GLAS K v. A:- : 1 UPI LJUDSKA UNIVERZA ŽALEC Savinishe 063 715 401,715 402 Cena 150 SIT ' ■■■:- ■ . lipp ALU-PVC okna.m vrata zimski 1, . j vrtovi senčila ključavničarstvo 3000 Celje Delavska 8 Telefon 063/ 412 128 mam -msav-rS Poštnina plačana pri pošti 1102 Ljubljana i OBČINSKA KNJIŽNICA CELJE Muzejski trg Ha 3000 CELJE G RADI a Te!./fax: 063/ 719 221 Žalec, Šlandrov trg 1a, 063/715 640 Ljubljana, Litostrojska 28, 061/130 22 30 Češnjica, 064/731 409 PEČJAK T ZNIŽANE CENE OBROB NER AVTC /70 spr.blatnik golf II obroba zad.blatnika golf I spr.odbijač kadeti E sklopka kadett E VALEO zavorne ploščice golf II SPIDAN žaromet R5 VALEO 7.144 sit žaromet kadett E VALEO 7.144 sit žaromet escort 90-95 VALEO 10.150 sit žaromet peugeot 405 VALEO 13.160 sit žaromet golf III VALEO 10.150 sit zastopstvo za W 0 B l D W I D E 3.666 sit 1.880 sit 11.280 sit 20.680 sit 3.000 sit PD 20% je vključen v ceni VW-AUDI, RENAULT, FORD, CITROEN, BMW, ALFA FORD Galaxy že od 47»290 DEM Vozila so na zalogi! Na zalogi so vse vrste zimskih pnevmatik! Za vse kupce fordovih avtomobilov do novega leta novoletno presenečenje - darilo. EDINI pooblaščeni FORDOV SERVIS v savinjsko-šaleški regiji! Servis Krbavac Rečica ob Paki 45, Šmartno ob Paki, Te!./Fax: (063) 385-218 4 ORLA VAS n.h., BRASLOVČE te!.: 063 701 749, 0609 638 841 a PRODAJA REZERVNIH DELOV ZA VEČ TIPOV VOZIL t» PRIPRAVA VOZIL ZA TEHNIČNI PREGLED O GENERALNA POPRAVILA IN POMOČ NA CESTI Delovni čas: delavniki od 9. do 18. ure, sobota od 9. do 12. ure ZA NUJNE PRIMERE SMO VEDNO NA VOLJO Se fistcftrOK&ctUH&f ^Delovni čas: od 8,00 - 16.00 ure, sobota od 8.00 - 12.00 urc^ . SE PRIPOROČAMO Tel-/fax: 063/478-431 , JS.Lftoelektrika In trgovina z rezervnimi deli goLič Kaplja vas S, tea.:724-198 JffllS]tifcEifcWTiW9jKSf9fcJfcW3[2jRf7išiifiiW0icJiTit?TTiTii^%s7Ri2j*izJtTi DunNme0D ^C£° ^ lnflnity PHILIPS COR4L ELECTRONIC CAHtUOO avtoalarmov, električnih pomikov steke! ter avtoakustike Električarska popravila na vseh vrstah motornih vozil! __Internet je^ orrrnnon ic ni/m i i u i uviniul unuut c n cto Jvc i n Ja. če ii do 10.12.1gg7 izmisliš duhovit odgovor na vprašanje Kaj je internet? in ga na razglednici pošlješ na naslov: Slovenija Online, 1106 Ljubljana Pohiti! Čas je za odkrivanje realnih in navideznih svetov! Na potovanju po internetu se ti obetajo popolnoma drugačna odkritja! Zato le obišči Teletrgcvinc ali poslovno enoto Telekoma Slovenije, kjer ti bodo postregli z vsemi informacijami c priklopu, ali pokliči na brezplačno telefonsko številko: 080 8765 IT Vmiza POREDNE Volitve so za nami. Dobili smo predsednika in dva tabora volivcev. Tistih seveda, ki so razočarani in tistih, ki so z izidom volitev zadovoljni. Popolnoma logično in tudi prav je tako. Demokratične države pač vedno v parlamentarni demokraciji uporabljajo načelo večine, ki za seboj - logično - nosi nezadovoljno manjšino. Razumljivo je tudi, da politična vprašanja ljudi razvnemajo, jih delijo na tabore in med zagovorniki nasprotnih stališč evocirajo stare zamere in povzročajo prave male spopade. Položaj je seveda razumljiv, dokler ne prerase normalnih okvirov in dokler je v njem še prostora za različno misleče. Slovenci smo žal raje od kulturnega dialoga in konsistentnih logičnih argumentacij sprejeli sistem dokazovanja “s kolom po glavi”. Namreč, vsakogar, ki misli, ravna, dela ali se oblači in - bognedaj - izgleda drugače, je treba zatreti. Smo pač mali (in)telektualni konkviskadorji, ki v svoji ozkosti in frustriranosti puščamo samo eno možnost, tisto, ki jo iz lastne prizme induciramo na kozmos. Sleherniku je najteže doumeti, da je - omejimo se na Slovenijo - skoraj logično, da med dvomilijonskim narodom naletimo na človeka, ki si v življenju ne postavlja enakih vprašanj kot sami, da ne živi po enakih moralnih imperativih - in končno, da ima verjetno drugačno politično prepričanje. Ker tega povprečnik ni sposoben storiti, je ponavadi politično nestrpen, saj ni zmožen tolerirati drugačne politične drže, zapovrh pa je ponavadi še šovinističen ksenofob. Take besede morda zvenijo prenapeto, a če jih skušamo preveriti v praksi, se žal pokaže, da so presneto blizu resnici. Povprašajte malo okoli, kaj si sotrpini mislijo o tujcih v Sloveniji, o dvojnih državljanstvih in o svojih političnih nasprotnikih in, recimo, o pravici do nošnje in uporabe strelnega orožja. Radikalnost odgovorov vas zna šokirati. Še posebej zato, ker vas zna, če boste malo nesramni in boste vrtali v človeka naprej z nesorodnimi vprašanji, kot je na primer: “Koliko svojega premoženja si prispeval v humanitarne namene, ” gledati le dvoje izbuljenih oči. Ljudje smo pač zelo različni. Minule volitve so bile dokaz za to. Na njih ni bilo mednarodnih opazovalcev, kar dokazuje, da tujina meni, da so pogoji za demokratične volitve v Sloveniji izpolnjeni, in da množičnega spuščanja listkov v zabojčke ni potrebno nadzirati. Volitve so minile s sprejemljivo bero kršitev volilnega molka in nekaj nepravilnostmi. Rezultati volitev so torej legitimni, prejšnji predsednik pa je odslej tudi novi. Da je Milan Kučan postal ena najkontroverznejših javnih oseb naše države, opazimo brez truda. Slehernik pa ima tudi vpogled v volilne rezultate. Milan Kučan je bil izvoljen z večino glasov in to je treba spoštovati. Konec koncev se lahko z njegovimi nastopi, delom in osebnostjo strinjamo ali ne, rezultate volitev pa moramo le sprejeti. Ce odrekamo ljudem, ki so ga izbrali za predsednika, zdravorazumskost, jim odrekamo temeljno državljansko pravico - pravico do volitev, do lastnega prepričanja in izražanja svoje volje... Razni lustracijski zakoni, ki ciljajo v očitno priljubljene (pa tudi legitimno izvoljene) ljudi in jih želijo onemogočiti, krepko zaudarjajo po časih, zaradi katerih bi te ljudi v prvi vrsti radi preganjali. Verjamem pa, da si v tem trenutku malokdo želi potegniti poteze, zaradi katerih bodo naši najmlajši nad naše glave poslali Jurije kake moderne lustracije. Malo streznitve za najbolj razgrete glave prinašajo prvi decembrski dnevi. Šestega se bo namreč skozi naše domove sprehodil Miklavž, na čigar obisk so tesno vezani tudi parklji, ki kaznujejo poredne otroke. Slednji namesto daril dobijo šibe. Vprašanje, kateri veliki otroci bodo te šibe dobili, prepuščam vaši domišljiji, njim pa, ki jih zna šiba zadeti, morda v premislek Nietzcshejevo prvo vprašanje vesti: “Tečeš na čelu? - Kot pastir? Ali kot izjema? Tretja možnost bi bila kot begunec...” Vid Burnik IZ VSEBINE: DOGODKI Na Gomilskem praznovali Stran 4 AKTUALNO Lustracija v parlamentu Stran 5 GOSPODARSTVO Nova pridobitev Aera Stran 7 Na borzi nič novega Stran 7 NAŠI KRAJ! Nova Štifta Stran 8, 9 KRONIKA Pil sem zvarek iz telesa in krvi Stran 11 INTERVJU Urška Žolnir evropska prvakinja Stran 12,13 TEMA MESECA Miklavž - dobrotnik otrok Stran 16 IBOGAIN Stran 17 REKREACIJA 30 let PD Žalec Stran 18 ŠPORT • Žalski karateisti uspešni Stran 19 ZA SRCE IN DUŠO Anglija za začetnike Stran 23 ZA DAME Zima čas prehladov Stran 25 GLASBA Provinca vrača udarec 1 Stran 28 MALI OGLASI Največja ponudba rabljenih avtomobilov na Celjskem Stran 30 GLAS Savinjske izhaja vsako dmgo sredo. Izdaja Sarsa d.o.o., Šlandrov trg 20, P.P. 27, 3310 Žalec, telefon: 063/ 715 011, telefax: 0631 715 011. Glavni in odgovorni urednik: Samo Jurhar; tehnični urednik: Uroš Aristovnik; grafična obdelava: Metod Marolt, Jure Miser, Saša Vučina; lektor: Vid Burnik: novinarji: Ljiljana Pušnik-Čede, Dominika Sambolič; stalni zunanji sodelavci: Gregor Čttlk, Franc Furland, Nina M. Sedlar, Ana Ivanovič, Ivan Jurhar, Tomaž Mahkovic, Gorazd Motela, Alenka Turnšek,Trigon, Vasja Volavšek.. Na podlagi zakona o prometnem davku (Ur. list RS, št. 4/92) in mnenja Urada Vlade za informiranje (št. 413-12-381195-23/75 z dne 23. februar 1995) sodi časopis med proizvode informativnega značaja iz 13. točke tarifne številke 3 prometnega davka, po kateri se plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5%. Oblikovanje in grafična obdelava: GLAS Savinjske. Vse pravice pridržane! V KOŠNICI PRI CELJU ODKRILI GROBIŠČE NA GOMILSKEM OBNOVILI INFRASTRUKTURNE OBJEKTE V Celju je 17. novembra potekala seja Teharske komisije, na kateri je predsednik celjskega okrožnega sodišča Andrej Pavlina seznanil vse prisotne z nadaljevanjem kazenskih postopkov, uvedenih po odkritju množičnih grobišč pri gostilni Klukec na Golovcu in na Zgornji Hudinji. Izvedenci sodnomedicinskega inštituta svojega mnenja še niso podali. Celjsko sodišče trenutno vodi tri preiskovalne postopke, ki so bili uvedeni .Jani, ko so odkrili 32 okostij v bližini gostilne Klukec in na Zgornji Hudinji. Predsednik okrožnega sodišča je poudaril, da sta v teku dva postopka zoper vojno hudodelstvo neznanih oseb, medtem ko je v tretjem postopku moč govoriti o genocidu. Torej gre za dejanja zoper človečnost, ki po kazenskem zakonu nikoli ne zastarajo. Poskusna izkopavanja so se začela 8. septembra, pomoč na terenu pa je bila zagotovljena. Sodnomedicinski strokovnjaki so že prej poskusili z izkopavanjem, vendar so morali zaradi neprimernosti terena delo ustaviti. Treba je pridobiti elaborat o nadaljnem poteku odkopavanj in o podtalnih vodah, ki delajo velike preglavice strokovnjakom. Na žalost se nobena inštitucija v Sloveniji ne čuti do-voljno strokovno podkovano, da bi elaborat pripravila. Izvedenci Inštituta morajo še ugotoviti število mrtvih, čas in vzrok smrti in po možnosti identiteto žrtev. Problem predstavlja tudi shranjevanje izkopanih okostij, ker sodnomedicinski inštitut in celjska patologija nimata ustreznih prostorov. Kljub vsem težavam se bodo izkopavanja nadaljevala, policija pa bo permanentno varovala teren na ustrezen način. Predsednik Teharske komisije je dejal, da bo prva faza gradnje Parka spomina Teharje zaključena do konca leta, če bodo vremenske razmere ugodne. Dela so sicer razdeljena v štiri faze. V bližini Celja so odkrita nova množična grobišča, in sicer so v Košnici naleteli na dva velika grobova. Eden od grobov je ženski in domnevajo, da so bile tja s kamionom pripeljane zapornice iz Starega piskra. V Tremarjah je grob ustreljenih civilistov, medtem ko v grobu ob stari cesti proti Laškem ležijo posmrtni ostanki ujetih nemških vojakov. Na drugi strani ceste sta še dva grobova z dvanajstimi do petnajstimi žrtvami. Teharska komisija je na seji sprejela tudi odlok o zavarovanju in začasnem urejanju grobišč in grobov vojnih ter povojnih žrtev revolucije na območju občine Celje. Komisija je med drugim obravnavala še protestno izjavo Milana Štancerja iz Maribora, ki v izjavi in pozivu trdi, da hoče Teharska komisija spominski park za okupatorjeve sodelavce na Teharju, in zahteva, da mestni svet razpusti komisijo, ker ta nima kaj početi. Člani Teharske komisije bodo preverili, kdo je dejansko poda! izjavo: Združenje pisateljev in publicistov Štajerske, Koroške, Pomurjav ali gre za osebno mnenje Milana Štancerja. Če bo obveljalo slednje, se bo Štancer našel na zatožni klopi. L.Č. V Krajevni skupnosti Gomilsko je bila 23. novembra otvoritev obnovljenih cest, javnih poti in vodovoda. Predsednik sveta KS Gomilsko Vinko Drča V svojem govoru je Anton Laznik iz KS Gorniško povedal, da so bila cestišča na Gomilskem preozka, in je bila potrebna razširitev vozišča s 3 na 5 metrov. Javne poti v zaselkih so bile tudi v zelo slabem stanju. Vzdrževanje makadamske ceste v zaselku Selo ni bilo poceni. Zdaj je ta odsek asfaltiran in stroški so znižani. Vodovodno omrežje je obnovljeno v dolžini 800 metrov. Ta investicija je bila vredna" 5 milionov tojarjev in jo je financirala občina Žalec. Ureditev vadbenega prostora pri gasilskem domu je podprla KS Gomilsko in prostovoljno gasilsko društvo Grajska vas. Na svečani otvoritvi sta bila prisotna župan občine Žalec Milan Dobnik, ki je uradno odprl objekte in predsednik žalskega občinskega sveta Franc Žolnir. Pater Manes iz romarske cerkve Petrovče je blagoslovil obnovljene objekte in poudaril: «Veselim se sadov vaših rok, vaših žrtev. Cesta je tista, ki povezuje ljudi in skrajša poti do naših najbližjih.« Predsednika Sveta KS Gomilsko Vinka Drčo smo vprašali, kaj pomeni današnja otvoritev za krajane Gomilskega. »Za nas, Gomilčane, otvoritev cest in vodovoda, veliko pomenita. Danes smo pokazali, kaj se vse da narediti z dobro voljo in vzajemnim sodelovanjem krajevnih skupnosti ter občine Žalec. Del cestišča smo uredili s pomočjo krajanov in občine Žalec. V obnovi cest je prav tako pomagal DARS, ki je popravil ceste, poškodovane pri gradnji avtoceste Arja vas - Vransko. Ta naložbaje stala 28 milionov sit. Občina Žalec je za ureditev infrastrukture na Gomilskem prispevala 23 mio SIT. Krajevnega samoprispevka nismo imeli, ker smo s prejšnjim komaj končali. Z deli smo začeli lansko leto in takrat smo obnovili del vodovoda in pločnik. Sanirali smo še vozišče. V letošnjem letu srno uredili nov odsek ceste na relaciji Dolar - Piki na strmem pobočju, kje dosedaj ni bilo nobene dovozne ceste. V krajevni skupnosti Gomilsko je celotno cestno omrežje večinoma asfaltirano. Ostalo je še 2,8 km poti brez asfaltne prevleke.« Gomilčani so pridnih rok. Za naslednje leto načrtujejo gradnjo nove šole z vrtcem, ki bo locirana na dovolj velikem zemljišču in bo ekonomsko ter funkcionalno upravičena investicija. L.Č. PONUDBA BLAGA OD Ž DO A V veleblagovnici Žana Žalec so 21. novembra odprli novi diskont in prenovili prodajni center Lena v Levcu. V Savinjski dolini sta gotovo dve ijajvečjj trgovini veleblagovnica Žana 'Žalec in prodajni center Lena v Levcu. Ti dve trgovini znata prisluhniti zvestim kupcem in njihovo zvestobo večkrat tudi nagradita. Izžrebane imetnike Žana kartice ugodnih nakupov so tako v mesecu novembru popeljali na enodnevni izlet na Ptuj. V trgovskem podjetju Žana Žalec se vedno dogaja nekaj novega. Tako so 21. novembra v pritličju veleblagovnice Žana uradno odprli novi diskont. Niso pozabili niti na prodajni center Lena v Levcu, katerega so opremili z novo hladilno opremo in pekarno. Jasmino Mlakar, predstavnico za stike z javnostjo Žane Žalec, smo povprašali, kaj ti dve otvoritvi dejansko pomenita za podjetje. »Diskont nam je pripomogel, da smo našim kupcem jjonudin večje količine blaga po nižjih cenah. Za diskontni način prodaje smo se odločili predvsem zato, da izkoristimo povečane prodajne površine in hkrati kupcem omogočimo lažjo izbiro in bogatejšo ponudbo na enem prostoru. Na žalskem področju je v naši branži zelo huda konkurenca, in tega ne smemo nikoli pozabiti. Novi diskont bo imel izhod na dvorišče zlasti zaradi tega, da bodo kupci kupljeno blago z vozičkom lažje pripeljali do avtomobilov. Diskont bomo opremili tudi z novo blagajno. Gradbena dela še niso končana, in če bodo vremenske razmere ugodne, bodo dela predvidoma zaključili v februarju prihodnje leto. Diskont je podaljšana roka samopostrežne prodaje. V njem se prodajajo predvsem pijače, čistila, moka, torej vse tisto^, kar se lahko kupi v večjih količinah. Seveda gre za nakup po diskontnih cenah, ki so nižje za 20 odstotkov, in če imate se Žana kartico, potem se v našem diskon- tu res splača kupovati. Vse blago je zloženo v paletah in tudi na policah, medtem so večje količine pakirane in ustrezno označene. Prodajni center Lena Levec je bil prav tako potreben prenove. Prenavljali smo hladilno opremo, da bi čim več pridobili na prostoru za delikatesne izdelke: sire, salame, mlečne izdelke in podobno. Danes smo prvič poskusili z obratovanje111 nove pekarne. Ta pekarna je narejena v sodelovanju s koroškim pe’ karnami. Zvestim kupcem bodo n3 voljo izdelki iz testa ter kruh in slaščice.« Otvoritev novega disko!1' ta in pekarne so popestrili z raZ' ličnim: degustacijami, katerih bo v prihodnje se vec. L. CEDE USTANOVITEV KRAJEVNE ORGANIZACIJE ZLSD V LIBOJAH Pred kratkim so se v Libojah zbrali člani in simpatizerji Združene liste socialnih demokratov na ustanovnem zboru svoje krajevne organizacije. Ustanovnemu in istočasno tudi volilnemu zboru so dali svečajnejše vzdušje tudivčlani Mladega foruma, članice Zenskega foruma ter gosti. Priprave na zbor je vodil Roman Toplak, ki je v uvodnem oz. pozdravnem nagovoru prisotne seznanil z namenom in programom delovanja Krajevne organizacije ZLSD. Ta je v prvi vrsti namenjen organiziranemu delovanju stranke in njenih nestrankarskih organizacij (Mladega in Zenskega foruma) v samem kraju, saj si tudi izpolnjevanje programa stranke ne moremo zamisliti drugače kot Y tem, da stranka deluje po svo-programu in ga tudi uresničuje. Veliko pozornost namenja Krajevna organizacija delovanju krajevne skupnosti m vidi svojo veliko vlogo tudi na področju sodelovanja pri kreiranju in izvajanju politike krajevne skupnosti. V ta namen bodo aktivno sodelovali tudi pri volitvah v svet krajevne skupnosti, saj bi preko svojih izvoljenih kandidatov lahko neposredno izvajali potrebno povezovanje politične stranke in interesov krajanov. Nadaljna pomemb- na naloga je vključevanje v druge organizacije in delovanje društev. Zbor je pozdravil tudi Franci Tratar kot predsednik Pokrajinskega odbora Savinjsko-šaleške regije m obljubil polno podporo pri delu Krajevne organizacije Združene liste, istočasno pa čestital aktivistom za dobro opravljeno delo na področju včlanjevanja oz. pridobivanja novih članic m članov prav vseh organizacij v okviru stranke. Zbor je pozdravil tudi Bojan Kontič, poslanec Državnega zbora in član ZLSD iz Velenja, ki je še posebej pozval navzoče, da se aktivno vključijo tudi preko njega v delo Državnega zbora ter obljubil svojo pomoč za dobro delo organizacije. Prisotni so izvolili vodstvo Krajevne organizacije, kjer so zaupali predsedniško mesto Romanu Toplaku, pomagala pa mu bosta še Štefan Toplak in Velimir Ste-panov. Po končanem zboru se je nadaljeval tovariški večer, kjer so prišli do besede prav vsi, tudi tisti, ki so se v uradnem delu vzdržali. Sklenili so, da se bodo potrudili ter s svojim delovanjem pripomogli k temu, da se bodo Liboje boljše razvijale. OBČINSKI SVETNIKI NADALJEVALI S PREKINJENO SEJO Svetniki Občine Žalec so 20. novembra nadaljevali z 28. sejo, ki je bila pred tednom dni prekinjena zaradi nesklepčnosti. Dnevni red je bil zelo pester. Kljub temu so žalski svetniki sejo končali. Kot prvo točko dnevnega reda, so svetniki obravnavali predlog sklepa o zvišanju cen programov predšolske vzgoje v VVZ Vrtci občine Žalec. Občinski svet se je odločil, da se cene programov v Vrtcih naše občine zvišajo za 6,7 odstotka. Podražitev bo veljavna od L decembra dalje. Svetniki so sprejeli sklep o organiziranju notranje organizacijske enote Javnega zavoda Žalske lekarne -lekarniške podružnice Petrovče. Organiziranje lekarniške podružnice je v skladu z strategijo zdravstvenega varstva v občini Žalec do leta 2000. Nova lekarna bo obratovala v prizidku Osnovne šole, kjer naj bi bili tudi prostori za zobozdravnika in splošnega zdravnika. Podružnica lekarne bo oskrbovala prebivalce KS Petrovče in KS Liboje ter dele KS Galicije in Ponikve. Občinski svet je potrdil neodplačni prenos osnovnih sredstev iz drobnega inventarja po ocenjeni tržni vrednosti v višini 2,8 mio §1T Upravni enoti Žalec. Žalski svetniki so razpravljali tudi o predlogu za sprejem pokroviteljstva za Ženski rokometni klub Žalec, ki v letošnji športni sezoni nastopa v pokalu evropske rokometne zveze. Svetniki so bili mnenja, da je nujno potrebno pripraviti kriterije za sponzoriranje in šele potem določiti namenska sredstva za nastopanje v evropskem tekmovanju. Krajani Levca so dali pobudo za ustanovitev Krajevne skupnosti Levec. Referenčnim o odcepitvi od KS Petrovče je bil izveden 23. novembra in 83 odstotkov Levčanov se je odločilo za svojo KS. Potrebno je še določiti meje nove krajevne skupnosti in izvoliti svet skupnosti ter njenega predsednika. Odlok o ravnanju s komunalnimi odpadki v Občini Žalec je bil v postopku sprejemanja dobre štiri mesece. Oddelek za okolje, prostor in komunalne zadeve meni, da je odlok glede na razgibanost terena občine racionalno, kompatibilno in operativno izvedljivo zastavljen in da daje možnost realizacije s strani izvajalca javne službe odvoza odpadkov. Ker je bil odlok celovit in optimalen, so ga svetniki sprejeli brez sprememb. Občinski svet je na svoji seji podprl sofinanciranje izgradnje večnamenskega objekta Inštituta za hmeljarstvo in pivovarstvo Žalec, ampak brez določenega zneska, ker občinski proračun za leto 1997 še ni sprejet. L. CEDE FRANCI TRATAR degustacija sirov 12 NOVE PONUDBE PODJETJA MEGGLE Podjetje Meggle d.o.o. iz Petrovč je 27. novembra v prostorih trgovine R & R v Žalcu pripravilo degustacijo, v okviru katere sta hostesi sladokuscem predstavili novosti v ponudbi podjetja. Gre za izdelka Mlekarne Ptuj Babičin sir in Babičin sir z zelišči. Babičin sir izvira iz Štajerskega podeželja, recept za njegovo izdelavo pa se je prenašal iz roda v rod. Izdelan je iz mešanice okisanega mleka najboljše kakovosti, zato ga odlikuje prijeten, rahlo kiselkast vonj in je milega okusa. Tudi Babičin sir z zelišči je izdelan po receptu naših babic, ker pa mu je dodan česen in drobnjak, se poleg izvirnega okusa lahko pohvali tudi z zdravju koristnimi sestavinami. Pri obeh vrstah sira, ki sta delikatesno pakirani v približno četrtkilogramske hlebčke, gre za sveži polmastni sir z več kot 25 odstotki mlečne maščobe v suhi snovi in več kot 35 odstotki suhe snovi. Uporaben pa je 21 dni pri temperaturi pod 8 stopinj Celzija. IZ PARLAMENTA V tem zadnjem tednu je v dižav-nem zboru glavna točka dnevnega reda proračun za leto 1997. Interesantno je, da je vlada vmes sprejela še predlog proračuna za leto 1998, ki pa ga še ni predložila v državni zbor. Tega bomo poslanci obravnavali v mesecu decembru. Kot vsako leto doslej so tudi letos poslanci vložili ogromno število svojih pripomb - »amandmajev«. Vse te pripombe so obravnavali na pristojnih delovnih telesih (odborih, komisijah). V glavnem delovna telesa teh pripomb niso sprejela. V torek se je začela seja državnega zbora. O vsaki pripombi se glasuje posebej. Poslanci na dolgo m široko obrazlagajo svoje predloge, v glavnem brezuspešno. Sredstva so zelo omejena, zato predlogi ne uspevajo. Ta točka dnevnega reda bo verjetno trajala do konca tega tedna. Drugi teden bo na dnevnem redu Resolucija o protipravnem delovanju komunističnega totalitarnega sistema in Zakon o odpravi posledic komunustičnega sistema. Matično delovno telo, to je odbor za notranjo politiko, je po dolgotrajni seji, ki je trajala pozno v noč, ta predlog zavrnil in ocenil, da ni primeren za nadaljnjo obravnavo. Končno besedo ima seveda državni zbor. Po končani izredni seji pa pride na vrsto še nekaj točk iz 7. redne seje. Najbrž se bo nadaljevala sredi drugega tedna. V naslednjem poročanju pa še kaj več. Lep pozdrav! ANTON DELAK Polzela DR. JANEZ DRNOVŠEK O CELJSKEM GOSPODARSTVU Mestna občina Celje je 18. novembra v svojih prostorih gostila predsednika vlade Republike Slovenije dr. Janeza Drnovška, ki se je s predstavniki celjskega gospodarstva pogovarjal o celjskih gospodarskih in drugih razvojnih vprašanjih. Razgovora se je poleg celjskega župana Jožeta Zimška udeležil tudi dr. Topič, vodja Slovenske razvojne službe. Župan Jože Zimšek je poudaril, da Celje pestijo številne gospodarske težave, saj je pred desetimi leti celjsko gospodarstvo zaposlovalo preko 35 tisoč delavcev, danes pa je zaposlenih malone 20 tisoč manj. Brezposelnost v celju je očitno velika, ker pa vodilni v Celju skupaj z gospodarstveniki iščejo možnosti reševanja problemov, se po besedah župana že kažejo prvi rezultati, zato lahko celjsko gospodarstvo kmalu pričakuje vzpon. Tudi podžupan Mestne občine Celje Dušan Burnik je spregovoril o razpadu starega industrijskega mesta, saj je na področju Upravne enote Celje brezposelnost kar 21,2-odstotna. Letos je do stečaja prišlo kar v sedmih pomembnejših podjetjih, vendar prizadevanja za izboljšanje tečejo še naprej, četudi ne v zadovoljivem obsegu. Dušan Burnik je spomnil na težave in razvojne možnosti posameznih podjetij, kot je Libela, ki jo pestijo nezaključeni denacionalizacijski postopki, Železarna Store, ki preučuje švedsko ponudbo za odkup jeklarske proizvodnje, saj brez tujega poslovnega partnerja za štorsko železarstvo ni rešitve, morebitno rešitev za Emo pa lahko predstavlja zanimanje ameriških poslovnežev za uvoz. Predsednik Območne gospodarske zbornice Celje mag. Franc Knafelc je povedal, da ima trenutno na Celjskem blokirane žiro račune 700 do 800 podjetij, Jtevilo blokad pa še v narašča. Če bo sprejet zakon, ki je v pripravi, se lahko zgdi, da bo v Območni zbornici Celje okrog 480 stečajev, opozarja predsednik zbornice. Prav tako so v Celju nizke plače, saj so kar 10 odstotkov pod republiškim povprečjem, vendar pa je letos upadlo število stečajev z lanskih 56 na 19. Po besedah Franca Knafelca so ugodni tudi nekateri drugi gospodarski trendi, saj so na zbornici zabeležili povečanje investicij in rahel porast trgovine, prav tako a se je povečalo število podjetij i so dobila certifikat kakovosti. Predsednik slovenske vlade dr. Janez Drnovšek je potrdil mnenje celjskih gospodarstvenikov, da je stanje gospodarstva v celjski regiji slabše od povprečnega stanja v Sloveniji. “Plačana je bila velika cena ob tržnih, gospodarskih in političnih spremembah; posledice izgube trgov in spremenjenih gospodarskih pogojev pa se vlečejo ze več let,” je povedal dr. Drnovšek in dodal, da poskuša država takšno stanje blažiti z ekonomsko politiko, vendar pa veliko državne intervencije ni možne. Sicer pa je po besedah predsednika vlade nezaposlenost tudi evropski problem, saj ima Evropa kar 18 milijonov nezaposlenih, zato pa članstvo v Evropski uniji še ne pomeni avtomatske razrešitve tega problema. Država skuša sredstva iz podpore brezposelnim preusmeriti v aktivno politiko zaposlovanja, konkretno reševanje problemov pa pričakuje od Sklada za razvoj. Gospodarska politika za naslednje leto bo ohraniti nivo letošnjih investicij, ki so v Sloveniji v porastu, nekoliko se bodo povečale subvencije oziroma olajšave pri investiranju, sicer pa se pogoji za gospodarstvo v letu 1998 naj ne bi bistveno spremenili. »Večina ukrepov, ki jih bomo uveljavljali v prihodnjem letu, bo dolgoročnega značaja,« je povedal dr. Janez Drnovšek in dodal, da je vlada pripravila varčevalni program, ki je usmerjen v racionalizacije v državni upravi in javnem sektorju ter bo odpravil nekatere bonitete. Ukrepi, katerih učinek pričakujejo v naslednjih letih, bodo po besedah dr. Drnovška za državno upravo dokaj težki, vendar kljub pritožbam dosedaj še nihče ni predlagal boljših ukrepov. Janez Drnovšek je spregovoril tudi o pokojninski reformi, ki naj bi šla v smeri dolgoročnega razbremenjevanja gospodarstva m zagotavljanja stabilnega finančnega sistema, po njegovih besedah pa si država zelo prizadeva okrepiti komercialne pristope v tujini, in to ne zgolj v državah Evropske unije, ampak tudi na trgih bivše Jugoslavije. Direktorje Cinkarne, Etola in Kovinotehne so poudarili pomen učinkovite državne uprave, ki ne sme biti politični poligon, tudi njih pa je najbolj zanimala problematika glede izvoza. Vprašali so, kdaj naj bi se doma normalizirali pogoji za izvozna podjetja, zanimalo pa jih je tudi, ali se bodo odnosi z bivšimi jugoslovanskimi republikami, na katere so bili tradicionalno v precejšnji meri vezani, vendarle normalizirali, saj veliko podjetij vidi svoje preživetje predvsem v revitalizaciji vezi z nekdanjim jugoslovanskim trgom. Dr. Janez Drnovšek je vodilnim zagotovil, da so prizadevanja za navezavo stikov z bivšimi jugoslovanskimi trgi intenzivna, kot rezultat tega pa so sporazumi z Makedonijo že podpisani, konec leta pa naj bi bil podpisan še prostotrgovinski sporazum s FIrvaško. Želo obetaven naj bi bil tudi bosansko-hercegovski trg, vendar pa je po besedah predsednika slovenske vlade še vedno zelo rizičen, zato je naša država zaenkrat z BiH podpisala le sporazum o transportu in gospodarskem sodelovanju. Nasploh naj bi bilo s tamkajšnjimi oblastmi in poslovneži nekoliko težje sodelovati, ker bosansko-hercegovski trg ne deljuje enotno, vendar pa naj bi Slovenija kljub temu v kratkem z BiH podpisala še dva sporazuma, spodbuja pa tudi nastanek mešanih podjetij. Nasprotno pa položaj v Žvezni republiki Jugoslaviji najverjetneje še ni dozorel za sodelovanje, čeprav je Slo- venija za to že izrazila pripravljenost, pravi dr. Drnovšek in dodaja: “Ocenjujemo, da bo v kratkem prišlo do diplomatskih sporazumov, vendar sta za to potrebna dva.” D. SAMBOLIČ 40 LET SKUPNOSTI SLOVENSKIH NARAVNIH ZDRAVILIŠČ V celjskem Narodnem domu je bila 13. novembra slovesnost ob 40-letnici ustanovitve Skupnosti slovenskih naravnih zdravilišč, ki se jo je med drugim udeležil tudi predsednik Republike Slovenije Milan Kučan. Skupnost, ki se je ob ustanovitvi imenovala Zveza naravnih zdravilišč Ljudske republike Slovenije, je v začetku povezovala sedem zdravilišč, postopoma pa se ji je pridružila se večina novonastaja-jočih zdravilišč. Z združevanjem v zvezo so zdravilišča utemeljevala upravičenost zdraviliškega zdravljenja in v njenih okvirih skupaj nastopala na tujih trgih, kar je še vedno osnovno poslanstvo današnje skupnosti, ki je dandanes organizirana kot gospodarsko interesno združenje. Po besedah tajnika zveze mag. Ludvika Rebeuška je imela država do zdravilišč marsikdaj mačehovski odnos, predsednica skupščine Skupnosti Vekoslava Gojčič pa je v predstavitveni brošuri, ki jo je skupnost izdala ob jubileju, zapisala, da so se zaradi težav v domačem okolju zdravilišča v zadnjih letih usmerila na tuje trge in večji poudarek v svojem razvoju namenila preventivnim programom z raznoliko in široko ponudbo na področjih, kot so rekreacija, kultura, kulturnozgodovinska dediščina ipd. Zaradi marginalnega pomena, ki ga imajo zdravilišča v strukturi slovenskega zdravstva, je oslabljena njihova pogajalska moč v partnerskih pogajanjih, kar po svoje pripomore k slabšanju njihovega položaja. Kljub temu pa so rezultati poslovanja naravnih zdravilišč dobri in ohrabrujoči, saj jih večina posluje z dobičkom, renta- bilnost kapitala nekaterih zdravilišč pa je ze na evropskem nivoju. To je vidno tudi v vzpodbudnih fizičnih kazalcih uspešnosti, ki jih slovenska zdravilišča dosegajo v zadnjih letih, saj so v 40 letih več kot potrojila prenočitvene zmogljivosti in lani zabeležila skoraj 2 milijona prenočitev, kar predstavlja več kot 35 odstotkov vseh slovenskih prenočitev. Turizem bo po podatkih mednarodnih institucij dejavnost, ki ji bo v začetku novega tisočletja pripadal vodilni položaj po stopnjah rasti, zato bo z vodilom “Biti hit; rejši, boljši, inovativnejši, biti prvi” potrebno še večjo skrb po; sevtiti znanju in tehnologiji, ki pogojujeta razvoj. Več prostega časa, večja osveščenost ljudi m bližina trgov Evropske unije bodo v nekaj naslednjih letih tisti dejavniki, ki bodo začrtali smernice razvoja slovenskih zdravilišč v naslednjih letih. Ker je večina slovenskih zdravilišč že olastninjenih, bodo pri kreiranju in intenzivnosti bodočega razvoja odigrali pomembno vlogo lastniki, manage; ment pa je zaradi možnosti razcveta turizma kot panoge soočen z velikimi izzivi. Kakovost na vseh področjih dela in ak-tivnsoti bo odigrala najpomeb-nejšo vlogo, pomen razvoja slovenskih zdravilišča pa je poudaril tudi predsednik Milan Kučan. D. 5. VAŠA PRAVA HRANILNICA jHH hranilno kreditna služba KZ SAVINJSKA DOLINA, ŽALEC p.o. Tel.: 063/715-211, 715-249 VAM V MESECU NOVEMBRU PONUJA NAJUGODNEJŠE POGOJE VARČEVANJA ZA VEZANE VLOGE: T+4,0% letna obrestna mera nad 1 mesec T+4,5% letna obrestna mera nad 3 mesece T+5,0% letna obrestna mera nad 6 mesecev T+6,0% letna obrestna mera nad 12 mesecev V hranilno kreditni službi KZ Savinjska dolina vam hitro ih enostavno uredimo nakazila vaših odkupov na vaše račune-Ponujamo vam tudi trajnik za prenakazilo na hranilne vloge- OHRANJAMO TRADICIJO - SKRBIMO ZA RAZVOJ ^ NOVA PRIDOBITEV AERA Podjetje AERO, kemična, grafična in papirna industrija, d.d., Celje je 25. novembra v programu lepilnih trakov v Šempetru odprlo novo rezalnico, s katero bodo proizvodnjo lepilnih trakov bistveno posodobili. Poleg uvajanja novega stroja za proizvodnjo in tisk papirnih vrečk v Aerovi podružnici v Krškem tudi nova rezalnica sodi med tista vlaganja v posodobitev proizvodnje, ki pričajo, da je Aeru uspelo prebroditi največje težave pri poslovanju, nastale kot posledice sprememb političnega sistema v družbi. Današnja delniška družba Aero se je razvila iz podjetja Brauns, ki je v Celju delovalo od leta 1923, podjetje Aero Celje z 22 zaposlenimi pa je bilo ustanovljeno leta 1946 z odlokom vlade Ljudske republike Slovenije. Podjetje se je postopoma širilo in dograjevalo, uvajali so nove tehnologije in proizvode, konec 80-ih let, ko bi morali pričeti z obnavljanjem najstarejših delov proizvodnje, pa je nastopila recesija, za katero so bile v precejšnji meri 'krive’ zaostrene politične razmere. Aero je tako v letih 1991-1993 doživljalo najhujšo krizo v svoji zgodovini, saj je izgubljeni jugoslovanski trg Predstavljal 60 odstotokov njihovih tržišč, skupaj z nepremičninami, gotovimi proizvodi in terjatvami na področju nekdanje Jugoslavije pa je podjetje izgubilo premoženje, vredno 12 mio SIT. V podjetje je bil tako uveden program sanacije, ki je potekala fazno in z usmeritvijo v izvoz ter potranjo racionalizacijo poslovanja. Čeprav pričakovanih rezultatov ni bilo mogoče doseči čez noč, so vendarle uspeli iz 7 mio DEM izgub v letu 1993 preusmeriti trende v pozitivno smer do te mere, da so v letu 1995 dosegli s prodajo osnovnega in dopolnilnih Programov za več kot 80 mio DEM prihodkov, lani pa so bili Prihodki še nekaj odstotkov višji. Proizvodne programe so modificirali glede na potrebe tržišč, razširili svojo ponudbo z nekaterimi novimi skupinami proizvodov, med drugim tudi z okolju prijaznejšimi proizvodi. Aero danes zaključuje lastninsko Preoblikovanje, od začetka leta pa jo delniška društva, ki bo imela svojo prvo skupščino 5. decembra letos. Danes v Aeru in njegovih družbah proizvajajo različne vrste šolskih in umetniških barv, različne vrste papirjev, fleksibilno in papirno embalažo, samolepilne bloke, razne tiskovine, samolepilne in lepljive trakove ter proizvode na bazi mikrokapsuliranja. Da bi se lahko uveljavil na zahtevnih svetovnih tržiščih, mora Aero pričeti s postopnim posodabljanjem svoje proizvodnje, saj bo podjetje le tako lahko konkurenčno na trgu. Tudi zato so se v proizvodnji Lepilnih trakov odločili za investicijo v novo rezalnico. Dosedanje rezalne linije so bile zastarele, z nizko stopnjo avtomatizacije in brez tehnoloških rešitev za pakiranje, ki jih zahteva današnji trg samolepilnih trakov za pisarne, šolo in gospodinjstvo. Predvidena vrednost investicije znaša 137 mio SIT, realizirana naj bi bila deloma iz lastnih virov in deloma z dolgoročnimi posojili iz banke, vložena sredstva pa se bodo predvidoma povrnila v petih letih. Le s posodabljanjem proizvodnje in nenehnimi izboljšavami organizacije dela lahko Aero stopi v korak s konkurenčnimi evropskimi družbami, se zavedajo odgovorni, zato direktorica Aera Milena Brezigar zatrjuje, da v naslednjih nekaj letih načrtujejo posodobitve v vseh delih proizvodnje ob postopnem uvajanju novih proizvodov. Da ima Aero tradicijo, potrjuje dejstvo, da nekateri proizvodni programi živijo že 74 let, blagovna znamka Aero pa že 51 let; podjetje pa ima tudi vizijo, saj želi v novo tisočletje vstopiti kot srednje velika delniška družba, ki s sodobno proizvodnjo izpolnjuje želje kupcev iz najrazličnejših krogov. D. S. SITRA d.o.o. Šlandrov trg 40, Žalec Tel./fax: 715-911 ODKUP DELNIC B-- IN C-- SERIJE (cene so v SIT in jih dnevno prilagajamo) ETOL (B) KRKA (B) GORENJE (G) TOV. KRMIL (B) PETROL (B) CETIS (B) JUTEKS (B,D) JUTEKS(G,C) COLOR (G) 13.100 17.500 1.160 1.100 17.000 9.800 1.100 1.400 4.150 PIV. LAŠKO (G) PIV. LAŠKO (B) PIV. UNION (G) PIV. UNION (B) TELEKOM (B) SAVA (G) SAVA (B) ŽITO (G) in druge... 3.800 3.500 32.700 28.000 10.000 7.100 6.000 9.000 ODKUP DELNIC PID (SKLADOV) PRODAJA IN NAKUP DELNIC NA BORZI INFORMACIJE O STANJU CEN NA BORZI DELNIČARSTVO, BORZNIŠTVO NA BORZI NIČ NOVEGA Te navedbe ne moremo vzeti dobila nazaj in ga vložila dru- čisto dobesedno, saj se kljub vsemu na borzi marsikaj dogaja. Predvsem imam v mislih vedno nove vrednostne papirje, ki se uvrščajo na posamezne trge v okviru Ljubljanske borze. Tako je cena za lastnike teh delnic preglednejša, kar lahko pripomore k boljši odločitvi ob morebitni prodaji. Z drugimi besedami povedano, to pomeni, da se tečajnica Ljubljanske borze vse bolj daljša in bo v nekaj letih sestavljena iz približno dvesto delnic slovenskih podjetij. Na težko pričakovane kotacije delnic čakajo lastniki delnic nekaterih zelo uglednih slovenskih podjetij. Ta pa iz določenih razlogov še čakajo na uvrstitev na borzo. Brez dvoma pa trditev o tem, da na borzi ni nič novega, velja za gibanje tečajev, saj so le-ti v stalnem rahlem trendu navzdol. Domače povpraševanje je prešibko, prodajalci pa ga v primeru, če se le pojavi, izkoristijo za prodaje. Podatki o naložbah tujcev govorijo o tem, da so se le-te krepko zmanjšale, in da postajajo tuji investitorji previdni, saj se v našem sistemu srečujejo s kopico neznank in nepredvidenih ukrepov. Analize posameznih delnic pa vse bolj kažejo, da so določene delnice dosegle precej nizke tečaje in da so vredne nakupa. V nadaljevanju prispevka bom navedla in odgovorila na vprašanje, ki mi ga je poslala bralka Maja, katerega moram priznati, sem bila zelo vesela, saj se je edino tako mogoče približati problemom in vprašanjem, ki tarejo lastnike delnic. Tudi v prihodnje se priporočam za vprašanja, ki jih lahko naslovite na naslov uredništva ali na sedež družbe SITRA. Bralka navaja, da je vložila certifikat v sklad Triglav. Zanima jo, kaj se s skladom dogaja, saj od tam nima nobenih informacij. Pravi, da je iz medijev izvedela, da certifikat nima nobene vrednosti in da ne bo imela od njega nobene koristi. Sprašuje tudi o možnosti, da bi certifikat gam. Zanima pa se tudi, kakšen je proces, če hočeš kupiti delnico, ki je na borzi. Vsekakor ne moremo trditi, da certifikat oz. delnice sklada Triglav, katerih lastnica ste, nimajo nobene vrednosti. Dejstvo, da se je proces lastninjenja iz takšnih in drugačnih razlogov zavlekel, negativno vpliva predvsem na vrednost tistih delnic, ki so bile pridobljene z vložitvijo certifikata v PID-e. V povprečju so družbe zamenjale samo 30 % zbranih certifikatov za delnice podjetij, od katerih so ena dobrostoječa, druga pa slabše. V obdobju lastninjenja je iz takšnih in drugačnih razlogov nastala t.i. »privatizacijska luknja«, ki bo v veliki večini zapolnjena s strani države, saj bo svoje premoženje v obliki deležev v podjetjih prenesla na družbe. V fazi sprejemanja je zakon o zaključku lastninjenja, v katerem bo podrobno opredeljeno vse, kar je še dosedaj nerešenega, vključno s certifikati, ki so bili vloženi v zadnjih dneh meseca junija. To vse govori v prid temu, da je kot lastnik certifikata potrebno biti strpen in počakati vsaj do sprejetja zakona. Ko bodo vse te dileme odpravlje-ne, bodo delnice skladov uvrščene na borzo. Eden izmed vzrokov, da cene teh delnic ne bodo visoke, je lahko v tem, ker je število lastnikov teh delnic visoko in ob večjih prodajah lahko cena stagnira oz. kakšno obdobje zaniha navzdol. Na vprašanje, če lahko bralka dobi certifikat nazaj in ga vloži drugam, moram odgovoriti, da te možnosti ni. Edina možnost je, da delnice terminsko proda in z izkupičkom kupi delnico, ki je že na borzi. Pri tem pa moram povedati, da je izkupiček v tem času majhen in se kot protivrednost ne dobi veliko drugih delnic. V primeru, da se odločite za nakup delnice, ki že kotira na borzi, je postopek dokaj enostaven. Stopiti morate do borznega posrednika, po posvetu z njim odprete trgovalni račun in nakažete tolarska sredstva na žiro račun borzno posredniške hiše. Za nakupe in prodaje delnic vam izstavljajo obračune in vas enkrat mesečno obveščajo o stanju vašega portfelja (različne delnice, ki jih posedujete) pri določeni borzno posredniški hiši. Tudi v prihodnje se priporočam za vaša vprašanja in veliko uspehov pri investiranju v vrednostne papirje. Marija Rančigaj Obiskali smo krajevno skupnost Nova Štifta, ki je leta 1975 nastala iz Krajevne skupnosti Gornji Grad. Zelo mlad predsednik Janez Rihter in njegova tajnica Ksenija Petek sta porok, da bo delo v lokalni samoupravi dobro opravljeno, ker so se ga lotili predvsem mladi ljudje. Ko smo se pogovarjali, je bil navzoč še starejši krajevni aktivist Jože Laznik, ki je povedal veliko zanimivosti, in bi lahko rekli, da je živa enciklopedija znanja o lepi Zadreški dolini. Kraj šteje 195 gospodinjstev in ima 726 prebivalcev. Pokriva dve katas-tarski občini, Smiklavž in Tirosek. Tirosek se omenja v urbarju že davnega leta 1570. Ime Nova Štifta pa je novejšega datuma in je ime dobila po verski ločini štiftarji ali skakalci. Ta različica je potrjena in v nemškem jeziku kot Neue Stift. Krajevna skupnost Nova Štifta je dejansko zadnja krajevna skupnost v upravni enoti Mozirje in občini Gornji Grad. Meji pa z občino Kamnik. Aktivist Jože Laznik je pripovedoval, da je tam, kjer danes stoji župnijska cerkev, včasih mogoče zaznati plamenčke. Krajani so mnenja, da gre za nekaj nadnaravnega. Govorilo se je, da se na tem območju dogajajo čudeži. Starejši prebivalci se spomnijo zgodbe o škofu Petru Seebachu-Sebi, ki je bil hrom. Škof se je na lastne oči želel prepričati, ali se na mestu, kjer stoji cerkev, resnično dogajajo nenavadne reči. Ko je škof prijezdil do cerkve, se je konj takoj ustavil in ni hotel iti naprej. Zaradi tega je moral skočiti s konja in presenečen je ugotovil, da lahko hodi. Škof je zbral podatke ter jih poslal v Rim in nadrejene v Rimu prosil za pomoč pri gradnji cerkve. Medtem so krajani na tem čudežnem mestu že postavili kapelico, nad katero naj bi se pojavljala Marija med zvezdami. Zlobneži in dvomljivci so govorili, da se je tam pojavljala neka nuna Suzana Gornjegrajska, ki naj bi bila bolna. Zato je bilo treba iz dvomljivih ljudi izgnati hudiča. Krajani so gradnjo cerkve dokončali leta 1570, in kmalu je postala romarska. Malo kasneje pa je cerkev postala še farna, zaradi česa so jo morali odkupiti od Gornjega grada za 850 goldinarjev. Tega denarja Gornjegrajčani še niso plačali Novoštifčanom. V tem času je bil Gornji Grad del ljubljanske škofije. Po letu 1760 pa je cesar Jožef II. določil cerkvene meje in od takrat je Nova Štifta del mariborske škofije. Za časa škofa Attemsa so v Gornjem Gradu zgradili stolnico, čeprav je ostala neposlikana. Gozdovi in pašniki, ki so bili v času Napoleona kar dvakrat odvzeti, so last ljubljanske škofije. Ob okupaciji so bili gozdovi podržavljeni, po vojni so jih oblasti nacionalizirale. Ali bodo ti gozdovi vrnjeni cerkvi, bomo še videli. Krajevna skupnost Nova Štifta je tipično kmetijsko-gozdarska z vzgojem živinoreje. Male obrti skorajda ni. Pravih kmetij je zelo malo, saj skoraj iz vsake hiše ljudje odhajajo na delo v Gornji Grad, Kamnik, Nazarje, Mozirje, Velenje in celo v Celje. Kraj ima podružično šolo, višje razrede učenci obiskujejo v Gornjem Gradu. Najbližje srednje šole so v Celju, Kamniku in Velenju. Krajani se pritužujejo na slabe stike z nekdanjo občino, danes upravno enoto Mozirje. Prometne zveze so bolj ugodne s sosednjo gorenjsko občino Kamnik. Ker se krajani počutijo Savinjčane, so ogorčeni na mačehovskim odnosom sosednjih savinjskih občin. VOTIVNA CERKEV V NOVI ŠTIFTI V kotiček, kjer se stika podnožje Černivca in Rogatca v Zadreški dolini, kjer pride na dan potok Dreta, je Metulji grič. Lahko bi rekli, da ima tamkaj vsak pedenj zemlje svoje ime, saj je narava z zemljo, zlasti ravninsko, tukaj zelo skopa. Legenda pravi, da se je leta 1557 na Metuljem griču nemi pastirici, Bevški deklici, prikazala Marija. Nagovorila jo je naj ji podari eno ovčico. Boječe dekletce je steklo domov in začudo vse povedalo staršem, ki so ostrmeli, saj je dekletce pregovorilo. Ker se je zgodil očitni čudež, so rekli, naj Mariji podari kar celo čredo. Tako se je tam rodila pesem, ki je še dandanes prisotna v tem slikovitem kraju. Pozneje so na tem mestu pogosto videli goreti ognje. Ker je v grmovju bilo videti tri ognje, so pohiteli tjakaj, da bi jih pogasili, vendar ni bilo ne sluha ne duha za njimi. Nad gozdom pravijo, da se je pogosto~pojavljala Marija med zvezdami, zato so domačim tam postavili tudi kapelo. O tem so večkrat obvestili tudi ljubljanskega škofa Petra Seebacha, ki je imel sedež v Gornjem gradu. Bil je delno hrom in zato tudi ni hotel tja. Ko je bil pritisk vernikov le prevelik, se je odločil, da tudi saffl obišče ta čudežni kraj. Pri kapelj se mu je konj, katerega je jezdil nenadno zaustavil in ni hotel naprej. Moral je razjahati in na njegovo presenečenje je tudi sam shodil. To ga je spodbudilo, da je čez tri leta napisal prošnjo za zgraditev cerkve na tem kraju v čast Mariji Zvezdni. Cerkev je bila pozidana leta 1561. Bila je dolga 102 čevlja ter široka 42 čevljev, kar bi ustrezalo približno velikosti 25 x 12 metrov. Imela je lep izrezljan strop. Celotna zgradba je bila narejena v gotsko renesančnem slogu, dobila pa je ime »Neue Stift« kar naj bi pomenilo nova ustanova. To ime je zadržala do današnjega dne. Vse do leta 1772 je to bila podružnica gornjegrajske fare. Ker je bila to romarska votivna cerkev, je tam nastala nova RIHTER Trgovsko in proizvodno podjetje Lesarstvo d.o.o. Dol 14 3342 Gornji Grad Slovenija Tel. in fax: + + +386 63 843 - 284 Mobitel: 0609 642 - 891 Izdelava in montaža zahtevnih strešnih konstrukcij. Izvedba vseh vrst izolacij, montaža pregradnih sten in različne montažne gradnje. župnija, ki se od tedaj sama vzdržuje. Župnija šteje 635 duš in ima letno štiri velika romanja. Na binkoštni ponedeliak je tamkaj srečanje šoferjev ter blagoslov njihovih vozil. Prva nedelja v avgustu je posvečena zakonskim parom, saj nekateri tjakaj prihajajo že več desetkrat. Velika romanja pa so za Veliki in Mali Šmaren, ko se tjakaj zgrnejo romarji iz Dolenjske, Kranjske, Gorenjske, Primorske in Zasavja. Romarji iz Zasavja imajo tamkaj vsako leto 3-dnevno zaobljubljeno romanje. Romanje pozimi je skoraj nemogoče, saj je dostop do cerkve skoraj nemogoč, in tjakaj hodijo le domači verniki. Prvotna cerkev je 1850 leta tudi pogorela. Tudi takrat so zabeležili pravi čudež. Ko so reševali zvonove, je ogenj prepreči! pot iz stolpa. Gornjegrajski kaplan je zaklical mlade-mču, naj obudi kesanje, on mu je dal odvezo in naj se v Marijinem tmenu spusti v globel. Tako je padel iz zvonika ter ostal nepoškodovan. Na pogorišču so zgradili novo cerkev z dvema mogočnima zvonikoma pod vodstvom Matevža Medveda iz Cerkelj na Gorenjskem. Cerkev je posvetil 13. avgusta 1850 škof Anton Martin Slomšek. Poslikal jo je slikar Fantoni kot mnoge na tem področju. Orgle so mle izdelane v orgelski delavnici v Zagrebu. Zgrajena je v novorene-sančnem slogu, dolga 36 metrov ter 14,5 metrov širine. Poslikava je izredna in ponazarja Marijino renčanje, nastanek božje poti tukaj ter Marijino oznanjenje, vne-bozetje ter brezmadežno spočetje. Glavni oltar je izdelal kamnosek Vurnik iz Radovljice, slika Marije Zvezde pa je delo Ljubljančana Petra Kuencla. Zunaj cerkve sta dve kapelici, in sicer Božji grob iz Jeruzalema ter kapelice Marije zvezde iz prvotne tamkajšnje cerkve z baročnim kipom. Poleg cerkve je mogočno župnišče z cuirn nadstropjem iz 18 stoletja, k' je bilo med vojno požgano, ker so se v njem zadrževali Vermanni, kmalu po vojni je bilo obnovljeno. . številnimi sobami služi romarjem, zlastim tistim iz Zagorja ob tridnevnem romanju. Vsekakor je cerkev vredna obiska, posebej še, ker je tu v neposredni bližini in vabi v ta prelep kot naše domovi-ne- - nko SREČNA JE, KO SE ZBEREJO OTROCI Vsako snidenje z otroki in vnuki je pravo doživetje. Mati Angela je kljub enajstim otrokom zelo čila. Njeno največje veselje so številni vnučki. godka; se Angela z žalostjo v glasu spominja svojega prvorojenčka. Vse druge otroke je rodila kar doma. Sina, ki danes gospodari na kmetiji, je rodila v sedmem mesecu nosečnosti. Tudi domačija, na katero se je poročila, je bila požgana, in so je morali v celoti obnoviti. Doma pa so imeli še na skrbi starše in ostarelega strica, mati pa je bila težak invalid. V tistih časih kmečko življenje ni bilo lahko. Oblasti so jim zaplenile vso živino. Naročili so, naj jo gospodar sam pripelje v Gornji Grad, kar pa ni hotel storiti. Angelo kot mater je skrbelo, kako nahraniti številne otroke, zato je odšla na občino s prošnjo, naj jim pustijo vsaj eno govedo, da bo lahko preživela številne otroke. Z lastno upornostjo pa je dosegla celo več, kot je pričakovala. Na občini so naredili revizijo, prišli k njim na dom in ugotovili, da je bila storjena napaka pri kategorizaciji zemlje in da imajo celo predplačilo davka za tri leta. Angelin mož je nenadoma hudo zbolel in kmalu umrl. Tako je Angela ostala sama, in otroci so se dogovorili, da kmetijo prevzame edini sin, ki je še bil brez službe. Drugi otroci niso od doma terjali ničesar. Odnesli so le pridne roke, saj so bili lepo vzgojeni. Še vedno se radi vračajo domov, mati Angela pa je najbolj vesela, ko se v hiši sliši vesel otroški smeh. Nekdo me je opozoril, da v Novi Štifti živi sorazmerno mlada mati desetih otrok. Imel pa sem čast, da sem tudi tri od njih spoznal. Družino sem poiskal v Tiroseku. Angela Suhovršnik se je rodila v Dolu pri Gornjem gradu v zelo številni družini. Ko je bila stara enaindvajsetlet, se je poročila k Rihterjevim v Tirosek Tu sedaj živi kot kmečka upokojenka. Zelo rada pomaga svojem naraščaju, zlasti sinu, ki sedaj gospodari na posestvu. V gospodinjstvu z njo živi še najmlajsa hčerka. Angela je odraščala na višinski kmetiji kot tretjerojena. Brat, kije bil starejši od nje, je umrl, in tako je morala Angela mlajšim sestram in bratom pomagati privekati na svet. Štirinajst let je bila stara, ko ji je umrl oce. V njihovi hiši so se med NOB mudili partizani. Enkrat so skrivali tri partizane in so jih “dobri” sosedje zaradi tega prijavili v nemško komando. Četa nemških vojakov je potem prišla na dom Angelinih staršev in ustrelila njenega očeta in skrite partizane. Na čudežen način se je njen stric uspel rešiti. Bil je ranjen in se je za pomoč zatekel k sosedorp, ki so ga nahranili in ga negovali. Čez dober teden se je vrnil na požgano domačijo. Samo en dan po njegovem prihodu je Angelina mati rodila še enega otroka. Nemci so s seboj odpeljali dva para konj ter 24 glav goveje živine. Kar niso oropali, so pa uničili. Nekateri sosedje so jim pomagali, da so si za silo uredili streho nad glavo. Po vojni se je mati ponovno poročila, ker je velika kmetija potrebovala moškega gospodarja. V drugem zakonu je rodila še pet otrok. Ko sem jo pobaral, koliko ima sedaj vnukov, se je malo zamislila, odgovoriti ni točno znala. Meni, da bi jih znalo biti blizu šestdeset. Prvi Angelin otrok se je rodil v bolnici, ampak je kmalu zbolel za pljučnico in umrl. Zdravniki ji niso takoj povedali, da je umrl. Čeprav so pretekla mnoga leta od tega do- Angelina številna družina dobro shaja. Radi se poveselijo in če je potrebno tudi drug drugemu pomagajo. V njenem domu je najbolj veselo za god ali rojstni dan. Pokojni mož je bil navdušen nad svojimi vnučki. S solzami v očeh se Angela spominja časov, ko so njeni otroci šli v šolo brez malice, slabo oblečeni in brez ustrezne obutve. Obupana sta z možem načrtovala, da bi se izselila v Avstralijo, kamor je njeno družino vabil sosed, ki je ze zdavnaj zapustil domače ognjišče. Pričela sta celo postopek, vendar so na konzulatu v Ljubljani povedali, da je mož prestar in da ne more dobiti vstopnega vizuma. S pridnimi rokami, složnostjo in predvsem z ljubeznijo so se Rihterjevi iz Tiroseka spravili na noge. Danes so v svojem domu srečni, kot tudi pesem pravi: »domače gnezdo, kot lastovke, se zberemo za praznike..." -nko Ivan RIHTER Jožica RIHTER dipl.oec. TIROSEK 13,3342 Gornji Grad,Tel.&fax: 063/843 197 IZ POLICIJSKE BELEŽKE ČELNO V TOVORNJAK. 25. novembra ob 13. uri je 50-letni Rudolf U. iz Pariželj ^vozil osebni avtomobil iz smeri Žalca proti Laikovi vasi. Ko je pripeljal v bližino odcepa za gostišče Štorman, je nenadoma zapeljal v levo na nasprotni vozni pas, po katerem je pripeljal voznik tovornega avtomobila, 31-letni Danijel C. iz Zeč pri Bučah. Med vozili je prišlo do silovitega čelnega trčenja. Voznik Rudolf je utrpel tako hude telesne poškodbe, da je bil na kraju nesreče mrtev. Voznik tovornega vozila pa je utrpel lahke telesne poškodbe in je bil z reševalnim avtomobilom odpeljan v bolnišnico Celje, kjer je ostal na zdravljenju. TATVINA TRAKTORJA. V času od 13. do 18. novembra je neznani storilec vlomil v ograjeno skladišče Hmezad kmetijstva v Sem- POROKE Aleš BIDAR iz Žalca in Lucija KODRUN iz Šoštanja Dušan LEBAN iz Dobrove in Manica TOPLAK iz Galicije ROJSTVA Marta DUŠIC s Polzele -fantka Mateja KREČA iz Žalca -deklico Bernarda ROP iz Gornjega Grada - fantka Irena KORUN iz Prebolda -deklico SMRTI Alojzija ŽGANK IZ Migojnic, 75 let Anton CVIKL iz Galicije, 85 let Marija UMAK iz Zahomc, 75 let Janez ZORE iz Kasaz, 87 let Marija ŠUMAK iz Letuša, 55 let Jožef ROJŠEK iz Braslovč, 83 let Jožef GRABNER iz Dolenje vasi, 72 let Roman NOVAK iz Podkraja, 25 let Jože HRASTOVEC iz Stopnika, 38 let Karl DRAGAN iz Griž, 66 let etru. Iz njega je odpeljal kmetijs-i traktor znamke Torpedo, reg. št. CE D9-10, na katerem je bil nameščen delovni priključek -viličar. Z dejanjem je Hmezad oškodovan za 1,500.000,00 SIT. NEPRIJETNO SREČANJE. 22. novembra okoli 17.45 ure je 15-letni Rok G. iz Šoštanja na Aškerčevi ulici v Žalcu doživel neprijetno srečanje s skupino mladoletnih nasilnikov. Štirje mlajši fantje so ga zvabili za stanovanjski blok, kjer so ga pretepli in mu odvzeli 500,00 SIT. Roja so nasilneži lahko telesno poškodovali, da je iskal zdravniško pomoč. Kljub temu, da so nasilneži oškodovan- NOVA POLICIJSKA AKCIJA Policija je pričela z pripravami za novo akcijo, ki je primerna tudi za zimski čas. Akcija se bo pričela s 1. decembrom in bo trajala vse do konca smučarske sezone, kar se pa ne da vnaprej predvideti zaradi razmer na smučiščih oziroma snega. Tudi na območju UNZ Celje je minula smučarska sezona terjala nekoliko žrtev, saj se je zgodilo kar 191 nezgod, in to na Rogli 167, na Golteh 20 in 4 na smučišču Trik v Logarski dolini. Nesreč na manjših smučiščih na našem območju niso niti evidentirali. Da se taki neljubi dogodki ne bi več ponavljali, so letos zastavili akcijo, ki bo zajemala vse, kar obsega varnost na smučišču. Na tiskovni konferenci na UNZ je to opozorilo podal inšpektor policije ter dodal informacijo o celotni letošnji akciji, ki poleg označevanja stopnje zahtevnosti na smučišču opozarja tudi na stanje opreme in označevanje le te, da ne bi na smučiščih prihajalo še do odtujevanja, saj se v konicah zlasti na Rogli zbere nekaj tisoč smučarjev, kar pa znajo izkoristiti tudi zmikavti. Posebej velja opozorilo, da so ceste na smučišče strme in nepredvidljive glede vremena, zato mora biti oprema vozil tudi brezhibna. Zaradi tega so pripravili posebno zloženko, ki jo bodo delili na smučiščih kakor tudi po osnovnih šolah, preden se bodo šole odpravile na smučišča. Tudi letos bo kot doslej na Rogli dežurna policijska postaja, na katero se bodo smučarji lahko obračali. Zloženka, ki so jo pripravili, nosi naslov Na smučišču nismo sami, in je pripravljena z željo, da bi smučali previdno, varno in da bi sezono preživeli brez neprijetnih dogodkov. - nko cu odvzeli manjšo vsoto denarja, je dejanje zaradi uporabe sile v kazenskem zakoniku RS okvalificirano kot rop. OSKUBILI OSEBNI AVTOMOBIL. 25. novembra okoli 12. ure so 23-letni Damjan R., 20-iet-ni Igor L. in 19-letni Hicham C. iz osebnega vozila znamke Zastava Vugo, ki je bil zaradi posledic projnetne nesreče puščen ob cesti v Cepljah, odtujili oba prednja sedeža, rezervno kolo, desno ogledalo, dva pepelnika in škatlo z orodjem. Lastniku vozila Dragu P. so povzročili za okoli 70.000,00 SIT škode. PRIJELI PONAREJEVALCE Če so se gorenjski kriminalci specializirali za trgovanje z mamili, bi lahko rekli, da so se Štajerci specializirali za ponarejanje. Kot smo že poročali, je v mesecu septembru bilo na področju Slovenskih Konjic odkrito nekaj ponarejenih dokumentov: od raznih spričeval o dokončanju srednjih šol, ponarejenih dovolilnic za prevoze blaga po Hrvaški, Italiji in Rusiji ter potnih listov Slovenije. Potni listi Slovenije so izginili iz Upravne enote v Celju. Cena teh dokumentov je na črnem trgu znašala, za bianco potni list od 600 do 1000 nemških mark, za izpolnjenega med 1200 in 1600 dem. Ža ponarejeno spričevalo ali diplomo o uspešno zaključeni šoli je bilo treba odšteti od 200 do 500 dem. Po uspešno zaključeni preiskavi so kriminalisti prijeli Adolfa J. iz Slovenskih Konjic, ki je prodajal dokumente. Samo P. iz Zreč, ki ima doma tiskarno, je omenjene dokumente tiskal. Na računalniških disketah so bili najdeni podatki o naročnikih dokumentov. Delo ponarejanja in prekupčevanja sta opravljala složno. Koliko je bilo število ponaredkov, je za javnost še naz-nano. Pri Adolfu in njegovem kolegu pa so policisti odkrili ponarejene žige posameznih občin ter Upravnih enot in zavodov iz področja Slovenije. Na vprašanje, ali ima skupina kakšno vezo s skupino, ki je bila odkrita na območju ZRJ in Makedonije, je policija odgovorila negativno. V cilju preprečevanja distribucije ponaredkov upravne enote na Celjskem vsak predložen dokument preverijo na ustreznem zavodu ali šoli, da ne bi vpisovali lažne podatke. Enako je pri potnih listih ter pri dovolilnicah za prevoz blaga v cestnem prometu. Zoper oba osumljenca so zaradi ponarejanja listin podali kazensko ovadbo na podlagi KZ Republike Slovenije. -nko VŠEČ SO MU BILE MANEKENKE Te dni so kriminalisti UNZ Celje ovadili 35-letnega W.M. zaradi suma storitve kaznivega dejanja posilstva. Njegovo delo se je temeljilo na tem, da je s svojo žrtvijo vzpostavil stik, jo klical na dom in ji ponudil dobro plačano delo hostese ali fotomodela. Žrtev je ponavadi odpeljal na samoten kraj in jo tam posilil. Po opisu je visok 170 cm, vitek in svetlo kostanjevih las. Govori s tipičnim celjskim narečjem-Ker policisti sumijo, da je deloval na širšem celjskem območju, prosijo morebitne žrtve, da se prijavijo kriminalistični službi UNZ Celje. -nko -------------------------1 NOV! KOMANDIR POLICIJSKE POSTAJE Komandir PP Žalec Peter Očker Ker je prišlo do zamenjave na policijski postaji v Žalcu, je načelnik UNZ Celje Dušan Mo- j horko sklical tiskovno konferenco, kjer se je tudi zahvalil za uspešno opravljeno delo dosedanjemu komandirju Zvonetu Šmidu. Obenem je predstavil novega komandirja PP Žalec Petra Očkerja, ki prihaja iz poli; cijskega inšpektorata. Imenovani je policist od leta 1981 in je med službovanjem končal še pravno fakulteto. Peter Očker je povedal, da je novo delovno mesto za njega poseben izziv, čeprav je potrebno upoštevat) predpise in navodila Ministrstva za notranje zadeve in Uprave za notranje zadeve Celje. Povedano pa je bilo tudi, da bo problematika sedaj, ko je skozi dolino stekla avtocesta, nekolik0 manjša, čeprav mnogi ne upoštevajo navodil in odhajaj0 nedovoljeno na avtocesto. -nko m SEM MAREK It TEIESA IN KRM ^ sekto se je vključil že pri štiri-najstih, pravi, da predvsem zaradi Problemov doma. “Iskal sem ■zhod, in ko mi je starejši prijatelj, clan sekte, začel razlagati o črni rtlagiji, hudiču in klicanju duhov, 1116 je to vedno bolj navduševalo; Prepričan sem bil, da je to nekaj Pravega zame; nekaj, v čemer se “om res lahko našel,” obuja psemnajstletni Celjan spomine na case, ko ga je starejši prijatelj začel uvajati v skrivnosti sekte. Ob vsem, kar je v štirih letih doživel, mu je najglobje v spomi-nu ostal obred, ki ga je moral op-raviti, preden so ga v sekto spre-jeli: “Na en sestanek pred spreje-morn sem moral prinesti nekaj delov telesa, ki sem jih skupaj s tistim, ki me je v sekto privabil, dobil na pokopališču. Iz teh sesta-vin so drugi člani pripravili poseb- no zmeSj ki sem jo moral potem popiti. Če bi vedel, da je pijača zvarjena iz sestavin, ki sem jih prinesel na sestanek, je ne bi nikoli spil, tako pa sem to storil, saj sem moral imeti med celotnim obredom zavezane oči, tako da nisem vedel, kaj pijem. Spominjam se samo, da mi je bilo slabo in da sem bruhal; kaj sem pil, pa sem izvedel šele nekaj mesecev pozneje; takrat, ko sem videl, kako so sprejemali naslednjega novega člana.” MOJSTRI ČRNE UMETNOSTI Sekto, v katero je vključen, vodi starejši možakar, ki ga imenujejo mojster črne umetnosti, pravila in naloge, ki jih morajo člani sekte izpolnjevati, pa so zapisana v posebni, tako imenovani črni knjigi. Člani sekte imajo sestanke, med katerimi izvajajo različne obrede, vsake toliko časa, ob polni luni, na primer, ali ob različnih praznikih svojega vzornika, hudiča. “Na teh sestankih se zberemo vsi člani sekte, vendar pa se nikoli vnaprej ne dogovorimo, kdaj in kje bo naslednji sestanek,” pravi. In kako takšni sestanki izgledajo? “Na njih kličemo zle duhove in hudiča, drogiramo se, starejši člani sekte pa ženske članice pogosto tudi spolno izrabljajo, kar daje sestanku, med katerim vrhovni šef ves čas prebira besede iz Črne knjige, daje prav strahoten pridih.” Najbolj znan obred, ki ga izvajajo častilci črne magije po vsem svetu, je obred z lutko. “Vsak član sekte dobi svojo lutko, ki je izdelana iz voska ali iz blaga in če hočeš nekomu škodovati, kar je osnovni namen opravljanja teh obredov, moraš imeti kakšen predmet, ki je bil njegov. Le tako lahko tvoje početje doseže cilj,” pripoveduje mladostnik prijetnega videza, o katerega čudnem načinu življenja priča le nekoliko upadel obraz in pa obvezen talisman -pentagram, obešen okoli vratu, ki ga večino časa nosi skritega pod majico. S CELJSKIMI GEJI ZA HEROIN KO se je vključil v sekto, si ni mislil, da ga bo vse skupaj pripeljalo tako daleč ali, da bo od obredov čaščenja hudiča postal odvisen tako zelo, da ne bo mogel več ven. Ko je po nekaj mesecih to spoznal, pustil šolo in prijatelje ter se dokončno sprl še s starši, se je začel zatekati v alkohol in mamila. “Ta je bilo na sestankih vselej mogoče dobiti in tako sem bredel vse globje in globje. Začelo se je s travo, hašišem, od tu do heroina pa ni bilo potrebno več dolgo. Ko še nisem bil telesno odvisen, sem do njega prišel tako, da sem doma kradel zlatnino in jo prodajal, potem pa sem prišel tako daleč, da sem šel v celjski park, ker semjvedel, da se v njem zbirajo geji. Čakal sem in ko je eden prišel mimo, sem ga ogovoril, on pa me je povabil v svoje stanovanje, kjer sva seksala. Potem sva šla na pijačo in se dolgo pogovarjala o vsem mogočem, namesto plačila pa mi je dal heroin in oba sva bila zadovoljna. To sem pozneje počel še večkrat in skoraj vedno se je obneslo. Potem pa sem, po dobrem letu takšnega življenja, vendarle ugotovil, da tako ne gre več naprej in se odločil, da nameravam preživeti. Zato sem se, predvsem s pomočjo prijateljev, začel odvajati od heroina, kar mi je po nekaj mesecih kriz tudi uspelo,” pravi, hvalažen vsem tistim, ki so ga razumeli in mu pomagali. Septembra je spet začel hoditi v šolo, razmišlja pa tudi o tem, da bi se pozneje vpisal na fakulteto. “Študiral bi rad psihologijo ali socialno delo; tako, da bom lahko pomagal ljudem, ki zabredejo tako globoko, kot sem jaz. Predpogoj, da mi to uspe pa je, da se iznebim odvisnosti od sekte in vere, ki je očitno v meni že predolgo, da bi se lahko od vsega tega popolnoma ločil kar tako,” nekako obupano zaključi pripoved o neki mladosti^ ki jo lahko napiše le nekdo. Življenje. NINA M. SEDLAR Tako kot drugje po svetu, je tudi na slovenskih pokopališčih, zidovih in krajih, ki so sicer bolj osamljeni, mogoče opaziti narisan krog z narobe obrnjeno peterokrako zvezdo in križem. Imenuje se pentagram, častijo pa ga pripadniki sekt črne magije - vere, ki je vedno bolj razvita tudi pri nas. V Celju se pripradniki ene °d takšnih sekt zbirajo na pokopališču na Golovcu, pravi osemnajstletnik, ki se je v sekto vključil pri štirinajstih, danes pa si najbolj želi, da bi iz nje lahko izstopil. OBVESTILA - Zavo(l za kulturo Žalec v decembru vabi nd Miklavžev večer z ansamblom Štajerskih 7, povezovalec bo Tone Vrabl. Slovensko ljudsko gledališče vabi na ogled tretje predstave gledališkega abnomaja Ukročena trmoglavka. Lahko„ še spremljate koncert Tereze Kesovije. - V galeriji AC v Žalcu je odprta stalna prodajna razstava slik - olj na platnu in oljnih pastelov - slikarja Franca Markoviča - Aca in reprodukcij svetovno znanih slikarjev. - V razstavišču First v Logarski dolini si lahko ogledate otroško razstavo z naslovom Jaz pa grem na zeleno travco... - V prostorih galerije Zavoda za zdravstveno varstvo na Ipavčevi 18 v Celju je na ogled razstava likovnih del Dum Mlinarca. - V galeriji Keleia je odprta pregledna razstava Celjskih mednarodnih slikarskih tednov od leta 1988-1997. - V pritličju Stare grofije na Muzejskem trgu so na ogled dela arhitekta Aladarja Vladimira Baranyaia. - V muzeju novejše zgodovine v Celju je na ogled razstava Oj, ta vojaški boben, ki predstavlja vojaške uniforme iz zasebne zbirke. -V razstavišču Stara grofija Pokrajinskega muzeja je na ogled razstava Slovenskega etnografskega muzeja Udomačena svetloba, ki prikazuje etnološki pogled na svetila in pripomočke zanje. - V razstavišču Lapidarij Pokrajinskega muzeja je do konca leta na ogled razstava Libojske keramike. - V avli hotela Dobrna je na ogled mednarodna razstava otroških likov- nih del v organizaciji Limita Store. _______'''■ ■. . z/ ' ; ________ Tokrat je bila naša sogovornica Urška Žolnir, simpatična 16-letna dijakinja Srednje trgovske šole v Celju in članica judo kluba Sankaku. Na mladinskem evropskem prvenstvu v Ljubljani je osvojila zlato medaljo. Ta mlada Savinjčanka je v svoji karieri dosegla že izjemne rezultate. »Urška, najprej naj ti čestitam k zmagi. Kako se počutiš kot zmagovalka?« »Zares veliko treniram, ampak nisem pričakovala, da bom že letos v Ljubljani na mladinskem svetovnem prvenstvu osvojila prvo mesto. Seveda sem zadovoljna s takšnim rezultatom in upam, da jih bo še veliko več. V Ljubljani so se zbrali najboljši judoisti Evrope, zato je moja zmaga še bolj pomembna. Zlato medaljo sem dobila v kategoriji do 61 kg.« »Kdo te je navdušil za ta šport?« »Po naravi sem res bolj živahno dekle in ves čas sem se želela vpisati v borilne veščine. Imam sestro, ki mi je znala prisluhniti in ona je tista, ki je izvedela za judo klub Sankaku v Celju in me vpisala v klub. Bila sem presenečena, ko sem izvedela za novico in obenem srečna, ker se je ena od mojih skritih želja uresničila.« »Kdaj si se seznanila z judom? Je že dolgo tega?« »Ne vem točno, mislim, da je to bilo leta 1992. Sicer sem takrat bila deklica in vse to sem doživljala kot igro. Sploh nisem pričakovala, da bom čez določen čas začela resno hoditi na treninge in da se bo skozi ta šport uveljavil moj jaz. Po vpisu v klub sem tre- nirala in se seznanjala z judom zelo kratek čas. Vmes sem naredila eno pavzo, trezno premislila o celi zadevi in se od leta 1994 naprej odločila za aktivni trening.« »Kdaj so tvoji treningi?« »Treniram vsak dan, in sicer zvečer od 19. do 21. ure. Časovno je trening odvisen od tega, ali gre za kondicijski ali za judo trening. Kondicijski trening traja uro in pol, medtem ko je za judov potrebno nekoliko več časa. Če želiš imeti lepe rezultate, potem res moraš redno trenirati in predvsem upoštevati trenerjeve nasvete. Brez tega ne bo dobrih rezultatov.« »Glede na to, da hodiš v trgovsko šolo, smer ekonomski tehnik, kako uspevaš še vsak dan hoditi na treninge?« »Res ni lahko. Ampak moji starši mi zelo veliko pomagajo in so predvsem razumevajoči, kar je zelo pomembno. Moja starša sta občudovanja vredna. Oče me vsak dan pelje na treninge v Celju, medtem mi mami nudi učno pomoč. Naj omenim, da je bila mama zdaj dlje časa doma in mi je pomagala obvladati učno snov, ki sem jo zamujala. Skratka, moja starša me spodbujata k učenju in pravita, da šole ne smem zanemariti.« »Torej treniraš dobrih pet let. Ali si imela kakšne resnejše poškodbe?« »Judo je takšen šport, da se mimogrede lahko poškoduješ. Pred letom in pol sem imela izpah ključnice. Tudi vezi na eni nogi sem natrgala. Malo sem počivala in sem si v zelo kratkem času obe poškodbi ozdravila. Zaenkrat ne čutim nobenih posledic poškodb in se redno udeležujem treningov.« »Kaj si tvoji starši mislijo o judo športu?« »Od začetka nista bila ne vem kako navdušena. Sčasoma sta se sprijaznila in sem jih prepričala, da se na športni sceni res želim uveljaviti. Če te nekdo v nekaj sili, potem ni tistega pravega zadovoljstva in seveda ne more biti niti dobrih rezultatov. Mami si je zelo želela, da se učim igrati klavir, ampak je prav kmalu ugotovila, da klavir m moja ljubezen. Na koncu mi je le dala svoj blagoslov, da treniram judo.« »Na klavir še vedno igraš?« »Končala sem nižjo glasbeno šolo. Doma imam klavir in takrat, ko imam čas, nekaj zaigram za svojo dušo. Glasba me sprošča.« »Kako v šoli gledajo na tvoje športne dosežke in na to, da ne moreš redno obiskovati šole, predvsem takrat, ko so tekme v tujini?« »V šoli so pokazali veliko mero razumevanja za moje športne aktivnost in mi »gredo na roko« tako profesorji kot moji sošolci in sošolke.« »Trenira te Marijan Fabijan, ki je tudi na evropskem mladinskem prvenstvu v Debrecinu 1978 osvojil bronasto odličje.« »Marijan je moj trener, pa ne samo to. On je tudi naš psiholog, ker smo dekleta pred tekmovanjem precej živčna. Zato mora biti trener z nami vzelo potrpežljiv in nas pomiriti. Če si živčen m ne verjameš vase, potem lahko narediš usodne napake in si potem razočaran. Trener nam pomaga rešiti šolske težave in veliko časa prebijemo v njegovi družbi.« »Ali te judo včasih mogoče psihično utruja?« »Sploh ne, ko treniram, se sprostim in pozabim na vse morebitne probleme.« »Zakaj ti je judo tako všeč?« »Judo me zelo privlači. Včasih sem te borilne veščine redno spremljala na televiziji in sem dobesedno uživala v gledanju. Kot otrok sem bila pretepaška, rada sem drugim nagajala. Bila sem polna energija in sem jo nekje mogla sprostiti. Ravno judo mi je to omogočil.« »Kakšne lastnosti mora imeti tekmovalec v tej športni disciplini?« »V judo se lahko vpiše vsak in prične trenirati. Kakšni bodo njegovi rezultati, je odvisno od tega, koliko bo discipliniran. Vztrajen moraš biti. Moraš vaditi samore-gulacijske sposobnosti, načine samoobvladovanja in samokontrole, dvigovati samozavest in spodbujati pozitivno mišljenje. Športnik mora vaditi zbranost, se učiti sproščanja in razmišljanja. Pomembno je, da spoznaš samega sebe, svoje notranje rezerve in se naučiš to uporabljati med nastopom. Samozaupanje je npr. najvažnejše pri uporabi »kontra« tehnik metov.« »Kako je pri nas v tem športu?« »V Sloveniji judo še ni najbolj razvit, ljudje ga še ne poznajo dobro. Upam, da bo v prihodnosti kaj boljše, glede na rezulate, ki smo jih dosegli na mladinskern evropskem prvenstvu v Ljubljani-V tem letu praznujemo 45 obletnico slovenskega juda. Na skupščini Judo zveze Slovenije, ki je bila 28. oktobra 1997, so spregovorili o delu, uspehih, težavah in prihodnosti tega športa pri nas. Sprejeli so statut Judo zveze Slo; venije in pod svoje okrilje sprejeli športne organizacije Aikida, Kenda in Ju - jitsa.« »V katere kategorije se deli judo?« »Po kilogramih se deli na kategorije 48, 52, 56, 61, 66, 72. Osebno sem v kategoriji do 61 kg, medtem ko je moja kolegica Maja Frece v kategoriji do 72 kg, Petra Nareks pa v kategoriji do 52 kg- So pa tudi starostne omejitve, tako da lahko govorimo o kadetinjah, mladinkah, članicah in obstaja posebna kategorija za deklice. Od 1. januarja 1998 pa se obetajo nove tekmovalne spremembe m za ženske bodo obstajale naslednje kategorije: do 48 kg, do 52 kg, do 57 kg, do 63 kg, do 70 kg, do 78 kg, nad 78 kg. Letnika mladincev in mladink se izenačita, tako da so do 20 let v isti kategoriji. Čas trajanja borb v mladinskih kategorijah se bo izenačil na 4 minute. Prepovedane tehnike so Kani - Bassami in Waki - Gata: me, in če jih bodo tekmovalci uporabljali, bo sledila takojšnja diskvalifikacija. V naslednjem letu, torej na svetovnem prvenstvu v Kolumbiji, bo obvezna dopin? kontrola, kontrola »moškosti« P° članicah in mladinkah ter obvezna kontrola »nosečnosti« n® prvenstvih držav - članice in mladinke. V veljavo s 1. januarjem bosta obvezna beli in modri kimono.« »Kakšne rezultate si dosegla v judu?« »V naši državi sem mladinska prvakinja in evropska mladinska prvakinja. Na pokalu Paks na Madžarskem smo kot slovenska mladinska reprezentanca presene-liH z zelo dobrimi rezultati. Med več kot 200 judoistkinjami sem v kategoriji do 61 kg osvojila drugo mesto. Na turnirju na Češkem sem bila tretjeuvrščena. Tekmovalke Francije, Nizozemske in Belgije so zelo močna konkurenca.« »Si že sodelovala na medna-rodnih turnirjih?« »Tekmovala sem na članskem turnirju v Rimu. Na članskem svetovnem A turnirju sem bila na sedmem mestu. Nasploh imam na mladinskih A turnirjih kar solidne uvrstitve.« »Imaš kakšnega sponzorja?« »Osebno ga še nimam, čeprav Pričakujem da ga bom v kratkem dobila. Nastopi na mednarodnih tekmah niso poceni in dobro je 'meti sponzorja za sabo.« »Ali si denarno nagrajena za svoje rezultate?« »Zaenkrat nisem, ampak mislim, da se bo tudi ta zadeva v kratkem rešila. Trener je obljubil, da bomo za svoje uspehe primerno nagrajeni.« »Imaš kaj prostega časa?« »Prostega časa nimam skoraj nič. Popoldne imam pouk, zvečer je trening in dan je že mimo. Dopoldne je treba narediti nalogo in zares ti ne ostane dovolj časa za kakšne druge aktivnosti. Kljub temu sem rada pri judu.« »Kaj načrtuješ v prihodnosti?« »O tem nisem veliko premišljeva-ta. Seveda si želim dokončati šolo. Ali bom šla na kakšno fakulteto, v tem trenutku ne morem odgovoriti. Za takšna razmišljanja je še dovolj časa. Vsekakor se bom z judom tudi naprej ukvarjala in bom dala vse od sebe, da bi bili jttoji rezultati še boljši. Skratka, Janko rečem, da bomo še videli, kaj bo.« ?Ali ti kolegice zavidajo tvoje 'zjemne rezultate? »Ne^ morem trditi, da bi obstajala kakšna ljubosumnost. V končni ‘azi smo vse dosegle nekaj zmag. vsako doleti, da je kdaj najboljša.« »Na koncu si se hotela neko-ftu zahvaliti, kajne?« »Rada bi se zahvalila svojim Maršem za vsakodnevno pomoč, trenerju Marijanu Fabijanu za njegovo potrpežljivost ter kolegi-Cam Simoni, Regini, Maji, Petri in pstalim, ki so mi pomagali v moji sPortni karieri.« L. CEDE LAHKO JE GOVORITI, TEŽJE DRŽATI METLO! Brigita Volmut, načelnica oddelka za sprejem in odpust obsojencev v Zaporih Celje je prepričana, da je pri obsojencih največ mogoče doseči z zaupanjem in lastnim zgledom Na 10. srečanju defektologov Slovenije, ki je bilo minuli petek v Mariboru, je Plaketo Antona Skale, najvišjo nagrado za delo na področju defektologije, prejela tudi Brigita Volmut, ki že od leta 1977 vodi oddelek za sprejem in odpust obsojencev v Zavodu za prestajanje mladoletniškega zapora in kazni zapora Celje oziroma celjskih zaporov. Gibanje, kretnje in govorjenje te drobne, vitalne gospe pričajo o neizmerni energiji, ki jo že vse življenje oddaja predvsem za druge in le nekaj drobnih gubic na prijaznem obrazu daje vedeti, da sta tako za marsikoga morda nenavadna služba pustila svoje. Ko je bila stara pol leta, so se starši iz Maribora preselili v Bu-kovžlak, kjer z dvema sinovoma in mamo živi še danes. Že iz otroštva se spominja, da je rada pomagala drugim: “Odkar pomnim, sem drugim otrokom pa tudi živalim pomenila nekakšno sre- dišče, na katerega so se obrnili, ko so potrebovali pomoč,” pravi. Zato se je po osnovni šoli vpisala na pedagoško gimnazijo v Celju, od tam pa je po izkušnji, ki jo je v njej pustil obisk posebne šole, odšla na študij defektologije na Pedagoški fakulteti v Ljubljani. Po končanem študiju je najprej štiri leta delala v Ljubljani, potem je prišla na šolo s prilagojenim programom v Celje in potem... “V časopisu sem zasledila razpis za delovno mesto vodje oddelka za sprejem in odpust v zaporih, in ker je bilo taksno delo nekaj, kar sem si vedno želela, sem se prijavila in bila leta 1977 tudi sprejeta.” “Takrat je začela nastajati strokovna skupina sodelavcev, kar je pomenilo, predvsem zaradi tedanje kaznovalne politike, ki je bolj kot na čem drugem temeljila na kazni, predvsem za paznike, ki so prisegali na “prejšnji” način, pravo revolucijo metod dela. Tako iz neurejenih družin, predvsem veliko razumevanja, pozornosti in zaupanja.” Zato je še toliko bolj pomembno sodelovanje staršev. “Obiski staršev fantom večinoma veliko pomenijo in tudi starši so vedno bolj pripravljeni sodelovati v teh procesih. ’ In kako reagirajo, ko izvedo, da se je njihov sin znašel v zaporih? “Ponavadi je to, še posebej, če se zgodi prvič, za starše zelo velik šok, ki pa ga matere nekako lažje prenesejo kakor očetje. In tudi matere so tiste, ki sinove obiskujejo pogosteje kakor očetje, ki občutijo, čeprav ponavadi dosti pripomorejo k temu, da so otroci takšni, kot so, kar nekakšen sram v smislu: “V zaporu te pa že ne bom obiskoval.” In to kljub temu, da imamo kar nekaj obsojencev, katerih očetje so alkoholiki, sami pa so kaznivo dejanje storili pod vplivom alkohola,” pravi Brigita Volmut, ki je ob vsem ostalem delu največkrat tudi strelovod za konflikte med sinovi in njihovimi očeti. Vedno večna težava tudi v zaporu predstavlja preprodaja mamil in, priznava Volmutova, droge je mogoče pretihotapiti tudi v zapor. “Obsojenca lahko pregledamo, dosti težje pa je z obiskovalci, ki prihajajajo, saj lahko njih pregledujemo le z detektorjem. In tako pravzaprav nikoli ne veš, kaj bodo ti ljudje prinesli.” In ko je lani obsojenec zaradi zlorabe drog v zaporu umrl, je to tudi zanjo pomenilo šok, ki ostaja še danes. ^Nikoli ne bom pozabila fanta, ki je ležal na tleh, ko sem vstopila v njegovo sobo,” se spominja grenkega lanskega leta, ko so imeli tudi v njeni družini dve smrti; v enem letu sta ji umrla oče in mož in tako je z dvema mladoletnima sinovoma, mamo, devetimi mačkami, tremi psi in vsemi sosedi, ki se vselej, ko potrebujejo pomoč, obračajo nanjo. Predvsem sem prepričana, da lahko na te mlade fante vplivaš predvsem z lastnim zgledom oziroma tako, da najprej sam primeš metlo v roke.” Želim si, da bi sinova lahko spravila do kruha in pa, da bi vsem tistim mladim, ki v našem zavodu opravljajo pripravništvo ali prakso, svoje znanje in izkušnje prenašala še naprej in pa seveda, da bi imeli v zavodih, kot je naš, prisegali na “prejšnji” način, pra- vedno manj dela,” pravi, se 1 i J J ■ _I . n a c m o n n in vriniti Do ir Karmen Janc S.P. Vrbje 88 F, 3310 Žalec Tel. & fax: 063/716-020 smo se morali boriti, da smo dokazali, da je mogoče marsikaj doseči tudi z drugačnimi metodami dela,” pravi in se spominja zlobnih komentarjev v stilu “A danes imaš pa že drugega fanta?” iz časov, ko je začela obsojence voditi na sprehode po Celju. Uvajanje takšnih metod so kmalu pripeljali do tega, da so sestanki terapevtskih skupin namesto v zaporu začeli izvajati v celjskem parku. “In to,” pravi Brigita Volmut, “da mi ni nikoli nihče od obsojencev pobegnil, pomeni najboljši dokaz za to, da potrebujejo ti fantje, ki večinoma izhajajo nasmehne in odhiti, ker jo pokličejo iz vratarnice, kamor so ravnokar pripeljali novega obsojenca. Odhajam tudi jaz; z razmišljanjem o tem, da mu bo, ko bo srečal Brigito Volmut, ob ugotovitvi, da je prišel v ustanovo, kjer mu želijo pomagati, ugotovil, da so na svetu še ljudje, ki jim ni vseeno. Da bo našel tisto, kar iščemo vsi in najbrž je, ko je, pa kar koli je že storil, iskal tudi sam. Ljubezen, zaupanje in pozornost. Dobil jo bo. NINA M. SEDLAR RAZSTAVA SLIK EMILA THOMASA V MOZIRJU Zavod za kulturo Mozirje je 28. novembra v prostorih Galerije Mozirje pripravil odprtje razstave slik Emila Tomasa Thomasa. Tanja Vovk Petrovski, ki je na otvoritvi predstavila slikarja in njegova dela, pravi, da je slikarska umetnost Emila Thomasa razdajanje notranjega sveta slikarja in umetnika, ki nam v tisočerih barvah, neštetih pogledih na svetlobo, sonce in svet daje del sebe. Z vsakim delom, ki ga umetnik razdaja, je njegov notranji svet svetlejši, bolj pisan in srečnejši. Tho-masova umetnost časti radoživost, ljubezen in veselje do življenja, njegove barve, s katerimi poskuša priti v stik z naravo, pa kar kipijo od moči, ki se skozi izpoved nekih intimnih doživetij iz platna preliva v naša srca, nas zapolnjuje in krepi. Thomas s svojim mavričnim svetom slikarstva uravnoteža svoj in naš svet, vsakdo pa lahko v kateri od slik najde sebe, pove Tanja Vovk Petrovski. Thomas krepi našo nedoraslo samozavest in kliče med nas svoje vedro 65 OTROŠKIH LIKOVNIH DEL V DOBRNI Mednarodni likovni informator Likovni svet in Toplice Dobrna so 22. novembra v Toplicah Dobrna pripravile odprtje mednarodne razstave 65 likovnih del otrok iz 15 držav iz arhiva Likovnega sveta. Z razstavo, ki bo prikazovala predvsem navade, življenje in folkloro držav, iz katerih prihajajo mladi ustvarjalci, bo Likovni svet med drugim proslavil svojo 3. obletnico. V arhivu likovnega informatorja je približno 6000 likovnih del, mednarodna zbirka pa je nastala na osnovi dogovorov in stikov urednika Mihajla Lišanina z več kot 200 osnovnimi šolami, likovnimi šolami in likovnimi akademijami iz vsega sveta. Razstava v razstavnih prostorih Toplic Dobrna bo na ogled vsak dan do 27. decembra. razpoloženje, saj v njegovih slikah ni najti žalosti in slutnje kraljestva mrtvih. “Thomas prihaja v naša srca kot ranocelnik, kot apologet veselega življenja, ki se udejanja s spre-menljivkama zdravje in sproščenost. Smeh, ki je prvi znanilec zdravega in neobremenjenega človeka, je Thomasov sopotnik. Ob čutenju njegovih slik se smejimo znotraj sebe, si polnimo svoje sončne celice,” svojo oceno umetniških del Emila Tomaša Thomasa zaključuje Tanja Vovk Petrovski. Odprtje razstave so s svojim nastopom popestrili učenci Glasbene šole Nazarje, razstava pa bo na ogled do 10. decembra, ob delavnikih od 16. do 18. ure, ob vikendih pa med 9. in 12. uro. D. S. NAGRADNI NATEČAJ ZA IZVIRNO KOMEDIJO Mestna občina Celje in Slovensko ljudsko gledališče Celje razpisujeta javni anonimni natečaj za izvirno komedijo, poimenovan Zlahno komedijsko pero, za katerega bo nagrado v višini 800 tisoč SIT podelila žirija, ki jo bo imenovalo SLG Celje. Pogoji za prijavo so naslednji: - komedija mora biti napisana v slovenskem jeziku in ne sme biti objavljena ali uprizorjena - avtorji komedij naj upoštevajo možnost uprizoritve t.i. srednje velikih igralskih zasedb - avtorji morajo poslati tri izvode komedije, svojo avtorstvo bodo dokazali s četrtim izvodom - pravico do krstne uprizoritve nagrajene oz. poslane komedije ima Slovensko ljudsko gledališče Celje DNEVI KOMEDIJE V CELJSKEM GLEDALIŠČU Slovensko ljudsko gledališče Celje (SLG) je 6. novembra v upravi SLG Celje pripravilo tiskovno konferenco, na kateri so predstavniki gledališča in Mestne občine Celje predstavili že tradicionalne “Dneve komedije”, ki naj bi se v celjskem gledališču odvijali od 27. februarja do 22. marca prihodnje leto. Upravnik SLG Celje Borut Alujevič je povedal, da je pokroviteljstvo nad “Dnevi komedije” prevzel celjski župan Jože Zimšek, novost pa je nagrada za “Žlahtno komedijsko pero”, ki je edina nagrada za komedijo v Sloveniji in ponuja dramatikom priložnost, da premislijo tudi o pisanju komedij in ne le dram. Sredstva za nagrado bo poleg SLG in Mestne občine Celje tokrat prvič prispevalo tudi Ministrstvo za kulturo. Organizatorji računajo na vsaj osem tekmovalnih predstav, čeprav je že sedaj prijavljenih več, vendar pa bo med prijavljenimi predstavami opravljena še selekcija. Izrazili so tudi željo, da bi imeli ob nedeljah spremljevalni program za tiste, ki si tekmovalnega dela ne bodo mogli ogledati - morda bo prišla na vrsto ponovitev kakšne tekmujoče predstave ali pa se bodo predstavili morebitni gostje iz tujine. Predstavnica Mestne občine Celje Aleksa Gajšek-Krajnc je izrazila veselje nad pobudo za nov razpis, ki se pridružuje letos uvedeni prireditvi Pesniška zbirka leta, z njim pa se Celje in SLG uvrščata med pobudnike nastajanja slovenske komedije. Umetniški vodja SLG Matija Logar, ki je tudi eden od selektorjev natečaja, je povedal, da je komedijo zelo težko napisati, saj je približno na 10 resnih tekstov napisana le ena komedija. Z Dnevi komedije so tudi drugod po Sloveniji bolj resno začeli jemati komedijo, SLG pa si pridržuje pravico do izvedbe najboljšega dela. D.S. - nagrada ne izključuje avtorskega honorarja Avtorji morajo svoje komedije poslali do 1. februarja 1998 (poštni žig) na naslov: Slovensko ljudsko gledališče Gledališki trg 5 3000 Celje “za natečaj” Odločitev žirije bo objavljena v javnih medijih. Nagrada bo podeljena na Dnevih komedije. NOVA AKCIJSKA KRIMINALKA IGORJA KARLOVŠKA V Levstikovi sobi Osrednje knjižnjice Celje je bila 5. novembra predstavitev novega slovenskega romana “V objemu lože” avtorja Igorja Karlovška. Na predstavitvi, ki jo je vodil Matej Bogataj, je bil Igor Kar-lovšek predstavljen kot eden najbolj vznemirljivih slovenskih žanrskih avtorjev, čigar proza se približuje razgibani akcijski kriminalki. V njegovih delih vedno nastopa tudi kakšen pravnik, saj je tudi sam po poklicu pravnik. Igor Karlovšek je v svojih delih je precej kritičen in neposreden, njegov kritičen odnos do družbe pa je prišel še posebej do izraza v njegovem prvem objavljenjem romanu “V bazenu”. Ta roman je bil namreč napisan še v časih Jugoslavije, v njem pa avtor obravnava tudi problematiko različnih nacionalnosti, priseljencev in moči partije. V svojih knjižnih delih se avtor v svojem prizadevanju biti realist nekako izogiba srečnemu koncu, kot da ni najbolj naklonjen glavnim osebam, sam pa pravi, da lopov ne more večno živeti v sreči, ampak le do prvega sodnega procesa. Dosedaj je Igor Karlovšek izdal že 6 romanov, tokratno delo “V objemu lože” pa je nadaljevanje romana “Polnočna loža”. D.S. KLUB ODEON VPISUJE NOVE ČLANE Zavod za kulturne prireditve Celje \ letos že četrtič razpisuje nefor- j malno članstvo svojega kluba pri- j jateljev kulturnih dogodkov, poimenovanega Klub Odeon. Celjski zavod je bil prvi v slovenskem prostoru, ki je stalnim obiskovalcem poleg informacij ponudil še dodatne klubske ugodnosti. Tako klub Odeon svoje člane redno obvešča o vseh prireditvah, jim nudi prost vstop na vsa predavanja in diskusije o umetnosti s člansko izkaznico, 20-odstotni popust pri nakupu koncertnega abonmaja ter popust v predprodaji vstopnic za izvena-bonmajske koncerte, pa tudi 10-odstotni popust pri nakupu umetniških del v prodajni galeriji in pri nakupu publikacij v založništvu Odeona. Prav sta tako za člane kluba na leto pripravljeni vsaj dve strokovni ekskurziji in ogled pomembnejših razstav v tujini, na voljo pa jim je tudi kavarnica Cyber-salon v gornjem prostoru Likovnega salona. Članarina za stare člane znaša 2500 SIT, za nove člane 3000, za dijake in študente pa 500 SlT^ AKCIJA HUMANITARNEGA ZAVODA VID ZA OBDARITEV REJENCEV Humanitarni zavod VID je 12. novembra ob strokovni pomoči Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve pričel akcijo, v kateri bo zbiral sredstva za obdaritev otrok in rejniških družin po Sloveniji. Problematiko rejništva in potek akcije so predstavili na tiskovni konferenci 12. novembra v Hotelu Bellevue v Kranju. Tiskovne konference so se udeležili predstavniki Humanitarnega zavoda VID, Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve ter centra za socialno delo. “V Sloveniji že 71 let razvijamo koncept rejniških družin, ki je zamenjal otroške domove. Otroke, ki ostanejo brez staršev ali so živeli v škodljivih razmerah, prevzamejo rejniške družine,” so po-yedali predstavniki organizatorjev m dodali, da državni proračun rpjnikom dovoljuje le okoli 25 tisoč SIT mesečno za osnovnošolca, kar je morda dovolj za osnovne materialne dobrine, še zdaleč pa ni dovolj, da bi se uresničile vse njihove želje. Organizatorji so prepričani, da ni potrebno veliko, da bi tudi otroci, ki živijo ločeni od svojih staršev, v bližajočih se prazničnih dneh gačutili, da niso sami. Zato Prispevke lahko nakažete na žiro račun Zavoda VID številka: 51500-603-33738, sklicevanje na številko 00 9798 in namen nakazila “prispevek za novoletna darila otrokom”. Za dodatne informacije so vam na Humanitarnem zavodu VID na voljo vsak dan od 8. do 16. ure na telefonski številki: 064/350-480 pričenjajo tritedensko akcijo zbiranja prispevkov in daril, ki naj bi trajala do 5. decembra in v kateri naj bi obdarili 1600 slovenskih otrok in njihove rejniške družine. VID bo zbiral sredstva in Že prvi dan akcije se je odzvala družina Piltaver, ki se je skupaj z otroki v akciji odločila podariti igrače, Regionalni izobraževalni center iz Radovljice pa je za otroke podaril 300 škatel poučnih puzzlov Skriti vrt v vrednosti 370.500 SIT. pripravljal darila, ministrstvo bo priskrbelo podatke o regionalni in starostni strukturi otrok, centri za socialno delo pa bodo poskrbeli, da bodo zbrana darila na prave naslove prispela do 20. decembra, da jih bodo rejniki razdelili svojim varovancem za božič ali novo leto, kakor je pač običaj. Organizatorji so akcijo podprli tudi z obširno medijsko kampanjo, v katero so vključili tudi direktorje uspešnih podjetij in vseh osem predsedniških kandidatov. D. S. UPOKOJENCI RADI MARTINUJEJO ! Že dalj časa je v navadi, da upokojenci v mesecu novembru radi odidejo na martinovanje, saj je to nekakšen zaključek' sezone izletov. To I Ponavadi počno v novembru, ko ta vinski patron tudi goduje. Kolikor nam je znano, so imeli martinovanje upokojenci iz Griž kar dvakrat na Kozjanskem in obiskali so virštanjski vinorodni okoliš, upokojenci iz Galicije so bili v Slovenskih goricah, žalčani pa so bili v Prekmurskih goricah na Kobilju, kjer je nova cerkev Sv. Martina in v Slovenskih goricah. Slednji pa ne nameravajo mirovati tudi v decembru, saj načrtujejo še en izlet na Šmarsko, kjer bi obiskali stekleno hišo v Kristan vrhu ter kmečki turizem v Orehovcu na Zibiko. Zadnje besede pa še niso rekli upokojenci oziroma vodstvo DU Žalec, ki namerava imeti še en izlet za zaključek letošnjega leta. INTERNET Internet je računalniška mreža, kjer so povezani računalniki z vsega sveta. Ločimo strežnike, ki š podatki strežejo odjemalcem. Strežniki so na mrežo povezani 24 ur na dan in posredujejo najrazličnejše informacije. Odjemalec ste lahko vi, če imate dostop do Interneta. Internet omogoča naslednje: WWW, FTP, Telnet, Gopher, IRC... WWW je kratica za World Wide Web, kar omogoča pregledovanje spletnih strani na Internetu. To so strani, na katerih se nahajajo najrazličnejše informacije. Npr. ce nas zanima BMW-jev roadster Z3, gremo na BMW-jeve spletne strani, tam najdemo Z3 in vse njegove tehnične podatke. Seveda pa so nam pri BMW-ju pripravili tudi kakšno lepo fotografijo. Torej lahko na WWW-ju najdemo praktično vsak podatek, ki nas zanima. Problem je samo, kako ga najti. Rešitev ponujajo Internet iskalci, Infoseek, Magellan, Alta Vista, Lycos in drugi. V pripravljeno polje napišemo podatek (ključno besedo), ki ga želimo najti in iskalec nam ga skuša najti. Vedno ga ne najde, zato poskušamo do njega priti s kakšno drugo ključno besedo. Sedaj je v modi predstavitev podjetja na WWW straneh. To je edina koristna modna muha doslej. Vpišemo naslov, kjer se strani nahajajo in že izvemo vse o samem podjetju, ponudbi, ugodnostih itd. To je za podjetje neomejena reklama, ki si jo da podjetje vnaprej napraviti in je v primerjavi s Klasičnimi reklamami na TV ali radiu skoraj brezplačna. Vse omenjene strani se nahajajo na strežnikih. Da lahko strežniki posredujejo te podatke, na njih teče poseben operacijski sistem. Omeniti velja predvsem dva najpogostejša, Unix in Windows NT. Spet le po mnenju mnogih boljši Windows NT. Najnovejši bo Wm-dows NT 5, mnogo pa je strežnikov s 4. ali pa celo 3.51. verzijo. FTP je kratica za File Transfer Protočol, ki omogoča pretakanje datotek z Interneta ali obratno. Telnet nam omogoča terminalski (tekstovni) dostop do strežnika. Tako lahko pogledamo če nam je na naš elektronski naslov na strežniku kdo poslal pismo. T.i. E- mail nam lahko dodeli naš Internet posrednik, preko katerega se sploh povežemo na Internet. V Sloveniji je edini brezplačni posrednik ARNES (Akademska raziskovalna mreža Slovenije). Dostop dobijo predvsem šole, fakultete, šolarji in učitelji. Problem na Ar-nesu je v tem, da dodeli dostop tudi neresnim srednješolcem ati nekaterim študentom, ki uporabljajo še neomenjeni del Interneta, to je IRC (Internet Relatcd Chat). Irc je t.i. pogovarjanje preko mreže. Eden nekaj napiše in to sporočilo dobi uporabnik na drugi strani. Razdalja med uporabnikoma je neomejena. Tako se lahko pogovarjata dva, ki sedita na tisoče kilometrov narazen. Toda v Sloveniji je čvekanje po Ircu (ircanje) preveč razvito in je moteče za resne uporabnike, saj Arnesovo mrežo zasedejo povečini sami takšni. Zato do mreže nimajo dostopa resni uporabniki. Menim, da IRC nima povezave z raziskovanjem in da bi ga lahko Arnes ukinil m s tem sprostil slovensko mrežo. Tako bi bili zadovoljni starši, ki bi plačevali manjše telefonske račune, m resni uporabniki Interneta. Najbolj prav vam bo na Internetu prišla elektronska pošta in pregledovanje WWW spletnih strani. Mnogi uporabljajo se FTP za pretakanje podatkov na domači računalnik, saj je na Internetu polno uporabnih Sharevvare programov in ostalih datotek. Pri-hoonjič: WWW stran in E-mail. Borut Zajc Borut ZAJC lH&ciumlnUike storitvi? brezplačno svetovanje servis računalnikov namestitev novih delov in programov Izdelava spletnih strani na Internetu | Mobitel: 041 / 676 - 6Ž6 Žalec I NEC IBM APTIVA od Vse cene so brez pst. Aškerčeva 4a, 3310 Žalec tel.: 063 715-820, fax.: 063 715-390 \ Matrični tiskalnik od 29.999 SIT ; Laserski tiskalnik od 69.999 SIT CD ROM ATAPI24X od 17.999 SIT INKJET barvni tiskalnik 24.752 SIT TEMA MESECA ■BHHHHBHBBSHMr GLAS 67/1997 Počasi bo na naša vrata potrkal december, v katerem praznujemo veliko praznikov. Niti eden drug mesec v letu ne vsebuje toliko veselih dogodkov kot gruden. Mi pa bomo začeli od te številke naprej pisati o decembrskih praznikih. Začeli bomo z Miklavžem in nadaljevali z božičem ter Silvestrovim. Sveti Nikolaj ali po domače Miklavž ie zelo priljubljen svetnik v večjem delu katoliške Evrope. Miklavž simbolizira prijazno darežlji-vost, ki je vrhunec dosegla v obdarovanju otrok. Ta dobrotnik praznuje svoj god 6. decembra. Rodil se je leta 240 ali 270 v Patariju, in sicer nekaj let pp poroki svojih staršev. Nebeški sel je njegovim staršem obljubil sina za tolažbo v starosti. Otroku sta dala ime Nikolaj. Ime izhaja iz latinske besede oziroma imena Nicolous, kar pomeni zmaga ljudstva. Nikolaja je v duhovnika posvetil njegov stric, ki je bil škof. O Nikolaju je prvi pisal sv. Metod iz Konstantinopiola, in to so prve pisane besede o tem svetniku, ki je kar kmalu postal eden od najbolj priljubljenih cerkvenih svetnikov. Doživel je visoko starost. Umrl je leta 342 ali 350. Na Slovenskem mu je od vseh svetnikov posvečenih največ cerkva, približno dvesto. si ga izbrali ljubljanski ribiči in čolnarji, ki so nekoč živeli v bližini cerkve svojega patrona. Sv. Nikolaj je upodobljen v škofovski obleki, s tremi zlatimi kroglami na knii- VULKANIZERSTVO IN TRGOVINA ŽALEC Šlandrov trg 2, telefon: 063/716-803 M90rMrM.0M* smmmJ* MICHELIN N Q K 8 A TVRES PRTLJAŽNIKI ZA SMUČI gi, s tremi jabolki, včasih tudi s tremi hlebčki ali s tremi kamni ter s tremi dečki, ki stopajo iz čolna ter s sidrom in ladjo. Tri zlate krogle naj bi označevale tri zlate kepe ali tri mošnje z zlatom, ki naj bi jih svetnik podaril trem revnim deldetom. Legenda pravi, da so to bile tri hčere siromašnega moža, ki jim ni mogel dati dote. Zato jim je Sveti Nikolaj ponoči porinil skozi okno tri kepe zlata. Ena se je zavalila na tla in pnstala v copati, ki je ležala pred ognjiščem, da bi se ogrela. Verjetno od tod izhaja šega, da otrokom prinaša j»noči darove v nastavljene posode ali nogavice, čeveljčke in copate. Dobri svetnik v noči s 5. na 6. december prinaša pridnim otrokom darila. Pri nas je sv. Nikolaj ali Miklavž na Koroškem in v Dravski dolini zavetnik splavarjev. V Savinjski dolini se k njemu zatekajo mlinarji in žagaiji. Na Notranjskem pravijo celo, da so največji letni prazniki Miklavževo, sveti dan (božič) in velika nedelja. Po krščanskem pojmovanju so se našemljena, ki so predstavljali rajnike in druge demone, spremenili v hudobne duhove, ki jih v taki obliki pogani niso poznali: tako so nastali hudiči, par-kelini, zlodeji, vragi. Oni so postali Miklavževi spremljevalci in izvrševalci kazni nad porednimi otroki. Ti parklji, ki hodijo zraven Miklavža, so ohranili nekaj lastne samostojnosti, tako da pred Miklavževim prihodom samo hodijo k hišam in strašijo otroke. V Sloveniji obstajajo tudi območja, kjer Miklavža ne poznajo, zato pa tam razsajajo parklji sami. Seveda so ti parklji strašni na prvi pogled: rožljajo z verigami in rogovilijo po cestah in hišah. Navratil piše leta 1885 takole: »Dobro pamtimo, da je leta 1842 tudi v Novem mestu... v neki gosposki hiši na sv. Miklavža večer pndnim otrokom poleg jabolk in orehov... tudi sladkih smokev in drugih (na kmetih nenavadnih) sladkarij delil Miklavž iz rok v roke - sam.« Miklavž je napravljen po vzgledu liturgičnih oblačil: čez dolgo belo haljo (albo) obleče mašni ali večemični plašč (pluvial). Na glavi nosi mitro, ki spominja na šilasto kapo, ki so jo nosili judovski veliki svečeniki kot znak svoje oblasti. Dva rogova mitre spominjata na dva žarka svetlobe, ki naj bi stekla iz Mojzesovega čela, ko je sprejemal deset zapovedi. V roki drži Miklavž škofovsko palico, ki sicer izvira iz Egipta. Palica je zavita in okrašena. V drugi roki ima knjigo, in v njej piše z zlatimi črkami; kaj so počeli pridni otroci, in s črnimi, kaj so uganjali nepridipravi. Po legendi mora Miklavž imeti dolgo belo brado in bele rokavice na rokah. Miklavž je navadno visoke postave, ljudje so tudi radi videli, če je bil nekoliko debelejši. Miklavž ima spremstvo, in sicer angela in parkelja ali hudobca. Sveti Miklavž kot obdarovalec Miklavževe darove ljudi imenujejo Miklavževim. Darovi so preprosti: jabolka in orehi, pa znamenita šiba miklavževka, ki so jo na kmetih včasih zataknili v repo. Poredni otroci so včasih dobili samo šibo, ki je sicer kazen za porednost. Pričakovanje Miklavževega prihoda vedno vzjrodbuja otroško domišljijo. Skoraj v vsej Sloveniji si rdečo zarjo v večerih pred miklavžim razlagajo teko, da Mikktvž piškote peče. Darila se običajno zavijejo v nogavico ali kapo in se obesita db kamin. Če pa so darila zložena na krožniku ali leteni košari, potem se položita na o-ensko polico, na kuhinjsko mizo ali na nočno omarico k postelji. Danes lahko Miklavža s spremstvom jrozdravimo v kakšni večji trgovini, ponekod v gledališču in seveda po zasebnih stanovanjih. Parklji imajo navado, »ženske ščipati v rit.« Marsikateri stari sorodniki in domači znanci so včasih dejali, da so parklji »zanič, ker niso nič ščipali.« Zaradi takega početja pa je marsikateri hudobec, če je naletel na podjetnejše dekle, konča! tudi na začetku hišnih stopnic, ko ga je mladenka tja srdito porinila ali, kot so dejali, »vrgla dol.« Dragi otroci, v katerih trgovinah bo letos Miklavž obdaroval, boste še pte' vočasno izvedeli. A do takrat bodite pridni, ker drugače ne bo nič z darili! L.Č. Na trgu 52 - 3330 Mozirje, Pekarna: 0609 615 426 Slaščičarna Šoštanj - tel.:063/881 143 Slaščičarna Pri Tatjani - Mozirje - tei: 063/832 535 JSl MIKLAUŽ! (Z TESTA (N MEDENEGA TESTA - potice (orehova, kokosova, skutina) - torte - tudi po naročilu - drobno pecivo - domači keksi v škatli -1 kg MOŽNOST DOSTAVE NA DG.M8 m Sf®R$E m !W5RSfiM ;Va OŠ Frana Roša je od 24. do 28. novembra potekala Sola za starše, v okviru katere so pod vodilom “Za zdravo življenje” različni strokovnjaki s starši razpravljali o različnih tematikah oziroma problematikah, s katerimi se srečujejo pri vzgoji otrok. Šola za starše Jo del projekta Odnosi med mladimi, ki poteka v okviru Programa Preprečevanja nasilja v celjskih osnovnih šolah. Tako je 24. novembra staršem predavala dr. Alenka Kokalj na temo “V družini se vse začne”, naslednji dan pa sta dipl. psih. Alenka Tacol in dr. Kokaljeva staršem predstavili otrokovo potrebo po prostem času v predavanju “Kaj pa prosti eas?”. 26. november je bil namenjen predavanju Alenke Tacol !‘On, to odraščanje”, naslednji dan pa so dr. Alenka Kokalj, dipl. psih. Bernarda Dobnik 'n socialni delavec Rok Smeh s predavanjem “Ne, hvala” starše izobraževali, Mco ugotoviti odvisnost pri otroku in kako v tem primem ukrepati. Zadnji dan Sole starše je bil rezerviran za razgovor udeležencev z vsemi predavatelji in za odgovore na vprašanja staršev. Širše zastavljeni Program preprečevanja nasilja v celjskih osnovnih šolah poteka °d oktobra letos do aprila 1998, njegov namen pa je povezati vse, ki se v Celju ukvaijajo s problemi na področju odnosov med mladimi, na vsaki posamezni šoli oblikovati koordinacijski tim, organizirati izobraževanje pedagoških delavcev ter okrepiti delež sprostitvenih dejavnosti. Program se odvija v obliki okroglih miz, Pogovorov, delavnic in kontinuirane obravnave pri vseh šolskih predmetih; Poenoten, skupni del programa pa se naj bi realiziral na vseh šolah hkrati. Med ofie programa sodi med drugim tudi predstavitev vsebin, ki se že izvajajo na PS, izmenjava dobrih izkušenj, umestitev dela v projekt Celje - zdravo mesto, Kobraževanje pedagoških delavcev, preusmeritev pozornosti na preventivni pro-Sfarn in razvijanje vzorcev nenasilnega reševanja konfliktnih situacij, obravnava Problematike tako z vidika učencev in staršev kot tudi učiteljev ter predstavitev realiziranega ob zaključku akcije in zbiranje predlogov za prihodnje leto. Sole pa so velik del programa namenile problematiki odnosov med mladimi, kjer so. si zastavili skupne cilje, vrednote in dogovoijena pravila. Za učence so tako Pripravili programe učenja nenasilnega razreševanja konfliktov, razredne ure, šolski ......... ” ' ” " —” ' ----------odmorov -evanje v obliki pedagoških konterenc, delavnica “Za reševanje konfliktov”, dvodnevni seminar za člane koordinacijskega tima in uvajanje večjega števila učiteljev v času odmora, medtem ko se starši lahko udeležijo roditeljskega ^tanka in seje sveta staršev na temo odnosov med mladimi, pa tudi že omenjene sole za starše, ki bo ponovno organizirana tudi februaija naslednje leto. D. S. pripravlfci posebna PR6S6N6Č6NJ6 V VS6H ŽRNINIH TRGOVINAH /coro 1. - V PC LENA od 1. 12. do 6. 12. 1997 MIKLAVŽEV 20% POPUST v • Zloraba mamil postaja vse večji družbeni problem, žalostno pa je dejstvo, da se uporaba drog (predvsem trdih) pojavlja pri vedno mlajših generacijah, denimo že v osnovnih šolah. Tako na žalost tudi v Sloveniji iz leta v leto raste število Odvisnikov. Zloraba mamil je tema pred katero si svetohlinski Slovenci radi zatiskamo oči, ušesa in še kaj, kar pa je tudi eden od razlogov, da “droga” postaja najhitrejši apokaliptični jezdec atomskega veka. O tem, kakšene sojaosledice uživanja drog, ne bom izgubljal besed, saj je v tem primem (kar se tiče sedstev javnega obveščanja) za “preventivo” dokaj dobro pioskrbljeno, kar pa ne zmanjšuje steivla uporabnikov psihotropnih snovi. Ker pa se ljudstvo vse bolj utaplja v alkoholu (legalizirana trda droga], heroinu, kokainu..., nam je verjetno sam vsemogočni poslal na zemljo rešilni pas - IBOGAIN! Ibogain je alkaloid, ki v 48 urah prekine odvisnost od heroina, metadona, am-fetaminov, alkohola in celo nikotina. Ibogain je eden od 12 alkaloidov, ki jih vsebuje afriška rastlina Tibemanthe iboga, največ te snovi pa je v koreninski skorji v kapilarnih koreninah že prej omenjene rastline, ki raste predvsem v vzhodni ekvatorialni Afriki. Prve raziskave so opravili v letih 1962-63 v New Yorku in te so krive za to, da je ibogain uvrščen v prvo skupino nevarnih mamil. Bilo je v zgodnjih 60-ih letih, ko jemanje LSD, meskalina ali katerih koli drugih psi-hoaktivnih substanc ni bilo prepovedano ali omenjeno. Prepoved je sledila šele v letih 1966 in 1967 (v ZDA). Kavno v tem času je kemik Hovvard Lotsof odkril pravo revolucijo za zdravljenje zasvojenosti s heroinom in opiati, čeprav ni hotel odkriti zdravila, pač pa so ga nasplošno zanimale psihoaktivne snovi. Jemanje ibogaina, v nasprotju z vsemi znanimi zdravili, v pravem pomenu besede izpodbija fiziološke in psihološke aspekte simptoma opiomanije, ne da bi se pri tem pojavila ponovna želja po jemanju narkotikov, kar traja celo več mesecev po “običajnem” zdravljenju. Ibogain je halucinogen in je bil sprva uvrščen v prvo skupino nevarnih mamil, vendar v nasprotju z LSD ali z ostalimi znanimi halucinogeni, ki delujejo kot nespecifični ibogain, pojavlja kot zelo specifično delujoč na fiziološke in psihološke temelje obnašanja zasvojenih ljudi. Naj se še sliši tako ironično, prve raziskave kažejo, da je prav halucinogena faza tista, ki je bistvena pri zdravljenju. Tri do šest ur trajajoče halucinacije povzročajo sprostitev določenih podzavestnih vsebin, ki pozitivno vplivajo na zdravljenje zasvojenosti z opiati. Uporaba ibogaina je ravno zaradi “sporne” halucinogene faze ojnejena le v raziskovalne namene, drugače pa je ibogain prepovedan v ZDA, Švici in delu Skandinavije, drugod po svetu pa je dovoljen oziroma ni “kazensko preganjan”, ni pa dovoljen za medicinske namene, kar velja tudi za Slovenijo. Da bi bi ibogain pri nas priznan kot zdravilo, so potrebne laboratorijske in klinične raziskave, ki pa seveda veliko stanejo, naj pa dodam, da ministrstvo za zdravstvo republike Slovenije zaenkrat še ni navdušeno nad uporabo ibogaina kot zdravila, tako da se ibogain dobi zgolj na črnem trgu. Dosedanje raziskave pa so pokazale, da ibogain deluje pri 70% ljudi, ki so zasovjeni s heroinom in pri 100% ljudi zasvojenih z kokainom, am-fetamini, alkoholom in nikotinom. Najpomembneje pa je to, da ibogaina ni mogoče zlorabljati, saj je kot droga interesanten samo zaradi halucinogene faze, ki pri drugem oziroma tretjem jemanju te snovi izginejo, vse dmgo pa ni tako prijetno! Zaenkrat nam preostane le to, da verjamemo izjavam odvisnikov, ki so poskusili ibogain in se na ta način rešili zasvojenosti, ki so jo prekinili le z enim zaužitjem ibogaina, in to v 48 urah! Ker bi se o tem lahko razpisal v nedogled, naj bo zaenkrat dovolj, podrobne informacije o ibogainu - odrešitelju pa boste lahko zasledili v kakšni od naslednjih številk vašega Glasu. gorazd matela Svetovni dan boja proti AIDS-u, 1. december, izvira iz leta 1988, ko so se strokovnjaki na svetovni ravni dogovorili za izmenjavo informacij o okužbi s HIV in AIDS-om, o načinih prenosa ter o zaščiti, pa tudi o vzgoji ljudi, ki naj se naučijo sprejemati dejstvo, da so bolni in okuženi med nami. Živi in pusti živeti Svetovna zdravstvena organizacija (SZO) je za rdečo nit dogajanja po svetu oblikovala geslo Otroci v svetu AIDS-a, saj želi osvestiti svet, da je HIV/AIDS pandemija prizadela tudi otroke, ki zlasti v manj razvitih predelih sveta umirajo za AIDS-om. SZO ocenjuje, da število otrok, ki so okuženi z virusom HIV, v svetu narašča, saj se jih vsak dan rodi približno 1500. Prav tako narašča število osirotelih otrok, ker so njihovi starši okuženi ali pa so jih starši zapustili zaradi neutemeljenega strahu pred okužbo. Ker je v Sloveniji število okuženih oz. obolelih otrok majhno, v se letošnje slovensko geslo glasi “Živi in pusti živeti”, in je namenjeno nam vsem. Geslo se navezuje predvsem na promocijo preventivnih, zaščitnih ukrepov, zdrave spolnosti, zmanjševanja Povprečna inkubacijska doba za razvoj HIV in AIDS-a v razvitem svetu je 12-13 let, doba preživetja bolnikov z AIDS-om pa 1-3 leta, medtem ko v manj razvitih predelih preživijo povprečno le leto dni. SZO opozarja na demograjsld vpliv bolezni v najbolj prizadetih področjih, Iger bolezen kosi najbolj aktivno populacijo od 15-49 leta, in zato že primanjkuje delovne sile, zmanjšuje pa se tildi povprečna življenjska doba. Globalno gledano se virus HTV najpogosteje širi na spobti način, saj se tako okuži kar 75-85 odstotkov odraslih. Kar 70 odstotkov od tega predstavljajo nezaščiteni heteroseksualni odnosi. 5-10 odstotkov okužb gre pripisati na račun izmenjave okuženih igel med intravenoznimi narkomani, 3-5 odstotkov HIV infekcij pa nastane zaradi transfuzij okužene krvi. Pri novorojencih in otrocih je kar za 90 odstotkov okužb “kriv” vertikalni prenos z matere na otroka. možnosti prenosa z okuženimi iglami ali z matere na otroka, saj lahko imajo le ozaveščeni ljudje srečno in zdravo življenje. Potrebno se je boriti proti zanikanju, diskriminaciji in samozadovoljnosti, saj je v tem času, ko proti bolezni ni pravega zdravila, še manj pa cepiva, preventiva edino učinkovito orožje v borbi proti virusu HTV. HTV in AIDS predstavljata grožnjo za milijone ljudi po svetu, tisti ki se jih je bolezen že dotaknila, pa pričajo tudi o vrsti družbenih problemov, na katere so naleteli: osamljenost, strah pred predsodki, izolacija... Epidemološka situacija HIV/ AIDS v svetu in pri nas Vsak dan se na novo okuži z virusom HIV okoli 7000 ljudi in po ocenah strokovnjakov se bo do leta 2000 VODNIK PO RIBNIKU VRBJE Društvo varuha okolja RADOŽIV Žalec in Krajevna skupnost Vrbje sta 27. novembra v Domu krajanov v Vrbju pripravila predstavitev Vodnika po ribniku Vodnik bralca popelje skozi naravno bogastvo, ki ga ribnik Vrbje z okolico ponuja, seznani pa ga tudi z razlogi za zaščito ribnika, ki je bil v poplavi leta 1990 hudo prizadet. število okuženih z virusom HTV povzpelo na 30 do 40 milijonov, obolelih za AIDS-om pa bo 10-15 milijonov ljudi. Do tega leta bo zaradi AIDS-a osirotelo preko 5 milijonov otrok. Trenutno je v svetu 22 milijonov hudi okuženih oz. obolelih, od tega kar 94 odstotkov v deželah v razvoju. Na slovenskem Inštitutu za varovanje zdravja je bilo od leta 1986 do junija 1997 pojavljenih 62 primerov AIDS-a, med katerimi sta bila tudi dva otroka, ki sta se oba okužila od matere. Ob postavitvi diagnoze je bila več kot polovica od 54 odraslih moških starih med 25 in 39 leg kar 26 oseb je imelo stalno prebivališče v Ljubljani, 5 primerov pa je bilo jjrijavljenih tudi iz celjske regije. Največ odraslih bolnikov se je okužilo s spiolnimi stiki z drugimi moškimi. Do 30. junija 1997 je bilo v Sloveniji prijavljenih še 59 primerov okužb z virusom HIV, vendar se pri okuženih bolezen še ni razvila. Med 12 ženskami se jih je 7 okužilo pri heteroseksualnih stikih, od 45 primerov odraslih moških pa se jih je kar 27 okužilo s spolnimi stiki z drugimi moškimi. 11 okuženih hemofilikov je prejemalo preparate iz krvi, ki še ni bila testirana na protitelesa proti virusu HTV (pred letom 1986). Ob tej priložnosti velja opozoriti na možnost prostovoljnega in anonimnega testiranja na okužbo HIV v ambulanti Zavoda za zdravstveno varstvo v Celju od ponedeljka do četrtka med 8. in 12. uro. Najkrajši čas, v katerem je možno ugotoviti okužbo, je 3 tedne po dogodku, ob katerem bi lahko prišlo do prenosa virusa HIV. Informacija o testiranju bo na voljo v obliki letakov, Id jih je mogoče dobiti v lekarnah in v zdravstvenih ustanovah v celjski regiji-________________________________ potrebno poskusiti vse, da bi širjenje s preventivo zajezili. Aktivnosti v Celju ob letošnjem dnevu boja proti AIDS-u V Narodnem domu je bila 1. decembra osrednja državna prireditev, ki jo ie otvorila razstava slikovnega materiala na temo AIDS ne pozna meja, v kratkem kulturnem programu pa sodelovali dijaki I. gimnazije Cehe in člani Plesnega teatra Igen iz Celja, med obiskovalce pa je bu razdeljen tudi promocijski material o HIV/ AIDS-u in kondomi. Epidemija AIDS-a in okužba z virusom HTV je v Sloveniji še v zelo zgodnji fazi, vendar lahko pričakujemo eksplozivno širjenje okužbe predvsem v skupinah z višjim tveganjem, zato je mag. Alenka Skaza Maligoj, dr. med. Zavod za zdravstveno varstvo Celje ŽALSKI PLANINCI PROSLAVILI 30-LETNI JUBILEJ O delovanju žalskih planincev je bilo napisanega že zelo veliko. Kot večkrat omenjamo, je planinstvo v Žalcu„ prisotno že več kot 100 let, saj bo kmalu minilo 100 let, ko so Žalčani zgradili 1899 svojo prvo planinsko postojanko na Mrzlici, ki je bila prva planinska postojanka v Zasavskem hribovju. Kot samostojno društvo na deluje pd Žalec že 30 let. Začeli so takorekoč iz nič, danes pa se lahko ponvalijo z kpo postojanko na Bukovici, na Sentjungertu pa imajo tudi svojo postojanko, ki jo imajo v najemu od cerkve in je lepo oskrbovana in vzdrževana. Ob jubileju so izdali tudi posebno izdajo svojega glasila Rukzak, kjer so opisali dosedanje delo. Seveda je bilo v tem času storjenega zelo veliko, in ne da se opisati vse na enem mestu, kljub temu pa je v njem narejen prerez delovanja Jubilej so proslavili za odmevno prireditvijo v Domu H. slovenskega tabora, ko so bila podeljena priznanja ter spominska priznanja vsem dosedanjim zaslužnim članom. Ob tej priložnosti so razvili svoj prapor. Kaj več o proslavi v naslednji številki. Mladinsko prvenstvo Slovenije v zalcu Na mladinskem pryenstvu Slovenije v karateju, ki je bilo v dvorani Športnega centra Žalec, so bili ponovno med najuspešnejšimi žalski karateisti. Osvojili so namreč štiri naslove prvakov Slovenije, eno drugo in dva tretja mesta. Mladinci: do 80 kg nad 80 kg _________________Žalep) do 75 kg 2- Matjaž Končina (KK Žalec) do 75 kg Kadeti: K Sebastjan Sorčan (KK Žaleči do 55 kg 2 Blaž Skok (KK Zglec) do 70 kg 2 Beno Lazar (KK Žalec) do 60 kg Kadetinje K Asja Pešec (KK Petrovče) kate 2 Asja Pešec - športne borbe do 60 kg Najiodlagi rezultatov je razvidno, da so žalski Karateisti v športnih borbah daleč najboljši v Sloveniji. Med njimi je vsaj 5 - 6 mladinskih reprezentatov, ki bodo v prihodnosti zastopali Slovenijo na mladinskih evropskih in svetovnih prvenstvih. Prav vsi so vzgojeni v domačem karate klubjt in prav vsi so tudi doma iz občine Žalec. Večina jih je poleg tega, da so dobri športniki, tudi dobri dijaki in študentje. Poleg rezultatov je tudi to garancija, da bodo v karate športu še marsikaj dosegli. Do konca leta jih še čaka nastop na Odprtem prvenstvu Bavarske v Niimbergu, Svetovni pokal za otroke v Miškolcu na Madžarskem. Tekmovali bodo še na Mednarodnem prvenstvu Trbovlje 97 in na božično - novoletnem tumiiju v Murski Soboti. SILVO MARIČ mednarodno lokostrelsko PRVENSTVO V ŠKOFJI loki Naši mlajši člani so v nedeljo, 23.novembra, z udeležbo na dvoran-|kem prvenstvu INDOOR 18 m v Škofji Loki znova posegli po odličnih rezultatih. Ti rezultati so dober Pokazatelj forme za sezono, ki prihaja. Tekma se je pričela ob 12. uri ‘n končala ob 18. uri z razglasitvijo rezultatov. Tekme smo se udeležili v dveh kategorijah in dveh stilih. V kategoriji dečkov in stilu COM-POUND smo odnesli 1. in 4. mesto, v kategoriji kadetov in stilu OLIM-PIC pa 3. mesto. Rezultati: COMPOUND - dečki k mesto - UROŠ URATNIK 4. mesto - MATEVŽ URATNIK OLIMPIC - kadeti 3- mesto - PETER VIRANT LEON URATNIK LK ŽALEC MEDNARODNI POKAL SLOVAŠKE V KARATEJU V BANSKI BVTRICI Kadetska ekipa Žalca druga, Peščeva tretja. Na 12. odprtem pokalu Slovaške v Banski Bystrici na Slovaškem, na katerem je nastopilo preko 300 tekmovalcev iz 49 klubov, je viden uspeh dosegla ekipa kadetov (starih„od 15 do 18 let). Za Karate klub Žalecso nastopili: brata Blaž in Janko Skok ter Rok Pader, ki so osvojili 2. mesto. Bronasto medaljo je osvojila tudi kadetinja Asja Pešec iz karate sekcije petrovskega športnega društva, in sicer v kategonji športnih borb do 55 kg. V okviru slovenske mladinske reprezentance so na tem turnirju nas-tppili tudi mladinci iz Karate kluba Žalec Matjaž Končina, Gregor Jančič in Jani Godler. V ekipnem delu je slovenja reprezentanca premagala ekipo Češke, v drugem kolu pa so izgubili z ekipo Slovaške. Večino zmag so prispevali prav žalski mladinci. SILVO MARIČ ODPRTO MEDNARODNO PRVENSTVO AVSTRIJE V KARATEJU Vrbanič osvojil bronasto medaljo Na 5. mednarodnem odprtem prvenstvu Avstrije v karateju v mestu Gmuden Je nastopila tudi slovenska članska reprezentanca in dosegla lep uspeh. V konkurenci 279 tekmovalcev iz 13 držav je osvojila štiri medalje. Med slovenskimi reprezentanti so bili tudi trije žalski karateisti. Najbolj se je ukazal Damir Vrbanič v športnih borbah do 60 kg, kjer je osvojil 3. mesto !n s tem bronasto medaljo. Nastopila sta tudi Rok Gajšek, ki je izgubil v II. kolu s hrvaškim reprezentantom in Matjaž Končina, ki je prav tako izgubil v drugem kolu z avstrijskim predstavnikom. SILVO MARIČ TRI ZLATE MEDALJE ZA ŽALSKE KARATEISTE Končina, Jančič, Pader in Peščeva so zmagovalci II. pokalne tekme Slovenije v karateju za kadete in mladince. Žalski karateisti so bili najuspešnejši v Trbovljah, osvojili so tri zlate, eno srebrno in tri bronaste medalje. V Trbovljah je bila 25. oktobra II. pokalna tekma v karateju za kadete in mladince. Udeležilo se je 155 tekmovalcev iz.34 slovenskih klubov. Kot že na I. pokalni tekmi aprila letos v Žalcu, so tudi tokrat imeli največ uspeha žalski karateisti, ki so osvojili kar 3 prva mesta. Rezultati so naslednji: Kate - posamezno: Borbe - mladinci od 75 kg L Asja Pešec, Karate sekcija Petrovče j Gregor Jančič, KK Žalec Borbe - mlajše mladinke do 55 kg 1. Asja Pešec Borbe starejših mladink dq 55 kg 3. Ksenija Podpiečan KK Žalec Borbe - kadeti od 75 kg 1. Rok Pader, KK Žalec 3. Goran Babič, Karate sekcija Petrovče 2. Rok Gajšek Vsi finalisti so tudi sicer mladinski reprezentanti Slovenije. Sedaj so v fazi priprav na mladinsko EP v Atenah v začetku februaija 1998. Do takrat jih čaka še državno prvenstvo za kadete in mladince, ki bo 16. novembra v Zalcu, Borbe - mladinci dp 65 kg 3. Blaž Skok, KK Žalec Borbe - mladinci do 75. kg 1. Matjaž Končina, IQC Žala: 3. Jani Godler, KK Žalec odprto prvenstvo Bavarske v Ntim-bergu, mednarodni turnir v Trbovljah in Murski Soboti. SILVO MARIČ USPEH! ŽALSKIH KARATEISTOV Trdno delo žalskih karateistov v poletnih mesecih že daje rezultate, karatejska sezona pa je šele na začetku. V mesecu in pol so se mladi žalski karateisti udeležili kar nekaj velikih tekmovanj v domovini in tujini in dosegli na vseh zavidanja vredne rezultate. Sodelovali so na mednarodnem pokalu Slovaške v Banski Bystrici, na odprtem prvenstvu Avstrije v Gmudnu ter na II. pokalni tekmi za kadete in mladince v Trbovljah. Na n.r»kalni tekmi za dečke in deklice v Ljubljani sta Beno Lazar in Sebastjan Sorčan v kategoriji do 60 kg osvojila 2 in 5 mesto. V pokalnem tekmovanju kadetov in mladincev Slovenije, je v gkupni uvrstitvi zmagal Karate klub Žalec s 152 točkam. Na drugo mesto se je uvrstil KK Kranj, a tretje mesto je zasedel KK Murska Sobota. Pokalnega tekmovanja se je udeležilo 41 slovenskih klubov s preko 300 tekmovalci. Razen tega je med posamezniki v kategoriji mladincev Gregor Jančič osvojil 2. mesto. Tretje mesto pa je zasedel Matjaž Končina. Pri kadetih je bil uspešen Rok Pader. To so vsekakor zavidanja vredni rezultati, ki bi si ga želel prenekateri slovenski karate klub. SILVO MARIČ POKALNA TEKMA ZA MLADINCE IN MLADINKE Skupni rezultati Mlajše mladinke L Asja Pešec, Petrovče 17+18=35 točk 2J3. Elvira Karahasanovič, Ptuj 10+6=16 točk 2/3. Bojana Skrila, Ptuj 8+8=16 točk Starejše mladinke 1. Brigita Brezovac, Ljutomer 10+17=27 točk 2 Nina Gaber, Murska Sobota 15+8=23 točk 3. Lidija Cafuta, Ptuj 10+9=19 točk Mlajši mladinci 1. Miha Kovačič, Tika 8+15=23 točk 2. Arsen Gashi, Tiger 11+8=19 točk 3. Dominik Kuzma, Forum 10+9=19 točk Simon Višič, Oplotnica 10+9=19 točk Rok Pader, Žalec 9+10=19 točk Starejši mladinci 1. Sašo Vaš, Kreki 17+18=35 točk 2. Gregor Jančič, Žalec 10+10=20 točk „ 3. Matjaž Konana, Žalec 9+10=19 točk Najboljši klub 1. KK Žalec 152 točk 2. KK Kranj 144 točk 3. KK Murska Sobota 130 točk /'n >s%. STARO ZA NOVO IN DARILO ZA ZVESTOBO Podrobnejše informacije: PSC PRAPROTNIK d.o.o. Šaleška 15, 3320 Velenje telefon 063/861-570, faks 063/861-570 Volkswagen Group P iii HONDA. Darilo • PAKET PRESENEČENJA * HONDA CMC IIB BINGO l,4i 7SKM OPREMA: SERVO VOLAN, EL. POMIK STEKEL, EL. NASTAVLJIVA ZUNANJA OGLEDALA, NASTAVLJIV VOLAN PO VIŠINI, CENTRALNO ZAKLEPANJE, ZATEMNJENA STEKLA, ODBIJAČI V BARVI VOZILA, TRETJA ZAVORNA LUČ S SPOJLERJEM, ANTENA Z ZVOČNIKI, DELJIVA ZADNJA KLOP, METALNA BARVA - BREZ DOPLAČILA VOZILA SO NA ZALOGI Nudimo ugoden kredit in leasing PRODAJNO SERVISNO MONTAŽNI CENTER JAGER Levec 46, Tei: 063-452-000 GSM: 041-660-875 NOKIA 8110 TELEFON LETA! AVTO AKUSTIKA KENIVOOO ERICSSON PHILIPS GH 688 ZVOČNIKI JENSEN MONTAŽA VSEH VRST ALARMOV AVTOPRALNICA I8G3E1 M M p&aMMD P030I3 ____________ Delovni čas: F Pon. - pet.: 7." - 20.GO, Sobota: 7." - 12." ZAVESTNO SANJANJE KOT SPROSTITEV PO BARVAH uspešne akcije. Zato se tudi v duhovnih Sproščenost je osnova vsake uspešne akcije. Zato se tudi v rečeh pojavlja kot prvi aksiom. Videli pa bomo, da je tako imenovana duhovnost lahko povsem praktične --------- ■ ' ---- j prinaša za —' ' ' ' naCinOV, • ...... v,, '‘y \ ^ j t tj l. .t l > > našel sebi primerno, saj je dinamika duha neizmerna. Pri sprostitvi skozi zavestno sanjanje pa ne ge ^olj za fizično sproščanje, četudi ga seveda vključuje, temveč še za povečanje raznih umskih kvalitet, kakršne so: večanje predstavne zmožnosti, koncentracije, spomina, zdrave senzibilnosti (ki ni preobčutljivost), večanje empaticnih sposobnosti in še bi lahko naštevali. Gre torej za fizično in mentalno sproščanje. S fizično in psihično sproščenostjo se spuščamo vedno globje v stanje, ki je podobno sanjanju, vendar to se zdaleč ni odmaknjeno sanjarjenje, kajti “sanje” mb sprožimo, jih usmerjamo in vodimo. Če bi našo možgansko aktivnost preverjali z elek-troencefalografom, bi ugotovili, da so prisomi alfa valovi (v stanju budnosti so beta), kar pomeni, da smo v podobni situaciji kot takrat, ko sanjamo, a se tega ne zavedamo. To se imenuje REM faza (remove eye movement). Da smo resnično v tem stanju, vemo takrat, ko se nam začnejo premikati oči in veke, kar lahko zaznamo kot rahlo drhtenje. S tem povečujemo integracijo zavesti in podzavesti ter povečujemo intuicijo kot tudi samokontrolo. Osredotočili se bomo na barve sončnega spektra ali mavrice, kar je že po sebi naravno. Omenimo še to, da vsega ne smemo sprejemati dogmatično, rekli bi, kot se pijanec drži plota, marveč upoštevamo le osnovne začrtane principe, kakršno je zaporedje barv; sicer pa je vse dinamično glede na posameznika, njegovo domišljijo in njegovo enkratnost. Torej, naš duh mora biti prožen. Ko se osedotočamo na barve, se nikoli ne naprezamo, temveč se koncentriramo z lahkoto in brez napo- spremenimo v konkretne “reči” ali preprosto rečeno, si, na primer, namesto rdeče barve prcdstavliamo rdeč paradižnik ali kar koli nam je blizu in je rdeče. Sicer pa, po želji, lahko pogledamo samo rdečo barvo. Tisto, ki imajo večje predstavne zmožnosti, lahko v isti, le za nianso temnejši barvi “vidijo” še števila od sedem do ena. Sčasoma, ob vadbi, to lahko naredi vsakdo. Torej, najprej se sprostimo. Pogledamo rdečo barvo - na primer rdeče jabolko ali kar kpli - in sprostimo noge ter genitalije. Če lahko, v rdeči barvi pogledamo temno rdečo številko sedem, vidimo oranžno barvo - npr.: pomarančo, vpišemo temno oranžno številko šest in sprotimo trup (trebuh, prsi, roke, hrbet, vrat). Nato pogledamo rumeno, vpišemo številko pet in sprostimo vse obrazne mišice in glavo v celoti. To je fizično sproščanje; sledi še mentalno tako, da sedaj vidimo zeleno (kot travnik ali morda zeleno jabolko) in vpišemo številko štiri. Vidimo modro, vpišemo številko tri; sledi vijolična (kot vijolice) in številka dva ter lila barva (sivo vijolična) in temno lila številka ena. Pozornost usmerimo vase in čutimo prijeten mir, dihanje skladno s krvotokom in ritmom srca; vsi organi delujejo pravilno in čutimo, kako z dihanjem dobivamo novo energijo, ki se s knjo širi po telesu. Uporabimo lastno domišljijo, da se počutimo dobro. Naslednji Korak je, da se projiciramo v prostor v naravi, ki je lahko domišljijski, resničen ali oboje hkrati. Lahko smo v gorah, na moiju, v gozdu ali kjer koli nam ustreza in nam je lepo. Zaposlimo vsa čutila: vid, sluh, vonj, okus, tip. Čutimo na primer veter ali toplino sonca, vidimo in tipamo drevesa, zemljo, slišimo žuboreč potok, ptice, poskusimo rastline, celo zemljo, vonjamo prijetno svežino zraka. To bo poslej naš sveti prostor, za katerega vemo samo mi, kjer smo vami, svobodni, prosti vseh skrbi ali strahov. Vse moramo zares doživljati in si vedno dajati pozitivne sugestije. Tukaj ni razmišljanja, le vizualizacija, imaginacija in aktivna vera, da je vse prav, da zmoremo premagovati vsakodnevne težave in jih ustvaijalno reševati. Izpolnjujeta nas mir in ljubezen. Takšno ^roscanje, ki lahko traja nekaj minut ali več nas zelo osveži. V podzavest smo vpisali nove podatke, ki se bodo pokazali kot dober rezultat v budnem stanju. Nazadnje še naredimo korak do budnosti, tako da štejemo v obratno smer kot prej, namreč od ena do sedem; pri številu sedem odpremo oči. Smo popolnoma budni in spočiti. H.D. POSVET GIMNAZIJCEV O OSNUT-KU NOVIH UČNIH NAČRTOV Skupina dijakov I. gimnazije v Celju je 19. novembra v veliki dvorani celjskega Narodnega doma jtripravila posvet o vsebinah, razporeditvi in zahtevnosti povih učnih načrtov, ki so se ga udeležili dijaki vseh celjskih gimnazij. Že pred dvema letoma so dijaki I. gimnazije ocenjevali prenatrpanost in neusklajenost učnih načrtov v gimnazijskih programih, in ker je njihova ocena takrat zbudila pozornost Področne kurikularne komisije za gimazije, so se tokrat sklenili izreči glede osnutkov novih učnih načrtov. Tudi ravnatelj I. gimnazije v Celju Jože Zupančič je v svojem vabilu na posvet opozoril, da v predloženih učnih načrtih specialnost izpodriva splošnost, obenem pa je izrazil razočaranje, da pristojni pred zasnovanjem osnutkov novih načrtov niso ocenili dosedanjega stanja. Zbrani so v uvodni razpravi razpravljali o učnih načrtih z jezikovnega, naravoslovnega in podroria ter o obveznih izbirnih vsebinah, sledila pa je splošna razprava dijakinj in dijakov. Na posvetu so dijaki in dijakinje celjskih gimnazij oblikovali deset sklepov oziroma ugotovitev: 1. Učni načrti večine predmetov so vsebinsko preobsežno zastavljeni glede na število ur, ki so na razpolago, zato je potrebno s pridobivanjem znanja preveč hiteti, premalo časa pa ostane za utrjevanje m medsebojno komunikacijo. Preametne komisije naj vnaprej določijo manj obvezne učne snovi, snov naj bo aktualna in naravnana v prihodnost, določeno pa naj bo tudi število ur za utrjevanje in ocenjevanje, dijakom pa naj bo omogočeno medse- DAN PROTI SPOLNEMU NADLEGOVANJU 25. november je bil proglašen za dan proti spolnem nadlegovanju na delovnem mestu, ob tej priložnosti pa je Urad za žensko politiko izdal zloženko, v kateri definira spolno zlorabo in informira vse, ki se srečujejo s problemom, kaj storiti. ^ tem zelo po-če oziroma do- Spolno nadlegovanje je oblika na- silnega vedenja spolne narave, ki se pogosto dogaja na delovnem mestic Ker gje običajno za izkoriščanje inoči, povezane z nadrejenim položajem, so za spolno zlorabo na delovnem mestu najbolj občutljivi tisti, ki so na nižjih tudi nad osebo istega spola, vendar pa so po podatkih iz raziskav naj-irogo-steje spolni nadlegovalci moški, žrtve pa ženske. Spolno nadlegovanje lahko sega od ‘nedolžnih "pripomb ali kretenj s seksualno vsebino vse do zahtev po spolnih uslugah. Takšne zahteve največkrat vključujejo givžnje s povračilnimi uhepi, v najslabšem primem celo z izgubo službe. V skrajni obliki lahko pride tudi do spolnega napada, zato je pomembno, da žrtev taksno ravnanje dojema kot nasilje, kot spolno nadlegovanje. Takšno vedenje lahko povzroči trajnejše duševne posledice, Id so večkrat povezane še s predsodkom okolja, da je žrtev nadlegovanje izzivala. Občutek nemoč je pogosto še večji, ker nadlegovalec v večini primerov razpolaga z večjo formalno močjo, ki jo izkorišča za izsiljevanje. Vsakdo pa ima pravico do takega delovnega mesta, kjer spolnega nadlegovanja ni, pa tudi pmvico, da se taksnemu vedenju upre in ga prepreči' - Uprite se. Pokažite, da vas nadlegovanje moti in glasno ter odločno povejte, da ga nebosteprenašali in boste usttezno ukrepali. Morda bo zadostovala že grožnja. - Ne molčite. Pogovorite se z dehvka-mi in jih zapmsite za podporo. Morda niste edinj ki se vam to dogaja. Obvestite nadrejene in zahtevajte, da se vam omogoči nomtalne delovne pogoje. - Ukrepajte. Sprožite lahko disciplinski postopek, vendar je pri i menimo, da imate priče kaze. Zelo verjetno je, da nadlegovalec svojih dejanj ne bo hotel priznati, ampak bo morda celo poskušal krivdo zvaliti na vas. - Sodni postopek je naslednja možnost ukrepanja. Naša zakonodaja sicer ne vsebuje nobene posebne določbe o spolnem nadlegovanju, vendar je mogoče storilca preganjati v okvim drugih kaznivih dejanj, kot so kazniva dejanja posilstva in spolnega nasilja v je, grdo ravnanje m razžalitev. Kaznivo da podate ovadbo pri državnem tožilstvu, tako pa bo vaše interese na sodišču zastopal državni tožilec. Če se odločite za prijavo: - Poskrbite, da se ohranijo sledovi kaznivega dejanja oz dokazi, kainor sodijo tudi izjave prič, zato je zelo pomembno, da zagotovite, da bodo pripravljene pričati - Na policijski postaji lahko zahtevate, da vam vsa potrebna vprašanja postavlja policistka. - Dejanje prijavite čim piej da bo dokazovanje lažje. Po določenem času (glede na težo postopka) namreč zadeva zastara in kazenski pregon ni več mogoč. Za pomoč lahko zaprosite tudi druge organizacije: - V Sloveniji obstajajo nevladne organizacije, ki se ukvatjajo s problemom nasilja, kaptor sodi tildi spolno nadlegovanje: Ženska svetovalnica, Pravno-mfonnacijsld center, SOS telefon, ZATE zaupni telefon... - Člani sindikati lahko svoj problem posredujejo sindikalnim pravnim službam, ki so navadno dobro orga- bojno komuniciranje. Obseg učne snovi naj bo opredeljen za učni dojem dobrega dijaka, ne pa za odličnjaka. 2. Komisije se morajo zavedati, da je na hitro razloženo snov, ki je ni mogoče utrditi v šoli, potrebno predelati doma, za to pa so potrebne inštrukcije, medsebojna pomoč in učenje na pamet, prav to zadnje pa je kampanjsko, kratkoročno in zvečine nekoristno. 3. Odličen ali prav dober dijak se mora učiti vsak dan vsaj pet ur, prost pa ni niti ob vikendih. 4. Odločno je potrebno nastopiti proti povečanju ur v predmetniku. 5. Obveznih izbirnih predmetov ni mogoče popredmetiti, zato naj bodo prepuščeni dijakovi ustvarjalnosti. 6. Glede na to, ali dijak opravlja predmet pri maturi ali ne, je treba ločiti obseg in zahtevnost predmeta. Morda bi bilo prav, da bi med predmeti za maturo lahko izbirali med matematiko ali tujim jezikom. 7. Večino vsebin učnih načrtov je treba predelati do vključno tretjega letnika, saj bi le tako v četrtem letniku lahko poglabljali in utrjevali snov, medtem ko sedaj v četrtem letniku dijaki zgolj o-gromno pridobivajo in le mmo u-trjujejo. Kot popoln absurd novih učnih načrtov je potrebno izpostaviti geografijo, saj tisti gimnazijci, ki iz tega predmeta ne opravljajo mature, razen splošnih opredelitev v 1. letniku, o Sloveniji ne slišijo' ničesar. 8. Ni pravilno, da se povečuje zahtevnost, ne da bi se obenem urejali pogoji za delo. U&enike za vse premete je treba izdelati s sprejemom predmetnika oziroma novih učnih načrtov. 9. Se posebej je potrebno opozoriti na zastarelo računalniško opremo po gimnazijah. 10. Ocen, ugotovitev in analiz je dovolj, nekatere pa se ponavljajo že več let. Potrebne so konkretne spremebe v predlogih, predvsem v vsakodnevnem vzgojno-izobraževalnem delu. Dovolj je govorjenja, spremeniti je potrebno prakso. __________________________________DS nizirane, njihove usluge pa brezplačne. Zastopajo vas lahko v disciplinskem postopku ali pred sodiščem. - Dokler se zadeva rešuje v okvim podjetja, se lahko obrnete tudi na dmžbeno pravobmnilstvo. - Pomaga vam lahko center za socialno delo. - Pravni ali drugi nasvet boste dobili tudi na Uradu za žensko politiko, ki sicer nima možnosti, da bi vas zastopal v postopku, zagotovo pa vam lahko pomaga pri odločitvi, kako ukrepati D.S. Informacije in brezplačni pravni nasveti glede spolnega nadlegovanja na delovnem mestu so na Uradu za žensko politiko, vsak četrtek med 10. in 12. uro, na telefonski številki 080 12 13. PROLOG Anglija je pravzaprav Velika Britanija. Se bolj točno je Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske, v katerem so pred nedavnim nastale nevar-Oe avtonomne razpoke med varčevalno Škotsko in nogometnim Walesom. Poteg omenjenega sestavljajo Veliko Bri-tenijo še'otoki in območja: Kanalski otoki, Bermudi, kjer mimogrede izgineš, nekaj ledu na Antarktiki, Deviški otoki, kjer se še najdejo nedotaknjene žene, Falklandski otoki z malo prebivalci in neštetimi ovcami; omenimo še ■lužni Sandvvich, Iger so iznašli angleški sendvič, Gibraltar,' kjer živijo edine prave evropske opice (ne upoštevaje ljudi), znana je še Sveta Helena, kjer je plesnel Napoleon itd. Vsako leto jim teiperij malo skopni. Letos so izgubili Hongkong in ga dali v upravo komunistom. Verjeli so jim na besedo! Borza je te dni ze v zlomu! Nas bi vprašali. Pa bi jim povedali, da se ne obnese! Kaj še sledi, sam Bog ve. Bog pa va-mje kraljico. God save the Queen! Anglija je modema evropska demokratična država, v kateri vlada mrkogleda Haljica in Iger še divjajo (samo zaradi večje pestrosti) srednjeveške verske vojne med katoličani in protestanti. Na Severnem Irskem še niso vzeli lekcije 1Z tolerance in verske svobode, zato se tedi angleški posredniki miru niso na Balkanu nikoli obnesli. (Se še spomin- jate mirovnih sporazumov? Sam sem jih štel do nesrečne številke 13.) V Angliji govorijo angleški jezik, vendar nekoliko drugače, kot smo se učili v šoli. Govorijo predvsem prehitro in mnogo še nikoli slišanih fraz. Imajo tudi več bogov, cerkva, narodov, barv kož, navad, tradicij, nogometnih klubov itd. Posebej se mi zdi zanimivo, da je papež v Angliji kraljica. Pod njo so moški škofje, ki vodijo državno cerkev. Tudi to spada v srednji vek ali bljižnji vzhod, a Kdo bi razumel Angleže? POLET V Anglijo najlažje prideš z letalom. Pristanki na Gatvvicku in Heathrovvu so zelo tekoči in v veliko veselje Londonskih predmestij, ki jim 365 dni na leto in 24 ur na dan grmijo nad glavo reaktivci (preveril na lastni koži). Kriv je seveda London, ker je prevelik in sega do letališč. Ko pristaneš, se letalo spremeni v avto in se vozi po kilometrskih stezah in išče svojo garažo. Tujec se nato sreča z uradniki za imigracijo, kjer lahko takoj dokažeš svojg znanje angleščine in količino funtov. Če znaš slabo angleško ti jromaga večji šop fjmtov, ki omehča vsakega kapitalista. Ce ti ne verjamejo, frokaži vse plastične kartice, povečaj plačilno sjrosobnost s potovalnimi čeki in daj častno besedo, da se boš vrnil v domovino. Ne vem, KVAS ZA ŽIVCE IN ZA MIŠICE Uživanje suhega pivskega hma dobiva pri tistih, la jun ni vseeno m postavo, zdravje in počutje, ponovno vedno večji pomen saj pristaši zdrave Prehrane znova odkrivajo tisto, kar so naši predniki vedeli že pred stoletji Tako je soh pivski h’as ob tem, da k že dolgo znan kot dietetsko sredstvo, odličen vir vitaminov (predvsem vseh vrat vitamina B, ki ga k težko nadomestiti), redno uživanje Pa vpliva tudi na boljšo rast las, nohtov in pa na lepoto ter gladkost kože. Poleg vitaminov vsebuje kvas tudi veliko beljakovin in pa zelo malo rnaščob, pasete izhajajo iz Starič, u-Porabljenih za proizvodnjo piva. Sicer Pa hm ugodno vpliva tudi na delo-vanje možganskih in živčnih celic, ker pomaga pri vzdrževanju mišične mase, pa koristi tudi športnikom. Pri dietah ga uživajo sladkorni bolniki in revmatiki, uporablja se za lajšanje psihičnih težav, kot so pomanjkanje volje ali anoreksija, pri prebavnih motnjah, priporočljiv pa je tudi za otroke, ki naj biga v času rasti zaužili do dve čajni Sidd na dan Suh pivski kvas kot ostanek od proizvodnje pria je mogoče kupiti v vseh trgovinah z zdravo prehrano, uživati ga je najboljše zjutraj, in sicer kot dodatek mleku, jogurtu ali gostemu sadnemu sohi, z malo iznajdljivosti pa lahko iz sultega pivskega kvasa pripravite tudi pravo osvežilno poslastico. NMS zakaj tak cirkus. Le kdo bi želel živeti v deželi, kjer vozijo po levi in ne poznajo laškega piva? SPRECHEN SIE ENGUSH? Res je. Eno je brati angleške knjige, gledati nage angleške lepotice in piti angleško pivo - in nekaj drugega je tale stavek lepo tekoče povedati v jeziku domorodcev. Čeprav se zadnjih dvajset let srečujem z angleščino vsakodnevno, sem se odhrkal, si dopovedal, da sem imel vedno pet iz jezikov in stopil na letališču do lokalčka s prijetnimi jestvinami. Povedal sem, kaj bi rad. Povedal sem še enkrat. Nato sem pokazal z roko: to je pa delovalo. Fant za pultom je bil Italijan in je razumel besedo kokakola. Ostala sva dorekla na roke. Nato sem se usedel in prvič v življenju dihal angleški zrak. Opis kraja in dogodkov; tla je pometal fant s turbanom. Čaj je točil temnopolti gospod. Vozičke je premikala gospa z južne poloble. Smeti je bilo dovolj tudi za kakšno bolj eksotično letališče. Sem res v Heathromr? Na avtobusni postaji je bil zaposlen Indijec, ki je govoril takšno angleščino, kot smo se učili v šoli -clear and simple. Okoli mene so hodili krivooki Japonci, Korejci in Kitajci, ki so žlobudrmi v mobilne telefone preko celega sveta. Dve stvari sta me potrjevali, da smo na čvrstih tleh monarhije: vožnja škatlastih taksijev po levi strani in vrsta (queue). Le-ta je eden redkih arhaičnih ostankov angleške urejenosti. Potem so prišli hipiji in vnesli svobodo in nered. Potem smo prišli Slovenci in se postavili v napačno vrsto. Ali pa smo za hip počakali na pločniku in za nami so se postavili trije Angleži s časopisi. Delali so vrsto. QUEUE Oueue (vrsta; izgovori: Igu:) je svetinja angleškega življenja. Predstavlja varnost, monarhijo, red, kapitalizem, vljudnost, kulturo in omiko, potrpežljivost, spretnost, sposobnost in sploh an-gleškost v celoti. Tudi drugi narodi stojijo v vrsti (npr. Rusi in Kubanci v vrstah za mleko, Brazilci za nogometne vstopnice, Avstrijci za Salzburški festival...), a le Angleži delajo prave, tipične, neponovljive OUEUE. Le oni znajo stati v vrsti, tudi če je en sam človek v njej! In ne samo to, tudi videti je, da ta človek stoji urejeno v nekakšni pri- ložnostni čakalnici. Če vidiš sredi pločnika, da je nekdo disciplinirano obstal, razgrnil časopis in pnžgai pipo, je to zanesljiv znak, da dela vrsto. Nekaj čaka. Verietno avtobus. Ko se tesno za njegov hrbet postavi drugi čakajoči, ni nujno da je istospiolno usmerjen. Dela vrsto. Delati vrsto je domoljubno dejanje, ravna vrsta za jutranji avtobus pomeni vzpodbuden začetek dneva. Rahlo zavita vrsta zvečer je že del angleškega humorja, ki ga celinci ne razumemo. Spomnite se na psihopatskega Mr.Beana. Poznamo več vrst vrst (ni besedna igra). V Bristolu smo na avtobusni postaji jaoiskali tablo z oznako London, vprašali zadnjega potnika, če dela queue (in s tem pokazali, da vemo, kaj so manire) in se zazidali s kovčki tesno za njim. Potem smo drugim kazali za naš hrbet, če so nas spraševali o vrsti. A ker ure tečejo na vseh postajah sveta presenetljivo piočasi (kar je ugotovil že ata Einstein), sem prebral vse napise in reklame v krogu deset metrov. Pet metrov na levi je bila tabla z napisom: vrsta za London - stand by. Obšla me je zla slutnja, da ne pioznamo še vseh skrivnosti angleške tradicije in domoznanstva. Čez pet minut smo se selili v vrsto tipa “stand by”. Tam čgkajo reveži in potniki brez rezervacij. Če je prostor na vozilu pa se premaknejo v drugo vrsto in nato vstopajo v avtobus. Ta zapleteni manever usmerja avtobusni nadzornik, nato šofer avtobusa in nazadnje stevardesa avtobusa. Ko smo končno obsedeli na neudobnih .sedežih, je sledila še lekcija o uporabi avtobusnega Wc-ja. Uporabljali smo ga po vrsti in po potrebi. Angleški avtobusi imajo samo sprednja vrata. Zadnja so zazidana z Wqem, ki je daljinsko povezan s šoferjem, ki poleg vožnje kontrolira neizbežne funkcije toalete in jih jm potrebi komentira jx> mikrofonu. Publika lahko spremlja napeto dogajanje preko rdečega displeja, kjer se menjuje napis: WC prost, WČ zaseden. Da je kemično stamišče v pogonu, skrbi stevardesa, ki se v krajših intervalih sprehodi med potniki m ponuja svoje čare: čaj in sendviče. Napeto nadaljevanje o pasteh tradicionalne angleške hiše sledi. Ne zamudite naslednje številke, vam sporoča Trigon KAVNE REZINE S SMETANO 4 jajca 12 dag sladkoija 12 dag moke 1/3 pecilnega praska 4 dl sladke prave kave 2 žlici ruma 4 dl sladke smetane PRIPRAVA Piškotno testo: iz beljakov naredi trd sneg, počasi dodaj sladkor, potem rumenjake in stepaj da dobro tmraste. Nazadnje rahlo zamešaj moko, pomešano s pecilnim praškom. Testo razgrni na namazan in z moko potresen pekač za dober prst debelo. Peci v 200 C vroči pečici 10-20 minut. Ohlajen biskvit navlaži s pravo kavo ter razgrni, nadevaj s spenjeno sladko smetano in potresi s čokoladnimi drobtinami ali sesekljanimi orehi. Sladico daj v hladilnik; postrezi hladno. Dober tek! Zadnja izmed smernic letošnje mode je STVARNOST Zeto moška izpeljanka, ki ima rada hlačne kostime, srajčne obleke. Materiali so volneni, od najtanjših voln do buldejev. Vzorci so ribja kost, črte, diskretni karo. Pomembna novost so oblačila vsa v enaki barvi - »ton in to.« Barve so elegantne, umirjene: olivno zelena, pepdno siva, barva kamelij, temno modra, pava. Jakne so včasih stroge, velikokrat pa se kreatoiji poigrajo z zapenjanjem, dolžinami in reverji. Tudi dodatki so strog: kravate, moški klobuki, torbice - aktovke, dolgi šali iz satena ali kašmirja. til gotovo priljubil, ker je udoben, lep in praktičen - za službo, poslovne sestanke ali pohajkovanje po mestu. EDVARDA ACMAN - STROPNIK LOKVANJI IN PODOBNE RASTLINE Lokvanji so gotovo najbolj znani in priljubljeni med vodnimi rastlinami, ki so v celoti potopljene, na površju pa plavajo le njihovi listi in cvetovi. Zato ni čudno, da je na voljo kar nepregledna množica različnih vrst in zvrsti, od miniaturnih, ki jim zadostuje že 15 do 20 cm globoka voda, do oijaških, ki jih zasadimo v vsaj meter globok ribnik. Pritlikavci imajo tudi manjše liste in cvetove ter prekrijejo majhen del vodne površine, medtem ko je pri večjih vrstah ravno obratno. Tako bodo najmanjše vrste z 2-ali 3-centimetrskimi listi in drobnimi cvetovi prekrile le kako tretjino kvadratnega metra, največji lokvanji pa imajo 20-centimetrske liste, cvetove velike kot krožnik in prekrijejo vsaj pet kvadratnih metrov vodne površine. Najpomembnejši kriteriji pri izboru lokvanja za naš ribnik bo torej njegova velikost. Izbrali bomo tako vrsto ali vrste, ki s svojimi listi ne bodo prekrile več kot polovico vodne površine. Primemo velik lokvanj bomo skoraj gotovo dobili tudi v željeni barvi, saj je razpon pri barvah cvetov izjemno širok, od bele preko rumenih in oranžnih do rdečih in rožnatih odtenkov. Lokvanji s svojimi listi zasenčijo del vodne kotanje, kar v poletni vročini zelo pnia ribam, omeji pa tudi rast alg, ki potrebujejo svetlobo. Namesto njih pa lahko uporabimo druge podobne rastline, ki so tudi privlačne in zanimive. Takšna sta denimo tudi v naših naravnih jezerih rastoča blatnik in ščitas-tolistni plavček, ki oba cvetita rumeno. I^okvanje, sadimo maja ali junija. Čvrsto jih zasadimo v sadilne košare, mo spuščamo v vodo. imo le tako globoko, plavajo na vodi, sčasoma, ko-listi rastejo, pa košaro postavljamo vse niže, vse do končne globine. Včasih listi lokvanjev ne plavajo na vodni gladini, temveč se dvignejo nad njo. Vzrok za to je lahko preplitva voda, in tudi zato je zelo pomembno, da izbiramo pravo vrsto, ki ji bo globina ribnika zadoščala. Lahko pa tak lokvanj le potrebuje presaditev v svežo zemljo, pn čemer ga še nekoliko razredčimo. To bomo morali storiti vsaka tri ali štiri leta. EMA RAKUN cmuČMm Polzela tel: 720 319 n MEKO BLAGO POZAMENTERIJA MODNI DODATK K u p IZ z4 f Vsi želim,, fe. o ^ in poce^ *of®v'°« kvott^ ^ - VOLNE za plašče /T - DIOLENI od 1.590 SIT - MAROKENI vseh barv 2.890 SIT - SVILE in ČIPKE za bluze 2.490 SIT K 71 P IR. z4 Novi vzorci vzorčastih in enobarvnih MIKROFIBER 1.590 SIT KUPRE vseh barv 1.790 SIT SUKANCI po 159 SIT ZADRGE po 49 SIT UMETNA KRZNA od 3600,00 SIT ELASTIČNI MATERIALI ZA HLAČE MODNI ŽAMETI Vse vrste gumbov različnih barv in velikosti! Ti P IR z4 KUPRA, Savinjska cesta 31, ŽALEC Av\l SMO ŽE TU, PRIDITE ŠE VI! ŽIMA ČAS PKOII ADOV Zima je pred vrati in z njo že tudi prva prehladna obolenja. Dobro znano je, da moramo na prehlad misliti, se predno se nas le-ta loti, predvsem tako, da utrjujemo svoje telo. In kako ga utrdimo? V lekarnah so nam na voljo zeliščne kapljice imunal ameriški slamnik, ki je priznan naravni stimulans odpornosti na- sadja in zelenjave, ker pa te v zimskem času ni ravno v izobilju, si lahko pomagamo tudi s pripravki iz lekarn in zeliščnih lekarn. Naj jih naštejem le nekaj: dia z vsebnostjo naravnih izvlečkov sadja in zelenjave, Algee, pesinega sirupa endovital - ki poleg pese vsebuje še dodatek C-vitamina in cvetnega prahu. Veliko korist naredimo telesu z vsakodnevnim sprehodi po hladnem zraku, pri tem pa moramo seveda poskrbeti za pravilno obutev in obleko. In kaj storiti, če se nas loti prehlad? Pomembno je zadostno uživanje tekočine čajev, ki pospešujejo potenje in odvajanje strupa iz telesa (bezeg, lipa, šipek, islandski lišaj), čiščenje nosne votline (pri tem si pomagamo z inhalacijami - v lekarnah in zeliščnih lekarnah je na voljo Lekov inhalator), kapljicami (operil), kalcij - C-vitaminom. V primeru, da Prehlad spremlja tudi povišana temperatura, uporabimo antipiretičnih sredstev (lekadol, panadon). Proti bolečinam v grlu si pomagamo z poznanim domačim zeliščem - žajbeljem, ki ga dobimo bodisi v obliki čaja - za izpiranje ustne votline ali v obliki tabletk, mentosana, žajbeljeve tablete. Poleg ten je na voljo še en kup ostalih preparatov septolete, septalen, granobil, novejšega in zelo učinkovitega neoangina, panthola itd. Prehlad dostikrat spremlja suh dražeč kašelj. Pomagamo ?i s toplimi prsnimi oblogami, trpotčevim sirupom, slezovim ali jegličevim simpom 'n pa ponovno z zadostnim uživanjem tekočine - prsnih čajev, pljučnik, lapuh, slez, trpotec, lučnik, materina dušica. Lahko pa se tudi čisto običajen nadležen Prehlad sprevrže v gnojno angino ali pljučnico, zato pri poslabšanju stanja, kljub uživanju omenjenih sredstev, nikar ne odlašajmo z obiskom pri zdravniku. Pa čim manj prehladov! umcap, lekovit, sawatogen, C-Ca, novejše vitaminsko-mineralne tablete ABC, naravni sirup Flora- šega organizma. Telo moramo zadostno preskrbeti z vitamini in minerali, bodisi v naravni obliki Alenka Turnšek - Jelen Hntn V Trgovina in storitve SsSr// # £ Talne obloge ŽALEC, Šlandrov trg 41 a tel./fax: 063/ 715-931 • Veliko izbiro 4-meterskih itisonov in toplih podov vseh vrst in barv - tekače, preproge, dekorativno blago, plato, skaj, predpražnike, namizne prte, moltopren, - material za polaganje talnih oblog, noži, lepila, trakovi, letve,... ■ robijenje in polaganje vseh vrst talnih oblog - zavese standardnih mer in zavese po posebnem naročilu z raznim okrasnim blagom, ■ lesene in medeninaste karnise vseh dimenzij - tapiciranje sedežnih garnitur - simpatex za kopalnice in kopalniške garniture - svetovanje na domu DOSTAVA M DOM SOBE ZIMMER-ROOMS mSm MORAVSKE TOPLICE Dolga ul.tl Detetom C©&f) 26-434 NOVOLETNI PAKET 5 DN! - POLPE^ZiOM s svečano silvestrsko večerjo C*60 DEM (jod 29.22. - 3.2.98)! Svečana večerja s plesom bo v novo odprti restavraciji KAMIN (meni: švicarske specialitete)! factorj store® Ljubljanska 7, 3000 Celje Tel.: 063/481 705 Smo specializirano frcpevina z gorskimi kolesi in snowihoardii ZAKAJ feotory store ? imok nudimo sirokovne svefoveanjje I. i 1: imamo aa|širšo gsaieeo snowlboaši VRSTA USNJA ROBERT SLAKE PROTEUS OBZIR- NOST ENAKI ČRKI RIMSKI BOG SMRTI HURIKANI GROBO DOMAČE SUKNO RIM.BOG UUBEZNI DEL POSOJILA ■‘DELO” TOŽNIKA NAJDRO- BNEJŠI ZNANI MIKROB GORNJI DEL STOPALA TEAM DOLGOR. PAPIGA Z DRUGIM IMENOM (LAT.) jfe w ) HRV. KRAJ V. OD REKE EON MOKRA, VOTLA, DOLŽIN- SKA... IN POTEPUH PRIPAD. KALMIKOV PISATEU VITAN SANJE OSTANEK KART PO DEUENJU POD GABRIEL JUSTIN PRIPAD. MANIE- RIZMA JAP.DIVER- ZANTI, JUNAKI FILMOV SLOV. PEVKA AFRIŠKA ZVER NOR VEŠ. PISATELJ (JONAS) POLOŽAJ TELESA PRI JOGI JAP. VIOLINIST URUŠI-HARA Geslo II s'S « -IfS ,f?l Hil NAGRADNA KRIŽANKA Nagrajenci iz številke 66: 1. Bon Kupra 5000 SIT Matilda Sevnik, Goriška c. 51, 3321 Velenje 2. Avdio in video kaseta Staša Varšek, Efenkova 41, 3000 Celje 3. Majica Glas Savinjske Darja Ratajc, Efenkova 13, 3000 Celje GESLO: CARL LINNE Nagrado prevzamete v uredništvu: Rok za prevzem nagrade je 30 dni. 5AVI/\/J5KI VESELJAK EKSLUZIVNI INTERVJU: CRVENA JABUKA PRGIŠČE MIŠU ‘Ko mine čas lepote, napoči čas lepotičenp. M. BOR 'Če želiš biti ljubljen, potem ljubi! HEKATON ‘Želeti, se pravi pričakovati. SULLY-PRUDHOMME ‘Samo tisti Sivi, ki uživa življenje. MENANDER ‘Naša pamet je na naravnem področju pogostoma v zadregi. J. JANŽEKOVIČ ‘Laže je prešteti lase kot pa strasti in vzgibe srca. A. AVGUŠTIN 'Hrepenenjep umetnik: ne Sivi, toda vsega sveta življenje p v njem. I. CANKAR DOMISLICE ‘Kadar je človek tako dobrohoten, da odpušča napake drugim.p prav te napake že zdavnaj odpustil samemu sebi. ‘Dvomitip strašna slast. 'Lepota in užitek sta čista nekaj drugega kot popolnost; sta tragični in komični povprečnosti. ‘Kadar nehajo zardevati ob nesramnih šalah ženske, začno zardevati moški. ‘Idealna ženska govori resnico le takrat, ko pozabi, da seje nekaj zgodilo res tako, kot ona zdaj pripoveduje. 'Človek vse življenje čaka na smrt, je dejal pesimist - življenje je tako lepo, daje vredno na kraju umreti, je dejal optimist. ‘Le bedak govori pametnemu vedno resnico - ne sme pa je povedati tudi bedaku. ‘Norost je trditi, da ti sreča ni naklonjena; ne išči je v oblakih, skloni se in jo poberi. 'Življenje je niz pričakovanj, ki se zlivajo v eno samo veliko pričakovanp. Če je ta celota harmonija, smo blizu cilja - toda ne dosežemo ga nikdar, saj bi sicer vse skupaj izgubilo svoj smisel. ‘Kdor hoče v starosti na mehkem sedeti, ne sme v mladosti varovati nog. ‘Življenpp veliko gledališče, katerega prvi sedeži so vedno abonirani. 'Delo prenekatere doktorske disertacijep bilo v tem, da so bile stare kosti preložene v drug grob. ‘Nič ne bi moglo tako zelo zbuditi moževo vest ali radovednost kot neomajni molk njegove žene. 'Zanesljivega sredstva proti lenobi ni, moglo pa bi vam pomagati, če si umislite otroke. 'Dobra vzgoja je pravzaprav samo veriga požrtvovalnih momentov. CVEK PARTUA Z • Z ERO Po vsej verjetnosti že veste, če temu ni tako, boste pa izvedeli ravnokar, da so v soboto, 15. novembra, v majhnem »savinjskem« kraju Gomilška, gostovali, upravičeno imenovane legende t.i. jugorocka: Crvena jabuka, kar je za ta kraj (po koncertu skupine Parni valjak) še en velik dogodek. Dražen Žerič-Žera: "Iskrem pesem vedno mjde pot v ušesa in iskreno srce." Glas seveda ne bi bil Glas, če na tem spektaklu ne bi imel svojega odbitega sodelavca, ki se ie skozi gosto gručo razvnetih oboževalcev skupine komajda prebil do »Bekstejdža«, kjer je pri negovanju svoje pričeske »zalotil« centralno figuro in vokalista jie prej oplenjenega benda, Dražena Zenča - Žero? »Ali ne bi bilo bolj praktično, da bi za tovrstno opravilo najel jrizerko?« »Praktično že, vendar bi bi! v tem primeru prikrajšan za užitek. Pred koncertom se vedno frizjram sam, kar me neverjetno pomiija. Časi, ko sem dajal svojo glavo na ipzpolago drugim, so že mimo, ha ha! Šalim se, je pa res, da si sam najbolje uredim slamnato pokrivalo (lase).« »Glede na to, da imaš resnično originalno jrizaro, in da vsak kis štrli sam zase, koliko časa potrebuješ za to?« »Časa ne gre preveč, ker sem že zru-tiniran, porabim pa ogromno olivnega olja in laka za lase. Prisegam na taft.« »Friziraš morda tudi fante s skupine?« »Kje pa! Si nor! Poleg tega pa ostali fantje s pričesko niso obremenjeni, če ti pa iskreno povem, tako »med brati«, pa ostale ffiztra veter! Ampak nič jim ne reci, da sem ti povedal.« »No, pa šalo na stran. Povejva kaj več...« »Zakaj šalo na stran? Danes so takšni časi, da se ljudje vse premalo smejejo. Smeh, iskren smeh je dokaz, da je duša zdrava, to pa je predpogoj, da je telo »fit.« Jaz se. rad smejem, kot vidiš, zato tudi tako fejst izgledam.« »Pa vendarle, nič ne bo škodilo, če poveva kaj več o sami eksistenci Crvene jabuke.« »O tem bi ti lepše povedal Zlatko, ki je kompletni avtor v naši zasedbi, pa vendar, ker imajo fantje ravno ta trenutek »saund čeking« - tonsko vajo, ti pa lahko naštejem nekaj podatkov, glede na to, da sem vendarle bil prisoten v avtentični zasedbi. Skupina se je rodila leta ’85 na pobudo Zlatka Arslanagiča, Darka Jelčiča in nrvega pevca Crvene jabuke, Dražena Ričla, ki ga nažalost m več med nami. Mnogi tega ne vedo, da smo na poti na naš prvi koncert imeli hudo prometno nezgodo, v kateri smo izgu-bili dva draga prijatelja, pioleg že omenjenega Draža Ricla se basista Aljošo Buha, jaz sem takrat igral klaviature. Potem je normalno sledila pavza in v tem času smo izdali album »Za sve ove godine« (1987). V spomin našima prijateljima, leta 1988 pa smo zopet aktivno nadaljevali z igranjem, in tako sem »šilom prilike« postal in ostal vokalist Crvene jabuke. Potem se je sestava večkrat menjala, baza pa je ostala nespremenjena, se pravi Darko, Zlatko in jaz.« »S čim bi argumentiral vašo popularnost, če lahko uporabim ta izraz?« »Lahko, povsem suvereno. Smo, moram reči zelo popularni, če sklepam po številu prodanih plošč in po obiskanosti naših koncertov. Kaj pa je povod za ta uspeh? Delo, delo, delo m se enkrat delo, vsekakor pa tudi izjemna ljubezen do glasbe, katero povsem spontano, vendar zelo skrbno gojimo ves čas. Bržkone so pa za vse to potrebni čisti in strpni medsebojni odnosi, kar je naša prva vrlina.« »Ste po vseh teh studijskih izkušnjah in pa seveda utrujajočih turnejah že kaj izčrpani, oziroma, po domače: vam že kaj dol visi?« »Meni ne visi vedno, včasih pa. Kako je z ostalimi, ne vem, ha-ha. Drugače je pa res, kot si sam dejal, je vse to dokaj utrujajoče, vendar smo profesionalci, to je naša služba in »nimamo kaj jamrat.« Osebno pa rajši počnem to, kar resnično znam in maram, kot pa da bi kopal jarke ali pa akoval v kakšni tovarni.« »Kaj pravzaprav počnete v Sloveniji, bolje rečeno v Gomdskem oziroma imate morda manjšo turnejo po Sloveniji.?« »To bi moral vprašati našega me-nedžeija, on skrbi za te stvari. Je pa res, da smo v Gomilskem prvič, kar pa ne velja za Slovenijo, kajti tukaj kar dosti igramo.« »In kako vas sprejema slovenska publika?« »Zelo lepo. Moram reči, da se tu počutimo kot doma. Slovenci so dobesedno navdušeni nad našo glasbo, sedaj, po razpadu Jugoslavije, celo bolj kot prej, kar vidno kaže na dejstvo, da pogrešate balkanski filing.« »Glede m to, da ste že v času rdečega sistema ogromno koncentrirali po celotni Jugoslaviji, občutili razpad Juge, sedaj se je dejansko zmanjšal trg. Se vam to pozna po številu prodanih nosilcev zvoka?« »Malo že, ampak to ni »bitno.« Če je glasba dobra, oziroma če pesem izvira iz srca, (v glasbi ni nikakršnih mej) zato iskrena pesem vedno najde pot preko ušesa do iskrenega srca, pa bodisi v Afriko, na Severni pol in celo na luno, če je treba« »Prej sva že omenila drugi album, kateri je bil vaš prvi zvočni zapis in koliko vaših albumov je videlo sonce, ker vem da imate bogato diskografijo?« »Prvi album je izšel poleti 1986 pod naslovom Crvena jabuka, za tem smo izdali še sedem studijskih albumov in dvojni CD v živo, sedaj pa smo posneli že material za novi album, ki bo izšel v mesecu decembru ’97.« »Svaka priča ima svoj »kraj«, zato se ti v imenu bralcev GLAS-u zahvaljiijem za to kratko, a prijetno čvek partijo.« »Tudi jaz se ob tej priložnosti zahvaljujem vsem, ki veijamejo v nas, hkrati pa pogoj k življenju v harmoniji in sožitju, Kar je osnovna pravica vsakega živega bitja. g. matela GLAS 67/1997 \......' i m m muiiet i. (Zgodovina se ponavlja - Žalec je zakon) Kdor pravi, da je Žalec mrtvo mesto, je osebek, Id hodi po svetu z zaprtimi očmi in lesenimi čepi v ušesih. Res je, da so se nam z odvzemom mladinskega Muba in zaprtjem templja rock’n’rolla Hmezadovo dvorano pred leti zamajali tla pod nogami. Ampak Žalec se ne da. Bili so časi, ko je bilo naše truda mesto na koncertnem zemljevidu YU rock scene. Ni ga bilo, ki ne bi vedel za tuis. Vedelo se je, da so bili tu žari, ki so ostali v trajnem spominu kot zgodovinski dogodki. Za nekaj časa pa je scena odšla na prisiljen dopust. Rojevanja nečesa novega so se prvi resno začeli lotevati lokahii ambasadorji težke industrije Interceptor, Id so in še puščajo vidno sled za sabo. Z velikimi črkami so vrnili svojemu Žalcu ponos in ga spet vidno označili na zemljevidu Slovenije. Naslednji korak je bilo odprtje, s programom podkrepljeno, »Šport« Ciuha Korona, ki je vse-prej kot šport chdr. Mladi so dobili spokoj za svojo dušo, kar pa je hitro postalo sporno našim staršem. Tudi oni so bili mladi, a so to, kar se da hitro pozabili. Morali se bodo sprijazniti s tem ali pa jih bo to spremljalo vse do groba. Slava jim. Nesmisleno odprto pismo in metanje polen pod noge g. Stariču, lastniku tega magneta za nriade je odveč. Boj proti mladostniškemu kriminalu v Zalar bo potrebno zastaviti drugače. No, in že smo pri našem odbitem someščanu Gorazdu Mateti, ki mu mnogi še dandanes iz nevoščljivosti nočejo seči v roko in sneti kapo za to, kar je rmredil za Žalec. Oddaja V rudo je postala pravi hit. Ob sredah, ko je na sporedu, je pred malimi zasloni staro in mlado. Vidi se, da smo potrebovali človeka z jajci, ki bo brez dlake na jeziku in na šaljiv način povedal, kaj je prav in kaj narobe. Samo tako naprej. Žalec je tvoj zaveznik, meščani pa vojska, ki jo potrebuješ za zmago, ki že trka na vrata. Nova zgodovuta in naše štetje se po novem začne 15. novembra 1997, na gospodov dan, ki si ga je ustvaril ta rock’n’roll. Sest koncertov, to je da ti gate utrga. Našlo seje za vsakogar nekaj. Še tako izbirčni niso mogli ostati doma. Savinjska dolina je vrela. Bilo je kot v pekhi. Žur za vsakim vogalom. Središče je bilo v Žalcu, kjer so mesto ponovno dvignili na noge Šport club Korom in Pop rock Caffe (bivši bistro Asado). Fantje, vse niti so v vaših rokah. Združbno se, saj nam lahko samo tako popolnoma uspe. 1. Prava rokerska fešta je uspeta skupini Wellblott v Koroni, Id vam ob tej priložnosti podatjajo svojo novo kaseto. Za njo je potrebno pisati m naše uredništvo. 2. Metalci so razdirali Kljub v Celju. Revolver RoUes. 3. Rok’nband je v discoteki Jungle pustil svoj pečat. 4. Vili Resnik je v šempeterski dvorani dolgo v jutro zabaval imlo manj števibio publiko. 5. G. Starič, lastnik razvpitega magneta za mlade, Korom, je vedel, kako je potrebim z gosti. 6. Poslastica večera. Funk You v Pop Rock caffeju (bivši Asado). GREGOR ČULK ŠUKAR - CIGANSKA STRAST ke skladbe iz različnih koncev predvsem vzhodne Evrope. Kljub temu, da na ploščo niso uvrstili lastnih avtorskih skladb, pa Šukar-ji vtisnejo skladbam svoj pečat s pretanjenim ubiranjem strun in izredno ubranim večglasnim petjem tako v nežnih baladah kot v plesnih poskočnicah. Dve skladbi, naslovna ČHAIE in ČHAIE TIKNIE, sta priredbi. Prva je do nerazpoznavnosti predelana sklad-ba GIRL skupine THE BEATLES, ki so ji Šukarji vdahnili cigansko dušo. Druga pa je zimzelena uspešnica DEVOJKO MALA DARKA KRALJIČA, znana tudi v izvedbi skupine Idoli. So vas kdaj kot otroke strašili, da vas bodo odnesli cigani, če ne boste pridni? Takšni in podobno negativni stereotipi so se zaradi nepoznavanja njihove kulture, jezika, načina življenja... še bolj pa zaradi strahu pred drugačnim, neznanim, zasidrali globoko v nas. Vendar pa cigani oziroma romi niso le dežurni negativci, kar se nenazadnje kaže v njihovi glasbi, polni čustev, polni solz in smeha. V Sloveniji je kar nekaj izvajalcev tovrstne glasbe, med njimi pa zavzema posebno mesto skupina SUKAR, ki najbolj dosledno med vsemi ustvarja in poustvarja v tradiciji ciganske glasbe. Novo (že četrto) ploščo ČHAIE, ki je izšla pri založbi Corona, so Šukarji, ti beli cigani, predstavili 13. novembra v klubu Cankarjevega doma. Na predstavitvi so v živo pdigrali vse skladbe z nove plošče ■n premierno prikazali videospot za naslovno skladbo, ki ga je režiral Vinci Vogue Anžlovar. Šukarji so na novi plošči pod producentsko taktirko Roberta Mag-nifica zbrali tradicionalne cigans- VROČIH ŽANA j" H J C ■ ODDELEK TEHNIKE 1. The Kelly Family -Grovvin' up 2. The Kelly Family -Christmas ali year 3. The Kelly Family Christmas for ali 4. Backstreet boys -Backstreefs back 5. Špice girls - Špice world DOMAČE: 1. Filmska glasba/Magnifico -Stereotip 2. Različni izvajalci -Naj naj naj 11 3. Simona Weiss - Fleten par 4. Adi Smolar - Jaz sem nor 5. Ansambel Toplišek ■ Mladi muzikant Tematsko je rdeča nit plošče ljubezen, tako večina skladb govori o ženski, o odnosu med žensko in moškim... Ker pa so vse skladbe zapete v različnih, nam povsem nerazumljivih ciganskih dialektih, so plošči priloženi slovenski in aflgleški prevodi. Slednji kažejo težnjo po prodoru na tuja glasbena tržišča. Šukarji so na novi plošči z občutkom za pop in s prefinjenimi aranžmaji tradicionalno cigansko glasbo približali širšemu krogu poslušalcev. Po drugi strani pa so priredbam neciganskih skladb vdahnili cigansko dušo. Vasja Volavšek CD-ji IZ ŽANE JIMI HENDRIK / SOUTH SATURN DELTA Čeprav je JIMI HENDRIK za časa svojega življenja posnel samo štiri studijske plošče, so založbe po njegovi smrti, v želji po čim večjem zaslužku, izdale na desetine bolj ali manj kvalitetnih plošč z njegovim podpisom. Tako je založba Experience Hendrix, ki jo vodita oče in polsestra pokojnega kitarista, pred kratkim poslala na tržišče ploščo SOUTH SATURN DELTA z doslej še neizdanimi posnetki. Plošča, namenjena najbolj vnetim oboževalcem, prinaša dobro uro na bluesu temelječega hrupnega kitarskega rocka s prepoznavnim Hendrbiovim pečatom. Že slišane glasbene okvirepresegata jazzovsko obarvana in s pihalno sekcijo podprta naslovna skladba SOUTH SATURN DELTA ter na funky ritmu grajena POWER OF SOUL. Skladbo MIDNIGHT LIGHTNING pa je posnel v slogu tradicionalnega delta bluesa in spominja na zgodnja dela Johna Lee Hookerja. Kot zanimivost velja omeniti doslej še neizdano različico Dylanove ALL ALONG THE WATCHTOWER z Brianom Jonsom iz skupine Rol-ling Stones na tolkalih. Plošči je priložena tudi knjižica s fotografijami in podrobnimi podatki o izvoru in nastanku skladb. JIMI HENDRIK je bil odličen kitarist in vzornik celim generaijam nadebudnih glasbenikov, predvsem pa glasbeni vizionar, ki je s svojim načinom igranja in pojmovanja glasbe postavil nova merila v svetu popularne glasbe. Vasja Volavšek SOUND ATTACK so baje najbolj obetavna slovenska plesna zasedba. Njihov diskografski prvenec naj bi izšel februarja pri založbi Dallas. SIMONA WEISS je izdala ploščo duetov z naslovom FLETEN PAR. Na njej je deset skladb, od narodnozabavne z BRENDIJEM do rock ’n’ rolla s TOMAŽEM DOMICEUEM. Skupina TANTADRUJ je izdala ploščo STRUNAM z novimi in starimi skladbami. Na plošči so poleg avtorskih skladb tudi uglasbitve Prešernove, Kosovelove in Puškinove poezije. Izšla je nova plošča pevke MELITE OSOJNIK. Na plošči POLJUB VIŠINE je deset šansonov za tiste, ki radi prisluhnejo tudi dobrim besedilom. Ena redkih rock ’n’ roli skupin na slovenskem BIG FOOT MAMA je izdala novo ploščo KAJ SE DOGAJA. Za skladbo ČRNI TULIPAN pa so posneli tudi videospot. Za sexa lačne Sponsored by Janez (Z) Nucaš fr ...........— NAJVEČJA IZBIRA CD plošč in feaset Stari trg 26, Velenje tel.: 063 862-520 \__________________ NOVOSTI - CELINE DION - Let’s talk about love - ETERNAL -The Best of - EROS RAMAZZOTI - Greatest Hits /EROSI - SLO ACTTVE - Briga me - TONY C. - Prah i pepeo TORTEN PRODAJALNE TOP MUSKI 01. METALLICA -Reload 02. THE KELLY FAMILY -Growin’Up 03. BRAVO HITS 19 -Kompilacija 04. BACKSTREET BOYS -Backstreefs Back 05. PARNI VALJAR -Samo snovi teku uzvodno 06. VILI RESNIK -Rad bi bil s teboj 07. THE ROLLING STONES -Bridges to Babylon 08. SCOOTER -Age of Love 09. BORIS NOVKOVIČ -Sve gubi sjaj bez Ijubavi 10. ŠPICE GIRLS -Špice World Pri nakupu večjih količin popusti in ugodnosti za člane. VSE NOVOSTI IN NAŠO PONUDBO LAHKO POSLUŠATE VSAK PONEDELJEK OD 18.00 D018.30 URE NA FREKVENCI KOROŠKEGA RADIA (97,2 MHZ) ODPRTO vsak eten od 12: do IS ure, sobota od 9 do 13 ure. MALI OGLASI AVTO CEUE RABUENA VOZILA CELJE: FORD ESCORT 1.4 CL, 1. 94, cm, 1351.500.00 SIT FIAT TIPO 1.4 ie S, čm, L 94, 1.189.000. 00 SIT FIAT TIPO 1.4 ie SX, bel, 1. 93/94, 1.124550.00 SIT FIAT UNO 13 D, bel, 1. 91, 515.700,00 SIT FORD MONDEO 1.6 CLX, 5V, rdeča, 1. 94, 1,849.900,00 SIT LADA SAMARA 1300 5v, bela, 1. 94, 599.000. 00 SIT LADA SAMARA 1500, 3V, 1. 94, rdeča, 599.700.00 SIT LADA N1VA 1.71, 1. 96, zelen 1322550.00 SIT NISSAN VANETTE COACH 2.4, 1. 90, siv, 935550,00 SIT OPEL ASTRA 1.7 TD 5V, 1. 94, rdeč metal, 1597500,00 SIT OPEL ASTRA 1.8i GLS karavan, metalik rdeč, 1. 93, 1552.000,00 SIT OPEL VECIRA 1.6 GL, rdeč, 1. 90, 1.152.900.00 SIT PEUGEOT 106 XN, bela, 3v, L 95, 1.176.200.00 SIT R 5 CAMPUS, 5V, 1. 92, rdeč, 642.600,00 SIT RENAULT CUO 1.4 RN, 3v, zelen, 1. 91, 939.800.00 SIT RENAULT TRAPIC TB 23 fbrgon, bel, 1. 91, 930.600,00 SIT SUBARU JUSTY 1.0 GL, 1. 92, rdeč, 799.900.00 SIT VOLVO 340 GL D, siva metal, 1. 89, 554.600.00 SIT VELENJE: CITROEN ZX AURA 1.6 I, I. 91, 1,100.«»,00 SIT CITROEN XANTIA 1.8 i, 1. 93, 1.640.457.00 SIT CROMA 2.0 IE, 1. 89, 886.015,00 SIT FIAT TEMPRA 1.6 SW, 1. 93, 1.248.000. 00 SIT FIAT TIPO 1.4, 1. 90, 766500,00 SIT HAT TIPO 1.4, 1. 91, 811.440,00 SIT FIAT TIPO 1.4, L 93, 1,011275,00 SIT IMV R5 CAMPUS, 1. 89, 485.100,00 SIT LADA 151» KARAVAN, 1. 94, 630.000,00 SIT NISSAN MICRA GL, 1. 87, 399.000,00 SIT PEUGEOT 405 GL 1. 92, 1,400.000,00 SIT PEUGEOT 205 ROLAND GARR, 1. 93, 1,874.250,«) SIT R 19 CHAMADE TSE, 1. 91, 921.424.00 SIT R 25 GTX, L 90, 1,407.000,00 SIT ŠKODA 136 L 1. 90, 379.319,«) SIT Ugomi krediti T + 7,5%, menjava staro za novo, vozila so tehnično brezhibna, za določene tipe vozil dajemo garancijo. Informacije na telefon: 063/412-328 -Celje, 063/851-060 - Velenje. JSLO+S& ZALOGA RABLJENIH VOZIL CITROEN ZX AURA 1.8, L 93, 14.900 DEM FELOA KARAVAN, 1. 96, 12900 DEM SUZUKI MARUTl, 1. 95, 6.900 DEM ŠKODA FORMAN, 1. 91 5.300 DEM ŠKODA FAVORIT, 1. 90, 3500 DEM ŠKODA FAVORIT, 91, 3.900 DEM R 5, 1. 91, 5.0«) DEM R 19 CHAMADE 1. 91, 12.300 DEM Za vsa rabljena vozila je možen kredit. Informacije na tei: 063/37-506. &€ LEVEC PONUDBA RABUENIH VOZIL Honda 1.6 ESI sedan, 1. 94, 23.000 DEM Hvundai Accent 15 GLS, 1. 95, 14.000 DEM KIA NEXIA 15 GE 1. 95, 12.000 DEM Mercedez Benz E 300 D, I. 95, 75.000 DEM Mercedez Benz E 300 D, j. 94, 50.000 DEM Marcedez Benz 220 , 1. 94, 43.600 DEM Passat 1.6 TDI, 1. reg. 93, 16.000 DEM Za vsa rabljena vozila je možen kredit. Informacije: 063/472-409. MOTO CEMTER - YOGI VEČJA MOTORNA KOLESA APRILIA, 1. 96, modra, 18.-000 km, 8.900 DEM CAGIVA ELEPHANT 900, modra, 15500 DEM GPZ 500 S, 1. 93, 6.800 DEM HONDA CBR 900 RR, 1. 95, 13.700 DEM JILERA RC 125, L 93, 4500 DEM KAWASAKI ZZR 250, L 91, 5.900 DEM KAWASAKI VN 800 CHOPPER, 1. 95, črn, 9500 DEM KTM 620 EXQ I. 96, 8500 DEM PIAGGIO TIPHON 50, nov, moden 360.000,00 SIT SUZUKI 650 FREE WOND, L 97, 10300 DEM SUZUKI GSX 600 D, L 89, 4.200 DEM SUZUKI GSX 750 R, 1. 90, 7.900 DEM VAMAHA XT 600, L 91, 5.000 DEM VAMAHA XT 600, 1. 95, 7.900 DEM VAMAHA FZR 600, 1. 95, 10.900 DEM Sprejemamo naročila za Laverde letnik 98. Komisijsko prodajamo rabljena motoma kolesa. Uredimo kredit. Sprejemamo naročila za motoma kolesa Kavvasaki 1. 98 in Honda 1. 98. Čelade Shod in Arai na zalogi. Možnost plačila na več čekov. Izpuh Skorpion za Hondo CBR 900 RR, prodamo za 700 DEM. Izpuh Skorpio za Vamaho FZR 600 R cena 650 DEM. Vilice up side-down za Kavvasaki ZRX 400, cena 500 DEM. Gume DUNLOP, MICHEUN, METZELER na zalogi, možnost plačila na več čekov. Čelade ARAI in ŠHOEI na zalogi možnost plačila na več čekov. Informacije na telefon 063/853471. AVTO H ISA D REV ZALOGA RABLJENIH VOZIL AX CITROEN, m. siv, L 89, 5500 DEM SEAT CORDOBA 1.4 CLX, 1. 95, 15500 DEM SEAT CORDOBA 1.6 CLX, 1. 95, 16.200 DEM ŠKODA FAVORIT, 1. 93, 6.000 DEM ŠKODA PRAKTIK, bela, 1. 94, 6.800 DEM Registrirana vozila: GOLF 1.6 JXD, 1. 90, 9.900 DEM, 9.000 DEM Informacije na telefon 0631707-365 in 0631707-395. AVTOHIŠA JAKOPEC ZALOGA RABUENIH VOZIL ALFA ROMEO 33 15 IE, L 92, ES CZ, radio, nastavljiv volan po višini, ohranjen ASTRA 1.4 karavan, L 92, reg. 9/98, radio, priklop, katalizator CAUBRA 4X4, 1. 93, 100.000 km, reg. 3/98 DAIHATSU CHARADE KLASIK, 1. 96, 24.000 km, reg. 9/98 MARUTl 800, 1. 95, 19.000 km, reg. 1/98, dobro ohranjen OPEL KADET 13 S, 1. 89, reg. 11/97, radio spojler, dobro ohranjen OPEL VECTRA 1.8 GLS, 1. 93, pomična streha ABS, SV R 5 FTVE 1.4, 1. 94, 61.200 km, dobro ohranjen Možnost nakupa na kredit in leasing do 5 let. Informacije: 063/864-380 in 063/411-909. MARGIT ZALOGA RABUENIH VOZIL GOLF S paket, 1. 85, na novo servisiran, reg. 7/98, bel, odlično ohranjen, ugdno NEXIA 13 GLX, 16V, z vso dodatno opremo, testno vozilo, 18.500 DEM -možnost prevzema leasinga VW POLO 45, 1. 95/96, na novo registriran, 14.500 DEM SAXO nov, ugodno Možnost kredita na 5 let brez polom, urejamo tudi prepise. Informacije 0609/640-204. AVTO MURŠIČ ZALOGA RABUENIH VOZIL testni avto SAXO 1.6 VTL, metal zelen, 1. 96, cena po dogovom Informacije na telefon 063/856-852. AC KRALJ ZALOGA RABUENIH VOZIL FORD MONDEO KARAVAN 1.8 (XX, I. 94, 14.000 DEM NISSAN MAKIMAL 3.0, L 89, vsa oprema, 16.000 DEM OPEL KADET 1.3 LS, limuzina, 1. 88, 6.900 DEM HUNDAV SONATA 2.0 GLS, vsa oprema, 1. 90 Za rabljena vozila možen kredit Informaci-je na tel: 0631720-283 ati 063/720-116. AVTOCENTER MEH ZALOGA RABUENIH VOZIT, AUDI A4 1.8 auattro, 1. 95, metalik zelen, 42.000 DEM AUDI 100 10 E, L 91, 18500 DEM SEAT IBIZA 11 GLX, 1. 93, metalik srebrn, CZ, ES, radio, 9.450 DEM VW TRANSPORTER FORGON 2.4 D DMR, 1. 93, 17.800 DEM Za vsa rabljena razila veljajo krediti in popust za gotovino. Informacije na tek: 063/852-955. AVTO SELMAR ZALOGA RABUENIH VOZIL AX, 1. 88, 3.900 DEM ALFA ROMEO 75 1.8 IE, 1. 93, rdeč, 10.900 DEM FORD 1.4, 1. 94, 40.000 km, 13.900 DEM HVUNDAI PONV 1.3 LS, 1. 91, met. siv, 8.200 DEM OPEL ASTRA 1.4, 1. 1193, metalno siv, 13.900 DEM OPEL KADET 1.4 LSI, 1. 90, bel, 9.900 DEM OPEL KADET 2.0 GSI 16 V, 1. 90, bel, II. 900 DEM OPEL FRONTERA 2.4 i, 4 x 4, 1. 91 27.800 DEM PEUGEOT 306 XN 1.4, 5v, 1. 94, bel, 15.900 DEM ROVER 416 Sli, 1. 94/95, metalno zelen, 16.900 DEM ROVER 114 GH, 1. 94, rdeč, 13500 DEM R 19 1.4 RT, 1. 9495, metalik zelen, 15500 DEM RENAULT CUO 1.4 RT, 1. 95, metalno siv, 15500 DEM SUZUKI SWIFT 1.6 GLX, 1. 94, met. siva, 13.900 DEM SUBARU LEGACI 20 GL 1. 894, metal dodatna oprema, 20.900 DEM SEAT CORDOBA 1.4 (XX 1. 95, rdeč, 15.900 DEM TOVOTA COROLLA 13 XL 1. 90, met. siva, 9.900 DEM VENTO 1.8. L 9495, rdeč, 19.900 DEM VOLVO 850, 1. 95, vsa oprema, 45.900 DEM Informacije na tel: 063134-320 in 063/32-524. STIGMA 93 ZALOGA RABUENIH VOZIT. ALFA ROMEO, 1. 87, obnovljen, na novo reg, 3.500 DEM MAZDA MX 3, 1. 92 klima, ABS in drugo, 17.000 DEM MAZDA 323 F, 1. 94, 25.000 km, 20.900 DEM Možen kredit banke MALDA. Informacije na telefon 0631411-252. AVTOHIŠA KOS ZALOGA RABUENIH VOZEL CX karavan, 1. 90 C-25, 1. 93 ZX 1.4, 1. 94 Informacije na telefon 702-230. PSC PRAPROTNIK ZALOGA VOZIL ŠKODA FAVORIT, 1. 91, 327.600,00 SIT ŠKODA FAVORIT, L 92, 525.000,00 SIT ŠKODA FAVORIT, 1. 93, 527.310,00 SIT ŠKODA FAVORIT, L 93, 562.464,00 SIT ŠKODA FAVORIT, I. 93, 655.200,00 SIT ŠKODA FAVORIT, I. 94, 793.800,00 SIT R 4, rdeč, 1. 88, 2.000 DEM R 19, 1. 93, 16.600 DEM R 4, bela, 1. 91, 2500 DEM AX 1.6 D, metalno srebrn, 1. 94, 55.000 km, 10.500 DEM Informacije na telefon 063/861-570. AVTO ŠKORJANEC PRODAJA RABUENIH VOZIL AUDI 80 2.0 E, 1. 92 19200 DEM FIAT PANDA 1.0, 1. 94, 7500 DEM KIA SPORTAGE MRDi, 1. 95, 32000 km, modra, 29.200 DEM KIA SEPMA SLX, 1. 94, 12000 DEM LADA SAMARA 1300, L 87, 2600 DEM LADA NTVA 1.6, 1. 93, bela, 7.900 DEM NISSAN PRIMERA 1.6, L 91, poškodovana, 4500 DEM PEUGEOT 405 GL 1. 88*9, 56.000 km, 9.600 DEM Informacije na telefon 0631412-245. KOVINOTEHNA ZALOGA RABLJENIH VOZEL ALFA ROMEO 90 20, L 87, 500.000.00 AUDI 100, 1. 92, 19.900 DEM FIAT TIPO 1.4, 1. 91, moder, 800.000,00 SIT FORD ORION 1.6 (XX L 93, srebrn, 1280.000. 00 SIT FORD ESCORT 1.4 chia, L 92 11.000 DEM FORD ESCORT 1.8 D, L 92, rdeč, 1. lastnik, 12.700 DEM GOLF 1.3, L 91, 10.000 DEM HONDA ACCORD 2.0 i, 1. 90, 10500 DEM HONDA CMC SEDAN 15 GL 1. 90, 9500 DEM HVUNDAI SONATA 2.0 GLS, L 92 1320.000. 00 SIT LANCIA DEDRA INTEGRALE, L 93, črna, 2000.000,00 SIT MITSUBISHI GALANT 1.8, 1. 90, 1.000. 000.00 SIT ROVER 114 GS, 1. 94, 11.900 DEM SEAT CORDOBA 1.4 (XX, 1. 95, 14.600 DEM VW PASSAT 1.6 CL 1. 90, siv, 13500 DEM WARTBURG 1.3, 1. 89, cena po dogovom Informacije na telefon 063/432-807. 28-letni fant s čisto preteklostjo, brez obveznosti, želi spoznati sebi primemo dekle za skupno življenje. Samo resne ponudbe na mobitel 041/682-995. V centru Žalca nasproti avtobusne postaje oddam lokal v najem za trgovsko dejavnost v izmeri 65 m2 ali več s skladiščem. Tel.: 715-281. Prodam ALFA 33 15 IE, 1. 93, katalizator, reg.: 10/98, rdeče barve, CZ, SV, nastavljiv volan, strešno okno, nove gume. Tel: 041/681-742. Prodam GOLF 1.6 S-paket, 1. 84, reg.: 8/98, bel, na novo servisiran, odlično ohranjen, z veliko dodatne opreme (široki odbijači, meglenke,...). Tel.: 472-034. Prodam ali menjam R 25 TC MANA-GER, 1. 88, metalik temno siv, SV, daljinsko CZ, el. stekla, lepo ohranjen, Cena 8500 DEM. Te!.: (Ml/681-770. V centru Šmartnega ob Paki prodam starejšo hišo potrebno adaptacije. Cena po aogpvoru. Tel.: 885-161. Prodam kombiniran hladilnik s 50-litrsko skrinjo in kombiniran bojier za centralno kurjavo. Vse pod garancijo. Tel.: 833-382. RADIO CEUE 95,1 95,9 100,1 MKi j OČKOV DAN (FATHERS’ DAV) Ko se šestnajstletni Scott Andrevvs po hudem prepim z očetom Bobom skupaj s punco usede na motor in besno zapusti starše, se njegova mama Collette resno zboji, da se ne bo več vrnil. Bob je prepričan, da bo muhasti fant kmalu spet doma in policija se strinja z njim. Še en pokvarjen mule z Beverly Hillsa, ki ne zna obvladati svoje jeze - kaj takega se ni zgodilo ne prvič ne zadnjič. Collette pa nima miru in hoče za vsako ceno poiskati svojega sina. V skrbi in strahu se domisli nenavadnega načrta in obišče Jacka Lavvranca, uspešnega losangeleškega odvetnika, s katerim je imela pred leti, ko sta bila še oba samska, avanturo. V upanju, da ji bo pomagal, mu razkrije, da je zanosila v času, ko je hodila z njim in razglasi, da je Scott njegov sin. Jack pa ni tako prepričan o tem. Ima dobro službo, razkošen domek, prek-vasen avto in ljubko ženo Carrie, ki je že tretja po vrsti - nič mu ne manjka (morda le dobri živci), zato si res ne želi tovrstnih zapletov. Obupana Collette se zato z enako zgodbo obme na Dalea Putleya, še eno staro ljubezen iz istega obdobja. Tokrat ima več sreče, saj neuspešnemu, zamorjenemu, nevrotičnemu dramatiku iz San Francisca pravkar razkrito očetovstvo spet vlije voljo do življenja, ki mu je še kako primanjkuje. Ni mu treba dvakrat reči, naj poišče svojega fanta: Dale naravnost hrapeni po tem, da bi imel v življenju še za koga skrbeti in ne bi razmišljal samo o lastni nesreči. V tem času pa začnejo tudi Jacka mučiti dvomi. Kaj, če je zares Scottov oče? Misel mu ne da miru in naključje poskrbi, da se kot nalašč službeno znajde v San Franciscu, kamor naj bi se zatekel tudi pogrešani fant. Kaj bi ga stalo, če bi se kljub vsemu pozanimal, kaj je na stvari, medtem ko ga nič hudega sluteča ženska čaka doma? In tako se zgodi, da se poti obeh »očetov«, Jacka Lawrencea in Dalea Putleyja, prekrižata. Popolna neznanca, ki bi težko našla eno samo sorodno lastnost, iskanje mladoletnega ubežnika in obujanje že pozabljenih spominov zbliža. Z združenimi močmi se lotita zahtevne naloge, ko pa se zares znajdeta v starševski vlogi, odkrijeta, da je zahtevnejša, kot sta mislila - in postaneta neizprosna tekmeca, saj je vsak od njiju iz minute v minuto bolj prepričan, da je Scott prav njegov. Medtem je slabi vesti podlegel tudi Scottov legitimni oče Bob, ki je kmalu spoznal, v kakšno stisko je pahnil Collette ter uvidel, da je otroka dolžan najti sam in da tega ne more prepustiti njenima bivšima ljubimcema. Tako so fantu za petami kar trije očetje. Bob ima resda dober namen, toda drži se ga neverjetna smola in izkaže se, da bi brez dela Dalea in Jacka mlademu uporniku trda predla... THE GAME »Tokrat v eni od svojih najboljših vlog« (USA TODAV) MICHAEL DOUGLAS igra poslovno uspešnega bankirja Nicholasa Van Ortona, ki od svojega mlajšega in v očeh družine ničvrednega brata (SEAN PENN) prejme nenavadno darilo za rojstni dan -igro. Toda to ni igra za kogar koli. To je igra za nekoga, ki je zaradi nje pripravljen izgubiti vse - družino, premoženje in celo lastno življenje, kar pa Nicholas seveda še ne ve. Samozavestni Nicholas Van Orton je navdušen. Navdušen je zaradi dejstva, da se lahko igro igra po telefonu, na katerem koli računalniku, ob katerem koli času. Toka stvari..., in sicer predvsem takrat, ko igre sploh ne igra... In ker Nicholas razmišlja tako kot vsi trdoživi in uspešni ljudje (»paranojično«), kmalu spozna, da je igra, ki jo igra s skrivnostnim in nadvse inteligentnim neznancem, ena najbolj nevarnih in spletkarskih iger, kar si jih je moč zamisliti. Spozna, da je postal igralec na življenje ali smrt... L. A. ZAUPNO (L. A. Confidental) O filmu: Los Angeles v začetku petdesetih. Sonce sije z vseh štirih strani neba, mesto se kopa v glamuiju, radovedneže in vse ostale vabita prestiž in lahek denar, ki se zgrinja v industrijskem kompleksu pod imenom Hol-lywood. Gibljive slike, ki prihajajo iz Ho!lywooda, so zaznamovale in očarale celo deželo. Vse je videti kot iz pravljice. Toda pod bleščečo fasado se skriva pokvaijeno jedro. Vnetljiva zmes resničnosti in fikcije, ki sta jo pogojila zanos ter gospodarska rast povojne Amerike, je tik pred tem, da eksplodira. NAROČILNICA: Naročam-o GLAS Savinjske: G /2 mesecev - 25 številk 3.000 SIT G 6 mesecev - 12 številk 1.600 SIT Telefon: Podpis in žig: Naročilnico izrežite in pošljite \ v pismu na spodnji naslov. I Stroške poštnine Vam povrnemo ob naročilu! SftRSfi d.o.o. Šlandrov trg 20 3310 ŽALEC CELJSKI** KINEMATOGRAFI * OKVIRNI PROGRAM ZA MESEC DECEMBER UGRABITEV (Air Forcc One), akcijski thriller Rezija: Wolfgnag Setersen; Vloge: Hanison Ford, Gaiy Oldman, Glenn Glose, Wencly Crevvson; (Na programu do 10.12.) DO NAGEGA (The Full Montv), komedija Režija: Peter Cattaneo; Vloge: Robert Carice, Mark Addy, Tom Willanson, Paul Bar-ber; (Na programu do 10.12.) VULKAN (Volcano), film katastrofe Režija: Mick Jackson; Vloge: Tommy Lee Jones, Anne Heche, Gaby Hoffman; (Na programu od 4.12.) LA ZAUPNO (LA Confidential), kriminalka - drama Režija: Curtis Hansom Vloge: Kevin Spacey, Russell Crowe, Guy Picrce, James Crowcll, Danny de Vito; (Na programu od 4.12.) OČKOV DAN (Fathcrs Day), družinska komedija Režija: Ivan Reitman; Vloge: Robin Wil-liams, Billy Civstal, Julia Louis-Dreyfuss, Nas-tassja Kinski; (Na programu od 11.12.) IGRA fThe Game), thriller Režija: David Fincher, Vloge: Michael Douglas, Sean Perm, Deborah Kara Unger, James Rebhom; (Na programu od 11.12.) HERKUL (Hercules), risani film Proizvodnja: Walt DLsney; Režija: John Mus-ker, Ron Clements: Tatc Donovan, Danny de Vito, James Woods: (Svečana premiera enkrat v terminu od 11.12. do 13.12.) FILMSKI PROGRAM ZA KINO ŽALEC petek, 5. december, ob 18. uri GEORGE IZ DŽUNGLE - “odbita” komedija, ob 20. uri KRIK - srhljivka sobota, 6. december, ob 20. uri GEORGE IZ DŽUNGLE nedelja, 7. december, ob 16. in 18. uri GEORGE IZ DŽUNGLE, ob 20. uri KRIK - srhljivka četrtek, 11. decembra, ob 20. uri SUAJ - drama 12. december - 14. december UGRABITEV - spektakel, MOJ BIVŠI SE POROGI - romatična komedija Vsa tedenska obvestila spremljajte na oglasnih deskah, za vse informacije pa so vam na voljo na telefonski številki 715-123. Sw SAVINJSKA TV STUDIO Pečnikova 2, 3310 Žalec, tel.lfax: 716-116 sreda, 3.12..1997 18.00 ŠKL - šolska košarkarska liga 1997/98 (5. oddaja) 19.00 Promocija kasete Aleksadra Joža "Vse so me ljubice zapustile" (posnetek koncerta iz Trbovelj) 20.30 Videomix z Jano Mesareč (oddaja z videospoti in novicami iz sveta glasbe) petek, 5.12.1997 20.00 Tednik 102 20.15 Policijsko poročilo (PP Žalec) 20.20 Borzne novice (CBH Celje) 20.25 Seja občinskega sveta občine Žalec (posnetek z dne 4.12.1997) ZDRUŽENA LISTA SOCIALNIH DEMOKRATOV OBMOČNA ORGANIZACIJA ŽALEC vabi vse zainteresirane občanke in občane na JAVNO TRIBUNO O AKTUALNIH VPRAŠANJIH DENACIONALIZACIJE ki bo v PONEDELJEK, 8. DECEMBRApb 17. uri v veliki dvorani OBČINE ŽALEC. Sogovornika bosta poslanca: ZMAGO JELINČIČ, SNS MIRAN POTRČ, ZLSD Na tribuni sodelujejo tudi strokovne delavke Upravne enote Žalec: NATAŠA JEŽ in BOŠKA ŽOLNIR Pogovarjali se bomo o problemih in dilemah vračanja premoženja fevdalcem, cerkvi, drugim denacionalizacijskim upravičencem, najemnikom prostorov ipd. Poleg obrazložitve trenutnega stanja bosta poslanca komentirala tudi akcijo zbiranja podpisov za referendum "Ohranimo naše bogastvo." VSTOP PROST f H©§TIŠCi FILAČ SLOVAN Vransko 54, 3305 Vransko Tel.&fax: 063/725-430 TROBEJ Attemsov trg 12, 3342 Gornji Grad Tel.&fax: 063/843-006 Dobimo se prš FILAČ. SREČNO 98 SAVINJSKA Celje - skladišče trgovska D-Per 131/1997 omn umm momm m HH. m mam mm 5000004269,67 cobiss o V času prednovoletnih nakupov smo za vas pripravili miKO NttGMDNO IMS Mii Čaka vas več kot 100 lepih nagrad l Med njimi: © BTV VOVAGER 51 TTX O VIDEOREKORDER PHILIPS 171/02 0 GLASBENI STOLP ICS PP 7915 @ MOŠKO KOLO ROG © SOBNO KOLO ... in še in še ... Pogoj za sodelovanje je nakup nad 3.000 SIT do 31. decembra. ftIDITE, PAMETNO BOSTE PRESENEČENI! . , ''S«# ot. a \a We^°' ^o\°^0 . xl vo<" 7071 s MLEKARNA PTUJ m