Porast investicij
Kakor je zna.no, ie družbeni plan za 1. 1957 določil, da se bo ©bsag Lnvesticij letos gibal na enaki ravni kaJcor pred-lanskim in lani. V pnrih treh mes«cih letos 90 bile investictje približno na doloeenj ravni. NepopolTii podatki za april (ki se bodo lahko ob končni ureditvi še sprenienili) pa opozatjajo, da se začenši od marca kaže težnja naraščanja investieijskih naložb. Ta je posebno prišla do izraz« v aprilu. Naslednja razpredelnica kaže gibanje invastioij v prvih štirih mesecih letos v primerj4vi z istimi mes«ci v 1.  19%:
Investicijske naložbe v razdobju jantiar—april
(t miUjartiii diiMTJeT) 1956             195?
janu&r.....    20.9          20.5
februar.....    25.7          27
marec.....    19.1          24.5
april......   26.0          37.5
Bilo bi preuranjeno, če bi hoteli kar koli določnejšega sklepati n nadaljnjem gibanju samo na podlagi teh podatkov.
10  bi terjalo mnogo podrobnejšo proučitev vseh činiteljev, ki vplivajo na to gibanje. Za zdaj je mogoče govorvt« le o težnji, ki se je pokazala v.doloeeiiih številkah.
Prav tako je treba poudariti, da so investioijske naložbe glede na značaj sklador, iz katerih so bile črpane, v znatnem naraščanju pri lokalnih investicijskih skladin (150 Vo) in pri amorti^acijskih skladih (125 c/o). Glede ekonoraske strukture se je nadaljevala težnja premika investicij v korist družbenega standarda in knietijstva in zmanjšanja deleža naložb v in-dustrijo.                                     *
Obseg gradbene dejavnosti je zelo tesno -povezan z obse-gom investicij, Zato je treba v zvezi z investicijami proučiti tudi gibanje gradbeue dejavnosti v tem razdobju. Za april še nimamo podatkov. Toda že podatki za prve tri mesece omogo-čajo proučevanje.
Za merilo graclbene dejavnosti jemljemo število opravlje-nih delovnih ur. Kakor smo že objavili v zadnji številki >Naše skupnostis, je bila gradbena deJBvnost v prvih treh mesecih po obsegu z,a 27 °/e večja kakor v enakem razdobju lani. Pri-potaniti pa moramo, da so bili prvi tnije tneseci lanskega leta pod zelo močnim vplivom slabega vremena. Toda <udi če izlo-Žimo te izredne vplive slabega vremena, je letošnja gradbena aktivnost še vedno zelo relika.
Značilno ie, da se tu kaže staliia težuja k čedaljc večjemu naraščanju. Tako znaša porast na primer v januar.ju 4, v fe-bruarju 10. v marcu pa 13 odstotkov. Tudi gibanje gradbene riejavnosti torej prav tako govori v korist že zapisane trditve, da se v teh prvih mesecih kaže težnja po stalnem naraščamju investicijskih naložb, čedalje močnejša od februarja naprej, posebno po v aprilu.
Zelo poinembno dejstvo ie, da se je v teh štirih meseoih zek> povečal rlotok investicijskih sredstev. To kaže tudi nasled-
11 ja razpredelnica  (r milijardah dinarjev):
1956             1097
ianuar.....   20.4          24.2
februaT.....    25.7          17
niarec.....    35.5          47.2
april......    24.1          62.7
(Podatki za april so začasni.)
Investicijska sredstva so sarao v prvih treh mesecih letos narasla za približno 21 odstotkov več kakor v enakem raz-dobju 1. 1956 ,tcda tudi porast v aprilu vzbuja pozorno«t. Med-tem ko so se lani ta sredstva povečala r prvih treh mesecih ?a približno 25 milijard dinarjev. znaša letos to povečanje pn-bližno 47 milijard. Ceprav ?.a april 5e ni dokonenih podatkov, jasno kažejo tudi začasni poclatki. da se je to naraščanje nada-ljevalo ?e krepkeje tudi  v aprilu.
Razumljivo je, da bi bilo nepravilno, če bi dajali samo na podlag-i teh prvih Stirih meseeev neko določnejSo prognoz-o o skupnem gibanju investicijskih naložb v 1. 1957. Kakor so po-kazali objavlieni podatki. pn je raogoče z zagotovosljo reči. da se ka/ejo na zaeetku letošnjega lcta tPŽuje — tako v fpba-nfu investirijskih naložb kakor tudi v oblikoranju investi-cijskih sredstev — da bi investicije prekoračile dolo^eni obseg.
M.N.