva. Čestitamo! —c Ara trgovski nadaljevalni šoli v Celju je bilo šolsko loto v nedeljo slovesno zaključeno. I. razred je obiskovalo 36 vajencev in vajenk, z uspehom jih je izdelalo 17, popravni izpit jih ima 13, nezadosten uspeh imata 2, štirje pa so predčasno izstopili. V II. razredu jih je od 43 izdelalo 24, popravni izpit jih ima 8, nezadosten uspeh 6, predčasno so izstopili 4, eden pa je ostal neocenjen. III. razred je dovršilo 16 učencev in učenk od 24, ponavljalni izpit jih ima 6, dva pa sta predčasno izstopila. Najboljšim učencem in učenkam so bile razdeljene nagrade Združenja trgovcev za mesto Celje. Prvo nagrado po 200 din so prejele Angela ŽohaTJeva in Štefanija Štorova (obe v Mohorjevi knjigarri; ter Danica Petriče-va (pri tv. Poženel). Drugo nagrado po 100 din so prejeli Pavel Sch\vander (pri tvrdki Stermecki), Ferdinand Pimpl (pri tv. Jagodic) in Marija Škcfičeva (pr tv. Sluga), tretjo nagrado po 50 din pa Miran Toplak in Friderik Pollandt. —c K poročilu o požaru v Ar ji vasi nas obvešča poveljnik celjske gasilske čete, da je odredil, da se celjska gasilska četa ne udeleži gašenja omenjenega požara, ker je smatral, da to ni bilo več potrebno. —c Žrtvi napadalcev. V Čre^njevcu pri Konjicah so fantje v nedeljo s koli napadli dninarja Antona Stebleta iz iste vasi ter ga hudo poškodovali p« g*avi. rokah in ostalem telesu. V Bodrežu pri Grobelnem je neki fant zagnal v ponedeljek dopoldne kamen v 191etnega dn;narjevega sina Ernc-sta Povaleja in mu hudo poškodoval koleno. Oba poškodovanca so oddali v celjsko bolnico. —c Tri nesreče. V Trnovljah pri Celju je v nedeljo konj brcnil 551etnega dninarja Martina Kališnika in mu zlomil levo nogo. V ponedeljek je padel 611ctni delavec Franc KI inar iz Celja pn delu in si poškodoval rebra na levi strani. Pri delu jc padel 461et-ni zidarski pomočnik Vinko M.rnik z Železnega pri Veliki Pirešici z lestve in si močno poškodoval levo noge > gležnju. Ponesrečenci »e zdravijo v celjski bolnici I Pola Negri: Noč odločitve DANES NEPREKLICNO ZADNJIKRAT ! Njen poslednji film! Poslednji* Jo lahko vidite! KINO UNION. tel. 22-21, ob 16., 19. in 21. uri apela in misteriozna iilroska drama po romanu a. S. van DlN£-ja: *" ' S« i iU-V^*^^Tajna zagonetnega morilca. Ki ubija svoje žrtve brez ' riJtiil^r m orožja in ne pušča nikakih sledov. Ob 16., 19. in 21. \ I Cdmund Lo\ve, Virginia Bruce. KINO SLOGA, tel. 27-30. Premiera danes! rl. I iv mo VESELA Šolstvo IRENE D 17 N N E POUGLAS F4JRBANKS ml. ■■i III lil IIHIIIlllll lllllll Zabavna, duhovita komedija, o ameriškem bogatašu, kako si on osvoji ženo. Predstava ob 19. uri radi produkcije odpade KINO MATICA, tel. 21-24, ob 16. in 21. url I \ J. V M17 — Zaključni računi Glavne Bratov*ke skladni ee. V Beogradu je bil občni zbor Glavne bratovske skla.nice. Iz poslovnega poročila je razvidno, da Bratovske sklad-nice štejejo 30.955 članov. Poslovanje zadnjih treh let izkazuje 42,029.551 din prebitka. Glavna bratovska skladnica ima zdaj skupno 112,950.481 din razpoložljive gotovine. — Konferenca o preskrbovanju zasebnih p°djetij s tekočim gorivom, v upravi državnih monopolov bo v četrtek konferenca v vprašanju preskrbovanja zasebnih podjetij s tekočim gorivom. Konferenco je sklicala uprava državnih monopolov in na njo so povabljeni zastopniki vseh gospodarskih zbornic v državi. — Nemško jugoslovenski dogovor o pla-elnem prometu. Objavljena je bila uredba o začasni porabi osmega dopolnilnega sporazuma nemško-jugoslovenskega trgovinskega dogovora, ki bo uveljavljen 1. julija. Hkrati je bil objavljen tudi dopolnilni sporazum nemško-jugoslovenskega dogovora o plačilnem prometu. —- Nov srrob. V Zemunu je umrl g. Bruno Moser, veletrgovec z vinom. predsednik Udruženja vefetrgovcev z vinom, rezervni oficir itd. v 47. letu starosti. Pogreb bo jutri ob 17. iz hiše žalosti, Moserova ul. št. 1 na katoliško pokopališče. Pokojniku blag spomin, žalujočim naše iskreno so-žalje! — Za 170.0O0.000 din začetih javnih dol v banovini Hrvatski- Zadnjih 14 dni so bile na banski upravi v Zagrebu konference načelnikov banovinskih oddelkov pod predsedstvom bana. Na teh konferencah So razpravljali o programu javnih del na Hrvatskem. Letos je banovina začela na raznih krajih razna javna dela, ki bodo veljala 170,000.000 din. Razen tega bodo letos še začeli druga javna dela, ki bodo zahtevala še za okrog 100.000.000 din stroškov. Ta dela financirajo z rednimi proračunskimi sredstvi banovine in delno na račun notranjega državnega posojila, pa tudi na račun melioracijskega posojila, ki je bilo najeto v znesku 50.000.000 din. Med največjimi deli je treba omeniti predvsem cestna dela v Hrvatskem Primorju in v Dalmaciji. Najlepšo cesto bo banovina dobila ob jadranski obali od Sušaka do Kotora in Ulcinja. To bo najlepša turistična cesta v Jugoslaviji. Dolga bo nad 500 km. Kazen te velike ceste namerava banovina zgraditi še celo vrsto drugih cest, predvsem cesto Zagreb—Stupnik—Karlovac, ki bo s podaljšk. Luizine ceste vezala Zagreb z morjem. Nameravajo tudi urediti cesto Zagreb—Zaprešlč—Ptuj. Po tej cesti bi bila severna Slovenija zvezana z morjem. — Za.stoj v izvozu lesa. Zaradi razširjenja vojne na Sredozemsko morje je nastal zastoj v našem izvozu lesa. Poslej več ne moremo Izvažati lesa v prekomorska tržišča. Odjemalci našega lesa so zdaj samo v Italiji in Nemčiji. V gospodarskih krogih napovedujejo še ostrejšo krizo v naši lesni industriji. — Ikrepl proti podražitvi drv v Beogradu in Zagrebu. Ker so se lani pozimi drva v Beogradu silno podražila, prodajali so jih celo po nad 300 din m% in ker so še vedno zelo draga, nameravajo v Beogradu ukreniti vse potrebno, da bi v prihodnji zimi prebivalstvo bilo zaščiteno pred špekulacijami s kurivom. Tako namerava beograjska občina ustanoviti posebno ustanovo, ki bi vodila trgovino z drvmi. Ta ustanova naj bi nakupila večje količine drv, da bi jih prodajala poceni ter tako regulirala cene na tržišču. V Zagrebu so zastopniki Zveze hrvatskih privatnih nameščencev obiskali mestnega župana ter ga zaprosili, naj se mestna občina pozanima že zdaj za nabavo življenjskih potrebščin, predvsem drv, da se bodo lahko s kurivom za zimo zalagali tudi revnejši prebivalci. V Zagrebu opažajo že zdaj šoeku-lacije z drvmi, čeprav je v skladiščih zelo mnogo kuriva. — Obnovitev poštnega prometa z Nizozemsko. Poštni promet za dopisnice in pisma z Nizozemsko in evropskimi nevtralnimi državami je obnovljen že nekoliko tednov. Zdaj pa bodo vzpostavili tudi promet z izvenevropskimi nevtralnimi državami. Z južnoameriškimi državami vzdržuje poštni promet italijanska poštna služba, z drugimi neevropskimi ne\^tralnirni državami pa je poštni promet usmerjen preko Sibirije in Japonske. — Italija odobrila kontingent 2000 vagonov riža za uvoz v Jugoslavijo. Po prvih vesteh iz Beograda je odobren kontingent 2000 vagonov italijanskega riža za uvoz v letih 1940 91, in sicer 1600 vagonov ne-luščenega in 400 vagonov luščenega- Tega riža ne bomo mogli prej uvažati kakor šele oktobra. — Začetek regulacije Save na Hrvatskem. V četrtek so začeli regulacijska cela v Savi pri Jankomiru z novim bagrom, ki so ga pravkar dobili iz Nemčije in ki velja ool milijona din. že prvi dan je bager izkopal 500 kub. m peska. Za regulacijo Save je banovina Hrvatska najela posojilo v znesku 5.000.000 din. Razen tega bo država prispevala še 3,000.000 din za regulacijo Save vzdolž Podsuseda do vasi Prečko. V rednem banovinskem proračunu je določenih še 5,000.000 din za zgraditev rečnega nasipa med Podsusedom in Zagrebom. Izkopani pesek pri regulaciji bodo porabili za nasip nove modeme avtomobilske ceste med Zagrebom in Karlovcem. To cesto bodo začeli graditi že letos. — železniška konferenca v Dalmaciji se nadaljuje na ladji. Poročali smo, da so se v Splitu sestali delegati jugoslovenskih in madžarskih železnic na konferenci o ureditvi vprašanj obmejnega prometa med Jugoslavijo in Madžarsko. Danes so udeleženci konference odpotovali z la::jo v Dubrovnik, od koder se bodo vrnili v četrtek. Med vožnjo se konferenca na ladji nadaljnje. — V Zagrebu bodo gradili džamijo. O priliki obiska musl-manskega verskega I poglavarja reis ul ulema Fehim ef. Spaha j so se razgovarjali v Zagrebu o zidanju žamije. Džamijo nameravajo sezidati na lepem prostoru v Gobčevi Zvezdi. Kmalu bodo začeli zbirati po državi sredstva za zidanje džamije. — V Karlovcu se ne bodo postili v petek. Mesarji in gostilničarji v Karlovcu so se zelo pritoževali zaradi uvedbe brezmesnega dne v petek, ker je tam vsak petek veliki sejem. Zahtevali so, naj bi zaradi tega preložili brezmesni dan v soboto. Oblasti so jim to dovolile in tako se bodo poslej v Karlovcu postili v soboto, v petek pa bodo jedli meso. — Šibeniška občina bi rada ustanovila solarno, šibeniška občina se je obrnila s prošnjo na upravo .ržavnih monopolov, da bi obnovila stare šibeniške solarne v vasi Zablaču. Te solarne so obratovale že v 17. stoletju. Občina je zdaj prejela sporočilo ministra dr. Smoljana. ki ji sporoča sodbo uprave državnih monopolov o obnovi ši-beniških slarn. Stroški bi bili nekoliko preveliki, vendar is šibeničani še vedno prizadevajo, da bi dobili svoje solarne, ki b: dale na leto v vrednosti 2 do 3 milijone soli. Stroški za ureditev solarne bi znašali okrog 10,000.000 din. — Odklonjena zahteva mornarjev po vojni nagradi. Poročali smo že o konferenci, ki je bila sklicana, da bi na nji obravnavali vprašanje plačevanja posebne nagrade mornarjem, ki so v službi na ladjah v vojni coni. Delodajalci, lastniki ladij, so odklonili zahtevo zastopnikov mornarjev in na konferenci ni prišlo do sporazuma. Pogajanja so bila prekinjena, ni znano kdaj se bodo nadaljevala. — Podražitev zrcalnega »tekla, steklo se že delj časa podražuje in zelo se ,je podražilo 15. t. m. zrcalno steklo. Tovarne so ga podražile za 30«^. S to podražitvijo so zelo prizadeti zlasti obrtniki in trgovci. Zrcalno steklo moramo vse uvažati, zato ni mogoč noben ukrep, da bi ga oblasti lahko pocenile. — Pasji k on t um ae je uveden v vseh občinah krškega okraja. Stekel pes se je pojavil v okolici Kostanjevice, kar je bil vzrok za uvedbo kontumaca za ves okraj. Vsi psi morajo nositi nagobčnike. — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo spremenljivo oblačno, nestalno vreme. Včeraj ej deževalo v Ljubljani, Beogradu, Splitu in Rabu. Najvišja temperatura je bila v Kumboru 29, v Dubrovniku in Beogradu 27, v Sarajevu 25, v Zagrebu, Splitu in Rabu 24, na Visu 20, v Ljubljani 19.8, v Mariboru 18.5. Davi Je kazal barometer v Ljubljani 757.7, temperatura je znašala 11.4. Za majave zobe in proti lahkemu krvavenju iz dlesna uporabljajte samo zdravilno Paradentin pasto za čiščenje zob in masiranje dlesna. Paradentin pasta je v resnici najefektnejše sredstvo za higieno ust in zob. Dobiva se v lekarnah po 16 din in v drogeriji Gregorič, Ljubljana. Iz Ljubljane —I j Zadnja sklepna produkcija glasbene akademije v šolskem letu 1939 40 bo drevi ob 18.15 v veliki filharmonični dvorani. Na sporedu, ki ga bodo izvajali izključno slušatelji glasbene akademije, bodo skladatelji: Jomelli, Vitali, Mozart, Beethoven, Musorgski. Chopin, Caminade, Binički, Krek, Petefelka, Hubad Samo, Gregorc Jurij. Spored, ki velja obenem za vstopnico, se dobi za 3 din v knjigarni Glasbene Matice ter pri večerni blagajni. —lj Na Petrovo in na nedeljo štirje Putnikovi izleti: Plitvice, Crikvenica, št. Jernej, Gorjanci. Prijave do petka 28. opoldne. 266—n —U Nesreče. Devetletni sin rudarja Lu-dovik Fakin iz Zagorja je 24. t. m. spuščal v zrak rakete, izmed katerih pa mu je ena eksplodirala v roki ter mu jo poškodovala. — Trg. pomočniku Janezu Zale-telu iz Ljubljane se je zdrobila v roki steklenica, pri čemer se je hudo obrezah — žena gledališkega uslužbenca Greta Drenovec pa se je nevarno vsekala s sekiro v desno roko. — Vsi se zdravijo sedaj v ljubljanski bolnišnici. —lj V Stritarjevi ulici št. 6 v Ljubljani pn frančiškanskem mostu «* »Maj nahaja optik In urar FR. P. ZAJEC, torej ne več na Starem trgu. — Samo kvalitetna optika. 3. L KOLEDAR Danes: Sreda, 26. junija: Janez in Pavel; Vigilij. DANAŠNJE PRIREDITVE Kino Matica: Živimo veselo Kino Sloga: Pod hipnozo Kino Union: Noč odločitve Šesta produkcija Glasbene akademije ob 18.15 v veliki Filharmonični dvorani. DEŽURNE LEKARNE Danes: Dr. Piccoli, Tvrševa cesta 6, Hočevar, Celovška cesta 62, Gartus, Moste, Zaloška cesta 47. Nase gledališče OPERA Začetek ob 20. uri Sreda, 26. junija: Carmen. Red Sreda. Četrtek, 27. junija: Carmen. Red Četrtek. Petek, 28. junija: Lucija Lammermoorska. Izven. Globoko znižane cene od 21 din navzdol. Debut koloraturke Siehanove. (Zaključek operne sezone.) Završni izpit na drž. trgovski akademiji v Ljubljani je bil od 3. do 22. junija. Izpit so napravili v oddelku A: Belihar Cvetana (z odi.), Božič Nada, Buh Ivana (z odi.). Cerar Angela (z odi.). Duhovnik Ana (z odi.), Gabrenja Vojteh, Hočevar Vladimir. Hrehorič Marija (z odi.), Jak Artur (z odi.), Javornik Josip, Jeglič Vida (z odi.), Jenko Franc, Jeršek Avgust (z odi.). Kobi Irena (z odi.). Kranjc Zvonimir, Leitgeb Martina (z odi.), Lendovšek Ljubica (z odi.), Lukežič Vincenc. Mahkovec Marija (z odi), Mencinger Tomislav, Mencinger Vera, Ogrizek Ivan (z odi.). Papež Justina, Perme Jožefa (z odi.), Prelog Karel (z odi.), Rvbička Zora, škafar Alojzij, Trit-temvein Henrieta, Vidmar Stojan. Zajec Ana (z odi.), zigon Miloš (z odi.), Keber Herman (priv.) in fimitek Ervin (priv.); v oddelku B: Adamič Antonija. Antič Zlata. Bldovec Ivanka, Bokal Marjan, Briščik Zdenka, Cebohin Branko, Cešarek Alojzij. Hibšer Majda. Javornik Marija (z odi.i. Killer Zofija, Kobav Svetozar, Korana Viktor, Kren Ana, Lavrič Ljudmila, Marušič Olga, Pirš Dragica, Poček Ivana, Polak Breda. Rabič Ludovik. Remic Marija (z odi.). Slamič Tatjana. Suber Helena, šturm Marjeta, Sullgoj Ljuboslava, Tori Savo, Ulrich Pavlina (z odi.). Va'lenčič Marija, Vehovar Branimir, Videnič Jožica, Vidmar Alojzij, Watzak Majda- Državna dvorazredna trgovska šola v LJubljani. Završne izpite, h katerim so bili pripuščeni 28 kandidatov. 46 kandidatk in dva privatista in ki si so bili cd 7. do 24. t. m. pod predsedstvom direktorja Jos:pa Gogale. so opravili: a) z odUčnim uspehom: Krageli Franc. Peterneli Vladislav, Cadež Milena (opr. ustn. izp.), Dermastiia Marija, Krmec Ana. Krmeli Mariia (opr ustn. izp.). Miklič Rafaela. Sušnik Leopoldina (opr. ustn izp.). Urbane Ana. Vid:c Irena, Vidmar Cecilija. Vidrin Rajka; b) s prav dobrim uspehom: Batinica Mariia. Fine Saša. Korenčan Marija. Lipovšek Majda. MahniČ Bojana. Potokar Frančiška. Repič Tatjana. Schwarz Aloizrja. Sturm Jožefa. Tomšič Ivana; c) z dobrim uspehom: Ber-gant Lulca, Božič Pavel, Čeme Srečko, Kocjančič Igor. Markovič Franc. Rozman Valentin. Schiffrer Franc. Sočan Valentin. Wagner Anton, Bon Mariia. Cerkven i k Marija. Detel a Bari ca. Dolžan Zlatica. Hlode Karolina. Jelnikar Viktoriia. Koritnik Gusti, Kovačič Milena. Jakeli Riharda. Kralj Zora. Mohar Matilda. Omerzu Silva, Pahor Danijela, Puc Mariia, Sajovic Katarina. Srakar Ana. Stražar Mariia. Škoda Leopoldina. Vidovič Draga. Wolhar Marija. Zupan Ivanka. Zulovec Ana; č) z zadostnim uspehom: Dodič Martin. Golobica Stanislav. Gorupec Marjan. Jakopič Marjan, Pevec Stanislav. Pungerčar Franc. Gogala Majda. Himmelreich Marija, Lpavec Majda. Tonh Milena. Za tri mesece so bili odklonjeni 10 rednih kandidatov in dva privatista. za eno leto pa ie bil odklonjen en redni kandidat. Kandidatke so vse opravile završni izpit s pozitivnim uspehom in ni bila nobena odklon iena. — Trgovska, industrijska hi bančna podle tja, ki nameravajo sprejeti v službo kakšno novo pisarniško moč. Se prosijo, da s? obrnejo na ravnateljstvo državne dvorazred-ne trgovske šole v Ljubi iani. ki bo rado postreglo s priporočilom dobrih absolventov zlasti na absolventk. Trgovska, industrijska in bančna podjetja, ki nameravajo sprejeti v službo kako novo pisarniško moč, naj se obrnejo na ravnateljstvo držav, dvorazredne trgovske šole v Ljubljani, ki bo rado postreglo s priporočilom dobrih absolventov, zlasti pa absolventinj. Inserira jte v „S1. Narodu44! Iz Kranja — Sprejemni Izpiti na gimnaziji. V ponedeljek so bili sprejemni izpiti za I. razred gimnazije. Izpit je delalo 94 dečkov in 53 deklic. Napravilo ga je 135 prijavljenih in sicer 86 dečkov in 49 deklic, odklonjenih pa je bilo 12 (8 dečkov in 4 deklice). Letos je število prijavljenih zopet nekoliko poraslo, kar kaže, da se bo število gimnazijcev stalno dvigalo ne glede na močan dotok mladine v meščansko šolo, ki je v prvem letu ustanovitve nekoliko ublažila naval v gimnazijo. Poklicani bodo morali s tem računati in urediti primerne prostore v gimnaziji, ki ne ustreza več zahtevam časa. • — Neznosen dim. V zadnjih mesecih se opaža, da je dim iz tovarne Jug. tvornic gume vedno bolj neznosen in da nosi s seboj v večji meri pepelnate drobce, ki jih je mogoče opaziti na obleki, če stoji Človek v smeri vetra. Neznosen smrad se širi tudi v oddaljenejše mestne dele. Potrebne bi bile v tvornici priprave, ki bi zlo omejile ali pa povsem preprečile. Nesmiselno bi bilo propagirati v mestu tujski promet s takim zrakom, kakor ga imamo priliko opazovati zadnje čase. Poleg Narodnega doma je park, kamor pa ni mogoče več zahajati, če nočejo imeti obiskovalci vse pepelnate obleke. Vsa okolica in hiše bo polne pepela in smradu, ki se ga ni mogoče znebiti. Bil bi skrajni čas, da ee zadeva uredi. — Sokolsko dmštvo vabi članstvo in naraščaj, naj predloži v pregled legitimacije, ki se potrjujejo vsak dan od 20. dalje v posvetovalnici Nar. doma. Kino v Stražifiču predvaja od četrtka do vključno 30. junija dva krasna filma »V mrežah zločina« in »juarez«. Zaradi izredne dolžine filmov so začetki predstav izpremenjeni. predvsem domačine in pogostinske kroge iz vse bližnje in daljne okolice. Tečaj bo brezplačen ter bo trajal ves dan od 8. zjutraj do 6. zvečer. Iz Moravč — Tnjskoprometnl tečaj. Po predlogu Tujskoprometne zveze v Ljubljani je priredila banska uprava (referat za turizem oddelka za trgovino in industrijo) letos že več uspelih tujskoprometnih tečajev. Namen teh tečajev je, podati z vrsto predavanj v teku enega dneva poslušalcem pregled o današnjih potrebah t lrlzma. Vpelje jih v osnovne probleme turizma ter jim na kratko poda tudi nekaj praktičnih migljajev, posebno o občevanju z gosti, serviranju, propagandi za domači kraj, higieni v kraju in na domu itd. — Tudi Moravče, ki so se začele od ustanovitve Tujskoprometne ga društva živahneje zanimati z« turizem, bodo v sr?do 3. julija deležne takega tn<*a^a Pristop k tečaju ima vsakdo, ki se za tečaj zanima. Na tečaj opozarjamo iz Dolenjskih Toplic Samaritanski tečaj. Sokolsko društvo v Dol. Toplicah se dobro zaveda svojega poslanstva in ne zamudi nobene prilike, da ne bi vzgajalo članstva na vseh področjih, kjer bi moglo čim več koristiti narodu in državi. Ne goji samo telocauue, tern/il dela mnogo tudi v prosvetnem pogledu. V zadnjem času je priredilo tudi samaritanski tečaj, ki ga vodi banovinski zdravnik dr. Konvalinka, In se ga udeležuje 17 članic Predavanja so dvakrat na teden, lokler ne bo predelana vsa potrebna snov. Vse sestre slede z zanimanjem strokovnemu pouku, da bi mogle v potrebi izvrševati Človekoljubni poklic. Za člane pa se ustanavlja strelski odsek, ki se bo že v kratkem pričel udejstvovati. Iz Mokronoga Podružnica društva Rdečega križa v Mokronogu je priredila samaritanski tečaj, da izvežba vse, ki bi hoteli biti človekoljubju na razpolago. Povabila je vse, ki so dobre volje k predavanjem, ki jih vodi banovinski zdravnik dr. Stane Skulj. Tečaj bi imel biti na povsem nevtralnih tleh v stari šoli. toda povabilu se je odzvalo tako ogromno Število udeležencev, da je bila soba v stari šoli mnogo premajhna in so bili prisiljeni premestiti predavanja v obširno in veliko dvorano sokolskega doma. Predavanjem g. dr. Skulja slede vsi navzoči z velikim zanimanjem, kar je dokaz, da se narod dobro zaveda resnosti časa in da hoče biti za vse primere pripravljen. — Higienska ntzstava. Higienski zavod v Ljubljani prireja po deželi higienske razstave, da se priprosto ljudstvo seznani z vsemi pravili prave ljudske higiene in odstrani vse, kar je zdravju škodljivo. Take ra7stave so za naše ljudstvo velikega pomena. Znano je žalostno, dejstvo, da se še vse premalo zanima za pravo higieno, da vse premalo skrbi za snago telesa, doma, na vasi itd. Nepoznanje prave ljudske higiene je mnogokrat vzrok mnogih bolezni, ki bi se jim lahko izognili, če bi upoštevali pravila higiene. V vinorodnih krajih, kjer je ljudstvo vse preveč vdano pijači, so higienske razstave še poseben blagoslov. Taka razstava je ta teden v tukajšnji šoli. Otvorjena je bila v nedeljo 23. t. m. s skioptičnim predavanjem. Vodita jo dve zaščitni sestri higienskega zavoda. Razstava je odprta ves dan in so vsak dan tudi predavanja s prikazovanjem skioptičnih slik. Pri otvoritvi ni pokazalo ljudstvo posebnega zanimanja, ker je bila udeležba očividno mnogo premajhna, upanje pa je, da se bo v zadnjih dneh zanimanje povečalo. Tukajšen kraj je vinoroden, ljudstvo uživa v splošnem preveč alkohola in bilo bi dobro, da bi se temeljito seznanilo s škodljivim vplivom alkohola na človeško telo. k čemur naj pomagajo če že ne besede, ki ji pijači vdani ljudje ne verjamejo dosti, tudi nazorne skioptične slike, želimo, da bi razstava žela vsestransko mnogo uspeha. Sorzna poročila Ourih, 26. junija. Beograd 10. London 16.37, New York 443, Milan 22.40, Madrid 40, Berlin 177, Stockholm 106.25. Sofija 4, Bukarešta 2.25. Tretji dan razprave proti Jankoletu Sodba bo najbrže objavljena jutri Ljubljana. 26 junija Včeraj popoldne se je v sodni razpravi proti bivšemu bančniku Miru Jankoletu nadaljevalo zasliševanje prič. oškodovancev in izvedencev. Iz zasliševanja oškodovancev je razvidno, da je obtoženec dajal na hranilne knjižice večja in manjša posojila. Po izpovedih nekaterih uradnikov Slovenske banke se je obtoženec resno bavil z načrtom, da bi pritegnil v banko neko inozemsko finančno skupino, s pomočjo katere bi dosegel sanacijo zavoda. S to skupino je bil obtoženec kakor zatrjuje sam, že v pogajanjih in bi sanacijo tudi izvršil. Upnikom je pred aretacijo zatrjeval, da se pogaja z več skupinami finančnikov in sicer v Parizu, z drugo v Italiji in s tretjo v Nemčiji. Današnja razprava se je pričela ob 9. in je obtoženec zopet trdil, da je imel pogodbo z nemško skupino finančnikov skoro že v žepu Skupina bi prevzela banko in poravnala vse dolgove Takoj v početku današnje razprave je bil zaslišan odvetnik dr Fran Skaberne, ki je navedel, da se je pred več nego dvema letoma spoznal z g. Tihomilom Jenkom, ki ga je cenil kot treznega in spretnega človeka in s katerim sta kasneje ustanovila družbo Avtomontaža d. d. Po njem se je spoznal z obtožencem, ki mu je omenil, da namerava pritegniti v Slovensko banko inozemsko denarno skupino. Na vprašanje pa ni povedal, odkod bo prišel kapital in kdo ga zastopa. Govorila sta tudi o tem, da bi se najprej delniška glavnica Slovenske banke znižala in potem z vpisom novih delnic zvišala. Pričo je motilo vprašanje, ali bi sodišče dovolilo znižanje glavnice za 50°/o, ker to zakon prepoveduje To znižanje naj bi služilo pokritju izgub. Obtoženec je o sebi trdil, da ima okrog 72.000 delnic banke v svojih rokah, za 3000 delnic pa se ne ve, kje fluktuirajo. Dr. Skaberne se ne more točno spomniti, kakšna vsota je bila imenovana, ki naj bi bila vložena v novo glavnico, zdi pa se mu, da je obtoženec navajal okrog 25 do 30 milijonov dinarjev. Obtoženec je dr. Skaberneta prosil, naj prouči vsa vprašanja glede sanacije banke in je dr. Skaberne vzel kot advokat stvar za resno glede na priporočilo g. Jenka. Obtoženca samega je tedaj prvič videl *v življenju. Naročil je obtožencu, naj se v zadevi zgla-si pri njem čez kakih deset ,dni. Glede vseh vprašanj je dr. Skaberne res poizvedoval pri sodišču in pri nekaterih notarjih, ki imajo prakso v delniškem pravu. ČfeS 14 dni ali tri tedne pa je iz listov zvedel, da so obtoženca zaprli, s čimer se je njegovo delo seveda končalo in se za stvar ni več zanimal. V splošnem je dobil v razgovoru z obtožencem vtis, da bi neka inozemska finančna skupina res rada pri nas plasirala denar in bi za to potrebovala tako zvani delniški plašč, človeka, ki naj bi jo tu zastopal. Sledilo je zaslišanje še drugih prič. Predsednik senata dr. Kralj je pri tem omenil, da je pravkar prispela brzojavka, ki sporoča, da dr. Čok ne more pri razpravi nastopiti kot priča, ker se mudi v inozemstvu. Obtoženec je predložil sodišču nekak sanacijski načrt banke, namreč pismeno obrazložitev, kako bi izvedel sanacijo in poravnal vse dolgove. Glede tega načrta je bil zaslišan sodni izvedenec knjigovodja tobačne tovarne g. Zelenik, ki mu je bil predložen in ga je preštudiral. Vprašan za mnenje, pa se g. Zelenik ni mogel izjaviti o predlogu. Drž. tožilec Branko Goslar je nato predlagal, naj se zasliši izvedenec v bančni stroki ravnatelj Jugobanke o tem, če bi se sploh našla kaka finančna skupina, ki bi bila pripravljena reševati falitno delniško družbo, kakor jo bila Slovenska banka v takratnem stanju. Predsednik senata je na to pristal in je bila razprava do zaslišanja pozvanega ravnatelja prekinjena. Obtoženec se je po zagovorniku protivil, da bi se izjavljal pozvani izvedenec in conereto, koliko je bil načrt izvedljiv, ni se pa protivil, da se na splošno izjavi. Nadalje je obtoženec predlagal, naj se zasliši razen strokovnjaka v bančnih poslih tudi eden ali drugi zastopnik kapitala, ki naj bi se izjavil o možnosti sanacije. Razprava bo bržkone trajala še ves dan in bo zaključena šele proti večeru. Zaslišani bodo poleg mnogih prič še razni strokovnjaki in izvedenci, sodba v procesu pa bo najbrže objavljena jutri. Dvojen umor zaradi ljubosumnosti Grozno dejanje ljubosumnega blazneža, ki je z nožem uničil dve mladi življenji Strigova, 24. junija. Z bliskovito naglico se je danes razširila po štrigovski okolici pretresljiva vest o umoru 301etnega posestnika Viktorja Ra-špergerja iz Malega Slatnjaka pri štrigovi in 211etne Marije Repove, posestniške hčere iz Strigove, ki sta postala žrtvi ljubosumnega blazneža, 27 let starega Karla Makovca, grobarjevega sina iz Strigove. Morilec Karel Makovec je imel zaradi pretepov že mnogo posla s sodiščem ter je presedel že leto dni zapora v mariborski jetnišnici. Imel je več let ljubezensko razmerje posestniško hčerjo Marijo Rep iz Strigove. Ker se ga je Repova že pred mesci naveličala, ji je neprestano grozil, da bo ubil njo in njenega sedanjega ljubimca Viljema Raspergerja. Ze pred tedni je napadel v Štrigovi Raspergerja, vendar pa se je takrat ustrašil treh Rašpergerje-vih spremljevalcev In je prišlo samo do manjšega suvanja. Ob neki drugi priliki je Repovo, ko je govorila s svojo bodočo svakinjo, sunil v jarek. Sploh je stalno zasledoval Repovo in Rašpergerjeve ter hotel z njimi obračunati. Tudi ljudem je kazal nož, češ da bo z njim obračunal z Repovo in Raspergerjeviml. Grozil je tudi z revolverjem, s katerim je večkrat streljal v bližini Repove hiše. Kot najprikladnejši čas obračunanja si je Makovec izbral nedeljo zvečer, ko je zvedel, da je Repova v Slatnjaku na domu Viljema Raspergerja, ki je prišel od vojakov na dopust. Ker je moral usodnega večera Viljem Rašperger oditi nazaj k vojakom, ni mogel več spremiti svojega dekleta domov v Strigovo, kakor je pričakoval Makovec, ki je oba zaljubljenca že vse popoldne čakal na skritem mestu, bodisi v v gozdu ali v žitu in pšenici, kakor mu je pač bolje kazalo. Ker Viljem ni mogel spremiti svoje izvoljenke, jo je spremil njegov brat Viktor, ki je bil šele nekaj mescev oženjen v Slatnjaku na majhnem posestvu Na poti v Strigovo je naenkrat skočil pred oba iz visoke pšenice Karel Makovec s no- žem v roki. Sunil je takoj z njim Repovo v bok ter jo rami. Ko se je zavzel za Repovo njen spremljevalec Viktor Rašperger, je začel z nožem suvati tudi njega ter mu je zadal devet manjših in hujših ran na vratu, prsih in roki. Rašperger je zaradi teh ran takoj izdihnil, Makovec pa s tem še ni končal svojega zverinskega dela. Sedel je na kolo ter odhitel za Repovo, ki jo je dohitel kakih 200 m od svoje prve žrtve. Začel jo je neusmiljeno suvati z nožem ter ji je povzročil 14 ran po vsem telesu. Repova je takoj izdihnila. Ljubosumni blaznež je hotel takoj nato tudi sebi vzeti življenje ter si je prerezal žile, vendar premalo; bržkone si je v zadnjem trenutku premislil ter se skril pri eni sosednih hiš. Marljivim orožnikom in občinskemu stražniku se je posrečilo, da so morilca že isti večer aretirali in mu nudili zdravniško pomoč- Obe žrtvi sta ostali do komisijskega pregleda na mestu dogodka, nakar ju je v štrigovski mrtvašnici obduciral sreskl sanitetni referent dr. Haring. Komisiji je predsedoval kazenski sodnik sreskega sodišča v Ljutomeru g- Stanko Klavs. Pri obdukciji trupel Repove in Raspergerja je bilo ugotovljeno, da je Makovec oba obdeloval z nožem toliko časa, dokler je kdo kazal še kaj življenja. Rašperger je Imel štiri smrtne zabodljaje, dva naravnost v srce, Repova pa je imela pet smrtnih ran. Zločin nad Rašperger jem in Repovo je bil izvršen premišljeno, in sicer po načrtu, ki si ga je Makovec že prej pripravil. Ko je komisija pregledovala trupli Raspergerja in Repove, se je zbrala velika množica ljudstva, ki je hotela na vsak način z ubijalcem fizično obračunati, ko je gledr.l svoji žrtvi mrko, brez vsakega kesa. Orožniki so oddali morilca v sodne zapore sreskega sodišča v Ljutomeru, nesrečni žrtvi pa sta bili ob spremstvu velike m^cč'c© v torek pokopani na štrlgovskem pokopališču. Vsebina sporazuma za premirje med Ifaliio .n Francijo Pogoji .talijansKo-trancoskfcga pi emirja vsebujejo 25 točk. V prvi Loćlvi se Francija obvezuje, da preneha sovražnosti napram Italiji na ozemlju Francije, kolonij in mandatov kakor tudi na morju in v zraku Druga toCka določa, da zadižijo italijanske čet.. Crto. ki so jo zasedle do p.e-mirja. Po določbah tretje tcike bo Francija de-nrjOfaiiiaii :la oo tej črti pas v širini 50 Km Za časa trajanja p:em.ija bo isto tako popolnoma demobiliziran pas v Somaliji in Libiji. Za časa sovražnosti med Italijo in Anglije ter za Časa trajanja premirja bo imela Italija popolno m stalno pravico izkoriščanja luke v Dzibutiju in njenih naprav kakor tudi francoskega dela proge Addis Abeba—Džibuti. in to za. vse vrsLe prevozov. Četrta točka pravi, da bodo v točki tri omenjene cone demobilizirane 10 dni po ustavitvi sovražnosti. V teh conah ostane samo najnujnejše francosko osobje za nadzorstvo in vzdrževanje utidb, vojašnic, skladišč i: drugih vojaških objektov. Ostale boiio tudi lahke najnujnejše čete za ohranitev notranjega ie,-a, ki jih bo odredila italijanska komisija za premirje. Peta točka določa, da se mora vse orožje in stieiivo. ki je v conah, k: se bodo demilitarizirale tako v E\:opi kakor v Libiji, predati v 15 dneh. Orožje, ki je v utrdbah ter strelivo se mora isto tako v roku 15 dni unk'iti. Na ozemlju obmejne Scmalije se mora pieriat: orožje in strelivo v 15 dneh na točkah, ki jih bo določila italijanska komisija za premirje Kar se tiče orožja in streliva v utrdbah na omenjenem ozemtiu, se mera uničiti. Točka šesta določa, da morrjo biti za časa trajanja sovražnosti med Italijo in Anglijo utidbe in pomorska oporišča v Toulonu, Bzerti. Ajacciu in Oranu demilitarizirane do ustavitve sovzr.žnosti z Anglijo. Ta demilitarizacija se mora izvišiti v 15 dneh. Toeki 7 in 8 se nanašata na modalitete demilitarizacije con, vcjarkih pomorskih utrdb in pomorskih opori.šč. Točka deveta doicča, da se mora.io vse kopne, pomorske, in zračne siie na francoskem evropskem ozemlju demilitarizirati in razorožiti v roku. ki bo p--meje določen. Izvzete so le one formacije, ki so neobhodno pot.ebne za hran te v notranjega re:"a. Sestava teh formacij bosta določili Italija in Nemčija. Kar se tiče ozemlja v francoski Severni Afriki, Siriji in francoski obrežni Sorraliji bo italijanska komisija za premirje p. i določitvi modalitet demobilizacije in razorožitve upoštevala poseben pomen ohranitve re-a na teh ozemljih. Deseta točka daje Italiji pravico, da kot garancijo za izvršitev pogodbe o premirju zahteva delno ali c> '.otno predajo orožja pehote, topništva blindiranih avtomobilov, tankov, konjske vprege in municije, ki je pripadala enotam, ki so se udeležile borb proti Italiji. Točka 11. predvideva kontrolo Italije in Nemčije na J orožjem, strelivom in ostalim vojnim materialom v Franciji, ki ni zasedena ter kontrolo nad radalinjo proizvodnjo vojnega materiala na istem ozemlju. Točka 12. določa, da bodo enote francoske mornarice koncentrirane v lukah, ki -~uo določene. Te enote bodo demobilizi-i ane in razorožene ter bodo pod kontrolo Ltaiije in Nemčije. Iz^ma so one enote, ki oodo v tperazumu z italijansko in nemško vlado določene za nadzorstvo francoskih teritorialnih voda in kolonij. Vse francoske vojne ladje v kolonijah, glede katerih ne bo priznana potreba, da ostanejo tam za ohranitev francoskih kolonialnih interesov, se morajo vrniti v francoske evropske luke. Italijanska vlada izjavlja, da nima namena za časa sedanje vojne uporabljati francoskih pomorskih enot, ki bi bile pod njeno kontrolo. Isto tako izjavlja, da nima namena pri sklepanju miru zahtevati zase francoske vojne mornarice, toda za časa premirja obstoja možnost, da se te ladje uporabijo za pobiranje min. Točka 13. določa, da morajo francoska pristojna oblastva v roku 10 dni pobrati v določenih conah pred utrdbami in pomorskimi oporišči, ki se bodo demilitarizirala, vse mine ter jih demontirati. Na osnovi točke 14. se francoska vlada obveže, da ne bo objavila nikjer in v nobeni obliki sovražnosti proti Italiji ter da bo preprečila, da bi njene oborožene sile ali tianccski državljani zapustili nacional-nio ozemlje zato, da bi se udeležili sovražnosti proti Italiji. Na osnovi točke 15. se francoska vlada obveže, da bo onemogočila, da bi francoske vojne ladje, letala, orožje in municija francoske izdelave biii s francoskega ozemlja ali z ozemlja pod francosko kou-troio poslani na ozemlje Vehke Britanije ali drugih držav. • Na osnovi točke 16. se prepoveduje vsem francoskim ti^ovskim ladjam izpluti iz pristanišč, doiiler italijanska in nemška vlada ne dovolila delne ali celotne obnove francoske pomorske trgovinske aktivnosti. Trgovinske ladje, ki v trenutka podpisa premirja niso v francosI;i!i iuk^iii ali lukah pod francosko kontrolo, bodo pozvane, da se vrnejo v francoske luke, ali da odplovejo v luke nevtralnih držav. Točka 17. določa, aa se morajo vse italijanske trgovinske ladje, ki so bile zaplenjene, vrniti Italiji. Na osnovi točke 18. se prepoveduje vsem letalom zapustiti francosko ozemlje ali ozemlje pod francos':o kontrolo. Ta prepoved velja za vsa l< tališča in vse luke. Točka 10. določa, da se prrnoveduje, dokler italijanska in nemška vlada ne bosta drugače določili, radijska ocldaja na francosko-evrepskem ozemlju. Način, kako se bo vzdrževala radijska zveza med Francijo in Severno Afriko ter Sirijo in francosko Somalijo, bo določila italijanska komisija za premirje. Točka 20. daje Italiji in Nemčiji pravico prevoza blaga med Nemčijo in Italijo skozi nezasedeno francosko ozemlje. Točka 21. doicča. da se morajo takoj izpustiti italijanski vojni ujetniki ter predati italijanskim oblastem. Tu so zapopa-dene tudi one osebe, ki so bile prijete zaradi delovanja v prid italijanske vlade. Na osnovi tečke 22. prevzame francoska vlada garancijo, da bo vse, kar mora pre- 4* ■ ^1 . ' t V globoki žalosti naznanjamo tužno vest, da je v torek 25. t. m. preminul v Zemunu gospod Bruno Moser veletrgovec z vinom, predsednik udruženje veletrgovcev z vinom, rezervni oficir i. t« d« v 47. letu starosti. Pogreb blagega pokojnika bo v četrtek 27. t. m. ob 17. uri iz hiše žalosti, Moserova ul. št- 1, na katoliško pokopališče. ZEMUN, dne 26. junija 1940. ŽALUJOČE RODBINE MOSER, ING* DLOUHT dati na osnovi posameznih točk konvencije o premirju, predala v dobrem stanju. Točka 23. določa, da ima italijanska komisija za premirje dolžnost kontrolirati izpolnjevanje konvencije o premirju, francoska delegacija pa prevzame dolžnost vzdrževanja zveze med vlado in francoskimi pristojnimi oblastvi ter italijansko komisijo za premirje. Točka 24. predvideva modalitete o stopanju v veljavo sklenjenega premirja. Točka 25. določa, da ostane konvencija o premirju v veljavi do sklenitve mirovne pogodbe, oziroma dokler ne bo odpovedana od Italije, če francoska vlada ne bi izpolnila vseh omenjenih obveznosti. Pogoji za premirje — tudi pogoji za mir! Berlin. 26. junija, k. (DNB.) S svojimi pogoji za premirje, ki jih je francoska vlada sprejela, je Nemčija dosegla v glavnem troje: 1. Vojna Francije proti Nemčiji je onemogočena. 2. Vsa nemška vojska se lahko pripravi za napad na Anglijo. S. Pogoji za premirje s Francijo so tudi že v glavnem pogoji za mir, ki se bo sklonil med Francijo in Nemčijo. Današnje italijansko vojno poročilo Rim, 26. junija, k. (Štefani.) Opoldne je vrhovno poveljstvo italijanske armade izdalo naslednje vojno poročilo: Nič novega na fronti v severni Afriki. V vzhodni Afriki se je ponesrečil poskus bombardiranja Asmare in Diredaue. Dve sovražni letali sta bili uničeni. Poizkus napada na Napoli je bil preprečen. Naša lovska letala so pognala sovražna letala v beg. Petkrat obsojen na smrt in končno painiloščen zaradi tega ni delal slerbi ter se je počutil varnega v korziških gorah Ko je končno zapustil svoje skrivališče in si zaželel vrniti se med ljudi, je imel toliko pr.jateljcv, da se mu m bilo treba več bat' usmrtitve, številni njegovi prijateli so si dolgo prizadevali, da bi sodišče pomilostilo roparja in v resnici je končno "zrcklo za naše pojme sicer zelo čudno razsodbo, da Bonella oproste za njegove itiri prve umo-rc, če pride pred sodišče m se zagovarja za zadnji umor. Bellacoscia je v resnici stopil pogumno pred poroto in njegov nastop jc vplivali tako na porotnike, da so ga oprostili Po pomilostitvi jc Bonello živci ?e nekaj let pošteno, preživljal sc je s podpisovanjem svojih slik. ki jih je prodajal tujcem. Tujci, ki so obiskovali Korziko, so hoteli videti znamenitega »upokojenega« bandita, pred katerim se je včasih tresla vsa Korzika. Kakor se je skladatelj F A Auber proslavil z opero »Fra Diavolo«, ko je uglas-bil zgodbo roparja Fra Diavola. prav tako bi drugi skladatelj našel hvaležno snov za opero iz življenja korzi.:kega bandita An-tonia Bonella, imenovanega Bellacoscia. Bellacoscia je bil eden izmed tistih roparjev, o katerih govore, da bogatim jemljejo in dajejo revnim. Imel je varno skrivališče v korziških gorah in nikomur se ni posrečilo odkriti ga. Bellacoscia je imel na vesti pet umorov. L. 1865 je bil obsojen že četrtič na smrt, a nikdar ni bi! navzoč, ko so ga sodili, ker ga sploh niso mogli nikdar ujeti. Prvič je umoril notarja, ki je baje odiral reveže in dobival procese, čeprav pravica ni bila na njegovi strani. Drugič jc Bo-nello umoril tekmeca, ki mu jc prevzel dekle in se z njim oženii. Ko ženin njegove sestre ni držal obljube, ga je Bonello tudi umoril. Četrtič je moril, ko se je maščeval nad pastirjem, ki je izdal orožnikom skrito pot do njegovega skrivališča Napoleon III. je hotel rešiti Korziko tega roparja in 1. 1865 so na njegov ukaz poslali odpravo orožnikov z vojaštvom, da bi bandita ujeli Ob tej priliki so ujeli nad 100 sumljivih ljudi, a Bonella med njimi ni bilo. Skrival se je v gorrh. odkoder se je preselil šele v poznejših letih Bellacoscia je bil silno popularen v vsej Franciji. Njegove slike so prodajali po vsej državi in mnogi so sc bahali. da bandita osebno poznajo ter da jih je pogostil. Okoli nevarnega roparja so nastajal«* mnoge legende. Končno se je po natOučju enemu izmed orožnikov, ki so roparia zasledovali, posrečilo presenetiti Bellaccsco v neki gostilni, toda zločincu ni mogel aretirati in poskus, da bi ga prijel, ie plačal s svojim življenjem. To je bil peti umor Bonella. Obsodili so ga petič na smrt Bonello si pa Klima in storilnost Po temeljitih raziskovanjih je bilo dognano, da je najprimernejša toplota za delo v tovarnah in pisarnah 14 do 17 stopinj Celz. Ugotovili so tudi, da ni dobro, če je v delavnicah ves čas enakomerna toplota. Bolje je, če toplota niha, in sicer da od začetka nekoliko pada. Najprimernejša klima za delo je ustvarjena, če začnemo zjutraj delati pri toploti 17 stopinj Celz.. naKar naj se temperatura postopno znižuje do 14 stopinj, a opoldne zopet zviša na 17 Enaki zakoni veljajo za zunanjo klimo. Zdravniki in meteorologi so ugotovili, da človek ne doseže največje storilnosti, če dela v krajih, ki imajo ustaljeno podnebje z enako toploto dar? časa. Za človečki organizem ni dobro. Če mora človek delati dalje časa v enakomernem mrzlem ali vročem kraju. Stalno menjajoče se vreme, kakršno je pri nas. vpliva po mnenju meteorologov in zdravnikov izpod-bujajoee na telo in duha, tako da dosežemo v krajih s takšnim podnehjem večjo storilnost. Ugotovljeno je bilo. da je največja storilnost delavcev v onih deželah, kjer se vreme stalno menjava pod vplivom tropič-nih zračnih tokov. MALI OGLASI Beseda 50 par, davek posebej. Preklici, izjave oeseda din 1.— davek posebej. Za pismene odgovore glede malih oglasov je treba priložiti znamko. — Popustov za male oglase ne priznamo. KATERA IZMED VAS ŽEU IZGLEDATI MLAĐI? Azno Beseda 50 par. Davek posebej. Najmanjši znesek 8.— din 50 PAR EN TLA NJE ažuriranje, vezenje zaves, perila, monogramov, gumbnic. — Velika zaloga perja po 7.— din. »Julijana«, Gosposvetska c. 12 in Frančiškanska ul. 3. 4. L. MREzK ZA fOiSltUJE dobite najceneje v Komenskega ulici 34. 1590 ZA VSAKO PRILIKO najboljša in najcenejša oblačila si nabavite pri P R E S K E R Sv. Petra cesta 14 FIŽOL! od din 3.50 dalje. Sever & Komp., Ljubljana 1614 DOPISI Beseda 50 par. Davek posebej. Najmanjši znesek 8.— din G. MAKA! Poznanka Iz vlaka Ljubljana-Kranj! Ponovno kličem! Drugače ne vem. Zakaj Vas v so-Doto ni bilo ? Zakaj obljubljate ? Pridite! Nikakih zaprek. Pozdravlja Vas vis-a-vis 46. 1612 Beseda 50 par. Davek posebej. Najmanjši znesek 8.— din ___ Kupujem in prodajam rabljene čevlje, moške obleke, rabljeno perilo m stare cunje. Klavžer, Vošnjakova 4. 1594 OREHOVA JEDRCA sortiran cvetlični med in medico dobite najceneje v MEDARM Ljubljana, židovska ul. 6. 18/1. POUK Beseda 50 par. Davek posebej. Najmanjši znesek 8.— din Strojepisni pouk (za časa počitnic) Večerni tečaji, oddelki od ^? do 8. in oO V28. do 9. ure zvečer za začetnike m izvežbance Tečaji od 1 do 4 mesece. Pouk tudi po diktatu. Novi tečaji se P rično 2. julija. Šolnina najnižja. Največja strojepisni ca 6 40 pisalnimi stroji raznih sistemov. Vpisovanje dnevno od 6. do 8. ure zvečer. — Christofov učni zavod. Domobranska c 15, tel. 48-43. 1591 KUPIM Beseda 50 par. Davek posebej. Najmanjši znesek 8.— din STARINSKE PREDMETE vsakovrstne, preproge, pohištvo, porcelan, slike in umetniške slike kupujem in prodajam Demšar, Ljubljana, Kolodvorska ul. 30. 31. L. SREBRO. DRAGE KAMNE In vsakovrstno ZlatO kupuje po najvišjih cenah Jos. EBERLE LJUBLJANA - Tvrševa 2 (paiača hotela »Slon«) Senzacionalna iznajdba s pomočjo katero IZGINJAJO GUBE l t ne 50 iet ahke z-. :cda',o Kakor da Sic-ejo šarao 35 tet. Nov dragocen ekstrakt kožni ti celic — ravno tak kakor vitalni elementi v koži zdravega mladega dekleta. Odkril ga je glasoviti dermatolog, ki ga je pridobil iz skrbno izbranih mladih živali. Ta ekstrakt, imenovan »Biocel«, je zdaj v rožnati Nanravilp nra»* *a kožo Tokalon. Uporab-napravnt; ljajte ^ vgak večer v vsakem ta trenutku Vašega spanja bo Vaša POIZKUS. koža wkala te vitalne elemente. Vsako jutro, ko se zbudite, je Vaša koža jasnejša, svežja. bol] gladka — mlajša. Cez dan uporabljajte belo, nemastno kremo Tokalon. S to preprosto nego lepote lahko vsaka žena doseže, da bo videti za deset let mlajša, ter lahko dobi čudovito kožo in polt, s kakršno bi se mogla ponašati vsaka mladenka. S hranami za kožo Tokalon so uspešni učinki vsekakor zajemčeni, ah pa se denar vrne. Najboljši vodnik po radijskem svetu je „NAš VAL" Sporedi evropskih postaj na vseh valovih, strokovni članki, roman, novela, novice z radijskega in televizijskega sveta, filmski pregled, nagradni natečaj, smešnice. Izhaja vsak petek in je tudi lepo ilustriran! UPRAVA: Ljubljana — Knaljeva ulica 5. Oaniel Les ne ur itrinka f ju Grofica in oče Eudoxios sta se srečavala za mizo pri obedu in pri večerji. Nekega večera je menih prvič posegel v pogovor svojih sosedov. Dotlej sta Gaetana de Ferneuse in on strogo pazila na družabne predpise. Tisti večer je bil izredno lep, solnčen zahod je bil krasen. Vročina je pritiskala tako, da so morala biti okna na stežaj odprta. Skozi nje se je videlo širno morje tja daleč do obzorja. — Kolika krasota! — je vzkliknil eden izmed potnikov. Drugi je povprašal: Ali nam obeta to nevihto, gospod kapitan? — Morda, — se je zasmejal, toda ne toliko, da bi se posmehoval temu vprašanju, kolikor, da bi ublažil njegov učinek. Toda nemir se ne povzroči zaradi taksne malenkosti. Obed je bil imeniten, gostje zidane volje. Bil je eden izmed tistih trenutkov, ko se tudi največji strahopetneži posmehujejo nevarnosti, ker fizično ne verujejo v njo. Ladja a>La Vendee« je bila znana kot zelo varna, njen kapitan pa zelo spreten. Neki šaljivec je pripomnil : — To nas pa ne bo oviralo, da bi ne prišli na oni sveL In ker so njegove besede navzlic vsemu vznemirile družbo, je brž pripomnil: — Da, na oni svet — na novi svet — saj plujemo v Ameriko. Ta nedolžna igra besed je napeljala pogovor na metafiziko. Če sliši tudi najlahkomiselnejši človek besede »na oni svet«, se vsaj za hip zamisli nad tem vprašanjem. Nekdo je menil resno: — Oni svet! To je cilj vseh veroizpovedi in to je tudi njihova negacija. Dvoumni aforizem se je slišal tako čudno, da je postal menih pozoren nanj in da se je ozrl na potnika, ki je bil izgovoril te besede. — "VI sami ne bi mogli tega tajiti, častiti oče, — je nadaljeval potnik, znani nemški pisatelj, ki je gladko govoril francosko in ki je bil prestregel nemo menihovo vprašanje. Oče Eudoxios je odprl usta. Njegovi sosedje so se radovedno obrnili k njemu in takoj so podlegli čaru njegovega glasu. — Ne morem uganiti vaše misli, gospod, — je dejal menih prijazno. — Gotovo je paradoksna, toda tudi tako jo morate pojasniti. Kako naj bi bilo večno življenje — zagotovljeno ljudem po veri — negacija vere? — Ker je to večno življenje člen prvotne vere in zato nobeno človeško srce ne dopušča njegove absolutne gotovosti. Će bi se zanašali na raj, bi si želeli smrti. Smrt bi bila največji praznik na tem svetu, ker se pa ta dogma o večnem življenju, čeprav vzbuja naše najbolj vroče želje, ne more zasidrati v nas, kako naj potem priznamo, da je vera božanska in učinkovita moč? Kako bi ne dopustili, da vera ne živi v naših dušah drugače, nego samo površno in da sploh ni bila nikoli nič drugega nego »sveto pre-tvarjanjec. — Saj vendar poznamo mučenike, — je pripomnil menih. — Seveda, ti najdejo užitek v smrti. To je res, sicer se jim pa smrt nalaga in razen tega.. • Pisatelj je obmolknil. — Kar povejte do konca, kaj mislite, — je dejal oče £udoxios. — Oprostite, častiti gospod. Nerad bi se dotaknil vaših najsvetejših čustev. — Izpolnjeval bi žalostno poslanstvo, če bi me moglo žaliti že samo namigavanje. — No, torej, — je povzel nemški psiholog zopet besedo, — veda nam dokazuje, da je mučenik, ki se smehlja tudi med mučenjem, v stanju nekakšne hipnoze in da sploh ne trpi. Menih se je nasmehnil. — Prav zato, ker vera zadostuje staremu svetu, sem se napotil v novi svet. — Ker se ne bojite iskrenosti, oče, — je nadaljeval nevernik, ki je iz vljudnosti rabil ta naslov, čeprav se je upiral njegovi duševni samostojnosti, — vas vprašam, da-li pomeni to vašo kapitulacijo? — Kapitulacija vere pred vedo? Nikakor ne, gospod! Ne kapituliramo s tem, da prinašamo primitivnim narodom duševno hrano, ki je vi ne sprejemate več. Krščanstvo je bilo mana, ki je dovolila vašim prednikom pot skozi puščavo barbarstva in ki vas je privedla k čudovitim vrtovom civilizacije. Uživajte drugačno duševno hrano ... — Za ta trenutek, — menih je s posebnim poudarkom izgovoril zadnje tri besede, — priznajte za debro, da nudimo to, kar vi odklanjate, zbeganim, v bodočnost hitečim, omahljivim dušam. Mehak, prepričevalen in topel glas je vzbujal simpatije poslušalcev. Tudi sam skeptik je že jel omahovati. Hoteč dokazati svojemu nasprotniku spoštljivo zanimanje, ga je vprašal: — Ali ste se namenili v nevarne kraje, častiti oče ? Dejali ste, da nosite svoje nauke primitivnim narodom. — Da, najprimitivnejšim, kar jih živi na svetu, — je odgovoril menih žarečega obraza. Nimam pa nobene zasluge pri tem in tam bom izpostavljen manjši nevarnosti kakor v deželi, čeprav tako dragi, iz katere odhajam. In vendar... f Zoprno« orni dol Usta Oton Chrittot // Vsi v Ljubljani Stev 44 »SLOVENSKI NARO De, sreda, 26. junija 1940. Stran 3 (Pola Negri: Noč odločitve DANES NEPREKLICNO ZADNJIKRAT ! Njen poslednji film! Poalednjič jo lahko vidite! KINO UNION, tel. 22-21. ob 16., 19. in 21. uri apela ta misteriozna miiiska orania po romanu S. £5. van OINE-ja: "-"^fl KTSl&r^^V£1 Tajna zagonetnega morilca, ki ubija svoje žrtve brez PJJiLP S*Air V%t<$Jr&J%* orožja in ne pušča nikakih sledov. Ob 16., 19. In 21. V gl. vi Edmund Lo\ve, Virginia Bruce. KINO SLOGA, tel. 27-30. Premiera danes! ŽIVIMO VESELO IRENE DUNNE DOLG LAS FAIRBANKS ml. Zabavna, duhovita komedija, o ameriškem bogatašu, kako si on osvoji ženo. Predstava ob 19. uri radi produkcije odpade KINO MATICA, tel. 21-24, ob IS. In 21. ari Pohorska avtomobilska cesta Reka-Sv. Areh Gradbeni stroški 5;6oc.?-3o din — Svečana otvoritev bo 4* avgusta Maribor, 25. junija L. 1931 so pričeli graditi banovinsko cesto Reka—Sv. Areh. Ta pohorska avtomobilska cesta, ki je največje tujskopro-metne in tudi gospodarske važnosti za vzhodni del našega Pohorja, je dolga 14 km. Gradbeni stroški znašajo 5.600.000 din. tako da pride na posamezni kilometer 400.000 din. širina ceste je 5 m, ob krivinah pa je cesta še nekoliko razširjena. Važno je predvsem to, da plazovitega sveta ob tej novi cesti ni. Od Reke do odcepa k Pohorskemu domu, Poštarskemu domu in Mariborski koči, se smer ceste zelo Lzpreminja. Na osmih krajih se obrne za pol kroga. Prav ta izprememba v smeri povzroča, da se turistu vedno znova odpirajo novi razgledi, ki prinašajo številne izpremembe v vtisu. Cest-a se vzpenja od višine 370 m pri Reki do višine 1200 m pri Sv. Arehu. Največji vzpon izkazuje 7°,'o, pri posameznih krivinah pa 3 do 4. Seveia je bilo ob gradnji te nove pohorske avtomobilske ceste važno predvsem vpražanje, kako ustvariti stik k posameznim pohorskim postojankam. Zaradi tega je bila za dohod k Pohorskemu domu. Poštarskemu domu in Mariborski koči zgrajena posebna zvezna cesta v širini 3 m, z največjim vzponom 14<^ in v dolžini 2.5 km. Zaradi stika z Ruško kočo pa gradijo tudi posebno zvezno in dovozno cesto, ki bo široka 5 m, dolga 0.58 km in z največjim vzponom 8°,0. Tako je v glavnem dograjena ena najvažnejših cestnih zvez ob naši meji. Pomen nove banovinske ceste Reka— Sv. Areh na Pohorju pa je tem večji, ker obstoja načrt, po katerem se bo ta cesta nadaljevala v poznejših etapah do šmart-na na Pohorju, kjer bo podan stik s cesto, ki pelje iz Slovenske Bistrice vrh Pohorja do prelepega šmartna. Nadaljevanje gradnje omenjene ceste bo omogočeno, čim bodo prilike ugodnejše. Na ta način bodo ustvarjeni pogoji za posebno krožno vožnjo na progi Maribor—Sv. Areh—Šmartno —Slovenska Bistrica—Maribor ali pa Slovenska Bistrica — Šmartno — Sv. Areh— Maribor—Slovenska Bistrica. Slovesna otvoritev novo zgrajene banovinske ceste, ki so jo gradili v etapah polnih 9 let, bo predvidoma v nedeljo dne 4. avgusta t. 1. Nedvomno se bo zbralo k tej svečanosti tudi naše pohorsko ljudstvo v velikem številu, saj bosta zlasti naše Pohorje in pohorsko prebivalstvo čutila blagodejne posledice, ki jih bo prinašala nova lepa cesta, ki se v položnih serpentinah vije iz Reke kvišku k pohorskim vrhovom. Usodna prometna nesreča pri Mežici Sinrtno se je ponesrečil 31 letni električar Josip Gutenberger Mežica. 25- junija. Z^an je nevaren ovinek v bližini Trčeve žage ob cesti iz Mežice proti Preval jam. Na tem mestu se je pripetilo že več nesreč, ki pa po posebnem srečnem naključju niso terjale človeških življenj, čeprav je bilo nemalokrat že precej ljudi v resni nevarnosti. Prav zato bi bilo pričakovati, da bi bili vozači, ki brze tod mimo, bolj previdni. Posledica neprevidnosti in nedovoljne opreznosti je bilo tudi usodno trčenje tovornega avtomobila, ki je vozil iz Crne proti Prevaljam, z motornim kolesom, ki je prispelo iz smeri Prevalj in je brzelo proti Mežici. iSIetni trgovski pomočnik Albin Lah je pripeljal blago s tovornim avtomobilom v črno. Tam so blago spravili s tovornega avtomobila, nakar je Lah odpeljal prazen tovorni avto nazaj na Preval je. Po opravkih sta se mudila na Prevaljah 361etni krojaški pomočnik Anton Bernekar in 31-letni elokrikar Josip Gutenberger, oba iz Mežice. Na Prevalje sta se pripeljala z motornim kolesom, s katerim sta se po izvršenem opravku vračala nazaj proti Mežici. Na ovinku v bližini omenjene žage sta tovorni avto ln motorno kolo trčila skupaj. Sunek je bil tako silovit, da je Bernekarja in Gutenbergerja vrglo v velikem loku čez cesto. Nesrečno naključje je hotelo, da je nesrečni Gutenberger priletel v bližnje drevo ob cesti. Obležal je z razbito lobanjo in je bil pri priči mrtev. Tudi Bernekar, ki je vozil motorno kolo, ima nevarne poškodbe na glavi. Prepeljali so ga v bolnico v Crni in je upati, da mu bodo i ešili življenje. Dogodek je vzbudil razburjenje po vsej okolici in toplo sočustvovanje z nesrečnim Gutenberger jem, čigar truplo je bilo danes sodno obducirano. Sodna komisija je na kraju nesreče proučila podrobne okolnosti, ki so povzročile katastrofo. Motorno kolo je do nerabnosti razbito, pa tudi tovorni avto je na prednjem delu občutno poškodovan. Pri presoji krivde je važna predvsem ugotovitev, da sta obe vozili brzeli preveč proti sredini ceste. Položaj na nevarnem ovinku je bil takšen, da sta se vozili v tre-nutku znašli drugo pred drugim. Tudi prisotnost duha bi ne bila mogla pomagati-Katastrofa je bila neizogibna. Nadalje je bilo ugotovljeno, da 181etni Albin Lah, ki je vozil tovorni avto. sploh nI upravičen in kvalificiran za vožnjo, ker nima predpisanega šoferskega izpita. Zato je bila odrejena aretacija Albina Laha, ki se bo moral zagovarjati pred sodiščem. Nekatere priče so tudi izpovedale, da sta bila Bernekar in Gutenberger nekoliko vinjena, kar pa ne zmanjšuje odgovornosti glede katastrofe. Zle čin in kazen Vsi £tirje obtoženci, ki so krivi dvojnega uboja v Mali vasi, so bili obsojeni na skupno 29 let Maribor, 25. junija. Ob 9. dopoldne se je pričela kazenska razprava v zvezi z dvojnim ubojem v Mali vasi v Slovenskih ^oriea.h. o čemer smo iz- črpno poročali. P.azprava je trajala precej dolgo in se je zavlekla čez poldan. Senatu je predsedoval s o. s. ar. Turato, prisedni-ka sta. bila s. o. s. dr. čemer in Kolšek. Ob- tožbo je zastopal šef državnega tožilstva dr. Zorjan. Senat se je prepričal 0 tem, da so bili vse štirje obtoženci krivi zaradi uboja, ki je bii izvršen nad posestniškim sinom Francem Kamenskom in posestniškim sinom Francem VrbnjaJtom. Sklicevanje na vinjenost ln obrambo v sili jim nI mnogo pomagalo. 281etni Ferdinand Klemenčič, 22letni Tomaž Plohi in 221etni Josip Erha- tič so bili obsojeni na 6 let ječe in trajno izgubo častnih državljanskih pravic. 211et- ni Franc Erhatič pa je bil obsojen na 5 let strogega zapora. Mariborske in okoliške novice — Vidov dan v Mariboru. Kakor vsako leto bo tudi letos na Vidov dan v katoliški, pravoslavni, staro katoliški in protestantski cerkvi služba božja. Trgovine bodo od 10. do 11. zaprte, kar velja tudi za brivnice in česalnice. ki pa bodo potem tega dne odprte od 20. Dočim bodo trgovine v soboto in nedeljo zaprte, bodo briv-nice in česalnice v soboto brez presledka odprte od 7.30 do 14, v nedeljo pa bodo zaprte. _ Iz starokatolifike cerkve. Na Vidovo bo ob 9. dopoldne sv. maša zadušnica za narodne žrtve. Na Petrovo in Pavlovo ne bo službe božje v Mariboru, ker bo v Ptuju v Narodnem domu s pričelkom ob 9. uri. V nedeljo 30. t. m. bo zopet redna služba božja v Mariboru. — Nov grob. V splošni bolnici je umrl upokojeni višji stražnik Karol F e r 1 a n, star 65 let. — žalujočim svojcem naše globoko sožalje! — Nočno lekarniško službo imata tekoči teden Albanežejeva lekarna pri sv. Antonu na Frankopanovi 18. tel. 27—01. ter K6-nigova lekarna pri Mariji pomagaj na Aleksandrovi cesti 1. tel. 21—79. — Za revno obmejno deco je prejela podružnica CMD v Mariboru 1000 din od Narodne banke. G. dr Ašič je daroval v počastitev spomina pokojnega šolskega upravitelja g. Frana Zacherla iz Ljutomera 200 din. — Krožek žen zadmg^rk, ki propagira med mariborskim ženstvom zadružno misel, je imel te dni svoj redni občni zbor. Ob poročilih krožkovnih funkcionark je bilo razbrati prizadevno delovanje. Pri volitvah so bile izvoljene: Herma Braeie, predsednica; Glušič Ana, podpredsednica; Ketia Elza, tajnica; Glušič Ana, blagajni- čarka; Ribič Angela, Majhen Terezija in Slrnad Angela, odbornice; Polenčič Amalija, Serbak Jerica in Ornik Marica, namestnice. Nadzorni odbor: Slava Pahor, predsednica; Milica Ostrovšek- Pavla Vršič, Marija Kocmut in Vera Založnik, odbornice. — Iz vrst mariborskih mesarjev smo prejeli s prošnjo za objavo: »Doslej smo bili s tehtanjem svoje klavne živine povsem zadovoljni, odkar pa je nastala nedavna sprememba pri tehtnici, ne moremo biti zadovoljni s tem stanjem. Človek bi menil, da mora biti tisti, ki je poklican in plačan, da ravna 8 tehtnico, izvežban v svojem poslu, namesto tega pa se dogaja, da je tehtanje zelo zamudno, kar bi bilo za nas mesarje zelo neprijetno, če bi se ne bili odločili, da rajši kar sami stehtamo svoje blago. Trajno seveda to stanje ne more trajati. Prepričani smo, da bodo pristojni gospodje to uvideli in bodo delali za spremembo sedanjega neprijetnega in nemogočega stanja.« — Sejmske novice. Na mariborski živinski sejem so 25. junija prignali okoliški kmetovalci in živinorejci 9 konj, 10 bikov. 90 volov, 290 krav in 21 telet, skupno 420 komadov. Prodanih je bilo 305 komadov. Cene so bile: debeli voh 7 do 8 din, poldebeli voli 6 do 7 din. plemenski voli 6.50 do 8 din, biki za klanje 5 do 7 din. klavne krave debele 6 do 7 din.plemenske krave b* do 7.50, krave klobasaiice 4 do 5, molzne krave 5 do 7, breje krave 4.50 do 6.50. mlada živina 650 do 8. teleta 6 do S din za kg. Mesne cene so bile: volovsko meso prve vrste 14 do 16. volovsko meso druge vrste 12 do 14, meso bikov, krav in telic 10 do 16, telečje meso prve vrste 12 do 16 din, telečje meso druge vrste 10 do 14 din, svinjsko meso sveže 14 do 18 din za kg. — Neizplačane delavske mezde in »Rudarska združba Stanovsko«, Poljčane. Dne 30. januarja 1939 so bili na prisilni dražbi prodani prostosledi »Rudarske združbe Stanovsko« v Poljčanah Kosti Milinovu. veleindustrijcu v Zagrebu kot najboljšemu ponudniku za 92.334 din. Veliko število de lavcev je v tej Izvršilni stvari priglasijo svoje mezdne terjatve proti »Rudarski združbi Stanovsko«, toda izvršilno sodišče je ugodilo le malemu številu delavcev in priznalo njihove mezdne terjatve v prednostnem vrstnem redu, dočim je apelacij-sko kot rekurzno sodišče v Ljubljani že priznane zneske po izvršilnem sodišču še zmanjšalo, ker je dalo prednost terjatvi Sachsa Edvarda, prokurista pri »Rudarski združbi Stanovsko«. Mezdne terjatve delavcev so se odmerile zato tako pičlo ter celo bile v veliki meri odklonjene, ker priznava zakon prednostni vrstni red le onim mezdnim terjatvam, ki so nastale v poslednjem letu pred domikom. Prav ta odločba se je v tem primeru izkazala kot skrajno neprimerna in nesocialna, ker se lahko izvršilno postopanje zavleče v nedogled, zaradi česar trpijo delavci ogromno škodo, ker njihove mezdne terjatve mnogokrat zato izpadejo iz prednostnega vrstnega reda. Zato bi bil že skrajni čas, da se v tem pogledu zakon popravi v korist delavcev. (Del. pol.) — O tem in onem. Pri Sv. Miklavžu je padel 441etni viničar Mihael Lebar s kolesa in si zlomil desnico. — Slična nesreča je doletela 2lletnega kočarskega sina Franca šimenka iz Borla. ki ima poškodbe na glavi. — 551etnega zidarja Franca Fe-renca iz Hoč je povozil neki avtoniobilist. Ferenc je občutno poškodovan. Vsi trije ponesrečenci se zdravijo v bolnici. — Na cesti s Pobrežja do Ehrlichove tekstilne tvornice je bila izgubljena denarnica, v kateri je bilo 400 din gotovine, razen tega še drugi predmeti. Najditelj dobi nagrado in se naproša, da odda najdeno denarnico na policiji. — Delavcu Francu Horvatu iz Einspielerjeve ulice so odpeljali kolo znamke »Colombia« z evid. štev. 2—137544, krojaškemu pomočniku Antonu Berlotu pa kolo znamke 2>Wandererc z evid. štev. 2—128236. — Naknadna zaprisega vojaških obveznikov bo prve dni v avgustu. Zglasiti se je do konca julija v mestnem vojaškem uradu. — 60 vagonov jajc iz Bolgarije je šlo te dni preko Maribora čez mejo. — Ivan R. s Koroške ceste je obupal nad življenjem. Hotel se je obesiti, pa so ga domači v zadnjem hipu rešili, že večkrat je dejal, da se je naveličal tega bednega življenja in da gre raje v smrt. — Tatvine medeninastih kljuk so v Mariboru čim dalje bolj pogoste, ker so take kljuke blago, ki ga je lahko vnovčiti. Včeraj so izginile medeninaste kljuke v Pristaniški ulici št. 8 in na Koroški cesti št. 45. — S Pesnice, železniški delavci so še vedno zaposleni z odstranjevanjem razbitin v zvezi z nedavno usodno železniško nesrečo na Ranci. Razbitine naših potniških vagonov so že odstranili, tako da je promet že skoraj povsem normaliziran, pač pa ležita ob progi Še zmerom obe lokomotivi. Verjetno je, da bo trajalo več dni, preden se bo posrečilo odstraniti tudi ta poslednja sledova usodne nesreče. Pesnica, Ranca, Jelenče in drugi bližnji kraji so še zmerom pod globokim vtiskom železniške nesreče, ki jo je, kakor se čuie zakrivil uslužbenec pri bločnicl na Pesnici, ki je napačno ravnal in ki je blokiral progo, četudi ni imel za ta izredno odgovorni posel predpisanega izpita in potrebne kvalifikacije. — Pobreške novice. Drevi ob 20. sta v našem Sokolskem domu poučni predavanji. Ga. dr. Lebanova bo predavala o otroških boleznih, njihovem razvoju in posledicah, ga. dr. Zora Ravnikova pa o dolžnostih in pravicah žen s posebnim ozirom na sedanji položaj v svetu. —Vreme. Tezenska vremenska postaja napoveduje za danes in jutri spremenljivo oblačno in vetrovno vreme. Včerajšnja maksimama temperatura je bila 23.5 C, davi minimalna temperatura pa 11.3 C. ŠAH — V snoenjem petem ■Stfu tekme f ki jo je organizira! šaiiovski klub >Vidmar«, so bili doseženi rezultati: Čertalič ! Peče. Kuster : Lukež ml., Kukovec : Senekovič, Sonen : Hvalic, Gerželj : Kepiš; vsi 1:0. Lukič st., je remiziral z Marvinom. Igrani sta bili tudi dve prekinjeni partiji Kuster : Kepiš in Peče : Kepiš, obe z rezultatom 1:0. Po petem kolu je na prvem mestu Kuster s petimi točkami, na drugem mestu Gerželj s štirimi in pol točke ter na tretjem mestu Kukovec s tremi točkami in eno prekinjeno partijo. Iz Slovenjega Gradca S strehe je padel 61etni šolar Ivan Kotnik iz Slovenjega Gradca. Ko je bil brez nadzorstva, je splezal na streho in padel 6 metrov globoko, pri čemer je dobil več hudih poškodb. Kača ga je pičila. Te dni je pičila strupena kača 71etnega sina dninarja Franca Pečnika iz Gradišča pri Slovenjem Gradcu. Otroka so prenesli domov in mu roko tako trdno povezali, da mu je kri prenehala krožiti in bo morda ostala trda, če bodo dečku rešili življenje. Dasi ga je kača pičila okoli poldneva, so ga prinesli v boimsnico šele ob pol 18. Stanje otroka je Se Vedno zelo resno in je le malo upanja, da bo ostal pri življenju. Nesreča pri delu. V tovarni usnja K. Vrančur in sin v Marenbergu se je pripetila v torek zjutraj nesreča, katere žrtev je "postal 431etni strojevodja Peruš Nikolaj. Peru! je opazil, da neki vzvod pri strojih ne teče pravilno, hotel ga je popraviti, med tem pa so delavci, ki so natikali jermen na kolo, stroj premaknili, da mu je stisnil desno roko. Umrl Je 'v slovenjepraški bolnici 471etni mizar Ciril Smonkar iz Gornjega Doliča pri Misliniu. Pokopali so ga na tukaj-šniem mestnem pokopališču. j Odbodnica g. kapetana S'avka Vranje-ftevlča. V soboto zvečer je priredilo Sokolsko društvo odhodnico svoiemu zvestemu bratu kanetanu Vran1c*eviču. ki odhaja na novo službeno mpsto v Slavonsko Pozo ero. Setfmo br. VranjeScvIcu in njesrovi soprogi čim več uspehov na novem službenem mestu. Dvojen umor zaradi ljubosumnosti dejanje ljubosumnega blazneža, ki je z nožem uničil dve mladi Življenji fitrigova, 24. junija. Z bliskovito naglico se je danes razširila po štrigovski okolici pretresljiva vest o umoru 301etnega posestnika Viktorja Ra-špergerja iz Malega Slatnjaka pri Strigovi in 211etne Marije Repove, posestniške hčere iz Strigove, ki sta postala žrtvi ljubosumnega blazneža, 27 let starega Karla Makovca, grobarjevega sina iz Strigove. Morilec Karel Makovec je imel zaradi pretepov že mnogo posla s sodiščem ter je presedel že leto dni zapora v mariborski jetnišnici. imel je več let ljubezensko razmerje s posestniško hčerjo Marijo Rep iz Strigove. Ker se ga je Repova Že pred mesci naveličala, ji je neprestano grozil, da bo ubil njo in njenega sedanjega ljubimca Viljema Rašpergerja. Ze pred tedni je napadel v Strigovi Rašpergerja, vendar pa se je takrat ustrašil treh Rašpergerje-vih spremljevalcev in je prišlo samo do manjšega suvanja. Ob neki drugi priliki je Repovo. ko je govorila s svojo bodočo svakinjo, sunil v jarek. Sploh je stalno zasledoval Repovo in Rašpergerjeve ter hotel z njimi obračunati. Tudi ljudem je kazal nož. češ da bo z njim obračunal z Repovo in Rašpergerjeviml. Grozil je tudi z revolverjem, s katerim je večkrat streljal v bližini Repove hiše. Kot najprikladnejši čas obračunanja si je Makovec izbral nedeljo zvečer, ko je zvedel, da je Repova v Slatnjaku na domu Viljema Rašpergerja, ki je prišel od vojakov na dopust. Ker je moral usodnega večera Viljem Rašperger oditi nazaj k vojakom, ni mogel več spremiti svojega dekleta domov v štrigovo, kakor je pričakoval Makovec, ki je oba zaljubljenca že vse popoldne čakal na skritem mestu, bodisi v v gozdu ali v žitu in pšenici, kakor mu je pač bolje kazalo. Ker Viljem ni mogel spremiti svoje izvoljenke, jo je spremil njegov brat Viktor, ki je bil šele nekaj mescev oženjen v Slatnjaku na majhnem posestvu-Na poti v štrigovo je naenkrat skočil pred oba iz visoke pšenice Karel Makovec z no- žem v roki. Sunil je takoj z njim Repovo v bok ter jo ranil. Ko se je zavzel za Repovo njen spremljevalec Viktor Rašperger, je začel z nožem suvati tudi njega ter mu je zadal devet manjših in hujših ran na vratu, prsih in roki. Rašperger je zaradi teh ran takoj izdihnil, Makovec pa s tem še ni končal svojega zverinskega dela. Sedel je na kolo ter odhitel za Repovo, ki jo je dohitel kakih 200 m od svoje prve žrtve. Začel jo je neusmiljeno suvati z nožem ter ji je povzročil 14 ran po vsem telesu. Repova je takoj izdihnila. Ljubosumni blaznež je hotel takoj nato tudi sebi vzeti življenje ter si je prerezal žile. vendar premalo; bržkone si je v zadnjem trenutku premislil ter se skril pri eni sosednih hiš. Marljivim orožnikom in občinskemu stražniku se je posrečilo, da so morilca že isti večer aretirali in mu nudili zdravniško pomoč. Obe žrtvi sta ostali do komisijskega pregleda na mestu dogodka, nakar ju je v štrigovski mrtvašnici obduciral sreski sanitetni referent dr. Haring. Komisiji je predsedoval kazenski sodnik sreskoga sodišča v Ljutomeru g- Stanko Klavs. Pri obdukciji trupel Repove in Rašpergerja je bilo ugotovljeno, da je Makovec oba obdeloval z nožem toliko časa. dokler je kdo kazal še kaj življenja. Ražperger je imel štiri smrtne zabodljaje, dva naravnost v srce. Repova pa je imela pet smrtnih ran. Zločin nad Rašpergerjem in Repovo je bil izvršen premišljeno, in sicer po načrtu, ki si ga je Makovec že prej pripravil. Ko je komisija pregledovala trupli Rašpergerja in Repove, se je zbrala velika množica ljudstva, ki je hotela na vsak način z ubijalcem fizično obračunati, ko je gledal svoji žrtvi mrko. brpz vsakega kesa. Orožniki so oddali morilca v sodne zapore sre-, skega sodišča v Ljutomeru, nesrečni žrtvi pa sta bili ob spremstvu velike množice v torek pokopani na štiigovskem pokopališču- Iz Ptuja — Za Petrovo in Pavlovo bo ob 9. v Narodnem domu periodična staro-katoliška služba božja. Vstop vsakomur prost. Matura na ptujski gimnaziji V soboto so bili zaključeni višji tečajni izpiti na gimnaziji v Ptuju. K izpitom se je prijavilo 44 kandidatov iz gimnazije in štirje privati-sti. Od teh jih je izpit naredilo 28, 12 jih ima ponavljalne izpite, 4 pa so bili odklonjeni za eno leto Z uspehom so maturirali: Alič Milojka, Blanke Oton, Brenčič Anton, Čoki Dušan, Elsbaher Ernest Gerlevc Ro-zika, Hedžet Stanko, Ivanšek Franc, Ker-žar Majda. Kizer Ludvik, Kranjc Anton, Kolarič Branko, Lugavič Viktor, Majcen Zdenka, Marinšck Igor, Musek Antonija, M usek Nada. Osole Franc, Pozi ep Marija, Ptajfar Nada, Sancin Saša, Šacer Josip, Sinko Bojan. Vajsenštajn Vilma, Velkavrh Pavla, Vrečko Nada in Zavadlal Miloš in privatisti Fras Josip, Dermota Valter in Malnarič Maks. merne prostore v gimnaziji, ki ne ustreza več zahtevam časa. — Neznosen dim. V zadnjih mesecih se opaža, da je dim iz tovarne Jug. tvornic gume vedno bolj neznosen in da nosi s seboj v večji meri pepelnate drobce, ki jih je mogoče opaziti na obleki, če stoji človek v smeri vetra. Neznosen smrad se širi tudi v oddaljenejše mestne dele. Potrebne bi bile v tvornici priprave, ki bi zlo omejile ali pa povsem preprečile. Nesmiselno bi bilo propagirati v mestu tujski promet s takim zrakom, kakor ga imamo priliko opazovati zadnje čase. Poleg Narodnega doma je park, kamor pa ni mogoče več zahajati, če nočejo imeti I obiskovalci vse pepelnate obleke. Vsa okolica in hiše so polne pepela in smradu, ki se ga ni mogoče znebiti. Bil bi skrajni čas, da se zadeva uredi. Iz Kranja — Sprejemni Izpiti na gimnaziji. V ponedeljek so bili sprejemni izpiti za I. razred gimnazije. Izpit je delalo 94 dečkov in 53 deklic. Napravilo ga je 135 prijavljenih in sicer 86 dečkov in 49 deklic, odklonjenih pa je bilo 12 (8 dečkov in 4 deklice). Letos je število prijavljenih zopet nekoliko poraslo, kar kaže, da se bo število gimnazijcev stalno dvigalo ne glede na močan dotok mladine v meščansko šolo, ki je v prvem letu ustanovitve nekoliko ublažila naval v gimnazijo. Poklicani bodo morali s tem računati in urediti pri- Iz Dolenjskih Toplic Samaritanski tečaj. Sokolsko društvo v Dol. Toplicah se dobro zaveda svojega poslanstva in ne zamudi nobene prilike, da ne bi vzgajalo članstva na vseh področjih, kjer bi moglo čim več koristiti narodii in državi. Ne goji samo telovadne, tem zadela mnogo tudi v prosvetnem pogledu. V zadnjem času je priredilo tudi samaritanski tečaj, ki ga vodi banovinski zdravnik dr. Konvalinka, in se ga udeležuje 17 članic. Predavanja so dvakrat na teden, dokler ne bo predelana vsa potrebna snov. Vse sestre slede z zanimanjem strokovnemu pouku, da bi mogle v potrebi izvrševati človekoljubni poklic. Za člane pa se ustanavlja strelski odsek, ki se bo že v kratkem pričel udejstvovati. Glavne določbe premirja med Italijo in Francijo Rim, 25. jun. a. Nocoj je bilo objavljeno besedilo sporazuma, o premirju med Italijo in Francijo. Sporazum v glavnem določa: 1. Francija ustavi sovražnosti proti Italiji na vsem svojem ozemlju na kopnem, na morju in v zraku. 2. Italijanske čete ostanejo v vseh operacijskih sektorjih na onih postojankah, ki so jih zasedle, za vso dobo trajanja tega premirja. Demilitarizirana obmejna ozemlja 3. Na francoskem evropskem ozemlju se za trajanja premirja demilitarizira obmejni pas v širini 50 km zračne linije. V Tunisu se derrj itarizira pas, Id je označen na priloženem zemljevidu. V Aižiru se ustanovi sličen demilitariziran pas med libijsko obalo ter pararelno črto, oddaljeno v zračni lniji 200 km. Dokler trajajo sovražnosti med Italijo in britanskim imperijem, se vsa francoska Somalija popolnoma demilitarizira. Za isto dobo ima Italija pravico uporabljati luko v Džibutiju z vsemi napravami ter francoski del železniške proge Džibuti-Addis A beba za vse vrste transportov. 4. V prejšnjem členu omenjene demilitarizirane zone bodo francoske čete evakuirale, izvzemši potrebno osobje za nadzor in vzdrževanje utrdb, skladišč in drugih vojnih naprav ter izvzemši čete, potrebne za vzdrževanje notranjega reda, katerih sestav bo določila italijanska komisija za premirje. 5. Orožje in municija v vseh demilitariziranih zonah se mora odstraniti v roku 15 dni. Orožje v utrdbah se mora skupno s pripadajočo municijo v roku 15 dni onesposobiti za' uporabo. Na ozemlja Somalije se mora celokupno orožje s pripadajočo municijo kakor tudi orožje evakuiranih čet s tega ozemlja Izročiti v roku 15 dni na krajih, Id jih bo določila italijanska komisija za premirje. 6. Dokler trajajo sovražnosti med Italijo ln Anglijo, se morajo demilitarizirati utrjena oportSča v Tool onu, Blzertl, AJJaela in Oradu. Točki 7 in 8 se nanašata na modalitete demilitarizacije posameznih pasov in utrjenih oporišč, točka 9 pa vsebuje enake določbe o demobilizaciji francoske vojske v nezasedenem ozemlju kakor jih vsebuje premirje z Nemčijo. Izročitev tankov, topov in drugega orožja 10. Italija si pridržuje pravico, da kot jamstvo za izvršitev sporazuma o premirju zahteva delno ali popolno izročitev orožja, topov, tankov, oklopnih avtomobilv, pripre-ge in municije vseh onih formacij, ki so sodelovale v borbah proti Italiji. Orožje in vojui material se morajo izročiti v onem stanju, v katerem bo ob uveljavljenju tega premirja. 11. točka govori o kontroli Italije in Nemčije nad orožjem, municijo in vojnim materialom v nezasedenem francoskem ozemlju in določa ustavitev nadaljnje izdelave vojnega materiala na tem ozemlju. 12. točka se nanaša na francoskp vojno mornarico in je docela istovetna s tozadevnimi določbami francosko-nemškega premirja. Z nemškimi istovetne določbe Ostale določbe premirja — pogodba o premirju vsebuje skupaj 25 točk — so v glavnem enake določbam nemško-franco-skega premirja. One prepovedujejo francoskim državljanom, da bi se kakorkoli borili proti Italiji, obvezujejo francosko vlado, da prepreči odhod letal ter izvoz orožja in municije vseh vrst iz Francije, zahtevajo vrnitev zaplenjenih italijanskih trgovinskih ladij, urejajo vprašanje letalstva in tranzitnega prometa med Italijo in Nemčijo, odrejajo ustavitev delovanja radijskih postaj in takojšnji izpust italijanskih vojnih in civilnih ujetnikov v Franciji ter končno statuirajo odškodninsko obveznost francoske vlede za morebitno poškodovanje predmetom, ki se morajo izročiti italijanski vladi. Enake onim v premirju z Nemčijo so tudi določbe o izvajanju premirja. Italijanske kolonialne čete Francosko prebivalstvo zapušča domove ter odhaja z vlaki prota jug« Iti *w Francoske bolničarke in vojaki zbirajo begunce pred evakuacijo V globoki žalosti naznanjamo tužno vest, da je v torek 25. t. m. preminul v Zemunu gospod ©ser veletrgovec z vinom, predsednik udruženja veletrgovcev z vinom, rezervni oficir Ltd. v 47. letu starosti. Po&reb blagega pokojnika bo v četrtek 27. t. m. ob 17. uri iz hiše žalosti, Moserova ul. št. 1, na katoliško pokopališče. ZEMUN, dne 26. junija 1940. ŽALUJOČE RODBINE MOSER, ING. DLOUIiir Petkrat obsojen na smrt in končno pzmilošien Kakor se je skladatelj F. A Auber proslavil z opero »Fra Diavolo«, ko je uglas-bil zgodbo roparja Fra Disvola, prav tako bi drugi skladatelj našel hvaležno snov za opero iz življenja korzi>kega bandita An-tonia Bone Ha, imenovanega Bellacoscia. Bellacoscia je bil eden izmed tistih roparjev, o katerih govore, da bogatim jemljejo in dajejo revnim. Imel je varno skrivališče v korziških gorah in nikomur se ni posrečilo odkriti ga. Bellacoscia je imel na vesti pet umorov. L. 1865 je bil obsojen že četrtič na smrt, a nikdar ni bil navzoč, ko ao ga sodili, ker ga sploh niso mogli nikdar ujeti. Prvič je umoril notarja, ki je baje odirali reveže in dobival procese, čeprav pravica ni bila na njegovi strani. Drugič je Bo nello umoril tekmeca, ki mu je prevzel dekle in se z njim oženH. Ko ženin njegove sestre ni držal obljube, ga je Bonello tudi umoril. Četrtič je moril, ko se je maščeval nad pastirjem, ki je izdal orožnikom skrito pot do njegovega skrivališča. Napoleon III. je hoteli rešiti Korziko tega roparja in 1. 1865 so na njegov ukaz poslali odpravo orožnikov z vojaštvom, da bi bandita ujeli. Ob tej priliki so ujeli nad 100 sumljivih ljudi, a Bonella med njimi ni bilo. Skrival se je v gorah, odkoder se je preselil šele v poznejših letih. Bellacoscia je bil silno popularen v vsej Franciji. Njegove slike so prodajali po vsej državi in mnogi so se hahali, da bandita osebno poznajo ter da jih je pogostil. Okoli nevarnega roparja so nastajal*1 mnoge legende. Končno se je po naključju enemu izmed orožnikov, ki so roparja zasledovali, posrečilo presenetiti Bellacoscio v neki gostilni, toda zločinca ni mogel aretirati in poskus, da bi ga prijel, ie plačal s svojim življenjem. To je bil peti umor Bonella. Obsodili so ga petič na smrt. Bonello si pa zapustil svoje skrivališče in si zaželel vrniti se med ljudi, je imel toiliko prijateljev, da se mu ni bilo treba več bati usmrtitve. zaradi tega ni delal skrbi ter se ie počutil varnega v korziikih gorah Ko je končno j Številni njegovi prijatcli so si dolgo priza-; devali. da bi sodišče pomilostilo roparja in v resnici jc končno ;zreklo za naše pojme sicer zelo čudno razsodbo, da Bonella oproste za njegove štiri prve umore, če pride pred sodišče in se zagovarja za zadnji umor. Bellacoscia je v resnici stopil pogumno pred poroto in njegov nastop jc vplivali tako na porotnike, da so ga oprostili Po pomilostitvi je Bonello živel še nekaj let pošteno, preživljal se je s podpisovanjem svojih slik, ki jih je prodajal tujcem. Tujci, ki so obiskovali Korziko, so hoteli videti znamenitega »upokojenega« bandita, pred katerim se je včasih tresla vsa Korzika. Ali postajamo velikani? Moderna znanost je dokazala, da se je meščan zelo spremenil od podeželskega človeka. Najznačilnejše je, da so meščani po svoji rasti od leta do leta večji, kakor je ugotovil heidelberški univerzitetni profesor Hellbach. Povprečna velikost meščanov je narasla tako hitro, da smemo domnevati, da bodo prihodnja pokolenja, ki bodo živela v mestih, pravi velikani, če bo rast naraščala še nadalje tako hitro! 2e pred polstoletjem so lahko ugotovili, da velikost ljudi v zapadni Evropi narašča. Ljudje so postali povprečno večji za 3 do 6 cm. Ponekod so pa ugotovili celo povečanje rasti povprečno za 10 cm. V Nemčiji so ugotovili v 14 letih po vojni povečanje človeške rasti povprečno za 6.3 cm. Na Nizozemskem in Švedskem so postali ljudje v zadnjih 60 do 70 letih povprečno za 4 do 7 cm večji. V Švici znaša povečanje rasti povprečno 10 cm v zadnjih 75 letih, v Zedinjenih državah pa 5 cm. Pri tem je najznačilnejše, da se je rast ljudi najbolj povečala v večjih mestih. Na deželi je visina ljudi pod povprečjem. Učenjaki si belijo glave s tem čudnim pojavom in doslej se jim še ni posrečilo, pojasniti ga. Nekateri si ga razlagajo tako, da so meščani večji od deželanov zaradi drugačnega načina življenja in da imajo meščani predvsem mesno hrano. Nekateri drugi so pa prišli do nekoliko Čudnega zaključka, po katerem bi morali primerjati višjo rast ljudi v mestih s podobnim pojavom v svetu rastlin, ki rastejo tem višje, čim bolj se morajo boriti za sonce in zrak. Ker je torej v mestu zrak bolj pokvarjen ter ne propušča toliko ultravijoličastih žarkov, bi ljudje v mestih tembolj rasli. Ta domneva seveda še ni dokazana in nekaterim se ne zdi verjetna. Klima in storilnost Po temeljitih raziskovanjih je bilo dognano, da je najprimernejša toplota za delo v tovarnah in pisarnah 14 do 17 stopinj Celz. Ugotovili so tudi. da ni dobro, če je v delavnicah ves čas enakomerna toplota- Bolje je, če toplota niha, in sicer da od začetka nekoliko pada. Najprimernejša klima za delo je ustvarjena, če začnemo zjutraj delati pri toploti 17 stopinj Celz., naKar naj se temperatura postopno znižuje do 14 stopinj, a opoldne zopet zviša na 17 Enaki zakoni veljajo za zunanjo klimo. Zdravniki in meteorologi so ugotovili, da človek ne doseže največje storilnosti, če dela v krajih, ki imajo ustaljeno podnebje z enako toploto dalje časa. Za človeški organizem ni dobro, če mora človek delati dalje Časa v enakomernem mrzlem ali vročem kraju. Stalno menjajoče se vreme, kakršno je pri nas, vpliva po mnenju meteorologov in zdravnikov izpod-bujajoče na telo in duha. tako da dosežemo v krajih s takšnim podnebjem večjo storilnost. Ugotovljeno je bilo, da je največja, storilnost delavcev v onih deželah, kjer so vreme stalno menjava pod vplivom tropi C-nih zračnih tokov. Med te dežele spadajo tudi srednjeevropske. Ustaljeno podnebje pa imajo tropična in arktična ozemlja, notranja Rusija itd. Inserirajte v „S1. Narodu" ! MALI OGLASI Beseda 50 par, davek posebej. Preklici, izjave beseda din 1.— davek posebej. Za pismene odgovore glede malih oglasov je treba priložiti znamko. — Popustov za male oglase ne priznamo. KATERA IZMED VAS Ml IZGLEDATI HLADI? fuzno Beseda 50 par. Davek posebej. Najmanjši znesek 8.— din 50 PAR ENTLANJE ažuriranje, vezenje zaves, perila, monogramov, gumbnic. — Velika zaloga perja po 7.— din. »Julijana«, Gosposvetska c. 12 in Frančiškanska ul. 3. 4. L. MKE2K ZA 1'UaitLJE dobite najceneje v Komeuskega ulici 34. 1590 ZA VSAKO PRILIKO najboljša in najcenejša oblačila si nabavite pri PRESRER Sv. Petra cesta 14 FIŽOL! od din 3.50 dalje. Sever & Komp., Ljubljana 1614 DOPISI Beseda 50 par. Davek posebej. Najmanjši znesek 8.— din G. MARA! Poznanka iz vlaka Ljubljana-Kranj! Ponovno kličem! Drugače ne vem. Zakaj Vas v soboto ni bilo ? Zakaj obljubljate ? Pridite! Nikakih zaprek. Pozdravlja Vas vis-a-vis 46. 1612 Beseda 50 par. Davek posebej. Najmanjši znesek 8.— din ________ Kupujem in prodajam rabljene Čevlje, moške obleke, rabljeno perilo m stare cunje. Klavžer, Vošnjakova 4. 1594 OREHOVA JEDRCA sortiran cvetlični med in medico dobite najceneje v MEDAKNI Ljubljana, Židovska ul. 6. 18/1. POLK Beseda 50 par. Davek posebej. Najmanjši znesek 8.— din Strojepisni pouk (za časa počitnic) Večerni tečaji, oddelki od ^7 do 8. in od *&8. do 9. ure zvečer za začetnike m izvežbance Tečaji od 1 do 4 mesece. Pouk tuđi po diktatu. Novi tečaji se prično 2. julija. Šolnina najnižja. Največja strojepisnica s 40 pisalnimi stroji raznih sistemov. Vpisovanje dnevno od 6. do 8. ure zvečer. — Christofov učni zavod. Domobranska c. 15. tel. 48-43. 1591 KUPIM Beseda 50 par. Davek posebej. Najmanjši znesek 8.— din STARINSKE PREDMETE vsakovrstne, preproge, pohištvo, porcelan, slike in umetniške slike kupujem in prodajam. Demšar. Ljubljana, Kolodvorska ul. 30. 31. L. SREBRO. DRAGE KAMNE in vsakovrstno ZlatO kupuje po najvišjih cenah Jos. EBERLE LJUBLJANA — Tvrševa 2 (palača hotela »Slon«) Senzacionalna iznajdba s pomočjo kater* IZGINJAJO GUBE /.tat 50 lat ahko izgledaj cakor da ba-eja samo 3S lat Nov dragocen ekstrakt kožnih celic — ravno tak kakor vitalni elementi v koži zdravega mladega dekleta. Odkril ga je glasoviti dermatolog, ki ga je ri— dobil iz skrbno izbranih mladih živali. Ta ekstrakt, imenovan »Biocel«, je zdaj v rožnati hram za kožo Tokalon. Uporabljajte jo vsak večer. V vsakem trenutku Vašega spanja bo Vaša koža srkala te vitalne elemente. Vsako jutro, ko se zbudite, ie jasnejša, svežja. bolj gladka — mlajša. Cez dan uporabljajte belo. nemasmo kremo Tokalon. S to preprosto nego lepote lahko vsaka žena doseže, da bo videti za deset let mlajša, ter lahko dobi čudovito kožo in polt, s kakršno bi se mogla ponašati vsaka mladenka. S hranami za kožo Tokalon so uspešni učinki vsekakor zajemčeni. aH pa se denar vrne. Napravite ta POIZKUS: Vaša koža Najboljši vodnik po radijskem svetu je „NAŠ VAL« Sporedi evropskih postaj na vseh valovih, strokovni članki, roman, novela, novice z radijskega in televizijskega sveta, filmski pregled, nagradni natečaj, smešnice. Izhaja vsak petek in je tudi lepo ilustriran! UPRAVA: Ljubljana — Knaljeva ulica 5. Oaniel Lesnem* EIrisiks r 24 I jubeini Grofica in oče Eudoxios sta se srečavala za mizo pri obedu in pri večerji. Nekega večera je menih prvič posegel v pogovor svojih sosedov. Dotlej sta Gaetana de Ferneuse in on strogo pazila na družabne predpise. Tisti večer je bil izredno lep, solnčen zahod je bil krasen. Vročina je pritiskala tako, da so morala biti okna na stežaj odprta. Skozi nje se je videlo širno morje tja daleč do obzorja. — Kolika krasota! — je vzkliknil eden izmed potnikov. Drugi je povprašal: Ali nam obeta to nevihto, gospod kapitan? — Morda, — se je zasmejal, toda ne toliko, da bi se posmehoval temu vprašanju, kolikor, da bi ublažil njegov učinek. Toda nemir se ne povzroči zaradi takšne malenkosti. Obed je bil imeniten, gostje zidane volje. Bil je eden izmed tistih trenutkov, ko se tudi največji strahopetneži posmehujejo nevarnosti, ker fizično ne verujejo v njo. Ladja »La Vendee« je bila znana kot zelo varna, njen kapitan pa zelo spreten. Neki šaljivec je pripomnil: — To nas pa ne bo oviralo, da bi ne prišli na oni svet-In ker so njegove besede navzlic vsemu vziiemirile družbo, je brž pripomnil: — Da, na oni svet — na novi svet — saj plujemo v Ameriko. Ta nedolžna ijra besed je napeljala pogovor na metafiziko. Če sliši tudi najlahkomiselnejši človek besede »na oni svet«, se vsaj za hip zamisli nad tem vprašanjem. Nekdo je menil resno: — Oni svet! To je cilj vseh veroizpovedi in to je tudi njihova negacija. Dvoumni aforizem se je slišal tako čudno, da je postal menih pozoren nanj in da se je ozrl na potnika, ki je bil izgovoril te besede. — Vi sami ne bi mogli tega tajiti, častiti oče, — je nadaljeval potnik, znani nemški pisatelj, ki je gladko govoril francosko in ki je bil prestregel nemo menihovo vprašanje. . Oče Eudoxios je odprl usta. Njegovi sosedje so se radovedno obrnili k njemu in takoj so podlegli čaru njegovega glasu. — Ne morem uganiti vaše misli, gospod, — je dejal menih prijazno. — Gotovo je paradoksna, toda tudi tako jo morate pojasniti. Kako naj bi bilo večno življenje — zagotovljeno ljudem po veri — negacija vere? — Ker je to večno življenje člen prvotne vere in zato nobeno človeško srce ne dopušča njegove absolutne gotovosti. Če bi se zanašali na raj, bi si želeli smrti. Smrt bi bila največji praznik na tem svetu, ker se pa ta dogma o večnem življenju, čeprav vzbuja naše najbolj vroče želje, ne more zasidrati v nas, kako naj potem priznamo, da je vera božanska in učinkovita moč? Kako bi ne dopustili, da vera ne živi v naših dušah drugače, nego samo površno in da sploh ni bila nikoli nič drugega nego*»sveto pretvarjanje«. — Saj vendar poznamo mučenike, — je pripomnil menih. — Seveda, ti najdejo užitek v smrti. To je res, sicer se jim pa smrt nalaga in razen tega... Pisatelj je obmolknil. — Kar povejte do konca, kaj mislite, — je dejal oče Eudoxios. — Oprostite, častiti gospod. Nerad bi se dotaknil vaših najsvetejših čustev. — Izpolnjeval bi žalostno poslanstvo, če bi me moglo žaliti že samo namigavanje. — No, torej, — je povzel nemški psiholog zopet besedo, — veda nam dokazuje, da je mučenik, ki se smehlja tudi med mučenjem, v stanju nekakšne hipnoze in da sploh ne trpi. Menih se je nasmehnil. — Prav zato, ker vera zadostuje staremu svetu, sem se napotil v novi svet- — Ker se ne bojite iskrenosti, oče, — je nadaljeval nevernik, ki je iz vljudnosti rabil ta naslov, čeprav se je upiral njegovi duševni samostojnosti, — vas vprašam, da-li pomeni to vašo kapitulacijo? — Kapitulacija vere pred vedo? Nikakor ne, gospod! Ne kapituliramo s tem, da prinašamo primitivnim narodom duševno hrano, ki je vi ne sprejemate več. Krščanstvo je bilo mana, ki je dovolila vašim prednikom pot skozi puščavo barbarstva in ki vas je privedla k čudovitim vrtovom civilizacije. Uživajte drugačno duševno hrano ... — Za ta trenutek, — menih je s posebnim poudarkom izgovoril zadnje tri besede, — priznajte za dobro, da nudimo to, kar vi odklanjate, zbeganim, v bodočnost hitečim, omahljivim dušam. Mehak, prepričevalen in topel glas je vzbujal simpatije poslušalcev. Tudi sam skeptik je že jel omahovati. Hoteč dokazati svojemu nasprotniku spoštljivo zanimanje, ga je vprašal: — Ali ste se namenili v nevarne kraje, častiti oče? Dejali ste, da nosite svoje nauke primitivnim narodom. — Da, najprimitivnejšim, kar jih živi na svetu, — je odgovoril menih žarečega obraza. Nimam pa nobene zasluge pri tem in tam bom izpostavljen manjši nevarnosti kakor v deželi, čeprav tako dragi, iz katere odhajam. In vendar... Oreiuie Josip Zupančič // la »Narodno tiskarno* Fran Jaran // Za upravo in inseratni del lista Oton Christof // Vsi v Ljubl|an.