214
Politični pregled.
Položaj. — Po več tedenskih pogajanjih in posvetovanjih ter neštevilnih avdijencah političnih voditeljev obeh ministrstev se je po posredovanju ministra zunanjih del, grofa Gro-luchowskeva. in skupnega finančnega ministra pl. Kallava vender posrečilo, da se je nagodbena kriza poravnala, in da se je med avstrijsko in med ogrsko vlado dosegel kompiomis. To je zasluga cesarja samega, kateri je vplival, da so se začela nova pogajanja mej vlado tudi tedaj, ko sta že oba ministrska predsednika bila prepričana, da ostanejo brez uspeha. Poročila o vsebini kompromisa so seveda različna. Danes je težko presoditi, je-li na njih kaj resničnega, ali ne. Avstrijski vladi naklonjeni listi pravijo, da v boju mej Thunom in Szellom ni bil nihče premagan in da ni nihče zmagal. Ti listi trde, da je pri nagodbeni krizi šlo za to, da bi avgtro-ogrski banki dani privilegij ne trajal dlje, nego med Cislitvansko in med Ogrsko sklenjena carinska in trgovinska pogodba Prvotno pravijo ti listi, da je bilo dogovorjeno, naj se carinska in trgovinska pogodba sklene do 1. 1904, bančni privilegij pa naj se podaljša do 1. 1910, in naj se zagotovi popolna jednako-pravnost obeh državnih polovic pri banki za to celo dobo, tudi za slučaj, če bi mej Cislitvansko in mej Ogrsko prišlo do carinskega boia. Ako je bilo res to bistvo zahtev Thunove vlade, potem je ta nekaj uspeha dosegla, ali s tem še nikakor ni rečeno, da je vspeh povoljen. Z nasprotne strani se namreč čuje mnenje, da Szell v bistvu od svojih zahtev ni prav nič odnehal. Po teh zagotovilih noben ogrski politik niti mislil ni na to, da bi mogla banka ostati skupna tudi še potem, ko se raztrga carinska in trgovinska pogodba z Ogrsko, in se vsled tega vse, kar je Szell privolil, samo formelne vrednosti. Szell je za svoje koncesije si najprej zagotovil privoljenje Kos-sutha, in to je dokaza dovolj, da ni odnehal v bistvu čisto nič. Po teh zatrdilih je bilo Sz&lu poglavitno na tem, da se nagodba potom ogrskega parlamenta samostojno uveljavi, da da se ogrski zagotovi jednakopravnost pri banki za toliko Časa, dokler obstoji carinska in trgovinska zveza mej Cislitvansko in Ogrsko in končno na tem, da poneha ta zveza ravno tedaj, kakor potečeta trgovinski pogodbi z Nemčijo in Italijo, da bi imela Ogrska pri njih obnoviti popolnoma proste roke, in bi jih mogla eventuvalno obnoviti samostojno ter brez ozira na Cislitvansko in Ogrsko raztegniti do leta 1907., ker se tako laglje pripravi za gospodarsko ločitev. Nam se zdi, da so te navedbe kolikor toliko utemeljene, in da ima ogrska veliko več vzrokov, biti zadovoljna z nagodbenim kompromisom, nego jih ima Cislitvanska, če tudi je finančnemu ministru Kaizlu zagotovljeno baronstvo.
Kaj sedaj. — Način uveljavljenja nagodbe z Ogrsko je sedaj določen. Nagodba se uveljavi s § 14. S tem je vsaj začasno dognano jako težavno vprašanje, in vlada ima v toliko proste roke, da lahko poskusi rešitev tistega notranjepolitičnega problema, kateri je državo našo tako razrukal, da se more vladati samo absolutično. Nekateri menijo, da poskusi vlada rešiti jezikovno vprašanje za Češko s pomočjo § 14. in da začetkom septembra skliče državni zbor. Če bi Nemci nadaljevali obstrukcijo, bi vlada poslala drž. zbor zopet na počitnice in zopet vodila vso državo s § 14. Čuje se pa tudi mnenje, da je cesar mej zadnjo krizo, posvetuje se z odličnimi voditelji vseh strank, prišel do mnenja, da bo drž. zbor funk-cijoniral, ako vlada odstrani jezikovne naredbe in jih nadomesti z jezikovnim zakonom — in da je tudi že gotovo, da vlada samo še nagodbo in jezikovni zakon uveljavi potem pa odstopi. Vederemo.
Moravska spravna komisija. — Moravski deželni zbor je —- kakor smo poročali — že lani izvolil permanenten odsek, kateri naj določi pogoje porazumljenju Nemcev in cehov na Moravskem, da bi se sklenil   narodnostni   mir.    Ta odsek
ni še ničesar dosegel, kar je popolnoma umevno. Nemcem gre za to, da ohranijo gospodstvo nemške manjšine nad češko večino, a cehi v tako spravo nečejo privoliti. Zdaj, ko so Nemci s svojim binkoštnim programom pokazali, kake naklepe imajo glede Moravske, hočejo cehi narediti konec celi spravni komediji in izstopiti iz permanentnega spravnega odseka.
Ogrska. — Državni zbor se je sešel v sredo dne 14. junija, in vlada mu je predložila nagodbene predloge. Pričakuje se, da se razprava o njih dolene že tekom jednega meseca.
Francija. — V ponedeljek je odstopilo oportunistično ministrstvo Dupuy, ker mu je parlament izrekel nezaupnico. Povod je bil prav malenkosten. Pri dirki v Auteuilu so mo-narhistični aristokratje uprizorili napad na prezidenta republike. Radi tega so socialni demokratje in raJikalci dne 11. t. m. uprizorili veliko republikansko demonstracijo. Ker je prišlo do necih manjših rabuk, pri katerih je policija baje jako brutalno postopala, so socialisti spravili vso stvar v zbornico. Tu so se združile vse republikanske stranke in po1 rabile lepo priliko, da odstranijo Dupuva, katerega že dlje časa niso marale, češ, da v vseh zadevah, ki so v zvezi z Drevfusom ne postopa pravilno, in da napeljava vodo na mlin generalnega štaba in v tem na mlin monarhistov.
Italija. — Nemško pobalinstvo, ki je v državnem zboru avstrijskem takorekoč ubilo ustavno vladanje, posnemajo sedaj tudi še drugod. Skrajna levica v italijanskem parlamentu tira že nekaj dnij obstrukcijo, da prepreči sprejetne tistih političnih predlog, s katerimi bi vlada rada utesnila društveno pravo in tiskovno svobodo. Laški radikalci obstrujirajo doslej dostojno samo z dolgimi govori in brezštevilnimi glasovanji po imenih in to le pri razpravi o rečenih političnih predlogah, drugače ne. Bržčas pa bodo začeli tudi s škandali in sicer, če se poostri opravilnik, kakor je nasvetoval posl. Soniao.