1106.
V Gorici, v četrtek dne 19. septembra 1907.
TeftaJ XXXVII.
Iitnja trikrat na teden, in sicer v torek, Četrtek
! .jioto   °b 4- uri popoldne ter  stane   po poŠti ij ali v Gorici na dom poSiljana: vs9 leto      ........15 K
. 10
--sjrjič"*-* Številke stanejo 10 vin. f    S O CA" ima naslodnje izradne priloge: Ob noja „Kalipot po-Gorttkem in- SradMfiaBS&tt^ia...«, lajhot po IjoMjani In kranjskih mestih", dalje dva |Tv letu „ Vozni red ž Veznic,  parni kov in poštnil ter mesečno prilogo »Slovenski Tehnik". Varoč"'"0  sprejema apravništvo v Gosposki  ulici I. nadstt.  v  »Goriški  Tiskarni«   A. Gabršček riroiila brer daposlane narofinine se ne, oziramo Masi iQ poslanice se računijo po Petit-vrstah *cV l-krat  16 v, 2-krat 14 v,  3-fcrat   12 v vsaka Večkrat po dogodbi. Večje Črke po prostoru. — r^ilanio in spisi v uredniškem delu 30 v vrsta. Za L-ja in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost.
»Vee za narod, svobodo in napredek!«   Dr. K Lavrič.
Uredništvo
se nahaja v Gtosposi ulioi št. 7 v Gorici v I. nai ti Z urednikom je mogoč? govoriti vsak dan od 8. do 12 dopoludne ter od 2. do 5. popoldne; ob nedeljah in praznikih od 9. do 12. dopoludne. TJ p r a v a i 31 v o se nahaja v Gosposki ulici St. 7 v I. nadstr. na levo v tiskarni.
Naročnino In oglase je plaCatl loco Gorica
Dopisi naj se pošiljajo le uredništva.
Naročnina, reklamacije in druge reči, katere ne spadajo v delokrog uredništva, naj se pošiljajo le npravništvo,
»PRIMOREC" izhaja neodvisno od »So5e« vsa-petek in stane vse leto 3 K 20 h ali gld. 1-60.
»SoSac in »Primorec« se prodajata v Gorici v naših knjigarnah in teh-le tobakarnah: Schwarzv Šolski ul., Jellersitz v Nunski ul., Ter. Leban na takališču Jos Verdi, Petsr Krebelj v Kapucinski ulici, I. Bajt v po-kopalisčni ulici, L Matiussi v ulici Formica, I. Hovansk. v Korenski ulioi št. 22; v Trstu v tobakarni LavrenčiS na trgu deila Casorraa.
Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici.
T.Lfon fit. 83.
»Gor. Tiskarna« A, Gabršček (odgov. J. Fabčič) tiska in zal.
pere Ciril-Mufota Se
v Trstu.            j
(Dopis).
Gotovo niso še nikomur znane razmere
jij-Metodove šole v Trstu. Ta šola je ediaa i
scenska šola v tako velikem mestu, pri to- \
fciero številu prebivalcev slovenske narodnosti ¦
^jk1 ta ne odgovarja sedanjim razmeram.       I
Ta obstoja iz  petrazredne  deške  gole, U poučujejo  posvetne  učiteljske moči;   in-Lsldk  dekliških  razredov, ki so pa ločene j deSke pod vodstvom nekih nun, katere ne ! [sijiavijftjo   stanovske   dolžnosti   in  o   kojih . vemo nekaj spregovoriti,  da se bode znal |;:vi odbor društva  ravnati ter  izboljšati se-iiije razmere.
Pred  vsem   naj  omonimo  točnost   teh I a. Postava pravi, da  mora  učitelj  Vi "re -A začetkom   pouka   nadzorovati   otroke, ! 'M pa na tej Šoli najbrže  ne  vedo   tega, it prihajajo   celo  po  8.  uri v šolo. Dalje ::CeU"k. Po vstopu se začne prav goreča mo- \ /v, ki traja '/.,    •% ure; za tem kako menično čitanje   ali   kaj  drugega, seveda   po ¦•j:i metodi,   kajti  nune  ne  poznajo  nove, V) da o vsem otroci Se pojma nimajo. Med iriiuicte  se  vpletajo kake  anekdote   iz sv. .m Tudi pravljice pripovedujejo za kratek .<, da  bi   pa   kaj   potrebnega obravnavale, sie v glavo  ne  pade,   ker tega  tudi ne
Pol ure pred odhodom se spet moli m litanije. In dan je minul v večnost. Tako sabljajo otroci leta iu ko izstopijo iz šole, •udo precejšnjo število molitvic, a če jih ^raSaš, kaj je slovnica, te bodo prav debelo :'>vdali, ker o tem niti slišali niso v šoli.
Čudil se bode kdo, ako mu povemo, da ^je dišalo neko nuno s svojimi učenkami ¦s«ko brbrati.
Naši otroci zuado žalibog >} preveč ¦Sa tržaškega dijalekta, da bi le Slovenščino 'jio ^iadko govorili. Nuna pa, ako «¦¦.-, hoče :iuC*iti italijanščine, naj si najaie inštruktorja '¦i to. Mi pošiljamo svoje otroke v šolo, da "• od učiteljev priuče potrebnih  znanosti, ne
pa da bi se nune učile od njih tujega jezika. Ali ni to škandal  za nas tržaške Slovence?
Celo dobička iščejo te nune v šoli. Otroci so namreč primorani kupovati od njih šolske potrebščine seveda za ceno, kojo zahtevajo one. Recimo, da mali zvezek stane pri trgovcu 2 vin., učenka mora dati za istega 4 vin. nuni. Enako je z vsemi Šolskimi stvarmi. Kam gre ta dobiček? V ogromni nunski žep. Zakaj bi to ne šlo v prid družbi?
Dokler bodv nune na tej šoli, ne bode rastlo število šolskih otrok, ker stariši ne bodo pošiljali svojih otrok k njim lenuharit.
Pričakujemo, da družba ukrene čimpreje najpotrebneje, t. j. da odstrani te histerične device in namesti dobre učiteljske moči!
DOPISI
Iz ajdouskega okraja.
Črfllče, dne 16. sept. 1907. — (Moj prvi in zadnji odgovor neutolažljivemu fantetu, katero že več časa laja po „Prismojencu'' name.) — Kes strašno mora biti za človeka, ako ga povsod zapode v beg, kamor gre, z dušo in telesom vnet, razširjat sv. klorikalizem. In vkljub temu, da po tercijalsko zvija pri tem poslu obraz in milo obrača oči proti nebesom, pa mu storijo vsejedno ti presneti liberalci, da mora pete brusiti; da, da, to pa že ni šala več, to mora biti grozno.
No, da je to britka resnica, to nam dokazuje fantič, kateri je to sam izkusil in nam potem sam o vsaki taki priliki to v nPrismo-jencu" povedal. Jezi se ta človeček po „Pri-smojoncu", brca in se togoti, kakor aretirani cigan. Zaganja se v mojo osebo, kakor izstradani pes v luno, sicer pa revče še samo ne ve, zakaj.
No, ker se mi zdi, kako mora revče trpeti na razdraženju živcev raditega, ker so je v Iiihembergu in Selu prijeli za ušesa in je potem zapodili, kakor gospodinja sitno ciganko, mu to veselje z mirno vestjo pustim, naj izliva svoj žolč name, kolikor se mu poljubi. Vedi pa, da tako lajanje mi je ravno toliko, kakor Če laja izstradani pes v zaprta vrata. Pa čuj, fant, ako hočeš, da te ne bodo
več podili od nikoder, ne prodajaj okoli svojega navdušenja za črno barvo, ostani lepo doma, pij kavo, pa moli. Potem ti tudi gotovo mine jezica in srd do mene. Pa upoštevaj tudi malo krščansko potrpežljivost, saj se tako junaško boriš za krščanska načela. — No pa ako popje in kakšen njih podrepni obad name lajajo, je to zame povoljno spričevalo, da ne visim popom izpod suknje. Da pa javnost ve, da popom izpod suknje ne visim, sem jaz nato močno zadovoljen in ponosen. — No, na vso zadnje ostajam vseeno tvoj prijatelj, vkljub temu, da vem, da ako bi se nahajali sedaj v času sv. inkvizicije, bi me ti gotovo obsodil, naj se me živega na ražnju speče, čeprav se ponašaš, da si tako goreč krščansko-katoliški fant. Želim ti obilo uspeha na tvojem plemenitem delu, prav res, da v napadanju in obrekovanju te ne prekosi 3000 cigank. »Oštja, kristjani smo mi". Kaj ne?
Virgil Toplikar. RUlMbUfl, 15./9. 1907. — Točasno so se duhovi pri nas nekoliko (vsaj navidezno) pomirili. — Vse hujskanje po klerikalnem časopisju v zadnjem Času je bilo po mnenju ljudstva Štrancarjev sad. — Ta floyek je bil poslan v občino delat mir, mesto tega pa neprenehoma goji združbo. Hujakal bode menda toliko časa, da ostane popolnoma osamljen v občini ter da se ga bode staro in mlado, z edno besedo — vse ogibalo, kakor y prejšnji župniji, kjer menda ni pustil nikakega dobrega spomina.
Petelinji nastop Štrancarjev v zadnjem času bazira na razpisani službi nadučitelja. — Blatil je neopravičeno tukajšnje učiteljstvo, trkal tje in sem, da bi dovedel šolske oblast-nije do tega, da bi nam premestili uzor-nadučitelja ter ga namestili s kakim klerikalnim podrepnikom.
Sliši se, da deluje Štrancar z vso vne-tostjo, da bi spravil v Bihemberg Urha Pavlico za nadučitelja. — Očka Jože mu je menda že obljubil, da mu sezida novo hišo v bližini šolskega poslopja. — Mi smo siti do grla absolutističnega vladanja Pavličeve dinastije ter protestujemo odločno, da bi nam sin ne-strpneža nadučiteljeval. — Ogorčenje proti Pavlici — temu sebičnežu — je splošno ter
bi znalo postati, z imenovanjem njegovega siua »Rikota« za nadučitelja tu — usodepolno.
Ako bi ne tekla po Urhovih žilah ~ prirojena mu očetova kri, bi niti ne reflektiral na službo v občini, kjer ga občinarji nočejo. Štrancar pa vendar ne potrebuje ljudskošol-skega nadučitelja za popolnitev lastne izobrazbe — mogoče pa v svoje politične namene.
Mi potrebujemo mirnega in delavnega nadučitelja, kakor ga imamo sedaj v osebi gosp. Plesničarja, kojeimi z mirno vestjo zaupamo svoje otroke, zatorej smo popolnoma prepričani, da bodo si. c. kr. šolske oblastnye znale ceniti bolj naše želje nego Štrancarjeve sebične namene.
Štrancarju pa prav srčno privoščimo mesto dekana v Kanalu, za koje menda kom-potira!
Več občinarjev.
Rfhemberg, 15./9.1907. -~ Na moj ponovni poziv v »Soči« 10. t. m. županu Pavlici, naj odgovori na moja vprašanja, je ostal ta nem in gluh. Mesto njega oglasil se je že zopet neki dopisnik iz Rihemberga, kateri se huduje, ker mora prispevati k moji pokojnini.
»Čenčili" je penzijonist, a zraven tega posestnik Pavlici na srcu ležečih pare. štv., torej tudi davkoplačevalec v občini. Ako pa ne nese kmetija tega anonimnega dopisnika toliko, da bi mu bilo mogoče prispevati k „Cenčilovi" pokojnini, opozarjam ga na „brzo-jav" cirkusa »Kolozej«, kateri ima dospeti te dni v Gorice, da se pusti tam engažirati za vlogo »Toni m...! a , ker se mi zdi za ta posel pripraven! — Vsaj bode kaj neslo! Vinko Cigoj.
Iz komenskega okraja.
NabieŽIna. — Kakor da bi spali spanje pravičnega, mislil si bo cenjeni čitatelj „SoLea o nas. V dokaz pa, da temu ni tako, ampak da smo se zbudili in da še živimo, sporočiti hočem Vam par novic:
Med drugim omeniti moram, da se je pred nedavnim časom na novo ustanovilo tukajšnje, nekdaj slavno, pevsko društvo, ter se pod vodstvom novega odbora, kateremu predseduje g.  Nemec,  prav krepko razvija. Po-
Dv
—  Seveda, pripomni pikro gospica Paulet, on pa umre, on! menda nima postrežbe! obdan je s sultani-carai, kakor Turek. Gospa Saintot je prihitela k njemu in mu kuha juha; gospa Renaudot mu greje odeje in vse, celo naša ljuba markiza Rambouiliet mu pošilja zdravilnih pijač.
—  Vi ga ne ljubite, draga moja Parthenija, pravi smeje se Scarron.
—  O, kako krivico mi delate, ljubi moj bolnik! Tako malo ga mrzira, da bi z veseljem dala brati mašo za pokoj njegove duše.
—  Ne imenujte se zastonj Levinja, se oglasi gospa Chevreuse, grizete res neusmiljeno.
—  Zdi se mi, se osrči Raoul, da delate krivico velikemu pesniku.
—  On velik pesnik?.,. No, vidi se vam, vikomt, da prihajate z dežele, kakor ste mi ravnokar povedali, in da ga niste še nikdar videli. On, velik pesnik ! Ah, saj ima komaj pet čevljev,
—  Bravo, bravo, zakliče velik človek, suh in črn, s ponosnimi brkami in velikanskim rapirjem Bravo, lepa Paulet! Čas je že, da postavimo tega malega Voiturea na mesto, ki mu pristoja. Izjavljam slovesno, in mislim, da se razumem na poezijo — da so se mi zdele njegove pesni vedno neznosne.
—   Kdo pa je ta Širokoustnež ? vpraša Raoul Athosa.
—  Gospod Scuderv. j    "- KaJ je res tako slabo ž njim? vpraša Aramis,          — Pisatelj »Klelijec in »Velikega Oyra?c
P01 skrit za zastorom pri oknu,                                          — Katerega je spisal deloma s pomočjo svoje
*Uož """* ^a*' ze*° s^abo» odvrne Mčnage, in ta veliki I sestre, ki govori sedaj  z ono ljubko osebico poleg nas morda zapusti »deseret orbemt.                      IScarrdna.
ajset let pozneje.
Nadaljevanje
„Treh mušketirjev". =====
Francoski spisal: =   ALEXANDRE DUMAS.   =====
(Dalje.)
—  Igral je, zato pa ni skrbel, da bi mu prinesel 1 toplo srajco,  odvrne koadjutor, in tako se je
Prehladil in sedaj umira.
—  Kje pa je bilo to? , — E, moj Bog! pri meni. Pomislite, ta revež je °il naredil slovesno obljubo, da ne bo več igral. Čez »J d?1 pa 8e ni moSeI vec zdržati, in napotil se je v kofijo, da bi ga jaz odvezal obljube. Nesreča je ho-e}a» da sem bil v tem trenutku v neki važni zadevi s ^tnikom Brousselom prav v zadnji sobi svojega sta-^anja, ko zapazi Voiture Markija de Luvnes pri 'Ji. kjer je čakal na kakega igralca. Marki ga po-tce ter ga povabi, naj prisede.   Voiture odvrne*  da
j6 more igrati, dokler ga jaz ne odvežem obljube. 4 ynes mu obljubi v mojem imenu in vzame greh ^e; Voiture sede za mizo, izgubi 400 tolarjev, na ^ u d°mov se prehladi ter leže v posteljo, iz katere ne vstane več.
Raoul se je obrnil tja in zapazil res dve novi osebi, ki sta ravnokar prišli: jedna jo bila res ljubka, tako slabotna, tako žalostna, vsa zavita v lepe črne lase; imela je pohlevna očea, kakor tiste lepe modre cvetke spominčice, pod katerimi sebleste zlate čašice; druga, ki je imela menda prvo pod nekakim nadzorstvom, je bila hladna, suha, rumena ženska, prava podoba 8vetohlinske varuhinje nedolžnosti.
Raoul se je zagovoril, da ne zapusti salona, , dokler ne bo govoril z lepo deklico žametnih oči, ki ga je po nekem nerazumljivem pojavu v njegovih mislih spomnila na malo Luizo, dasi jej ni bila nič podobna ; pustil jo je bil bolno na gradu La Valliere, in sredi te množice jo je bil za trenutek pozabil.
Medtem se je bil Aramis približal koadjutorju, kateri mu je s svojim vedno se smehljajočim izrazom šepnil nekaj besed na uho. Aramis si ni mogel kaj, da se ne bi lahrio zganil, dasi se je aiy' dobro premagovati.
— Smejajte se vendar, mu pravi g >od Retz; gledajo naju. In zapustil ga je ter se začel zgovarjati z gospo Chevreuse, okoli katere se je bil zbral velik krog. —
Aramis se je silil smejati, da bi odvrni! L>-i.vor-nost nekaterih radovednih slušateljev, in ko je zapazil, da stoji Athos v kotu pri oknu, kjer je bil prej nekaj časa on, je odšel kakor slučajno tudi on za njim, izpregovorivši še par besed na desno in levo.
Kakor hitro sta bila skupaj, sta začela živahen razgovor, spremljan od še živahnejših ffest.
Tedaj se jima je približal Raoul, kakor mu je i bil naročil Athos?
hyalno se moram izreči tudi o novem g. pe-vovodji, učitelju Macorolu, ki je, kar se petja tiče, tudi na svojem mestu. Seveda včasih se jezi, da pevci ne zahajajo redno k vajam, ali pa da pridejo tik pred kako slavnostjo, seveda da se pozneje pokažejo na odru. Toda to so samo nekateri, kateri pa naj bi se poboljšali!
Duša društva pa je in ostane vrli in za to društvo prezaslužni g. učitelj Tance, vkljub temu, da je »Gorica" želela, da ga vržemo med staro šaro ter je tako hotela indirektnim potom delati med društvom prepir. Kolikor je meni znano, je bil g. Tance prvi naprošen, da prevzame zopet pevovodstvo društva, a je z ozirom na svoje obširno službovanje to naporno delo odklonil, svečano pa obljubil, da hoče delovati za društvo kjer in kolikor bo v njegovi moči. Tako torej »Gorica", ne bo nič, '''Tap"Tdbr^^r^"šO^_T"novem/'M'Bi-' toliški podlagi obstoječem društvu poleg „dar-vinista" še glasbenika. Od tod tudi tisto hva-lisanje, ali to pot se,nisi obrnila na pravo adreso.
Že takoj prvi teden po ustanovitvi je nastopilo društvo pri slavnosti na Proseku, a preteklo nedeljo je priredilo tombolo, ki pa se v gmotnem oziru ni posebno sponesla, kar je pripisov i< skrajno nezanesljivemu vremenu. Dokajboljše pa je bilo s plesom, katerega je prepustilo društvo „ J a v n i ljudski k n j i ž-nici v Nabrežini". Pa je tudi potrebno vsestranske podpore to društvo. Le videti, kako lepo urejena Vara je ta knjižnica. Človek bi niti no mislil, da se nahaja v knjižnici, pač pa v kakem muzeju. Poleg knjig so tu razne mineralije, zemljevidi, podobe ter starinske iz-kopine i. t. d. Zares vzorno in tudi vsak, kdor je posetil to knjižnico, mora se pohvalno izreči o njej. In zopet tu zahvaliti se je odboru, kateremu načeluje delavni, neumorni g. H. Holler, ki se je ravno te dni udeležil kongresa svobodomislecev v Pragi, kot delegat te knjižnice. Dokler bodo imela društva take može v sredi, kakor je ravno g. Holler, ni se jim treba bati prepada.
So pa tudi drugi, ki mu gredo pri tem tolikanj napornem delu na roko. V prvi vrsti knjigarna A. Gabršček v Gorici, ki zalaga ves čas to knjižnico s knjigami, in to pod jako ugodnimi plačilnimi pogoji ter bodi vsem knjižnicam najtopleje priporočena. Tudi občina daje knjižnici nekako podporo, ki pa je z ozirom na pomen iste vsekakor premala in le želeti je, da bi se je obč. svet o prvi priliki zopet spomnil, ter podelil vsaj toliko podporo, ki bi bila sorazmerna podpori drugih društev (godba.)
Le tako vrlo naprej, razvijajte se obedve za našo narodnost tako važni društvi, in se naj ne ozirate na one brezdomovinske elemente, kateri posebno zadnji čas spletkarijo med društveniki s svojo mednarodnostjo, kajti čas, ko so želi oni, je minul in to, kar delajo danes, so le še zadnje brce pred njihovim žalostnim koncem.
V Nabrežini se dela dan in jasni se. Opazovalec.
Iz goriške okolice.
Il PnaČlBS. — Ker postaja stvar vedno hujša, treba je osvetiti malo razmere, ki vladajo na prvaški postaji. Naš namen je, razmere zboljšati in ustreči pritožbam raznih potnikov. Dejstvo, da smo imeli svoj čas sfcoro pretežno neslovensko osobje, smo že večkrat ožigosali v časopisih. Ker se je v tem toziru precej spremenilo, ne bode tangirala naša kritika Železniškega csobja, ampak od-nošajev na postaji, tičočih se udobnosti in dr. Najprej se mora človek razburiti, ko vstopi na postaji v malo zamazano sobico, dišečo po dimu slabega duhana in zapazi po železniško opravljene ljudi, ki ležijo po klopeh. To so železniški zavirači tovornih obiskov, ki se morejo odpočiti, ampak ne v sobici, kateri na vratih stoji napisano: »Čakalnica", pač pa po vseh predpisih huaianitetnih ia menda tudi železniških, v posebni sobi za sprevodnike. Frekvenca pri večernih vlakih ob nedeljah in praznikih — kakih 80—100 oseb vstopi na vlake — govori pač zato, da je treba za hladne, deževne, jesenske in zimske večere večjih prostorov. C. k. ravnateljstvo državnih železnic je 'o opozorjeno na ta nedosta-tek in ve, u-- rf •. treba odstraniti ga. Kaj še čaka in kedaj to naredi, to vedo bogovi.
Kar je veljalo za čakalnico, isto velja za »peron". Vodstvo, ki je imeio gradbo že-i eznice v rokah, je gotovo računalo le m lokalni promet in na priklope z Vipavsko Že-
leznico in iz tega je razvidno, da postaja in nje prostorčki en miniature ne odgovarjajo frekvenci in udobnosti, katero lahko zahteva vsak, ki ima pravico zahtevati.
Da spada k vsaki postaji nabiralnik za pisma, je razumljivo, česar pa kompetentna cblastnija, v koje področje to spada, noče razumeti.
Predvsem si pa prepovemo, da bi hotel kak žid s svojimi avtomati z laško-nemškim napisom provocirati in zraven še vleči svoj dobiček od slovenskega denarja. Zatorej zahtevamo od postajenačelništva takojšno odstranitev takih za nas Slovence sramotilnih znakov s poslopja prvaške postaje, drugače pokažemo tudi mi, da smo na lastni zemlji gospodarji mi. Toliko za sedaj, zahtevajoči boljših vremen....
Iz Št. Patri. — Že zadnja „SočaK je po-ročalar o italijanskem petju v Vrtojbi. Stvar je pri nas ista. Tukaj imamo še precej dober pevski zbor, pevci se z veseljem udeležujejo pevskih vaj. Človek bi mislil, da mora naudu-Šiti vsakogar to petje, iu da je v prvi vrsti poklicano pevsko društvo, da iztrebi laške po-pevanke iz goriške okolice. Vedno se pa dobe še med Št. Peterci nekaterniki, po večini delavci pri slovenskih gospodarjih, ki krulijo pesni na čast podturnskim mladenčem. To mora izginiti iz Št. Petra. Mi bomo vso stvar še zasledovali. Ako ima roditi soc. demokracija v gor. okolici take cvetke, da pojejo slovenski fantje laške pesni ter se s tem še ba-bajo, bi bilo bolje za nas, da bi ne zasadila soc. domokracija svojih krempljev v naše slovensko telo. Od triumiujoče »bandiere rosse" imajo dobiček le laški soc. demokrati. Ako se ponovi tako petje, uberemo druge strune. Za danes dovolj.
h krminskega okraja.
Javen shod in otvoritev knjižnice v Neblem. — Kakor napovedano, je priredila „ Adrija" v nedeljo javen shod in otvoritev knjižnice v Neblem. Ob 4. uri otvori v dvorani gosp. Ko-cjančiča na Križadi predsednik »Adrije" gosp. H rob a t shod. V kratkih besedah pojasni, zakaj se je odločila »Adrija" poslati pot. knjižnico v Neblo. Ta kraj je eden. najbolj izpostavljenih na meji, italijanski živelj skuša vedno močneje prodirati v slovenske kraje, in že stoji v Neblem šola »Lega Nazionale". Ali ne udajmo se! pravi dalje in jih spodbuja k vztrajnemu odporu, ki se da doseči le potom narodne zavesti, a ta potom izobrazbe. Zato pošilja »Adrija" med ljudstvo knjižnice, da te vršijo svojo nalogo, da iz njih črpajo Slovenci svojo duševno moč. — Nato predlaga predsednikom shoda g. učitelja Toroša in podpredsednikom g. Iv. Kocjančiča, ki zavzameta svoji mesti. G. predsednik se zahvali za izkazano mu čast in da besedo g. B o b i č u, ki govori v poljudni obliki o čitanju in samoiz-obrazbi. Človeka izobražujejo šola in življenje, a v veliki meri tudi dobre knjige. Čitanje je ogenj, ki ga osamosvoji in napravi samozavestnega. In ravno te samozavesti potrebujejo največ ljudje, ki so v stalnem boju s svojim narodnostnim nasprotnikom, ki skuša z vsemi sredstvi pridobiti jih v svojo oblast. S čUa-njem zasledujemo dvojni interes, telesni in duševni. Vsak stan ima svoje knjige, iz kojih zajema znanje za svojo obrt. Vsak, ki se zanima za napredek svoje obrti, vzame strokovne knjige in časopise, iz kojih zve mnogo novega, in mnogi dobri nasveti in poskusi ga privedejo do zboljšanja njegovega dela, in s tem do dvignjenja gmotnega stanja. V duševnem oziru pa tvorijo knjige ono pot, ki vede človeka do resnice. Vsakemu človeku je prirejeno nagnenje do iskanja resnice, le vzbuditi ga je treba. Za to so pa glavni vir knjige, ki nam odkrivajo marsikaj, kar nam je bilo dosedaj skrito. Velika meč je tudi politika; zato jim priporoča, naj pridno čitajo časopise. Nadalje pouči, kako naj se čitajo knjige, da bode čitanje imelo vspeha, in konča: »Ne sužnji, svobodni moramo biti, in to svobodo pridobimo s čitanjem " — Nato da g. predsednik besedo g. Faningerju, ki govori o narodnostnih razmerah na mejah in zatiranju Slovencev posebno potom tujih obrambnih društev. Slika razmere na severni meji, od koder preti od Nemcev vedno večja nevarnost. Ta sovražnik se zadira vedno siineje v jedro slov. naroda. V to je ustanovil svoj »Schulverein«, za kojega se nabirajo prispevki po vseh alpskih deželah. Mnogo žrtvujejo Nemci v potujčevanje Slovencev, tisočaki se izdajajo v ta namen. A ni dovolj, da dela »Schulverein" z vsemi močmi za razširjenje nemfhfga duha, celo noža slavna vlada, ki
bi pač morala biti vsem enaka, izdatno podpira tega sovražnika. Letos priredi namreč »Stid-marka" loterijo v družbine namene, t. j. v ponemčevanje Slovencev, in vlada jo je oprostila takse, ki znaša celih 3000 K.
Naša vlada torej, ki obstoja ravno tako za Slovence, kakor za Nemce, je darovala »Sudmarki" 3000 K, da ji pomaga razširiti nemško posest čez slovenske kraje. Nič bolje se nam ne godi na južni meji proti Italijanom. Kakor Nemec na severu, tako sili Lah na jugu v meso našega narodnega telesa. Glavno orožje, ki se ga pri tem poslužuje, je »Lega Nazionale". Ob Dalmaciji, ob primorskem obrežju, ob goriški meji, globoko v naša Brda, zida »L. N." svoje otroške vrte in ljudske šole, da zvabi slovenske otroke k sebi in jim že v nežni mladosti zamori vsako ljubezen do rodnega jim naroda. To pogubno delovanje italijanskedružbe opazujejo najlažje v Neblem sami, ko imajo vendar v svoji sredi šolo »Lege Nazionale". Kakor med Nemci za njih »Schul-verein", tako se tudi med Italijani pridno nabirajo prispevki za »L. N.". V obrambo svoje posesti imamo Slovenci svojo »Družbo sv. Cirila in Metoda". Ker je ta družba sposobna odbijati napade na slovensko posest le tedaj, če je sama močna, spodbuja govornik navzoče, naj po svoji moči pomagajo braniti naš narod, posebno naj kupujejo le naše družbine užiga-lice, kajti s tem pomagajo sebi in celokupnosti. »Adrija" dela v ohranitev narodnega duha ob južni meji po svoji moči s tem, da ustanavlja dobre javne knjižnice. — Nato se oglasi eden navzočih k besedi in pove, kako je zjutraj Chiarandini, laški podanik iz Vidma, vikar v Rutarjih, s prižnice naganjal stariše, naj pošiljajo svoje otroke edino le v Legino Šolo, ki je najboljša šola in jim polagal na srce, naj nikar ne čitajo knjig, kajti prava izobrazba se pridobi le v Legini šoli. G. B o b i č je še nato v rezkih besedah napadal to potujčevalno početje in svaril navzoče še enkrat, naj ostanejo trdno pri svojem narodu in naj pošiljajo svoje otroke le v slov. šole. — Gosp. predsednik otvori na to knjižnico, se zahvali »Adriji" za predavanja in knjižnico ter zaključi shod. Knjige se prično koj izdajati in v kratkem času se je izposodila polovica knjig.
Domače in razne nouice.
Glasbena šola »Pevskega in glasbenega društva" v Gorici. — Šolsko leto 1907./08. se prične v društveni glasbeni šoli v pondeljek 30. septembra t. 1. Vpisovanje v šolo se bode vršilo do istega dne vsak dan izjemši nedelje in praznike v društvenih prostorih v Trgovskem domu (vhod od strani ljudskega vrta) od 11 - 12 V« predpoldan in od 3—5 popoldan. V soboto 28. septembra ob 3. uri popoldan se zbero vsi vpisani * gojenci v pevski dvorani, da se jim naznani razdelitev ur.
Slovenska gledališč v Goric!. — Opozarjamo ponovno na predstavi v soboto -n nedeljo v Trgovskem domu, kateri priredijo člani slov. deželnega gledališča" iz Ljubljane. V soboto se bo predstavljala žaloigra »Kovarstvo in ljubezen", v nedeljo pa burka »Njegova hi-šina". Pričakovati je obilo udeležbe iz mesta in z dežele.
Opozarjamo na veselico slovenska mladine, ki bo v nedeljo popoludne na Katarinijevem vrtu. Veselica bo v prid Gregorčičevemu spomeniku in Dijaški kuhiniji.
Dijaška kuhinja. — Včeraj je bil prvi dan. Oglasilo se je doslej 28 dijakov. — Tudi nekaj darov je prišlo od rodoljubov. Objavljali jih bomo ob sobotah. — Rojaki, agitujte za dijaško kuhinjo, nabirajte prispevkov! Vse pride prav!
Taroka, — Poročil se je 17. t. m. na Bledu gospod dr. Josip Vladimir Ferjančič, c. kr. okrajni komisar deželne vlade za Koroško, z gospodično Meto Finžgarjevo. Vse najboljše 1
KOGlanov koncert. — Sloveči virtuoz Ja-roslav Kocian pride 1. oktobra t. 1. v Gorico, kjer priredi koncert v gledališki dvorani.
Ka| se ]e spremenilo na slabše? — »Gorica"
pravi, da če se primerja novi volilni red s starim, se mora vsak trezen človek nehote vprašati: »Čemu ta divji krik? Kaj pa je tu tako groznega? Kaj seje spremenilo na slabše?" — Seveda se je spremenilo na slabše. Vlada je prej sodilo, da goriški Slovenci niso zadovoljni z razmerjem v deželni hiši ter da se o prvi priliki potegnejo za to, da pridejo do pravice,
po kateri bi morala večina v deželi im6f čino v deželni hiši. Prišla je prilika 'ln T" se je zgodilo? Iz strankarskih in sebičnih ^ gibov je rekel »ljubljenec naroda«, da je prJ&* da imajo Lahi še naprej večino v dežehu ifr in da je prav, da so Slovenci v man^ Tako so skovali nov volilni red s staro'kr' vico, tako se je spremenilo ixa slabše kar vlada sedaj ve, da so med goriškimi Slovenci ljudje, ki so pripravljeni zadati goriškim SI vencem krivice, kadarkoli hoče vlada, da le pri tem varujejo strankarske njihove koristi in osebne koristi kakega voditelja. J Na slabše se je obrnilo, ker Lahi sedaj vedo da so klerikalci med Slovenci zadovoljni ' krivico, da so v manjšini v deželni hiši, jyer bi morali imeti večino. Gregorčičevega Qe0(j. pustljivega, v nebo kričečega greha se bodo Lahi trdo držali ter se vedno sklicevali ua »voditelja", ki je s svojimi pajdaši podvrgel Slovence laški premoči za kdo ve koliko časa še. Na slabše se je spremenilo, na slabše. To razume vsak človek. Tudi možje okoli „ Gorice8 vedo to dobro, ali vsejedno lažejo, da se kar kadi, in se zvijajo, da bi preslepili goriške Slovence, da po novem volilnem redu m trpijo nikake krivice. Ali ves trud je zaman. Vsi razsodni ljudje vedo, da je Gregorčič i novim volilnim redom izdal slovenske interese ter nas pahnil na slabše...
»Ugodnosti" novega volilnega reda, — ,,<;<>. rka" je našla na novem volilnem redu celo ugodnosti. Da jih slišimo! Pravi, da je ugodnost, da novi volilni red razširi v ljudstva volilno pravico po novi splošni kuriji. - x0 volilna pravica je res tako razširjena, ali kaj nam pomaga, ko tiči v tej novi splošni kuriji nova krivica. Slovenci dobimo v tej splošni kuriji 3 poslance, Lahi pa tudi %, Slovencev je d v e tretjini v deželi, Lahov pa ena tretjina. Poslancev pa dobimo v splošni kuriji Slovenci 3, Lahi 3, torej jednako. „Go-rica" je s tem zadovoljna, ker »novi volilni red razširi v ljudstvu volilno pravico!" V Časih smo se morali v takih rečeh prerekati z — Lahi, no, sedaj se dobi farovske slovenske liste, ki trdijo skupno z Lahi, daje prav, da dobi 7u slovenskega prebivalstva toliko poslancev, kolikor laška % Če Iti že ne bilo Šlo nikjeri drugodi, vsaj tukaj bi bili morali energično nastopiti ter zahtevati več poslancev nego jih pripade Lahom. Pa seveda Gregorčiču iu njegovim pajdašem še mar ni [ bilo, da bi prišli Sloveuci v splošni kuriji do primernega zastopstva," ampak so se kar naprej udali Lahom, naj določijo, kakor ..ni hočejo. Gregorčič je bil že naprej zadovolji', da se sankcionira stara krivica v novi obliki,
Že dobi za to kako plačilo. Zastonj se ni pehal za Lahe in vlado!
Druga velikanska ugodnost je 's, da tržanom ne bo treba hoditi volit v Tolmin. Glede na to rečemo, da bi prizadeti tržani rajši hodili še naprej v Tolmin volit nego da vidijo sankcijoniran tako krivičen volilni red! — Kje so torej prave ugodnosti ?!
Družba sv. Cirila in Metoda je sklenila, da
proda svojo zalogo knjig, ki obsega sledeče: »Knjižnica za mladino" a 40 h; »Rudolf Habsburški" a 40 h; »Igre in pesmi za mladino" a 1 K 60 h; »Franc Jožef I." a 30h; »Baron Čehovin" i\ 30 h; »Val. Vodnika pesmi" a 30 h; »Materine sanje" a 12 h; „Sv. Ahacij" a 30 h; »Ciril in Metodova knjižnica" a 30 h; »Mat. Ravnikar" a 20 h; BLjubezen do mamice" vez. a 90 h, nevezan a 50 h; »Junaki" vez. a 70 h, nevez. k 60 h: »Mučenci" a 90 h; »Naš cesar" a 3'.» n: »Cerkve in zvonovi v dekanatu Kranj" (knjiga zgodovinske vsebine, zanimiva vzlasti za Gorenjsko) a 1 K. Vse te knjige ima g. Uonaf v Ljubljani, kamor naj se blagovolijo cenjeni naročniki obrniti. — Pisarna družbe sv. C. ia M> pa ima precejšnjo zalogo dr. Jos. Vošnjakovib dramatičnih del in sicer: »Lepa Vida", dram« v petih dejanjih in »Doktor Dragan", dram« v petih dejanjih. Igri sta primerni za vsako knjižnico — cena a 60 h.
Družini koledar je uže v tisku in i n sera t n i del bo zaključil svoje nabiralno delovanje s 1. oktobrom. Slovenske tvrdke naj upoštevajo, da je ta koledar najbolj razširjen in ga je najti v vsaki narodni hiši. — Cene inseratom so odmerjene jako zmerno, vsled tega pričakujemo, da se bodo solidne narodne tvrdke prijavile ua vodstvo ,,Df"žbe sv. Cirila in Metoda" v Ljubljani.
Kaj Je tO? - Vse živo je po mestu. Neštete množice ljudi se vale po ulicah; prišli so ljudje iz vseh krajev goriške okolice, iz Čepovana, ia Brd, h Opatjegasela, iz »lirn^ iz Podgore, vse ulice so natlačene, bati se}
,e nesreče, policija skuša urediti ves spre-
, - toda kmalu uvidi, da je preneznatna,
ft ge na kompanijo vojakov. Policijski ko-
f^ pa mora slednjič vendar-le vedeti, zakaj
fl naval okoličauskih mož.  Vpraša prvega,
I, jj jjobiu je naperjena ta velikanska demon-
¦Lcija, aH se misli mogoče pobiti Šipe v vojaški
¦vjjDjciV In mož odgovori;. „Ah ne!  Mi
reBJ0 k svojemu ljubljenemu pMMc« g?fblitr
'' (ioiu, eden po informacije za seno, drugi z
Anicami,  tretji z  vprašanjem po državno-
brskem delovanju, vsi pa mu hofiemo izka-
a ljubezen, in te ljubezni  nam ne iztrže
«rca ne policija in ne vojaštvo., Mi »mdcamo
s;eau, mi, njegovi volilci!" nA tako," reče
:;iiišar
in  velikanske množice okoličauskih
Ucev gredo h g. Fonu na dom za vojaško [aišnico zjutraj cd d.—12. ure.
Hinavec sli tepec. — Svoj čas, ko je bil tafotftelj Likar še svobodnega mišljenja ter Uvarjal svoje naziranje s prav idealnim jvdašenjem, se je povspel do trditve, da je i>rikalizem najhujše zlo za Slovence in da i,klerikalci ali hinavci ali tepci. I^iramo Likarju te dve jedi, kateri je sam Lal. Sam naj sedaj izbira med prvo In $o, med hinavskim koristolovcem in ne-Isiiim zapeljaneem. Neveden najbrže ne bo >;el biti!
Razpis nateceja, — Razpisuje se natečaj jjeden izpraznjen štipendij Codelli-Fahnen-i.iove ustanove v znesku 210 K, kateri se s,jeii dijaku goriške gimnazije, ki je sin lanenitaša poknežene grofovine Goriško^l .¦adiSke. — Prosilci imajo predložiti svoje, laiislu obstoječih zakonov opremljene prošnje deželnem odboru do 31. oktobra 1907. (•Deželni odbor.
Nov nemški profesor na goriškem pjmnaziju.   -
P«d kratkim smo poročali, da je imenovan profesorja na goriškem gimnaziju neki Ger-pD Gmachl. Mož ima 24 let, morda je naj-jjji profesor v državi. Gmachl ni bil niti »rni, na razpolago pa so bili dobri koni-sentje, ali nič se ni oziralo na nje; ni se JsUevulo usposobljenja in pravice do avan-rtnja, mnrveft šlo je za to, postaviti Nemca ib profesorju v Gorico. Eden Nemec je šel, wvati se mora torej nemška posest — potita je bila ta, da je bil imenovan Gmachl. feec je, ki ne pozna nobenega deželnega »lika, drugi kompeteutje pa so znali vsaj en ;4&'.ni jezik, dobro kvalifikovani so, toda do-pet Nemca. Nemci in vlada delajo H imenovanjih, kar baš hočejo, deželni šolski M ne velja nič, ker je sestavljen navadno [is takih mož, ki so slepo orodje vlade, in !&) delajo končno v ministerstvu, kar hočejo, star greh slovenskih poslancev, da N vse premalo brigajo za personalia. Kako ;&b obračajo na to stran Nemci in Čehi j Pri se le redkokedaj kaj stori, in to na po->j»ce in ponovne prošnje od strani slovenskih :xpetentov. — Da prihajajo z lahkoto k ci na gimnazijo nemški proiesorji, zadene «aka krivda Slovence in Lahe, ker ni nikdar lihega odpora proti importu nemških profe-j^v, če bi postopali v tem pogledu Lahi jMiovenei solidarno pa pošteno energično, j prepričani, da bi se kmalu skrčilo šte-3 nemških profesorjev v Gorici!
Zapeljevanje srednješolske mladine. — čujemo,
kličejo klerikalci nekatere dijake z gimna-p k sebi. da jih držijo krog sebe ter seveda P*o pripravljajo v klerikalne namene. Mladeniči * v klerikalni družbi le skvarili; ljudje, kžejo tako nesramno po listih in shodih, R" delajo klerikalci, so nevarni mladini. p1) sbajanje šolske mladine pa je tudi pre-¦pano; zategadel opozarjamo ravnateljstvo r^ija, da prepreči taka shajališča, na ka-p*k»i dijake klerikalna stranka.
hil\ |e z voza 39-ietni Jos. Sever iz ^tožu ter se močno poškodoval, vsled česar koral k usmiljenim bratfiu v Gorico. Milica Hrvatska ? Zagrebu vabi za pristop f telo članarine za 1. ,1907. Kot poverje-»iste vabim vse one gg., ki žele naročiti %*, da se oglasijo v moji pisarni še tekom p4 meseca ter vplačajo 3 krone članarine l1 ® vinarjev poštnine.
Dr. Henrik Turna Via dei tre Ee št. 16. I. nadstr.
^ N začetku šolskega leta je gotovo zelo
Lao iza°va opozarjati na to, da otrokom, L ae malokdaj preobloženim z duševnim fttam, ue jjaže v tem čagu  dajati tudi §e
P S ki dražijo živce in s tem škodujejo
mČ Setnka^ sPada P°le& alkohola zlasti
L   •Java' k*  b* se P° **reku slovečega
Wlt 8ploh ue 8me*fl daJati otrokom v rKUl letih.  Tega  tudi  nikakor ni treba.
Eathreinerjeva Kneippova sladna kava je tako imeniten nadomestek zrnate kave! Posebno napravljanje za deco provzroča tako malo truda, ki se vrhutega bogato poplača s tem, da vidno uspevajo naši ljubljenci. Kathrei« nerjeva Kneippova kava je lahko prebavna, krvotvorna in krepilna ter ima spričo posebnega načina svojega proizvajanja prijetno mil okttt*p*4w4r*ki. ge^gaJahko nasatU, vsakdo. Seveda je zaradi mnogih manj vrednih po-snemkov treba opreznosti, pri nakupovanju. Zahtevajte vselej izrecno Kathreinerjevo kavo in jemljite le 2aprte izvirne zavoje s tem igaenom kakor tudi z imenom in s sliko župnika Kneippa kot varstveno znamko.
Ustnici. — V bovški okraj: Prihodnjič.
Trgovsko - obrtne in gospodarske vesti.
Nova slovenska tovarna za milo In sodo. —
Posrečilo se je, kupiti že obstoječo laško tovarno. Blago se izdeluje doslej 17 vrst. Prodaja se celo na Turško. Izdelki so prav dobri, vzdržti vsako konkurenco po kakovosti in ceni. — Več prihodnjič. Torej zopet napredek !
Izkaz posredovalnice slovenskega trgovskega društva Jerkur" V Ljubljani. — V službo se sprejme: 2 poslovodji, 1 korespondent, 1 kontoarist, 10 pomoč, mešane stroke, 3 pomočniki špecerijske stroke, 5 pomočnikov manufakturne stroke, 2 pomočnika železniuarske stroke, 1 pomočnik modne in galant. stroke, 5 prodajalk, G učencev.
— Službe iščejo: 3 poslovodje, 3 knjigovodje in korespondenti, 2 kontorista, 14 pomočnikov mešane stroke, 6 pomočnikov špecerijske stroke, 4 pomočniki mauufakturne stroke, 2 pomočnika železninarske stroke, 2 pomočnika modne in galant. stroke, 14 konto-ristinj, 5 blagajničark, 8 prodajalk, 1 potnik. — Posredovalnica posreduje za delodajalce popolnoma brezplačno, za delojemalce proti mali odškodnini.
Objava. —- Podaljšanje poslovno dobe poletnega poštnega in brzojavnega urada Sv. Janez pri Bohinjskem jezeru. — Poslovna doba poletnega poštnega in brzojavnega urada Sv. Janez pri Bohinjskem jezeru podaljšala se je na čas od 16. maja po 15. oktobra vsakega leta.
Napovedani shod gostilničarjev se je vršil te
dni v Ljubljani. Gostje so prišli iz Gorenjske, Dolenjske, Štajerske in Primorske. Predsednik je povdarjal potrebo organizacije. Pozdravil je zborovalce župan Hribar, zastopnik vlade in zastopnik trgovsko-obrtne zbornice, dr. Blo-dig v imenu trgovskega ministrstva. Sprejeli so peticijo proti poizkuševalui kleti v Ljubljani, glede „bušenšankov" ali „osmintt, da se imajo odpraviti. Peticija se izroči kranjski in primorski vladi. Če pivovarnarji podražijo pivo, naj se napravi lastna pivovarna na Gorenjskem; ustanovila bi se na deleže. Sprejeli so predlog, da deželni odbor kranjski in goriški naj sestavita zakonski načrt, da morajo oni, ki imajo vino doma, plačevati deželne in obč. užitninske davke. Proti je govoril g. Nemec z Nabrežine. Protestirali so proti dajanju koncesij v najem tretjim osebam. Govorili so o odpravi prodaje piva privatnikom naravnost iz pivovaren, odpravi privatnih nekonees. izkuhov itd. Shod je bil velevažen ter obrodi za krčmar-sko obrt brez dvoma dobre uspehe.
Razgled po suetu.
V  štajerskem deželnem zboru je govoril poslanec Resel proti temu, da bi teharska občina smela svoto 26.900 K zlorabiti za novo cerkev iz občinskega premoženja, ker še ni dognano, ali so občine upravičene izdajati denar za cerkvene namene. Upravna sodnija je odloČila, da so le cerkvene občine upravičene dajati take prispevke. — Predlog je bil sprejet.
V  Odesi so našli v ječi pod podom neke celice dve bombi in druge razstreljive snovi. Politični jetniki so hoteli zažgati ter bežati v zmešnjavi.
Pred poroto V Trstu je stal 32-letni Anton Gerlanc, ki je v službi javnih skladišč v Trstu kot sloga poneveril svoto K 192224. Plače je imel 20 K na teden, zadnje čase 24 K. Skrbeti je imel za družino in sorodnike. Gerlanc ima na Greti hišo, vredno 7000 K; javna skladišča so se že uknjižila na posestvo Ger-lančevo. Gerlanc je bil oproščen obtožbe, ker so bili porotniki mnenja, da je storil pone-verjenje brez zločinskega namena,
Včeraj je pričela razprava proti 34-letnemu E. Cetinu, ki je obdolžen, da je umoril F. Zapettinija.
Iz Vlaka je padla blizu laškega Vidma hčerka nekega Missenija. K sreči pa se otrok ni poškodoval nevarno.
BJdrnSOR proti Apponvju. — Aponnvjev šolski zakon, ta najgroznejši atentat v celi Evropi na nedolžne otroške duše, je bszval) kakor se vidi, v Evropi največjo nevoljo. Eden od največjih ljudi, slavni norveški pesnik Bjorstjerne Bjornson je poslal iz Alestada na monakovski kongres »društva za mir" to-Ie zelo važno in značilno pismo: „Smatram si v zelo veliko čast, da sem pozvan v tako odličen krog, posebno, ker me poziva vaše društvo. No, jaz se moram vzdvžati, da ne pridem. To storim zato, da ne napadem tako ostro, kakor to morem samo jaz, nekih članov mednarodne skupščine za mir, ki tam zagovarjajo mir, a doma zatirajo podjarmljene narode. Ako se nočeš boriti z vsemi močmi proti morali vojske, tedaj je brez koristi in celo hinavščina, da se boriš proti vojski. In ako nočeš, da pričneš pri samem sebi, ampak iščeš kopico mučeni-kov, tedaj ni treba, da se na skupščini predstavljaš za apostola miru. Ako bi n. pr. grof Apponvi, sedanji ogrski naučni minister, prišel direktno izza grdga zatiranja Slovakov kot izbrani predstavnik svojega naroda na kakšno internacionalno skupščino za mir, ki bi bil jaz na njej, tedaj bi jaz podvzel vse, da bi Aponva vrgli iz dvorane 1B
Nov čudež na Dunaju. — V Monastem na Nemškem izhaja mesečnik „Maria Hilf", kateri je prinesel svojim „bravcem" sledečo do-godbico: „Neka dekla je šla kropit umrlega redemptoarista patra Frendler-ja na Dunaju, pri tem seji je pa doma v kožici prežgal grah. Ko je prišla domov, se je zbala gospodarjev, vzdihnila k mrtvemu patru in glej, grah ni bil prav nič prižgan. Kot dokaz je shranila dekla kožico in zasmojeno skorjo graha." Ta katoliški list pa ne pove naslova te dekle. Neki dunajski list nasvetuje, da bi se urednika tega katoliškega monasterskega lista obsodilo, da bi moral celo življenje jesti tak Čudežen grah - pot ^i bi gotovo kmalu preklical dunajski čudež.
Izseljenci v Ameriki so poslali v letu 1904.
v Avstrd-Ogrsko lepo svoto okoli 170 milijonov K, leta 1905. pa okoli 184 milijonov K in leta 190(3. okoli 250 milijonov K.
Kongres mestnih županov se je vršil v o*tro-gonu ua Ogrskem. Navzočih je bilo 109 županov.
V dalmatinskem deželnem zboru so sprejeli
predlog, da se ima priznati popolnoma študije, dovršene na vseučilišču v Zagrebu. Odsek za volilno reformo za deželni zbor je izdelal načrt na podlagi splošne, tajne in direktne volilne pravice z zaščito manjšine.
ISnežno-belol
se opere s
MILOM
Pristno le z znamko .Jelen" in z menom „S C HI C H T".
Naznanilo.
Naznanjam slavnemu občinstvu, da nisem plačnik za nikogar, kateri bi v mojem imenu kaj kupoval ali pa si denarne svote pri komurkoli izposojeval,
Lukež Versollminn
strojevodja c. kr. drž. železnice.
Ena ali dve tneblovani sobi
se o d I a v sredini mesta.
Natančneje  se izve  v  našem upravništvu.
Motocikelj
popolnoma nov
je na prodaj.
Oeč poue naše uprauništuo.
Adolf Fey
urar in optlker
us voglu Tekališča Frana Josipa in Via Leoni
v GORICI Vsprejema poprave ur in optičnih predmetov vseh vrst.
Zaloga žepnih, nazidnih ur budilk vseh vrst
-------- in optičnih predmetov. --------
Za Vsako uro se jamči 1 leto
Kerševani & Čuk
: v Gorici
Stolni trg it i (piana Duomo)
priporoča svojo
zalogo šivalnih strojev
raznih sistemov za umetno vezenje (rekamiranje)
Zaloga dvokoles.
Mehanična delatnica  konec   A
Raštelja št. 4 sprejema vsako ; {,
popravo šivalnih strojev, dvo-1,
koles, pušk in samokresov.  ^
Šivalna stroj« In poprava jamčiva od 3-10 let.
Naznanilo. C-orli Mjarsfi mojstri
so sklenili
pri svojem sestanku,
da poviSsjo
cene osem izdelkom. Vzrok podraženje usnja.
V ulici pri vojaški bolnišnici št.5
je na prodaj
več rabljenih ogrskih sodov
za belo vino od ISO do 300 litrov. Nadalje 6 komadov od 1200 do 1600 litrov.
IGNACIJ SULIGOJ pil Si LllCijl Ot M\
urar in trgovec s šivalnimi stroji
priporoča najboljše švicarske ure po najnižji dne?ni ceni. V zalogi ima najboljše šivalne stroje za umetno vezanje, (rekamiranje) katere prodaja tudi na mesečne obroke cene strojem od 45 K naprej. Garancija od 5 do 10 let. Stroje sprejema tudi v popravo.
ITsaka poprava se izirrši takoj -- --         -   in po nizki ceni.
Pozor!
V najem al! na račun sz odda
gostilna
• s prostornim hlevom in skednjem • v Sv. Križu na Vipavskem.
Ako bi najemnik želel, prepusti se mu tudi vinograd, njive, senožeti in gozd.
Ponudbe na: Antona Srpan pri S?. Jerneju nad Blato - Štajersko.
Anton Potatzky v Corici.
Na sredi Raštelja 1.
TR80VINA NA DROBNO IN DEBELO.
Naloeneje kupovalioe itrnberikega Ifl drobneg« blaga ter tkanin, prej« la nitij.
POTREBŠČINE
ia pisarnice, kadilce in popotnike.
Najboljše šivanke za šivalne stroje.
potrkrSCine
za krojače in čevljarja*
Svetinji™. — EoŽnl rencl. — Masne knjižice.
f išna obuvala za vsa letne čase.
Posebnost:
Semena za zelenjave, trave in detelje.
Najbolje  oskrbljena zaloga za kramarje, deželi
Najbolje  oskrbljena zaloga za kramarje, kroanjarje, prodajalce po sejmih in trgih ter na deželi,    i    3f>—8
Razpis službe.
Podpisano županstvo razpisuje službo občinskega zdravnika z letno plačo 1600 K. Tukajšnji zdravnik ima svojo lekarno, velik delokrog, obsegajoč ves kobariški sodni okraj, cepljenje koz in mnogo drugih postranskih zaslužkov.
Ponudbe naj se dopošljejo na tukajšnje županstvo do 15. oktobra t. 1.   ,
. ŽUPANSTVO Y KOBARIDU
dne   15. septembra 1907.
1  ^   F- Podberšie,         #
avtom, kamnoseški mojster, Gorica, Tržaška ulica št. 17.
Naznanilo.
Glavno zastopstvo 5,Universale",
splošno ljudsko zavarovanje na
življenje, je otvorilo
svojo pisarno
v Corsu Josipa Verdi št. 40 pod raunateijstuom g. Andreja Peruanje.
Proda se hiša
v sredini mesta.
Ista  obsega 2 nadstropji,   pritličje, klet in dvorišče.
Natančneje  se  izve v  našem upravništvu.
Priporoča
slavnemu občinstvu za bližajoči se vseh vernih duš dan
svojo bogato z logo
različnih nagrobnih spomenikov, bodisi priprostih ali finih iz kraškega kamna najbolje vrste za 15 K in više.     i  i 1***ŽH'
V zalogi ima tudi razne kameniie plošče. ?.$L umivalnike za kuhinje, žlebe Itd. itd.
Sprejema in izdeluje vsakovrstna kamnoseška in v strugarsko stroki spadajoča deta po prav zmernih cenah.
TrLoV5ko-obrtqa zadruga \l Gorici
regietrovana zadruga z neomejenim Jamatvom.
Načelstvo in nadzorstvo »Trgovsko-obrtne zadruge v Gorici< je z ozirom na premenjena in dne 29. decembra 1905. v zadružni register vpisana pravila, pri skupni seji dne 30. decembra 1905. sklenilo za leto 1906. ta-le ns&n poslovanja:
Daje svojim članom posojila na odplačevanje v petih letih, proti odplačilu po 2 kroni na mesec za vsakih 100 kron; na menice pa proti 6$ obratovanju.
Doba za odplačilo pri posojilih na obroke se po želji izpoeojevalca določi tudi na 10 ali več let.
Vsak izposojevalee plača pri zajemu posojila enkrat za vsolej, mesto uradnine '/,L prispevka v posebno rezervo za morebitne izgube.
#   Sprejema navadne hranilne vloge v vsakem zneske, jih obrestuje po 4«/,%, večje, stalno naložene pa po dogovoru.
Deleži so dvojni; opravilni po 2 kroni, glavni po 20 kron.
Zadruga objavlja vsa svoja naznanila v časopisih »Soča« in »Primorec«.
Nova pravila so se razposlala vsem članom; če jih pa po pomoti ni kdo dobil, »j se oglasi ? zadružnem uradu v »Trgovskem domu«.
Načelstvo in nadzorstvo.
mehanična delaunica
GORICA - za vojašnico - GOIUCA
==  Telefon št. 71  --------
Koncesijonirana instalaterja za plinove, vodne in električne razsvetljave. Sprejemata oddajo in montiranje parne in gorkovodne kurjave; kompletne oprave kopališč, vodovodov, preskrbujeta posestva, vile in občine z vodo, vodnjaki in sesalkami za vsake smotre in za vsako visočino, postavljata popolno električno razsvetljavo in električne naprave za proizvajanje sile, napeljujeta telefon, telegraf in strelovode. V bogati zalogi imata tehnične predmete, kakor železo, kotlovino, med (mesing), svinec in kositerne cevi, armature in priprave za paro-, vodo- in plinovode, vse vrste mineralnih olj, olja za avtomobile, parne in plivove motorje.
Zastopata tovarne za jeklo: „Pol-dihtitte", St. Poltensko tovarno mehkega železa in livarno jekla, in „Ww. Lutz sinovi" v Bludencu, t. j. tovarno, ki izdeluje posteklinate (email) peči in izveske.
Izdelujeta in imata v zalogi vsakovrstne predmete in inštalacijske priprave za močne in šibke tokove, pripomočke za instalaterje. Imata tudi moderno opravljeno delavnico za galvanotehniko. pozla-cenje, ponikeljovanja in za plastične na-vdarko. — Mehanična delavnica z motorje-vim obratom in s preeizijbkimi stroji za fino izdelovanje in  za različne  izdelke,
katere se proizvaja na vrtečih in poobto' jočih  strojih.  Poprave na  vsakovrstnih
{)arnih in plinovlh motorjih se skrbno zvršujejo; — Točna postrežba in zmerne cene. — Načrti proračuni brezplačno.
Hiša na prodaj
v sredini mesta
radi preselitve lastnika. Ista   obsega   kuhinjo,   3   sobe
klet in majhno dvorišče.
Kupna cena 5500  kron
natančneje se izue" pri g. P. hebanij,
Šempeterska cesta št. 7.
v Gor ei.
Božidar Božič
pek In sladelčar
Sv. Lucija ob  Soči
Priporoča   različne   fine   likerje,   vino v steklenicah itd. itd.
Odlikovana pekarija in sladCičarna
Karol Drasčik
v Corici na Komu v (lastni hiši)
zvišuje naročila vsakovrstnega tudi najfi nejega peciva, torte, kolače za birmance in poroke, odlikovane velikonočne pince itd. Prodaja različna fina vina in likerja na drobno ali v originalnih butelkah Priporoča se slavnemu občinstvu za mnogo-brojna naročila ter obljublja solidno postrežbo WP- po Jako zmernih cenah, "**«
Hotel JM zlati tog"
u Solkanu pri Gorici
v bližini »»Mizarskezadrugt*'1.
Toči izvrstna bela in črna viaa, istrski ref ošk, kraški teran in pristna bela domača vina. - - Žgane in drage opojne pijače več vrst. — Izvrstna kuhinja postreže ob vsakem času z mrzlimi in gorkimi jedili. Postrežba točna, cene zmerne.
Za mnogobrojen obisk se toplo priporoča
flnton milost,
lastnik.
Andrej Fajt
^ pekovski mojster
v Ginci CorsD Franc. 6:as. št. I --------   Filijalka ? Dorabergn.
Sprejema naročila vsakovrstnega peciva, tudi najfinejoga, za nove maše in godove, kolače za bir-mance, poroke itd. Vsa naročila izvršuje točno in natančno po želji naročnikov.
Ima tudi na prodaj različne moke, fino  pecivo, fina  vina in   likerje po zmernih cenah. Za  Teliko   no«   priporoča   goriške pincc, potice Itd
Poprava in komisijska zaloga dvokoh*
Waffenrad z dveletnim in Bayal z enoletnim jamstveni
pri
Batjelu
w Gorici, Via Duomfl ***** 3'
Prodaja tudi na mesečne ebroki. *