Inseratl s« sprejemajo in veljA tristopna vratu:
8 kr., če se tiska Ikrat,
14	*>
1 - II II II H 6 II
15	,, ,, ,, ,, .) „
Pri večkratnem tiskanji so cena primerno zmanjša.
Rokopisi
»e ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo.
Naročnino prejuna opravništvo (administracija) in eks| edicija na Štaicm trgu ii. št. 16.
Filititii lisi n slovenski larod.
Po poŠti prejeman velja :
Za celo leto . )0 gl. _ kr
za pol leta . . f> „ _ za četrt leta . , 2 ,, _ „
V administraciji velja: Za celo leto . . S gl. 40 kr. za pol leta , . . 4 „ 30 „ za četrt leta . . 2 „ 10 ,, V Ljubljani 11» dom pošiljan Vi-lji 60 kr. več na leto.
Vredništvo jo v Li .govih uli-cab štev. 7,
Izhaja po trikrat na teden in sicer v torek, četrtek in soboto.
Politinii položaj
Vihar, ki nas je gio*:l potegniti v vojskoi polegel se je nekoliko. Ko so bile strune najbolj napete, obrnil se je ruski car rlo nemškega, da naj posreduje in pnnvruje. To se mu je tudi vsaj toliko posrečilo, da vojske ne bo pred kongresom. Kongres se namreč snide v Baden-Badenu, in vdeležili se ga bodo prvi ministri evropskih velevlasti. Ali bo pa mogoče, na tem kongresu poravnati vse nasprotne istinite ali dozdevne interese, to se sedaj še ne more vedeti. Vprašanje je, s kakimi mislimi in željami pridejo velevlasti na kongres? Nekoliko nam je to znano; nekaj novega pojasnila pa nam prinašata govora dveh ministrov: v Berlinu je odgovoril Bismark na interpelacijo Bennigsenovo , na Dunaji pa knez Auersperg na ono poslanca Giskre. Govora obeh ministrov si nista prav nič podobna, iu po teh govorili bi se ne dalo soditi, da tricarska zveza še obstoji. Govor kneza Anersperga se gla>i nekako osomo proti Rusiji.
Predsednik ministerstva konstatira, da so si nazori avstrijske in ruske vlade o rešenji iztočnih zatiev v nekaterih točkah nasprotni. Poslednje in edino upanje se stavi v kongres, kateri se ima gotovo sniti. Vemo tedaj, kako avstrijska vlada misli, in to kar vemo, ni posebno tolažilno za nas. Položaj je tedaj jako resen.
Bismark v Berlinu pa je govoril popolnoma v ruskem smislu. Še ni dolgo, kar smo čitali devet in devetdesetkrat, v dunajskih listih, da so se v Beri nu naveličali rti-sktga prijateljstva, in da se bodo potegnili za avstrijske interese, pa majali smo kakor vselej dvomeče glave kot neverni Tomaži.
Bismarkov govor nas vnovič vtrjuie v prepričanji, da se Bismanrk nd'ru~d;« zveze ne da odtrgati. Kd.no , kar bi se dalo od njega do seči, bi bilo to, da bi nevtralen ostal, če bi jirišlo do vojske med Avstrijo in Rusijo. Bismark je govoril na blizo tako le :
Kaj ima biti z Bulgari;o. Bosno, Srbijo, Crncgoro, Romunijo itd., to Nemčije ne zadeva posebno. Ko bi se zaprlo črno morje vojnim ladijam, ali ko bi se odprlo srednje morje ruskim vojnim ladijam, tudi v tem Nemčija za sebe ne vidi posebne nesreče. Le ko bi se trgovinskim ladijam zaprla pot v črno morje, zamoglo bi se reči, da je Nemčija nekoliko na škodi. Rusija ima prav, da hoče vzhodno vprašanje enkrat za vselej radikalno rešiti. Če hočejo nekatere vlasti tlu-.iji to delo zabraniti, morale bodo odgovornost same na se vzeti, to je, Nemčija jim ne daje svojega niandaia, da bi se zamogle sklicevati na to, da se bore proti Rusiji v občeevropskem, tedaj tudi nemškem interesu (s tem hoče reči, da Nemčija Avstriji ne bo pomagala). Jaz ne verjamem, da bi Avstrija hotela namesto Rusije prevzeti vredovanje iztočnih deželd. Sicer pa mislim, da se Rusi ne bodo dali iz Bulgarije pregnati. Shod ministrov (kongres) v Baden-Badenu je gotova reč, in sicer se snide morda že počet-kom meseca marca. Na konkresu bo Nemčija le posredovala in mešetovala, nikakor pa neče ukazovati, kakor nam nekteri svetujejo. Mi hočemo biti skromni mešetarji, kar toliko lože storimo, ker smo z vsemi sosedi prijatelji (?). Odločno odbijam od sebe one svetovalce, ki hočejo, da bi se ni i zamerili tako staremu in zvestemu prijatelju, k a k o r j e R u s. samo, da bi storili uslugo kakemu drugemu sosedu v rečeh, ki Nemčije ne zadevajo iu ne
brigajo. Ko bi kdo nas napadel, pojdemo vsi navdušeno v bo.]; ne odobravam pa izgleda prvega Napoleona, da bi mi, ker smo močni, pričenjali lahkomišljene vojske. (Živahni dobro-klici.)
I/, tega govora Bismarkovega se pač jasno vidi, kako se hoče Nemčija na kongresu obnašati. V Petrogradu smejo z Bizmarkom pač zadovoljni biti. Toliko bolj poparjeni pa bodo Angleži in Madjari. Avstrijski Nemci se bodo konečuo sprijaznili z novim redom na izhodu, zato je upati, da naši višji krogi ne bodo poslušali madjarskega vika in da se bodo z Rusijo mirnim potom pogodili. Celo listi, kakor „N. fr. Presse" odsvetujejo od vojske, najbrže, ker se judovski bankirji za svoje groše boje; kajti žalibog je Avstrija, posebno pa Ogerska tako na slabem v denarnih zadevah, da bi znal po kaki veliki vojski bankerot nastati. Čemu vojsko ? Rusija nam Bosno še sedaj ponuja. Z akaj je ne bi vzeli ? Kaj nam morejo škodovati male državice Bulgarija, Srbija, črnagora itd.? Tudi doli bodo nastali prepiri in politični boji; posebno v Bosni, kjer so tri stranke. Če bo Avstrija dobro uredjcDa, pridružile se bodo morda te dežele prostovoljno avstrijski državi. Da bi pa federalistično uredjeni Avstriji zamogle nevarne postati, tega ne uvidjamo.
Prst Božji pri volitvi novega papeža.
„P>og je z nami, Kristus ostane v cerkvi do končanja sveta in sv. Duh jo neprenehoma vlada, piše „čech" št. 44. Že dolgo časa seje govorilo o volitvi prihodnjega papeža. Mogočneži tega sveta so se že od davna tolažili s smrtjo neprijenljivega Pija IX. iu si pripravljali svoje kandidate. Napoleon III. se je tola-
Slovaki.
(Glej št. 20 .,Slovenca".)
(Konec.)
Neprijetni zgodovi uski pogoji, na koje je bilo vedno navezano življenje Slovakov, niso zaglušili v njih vdanosti k svojemu narodu in ta ljubezen se je vedno gojila, ne glede na to, da niso imeli Slovaki do konca preteklega stoletja lastnega slovstva, temuč ves njih slovstveni trud je bil napisan v češkem jeziku, ki je zelo podoben slovaškemu. Prvo knjigo v slovaškem jeziku je izdal od 1 1787—1791 Anton Bernolak, Veliko uslugo je skazal protestantskim Slovakom o zadevi razvitja slovaškega literarnega jezika Ljudevik Štur, izdavši 1. 1845 slovaško slovnico, ki seje že davno po-prodala. Ta učeni trud je služil v začetek obdelovanja slovaškega jezika.
Zgodovinsko življenje Slovakov ki je preteklo v brambi za svojo samostojnost proti poskusom madjarskega naroda, služi v živ dokaz, koliko žiljave meči je shranjene v tem narodu, kateri speznavši poslednjič svojo silo,
je jel skrbeti za to, da ohrani svojo narodnost proti pogoltnosti madjarskej. Ta briga je tem bolj potrebna, ker so vsi slovaški plemenitniki zatajili svojo kri, in začeli še bolj uporno ravnati s Slovaki, kot Madjari sami. Treba je bilo tedaj, da se ohrani slovaška narodnost, delovati proti odpadništvu, in iz tega namena so se jeli prvi delatelji resno pečati z ohranjeni samostojnosti in prerojenjem svojega naroda. To prizadevanje se je posebuo močno pokazalo po ogerskej revoluciji, ko so bili Madjari prisiljeni nekoliko ponehati s svojim vednim pritiskom na Slovake. V tem času ste bile po podpisih, zbranih mej Slovaki, osnovani dve slovaški gimnaziji: jedua v Turčanskem sv. Martinu iu ena v Klaštoru fZnio Varolji). V istej dobi so si izmislili vodje narodnega dviganja osnovati učeno-literaturno društvo ..Matico", ki bi imela namen služiti narodu v izobraževanje, a ker je nedostajalo sredstev, se je ta „Matiea" oživila še-Ie 1.18G3, ko so pra-znovali Slovaki tisučletnico, kar so dobili kr-ščastvo in slovanske pismenke. Mej drugimi vtemeljitelji je bil tudi avstrijski cesar, Franci
Josip, ki je žrtvoval v te namen 1000 goldinarjev.
Madjarska vlada, zapazivši v vsem tem nevarno jiropagando narodne ideje, ki tako silno oporeka madjarskim nameram, je uničila „Ma-tico". Zaprla je ta slovstveni zavod G. aprila 1. 1875, potem je pa začela na vse ljube načine preganjati te, ki so delali za povzdigo obrazo-vanja v narodu. Slovaški gimnaziji', postrojeni na lastne troške , ste bile zaprti in slovaškim dečkom so se pokazala madjarska učilišča. Ko so Madjari to desegli, so se začeli truditi, da oslabe sploh slovanski živelj po vsem oger-skem kraljestvu, in vspeh imajo. Sedaj precej veliko slovaško pleme nema ni jednega zastopnika v ogerskem državnem zboru, ni jednega branitelja svojih interesov. To, seveda, se zgodi s tem, da ogerska vlada vse žile napenja pri volitvah proti slovaškim kandidatom, ki bi se potezali v ogerskem zboru za blagor in polajšanje svojega naroda.
Vkljub temu sistematičnemu davljenju Slovakov po Madjarih , se pa vendar v zadnjem času iz njih srede pouo-no dvigajo ro-
žil, da na stolu papeževskem ugleda Napole-onovca; Hohenzollerovci nadejali so se kterega svojega rojčika, pa glejte! Bog je podrl njih misli. Pij IX. ni umrl v dobi, kedar so si sovražniki njegovi želeli, ampak kedar jim je to bilo najmanj vgodno. Napoleon III. je umrl v pregnanstvu in republikanska Francija je sama povedala, da se v papeževo volitev mešala ne bo in tudi svojega „veto" ne rabila; Arnim ne biva več v Rimu, da bi spletke koval proti Pijevemu nastopniku; Ruska je domu poklicala zastopnika svojega kneza Urusova; Avstrija zarad svojih notranjih zmešnjav in vnanjih skrbi nima ne časa ne želje vtikati se v kon-klave , in Italija prizadeva si kar največ, da ne bi ni senca kake sumnje na njo ne padla, češ, da se meša v volitev, in z vojaki razganja skupščine nasprotnikov. Mimo vsega tega se v vzhodnjem Rimu, to je v Carigradu godijo stvari tako važne, da svet kar ne utegne misliti na to, kar se v konklave vrši. Kedar mož krvi in železa hiti iz Varzina v Berlin, da v zboru razlaga, zakaj se ne mora vtikati v vzhodnje vprašanje, tedaj se v Rimu nad grobom starega, kteremu je v življenji prizadeval tolikanj bridkih skrbi, voli novi papež. Očitno je, da doba k volitvi papeževi ni mogla biti vgodnejša, in kakor v smrti Napoleonovi (in Emanuelovi), v francosko-nemški vojski in v naslednji kulturni borbi, tako se kaže tudi v vzhodnji rusko-turški vojski prst Božji, kteri je sprelepo naredil, da je volitev bila popolnoma svobodna, za kar iskrena hvala bodi Bogu samemu."
Po prerokovanju Malahijevem velja novoizvoljenemu papežu Leonu XIII. izrek : „Lumen in coelo (luč na nebu)". Kakor se poroča iz Rima, je Leon XIII. potomec stare rimske družine, ki ima ua svojem grbu „repato zvezdo", ki omenjenim besedam daje nekak resničen pomen. Kot nuncij v Bruselju se je bil Pecci soznanil in sprijaznil s kolonjskim nadškofom Geisslnom in poznejšim nadškofom dunajskim, kardinalom Rauscherjem. Tudi govori nekoliko nemški. „Čech" ima od 23. t. m. telegram iz Rima, da papež ne bode v nedeljo (24. t. m.) kronan v Sikstinski kapeli, in da po buli (javnem listu) v posest vzame cerkev Lateran-sko. Zastran imenovanje novihih cerkvenih do-stojnikov ni še nič določeno. V kongregaciji kardinalovski jim je Leon XIII. povedal
da v kratkem razpošlje encikliko katolišemu svetu. Eni poročajo , da se bode novi papež kronal 2. marca, eui pa 10. marca, in eni celo trdijo, da se bode to opustilo. Kdo ima prav?
Politični pregled.
V Ljubljani, 25. februarija.
Avstrijske dežele. Pogodba med Cislo in Translo dela državnikom hude preglavice, in le malo upanja je, da bi se srečno dovršila. Vradna „Presse" je zoper vsak provizorij in prigovarja Madja-rom, da naj odjenjajo, ker bode to njim samim na korist. Pa tudi to prigovarjanje bo težko kaj zdalo, ker je v državnem zboru ogerskem vse navskriž in Tisza le z veliko silo skupaj drži jako pičlo vladino večino
\ državnem zboru so 22. t. m. Poljaki vladi izrekli svojo zadovljnost zarad prizadevanja njenega polajšati stan vzhodnih kristjanov, ter so jo ob enem vprašali, so ji li znane grozovitosti, ki so iih ruski vojaški poveljniki počenjali s Poljaki na Turškem, iu si bode li na kongresu prizadevala, da se zboljša tudi stanje poljskih podložnikov ua Ruskem? — Od vina nasvetovala je večina odsekoval2 gld. colnine, manjšina pa le 8 gld. Sprejet je bil nasvet večine s 122 glasov proti 66. V soboto se je pričela obravnava o colnini od petroleja, ktero hočejo povikšati od 1 gld. 50 kr. celo na 8 gld. Ur. Oelz je v izvrstnem govoru omenjal, da se državni dohodki vsled tega ne bodo pomnožili, ker se bode vsled tega manj petroleja požgalo. Nekemu govorniku, ki je rekel, da so Madjari v svojih tir-jatvah nesramni, odgovoril je dr. Oelz: Madjari so tako drzni v svojih tirjatvah kakor smo mi slabi. Madjari so močni, ker so se porazumeli s svojimi sodeželani Hrvati; mi v Cisli pa se še nismo spravili s Slovani, zato nam primanjkuje tiste krepkosti in odločnosti, brez ktere je čvrsto državno življenje nemogoče. To ravno je prekletstvo hudega dejanja.
lin j jc to? N. W. Tagblatt pripoveduje, da je grof Andrassy na tihem poklical ude delegacij, ter jih vprašal, bi mu li hoteli dovoliti 100 milj. gld. kredita, ki bi jih potreboval za mobilizacijo (oboroženje) vojne. Ker pa tega javno nočejo povedati, reklo se je boje, da naj le stori, kakor ve in zna, in če bode treba pozneje potrditi v ta namen porabljene svote, jih boste delegaciji potrdile brez ugovora. Ali se res ne bodemo mogli izogniti vojski z Rusijo in Nemčijo, ki bi bila za Avstrijo naj-veča nesreča?
IVa slovenskem Štajarskcm pričele so se živahne priprave za prihodnje volitve v deželni zbor. V ljutomerskem , or-mužkem in g. radgonskem okraju bil je od številnega shoda voliteljev za kandidata postavljen g. Kukovec, veliki posestuikin načelnik okrajnega zastopa v Ljutomeru; iz ptujskega in rogaškega okraja potrjujejo številna poročila, da ondijpovsod mislijo le na Hermanovo kandidaturo in da je zopetna izvolitev njegova toliko kakor gotova; zastran kandidatov za maribor-, št. lenart- iu slov. bistriški okraj sošel se je bil 23. t. m. volilen shod v mariborski čitalnici in kat. pol. društvo pri sv. Juriju na Šavnici zborovalo je 24. t, m. Svojim štajarskim bratom želimo , da bi bili pri volitvah srečnejši, kakor smo bili na Kranjskem in ne le uobenega sedeža ne zgubili, ampak še kterega pridobili.
Na Koroškem o volitvah še ni veliko slišati, ker se agitacija še vsa bolj tajno vrši, vendar pa se Slovenci nadejajo zmage vsaj dveh narodnih kandidatov, namreč č. g.
Andreja Einspieler-ja in g. Moraka, okrajnega sodnika v Doberlivasi.
Vnanje države.
Po in I rje med Rusijo in Turčijo se je začelo zopet nekoliko krhati, najprej zarad mej nameravane bulgarske kneževine, ki naj bi po načrtu Rusije segala blizo tje do Carigrada pa do Soluna in Atoške gore. Tudi je Rusija neki zahtevala 6 vojnih ladij namesto denarne odškodnine, ktere ji pa Turčija ni hotela dati. Rusija razun tega zahteva luko Beskos ob Bosporu in 5000 milj. frankov vojne odškodnine, ktere bi se imelo tudi Črnogori in Srbiji nekoliko plačati. Ker je angleško brodovje v marmarskem morji, hoteli so Rusi zasesti Carigrad. Pa Turčija seje izgovarjala, da je brodovje brez njenega dovoljenja prišlo tje, in je prosila Rusijo, da naj zasede samo Št. Štefan v okolici carigraški, kamor je 23. t. m. odšlo 10.000 Rusov, in kamor se hoče neki preseliti tudi glavni stan velikega kneza Nikolaja. Ker se Turčija obotavlja podpisati mirovne načrte, zažugalo se ji je, da se vojska zopet prične, Če obravnave do 2. marca ne bodo dovršene. Rusi so zaseli Ruščuk, in tudi iz Erzeruma so se Turki začeli umikati. V Carigrad bode šel oddelek Rusov še le po sklenitvi miru, da se od ondot po morji vrne v Odeso. — Sulejmanove adjutante so zarad upornega obnašanja zaprli.
Španska zbornica je enoglasno sklenila novo izvoljenemu papežu Leonu XIII. čestitati.
Izvirni dopisi.
Iz lijiillljane, 23. febr. (Magistrat in mesto.) Po izreku:,.zabavljati je lože, kakor popravljati" jaz silno nerad grajam kako reč, če sem prepričan, da ni ravno lahko bilo jo na-pravljati. Zato tudi o našem mestu, če prav bi imel dosti gradiva za vedno grajanje, rajše molčim — zato, ker bi morda utegnil kdo misliti, da mi stan mesta, v kakoršnem je že več let zapored , le zato ni všeč, ker so na čelu mesta nemčurski gospodje. Vsake reči pa je enkrat konec, tudi moje potrpežljivosti, zato se oglasim, če prav bi kdo utegnil me natol-cevati, da hočem le po mestnih očetih udrihati ; ali graja kake reči zadeva vselej tudi tistega, kdor jo je naredil ali kdor je kriv je.
Kar je Ljubljana v rokah nemčurskih, ne da. se tajiti, da postaja po svojem vnanjem licu čedalje grša — vkljub vedno višim pri-kladam za mestne potrebe. Letošnjo zimo do zdaj ni še bilo veliko snega , tudi ne posebno grdega vremena; toraj se ne more reči, da bi bila mestna blagajnica po nji veliko trpela. Menda se tudi ni več bati tolikega snega, da bi njega spravljanje požrlo za ta namen v proračunu odločeni znesek. Po vsem tem bi človek po vsi pravici pričakoval, da bo mesto lepo, ulice čedne. Kaka zmota ! Vsak mi bo pritrdil, da je Ljubljana posebno zadnje dni, kar je nastopilo južno vreme „blatua vas" v pravem pomenu besede, da v tem ne zaostaja za naj slabšo mažarsko vasjo. Prav je imel tisti tujec, ki je, stopivši v lužo sredi mesta, da je krog njega vse pljusknilo, rekel: ,,Za Boga! ali tu ni nobenega magistrata!" Le pojdi v kteri koli del mesta koli; nikamor ne moreš brez dolgih čevljev, ki se ti po par korakih že z blata ne. vidijo. Razloček med mestom in predmestji je le ta, da je po zadnjih blata še veliko več in je zlasti za otroke tu pa tam celo nevarnost, da bi ne utonili po lužah. Ko bi ne bilo mraz in žabe ne otrp-njene, stavil bi kaj, da bi se,preselile iz vseh mlak na ulice.
doljubi, ki že dokazujejo Madjarom puhlo ni • čevnost vseh umetnih namer. Delavuost teh mož je že pokazala svoj plod, ker je meščanstvo prišlo do spoznanja, kako potrebuo je jedinstvo vseh razredov naroda z namenom, da se obvaruje slovaška narodnost pomadjarenja. To prerojenje slovaškega naroda dobiva hrano v nekaterih periodičnih spisih, ki izhajajo v slovaškem jeziku. Se sledečimi časopisi se ponašajo sedaj Slovaki: t Turčanskem sv. Martinu — izhajajo 4 časniki: „Narodnie Noviny" — trikrat na teden — političen organ slovaške narodne stranke; „Hlasnik", lepoznansk tednik; „Rarosek", humori stičen tednik in „Orel", lepoznansk mesečnik; „Katolickj Skoly", tednik za katoliške učitelje in „Priatel ludu" tednik za narod. V Pešti se izdajata dva časnika: ,Svornost" — trikrat na teden — ki dela proti tedencijam slovaškega narodnega časništva, in „Konfes8ionalna Skola", tednik za prosto ljudstvo. V Požunu izhaja „Obzor" — tudi tednik. V Banskej Bistrici — „Cirkvene Listy", tednik ki se peča s cerkvenimi zadevami, in v Pragi izhaja vsak teden „Paramol" — organ, ki želi zopet zediniti Slovake s Čechi.
Iz „Slavj. Mira"
Nečednost je že tako grozna, da je celo odličnim prijateljem večine mestnih očetov že presilna. Tako se jih je v „Laibacherci" oglasilo več, ki tožijo posebno zavoljo „Latterman-novega" drevoreda, ki je res tak, da po njem gre le, kdor mora, vsak drug pa se obrne po prvih korakih. Jaz se za to sprehajališče, ki je pozimi večidel le za tiste, kteri imajo preveč časa, zlasti penzijoniste, ne bom posebno poganjal, ker bi bilo vzdržavanje njegovo par takim ljudem na ljubo res predrago, za mestno blagajnico ; pač pa povzdignem svoj glas odločno za ulice po mestu, po kterih morajo hoditi vsi stauovi z otroci komaj 7 let počeuši do starčkov najviših let. Prvi iu zadnji se človeku res smilijo, če že prav ue gleda drugih, ki si kvarijo drago obleko in so drugemu na poti, ker nihče rad ne stopi v par palcev glo boko blato ali še bolj globoko lužo.
„Prav se vam godi I Zakaj ste pa volili take mestne očete, da tako slabo za vas skrbe!1 Tako bo morda se nam kdo posmehoval. Da, res, prav bi bdo to, če bi bili voljeni po volji večine meščanov. Tudi meni se prav zdi, da se na ta način pokore tisti, ki so krivi sedanje večine mestnih očetov. Ali zavoljo pičle te množice trpi tudi večina pravičnih, ki, ako bi imeli volilno pravico, nikdar ne bi volili nem-čurjev ; zavoljo teh trpe tudi narodnjaki, ki so volili možake Slovence. To — to je, kar človeka grize. Vi nemžkutarji s svojimi raznimi p. i. rodovinami le gazite blato do kolen, samo ne njavkajte ne, saj žanjete, kar ste sejali. Tudi stavim glavo, da boste ob volitvah zopet vsi dirjali na rotovž svoje glasove oddajat tistim, kteri so v prvi vrsti poklicani po vašem zaupanji, da skrbe za mesto, kolikor morejo in znajo, če potrebujejo — kakor je nedavno nek nemčurski mestni uče v javni seji rekel — za mestne travuike „pod Turnom" gnoja, ni treba ga po ulicah pridelovati; saj je po drugih krajih v Ljubljani še gnoja dovolj za veče prostore, kakor so oni travniki.
V	imenu nemškutarjev jaz tedaj ne tožim ker trpe le, kar so sami zakrivili. Kako pa, da trpe zavoljo njihovega greha tudi narodnjaki, ki niso krivi, da imamo tako slab mestni zastop. Jaz ne bom rekel, da se vse blato in vsa nesnaga dii v enem dnevu z mestnih ulic spraviti ; jaz bi rad hvalil tudi le dobro voljo. Ali dozdai nisem videl v mestu še nič priprav za snaženje in če je kje že kak delavec za to, dela tako, kakor da bi imel svoje delo dovršiti še le o sv. Jakopu.
V	enem je tedaj naš mestni magistrat vendar le nepristransk: on skrbi za to, da gazijo blato oboji, narodnjaki in nemčurji. — Naj to premislijo Ljubljančani o mestnih volitvah, za ktere se čas že bliža.
iz Železnikov, 24. februarja. Prvo t naznanilo o izvolitvi novega sv. Očeta papeža Leona XIII. prinesel nam je „Slov. Narod" v četrtek, 21. t. m. okol 9. dopoldanske ure. Akoravno douaša ta list zanesljive novice, smo vendar hotli počakati še boljše gotovosti. Zvečer že po 11. uri dospelo nam je drugo enako poročilo iz Ljubljane, in ob V22. uri zagro meli so že po tihej noči bobneči možuarski glasovi na slavo Leona XIII. — Živili na dolga dolga leta!	H. P.
Domače novice.
V Ljubljani, 26. februarja.
(y P. Salvator Pintar) frančiškanski gvar-dijan in fajmošter je 24. t. m. po dolgom bo-lehanji za vodenico umrl. Pogreb je bil včeraj popoludne ob 5. uri jako sijajen, in je pričal, da je bil ranjki od duhovnih tovaršev kakor
tudi od prebivalcev ljubljanskih jako čislan in spoštovan. Več o njem prihodnjič.
(Katoliška društva ljubljanska in vred-ništvi „Slovetica" pa „Zgodnje Danice") so v soboto 23. t. m. papeževemu nunciju na Dunaju poslala pismo, v kterem novo izvoljenemu papežu Leonu XIII. izrazujejo svojo najponiž-nejšo pokorščino, vdanost in zvestobo.
(Zahralnice za izvolitev sv. očeta Leona XIII), ktero so veleč, knez in škof v nedeljo obhajali v stolnici, vdeležilo se je jako veliko ljudstva vseh stanov in sleherne starosti, iu zlasti tudi precejšnje število raznih vradnikov iu vojaških častnikov, kar nam je veselo znamenje, da se ljudstvu čedalje bolj v srce vti-skuje pomen in veljava višjega glavarja za katoliško cerkev. Tudi v drugih ljubljanskih cerkvah se je obhajala ta zahvalnica , za ktero so bili oo. frančiškani svojo cerkev še posebno ozaljšali kakor za najlepši praznik.
(Seje mestnega odbora 22. t. m.) se je vdeležilo z županom 22 odbornikov. Župan naznani, da se je hranilnica z magistratom zarad Novakove hiše zedinila iu da je dotična pogodba dovršena ter potrebuje le še privoljenja deželnega odbora. Odpoved g. Maliča kot mestnega odbornika se vzame na znanje, ki se ob enem v pripoinanje njegovega dolgoletnega delovanja v mestnem odboru izvoli za častnega meščana. — Župan dalje naznani, da je mestni odbor povabljen k zahvalnici, ki se bode zarad papeževe izvolitve v nedeljo ob 10. uri obhajala v stolnici. — Odbor vzame na znanje, da razun g. Maliča iz mestnega odbora letos izstopijo iz I. volilnega razreda gg.: Dr. Stiickl, dr. Pfellerer; v II. razredu gg.: Pirker, dr.( Supan, Ziegler; v III. razredu gg.: Doberlet, dr. Bleiweis, Petričič Goršič, Potočnik. — Vdovi ranjkega kaucelijskega služabuika Ga šperšiča se dovoli pokojnine 1G6 gld 60 kr. ; namesto njega postane Martin Sterk kancelij-ski služabnik višje vrste, za služabnika nižje vrste pa se izvoli mestni policaj Jernej Marn. — Denarna kazen, ki se je bila naložila dvema posestnikoma zarad prestopka stavbenega reda se jima izbriše. — Za ličnejšo vnanjo opravo novega vodnjaka pred Križanki se dovoli 200; gld. in magistratu naroči, da naj se nemudoma z zidanjem dotičnega vodnjaka prične. — Glede mestnih njiv ob Latermanovem drevoredu se sklene, g. Činkeljnu dati 400 gld., da jih spremeni v travnike. — Račun za potrebščine v realki 1. 1877 s 367 gld. 16'/4 kr. se potrdi — Odbor sklene prodati stare mestne mere in vage, nekaj pa, kar jih je še iz 1. 1756, izročiti deželnemu muzeiju. — Prošnja društva za podporo vseučilišnikov dunajskih se glede slabega stanja mestne blagajnice zavrže. — Potrdijo se računi za mestne šole v preteklem letu in sicer za nunsko šolo 254 gld., za dekliško šolo 41 gld. 99 kr. za prvo dečko šolo 60 gld., za drugo pa 64 gld. 5 kr, — Pritožba kmeta Semrajca iz Jarš, ki bi moral plačati 5 gld, ker je z gnojnico onečistil cesto pri strelišču, se zavrže. — V revni hiši mestni se sklenejo vvesti tele prenaredbe. 1. Za možke se nastavi 1 postrežn k, za ženske pa dve postrežnici; 2. sobe se imajo dobro snažiti in tla dvakrat vsaki mesec omiti; 3. za bolne se odločite 2 posebni sobi, ena za moške s 4 in ena za ženske z 8 posteljami ; 4. hišni zdravnik mora bolne vsaki dan, sicer pa hišo vsaki teden obiskati; 5. za bolne bodo postrežnice preskrbovale primerno hrano; 6. glede hrane za druge reveže se bodo pričele obravnave z usmiljenimi sestrami, bi li ne mogle one prevzeti njenega oskrbljevanja? 7. izhod revežev po mestu se skrči in hišni oskrbnik v tem oziru stavi potrebne nasvete;
8 skušal se bode dobiti k hiši vrt in 9. magistratu se naroči, da vse za te premembe potrebno vredi. — Mestnemufiziku.se izreče pri-poznanje. —G. Potočnik vpraša zarad zdravilne enkete in župan odgovori, da ste dve sekciji svojo nalogo dovšile, tretja pa še ne. Ker je že pozno, se sklene javna seja.
(Slovensko gledališče.) V nedeljo večer 8e je ponovila burka „Robert in Bertram ali vesela vagabunda." Ta igra, ki se je po krasnih Stiickelnovih napevih občinstvu jako prikupila, privabila je tudi ta večer mnogo poslušalcev. Igralo in pelo se je dobro. V prvem oddelku ni bilo petje tako precizno, kakor pri prvi predstavi, za to pa nas je odškodilo vbrano petje terceta v četrtem oddelku (Robert, Bertram, jetničar). V tretjem oddelku pa nas je iznenadil zbor — s popolno disharmonijo. Premalo vaje ! V tem oziru se mora pohvaliti gospa Odijeva, ki ima vselej toliko rešpekta pred občinstvom, da ne stopi na oder, dokler svoje uloge, bodisi igra, bodisi petje, popolnoma ne zna. Zato je bila pa tudi živahno pohvaljena. V igranji se je odlikoval poleg g. Kaj-zela in g. Kocelja še g. Gorenec (Mihec). Izvrševalci nekterih manjših ulog so samovoljno iu slabo ekspektorirali. I/.vrševalcem malih ulog se ne sme prevelika svoboda da-lati, ker tem ni dovoljeno, iz svoje uloge „kaj več narediti."
Razne reči.
—	Č. g. Nace Kutnar se je odpovedal fari na sv. gori. Pri sv. Joštu pri Kranji pa je umrl č. g. Janez Čemažar. Ii. I. P.
—	Družba sv. Mohorja vljudno opo-miuja, da uaj društveniki še ta teden plačajo letnino da se bode vedlo določiti število izti-sov društvenih knjig. V Ljubljani letnino pobira č. g. Jerič ua Starem trgu št. 16 v I. nadstropji.
— Zabavnika ,. A 11 e u. Neue Weltl, prišel je ravno kar na svitlo 8. snopič, ki obsega: Das Miirchen. Gedicht v. Dr. Franz Alfred Muth. Er sueht seine Frau. Frei dem Englischen nacb erziihlt von Reiuhold Baum-stark. Bevvegte Tage. Jugenderinnerungen ei-ner alten F rau. Mitgetheilt von Theodor Bert-hold. Credit oder Baarzahlung? Volksvvirt-schaftliche Skizzen v. L. Friedlieb. 1. Die Ursachen des Borgsystems. Bilder aus der Chemie der Kiiche. Von C. A. Rbenanus. Der listige Weissgerber. Schvvang v. F. 11 i -larius. Auf der Schvveige. Eine Geschichte aus den bayerischeu Bergen. Von Georg Frli. von Dvherrn. Eine englisehe Verm.:th'ungs-feier. Vou Amara George-Kaufmann. Kreuz und Kelch. Gedicht von J. Schaefer. Russi-sche Kloster. Vou M. X. Senf-Meyer. Humoreske v. Ilermann Ilirschfeld. Allerlei: Auf der Flucht. — VVie priiparirt man Gyps-figuren? — Die eiserne Grossmutter. — Ver-trauliche Correspondenz. Vormund und Miin-del. — Die Compasspflanze. Neuer Petroleum- Koch-Apparat. — Aufliisung des Preis-Riithsels in Nr. 3, des Preis-Rebus daselbst, der Charade in Nr. 19. — Preis-Scherz-Rebus. Podobe pa so: Das Miirchen. Nach E. Steinle.
—	Titel- und Schlussvignette. — Athenien-sisehe Fliichtlinge. Nach dem Gemiilde v. P. Glaize. — Unverholfte Tischgenossen. Nach dem Gemiilde von Monginot. — Titelvignette.
—	Vormund und Miindel. Nach dem Gemiilde von Alexander Markelbach. — Ilerzogin und Ilerzog von Norfolk. — Schloss Arundel von der Siidostfront. — Ilaupteingang in Schloss Arundel. — Initiale B. — Russische Monche. — Russische Nonnen. Origiualzeich-
uuug von Gerlier. — Kloster Troitza bei Mos-kau. Nach einer Pbotographie gezeichnet von E. Therond. — Durchscbnitt eines Petroleum-Koch-apparates. — Preis-Scherz-Rebus. Vsako leto izide 18 snopičev, t. j. vsake tri tedne eden z mnogimi in lepimi podobami in oljnato premijo „Sveta družina", ter se zamore naročiti pri vsih knjigarjih, ali pa tudi naravnost po pošti. Cena vsakemu snopiču je 24 kr.: v Ljubljani sprejema naročila knjigarna O. Klerrove vdove na Starem trgu.
—	Slomškovi zbrani spisi. „Tiskarnica družbe sv. Mohora prevzela je ponujeno ji za logo in izdanje druge knjige ,,Ant. Mart. Slomšeka zbranih spisov': Basni, prilike in povesti (zbral in vredil Mih. Lendovšek, katehet v Ptuji) največ zaradi tega, naj bi se ne ustavilo (tega se je bilo v resnici bati!) vse hvalo vredno početje zbiratelja iu vrednika spisov umerlega knezo-škofa.
Če je že perva knjiga „Slom. zbr. sp.1 razveselila sleherno rodoljubno slovensko serce, reči smemo, da tega tudi ova druga nič manj storila ne bo! Da, rekli bi, da je notranja vrednost te druge knjige še mnogo veča!
Zato se nadjamo, da kljubu slabim, in iz-davanju knjig jako neugodnim časom, v katerih živimo, bodo rodoljubi vseli slovenskih pokrajin vedeli tkerbeti zato, da družbena t is-karnica pri tem početji ne bode v zgubi ostala.
Knjiga obsega 25 tiskanih pol. Cena jej je nizka, broš ran iztis 1 gld. 20 kr., terdo vezan 1 gld. 30 kr. Dobiva se v Celovcu v tiskarnici družbe sv. Mohora in pri vseh buk-varjih, ki imajo slovenske knjige naprodaj. Več o tej prelepi knjigi spregovorimo prihodnjič.
-— Velika nesreča se je nedavno zgodilo na Koroškem. Blizo Kotič je nekdo zlobno zažgal Mortlevo kajžo, s ktero je zgorelo tudi troje ljudi, 2 priletna možaka in Dieten deček.
—	.,l>ic Tiirken und ilire Fremiile" glasi se brošura, ktera je nedavno na Dunaji v založbi pisateljevi prišla na svitio. Spisal jo je Spiridion Gopčevič, rodom Črnogorec, ki tedaj iz lastne skušnje pozna razmere na Turškem in nam jih popisuje tako živo in nvčno, ob enem pa tako krepko in naravno, da se čitatelju dozdeva, kakor da bi se vršile pred njegovimi očmi. G. pisatelj nam v tej knjižici pojasnuje vzroke, ki so dali povod zadnji rusko-turški vojski in osvobodenju kristjanov na Turškem. Zato je ta knjižica tudi v zgodovinskem oziru jako pomenljiva, in nam v krepkih in kratkih člankih prid oči stavlja vse, kar so na dolgo in široko popisavali razni časniki. Najprej v njej nahajamo kratek obris zgodovine turške države in krščanske raje, do tistega časa, ko se je Turčija sprejela med evropske države. Drugi oddelek popisuje turško vladanje od pariškega miru (185G) sim, v tretjem nahajamo stanje turške države in krščanske raje od tega časa naprej, v četrtem pa g. pisatelj mojstersko šiba naše domače Turke in Turkoljube sploh, ter našteva glavne vzroke tega nenaravnega turko-ljubja. Kdor to knjižico bere, temu je marsikaj jasno, kar morda dozdaj ni umel, in se tudi ne bode čudil, da je naposled nezadovoljnost kristjanov na Turškem skipela in jih pripravila do upora proti krutej turškej sili, čudil se bode marveč, da je krščansko prebivalstvo tako dolgo vse to voljno prenašalo in da so evropske vlade toliko časa to sramotno početje gledale in trpele. Zato vsem prav toplo priporočamo to knjižico ki jo zamorejo za 70 kr. naročiti naravnost prig. pisatelju (Spiridion Gopčevič, VVien.
tudi v knjigarnah. V Ljubljani prodaja knjigarna O. Klerrove v'dove, kakor je bilo v nekem inseratu že naznanjeno, in jo zamore takoj poslati vsakemu naročniku.
-- O smrti Pija IX. pripoveduje „Rus-skij Mir", da je v Petrogradu oznanjena bila 10. t. m. v treh cerkvah katoliških in sicer pri sv. Katarini na nevskeui trgu, pri sv. Stanislavu pa v kapeli rimskokatoliškega kon-sistorja. Oznanenje se je zgodilo po pastirskem listu uietropolita Fijalkovskega, prebranem s prižnic. Metropolit je ukazal, da se v cerkvi sv. Katarine goditi imajo slavne mrtvaške službe božje, dne 18 , 19. in 20. t, ni. Prvi dan ima jo obhajati eden izmed kapiteljev, drugi dan edeu profesorjev duhovske akademije in tretji dan sam metropolit, Cerkev ima biti preprežeua črno, ua sredi pa stati krasen mrtvaški oder katafalk z znaki pape-ževskimi s tiaro in križem. V Rimu je kardinal Sch\varzenberg, kjer je v petek 15. t. m črno mašo za Pijem imel Sekovski Z\verger, opravil pa absolucija. Morda se cerkveni obredi za ranjkim Pijem nikjer niso vršili tako živo, kakor v trojedmem kraljestvu angleškem. Velika prestolnica v Westminstru bi bila morala biti še enkrat tako velika, da bi bili šli vanjo vsi vdeleževalci. Vsi angleški listi so polni hvale o Piju, na čigar imenu ni nobenega madeža in čegar nameni so bili vedno čisti. Nje govo ime, pišejo ,,Times", pridruži se k številu svetih papežev in dobi mesto med papeži mučeniki itd. Kako pa nekteri nemški libera-luhi pisarijo ?! —
—	Italija se oborožuje na suhem in na morji - zoper koga? — Stari Garibaldi to pove v pi.-inu 3. t. m. očitno, da se vprašanje o Trstu in Trentiuu ima sedaj resnobno do-guati.
—	Pred upravno sod ni jo na Dunaju se bode jutri (27. t. m) obravnavala tožba občine metliške zoper učno ministerstvo, ki jo je hotelo siliti, da naj nekaj plača krajnemu šolskemu zakladu.
—	P. Sechi, slavni astronom v Rimu, je zopet jako oslabel, ker pogostoma kri bljuje ter pričakuje mirno svoje smrti: ,,Sv. oče so šli naprej, je rekel, skoraj pojdem za njimi."
—	Kranjske e s k o m p t n e b a n k e občni zbor bo 21. marca.
Denarstvene cene 23. februarja.
Državni fondi.	P«W» B'ago
6° „ avstrijska papirna renta . .	63 16 60.55
5% renta v srebrn............67 25 67.90
4 renta v zlatu (davka prosta) . .	i 74.50 75.65
Srečke (loži) 1854. 1..............107.25 107.75
„ „ 1860. ].. eeli.....111 — 111.25
„ „ 1860. i., petinke . . .	119 26 119.50
Premijski listi 1864. 1.,......j 138.— 138,50
Zemljiščine odveznice
Štajarske po 5°„ .......	98.50 99.50
Kranjske , koroške, in primorske po 5°,	90.— 91,—
Ogerske po 5%................78 75 79 26
Hrvaške in slavonske po o', , , .	85.— 86.—
Sedmograške po 6°. ............76.70 77.20
Delnice (akcije).
Nacijonalne banke..........795.— 1810.—
Unionske banke ...	67.— J 67.50
Kreditne akcije . , . .	231-25 231.50
Nižoavstr. eskomptne družbe .	750 760 —
Angio-avBtr. banke..... .	104.50 105 —
Srečke I loti).
Kreditne po 100 gld. a. v, .	161.75 162.50
Tržaške „ 100 , k. d. .	118.— 120.—
,. 50 „ „ ., .	62.- I 63 -
Budenske ., 40 gld. a. v.	; 29.— 29.25
Salmove 40 „ „ „	38 25 1 38.60
Palffi-jeve 4t) ..............28 25 I 28 50
Clary-jeve .. 40 ,. „ ,	28 25 ! 28 50
St. Genois ,, 40 „ „ „ .	31.60 1 32.—
Wiudisc.ljgratz-ove „ 20 „ ., , .	' 26 50 1 26.—
Waldstein-ove „ 40 „ „ „	j -22 25 22.50
■Srebro in zlato.
Ces. cekini ...',.. .	5 64 ! 5.66
Napoleon-id'or ... ....	9.58 9.63
Srebro . . .	106 90 107.10
Podoba (portret)
Papeža Leona	XIII.
1. Kolugralija, kabinetni lonuut	|i<> I 1'ranku ti iztiso* 5 frankov.
£ksskuiiyyie dražbe.
27. februarja: 3. TekavfiitS iz Brezovega Dola, v ŽuŽeuberku. 2, Cehovin iz Gaberč, in
2.	Žnidaršič, oba v Senožečah. 2. Jeraj iz Dor-nic, v Kranji. 2. Kralj iz Metliko, 2. Žnidaršič iz Curil, oba v Metliki. 2. Žorž iz Slapa, 2. Ko dela iz Dolgih Poljan, 2. Bizjak iz Goč, 2. Lo-kar iz Šturje, vsi v Vipavi, 3. Bečaj v Ložu;
3.	Zdravje v Ljubljani. 3. Sajn iz Palčja, v Postojni.
Umrli so:
Od 20. do 24. februarja: Alojzij Cidrih, eoln. aaist., 00 L, za vnetico oprsne mrcniee. Viktor Gasteiger, pl. Rabenstein in Kobacb, nadčast. o. 4 in., za vtriplj pljuč. Urša Možina, Čevlj. v. 55 1., za vodenico. Gregor Piškur, gostač 45 I., iu Marjeta Osedkar, gostinja 50 1., oba za j etiko.
Loterijske številke 23. februarja.
17. 17.
V Trstu: 54, 70, V Lincu: 52, 77,

Teleitrallčne dvnarn« cene 25. februarja.
Papirna renta 62.— — Sreberna renta 67.— — Zlatarenta 73 80. — 1860letno državno posojilo 111 — Bankine akcije 703 — Kreditne akcije 229.90 — London 118.50 — rt rebrn 107.35,— Ues. kr. cekini 5.62,— 20 Reitergasse 11.) ali pa rankov 9.56'/,.
Z. Kavno ista pobarvana z oljnatimi barvami II franke.
1 Fotografija visilkartni format 30 cent. (',
franka): (1 izlisnv 'i franka ."><1 rent. 4. Pobarvana fotografija v natorui velikosti velja 25 frankov.
Naročnina naj se frankirana v frankih (frank znaša s až jo nekaj čez 40 kr.) pošlje v Rim, pod naslovom :	(l)
IlircKionc <5e!I» M«*m!ar«lo CsUtolico — Koma.
Najlaglje je podobe naročiti jjo listnici, ki movn pa imeti kolek za ~> krajcarjev, proti poštnemu podvzetju f Po s t nach nalime.l
s XXXS X X XXX X X X X X X X XX X X X X XXXXXXZX*x
LPfištirto mmln Mre".!
£ Premoženj« znaša 31. deeem 1x67 gl. 5,451.807.^3 H H Škode je pl»č»lo društvo odi. 1804	Jj,
« do 1876 ......... 10,013.2-14— &
Ot.vno opravništvo za Kranjsko in »podnje >f iM Štajersko se uljudno priporoča /.a naročila in zu- ^ varovanj« proti škodi podrtiji. «» življenje. H* M in zrcalil proti > lomu. t<	lVnebi o pak vabi k zavarovanju ua
S pŠTKivlIcsnJe." ^^ M
j*	PeStansko zavarovalno d.u&tvo zavaruje na M
.j, življenje po raznih načinih: da izplača zavarovalni Jt J« znesek po smrti zavarovanca, ali kader doseže od- »-j
M
jj^ ločeno starost (otrokom doto) io tudi za pokojščino. ** Glavno opravništvo v Ljubljani je /.mi- ^
" Mi g
Franc Drenik, (5)
pisarna glavnega opravništva v Ljubljani, Jjj. kongresni trg. št. 14 v li. nadstropji.
W rom pripravljeno vprašanje odgovarjati, pogoje M< U razjasniti jasniti in podati tarife. H
S4
kongresni trg. št. 14 v li. nadstropji.	M<
-r- i x x .T. .r. z s y- * x -r- s x.?- s. zvazz?. x y- -f- -t. r. y y
V najeiii me iluje od myi Jnrja i. I. naprej v Snelierjili, % ure
pod Ljubljano pri cesti v Dol iu blizo št. Jakobskega broda ležeča
hiša
z gospodarskimi poslopji, vrti, sadjem, njivami, zelnikom i. d.
Iliša ima 4 sobe, 2 magacina ; oblokan hlev, prostoren za 20 glav, je tudi rabljiv kot magacin.	(3)
Omenjena poslopja so zidane in z opeko krita, ter po legi in osnovi prav pripravna za mokarsko, vinsko ali drugo kupčijo.
Pogoji najemŠČine se zvedo pri Mariji Dogaii v Ljubljani.