AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN I IN LANCUAGC ONLY SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER AMERICAN HOME LETO XLIII. — VOL. XLIII, CLEVELAND, 0., MONDAY MORNING, SEPTEMBER 30, 1940 Bombe zopet deževale v Berlin Kljub dežj u in nevihti so angleški letalci poleteli nad Berlin in druge nemške kraje. Bombardirali so pristanišča ob francoskem obrežju, kjer se Nemci zbirajo za napad na Anglijo. To je ena izmed 2,000 hiš v Londonu, ki so jih porušile nemške bombe. V Londonu je 1,000,000 hiš in če jih bodo Nemci podirali še tako naprej, bo London v enem letu v razvalinah. Willkie obljubuje nov red narodu v Zed. državah Baragov zbor, pozor! Nocoj vb sedmih se bo vršila pevska vaja Baragovega dekliškega zbora. Pridite točno! Matere, opozorite dekleta na to vajo! Pri vaji bo navzoč tudi bivši pevovodja, Father Jager. SLOVENCI ~ MOLIJO ZA MIR Nad 5,000 Slovencev iz vseh slovenskih fara se je včeraj popoldne zbralo na prijaznem gričku Providence Heights v Eu-clidu, da počaste svojo nebeško Mater, 1 urško Marijo ter se ji izročijo v varstvo še naprej, Veličasten je bil pogled na procesijo, katere so se udeležili moški, ženske in otroci. Gotovo je napravil na vse lep vtis pogled na uniformirane krožke Slovenske ženske zveze pod načelstvom ge. Albine Novak. Naša vrla dekleta so pokazala, da so brhke Slovenke, pa tudi zavedne katoličanke. Vsa čast jim! Srca vseh so se strnila v posebni molitvi k nebeški Materi za svetovni mir z iskreno prošnjo, naj bi vojni plamen, ki divja danes po vsem svetu, še nadalje prizanesel naši dragi domovini. Krasen dan je gotovo še povzdignil pobožnost, da se je zdelo, kot da se je naša ljuba Gospa radovala nad vernim slovenskim narodom, ki v tem modernem svetu in tej svetovni blodnji še ni pozabil svetinje sv. vere, ki je značilno svojstvo Slovencev. Shod je bil popolen uspeh. Yonkers, N. Y. — Predsedniški kandidat Willkie je govoril na republikanski državni konvenciji, kjer je bilo zbranih do 75,000 ljudi. Dvakrat je poskušal iti kadidat s platforme, toda vselej so mu tako navdušeno ploskali in zahtevali, da jim še kaj pove, da je moral ponovno nazaj in še govoriti. Willkie je napadel novi deal kot sovražnika, ki ima več javnega denarja na razpolago, kot ga je še kdaj imela kaka vlada kjerkoli na svetu in ki bo porabil vso moč tega denarja, da se ponovno izvoli, čas je že, je re-kel Willkie, da začnemo dajati vladi in da nehamo prejemati od vlade relif in dolo. "Ako bom jaz izvoljen, vam obljubim nov svet, v katerem bo lepše življenje, kot smo si še kdaj predstavljali," je rekel Willkie. -O—t- SMO PAČ V DOBI VOJSK Nantucket, Mass. — Nek trgovec v tem mestu je priredil razprodajo. V izložbenem oknu je postavil sledeč napis: "Radi nestalnih razmer v Evropi, nad katerimi nimamo kontrole, bomo prodali vso našo zalogo pod ceno." Lep uspeh Sveto vidrfkegia odra je bil sinoči Svetovidski oder je sinoči odprl igralsko sezono z lepo ljudsko igro "Dva para se ženita." Dvorana je bila skoro popolnoma zasedena, kar je zadovoljivo vplivalo na naše mlade igralce. Da je igra občinstvu ugajala, se je videlo na obrazih poset-nikov. Igro je posetil tudi bar-bertonski župnik, Father Jager: ustanovnik Svetovidskega odra Igro bodo prihodnjo nedeljo ponovili, in marsikdo, ki je bifl navzoč, bo v nedeljo zopet prišel, da se pošteno nasmeje. Oceno o igri prinesemo v eni prihodnjih izdaj. Thomas klub zaprt Thomas klub na 5440 Dunham Rd., kjer je bila znana ha-zardna igralnica, je v soboto zaprl vrata. Kot se govori, so vso opremo prenesli v Arrow klub, ki se nahaja v Geauga okraju. Kot znano, velika porota preiskuje delovanje igral* nic na ukaz sodnika Lauscheta. Torej kot je videti, je ena igralnic že stisnila rep med ndgfe. -o—-- Pogreb Jennie Bajt Jutri zjutraj ob 8:15 se vrši pogreb pokojne Jennie Bajt iz želetovega pogrebnega zavoda, 6502 St. Clair Ave. v cerkev sv. Vida. lo dvomljivo, da bi mogla Anglija izvojevati zmago nad Nemčijo in Italijo. Angleško otočje bi se pač ubranilo nemški invaziji, toda temelji angleškega imperija bi bili omajani. Zato se pa lahko smatra, da je sedajna vojna v Egiptu vojna, ki bo odločila usodo angleškega imperija. Glavni cilj laške armade je ustje reke Nila, kjer stoji pristanišče Aleksandrija in Cairo in kjer je vhod v Sueški prekop. Egipt je važnega pomena za Anglijo tudi v ekonomskem oziru, ker od tukaj dobiva skoro vso zalogo bombaža. Mussolini bo napel vse sile, da osvoji Egipt in tako dobi kontrolo nad Sredozemljem. Italija ima proti Angliji 260,000 vojakov; Anglija jih ima komaj 100,-000. Toda armado pa nadome-stuje angleško bojno brodovje, ki daleč prekaša italijanskega. Ako hoče iti laška armada po cesti, ki vodi kakih pet milj od obrežja, je izpostavljena bombardiranju iz angleških ladij, če se hoče pa temu izogniti, mora pa iti-preko puščavskega peska, kjer ni vode. Tukaj mislijo Angleži potolči Italijane. 3- Nemci so napravili konec norveškemu kraljestvu Oslo, Norveška. — Josef Ter-boven, nacijski komisar za Norveško, je razglasil, da je konec norveškega kraljestva in parlamenta. S tem je uradno odstavljen norveški kralj Haakon kot vladar dežele in njegova družina nima nobene pravice do nasledstva pri vladi. Razpuščene so vse politične stranke in norveški nacij, Vid-kun Quisling je bil imenovan za edinega političnega vodjo. Vlado vodi 15 članov koncila, katere je izbral sam komisar Terbo-ven. Nemško vojaštvo ostane v deželi za nedoločen čas. Kake vrste država bo zdaj Norveška, se še ne ve. Nobenih diplomatskih zvez ne sme imeti s kako drugo državo, ker bo to zanjo vse oskrbela Nemčija. Bivši norveški kralj Haakon se nahaja še vedno v Londonu. -o- ZAPOSLENA KOVNICA Philadelphia. — Tukajšnja kovnica denarja komaj sproti nakuje pennye. Ker je prišel v juliju v veljavo nov davek, radi katerega se je podražilo blago za penny ali več, jih je morala ta kovnica samo v juliju skovati nič manj kot 86,176,000. . Za registracijo nabornikov Ali se morate registrirati na 16. oktobra, ako ne boste takrat stari še 21 let? Postava določa, da se bodo morali na 16. oktobra registrirati vsi moški, ki so že dopolnili 21. leto in še niso prekoračili 35. leta. Torej, ako na 16. oktobra ne boste stari 21 let, se vam ni treba registrirati. Toda zgla-siti se morate pri pristojni oblasti takoj, ko boste dosegli 21. leto, da vas registrirajo. k^UNCARSKE TEKME NA HOLMES AMERIŠKA iucoitam tfci UMBrr cnDciru DOMOVINA j 'soda Anglije je odvisna od ^ge ali poraza v Egiptu ilis!__ °točje se bo lahko ubranilo, toda če An-Shja izgubi Aleksandrijo in Suez, ji bo odre-€1 2an glavni vir potrebščin. \ h?0"' D" c- 29" p Bot-ii nglinie se bo najbrže Ji tuj V kitki, ki se sedaj boju-V' "14(1 an?leško in italijansko U \ vročem egiptovskem s?s italijanski armadi, 'ed' Porn>če ob sredozem- V Libije> uspe doseči , (1, "ar'Jo in Cairo, bo pa-p A^-^ipt. Ako pade Egipt, / i v ,Ja izgubila ključ obram-. a? K figi njem izhodu. Oblast e ^Pšlti^1'1 Pomeni oblast nad .t'j'FUL Preskopom, ki je živ-•P«šk P°mena vodna cesta za 4lju nobenega voj-110 JNe0 nišča> kjer bi lahko ,r A°mne b0,ine ladje' i* Vl^tiii'i | ksandrije in Sueza :b |Nor da bi bila b°£ata |h' ,la a v Palestini in tam iffs razPola'go rimsko-ber- r .r iit?Kču' ^nglija bi Pa' to If'^tak' "i^i ne mogla, c 'it ltlli okoliščinami bi bi- ffc* načrte |}> in Španijo ttfjJiJoige 'tier je imel vče-10 J^'Hi razgov°re s svojim rewHimini8trom von Rib" .>• 'iN. Jn laškim ministrom S0(1. diplomatskih kro-s°deiaii načrte Da v]Ce taktike »a Balka- ° 'Ik nij°ge' kI j° b° prevze~ SlS^vv berlinsko-rim- ''jici^ila, ^ ,ni 2 nobeno besedo i06 {j je Po volji zveza, 'Jsfflk, rflenile med seboj p^fljS k a'ija in Japonska. l °ekateri trdijo, da e?l°te3 2napreJ obvestil Sta- ^fC' h J®?' pa dru£i zopet in 11 Moskva o tem nič Stali» »e zdaj ni rlilfcL^6 Kot piše nemško 2daj naioga ja- if "A Ho sporazume z Ru-Jl" sv0j m°re Japonska za-šfi 'Dol' °SVajevalno politi-Vzhodu. iS^'w?8' ~~ Nek 18 letni f*§L' naj "a policijo in jo )1evu Poiščejo njegovo ki Ve,Sto* Predvsem pa 10 F V* je dal, pa še ni Stani zdaj last de-ijtrJ a] kar lepo plača za- Antonija Hrvatin, Filomena Se-dej in Louise ičebron. Druga nagrada: Jennie Srebot, Frances Susel in Jennie Marolt. Tretja nagrada: Uršula čopič, Mary Tomšič in Frances Pavlich. Razsojevalca sta bila John Čopič in Geo. Marolt. Lep dan je mnogo pripomogel v veselemu razpoloženju tako igralcev kot gledalcev. i k^litw , . - hr^uT tekmi včeraj |l.Vs ASl°venskega doma PhSta Ve' S° zmaeali sle" AAebotgpUpa' nagrada: K per Knafelc in A\' Pruga nagrada: .f^i ^st ^ Tretja nagra-Frank Ben" a & mer- f ™ uPa: i, nagrada: .tri) ft Wallace napada Willkiev rekord napram delavstvu Los Angeles, Cal. — Demokratski podpredsedniški kandidat Henry Wallace je imel v tem mestu kampanjski govor, tekom katerega je izjavil, da je delavski rekord republikanskega kandidata Willkiea in vse republikanske stranke tak, da jim delavstvo ne mor^s zaupati. Wallace je govoril na istem kraju kot je govoril Willkie pred desetimi dnevi. Branil je delavski rekord novega dealk, ki je prinesel novo upanje in novo varnost ameriškemu delavstvu. Dalje je Wallace rekel, da ne dvomi o dobrem namenu kandidata Willkiea, toda to ne odtehta nepošteno obnašanje drugih republikanskih voditeljev napram delavstvu. Značilno je, je rekel Wallace, da je blagajnik republikanske stranke, Ernest Weir, predsednik Narodne jeklarske korporacije, ki se je svoje čase zelo trudil, da bi delavstvo ne doseglo pravice do svobodnega kolektivnega pogajanja. -o- Še 675,000 voznikov ni dobilo licenc Columbus^ O. Državni registrar Wallace je izjavil, da je pondeljek absolutno zadnji dan, ko morajo avtni vozniki dobiti svoje licence. Od 2,700,000 li-cenziranih voznikov jih je še 40 odstotkov, ki niso dobili še licence za to leto. Na 1. oktobra mora imeti vsak voznik avta tako licenco pri sebi. Postava nalaga $500 kazni in šest mesecev zapora, kdor nima licence. -o- Druga obletnica Jutri ob 7:15 se bo brala v cerkvi sv. Križa zadušnica za pokojno Mary Kuhar v spomin 2. obletnice njene smrti. Sorodniki in prijatelji so prošeni, da se udeleže. Zadušnica Jutri ob osmih se bo brala v cerkvi sv. Vida 30 dnevnica za pokojno Frances Sterle. Sorodniki in znanci so prijazno vab-ijeni, da se udeležijo. IZ NAŠIH NASELBIN V Detroitu, Mich., je 15. t, m. za sušico umrl Andy Barbiš, star 44 let in doma iz šembij na Notranjskem. Tukaj zapušča ženo, dva brata in sestro. London, 29. sept.—Danes kasno zvečer so poleteli angleški bombniki čez Rokavski preliv klub silni deževni nevihti, ki je divjala nad temi kraji. Bombardirali so nemška pristanišča ob francoski obali, kjer se še vedno zbirajo nemške čete, kot se zatrjuje, za napad na Anglijo. V soboto ponoči je pa krdelo angleških letalcev poletelo 600 milj daleč na Berlin, kjer so bombardirali elektrarno. Drugi so pa metali bombe na milnici j sko tovarno pri Hanau blizu Frankforta. Dva angleška letala se s pohoda nista vrnila. Zlasti so pa Angleži posvetili posebno pozornost rfa ladjedel- --( Roosevelt ima moč da Japonce še bolj kaznuje Washington, D. C.—Poleg tega, da je predsednik Roosevelt prepovedal izvoz starega železa in jekla na Japonsko, ima polno moč zavihteti nad Japonci še drugo trgovsko šibo, ne da bi vprašal kongres za dovoljenje. Poleg izvoza Starega železa, predsednik lahko prepove še kakih osem drugih produktov, ki jih Japonci kupujejo tukaj za vojne potrebščine. Dalje predsednik lahko zviša tarif na japonsko blago, ali pa prepove ves uvoz iz Japonske. Zedinjene države so najboljša odjemalka na Japonskem, odkoder uvažajo svilo, porcelan, čaj in drugo. Če Roosevelt ustavi ves uvoz iz Japonske, bi bila ta zelo prizadeta, dasi bi trpela tudi ameriška trgovina pri tem, ker Japonska dosti kupuje v Ameriki. Letos, na primer, je kupila tukaj že pol milijona bal bombaža. 30 dnevnica Jutri ob 6:30 se bo brala v cerkvi sv. Vida sv. maša z libe-ro za pokojno Mary Leben v spomin 30. dneva smrti. Sorodniki in prijatelji so prijazno vabljeni k sv. maši. Važne društvene zadeve Med 6 in 7 nocoj bo tajnica društva Marije Magdalene št. 162 KSKJ v stari šoli sv. Vida radi društvenih zadev. K molitvi članice Oltarnega društva so prošene, da se zberejo danes popoldne ob dveh k molitvi za pokojno sestro Jennie Bajt v žele-tovem pogrebnem zavodu. nico v južni Bretaniji, Lorient. Bombe so užgale ogenj, ki se je videl do 80 milj daleč. Angleži so bombardirali tudi pristanišče Calais, Havre in Dunkirk. London, 30. sept.—Danes zgodaj zjutraj so Nemci bombardirali London in bombe so zadevale prav v središču mesta. Protizračne baterije so grmele v nemška letala in rešile mesto pred večjo škodo. V predmestju je ena izmed bomb pretrgala cevi, po katerih se dovaža plin. V središču Londona se je raz-počila bomba, napolnjena z oljem, ki je zanetila velik požar. V pol uri so ga ognjegasci pogasili. 3- Roosevelt je ^ pokazal diplomatom moč demokracije Washington.—V soboto so imeli evropski in drugi diplomati priliko videti zračno silo demokratske Amerike. Predsednik je imel slavnostni govor ob priliki, ko je položil vogelni kamen novemu zračnemu pristanu v Washingtonu, ki bo ve-$13,000,000. Povabil je diplomate k slavnosti. Prišli so, ne pričakujoč drugega kot Roose-veltov govor. Toda komaj so se dobro vsedli, so prihrumeli ameriški bombniki, napadalna letala in zasledovalni aeropla-ni, ki so razkazovali v krasnih j formacijah razne vaje. Značilno je bilo to, da je hotel Roosevelt pokazati ameriško zračno silo takoj zatem, ko je svet presenetila novica o zvezi med Nemčijo, Italijo in Japonsko in o kateri govore v Evropi, da je namenjena v prvi vrsti proti Zedinjenim državam. Roosevelt je vstal, pozdravil z roko mogočne zračne orjake in rekel z važnim poudarkom, da je brnenje letalskih motorjev dokaz namena te dežele, da si zgradi obrambno silo na vodi, na suhem in v zraku, ki bo lahko ustavila vsak napad. Roosevelt je hotel pokazati, da se Zedinjene države nikogar ne boje, da sicer žele mir, toda so tudi z orožjem pripravljene braniti svojo posest, če bo treba. Važna seja Nocoj ob osmih se bo vršila ■ seja Kluba društev Slovenskega ■ društvenega doma na Rechel" Ave. NADALJNE PRIČE PRIPOVEDUJEJO O IZ-SILJEVANJU DENARJA OD STAVBENIKOV Okrajni prosekutor Cullitan bo poklical še nekaj prič, ki bodo izpovedale, kako so morale plačevati odkupnino delavskim vodjem, če so hotele graditi hiše. Potem bo pa pričal Harry Bar-rington proti svojemu nekdaj-nemu bossu Albertu Ruddyu, za katerega je, kot pravi, dobival denar od kontraktorjev pod raznimi grožnjami in sabotažami. V soboto je pričal proti Ruddyu podjetnik George Martin-čič iz 3?26 Bradley Rd., ki je rekel, da je moral plačati načelniku mizarske unije za vsako hišo, ki jo je gradil $50 ter da je plačal od 1934 do 1936 $500 vsega skupaj. Martinčič je pripovedoval o slučaju, ko je vrgel v nekem re-stavrantu na zapadni 117. cesti in Lorain Ave. na mizo stotak in da so bili navzoči Ruddy, Bar-rington še ena tretja oseba. Martinčič je tudi izpovedal, da mu je Barrington pokazal knjigo, v kateri so bili zapisani razni stavbeniki, ki so plačevali odkupnino, da so smeli zidati hiše brez ovire od strani mizarske unije. AMERIŠKA DOMOVINA, SEPTEMBER 30, 1040 Dekanov, Čak Milena in . lič Josipina iz Doline, čič Marija iz Sv. Marije' dalene. iiiiiiiimimimi verjamete al' pa ne lUIIIIIIIIIIIIIIIIII ženin na dražbi (Nadaljevanje) In zopet je strmel JurijM£ calo. Iz njega mu Je ffl ' nasproti mladeniški, ^X"! obrit, zal obraz iznad el Jj J ne, po modi narejene.fT1^ Ali ga varajo oči? kajti tako mlad in P more biti. "Ali sem to jaz aH nis„ "Seveda si ti, Gorja«'. « "Pavliha, meni se fj „J da me nevesta in svatJe do spoznali." I "Živa duša te ne , K tvoja lastna mati, Če b',Lk' vela, bi te imela za * "To bo največja ^TJ svatovski mizi." "Da, to bo imenitna ^T" boš le svojo vlogo Poslušaj, Jurij, kar t! Ti greš sedaj v gostil"01% kamor pridejo tudi s^^if1 domenjeno. Tam se e med goste, toda govorih I g; veliko in se moraš de vega. Pozneje bom jaz in te bom predstav'I ninovega znanca, svojega vojaškega tov3 I Je povabil na ženitnino.' J* <1 Juriju je bil načrt h mu je s pomlajenjefl11 A.1* zrastel tudi pogum, JČ II1? igro brez strahu. Spodaj pri gostilni J ni bilo še nič gostov- JL usedel spremenjeni ^ .ji žico v kotu pri peči1,1 J ročil četrt vina. Nat .1 krčmar sta ga Ker se je delal zelo hjJJ je komaj spravil iz > pj Jj * ko spodobno opravle / stori, potem naj s %fla] nosom." , "Ti se torej \ 3 vo zunanje olepšaj?, fe . "Na njegoyo oleP ,.j \ ^ nič, toda vsaj ,%al no podoben," je P1' f L^t^ ženina za mizM ^ nekoliko dražilo /j ^ ^ vo govorjenje, to .(1i l ti ^ njegova dobra vpU AJ ^ je poslušal raz\ "Križ je s tem J^ dakom. Moramo J gor in ga pokliC^A* {foj še svojo lastno P%f1 \ (Dalje V1*0 "AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER «117 St. Clair Avenue Cleveland, Ohio Published daily except Sundays and Holidays NAROČNINA: Za Ameriko in Kanado, na leto $5.50. Za Cleveland, po pošti, celo leto $7.00 Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.50. Za Cleveland, po pošti, pol leta $3.50 Za Cleveland, po raznašalcih: celo leto $5.50; pol leta $3 00 Za Evropo, celo leto, $7.00 Posamezna številka, 3c SUBSCRIPTION RATES: United States and Canada, $5.50 per year; Cleveland, by mail. $7.00 per year C. S. and Canada, $3 00 for 6 months; Cleveland, by mail, $3,50 for 6 months Cleveland and Euclid, by carrier $5.50 per year, $3.00 for 6 months European subscription, $7.00 per year Single copies, 3c Entered as second-class matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Actr of March 3d, 1878. No. 230 Mon., Sept. 30, 1940 Bistvo in cilji boljševizma Znani švedski kulturni pisatelj dr. Rutger, ki je napisal že dragocena dela o pojavu boljševizma in o razpadanju zahodne kulture, je objavil kratko oceno boljševizma pod naslovom "Vsebina, cilji in metode boljševiške svetovne ofenzive." Članek, ki je tudi za naše razmere zelo poučen, objavljamo v glavnih posnetkih: Boljševizem je samo marksizem dobesedno izveden do kraja. Njegova vsebina je torej čisto brezduhovno, golo gmotno gledanje na človeško družbo. Bolj priprosto povedano: boljševizem zanika v človekovem življenju vse, kar ni izključno živalsko. Vse, kar ni živalsko, je zanj laž in prevara in služi samo sebičnim ciljem malih lukavih skupin ljudi, ki lujdstvo varajo; Takšno stališče boljševizma zanika vsako duhovno vrednoto in je sovražno vsakemu pojavu duhovne kulture. Njegov cilj je torej, da izkorenini, uniči vsako drugo gledanje na svet. Ako je potrebno, on nasprotnike tudi s surovo silo "likvidira," da bi mogel pozneje, kadar je ljudske množice že prežel s svojimi nazori, organizirati brezrazredno človeško družbo, ki bi živela po čisto živalskih zakonih. Ako na boljševizem gledamo z duhovno-zgodovinskega stališča, bomo rekli, da je nastal proti koncu 19. stoletja, ko so učeni ljudje smatrali, da je živalsko pojmovanje sveta (materializem) najvišja pridobitev človeškega uma. Človek, družina, država niso nobena izjema in prav tako spadajo v okvir tega živalskega spoznanja sveta. Za te ljudi razne idealistične težnje človeškega duha niso bile nič drugega, kakor neke vrste omama, opij jo imenujejo boljŠeviki, ali pa neumni predsodki. Takšne nazore sta tiskana in govorjena beseda razširila med množice. Znanost je tej neumni filozofiji kmalu obrnila hrbet. Toda kaj, ko je med tem že prišla med ljudstvo, ki se je je navzelo. Toda ta izvor boljševizma nima zveze z značajem boljševizma kot svetovnega gibanja, on je bil samo izvor. Zato ga ni mogoče ugonobiti samo s tem, da premagamo takoimenovani materialistični nauk. Boljševizem je ukoreninjen v globokih dušeslo-vnih dejstvih, ki so se v zgodovini včasih zrinile v ospredje, včasih spfjt stopile v ozadje. Pojavi boljševizma bi se mogli potemtakem imenovati neke vrste "kulturne utrujenosti," odvratnost proti vsakemu duhovnemu naporu, težnjo, da se človek spet izgubi v živalskem življenju, ki doseže svoj višek v mržnji vsakega višjega, duhovnega bitja. V zahodni kulturi, a tudi v zgodovini drugih kultur imamo primerov te vrste. Kadar se ta "utrujenost" pojavi kot množenstveno gibanje, je to brez dvoma vedno znamenje nevarnega obolenja kulture. Kadar koli je kakšna zgodovinska kultura šla proti svojemu koncu, je še navadno zmagalo takšno gibanje. Zaradi tega smemo boljševizem upravičeno imenovati bolezen, na kateri umirajo visoke kulture. Boljševizem je tudi protiversko gibanje. Njegovo bistvo je v nepremostljivetn nasprotju z vodečimi silami zahodnoevropske kulture. To pa nikakor ne pomeni, da je boljševizem kot nasprotje evropski kulturi izliv ruskega duha. Pravi ruski nacionalizem bo morda prišel za boljševizmom. Da pa boljševizem ni istoveten s specifično ruskim duhom, se vidi, tudi iz tega, da je vse njegovo vodstvo v rokah neke male, breznacionalne skupine, ki je po večini sestavljena iz Judov. Vse, kar delajo, je usmerjeno na svetovno revolucijo. Ta težnja je toliko bolj nevarna, ker je povezana s čvrstimi vezmi za podobne skupine, ki delujejo po drugih državah, in ki strogo vbogajo navodilom, ki jih dobivajo od centrale. Med zahodnimi demokracijami jih je bilo mnogo, ki so verjeli v "idealnost" gibanja in so se mu ohlapno stavljali na razpolago. Toda stvarnost jih je sedaj prepričala, da so se zmotili. Kajti boljševizem nič bolj ne prezira in sovraži, kakor demokracijo. Demokracija je tuja njegovi biti, pa čeprav jo je v mnogih primernih vzel tudi za zaveznico. Dru-močni zaveznik svetovnega boljševizma je kapitalistično bogastvo, ali plutokracija, kakor to tudi imenujejo. Lastnina sama po sebi, stvarna, dejanska lastnina, ki nalaga odgovornost in je življenjsko že vezana s človeškim delom, je bistveno protiboljševiška. Toda svetovni kapitalizem, za katerega je gospodarsko življenje samo prilika za izkoriščanje, pa je najboljši pandui boljševizma. Iz tega izhaja, da je vsako nadzorstvo mednarodnega in s tem breznarodnega spe-kulantskega brezdušnega kapitala boljševizmu nevšečna. Nacionalno nadzorstvo nad gospodarstvom, to je nad kapitalom, je onemogočila brezposelnost in s tem zavrla tudi boljševiško propagando. Kako vendar pada v oči, da mednarodni denarni kapital, ki bi moral biti boljševizmu nasproten, z njim odlično sodeluje. Saj imata oba velike skupne interese, ki so javnosti znani. Tako daleč gre njihova vzajemnost, da ima ta mednarodni kapitalizem in brezna-rodni boljševizem skupne sovražnike. Boljševizem ima še tretjega zaveznika, ki se imenuje kulturni boljševizem, v kolikor je neke vrste negativna raz-rušujoča predpriprava na uresničenje živalskega boljševiške-ga družabnega reda. Cilj kulturnega boljševizma je, da kot predhodnik razkroji vse zgodovinske nacionalne dobrine in izpodje vse duhovne osnove človeške nravstvenosti. Njegove metode so znane, saj so že čisto boljševiške: podlost, preziranje vsake duhovne in moralne dobrine ter navijanje za animalično živalsko življenje. V tem razdobju predpriprave boljševiški predhodniki opravljajo obsežno delo ljudskega omamljanja s pomočjo brezverskega tiska nemoralnih filmov, plehkih igrokazov ljudskih listov z neumnimi besedičanii in vsako duhovno avtoriteto rušečimi slikami in zbadljivkami. Vse je usmerjeno v to, da se ljudje odvadijo na samostojno mišljenje in da pogazijo vse vrednote, ki so jih do sedaj spoštovali, predvsem družino, domovino, nadnaravo. Ko je človek tako "pripravljen" in če je še socialni red krivičen, potem boljševizem nima nobene zapreke več. I BESEDA IZ NARODA Prisrčna hvala vam vsem skupaj v Clevelandu! Med skupino izletnic, ki so prihitele za Zvezin dan v Cleveland pretekli teden sem bila tudi jaz s svojimi tremi hčerkami in očetom Mr. Simon Še-tina. Dasiravno sem prebila moja mlada leta v Clevelandu, še predno smo dospeli v Joliet, me je vedno srce vleklo ob vsaki.priliki zopet nazaj, kajti vsakokrat se mi je zdelo, da hitim v mojo drugo rojstno vas, kajti v Clevelandu je največ fara-nov moje rojstne vasi. Tu se lahko z njimi pogovorimo o stari domovini, kajti enako so jim znani ljudje kakor nam, poznajo iste šege in navade in vedo kako se je reklo pri tej aii oni hiši. Toda vseeno pa je bil to moj prvi izlet in prva prilika prisostvovati "Field Day programu" v Euclid Beach parku. Vsako leto sem si prav gotovo obljubljala, da pridem gotovo prihodnjič in tako se je zavleklo, da so minila že kar tri leta odkar tako javno nastopajo in tekmujejo med seboj vežbalni krožki naše organizacije. Vendar se mi je končno izpolnila želia, kajti spremljati kadetinje, med katerimi sta tudi moji starejši hčerki, mi je bilo v veliko veselje. Ko sem vstopila v dvorano "Log cabin," sem za trenutek kar obstala, kajti nudil se mi je nadvse lep pogled na tako krasno uniformirana dekleta in tako lepo oblečene male deklice, katere so steber naše organizacije v bodočnosti. Vse to mi je za nekaj časa vzelo sapo. Tako sem poiskala krožek iz Jolieta in videla sem, da so bile že vse v redu. Tudi na nje je napravil pogled na te krožke vtis, katerega niso pričakovale. Ko je nastopil krožek za krožkom, v tako fino izvežba-nih vajah, se nisem mogla premagati, da ne bi bila pripomnila poleg mene sedeči gl. uradnici Mrs. Frances Ponikvar: "Škoda, da nisem jaz sodnica, 'vsem krožkom bi prisodila prvo nagrado." Sodniki so imeli zelo težko nalogo, kajti vaja za vajo je bila vsaka bolj izpopolnjena. Tu, na odru, v Log cabin sem imela priliko pozdraviti pravkar došlo predsednico SŽZ, Mrs. Marie Prisland, kakor tudi ostale gl. uradnice SŽZ. Gl. uradnice so bile zastopane v zelo lepem številu, kar znači, da je mnogo zanimanja za tako lep program. Tu sem šele sprevidela kako veliko in težko nalogo vrši naša urednica, Mrs. Albina Novak med članicami podružnic v Clevelandu, kajti uverjena sem, da je ne manjka pri nobeni prireditvi in pri nobeni vaji, da bi ona ne imela pri njej dobro besedo ali pouk. Mislila sem si: "Bogve, ali jo znajo članice in podružnice v Clevelandu dovolj ceniti?" Upam, da vidijo, kako so srečne, ker imajo osebo, na katero se lahko obrnejo za pomoč, kadar jo potrebujejo na društvenem polju. Zopet naslednji večer pri igri "Mala pevka," to me je tu- di očaralo, kajti videti igro podano tako dovršeno je zopet nekaj redkega in Mrs. Marinko pač zasluši lovor j ev venec. Takoj je bilo videti, da je naš slavni pevec in igrovodja g. Šu-belj pač vedel izbrati prave osebe in najboljše moči za vloge. Tudi nastop pevk se mi je zelo dopadel. Pri večerji, ki je bila pripravljena za vse člani-ce-izletnice v spodnji dvorani, sem premišljevala, koliko žrtvujejo članice iz Clevelanda in okolice, da pogostijo nas izlet-nice. Pač priznanje za njih gostoljubnost. Dasiravno so dekleta krožka iz Jolieta in mali naraščaj in njih spremljevalke odhitele nazaj že v pondeljek, nas je še vedno ostalo 15 izmed 66 izletnic v Clevelandu, da popolnoma porabimo veljavnost naše-: j ga voznega listka. Ves čas našega bivanja v Clevelandu smo bile sijajno postrežene na vse načine in lahko rečem, da so kar tekmovali v gostoljubnosti. Radi tega si štejem v prijetno dolžnost zahvaliti se Mr. in Mrs. Rudolf Novak za vso ska-zano nam prijaznost, kajti bila sta vedno na razpolago in pri pravi jena nas peljati sem ali tja. Dalje lepa hvala Mr. in Mrs. Ponikvar za vožnjo in gostoljubnost; Mrs. Kremžar na 72. cesti, Mr. in Mrs. Vokač, Mr. in Mrs. Frank Znidaršič na 71. cesti, Mr. in Mrs. Jack in Josephine Seelye, Mrs. Frances Rupert, Mrs. Frances Su-šelj, Mr. in Mrs. Pozun, Mr. James Debevec, Mr. Anton Su-belj, Mrs. Mary Otoničar, Mr. Geo. Snyder, Mr. in Mrs. Zelez nik ter hčerki Alice iz Brook-lyna (Cleveland), Mr. in Mrs. Menart, staršem naše glavne blagajničarke, Mrs. Josephine Muster ter njenemu bratu in soprogi, Mr. John L. Menart na Hiller Ave., Mr. Jagru. Lepa hvala vsem prijateljem v Garfield Heights, vsem predsednicam, tajnicam in drugim uradnicam podružnic, katere sem obiskala v spremstvu Mrs. Albine Novak. Mr. Anton Gr-dina nam je bil vedno na razpolago s svojim avtom. Še enkrat prisrčna hvala vsem, ki ste na ta ali oni način izkazali gostoljubnost meni ali moji družini za časa našega obiska v Clevelandu. Posebna zahvala malemu naraščaj u-deklicam, ki so mi podarile krasno zapestno verižico ob času tekem vežbalnih krožkov v Log cabin, kajti nisem pričakovala tako lepega spomina na vas. Hvala vsem, ki ste mi podarili kak spomin na vaše mesto. Vse to bo ostalo shranjeno z najlepšimi spomini. V času bivanja v vaši sredi sem imela čast spoznati se z raznimi uradnicami naše organizacije. Spoznala sem se osebno s tajnicami, s katerimi poslujem vsak mesec. To mi je bilo v posebno veselje pogovoriti se z vami o naši organizaciji. Spoznala sem kako dobre in zanesljive moči ima naša zveza. Napravila sem precej obiskov, a še vseeno nisem obiskala vseh, katere sem nameravala. Določen čas, čeprav sem bila skoro pet dni med vami, je vse prehitro potekel. Morali smo se posloviti od prijaznih članic, uradnic in prijateljev. Segli smo si v roke in si želeli skorajšnje svidenje, če ne prej pa na prihodnjem "Field" dnevu. Rečem vam, da je bil vreden naših stroškov že samo ta program in slavnost naših krožkov. Hvala Mr. Rudolf Novaku, ki nas je odpeljal na postajo in Mr. Bobku za druščino v času našega obiska. Spomini na vas mi bodo vedno najdražji. Končno pa naj sprejmejo Frances Susel kadetinje moje čestitke in priznanje, ko so si pridobile prvo nagrado v tekmi. Bog vas živi dekleta! Mrs. Josephine Erjavec ter hčerke Olga, Mildred, Jo-nita, in oče, Mr. Simon Še-tina. Iz Newburga Nič ne bo preveč, če malo opi šem kako smo se imeli na pikni ku godbe sv. Lovrenca, čeprav je malo že pozno, a še vedno je boljše kot pa nič. Zabavali smo se prav imenitno na prostorih Slovenskega doma na Denison Ave., kajti ti prostori so kot nalašč za take prireditve in tudi vodstvo doma nam je šlo v vseh ozirih na roko, zato ga tudi drugim priporočamo. Zahvaliti pa se moram tudi našim trgovcem, ki so nam darovali tako lepe predmete za nagrade. Darovali so: King Music Co., Cornet; Norwood Appliance, radio; Grdina and Sons, floor lamp; Ferfolia Bros., foot stool; Jeric Hardware, bread box in canister set. Tudi Mr. John Burnik je daroval nekaj, kar pa ne smem tukaj povedati, kdor pa želi zvedeti kaj je bilo, pa naj se zglasi pri Mike Ver-biču na West Side. Posebno pa se moram zahvaliti vsem delavcem, ki so tako pridno delali za ta piknik in prodajali razne vstopnice in listke. Najbolj sta se odlikovala Mr. Stražar in Anton Kordan, ki sta | tako hitela prodajati vstopnice j in drugo, da sem se že bal, da ji pri Ameriški Domovini ne bodo mogli sproti natiskati. Zahvalimo pa se tudi tistim, ki so nam obljubili pomoč, a so prav malo storili, zato pa upamo, da bodo drugič kaj več. Vsem Slovencem pa toplo priporočam vse te trgovce, ki so darovali v blagu, da jih tudi mi podpiramo po svojih močeh, ker oni žrtvujejo za narod, zato je naša dolžnost, da se tudi mi izkažemo hvaležne. Prav lepo se moram zahvaliti tudi Mr. John Potokarju, ker nam je daroval vso mehko pijačo kar smo jo potrebovali na pikniku. Prav tako lepa hvala za podarjeno pijačo Lory Su-ster-ju. Lepa hvala tudi John Dreniku za njegov dar. Vse prav toplo priporočamo naši slovenski javnosti. Nagrad pa so bili deležni: 1.) Cornet je dobil Donijer Carr iz Randol; 2.) radio je dobil Mr. A. Mule, 5825 Standard Ave*; 3.) floor lamp je dobil Mr. F. Glavič, Erwin Rd. 4.) foot stool je dobil Rudolf Kenik, 8909 Union Ave.; 5.) bread box in canister set je pa dobil R. Cer-gol, 8605 Vineyard Ave. Prav lepa hvala vsem, ki ste kaj storili ali darovali na pikniku na,še godbe. Za godbo sv. Lovrenca, Matt Zupančič, preds. -o- Od podružnice št. 32 SŽZ Naša slavnost 8. septembra je aijajno uspela. V d/j^žnost si štejemo, da se javno zahvalimo vsem tistim, ki so pomagali do tega uspeha. Prav hvala gre Bogu, ki nam je dal lepo vreme, nato č. g. Bombachu za blagoslovitev prapora in za tako lep govor. Naša srčna hvala botroma Mr. A. Sve-tek in Mrs. E. Posch, bodita uverjena, da vama ostanemo vedno hvaležne. Dalje najlepša hvala materi in očetu zastave, Mrs. Zdešar in Mr. Intihar; županu in županji, Mr. in Mrs. J. Bohinc; teti in stricu, Mr. in Mrs. Adams ter častnima gostoma, ki sta botra društveni zastavi, Mr. A. Grdina in Mrs. M. Jamnik. Najlepša hvala vsem tovarišem in tovailišicam, glavnim uradnicam Mrs. F. Rupert, Mrs. F. Sušel, ker se Mrs. Ponikvar ni mogla udeležiti, nam je poslala pismene čestitke in dar. Hvala lepa Mr. J. Grdina in Mr. Debevcu. Naši častni gostje so bili še: senator William Boyd in soproga, jugoslovanski konzul dr. J. W. Mally in njegov častni gost dr. Ribar, svetnik jugoslovanskega poslaništva v Washing-tonu in euelidski župan Sims Vsem skupaj najlepša zahvala. Parada se je pričela ob treh in ob pol štirih pa je bila glago-slovitev prapora, nato pa smo nadaljevali s programom v spodnji dvorani pri sv. Kristini. Program se je pričel z ameriško himno nato pa so zapeli "Hej Slo vani." Naše kadetke so nato izkazale na odru čast ameriški zastavi. Prav lepa hvala Miss Irene Jazbec, Miss Tillie Jakše in Mr. Lavretiču za njih krasno pe t je in Miss Jazbec še posebej, ker je spremljala mlajši krožek na piano. D(alje lepa hv;alla Misses M. A. Rape'sky, D. Vihte-lich, Smolič, in Tomšič za njih krasne deklamacije, katere so nam podale dve v slovenščini in dve v angleščini. Lepa hvala mlajšemu krožku za lepo petje in narodne plese in prav tako Miss V. Jakomin, ki jih je vežbala, za umetne plese pa Miss Novak in njeni dve to-varišici. Miss Ule in njen bratec sta plesala s^arokrajske plese prav izvrstno. Ves ta program pa je vse skozi vodila Mrs. Albina Novak, urednica Zarje. Njej gre vsa čast in priznanje, kajti ona je kot nalašč rojena za tako delo in kjer je ona zraven, se gotovo vse dobro izteče, zato se pa tudi vselej obračamo za pomoč, ker vemo, da nam ne bo odrekla. Bog vam stotero poplačaj, me vam gotovo ne moremo, ampak jstanemo pa vam za vedno hvaležne. Nikakjor ne smemo pozabiti vseh tistih, ki ste delale v kuhinji in moških pri bari: Mr. Vih-telič, Mr. Strnad in sploh vsem, ki ste delali ali kaj darovali. Našemu krožku pa čestitam in želim velikega nadaljnega uspeha. Zahvaliti pa se moram tudi dnevniku Ameriška Domovina za vso točno postrežbo in )prosto reklamo, ker ta nam veliko pomore. Ta dnevnik bi morala imeti vsaka slovenska družina in priporočam, da kdor ga še nima, naj si ga naroči, ker mu ne bo žal. članice, prihodnja seja se vrši v torek ob sedmih. Po seji bo nekoliko zabave za naše kadetke in mlajši krožek ter za vse .tiste, ki praznujejo svoj rojstni mesec. Vse članice se prosi, da prinesete vse neprodane listke, katere ste imeli za prodajati, nazaj do prihodnje seje, da bomo videle kdo bo dobil tisto nagrado. Prosim tudi vse članice, ki niste še poravnale računa za listke ali asesment, da to storite na prihodnji seji. Pridite vse. K. Filipic, predsednica iz^Tmorške H bi »s Je in —Trst, avgusta 1940. Kaznovane so bile sledeče mlekarice, ker so prodajale slabo mleko brez predpisanega odstotka maščobe: Ogrin Sabina iz Dekanov, Glažar Marija iz Lokev, Kermac Alenka iz Marezig, Pe- j telin Mariza iz Devina, Mavhi-nje, Bonac Antonija iz Šmarja nad Koprom, Furlan Ana iz j Cernotov, Košanc Antonija iz1 2 A k ^nmiiiiimmiumiimnmiHn / °rai prepričan sem bil, f j. ,lle uganil. Na zapadu ^ si! črnilo le v trdnjavah, t Werije ^ v gore ga njhče ne ^ s seboj, v taborih Indijan-ga vobče ni najti. Ce li( L 0 kaj piše na zapadu, pi-% ^nikom. d L, je sodil menda tudi gltfikoj mojo bodečo opaz- .V naglo in brez pomisleka % ^Veda vem! Takih reči se 3 Papirji so popisani ■j y^om." j? ^ motite?" U se- S svinčnikom t "S 1 ln ne s črnilom." Obrnil ' ^ \ ISem 86 k Tangr . bi' 'lied 1Zmed bojevnikov je ■J Ho^N videl govoreči papir # zna ločiti pero od , iaii°Jlh Je nekaj, so P0-b* pow^f- Sicer pa so sta-j ? !tr g ^ates, Clay in Sum- aflJ. %nii „ se k Pidi. f 'Poglavar K/ow naj 0 j gaPa^ir iz mojega žepa pa lati' tjujij nikar ne pokaže San- vil' I uSti. 1 Je segel v žep, razred %] m razgrnil PaPirje. "ije . Sem> da so Santerjevi ' fa (jaS'Cer Pisavo videli, bra-v# ^ |aPirjev niso mogli ^ 'fpiJ. ali so, da so papirje ^ iti p S žrnilom' Tudi Tan's ^ sta si papirje ogle-ičili CetuPdritrdila, da je res ta-z# r^ 1 se menda nista množili5 e'a na "govoreči pa-jiš> \ j.a , t^ na .aražen se je Santer il> ®v°jimi pomagači. f/ Hi va!" J'ih Je nahrul. 5 sev,a^ PaS nikdar ne bil be * Saj niti ne veste, i,, rnilo in kaj je svinč- ''V tat i!" neumni Pa tudi ni" f d' ^ie j 3ve zavrnil Gates. "Čr- jCrnilo bo ostalo!" ' $ ^ in 11 v črnilu bodete ob-V:i JU ne bodete izlahka zlezli Sinova,. a' ;eHiu " m°rali lagati, tega % Palreči. J > se I ranil Papirje v us- Cu \k očetu- A >'eJ rhand je prema- . So? nasprotnika. Naj S ri'6 Pove- aH ima Santer SI P^irjev!" iS Su ^vi, Old Shatter- , "H ' Sol" • fe! .'"tej ' Je odločil stari, m?' 'V?,S0 m°ja last, ker je ^ bel u m°J u-ietnik' p ^ °kožca toliko prepirale^ morajo biti ze-;v8v0ii obro jiH bom shrani''- Ki -medicini." y kc je v žep- I" r^Ok raVn0 ZadOVOlJen S ' i-Vu ret°m našega prepi-'"^'^miboPidapa-j/ l Hise drie Pustil. Brez opo-" 1°bi jo m°gel Pobegniti. In si dobil od Pide, če bi >jf na naglem in "brez ' ž iCbe^iti? d Je bilo le bolje, da ' / H S&Mapirje Pida- Nisem ' i t-Hou, rju- Po vsaki ceni ^ ^ tVegHl W VSe' m 'i ^ii „ radel bi mijihv ,0 f, (.S bil mi jih šiloma vzel. 1 $ i H W Zvezan in se nisem "/ .Se n no daniti, še čuva- ^ %rle Ustrašil. Pide pa bi ^^ k%el 116 Upal lotiti" Seve" Jf S' Zr» vjih je lahko tudi »f že tllcni načrti so mu Jfi iNo.1"1' rojili po glavi, f. ^arno zamahnil z ro- J& v. wuprav nič niza nJ'e- neJ Jih! Za nič so ti, rT^ brati! Rad W i Jf^ ^ tt\ ker so res zelo [tf m % žene' pa bom že tudi k/ mi H5 i 'vel> saj vem na pa- 'ofc« je k tovarišem: 4/1 S j , meššurs! Nimamo ^i tod! Poglejmo AMERIŠKA DOMOVINA, SEPTEMBER 30, 1940 "11! rR rajši, kje bomo prenočevali!" Odšli so, nihče jih ni klical nazaj. Zadeva s papirji je bila oskrbljena, pričakoval sem, da se bodo lotili še tudi mene. Posve tovati so se morali in ukreniti, kako in kedaj bom umrl. Brez dolgega govorjenja in razpravljanja se tako važno vprašanje ni dalo rešiti. Tudi primerno osvetliti so morali razni govorniki izredni dogodek, ki bi naj bil slavnosten dan za ves rod Kiowa. Preden pa so se šli posvetovat, je še Tangua omenil svojemu sinu: "Old Shatterhand je imel liste, ki govorijo, v svojem žepu. Ali mu žepov niste izpraznili, ko ste ga prijeli?" "Ne," je odgovoril Pida. "Vzeli smo mu orožje, vse drugo pa smo mu pustili." "Zakaj ?" "Old Shatterhand je velik bojevnik, umreti mora, ker je naš sovražnik. Ne bomo pa žalili njegovega imena in njegovega poguma s tem, da bi mu segali v žepe. Njegovo orožje imamo, to nam zadostuje. Vse drugo kar še ima v svojih žepih, pa bo itak moja la'st, ko umre." Mislil sem, da stari ne bo zadovoljen. Pa zmotil sem se. Ponosno dobrohotno, da ljubeče je pogledal sina in povedal: "Pida, mladi poglavar Kiow, je plemenit bojevnik. Tudi svojemu najhujšemu sovražniku prizanaša. Ubije ga sicer, pa ne žali ga in ne onečaščuje. Njegovo ime bo še slavnejše nego je bilo ime Winnetoua, apaškega psa. V zahvalo za to pa mu dovolim, da, sme zagrebsti svoj nož v srce Old Shatterhandu, ko bodo njegove muke že tako hude, da mu bo ginevalo življenje. O Pidi naj se govori, o njem naj gre glas, da je največji, najnevarnejši in najslavnejši beloko-žeq umrl od njegove roke. Pokličite starešine! Posvetovali se bomo, kedaj in kako bo dal od sebe življenje tale popadljivi pes. Medtem pa ga pri-vežite k drevesu smrti!" Kako da je tisto "drevo smrti," to sem koj zvedel in videl. Peljali so me k močnemu boru, kaka dva čevlja je imelo deblo v premeru. V štirih skupinah so bili krog bora zabiti močni koli, po štiri so bili v vsaki skupini pravokotno razporejeni. šele zvečer sem zvedel, čemu služijo tisti koli. Bor so imenovali drevo smrti, ker so k njemu privezali ujetnika, ki je bil odločen za mučeni-ško smrt na kolu. Na nizki veji so že bili pripravljeni jermeni. Privezali so me k drevesu prav tako, kakor so svoj čas privezali Winnetoua in njegovega očeta, tistikrat, ko smo merili železnico po ozemlju Apačev in ko so jih napadli Kiowe. Zvezali so mi noge ob gležnjih in mi jih še povrh privezali z jermenom k deblu, roke pa so mi potegnili nazaj in krog debla in mi jih tudi še zvezali z jermenom. Dva oborožena bojevnika sta sedla na desni in levi poleg mene in me ostro stražila. Drevo je stalo blizu šotorov. Dobro sem videl po vasi. Pred poglavarjevim šotoirom so se zbirali starešine in posedli v polkrogu okoli Tangue, da bi KOLEDAR DRUŠTVENIH PRIREDITEV OKTOBER 5.—National Order of CCC ples v Twilight dvorani. 5.—Taherites Club priredi Harvest Dance v Slovenskem domu na Holmes Ave. 5.—SND v Maple Heights praznuje 3. obletnico ustanovitve z vinsko trgatvijo in plesom. 5.—Clairwoods št. 40 SDZ plesna veselica v SND. 5.—Little Flower Cadets, št. 47 SŽZ priredi ples v SND na 80. cesti. 6.—Svetovidski oder ponovi predstavo "Dva para se ženita," v novi šoli. 6.—Mladinski zbor Slavčki imajo prireditev v SND na St. Clair Ave. 12.—Gray R. Eagles, ples v Twilight dvorani. 12.—Collinwoodske Slovenke št. 22 SDZ priredi zabavni večer v Slovenskem domu na Holmes Ave. 12.—Društvo Martha Washington št. 38, SDZ, prireja ples v Slovenskem narodnem domu na St. Clairju. Igra Johnny Pecon in njegcva godba. 12.—J u goslovanski narodni dom v West Parku priredi zabavo in ples ob sedmih zvečer. 13.—Plesna veselica Gospodinjskega kluba SDD na Prince Ave. 19.—Društvo Kristusa Kralja št. 226 KSKJ plesna veselica v SND. 19.—Zumberak HBZ., ples v Twilight dvorani. 19.—Podružnica št. 3 SMZ priredi plesno veselico v Slovenskem domu na Holmes Ave. 20.—Klub društev Slovenskega doma na Recher Ave. ima žegnanje v beli Ljubljani. 20.—Koncert, mlad. pevskega zbora Kanarčki v SDD na Prince Ave. 26.—St. Vitus Cadets, ples v Twilight dvorani. 26.—Carniola Tent 1288 T. M. maškaradna veselica v S. N. Domu. 26.—Slov. zadružna zveza priredi zabavni večer v Slov. domu na Holmes Ave. 26.—Modern Knights, št. 57 SDZ "Halloween Dance" v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave. 27.—Vinska trgatev skupnih društev fare sv. Vida v šolski dvorani. 27.—Dr. Napredne Slovenke št. 137 SNPJ 30 letnica v avditoriju SND. 27.—Praznovanje 15 letnice zbora Ilirije v Slov. domu na Holmes Ave. NOVEMBER 2.—Podružnica št. 1 SMZ priredi plesno veselico v dvorani "Domovina" na 14. cesti, Barberton, O. 2.—Veselica društva Kras, št. 8 SDZ v Slovenskem domu na Holmes Ave. 2.—Cavalier Club, ples v Twilight dvorani. 3.—Glasbena matica priredi v avditoriju SND na St. Clair Ave. "Oratorij." 3.—Pevsko društvo Zvon priredi jesenski koncert v SND na 80. cesti. 3.—Društvo sv. Jožefa št. 169 KSKJ priredi pestro izbran program v obeh dvoranah Slovenskega doma na Holmes Ave. 9__Dr. Svob. Slovenke št. 2' SDZ priredi ples v SND. 9.—Pevski zbor Adria priredi koncert v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave. 10.—Društvo Slovenec št. 1 SDZ proslava 30. letnice v avditoriju SND. 10.—Društvo Danica št. 34 SDZ bo slavilo 15 letnico obstanka na Prince Ave. 17.—K o n c e r t mladinskega zbora črički v SND na 80. cesti. 17.—Slov. pevsko društvo Lira priredi koncert v SND. 17.—20.— (vse štiri dni) bazar fare Marije Vnebovzete v Slovenskem domu na Holmes Ave. Zahvalni dan. — Junior liga SDZ priredi Zvezin dan v SDD na Waterloo Rd. 23.—Roust About Club, ples v Twilight dvorani. 23.—Dr. Glas Clev. Delavcev št. 9 SDZ plesna veselica v S. N. D. 24.—Mlad. pev. zbor Kralji-čki priredi koncert ob 4. popoldne v SND, Maple Heights. 24. — Slovenska dobrodelna zveza proslava 30-letnice v SND na St. Clair Ave. 24.—Proslava 30 letnice Slovenske dobrodelne zveze. 24.—Podružnica št. 25 SŽZ priredi igro in ples v Knausovi dvorani. 28.—Koncert pevskega zbora Cvet v SDD na Prince Ave. 30.—Vantage Racquet Club priredi ples v Twilight dvorani. Trebarjev orkester. 30.—Društvo Ložka Dolina (Lož Valley) priredi veliko plesno zabavo v SND na St. Clair Ave. Godba Johnny Pecon. Iz zračnih bojev nad Londonom. Slikanim predstavlja bitko angleških in nemških letalcev nad Londonom, letal sicer ni videti, a vidi pa se dim, ki izpuhteva od motorjev. Iz te bitke so Angleži izšli kot zmagovalci. Slika poslana iz Londona. se posvetovali o moji usodi, ne o vprašanju, ali moram umreti ali ne, kajti moja smrt je bila že vnaprej sklenjena, ampak o načinu, kako bi me naj uspešne-j je mučili. Pida je prišel in pregledal vezi. Jermeni so bili neusmiljeno nategnjeni, v meso so mi rezali. Pida jih je nekoliko zrahljal in naročil stražnikoma: 30. — Društvo Ambassadors, št. 62 SDZ prireja ples v Slovenski delavski dvorani na Prince Ave. DECEMBER 7.—Gay Knights Club, ples v Twilight dvorani. 7.—Društvo Blejsko jezero št. 27 SDZ priredi ples v SDD na Waterloo Rd. 14.—Sharpey's Club, ples v Twilight dvorani. 22.—Božičnica mladinskega pevskega zbora Škrjančki v Društvenem domu na Recher Ave. 28.—Društvo Srca Jezusovega SDZ, ples v Twilight dvorani. -1941-JANUARIJ 4.—23rd Ward Civic Club, ples v Twilight dvorani. 11.—Društvo Zumberak HBZ ples v Twilight dvorani. 18.—Jolly Jester's Club, ples v Twilight dvorani. 18.—St. Vitus Boosters št. 25 KSKJ plesna veselica v SND. 25.—Amigos Club, ples v Twilight dvorani. 25.—Pevski zbor Adria ples v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave. FEBRUAR 22.—Skupna društva fare sv. Vida prirede plesno veselico v SND. APRIL 26.—Jolly Fishermen's Club, ples v Twilight dvorani. IZ DOMOVINE Nemške bombe so zadele tudi palačo Buckingham, lcjer se je nahajala kraljeva kapela. Slika, nam kaže razvaline kapele, v kaheri sta opravljala svoje molitve kralj George in kraljica Elizabeta. Kralj ift kraljica sta se nahajala ob času napada v zaklonišču. — Dvoje življenj imajo na vesti. Pred malim senatom v Mariboru se je vršila razprava zaradi dvojnega uboja v Mali vasi. Zagovarjali so se: 24-let-ni kolar Ferdinand Klemenčič od Sv. Tomaža pri Ormožu, 22-letni Tomaž Plohi iz Male vasi pri Sv. Tomažu pri Ormožu, 21-letni Jožef Erhatič iz Male vasi in njegov brat Franc Erhatič. Obtoženi so bili, da so v noči na 14. februarja letos s krampom, ročico, toporiščem in ročajem od vil smrtno poškodovali Franca Kamenška in Franca Vrbnjaka, ki sta oba za posledicami poškodb umrla. Obtoženci so"se zagovarjali, da sta jih obe njihovi žrtvi prvi napadli z nožema, oni pa so se samo branili. Te njihove navedbe pa so priče izpodbijale. Obsojeni so bili: Ferdinand Klemenčič, Tomaž Plohi in Jožef Erhatič vsak na šest let ječe in trajno izgubo častnih pravic, starejši mladoletnik Franc Erhatič pa na pet let strogega zapora. Vsi obtoženci so se proti kazni pritožili. —Veliko gospodarsko poslopje žrtev ognja. Nedavno ponoči se je vnelo veliko, po lanskem požaru obnovljeno gospodarsko poslopje poleg vile "Livade" v Gaber ju pri Celju, last veleposestnice ge. Adele Dečkove, vdove po znanem narodnem voditelju dr. Ivanu Dečku. Goreti je začelo v prvem nadstropju poslopja, kjer je bil stroj za rezanico. Ogenj se je hitro razširil na vse ostrešje in na zalogo slame in sena. Na kraj požara so prihiteli gasilci iz Gaberja, Celja in Škofje vasi. Gasilcem se je po naporne delu posrečilo pogasiti ogenj in rešiti del poslopja. Ogenj je uničil ostrešje in gorljive dele v prvem nadstropju, hmeljsko sušilnico in veliko zalogo sena in slame. Škoda znaša okrog 150,000 din, a je le delno poravnana z zavarovalnino, Kaže, da je požar zanetila zločinska roka. — Fantiček je pogoltnil strup. Poltretjeletni sinko posestnika Jožeta Ševerkarja, po domače Klamfarja, v Zgornjem Hotiču se je igral na dvorišču in nedaleč od domačega psa, ki je privezan pred hlevom, našel belo kroglico. Ker je menil, da je našel sladkor-ček, je vtaknil kroglico v usta. Kmalu nato pa je zakričal in se zrušil na tla. Domači niso vedeli, kaj se mu je primerilo. Ko pa je oče opazil, da je tiščal med zobmi čudno kroglico, je zaslutil, da je to strup. Vse prizadevanje, da bi rešili fantička, je bilo brezuspešno. Verjetno je, da je hotel kdo spraviti s sveta psa, pa je vrgel preden j strupeno kroglico, ki pa je pes ni použil, temveč je prišla v roke nedolžnemu otroku. Uvedena je preiskava. — Za poškodbami je umrl. Pred dnevi se je pripetila 19-letnemu posestnikovemu sinu Francu Sojerju z Viča, ko je v strugi Gradaščice nakladal gramoz na voz, huda nesreča. Polna truga se je z vso težo zrušila nanj in ga pokopala pod seboj. Ponesrečenca so nezavestnega takoj prepeljali v bolnišnico. Kljub skrbni negi zdravnikov je čez nekaj dni umrl. —Tragična smrt železniškega inženjerja. Te dni se je vrnila soproga g. inž. Vladimira Mikuža, železniškega svetnika s počitnic domov v stanovanje v Kotnikovi ulici v Ljubljani. Ko je prišla do stanovanja, jo je obšla zla slutnja. Iz kuhinje je udarjal zadušljiv vonj po plinu. Odprla je kuhinjo in vsa prestrašena zapazila svojega moža ležati na tleh negibnega. Hitro je odprla okno in poklicala sosede na pomoč. Vsaka pomoč, da bi njenega moža, ohranili pri življenju, je bila zaman. Policijska komisija je mogla le ugotoviti, da je pokojnik umrl zaradi zastruplje-nja s plinom. Pokojnik si je ponoči najbrfi skušal .skuhati kavo, pa je zaspal in pozabil prižgati plin, ki je bil odprt. Pokojnik je bil med železničarji zelo priljubljen. —V Sloveniji je 63 kinematografov. V Union u v Ljubljani je bil te dni občni zbor Združenja kinematografskih podjetij dravske banovine. Iz poročil upraJvnega odboja je bilo razvidno, da imamo v Sloveniji zdaj 63 obratujočih kinematografov. Združenju predseduje g. Milan Kham. Na zboru sprejeta resolucija zahteva, da. bi se še tudi v naši državi omogočilo filmskega žurnala. --o- MALI OGLASI Išče se stanovanje Zakonski par išče stanovanje s štirimi sobami, v bližini 55. ceste in na južni strani St. Clair Ave. Kdor ima kaj, naj pusti naslov v uradu tega lista. Klobase! Klobase! Pri nas dobite ob pondeljkih sveže jetrne in krvave klobase po 6 centov vsaka. Novo domače kislo zelje po 6 centov funt. Se vljudno priporočapi vsem gospodinjam, Anton Ogrinc 6414 St. Clair Ave. V najem se da kuhinja in velika spalnica. Je lahko postelja in še dva komada pohištva. Poizve se na 1007 E. 63rd St. (se 30, oc 2,4) Stanovanje se odda obstoječe iz 4 sob in kopališča, parna gorkota; nahaja se v pritličju. Vprašajte na 1345 E. 65th St. (23U Delo dobi dekle za splošna hišna dela; samo podnevi, zvečer gre domov. Pokličite IVanhoe 4899W. (Sep. 26, 28, 30) Izredna prilka! V fari sv. Kristine je napro-laj lepa hiša za eno družino, 6 :ob. garaža za dva avtomobila. Cena je samo $4,750. Odprta v nedeljo za ogled. Naslov: 22100 Fuller Ave. Mimo hiše vozi avtobus. Lahko pokličite KEnmore 0818. (x) Prijatel's Pharmacy SLOVENSKA LEKARNA Vogal St. Clair Ave. in E. 68th ENdicott 9S71 Pripeljemo na dom. 1940 OCT. 1840 B P Wt| IP® if] ■2J 16 L7 18! 9 loiii ;i2 P M L15J 16] a,i?!® (20 121 |22]23|24 [25126 127 128 mssssrn WINNETOy r* memikwm IrHrafka K. Mw» XMERISKA DOMOVINA, SfiPTEMEER 30, 1040 Obrnil se je, se opotekel proti' ograji in padel z gornjim telesom čez njo; naslonil je glavo na roke in neutolažljivo jokal, med dolgim in globokim stokanjem. Gospodinja ga je objela čez rame: "Lavrans, Lavrans," a ni ga mogla pomiriti. "Oh nikdar, nikdar bi je ne bil smel dati temu človeku. Bog mi pomozi — s:ij sem ves čas vedel —1 on je stri njeno mladost in vse njena lepe čednosti. Nisem verjel, ne, kako bi mogel o Kristini verjeti kaj takega — pa vendar sem vedel. Kljub temu je predobra za tega mehkužneža, ki je sebe in njo zapravil — in če bi jo bil tudi desetkrat da peljal, ne smel bi mu je dati, da ne zapravi še več njenega življenja in njene sreče —." "Kaj je bilo drugega storiti," je rekla, mati trudno. "Saj tudi ti razumeš, da je bila že njegova —." "Da, kaj mi je bilo treba toliko trošiti, da izročim Erlendu to, kar si je bil že sam vzel," je dejal Lavrans. "Lepega moža je dobila moja Kristina —." Stresal je ograjo. Potem je spet jokal. Ragnfridi se je zdelo, kakor da se je že nekoliko streznil, zdaj pa ga je spet premagala pijanost. Ni verjela, da ga bo mogla pijanega in obupanega, kakor je bil, spraviti v zimsko sobo, kjer sta imela ležišče — soba je bila polna gostov. Pogledala je okoli sebe — čisto blizu je stala majhna lopa, kjer so hranili dc pomladi najboljše seno za konje. šla je in pogledala notei — nihče ni spal tam; peljala je yanjo svojega mosja in zaprla duri za sabo. Ragnfrid je nakopičila okrog sebe in njega sena in položila njuna vrhnja oblačila nanj ir nase. Semtertja se je Lavrans razjokal in kaj spregovoril, to da tako zmedeno, da ni mogk ugeniti smisla, ičiez čas si je položila njegovo glavo v naročje. "Moj ljubi mož — če drug drugega tako goreče ljubita — bo morda še vse bolje, nego mi 1 sliva —." Lavrans je odgovoril šunko ma — zdelo se je, kakor da j< zdaj spet bolj jasne pameti: "Mar ne razumeš — zdaj im: vso oblast nad njo, on, ki sebe ni "Tistega jaz nisem mogel," je bridko vzkipel. "Ne, takšen, kakršnega si me hotela imeti, ko sva bila mlada, nisem mogel biti. Nisem tak —." čez čas je Ragnfrid dejala tiho in jokaje: "Pa sva se vendar kljub temu dobro razumela — Lavrans — vsa ta leta." "Tako sem tudi jaz mislil," je mračno odvrnil. 1 V njem so se misli prerivale in gnetle. Golota pogleda, s katerim sta se ženin in nevesta srečala, njuna mlada obraza, ki sta zažarela v rdečem plamenu -— to se mu je zdelo nesramno. Speklo ga je, da je to bila njegova hči. še vedno je videl njene oči — divje in slepo se je upiral, da bi se v njegovem srcu razgalilo tisto, za kar nikoli ni hotel vedeti; proti svoji lastni ženi se je branil, ko je le-to iskala. (Dalje prihodnjič.) Sigrid Undset: KRISTINA - LAVRANSOVA HČI VENEC Erlend je odvedel Kristino od plesa — pod nekim mostov-žem jo je v temi pritisnil k sebi. "Saj ti nisem še niti utegnil povedati — kako si lepa, tako lepa in tako ljubka. Lica so ti rdeča ko plameni —," in pritisnil se je z licem k njenemu. "Kristina, kaj je s teboj —?" "Tako sem trudna," mu je še-petaje odvrnila. "Zdaj pojdeva kmalu k počitku," je odgovoril ženin in pogledal proti nebu. Rimska cesta se je bila že obrnila in je ležala skoraj naravnost od juga na sever. "Ali veš, da nisva več skupaj spala od one edine noči, ko sem na Skogu bil pri tebi v kamrici?" žil vse na mizo. Nato se je vrnil in legel v posteljo. Pokleknil je zraven nje na ležišču in objel njeno glavo, pritisnil jo k svojim golim, vročim prsim, poljubljajoč rdečo progo, ki jo je krona vtisnila na njeno čelo. Kristina ga je objela okrog ramen in glasno zaihtela — sladko in divje je začutila, da zdaj vse beži — strahovi in prividi — zdaj, zdaj sta bila spet le on in ona. Za hip je dvignil njen obraz, ji pogledal v oči, in jo pobožal z roko po licu in po telesu, čudno hlastno in sirovo, kakor bi trgal odejo z nje: "Pozabi," je prosil šepetaje in vroče, "pozabi vse, Kristina — vse, samo tega ne, da si moja žena in da sem jaz tvoj mož —." Z roko je ugasnil zadnjo svečo, se v temi vrgel zraven nje in tudi on zaihtel: "Nikoli nisem verjel, nikoli vsa ta leta, da bova doživela ta dan —." Slika nam predstavlja bratranca italijanskega grofa Aosta, ki je vrhovni poveljnik italijanskih čet jih z Angleži v Severni Afriki. Grof je bil irred kf odlikovan z generalskim činom italijanske zračne Naročite se na dnevnik "Ameriška Dom0' POZOR - - - POZOR j .. • it«'1, KADAR želite poslati denar v Jugoslavijo vsaka pošiljatev je garantirana; j KADAR rabite krstni ali rojstni list iz starega ^ KADAR-koli rabite informacije glede vašega & ali imetja v starem kraju; ^ KADAR potrebujete notarske listine ali n podpis; ^ KADAR želite napraviti prošnjo za prvi a n>! državljanski papir, se vedno obrnite AUGUST HOLLANDER . 6419 St. Clair Ave. v Slov. Nar. W Kmalu nato je zaklical Sira Eirik na dvorišče, da je napočil ponedeljek. Prišle so ženske, da bi spremile nevesto k postelji — Kristina je bila tako trudna, da se je komaj mogla upirati, kakor je to zahtevala spodobnost. Pustila je, da sta jo gospa Aas-hild in Gyrid s Skoga prijeli za roke in odvedli iz dvorane, že-ninovi drugi so ostali ob vznožju stopnišča z gorečimi svečami in golimi meči; obkrožili so gručo žensk in spremili Kristino čez dvorišče v poročno izbo. žienskje so ji slekle poročno obleko; odlagale so kos za kosom. Kristina je videla, da visi preko posteljnega vznožja vijoličasto baržunasto oblačilo, katero bo nosila naslednjega dne, čezenj pa je bil položen dolg snežno bel in drobno naguban kos platna. Bila je zavijača, ki jo je bil Erlend prinesel zanjo s seboj; jutri si bo zvezala lase v vozel in jih pokrila z zavijačo. Bila je videti tako sveža in hladna in ^kakor da izseva spokojnost. Nazadnje je stala pred poročno posteljo bosa in z golimi rokami, oblečena samo še v zlato rumeno svileno srajco, ki ji je segala do gležnjev. Posadili so ji znova krono na glavo — da bi jo snel ženin, ko bosta sama. Ragnfrid je položila svoje roke na hčerine rame in jo poljubila na lice — materin obraz in roke so bile tako nenavadno mrzle, a bilo je, kakor da se ji globoko v prsih trga jok. Nato je odgrnila posteljo in velela nevesti, naj sede vanjo. Kristina je ubogala in se naslonila ob svilene blazine, ki so bile naložene ob vzglavju — glavo je morala radi krone držati malo naprej. Gospa Aashild jo je do srede pokrila, ji položila roke na svileno pregrinjalo, segla nevesti v blesteče lase ter jih razpustila čez prsi in čez gole, tenke lakti. Možje so privedli ženina. Mu-nan je Erlendu odpasal zlati pas z mečem — ko ga je obešal nad posteljo, je nekaj pošepetal nevesti — Kristina ni razumela, kaj je rekel nasmehnila se je pa, kolikor je mogla. ženinovi drugi so odvezali Erlendovo svileno haljo in mu slekli težko, dolgo oblačilo čez glavo. Sedel je v naslanjač, oni pa so mu pomagali odpeti ostroge in sezuti škornje. Enkrat samkrat si je upala nevesta pogledati kvišku ter srečati njegov pogled. Potem so jima voščili lahko noč. Izba se je polagoma praznila. Zadnji je odšel Lavrans Bjorgulfson in zaprl dveri poročnega doma. Erlend je vstal, odložil spodnja oblačila ter jih vrgel na klop. Stopil je k postelji, snel Kristini krono z glave, odvezal svilene trakove v laseh in polo- Zunaj na dvorišču se je hrušč polagoma polegel. Trudni od ježe prejšnjega dne in omamljeni od popivanja, so se gostje radi spodobnosti še nekaj časa potikali okoli — a vedno več jih je skrivaj odhajalo, iskat si ležišča. Ragnfrid je tiste, ki jim je šlo največ časti, spremljala k po-čitku ter slehernemu voščila lahko noč. Hišnega gospodarja, ki bi ji moral pri tem pomagati, ni videla nikjer. Samo še nekaj majhnih skupin mladih ljudi — po večini slu-žinčad — je stalo na dvorišču, ko se je naposled skrivaj odpravila, da bi poiskala svojega moža in ga spravila v posteljo. Lavrans se je proti koncu večera močno napil, to je bila opazila. Nazadnje se je spotaknila obenj, ko se je, iščoč ga, splazila z dvorišča — ležal je po dolgem za kopalnico, z obrazom v travi. Tipaje v temi ga je prepoznala — da, on je bil. Mislila je, da spi, zgrabila ga je za rame in ga hotela dvigniti z deleno mrzlih tal. Pa ni spal — vsaj trdno ne. "Kaj hočeš?" je vprašal z ra-skavim glasom. "Tukaj ne moreš ležati," je dejala. Podprla ga je, ker je omahoval. Z drugo roko mu je popravila baržunasto obleko, "čas je, da greva tudi midva spat." Segla mu je pod pazduho ter odvedla ©potekajočega se moža ob zadnji strani stanovanjskih poslopij na dvor. "Ko si ti, Ragnfrid, sedela s krono na glavi na poročni postelji, se nisi ozrla kvišku," je dejal kakor prej. "Najina hči ni bila tako boječa, njeni pogledi niso bili plahi, ko je gledala svojega ženina." "čakala je nanj sedemkrat po pol leta," je rekla mati tiho. "Zakaj bi ga ne bila smela pogledati —." Tudi v Rusiji se pripravljajo za vsak slučaj in bodo sedaj poklicani novi letniki rekrutov. Obrambni maršal Semyon Timoshenko, ki ga vidite na sliki, nadzorjuje mobilizacijo teh letnikov. HRANILNE VL f SAFETYX^yA //C%y/ OF YOUR \ x\ j I£ devica ali ne, v poročno postelj " je le prišla s tistim, kateremu je naklonila svojo ljubezen. Z na-; ma ni bilo tako, uboga moja 1 Ragnfrid." žena je zamolklo in globoko ' zastokala vrgla se je nazaj v 1 seno. Lavrans ji je položil roko 1 na ramo.