Poštnina v državi SHS pavšalirana.
Stane:
Za celo leto.....K 30-
za pol leta......«  15'—
za četrt leta.....«    7'50
za  1 mesec......«    2'50
Posamezna številka 1 K.
Uredništvo   in   upravništvo  je  v Ptuju, Slovenski trg 3 (v starem
rotovžu), pritličje, levo.
Rokopisi se ne vrnejo.
Politično gospodarski tednik.
Stcv. 37
Ptuj, 12. septembra 1920
II. letnik
Nekaj besed k bližajoči se trgatvi.
Pri nedvomno velikem napredku, kterega opazujemo pri obdelovanju vinske trte po nastopu trtne uši, se je pravzaprav čuditi, da je drugi del vinarstva, namreč kletarstvo ostalo še precej na isti stopnji, na kateri je bilo pred pojavom tega škodljivca.
Marsikateri je sicer dober vinogradnik, a prav slab kletar. A napredek je povsod potrebno in če je potreben pri gojenju vinske trte, ni nič manj potreben pri gojenju vinskega pridelka; saj je zdavnej dognana resnica, da jo vinoreja tem dobičkonosnejša, čim popolnejše je kletarstvo.
Marsikteri vinogradnik se je že prepričal sam, da je kupec sicer občudoval in hvalil njegov lepo obdelan vinograd, a njegovo vino pa imenoval brozgo ali Čorbo, ki ima razne okuse, samo vinskega ne in ktere ne more rabiti. Pri slabem kletarjenju se pač pokvari tudi pridelek iz lepega in dobrega  grozdja.
Pri dobri volji in pri vpoštevanju na razpolago stoječih navodil in nasvetov bi se lahko preprečili mnogi običajni pogreški bolezni, ki delajo vina manj vredna in suh naš narodnogospodarski žep.
In ker imamo že ob trgatvi priliko vplivati na kakovost bodočega vina, je pač važno, da določimo pravi čas trgatve ter da isto izvršimo z največjo skrbnostjo. Posebno važna je pri nas določitev časa trgatve, kajti le premnogokrat se brez pravega vzroka prerano bere. To tudi marsikdo uvideva, a ne vpošteva. Znan mi je slučaj, da se je neki vinogradnik, ki je prerano bral in dobil zato pravo kislico, rotil, da bode postavil v vinograd kamen z vsekanim napisom, kedaj mu je v bodoče iti brat; d<> prihodnje jeseni pa je pozabil na kamen in na vse skupaj ter je bil eden prvih, ki so pričeli prerano s trgatvijo. Ravnal je kakor mnogi drugi proti boljšemu lastnemu prepričanju, boječ se, da mu par jagog segnije.
Ob času zorenja pa zaleže par dni čakanja veliko, kajti grozdje pridobi vsak dan na sladkobi in izgubi na kislini, mohenice postanejo dan za dnevom tanjše, vsebina jagod pa sočnejša: vse to torej v obilni meri odvaga izgubo, ki zna morebiti nastati vsled tu in tam se pojavljajoče gnilobe. Kaj drugega je seveda, če gniloba prav močno nastopa; tedaj se lahko vsled čakanja več izgubi, kakor pridobi. V takih slučajih je treba podbirati, včasih tudi splošno brati. Vendar se taki pojavi dogode že bolj proti pravemu času trgatve. Nikakor pa ni opravičeno, pri nas pričeti s trgatvo pred oktobrom ali že celo v sredini septembra, kar se je v zadnjih letih po nekod dogajalo. Ni treba ravno posnemati vsakega strahopetca, ki se trese za vsako jagodo in prične trgati, če le vidi kje kako gnilo ali od ptičev, oziroma muh načeto jagodo, ne oziraje se na to, je-li grozdje zrelo ali ne. Taka pienaglica posameznikov pokvari dostikrat kakovost vin celega okoliša, kajti za prvim pričnejo trgati drugi in marsikateri, ki bi*icw rad še čakal, je primoran tudi pričeti, sicer postane njegov vinograd pribežališče vseh grešnikov, krščenih in nekrščenih.
Bere naj se, kadar je grozdje zrelo in to je, ko prično pecelji leseniti, jagoda pa dobivati na solnčni strani rujavkasto barvo, da zgledajo, kakor bi bile opečene. Ob enem postaja listje rumenkasto, kar je znamenje, da mu že pojema sladkobotvorna moč. To je torej pravi čas trgatve. Nadalje naj se ne trga, dokler je grozdje mokro bodisi od rose ali dežja, ker zamore ta voda zdatno poslabšati pridelek. Le v slučaju, da nastopi dolgotrajno, deževno vreme, ki povzoča močno gnitje, ne kaže odlašati s trgatvijo, a tudi ob takih prilikah naj se vsaj počaka, da preneha deževati.
(Konec sledi.)