Vijolica hčerka pomladi
(Prilikn.)
Pomlad je imala bčerko, ki je sladko spavala in sanjala v naročji zemlje. Sneg je skopnel, ia štorklja se je vmila zopet v uaše domače kraje. Otroci so veselo skakljali po zelenej travi, ia so se igrali vesele mladostne igre, a Kerka pomladi so še nij izbudila; počivala in sanjala je presladkč. Pomlad je privoščila. svojej hčerki prijetno spanje in sladke sanje, a bilo bi jej vendar Ijubo, ko bi bila hčerka nžž zbujena, da bi se veselila iu obeudovala krasoto, s katero je uže zemlja tako kiasno ozaljšaaa. Ia poklioaia je sapica ter jiia govorila: ,,oj sapice! izbudite mi lieerko. ki spava ondu na vrtu!" In sapics so jo služale ia so hitele na vrt, ter poiskalc kraj, kjer je hferka preljubo po-mJadi še sladko pocivala. Tak6j so razpihale velo listje, potrkale so na hladuo zemljo in poklieale deto po imenu. A dete se nij probudilo, nego še vedno je spalo in sanjalo presladke sanje.
Zdaj je poklicala pomlad solnce in je prosila rekoč: ,,preljubo solnce, izbudi mi dete, ki spi ondu na vrtu!" In solnco je poslalo svoje gorko žarko, ki so padali na vrt, igrajčS se nad krajem, kjer je spavalo dete pomladi, ia ogreli so zemljo, da je postala mehka in rahla, ter so klicali dete po imenu. A dete se nij probudilo; spavalo je še vedno in saujalo presladke sanje.
Zdaj je poklicala poinlad drobne ptičice in jim rekla: ,,Ijube ptičice, oj bodite tako dobre ia izbudite mi hčerko spefio ondu na vrtu !" In ptičice so poslalu iz svoje Brede zlatorumenftga kosa. ia mu velele, da naj p6je uajlepše pesnice, ki je zna, ter naj izbudi ž njimi hferko pomladi. Koa je letal tji na vrt, ustavil se je na drevesu in pel tako milo, tako nežno in sladko, da jo iz-vabil hCerko pomladi iz naročja matere zemlje. Imela je prelepo modro obla-Cilce; dihala je iz sebe nebesko TOnjavo; nežno svojo glavico je uagnila k zemlji, a o6esca so se jej blestela od Telicega veaelja in radostL
Pomlad je bila neizreiieao resela, ko je ugledala svojo hžerko, ia imeno-vala jo je: vijolica. In prosila jo oblake, naj z blagodejnim dežkom na-pajajo njeno hčerko, in solnce, naj jo z gorkimi žarki ogreva, in veter, naj jej prizanaša z ostrim pihaDJem.   Njena prošnja nij bila zaman; izpolnilo se
88
je Tse, kakor je želela. Vijolica se je zmirom lepSe razvijala iit postajala zmirom krepkejša; njeno oblačilce je bilo zmirom lepše in dihala je Tedno al&dkejSe vonjave iz sebe, ia očesca so se še bolj tlesteli rajskega veselja. Ali detetc« je bilo prenežno in nij moglo prenašati ostrega zraka. Ncke noči je bilo zel6 mrzlo, in pomlad je bila pozabila aoč prositi, naj prizanaša njenej hčerki, in glej, — ko se jntranja zaija priiaže, ležala je ,,Tijoliea" mrtva v travi: njeno modro oblačilce je obledelo, oij je bilo več prijetne vonjare, mra^ je uraoril zalo cvetico. In pomlad je jokala po svojej hčerki in solace ae je skrilo za oblake, ker je tndJ 6no žalovalo po nežnej vijolici, a iz oblakov so padale debele solii v znamenje največjega žaloTanja. In bUo je nekaj dnij pOTSod pusto in žalostno na zemlji, v ntej revnej dolini solz. D. Majaron"