Štev. 36. V Mariboru 31. avffiista Tečaj X. Izhaja vsak četrtek in velja s poštnino vred in v Mariboru s pošiljanjem na dom ¿a celo leto 3gld. — kr. „ pol leta I „ 60 „ „ četrt leta - „ 80 „ Naročnina se pošilja opravništvu v škofijsk. poslopju (Bischofhof.) Deležniki tisk. društva dobivajo list brez posebne naročnine. List ljudstvu v poduk. Posamesne liste prodaja knjigar Novak na velikem trgu po 5 kr. — Rokopisi se ne vračajo, neplačani listi se ne sprejemajo. — Za oznanila se plačuje od navadne vrstice, če se natisne enkrat, 8 kr., dvakrat 12 kr., trikrat 16 kr. Evropska glnpost pa turška predrznost. Ni lepo, ni krščansko, ako sosedi zapustijo soseda, kedar pri njem gori, ter glupo roke križem držijo in v ogenj zijajo. Jednako grdo, jednako nekrščansko je, da omikani Evropci in večina ji-liovih vlad mirno gleda kako surovi Tnrčin večji-del popolnem nedolžne Kristjane pobija. Ako že Turka nečejo iz Evrope pognati, kakor bi se spodobilo, bi evropske vlade morale Turka prisiliti, da s svojimi podložniki vsaj po človeški ravna, a ne po živinski. Omikana Evropa ima pVavico od svojih vlad to zahtevati; čemu pa neki ima več, kakor eden milijon krščanskih mož pod dragim orožjem? Le železna sila zamore Turke vklo-niti, da ne dela s Kristijani, kakor s psi. V 34. štev. „Slov. Gosp." smo poročali p groznih djanjih Turkov, ali še ni konca. Vsaki den poizvemo za nove grozovitnosti. Tako so Turki v mestu Otelu-Kaju ubili 3000 ljudi. Otroke so na bajonete natikali in okoli nosili. V Bazardčiku bilo je več, kakor 4000 nedolžnih Bolgarov grozovito zaklanih. Cele kupe odbitih glav so italijanskemu konzulu pred vrata nasipali. V Jambolu je redna turška vojna vse hiše oropala, užgala, moške poklala, ženske posilila. Po celi Bolgariji, potem v Bos niji se klatijo turške čete in ropajo, požigajo, umar-jajo, skrunijo in posilujejo. V Trnovi na Bolgarskem je Fazli-paša imel društvo Turkov, ki so na tisoče nedolžnih ljudi ubili 5628 oseb 3 mesece v temnicah zaprte imeli in več, kakor 80J duhovnikov in učiteljev zaklali. Sploh godijo se reči na Turškem, o katerih je strašno le samo — brati! Ali omikana Evropa se dela gluha in — kar je najbolj žalostno — evropske vlade še Turka podpirajo. Razve pruskih in ruskih ministrov so vsi za to, da se Turčija ohrani. Dolgo so Srbom in Črnogorcem branili krščenim svojim bratom in sestram iti na pomoč. Ko tega vendar niso za-mogli zabraniti, so pa zlasti angleški, pomagali Turkom, da so ti Srbe pri Zajčaru in Knjaževacu vrgli nazaj. Vsled tega je nastalo veliko veselje pri vseh prijateljih Turkov. Začeli so se Srbom posmehovati in zahtevali, naj jih sedaj Turki popolnem potlačijo, kneza Milana odstavijo, Beligrad zasedejo, deželici veliko milijonov vojnega davka naložijo. Ko pa Turki potem vendar celi teden nikamor napredovali niso, so se evropski ministri za svoje ljube turške znance zbali in so v kneza Milana silili, naj sklene s Turkom mir. Posebno angleški ministri so pritiskali in Milanu svetovali naj plača Turkom za vselej 100.000 zlatov in mir je gotov! Knez Milan ni privolil iu rekel, naj odločijo puške in kanoni! Stalni knez je imel prav. General Cruajev je v 6dnevui strašni bitki pri Aleksinacu glavno turško vojsko premagal in iz Srbije vrgel vun! To je prava strela iz jasnega neba na glave evropskih m roljubuih ministrov. Osupnjeni so sedaj glave skup vteknoli in nasve-tovali Turkom in Srbom mir tako, da bi vse ostalo pri starem! Ali bo iz tega kaj ali ne, to še ni znano, toda znano pa je in se vsaki den uresničuje da turška ošabnost ne pozna ne konca ne kraja. Postali so že tako predrzni, da vdirajo celo v našo Avstrijo in na naših tleh ropajo, požigajo in umar-jajo. Tako je 24 avg. 1000 Turkov prilomastilo črez našo mejo v Dalmacijo ter vdrli proti Osoj-niški vesi, kamor je neka pastirica pribežala in tako razglasila, da se Turki bližajo. Sedaj hiti 10J slabo orožanih raščanov in 2 žandarja Turkom nasproti Ali ti so že pete odnesli pa tudi seboj odgnali več vjetih deklic iu fantov, potem 180 ovac, 14 volov in 8 mul. Tudi več naših ljudi ranili, jedno deklico ubili in k nam pribeg-lega Hercegovinca Savo Tarašija zaklali, mu glavo odrezali na bajonet nataknili in seboj uesli. Pred mescem dni so srbski vojaki na srbski zemlji stoječi na avstrijsko ladjo na Douavi par-krat vstrelili, ker so v temi mislili, da je turška. Naš minister Andrassy je tedaj brž v Belemgradu ostro se pogn.zil, da je srbski minister kmalu za odpuščeuje prosil. Radovedni smo tedaj, kaj bo miuister Aodrassy storil, ker so Turki tako drzno čast Avstrije razžalili! 1 Cerkvene zadeve. Društvo sv. Mohorja razveselnje Slovence z dobro novico, da mu je letos 479 novih društveni-kov prirastlo. Vseh skup je tedaj 26.815, ki se tako razdelujejo po škofijah : v raznih jih je 19, v Videm-ski na Laškem 21, v Poreški v Istriji 39, v Som-bateljski na Ogerskem 88, v Senjski v Dalmaciji 130, v Zagrebački 150, Sekovski (Grački) 163, Krški 2687, Goriški 2995, Lavantinski 9463 in v Ljubljanski 9799. Vsak društvenik dobi za 1 goldinar 6 lepih knjig. Dohodki znašajo 28.092 fl. stroški 28.071 fl. Ostane 21 fl. Res koristno in od nebes blagoslovljeno društvo. Misijon otrok se veli malej knjižici, ki je ravnokar izišla v tiskarni Klein in Kovačevi v Ljubljani in se dobiva pri vč. gosp. Fr. Ogradi-ju, špiritualu Mariborskega semenišča. Lična knjižica kaj mično in ljubo priporočuje vse hvale vredno društvo sv. detinstva Jezusovega. Slovenski umetnik g. Šubic je v Rimu izdelal krasno sliko sv. Martina in njo v Ljubljani sedaj kažejo občinstvu. Zvedenci pravijo, da je slika res umotvor in da smo Slovenci v osebi g. Subica dobili pravega umetnika cerkvenega. Mladi umetnik se vrača sedaj iz Rima domov in bo v Horjulu na Kranjskem v tamošnji cerkvi poskusil 8 slikami na presno. Preganjevaleo kat. Cerkve na Nemškem gla-soviti Bismark brž vsakega človeka, vsak list toži, ki se drzne zoper njega ziuoti. Samo lani je bilo zarad razžaljenega Bismarka 5960 osčb obsojenih. Teh 5960 skupna kazen je znesla 11.920 mescev ječe, ali 930 lčt. Državi je za vzdržanie omenjenih jetnikov narastlo 1 milijon 787.500 fl. in k temu morajo še osebni državljani 375.000 fl. plačati. Ako bi Bismark vse take svoje tožbe moral sam pisati, bi bil k temu poslu 24 dni porabil, vsak dan 8 ur pisaje. Vsi drugi uradniki cesarstva, z udi cesarske hiše vred, so vložili le 7631 tožeb. Tretjega reda sv. Frančiška udi so res srečni ljudje, čeravno jih nespametni svet v svoji nevednosti zmerja za glupaste tercijalce in tercijalke. Ponižni in pred svetom mogoče skriti tretji red šteje med svojimi udi veliko svetnikov in svetnic v nebesih in se sme slobodno ponašati, da so po njegovih pravilih živeli mnogi najimenitniši, naj-slavniši ljudje. V tretjem redu bilo je že 130 cesarjev, kraljev, kraljic in kraljičin. Prvi slikar ali malar na celem svetu angelski Rafael bil je tercijalec. Tudi Mihael Angelo, slikar, kipar in in stavbar ob enem bil je ud tretjega reda. Krištof Kolumb, pogumui brodnik, ki je prvi se spustil črez širno atlantiško morje in našel novi svet, Ameriko, bil je vpisan tretjemu redu in je bil vedno prepasan s pasom sv. Frančiška Asiskega. Usmiljene sestre se na otoku Martinique v Ameriki, tamošnjim francoskim naselnikom, med kojimi je razsajala strašna kužna bolezen, nepre- strašeno stregle med tem ko so drugi ljudje samega strahu pobegnoli. Kedar je kuga preminola, je došel iz Pariza za prednico usmiljenih sester zlati križec častne legije, t. j. najimenitnišega častnega reda na Francoskem. Pri izročitvi častnega križeca je zastopnik francoske vlade rekel: usmiljene sestre so nam ljubi angelji na zemlji, matere. sirotam, sestre nesrečnim. Ženska, ki svoje celo življenje žrtvuje revnim v uteho in bolenim v pomoč, ta je res vse časti in hvale vredna — pa tudi vredna prelepega imena: usmiljena sestra! Gospodarske stvari. Naravoslovne črtice o konju. Govoril dr. Ivan Geršak v Ormužu *). Slavno društvo! Težka bila bi mi naloga, govoriti o konjereji pred Vami, ki ste izurjeni, praktični konjerejci, in ne bi si upal od Vas tir-jati, da bi poslušali moje nauke in se po njih ravnali, in sicer zato, ker sam konjev ne posedujem in Vam toraj iz lastne skušenosti ne vem nič povedati; vendar pa kanim Vas soznaniti s konjem še bolj, ako popišem njegovo naravo, njegovo domovino, njegovo življenje, njegova plemena in njegovo važnost. Poglejmo si tu belca, tam sivca, plavca, tu lisca, serca, tam kostanjevca, rjavca, kako lično postavo ima, kako skladne ude, kako kratka, po koncu stoječa, jako gibka ušesa; vrat mu kinči kodrasta griva, kratek rep pa je z dolgo žimo ob-raščen. Teuke, pa krepke noge so obute v roženo kopito; sploh lepe so, lične, pa ponosne živali! Prava domovina konjev je srednja Evropa, srednja Azija in pa tudi Afrika. V Evropi so divji konji že izginili, ali v Aziji in Afriki še jih je v velikih in visokih pustinjah (stepah) še dandenešnji. Dve vrsti teh konj ste posebno imena vredni, namreč popolnoma d i v j i: ktere Tartari in Kozaki imenujejo tarpane, in podivjani konji, kterim pravijo muzini. Tarpani so srednje velikosti z debelo glavo in tenkim vratom, po letu rjavi, po zimi pa belkasti : živijo v pustinjah mongolskih in v severni Indiji. Tarpani živijo vsikdar v čredah, ki se razdelijo v male čredice; en pastuh je voditelj take manjše čredice in skrbi za vse kobile in žrebeta, ki so njemu privržene; brž ko zapazi kakovo nevarnost, začne puhati in z ušesami migati; glavo kvišku držeč kaže kraj, odkoder nevarnost čuti, zarezgeče in — cela čreda 8e spusti v beg, on pa počasi za njoj, kakor da bi hotel vojevati se s sovražnikom. Volka se tako branijo, da vsa žrebeta in kobile stopijo vkup, pastuhi pa stražijo okolo njih in združeni jih odpodijo s svojimi kopiti. Mladi pastuhi pa se morajo precej s starimi biti v žmetnib dvobojih in si tako privojevati ravno-pravnost 8 starimi. Konjerejci v takih stepah se jako bojé tarpanov, ker ulovljeni se ne dajo udomačiti, ampak udomačene konje še zapeljujejo in jih seboj potegnejo v pustinjo ; tam se domači in divji konji družijo in tako postane druga, podivjana vrsta konjev, to so mu zini. V Ameriki, posebno v Paragvaju, imajo konje, kterim pravijo mustangi in ki so jako zapuščeui ; živalice so dobre, vendar jih prebivalci pokvarjajo, ne skrbijo nič za pravilno odrejo, ampak vlovijo si konja, ako ga potrebujejo, pa ga potem z grdim naučijo, da jim služi. Te živali, mustangi, so prave sirotice, kakor jih slavni naravoslovec Alex. Humbold popisuje, on namreč pravi: Kedar po letu naupični žarki solnca, ki ga noben oblak ne zakriva, zažgejo vso travo v neizmernih planjavah, tako, da se vsa zelišča spremenijo v pepel in prah, se zemlja odpira bolj iu bolj, kakor da bi jo veliki zemeljski potres razkalal. Takrat si zbirajo lačni in žejni konji, govejska živina in mule, in držijo visoko glave ter po vetru iščejo, kje bi nek bila najti kaplica vode; konji morajo sila trpeti; mule pa se vodeni kaktus s prednjimi nogami razbijejo, ter izsesajo njegov vodeni mozeg, se vé da si skoz to večkrat popolnem parklje pokvarijo. Ako je živina tako mučno preživela vroči den, pride sicer hladna noč, ali konje čaka nova muka; kedar spijo, pride natopir, se jim obesi na hrbet, da jim kri izseza. Po dolgi suši nastopi spet deževno vreme; velike, velike planjave se oblečejo naenkrat v čarobno zeleno odejo in konji kakor tudi goved veselo uživa in se življenja veseli. Pa le kratek čas traja to veselje ! Hitro rastejo potoki in reke, voda izstopi iz obal, ravnina se spremeni v velikansko jezero, in le tu pa tam se vidi ka-kov otok, na kterega se plavajoči konji prizadevajo dospeti. Cele ure plavajo zbrane črede ter lovijo cvetlice in zelišča, plavajoče po že smrad-ljivi vodi. Množiua žrebet se vtopi, množino pokončajo krokodili z repom, ter jih požero. Poto-valec Murray pa nam še pripoveda drugo nevarnost, ki preti konjem mustangom v južni Ame riki. Te konje na enkrat nek čuden strah obleti ; po sto in po jezero vkup bežijo in letijo, kakor da bi bili zbesnili in znoreli; nobena zapreka jih ne more zadržavati, kakor slepi treščijo ob skaline ali pa popadajo v brezdua. Grozen strah prime tudi človeka in živad ; celo Indijanec, ki je drugače neustrašljiv, se preplaši ob tej prikazni. Od kraja se sliSi ropot, ki raste in raste, da prekosi grom in največe tulenje viharja in bučenje morskih valov, kadar prestrašeni konji ko veter brezumno dalje letijo. Na enok se prikažejo okoli šotorov, prestrašijo še domače konje in drugo živino ter jo tirajo seboj v beg za zmirom! Imenovani potnik je to strašno prikazen videl in popisal. Videli smo konja v naravni prostosti, poglejmo si ga pri nekterih narodih ! Le malo število narodov ve ceniti važnosti konja in ga gojiti, kakor zasluži. Prvi so Arabci, potem pridejo Turki in Perzijani, za njimi še le Angleži, Španjolci, Nemci in Francozi. (Konec prih.) Kuprena kuhinska posoda je zdravju škodljiva in življenju nevarna. M. Marsiktera pridna gospodinja se posebno ponaša s tem, da ima kuhinjo polno čedne svitle posode. In prav ima, če se z snažnostjo in svitlostjo v kuhinji ponaša. Kajti ni lepše hvale za gospodinjo kakor ravno ta. Le ne smela bi nikdar ne pozabiti in prezirati ali je med svitlo posodo tudi kaj kuprene ali medene, ker z tako posodo gre z največa opaznostjo in previdnostjo ravnati. Res je, da dobro pocinjena kuprena posoda ni več nevarna, vendar pa se le prerado primeri, da se ein obriba in da potem kuper sam na dan stopi, kar potem lahko nesrečo vzroči. Sploh je znano, da vkisane jedi, mleko, puter ali sadovni soki več časa v kupreni ali medeni posodi hranjevani ali hlajeni kupreno rijo ali kupreni volk (Grünspan) napravijo, ki je človeškemu zdravju nevaren, celó smrten strup. Manj znano pa je, da se v podobnih prilikah še mnogo drugih tvarin in snovi na-pravlja, ki so ravno tako nevarne zdravju in življenju kakor bakreni volk sam. Tako je kuprena okislina tudi zelo strupena. Mnoge nesreč se je že po nji zgodilo. Iz vsega tega pa sledi, da je treba z kupreno in medeno kuhinjsko posodo, če je tudi pociujena z vso opaznostjo in previdnostjo ravnati. Ako se taka posoda, nevednim, nesku-šenim, zanikernim, nemarnim, lahkomiselnim poslom v roke da, je nevarnost ostrupljenja vedno velika. Najboljše je potem takem se kuprene ali medéne posode kolikor mogoče izogibati. Navadno se misli in govori, da kisline srebra ne razjedajo in da se srebrne posode brez skrbi in previdnosti rabiti smejo, tudi tam, kder se kuper ali argentin ne sme v porabo jemati. To pa je velika in nevarna pomota, kar sledeči dogodek le prejasno priča. Pozabila se je v neki hiši v loncu z ukuhanimi močnicami (grankami Preiselbeeren) sreberna žlica, ki je par dni v tem močniku tičala. Ljudje, ki so po tem od teh močnic zaužili, so zaporedoma zboleli in dveletno dete je moralo vsled tega umreti. Drugi so bili oteti. Reč pa je tudi celo jasna, ako se pomisli, da se za razno orodje, posode, žlice itd. nikdar čisto srebro ne rabi, ker bi bilo tako premehko in bi se prehitro porabilo. Vse tako srebro je več ali manj v po postavi določeni razmeri z kuprom pomešano in podelano, tako da imajo take posode iste lastnosti proti kislinam, ktere imajo kuprene in medene. Toraj je pri srebrenih posodah in žlicah paznosti treba. Kdor vložene ali vkuhane sadeže n. pr. kumare, fižol, grah, glive itd. kupuje, se mora skrbno varovati, da z sadeži vred tudi strupa ne kupi, kajti bolj zelene barve ko so ti ukuhani sadeži, tim rajši jih kupujejo, in vendar je ta lepa ze'ena barva le nasledek kuprenega volka, tedaj strupena. Brezvestni fabrikanti rečene sadeže v kuprenih kotlih ukuhavajo ali pa še celo v jesih kuprene novce polagajo, da po njem sadeži lepo zeleno barvo dobivajo. Posebno toliko priljubljeni angleški „Mixed Pikles" razni vkuhani sadeži v pikantni tekočini imajo pogosto prav obilo kupra v sebi tako, da se ni čuditi, ako ljudje, ki jih zauživajo, za drisko in ščipanjem hudo vzbolijo. Da imajo vkuhani sadeži kupra v sebi se da spoznati, ako se kisla tekočina, v kteri so, z nekterimi kaplicami čistega laškega olja pomeša in dobro pretresa. Ako olje zeleno postane, je v tekočini gotovo kupreni volk. Najboljši je tedaj, da pridna in pametna gospodinja rečene sadeže sama vlaga in vkuhava. Vsaj ve, kaj ima. V novejšem času prodavajo po mestih, pa tudi že po deželi namesto naravne zdravju toliko dobrodejne slatine neko umetno napravljeno vodo, sodina voda imenovano. Pri ti vodi je le predosti-krat obilno kuprene okisline, ker so posode, v kterih se ta umetna pijača pripravlja, kuprene in mnogokrat slabo pocinjene. Tudi sadovni soki, z kojimi se sodina voda navadno oslaja, imajo vča sih kuprenega volka v sebi. Žganje ima sem ter tje v precejšni meri kupra v sebi, ker so žgavni kotli iz kupra slabo pociujeui. Tedaj se šnops-larji na dvojnasobni način ostrupljajo po kuprenem volku in po žganiu. Slednjič hočemo še nekoliko hitrih domačih pomočkov, ki se pri taki neseči rabijo, povedati. Piav je, da se pri taki nezgodi pokliče brez pomade zdravnik. Predno pa ta pride, se dajejo boleuiku sredstva, ki vzroeujejo bljuvanje, da se želodec kolikor mogoče najprej in čisto ostrupljene vsebine izprazni. V ta namen se daje boleniku beljakovina od 12 jajc na liter vode ali pa tudi mleko in pšenicna moka. Ce takih pomočkov ni pri roki, se mora grlo od znotraj z peresom ali čim takim žegetati, dokler da boleni človek bljuvati začne. Tudi mana, strd, je v takih primerljejih dobra. Rane jabelke. 3. Rudeča magdelenšnica, rother Magarethen - Apfel [Lukas IV. 3 b) * f]. Sad je malo, lično, okroglo jabelko. Zori konec julija in prve dni avgusta. Lupina je tenka in malo mastnata. Prava barva je zeleno rnmena, ki pa je videti, kakor da bi bila z teinno-rudečimi traki povita ter ima med trakovi svetlo rudeče lise Drevo ostane nizko, pa obilo in rado rodi tudi v letinah, ki sadovju niso preveč ugodne. Zarad lepe barve je jabelko kinč na mizi in se tudi lehko proda. Umni sadjerejci rudeče magdelenš-nice radi v vitih zasajajo. Stori tudi v visokih legah. — Poletni dišeček Sommer-Gewürz-Apfel [Lukas II., lb,* ff] prištevajo tudi ranim jabelkam, ker že v začetku avgusta zori. Jabelko je majhno, podolgasto, proti muhi spičasto, okoli peceljna lepo okroglo. Barve je iz prva bele, potem rumene, na prisolnčni strani več ali menj rudeče. Peške v zrelih jabelkih klopočejo. Jabelko močno diši, kakor cimet in klinčki. Sad se na mizi mnogo obrajta, škoda, da že v 3—4 tednih mine. Drevo povsod rado in hitro raste in navadno obilno rodi, toda kedar "preveč obrodi, tedaj ostanejo jabelka drobička. — 5. Karlomovšček, Char-lamo\v8ky [Lukas IV, 3 b * ff]. Jabelko je krasen sad srednje velikosti; lupina tanka, gladka in nježa; na drevesu še viseče jabelko je kakor z ivjem obdano. Barva mu je žolta z rudečimi progami prepreŽena ali prevlečena. Zori proti koncu avgusta in ostane 4 tedne. Drevo raste krepko in lepo, rodi rado in obilo in se priporo-čuje zlasti tudi bolj mrzlim legam. Juri Žmavec. Sejmovi na Štajerskem. 2. sept. pri št. IIu na Goričkem, v Dobrni, na Planini, v Trnovcih (sv. Bolfank). 4 sept. na Tinskem, v Zrečah, pri sv. Rozaliji pri Celju, v Mozirju in pri sv. Lovrencu n i Prošinu. 6. sept. v Pobrežju (Ptuj). 7. sept. pri sv. Jedrti nad Laškim, na svetih Gorah, v Vojniku, v Slivnici pri Mariboru. 8. sept. v Negovi. 9. sept. v Spod. Polskavi, v Gornj. Gradu, v Gomilcah in v Apačah. Sejmovi na Koroškem meseca septembra. 4, sept. v Bleiburgu, v Reichenau-vi, v Tvimbergu. 7. sept. v Blatnici. 9. sept. v Miihldorfu. 10. sept. v Gradecu. 11. sept. v Gmtind-u, pri št. Jakobu v Rožui dolini, v G. Jezeru, v Reisbergu. 12. sept. v Lieserbergu. 14. sept. v Trebenju. 18. sept. v Velikovcu. 20. sept. v Belakn; 21. sept. v Sp. Dranburgu, v Renwegu, v Weitensfeldu; 24. sept. v Dolah, v Waldensteinu; 25. sept. v Mati; 27. v Višprijah; 29. v Radetinjah, v Požarnici, v Greifen-burgu in v Sirnici. Dopisi. Od sv. Martina pod Mariborom. Dopis v „Slov. Gosp." št. 33. t. 1. nas je tukaj celó vznemiril. Štejem si toraj v dolžnost kot predstojnik občine, v kteri se je tista gostija obhajala in naj-bližuji sosed odgovoriti. G. dopisnik je preveč povedal. V najlepšem redu in v prijateljskem veselji se je vršila gostija pri Škofič-u. Da so na večer nekteri fantje, ki pa razun enega niso bili iz Št. Martinske fare, nekoliko predrzni bili, to je stara navada pri nas. Boljše, se vé da, bi bilo, če bi tako „škilingovanje" celó izostalo. Ni res, da bi okoli streljali in šipe na oknih vbijali, le eua šipa se je zlomila, pa ne vé se kako? Najboljši dokaz, kako krivo da je dopisnik sodil, je, da smo bili drugi den ravno tako in še bolj veseli, kakor prvi den in nihče niti mislil ni na kak nered. Gg. duhovniki so oba dneva od viših strani došli in nas počastili, kar bi gotovo izostalo, ako bi mi res že bili „Pesjanarji!" — kakor dopisnik pravi. Konečno še to omenim, da je veliko večji hrup zagnal g. dopisnik se svojim žaljivim pisanjem, kakor pa tistih par prevzetnih fantov, kterim živinsko ime „stekljači" prideva. Ako dopisnik drugega sredstva ne vé, neotesano mlajino zbolj-šati, kakor po novinak njo raznašati, moram dvomiti, da bo s tem kaj opravil druga, kakor poštenje vzel tistim, ki niso krivi, ako se kak nered zgodi. Mat. Kocpek, predstojnik. Iz Krškega. Kakor se najdejo ljudje, ki ne morejo poprej od vina, dokler se ne vpijanijo, je tudi veliko takih, ki ne znajo pisati ali govoriti kaj, ako ne lažeja. — Ravno tak je dopisuu, kojega v Krškem dobro poznamo, ki že več let svojo neznano modrost po krčmah ponuja, pa se ga radi ogibljemo, ker le tisti en čas dobro ž njim vozi, ki rnolcé njegove kvinte-kvante posluša, in njegovi modrosti prikimuje. On je tisti, ki je „gimnazijo dovršil", kako pa da je za blagor občine Videmske vnet, kamor spada posestvo njegove žene, je do zdaj pri vsaki priliki narobe pokazal; zadnjič s tem, da je on kriv, da je morala občina za novo šolo kupljene hiše dosti več plačati, kakor bi se bile na dražbi dobile, ko bi on ne bil občine slepil. Da novo izvoljeni župan ni takošen, kakor dopisun laže, ki je mislil sam izvoljen biti, mi ni treba omeniti; tudi župan Vidimski 300 gl. ne dobiva kot župan, temveč za pisarno v svoji hiši in za pisarijo, ktero sam opravlja, ker tajnika nima. Da dopisun po naših duhovnikih z iažmi udriha, je že navada takih ljudi. Vidimski župnik, od kterega vemo, da ima že staroslovensko geslo: „Vse za Boga, dom in cesarja" naj se dopisnnu posebno zahvaljuje. — Slovenskim veselicam se naši duhovniki ne odtegujejo; dva sta celó uda našega pevskega društva, sta se tudi vdeležila druge in zadnje besede; ako se pa na tiho nedeljo v krčmi beseda napravi, se je vendar katoliški duhovnik vdeležiti ne more. Zakaj dopisunu naš ljubljeni g. vikar niso po volji, vsi Krščani dobro vemo. Bilo je v novi éri, ko je dopisun po krčmah se kregal, da so stariši se tako nespametni, in otroke k vstajenju, k procesijam kri-ževega tedna in S. R. Telesa gologlave pošiljajo. Gosp. vikar so na to se pritožili, da mož, kteremu ni mraz buče ogolil, in ne soluce bakrenega lica opalilo, se predrzne po krčmah čez stare krščanske navade zabavljati. Tudi niso gosp. vikar nobenega „ferdamali", ampak le v predpustu ljudi sploh svarili pred nevarnimi pustnimi veselicami. Kar je dopisun o našem učitelju črnil, to se njega samega zadeva: n. p. on je najhujše kričal, da hiše, 1 ki so se na Vidmu za novo šolo kupile, niso za to, ko je pa komisijon odločil, da se te hiše lahko za novo šolo predelajo, nobene besede ni več zinil, temveč prikimal in eden najprvih podpisal. NB. Dopis smo po želji Videmskega g. župana iz Slovenca štev. 95. ponatisnili! Od sy. Jurja nad Ptujem. (Po ognju) je 23. avg. velika nesreča zadela 4 kmete v Juvancih. Dva otroka kmeta Janeza Krambergar-ja sta si na vozu, ki je v kolarnici stal, zakurila. Iz malih isker je brž nastal grozen požar. Ogenj je namreč ugrabil najpoprej kolarnico, hleve in hrame Kiambergerjeve potem se prestavil na hlev Urše Zimoničeve, na hrame Janeza Zelenika, koje je od Benka kupil, in naposled upepelil vsa poslopja Franca Bračiča. Krambergarju je 14 glav živine zgorelo, Bračiču pa vse zrnje, slama in seno. Tudi Urši Zimoničevej je vse zgorelo, kar je imela, v dveh hišah. Dalej potem ogenj ni segnol Skoda še ni cenjena, vendar reči se more, da je jako velika in za nesrečne pogorelce močno občutljiva ! F. M. Iz Ormuža. (Premiranje konjev. — Posojilnica). Konjerejsko društvo štajersko napravi 11. septembra, t. 1. v Ormužu javno premiranje konj. V ta namen so se razglasila slovenska povabila, v katerih so natančno razloženi pogoji, katerih se ima držati vsak, ki hoče konja prignati za premiranje. Sploh pa bodo obdarovani le konji lehki, bodi za ježo, bodi za vožnjo primerni. Ob enem želi državna uprava kupiti 6 žrebcev prvoletnih za izrejo v Nejdovi. Posestnike, ki se hočejo s svojimi konji premirovanja udeležiti, imajo to do 5. sept. gosp. Kada-ju naznaniti, kder se vse še bolj natančno poizvč. — Naša posojilnica dobro napreduje.. Do 30. junija t. 1. je 176 udov s 2030 pravilnimi deleži po 50 fl. (skupaj 10.150 fl.) društvu pristopilo in vplačalo 5362 fl., ostali znesek 4787 fl. vplačujejo po mesečnih obrokih. Pristopnina znaša 173 fl.; obresti za dana posojila 590 fl., provizije in doneski za stroške 264 fl., za prodane knjižice se je spečalo 25 fl., Nazaj vplačalo se je od menjic 2726 fl., od za-dolžnic 103 fl., vloženih je proti 6 °/o obrestim 10.384 fl. Vsi prejemki znašajo 19.530 fl. Izposodilo se je na menjice 16.171 fl., na zadolžnice 2262 fl., vložnikom nazaj plačalo se je 708 fl., društvene knjižice stanejo 87 fl., tiskovine 38 fl., osnovalni stroški znašajo 77 fl., gotovine je 272 fl., kar vse skupaj daje svoto 19.530 fl. Politični ogled. Vojska na Turškem. V petek 19. avgusta so začeli Turki od vseh strani Srbe napadati, da bi vzeli Aleksinac in potem prodrli v Beligrad. Turka je gotovo 120.000 mož. Ali ni se jim posrečilo. Srbi so se branili, kakor levi. Pred 500 leti so se jihovi očetje borili na Kosovem polju tri dni, a sedaj so se s Turkom klali 6 dni pri Aleksinacu, ki je zavarovan z 19 šancami, katere se raztezajo po celem dolu Morave. V 6dnevni borbi se je kri prelivala na obojnem pobrežju Morave in so se Srbi vsaki den nekoliko pomek-noli nazaj. V torek 22. avgusta so prišli Turki celo blizu šanc po grozni zgubi vojakov. V noči so dobili 50.000 v pomoč, koje je prignal Fazli-paša. V sredo jutro 23. avg. so napali šance pa vselej zastonj — trikrat so bili Turki odbiti. Ta den je padel srbski obrist Protič in 83 ruskih ofi- cirjev, ki so največ pripomogli, da so Srbi stali, kakor zid. Nekatere bombe le so padle v Alek-sinac in ga užgale. V noči potem je Črnajev vse reserve na se potegnol in začel 24. avgusta od-ločivno bitko. Prodrl je naglo iz šanc in planol na Turke, ki bi sicer bili ta napad odbili, toda okoli dveh popoldne jim je Horvatovič prišel za hrbet z 22.000 junaki, ki so z velikim trpljenjem iz Knjaževaca nad Gramado po gorovju praskali in plezali tri dni in ravno o pravem času dosli, da so zmago nagnili na srbsko stran. Turki so se začeli pomikati nazaj proti Nišu, pustivši 15 do 20.000 mrtvecev na bojišču. Turke bi Srbi bili uničili, toda niso zamogli pritiskati, preveč so bili utrujeni. Črnajev je potem 26. avgusta Turke do Staniče podil in se s Horvatovičem popolnem združil. — Na zahodni strani Srbije je general Alimpič vzel vendar enkrat mesto Bjelino, katero so Turki zapustili umorivši poprej vse Kristijane v njej. Srbi prodirajo proti Tuzli in Sarajevu. Na jugu se pripravljajo važne reči. Derviš-paša je zbral kakih 30.000 Turkov in misli udariti v Črnogoro. V Hercegovini so bili Turki tepeni pri Glivi, kder je palo 400 muselmanov — V Bosniji vstaši tudi napredujejo, zlasti sedaj, ko jih je obrist Despo-tovič nekoliko bolj uredil. Iz Bosnije je 80 imenitnih Turkov avstrijsko vlado prosilo, če bi se smeli na Ogersko preseliti. Avstrijska vlada je temu privolila, turška pa ne. No, Turk dobro vč, da mu je Magjar brat. Zato hoče k njemu. Turki orožajo v Aziji 100.000 novincev pa tudi Srbi se pripravljajo na nadaljevanje boja. Avstrijske dežele. Naši ministri se pogosto posvetujejo na Dunaju pa nihče prav ne v6 o čem in s kakim uspehom. Nekateri pravijo, da velja posvetovanje o prihodnjej vojski in da bo Avstrija vzela Bosnijo in Hercegovino. Drugi pa trdijo, da se pomenkvajo o magjarskih zadevah. — Cesarica se poda te dni v grad Miramar pri Trstu in ostane ondi 3 tedne. — Na Češkem v šlanu so Čehi napravili veselico in pri njej denarje pobirali za srbske ranjence. Vlada je denarje pograbila. — V Opavi so hotli tamošnji Slavjani napraviti Matico, kakoršno imamo Slovenci v Ljubljani. Vlada je to prepovedala, češ, da bi Matica vznemirjevala — Nemca. — Ogerski minister Simonj^ je odstopil. Pravijo, da mu ni povoljna nagodba, katero je minister Tisza sklenol z avstrijskimi ministri. V Oseku so zopet več Srbov zaprli. Vnanje države. Ruski ear je došel v Varšavo, kder je blizu 100,000 vojakov zbranih. Ruski narod čedalje bolj glasno firja boj zoper Turka in Angleže. Ti si prizadevajo vojsko na Turškem ustaviti, a do sedaj se jim to ni posrečilo. — Prus drži zastran Turčije z Rusom in torej si druge vlade ničesar prav ne upajo. Na 8panskera je zopet začelo vreti v deželah, kdei so bili lani Kar-listi komaj premagani. Bati se je nove ustaje z liberalizmom nezadovoljnega ljudstva. — Na Francoskem so konservativci zopet izvolili za poslanca zgovornega grofa Muna, čegar prvo volitev so republikanci in liberalci zavrgli samo zato, ker je grof Mun prijatelj sv. Cerkve in jenih duhovnikov. Kitajci in Angleži so se tako sprli, da seje vsaki čas bati krvave vojske daleč v vzhodni Aziji, kder je kitajsko cesarstvo broječe 300 milijonov sta-novnikov. Za poduk in kratek čas. Turki pa bratje naši jngoslavjanski. 8vemu svétu »vitje tora, Kod Balkana nema dana! Usréii gorkéh suzah mora Gori, gori ljuta rana, Koju robstvo zadade. Oslrožinski. IV. Med slavnim Carigradom in sedmero-ustim izlivom mogočne Donave v Črno morje pri-lično na sredi bližajo se temu poslednji in zelo znižani griči Stare planine ali Balkana, t. j. gorovja, ki se iz morskih globin dviga in proti zahodu proteza čedalje bolj na visoko in deloma tudi na široko. Mogočnega gorovja ledje ali pobočje pokriva gosto hrastovje in bukovje ter s svojim skalnim, golim in kakih 120 ur dolgim hrbtom seka na dvoje vse pokrajine med široko Donavo od ustja do Vidina in med Egejskim ali Greškim morjem od Carigrada na izhodu do Soluna na zahodu. V teh prekrasnih in rodovitnih pokrajinah prebiva najnesrečniše slavjansko pleme — tužni Bolgari. Kakih 500 let po Kristusu so došli v te kraje. Bili so več stotin let mogočni, srečni in slavni. Sedaj so zaničevani, potrti in revni, čeravno jih je 6 milijonov duš. Petstoletno trpljenje, robstvo in sužanstvo pod turškim jarmom jih je skoro popolnem zlomilo. Spomin na nekdanje boljše dneve, na slavne očake je it naroda pre-minol. Sreča samostalnosti, naroden ponos in za vest, vse je zamorjeno in globoko pokopano. Ubogi Bolgar se misli že srečnega, ako Turčin le nekoliko menje nad njim divja in razsaja. Celih 500 let ne sme Bolgar orožja nositi. Ves narod je zbegan, plašljiv in obupen. Gorostasni možje trepečejo pred vsakim turškim capinom, ker je ta v znamenje svojega gospodstva vedno orožan od nog do ušes. Bolgari so celó svoje slavjansko imé zgubili. Ime Bolgar je tartarsko. Edino kar so še ohranili, to je vera v Jezusa Kristusa, od-rešenika sveta, in pa svoj častiti slavjanski jezik. Ta je sicer sedaj mnogo popačen, poln turških tartarskih in greških besed, vendar kljubu temu še vedno kaže močne sledi krepkega blagozvučnega pravilnega i jasnega jezika staroslovenskega, ko-jega sta govorila apostola Slavjanov, sv. Ciril in Metod ter v njem slavjanskemu svetu prvič tolmačila sveto pismo in opravljala službo božjo nove zaveze. Sveta naša blagovestnika, učeni Ciril in jegov brat umetnik Metod, bila sta rojena v Solunu, ki je že takrat bil na pol greško, na pol pa — bolgarsko mesto. Okoli 1. 679 je tartarsko četo Bolgarov silni vojvoda Asparuh, prišedši od Volge in Dona na Ruskem, prevedel prek Donave in si v naglici podvrgel 8 rodov slavjanskih ter tako prvi kamen položil za združenje balkanskih Slavjanov v mogočno državo, katerej se je kasneje nazivljalo: carstvo bolgarsko. Vsa slavjanska pokolenja zlila so se polagama v en narod bolgarski. Ime je vzeto od tartarske čete, katera je prinesla med razdrobljena slavjanska plemena politiško jedin-stvo, a po svoji inorodni narodnosti v kratkem zginola med mnogoštevilnimi Slavjani. Tako se je razvil in uredil narod bolgarski. Od tartarske čete razve zediuenja in imena Bolgari, ni sprejel ničesar, ako odštejemo pičlo število tartarskih drugih besed. Znani pregovor: sloga jači a nesloga tlači, se je tudi pri Bolgarih uresničil. Nesložni bili so slabi, složni pa mogočni, ter se po srečnih bojih ustanovili carstvo, ki je segalo od Carigrada do Pešta na Ogerskem in od Ohrida v Albaniji do Črnega morja. Najslavniši vladarji bili so Terbel, Kardam in Krum. Ta poslednji je 25. aprila 1. 811 greškega cesarja Nikefora v balkanskih soteskah zajel in z vojsko vred ubil. Iz lu-banje umorjenega cesarja bil je napravljen kozarec s srebrom obložen, iz katerega je car pri go-Btijah pil in goste ž njim pozdravljal. To bila je še pagauska, tartarska navada, ki se je kmalu umaknoli milejšim, krščanskim šegam. Kajti že tretji Krumov naslednik Boris je postal Kristijan. Sv. Metod mu je z naslikano podobo pekla srce presunil in ga krstil na ime sv. Mihaela. Ž njim se začne krščanska vrsta bolgarskih cesarjev, med katerimi se kot svitla zvezda na nebu slavjanstva sveti Simon car. V Carigradu vzgojen in v vsem pismenem znanju zveden, odlikoval se je Simon ne samo po zmagoslavju nego tudi kot prvi pisatelj med Slavjani iz kraljevskega rodu. (Nastavek prih.) Smešničar 36. Gosposk mustafač je hotel v pričo mnogih ljudi na kolodvoru nekemu jezuitu zabavljati. Nagovori ga tedaj rekoč: svet trdi, da jezuiti na vsako prašanje vedo odgovarjati. Glejte! jaz imam črne lasi in sive baruse, kako to? Jezuit mu reče: odgovor je tukaj lehek in jasen. Človeški lasi postanejo sivi na tistih delih telesa, kateri so posebno veliko trpeli. Sodim tedaj, da ste v svojem življenju malo mislili, a mnogo govorili. Zato 8te črni blizu možganov na glavi, a sivi blizu jezika pod nosom. Razne stvari. (Nesrečno smrt) je moral trgovsk fantič v Mariboru storiti, ker se je benzin, nevarna tekočina, v kleti g. Reihmajerja užgala in ga strašno opekla, da je revež v bolenišnici brž umrl. Tudi eden hlapec in komi sta hudo ranjena. (C. g. Gomilšak) kaplan v Radgoni in vnet narodnjak pride za nemškega pridgarja v Trst; č. o. Gelasij Rojko se poda kot kaplan k sv. Trojici v Slov. goricah. (V Dravo skočil) je Jožef Gartler v Pobrežju pod Mariborom in utonil 46 let star. (Pogorel) je Janez Uranc pri sv. Miklaužu pri Slov. Gradcu. Nek tujec je v škednju spal, tobak kadil in ogenj vtoril. (Dražbe). 3krat 30. avgusta Andrej Aplinc v Lobnici 6273 fl. Anton Jezernik 1013 fl. pri sod-niji v Mariboru; 2. septembra Juri Schuller po domače Trbul v Lehnu 300 fl. pri sodniji v Slov. Gradcu; 4. sept Jožef Rom 6400 fl. pri sodniji v Brežicah in Anton Lukovnjak v Cmureku. Listič uredništva: Dopisi od Sotle, od gosp. K., iz Bizeljskega in iz Vranskega prihodnjič! Tržna cena preteklega tedna po Hektolitrih. (1 HI. = l"/,.o vag.) Mesta Maribor . Ptuj . . Mahrenberg Gradec . , Celovec . , Ljubljana Varaždin Zagreb > ^ Dunaj iS Pest kr 80 40 10 66 64 16 50 50 20 M kr. 80 55 25 48 40 20 10 26 kr. 40 70 73 80 60 70 « > O kr. 50 30 70 80 2 10 S' 80 3 20 80 fi rt 13 kr. 10 69 50 10 20 l0 T3 . lo a.-T a " i - f ¿2 'a"5 rt •—s rt "S »- — ® 3 iL o -a s t> ---* © ' al 5 £ a.* a. = ¿t . -C >N iS a .s S K rt: / '.Ij s « := «! a. M rt a. ai £ g ca S 03 P ^ co 3 g 4) O O o a -a «J o N x> rt M o i. m a 2 rt 05 M "C N S Ž O CB ---i > 3 J o "rt n ¿3 g _ 'C o £ a.'"5 a i- >o . c» t* N 02 ' — Km IS ^ S •«-» g =3 « S PL, ^ « i» • - I t-5 Z ea 11-5 ; a> 1 a ° i a ¡■si Zrn ^ - S