PoitnTna platana t setOflnt hcv. 133. V Ljubljani, torek 14. junija 1938. Leto III Nova sprememba položaja na španskih bojiščih: Oddelki Francove vojske v Castellonu Hendave, 14. Junija, o. Uradno poročajo, da so BO oči oddelki generala Aranda sklenili obkoljevalo! obroč okrog važnega pristanišča Castellona de la Pla-M in prodrli ▼ mesto. Začeli so se hudi poulični boji, f katerih nacionalistično vojaštvo osvaja hišo za hišo, predel za predelom- Rdeči so civilno prebivalstvo po-ilali če mesta preden so ga Francove čete docela obkolile. Nacionalistično osvajanje tega mesta podpira I morske strani borodeje. Pričakujejo, da bo vse me-«to ▼ kratkem v oblasti Francove vojske. Mesto Ce-itellom dela Plana leži 70 km od Valencije ob cesti a progi, ki držiob obali iz Barcelone v Valencijo. Na tem delu obale ni do Valencije nobenega važnej-iega kraja, razen malega pristanišča Sagunta. Na te-ruelskem bojišču prodirajo nacionalistični oddelki ob Praga, 14. junija. AA. (ITavas) češkoslovaška vlada je pristala na razširitev podlage za pogajanja s Henleinovo sudetsko-nemško stranko ter je priključila manjšinskemu pravilniku, ki ga pripravlja, tudi spomenico, katero je predsedniku češkoslovaške vlade dr. Hodži izročil 8. t. m. po-ilanec sudetsko-nemške stranke Kundt. V tej spomenici 60 izražene zahteve sudetsko-nemške stranke. V češkoslovaških pristojnih krogih izvaljajo, da kljub temu, če češkoslovaška vlada pristaja na razpravo na podlagi spomenice, to ne pomeni, da je sprejela vse točke te spomenice. Vodstvo sudetsko-nemške stranke pa smatra, da njena spomenica ni nepomirljiva. Pogajanja bodo imela za cilj, da se najde kompromis. Sklep češkoslovaške »lade je izzval močan vtis v sudetsko-nemških krogih. Vsebino spomenice in manjšinskega pravilnika do zdaj še drže v največji tajnosti. Po obvestilih iz dobro poučenih krogov je spomenica Henleinove stranke nekak izvleček obširnejšega 'dokumenta, ki obsega več zakonskih osnutkov. Za podlago razgovorov glede 15 praktičnih točk bo ilužila zahteva, ki jo je izrazil narodni poslanec Kundt v svojem nedavnem govoru. Pogajanja o 1 pravilniku in o spomenici, naj bi se začela jutri. Vesti o volitvah r” Praga, 14. junija, o. Uradni izidi o nedeljskih Občinskih volitvah še zdaj niso znani. Iz vodstva stranke čeških Nemcev poročajo, da je Henlein dobil v svojih občinah nad 91% vseh glasov. Nemci širijo vest, da bo končni izid volitev pomenil novo oporo za nemške zahteve, in da bo tem idalo pobudo za nove korake iz Berlina. Češkoslovaški krogi izjavljajo, da je bila takega izida volitev treba pričakovati. Vodja Nemcev Henlein je izdal proglas, v katerem se sudetskim Nemcem zahvaljuje za uspehe pri občinskih volitvah. Henlein posebno čestita eudetskim Nemcem, da 60 se pri teh volitvah zadržali tako hladnokrvno, a vendar odločno. Trdno Govor ministra dr. Kreka na Viču: Ljubljana, 14. junija. Ob zaključku zgodovisnkih proslav na Viču je v nedeljo na mladinskem taboru imel glavni govor minister dr. Miha Krek, ki je, viharno pozdravljen, izvajal med drugim naslednje: Naša mladina mobilizira. Da, mobilizira; a njena in naša sreča je, da ne mobilizira za vojno, ne za sovraštvo in sovražnosti, ki so danes v modi, ne za rasna in plemenska nasprotovanja, ne za razredni boj. Ne, vse to nosi smrt, a mi mobiliziramo za življenje. Mi mobiliziramo vse najlepše in najboljše, kar imamo za življenje ljubezni krščanske, ljubezni božje in najplemenitejše žrtve križa za življenje ljubezni do bližnjega in žrtve za narod in državo. Niso in ne smejo biti naši tabori prazne parade. Resni nastopi so. Tu hočemo videti mladino, kako je ohranila zdravje in krepost svojega duha in čustvovanja, kako je telesno čvrsta, čila in izvežbana. Za vsakega tabora moramo odnesti prepričanje, da je rod, ki prihaja, da sprejme štafetno palico življenja našega naroda v svojo roko, pošten, lep, zdrav, Utrjen in izurjen. Bister je, pozna svoj tek, močan je, zdržal bo preko preprek. Vsem dati to prepričanje, to je tvoja dolžnost, o mladina! Letos pa še posebej. Imamo poseben razlog, da 5e vse prosvetno delo mladini posvečeno. Vsi oKrajni in okrožni tabori, ki jih nedeljo za nedeljo prirejamo, so samo manjši ognji okoli velikanskega kresa, ki bo 29. junija z ljubljanskega stadiona vzplamtel v ponos in tadoičenje naši mladini, v čast in proslavo naši vzgoji 'tn kulturi ter v svet oznanjal jugoslovansko moč in kapredek. Dne 29. junija bo, kakor dosedanje priprave ka-tejo, nastopilo na Stadionu v Ljubljani nad 8000 naših Mladenk in mladeničev v mogočni skupni manifestaciji telesne vzgoje našega naroda. Sodelovali bodo v tnpozantnem številu bratje Čehi, telovadci iz Francije, Belgije, Luksemburga, Švice in Amerike. Sto-ffcoči udeležencev iz Slovenije, vse Jugoslavije in tu-iine so že prijavili svoj prihod. Na vse strani se mlačna vestno, pridno in uspešno pripravlja. Stadion, ki •o ga zgradile pridne roke naših fantov in deklet ter htve vse naše skupnosti, že dobiva posebno slavnostno lice. Cilj in namen tabora je vreden vseh naporov. V "0. letu obstanka naše države hoče slovenska mladina * javni skupnostni manifestaciji pokazati domovini in ‘ujini, kako neumorno dela in se trudi za svoj dom in *od. (Viharno pritrjevanje.) Okoli svojega mladega kralja, svojega najvišjega Pokrovitelja (silno ploskanje in pritrjevanje) zbrana •lovenska mladina nastopa, da pokaže, kako živi za ®°movino in kralja, kako se vežba in utrjuje, da bosta progi, ki drži iz Teruela proti Saguntu. Vojaške operacije rdečih je na tem bojišču vodil general Miaja sam. Navarski oddelki, ki jim poveljuje general Sol-chaga, nadaljujejo s prodiranjem proti postojankam rdečih španskih čet, katerih jedro tvori 43. divizija. Ta divizija je pred kratkim dobila precejšnje pošiljke vojnega materiala iz zamejstva. Kljub temu pa se ji do sedaj še ni posrečilo, da bi nudila močnejši odpor. Mučenci revolucije Rim, 14. junija. AA. (Stefani.) Ravnatelj časopisa »Rimska pisma« je imel predavanje z naslovom »Mučeniki v Spainji«. V svojem predavanju je med drugim navajal podatke o tem, koliko duhovnikov je bilo v vztrajamo pri svojih upravičenih zahtevali. Dejstvo, da smo dobili 90% glasov brez dvoma dokazuje, da je naša politika prava. Z vsem tem bo morala računati tudi Praga in inozemstvo. S Slovaškega še ni nikakih poročil o izidu volitev, razen iz Bratislave, kjer je vladni blok dobil 25.105 volivcev. Slovaška ljudska stranka, benleinovci, madžarska lista in druge avtonomistične skupine pa skupno 32.000 glaso" To 60 seveda uradne številke. Francosko posredovanje pri češki vladi Pariz, 14. junija. AA. (Havas.) Češkoslovaški poslanik v Parizu se je včeraj vrnil iz Prage in je zunanjemu ministru Bonnetu razložil stališče svoje vlade, posebno o vprašanjih, ki se tičejo sudetsko-nemške stranke. Pričakovati je namreč, da bo češkoslovaška vlada lahko že ta teden odgovorila na zahteve, ki jih obsega spomenica Henleinove stranke. Tukaj poudarjajo, da ta zamuda ne gre na račun češkoslovaške vlade. Zamudo je zakrivila sudetsko-nemška stranka, ki je tako pozno izročila svoje zahteve dr. Hodži. Sicer pa je praška vlada stalno vpoitevala prijateljska priporočila, ki jih je dobivala iz Pariza iti Londona. Od tam so ji nam-mreč svetovali, da naj ne ukrene ničesar, preden ne prejme Henleinovih zahtev. Na ta način se bodo lahko začela pogajanja na konkretni podlagi, to je na vladnem načrtu o narodnostnem pravilniku in na spomenici sudetsko-liemške stranke. V Parizu in Londonu žele, da bi se ta pogajanja zaključila v prijateljskem sporazumu med obema strankama. Razgovori med Bonnetom in angleškim veleposlanikom dokazujejo, da zastopata obe vladi v tem oziru popolnoma isto stališče. Včerajšnji razgovori med poljskim veleposlanikom in Bonnetom spadajo v vrsto razgovorov, ki so v teku med pariško in varšavsko vlado. Jugoslavija in njen prestol v sedanjosti in bodočnosti imela najzvestejšo in najvarnejšo stražo, ki jo zmorejo človeške moči. Naša neomejena zvestoba ni le privzgojena v nacionalni vzgoji, ampak nam je po našem verskem prepričanju zapovedana. Jugoslavijo katoliški Slovenci ne ljubimo le v besedah in programih, ampak neprestano delamo in živimo za njo. V miru hočemo biti njeni najmarljivejši sinovi, v nevarnostih najpo-žrtvovalnejši branilci. To bo pokazala slovenska mladina, to bo videl vsak, ki hoče prav razumeti njen letošnji generalni nastop. Videli bodo vsi toplo, globoko, otroško vdano hvaležnost mladine tistim, ki so njenim vzvišenim naporom dali svoje priznanje! Najgloblje in največje zahvale bo odmeval Stadion Nj. Vel. kralju Petru II., njegovemu zastopniku knezu-namestniku Pavlu in vsej vzvišeni kraljevi hiši. (Frenetično pritrjevanje, plokanje in klici: Bog živi kralja!) Predragi Vičani, prisrčno Vam čestitam k vsem pomembnim obletnicam, ki ste jih združili v današnjo proslavo. Mislim, da je glavni smisel proslaviti domačo in župno skupnost. Proslavljate napredek vaših domačih razmer v zadnjih desetletjih in se veselite lepih uspehov, ki ste jih v skupnih naporih dosegli. Zavest skupnosti je, predragocena od nje zavisi dobra soseščina in mirno življenje. Zavest skupnosti utrjevati je tudi naša širša naloga. V skupnem nastopu za skupnim ciljem, ker je skupna naša usoda. Tako nas uči slovenska mladina, ki ima na svojih praporih prelepo geslo, cel program: »Z Bogom za domovino!« Nemčija noče plačati avstrijskih dolgov London, 14. junija. AA. (Reuter) Diplomatski urednik agencije Reuter je zvedel, da Nemčija v svoji spomenici, ki jo je izdala o priliki ponovne razprave o vprašanju avstrijskih dolgov, zavrača vso odgovornost za ta posojila. V dobro poučenih krogih pa znova poudarjaj, da so vendar še možni morebitni nadaljnji razgovori o tem vprašanju. V podrobni vsebini spomenice na merodajnih mestih še ničesar ne povedo. Ne izključujejo možnosti, da bi nemška spomenica mogla slediti kot podlaga za nadaljnje razgovore. Bern, 14. junija. AA. Stefani: Tukaj je zavladala precejšnja skrb zaradi položaja, ki je nastal v gospodarskih pogajanjih med Švico in Nemčijo. Baje zahteva Nemčija, da naj se vpostavijo nove gospodarske vezi med obema državama, ne da bi se Nemčija vezala za zapadle dolgove Španiji od pristašev rdeče španske vlade na zverinski način pobitih. Za posamezne španske škofije je navedel te-le podatke: V škofiji Toledo je bilo ubitih 190 duhovnikov, v seviljski škofiji 22, r škofiji Vittoria 47, Santander 59, Malaga 116, Minorca 21, Ibiza 30 in Avila 30. Predavatelj je poudaril, da so le za omenjene škofije ugotovljeni nekako točni podatki, za vse druge pa teh podatkov še ni. V drugih škofijah, za katere še ni podatkov, je bilo število nasilno umorjenih duhovnikov še mnogo večje, predvsem v tortoški, leridski in barbastrski škofiji. Najstrahotnejše so številke žrtev v samem Madridu. Po mnenju predavatelja ni niti najmanj pretirano, da je bilo od začetka rdeče revolucije v Španiji pobitih do 15.000 duhovnikov, redovnikov in bogslovcev. Sv. Andrej Bobola v domovini Krakov, 14. jun. o. Zemeljski ostanki sv. Andreja Bobola so se na Poljskem ustavili najprej v Krakovu. Mesto je počastilo svetnika s sijajnim, veličastnim sprejemom, katerega so se udeležili poleg neštetih množic vernega ljudstva tudi najvišji zastopniki oblasti. Kosti sv. Andreja Bobole so izpostavili v cerkvi sv. Srca. Dijaki in vojaki stražijo srebrno krsto, mimo katere se noč in dan vale ogromne množice ljudstva. Od polnoči do poldne je bila vsake pol ure slovesna sv. maša. Kosti sv. Andreja Bobole so včeraj prepeljali v Katovice. 10 letnica našega civilnega letalstva Beograd, 14. jun. AA. Letalska družba Aero-put je slavila 10 letnico svojega obstoja. V teh 10 letih je Aeroput dosegel velike uspehe. Treba je pri tem upoštevati skromna sredstva, s katerimi je Aeroput pred 10 leti razpolagal. Z ozirom na veliko razumevanje in pomoč od državnih oblasti v zadnjih letih, bo družba v svojem drugem desetletju uspešnega dela mogla še bolj izpopolniti našo državno in mednarodno prometno omrežje. L. 1937 so letala Aeroputa preletela 528.110 km, tuja letala pa istega leta po našem ozemlju 555 tisoč 871 km. Družba Aeroput zdaj razpolaga s 13 potniškimi letali v vrednosti kakih 5 milijonov diri. Celotno število zasebnih letal v Jugoslaviji fouša 50. Ostalih 37 zasebnih letal pripada v prvi vrsti jugoslovanskemu Aeroklubu m raznim zasebni podjetjem. Trgovskih letališč imamo v naši državi 11. Strokovnjaki zdaj delajo na to, da bi zgradili še celo vrsto novih trgovskih letališč. Število tujih trgovskih letal, ki so preteklo leto preletela jugoslovansko ozemlje, znaša 282. O uspehu potniškega letalskega prometa v naši državi najbolje priča hitro povečanje celotnega števila prodanih potniških vozovnic. Teh potniških listkov je bilo prodanih v naši državi leta 1936 464.000, leta 1937 pa 965.000. To precejšnje število potniških listkov za potovanja z letali pa predstavlja le 1.6% vseh potniških listkov (na železnicah, ladjah, avtobusih itd.). Spopadi f mehikanskiml uporniki Mexieo City, 14. jun, o. Boji med vladnimi oddelki in med pristaši upornega generala Ce-dilla še vedno trajajo, ne da bi se vladnim četam posrečilo izvojevati kak odločilen uspeh. Včeraj so oddelki motorizirane policije zasačili na meji države San Luisa uporniškega generala Cravarria in njegovega brata, ki vladnim četam nista mogla uiti, ker se jima je pokvaril avtomobil. Ker se general in njegov spremljevalec nista hotela uda-ti, so policisti začeli streljati, pri čemer sta oba našla smrt. Dvanajst drugih uporniških častnikov, ki so generala Cravarria spremljali, je ušlo. Havana, 14. jun. o. Levičarske stranke na Kubi so priredile v nedeljo veliko zborovanje za Mehiko. Zborovanje je po radiu vodil mehikanski predsednik Cardenas iz Tampica. V svojem govoru je dejal, da se Mehika bori za politično in duhovno samostojnost špansko-amerjških republik in da bo njena rešitev važnih gospodarskih vprašanj zgodovinskega pomena. Mesto je zgorelo Riga, 13. junija. AA. (DNB.) V mestu Ludzen v vzhodni Letoniji, nedaleč od sovjetske meje, je v soboto izbruhnil silovit požar, kakršnga na Letonskem še ne pomnijo. Tretina mesta je pogorela. Popolnoma je razdejanih 212 hiš, 17 javnih poslopij, 2 cerkve, vojašnica 9. pehotnega polka ter nekaj policijskih poslopij. Nad 100 ljudi je težko ranjenih, več kot 2000 pa jih je ostalo brez strehe. Domnevajo, da sej je požar razširil iz neke pekarne. Riga, 14. jun. AA (Pat) V mestu Ludžu je nastal požar, ki je prav v kratkem zajel okoli 20 hiš. Mnogo javnih poslopij je vpepeljenih. Poškodovana je tudi cerkev in občinska palača. Pri reševanju so potegnili izpod razvalin okoli 100 ranjencev. Škoda je velikanska. Hud potres v Belgiji Bruselj, 13. junija. AA Po vsej Belgiji in južni Anglii so občutili močan potres. V Bruslju in po drugih krajih Belgije je potres naredil veliko škodo. Zidovi, dimniki in strehe posameznih hiš so porušene, telefonska zveza pa je na neštetih krajin prekinjena. Poškodovan je bil tudi bruseljski observatorij. Med prebivalstvom je zaradi potresa nastala precejšnja zmeda. Kolikor je do sedaj znano, smrtnih žrtev ni bi- lo. Policija je izdala varnostne ukrepe. Potres je trajal 15 sekund in je bil najmočnejši, kolikor so jih do sedaj v Belgiji občutili. Potresomerski aparati so ob 15.08 zabeležili še drug potres, ki je trajal nekaj sekund. Francoske oblasti so v Aleksandretti odstavile vse orožniške poveljnike, češ da so pristransko ravnali e Turki. Vesti 14. junija Madžarski podanik v Bukarešti je obiskal ro-munskega zunanjega ministra in se z njim posvetoval o pogojih za začetek pogajanj med Romunijo in Ma-džarsko, ki 60 postala nujna zaradi sprememb v sred* nji Evropi. Pogajanja z Romunijo se bodo začela takoj, ko bo sklenjen sporazum z Jugoslavijo. Češkoslovaika je dežela miru in delavnosti je iz* javil glavni urednik vatikanskega glasila »Osservatore Romano«, grof Dalla Torre, ki je z evharističnega kongresa v Budimpešti odpotoval na Češkoslovaško, da bi se na kraju samem poučil o dejanskih razmerah v tej državi. Več vprašanj nemški vladi so stavili govorniki na zborovanju čeških katoličanov v Pragi. Med vprašanja 60 važna tista, ki se nanašajo na to, ali mislijo Nemci potem, ko bo urejen položaj nemške manjšine v ČSR, dati enake pravice slovanskim manjšinam V Nemčiji in pa ali bodo zahtevali podobne pravice za svojo manjšino tudi v drugih driavah na primer v Franciji, Italiji, Madžarski, Poljski, Jugoslaviji itd. Italijansko bojno brodovje obišče angleško trd* njavo Malto 21. junija, To bo po dolgem času prvi tak obisk, ki dokazuje utrjujoče se prijateljstvo med Italijo in Anglijo. Abesinski podkralj, vojvoda Aosta je odpotoval v Italijo, kjer se bo nekaj časa zdravil. Romunski minister za delo, Ravea, je včeraj odpotoval v Nemčijo na daljši uradni obisk. Španska nacionalistična vlada je priobčila urad* ni seznam angleških ladij, ki so jih nacionalistične vojne ladje zadnje čase ustavile in odvedle v svoja pristanišča, ker so vozile orožje za rdečo Španijo, Nacionalistične oblasti so ugotovile, da je družba, kt pod angleško zastavo vozi največ orožja v Barcelono, dejansko sovjetska last. češkoslovaški poslanik v Parizu, Osuskt, se je vrnil na 6Voje službeno mesto in bo francoski vladi poročal o stališču praške vlade glede nemškega vprašanja. Svetovni kongres vitezov malteškega reda se je začel v nedeljo v Budimpešti, Na kongresu so sklenili hud boj zoper vsa protikrščanska stremljenja. Amerika je izvozila za 120 milijonov dolarjev orožja in streliva v Evropo in Azijo od novembra 1935, odkar so izvoz orožja uradno prepovedali. Sestanek vojaških poveljnikov tistih držav, ki 6 svojimi oddelki vzdržujejo red v pokrajini Aleksandretti, se je začel včeraj v Antiohiji. Sestanka se udeležujeo tudi turški zastopniki. Za več milijonov belgijskih frankov volne jo zgorelo v Vergieru pri Bruslju. Požara ni bilo mogoče omejiti ali ustaviti. O ciljih nemškega gledališča je govoril pred dvema dnevoma v dunajski operi propagandni mi* nister Goebbels. Prihodnja seja odbora za nevmešavanfe bo v Londonu najbrže še pred koncem tega tedna. Društvo katoliških profesorjev na kitajskem vseučilišču v Kantonu je poslalo sv. očetu prošnjo, naj bi posredoval zaradi brezobzirnih japonskih letalskih napadov na poslopja katoliških misijonov m ustanov ter zaradi obstreljevanja civilnega pre« bivalstva. Poljski zunanji minister Beck bo ostal tri dni na uradnem obisku v estonski prestolnici. Ogenj je izbruhnil v londonskem gledališču Covent Gardcnu pri predstavi opere »Boheme«, v kateri je nastopil sloviti italijanski tenor Benjamino Gigli. Ogenj je nastal zaradi kratkega stika, vprav ko je Gigli pel eno glavnih arij. Ko so gasilci začeli gasiti, je tenorist sam pomagal, ne da bi petje ustavil, za kar je bil deležen navdušenih manifestacij. Mednarodna konfernca za določanje cen volnf se je začela v Londonu. Udeležujejo se je zastopniki držav, ki spadajo med glavne dobaviteljice volne na svetu. Za 80.000 funtov šterlingov (20 milijonov dinarjev) je bilo nagrad pri včerajšnjih velikih konjskih dirkah v Ascotu na Angleškem. Dirk sta se udeležila tudi kralj in kraljica. Turško-nemška pogajanja za plačilo zaostaliK turških terjatev v Nemčiji so se začela v Ankari. Nemčija namreč iz Turčije uvaža ogromno surovin, ki jih ne plačuje v gotovini, ne izvaža pa v Turčijo skoraj ničesar. Japonska ne namerava ogražati koristi tujiK držav na Kitajskem in ne misli nadomestiti Anglije ali kake druge države na kitajskem tržišču. Tako izjavljajo v tokijskem zunanjem ministrstvu. Poslanstvo grške vlade je v tem, da mladina spravi do duhovnega dviga, discipline in domoljubja, je govoril predsednik vlade Metaxas na zborovanju grških falangistov v Patrasu. Romunija bo dobila posojilo za povzdigo polje« delstva v Franciji. V ta namen je odpotoval v Bukarešto glavni ravnatelj francoskega državnega po« ljedelskega kreditnega zavoda Tardy. Ostanke letala 3000 m visoko je našel neki ka* Kfornijski planinec na gori Buenavista. Letalo, kJ se je dvignilo v San Franciscu, je izginilo 2. marca letos. Od tedaj ni bilo glasu o njem. Ob padcu le« tala je našlo smrt šest potnikov in trije člani mo« štva. Novo pristanišče v Beirutu so odprle francoske oblasti včeraj. Pri tem eo priredili veliko vojaško parado. Angleški listi poročajo, da sta v narodnosociali-stičnem koncentracijskem taboru Dachau umrla bivši dunajski župan Schmrtz in bivši načelnik tiskovnega urada v Schuschniggovi vladi. Zakaj stal umrla, ni znano. Reševanje ludovskega vprašania na Poliskem Varšava, 13. junija. AA (Pat.) Predsednik sejma Niedzinski obravnava sedaj razne načine za reševanje judovskega vprašanja in odločno obsoja vse nasilne odredbe, ker so proti viteškim tradicijam poljskega naroda. Niedzinski meni, da te odredbe nikakor ne morejo razrešiti judovskega vprašanja. Po njegovem gre samo za čisto zakointo borbo v gospodarski konkurenci. Niedzinski poudarja, da nas noben moralni in materialni razlog ne more ovirati v tej borbi. Potrebujemo zakonite odredbe za spremembo narodnost« nega razvoja naših mest.Tudi voditelji in zaščitniki judovskega naroda bi morali razumeti, da naj čimprej podpro poljsko vlado pri njenem trudu in da se or- • ganizira izseljevanje Judov na čim širši podlagi. Urejanje manjšinskega položaja ČSR . po občinskih volitvah Mobilizacija naše mladine za življenje Stanje in težnje našega obrtništva Nekdaj cvetoče domače obrti propadajo Slov. Konjice, 14. junija. Ob pogledu na splošno stanje našega obrtništva moremo takoj poudariti, da ono predstavlja pri na« enega izmed najvažnejših stanov. Skupno s trgovino, kmetijstvom in industrijo igra v gospodarskem življenju slovenjekonjiškc-ga okraja veliko ;vlogo. Sploh so pri nas bolj mali obrtniki, ki imajo v okolici tudi kak vinograd, njivo in travnik. Tako ee poleg svoje stroke bavijo tudi s kmetijstvom! razmere jim to narekujejo. S tem zmanjšujejo izdatke, čeprav morajo plačati poljske delavce. Tako je naš obrtnik povezan s svojo delavnico in zemljo. Večina teh še zaposluje kakšnega pomočnika in vajenca. Obrtniške panoge pri nas večinoma uspevajo, vendar pa še iz več vzrokov ni prišlo do onega razvoja, o katerem bi lahko rekli, da je prav ugoden. Veliko je temu kriva industrializacija velikih obrti. Nizke cene industrijskih izdelkov zelo občutno prizadevajo male obrtnike, ki so često tudi zelo obremenjeni. Dandanes ta stan nima več tiste moči kot nekdaj. Veliko nezadovoljstvo povzročajo tudi brezposelni obrtniški pomočniki, ki se brez dovoljenja 'bavijo doma z obrtniškim delom Ti močno škodujejo obrtnikom, ki morajo plačevati davke. V obrambo teh bi bilo zelo potrebno izdati ukrepe, ki bi to preprečili, v kolikor še niso. Tudi šušmarji izpodkopavajo temelje zdravemu obrtništvu. Tako se mora naš mali obrtnik boriti z več sovražniki hkrati. Nič ni potem čudnega, da se zaradi teh in drugih vzirokov opaža pešanje posameznih strok, posebno domači obrti. Ljudje iz obrtniškega tabora iščejo zaposlitve po tovarnah in postajajo sezonski delavci. Tako se ta stan proletarizir«, Velike so spremembe v zadnjem pol stoletju v tkalstvu. Ta prelepa domača obrt je cvetela vse do konca 19. stol. Dandanes imamo še tu in tam kakšnega tkalca. Večinoma še redki tkalci tko rjuhe, obleke iz domačega platna nosijo že zelo redko tudi na Pohorju. Nazadujejo tudi mlinarji, često pa tožijo tudi krojači in čevljarji. Za vse te bi bodočnost ne bila rožnata, če bi pri tem ostalo. .. , t Treba bo zato poskrbeti, da bo obrtnik stal v prihodnjosti na trdnih temeljih. Mnogi nerazum-neži na žalost odobravajo industrializacijo gotovih obrtniških panog. Le zdrava obrt končno podaja najširša jamstva zadovoljivega življenja širokih slojev, kar nam zgodovina obrtništva v polni meri potrjuje. Treba je torej preprečiti pešanje obrtništva in ga davčno razbremeniti. K razvoju obrtništva v 6lovenjekonjiškem okraju bi mnogo pripomogla tudi strokovna šola, na kateri naj bi bila poleg obrtniškega oddelka tudi oddelka za lesno trgovino in industrijo.. Velih tretferedni tabor v Slov. goricah V nedeljo, 12. junija, je bil v središču Slovenskih goric pri Sv. Trojici velik tretjeredni tabor, ki se ga je udeležilo nad 5000 ljudi iz bližnjih in oddaljenejših krajev. • Kot priprava za ta veliki verski tabor je bila v .jmarski cerkvi tridnevnica. V nedeljo, po končani sv. maši, ki jo je opravil škofov odposlanec, gosp. stolni prošt dr. MaksimilijanVraber na samostanskem dvorišču in imel ob tej priliki tudi lep nagovor, se je začel na istem prostoru tretjeredniški tabor. Zborovanje je začel gosp. p. Silvin Lenarčič iz Novega mesta z nagovorom, v katerem je poudaril pomen tega tabora. Kot prvi govornik je nastopil g. Lovro Hafner, trgovec iz Preske, ki je govoril o modernem poganstvu in o delu tretjega reda, ter pokazal na pot, po kateri naj hodimo Slovenci. Drugi govornik je bil urednik »Slovenca g. Franc Terseglav, ki je govoril o rešitvi sodobnega človeka. Z ognjevitimi besedami je navdušil vernike za katoliške ideje ter pokazal jasno sliko življenja sodobnega človeštva v luči katoličanstva. Tabor se je nato zakljuil * spodbudnimi besedami dekana g. Franca Gomilška. Naročajte in širite Slovenski dom! Raznoterosti izpred sodišča Ljubljana, 14. jun. Bližajo se sodne počitnice, ki bodo trajale dober poletni mesec. Že sedaj so ^nekateri sodniki in sodni uradniki odšli na letni oddih. Drugače pa teko na sodišču pravde in drugi sodni posli v nezmanjšanem tempu naprej. Zemljiška knjiga zaznamuje letos skoraj že do 5000 poslovnih številk. Sedaj so kupčije z zemljišči in hišam! precej živahne, toda zadnji čas je opažati nekak zastoj v teh poslih. Zanimivo je, da je bila nedavno prodana neka parcela v središču mesta v bližini Aleksandrove ulice po 800 din kvadratni meter. Pred leti, ko je neki denarni zavod gradil svojo palačo ob Aleksandrovi cesti, je bila cena še višja, namreč 1000 din za kv. meter. Pred kazenskimi In ci^ vilnimi sodniki se zadeve razpletajo in rešavajo, kakor to pač zahtevajo prilike. Kuharico varuje poselskl redf hlapca ne Tam na periferiji mesta, ob zelo prometni cesti ima svojo hišo in prodajalno neki odličen trgovec. Ta je imel srečo, da ga je njegov šef ob smrti nagradil s tem, da mu je prepustil hišo, trgovino in še zemljo kot dediču v last. K njemu je prišel kmalu po vojni služit pošten, starejši lilapec. Njegovo ime je postranska stvar. Naj bo ljubljanski hlapec Jernej! Trudil se je za gospodarja. Skozi 14 let je pri njem delal in garal Bil je zanj tako vnet, da je na mitnicah dostikrat dosegel za gospodarja lepe prihranke, kar je šlo v gospodarjev čeden dobiček. Lani pa je bogati gospodar Jerneja spodil od hiše. Jernej je zato iskal pravico. Hodil je okrog po raznih uradih. Mnogi so mu resno svetovali, ol-no gospodarstvo. Ljubljanski velesejem je v V6eh teh letih deloval v službi gospodarskega in kulturnega napredka našega naroda. Za udeležbo na velesejmu se je priglasilo toliko ^a je morala uprava razstavno ploskev v paviljonih povečati z zgraditvijo dveh provizornih zgradb in Še ni mogla ustreči vsem, ki so želeli sodelovati.^ Razstavilo^ je 619 tvrdk, med njimi 145 tujih, in Amerika 11, Anglija 2. Belgija 2, Bolgarija 3, pSR 14, Danska 2, Finska 1, Francija 16, Italija 8, Nemčija 83, Nizozemska 1, Švedska 2. »Eh, la, master Smithi« Obrnil sem ee, a nisem spoznal človeka, ki me je klical. Bil je mršav, v cunjah, trebuh mu je prazen padal 6koraj do kolen kakor predpasnik. »Ne poznam te,« sem dejal, ko sem ga gledal nekaj trenutkov. Neznanec mi je odgovoril: »Ne poznate tne, master Smith? Jaz sem vendar John. Ali se več ne spominjate, kako lepo ste me poevo-tili v krasote komunizma in Sovjetske Rusije? Ali se več ne spominjate, kako sem delil letake za stranko?« Osupel sem ga vprašal: »Kaj počenjati tu? Ali delaš?« Zdaj mi je začel praviti svojo zgodbo. Začel je: »Takoj, ko sem prišel v Moskvo, sem dobil mesto na železnici iz Moskve v Harkov. Delal sem na pro- 16 »Saj ee Se spominjate, master tistih življenjskih in delovnih pogo-Smith, kako ste me spreobračali h jev, s katerimi so me slepili, ko sem komunizmu in kako ete mi pravili o prišel sem z odposlanstvom leta 19^3). vsem dobrem, kar bom dobil v Sov- Ne vidim okoli sebe drugega kakor ietski Rusiji: o čudovitem življenju, uradnjakarstvo in kaznjence. HUdje 'ki je tu dano delavcem in ... o vsem kar na cesti umirajo od gladu. \ lada drugem. No jal Kar se dogaja tu, je se za to nič ne zmeni in pusti, da kre-na oborot, je ravno narobe od tistega, pavajo v mrazu in snegu, kar ste mi dopovedovali vi.« Američanu je nemogoče uživati Ti očitki so me zadeli v srce. De- hrano, ki nam jo dajejo tu po restav- jal sem mu: racijah, ker je umazana in gnila. »To ni moja krivda? »n. Pre- Ne verjemi nič zl?0(ib8,„, ki ti jih varah so me kakor tebe Vodniki, t., 1kk,0 pri|)OVe(iova!i o tem, da v Ru- razlKjjniki, k so tne spremljali med gijj uj ye6 razredne družl)(J. Delavci potovanjem leta 1029., so me vlekli M tu ra2,(,e,jeni lestvici. Tistj, ki ljudje vsepovsod krepavajo od lakote, so mi tolmači dopovedovali, da so vse to eamo kulaki, bogati kmetje, ki ne marajo delati. Verjel sem jim, tepec, kakrfien sem bili« ... »Kako da nisi pred odhodom ni- za nos. To je Stalin in njegov red! .1 . X U! .. A.. • 1 _ „1 *: nrtSn! komur povedal, da nameravaš iti v On je odgovoren, da si ti prišel sem Sovjetsko Rusijo?« se rnga izpraSeval. in da in nrišlo toliko ameriških de- Pogledal me je z dobrim izrazom mirnega peska in mi odgovoril: »Hotel sem vam pripraviti presenečenje, tnaster Smith.« »Kako si slabo obločen! Kaj pa je z vsemi tvojimi oblekami, ki si jih imel polne kovčege?« »Res sem jih imel,« ml je odgo- stil. Nisem varil, »in res eetn jih prinesel sem življenju cele kupe. In prav to mi je rešilo življenje. Prodajal sem jih, da sem si kupoval jesti. Nimam nič drugega več in da je prišlo toliko ameriških delavcev. Čestitaj ei, da je s teboj tako, kakor z vsemi drugimi!« »Naj hudič vzame vse komuniste k sebi!« je jezno zavpil John. »Tem ljudem se dobro godi, milijoni drugih pa crkavajo od gladu!« Kmalu {»tem me je John zapu-ga videl nikdar več v Vse tri zgodbe, ki sem jih povedal tu, dajejo natančno označbo tudi vsem drugim, katerih priča sem bil sam po hodnikih in vežah, koder sem ravan v c v ..c..™,.. —.....- r--- kakor nekaj rubljev. Hranim jih, ka- . . , ei Ostal sem tu nekaj mesecev, toda kor punčico v očesu. Z božjo pomočjo stanoval. Sklenil sem torej, da bom nisem mogel potem več vzdržati. De- se mi bo morda posrečilo pobegniti naredil nekaj korakov, da preprečim, lavci so krepavali od gladu kakor od tu. Vrnil se bom na Češkoslovaško da bi Se drugi Američani hodili sem l_ :___i mn*' ki je prišel za menoj za glavi« tajnika Zveze slovaških delavci Pismo se glasi: »Dragi tovariš Zatko, hudo mi je, da ti moram povedati, da tu v Sovjetski Rusiji nisem našel največ garajo, žanjejo najmanj, tisti pa, ki nimajo žuljavih rok, imajo najboljša mesta in so ljubljenci vlade. Trdno verujem, da bo socializem zavladal dosti prej v Združenih državah kakor pa v Sovjetski Rusiji. Komunizem in socializem 6ta v tej državi šla po gobe. Obračam se na te, da storiš vse, kar moreš, da preprečiš tovarišem pot sem, zakaj tu ne more nihče obstati. Ne pusti, da bi te še naprej vlekli za nos s propagando za to reč, zakaj česa poštenju podobnega v komunistični stranki ni in prav tako ne med uradnjakarji, ki tu gospodarijo. Ne govori o teni pismu nikomur, to te lepo prosim. Ne kaži ga nikomur, ki ni od stranke in bodi tudi sam previden, če ne, boš spravil moje življenje tu v Moskvi v nevarnost. Toda kot glavnemu tajniku Zveze slončkih delavcev ti ponavljam, da je 'ia dolžnost opozarjati slehernega nvca in ga odvrniti od tega, da bi 1 sem. Bratovsko tvoj Andrew Smith.« Velesejem je obiskalo 105.000 ljudi. Prihajali so interesenti iz vseh predeiov naše države, pa tudi iz Bolgarije, Italije in Nemčije v močnih skupinah, posamezno pa iz Anglije, Francije, Holandije, Madžarske, Nizozemske in Turčije. Odlični gostje letošnjega spomladanskega velesejma so bili: Nj. Vel. knez namestnik Pavle, ministrski predsednik dr. Stojadinovič, ministri dr. Vrbanič, dr. Spaho, dr. Stoševič, dr. Krek, ki je velesejem tudi otvoril, ter francoski poslanik na našem dvoru, minister Raymond Brugžre. Potrebno je pa začeti z gradnjo novih razstavnih dvoran. Ker Ljubljanski velesejem služi vsemu narodu, je tudi dolžnost vseh naših gospodarskih ustanov in vse javnosti, da ga v daljnjem razvoju podpre. Vsa proizvodnja bo imela od tega korist in vse naše gospodarstvo. S svojim načrtnim delovanjem in s svojo velikopotezno smotreno propagando pospešuje velesejem izmenjavo gospodarskih dobrin, predvsem domačih izdelkov, obenem pa je velesejem tudi važen tujskoprrometni činitelj. Najmočnejše so bile zastopane skupine avtomobilov, pohištva in tekstilij. Kupčijski uspeh je v celoti zelo zadovoljiv. Spomladanski velesejem je bil v znamenju važnih kongresov, kongresa za ceste in III. kongresa jugoslovanskih trgovcev in kongresa slaščičarjev Jugoslavije. Tudi to dejstvo podčrtava nujno povezanost Ljubljanskega velesejma « posameznimi panogami narodnega gospodarstva. ,. Letošnji mednarodni jesenski velesejem v Ljubljani bo od 1. do 12. septembra. Roj čebel na oknu Moravče, 12. junija. Kadar rojijo čebele, tedaj je treba našim čebelarjem precej pozornosti. Mislimo namreč na tiste, ki imajo še kranjiče in ne sestavljajo umetnih rojev. Taki panji rojijo, kadar čutijo potrebo. »Prveci« so navadno precej obilni, pa tudi jako pohlevni. Vsedejo se ponavadi nizko kje v bližin* doma in čakajo, da jih kdo ogrebe. »Drugci« so že bolj muhasti in sedajo radi visoko na drevesa-V mnogih primerih, posebno ob hudi vročini ti začnejo frčati vse navzkriž, da ne vidiš po zrakjj drugega kakor dolge niti. Izkušeni čebelarji j**1 škropijo 7. vodo, kar pomaga takoj v začetku, dokler je roj šo nizko. Ko pa so dvigne nad dreves®' tedaj ne koristi nobeno sredstvo. Odleti ti s s*!*11? brzino ter se dolgo ne ustavi. Kadar omaga, 81 poišče kako drevesno votlino, kjer prebije zim0' ako je duplina zavarovana pred mokroto. Nekemu kmetu v moravški okolici je nedavno priletel roj v čebelnjak ter se nastanil v praznem panju. dok primer se je dogodil neki ženi, kateri s čebele obsedele na oknu njene koče. Zjutraj, je odšla od doma, je zunanje okno ostalo na p odprto Zvečer ni opazila ničesar; brž ko j zdanilo, pa jo je iznenadilo šumenje Sosed Ji J febele seveda z veseljem odstranil, saj le imB pri tem dobiček. Od tu in tam Spominsko svečanost za dvajsetletnic« smrti '40 Slovakov in Čehov, ki so jih 21. junija 1918 Ustrelili Avstrijci, bodo priredili r Kragujevcu. €ehi in Slovaki bo se z nekaterimi drugimi vojaki 71. avstrjekega polka uprli, pa 60 morali položiti orožje pred premočnim nasprotnikom. Vojaško sodišče jih je obsodilo na emrt, nakar so jih 21. junija ustrelili. Svečanostim bodo prisostvovali zastopniki naše vojske, dalje zastopniki češkoslovaške vojske in vse kragujevske organizacije. S kamnom je ubila človeka, ki se je tepel z njenim možem, kmetica Rahela Stojanoviž iz Gun-cata pri Kragujevcu. Kmeta Milan in Dragutin C ve tič sta svojo živino pognala na Stojanovičevo njivo, čeprav je bila posejana s koruzo. Škodo je hotel najprej preprečiti Stojanovičev sin, pa sta ga Cvetica e sekiro pobila na tla. Nesrečniku sta riskočiila na pomoč oče in nazadnje še mati Ra-ftla, ko je videla, da možu prede slaba. Zena je pograbila kamen in ga zalučala na napadalca. Kamen je Cvetica zadel v sence, da je padel in poškodbi podlegel. Hajduka Pavla Dokiea, ki se še zmerom skrila v goodovih planine Homoljske planine, še niso prijeli. Prebivalci štirih sosednjih vasi, katerim Je bilo naloženo, da iz vseh planinskih staj od-ženo ovce v svoje vaške hleve, so ukaz izvršili, čeprav zelo neradi. Razbojniku je sedaj skoraj nemogoče dobiti pomoč in hrano od pomagačev. Oblasti so trdno odločene, da bodo iztrebile vso bajduško zalego ter bodo zato poslale v te kraje tudi večji oddelek vojakov, ki se bodo naselili v »tirih vaseh ter jih bodo prebivalci morali rediti na svoje stroške, dokler ne pade v roke pravice Pavle Dokič. Blagoslova novih velikih javnih del bo v veliki meri deležen Banat. Iz Pančeva vodi v Vršac železniška proga, za katero pa so ugotovili, da je že prestara, ker posluje nič manj in nič več kakor 40 let. Baje so že odobreni krediti za zgraditev nove proge, ki bo omogočala hitrejšo vožnjo. Poročajo tudi, da bodo progo začeli v kratkem nanovo graditi. Kaj bodo rekli k temu kraji, ki 'nimajo niti stare železniške proge niti nobene druge zveze s sosedstvom. Tolelonsko mrežo v Rogaški Slatini bodo vendarle izboljšali. Čeprav je Rogaška Slatina’5 letovišče in zdravilišče, ki so ga tujci že od nekdaj radi obiskovali, vendar nima_ dobrih telefonskih zvez niti z bližnjimi kraji niti z zamejstvom. Sedaj bodo dobili posamezni zdraviliški domovi svoje telefone, na pošti pa se bodo povečali prostori za inozemske pogovore. Dva človeka je ubila strela v okolici Koprivnice. Kmet Jakob Tkalec, njegova žena in hčerka Andjelka so obirali češnjo. Ko so se privlekli oblaki in je začelo močno liti ter med dežjem treskati, 60 se vsi trije stisnili ob deblu drevesa. Nenadoma pa udari strela v drevo in ubije kmeta in hčerko. Le žena je ostala skoraj nepoškodovana. Zanimivo je, da je ostalo popolnoma nepoškodovano tudi deblo starega drevesa, v katerega je Btrela udarila. Nekoliko kasneje je strela udarila S hišo nekega kmeta v neposredni bližini. Dva meseca zapora je dobil pred osiješkim sodiščem kmet Dragutin Velikič, ker je ženi odrezal del nosu. Mož je prišel na novega leta dan precej vesel domov, kar pa ženi ni bilo všeč. Vnel se je prepir, med katerim je mož potegnil nož in Odrezal razjarjeni ženi konico nosu. Tri nove letalske zveze je dobil Zagreb. Z jutrišnjim dnem bodo odprli progo iz Zagreba preko Dunaja na Brno in Prago, progo od Zagreba do Sarajeva in Dubrovnika ter progo preko Sušaka Ljubljane. Tako ima Zagreb dobro mrežo lepkih zvez, saj obratujejo poleg imenovanih še *veze z Belgradom in Bukarešto, ter zveza z Benetkami, Torinom in Milanom. Iz Zagreba v Dubrovnik znaša čas letenja le dve uri in pet tninut. Kongres Zveze jugoslovanskih mest bo prihodnjo nedeljo v Ljubljani. Zagrebški župan dr. Peičič, ki je predsednik zveze, je že razposlal na vsa v zvezi včlanjena mesta vabila. Na kongresu bodo razpravljali o ureditvi mestnih uprav ter o Ureditvi širšega komunalnega programa. Zagrebško delegacijo bodo tvorili župan in nekaj občinskih strokovnjakov. Pevsko društvo ameriških Hrvatov »Zora« iz Chicaga gostuje že nekaj dni po večjih hrvaških in dalmatinskih krajih. Predvčerajšnjim so priredili koncert v Splitu in želi velikanski uspeh. Za opli-tom pride na vrsto Dubrovnik, za tem pa Bjelovar. Split in Novi Sad sta že dobila nova župana, »er sta prejšnja zaradi sporov z občinskimi odbori odstopila. Podobno krizo bo treba rešiti tudi v Dubrovniku. Tam 6ta odstopila župan Bracano-vič in podžupan zaradi tega, ker se jima ni posrečilo organizirati letošnje proslave sv. Vlaha tako, da bi se je udeležilo vse prebivalstvo brez razlike političnega prepričanja. Nazadnje je prišel posredovat zetski ban. Kakor se zdi, se bo Vsedel na županski stolec predsednik turističnega odbora v Dubrovniku in član tamkajšnjega rota-rijanskega kluba dr. Maija Vidovljevič. Dobro obiskan evharistični kongres so proslavili v nedeljo samoborski Hrvatje. Poleg velikega dela izobraženstva se je kongresa udeležil 'udi zagrebški metropolit in nadškof dr. Stepinec v družbi predsednika stalnega odbora za evharistične kongrese, krškega škofa dr. Josipa Srebrniča. Kongres se je zaključil z veličastno procesijo. Madžarsko poslaništvo v Belgradu (poroča, da Potniki, ki potujejo iz Jugoslavije v kopališče Far-**nyi in v sanatorij Meczek pri Pečuhu od 15. ju-^'ia do 15. septembra t. 1., lahko dobe tako imeno-*?ni kopališki vizum. Ta vizum velja 32.50 din. Z “jim lahko potujejo pri odhodu in vrnitvi tez tele obmejne postaje: Magyar6kel, Murakerestup, Drav-**bolcz in Barcz. Ta znižani vizum izdaja oddelek potne liete na madžarskem poslaništvu v Bel-Jfradu, Kneginje Zorka ul. št. 74, na podlagi rednega ,ufSoslovanskega potnega lista. Tak vizum velja *amo tedaj, če se gost mudi najmanj 7 dni v najedenih kopališčih. Kdor ne more dokazati, da se j® mudil vsaj 7 dni v enem izmed navedenih kopa-*j*4, mora naknadno plačati celotno pristojbino za .«*»«. Kdor poilje potni list po poSti, mora prilo-.1 .f-*® din v poStnih znamkah. Po povzetju po- , amh potnih listov poslaništvo ne sprejme. V Dalmatinci so prodali Se večji del zadnjih za-vina. Kupčije sicer niso velike, pa ima to za jjosiedico visoke stalne cene, ki ee gibljejo od tri er« i1lr* (Jinarie za Mer. Nekoliko slabše gre vlno-vin„ikom v. ^“nalu- Na zalogi imajo še precej zač.,!< ,zan-i ni Povpraševanja. Zato so že l‘ polagoma zniževati Koga je žreb na Ljubljana, 14. junija. 1. Št. 44.194: Ing. Funtek Lojze, Ljubljana, — 1 pletena torbica od M. Beretič, Sv. Petra c., Ljubljana. 2. Št. 44.413: Leonardi Ludovik, Vir 9, p. Dob, 1 pletna torbica od M. Beretič, Ljubljana. 3. Št. 44.938: Olga Vojnovič, Ljubljana-Vič, 1 kangljica Ferex olja od ing. F. Lavriča, Ljub- ljana. 4. Št. 36.378: Poljšak Srečka, Medvode, 1 zaboj Rogaške Slatine. 5. St. 29.077: Rojc Mimi, Ljubljana, 1 zaboj Rogaške Slatine. 6. Št. 37.471: Fani Aleš, Glince, Ljubljana, 1 zaboj Kneippove sladne kave. 7. Št. 47.528: Ivan Leskovec, Podklanc, p. Žiri, 1 šunka od I. Javornika, Ljubljana. 8. Št. 30.750: Ambrož Nande, Kamnik-Šutna, 1 salama od I. Javornika, Ljubljana. 9. Št. 50.690: Kržišnik Anton, Zminec 4, p. Škofja Loka, 1 aparat za vkuhavanje sadja od Kmetijske družbe, Ljubljana. 10. Št. 27.843: Pepi Perše, Ljubljana, Borštnikov trg 3, 1 fotoaparat AGFA od J. Šmuca, Ljubljana. 11. Št. 40.491: Mirko Medvešek, Žužemberk 4, 1 fotoaparat KODAK od J. Šmuca, Ljubljana. 12. Št. 44.562: Franc Petan, Ljubljana, Resljeva cesta 20, 1 fotoaparat Voigtl&nder od J. Šinuc, Ljubljana. 13. Št. 50.669: Albina Cajnko, Polzela, 1 električna stenska ura OMIKRON od ing. F. Lavrič, Ljubljana. 14. Št. 15.156: Rebolj Ivan, Gaberje, p. Tržišče, 1 lestenc od Drago Višnar, Jesenice. 15. Št. 14.555: Stojan Koželj, Celje, volneno blago za moško obleko od manufakture Novak, Ljubljana. 16. Št. 11.357: Smikič Ilija, Kos. Mitroviča, 1 otroški voziček od S. Rebolj, Ljubljana. 17. Št. 41.812: Josipina Klemenčič, Vižmarje 131, 1 otroški voziček od tvrdke Tribuna F. Bat-jel, Ljubljana. 18. Št. 40.689: Lazarevič Milorad, Ljubljana, 1 bakreni kotel za pralnico od Kotlarke, Ljubljana. 19. Št. 38.550: Ahčin Josip, Ljubljana, Stari trg 6, 5 dnevne brezplačne počitnice v Rogaški Slatini, za junij ali september 1938. 20. Št. 19.808: Tone Rupnik, Lož pri Rakeku 62, 10 dnevno zdravljenje v Dobrni med 20. septembrom in 31. oktobrom. Kočevje, 14. junija. V nedeljo, dne 12. junija je bil v dvorani gostišča »Trst« redni o-bčni zbor »Slovenske straže« na kočevskem. Ob 11. uri dopoldne, takoj po službi božji, je začel občni zbor svetnik in bivši ve je dal sezidati lepo kapelico na čast sv. Kancijana, v strop pa je dal sezidati svoj grb — turjaškega tura. iz te nale kapelice, ki se še danes Vidi, je pozneje nastala lepa škocijanaka cerkev. Divll turi , Zgodovina dalje pravi, da so v onlS Sasih, ko ■o se Turjačani naselili v tem kraju, klatili po neizmernih turjaških gozdovih divji voli ali turi. Praded turjaških grofov se je odločil, da iztrebi nadležne divje ture. Sčasoma je vse postrelil, le en sam se mu je spretno izogibal. Junaški Turja-čan je nekoč pet dni in pet noči zasledoval samcatega tura. Posrečilo se mu je, da ga je vjovil, fa ukrotil in šest dan živega pripeljal pred grad. si eo se Čudili junaškemu činu pogumnega Tur-jafana, neki star zidar pa je takrat junaku prero-ko*»l: »Tvof rod bo močan S® t«di potameitvor jega rodu ne bodo več krotili divjih turov, ker si jih že ti iztrebil iz naših gozdov, bodo vendar tudi oni veljali za Jtmake, ker bodo nr drug način izpričevali svoje junaštvo.« ' - Grb s turom vidimo tudi v stropa starodavne spominske kapelice v škocijanski župni cerkvi, kjer ga je dal vzidati zgubljeni Baltezar grof'Turjaški več kot pred 900 leti. _ Velik vpliv so imeli Turjačani v srednjem veku na župnijo Škocjan pri Turjaku, ki eo jo ustanovili 200 let prele« kakor |e bila ustanovljena Ijublfanska škofija Vseh teh 200 let je bila škocijaneka župnija v cerkvenem oziru podrejena oglejski patriarhiji. Zaradi obsežnosti oglejske patriarhije in oddaljenosti patriarha, ki je stotoval v Ogleju, po si lahko mislimo, da so Turjačani v tedanjih razmerah mnogokrat posegli veliko bolj v eerkvene zadeve, kakor bi to smeli. Seveda je verjetno, da sO se sklicevati na patronat, ki eo ga imeli, in ga »e imajo nad škocijansko župnijo. Pa tudi pozneje, ko je bila ta župnija že podrejena v cerkvenem oziru ljubljanski, soTurja&rm zaradi preživahnega poseganja v izključno cerkvene zadeve čisto prišli v spor s škofom, ki se je kot cerkveni knez skliceval na svoje pravice. Ti spori so dosegli višek v času reformacije, kar ni nič čudnega, saj eo bidi Turjačani vneti pospeševatelji in podporniki pro-testantovske vere. Ob tistem času je prišlo do hudih sporov med ljubljanskim škofom in Turjačani. Vsemu .temu živahnemu poseganju v cerkvene zadeve je gotovo bila povod župnija v Škocija-nu pri Turjaku, ki je ena najstarejših v ljubljanski škofiji. — Za turjaške tlačane je bila edina__ na vsem obširnem ozemlju, ki eo ga imeli Turjačani v neposrednem okolišu Turjaškega gradu. Kolik je bil prvotni obseg te župnije, si lahko mislimo, če vpoštevanso, da eo se pozneje od nje izločile kot samostojne župnije: Turjak, Rob in Želimlje. Župna cerkev sama ee je v teku stoletij po potrebi razširila. Skoro gotovo je, da Je bila mala kapela sredi temnih gozdov sezidana še pred enajstim stoletjem. Malo, ekromno cerkvico eo povečali in postavili poleg nje prezbiterij leta 1006. To letnico so zasledili nad oknom v preabiteriju, ko <00 podirali staro cerkev. Nobena cerkev ni Mia Turjačanom tako pri srcu kakor škocrjanska. V farno cerkev jo je povzdignil in razširil Herbert Turjaški L 1200. Na novi farni cerkvi je prvi župnikova! Turjačan Baltezar, kancelar oglejskega patriarha. Ker je bila torej cerkev in župnija otrok Turjačanov, ni čuda, da je protestantizem uvedel sam luteranec Herbert Turjaški v Škocijanu novo vero, ter je nastavljal v Škocijanu same luteranske pridigarje. Stara grajska kapela v Turjaškem gradu, okrašena s srednjeveškimi freskami, se še danes imenuje med ljudstvom »lutrovska kapela'* V s(ej ,*ta. priUHgovala Jurij Dalmatin b» Andrej Savinec, ki je bil med drugim tudi dolgo-; letni škocijanski župnik. Tudi vse tlačane so hoteli Turjačani poluteraniti. Leta 1689., v času reformacije pa je prišla škocijaneka cerkvica v roke katoliškemu duhovniku župniku Andreju Ribiču. Luteranec Jurij Dalmatin je nekoč^ pridigal v Škocijanu in so ga razjarjeni katoličani vrgli s prižnice. Škocijanci pa eo ostali zvesti katoliški Cerkvi. Pri podiranju stare cerkve eo dognali, da Je bila cerkev slikana L 1589. Bržkone so slike sorodne z oninai v podružnici na Vrhu, fara Že-limlje, ki je prej pripadala škocijanski fari ih je bila gotovo sezidana po navodilih Turjaških. Primci Trubar je bil rojen na Rašici, ki je spadala pod škocijansko župnijo in je bil krščen v škoci-janski cerkvi, zato ni čudno, da Je bilo pri nas središče in pospeševanje protestantizma. * »J- t >**■ Lepi sončni dnevi ogrevajo našo slovensko centi jo. Ni človeka, ki bi si ne želel lepih ^izletov, da si ogleda zgodovinske zanimivosti naše lepe domovine Lepo priliko imate, da si Ogledate znameniti in slavni Turjaški grad in njene zgodovinske orožarne Turjačanov, ki je obiskovalcem gradu vedno na ogled. Na severni Strani Turjaka, pol „Tobak je sladka trav*ca" Tobak ima tudi svojo povest. Kakor nekdaj petrolej, tako so v začetku tudi tobak uporabljali za zdravilo proti vsem mogočim boleznim. Nemogoče si je misliti, da eo včasih tobak pili. Šele pred kakimi tri sto leti so začeli tobak kaditi. Od šestnajstega pa tja do osemnajstega stoletja so ga njuhali. Njuhanje je bilo takrat nekaj, kar je spadalo k »bon tonu« v višjih družbah. Celo ženske so njuhale, ne da bi se kdo radi tega vznemirjal in razburjal. Kdor je leta 1775 kadil, ni imel več dostopa v družbo, češ, kajenje je samo za hlapce. Bog varuj, da bi kdo koga iz boljše družbe opazil, da kadi na ulici, kaj šele v gostilni ali kavarni! Vsa posamezna večja evropska mesta 60 imela svoje kadilne salone. Takšni 6aloni eo bili takrat redkost, zato so pa bili tako zakajeni, da 60 se gostje kar izgubljali v sivi tobačni megli. Kosneje so lastniki kavarn in gostiln objavili, da je dovoljeno kajenje tudi v vrtu. Priljubljene eo bile pipe iz lesa in morske pene. V 19. stoletju so pa že na debelo začeli kaditi cigare in cigarete Seveda so zanje delali velikanske reklame. Neka artistka je pokadila naenkrat s pomočjo posebne priprave za kajenje dve sto cigaret Posledice eo bile hude — močno zastrup-Ijenje — vendar je dosegla rekord. V svetovni vojni je pravega tobaka zelo primanjkovalo. Zato so strastni kadilci iskali različnih nadomestil za tobak. Najbolj škodljivo za zdravje je bukovo listje, pa tudi ostala nadomestila tobaka niso dosti vredna. Najbolj nerlolžna je pač »mentol-cigareta«. Rdeča vofska Eno leto je približno poteklo, odkar je Jožef Stalin, sovjetski diktator, začel takoimenovano »čiščenje«. To čiščenje je privedlo nekatere osebnosti, ki eo bile včeraj še neznane do viška vojaške hierarhije. Te osebnosti eo postali novi ljubljenci sončnega diktatorja. Med temi je treba omeniti S. K. Timočenka, k! je bil zadnje poletje v Kijevu pomožni poveljnik vojaške_ diktature v Ukrajini. Ta je v nekaj mesecih štirikrat napredoval. Zdaj je podse! glavnega poveljstva rdeče armade. Lahko pričakuje še več, če ne bo prej dokončal, kajti zdi se, da zvezda generalisima Voroši-lova vsak dan bolj bledi. Toda Timočenko in Vo-rošilov imata nevarnega tekmeca v osebi generala Lea Z Meklisa, ki ve za največje Stalinove tajne. Meklis, ki je droben človeček, srednje postave, pravilnih potez, ima devet in štirideset^ let Zdaj je podkomisar političnega oddelka rdeče vojske. In celo komisar Vorošilov ee trese pred njim. »Včeraj mi je neka ženska prerokovala, da bom postala etara!« »To eem jaz že davno opazila!« ure hoda pa vabi zgodovineki Škocijan, najstarejša fara ljubljanske škofije, s svojo zgodovinsko cerkvijo. Od Škocijan« je samo še pol ure hoda do znane krasne podzemske Županove Jame na Taboru, z osmimi krasnimi dvoranami in električno razsvetljavo. Plavolasa brigada Med tisočerimi »Ligami za miT«, ki » j'® ustanovili v Ameriki, imenujejo kot zadnjo « volaso brigado«. _ Ta liga je bila ustanovljena 24. aprila T Yorku ob zvokih harmonike. Zbrale so ee ^ lase lepotice, pripravljene staviti 6vojo lepo® službo miru. Bilo jih je cel bataljon. Miss Jean Collvell »glavna poveljnica« org?* nizacije, je označila, na kakšen način misli nov* liga onesposobiti vojna »Me bomo organizir®0 bataljone tisočih plavolasih lepotic, in ko bo prisl® vojna, se bomo postavile pred strelske jarke na* sproti sovražniku. Upamo, da bo sovražnik ok!ev^“ pred zločinom. Me bomo rade žrtvovale tudi evojO življenje. Zasebna vojska Filmski zvezdnik, Viktor Mac Laglen, si J® izmislil čudno razvedrilo, da 6e odpočije od skrbi in enoličnosti holyvoodskih ateljejev. Organiziral je za svojo potrebo in svoje lastno veselje kar majhno zasebno armado. Za njene vaje je strastno navdušen. Armada Je sestavljena iz motociklistov, konjenice, zrakoplovov, zdravniške edinice ter samtej* cev itd. . . . st Za konjenico se igralec najbolj zanima in j« je preskrbel pravih oficirjev na razpoloženju. Sam ee je oklical za konjeniškega polkovnika. Victor Mac Laglen si je izbral 800 kv. metrov velik prostor za vojaške vaje. Svoji vojski pov®* ljuje sam in te vaje pride gledat vee Hollywood- Programi Radio Ljubljana Torek. 14. Junija: 11 Šolska nra: Pevski nastop ^ žigrajske poskusne ljudske šole (vodi g. Fran Vont® rini) — 12 Šramli in podobne skupine (plošče) —• 1£ Poročila - 13 Napovedi - 13.20 Opoldanski koncert dijskega orkestra — 14 Napovedi — 18 Pevski koncer (poje zbor orglarske šole) — 18.40 Umetnostni spornem na Dolenjskem (J. Gregorič) — 13 Napovedi, poročila ^ 19.30 Nao nra — 13.50 Deset minut zabave — 20 VeC" slovenske glasbe Sodelujejo: sra. _ Milena Štrukelj Vej bičeva (samospevi), g. prof. Skcrjanctn Rad. — 22 Napovedi, poročila — 22.15 Lahkih nog (plošče). Drogi programi Torek. U. junija: Belgrad: 20 Zbor. 21 Klavirji Zagreb: 20 Opera — Praga: 19.25' Otroški tbor, 20 OpeJ* — Variava: 20 Sinfonlčai koncert, 22.25 Klavir in *“* tara — Sofija: 20 Vokalni koncert, 21.15 Euske roman* 21.45 Lahka glasba — Budimpešta: 20 Vojaška godb*! 21.45 Plošče, 23.10 Ciganski orkester — Tnt-Milan: “ Giorganova opera »Siberia« — Rim-Bari: 21 Igra — J naj: 19.10 Zabavna glasba, 21.15 Vokalni koncert, 22.*> Zabavni koncert, 24 Komorni orkester in oitraški k var* tet — Berlin: Beethoven-Brahms — Koln: 20.30 Plesn* glasba — Monakovo: 19.10 Tirolska igra cVragova n«j vesta«, 20.50 Ehrenbergove skladbe — Beromiinster:r £ Beethovnova opera cFidelio« — Strasbourg: 20.30 ^ kveni koncert (iz katedrale), 21.43 Operni dueti. Klara navdušeno igra klavir, kadar prid® kam na obisk. Pri Kržišnikovib je bila včeraj n® obisku, toda tam je bilo vse narobe. »Kaj počne« vendar?« _ »Vedeli smo, da pridete, in zdaj že tri nf® iščemo ključ od klavirja, pa ga ne moremo najti- »Toda klavir je vendar odprt!« »Saj ravno zato!« Her*cy Allen: 2 Antonio Adverso, cesarjev pustolovec »Ce bi. bili le vedeli, da bo monsieur že tako krtalu prišel tod, M bili luknjo prej zasuli. Rekli so nam, da boste priSli sele poju-trišnjem. Lahko vam povem, gospod,« in je pri tem pogledal Svoje tovariše v revščini tako, kakor se je zdelo, da ne vidijo radi, »lahko vam povem, da se ljudje niso malo potili, ko so slišali da prihaja monsieurova kočija po bregu navzgor. Ce bi Jo bila kočija gospoda grofa Besanceskega — ali pa celo gospod grdf sam •...« »Gospod de Besance? Potem smo že na njegovi posesti?« ga j® ustavil gospod v kočiji. »Ali si slišala ljubica?« , To ga je očitno tako potolažilo, da se je spravil na to, da bi kočijo zaprl. Sele zdaj je mož na robu ceste zapazil grb na zunanji strani vrat. Polizal si je ustnice ln se naglo popravil: »Seveda, seveda, monsieurl Do gradu Besance boste vozili komaj pol ure. Pojdete do križišča v Romagnatu, potem pa levo skozi gozd. Sicer pa bodo hionsieur cesto od tu dalje dobili v najboljšem stanju. Ves teden smo garali na njej, čeprav je zdaj Čas za setev pšenice.« Gospoda v kočiji je potolažilo upanje, da je konec dolgega ter Savnega potovanja tako blizu. Zato je malo omilil temne jezne gube na obrazu. Na njegovem obličju, do zdaj rakovo, rdečem, se je zdaj pokazalo nekaj bledih peg. • • „ To je nesrečnega cestnega nadzorniku opogumim za nadaljnji nagovor: j_-:, , ■ < »Na posebno povelje smo pot od Romagnata naprej popravili *a presvetlega gosta, ki ga čakajo v gradu — toda ne- pred pojutriš-njim.< Pri tem se je priklonil. »Samo uro kasneje in preklemana luknja bi bila zasuta. Malo več delavnosti pri ljudeh —« nadzornika Je ujedijiv smehljaj, s katerim mu je gospod V kočiji povedal, da se ujemata, spravil v ničemurno navdušenje >0uo vee spretnosti pri monsieurjevem kočijažu.-yt j. i Komaj so bile te besede iz njegovih usti Je že udarila nanj to?a kamenja in nesnage in ga prisilila, da je iskal zavetja. Mali jezdec a sprednjega konja, ki je še zmeraj stal • klobukom v roki na cesti, je bil na mah sama strela. Prežal ie in lezel kar po;vseh štiirih okrog-ter streljal vsak kamen in kepo gnoja, katero' je dobil v šapo, na nasprotnika. Bič Je švigal kakor rep nad njegovim hrbtom; njegove sivkastozelene oči so žarele in izgrgral je iz sebe tako poplavo kletev, da bi bilo to v čast celo njegovemu gospodarju. Nekdo od kmetov je nazadnje zamrmral nekaj o hudem pogledu, pa so se vsi naglo spravili s poti. Gospod se je obrnil k lakajema in zarjovel: »Ali smo končali?« »Da, ekscelenca«, sta mu odvrnila kakor iz enih ust »Potem vozi, Sancho, ti vražji maček,« je zatulil gospod, to pot z zadovoljnjim režanjem nad smešnim prizorom ob svojem vznozju in pa zaradi tega, ker se ni ne njegovi nogi, ne njegovi kočiji zgodilo nič usodnega. Pri besedi »maček« je mali Jezdec zares planil v zrak. Zdelo se je, da se mu lasje ježijo, Ljudje ob poti so ga gledali z neverjetnim začudenjem in so stali in strmeli še potem, ko je gospod v kočiji z nepotrpežljivim gibom potegnil za vrvico. Na stojalu vrh kočije je iz zvončka zadonelo prijetno žvenkljanje. Konji, ki so bili ze od nekdaj navajen tega znamenja, so potegnili. Jezdec se je nenadno znašel sam na cesti. Vrh tega Je bil v obupni manjšini. Z zadnjim režanjem se je obrnil, pograbil klobuk, si ga udaril na glavo, z nekaj pantrskimi skoki — zakaj za tek so bile njegove noge dosti prekratke, — ujel uhajajočega osedlanega konja ter se zavihtel nanj. »Maček, maček I« so vreščali kmetje. Štirje konji so udarili v dir. Kočija in ljudje v njej so drdrali ter se zibali dalje po svoji, tako spretno popravljeni poti proti gradu Besanci. Toda govorica je tekla pred njimi v postavi kmeta, ki je ubral krajšo pot preko polja. Služinčad v gradu je dobila sporočilo, da prihaja nepričakovan, nenaden obisk, še preden je bila kočija na križišču v Romagnatu, je bila vsa vas na nogah. Razen obrekovanja se vendar nič tako hitro ne širi kakor zbadljivka. V našem primeru je vsekakor ostalo pri tem, da so Dona Luiša Guzmana Sotojrmera y 0’ConeIla, grofa iz Aztiage v Estremaduri, markiza de Vincitata v Toscani, izrednega Odposlanca imenovane vojvodine pri francoskem dvoru, imenovali neizogibno skupaj z njegovim malim jezdecem Sanchom, vse dokler je ostal v oni Auvergneski pokrajini. Na daljavo in na širjavo so po vsem krajn o njem govorili kot o markizu Carabaškem in njegovem mačku. če je človek primerjal stanje javne ceste s sveže popravljeno potjo na besanceških grofovskih posestvih, je ta bila podobna tihemu pristanu konec vožnje po Biskajskem zalivu. Konec desetdnevnega potovanja iz Versaillesa je bil v vidni bližini. Markiz je zaradi tega začel pregledovati obveze v pokrajini palca na svoji nogi. od koder se je zdelo, da zdaj prihaja samo še šibak modrikast soj, ne ravno c vso zadovoljnostjo, vendar pa z velikim olajšanjem. Pri tej priliki mu je pogled zdrsnil ob skrbno negovani nogi * temno globino, ki jo je tvoril zadnji sedež in ga s tem opomnil na nekaj, kar je bil te trenutke pripravljen pozabiti. Prostorno ozadje kočije je bilo v gladki svetlorožnati baržunast* prevleki, v poslikanih stranskih stenah in v obokanem stropu p®” dobno pravi pravcati globoki sobni vdolbini, zlasti če ga je človek gledal takole od spredaj. Pogreznjena v razkošne blazine in »» slonjena globoko na zadnjo steno kočije, z glavo natanko pod okrog' lim okencem je sedela postava mladega dekleta, komaj kakih, ta» se je zdelo, osemnajst let. Držala se je čisto mlahavo. Njene dolg®» izrazite roke, od katerih je ena nosila poročni prstan, so ležale pf*" tresljivo bele in prosojne na rožni blazini. Voščene lakti so od k®* molcev dalje izginjale v gubah popotnega ogrinjala iz sive svil®* Sedela je s prekrižanimi nogami tako, da je njeno togo brokatno krilo z vzorci iz temnorumenih sončnic in iz zlata padalo v ostroroD*i kakor iz porcelana oblikovani gubi, do noge v belih opankah. Don Luis je bil že dolgo navajen na popustljivost svoje, k° breskva mlade zene. Ta popustljivost je bila podobna svetniški n®“ sebičnosti. Izražala jo je vpričo njega skoraj vedno z mlahav* opotekavo držo. To pot pa je bilo v njeni zunanjosti nekaj, kar J dalo donu Luisu povoda, da je naglo vrgel skrben pogled na njen® obličje. Njena mala in nadvse lično oblikovana glava je brez moči ležf'? na 6trani. Gospa že od Bourgesa, katerega so zapustili v vsej nag}*<7 ker ji je tam umrla njena sobarica za kugo, ni imela več prili*^ da bi bila prav skrbela za svojo zapleteno namokano frizuro. pa so se ji njeni naravni lasje, čisto žafranasto rumeni, kakor jih £ v južni Evropi redko videti, vzpenjali v visokem grškem vo* navzgor. V tej bolj slučajni kot narejeni frizuri jih je za silo dr*® skupaj zlata lasnica. Čez široko čisto čelo se je v kolobarčkih dražestna zmeda drobnih svileno mehkih las, ki so poganjali J1 sencih, puščali prostora za razkazovanje dveh ljubko rezanih u% in tekli čez skrbno začrtane in priostrene obrvi. Lasje eo se lesket^ v soju večernega sonca, ki je zdaj pa zdaj padlo skozi okrog1" okence na nje ter se nato s tisoč drobci sončnega prahu, ki * plesali v poltemni kočiji, spletali okrog njene glave, kakor ble*V svetniški soj. Raven nos in precej majhna šobasta usta so njevala obraz, ki je v svoji motno rumeni polti spominjal na 8t®,a drobno sličico. Če bi bile oči na široko odprte in bi gledalca * . naravnost v obraz, bi bil imel občutek, da sedi nasproti zasani ^ nebogljeni lutki. Oči pa so bile zaprte, če ne čisto pa vsaj na j Pri pogledu na njene dolge rjave trepalnice, skozi katere je ud samo sinji soj njene zenice, 6e don Luis ni mogel več upirati Njen0 da 6e je njegova žena konec koncev morda celo onesvestil®-veke so bile namreč čisto negibne. delavnik db tt Meaeta« aantataa «1 Ota, n InatMMtva 0 Ota Uredništva, Kopitarjeva alte« k/m felekm loot de «009 Uprava. Kopitarjeva 4 2i Jngaalavaaaka v Uabljaaii K Izdajatelji Ivaa Rakave* Urednik’ loir K očitek