RAZMIŠLJANJA NAŠEGA OBČANA ClRILA STANIČA " --,:¦¦ . ~ ¦-¦ "v ¦ ¦ ' - Pomanjkanje šol v občini Ljubljana Vič-Rudnik V dneh, ko širom po Sloveniji razprav-Ijamo o slovenskem jeziku in o naši kulturi, je pravilno, da prikažemo Ljubljani, v kakšnem trenutnem stanju je osnovno šolstvo v predmestju mesta, na območju prostrane viško-rudniške občine. ¦ ' . , ¦ .^ . -.,,;¦'¦:_; ¦¦ ;'¦' . V skico sem vrisal vse obstoječe osnovne šole s krogom premera enega kilometra. S šolami nepokrita obstoječa stanovanjska naselja sem označil s črticami. Različno sem označil bodočo šolo ob Galjevici, to je nova šola Oskar Kovačič, ki je končno v pripravi za začetek gradnje. Gotovo je ta šola v naši občini trenutno najbolj potrebna, saj podružnični šoli na Barju in Rudni-ku, ter šola »Oskar Kovačič« pod streliščem, ne pokrivajo potreb, saj so vse premajhne in »zastarele«. Vedno bolj nevzdržno stanje pa postaja sedaj na območju novega Trnovega, Kolezije, Murgel, Rožne doline, Galje-vice, Mirja, Bonifacije, Kozarij, Rakove jelše, itd., kjer je rast prebivalstva vedno večja in kjer zaostajamo z gradnjo za življenje nujnih spremljajočih objekotov, šol, vrtcev, trgovin, obrtnih delavnic, pa tudi novih delovnih mest... Vrsto let nakazujemo, da je treba vzporedno z gradnjo stanovanj, reševati vse komunalne probleme, predvsem pa ceste, vodo, kanalizacijo, energijo, delovna mesta... Žal moramo ponovno ugotavljati, da vsem nalogam nismo kos, da naša občina ne zmore vseh stroškov, ki jih prinašajo s seboj, zelo raztresena in dokaj neorganizirana legalna in črna spalna območja. Ko ugotavljamo, da smo v občini Ljubljana Vič-Rudnik v velikem šolskem in komunalnem zaostanku trdimo, da smo ob tem za naše šol- nike zelo slabo skrbeli, saj jim nismo zgradili skoraj nič stanovanj, da zaradi slabših tnate-rialnih pogojev zapuščajo šolski poklic, da si-li jo v gospodarstvo, ustanove in SlS-e, kjer jim nudijo boljše življenjske pogoje, pa tudi stano-vanja. Zato moramo v bodoče že ob gradnji vsake nove šole v Trnovem, misliti že danes tudi na prepotrebna stanovanja za nove šolske kadre, da tako te pedagoge zadržimo v okolici šole. Viško-rudniška občina je v zadnjem ob-dobju z velikimi napori zgradila šolo v Trno-vem, na Bičevju, Viču, Vrhovcih, Dobravi, ob strelišču, na lgu, v Horjulu, Polhovem Oadcu, Velikih Laščah, na Brezovici, v Preserju,... ter je tako skušala nadoknaditi zamujeno stanje šolstva na celotnem območju občine vse od Črnega vrha, Rakitne in Velikih Lašč tja do centra Ljubljane. Zadnja leta pa nas hitra po-zidava v našem predmestju, kakor kaže skica, povsem prehiteva in to do takšne mere, da vse bolj zaostajamo z gradnjo šol naproti ostalim Ijubljanskim občinam, ki nas vse vidno prehi-tevajo. Sedaj smo ugotovili, da nova spalna območ-ja, brez novih gospodarskih delovnih mest, slabo materialno stanje v naši občini še bolj znižuje, tako, da bo pri tej stanovanjski politiki življenjski standard našega občana vedno nižji. S takšno mestno politiko bodoče Ljubljane 2000 se naša občina še bolj spreminja v mestno spalno občino, z vsemi vedno slabšimi osnov-nimi pogoji, za enakomeren i?i enakopraven razvoj vsega mestnega prebivalstva. Ko po-novno ugotavijamo, da so naši novi prebivalci iz celotne Ljubljane, je pravilno, da celotna Ljubljana solidarno »pomaga« naši občini! Z razpoložljivimi sredstvi sedanjega samo-prispevka ni mogoče zgraditi vsega. Zato bomo prisiljeni, da s solidarnostnimi sredstvi ostalih »bogatejših« Ijubljanskih občin, pohitimo z gradnjo šol, da vzporedno z gradnjo spalnih naselij gradimo tudi nova delovna mesta, ki so pri sedanji politiki razvoja industrije v Ljub-ljani predpogoj za pravilen razvoj občine Ljubljana Vič-Rudnik. CIRIL STANIČ