250001 NEKAJ PROBLEMOV DELOVANJA TEMELJNIH ORGANIZACIJ ZDRUŽENEGA DELA IN OBRA¬ ČUNAVANJA NJIHOVEGA DOHODKA Prof, dr. Ivan. Turk ICEF 11/74 IZOBRAŽEVALNI CENTER EKONOMSKE FAKULTETE UNIVERZE V LJUBLJANI 1974 1 N EKAJ PROBLEMOV DELOVANJA TEhE LJN IH OkGA NIZA CIJ ZDR U ŽENEGA DELA IN OBRAČUNAVANJA NJIHOVEGA POHODILA Ustanavljanje TOZD v okviru dosedanjega enotnega podjetja ,ali v okviru dosedanjega podjetja, ki je že bilo raz¬ členjeno na ožje organizacije združenega dela, samostojne ali nesamostojne, z lastnostjo pravne osebe ali brez nje, vsekakor pomeni novo sociološko kvaliteto. V tem pogle¬ du je napredek tem večji, 'čini manjšo vlogo so dosedaj ime¬ le posamezne organizacijske enote v okviru podjetja. Z ekonomskega vidika pa lahko govorimo o novi ekonomski kva¬ liteti, o novi, višji stopnji v razvoju gospodarjenja te¬ daj, če so ekonomski rezultati celotnega podjetja po uved¬ bi TOZD boljši kot bi bili brez te uvedbe. Toda kaj razu¬ memo s temi ekonomskimi rezultati? kisijenja o tem so deljena, vendar mislim, da jih ni mogoče ^motriti samo kot osebne dohodke na delavca ne glede na stopnjo repro¬ dukcije družbenih sredstev. Gotovo je zahtevi po boljših ekonomskih rezultatih težje ugoditi Lot zgolj družbeno¬ politično zadostiti določilom nove ustave z uvedbo TOZD. Hkrati pa so lahko le ekonomski vidiki tisti, ki pripo¬ morejo k izbiri med različicami reorganizacije dosedanjega podjetja, in sicer vse s sociološkega vidika pomenijo novo kvaliteto. Ekonomski interes za vzpostavljanje TOZD v okviru podjetja naj bi bil v večji ekonomski učinkovitosti dosedanjih de¬ lov, a tudi celote, ekonomski interes za samoupravno po¬ vezovanje TOZD v podjetje pa tudi v večji varnosti, stabil¬ nosti, možnosti razvoja itd. Pri vzpostavljanju TOZD je treba upoštevati, da -je v pro¬ izvajalnem ali storitvenem podjetju izhodiščna proizvodna funkcija, v trgovskem podjetju pa prodajna funkcija. TOZD v okviru proizvajalnega podjetja se torej v načelu ukvar¬ ja z izbranim delnia proizvodne funkcije, na katerega na¬ vezuje vse druge funkcije, kolikor seveda niso prepušče¬ ne drugim TOZD ali delovni skupnosti skupnih služb. V tej zvezi je koristno postaviti dva načela. Prvič, tu¬ di z drugimi poslovnimi funkcijami naj se ukvarjajo TOZD z izhodiščno poslovno funkcijo dokler je to racionalno; kar ni več racionalno na ravni TOZD z izhodiščno poslovno funkcijo, je treba prenesti na druge TOZD oziroma na de¬ lovno skupnost skupnih služb v podjetju ali celo v zdru¬ ženem podjetju. Drugič, ker tudi druge poslovne funkcije v načelu pripadajo TOZD z izhodiščno peslovno funkcijo, lahko prenašajo na TOZD skupnih služb le vodenje in iz¬ vajanje teh funkcij, ne pa tudi upravljanja. Sicer pa je podjetje lahko sestavljeno iz vzporednih TOZD iz zaporednih TOZD ali pa iz vzporednih in zaporednih / TOZD. V, prvem primeru učinki posamezne TOZD ne prenehajo, zato je mogoče postaviti tudi vrstni red proizvajalnih TOZD glede na potek tehnološkega procesa. Posebnost pod¬ jetja, ki vključuje zaporedne TOZD, je, da naslednja TOZD v zaporedju med svojimi stroški, a tudi med svojimi za¬ logami izkazuje dobiček predhodne TOZD. Zato se pri tak¬ šnem podjetju pojavlja vprašanje, ali naj celotno tržno tveganje prevzame zadnja TOZD v tem zaporedju oziroma ka¬ ko naj bo porazdeljeno no prejšnje TOZD. Prav tako se pa tudi pojavlja vprašanje, kako naj pri njem bilanciraino za loge, če ne želimo, da bi vključevale dobiček, ki se je pojavil v prejšnjih stopnjah dela v okviru podjetja. Vprašanje, ali naj ima vsaka TOZD svoj eksterni žiro račun, ali naj ima žiro račun le podjetje kot celota, ki ima v svojem okviru takoimenovano "interno banko" in v njej vsaka TOZD svoj interni žiro račun, je mogoče re¬ šiti na različne načine. Vendar je od tega vprašanja pre- cej pomembnejše drugo vprašanje, bi se prav tako dotika finančne funkcije, To je vprašanje, ali naj se poleg te¬ kočih poslovnih razmerij med TOZD v okviru podjetja vsa druga prelivanja finančnih sredstev izvedejo na podlagi solidarnosti, na podlagi kredita ali na podlagi skupnih naložb. Če je vzdrževalna dejavnost organizirana izven TOZD izhodi ne proizvodne dejavnosti, si svoje prihodke 'lahko oblikuje na različne načine. Vendar bi priračunavanje dobička k sicerjšnjim stroškom vzdrževanja ne spodbujalo vzdrževal¬ ne dejavnosti k takemu ravnanju, ki bi izboljševalo uspeh TOZD izhodiščne proizvodne dejavnosti. Vsekakor bi bilo primerneje, če bi bili njeni prihodki iz razmerij s TOZD izhodiščne proizvodne dejavnosti zasnovani na stroških ostvarjenega obsega vzdrževanja, medlem ko bi se dobiček oblikoval z udeležbo na prihrankih zaradi nadnačrtovane izrabe zmogljivosti v TOZD izhodiščne proizvodne dejav¬ nosti, V nobenem primeru se pa seveda ni mogoče izogniti tovrstnim stroškom skupno " pripadajočim dobičkom ustrezne TOZD V vrednosti nedokončane proizvodne in zaloge pro- i zvodov, Preje smo že nakazali, da se nekaj podobnega dogaja tudi pri zaporednih TOZD proizvodne dejavnosti. Vse to pa v povsem novi luči osvetljuje uporabo metod zoženega vred':- notenja zalog v pogojih TOZD, Če je' enotno podjetje vpelja lo kako metodo zoženega vrednotenja zalog, je ta veljala za podjetje kot celoto, Z vzpostavitvijo TOZD pa priha¬ jajo metode zoženega vrednotenja zalog v poštev le pri posameznih TOZD, medtem ko pri podjetju kot združku za¬ porednih,. TOZD lahko govorimo le o razširjenem vrednotenju zalog, ki vključuje tudi dobiček. Ob drugih nespremenjenih okoliščinah torej pomeni prehod na temeljne organizacije združenega dela povečanje obratnih sredstev v okviru do¬ tedanjega podjetja, s tem pa tudi potrebo po dodatnih virih sredstev. Res pa je zadevo mogoče v določeni meri NARODNA IN UNIVERZITETNA KNJI2NICA 000004277PG rešiti tako, da ob začetnem vzpostavljanju sredstev in virov sredstev TOZD pri naslednji TOZD v zaporedju pove¬ čamo njen poslovni sklad ravno za toliko, za kolikor je v začetnem stanju polproizvodov, ki prihajajo iz pred¬ hodne TOZD, imputiran dobiček predhodne enote, Vzpostavljanje TOZD v okviru dotedaj enotnega 'podjetja bistveno spremeni sestavljanje predračunov in obračun stroškov proizvoda o V primeru ko jo v okviru enotnega podjetja padla odločitev na vrednotenje učinkov po spre¬ menljivih stroških, je bilo treba od prihodkov posamez¬ nega proizvoda odšteti njegove spremenljive' stroške, nakar je razlika pomenila prispevek za Kritje, stalnih stroškov in ostvarjanje dobička, ko vzpostavljanju zaporednih TOZD je nasprotno treba upoštevati, da se dobiček dejavnosti izven TOZD končne proizvodne dejavnosti lahko pojavlja med stroški te TOZD, ki imajo sicer spremenljiv značaj, med stroški te TOZD, ki imajo sicer stalni značaj, ali pa kot udeležba na skupaj ostvarjenem dobičku, To pa po¬ meni, da bo pri posameznem proizvodu trebe odšteti od njegovih prihodkov njegove spremenljive stroške in spre¬ menljivi dobiček drugih TOZD, da bi prišli do prispevka za kritje stalnih stroškov in ostvarjanja dobička, S vsoto te¬ ga prispevka bo kreba kriti najprej stalne stroške in stalni dobiček drugih TOZD, da bi kgotovili ostanek dobička, na katerem je nato udeležena še kaka- druga TOZD, in ne samo tista, ki se s proučevanimi proizvodi pojavlja na trgu. Vse TOZD samostojno ugotavljajo in delijo dohodek, vendar dejstvo, da so povezane v podjetje, utegne postavljati določene omejitve tej samostojnosti. Tako lahko obstajajo enotne osnove in merila za oblikovanje kalkulativnega osebnega dohodka in sklada skupne porabe ter za odvisnost stimulativnega dela osebnih dohodkov od dobička; prav tako lahko obstaja dolžnost minimalnega povečanja poslovnega sklada (skupaj s povečano amortizacijo) glede na uporablje¬ na poslovna sredstva v TuZD, koseben vpliv pa ima na delitev dohodka posamezne TOZD tudi dejstvo, da je samo člen v verigi zaporednih TOZD, kadar sestavljajo podjetje zapo¬ redne TOZD, je treba računati s tem, da ni realno prevali¬ ti na zadnjo TOZD v zaporedju celotno tveganje v zvezi s prodajo in doseženimi prodajnimi cenami, niti da ni realno zadnji TOZD v tem zaporedju priznati vse presežke. Problem je mogoče reševati na različne načine, od katerih naj ome¬ nimo posebej notranjo prodajo na odprt račun in vzpostav¬ ljanje skupnega rezervnega sklada. V prvem primeru je zadnja TOZD dolžna tisti del svojega dohodka, ki izvira iz ugodnejših zunanjih prodajnih cen, razdeliti na pred¬ hodne TOZD; seveda pa ta različica zahteva tudi, da mora¬ jo vse predhodne TOZD odstopiti del svojega dohodka zadnji TOZD, kadar se pri njej pojavi izguba zaradi nižjih tržnih cen kot so bile pričakovane. V drugem primeru vse TOZD prispevajo določene zneske v skupni rezervni sklad, zadnja TOZD pa morda tudi vse razlike v dohodku, kadar so tržne cene višje od pričakovanih; kadar nato zadnja TOZD v zaporedju izkaže izgubo ali vsaj manjše prihodke od pri¬ čakovanih zaradi nižjih tr:nih cen, si pol 'iva razliko s skupnim rezervnim skladom. Če pa med zaporednimi TOZD ne vpeljujemo internih prodajnih cen z vključenim dobičkom, je treba vzpostaviti drugačen mehanizem delitve skupaj do¬ seženega dobička. Kakršnokoli rešitev že uveljavljajo samoupravni sporazumi in pogodbe med TOZD, ki so medsebojno povezane, le v iz¬ jemnih primerih lahko pričakujemo, da bo vsota bilanc vseh TOZD primerni pokazatelj za vsoto bilance podjetja kot celote ali da bo vsota prihodkov ali odhodkov vseh TOZD primerno predstavljala prihodke ali odhodke podjetja kot celote. Neizbežno bo treba sestavljati konsolidirane bi¬ lance in konsolidirane izkaze uspeha, iz katerih bodo iz¬ ločena medsebojna razmerja, a tudi dobiček, ki izhaja iz njih. Podjetje kot celoto je mogoče predstaviti navzven le potem, ko so iz podatkov izločeni tisti, ki so izključno notranjega značaja« Podobno ravnajo tudi velika in se¬ stavljena podjetja v zapadnem svetu. Seveda pa bo treba v naših razmerah nekoliko dopolniti teorijo sestavljanja konsolidiranih izkazov, zlasti pa poskrbeti, da bo pra¬ vilno prenesena v gospodarsko prakso.