Itkiii im ri*n ntddi in primimo YEAR X. v TA GLASILO SLOVENSKE: NA.RODNE: PODPORNE JEDNOTE Kater«! aa iceond-clwi matter January SI, IStt. »t the i>o«t-offic. •t ChicAco. UJlnoi*, under Um Act of Coacr«,, of Marcb a. ItVt. chicago, ill., petek 6* julija (july) t»17 Stev,—number 157. USI UJELI 20.000 MOŽ V TREH DNEH UDI NA TRANSPORTE SO BILI ODBITI. submarinke niao dosegle nobenega uspeha pri napa, d„ na imenike ladje. m SPIJONI V ŠKRIPCIH. I Washington' 5. jul. - Oficijel-L depeše so odkrile, kako ao nem-l submarinke napadle velik a-Viiki transportni parnik, ki je na Francosko zlato in večjo riocu živil za ameriške čete. Par-jp bil napaden 24. junija blizo ucoakega obrežja in dva torpe-mwevalea, ki sta spremljala _jport, sta odbila napad. Raz-tvalca' sta držala podmornice varni daljavi in jili spravila v litijo, odkoder niso mogle na -»viti nobene škode s torpedi in jutami. [v spremstvu transportnih par-»v, ns katerih so bile ameriške . in ki so bili napadeni sredi ma - kakor je bilo že včeraj .•očano, — sta bili po najnovej-i vesteh dve ameriški submarin-križarka in oborožena patrulj-i jadja. Natančno poročilo o tem ipadu ni še objavljeno. Tajnik aiels pravi, da ga objavi, čim to vse podatke od poveJjništva, je zdaj v francoskih vodah, i Lov na »pijone. t ViabingtOA, 5. jul. — Vlada se ripravlja z drastičnimi odredba-i napram "hsuiikini .špijonont, ilerih je vse polno v Ameriki, ejhtvo, da so špijoni sporočili V irlin čas odhoda amer. trans->rtov h četami čez morje, je po-«alo vlado, da mora pckaj Sto-ti. Ameriške čete bodo ye ^Cto-ilf čez morje in za njihovo var- i'i n VESTI. NABORI SE ZAČNEJO PRIHODNJI TEDEN. at mora biti preskrbljeno, pre -lio pridejo v zakope. Kakor jpifga^o y uradnih, kl- inik v AiuerjJij pod vestnim opažanjem. J ust ični oddelek vlade i dolgo listo imen sumljivih bcev m tajni detektivi zuslc-ujejo sovražne podanike, ki so iličkaj ua sumu. Waahington, 5. jul — Vojaški nabori aa konskripcirano armado se prično prvo dni prihodnjega te dna. Generalni maršal Crow der naznanja, da vsa naborna maline rija bo že v soboto pripravljena sa delo. VZROKI GROZOVLADE V EAST ST. LOUISU. Kdo jo dal povod za masaker, v katerem jo bilo usmrčonih do sto črnoov in nad 5000 pregnanih is mesta. SRAMOTNA PEGA ZA AMERIKO. VOJA&TVO NA PRIZORlftCE STAVKE V ARIZONI. Phoenix, Aria., 5. jul. — Itiri čete zvezne kavalortjo • strojno puško so odšle ii Douglass v Globe, kjer io rudarji no Štrajku. Generalni pravdnik Footer javlja it Globa, da jo tamkaj 8000 rudar-jev v stavki, ld so so oboroftli, medtem ko je na posorliču lo 800 deputišerifov. OSTRA OENZURA ZA BRZOJAVKE IZ EVROPE. Washington, 5. jul — Vojni department jo npeljal ostro cenzuro aa brzojavke is Francije ln Angii je, ki so že tam cenzurirane. Vsled tega jo bilo dano« zadrta« th mnogo vesti o gibanju amoriikih čet na Franooekem. Vojni tajnik pravi, da jo cenzura le saflasna. t^pv. - to oprostil posfje ve& Wuhington, D. 0. — Prodstd-ik Wilson je naročil zveznim de-Mvom, da pomet c jo z nemškim »ijmiHkiiu HiHteiiioiu v Ameriki, reden odide prihodnja ekspedi-j» v Francijo. Mornariški tajnik jc obvestil redM'dnika, da je dokazana stvar ij< vedela nemška vlada /.a od-Pemliingove divizije in j«' tih » Ishko (slredils, da čakajo na »naporte potapljače v večjem Ma. hki jih ima mornarilki ijmk, so jfa prepričali, da je ne-trifovsku tvrdka poslala šifri-depeio v nevtralno deAelo, 1 »oder je našla pot v Berlin." Jfi' j« msiiiiiIjciiili, d« "v služi,i nemške vlade in mogo-fogodi, da ho v enem tednu P^n.h več oseb. Prav lahko ,odl '-godi, da bodo osumljeni ' "'^niirani do konca vojne, *«kta o prevažanju ekspedicije Medeča: ' J;»jni tajnik Daniels in ad-™ l; edkui vodili, po m odpluje brodovje v p*?.,;,. • '" — v /Hpov,,|- , J- odplul ns mor- P^rtjem, ki ga k"J"l,ilž, p.r dni na Al-i-v-ije j,, lastnoročno Benson. Nobce-\ adriiiralni'in povelj. rf> znano povelje, fte *ThUn '"sjor Hiftert, ki ze- Hiji. ni vedi trar,<•<,„!(„ w ftmi in fesHk . ia "ksl>"dinja ua JJV^1 ' '»"I"*., da pre maj pol tucata ameriških mornariških častnikov. 4. Admiral Sims jo izvršil povelje in je o stvori informiral poveljnika francoskega brodovje, da se z njim združijo «barzoplov»e ladje, ki, love potapljače. Če bi nemška vladft ofcla to bP'bild prepoanO; dal Mtevilo potapljač nasproti trans-' port »ti hi ladjam. •"•«' < »» '#.<>t0k(Vli pettisoč oaeb ba at^ laiutiškem Obrežju je vedelo, k«'* daj »so transporti! zispustill ameriške pristane. 1( V splošnem sodije, da je nekdo brzojavil šifrirano depešo na Špansko ali na fcvedako, ki je izgledala kot navadna trgovska depeša, v resnici je pa naznanila odhod ameriških transportov. Mogt^če je tudi, da je bila depeša poslana najprvo v Južno ali Srednjo Ameriko, od tukaj pa po portugalskem "kablu v Lisbono in odtod v fcpanijo. OGROMNO ZRA0NO BRODOVJE. Washington, D. O. — Vojni department je izročil Dentu, predsedniku odseka za vojaflke zadeve, detajle o ogromnem ameriškem zračnem brodovju. Zgrajenih bo 22,625 letal in postavka v pro-ručunu znaša zanje $«39,000,000. Horwad (Joffin naananja, da gradnja vežbališč za letalce napreduje. Na ehanutskem vežliali šču pri Rantoutu, lil, dela 2000 delavcev, na vežbaliKu pri Day tonu, O. je zaposljenih 3000 delav cev. Vežbališče pri Mount Cle inensu, Mick., bo dograjeno do lb julija. Cof i in pravi, da je bilo na chs-nutskem vežbsliš^u v teku enegs mesees postavljenih za pol miljo na dolarjev poslopij. Vas Je eno miljo dolga in se rszprostirs ns svetu, ki je bilo še pred nekaj te dni koruzno polje. East St. Louis. — Divjanje dr-hali,%i je morila zamorce in poli-gala njih koče, sc ne more imena-vati plemenski izgredi. To ni bil navaden izgred, kajti pobesnelo-sti, kot se je pokazala pri tukaj • šnjem progonu zamorcev, še ni bilo opaziti do sedaj pri vseh dosedanjih plemenskih izgredih v južnih državah. ITe tmorije ne moreuio imenovati boj med zamorskimi in belopolt-nimi delavci. Za temi progoaii se Skriva nekaj drugega f Kaj! Ali bo ljudstvo izvedelo resnico! Pravijo, da bodo vaa fakta predložena governerju Lowdenu, da jih objavi. Če se to zgodi, bo ameriško ljudstvo lahko spoznaflo, kako umazano politiko vodijo nekateri mestni buržoazni političarji. Zamorci se niso šele par mese • cev pred progoni naselili v Kast St. Louisu. Tsm je že stara zamorska naselibina. Dve milji severno od mesta je mestece Brooklyn, ki šteje 3,000 zamorskih prebivalcev. Župan, mestni ursdaikl in policaji so zamorci. Prebivalci v tem mestu so vedno volili republikance, pri zadnjih predsedni- ci >r> lo| ocenam me. < K^PO. Depe. s fc, J"'™* P<» najbolj tsj. • k» « «na rabiti ko- VPLAČANI DAVEK JE DOSEGEL VISOKO VSOTO. Washington, D. 0. — V letu, ki je kon£al s 30. junijem 1917, je bilo vptfsčatiih ♦809,21^7.66 kot dsvek. Ta vsota je za 60 odstot-kov višja kot v prejšnjih letih. Navadni davek ...$449,209^55.96 Dohodninski davek od korporacij .. 1^164,663.97 Doltodninaki davek (m) poHauieznih oseb ........... 179,941,477.73 Mk upaj......$W9^r»,997 66 Tnmki za poliiranje davks so ! znašsli 95c na $100. Bili so najnižji stroški, ki so jih kedaj imeli v dsvčnem uradu. V NEMČIJI ZOPET , GOVORE 0 REFORMAH. Konservativci in socialisti aahte vajo volilno reformo. Wolff zahteva pojasnila, sakaj Je. prišlo do vojne s Ameriko. RAJHSTAG ZOPET ZBORU-JE. Berlin č^z London, 5. jul — Danes se snide državni zbor iu jSVnost zopet pričakuje, da bo kaucelar Bethuiann Hollweg kaj povedal. {Gibanje za volilno reformo v Prusiji je zopet v teku. Vodilni konservativci so podpisati izjavo, ki se glasi, da mora vlada "enkrat priznati praviee ljudstva in dovoliti splošno, enako, tajno in diroktno volilno pravico, ako si h^če ohraniti zaupauje ljudske mase". "oVrwaerts" imenuje to izjavo historičen dokument. Socialisti so s ponovnim zasedanjem psr-lamenta oživeli svojo propagando za revizijo ustave in splošno demokratizacijo Nemčije. Filip Bcheidemann, vodja socialistične ve{ine, zahteva, da mora odsek zs revizijo ustave takoj izvršiti na-fcrt volilne reforme za Prusijo. Kodanj, Danska, jul. — Georg Bern hard poživlja nemško vlado v "Vossische Zeitung", ds nsj pojasni državnemu zboru ali aaj proračunskemij odseku avoje raziaerj diplouiatično rasnaerje napram . ^ , _____ _______ jBdrnžcnim državam,' ki so vodile Ikih volitvah so gUuovsli demo- do preloma s Ameriko. Bernhard sataoma stališče, da nemška jav redfnost ni le danes na jasnem, kaj ie Kvdlo vojno med Amerikqt ln NevKioo. Dalje sahtova^rnhani^ da ae državni zbor vi s problo. inom poljske, preišče aadttvotliel-gijakega' kardinale . Mentiors iu doienC, kakšno stalile bo zavcc. la Nemšija, ako (irška napove vojno. " 1 > / .i ifi Theodor Wolff piše v "Berliner Tageblattu", da je spor med predsednikom Wilsonom in kun-celarjem Hollwegom naatal vsled neodgovornosti nemškega vlatlne-ga sistema. Wolff karakterizuje nemško vlado kot " konservativ-no-iyirokratičcn režim, kjer sme parlament le govoriti, toda nima pa odločilnega glaau, in kjer sc vse zadevo vojue in miru rešujejo v tajnosti brez sodelovanja ljudstva". Wolff predlags, ds naj kanoelsr pride še ta teden pred rajhstag i odprto besedo o mirovnih pogojih in ustanovi parlamentarnega sisteme; sko tega ue stori, naj rajši molči. Curteh, ftvica, ft. jul — Iz Mo-uakova javljajo, da se je nem-Aki cesar odpeljal na Dunaj. Amsterdam, 5. Jul — Iz HeHina javljajo, da današnje zasedanje parlamenta bo kratko in pečalo »e bo le z vojnimi zadevami. Oovo-rica, da bo kancelsr Beth man n Hollweg govoril o mirovnih pogojih Nemčije, nima podlag«. krattitao. se Je fcgodilo direktno p krvotprdlitjem! i A I c m v !i Brzojavka pripoveduj«,} „ da f je naenkrat zapel zvon -v zamorski cqrjtvi, ki je kUoai samoree k abo-rovpuju. Oborožilo se. je 200 zamorcev, ki so marširali proti notranjem mestu. Srečsi jih je sv-, tomobil, na katerem so bili polies-ji, od katerih so zamorci dva ustrelili. BrzojaVka pove le del resnice, ne pove pa zakaj se je to zgodilo, kaj je bilo povod, da so se zamorci oborožili in streljali na policaje. Druga brzojavka pripoveduj« na drugem mestu ueksj drugega. Eno uro pred rv oti en jem v za -morski cerkvi je pridrdral Fordov avtomobili, na katerem so sedeli štirje možje. Ti štirje neznanci so kleli, da se je delala Uma, in stre-jjali so na desno in levo. Nekste-re krogle so prodrle celo v hiše. Bili so sgentje provokaterji, ki so na najbolj sirov način izzvali za raorce. Po tem izzivanju je zapel zvon v zamorski ceritvi in zamorci so se oborožili. Ko so se zamorci oborožili ki ao šli v notrai mesto, jim je naenkrat zaprl pot Fordov avtomobil, na katerem so sedeli pdicaji v civilni obleki. Br-zojsvka prsvi, ds so hoteli poli -csji zsmorcem nekaj pojasniti, toda zsmorci jih niso hoteli poslu-Hsti in ko je avtomobH prtfel be-žati, so zamorci nsmje uatrefHi Detektiv Coppedge je bil tskoj u- 0RjKA BK BO DRŽALA PO-bH, eden je ksaneje utnrl, dva sta GODBE S SRBIJO. pa težko ranjena. - Tudi ta brzojavka pove resnico Atene, I. Jul. — Venrzelos Je le nspol in molči ns sledečs vprs-jvčeraj sporočil srbskemu mini-šanjs. Zsksj so oboroženi zamor- Ntnrkeimi predseg \"avf'h»ji-.v 'Ifekiugu. . (ti< '(V'torsk so, poročali is Pekinga, da se ja Lijaahutig pastil "ks-znoVkti" s tem, ds jc xprejel oil hovega cesarja naslov,vojvoda. V &an Fraucisuu je pa prišk vest, da je iiil umorjen. Iz tega j« razvidno, da jc v t«h vesteh precej konfuzijej Washington, 5. jul. — Vlada je dobila informacije, da mnogi odlični Kitajci naaprolujejo monarhiji. Oete v (VkiHiigu so st; izrekle za obrsm4>o republike. Armada In mornarica v Hangaju je tudi zn ropnbllko. Tukajšnji kitajski in japonski dlplomatje izjavljajo, d« ne vedo ničesar, kit j se godi na Kitajskem. Uradniki v japon-skein poslaništvu zanikajo, da bi japonska hotela intervenirati ns Kitajskem. Tientsin, 5. Jul — Fcngkučang, podpredsednik republike, Je pre-vzel začssno predsednlMvo. Hedež republikanske vlsHs to arsmotof" VREME iPetrogTad, 5. jul — Vojni urad rasglaia danes, da so a\itio-nou-Ški Čete isvršils voč protinapadov istočno od Brsosanyja, toda Rusi so Jih vrgli nasaj Rusko čili nadaljujejo napade v smsrt od Zlo-Čova. Potrograd, 0. Jul. ^ V Mezopotamiji so ruska Čoti pregnali Turki is Panjvina. Turki so ss umaknili v hribi na južni strani ki Ru-si pritiskajo sa njimi Borlin čis London, 0. Jul. — Generalni fttab Javlja, da danes ni bilo posebnih bojsv v Galiciji. Na romunski fronti so ss pojavili ljuti lokalni boji. Petrograd, ft. Jul — V treh dneh svoje ofenzive so ltusi ujeli blizo 20.000 Nemcev, Avstrijcev iu Turkov, Bifkit krog Brxezauyja se še nadaljuje. .Nfiiici i aa Avslrij-ci sc bore srtlito zu posest višin ob š^szulol Taru<»pol-ltoIvanin, ispa-divo od reke Zlata Lipi. Vojni u rad javlja, da su imele avHrO* nemške Čete ogrtnuuf Izgube, i\v taji pa, da so Rusi tudi veliko žr> tvovall u. Nemški ujetniki, po večini Kak-sonql, prlpovOdujeJy, Ca so bile njihove'čele popolnoma demorall-slraue vsled' slliia^s ognja ruskili topov, kernel niso sploh verjeti, da liaajo Rusi knj muHIclie. ln-fanterljskliu nnpndoirt 'V Hlfcbtlfii Koidjučl-Zborovu so ^feraj "Mili vroči topniški boji ^mcl so izvttiill nekaj protinapadov, to4n bili so takoj odbiti. Vsa Rusija je prešinjena s en-tuzijnzmom iu novim upanjem v sijajno bodočnost. Včeraj J« bil veliki delavski shod ua trgu pred Kaznnsko katedralo In soclalls! Pikanov je v svojem govoru pozi« val ves ruski narisi,, da podpira armado. Oči vse Rusije so obrnjene proti (Inliclj! In vsi pričakujejo vesli o nadaljnih zmagali. Dn> lies ui podrobnosti z bojišča, sli vse je preprlčsno, ds se nsdsljuje veliks hHks. Mnogi so mnenja, ds Kerenskij zadržuje podrobnosti o-fenzlve, dokler sa ft dosežen eden ali vet glavnih ciljev uspa&sjof1« ar made. Dunaj čez Loudon, ft. Jul - -I Vadno poročilo o boju ns maki fronti: Napadi ob Htokodu so bili odbiti Južno od /borova so a« ua-li čete umaknile na omejenem delu front«, vsled premoči sovrsžill-ks v nov« priprsvlj«n« pozicije, V bojih, kl so zahtevali velike žr-Iv«, so se avrftro-ogrske Me umi* kale stopinjo za stopinjo pod pri tiskom sovrsŽu« premoč tu s tem pripomogle, ds so r«r.«rv« lahko posredovale iu obvsrovste položaj, Nadaljnih tispadov ni bilo. Ljufi napadi blizo Koufjučev so bili odbiti. V okolišu blizo Brzez*. iiyjs so bili Rosi prisiljeni odoe. hat I vsled velikih izgun. Berlin čez Ivolidon, 11. Jul. V iztočni fJallciji ;«o Rusi včeraj po. novlll napade pri Brzezstiyju, a'l kljub svoji pojalaul sli/ nls<» mo. gll prodirati naprej Hali saksonski polki so obdržali pozicij« ln prizsdjsll sovrsŽhtko veils« Izgu be V okolišu Koniju^cv iu Zbore, va se nadaljuje topniško bojova nje .Artllerljsks bitks l»«anl tudi ob Htokodu in pri Brodlju. Keverni Illinois V [»«tek jasi... Petrograd, jolija H i narsšlsjo^o temp«rstur#i Južni usj»ehi ruske revolue^mani« sr- vetrovi. T«mp«rsturs v zsdnjih marls ns gsllškl frirtili ao povzro- 24 ursk a« je metijsls od ft9 do 66 ČUi veliko nsvduš«>uje p«i vsi Ku- atopinj. Holnae rshsjs ob 7 2H, izhaja ob 4 21, siji. Navdušenje j« ps doaeglo vi-Dilje oa I. str. 1. koL prosveta GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE lakaj« damo man nadelj In praznikov. LASTMINA8LO VENSKI NAE0PN1 PODPORNE JEPNOTE C«a« oflaaOT po dogovoru. Rokopisi m na vračajo. Naročnina: Zodinjono driavo •160 aa pol lota in 76« aa trt $2.2* aa pol UU. 91.lt aa tri (ixvon Chicago) ia Canada M aa loto, e«; Chicago ia ino«—artvo $4.60 aa loto, NmUv bo vao, kar Ibm etik • "PROSVETA" f«. I.ioadali Atmm, CUmi«, "THE ENLIGHTENMENT" Orfoa of Iko Hm—ts Notioaal B..ofit Holidays. Watliail Boaofll SocUty. Advertising rat«« oa agreement te na 66. uliei. Tablica boo* pred ulico. Nazdar! Sabaertption: United 8Ut«a^(exe«pt Chicago) aad Canada M p«r ?«ar; Ckkago and foreign countrtoi, jmmr. "PROSVETA" HAmt« (Junija 30-17) polog valoga Im IMaMai, do vao Jo a tam dnovom potoki« aaralab*. Posov Oatuai v oldopooj« a aaai, do vao Jo a Ua da ao vaa mm mUtI list !■ booiooo PsbotIU jo prafoia»o, Ruska ofenziva. , Sijajna ofenziva ruske revolucionarne armade se lahko smatra za drugo poglavje ruske revolucij'e. Ruski proletariat je takoj po revoluciji apeliral z besedo na proletariat v Nemčiji in Avstriji, da naj rebelira proti Hohencolerncem in Habsburžanom, kar bi pomenilo konec organiziranega klanja na bojišču. Toda na apel ni bilo odziva in vsled tega je ruski proletariat zamenjal besedni apel z orožjem, da sam zanese revolucijo v Nemčijo in Avstrijo. Ruska ofenziva ni ofenziva za aneksije; Rusi se ne bore za posest Galicije ali Poljske. Demokratična ruska armada je prijela za agresivno orožje z namenom, da v prvi vrsti zavaruje sadove svoje revolucije, v drugi vrsti, da zanese jdeči prapor v dežele absolutizma in sr^diye-veškega tifthstVa lil tretjič, (Ja čimprej doseže splošeti mir. TajflSfojhd in trojni ' '! 1 1 1 uiMViX kdat iM* bi Želel čim in gospodarsko svobodo za vse narode in naš slovenski Joliet ali Argo Jury, ter tcstaoi narod ne more biti izvzet "Enake pravice in svobodftčine za vse narode!" To ni noben šovinizem, nobeno narod-njaštvo ali nacionalizem. Boj šovinizma je boj za privilegije na račun drugih, slabejsih narodov. Mi pa pravimo: Enake pravice vsakemu narodu; nič več ne zahtevamo kot za druge, pa tudi nič manj ne. In če kdo koncem konca misli, da je jugoslovansko vprašanje samo narodno vprašanje, ki nima z Internacio-nalo nič opraviti, se grdo moti. Jugoslovansko vprašafije je bilo od nekdaj in toliko bolj je danes mednarodno vprašanje. Politična in gospodarska konfuzija na Balkanu, ki je posledica nerešenega jugoslovanskega vprašanja, je bila eden izmed glavnih vzrokov, ki so porodili sedanjo svetovno vojno. Eden izmed drugih vzrokov! Ce bi bili narodi na Balkanu politično združeni, bi gotovo tvorili tako mogočno silo, da bi se bil nemški kajzer vsekakor premislil, preden je delal načrt za balkanski most v Malo Azijo. V interesu bodočega miru je torej, da se to vprašanje čimprej reši in dolžnost mednarodnega proletarijata je, da se reši ugodno in modernemu času primerno. Da se Slovenci v stari domovini tudi zanimajo za rešitev tega vprašanja, je videti iz meglenih odlomkov vesti, ki zdajpazdaj uidejo avstrijski cenzuri med zunanji svet. Odlomki teh vesti dokazujejo, da iščejo Slovenci opore pri Cehih, a vsemu svetu je znano, da zahtevajo Cehi svojo neodvisnost. Torej so zahteve Slovencev vsekakor in-dentične ž zahtevami Cehov, dasiravno jih še ne -smejo izražati na glas. Ameriški Slovenci imamo v tem oziru Svobodno besedo in lahko povemo, kako bi se moralo rešiti to vprašanje. In ne samo, da povemo — tudi delati moramo na to. Do zdaj so to vprašanje po svoje reševali pristaši nekega Londonskega odbora, ki,ne zastopa nikogar, kakof samega sebe, ker ga ni nihče izvolil. O tem pp več v prihodnjem članku. yolvcftriahiij jfartk ar- m jhJ&W' L i vrlfm sinovom wobgdnetfH ruskega naroda?! Kdor je pri- iatali narirkšlba ^tnLJo 'in'irtiiwu1._ tointtoi'&tolaJiVi/tti. jatelj napifcdk rdeči prapor rSybJtfi; naprej in naprejf® sraga Slava junakom'iiiskej revolucije! Nate obI< / \l Hir H tat'i , »s.OUt >»<'t»»!j ' •1 t«< .«11*4*4 .< »v. ' 4 .•>,«. >» I < ti.! in naš program. »I' IV. Indianapolia, Ind. — Časi sc spreminjaj«. Čez eno leto nem ac zopet povrnil v to priljubljeno mesto, ker me je jako vaselilo, ae en k rat. videt i s|y>\tu/sko cvetke — k^ se jjh manjka — v td na- prav bflzo^ntW in 'U* 'ief*' ih|s-lil, tla je^Jfe'V bližini poflai»:"K<) Hi .dignuV druStta,.4'^. Alojzija,? ki p' mis- . ,t ._____i . i • zadnjega leta — predvsem preobrat na Ruskem in vstop Amerike v vojno — je ustvaril situacijo, ki daje pogoje za rešitev vprašanj, o katerih je bilo nemogoče govoriti pred enim letom. Med temi vprašanji je tudi jugoslovansko vprašanje. Danes ni nobenega dvoma več, kakšen bo rezultat vojne: oficijelna Nemčija bo premagana in Avstrija se bo razsula. O tem ne more biti več dvoma. Vprašanje je le, da li se to zgodi letos, prihodnje leto ali čez dve ali tri leta. Enkrat se mora zgoditi. In ko pride dan obračuna in dan preporoda za narode v nekdanji Avstriji, bodo morali tudi Slovenci stopiti na površje in govoriti o svoji usodi. Zelo majhni in nevredni bi bili, da živimo v tej veliki dobi, če bi rekli, da ae to vprašanje prav nič ne tiče ameriških Slovencev. Kdor tako pravi, pokaže, da ni Slovenec ali pa smatra, da jugoslovanskega vprašanja sploh ni; oziroma da je že davno rešeno s tem, da vsa stvar ostane, kakor je bilavpred vojno. Fakt je, da jugoslovansko vprašanje obstoji in dolžnost ameriških Slovencev je, da se zanimajo zanj, kuj ti od tega vprašanja je odvisna bodočnost slovenskega naroda, ki je veja Jugoslovanov. Mnogo je sicer Slovencev __ v Ameriki, ki ne pojdejo nikdar več v staro domovino;, n,.^., n » . ' ... 11*11 4. m i J Cleveland, O. — Poročati mo- poamenčanili so se in si tukaj ustanovili svoj dom. Nji-|raill 0 ne,reči, katera se jc pripe- hovi otroci govore angleško, in ko stariši umrjejo, bodo tila 24. junija t. 1., katera je za- njihovi potomci utonili v morju velikega ameriškega na-jht*v*1" irtrV; v roda. Ampak ameriško državljanstvo še ne prepoveduje, da bi se človek ne smel zavedati svoje narodnosti. In v slučaju, da postane stara domovina svobodna kakor Amerika aH še bolj, kdo ve, če se ne bo marsikdo premislili jim avtomobilom omenjenega, dne in spremenil bivališče. Na drugi strani je mnogo naših (Ju4i ua prostor, kjer je delavcev, ki komaj e.kajo miru. d. se povrnejo v stsri ^^^^ tfc kraj, kjer imajo svoje družine in posestva; torej je tudi za te zelo važno, kakšna bo njihova bodočnost Jigoslovansko vprašanje se tiče nas vseh. Nikjer ni »'TiM urf "vwi° nsmrrf »pUano. da bi moral recimo socialist *aUjiti svojo narodnost; nikjer ni rečeno, da bi se morali slovenski 1>a prj WW prihajajočega vlaka radi na v Ameriki in za razna mednarodna vprašanja in po pol- M'tn*k#,m tiru tovornik nom. prezirati vse, kar ee godi v *Urem kraju. Kdor ne ZTTtTZJ*? fi spoituje svojega naroda, ne more biti dober član Interna-'d. j, raviM> v i.tem trenutku pri-cionale, ker bres narodnosti ni mednarodnosti. Interna- hrom lak in je zadet r avto. cionala je sestavljena is narodnostnih skupin in vsaka sku- moWJ« «• ****** ra«. pina deluje v svojem jeziku, torej je s tem priznana na- rodnost. Socialistična stranka pa tudi zahteva pohtičnoj^. odkrilo mu je glava, im^ka te ne sreče je bil dnbrnznanl tn pri vueh Slovencih splošno priljulrijen rojak Ludvik Unč. Omenjeni rojak je voxll Svo. ojo veaenco na mi hijaka g. Reliarja Ro Je tinte! iti a svojim avtomobilom rvevor lo levo koleno in zadobll Je Se druge poukodbe, da je bil ua mestu mrtev. Pokojni Huč je bil splofino priljubljen ne aamo pri rojakih, ampak tudi pri drugih narodih in mislim, /la ni imel aovra^nika. Naročnik je bil več slovenskih časnikov, kakor i tudi "iProsvete.,". 3il je ^flan, več slovenskih 4wfitev in laJio toudi. H. N.(P. J. Bil je član druitva 'fiMir'\ V* J.i in, NokttAskiegf flruftva Barbortan, O. — Nerad se prepiram v javuoeti po časopisih, toda sedaj sem primoran, da odgovorim dopisniku v "Slogi" it. 26. Kot je v vsaki večji naselbini več strank med Slovenci, tako je tudi tukaj. Seveda ao tudi fanatiki, ki ne znajo drugega, kot druge somišljenike napadati s surovimi napadi v časopisih. Ko aem bral oiueujeuo Številko "tfloge", sem se čudil, da mora dopisnik brez imena rabiti take surove priimke in izraze. Xajhr-že jih je vzel iz "newyorskega največjega dnevnika Čroo-žolte barve". V dotičnem listu včasih kar mrgoli takih izrazov. V svojem dopisu, v katerem se vea čas bavi s tukajšnjimi mladeniči, piše, da tukajinji "fakini kradejo ljudem pošteno ime". O tem naj ti bo toliko povedano, da mi še nobenemu nismo ukradli i-uieua, pa naj ima takega ali takega. Pred kratkim je bilo v resnici nekaj "cirkusa" v tukajšnji naselbini. Toda radi te male rabu ke, katera ima samo -zasebni pomen, ni potreba vae tukajšnje mladeniče imenovati fakine, ba rabe in lumpe. Po mojem prepričanju je dosti velika sramota za katoliški časopis, da se take besede priobčujejo in drugič takih besed ne rabi sploh noben koiič kaj izobražen človek. Toda resnica je, da v raznih vrtih rastejo različne cvetke in med temi je tu di dosti plevela. Radi tega opozarjam "dičnega" dopisnika, da naj take priimke v drugič nikar vej ne rabi, ker se presneto malo pristojajo zvestemu pristašu katoliške cerkve, ker ni nikjer v "katekizmu" zapisano, da se mora svoje nasprotnike obkladati s ta kimi priimki. imen mit ja -tudi preskrbelo pogreb in.i 1e nVin H-idel ■ '- ntffetttepa >ktti,(čttrt* j«, pilgtiUri flnufcva.mdi dima, sem že začel mlahtl, dfe je pogreb Uajžle. Od žalosti i^itf'bil JSkoii^h,^*«* njo lekaart$,(HWfm»H se okrepčal z želodčnimi kapljicami. Ko se tako zdraviiij, kako nekdo, zunaj kriči: Krompir, krompir.} Ko sem bil ae pred onim letoVnlu, kaj so kričali: Ice cream, loe cream! Se pridigar. Kajti tukaj , veJevit protksalunsko-liaj* je povzroe Uk'senatorji, ki-stoje n npr ne iaktevajo,- da gredo u iiri prodtoge- doldčhe, ki uku/uji dane žganje porabi za izdeloval mindcijei r Liga t ml u čc se nc i*>ral»i il aija za izdelovanje numtnje. ila ^rohibicije iu. ohranit ve ži\il in zahteva, da se sekcijo lzlwi ii vilske predloge. Vsled tepn v na tor ji, ki so -»((uprsto, np« svoji načrt. < Po končani debati'o wmM Čne razprava o bombažu, 1 i 'Ju biti precej vroča. Južni -e >*t ji no proti temu, hi r.MiiJfl »•' 1 tih IV) mrtvih in 830 je število mnogo m*■)<■' h poročila ne žrtev. KJE J« ob0i0vud0 v ^ gT LOUIBU rr* 'V** - ker dosti Ih> "iunkna" In belega kruha. Družine, drkJeta in fantje ''Jute j! hijene puščavi po ta steklih psov. Vprašam"vas, po- Pot"ik". ^."^ik sebno p. še dopisnika, dali imajo. poklanih. ^rt j delavci in aploh Sloven,-, svojo grozovit WH lastnisko pravico do cerkve, kati- P"***™ Na farmah K »šičkovih "lustno ro sami postavijo« iu kdo je gospo- rf,v Iki kej!" dar Hlev. Nar. Doma, ako ga rav- V nedeljo ti. julija t 1. pHre nota ko ni »kupno postavijo? Ali di naš Hokol družinsko zabavo mjni škof gospodar vsak« cerkve, Ko&ičknvih farmah. Vstopnina j katero ljudstvo samo postavi? In prosta. Pripeljite ananee In prija tiokler cerkev atoji, toliko časa se krivce m tel je a seboj. Peljite «e r A reber kolekta za njo in nikdar ni plača- n« t», ksk karo do konca, potem pa vcemlte, na. Ko bi pa imela bili plačana, žoazni — m's»al" pregnanih i* "" Taki dogodki U vsak eivilizi gade'j jetre^ ik * »n «1 drulbt trt PIOITITI & ii evropske« kn8f ie danes izvedelo, da je ' lii vodil sam minister, so. ".rSremkij. Zadnje štiri dm Kereu.kij na fronti Jms urgiral čete na ofeiir A - * pe,,jal v pir i^pov, postavil se na če- vt»iaki videli svojega popu-voditelja na strelni lun- jVe zakadili s vso siio v nem- 'J"k0,,,'i i lilija. — Mihael v ponedeljek poslal a brzojavko zaiesnemu joiku kabineta Lvovu: .m juliji jr naša revolucionar-■ trrnada pričela z ofenzivo z veli-nivdušenjeni. Že prvi dan o-iiv, je pokazal Ruaiji m vse-wtaleniu svetu, da je armada i, revoluciji, svobodi in svoji awvini. Prezirajoč majhne gru-»trahopctnih daš, konzolidsri-»vobodni ruski vojaki ^ svojo levivo aovo disciplino, ki temelj, na duhu državljanske dolžno-Saj se zgodi karkoli, sramotilni napadov na demokratično ru-ko armado je zdaj konec. Prosim « pooblastila, da izročim rde-Mrtavro polkom, ki so ae borili julija in da jih imenujem •polke prvega julija". Lvov je ugodil prošnji Keren-kija in na fronti zdaj vihrajo (Oe zastave. London, 4. julija. — Hueke če-dalajujejo z neomejene furijo Lvoje prodiranje proti Nemcem kagališki fronti. Iniunterijaka iu [rtilerijska bitka divja od Stokala, iztočno do Kovla do Dnjestra, ločno od Haliča na 200 milj dolgi fronti. Povsod so Rusi napadalci. Tipična Bruiilova ofenziva je. Mr-kvili ne štejejo; nikjer se ne ustavljajo; na vsi bojni črti velja le U misel in ena sama beseda:— 'Naprej!" # t i 1'eirogradakt vojui urad .je po-sinoči, da so> Ruši v prvih. |wh dneh ofeuzive ujeli 10^173 Cem i rhutepa 1W častnikov^ Medlem isoia je prišlo mnogo .več ujetoi-r, katerih ie niso prešteli* Vple-pjeiiib je bilo med drugim tudi >: Ku*kn revolucija ni oslabila pmide! Rusi imajo še zmeraj mojo napadujočo silo! Vae govo-i* neruskih virov, a katerimi P" tolažili v Berlinu in na Dnna-J'. da j«, ruska armada zanič in |d» I)" vielo najmanj leto dni, prelim ho za kakšno rabo, so se raz-■pil v n*. I>ruKa stvar, ki jo je »pokazala h'kuj« ofenziva, *e ta, da je ru-K«srmada dobro založena z uiU-Pji® Brnsilova ofenziva zadnje lf,'» J** morala prenehati, ko je •snjkslo granat; danea ps gr-11* ^ baterije od Volinije do FWNtov m nemške pozicije so "Ifitiljene v prah na nelirojnih [krajih. ^S^B v« nnnunski fronti ao včeraj [fHe baterije uničile vojaški sovražnika blizo Ul«untelu v Karpatih. I Ns turiki fronti prodira ruska ••»•"nja ln Turki bele pred njo. H«' okupirali vas Kgindžo se- r, V l)0fi,mr in i8t|- " * K ilmairivana, zelo J * pozicije južnotztočno od I r »era "kateri ruski dezer- v J l^ali ir.dajalei, dokazuje k.«r |lVr,šrjalt- pmja ae ^ da so bili Ne»oi L g' n f? nspeile in podčaa«. ^ n j« proatak Kolut »j informirala sovražnika. Kljub izdajstva so pa Ruai napadli oh določenem času iu počistili sovražnika iz več zakopov. Bol- uieatoiu Korica. Republika je ae-veda selo we j ima in ekautira le pod žaščito zavezniške armade v Macedoniji, toda lahko se reče, da je ta repulrličiea jedro večje lju-dovlade, ki bo obsegala vso Albanijo, ako se vreaničijo uašrti sa-veznikov. Republika ima avojo Angleži ponovili ofenzivo v ffijt London, 5. jul^— V Belgiji se j« pojavilo nova bitka. Vojni uradi vlado, avoje miuiatre, armado, ki javlja daues, da so anglelike fete Šteje ti<)0 mož, poštne znstuke, p»-ouvojile vrgiV^ posleijc ns 600 Jar- pirnat denar, svojo zastavo, 11-dov široki fronti v okolišu Molle-|načni sistem in diplouiatične svo-beke. Napad je sledil silovitemu hočemo parlameut iu dalj hočemo, kar ae bo od nas zahtevalo, ali ob-eueiu zttbtevatuo upoštevanje naših potreb iu trpljenje. Zs češke poslance je vprašanje zapiranja političnih osumljencev najvažnejše vprašanje. Slučaj, da jc neki poslanec zaprt že tri leta, ne da bi mu bUa doatavljeuu oiitožuica, vpije do ueba iu jaz uihtevuui, da se ta zadeva takoj reši." Slovenec" ipiše dalje 9. maju: bombardiranju, ki se je vršilo ves dan. ' Pariz, 5. jul. — Francoz! so al-noči s nenadnim udarcem okupirali mogočno utrjen lok nemSkih pozicij iztočno od Crrny, desat milj južno od Laonn. Napad je prišel ravno ob časn, ko so bili Nemci na višku svoje demoraliza-cije vsled sfoje izjalovljene ofenzive, ki je ti^ajala vso prošnjo noč na enajst milj dolgi fronti. Nemške čete ao ns padle z največjo furijo. Val za valom se je vrgel v francoske pozicije, toda odpor prancoskih čet in arttlertje je bil tako silovit, da ae je nemški nu-pad končal z velikim poraaom. Tako velik je bil udarec za Nemce, da niao ves dan ponovili nobenega napada. ze. Ksad ipaaa je prvi predsednik '*Ukrajinski orguu "Dilo" jav-iu ua njegovi hiši, ki je v Solunu, |lja: Ako vlada namerava izpolniti poljske zahteve ustavnim potoiu Italijanska fronta. Rim, 5. jul. — Vojni urad javlja, da je prejšnjo noč oddelek avstrijskega vojaštva prodrl v italijanske pozicije južno od Kostanjevice na Krasu, toda napad je bil takoj odbit. Deset mož je bilo ujetih. Artiljerija je bila včeraj aktivna v Karnwkih Alpah, v okolišu \fodic in iztočno od Gorice. Napad na hrib št. 363 severno od Kostanjevice je bil zavrnjen. Dunaj čez London, 5. jul. — Oddelki honvedakega polka so za-sedlji sprednje pozioije Italija -nov blizo Kostanjevice in ujeli 270 .mož. Vplenili ao dve strojni puški. Razni Iz Iqezemstva. Nemški zračni napadi so slabejši. London, 5. jul. -r- Neuiaki «ro-•ev, Avstrijcev in Turkov izpitni «> včeraj napadi utrjeno "" ..........antiko luko Harwick, todu ua - pad »je trajal le par,.uvin.qt4n sovražni ietalci,olitično zmešnjavo in upamo ua boljšo bodočnost.'' 15 ladij potopljenih. London, 5. jul. — Admiraliteta javlja, da je bilo v, prejšnjem tednu potopljenih 15 trgovskih parnikov nad 1600 tonami in pet pod to težo; razen tega je bilo torpe-diranih enajst ribiških ladij. Pariz, 5. jul. — Poročilo mor-nariškega ministerstva pokazuje, ds ao frsneoske patruljne ladje imele 31 apopadov s aubmarinka-mi f mesecu juniju, eroplani so Izgredi aa krompir na Holand-skem. Amsterdam, — "Handelsblad" ima poročilo o izgredih, ki so nastali vsled majhne zaloge krompirja v Amsterdamu. Tisoče žensk in mladine se je »brulo v Cntia-wegu, kamor je prišla majhna količina krompirja. Le majhno število navzočih je dobilo krompir, iu ko so ostali videli, da so čakali zastonj, se je začel kraval. Pozneje je velika množica udrla na pomol v luki, kjer je bilo nekaj žo-kljev krompirja namenjenega za bolnlšniee. Polioija je razgnala množido, ali zadnja ae je maščevala a tlem, da je £obi(la okna no policijskih poslopijh. Letelo je tiidi kamenje na policaje in nekaj je bHo ranjenih. o »iti i ni t" ii' Vojni ujetniki v izgredih na Nemškem. Amsterdam. — "General An-zeiger" v Dusseldorfu poroča, da so bili taniKaj veliki izgredi v četrtek in izgredov so se vdeležili tudi vojni ujetniki, največ Belgijci, Angleži in Francozi. Izgred niki so napadli prodajalne in odne-sli veliko količino alkohotičnih likerjev. 44Najžalostnejše je pa to — pravi "Auzeiger" — da so nemški državljani s sovražnimi u-jetniki delili pridobljen plen. Policija, ki je bila pojačena z voja-ki, je prijela mnogo oseb in vojaški poveljnik je prepovedal grupiranje na ulicah. Gostilne iu zabavišča so zaprta in za upornike so odrejene stroge kazni. Slsvsssks Narodni Uetaaovljeaa. t. 190«, aprila Podporna Jiilnoti In kor p. IT. j »a tja 1S0T v dri. Illtaiota ( J SLUŽBO IME. Mlad fant, stsr šele 17 let želi dobiti primerno službo. Govori tri jezike: Slovensko, nemško in sn-gleško in je tudi zmožen v pisavi nemško, čitati je pa zmožen nemško in angleško. Se toplo pripo-ročam in se želim še kaj več priučiti. Pišite na naslov: Tony Zupan, R. R. No. 2., Box 37, Henry-ctta, Okla, (July 2—3-G-4i.) GLAVNI STAN: 2057—6» «0. LAWNDAI.B- AVK., CHICAGO, ILLINOIS UP1AVN1 ODBOB: Pradaodoik: Joha VogrtA, bos 800, U Halle, 111. I. Podprodaedatki J. Bratkovi«, H. K. D. 4, bos SO, Girard, Kaša a Podprodsedolk: JoAaf Kuhelj, »4418 Ewiag ava., Bo. Ckioago, IU. • Tajnik: Joha Verderbar, 2708 Bo. hawndale Ave., Chicago. BU Blagajnik: Antoa J. Terbovec, P. O. Boa I, Cicero, lil, Zaplaiiikar: John Molek, 4008 W. Stal Bt., Chicago, 111. nadzorniodbbk: Joka Ambroiifl. 801 bos, Caaoneburg, l'a. Paal Barger, 741—lat Ht., U Hal te, Ul. F. S. Tauchor, 674 Ahaay Ave., Rockaprlag, „Wyo. porotni odbbk! Anton Braat, 811— Bfitb Ave., New Dulutb, Mlaa. Jois Kadliek, box 4.12, •■attfctoa, Pa. Hudolf PletarAek, 430 bos, Bridgevllle, Pa. ^ Jakob MlkUv4i«, L. Boa I, WUtok, Pa. M. Petrovleh, 14815 Hala Ave., Oolllawaod, a urednik "probvbtb"! Joda ZaveHelk. VRHOVNI ZDRAVNIKI P. J. Kara, M. D., 0808 BI. Olalr Ave., Olavaiaad, Okle. ▼BE DBNARNB ZADEVB IN BTVABI, U ee Utaje gU upravnega odbora la 8. N. P. J. aaj aa poiUjajo aa aaalevt JOHN VRRDBRRAR 8007-40 Bo. Lawvdaie Avs, Okleage, DL % PBITOŽBB OLBDB QBNBRALNBOA POSLOVANJA SS »oAUjaJe aa aaslov: JOZB AMBROtlO, Bos 851, Oaaaoaaborg, Fa. zadevb prepirljive vbbbinb, ki su jlk reUll prva la druga ta-stance, ae pollljajo na naalov: ANTON HRAST, 811 - »Ot* Ave., New Dalntk, Hla*. VBX DOPIBL raaprave, Alaakt, assnaatla Itd. aa ••Froeveto" ss poiUjaje na aaalev: f-r- 'iu UREDNIŠTVO "PROBVETB", 9857—M Be. Lawndala Ave., Ohlosgo, IlUafts. VBB UPRAVNIŠKR BTVABI. naroAaiaa, ogtaal. ae peSUjajo aa aaalev: UPRAVNllTVO "PROSVETE", 8857—58 Be. Lawadale Ava, Okloago, UI. V koreepodanel a ujniitvom S N. F. I., avedatttvoa la u pra valit raw "Prorvete" ne rabite Imen uradnikov, marvel naplHte aaslov, ko je tu naveden ako leltte, da bo vaaka atvar hitro relena. Baje glavnega upravnega odbore se vrtije vsake prve sredo la tretji Oetrtek v rnaeeou. SaOetak ob scU url popoldne. PRIPOROČAM SS rojakom za obilen oblak vsem moje kavarno is, restavracijo. i. Dobra postrežba i vsakovrstnimi jedili. M,oJa geslo Je 4 4 Učne nasititi"., Pridite Jn gotovo boste tadovpljni a P0»treŽ b#. Prepričajte ae to Je naj glav-nfjo ■ ▼ , . , Martin ftorn, 6094 St. Olair Ava., ' Cleveland, Ohio. HAPRSDBK. Prosvets piše zs blagostanje ljudstva. Ako se strinja* z njenimi idejami, podpiraj trgovce, kl oglašajo v Proaveti. V zalogi i-iii n m vse za vsakdanje potrelišči-ue po zmerni ceni. ANTON ZORNIK Herminie, Pa. .. KADAR ** ZGODI M ga e veli noeotklnl, kar voe aonlsao, eparoilta aam, kajti eaokakor ko aoalmalo Sodi drugo. uu ji;i;»; KADITI TILLMAN OIOAR1. Unlsko lsdslane Ibjkui Cigare............10i S. N. F. J. Cigara........10e Tillman Oigar Oo. AtTRORA. MINN. poskušnja čaja Pilita ia danes po ponkulnJo Father Mollingerjava raatllrmkoira laja. sen-Karijalna xdravnlika isnujillia, hvaljena od bolnih ljudi po rttli Ameijki, kateri^ je kdo »Uravje Z a zaprtje, revmalizani, načisto kri, Mavobol. kaiali in prehlad, sa slabotr ne upadla 11 ud i, /a trpele na neprelia-vi, su nerad v ialodru, lediesh, Jatrah In mehurju, ni bolj primarnaga xdra-vila kot is 16 raznih rastlin sejttav-Ijan Father Mollngerjev SLOVITI ČAJ. Poiljita svoj nanlov na doitlanlci in PREJELI BOSTE BREZPLAČNI ZAVITEK, DA POSKUSITE PRED. NO KUPITE. Mi bomo ponlali brezplačno OPIS FATHER MOLLINGER. JEVEGA ŽIVLJENJA, KATEREGA MORA IMETI VSAKA HliA. NA-SLOVi Mollinger Medicine Co. 24 Mollinger Bidg. U Fa.t Park War (N. S.) Pittsburgh, Pa. Dr. Koler SLOVENSKI ZDRAVNIK I3i Pena Ave rittsburgh, fa. liMiula '-- yum v inTjuS zm Ew7 Be i aalaae. iwulSaaja vede, isiisift e geiaveoHe. iMatWaa ViMk MMNM, Cefd* I* svomš. 0» aelelleS aa le 4veh ROBERT W. LAYER Submarinake izguba v Nemčiji io tajne. Koda u j, Danska. — Več tednov I je že od tega, ko je nemško šaso- ADrUITPPT pisje prenehalo priobčevati smrt- ARtfll I Lv » na naznanila kapitanov iu pomor- . . .. ** fihlfilfl. jih imeli osem "in obrežne baterije ščakov ns aubmarinkah. Tsk jc 110 1. U MIH Si.f tri V tein čssu je bilo potolJc-|bil uksz nemške vlsde. Iz tega se L j niert cs fl ursd nih dvanajst trgovskih ladij a i lahko akleps, ds so izgube subms- ^ N> p. j. m priporoči 8lo-torpedi in grstfatauii, medtem ko|,ink vsekakor narasle v zadnjem! je bilo osem submsrinakih napa- času. Ilamburako-ameriška paro dov brez uspehe. ' 'brodna držuba še vedno objavlja Aniaterdam, 5. jul. — i t Ber-1 mesečni seznam izgub med svo-lina javljajo, da je admiral Ka-1 j»,ui vnlužbenci in iz tega seznama pelle mornariški minister, poto- j€ razvidno, da Je oaem mo/. iz-Isžil nemško jsvnoat, da izgube1 ^d dvanajstih v službi mornari. poil morn ie niao tako velike, ka-!cf. Vsi ti možje ao mehanik, m, kor javljajo v sovražnih in neu- brez dvoma ao izgubili svoja ziv tralnih državah. Kljub temu pa |j*rga ua aubmarinkah, kajti bojne. javnost ni zadovoljna z njegovo. udje na povrfcju nisi aktivne n« izjavo, kajti znamenj še ni vide-l^je je sns no, da podmorski čol-l ti, ds bi Anglija padU na kolena, ni zahtevajo mnogo mehanikov, kikor je nemška vlada obljubila pred petimi meseci. vancim za izdelovanji atavblnaklh načrtov. Tal- Frank He Mil DOMU AUSTIN 84008 NORTH SIDE STATE BANK hock srnijscs. voyo. IMA KAPITALA IN KEZERVE SI0S.SS0.e0 Ml 4mm votw prl|»ul)niO dobregal.Ct se sam vozil: pOMte P' r 1 "taroka! Jas sem mislila, Mog ve, kaj Poroka torej, in kje ho tista poroka!" i "Jaz sem se vozila —" "Barba, morda vemlar niste tsko —" dekle čudno pogleda staro samico; ali ta se nI dala motiti v svojem prerokovanju, kakor da bi uc bila umela, kaj meni, mirno pravi: ".laz Hetn se vozila; to pomeni, da pojdemo k poroki, tudi jaz pojdem; komu neki T Kdo bi utone vabil T naj nimam tu znanega človeka; tukaj bo žeuitev, Bredka, v tej le hiši, predno preteče leto dni. Tudi bršlin pomeni poroko. Kaj me tako gledašt Vprašati me hočeš kedo bo ženin in kedo bo nevesta? (lospod Kadovau bo ženin. iu nevesta? — Nevests, ljuba moja Bredka, nevesta — boš ti!" ,, Starka se prestraši in umolkne. Breda je stale pred njo bleda kakor zid; roke so ji bile o-mahnile, prai ao ji plale, ssčne strašno ihteti; obrne ae v nt ran, bežati je hotela ali kolena so se ji šibila; na tla bi se bils zgrudils, sko bi ne bila Barba pri tej prWi planila kvišku ter prest regla je v svoje naročje. Dekle .se oklene starke, «aj ni imela mstere, da bi se je oklenila, da hI ae ji iijokala v naročji. Solae je posilijo. "I* jokaj, le jokaj, presrčno dete moje," teši jo starka "v mojem naročji »c Izjokaj, naj nimaš nikogar, sirota, ds bi mu potonilo, kar ti teli mlado vrve. Kam pa hočeš iti? k očetu?" "O puatite me, pustite; ko bi oče prišli, ko Iii bili ališali, kaj ate govorili!" "Naj pride, le naj pri«l<-. nič ne as ne bo. jim; v oči uiu povem, kaj mulim; nedaj hi mi ravno prav pritol, tvoj oče; sedaj Iu mu Ja* po-vedala ksr mi jo že toliko časa na srcu tu na je-aiku! I spod i me naj, nič se ne bojim; on aam je kriv vae nesreče; on, ki vse vidi in \e, samo tega ne, kar se s njegovim otroci g,Hl|» Kamo sanjo ja in*l aroe, kakor da bi imel rnegn samega otroka, aanio aanjo je imel oči, in vendar ui videl, ka jo bilo videti treba! Oj ono nearečno, hudobno detel Bog ve, da aem jo rada imela, kedo bi je ne bil rad imel! mati uc more bolj rada iaieti otroka, nego aem jo j«z rada Imela H tako ialoat naa jo napravila, tako »rarnoto? Kakor jo poatlsls, tako bo ležala: ali meni ne rdi. da n* bo našla sreče no avetu, ker je tako ravnila s svojim očetom. Pusti me. naj govorim, aaj aam sadoeti dolgo molčala Pokori %e naj ta sva-ja pregrehe, lo kadar oo bo ispokorila, naj — vrne, kakor ao jo vrnil Isgnhtjeni sla v evangel«, ji; odpustil ji bo ošo ta jaa ji bom odpustila. -In ti, IMm dote maje, ti ki niai nikedar s eno aama besedo žalila o*Ha, ti naj bi Hila nesrečna, ti aaj bi aa akrhsaem flalovala. med le I a tn veneta kakor amrjotka p i koši SI Ne. ako je »e kaj pra- hu. ni Jos. Premk: V grobu. (Nadaljevanje.) "No, tudi," je odvrnil guspod Kadigoj in stresel z glavo, ker je moral ravno tistikrat globoko za-kašljati. "Zdravniki pravijo, da se mi obrača sedaj precej na bolje." Na to je zasukal pogovor na drugo stvar, kakor da mu ta bratova vprašanja niso po volji. In ti? Ostaneš dalj časa doma?" Fran je skomignil s rameni in M yzrl naokrog. "Morda bi ostal tukaj na deželi par dni, če dobim kako primerno stanovanje potem pa —" • 44O, za to ne skrbi," ga je pre-kinil brat Radigoj — "če se ti bo dopadlo, lahko ostaneš pri nama, dve sobi imava, sicer pa kaj sobi, saj ti živiš več na prostem." 44 Ali prosim te," se je brani. Fran in gledal bolj Amalijo nego svojega brata — "vaju na noben način nočem nadlegovati." Pa ko ga je povaibila tudi gos« pa Amalija, je bil s predlogom za dovoljen in je stopil takoj i^azuj na kolodvor, kjer je napisal krat ko brzojavko, naj mu dopošljejo najpotrebnejših stvari. III. (lospodu iRadiigoju se je zdelo, da ga je bolezen popolnoma zapustila. tipal je mirno po cele noči, zjutraj je vstajal zgodaj in se iz-prebajal daleč okrog po polju in travnikih in ko se je vrnil, je bil vesel in se je razgovarjal z vsakim, ki ga je srečal na poti. Njegovo lice je potenmelo in zagorelo, kakor vsako leto na deželi in kadar se je ogledoval v zrcalu, se je zadovoljno nasmihal, ker tako se mu je zdelo, da so tiste udrtine pod njegovimi očmi izginile, in da mu je postal ves obraz bolj zalit in okrogel. Popoldne se je napotil včasi tja daleč za vas, kjer je tekel po široki pesknati strugi potok zaraščen ob btegu -z lesčev-jem in drugiih grmičevjem. Tam se je gospod Radlgbj slekel in se je potopil do £rla V vodo. In ko se Je potehV Otii-al ila .solneu z mehko brisačo, se je zaidfel s&m sebi še precej intfŽan in'kre^k, posč-{mo, če je Izte&iil Vokb in, tipali t drugo tv6jo W&H^'ki odfltfle mehke in prožne. Potent pit se je nS* glo 'opravil Hi'ritekdl trikrat #or in dol ofy' poleti, d& M n(u jhžina bolje teknili.1T IA1 telthila um je resnično; £o dva kozareš trfleka je popil Že jired večerjo in če je' bil kos sč tretjemu, je bil prepričan; da se povrne na jesen v'mesto po* polnoma zdrav.' Tako je bil go1« spod Radigoj s svojim zdravjem popolnoma zadovoljen, in ker ga je poleg tega zagotavljal še mnogokrat gospodar Fernand sam, da se je resnično zelo popravil, ni dvomil več, da se je res rešil dolgoletne Imlezni. Mučila pa je gospoda Radigoja neka tiha skrb, ki je ni razodel nikomur in mu je zato tembolj razjedala »true. In to je bila skrb za svojo soprogo A-malijo, ki se jc zadnji čas tako iz-prenrenila, da je goapod Radigoj ni mogel razumeti iu je menil naposled, da je morda Inilna. Tako motne in zamišljene so postajale njene oči in njen obraz tako bled in miren, kakor da ji je umrlo vse na avetu . . . Edini, ki bi vedel morda povedati kaj več o njeni bolesti, je bil domači kosmatinec Hektor, ki jo je spremljal povsod. ln morda mu je rea kaj pp-tolažila, ker mnogokrat jo je videla gospodinja eruandovka, ko je sedela na vrtu in je gladila zve- ihtela tem glasneje, da se gospod Radigoj naposled ni mogel več premagati. (Dalje prihodnjič.) Sirom Amerike. TRINAJST sd^T; ,. tiranht I Washington, D 'lame narodne 'u bj,° aretiranih. Me/ Helena Hi), W**^ ka llilla i* , , grešnika CalderhtU(Ja Aretirane so U ko so „a«tali He;« Gdč. Kitty Mu 1000 LADJEDELNIKOV JE ZA STAVKALO* V HOBOKENU Mew York, N. Y. — V ladjedel nicah je zastavkalo do tisoč delavcev. Delavci zahtevajo povišanje L- Marion je ,,;! dnevne mezde od ^3.93 na $4.50. J«4 I>'o Frooport, 111. — Tukaj so areti ,. , rali "fathra" K. Ostenketterja, ,)andera Standane ST ' ' r ' in Simpsona. Vsi trije - duhovna iz Shannona, III., v žen ski obleki. 4< Father" je prišel v ženski o-bleki v hotel Senate. Hotelskemu pisarju se je zdelo da ima "Ellen Wisher" iz Rockforda malo pre-velike roke in noge in naznanil j stvar oblastim. Ko je "father" šel v svojo aobu. so prišli zvezni agentje ln ga art-tirali. Nekateri trdijo, da je "father" ftpijon, drugi pa pravijo, da Je 1-mel vedno izredne navade. "Father" ima namreč tri bratt v nemški armadi. DRUŽINSKA TRAGEDIJA St. Panl Minn. — Ko se je Joseph KutnareK vrinil domov, mu je udaril plin v nos. Slutil je, da »e je zgodilo nekaj stVašnega Vlomil je vrata in našel svojo ženo in tri otroke v starosti od os mih mesčcev do treh lei mrtve. Na mizi je ležala nota, ki Je razvozi jala tragedijo: "Xe morem dalj prenašati. Delala sem trdo, toda dosegla sem nič." vice na svetu, ti moraš biti srečna! Izpolniti se ti morajo želje, ki ae jih ne upaš nikomur razo-deti, tudi svojemu očetu ne! Meni jih ni bilo treba razodevati, sama aem jih uganila. O starka iuia oči v glavi; neumna kmetica bolje vidi, nega vsa tista modrost in učenosti O da bi bili ranjka mati še živi, nikedar bi se ne bilq kaj takega zgodilo. Žensko oko, materino oko vidi skozi steno. Kaj meniš, da ue vem, kaj s! prestala in pretrpela, kako si se premagovala I Radovan je imel tvojo sestro rad, mislil je, da ne more živeti brez nje; kdo je imel njega rad? Ona ne, vsaj tako ne, kakor mora nevesta rada iineti ženina, žena moža, da bo zakon srečen. Miali so jI uhajale in pohajale po belih gradovih, po devet! deželi, kaj vem kod! Nikoli ga nI hila vredna. Ti si ga vredna, sama ti in nobena druga ženaka na svetu. Ti si edina vedela, kaj je tak mož, ki gu je z lučjo iskati po dnevi. Ti si ga rada imela, ti si ga ljubila, s konca še sama nisi vedela, kako ga rada imaš. Ali ko se je bližal čas, ko ae je i-melo vse končati, takrat si se zavedela, takrat si jasno spoznala, kako ga rada imaš. Ali bila si dober otrok; dobra sestra; iz srca si Ji privoščila srečo, katere se nisi upala sami sebi želeti, fn ko je prišla nesreča v hišo, ko je Radovana zgrabila huda vročinska bolezen, da smo vsak čas mislili, zdaj pa zdaj ugasne; kedo mu je stre-gel, kakor ne more streči mati otroku, kedo ga je prekladal iu posteljo mu preetiljal, kedo je pre-čul cele noči pri postelji njegovi? Kedo ga je tolažil in tešil, ko ni smel človek blizu, kedo mu je tako ljubo prigovarjul, da je pil, kar mu je bil zdravnik ukazal, koga je poslušal? Tebe je poslušal, tebi edini je storil vse, kar si ga prosila. Ti si mu otela življenje, tvoja strežba, tvoja skrb in tvoja molitev! In on ti je bil hvaležen. Ko se je zopet zavedal, ko mu je nekoliko odleglo; kako te je hvaležno pogledoval, in roko ti je podajal, dolgo, dolgo časa je držal tvojo roko v svoji roki. in ti mu niai branila. Jaz pa sem tiho stala v kotu, da mc nista videla, in gledala sem vaju in od veselja so mi kapale solze po starem licu. Ta čas jo Radovan spoznal, kaj je ženska; prej je bil v neki omotici; takrat je izprevidel, kedo ga rad ima in kedo je vreden njegove ljubezni. Le tiho, nič se ne jokaj; če je kaj praviee pri Bogu in pri ljudeh, ti boš njegova in on too tvoj!" Začujejo se koraki, Breda izbeži na drugo atrau, Barba pa mirno počene na svoj stolček in vzame zopet delo v roke, kakor da bi se ne bilo nič zgodilo I a • • Proti večeru tistega dne Nta sedela go*pod Mirodolski in Radovan sama v sobi. Kadovau je btl prijel alovo je mat, od Mirodolskih, predno je opotoval v.pmesto: Malo se je govorilo pri slovesu. Ko. jb< bil Radovtti) vstal iu podal roko svojemu stare m*i prijatelju, reče mu lu žalostno: p •'"HMH0di: * Bogom,'mladi prijatelj 'ino j i ime-hoval sem tfe nekedaj sina,"in -upal som;:d» jmi bddes zhres sftn. Prišlo je drugače? naj bode, ka-kclr je.' Ifekušaj pozabiti, kar je bilo: Zaradi kri-flec,'ki tos'tfje »godila, ne bodi krivi&en; ne aa-nHttf ienhtva,1 ne sovrš*i človeštva;' lOhrpni si dobro, yblagrt Hrt»e* č»e ne1'moreš tyubft! človelca, imej usmiljenje ž'njim ;riinalk) 'jih je, ki so vredni ljubezni\ usmiljenja j» vreden, kedor po zemlji hodi. potrpežljiv hodi z mladino, ki ti ho4e izro-čer»a. .Ne obupaj takoj, ako bodeš vide?, da tvoj trud* nima uwpelia, katerega si »e nadejal. Vaako seme ne kalij in vsak cvet ne rodi sadu. Izkusil hodeš mnogo bridkosti v svojem stanu. Krivica se ti bo godila, nehvaležnost te bode bolela, sovraštvo te bode preganjalo; ti trpi in molči in delaj človeštvu v prid po svoji moči. Mučeniki so dobrotniki človeštva, sami mučeniki mu pospešujejo razvoj in blagostanje, dušno in telesno. Učenik, mučeniki Nekedaj so mučeniki prelivali kri, zdaj prelivajo pot in solze. Bogastva si uc hodeš pridobil val v svojem stanu, ne časti in slave. To te ne bode motilo, temu si se odpovedal takrat, ko si volil svoj stan. Bodi stanoviten, zvest svojim načelom; ne daj se uiotltl njim, ki bodo zasmehovali tvojo plemenitost, tvoje ideal-stvo. Vse drugo mine, to«bo ostalo; to je naše prepričanje, naša vera. Tako misli, tako poučuje svojo mladino. Če bodeš enega pridobil, trud tvoj ne bode zastonj. Bog ti daj, da dosežeš, kar sem jsz želel doseči, in življenje tvoje ne bodo brez sadu, S prijaznostjo bodi radodaren, i|kop s prijateljstvom. Ako najdeš žensko, dragi prijatelj moj! katera se ti bode zdela vredna, da jo izvoliš /.s dririHco v življenju, vzemi jo, prijatelj, iu bodi srečtn z njo. To je zadnji avet, katerega ti dajem na pot. In ko bodeš srečen, kolikor more biti srečen človek, ki ims srce, tedaj se spomnt svojegs starega prijatelja, ako bodem šc živ, dsj mi vedeti, da se bodem a tabo veselil. Zdaj pojdi! Z Bogom! s Bogom!" Hudo je bilo molu; toliko da mu niao solze zalile oči. Kadovanu je bilo videti, da ima št' nekaj na srcu, a težko mu je htlo najti pravo benrdo. "Oče! dovolite mi, da van tako Imenujem, jaz vaa ne hodem nikdar imenoval drugače. IVej ne grem ,da mi nekaj obljubita. Oče. odpusti, te ji, kakor aem jI jas odpustil. Ako se vrue, ako pride skesana iu iz|Mtkorjeua — oče!--" "Hiša moja ji je odprta!" "In vaše roke, vale aree, oče?" "Kakor Imm mogel, kakor bo vredna!" Zh'4 " * dTi 1 gleda. Oči povedi in na pol v atran obme'a £ j T^^x^^V^ T ^ ^goni- atopher ^ 9aai ___. je aoproge Amalije \ čaai je ohr-, zaegi. Organizacija ae ho imooo- voj hčer. Oblasti so zaprle očeta im na. Prvega kot morilca, drufct kot pričo. Kredič je na to ps ~ svojemu kapitanu, da se ni |triji "' vil, ker je bil v ječi. Maks Kredita, njfgnvcga so odvedli pred štirinajstimi dw vi v ječo, ds presedi ka« si mora. Sin jc bil izpuščen " ^ in dobil jc nalotf", «1« nabira n krute. Pred nekaj dnrvi jf aretiran na ukaz majorja forda iz (levclanda na da je begun. socialistov, priporoča v brzojavki na predsednika, da oblasti ostro IgAgfivA JE TEMPERATUR kaznujejo izgred-nike in povzroči-j LAVE Honolulu, Havajsko otoe* - Jmero Isve v ognjenika se jc dvignilo tako visok«,«K žrelovsf telje izgredov v East St. louisu. Po njegovem mnenju so izgredi sad nemške propagande, ki hoče s plemenskimi boji povzročiti, ds £ petnajst čevljev Združene države ne morejo odpo- . < v slati čet na bojišče. ^ prufesor .1auir« r ^ F H* --j inštrumenti k ognjeniku, .h ■>■« STROJNIKE ZA TRGOVSKO , ri vr(M-.ino |ave, ki j.k V u MORNARICO ifiCEJO. uf|lM s pomočjo leh < atega Hektor j a, ze in !se je je naravnost ogthala. Prvi čas je menil gospod Radigoj, da ji ni po volji prisotnost njegovega brata Frana, a ku jo je videl včasi ue večernih ftsprobodili celo skupaj, je to sumvijo opustil in j? šolo sprejmejo osebe, ki imajo že omamijo, nekaj prakse v strojniškem poslu VELEPOROTA OBTOŽUJE ŠPEKULANTE. Chicago, IU. — Zvezna velepo- 2RTEV VOJNE m. - lr*" 4-' let. » Chicago, I novieh, star ■■ 146(1 W. Erie St m » sklenil, da jo ob ugiMlni priložilo- rota j»od predsean