134. številka.
Ljubljana, vtorek 16. junija.
Vil. leto, 1874.
SLOVENSK
i?Sl7tSi d1an«  ViVzeu^1 P«;"ed«-ljke in dnovu po praznikih, ter veUa po posti pr.jemai^ v in    ,,,,,,, „;,,
»a četrt leta 4 gold - Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za celo loto 13 gold., za četrt leta 3 gold. 30 kr., za en njeuoc 1 gcild. 10 kr. Za pošiljanj« na t°    82iir.ai?-na ,75 krr,C- Za me8eC* ?° kfc."*.rtS lota' ~r Za tu'e deiele " ctl" Iet<> 20 *a pol leta 10 gobi. - Za gospod, učitelje na LlSfc* šolah
"LtaSflJiS! ?'Zana C,'"a m 8,cer:,2a M«b'iano za četrt leta 2 gob. 50 kr., po posti prejenian /a četrt leta 3 gld. - Za oznanila ST plačuje mi £*£ stopne poti t-vrste 6 kr., co so oznanilo enkrat tiska, 5 kr. ce se dvakrat m 4 kr. če se tn- ali večkrat tiska. Vsakokrat se plača At-nipeli za 30 kr Dopisi naj ae lzvoie frankirati. — Rokopisi bo no vračajo. — Uredništvo jo v Ljubljani na celovški cesti v Tavčarjevi hiši   Hotel Evrona" U ti r a v n i s t v o, na katero naj se blagovolijo pošiljati naročnino, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne reči, je v »Narodni tiskarni" v Tavčarjevi bišf
Palacky o Nemcih in Slovanih.
(Daljo.)
„Izcelegasrca obžalujem osode-polua sredstva in pota, katere je rimska kurija zadnji čas izvoliti in hoditi za dobro spoznala, da bi svojo avtoriteto branila in utrdila; obžalujem je, k o t k a 1 ami t e t o, ki se je brez potrebe na glavo nakopala, ne za katoliško cerkev in krščanstvo samo, nego za celo člove-č a n s t v o.
Vsrednjemvekunijso bile rimske inteligencije duševnomu življenju vsega svojega časa le kos, nego so bili i močnejše. Naše dni pa so jezu-vitje, ki imajo v Rimu odločno besedo omejeni menda na svoje kolegije in ucilne sobe, in o duševnem povzdignenji, ki se kaže v glavah cole inteligencije laje v (neduhovnov), niti slutenja nemaj«». Ta čas, ko se neutrudeni duh preiskavanja bolj kot kedaj v vedno večjih krogih razširja o vseh prikaznih in razmerah, ki ro njegovemu pogledu dohodni: ta čas stopiti proti njemu z orožjem iz najtemnejše (»rožnice srednjega veka je ravno tako neokretno kot brezvapešno in škodljivo početje. Škodljivo je, ker naše dni nove dogme sila-busa in nezmotnosti nijso pripravne tolikanj vero, nego bolj nevero vzbujati in razširjati. Jaz poznam vse, kar se mi more sč stališča ortodoksije v tem ugovarjat', a v polemiko o tem se ne spustim *),
*) Vprašal bi pa vendar rad ono, ki se sklicujejo na pozitivno božje razodenje, da-li neskončni svet, ki nas obdaja, da-li čudeži, ki jih narava vsak
ker vem, da bi bila ra\no tako brezkoučna kakor brezvspešna, kakor moje prepiranje z nemškimi liberalci. Omeniti pa sem moral stvar, da morem odločno dokazati, v koliko in zakaj moram liberalcem nekaj še pravo dati.
Kdo mi sme v zlo jemati, ako v si-labu in v dogmi nezmotnosti le prve naskoke in p o skuši nje vidim, sred-ujevečni dušni absolutizem zopet spraviti v veljavo in svobodnostna teženja našega časa sploh potlačiti?
Silabus negira prirojeno pravico človeka do k v obode, preklinja vestno, učno in tiskovno svobodo iu skuša državo tudi tikoma državljanske in politične svobode omejevati. Duševni arsenal pak, iz katerega zajema svoje opravičenj?, ima tudi še druga orožja te vrste, ki se morebiti še v reservi imajo. Eno n aj si ln c j šili med temi bi bil nauk, ki se je v diugi polovici XV. stoletja javno oznanoval, daje namreč papež božji neposredni namestnik na zemlji, in kdor njemu nij brezpogojno pokoren, n i j le brezbožen, nego tudi božji sovražnik. — Jaz pa dobro vem, da je to od mene obžalovano teženje le ana-hronizem, ki časa duha ne vstavi niti ga spremeni, ki pa bode bode cerkvi sami končno le še bolj škodil. A ako ta neduh tudi ne zmaga  in zmagati ne more,
dan pred našimi očmi dola, nijso tudi neposredno razodenjo božje za človeČanstvo P ali se no da tudi v posvetni zgodovini izpoznati božjo vladanje? in da-li vse to ne govori ravno tako razumljivega kakor silnega jezika za vsako odprto glavo in vsako odprto srce V In ali moro valjda bog v svojem govorjenji, v svojem razodenji biti Boboj v protivji ?
naredil bode ipak mnogo prepira in nedostatnosti; njegovi pripadniki, ultramontanci, bodo z delavnostjo to nadomestili, kar jim bode pri Številu in moči manjkalo, žrtvovali se bodo za papeža ter bodo v družbo vsaj nemir prinesli. Država pak nema samo pravice, nego ima tudi dolžnost, da o pravem Času misli na svojo varnost.*)
A kljubu temu ne morem si kaj, da obžalujem brezni e ru o sovraštvo naših libe ralcev proti vsemu, kar se zove cerkev in je z njo v zvezi in da to obžalujem in karam še dosta bolj, kakor p r o ti časov ua zahtevanja rimske kurije. Ako vsakdanje deklamacije liberalnih časnikov in parlamen-taričnega odra proti duhovenstvu, kakor proti vBem onim, ki se pečajo s Kristovim naukom poslušam in premišljujem, pride mi nehote misel, da so gla\no zlo našega časa, da nij škodljivejšega poklica, kakor je oni verskega učitelja sploh, in da evangelij Kristov je strup, ki se mora skrbno posebno od šol odrivati, da se ga mladostni duhovi ne nalezejo. Kolikrat sem uže posebno ladanjske duhovnike na Češkem, ki so večjidel omikani in človekoljubni, moral obžalovati, ki imajo trpeti od obeh nasprotnih si namer : po eni strani od rimske kurije, ki jim datlju j 4 nove, nepotrebne, z njihovim prepričanjem nespojljive dogme, proti katerim glasno protestirati jim je prepovedano, — po drugi strani od vulgarnega liberalizma naših dnij, ki jih preklinja ter odgovorne dela za stvari, pri
*) Ali čujete staročoba, vi pritlikovi „staro-slovenski" (ka-li) klerikalci, pravnarji in drugi slovenski farizeji?? Utedn. flSl. Nar.u
Ms. tek.
Ljubica Tizianova.
(Historična novela.) (Daljo.)
Eden kavalirjev bil je Tizian, slikar. Sedel je na velicem, oblazinjenem stolu brez naslonjače in zdel se žareč radi neizmerne sreče, radostnega razpoloženja. Ta v črno-svileni podsuknjič in nalično nabarvani žametni plašč odeti, z rožami ovenčani umetnik bil je star kacih štiri in trideset let — ženijalna, bradata glava polna ognja in kreposti. Piskal je včasi na kake dve pedi dolgo piščalko, na katere spodnjem konci bila je žveglasta odrtioa.
Njegov sosed zrl je resno, skoro melanholično izpod gostega lavorovega venca, ki mu je venčal kraljevo čelo. Ta s Čudežno ročnostjo lutnjo rabeč kavalir, katerega črno, iskrajoče oko se je izredno urno gibalo, bil
je naj večji prijatelj slavnemu slikarju, Ariosto, katerega slava je napolnjevala vso Italijo.
Krepko vzraščenega, starejšega moža s popolnimi, dobro izraženimi potezami na obrazu zaznamoval je Tradenigo pazno po-slnšajočemu vojvodi kot kiparja Jacobo Lan-soviuota. Tik njega sedel je vitki, nežno smehljajoči se gospodar, vitez Pietro Arctino, katerega pazljivost se je skoro izključivo obračala na moža, ki je sedel na koncu mize na častnem sedežu.
Ril je to mlad mož s kratkimi lasmi in kratko brado z resnim skoro ponosuim obrazom in sč stanovituim, malo da ne otrpne-nim prebadljivim očesom. Nosil je tamno Buknjeno obleko španjskega kroja, imel krog vratu zlato verižico z medaljonom iu na desuej roki žareč briljanten prstan, liil je edini v družbi, katerega nepokrita glava nij bila ovenčana.
Na drugej strani resnega moža sedel je inostransk obraz bč svitlo-črno ovčjo čepico
na ostriženej glavi in daleko čez prsa sega-jočo krasno, sinjo črno brado.
Bogato opravljeni strežniki in sluginje, zadnje kot očaralne vile podrepanimi, gor-nimi krili, dohajali so in odhajali i doua-ševali sadja in okrepčevalnih pijač.
Ogromen bakrenast svetilnik, kakoršne so izvrstno izdelovali v Antverpenu, razprostiral je nad mizo svoje umetno zapletene panoge in okolo in okolo dvorane plapolale so barvene papirnate svetilnice, ki se čudo-krasno razsvitljevale dragocene slike na ste-uab, predstavljajoče toržestvo (trijumf) Bakha in Venere.
Ariosto se vzdvigne, zabreuka v strune svoje lutnje ter hoče peti.
— Moj gospod, pravi na koncu mize sedeč mož, ne zameri — kljubu, da si tako slaven pesnik, nijsi še nocoj ničesar improviziral.
Ariosto se priklone tako globoko, kakor mu to dovolita miza in njegov glasbeni stroj.
katerih ho cisto nedolžni. Akopram so tudi ultram"ntaask i zeloti med njimi, katerih pa ne poznam, je njih število vendar sigurno maj h en m. kj — „ Nedolžni morm veliko trpeti!" ta pregovor se kaže resničnega osobito pri nadih duhovnih.
Ako je  dnhovensko gospodstvo samo ob sebi zlo, —  Česar nikakor ne tajim, — bojim se vendar,   da postane ono, kar se pri nas dandenes najbolj sili na njegovo mesto usesti, še veliko večji zlo: jaz mislim popolno nejevero, ki se rapidno razširja, in se zdaj sicer še s pripravnim ščitom bre/.vei stva pokriva, a ki ne bode dolgo počakalo, pa se  razkrije kot nevera, brez-božtvo, mnogobožtvo ali surov materijalizem ter povzdigne radikalni egoizem za največje in edino veljavno pravilo za življenje. Vsak pameten človek pa mora razvideti, da tam, kjer nij boga, tudi nij morale,  ni kreposti ni greha, ni pravice ni krivice, ni sramnosti ni nesramnosti, da človek izgubi svojo največjo prednost,  namreč prednost nravnega poklica in da mora postati sama beštija. In temu  strašnemu nihilizma služi liberalizem našega dne vedoma in neredoma.   Ali pa more država i potem obstati in cveteti, ako se Človeški družbi odtegne vsa nravna podlaga? ako imajo egoistična poželenja in pohlepnosti zanaprej določevati  mejo dovoljenega in nedovoljenega? In ali nij duhoven-stvo  vsakega krščanskega veroizpovedanja, jaz nočem reči edini, a vendar najboljši in najizdatnejši pokrovitelj, varovalec nravnega človekovega poklica? ali torej nij tam, kjer svoj poklic izpolnuje, prava podpora države in dobrotnica človečanstva ? —   Dobre cene dovtip, ki bi to hotel iz tega razloga negirati, ker so tudi nenravni duhovniki, — ta se mi ne zdi vreden, da bi se oziral nanj. (Dalje prih.)
Politični razgled.
jMotraiiJ*' «1«4k«'1V
V Izubijani 16. junija. Dunajski   u/1t-<iun*nt<it*%ki organ priporoča duhovnikom  naj  nikar ne vzemo od vlade podpore ali Streniavi ovih grošev.
*) Na Češkem. Pri nas pa jo ogromna veČina duhovenstva iz taeih zelotov. Uredn.
— O kakovem predmeta mi zapoveda slavni moj gospod pesen?
— Ule^! odvrne odgovorjeni z leskcta-jočim očesom, naklonivši se proti z rožami ovenčani dami: Angelica, bcllissima a mara-viglia, si fa portare per arte magica in Le-vante!
Glasen plosk odmeva.
— Poprej pak dovolite po vrlo brabant-skem običaji pričeti verze s kapljico vina, pravi predsednik, povzdignivši Čašo, v katero so dame metale rožne lističe. Naj živijo dame, pesniki in umetniki, vsi pošteni kavalirji, i kedar sta meščan in ratar udeležila se moje napitnice, potem ne zabite tudi nas kneze in boljare oblagodarovati bo slavo in častjo ! In tako nijsnio pozabili na nikogar.
— Pozabili ste, imenovati ovajene, na katerih zdravje pak pije Alfonzo d' Este, kriči vojvoda nastopivši s krepkim glasom, med tem, ko je z eno roko izdržil meč, a z drugo raz obraz odtrgal si krinko.
Brezimni priskoči in ustavi se med osnpneno kvišku odskočivši goste in vojvodo,
Lepo! Ali še naši slovenski „gospodje" naj nltramontanskeji  na vsem sveto,   — bodo radi vzeli, denar je denar, kaj stavimo?
Med fehi je popolen razdor gotov. ..Politik'' javka krokodilske solze, da narod nij edin itd. Ali baš od staročehov se nij niti en korak storil, da bi se bila edinost dosegla.
Vmaiijo «!ri*av«*.
Srbski knez je za svojega zastopnika v Bukureštu imenoval državnega svetovalca Petronjeviča na mesto Zukiča.
Vmncnsfei besni bonapartist grof L a Croix je zaradi atentata na Gambetto obsojen na šest mesecev ječe, 20O frankov globe in poplačanje vseh sodnijskih stroškov. Drugi zaprti individnvi so dobili po osem dni do enega meseca zapora. Danes misli levi centrmu v narodni zbornici predlagati proklamiranje republike z Mac Mahonom kot prezidentom na sedem let, in popolno ali nekoliko revizije republikanske ustave. Za ta predlog se bode terjala nujnost in nadejati se je podpiranja enega dela desnega centra; vendar se dvomi, da-li bode kaj vspeha.
Špitttfsktt vlada je, kakor se piše, sklenila, ako papež umrje, privilegij kasti-lijskih kraljev uporabiti, vsled katerega bode pri volitvi novega papeža intervenirala.
Dopisi.
Iz Celovca 12. junija [Izv. dopis.] (Vrbsko jezero; požarno društvo; celovška čitalnica; kmetij ski list i, Trdnjava: poštne listnice; slovenski slovar.) Uže je nekaj tednov preteklo, odkar nijsmo ne ene vrstice iz naših krajev, čitali, zaradi česar denes jaz nekatere novosti poročati hočem.
Prve dneve meseca junija t. j. pred sedanjim slabim vremenom in pred točo, katera je tudi na Koroškem dva dneva zaporedoma divjala, smo imeli lepo, prav poletno vreme, in dostikrat so mnogoštevilne družbe peš in peljaje odrinile iz mesta, da se v krasno lc-žečej okolici narave radujejo in okrepijo. In tu imamo namreč posebno prednost od strani vodstev naših železnic, da idejo vsako nedeljo izredni vlaki po jako majheni ceni in to od Celovca proti severu do St. Vida, kjer leže zanimivi in močno obiskani kraji: Vratna ves, Karnutograd, Gospa sveta in dalje zgodovinsko imenitna Ostrovica. Ravno tako ide izredni vlak od Celovca do Trbiža in nazaj,
katerega je, kakor se je dozdevalo, s svojim prosečim obrazom hotel odvrniti od pre-naglenega, krvavega početja.
Resno in dostojno vstopita Ordclaffi Tra-denigo in Andrea Donato v dvorano, a Be ne dotakneta krinke — čudoviti kontrast k sijajnej družini.
Tiziano takoj odskoči zapazivši vojvodo ter plane z leskajočim mečem v roki na prostor, kjer je bila na pol omedlela sve-čanostna kraljica, pred katero se — s plamtečim pogledom in razsrdeno odločnostjo v svojih potezah — postavi v zaščito.
— Ha! klikne slikar, sedaj menim iz-poznati čutstva tega, ki se je do sedaj hva-lisal z lažujivim lepotičjem kot Ferrarc naj-plemenitejšega sina. Nazaj, vojvoda Alfonzo! Se-li ne sramujete prilomastiti v stanovanje kavalirja v društvu beričev, potem nemate povoda čuditi se vam posveti nalik fautali-nom tam.
— Vecellio, obuzdi se! krikne Tradenigo svarljivo. Ti bi, naprotiv vrlim plenaenitašem, obžaloval svoje klevete!
za katero pot se mali znesek 2 gld. 40 kr. plača, in si pri tem v enem dnevu mnogo lepega ogleda, kakor: Predel, Podklošter, Heljak, Blatčansko jezero, Vrbo, Porečje itd. Najzanimivejši oddelek celega pa je in ostane prekrasno, v novejšem času ob bregih z mnogimi lepimi vilami okinčano in obrobljeno vrbsko jezero, katera je prava Medina Ce-lovčanov in mnogih tujcev. Dosedaj je tu sprehajalce prevažaval parobrod, ki se je letos zaradi staroBti in trohljivosti penzijoniral, da napravi prostor novemu, velikemu parobrodu, ki se bode sedaj na akcije v Trstu nakupil in bode potem pričetkom julija zopet in to nekda šestkrat na dan prerezaval krasne vode našega jezera. Za poletno sesijo — posebno še nij povsem deževna — je torej dovelj preskrbljeno in marsikatero mesto bi si znalo v čast šteti imeti tako uredjene kraje za veselje in šetanje.
Znano bode marsikomu, da ima ravno Celovec kaj dobro uredjeno požarno društvo, katero si v resnici povsem zadostovati prizadeva. To društvo bode zadnje dni tega meseca praznovalo svojo desetletnico in ker bode ob enem šesti vzajemni zbor vseh koroških požarnih društev, ima biti ta svečanost posebno sijajna, zaradi česar se uže sedaj priprave delajo. Ali ne samo to društvo ima pravico letos desetletnico praznovati, temuČ tudi celovška narodna čitalnica, katere odbor pa — ne vem iz katerih uzrokov — sedaj malo počiva in to sebi in reči v kvar. Pričetkom leta so Bicer bele vrane tu in tam izrazovale se, da se ima ta dogodjaj svečano obhajati, ali sedaj, ko bi bil čas tega učinka je vse mirno, tiho in onemoglo, samo naznanilo se je, da se čitalnica iz prejšnjega sta-nišča preseli v novo stanovanje ležeče vštric slov. tiskarne, na trgu sv. Duha, v gostilni k zlat. jelenu. To tembolj tudi tu ponovim, ker more tam popotni Slovan, ki mu je volja najti narodnjake, zmirom enega aH drugega dobiti. Vam pa, slavni odborniki zakliknem „pazite, da se po, na ta način dalje trajajočem delovanju ob enem prilika in mogočnost dvajsetletnice ne izpodrine" !
Marsikdo poreče: „vi vendar le dobro živite, vse imate in še posebni čaBopis „kme-ti j ski listi", katerega vam na ljubo izdaja nemški odbor kmetijske družbe." To bi bilo
— Ordelaffi, kliče Pietro Arctino, podavši roko imenitnemu slugi signorije. Menim, da nijmato na misli, igrati ulogo pošasti Čarovnika, katerega spremljate. Na vsak način se morate zanesti, da bodemo kot korenjaki branili krasotico, katero tako smelo napadate.
Kraljica v rožah se je osupnenosti okrepila; bliža se krepkim vedenjem vojvodi Ferrarskemu.
— Jaz ne potrebujem mečev, pravi ve-ličestveno. V prsih Alfonza d' Este še biva blagodušuost, ki me bode dostojno varovala proti demonu straHti, kateri se je za nekaj trenutkov podal v naročje. Vojvoda, mo-rete-li Lauro Cencl-jevo dolžiti besede, pogleda, iz katerih bi bili uvideli, da je nag-nena vašej ljubezni, da bi vam bila s tem le naj manjša nada dovoljena imenovati jo kedaj svojo?
Alfonzo razprostre roki.
— O, bellis8ima! vsklikne padši na kolena, to baš je, kar me tira" v obup. Ena utešilna beseda, eden mil, sočuten pogled bil
resnično, ko bi Človek globljeje ne pogledal za stranske kulise, katerih pa odkrivati mi nij volja; le to naj bode povedano,  da so se ti listi,  kakor se povsem kaže, zaradi tega ustanovili, da se skoraj gotovo usmrte. Dokazati se hoče potem, da nij ničesar treba za  slovenskega  kmeta, ker   tako razume nemški (?). Skrivnosti odkrite in  zakrite bi lehko natančno obelodanil gospod „podpod-urednik" ali pa „podpodpodurednik", katera moža vsaj čutita za narod in vesta kaj je prav in kako ravnanje   bi bilo pravo; med tem ko glavni  urednik ne razume besedice ne slovenske in „podurednik" ne more slovenskega stavka pravilno napisati,  kar mu pa nij na sramoto, ker se ga nij učil. Jaz hočem le tu pristaviti, da gorenjski kmetje, od katerih so nekateri hoteli list za dober denar naročit in sprejemati,  nijso lista dobili, ker bi se na ta  način število naročnikov pomnožilo,  kar pa nij v smislu odbora kmetijske družbe, ki hoče, da se zahtevanje po listu manjša,   vedno  manjša in končno potihne. Dobro bi bilo, ko bi se v tej stvari glavnejši slovenski možje skupili ter sklenili, kaj se ima storiti,  da se list na ta ali oni način ohrani in v resnici potrebi vstreže. Kje si odbor „Trdnjave?" Ne samo to temuč tudi na prvi pogled manjše stvari bi te morale zanimati in tu in tam k seji zbrati, tako na pr. novejša prikazen, o kateri je uže nekdo v „SIov. Nar." pisal,  da se namreč dvojezični poštni listi, nakaznice itd. ne izdajajo. To zahtevanje je v lici jaku izhajajoča „Slld-deutsche Post"  na kaj čudni način osmešiti hotela. Pravi namreč   v eni zadnjih številk, da tako naš slovenski kmet ne razume „nove Šprahe", in ne ve,  kaj pomenijo slovenski napisi na teh  listih ter  poda potem kaj smešno primero, namreč:   „post na po v milica- in pridene vprašanje:  kdo razume to?  Mi odgovorimo: „Slovenec gotovo ne, pa tudi drugi narod ne k večjemu kak Japonec ali Kinez, katerih enega gotovo vi ali v redakciji ali v tiskarni shranjenega imate."
Končno naj še sporočim veselo novost, da se druga izdaja A. Jan ežič-evega slo-vensko-nemškega slovarja, katerega se je po učitelju slovenskega jezika na celovškej|
bi mi dal kreposti dovolj, vašo izgubo ceniti više, nego vso mojo pozemeljsko srečo...
— Vstanite, moj vojvoda! reče mu Laura Cenci. Ne skrunite se z besedami, s katerimi vas je navdahnil neprijatelj istine. Ne žrtvujte malika, ampak vrnite se kesno k pravej boginji vašega srca. Ne morete-li meriti z vašo turobnostjo po izgubi dame, katere čutstva nijso bila nikdar vaša, globoki jad, ki besni v prsih one, ki ima pred bogom in ljudmi naj svetejše pravo na vašo srce? Poljubite nje rokovico, ki jo imate za klobukom, in podajte mi vašo roko kot prijatelj a ne kot preganjalec. . . Če ne, vojvoda, vedite, da se vam bode zabiležilo, plemenito rojeno hčer benečansko poditi, kot bi bila hostna srna.
— Govori le o sebi, dona Laura, kliče Alfonzo d' Este in pusti mrtve pri miru. Tvoje oko razodeva drugo, krasuejo pesen blaženstva, kot ono Lavre ESostocbio. . .
— Ha, lažnjivec! krikne brezimni, krinko raztrgavši in pokazavši čarobno, a bledo lice mlade devojke.   Tu stojim v obleki, ki je sramežljivosti mojega spola v porog; od-j vrgla sem slavo, da bi sledila tebi, a ne, daj
gimnaziji gospodu Jnliji pl. Kleinmajer-ju v sodelovanji z drugimi tu bivajočimi, zvedenimi Slovenci, povsem popravila predelala, in zdatno pomnožila, pridno dotiakuje in bode v drugi polovici meseca julija baje uže izšla in to v založbi družbe sv. Mohorja, katera v resnici najmarljivejše delovanje razprostira v korist in slavo naroda!
Domače stvari.
— (V ljubljanski kazini) je bil poslanec ljubljanskega birokratstva, katero pri nas odločuje ali dominira pri volitvah, g. dr. Schaffer zbral zadnjo soboto svoje „volilce", t. j. izmed 700 s korespondenčnimi kartami povabljenih je bilo prišlo kakih GO uradnikov in kaka dva neodvisna moža. Dr. Schaffer se je bil pridno pripravil in govoril je cele dve uri o vsem kar je bilo v državnem zboru. Iz vsega govora se je videlo, da dr. Schaffer sam je politično precej blaziran postal in ne zaupa niti vladi niti svoji nemški stranki v parlamentu dosti. Dalje je povedal, da je izvedel, da 15 let nij še npati dolenjske železnice. Za vladna kandidata Hičevarja in Dežmana so pa c. kr. uradniki in nemškutarji baš s tem agitirali, da so Dolenjcem gotovo železnico obetali. Zdaj pak vladni kandidat dr. Schaffer vse vladne agitatorje in nemškutarje tako na laž postavi? Uk za volilce.
— (Uradno-novinska inperti-nentuost.) Naša „Laibacher Zeitung", ki brez Štemplja in s cesarskim orlom na čelu izhaja, — sklepa v zadnji številki od 15. junija iz naše zadnje izjave, da bode novo slovensko „narodno društvo" najprvo čisto n arodn e namene (rein nationale z\vecke) dosezalo, ka se to ne bode vezalo z državno enoto in z načeli ustave, ter da bodo tedaj „zvesti privrženci ustave" (vsakako so tu mišljeni višji c. kr. policaji) nam in še nerojenemu društvu na prste poudarili. — Torej čisto naroden Slovenec biti, to je c. kr. novinarstvu uže greh in se žuga narodnemu društvu, samo ker je narodno, s policijo  ter  obeta  udarji   „po prstih !" —
bi tebe kedaj k meni priti privabila timveč, da te varujem zločinstva, katere baŠ nameravaš.
Osupnen stopi vojvoda na stran.
— Ti tu ? upraša vojvoda z ognjenim pogledom, med tem ko njegova desnica nehote išče držalo meča.
Resni, bradati mož v ovčjej čepici, ki je bil knezu naj bliže, vstane ter ga prime za roko.
— Kdo si ti? zaupije Alfonzo, ki je glede načina, s katerim se je tujec njemu nasproti vedel, malo da no okamenel.
— Jaz sem mož, ki te varuje sramote, da ne izdržiš meča proti dami, odvrne počasno, a krepko orijental. Ako ti je ležeče na mojem imeni, vedi, da je knez, nalik tebi, ki je dotaknil se tvoje roke. Jaz sem Ahrned Geraj, gospodar Kerzoueza, eden sinov pokolenja Batu-Khana.
Alfonzo   meri  ga  s   ponosnim, divjim očesom.
— Neverni, Fatar je   vreden deležnik izdajalstva kristi jausktga mu odvrne.
(Dajo prib.)
V pred-zadnji izjavi c. kr. uradne nL. Ztg.u je bilo govorjeno nasproti nam o zadržanji ..nemške1' stranke v naši slovenski deželi, o neki narodni,[t. j. nemŠko-narodni stranki. Zdaj pa c. kr. list narodnost sploh za političen greh proglasuje? Ne vemo ali imamo tu nov program naše slavne vlade pod Že-nijalnim gospodom šefom Metternihom, ali pa le oficijozno Žurnalistično brez rak tu ost pred soboj. liodi eno ali drugo, v konštitu-cijonalnem življenji je taka taktika, najraečje rečeno, originalna.
— (K preganjanju ljubljanskih poštnih uradnikov.) Naši klici o silovitosti proti slovenski m poštnim uradnikom nijso bili zastonj. Tržaški poštni direktor Lama je nanagloma penzijoniran, t. j. odstavljen. Uzrok je njegovo netaktno ravnanje s poštnimi uradniki v Ljubljani. Torej brezpostavno, na gole denuncijacije oslanja-joče se teroriziranje vendar ne gre še. A stvar še nij pri kraji. Se se bo o tem govorilo na pravem mestu.
— (Ljubljanski tiskarji) so v soboto pri svojem mesečnem zboru z absolutno večino glasov sklenili, da napravijo letos veselico na čast „Gutenberga" v ožjem krogu in sicer brez maše.
— (Iz Vipavske doline) se nam piše 14. jnn.: Huda burja je od 13. na 14. tega meseca tukaj neizrečeno mnogo škode naredila. Vse je kakor omlačeno snopovje. Trte je vse polomila, tudi vse drevje, posebno črešnje, ki so ravno zorile. Nanos je bil 14. t. m. zjutraj ves bel. Nadejali smo se dobre letine, pa žali bog vse je proč. Žito je burja vse polomila.
— (V Starem trgu pri Ložu) je razpisana učiteljska služba s 400 gld. letne plače. — Učiteljice, ki podučujejo v ročnih delih, imajo prednost.
— (Ali jo liberalizem kriv?) da so suroveži učitelja iz Žabnice pri Loki po noči smrtno ranili, kakor so naši klerikalni listi izvedeli? Nij vrag, kajti bolj trcijalnega in klerikalnega kraja nij pod solncem nego je oni.
Razne vesti.
* (Plavajoč otok) 150 oralov velik, se nahaja v sadavgaskem jezeru v Verraontu ; na njem je veliko vsakovrstnih lepih in dobrih jagod, in tudi drevesca, ki so po 15 čevljev visoka. Ribe se love tako, da se izvrta luknja v zemljo, pa se zajemajo z dolgimi korci. V Fioridi je več takih plavajočih otokov, kakor tudi v meliikauskih jezerih.
* (lioluica.) Neka zelo občutna bogata ženska, ki jo mislila, da je bolna, je š!a v toplice v Em*. A preden je tja odpravila se, je prosila svojega zdravnika, naj onemu v toplicah njeno bolezen dobro popiše. Mož jej res spiše pismo, ter ji ga da. Ž uske so pa zvedave. Tako je tudi ta na potu odprla pismo, da bi videla, kaj zdravnik 0 njeni bolezni sodi. V pismu je bilo pisano sledeče: „Ljubi gospod kolega! Jaz vam pošiljam ženskega pavijana, ki je z vsemi slabostmi svojega spola obdarjen. Le dobro obdelajte to zverino. Zdrava je kakor nosorog, in njena mošnja je strašno polna." Ko ženska pismo prebere, pade v omotico. Kaj se je pa dalje zgodilo, nij še znano,
* (Lepo rečeno.) Amerikanski list „Goldcn Globe" jo nehal izhajati, ker je redaktor „zginil". Da je zginil, oznanil je v zadnjem listu njogov tovariš tako-le: „Naš urednik je zginil. Na zadnje so ga videli stati pod nekim drevesom, pri katerem je par mož za vrv vleklo."
PoMlano.
Vprašanje do c. kr. poštnega nrada v Bledu, oziroma c. kr. poštnega ravnateljstva v Trstu. — Pri e. kr. poštnem uradu v Bledu jo nedavno vzel gospod Trojar nekega meni po imenu nezuanega ekspediterja v službo. — Tega moža oiabnost pa tako daleč sega, da se je drznil mojega sina Franja, ki je v petek 12. t. m. prinesel pa ket za oddajo, grobo odpraviti rekoč mu „naj jutri pride". Drugi dan zopet prinese Franjo paket želeČ ga oddati, ali v novic prišel je zastonj in zarenčal mu je mogočni ekspediter: „naj popoludne ob 13. uri prinese svojo stvar." Tretjič n^sel sem pa paket sam, ter ga z veliko težo oddal po/.rši mnogo grobosti).
Stavim torej vprašanje do c. kr. poštnega urada v Bledu, oziroma c. kr. poštnega ravnateljsta v Trstu: eo-li veljavne predpisane uradne ure od osmih do dvanajstih dopoludne in od treh do šestih popoludne za vsakega brez razločka in vsakovrstne pošiljat-ve, ali ne? Ima li ekspediter dovoljenje nad strankami renčati in ošabno odganjati jih, ali ne?
Josip A m br o ž i č, podobar. V Bledu 13. junija 1874.
Poslano.
Slavnemu c. kr.  poštnemu uradu v Ljutomeru.
Povsod po Slovenskem so dobivajo po poštah razne poštne tiskovine s slovenskim tekstom, le naš poštui urad takih uže dolgo Časa nema, da si je bil ekspeditor od po-edinih strank uže večkrat v tej zadevi na-prošen. Denes to prošnjo še enkrat javno ponavljamo ; ako ne bo to pomagalo hočemo se pri poštni direkciji v Gradcu pritožiti.
V Ljutomeru 12. juuija 1874.
Več slovenskih strank.
Vseia bolnim moč in zdravje brez leka in brez stroškov po izvrstni
Revalesciere fln Baru
V> IrOffrfftMM.
Vsem trpečim po izvrstni Revalesciere du Barry, katera brez porabe leka in brez stroškov sledeče bolezni odstrani: bolezni v želodci, v živcih, v prsih, na pljučah, jetrah, žlezah, na sliznici, v duinjaku, v mehurji in na ledvicah, tuberkole, mišico, naduho, kašelj, naprebavljivost, zapor, drisko, nespečnost, slabost, zlato žilo, vodenico, mrzlico, vrtoglavico, naval krvi, šumenje v ušesih, medlico in bljevanjo krvi tudi ob času nosečosti, scalno silo, otožnost. sušenje , ruvinatizem, protin, bledico. — Izpisek iz 75.000 spričeval o ozdravljenjih, ki so vsem lekom kljubovala:
Spričevalo št. 74.670.
Na Dunaji 13. aprila 1873. Sedem mesecev je sedaj, ko som bil v najo-bupnejšem položaji. Bil sem bolan na prsih in živcih, tako da budi od dneva do dneva vidno gineval in vsled tega dalj časa nijsem mogel so učiti. Slišal sem o Vašej čudovitoj Revalesciere, rabil sem jo in Vas moreni zagotoviti, da se čutim po enomesečnem vži-vauji Vaše tečne in žlahtne Revalesciere popolnem zdravega ln okrepčanega, tako da morem, ne da bi se tresel, pisati. Napoten sum tedaj, vsem bolnim to raziuerno jako dober kup in okusno zdravilo kot najbolji lek priporočati in ostajem Vaš udani
Gabriel T e s c h n e r, slušatelj javnega višjega trgovinskega učilišča. Spričevalo št. 73.068.
Mitrovice, 30 aprila 1873. Hvala izvrstnej moki je moja sestra, ki je na nervoznem glavobolu in nespečnosti trpela, po porabi 3 funtov na potu k bolj Sanju. Ob enem si dovolim, Vas uljudno prositi, da mi na poštno povzetje 1 funt Revalesciere navadne sorte, poletf razločnega poduka za rabo te moke pri otrocih 8 tednov starih pošljete.
S spoštovanjem
Nikolaj G. Kostic. Spričevalo št. 7:5.704.
1'filep, pošta Hulešan na Moravskem 7. maja 1873. Ker mi je od Vas žo davno prejeta Revalesciere du Barry pošla in je za mojo želodčno slabost in neprebavljivost dobro in splošno zdravilo, Vas prosim, da mi od prave Revalesciere 2 funta na povzetje kakor hitro je mogočo pošijete.
Spoštljivo udani _______Jožet Rohacže k, gozdar.
Tefinejli kot meso, prihrani Bevaleaciere pri odraieenih in pri otrocih 50krat svojo ceno z& zdravil*.
V plehastih puiicah po pol fnnta 1 gold. 50 kr., I fnnt 2 gold. 50 kr., 2 funta 4 gold. 50 kr., 5 fun-,ov 10 gold.. 12 funtov 20 gold., 24 funtov 36 gold.,
— Rovalesciere-ruacuiten v pušicah k 8 gold. 50 kr. in 4 gobi. 50 kr. — Bevalescmre-Chocolatee v prabn in v ploščicah za 12 tas 1 gold. <>0 kr., 24 tas 2 gold fiO kr., 18 tus 4 gold. 60 Kr., v prabu za 120 ta-10 gold., za 888 tas 20 goil., — za 576 tas 36 gobi.
— Prodaje: Barry du Barry S. Comp. na l»u-
lVulIUsctiguNse št. S, v LJubljani Ed. Vlahr, v tirailcl bratje Oberituzmeyr, v lun-hrska Diecbtl & Frank, v C^lovci P. Birn-Vu-hur, v Lonci Ludvig Mdller, v Mariboru F. Kolotaik & M. Morio, v Meraua J. J Stockbausen, kakor v vseh mestih pri dobrih 1«-karjih in špecerijskih trgovcih; tudi razpošilja du tajska hiša na v«e kraje no poštnih nakaznicah ali povaotjiL
Tujci.
15. j u n i j a: •Cvrona: Truden iz Trsta. — Tomašič, inžo-ner iz Prage. — Lassor, glavni  kasir  iz Idrije. —
Bros, inženir iz Prage. — Lavig z gospo iz Prusije,-— Batiat z družino iz Trsta.
Pri Slonu: Matelič z Dunaja.—Lubicinsky iz Rusije. ■— Rcihel iz Bistre. — Seicht z Dunaja. Vogel se Štajerskega — Pogledič, Štampa, trgovec iz Zagreba. — Ghezzo, brodnik, Berlo iz Trsta. — Oppol major, Grkman iz Vrhnike. — Schlcsinger z Dunaja.
Pri Malici: Svarcel c. kr. major iz Gradca. Vldeo, potnik ■ Dunaja. — Mandel, zdravnik iz Trsta. — Kisnik iz Kočevja. —» Penker, trgvoc z Dunaja. — llaupt, posestnik iz Štrosinka. — Solig-man iz Monakovega — VVimer, Prosenjak, Neuman, Flukner, potniki z Dunaja.
Dunajska borza 15. junija.
Enotni drž. dolg v bankovcih  .   69 gld. 45 kr.
Enotni drž. dolg v srebru    .   .   74 „ 85 „
1860 drž. posojilo.....108 „ —
Akcije narodno banke   . 988 „ — _
Kreditne akcije    .   .    .   .     219 „ —
London........111 n 85
Napol.......... 8 „ 93«/, „
Srebro.........105 „ 75
Pred sleparstvom se svari!
Mod mnogimi naznanili, posebno za ure, merijo marsikatori na to, pokrajinsko
Erebivalco preslepariti. Naj so vsak varuje z lastnega dobička takšne ure kupitii, za atero firma prodajalca ne da- dovoljne garancijo.   Pri meni kupljeno uro  so vsak čas ali izmenjajo ali nazaj vzemejo, dokai najatrogejše solidno*«i !
Neverjetno, pa resnično!
i^n 1 crl *sO IrV ITI 1 <**l švicarska moderna porcolan-email-ura, z lepimi soljankarai *^t* * £3 " *^     KI. 111  ■      i • jn cvetlicami emailirana, prav elegantna in po niski ceni,
koristna za vbogo in bogato, z enolotno garancijo.
Q   IO   1H 11 Prav;i  angleška,  srebrna cilindrasta ura, s čisto talini-vorižico, z
mJiI -^-^9 O     medaljonom, etuijem, ključem in 51otnini garantilnim listom,  in z
roservnim urnim steklom vred.   Taisto krouo-čaaomonie uro, najfinejše v ognji pozlačene samo
12 gld. 50 kr.
"I Q \yi 1 «r»| velja praktična, dobra in čista remontoirna ura, tako zvana cesarska ura, ki *™ HI  -i-** C5     j* najboljšo dolo, kar so more misliti; zdravnikom in p. duhovnikom itd. so
te ure no morojo dovolj priporočati, ker so očitni dokazi, da takšna trpežna ura niti za sekundo
zaiti no sme.
"1      ju   |W if\   se dobijo moderno vojaško ure, lebko, lične, poleg tega jako elegantno f Ak\  Ji*JP 111 lO ln okusno, in kar je glavna reč, zel6 natančno gredo in so po čudno
niski coni; k takej ori dobi vsaki imitirano srebrno urno verižico po modernem fazonu z ključem, etuijem, medaljonom in »letnim garantilnim liBtom. ^JfllllO 12  in 1 *»  0*|   srorjrna cilindrasta ura, s pravim zlatim obročum naskok, močnim k^dllltf Jii^ III Jltf kristalnim steklom, z verižico in medaljonom iz talmi-zlata in ga-
rantilnim listom vred.
"1 K nJJ •>#)  ir\   prava angleška srebrna siderna ura, savonoto z dvojnim pokrovom, OftIIIII X«l illi <^\J najfinejšo gravirana, s pravo talmi-zlato  verižico in garantilnim
listom vred.
^Jftltm 1^1 «"| Prava angleška, srebrna in v ognji pozlačena kronometor-ura z verižico, me-K3IU11U daljonom iz talmi-zlata, usnjatim etuijom in garantilnim listom.
SftlllO 14 £3!* taista, znamenito finejsa, z orijentaličnim kažipotom.
W«i|||r|   iii o I ■ 1*7 <r|   prava angleška Prince of Wales-re«nontoarna ura, najmočnejšega t3clIIlU J-V «111   I 4   fm,*» obsega, s kristalnim steklom, kolesjem iz nikelna v pravem, čistom talmi-zlatu: te ure imajo celo prod druzimi to prednost, da so brez ključa navijajo; k takšnim uram dobi vsaki talmi-zlato verižico z medaljonom in garantilnim listom vred zastonj. W« nifi   I Q   o*|   Prava angleška ura iz Čistega talmi-zlata, cilindrasta, nove fazono, z dvojnim I tU   Ji.«JI   ^ I. kristalnim steklom, in so tudi kolesje vidi, ko je zaprta, s talmi-zlato verižico, z medaljonom in garantilnim listom vred. zlitin    \~L   lili    17   *r\   ce'° majhna ura za gospo, iz pravega srebra in prav pozlačena, s K?«1IIIU   i1*   «111   J. f pravo talmi-zlato verižico okolo vrata in garantilnim listom vred.
W<ii| |f| I W j »i Of| trl prava angleška najfinejša v ognji pozlačena srebrna kronoine-K?clllll!   1°   HI O    toni a ura z dvojnim pokrovom, najfinejše emailirana,  s fino
verižico iz pravega talmi-zlata, medaljonom in garantilnim listom vred. ^Hltlft    iN   MI i   20   in tri   najfinejša prava angleška sidorna ura, na 15 ru-
►o«llllU   lO   elll 111  m/tM binov, z najfinejšo verižico iz talmi-zlata, medal-
jonom, usnjatim etuijem in garantilnim listom vred. CamA   Q)A   j.. <i*|   srobrna remontoarna ura,  se brez ključa navija, s talmi-zlato
►Pelinu   ^VF   lil   ««J   g It VCrižičo in medaljonom vred.
jSmilO 23 ili zlata ura ** 6"0SP° 2 verižico, medaljonom in garantilnim
Simiin ^t** in \ O tri   prava angleška srebrna remontoarna ura z dvojnim po-
k^ctlltu 0«J> lil **vr ^1. ^rovoiU) garantovana in patentovana.
N« l II lO 3»>, 4-5 ill 50 g I, prava angi0gka ziata sidorna ura s kristalnim steklom.
Anilin T^k 111 IOO «►■!   fioa zlata remontoarna ura s kristalnim steklom,  105 in
»OcllIlU UV,  ««J 111 IVU g|. 115 g,  B dvojuilll 8teklom.
^•1 l\\ti        M i       *il kil  tri   pravi angleški kronometer, z romontoarom, dvojnim pokrovom
tTttiiuu **\j\r     ±9\J\r gi, in kri8talnim stoklom.
Razon tega vse kje drugod ali od kogar druzoga razglašene uro oeiieje.
Delavnica za poprave ur.
Staro ure, večkrat dragi družinski spominki, Be popravljajo in ponavljajo. Cena poprav s 51etn6 garancijo gl. 1'/,, gl. 3, 5 do 10 gl.
Pismena naročila
so na poMtiio ptovzelje ali poHiI|at«jv zueska v 24 urah izvršč. Na posebno zahtevanje se pošiljajo tudi ure in verižico na povzetje na izbirko in se za neobdržano denar nazaj pošlje.
Moje ceno so vedno nižjo kakor najnižje povsod in jaz stojim s svojimi terjatvami na visočini časa.
Vsi, ki si novo uro naročiti žele,
V**i, ki stare ure za novu zamenjati hočejo, bo proseni, bo na mojo firmo obrniti.
M*iiilil>l> B1wmonun9
TJhrenfabrikant, Rothentliurmstr. 9, Wien. \uslov nuj se dobro zapomni.
Izvrstni zastopniki za dežele se iščejo. "^|fc(E
(50—14)
Izdatelj in za uredništvo odgovoren: Ivan Semen.
Lastnina i n tisk „Narodne tiskarne".