Leto XXXVI Št. 35
Murska Sobota 4. sept. 1986
 CENA 120 DIN
NASLOV
O gospodarskih rezultatih v slovenskem kmetijstvu
KMETIJSTVO IZENAČITI Z OSTALIMI PANOGAMI
Zaostrene razmere gospodarjenja vplivajo tudi na položaj slovenskega kmetijstva, ki se je v zadnjem času nenehno poslabševal, so poudarili na posvetu o ekonomskih rezultatih v kmetijstvu, ki sta ga v Radencih pripravila Zadružna zveza Slovenije in Živinorejsko-veterinarski zavod za Pomurje. Stalno se spreminjajoče razmere gospodarjenja so seveda vplivale tudi na obsega kmetijske proizvodnje, ki v obdobju 1981—85 ni dosegla načrtovane 2,8-odstotne letne rasti. Tako je v tem obdobju kmetijska proizvodnja v Sloveniji v tem obdobju rasla letno le za 1,8 odstotka, zlasti močno je zaostajala v zasebnem sektorju, medtem ko je v družbenem sektorju za 4,6 odstotka. V tem obdobju pa se je močno povečala tržnost, predvsem pri pšenici in sladkorni pesi, kar je rezultat organizirane družbene akcije in večje skrbi za to pridelavo. Še vedno pa največ tržnih presežkov zagotavlja družbeni sektor, in to kar polovico, pa čeprav ima le slabo petino vseh kmetijskih površin v Sloveniji.
Osrednji dogodek sedmega dne na 24. mednarodnem Kmetijsko-živilskem sejmu v Gornji Radgoni je bil obisk predsednika izvršnega sveta skupščine SR Slovenije Dušana Šinigoja. Po daljšem ogledu sejma se je tov. Šinigoj oglasil tudi v tiskovnem središču ter o sejmu in položaju v našem kmetijstvu povedal:
»Radgonski kmetijski sejem je vendarle postal ena naših osrednjih slovenskih prireditev, ki se iz leta v leto razširja. Tudi letos smo lahko zadovoljni, da je spet storjen korak naprej, predvsem po številu razstavljalcev in po tem, da je tudi iz drugih republik in obeh pokrajin tu že določena prisotnost tako kmetijskih proizvajalcev neposredno kot tudi predelovalne industrije, predvsem tiste, ki je v funkciji kmetijskega razvoja. Razširil se je tudi v mednarodni prostor, ne sicer v tem smislu, da bi lahko rekli, da je to velik mednarodni sejem, vendar smo dosegli, da je nekaj držav prisotnih, na primer Italija, Avstrija in Madžarska. Letos je tu tudi ZRN, čeprav z zelo skromnim deležem, ampak prisotna je. Pomembno je, da je zelo čutiti obmejno sodelovanje. Organizirani so dnevi Madžarske, njenih dveh županij - Železne in Žalske, potem avstrijski dan, ki je hkrati tudi dan Štajerske. Posebej ugodno bi ocenil so-
Nogometni klub Mura Murska Sobota prireja v soboto, 6. septembra 1986, ob 15. uri
TRADICIONALNO TOMBOLO
Glavni dobitek 1,500.000 dinarjev in še 129 drugih dobitkov. Žrebanje dobitkov bo na pomožnem igrišču v Fazanariji. Obenem prireja NK Mura na prireditvenem prostoru veliko veselico. Igrata ansambel Magnet in skupina RENDEZ VOUS.	Vljudno vabljeni!
ABC POMURKA NA KOSOVU x
Sestavljena organizacija ABC Pomurka in sozd Agrokosova že dalj časa uspešno sodelujeta na najrazličnejših področjih. Med letošnjim sejmom v Gornji Radgoni pa so predstavniki obeh sestavljenih organizacij podpisali samoupravni sporazum o dolgoročnem poslovnem sodelovanju, s čimer dosedanje sodelovanje dvigajo na še višjo in čvrstejšo raven. Ob tej priložnosti so se dogovorili že tudi za nekatere konkretne oblike sodelovanja. Predstavniki Agropomurja in Agrokosove so namreč sklenili dogovor o skupnih vlaganjih in gradnji hleva za 600 krav molznic na Kosovu. Tehnologijo za to naložbo je pripravil Živinorejsko-veterinarski zavod za Pomurje, projekte je izdelal Projektivni biro, izvajalec del pa bo gradbeno podjetje Pomurje. Po predračunskih cenah iz junija znaša vrednost te naložbe 2 milijardi 140 milijonov dinarjev, pretežni del sredstev za to pa bo zagotovila ABC Pomurka iz sredstev za manjrazvite.	L. Kovač
Na gibanje obsega proizvodnje v kmetijstvu je v veliki meri vplivala gospodarnost, ta pa je upadala zlasti po letu 1983, ko so cene kmetijskih izdelkov začele zaostajati za splošno rastjo cen, še zlasti močno pa so zaostale za rastjo cen reprodukcijskega materiala za kmetijstvo. Na slabšanje ekonomskega položaja kme-
Radgonski sejem postaja in ostaja osrednja slovenska kmetijska prireditev
delovanje med Slovenijo in Štajersko in tudi z drugimi sosednjimi pokrajinami. Temelji na prijateljskih odnosih in prispeva k pristnemu dobrososedstvu.
Posebno zadovoljstvo moram izraziti, ker tu ni predstavljena samo kmetijska proizvodnja, ampak da je prišlo do pomembnega spoja med kmetijci, predelovalci kmetijskih proizvodov in tudi med tisto industrijo, ki je v funkciji kmetijstva — to je tehnika vseh vrst, kemija, od umetnih gnojil pa vse do zaščitnih sredstev, in drugo, kar vse skupaj mora dati predvsem večjo in kakovostnejšo kmetijsko pridelavo.
Posebej drago mi je, da tu ni razlik med družbenim in zasebnim sektorjem. Pokazalo se je, da je ta spoj v proizvodnji zelo pomemben.
Dosežen je velik napredek v živinoreji. Krizo, ki smo jo preživljali prejšnja leta, še mogoče pred letom ali letom in pol, že uspešno premagujemo z novimi prijemi v organizirani proizvodnji. Tudi v prašičereji, kjer so bile težave največje, je dosežen določen napredek, kar velja tudi za govedorejo in pridobivanje mleka. Ne smemo zanemariti, da v vsej tej krizi, ki smo jo vsi skupaj preživljali in tudi težko premagovali, v Sloveniji nismo zmanjšali števila glav živine. Nasprotno — ohranili smo jo in celo povečali,
tijstva pa je v veliki meri vplivala tudi spremenjena politika obrestnih mer in šele v letošnjem prvem četrtletju se je začel položaj ponovno izboljševati.
Gospodarnost pridelovanja posameznih kultur je zelo različna, najboljše rezultate pa sta v zadnjem času dosegala sadjarstvo in
kar velja tudi za pridobivanje mleka. Slednje ostaja na približno isti oziroma celo nekaj višji ravni, kar je zlasti pomembno, ker mislim da prav z mlekom ohranjamo stopnjo intenzivnosti prireje mesa in goveje živine sploh.
Za Slovenijo je pomembno to, kar smo v zadnjih letih storili z melioracijami. Danes se . to vidi tudi na sejmu. Še pomembneje je, da od melioracij, zaokrožanja zemljišč, izboljševnja zemljišč prehajamo že v naslednjo etapo, ki je za mene mnogo važnejša, in sicer v etapo namakanja; Za to imamo že naprave in sisteme in mislim, da bomo v prihodnjih letih imeli že prve pridelke na poljih, ki jih bomo namakali in ki nam bodo dajali skupaj z drugi-
INDIP LENDAVA
80 LET DEŽNIKARSTVA
400-članski kolektiv lendavske industrije dežnikov INDIP je v soboto proslavil 80-letnico uspešnega dela. Gre za obdobje, v katerem je bilo veliko vzponov in padcev, še zlasti pa v letu 1978, ko je grozila ukinitev izdelave dežnikov in s tem prekinitev tradicije. Kaže, da so delavci pravilno odločili, ko so sklenili
pridelovanje pšenice, medtem ko je bila v živinoreji največja gospodarnost pri vzreji sesnih pujskov.
Zaostajanje cen kmetijskih proizvodov je seveda vplivalo tudi na ekonomski položtikorganizacij združenega dela. Če se je ta do leta 1983 izboljševal, v tem letu pa je v nekaterih kazalcih celo presegel povprečje gospodarstva, so se v letih 1984 in 1985 finančni rezultati kmetijskih organizacij združenega dela spet bistveno poslabšali. Čeprav je celovita analiza položaja slovenskega kmetijstva zaradi pomembnega deleža, ki ga ima zasebni sektor, otežkočena, pa vseeno ugotavljajo, da so zaostrene gospodarske razmere v zadnjih dveh letih veliko bolj prizadele kmetijstvo kot druge panoge gospodarstva. Nizka akumulativnost kmetijskih gospodarstev že ovira njihov nadaljnji razvoj, zato je v tem srednjeročnem obdobju nujno zagotoviti kmetijstvu vsaj enake možnosti gospodarjenja, kot ga ima ostalo gospodarstvo. Le tako lahko pričakujemo, da se bo tok slabšanja v kmetijstvu ustavil. L. Kovač
FRONTNA SOCIALISTIČNA ZVEZA - ZDAJ IN TU
»Razgrajač« naj bo!
»Seveda v dobrem smislu, nikdar v defenzivi,« je na pogovoru s političnim aktivom Pomurja minulo sredo v Gornji Radgoni menil predsednik republiške konference SZDL Slovenije Jože Smole, ki si je s sekretarjem RK SZDL Gezo Bačičem ogledal tudi 24. mednarodni kmetijsko-živilski sejem. »Pri varstvu okolja smo zaostali in so nas drugi prehiteli. Na jesen pripravljamo problemsko konferenco o ekologiji, energiji in varčevanju. O ničemer ne bomo zapirali razprave, kajti tabu tem ne more več biti. Moramo si prizadevati, da povsod pripeljemo zadeve do soglasja in ne smemo capljati za družbenopolitičnimi tokovi,« je ob koncu triurnega, zelo odkritega in poštenega razgovora dodal Jože Smole.
Rdeča nit so bila razvojna vprašanja pokrajine ob Muri, o katerih se je podrobneje razgovoril predsednik medobčinskega sveta SZDL Boris Prejac. Slišali smo, kako je s tekočimi gospodarskimi gibanji, skladnejšim regionalnim razvojem, obmejnim in mednarodnim sodelovanjem Pomurja ter komentarje o določenih kriznih pojavih in procesih, zlasti kar se tiče kadrov in programov. V razpravi se ni bilo mogoče izogniti posledicam zadnjih ukrepov iz svežnja zvezne vlade, posebej glede osebnih dohodkov, pri čemer »ne gre za zaletavanje proti plačam«, tudi ne za navijanje za draginjski dodatek, ampak za boljše zaslužke na osnovi ustvarjenega dohodka. »Vemo, kaj se je v tej zvezi zgodilo na Poljskem,« je pomenljivo pripomnil Smole.
Geza Bačič je z njemu lastno neposrednostjo vzel za iztočnico svojega prispevka k dialogu s pomurskim političnim aktivom meščansko misel o politiki kot umetnosti možnega, se zadržal pri v zadnjem obdobju omenjenih, sicer nevzdržnih in nesmiselnih primerjavah Pomurja s Kosovom ter spomnil na zanemarjene metode političnega dela ne le v poklicnih političnih krogih, ampak še zlasti po organizacijah združenega dela. »Tudi direktorji so ustvarjalci politike,« je pribil. Socialistična zveza ne sme biti nebodigatreba, na katerega se vse poriva in obeša, ampak scela vpeta v dogajanje, frontni dejavnik torej, ki mora stalno preverjati in razločevalno presojati interese ljudi ter uporabljati — ob nedvoumnem vedenju, kaj je kaj — raznovrstne oblike in prijeme: tribuna, sekcijska razprava, društveni sestanek in podobno. Pomurski politični delavci so dejali, da bi bilo smiselno — nameravana gradnja hidroelektrarn na Muri jih je očitno k temu opomnila — dograditi inštitut javne razprave, referenduma in drugih oblik osebnega izjavljanja. Pri slednjem imajo Pomurci spodbudne izkušnje, predvsem pri zbiranju dodatnih sredstev za gradnjo in opremljanje kirurškega bloka pri Murski Soboti. Zavoljo pomanjkanja denarja so zdaj znane tri različice, kako naprej: podpis ustreznega samoupravnega sporazuma o financiranju objekta in opreme (doslej so ga podpisali v vsega 15 ali 17 slovenskih občinah), zdravstvena skupnost Slovenije najame posojilo ali republiški izvršni svet predloži obliko administrativnega zbiranja sredstev za pomursko kirurgijo.
Še pri enem razvojnem vidiku so se večkrat zadržali, namreč obmejnem in mednarodnem sodelovanju pokrajine ob Muri. Skratka, pri odpiranju v svet, kjer ima Socialistična zveza — kot je rekel predsednik slovenskega SZDL — veliko »šanso«, da v mednarodnem letu miru oblikuje mnenje občanov v smislu vseljudskega mirovnega gibanja. »Ob 25. obletnici beograjske konference in 8. vrhu neuvrščenih v Harareju se pri tem ne kaže togo pridrževati državno-diplomatske linije, ampak razvijati različne oblike in načine povezovanja s sosedi. To velja tudi za sodelovanje z našimi rojaki v zamejstvu: Porabju in Radgonskem kotu,« smo slišali. Rečeno je še bilo, da pri blagovni menjavi z Madžarsko letos beležijo le 25-odstotno izpolnjevanje, najbolj zaradi prepoznega izdajanja izvoznih dovoljenj in soglasij, zlasti s strani Madžarov. Visoka gosta so seznanili z oblikami in vsebino stikov z Domovinsko ljudsko fronto Železne županije, z zamislijo, ki je dobila potrditev v slovenski skupščini, o gradnji maloobmejnega prehoda Martinje-Gornji Senik ter številnimi drugimi vprašanji iz poglavja o sožitju ob tromejniku.
Branko Žunec
mi agrotehničnimi prijemi in vodo veliko večje hektarske pridelke. Končujem z veliko večjimi hektarskimi pridelki. Naša pridelava je premajhna, zato je tudi draga. Hektarske pridelke moramo povečati v celotnem kmetijstvu, zato da zmanjšamo strošek na enoto proizvoda, in prav to je naša prihodnost. To je tudi politika Slovenije. Če pri tistem, kar smo doslej storili, tudi vidimo, da imamo določene uspehe, potem moramo tako delati tudi naprej.
Radgonski sejem, ki ostaja in postaja vse bolj slovenska osrednja kmetijska prireditev v smislu spoznavanja, kaj smo storili v tej stroki in pri povezovanju tega področja z drugimi, je tudi k temu veliko pripomogel.«
DRAGA BREZPLAČNA ŠOLA
No, pa se je spet začela —- šola seveda! Kaže, daje starše vsako leto bolj strah in da imajo s svojimi šolarji vedno več skrbi. Po učbenike je bilo treba iti v knjigarno večkrat, ker jih te dni še vedno niso imeli vseh, za vse skupaj pa so morali kar globoko seči v žep. Za zvezke, knjige, barvice, svinčnike, risalne liste, mape, copate, telovadke... so šli tudi (stari) milijoni. Potemtakem so šolarji postali milijo-narčki. Uradno pa imamo sicer še vedno brezplačno osnovno šolo.
No, zdaj je, kar je. Šolski zvonec spet kliče k pouku tudi čez 14 tisoč pomurskih osnovnošolcev in okrog 3.300 učencev srednjih usmerjenih šol v Pomurju. V tem šolskem letu ni nobenih bistvenih sprememb tako pri organizaciji in vsebini, pouka kot tudi prostorskih razmerah. Ob tem času smo po navadi lahko zapisali, da so tam in tam odprli novo šolo ali prizidek ali se vselili v obnovljene prostore. Letos pa ni bilo nikjer niti nobene večje obnove. Res pa je, da smo v Pomurju v minulih letih pri urejanju prostorskih razmer veliko postorili in daje tako vse manj problemov. Še vedno pa morajo delati v dokaj slabih razmerah v Bakovcih, Vidmu ob Ščavnici (stara zgradba), Stročji vasi.. . Pravzaprav imamo v Pomurju še kar precej šol, kjer se ubadajo s prostorsko stisko, kjer nimajo primernih telovadnic in še česa.
vztrajati, saj zdaj — nekaj let pozneje — s svojo proizvodnjo oskrbujejo precejšen del jugoslovanskega tržišča. Pa tudi sodelovanje s soboško Muro, za katero izdelujejo konfekcijo, se je pokazalo kot zelo uspešno. Pomembno je tudi, da v Lendavi dosegajo norme kot tudi kakovost. V naslednjem obdobju bodo v In-dipu skušali zgraditi nove proizvodne prostore, saj so sedanji nefunkcionalni. Tedaj bodo skušali tudi povečati število zaposlenih z mladimi delovnimi močmi,, sicer pa je kolektiv tudi zdaj' mlad, saj je povprečna starost zaposlenih 27 let.
Na sobotni slovesnosti, na kateri je bil slavnostni govornik predsednik izvršnega sveta skupščine občine Lendava Jože Kuro-nja, so pripravili ustrezen kulturni program, poleg tega pa so se zahvalili poslovnim partnerjem in sodelavcem: Ernestu Horvatu, Franju Bajsu, Karlu Pojbiču in Ladislavu Ivancu.	Š. S.
Glede vsebine pouka pa je vseeno treba omeniti, da v osnovnih šolah nadaljujejo z uvajanjem novega programa življenja in dela osnovnih šol v 7. razredu, v srednjem šolstvu pa so dobili dva prenovljena programa, in sicer program družboslovno-jezikovne dejavnosti, ki ga v Pomurju izvajamo v Ljutomeru, ter program naravoslovno-ma-tematične dejavnosti, ki ga izvajamo na Srednješolskem centru v Murski Soboti. Žal pa bomo imeli 3 oddelke manj kot v minulem šolskem letu.
Kakšno pa je kadrovsko stanje na šolah? Pavšalno gledano bi lahko rekli, da je v Pomurju dokaj ugodno tako v osnovnih kot srednjih šolah. Učiteljev je, kot kaže, celo preveč, zato se pojavljajo problemi, ko se na eno razpisano (novo ali neustrezno zasedeno) delovno mesto prijavi več kandidatov z enakimi pogoji. V takih primerih je bilo že tudi nekaj pritožb zavrnjenih kandidatov. V osnovnih šolah je na razredni stopnji sicer v celoti ustrezna strokovna zasedenost delovnih mest, na predmetni stopnji pa posamezne predmete poučujejo še nestrokovno (tehnična vzgoja, gospodinjski pouk, glasbena in likovna vzgoja, družbeno-moralna vzgoja in tudi drugi), ker bi posameznim učiteljem drugače enostavno manjkale ure za tedensko delovno obveznost. Žal pa je pri tem premalo kadrovskega sodelovanja med šolami.
Novo šolsko leto pa se je začelo tudi v domovih za bivanje srednješolcev. V Pomurju (Murska Sobota, Radenci, Rakičan) imajo povsod še precej praznih postelj. Mar ni škoda?	Jože Graj
aktualno doma in po svetu
V ponedeljek, na dan neuvrščenosti in ob petindvajsetletnici gibanja neuvrščenih, so v Harareju, glavnem mestu ene najmlajših neuvrščenih držav, slavnostno začeli z osmo konferenco neuvrščenih držav in osvobodilnih gibanj. Na sliki skrajno levo dosedanji predsednik, indijski premier Radživ Gandhi, in novi predsedujoči v neuvrščenem gibanju, zimbabvejski premier Robert Mugabe, ob prihodu v konferenčno dvorano. Našo delegacijo vodi predsednik predsedstva SFRJ Sinan Hasani.
Za drugačno podobo sveta
Neuvrščenost je nastala za vojaško—političnima blokoma; zanika njune cilje in tak je tudi njen odnos do njiju. Ni naperjena proti njima, marveč se zavzema za njuno odpravo, za skupno graditev nove mednarodne ureditve, kjer bosta demokracija in enakopravnost politično in gospodarsko bolj usklajena s civilizacijskimi zahtevami in dosežki. Države oziroma voditelji, ki so se opredelili za to obliko, so dobili navdih v listini OZN, ki povzema bridke izkušnje uničevalne vojne in upe, temelječe na zavesti, da je svet brez vojne, svet svobode in enakopravnosti, možen. Čas je bil revolucionaren: propad kolonialnega sistema in vojne spremembe so v strnjenih časovnih presledkih pripeljali na prizorišče nove sile. Voditeljem novih, manjših držav je bilo jasno, da morajo svoje težnje v okviru politične akcije za ohranjanje svobode in neodvisnosti uskladiti z vizijo sveta brez sile,vojn, dominacije in hegemonije, kar so predstavljale blokovske strukture in politika. Imeli so na izbiro: nočemo se pridružiti blokoma, tudi sprijaznili se ne bomo z njima; bojevali se bomo za svet, v katerem bo vsem narodom prizaneseno z zlom minule zgodovine.
Kakšen bi bil svet brez neuvrščenosti — to vprašanje svetu Josipa Broza—Tita, akcijskega ute-
NOVA PRAKSA
Beograjska Politika je pred nedavnim zapisala, da je javni tožilec SR Slovenije Pavle Car ob ustavitvi sodnega postopka proti Tomažu Mastnaku zamolčal pi-
Izjemne pokojnine
Predsedstvo občinske borčevske organizacije za Dalmacijo bo te dni razpravljalo o kriterijih za izjemne pokojnine ter o upravičenosti vedno večjega števila upokojencev, ki so jim dodeljene takšne pokojnine. Povod razpravi je pismo borcev iz Makarske, ki zahtevajo, da o zadevi povedo svoje mnenje vsi borci.
V SR Hrvaški je trenutno 207 upokojencev, upokojenih po 107. členu zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. Po tem členu so namreč dovoljene izjemne pokojnine za vidne revolucionarje, družbenopolitične in kulturne delavce. To je privilegij, ki lahko vznemiri predvsem spomeničarje in tiste borce, ki imajo manj kot 60 tisoč dinarjev pokojnine, so v pismu zapisali makarski borci, ki med drugim tudi zahtevajo javno opredeljevanje o vsaki posamezni odločitvi o izjemni pokojnini. V splitskem časopisu Novosti 8 so bili pred nedavnim objavljeni podatki o nekaterih izjemnihjokoj^ ninah. Tako bo na primer španski borec Ante Bego Giljak s septembrskim povišanjem dobil 225 tisoč, neki drugi 440 tisoč, člani sveta federacije pa naj bi septembra dobili blizu 800 tisoč dinarjev pokojnine. Splitski borci ob tem menijo, da se je treba zaslužnim ljudem revolucije oddolžiti na najbolj primeren način, kar pa izjemne pokojnine po njihovem mnenju vendarle niso.
meljitelja neuvrščenosti, izrečeno leta 1979 v Havani — ponuja odgovor na vprašanje, kako lahko ta skupina držav učinkovito deluje. Kajpak gre za proces: ko se je Tito s tem vprašanjem ozrl na preteklost, se je zavedno spopadel z dilemami in izzivi prihodnosti neuvrščenih in sveta. Zato tudi njegov odgovor ni mogel biti nejasen. Doslednost ali natančneje zvestoba temeljnim načelom je zanesljiva prihodnost te zgodovinske bitke za preobrazbo sveta sile in neenakosti v svet miru in napredka. Torej mora biti dejavnost izraz potrebe sleherne posamezne države, a tudi povzetek skupnih problemov, ki so jih ugotovili že v Beogradu leta 1961 in ki so istovetni z zahtevami celotne mednarodne skupnosti. Zato se morajo neuvrščene države v skupni akciji bojevati za rešitev temeljnih svetovnih problemov in si prizadevati za pravičnost
General na Leninovem trgu
Odbor za pripravo proslave ob 70. obletnici bojev za severno mejo pri predsedstvu mestne konference SZDL Maribor je obravnaval poročila delovnih skupin za postavitev spomenika Rudolfu Maistru in delovne skupine za pripravo zbornika o bojih za severnomejo in za razstavno dejavnost.
Odbor je povsem soglašal s predlogom delovne skupine, da naj bi spomenik generalu Maistru postavili na Leninovem trgu. Menili so, da je to kraj, ki je že sam po sebi dovolj reprezentativen, v neposredni bližini pa tudi že stojita spomenika Tomšiču in Jurčiču.
smo, ki ga je na javnega tožilca naslovil predsednik Zveznega izvršnega sveta Branko Mikulič in v katerem je rečeno, »da Mastnaka zaradi neresničnih izjav ob njegovi kandidaturi za predsednika zisa ne bi bilo treba sodno preganjati po členu 112 Kazenskega zakonika SR Slovenije.«
Javni tožilec Pavle Car je ob tem izjavil, da je takšno dopisovanje med republiškim javnim tožilcem in predsednikom zvezne vlade novost v pravosodni praksi. Namreč, odslej bo javni tožilec, preden bo sprožil sodni postopek proti nekemu občanu, ki je klevetal nekega visokega funkcionarja, najprej tega povprašal, če se čuti prizadetega. Če se ne bo čutil prizadetega, obtožnice ne bo, je dejal Car.
Tu nas čevelj žuli
Slovenija je kljub majhni naseljenosti v primerjavi z Zahodno Evropo v proizvodnji hrane izredno deficitarna, ugotavlja v Delu JLu-cijan Krivec s prašičje farme Ihan pri Ljubljani. Zato dolgoročni program kmetijstva v Sloveniji do leta 2000 predvideva, naj bi z velikimi vlaganji in napori pridelavo hrane povečali na 80 odstotkov, lastnih potrdi. Za to skromnost je kriv izredno težak položaj slovenskega kmetijstva, ki izhaja iz zelo visoke razdrobljenosti in nizkih hektarskih pridelkov, kmetijskih površin. 622.000 ha obdelovalnih površin, kolikor jih imamo v Sloveniji, bi na Nizozemskem obdelalo vsega 38.267 kmetov. Hrane bi bilo dovolj za 4,441.000 prebivalcev. Pri nas pa imamo te površine razdrobljene na 191.090 lastnikov, med katerimi je 43.214 nekmetov z manj kot pol hektara zemlje in 49.514 polproletarcev z manj kot enim hektarjem obdelovalnih površin ter samo 13 odstotkov za tržno pridelavo sposobnih kmetov z več kot šestimi hektarji obdelovalnih površilS.V Sloveniji je samo 2,71 odstotka, na Nizozemskem 87,20 odstotka kmetij z večko kot 10 hektarji obdelovalnih površin. Medtem ko se je koncentracija kmetijskih površin na kmeta po vojni po vsej Evropi povečala povprečno za 3-krat, se je v vsej Jugoslaviji v zasebnem sektorju celo zmanjšala. Kmetijska zemlja prehaja v roke polproletarcev in polkmetov, ki jim rabi kot dodatni vir dohodkov, saj z delno lastno oskrbo hrane rešujejb nizke osebne dohodke v industriji, ki so 6,22-krat nižji kot na Nizozemskem.
sveta. Izkušnje pri uveljavljanju slehernega posameznega interesa (ali pri reševanju vsakega problema) kažejo, da to potiska proces v brezpotje »nagodb« in zgolj shematskega reševanja problemov, čeprav bi tudi izpostavljanje enega samega problema utegnilo biti učinkovita oblika delovanja v prihodnosti. Neuvrščenost ni pomemben dejavnik mednarodnih odnosov zaradi števila članic ali števila in obsežnosti deklaracij, marveč zaradi zgodovinske upravičenosti osvobajanja narodov, boja za svet, v katerem bo človek svoboden, njegova država pa varna.
Po 25 letih gibanja neuvrščenih že od ponedeljka v zimbabvejskem glavnem mestu Harare na jugu Afrike poteka 8. vrh neuvrščenih: prisotne so delegacije 101 države s prek milijardo in 200 milijoni prebivalcev.
Devizna bilanca
Nekoliko pozno, zaradi prilagajanja novi devizni zakonodaji, je Narodna banka Jugoslavije objavila podatke o tem, kako je naša država v prvih treh mesecih letos trgovala s tujino. Najrazličnejših izdelkov smo prodali za 2 milijardi 347 milijonov dolarjev, za storitve pa smo dobili 352,3 milijona dolarjev. Najrazličnejšega blaga smo uvozili za 2 milijardi 143 milijonov dolarjev, za tuje storitve pa smo plačali 208 milijonov dolarjev. Ce vse to seštejemo in odštejemo, ostane prebitek dohodkov nad izdatki 348 milijonov dolarjev. Ob omenjenih podatkih ni komentarja, ali je to veliko ali malo.
Ko se kdorkoli znajde v stiski, po navadi začne iskati krivdo zunaj sebe. To se dogaja tudi v družbi, in ker v Jugoslaviji ne moremo in ne moremo omiliti gospodarske krize, se v zadnjem času pojavlja vedno več čudnih teorij, kako razvitejši del države izkorišča manj razviti, in da je to glavni vzrok za dolgotrajno krizo. Sever naj bi z infla-tornimi cenami izkoriščal manj razviti jug, od koder prihajajo v razvito industrijo cenene surovine in polizdelki. Skratka, zatekli so se k nekdanjemu pojasnjevanju odnosa bogatih do kolonij.
Pri tem niso postregli niti z enim podatkom, da bi bil na primer jeklen odlitek iz skopske jeklarne cenejši od tistega na Jesenicah. Pač pa vedno znova mahajo s podatkom, da odkopuje Slovenija makedonsko grozdje, ga predela in nato kot slovensko vino izvozi na tuje. Trditev je zelo prepričljiva in ima resnično vse zametke klasičnega izkoriščanja kolonije. Toda prav v tej trditvi in v mnogih drugih podobnih primerih so polresnice. Navedli bomo dve. Makedonski vinogradi so se razvili z izdatnim sovlaganjem denarja slovenskih vinarjev. Torej, začetni, tako imenovani zagonski kapital je prišel iz Slovenije, ki je makedonskim vinogradnikom posredno zagotovil tudi tržišče. In druga polresnica: avtorji takšnih trditev bržda še niso nikoli pogledali na steklenice makedonskega vina, polnjenega v Sloveniji. Po vinskem zakonu v Sloveniji je obvezno napisati poreklo vina in tega tudi nihče ne skriva. Skratka, pri tem poslu in pri drugih nič koliko podobnih poslih gre za normalne ekonomske odnose, za katere se v Jugoslaviji vsi vneto zavzemajo, dokler so koristi na njihovi strani.
Teorija o izkoriščanju juga je seveda voda na mlin vsem tistim odgovornim na manj razvitih območjih, ki so storili marsikatero usodno napako v gospodarskem razvoju, zaradi česar ne morejo priti na zeleno vejo. Fantastične naložbe v visoko razvito industrijo z majhnim številom zaposlenih. Nerentabilne naložbe. Odliv kmetov v mesta. Zapostavljeno kmetijstvo. Pretirana koncentracija prebivalstva v velikih mestih. Prav v Makedoniji je slišati precej kritik na račun Slovenije, pri tem pa ne povedo, da je tretjina vsega prebivalstva Makedonije v enem mestu, v Skopju. Podobno se dogaja v Srbiji. Lahko je iskati krivce drugje, in ker teh teorij nihče uradno ne ovrže, dobivajo nove razsežnosti, ki se na gospodarskem področju kažejo v zahtevi po enakosti, v političnem življenju pa v oživljanju centralizma in unitarizma. Pri tem pa je še žalostno spoznanje, da izkušnje razvitejših v Jugoslaviji ne veljajo nič, češ kaj nas poučujete. Pri tem še zanimiv pojav na moralnem področju — bogati so kritizirani, če pa le-ti izrečejo kritiko, so nacionalisti, šovinisti, separatisti in kaj vem še vse. Samokritika pa pri kritikih 'bogatejših žal ni razvita.
Mirko Čepič
Deset milijonov turistov
Podatki o turističnem prometu še niso zbrani. Konec julija in v začetku avgusta je prišlo k nam več turistov, vendar verjetno zaradi tega ob koncu leta ne bomo mogli govoriti o večjem deviznem prilivu od turizma. Nasprotno — le uspešna posezona, ki zahteva denar za oglaševanje, lahko izpolni junijsko vrzel.
Julija letos je prek slovenskih mejnih prehodov prišlo v Jugoslavijo 10,214.192 potnikov, kar je 10 odstotkov več kot v istem mesecu lani. Dobršna tretjina je bilo Jugoslovanov, 3,609.215 je potovalo v Jugoslavijo ali iz nje naših državljanov (22 odstotkov več, kot v istem mesecu lani), na mejnih prehodih pa so našteli tudi za 4 odstotke več tujih gostov. Bilo jih je 6,605.577, ki so želeli obiskati našo deželo ali pa so bili le prehodni gosti.
Obmejne službe in carina so si letos prislužile priznanje. Pravijo, da na mejnih prehodih ni bilo večjih zastojev in tudi ob najhujših konicah turisti niso čakali več kot dve uri.
Pojem »jedrska zima« se je prvič pojavil pred štirimi leti v nekem švedskem znanstvenem časopisu v članku o učinkih atomske vojne na klimo. Danes, štiri leta po tem dogodku in po mnogih začetnih dvomih o napovedi, da bi jedrske bombe povzročile na Zemlji umetno ledeno dobo, je tako rekoč dokazano, da jedrska zima ni sad domišljije.
Po scenariju: človek proti sebi
Jedrska vojna bi bila prava svetovna, planetarna vojna, ne samo medsebojni obračun ljudi, ampak tudi obračun ljudi z njihovim svetom. Do pred kratkim so upoštevali tri neposredne učinke jedrskih eksplozij: zračni udar, toplotni učinek in sevanje. Zdaj moramo temu dodati tudi četrti posredni učinek oziroma celo vrsto posledic. Čeprav podrobnosti še niso znane, že prva proučevanja kažejo, da bi od teh posledic umrlo najmanj toliko' ljudi kot od vseh treh neposrednih učinkov skupaj.
Jedrska zima seveda ne bi bila tako hladna, da bi preživeli (ne)srečniki zmrznili. Gre za to, da je proizvodnja hrane v tovarni, imenovani olje, zelo občutljiva že za zelo majhne spremembe temperature in sončne svetlobe. Nedavno so končali še eno študijo klimatskih sprememb v primeru jedrskega spopada. Projekt, v katerem je sodelovalo 30 držav se imenuje Scope Enuwar. Študija, najkrajše rečeno, trdi, da bi v primeru totalne atomske vojne jedrska zima neizogibno nastopila in da je vegetacijska biomasa Zemlje občutljiva veliko bolj, kot smo domnevali. Poljedelske kulture, ki prehranjujejo milijarde ljudi, lahko prenesejo zelo omejene spremembe klimatskega režima. Ob večjih spremembah intenzivno kmetijstvo ne bi bilo več mogoče.
Raziskovalci trdijo, da je model Scope tako rekoč brez napake, edino, kar pri njem lahko izboljšamo, je še več boljših vhodnih podatkov. Zadnjo fazo te študije so obdelovali na superračunalniku Cray, ki je celih 20 ur (s tempom nekaj milijonov računskih operacij v sekundi) simuliral obnašanje zemeljske klime in biosfere po nuklearnem udaru. Iz gozda enačb in medodvisnosti, ki se prepletajo kot niti in tkejo mogoče prihodnost Zemlje, je prišla na dan črna prerokba.
Scope prerokuje: če bi naenkrat vrgli 5000 megaton jedrskega tovora (ni važno, kdo in kje bi vrgel), kar je le polovica svetovnega jedrskega arzenala, bi temperatura na srednjih širinah severne atmosfere v nekaj dneh padla za 20 stopinj Celzija. To velja za poletni čas, v primeru zimske vojne so klimatska razmerja drugačna, padec temperature bi bil manjši. Toplotni učinek bomb bi razžagal ogromna prostranstva, gorelo bi praktično vse, od hiš do gozdov in prerij. Megapožari bi požirali cele države, dim bi se naglo dvigal proti strafosfe-ri. Del tega dima bi se v obliki blatnega dežja vrnil na tla, veliko pa bi ga ostalo v atmosferi, kjer bi v velikanskih količinah vsrkaval sončno svetlobo. :
Študija Scope se je poigrala tudi z nekoliko milejšim scenarijem: v računalnik so dali po-
globus
HELSINKI - V petinosemdesetem letu starosti je umrl Ur-ho Kekkonen, predsednik Finske od leta 1956 do 1981. Kekkonen in Tito sta imela pogoste stike in večkrat sta izmenjala svoje poglede na mednarodni položaj.
LIMA — V Boliviji so uvedli izredno stanje, ki naj bi veljalo 90 dni. Vlada se je odločila, da bo zaprla nekatere rudnike, zaradi česar bi bilo ob delo blizu 20 tisoč rudarjev.
DAKAR — Plini iz jezera Ni-os v Kamerunu so ubili več kot 1500 ljudi. Bojijo se, da bodo vulkanski plini ponovno izbruhnili.
NEW YORK - Povprečen delavec v proizvodnji ZDA je svojega delodajalca lani stal 13,10 dolarja na uro (4440,9 dinarja). Najcenejši med vsemi razvitimi industrijskimi državami je bil španski delavec s 5,50 dolarji na uro (1864,5 dinarja).
MOSKVA — Zaradi zlorabe položaja in korupcije so obsodili na smrt uzbekistanskega ministra za bombažno industrijo B. Usmanova.
TEL AVIV — Na okupiranih arabskih ozemljih v Palestini se je doslej naselilo že 45 tisoč Židov.
HAAG — Največji potniki na svetu so Nizozemci; kar 64 odstotkov jih preživi letni dopust v tujini. Sledijo Danci, Britanci, Zahodni Nemci in Francozi.
TRIPOLI — Libija je zahtevala, naj se vprašanje ameriškega bombardiranja te države aprila letos uvrsti na dnevni red zasedanja generalne skupščine Združenih narodov, ki bo septembra letos.
VARŠAVA — Varnostniki so preprečili ugrabitev letala poljske družbe Lot, ki je letelo na liniji Wroclav — Varšava. Ugrabitelja so opisali kot mladeniča, ki je bil bolnik klinike za duševne bolezni.
ERICE - Prof. William Bakun trdi, da bi lahko katastrofalni potres, ki naj bi po predvidevanjih znanstvenikov leta 1993 prizadel Kalifornijo, napovedali le 17 minut pred katastrofo, kar je prepozno za evakuacijo prebivalstva. Napovedani potres naj bi imel moč šesfe stopnje po Richterjevi lestvici.
datek, da je na 100 glavnih mest padlo nekaj megaton relativno majhnih jedrskih bomb. Tudi v tem primeru (nekaj sto milijonov žrtev ni predmet raziskave) bi atmosferi zelo škodovali. V bližini velikih mest so namreč vedno uskladiščene velike rezerve goriv, predvsem naftnih derivatov in premoga.
Študija je opozorila tudi na doslej spregledano verjetnost, da bi gorele tudi ceste (asfalt), plastika in fosilna goriva, ki so jih mesta polna. Izračunali so, da bi atmosfera morala vpiti 45 milijonov ton čistega ogljika, najboljšega vpojnika sončnih. žarkov. Trdijo, da so gozdni požari v primerjavi z gorenjem asfalta komaj vredni omembe, saj ne delajo veliko dima.
Dim bi se povzpel v stratosferske višave, dež ga leta ne bi izpral. Povprečna letna temperatura na Zemlji bi padla za nekaj stopinj. Južna hemisfera v začetku ne bi bila prizadeta, kasneje pa bi tudi tam občutil hlad. Ne glede na to pa je v primeru jedrske vojne na severni hemisferi najbolj varno živeti v Avstraliji in Novi Zelandiji. Klima bi se tako spremenila, da se letni monsuni iznad Azije in Afrike sploh ne bi pojavili, zaščitni znak povojnega obdobja pa bi bila predvsem splošna lakota. Uničena bi bila tako rekoč celotna svetovna produkcija hrane. Hrane n? bi bilo samo zaradi izostanka ene žetve, ampak predvsem zato, ker bi bila vegetacija zaradi pičlega sonca »izven pogona« nekaj let Zapored.
STRAN* 2
vestnik; 4. septembra 1V86
Po 24. mednarodnem Kmetij-•ko-živilskem sejmu v Gornji Radgoni
Večji poudarek predvsem kakovosti
V Gornji Radgoni se je v nedeljo končal 24. mednarodni kme-tljsko-živllski sejem. Več kot 200 tisoč obiskovalcev, ki so v desetih dneh obiskali razstavni prostor, ter 1.100 razstavljalcev iz Jugoslavije in 80 razstavljalcev Iz 24 tujih držav je najboljši dokaz, da si je ta sejemska prireditev utrdila položaj v jugoslovanskem prostoru in si upravičeno pridobila tudi naslov drugega največjega kmetijskega sejma v Jugoslaviji.
Ob prikazu dosežkov na področju kmetijske mehanizacije, opreme In materiala za kmetijstvo In že tradicionalni živinorejski razstavi so k rasti sejma In njegovi kakovosti veliko prispevale tudi spremljajoče strokovne prireditve. Med sejmom so se v Gornji Radgoni in Radencih zvrstila številna strokovna posvetovanja In predavanja, tu so se srečali strokovnjaki z različnih področij kmetijstva, se seznanili z novimi dognanji in izmenjali izkušnje, sejem pa je tako postal tudi mesto za prenos znanstvenih dosežkov v prakso. Izkušnje pa sp že letos pokazale, da je predvsem strokovnost sejma prerasla sposobnosti organizatorjev, zato bi kazalo razmisliti o kadrovski okrepitvi na tem področju. Strokovni program v okviru sejma so doslej pripravljali zunanji sodelavci, ki pa sl kljub vsemu ne bi smeli privoščiti nekaterih spodrsljajev. Večino napovedanih strokovnih posvetovanj In predavanj so sicer opravili, pa čeprav nekatera bolj površno, nedopustno pa Je, da so nekatera posvetovanja odpadla, čeprav je bilo zanje izredno zanimanje In so v Gornjo Radgono prišli Interesenti z različnih koncev Slovenije (v mislih Imamo posvet o računalništvu v govedoreji).
Nedvomno ob vsem pa je, da je letošnja sejemska prireditev tako po kakovosti kot tudi po obsegu prerasla vse dosedanje. Sejem se je v zadnjih letih Izredno močno širil, organizatorji so skušali k sodelovanju pritegniti čim več razstavljalcev, zato o nadaljnji širitvi zaenkrat več ne bi kazalo razmišljati. Razstavni prostor v Gornji Radgoni je omejen, zato bo treba misliti o njegovi čim smotrnejši Izrabi. Nehote Imamo še vedno občutek, da je sejem v Gornji Radgoni v prvi vrsti sejem trgovine In manj sejem proizvajalcev. Ob pomanjkanju razstavnih prostorov moti to, da smo Izdelke istega proizvajalca videli na več različnih mestih, na sejmu pa je bilo tudi veliko takega, kar nanj ne sodi. Če govorimo, da je to kme-tljsko-živilskl sejem, potem na razstavni prostor ne sodijo avtomobili In kozmetika, pa še marsikaj je bilo letos na sejmu odveč. Zabaviščni In gostinski del je preobsežen, pa tudi za številne kramarje bi kazalo najti prostor kje ob sejmu. To še toliko bolj, ker so morali zaradi pomanjkanja razstavnega prostora organizatorji tud) letos odkloniti nekatere velike razstavljalce.
Poglavje zase so razstavljale! iz drugih držav. Letos jih je bilo 80 Iz 24 tujih držav, vendar so ti pokazali le bore malo s področja kmetijstva. Prav je tudi, da sejem krepi menjavo med sosednjimi državami, vendar ne verjamemo, da tako Avstrijci kot Madžari ne bi Imeli prikazati tudi kaj več s področja kmetijstva. Podobno velja za prljatelsko mesto Ingolstadt, ki je z avtomobili zasedlo dobršen del hale ABC Pomurka.
Prihodnje leto bo v Gornji Radgoni že jubilejni — 25. sejem. V tem času je že dorasel in mora biti kos nalogam In konceptu, ki sl ga je zastavil, zato se na začetniške težave več ne kaže izgovarjati. Če je bila doslej osrednja skrb namenjena širitvi, mora v prihodnje prevladati kakovost In tega se morajo zavedati tako organizatorji kot tudi razstavljale).
L. Kovač
SESTAL SE JE BANČNI KONZORCIJ ZA KMETIJSTVO MM  MM
MM SESTAL SE JE BANČNI KONZORCIJ ZA KMETIJSTVO MM Mi MB UM
1 Vse manj naložb v kmetijstvu 
V družbenem načrtu SR Slovenije za obdobje 1986-90 je povečanje proizvodnje hrane opredeljeno kot ena od temeljnih nalog. V tem obdobju naj bi v Sloveniji dosegli 87-odstot-no pokritje potreb po hrani, manjkajoče količine pa naj bi zagotovili z dolgoročnim povezovanjem z organizacijami združenega dela v drugih republikah in avtonomnih pokrajinah. V Sloveniji je v tem obdobju predvidena 3,5-odstotna rast kmetijske proizvodnje, za
dosego tega cilja pa je predvi- ske kredite v predračunski
denih več ukrepov, med drugim tudi usmeritev naložb predvsem v intenzivnejšo pridelavo hrane, izvajanje programa usposabljanje zemljišč za kmetijsko pridelavo, obnovo v zimski pozebi poškodovanih sadovnjakov in vinogradov ter v izvozno proizvodnjo.
Ljubljanska banka — Združena banka naj bi letos za nove dolgoročne naložbe v kmetijstvo in ribištvo usmerila 32,5 odstotka prostih posojilnih zmogljivosti, kar naj bi znašalo 4 milijarde 733 milijonov di
HERBERT ŠEFER novi generalni direktor Radenske
Minula tiskovna konferenca DO Radenska, ki je bila 28. avgusta, je bila pravzaprav slovo starega in predstavitev novega generalnega direktorja ene največjih delovnih organizacij v Pomurju, ki je tudi največji »mineralec« v Jugoslaviji. Feri Horvat je namreč s 1. septembrom začel službovati pri Ljubljanski banki v Ljubljani, njegovo mesto pa je zasedel Herbert Šef er, ki je dober poznavalec Radenske; kakor je dejal Feri Horvat, sta osebna sodelavca že od dijaških let in dolgoletna sodelavca v Radenski.
Spregovorili so tudi o poslovanju delovne organizacije v prvih šestih mesecih. Prodali so 110 milijonov litrov mineralne vode in brezalkoholnih pijač, kar je za 3 odstotke manj kot v enakem lanskem obdobju. Ker je bila letošnja turistična sezona in s tem
PREPLAH MED TRGOVCI IN TRAFIKANTI V AVSTRIJSKI RADGONI
Šok zavoljo brezcarinske trgovine
Medtem ko se pripravlja izredna seja strokovnega združenja kakih 80 trafikantov iz radgonskega okraja, skuša graški Kleine Zeitung s članki, kakršen je izšel sredi minulega tedna pod šokantnim naslovom Duty-free-Schock, dodatno prilivati olje na ogenj očitnega nezadovoljstva. — Kaj meni o Kompasovi brezcarinski trgovini na mednarodnem mejnem prehodu v Gornji Radgoni okrajni glavar dr. Konrad Kurt Kranich?
Dobre tri tedne je, odkar so jo odprli, je pa za tisto na Ljubelju druga taka trgovina pri nas s pestro ponudbo prvovrstnih uvoženih cigaret, tobačnih izdelkov, alkoholnih pijač in kozmetike. Prodaja nese kot le malokje in tudi na nedavnem mednarodnem kmetijsko-živilskem sejmu smo lahko na ta račun slišali prenekatero laskavo. Izjave avstrijskih obiskovalcev sejma, da se pri nakupih v carine prosti prodajalni počutijo, kot da bi živeli blizu Andore ali San Francisca, so gotovo vredne omembe, medtem ko so bili razstavljale! iz bližnje avstrijske Radgone, med njimi predvsem trgovci in trafikanti, pri komentarjih zelo zadržani. Čeprav se jim pri prometu to še ne pozna, so vidno vznemirjeni in po pisanju Kleine Zeitunga naj bi bil ogrožen njihov obstoj. Koliko resno so vzeli Kompasov duty free shop na radgonskem mejnem prehodu kot problem, priča namera o sklicu izrednega sestanka združenja okrog 80 radgonskih trafikantov in trgovcev te dni, kjer se bodo dogovorili o ukrepih, kako se spoprijeti z nepričakovano konkurenco. Kakorkoli že, če bo šlo brez posebnih zapletov, bo Kompas kmalu odprl brezcarinske trgovine še v Gederovcih in Kuzmi ter ob magistralni cesti Šentilj—Podlehnik in pri Dravogradu.
Zanimalo nas je, kaj o »šoku zavoljo brezcarinske trgovine« meni okrajni glavar v avstrijski Radgoni dr. Konrad Kurt Kranich. V krajši izjavi nam je med drugim povedal: »V duty free shopu, za katerega vem, da ste ga odprli, še nisem nakupoval, vendar so ga v našem tisku v zadnjem času kritizirali, predvsem zaradi prodaje tobačnih izdelkov. Menim, da to ni povsem prav, saj so bili ti v Jugoslaviji že od nekdaj bistveno cenejši. Ne vem, kako se bo vse skupaj razvijalo, lahko pa vam povem lastno izkušnjo. Sin mi je dejal, da bi rad šel v to trgovino in odvrnil sem mu, da ima potni list in lahko gre kadarkoli. Mislim, da to ne bo omejevalo našega gospodarstva, kajti počitniški turizem je danes že tako razvit, da morete v vsaki deželi, kamor priletite z letalom, kupovati v carine prosti prodajalni; seveda v okviru carinskih predpisov. Nerodno bi bilo, če bi na primer v avstrijski Radgoni odprli duty free shop in lahko si mislim, da bi v tem primeru imeli Slovenci ali vsaj radgonsko gospodarstvo določene pomisleke. Toda v Avstriji smo vajeni svobodne konkurence in za oživitev nekega- gospodarstva je primerno vsako sredstvo; omejitve so določene — kot sem že omenil — s carinskimi predpisi. Menim, da je brezcarinska trgovina v Gornji Radgoni atrakcija za Jugoslavijo in Gornjo Radgono.«	B. Žunec
V SOBOTO, 13. SEPTEMBRA, V LENDAVI
LENDAVSKA TRGATEV
Turistično društvo Lendava bo v soboto, 13. septembra, izvedlo tradicionalno prireditev — Lendavsko trgatev. Napovedujejo izredno bogat program in tako bo najbrž vsak obiskovalec našel kaj takega, kar ga bo pritegnilo. Začeli bodo z budnico ob devetih, nato pa bodo folklorne skupine iz Čentibe, Kobilja, Gaberja Bistrice, Dolge vasi m Genterovec pripravile nastope na različnih točkah Lendave. Ob desetih se bo začela povorka vozil in vpreg, kjer bodo obiskovalci lahko videli stare načine pridelovanja grozdja in kletarjenja. Ob pol dvanajstih bo osrednja prireditev v središču Lendave. Nastopile bodo folklorne skupine iz Zalaegerszega, Lentija, Beltinec, Rodoboja na Hrvaškem, Lesc, Bečeja iz Vojvodine, Mengša .. .Prijavili so se tudi mešani pevski zbor iz Nagykanizse, Slovenskogoriški oktet iz Lenarta in pihalna godba iz Monoštra. Na prireditvi bodo podelili priznanja za najlepše ocvetličena okna, balkone in urejeno dvorišče. Popoldne bodo Delovne in Kompasove igre, kjer se bosta pomerili ekipi Polenša-ka in Lendave v raznih spretnostih, povezanih s trgatvijo. Turistično društvo Lendava napoveduje možnost nakupa pristnih lendavskih spominkov, poskrbljeno pa bo tudi za nakup vinske posode in drugih izdelkov iz lesa. Na prireditev se dobro pripravljajo tudi družbeni in zasebni gostinci, ki bodo poleg lendavčana ponudili še dobrote kuhinje. Igrala bosta dva ansambla: Rendez-vous in Muralisti, program pa bo povezoval Dodo. Na prireditvi se bodo pojavili tudi zmaji in dva velika balona.	Š. S.
narjev. Kot so ugotovili na seji bančnega konzorcija za kmetijstvo, pa podatki iz letošnjega prvega polletja kažejo na močno zaostajanje načrtovanega obsega naložb v pridelovanje hrane. Tako je bilo namesto predvidenih 32,5 odstotka od vseh novih odobritev v letošnjem prvem polletju v osnovno kmetijstvo in ribištvo vloženih le 10,2 odstotka sredstev. Temeljne banke združene Ljubljanske banke so v tem obdobju odobrile nove investicij-
vrednosti 10 milijard 165 milijonov dinarjev, od tega znaša kredit banke 4 milijarde 54 milijonov dinarjev oz. 2 milijardi 931 milijonov dinarjev kot tranša za leto 1986.
Zanimiva pri tem je ugotovitev, da so banke odobrile v glavnem vse predložene investicijske zahtevke, kar pomeni, da v združenem delu ni prevelikega zanimanja za nove naložbe. Osnovni razlog za to je predvsem v premajhni dohodkovni motiviranosti, delno pa tudi v nesposobnosti investitor
sezona prodaje mineralne vode nekoliko zapoznela, bodo rezultati prodaje ob tričetrtletju ugodnejši. Za več kot dva odstotka pa se je povečala prodaja v primerjavi z lanskim letom na tujem trgu. V turistično—gostinskih temeljnih organizacijah so imeli 173 tisoč nočitev, kar je več od
jev za najemanje novih tov. Čeprav v naslednjih
kredi-mese-
cih še pričakujejo zahtevke za  nova naložbena posojila v kmetijstvu, v banki menijo, da H letnega načrta ne bodo izpolni-  li in za proizvodnjo hrane ne H bodo namenili predvidenih 32,5 odstotka vseh plasmanov  od novih odobritev.
V združeni Ljubljanski banki  pa so pripravili tudi predlog  enotnih pogojev za naložbe v proizvodnjo hrane v drugih re-  publikah in avtonomnih pokra- B jinah. V obdobju 1986-90 naj I bi slovenske kmetijske in živil- — ske organizacije združenega dela sodelovale pri osuševanju B 9 tisoč hektarjev kmetijskih po- B vršin in si tako zagotovile po-  trebne količine kmetijskih in živilskih izdelkov. Za to naj bi  v tem srednjeročnem obdobju B namenili 8 milijard 800 milijo- B nov dinarjev, od tega pa naj bi ozdi kmetijstva in živilstva za- _ gotovih 3,9 milijarde in Zveza B vodnih skupnosti Slovenije 2 B milijardi dinarjev, razliko pa" bodo zagotovile poslovne ban-
ke.
L. Kovač
lanskih v ištefh obdobju in več od načrtovanih. Še vedno sta Naravno zdravilišče z 68 milijoni in Tovarna polnilne opreme z 32 milijoni izgube dva tozda, ki se ne moreta rešiti izgub.
Celotni prihodek Radenske v prvih šestih mesecih je znašal 1 f milijard dinarjev in je za 107 odstotkov večji od prihodka v lanskem polletju. Ker so uspeli, da so materialni stroški rasli počasneje kot prihodek, so dosegli ob polletju tudi boljši dohodek v višini 3,3 milijarde dinarjev.
Septembra bodo v Mineralni vodi začeli montirati novo polnilno linijo za polnjenje plastenk, ki jih bodo začeli postopoma polniti oktobra. Celotna obnova oziroma modernizacija tozda Mineralna voda stane 950 milijonov dinarjev. Oktobra bodo znani tudi vsi rezultati raziskave o zdravilnosti vode v Rimski čar-di. Od njih bo odvisna usoda nove naložbe, prednostni naložbi v prihodnjem letu pa bosta v Banovcih in Tovarni polnilne opreme.
Že septembra pa je Radenska ponudila tržišču novo brezalkoholno dietetično pijačo Šum. Cez 600 tisoč Jugoslovanov je diabetikov, zato se morajo odpovedati večini brezalkoholnih pijač na tržišču. Šum bo popolnoma nov izdelek in glede na rezultate dosedanjih testiranj v okviru društev diabetikov in na Univerzitetnem kliničnem centru v Ljubljani že težko pričakovana pijača. Letos in prihodnje leto bodo napolnili 5 milijonov litrov Šuma z dvema okusoma — ananas, oranža in limona.
Bernarda Peček
Končano republiško tekmovanje traktoristov
Pomurci spet med najboljšimi
Na letošnjem tridesetem republiškem tekmovanju traktoristov in štirinajstem republiškem tekmovanju mladih zadružnikov in žensk, ki je bilo konec prejšnjega tedna v Pirničah pri Medvodah, so se pomurski tekmovalci spet odlično odrezali. Med 62 tekmovalci iz vseh slovenskih regij, razen primorske, so v članski konkurenci posegli po najvišjih republiških naslovih, zadovoljni pa smo lahko tudi z uvrstitvijo mladih zadružnikov in žensk.
Med traktoristi, ki so tekmovali v kategoriji dvobrazdnih plugov, je zmagal Anton Geder (Pomurje), pred Alojzem Megličem (Podravje), na tretje mesto pa se je uvrstil Jože Režonja (Pomurje), ki je bil tudi najboljši orač. Geder in Režonja sta se tako uvrstila tudi na državno prvenstvo, ki bo v Grmu pri Novem mestu. Tudi v kategoriji tribrazdnih plugov je zmagal pomurski tekmovalec Jože Zver, Vlado Kramar pa se je uvrstil na šesto mesto. Zenske iz Pomurja so letos na republiškem tekmovanju sodelovale prvič in zasedle četrto ekipno, mladi zadružniki pa so se uvrstili na šesto mesto. Ekipno so v kategoriji mladih zadružnikov in žensk zmagali tekmovalci z Dolenjske, v kategoriji traktoristov v tekmovanju z dvobrazdnimi in tribrazdnimi plugi pa Pomurci.
L. Kovač
Pogovor Mihe Ravnika s predstavniki pomurskih sindikatov
POZORNEJE O SAMOUPRAVNI
ORGANIZIRANOSTI
V sredo je Gornjo Radgono obiskal predsednik republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije Miha Ravnik, ki se je pogovarjal s predstavniki pomurskih sindikatov. Ob tej priložnosti ga je predsednik medobčinskega sveta Zveze sindikatov za Pomurje Milan Utroša seznanil z rezultati gospodarjenja in problematiko delovanja sindikalne organizacije v regiji. 39.064 članov sindikata v Pomurju, vključenih v 318 osnovnih organizacij, se ta čas ukvarja z vrsto aktualnih nalog. V prvi vrsti gre za rezultate gospodarjenja, ki v Pomorju niso ugodni. 3,2—odstotni padec industrijske proizvodnje v primerjavi z enakim obdobjem lanskega leta in kar 19,6 odstotka manjši izvoz sta gotovo najbolj zaskrbljujoča podatka, do katerih tudi v pomurskih sindikatih ne morejo biti ravnodušni. In če k temu dodamo nekoliko višjo rast osebnih dohodkov od dohodka, trenutno 2500 iskalcev zaposlitve in izgube v 15 organizacijah združenega dela, ki so v primerjavi s prvim polletjem minulega leta višje za 155 odstotkov, pomeni, da bo nujna še večja angažiranost sindikalnih delavcev.
Na to je opozoril tudi predsednik republiških sindikatov Miha Ravnik, ki je poudaril, da brez povečanja proizvodnje ni možno uskladiti marsikatere zadeve v združenem delu. V tem leži tudi vzrok za padec izvoza. Teorija o preživetju iz dneva v dan, ki se žal uveljavlja že v marsikaterem kolektivu, ne more biti sprejemljiva. Tako tudi ne reševanje položaja organizacij zgolj z »navijanjem« cen, s čimer zagotavljajo finančno pokrivanje stroškov in slabosti v proizvodnji. Po mnenju Mihe Ravnika mora biti v ospredju prizadevanj spodbujanje delavcev za boljše delo, čemur naj pripomore tudi ustreznejše nagrajevanje po rezultatih dela. Delavec mora namreč občutiti pripadnost svojemu kolektivu, kar ga gotovo spodbuja k povečanju proizvodnje in izvoza. V sindikatih morajo biti bolj občutljivi do samoupravne organiziranosti in jo nenehno preverjati v praksi. Kot je opozoril Miha Ravnik, bo nujno več narediti tudi za poslovno organiziranost. Biti pa je treba konkreten in dovolj hiter v informiranju delavcev o dogajanju v združenem delu, saj zaradi pomanjkanja tega marsikdaj nastajajo nepotrebne težave, ki kažejo, da zadev ni možno spremeniti kar čez noč.
Milan Jerše
ODLOČNA BITKA ZA
PRENOVO ZK
Prva seja občinskega komiteja Zveze komunistov v Murski Soboti po poletnih počitnicah je bila namenjena obravnavi aktualnih nalog vodstev občinske organizacije ZK pri aktiviranju osnovnih organizacij za spreminjanje razmer. Kot je uvodoma navedel predsednik OK ZKS Jože Vild, je zdaj najbistvenejša naloga prenova Zveze komunistov, pod katero razumemo prizadevanja, da se otrese stare vloge partije, da se notranje učvrsti, ponovno pridobi ugled med množicami ter da postane aktivnejša in uspešnejša na strateških področjih bitke za samoupravni socializem. Pri tem gre za pet vidikov prenove ZK, in sicer teoretično—idejno, metode političnega delovanja, kadrovsko prenovo, vsebino delovanja in moralno prenovo. Zato je nujno temeljito analizirati učinkovitost ZK, saj delovni ljudje in občani po kongresih resnično pričakujejo konkretne spremembe v njenem delovanju.
Cel splet problematike, s katero se mora ZK v soboški občini odločneje spopasti, je nazorno prikazal sekretar predsedstva OK ZKS Rudi Cipot. Dejal je, da je treba najprej zagotoviti gospodarsko učinkovitost, saj marsikatere organizacije niso pripravljene za stalno prilagajanje, ampak šele, ko zaidejo v resne težave. Kljub ogromnim prizadevanjem po aktiviranju celotne partijske baze je še vedno premalo pozitivnih premikov in spre
GORENJE ELRAD Gornja Radgona Tovarna elektronike, elektro-mehanike, anten in kablov
Na osnovi sklepa komisije za delovna razmerja DSSS objavljamo prosta dela in naloge:
1.	VODJA SLUŽBE VARNOSTI PRI DELU
2.	VRATAR-ČUVAJ
Pogoji:
K 1:
— varnostni inž. ali delavec z višješolsko izobrazbo tehniške smeri,
— 5 let delovnih izkušenj,
— opravljen republiški strokovni izpit iz varstva pri delu, — 3-mesečno poskusno delo.
K 2:
— končana osemletka,
— 3 mesece delovnih izkušenj,
— tečaj za izprašanega gasilca, — 1-mesečno poskusno delo.
Delo se združuje za nedoločen čas.
Kandidate prosimo, da pošljejo pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev na naslov:
Gorenje Elrad, Partizanska 3, 69250 Gornja Radgona v 8 dneh po objavi. O izbiri bodo kandidati obveščeni v 30 dneh po izteku prijavnega roka.
memb v OO ZK. Rudi Cipot je samokritično ocenil slabosti v delu od občinskega partijskega vrha do osnovnih organizacij, kjer je še precej oportunizma in premalo diferenciacije med članstvom. Sedanje gospodarske razmere pa terjajo znatno več garanja članov občinskega komiteja, ki se morajo bolj usmeriti v stvarne probleme vsakdanjega življenja, nenehno razčlenjevanje vzrokov, ki so privedli do težav, in sprotno preverjanje sprejetih sklepov. Očitno pa se bodo teh nalog morale lotiti vse subjektivne sile in ne le ZK, je bilo slišati v daljši razpravi, ki je potrdila poglavitne usmeritve za nadaljnje delovanje, kot tudi opomnik za aktiviranje OO ZK v soboški občini.
Med sklepe so zapisali, da se mora v prihodnje povečati aktivnost članov OK ZK, njegovega predsedstva in komisij, kar naj prispeva k večji povezanosti OO ZK. Pri tem je velikega pomena povratno informiranje in natančna opredelitev nosilcev za odpravljanje vzrokov posameznih problemov. Izvršnemu svetu pa so v sodelovanju z medobčinsko gospodarsko zbornico in komisijami naložili, da izdela strokovno analizo vzrokov za težave v združenem delu. V pomoč pri usposabljanju pa bo tudi medobčinsko študijsko središče ZKS za Pomurje. Vse to naj bi prispevalo k doslednejši diferenciaciji pri opiranju na lastne moči.
Milan Jerše
VESTNIK, 4. SEPTEMBRA 1986
STRAN 3
	'			'		.			sr < . - *	:
PO SLEDOVIH SLOVENSTVA NA AVSTRIJSKEM ŠTAJERSKEM
»Obmejni problem Štajerske ni narodnosten, ampak izključno gospodarski,« je bilo v 60-ih letih slišati glasove iz Avstrije. Seveda že prej in poz-
neje.
V brzojavki slovenski narodni vladi v Ljubljani ter zvezni vladi v Beogradu s političnega zborovanja 20. maja 1945 v Ge-derovcih ob slovensko-avstrij-ski meji so predstavniki Slovencev iz Radgonskega kota izrazili željo po združitvi z matičnim parodom. Dan kasneje je bilo v Žetincih, v eni od slovenskih vasi Radgonskega kota, prvo ljudsko zborovanje slovenskega prebivalstva v tem delu Avstrije, ki ga je vodil krajevni sekretar Andrej Trojnko. Z zborovanja so bila poslana pozdravna pisma slovenski vladi in izvršnemu odboru Osvo
bodilne fronte z željami po združitvi. Prvega julija 1945 pa je bilo v Radgoni posvetovanje političnega aktiva, ki so se ga udeležili predstavniki naših rojakov iz Radgonskega kota. V resoluciji slovenski narodni vladi so navzoči zahtevali priključitev Radgonskega kota k Jugoslaviji.
Odvisen in socialno izkoriščan delovni sloj
Vsa ta pričakovanja je naslednje leto izpolnila spomenica Federativne narodne republike Jugoslavije o slovenski Koroški, obmejnih delih Štajerske in gradiščanskih Hrvatih, namenjena udeleženkam že omenjene londonske konference. Ko govori o štajerskem delu meje, navaja, da ie »bila s senžermensko pogodbo napravljena Jugoslaviji krivica s tem, da sg bili slovenski obmejni deli Štajerske: občina Sobota, del Lučan ter radgonski trikot dodeljeni Avstriji. Od celotne-fa prebivalstva tega območja, i znaša 10.000 (oseb), je 6000 Slovencev ... Njihova usoda je bila enaka usodi koroških Slovencev«.
Nadaljevali so s trditvami, da »slovenske manjšine, o kateri nerazumljivo gpvon državna jpogodba (na Štajerskem) ni« m končali z zagotovilom, da so obmejni problemi tod drugačni od tistih na Koroškem. Dejstvo je, da s tem in takimi stališči še danes soglašajo tako štajerske kot osrednje avstrijske oblasti. Hkrati pa najdemo v dokumentu, ki ga je naša severna soseda leta 1976 predložila enemu od organov OZN, trditev, da veljajo za prizadeto obmejno območje na avstrijskem štajerskem zaščitna manjšinska določila (od 62. do 69. člena) senžermenske mirovne pogodbe zli. novembra 1919, torej tista določila, ki jih
Avstriia m nikoli uresničila in ki so bila znatno dopolnjena s 7. členom državne pogodbe iz leta 1955.
Dr. Julij Felaher v Gospodarskem koledarju za leto 1958 — gre za eno najpomembnejših razprav o Slovencih v Avstriji oziroma zamejskih Slovencih v avstrijskem delu Štajerske — ugotavlja, da »štajer7 ski Slovenci niso bili deležni nikakršnih manjšinskih pravic. Avstrija namreč te manjšinske obveze ni izpolnjevala. Tako so bile na primer vse ljudske šole na štajerskem obmejnem ozem; lju nemške, slovenščina se ni
poučevala niti kot predmet, učiteljstvo na šolah ni obvladalo slovenskega jezika, velik del učiteljev pa je prejemal nagrade od Sudmarke oziroma Schulverein-Siidmarke za uspešno opravljanje potujčevalnih nalog. Pri politični upravi in v sodstvu uporaba slovenskega jezika ni bila dopustna. Ker predstavljajo Slovenci na Štajerskem obmejnem ozemlju gospodarsko odvisen in socialno izkoriščan delovni sloj, je bil pritisk nanje tako močan, da jim je onemogočal vsako kul-tumo-prdsvetno delo in življenje. Zaradi pomanjkanja vsake društvene organizacije ali siceršnjega foruma, po katerem bi bili dvignili svoj glas in zahtevali enakopravnost, so bili štajerski Slovenci brez zaščite in izpostavljeni germanizaciji. Tudi v gospodarskem pogledu je bilo ozemlje zapostavljeno
in so oblasti poznale Slovence samo kot davkoplačevalce. Edini časopis Koroški Slovenec je prihajal med nje in je odpravila slovenščino v bogoslužju, na župnijah pa nameščala duhovnike, ki niso obvladali slovenskega jezika«.
Zabrisati in utajiti pred javnostjo
Naša država je na mirovnih konferencah zahtevala v svojih spomenicah, predloženih 18. februarja 1946. Svetu zunanjih ministrov štirih velesil, 16. januarja 1947 mirovni konferenci v Londonu in v marcu ali aprilu 1947 na mirovni konferenci v Moskvi, zgolj mejne popravke na treh območjih: Radgonski kot, soseska Lučane (Leutschach) v okraju oz. občini Lipnica (Leibnitz) in porečje srednje in zgornje Bistrice,
imenovano tudi pobočje Sobote (Soboth) v okraju oz. občini Deutschlandsberg.
Slovensko delavstvo in kmetstvo v teh obmejnih krajih ni moglo uspešno kljubovati gospodarskim vplivom Nemcev, ki so obvladali zemljo, trgovino in obrt, in prav tako ne vplivom ljudske sole in javne av-strijsko-nemške uprave. Ti dejavniki so postali posebno močno navzoči v drugi polovici 19. stoletja ter v času pred prvo in po drugi svetovni vojni. Kot mali delovni človek se je Slovenec mogel narodnostno držati le tam, kjer so bili na zunajpro-metnih krajih gospodarski, kulturni in upravni vplivi vladajočega nemštva manj izraziti, podlegal pa jim je na_prome-tnih poteh ter v bližini življenjskih m političnih torišč prebivalstva. Rezultat vsega tega je bila načrtno izvajana germani
zacija slovenskega delovnega življa, pa tudi kulturna in upravna politika do Slovencev, ki jim je odrekala in onemogočala "kulturne pravice in potrebe in ki je poskušala in še danes poskusa Slovence po možnosti zabrisati in utajiti pred javnostjo. Za lažje razumevanje slovenskega vprašanja na obmejnem avstrijskem Štajerskem po drugi svetovni vojni smo se primorani ustaviti predvsem pri dveh področjih. Eno ie problematika. ki zadeva (neizpolnjevanje določil 7. člena avstrijske državne pogodbe s 15. maja 1955, drugo pa ljudska štetja 1951., 1961., 1971 1976. (»štetje posebne vrste«) in 1981. leta. Pri ljudskih štetjih se povsem jasno zavedamo nevarnosti, na katero nas je v daljšem pogovoru oktobra lani opozoril
Or. Vladimir Klemenčič, namreč, »da pri primerjanju številk ni mogoče ugotoviti nobenega pametnega trenda«. Z drugimi besedami to pomeni, da si zgolj s statističnimi podatki ne da pomagati in se hočeš nočeš znajdemo v slepi ulici.
Avstrijska ljudska štetja očitna potvorba
Sicer pa isti avtor v obsežnejšem prispevku Kritika uradnih avstrijskih popisov prebivalstva v letih 1951, 1961 in 1971 glede na slovensko manjšino in slovenščino kot občevalni jezik (glej Razprave in gradivo, Ljubljana, april 1976, štev. 7—8, str. 101 — 124) meni, da imajo »vsi uradni avstrijski popisi prebivalstva po drugi svetovni vojni v letih 1951, 1961 in 1971 za slovensko manjšino v Avstriji značaj statističnega ,geno
cida’. Ta je bil prisoten pri odvijanju vseh faz treh povojnih popisov prebivalstva po občevalnem jeziku, od priprav, izvedbe, obdelave in do interpretacije popisnih podatkov v tiskani obliki. Že sama statistična protislovnost popisnih rezultatov o jezikovni sestavi prebivalstva dokazuje, da je bila uradna državna statistična služba na deželni in zvezni ravni pod vplivom protislovenskih elementov, ki so dali ton vsebinski zasnovi in izvajanju popisov glede na občevalni jezik, kar poleg številnih avtorjev podrobno razlagajo v svojin delih Grafenauer, Klemenčič, Pleterski, Druškovič in MaTle.
Popisi prebivalstva na narodnostno mešanem ozemlju Koroške in avstrijske Štajerske niso bili izvedeni z dvojezičnimi popisnicami, prebivalstvu tudi niso bila na razpolago dvojezična navodila in druge javne objave, ki so povezane s popisi prebivalstva. To bi bil dolžan poskrbeti po določilih 7. člena avstrijske državne pogodbe Avstrijski statistični centralni urad. Slovencem ni bila nikoli dostopna dokumentacija rokopisnih podatkov iz popisov prebivalstva. Le-ta je sluzila delu avstrijskega tiska, ki je s svojo protislovensko naravnanostjo popačeno razlagal rezultate popisov o jezikovni sestavi prebivalstva na narodno mešanem ozemlju Koroške«.
Odrekanje slovenstvu iz političnih razlogov
Za prvo povojno ljudsko štetje leta 1951 je med drugim značilno, da »so številni komisarji ohranili običaj iz stare monarhije, po katerem so prišteli vse Slovence, ki so se bili priselili na to območje iz Prekmurja ali pa njihove potomce, mea tujce ter jih vnesli v rubriko z nemškim občevalnim jezikom«. S tem so nam umljivejši uradni podatki, po katerih je bilo leta 1951 na območju vseh treh štajerskih obmejnih okrajev oz. občin naštetih vsega 299 oseb s samo slovenskim obče-
valnim jezikom. Pravzaprav so vpisani v rubriko ostali »ne-----: :. »Da je prav pri tem prišlo do pritiskov na
znani«
štetju prišlo do pritiskov na manjšino, priča dejstvo, da so v občini Dedonci (Dedenitz), kjer so našteli največ oseb slovenskega jezika, župan in občinski svetovalci protestirali pri pristojnih oblasteh, češ da so jezikovni podatki štetja napačni, ker da se prebivalstvo iz političnih vzrokov odreka slovenstvu. Značilno je, da se je kljub kasnejšemu protestu predstavnikov občine med 116 občani vsega 14 prištelo k nemškemu občevalnemu jeziku, ne glede na to pa je očitno, da so
oblasti uporabile nakazani protest za črtanje slovenskega življa pri uradni objavi podatkov tega štetja. Za vrednotenje dotedanjih in kasnejših štetij je značilno, da so 1939 leta našteli v tem kraju vsega 48 oseb slovenskega jezika, da pa je 1951 leta naraslo to števno na 102. Podoben primer je občina Zetinci (Sichelsdorf), kjer naj bi 1951. leta Slovencev sploh ne bilo, vendar pa so 1939 leta našteli 189 oseb slovenskega jezika«, zvemo iz ene od številnih razprav dr. Toneta Zorna. Ta se sklicuje na še en vir iz leta 1951, »ki v nasprotju z uradno statistiko opozarja na prisotnost 9700 oseb slovenskega jezika na celotnem avstrijskem Štajerskem, od tega večji del v okraju Radgona«.
Da bi nam bilo razmerje sil v 50-letih v tem prostoru bližje, moramo spomniti na še nekaj elementov. Tako je recimo anketa britanskega parlamenta, izvedena takoj po drugi svetovni vojni, med avstrijskim prebivalstvom ugotovila močno navzočnost nacistične ideologije, ki je našla plodna tla v pan-germanizmu, ki ie še zlasti razširjen na Koroškem in Štajerskem, torej v obeh deželah, ki mejita na Jugoslavijo. Pod parolo, naj se »ogroženo in v stiski se nahajajoče obmejno ozemlje poživi in prekrvavi«, . pod čemer se skriva germaniza-torska dejavnost, je bil po spodletelem poskusu v letu 1951 17. marca 1952. v Gradcu
ltajer?
ustanovni občni zbor društva Alpenlandischer Kulturver-band z izrazito raznarodovalnim in velikonemškim programom. Naslednik nekdanje organizacije Schulverein-Siid-mark »organizira vsako leto množična propagandna potovanja in izlete v obmejne kraje, prireja proslave in predavanja, ki širijo vsenemško miselnost in ustvarjajo mržnjo proti Slovencem, sklicuje ankete in sestanke, na katere vabi predstavnike oblasti (okrajne glavarje), župane obmejnih občin, učiteljstvo, odbornike svojih podružnic ..., na katerih obravnavajo narodnostna, šolska in druga vprašanja, opozarjajo na nujnost obrambe obmejnega ozemlja in na ,veliko nevarnost’, katero predstavljajo na tem ozemlju bivajoči Slovenci; na teh anketah se sprejemajo sklepi in načrti za bodoče izvajanje protislovenske dejavnosti«. Kot je v omenjeni razpravi zapisal dr. Julij Felaher, so bile take ankete izvedene v letih 1954, 1955 in 1956, to je v času, ko je nastajala in bila sprejeta avstrijska državna pogodba.
(se nadaljuje) Branko ZUNEC
Okrožni odbor osvobodilne fronte za Prekmurje —
45. letnica ustanovitve
30. avgusta 1941, torej pred 45 leti, je bil večji zbor aktivistov iz Prekmurja v gozdičku med Odranci in Trnjem. Sklical in vodil ga je Štefan Kovač, takratni sekretar prekmurskega partijskega okrožja in vodja upora proti takratnemu madžarskemu okupatorju. Kovač je na sestanku organizatorjev narodnoosvobodilnega gibanja iz Prekmurja in Mežimurja v Moravcih v Slovenskih goricah prejel od takratnega sekretarja pokrajinskega komiteja KPS za severno Slovenijo Slavka Šlandra navodila o organiziranju odborov OF v pokrajini. Teh odborov tu še ni bilo, Štefan Kovač je dajal prednost organizaciji borbenih skupin in sabotažnih akcij proti okupatorju. Uvodoma omenjeni zbor aktivistov — in formiranje okrožnega odbora OF v sestavi: Štefan Kovač, Miško Kranjec, Evgen Kardoš, Vinko Megla, Martin Žalik in Štefan Horvat s posebnim akcijskim komitejem v sestavi: Štefan Kovač, Vinko Megla in Štefan Horvat ter s sprejetimi akcijskimi nalogami — pomenipomemben zgodovinski dogodek za Prekmurje. Borbene skupine, to so trojke in peterke ilegalcev, naj bi poslej postajale zametki odborov OF širom po Prekmurju z nalogami iz programa OF slovenskega naroda v takratni okupirani Sloveniji. Ta pomembni zgodovinski dogodek še do danes ni obeležen z ustreznim spominskim znamenjem, odbor aktivistov OF za Prekmurje skupaj z občinskimi DPO v Lendavi išče ustrezno rešitev, njeno realizacijo pa načrtujejo do 27. aprila prihodnjega leta. O tem zboru aktivistov smo se predstavniki Zgodovinskega društva za Pomurje, Metka Fujs, Štefan Ftičar in Ivo Orešnik, pogovarjali z enim od redkih še živečih udeležencev tega zbora izpred 45 let, Martinom Lege-nom na njegovem domu v Črenšovcih.
Tovariš Legen, kljub vašim 78 letom (15 jih zlahka skrijete) imate še zelo dober spomin. Opišite nam vaše sodelovanje s Štefanom Kovačem.
Legen: Izhajam iz vasi Trnje. S Kovačem pa sva se oba z mlajšim bratom Ignacem-dobro poznala že v predvojni Jugoslaviji, tako prek Sokola, kjer sva bila člana, in prek volilnih kompanij, kjer je »rdeče Trnje«, kot so nas označevali predvojni oblastniki jz Lendave, običajno oddajalo največ glasov za takratno vladno opozicijo, njen predstavnik pri nas pa je bit Miško Kranjec. Tako so Trnje pozneje nazivali tudi madžarski okupatorji. Trnje je
bilo trdnjava narodne zavesti za Štefana Kovača, ko je bil v ilegali, tu je imel tudi največ sodelavcev in najbolj predane, v tej vasi je pri Hancevih delovala tudi njegova »tiskarna«. Trnje izdajstva nikoli ni poznalo. Vsi, ki smo iz Trnja v prvih mesecih leta 1941 sodelovali s Štefanom Kovačem v uporu proti okutorju, nam je to bilo neko naravno nadaljevanje sodelovanja z našim »fiškališem« pred vojno. Niti malo nismo pomišljali, da mu ne bi sledili v težke in negotove čase. Prvo pištolo, ki sem jo nosil v času upora, mi je osebno podaril Štefan Kovač. Sem izučen mizar in priučen muzikant, Kovač mi je večkrat dejal: »Ti obiskuješ
mnogo hiš, opazuj, kje bi lahko bila naša skrivališča in skrivališča orožja in materiala. Tudi naši hiši v Trnju je Kovač zelo zaupal. Skrivališče orožja v naši vasi je bilo najprej v stari veliki vrbi blizu Glavačevih, ko ga je tam opazil neki vaščan, je vse te Kovač preselil k nam. Še danes se spominjam, da smo skrivali in čuvali parabelo, sedem repetirk, .nekaj streliva, eter, bencin in nekaj sanitetnega materiala. Nekaj orožja so na predvečer Kovačeve smrti dvignili Štefan-Glavačev Horvat, Jožko Vuk in Ignac Špi-lak.
Kje in v kakšnem času je bil ta zbor aktivistov? Legen: Dneva.se več ne spominjam, verjetno je bilo to konec avgusta. Vem pa, da je to bilo ob cesti med Trnjem in Odranci v jarku gozdička pri neki zasebni kapelici oziroma poljskem znamenju. Kraj sestanka je bil precej porasel z velikimi vrbami in jelšami. Kot vsi naši sestanki je bil tudi ta v poznih urah, okrog 10. ure zvečer, in je trajal kaki dve uri.
Kako so bili udeleženci obveščeni za ta zbor?
Legen: Nekatere nas je obvestil Kovač neposredno, saj se je takrat zadrževal kot ilegalec v naši vasi. Kolikor vem, je čas in kraj sestanka pripravljal dalj časa. Obveščali pa smo se tudi medsebojno. Precej jih je obvestil Kovačev kurir in obveščevalec Janez Horvat iz Trnja. V M.Soboti in okolici je verjetno obveščal Evgen Kardoš, v Polani pa Miško Kranjec.
Koliko je bilo udeležencev, kdo in odkod so bili?
Legen: Bilo nas je okrog 30, natančnega števila najbrž nihče ne ve, saj se ni ugotavljalo, koliko nas je. Tudi videli smo se v te
mi bolj slabo, spoznavali smo se bolj po glasovih oz. govorici. Bolj se spominjam udeležencev iz dolinskih vasi, te sem osebno poznal, manj pa udeležence iz M.Sobote in gornjih vasi. Tako lahko omenim naslednja imena udeležencev te konference. Največ, in to šest, nas je bilo iz Trnja: Ignac Cvetko, Štefan Hor-vat-Glavačev, Jožko Vuk, Martin Hanc, Ignac Legen in Martin Legen. Iz Polane se jih spominjam
Martin Legen
pet: Miško Kranjec, Naci »Kranjec, Martin Žalik, Naci Špilak, Štefan Špilak. Iz Odranec Miško Ferenčak in še en študent, katerega imena se trenutno ne spomnim, iz Črenševec Matija Vaupotič, iz Nedelice Štefan Kovač, iz M.Sobote in drugih krajev pa Evgen Kardoš, Stefan Cvetko, Vinko Megla, menda tudi Štefan Kuhar-Bojan. Tako se spomnim dobre polovice imen, drugih pa ali jih nisem poznal ali pa se jih ne spomnim več.
Ali ste postavili straže?
Legen: Kolikor vem, ne. Kovač se je zanesel na kraj in na zbrane ljudi.
Kako je potekal ta zbor aktivistov?
Legen: Ko smo se zbrali, so poročali: Kovač o razmerah v Prekmurju, o poteku akcij proti okupatorju in o nalogah, ki so pred nami. Naci Kranjec je prikazal razmere na vzhodnem bojišču, Miško Kranjec akcije na Dolinskem, govoril je tudi Kardoš, pa Cvetko in še nekateri. Prevladovalo je mnenje da bo vojne hitrr. konec in da bodo Rusi zmagali. Sklepi ki so bili sprejeti, so bili že pripravljeni. Omenjen oz. postavljen je bil okrožni odbor OF, o imenih pa se zaradi konspiracije ni mnogo govorilo. Omenjeni so bili tudi vodje trojk oz. skupin.
Kakšna usoda je doletela udeležence konference v letih okupacije in narodnoosvobodilne borbe.?
Legen: Večina sodelavcev Štefana Kovača iz leta 1941 je vzela vojna. Mnogi so padli pod kroglami okupatorja kot borci NOV, ali kot žrtve, mnogi kot obsojenci v madžarskih zaporih oziroma na fronti in v taboriščih. Nekaj preživalih pa je umrlo po vojni. Od prej naštetih udeležencev zbora aktivistov leta 1941 sva živa le ša dva, in to Vaupotič in jaz, morda še kdo, ki se ga ne spomnim kot udeleženca sestanka.
Kakšna je bila vaša aktivnost v NOG po smrti Štefana Kovača?
Tudi po smrti Štefana Kovača nismo mirovali. Že leta 1943 smo bili spet povezani v skupini Jožka Hajdinjaka iz Odranec iz prek njega v Medžimurje s Frančkom-Milanom Altem, ki nas je redno oskrboval z literaturo in propagandnim materialom. V začetku leta 1944 smo ob prihodu Skupine Staneta Červiča-Bojana v
Črenšovcih organizirali odbor OF, kjer sem bil sekretar. V majskih aretacijah leta 1944 so okupatorji večino sodelavcev aretirali, mnogi so ostali v taboriščih smrti. Okrog dvanajst nas je načrtovalo odhod v partizane na Pohorje. Doma pa nas je zadržala skupina Dane Šumenjak, Jože Kramar in Stane Červič, ki so se oglašali pri nas in načrtovali v Prekmurju vojaško enoto. Tudi po prihodu skupine Ferda Godine sem bil član obnovljenega in razširjenega odbora OF v Cren-šovcih vse do osvoboditve. Prebil sem vojne vihre, preganjanje in konfinacije, od koder sem pobegnil.
Vaša aktivnost po osvoboditvi?
Po osvoboditvi sem se tako kot vsi udeleženci NOV in revolucije vključil v obnovo in graditev naše nove družbe. Opravljal sem odgovorne in težke dolžnosti, med drugim referenta narodne zaščite, načelnika okrajne milice, predsednika okrajne agrarne komisije, upravnika zadruge itn, V Črenšovcih sem do leta 1949 deloval kot sekretar partijske celice.
Vaši pogledi na današnji čas?
Legen: Ne godi se mi slabo, čeprav sem s težavo prišel do pokojnine. Ostal sem zaveden Slovenec, kar sem vedno bil — od svoje zgodnje mladosti. V našem družbenem življenju pa danes pogrešam ljudi Kovačevega kova. Pogrešam ustrezen odnos do ljudi, ki smo bili v najtežjih časih v NOB pripravljeni na vse — za našo osvoboditev. Pri sedanjih generacijah pogrešam ustreznejši odnos do naše bližnje preteklosti.
Ivo Orešnik
STRAN 4
VESTNIK, 4. SEPTEMBRA 1986
tl M®
kulturna obzorja
Likovna kolonija Ante Trstenjak
Vztrajno, vendar za mnoge skoraj neopazno, se v Ljutomeru že vrsto let zbirajo likovniki, akademski slikarji in amaterji iz vse Jugoslavije na likovni koloniji, ki nosi ime po enem največjih mojstrov čopiča iz Prlekije, Anteju Trstenjaku. Letos je bila že 10. po vrsti. Slikarji, ki pridejo v Ljutomer in okolico, v šestih dneh ustvarjajo, upodabljajo in shranjujejo svoje vtise na platno, se tako izobražujejo, srečujejo in izmenjujejo izkušnje, ki so si jih nabrali na prejšnjih kolonijah. Del njihovih stvaritev pa seveda ostane v Ljutomeru za stalno galerijsko zbirko.
Že pred leti so organizatorji — občinska Zveza kulturnih organizacij, kulturna skupnost in likovna sekcija Kulturnega društva poskušali slikanje približati tudi delovnemu človeku, delavcu v njegovem okolju, saj so nekateri slikarji ustvarjali kar v tovarniških dvoranah in na dvoriščih — združeno delo pa se jim je oddolžilo z denarjem, vendar pa se je ta vez prekinila in tako so slikarji ponovno v naravi, ki daje umetniku obilico gradiva.
Lansko leto so sklenili, da bo kolonija Ante Trstenjak bienalna prireditev in je zato lani ni bilo, letos pa so se zbrali slikarji iz Titovega Užica, Kumanova, Ljubljane in Ljutomera. Takole so strnili svoje vtise:
Prof. Branko Kovačevič (Titovo Užice): V Ljutomeru sem prvič, čeprav smo s slikarji od tu že imeli številne izmenjave, kot se to spodobi za pobrateni občini. Vtise je težko strniti v nekaj besed, saj je ta kolonija pri nas zelo znana, dobrodošlica je bila prisrčna, in s kolegi, ki se tudi udeležujejo kolonije, se dobro razumemo. Ljutomer kot mesto mi je zelo všeč, ni sicer veliko, ima pa nekaj posebnosti, ki me navdušujejo: kulturni dom, bazen, galerijo, kakršno premore le malo-katero mesto. A kar me je najbolj navdušilo, to je čudovita okolica s številnimi vinogradi. Mislim, da še nikjer nisem videl toliko vinogradov, tako lepo urejenih in negovanih. In seveda, na kar ne smem pozabiti — tudi vino je temu primerno, torej — odlično.
Tane Atanasovski (Kumanovo); Kolonija, ki se je udeležujem, je že 15. po vrsti in reči moram, glede na izkušnje, da je ljutomerska med bolje organiziranimi. Možnosti za delo so odlične, vzdušje enkratno, motivov za likovno ustvarjanje pa dovolj. Še nekaj je, kar to kolonijo loči od drugih: kolonija Ante Trstenjak sodi v eno redkih, ki ima poseben motiv za ustvarjanje, ki ga na drugih mestih ni. In ta motiv je takšen, da likovnika, umetnika navdihuje. Čeprav sem tukaj prvič, sem presenečen in navdušen.
Viljem Jakopin (Ljubljana): Pravzaprav sta kolega iz Srbije in Makedonije povedala že skoraj vse, vendar pa bi kljub temu dodal še nekaj. V Ljutomeru sem drugič — pred 16 leti sem bil tu na povabilo kolega Vladimirja Potočnika — in se torej ponovno vračam v Ljutomer. Videnje Ljutomera po tako dolgem času je pravo presenečenje. Namreč — moje današnje znanje je drugačno od takratnega, zato pokrajino gledam z drugačnimi očmi, z drugačnimi občutki. Je pa ta pokrajina tako specifična, da bi slikar lahko slikal impresionistično, ekspresionistično, postimpresionistično, kubistično, do abstraktnega, skratka Ljutomer je Ljutomer, še posebej Jeruzalem, ki ima neko moč in name naredi vtis posebnega bogastva, specifike, ki za umetnika predstavlja bogastvo.
Toliko o vtisih. Ob koncu kolonije (izdelke bodo likovni navdušenci lahko videli na tradicionalni razstavi v galeriji Ante Trstenjak od dnevu republike) pa so mojstri sklenili, da se še vrnejo v ta lepi kraj.
Dušan Loparnik
Izrazni plesalec MATJAŽ FARlC iz Murske Sobote "je na mednarodnem baletnem seminarju v organizaciji madžarskega kreativnega studia za gib, kjer je potekalo tudi tekmovanje tako imenovanega novega plesa, prejel nagrado publike in žirije za najboljšega izvajalca. Žirijo so sestavljali priznani mednarodni plesalci in koreografi, kot so Bruce Taylor iz New Yorka, Herve Dias-nas iz Pariza, Cheikh Tidiane iz Dakarja, Martin Rhys iz.Sidneya in lastnik studia Ivan Angelus? Tekmovanje je potekalo v začetku avgusta, mladi umetnik, ki se nezadržno vzpenja na lestvici uspešnosti, pa se prav te dni odpravlja na študijsko izpopolnjevanje v Zvezno republiko Nemčijo.
bb, foto: Božidar Dolenc
KOMORNA GLASBA
XX. STOLETJA
Čeprav je bila organizacija in izvedba tradicionalnega festivala komorne glasbe v Radencih letos vprašljiva, prireditev vendarle bo, in to od 26. do 28. septembra.
V treh festivalskih dneh 24. festivala Komorna glasba XX. stoletja bo prvi večer nastopil Berner Streichquartet z deli Klausa Huber-ja. Drugi dan bo kolokvij, srečanje š Klausom Huberjem pod vodstvom Lojzeta Lebiča ob 10.00, ob 17.00 pa bo na harmoniko igral Franc Žibert, kitarist koncerta bo Jerko Novak, za tolkali pa bo Boris Surbek. V soboto zvečer ob 20.00 pa bo nastop violinista Tomaža Lorenza; za klavirjem bo Alenka Šček, kitarist bo Jerko Novak in klarinetist Alojz Zupan. V nedeljo, na sklepni predstavitvi trodnevnega festivala komorne glasbe v Radencih, bo ob 11. uri nastopil Komorni ansambel sinfonikov RTV Ljubljana, dirigent bo Kristijan Ukmar, solista pa Božidar Tumpej — fagot in Neven Belamarič — bas. Nadaljnja usoda festivala Komorna glasba .XX. stoletja pa je odvisna od sodelovanja občinske in republiške kulturne skupnosti ter odzivnosti prireditev, katerih pokrovitelj je Radenska.
B. Bavčar
Srečanje likovnikov
V Bučkovcih so se minuli konec tedna srečali likovniki na 3. likovni koloniji. V treh dneh so obredli okoliške vasi in kraje ter ustvarjali v teh zaenkrat še neokrnjenih naseljih. Ob sklepu, v nedeljo dopoldne, so ocenili svoje delo in si zastavili načrte, osrednja misel pa je bila — kako dobiti ustrezen prostor za razstave in likovno dejavnost. Predlagali so, da bi zbrali denar — s prodajo svojih izdelkov in prek kulturnih ustanov in da bi odkupili eno od številnih starih hiš ter jo preuredili v galerijo.
Letošnje likovne kolonije se je udeležil tudi akademski slikar France Slana, kije idejo tudi pozdravil in bil pripravljen odstopiti nekaj svojih umetnin za odkup hiše.
Rezultate letošnje kolonije bodo predvidoma razstavili prihodnje leto, ob slovenskem kulturnem prazniku.	D. L.
Skulptura na nosilni fotografiji Kulturnih obzorij je delo mlade akademske kiparke Sabe Skaberne iz Ljubljane, ki razstavlja v galeriji Kluba mladih v Murski Soboti. Razstava bo na ogled do 10. septembra, bb
Med umetniki v likovni
Enostavno je delati fotoreportažo, če v njej poleg fotografiranja ne preveč vešče novinarke sodeluje umetniški fotograf. Zakomplicira pa se, če se potem v fotolaboratoriju izgubi film in ni pričakovanih fotografij, ki bi bolje kot zapisane besede ilustrirale dogodek, kot je 14. mednarodna likovna kolonija. Potekala je od 20. do 30. avgusta, udeležilo pa se je je šest likovnih umetnikov. Med njimi je bil prvič umetniški fotograf, ki je skrbno beležil dogajanje in likovne stvaritve, ki so nastajale na lendavskem gradu in v njegovi idilični okolici. Zadnji dan, preden so se umetniki razšli, smo jih poiskali na prizorišču dogajanja in zmotili pri delu. Ne dobesedno, kajti večina jih je poskušala pristno zaseko in sedela za veliko mizo s še večjim hlebcem kruha ter nepogrešljivo čebulo in sezonsko povrtnino. Z domačimi dobrotami jih je pogostila organizacijska tajnica kulturne (in drugih) skupnosti lendavske občine Štefka Ža-lek, svoj delež pa pridal tudi novi predsednik odbora likovne in muzejske dejavnosti v Lendavi, Rajko Stupar.
Kot gostitelj se je odlično izkazal akademski slikar Gabor Szi-lagyi iz Vojvodine, ki mu je lendavska ena izmed mnogih likovnih kolonij, ki se jih je udeleževal v Jugoslaviji in na Madžarskem. Pri nas ga je posebej pritegnila pokrajina, ki se z razvejenostjo lendavskih goric razlikuje od vojvodinske ravnine, prav tako pa je navdušen nad organizacijo in možnostmi, ki jih je imel pri ustvarjanju. Gostobeseden je, sočasno ko je rezal hlebec in mazal nanj okusno »zasiko«, pripovedoval o svojih bogatih izkušnjah umetnika in človeka širokih dimenzij.
Letošnje likovne kolonije pa se je udeležila tudi umetniška družina Mojak. Oče Petar je akademski slikar, ki je že gostoval v Lendavi, je tokrat le prišel po članici družine, žena Aranka, znana keramičarka, tudi, prvič pa se jima je kot umetnica pridružila hči Diana. Diplomirala je na Akademiji likovnih umetnosti v Beogradu in s papirji v žepu pripotovala v mesto ob meji z bogato likovno tradicijo. Že kot otrok se je družila z umetniki in z roditeljema gostovala na likovnih kolonijah, prvič pa se tokrat preskuša v samostojnem delu — oblikovanju keramike, ki postaja lendavska posebnost, zaradi možnosti, ki jih imajo pri delu z opekarno v Dolgi vasi.
Organizatorji pa se tudi trudijo, da bi za likovno dejavnost že tradicionalnih kolonij usposobili grad in nekaj bivalnih prostorov v njem, ter se tako izognili hotelskim stroškom, čeprav imajo pokrovitelji posluh za umetniško dejavnost, jih je iz leta v leto “teže najti, ker se je večina lendavskega združenega dela že odzvala. Seveda je ureditev sanitarij in vsaj dveh sob odvisna od sredstev, nam je dejala občinska organizacijska sekretarka kulturne skupnosti, ki je opozorila tudi na nesorazmernost pri financiranju dejavnosti s strani občinske in republiške kulturne skupnosti, v slabo prve. Prav tako pa tudi dejala, da stroški rastejo od deleža sofinancerjev, kulturniki pa se trudijo, da bi že tradicionalno li
Zelko na dnevih keramike
V zdravilišču Rogaška Slatina potekajo Dnevi keramike 86, med priznanimi keramičarji pa sodeluje tudi priznan ljudski oblikovalec gline Franc Zelko iz Pečarovec. Prikazal bo izdelavo lončarskih izdelkov od oblikovanja do žganja gline v posebej za to prireditev zazidani peči. Dnevi keramike potekajo pred hotelom Sava, če dežuje, pa v avli pred pivnico; skupinska razstava na prireditvi oblikovanih izdelkov bo na ogled v oktobru, bb
kovno manifestacijo ohranili. Kot tudi razpisni pogoj, da je na poletni koloniji ustvarjeno videno na razstavi del ob dnevu republike.
Akademski kipar Ferenc Kiraly, ki vodi galerijsko in muzejsko dejavnost v Lendavi, obenem pa je organizator tradicionalnih poletnih mednarodnih likovnih kolonij, s potekom seznanja direktorico Zavoda za kulturo Lendava, Slavo Žižek.
Če je vojvodinskega umetnika pritegnila pokrajina, pa je domačina — akademskega slikarja Jožeta Denka iz Murske Sobote pritegnil stik z umetniki, ki se vzpostavlja na likovnih kolonijah, posebno še, kadar gre za mednarodno zasedbo.
»Mene bolj zanima izmenjava izkušenj z umetniki z Madžarske, Vojvodine in iz drugih krajev, tako, da ta motiv presega krajinsko razgibanost,« je poudaril mladi umetnik. Dodal pa še, da ga posebej zanima, kako, živijo umetniki na sosednjem Madžarskem, kakšen status lahko dosežejo v družbi in to primerja s svojimi in izkušnjami umetnikov Pomurja in celotne Jugoslavije.« Ta izkušnja potem daje pregled, izhodišče za primerjanje in vzporejanje delovnih možnosti,« je poudaril.
Na vprašanje o tem, kakšna pa je njegova izkušnja, je akademski slikar Csaba Toth, ki je prvič udeleženec likovne kolonije na tujem, odgovoril: »Zame je prijetna izkušnja sodelovati na koloniji, ki me v živo vključuje v
koloniji v Lendavi
ustvarjalne umetniške tokove
srednje Evrope. Doslej nisem sodeloval na podobni evropski likovni manifestaciji. To je zame prva mednarodna likovna kolonija in na njej spoznavam misli, miselnost drugih umetnikov, njihove stvaritve in z eno besedo bi lahko rekel, da se spoznavam s tem, kako v drugi državi obravnavajo umetnost.«
Kljub domnevi, da raje fotografira, kot govori, je bilo zanimivo prisluhniti tudi umetniškemu fotografu Gyorgy Cservenku, ki je prav tako prišel z Madžarske.
»Čeprav sem svoje fotografije že objavljal v mednarodnih revijah in knjigah, sem imel tokrat prvič možnost, da se udeležim likovne kolonije in svoja tu nastala dela samostojno razstavim. Zelo prijeten občutek je delati z ljudmi, ki mi lahko veliko nudijo po umetniški plati. Vplivajo name, da to pokrajino gledam tudi z njihovimi očmi, posebno pa sem hvaležen gostitelju, ki mi je prikazal take dele pokrajine, ki so zares nekaj posebnega; upam, da bom lahko svoja doživetja prek fotografij prenesel ljudem, ki tu živijo.« Brigita Bavčar
kino
KINO SVOBODA GORNJA RADGONA
5.	septembra ob 18.30 francosko — nemška ljubezenska drama SWANNOVA LJUBEZEN in ob 20.30 ameriška romantična drama LJUBIMCI POLETJA;
6.	septembra ob 20. uri francosko — nemška ljubezenska drama SWANNOVA LJUBEZEN;
7.	septembra ob 18. uri ameriška akcijski film KARATE KID in ob 20. uri ameriška romantična drama LJUBIMCI POLETJA;
10.	septembra ob 20. uri ameriška kriminalka PAJČEVINA SMRTI.
KINO ČRENŠOVCI
5.	septembra ob 20.30 akcijski film STRIKER;
7.	septembra ob 15. uri akcijski film STRIKER.
KINO LJUTOMER
4.	septembra ob 20. uri ameriški
kulturni koledar
razstave
MURSKA SOBOTA - V Galeriji Kulturnega centra Miško Kranjec je na ogled razstava konkretne umetnosti (Konkrete Kunst — Sammlung Gomrin-ger), ki jo posreduje galerija iz Ingolstadta v Zvezni republiki Nemčiji. Razstavljenih je 52 del, od tega 36 slik in grafik ter 16 skulptur svetovno znanih avtorjev, likovna manifestacija pa ena najodzivnejših in najpomembnejših, kar jih je kdaj bilo v soboški Galeriji. Ta je ob delavnikih odprta od 8. do 13. ure in od 17. do 19. ure, v soboto od 8. do 12. ure in v nedeljo od 9. do 12. ure. Ob ponedeljkih je Galerija zaprta!
Na študijskem oddelku Pokrajinske . in študijske knjižnice so razstavljeni Utrinki iz zgodovine židovske narodnosti v Prekmurju. Ob delavnikih je knjižnica odprta od 7. do 14. ure, ob sobotah pa od 7. do 12.ure.
V galeriji Kluba mladih v Murski Soboti razstavlja svoja dela mlada akademska kiparka Saba Skaberne iz Ljubljane.
RADENCI — V Razstavnem salonu hotela Radin so na ogled akvareli likovnika Miloša Bičani-na iz Maribora. Razstava bo odprta do 15. septembra.
SELIŠČI — V galeriji Domačija Lojzeta Veberiča v Seliščih je na ogled razstava Mojih pet mejašev.
Červek v Commercu
V galeriji Commerce v Ljubljani na Einspielerjevi 6 od L do 21. tega meseca razstavlja svoja dela mladi akademski slikar Sandi Červek iz Murske Sobote. To je njegova četrta samostojna razstava. Postavil jo je Janez Balažič, ki je v zloženko, izšlo ob odprtju razstave zapisal: »Dolgo časa, več kot pol stoletja, se je na nabožno razpelo nabiral prah. Križani je stal tam nekje v kotu kakor strah zbujajoča podoba trpljenja nekega drugega prostora in časa. Takrat je morda živel. Mi imamo svojo podobo trpljenja, vdani v usodo ne sodimo prostora in ne časa svojega bivanja.
Častimo malike blagostanja in izrojene duhovitosti, krvavo resničnost tega spoznanja zavijamo v gazo, da bi zavarovali odprto rano časa.
Strgajmo povezo!
Podoba križanega, zaprašeni kos lesa, podoba časa: umetnik iz nje iztrga kal laži, razgali vso globino naše notranjosti,naš čas: ČAS Z IZTRGANIM SRCEM.«
Knjige
USPEŠNICE TEGA TEDNA v knjigarni DOBRA KNJIGA v Murski Soboti so:
Dušanka Lainšček — CIRKU-SANTAR (Kmečki glas), Jože Colnarič,
Stojan Vrabl — VINOGRADNIŠTVO (Kmečki glas) in Andreja Grum,
Ela Kovačič — KONZERVIRANJE IN ZAMRZOVANJE V GOSPODINJSTVU (Centralni zavod za napredek gospodinjstva).
fantastični film DOBRODUŠNI DUH;
6.	septembra ob 20. uri ameriški pustolovski film KRULL;
7.	septembra ob !8. in 20. uri ameriški pustolovski film KRULL;
10.	septembra ob 20. uri ameriški film MORILEC BREZ OBRAZA.
KINO LENDAVA
5.	septembra ob 18. uri ameriški avanturistični film TARZAN IN NJEGOVA PRIJATELJICA in ob 20. uri jugoslovanska komedija DAVITELJ PROTI DAVITELJU
6.	septembra ob 18. uri ameriški avanturistični film NEW YORK MESTO STRAHU in ob 20. uri za-hodnonemški erotični film ZGODBE O LEPOTICAH;.
7.	septembra ob 18. uri jugoslovanska komedija DAVITELJ PROTI DAVITELJU in ob 20. uri ameriški avanturistični film NEW YORK, MESTO STRAHU
VESTNIK, 4. SEPTEMBRA 198G
STRAN 5
Sejem bil je v Radgoni
AVSTRIJSKI DAN NA SEJMU
Sodelovanje velja poglobiti
Sobota je bila na gonjeradgonski prireditvi posvečena razstavljalcem in poslovnim partnerjem iz sosednje Avstrije, natančneje iz pokrajine Štajerske. Avstrijskega dne se je udeležila 20 — članska delegacija, ki stajo vodila zvezni poslanec za južno Štajersko, Ludwig kowald, in okrajni glavar avstrijske Radgone, dr. Kurt Konrad Kranich.
Kot se za dobre gostitelje spodobi, so goste najprej popeljali do stojnice, kjer so pripravili pokušino pristnih slovenskih vin, sklenili pa jo z znanim go-njeradgonskim penečim se vinom. Nato so v dvorani Sejma priredili slavnostni sprejem, ki so se ga poleg vodstva Sejma udeležile številne ugledne osebnosti z obeh, prijateljskih strani meje.
Dr. Kranich je za naš časopis med drugim dejal: »Drugo leto sem okrajni glavar Radgone in tako sem v tej funkciji na sejmu drugič — sicer sem bil zasebno tukaj že nekajkrat prej. Pri tem sem ugotovil, da je letos spet naraslo število obiskovalcev, da je tudi kakovost razstavljalcev višja. Avstrijski dan na sejmu je zame med drugim priložnost, da izmenjam stališča in izkušnje z županom Gornje Radgone; dobil sem vtis, da smo vsi skupaj s sejmom zelo zadovoljni. Zato bi rad zaželel vodstvu prireditve tudi v prihodnje vse najboljše.«
Najuglednejša osebnost z naše strani na avstrijskem dnevu pa je bil republiški sekretar za finance, Rudi Šepič;
»Mislim, da je pozdravno, da se gostje iz Avstrije že toliko let udeležujejo tega sejma, kar kaže, da imajo za to precejšen interes — pred leti za prodajo, zdaj pa tudi za nakup opreme, pa tudi nekaterih izdelkov. Sejem sam, seveda ob pomoči delovnih organizacij, ki se za to zanimajo, bi moral narediti bistveno več za propagando na avstrijskem območju. V zadnjih treh letih so sicer v tem smislu nekaj naredili — torej je pot nakazana, treba bo le po njej naprej. Moj vtis po bežnem ogledu sejma je, da je napredoval predvsem kar zadeva kakovost razstavljenih izdelkov. Rad pa bi pripomnil še nekaj: v petek so v Ljubljani odprli vinski sejem in po moje je nedopustno, da se ta dva sejma, kjer gre večinoma za iste proizvajalce, pokrivata..«
Člani avstrijske delegacije so si z zanimanjem ogledali razstavljene izdelke, pri nekaterih stojnicah pa so se zadržali v prisrčnem pogovoru. Tretji z leve v ospredju je okrajni glavar avstrijske Radgone, sicer vodja delegacije, dr. Kurt Konrad Kranich.
Po uradnem delu so se vsi gostje napotili na ogled sejma, obiskali pa so tudi avstrijske razstavljalce.
Ob rob dvajsetemu avstrijskemu dnevu na gornjeradgonskem sejmu (kar kaže, da so naši severni sosedje tako ali drugače resnično zainteresirani za nastop v tem delu Slovenije) bi lahko zapisali, da vse skupaj vendarle ni tako rožnato. Na sejmu so namreč večinoma le, trgovci iz avstrijske Radgone, ki bi na ta način radi povečali svojo prodajo — to samo po sebi ni nič slabega, vendar bi na sejem gotovo kazalo pritegniti tudi izdelovalce kmetijske mehanizacije, predstavnike živilske industrije in podobno. Upati je, da so avstrijski dan izrabili tudi za to, da so se pogovorili o močnejšem in bolj usmerjenem skupnem nastopu sosedov v Gornji Radgoni, kar bi lahko bilo koristno za obe strani — posebno še, če prisluhnemo izjavi enega avstrijskih razstavljalcev, ki je dejal, da se pri nas splača razstavljati, češ da gre za kmetijsko najbolj razvit predel v Jugoslaviji in za prebivalstvo, ki je kljub kriznim razmeram v gospodarstvu še vedno kupno dovolj močno.
Tako pa je bilo letos na sejmu le okrog 10 avstrijskih podjetij, in čeprav je bilo med čez 200 tisoč obiskovalci sejma kar 40 tisoč Avstrijcev, ne moremo reči, daje sodelovanje Avstrije in Jugoslavije na prireditvi popolno.
Bojan Peček
Kaj so povedali o Kmetijsko-živilskem sejmu?
Jože Smole
»Rad bi rekel, da sem zelo impresioniran nad bogastvom razstavljenega; poleg tega sem lahko na kraju samem preveril, da so medsebojni blagovni in gospodarski tokovi v Jugoslaviji vendar bolj razviti kot včasih od zunaj ocenjujemo. To je zelo pomembno za nadaljnji napredek. Poleg tega pa je pomembno tudi to, da je kmetijstvu zares dana prednost, kar je razvidno tukaj.« Kar zadeva Socialistično zvezo, pa je predsednik slovenske frontne organizacije menil, da bi morala več narediti za ustvaritev potrebnega družbenega ozračja za pospeševanje kmetijstva nasploh. 24. Kmetijsko-živilski sejem v Gornji Radgoni si je predsednik Jože Smole ogledal v spremstvu sekretarja Geze Bačiča in predsednika medobčinskega sveta Socialistične zveze za Pomurje Borisa Prejaca.
Miha Ravnik
»Pomurski sejem spremljam že več let in bi poudaril, da obiskovalec tu najde vedno kaj novega. Ta sejem je dobil svoje mesto v kmetijstvu, kar kaže tudi neverjetno visok obisk. V vsebinskem pogledu je dan poudarek obsejemskim prireditvam, raznim strokovnim simpozijem in predavanjem s posameznih področjih. To pomeni kakovosten premik in večjo možnost razstavljalcev, da svoje izdelke čimbolj prilagajajo svetovnim novostim, hkrati pa so ustvarjene možnosti za hitrejši razvoj kmetijstva v Sloveniji in Jugoslaviji.«
Svetozar Višnjič
»Nad sejmom sem prijetno presenečen. Mislim, da dovolj predstavlja dosežke kmetijstva, in prijetno je spoznanje, da je jugoslovanska industrija osvojila izdelovanje kmetijske mehanizacije. Mogoče bi morali v prihodnje narediti izbor razstave te mehanizacije. Organizacija sejma je zelo dobra, vendar je očitna potreba po nadaljnji urbanizaciji, posodobitvi in širjenju sejma. Pestra razstava živine omogoča živinorejcem, da se usmerijo v kakovostno živinorejo. Poudariti moram, da smo na tem sejmu videli mnogo organizacij in izdelkov, ki koristijo pri preskrbi Jugoslovanske ljudske armade. Z nekaterimi od njih smo se tudi pogovarjali o nadaljnji širitvi sodelovanja. To so ABC Pomurka, Panonija, Avtoradgona, Sirela, Merx, Emona, Kolinska in druge.«	,
ŠAMPIONSKO ODLIČJE V KRANJ
Če je okrogla miza o problematiki kmetijske mehanizacije zaradi pičle udeležbe oz. kratkega stika med organizatorjem in izvajalcem odpadla, niti ni toliko graje vredno. Bolj zaskrbljuje dejstvo, da je bilo letos novosti iz serijske industrijske proizvodnje in dosežkov inovacijske dejavnosti nekaj manj — lani rekordnih 91, letos 76. Od 76 prijavljenih so jih 55 nagradili z zlato, srebrno in bronasto plaketo ter priznanji, medtem ko si je KŽK Gorenjske, tozd Agro-mehanika iz Kranja, ki je v minulem petletnem obdobju zbrala največ točk, prislužila šampionsko odličje. Plakete, priznanja in šampionsko odličje je nagrajencem podelil predsednik slovenskih sindikatov Miha Ravnik. Predsednik komisije za nagradno ocenjevanje razstavljenih kmetijskih strojev in opreme iz serijske proizvodnje in dosežkov inven-tivnoinovacijske dejavnosti Višje agronomske šole v Mariboru dr. Milan Novak nam je po podelitvi povedal: »Splošna gospodarska kriza ni mogla „ zaobiti tudi industrije kmetijskih strojev in malega gospodarstva, kar dokazuje število prijav za serijsko proizvodnjo in inovativne dosežke. Lansko leto je bilo glede tega rekordno, saj smo imeli v primerjavi z letom 1979 štirikrat toliko prijav, letos pa jih je za 15 odstotkov manj. Naj za primerjavo navedem, da je novosadski sejem letos nagradil samo 88 dosežkov, saj je v podobnih kriznih razmerah kot smo pri nas. Naša merila pri nagrajevanju so zelo stroga, saj podelimo samo eno šampionsko nagrado, in to za petletno minulo obdobje, medtem ko v Novem Sadu podelijo tudi šest in več teh nagrad in ne za tako dolgoletno povprečje.«
Med dobitniki zlate plakete za eksponate iz serijske industrijske proizvodnje je tudi IMP Panonija iz Murske Sobote za univerzalno žitno sejalnico, zlato plaketo za dosežke iz inventivno-inovacijske dejavnosti pa je med drugimi dobil ljutomerski Tehnostroj za stroje za čiščenje buč. Podelili so mu še priznanje za komposter KT 2,5 in za stiskalnico za nekovinske odpadke. Po podelitvi so ustanovili društvo kmetijske tehnike Slovenije. Še misel iz nagovora predsednika slovenskih sindikatov Mihe Ravnika: »Z uporabnostjo znanj iz univerz, inštitutov in fakultet moramo doseči hitrejši razvoj gospodarstva. To med drugim drži za kmetijstvo, ki je poleg turizma tista panoga, ki naj nas potegne naprej k stabilizaciji.«
B.Z.
Sejemska vrata v Gornji Radgoni so od nedelje zaprta. In kot je navada, sledijo ocene tega, kar je bilo. Ocenjevali bodo organizatorji, rastavljalci, prodajalci in seveda obiskovalci. Prav slednji, posebno še stalni obiskovalci sejma, so že takoj po ogledu lahko rekli besedo ali dve o tem, kakšen je sejem letos in kakšen je bil prejšnja leta. Verjetno pa so tudi prodajalci kar sproti preverjali blagajniške prejemke.
Ni ga bilo kmeta na sejmu, ki ga razstavljeni stroji ne bi vsaj za trenutek pritegnili. Mnogi bodo ali so kaj od rastavljenega že kupili, nemalo pa je bilo tudi takih, ki so razstavljeno lahko samo gledali in odhajali z neuresničljivimi željami. Nekateri so ob ra-stavljenem lahko povedali, kako deluje na poljih, pa tudi svetovali.
Tudi DANIEL HERIC iz Ko-koričev pri Križevcih pri Ljutomeru je sogovornikoma hvalil Si-pov silažni kombanj. »Sam imam tak stroj, pa tudi stroje drugih tovarn, vendar je najboljši. Drugače pa je letošnji sejem zanimiv in izpopolnjen. Veliko večje sejmiščnega prostora in vidi se, da so stroji tehnološko zelo izpopolnjeni. Kmetje smo z razstavljenim res lahko zadovoljni.«
PETER KOLARIČ s Ptuja, ki se je pomenkoval s Hericem, tr-
KORISTNO ZA MADŽARE
»Nase podjetje je med tistimi, ki že od začetka sodeluje na radgonskem sejmu, razstavi. Tu smo prisotni več kot 10 let. Za nas je to zelo koristno, kajti Jugoslaviji lahko predstavimo naše blago, obenem pa dobimo informacije o tistem blagu na sejmu, ki ga lahko mi ku-
pimo. To sodelovanje je nam je povedal Miklos Horvath, direktor podjetja Zalaszovker iz Zalaegerszega, ko smo ga obiskali v razstavni dvorani ABC Pomurke na sejmu v Gornji Radgoni, kjer se vsako leto predstavljata tudi sosednji madžarski županiji Zala in Vas (Železna županija). Povprašali smo ga tudi, s kom v Sloveniji sodelujejo in kaj predlaga, da bi se sodelovanje še izboljšalo.
»Naši partnerji so predvsem delovne organizacije iz Slovenije, in sicer tiste, ki so registrirane za maloobmejni promet. To so ABC Pomurka iz Murske Sobote, Univerzal —Mercator iz Lendave in Emona iz Ljubljane. S temi podjetji enakovredno sodelujemo. Mi ponudimo pač tisto blago, ki ga lahko izročimo, oziroma nam omogočajo naši predpisi. Obseg menjave bi bil lahko večji, je do milijon dolarjev, vendar moram poudariti, da se je izboljšala sestava menjave. Pomembno je tudi to, da lahko kupimo tisto blago, ki ga pri nas primanjkuje. Menim, da ni odločujoč obseg, ampak tisto, kar lahko ponudimo. Jaz pa že vsa leta zastopam tudi mnenje, da bi se dogovorili za medblagovnično menjavo, kot ima Madžarska to z drugimi socialističnimi državami. V okviru dogovorjenega obsega bi tedaj lahko zelo svobodno trgovali. Menjava bi lahko stekla predvsem med trgovskimi organizacijami in blagovnicami ob meji.«
Kot je to praksa zadnjih let, so tudi tokrat predstavniki gospodarstva iz Slovenije in Madžarske podpisali dogovor o nadaljnji izmenjavi v okviru sejemskega deleža (kvote). Gre za nadomestni (kompenzacijski) uvoz oziroma izvoz v višini 950 tisoč dolarjev v vsako stran. Pri nas je ta znesek razdeljen med ABC Pomurko in Emono po 317 tisoč dolarjev in Mercator-Univerzal Lendava 316 tisoč dolarjev. Iz Madžarske bomo uavažali predvsem poljščine — ajdo, proso in sladkorno peso — ter prehrambene izdelke (sicer tudi nekatere gotove izdelke), tja pa bomo izvažali gotove izdelke naše industrije. Med madžarskimi kupci je
Od leve proti desni: Daniel Heric, Peter Kolarič, Ljubica Puklavec, Marija Juršič, Alojz Fidler.
OBISKOVALCI O »VELESEJMU«
di, da ni ravno »pravi« kmet. »Z razstavljenim sem zelo zadovoljen, sejem lahko primerjam s prejšnjimi, saj sem vsakoletni obiskovalec.« In cene? »Veste, tudi sedaj cene niso višje. Tudi prej si moral prodati 11 do 12 bikov za en traktor, tako kot danes. Seveda pa so cifre mnogo večje.«
Za upokojence iz Obreza pri Ormožu pa je bil obisk sejma tudi prijeten izlet. LJUBICA PUKLAVEC iz Obreza sicer še ni upokojenka, vendar se je pridružila upokojencem iz vasi, ki so se pripeljali z avtobusom.« Ogledala sem si krave in svinje, posebej pa še traktorje. Vendar lahko samo gledam, saj teh lepih traktorjev ne moremo kupiti, pa čeprav bi ga doma zelo radi imeli.«
Tudi MARIJA JURŠIČ je prišla z Obreza in si z zanimanjem ogledovala rastavljeno in sejemski utrip. »Na sejmu sem prvič in lepo je tukaj.«
Tudi iz bolj oddaljenih krajev so prišli, da bi pogledali, kar je ponujal letošnji sejem. ALOJZ FIDLER je prišel iz Šmarja pri Jelšah in si ogledoval plemenske telice. »Res so lepe, posebno še te sivorjave pasme. Pri nas jih žal ne moremo rediti, ker smo prenizko in jim krma ne ustreza. Redimo predvsem simentalke, ki
koristno za obe strani,« v zadnjem času precejšnje povpraševanje zlasti po naših štedilnikih in zamrzovalnikih, oziroma sploh po izdelkih bele tehnike, raznimi kozmetičnimi preparati in drugimi izdelki za široko potrošnjo. Z njimi se slovenska industrija vsako leto izmenoma predstavlja na razstavah v Szom-bathelyu oziroma Zalaegerszegu. Obe županiji s tem tudi vračata gostoljubje, ki sta ga deležni na sejmu v Gornji Radgoni. Takšna izmenjava madžarski strani men-
MIKLOS HORVATH iz županije Zala: »Tu smo prisotni že več kot 10 let. Za nas je to zelo koristno.«
da sicer ne odgovarja najbolj, vendar kot zatrjujejo naši uvozniki (tako tudi predstavnik Emo-
LASZLO NEMETH iz Železne županije: »Po mojem mnenju radgonski sejem vsako leto prinese nekaj novega.«
ne ing. Balazs Barna), tamkaj težko najdejo primerne gotove izdelke, ki bi jih lahko uvozili in
smo jih precej nakupili ravno tu v Murski Soboti.
Ne le izbrana živina, tudi »gospod Paradis« je bil prava paša za oči. Tehta nič manj kot 1190 kilogramov in je osemenil več kot 14 tisoč krav.
Sejem ne bi bil popoln, če ne bi imel tudi zabaviščnega dela, veselja za otroke in lahkoverne-že, seveda za precejšnje denarce.
Tudi BOGDAN BENCIK iz Tešanovec se ni mogel odločiti, na katerem vrtiljaku bi bilo bolj zabavno. In pričakovane besede: »Tukaj je lepo.« Seveda pa ni bil sam. Ž njim so bili Katarina in Jože LIPIČ iz Tešanovec ter JOŽEF GERENČER iz Strehovec. Pogovor je stekel in slednji je kar takole začel: »Predrago je vse, zato lahko samo gledamo. Ni pravega razmerja med cenami, na primer pšenico in stroji. »Tu
MUSIC BOX
Na letošnjem radgonskem sejmu je bila prvič predstavljena antena za sprejem satelitskega programa, ki so jo izdelali kooperanti Obrtne zadruge 14. oktober. Zaenkrat je dovoljeno montiranje takih anten (ki so seveda zelo drage) na prošnjo večjih naselij, zato se šest sposobnih članov zadruge ukvarja bolj z montiranjem kabelskega omrežja. Pred razstavnimi prostori Obrtne zadruge 14. oktober so ob pomoči take antene predvajali, satelitski televizijski program ves čas sejma.
potem prodajali pri nas, in to predvsem zato, ker imajo sosedje precej omejeno ponudbo. Zato se tudi še niso mogli dogovoriti za medblagovnično menjavo z Zalaegerszegom, tako kot ta menjava že poteka z blagovnico Bo-rostyanko v Szombathelyu, s katero že več let sodeluje ABC Pomurka. Žal po navadi ne izkoristimo dogovorjene vsote izvoza in uvoza.
Na slovesnosti ob podpisu pogodbe o sejemski izmenjavi je predstavnik žalske županije (namestnik predsednika županijske-ga sveta) Tibor Lopert med drugim poudaril, da bi morali izboljšati kakovost menjave in se zavzemati za dolgoročno (kooperacijsko) sodelovanje gospodarstva. Sicer pa je ugodno ocenil razvoj stikov ob meji tudi prisotnost medžarskih razstavljalcev na sejmu v Gornji Radgoni.
Podpredsednik izvršnega sveta skupščine SR Slovenije Boris Ferlec pa je tudi dejal, da z gospodarskim sodelovanjem prispevamo tudi k utrjevanju pola-žaja narodnosti na obeh straneh meje madžarske pri nas v Porurju in slovenske v Porabju na Madžarskem.
Predstavnik Železne županije Laszlo Nemeth, ki smo ga prav tako srečali v Gornji Radgoni, pa je povedal; »Sedem let prihajamo na ta sejem, vi pa v Szom-bathely. Vsako leto si prizadevamo, da bi prikazali kaj novega in tudi letos smo razstavili nekaj izdelkov, ki bodo za vas zanimivi in ki imajo možnost plasmaja v medsebojni menjavi. To so predvsem pridelki, za katere je pri vas zanimanje — ajda, proso pa tudi sladkorna pesa. Naš izbor pa je v primerjavi s prejšnjimi leti bolj pester. Po mojem mnenju radgonski sejem vsako leto prinaša nekaj novega, in to je vidno tudi pri jugoslovanskih razstavljanih v Szombathelyu. Upam, da smo tudi mi, Železna županija, prikazali kaj novega. Sicer pa se vedno sproti dogovarjamo, da opravimo pomanjkljivosti, ki se pojavljajo.«
Na mednarodni sejemski prireditvi v Gornji Radgoni je letos sodelovalo kar 24 tujih držav. Torej ta sejem vse bolj druži narode ob meji in v širšem prostoru.
Jože Graj.
di Jože Lipič je pritrdil povedanemu in dodal: »Imaš pa kaj videti. Veliko je lepega in seveda novih strojev. Prihajamo pa vsako leto.« Katarina pa je, kot bi vsaka gospodinja, spregovorila o jedači. »Ni domačih jedi, samo te pleskavice in čevapčiči. Kupili pa smo le škarje za grozdje.«
Seveda pa so nekaterim pleskavica ali čevapčiči zaradi zaso-Ijenosti — cene seveda — obležali v želodcu. Veliko lačnih pa bi lahko nasitili s 450-kilogram-sko mortadelo, ki je bila tudi »zanimivost« sejma. Žal pa je bila le na ogled.
Sejem je torej minil — z zanimivostmi pa tudi pomanjkljivostmi. Bilo je tudi mnogo takega, kar nanj ne bi sodilo, seveda tudi astronomsko visoke cene jedače in pijače ne.
Majda Horvat
STRAN 6
VESTNIK, 4. SEPTEMBRA 1986
kmetijska panorama
O razvojnih vprašanjih slovenske mesne industrije
V korak s tehnološkim razvojem
Dnevni problemi, s katerimi se srečuje slovenska mesna industrija, so znani, z njihovim reševanjem se nenehno ukvarjamo, zato so na posvetu o razvojnih vprašanjih slovenske mesne industrije spregovorili predvsem o tehnoloških problemih. Udeležence posveta, ki so prišli iz skoraj vseh slovenskih mesnih industrij, je z njimi seznanil prof. dr. Franc Bučar z Biotehniške fakultete v Ljubljani.
tem omenjal zlasti zmanjšanje porabe energije, pa tudi uvajanje avtomatizacije in robotizacije v proizvodni proces, ki marsikje
Največje preglavice slovenski mesni industriji še vedno povzroča kakovost mesa zaklanih živali, ki seveda vpliva tudi na kakovost mesnih izdelkov. Odločilna pri tem je predvsem barva mesa, ki je predvsem posledica stresov živali pred zakolom. Tehnologija priprave živali na zakol je pri nas še vedno zastarela in prav na tem področju so potrebne največje spremembe. Z ustrezno tehnologijo priprave živali je treba začeti že v predklavnem obdobju, kamor sodi že priprava na farmi, prevoz do klavnice in seveda samo delo v klavnici neposredno pred zakolom. Najnovejša dognanja celo kažejo, da je treba imeti žive živali nekaj dni pred zakolom v ustreznem prostoru v klavnici, saj so tako manj podvržene nenadnim spremembam, ki povzročajo strese, odsvetujejo pa tudi tehtanje živali pred zakolom. Čim manjši bodo stresi pri živalih, kakovostnejše bo meso, na katero vpliva tudi ohlajevanje, razsekovanje, pakiranje in skladiščenje.
Poleg teh osnovnih tehnoloških problemov pa bo treba v mesnih industrijah rešiti še nekatere druge probleme, ki vplivajo predvsem na stroške proizvodnje mesnih izdelkov. Dr. Bučar je pri
DAN VINOGRADNIKOV NA RADGONSKEM SEJMU KAKOVOSTNEJŠI VZORCI
Strokovna komisija za oceno vin zasebnih vinogradnikov je ocenila 71 vzorcev. Najvišjo oceno je dobil renski rizling vinogradnika in kletarja Stanka Čurina iz Koga (njegova in vina še nekterih drugih znanih vinogradnikov so obiskovalci sejma lahko poskusili; 300 dinarjev 1 deciliter). Vzorcu renskega rizlinga so dodelili 19,1 točke, kar je izredno veliko, če upoštevamo, da je možno zbrati največ 20 točk, vendar se v praksi to nikoli ne zgodi. Čurin je sploh zmagovalec, saj je od 13 podeljenih diplom z zlatim odličjem pobral kar 8. Podelili so še 45 diplom za vzorce vin, ki so zbrala od 17,1 do 18 točk, vzorcem pd 14 do 17 točk pa so ppdeiili priznanja.
Na letošnjem dnevu vinogradnikov pa smo poslušali tudi zanimivo predavanje dipl. inž. Jožeta Protnerja, ki je govoril o predelavi grozda in mošta, kar je pogoj za dobro kakovost vina. Dejal je, da imamo v podravskem vinorodnem rajonu dobre naravne možnosti za vinogradništvo (podnebje, zemlja itd), vendar jih ne izkoriščamo dovolj. Tako na primer nekateri hitijo s trgatvijo, češ da bo tako v vinu več kisline, sladkor pa da bodo dodali "kasneje, kar pa ni prav, saj so v naravnem vinskem sladkorju ne le sladkor, ampak tudi druge kakovostne snovi. Odločno je odsvetoval tudi tlačenje grozdja v »piitah« in številne poslušalce poučil o uporabi vinobrana oziroma pirosulfita. Sploh naj bi grozdje po trgatvi čimprej predelali v mošt. Na mošt in pozneje na vino pa vplivata način mletja in stiskanja grozdja. Valji v mlinu naj ne bi poškodovali pečk, zmletega grozdja pa naj ne bi stiskali premočno, še posebno ne, če ni dovolj zrelo, saj se sicer izlužijo škodljive snovi. Mošt grozdja, ki ga drugič stiskaš, je treba ločiti od sa-motoka in od mošta prvega stiskanja. Ker se žveplanju v vinogradništvu oziroma kletarstvu ni mogoče izogniti, je prav, da znamo ustrezno ravnati: da ne žveplamo preveč ali premalo. V tem Času bo na trg prišla 2-odstotna žveplasta kislina, ki je primerna ne le za mokro konzerviranje sodov (kadar v njih ni vina), ampak tudi za žveplanje vina, prav tako pa še za razkuževanje steklenic. Predavatelj je odgovarjal tudi na številna vprašanja. Na vprašanje, ali je nujen pretok mošta po 24 urah, je dejal, da ne, seveda če je bilo grozdje zdravo. Prav tako ni nujno, da grozdje robkamo (ločimo jagode od pecljev), kar pa seveda ne velja za rdeče grozdje. Ker letošnja vinska letina ne bo obilna (naši vinogradniki so se na manjše pridelke nekako že navadili), bo treba v predelavi grozdja in negovanju mošta storiti vse, da bo vsaj kakovost vina dobra. V mislih imamo tudi sladkanje. Mošta ni treba dodatno sladkati vsako leto (kar mnogi žal delajo), ampak Ble takrat, ko to dovoli upravni organ občine, seveda po predhodnem mnenju Kmetijskega zavoda Maribor.	Š. Sobočan
Računalništvo v govedoreji
Minuli radgonski sejem je nakazal tudi smeri razvoja govedoreje pri nas. Gre za uvajanje računalništva v živinorejo, predvsem v govedorejo, kjer naj bi s pomočjo teh sodobnih naprav prišli do selekcioniranja in spremljanja razvoja krav mlekaric. Praksa v tujini je pokazala, da lahko z računalniško obdelavo in spremljanjem dosežemo kakovosten in hiter izpis proizvodnih podatkov za vsako kravo, natančne teste, s katerimi lahko izvajajo dobro selekcijo, načrtno parjenje, rejci in pospeševalci pa dobivajo sprotno vse rezultate o proizvodnji, plodnosti, odstopanjih od optimalnih parametrov.
Na sejmu je Biotehniška fakulteta prikazala tudi svoj program, t. i. AP program, ki ga že uvajajo na 6 družbenih in okoli 100 zasebnih farmah, spremljajo pa okoli 3500 krav. O vsaki posamezni zbirajo okoli 30 najrazličnejših podatkov, od splošnih, o poreklu krave, starših ..., do čisto strokovnih, o kontroli mleka, beljakovinah in drugih podatkov. Zaenkrat se podatki zbirajo mesečno, v prihodnosti, ko bo računalništvo še bolj razširjeno in ko bo vsak hlev imel svoj terminal, pa bodo podatke lahko zbirali dnevno in jih dnevno tudi obdelovali. Rejci pa bodo lahko tako sprotno spremljali razvoj posameznega goveda.	....
V živinorejski poslovni skupnosti so v načrte zapisali, da naj bi do leta 1990 računalniško obdelovali okoli 20.000 krav. Razlog je preprost:
Slovenska govedoreja ne bo kakovostno napredovala, če je ne bomo opremili z računalniki in ne bo uspešna v jugoslovanskem prostoru. Samo nakup računalnikov ne bo rešil problema, obenem bi morali razvijati tudi ustrezne kadre, ki bodo sposobni razvijati dobre programe in jih ustrezno prilagajati in uporabljati v proizvodnji. Dosedanje izkušnje so pokazale že dobre rezultate in na teh bi morali graditi prihodnji razvoj govedoreje v Sloveniji. , Dušan, Lopajnik
lahko nadomesti živo delo in tako neposredno vpliva na zmanjšanje stroškov proizvodnje.
Boljša proizvodnja, več raziskovalnega dela in nadaljnji teh-
Veterinar mora biti tudi tehnolog
V okviru strokovnega sejemskega programa je bilo minuli četrtek v Gornji Radgoni tudi posvetovanje z naslovom Vloga veterinarske službe v kooperacijski proizvodnji.
Na posvetu se je zbralo okrog 100 udeležencev iz Slovenije in Hrvaške. Med njimi je zbudilo še posebno pozornost predavanje dr. prof. Oskarja Bohma, ki je podal več zanimivih ugotovitev in stališč glede vloge veterinarske službe in sploh reje prašičev ” naši republiki. Tako je omenil, da se je pri nas leta 1959 začela farmska reja prašičev in da imamo zdaj že nekaj dobrih in stro-
nološki razvoj so osnovne naloge, ki se postavljajo pred slovensko mesno industrijo, v kateri bi bilo smotrno razmišljati tudi o oblikovanju lastnih razvojnih oddelkov, saj sicer ne bomo več kos vse večjim zahtevam in konkurenčnosti na svetovnem tržišču. Korak z razvojem v svetu je postal nuja, prav tako nujno pa bo treba spremeniti tudi predpise o kontroli kakovosti mesa, saj so že zastareli.
L. Kovač
kovno usposobljenih selekcijskih centrov — med njimi tudi ŽVZ M. Sobota in farmo Cven — ki so dokaj dobro izolirani pred raznimi boleznimi, zato se v Sloveniji izogibamo genov iz drugih republik, ker tam takšna imunost menda ni zagotovljena. Dr. Bbhm je tudi >ošvrknil< novinarje, češ, zakaj zaganjajo vik in krik zaradi svinjskih farm, ko pa si brez njih ni mogoče zamisliti uvajanja tehnoloških novosti v svinjerejo. Zelo je namreč pomembno, kakšne plemenice oziroma merjasce imajo rejci — tako zasebni kot družbeni — saj če jih poskušajo sami odbrati, so rezultati prireje precej slabši.
Do leta 2000 naj bi poraba svinjskega mesa v Sloveniji porasla za 100 odstotkov, 80 odstotkov pa naj bi ga priredili sami. Zato mora dobiti veterinarska služba večjo vlogo v živinoreji. Veterinarji bodo morali biti več tudi v proizvodnji in se poleg preventive ukvarjati tud iz diagnostiko ter drugim strokovnim delom. Gre torej za strokovnjake, ki bodo veterinarji v ožjem pomenu besede, pa hkrati tehnologi.
Udeleženci posveta so se seznanili tudi z boleznimi, ki najpogosteje napadajo svinje, zlasti še, kadar rejci ne poskrbijo za redno (preventivno) veterinarsko službo. Zato se dogaja, da je v kooperacijski reji pri zasebnih kmetovalcih 5-krat več poginov svinj kot v farmah, kjer je veterinarska služba stalno zraven. Eden izmed razpravljalcev je v razpravi dejal, da je menda samo v Jugoslaviji mogoče, da ima rejec svinj 8-odstotni izpad (pogini v raznih obdobjih reje), pa se mu reja vseeno splača, oziroma z njo nadaljuje. RazpravaJe bila sploh dokaj polemična. Čemu razkorak med tistim, za kar se veterinar usposablja v šoli, in konkretnim delom na terenu, zakaj veterinarji nekaterim kmetovalcem dajejo injekcije in zdravila in kako je mogoče načrtovati, da bomo v Sloveniji do leta 2000 vzredili milijon prašičev letno, kot to predvideva načrt? S kooperantsko rejo s 3 plemenicami v povprečju, kot je to danes, tega prav gotovo ne bo mogoče doseči, so poudarili.	J. G.
kako z gnojevko
Organizatorja — pomurski Živinorejsko-veterinarski zavod iz Murske Sobote in raziskovalni center pri Zadružni zvezi Slovenije — sta posvet in priložnostno publikacijo z referati posvetovanja naslovila Smotrna uporaba gnojevke, izvedla pa ga v kongresni dvorani hotela Radin v Radencih. Bilo je zelo strokovno, za številne zbrane — tudi kmetje so bili med njimi — koristno in zanimivo, posebno'v tistem delu, v katerem je prof. Leskošek iz ljubljanske Biotehniške fakultete razčlenjeval tri osnovna vprašanja: izkoriščanje hranil iz gnojevke na njivah in travi-nju, vpliv gnojevke na rodovitnost tal ter vprašanje ustreznega časa uporabe na različnih tleh v različnih podnebnih razmerah in pri različnih kulturah oziroma poljščinah. Če gnojevka smrdi, kajpak ni prijetno, vendar je veliko težji problem, ki ga porajajo velike združbe živali, goveda ali prašičev, na farmah. Da imajo pri nas čiste govedorejske kmetije brez drugih kmetijskih panog hleve na gnojevko, je jasno, saj praktično nimajo nastila, kako pa naj se odločajo druge kmetije v dilemi, ali hlev na gnojevko ali hlev na nastil, se v svojem predavanju prof. Leskošek ni mogel opredeliti. Kasneje smo slišali nekaj več o optimalnih in maksimalnih količinah, časovni razporeditvi in ekološkem vidiku uporabe gnojevke, nato pa — v predstavitvi prof. dr. Mrharja, prav tako z ljubljanske Biotehniške fakultete — o sodobnih načinih odstranjevanja gnojenja z gnojevko. Glede na sestavo obdelovalnih površin ter vrste poljščin pri nas ne bi smelo biti problematično obremeniti hektarja obdelovalne zemlje z organskim gnojilom, bogatim z rastlinskimi hranili, kakršno je gnojevka, štirih govedi — kar je dovoljeno. Težave pa so z odstranjevanjem gnojevke s prašičjih farm, še posebno, če ni v bližini večjega kmetijskega gospodarstva z izrazitim njivskim kolobarjem. Takrat se je treba odločiti za prevažanje gnojevke na večje razdalje, na izrazito njivska območja.
Posebno prepričljiv in slikovit je bil v svojem nastopu avstrijski strokovnjak za gnojevko docent dr. Schechtner s 30-letnimi raziskovalnimi izkušnjami, ki je občinstvu v kongresni dvorani hotela Radin v Radencih predstavil deset zapovedi, kako smotrno uporabljati gnojevko. O tem bomo mogli podrobneje brati v eni prihodnjih številk revije So-
dobno kmetijstvo.
B. Ž.
Za uspešno vrtnarjenje
Za sodobno vrtnarstvo, posebno panogo kmetijstva, je potrebno pravilno pripraviti tla in ustrezno gnojiti.
Prvi pogoj za visok pridelek sta torej primerna priprava in sestava zemlje. Zemlja mora biti rahla, vsebovati mora 50 odstotkov praznih prostorov, tretjino za zrak in dve tretjini za vodo. Čim več je v zemlji peščenih in večjih strukturnih delcev, grudic, tem bolj bo zemlja rahla in primerna za čebulnice, korenovke in go-moljnice. Zaradi zalivanja, dežja in teptanja pa se sestava zemlje spreminja v blato in ob sušnem vremenu tudi zaskorji. Zato moramo zemljo pravilno obdelati. Pomembna je zimska brazda, ki je lahko nekoliko globlja in s katero pokrijemo organska gnojila. Z oranjem moramo brazde nalagati eno na drugo, tega pa ne dosežemo, če orjemo prehitro. Globina oranja pa je odvisna od kakovosti podbrazdja. Če je slabo pognojena, je ne kaže spravljati na površje. Tudi zimski mraz rahlja zemljo. Led v razpokah zmrzne in tako zemljo razžene. Če je bila zemlja jeseni dobro zorana, spomladi ne potrebuje dodatnega oranja ali obdelave z krožnimi branami. Na rahlo jo je potrebno zravnati z branami. S pretirano obdelavo lahko naredimo več škode kot koristi.
Zmernost in ustreznost je tudi osnova pravilnega in gospodarnega gnojenja. Pred vsakim umetnim gnojenjem je potrebno z organski gnojili in apnom pripraviti zemljo. Vedeti moramo tudi, kaj bo rastlina vzela iz zemlje, saj z nobenim dodatnim gnojenjem ne dosežemo večjega učinka. Zato pretirano gnojenje s kalijem, fosforjem in dušikom lahko le škoduje.	Majda Horvat
Genetski napredek
ČepraV v Sloveniji nimamo republiške selekcijske postaje za prašičerejo, dosegamo dobre uspehe, je na posvetovanju na radgonskem sejmu povedal prof, dr. Andrej Šalehal, ki je sicer predaval o selekciji prašičev in o križanju določenih pasem. Trditev sloni na analizi 10-letnega dela na farmah v Ihanu, Nemš-čaku in na Ptuju. Na farmi v Ihanu so pri pasmah švedski in nemški leandrec in yorkshire uspeli zmanjšati čas pitanja, porabo krme in debelino hrbtne slanine (važno je meso!), dnevni povprečni prirast pa so povečali za 5,3 odstotka. Vse to je naneslo, da so bili stroški pitanja v letu 1984 za 6 odstotkov nižji. Sploh pa so pokazatelji o dosežkih v prašičereji zelo spodbudni. Tako se je v letih 1980—85 število živorojenih, kot tudi odstavljenih, pujskov na eno mater v povprečju povečevalo, pa tudi povprečna mesnost se je povečala. Gosg9darnost reje prašičev na družbenih farmah je bila tako večja. Seveda pa biotehnologija še ni rekla zadnje besede; s prenosom zarodkov bi lahko rast povečali za 3,2 odstotka, mesnost pa za 1,9 odstotka, potem je menda možno vplivati na prašičji rastni hormon in tako naprej.
§. S.
PROTITOČNA LETALA
NAD POMURJEM?
Raketna obramba pred točo je že od leta 1979 edini uzakonjeni način varovanja kmetijskih površin pred ledenim zlom — a letos je bilo zaradi slabe kakovosti raket veliko nesreč in škode, kar je še spodbudilo razmišljanja o .alternativnih možnostih protitočne obrambe. Na enem številnih posvetov na radgonskem sejmu je bilo mogoče zaznati dokaj ostro razpravo, v kateri so sodelovali strokovnjaki s tega področja: dr. Stanko Kodrin s Tehniške fakultete v Mariboru, dr. Jože Rakovec z Biotehniške fakultete v Ljubljani, Jože Roškar, direktor hidrometeorološkega zavoda Slovenije, Jove Dvoržak z interesne skupnosti za varstvo pred točo v severovzhodni Sloveniji, dr. Milan Novak z Višje agronomske šole v Mariboru in drugi. Razprava, ki je bila v dvorani sejma, je bila ena najbolj odmevnih med radgonsko prireditvijo nasploh, posebno zaradi velike različnosti mnenj med strokovnjaki. Najprej je namreč dr. Kodrin skušal orisati prednosti letalskega načina protitočne obrambe, s katerim se v Mariboru ukvarjajo že od leta 1980, sodelujejo pa tudi z Avstrijci. Letalo je predvsem natančnejše od rakete, saj prileti prav do baze nevarnega oblaka, v katerega zasadi reagens (srebro jodid) — in to seveda prav na mesto, kjer je to potrebno. Največja prednost letal pa je, da nikogar ne ogrožajo, kar v časih, ko so rakete zadale mnogo preglavic prav zato, ker so nevarne za človeka in premoženje, veliko pomeni. Kodrin je ob koncu svojega nastopa podal vizijo letalske protitočne obrambe z radarji v Žibercih, na Lisci in na Nanosu, poleg katerih so po tri do štiri športna letališča. Po Kodrinovih, dokaj prepričljivih besedah, je način obrambe, ki ga zagovarja, tudi cenejši, saj stane ura letenja 80 tisoč dinarjev, eno letalo pa pokrije enako površino kot 50 raket, od katerih stane vsaka okrog 40 tisočakov. In še en zgovoren podatek: eno letalo lahko ponese v zrak 40 litrov reagensa, v eni raketi pa ga je pribbližno 400 gramov.
Za KodrinOm sta Rakovec in Roškar bolj ali manj izrazila podobna mnenja, slednji pa je dejal, da smo se v Jugoslaviji pač odločili za raketni sistem, ki ni popoln, saj so rakete dokaj tvegane in slabe kakovosti — zato si bo treba prizadevati za nove, boljše. Po prvih razpra-vljalcih se je razvila dokaj ostra izmenjava mnenj, kjer se je pokazalo, da zagovornikom letalskega načina še vedno mnogi (vzrokov je gotovo več) nočejo verjeti, kljub temu, da se zdijo prednosti slednjega nedvoumne. To je posredno priznal tudi Roškar, ki^e kasneje v nevezanem pogovoru dejal, da bi bilo za severovzhod Slovenije najbolje, da bi se pred ledenimi padavinami branili z letali. Sklep pogovora je bil dokaj mlačen in spravljiv, saj so strokovnjaki »ugotovili«, da morajo sesti za mizo in se natančno pogovoriti o vsem. Obenem so se zavzeli za tajni sestanek, kjer ne bi bilo sredstev obveščanja, ki bojda s poročanjem o protitočni obrambi med kmete vnašajo samo zmedo in nezaupanje . . .
Konec koncev pa velja dodati tole: nobenega kmeta niti malo ne zanimajo razprave na akademski ravni, vseeno jim je, če bodo nad njihovimi glavami letala letala ali rakete — njihov osnovni interes je, da jim obvarujejo poljščine.	Bojan Peček
STROKOVNJAKI SVETUJEJO
Odstranjevanje listov pri vinski trti
Listje odstranjujemo 15 — 30 dni pred začetkom trgatve. Odstranimo 3 — 4 spodnje liste na mladikah, ki so v območju gozdov. Potrgamo predvsem orumenele ali drugače poškodovane liste, ki niso več sposobni asimilirati. S tem ukrepom izboljšamo osvetlitev drugih listov, v grozdnih jagodah se nakopiči več sladkorja, grozdje je tudi lepše obarvano. Zavedati se moramo, da je zelen in dobro osvetljen list »naša (vinogradnikova) tovarna sladkorja«, in če liste prezgodaj potrgamo, marsikdaj dosežemo nasproten učinek. Grozdje nam lahko prisilno dozori in na močnem soncu se ožge. Listi okoli grozdja so v drugi polovici zorenja manj aktivni »proizvajalci« za razliko od listov iz gornjih etaž. Z odstranitvijo listov izboljšamo zračnost in s tem nastanejo manj ugodne razmere za sivo grozdno plesen. Odstranjevanje listov je koristno predvsem takrat, ko je v času zorenja mnogo oblačnih in deževnih dni, ter pri bujnih in sortah z močno zbitimi grozdi, ki rade gnijejo (šipon, sauvignon, kraljevina, beli pinot itn.)
Zorenje grozdja
Zorenje grozdja se začne, odvisno od sorte in ekoloških razmer, v trenutku, ko se pokrije (se izenači) vrednost sladkorja v soku grozdne jagode, izražena v Oe (Oechlejeve stopinje), z vrednostjo titracijskih kislin, izražene v g/1. Od tega trenutka naprej začne kislina upadati, stopnja sladkorja pa narašča. Ker ima redkokateri vinogradnik možnost,' da na podlagi meritev ugotovi, kdaj se je dejansko začelo zorenje pri posamezni sorti, si poglejmo zunanje znake, ki nas opozarjajo, da se je zorenje že začelo. Zunanji znaki zorenja so naslednji: grozdne jagode postajajo prosojne, začnejo se mehčati, pri rdečih sortah se barvajo, rozge rumenijo, pri rdečih sortah listje (v okolici grozdja) rdeči. Čim prej nastopi začetek faze dozorenja, toliko boljši bo vinski letnik. Čas dozorevanja pa je odvisen tudi od prejšnjih faz (predvsem časa cvetenja) prehranjenosti trte in vremena. Letos so srednje pozne in pozne sorte pri nas začele zoreti med 5. in 15. avgustom.
Vremenske razmere v času dozorevanja grozdja
Vremenske razmere imajo odločilen vpliv na razvoj in zorenje grozdja.Pri zorenju sta potrebni tako toplota kot vlaga tal. Če primanjkuje vlage, dozorevanje grozdja zastane, grozdne jagode nakopičijo manj sladkorja, ker iz zemlje ne dotekajo kalijeve soli, ki bi vezale kislino. Na drugi strani preveč vlage podaljša rast mladik, zato se hranilne snovi v manjši meri kopičijo v jagodah, ker se porabijo za rast. Pogoste padavine pred koncem zorenja imajo za posledico, da zaradi intezivnejšega pritoka sokov v grozdne jagode te pokajo, s tem se ustvarijo razmere za sivo grozdno plesen in grozdje začne gniti. Za pravilno dozorevanje je potrebna v avgustu srednja dnevna temperatura 20° C, v septembru 16° Č in v prvi polovici oktobra 12°C. Na dozorevanje grozdja ugodno deluje jesenska megla, ta povzroča mehčanje jagod. Najvažnejše pa je, da je med dozorevanjem toplo in sočno vreme. Vsak lep sončen dan ob koncu zorenja lahko količino sladkorja v grozdnih jagodah poveča za 0,3 odstotka. Zato ne hitimo s trgatvijo, če nas v to ne prisili slabo vreme ali grozdna gniloba.
Kot vidimo, je bilo letos vreme za dozorevanje grozdja v avgustu primerno, grozdje je začelo zoreti prej kot lansko leto, zato lahko pričakujemo ob lepem septembru nadpovprečen vinski letnik.
Da bomo znali vino, kljub praznim kletem, bolj ceniti, pa za konec nekaj modrosti o vinu:
— Med pijačami najkorisnejše, med zdravili najokusnejše in med jedili najprijetnejše je vino, (starogrški filozof Plutarh)
=— Vino je za človeka čudovita pijača, če ga uživa preudarno in zmerno. (Hipokrit)
— Vino je najbolj higienska pijača vseh časov. (Louis Pasteur)
— Če hočeš doseči zadovoljstvo v visoki starosti, pij vino z razumom tudi takrat, kadar ga piješ brezplačno.
— Kletar mora vino pokušati, ne sme pa ga lokati.
— Prvi liter vina je najdražji.
— Vse ve, vse razume in vse dokaže pri pitju vina samo — norec.
— Treba je piti in — oditi.
E. Novak, dipl.inž.agr.
VESTNIK, 4. SEPTEMBRA 1986
STRAN 7
naši kraji in ljudje
V FILOVCIH SO ZA SKUPNO DELO
Filovci, vas ob cesti med Bogojino in Dobrovnikom, znani po nekdanji lončarski obrti, v današnjih dneh kažejo novo podobo. Franc Gerič, predsednik vaške skupnosti, ki smo ga obiskali na domu, se je ravno pripravljal za odhod v vinograd, saj je te dni treba postoriti še veliko, da bi bila trgatev bogata in sodi polni.
»V lanskem letu smo v vasi na referendumu sprejeli krajevni samoprispevek,« nam pove Franc, »s sredstvi pa moramo varčno ravnati, da bi zagotovili večji in hitrejši razvoj vasi. Najprej bo potrebno zgraditi transformator, da bomo imeli boljšo elektriko. V vasi je vedno več strojev, ki uporabljajo elektriko, zato je v tem trenutku najvažnejši transformator.
Vaške ulice so v glavnem asfaltirane, nekaj jih je še ostalo, to pa bo urejeno do konca letošnjega leta. Tudi Zadružni dom, ki je zbirališče starih in mladih, bo dobil novo »preobleko«, da bo vas postala še lepša.«
V pogovoru s predsednikom vaške skupnosti smo izvedeli, da je najbolj aktivno gasilsko društvo, ki je dobro opremljeno in na tekmovanjih dosega lepe uspehe. Aktivni so tudi mladi, predvsem v športnih dejavnostih. Ker so pokazali veliko volje, so jim vaščani zgradili nogometno igrišče, še letos pa bodo zgradili slačilnice. Vse to je bilo lahko opraviti predvsem zato, ker je v vasi veliko zaposlenih, predvsem v M Soboti in drugih krajih, pa
zato, ker so složni, star pregovor pravi: v slogi je moč. Napredek kraja je skrb vaščanov, tako se morajo tudi organizirati vsi — od starih do mladih. Stari »lončarski« časi so za nami, pravi Franc Gerič, sedanji čas zahteva svoje, mladi zapuščajo svoj kraj prav zato, ker v njem ne najdejo
možnosti za delovanje. V naši vasi, pravi Franc, se trudimo, da omogočimo vsem udobnejše življenje, da se po delu vračajo v svoje domove, tu pa najdejo mir in možnost rekreacije. Po nekaterih podatkih se bodo v prihodnjem letu spet začele raziskave nafte in plina, saj so pred davnimi leti ob vasi že našli nafto, toda niso do konca raziskali vse plasti. Če se bo to zgodilo, bodo Filovci dobili možnost za še hitrejši razvoj.
Jani D.
Zadružni dom in ob njem otroško igrišče sta osredni del Filovcev. Tu se zbirajo stari in mladi, tu se kujejo načrti za prihodnji razvoj vasi. Že davno so spoznali, da je razvoj vasi mogoč le tako, če so vsi vaščani pripravljeni sodelovati.	Foto Jani D.
Na fotografiji — stari gasilski dom in gradnja novega vaško-gasilskega doma v Gerlincih.
Nova asfaltna prevleka
Krajani Dobrovnika so uresničili svoj letni program dela. Uredili so pokopališče, večino sredstev, ki jih dobijo iz krajevnega samoprispevka, pa so namenili ureditvi ceste, ki pelje do farme piščancev ABC Pomurke. Del sredstev je prispevala tudi ABC Pomurka. Tudi v prihodnje bodo vlagali sredstva v ureditev vaških cest, ki so zaradi povečanega prometa vedno bolj poškodovane. Z začetkom novega šolskega leta bo v vasi spet zaživelo kulturno delovanje.
E. Milinkovič
AVTOBUS JE DRAŽJI:
S prizadevnostjo, pripravljenostjo in sodelovanjem se da veliko narediti. Najlepši primer za to so prebivalci Gerlinec, vasice ob avstrijski meji. Na sestanku so se soglasno dogovorili, da bodo začeli z gradnjo novega vaško-ga-silskega doma in da bo pri tem vsak pomagal. Sedanji prostori gasilskega doma v Gerlincih so namreč premajhni in neprimerni. Krajani Gerlinec pa tudi ne bi radi zaostajali za drugimi kraji, ki so si že zgradili primerne vaško-gasil-ske domove. Že pred tremi leti so začeli zbirati potrebni gradbeni material, v začetku avgusta pa so se lotili gradnje. Niti mesec dni ni minilo in vaško-gasilski dom v Gerlincih je bil pod streho. Z deli
so pohiteli pred jesenskimi opravili na polju, kajti sicer bi se dela pri gradnji zavlekla. Prijeli so za delo, vse izkope opravili z lastno mehanizacijo —. prostovoljno. Sicer pa so z izjemo manjših strokovnih del, ki jih je opravilo gradbeno podjetje Temelj s Cankove, vse opravili prostovoljno. Tudi ves les so prispevali, ki je bil potreben, ne samo za ostrešje, temveč v celoti. V tej veliki akciji v Gerlincih je sodelovala večina gospodinjstev, le redki so bili, ki niso pomagali zaradi ostarelosti.
Novi vaško-gasilski dom v Gerlincih, ki je zelo prostoren, bo velika pridobitev za kraj. V njem bodo namreč uredili dvorano za kulturne in druge prireditve, garaži
TRETJIČ IN ZADNJIC ?
za gasilski avto in cisterno, dve sobi (večja in manjša), mladina bo imela svoj prostor s posebnim vhodom, kleti, drvarnice, sanitarije, kuhinjo in majhno galerijo, iz katere bo lep pogled v dvorano. Pri gradnji vaško-gasilskega doma v Gerlincih so krajani doslej opravili 4.567 prostovoljnih delovnih ur, 166 strojno-traktorskih ur, vsega pa niso niti zapisali. Tako je vaško-gasilski dom v Gerlincih danes vreden nad 20 milijonov dinarjev. Z deli bodo nadaljevali, saj že imajo pripravljena okna in vrata. Predvidevajo, da bo dom dograjen prihodnje leto, ko naj bi ga predali namenu. Krajani Gerlinec za tako uspešno akcijo vsekakor zaslužijo pohvalo in so lahko marsikomu za zgled. Mnogi posamezniki so žrtvovali veliko prostega časa in dela ter bi jih morali pohvaliti posebej, vendar pa to kdaj drugič.
Feri Maučec
PRIZNANJA
rekovaj.
B. Ž.
BELTINSKI »SPOMENIK« — Zamrežen in dodobra zarasel je, star nekaj let. Ce vloženi milijoni, zdaj že milijarde, razpadajo, očitno nikogar glava ne boli. Sicer pa so nam že pred dvema letoma posamezni vplivneži dobrohotno, pokroviteljsko namignili, da se je z odgovornostjo (krivdo!) za še eno zavoženo naložbo, imenovano beltinska čistilna naprava, brezplodno ukvarjati. Tudi zato smo za vsak primer »spomenik« dali v na-
V tem tednu so začele veljati nove cene za primestni in medkrajevni avtobusni prevoz — seveda so višje (znižanj smo se v današnjih inflacijskih časih že odvadili kot vegetarijanec mesa), in sicer v povprečju za 20 odstotkov — to je že letošnja tretja podražitev.
Direktor soboškega tozda Certu-sa iz Maribora, Ivan Hanc, je z nekaj besedami skušal pojasniti zadnje zvišanje storitev, čeprav je uvodoma poudaril, da gre za podražitev, ki velja za vso Slovenijo in so jo sprejeli v okviru poslovne skupnosti Avtoprevozništvo in je vključena v celoletne resolucijske okvire. Če kdo pričakuje, da se bo s podra-
žitvijo izboljšal standard prevoza potnikov, se hudo moti, saj bo tudi to povišanje cen zgolj za pokrivanje enostavne reprodukcije. Po domače to pomeni, da bodo s podražitvijo pridobljeni denar porabili za obnovo (že zelo iztrošenih) avtobusov, saj so se povišali stroški za gume in rezervne dele. Kljub vsemu pa bodo soboški avtobusarji letos kupili 9 novih vozil — pet za primestni in štiri za turistični in medkrajevni promet. Členkarjev ne bodo kupovali, čeprav so to nameravali, osnovni vzrok pa je neurejenost postajališč.
Skeptiki se bodo gotovo vprašali, če je to letošnja zadnja podražitev.
Hanc je dejal, da po njegovem mnenju letos več ne gre pričakovati dražjega avtobusnega sedeža (ali stojišča), do tega lahko pride le, če bi se občutno zvišale cene goriva.
In še ocvirek na koncu: obveščanje uporabnikov gotovo ni dobra stran poslovanja soboških avtobu- . sarjev — kajti večina potnikov je za podražitev izvedela šele na avtobusnih postajah, ko so želeli s pripravljenim denarjem (po stari ceni seveda) kupiti vozovnico. Presenečenja so bila zato neizogibna — čeprav bi opozorilo v javnih občilih nekaj dni prej, k-ar ne bi smelo biti pretežko, gotovo zaleglo.
Bojan Peček j
ZADRUZ
NIKOM
UNIVERZAL LENDAVA
NOVE TRGOVINE
Srecanja in tekmovanja gasilskih veteranov v Varči vasi se je z 86 leti udeležil najstarejši član gasilskega društva v Tropov-cih Franc Gider. Za svoje prizadevno delo v gasilstvu so mu podelili pokal in priznanje.
frku
V lendavskem trgovskem podjetju Univerza! so dosegli v šestih mesecih letošnjega leta dobre poslovne uspehe, saj so uspeli celotni prihodek povečati za 115 odstotkov, za prav toliko je bil višji dohodek, čisti dohodek pa je znašal 108 odstotkov več. Seveda so na povečanje vplivale višje cene blaga, ki so ga prodajali, vendar le delno. K dobrim rezultatom je prispevala pestrejša ponudba blaga, nekatere preurejene in nove trgovine in seveda večji napori zaposlenih, ki jih je v kolektivu 310.
Pred kratkim je Univerza! proslavil 25-letnico. Tedaj je prejel tudi plaketo občine Lendava za dosežke v trgovinski dejavnosti. Lahko trdimo, da je bilo v posodabljanje in gradnjo novih trgovin resnično veliko vloženega. Letos so na primer odprli sodobno samopostrežnico v Veliki Polani. Sicer pa bodo v tem krajevnem središču v zadružnem domu, kjer je bila prej trgovina z živili, uredili 70 kvadratnih metrov veliko trgovino, kjer bodo prodajali »belo tehniko« in železninar-sko blago. Nova pridobitev za Turniščane in okoličane ter seveda za druge kupce pa bo oddelek konfekcije in tekstilne galanterije, prav tako na površini 70 kvadratnih metrov, ki bo v preurejenem delu sedanje trgovine Izbor. V prvi polovici prihodnjega leta pa bo posodobljena tudi trgovina Tkanina v Murskem Središču. Samopostrežbo na Hotizi bodo
zgradili v prihodnjem letu, saj bodo zanjo načrte in vse drugo pripravili že letos. Leta 1988 bodo na vrsti Odranci, kjer so se dogovorili za preureditev zadružnega doma. V pritličju bo samopostrežba z bifejem, v nadstropju pa bodo oddelki s tekstilom, galanterijo, tehničnimi in želez-ninarskimi predmeti.
V Univerzalu pa niso pozabili tudi na ureditev sodobne večje trgovine v Turnišču. Gradili jo bodo ob koncu tega srednjeročnega obdobja stala pa bo predvidoma nasproti sedanje samopostrežbe.
Dokaz za to, da si v lendavskem trgovskem podjetju močno prizadevajo za prihodek, je tudi ponovno oživljena maloobmejna menjava z Madžarsko, ki bo letos znašala 1 milijon 700 tisoč dolarjev. Izvažajo predvsem gotove izdelke, zlasti veliko piva, uvažajo pa ajdo, kronske zamaške za steklenice, začimbe in veliko reprodukcijskega materiala.
V Univerzalu se zavedajo, da ponudba blaga ni vselej idealna, zato sprejemajo tudi kritiko. Kadar blaga ni na tržišču, potem trgovci seveda niso krivi za osiromašeno ponudbo. Drugače je seveda, ko blago je, ni pa ga v trgovini. Svojim kupcem bodo zelo ustregli predvidoma še letos, ko bo v Lendavi izpopolnjena ponudba železninarskega in drugega blaga, ki ga sicer prodajajo take trgovine. Prisluhnili so tudi potrebam združenega dela in
obrtnikov in ponudili bodo večjo izbiro reprodukcijskega materiala. Tega bodo kupovali direktno pri izdelovalcih in bo zato verjetno cenejše kot če bi bil vmes grosist.
Ob našem obisku v Univerzalu pa smo postavili še vprašanje, kako gledajo na konkurenco. So za zdravo tekmovanje, vendar pod enakimi pogoji. Torej bi moral vsak, ki bi hotel imeti na tem območju svojo trgovino, zgraditi nov’ objekt in sploh vlagati v vse infrastrukturne objekte.
Š. Sobočan
Na letošnjem sejmu so podelili tudi priznanja Zadružne zveze Slovenije. Za prispevek k razvoju zadružništva so jih letos podelili 40 posameznikom ter 19 organizacijam in aktivom mladih zadružnikom in zadružnic. Kot je v priložnostnem nagovoru povedal predsednik Zadružne zveze Slovenije Leo Frelih, šo letošnji dobitniki priznanj veliko prispevali k organiziranosti slovenskega zadružništva, ki prihodnje leto slavi 15 let ponovne organiziranosti, Slovensko zadružništvo je v tem času deseglo pomembne premike, ki se odražajo tudi v večji kmetijski proizvodnji. Čeprav je v Sloveniji v zadružne organizacije včlanjenih že več kot 90 tisoč kmetov, pa nas v prihodnjih letih na področju krepitve zadružništva čakajo še pomembne naloge. Zadružne organizacije morajo postati osnovni nosilec razvoja kmetijstva, za dosego tega cilja pa jih je potrebno seveda kadrovsko in ekonomsko še bolj okrepiti.
Čeprav so letos podelili kar 50 priznanj. pa so tokrat prejeli priznanja le trije kmetje iz Pomurja (Jože Klemenčič iz KZ Ljutomer-Križevci in Janko Sršen iz iste kmetijske zadruge ter Franc Korošak iz TOK VG Kapela). Vprašanje je, ali tokrat iz Pomurja ni bilo več predlogov ali pa Pomurci niso ničesar prispevali k razvoju slovenskega zadružništva?!
L. Kovač
ZDRUŽENJE ŠOFERJEV IN AVTOMEHANIKOV ZŠIM Murska Sobota
razpisuje
vpis v šolo za poklicne voznike motornih vozil za leto 1986/87. Začetek pouka: 1. 12. 1986
Vpisnina, ki jo vplačate na AMD Murska Sobota, Noršinska cesta, znaša 20.000 din.
SLOVIN—LJUTOMERČAN
kmetijstvo in predelava, r. o. Ljutomer, Kidričeva ul. 2 tozd Ljutomerska klet
DOMAČIJA PAVLOVIH - SKLADIŠČE! Kaže, da tudi v letu, ko slavimo 100. obletnico rojstva in 40. obletnico smrti slovensko-madžarskega znanstvenika, pesnika in publicista dr. Avgusta Pavla, ni računati, da bi se karkoli premaknilo pri obnovi domovanja Pavlovih v Potrni v Radgonskem kotu. Malo je domačinov na tem dvojezičnem območju avstrijske Štajerske, ki bi vedeli vsaj to, da je družina »zvestega sinu dveh narodov« živela v tej hiši od leta 1910 do 1927, še manj, da so bila nekoč in so menda še! — resna razmišljanja skupine slovenskih in avstrijskih razumnikov, da bi poslopje preuredili v muzej ali vsaj poskrbeli za spominsko sobo. Zdajšnjemu lastniku Peternelliju, ki ima v Potrni servis s trgovino, je stavba prišla prav za skladiščne namene. Z zgodovinskimi osebnostmi se pač ni donosno ukvarjati.
B. Ž.
OBJAVLJA JAVNO DRAŽBO
za prodajo vinskih sodov;
1.	Več transportnih vinskih sodov, prostornina od 120 do 300 I, izklicna cena za enega, odvisno od velikosti, je od 16.000,— din do 38.000,— din.
2.	Več vinskih sodov-ležakov, prostornina od 1600 do 4300 litrov, izklicna cena za enega, odvisno od velikosti, je od 25.000,— din do 60.000,— din.
Javna dražba bo 20. septembra 1986 ob 9,-uri pri vinski kleti v Ljutomeru.
Ogled sodov je možen uro pred začetkom javne dražbe pri vinski kleti.
'	Pred začetkom na dan javne dražbe med 8. in 9. uro morajo interesenti plačati 10-odstotno varščino.
Za izdražene sode pa je potrebno plačati razliko v ceni najpozneje v 8 dneh in jih tudi dvigniti, sicer varščina zapade.
Za sode se obračuna prometni davek, ki ga plača kupec.
STRAN 8
VESTNIK, 4. SEPTEMBRA 1986
^tehnostroj
69240 LJUTOMER, PREŠERNOVA 40, TELEFON: (069) 81615
NOVO • NOVO# NOVO
Trosilnik hlevskega gnoja Nosilnost 4000 kg
UNIVERZALNI STROJ ZA TROŠENJE GNOJA IN PREVOZ KMETIJSKIH PRIDELKOV IN SILAŽE — TG 4VK
OOT
Drobilec rastlinskih ostankov DRO 3 je (zmogljivost 2,5 ha/h) zelo primeren za drobljenje koruznice, žitne slame, soje, oljne repice, stebel sončnic, tobaka, za drobljenje rastlinja ob kanalih in gozdovih in za drugo. Drobilec drobi, reže in takorekoč razporeja rastlinske ostanke po delovni površini.
Tehnični podatki: — potrebna pogonska moč 29 kW — delovna širina 3 m — delovni učinek 2,5 ha/h — priključni vrtljaji 540 na minuto — vrtljaji na delovnih gredeh 1550 na minuto.
Enakomerno in kakovostno trošenje hlevskega gnoja na enoto površine je temeljni pogoj za visoke hektarske donose. Trosilnik ima v opremi zadnjo stranico, s katero prilagodimo trosilnik v prikolico. Za praznjenje zaboja uporabi-
mo pomični transportni trak na podu. Posebna oprema trosilnika je nadgradnja za silažo, ki jo je mogoče montirati na trosilnik brez trosilne naprave. Trosilnik hlevskega gnoja tip TG — 4VK ima trosilno napravo s pokončnimi valji.
Namenjen je za trošenje hlevskega gnoja na širših površinah.
Prekucnik za nazaj dopolnjuje izdelek in se uporablja brez trosilne naprave z vgrajeno zadnjo stranico in se rabi kot prikolica s prekucnikom.
Ul
'MS
(ON
Stroj za praznjenje buč SLB 1500 je namenjen praznjenju in čaščenju semen bučnic. Stroj dela med prevozom po njivi ali na mestu.
Tehnični podatki: — zmogljivost stroja na najslabših terenih 2 ha/dan — lastna masa 700 kg — maksimalna hitrost 10 km/h gume 6,50-16 potrebna moč traktorja 30 kW — prostornina rezervoarja semena 0,5 ma.	*
VSE PODROBNE INFORMACIJE DOBITE V PRODAJNI SLUŽBI TEHNOSTRO-JA V LJUTOMERU, PREŠERNOVA CESTA 40, ALI PO TELEFONU (069) 81 615
		
Z4 TISTE, KI HOČEJO
DELATI
K NA PODROČJU
GOSTINSTVA
use za obrt, obrt za use
ZVEZA OBRTNIH ZDRUŽENJ SLOVENIJE, SPLOŠNO ZDRUŽENJE DROBNEGA GOSPODARSTVA SLOVENIJE IN ZAVOD ŠRC GOLOVEC — CELJSKI SEJEM VAS VABIJO NA
V ZGORNJESAVINJSKI DOLINI ŽELIMO SPREJETI VSE OBISKOVALCE BOLJ GOSTOLJUBNO IN BOLJE PRIPRAVLJENI KOT DOSLEJ, ZATO POTREBUJEMO
VEČJE ŠTEVILO NOVIH DELAVCEV, KI BI Z VESELJEM DELALI V GOSTINSTVU.
ČE IMATE USTREZNO STROKOVNO IZOBRAZBO GOSTINSKE SMERI POTEM VAS VABIMO, DA ZAVRTITE TELEFONSKO ŠTEVILKO (063) 831-911 ALI 831-111, IN DOBILI BOSTE PODROBNEJŠE INFORMACIJE. ŽE VNAPREJ PA LAHKO POVEMO, DA NUDIMO STIMULATIVNE OSEBNE DOHODKE TER MOŽNOST BIVANJA V SAMSKIH SOBAH, V SKLADU Z INTERESI PA MOŽNOST ZAPOSLITVE V HOTELIH, SMUČARSKEM CENTRU ALI OBJEKTIH SEZONSKEGA ZNAČAJA.
Pričakujemo vas v	GP TURIST
SOZD MERX S) Nazarje in
RTC GOLTE
Najpomembnejša poslovna prireditev obrtništva v Jugoslaviji tudi letos široko odpira vrata vsem obiskovalcem. Poslovnosti je na tem sejmu dan poseben povdarek z uvodnima poslovnima dnevoma. To je priložnost, da še bolje spoznate najbolj dinamično panogo našega gospodarstva.
Proizvodi in storitve obrtniških delavnic osebnega in združenega dela bodo razstavljeni v okviru specializiranih razstav (les, obdelovalni stroji, tekstil, usnje, plastika, cementni izdelki, drobna kmetijska mehanizacija in še druge) in v okviru obrtnih zadrug, obrtnih združenj in organizacij združenega dela.
Živahen sejemski utrip vsako leto privabi v Celje rekordno število obiskovalcev. Združite tudi vi koristno s prijetnim. Dobrodošli!
GOLOVEC od 12. do 21. septembra 1986 10. in 11. septembra POSLOVNA DNEVA
VESTNIK, 4. SEPTEMBRA 1986
STRAN 9
Vie zgodi se vsak dan
mi    nn   na km mk mb
HZRAK IZ GUMBO V •
Radovedna ameriška znan-
Istvenika Allen Owgard in Jane Potts sta na vsak način hotela ugotoviti, kakšen zrak so I dihali naši predniki pred industrijsko revolucijo. Hotela sta izmeriti odstotek ogljikovega dioksida v zraku pred dvema
| stoletjema. Kako?
Ker sta potrebovala vzorce  starega zraka, sta se podala na lov za raznimi starimi pred-
Maratonski tekač
Maratonski tekač Filipi-des, ki je leta 490 pred našim štetjem v popolni bojni opravi pritekel na atenski trg in oznanil, da so Grki zmagali, nato pa se mrtev zgrudil na tla, spada med najlepše in najbolj ganljive zgodbe starega sveta.
Takrat je bila vsa Atika pripravljena na boj s Perzijci in vsak Grk se je zavedal usodnega pomena bližnje bitke. Vojska je bila urejena in obstajala je nepretrgana zveza med »fronto«, Atenami in drugimi grškimi mesti. Pomagali so si s signalizacijo in naglimi sli, konjeniki Irt lahkimi vozile Zaprege in konje so menjavali. Tek enega samega človeka tik po zmagoviti bitki pri Maratonu je milo rečeno neverjeten. Ali bi Atene sploh zaupale novici, ki jo je prinesel tekač? Zelo verjetno je, da ne, saj bi lahko šlo za perzijsko ukano. Tek do Aten je torej zgolj lepa zgodba.
Svetlomer za cvetje
Srečne tablice
Nekatere registerske tablice v Hongkongu stanejo več kot avtomobil, na katerih so pritrjene. Kitajci verjamejo v numerologijo /številke naj bi vplivale na usodo ljudi/, zato so tablice s »srečnimi« številkami zelo iskane in temu primerno drage. Prodajajo jih na javnih dražbah in dostikrat dosegajo naravnost astronomske cene.
Leta 1979 je pripadla registerska tablica s številko 8778 srečnežu, ki je bil toliko srečen, da je lahko plačal zanjo 20 tisoč dolarjev, na kolikor ji je narasla cena. V kantonskem narečju zveni beseda za »osem« prav tako kot prvi zlog besede blaginja, beseda »sedem« pa se izgovarja prav tako kot beseda varnost. Če prevedemo številke 8778 v besede pomenijo torej: »blaginja, varnost, blaginja.«
Mesta uprava Honkonga je začela prodajati »srečne« tablice na dražbi leta 1973. Samo v prvih štirih letih so srečne številke prinesle mestni blagajni 2 milijona dolarjev. Na koncu je težko reči, kdo je pri tem srečnejši: številke, lastniki avtomobilov ali mestni očeje.
Noben cvet v prihodnje ne bo rasel v senci ali pod žgočim soncem, če kupite svetlomer, s pomočjo katerega lahko določite najboljše mesto osvetlitve. Vsakemu cvetju je potrebna ustrezna količina svetlobe. Svetlomer dela na podlagi fotocelice. Njegova cena pa je 30 mark.
IZ MOJEGA DNEVNIKA
meti, ki so jih hermetično zaprli in se je tako v njih ohranil iskani zrak: morskimi kompasi, peščenimi urami, teleskopi, daljnogledi, zamašenimi posodami iz potopljenih ladij. A njuna prizadevanja niso rodila uspeha.
Pomoč je prišla nenadoma. Oglasili sta se podjetji iz Connecticuta, ki že od leta 1812 izdelujeta kovinske in mornar-
Solidarnost s kravami
Kitajski kmet Zhou Min je pred osmimi leti hotel ugotoviti, kakšen je okus trave, ki so jo njegove krave tako veselo mulile. Poskusil jo je in ugotovil, da mu je všeč. Od takrat si sploh ne more predstavljati, da ne bi jedel trave. Lansko leto se je naposled odpovedal grdi navadi in se spet lotil navadnih jedi — tedaj pa so se začele sitnosti z zdravjem. Bolela ga je glava, kar naprej je imel težave z želodcem. Nič drugega ni pomagalo, kot da se je vrnil k travi. Kitajski zdravniki skušajo rešiti to uganko, vendar doslej niso imeli veliko sreče.
Denar v grlu
Kirurgi na Tajvanu so pred nedavnim opravili nenavadno operacijo. Petintridesetletni ženski so spravili iz sapnika kovanec. Komaj so čakali, da se bo pacientka prebudila iz anestezije, kajti zanimalo jih je, kako je denar prišel v njeno grlo. Ko se je zavedela, se je spomnila, da je kot petletna deklica po nesreči pogoltnila kovanec, potem pa na to kmalu pozabila. Čeprav je imela potem trideset let težave z dihanjem, tega ni povezovala s pripetljajem iz otroških let.
Alkohol varuje krvne preparate
Iz medikamentov iz ljudske krvi lahko popolnoma odstranijo virus side z alkoholom. 20-odstotna alkoholna koncentracija kmalu uniči
Ure so vir številnih inspiracij svetovnih umetnikov — uro-stol je ustvaril Jean Pierre Balou, ki jo je vključil v svojo razstavo Nenavadne reči. Če vemo, katera je osnovna funkcija vsakega stola, nam je malo težje jasno, kako ga uporabljati — če ga seveda v stanovanju nimaš res zgolj za spremljanje časa.
ske gumbe, znanstvenikoma	g
sta ponudili vzorce gumbov iz	H
državljanske vojne 1864, ki sta jih hranili v tovarniškem muzeju. Že prve raziskave so bile » uspešne. Gumbi so bili zelo  dobro spajkani. Zrak v njih ni vseboval niti najmanjše sledi tistih elementov, ki jih je prineslo obdobje parnega stroja in elektrike, da o radioaktiv-  nosti sploh ne govorimo.
vse viruse side. Sedaj je jasno, zakaj v celem svetu uporabljajo imunoglobulin, ki se pridobiva iz krvi in rešilno deluje pri težkih infekcijah. Pri pripravi globulina upora-
Je znanost pred teroristi nemočna?
Anketa, ki bi zajela vse prebivalce zahodnega dela sveta, bi najbrž pokazala, da se ljudje danes bolj bojijo teroristov kot atomske vojne. Vsak namreč upa, da do vojne ne bo prišlo, teroristi pa lahko napadejo vedno in povsod. Pred njimi niso varna niti letala, niti restavracije, blagovnice in ulice. Celo policijski strokovnjaki priznavajo, da teroristom, ki so trdno odločeni izpeljati svoje zločine, tega nihče ne more preprečiti. Znanost se je potrudila, da je izdelala takšna sredstva, ki preslepijo tudi najpopolnejše detektorje. To so plastični eksplozivi in orožje. Rentgenska kontrola, ki jo imajo danes skoraj na vseh letališčih, je pred njimi nemočna: žarki lahko odkrijejo le kovinske prčdmete. Zato so nekatera podjetja na zahodu vse svoje napore usmerila v razvoj tehnologije, s katero bi bilo mogoče odkriti smrtonosne tovore.
Med novejšimi sredstvi vzbuja pozornost detektor družbe Westinghouse iz Kalifornije. Pritrdijo ga nad tekočim trakom, po katerem na letališču potuje prtljaga. Detektor od zgoraj obstreljuje prt-Uago z nevtroni. Ob trku s stvarmi v prtljagi sproščajo žarke gama. Ce ti žarki naletijo na eksploziv, sprožijo poseben signal. Sredstvo je zanesljivo, ima pa tudi veliko pomanjkljivosti. Ni ga mogoče uporabiti na ljudeh, ker so ti žarki škodljivi.
Vrhunski znanstveniki skušajo z vrhunsko tehnologijo odkriti skrito orožje, plastični eksploziv ali mamila.
Telefonska mreža za avtomobile
Če izberete klicno številko 0161 boste iz Jugoslavije lahko na katerem koli kraju v ZR Nemčiji pozvali naročnika, ki ima v avtomobil vgrajen telefon. Novi sistem se imenuje Radiotelefon-ska mreža C zvezne pošte Nemčije. Ta sistem, čigar razvoj je v popolnem razmahu, je razvil SIEMENS. V mrežo C se bo lahko takoj vključilo 25 tisoč naročnikov. Do leta 1989 bo imela mreža zmogljivost 100 tisoč naročnikov. To bo najsodobneje opremljena radiotelefonska mreža na svetu.
bljajo alkohol, pravi dr. Rolf Kaufman, ki dela pri raziskavi zdravil v Frankfurtu. Morda je to pot do odprave te bolezni sodobnosti.
—'----
Psi z
mesečnimi kartami
Tudi pasje življenje ni povsod enako. Medtem ko se jih drugi otepajo, se v nizozemskem Haagu psi lahko vozijo s tramvaji in avtobusi, od leta 1981 dalje pa imajo pravico, na tedenske, mesečne in letne karte s popustom. Da bi preprečili zlorabe, so prometne oblasti tudi za te svoje »uporabnike« uvedle izkaznice, na katerih je ime in fotografija psa, ker pa se psi po navadi ne vozijo sami, je ha dokumentih tudi lastnoročni podpis lastnika. Za odtis šape se v mestnemu prometnemu podjetju nekako niso mogli ogreti.
Gosi urejujejo promet
V dunajskem predmestju Grinzing niso več vedeli, kaj naj storijo. Najrazličnejši poskusi, da bi voznike pripravi za počasnejše vožnje, so se izjalovili. Poskušali so s prometnimi znaki za omejitev hitrosti, radarskimi kontrolami, visokimi globami. Vse je bilo zaman. Potem je nekoga prešinila nenavadna misel. Po glavnih žilah v Grinzingu se zdaj vsak dan sprehaja pastir z goskami. Vozniki so bili presenečeni, toda vedno so zmanjšali hitrost. Ideja je bila sijajna, promet pa se je uredil, nesreč je manj. Morda bi veljalo to idejo uporabiti tudi drugje.
Ne mislijo prav
Lastnik parkiranega (in razbitega) avtomobila v angleškem mestu Lemingtonu je na sprednjem steklu našel listek z naslednjo vsebino:
»Pravkar sem se zaletel v yaš avto. Mimoidoči so me videli in me še vedno gledajo, ko vam to pišem. Prav gotovo si mislijo, da vam bom pustil svoje ime in naslov. Motijo se.«
Debeli in nesrečni
Po podatkih svetovne zdravstvene organizacije ime v razvitih deželah dve tretjini bolezni korenine v prekomerni in prekalorični prehrani stanovalcev. Najbolj ogrožen je srednji sloj: siromašni nimajo -kaj jesti, bogati pa jedo zdravo nizkokalorično hrano, ki pa je praviloma draga. 90 odstotkov Američanov meni, da so predebeli. 35 odstotkov bi želelo shujšati vsaj za 15 kg. Presežek kilogramov prinaša veliko zdravstvenih tegob. Mesečno enkrat ne je 31 odstotkov Američank, da bi bile vitkejše. V boju proti odvečnim kilogramom so Američani samo v lanskem letu potrošili okoli pet milijard dolarjev. Samo za zdravila in sredstva za zmanjšanje teka v Ameriki trošijo 200 milijonov dolarjev. Američani so torej debeli in nesrečni, kaj pa bi lahko dejali za tiste, ki nimajo kaj jesti?

skrivajo zlato in
zrejo uran
Že več stoletij noče imeti znanost nobene zveze z alke-mijo, to srednjeveško lažno znanostjo, in z njenimi pristaši, ki so skušali pridobivati zlato po kemijski poti — torej v laboratorijih in ne v rudnikih. Toda v laboratorijih državne univerze New Mexica so odkrili, da nekatere vrste alg vpijajo zlato in da je mogoče to zlato »dobiti« iz njih, če ukanijo alge na pravi način.
Skupina znanstvenikov je pred časom odkrila, da imajo nekatere zelene in modro zelene alge čudno sposobnost, da vpijajo ione kovin, kot so svinec, kadmij, baker, platina. Med njimi je tudi alga chlorela, ki pa ima od vsega najrajši zlato. Znanstveniki so dognali tudi to, da je mogoče dobiti zlato iz teh alg tako, da delujejo na njih s cianidom in nekaterimi drugimi kemikalijami, vendar v določenih okoliščinah: v vodi z natančno določeno količino soli in kislin.
Z drugimi besedami povedano, pomeni to, da bo mogoče te alge uporabljati za pridobivanje zlata v laboratoriju.
Znanstveniki so mnenja, da je najbrž ta vrsta alg »sodelovala« pri naravnem procesu ustvarjanja zlatih plasti v zemeljski skorji. Mogoče še večjo senzacijo pa pomeni drugo odkritje iste skupine strokovnjakov, spet povezano z zelenimi in modro zelenimi algami: iz odpadnih voda znajo izločiti uran. To pa bi lahko prineslo človeštvu, ki se vse bolj boji strupov in onesnaževanja, še večje koristi kot plemenito zlato.


Mula skotila zdravo žrebe
Na farmi v ameriški državi Nebraska je mula spravila na svet lepo zdravo žrebe. Doktor Rider, genetik centra za razmnoževanje ogroženih živali živalskega vrta v San Diegu, je izjavil, da je to enkraten primer oploditve mule. Ta žival, ki je mešanica med konjeffh in oslom, je sicer neplodna zaradi zakrnelih organov za razmnoževanje.

STRAN 10
VESTNIK, 4. SEPTEMBRA 1986
za vsakogar nekaj
Prekmurski kažipot kulinariki
Očetje in dedki naših otrok in vnukov niso odraščali s trnkom v vodi ali s puško v roki in tako preživljali lepe popoldneve. Nočem namerno opisovati tiste preteklosti, ki ima osnovne značilnosti nekdanje revščine v svetu ob Muri.
Dandanes se kaže v tem našem zanimivem geografskem območju druga slika. Glas preteklosti se več ne sliši in povsod obstaja trdna povezanost ljudi — celo v prehrani.
Med ljudi je zaplavala misel — dajmo več za hrano in pijačo! Nesporno je, da se to najbolj
odraža v porabi alkohola in žganih pijač. Ko na kaki domačiji pričakujejo goste, je miza bogato obložena. Večjo prijaznost, uslužnost in boljšo postrežbo ponudijo gostinci predvsem zdomcem. če plačujejo s tujo valuto. Za tako ponudbo niti ni potrebna posebna nalepka.
Podoba naših vasi pa se v prehrani vrača na stare jedi. Recepti babic so spet dobrodošli. Na raznih piknikih in prijateljskih srečanjih po počitniških hišah, vinogradih in izletih gostom najraje postrežemo znani prekmurski
bograč. Ta jed — enolončnica je sestavljena iz treh vrst mesa, krompirja, zalita pa je z vinom. Pomembno je, da je primerno začinjena z močno papriko. Ker je to tradicija, ni nič čudnega, če so lovci postali že izkušeni kuharji bograča. V zasnovi in zvrsti je namrečjovcem dovolj dano, da pridejo do raznovrstne divjačine, kar omogoča pripravo okusnega bograča. Ob taki priložnosti postajajo obrazi še milejši, če je na mizi tudi dober domači rženi kruh, vrtanki ali celo gibica!
Dini Titan
MARELIČNA
TORTA
Pripravite: za testo — 4 jajčka, 2 dl sladkorja, 1 dl škrobne moke, 1 dl moke, pecilni prašek, maslo in moko za posodo; za kremo — 2 dl sladke smetane, 3 dl mleka, 3 jajčka, 3 žlice sladkorja, 2 vanilijeva sladkorja, 2 žlici škrobne moke; 50 dag marelic, za okras nekaj temnega in svetlega grozdja, 1 preliv za torte, 5 dag mandeljev, 2 dl stepene sladke smetane.
Za testo zmešajte jajčka s sladkorjem, v gosto penasto maso pa vmešajte obe vrsti moke in pecilni prašek. Pri temperaturi 200 stopinj pecite od 25 do 30 minut. Za kremo pomešajte jajčka s sladkorjem, polagoma dolivajte smetano, vmešajte škrobno moko in mleko ter nato kuhajte na pari, dokler zmes ne postane gosta. Torto prerežite v tri liste, jih natopite z mešanico mleka in ruma, spodnja lista pa premažite s kremo. Nato dajte nanju narezane marelice in stepeno smetano: Ta dva lista dajte drugega vrh drugega, nanj pa še tretjega. Torto na zunanji strani premažite s kremo, nanjo položite polovičke marelic in jagode grozdja, vse skupaj pa prelijte s prelivom za torte. Po stranski ploskvi torte posipajte popražene mandeljne, narezane na lističe.
RADIO MURSKA SOBOTA
v oddaji 21 232, lestvica tega tedna:
1.	Friends will be friends — Queen
2.	Ljubil bi se — Gu-Gu
3.	Sledgehammer — Peter Gabriel
4.	Sanjam te — Mlada pot
5.	Ne mogu, da ga ne volim — Magazin
Lestvica nastaja s sodelovanjem Hi-Fi Videostudia na Kidričevi 21 (telefon 25-577), 69000 Murska Sobota.
Glasovnice — dopisnice — pošljite na naslov: Radio Murska Sobota, Titova 29/1, 69000 Murska Sobota, s pripisom: za 5 naj.
NASA RISBA — VAS PRIPIS
0 nogavicah
Nogavice bodo dlje uporabne, če jih boste obuvali z rokavicami na rokah, če jih ne boste obuvali vlažne, če jih po vsakem nošenju izperete v mlačni vodi — le toliko, da z njih odstranite prah. Pomaga tudi, če v vodo za izpiranje kanete nekaj kapljic kisa in enkrat v dveh tednih pustite nogavice v tej vodi.
dobro je vedeti
Če želite izboljšati okus kuhanega korenja, mu dodajte malo majoneze in nekaj kapljic olja.
Bombažne tkanine pri pranju velikokrat spuščajo barvo. Da se to ne bi zgodilo, dodajte vodi za namakanje 2 žlički kisa, v vodo za izpiranje pa žličko.
Če boste oranžo ali grenivko za dve minuti dali v pečico, boste pozneje zlahka odstranili lupino — ne samo zunanjo, ampak tudi notranjo belo opno.
Ne morete odstraniti rjastih madežev na kovinskih predmetih (police, peči in podobno)? Zlahka boste to naredili, če jih boste očistili s toplim oljem.
Kaj pripravljate v pečici? Nekateri vedo odgovor že po vonju iz pečice. Če le-ta ni preveč prijeten in bi se ga radi znebili, ko jed vzamete iz pečice, dajte še na toplo ploščo nekaj zrnc klinčkov in cimetove skorje. Zaprite pečico in* pustite, da se ohladi. Prijal vam bo prijeten vonj!
Majhna kuharska skrivnost za ribjo juho: krožnike, na katerih boste ponudili to jed, premažite s skorjo limone, ki jo morate pred tem dobro oprati in zbrisati. Juha bo dobila poseben okus.
Ste pri likanju posteljnine ali belega perila napravili napako, ker ste imeli prevroč likalnik in je
na tkanini ostal rumen madež? Odstranite ga lahko, če madež namočite v hladni vodi in ga posipate s soljo. Postopek ponovite dvakrat, perilo izžemite in ga dajte sušit na sonce.
Krzno bo spet dobilo svoj sijaj. če ga boste v meglenem in vlažnem dnevu pustili na zraku. Potem prek noči pustite, da se posuši in ga skrtačite v smeri dlak. Sonce namreč krznu škodi, poleg tega pa krzno tudi porumeni.
Za čiščenje rib brez lusk (na primer jegulj) uporabite suho koruzno moko. Ribe dobro natrite z njo in vse bo očiščeno.
Kocka sladkorja pred spanjem deluje kot pomirjevalno sredstvo.
Če se bojite, da vam bo pri kuhanju cvetača porumenela, dodajte vodi, v kateri jo kuhate, nekaj mleka.
Suha zelenjava bo bolj okusna in prej se bo skuhala, če jo boste dan pred kuhanjem namočili, na dan kuhanja pa zamenjali vodo.
Vedno se najdejo ostanki čokolade za kuho. Raztopite jih v malo mleka na slabem ognju, tako da dobite gosto zmes, ki jo nato razredčite z vrelim mlekom. Dobili boste zelo okusen topel napitek, ki ga lahko zaužijete tudi hladnega-
Eno poslednjih ljudožerskih plemen iz gornjega dela Konga je ujelo angleškega matematika, biologa in raziskovalca Karla Pearsona (1857—1936). Določili so ga za glavno jed pri slovesnem poglavarjevem kosilu. V obupu se je jetniku posvetila odrešilna misel:
»Ne smete me pojesti, jaz sem bog!«
»Bog, ki so mu na voljo najvišje sile?« je vprašal poglavar.
»Da!«
»Dokaži, pa te ne bomo pojedli!«
»Glejte,« je prepričljivo rekel Pearson, potegnil iz žepa vžigalnik, ga vžgal in že se je pokazal modrikast plamenček.
»Zares si bog!« je rekel poglavar. »Spustil te bom, če mi zaupaš skrivnost.«
»Skrivnost ognja?«
»Oh, kje neki! Skrivnost, kako se ti posreči vžgati vžigalnik. Tukaj jih imamo na pretek, pa niti eden ni vreden počenega groša!«
X X X X X.
Kambiz je bil perzijski kralj, ki je umrl leta 522 p. n. š. V kraljevi navzočnosti je tekel pogovor o vojaških in civilnih zaslugah. Vsi so bili mnenja, da je Kambiz zaslužnejši kot njegov oče Kir.
»Ne strinjam se. Po mojem ga veliki kralj Kir prekaša,« je pripomnil eden od navzočih.
»Res je tako,« je čisto mirno nadaljeval pogovor Kambiz. »Kambiz še ni dal življenja sinu, kakršen je Kambiz — kot je to storil njegov oče!«
XXX XX
Veliki filozof Immanuel Kant (1724—1804) je kot član izpitne komisije študentu zastavil naslednje vprašanje:
»Ali mi lahko poveste, zakaj pravzaprav nastane polarni sij?«
»Zakaj nastane polarni sij? Joj. škoda ... Še pred nekaj minutami sem vedel, zdaj sem pa pozabil,« je odgovoril vprašani.
»Res škoda, da ste pozabili,« je odvrnil Kant, »ker ste prav gotovo edini človek na svetu, ki je to vedel.«
NIC NAS NE SME PRESENETITI
Kako skrbimo za varno pot otrok v šolo?
Začelo se je novo šolsko leto in s tem tudi večje skrbi v prometu. In kako smo poskrbeli za varno pot otrok v šolo in domov. zlasti tistih, ki so letos prvič prestopili šolski prag? In kdo vse je odgovoren za prometno varnost otrok? Prav gotovo so na prvem mestu dolžni skrbeti za varnost svojih otrok s svojim zgledom in obnašanjem v prometu starši. Potem je tu šola, ki je dolžna učencem posredovati prometno varnostno znanje in kulturo. Zavod za šolstvo SR.S, enota v Murski Soboti, je poslala vsem šolam dopis, v katerem so dane usmeritve, kako pripraviti učence na počitnice, zlasti pa, kako jih je treba pripraviti za začetek novega šolskega leta.
Šole so torej dolžne, da seznanijo učence s prometnovarnost-nim načrtom, jih opozorijo na najbolj varne poti v šolo, hkrati pa tudi na nevarne točke. Prav tako pa o tej problematiki seznanijo tudi starše. Pri tem je tudi zelo pomembno vključevanje učencev — mladih prometnikov v začetku šolskega leta v prometna dogajanja, skrb za urejenost koles, pregledovanje koles, kolesarske izpite, tekmovanja »Kaj veš o prometu«, tekmovanja za prometno značko in opravljanje kolesarskih izpitov. Predstavniki zavoda za šolstvo SRS, enota Murska So-
bota, so imeli pred dnevi posebne seminarje za učitelje prvih razredov osnovnih šol, na katerih so obravnavali nekatere elemente vzgojno-izobraževal-nega dela, pri tem pa tudi prometno vzgojo in pripravo najmlajših učencev za gibanje v prometu. Tako so bili prvošolčki prvi šolski dan seznanjeni z varnimi potmi v šolo in najbolj nevarnimi točkami v prometu. Prav tako so bili prvi šolski dan o prometni problematiki seznanjeni tudi starši in opozorjeni na njihovo skrb za varnost otrok. Tako kot prejšnja leta bodo tudi letos prvošolčki obvezno nosili rumene rutice. Pri tem je pokazala veliko razumevanja zavarovalna skupnost Triglav v Murski Soboti, ki je na pobudo Zavoda za šolstvo SRS, enota v Murski Soboti, za vse štiri pomurske občine priskrbela 2.000 rumenih rutic. Te rutice so prvošolčki dobili prvi dan srečanja s šolo brezplačno. Poleg staršev in šole so za varnost otrok dolžni skrbeti tudi sveti za preventivo in vzgojo v cestnem prometu pri skupščinah občin in milica. Pri tem so zgledno sodelovali sveti za preventivo v cestnem prometu ih postaje milice ter šole. Za varnost otrok pa niso odgovorni samo navedeni, temveč vsi udeleženci v cestnem prometu.
Feri Maučec
Progasto je v poletni modi že dolgo prisotno, vendar je tudi pri tem letos nekaj novosti — ena takih je na primer komplet z drobnimi vzdolžnimi črtami, ki ga lahko kombiniramo z majico in čevlji, ki imajo prav tako progaste vzorce.
SESTAVIL MARKO NAPAST	SVETOVNI POTNIK	MAJHNO NASELJE	NEKDANJI BRITANSKI PREMIER (CLEMENT)	REKA V ITALUI, PRITOK TIBERE	GLAVNA REKA V ARMENUI	KLJUKA	STAROGRŠKI KIPAR
LAMI SORODNA JUŽNOAM. ŽIVAL							
RIMSKI MUZEJ IN KATEDRALA							
MESTO NA MORAVSKEM VČSSR							
BELGIJA		DEL ROKE VERDUEVA OPERA					
FIGURA PRI ČETVORKI				STRAST PEVKA UKRADEN			
UTRIP					JOSIP STRITAR AVSTRAL- SKI PES		
RADU			IGRALEC NELSON SIBIRSKI VELETOK			SVETINOV ROMAN	GRŠKO BOŽANSTVO, FAVN
RIMSKI PESNIK							
NASILNA VLADARICA							
ZMIKAVT				PRISTAJALNI POMOL MAKARSKA			
PRVOTNE, OSNOVNE BESEDE							
KRAJŠA REKA V ISTRI					STO KVADRATNIH METROV		
REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE — Vodoravno: Strauss, erep-sin, lopatka, elita, ž, kani, Ni, C, angel, Ik, lok, ostrina, narek, Ivanovo, sesalec, tren, KA.
VESTNIK, 4. SEPTEMBRA 1986
STRAN 11
Povabilo šolarjem
No, pa je že konec lepih počitniških dnilLpamo, da vam je bilo res prijetno brez šolskih in domačih nalog, brez spraševanja za ocene in ... Najbrž pa vam je bilo vseeno že malo dolg čas po šoli, po sošolcih in prijateljih, po tovarišicah in tovariših. Ste morda pogrešali tudi vašo rubriko v Vestniku? Če boste pohiteli s pisanjem, bomo mogoče objavili vaše prispevke že v prihodnji številki, potem pa vam bomo rezervirali-poi časopisne strani (včasih tudi kaj več ali manj) vsak četrtek do konca šolskega Ieta> Tudi letos si želimo, da bi bili vaši spisi, vesti, poročila, črtice, reportaže ... napisani s pisalnim strojem, risbe pa v črno-beli tehniki (s svinčnikom ali flomastrom) — če se le da. Najprej boste najbrž pisali to in ono o počitnicah. Prav zanima nas, kako je bilo.
K sodelovanju vas ponovno vabi vaš stric urednik
Jože Graj
Pionirke in pionirji
Festival Kurirček vas v okviru svojega letošnjega programa vabi, da sodelujete na pionirskem natečaju za literarne prispevke in likovne izdelke s temo:
LEPA Sl, DOMOVINA MOJA
V okviru te teme si lahko učenci sami ali ob pomoči učiteljev izberejo konkretne naslove za pisni prikaz oziroma motiv likovnega izdelka.
1.	LITERARNI PRISPEVEK je lahko v prozi ali pesem.
2.	LIKOVNI IZDELKI so lahko v vseh risarskih, grafičnih, slikarskih tehnikah, ki se uporabljajo pri pouku likovne vzgoje na osnovnih šolah.
V literarnih prispevkih in likovnih izdelkih naj učenci opisujejo oziroma upodabljajo svet svoje mladosti v svobodni socialistični domovini.
Literarna oziroma likovna dela za natečaj naj na šoli izbere slavist, zgodovinar oziroma likovni pedagog.
Izmed prispevkov bo žirija izbrala najboljše in bodo nagrajeni oziroma razstavljeni v okviru sklepnih prireditev Festivala kurirček v Mariboru.
Za vsako delo so potrebni podatki:
a)	naslov dela,
b)	ime in priimek avtorja in rojstno leto, c) ime šole, razred in kraj,
d) zaželjeno je tudi, da nam sporočite ime mentorja literarnega krožka oz. likovnega pedagoga.
Za najboljše prispevke in likovne izdelke je Festival Kurirček pripravil priznanja in nagrade.
DELA ZA NATEČAJ POŠLJITE DO 15. NOVEMBRA 1986 NA NASLOV:
FESTIVAL KURIRČEK
62000 Maribor, Tomšičeva 45
TIMA ŽK INTES Maribor, Meljska c. 19, tozd Kruh-pecivo Jožice Flander 2, Maribor, objavlja naslednja prosta dela in naloge _____	v pekarni Lendava:
1.	vodenje prodajalne —• 1 delavec pogoji za zasedbo:
trgovski poslovodja živilske ali mešane stroke in 1 leto delovnih izkušenj
2.	prodaja izdelkov — 2 delavca pogoji za zasedbo:
KV trgovec živilske ali mešane stroke, 6 mesecev delovnih izkušenj
3.	izdelava slaščic — 1 delavec
pogoji za zasedbo:
KV slaščičar ali KV kuhar in 6 mesecev delovnih izkušenj Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas.
Kandidati naj pošljejo pisne vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 8 dneh bd dneva objave na naslov:
TIMA ŽK INTES Maribor, Meljska c. 19, kadrovska služba. Nepopolnih vlog ne bomo upoštevali.
O izidu izbire bodo prijavljeni kandidati obveščeni v 8 dneh po izbiri.
Delovna skupnost Pomurske območne skupnosti ZS Triglav objavlja dela in naloge
zavarovalnega zastopnika
za življenjska zavarovanja za delovno območje v zastopu 8-7 Gornja Radgona.
Poleg splošnih pogojev morajo imeti kandidati konč"'— najmanj osemletno šolo in ustrezne delovne izkušnje.
Za objavljena dela in naloge se združuje delo s polnim delovnim časom za nedoločen čas in s poskusnim delom, ki bo trajalo tri mesece.
Osebni dohodek po Samoupravnem sporazumu o delitvi sredstev za osebne dohodke ter sredstev sklada skupne porabe.
Kandidati, ki jih veseli delo z ljudmi, naj vložijo lastnoročno napisano prošnjo s kratkim življenjepisom in opisom dosedanjega dela odboru za medsebojna delovna razmerja in kadrovska vprašanja pri Pomurski območni skupnosti ZS Triglav v osmih dneh od objave.
Kandidati bodo o izbiri obveščeni najkasneje v 30 dneh.
Na podlagi DD o skupnih izhodiščih za oblikovanje cen komunalnih storitev v letu 1986, določil Pravilnika o oblikovanju cen proizvodov in storitev v tozdu Komunala ter ob soglasju IS SO Lendava je delavski svet tozda Komunala v širši sestavi, dne 29. 8. 1986, potrdil na komunalni skupnosti usklajeni predlog cen naslednjih komunalnih storitev: •	
1. POGREBNE STORITVE	
— uporaba mrliškega avta	127,00 din/km
— uporaba mrliškega avta	3.000,00 din/uro
— uporaba mrliškega vozička	600,00 din
— izkop in zakop groba	11.400,00 din
— uporaba mrliške veže	1.440,00 din
— oblačenje mrliča	4.200,00 din
— koriščenje obdukc. sobe — sestavljanje in razstavljanje mrliškega	2.280,00 din
odra na domu	1.800,00 din
— pogreb na pokopališču — pogreb od doma s 5 pogrebci	7.680,00 din
na uro za vsakega pogrebca — Storitve ob promet, nesrečah, utopitvi ipd., zaračuna se zamuda časa po dejansko opravljenih urah	1.920,00 din
med 6. in 14. uro	2.040,00 din/uro
med 14. in 6. uro	2.400,00 din/uro
— pomoč pri obdukciji — nakup groba (za dobo 10 let)	2.040,00 din/uro
— otroški grob	3.000,00 din
— enojni grob	4.800,00 din
— družinski grob	7.200,00 din
— grobovi za žare — najemnima za grobove (za dobo 10 let)	3.600,00 din
— otroški grob	1.200,00 din
— enojni grob	2.400,00 din
— družinski grob	3.600,00 din
— žare	1.800,00 din
— grobnica	4.800,00 din
.— prekop groba (mrliča) 2. ODVOZ SMETI IN DRUGE STORITVE	2.400,00 din/uro
— za prevoz smeti za smetnjak v Lendavi	138,00 din
— za prevoz smeti za smetnjak zunaj Lendave	153,00 din
— prenos smetnjaka po posebnem naročilu	153,00 din/smetnjak
— odvoz smeti s traktorjem	3.613,00 din/uro
— kontejnerski odvoz smeti	2.563,00 din/mJ
— prevoz s traktorjem	3.012,00 din/uro
— odvoz fekalij — odlaganje odpadkov na odlagališču	3.800,00 din/cisterna
(planiranje in zasip)	1.250,00 din/m'
Za odvoz smeti s kontejnerjem zunaj Lendave je Ta sklep začne veljati od 1.9. 1986.	cena višja za 15 %.
IMATE TEŽAVE S CELULITOM?
J jsjjg |ažjega kot to.
Oglasite se v zdravilišču Radenci. V programu Zdravje-lepota je tudi odstranjevanje celulita.
In še nekaj: pri negi obraza uporabljamo zdaj poleg običajnih metod tudi iontoforezo.
Informacije in rezervacije: Zdravilišče Radenci, 69252 Radenci, tel.: (069) 73 331, teleks: 35269
•••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••e
Miroslav Slana-Miros
VIDEMSKA DRUŽNOST
OD GUBCA DO VUKA
7
Doma pri Vidmu sedem dolgih let niso slišali o njem niti glasu. Zanj je bila prekinjena sleherna zveza z domom. Zato so ga imeli za mrtvega.
V življenjepisu ameriškim Slovencem je kot zaznamovan avstrijski vojak zapisal: »Kp je leta 1914 izbruhnila vojna, sem bil takoj mobiliziran in odposlan na bojišče v Galicijo. Črna pika, ki me je nadlegovala že pri vojakih, ko sem bil prisiljen tri leta služiti vojaški rok, se je zdaj še povečala. Zakaj vse pisma, navadne karte, ki so bile naslovljene name, sem moral spočetka prevesti na nemški jezik, da je cenzura videla,, ali nisem zares preveč protidržaven in veleizdajalec. Moje prevode so še nato kontrolirali, če nisem pošte nemara napačno prevedel. Tudi kar sem napisal staršem (v mislih je imel pisanje, preden je bil ranjen) in znancem iz Galicije, sem moral poleg pisma v slovenščini priložiti še nemški prevod. Pa to samo jaz in nihče drug v stotniji, ki sem ji bil dodeljen. Najbrž je bilo pri drugih stotnijah podobno z drugimi vojaki, česar pa nisem vedel. Za poizvedbe je bilo tudi premalo časa,, ker sem bil že 26. avgusta 1914 v bitki ranjen in sem obležal na bojnem polju.«
NENAVADNA USODA UJETEGA RANJENEGA VOJAKA
Ko ga je bojni metež v Galiciji zmlinčil po tleh, so hrumeli mimo eskadroni in stotnije. Med kriki in bolečino je padel v globoko nezavest. Samo svoji uporni in odporni naravi se je lahko zahvalil, da ni izdihnil, preden so ga našli ruski vojaki.
Kaj se je bilo dogajalo medtem z njim, tega se ni zavedal. Sam se je spominjal dogodka tako: »Postal sem vojni ujetnik. Ko sem padel, preboden z bajonetom, so Rusi divje podili avstrijske čete. Vso noč sem preležal na travniku brez zavesti in neobvezan. Šele drugo jutro, pravzaprav proti popoldnevu, kot sem kasneje ugotovil, me je bila pobrala ruska sanitetna patrulja in me obvezala ter — odpeljala v Rusijo, še zdaj se spomnim besed ruskega vojaka, ki me je prevezoval, ko sem kasneje prišel k sebi: »Horošč budet tebje zdjes u Rosiji, pan, luš-če čjem na front je.«
Drugi vojak, ki je šel mimo, se je ustavil, me pogledal in rekel: »Ka-kovo čorta vojevatsja. Vsje pust projdjot sjuda I boljše. Njet vojni i kolonija.«
Vprašal sem: »A vi, čto vi?«
»Cto mi... ničevo. Pobjom oficera i konec vojni.«
Takšno in podobno nastrojenje sem videl in slišal povsod med vojaki, s katerimi sem govoril ves čas do revolucije, ako ni bilo blizu podčastnikov«
Med zdravljenjem je prišlo do neljubih zasukov. Osem mesecev je preležal po ruskih bolnišnicah tako rekoč na robu smrti. Rana je sicer postopoma celila, toda njegovo zdravstveno stanje se je bilo kritično zamajalo zaradi velike izgube krvi v notranjosti prsnega koša in občasnih notranjih krvavitev. Iz Berdičeva so ga odpeljali na zdravljenje v Ži-tomir, iz Zitomira v Kijev, od tam pa v Moskvo in iz Moskve v Nižnji
Novgorod. Tam je prejel pismo tovariša Moleka iz Amerike. Njegovo ime ni znano. Znano pa je, da je Molek pošiljal kasneje Vuku v Rusijo tudi slovenske socialistične časopise.
V Nižnjem Novgorodu ga je zdravil oddelčni zdravnik dr. Lepešinski. Njemu gre zahvala, da je okreval in se seznanil z nekaterimi vidnimi ruskimi osebnostmi, zlasti iz literarnega sveta. Tako je lahko še globlje spoznaval rusko književnost.
Dr. Lepešinski mu je nekoč prinesel v bolnišnico zvezek. Zdravnik je bil namreč vsakega ranjenca posebej prosil, naj opiše v zvezku svoje spomine na bitke, v katerih se je bil tolkel preden je bil ranjen. Tudi Ivana Vu^—je poprosil, naj opiše svojo nesrečo, kakor se je spominja z bojnega polja.
Vuk se je branil, češ, da ne zna ruski. Toda dr. Lepešinski mu je dejal, da lahko napiše vse v svojem maternem jeziku, ker bi rad spoznal njegov jezik. Bržkone ga je hotel preskusiti, ali je res Slovenec. Zatrdil mu je, da ne zna slovenski.
Vuk se je počasi vdal v usodo pisanja. Po dolgem času je imel spet pisalo in papir. Z zadovoljstvom je obljubil, da bo napisal. In res, že naslednjega dne je dr. Lepešinskemu izročil povsem popisan zvezek.
Zdravnik se je bil začudil: »Tako hitro ste napisali? To me zares zelo zanima.«
Vuk je skromno dejal: »Saj ni veliko. Kaj bi zadrževal druge, ki bi tudi radi pisali. Naj pridejo čimprej na vrsto.«
Zdravnik je prebral naslov: Gabrijela. Brez besed je pogledal slovenskega ranjenca in kakor se je kasneje spominjal, je tisti trenutek dobil zaupanje vanj. Vedel je, da je zares Slovenec in je bržkone pisatelj.
Dr. Lepešinski je že čez nekaj dni pripeljal v bolniško sobo visokega koščenega moža z naočniki in s črno brado, v katero je bila tu in tam že vtkana srebrna nitka.
Predstavil je neznanca z besedami: »Predstavljam vam člana ruske akademije znanosti, profesorja, gospoda Ržigo. Gospod profesor želi govoriti z vami, pan Vuk.«
Vuk je bil spričo nenavadnega obiska tako presenečen, da sprva ni našel besed. Še bolj ga je osupnil nagovor.
Presenečenje je bilo razumljivo, saj je po peklenskem plesu na bojišču in tako rekoč domala po čudežni zmagi nad smrtjo sedel zdaj na njegovi postelji prvi človek na tujem, ki je celo vedel, kaj je to Slovenec in kdo so Slovenci, se je kasneje spominjal Vuk. Ker ni našel besede, ga je spravil iz zadrege profesor Ržiga: »Sem Čeh. V Rusiji sem že 40 let in sem se porušil. Ampak ni važno. Prosil bi vas, da mi dovolite prevesti v ruski jezik svojo Gabrijelo, ki ste jo zapisali v zvezek. Ne bojte se. Poznam vse slovanske jezike in tudi vaš jezik mi ne dela težav. Gabrijela mi ugaja.«
Le kaj naj bi si v tistih časih in razmerah lahko še želel mladenič, katerega ambicija je bilo pero. Dobil je priznanje, da ima ustvarjalni dar. To je bilo zanj tako rekoč drugo rusko rojstvo. Vuk je zapisal, da zaradi presenečenja ni rekel ne »da« in ne »ne«. Toda to je bila odločilna prelomnica v načinu njegovega pisanja. Tu se je jel rojevati v Vuku pisec-revolucionar.
PRVI VUKOV LITERARNI USPEH V RUSIJI
GABRIJELA je bila dobra »avdicija« za njegovo kasnejše pisanje. Kakšen teden po obisku profesorja Ržige je Gabrijela že začela izhajati kot podlistek v ruskem dnevnjku VOGLAR. Seveda v ruščini.
To, da je izšlo delo neznanega vojaka, enega med tisočimi, je bil velik uspeh.
Vuk je dobil dovoljenje, da je lahko v bolnišnici pisal, kolikor mu je pač dopuščala bolezen...
V bolnišnici je napisal kar dvanajst novel. Med njimi so izšle štiri novele v ruščini.
Politične razmere po postavile na glavo Vukovo trenutno zatišje. V dnevnik je zapisal, da se je bil režim za vojne ujetnike hudo poostril. Baje zato, ker sta Avstrija in Nemčija zelo slabo ravnali z ruskimi jetniki.
Vuk je o tem zapisal: »Slovanofilstva med ruskimi ujetniki ni bilo. Zato so z nami, Slovani, začeli naenkrat ravnati kot z največjimi sovražniki. Medtem so me spoznali za zdravega in sem moral nazaj v tabor. V taboru so odvzeli vojakom vsako pisano reč. Mojih 12 novel Je sicer spravil dr. Lepešinski, da bi mi jih izročil, ko bo konec vojne. Zal se je imperialistična vojna spremenila v državljansko vojno in teh 12 novel nisem videl nikoli več. Zakaj revolucija ni imela časa za osebne vzgibe, da bi se lahko sestal z Lepešinskim in Ržigo, dasiravno sem vedel, da je Lepešinski primarij bolnišnice v nekem oddaljenem mestu, Ržiga pa je ostal v Nižjem Novgorodu.
ZMEDA PRVE VOJNE
Stiki z Moskvo so se normalizirali šele spomladi leta 1920 po prodoru na orenburški fronti. Tedaj je bila centralna moskovska vlada poslala med ujetnike večje število uslužbencev in političnih delavcev, ki so jim rekli CENTROVNIKI.
Centrovniki so organizirali komisijo za vrnitev jetnikov in beguncev, ki je prizadete ščitila, da so imeli vso zaščito tudi pri oblasteh.
Priprave vojakov na vrnitev v domovino so napredovale. Toda vmes je bilo veliko zapletov in dogodkov. Tako so se leta 1920 srečali v Moskvi na kongresu jugoslovanskih komunistov tudi številni Jugoslovani. V Moskvo so bili pripotovali tudi jugoslovanski zastopniki iz vseh krajev Rusije. Tudi iz Sibirije.
Ivan Vuk je budno spremljal kongresne dogodke. Na kongresu se je bilo zbralo okoli 20 naših delegatov. Delegati so izvolili nov odbor, ki je sprejel nekatere naloge in dolžnosti. Vuk je skrbno proučil štiri poglavitne točke:
1.	Poglobitev in razširitev organizacije jugoslovanskih komunistov.
2.	Organizirati partijsko šolo in poslati v to šolo kandidate za propagandno delo v domovini.
3.	Vplivati na Jugoslovane, da bodo s svojim delom čimveč prispevali k uspehu Rusije.
4.	Pospešiti vrnitev jugoslovanskih ujetnikov.
Veliko ujetnikov se je bilo namreč kmalu vrnilo, veliko pa jih je še ostalo. Na tem kongresu sta sodelovala tudi dr. Božo Mavrin in Janez Košir, ki sta cenila Vukovo delovanje v Rusiji. Dr. Mavrin, eden prvih članov jugoslovanske sekcije KP v Taškentu, je bil razgledan mož; sočasno pa se je — prav tako kot Ivan Vuk — odlikoval po skromnosti, pravičnosti in poštenosti. Vseskozi je ostal zvest gibanju. Ob taškent-skih dogodkih januarja leta 1919 se je bil tri dni boril proti izdajstvu Osipova. Zaslužnega in hrabrega borca so zato izvolili v kontrolno komisijo turkestanskega izvršilnega komiteja sovjetov za reševanje najbolj zapletenih primerov. Oblasti so ga poslale zmerom na odgovorne in najvažnejše kontrole, kajti slovel je po svoji pravičnosti.
Dr. Murvin je po vrnitvi nekaj časa deloval v Slavonski Požegi, kasneje pa je bil poslan po nalogu KPJ in KP(b)R v Berlin, kjer je opravljal zaupne posle. Je eden zavednih bojevnikov in revolucionarjev prve vojne. Kot odličen organizator in borec je deloval tudi v narodnoosvobodilnem boju Jugoslavije vse do leta 1945. Tedaj je umrl zaradi popolne ohromitve nog. Kaljenje v Rusiji po prvi vojni je bilo za marsikaterega ujetnika odlična šola za kasnejše revolucionarno delo v domovini.
Veliko naših fantov se ni nikoli vrnilo. Tudi iz severovzhodne Slovenije. Nekateri so se vrnili brez rok ali nog. Golnik je bil tedaj poln vračajočih se invalidov, ki so zboleli za jetiko. Očetje premožnejših sinov so se zaobljubili, da bodo šli na božjo pot, če se sin vrne, ali pa bodo zgradili kapelo. Eden izmed udeležencev bojev v Galiciji, ki je bil doma blizu Vidma, med vasjo Kraljevci in Cerkvenjak, je preživel zato, ker ni eksplodirala velika okorna granata, ki je padla k njegovim nogam. Granato je v nahrbtniku prinesel domov. Zaobljubil se je bil, da jo bo postavil na oltar, še dandanašnji lahko vidite ob cesti med Cerkvenjakom in Kraljevci kapelico, v kateri ne stoji nabožni kip, temveč granata iz prve svetovne vojne.
(Dalje prihodnjič)
STRAN 12
VESTNIK, 4. SEPTEMBRA 1986
Sport

SPEEDWAY--------------
Predzadnja dirka v Petišovcih
Na stadionu v Petišovcih pri Lendavi bo v nedeljo, 7. septembra. ob 15. uri letošnja predzadnja, 4. dirka za posamično državno prvenstvo v speedwayu na 400 m stezi. Pomurci, ki bodo nastopili s šestimi tekmovalci: Horvat, Lazar, Matjašec in Šimonka (vsi Gorenje Varstroj) ter Kocmut in Zamuda (oba Gornja Radgona), pričakujejo ugodne rezultate.
Največja favorita za zmago pred domačimi gledalci sta Horvat in Lazar oba iz društva Gorenje Varstroj. Horvat, ki je letos že osvojil naslov republiškega prvaka, je bil uspešen tudi na prvi letošnji dirki v Petišovcih in je trenutno drugouvrščeni po treh dirkah za državno prvenstvo, ima še vedno možnosti, da osvoji naslov državnega prvaka.
Trenutni vrstni red pred 4. dirko je naslednji: L Pavlic (Prelog) 44 točk, 2. Horvat 38, 3. Lazar (oba Gorenje Varstroj) 35.. .5. Kocmut (G. Radgona) 27 točk.
Zadnja letošnja dirka za državno prvenstvo pa bo 28. septembra v Krškem.	Ig
Strelstvo
Pokal občinskih strelskih zvez Sobočanom
V Podgorcih pri Ormožu je občinska strelska zveza Ormož pripravila tekmovanje z malokalibrsko puško za pokal občinskih strelskih zvez Pomurja. Žal se ga nista udeležili ekipi Ljutomera — lanskoletni zmagovalec — in Radgone. Največ uspeha so imeli strelci in strelke iz občine Murska Sobota, ki so ekipno zasedli prvo mesto s 1403 krogi pred Ormožem 1296 in Lendavo 1183 krogov. Med posameznicami je bila najboljša Danica Majcen (Ormož) pred Cvetko Rengeo (MS), obe sta zadeli po 158 krogov, in Dragico Vogrinčič (MS) 154 krogov. Med posamezniki pa je zmagal Karel Turner (MS) z 252 krogi pred Andrejem Vargo (Lendava) 238 in Janezom Horvatom (MS) 237 krogov.
V KANČEVCIH 108 STRELCEV
V Kančevcih na Goričkem je bilo tradicionalno tekmovanje v streljanju z vojaško puško. Udeležilo se ga je 108 strelcev iz 12 SD, JLA in ZRVS. Zmagala je ekipa Mure iz Murske Sobote z 216 krogi pred Noršinci 179, in SCT 166 krogov. Med posamezniki je slavil Janez Horvat (Mura) z 80 krogi pred Karlom Turnerjem (Noršinci) 78 in Borisom Kočišem (GP) 76 krogov. Najboljše ekipe in posamezniki so prejeli pokale, kolajne, diplome in praktične nagarade.
Filip Matko
l^^GOMET
। Zmagi Mure in Nafte g
Pomurska nogometna ligaša sta dobro štartala. Nogome- " Itaši Mure iz Murske Sobote so v tekmovanju slovenske lige v prvem kolu nove sezone v Trbovljah premagali domačega Ru- I darja s 3:1. To je vsekakor lep uspeh, ki pomeni spodbudo za I nadaljevanja prvenstva. Sobočani so v Trbovljah, kjer malo B Ikdo osvoji točke, igrali taktično zelo dobro, kar jim je tudi pri- » neslo uspeh. Gole za Muro so dosegli Gabor, Sreš in Škaper. V B naslednjem kolu igra Mura doma z Rudarjem iz Titovega Ve-  lenja. V prvem kolu tekmovanja območne nogometne lige —  vzhod pa je lendavska Nafta doma premagala Šmartno z 1:0.
IČastni zadetek je dosegel Ferencek. Nafta je zaradi poškodbe B igralcev nastopila oslabljena, poleg tega pa je od 39. minute  igrala z igralcem manj, ker je bil izključen Rajf. V naslednjem  kolu igra Nafta v Kidričevem z Aluminijem.
 Mi BBBB BBBBB  IBM »S
ŠAH
Pokal Radenski Pomurje
V Gornji Radgoni je bil hitropotezni turnir za pokal Pomurskega sejma. Sodelovalo je 13 ekip. Zmagala je prva ekipa Radenske—Pomurja iz Murske Sobote z 41,5 točke pred ekipo MIP s Ptuja 40,5, Vidmom pri Ptuju 33, Ljutomerom in drugo ekipo Radenske—Pomurja po 31,5 točke. Zmagovalna ekipa je prejela pokal, prve tri diplome, sodelujoče ekipe pa še praktične nagrade razstavljalcev.
FILOVCI
Nove slačilnice
Pred nedavnim so v Filovcih zgradili nove slačilnice za potrebe nogometnega kluba. Pri tem so opravili čez sto ur prostovoljnega dela. Opeko so si priskrbeli v opekami Dolga vas, les pa v bližnjem gozdu. Nov objekt bodo predali namenu sredi oktobra. Vložena sredstva so znašala 6 milijonov dinarjev.
K. Ščavničar
ŠPORT INVALIDOV
Tokrat uspešnejši Madžari
V Murski Soboti je bilo 7. tradicionalno srečanje športnikov — invalidov Vasakarat SC iz Szombathelya z Madžarske in DRŠI Murska Sobota. Pomerili so se v štirih športnih panogah. Tokrat so bili uspešnejši gostje in zmagali v namiznem tenisu s 4:0, v sedeči odbojki s 3:1 in v kegljanju (viseči keglji) v konkurenci moških s 110:99. Gostitelji pa so bili boljši v kegljanju (ženske) 114:87 in v šahu 4:0.
V soboto, 13. septembra bo v Murski Soboti troboj invalidov Paračin—Voždovac—Murska Sobota. V nedeljo, 14. septembra, pa bo v Murski Soboti republiško tekmovanje v športnem ribolovu.
MOTOKROS
Rogan enajsti
V Žireh je bilo republiško prvenstvo v motokrosu v razredu 250 ccm. Od pomurskih tekmovalcev je bil najuspešnejši Jože Rogan, ki je zasedel enajsto mesto in se v skupni uvrstitvi prebil na štirinajsto. Med odmorom je nastopil tudi 5-letni Oliver Rogan in navdušil občinstvo.
PNL
Rezultati — 1, kolo Bakovci :Veržej 0:2 Turnišče:Dobrovnik 2:3 Polana :Renkovci 1:0 Beltinka:Hotiza 1:0 Črenšovci:Rakičan 3:3 Tišina :Odranci 4:2
I.	MNL MS
Rezultati — 1. kolo
Cankova:Radgona neodigrano Tešanovci:Apače 3:0 Lipa:Gančani 3:0 Ljutomer:Čarda 1:2 Filovci :Ižakovci 1:4 Dokležovje:Tromejnik 6:1
II.	MNL MS
Rezultati — L kolo Grad:Vrelec 0:4 Serdica:Romah 0:0 Bratonci:Prosenjak. 1:2 Križevci :Rogašovci 0:3 Bogojina :Šalovci 3:0 Puconci :Selo 5:1 Hodoš prost
ONL LENDAVA
Rezultati — 2. kolo Mladost:Nafta 1:2 Kapca :Zvezda 5:0 Graničar :Petišovci 1:2 Lakoš:Bistrica 1:1 Olimpija:Mostje 1:2 Panonija:Kobilje 0:1 Nedelica:Žitkovci 3:1
Kobilje	2	2	0	0	7:0	4
Nafta	2	2	0	0	5:2	4
Petišovci	2	2	0	0	4:1	4
Mostje	2	2	0	0	4:1	4
Nedelica	2	1	1	0	5:3	3
Kapca	2,1 0 1 5:2 2
Bistrica	2	0	2	0	2:2	2
Panonija	2	1	0	1	1:1	2
Mladost	2	0	1	1	3:4	1
Graničar	2	0	1	I	2:3	1
Lakoš	2	0	1	I	1:3	1
Žitkovci	2	0	0	2	1:4	0
Olimpija	2	0	0	2	1:8	0
Zvezda	2	0	0	2	1:8	0
ODBOJKA
Mednarodno sodelovanje
Dvanajst igralk OK Mladost iz Murske Sobote se je udeležilo šestdnevnih priprav v Balatonbe-renyu na Madžarskem. Bile so gostje OK Haladas, s katerim že več let uspešno sodelujejo. Odigrale so pet tekem. Rezultati — Haladas A : Mladost A 0:3, Haladas B : Mladost B 0:3, Haladas B : Mladost A 0:3 in Haladas : Mladost 0:3.
TENIS
r HOKEJ NA TRAVI BUB BBBM HBBB
ABC POMURKA DRUGA
IV okviru praznovanja 15-letnice HK ABC Pomurke iz Mur- I ske Sobote in za pokal Pomurskega sejma je bil v Murski Soboti   mednarodni turnir v hokeju na travi. Sodelovala so štiri moštva: I
Jičin (ČSSR), Ingolstadt (ZRN), Mbdling (Avstrija) in ABC Po- I murka. Sobočani so prvi dan turnirja igrali zelo dobro in zabele-  žili dve zmagi, žal pa so drugi dan nepričakovano izgubili z av-Istrijsko ekipo Mbdling in tako zasedli drugo mesto. Rezultati — 
ABC Pomurka : Ingolstadt 2:0 (Mesarič 2), Jičin : Mbdling  3:1, Ingolstadt : Mbdling 1:1, ABC Pomurka : Jičin 1:0 (Čerp- I njak Jičin : Ingolstadt 4:0 in Mbdling : ABC Pomurka 4:1 "  (Kerman). Vrstni red: 1. Jičin 4, 2. ABC Pomurka 4, 3. Mbdling  B 3 in 4. Ingolstadt 1 točka.
NAMIZNI TENIS
Uspešen začetek sezone
Odprto pionirsko prvenstvo Ljubljane, ki pomeni uvod v novo sezono 1986/87, je zbralo rekordno število nastopajočih — čez 250 igralcev in igralk iz 38 jugoslovanskih klubov šestih republik in pokrajin. ^murci so bili zastopani s predstavniki iz Beltinec, Radgone in Sobote ter sO dosegli nekaj odličnih uvrstitev, ki niso bile pričakovane, kar še zlasti drži za ekipno konkurenco.
V ekipni konkurenci starejših pionirjev je ekipa Sobote — Janko Ori in Boris Rihtarič — nepričakovano zasedla drugo mesto. V četrtfinalu je premagala Umag s 3:0, v polfinalu Maribor s 3:2 in v finalu izgubila z Olimpijo z 2:3, pri čemer je Ori premagal oba igralca Olimpije, tudi najboljšega pionirja v lanski sezoni v Sloveniji, Ignjatoviča. Velik uspeh pomeni tudi drugo mesto ekipe Beltinec (Tlcalec, Lenarčič) pri mlajših pionirjih, ko so v četrtfinalu premagali Valpovko s 3:0, v polfinalu Mengeš s 3:1 in v finalu izgubili z Borovom z 0:3. Ekipa Sobote (Zrim, Flegar) se je uvrstila med osmerico, ekipa mlajših pionirk Beltinec (Korošec, Balantič) pa je zasedla zelo dobro peto mesto.
V posamezni konkurenci Pomurci niso imeli toliko uspeha kot v ekipnem delu, pri starejših pionirjih sta se Ori (So.) in Rihtarič (Ra.) uvrstila med osmerico, kjer je Ori izgubil s Škafarjem (Ol.), ki ga je v ekipnem delu premagal, Rihtarič pa z Redžepom (Var.). Med najboljših 16 se je uvrstil Fišer (So.) ter pri mlajših pionirkah Korošec (Bel.), ki je tu izgubila z zmagovalko Sevškovo (Zalog).
V Radovljici pa so bile končane ne preveč uspešne republiške priprave najboljših slovenskih igralcev, na katerih sta sodelovala Sobočana Kuzma in Benko. Na sklepnem turnirju, kjer je zmagal Urh, je Kuzma zasedel dobro peto mesto, Benko pa je bil šele enajsti.
M. U.
ROKOMETNI TURNIR
Za memorial Mateja Klopčiča
Na stadionu Bratstva in enotnosti v Gornji Radgoni bo v soboto, 13. septembra 1986, ob '13. uri rokometni turnir veteranov za prvi memorial Mateja Klopčiča. Na turnirju bodo sodelovale ekipe: Trim team iz Celja, Branik iz Maribora, Drava s Ptuja, Velika Nedelja, Polet iz Murske Sobote. Krog, Bakovci, Ljutomer in Radgona. Tekmovali bodo v treh skupinah, zmagovalci pa se bodo uvrstili v finale.
Pokal ekipi Grozda
V Gornji Radgoni je bil turnir v malem nogometu za pokal Pomurskega sejma. Na turnirju so sodelovale štiri ekipe. Rezultati — Radenska : Ščavnica 4:3 (0:0), Grozd : Radgona 6:2, in Grozd : Radenska 2:0. Vrstni red: 1. Grozd, 2. Radenska, 3. Ščavnica in 4. Radgona.
RAZPORED TEKEM II. MNL MURSKA SOBOTA 1986/87
I. kolo — 31/8-86
Grad:Vrelec
Serdica: Romah Bratonci: Prošenja kovci
Križevci: Rogašovci Bogojina :Šalovci Puconci :Selo
Hodoš prost
II. kolo - 7/9-86
Šalovci:Puconci Rogašovci :Bogojina Prosenjakovci :Kri ževci
Romah: Bratonci
Hodoš :Grad Vrelec:Serdica
Selo prosto
III.	kolo - 14/9-86
Serdica :Hodoš Bratonci: Vrelec Križevci :Romah Bogojina :Prosenja kovci
Puconci: Rogašovci Selo:Šalovci
Grad prost
IV.	kolo - 21/9-86
Rogašovci :Selo Prosenjakovci :Pu conci
Romah :Bogojina Vrelec: Križevci Hodoš :Bratonci Grad:Serdica Šalovci prosti
V.	kolo - 28/9-86
Bratonci :Grad
Križevci: Hodoš Bogojina:Vrelec Puconci: Ro mah Selo Prosenjakovci Šalovci :Rogašovci Serdica prosta
VI.	kolo — 5/10-86
Prosenjakovci :Ša lovci
Romah :Selo Vrelec Puconci Hodoš :Bogojina Grad:Križevci Serdica:Bratonci Rogašovci prosti
VII.	kolo — 8/10-86
Križevci :Serdica Bogojina :Grad Puconci :Hodoš Selo: Vrelec Šalovci :Romah Rogašovci Prosenjakovci
Bratonci prosti
VIII.	kolo -12/10-86
Romah :Rogašovci Vrelec :Šalovci Hodoš :Selo
Grad . Puconci . Serdica: Bogojina Bratonci: Križevci Prosenjakovci prosti
IX.	kolo - 15/10-86
Bogojina:Bratonci Puconci :Serdica Selo:Grad Šalovci :Hodoš
Rogašovci :Vrelec Prosenjakovci :Ro mah
Križevci prosti
X.	kolo - 19/10-86
Vrelec Prosenjakov ci
Hodoš :Rogašovci Grad:Šalovci Serdica:Selo Bratonci :Puconci Križevci :Bogojina Romah prost
XI.	kolo - 26/10-86
Puconci: Križevci Selo:Bratonci Šalovci :Serdica Rogašovci :Grad Prosenjakovci :Ho doš
Romah :Vrelec Bogojina prosta
XII.	kolo — 2/11-86 Hodoš:Romah
Grad Prosenjakovci Serdica .Rogašovci Bratonci :Šalovci Križevci :Selo Bogojina Puconci Vrelec prost
XIII.	kolo — 9/11-86
Selo:Bogojina Šalovci: Križevci Rogašovci:Bratonci  Prosenjakovci Serdica
Romah :Grad Vrelec:Hodoš Puconci prosti
V Radgoni zmagal Virag, Ovsec med osmerico
V okviru sejemskih prireditev je bil odprti teniški turnir za.pp-kal Pomurskega sejma, ki ga je pripravila teniška sekcija iz Gornje Radgone. Na turnirju je sodelovalo 75 tekmovalcev iz Kranja, Ljubljane, Celja, Prebolda, Slovenskih Konjic, Maribora, Ptuja, Murske Sobote, Gornje in avstrijske Radgone. Največ uspeha je imel Virag iz Maribora, ki je bil tudi med favoriti, saj je v finalu premagal Rola s Ptuja (6:4,6:1). Finalista pa sta v polfinalu premagala Požarja 9:3 in Ravnika 9:5. Najboljši pomurski igralec je bil domačin Avsec, ki se je uvrstil med osmerico. Vrstni red: 1. Virag (MB), 2. Rola (Ptuj), 3-4. Požar in Ravnik (oba MB).
Dobrava pred Mursko Soboto
V Gornji Radgoni je bilo tekmovanje v streljanju na glinaste golobe in tarčo srnjaka za pokal Pomurskega sejma. Sodelovalo je 65 lovcev. Najboljši so bili člani LD Dobrava, ki so v ekipni konkurenci zasedli prvo mesto pred LD Murska Sobota in LD Križevci v Prekmurju. V tekmovanju posameznikov je v streljanju na glinaste golobe v lovskem stavu zmagal Kocuvan (LD Videm). V športnem stavu je zmagal Pojbič (LD Križevci), v streljanju na tarčo pa je bil prvi Strniša (LD Radgona).
40 LET POMURSKE KOŠARKE
Začetki košarke v Pomurju
Košarka, ki se je kot zelo privlačna športna panoga začela uveljavljati v svetu in tudi v naši državi, se je po osvoboditvi začela igrati tudi v Pomurju. Zanjo so se navduševali mladi zanesenjaki, dijaki soboške gimnazije. Z novo športno zvrstjo jih je seznanjal in jih privabljal profesor telesne vzgoje Adi Klojčnik. Mlade je vse bolj prevzemala nova športna igra, tako da so izkoristili prosti čas in vadili zgodaj zjutraj in zvečer na teniškem igrišču na stadionu nogometnega kluba Mure v Fazanariji, kjer so si uredili zasilne obroče — koše.
Nekoliko kasneje so si s prostovoljnim delom uredili košarkarsko igrišče pri TVD Partizan v Murski Soboti, igrišče pa sta
pozneje izpopolnila profesorja soboške gimnazije Draginja in Drago Bregant. Drugih košarkarskih igrišč v tem času ni bilo.
Z ustanovitvijo Fizkulturnega društva Sobota je bila poleg drugih športnih panog ustanovljena tudi košarkarska sekcija, ki je imela moško in žensko ekipo, sestavljali pa so ju predvsem gimnazijci. Moško ekipo je kot načelnik vodil sedanji profesor telesne vzgoje na Srednješolskem centru v Murski Soboti Evgen Titan, takrat star 16 let. Žensko ekipo pa je kot načelnik prevzel sedanji fotograf Feri Hochstad-ter. Prijateljske tekme so mladi soboški košarkarji igrali z vojaki v Murski Soboti in se tako izpopolnjevali v košarkarskih vešči-
Na tem prostoru pri Domu Partizana v Murski Soboti je bilo zgrajeno prvo košarkarsko igrišče v Pomurju, (fotografijo je ohranil Feri Flegar)
nah za sodelovanje na republiških tekmovanjih. Prvo uradno tekmo so soboški gimnazijci odigrali leta 1946 na turnirju v Ljubljani,kjer so se srečali z ekipama Enotnosti iz Ljubljane in Železničarja iz Maribora. Naslednje leto so se udeležili republiškega prvenstva v Mariboru. Za nadaljnji razvoj košarke v  Pomurju je bilo pomembno leto 1948, ko je bilo organizirano republiško člansko prvenstvo v Murski Soboti in si je to privlačno igro lahko ogledalo večje število mladih. Na republiškem članskem prvenstvu v Murski Soboti je zmagala ekipa Enotnosti iz Ljubljane pred mariborskim Železničarjem in ekipo Murske Sobote.
Za ljubljansko ekipo so takrat že igrali znani košarkarji, kot Oliveri, Šerbec in drugi. Ža ekipo Murske Sobote pa so tekmovali: Klojčnik, Goljevšček, Titan, Kučan, Hujs, Tanacek, Časar, Han,Papič, Rujes in Meglič. Po odhodu profesorja Adija Kloj-čnika iz Murske Sobote je navdušenje za igranje košarke nekoliko zamrlo. Košarka je v Murski Soboti zopet oživela leta 1953 — s prihodom profesorja Evgena Titana na soboško gimnazijo. Kot študent DIF—a v Beogradu in kot igralce Radničkega iz Beograda v srbski ligi si je pridobil precej znanja, ki ga je potem s pridom prenašal na mladi rod v naši pokrajini.
(nadaljevanje)
VESTNIK, 4. SEPTEMBRA 1986
STRAN 13
QJcimos koper
NOVO — NOVO — NOVO
VRTAVKASTA BRANA
Dobra in gospodarna priprava zemljišča zahteva veliko pozornosti, pa tudi moderna in visokoproduktivna orodja in stroje. VRTAVKASTA BRANA CVB CIMOS je orodje, ki tem zahtevam lahko zadosti. To je robustno orodje, ki omogoča obdelavo tudi najtežjih zemljišč. Z vrtavkasto brano pripravimo zemljišče za setev v enem samem prehodu. S tem se izognemo preveliki steptanosti zemljišča, pridobimo dragocen čas, izognemo pa se tudi muhavosti vremena, ki nas drugače lahko prisili, da prekinemo delo, kadar obdelujemo ločeno.
Omogoča nam tudi kombinirano obdelavo zemljišča (uporaba rah-Ijalnika, sejalnic), kar vpliva na gospodarno in kakovostno pridelavo.
Z vrtavkasto brano CVB CIMOS pripravljeno zemljišče nam tako omogoča manjšo porabo goriva ter večje hektarske pridelke.
INFORMACIJE:
CIMOS
Cesta Marežganskega upora 2 880)0 KOPER
telefon: 056 31 131
telex: 34 273
PREDNJI ODJEMNIK MOČI Z DVIŽNIM MEHANIZMOM
USPEŠEN NASTOP KOPRSKEGA CIMOSA NA 24. KMETIJSKO-ŽIVILSKEM SEJMU
V GORNJI RADGONI
-----DRUG! IZDELKI.----------
MULČAR CM 140
Mulčar je namenjen drobljenju rastlinskih ostankov, ostankov vej po rezanju sadnega drevja in vinske trte, ki jih zdrobi na drobne koščke in omogoči tudi morebitno podoranje. Poleg tega je stroj primeren za drobljenje ostankov koruznih stebel, strnišča po žetvi, drobljenja slame, trave med vrstami v vinogradih, posnemanje zelenega dela krompirišč ali nasadov pese.
SNEŽNO PUHALO CSP 2
Uporablja se kot priključek na delovnih strojih in je namenjeno za učinkovito in hitro čiščenje snega.
Primerno je za cestna in komunalna podjetja, gozdna gospodarstva, krajevne skupnosti, tovarne (čiščenje tovarniških dvorišč) in posameznike.
Tehnični podatki:
izhodna moč: 55 kW (75 KS)
število vrtljajev: po ISO standardu
po želji kupca 1000 vrtljajev na minuto levo ali desno 540 vrtljajev na minuto levo ali desno (gledano s prednje strani traktorja)
vklapljanje: elektromagnetna sklopka
nosilnost dvižnega mehanizma v zglobih: 2000 kg skupna teža prednjega odjemnika moči z dvižnim mehanizmom, 240 kg
možnost montaže: na traktorje IMT, TORPEDO in druge ustrezne traktorje s prednjim pogonom.
Vina, v katerih je največ sonca.
Primorska vina.
Vina, ki se pohvalijo z zaščitno znamko slovenskih vin.
Kakšno vino smo imeli sinoči na mizi?
Je bila rebula, ki te mehko dvigne, da je ves svet kakor zlat? Ali vipavec, po katerem se vriska?
Žametni merlot ali njegova družica, dišeča in polna barbera? Je bil pinot na mizi, lahek in iskriv? Smo modrovali ob malvaziji?
Ali je pršut delal družbo kraškemu teranu... če ni bil raje kar kabernet? Smo si nazdravljali s tokajem?
Sauvignonom?
Da ni tekel rizling v čaše, preden smo se prijeli okrog ramen in zapeli... ali je bilo vseeno rdeče... kakšen dober refošk... Rose? Koprčan? Smo pili brica? Kraševca?
Dobro vino je bilo.
VESTNIK, 4. SEPTEMBRA 1986
STRAN 14
•	.<-i—
dopisniki so zabeležili
Mladi spet aktivni
Kar nekaj let je bilo treba, preden so mladi v Tešanovcih spet začeli organizirano delovati v svoji mladinski, organizaciji. Za to ima nedvomno največ zaslug njihova mentorica — tov. Marjanca Recek, sicer učiteljica na tešanovski podružnični šoli.
Za predsednika so izvolili zelo aktivnega mladinca — Štefana Kuharja, ki je tudi naš današnji sogovornik.
— Štefan, kako to, da je prišlo do ponovnega organiziranja OO ZSMS Tešanovci šele po nekoliko letih?
Skrajni čas je bil, da tudi v Tešanovcih mladi organizirajo svojo mladinsko organizacijo. Mladih je zelo veliko, vendar nihče ni hotel prevzeti tako velikega bremena na svoja ramena. Pa sva midva s sestro Cvetko le zbrala dovolj poguma in nisva naletela na gluha ušesa. To je jasen dokaz, da so mladi voljni delati, le
da so pravilno organizirani. Prav škoda bi namreč bilo, da OO ZSMS v tako veliki vasi, kot so Tešanovci, ne bi delovala.
— Program dela je gotovo zelo obsežen?
Da. Takoj na začetku bi radi predelali Statut ZSMS in Zgodovino mladinske organizacije. Zelo radi bi tudi naročili list mladih — Mladino.
V načrtu imamo tudi številne delovne akcije ter seveda kar najbolj tesno sodelovanje z DPO in društvi v KS Tešanovci, od koder pričakujemo tudi ustrezno pomoč.
Naša velika želja je, da bi v okviru OO ZSMS Tešanovci delovali: dramsko-recitatorska sekcija, folklorna skupina in počitniška družina.
Že v začetku septembra pa se bomo domačemu občinstvu predstavili z igro Rendez-vous.
Geza G.
Prostori za dejavnosti
V Genterovcih, kjer se je zadnje čase razmahnila kulturna in društvena dejavnost, so krajani nadvse zadovoljni, ker so pred leti staro osnovno šolo preuredili v kulturni dom. Ko so se odločili, da bodo šolo preuredili, so dobili pomoč širše družbene skupnosti. V dvorani se čez leto vrstijo kulturne prireditve, češče pa jih obiščejo tudi gledališčniki iz Subotice ali sosednje Madžarske. Da je kulturno življenje pestro, dokazujejo pevski zbor in citrarji. V domu pa imajo tudi knjižnico in čitalnico. Skratka, dom je postal središče mladih in starih krajanov Gentero-vec.	J. Žerdin
KMALU PRLEŠKA BRATVA
Praznik grozdja in vina pod naslovom PRLEŠKA BRATVA bo 7. septembra v Ljutomeru. Prireditevbo že trinajstič po vrsti v organizaciji Društva kmetijskih inženirjev in tehnikov. Pokrovitelj bo sozd Slovin, DO Slovenijavino Ljubljana. Pričakujejo velik obisk, saj bo prireditev popestrena z bogatim kulturnim programom. Omogočen bo brezplačen ogled vinske kleti, na voljo pa bo dovolj grozdja in kakovostnih vin ter domačih jedi. Izbrali bodo najlepšo »deklino bratve 86«, zanimive pa bodo tudi stare vinogradniške igre. S. Feuš
Zadružni dom razpada
Vas Strehovci spada v krajevno skupnost Dobrovnik. Vas se v zadnjih letih ni kaj prida razvijala, saj mladi zapuščajo vas in odhajajo v mesta, doma pa ostajajo dela nezmožni ljudje. Do nedavnega krajani niso imeli kraje-nega samoprispevka. No, novi samoprispevek bo morda dal tudi lepšo podobo kraja. Krajani so pred leti le stežka zgradili vaški vodovod. Nimajo asfaltirane niti ene ulice; torej so edina vas v lendavski občini, kjer se ljudje
vozijo po blatu in zvdigujejo prah s cest. Vaški dom,ki so ga krajani zgradili takoj po drugi svetovni vojni, vidno propada. Res mogočna zgradba — edino shajališče krajanov, premore veliko dvorano in številne sobe za sestanke. Da je vas v zadnjih letih zaostala za drugimi pomurskimi kraji, je razlog v tem, da se v krajevno blagajno steka vse premalo denarja.
Jože Žerdin
Razvaline naj bi porušili
PRVI VETERANI BOREJEC
Gasilsko društvo Vanča va^je pripravilo tekmovanje gasilskih veteranov, ki se ga je udeležilo šest desetin. Najstarejši veteran je bil Franc Gider iz Tropovec, star 86 let. Najboljši so bili gasilski veterani iz Borejec, ki so dobili pokal in priznanje.	r .
OB UPOKOJITVI PEPEKA
Ko je nekega dne Pepek izpolnil pogoje za penzijo, gaje direktor delovne organizacije poklical v pisarno in mu je od vsega srca čestital, rekoč: »Pepek prišel je čas za zasluženi počitek, užival boš sadove svojega dela in mirno ter brezskrbno spanje«. Pepek je bil ves vzhičen od ganljivih besed direktorja in se mu je prisrčno zahvalil, ves čas pa je mislil na to, kako je srečen, da bo počival, da mu ne bo treba vsak dan zgodaj vstajati in trdo delati.
Toda Pepek je dočakal povsem drugačno penzijo, kot si jo je predstavljal in kot mu jo je zaželel direktor. Ker so imeli pri hiši vnukca, je Pepek tudi takrat, ko je že užival penzijo, moral zgodaj vstajati, dati malega na kahlico in mu brisati zadnjico. Pepekova žena je želela iz postelje v toplo zakurjeno kuhinjo, zato je moral zgodaj zakuriti in ženi pripraviti zajtrk — seveda ne brez kavice. Navsezgodaj, ko je vnukec zajokal, se je žena že drla na Pepeka, rekoč, primi otroka in nesi ven kahlico. Ko je Pepek ta prva jutranja opravila opravil, se je s cekarjem podal na pot: v trgovino, k mesarju in še po drugih opravkih. Ko je že bil na cesti, mu je žena skozi okno kričala: meso naj bo lepo in sveže ter
ne preveč drago, kruh naj bo ržen, žemljice sveže in dobro zapečene, pri frizerki pa naj vpraša, kdaj lahko pride na frizuro. Tu je bilo zmeraj polno žensk in beseda je tekla o radioaktivnosti vsega, kar raste nad in pod zemljo, o posledicah in o tem, da so od časa, ko so ljudje radioaktivni, nestrpni, neznosni da se sosedje med sabo kregajo itn. Ko seje Pepek vrnil, mu je naročila, naj izobesi perilo, umije vnukca in ga da spat. Ko se je vnukec prebudil, mu je dal jesti, po kosilu pa pomil posodo. Ker, Pepek ni imel časa dopoldne pospravljati stanovanja, je to opravil popoldne. Drgnil in loščil je parket, brisal prah in pobiral pajčevino. Ko je bilo perilo suho, ga je pobral in zlikal, nato pa vnukca peljal na sprehod. Ko se je vrnil, je pripravil večerjo, otroka skopal in ga dal spat, prej pa mu je moral peti uspavanke. Tudi ženi je v posteljo nosil čaj in uspavalne tabletke ter se končno tudi sam odpravil spat, počivat, dokler ga seveda ni zbudila žena, da je dal vnukca na kahlico.
In tako se je iz dneva v dan ponavljalo. Pa povejte, ali Pepek ni imel lepih, vedrih dnevov in noči, ali ni počival in užival ob zasluženi penziji?	A. H.
Mostova zbližujeta ljudi
V pokrajini ob Muri so ljudje čustveno navezani na svoje domove, okolje. Ljudi že od nekdaj zbližujeta vera v življenje in delo za lepši jutri. Tako je tudi v Veščici pri Ljutomeru, kjer je vas razdeljena na dva dela. Loči ju Ščavnica, povezujeta pa dva mostova — lesen in železen. Ker ju je že načel zob časa, so se krajani obvezali, da ju bodo popravili.
Tekst in foto: Jože Žerdin
Folklora tudi v Rogašovcih
Letos je KUD Rogašovci bogatejše še za eno skupino. Na pobudo učiteljice Metke Recek so ustanovili pionirsko folklorno skupino, ki ima za seboj že nekaj uspešnih nastopov. Ker je tovrstna oblika kulturne dejavnosti novost v tem kraju, so imeli mladi folkloristi veliko gledalcev. Omeniti velja, da so si pionirji ob pomoči staršev sami kupili primerne obleke. Če bo zanimanje med mladino, bodo jeseni ustanovili še mladinsko skupino.	G. K.
SKRBNI ZDRAVNIKI
Včasih se hudujemo na zdravnike, na čakanje v ambulanti in na vse druge zadeve, ki bolnika še posebej prizadenejo. Magda Bažika meni drugače, njo so hitro pripeljali v bolnico v M. Soboto
jo operirali in skrbno bedeli nad njenim zdravjem. Težko se je zahvaliti vsem, ki delajo na ginekološkem oddelku, vendarpa je pohvale vredna njihova skrb za bolnike.
DOMAČE LIMONE
Limone gojijo v naši pokrajini le tu in tam. Tudi osemletni Miran Šabjan iz Kobilja jih ima na svojem dvorišču. Sadiko je dobil od sorodnikov s Primorske. Letos je obrodila prek dvajset sadežev. Porabil jih bo za čaj.	»
PAST ZA PEŠCE
Pločnik v Kranjčevi ulici v Lendavi je potreben popravila, saj se je na več mestih vdrl in predstavlja past za pešce. Delavci Gidosa bojda ne vidijo, da so pešci, še posebno otroci, ogroženi. V neposredni bližini je gostišče Park, na katerega dvorišče se nagiba pločnik s ograjo vred. Mar bo potrebno, da se kdo poškoduje, da se bodo delavci Gidosa odločili za popravilo?	j0;e £erdjn
Mlin v okolici Velike Polane, ob potoku Črncu, je hudo načel zob časa, ostale so le razvaline. V poletnih mesecih se tu kopajo otroci, za njihovo varnost pa ni poskrbljeno. Zidovje mlina se podira, zato bi bilo potrebno te razvaline porušiti, saj kazijo
okolico.
Jože Žerdin
OBARVANA STIKALA
Potem ko se je lendavski tozd Elektromaterial priključil Zagrebškemu Elektrokontaktu, so v Lendavi med drugim popestrili tudi proizvodni program. V oddelku montaže že nekaj časa sestavljajo barvna stikala, in sicer rdeča in modra.	, di
KRAP TEŽAK 10 kg
Jože Rautar iz Paričjaka je ujel v Blaguškem jezeru 10 kg težkega krapa. Krap mu je vzel kar precej časa, preden ga je spravil na kopno.
Anton Domanjko
Koruznjak za plakate
Nekoč so v Mali Polani obešali in lepili plakate na drevesa, kar je kazilo naselje. Pred nedavnim so se odločili, da bodo stari koruznjak namenili za plakatiranje. Informiranost občanov je potrebna, zato je koristno, da so informacije izobešene na enem mestu. Jože Žerdin
VESTNIK, 4. SEPTEMBRA 1S86
STRAN 15
kronika
IGRA Z VŽIGALICAMI JE NEVARNA
Otroške igre z vžigalicami so lahko hudo nevarne, povzročijo lahko veliko škodo. Kljub številnim opozorilom pa ni opaziti, da bi starši bolj pazili na otroke, posebno ko imajo v rokah vžigalice. 25. avgusta je prav zaradi otroške igre z vžigalicami prišlo do požara na stanovanjskem in
gospodarskem objektu Ludvika Kerčmarja iz Vučje Gomile. Zgorelo je ostrešje, 15 ton sena, kmetijsko orodje ter drva. Škode je za 3,5 milijona dinarjev. Ugotovljeno je, da je do požara prišlo zaradi igranja otrok z vžigalicami.
Pomurski zdravstveni center tozd Zdravstveni dom M. Sobota ponovno razpisuje dela in naloge s posebnimi pooblastili in odgovornostmi
DIREKTORJA TOZDA
za mandatno dobo 4 let.
Kandidati za razpisana dela in naloge morajo poleg splošnih pogojev, določenih z zakonom, izpolnjevati še naslednje:
— da imajo visoko izobrazbo medicinske, ekonomske, pravne ali politološke oz. družboslovne smeri in
— 5 let delovnih izkušenj ter organizacijske sposobnosti.
Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v 15 dneh po objavi na naslov: PZC tozd Zdravstveni dom M. Sobota, Grajska 24, za razpisno komisijo.
Prijavljene kandidate, bomo o izidu izbire obvestili v 30 dneh po izteku objave.
Krvodajalci
DES: Milan Kovač 5, Srečko Rakuša 8, Andrej Foršek 5, Oton Hanžič 4, Marko Budja 5, Srečko Žitek 20, Robert Ščap 6, Ignac Žnidarič 18, Martin Lasecki 5, Franc Mauko 1, Franc Mauko 6:
K. K. Gornja Radgona: Marjan Ed-šid 4, Milan Kežman 4, Marija Vajs I, Liljana Vukotič 2, Brigita Vukan 2, Marijan Kubos 6, Janez Vučak 4, Janez Horvat 2;
KMETIJSKA ZADRUGA GORNJA RADGONA: Stanko Klajnščak 5, Ivanka Vratarič 2, Anka Špindler 2, Andrej Čeme 7;
OBČINA GORNJA RADGONA: Miran Bezjak 5, Milan Farkaš 6;
POMURSKA BANKA GORNJA
RADGONA: Peter Jaušovec 6;
ČREŠNJEVCU Franc Projndl 9;
MELE: Alojzija Blatnik 23, Rozina Slana 8.
KRVODAJALCI OD DRUGOD:
PANONIJA: Franc Duh 11, Franc Fujs 10, Stanislav Tratnjek 18, Stanislav Vlaj 28, Marjan Baranja 12, Zlatko Ferko 17;
POMURSKI TISK: Jože Gjerek 28, Peter Jadrič 11, Drago Tratnjek 10;
ABC POMURKA: Štefan Hašaj 14, Srečko Antonič 4, Silvo Balažič 3;
INA NAFTA LENDAVA: Ignac Lackovič 12, Boris Sabo 2, Gone Franc 6;
UJV MURSKA SOBOTA: Igor Klarič 12, Miran Petek 3, Konrad Pisnik 12, Milan Gaber 32, Robert Belec 3, Darko Gavez 7;
KRKA LJUTOMER: Darko Malnar 7;
OGZ M. SOBOTA: Milan Dala-ško 21;
Poroke
Marjan LUKAČ, delavec, Radenci, Gubčeva 12 in Liljana ŠKRABAN, delavka, Murska Sobota, Stara 16, Emil POČIČ, avtomehanik, Murska Sobota, Štefana Kovača 34 in Suzana SLIVNJEK, delavka, Vaneča 59/c, Milan ŠTIBLAR, pomožni monter ptt, Satahovci 22 in Gabrijela WEINDORFER, delavka. Krog, Plečnikova 79, Drago SARKA, mehanik, Hodoš 67/a in Vlasta BUNDERLA, dijakinja, Hodoš 67/a, Štefan CE-
NER, delavec, Vanča vas 66/a in Sanda KOVAČ, delavka, Borejci 51, Zlatko SEVER, spremljevalec, Prosečka vas 34 in Slavica LANŠČEK, trgovska pomočnica, Andrejci 9, Marjan ŠIMON, elektrotehnik, Gradišče 47 in Metka GJOREK, ekonomska tehnica, Murski Črnci 45, Stanko KRESLIN, predmetni učitelj, Srednja Bistrica 9 in Metka ŽIBRAT, razredna učiteljica, Murska Sobota, Zorana Veinarja 15, Avgust GOMBOC, inž. agronomije, Gerlinci 99 in Gabriela KEREC, ekonomska tehnica, Gerlinci 99, Franc KNAUS, strojni tehnik, Nuskova 51 in Marta VREČIČ, ekonomska tehnica, Murska Sobota, Razlagova 18, Dušan CESAR, geodetski delavec, Novo mesto, Velika Bučna
vas 18 in Ljubislava FERBEŽAR, delavka, Murska Sobota, St. Rozmana 15, Tomaž PORŠ, študent, Gornja Radgona, Ob progi 4 in Nataša BELOVIČ, ekonomska tehnica, Murska Sobota, Cankarjevo naselje 44, Rastko ŠLEBIR, tapetnik, Murska Sobota, Ciril Metodova 10 in Nada SOČIČ, ekonomska tehnica, Tešanovci 21, Alojz ŠTIBLAR, strojni ključavničar, Ba-
kovci. Ul. ob Muri 12 in Zdenka PERKIČ, retušerka, Bakovci, Cvetna 3, Zvonko VEREŠ, delavec, Bakovci, Ribiška 22 in Jasna NORČIČ, medicinska sestra, Bakovci, Ribiška 22, Jožef TKALEC, ekonomist, Gomilica 37 in Zdenka SOČIČ, vzgojiteljica, Tešanovci 66, Vojo SMILEV-SKI, inž. elektrotehnike, Razlov-ci štev. 190 in Kristina HORVAT, dipl. inž. tekstilne stroke, G. Radgona, Partizanska 32.
Komisija za delovna razmerja Osnovne šole Prežihov Vo-ranc Bistrica, Sr. Bistrica 49 a, objavlja prosta dela in naloge
kuharice
za nedoločen čas, s polovičnim delovnim časom.
Pogoj: kvalificirana kuharica ali delavka z večletno prakso. Rok prijave 8 dni, nastop dela 1. 10. 1986.
Prometne nezgode
25. avgusta ob 17.00 se je zgodila prometna nezgoda na lokalni cesti v Puconcih zaradi neprimerne hitrosti voznika kolesa z motorjem Antona Gregorja iz M. Sobote. V ovinku ga je zaneslo, zaradi česar je padel in se hudo telesno poškodoval.
bilom peljal z neprimerno hitrostjo. Ni mogel speljati ovinka, zato se je vozilo prevrnilo, voznik pa se je poškodoval. Ugotovili so, da je vozil pod vplivom alkohola.
30. avgusta ob 19.30 se je zgodila prometna nesreča na ulici Štefana Kovača v M. Soboti. Voznik osebnega avtomobila Franc
25. avgusta ob 6,45 se je kolesarka Marija Zadravec — Kralj izl-Ijaševec peljala po regionalni cesti proti Radencem. V Bučečov-cih je nepravilno zavila na stransko cesto, po kateri se je pripeljala z osebnim avtomobilom Mira Mlinarič iz Dragutinec. Zadravče-va je trčila v osebni avtomobil in se hudo poškodovala.
26. avgusta ob 5.40 se je zgodila prometna nezgoda v križišču Partizanske in Panonske ulice v G.Radgoni. Voznik kolesa z motorjem Silvo Fajfar iz Črešnjevec se je peljal po magistralni cesti, ko mu je z nasprotne strani pripeljala voznica kolesa z motorjem Majda Kranjc iz G. Radgone, ki je izsilila prednost. Pri trčenju sta oba padla in se poškodovala, ob tem pa tudi otrok, ki ga je peljala Kranjčeva.
25. avgusta ob 23.30 se je zgo-
Sever iz M.Sobote je tesno prehiteval kolesarja Franca Štefanče-ca. Zadel .ga je in hudo telesno poškodoval. Voznik osebnega avtomobila se ni ustavil in kolesarju ni dal pomoči. Pozneje so ga izsledili delavci milice.
30.	avgusta ob 14.40 se je zgodila prometna nezgoda v Oče-slavcih. Voznik kolesa Franc Šu-tja iz Očeslavec je zaradi neprimerne .hitrosti zavil na stransko cesto v trenutku, ko je pripeljal voznik reševalnega avtomobila Janko Sukič iz Podgrada. Šutja je trčil v avtomobil in se hudo telesno poškodoval.
31.	avgusta ob 2.15 je voznik osebnega avtomobila Dušan Der-varič iz .Veščice vozil po regionalni cesti iz Martjanec proti M. Soboti. Pri bencinski črpalki v Mart-jancih je zaradi neprimerne hitrosti in domnevne vinjenosti zapeljal v obcestni jarek, kjer se je vo
dila prometna nesreča na lokalni cesti pri Melincih. Ignac Gerič iz Beltinec se je z osebnim avtomo-
zilo večkrat prevrnilo. Drvarič in sopotnik D.T. sta se telesno poškodovala.
'KOMGRAD — LJUTOMER Glavni trg 13, LJUTOMER
Objavljamo prodajo naslednjih osnovnih sredstev:
KOMBI IMV 1600	150.000,—
VALJAR BOMAG 90	150.000,-
Dražba bo 12. 9. 1986 ob 8. uri v delavnicah Komgrada.
Ogled je možen uro pred začetkom dražbe.

KMETIJSKO GOSPODARSTVO RAKIČAN, n. sol. o.
Rakičan
TOZD PG RAKIČAN
ABC POMURKA, KG RAKIČAN DS TOZD PG RAKIČAN
razpisuje
javno dražbo
od 150 do 750 I.
za prodajo rabljenih vinskih sodov
Prometni davek plača kupec. Pred začetkom dražbe interesenti plačajo 10-odstotno varščino.
Javna dražba bo 7.9.1986 ob 10 . uri na enoti v Kramarovcih.
ZAHVALA
V 83. letu starosti nas je za vedno zapustil dragi oče, dedek in pradedek _
Ciril Kosi
usnjarski mojster in kmetovalec iz Kuršinec 22
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam izrekli sožalje, darovali vence in cvetje ter dragega pokojnika pospremili na njegovi zadnji poti.
Posebna hvala g. župniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, predstavniku KS in sosedu za poslovilne besede.
Kuršinci, 23. 8. 1986
ŽALUJOČI: VSI NJEGOVI
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage mame, sestre, tete in sestrične
Eme Janič
iz Murske Sobote
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in sodelavcem PZC DSSS, ki so pokojnico spremljali na njeni zadnji poti, darovali vence in cvetje, prispevali za gradnjo kirurgije ter sočustvovali z nami.
Iskrena hvala osebju internega oddelka v Rakičanu, posebno dr. Horvatu, g. duhovniku in pevcem za pogrebni obred, godbi na pihala, sindikatu in govorniku Splošne bolnišnice ter bivšim sodelavkam.
ŽALUJOČI: hčerka Nada z Dušanom, brat Karel, brata Franci in Vili z družinama ter drugo sorodstvo
Komisija za delovna razmerja na OŠ Franc Belšak Buč-kovci razpisuje prosta dela in naloge
kuharice
za nedoločen čas.
Pogoj:
končana gostinska šola—smer kuharica
Pričetek dela je 20. september 1986 s trimesečnim poskusnim delom.
Prijave z dokazili sprejema razpisna komisija na OŠ Franc Belšak, Bučkovci 8 dni po objavi razpisa.
Samoupravna stanovanjska skupnost občine Murska Sobota po sklepu odbora za graditev razpisuje
NATEČAJ
za izbiro soinvestitorja poslovnega prostora v stanovanjskem objektu Lendavska jug LJ-2 ob Cvetkovi ulici v Murski Soboti, v velikosti 34,82 m> neto površine.
Programirana cena za m2 neto poslovne površine znaša 291.720 din/nu.
Poslovni prostor je predviden za opravljanje mirne uslužno-stno—storitvene dejavnosti (gostinski lokali niso dovoljeni).
Pogoji za izbiro soinvestitorja:
1.	Soinvestitor, ki bo pred začetkom gradnje lahko zagotovil sredstva v celoti.
2.	Soinvestitor, ki že opravlja tovrstno dejavnost.
3.	Soinvestitor, ki mu je omenjena dejavnost edini vir za preživljanje.
Na natečaj se lahko prijavijo družbeno pravne osebe in zasebniki.
Pisne prijave pošljite na Samoupravno stanovanjsko skupnost občine Murska Sobota, Trg Zmage 4.»ZA RAZPIS«.
RAZPISNI ROK TRAJA 15 DNI OD OBJAVE NATEČAJA.
Vse informacije lahko interesenti'dobijo osebno ali po telefonu na Samoupravni stanovanjski skupnosti občine Murska Sobota (telefon 22-617).
O rezultatu bodo interesenti obveščeni v 15 dneh po končanem natečaju.
Vloge, prispele po razpisnem roku, in vloge, ki ne bodo izpolnjevale pogojev za izbiro soinvestitorja, ne bodo upoštevane.
Samoupravna stanovanjska skupnost občine Murska Sobota
Občina Murska Sobota na podlagi 8. člena Zakona o prometu z nepremičninami (Ur. list SRS, št. 19/76) razpisuje dne 22. septembra 1986 ob 9. uri v Mačkovcih na kraju samem
JAVNO DRAŽBO
za prodajo stare osnovne šole v Mačkovcih št. 35. s pripadajo-, čim funkcionalnim zemljiščem v skupni izmeri 5758 m’.za izklicno ceno dih 10,212.334,— din(z besedo: desetmilionovdve-stodvanajsttisočtristotridesetštiri din.
Splošni pogoji dražbe so:
1.	Varščina znaša 1,021.233,— din in jo je treba plačati na žiro-računobčine M. Sobota št. 51900-697-45015 do začetka dražbe.
2.	Izdraženo zgradbo z zemljiščem je treba plačati v 15 dneh od dražbe oz. od sklenitve pogodbe.
3.	Prevzem predmetne nepremičnine oz. nastop posesti je možen takoj.
Možen je tudi ogled po dogovoru.
Vse informacije lahko dobite pri premoženjskopravni službi občine Murska Sobota, soba št. 15/11.
Razpisna komisija sveta DO VIZ Lendava razpisuje prosta dela in naloge
NAMESTNIKA RAVNATELJA
DO VIZ Lendava
Pogoji:
Kandidat mora poleg splošnih pogojev iz 511. člena ZZD izpolnjevati še naslednje pogoje:
— učitelj, ki izpolnjuje pogoje iz 96. člena Zakona o osnovni šoli, šolski svetovalni delavec in drugi delavci, ki imajo ustrezno višjo ali visoko izobrazbo pedagoške smeri,
— da ima najmanj 5 let delovnih izkušenj po opravljenem strokovnem izpitu v pedagoškem delu,
— imeti mora ustrezne moralno-politične in organizacijskespo-sobnosti.
Kandidati naj vložijo prijave s potrebnimi dokazili v 30 dneh po objavi razpisa na naslov: Razpisna komisija sveta DO VIZ Lendava, Kidričeva 1, Lendava. O izbiri bodo kandidati obveščeni v roku 30 dni po preteku roka prijave.
Kandidat bo imenovati za dobo 4 let, to je od 1. 11. 1986 do 31.10.1990.
STRAN 16
VESTNIK, 4. SEPTEMBRA 1986
Radijski in televizijski spored od 5. do 11. septembra
PETEK
SOBOTA
NEDEUA
{PONEDELJEK TOREK
SREDA
ČETRTEK
RADIO
RADIO
MURSKA SOBOTA MURSKA SOBOTA
RADIO
MURSKA SOBOTA
RADIO
MURSKA SOBOTA
RADIO
MURSKA SOBOTA
RADIO
MURSKA SOBOTA
RADIO
MURSKA SOBOTA
16.00 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 16.30 — Aktualno v petek, 5. septembra (informativni del, mladinska oddaja, Kam konec tedna, reklame), 18.00 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 19.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda.
TV LJUBLJANA
17.10-00.00 Teletekst RTV Ljubljana. 17.25 Poročila. 17.30 Pesmi in zgodbe za vas: Tri basni, animirana serija TV Zagreb, 17.45 Modro poletje, 6. del španske nadaljevanke. 18.15 Pred izbiro poklica: Poklici v letalstvu, izobraževalna oddaja. 18.45 Risanka. 19.00 Danes: Obzornik ljubljanskega območja. 19.30 Tv dnevnik. 19.55 Vreme. 20.00 Afrika: Drugačni a enakovredni, 1. del angleške dokumentarne serije. 21.05 Derrick, nemška nanizanka. 22.05 Tv dnevnik. 22.20 Kultura bivanja, propagandna oddaja. 22.25 Grehi Doriane Grey, ameriški film.
Oddajniki II. TV mreže:
15.30 Poročila. 15.40 Številke in črke, kviz. 16.00 Bergerac, angleška nanizanka. 16.55 Glasbena oddaja. 17.25 Tv dnevnik. 17.45 Dajmo, družimo se!, otroška serija Tv Skopje. 18.15 In tudi letos, izobraževalna oddaja. 18.45 »Kamčevci«, humoristična serija. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Moj svet glasbe, oddaja resne glasbe. 20.45 Včeraj, danes, jutri. 21.00 Mimogrede povedano, dokumentarna oddaja. 21.50 Nočni kino: Smrt v vrtu, francoski film (do 23.00).
TV ZAGREB
Prvi program
15.30 Pisano počitniško popoldne, 19,15 Risanka, 19.30 Dnevnik, 20.00 Dogodivščine Sherlocka Holmesa, 20.55 Se spominjaš Bembaše, 21.40 Dnevnik, 21.55 V petek ob 22»°, 23.25 Program plus.
TV AVSTRIJA
Prvi program
9.00 Poročila, 9.05 Tv v šoli, 10.30 Ponovitve, 13.10 Poročila, 14.15 Otroški in mladinski spored, 18.00 Avstrija v sliki, 18.30 Družinski magazin, 19.00 Avstrija danes, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Stari, 21.20 Moda, 22.05 Umetnine
TV MADŽARSKA
8.35 Ponovitev filma. 10.00 Upokojenski dopoldan, vmes TV film Nora milostljiva. 15.40 Šolska TV. 16.20 Lect, etnografska serija. 16.30 TV spored za 3 dni. 16.35 TV ogledalo. 16.50 Strategija zmage, pon. 2. dela. 18.00 Okno, notranja politika. 19.30 TV dnevnik. 20.05 Srednja leta, kitajski film. 21.40 Igre zanimivih ljudi. 22.10 Razgovor z E. Baloghom. 23.05 TV dnevnik.
TV KOPER
17.00 Otroški program, Lamu, deklica iz vesolja, Prijatelj Gipsy, 18.00 Ljubezen in oblast — telenovela, 18.55 Tv novice, 19.00 Odprta meja, 18.30 TVD stičišče, 19.45 Plavi orkester, 20.30 Celovečerni film, 22.00 TVD vsedanes, 22.10 Dokumentarna oddaja: ocean, 23.15 Lucy — telefilm.
16.00 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 16.30 — Aktualno v soboto, 6. septembra (informativni del, sobotna reportaža, Iskanje-znanje-ustvarjanje, reklame), 18.00 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 19.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda.
DEŽURSTVO: 14.00 do 16.00 (telefon: 21-232)
TV LJUBLJANA
7.45-10.45
in
15.00-23.45 Teletekst RTV Ljubljana. 8.00 Poročila. 8.05 Greste z nami v živalski vrt?. 8.20 Slovenske ljudske pravljice: Zvezda na čelu. 8.33 J. Ribičič: Mi-školin — Miškolin pestuje. 8.45 Čirule — čarule: Čarobni šopek. 8.50 Pesmi in zgodbe za vas: Ezop — Tri basni. 9.05 Jesenska serenada. 9.40 Afrika: Drugačni, a enakovredni, ponovitev 1. dela angleške dokumentarne serije. 10.40 Poročila. 15.15 Poročila. 15.20 Ljubljana: Balkanske atletske igre, prenos. 18.40/50 Risanka. 19.00 Danes: Še nekaj zase!. 19.30 Tv dnevnik. 19.45 Vreme. 19.50 Zrcalo tedna. 20.15 Morska deklica z ladje Mississipi, francoski film. 22.00 Tv dnevnik. 22.15 Melodije morja in sonca, posnetek prireditve.
Oddajniki II. TV mreže:
14.40 Rogatica: PJ v motokrosu, posnetek 1. dirke. 14.50 Rogatica: PJ v motokrosu, prenos 2. dirke. 15.30 Kotalkarska pravljica. 16.00 Miti in legende. 16.15 Narodna glasba. 16.45 Tv dnevnik. 17.00 Filmi z Greto Garbo: Ana Karenina, angleški film. 18.40 Beograd: PJ v rokometu (M)	- Radnički:Budu-
čnost, prenos (slov, kom.), v odmoru. 20.00 Rock maraton. 20.30 Dokumentarna oddaja. 21.15 Poročila. 21.25 Športna sobota. 21.45 Umetniški večer. To je arena. Tu se je rodila Maria Callas, posnetek koncerta iz Verone.
TV ZAGREB
Prvi program
12.55 TV spored, 13.25 Pisano počitniško popoldne, 19.15 Risanka, 19.30 Dnevnik, 20.00 Callan (film), 21.45 Dnevnik, 22.00 V soboto zvečer, 23.30 Program plus,
TV AVSTRIJA
Prvi program
9.00 Poročila, 9.05 Tv v šoli, 10.35 Ponovitve, 13.00 Poročila, 14.15 Otroški in mladinski spored, 18.00 Tedenski tv spored, 18.25 Ve: selo v soboto, 19.00 Avstrija danes, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Glasba je bila moja prva ljubezen, 21.50 Xander Vriipp želi vse najboljše (tv film), 22.50 Šport.
TV MADŽARSKA
17.15 Življenje na zemlji.
18.19 Etnografska serija.
18.25 Popevkarska TV lestvica. 19.30 TV dnevnik.
20.05 Idi k mami, očka dela, francoski film. 21.45 Noro življenje, madžarski film.
23.30 TV dnevnik.
TV KOPER
15.10 Balkanske igre, 18.55 TV novice, 19.00 Dogodivščine na odprtem morju — telefilm, 19.30 TVD stičišče, 19.50 Start, 20.30 Violina Salvatora Accar-da, 21.35 TVD vsedanes, 21.45 Jugoslovanski solist — Ivo Po-gorelič, 22.50 Čar nepredvide-' nega — telefilm, 23.30 Košarka: Giomo —Smelt Olimpija — turnira Alpe Adria.
10.05 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 11.00 — Srečanje na pomurskem valu, 12.00 — Spored v madžarskem jeziku, 13.00 — Doma in onkraj meja, 13.30 — V nedeljo popoldne (Kako je in bo s soboško kirurgijo?, Pripravljamo ozimnico, Minuta za varstvo okolja, kmetijska oddaja, humor), 14.30 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 17.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda.
DEŽURSTVO: 9.00 do 13.00 (telefon: 21-232)
TV LJUBLJANA
9.00-13.05
in
15.05-22.30 Teletekst Rtv Ljubljana. 9.15 Poročila. Otroška matineja. 11.30 Folklorni ansambel trinida-da, 2. oddaja. 12.00 Kmetijska oddaja. 13.00 Poročila. 15.20 Poročila. 15.25 Ljubljana: Balkanske atletske igre, prenos. 18.45 Risanka. 20.00 Abdulah Sidran: Oče na službeni poti, 1. del nadaljevanke TV Sarajevo. 20.55 Slovenci v zamejstvu. 21.25 Reportaža z nogometne tekme: Rijeka :Partizan. 21.55 Športni pregled. 22.25 Poročila.
Oddajniki H. TV mreže:
16.30 Nedeljsko popoldne, vključitev. 17.10 Premor. 17.15 Filmi S. K. Hepburn Dojilja po sili, ameriški film. 18.55 Športnik Billy, risanka. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Drugi spol, 3. del francoske dokumentarne serije. 20.55 Včeraj, danes, jutri. 21.15 Malu, 7. del brazilske nadaljevanke. 22.00 Poezija. 22.30 Neobvezno 2. oddaja iz kulture (do 23.10)
TV ZAGREB
Prvi program
10.20 Poročila, Otroški program,
10.30
12.00
Kmetijska oddaja, 13.30 Nedeljsko popoldne, 18.55 Risanka, 19.30 Dnevnik, 20.00 Oče na službeni poti (film), 21.05 Reportaža, 21.40 Reportaža, 21.40 Nogomet: Rijeka — Partizan (reportaža), 22.10 Športni pregled, 22.40 Dnevnik, 23.00 Program plus,
TV AVSTRIJA
Prvi program
11.00 Tiskovna ura, 12.00 Usmeritev, 14.50 Otroški in mladinski spored, 17.40 Klub seniorjev, 18.30 Družinski magazin, 19.00 Avstrija v sliki, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Kmet milijonar (tv film), 22.20 O zgodovini oblačenja, 23.05 Nočni studio
TV MADŽARSKA
8.55 Spored za otroke. 10.55 Zalaegerszeg—Videoton, prvenstvena nogometna tekma. 15.20 Listje odpada. . . 16.00 Etnografska serija. 16.10 Oglejmo si skupaj. 16.40 Ob prazniku LDR Koreje. 17.05 Srečno, kviz. 18.00 Delta, znanstveni poročevalec. 19.00 Teden, aktualne reportaže. 20.05 El Cid, ameriško — španski film. 22.40 Telešport. 23.10 Poročila.
TV KOPER
15.20 Balkanske igre — Lj, 18.40 Visoka moda v Italiji od leta 1940 do 1980, 19.00 Dogodivščine na odprtem morju — telefilm, 19.25 Povratek odpisanih — tv nanizanka, 20.30 Bela-my — telefilm, 21.30 Sedem dni, 22.00 Avtomobilizem: Italija — Formula 1, 23.00 Hudičeve igre — tv nadaljevanka.
16.00
Po domače,
16.30 — Aktualno v ponedeljek, 8. septembra (informativni del, šport, prispevek s področja SLO in družbene samozaščite), 18.00 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 19.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda.
TV LJUBLJANA
TV LJUBLJANA TV LJUBLJANA
TV LJUBLJANA
17.20—23.20 Teletekst Rtv Ljubljana. 17.30 Poročila. 17.40 Markacija. 18.00 Modro poletje, 7. del španske nadaljevanke. 18.25 Poletni festival — Ljubljana ’86: Teatro de Danza espa-nola, 2. oddaja. 18.45 Risanka. 19.00 Danes. 20.05 A. Giannetti: V senci velikega hrasta, 5. — zadnji del italijanske nadaljevanke. 21.15 Omizje: Človek brez gozda — svet brez človeka. 23.15 Poročila.
Oddajniki II. TV mreže:
18.00 Beograjski Tv program. 18.55 Premor. 19.00 Športni grafikon. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Po poteh spoznanj, oddaja o znanosti. 20.50 Včeraj, danes, jutri. 21.05 Propagandna oddaja. 21.10 Dinastija, 115. — zadnji del ameriške nadaljevanke. 22.00 Staro za novo, zabavnoglasbena oddaja. 22.40 En avtor, en film P. Krelja: Vrnitev. 22.55 Šahovski komentar srečanja Karpov: Kasparov (do 23.15)
TV ZAGREB
Prvi program
8.30 TV v šoli, 17.40 Poročila, 17.45 Otroški in mladinski spored, 19.15 Risanka, 19.30 Dnevnik, 20.00 Drama 21.15 Mini portret, 21.30 Čas knjige, 22.00 Argumenti, 22.30 Dnevnik, 22.50 Program plus,
TV AVSTRIJA
Prvi program
9.00 Poročila, 9.05 Tv v šoli, 10.30 Ponovitve, 13.05 Poročila, 16.30 Otroški in mladinski spored, 18.00 Avstrija v sliki, 18.30 Družinski magazin, 19.00 Avstrija danes, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Ponedeljkov šport, 21.15 Ceste San Francisca, 22.05 Zdravilstvo in šamanizem, 23.00 Šah
Drugi program
17.15 Znanost in tehnika, 18.00 Lipova cesta, 18.30 Ljubezenske dogodivščine, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Ma-roov portret, 21.15 Čas v sliki, 21.35 Kulturni žumal, 21.45 Schilling, 22.05 Nedelja na deželi, 23.35 Družina Addams
/o ljubljanska bank^
Pomurska banka '
TV MADŽARSKA
Ni sporeda.
TV KOPER
17.00 Otroški program, Lamu deklica iz vesolja. Prijatelj Gipsy, 18.00 Ljubezen in oblast — telenovela, 18.55 TV novice, 19.00 Odprta meja, 19.30 TVD stičišče, 19.50 Folklora, 20.30 Candida — tv nadaljevanka, 22.00 TVD vsedanes, 22.10 Mladi dr. Freud — tv nadaljevanka 1. del, 23.30 Delta.
16.00 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 16.30 — Aktualno v torek, 9. septembra (informativni del, pogovor v živo, Predstavljamo vam . .., Iskrica), 18.00 - Sotočje, 19.00 -Vključitev osrednjega slovenskega sporeda.
17.00—23.10 Teletekst Rtv Ljubljana. 17.15 Poročila. 17.20 Jugoslovanske zborovske slovensnosti_ v Nišu — 1. del. 17.50 Živi planet: Odprti ocean, 11. del angleške dokumentarne serije. 18.45 Risanka. 19.00 Danes. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 B. Nušič: Dr., komedija Tv Beograd. 21.40 Integrali. 22.55 Tv dnevnik.
Oddajniki II. Tv mreže:
17.25 Tv dnevnik. 17.45 Deček in bor, otroška oddaja. 18.15 Zabavnoglasbena oddaja. 18.45 Osem stoletij Studenice : Zenit. 19.00 Žrebanje lota. 20.05 Dialogi, notranjepolitična oddaja. 20.55 Premor. 21.05 Revolucija, ki traja, dokumentarna oddaja. 21.50 Izobraževalna oddaja (do 22.35)
ZO ljubljanska banka
Pomurska banka
TV ZAGREB
Prvi program
8.30 Tv v šoli, 16.30 Tv v šoli, 17.40 Poročila, 17.45 Otroški in mladinski spored, 19.15 Risanka, 19.30 Dnevnik, 20.00 Dialogi, 21.00 Živahni duh (film), 22.30 Dnevnik, 22.50 Program plus,
TV AVSTRIJA
Prvi program
9.00 Poročila, 9.05 Tv v šoli, 10.30 Ponovitve, 13.00 Poročila, 16.30 Otroški in mladinski spored, 18.00 Avstrija v sliki, 18.30 Družinski magazin, 19.00 Avstrija danes, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Zunanjepolitični raport, 21.15 Dallas, 22.00 Med umetnostjo in norostjo, 22.45 Izza pisalne mize, 23.00 Bellamy
Drugi program
17.00 Tv v šoli, 17.30 Usmeritev, 18.00 Ko pride Kulli, 18.30 Knight Rider, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Kviz, 21.15 Čas v sliki, 21.35 Kulturni žurnal, 21.45 Klub 2
TV MADŽARSKA
8.30 Ponovitve: 1. Na strehi sveta, 2. Telepodij: Pasja komedija. 16.15 Šolska TV. 16.55 TV spored za 3 dni. 17.00 Vikingi, pon. 10. dela. 17.30 Popevkarska TV lestvica, pon. 18.05 Ob prazniku LR Bolgarije. 18.30 Industrijski svet,, notranja politika. 19.30 TV dnevnik. 20.05 Suženjstvo, 2. del brazilske serije. 21.15 Studio ’86. 22.15 Ponujam gospodarstvo. 23.05 TV dnevnik.
TV KOPER
17.00 Otroški program, Lamu deklica iz vesolja, Prijatelj Gipsy — telefilm, 18.00 Ljubezen in oblast — telenovela, 18.55 TV novice, 19.00 Odprta meja, 19.30 TVD stičišče, 19.50 Dokumentarec, 20.30 Bellamy — telefilm, 21.20 Kavalirji neba — telefilm, 22.00 TVD vsedanes, 22.10 Dogodki in osebnosti 20. stoletja: general Graziani, 23.30 Lucy — telefilm.
16.00 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 16.30 — Aktualno v sredo, 10. septembra (informativni del, gospodarska tema, Iz delegatskih klopi), 18.00 — »21-232« — glasbeno-pro-pagandna oddaja, 19.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda.
17.05-23.15 Teletekst Rtv Ljubljana. 17.20 Poročila. 17.25 Slovenske ljudske pravljice: O pustu. 17.40 Modro poletje, 8. del španske nanizanke. 18.10 Gozdovi: Pesem kraškega gozda, izobraževalna serija. 18.45 Risanka. 19.00 Danes: Pomurski obzornik. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Film tedna: Mala, umazana vojna, argentinski film. 21.20 Rim: Atletika — finale za veliko nagrado, posnetek in prenos. 22.55/23.00 Tv dnevnik.
Oddajniki II. Tv mreže:
17.25 Tv dnevnik. 17.45 Burleske. 18.15 Narodna glasba. 18.45 Osem-stoletij Studenice Zaton. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Filmskop: Nezaslišan čudež, jugoslovanski film. 22.30 Tv dnevnik. 22.50 Program plus. 00.10 Poročila (do 00.15)
TV ZAGREB
Prvi program
8.30 Tv v šoli, 16.35 Tv v šoli, 17.40 Poročila, 17.45 Otroški in mladinski spored, 19.15 Risanka, 19.30 Dnevnik, 20.00 Filmoskop: Neverjeten čudež (film), 22.30 Dnevnik, 22.50 Program plus,
/O ljubljanska banka
Pomurska banka
TV AVSTRIJA
Prvi program
9.00 Poročila, 9.05 Tv v šoli, 10.30 Ponovitve, 13.00 Poročila, 16.30 Otroški in mladinski spored, 18.00 Avstrija v sliki, 18.30 Družinski magazin, 19.00 Avstrija danes, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Dober posel (film), 21.50 Zrcalne slike, 22.05 Šport
Drugi program
16.55 Nogomet, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Thomas Berngard v Madridu, 21.15 Čas v sliki, 21.35 Kulturni žurnal, 21.45 Zamenjava vlog, 22.30 Harold in Maud (film)
TV MADŽARSKA
8.30 Ponovitve: I. Svet baroka, 2. Delta, 3. Huskov večer v studiu IV. 16.10 Šolska TV. 16.40 Poročila. 16.45 Oman — oaza pod sabljo, pon. dokumentarnega filma. 17.20 Mexiko, gore in paramide, kratki film. 18.05 Svet jezika._ 19.30 TV dnevnik. 20.05 Želeli ste, posebna oddaja za krvodajalce. 21.40 Grajske igre, kviz iz domoznanstva. 22.55 TV dnevnik.
TV KOPER
17.00 Otroški program, Lamu deklica iz vesolja, Otroci z otoka — telefilm, 18.00 Ljubezen in oblast — telenovela, 18.55 TV novice, 19.00 Odprta meja. 19.30 TVD stičišče, 19.50 Folklora, 20.30 Film. 22.10 TVD vsedanes, 22.20 Mladi dr. Freud — tv nadaljevanka, 23.40 Lahka atletika — Pokal Rima.
16.00 — Jazz ... jazz .. . jazz, 16.30 — Aktualno v četrtek, 11. septembra (informativni del, kultura, Iščemo odgovore na vaša vprašanja), 18.00 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 19.00 — Vključitev osrednjega slovenskega programa.
17.05-00.15 Teletekst rtv Ljubljana. 17.20 Poročila. 17.25 J. Ribičič: Miškolin: Miša spregleda. 17.35 Čirule-čarule: A Čarobni vozel. 17.40 Modro poletje, 9. del španske nadaljevanke. 18.15 Obramba in samozaščita: Ob stoletnici letalstva. 18.45 Risanka. 18.55 Propagandna oddaja. 19.00 Posavski obzornik. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Tednik. 21.00 Kuharski nasveti. 21.10 J. Neruda: Zgodbe z male strani, 2. del češkoslovaške nadaljevanke. 22.25 Tv dnevnik. 22.40 Retrospektiva jugoslovanskega filma: Sofka, jugoslovanski film (ČB)
Oddajniki II. Tv mreže:
17.25 Tv dnevnik. 17.45 Učitelj, 6. del otroške nadaljevanke. 18.15 Znanost. 18.45 Naša pesem — Maribor ’86, glasbena oddaja. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Hiša, 8. del poljske nadalje- ; vanke. 21.20 Poročila. 21.25 ! Umetniški večer (do 23.00) j
TV ZAGREB
Prvi program
8.30 Tv v šoli, 16.30 Tv v šoli, 17.40 Poročila, 17.45 Otroški in mladinski spored, 19.30 Dnevnik, 20.00 ZIP, 21.00 Izbrani trenutek, 21.10 Kviz, 22.10 Dnevnik, 22.30 Program plus
TV AVSTRIJA
Prvi program
9.00 Poročila, 9.05 Tv v šoli, 10.30 Ponovitve, 13.00 Poročila, 16.30 Otroški in mladinski spored, 18.00 Avstrija v sliki, 18.30 Družinski magazin, 19.00 Avstrija danes, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Dalli, dalli, 21.45 Nogomet, 22.30 Brodwayske melodije 1492
Drugi program
17.15 Velike reke — zrcalo zgodovine, 18.00 Tv kuhinja, 18.30 Knight Rider, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Notranjepolitični raport, 21.15 Čas v sliki, 21.35 Kulturni žumal, 21.45 Klub 2
TV MADŽARSKA
8.30 Pon. TV igre Pisana milost (za starejše od 14 let). 16.05 Šolska TV. 16.50 Poročila. 16.55 Železo z železom, kratki film. 17.20 Di-xiland v Dresdenu, glasbeni film. 18.30 Telešport. 19.30 TV dnevnik. 20.05 Družinski krog, magazin. 21.00 Panorama, svetovnopolitičrii magazin. 22.00 Narodne za zbore. 22.05 Življenje je lepo, nemški TV film. 23.05 TV dnevnik.
TV KOPER
17.00 Otroški program, Lamu deklica iz vesolja. Otroci z otoka — telefilm, 18.00 Ljubezen in oblast — telenovela, 18.55 TV novice, 19.00 Odprta meja, 19.30 TVD stičišče, 19.50 Velike razstave, 20.30 Film, 22.00 TVD vsedanes, 22.10 Variete z Beppe Grillom, 23.20 Lucy — telefilm.
VESTNIK, 4. SEPTEMBRA 1986
STRAN 17
Prodam
PRIKOLICO TEHNOSTROJ, 5 t, prodam. Telefon: (069) 82 554. IN-19589
NOV KONTEJNER ZA PREVOZ KRMIL IN DRUGEGA RAZSUTEGA TOVORA prodam. Jožica Lipovec, Logarovci
5,	p. Križevci pri Ljutomeru. IN-19591
TRAKTOR FERGUSON 35 s plugom prodam. Franc Belec, Lukavci 3, p. Križevci pri Ljutomeru. IN-19593
STEREO STOLP, 100 W, z zvočniki, komplet, znamke ENGELBERT, prodam. Ludvik Lova-njak, Mota 74 a, 69240 Ljutomer. IN-19590
AVTO ZASTAVO 101, letnik 1976, registriran do decembra, prodam. Rakičan, Partizanska 10. M-4229
HIŠO Z GOSPODARSKIM POSLOPJEM V PESKOVCIH in 8 ha zemlje prodam. Informacije: Zora Tot, Peškovci 31, ali telefon: 78 088. M-4069 POHIŠTVO SPALNICE MATEJA PRODAM. Filipič, Ljutomer, Ormoška 3. In-19574
CITROEN GS, 78, brezhiben, prodam. Vrabelj, Cven 58 a, telefon: 81 988. IN-19579
POLONEZ 1500, letnik 81, 58.00 km, ugodno prodam.
Franc Kocjan, Slamnjak 32, Lju-  tomer. IN-19581
DVOBRAZDNI PLUG PRODAM. Fric Šraml, Vogričevci 7, p. Ljutomer. IN-19582
HIŠO Z GOSPODARSKIM POSLOPJEM IN približno 3,50 ha zemlje prodam. Ogled možen vsak dan v Strukovcih 34 ali informacije po telefonu: (069) 81 26. IN-19583
RENAULT 4 prodam. Kozar, Murska Sobota, Lendavska 4.
M-4158
ETAŽNO PEČ K 23 ZA CENTRALNO OGREVANJE, novo, prodam. Aleksander Horvat, Pečarovci 117. M-4172
MANJŠI VINOGRAD, PRIMEREN ZA POČITNIŠKO HIŠICO, IN LETO DNI STAREGA PSA OVČARJA, dober čuvaj, prodam. Vršič, Rožički Vrh, p. Videm ob Ščavnici. M-4173 ŠKODO 110, neregistrirano, prodam. Gornja Bistrica 47. M-4175 NEMŠKE OVČARJE PRODAM. Tišina 56. M-4177 ENOREDNI TRGALNIK ZA KORUZO ZMAJ prodam. Teša-novci 19 ali telefon: 48 205. M-4178
ZASTAVO 101, letnik 1978, prodam. Golubovič, Murska Sobota, Lendavska 10. M-4181 KORUZO ZA SILAŽO PRODAM. Črenšovci 108. M-4182 RENAULT 4, letnik 1979, prodam. Murska Sobota, Južna 16, telefon: 26 631. M-4183 ZASTAVO 101, neregistrirano, ugodno prodam. Kovač, Grad 62. M-4184
GROZDJE Z BRAJD prodam. Marija Balog, Murska Sobota, Miklošičeva 17. M-4186
OLTOV SEJALNIK ZA PŠENL. CO, 14-vrstni, dobro ohranjen, prodam. Viljem Vaš, Andrejci 37. M-4187
JUGO 55, prevoženih 11.000 km, karambolirana sprednja desna stran, prodam. Telefon: 78 638. M-4188
1 HA NJIVE IN 25 AROV GOZDA prodam. Sebeborci 56. M-4189
NOVO BRUNARICO IN SADOVNJAK PRODAM. Telefon: 24 116. M-4190
STAREJŠO PEČ ZA CENTRALNO KURJAVO prodam.
Veržej 113. M-4191
VINOGRAD V BANFIJU, približno 17 arov, s trgatvijo prodam. Naslov v upravi lista. M-4192
GLOBOK OTROŠKI VOZIČEK ZA DVOJČKA PRODAM. Vida Ferko, Rakičan, Lendavska 13. M-4193
Glasilo občinskih konferenc SZDL Murska Sobota, Gornja Radgona, Lendava in Ljutomer. Izdaja Zavod za časopisno in radijsko dejavnost Murska Sobota, Titova 29/1. Ureja, uredniški odbor:
Štefan Dravec (direktor in glavni urednik), Juš Makovec (pomočnik direktorja in glavnega urednika), Jože Šabjan (odgovorni urednik), Brigita Bavčar, Jani Dominko, Jože Graj, Milan Jerše, Ludvik Kovač, Dušah Loparnik, Feri Maučec (šport), Bernarda Peček, Štefan Sobočan, Janko Stolnik (dopisništvo), Branko Zunec, Endre Gbnter (tehnični urednik), Nevenka Emri in Marjan Maučec (lektorja). Naslov uredništva in uprave: Murska Sobota, Titova 29/1, telefoni: novinarji 21 232, 21 064 in 21 383: direktor in glavni urednik, odgovorni urednik, naročniški oddelek, računovodstvo, gospodarsko-propagandna služba in tajništvo 21 064 in 21 383; dopisništvo Gornja Radgona 74 597, dopisništvo Lendava 75 085 in dopisništvo Ljutomer 83 317. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.  Celoletna naročnina 4.500,—, polletna 2.250,— din; letna naročnina za tujino 322 šilingov, 46 mark, 24 kan. dol., 18 am. dol., 38 šv. frankov; letna naročnina za delovne organizacije 6.000,— din. Tekoči račun pri SDK Murska Sobota 51900—603—30005. Devizni račun pri Jugobanki Ljubljana 50100—620—00112—5049512. Cena posamezne številke je 120,— din. Tiska ČGP Večer Maribor. Po | pristojnem mnenju je Vestnik oproščen plačila temeljnega davka od prometa proizvodov.
VESTNIK
VW 1300, letnik 1970, prodam. Krog, Murska 53. M-4159 KORUZO ZA SILAŽO PRODAM. Beltinci, Panonska 111 — v soboto in nedeljo. M-4161 ZASTAVO 101, letnik 1981, prodam. Balažič, Beltinci, Ravenska 36. M-4162
TRAKTOR ZETOR 42 s kabino, koso in plugom ter 70 arov koruze prodam. Grabanoš 19. p Videm ot Ščavnici. M-41P4 200 I šmarnice iz Strehovskih goric prodam. Predanovci 12. M-4165
ZASTAVO 101, letnik 1976, motor generalno obnovljen, karoserija delno, registriran do junija 1987, prodam za 350.000 din. Ogled možen v petek, soboto in nedeljo od 16. do 17. ure. Zlatko Rebernak, Melaniski Vrh 5 (Jan-žev Vrh), Radenci. M-4194 RENAULT 4, registriran do decembra, vozen, letnik 1977, prodam. Cena 200.000 din. Varga, telefon: 21 750, int. 44. M-4195 GOLF JGL, junij 1981, prodam. Lazar, Mladinska 30. M-4200 DOLGE SLIVE PRODAM. Ivan Gjerek, Filovci 153. M-4201 TRIBRAZDNI PLUG (SRE-MAC), 12-colni, prodam. Elek Benko, Gornji Slaveči 106. M-4202
PLUG IMT, malo rabljen, prodam. Telefon: 72 626. M-4203 TRAKTOR STEYR 28 s priključki in motorna žaga HUS-QARNA naprodaj. Krog, Plečnikova 48. M-4204 STISKALNICO ZA GROZDJE (koš 180 1) z lesenim podstavkom 150 x 150 prodam. Sebeborci 47. M-4205
OTROŠKO KOLO CROS, skoraj novo, odlično ohranjeno, prodam. Telefon: 25 266. M-4207 MLADE PSIČKE PRODAM. Zelko, Pertoča 100. M-4208 RENAULT 4 GTL, letnik 1984, registriran do 30. 6. 1987, in kombi znamke FORD, letnik 1974, prodam. Štefan Maučec, Gančani 80, telefon: 71 023. M-4209
7	,5-REBRNE BELE STREŠNE PLOŠČE, 100 kosov, prodam. Rakičan, Partizanska 44, telefon: 24 123. M-4210
IZKOPALNIK KROMPIRJA, 1-vrstni (montaža na koso dubra-va), prodam. Bakovci, Partizanska 30. M-4211
ZASTAVA 101 MEDITERAN, letnik 1969, dobro ohranjeno, ugodno prodam. Klicati po 14.30: 73 202. M-4212
DVA VINSKA SODA, 1000 1, rabljena eno leto, prodam. Štefan Perša, Rožički Vrh 75, p. Videm ob Ščavnici. M-4213 OTROŠKE VOZIČKE, BARVNI TELEVIZOR GORENJE, aktivno kretnico, kasetofon, video rekorder Sony in pohištvo za dnevno sobo prodam. Gyorfi, vrtnarstvo, M. Sobota — nasproti avtobusne postaje. M-4214 REGAL ZA DNEVNO SOBO prodam. Murska Sobota, Gregorčičeva 55, stanovanje 10. M-4216
HARMONIKO MELODIJA, 80-basno, prodam. Informacije po telefonu: (069) 26 246. M-4218
POSESTVO, NAD 4 ha zemlje, ter starejšo hišo z gospodarskim poslopjem (elektrika, voda v hiši), strojna obdelava zemlje, prodam. Oglasite se po telefonu: (069) 73 461, 73 318. M-4219 SILAŽNI KOMBAJN HAGEDORN, v dobrem stanju, prodam. Jurij 53, p. Rogašovci. M-4220
ŠMARNICO, 400 1, prodam, Bogojina 17. M-4223
KRAVO s teletom, kontrola A, prodam. Alojz Pertoci, Rankovci 48. M-4224
ORIGINALNO BOČNO KOSO ZA TRAKTOR DEUTZ 6006 S prodam. Zenkovci 56. M-3972 MOPED APN 6; letnik 1984, in zimske gume s platišči za CITROEN GS CLUB 1220, prodam. Goran Šulinski, Titova 25, M. Sobota, telefon: 22 172. M-4225
ČEBELE S PANJI, RAZNE KOSE POHIŠTVA, preproge, gramofona, moško in žensko zimsko garderobo in kolo prodam. Murska Sobota, Miklošičeva 23. M-4227
DIANO 6 L, letik 1979, prodam. Milan Vrabel, Bunčani 9, p. Veržej IN-19592
MOTORNO KOLO ČZ, 175 ccm, prodam. Murska Sobota, Lendavska 59. M-4231
OTROŠKI ŠPORTNI VOZIČEK (avtosedež), dobro ohranjen, prodam. Horvat, Stara ulica 4, IV. nadstropje, št. 3. M-4232
GARNITURO ZA DNEVNO SOBO (razklopen trised za soa-nje in dva fotelja) proo,. i. Telefon : 22 054 ali naslov v up J lista. M-4234
ZASTAVO 101 POLO IN POLONEZ 1500 nujno prodam. Sebeborci 38. Informacije kiosk »GUJŽINA«, tržnica M. Sobota. M-4235
TOMOS in PRIKOLICO ZA AVTO PRODAM. Horvat, Čer-nelavci, Avnojska 17. M-4233 OSEBNI AVTO F-125 prodam. Telefon: 26 508 popoldne. M-4236
NJIVO V MURSKI SOBOTI, velikost 23 arov, prodam. Naslov v upravi lis(a. M-4237 ZASTAVO 126 P, letnik 1980, 42.000 km, prodam za 370.000 din. Vučja Gomila 20 a. M-4238 MERCEDES 200, dizel, tip 123, leto 1980, dodatno opremljen, kot nov, prodam. Gostišče Gyer-gyek, Tišina pri M. Soboti. M-4239
6 AŽ NOVIH NASELJENIH PANJEV prodam. Murski Črnci 13, telefon zvečer: 76 544. M-4243
TERANOVO POLJČANE PRODAM. Naslov v upravi lista. M-4244
BREJO KRAVO prodam. Ivanj-ci 3, p. Bogojina. M-4245 TRAKTOR IMT 5106 DV, nov, 100 KS, oba pogona, prodam. Telefon: 74 601. M-4246
GOLF JGL, dizel, letnik 1984, 50.000 km, dodatno opremljen, prodam. Telefon: 74 601. M-4246
OPEL KADETT C, letnik 1976, dobro ohranjen, prodam. Ivan Glavač, Beltinci, Gregorčičeva 24. Ogled po 16. uri. M-4248 SILAZNI KOMBAJN FELA, brezhiben, prodam. Mala Polana 41. M-4249
TOMOS AVTOMATIK, otroški sedež za avto in voziček prodam. Telefon: 25 417. M-4250
KRAVO, staro šest let, brejo devet mesecev, prodam. Rakičan, Cvetkova 31. M-4251
IMT 533, 2000 delovnih ur, prodam. Flegar, Lomanoše 34. M-4242
ZASTAVO 750 (po delih) in zakonsko posteljo prodam. Duri-čič, Beltinci, Panonska 7 a. M-4253
MALE PUJSKE PRODAM. Lenarčič, Nemčavci 37. M-4257 TRAKTOR ZETOR 25 UGODNO PRODAM. Lipa 137. M-4259
ZASTAVO 101 S, registrirano do marca 1987, ugodno prodam. Šumak, Bogojina 70. M-4260 MALE PUJSKE PRODAM.
Tropovci 33. M-4261
STAREJŠO STANOVANJSKO HIŠO s 15 ari vinograda v Lendavskih Goricah 410 — Ujtamas, takoj vseljivo, prodam. Ogled možen vsak dan. telefon dopoldne: Jaklin 75-794, po 15. uri 75-677. M-4263
OBVESTILO!
Obveščam občane, da sem odprl VULKANIZERSKO DELAVNICO pri JURIJU, pri bencinski črpalki.
S svojimi storitvami se priporočam! Franc Kolmanko Serdica 9
PLEMENSKE ZAJCE RAZLIČNIH SORT IN VELIKOSTI PRODAM. Telefon vsak dan do, 10. ure in po 15. uri: 74-260. Brus, Gornja Radgona, Trubarjeva 4.
VINOGRADNIKI!
V zalogi imamo različne sode. Za obisk se priporoča SO-DARSTVO MARJAN MAUČEC, GANČANI 149.
KRAVE IN SEJALNICO' ZA ŽITO IMT prodam. Kupšinci 62 M-4255
VAUXHALL CHEVETE, letnik 1977, prodam. Skakovci 56. M-4126
ZASTAVO 101 prodam. Lipa 3. M-4256
VODOVODNO ČRPALKO Z ENOFAZNIM MOTORJEM, KOMPLETNO, prodam. Telefon: 23-311. M-4264
NSU 1200, letnik 1968 (motor 1978), v zelo dobrem stanju, registriran, ugodno prodam. Zelko, Tropovci 61. M-4266
FIAT P 126 prodam. Vrečič, Va-neča 37. M-4267
FIAT 132 prodam. Žižki 75. M-4268
MALE PUJSKE IN TRAKTORSKI PLUG, 10-colni, prodam. Rakičan, Tomšičeva 23. M-4270 DOMAČE VINO (ŠMARNICA) prodam. Lipovci 50. M-4272
TRAKTOR STEYR 30, s čelnim nakladalnikom in jermenico, ter R 4 GTL, letnik 1983, prodam. Motovilci 29. M-4273
GOZD-TRAVNI K, velikost 55 arov, v bližini Bakovec, prodam. Naslov v upravi lista. M-4274 ZEMLJO, primerno za vinograd ali sadovnjak, v bližini nove asfaltne ceste, prodam. Andrejci 58. M-4276
MOPED TOMOS T 12 PRODAM. Sečko, Gorica 55. M-4277 KOMBAJN POTINGER IN BREJO KRAVO PO IZBIRI PRODAM. Janez Dvoršak, Za-gajski Vrh 38, p. Gornja Radgona. M-4279
13	AŽ PANJEV S ČEBELAMI prodam. Branko Zver, Bogojina 81. M-4280
BELO POROČNO OBLEKO št. 38 IN OTROŠKO ZIBELKO, kompletno, prodam. Telefon: 77-053. M-4281
MERCEDES 280 S in VOLVO 244 DL prodam. Telefon: 77-035. M-4282
SOD, 3301, skoraj nov, prodam. Telefon: 26-056 ali Satahovci 6. M-4284
ZASTAVO 101, registrirano do julija 1987, prodam. Prosečka vas 3, telefon: 77-186. M-4285 OSEBNI AVTO DIANA, letnik 1977, zelo dobro ohranjen, prodam. Ogled po 18. uri. Geza Dora, Motvarjevci 33, p. Prosenjakovci. M-4286
BARVNI TELEVIZOR GORENJE, dobro ohranjen, prodam. Kličite po 16. uri na tel. številka: 76-069. M-4287
LADA 1600 NAPRODAJ. Anton Bodanec, Tišina 19. M-4288 PLUG SLAVONAC, 12-colni, in stiskalnico za kombajn ZMAJ 133, 132, 780 prodam. Krog, brodarska 19. M-4289
PEČ NA OLJE EMO 6, trajno-žarno peč, plinsko peč in dve postelji z jogijema prodam. Murska Sobota, Partizanska 13 a. M-4290
PONY EKSPRES, dobro ohranjen, prodam. Renkovci 32, p. Turnišče. M-4292
SUHO KORUZO, 1 t, prodam. Matjašec, Sebeborci 18. M-4293 GOZD, les primeren za drva, prodam. Novak, Kuštanovci 63. M-4296
DVOREDNI IZKOPALNIK ZA KROMPIR, uvožen, skoraj nov, prodam. Noršinci 5, p. Martjanci. M-4294
VETROBRANSKO STEKLO ZA FIAT 1300 prodam. Telefon: 062 38-885. M-OP
GLOBOK OTROŠKI VOZIČEK, skoraj nov, prodam. Martjanci 88 a. M-4294 a NEDOGRAJENO HIŠO V MURSKI SOBOTI PRODAM. Naslov v upravi lista. M-4297 SEJALNICO OLT, novo, prodam. Jože Kovač, Andrijanci 60. M-4298
KORUZO ZA SILIRANJE ALI ZRNJE, 30 arov, prodam. Črenšovci 91. M-4299
VINO (ŠMARNICA) prodam. Filovci 152. M-4300
TVT CENTRAL SPECIAL 24 Z BOJLERJEM, nov, prodam. Kapca 124. LE-10338
CIPRESE ZA OGRAJE, visoke 60—70 cm prodam. Telefon:
.75-681. Le-10341
NOV MOPED AVTOMATIK prodam za 50.000 din ceneje kot v trgovini. Telefon: 24-639. M-4301
HUNTER SUPER, letnik 1975, letos neregistriran, dobro ohranjen, vozen prodam. Franc Skledar, telefon dopoldne: Franc Skledar, (069) 21-359. M-4302 STAREJŠO HIŠO Z NEKAJ SADOVNJAKA NA VZHODNI OBALI JEZERA v Kraščih 18, pri Žagi, in 1,10 ha koruze ža siliranje prodam. M-4303
VW PASSAT PRODAM. Polana 13, p. Puconci. M-4304
KORUZO Z NJIVE PRODAM. Nemčavci 27, p. M. Sobota. M-4307
LADO 1200 prodam. Borut Flisar, Martjanci 74. M-4308
AUDI 80, letnik 1977, dobro ohranjen, registriran do leta 1987, prodam. Beltinci, Partizanska 16. M-4305
LADA KARAVAN, letnik 1983, naprodaj. Vrtarič, Lendavska 17 c. M-4306
RABLJEN HLADILNIK PRODAM. Murska Sobota, M. Kuzmiča 29. M-4309
MALE PUJSKE PRODAM. Gradišče 27. M-4310
GD MOŠČANCI PRODA NA JAVNI DRAŽBI 7. SEPTEMBRA 1986 ob 10. uri KESON ZA TAM 5500, PREKUCNI, komplet s hidravličnim cilindrom in črpalko. Izklicna cena 300.000. Ogled je možen uro pred začetkom dražbe. Interesenti morajo pred začetkom dražbe vplačati 10 odstotkov varščine. M-4311
DEL STANOVANJSKE HIŠE v katerem je trisobno stanovanje, centralnoogrevano, v Ljutomeru (Stari trg), prodam. Telefon: 069 81-277. M.IN
KRAVO, brejo devet mesecev, prodam. Lešane 1, p. Apače. M-4312 .
HRASTOVE PLOHE, debeline 5 cm, 1 m1, prodam. Pokličite po 20. uri po telefonu: 24-664. M-4313
TRAKTOR DEUTZ, 45 KS, s koso Dubrava prodam. Domjan, Bodonci 114 a. M-4314
TRAKTOR URSUS 35 s koso, plugi in branami, dobro ohranjeno, ugodno prodam. Janko Štrakl, Križevci 9, 69242 Križevci pri Ljutumeru. M-19599 HARMONIKO BAILE, 120-ba-sno, staro tri leta, prodam. Viktor Balažič, Željezna Gora 147, 42312 Štrigova. IN-19598 TRAKTOR URSUS 355, dobro ohranjen, po ugodni ceni prodam. Franc Kocuvan, Precetinci 39, p. Bučkovci. IN-19596 KOSILNICO BCS prodam. Marta Zmazek, Precetinci 45, p. Bučkovci. IN-19595
TRAKTOR IMT 533, 1500 delovnih ur, prodam. Ogled popoldne. Danijel Kosi, Sp. Ka-menščak 27, p. Ljutomer. IN-19594
TRAKTOR FERGUSON, 55 KS, s kljuko, plugom in brano prodam. Cven 51, p. Ljutomer. IN-19600
OSEBNI AVTO 126 P prodam. Telefon: 22-132. M-MM
ZASTAVO 126 P prodam. Informacije popoldne po telefonu: 25-423. M-MM
KOMBIBUS, dizel, letnik 1980, stružnico, delovna dolžina 1,25 m, ter kosilnico BCS prodam. Informacije: Murska Sobota, Kidričeva 31. M-MM PARCELO BLIZU SMUČARSKEGA CENTRA AREH NA POHORJU, komunalno opremljeno, z leseno hišico v gradnji, prodam. Informacije: telefon (069) 21-972. M-MM
TRAKTOR URSUS C 335 z jermenico prodam. Laci Vorbš, Prosenjakovci 97. M-4315 ZASTAVO 101 MEDITERAN, letnik 1982, prodam. Telefon: 21-878. M-4317
ZASTAVO 750, generalno obnovljeno, registrirano do junija 1987, prodam. Janez Kramberger, Gornja Radgona, Simoničev breg 1. M-4318
PEUGEOT 505 GR, letnik 1983, prodam. Informacije po tel. 24-643.
M-4339
PEČ ZA CENTRALNO KURJAVO in športni otroški voziček prodam. Telefon: 25-110. M-4320
NEMŠKO OVČARKO, staro tri mesece, z rodovnikom, prodam. Ivan Baranja, Vanča vas, p. Tišina. M-4322	__
TRAKTOR IMT 540, 2300 delovnih ur, prodam. Ernest Janko, Šalovci 93. M-MM
OPEL MANTO PRODAM. Ogled od 17. do 20. ure: Murska Sobota, Cankarjeva 30. M-4323 MALE PUJSKE, stare osem tednov, prodam. Seberovci 89. M-4324
MOPED na tri prestave z rezervnim motorjem in TOMOS AVTOMATIK prodam. Ogled v soboto in nedeljo. Puževci 53. M-4325
KUHINJSKE ELEMENTE, peč na trda goriva, drobilnik koruze, 60 1 sod, električni valilnik za perutnino in Tomosov motor z reduktorjem prodam. Dragica Mit-njek. Murska Sobota, Kidričeva 16. M-4326
BELO VINO, 4001, prodam. Radenci, Kapelska cesta 74, telefon: 73-537. M-MM
ZASTAVO 101 C, letnik 1980, dodatno opremljeno, prevoženih 65.000 km, registrirano do 6. junija 1987, prodam. Drago Kikec, Jurij 52, p. Rogašovci.M-4329 ZASTAVO 126 P, letnik 1978, z rezervnimi deli, vozno prodam. Štefan Gider, Tropovci 51 c, p. Tišina. Ogled v četrtek in petek popoldne. M-4331
STISKALNICO NA VRETENO, dobro ohranjeno, prodam za uporabo ali kot starino. Ger-linci 111, popoldne. M-4328 KORUZO Z NJIVE, 20 arov, prodam. Fras, Bratonci 6, telefon: 71-324.
M-4332
HRASTOVE PLOHE, debeline 5 in 8 cm, suhe, prodam.Franc Koren, Hrastje—Mota 21, p. Radenci. M-4334
Kupim
STARINSKO PEČ NA TRDA GORIVA kupim. Naslov v upravi lista. M-4155
DIANO, letnik 1978/1979, dobro ohranjeno, kupim. Cena po dogovoru. Telefon od 15. do 17. ure: 22-279. M-4160
PLASTIČNE REZERVOARJE ZA KURILNO OLJE kupim.Te-lefon: 22-582. M-4180
sobe
OPREMLJENO SOBO V MURSKI SOBOTI IŠČEM. Liljana Peršič, Ljutomer, Postrižnikova
6.	M-4221
UREJENA FIZIOTERAPEVTKA IŠČE OPREMLJENO SOBO, PO MOŽNOSTI S POSEBNIM VHODOM. Telefon: 48-210, interna 273. M-4265 ENOSOBNO STANOVANJE ALI GARSONJERO V MURSKI SOBOTI, po možnosti opremljeno, vzamem v najem.
Naslov v upravi lista. M-4283 STANOVANJE V MURSKI SOBOTI ALI BELTINCIH vzame v najem mlada družina brez otrok. Naslov v upravi lista. M-4291
DVE ZDRAVNICI IN ZDRAVNIK POTREBUJEJO VSAK ZASE PRIMERNO STANOVANJE ZA DOLOČENO PREHODNO OBDOBJE: garsonjero ali enosobno stanovanje ali podnajemniško sobo.
Ponudbe pošljite na naslov: Splošna bolnišnica Murska Sobota, Arh. Novaka 4, telefon: 21-055 (int. 277) ali 21-006, kjer lahko dobite vse potrebne informacije. M-MM
zaposlitve
DIMNIKARSKEGA POMOČNIKA ALI PRIUČENEGA DELAVCA SPREJMEM. Stanislav Arh, dimnikarski mojster, Kamnik. M-OP
IŠČEMO POMOČ STAREJŠI ŽENSKI NA VASI. Drugo po dogovoru. Naslov v upravi lista. 4198
KV ZIDARJA in gradbenega delavca zaposlim. Delo tudi v nadurah. OD dober, hrana in samsko stanovanje zagotovljeno. Oglasite se v večernih urah po telefonu: 061 447-155, ali na naslov: Košar, Avsečeva 21, Ljubljana. M-MM
razno
GOSPODINJE!
Če vam skrinja rosi, toči ali ledeni, pokličite servis: 062 774 806. Popravilo opravimo na vašem domu. Miran Žlahtič, Ptuj, Zagrebška 54. M-MM
SAMSKI MOŠKI, star 45 let, brez obveznosti, zaposlen, nekadilec, želi spoznati kmečko dekle, ki ima resen namen živeti v dvoje. Naslov v upravi lista. M-4206
DIJAK ENQNOMSKE ŠOLE IŠČE INŠTRUKTORJA NEMŠČINE. Naslov v upravi lista. M-4215
PRIKLIC!
Preklicujem veljavnost hranilne knjižice št. 051946, izdane pri HKS KZ Panonka M. Sobota. Janez Burgermaister, Rakičan, Kmečka I. M-4222
OPOZORILO!
Opozarjam družbeni in zasebni sektor pred nakupom nepremičnin od Ernesta Bagarja iz Oto-vec 31, ker smo solastniki in bomo morebitne kupce sodno preganjali. Jože Bagar, Vrhnika, Kolodvorska 13. M-4230
GOSTILNA SIJARTO, PUCONCI, vabi 5., 6. in 7. septembra na DOMAČE KOLINE Z BUJTO REPO. Vabljeni! M-4240
PREKLIC!
Preklicujem veljavnost spričevala o zaključnem izpitu, izdanega na SCTPU M. Sobota, avtomehanične smeri, za šolsko leto 1982/1982. Drago Horvat, Krog 3, p. M. Sobota. M-4258 PREKLIC!
PREKLICUJEM veljavnost diplome št. NMT/89, ki jo je izdala Srednja šola Fran Miklošič Ljutomer, družboslavne usmeritve, leta 1986. Ksenija Pavlič, M. Sobota, Mladinska 23. M-4278
STRAN 18
VESTNIK, 4. SEPTEMBRA 1986
Male oglase in zahvale sprejemamo do sobote za objavo v naslednjem tednu. Delovni čas od 7. do 15. ure, v soboto pa od 8. do 12. ure.
Kje si ljuba mama, kje tvoj skrbni je obraz, kje je tvoja skrbna roka, ki skrbela je za nas?
V SPOMIN
17. avgusta 1986 je minilo leto dni, odkar nas je zapustila draga žena, mama in babica
Barbara Pozderec
iz Turnišča
Vesela in skromna kot si bila, si odšla tja, kjer ni trpljenja in ne bolečin. Ostala sta nam spomin na tvoje dobro srce in ljubezen do nas, zato te ne bomo nikoli pozabili.
Hvala vsem, ki obiskujejo njen zadnji dom.
VSI TVOJI
Če bi solza mrtvega zbudila, tebe dragi očka naš ne bi črna zemlja krila.
ZAHVALA
V t^izmerni bolečini nas je po kruti bolezni v 56. letu starosti zapustil naš najdražji mož; očka in dedi
Jožef Grah krojač iz M. Sobote
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, mu darovali vence in cvetje ter sočustvovali z nami.
Žalujoči: žena Helena, sin Janko z družino, hčerki Danica in Kristina z družinama, bratje in sestre ter drugo sorodstvo
Spomin na mater pokopano komu ni drag?
Komu ni svet?
Umrje mati vsem prerano, naj tudi sto užije let.
ZAHVALA
V 63. letu starosti nas je po hudi bolezni zapustila naša draga žena, mama in stara mama
Marija Kuplen
s Kapelskega Vrha
Iskrena hvala vsem, ki ste jo pospremili na zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo vsem duhovnikom, obema govornikoma, pevskemu zboru ter zdravniku, ki ji je blažil bolečine.
Vsem še enkrat — iskrena hvala!
Kapela, Radenci, 23. avgusta 1986
Žalujoči: mož Ivan ter hčerki Marica in Cvetka z družinama
Ne jokajte ob mojem grobu, le tiho k njemu pristopite, spomnite se, kako trpela sem, in večni mir mi zaželite.
ZAHVALA
20. avgusta 1986 nas je v 72. letu starosti po težki bolezni za vedno zapustila draga mama, stara mama, prababica in sestra
Ana Antolin
roj. Ružič iz Nedelice
Prisrčno se zahvaljujemo vsem dragim sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so jo v tako velikem številu spremljali na njeni zadnji poti, darovali vence in cvetje, izrekli sožalje ter darovali v dobrodelne namene.
Iskrena hvala vsem zdravnikom in osebju internega oddelka soboške bolnišnice, dr. Zadravcu, g. kaplanu za pogrebni obred, pevkam za odpete žalostinke ter govorniku za ganljive besede ob odprtem grobu.
Žalujoči: hčerka Slava z družino, vnukinja Suzana z družino, sestra Marija ter brata Jožef in Stefan z družinama
ZAHVALA
Po krajši in težki bolezni nas je za vedno zapustil naš dragi mož, oče, brat, dedek, pradedek in'boter
Jakob Klemenčič
iz Grabonoša
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, dobrim sosedom, vsem prijateljem in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, pomagali, nam izrekli sožalje, mu darovali vence in cvetje ter ga v tako velikem številu spremljali na njegovi zadnji poti.
Posebna hvala gasilskim društvom za organizacijo pogrebne svečanosti, govorniku Gomziju za ganljive besede ob odprtem grobu, g. župniku in g. kaplanu iz Vidma ter g. župniku iz Ra-denec za lep pogrebni obred in cerkvenim pevcem za odpete žalostinke.
Zahvaljujemo se za nesebično pomoč osebju zdravstvenega doma iz Vidma ob Ščavnici in G. Radgone, patronažnim sestram za obiske na domu, zdravstvenemu osebju internega oddelka M. Sobota in internega oddelka kliničnega centra CIM Ljubljana.	•
Vsem prisrčna hvala!
Grabonoš, 19. avgusta 1986
ŽALUJOČI:, VSI NJEGOVI
ZAHVALA
Nepričakovano nas je za vedno zapustila naša dobra žena, skrbna mama in stara mama
Avguština Horvat
od Grada
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, dobrim sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam v težkih trenutkih kakorkoli pomagali in nam izrazili sožalje, pokojnici poklonili toliko prelepega cvetja ter jo v tako velikem številu pospremili k poslednjemu počitku.
Prisrčno zahvalo smo dolžni kolektivom KG Rakičan in EE Topolovci, Temeljnega sodišča v M. Soboti, g. župniku Kuharju za pogrebni obred, pevcem za ganljive žalostinke in predstavniku KS Grad za tople besCde slovesa ob odprtem grobu. Vsem še enkrat — iskrena hvala!
Grad, 10. avgusta 1986
Za njo žalujejo: mož Martin, sin Bela ter hčerki Micka in Mal-čika z družinami
ZAHVALA
V 80. letu starosti nas je za vedno zapustil naš dragi mož, oče, stari oče in tast
Viktor Banko
iz Noršinec 23
Smrt rešila te je bolečine, iztrgala te iz naše je sredine, v naših srcih zapustila si spomine.
V SPOMIN
3. septembra mineva žalostno in boleče leto, odkar smo izgubiji predrago ženo, mamo in babico
ZAHVALA
3. avgusta nas je v 84. letu starosti zapustila draga žena, mama, tašča, babica in prababica
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so ga pospremili na njegovi zadnji poti, mu darovali vence in cvetje ter sočustvovali z nami.
Posebej se zahvaljujemo g. duhovniku za pogrebni obred, pevcem, predstavniku KS za poslovilne besede, sosedom in gasilcem.
Ndršinci, 26. julija 1986
ŽALUJOČI: VSI NJEGOVI
ZAHVALA
V 77. letu starosti nas je po težki bolezni za vedno zapustil dobri mož, oče in dedek
Štefan Petek
iz Ižakovec
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem dobrim sosedom, sorodnikom, botrini in prijateljem, ki so nam v težkih trenutkih pomagali, nam izrekli sožalje, darovali vence, šopke in v dobrodelne namene ter dragega pokojnika v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti.
Posebej se zahvaljujemo kolektivoma Pošte Gornja Radgona in Ljutomer, OŠ 17. oktober Beltinci, g. župniku za lep pogrebni obred, pevskemu zboru za odpete žalostinke in predstavnici KS za poslovilne besede.
Vsem še enkrat —- iskrena hvala!
VSI NJEGOVI
Terezijo Buček
iz M. Sobote
Ne moremo se sprijazniti, da te ni več med nami in da ni več tvojega smeha in glasu. Ostali so nam le lepi spomini nate.
Hvala vsem, ki se je spominjate, prinašate rože in prižigate sveče na njenem grobu.
ŽALUJOČI: VSI, KI SMO TE IMELI RADI
Kako bi dihal rad, poslušal, gledal, sedel med vami, k’tero vmes povedal, pa me tišči teptan nad mano grob preran.
(O. Župančič)
N SPOMIN
7.	septembra bodo minila tri leta polna žalostj, odkar smo v tiho gomilo položili ljubega sina, brata in vnuka
Gorazda Vuka
iz Gomilice
Tvoje življenje je za vedno ugasnilo, ostala sta praznina in spoznanje, da te ne bo nikoli več med nami, toda spomin na tvoj dragi lik ostane v naših srcih do konca dni.
Vsem, ki se ga še spominjate in obiskujete njegov prerani grob, iskrena hvala!
ŽALUJOČI: VSI, KI SMO TE IMELI RADI
Apolonija Glavač roj. Tivadar z Dolnje Bistrice f
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, botrini in vsem, ki so našo drago pokojnico pospremili na njeni zadnji poti, ji poklonili vence in cvetje, sočustvovali z nami in izrekli sožalje.
Prisrčna hvala g. duhovniku, pevcem za odpete žalostinke in dr. Zadravcu za lajšanje bolečin.
Vsem še enkrat — hvala!
ŽALUJOČI: VSI, KI SMO TE IMELI RADI
Niti zbogom nisi rekla, niti roke nam podala, smrt te vzela je prerano, a v naših srcih boš ostala.
ZAHVALA
Tiho in brez slovesa nas je v 63. letu starosti zapustila naša draga mama in stara mama
Regina Fujs
iz Prosečke vasi
Ob boleči izgubi se zahvaljujemo vsem sorodnikom, botrini, sosedom in znancem, ki ste drago mamo pospremili na njeni zadnji poti, ji poklonili vence in šopke, sočustvovali z nami in nam izrekli sožalje.
Prisrčna hvala g. duhovniku za obred, pevcem za odpete žalostinke, govorniku KS Mačkovci ter sodelavcem iz Avtoradgo-ne in Gradbeništva Pomurje.
Žalujoči: sinova Stanko in Jože z družino, hčerka Kristina z družino in drugo sorodstvo
vestnik; 4: septembra i 983
‘STRAN 19
v besedi in sliki
Praznik žetve
Osnovna organizacija ZSMS Logarovci—Berkovci je v nedeljo pripravila že 13. tradicionalni praznik žetve. V pisanem sporedu so se najprej pomerili Kombajnisti in Damfaristi v nogometu, zmagali so Damfaristi s 3:2, nato pa so pripravili še kulturni program, v katerem se je najprej predstavila folklorna skupina iz Križevec, mladinci pa so prikazali nekatere običaje in navade, ki so bili nekdaj ob žetvi.
Turistično društvo Križevci pri Ljutomeru je prizadevnim mladincem podelilo tudi priznanje za prizadevnost pri ohranjanju tradicij.	D. L.
Dalila MS prva v Adi
Na velikih mednarodnih konjskih dirkah v Adi za memorial dr. Petroviča je lep uspeh dosegel Marko Slavič mlajši iz Ključarovec z Dalilo MS, saj je prepričljivo zmagal v dirki dveletnih kasačev s kilometrskim časom 1:26,3. V najhitrejši dirki, kjer je zmagal jugoslovanski rekorder Labor II, je Rebeka z Brankom Puharjem iz Veržeja zasedla peto mesto.
Ljutomerski kasači so sodelovali tudi na dirkah v Šentjerneju. Dosegli so naslednje uvrstitve: Faun (Slana) prvo, Fidas (Seršen), drugo, Dorica MS (Slavič starejši), Lady (Hanžekovič), Abartka (Jureš) in Lavita (Slana) pa tretja mesta.	F. M.
PRIZNANJA ZRVS ŠUMADIJE IN POMORAVLJA
Značke JLA in samoupravljanja
Pred kratkim je občinska konferenca ZRVS Murska Sobota prejela obvestilo od MOK ZRVS Šumadije in Pomoravlja, s katerim jih seznanjajo, da je njihovo predsedstvo v zahvalo zaradi gostoljubnosti na letošnjem srečanju rezervnih vojaških starešin v Pomurju podelilo tri zlate značke JLA in eno značko samoupravljanja štirim posameznikom. Značko rdeči prapor samoupravljanja je prejel direktor tovarne Planika v Turnišču Jože Kolarič, zlate značke JLA predsednik medobčinskega odbora ZRVS za Pomurje Jože Vidič iz Lendave, predsednik občinske konference ZRVS Murska Sobota Koloman Rituper in sekretar občinske konference ZRVS Murska Sobota Filip Matko.
F. Maučec
24. mednarodni Kmetijsko-živilski sejem je v desetih dneh obiskalo več kot 100 novinarjev iz Slovenije in drugih jugoslovanskih republik in pokrajin, prišli pa so tudi iz tujine. Osnovne informacije so dobivali v tiskovnem središču, ki smo ga letos prvič prevzeli novinarji Vestnika in Radia Murska Sobota. Spremljali smo vse sejemsko dogajanje in o tem izdali 11 številk Biltena, ki je bil pripomoček za delo novinarjev, dobivali pa so ga tudi vsi razstavljalci. V tiskovnem središču je bilo med sejmom več tiskovnih konferenc, ki so bile sorazmerno dobro obiskane. Naš posnetek je z zadnje — bila je predzadnji dan sejma, ko je bil med novinarji direktor sejma, Ivan Kovač.	*
(Foto: D. Loparnik)
Izvirno in prisrčno so se zadnjega dne sejma poslovili vsi, ki so pripravljali razstavo goveje živine, na čelu z mag. Milanom Erjavcem. V zahvalo novinarjem za popularizacijo govedoreje sb s svojimi varovanci in varovankami prišli kar pred tiskovno središče, kjer so voditeljici le-tega, Irmi Benko, izročili priznanje.
BOP
PRIPRAVE NA GRADBENI SEJEM
V okviru 24. Kmetijsko-živiL skega sejma se je v Gornji Radgoni sestal tudi odbor za pripravo Gradbenega sejma, ki bo prihodnje leto na razstavišču.
Odbor je sklenil, da bo prihodnji Gradbeni sejem v znamenju gradbenega šolstva. Ta poudarek bo predvsem zaradi močnega zmanjšanja vpisa v gradbene šole v SR Sloveniji. Osip učencev pa ni samo na nižjih stopnjah, marveč tudi na srednjih in višjih, zato je odbor menil, da bi prav v okviru gradbenega sejma morali nameniti večjo pozornost mladim, ki se odločajo za šolanje.
Prav zaradi pomembnosti omenjene problematike pa bo moral biti pristop na sejmu pravilen. Mladi se ne odločajo za gradbene poklice predvsem zaradi mnenja, da so težki in brez prihodnosti, zaradi sedanje go-
spodarske krize, drugi, ki pa se odločajo, pa menijo, da je ta poklic takšen, kjer se lahko zasluži predvsem z nedelom in drugimi oblikami. Zato bo morala biti prav na sejmu informacija o poklicih v gradbeništvu poštena in pestra.
Gradbeništvo je dejavnost, ki je in tudi bo ena osnovnih človekovih kreacij pri obvladovanju prostora in ustvarjanju zaščite in možnosti bivanja. To pa pomeni, da je tudi gospodarska kriza ne more ukiniti, medpanožnost, in zanimivost dejavnosti pa je posebej v sedanjem času tehnološkega razvoja zelo pomembna.
Odbor se je z omenjenim v celoti strinjal, zato lahko pričakujemo, da bo Gradbeni sejem v Gornji Radgoni prihodnje leto zanimiv in pester.
D. L.
V. krajevni praznik v Rakičanu
Prevzeli novo avtocisterno
Preteklo nedeljo so v Rakičanu proslavili 5. krajevni praznik, ki je bil tokrat posvečen požarnemu varstvu. V okviru letošnjega praznovanja, ki je bilo zelo slovesno, je bila že v soboto prijateljska mednarodna nogometna tekma z madžarskim moštvom Pankasz, ki se je končala neodločeno (1:1). V nedeljo dopoldne pa so bili na nogometnem igrišču že tradicionalne vaške igre, ki so pritegnile veliko krajanov. Med
Na slovesnosti ob 5. krajevnem prazniku v Rakičanu predsednik GD Rakičan Martin Jerič, ki je bil tudi slavnostni govornik, predaja ključ nove avtocisterne poveljniku GD Gezi Peterki.
štirimi ekipami, ki so tekmovale v devetih zvrsteh, so zmagali Lipovci pred Noršinci, Rakičanom in Gezari. Ker je bila to tretja zaporedna zmaga ekipe Lipovec, je prejela pokal v trajno last.
Osrednja slovesnost ob letošnjem krajevnem prazniku v Rakičanu pa je bila v nedeljo popoldne, katere so se poleg številnih krajanov in gasilcev udeležili tudi nekateri gostje, med njimi tudi Rudi Čačinovič, častni krajan. Na slovesnosti je o razvoju krajevne skupnosti in požarnega varstva govoril predsednik GD Martin Jerič. Poudaril je, da so v zadnjih letih v Rakičanu dosegli
vsestranski napredek, kar je rezultat razumevanja in pripravljenosti krajanov. Med letošnjimi dosežki je omenil ureditev avtobusnega postajališča, gradnjo dvooddelčnega vrtca, ki ga bodo odprli še letos in novo avtocisterno, ki so jo takrat prevzeli. Nova štiri tisočlitrska cisterna je skupaj z opremo stala 11,5 milijona dinarjev, sredstva pa so zagotovili sis za varstvo pred požari občine Murska Sobota, KS Rakičan
in KZ Panonka, Na slovesnoti je predsednik KK SZDL Rakičan Janez Bohar zaslužnima krajanoma Janezu Kuplenu in Francu Gjerkešu podelili priznanji OF. Ob tej priliki so pripravili tudi kulturni program, v katerem so sodelovali soboška godba na pihala, ki je pripravila enourni koncert, in člani kuda Rakičan. Ob prevzemu nove avtocisterne, ki je za Rakičan in okolico velikega pomena, in krajevnem prazniku je prizadevnim Rakičanom čestital predsednik občinske Gasilske zveze Murska Sobota Ernest Eori.
Feri Maučec
ČE JE DOSTI JURČKOV...
inž. Stefan erjavec pripravil predavanje p gobah
Letošnja gobarska sezona je spet dokaz več, da stari pregovor: ko je dosti jurčkov, je malo žita, bolj ali manj drži. Letos je bilo v vsej Sloveniji (razen v Pomurju) veliko jurčkov, kar je le posledica visokih temperatur. Tako so imeli na primer v Ljubljani 60 odstotkov več padavin in za dve stopinji višje temperature kot lani v maju in juniju. Vendar pa so bili kmetijci manj veseli kot gobarji, kajti ko pade veliko padavin in je vroče, so večje možnosti za obolelost žit.
Verjetno je dobra gobja letina kriva, da je bilo hkrati z užitnimi gobami tudi več neužitnih, tako tudi zelenih mušnic, s katerimi so zastrupitve najpogostejše. Vendar pa inž. Štefan Erjavec, ki je na 24. Kmetijsko-živilskem sejmu pripravil predavanje o gobah, trdi, da je bilo letos zgolj naključno več težjih zastrupitev z gobami kot prejšnja leta. Ne smemo pozabiti, da primerjava z lanskim letom ni mogoča, kajti lani gobje letine zaradi suše praktično ni bilo. Letošnja gobja sezona se je dobro začela že v maju in juniju, vendar pa zelenih mušnic ni bilo tako pretirano veliko, da bi lahko trdili, da je bilo več zastrupitev zaradi večjega števila strupenih gob.
Tudi med gobarji je bilo nekaj preplaha zaradi jedrske nesreče v začetku maja. Nekateri zaradi nje gob sploh več niso nabirali. Vendar, kot trdi Erjavec, kontaminacija gob v Sloveniji ni bila tako močna’ da bi morali posebej ukrepati. Povsem v redu pa bi bilo, če bi večina ljubiteljev gobjih specialitet zmanjšala količino užitih gob — pozabljajo namreč, da so gobe bolj začimba, ne pa samostojna jed. Zaradi preveč strastnih gobarjev (in jedcev) , ki poleg tega še ne vedo pravilno nabirati gob, pa je tako užitnih kot neužitnih gob v Sloveniji vse manj.
Toda še ena nevarnost grozi gobam, ki pa je večja in zahrbtnejša kot jedrska nesreča ali preveč zagnani gobarji — to je splošna onesnaženost in izumiranje slovenskih gozdov. Več kot polovica slovenskih gozdov je nezdravih, gozd pa je dom in hrana gobam. Poleg tega, da zaradi onesnaženosti izginjajo gobe, se s takimi, ki rastejo v nezdravem gozdu in onesnaženem okolju, zastrupljajo tudi ljudje. Kajti gobe so nekakšen pivnik, ki vsrka vse.
Prav je torej, da poskrbimo najprej za zdrave gozdove in čist zrak' in šele nato začnemo razmišljati, je bilo zastrupitev z gobami preveč.
Bernarda Peček
I      MB
Prleški pozdrav vrhu neuvrščenih I
Na 8. vrhu neuvrščenih, ki se je začel v ponedeljek v dalj-nem Harareju v Zimbabveju, je poleg jugoslovanske delegacije  naša dežela zastopana še z nekom — Ljutomerčanom Emilom K Glavnikom. Čeprav ne osebno, pa prek glasbe, ki jo je skom- poniral prav v ta namen. Emil Glavnik je skladatelj, končal je vojaško glasbeno šolo in že dalj časa živi v Beogradu. Kot glas-Ibenik se je uveljavil na najrazličnejših festivalih in tekmovanjih, o tem pričajo številne nagrade: zlata lira JLA, Mokranjče-va nagrada, nagrada splitskega festivala in ženevske radiodifuzije. Štajerci ga poznajo po skladbah, ki jih je napisal za Vese-Ilo jesen — in to je tudi njegova vez z rodno Prlekijo.
Upokojeni podpolkovnik Dušan Višekruna je napisal pesem, ki se začne takole: Na Brionih rodil se je up, da namesto sile vladal bo razum ... Emil Glavnik je napisal glasbo in skupno sta dala pesmi naslov: Slavnostna pesem neuvrščenih. I Glasba je napisana v slogu slavnostne koračnice, v njej pa se prepletajo tudi folklorni motivi udeleženk vrha neuvrščenih. Pesem je napisana v modernem ritmu in obstaja možnost, da bo Slavnostna pesem neuvrščenih postala tudi uradna himna gibanja.
IZa ovitek plošče so izbrali tudi zgodovinski posnetek Tita, Nehruja in Naserja, ko so se sestali na Bronih 1956. leta. Emil Glavnik se je kot glasbenik udeležil tudi prvega srečanja neuvrščenih v Beogradu 1961. leta, skladbo, ki je tudi v počastitev 25-letnice gibanja, pa je, kot pravi, napisal z občutkom poseb- nega zadovoljstva in spoštovanja do tovariša Tita, ki ga je kot S glasbenik desetletja spremljal na številnih potovanjih in sreče- val na sprejemih.
Tako je tudi ta Ljutomerčan dal svoj skromni prispevek
gibanju neuvrščenih.
Dušan Loparnik
Bavarsko pivo je dobro
Ob izteku gornjeradgonskega sejma smo za pogovor zaprosili tudi neumornega skrbnika ingolstadske stojnice v hali ABC Pomurke — Petra Volkweina.
Sejem se počasi izteka, kakšni so vaši vtisi?
»Predvsem me je presenetilo število obiskovalcev. S takim številom sploh nisem računal in navala množice na našo stojnico skoraj nismo mogli obvladovati.«
Naval množice je bil, vendar pa ste v ingolstadski stojnici ponujali le tri audije, reklamne filme s tekmovanj, bavarsko glasbo in seveda pivo.
»Točno, vsak dan ob 11. uri smo odprli 50-litrski sod piva in to je bila pri naši stojnici velika uspešnica. Naša pivnica v Ingolstadtu je pravzaprav zelo znana. Če se ne motim, je bil v našem mestu sploh uzakonjen prvi zakon o živilih, to je bilo 1572. leta. Šlo pa je za kakovost piva.«
Kaj pomeni Bavarcem pivo?
»Za Bavarce je pivo osnovno živilo. Tam ga spijemo tudi največ. Menim, da z naših miz pivo še dolgo ne bo zginilo.«
Ste tudi vodja ingolstadske galerije, kako pa bi po umetniški plati ocenili gornjeradgonski sejem?
»Ta sejem spremljam že zelo dolgo in moram reči, da seje v zadnjih desetih letih zelo spremenil — na bolje seveda, tudi v estetskem pomenu. Videz se spreminja, razstavljalci dajejo vedno večji poudarek lepoti ponujenega.«
In kaj je obiskovalce pri vaši stojnici najbolj navdušilo?
»Od vsakega nekaj, najbolj pa najbrž oba audija. Glasba je seveda opravila pomembno vlogo, pivo tudi, ampak audi je bil najbolj obiskan.«
Torej lahko rečemo — na svidenje na 25. sejmu. Dušan Loparnik
Vagon se je iztiril
V torek ob 2.30 se je na železniški postaji v Ljutomeru pripetila železniška nesreča. Pri premikanju vagonov se je na kretnici iztiril vagon in se prevrnil. Naložen je bil s kartonsko embalažo za DO Marles. Vagon se je prevrnil tako nerodno, da je zaprl železniško progo za ves promet. Le-ta je bil onemogočen vse dopoldne, zato so potnike med Mursko Soboto in Pragerskim vozili z avtobusi. Človeških žrtev na srečo ni bilo, materialna škoda pa je precejšnja, saj so poškodovani železniški tiri, pa tudi na vagonu je precej škode. Vzrok nesreče še raziskujejo. D. L. •